View
3
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED
TIMA RADLJE OB DRAVI
Ljubljana, maj 2016
GEprojekt GE projekt, projektiranje, d.o.o.
Stegne 21c
1000 Ljubljana – SI
Telefon: 0590 57560
Telefaks: 0590 57561
info@ge-projekt.eu
www.ge-projekt.eu
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 1 od 64
Naziv projekta: RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED
TIMA - RADLJE OB DRAVI
Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi
Št. projekta: 099/2016
Datum: Maj 2016
Naročnik:
OBČINA RADLJE OB DRAVI
Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi
Izvajalec: GE PROJEKT d.o.o.
Stegne 21C
1000 Ljubljana
Vodja (nosilec) projekta:
Jože Čandek, univ. dipl. inž. str.
Avtorji:
Jože Čandek, univ. dipl. inž. str.
Žig in podpis: Direktor:
Branko Medvešek, univ. dipl. inž. str.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 2 od 64
KAZALO
1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ............................................................ 5
2 SPLOŠNI DEL ........................................................................................................ 11
2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ........................................................................ 11
2.2 UVOD ............................................................................................................................................. 11 2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi .......................................................................................................... 13 2.2.2 Prostorska razporeditev stavbe .............................................................................................. 13 2.2.3 Skupna poraba energije ......................................................................................................... 18 2.2.4 Stanje toplotnega ugodja ........................................................................................................ 21
2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................................... 23
2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................................... 23 2.3.1 Naročnik EP (razmerje med lastnikom in uporabnikom stavbe) ............................................ 23 2.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov .................................................... 23 2.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE ....................... 23 2.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ............................................................................ 23 2.3.5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih ..................................................................... 23 2.3.6 Raven promoviranja URE ....................................................................................................... 23
2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE ..................................................................................................... 24 2.4.1 Cene energetskih virov ........................................................................................................... 24 2.4.2 Letne porabe glavnih energetskih virov .................................................................................. 25 2.4.3 Analiza porabe energije .......................................................................................................... 25 2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ........................................................................... 27 2.4.5. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme ...................................................................... 28
2.5 Pregled naprav za pretvorbo energije ........................................................................................ 28 2.5.1 Ogrevalni sistem ..................................................................................................................... 28 2.5.2 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo......................................................................................... 29 2.5.3 Prezračevalni sistem in pohlajevanje ..................................................................................... 29 2.5.4 Elektroenergetski sistem in porabniki ..................................................................................... 30
2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE ....................................................................................... 32 2.6.1. Ovoj stavbe ............................................................................................................................. 32 2.6.2. Električni aparati ..................................................................................................................... 34 2.6.3 Razsvetljava ........................................................................................................................... 35 2.6.4 Priprava tople vode ................................................................................................................. 35 2.6.5 Prezračevanje in klimatizacija ................................................................................................ 36
3 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE ...................................... 37
3.1 Oskrba z energijo ......................................................................................................................... 37
3.2 Analiza energetskih tokov v stavbi ............................................................................................. 38
3.3 Ocena energetsko varčevalnih potencialov .............................................................................. 40
4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .......... 46 4.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI ....................................................................................................... 46
4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................................... 48
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 3 od 64
4.2.1 Prikaz investicijskih ukrepov s potrebnimi investicijskimi sredstvi .......................................... 48 4.2.2 Povzetek investicijskih ukrepov .............................................................................................. 60 4.2.3 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje .................................................. 60 4.2.4 Pregled rabe energije ............................................................................................................. 60 4.2.5. Pregled potencialov URE ....................................................................................................... 61 4.2.6 Izvedba ozaveščanja uporabnika ........................................................................................... 61
4.3 SCENARIJ CELOVITE ENERGETSKE PRENOVE STAVBE ...................................................... 61
4.4 Viri .................................................................................................................................................. 62
4.5 Priloge ............................................................................................................................................ 63 4.5.1 Priloga 1: Priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja ...................................... 63 4.5.2 Priloga 2: Elaborati gradbene fizike ....................................................................................... 64
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prikaz investicijskih in organizacijskih ukrepov .................................................................. 10 Tabela 2: Pregled porabe končne energije povzet po elaboratu gradbene fizike ............................. 18 Tabela 3: Pregled predvidenih stroškov v letu 2015 .......................................................................... 19 Tabela 4: Predvideni pregled stroškov v letu 2015 ............................................................................ 21 Tabela 5: Predvidena poraba energentov s pripadajočimi stroški za leto 2015 ................................. 24 Tabela 6: Cena elektr. energije (EUR/kWh) za industrijo za l.2015, porabn. skupina IB ................... 24 Tabela 7: Preglednica električne porabe objekta ............................................................................... 35 Tabela 8: Preglednica uporabljenih svetilk na objektu ....................................................................... 35 Tabela 9: Preglednica prezračevalnih naprav na objektu .................................................................. 36 Tabela 10: Energetska bilanca pri zamenjavi svetilk na objektu ...................................................... 43 Tabela 11: Povzetek investicijskih ukrepov ...................................................................................... 60 Tabela 12: Varianta celovite sanacije objekta z upoštevanje soodvisnosti ukrepov ........................ 61
KAZALO SLIK
Slika 1: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike ......................................................5 Slika 2: Predvideni stroški za primarne energente - elaborat gradbene fizike ...................................6 Slika 3: Strošek za MWh energenta za ogrevanje in električne energije - elaborat gradbene fizike .7 Slika 4: Potrebna toplota za ogrevanje objekta pred energetsko prenovo. ........................................8 Slika 5: Potrebna toplota za ogrevanje objekta po upoštevani celoviti energetski prenovi stavbe. ...9 Slika 6: Primerjava rabe energije pred ter po ukrepih ........................................................................9 Slika 7: Mikrolokacija blagovnice Tima, Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi. ...................... 13 Slika 8: Tloris 1. kleti ........................................................................................................................ 15 Slika 9: Tloris pritličja ....................................................................................................................... 15 Slika 10: Tloris 1. nadstropja ............................................................................................................. 16 Slika 11: Tloris mansarde .................................................................................................................. 16 Slika 12: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike ................................................... 18 Slika 13: Razmerje porabe primarnih energentov - elaborat gradbene fizike ................................... 19 Slika 14: Predvideni stroški in delež stroškov energentov v letu 2015 ............................................. 20 Slika 15: Stroški in delež stroškov za primarne energente za leto 2015 ........................................... 20 Slika 16: Predvidena višina stroškov energentov na enoto kondic. površine stavbe (EUR/m2) ....... 21 Slika 17: Diagram ugodja po Franku, Rieherju v odvisnosti od relativne vlage in temperature ........ 22 Slika 18: Prikaz stroškov na m3 kondicionirane prostornine za posamezne energente .................... 25 Slika 19: Primerjalna analiza porabe toplotne energije odvisna od temperaturnega primanjkljaja na mesečnem nivoju (M & T diagram) ........................................................................................................ 26 Slika 20: Diagram ciljnega spremljanja rabe toplotne energije (CUSUM) ......................................... 27 Slika 21: Toplovodni razdelilni sistem in ogrevalni elementi ............................................................. 29 Slika 22: Razdelilnik tople sanitarne vode in pisoarji ter umivalniki .................................................. 29 Slika 23: Posnetek merilnega mesta, tipične razsvetljave v objektu ................................................. 31
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 4 od 64
Slika 24: S in V fasada objekta .......................................................................................................... 32 Slika 25: J fasada objekta, kopelt zasteklitev .................................................................................... 33 Slika 26: Zasteklitev gostinskega lokala ............................................................................................ 34 Slika 27: Gostinski lokal - vidni posnetek .......................................................................................... 34 Slika 28: Transmisijske izgube .......................................................................................................... 39 Slika 29: Izgube zaradi prezračevanja .............................................................................................. 39 Slika 30: Končna energija potrebna za delovanje stavbe ................................................................. 40 Slika 31: Model sistema upravljanaj z energijo ................................................................................. 44
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 5 od 64
1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE
1.1 UVODNA POJASNILA
Energetski pregled je izveden na podlagi naročila OBČINE RADLJE OB DRAVI. Predmet
elaborata je energetski pregled obstoječe blagovnice TIMA na lokaciji Mariborska cesta 6, 2360
Radlje ob Dravi.
V nadaljevanju podajamo bistvene ugotovitve pregleda s povzetkom predvidenih organizacijskih
in investicijskih ukrepov.
1.2 PREGLED PORABE ENERGENTOV Obravnavani objekt blagovnice TIMA je trenutno nezaseden, z izjemo dela pritličja, kjer deluje
gostinski lokal, kateri predstavlja manj kot 10 % celotne uporabne površine stavbe. Zaradi tega
razloga vsi izračuni in porabe energije temeljijo na izračunih gradbene fizike.
Glavna vstopna energenta za stavbo obstoječe blagovnice TIMA sta električna energija in ELKO.
Letna poraba energije je povzeta po elaboratu gradbene fizike, in sicer:
102,95 MWh/a, električne energije za delovanje stavbe,
559,02 MWh/a, toplotne energije za ogrevanje stavbe preko kotla na ekstra lahko kurilno
olje (ELKO),
87,15 MWh/a, toplotne energije za pripravo sanitarne tople vode (STV).
Slika 1: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike 1.3 STROŠKI:
elaborat GF
ELKO 646,17
Elektr. Energija 102,90
0,00
100,00
200,00
300,00
400,00
500,00
600,00
700,00
800,00
MW
h
Poraba energentov - elaborat GF
ELKO
Elektr. Energija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 6 od 64
Skupni letni stroški za energente so določeni glede na predvideno porabo energije iz elaborata
GF ter ob upoštevanju povprečne cene energentov v letu 2015 in sicer:
Električna energija 0,105 €/kWh,
ELKO 0,75 €/l.
Cene ne vsebujejo DDV ter so povprečne v letu 2015.
Povprečna cena kurilnega olja (ELKO) je povzeta po podatkih dobavitelja Petrol.
Povprečna cena električne energije za industrijo v letu 2015 je povzeta po podatkih Statističnega
urada RS za standardno porabniško skupino IB (20 do <500 MWh), katero lahko privzamemo za
obravnavano stavbo.
Vir: Petrol d.d. - http://www.petrol.si/za-dom/izdelki/kurilno-olje/gibanje-cene
Vir: Statistični urad Republike Slovenije - http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp
Strošek za porabo hladne pitne vode ni ovrednoten.
Skupni predvideni letni stroški za energente v letu 2015 bi znašali 58.457,15 €, glede na obstoječe
stanje na objektu. Od tega je strošek za:
Električno energijo 10.804,50 € (18%),
ELKO 47.652,65 € (82%).
Slika 2: Predvideni stroški za primarne energente - elaborat gradbene fizike
Vir: Elaborat Gradbene fizike
10.804,50; 18%
47.652,65; 82%
Predvideni stroški za energente v letu 2015
Elektr. Energija
ELKO
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 7 od 64
Slika 3: Strošek za MWh energenta za ogrevanje in električne energije - elaborat gradbene fizike Vir: Elaborat Gradbene fizike
Strošek megavatne ure (MWh) za ogrevanje stavbe bi v letu 2015 povprečno znašal 73,75 €/MWh
(ogrevanje na ELKO), strošek MWh električne energije je znašal 105,00 €/MWh.
1.4 OPREDELITEV POTREBNIH POSEGOV V SMISLU OPREDELITVE POTENCIALNIH
PRIHRANKOV ENERGIJE Na podlagi ogleda in analize podatkov stavbe smo prepoznali naslednje možnosti investicijskih in organizacijskih ukrepov: 1. Na ovoju stavbe:
- Neizolirana fasada stavbe, energijsko neučinkovito stavbno pohištvo - Slabše toplotno izolirana poševna streha ter ravna streha
2. Strojnih in elektro napravah:
- Priprava ogrevne in tople sanitarne vode preko kotla na ELKO v sosednji stavbi, - Prezračevalne naprave brez vračanja toplote odpadnega zraka (rekuperacije), - Ni frekvenčne regulacije črpalk, - Ogrevalni elementi brez termostatskih ventilov, - Energetsko potratna razsvetljava.
1.5 PRIKAZ PREDVIDENIH UKREPOV V nadaljevanju prikazujemo predviden nabor ukrepov opredeljen iz predhodnega poglavja.
Organizacijski ukrepi
Organizacijski ukrepi so takoj izvedljivi in v praksi prinašajo prve prihranke. Ti ukrepi so:
Osveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca
Izobraževanje,
elaborat GF
ELKO 73,75
Elektr. Energija 105,00
0,00
20,00
40,00
60,00
80,00
100,00
120,00
140,00
160,00
180,00
200,00
EUR
/MW
h
ELKO
Elektr. Energija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 8 od 64
Informiranje,
Uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva,
Ciljno spremljanje specifičnih kazalnikov rabe energije in stroškov
Spremljanje rezultatov energetskega pregleda,
Izdelava postopkov za varčevanje z energijo (obvestila, navodila),
Varčna raba sveže pitne vode.
Investicijski ukrepi:
Ukrepi na ovoju zgradbe:
Sanacija oz. položitev dodatne toplotne izolacije v sistemu poševne in ravne strehe
Sanacija stavbnega pohištva stavbe
Sanacija fasade objekta.
Ukrepi na ogrevalnem sistemu:
Vgradnja kotla na lesne sekance
Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk in termostatskih ventilov.
Vgradnja reverzibilne TČ zrak-voda za ogrevanje v prehodnih obdobjih in hlajenje
stavbe.
Vgradnja TČ zrak-voda za pripravo tople sanitarne vode.
Ukrepi na področju hlajenja in prezračevanja:
Vgradnja prezračevalnih naprav z vračanjem toplote odpadnega zraka
Ukrepi na področju rabe električne energije:
Zamenjava obstoječih žarnic z žarilno nitko z LED razsvetljavo oz. varčnimi sijalkami
Zamenjava fluorescentnih svetilk s sodobnejšimi
Vgradnja senzorjev prisotnosti v skupnih prostorih (hodniki, stopnišča)
Vgradnja centralnega nadzornega sistema (CNS) za nadzor in spremljanje rabe energije
v stavbi.
1.6 ENERGIJSKI RAZRED STAVBE
Poraba energije za ogrevanje izračunana po elaboratu gradbene fizike za obstoječo stavbo znaša 194 kWh/m2 - razred F.
Slika 4: Potrebna toplota za ogrevanje objekta pred energetsko prenovo.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 9 od 64
Ob upoštevanju vseh ukrepov energetske sanacije stavbe, povzetih v tem energetskem pregledu znaša izračunana poraba energije po elaboratu gradbene fizike 29 kWh/m2 - razred B2.
Slika 5: Potrebna toplota za ogrevanje objekta po upoštevani celoviti
energetski prenovi stavbe.
Iz rezultata izračunov gradbene fizike, ki upošteva vse ukrepe energetske sanacije izhaja, da stavba izpolnjuje vse zahteve glede predpisanih ravni učinkovite rabe energije, skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES , Ur. list RS št.: 52/2010).
Slika 6: Primerjava rabe energije pred ter po ukrepih
Vir: Elaborat Gradbene fizike
0,00
100,00
200,00
300,00
400,00
500,00
600,00
700,00
RABA PRED UKREPI RABA PO UKREPIH
MW
h
Primerjava stanja pred ter po izvedenih ukrepih
ELEKTR. ENERGIJA ENERGIJA ZA OGREVANJE
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 10 od 64
Tabela 1: Prikaz investicijskih in organizacijskih ukrepov
Ukrep Cena
investicije
Prihranek toplotne energije
Prihranek električne energije
Vračilna doba
Čas za uvedbo
Težavnost Tveganje Ekološka
primernost Prioriteta ukrepov
€ kWh kWh Let Mesec / / /
Sanacija topl. ovoja stavbe
236.600,00
147.168 23,6 12-24 srednja srednje primerno 1
Sanacija izolacije podstrešja in ravne strehe 105.600,00
34.658 44,7 12-24 srednja srednje primerno 1
Sanacija stavbnega pohištva
201.400,00
92.770 31,9 12-24 srednja srednje primerno 1
Sanacija vkopane stene kleti
14.100,00
7.528 27,5 12-24 srednja srednje primerno 1
Zamenjava kotla - lesni sekanci
70.000,00
130.556 2,1 12-24 srednja nizko primerno 1
Toplotna črpalka (TČ) za TSV
7.000,00
4.222 1,9 12-24 nizka nizko primerno 1
Sanacija prezračevanja
55.000,00
111.214 7,3 12-24 srednja nizko primerno 1
Prigraditev termostatskih ventilov (50 kom) in frekvenčnih črpalk 9.550,00
32.309 4,3 0-3 nizka srednje primerno 2
Centralno nadzorni sistem - CNS
20.000,00
12.924
1.029 20,2 12-24 srednja srednje primerno 3
Energetsko učinkovita razsvetljava
33.500,00
19.995 16,0 12-24 srednja nizko primerno 2
Organizacijski ukrepi /
9.693
515 / 0-3 nizka nizko primerno 1
SKUPAJ (pri upoštevanju vseh ukrepov)
752.750,00 583.040 21.539
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 11 od 64
2 SPLOŠNI DEL
2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA
Namen razširjenega energetskega pregleda je analiza energetskega stanja objekta ter
obravnavanje možnih ukrepov URE, analiza izbranih ukrepov URE, ocena izvedljivosti izbranih
investicijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Zajema tudi osveščanje in
motiviranje zaposlenih o učinkoviti rabi energije.
Cilji energetskega pregleda so sledeči:
Osveščanje, motiviranje in informiranje,
Evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,
Uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,
Takojšnja izvajanja organizacijskih ukrepov,
Priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.
2.2 UVOD
Zanesljiva oskrba z energijo, ob nenehni gospodarski rasti in vse večjem poudarku na varstvu in
ohranjanju naravnega okolja, je bistvena sestavina današnjih razvojnih programov energetske
oskrbe in rabe v večini razvitih držav.
Razvojni programi so usmerjeni v odpravljanje ovir, ki preprečujejo dvig energetske učinkovitosti
in večje izrabe obnovljivih virov energije. Glavna področja dejavnosti so:
- Spodbujanje investiranja v URE (učinkovita raba energije),
- Spodbujanje investiranja v OVE (obnovljivi viri energije),
- Informiranje, ozaveščanje in usposabljanje porabnikov energije, investitorjev in drugih
ciljnih skupin,
- Spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev.
Med drugim so glavna področja spodbujanja razvojnih programov:
- Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb ter
- Učinkovita raba električne energije.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 12 od 64
Zato je vodstvo OBČINE RADLJE OB DRAVI pristopilo k ugotavljanju še neizkoriščenih
energetskih potencialov za obstoječo blagovnico TIMA, ki je generalno zasnovana energetsko
neracionalno oziroma je potrebna celovite prenove.
Strokovne podlage za izvedbo energetskih pregledov so naslednje:
- Metodologija izvedbe energetskega pregleda (MOP, april 2007),
- Opravljen strokovni ogled objekta,
- Opravljeni razgovori z upravnikom objekta,
- Pridobljeni podatki s strani uporabnika objekta,
- Proučitev razpoložljive projektne dokumentacije.
V prvem delu energetskega pregleda smo opravili splošno analizo energetskega stanja objekta.
V naslednji fazi smo izvedli popis največjih porabnikov energije, njihovo stanje in stanje zgradbe.
Na osnovi dobljenih rezultatov analize stanja vseh energetskih sistemov smo izdelali predlog
ukrepov, ki bodo vodili do zmanjšanja rabe energije v stavbi in posledično stroškov za energijo
ter do izboljšanja delovnih in bivalnih pogojev.
Predmet razširjenega energetskega pregleda je stavba obstoječe blagovnice Tima na lokaciji
Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 13 od 64
Osnovni podatki o blagovnici Tima, Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi. 2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi
Obravnavan objekt blagovnice se nahaja v središču Radelj ob Dravi in je trenutno nezaseden, z izjemo dela pritličja, kjer deluje gostinski lokal.
Blagovnica v Radljah ob Dravi predstavlja tipičen primer gradnje objekta iz začetka 80-ih let. Gre
za skeletno armiranobetonsko konstrukcijo z velikimi zasteklitvami, nezaščitenim ovojem in
izrazitimi toplotnimi mostovi. Prav zato je bila poraba energije za ogrevanje stavbe zelo visoka.
2.2.2 Prostorska razporeditev stavbe
Slika 7: Mikrolokacija blagovnice Tima, Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi.
Vir: http://zemljevid.najdi.si/najdi/mariborska%206%20radlje
Objekt je bil zgrajen leta 1978. Bruto velikost objekta znaša 2500 m2 v štirih etažah (K+P+1+M),
zunanje dimenzije objekta v kleti in pritličju znašajo 37,80 x 12,60 m, v 1. nadstropju in mansardi
pa 42,60 x 18,00 m. Gre za AB masivno skeletno konstrukcijo z razponom nosilne konstrukcije
12 m v prečni smeri. AB plošče so debeline 14 cm na prečnih in vzdolžnih nosilcih, kar je bilo
dimenzionirano na obtežbo prilagojeno takratnim zahtevam za blagovnico. Vgrajena je minimalna
debelina toplotne izolacije v območju poševne strehe. Armiranobetonski in opečni zunanji zidovi
so neizolirani, prav tako tla na terenu, previsne AB rebraste plošče in del ravne strehe. AB nosilci
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 14 od 64
in stebri, ter AB stene so vidni elementi fasade. Kot polnila med nosilnimi AB stebri so uporabljene
termopan zasteklitve v Alu okvirjih slabe izolativnosti in kopelit steklo.
Gre za energijsko neustrezen in zelo potraten objekt, posledica visokih stroškov ogrevanja in
vzdrževanja objekta pa je njegovo sedanje stanje, ko je objekt nezaseden in za potencialne
uporabnike z vidika stroškov nesprejemljiv.
Neto površina objekta znaša 2.260 m2 v štirih etažah, ki jih povezuje centralno stopnišče s
tovornim dvigalom. Vhod v objekt je iz parkirišča na severni strani objekta.
KLET je razdeljena na dva dela: vzhodno večji odprt prostor s stopniščem, ter zahodno tehnični
prostori (toplotna podpostaja, hladilne naprave), s sanitarnim sklopom in tovornim dvigalom.
Dostop do kletne etaže je mogoč za dostavo po klančini na južni strani objekta. Neto površina
kleti znaša 430 m2.
PRITLIČJE je dostopno preko steklenega vetrolova. Vzhodni del predstavlja velik odprt prostor s
komunikacijski sklopom (stopnišče in dvigalo), zahodni del pa zaseda obratujoč gostinski lokal, ki
ima ločen zunanji vhod. Z izjemo manjšega dela južne in zahodne fasade je v celoti zastekljeno.
Neto površina pritličja znaša 485 m2.
1. NADSTROPJE je v celoti odprto, le manjši del na vzhodni strani predstavlja z montažno steno
ločeno skladišče. Fasada 1. nadstropja je zelo razgibana in sega previsno nad etažo pritličja. V
celoti sta zastekljeni severna in južna fasada, medtem ko vzhodna in zahodna predstavljata
podaljšek strehe v vertikalno smer in sta obdelani z eternitom. Neto površina 1. nadstropja znaša
700 m2.
MANSARDA povzema razgibanost 1. nadstropja, kolenčni zid znaša 95cm. Predstavlja jo odprt
prostor z vzhodnim ločenim prostorom za prezračevalne naprave in priložnostno skladišče. Neto
površina mansarde znaša 645 m2.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 15 od 64
Slika 8: Tloris 1. kleti
Slika 9: Tloris pritličja
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 16 od 64
Slika 10: Tloris 1. nadstropja
Slika 11: Tloris mansarde
2.2.2.1 Predstavitev razpoložljivih tehnologij Stavba blagovnice Tima ima priključno merilno omaro z glavnimi varovalkami in merilno garnituro in odvodi za posamezne etažne razdelilce. Napajanje etažnih razdelilcev je izvedeno s 4 ali 5 žilnimi kabli ustreznih presekov, ki so varovani z ustreznimi varovalkami. Ogrevanje je preko sistema centralnega ogrevanja, kot vir energije je v uporabi ELKO. V stavbi se nahaja sicer toplotna podpostaja, priprava ogrevne vode pa poteka v sosednji stavbi preko kotla na ELKO.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 17 od 64
Prostori se ogrevajo z radiatorji, kateri pa zaradi neuporabe stavbe ter možnosti zamrznitve
sistema niso priključeni na dvižne vode. Radiatorji prav tako niso opremljeni s termostatskimi
ventili.
Regulacija sistemov radiatorskega ogrevanja se izvaja z avtomatiko za doseganje želene
temperature v odvisnosti od zunanje temperature in temperature v dovodu.
Prezračevanje je urejeno za vsako etažo posebej. V klima strojnici so nameščene 4.
prezračevalne naprave, brez vračanje toplote odpadnega zraka . Odvod zraka iz sanitarij in
pomožnih prostorov je izveden z lokalnimi odvodnimi ventilatorji.
2.2.2.2 Stanje toplotnega ugodja
Človeško telo izmenjuje toploto z okolico s pomočjo različnih procesov prenosa toplote. Če ti
procesi ne povzročajo neprijetnega počutja je zagotovljeno toplotno ugodje. Telo oddaja toploto
v obliki občutene in latentne toplote. Občuteno toploto oddaja s konvekcijo in sevanjem površine
telesa na zrak in okoliške površine, s prevodom toplote na mestih, kjer stojimo in izdihavanjem
segretega zraka. Latentna toplota pa se v okolico prenaša z difuzijo vodne pare skozi kožo,
izparevanjem vode na površini kože in navlaževanjem izdihanega zraka.
Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico v kateri se nahaja in je
zelo pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe.
Na stanje toplotnega ugodja vpliva več parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih
površin, relativna vlažnost, hitrost zraka ter parametri kot so obleka in fizična aktivnost
posameznika. Na slednja parametra lahko človek v določeni meri vpliva, med tem ko so mikro
klimatski pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja,
prezračevanja in klimatizacije.
Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp.
zraka in srednje sevalne temperature površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih).
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 18 od 64
2.2.3 Skupna poraba energije
Letna poraba energije je povzeta po elaboratu gradbene fizike, in sicer:
102,95 MWh/a, električne energije za delovanje stavbe,
559,02 MWh/a, toplotne energije za ogrevanje stavbe preko kotla na ekstra lahko kurilno
olje (ELKO),
87,15 MWh/a, toplotne energije za pripravo sanitarne tople vode (STV).
Tabela 2: Pregled porabe končne energije povzet po elaboratu gradbene fizike
Energent Poraba [MWh]
Električna energija 102,90
ELKO 646,17
Skupaj 749,12
Slika 12: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike
elaborat GF
ELKO 646,17
Elektr. Energija 102,90
0,00
100,00
200,00
300,00
400,00
500,00
600,00
700,00
800,00
MW
h
Poraba energentov - elaborat GF
ELKO
Elektr. Energija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 19 od 64
Slika 13: Razmerje porabe primarnih energentov - elaborat gradbene fizike
Tabela 3: Pregled predvidenih stroškov v letu 2015
Energent Stroški [EUR]
2015
Električna energija 10.804,50
ELKO 47.652,65
Skupaj 58.457,15
Skupni letni stroški za energente so določeni glede na predvideno porabo energije iz elaborata
GF ter ob upoštevanju povprečne cene energentov v letu 2015 in sicer:
Električna energija 0,105 €/kWh
ELKO 0,75 €/l
Strošek za porabo hladne pitne vode ni ovrednoten.
Skupni predvideni letni stroški za energente v letu 2015 bi znašali 58.457,65 €. Od tega je strošek
za:
Električno energijo 10.804,50 € (18%),
ELKO 47.652,65 € (82%).
elaborat GF
ELKO 646,17
Elektr. Energija 102,90
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
De
lež
po
rab
e e
ne
rge
nto
v %
Delež porabe glavnih energentov (MWh) - elaborat GF
ELKO
Elektr. Energija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 20 od 64
Slika 14: Predvideni stroški in delež stroškov energentov v letu 2015 2.2.3.1 Skupni stroški
Spodnja slika prikazuje predviden delež stroškov za primarne energente za leto 2015:
Slika 15: Stroški in delež stroškov za primarne energente za leto 2015
10.804,50; 18%
47.652,65; 82%
Predvideni stroški za energente v letu 2015
Elektr. Energija
ELKO
elaborat GF
ELKO 47.652,65
Elektr. Energija 10.804,50
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
De
lež
stro
ško
v %
Predvideni delež stroškov energentov v letu 2015
ELKO
Elektr. Energija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 21 od 64
Tabela 4: Predvideni pregled stroškov v letu 2015
Energent Stroški [EUR]
Električna energija 102,90 MWh 10.804,50 €
ELKO 646,17 MWh 47.652,65 €
Energenti skupaj 749,12 MWh 58.457,15 €
LETNI STROŠEK ZA OGREVANJE
73,75 €/MWh
LETNI STROŠEK ZA ELEK. ENERG.
105,00 €/MWh
Slika 16: Predvidena višina stroškov energentov na enoto kondic. površine stavbe (EUR/m2)
Predvideni strošek megavatne ure (MWh) za ogrevanje v letu 2015 bi znašal 73,75 €/MWh (ELKO). Strošek je odvisen od porabe energentov ter cene posameznega energenta v opazovanem obdobju. 2.2.4 Stanje toplotnega ugodja
Ker objekt ni v uporabi, ni bilo možno določiti stanje toplotnega ugodja v posameznih prostorih stavbe. Stanje toplotnega ugodja oz. meritve mikroklime se izvajajo v zimskem oziroma letnem obdobju, po potrebi pa tudi v prehodnem obdobju leta, ko zunanje temperature niso izrazite za letno ali zimsko obdobje.
0,00
5,00
10,00
15,00
20,00
25,00
¸EU
R/m
2
Predvideni strošek energentov za leto 2015
Elektr. Energija
ELKO
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 22 od 64
Namen meritev je ugotavljanje ustreznosti parametrov glede na predpisane vrednosti. Kvaliteta mikroklime se lahko izrazi tudi z stopnjo zadovoljstva ljudi. Področje ugodja ne more biti enoznačno določeno, saj je odvisno od subjektivnega občutja posameznika. Na toplotno ugodje človeka v prostoru vpliva več faktorjev (spol, starost, zdravstveno stanje, obleka, vrsta dejavnosti /aktivnost uporabnika, dnevni ritem, vlaga v prostoru in letni čas). V splošnem kvaliteto okolja določimo z deležem nezadovoljnih ljudi, kar pomeni, če je delež nezadovoljnih ljudi majhen, je kvaliteta okolja velika in obratno. Na spodnji sliki je prikazan diagram ugodja po Franku, Reiherju.
Slika 17: Diagram ugodja po Franku, Rieherju v odvisnosti od relativne vlage in temperature
Privzeta notranja temperatura iz elaborata gradbene fizike znaša 20°C za celotno stavbo in velja za vse kondicionirane površine. Priporočljiva temperatura zraka za toplotno ugodje sedeče osebe v času ogrevanja znaša med 20÷22°C, v skladu s 14. členom Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS 42/2002).
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 23 od 64
2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO
Stavba je trenutno nezasedena, z izjemo dela pritličja, kjer deluje gostinski lokal - zasebni
investitor. Zaradi tega vzroka stavba ni priključena na sistem ogrevanja. Gostinski lokal se ogreva
lokalno preko plinskega kondenzacijskega kotla, nazivne moči 30 kW, proizvajalca Vaillant.
Stavba je v solastništvu Občine Radlje ob Dravi, banke ter zasebnega lastnika.
2.3.1 Naročnik EP (razmerje med lastnikom in uporabnikom stavbe)
Naročnik energetskega pregleda je OBČINA RADLJE OB DRAVI, ki je tudi solastnik stavbe.
Trenutni uporabnik stavbe je le gostinski lokal - zasebni lastnik, kateri sam skrbi za upravljanje z
energijo v svojem delu stavbe.
2.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov
Financiranje na področju obratovalnih stroškov stavbe ni določeno ter se ne izvaja. Potreben je dogovor med solastniki stavbe
2.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE
Investicije v URE naj se izvajajo v dogovoru solastnikov stavbe, v skladu z vzdrževalnimi deli in
glede na pričakovane koristi, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
V predhodnih letih ni bilo izvedenih organizacijskih in investicijskih ukrepov v stavbi.
2.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški
Nadzor nad stroški za energijo se zaradi neuporabe stavbe ne izvaja, razen za gostinski lokal,
kjer zasebni lastnik sam skrbi za nadzor nad rabo energije in stroški.
2.3.5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih
Solastniki stavbe se zavedajo pomena URE, zato se izvajajo aktivnosti v smeri celovite
energetske sanacije stavbe
2.3.6 Raven promoviranja URE
Promoviranje URE zaradi neuporabe stavbe ne poteka.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 24 od 64
2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE
2.4.1 Cene energetskih virov
V spodnji tabeli so prikazane predvidene porabe in stroškov za električno energijo, ELKO za leto
2015.
Tabela 5: Predvidena poraba energentov s pripadajočimi stroški za leto 2015
Energent Poraba Skupni znesek (EUR) Cena na enoto
Električna energija 102,90 MWh 10.804,50 € 105,00 €/MWh
ELKO 646,17 MWh 47.652,65 € 73,75 €/MWh
Skupaj 749,12 MWh 58.457,15 € 78,03 €/MWh
2.4.1.1 Električna energija
Poraba električne energije je povzeta po elaboratu gradbene fizike. Povprečna cena električne
energije vzeta v izračunih za leto 2015 znaša 0,105 EUR/kWh.
Analiza specifičnih kazalnikov stroška električne energije za leto 2015 je povzeta po podatkih
Statističnega urada RS za standardno porabniško skupino IB (20 do <500 MWh), katero lahko
privzamemo za obravnavano stavbo.
Tabela 6: Cena elektr. energije (EUR/kWh) za industrijo za l.2015, porabn. skupina IB
Energija Omrežnina Dodatki in prispevki Cena brez DDV
0,05245 0,03765 0,01485 0,105
Cene ne vsebujejo DDV.
2.4.1.2 Ogrevanje - ELKO
Za ogrevanje stavbe ter pripravo sanitarne tople vode (STV) se uporablja kot energent ELKO (kurilno olje). Predvidena poraba po vzeta po elaboratu gradbene fizike v letu 2015 znaša 646,17 MWh. Predvideni strošek bi v letu 2015 znašal 47.652,65 €. Predvidena cena kWh je tako v letu 2015 znašala 0,073 €/kWh.
2.4.1.3 Voda – hladna sanitarna voda
Stavba se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnega vodovodnega omrežja mesta Radlje ob Dravi in se
uporablja v sanitarne namene. Obračun porabe vode se izvaja mesečno. Podatek o rabi hladne
pitne vode zaradi neuporabe stavbe ni podan.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 25 od 64
2.4.2 Letne porabe glavnih energetskih virov
Na spodnji sliki je prikazan predvideni strošek energentov na m3 kondicionirane prostornine objekta za leto 2015 - podatki so povzeti po elaboratu gradbene fizike.
Slika 18: Prikaz stroškov na m3 kondicionirane prostornine za posamezne energente Stroški toplotne in električne energije se gibljejo v odvisnosti od cen na tržišču (razmer na trgu s
posameznimi energenti), trošarin, davkov ter sklenjenih pogodb z dobavitelji.
2.4.3 Analiza porabe energije Za podrobnejše vrednotenje učinkovitosti porabe energije je potrebno upoštevati energetske dejavnike oziroma vzrok za porabo energije. Smiselno je, da se v stavbi prične z vzpostavitvijo sistema upravljanja z energijo, v prvi fazi vpeljavo energetskega knjigovodstva s spremljanjem karakterističnih kazalnikov za vrednotenje energetske učinkovitosti na letnem in mesečnem nivoju. Glede na naravo dejavnosti v stavbi se lahko vzpostavijo sledeči tipični kazalniki:
specifična poraba energije na ogrevano uporabno površino
specifična poraba energije glede na temperaturni primanjkljaj (TP)
specifična emisija CO2 in drugo.
Analiza specifične poraba električne energije zaradi neuporabe objekta v preteklih letih ter s tem posledično rabe električne energije ni predmet tega pregleda Za vrednotenje energetske učinkovitosti sta najpogostejši metodi ciljnega spremljanja rabe energije sledeči: M&T diagram ter metoda kumulativnih vsot (CUSUM).
0,00
1,00
2,00
3,00
4,00
5,00
6,00
EUR
/m3
Predvideni strošek energentov za leto 2015
Elektr. Energija
ELKO
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 26 od 64
M&T diagram (angleško: Monitoring and Targeting, diagram ciljnega spremljanja rabe energije) grafično prikazuje odvisnost med osnovno spremenljivko (obseg proizvodnje, stopinjski dan,…) in njej odvisno porabo energije v želenem časovnem intervalu. Dva glavna dejavnika sta raztros točk diagrama in naklon premice oziroma poraba energije, ki je neodvisna od osnovne vrednosti (presečišče regresijske premice s koordinatno osjo). CUSUM analiza ali metoda kumulativnih vsot je statistična tehnika, ki določa odstopanja med dejansko karakteristično porabo energije in ciljno vrednostjo. Odstopanja se spremljajo v enakomernih časovnih intervalih. Graf CUSUM prikazuje kumulativne vrednosti, ki so dosežene v določenem časovnem obdobju. Naraščajoča krivulja pomeni povečevanje karakteristične porabe in tudi stroška, padajoča krivulja pa zniževanje karakteristične porabe oziroma stroška. Večja strmina naraščanja ali padanja predstavlja intenzivnejše spremembe karakteristične porabe. Točka preloma premice časovno umesti izvedeni ukrep ali aktivnost. CUSUM analiza je bistveno odvisna od izbrane izhodiščne vrednosti karakteristične porabe energije.
2.4.3.1 Karakteristična poraba toplotne energije Ogrevanje zgradb je bistveno povezano z zunanjo temperaturo, zato je nujno, da se poraba energije za ogrevanje primerja z zunanjo temperaturo oz. stopinjskim dnem. Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru, katera znaša 20°C, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12 °C. V okviru energetskega pregleda je bila na osnovi podatkov o mesečni porabi toplote (povzeta po elaboratu gradbene fizike) ter podatkov o povprečnih zunanjih temperaturah na lokaciji stavbe, analizirana mesečna poraba toplote v odvisnosti od zunanjih pogojev (temperaturnega primanjkljaja).
Slika 19: Primerjalna analiza porabe toplotne energije odvisna od temperaturnega primanjkljaja na mesečnem nivoju (M & T diagram)
y = 0,1705x + 5,1413R² = 0,9722
0,00
20,00
40,00
60,00
80,00
100,00
120,00
140,00
0 200 400 600 800
MW
h
Temperaturni primanjkljaj
Toplotna energija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 27 od 64
Iz CUSUM analize je razvidna tipična poraba toplotne energije v letu 2015 v času ogrevalne sezone ter izven nje. Vsi podatki o porabi toplote so računski, povzeti po elaboratu gradbene fizike.
Slika 20: Diagram ciljnega spremljanja rabe toplotne energije (CUSUM) 2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov Zanesljivost oskrbe moramo ocenjevati skladno z vplivom izpada posameznega energenta oz.
vira energije.
Električna energija
Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajoče transformatorske postaje.
Do prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa
traja lahko največ nekaj ur.
V stavbi ni vgrajen rezervni vir električne energije: elektro diesel agregat in UPS, ki napaja nujne
porabnike ob izpadu električne energije.
Sistem je brez kompenzacije jalove energije.
Ogrevanje S strani dobavitelja ELKO ni predvidenih težav z dobavo. Nadomestnega vira za ogrevanje ni.
Sanitarna voda
Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja, vodo distribuira javno
komunalno podjetje Radlje ob Dravi. Merilni števec hladne vode je postavljen pri vstopu v objekt.
Hladna voda se uporablja predvsem kot sanitarna voda. Do prekinitve dobave lahko pride v
primeru izpada javnega omrežja, rezervnega vira ni.
-40,0
-20,0
0,0
20,0
40,0
60,0
80,0
100,0
MW
h
Mesec
CuSum
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 28 od 64
2.4.5. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme
Ogrevanje Oprema za ogrevanje ni v funkcionalnem stanju. Ogrevalni elementi niso priključeni na dvižne
vode, toplovodni sistem je izpraznjen. Stavba praktično ni priključena na sistem ogrevanja.
Izjema je del pritličja, kjer obratuje gostinski lokal, ki se ogreva lokalno preko plinskega
kondenzacijskega kotla, nazivne moči 30 kW, proizvajalca Vaillant.
Električna energija
Elektrorazdelilna oprema je sicer ustrezno tehnično izvedena, vendar nevzdrževana. Napajalno odjemno mesto je zanesljivo, oskrba z električno energijo je popolna. Električne naprave in razdelilci NN- razvodov so solidno vzdrževani in omogočajo zanesljivo delovanje. Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna z elektromagnetnimi dušilkami. Razsvetljava sanitarij, pomožnih prostorov in hodnikov je večinoma izvedena s klasičnimi žarnicami. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive.
Prezračevanje in pohlajevanje
Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju. Za pohlajevanje stavbe je vgrajenih cca. 5 kom split klima naprav, predvidene hladilne moči 2,5 kW, katere pa niso vzdrževane in ne obratujejo.
2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE 2.5.1 Ogrevalni sistem
Ogrevanje objekta se izvaja preko toplotne podpostaje, priprava ogrevne vode pa poteka v sosednji stavbi preko kotla na ELKO. Toplotna podpostaja ni v funkciji obratovanja in je potrebna prenove. Toplotni razdelilec v kotlovnici je razdeljen na dve ogrevalni veji - radiatorji in prezračevalne naprave. Na vsaki veji sta po dve obtočni črpalki. Na razdelilnik ogrevanja je priključena tudi veja za ogrevanje sanitarne vode. Vse črpalke so brez možnosti nastavljanja hitrosti. Temperatura v ogrevalnih vejah se nastavlja s pomočjo tripotnih mešalnih ventilov z motornim pogonom. Regulacija ogrevanja je proizvod Teramatik, ki uravnava temperaturo v ogrevalnem sistemu glede na zunanjo temperaturo, hkrati pa tudi krmili ogrevanje sanitarne vode. Grelna telesa v prostorih so pločevinasti radiatorji, ki so opremljeni z radiatorskimi regulacijskimi ventili brez termostatskih glav. Zaradi neuporabe stavbe grelna telesa niso priključena na dvižne vode. Ogrevanje je izvedeno z dvocevnim sistemom. Temperaturni režim je 90/70ºC. Razvod radiatorskega ogrevanja je izdelan iz črnih cevi.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 29 od 64
Slika 21: Toplovodni razdelilni sistem in ogrevalni elementi 2.5.2 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo
Objekt se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnega vodovoda omrežja mesta Radlje ob Dravi in se
uporablja v sanitarne namene. Priprava sanitarne tople vode je centralna in je locirana v prostoru toplotne podpostaje. Razvod
tople sanitarne vode je opremljen s cirkulacijskima črpalkama.
V sanitarijah pisoarji niso opremljeni s senzorji in EMV- ventili. V WC-jih so nameščeni klasični
kotlički brez varčevalne tipke. Umivalniki so opremljeni z dvoročnimi baterijami.
Slika 22: Razdelilnik tople sanitarne vode in pisoarji ter umivalniki
2.5.3 Prezračevalni sistem in pohlajevanje
Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 30 od 64
Seznam posameznih prezračevalnih naprav:
TIP Dovod (m3/h)
H tot - dovod
(mmVS) Odvod (m3/h)
H tot - odvod
(mmVS)
Priklj. moč Dovod (kW)
Priklj. moč Odvod (kW)
Topl. moč (kW)
KGOS 25 3.300 50 3.300 42 1,1 1,1 25,2
KGOS 32 5.300 57 5.300 2,2 2,2 59,2
KGOS 25 4.000 65 4.000 50 2,2 1,5 44,7
KGOS 20 2.070 44 2.070 0,75 0,55 23,1
Skupaj 14.670 14.670 6,25 5,35 152,3
Za pohlajevanje stavbe je vgrajenih cca. 5 kom split klima naprav, predvidene hladilne moči 2,5 kW, katere pa niso vzdrževane in ne obratujejo. 2.5.4 Elektroenergetski sistem in porabniki
Objekt se napaja z električno energijo preko javnega omrežja. Priključen je na napajanje z
napetostjo 3× 230/400V, 50 Hz, iz TP. Sistem napajanja glede na ozemljitev je TN (TN-C-S).
Zaščita inštalacij in naprav je izvedena s samodejnim odklopom napajanja (varovalke, inštalacijski
odklopniki). Zaščita pred zunanjimi vplivi in možnostjo dotika oseb je izvedena z napravami in
okrovi z ustrezno IP zaščito.
Merilno mesto je v kletnih prostorih objekta v glavni priključno razdelilni omari RG+RK, iz katerega
se napajajo vsi ostali razdelilci v objektu. V vsakem traku nadstropja je etažni razdelilec iz
katerega se napaja pripadajoči del nadstropja.
Glavni električni porabniki so razsvetljava, ki je izvedena pretežno s fluorescentnimi svetili s
klasičnimi dušilkami, reflektorskimi svetili in klasičnimi žarnicami ter aparati v gostinskem lokalu.
Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti
zanesljive, vendar potrebne prenove.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 31 od 64
Slika 23: Posnetek merilnega mesta, tipične razsvetljave v objektu
.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 32 od 64
2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE
2.6.1. Ovoj stavbe
Pri pregledu toplotnega ovoja objekta tega primerjamo z veljavno zakonodajo na področju učinkovite rabe energije, natančneje s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10) - PURES 2. Zaradi vse večjih zahtev na tem področju je običajno normalno, da lastnosti objektov, zgrajenih v preteklosti, ne dosegajo vrednosti, ki jih predpisujejo veljavni standardi. Namen te primerjave je ugotoviti, kakšno je stanje objekta glede na današnje zahteve na področju učinkovite rabe energije in katere ukrepe bi bilo potrebno izvesti, da se objekt spravi v stanje, ki bi bilo skladno s trenutno veljavnimi zahtevami. Bruto velikost objekta znaša 2500 m2 v štirih etažah (K+P+1+M), zunanje dimenzije objekta v kleti in pritličju znašajo 37,80 x 12,60 m, v 1. nadstropju in mansardi pa 42,60 x 18,00 m. Glede sestave konstrukcije je potrebno poudariti, da nismo razpolagali z natančnimi podatki, saj je bil objekt predvidoma zgrajen v letih 1978-1980 in projektna dokumentacija, na osnovi katere je bil objekt grajen, ni bila v celoti na razpolago. Sestava glavnih konstrukcijskih elementov je povzeta po PZI projektu - arhitektonski del, podjetja Projekta inženiring, p.o., Ptuj, marec 1980, posredovanega s strani naročnika energetskega pregleda. Nosilna konstrukcija Nosilna konstrukcija objekta je AB, debeline min. 40 cm, brez izvedene toplotne izolacije. V kletnem delu - stenah proti terenu so AB stenam dodani blok zidaki deb. 19 cm ter hidroizolacija. Zaradi načina gradnje stavbe kot AB masivna skeletna konstrukcija ter neizvedene toplotne izolacije, se pojavlja veliko število toplotnih mostov.
Slika 24: S in V fasada objekta Tla proti terenu Tla v kleti imajo homogeno sestavo po celotni površini kletne etaže. Tla so predvidoma sestavljena iz cementnega estriha na površini, debeline 5,5 cm, PE folije, toplotne izolacije v debelini 3 cm in hidroizolacije ter podložnega betona debeline 10 cm nad nasutjem. Streha Streha objekta je kombinacija ravne in poševne strehe. Predvideva se, da debelina toplotne izolacije v sistemu ravne strehe ne presega deb. 5 cm ter 10 cm v sistemu poševne strehe.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 33 od 64
Stavbno pohištvo Stavbno pohištvo na objektu je prvotno, s termopan zasteklitvijo in aluminijastim okvirjem, slabe toplotne izolativnosti. Velik del stavbnega pohištva predstavlja tudi kopelit steklo, ki je uporabljeno kot polnilo med nosilnimi AB stebri. Stavbno pohištvo nima vgrajenih zunanjih senčil, ki bi preprečevalo zunanje solarne toplotne dobitke v poletnem času.
Slika 25: J fasada objekta, kopelt zasteklitev Za celoten objekt je analiza lastnosti konstrukcijskih sestav ovoja objekta podana v izračunu gradbene fizike, ki je priloga poročila. Izračun gradbene fizike objekta je narejen s programom KI Energija. Glede na pridobljene podatke o sestavi konstrukcije je razvidno, da zunanje stene, streha in stavbno pohištvo ne zadoščajo zahtevam PURESA 2010. Toplotna prehodnost konstrukcije je glede na izračune primerna le v tleh proti terenu. Ponovno je potrebno poudariti, da natančni podatki o sestavi konstrukcije niso bili na voljo, zato lahko prihaja do manjših odstopanj med rezultati izračuna in dejanskim stanjem. Ukrepi, ki jih priporočamo pri sanaciji ovoja objekta, so podani v zadnjem delu poročila, skupaj z oceno investicije in vračilno dobo. Ogled ovoja s termovizijsko kamero V sklopu energetskega pregleda je bil narejen tudi pregled ovoja stavbe s termovizijsko kamero, ki nam lahko pokaže splošna mesta ali pa lokalne anomalije, kjer prihaja do toplotnih izgub. Termografska slika pokaže temperaturno stanje na elementih ovoja stavbe, ki je pokazatelj intenzivnosti prehoda toplote čez posamezen konstrukcijski element. S tem lociramo kritična mesta na ovoju, kjer je prehod toplote iz notranjosti stavbe na okolico najbolj intenziven. Ker večji del stavbe ni v uporabi ter posledično ni ogrevan, smo s termovizijsko kamero pregledali le gostinski lokal v pritličju. Termovizijski pregled je bil opravljen 17.02. 2016 ob 12:30 uri v oblačnem vremenu z IR kamero Fluke TiR-3FT-20/7,5, vrednost emisivnosti je bila nastavljena na ε = 0,95. Temperatura okolice je znašala Tok = 2,5 °C.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 34 od 64
Slika 26: Zasteklitev gostinskega lokala
Slika 27: Gostinski lokal - vidni posnetek
Na zgornjih slikah je razvidna izrazito visoka temperatura zunanjih površin zasteklitve
gostinskega lokala, kar kaže energetsko neučinkovitost (slabo toplotno izolativnost) vgrajene
zasteklitve. Posledično zgornji sliki kažeta na velike transmisijske toplotne izgube skozi steklene
površine, prav tako pa tudi na površini nosilnih AB stebrov (toplotni mostovi).
2.6.2. Električni aparati
Nizkonapetostne instalacije v objektu sestavljajo:
glavni električni razdelilnik z merilnim mestom za merjenje električne energije,
napajanje etažnih električnih razdelilcev,
instalacije fiksnih porabnikov (gostinski lokal)
splošna energetska instalacija (vtičnice za prenosne in začasne porabnike)
instalacija razsvetljave (notranja, zunanja, varnostna razsvetljava),
ozemljitev, stelovod in izenačevanje potenciala,
Fiksne električne porabnike predstavlja oprema v gostinskem lokalu, ostali porabniki pa se
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 35 od 64
priključujejo na vtičnice.
Med fiksne porabnike spadajo hladilniki, pomivalni stroj in ostale gostinske naprave, ki so priključeni preko ustreznih instalacijskih odklopnikov in kablov.
Tabela 7: Preglednica električne porabe objekta
PORABNIK NAZIVNA EL. MOČ
(kW)
Razsvetljava 25,5 2.6.3 Razsvetljava
Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna s klasičnimi dušilkami. Rastri svetilk so v večini prostorov klasični, v prodajnih prostorih z zrcalnim rastrom. Del prostorov ima razsvetljavo izvedeno z varčnimi sijalkami, delno tudi z žarnicami z žarilno nitko.
Tabela 8: Preglednica uporabljenih svetilk na objektu
TIP kos moč/sijalka
(kW) skupna moč
(kW)
Fluo 1 x 58 W 90 0,071 6,39
Fluo 2 x 36 W 2 0,086 0,172
Fluo 4 x 18 W 91 0,086 7,826
ŽN 60 W 3 0,06 0,18
Fluo 2 x 36 W 2 0,086 0,172
Fluo 3 x 36 W 22 0,129 2,838
Fluo 2 x 36 W 4 0,086 0,344
Fluo 1 x 58 W 2 0,142 0,284
Metal-hal. 40 W 10 0,04 0,4
Varčna 2 x 18 W 14 0,036 0,504
ŽN 100 W 4 0,1 0,4
Fluo 4 x 18 W 37 0,086 3,182
Fluo 2 x 36 W 18 0,086 1,548
Fluo 2 x 36 W 15 0,086 1,29
Skupaj (kW) 25,53
Razsvetljava se vklaplja lokalno. 2.6.4 Priprava tople vode
Ogrevanje sanitarne tople vode je izvedeno preko svoje veje na razdelilniku ogrevanja v toplotni podpostaji. Ogrevanje sanitarne tople vode ni v funkciji.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 36 od 64
2.6.5 Prezračevanje in klimatizacija
Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju. Leto vgradnje prezračevanih naprav je 1979. Tabela 9: Preglednica prezračevalnih naprav na objektu
TIP Dovod (m3/h)
H tot - dovod
(mmVS) Odvod (m3/h)
H tot - odvod
(mmVS)
Priklj. moč Dovod (kW)
Priklj. moč Odvod (kW)
Topl. moč (kW)
KGOS 25 3.300 50 3.300 42 1,1 1,1 25,2
KGOS 32 5.300 57 5.300 2,2 2,2 59,2
KGOS 25 4.000 65 4.000 50 2,2 1,5 44,7
KGOS 20 2.070 44 2.070 0,75 0,55 23,1
Skupaj 14.670 14.670 6,25 5,35 152,3
Za pohlajevanje stavbe je vgrajenih cca. 5 kom split klima naprav, predvidene hladilne moči 2,5 kW, katere prav tako niso vzdrževane in ne obratujejo.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 37 od 64
3 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE
3.1 OSKRBA Z ENERGIJO
Stavba je trenutno nezasedena, z izjemo dela pritličja, kjer deluje gostinski lokal - zasebni
investitor. Zaradi tega vzroka stavba ni priključena na sistem ogrevanja. Gostinski lokal se ogreva
lokalno preko plinskega kondenzacijskega kotla, nazivne moči 30 kW, proizvajalca Vaillant.
3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije Na podlagi izvedenih revizij pogodb lastnik in uporabnik objekta preverita na trgu dosegljive cene energentov pri obstoječih in tudi vseh možnih drugih dobaviteljih za energijo.
3.1.2 Električna energija Prvi ukrep glede optimizacije in pregledom nad stroški je, da upravitelj in lastnik objekta naredita natančno revizijo pogodb za dobavo električne energije, kjer se analizira porabo energije, obstoječi tarifni sistem, zakupljene moči, kompenzacijo jalove energije, ipd.
Električna energija se porablja trenutno le v gostinskem lokalu, dobavitelja izbira lastnik gostinskega lokala. V primeru celovite energetske sanacije naj se izbere dobavitelj električne energije po postopku oddaje javnega naročila, pri čemer se izbere najugodnejši ponudnik na osnovi najnižje cene. 3.1.3 Voda Dobavitelj je Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi. Oskrba z pitno vodo je zanesljiva. Prekinitev oskrbe se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih delih na omrežju.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 38 od 64
3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI
Energetski pregled zajema skupino postopkov za izračun in oceno stanja rabe energije skozi ovoj stavbe, določa izračune in možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije in jih ovrednoti s stališča učinkovitosti vlaganj. Pomembni so torej podatki o konstrukciji stavbe, predvsem sestav in debelina ter površina zunanjih sten, oken, stropa proti podstrešju ter tal. Pri energetskem pregledu smo uporabili metodo analize zgradbe. Podatke smo dobili iz literature, iz dosegljive tehnične dokumentacije in iz ogleda zgradbe ter s pogovorom z vzdrževalci objekta.
Analiza temelji na Elaboratu gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. list RS št.: 52/2010, in zajema:
Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah,
Izkaz energijskih lastnosti stavbe.
3.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe Karakteristični gradbeni parametri stavbe
Neto uporabna površina stavbe: Au = 2.260 m2
Ogrevana prostornina stavbe: Ve = 10.656 m3
Celotna zunanja površina stavbe: A = 3.040 m2
Oblikovni faktor stavbe: fo = A / Ve = 0,29 m-1
Etažnost: K+P+N+M
Klasifikacija stavbe
Klasifikacija zgradbe po Pravilniku - (Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah – nestanovanjska stavba):
- Dovoljena letna potrebna toplota ne sme biti večja od QNH/Au
= 32 kWh/m2
Izračunana letna potrebna toplota za ogrevanje objekta
a) pred energetsko sanacijo na ovoju zgradbe
QNH = 438,76 MWh; QNH/Au = 194,1 kWh/m2a;
b) po energetski sanaciji na ovoju zgradbe
QNH = 65,2 MWh; QNH/Au = 28,8 kWh/m2a;
Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe: 1,375 W/m2K,
Dovoljeni koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe: 0,5 W/m2K
Izračunani koeficient specifičnih transmisijskih izgub obstoječe stavbe je izven mej dovoljenega.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 39 od 64
3.2.2 Transmisijske izgube
Transmisijske izgube predstavljajo izgube skozi ovoj stavbe - fasado, stavbno pohištvo, strop proti
neogrevanem podstrešju oziroma streho in jih vrednotimo z izračuni gradbene fizike.
Izvedena je bila analiza – izračun gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah.
Rezultati so v celoti podani v prilogi.
Slika 28: Transmisijske izgube
3.2.3 Izgube zaradi prezračevanja Neto ogrevana prostornina predmetnega objekta znaša 8.524 m3, predpostavljena urna
izmenjava zraka 1,0 h-1.
Slika 29: Izgube zaradi prezračevanja
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Transmisijske izgube (kWh)
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
40.000
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Prezračevalne izgube (kWh)
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 40 od 64
3.2.4 Toplotni pritoki in notranji toplotni viri
Toplotne dobitke delimo na dobitke sončnega sevanja skozi zastekljene in pa tudi nezastekljene
površine ovoja stavbe ter na dobitke notranjih virov zaradi oddaje toplote uporabnikov stavbe,
tehničnih naprav, itn.
Toplotni dobitki so sestavljeni iz:
notranjih toplotnih virov - upoštevano 4 W/m2 na enoto uporabne površine,
dobitkov sončnega sevanja v ogrevalnem in izven ogrevalnega obdobja.
3.2.5 Končna energija potrebna za delovanje stavbe
Končna energija potrebna za delovanje stavbe je povzeta po elaboratu gradbene fizike. Ker
stavba ni v uporabi izračun končne energije glede na dejansko porabo ni možen.
Slika 30: Končna energija potrebna za delovanje stavbe
3.3 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV
Energetsko učinkovitost stavbe in energetski varčevalni potencial najpogosteje ocenimo s
pomočjo energijskega števila. Energijsko število predstavlja porabo energije na neto enoto
površine, navadno v enem letu. S primerjavo energetskih števil podobnih stavb lahko ocenimo
tudi možne prihranke in stavbo uvrstimo v enega izmed energetskih razredov.
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Končna dovedena energija (kWh)
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 41 od 64
3.3.1 Ovoj stavbe
Ovoj stavbe predstavlja enega največjih dejavnikov toplotnih izgub. Da bi zmanjšali transmisijske
toplotne izgube je potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov
ovoja stavbe. Z kvalitetnim stavbnim pohištvom (okna in vrata) ter pravilno vgradnjo le tega
dosežemo zrakotesen ovoj in s tem manjšamo toplotne izgube zaradi nekontroliranega
prezračevanja. To v praksi pomeni toplotno zaščitene (izolirane) fasade, strehe in tla ter
kakovostno več slojno zasteklitev z ustreznimi okvirji.
Za stavbo so značilni zunanji zidovi, v kombinaciji opečne in AB izvedbe, toplotna prehodnost je
med 2,2 in 3,6 W/m2K. Po pravilniku PURES je maksimalna vrednost toplotne prehodnosti stene,
ki meji na zunanji zrak 0,28 W/m2K. Če bi želeli doseči tako toplotno prehodnost bi morali na
fasado vgraditi najmanj 14 cm povprečnega toplotnoizolacijskega materiala.
Težava pri investicijah v dodatno izolacijo fasad je visoka vrednost investicije, vendar ob relativno
velikih prihrankih energije to pomeni relativno dobro ekonomiko oz. ugodno (kratko) vračilno dobo
ukrepa.
Stavbno pohištvo na objektu je prvotno, s termopan zasteklitvijo in aluminijastim okvirjem, slabe
toplotne izolativnosti. Velik del stavbnega pohištva predstavlja tudi kopelit steklo, ki je uporabljeno
kot polnilo med nosilnimi AB stebri. Stavbno pohištvo nima vgrajenih zunanjih senčil, ki bi
preprečevalo zunanje solarne toplotne dobitke v poletnem času.
Stavba z velikostjo in razporeditvijo steklenih površin zagotavlja zahtevano osvetlitev prostorov,
ne pa tudi zaščite pred čezmernim segrevanjem poleti. Predvsem so izpostavljene zasteklitve v
1. nadstropju in mansardi južne fasade, ki jih bo nujno potrebno senčiti.
Zaradi naštetih razlogov je kljub nekoliko višji investiciji ter daljši vračilni dobi nujna in primerna
investicija v nova energetsko učinkovitejša okna z na primer troslojno plinsko polnjeno
zasteklitvijo z nizkoemisijskim nanosom.
Toplotne izgube skozi kombinacijo ravne in poševne strehe po izračunu gradbene fizike
predstavljajo le okrog 10% celotnih toplotnih izgub stavbe. Iz tega stališča izhaja manjši potencial
varčevanja z energijo ter daljša vračilna doba investicije v dodatno toplotno zaščito. Vendar
kontrola stanja toplotne izolacije strehe npr. s termografskim pregledom zaradi daljše neuporabe
stavbe ni možna. Vkolikor stanje strehe glede toplotno-zaščitne funkcije ni ustrezno, je lahko
dejanski delež toplotnih izgub bistveno višji kot prikazan v elaboratu gradbene fizike.
V nadaljevanju so ukrepi zasnovani tako, da sanirani elementi zadostijo zahtevam novega
pravilnika (PURES) oz. so še izboljšani. Zadostitev pogojem posameznih elementov še ne
pomeni, da je tudi objekt kot celota celovito saniran.
3.3.2 Prezračevanje Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta.
Sistemi prezračevanja v stavbi so iztrošeni in jih je potrebno nadomestiti z novimi, energetsko učinkoviti prezračevalnimi sistemi z vračanjem toplote odpadnega zraka Sodobni sistemi vračanja toplote odpadnega zraka imajo stopnjo vračanja tudi prek 90%.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 42 od 64
Izvesti je potrebno ustrezne prilagoditve na obstoječega sistema prezračevanja, in delne klimatizacije, tudi z upoštevanjem eventualnih novih namembnosti posameznih delov stavbe.
3.3.3 Ogrevanje in priprava tople vode Potenciale za varčevanje toplotne energije v ogrevalnih sistemih lahko razdelimo na;
vgradnjo energetsko učinkovitega kotla na lesne sekance oz. reverzibilno toplotno črpalko zrak-voda, ki lahko služi v prehodnem obdobju ogrevanju ter v poletnem obdobju hlajenju stavbe
vgradnjo toplotne črpalke zrak-voda za pripravo tople sanitarne vode
vgradnjo obtočnih črpalk s frekvenčno regulacijo vrtljajev
vgradnja termostatskih glav na radiatorske ventile
hidravličnim uravnoteženjem sistema. 3.3.5 Električna energija in razsvetljava
Možni so naslednji splošni ukrepi:
- vgradnja sodobne varčne razsvetljave,
- namestitev senzorjev prisotnosti za prostore brez stalne prisotnosti
- z uporabo elektronskih predstikalnih naprav v obstoječih svetilih, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20 %, investicija srednja in kratkoročna),
- z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),
- z nakupom aparatov A razreda
- z zamenjavo obtočnih črpalk z energetsko učinkovitimi oz. frekvenčnim vodenjem
- zamenjava prezračevalnih naprav z novimi, z visoko stopnjo vračanja toplote odpadnega zraka (rekuperacijo)
- z rednim vzdrževanjem naprav
Predlagamo, da se obstoječe fluorescentne svetilke s klasično predstikalno napravo zamenjajo z T5 svetilkami z elektronsko predstikalno napravo, pri katerih je ocenjen odstotek zmanjšanje porabe električne energije v primerjavi z obstoječimi svetilkami (zaradi boljše svetilnosti in manjše porabe, ter že z vgrajenimi elektronskimi predstikalnimi napravami - ki so z zakonom predpisane ), do 20%. Če upoštevamo stroške nabave, življenjsko dobo in energetsko učinkovitost so LED svetilke, v večini primerov še nekoliko bolj učinkovite. Zato priporočamo, da se postopoma začne zamenjavati varčne svetilke z LED sijalkami. Energetska bilanca zamenjave kompletne razsvetljave objekta je prikazana v spodnji tabeli:
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 43 od 64
Tabela 10: Energetska bilanca pri zamenjavi svetilk na objektu
Nove svetilke TIP
kos moč/sijalka (kW)
skupna moč (kW)
Fluo T5/EVG 1 x 58 W 90 0,0497 4,473
Fluo T5/EVG 2 x 36 W 2 0,0602 0,1204
Fluo T5/EVG 4 x 18 W 91 0,0602 5,4782
Varčna 12 W 3 0,012 0,036
Fluo T5/EVG 2 x 36 W 2 0,0602 0,1204
Fluo T5/EVG 3 x 36 W 22 0,0903 1,9866
Fluo T5/EVG 2 x 36 W 4 0,0602 0,2408
Fluo T5/EVG 1 x 58 W 2 0,0994 0,1988
Varčna 8 W 10 0,008 0,08
Varčna 2 x 18 W 14 0,036 0,504
Varčna 20 W 4 0,02 0,08
Fluo T5/EVG 4 x 18 W 37 0,0602 2,2274
Fluo T5/EVG 2 x 36 W 18 0,0602 1,0836
Fluo T5/EVG 2 x 36 W 15 0,0602 0,903
Skupaj (kW) 17,53
Iz zgornje tabele je razvidno da bi pri celotni prenovi razsvetljave ocenjeni energetski prihranek znašal 25,5 kW (iz tabele 10) - 17,5kW = 21,34 kW. Na letni ravni z ocenjenih 2500 obratovalnih ur prihranek znaša 19,99 MWh. 3.3.6 Sanitarna voda
Prihranimo lahko predvsem z organizacijskimi ukrepi in racionalno uporabo hladne in tople vode
(prihranki do 20 %, investicija majhna in kratkoročna).
Porabo sveže pitne vode in tudi tople sanitarne vode je možno zmanjšati z vgradnjo senzorjev in
EMV ventilov na pisoarje, ter vgradnjo varčnih splakovalnikov. Glede na dosedanje izvajanje
organizacijskih ukrepov varčevanja s sanitarno vodo (toplo in hladno), bi lahko ob dokončni
izvedbi le teh pričakovali do 10% znižanje porabe.
3.3.7 Nadzorni sistem z energetskim knjigovodstvom Nadzorni sistem je namenjen upravljanju, vodenju in nadziranju delovanja celotnega energetskega sistema objekta. Omogoča prikaz in spremljanje trenutnih, urnih, dnevnih, mesečnih ali letnih energetskih podatkov, analizo in statistično obdelavo različnih podatkov s področja proizvodnje in porabe energije. Preko nadzornega sistema lahko dostopamo do določenih podatkov tudi preko spleta – daljinski nadzor (remote control and monitoring). Preko tega sistema lahko izvajamo tudi energetsko knjigovodstvo in dostopamo do energetske baze podatkov, nameščene na ustreznem strežniku.
Uvedba energetskega knjigovodstva je eden pomembnejših ukrepov. Energetsko upravljanje
predstavlja osnovni instrument, ki nam omogoča boljši pregled rabe energentov in njihovih
stroškov. Vključuje spremljanje in analize porabe energentov in vode ter stroškov zanje. Na
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 44 od 64
podlagi teh analiz lahko kakovostno pripravimo osnove za odločitev o uvedbi posameznih
ukrepov za zmanjšanje rabe energije. Končni cilj upravljanja z energijo je pomagati organizacijam
vzpostaviti sisteme in postopke, ki so potrebni za izboljšanje energetske učinkovitosti, kar bo
privedlo do zmanjšanja porabe energije in emisij toplogrednih plinov.
Slika 31: Model sistema upravljanaja z energijo
Osnovni namen sistemov spremljanja rabe energije je obvladovanje porabe energije, kar
pomeni:
• preprečevanje neučinkovite rabe energije
• odkrivanje možnosti nižanja rabe oz. stroška za energijo in
• spremljanje učinkov izvedenih ukrepov.
Ciljno spremljanje rabe energije prinaša novosti na področju vrednotenja specifičnih kazalcev.
Bistvena razlika glede na običajne sisteme spremljanja je, da se sistematično izdela pristop k
spremljanju vrste kazalnikov, periodike, ciljev in odgovornosti. Cilji se določajo v obliki linearne
funkcije oziroma ciljne premice. Enega glavnih kazalcev učinkovitosti predstavlja poraba
energije v odvisnosti od zunanjih pogojev, št. uporabnikov stavbe, ipd. Ob spremembi se
posledično spremeni tudi specifična poraba energije, kljub temu da morda na področju
energetske učinkovitosti ni bil izveden noben ukrep. Določanje ciljne premice omogoča, na
osnovi dejanske oblike soodvisnosti med zunanjimi pogoji in porabo energije, vrednotenje
specifičnega kazalca samo v odvisnosti od kvalitete rabe energije.
Poleg določanja potencialov prihrankov je s sistemom spremljanja možno vrednotiti tudi učinke
izvedenih ukrepov. V praksi je na primer težko vrednotiti spremembe specifične porabe energije
v razredu nekaj odstotkov, saj prihaja običajno do bistveno večjega raztrosa merjenih vrednosti.
S statističnimi metodami je časovno in kvantitativno možno vrednotenje tudi manjših sprememb
pri rabi energije. Sistem ciljnega spremljanja rabe energije omogoča enostavno uvedbo
statistične obdelave podatkov v stavbi ali ustanovi.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 45 od 64
Izkušnje kažejo, da je z uvedbo in izvajanjem sistema ciljnega spremljanja rabe energije možno
prihraniti okvirno med 5 in 15 % stroška za energijo in vodo, kar pa je seveda odvisno od načina
porabe energije in organizacije posamezne stavbe ali ustanove.
3.3.8 Izraba obnovljivih virov energije
Na osnovi lokacije, lege in drugih prostorskih ter družbeno ekonomskih dejavnikov smo analizirali ter ocenili možnosti izrabe:
• lesne biomase kot osnovnega ogrevalnega medija,
Osnovni kriteriji za uporabo lesne biomase ter reverzibilne toplotne črpalke za to oceno so:
• prostorski,
• obstoječe stanje kotlovnice (toplotne postaje), kjer se obstoječi način ogrevanja spremeni v sistem s kotlom na lesno biomaso (sekanci) oz. reverzibilno toplotno črpalko zrak/voda,
• potencial biomase, kjer je potrebno upoštevati lokacijske, transportne in skladiščne možnosti.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 46 od 64
4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
OPOMBA:
Predlagani ukrepi izpolnjujejo zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS
52/2010) ter omogočajo črpanje nepovratnih kohezijskih sredstev.
4.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI
Organizacijski ukrepi so takoj izvedljivi in v praksi prinašajo prve prihranke. Ti ukrepi so:
osveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca
izobraževanje,
informiranje,
uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva,
ciljno spremljanje rabe energije in stroškov na enoto kondicionirane površine/št.
uporabnikov/ipd.,
spremljanje rezultatov energetskega pregleda,
izdelava postopkov za varčevanje z energijo (obvestila, navodila),
ekonomična raba sveže pitne vode in STV,
spremljanje specifične porabe na enoto kondicionirane površine/mesec/leto.
Osveščanje (uporabnika) Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno predstaviti vsem zaposlenim, saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in okolja. Po izvedbi sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in usmeritve za učinkovito rabo energije, saj bo na ta način posredno zmanjšana izguba zaposlenih. Izobraževanje Izobraževanja morajo potekati v različnih oblikah ter nivojih glede na ciljno skupino, saj je izobraževanje vodstvenih struktur povsem drugačno orientirano kot izobraževanje vzdrževalca ali upravnika stavbe. Vodstvo mora zagotoviti ustrezno izobraževanje zaposlenih na področju racionalne rabe energije in ustreznih bivalnih pogojih. Informiranje Odgovorni delavci naj prejmejo informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega obveščanja, jih kritično obdelajo in na primeren način posredujejo zaposlenim. Energetsko knjigovodstvo Uvedba energetskega knjigovodstva je eden pomembnejših ukrepov. Energetsko upravljanje predstavlja osnovni instrument, ki nam omogoča boljši pregled rabe energentov in njihovih stroškov. Vključuje spremljanje in analize porabe energentov in vode ter stroškov zanje. Na podlagi teh analiz lahko kakovostno pripravimo osnove za odločitev o uvedbi posameznih ukrepov za zmanjšanje rabe energije.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 47 od 64
Potrebno je upoštevati dejstvo, da se ukrepi lahko izvajajo za več stavb skupaj (npr. za vse stavbe v lasti posamezne občine), kar smiselno poceni ukrep na enoto in ta postane ekonomsko rentabilnejši. Predstavitev in spremljanje rezultatov energetskega pregleda S prikazom denarnih tokov, kjer so prikazani stroški energije na posameznih porabnikih, dvignemo interes zaposlenih za znižanje porabe energije. Konkretno je to možno pri ugašanju luči, ugašanju porabnikov, zmanjšanju porabe el. porabnikov in zapiranju vode. Ukrep je primerno izvesti takoj. Njegov učinek se z izdelavo centralnega nadzornega sistema zniža. S spremljanjem rezultatov energetskega pregleda ostaja trajna vzpodbuda za delo na področju racionalne rabe energije. Izdelava postopkov za varčevanje z energijo Izdelava predpisanih postopkov za varčevanje z energijo, ki je razdeljen v dva sklopa:
postopki ob prekinitvi obratovanja in
postopki med obratovanjem. Za izvajanje postopkov naj bo v vsaki izmeni določena oseba, ki naj bo za izvajanje ukrepov tudi finančno stimulirana. Zmanjšanje prepiha oziroma vdora hladnega zraka pozimi Z osveščanjem porabnikov je mogoče zmanjšati vdor hladnega zraka v ogrevane prostore. Naravno prezračevanje prostorov mora trajati čim manj časa in mora biti intenzivno. Ekonomična raba sveže pitne vode Za povečanje ozaveščenosti vseh porabnikov pitne vode bi bilo potrebno na mestih porabe sveže pitne vode namestiti obvestila o ekonomični rabi sveže vode. Tedenska/mesečna analiza porabe energije Poraba energije se vseskozi spreminja zaradi, zunanjih pogojev (okolica), naključnih dogodkov in napak. Proizvodnjo in zunanje pogoje lahko do neke mere popišemo s čimer lahko tudi številčno ovrednotimo porabo energije. S tedenskim/mesečnim spremljanjem lahko ugotovimo tudi relativne vrednosti – indekse. Bistveno odstopanje indeksov ali trendi nam lahko kažejo na mesto napak, ki jih je tako lažje odkriti in odpraviti. Mesečni ali letni trendi pa kažejo na stanje postrojenj in zgradb in omogočajo lažje in pravilnejše odločanje o njihovi sanaciji ali zamenjavi. Pri analizi je potrebno vključiti vse energente in jih tudi križno primerjati. Analiza naj bo na že pripravljenih obrazcih, tako da je tedensko/mesečno porabljen čas za izdelavo poročila čim krajši.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 48 od 64
4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV
4.2.1 Prikaz investicijskih ukrepov s potrebnimi investicijskimi sredstvi
Predvideni so naslednji investicijski ukrepi:
- ukrep 1: Izvedba sanacije toplotnega ovoja stavbe (fasade)
- ukrep 2: Sanacija izolacije poševne in ravne strehe
- ukrep 3: Zamenjava stavbnega pohištva
- ukrep 4: Sanacija vkopane stene kleti
- ukrep 5: Zamenjava kotla
- ukrep 6: Sanacija prezračevalnega sistema
- ukrep 7: Vgradnja toplotne črpalke (TČ) za TSV
- ukrep 8: Vgradnja termostatskih ventilov in frekvenčno regulirane črpalke za ogrevalnega
sistema
- ukrep 9: Centralni nadzorni sistem, energetski monitoring
- ukrep 10: Vgradnja energetsko učinkovite razsvetljave
- ukrep 11: Organizacijski ukrepi
Cena energentov:
-ELKO 73,75 EUR/MWh
-El. energija 105,00 EUR/MWh
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 49 od 64
Izvedba sanacije toplotnega ovoja stavbe (fasade)
Opis ukrepa:
Obstoječa fasada na objektu je slabo izolirana, zato je potrebno dodatno toplotno izolirati te zidove. Predlaga se namestitev toplotne izolacije (min. 16 cm mineralne volne) na toplotnem ovoju stavbe. Posebno pozornost je potrebno nameniti preprečitvi toplotnih mostov (AB nosilni elementi). Glede na nove debeline fasadnih slojev bodo nujna vzporedna dela tudi zamenjava zunanjih okenskih polic, strešnih obrob ob stikih z vertikalnimi površinami fasad. V investicijo je zajeto:
montaža in demontaža fasadnega odra,
demontaža in montaža obstoječih klimatskih naprav, odtokov, strelovodne instalacije
izvedba toplotnoizolacijske prezračevane fasade,
zamenjava okenskih polic,
izvedba okenskih špalet.
Ocenjeno 280 EUR/m2 (prezračevana fasada) Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1 × f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja (0,89) f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) S= 845 m2 U= 2,2-0,21 Wm2/K SD= 3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 147,2 MWh/leto.
Ustar=2,2 Wm2/K Unov= 0,21 Wm2/K
Aefek= 845 m2
Investicija: 236.600,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 10.028,00 EUR/leto
Vračilna doba: 23,6 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 50 od 64
Sanacija izolacije poševne in ravne strehe
Opis ukrepa:
Streha objekta je kombinacija ravne in poševne strehe. Predvideva se, da debelina toplotne izolacije v sistemu ravne strehe ne presega deb. 5 cm ter 10 cm v sistemu poševne strehe. Predlaga se namestitev toplotne izolacije (npr. 22 cm mineralne volne), [λD = max. 0,035 W/(mK)] v sistemu poševne strehe ter toplotne izolacije (npr. 22 cm ekstrudiranega polistirena), [λD = max. 0,036 W/(mK)] v sistemu ravne strehe. V investicijo je zajeto:
izdelava, dobava in montaža konstrukcije za pokrivanje s kritino
toplotna izolacija, prekrivne folije
opaž, opažne plošče
Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1×X f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) f1=0,89 S=880 m2 U= 0,6-0,15 Wm2/K SD=3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje
Ustar= 0,6 Wm2/K, Unovi=0,15 Wm2/K (streha) Aefek= 880 m2
Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 34,7 MWh/leto.
Streha objekta se toplotno izolira (880 m2). Ocena 120 EUR/m2
Investicija: 105.600,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 2.361,00 EUR/leto
Vračilna doba: 44,7 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 51 od 64
Zamenjava stavbnega pohištva
Opis ukrepa:
Na zgradbi je prvotno vgrajeno stavbno pohištvo v Alu profilaciji. Kot polnila med nosilnimi AB
stebri je uporabljeno tudi kopelit steklo. Predlaga se vgradnja večkomornega fasadnega
stavbnega pohištva.
Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1 × f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) S= 530 m2 U= 2,9-0,9 Wm2/K SD= 3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje
Ustar= 2,9 Wm2/K, Unov= 0,9 Wm2/K f1=0,75 Aefek= 530 m2
Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 92,8 MWh/leto.
Obstoječe zastekljene površine ter kopelit steklo se zamenja z energetsko učinkovitejšimi okni (530 m2) - Uw = 0,9 W/m2K. V investicijo je zajeto:
izdelava, dobava in montaža večprekatnih oken in vrat
slikopleskarska obdelava notranje okenske špalete.
Ocena 380 EUR/m2.
Investicija: 201.400,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 31,9 EUR/leto
Vračilna doba: 26,1 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 52 od 64
Sanacija vkopane stene kleti
Opis ukrepa:
Obstoječe stene vkopane kleti so toplotno neizolirane, zato menimo, da jih je potrebno dodatno toplotno izolirati. Predlaga se namestitev toplotne izolacije (npr. 10cm mineralne volne), [λD = max.0,035 W/(m.K)], kot sistem izolacije z notranje strani. Pri izvedbi je potrebno paziti, da bo parna zapora neprekinjena ter nameščena na topli strani izolacije.
V investicijo je zajeto:
izdelava, dobava in montaža konstrukcije za MK plošče
toplotna izolacija, parozaporna folija
Mavčnokartonske plošče
Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1×X f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) f1=0,89 S=282 m2 U= 0,8-0,19 Wm2/K SD=3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje
Ustar2= 0,8 Wm2/K, Unovi=0,19 Wm2/K (vkopana stena kleti) Aefek= 282 m2
Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 7,5 MWh/leto.
Toplotno se izolira stena vkopane kleti (282 m2) Ocena 50 EUR/m2
Investicija: 14.100,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 513,00 EUR/leto
Vračilna doba: 27,5 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 53 od 64
Zamenjava kotla
Opis ukrepa:
Predlagamo zamenjavo načina ogrevanja stavbe preko kotla z ELKO (v sosednji stavbi) na leseno biomaso (sekanci) z boljšim izkoristkom in nižji obratovalnimi stroški energenta. Vgrajeni novi kotel bo imel znižano toplotno moč zaradi boljšega toplotnega ovoja objekta (po dodatni izolaciji fasade, ravne in poševne strehe, zamenjavi stavbnega pohištva). V investicijo je zajeto:
demontaža stare toplotne podpostaje,
dobava in montaža novega kotla s transportnim polžem in novo kotlovsko opremo
izvedba vseh cevnih povezav v kotlovnici
pripravljalna in zaključna dela
zagoni in testiranja
meritve, preizkusi
Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 130,55 MWh/leto.
Investicija: 70.000,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 33.074,70 EUR/leto
Vračilna doba: 2,1 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 54 od 64
Sanacija prezračevalnega sistema
Opis ukrepa:
Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju. Predlagamo vgradnjo prezračevalnih sistemov z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo). V investicijski oceni je zajeto:
dobava in montaža 4. prezračevalnih sistemov z rekuperacijo (2.000 ÷ 5.000 m3/h),
eventuelna predelava priključkov, kanalov,
pripravljalna in zaključna dela. Prihranek toplotne energije bo znašal 111,2 MWh.
Investicija: 55.000,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 7.578,30 EUR/leto
Vračilna doba: 7,3 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 55 od 64
Vgradnja toplotne črpalke (TČ) za TSV
Opis ukrepa:
Predlaga se vgradnja toplotne črpalke zrak-voda za pripravo tople sanitarne vode, ki obratuje v poletnem času. V času ogrevalne sezone je priprava TSV omogočena preko kotla na lesne sekance. V investicijo je zajeto:
dobava in montaža topotne črpalke moči 4 kW
povezave z kotlom na lesne sekance,
meritve, preizkusi,
transporti, zavarovanje.
Ocenjeni prihranek je 4,2 MWh/leto toplotne energije.
Investicija: 7.000,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 3.646,30 EUR/leto
Vračilna doba: 1,9 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 56 od 64
Vgradnja termostatskih ventilov in frekvenčno regulirane črpalke za ogrevalnega sistema
Opis ukrepa:
Vsi obstoječi radiatorji nimajo vgrajenih termostatskih ventilov. Predlaga se vgradnja termostatskih ventilov na vseh radiatorjih centralnega ogrevanja. Z ustrezno nastavitvijo ventilov na 20-22°C lahko prihranimo 5-10 % toplotne energije potrebne za ogrevanje prostorov. Z frekvenčno regulacijo zmanjšamo porabo električne energije zagotovimo uravnoteženo tlačno razliko po celotnem razvodnem omrežju ter s tem izboljšamo izkoristek ogrevalnega sistema. V investicijski oceni je zajeto:
dobava in montaža termostatskih ventilov 50. kom,
dobava in montaža frekvenčno regulirane črpalke 4. kom,
eventualna predelava cevnih priključkov,
pripravljalna in zaključna dela. Prihranek toplotne energije 32,3 MWh/leto.
Investicija: 9.550,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 2.226,80 EUR/leto
Vračilna doba: 4,3 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka
Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 57 od 64
Centralni nadzorni sistem, energetski monitoring
Opis ukrepa:
Trenutno v stavbi ne obvladujejo energetskih tokov, tako da bi centralni nadzorni sistem v veliki meri omogočil sprotni nadzor nad porabo energentov in ločevanje posameznih segmentov, kjer ni potrošnje. Nadzorni sistem je sestavljeni iz števcev, zaznaval in naprav za daljinski prenos podatkov. Predvideno je spremljanje in beleženje (histografiranje) parametrov ter alarmiranje pri posameznih parametrih. Meritve porabe energije in vode naj se izvajajo vsaj za: - toplotno energijo (ločeno za posamezne funkcionalne enote),
- električno energijo (skupno za celotno stavbo ter posamezno za večje porabnike -
razsvetljava, toplotna črpalka, klimatske naprave, večji porabniki v stavbi, ipd.),
- porabo vode za celotno stavbo in posamezne funkcionalne enote.
Prihranke energije in vode se dosega s sprotno analizo porabe energentov. Investicija v centralni nadzorni sistem je lahko zelo različna, saj so velike razlike v kvaliteti in
količini opreme ter avtomatiziranosti sistema (programska oprema). Pri investiciji smo izbrali
srednjo varianto, ki omogoča realizacijo zgornjih zahtev.
V investicijski oceni je zajeto:
- programska (software) in strojna oprema z licencami (PC, Scada, printer)
- priklop naprav za zajem podatkov na komunikacijsko omrežje,
- programiranje in parametriranje,
- mesečni najem omrežnih podatkovnih storitev dobaviteljev energentov,
- izvajanje energetskega knjigovodstva.
Višina investicije lahko občutno niha, kljub temu pa ocenjujemo, da bi z izbrano investicijo zadostili pogojem, ki omogočajo ustrezen nadzor porabe energentov in je podlaga za njihovo analizo. Pričakujemo skupne prihranke v višini 3 %. Ocenjeni prihranek je 1,0 MWh električne energije in 12,9 MWh toplotne energije.
Investicija: 20.000,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 988,70 EUR/leto
Vračilna doba: 20,2 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 58 od 64
Vgradnja energetsko učinkovite razsvetljave
Opis ukrepa:
Kot najvažnejši in osnovni pogoj za dobro splošno razsvetljavo je enakomerna osvetlitev delovne površine. Pri novih menjavah, bi bilo potrebno predvideti menjavo fluorescentnih svetilk z novejšimi svetilkami z EVG (elektronsko predstikalno napravo), ki v primerjavi s klasičnimi dušilkami prihrani do 20% priključne električne moči ter večje število svetilk z varčnimi sijalkami v LED svetilke (sobe, hodniki). V prostorih z občasno zasedenostjo bi bilo potrebno predvideti vgradnjo senzorjev prisotnosti. V investiciji je zajet strošek vgradnje senzorjev prisotnosti in zamenjava starih svetilk z novimi svetilkami z elektronsko predstikalno napravo ali LED, vendar le za dosego sedanjih parametrov svetilnosti. V investicijski oceni je zajeto:
dobava in montaža 280 kom fluo svetilk z elektronsko predst. napravo.
dobava in montaža 20. kom svetilk z varčnimi žarnicami
izvedba instalacijskih del
meritve, preizkusi,
transport, zavarovanje. Ocenjeni prihranek je 19,9 MWh/leto električne energije.
Investicija: 33.500,00 EUR
Stroški: EUR/leto
Prihranek: 2.099,50 EUR/leto
Vračilna doba: 16,0 let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja
Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 59 od 64
Organizacijski ukrepi
Opis ukrepa:
Osveščanje in nadzor nad porabo energije in vode v vašem sistemu:
- ugašanje svetilk,
- kontrola odprtosti oken, vrat,
- kontrola termostatskih ventilov,
- pravilno prezračevanje,
- ekonomična raba sveže vode,
- spremljanje porabe energije,
- energetsko knjigovodstvo. Ocenjeni skupni prihranek znaša cca. 1% od skupne porabe električne energije in toplotne energije. Ocenjeni prihranek je 0,5 MWh električne energije in 9,6 MWh toplotne energije.
Investicija: / EUR
Stroški: / EUR/leto
Prihranek: 714,50 EUR/leto
Vračilna doba: / let
Terminski plan uvajanja v mesecih:
0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24
x
Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka
Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 60 od 64
4.2.2 Povzetek investicijskih ukrepov
Tabela 11: Povzetek investicijskih ukrepov
Ukrep Cena
investicije
Prihranek toplotne energije
Prihranek električne energije
Vračilna doba
Čas za uvedbo
Težavnost Tveganje Ekološka
primernost Prioriteta ukrepov
€ kWh kWh Let Mesec / / /
Sanacija topl. ovoja stavbe
236.600,00
147.168 23,6 12-24 srednja srednje primerno 1
Sanacija izolacije podstrešja in ravne strehe 105.600,00
34.658 44,7 12-24 srednja srednje primerno 1
Sanacija stavbnega pohištva
201.400,00
92.770 31,9 12-24 srednja srednje primerno 1
Sanacija vkopane stene kleti
14.100,00
7.528 27,5 12-24 srednja srednje primerno 1
Zamenjava kotla - lesni sekanci
70.000,00
130.556 2,1 12-24 srednja nizko primerno 1
Toplotna črpalka (TČ) za TSV
7.000,00
4.222 1,9 12-24 nizka nizko primerno 1
Sanacija prezračevanja
55.000,00
111.214 7,3 12-24 srednja nizko primerno 1
Prigraditev termostatskih ventilov (50 kom) in frekvenčnih črpalk 9.550,00
32.309 4,3 0-3 nizka srednje primerno 2
Centralno nadzorni sistem - CNS
20.000,00
12.924
1.029 20,2 12-24 srednja srednje primerno 3
Energetsko učinkovita razsvetljava
33.500,00
19.995 16,0 12-24 srednja nizko primerno 2
Organizacijski ukrepi /
9.693
515 / 0-3 nizka nizko primerno 1
SKUPAJ (pri upoštevanju vseh ukrepov)
752.750,00 583.040 21.539
4.2.3 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje
Izvedeni ukrepi bodo vplivali na zmanjšanje emisij CO2.
Skupno zmanjšanje emisij CO2 znaša 167.975 kg CO2/leto.
4.2.4 Pregled rabe energije
Raba toplotne energije se zmanjšuje zaradi toplotne izolacije ovoja stavbe in posodobitev strojne
opreme (termostatski ventili, regulacija, hidravlično uravnoteženje)
Zmanjšanje porabe energije iz naslova posameznih ukrepov je razvidno iz predhodnih tabel in
poglavij.
Raba električne energije bo ostala približno ista. Pridobljeni prihranki električne energije zaradi
zamenjave razsvetljave in bodo kompenzirani z dodatnimi električnimi porabniki kot. npr. toplotna
črpalka za TSV.
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 61 od 64
4.2.5. Pregled potencialov URE
Največji potenciali so na toplotni izolaciji ovoja stavbe, zamenjavi kotla, zamenjavi stavbnega
pohištva in vgradnji toplotne črpalke za pripravo STV, kar je podrobneje razvidno iz predhodnih
poglavij.
4.2.6 Izvedba ozaveščanja uporabnika
Zaželeno je permanentno izvajanje ozaveščanja zaposlenih o učinkoviti rabi energije v stavbi.
4.3 SCENARIJ CELOVITE ENERGETSKE PRENOVE STAVBE
Glede na cilje strategije Slovenije v tekoči perspektivi, kjer je predvidena celovita sanacija
objektov, je na koncu poglavja 4.3 prikazana varianta z upoštevanjem soodvisnosti ukrepov
glede na prihranke.
Tabela 12: Varianta celovite sanacije objekta z upoštevanje soodvisnosti ukrepov
Naziv objekta Prihranek
toplotne energije
[kWh/leto]
Prihranek toplotne
energije v EUR
[€/leto]
Prihranek električne
energije [kWh/leto]
Prihranek električne energije v
EUR [€/leto]
SKUPNI Prihranek PO
UKREPIH [€/leto]
TIMA RADLJE 403.777 42.502 -2.254 -237 42.265
Sanacija topl. ovoja stavbe 141.255 10.417 0 0 10.417
Sanacija izolacije poševne in ravne strehe
159.331 11.750 0 0 11.750
Sanacija stavbnega pohištva 222.232 16.389 0 0 16.389
Sanacija vkopane stene kleti 225.708 16.645 0 0 16.645
Sanacija prezračevalnega sistema
298.072 21.982 0 0 21.982
Prigraditev termostatskih ventilov (50 kom) in frekvenčnih črpalk
315.477 23.265 237 25 23.290
Zamenjava kotla - lesni sekanci 381.644 42.032 237 25 42.057
Toplotna črpalka (TČ) za TSV 395.063 42.317 -6.977 -733 41.584
Centralno nadzorni sistem - CNS 400.086 42.424 -5.948 -625 41.799
Energetsko učinkovita razsvetljava
400.086 42.424 -2.768 -291 42.133
Organizacijski ukrepi 403.777 42.502 -2.254 -237 42.265
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 62 od 64
4.4 VIRI
- Zapiski ogleda stavbe - Metodologija izvedbe energetskega pregleda - Strojniški priročnik, razni prospekti in ceniki - Energetski pregled
Metodologija izvedbe energetskega pregleda (MOP, april 2007)
Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije (Ur. list RS, 67/2015)
Opravljen strokovni ogled objektov
Opravljeni razgovori z upravnikom objekta
Pridobljeni podatki s strani upravnika objekta
Razpoložljiva projektna dokumentacija
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 63 od 64
4.5 PRILOGE
4.5.1 Priloga 1: Priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja
Mednarodni protokol za meritev in vrednotenje delovanja energetskega sistema (IPMVP)
predstavlja okvir pri določanju energijskih prihrankov ter prihrankov porabe vode, kot posledica
implementacije energijsko učinkovitih programov.
Namen IPMVP je povečati investicije v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije. IPMVP
predlaga 6 načinov:
Povečati energijske prihranke
Zmanjšanje stroškov financiranja projektov
Spodbujati boljše inženirsko delo
Pomagati pri demonstraciji in zajemu vrednosti zmanjšanja emisij pri energijsko
učinkovitih in obnovljivih sistemih.
Povečati razumevanje javnosti za upravljanje z energijo.
Pomagati organizacijam pri doseganju učinkovite porabe virov in ohranjanju okolja.
Priprava načrta je pomembna za pravo določitev energijskih prihrankov in posebej še za
ovrednotenje le teh. Predhodno načrtovanje pripomore k temu, da so v fazi izvajanja in tudi ob
implementaciji na voljo vsi potrebni podatki. Prav tako je pomembno, da se pridobljeni podatki
shranijo za morebitno kasnejše vrednotenje. Merilni načrt in načrt vrednotenja naj vsebuje:
Opis meritev in pričakovani rezultati
Opredelitev mej meritve
Dokumentacijo o letnem delovanju energetskega sistema
Poraba energije (periodično, letno)
Podatki o delovanju opreme (cikli, periode, dvoizmensko - enoizmensko delo...)
Podatki o prostorih (osvetljenost, prezračevanje, zahtevani pogoji...)
Podatki o delovnih sredstvih (starost, učinkovitost, lokacija...)
Običajna uporaba delovnih sredstev (delovni čas, delovne nastavitve (temperatura,
tlak,...))
Težave z opremo
Opredelitev vseh zunanjih vplivov na delovanje (temperatura ponoči)
Opredelitev spremljanja energijskih prihrankov po implementaciji rešitve
Opredelitev pogojev za nastavitev merilnikov porabe energije
Dokumentiranje postopkov meritev na podlagi katerih bo mogoče ovrednotiti uspešnost
meritev
Opredelitev metode merjenja
Opredelitev metode analize podatkov ter matematične modele ter njihove pogoje
uporabnosti
Opredelitev merilnih mest, merilne periode, obdelavo podatkov, spremljanje podatkov
Opredelitev zagotavljanja kakovosti meritev
Vrednotenje merilne natančnosti
Predstavitev prikaza in dokumentiranja rezultatov
GEprojekt
099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 64 od 64
Ob potrebi opredelitev, kateri podatki bodo na voljo tudi zunanjim osebam in kateri samo
za interno uporabo
Če se pričakuje spremembe tudi v prihodnosti, opis metod za nastavitve opreme v
prihodnje
Opredelitev proračuna in sredstev potrebnih za izvedbo meritev.
Pri načrtovanju načrta varčevanja z energijo je dobro ugotoviti vzorec porabe energije, ker lahko
na podlagi tega ugotovimo postopek varčevanja.
Poročilo M&V (measurement & verification) po protokolu IPMVP mora vsebovati najmanj sledeče:
podatke, katere je potrebno spremljati skozi obdobje poročanja: datum začetka in konca meritev, podatke o energiji ali energentu ter vrednosti neodvisnih spremenljivk,
opis in obrazložitev vseh morebitnih popravkov ali korekcij izvedenih glede na relevantne podatke,
cena energije v obdobju poročanja,
detajlni opis o vseh ne-rutinskih prilagoditvah, glede na obstoječe stanje. Detajlni opis bi moral vključevati obrazložitev spremembe pogojev od tistih v osnovnem obdobju, pa tudi vsa dejstva in predpostavke, katere so vnaprej dogovorjene. Prav tako morajo biti opisane tehnični izračuni, kateri vodijo do prilagoditev,
izračunani prihranki energije in denarnih enot. M&V poročila morajo biti napisana tako, da bodo razumljiva, na ravni razumevanja bralca, oz. stranke. Energetski menedžerji naj bi pregledali M&V poročila z operativnim osebjem stavbe (postrojenja). Takšni pregledi lahko odkrijejo koristne informacije o tem kako objekt (postrojenje) koristi energijo ali kje bi lahko imelo operativno osebje koristi glede novih spoznanj o značilnostih koriščenja porabe energije njihovega objekta (postrojenja).
4.5.2 Priloga 2: Elaborati gradbene fizike
obstoječe stanje
sanirano stanje
Recommended