View
295
Download
8
Category
Preview:
Citation preview
HIDRAVLIKA IN HIDRAVLIČNO
DVIGALO
Tomaž Ščuka
Srednje strokovno izobraževanje: GOZDARSKI TEHNIK, GOZDAR
Naslov: HIDRAVLIKA IN HIDRAVLIČNO DVIGALO
Avtor: Tomaž Ščuka
Strokovni/-a recenzent/-ka: Sebastijan Bajc, uni. dipl. ing. gozdarstva
Lektor/-ica: Irena Margon, prof. slovenščine in angleščine
Postojna, 2012
© Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Biotehniška področja, šole za življenje in razvoj (2008-2012).
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, razvojne
prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in
učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino
dokumenta nosi avtor.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
Srednje izobraževanje
Smer - gozdarstvo
HIDRAVLIKA IN
HIDRAVLIČNO DVIGALO
Tomaž Ščuka, inž. gozd.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
4
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................................... 5 2 OSNOVE PRENOSA TLAČNIH TEKOČIN ........................................................................ 6
2.1 FLUIDNA TEHNIKA – SPLOŠNI POJMI ..................................................................... 6
2.1.1 Hidravlične naprave in komponente ......................................................................... 6 2.1.2 Prednosti in uporabnost hidravlike ............................................................................ 7
2.2 FIZIKALNE VELIČINE IN ENOTE HIDRAVLIKE ..................................................... 8 2.2.1 Enote za maso in silo ................................................................................................. 8 2.2.2 Enota za tlak .............................................................................................................. 9
2.3 FIZIKALNE OSNOVE HIDRAVLIKE ........................................................................ 10
2.3.1 Hidrostatika ............................................................................................................. 10 2.3.1 Hidrodinamika ......................................................................................................... 12
3 SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA ............................................................. 15 3.1. OSNOVNI SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA .................................. 15 3. 2 REZERVOAR ZA OLJE .............................................................................................. 16 3. 3 HIDRAVLIČNA ČRPALKA ....................................................................................... 17
3.3.1 Vrste hidravličnih sistemov in hidravličnih črpalk ................................................. 17 3.4 Sistemski tlak in različne velikosti tlaka ........................................................................ 21
3.5 Manometri ...................................................................................................................... 22 3.6 HIDRAVLIČNI VENTILI ............................................................................................. 23
3.6.1 Komandni ventili ..................................................................................................... 24
3.6.2 Varnostni ventili ...................................................................................................... 25
3.6.3 Pomožni ventili ....................................................................................................... 26 3.7 HIDRAVLIČNI CILINDRI ........................................................................................... 28 3.8 CEVOVODI ................................................................................................................... 29
3.9 HIDRAVLIČNI ČISTILCI - FILTRI OLJA .................................................................. 29 3.10 HIDRAVLIČNO OLJE ................................................................................................ 31
4 SESTAVNI DELI IN DELOVANJE GOZDARSKEGA HIDRAVLIČNEGA DVIGALA
.................................................................................................................................................. 35 4.1. SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA DVIGALA .................................................... 35
4.2 OSTALA DODATNA OPREMA DVIGALA .............................................................. 37 4.3 UPRAVLJANJE DVIGALA ......................................................................................... 41
4.4 NOSILNOST DVIGALA .............................................................................................. 42
4.5 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNEGA DVIGALA ...................................................... 43 4.5.1 Osnovni posegi pri vzdrževanju hidravličnega nakladalnika .................................. 43 4.5.2 Najpogostejše okvare na hidravličnem dvigalu ...................................................... 46
5 TEHNIKA DELA S HIDRAVLIČNIM DVIGALOM ......................................................... 48 5.1 SPLOŠNA VARNOSTNA PRAVILA .......................................................................... 48 5.2 SPLOŠNA PRAVILA PRI DELU S HIDRAVLIČNIM NAKLADALNIKOM .......... 48 5.5 PRAVILA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU ................................................ 52 5.6 PRAVILA PRI TRANSPORTU .................................................................................... 58
6 VIRI ....................................................................................................................................... 62
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
5
1 UVOD
Gozdarstvo kot stroka se že vrsto let ukvarja z izkoriščanjem gozdnih proizvodov. Po letu 1950 se je
zaradi pojava mehanizacije v gozdnem prostoru začela razvijati tudi gozdna mehanizacija. Od časov
furmanstva pa do danes se je prevoz gozdno lesnih sortimentov zelo spremenil.
Danes se les vozi iz gozda do uporabnika s pomočjo GTK (gozdarsko transportna kompozicija).
V zadnjih desetletjih se je spremenil tudi razvoj gozdarskih hidravličnih dvigal, s tem pa se je tudi
spremenil način prenosa hidravličnega olja, sestavni deli dvigala in sama tehnika dela s hidravličnim
nakladalnikom.
V učbeniku sem predstavil osnove prenosa tlačnih tekočin, ki bo učencem kot pomoč pri razumevanju
učne snovi. V nadaljevanju se srečamo s sestavnimi deli hidravličnega sistema in sestavnimi deli
gozdarskega hidravličnega dvigala ter njegovim vzdrževanjem.
Zelo pomemben faktor je tudi zadnje poglavje, ki govori o tehniki dela s hidravličnim dvigalom, saj je
prenašanje, nakladanje in razkladanje bremena zelo nevarno delo. Najpogostejše nesreče in poškodbe
pri delu so posledica slabo vzdrževanih in opremljenih strojev, nepoznavanje stroja, neupoštevanje
navodil in površnosti pri delu. Vseh dejavnikov, ki vplivajo na varno delo, ni mogoče upoštevati v teh
navodilih, ker se moramo pri delu vedno prilagajati različnim okoliščinam, ki jih zahteva delo s
hidravličnim dvigalom.
Učbenik je primeren tako za dijake, ki obravnavajo tematiko v okviru rednega izobraževalnega
programa, kot za odrasle, ki opravljajo različne oblike formalnega ali neformalnega izobraževanja.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
6
2 OSNOVE PRENOSA TLAČNIH TEKOČIN
2.1 FLUIDNA TEHNIKA – SPLOŠNI POJMI
Danes se v svetu za prenos energije (olje, voda, zrak) vse bolj uporablja beseda fluidna tehnika (lat.
Fluidus = tekoč, v smislu prenosa energije).
Za fluidno tehniko lahko rečemo, da je to področje, ki po definiciji obravnava prenos energije in
informacije s pomočjo tekočin (fluidov), to je kapljevin in plinov- predvsem v hladnem stanju.
Fluidno tehniko delimo na dve večji skupini: hidravliko in pnevmatiko.
Beseda hidravlika prihaja iz grške besede hidor = voda in aulos = cev, kar nam da besedo hidraulikos.
V skladu z definicijo torej pomeni prenos energije in informacije s pomočjo tekočine. Običajno je to v
industrijski rabi mineralno ali sintetično olje.
Beseda pnevmatika izhaja iz grške besede pneuma, ki pomeni zrak. Prenos energije s pomočjo zraka.
V nadaljevanju se bomo posvetili področju hidravlike, odnosno hidravličnim napravam in
komponentam. Teoretične osnove hidravlike nam daje področje hidromehanike (mehanika tekočin), ki
ga delimo na dve področji:
- hidrostatika, to je nauk o ravnotežnih stanjih tekočin (prenos sile v hidravliki), ki jo bomo
podrobneje spoznali v nadaljevanju,
- hidrodinamika, to je nauk o tokovnih stanjih tekočin. Kot primer nam lahko služi
pretvarjanje energije toka vode v turbinah hidroelektrarn.
2.1.1 Hidravlične naprave in komponente
Hidravlične naprave definiramo kot skupek zlogov, komponent in delov, ki so medsebojno povezani
tako, da tvorijo delovne enote, ki združujejo vso hidravlično opremo nekega stroja. Naloge, ki jih
takšne enote opravljajo, so predvsem naslednje:
- pretvarjanje primarne energije (pogonskega stroja) v energijo tlačnega medija (hidravlično
energijo),
- prenos energije tlačnega medija od primarnega pretvornika (generatorja) do sekundarnega
pretvornika energije (motorja),
- krmiljenje toka energije po smeri in vrednosti,
- pretvarjanje energije tlačnega medija v mehansko delo (v delovnem stroju).
Pogonski stroj je pri hidravličnih napravah običajno elektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem.
Pretvorbo v energijo tlačnega pritiska izvajamo s hidravlično črpalko. Običajno je tlačni pritisk kot
nosilec energije olje, ki ga vodimo po cevovodih.
Krmiljenje smeri in velikosti toka ter tlačnega nivoja hidravličnega olja nam omogočajo krmilniki
poti, toka in tlaka.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
7
Sekundarni pretvornik energije je lahko hidravlični cilinder (valj) ali hidravlični motor (hidromotor).
Da bi hidravlična naprava lahko delovala, mora biti opremljena še z rezervoarjem olja in cevovodom,
ki omogoča kroženje hidravličnega olja iz rezervoarja preko primarnega pretvornika energije (črpalke)
in krmilja v sekundarni pretvornik energije (cilinder ali motor) in krmilja in nazaj preko krmilja v
rezervoar.
Prikaz pretvorbe in prenosa energije imamo na blokovni shemi slika1.
Slika 1
Komponenta ali sestavina je skupek delov, mehanično povezanih v delovno enoto, za opravljanje
osnovnih nalog.
2.1.2 Prednosti in uporabnost hidravlike
Hidravlika ima naslednje prednosti:
- zelo dobro krmilnost, kar pomeni, da se osnovni hidravlični tekočini (tlak in tok) s preprostimi
komponentami lahko enostavno krmilita. Možnost upravljanja iz enega mesta, možnost
enakomernega dela s hidravlično napravo, možnost upravljanja več funkcij istočasno,
- visoka gostota energije, to omogoča premagovanje velikih bremen in vrtilnih momentov,
- odlične dinamične lastnosti, to pomeni doseganje izjemnih pospeškov in pojemkov,
- sorazmerno enostaven odvod toplote, ki nastaja zaradi trenja,
- enostavna pretvorba vrtenja v premočrtno gibanje,
- enostavno in ceneno nadzorovanje in varovanje naprave,
- poenostavljena gradnja strojev.
Poleg tega ima hidravlika tudi nekaj slabosti:
- nevarnost pri porušitvi in netesnosti naprave,
- onesnaževanje okolja,
- emisija zvoka,
- občutljivost na umazanijo, zrak in spremembe temperature,
- stisljivost olja in s tem povezani problemi natančnosti,
- zahtevno vzdrževanje.
MOTOR ČRPALKA KRMILJE VALJ
REZERVOAR
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
8
Zaradi svojih prednosti in v povezavi s pnevmatiko, mehaniko in elektrotehniko nam hidravlika
omogoča uspešne rešitve tehničnih problemov, ki nastanejo pri gradnji:
- obdelovalnih strojev,
- transportnih naprav, vozil in plovil,
- letal in raket,
- gradbenih, poljedelskih in gozdarskih strojev.
2.2 FIZIKALNE VELIČINE IN ENOTE HIDRAVLIKE
Za razumevanje hidravlike moramo najprej spoznati posamezne fizikalne veličine.
Osnovne fizikalne veličine in enote za hidravliko so:
- - dolžina v metrih (m)
- - masa v kilogramih (kg)
- - čas v sekundah (s)
- - temperatura v Kelvinih (K) ali stopinjah Celzija (C)
Iz teh veličin lahko izpeljemo tudi ostale, za hidravliko pomembne veličine, kot so npr.: tok, tlak, sila,
ploščina, prostornina, hitrost, itd.
Pomni:
Fizikalna veličina je določena z mersko enoto in merskim številom. Npr.: dolžina 38 mm pomeni, da
je mersko število 38 in merska enota milimeter, ki je decimalna merska enota osnovne enote meter.
2.2.1 Enote za maso in silo
Podrobneje si poglejmo enoto za maso, to je kilogram.
Določena je bila na osnovi prakilograma, ki je približno 1 dm3 vode (1 liter vode pri 4
°C).
Enota za silo izhaja iz Newtonovega zakona, da je sila enaka zmnožku mase in pospeška.
m (kg)
F = m ∙ a a (m/s2)
F (N)
Iz enačbe sledi tudi soodvisna enota za silo:
Ta enota sile, imenovana Newton, je sila, ki daje masi 1 kg pospešek 1 m/s2.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
9
2.2.2 Enota za tlak
Tlak definiramo tako, da z njim povemo, kolikšna sila deluje pravokotno na enoto ploščine.
F F (N)
p = ------- A (m2)
A p (Pa ali bar)
Iz tega je tudi izpeljana soodvisna enota tlak, ki jo imenujemo Pascal in jo označujemo s Pa.
N
Pa = --------
m2
V praksi pogosto naletimo še na eno enoto.
1 bar = 105 Pa = 0,1 MPa = 10 N/cm
2
V oljni hidravliki delimo pritisk na :
- nizek do 50 barov
- srednji 50 – 100 barov
- visok 100 – 300 barov
- super nad 300 barov
Primer št. 1
Na ploščino velikosti 10 cm2 deluje tlak 60 bar. Kako veliko silo povzroča?
F = A ∙ p sledi 10 cm2 ∙ 60 bar = 10 cm
2 ∙ 600 N/cm
2 = 6000 N
Primer št. 2
Na stiskalnici potrebujemo silo 300 kN. Bat hidravličnega cilindra ima ploščino 100 cm2. Kako velik
tlak potrebujemo, da bomo dobili potrebno silo?
F 300.000 N
P = ------ ---------------- = 300 bar
A 100 cm2
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
10
2.3 FIZIKALNE OSNOVE HIDRAVLIKE V tem poglavju bomo obravnavali osnovne pojme hidravlike, ki nam bodo omogočali razumevanje
delovanja hidravličnih naprav. Osnova delovanja hidravličnih naprav je načelo delovanja stisnjenih
tekočin. Hidravlične naprave pa so tiste, ki delujejo in jih poganja stisnjena tekočina (olje).
2.3.1 Hidrostatika
Hidrostatični tlak
Hidrostatični tlak p je tlak, ki ga v tekočini povzroča njena teža. Odvisen je od višine nivoja tekočine,
od gostote in zemeljskega pospeška g (g = 9,81 m/s2).
h (m)
p = h ∙ Q ∙ g Q (kg/m3)
G (9,81 m/s2)
p (Pa)
Na sliki št. 2 imamo prikazani dve različni posodi: na dnu obeh posod je enak hidrostatični tlak,
čeprav sta si ploščini dna različni. Važno je, da je višina tekočinskega stolpa h enaka.
Slika št. 2
Hidrostatični tlak ustvarja na dno posode določen pritisk odnosno silo, ki pritiska na dno in ga želi
odpreti. Na sliki št. 3 imamo prikazane tri različne oblike posod, ki imajo enako velikost ploščin dna in
so napolnjene z enako tekočino do iste višine.
Slika št. 3
h
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
11
Hidrostatični tlak je v vseh treh posodah enak in ni odvisen od oblike posod. To se imenuje
hidrostatični paradoks.
Tlak zaradi delovanja zunanjih sil.
Če na tekočino, zaprto v posodo slika št. 4, deluje sila F na batu brez trenja, bo v tekočini nastal tlak p.
Ta tlak imenujemo tudi statični tlak in deluje sočasno in enako v vse smeri. Vpliv hidrostatičnega tlaka
zanemarjamo. To zakonitost poznamo kot Pascalov zakon.
Slika št. 4
Kot primer vzemimo kroglasto posodo, ki ima po obodu šobe in vgrajen cilinder. Če posodo
napolnimo s tekočino in pritisnemo bat v cilinder, bo tekočina enakomerno brizgala v vse smeri in iz
vseh šob.
Hidravlični prenos in pretvarjanje sil – načelo hidravlične stiskalnice
Zamislimo si posodo po sliki št. 5, kjer sta v odprtini vgrajena dva bata različnih premerov z
možnostjo gibanja. Na batu z manjšo ploščino deluje sila, ki povzroči v posodi nadtlak. Ker se
površina širi enakomerno na vse strani, deluje tudi na ploščino večjega bata.
Slika št. 5
Povečanje tlaka v F 1 v zaprtem sistemu povzroči dvig
večjega bata F2 na desni strani v ustreznem razmerju.
SS11
SS22
FF11
pp
pp pp
pp
FF22
Dvig
bata
1 : 4
Povečanje tlaka v F1 v zaprtem prostoru povzroči dvig bata
F2 v ustreznem razmerju
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
12
Iz tega sledi, da sta poti gibanja batov obratno sorazmerna s silo oziroma ploščino batov. Podobne
zakonitosti so značilne za mehanski vzvod. Prikaz hidravličnega prenosa predstavlja načelo
hidravličnega vzvoda.
Na teh spoznanjih temelji delovanje hidravlične stiskalnice. Za doseganje večjih delovnih gibov so v
sistem vgrajeni ustrezni ventili, ki omogočajo večkratne gibe pogonskega cilindra. Potrebno količino
hidravličnega olja odvzamemo in shranjujemo v rezervoar. Osnova delovanja je v medsebojni
povezanosti dveh cilindrov. S sorazmerno majhno silo na pogonskem cilindru proizvedemo veliko silo
na delovnem cilindru, ki nam preoblikuje obdelovanec.
Primer št. 3
Pogonski cilinder ima ploščino bata 2 cm2 in nanj deluje sila 40 N.
F 40 N
p = -------- = ----------- = 40 N/cm2 = 2 bar
A 2 cm 2
Iz izračuna je razvidno, da imamo na pogonskem cilindru na razpolago do tudi 100 X večjo delovno
silo, kot je bila pogonska sila. Ob tem pa velja, da je tudi delavni gib do 100 X manjši od pogonskega.
2.3.1 Hidrodinamika
Prenos hidravlične tekočine
Hidravlična tekočina se prenaša od pogonskega agregata do sekundarnega porabnika energije
(cilinder) po cevovodih. Načeloma velja, da je hitrost na sredini nekoliko večja kot ob steni. Zato
vedno govorimo o srednji hitrosti gibanja tekočine.
Enačba za izračun pretočne količine Q:
V V (m3)
Q = ---------- t (s)
T Q (m3/s)
Zaradi praktičnih razlogov se enota za prostorninski tok ali pretočno količino izraža tudi kot (l / min).
S spreminjanjem premera cevi se hitrost pretoka olja pri manjšem prerezu poveča in hkrati ob večanju
prereza cevi zmanjša.
Pri samem prenosu olja po cevovodih se pri gibanju teles zaradi trenja ustvarja določen upor. Ob
stenah cevi in tudi v tekočini sami nastaja trenje, ki ustvarja toploto. Ob tem se hidravlična energija
spremeni v toplotno energijo.
Hidravlični tok
V osnovi poznamo dva načina gibanja hidravličnega toka:
- laminarni tok, pri katerem se delci gibljejo v neskončno tankih plasteh, ki drse ena ob drugo
v smeri gibanja brez medsebojnega mešanja,
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
13
- turbulentni tok, pri katerem se delci gibljejo nepravilno v vseh smereh. Zaradi notranjega
trenja se hidravlični pritiski povečajo in se teh tokov izogibamo.
Slika št. 6, Prikaz gibanja hidravličnega olja po cevi
Laminarni tok Turbulentni tok
Viskoznost olja
V tekočini se pojavlja med delci tekočine trenje in temu pravimo, da je tekočina viskozna (bolj ali
manj tekoča). Hidravlična olja dobimo običajno od 3 do 300 mm2/s, največkrat pa se uporablja olja, ki
imajo viskoznost med 10 in 100 mm2/s. Na sliki št. 7 je podano odstopanje viskoznosti olja pri 40
0 C.
Tabela št. 1, Odstopanje viskoznosti hidravličnih olj
ISO OZNAKA VIZKOZNOST mm2/s pr 40°
srednja najmanjša največja
ISO VG 10 10,0 9,0 11,0
ISO VG 15 15,0 13,5 16,5
ISO VG 22 22,0 19,8 24,2
ISO VG 32 32,0 28,8 35,2
ISO VG 46 46,0 41,4 50,6
ISO VG 68 68,0 61,2 74,8
ISO VG 100 100,0 90,0 119,0
Potrebno je vedeti, da se viskoznost zelo spreminja v odvisnosti od temperature olja. Višje temperature
zmanjšujejo viskoznost in obratno. Nasprotno pa večja gostota tekočine povečuje viskoznost.
Običajna delovna temperatura olja v hidravličnih napravah se giblje okrog 60°C.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
14
PONOVIMO!
Kaj razumeš pod pojmom hidravlika in hidrostatika?
Naštej prednosti in slabosti oljne hidravlike!
Kako izračunamo tlak in naštej enoti za tlak, ki jih uporabljamo v praksi!
Opiši načelo hidravlične stiskalnice!
V kakšnih enotah izražamo pretočno količino in katera dva hidravlična toka poznaš?
Kaj razumeš pod pojmom viskoznost?
Zakaj gumijaste cevi ob menjavi ne smejo biti zasukane?
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
15
3 SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA
3.1. OSNOVNI SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA SISTEMA
• Rezervoar za olje
• Črpalka
• Vodi
• Ventili
• Hidravlični valji
Slika št. 7 prikazuje okvirno shemo hidravličnega sistema
Hidravlični sistem je zaprta komponenta, znotraj katere se premika olje in prenaša energijo do
delovnega cilindra.
Postopek kroženja olja (osnovno):
- s pomočjo pogonskega agregata sesa črpalka olje iz rezervoarja,
- olje nato pod pritiskom potuje do varnostnega ventila,
- v primeru preobremenitve višek tlaka oz. olja se vrne po povratnem vodu nazaj v rezervoar,
- ostalo olje pa potuje do komandnih ventilov.
- V primeru, da ne aktiviramo nobene komandne ročice, se olje vrne po povratnem vodu v
rezervoar.
- V primeru aktiviranja komandne ročice potuje olje do delovnega cilindra, kateri opravlja
delovno funkcijo,
- iz nasprotne strani delovnega valja pa se olje po povratnem vodu vrača nazaj v rezervoar.
črpalka
rezervoar
varnostni ventil
komandni ventili
Hidravlični
cilinder
Povratni
filter
Tlačni vod
Sesalni vod
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
16
Kot pogonski agregat se pri gozdarskih strojih največkrat uporablja motor z notranjim izgorevanjem,
na stacionarnih dvigalih pa se lahko uporablja tudi moč elektromotorja.
3. 2 REZERVOAR ZA OLJE
Osnovni namen rezervoarja je, da hrani delovno tekočino - olje. Onemogočati mora prodor umazaniji
(prahu, trdim delcem) v sistem in odvajati toploto iz hidravlične naprave.
Sliki št. 8 in 9 prikazujeta shemo osnovne sestave hidravličnega rezervoarja.
Shema zgradbe rezervuarja za olje
Merilnik
Za višino olja
Sesalni vod
s filtrom
Povratni vod s filtrom
prekati
Nalivanje olja
Izpust olja
Velikost rezervoarja je zelo pomembna:
- Hidravlična dvigala, ki delajo več ur skupaj, morajo imeti vsaj 3 krat večjo količino
hidravličnega olja, kot je kapaciteta črpalke.
- Hidravlična dvigala, ki delajo samo občasno (nakladajo in razkladajo na tovorni prostor) pa
vsaj 1,5 krat večji rezervoar, kot je kapaciteta črpalke (priporočena 2 - 3 krat večja od pretočne
količine črpalke).
Rezervoar naj bi bil nameščen čim bliže črpalki in kolikor mogoče nad njo.
Rezervoar mora biti obvezno opremljen:
- z nalivno–odzračevalnim grlom s filtrom in nalivno mrežico,
- s povratnim filtrom in kazalom nivoja olja,
- s prekati, ki preprečujejo neposredni tok toplega in delno spenjenega olja v sesalni vod,
Shema zgradbe rezervoarja za olje
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
17
- lahko tudi s termometri, grelcem za olje, nivojskim stikalom, komoro za zbiranje kondenzata.
Hladilnik olja
Hidravlično olje se lahko zaradi dušenja v ventilih in cevovodih segreva in njegova temperatura počasi
narašča. Ker vsebuje mobilno hidravlično dvigalo razmeroma malo olja, se le-to ob daljših časih
nakladanja, ko se olje segreva in ob kratkih časih vožnje, ko se hladi, lahko tudi segreje.
Temperatura hladilnega olja v delovnem ciklu ne sme preseči 80° C.
Pri dvigalih, s katerimi se dela nepretrgoma, je potrebno predvideti hladilnik olja in po možnosti večji
rezervoar za olje. S hladilnikom se doseže manjše nihanje temperature olja, s tem pa tudi daljšo
življenjsko dobo olja, manjšo obrabo in nižje obratovalne stroške.
Vodi
Naloga vodov skupaj z ostalimi cevovodi je, da prenašajo olje med posameznimi glavnimi
komponentami hidravličnega sistema (zaokrožujejo tokokrog).
V hidravličnem sistemu imamo tri glavne vode :
- sesalni vod (povezuje rezervoar s črpalko),
- tlačni vod (povezuje črpalko z delavnimi cilindri),
- povratni vod (povezuje varnostne ventile in cilindre z rezervoarjem).
3. 3 HIDRAVLIČNA ČRPALKA
3.3.1 Vrste hidravličnih sistemov in hidravličnih črpalk
Za pogon hidravličnega nakladalnika služi hidravlično olje, ki ga z ustreznim pretokom in tlakom v
tokokrog pošilja hidravlična črpalka. Velikost pretoka je odvisna od velikosti črpalke in od števila
vrtljajev pogonskega motorja.
Hidravlična črpalka je praviloma aksialno-batna in ima lahko konstantno ali spremenljivo pretočnost.
Pri črpalki s konstantnim pretokom je pretok olja pri danem številu obratov nespremenljiv, pri črpalki
s spremenljivo pretočnostjo pa se prilagaja količina olja trenutnim potrebam. To se imenuje t.i. load-
sensing (zaznavalni) način delovanja, ki se ga uporablja pri sodobnih dvigalih.
Sesalna cev, ki povezuje rezervoar s črpalko, ne sme imeti notranji premer manjši kot 40 mm za
enotočno črpalko in ne manjši od 50 mm za dvotočno črpalko.
Poznamo dve vrsti hidravličnih sistemov:
- Enotočni hidravlični sistem
Pri enotočnem hidravličnem sistemu ena črpalka napaja vse hidravlične cilindre. Ventili so paralelno
povezani tako, da lahko vsi cilindri delujejo istočasno.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
18
Slika št. 10, Shema enotočnega hidravličnega sistema
- Dvotočni hidravlični sistem
Pri dvotočnem sistemu ena črpalka (ali en tokokrog dvotočne črpalke) napaja levi upravljalni ventil
(levi komandni blok), druga pa desnega. Levi ventil krmili obračanje, nihajno roko in grabež, desni pa
teleskopsko, dvigalno roko in rotator. Razpored funkcij je lahko tudi drugačen. Delo z dvotočnim
sistemom je lažje in hitreje.
Slika št 11, Shema dvotočnega hidravličnega sistema
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
19
Glavne lastnosti hidravličnih črpalk:
- pretočna količina l/min
- maksimalni tlak MPa ali bar
- smer obračanja levo, desno
- število obratov min
- teža, velikost, cena
Vrste hidravličnih črpalk:
- zobniške črpalke
- krilne črpalke
- batne črpalke
Zobniške črpalke
So najenostavnejše, cenovno ugodne in dokaj preproste konstrukcije. Je enostavna za vzdrževanje in
ni preveč občutljiva na nečisto olje.
Največkrat se jo uporablja kot pogon manjših dvigal (do 7 tm) v gozdarstvu, predvsem za gozdarske
prikolice s hidravličnimi nakladalnimi napravami. Zobnik A dobiva pogon od zunaj in poganja zobnik
B, da se protismerno vrtita. Iz sesalnega voda se črpa olje zaradi podtlaka in kroži po obodu zobnikov.
Slika št. 11, Shema zobniške črpalke
Krilna črpalka
V krilni črpalki so elementi za ustvarjanje tlaka v obliki krilc. Tlak se ustvarja ravno med krilci na
lego rotorja in statorja. Posebnost te črpalke je v izredno majhni jakosti hrupa. Življenjska doba krilne
črpalke je daljša od zobniške črpalke (od 5000 do 20000 strojnih ur).
Značilnosti:
Delavni tlak do 150 bar
Pretočna količina do 250 l/min
Število obratov okrog 1000 obr/min
Pomembna je smer obračanja.
Izhod olja
Zobniki oljne
črpalke
Vhod olja
Tokokrog olja
Delovni tlak 100-200 bar
Pretočna količina 3-1000 l/min
Število obratov 500-3000 obr/min
Smer obračanja je pomembna.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
20
Aksialne batne črpalke
Pri večjih hidravličnih napravah je najbolj uporabna vrsta črpalke. Na pogon so lahko vezane s
kardanom ali brez. Pri tej črpalki prihaja zaradi nagnjenosti in obračanja rotorja ter razvodne plošče,
do sesanja olja iz rezervoarja, zbijanja v črpalki in potiskanja olja v tlačni vod in od tu k porabnikom.
Slika št. 12, Aksialna batna črpalka
Delovni tlak do 400 bar
Pretočna količina 120 l/min
Število obratov 800- 1200 obr/min
Smer obračanja ni pomembna
Slika št. 13, Osnovni sestavni deli aksialne batne črpalke
V večini primerov je črpalka pritrjena neposredno na pomožni odgon menjalnika tovornjaka
(neposredno v utorno spojko ali v utorni zobnik odgona) ali v manjših primerih na nosilni okvir vozila,
kjer je gnana s kardansko gredjo.
Za pogon večine gozdarskih nakladalnih dvigal je potrebno uporabljati izključno aksialne batne
črpalke. So robustne, zanesljive in z njimi zlahka dosegamo delovne tlake do 300 bar.
Kot izhodišče za izbiro črpalke uporabimo podatek o priporočenem pretoku olja. V primeru
premajhnega pretoka olja bodo gibi dvigala počasnejši. Prevelik pretok olja pa lahko povzroči zaradi
prevelikih hitrosti gibov velike dinamične obremenitve, ki zmanjšajo življenjsko dobo dvigala in večjo
delovno temperaturo olja.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
21
Primer št. 4
Na razpolago je elektromotor z močjo 22 kW in s številom vrtljajev 1450 min
-1. Določiti je potrebno
dopustno velikost črpalke, ki bo delovala pri tlaku 200 bar?
p ∙ 600 ∙ ŋ 22 ∙ 600 ∙ 0,9 Q pretok (l/min)
Q = -------------- = ---------------- = 59,4 l/min p tlak (bar)
P 200 ŋ moč motorja (kW)
P izkoristek črpalke (0,9)
Število vrtljajev pogonskega motorja z notranjim izgorevanjem naj ne bo manjši od 800 obr/min.
3.4 Sistemski tlak in različne velikosti tlaka Sistemski tlak v hidravličnem sistemu je omejen z varnostnim ventilom regulacije tlaka (tlačni ventil),
ki je lahko samostojen, največkrat pa je vgrajen v vhodnem področju glavnega komandnega ventila.
Praviloma se nastavitve tega ventila ne sme nastavljati ali spreminjati.
Sistemski tlak znaša pri gozdarskih dvigalih med 240 in 260 bar.
Še posebej so omejeni tlaki posameznih gibov hidravličnega nakladalnika. V ta namen je v vsakem
gibu prirejen dodaten varnostni ventil v komandnem ventilu.
Pomni!
V vsakem delavnem cilindru je drugačen tlak, zato imamo več različnih varnostnih ventilov za tlak.
Tabela št. 2, Prikaz tlaka v hidravličnem sistemu (Liv L 11.86 P)
Tlak
/bar/
SISTEMSKI TLAK 260
Obračanje levo 175
desno 175
Dvigalna roka gor 250
dol 175
Nihajna roka gor 230
dol 175
Teleskopska roka ven 125
noter 250
Rotator levo 190
desno 190
Grabež odpir. 230
zapir. 230
Oporni most ven 160
noter 160
Stabilizator dol 160
gor 160
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
22
3.5 Manometri
Največkrat se na hidravličnem dvigala nahajata dva manometra; manometer za tlak v sistemu in
manometer kot prikazovalnik dvigalnega momenta.
Manometer za tlak nam prikazuje sistemski tlak v hidravličnem sistemu.
Pri sodobnih dvigalih imamo kot prikazovalnik dvigalnega momenta manometer, ki je nameščen na
vidnem polju upravljavca dvigala in ima skalo s tremi različnimi polji, ki označujejo področja
obremenitve dvigala.
Slika št. 14, Slika prikazovalnika momenta
V manometru se nahajajo tri različna polja:
- Zeleno polje predstavlja varno področje dela.
- Rumeno polje označuje 90 % dovoljene obremenitve dvigala. Ko se kazalec približa temu
položaju, pomeni, da se približuješ največji nosilnosti dvigala.
- Rdeče polje pomeni 100 % obremenitev dvigala. V primeru večanja obremenitve bo ročični
mehanizem popustil in zasliši se piskajoč šum, ker bo olje teklo preko varnostnega ventila. Z
ustreznim gibom krmilne ročice premakneš breme bliže k stebru in tako zmanjšamo moment
gibanja.
Manometer – prikazovalnik momenta je priključen neposredno na batno stran dvigalnega cilindra ali
na hidravlični vod, ki je s to stranjo cilindra neposredno povezan. Kot merilo za velikost momenta
bremena služi tlak v tem cilindru.
Kazalec manometra pri pravilnem delu ne sme nikoli zaiti v rdeče področje razen za trenutek ob
kratkih tlačnih sunkih zaradi nihanja bremena ali podobno. Če moment bremena preseže nazivno
vrednost zaradi nepravilnega giba katerekoli roke, bo ročični mehanizem popustil in breme se bo
spuščalo, dokler se moment bremena ne zmanjša na spremenljivo raven.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
23
3.6 HIDRAVLIČNI VENTILI
Za premikanje mehanizma dvigala služijo hidravlični cilindri, ki jih krmilijo komandni (zasledi se jih
tudi pod imenom upravljalni ali potni) ventili. Le-ti so lahko upravljani mehansko (ročno ali nožno),
lahko pa tudi daljinsko. V osnovi imajo nekateri ventili nalogo usmerjati olje, drugi ventili pa
nadzorujejo (varen pretok olja v hidravličnem sistemu) in omogočajo varno delo s hidravličnim
nakladalnikom.
Slika št.15, Dvotočni hidravlični sistem s komandnim blokom in komandnimi ročicami
V osnovi delimo ventile na:
- komandne ventil,
- varnostne ventile,
- pomožne ventile.
V večini primerov se komandni ventili in varnostni ventili nahajajo na komandnem bloku, razen
varnostni ventil za sistemski tlak in pomožni ventili.
Slika št. 16, Komandni blok s komandnimi ventili in varnostnimi ventili
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
24
3.6.1 Komandni ventili
Osnovne karakteristike komandnih ventilov so:
- število delovnih položajev,
- število priključkov na komandnem bloku,
- funkcija delovnega položaja,
- način aktiviranja.
Mehansko upravljani komandni ventili imajo tako imenovan odprti srednji položaj. To pomeni, da v
neaktiviranem stanju ventila oz. komandne ročice olje teče skozi ventilov kanal za prosti obtok skoraj
brez upora v rezervoar za olje. S premikanjem komandne ročice aktiviramo komandni ventil, ki se
postopoma odpira in odpre povezavo enega ventilskega izhoda s tlačnim vodom, s tem pa se določen
gib dvigala premakne. Istočasno je ventil povezan z drugim vodom, ki je spojen z rezervoarjem za
olje. Z ustreznim premikanjem ventilovega drsnika lahko pošiljamo k cilindru več ali manj olja in s
tem spreminjamo njegovo hitrost.
Slika št. 17, Komandni blok s komandno mehansko ročico
Posebna vrsta komandnih ventilov, ki se uporablja predvsem skupaj s črpalkami s spremenljivo
pretočnostjo, so load-sensing ali zaznavalni komandni ventili. Glavna lastnost je v tem, da komandni
ventil pošilja v hidravlični sistem samo toliko olja, kot ga potrebujejo uporabniki (cilinder z
dvigovanjem bremena) in to s tlakom, ki je trenutno potreben za izvajanje posamezne funkcije ne
glede na velikost bremena.
Daljinsko upravljanje je praviloma električno – preko potenciometrov v upravljalnih ročicah (v tem
primeru mora biti kabel med ročico in komandnim ventilom) ali pa radijsko – daljinsko.
Pomni!
Hitrost dvigala je odvisna od pretočne zmogljivosti črpalke in od odprtosti ali prehodnosti olja skozi
posamezni komandni ventil.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
25
3.6.2 Varnostni ventili
Poznamo:
- varnostni ventil za omejitev tlaka
za sistemski tlak
za tlak posamezne funkcije
- varnostni ventil za enakomerni pretok
Ventile za omejitev tlaka uporabljamo za nastavitev, omejitev in hidravlično zaščito tlaka
hidravličnega sistema, kot smo že ugotovili v prejšnjem poglavju.
Princip delovanja teh ventilov temelji na delovanju sile Pascalovega tlaka z ene strani in sile vzmeti z
druge strani.
Če tlak na vhodu ventila naraste preko določene vrednosti, se ta odpre in omogoči pretok delovne
tekočine v povratni vod (rezervoar). Ventil je odprt toliko časa, dokler tlak tekočine ne pade na
nastavljeno vrednost. Zaradi funkcije delovanja imenujemo ta ventil varnostni ventil.
Delovanje varnostnega ventila za tlak je predstavljen na sliki št. 19.
Z ventili za omejitev tlaka reguliramo tlak, ki ga spustimo v tlačni vod, s tem pa reguliramo tudi
pretočnost olja.
Slika št. 18, Varnostni ventil za omejitev sistemskega tlaka
Na sliki št. 18 je prikazan varnostni ventil za tlak, ki je povezan s tlačnim stikalom, ta pa je povezan z
manometrom, ki prikazuje pritisk v tlačnem vodu pri varnostnem ventilu za tlak. V primeru prevelike
obremenitve se varnostni ventil aktivira in signal se pošlje upravljavcu dvigala.
Slika št. 19, Shema starejše oblike varnostnih ventilov za sistemski tlak (s kroglico)
Nosilec kroglice
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
26
Danes se v varnostnih ventilih namesto kroglice uporablja bat, njihova velikost pa je tudi do nekajkrat
manjša.
3.6.3 Pomožni ventili
Odvisno od zahtevnosti potrošnika in namena rabe dvigala poznamo več pomožnih ventilov.
Dušilni ventil (ventil za enakomerni pretok) zmanjša hitrost olja na izhodu ventila glede na vhod.
Z dušilnimi ventili reguliramo hitrost hidravličnega olja v hidravličnem sistemu - hitrost gibanja.
Praktično to pomeni, če isto breme dvigujemo z neko hitrostjo, se to ne sme spuščati z enako ali večjo
hitrostjo, ker bi prišlo do prehitrega giba funkcije (breme se začne spuščati prehitro in s tem povečamo
možnost okvare na hidravličnem dvigalu).
Zavorni ventil ali blok ventil
Zavorni ventil služi za držanje bremena v primeru poka cevi. Naloga ventila je, da v primeru počene
cevi prepreči iztok olja iz hidravličnega valja in prepreči morebitno prevrnitev gozdarske prikolice
(poči cev na stabilizatorju) ali okvaro na katerem delu hidravličnega dvigala ali prikolice (v primeru,
če imamo breme dvignjeno od tal).
Nahaja se na vstopu hidravličnega olja v hidravlični valj.
Običajno je nameščen na valjih:
- stabilizatorja,
- dvigalne roke,
- nihajne rok,
- teleskopske roke,
- obračalnih cilindrih.
Naloga ventila na dvigalni in nihajni roki je, da prepreči hiter padec roke na tla. Velikokrat so zavorni
ventili skupaj v kombinaciji z omejevalom momenta.
Povratni vod
Iz črpalke V komandni blok
Kroglica
Vzmet
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
27
Slika št. 20, Zavorni ventil na stabilizatorju Slika št. 21, Zavorni ventil na vigalni roki
Slika št. 21 in 22, Omejevalo momenta
električno (dvigalo L 110Z)
Poznamo dve vrsti omejevala momenta:
- hidravlično omejevalo momenta,
- električno omejevalo momenta.
Oba sistema imata enako funkcijo. V primeru, ko je
prekoračen moment bremena, mora omejevalo
momenta ustaviti tiste gibe, ki ta moment povečujejo.
Slika št. 23, Varni gibi, ki zmanjšujejo moment bremena
1. Uvlačenje teleskopske roke.
2. Ko je lega nihajne roke nad horizontalo,
dviganje nihajne ali dvigalne roke zmanjša
moment bremena.
3. Ko je lega nihajne roke pod horizontalo, njeno
spuščanje zmanjšuje moment bremena.
4. Ko je položaj bremena pod to črto, s
spuščanjem dvigalne ali nihajne roke zmanjšujemo moment gibanja.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
28
3.7 HIDRAVLIČNI CILINDRI
Naloga hidravličnih delovnih cilindrov je, da pretvarjajo energijo potiska v mehansko delo s
premočrtnim ali krožnim gibanjem.
Po načinu delovanja poznamo:
- enostransko delujoče,
- dvostransko delujoče – dvosmerni,
- teleskopske – enosmerni in dvosmerni,
- rotatorji – končni ali neskončni,
- hidromotorji.
Notranjost plašča cilindra je zelo precizno obdelana (fino stružena in gladilno valjana). S tem se dobi
boljšo tekalno površino, večji procent nosilnosti in daljšo življenjsko dobo tesnil.
Slika št. 24, Shema zgradbe dvostranskega hidravličnega valja
batnica
pokrov
tesnila
ohišje
bat
polje 1 polje 2
Pri enostranski in dvostransko delujočih valjih mora vedno biti polje 1 namenjeno za večje
obremenitve (ima večjo površino, zato je lahko tudi manjši tlak z nasprotne smeri).
Slika št. 25, Hidravlični cilindri (nihajni) tik pred fino obdelavo (tovarna Liv)
tesnila
pokrov
batnica
bat
ohišje
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
29
Delovanje dvostranskih hidravličnih cilindrov.
Iz komandnega ventila pošljemo preko komandnih ročic olje do hidravličnega valja. Olje vstopi v
polje št. 1, s tem pa se olje umika v polju št. 2. Zaradi velikega tlaka in pretoka olja se s tem opravlja
določen gib dvigala - dviganje (odvisno od namena cilindra). V primeru vstopa olja v polje št. 2 se
opravlja obratna funkcija – spuščanje.
3.8 CEVOVODI
Naloga cevovodov je, da prenašajo olje iz ene hidravlične komponente v drugo.
Poznamo dve vrsti hidravličnih cevi:
- kovinske cevi (narejene iz jekla),
- gibke cevi (guma).
V večini primerov so kovinske cevi montirane na dvigalni in nihajni roki, drugje pa se uporablja gibke
cevi. Sestava gibke cevi je odvisna od pritiska in pretoka cevi. V osnovi je narejena iz več plasti gume,
vmes pa je vstavljena tekstilna in metalna mreža. Na mestih hidravličnega dvigala, kjer obstaja večja
možnost, da pride do poškodb na cevi, se cevi še dodatno zaščiti (plastični ali tekstilni plašč).
Slika št. 26, Gibljiva hidravlična cev
Pomni!
Pri nabavi nove cevi je potrebno upoštevati naslednje podatke:
- dolžina cevi,
- vrsta priključka,
- največji dovoljeni tlak,
- notranji premer,
- zunanji premer.
3.9 HIDRAVLIČNI ČISTILCI - FILTRI OLJA
V hidravlični sistem vstopajo različne nečistoče in umazanije. V stik s hidravličnim oljem pride prah,
saje, metalni delci … Zaradi naštetih virov mora imeti hidravlični sistem čistilec olja.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
30
Čistilec hidravličnega voda je lahko v:
- sesalnem vodu,
- tlačnem vodu,
- povratnem vodu.
Čistilec v sesalnem vodu je zelo grob in zadržuje delce velikosti 0,5 – 2 mm.
Čistilec v tlačnem vodu (mikrofilter) prenaša visoke pritiske in zadržuje delce velikosti nad 5
mikronov.
Čistilec v povratnem vodu se uporablja najbolj pogosto. Lahko se ga montira v povratni vod ali v
rezervoar za gorivo.
Pri gozdarskih hidravličnih dvigalih sta najbolj pogosta čistilec v tlačnem in sesalnem vodu.
Slika št 27, Tlačni čistilec
Slika št. 28, Povratni filter
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
31
Slika št. 29, Kritična mesta na črpalki in delovnem valju zaradi nečistoče v hidravličnem
sistemu
3.10 HIDRAVLIČNO OLJE
Hidravlično olje omogoča prenos hidravlične
energije.
Včasih se je uporabljalo mineralna olja, danes pa
se v hidravliki uporablja sintetična olja in
emulzije. Mineralna olja pridobivamo z
destilacijo iz surovega zemeljskega olja (nafte).
Lahko jim dodamo še aditive, ki so namenjeni za
izboljšanje mazanja, viskoznosti, preprečevanje
oksidacije, penjenja, itd.
Vedeti je potrebno, da se ti dodatki sčasoma
iztrošijo in ne delujejo več, zato jih je potrebno
po proizvajalčevih navodilih tudi zamenjati.
Osnovne naloge tlačnih tekočin so :
- Prenos moči – učinkovit prenos moči zagotovimo z uporabo dobre tekoče, nestisljive
tekočine.
- Mazanje – hidravlični sistemi so izdelani zelo natančno, zato se morajo gibljivi deli ustrezno
mazati, da se na ta način zmanjša trenje in s tem obraba.
- Hlajenje – pomembno, da dobro odvajajo toploto, ki nastaja znotraj hidravličnega sistema.
- Zaščita – zagotoviti je potrebno zaščito kovinskih delov pred korozijo.
- Tesnjenje – hidravlična tekočina mora biti dovolj viskozna, da zagotavlja dobro tesnjenje med
gibljivimi deli v črpalkah, ventilih in hidravličnih motorjih.
Zobniška
črpalka
Batna
črpalka
Hidravlični
cilinder
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
32
- Filtrirnost – hidravlična tekočina mora biti termično in oksidacijsko zelo stabilna, odporna na
degradacijo in nastajanje usedlin. Olje mora biti tudi enostavno za filtracijo tako, da se lahko
vse možne nerazgradljive, kompaktne nečistoče odstranijo s filtriranjem.
Glavne lastnosti hidravličnega olja:
- Viskoznost (uporabnost v širokem temp. območju).
- Majhna stisljivost (natančen prenos tlaka, kratek odzivni čas).
- Dobre mazalne lastnosti (predpogoj za dosego sprejemljive življenjske dobe komponent v
sodobnih visokotlačnih hidravličnih sistemih).
- Združljivost z materiali v sistemu (tesnila, črpalke).
- Hitro izločanje zraka in vode iz olja ter sprejemljivost za okolje.
- Dobra toplotna prevodnost (hitra porazdelitev toplote, nastale zaradi trenja v ventilih).
Poznamo dve vrsti hidravličnih olj:
- mineralna olja,
- biološko razgradljiva ali sintetična olja.
Mineralna olja naj se uporabljajo z dovolj velikim indeksom viskoznosti (manj spreminjajo gostoto s
spremembo temperature). Olja slabše kvalitete imajo posledico večje obrabe dvigala.
Tabela št. 3, Različni proizvajalci hidravličnih olj
Proizvajalec Tip
AGIP Arnica 46
ARAL Vitam HF 46
BP Bartran HV 46
CASTROL AWH 46
DEA Arcis HLPD 46
ESSO Univis 46
MOBIL DTE 15 M
OMV Hidrolub SVG 46
SHEEL Tellus T 46
PETROL Hidrolubric VGS 46
INA Hidraol HDS 46
Za celoletno obratovanje se v večini primerov uporablja olje z razredom viskoznosti ISO VG 46.
Za zimsko obratovanje in pri nižjih temperaturah se uporablja olje razreda ISO VG 32
Biološka olja so v naravi deloma razgradljiva. Največkrat priporočajo olja iz sintetičnih estrov (primer
olje Panilin HLP Synth 46), manj pa se uporablja rastlinska olja.
V primeru menjave olj iz mineralnih v sintetična moramo paziti, da se ti dve vrsti olj ne mešata med
seboj. Ta olja se tudi mešajo z mineralnimi olji, vendar se jim s tem zmanjšajo njihove lastnosti.
Praviloma v sistemu ne bi ostalo več kot 2 % mineralnega olja!
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
33
Pomni!
Zaradi visokih pritiskov, vsebnosti zraka in slabe kvalitete olja lahko prihaja do t.im. Diesel pojava.
Ko se v ustrezni količini naberejo prej navedene snovi, lahko pride do samovžiga oljnih par v
hidravličnem cilindru, kar ustvarja saje. Saje na steni hidravlične cevi povzročajo spremembo
tokokroga olja, s tem pa se poveča možnost, da na tistem mestu poči cev. Zaradi saj lahko prihaja tudi
do napak na hidravlični črpalki ali na hidravličnem cilindru.
Tabela št. 4, Različni proizvajalci masti za mazanje dvigala
Proizvajalec Tip
AGIP GRMU/EP2
BP Energrease LC 2
CASTROL LZV – EP
ESSO Beacon EP2
MOBIL Mobilux EP2
OMV EPL2
INA LIS – EP2
Pri hidravličnih žerjavih potrebujemo še olje v podstavku dvigala. Tu uporabljamo olje SAE 80W-
90, ki maže obračalni mehanizem (zobate letve) v podstavku dvigala.
Za mazanje dvigala se največkrat uporablja litijevo mast gostote 2 po NLGI.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
34
PONOVIMO!
Naštej glavne sestavne dele hidravličnega sistema!
Kako se imenuje sredstvo, ki prenaša moč od motorja na hidravlično dvigalo?
Katere vode imamo v hidravličnem sistemu?
Pojasni razliko med enotočnim in dvotočnim hidravličnim sistemom!
Katere so najpomembnejše lastnosti, ki jih moramo upoštevati pri hidravlični črpalki?
Naštej vrste hidravličnih črpalk in njihove osnovne lastnosti!
S katero enoto izražamo pretočno količino hidr. črpalk in koliko znaša pri hidr.
dvigalu?
S katero enoto izražamo tlak olja v hidr. sistemu in koliko znaša?
Kaj se dogaja s hidr. dvigalom, če ima črpalka premajhno pretočno količino?
Katere ventile poznaš na hidravličnem dvigalu in opiši njihove funkcije?
Kdo sme regulirati in zamenjati varnostne ventile?
Kako je sestavljen hidravlični cilinder?
Ali je v vseh hidravličnih cilindrih isti pritisk in zakaj?
Ali je možno hidravlično dvigalo preobremeniti?
Na kaj je potrebno paziti pri nabavi nove gumijaste cevi?
Opiši funkcijo hidravličnih čistilcev in kje se nahajajo?
Katere lastnosti mora imeti hidravlično olje?
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
35
4 SESTAVNI DELI IN DELOVANJE GOZDARSKEGA
HIDRAVLIČNEGA DVIGALA
4.1. SESTAVNI DELI HIDRAVLIČNEGA DVIGALA
Slika št. 29, Sestavni deli hidravličnega dvigala
- Podstavek z vgrajenim stabilizacijskim mostom s hidravličnim iztegom.
- Dvojni obračalni sistem v podstavku. Obračalni sistem in spodnji ležaj stebra tečeta v oljni
kopeli.
Slika št. 30, Podstavek z obračalnim sistemom
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
36
- Vrtljiv steber z zobnikom; obračata ga dva hidravlična cilindra preko zobatih letev.
Slika št. 31, Vrtljiv steber z zobnikom
- Dvigalna roka, ki jo premika dvosmerno delujoči hidravlični cilinder.
- Nihajna roka, ki jo premikata dvosmerno delujoča cilindra.
- Teleskopska roka je nameščena v notranjosti nihajne roke. Vodena je v plastičnih
vodilih, premikata jo dvosmerni hidravlični cilinder v njeni notranjosti, lahko pa je vodena
tudi s pomočjo verige, kot na sliki št. 32.
Slika št. 32, Verižni pogon teleskopske roke
- Komandni ventili za delovne gibe dvigala na stebru pred voznikom ali ob sedežu.
- Dve križni upravljalni ročici in dve stopalki ter tri ročice za upravljanje
stabilizatorjev ( ročice so rdeče barve).
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
37
Slika št. 33, Upravljalni blok z ročicami in ventili
- Rotator z neomejenim kotom sukanja.
- Grabež; odpiranje in zapiranje z dvosmerno delujočim hidravličnim cilindrom.
Slika št. 34, Rotator z grabežem
4.2 OSTALA DODATNA OPREMA DVIGALA
- Prikazovalnik in omejevalo momenta (opisano pod poglavjem 3.4.3.)
- Komandna omarica
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
38
Slika št. 35, Komandna omarica s stikalom STOP
Ob upravljalnem mestu dvigala je v dosegu roke komandna omarica s stikalom STOP za izklop v sili.
Stikalo prepoznamo po rdeči gobasti obliki. Aktiviramo ga tako, da na tipko pritisnemo. Stikalo STOP
prekine napajanje elektromagnetnega obtočnega ventila (nameščen na tlačnem filtru), ki preusmeri
hidravlično olje, ki prihaja od črpalke nazaj v rezervoar.
Slika št. 36, Obtočni ventil
V komandni omarici je lahko poleg stikala STOP nameščeno še več preklopnih stikal za dodatne
funkcije, kot na primer: premikanje stabilizatorjev, stikalo žarometov, stikalo grelne blazine na sedežu,
sprostitev indikatorja stabilnosti, itd.
- Signalizacija
Indikator vodoravnosti dovoljuje nagib nosilnega okvira vozila za določen nastavljen kot. Ta znaša
največ 5° v smeri prečno na smer vožnje in največ 17° v smeri vožnje. Če se nosilni okvir zaradi
prevelike obremenitve dvigala nagne za večji kot, krmilje dvigala reagira tako, kot da bi bilo stisnjeno
stikalo STOP.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
39
Slika št. 37, Indikator vodoravnosti
Libela služi za grobo izravnavo položaja vozila z dvigalom. Dovoljeni nagib vozila v vseh smereh
znaša med delom največ 8°.
Slika št. 38, Libela
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
40
- Kabina za upravljavca dvigala
Slika št. 39, Kabina
Kabino se največkrat uporablja na statičnih dvigalih, kjer je upravljavec stalno pod vplivom zunanjim
vremenskim vplivom. Ta kabina je tudi opremljena s klimatsko napravo. V večini primerov se za
upravljanje teh dvigal uporablja servo krmilne ročice.
Slika št. 40, Dvigalo pripravljeno za montažo na vozilo (Z tip dvigala)
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
41
4.3 UPRAVLJANJE DVIGALA Upravljanje dvigala je v večini primerov mehansko, lahko pa je tudi daljinsko (radijsko).
Slika št. 41, Razvrstitev ročic in funkcija posamezne ročice (starejša oblika komand)
Leva roka Desna roka
A Obračanje dvigala levo I Obračanje rotatorja v levo
B Obračanje dvigala desno J Obračanje rotatorja desno
K Odpiranje grabeža E Dviganje nihajne roke
L Zapiranje grabeža F Krčenje nihajne roke
Leva noga Desna noga
D Spuščanje dvigalne roke G Iztegovanje teleskopa
C Dviganje dvigalne roke H Krčenje teleskopa
Slika št. 42 Razvrstitev ročic in funkcija posamezne ročice (Euro komande)
Leva roka Desna roka
A Obračanje dvigala levo I Obračanje rotatorja v levo
B Obračanje dvigala desno J Obračanje rotatorja desno
E Dviganje nihajne roke D Spuščanje dvigalne roke
F Krčenje nihajne roke C Dviganje dvigalne roke
Leva noga Desna noga
K Odpiranje grabeža G Iztegovanje teleskopa
L Zapiranje grabeža H Krčenje teleskopa
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
42
4.4 NOSILNOST DVIGALA
Slika št. 43, Prikaz Dvižne sile na dvigalu L 110Z. 96
Obrazložitev oznak:
- L pomeni proizvajalec (LH Postojna)
- 110 zmogljivost dvigala (dvižna sila 11 tm)
- Z način zlaganja dvigala (v obliki črke Z)
- 9.6 doseg dvigala (9.6 m)
Dvižna sila dvigala je podana z enoto tm (ton meter). To pomeni, da dvigalo, ki ima dvižno silo 11 tm
ali 11.000 kg/m, dvigne na enem metru dolžine 11 ton.
Z daljšanjem ročice dvigala se dvižna moč dvigala manjša. Podatki, ki so dani v katalogih dvigal,
prikazujejo bruto ali neto zmogljivost dvigala na različnih metrih dolžine dvigala.
Primer št. 5: Praktični izračun dvižne sile dvigala (ni točni izračun)
Izračunaj dvižno silo dvigala, ki ima moment dviganja 12.000 kg/m, na različnih dolžinah?
Dolžina (m) dvižna sila
3 4
6 2
10 1,2
Moment 12 t
Dvižna sila = ---------------- = ------------ = 4 t
Dolžina 3 m
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
43
4.5 VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNEGA DVIGALA
4.5.1 Osnovni posegi pri vzdrževanju hidravličnega nakladalnika
Hidravlično dvigalo je zelo zmogljiva naprava, njegova življenjska doba pa je odvisna od načina
uporabe in od vzdrževanja.
Redno in pravilno vzdrževanje pripomore k daljši in varnejši rabi dvigala.
Osnovna navodila glede uporabe dvigal:
- Preprečiti je potrebno nabiranje umazanije na batnicah cilindrov, ker povzroča obrabo tesnil.
- Če se žerjava dlje časa ne uporablja, ga je potrebno zložiti tako, da bodo cilindri zaprti. Če to
ni mogoče, je potrebno namastiti dele batnice, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom.
- Kontrolirati je potrebno nivo olja v rezervoarju za olje in v podstavku. Nivo olja je potrebno
kontrolirati pri zloženem dvigalu in izključeni črpalki.
- Redno je potrebno mazati dvigalo.
- Kovinski cevovodi ne smejo biti sploščeni. To povzroča segrevanje in staranje olja ter slabše
delovanje ventilov.
- Posebno pozornost je potrebno posvečati gibkim cevem. Poškodovane cevi je potrebno nujno
zamenjati.
- Kontrolirati je potrebno tesnost spojev.
Vzdrževanje je potrebno opravljati v sklopih, ki jih predpiše proizvajalec dvigal (omejeni so s
časovnim intervalom).
Slika št. 44, Shema vzdrževanja hidravličnega dvigala
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
44
Dnevno vzdrževanje hidravličnega dvigala (na 10 obratovalnih ur ali pred pričetkom dela):
- preveriti nivo olja v podstavku dvigala in v rezervoarju za olje,
- preveriti ali je dvigalo dovolj namazano – mazanje (glej sliko št. 44),
- preveriti stanje cevi, spojev, sornikov, varoval in matic,
- odstraniti morebiten nakopičen material na gibljivih delih,
- kontrola tlaka v kolesih vozila,
- odzračevanje hidravličnega sistema (če dvigala nismo uporabljali dlje časa).
Slika št. 45, Način prezračevanja hidravličnega dvigala
Hidravlični sistem je potrebno odzračevati po menjavi hidravličnega olja, popravilu hidravličnega
sistema ali daljšem mirovanju. Z odzračevanjem sprostimo zrak iz sistema. To storimo tako, da z
zmanjšano hitrostjo opraviš opisane gibe (slika št. 45). To storimo tako, da z zmanjšano hitrostjo
opravimo predpisane gibe najmanj dvakrat iz ene skrajne lege v drugo. V skrajni legi zadržimo ventil,
aktiviran nekaj sekund.
Slika št. 46, Nivo olja v podstavku
Olje v podstavku mora biti do oznake, ki je narisana v okroglem okencu.
Pred mazanjem mazalnih mest z mazalko je potrebno ta mesta očistiti. Z mazalko pritiskamo mast
skozi nastavek toliko časa, dokler mast ne izstopi na mazalnih mestih.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
45
Opis postopka del, ki jih je potrebno opraviti na 50 obratovalnih ur:
- pregledati stanje osi, osnih varoval (sornikov) in ležajev,
- pregledati stisnjenost cevnih priključkov,
- mazanje gibljivih spojev (glej sliko št. 44),
- menjava hidravličnega olja in hidravličnih čistilcev.
Olje je priporočljivo menjati pred zimo – pozno jeseni – in v naslednjih intervalih:
- prvič po 50 obratovalnih urah,
- nato se menjava olje na 1000 obratovalnih ur ali enkrat letno.
Ob prvi menjavi hidravličnega olja je potrebno tudi menjati vložek na tlačnem in sesalnem čistilcu.
Življenjska doba mineralnega olja se lahko iz enega leta podaljša na dve leti, če olje vzdržujemo – to
pomeni enkrat letno filtriranje olja in odstranjevanje vode iz sistema.
Življenjska doba biološko razgradljivega olja lahko znaša ob ustreznem vzdrževanju do 5 let.
Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 200 obratovalnih ur:
- čiščenje in pregled nosilne konstrukcije,
- preveriti zategnjenost pritrdilnih vijačnih spon,
- pregledati pokrove hidravličnih cilindrov in jih po potrebi priviti,
- pregledati stanje drsnih vodil,
- preveriti sistem za omejevanje momenta bremena.
Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 500 obratovalnih ur
- pregledati stanje električne instalacije dvigala,
- menjava vložka tlačnega čistilca.
Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 1000 obratovalnih ur
- preveriti dvigalno zmogljivost po tablici nosilnosti,
- menjava hidravličnega olja v sistemu in olja v podstavku.
Tabela št. 5, Moment zategovanja vijačnih spon glede na njeno velikost
Navoj Moment /Nm/
M 20x2 500
M 24x2 840
M 27x2 1240
M 30x2 1650
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
46
4.5.2 Najpogostejše okvare na hidravličnem dvigalu
Tabela št. 5, Glavne napake in ukrepi za popravilo napak
PROBLEM NAPAKA UKREP
1. Hidravlično dvigalo ne
dvigne predpisanega
bremena
Nezadostna količina olja v sistemu.
Prenizek tlak črpalke.
Umazanija v varnostnih ventilih za
tlak.
Notranja ali zunanja netesnost
cilindrov.
Doliti olje.
Preveriti z manometrom tlake.
Zamenjati poškodovana tesnila.
2. Ročični mehanizem ne
obdrži bremena v
dvignjenem položaju
Zunanje ali notranje puščanje v
cilindrih.
Puščanje olja na cevnih spojkah.
Zamenjati poškodovana tesnila
in preveriti, ali ni morda cev v
cilindru poškodovana.
Zategniti, zamenjati oljne
cevovode.
3. Gibanje mehanizma je
sunkovito
V hidravličnem sistemu je zrak. Odzračiti hidravlični sistem.
Doliti olje.
4. Hitrost pada, motor se
hitro vrti
Poškodovana črpalka.
Sesalni čistilec zamašen.
Popraviti ali zamenjati črpalko.
Sesalni čistilec očistiti ali
zamenjati.
5. Počasni gibi Nezadostna količina olja v
hidravličnem sistemu.
Nezadostna kapaciteta črpalke.
Preveriti nivo olja.
Preveriti pretok olja in preveriti
tlak.
6. Neznani šumi v
ročičnem mehanizmu
Ležaji puše niso namazani.
Poškodovana puša v enem od
ročičnih zglobov.
Namazati ali zamenjati pušo.
7. Neznani šumi v ležajih
podstavka in stebra
Zgornji drsni ležaj ni namazan.
Pomanjkanje olja v podstavku.
Poškodovan spodnji ležaj.
Izrabljena zobata letev.
Namazati z mastjo.
Pregledati olje v podstavku.
Zamenjati zobato letev.
8. Premik komandne
ročice je normalen,
učinka pa ni
Okvara na črpalki.
Ventil za prosti obtok se ne
odpre/stisnjeno stikalo STOP.
Premajhna količina olja.
Notranja netesnenost v razvodnem
bloku.
Preveriti tlak in olje v sistemu.
Preveriti tlake v razvodnem
bloku.
9. Oljni tlak ne ustreza
predvideni vrednosti
Premajhna zmogljivost črpalke.
Poškodovan sedež varnostnega
ventila za tlak.
Preveriti tlak.
Popraviti sedež vložka.
10. Med gibanjem je
slišati udarne šume
Mehanski deli so obrabljeni.
Vzrok: slabo vzdrževanje, slabo
mazanje, preobremenitev.
Servis.
11. Hidravlično
omejevalo momenta
prekmalu odklopi
gibanja, ki povečajo
moment bremena
Sekvenčni tlačni ventil je nastavljen
na prenizek tlak.
Nastaviti tlak.
Servis.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
47
PONOVIMO!
Naštej sestavne dele hidravličnega dvigala!
Opiši dodatno opremo na dvigalu in funkcijo posameznega elementa na dvigalu!
Opiši razvrstitev upravljalnih ročic in funkcijo posamezne ročice po EURO komandah!
Kako izračunaš dvižno silo dvigala?
Kaj zajema dnevni pregled hidravličnega dvigala in kdaj ga opravimo?
Kaj razumeš pod pojmom odzračevanje sistema in kako ga izvedeš?
Kdaj zamenjamo hidravlično olje in čistilce olja v hidravličnem dvigalu?
Kako se imenuje olje v hidravličnem dvigalu in katero viskoznost uporabljamo za
hidravlična dvigala?
Kakšno olje je potrebno nalivati v podstavek dvigala?
Kaj je lahko vzrok, če dvigalo ne dvigne predpisane teže bremena?
Kaj je lahko vzrok, če ročični mehanizem ne obdrži bremena v dvignjenem položaju?
Kaj je lahko vzrok, če zaslišimo šume v ležajih podstavka ali stebra?
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
48
5 TEHNIKA DELA S HIDRAVLIČNIM DVIGALOM
5.1 SPLOŠNA VARNOSTNA PRAVILA
Usposobljenost upravljavca dvigala
Za upravljanje dvigala je potrebno imeti določena znanja, spretnosti in izkušnje.
Upravljavci morajo biti:
- ustrezno usposobljeni in imeti ustrezne kvalifikacije,
- psihično in fizično zanesljivi,
- usposobljeni in samostojni pri vzdrževanju,
- stari najmanj 18 let.
Osebna varovalna oprema upravljavca:
- osebna varovalna čelada,
- ustrezen kombinezon ali delovna obleka,
- ustrezni delovni čevlji,
- rokavice.
5.2 SPLOŠNA PRAVILA PRI DELU S HIDRAVLIČNIM NAKLADALNIKOM
Pred pričetkom dela je potrebno upoštevati naslednja navodila:
- Pred zagonom dvigala je potrebno opraviti dnevni pregled na dvigalu.
Postopek pri zagonu hidravličnega dvigala
- Vozilo naj bo postavljeno čim bolj na ravnem terenu in vklopljena ročna zavora.
- Vključiti je potrebno pomožni odgon vozila (menjalnik je potrebno prestaviti v prosti
tek), da se vklopi hidravlična črpalka.
- Z otipanjem tlačnega in povratnega voda se preveri delovanje črpalke.
- Pregledati je potrebno, ali vsi hidravlični vodi dobro tesnijo.
- Izvleči zaklep na stabilizatorjih in ju popustiti, da prosto visita.
Slika št. 47, Postopek blokiranja in deblokiranja stabilizacijskih rok
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
49
- Pri iztegovanju stabilizacijskih rok in spuščanju cilindrov morajo biti gibajoči deli ves čas v
vidnem polju. Paziti je potrebno, da ne zadenejo ob oviro.
Slika št. 48, Stabilizatorji morajo biti med izvlačevanjem v vidnem polju
Pomni!
- Prepovedano je uporabljati dvigalo brez uporabe stabilizatorjev!
- Sprostiti je potrebno zaklep obeh stabilizacijskih rok in ju s hidravliko izvlečemo – viden mora
biti rumeni pas na stabilizacijski roki.
Slika št. 49, Rumeni pas na stabilizacijski roki
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
50
- Spustiti je potrebno oba stabilizacijska cilindra tik do tal. Prepričati se je potrebno, ali je
podlaga pod krožnikoma stabilizacijskih cilindrov dovolj trdna, v nasprotnem primeru je
potrebno povečati naležno površino (lesena podlaga - 5 cm debela).
- Pri vzpenjanju na dvigalo je potrebno paziti, da ne aktiviramo komandne ročice.
- Razstavljanje oziroma zlaganje dvigala.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
51
Pomni!
Dvigalo razstavljamo in zlagamo vedno tik nad tlemi ali na tleh.
Slika št. 50, Postopek razstavljanja dvigala
Postopek razstavljanja je sledeč:
1. Izvleci teleskopsko roko približno 20 cm in dvigni roko in grabež iz ležišča.
2. Dvigni dvigalno roko iz ležišča. Po potrebi premakni dvigalo v položaj, kjer se lahko stegne
dvigalna in nihajna roka.
3. Odpiraj nihajno roko tako, da grabež sede na tla.
4. Dviguj dvigalno roko in spuščaj nihajno roko, dokler nista obe roki v iztegnjenem položaju.
5. Z nadaljnjim dviganjem dvigalne roke nihajna roka zaradi lastne teže zaniha preko mrtve točke
navzdol.
- Pred delom se je potrebno prepričati, da se v delokrogu dvigala ne nahaja nobena oseba (20
metrov).
- Položaj sedeža si je potrebno prilagoditi tako, da sediš varno in imaš upravljalne ročice in
pedala v udobnem dosegu.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
52
- Z dvigalom opravi nekaj gibov brez obremenitve (lahko tudi odzračevanje) iz ene skrajne lege
v drugo, da se olje dobro premeša in primerno segreje.
Zagon pri nizkih temperaturah
Ko je temperatura okolice nižja od 0°C, je potrebno pričeti upravljati z dvigalom na naslednji način:
- Vključi pomožni odgon in s tem črpalko pri najnižjem številu vrtljajev motorja. Če je
temperatura okolice zelo nizka, naj se črpalko po 10 do 15 sekundah izključi in postopek
nekajkrat ponovi, preden se jo pusti stalno teči (postopen start).
- Olje naj v prostem obtoku teče 5 do 10 minut, nato je potrebno razstaviti dvigalo in iztegniti
teleskop v skrajni zunanji položaj. Ventil teleskopa držiš s komandno ročico do polovice
aktiviran približno 2 minuti. Olje bo teklo preko tlačnega varnostnega ventila in se bo segrelo
na delovno temperaturo.
Če temperatura olja večkrat doseže 80° C, je potrebno poiskati pomoč pri ustrezni pooblaščeni
delavnici.
5.5 PRAVILA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU
1. Osnovna varnostna zahteva nakladanja in razkladanja je, da se pod dvigalom in tovorom oziroma
20 metrov v njegovem dosegu ne nahaja nobena oseba!
Slika št. 51, Napačen položaj manipulanta pri delu s hidravličnim nakladalnikom
2. Grabež uporabljamo izključno za dviganje in premikanje bremen!
3. Zavedaj se, da pri pravilnem delu in pravilno naravnanih ventilih za tlak dvigala ne moreš
preobremeniti!
4. Prepovedano je dvigovati bremena, katerih ocenjena teža je večja od dopustne!
5. Breme najprej dvigni za nekaj centimetrov od tal, da ugotoviš ali je vozilo dovolj stabilno!
6. Breme premikaj tako, da med dviganjem in premikanjem ne bo nihalo. Izogibaj se položajem, kjer
bi eventualni padec bremena lahko povzročil nesrečo ali škodo!
7. Prepovedano je med vrtenjem in premikanjem bremena z njim udarjati v kakršnekoli ovire!
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
53
8. Prepovedano je premikati vozilo z dvignjenim tovorom!
9. Prepovedano je zapustiti upravljalno mesto, medtem ko breme visi na grabežu!
10. Čeljusti grabeža morajo vedno objeti breme!
Slika št. 52, Pravilno objeto breme
11. Prepovedano je ščipati hlode s čeljustmi grabeža!
Slika št. 53, Ščipanje bremena pri nakladanju
12. V primeru večjih premerov bremena mora biti najmanj 2/3 premera bremena oprijetega s
kleščami!
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
54
Slika št. 54, Klešče objemajo 2/3 premera bremena
13. Pri prenašanju več bremen hkrati morajo biti notranji kosi čvrsto vpeti!
Slika št. 55, Bremena morajo biti uravnotežena pred dvigovanjem
14. Nikoli ne dviguj bremena z iztegnjenim teleskopom (pri velikih bremenih in majhnih nosilnostih
dvigala)!
Slika št. 56, Izogibamo se dvigovanja težjih bremen s teleskopsko roko
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
55
15. Breme vedno primemo v težišču bremena!
Slika št. 57, Uravnoteženo breme pri nakladanju lesa
16. Nikoli ne dviguj bremena nad svojo glavo!
Slika št. 58. Breme je nad upravljavsko glavo (izredno nevarno!)
17. Vedno začni nakladati les s strani kupa ali iz prikolice pri razkladanju
Slika št. 59, Nikoli ne vlači les izpod kupa ali iz sredine kupa!
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
56
18. Če je breme od dosega toliko oddaljeno, da ga ne moremo prijeti v težišču, ga moramo približati
in nato prijeti v težišču!
Slika št. 60, Les je preveč rampan v dolino (dvigalo ne more doseči bremena)
19. Ko je prikolica prazna, ne začni nakladati najdebelejša bremena!
Slika št. 61, Vedno pričnemo nakladati tanjša bremena na prazno prikolico
20. Ko odlagaš les, začni odpirati čeljusti, preden se breme nasloni na ostali tovor. S tem se bremena
lepše poravnajo in usedejo!
21. V vzdolžni smeri kamionske prikolice je potrebno les pri nakladanju križati (boljša stabilnost
tovora)!
Slika št. 62, Pravilno odlaganje in križanje lesa
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
57
22. Vedno bodi pazljiv na kakšni zemljini je naslonjen stabilizator nakladalnika!
Slika št. 63, Na slabi zemljini ali asfaltni cesti je potrebno površino stabilizatorjev povečati
23. Pri nakladanju zmrznjenega lesa bodi bolj pozoren. Možnost zdrsa bremena iz čeljusti ali pri
vožnji zdrsa tovora iz prikolice!
24. V primeru, ko je klanec na kamionski cesti večji od 7 %, je potrebno pod kamionska kolesa
postaviti podstavke in pomočnik ali manipulant mora sedeti na voznikovem sedežu.
25. Če se le da, vedno pobiramo po cesti (na klancu) za navzdol. Kamion lažje spelje z mesta.
Delo v bližini električnih vodov
Med delom v bližini električnih vodov je potrebno upoštevati minimalno razdaljo med vodom in
dvigalom z vozilom. Če to ni mogoče, je potrebno vode odklopiti, ali pa delovno območje mehansko
omejiti.
Pri premajhni razdalji med vodom in dvigalom, še posebej od dotiku vode, pride lahko do preskoka
toka na dvigalo. To pomeni življenjsko nevarnost za upravljavca dvigala ali osebe v okolici.
Kako ukrepati v primeru nesreč z elektriko!
Če dvigalo zaradi neprevidnosti pride v stik z električnim vodom, je potrebno storiti naslednje:
- Miruj! Ohrani mirno kri!
- Ne zapuščaj upravljalnega položaja in ne dotikaj se kovinskih delov!
- Opozori ljudi v bližini, naj se ne približujejo dvigalu ali bremenu in naj pokličejo ustrezno
pomoč!
Pomni!
Vozilo je ozemljeno preko stabilizatorjev.
Nevarnost nastopi ob istočasnem dotiku vozila, dvigala ali tovora in ozemljenega predmeta – tal, hiše
ali stebra daljnovoda.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
58
Slika št. 64, Minimalna varnostna razdalja do golih električnih vodov
5.6 PRAVILA PRI TRANSPORTU
Dvigalo je potrebno zložiti v transportni položaj. Do 500 m razdalje med lesom na gozdni cesti se
upošteva vožnja z gozdarskim kamionom kot premik, nad 500 m pa kot prevoz. Razdalja je lahko tudi
manjša; odvisno od konfiguracije ceste, voznih razmer, količine lesa na prikolici … V primeru
prevoza lesa do uporabnika ali za daljši premik po gozdni cesti je potrebno les vezati na dveh mestih.
Slika št. 65, Dvigalo, pripravljeno za prevoz
Naložen tovor mora ustrezati predpisom v javnem prometu (osna obremenitev, dolžina, višina, skupna
nosilnost). Danes si v ta namen pomagamo s t.i. dlančniki, ki sprotno beležijo količino naloženega
tovora na kamionsko prikolico.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
59
Slika št. 66, Dlančnik
Slika št. 68, Dvigalo je lahko zloženo tudi tako pri prazni vožnji (krajše relacije)
V večini primerov se uporablja v gozdarstvu za prevoz lesa iz gozda polprikolico ali prikolico.
Za prevoz daljšega lesa se uporablja polprikolico ali t.i. Biling prikolico, ki se ponavadi pojavlja samo
za prevoz lesa, ki je bil izkoriščen pri klasični sečnji. Na polprikolicah se vozi les do dolžine 10
metrov. Tu je dvigalo v večini primerov montirano tik za voznikovo kabino.
Gozdarsko prikolico se lahko uporablja za prevoz tako krajših sortimentov kot daljših (glej sliko št.
68). Na prvi nakladalni prostor (na kamionu) se nalaga les do dolžine 5 metrov, na drugi – prikolica pa
Skupna količina lesa
Slika št. 67, Les je potrebno 2 krat
vezati
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
60
do dolžine 8 metrov in nadmera. Ta način prevoza sortimentov je tudi primeren za prevoz lesa, ki je
bil izkoriščen pri strojni sečnji. Problem teh prikolic je, da na slovenskih cestah ne moremo voziti z
vozili, katerih skupna masa presega 40 ton. Na oba nakladalna prostora pa se lahko naloži do 40 m3
lesa, kar presega skupno maso - lahko tudi za 20 ton (v Nemčiji je to dopustno). Dvigalo je v večini
primerov montirano na zadnjem delu tovornega vozila.
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
61
PONOVIMO!
Naštej osebno varovalno opremo upravljavca dvigala!
Zakaj je potrebno razstavljati dvigalo tik nad tlemi ali na tleh?
Opiši postopek zaganjanja dvigala pri nizkih zunanjih temperaturah!
Katere napake je prepovedano delati pri nakladanju lesa?
Opiši funkcijo dlančnika!
Koliko metrov lahko presega tovor priklopno ali polpriklopno vozilo?
Tomaž Ščuka, Hidravlika in hidravlično dvigalo
62
6 VIRI
Liv Hidravlika in kolesa; Hidravlični žerjav L110Z(96); Navodila za montažo, varno delo,
vzdrževanje in preizkušanje – Interno gradivo
Liv, Hidravlika in kolesa; Hidravlični žerjav; Delavniški priročnik – Interno gradivo
Slavoljub Jovanovič; Tehnična knjiga Beograd; Uljna hidraulika
Anton Beovič; Didaktični učni komplet ; Hidravlika
GG Postojna; Interno gradivo; Pisni preizkus znanja iz varstva pri delu za upravljavce dvigal,
SGLŠ Postojna, Interno gradivo
Sestavljanje tabel, primerov, slik in fotografij:
Primere je sestavil Tomaž Ščuka.
Tabele je naredil Tomaž Ščuka po vzorcu »Delavniški priročnik« podjetja Liv – Interno
gradivo.
Avtor fotografij številka: 12, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37,
38, 39, 40, 46, 51, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 65, 66, 67, 68 je Tomaž Ščuka.
Ostale slike so kopirane iz »Delavniški priročnik in Navodila za montažo« podjetja Liv –
Interno gradivo.
Recommended