Informacijska pismenost

Informacijska pismenost

tečaj pripravila:

mag. Polona Vilar, Odd. za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF;

priredila, dopolnila in predstavila:

mag. Alenka Kavčič-Čolić, NUK

Vsebina

Razvoj koncepta IP Opredelitve informacijske pismenosti Informacijski proces

zakonitosti, proces reševanja problemov Informacijska pismenost in knjižnica Primeri iz tuje prakse Praktično: Proces iskanja informacij

Razvoj koncepta informacijske pismenosti

do 1974: “knjižnične inštrukcije” 1974 – izraz “information literacy” je prvič

uporabil Paul Zurkowski, tedanji predsednik Information Industry Association, v predlogu, ki ga je oddal National Commission on Libraries and Information Science (NCLIS)

1987 - American Library Association (ALA) Presidential Committee on Information Literacy (7 vodilnih nacionalnih ekspertov s področja izobraževanja in 6 s področja knjižničarstva)

Splošna opredelitev

Informacijska pismenost je sposobnost opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov.

(Novljan, 2002)

ALA, 2000:

Informacijska pismenost pomeni zmožnost: prepoznati informacijsko potrebo, najti informacijo, jo oceniti, jo učinkovito uporabiti.

Informacijska pismenost

Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti. povezana z uporabo kateregakoli sistema

znakov; tudi (in ne zgolj) informacije, posredovane s

sodobno tehnologijo.

Informacijska pismenost je pogojena z:• vizualno pismenostjo • medijsko pismenostjo • računalniško pismenostjo • digitalno pismenostjo • mrežno pismenostjo

Informacijska pismenost

(Eisenberg, Lowe in Spitzer, 2004, str. 7-10)

Informacijska pismenost

Je razvojno naravnana. upošteva razvoj človeške družbe in njenih potreb ter

razvoj tehnologije. Je sestavni del človekovega učenja.

Informacijsko pismena je oseba, ki se zna učiti. (F. Žumer, 2000)

Temelji na kognitivni osnovi. spremembe v dostopnosti informacij; razvoj logičnega mišljenja, različne inteligentnosti,

različne sposobnosti za predelavo informacij; pomembnost metakognicije; razumevanje.

Kritično mišljenje in spretnost reševanja problemov

razumevanje

sinteza

analiza

interpretacija

povzetek

vrednotenje

OSNOVNE AKTIVNOSTI

INFORMACIJSKI PROCES

definiranje problema

lokacija informacij

izbor informacij

organiziranje,uporaba

komuniciranje

vrednotenje

Pismenost

branje

pisanje

poslušanje

govor

gledanje

risanje

POVRATNA

ZANKA

IP kot proces (Henry in Hay, 1994, str. 70)

Informacijsko pismena oseba:

1. Prepozna informacijsko potrebo in jo opredeli.2. Zna učinkovito in uspešno uporabljati različne

vire in strategije poizvedovanja.3. Kritično ovrednoti informacije.4. Zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti

informacije.5. Uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje dela.6. Razume pomen informacij in jih uporablja

etično in zakonito.

1. Prepozna informacijsko potrebo in jo opredeli

Natančno določi vprašanja, predmet raziskovanja.

Opredeli strokovna področja in interdisciplinarnost.

Določi izhodišče obravnave (bibliografsko, biografsko, kronološko, geografsko, jezikovno, praktično, statistično, teoretično,…).

Poveže predmet z obstoječim znanjem. Določi ključne besede. Oblikuje hipoteze in koncept.

2. Zna uporabljati različne vire in strategije poizvedovanja

Določi možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost, pomembnost.

Pozna različnost informacijskih virov. Izbere iskalno strategijo Z uporabo ključnih besed pridobi ustrezne

informacije. Izbere ustrezen obseg informacij.

3. Kritično ovrednoti informacije (1/2)

Oceni informacijo po zunanjih in notranjih kriterijih.

Razume pomen bibliografske strukture. Prepozna vrednost in različnost inf. virov

(knjige, periodika, videokasete, CD-ROMi, zgoščenke, zemljevidi, multimediji, spl. strani, podatkovne zbirke,…)

Določi natančnost in zanesljivost, veljavnost informacij.

3. Kritično ovrednoti informacije (2/2)

Razume različnost pogledov, prepozna dejstva, mnenja, stališča. Če je potrebno, oblikuje nove informacije za nadomestitev napačnih.

Prepozna namen posameznega informacijskega vira glede na potencialnega uporabnika.

Loči primarne in sekundarne vire in pozna njihov pomen za področje in informacijsko potrebo.

4. Zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti informacije (1/2)

Vključi nove informacije v obstoječe znanje.

Informacije uporabi učinkovito in uspešno v skladu s ciljem.

Določi obliko za namensko uporabo in jo ustrezno predstavi (govorno, pisno, multimedijsko, z računalnikom ali drugo komunikacijsko tehnologijo).

4. Zna učinkovito in ustvarjalno uporabiti informacije (2/2)

Uporablja elemente oblikovanja predstavitve (izvleček, ključne besede, opombe, citiranje, bibliografija).

Oblikuje razumljivo, jezikovno neoporečno sporočilo.

5. Uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje dela.

Obliko (splošni videz, naslovnica, kazalo, bibliografija)

Vsebino (naslov, teze, temeljni dokazi, logični razvoj, vsebinske izjave, načrt predstavitve)

Stil (izbor besed, struktura stavka in odstavkov, prehodi, pravopis, ločila)

Raziskavo (kakovost, količina in veljavnost virov, uporaba citatov, uporaba razlag, interpretacija)

6. Razume pomen informacij in jih uporablja etično in zakonito

Razume, da imajo informacije gospodarski, kulturni, zakonski, družbeni pomen, in da je pri njihovi uporabi treba upoštevati etična načela in zakonodajo.

Pozna avtorske pravice Razume pomen javno dostopne informacije

in zaščito informacij Pozna plagiat in cenzuro.

Cilj informacijskega opismenjevanja

Temeljna pravica vsakega posameznika: optimalni razvoj izobrazba

Aktivno, kritično vključevanje v življenje. Usvajanje vedno novih znanj za

prilagajanje novim situacijam.

Informacijska pismenost in knjižnica

Pri sistematičnem razvijanju IP in učenju obvladovanja tega procesa uspešno sodeluje tudi knjižnica, kjer se da: učiti proces, ne le vsebino; spoznavati koncept, ne le orodja; aktivno učiti, prenašati spretnosti in sposobnosti; izoblikovanje učenja v doživljenjsko navado.

Uspehi sodelovanja knjižničarja in učitelja.

Poslanstvo knjižnice

Ustvarjati možnost za razvoj informacijske pismenosti.

Promovirati uporabo informacijskih storitev. Promovirati neodvisno učenje. Učiti informacijske pismenosti.

Program informacijske pismenosti je vezan na uporabo knjižnice, ni pa omejen le nanjo, ker informacije niso monopol knjižnice.

Knjižničar

Strokovnjak, ki posreduje v komunikacijskem procesu med avtorjem oz. njegovim delom in uporabnikom knjižnice in njenih storitev.

Oseba, ki obvlada pridobivanje, organizacijo in predstavitev informacij in se v inf. proces vključuje kot učitelj.

Je torej kot strokovnjak informacijsko opismenjen.

Učni načrt informacijske pismenosti

Cilji informacijskega opismenjevanja:- Splošni- Cilji znotraj didaktične strukture. Učenci

spoznavajo:- lokacijo informacij- vrste in strukturo inf. virov in možnosti informiranja- uporabnost IT

Struktura did. načrta: I. Etapni cilji (V)

1. Cilji vsebinskih sklopov (9,…) 1. Vsebinski cilji (37)

Nadrobnejša členitev vsebin

Primeri iz tuje prakse

Vključevanje IP v izobraževanje različni pristopi (Velika Britanija,

ZDA/Avstralija) Standardi na področju IP

Vključevanje IP v izobraževalni proces

1994 – American Association of School Librarians (AASL) je objavilo izjavo, ki določa korake v procesu reševanja informacijskih problemom, kot ključne elemente kurikula za informacijsko opismenjevanje: definicija potrebe po informacijah začetek iskalne strategije lokalizacija virov dostop do in prevzemanje informacij razumevanje informacij prenašanje (komuniciranje) informacije vrednotenje produkta in procesa.

Standardi na področju IP: ZDA

Information Literacy Standards for Student Learning : Standards and Indicators / American Association of School Librarians & Association for Educational Communications and Technology: http://www.ala.org/ala/aasl/aaslproftools/informationpower/InformationLiteracyStandards_final.pdf

Standardi na področju IP: ZDA

Information Liberacy Competency Standards for Higher Education / ACRL (Association of College and Research Libraries), 2000: http://www.ala.org/ala/acrl/acrlissues/acrlinfolit/infolitstandards/standardstoolkit.htm

Secretary's Commission on Achieving  Necessary Skills Report (SCANS), 1990: http://www.innovativeeducation.com/tracs/scans.htm

Standardi na področju IP: Velika Britanija

Information skills in higher education: a SCONUL position paper / Society of College, National and University Libraries, 2004. http://www.sconul.ac.uk/activities/inf_lit/sp/model.html http://www.sconul.ac.uk/

OSNOVNE KNJIŽNIČNE SPRETNOSTI

INFORMACIJSKO-TEHNOLOŠKE SPRETNOSTI

INFORMACIJSKA PISMENOST

Model informacijskih spretnosti, SCONUL, 1999)

Pre

poz

na

info

rmac

ijsk

o p

otre

bo

Jo la

hk

o op

red

eli

Zn

a up

orab

iti r

azli

čne

vire

in s

trat

egij

e in

form

acij

skeg

a p

oizv

edov

anja

Naj

de

info

rmac

ije

in d

osto

pa

do

le-t

eh

Sp

osob

en j

e p

rim

erja

ti in

ov

red

not

iti i

nfo

rmac

ije

Org

aniz

ira,

zn

a u

por

abit

i in

p

ren

ašat

i in

form

acij

e

Zn

a p

ovze

mat

i in

ust

varj

ati

nov

e in

form

acij

e

Zač

etn

ik

Nap

red

ni z

ač.

Usp

osob

ljen

i S

pre

ten

S

trok

ovn

jak

Standardi na področju IP: Avstralija in Nova Zelandija (ANZIIL)

Bundy, A. (ed.): Australian and New Zealand Information Literacy Framework: principles, standards and practice. – Adelaide, 2004. URL: http://www.anziil.org/resources/Info%20lit%202nd%20edition.pdf

Elementi informacijske pismenosti po Bundy, 2004, (cit. v Antretta… str. 44)

ZNANSTVENA DISCIPLINA

PODROČJE ALI TEMA

SPLOŠNE SPRETNOSTI

INFORMACIJSKE SPRETNOSTI

VREDNOTE IN KORISTI

Različni pristopi k razvoju IP

splošni tečaji usposabljanja na visokošolkem nivoju: http://www.ala.org/ala/acrl/acrlissues/acrlinfolit/infolitresources/infolitinaction/iltutorials.htm

integrirani tečaji v okviru obstoječih vsebin Unversity of New England:

http://www.une.edu.au/library/infolit/what.htm Queensland University of Technology:

http://pilot.library.qut.edu.au/

Literatura s področja informacijske pismenosti

Obvezno gradivo:- Novljan, S.: Informacijska pismenost (gradivo za tečaj – predlog

kataloga znanj (KIZ) za knjižničarja - za poučevanje IP.) - Novljan, S. Informacijska pismenost. Knjižnica, 46(4), 2002. - str. 7-

24.

Literatura s področja IP (neobvezno!):- Andretta, Susie: Information literacy : a practitioner’s guide. –

Oxford : Chandos, 2005- Eisenberg, M.B., Lowe, C.A & Spitzer, K.L.: Information literacy :

essential skills for the information age. – 2nd ed.. – Westport, Connecticut ; London : Libraries, 2004.