View
223
Download
4
Category
Preview:
Citation preview
IZ LONCAIZ LONCAIZ LONCAIZ LONCA
DIŠI PO GOZDUDIŠI PO GOZDUDIŠI PO GOZDUDIŠI PO GOZDU
recepti za pripravo jedirecepti za pripravo jedirecepti za pripravo jedirecepti za pripravo jedi
iz sestavin, zraslih v gozduiz sestavin, zraslih v gozduiz sestavin, zraslih v gozduiz sestavin, zraslih v gozdu
2
KNJIGI NA POTKNJIGI NA POTKNJIGI NA POTKNJIGI NA POT
Ljubezen do gozda, do narave, je nekaj, kar je človeku dano že v zibelko. Malo pa je
ljudi, ki imajo še talent, da v gozdu vidijo nekaj več, tisto, kar je očem večine skrito.
Takšna je gospa Marijana Tavčar. Pričujoča knjižica je nastala v okviru dela na
Zavodu za gozdove Slovenije in je odraz njenega nenehnega iskanja, kako gozd
približati ljudem, da ga bodo bolje spoznali.
Na videz tako preprosta ideja, ki za realizacijo potrebuje trdo delo, je tista dodana
vrednost v delu gozdarja, ki jo premalokrat srečamo pri našem delu. S pomočjo
predstavljenih receptov in poljudnih opisov bodo bralci ob preizkušanju svojih
kuharskih veščin lahko spoznavali gozd skozi vsa čutila hkrati. Seveda pri tem ne
bodo prikrajšani za pestrost okusov kulinaričnih specialitet, ki jih ponujajo naši
gozdovi. Pa naj še kdo trdi, da ne gre ljubezen skozi želodec, pa četudi je to
ljubezen do narave in gozda. Želim vam dober tek!
Ljubljana, december 2009 Jošt Jakša
Zavod za gozdove Slovenije
Direktor
3
UVODUVODUVODUVOD
GOZD V PREHRANI NEKDAJ IN DANESGOZD V PREHRANI NEKDAJ IN DANESGOZD V PREHRANI NEKDAJ IN DANESGOZD V PREHRANI NEKDAJ IN DANES
Vloga gozda v prehrani se je od prazgodovine do danes vseskozi spreminjala.
Največji pomen je imela v prvem in najdaljšem obdobju človekovega obstoja, v
paleolitiku, ko je bil gozd, poleg voda, edini vir prehrane. Ljudje so ga izkoriščali z
lovom in nabiralništvom. Kasneje je bilo vprašanje prehrane tesno povezano s
temeljnimi strukturami vsakokratne družbe. Odvisno je bilo od razvitosti družbe,
njene slojevitosti, kulture, politike, gospodarstva in zato od zgodovine nasploh ...
Na splošno velja, da so si revnejši ljudje morali iskati hrano v gozdu predvsem v
obdobjih lakote oziroma so nabirali gozdno divjo hrano zaradi pomanjkanja,
medtem ko so bogatejši sloji lahko izbirali in so na svoj jedilnik uvrščali predvsem
divjačino, tako imenovana divja hrana pa je v njihovih krogih veljala za manjvredno.
V nadaljevanju bomo navedli nekaj zanimivosti iz zgodovine prehranjevanja,
povezanega z gozdom.
V kitajski civilizaciji naj bi imele gobe pri prehranjevanju pomembno vlogo že pred
več kot 7000 leti. Stari Egipčani so gobe imeli za »rastline nesmrtnosti«, kar
dokazujejo hieroglifi, stari 4600 let. Okusna »rastlina« goba naj bi bila zanje tako
dragocena, da so jo smeli uživati le faraoni.
Starogrški zgodovinar Plutarh je ob koncu 1. stoletja n. št. zapisal, da so nekoč
ljudje jedli hrastov želod in pili hrastov med ter dodal, da je hrast poskrbel za meso
»ptic in prežvekovalcev«, saj so se le-ti ujeli na limanice, ki so nastale na zajedavski
omeli na drevesu.
Od 3. stoletja dalje, z vrhuncem po razpadu Rimskega cesarstva, in še najbolj v 6.
stoletju, je prebivalce več območij Evrope zaradi vojaških sporov, vremenskih
neprilik in bolezenskih epidemij pestilo veliko pomanjkanje. Lakoto so premagovali
tudi z uživanjem hrane iz gozda. V Galiji so pekli kruh iz cvetov leske in iz koreninic
praproti, ki so jih stisnili, posušili, zmleli v prah in pomešali s ščepcem moke.
Takrat, pa tudi v kasnejših obdobjih, naj bi se v Evropi med drugim jedlo žir.
Posušenega so zmleli, ga pomešali z žitno moko in spekli kruh.
Zgodovinarji trdijo, da bi gozd kot vir prehrane lahko mnogo bolje izkoristili, če bi
se otresli predsodka, da je gozd neobdelan svet, nasprotje civiliziranega sveta. To je
veljalo tako za starorimsko kot za starogrško kulturo. V rimski kulturi je bil gozd
sinonim za izključenost, vanj se je po hrano zatekel le kdo, ki je bil izključen
oziroma izobčen iz družbe. Povsem drugačna je bila podoba kraljevskega lova, ki pa
je pomenil bolj lov na trofeje kot skrb za polno mizo. Rimljani so se radi mastili tudi
4
s polhi. Po ohranjenih zapisih so polhe lovili, jih gojili v posebnih glinenih posodah,
imenovanih glirariji, in ko so se primerno odebelili, so jih pripravljali na različne
načine. Eden izmed njih je bila "polšja lizika" - na nabodalo nataknjeni pečeni polhi,
politi z medom in potreseni s sezamovimi semeni. Stari Rimljani so poznali tudi
mnogo gobjih jedi. Zlasti so cenili karžlje in gomoljike, vendar so le-te smeli uživati
le bogati patriciji.
Keltska in germanska plemena, katera so stari Grki in Rimljani imeli za barbare, so
imela drugačne prehranjevalne navade. Bila so vajena potovati po širnih gozdovih
srednje in severne Evrope, zato sta lov in nabiranje gozdnih sadežev sodila med
značilne dejavnosti njihovega načina življenja. V 7. in 8. stoletju se je na območjih,
ki so bila pod močnim kulturnim vplivom Germanov (Velika Britanija, Nemčija,
Francija, severna Italija …), začela uveljavljati navada, da velikosti gozda niso več
merili in vrednotili po površini, ampak po številu prašičev, ki so se v njem redili z
želodom in žirom. Gozd so torej merili v prašičih, na isti način, kot so polja merili v
žitu, vinograde pa v vinu. Meso, poleg svinjine, govedine, jagnjetine in perutnine
tudi divjačina, je postalo pomemben del prehrane. Vladajoči sloji so ga pojmovali
kot simbol moči, saj naj bi bilo vir telesne energije in s tem bojne vzdržljivosti.
Mesne požrtije je omejila cerkev, ki je v samostanih uvedla strog post, torej
odklanjanje mesa. Kmetje in reveži so se postili bolj po sili razmer.
Od 6. do 8. stoletja so marsikje v Evropi trpeli zaradi pomanjkanja hrane, zato so
bili v veliki meri odvisni od gozda. Leta 548 n. št. je bila tako ostra zima, da so
lahko otrple ptice lovili z golimi rokami, leta 591 pa je bila huda suša, zaradi katere
so poginjali jeleni, želod pa ni dozorel na hrastih.
V 6. in 7. stoletju so se v gozdove selili asketski puščavniki, da bi našli stik z
bogom. Živeli so od zelišč, koreninic, jagod in drugih gozdnih sadežev. Za tiste čase
je bila sicer značilna udomačitev mnogih rastlin in živali, katere so iz gozda prenesli
na plano in jih kultivirali. Spet se je risala ostra meja med kulturnim in divjim,
vendar je bil smisel tega predvsem ideološki. Medtem ko se je laično plemstvo
prehranjevalo tudi z »divjo« hrano, se je cerkveno in še posebno samostansko le z
»domačo«. Slednji so zato želeli čim več gozdov spremeniti v obdelovalne površine.
Frankovska kraljica Brunhilda se je jezila, da ji želijo menihi izsekati gozdove, kamor
hodi na lov. Od 9. do 13. stoletja je bilo zaradi velikih potreb po hrani krčenje
gozdnih površin za obdelovanje v interesu vseh slojev.
Od 11. stoletja dalje so na številnih območjih srednje in južne Evrope namesto
starih hrastov sadili pravi kostanj. Iz njega so pridobivali moko, zato je bila njegova
vloga v prehrani podobna vlogi žita. Kostanj so imenovali »kruhovo drevo«.
V istem obdobju si je gospoda prizadevala dobiti vse pravice uporabe gozdov. Lov si
je prisvojila kot privilegij, kmetom pa ga je prepovedala. Uveljavljanje pravic do lova
je postalo osrednji motiv kmečkih uporov v severni in zahodni Evropi.
5
Na dvorih so medtem požrešnost zamenjali z večjim poudarkom na kakovosti in
načinu uživanja hrane. V modo sta prišla uporaba eksotičnih začimb in pisanje
kuharskih knjig, namenjenih zlasti dvornim kuharjem. Karel Veliki si je vsak dan
naročil pripraviti svežo divjačino na ražnju.
Sredi 13. stoletja je postalo moderno jesti pite, katere so si pripravljali tudi meščani.
V času pomanjkanja leta 1246 so jih meščani Parme namesto z mesom polnili z
zelišči in koreninicami.
Tudi v obdobju lakote v 14. stoletju je gozd postal pomemben vir prehrane.
Pomanjkanju je sledila epidemija kuge, tej pa spet obdobje požrtij višjih slojev, ki so
si privoščili obilico mesa, tudi divjačine. Med 14. in 15. stoletjem je bilo kmetom
prepovedano loviti v gozdu, razen ponekod v gorah. Vladajoči so postavljali stroga
pravila, kaj kdo lahko je. Kdor jih ni upošteval, je rušil družbeni red. Obenem so
postavili lestvico, s katero so vsaki rastlini in živali, ki se je uporabljala za prehrano,
določili poseben položaj. Čebulice in koreni so pristali na najnižjem mestu, za njimi
so prišla zelišča in grmičevje, nato pa drevesa, katerih veje in sadeži se stegujejo k
nebu. Ker se ptiči gibljejo po nebu, so pristali na vrhu, zato so postali zelo cenjeni
fazani in jerebice.
V 16. stoletju so ponovno lakoto, potem ko so marsikje spet pekli kruh iz
kostanjeve moke, reševali z rižem, ajdo in koruzo. V 17. stoletju so se francoske
elite naveličale uporabljati uvožene začimbe in so namesto njih kot dišavo jedem
dodajale tudi gobe.
V obdobju lakote v 18. stoletju so v Evropi začeli objavljati številne razprave o hrani
pomanjkanja. Nekateri so učili, kako narediti kruh iz želoda. V drugi polovici 18. in v
19. stoletju se je z razvojem kmetijstva lakota zmanjšala. Elita se je začela
navduševati nad zdravo prehrano, v katero so vključili tudi divjačino. Med drugo
svetovno vojno in po njej so veliko uporabljali žir. Iz praženega so pripravljali kavni
nadomestek. V Angliji so iz njega pripravljali maslo.
GOZD V PREHRANI V SLOVENIJIGOZD V PREHRANI V SLOVENIJIGOZD V PREHRANI V SLOVENIJIGOZD V PREHRANI V SLOVENIJI
Natančnejših podatkov o starejši zgodovini prehranjevanja iz gozdnih virov v
Sloveniji nismo uspeli najti. Valentin Vodnik je leta 1799 izdal prvo kuharsko knjigo
v slovenščini, Kuharske bukve. Prevedel jo je iz nemščine, vanjo pa so bili vključeni
tudi recepti, ki vsebujejo sestavine iz gozda.
Prvo originalno kuharsko knjigo, ki je izšla leta 1868, je napisala Magdalena
Pleiweis. Doživela je 4 ponatise, kasneje pa jo je dopolnila Felicita Kalinšek. Ta
knjiga, ki je leta 2007 doživela svojo 27. izdajo, pri nas še vedno velja za eno
temeljnih kuharskih knjig. V knjigo so bile že od začetka vključene tako preproste
domače jedi kot tudi zahtevnejši recepti iz dunajske meščanske kuhinje. Še nekaj
6
izdaj nazaj so bili v poglavje na temo divjačine vključeni tudi recepti za pripravo
bobra, kljunača, divjega petelina in vidre, da o jelenu, srni, zajcu, medvedu in
gozdni perjadi ne govorimo. Sicer pa so tudi v novejše izdaje vključeni recepti za
mnoge jedi iz divjačine in gozdnih sadežev.
Na slovenskem podeželju so se recepti ohranili predvsem z ustnim izročilom ter se
ob tem tudi spreminjali. Danes imamo zbranih obilo receptov ljudskih, domačih,
tradicionalnih jedi z vseh koncev Slovenije. Poleg preprostih, vsakdanjih, sodijo
mednje tudi svečane in praznične za različne priložnosti.
Hrana na podeželju je bila v preteklih stoletjih v glavnem sezonska in zelo
preprosta: v sezoni so kmetovo vsakdanjo hrano izboljšali razni gozdni sadeži, gobe
in kostanj.
Do začetka 20. stoletja so bile ljudske jedi v Sloveniji izrazito vezane na posamezna
kulturna območja. Na vsakdanjo in praznično hrano Slovencev so vplivali različni
klimatski vplivi, sestava tal, gospodarski pogoji, zveze in kulturnozgodovinske
razmere. Dodati je treba še vplive sosednjih kuhinj: na severu avstrijske, zlasti
dunajske, na zahodu sredozemske, na vzhodu madžarske in na jugu, predvsem v
zadnjih petdesetih letih, balkanske kuhinje. V osrednji Sloveniji so se vsi vplivi
prepletali, tako so nastale številne samosvoje jedi in prehranske navade.
Tradicijo prehranjevanja z divjačino, kostanjem in drugo »gozdno hrano« naj bi
imeli predvsem prebivalci primorskih pokrajin. Sicer pa so si povsod v Sloveniji s
takšno hrano pomagali v obdobjih pomanjkanja. Med drugim so iz žira stiskali olje.
Raziskav, v kolikšni meri so prehranjevalne navade Slovencev povezane z gozdom
danes, nimamo. Tiste, ki se nanašajo na to temo, so bolj ali manj povezane z
zdravstvenim vidikom prehranjevanja, saj ugotavljajo predvsem, kako in v kolikšni
meri slabe prehranjevalne navade vplivajo na naše zdravje. Vprašanja v anketah, ki
so vir podatkov takšnih raziskav, se nanašajo predvsem na količine in vrsto kruha
ter mesa (pri čemer divjačina ni posebej omenjena) ter na delež prehrane, ki ga
zavzemata zelenjava in sadje.
Konkretnejše podatke imamo le za količino pridobljene divjačine. Po podatkih
spletne aplikacije Lisjak (lovski informacijski sistem) je bilo v letu 2008 v Sloveniji
pridobljenih 880 t divjačine. Po tem podatku, če zanemarimo možnost izvoza,
Slovenec v povprečju poje 44 dag divjačine letno, medtem ko vsega mesa (od tega
največ svinjskega) poje blizu 80 kilogramov.
Točne ocene, koliko Slovenci pojemo letno gozdnih sadežev in druge »gozdne
zelenjave, ne moremo podati, saj bi potrebovali vsaj podatke o količini tovrstne
hrane, prodane na tržnicah in količini, odkupljeni za predelavo. Del tega Slovenci
tudi uvozimo. Še težje bi bilo dobiti zanesljive podatke o količinah, ki niso
namenjene prodaji, ampak jih naberemo bolj ali manj v povezavi z rekreacijo,
hobijem ali pa tudi namenoma za izboljšanje domače prehrane.
7
Grobo ocenjujemo, da količine niso majhne. Posebno poleti in jeseni gozdove ter
njihova obrobja preplavijo nabiralci, mnogokrat z avtomobili, parkiranimi
vsepovsod, tudi s tujimi tablicami. Nabiranje žal pogosto le na papirju omejujeta
Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS, št. 92/2000, 56/2006) in Uredba o varstvu
samoniklih gliv (Ur. l. RS, št. 57/1998).
Kako danes pripravljamo jedi iz gozdnih sestavin? V duhu modernega časa si lahko
pri tem pomagamo z internetom, z gledanjem in poslušanjem kuharskih oddaj,
tradicionalno pa z različnimi tiskanimi viri, revijami in predvsem knjigami. V
slovenskih knjigarnah je bogata izbira tako slovenskih kot tujih kuharskih knjig za
pripravo jedi iz vsega sveta. V njih najdemo tudi številne recepte za pripravo jedi iz
sestavin, zraslih v gozdu.
V Sloveniji je na področju objavljanja receptov o nabiranju in pripravi hrane iz
užitnih samoniklih rastlin, med njimi tudi gozdnih, najbolj plodovit Dario Cortese.
Na to temo je izdal več odličnih knjig. Zanimivo knjižico z naslovom Zbirka receptov
jedi iz gozdnih sadežev je letos izdala Ljudska univerza Kočevje v sodelovanju z
Društvom podeželskih žena Kočevske. Upamo, da bo k širitvi tako imenovane »divje
hrane« doprinesla tudi naša gozdarska kuharica.
GOZDARJI IN KUHAGOZDARJI IN KUHAGOZDARJI IN KUHAGOZDARJI IN KUHA
Zakaj bi gozdarji napisali kuharsko knjigo?Zakaj bi gozdarji napisali kuharsko knjigo?Zakaj bi gozdarji napisali kuharsko knjigo?Zakaj bi gozdarji napisali kuharsko knjigo? Odgovor je na dlani. Zaposleni na
Zavodu za gozdove Slovenije smo z gozdom bolj ali manj tesno povezani. Večina v
njem preživi velik del svojega delovnega časa, drugi so zaradi narave svojega dela v
»zeleni pisarni« bolj občasno.
Svoje delo opravljamo na skoraj 60 % naše domovine, ki jih pokriva gozd.Svoje delo opravljamo na skoraj 60 % naše domovine, ki jih pokriva gozd.Svoje delo opravljamo na skoraj 60 % naše domovine, ki jih pokriva gozd.Svoje delo opravljamo na skoraj 60 % naše domovine, ki jih pokriva gozd.
Opravljamo javno gozdarsko službo. To pomeni, da izvajamo mnogo del v zvezi z
informiranjem lastnikov gozdov in javnosti, gozdnogospodarskim načrtovanjem,
gojenjem in varstvom gozdov, gozdno tehniko, gozdnimi živalmi in lovstvom in še
marsičem (več o Zavodu za gozdove na spletni strani: http://www.zgs.gov.si/).
Gozdove poznamo.Gozdove poznamo.Gozdove poznamo.Gozdove poznamo. Zato vemo, da je lahko gozd, v omejenih količinah, a vendar,
tudi eden najboljših živilskih supermarketov. Njegova ponudba je zdrava,
raznovrstna, bio in eko. Primeri spomladanske ponudbe: socvetje črnega bezga,
mladi poganjki bukve in smreke, čemaž … Poletna ponudba: borovnice, maline,
robide, lisičke … Jesenska ponudba: lešniki, kostanj, šipek, bogata izbira gob … In
nenazadnje divjačina. Kako bomo to bogato ponudbo izkoristili, je odvisno od
marsičesa. Marsikdo med nami jo zna uporabiti s pridom, se pravi, da zna to, kar je
zraslo v gozdu, vreči v lonec, dobro skuhati ali speči. Kaj bo nastalo, je seveda
odvisno od tega, ali imamo možnost kuhati le s tem, kar smo našli v gozdu, pa
imamo poleg tega na voljo le nekaj osnovnih živil in začimb, ali pa bomo kuhali
8
doma, kjer bomo gozdnim dobrotam dodali še druge sestavine iz hladilnika in
shrambe.
Kuharske recepte, zbrane v tej knjigi, smo prispevali zaposleni na Zavodu zaKuharske recepte, zbrane v tej knjigi, smo prispevali zaposleni na Zavodu zaKuharske recepte, zbrane v tej knjigi, smo prispevali zaposleni na Zavodu zaKuharske recepte, zbrane v tej knjigi, smo prispevali zaposleni na Zavodu za
gozdove Slovenije.gozdove Slovenije.gozdove Slovenije.gozdove Slovenije. K sodelovanju so bile povabljene naša centralna enota ter
območne enote zavoda, katerih je štirinajst. Z vabilom smo nagovarjali vse
zaposlene, ne le tistih, ki pretežni del delovnega časa preživljajo na terenu, pač pa
tudi druge, ki opravljajo naloge, pretežno vezane na računalnik, v pisarnah. Časa za
zbiranje receptov je bilo razmeroma malo, le dober mesec. Tako kratek rok se je
izkazal za smiseln, saj je marsikdo po prvem navdušenju tako imenovano »zadevo
kuharsko narave« potisnil na stran in so bile potrebne še dodatne spodbude. To je
seveda razumljivo, saj so seznami zahtevnih strokovnih nalog naše gozdarske
službe dolgi, roki pa večinoma kratki. Zato je rednega dela obilo. A kljub temu naj bi
sodelovanje pri nastajanju te svojevrstne kuharske knjige predstavljalo predvsem
prijetno popestritev vsakdanjika, v pričakovanju končnega skupnega izdelka,
kuharske knjige.
Ko smo zaposlene na našem zavodu vabili k sodelovanju, smo postavili nekajKo smo zaposlene na našem zavodu vabili k sodelovanju, smo postavili nekajKo smo zaposlene na našem zavodu vabili k sodelovanju, smo postavili nekajKo smo zaposlene na našem zavodu vabili k sodelovanju, smo postavili nekaj
osnovnih vodil.osnovnih vodil.osnovnih vodil.osnovnih vodil. Želeli smo, da se na vsaki enoti zbere vsaj 10, še bolje 20 receptov,
v katerih vsaj ena od glavnih sestavin izvira iz gozda. Recepti naj bi bili izvirni, kar
pomeni, da naj bi po možnosti še ne bili natisnjeni v kuharskih knjigah. Izbrali naj bi
predvsem tiste, ki so zaenkrat zapisani le z roko na kosu papirja ali v spominu, ter
se prenašajo iz rod v rod ali v prijateljskih krogih. Zaželeno je bilo tudi, naj recepti
izvirajo iz dela Slovenije, katerega pokriva določena območna enota. Receptom je
bilo treba dodati ime in priimek avtorja oziroma vira, po možnosti pa še fotografijo
gotove jedi oziroma pijače ali vsaj sestavine, ki izvira iz gozda.
Rezultat je bil presenetljivo dober.Rezultat je bil presenetljivo dober.Rezultat je bil presenetljivo dober.Rezultat je bil presenetljivo dober. Izkazalo se je, da je kuharskega znanja, še
posebej povezanega z okusom po gozdu, med nami veliko. Naj na tem mestu še
posebej omenim gospoda Franca Miklavčiča, revirnega gozdarja na Krajevni enoti
Poljane, ki je leta 2007 izdal knjigo z naslovom Drevesa posebneži Poljanske doline:Drevesa posebneži Poljanske doline:Drevesa posebneži Poljanske doline:Drevesa posebneži Poljanske doline:
dendrološka dediščina Poljanske dolinedendrološka dediščina Poljanske dolinedendrološka dediščina Poljanske dolinedendrološka dediščina Poljanske doline. V tej knjigi je opise posameznih drevesnih
vrst enkratno nadgradil s podpoglavji z naslovom Uporaba v kulinarikiUporaba v kulinarikiUporaba v kulinarikiUporaba v kulinariki. Zapisane
recepte nam je prijazno dovolil dodati naši gozdarski kuharici.
Recepte, poslane po elektronski pošti, so avtorji napisali na različne načine.Recepte, poslane po elektronski pošti, so avtorji napisali na različne načine.Recepte, poslane po elektronski pošti, so avtorji napisali na različne načine.Recepte, poslane po elektronski pošti, so avtorji napisali na različne načine. Nekateri
so podrobni, saj vsebujejo natančne količine potrebnih sestavin, pri drugih so
sestavine le naštete in so zato v prvi vrsti namenjeni tistim, ki imajo že nekaj
kuharske prakse. Recepte, ki jih predstavljamo v tej knjigi, smo v največji možni
meri ohranili v izvirnikih, torej jih objavljamo takšne, kakršne so nam poslali avtorji.
Poslali smo jih le skozi lektorsko sito. Nekaterim so avtorji dodali lastnoročno
ustvarjene fotografije.
Zavedamo se, da tak princip ni najbolj profesionalen, saj bi pri »zaresni« kuharici
morali recepte poenotiti, pri vseh zapisati natančne količine, kolikšnemu številu
jedcev so namenjene, vse recepte ponovno preizkusiti, zaupati fotografiranje
9
profesionalnemu fotografu … A naša knjiga je nastala brez izdajanja naročilnic, zato
naj profesionalnost ostaja izziv za v prihodnje. Za začetek smo jo pripravili v
elektronski obliki, morda pa jo bomo lahko nekoč prelistavali tudi v tiskani in vezani
obliki.
Za konec naj našo gozdno kuharico pospremimo v uporabo še z mislijo, katero je v
začetku 19. stoletja zapisal Anthelme Brillat - Savarin: »Povej mi, kaj ješ in povedal»Povej mi, kaj ješ in povedal»Povej mi, kaj ješ in povedal»Povej mi, kaj ješ in povedal
ti bom, kdo si.«ti bom, kdo si.«ti bom, kdo si.«ti bom, kdo si.« Francoski sladokusec je s temi besedami sicer želel poudariti tesno
povezavo med prehranjevalnimi navadami in slojevitostjo takratne družbe, mi pa se
bomo z mislijo raje šaljivo poigrali in rekli: »Jem hrano iz gozda, saj sem gozdar.«
Seveda živimo v času, ko užitno bogastvo naših gozdov pomeni predvsem
dobrodošel dodatek in popestritev naših jedilnikov, a vseeno se vprašajmo, kakšni
gozdarji bi bili, če ne bi tega bogastva radi spoznavali in ustrezno cenili ter ga vsaj
občasno izkoristili v obliki okusnega obroka.
Ljubljana, december 2009 Marijana Tavčar
Viri in literatura
• Cortese, D.: Divja hrana: Užitne samonikle rastline, nabiranje in priprava, Ljubljana, Kmečki glas,
1995.
• Cortese, D.: Divja hrana2, Zrasle so divje, Ljubljana, Kmečki glas, 2005.
• Hauptman Medved, A.: Žir, članek v reviji Kmečki glas, 4. 11. 2009, str. 13.
• Jerenec, M., Hernja-Masten, M.: Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, katalog
razstave, Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 2006.
• Kalinšek, S. M. F.: Slovenska kuharica, 20. izdaja, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1985.
• Miklavčič, F.: Drevesa posebneži Poljanske doline, dendrološka dediščina Poljanske doline, Dolenja
Ravan, samozaložba, 2007.
• Montanari, M.: Lakota in izobilje: evropska zgodovina prehranjevanja, Ljubljana, Založba /*cf.,
1998.
• http://www.drustvo-bisernica.si/recepti.htm
• http://med.over.net/literatura/knjiga_prehrana_vir_zdravja/stran_224_297.php
• http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Kolenc-Katja.PDF
• http://www.finance.si/40441
• http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/337694
10
ZA ZAČETEKZA ZAČETEKZA ZAČETEKZA ZAČETEK
ALI PRIGRIZEKALI PRIGRIZEKALI PRIGRIZEKALI PRIGRIZEK
NAMAZ S ČEMAŽEMNAMAZ S ČEMAŽEMNAMAZ S ČEMAŽEMNAMAZ S ČEMAŽEMKo spomladi zadiši – zasmrdi iz gozda po česnu, se spomnimo, da si lahko
naberemo čemaž in pripravimo zanimive in zdrave jedi.
Zamenjava s podobno, a strupeno rastlino, je lahko nevarna – toda vonj nas prepriča
o pravilnosti izbire.
Sveže liste čemaža drobno zmeljemo skupaj s skuto v paličnem mešalniku, dodamo
sol, poper, kapre in malo oljčnega olja … Še enkrat zavrtimo in namažemo na črn
kruh …
11
PREPROSTI ČEMAŽEV NAMAZPREPROSTI ČEMAŽEV NAMAZPREPROSTI ČEMAŽEV NAMAZPREPROSTI ČEMAŽEV NAMAZ
Pest mladih čemaževih listov, nekaj žlic puste skute, navadni jogurt.
Skuto dobro vmešamo z jogurtom. Namaz je najboljši, če uporabimo nekoliko bolj
kremni jogurt (npr. LCA navadni jogurt z 1,3 % m.m.). Primešamo drobno nasekljane
čemaževe liste. Če se nam zdi namaz preredek, dodamo še malo skute, po okusu pa
lahko tudi čemaž. Namaz takoj ponudimo, bodisi kot samostojno jed s svežim
polnozrnatim kruhom ali kot prilogo h kuhanemu krompirju ali k narezku.
ČEMAŽEV PESTO IČEMAŽEV PESTO IČEMAŽEV PESTO IČEMAŽEV PESTO IPesto je odlična omaka za testenine. Vsi poznamo pesto iz bazilike in ostalih zelišč,
le redko kdo pa ve, kako odlično se poda k testeninam čemažev pesto.
30 g prepraženih pinjol, 2 žlici čemaževega shranka (glej poglavje Konzerviranje), 3
žlice naribanega parmezana, poper, oljčno olje.
V možnarju stremo poper in pinjole. V posodi zmešamo čemažev shranek, pinjole in
parmezan. Dolijemo toliko oljčnega olja, da dobimo lepo gosto omako.
ČEMAŽEV PESTO IIČEMAŽEV PESTO IIČEMAŽEV PESTO IIČEMAŽEV PESTO IIPesto uporabimo kot dodatek omakam ali namazom.
Večji šop čemaževih listov, malo bazilikinih listov, pinjole, oljčno olje, nariban
parmezan.
Pinjole prepražimo v suhi ponvi. Nato jih v možnarju stremo, zatem pa še čemaž in
baziliko. Najbolje, da stremo vsako sestavino posebej in jih nazadnje zmešamo
skupaj s parmezanom in oljčnim oljem.
ČEMAŽEVA JUHA IČEMAŽEVA JUHA IČEMAŽEVA JUHA IČEMAŽEVA JUHA I
Sveže čemaževe liste poparimo in zmeljemo skupaj z nekaj vode. Na žlici masla z
moko naredimo svetlo prežganje. Dodamo zmleto čemaževo maso in na hitro
popražimo, zalijemo z vodo. Naribamo surov krompir, muškatni orešček, solimo in
kuhamo še 15 minut. Na koncu dodamo še nekaj sveže sesekljanih čemaževih listov
in žlico kisle smetane.
12
ČEMAŽEVA JUHA IIČEMAŽEVA JUHA IIČEMAŽEVA JUHA IIČEMAŽEVA JUHA IISpomladanska kremna juha.
Šopek mladih čemaževih listov dobro sesekljamo in prepražimo na maslu ali
oljčnem olju. Dodamo na majhne koščke narezan krompir in vse skupaj dušimo
nekaj minut. Potresemo z žlico moke in zalijemo s ¾ l vode in ¼ l mleka. Juho lahko
po želji gladko razmešamo s paličnim mešalnikom. Dodamo lovorjev list, jušno
kocko, peteršilj, poper in sol ter kuhamo še 30 minut.
Na koncu juho izboljšamo s kislo smetano.
KOSTANJEVA KREMNA JUHAKOSTANJEVA KREMNA JUHAKOSTANJEVA KREMNA JUHAKOSTANJEVA KREMNA JUHA
6 dl zelenjavne jušne osnove (lahko iz kocke), 300 g kuhanega prepasiranega
kostanja, črni poper, muškatni orešček, sladka ali kisla smetana.
V zelenjavno osnovo zakuhamo kuhan prepasiran kostanj. Začinimo z malo črnega
popra in muškatnega oreščka. Na koncu pred serviranjem dodamo sladko ali kislo
smetano. Postrežemo s kruhovimi kockami, ki smo jih popekli v pečici.
PRAŽENI ŠPARGLJIPRAŽENI ŠPARGLJIPRAŽENI ŠPARGLJIPRAŽENI ŠPARGLJI
2 šopka divjih špargljev, 2 žlici oljčnega olja, 1 večja čebula ali 1 šopek mlade
čebule, 150 g prekajene mesnate slanine (najbolje pancete), sol, sveže mlet poper.
Spomladi (če je bila mila zima že od konca marca naprej, sicer pa ves april do
začetka maja) se plazimo med grmovjem, po obronkih gozdov, pod daljnovodi, ki
vodijo skozi gozdove, ter po nekdanjih požariščih, seveda vse to na Primorskem.
Ko se oko privadi, naberemo vsaj dva šopka mladih poganjkov divjih špargljev. Če
se le da, se nabiranja lotimo brez rokavic, saj je užitek nabiranja v tem primeru
precej večji. Domov se odpravimo sicer dodobra popraskani od starih bodečih
poganjkov in robide, a zadovoljni in ponosni na svoj »ulov«. Seveda lahko šparglje
tudi kupimo (celo na ljubljanski tržnici) ali nam jih nabere kdo drug, vendar pa nas
to spravi ob denar in pol užitka.
Doma šparglje pripravimo za nadaljnjo obdelavo tako, da vsakega posebej vzamemo
v roko in ga začnemo lomiti v smeri od vršička proti spodnjemu delu na krajše
koščke. Ko pridemo do mesta, kjer se steblo noče več krhko odlomiti, temveč se le
upogne, z lomljenjem zaključimo in preostanek stebla zavržemo. Ne vdajmo se
skušnjavi, da bi lomili več špargljev naenkrat ali jih celo rezali z nožem, saj bomo na
13
ta način dobili v jedi trde neužitne delce, ki nam bodo uničili ves trud in ostale
sestavine.
Čebulo drobno sesekljamo in jo prepražimo na oljčnem olju. Dodamo na drobne
kocke narezano slanino in koščke špargljev. Ob mešanju pražimo, dokler se šparglji
ne omehčajo (10-15 minut). Solimo in popramo.
Če se je špargljev za prisotne jedce nabralo premalo, jim pred zaključkom praženja
dodamo poljubno število jajc.
Ponudimo s svežim kruhom in kozarcem primorskega vina.
Če hočemo nabrane šparglje shraniti, jih lahko za kakšen dan postavimo kot cvetje v
vodo, lahko pa jih tudi zamrznemo.
14
ČČ OBARAČČ OBARAČČ OBARAČČ OBARAV pol ure imamo na mizi okusno obaro.
500 g piščanca (najboljša so bedra ali krače), jušna zelenjava (korenček, peteršilj,
gomoljna zelena, por, cvetača – karkoli od tega imamo pri roki, naj bo vsaj ena),
1 krompir, pest basmati riža, 10 listov čemaža, 2 stroka česna, 1 šalotka, sol, poper,
curry, timijan, šetraj, žlica moke, oljčno olje.
Piščanca narežemo na manjše kose, ga posolimo in popopramo. Operemo zelenjavo
in jo narežemo na primerne koščke, enako olupljen krompir. Šalotko drobno
narežemo, česen olupimo in strok grobo prerežemo samo na tri dele. Čemaž
operemo, ga na veliko narežemo (ne na drobno, ker je zelo močan), vsak list samo
na tri ali štiri dele. Uporabimo lahko sveže nabran čemaž ali shranjen čemaž v
oljčnem olju.
Olje segrejemo v primerni kozici, popečemo piščanca, dodamo šalotko, malo
popražimo. Dodamo česen in čemaž ter začimbe (sol, poper, curry, timijan, šetraj –
karkoli od tega imamo radi). Premešamo in posujemo z žlico moke. Še enkrat
premešamo in zalijemo z litrom vroče vode. Počakamo, da zavre, nato postopoma
dodajamo ostale sestavine. Najprej koščke zelenjave, nato krompir. Vse skupaj se
kuha pol ure. Deset minut pred koncem dodamo še pest riža.
GOBOVE JEDIGOBOVE JEDIGOBOVE JEDIGOBOVE JEDI
PEČENE SIROVKEPEČENE SIROVKEPEČENE SIROVKEPEČENE SIROVKEDobra predjed.
Klobučke sirovk popečemo v ponvi na malo olja. Solimo, popramo in obložimo z
narezanim sirom. Pokrijemo in odstavimo z ognja. Naložimo na opečen toast in
takoj postrežemo.
GOBOVA PAŠTETAGOBOVA PAŠTETAGOBOVA PAŠTETAGOBOVA PAŠTETA
Za 10 oseb: 50 % gob (500–700 g), 30 % piščančjega mesa (1 hrbet, 2 bedri, lahko
tudi do 300 g piščančjih jeter), 20 % čebule (2–3 velike čebule), 50–100 g pečene
slanine ali slanine hamburger, 1 žlica sladke rdeče paprike, 3 stroki sesekljanega
česna, 1 žlica gorčice, 1 žlica majoneze, poper, sol, 1 žlica začinke, timijan, majaron
15
Gobe očistimo, operemo in narežemo na lističe. Čebulo na drobno sesekljamo in jo
na olju pražimo toliko časa, da postekleni in porumeni. Dodamo narezano slanino in
malo popražimo. Dodamo gobe in popražimo, da izpari sok. Na koncu praženja
dodamo papriko, česen, timijan, sol, začinko, majaron, poper. Zmes dobro
premešamo in ohladimo. Meso skuhamo do mehkega. Skuhamo tudi piščančja jetra,
a jih ne smemo soliti. Ohlajeno meso razkoščičimo in narežemo na manjše kose.
Dodamo žlico gorčice in majoneze ter zmešamo.
Obe masi stresemo skupaj, dobro premešamo in z električnim mešalnikom zelo na
drobno sesekljamo. Maso ohladimo, po potrebi dodatno začinimo in ponudimo.
JURČKI Z JAJCIJURČKI Z JAJCIJURČKI Z JAJCIJURČKI Z JAJCI
500 g jurčkov, 50 g maščobe, 80 g sesekljane čebule, 1 strok sesekljanega česna, 5
jajc, sol, poper, sesekljan peteršilj.
Jurčke očistimo, operemo in drobno zrežemo. Zrezane stresemo v vrelo vodo in na
hitro prevremo. Odstavimo in odcedimo. Čebulo prepražimo na maščobi, da
postekleni. Dodamo jurčke in česen ter popopramo. Med stalnim mešanjem
prilijemo stepena jajca, v katera smo vmešali sol. Med mešanjem pražimo, dokler
jajca ne zakrknejo. Nazadnje potresemo s sesekljanim peteršiljem. Takoj
postrežemo.
ZMEŠANA JAJČKA Z GOBAMIZMEŠANA JAJČKA Z GOBAMIZMEŠANA JAJČKA Z GOBAMIZMEŠANA JAJČKA Z GOBAMI
2 jajci, sveže nabrane lisičke, olje ali maščoba za peko, sol, poper, peteršilj.
Gobe očistimo, zrežemo na manjše koščke in poparimo v vreli vodi. V ponvi
segrejemo maščobo, dodamo jajci. Ko malo zakrkneta, dodamo gobe in začimbe ter
vse skupaj zmešamo. Zraven tekneta zelena solata in doma pečen kruh.
GOBOVA JUHA IGOBOVA JUHA IGOBOVA JUHA IGOBOVA JUHA I
500 g svežih gob, čebula, strok česna, 3 srednje veliki krompirji, 0,5 dl kisle
smetane, malo belega vina, olje, moka, goveja jušna kocka (ali 0,5 l goveje juhe),
sol, poper, lovorov list, peteršilj.
16
Gobe očistimo in narežemo na večje ali manjše kose (odvisno od jedcev). Čebulo in
česen olupimo, drobno sesekljamo in na olju prepražimo do zlato rumene barve.
Dodamo gobe in jih malo prepražimo, poprašimo z moko in takoj zalijemo z juho
(iz kocke ali domačo govejo). Dodamo začimbe in krompir ter na majhnem ognju
kuhamo približno 25 minut. Na koncu dodamo še vino in smetano, ponovno
zavremo, potresemo s peteršiljem in ponudimo.
GOBOVA JUHA IIGOBOVA JUHA IIGOBOVA JUHA IIGOBOVA JUHA II
2 žlici olja, srednje velika čebula, 2 stroka česna, 400 g gob (jurčki, lisičke), 3
krompirji, sol, poper, sesekljan svež peteršilj.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo česen in narezane gobe. Mešamo
toliko časa, da voda, ki jo oddajo gobe, izpari. Prilijemo vročo vodo. Krompir
olupimo, narežemo na večje kose in ga damo v juho. Kuhamo ga do mehkega. Nato
ga pretlačimo z vilicami, da juho zgostimo. Juho osolimo in popopramo po okusu.
Juha naj počasi vre še 10 minut. Preden postrežemo, jo potresemo s peteršiljem.
17
GOBOVA JUHA IIIGOBOVA JUHA IIIGOBOVA JUHA IIIGOBOVA JUHA III
500 g mešanih gob, 2 žlici masla, 3 stroki sesekljanega česna, 1 žlica moke,
1 l jušne osnove (najbolje goveje), sol, lovorov list, poper, 2 žlici kisle smetane.
Gobe očistimo in jih razrežemo na lističe. V kozici raztopimo maslo, popražimo
česen in lovorov list ter dodamo gobe. Dušimo, dokler tekočina ne izpari. Začinimo
s soljo in poprom ter pomokamo.
Prilijemo jušno osnovo in večkrat premešamo. Na rahlem ognju kuhamo približno
20 minut. Pred serviranjem vmešamo kislo smetano. K vroči juhi postrežemo ajdove
žgance.
JUHA Z JURČKI IN AJDOVO KAŠOJUHA Z JURČKI IN AJDOVO KAŠOJUHA Z JURČKI IN AJDOVO KAŠOJUHA Z JURČKI IN AJDOVO KAŠO
30–50 g suhih ali ustrezno več svežih jurčkov, 2 debela krompirja, 1 drobno
sesekljana čebula, 1 strok sesekljanega česna, lovor, sol, majaron, poper, 2 pesti
ajdove kaše, 2 l vode, kis po okusu, ½ kisle smetane.
Suhe gobe namočimo v vodi. Pristavimo vodo, v katero damo na kocke narezan
krompir, odcejene gobe in začimbe. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Nazadnje
pridamo rahlo prežganje, ki ga pripravimo tako, da na masti popražimo čebulo,
dodamo moko in med mešanjem pražimo, da moka malo porumeni, dodamo česen
in zalijemo s kozarcem mrzle vode ter gladko razkuhamo. Prežganje vmešamo v
krompirjevo juho in prevremo. Nazadnje dodamo še kislo smetano, peteršilj in
kuhano ajdovo kašo. Namesto prežganja lahko uporabimo tudi podmet. Le-tega
pripravimo tako, da v kozarec mrzle vode damo moko, gladko razmešamo in med
mešanjem vlijemo v krompirjevo juho. Juho lahko po okusu začinimo s kisom.
GOZDARSKA GOBOVA OMAKAGOZDARSKA GOBOVA OMAKAGOZDARSKA GOBOVA OMAKAGOZDARSKA GOBOVA OMAKA
500 g mešanih gob, 50 g prekajene slanine, narezane na kocke, 2 nasekljani čebuli,
šopek nasekljanega peteršilja, sveže mleti poper, rdeča paprika, sol ali vegeta, 1
kisla smetana, žlička moke.
Slanino scvremo in na njej prepražimo čebulo. Dodamo gobe in jih dušimo do
mehkega. Začinimo z rdečo papriko, poprom in soljo (ali vegeto). Na koncu
vmešamo kislo smetano z žličko moke, prevremo in potresemo s peteršiljem.
18
GOBOV RAGUGOBOV RAGUGOBOV RAGUGOBOV RAGU
Sestavine za 4 osebe: 900 g sveže nabranih gob (jurčki in lisičke so najboljša
mešanica), 1 čebula, 1 strok česna, sok ene limone, 1 dl zelenjavne juhe, 150 g kisle
smetane, olje ali maščoba za peko, sol, poper, malo drobnjaka, lahko tudi peteršilja.
Gobe očistimo in poparimo v vreli vodi. Nato jih sesekljamo na večje ali manjše
kose, odvisno od okusa.
Čebulo in česen olupimo, sesekljamo in podušimo na vročem olju. Dodamo gobe in
jih pečemo približno 1 minuto. Potem raguju primešamo limonin sok, juho in kislo
smetano ter začinimo s soljo in poprom. Zavremo in nato na majhnem ognju ob
mešanju še malo pokuhamo, da se okusi premešajo.
Potresemo z drobnjakom in ponudimo s svaljki, njoki ali kruhovimi cmoki.
GOZDARSKA ZMEŠNJAVAGOZDARSKA ZMEŠNJAVAGOZDARSKA ZMEŠNJAVAGOZDARSKA ZMEŠNJAVA
6 mesnih ražnjičev, 100 g naribanega sira, 500 g mešanih gozdnih gob,
4 raznobarvne sveže paprike, 4 paradižniki, 2 čebuli, 1 žlica masti, 1 feferon, sveže
mlet poper, sol ali vegeta.
Čebulo narežemo na liste. Gobe zrežemo na manjše, papriko pa na večje kose.
Paradižnike narežemo na manjše kocke. Feferon sesekljamo na drobno.
Na masti prepražimo čebulo, papriko, gobe, paradižnik in feferon, popopramo in
solimo. Meso snamemo z ražnjičev in ga zmešamo z omako v ponvi, malo podušimo
in potresemo s sirom. Odstavimo z ognja in počakamo, da se sir razleze. To
zmešnjavo postrežemo z dobrim domačim kruhom.
GOBOVE POLPETEGOBOVE POLPETEGOBOVE POLPETEGOBOVE POLPETE
500 g jurčkov, 50 g maščobe, 1 žlica sesekljane čebule, 2 stroka sesekljanega
česna, 100 g namočenega in ožetega kruha, 1 do 2 jajci, 1 žlica krušnih drobtin, 2
žlici moke, sesekljan peteršilj, sol, poper, maščoba za pečenje.
Jurčke očistimo, na hitro operemo, osušimo in narežemo na listke.
Na maščobi svetlorumeno spražimo čebulo, dodamo gobe in česen, solimo,
popopramo in pražimo na precej močnem ognju, da se sok čim prej posuši. Gobe
odstavimo, sesekljamo, dodamo namočen kruh, jajca, peteršilj in drobtine. Vse
razmešamo in pustimo, da masa počiva pol ure.
19
Na desko damo malo moke in na njej oblikujemo polpete. Zlatorumeno jih
popečemo najprej po eni strani, nato po drugi in takoj postrežemo.
AJDOVA KAŠA Z GOBAMIAJDOVA KAŠA Z GOBAMIAJDOVA KAŠA Z GOBAMIAJDOVA KAŠA Z GOBAMI
500 g ajdove kaše, slan krop, 2 sesekljani čebuli, 100 g jurčkov, sol, poper,
malo vegete.
Ajdovo kašo dobro operemo in skuhamo v slanem kropu. Odcedimo. Na olju ali
masti popražimo čebulo, dodamo gobe in začimbe. Vse skupaj prepražimo in
primešamo kuhano ajdovo kašo. Po vrhu jo potresemo s sesekljanim peteršiljem.
20
ŠPAGETI Z JURČKI IN ČEMAŽEMŠPAGETI Z JURČKI IN ČEMAŽEMŠPAGETI Z JURČKI IN ČEMAŽEMŠPAGETI Z JURČKI IN ČEMAŽEM
Za 4 osebe: 500 g špagetov, 400 g jurčkov, 4 žlice pesta iz čemaža, 4 žlice olivnega
olja, srednje velika čebula (120 g), 2 dl sladke smetane za kuhanje, 3 dl mleka, sol.
Drobno sesekljano čebulo pražimo na olivnem olju. Ko rahlo porjavi, dodamo jurčke
in jih nekaj časa dušimo. Zalijemo s sladko smetano, dodamo pesto in uravnamo
gostoto omake z mlekom. Na koncu še solimo po okusu. Obilo užitkov pri pripravi
in dober tek!
Namigi: Špagete lahko po okusu zamenjamo z drugimi testeninami, njoki ali s čim
podobnim. Namesto parmezana ponudimo pražena bučna semena.
Jurčki so najboljši sveži. Če uporabljamo zamrznjene, najlepše in popolnoma čiste
jurčke brez predhodnega pranja in kuhanja narežemo in zamrznemo.
V receptu lahko jurčke zamenjamo z drugimi gobami, vendar ne bodimo razočarani
nad okusom.
Čemaž lahko uporabimo tudi svež, vendar smo pri tem časovno močno omejeni.
Zato iz njega pripravimo pesto. Čemaž drobno sesekljamo ali zmeljemo, ga močno
solimo (do 30 % soli), nadevamo v kozarčke in prelijemo z olivnim oljem. Tako nam
bo ostal nekaj mesecev.
Poleg ponudimo še solato iz radiča in motovilca, obogateno s kuhanim jajcem.
21
SKUTNI ŽLIČNIKI Z JURČKI IN PETERŠILJEVO OMAKOSKUTNI ŽLIČNIKI Z JURČKI IN PETERŠILJEVO OMAKOSKUTNI ŽLIČNIKI Z JURČKI IN PETERŠILJEVO OMAKOSKUTNI ŽLIČNIKI Z JURČKI IN PETERŠILJEVO OMAKO
Za 8–10 oseb: 1,2 kg skute, 3 jajca, 5–6 žlic moke, sol, poper, 20 g parmezana,
200 g jurčkov, lovor.
Omaka: 40 g masla, 10 g moke, 1 dl mleka, 50 g belega sira, 50 g špinače, 1 žlica
sesekljanega peteršilja, sol, poper, juha za zalivanje.
Na maslu prepražene drobtinice za posipanje.
Najprej pripravimo omako. Na maslu popražimo moko, zalijemo z juho in
pokuhamo. Dodamo sir, špinačo, peteršilj, začimbe in mleko ter prevremo.
Za žličnike skuti dodamo vse sestavine in dobro premešamo. Oblikovane žličnike
zakuhamo v slano vodo z lovorjevim listom in tik pod vreliščem kuhamo 3–5 minut.
Na krožnik položimo omako, nanjo žličnike in vse skupaj potresemo z drobtinicami.
QUICHE Z LISIČKAMIQUICHE Z LISIČKAMIQUICHE Z LISIČKAMIQUICHE Z LISIČKAMIFrancoska »pizza«, katere nadev lahko pripravimo z različno zelenjavo, siri in
mesninami.
Testo: 250 g moke, 100 g margarine, 1 rumenjak, žlička soli, 2–4 žlice vode.
Nadev: 2 žlici oljčnega olja, 1 čebula, malo česna v prahu, 600 g lisičk, 2 žlici
sesekljanega peteršilja, 1 vejica timijana, sol, poper.
Preliv: 3 jajca, 100 g kisle smetane, sol.
Pečico segrejemo na 200 0C. Zgnetemo krhko testo, ga razvaljamo in z njim
obložimo dno ter rob nižjega okroglega modela (premer 30 cm). Testo pečemo v
pečici 15 minut, tako da se ne speče povsem, pač pa dobi skorjo.
Lisičke očistimo in narežemo na lističe. Čebulo sesekljamo in jo steklasto popečemo
na oljčnem olju. Dodamo lističe lisičk in na hitro prepražimo. Začinimo s česnom v
prahu, soljo in sveže mletim poprom.
Lisičke razporedimo po testu. Potresemo s peteršiljem in timijanovi lističi. Jajca
razžvrkljamo s soljo in kislo smetano ter s tem prelijemo testo. Pečemo na srednji
višini še 25-30 minut, da se zlato zapeče.
22
DIVJAČINADIVJAČINADIVJAČINADIVJAČINA
RAČJA PAŠTETARAČJA PAŠTETARAČJA PAŠTETARAČJA PAŠTETACelotna zgodba o račji pašteti se prične že v zgodnjih jutranjih urah, ko skličeš
prijatelje lovce in z njimi odideš na lov za racami.
Race najlažje najdemo v okolici stoječih vodnih naravnih ali umetnih objektov.
Prijatelje lovce primerno razporedimo po celotnem arealu, kjer se race domnevno
nahajajo. Pri tem je priporočljivo uporabljati tudi za to posebej izšolanega psa
(žimavec, koker španjel …). Race po navadi sedijo na vodi in ne počnejo nič
posebnega, razen nabiranja alg in drugih vodnih organizmov, vse dokler se s
prijatelji lovci ne približamo in jih dvignemo v zrak, tako da poletijo. To je najbolj
primeren trenutek, da dobimo osnovno tvarino za račje paštete. Dobro pomerjen
strel iz puške šibrenice nam pomaga prizemljiti dotični objekt za račje paštete.
Objekt nam ponavadi prinese posebej za to izšolan pes prinašalec ali bolj srčni
prijatelj lovec. Po več zaporednih poizkusih istega postopka dobimo že primerno
količino osnovne tvarine za okusno račjo pašteto. Pomembno je, da nam prijazni
prijatelj lovec račke čim prej očisti in odstrani perje, ker je potem meso bolj okusno.
Tako smo dobili osnovno sredstvo za račje paštete. Toda to še ni dovolj. Za pašteto
iz petih rac potrebujemo še:
sol, poper, gorčico, maslo, slanino, kisle kumarice, rdečo papriko (pekočo ali
sladko), šalotko, česen, peteršilj.
Očiščene race najprej nasolimo in popopramo, jih položimo v posodo ter posujemo
z zelišči, ki so primerna za divjačino (brinove jagode, timijan, peteršilj, rožmarin …).
Vse to pustimo na hladnem v zaprti posodi za 24 ur.
Potem vzamemo race iz posode in jih položimo na pladenj s pokrovom. Damo jih v
pečico, kjer se dušijo, dokler meso ne odstopi od kosti (približno 2 uri). Ko se
pečene race ohladijo, oberemo meso in ga damo v mešalnik. Dodamo maslo, poper,
sol, gorčico, kumarice, česen, šalotko, papriko, peteršilj, na kocke narezano slanino
… Vse dobro zmeljemo, da postane pašteta primerna za mazanje. Masla je dovolj
takrat, ko se kroglica dotične zmesi lahko prime stropa v kuhinji. Kroglico zmesi
ponudimo tudi lovskemu psu in če jo poje, je pašteta dobra.
Postrežemo jo z domačim maslom in večjimi količinami izbrane kapljice, vendar
pazimo, da ne pozabimo povabiti lovskih prijateljev.
Dober tek!
23
JELENOV JEZIK V SOLATIJELENOV JEZIK V SOLATIJELENOV JEZIK V SOLATIJELENOV JEZIK V SOLATIJed je priporočljiva po kratki in burni noči.
Za 4 osebe: 4 jelenovi jeziki (ali 10 srninih ali 6 svinjskih), jušna zelenjava (česen,
čebula, peteršilj, korenček, zelena), čebula, sol, poper, 2 jajci, sončnično in bučno
olje, kis.
V posodo damo jezike in jušno zelenjavo, vse skupaj zalijemo z vodo ter posolimo.
Kuhamo približno 2 uri. Ko so jeziki kuhani, jih odcedimo in še vroče olupimo.
Ohlajene narežemo na tanke rezine, dodamo na lističe narezano čebulo ali šalotko
in trdo kuhani jajci. Vse skupaj po okusu začinimo s kisom, sončničnim in bučnim
oljem, poprom in soljo.
JELENOVI ZREZKI Z GOBAMI IN ZELENO PAPRIKOJELENOVI ZREZKI Z GOBAMI IN ZELENO PAPRIKOJELENOVI ZREZKI Z GOBAMI IN ZELENO PAPRIKOJELENOVI ZREZKI Z GOBAMI IN ZELENO PAPRIKO
8 jelenovih zrezkov, sol, poper, Worchester omaka, 2 dl trpkega vina (merlot,
refošk), 300 g slanine, 1 zelena paprika, 5 brinovih jagod, 1 vejica rožmarina,
1 lovorjev list, 2 stroka česna, 1 žlica moke, 1 žlica kisle smetane,
450 g gob (jurčki), 1 čebula, 2 zeleni papriki.
Zrezke potolčemo, nasolimo, popopramo in tanko premažemo z Worchester omako.
V stekleni posodi pripravimo marinado: 2 dl vina zmešamo s slanino in zeleno
papriko, narezano na rezance. Dodamo brinove jagode, rožmarin, lovorjev list in na
lističe narezan česen. Zrezke položimo v marinado in jih pustimo v njej čez noč.
Na vroči maščobi popečemo zrezke z obeh strani, nato jih zalijemo z marinado.
Dušimo pokrito 30-45 minut. Vmes jih obračamo in po potrebi zalivamo z vodo. Na
koncu zalijemo zrezke z 1 dl vode, v kateri smo razžvrkljali žlico moke in kisle
smetane.
Posebej pripravimo gobe. Prepražimo čebulo. Očiščene srednje velike gobane
razrežemo na četrtine, jih poparimo in pražimo na čebuli 15 minut. Solimo in
popramo po okusu. Papriko očistimo in narežemo na kolobarje. Gobe položimo na
obročke paprike.
K zrezkom ponudimo krompirjevo solato s trdo kuhanimi jajci ali priloge po lastnem
okusu.
24
DIVJAČINSKI GOLAŽ IDIVJAČINSKI GOLAŽ IDIVJAČINSKI GOLAŽ IDIVJAČINSKI GOLAŽ I
Večji kos mesa (na primer srnino stegno), čebula, česen, olje ali maščoba za peko,
moka, voda, sol, poper, rdeča paprika, paradižnikova mezga, timijan, brinove
jagode, rožmarin, lovorov list, malo rdečega vina.
Meso zrežemo na večje kocke. Čebulo in česen olupimo, drobno sesekljamo in
prepražimo na vročem olju. Ko postekleni, dodamo meso in ga dušimo v lastnem
soku. Ko povre, meso poprašimo z moko in zalijemo z vodo ali juho. Dodamo
začimbe po okusu in žlico paradižnikove mezge. Na majhnem ognju počasi kuhamo,
dokler se meso ne zmehča (3 ure). Občasno premešamo in po potrebi dolijemo
vodo, proti koncu pa malo vina.
Na koncu lahko dodamo še žlico kisle smetane. Količina čebule je odvisna od jedcev
(ali so ljubitelji čebule ali ne) – lahko uporabimo eno ali pa največ toliko, kolikor je
mesa.
DIVJAČINSKI GOLAŽ IIDIVJAČINSKI GOLAŽ IIDIVJAČINSKI GOLAŽ IIDIVJAČINSKI GOLAŽ II
Za 10 oseb: 2,5 kg divjačine, 1,5 kg čebule, 2 dl olja, 2 rdeči papriki, 1 jajčevec,
sveže gobe, sol, 1,5 l vode, 4 jedilne žlice mlete sladke paprike, muškatni orešček, 2
žlici česna v prahu, 4 dl paradižnikove mezge, mlet poper, poper v zrnju, 4 žlice
gorčice, 10-15 brinovih jagod, 2 lovorjeva lista, bazilika, majaron, 1 rdeč korenček,
paradižnik, vrečka parmezana, 2 žlici brusnične marmelade, 3 dl cvička, kisla
smetana.
Meso narežemo na kocke. Čebulo, papriki, jajčevec in gobe zrežemo na tanke
rezine. Vse skupaj damo v posodo, v katero smo nalili olje. Vsebino posolimo in
dušimo toliko časa, da izpari večina vode (približno 2 uri). Na začetku moramo
dobro mešati, da se sestavine ne prismodijo.
V drugo posodo nalijemo vodo. Dodamo ji mleto sladko papriko, malo nastrganega
muškatnega oreščka, česen v prahu, paradižnikovo mezgo, mlet poper in poper v
zrnju, gorčico, brinove jagode, lovorjeva lista, baziliko in majaron po okusu. Vse
skupaj dobro premešamo in vlijemo v posodo z mesom. Vsebino zgostimo z
naribanim korenčkom in narezanim olupljenim paradižnikom. Po pol ure kuhanja
dodamo parmezan, brusnično marmelado in cviček.
Preden postrežemo, dodamo še kislo smetano.
25
PRILOGEPRILOGEPRILOGEPRILOGE
PALAČINKE Z BEZGOMPALAČINKE Z BEZGOMPALAČINKE Z BEZGOMPALAČINKE Z BEZGOM
Za 4 osebe: 4 jajca, 2,5 dl vode, 2,5 dl radenske, 5 dl mleka, 4 žlice olja, 1 žlička
soli, približno 500 g bele moke, nekaj bezgovih cvetov.
Vse sestavine, razen moke in bezga, damo v posodo in dobro zmešamo. Počasi
dodajamo moko. Mešamo toliko časa, da masa postane gladka in primerno gosta.
Zatem naj počiva pol ure.
Bezgove cvetove, ki naj ne bodo preveč razcveteni (del cvetkov je lahko še neodprt),
s škarjami porežemo na največ 1 cm dolge majhne cvetke.
Maso vlijemo na razgreto in namaščeno ponev. Na maso potresemo bezgove cvetke.
Pečemo na obeh straneh. Palačinka naj bo nekoliko debelejša kot običajno, da se
cvetki lahko potopijo vanjo.
Obilo užitkov pri pripravi in dober tek!
26
BEZGOVI ALI ROBINJINI OCVRTKIBEZGOVI ALI ROBINJINI OCVRTKIBEZGOVI ALI ROBINJINI OCVRTKIBEZGOVI ALI ROBINJINI OCVRTKI
Očiščene cvetove črnega bezga ali robinije pomakamo v malo gostejšo maso za
palačinke (jajca, mleko, moka, sol) in jih na olju ocvremo.
OCVRTO BEZGOVO CVETJEOCVRTO BEZGOVO CVETJEOCVRTO BEZGOVO CVETJEOCVRTO BEZGOVO CVETJE
4-6 jajc, bezgovo cvetje, sol, olje za peko.
Jajca stepemo in solimo. Vanje pomakamo posamezne bezgove cvetove in jih hitro
prenesemo v ponev z vročo maščobo. Ko porumeni po eni strani, cvet obrnemo in
ocvremo še po drugi strani. Ponudimo s solato.
ČEMAŽEVI ŠIROKI REZANCIČEMAŽEVI ŠIROKI REZANCIČEMAŽEVI ŠIROKI REZANCIČEMAŽEVI ŠIROKI REZANCI
200 g ostre moke, 2 jajci, 10 dag nasekljanega čemaža (ali 2 veliki žlici shranka -
glej poglavje Konzerviranje).
Iz naštetih sestavin zamesimo testo, ki naj počiva v prozorni foliji pol ure. Testo
nato razvaljamo in zrežemo na rezance, jih delno posušimo in skuhamo v osoljeni
vodi na zob (al dente).
ČEMAŽEVI AJDOVI ŠTRUKLJIČEMAŽEVI AJDOVI ŠTRUKLJIČEMAŽEVI AJDOVI ŠTRUKLJIČEMAŽEVI AJDOVI ŠTRUKLJIPostrežemo jih kot prilogo ali kot samostojno jed z omako.
100 g ajdove moke, 120 g bele moke, 1 jajce.
Nadev: 100 g čemaževih listov (ali 2 žlici shranka - glej poglavje Konzerviranje),
300 g skute, 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, krušne drobtine.
Ajdovo moko poparimo s toliko vrele vode, da dobimo gosto testo. Ko se ajdovo
testo ohladi, dodamo belo moko in jajce. Zamesimo testo, ga razvaljamo,
namažemo s čemaževim nadevom in zvijemo v štruklje. Zavijemo jih v zmočen peki
papir, na konceh zavežemo in kuhamo v osoljenem kropu 20 minut. Kuhane štruklje
vzamemo iz vode, malo počakamo, razvijemo in zrežemo.
Nadev iz čemaža pripravimo tako, da čemaževe liste (ali shranek) sesekljamo,
dodamo skuto, kislo smetano, jajce in krušne drobtine. Vse skupaj mešamo, da
dobimo mazav nadev.
27
BRSTIČNI OHROVT S KOSTANJEMBRSTIČNI OHROVT S KOSTANJEMBRSTIČNI OHROVT S KOSTANJEMBRSTIČNI OHROVT S KOSTANJEM
Za 6 oseb: 600 g brstičnega ohrovta, sol, 20 g masla, 150 g slanine, 350 g kostanja,
1 čajna žlička mletega ingverja.
Brstični ohrovt očistimo in operemo. V osoljeni vreli vodi ga kuhamo 10 minut, da se
nekoliko zmehča. Nato vodo odlijemo in ohrovt osušimo.
V večji ponvi stopimo maslo, dodamo na manjše kose narezano slanino in pražimo,
dokler ne postane hrustljava. V ponev stresemo kuhan, olupljen kostanj in
potresemo z mletim ingverjem. Kuhamo še 2 minuti, nato kostanju in slanini
primešamo še brstični ohrovt. Dobro premešamo in ponudimo.
SOLATESOLATESOLATESOLATE
BUKOVO LISTJE V SOLATIBUKOVO LISTJE V SOLATIBUKOVO LISTJE V SOLATIBUKOVO LISTJE V SOLATIVredno je poskusiti.
Spomladi, ko nabiramo regrat in motovilec in ko bukev ozeleni, je mlado bukovo
listje prav okusen dodatek k solatam. Če hočemo narediti pravo spomladansko
solato, naberemo poleg prej naštetih sestavin še liste in cvetove trobentice, čemaž,
navadno plahtico, kislico, mrtvo koprivo s cvetovi, kurja črevca, mlade liste trpotca
in cvetove marjetice.
Dodamo malo kuhanega krompirja, premešamo in šele potem prilijemo olje in kis.
SOLATA Z BODEČO LOBODIKOSOLATA Z BODEČO LOBODIKOSOLATA Z BODEČO LOBODIKOSOLATA Z BODEČO LOBODIKOLat. Ruscus aculeatus
Spomladi (marec, april) nabiramo mlade poganjke te rastline. Nabiramo samo tisti
del poganjkov, ki se lahko lomi z roko (stari poganjki so trdi in oleseneli).
Poganjke skuhamo v slani vodi. Posebej damo kuhati jajca. Ko je kuhano, vse skupaj
zabelimo z oljem in kisom.
28
SOLATA IZ KRESNIČEVJASOLATA IZ KRESNIČEVJASOLATA IZ KRESNIČEVJASOLATA IZ KRESNIČEVJALat. Aruncus silvestris
Zdravilna solata svojevrstnega okusa.
Kresničevje nabiramo od časa, ko začne poganjati, pa vse do takrat, ko so poganjki
še mehki (kot pri vseh vrstah špargljev). Običajno to sovpada z razvojem lata, ni pa
vedno tako. Beremo le debele, mesnate poganjke, tanki so zelo hitro trdi. Skratka,
ko poganjek primemo, da ga bomo odlomili, mora odleteti, kot bi bil iz stekla. Če se
začne zvijati, je to znak, da bo trd.
Solato napravimo takole: kresničevje v slani vodi skuhamo do mehkega in ohladimo.
Okisamo s kisom, dodamo oljčno olje, česen (ali čemaž), lahko dodamo še kakšno
kuhano jajce in solata je pripravljena.
SLADICESLADICESLADICESLADICE
POHORSKA OMLETAPOHORSKA OMLETAPOHORSKA OMLETAPOHORSKA OMLETAEna izmed originalnih mariborskih sladic.
Testo: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke.
Nadev: 3 žlice brusnične marmelade, 2,5 dl sladke smetane.
Posip: sladkor v prahu.
Pečico segrejemo na 220 °C. Okrogli tortni model s premerom 22 cm obložimo s
peki papirjem.
Beljake stepemo v trd sneg. Penasto stepemo rumenjake in sladkor. Zmesi dodamo
3 žlice beljakovega snega in dobro premešamo. Na zmes presejemo moko, dodamo
preostale beljake in rahlo premešamo. Testo nalijemo v tortni model in ga damo v
ogreto pečico. Pečemo 12 minut.
Pečeno omleto zvrnemo na segret krožnik. Odstranimo papir, jo po polovici
namažemo s toplimi brusnicami, prepognemo in potresemo s sladkorjem v prahu.
Ob rob nabrizgamo stepeno sladko smetano.
Brusnice lahko nadomestimo z mešanimi gozdnimi sadeži (borovnice, maline,
brusnice, jagode).
29
JOGURTOVA STRJENKAJOGURTOVA STRJENKAJOGURTOVA STRJENKAJOGURTOVA STRJENKA
1 vrečka želatine v lističih (10 g), sok 4 limon, 150 g sladkorja, 0,5 l tekočega
jogurta, 2 dl sladke smetane.
Preliv: gozdni sadeži (maline, jagode, borovnice …) in malo sladkorja.
Želatino namakamo v mrzli vodi 5 minut. Limonin sok segrejemo, vendar ne sme
zavreti. Nabreklo želatino malo ožamemo in stopimo v limoninem soku. Spet ne
sme zavreti! Nato v skledi zmešamo sok z želatino s sladkorjem, da se sladkor
raztopi in počakamo, da se ohladi do mlačnega. Primešamo jogurt. Stepemo sladko
smetano in ji po žlicah primešamo »limonin jogurt«. (Ne smemo obratno, ker je
tekočini težko primešati nekaj gostejšega.) Postavimo za vsaj 3 ure v hladilnik, da se
strdi.
Sadje z malo sladkorja po želji zmešamo ali zmeljemo v kašo, da nastane preliv.
PEČENA JABOLKA S KOSTANJIPEČENA JABOLKA S KOSTANJIPEČENA JABOLKA S KOSTANJIPEČENA JABOLKA S KOSTANJI
Neolupljena jabolka prerežemo na pol in izdolbemo peščišče. V izdolbeno sredino
damo malo masla, medu in sladkorja ter jabolka spečemo.
Kostanjeve plodove skuhamo in odstranimo oba ovoja. V ponvi stopimo nekaj
masla, dodamo olupljene kostanje, nekaj smetane in sladkorja. Kuhamo toliko časa,
da se malo zgosti in prelijemo preko pečenih jabolk.
PEČENA JABOLKA Z OREHIPEČENA JABOLKA Z OREHIPEČENA JABOLKA Z OREHIPEČENA JABOLKA Z OREHI
100 g orehov, 60 g suhih marelic, 2 pomaranči, žlička cimeta, 4 kapljice vaniljine
arome, nekaj sladkorja v prahu, 4 velika kisla jabolka, 2 dl sladke smetane.
Pečico ogrejemo na 190 ºC (ventilatorsko na 170 ºC). Za nadev sesekljamo 50 g
orehov in marelice. Iz ene pomaranče iztisnemo sok in ga zmešamo z orehi,
marelicami, cimetom, 2 kapljicama vaniljine arome in sladkorjem. Jabolka operemo
in jim izrežemo peščišče. Napolnimo jih z nadevom, položimo v pekač, obložen s
peki papirjem, in pečemo približno 35 minut.
Drobno sesekljamo preostale orehe in iz preostale pomaranče iztisnemo sok. Čvrsto
stepemo smetano in 2 kapljici vaniljine arome. Rahlo vmešamo pomarančni sok in
sesekljane orehe. Pečena jabolka položimo na krožnik in obložimo s smetano.
30
KOSTANJEVA KREMA Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMIKOSTANJEVA KREMA Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMIKOSTANJEVA KREMA Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMIKOSTANJEVA KREMA Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMI
500 g kostanja, 2,5 dl mleka, 50 g sladkorja, vanilja, 2 dl sladke smetane, 1 žlica
maraskina, 2,5 dl vloženih češenj.
Kostanj olupimo, ga poparimo in pustimo v vreli vodi toliko časa, da z lahkoto
odstranimo notranjo kožico. Odcedimo. Nato kostanj skuhamo v sladkanem mleku,
odišavljenem z vaniljo. Kuhamo ga na majhnem ognju, da ostane cel. Še vročega
pretlačimo ali zmeljemo v električnem mešalniku.
Narahlo naložimo v čaše ali skledo in okrasimo s stepeno sladko smetano, ki smo ji
dodali maraskino, ter z vloženimi češnjami.
KOSTANJEV PIREKOSTANJEV PIREKOSTANJEV PIREKOSTANJEV PIRE
500 g olupljenega kostanja, 80 g sladkorja v prahu, 1 žlica ruma, 1 vaniljin sladkor.
Olupljene, dobro kuhane kostanje pretlačimo, jim dodamo sladkor in rum. Dobro
premešamo.
S pomočjo dresirne vrečke maso nadevamo v pecljate steklene kozarce. Okrasimo s
stepeno sladko smetano in češnjami.
KOSTANJEV PUDINGKOSTANJEV PUDINGKOSTANJEV PUDINGKOSTANJEV PUDING
140 g kostanjev, 70 g masla, 100 g sladkorja, 4 jajca, limonina lupina.
Cele kostanje skuhamo, jih olupimo (tudi notranji olup) in zmeljemo z mlinčkom za
mletje orehov.
Rumenjake ločimo od beljakov. Sladkor, maslo, limonino lupino in rumenjake
penasto vmešamo. K zmesi dodamo mlete kostanje in sneg beljakov.
Posodo za puding dobro premažemo z maslom in posujemo z moko. Zmes damo v
posodo, jo zapremo in damo v krop. Kuhamo 1 uro.
Kuhan puding damo na ogret krožnik in ga serviramo z vinskim šodojem ali s
stopljeno čokolado in stepeno sladko smetano.
31
KOSTANJEVE JESENSKE KROGLICEKOSTANJEVE JESENSKE KROGLICEKOSTANJEVE JESENSKE KROGLICEKOSTANJEVE JESENSKE KROGLICE
500 g kuhanega in stisnjenega kostanja, 70 g masla ali margarine, 100 g sladkorja v
prahu, 100 g pravega kakava, 100 g čokolade v prahu, 5–6 keksov (po možnosti
aromatiziranih), 1 vaniljin sladkor, rum, mleko, pravi kakav.
Kostanjev pire dobro zmešamo s stopljenim maslom, naribanimi keksi in vsemi
drugimi sestavinami, da dobimo kompaktno zmes. Če je pretrda, dodamo malo
mleka, če je premehka pa naribane kekse.
Oblikujemo kroglice v velikosti orehov, povaljamo jih v kakavu in damo za tri ure v
hladilnik, da se strdijo.
OREHOVI PIŠKOTI IOREHOVI PIŠKOTI IOREHOVI PIŠKOTI IOREHOVI PIŠKOTI I
Testo: 100 g zmletih orehov, 20 g moke, 5 kapljic vaniljine arome, ¼ žličke limonine
lupinice, 4 beljaki, 150 g sladkorja, 60 g stopljenega masla.
Nadev: 100 g lešnikovega nougata.
Okras: 50 g jedilne čokolade (kuverture, preliva …).
Pečico ogrejemo na 175 ºC (ventilatorsko na 155 ºC). Zmešamo orehe, moko,
vaniljino aromo in limonino lupinico.
Beljake stepemo v trd sneg (za boljši učinek lahko dodamo majhen ščepec soli ali ½
žličke limoninega soka), vmešamo sladkor in stepamo približno 1 minuto (da se
sneg začne svetiti in se vleče v konice). Beljakov sneg in maslo vmešamo v orehovo
zmes.
Testo nadevamo v slaščičarsko brizgalko s širokim luknjastim nastavkom (če ni
dovolj širok, se brizgalka rada maši in je bolje uporabiti žličko!) in nabrizgamo v
razmaku 4 cm na pekač, obložen s peki papirjem, kupčke s premerom do 2 cm.
Pečemo v prej segreti pečici 8-11 minut.
Ko so piškoti pečeni, segrejemo nougat v vodni kopeli in z njim sestavimo piškote
po dva in dva. Nato nalomimo čokolado v lonček, ki ga postavimo v posodo z vročo
vodo, po potrebi dodamo malo masla in mešamo, da se stopi. Čokoladno mešanico
nabrizgamo na piškote.
Piškote damo v pločevinasto škatlo, kjer jih lahko hranimo do 6 tednov.
32
OREHOVI PIŠKOTI IIOREHOVI PIŠKOTI IIOREHOVI PIŠKOTI IIOREHOVI PIŠKOTI II
3 beljaki, ščepec soli, 150 g sladkorja, 50 g moke, 150 g mletih orehov, 70 g
zmehčanega masla ali margarine, 200 g kuverture, 50 polovic orehovih jedrc.
Pečico ogrejemo na 180 ºC (ventilatorsko na 160 ºC). Beljake čvrsto stepemo s soljo
in med stepanjem dodajamo sladkor. Moko zmešamo z mletimi orehi. Mešanico
postopoma vmešamo v beljakovo maso. Vmešamo še maslo. S testom napolnimo
slaščičarsko brizgalno z velikim luknjastim nastavkom. Na s peki papirjem obložene
pekače nabrizgamo približno 100 majhnih kupčkov in jih pečemo v ogreti pečici
približno 12 minut. Ko jih vzamemo iz pečice, jih pustimo približno pol ure, da se
ohladijo.
Raztopimo kuverturo in z njo premažemo polovico piškotov. Nanje položimo ostale
piškote in jih nato tanko premažemo s preostalo kuverturo, na vrh vsakega pa sproti
položimo polovico orehovega jedrca (da se čokolada prej ne strdi!). Posušimo in jih
spravimo v pločevinasto škatlo za piškote, kjer ostanejo sveži 6-8 tednov.
33
LEŠNIKOVI VETRCILEŠNIKOVI VETRCILEŠNIKOVI VETRCILEŠNIKOVI VETRCI
3 beljaki, 250 g sladkorja v prahu, 1 zavitek vaniljinega sladkorja ali nekaj kapljic
vaniljine arome, 300 g mletih lešnikov, žlička cimeta, približno 35 celih lešnikovih
jedrc (ali celih praženih lešnikov).
Pečico ogrejemo na 160 ºC (ventilatorsko na 140 ºC). Beljakom dodamo sladkor v
prahu in vaniljin sladkor (aromo) ter jih stepemo v čvrst sneg. 4 žlice ga prihranimo
za okrasitev, ostalemu snegu rahlo primešamo mlete lešnike in cimet. Iz zmesi
oblikujemo (lahko z žličko) kot oreh velike kroglice. Sredi vsake vtisnemo majhno
vdolbino. Položimo jih na pekač, obložen s peki papirjem, in premažemo s
preostalim snegom. Na sredo vsakega postavimo lešnik.
Piškote pečemo v ogreti pečici približno 25 minut, nato jih ohladimo na kuhinjski
rešetki in spravimo v pločevinasto škatlo za piškote, kjer bodo zdržali 4-6 tednov,
če jih seveda ne bomo prej pojedli.
MEDENJAKIMEDENJAKIMEDENJAKIMEDENJAKI
100 g citronata (ali že sesekljanih kandiranih limon), 50 g arancinov (ali že
sesekljanih kandiranih pomaranč), 3 jajca, 1 zavitek začimb za medenjake (ali 1
noževa konica mletega muškatnega oreščka in klinčkov, 1 žlička cimeta, limonina
lupinica), 100 g mletih lešnikov, 100 g mletih mandljev, 100 g medu, 130 g
sladkorja v prahu, 2 žlički limoninega soka.
Pečico ogrejemo na 150 ºC (ventilatorsko na 130 ºC). Sesekljamo citronat in
arancine. Penasto stepemo jajca in 80 g sladkorja v prahu. Postopno dodajamo
začimbe, med, lešnike in mandlje. Vmešamo kandirano sadje. Z žlico oblikujemo
manjše kupčke na pekač, obložen s peki papirjem, in jih pečemo v ogreti pečici od
25 do 30 minut. Med njimi naj bo dovolj prostora, saj se med peko malo razlezejo!
V vmesnem času zmešamo 50 g sladkorja v prahu, limonin sok in po potrebi od 1
do 2 žlički vode. S prelivom premažemo pečene medenjake. Po želji jih lahko
okrasimo s kandiranimi češnjami ali mletimi pistacijami.
Piškote posušimo in jih spravimo v pločevinasto škatlo, kjer ostanejo sveži 6-8
tednov.
34
KMEČKI KRUHKIKMEČKI KRUHKIKMEČKI KRUHKIKMEČKI KRUHKI
3 rumenjaki, 250 g kokosove moke, 120 g čokolade v prahu, 120 g mletih orehov, 3
beljaki, 300 g sladkorja v prahu.
Pečico ogrejemo na 175 ºC (ventilatorsko na 155 ºC). Dobro zmešamo rumenjake,
kokosovo moko, orehe in čokolado v prahu. Beljake stepemo v trd sneg in mu med
stepanjem počasi dodajamo 200 g sladkorja. Sneg vmešamo v pripravljeno maso. Z
vlažnimi rokami oblikujemo kroglice, velike približno 2 cm, ki jih povaljamo v
preostalem sladkorju in jih z razmakom zlagamo na pekač, obložen s peki papirjem.
Pečemo v ogreti pečici približno 15 minut. Spravimo jih v pločevinasto škatlo za
piškote, kjer lahko ostanejo do 6 tednov.
MAFINI Z BRUSNICAMIMAFINI Z BRUSNICAMIMAFINI Z BRUSNICAMIMAFINI Z BRUSNICAMI
125 g mehkega masla ali margarine, 80 g sladkorja, 40 g medu, 2 jajci, žlička
limonine lupinice, 100 g moke, žlička pecilnega praška, 50 g mletih lešnikov, 50 ml
kuhanega vina, 100 g suhih brusnic (če delamo v poletno-jesenskem času in imamo
35
sveže brusnice, vzamemo večjo količino), 125 g sladkorja v prahu, 2 žlici
pomarančnega (ali kateregakoli drugega) likerja – če so jedci otroci,
uporabimo sok ½ pomaranče ali ene mandarine.
Pečico ogrejemo na 175 ºC (ventilatorsko na 155 ºC). Maslo in sladkor kremasto
stepemo. Vmešamo med, jajci in limonino lupinico. Moko zmešamo s pecilnim
praškom in lešniki. Mešanico dodajamo masleni masi izmenično s kuhanim vinom.
Vmešamo še brusnice. Testo razporedimo v pekač za mafine, ki smo ga obložili s
papirnatimi košaricami, in pečemo približno 25 minut. Kolačke vzamemo iz pečice
in jih približno 1 uro ohlajamo. Sladkor v prahu in liker zmešamo v gost preliv in z
njim okrasimo mafine. Po želji jih okrasimo še z brusnicami.
BEZGOVA PITABEZGOVA PITABEZGOVA PITABEZGOVA PITA
120 g masla ali margarine, 120 g sladkorja, 3 jajca, 100 g moke, 50 g kokosove
moke, 100 g drobnih bezgovih cvetov (brez stebel), limonina lupina, cimet.
Maslo, polovico sladkorja in rumenjake penasto vmešamo. Dodamo trd sneg iz
beljakov, v katerega smo vmešali drugo polovico sladkorja, moko, kokosovo moko,
cimet in limonino lupino in šele sedaj narahlo premešamo. Biskvitno testo ulijemo v
nameščen in z ostro moko pomokan pekač (model), potresemo z bezgovimi cvetovi
in spečemo. Ohlajeno narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu.
SKUTINO PECIVO Z BOROVNICAMISKUTINO PECIVO Z BOROVNICAMISKUTINO PECIVO Z BOROVNICAMISKUTINO PECIVO Z BOROVNICAMI
Testo: 125 g masla, 125 g sladkorja, ½ stroka vanilje, 2 jajci, 50 g jedilnega škroba
(gustin), 150 g moke, žlička pecilnega praška.
Nadev: 500 g skute, 125 g sladkorja, 3 jajca, ½ stroka vanilje, lupina neškropljene
limone, 2 žlici vaniljevega pudinga, 2 žlici ruma, 2 skodelici borovnic.
Za testo penasto zmešamo maslo s sladkorjem. Med mešanjem dodamo jajci in
izdolbeno sredico polovice stroka vanilje. Postopoma dodamo presejano moko s
pecilnim praškom in škrobom. Testo damo v pomaščen pekač.
Za nadev ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake penasto zmešamo s sladkorjem.
Dodamo vaniljo in malce naribane limonine lupine. Primešamo rum, skuto in 2 žlici
pudinga. Na koncu dodamo sneg beljakov. Približno 2/3 nadeva premažemo čez
testo in posujemo z borovnicami. Prekrijemo s preostalim nadevom.
Pečemo pri 180 °C približno 45 minut.
36
BOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANOBOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANOBOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANOBOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANO
Testo: 300 g moke, vrečka pecilnega praška, 150 g posnete skute, 1dl mleka, 1dl
olja, 75 g sladkorja, vrečka vaniljinega sladkorja, ščepec soli.
Nadev: 750 g borovnic, 300 g kisle smetane, 3 rumenjaki, vrečka vaniljinega
sladkorja, 75 g sladkorja, žlica limoninega soka, žlička jedilnega škroba.
Pečico ogrejemo na 190 °C. Borovnice operemo in dobro odcedimo. V skledi
zgnetemo moko, pecilni prašek, skuto, mleko, olje, sladkor, vaniljin sladkor in
ščepec soli, da dobimo gladko testo.
Pekač temeljito namažemo z maslom ali obložimo s peki papirjem. Vanj položimo
testo in ga z rahlo pomokanim valjarjem razvaljamo. Testo razporedimo po vsem
pekaču in ga ob robovih dvignemo, tako da dobimo testen rob.
Borovnice enakomerno razporedimo po testu. Z metlico zmešamo kislo smetano,
rumenjake, sladkor, vaniljin sladkor, jedilni škrob in limonin sok ter maso prelijemo
po borovnicah.
Kolač pečemo na sredini pečice približno pol ure. Preden ga narežemo na kose, ga
popolnoma ohladimo.
37
BOROVNIČEVA PITABOROVNIČEVA PITABOROVNIČEVA PITABOROVNIČEVA PITA
Testo: 550 g moke, 4 rumenjaki, 180 g sladkorja, 180 g margarine, pol kozarca
mleka (0,5 dl), 1 pecilni prašek, malo nastrgane limonine lupine ali limoninega soka.
Nadev: 500 g skute, 1 lonček navadnega jogurta (ali kisle smetane), 4 beljaki, 150 g
sladkorja, rum po okusu, 1 vaniljin sladkor, 3 žlice pšeničnega zdroba, 400 g svežih
ali zamrznjenih borovnic, cimet po okusu.
Testo: Moko presejemo s pecilnim praškom, dodamo razdrobljeno margarino in jo
enakomerno vmešamo med moko. Dodamo sladkor in vse skupaj dobro
premešamo. Moknati kaši dodamo rumenjake, mleko in limonin sok ter vgnetemo
testo. Ko je testo dobro pregneteno in gladko, ga razdelimo na dva dela. Testo naj
počiva vsaj četrt ure.
Nadev: Medtem ko testo počiva, pripravimo nadev. V skledi dobro razdrobimo skuto
in jo premešamo z jogurtom. Dodamo vaniljin sladkor, sladkor, rum in pšenični
zdrob ter premešamo. Na koncu narahlo primešamo še sneg, ki smo ga pripravili iz
4 beljakov. 2/3 testa razvaljamo in z njim obložimo pekač. Ob stranicah pekača
pustimo približno 1 cm visok rob, ki naj bo čim tanjši. Na testo vlijemo skutni nadev
in ga enakomerno razmažemo. Po nadevu enakomerno potresemo borovnice, ki jih
pred tem lahko malo potresemo s cimetom. Nato zvaljamo še drugo tretjino testa in
ga razrežemo na 1 cm široke trakove. Le-te v obliki mreže položimo na nadev. Pito
pečemo približno 45 minut na 180 °C.
38
BOROVNIČEVA POGAČABOROVNIČEVA POGAČABOROVNIČEVA POGAČABOROVNIČEVA POGAČA
Testo I: 120 g masla, 4 jajca, 180 g sladkorja, 2 dl mleka, 2 žlici ruma, 300 g moke,
pecilni prašek, limonina lupina.
Nadev: 300 g borovnic, 50 g sladkorja v prahu.
Maslo dobro vmešamo. Izmenično dodajamo rumenjake in sladkor, pri čemer nekaj
sladkorja prihranimo. Prilijemo mleko in rum, ne da bi premešali. Potresemo s
polovico moke in šele nato gladko zmešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, v
katerega vmešamo prihranjen sladkor. Damo ga na testo in po njem potresemo
drugo polovico moke, ki smo jo zmešali s pecilnim praškom in limonino lupino.
Narahlo premešamo. Vmešano biskvitno testo razgrnemo za dober prst na debelo
na namazan in z moko potresen pekač, potresemo z borovnicami, pomešanimi s
sladkorjem v prahu in damo v pečico.
Testo II: 4 jajca, za težo 4 jajc sladkorja, za težo 4 jajc moke, 1 pecilni prašek, malo
limonine lupine, 4 žlice vode.
Jajca, sladkor in vodo stepamo nad posodo z rahlo vrelo vodo. Ko masa dobro
naraste, odstavimo, še malo stepamo, narahlo primešamo moko, presejano skupaj s
pecilnim praškom. Pekač namažemo z margarino ali maslom in ga potresemo s
finimi krušnimi drobtinicami. Vlijemo polovico testa, potresemo s polovico borovnic,
prelijemo z drugo polovico testa in potresemo s preostankom borovnic.
Enakomerno zravnamo in damo peči.
RULADA Z GOZDNIMI JAGODAMIRULADA Z GOZDNIMI JAGODAMIRULADA Z GOZDNIMI JAGODAMIRULADA Z GOZDNIMI JAGODAMI
Testo: 5 jajc, 5 žlic sladkorja, 3 žlice pšenične moke, 1 pecilni prašek
Nadev: 2 dl gozdnih jagod (jogurtov lonček), 2,5 dl sladke smetane, 2 žlici
sladkorja, 1 vaniljin sladkor.
Posip: sladkor v prahu.
Beljake ločimo od rumenjakov. Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake in sladkor
temeljito stepemo, da dobimo svetlo rumeno kremasto zmes. Vanjo počasi
vmešamo moko in pecilni prašek. Ob koncu vmešamo v testo še sneg iz beljakov.
Testo nato vlijemo v pekač, ki ga obložimo s papirjem za peko. Pečemo 10 minut na
200 °C. Še vroč biskvit preložimo na drug papir ali kuhinjsko krpo, posuto s
sladkorjem v prahu, in zavijemo. Pustimo ga, da se ohladi.
39
Medtem pripravimo nadev. Sladko smetano stepemo s sladkorjem in vaniljinim
sladkorjem. Biskvit razvijemo, namažemo s smetano in potresemo z gozdnimi
jagodami. Zavijemo v rulado in potresemo s sladkorjem v prahu.
KOSTANJEVE KOCKEKOSTANJEVE KOCKEKOSTANJEVE KOCKEKOSTANJEVE KOCKE
3 jajca, 3 žlice vroče vode, 150 g sladkorja, 1 zavitek vaniljinega sladkorja, 2 žlici
kakava, 120 g moke, ¼ zavitka pecilnega praška, 1 žlička ruma.
Nadev: 250 g kostanjevega pireja, 2,5 dl stepene smetane, 150 g sladkorne moke, 2
zavitka vaniljinega sladkorja.
Glazura: 150 g sladkorja, 1 dl vode, 90 g zmehčane čokolade, 30 g masla ali
margarine, malo marmelade.
Rumenjake, vodo, sladkor, vaniljin sladkor in rum penasto vmešamo. Kakav, moko
in pecilni prašek presejemo skupaj in to mešanico izmenično s trdim snegom
postopoma vmešamo med rumenjake. Na pekač položimo pergament, ga po vrhu
pomastimo in obložimo s testom. Pečemo v srednje vroči pečici. Ohlajeno testo
zrežemo na 5–6 cm široke proge. Vsako drugo namažemo z nadevom in jo
40
pokrijemo z nenamazano progo. Zrežemo na kocke. Kocke namažemo z marmelado
in nato glaziramo.
Nadev: 1/8 l smetane prevremo, primešamo sladkor, vaniljin sladkor in kostanjev
pire. Ko se ohladi, dodamo trdo stepeno smetano.
Glazura: Sladkor in vodo kuhamo tako dolgo, da se potegne kratka nitka, če ga
primemo z dvema prstoma in ju stegnemo. Čokolado zmehčamo nad soparo, jo
primešamo maslu in mešamo tako dolgo, da dobimo rahlo maso. Vanjo po žlicah
vmešamo nekoliko ohlajen sladkorni sirup. S to glazuro prevlečemo biskvitne kocke.
KOSTANJEVE REZINE IKOSTANJEVE REZINE IKOSTANJEVE REZINE IKOSTANJEVE REZINE I
Testo: 5 jajc, 100 g sladkorja, 100 g moke, 40 g stopljenega masla, maslo za pekač.
Nadev: 100–150 g marmelade, 2 dl sladke smetane, 2 žlici sladkorja v prahu, 5 žlic
kostanjevega pireja.
Preliv – beli led: 120 g sladkorja v prahu, 3 žlice limoninega soka.
Za okras: posladkorjeni kostanji.
Biskvit: Jajca in sladkor stepemo v posodi, delno potopljeni v topli vodi, ki naj ima
okoli 65 °C. Stepamo tako dolgo, da se masa speni, zgosti in naraste. Na hladnem
stepamo še naprej, da postane mlačna. Sedaj narahlo primešamo presejano moko in
stopljeno mlačno maslo (ne vroče). Spečemo v primerno velikem pomaščenem
pekaču ali modelu.
Pečen biskvit ohladimo in prerežemo, da dobimo dve plasti. Prvo polovico najprej
namažemo z marmelado, preko nje pa še s kostanjevim nadevom. Prekrijemo z
drugo polovico biskvita, ki ga po vrhu oblijemo z belim ledom. Okrasimo s
posladkanimi kostanji.
Kostanjev nadev: Kostanj skuhamo in mu odstranimo lupino ter notranjo rjavo
kožico. Nato ga dobro pretlačimo, pri čemer si lahko pomagamo z električnim
mešalnikom (pred pasiranjem lahko kostanj prelijemo s kakšno žlico mleka). Trdo
stepeni sladki smetani primešamo sladkor in narahlo še kostanjev pire.
Beli led: Sladkorju postopoma dodajamo limonin sok in ves čas dobro mešamo. Led
mora biti gosto tekoč, zato sok prilivamo po kapljicah. Led zlijemo na sredino
sladice in jo nagibamo na vse strani, da se enakomerno razleze in jo prekrije.
Kostanj za krašenje povaljamo le v sladkorju v prahu, lahko pa ga pomočimo v
pripravljen limonin led.
41
KOSTANJEVE REZINE IIKOSTANJEVE REZINE IIKOSTANJEVE REZINE IIKOSTANJEVE REZINE II
Testo: 6 jajc, 100 g sladkorja, 100 g kostanjevega pireja, 50 g piškotnih drobtin,
limonina lupina, 1 vaniljin sladkor, rum.
Nadev: 100 g kostanjevega pireja, 5 dl sladke smetane, 50 g sladkorja v prahu, 20 g
želatine, 1 vaniljin sladkor, maraskino.
Obliv: 150 g kostanjevega pireja, 30 g masla ali margarine, 70 g sladkorja v prahu,
maraskino.
Biskvit: Rumenjake s polovico sladkorja penasto umešamo, primešamo kostanjev
pire, piškotne drobtine, rum, limonino lupino, vaniljin sladkor in trd sneg iz
beljakov, v katerega smo vmešali preostali sladkor. Maso stresemo v štirioglat
model in spečemo.
Nadev: Ohlajen biskvit previdno obrnemo iz modela in ga enkrat prerežemo. Sladko
smetano s sladkorjem stepemo, ji primešamo kostanjev pire, vaniljin sladkor,
maraskino in stopljeno želatino, hitro premešamo in polovico kreme namažemo po
eni plasti testa, pokrijemo z drugo plastjo ter rezino obmažemo s preostalo kremo.
Kostanjev pire: Kostanj skuhamo in mu odstranimo lupino in notranjo rjavo kožico.
Nato ga dobro pretlačimo, pri čemer si lahko pomagamo z ročno stiskalnico za
krompir ali električnim mešalnikom.
Obliv: Rezine poljubno okrasimo z oblivom. Pripravimo ga iz kostanjevega pireja, ki
mu primešamo maslo ali margarino, sladkor v prahu in maraskino. Dobro ohlajeno
razrežemo na rezine.
KOSTANJEVA TORTA IKOSTANJEVA TORTA IKOSTANJEVA TORTA IKOSTANJEVA TORTA I
120 g moke, ½ pecilnega praška, 200 g sladkorne moke, 2 zavitka vaniljinega
sladkorja, 4 jajca, 80 g masla ali margarine, 200 g kostanjevega pireja, 2,5 dl
stepene smetane, marmelada.
Glazura: 150 g sladkorja, 1 dl vode, 90 g čokolade, 30 g masla, 8 s čokolado
glaziranih kostanjev.
Penasto vmešamo maslo, sladkorno moko, 1 zavitek vaniljinega sladkorja in
rumenjake. Dodamo kostanjev pire, sneg iz 4 beljakov in moko s pecilnim praškom.
Pomastimo in pomokamo tortni model. Vanj denemo pripravljeno testo. Pečemo v
pečici pri srednji vročini 40 do 50 minut. Dobro ohlajeno torto enkrat počez
prerežemo. Spodnji del obložimo s stepeno smetano, ki jo posladkamo z vaniljinim
sladkorjem. Pokrijemo z zgornjo polovico. Po zunanji strani torto tanko namažemo
z marmelado in jo oblijemo z glazuro.
42
Glazura: Vodo in sladkor kuhamo tako dolgo, da se med dvema prstoma potegne
kratka nitka. Čokolado zmehčamo nad soparo in jo z maslom gladko razmešamo.
Po žlicah vmešamo med čokoladno zmes nekoliko ohlajen kuhan sladkor.
KOSTANJEVA TORTA IIKOSTANJEVA TORTA IIKOSTANJEVA TORTA IIKOSTANJEVA TORTA IITorta, ki je ne pečemo.
800 g kostanja, 100 g masla, 100 g sladkorja, 1 zavitek vaniljinega sladkorja,
50 g čokolade v prahu, 1 žlica ruma, čokoladni ostružki.
Kostanj olupimo, skuhamo, odcedimo in ga pretlačimo skozi sito ali pa zmečkamo s
paličnim mešalnikom. Še vročemu primešamo maslo, sladkor in vaniljin sladkor.
Dodamo še čokolado in rum. Enotno maso damo v namazan ali s peki papirjem
obložen tortni model in jo enakomerno potlačimo. Nato damo model za nekaj ur v
hladilnik.
Torto okrasimo s čokoladnimi ostružki in ponudimo s stepeno sladko smetano.
43
KOSTANJEVA TORTA IIIKOSTANJEVA TORTA IIIKOSTANJEVA TORTA IIIKOSTANJEVA TORTA III
Testo: 6 jajc, 200 g sladkorja v prahu, 400 g kostanja, ½ vrečke pecilnega praška,
1 vrečka vaniljinega sladkorja, 1 rebro naribane jedilne čokolade.
Nadev: 2 sladki smetani, 200 g jedilne čokolade.
Cele kostanje skuhamo, jih olupimo (tudi notranji olup) in zmeljemo z mlinčkom za
mletje orehov. Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjakom dodamo sladkor in
penasto vmešamo. Nato dodamo vaniljin sladkor, zmlete kostanje, pecilni prašek in
naribano čokolado. Rahlo premešamo, na koncu dodamo sneg.
Namažemo dno tortnega modela in vanj vlijemo pripravljeno zmes. Pečemo v pečici
45 minut na temperaturi 180 ˚C.
Nadev – pariška krema: Sladko smetano segrejemo (ne vremo), v njej raztopimo
čokolado. Kremo dobro ohladimo in jo stepemo. Pozor! Krema mora biti dobro
ohlajena, drugače imamo probleme pri stepanju, lahko se sesiri. Najbolje je kremo
pripraviti en dan prej in jo dati čez noč v hladilnik.
Preliv: Torto prelijemo s čokoladnim oblivom ali premažemo s kremo. Če smo se
odločili za premaz s kremo, pripravimo večjo količino kreme.
Kot nadev lahko uporabimo tudi kostanjevo kremo.
44
TORTA S ČOKOLADO IN BOROVNICAMITORTA S ČOKOLADO IN BOROVNICAMITORTA S ČOKOLADO IN BOROVNICAMITORTA S ČOKOLADO IN BOROVNICAMI
Biskvit: 100 g gladke moke, 50 g kakava, 6 jajc, 150 g kristalnega sladkorja,
50 g masla ali margarine.
Krema: 200 g bele čokolade, 5 dl smetane za stepanje, 2 jedilni žlici pomarančnega
likerja.
Za nadev in okrasitev: 50 g borovničeve marmelade, 200 g borovnic, mlečna ali
temna čokolada, 1 majhen šopek melise.
Priprava kreme: Kremo je najbolje pripraviti dan prej. Čokolado razlomimo v majhne
kose. 1–2 dl smetane segrejemo. V njej raztopimo čokolado in primešamo liker. Ob
zmernem ognju in stalnem mešanju kuhamo, dokler se čokolada povsem ne raztopi.
Kremo dobro ohladimo (lahko jo postavimo čez noč v hladilnik). Naslednji dan
ohlajeno čokoladno kremo vmešamo v predhodno trdo stepeno preostalo smetano.
Po okusu lahko čokoladni kremi primešamo tudi pest borovnic.
Biskvit: Pečico segrejemo na 170–180 °C. Pekač namažemo z margarino in
pomokamo. Presejemo moko, ki smo ji primešali kakav. Kremasto vmešamo jajca s
sladkorjem, da masa dobro naraste in se speni. Nato narahlo primešamo mešanico
moke in kakava ter tekoče maslo. Maso vlijemo v pripravljen pekač, katerega takoj
damo v ogreto pečico.
45
Pečen biskvit ohladimo in dvakrat horizontalno prerežemo.
Dno torte rahlo navlažimo z mlekom ali vodo, ki smo ji primešali malo ruma.
Namažemo ga z borovničevo marmelado, nato pa nanj postavimo drug kolobar, ki
ga prav tako navlažimo in namažemo s polovico čokoladne kreme. Kremo
prekrijemo s tretjim kolobarjem, ki ga premažemo s preostalo kremo. Torto
okrasimo z borovnicami, robove pa potresemo s čokoladnimi ostružki temne
čokolade.
OREHOVA POTICAOREHOVA POTICAOREHOVA POTICAOREHOVA POTICAPodroben recept za zahtevno peko.
Testo: kvasec (40 g kvasa, 0,5 dl mlačnega mleka, žlička sladkorja, žlica moke),
500 g moke, ½ žličke soli, 2,5 dl toplega mleka, 80 g sladkorja, 80 g surovega
masla ali margarine za peko, 3 rumenjaki, žlička ruma, limonina lupinica.
Nadev: 600 g orehov, 250 g sladkorja, 1 vaniljin sladkor ali par kapljic vaniljeve
arome, limonina lupinica (naribana lupina ene limone ali ½ žličke posušene limonine
lupinice), 1-2 dl ruma, 1 vrečka mletega cimeta, 1 jajce, 3 dl mleka, 100 g surovega
masla ali margarine za peko, 200 g rozin.
Priprava kvasca: Kvas raztopimo v mleku, dodamo sladkor in moko. Lonček
pokrijemo in ga postavimo na toplo, da vzhaja.
Moko presejemo v delovno posodo in ji dodamo sol. Mleko segrejemo in v njem
raztopimo maslo in sladkor. Malo ohladimo in dodamo rumenjake, rum in limonino
lupinico. Na sredo moke naredimo jamico, vanjo stresemo kvasec (pazite, da vam ne
»pobegne« iz lončka) in začnemo stepati. Med stepanjem počasi prilivamo mleko z
dodatki. Stepamo, dokler se testo ne loči od posode. Stepamo lahko s klasično
široko in dolgo kuhalnico, lahko pa tudi z električnim mešalnikom z metlicami za
testo. Da si malo olajšamo delo, lahko med stepanjem dodamo še malo moke, da se
testo hitreje naredi. Narejeno testo po vrhu pomokamo, pokrijemo s prtičem in
damo na toplo, da vzhaja. Testo je vzhajano, ko naraste na dvojno količino.
V vmesnem času pripravimo nadev: Rozine namočimo v rum. Orehe, sladkor, vaniljin
sladkor, cimet in limonino lupinico premešamo. Segrejemo mleko in v njem
raztopimo maslo. Z vročim mlekom prelijemo orehe, premešamo, dodamo jajce in
ponovno premešamo. Malo ruma lahko vmešamo tudi v nadev. Del sladkorja lahko
zamenjamo z medom, ki ga dodamo v mleko, da se lepo stopi. Lahko uporabimo
tudi večjo količino orehov, če imamo radi bolj polno (bogato) potico.
Ko je testo vzhajano, ga na pomokani površini razvaljamo na približno 1 cm debel
pravokotnik, ki ga enakomerno premažemo z nadevom in potresemo z namočenimi
rozinami. Testo zvijemo in položimo v model, ki smo ga predhodno dobro namazali
z maslom ali margarino. Pokrijemo s prtičem in pustimo, da vzhaja 15-20 minut.
46
Pečico ogrejemo na 175 °C. Odstranimo prtič in potico premažemo s snegom iz
beljakov, ki so nam ostali pri izdelavi testa. Nato damo model v ogreto pečico.
Temperaturo pečice po približno pol ure zmanjšamo na 150 °C. Po približno 1 uri
preizkusimo s pletilko, ali je potica pečena tudi v sredini. Če se testo ne prijema več
na pletilko, vzamemo model iz pečice in ga obrnemo na delovno površino. Model
odstranimo šele, ko se je vse skupaj že malo ohladilo. Na koncu potresemo potico
po celi površini s sladkorjem v prahu.
Še končni nasvet: Peka potice je dokaj zahtevna zadeva. Če ne želite, da pade skupaj
ali se kako drugače pokvari in povzroči slabo voljo, svetujem, da se peke lotite
motivirani in dobre volje in da iz kuhinje za ves čas priprave in peke potice
odstranite vse moteče elemente (otroke in može)!
KOSTANJEVA POTICAKOSTANJEVA POTICAKOSTANJEVA POTICAKOSTANJEVA POTICA
Kvašeno testo: 600 g moke, 20 g kvasa, 1 žlička soli, 2 rumenjaka, 50 g sladkorja,
50 g margarine, 3 dl toplega mleka, sesekljana limonina lupina, 2 žlici ruma.
Nadev: 400 g kostanjevega pireja, 150 g sladkorja, mleko, 2 žlici kisle smetane,
2 žlici ruma, ščepec mletega cimeta in mletih klinčkov, 60 g piškotnih drobtin, sneg
iz 2 beljakov, rozine po okusu.
Kvasec: V posodo nadrobimo kvas, dodamo zvrhano žlico sladkorja in 2-3 žlice
moke ter prilijemo 1 dl toplega mleka. Gladko razmešamo in pustimo, da vzhaja.
Nadev: Kostanj skuhamo in olupimo. Da ga lažje pretlačimo oziroma prepasiramo z
električnim mešalnikom, ga prelijemo z malo vročega mleka. Vmešamo sladkor,
rum, piškotne drobtine in na koncu še trd beljakov sneg. Nadev mora biti tako gost,
da gre težko z žlice. Če je pregost, dodamo malo toplega mleka, če pa je preredek,
dodamo še malo piškotnih drobtin.
Kvašeno testo: V večji posodi stepemo rumenjake, sladkor in margarino. Dodamo
malo presejane moke, v katero smo vmešali sol, in premešamo. Nato med stalnim
mešanjem prilijemo toplo mleko in rum. Vmešamo še malo moke, dodamo vzhajan
kvasec in preostanek moke. Testo gnetemo tako dolgo, da postane gladko.
Dobro pregneteno testo razvaljamo, namažemo z nadevom in potresemo z
rozinami, ki smo jih pred tem namočili v rumu. Na tisti strani, kjer začnemo zvijati,
namažemo prav do konca. Tesno zvijemo in previdno položimo v z margarino
namazan model. Potico popikamo s tanko iglo, pomažemo z mlačno vodo in damo v
ogreto pečico na 50 °C.
Po približno 15 minutah temperaturo zvišamo na 100 °C in pustimo, da vzhaja še
približno 20 minut. Nato temperaturo zvišamo na 180–200 °C. Ko potica porumeni,
temperaturo znižamo na 170 °C.
47
Pečeno potico pustimo nekaj minut v modelu, potem jo previdno stresemo na desko
in pokrijemo s prtom, da se počasi ohladi.
NADEV ZA KOSTANJEVO POTICONADEV ZA KOSTANJEVO POTICONADEV ZA KOSTANJEVO POTICONADEV ZA KOSTANJEVO POTICONamesto orehov lahko za nadev uporabimo kostanj.
Surove kostanje olupimo in olupljene posušimo na toplem. Posušene plodove z
dlanmi tremo med sabo, da oluščimo še drugo ovojnico. Tako obdelane plodove
lahko za dalj časa shranimo v suhem prostoru, tako kot orehova jedrca.
Plodove, ki so zelo trdi, kuhamo v mleku približno 10 minut, da se malo napijejo in
zmehčajo. Potem jih na segreti ponvi pražimo le toliko časa, da se posušijo. Tako
obdelane kostanje zmeljemo in jih uporabimo za potico namesto orehov.
PIJAČEPIJAČEPIJAČEPIJAČE
LEDENI SADNI NAPITEKLEDENI SADNI NAPITEKLEDENI SADNI NAPITEKLEDENI SADNI NAPITEK
Za 2 osebi: 2 manjši banani, 2,5 dl jogurta ali mleka, sladkorni sirup, skodelica
borovnic.
Banani, narezani na koščke, zamrznemo. V mešalniku zmešamo zamrznjene
bananine koščke, borovnice in jogurt ali mleko. Po želji osladimo s sladkornim
sirupom (javorjev, agavin ...).
BOROVNIČEV NAPITEKBOROVNIČEV NAPITEKBOROVNIČEV NAPITEKBOROVNIČEV NAPITEK
2,5 dl mleka, 5 g jedilnega škroba, 1,5 dl borovnic, žlica in pol sladkorja, 2 kepici
vanilijevega sladoleda, 2 kocki ledu.
Tri četrtine mleka zavremo. V preostalem zmešamo škrob in to vlijemo v vrelo
mleko. Mešamo, dokler še enkrat ne zavre, odstavimo in ohladimo. Borovnice in
sladkor zmeljemo v električnem mešalniku in dolijemo ohlajeno mleko. Postrežemo
v kozarcu s kepico sladoleda in kocko ledu.
48
ŠABESAŠABESAŠABESAŠABESAPijača iz bezgovega cvetja
10 l vode, 10 lepih bezgovih cvetov, 1,5 dl jabolčnega ali vinskega kisa, 3 limone,
1,5 kg sladkorja.
Cvetove na hitro splahnemo in prelijemo z odmerjeno vodo. Dodamo oprane, na
kolobarje narezane limone, kis in sladkor. Premešamo in pokrijemo z gazo. Vse
skupaj naj stoji 3 do 5 dni, da se začne proces vrenja. Nato precedimo pijačo skozi
gazo in jo natočimo v steklenice 2 prsta od roba visoko. Steklenice prekrijemo z
gazo in postavimo na hladno. Ker proces vrenja še traja, jih, če jih zapremo z
gumijastimi zamaški, rado odpira. Če želimo močno penečo pijačo, dodamo v vsako
steklenico eno ali dve zrni riža. Pijačo si pripravljamo sproti, pri čemer lahko
uporabimo tudi zamrznjeno bezgovo cvetje. Zelo dobro pijačo dobimo tudi, če
bezgovo cvetje zamenjamo z 1 l malin.
BEZGOV SIRUP IZ CVETOVBEZGOV SIRUP IZ CVETOVBEZGOV SIRUP IZ CVETOVBEZGOV SIRUP IZ CVETOV
15 bezgovih cvetov, 1 l vode, 60 dag sladkorja, 20 g citronske kisline.
Bezgove cvetove položimo v liter vode. To naj stoji 1 dan. Nato precedimo, dodamo
sladkor in citronsko kislino. Segrejemo do 80 °C, da se sladkor raztopi in nalijemo v
steklenice. Sirup uživamo razredčen z vodo, lahko dodamo limonin sok.
SOK IZ DRNULJSOK IZ DRNULJSOK IZ DRNULJSOK IZ DRNULJ
5 kg drnulj, 2 l vode, 1 kg sladkorja.
Drnulje prelijemo z vodo in jih kuhamo 5 minut. Kuhane pretlačimo in precedimo.
Soku dodamo sladkor in ga segrejemo na 75–80 °C. Sok takoj nalijemo v vroče
steklenice, ki smo jih segreli v pečici, in dobro zapremo.
BOVLA Z BEZGOVIM CVETJEMBOVLA Z BEZGOVIM CVETJEMBOVLA Z BEZGOVIM CVETJEMBOVLA Z BEZGOVIM CVETJEMPonudi se lahko kot aperitiv.
5 velikih bezgovih cvetov, sok grenivke ali pomaranče, 6 žlic sladkorja, 1,5 l suhega
vina, steklenica šampanjca.
49
Bezgovo cvetje v veliki posodi prelijemo z vinom in grenivkinim oziroma
pomarančnim sokom. Dodamo sladkor in pustimo stati na hladnem 6 ur. Tekočino
precedimo skozi redko cedilo v primerno posodo, v kateri so ledene kocke. Prilijemo
šampanjec in bovla je pripravljena.
BOROVNIČEV LIKER S TERANOMBOROVNIČEV LIKER S TERANOMBOROVNIČEV LIKER S TERANOMBOROVNIČEV LIKER S TERANOM
1 l terana, 5 dl borovnic, 500 g sladkorja, 2 dl ruma, 1 vaniljin sladkor.
Teran zlijemo v lonec, dodamo borovnice in damo kuhat. Na šibkem ognju pustimo
počasi vreti 20 minut. Odstavimo in primešamo sladkor, da se stopi. Ohlajeno
odcedimo in v vino vmešamo preostale sestavine. Dobro premešamo in nalijemo v
steklenice.
BOROVNIČEV LIKER Z MERLOTOMBOROVNIČEV LIKER Z MERLOTOMBOROVNIČEV LIKER Z MERLOTOMBOROVNIČEV LIKER Z MERLOTOM
2 l merlota, 1 l borovnic, 1 kg sladkorja, 6 vaniljinih sladkorjev, 2 dl žganja ali ruma.
Merlot, sladkor in vaniljin sladkor segrejemo, da se sladkor stopi. V ohlajeno
tekočino damo borovnice, žganje oziroma rum in napolnimo steklenice. Liker
hranimo na hladnem mestu, najboljše je v hladilniku. Pa na zdravje!
BUKOV LIKERBUKOV LIKERBUKOV LIKERBUKOV LIKERNjegov okus prežene vse dvome.
Mlado, a že izoblikovano bukovo listje, nekaj brinovih jagod, nekaj smrekovih
vršičkov, 1 l sadjevca (ali gina), 150-200 g sladkorja, 1 dl dobrega belega vina (ali
kozarec vinjaka), 3 dl vode.
V večji steklen kozarec ali steklenico natlačimo bukovo listje. Dodamo nekaj
brinovih jagod in nekaj smrekovih vršičkov. Vse skupaj prelijemo z dobrim
sadjevcem (ali z ginom) in pustimo stati na svetlobi, ne na soncu, mesec ali dva. Dlje
časa stoji, temnejše barve je liker. Odcedimo, nekaj listov prihranimo, ostalo listje
zavržemo. Na liter odcedka dodamo 150-200 g sladkorja, prevretega v 3 dl vode.
Količina sladkorja je odvisna od tega, kako sladko pijačo želimo pripraviti. Tekočino
ohladimo in prilijemo odcedku. Na liter te mešanice dodamo še 1 dl belega vina ali
50
konjaka. V posodi pustimo nekaj časa. Če se nabere kakšna usedlina, jo odstranimo.
Potem vse skupaj nalijemo v steklenice in v vsako damo nekaj bukovih listov.
ŠIPKOV LIKERŠIPKOV LIKERŠIPKOV LIKERŠIPKOV LIKERStar recept, originalno imenovan »hečapeč«, kar pomeni šipkov.
1l šipkovih jagod (približno 800 g), 3 nageljnove žbice, košček cimeta, malo
limonine lupine, 1l vodke ali sadjevca, 250 g sladkorja, 2,5 dl vode.
Šipkove jagode, najbolje tiste, ki so že prestale prvo slano, zdrobimo oziroma
zrežemo na majhne delčke. Damo jih v večjo stekleno posodo. Dodamo nageljnove
žbice, košček cimeta in limonino lupino ter prelijemo z žganjem. Pokrijemo in za 14
dni postavimo na svetel prostor, najbolje na sonce. Nato precedimo.
Skuhamo sladkor z vodo, tako da skupaj vreta 5 minut. Ohladimo in dodamo
žganju. Premešamo in čez par dni ponovno precedimo.
LIPOV LIKERLIPOV LIKERLIPOV LIKERLIPOV LIKER
Sveže lipovo cvetje damo v večji kozarec in ga prelijemo s toliko alkohola, da je
prekrito. Kozarec postavimo za 8 dni na sonce. Nato odlijemo tekočino in iztisnemo
51
cvetje. Tekočini dodamo v vodi prekuhan sladkor (na 1 liter tekočine vzamemo 750
g sladkorja in 3,75 dl vode). Nalijemo v steklenice in shranimo. Pijačo so nekdaj
priporočali za blaženje kašlja.
SNEŽNIŠKI LIKERSNEŽNIŠKI LIKERSNEŽNIŠKI LIKERSNEŽNIŠKI LIKER
V litrski kozarec ali v steklenico s širokim grlom stresemo dve pesti zelenih storžkov
ruševja. Če so storžki veliki, jih lahko tudi razpolovimo. Dodamo 5 do 6 jušnih žlic
medu ter do vrha zalijemo z dobrim domačim sadjevcem. Kozarce pustimo 21 dni v
kleti. Precedimo in ponudimo kot aperitiv.
TARJAK ALI TERJAKTARJAK ALI TERJAKTARJAK ALI TERJAKTARJAK ALI TERJAKČaj za mrzle dni in ob prehladnih obolenjih.
Zrele bezgove jagode stisnemo v preši ali sok izločimo s pomočjo sokovnika.
Pridobljeni sok postavimo na štedilnik in kuhamo toliko časa, da izhlapi približno
70 % tekočine. Če smo stisnili 10 l soka, to traja več kot 1 dan. Posebej moramo biti
pozorni, ker malo gostejša masa zelo rada kipi. Ko masa doseže gostoto medu,
približno 3 l povretka od 10 l soka, dodamo 1 kg sladkorja in na lahnem ognju
kuhamo še 30 minut. Za pripravo 1 l čaja potem potrebujemo samo vročo vodo, pol
kavne žličke tarjaka in sladkor po okusu.
KONZERVIRANJEKONZERVIRANJEKONZERVIRANJEKONZERVIRANJE
ČEMAŽEV SHRANEKČEMAŽEV SHRANEKČEMAŽEV SHRANEKČEMAŽEV SHRANEK
600 g čemaža, 20 g soli, 6 dl oljčnega olja.
V multipraktiku zmeljemo čemaž s soljo. Primešamo oljčno olje. Zmes nadevamo v
manjše kozarčke (na primer od Frutka), zapremo in shranimo. Takšen kozarček
zdrži do naslednjega nabiranja čemaža.
52
VLOŽENI JURČKI IVLOŽENI JURČKI IVLOŽENI JURČKI IVLOŽENI JURČKI I
Razmerje za pripravo tekočine za vlaganje: 1 dl kisa za vlaganje zmešamo z 1,25 dl
vode, cel poper, ščepec soli in sladkorja, šalotka.
Mlade sveže jurčke očistimo in operemo. Večje narežemo na kose, manjše pa lahko
pustimo cele. Stresemo jih v slan krop, ki mu dodamo nekaj kapljic limoninega soka,
in kuhamo 10 minut. Posebej zavremo kis, mu dodamo nekaj zrn popra, ščepec soli
in sladkorja, po okusu lahko tudi šalotko, in odcejene gobe. Dobro prekuhamo in
napolnimo v predhodno ogrete kozarce, ki jih takoj dobro zapremo (fotografija levo
spodaj).
VLOŽENI JURČKI IIVLOŽENI JURČKI IIVLOŽENI JURČKI IIVLOŽENI JURČKI II
1 l kisa za vlaganje, 1,5 l vode, cel poper, 1 žlica soli, 1 žlica sladkorja, lovorovi listi.
V loncu pristavimo in zavremo vse zgoraj naštete sestavine. Jurčke očistimo in
zrežemo na kose. Damo jih v osoljeno vrelo vodo in kuhamo 5 minut. Jurčke
odcedimo in še vroče razporedimo po kozarcih. Zalijemo jih z vročo raztopino kisa.
Kozarce zapremo, jih obrnemo na pokrov, pokrijemo z odejo in pustimo, da se
ohladijo (fotografija desno spodaj).
53
BRUSNIČNA OMAKABRUSNIČNA OMAKABRUSNIČNA OMAKABRUSNIČNA OMAKA
300 g zmrznjenih brusnic, 2 dl jabolčnega soka, 50 g sladkorja, žlička začimb za
medenjake.
Brusnice odtajamo in jih z jabolčnim sokom in sladkorjem zavremo. Dodamo
začimbe in vse skupaj dobro zmeljemo s paličnim mešalnikom. Steklenico z
zamaškom (5 dl) speremo z vročo vodo in jo narobe obrnjeno pustimo, da se malo
odcedi. Brusnično omako nalijemo v steklenico, jo tesno zapremo in za 5 minut
postavimo na glavo. Omaka se na hladnem obdrži do 2 tedna in odlično tekne k
divjačini, vaniljevemu sladoledu, sneženim kepam …
SADNI SIR IZ JEREBIKSADNI SIR IZ JEREBIKSADNI SIR IZ JEREBIKSADNI SIR IZ JEREBIK
Oprane jerebikine plodove damo v posodo, prekrijemo z vodo in kuhamo 10 minut.
Plodove brez tekočine pretlačimo skozi sito in dodamo 600 g sladkorja na 1 kg
plodov. Maso med neprestanim mešanjem skuhamo do gostega. Nato jo
razporedimo po pekaču 1 cm na debelo in v odprti pečici pri zelo nizki temperaturi
posušimo. Pravilno pripravljen sadni sir, razrezan na manjše kose in zavit v folijo, se
lahko obdrži več mesecev.
ŽELE IZ JEREBIKINIH IN BEZGOVIH JAGODŽELE IZ JEREBIKINIH IN BEZGOVIH JAGODŽELE IZ JEREBIKINIH IN BEZGOVIH JAGODŽELE IZ JEREBIKINIH IN BEZGOVIH JAGODMožnosti mešanja jerebike z drugimi plodovi je veliko.
1 kg jerebikinih jagod damo z malo vode v lonec in kuhamo pol ure. 1 kg bezgovih
jagod damo v sokovnik ali jih stisnemo skozi gosto bombažno tkanino, da dobimo
sok. Sok jerebike odcedimo skozi gazo, prilijemo sok bezga in dodamo 1 kg
sladkorja. Dodamo malo cimeta, sok 1 limone in pustimo vreti nekaj minut. Vroče
vlijemo v steklenice in takoj zapremo.
MARMELADA IZ BEZGA, RIBEZA IN GOZDNEGA JAGODIČJAMARMELADA IZ BEZGA, RIBEZA IN GOZDNEGA JAGODIČJAMARMELADA IZ BEZGA, RIBEZA IN GOZDNEGA JAGODIČJAMARMELADA IZ BEZGA, RIBEZA IN GOZDNEGA JAGODIČJAZaradi izrazite barve je posebej primerna za nadev pri biskvitih in tortah.
Vzamemo po 0,5 kg zrelih bezgovih jagod, črnega ribeza, borovnic in malin ali
robidnic. Sestavine (skupaj 2 kg) izbiramo poljubno. V loncu vse jagode dobro
zmečkamo. Dolijemo 2,5 dl vode in sok 1 limone ter med stalnim mešanjem
54
kuhamo 20 minut. Primešamo želirni sladkor in marmelado med stalnim mešanjem
še enkrat kratko prevremo. Še vročo marmelado vlijemo v kozarce in takoj zapremo.
DŽEM IZ BOROVNIC ALI BRUSNICDŽEM IZ BOROVNIC ALI BRUSNICDŽEM IZ BOROVNIC ALI BRUSNICDŽEM IZ BOROVNIC ALI BRUSNIC
1kg borovnic ali brusnic, najmanj 0,5 kg sladkorja (s to količino je marmelada dovolj
sladka in čvrsta, če pa imate radi bolj sladke stvari, seveda sledite napotkom naših
babic, ki so imele mero 1kg sladkorja na 1kg sadja).
Sadje zmešamo s sladkorjem in pustimo stati nekaj ur, da spusti sok. Sok odcedimo,
goščo zavremo, nato pa na majhnem ognju med stalnim mešanjem segrevamo,
dokler ne začne želirati (20-30 minut). Želirni preizkus: kanemo kapljico džema na
krožnik in če se ne razlije, ko krožnik nagnemo, je džem pripravljen. Če ne maramo
celih plodov, jih lahko pred kuhanjem s paličnim mešalnikom zmeljemo.
Raznih umetnih dodatkov za želiranje k borovnicam in brusnicam ni potrebno
dodajati, ker plodovi vsebujejo dovolj naravnih želirnih sestavin. Marmelada se
najboljše skuha v nizki in dovolj široki posodi (najboljše so črne, težke posode).
55
BOROVNIČEVA MARMELADABOROVNIČEVA MARMELADABOROVNIČEVA MARMELADABOROVNIČEVA MARMELADADel borovnic lahko zamenjamo z jagodami.
2 kg borovnic, 600 g sladkorja, 1 vrečka želirnega sredstva (želin), sok ene limone.
Borovnice stresemo v posodo in jih med stalnim mešanjem zavremo. Vmešamo
želirno sredstvo in kuhamo 10 minut. Dodamo sladkor in med stalnim mešanjem
kuhamo še približno 20 minut. Proti koncu prilijemo sok ene limone in dobro
premešamo. Marmelado takoj nalijemo v vroče kozarce, ki smo jih predhodno
segreli v pečici in jih takoj zapremo. Pri polnjenju pazimo, da kozarce napolnimo
povsem do roba.
Zelo dobro marmelado lahko pripravimo, če kilogram borovnic nadomestimo s
kilogramom rdečih gozdnih ali vrtnih jagod.
DRNULJEVA MARMELADADRNULJEVA MARMELADADRNULJEVA MARMELADADRNULJEVA MARMELADA
Drnulje skuhamo in pretlačimo. Stehtamo mezgo in dodamo pol toliko sladkorja.
Lahko uporabimo rjavi sladkor ali javorov sirup. Med mešanjem kuhamo 10 do 15
minut. Še vročo marmelado napolnimo v kozarce in zapremo.
Uporabljamo jo za prilogo k divjačini, z njo polnimo različne žepke ali jo
postrežemo s sladoledom. Odlična je tudi na črnem kruhu.
MARMELADA IZ SMREKOVIH VRŠIČKOVMARMELADA IZ SMREKOVIH VRŠIČKOVMARMELADA IZ SMREKOVIH VRŠIČKOVMARMELADA IZ SMREKOVIH VRŠIČKOVPalačinke s to marmelado so prava poslastica.
1 l mladih smrekovih vršičkov prelijemo z 2 l vode in dobro prekuhamo. Vre naj 20
minut. Odcedimo in vročemu soku primešamo 1,5 kg sladkorja in sok dveh limon.
Med stalnim mešanjem zmes vnovič kuhamo 15 minut. Potem dodamo potrebno
količino sredstva za strjevanje marmelad, kajti masa se sama od sebe s kuhanjem ne
bo strdila.
56
ZA ZDRAVJEZA ZDRAVJEZA ZDRAVJEZA ZDRAVJE
SIRUP SMREKOVIH VRŠIČKOVSIRUP SMREKOVIH VRŠIČKOVSIRUP SMREKOVIH VRŠIČKOVSIRUP SMREKOVIH VRŠIČKOVZaradi vsebnosti eteričnih olj odpira dihalne poti in pomaga pri izkašljevanju.
Spomladi naberemo mlade smrekove vršičke in jih po plasteh naložimo v steklene
kozarce. Plast vršičkov, plast sladkorja in tako naprej. Vse skupaj postavimo na
sonce, dokler se sladkor ne stopi. Potem odcedimo skozi gazo in sirup shranimo v
temnem prostoru. Za odrasle lahko čez odcejene vršičke prelijemo žganje, pustimo
stati nekaj ur, nekajkrat premešamo in odcedimo. Odcedek tekne kot preventiva
proti prehladu ali kot dodatek k lipovemu čaju.
SIRUP IZ PLODOV ČRNEGA BEZGASIRUP IZ PLODOV ČRNEGA BEZGASIRUP IZ PLODOV ČRNEGA BEZGASIRUP IZ PLODOV ČRNEGA BEZGA
5 kg bezgovih jagod, 5 dl vode, 2 kg rjavega sladkorja, 2 večji skorji cimeta,
4-5 nageljnovih žbic, košček ingverja.
Zrele bezgove jagode skrbno osmukamo s pecljev. Prebrane in oprane jagode
zmečkamo (lahko z roko ali pasirko), primešamo pest sladkorja, da dobimo več
soka, zmes pokrijemo in pustimo čez noč na hladnem.
Drugi dan vse še enkrat zmečkamo ali prepasiramo in pustimo stati še kakšnih šest
ur. Zmes precedimo (najbolje čez gosto gazo) in dodamo sladkor, cimet, nageljnove
žbice in ingver. Sok nato segrejemo na 80 °C. Nalijemo v segrete steklenice.
Steklenice takoj zapremo ter jih v ležečem položaju pustimo, da se ohladijo.
Sirup razredčimo z vročo vodo in ponudimo proti prehladu.
ZELIŠČNI ČAJ ZA DOBER DANZELIŠČNI ČAJ ZA DOBER DANZELIŠČNI ČAJ ZA DOBER DANZELIŠČNI ČAJ ZA DOBER DAN
Iz mladih listov navadnega jagodnjaka, poganjkov in listov malinjaka, cvetov črnega
bezga, plodov kumine in janeža, listov in cvetov navadne plahtice in materine
dušice, cvetov lipe, listov in cvetov repika, poprove mete, melise in citronke
pripravimo čajno mešanico v enakih delih. Za izboljšanje okusa lahko dodamo še
plodove šipka. V liter vrelega kropa stresemo jušno žlico čajne mešanice. Počakamo
7 do 10 minut, nato poparek precedimo. Po želji čaj sladkamo z domačim medom.
57
DOMAČI ČAJIDOMAČI ČAJIDOMAČI ČAJIDOMAČI ČAJI
V zimskih mesecih se ob večerih ob piškotih in pecivu prileže čaj, za katerega
sestavine naberemo sami v pomladno-poletnem času. Cvetove lipe, črnega bezga in
kamilic posušimo v suhem in temnem prostoru in jih suhe ločeno shranjujemo v
dobro zaprtih posodah. Pred cvetenjem naberemo meto in meliso in ju na enak
način posušimo in shranimo. Plodove šipka nabiramo, ko jih že oplazi prva slana, jih
posušimo in shranimo. Da je čaj še boljši, ga pripravimo z domačim medom,
sestavine pa zmešamo po lastnem okusu. Mešanici lahko dodamo tudi posušene
liste plahtice, vršičke dobre misli, stebelca z listi in cvetovi materine dušice in liste,
pa tudi plodove, maline in robide.
58
RECEPTE SO PRISPEVALI:RECEPTE SO PRISPEVALI:RECEPTE SO PRISPEVALI:RECEPTE SO PRISPEVALI:
Alojz Bajc:Alojz Bajc:Alojz Bajc:Alojz Bajc: SOLATA IZ KRESNIČEVJA
Mojca Bogovič:Mojca Bogovič:Mojca Bogovič:Mojca Bogovič: NAMAZ S ČEMAŽEM, ČEMAŽEVA JUHA I
Mateja Cojzer:Mateja Cojzer:Mateja Cojzer:Mateja Cojzer: BOROVNIČEV LIKER Z MERLOTOM
Rok Havliček:Rok Havliček:Rok Havliček:Rok Havliček: BOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANO (s fotografijo)
Hedvika Jenčič:Hedvika Jenčič:Hedvika Jenčič:Hedvika Jenčič: GOBOVA JUHA III, POHORSKA OMLETA, KOSTANJEV PIRE, KOSTANJEV
PUDING, KOSTANJEVA TORTA III (s fotografijo), BOROVNIČEV NAPITEK, BEZGOV
SIRUP IZ CVETOV, DRNULJEVA MARMELADA, SIRUP IZ PLODOV ČRNEGA BEZGA
Martina Kastelec:Martina Kastelec:Martina Kastelec:Martina Kastelec: ČEMAŽEVA JUHA II, SNEŽNIŠKI LIKER, ZELIŠČNI ČAJ ZA DOBER DAN
Franc Kogovšek:Franc Kogovšek:Franc Kogovšek:Franc Kogovšek: RAČJA PAŠTETA
Peter Krma:Peter Krma:Peter Krma:Peter Krma: GOBOVA JUHA II (s fotografijo), RULADA Z GOZDNIMI JAGODAMI (s
fotografijo), VLOŽENI JURČKI II (s fotografijo)
Lili Logaj: Lili Logaj: Lili Logaj: Lili Logaj: ČEMAŽEV PESTO II
Cilka Macuh: Cilka Macuh: Cilka Macuh: Cilka Macuh: KOSTANJEVE KOCKE, KOSTANJEVA TORTA I
Franc Miklavčič:Franc Miklavčič:Franc Miklavčič:Franc Miklavčič: BUKOVO LISTJE V SOLATI, PEČENA JABOLKA S KOSTANJI, NADEV ZA
KOSTANJEVO POTICO, BOVLA Z BEZGOVIM CVETJEM, BUKOV LIKER, TARJAK ALI
TERJAK, SADNI SIR IZ JEREBIK, ŽELE IZ JEREBIKINIH IN BEZGOVIH JAGOD, MARMELADA
IZ BEZGA, RIBEZA IN GOZDNEGA JAGODIČJA, MARMELADA IZ SMREKOVIH VRŠIČKOV,
SIRUP SMREKOVIH VRŠIČKOV
Janez Nograšek: Janez Nograšek: Janez Nograšek: Janez Nograšek: JELENOV JEZIK V SOLATI, DIVJAČINSKI GOLAŽ II
Branka Ojnik:Branka Ojnik:Branka Ojnik:Branka Ojnik: ČEMAŽEV PESTO I, KOSTANJEVA KREMNA JUHA, PEČENE SIROVKE,
GOZDARSKA GOBOVA OMAKA, GOZDARSKA ZMEŠNJAVA, ČEMAŽEVI ŠIROKI REZANCI,
ČEMAŽEVI AJDOVI ŠTRUKLJI, ČEMAŽEV SHRANEK
59
Jana Omejc:Jana Omejc:Jana Omejc:Jana Omejc: PREPROSTI ČEMAŽEV NAMAZ, GOBOVA PAŠTETA, JURČKI Z JAJCI, JUHA Z
JURČKI IN AJDOVO KAŠO, GOBOVE POLPETE (s fotografijo), AJDOVA KAŠA Z GOBAMI,
SKUTNI ŽLIČNIKI Z JURČKI IN PETERŠILJEVO OMAKO, OCVRTO BEZGOVO CVETJE,
KOSTANJEVA KREMA Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMI, KOSTANJEVE JESENSKE KROGLICE,
BEZGOVA PITA, BOROVNIČEVA PITA (s fotografijo), BOROVNIČEVA POGAČA,
KOSTANJEVE REZINE I, KOSTANJEVE REZINE II, TORTA S ČOKOLADO IN BOROVNICAMI
(s fotografijo), KOSTANJEVA POTICA, ŠABESA, SOK IZ DRNULJ, BOROVNIČEV LIKER S
TERANOM, LIPOV LIKER, VLOŽENI JURČKI I (s fotografijo), BOROVNIČEVA
MARMELADA
Nevenka Potočnik:Nevenka Potočnik:Nevenka Potočnik:Nevenka Potočnik: JELENOVI ZREZKI Z GOBAMI IN ZELENO PAPRIKO
Barbara Slabanja:Barbara Slabanja:Barbara Slabanja:Barbara Slabanja: ZMEŠANA JAJČKA Z GOBAMI, GOBOVA JUHA I, GOBOV RAGU,
DIVJAČINSKI GOLAŽ I, BEZGOVI ALI ROBINJINI OCVRTKI, PEČENA JABOLKA Z OREHI,
OREHOVI PIŠKOTI I, OREHOVI PIŠKOTI II (s fotografijo), LEŠNIKOVI VETRCI, KMEČKI
KRUHKI (s fotografijo), MEDENJAKI, MAFINI Z BRUSNICAMI, OREHOVA POTICA,
BRUSNIČNA OMAKA, DŽEM IZ BOROVNIC ALI BRUSNIC (s fotografijo), DOMAČI ČAJI
Marija Sodja Kladnik:Marija Sodja Kladnik:Marija Sodja Kladnik:Marija Sodja Kladnik: ČČ OBARA
Mojca Stupan Kobilica:Mojca Stupan Kobilica:Mojca Stupan Kobilica:Mojca Stupan Kobilica: SKUTINO PECIVO Z BOROVNICAMI, LEDENI SADNI NAPITEK
Roman Šimic: Roman Šimic: Roman Šimic: Roman Šimic: ŠPAGETI Z JURČKI IN ČEMAŽEM (s fotografijo), PALAČINKE Z BEZGOM (s
fotografijo)
Marijana Tavčar:Marijana Tavčar:Marijana Tavčar:Marijana Tavčar: PRAŽENI ŠPARGLJI (s fotografijo), QUICHE Z LISIČKAMI, JOGURTOVA
STRJENKA, KOSTANJEVA TORTA II (s fotografijo), ŠIPKOV LIKER (s fotografijama)
Miha Zabret:Miha Zabret:Miha Zabret:Miha Zabret: BRSTIČNI OHROVT S KOSTANJEM
Helena Zorn:Helena Zorn:Helena Zorn:Helena Zorn: SOLATA Z BODEČO LOBODIKO
Avtor fotografij na naslovnici in na strani 9 (Čemaž): Miha ZabretAvtor fotografij na naslovnici in na strani 9 (Čemaž): Miha ZabretAvtor fotografij na naslovnici in na strani 9 (Čemaž): Miha ZabretAvtor fotografij na naslovnici in na strani 9 (Čemaž): Miha Zabret
Lektorica: prof. Vlasta MilavecLektorica: prof. Vlasta MilavecLektorica: prof. Vlasta MilavecLektorica: prof. Vlasta Milavec
60
VSEBINAVSEBINAVSEBINAVSEBINA
KNJIGI NA POT ...................................................................................................... 2
UVOD ...................................................................................................................... 3
GOZD V PREHRANI NEKDAJ IN DANES.................................................................... 3
GOZD V PREHRANI V SLOVENIJI ............................................................................. 5
GOZDARJI IN KUHA ............................................................................................... 7
ZA ZAČETEK ALI PRIGRIZEK .................................................................... 10
NAMAZ S ČEMAŽEM ............................................................................................ 10
PREPROSTI ČEMAŽEV NAMAZ .............................................................................. 11
ČEMAŽEV PESTO I ............................................................................................... 11
ČEMAŽEV PESTO II .............................................................................................. 11
ČEMAŽEVA JUHA I ............................................................................................... 11
ČEMAŽEVA JUHA II .............................................................................................. 12
KOSTANJEVA KREMNA JUHA................................................................................ 12
PRAŽENI ŠPARGLJI ............................................................................................... 12
ČČ OBARA .......................................................................................................... 14
GOBOVE JEDI ......................................................................................................... 14
PEČENE SIROVKE ................................................................................................. 14
GOBOVA PAŠTETA............................................................................................... 14
JURČKI Z JAJCI..................................................................................................... 15
ZMEŠANA JAJČKA Z GOBAMI................................................................................ 15
GOBOVA JUHA I .................................................................................................. 15
GOBOVA JUHA II.................................................................................................. 16
GOBOVA JUHA III................................................................................................. 17
JUHA Z JURČKI IN AJDOVO KAŠO ......................................................................... 17
GOZDARSKA GOBOVA OMAKA ............................................................................ 17
GOBOV RAGU...................................................................................................... 18
GOZDARSKA ZMEŠNJAVA .................................................................................... 18
GOBOVE POLPETE ............................................................................................... 18
AJDOVA KAŠA Z GOBAMI..................................................................................... 19
ŠPAGETI Z JURČKI IN ČEMAŽEM ........................................................................... 20
SKUTNI ŽLIČNIKI Z JURČKI IN PETERŠILJEVO OMAKO ............................................ 21
QUICHE Z LISIČKAMI ........................................................................................... 21
DIVJAČINA ............................................................................................................. 22
RAČJA PAŠTETA .................................................................................................. 22
JELENOV JEZIK V SOLATI...................................................................................... 23
JELENOVI ZREZKI Z GOBAMI IN ZELENO PAPRIKO ................................................. 23
61
DIVJAČINSKI GOLAŽ I .......................................................................................... 24
DIVJAČINSKI GOLAŽ II ......................................................................................... 24
PRILOGE ................................................................................................................ 25
PALAČINKE Z BEZGOM ........................................................................................ 25
BEZGOVI ALI ROBINJINI OCVRTKI ......................................................................... 26
ČEMAŽEVI ŠIROKI REZANCI.................................................................................. 26
ČEMAŽEVI AJDOVI ŠTRUKLJI ................................................................................ 26
BRSTIČNI OHROVT S KOSTANJEM ........................................................................ 27
SOLATE ................................................................................................................. 27
BUKOVO LISTJE V SOLATI .................................................................................... 27
SOLATA Z BODEČO LOBODIKO............................................................................ 27
SOLATA IZ KRESNIČEVJA ..................................................................................... 28
SLADICE ................................................................................................................ 28
POHORSKA OMLETA............................................................................................ 28
JOGURTOVA STRJENKA........................................................................................ 29
PEČENA JABOLKA S KOSTANJI.............................................................................. 29
PEČENA JABOLKA Z OREHI................................................................................... 29
KOSTANJEVA KREMA Z VLOŽENIMI ČEŠNJAMI....................................................... 30
KOSTANJEV PIRE ................................................................................................. 30
KOSTANJEV PUDING............................................................................................ 30
KOSTANJEVE JESENSKE KROGLICE........................................................................ 31
OREHOVI PIŠKOTI I.............................................................................................. 31
OREHOVI PIŠKOTI II............................................................................................. 32
LEŠNIKOVI VETRCI............................................................................................... 33
MEDENJAKI ......................................................................................................... 33
KMEČKI KRUHKI .................................................................................................. 34
MAFINI Z BRUSNICAMI......................................................................................... 34
BEZGOVA PITA .................................................................................................... 35
SKUTINO PECIVO Z BOROVNICAMI....................................................................... 35
BOROVNIČEV KOLAČ S KISLO SMETANO .............................................................. 36
BOROVNIČEVA PITA ............................................................................................ 37
BOROVNIČEVA POGAČA ...................................................................................... 38
RULADA Z GOZDNIMI JAGODAMI......................................................................... 38
KOSTANJEVE KOCKE............................................................................................ 39
KOSTANJEVE REZINE I.......................................................................................... 40
KOSTANJEVE REZINE II......................................................................................... 41
KOSTANJEVA TORTA I ......................................................................................... 41
KOSTANJEVA TORTA II ........................................................................................ 42
KOSTANJEVA TORTA III ....................................................................................... 43
62
TORTA S ČOKOLADO IN BOROVNICAMI............................................................... 44
OREHOVA POTICA............................................................................................... 45
KOSTANJEVA POTICA .......................................................................................... 46
NADEV ZA KOSTANJEVO POTICO......................................................................... 47
PIJAČE ................................................................................................................... 47
LEDENI SADNI NAPITEK ....................................................................................... 47
BOROVNIČEV NAPITEK ........................................................................................ 47
ŠABESA ............................................................................................................... 48
BEZGOV SIRUP IZ CVETOV ................................................................................... 48
SOK IZ DRNULJ.................................................................................................... 48
BOVLA Z BEZGOVIM CVETJEM.............................................................................. 48
BOROVNIČEV LIKER S TERANOM.......................................................................... 49
BOROVNIČEV LIKER Z MERLOTOM ....................................................................... 49
BUKOV LIKER ...................................................................................................... 49
ŠIPKOV LIKER ...................................................................................................... 50
LIPOV LIKER ........................................................................................................ 50
SNEŽNIŠKI LIKER ................................................................................................. 51
TARJAK ALI TERJAK ............................................................................................. 51
KONZERVIRANJE .................................................................................................... 51
ČEMAŽEV SHRANEK ............................................................................................ 51
VLOŽENI JURČKI I ................................................................................................ 52
VLOŽENI JURČKI II ............................................................................................... 52
BRUSNIČNA OMAKA ............................................................................................ 53
SADNI SIR IZ JEREBIK ........................................................................................... 53
ŽELE IZ JEREBIKINIH IN BEZGOVIH JAGOD............................................................. 53
MARMELADA IZ BEZGA, RIBEZA IN GOZDNEGA JAGODIČJA ................................... 53
DŽEM IZ BOROVNIC ALI BRUSNIC......................................................................... 54
BOROVNIČEVA MARMELADA ............................................................................... 55
DRNULJEVA MARMELADA.................................................................................... 55
MARMELADA IZ SMREKOVIH VRŠIČKOV ............................................................... 55
ZA ZDRAVJE........................................................................................................... 56
SIRUP SMREKOVIH VRŠIČKOV .............................................................................. 56
SIRUP IZ PLODOV ČRNEGA BEZGA....................................................................... 56
ZELIŠČNI ČAJ ZA DOBER DAN .............................................................................. 56
DOMAČI ČAJI ...................................................................................................... 57
RECEPTE SO PRISPEVALI: ........................................................................................ 58
VSEBINA.............................................................................................................. 60
Recommended