View
10
Download
1
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Aleš JESENIČNIK
KONSTRUKCIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA
ZA AVTOMATSKO TEHTANJE POLIZDELKOV
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo
Maribor, maj 2012
Fakulteta za strojništvo
KONSTRUKCIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA
ZA AVTOMATSKO TEHTANJE POLIZDELKOV
Diplomsko delo
Študent: Aleš Jeseničnik
Študijski program: Visokošolski strokovni program
Strojništvo
Smer: Konstrukterstvo in gradnja strojev
Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč
Somentor: izr. prof. dr. Tone Lerher
Maribor, maj 2012
Vložen original sklepa o
potrjeni temi diplomskega dela
II
I Z J A V A
Podpisani Aleš Jeseničnik izjavljam, da:
je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.
dr. Iztok Potrča in somentorstvom izr. prof. dr. Toneta Lerherja;
predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, maj 2012 Podpis:__________________________
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču in
somentorju izr. prof. dr. Tonetu Lerherju za pomoč in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi kolektivu podjetja Unior d.d. za
možnost in pomoč pri opravljanja diplomskega dela v
podjetju.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij in punci Ani za potrpežljivost in moralno
podporo pri nastajanju diplomskega dela.
IV
KONSTRUKCIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA ZA AVTOMATSKO
TEHTANJE POLIZDELKOV
Ključne besede: transportni sistemi, tračni transporter, členkasti transporter, tehtanje in
sortiranje
UDK: 621.867.1:681.26(043.2)
POVZETEK
Diplomsko delo Konstrukcija transportnega sistema za avtomatsko tehtanje polizdelkov,
prikazuje proces izdelave transportnega sistema za avtomatsko tehtanje polizdelkov, od
analize tehnoloških in pretočnih zahtev do izdelave transportnega sistema. V uvodnem delu
so podrobno predstavljene zahteve za zasnovo in delovanje transportnega sistema, ter
prikazana tehnologija obdelovancev. Osrednji del diplomskega dela prikazuje idejno zasnovo
transportnega sistema z upoštevanjem podanih zahtev in določitev konstrukcijskih
parametrov transporterjev. V zaključnem delu diplomskega dela so predstavljeni ključni
segmenti transportnega sistema, ter predstavljena izdelava tehniške dokumentacije.
V
DESIGN OF THE CONVEYING SYSTEM FOR AUTOMATIC
WEIGHING OF INTERMEDIATE PRODUCTS
Key words: transport systems, belt conveyor, plate conveyor, weighing and sorting
UDK: 621.867.1:681.26(043.2)
ABSTRACT
Diploma work titled Design of the conveying system for automatic weighing of the
intermediate products shows the whole process of designing transport system from analyses
of technological and flow demands to manufacturing of conveying system. In preface part of
diploma work are described the demands for design in operation of transport system and the
technology of products. The conceptual design of the system in consideration of initial
demands and determination of conveyors construction parameters are represented in the
central part of diploma work. Some of the crucial segments of transport system and the
making of technical documentation are presented in the conclusion of diploma work.
VI
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................... - 1 -
1.1 Opis splošnega področja dela ................................................................................. - 1 -
1.2 Opredelitev problema ter namen in cilji naloge ...................................................... - 2 -
1.3 Predstavitev podjetja UNIOR d.d. .......................................................................... - 2 -
1.4 Vhodni podatki in zahteve ...................................................................................... - 4 -
1.5 Opredelitev tehnologije obdelovancev ................................................................... - 5 -
1.6 Kratek opis strukture dela ....................................................................................... - 9 -
2 IDEJNA ZASNOVA ..................................................................... - 10 -
2.1 Analiza obstoječega stanja .................................................................................... - 10 -
2.2 Prikaz idejne zasnove ............................................................................................ - 11 -
2.3 Tračna tehtnica ...................................................................................................... - 13 -
2.3.1 Princip delovanja tehtnic, variacije in ponudniki .............................................. - 14 -
3 KONSTRUIRANJE TRAČNEGA IN ČLENKASTEGA
TRANSPORTERJA .......................................................................... - 17 -
3.1 Določitev konstrukcijskih parametrov transporterjev ........................................... - 17 -
3.1.1 Transporter 1 – členkasti transporter ................................................................. - 17 -
3.1.2 Transporter 2 – tračni transporter ...................................................................... - 25 -
4 IZDELAVA TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE ................................ - 33 -
4.1 Opis posameznih segmentov naprave ................................................................... - 33 -
4.1.1 Vodila na pripravljalnem členkastem transporterju .......................................... - 33 -
4.1.2 Sortirne pnevmatske komponente na tračnem transporterju ............................. - 34 -
4.1.3 Nosilna konstrukcija .......................................................................................... - 35 -
4.1.4 Nosilni in vlečni in elementi ............................................................................. - 37 -
4.2 Modeliranje in izdelava tehniške dokumentacije .................................................. - 39 -
5 NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE TRANSPORTERJEV ............... - 40 -
5.1 Vzdrževanje Transporterja 1 ................................................................................. - 41 -
5.2 Vzdrževanje Transporterja 2 ................................................................................. - 43 -
5.3 Vzdrževanje in umerjanje tračne tehtnice ............................................................. - 44 -
6 ZAKLJUČEK ............................................................................... - 45 -
7 LITERATURA ............................................................................. - 46 -
VII
8 SEZNAM PRILOG ...................................................................... - 47 -
VIII
KAZALO SLIK
Slika 1.1: Unior v 60-ih letih ................................................................................................. - 3 -
Slika 1.2: Izdelki Uniorja s področja avtomobilske industrije .............................................. - 3 -
Slika 1.3: Ročno orodje UNIOR ........................................................................................... - 4 -
Slika 1.4: Nasadni ključi in podaljški nasadnih ključev ........................................................ - 5 -
Slika 1.5: Deli za motorje ...................................................................................................... - 6 -
Slika 1.6: Gredi za hidravlične motorje ................................................................................. - 6 -
Slika 1.7: Obdelovanci .......................................................................................................... - 7 -
Slika 1.8: Lasco ..................................................................................................................... - 8 -
Slika 1.9: Primer gredi za hidravlične motorje po fazah hladnega kovanja .......................... - 9 -
Slika 2.1: CM100CNC Amada in delovno mesto za tehtanje polizdelkov ......................... - 10 -
Slika 2.2: Digitalna tehtnica CTS 6000 ............................................................................... - 11 -
Slika 2.3: Idejna zasnova transportno – tehtalnega sistema ................................................ - 11 -
Slika 2.4: Transportni sistem za tehtanje polizdelkov ......................................................... - 12 -
Slika 2.5: Princip delovanja tračne tehtnice ........................................................................ - 14 -
Slika 2.6: Milltronics MCL ................................................................................................. - 15 -
Slika 2.7: Milltronics WD600 ............................................................................................. - 16 -
Slika 2.8: Milltronics MBS .................................................................................................. - 16 -
Slika 3.1: Členkasti transporter ........................................................................................... - 17 -
Slika 3.2: Shema členkastega transporterja s kontrolnimi točkami za preračun odporov ... - 18 -
Slika 3.3: Transport kosovnega materiala ........................................................................... - 19 -
Slika 3.4: Tračni transporter ................................................................................................ - 25 -
Slika 3.5: Shema tračnega transporterja s kontrolnimi točkami za preračun odporov ........ - 26 -
Slika 3.6: Transport kosovnega materiala ........................................................................... - 27 -
Slika 3.7: Pogonski boben (Eytelweinova enačba) ............................................................. - 30 -
Slika 4.1: Vodila na členkastem transporterju ..................................................................... - 33 -
IX
Slika 4.2: Sortirne komponente na tračnem transporterju ................................................... - 34 -
Slika 4.3: Primer premika kretnice ...................................................................................... - 34 -
Slika 4.4: Cilinder CM3 series ............................................................................................ - 35 -
Slika 4.5: Konstrukcija členkastega transporterja ............................................................... - 35 -
Slika 4.6: Aluminijasta profila 45x45 in 45x60 .................................................................. - 36 -
Slika 4.7: Nivelirna noga ..................................................................................................... - 36 -
Slika 4.8: Gred, vlečna veriga in verižniki členkastega transporterja ................................. - 37 -
Slika 4.9: Pogonski valj tračnega transporterja ................................................................... - 38 -
Slika 4.10: Solidworks logotip ............................................................................................ - 39 -
KAZALO TABEL
Tabela 1: Dimenzije izbranih polizdelkov............................................................................. - 5 -
Tabela 2: Vzdrževanje členkastega transporterja ................................................................ - 41 -
Tabela 3: Vzdrževanje tračnega transportrja ....................................................................... - 43 -
X
UPORABLJENI SIMBOLI
G [kg)] teža zaboja
Qtzah [kg/h] zahtevana zmogljivost
L [m] dolžina transportiranja
δ [⁰] nagibni kot transporterja
B [m] širina traku
Qkos [kos/h] kosovna zahtevana zmogljivost
v [m/s] hitrost transportiranja
q [kg/m] kontinuirana obremenitev na trak
G [N] masa bremena
a [m] razdalja med dvema zabojema
f1 koeficient trenja med verigo in progo
Fmin [N] minimalna vlečna sila
F1 [N] minimalna sila v traku
F2 [N] seštevek minimalne sile v traku in odporov na ravnem odseku
povratne veje
1(ΔF)2 [N] odpori na ravnem odseku povratne veje
ΔFtren [N] odpori zaradi trenja ob podlago
ΔFspust [N] odpori zaradi spusta verige
g [m/s2] gravitacijska konstanta
q0 [N] obremenitev zaradi lastne teže verige (traku)
F3 [N] sila v traku na tretjem odseku
ΔFK [N] odpori pri preusmeritvi verige
Fdo [N] dotekalna sila
3(ΔF)4 [N] odpori na ravnem odseku delavne veje
ΔFKp [N] odpori na pogonskem verižniku
ΔFK [N] odpori zaradi trenja na pogonskem verižniku
ΔFP [N] dinamična sila (poligonski efekt pri pogonskem verižniku)
GZV [N] teža verižnika in gredi
m1 [N] masa gredi
dc [mm] premer osi pri ležaju
μc koeficient trenja v ležaju verižnika
XI
t delitev verige
F4cel [N] celotna sila v traku
Fnap [N] napenjalna sila
PM [W] potrebna moč motorja
Fu [N] pogonska oziroma obodna sila
Fod [N] odtekalna sila
ηg izkoristek motorja
Fmax [N] največja vlečna sila
H [m] višinska razlika
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
1.1 Opis splošnega področja dela
Hladno kovanje je postopek preoblikovanja kovin pri temperaturi okolice, pri katerem se
zaradi učinka zunanje sile ustvari plastična deformacija, ki trajno preoblikuje surovec. Glede
na postopek odrezovanja hladno kovanje odlikuje visoka izraba materiala in ekonomičnost,
kratki časi izdelave, ter boljše mehanske lastnosti izdelkov.
Odkovku se pri hladnem kovanju ohranja masa ter volumen, ki pa morata biti pred
preoblikovanjem točno določena, kajti v nasprotnem primeru lahko dobimo ob premajhni
količini materiala v orodju nepopolne izdelke, v primeru preveč materiala pa lahko nastopi
tudi lom orodja. Zato je potrebno vsak obdelovanec pred postopkom hladnega kovanja stehtati
in tako posredno določiti natančen volumen materiala.
Ročno tehtanje vseh obdelovancev posebej je lahko zelo zamudno opravilo, visoka pa je
tudi možnost napake samega delavca pri tehtanju, kar pa lahko pusti velike finančne
posledice. Zato je v tem procesu smotrna avtomatizacija procesa tehtanja in sortiranja, s
čemer se skrajša čas tehtanja in obenem izloči faktor možnosti človeške napake.
Obdelovanci so valjaste oblike, manjših tež, ter imajo zelo ostre robove, kar je pri
snovanju potrebno upoštevati v smislu robustnosti transportne naprave oz. transporterja in
možnosti prekomerne obrabe nekaterih elementov sistema.
Sistem tehtanja je možen z uporabo tračnega in členkastega transporterja, ter tračne
tehtnice v skupnem transportnem sistemu. Tračni transporterji se uporabljajo za prenos tako
sipkega kot kosovnega materiala, njihova uporaba pa je možna v skoraj vseh industrijskih
panogah. Odlikuje jih velika zmogljivost transportiranja, enostavna konstrukcija ter
ekonomičnost. Členkaste transporterje, katerih nosilni elementi so plošče, vlečni element pa
veriga pa odlikuje visoka odpornost na obrabo in dolga življenjska doba.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
1.2 Opredelitev problema ter namen in cilji naloge
Za potrebe podjetja Unior d.d. je potrebno skonstruirati transportni sistem za avtomatsko
tehtanje kovinskih valjastih polizdelkov. Proces tehtanja in razvrščanja se je do sedaj opravljal
ročno. Transportni sistem sestoji iz členkastega transporterja z vodili, ki pripravi obdelovance
za tehtanje, tehtalnega transporterja oz. tračne tehtnice ter tračnega transporterja s
komponentami za razvrščanje. Kot izhodišče za izdelavo so služile same zahteve podjetja,
mere, teža in pretok obdelovancev.
V diplomskem delu bo prikazano konstruiranje členkastega transporterja z vodili, ter
tračnega transporterja s komponentami za razvrščanje, medtem, ko bo tehtalni transporter oz.
tračno tehtnico zasnovalo podjetje Alba d.o.o.
Cilji diplomskega dela so naslednji:
posnetek obstoječega stanja procesa tehtanja in sortiranja;
izbira primerne rešitve procesa tehtanja in sortiranja;
konstruiranje transportnega sistema za avtomatsko tehtanja polizdelkov;
izdelava tehniške dokumentacije transportnega sistema.
1.3 Predstavitev podjetja UNIOR d.d.
Začetki in razvoj podjetja:
Na obronkih Pohorja so že v 18. stoletju nastale prve železarne (fužine), ki so delovale
predvsem kot večje kovačnice, kjer so ročno izdelovali poljedelska in razna obrtniška
orodja.
Leta 1910 je nastala Štajerska železoindustrijska družba z omejeno zavezo. Kovaški
obrat s skrajšanim nazivom Štajerska Zreče. Izdelovali so kovano ročno orodje za
kmetijstvo, gozdarstvo in ostale obrti.
Podjetje je bilo v vojni požgano, vendar v naslednjih letih obnovljeno in je leta 1950
prešlo v družbeno last. Sledila je temeljita rekonstrukcija tovarne. Nove zmogljivosti
(orodjarna in obrat za mehansko obdelavo ročnega orodja) so osnova za razvoj dveh
proizvodnih programov: ročnega orodja in utopno kovanih odkovkov.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
Slika 1.1: Unior v 60-ih letih
V 70-ih letih tovarna dobi novo ime: UNIOR, tovarna kovanega orodja Zreče. Novi
naziv je skovanka besed univerzalno orodje, po katerem je tovarna že dobro znana.
Sredi 70-ih začne tovarna z izgradnjo klimatskega zdravilišča, ter olimpijskega
središča Rogla, nekaj let kasneje pa še z zdraviliščem Terme Zreče.
V 80-ih letih Unior uveljavi svoj položaj v Evropski avtomobilski industriji. Postane
eden večjih evropskih proizvajalcev lažjih odkovkov in eden največjih evropskih
proizvajalcev ojnic za bencinske motorje, s katerimi sodi med glavne dobavitelje
koncernov kot so VW, BMW in drugi.
Slika 1.2: Izdelki Uniorja s področja avtomobilske industrije
Unior prične s širitvijo izvoza ročnega orodja v kateri so še zlasti pomembna
Uniorjeva distribucijska podjetja za trženje in prodajo v Avstriji, Nemčiji, Veliki
Britaniji, Franciji, Italiji, Španiji, Grčiji, Makedoniji in Singapurju.
Leta 1997 je bilo uspešno podjetje preoblikovano v delniško družbo UNIOR.
Danes je delniška družba Unior, ki zaposluje okoli 2200 ljudi, med največjimi in
izvozno najpomembnejšimi slovenskimi podjetji. S svojimi petimi programi
Odkovkov, Sintra, Ročnega orodja, Strojne opreme in Turizma je družba zavezana
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
visoki kakovosti, doseganju visoke stopnje izkoriščenosti svojih zmogljivosti,
povečevanju produktivnosti in doseganju optimalne dobičkonosnosti.
Slika 1.3: Ročno orodje UNIOR
1.4 Vhodni podatki in zahteve
Pred začetkom konstruiranja so bile posredovane določene zahteve in določila glede izvedbe,
ter samega delovanja transportnega sistema za avtomatsko tehtanje polizdelkov.
Proces priprave, tehtanja in razvrščanja obdelovancev mora biti povsem avtomatiziran.
Ločujejo se pravilni, prelahki in pretežki izdelki.
Določene so največje dovoljene dimenzije naprave, katere višina mora biti cca. 650
mm, medtem ko dolžina ne sme presegati 2000 mm in širina 500 mm. Transportni sistem se
mora prilagajati CNC žagi Amada, tako da obdelovanci padajo neposredno na transporter.
Zagotovljena mora biti tudi stabilnost konstrukcije (brez vibracij).
Kovinski obdelovanci so različnih dimenzij in mase (tabela 1), ter imajo ostre robove,
zato je pomembna robustna izvedba traku, odpornega na udarce.
Zahtevana natančnost tehtanja je +/-1,5 g, programska oprema tehtnice pa mora
omogočati statistični pregled nad tehtanjem, filtriranjem in nadaljnjo obdelavo podatkov
vezanih na prelahke in pretežke artikle. Omogočena mora biti tudi povezava programske
opreme z obstoječim informacijskim sistemom.
Zmogljivost transportnega sistema je pogojena s hitrostjo razreza žage Amada, ter
zmožnostjo tehtanja tračnega sistema. Potrebno je stehtati in razvrstiti najmanj 600 kosov/h
oz. cca 10 kosov/min, kar pomeni da je za obdelavo enega izdelka na voljo 6 s.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
Tabela 1: Dimenzije izbranih polizdelkov
1.5 Opredelitev tehnologije obdelovancev
Vsi obdelovanci se izdelujejo oz. pripravljajo za proces hladnega kovanja. V največji meri se
izdelujejo posamezni deli za motorje (slika 1.5), nasadni ključi (slika 1.4), ter podaljški
nasadnih ključev (slika 1.4) in gredi za hidravlične motorje (slika 1.6).
Slika 1.4: Nasadni ključi in podaljški nasadnih ključev
Naziv obdelovanca Ø obdel L obdel. Teža (g) kos/8 ur kos/h kg/h
GRED KRMILNA EPMM 129 1001 800T Ø32 72 440 -3g 2700 338 149
DRSNI VENTIL 41328 037 00T2 Ø33 73 482 ±2g 2700 338 163
GRED KRMILNA EPRM 41344 227 00T Ø44 108,5 1285 ±4g 2050 256 329
GRED KRMILNA GW 41344 301 00A Ø44 65,5 764 ±2g 2050 256 196
GRED KRMILNA EPMSY 41344 024 00T Ø47 91 1226 ±2g 2100 263 322
GRED KRMILNA MS 129 1001 100T Ø47 93 1265 ±4g 2100 263 332
GRED KRMILNA EPRM B 41344 284 00T Ø44 132 1556 ±2g 2000 250 389
GRED KRMILNA EPMH 41344 476 00T Ø52 113 1854 ±4g 1870 234 433
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
Slika 1.5: Deli za motorje
Slika 1.6: Gredi za hidravlične motorje
Sama tehnologija obdelovancev se začne pri razrezu jeklenih palic različnih premerov. Palice
se razrežejo na več valjastih obdelovancev predpisane dolžine.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
Slika 1.7: Obdelovanci
Naslednja operacija je tehtanje in razvrščanje polizdelkov. S tem postopkom izločimo izdelke,
ki ne dosegajo želene teže. Za obdelavo, kot je proces hladnega kovanja je potrebno določiti
natančen volumen materiala, kar pa se najlažje določi prav s težo. V primeru da je materiala v
orodju za hladno kovanje premalo, dobimo nepopolne izdelke, v primeru preveč materiala v
orodju pa lahko nastopi tudi lom orodja, kar pa si zavoljo velikih stroškov popravila ne
smemo privoščiti. Zato je operacija tehtanja in sortiranja ena izmed pomembnejših v samem
procesu priprave obdelovancev.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
Obdelovanci so nato pripravljeni na operacijo hladnega kovanja. Hladno kovanje je postopek
masivnega preoblikovanja kovin pri temperaturi okolice. Odlikuje ga visoka izraba materiala
in ekonomičnost glede na postopek odrezovanja in toplega kovanja, odlične mehanske
lastnosti izdelkov, ter kratki časi izdelave.
Postopek hladnega kovanja se vrši na stiskalnicah Lasco (slika 1.8) in Komatsu 320 v
več zaporednih fazah. Za popolno obliko izdelka je v glavnem potrebnih do 5 postopnih faz
hladnega kovanja, ter več termičnih postopkov med fazami, ki zagotovijo optimalno
preoblikovanje materiala.
Slika 1.8: Lasco
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Slika 1.9: Primer gredi za hidravlične motorje po fazah hladnega kovanja
1.6 Kratek opis strukture dela
Diplomsko delo vsebuje pet osnovnih poglavij, sestavljenih iz večjih podpoglavij:
V prvem poglavju je opisano splošno področje dela v diplomskem delu, opredelitev
problema, cilji, kratek opis podjetja Unior d.d., vhodni podatki in zahteve, ter
opredelitev tehnologije obdelovancev.
V drugem poglavju je opisana idejna zasnova transportnega sistema za avtomatsko
tehtanje. Opisano je obstoječe stanje oz. dosedanji proces tehtanja obdelovancev.
V tretjem poglavju je predstavljeno konstruiranje tračnega in členkastega
transporterja, določitev konstrukcijskih parametrov transporterjev.
V četrtem poglavju je prikazana izdelava tehniške dokumentacije z opisi posameznih
segmentov naprav.
V petem poglavju so prikazana navodila za vzdrževanje transporterjev, ter navodila za
vzdrževanje in kalibracijo tračne tehtnice.
V šestem poglavju je zaključek diplomskega dela s predstavitvijo končne rešitve.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
2 IDEJNA ZASNOVA
2.1 Analiza obstoječega stanja
Proces tehtanja in sortiranja polizdelkov se izvaja ročno. Kot je bilo omenjeno se proces
priprave obdelovancev začenja na CNC stroju Amada, ki jeklene palice razreže na
obdelovance različnih dolžin.
Stroj za razrez samodejno izloči prvi in zadnji kos jeklene palice, kajti kosa zaradi
neravnega reza in spremenjene mikrostrukture nista primerna za nadaljnjo obdelavo, medtem
ko ostali kosi padajo v zaboj. Delavec nato ročno položi vsak obdelovanec posebej na tehtnico
in glede na težo in podano toleranco loči prelahke, pretežke kose, ter kose, ki ustrezajo teži.
Za tehtanje se uporablja digitalna tehtnica CTS 6000. Kosi, ki so težji od zahtevane teže se
lahko s postopkom odrezovanja popravijo, medtem ko je prelahke kose potrebno zavreči.
Slika 2.1: CM100CNC Amada in delovno mesto za tehtanje polizdelkov
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
Slika 2.2: Digitalna tehtnica CTS 6000
2.2 Prikaz idejne zasnove
Transportni sistem (slika 2.4) za avtomatsko tehtanje polizdelkov je sestavljen iz treh
transportnih sistemov povezanih v celoto. Tehtanec (polizdelek) prispe preko podajalnega
traku (Transporter 1) na tehtnico. Izvrši se tehtanje in odvisno od zahteve, obdelovanec
nadaljuje pot preko izmetnega traku (Transporter 2) naprej. Če je tehtanec izven določenih
toleranc ga avtomatika izvrže, ko je na mestu za izmet.
Slika 2.3: Idejna zasnova transportno – tehtalnega sistema
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
TRANSPORTER 1 je členkasti transporter, katerega nosilni elementi so jeklene plošče in
skrbi za pripravo obdelovancev na tehtanje. Členkasta izvedba je nujna zaradi ostrine
obdelovancev, ki padajo nanj. Tračna tehtnica omogoča natančno tehtanje le, če kos potuje po
sredini traku, zato bodo na transporterju 1 vodila, katerih naloga je usmeritev in
pozicioniranje obdelovanca na sredino traku.
SREDNJI TRANSPORTER oz. TRAČNA TEHTNICA je zasnovana v podjetju Alba d.o.o.
Celotni ostali transportni sistem je zasnovan z upoštevanjem mer na skici (Priloga), ki jo je
podalo imenovano podjetje. Potrebno je bilo skonstruirati le nosilno konstrukcijo za tehtalni
sistem.
TRANSPORTER 2 je tračni transporter na katerem so komponente za sortiranje polizdelkov.
Kosi, ki so znotraj predpisanih toleranc teže potujejo do konca traku, pretežki in prelahki kosi
pa se izločijo vsak na svoji strani.
Slika 2.4: Transportni sistem za tehtanje polizdelkov
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
2.3 Tračna tehtnica
Tračna tehtnica pomeni samodejno tehtnico, ki zvezno določa maso proizvoda na
transportnem traku brez sistematičnega deljenja proizvoda in brez prekinjanja gibanja
transportnega traku. Kot je bilo omenjeno bo tračno tehtnico oz. celotni srednji transporter
zasnovalo podjetje Alba d.o.o.
Sistem sestavljata krmilna in nadzorna elektronika s tehtalnim delom. Tehtalni sistem
deluje v dinamičnem režimu tehtanja tehtanca.
Splošne specifikacije tehtalnega sistema Alba:
Napajanje: 230V/50 Hz
Poraba: 240 VA Max
Nosilnost: 5000 g
Maximalno tehtanje: 3000 g
Minimalno tehtanje: 10 g
Max. dovoljena napaka: +/- 0,5 g
Max. hitrost tehtanja: 30 kos/min (odvisno od tehtanca in pogojev tehtanja)
Št. tehtalnih trakov: 1
Dimenzije trakov: 100 x 420 mm
Tehtalni sistem je sestavljen iz:
- TEHTALNEGA MODULA, z vgrajenim tehtalnim algoritmom;
- INDUSTRIJSKEGA PC-ja z 7" LCD touchscreen zaslonom, ki skrbi za nastavitev
tehtnice, kontrolo delovanja in prenos podatkov preko TCP/IP protokola do MASTER
računalnika. Pisanje dnevnika meritev in nastavitev omogoča disk s kapaciteto 40 Gb.
Možnost prenosa podatkov preko:
- Mrežnega TCP/IP protokola
- USB ključa
- WLAN omrežja
- Možnost priključitve tiskalnika
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
- SIEMENS krmilnika za krmiljenje sortirnih komponent;
- PROGRAMSKE OPREME za obdelavo podatkov, spreminjanje nastavitev, kontrola
delovanja sistema. Program omogoča statistični pregled nad tehtanjem, filtriranje in
nadaljnjo obdelavo podatkov vezanih na prelahke oz. pretežke artikle.
2.3.1 Princip delovanja tehtnic, variacije in ponudniki
Tipična tračna tehtnica ima konstrukcijo podprto na merilnih celicah (load cell). Merilna
celica meri težo materiala na transportnem traku in pošlje signal k enoti za obdelavo podatkov
(electric integrator). Poleg same teže obdelovanca se lahko preko senzorja za merjenje hitrosti
meri tudi hitrost samega traku. Z uporabo teh dveh podatkov nato »integrator« izračuna
količino materiala, ki se je prenesel skozi trak.
Slika 2.5: Princip delovanja tračne tehtnice
Poznamo različne principe izvedb tehtalnih sistemov, ki se razlikujejo predvsem glede na
namembnost uporabe oziroma glede na vrsto transportiranega materiala (sipek material,
kosovni material).
Ponudnikov oz. proizvajalcev komponent tračnih tehtnic je zelo veliko, vendar celotni
sistemi temeljijo na podobnih principih delovanja.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
Nekateri ponudniki takšne opreme v svetu so: - Siemens
- SEG industrial weighing
- Belt-Way Scales Inc.
o Primeri merilnih celic primernih za ravne tračne transporterje
- Milltronics MLC: Paralelogramsko oblikovana merilna celica
Natančnost ± 0.5 do 1 %
Zmogljivost do 50 t/h
Primerno za lažje produkte (tobak, sladkor,..)
Širina traku od 450 do 1200 mm
Hitrost traku do 2 m/s
- Milltronics WD600: Drsna merilna celica
Natančnost ± 0.5 do 1 %
Zmogljivost do 50 t/h
Primerno za kosovni material
Širina traku od 300 do 1200 mm
Hitrost traku do 2 m/s
Slika 2.6: Milltronics MCL
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
Slika 2.7: Milltronics WD600
o Primer merilne celice primerne za tračne transporterje z nagibom
- Milltronics MBS: Osnovna, modularna merilna celica
Natančnost ± 0.5 do 1 %
Zmogljivost do 2500 t/h
Primerno za transport sipkih materialov
Nagib valjčkov do 35⁰ (brez zmanjšane natančnosti merjenja)
Hitrost traku do 3 m/s
Slika 2.8: Milltronics MBS
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
3 KONSTRUIRANJE TRAČNEGA IN ČLENKASTEGA
TRANSPORTERJA
3.1 Določitev konstrukcijskih parametrov transporterjev
Konstrukcijske parametre je potrebno določiti členkastemu transporterju (transporter 1), ki
služi kot pripravljalni transporter in tračnemu transporterju (transporter 2), ki je namenjen
sortiranju polizdelkov.
3.1.1 Transporter 1 – členkasti transporter
Določiti je potrebno odpore, pogonsko moč in osnovne konstrukcijske parametre za členkasti
transporter (slika 3.1) za transport valjastih polizdelkov. Pogoji obratovanja so normalni z
zahtevano kosovno zmogljivostjo 600 kos/h. Podani so osnovni materialni in konstrukcijski
parametri (podatki o transportiranem materialu, nagib in dolžina proge).
Slika 3.1: Členkasti transporter
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
Osnovni podatki:
Transportiran material: jekleni valjasti polizdelki (od Ø 32 x 72 mm do Ø 66 x 121,3 mm)
Teža artikla: od 440 g do 3000 g
Zahtevana kosovna zmogljivost: Q kos = 600 kos/h
Dolžina transportiranja: L = 500 mm = 0,5 m
Nagibni kot transporterja: δ = 0⁰
Slika 3.2: Shema členkastega transporterja s kontrolnimi točkami za preračun odporov
Določitev potrebne hitrosti transportiranja:
Odločimo se za izvedbo ravnih plošč širine B = 200 mm
Standardna širina 200 mm (po DIN 15275 – Priloga 1)
(3.1)
Qkos [kos/h] - zahtevana zmogljivost v kosih
v [m/s] - hitrost transportiranja
a [m] - razdalja med dvema obdelovancema
Glede na preračun hitrosti, ki izhaja iz predpostavke, da se obdelovanci transportirajo s
frekvenco 600 kos/h je izbrana hitrost transportiranja 0,09 m/s.
smaQ
va
vQ tzah
kos /083,03600
5,0600
36003600
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
Izbrana hitrost transportiranja:
v = 0,09 m/s
(3.2)
a [m] - razdalja med dvema obdelovancema
[kg] - masa bremena
[kg/m2] - kontinuirana obremenitev na trak, enačba (3.2)
Slika 3.3: Transport kosovnega materiala
Določitev sil v verigi:
Zaradi preprečitve ohlapnosti vlečnega elementa zahtevamo, da ima veriga v točki
minimalnega napetja zahtevano minimalno silo. Določimo točko najmanjšega napetja verige:
1min1 sincos FFf
2min1 sincos FFf
1min1 05,0sin09,0cos FFf (3.3)
δ [⁰] - nagibni kot transporterja
- koeficient trenja med verigo in podlago (Priloga 2)
[N] - minimalna vlečna sila
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Opomba:
Preračun vlečne sile v verigi pri členkastih transporterjih pričnemo v točki z minimalno
vlečno silo. Od točke minimalne sile v smeri gibanja po odsekih do pogonskega mesta:
( )1+1+ Δ+= iiii FFF . Kadar mesto minimalne sile ni tudi odgonska točka na pogonskem
verižniku (npr.: pri poševnih progah, transporterjih z dvema ali več pogonov, zapletene
transportne poti ipd.) računamo od točke minimalne sile nasproti smeri gibanju po odsekih do
odgonskega mesta: iiii FFF 11.
Točka 1
NF 7501 – (Priloga 3)
Točka 2
NFFF 2,75221,27502112 (3.4)
Odpori na ravnih odsekih:
1 22,21 0 2.21tren spustF F F N (3.5)
Odpori zaradi trenja ob podlago:
NLqgfFtren 21,25,00cos581,909,0cos01 (3.6)
- koeficient trenja med verigo in podlago, enačba (3.3)
[m/s2] - težnostni pospešek, enačba (3.6)
[kg/m2] - obremenitev zaradi lastne teže verige
[⁰] - nagibni kot transporterja, enačba (3.3)
[m] - dolžina transportiranja
mkgq /50
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Odpori zaradi spusta verige:
NLqgFspust 05,00sin581,9sin0 (3.7)
[m/s2] - težnostni pospešek, enačba (3.6)
[kg/m2] - obremenitev zaradi lastne teže verige, enačba (3.6)
[⁰] - nagibni kot transporterja, enačba (3.3)
[m] - dolžina transportiranja, enačba (3.6)
Točka 3
NFFF K 4,8272,752,75223 (3.8)
Odpori pri preusmeritvi verige na negnanem verižniku:
NFFK 2,752,7521,0)1,005,0( 2 (3.9)
Točka 4
4 3 3 4872,4 4,86 877,3F F F N (3.10)
Odpori na ravnih odsekih:
NFFF dvigtren 86,4086,443 (3.11)
Odpori zaradi trenja ob podlago:
LqqgfFtren cos)( 01 (3.12)
trenF N86,45,00cos)56(81,909,0
- koeficient trenja med verigo in podlago, enačba (3.3)
[m/s2] - težnostni pospešek
[kg/m2] - kontinuirana obremenitev na trak, enačba (3.2)
[kg/m2] - obremenitev zaradi lastne teže verige, enačba (3.6)
[⁰] - nagibni kot transporterja, enačba (3.3)
[m] - dolžina transportiranja, enačba (3.6)
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Odpori zaradi dviga transportiranega materiala in verige:
LqqgFdvig sin0 5,00sin5681,9 = 0 N (3.13)
- koeficient trenja med verigo in podlago, enačba (3.3)
[m/s2] - težnostni pospešek
[kg/m2] - kontinuirana obremenitev na trak, enačba (3.2)
[kg/m2] - obremenitev zaradi lastne teže verige, enačba (3.6)
[⁰] - nagibni kot transporterja, enačba (3.3)
[m] - dolžina transportiranja, enačba (3.6)
Določitev odporov na pogonskem verižniku:
NFFF pKVkp 3,3618,01,36 (3.14)
Odpori trenja na pogonskem verižniku:
c
zv
czvv
zv
vKV
D
dGFF
D
dFFF
1414
(3.15)
NFKV 1,3603,05
1507503,8774,0
25
17503,877
'
4FFdo [N] - dotekalna sila, enačba (3.10)
1FFodt [N] - odtekalna sila
zv
v
D
d - razmerje med premerom sornika verige in del. premerom verižnika
v - koeficient trenja v členku verige
ZVG [N] - teža verižnika in pogonske osi
zv
c
D
d - razmerje med premerom osi ležaja in delilnim premerom verižnika
c - koeficient trenja v ležaju verižnika
NFFodt 7501
25
1
30
1
20
1
zv
v
zv
v
D
d
D
d
4,0v
NGZV 50252
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
5
1
6
1
4
1
zv
c
zv
c
D
d
D
d
03,004,002,0 cc (μc = 0,02÷0,04 – kotalno)
(μc = 0,10÷0,15 – drsno)
Dinamična sila (poligonski efekt pri pogonskem verižniku):
Lqqnt
vF
z
p
)2(
202
22 (3.16)
NFp 18,05,0)652(1205,0
09,022
22
v [m/s] - hitrost transportiranja, enačba (3.1)
t [m] - delitev verige po DIN 15275 (priloga 4)
zn - število zob zobnika
[kg/m2] - kontinuirana obremenitev na trak
[kg/m2] - obremenitev zaradi lastne teže verige, enačba (3.6)
[m] - dolžina transportiranja, enačba (3.6)
mmt 50
121210 zz nn
NFFFF PKVdo 6,91318,01,363,877'
4 (3.17)
Določitev napenjalne sile in potrebne moči:
Napenjalna sila:
(3.18)
7506,9131,1 N1830
doF [N] - dotekalna sila, enačba (3.17)
1FFodt [N] - odtekalna sila
)(1,11,1 32 FFFFF oddonap
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
Potrebna moč motorja:
1000
1,1
g
uM
vFP
kW020,0
10008,0
09,06,1631,1
(3.19)
uF [N] - pogonska oz. obodna sila, enačba (3.20)
v [m/s] - hitrost transportiranja, enačba (3.1)
g - stopnja izkoristka elektro motorja
NFFF oddou 6,1637506,913 (3.20)
'
4FFdo [N] - dotekalna sila, enačba (3.10)
kpF [N] - odpori na pogonskem verižniku, enačba (3.14)
1FFodt [N] - odtekalna sila
8,09,07,0 gg
Izberemo nasadno kotno gonilo podjetja Strojna:
- Moč motorja P = 0,12 kW
- Izstopno število vrtljajev n2 = 35 min-1
- Moment na izstopni gredi Mt2 = 31 Nm
- Skupna prestava i = 33,95
- Oznaka tipa gonila: KG12
- Tip motorja: SMB 63A4
- Masa motorja m = 14 kg
Največja vlečna sila v vlečnem elementu:
2
10000max
napgM FHgq
v
PF
(3.21)
2
1830081,95
09,0
8,0020,01000
NF 1093max
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
MP [kW] - potrebna moč motorja, enačba (3.19)
g - stopnja izkoristka elektro motorja
v [m/s] - hitrost transportiranja, enačba (3.1)
[kg/m2] - obremenitev zaradi lastne teže verige, enačba (3.6)
[m/s2] - težnostni pospešek
H [m] - celotna višinska razlika transporterja, enačba (3.22)
napF [N] - napenjalna sila, enačba (3.18)
3.1.2 Transporter 2 – tračni transporter
Določiti je potrebno odpore, pogonsko moč in osnovne konstrukcijske parametre za tračni
transporter (slika 3.4) za transport valjastih polizdelkov. Pogoji obratovanja so normalni z
zahtevano kosovno zmogljivostjo 600 kos/h. Podani osnovni materialni in konstrukcijski
parametri (podatki o transportiranem materialu, nagib in dolžina proge).
Slika 3.4: Tračni transporter
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
Osnovni podatki:
Transportiran material: jekleni valjasti polizdelki (od Ø 32 x 72 mm do Ø 66 x 121.3 mm)
Teža artikla: od 440 g do 3000 g
Zahtevana kosovna zmogljivost: Q kos = 600 kos/h
Dolžina transportiranja: L = 500 mm = 0,5 m
Nagibni kot transporterja: δ = 0⁰
Slika 3.5: Shema tračnega transporterja s kontrolnimi točkami za preračun odporov
Določitev potrebnega prereza in hitrosti transportiranja:
Odločimo se za izvedbo ravnega traku po DIN 22101 in SIST ISO 5048.
Izbrana širina traku B = 150 mm.
(3.22)
Qkos [kos/h] - zahtevana zmogljivost v kosih
v [m/s] - hitrost transportiranja
a [m] - razdalja med dvema obdelovancema
Glede na preračun hitrosti, ki izhaja iz predpostavke, da se obdelovanci transportirajo s
frekvenco 600 kos/h je izbrana hitrost transportiranja 0,09 m/s.
smaQ
va
vQ tzah
kos /083,03600
5,0600
36003600
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Izbrana hitrost transportiranja:
v = 0,09 m/s
(3.23)
a [m] - razdalja med dvema obdelovancema
[kg] - masa bremena
[kg/m2] - kontinuirana obremenitev na trak, enačba (3.23)
Slika 3.6: Transport kosovnega materiala
Odpori pri gibanju – preračun po sekcijah:
Točka 1
odFF 1 (neznanka) (3.24)
1F [N] -odtekajoča sila na pogonskem bobnu
Točka 2
NFFFFF r
i 13,113,1 112112 (3.25)
Prirast sile zaradi skupnega trenja pri gibanju:
cos12
1
1 trr qqqLgfF (3.26)
NF 13,10cos44,1095,081,9022,02
1
1
- skupni koeficient trenja pri gibanju za ravni trak (Priloga 5)
[m/s2] - težnostni pospešek
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
[m] - dolžina transportiranja
[kg/m] - metrska masa rotirajočih delov valjčkov, enačba (3.27)
[kg/m] - kontinuirana obremenitev, enačba (3.30)
[kg/m] - metrska masa traku, enačba (3.29)
[⁰] - nagibni kot transporterja
022,01 f
mkg
m
kg
L
Gq r
r 95,0
5,4
(3.27)
Ocenitev mase rotirajočih delov valjčkov:
kgBGr 5,4315,010310 – za ravni trak (3.28)
Metrska masa traku:
m
kgsszBqtr 44,114325,115,01,125,11,1 21 (3.29)
1s [mm] - debeline gumijaste prevleke (nosilna stran), (priloga 6)
2s [mm] - debeline gumijaste prevleke (nenosilna stran), (priloga 6)
z - priporočljivo število vložkov
B [m] - širina traku
mms 41
mms 12
3z
Kontinuirana obremenitev na povratni veji:
06,3
v
Qq (3.30)
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
Točka 3
6,20013554,1 23223 FFFF r (3.31)
Preusmeritev traku na negnanem bobnu:
6,20013554,0
003245,0010309,06,20
232
222132
FF
FFFFF
r
BBr
(3.32)
1BF [N] - odpor pri pregibu traka, enačba (3.33)
2BF [N] - odpor zaradi ležajnega trenja, enačba (3.34)
D
d
B
FBFB
2
1
05,101,01409 (3.33)
22
1 010309,06,20055,0
006,0
15,0
05,101,014015,09 F
FFB
B [m] - širina traku
d [mm] - celotna debelina traku
D [mm] - premer bobna
mmD
mmd
55
6
- Konstrukcijsko določeno
222 003245,01,255
17005,0005,0 FFF
D
dF rez
cB (3.34)
cd [mm] - notranji premer ležaja bobna
D [mm] - premer bobna
rezF [N] - absolutna vrednost vektorske vsote sil na bobnu
21,2
17
FF
mmd
rez
c
-konstrukcijsko določeno
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
Točka 4
4334 r
i FFF (3.35)
NFF 77,134
Prirast sile zaradi skupnega trenja pri gibanju:
cos)(14
1
3 trrr qqqLgfF (3.36)
NFr 77,10cos)44,16(95,081,9022,04
1
3
- skupni koeficient trenja pri gibanju za ravni trak (Priloga 5)
[m/s2] - težnostni pospešek
[m] - dolžina transportiranja
[kg/m] - metrska masa rotirajočih delov valjčkov, enačba (3.27)
[kg/m] - kontinuirana obremenitev, enačba (3.23)
[kg/m] - metrska masa traku, enačba (3.29)
[⁰] - nagibni kot transporterja
022,01 f
= 9 kg/m
Določitev sil v traku
Eytelweinova enačba:
kk eFFeFF odtdot
αμ
14
αμ=≡=
(3.37)
F'dot Fdot
4 4'
P F'dot
1
m
k
Fodt
Slika 3.7: Pogonski boben (Eytelweinova enačba)
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Objemni kot:
mk
27,29,1291,50180 kmk
[°] -objemi kot, (priloga 7)
-torni koeficient, (priloga 7)
180
30,0
Varnost proti zdrsu:
1,5013,0
3,1ln
ln
ln
ee d
mdm
(3.38)
- torni koeficient, (priloga 7)
d - varnost proti zdrsu
3,1d
Izračun sil v traku:
NFeFeFF k 976,11
27,23,0
114
(3.39)
NFF 13,112 (3.40)
NFF 6,20013554,1 23 (3.41)
NFF 77,134 (3.42)
74,21013554,16,2013,1013554,1013554,1 113 FFF
19,23013554,145,174,21013554,1 114 FFF
11 976,119,23013554,1 FF
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
NF 1,24013554,1976,1
19,231
NF 3,252
NF 2,463
NF 484
Določitev potrebne moči motorja:
1
1 1
23,9 0,090,0026
1000 1000 1000 0,8
nbM
F FFP kW
(3.43)
bF [N] - obodna sila, enačba (3.44)
[m/s] - hitrost transportiranja
1 - izkoristek gonila
Obodna sila:
NFFFb 9,231,244814 (3.44)
Izkoristek gonila:
1 (0,80 0,90) 0,8 (3.45)
Izberemo nasadno kotno gonilo podjetja Strojna:
- Moč motorja P = 0,12 kW
- Izstopno število vrtljajev n2 = 35 min-1
- Moment na izstopni gredi Mt2 = 31 Nm
- Skupna prestava i = 33,95
- Oznaka tipa gonila: KG12
- Tip motorja: SMB 63A4
- Masa motorja m = 14 kg
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
4 IZDELAVA TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE
4.1 Opis posameznih segmentov naprave
Po določitvi osnovnih mer konstrukcije in podanih zahtevah sem pričel s 3D konstruiranjem
transportnega sistema. Konstruirati je bilo potrebno celotni transportni sistem, sestavljen iz
treh transportnih sistemov.
4.1.1 Vodila na pripravljalnem členkastem transporterju
Vodila (slika 4.1) so namenjena za usmerjanje izdelkov, ki se transportirajo po raznih
transportnih sistemih. Onemogočajo tudi, da bi izdelki padali iz transporterja.
Kot je bilo določeno z zahtevami morajo biti vodila na členkastem transporterju
izvedena tako, da obdelovanec usmerijo na sredino traku, ter ga s tem pripravijo na proces
tehtanja na tračni tehtnici. Vodila so izvedena tako, da omogočajo hitro razširitev oz. zoženje
poti obdelovanca. Takšna izvedba je pomembna zaradi različnih premerov polizdelkov, ter
boljše vodljivosti le-teh po transporterju. Vodila so premično povezana z nosilci na katerih je
vijak, ki omogoča hitro in zanesljivo nastavitev poti. Največja možna razdalja med vodili je
70 mm, najmanjša pa 20 mm.
Slika 4.1: Vodila na členkastem transporterju
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
4.1.2 Sortirne pnevmatske komponente na tračnem transporterju
Sortirne komponente (slika 4.2) skrbijo za ustrezno razvrščanje izdelkov po tehtanju. Kretnica
se ob sproženju pnevmatskega cilindra pomakne preko tračnega transporterja in usmeri
polizdelek v želeno smer (slika 4.3). Poleg ostalih komponent je za natančen izmet
obdelovancev potreben tudi usmerjevalni žleb na vsaki strani transporterja.
Slika 4.2: Sortirne komponente na tračnem transporterju
Slika 4.3: Primer premika kretnice
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
Kot pnevmatske komponente sta bila izbrana dvosmerno delujoča SMC-jeva cilindra serije
CM3 (slika 4.4). Odlikuje ju majhna teža in velikost, ter s tem velik prihranek pri prostoru.
Cilindra sta preizkušena na pritisk do 1,0 MPa, medtem ko je minimalni obratovalni tlak 0,05
MPa, maksimalni obratovalni tlak pa je 0,7 MPa. Hitrost bata cilindra je med 50 mm/s in 750
mm/s.
Slika 4.4: Cilinder CM3 series
4.1.3 Nosilna konstrukcija
Slika 4.5: Konstrukcija členkastega transporterja
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
Nosilna konstrukcija (slika 4.5) je sestavljena iz aluminijastih profilov 45x45 mm in 60x45
mm (slika 4.6). Za takšno izvedbo sem se odločil na podlagi teže konstrukcije, majhnih
dimenzij transporterjev, ter tudi enostavne sestave konstrukcije. Zaradi posebnih žlebov na
profilih je sestavljanje oz. vijačenje posameznih segmentov v celoto zelo enostavno. Poleg
tega pa je takšna konstrukcija zaradi manjših dimenzij zelo stabilna.
Slika 4.6: Aluminijasta profila 45x45 in 45x60
Ogrodje transporterjev stoji na nivelirnih nogah (slika 4.7). S pomočjo nivelirnih nog se
nastavlja višina transporterjev. Na okroglo aluminijasto nosilno ploščo premera 45 mm je
privijačeno navojno vreteno, dimenzij M10 × 100 mm. Na nosilni plošči noge sta izvrtani
luknji, skozi katero lahko izvedemo sidranje transporterjev.
Slika 4.7: Nivelirna noga
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
4.1.4 Nosilni in vlečni in elementi
Členkasti transporter:
Nosilni elementi členkastega transportnega sistema so jeklene plošče DLJ (primerne za lažje
obremenitve), dimenzij 25 x 200 mm, preko katerih se obremenitev prenaša na progo. Plošče
so nato pritrjene na vlečni element – standardno verigo s pritrdilnimi ploščicami K1 velikosti
1/2" x 5/16" – ISO 606 podjetja Renold, katere členki dajejo možnost pritrditve nosilnih
elementov. Veriga ustreza velikosti 12 - zobim verižnikom 08B1/12T – ISO 606 podjetja
Renold. Preko plošče je na konstrukcijo pritrjen motor, ki preko gonila poganja pogonsko
gred. Napenjanje je omogočeno preko vijaka na ležajih Conveyor bearing 45 podjetja
Minitech, kateri so namensko izdelani za uporabo na nizkoprofilnih transportnih sistemih s
konstrukcijo iz aluminijastih profilov.
Slika 4.8: Gred, vlečna veriga in verižniki členkastega transporterja
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
Tračni transporter:
Kot vlečni in nosilni element se uporablja bombažni transportni trak z gumijasto prevleko TC-
70 s tremi vložki. Gumijasta obloga teh trakov je odporna na obrabo. Za pogonski in odgonski
valjček sem izbral klasična GST valjčka podjetja Sandvik, ki so dobavljivi v različnih merah
in debelinah gredi. Valjčki manjših premerov so primerni za transporterje nizkega profila in
so namenjeni za uporabo pri 45 mm širokih profilih. Napenjanje je omogočeno preko vijaka
na ležajih Conveyor bearing 45 podjetja Minitech, kateri so namensko izdelani za uporabo na
nizkoprofilnih transportnih sistemih s konstrukcijo iz aluminijastih profilov.
Slika 4.9: Pogonski valj tračnega transporterja
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
4.2 Modeliranje in izdelava tehniške dokumentacije
Z uporabo programov za računalniško podprto konstruiranje močno zmanjšamo stroške
razvoja proizvoda, skrajšamo čas razvijanja in povečamo kvaliteto proizvoda. V mojem
primeru sem za modeliranje in izdelavo tehniške dokumentacije uporabil programsko opremo
Solidworks 2010.
Programski paket Solidworks je zelo razširjen za uporabo pri računalniško podprtem
konstruiranju in inženirskih analizah. Delo s programom pri ustvarjanju preprostih oblik je
relativno enostavno in prav zato je priljubljena oblika oblikovanja na različnih tehniških
področjih.
V osnovi je solidworks sestavljen iz treh modulov:
Part (element) – izdelava 3D elementov
Assembly (sestava) – sestavljanje elementov v sklope
Drawing (risanje) – izdelava tehniške dokumentacije
Prva različica programske opreme Solidworks je bila razvita leta 1993 s strani podjetja
Solidworks corporation.
Slika 4.10: Solidworks logotip
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
5 NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE TRANSPORTERJEV
Ključ za nemoteno in zanesljivo delovanje transporterja je sprotno vzdrževanje. Potrebno se je
držati nekaterih pravil oz. predlogov, ki pripomorejo k enostavnejši rabi in podaljšajo
življenjsko dobo posameznim segmentom transporterja:
PREGLED – Pregled naj se vrši vsakodnevno s strani usposobljene osebe
TAKOJŠNJA POPRAVILA – Napake naj se odpravijo takoj, ko je to
mogoče, najboljše še isti dan ko so bile posredovane.
ZGODOVINA TRANSPORTERJA – Beležiti je potrebno kratko
zgodovino transporterja. Zapisujejo se večja popravila in menjave
segmentov na transporterju. To nam lahko zelo pomaga pri ponovnem
naročanju komponent.
Varnostna navodila:
Pred vzdrževanjem:
1. Vsa vzdrževalna dela je potrebno opraviti pri izklopljeni napravi. Glavno stikalo naj
bo zaklenjeno v poziciji za izklop.
2. Nikoli ne opravljajte dela na vklopljenem transporterju, razen če vzdrževalni postopek
ne zahteva drugače. V tem primeru lahko vzdrževalna dela opravi samo usposobljena
oseba.
Med vzdrževanjem:
1. Ne nosite ohlapnih oblačil med opravljanjem vzdrževalnih del na delujočem
transporterju.
2. Bodite pozorni na nevarne situacije, kot so ostri robovi in štrleči deli.
3. Pazite, da med vzdrževanjem ne poškodujete delov transporterja. Napačno poravnani
deli so lahko zelo nevarni pri ponovnem zagonu stroja.
4. Pazite na čistočo. Pred zagonom počistite sledove maziva in drugih materialov.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
Po vzdrževanju:
1. Pred zagonom transporterja se sprehodite okoli opreme in se prepričajte, da so vse
varnostne naprave in zaščite na svojem mestu.
2. Prepričajte se, da v neposredni bližini transporterja ni ljudi in jih opozori pred
zagonom.
3. Samo pooblaščene osebe lahko izvajajo vzdrževalne ukrepe na transportnem sistemu.
5.1 Vzdrževanje Transporterja 1
Sledeča tabela daje navodila za vzdrževanje komponent členkastega transporterja v
odvisnosti od časa.
Tabela 2: Vzdrževanje členkastega transporterja
Komponenta Pregled Urnik
Tedensko Mesečno Četrtletno
Motor Preveri hrup X
Preveri temperaturo X
Preveri pritrdilne
vijake X
Veriga Preveri napenjanje X
Mazanje X
Obraba X
Zobniki Obraba X
Splošni pregled X
Ležaji in gredi Preveri hrup X
Preveri pritrdilne
vijake X
Konstrukcija Splošni pregled X
Napeljava Splošni pregled X
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
Vzdrževanje verige in zobnikov:
Odstranite zaščito in preglej verigo ter zobnike.
Veriga ima lahko največ 2% poves, merjeno na sredi med zobnikoma.
Preverite pogonski verižnik in gred.
Preverite poravnavanje zobnikov. Neporavnanost povzroča obrabo na straneh
zobnikov. Preveri tudi poravnanost gredi.
Naoljite verigo vsakih 40 ur obratovanja z oljem SAE-30. Pod težkimi pogoji
obratovanja je potrebno pogostejše oljenje.
Po končanem pregledu in vzdrževanju znova namestite verigo
Vzdrževanje ležajev in valjčkov:
Preverite rotacijo vseh gredi. Če se gredi ne vrtijo prosto preverite čistočo ležaja. Po
potrebi ležaj očistite.
Namastite vse ležaje, katerih konstrukcija to dopušča.
Preverite ležaj za pretirano glasnost. Ležaj zamenjajte po potrebi.
Vzdrževanje konstrukcije:
Preverite konstrukcijo, spoje konstrukcije, manjkajoče dele, vijake. Po potrebi
zamenjajte poškodovane dele.
Čiščenje:
Potrebno je redno čiščenje s topilom in z žičnato krtačo. Očiščeno verigo dodobra
osušiti in ponovno naoljiti.
S transportnega sistema očistiti ostanke olja.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
5.2 Vzdrževanje Transporterja 2
Sledeča tabela daje navodila za vzdrževanje komponent tračnega transporterja v odvisnosti od
časa.
Tabela 3: Vzdrževanje tračnega transportrja
Vzdrževanje traku:
Preverite spredaj, zadaj in strani traku za obrabo, luknje in raztrganine. Očistite trak z
detergentom in vodo. Če je potrebno trak zamenjajte.
Preverite napenjanje traku pod obremenitvijo. Sila napetja mora biti tolikšna, da trak
na pogonski gredi ne drsi. Ohlapnost traku povzroča obrabo in neenakomeren
transport tovora, prenapetje pa povzroča trganje traku, ter zahteva večjo moč motorja.
Vzdrževanje ležajev in valjčkov:
Preverite stanje pogonskega in odgonskega valjčka. Po potrebi zamenjajte.
Preverite rotacijo vseh valjčkov. Če se valjčki ne vrtijo prosto preverite čistočo ležaja.
Po potrebi ležaj očistite.
Namastite vse ležaje, katerih konstrukcija to dopušča.
Preverite ležaj za pretirano glasnost. Ležaj zamenjajte po potrebi.
Komponenta Pregled Urnik
Tedensko Mesečno Četrtletno
Motor Preveri hrup X
Preveri temperaturo X
Preveri pritrdilne
vijake X
Trak Preveri sledenje X
Preveri napenjanje X
Ležaji in valjčki Preveri hrup X
Preveri pritrdilne
vijake X
Konstrukcija Splošni pregled X
Napeljava Splošni pregled X
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Vzdrževanje konstrukcije:
Preverite konstrukcijo, spoje konstrukcije, manjkajoče dele, vijake. Po potrebi
zamenjajte poškodovane dele.
Čiščenje:
Redno čistiti umazane dele transportnega sistema. Posebej paziti na čistočo pri ležajih
in motorju oziroma pogonu.
5.3 Vzdrževanje in umerjanje tračne tehtnice
Navodila za vzdrževanje tračne tehtnice so podane s strani proizvajalca transportnega sistema
Alba d.o.o.
Čiščenje:
Za čiščenje tehtalnega sistema (trakov in kovinskih delov), naj se uporabljajo
neagresivna sredstva. Za čiščenje prašnih delcev pa odsesavanje.
Vzdrževanje:
Tedensko je potrebno preveriti ustreznost nastavitev napenjalcev traku.
Na električnem delu ni posebnih zahtev glede preventivnega vzdrževanja.
Pred posegom v napravo je potrebno tehtalni sistem izključiti iz omrežne napetosti.
Za morebitne okvare na tehtalnem sistemu priporočamo pooblaščen servis Alba.
Transport:
V slučaju transporta naprave (viličar, tovorno vozilo,…) je potrebno merilno celico
pritrditi z vijakom.
Kalibriranje:
Kalibracija tehtalnega sistema naj se opravi enkrat mesečno, nastavitev pa po potrebi.
Nastavitev naj opravi strokovno usposobljena oseba.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
6 ZAKLJUČEK
Diplomsko delo opisuje konstrukcijo transportnega sistema za avtomatsko tehtanje
polizdelkov za podjetje Unior. Potrebna je priprava tehnične dokumentacije za izdelavo
transportnega sistema. Upoštevati je bilo potrebno zahteve glede mer in delovanja sistema.
V nadaljevanju sem izbral idejno zasnovo izdelka in določil grobe konstrukcijske
rešitve, ki so mi bile v pomoč pri kasnejšem modeliranju sistema. Pred začetkom modeliranja
sem določil odpore, pogonsko moč in osnovne konstrukcijske parametre členkastega in
tračnega transportnega sistema.
Na osnovi pridobljenih zahtev in parametrov sem se odločil za transportni sistem,
sestavljen iz treh manjših transporterjev.
o TRANSPORTER 1 je členkasti transporter namenjen za pripravo polizdelkov
na postopek tehtanja. Dolžina traku transporterja je 500 mm, širina je 200 mm, višina
transporterja pa je 650 mm. Na standardno verigo 1/2" x 5/16" so pritrjeni nosilni
elementi - plošče dimenzij 200 x 25 mm. Velikost verige ustreza velikosti pogonskih
verižnikov na transportnih gredeh. Zahtevano je pozicioniranje tehtanega izdelka na
sredino transporterja za pripravo na tehtanje. V ta namen so na členkastem
transporterju nastavljiva vodila, ki omogočajo hitro in enostavno spremembo v
primeru drugega obdelovanca.
o TRAČNA TEHTNICA je tračni transporter, ki omogoča določanje teže
obdelovanca v dinamičnem načinu tehtanja. Dolžina traku je 420 mm, širina traku je
100 mm, višina tehtalnega sistema pa je 138 mm. Valjčka sta premera 55 mm. V
sklopu izdelave konstrukcije je bilo potrebno zasnovati ploščo za namestitev in
pritrditev sistema. Sama tračna tehtnica pa je zasnovana s strani podjetja Alba.
Sestavljena je iz tehtalnega modula, industrijskega PC-ja z 7" LCD touchscreen
zaslonom, ki skrbi za nastavitev tehtnice, kontrolo delovanja in prenos podatkov preko
TCP/IP protokola do MASTER računalnika, SIEMENS krmilnika za krmiljenje
sortirnih komponent, ter programske OPREME za obdelavo podatkov.
o TRANSPORTER 2 je tračni transporter namenjen avtomatskem sortiranju
polizdelkov. Dolžina traku je 500 mm, širina traku je 150 mm, višina transporterja pa
je 650 mm. Razvrščanje polizdelkov glede na težo je omogočeno preko dveh
pnevmatskih cilindrov, ki preko vzvoda premakne kretnico po progi in tako usmerja
izdelek.
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
7 LITERATURA
[1] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 14. slovenska izdaja / izdajo pripravila Jože
Puhar, Jože Stropnik. Ljubljana : Littera picta, 2003.
[2] Potrč Iztok. Transportni sistemi, skripta FS, 2004
[3] Potrč Iztok. Zapiski predavanj pri predmetu transportni sistemi in konstrukcije.
Univerza v Mariboru, Maribor: 2011.
[4] Lerher Tone, Šraml Matjaž. Sistemi in konstrukcije za transport: zbirka nalog.
Univerza v Mariboru, Maribor: 2009
[5] Standardi SIST–DIN, SIST–ISO
[6] http://www.minitecframing.com
[7] http://www.renold.com
[8] http://www.activeweighing.com.au/
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -
8 SEZNAM PRILOG
Priloge:
Priloga 1 Vlečna veriga transporterja delitev in geometrija po DIN 15275
Priloga 2 Koeficient trenja med verigo in podlago
Priloga 3 Vrednosti za zahtevano minimalno silo Fmin v verigi
Priloga 4 Koeficient širine mB členkastega transporterja
Priloga 5 Skupni koeficient trenja pri gibanju za ravni trak
Priloga 6 Transportni trak (debeline gumijastih prevlek – primeri) in priporočljivo število
vložkov v odvisnosti od širine gumijastega traku
Priloga 7 Vrednosti e*
za objemni kot v stopinjah in ločnih vrednostih
Priloga 8 Podatku o izbranem traku tračnega transporterja
Priloga 9 Skice tehtalnega sistema (Alba d.o.o.)
Priloga 10 Risba transportnega sistema
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
Priloga 1: Vlečna veriga transporterja delitev in geometrija po DIN 15275
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
Priloga 2: Koeficient trenja med verigo in podlago
Pogoji delovanja Koeficient trenja f1 pri gibanju na kolesih
Drsno vležajenje Kotalno vležajenje
Ugodni 0,06 do 0,08 0,02
Normalni 0,08 do 0,10 0,03
Neugodni 0,10 do 0,13 0,045
Priloga 3: Vrednosti za zahtevano minimalno silo Fmin v verigi
Vrednosti za zahtevano minimalno silo v verigi
Fmin (N) Izvedbe dolžine transporterja L (m)
do 1500 < 25
do 2300 25 do 60
do 3000 > 60
Priloga 4: Koeficient širine mB členkastega transporterja
C=50 C=60
B Ravne plošče Plošče z zavihki
<0.5 30 do 65 40 do 80
0.5 do 0.8 40 do 90 50 do 110
>0.8 55 do 120 70 do 150
Priloga 5: Skupni koeficient trenja pri gibanju za ravni trak
Skupni koeficient trenja pri gibanju f1
Obratovalni pogoji Ravni trak Koritast trak
UGODNI (suho, brez praha ..)
0,018 0,020
NORMALNI (malo praha, vlage ...)
0,022 0,025
TEŽKI (zunaj, vlaga, mraz, prah,...)
0,035 0,040
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
Priloga 6: Transportni trak (debeline gumijastih prevlek – primeri) in priporočljivo število vložkov v
odvisnosti od širine gumijastega traku
Vrsta materiala Tipični predstavnik
Debelina gumijaste prevleke
Nosilna stran S1
mm
Nenosilna stran
S2 mm
A) sipek material
Zrnati in material v prahu,
nerazsipni
Žito, premogov prah 1,5 1,0
Zrnati in drobno-kosovni
material, razsipni ( 2 t/m3,
a' 60 mm)
Pesek, pesek za formanje,
cement, premog, koks 1,5 ÷3,0 1,0
Srednje kosovni materiali,
slabo razsipni ( 2 t/m3, a'
160 mm)
Premog, briketi, šote
3,0 1,0
Srednje kosovni razsipni
materiali ( 2 t/m3, a'
160 mm)
Prod, klinker, kamenje,
kamena sol 4,5 1,5
Veliko kosovni materiali (
2 t/m3, a' 100 mm)
Manganova ruda, rjavi
železovec … 6,0 1,5
B) kosovni material
Lahko breme v mehki
embalaži
Paketi, knjige, vreče, bale in
slično 1,5 ÷3,0 1,0
Breme v trdi embalaži do 15
kg
Zaboji, sodi, košare 1,5 ÷3,0 1,0
Breme v trdi embalaži težji
od 15 kg
Zaboji, sodi… 1,5 ÷ 4,5 1,0 ÷ 1,5
Breme brez embalaže Deli strojev, keramični
izdelki, gradbeniški deli 1,5 ÷ 6,0 1,0 ÷ 1,5
Širina traku B (mm) 300 400 500 650 800 1000 1200 1400 1600
Število vložkov z 3÷4 3÷5 3÷6 3÷7 4÷8 5÷10 6÷12 7÷12 8÷12
Hitrosti traku v (m/s) (po ): 0,10; 0,16; 0,25; 0,42; 0,63; 0,85, 1,06; 1,32;
1,70; 2,12; 2,65; 3,35; 4,25; 5,30; 6,70; 8,50
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
Priloga 7: Vrednosti e*
za objemni kot v stopinjah in ločnih vrednostih
Material obloge
bobna in
lastnosti
okoliške
atmosfere
Torni
koeficient
Vrednosti e*
za objemni kot v stopinjah in ločnih vrednostih
180 210 240 300 360 400 480
3,14 3,66 4,19 5,24 6,28 7,00 8,38
Bobni iz sive
litine ali jekla in
zelo vlažni zrak
0,10 1,37 1,44 1,52 1,69 1,87 2,02 2,32
Obloga bobna iz
lesa ali gume in
zelo vlažen zrak
0,15 1,60 1,73 1,87 2,19 2,57 2,87 3,51
Bobni iz sive
litine ali jekla in
vlažen zrak
0,20 1,87 2,08 2,31 2,85 3,51 4,04 5,34
Bobni iz sive
litine ali jekla in
suhi zrak
0,30 2,56 3,00 3,51 4,81 6,59 8,17 12,35
Obloga bobna iz
lesa in suhi zrak
0,35 3,00 3,61 4,33 6,25 9,02 11,62 18,78
Obloga bobna iz
gume in suhi
zrak
0,40 3,51 4,33 5,34 8,12 12,35 16,41 28,55
Univerza v Mariboru-Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
Priloga 8: Podatki o izbranem traku tračnega transporterja
Priloga 9: Skice tehtalnega sistema(Alba d.o.o.)
420
135
100
Mere trak:naris
60
50
90
60
138
170 41
420
140
Teža kompleta :9,5 kg
SMER GIBANJA
44
1430
650
150
200
500 500
Površinska zaščita:
Termična obdelava:
Material ali polizdelek:
Odobril
PregledalIzdelal
Datum Ime Podpis
Številka načrta:
Spada k:
Nadomestilo za:
Teža (kg):
Merilo: List:
Naziv:
Odstop. net. mer:0,5-6 6-30 30-120 120-400 400-1000 1000-2000
Sestava
/
/
Jeseničnik A.20.3.2012
Transportni sistem za avt. tehtanje polizdelkov 1
.
1 : 100,1+- -+0,2 -+0,3 0,5+- +-0,8 1,2-+
DIN ISO 2768/1 -m
Ta d
okum
ent j
e la
stni
na U
NIO
R-ja
. Kop
iranj
ete
ga d
okum
enta
in p
osre
dova
nje
tretji
ose
bibr
ez p
isne
ga d
ovol
jenj
a U
NIO
R-ja
ni d
ovol
jeno
!
This
doc
umen
t is U
NIO
R's
prop
erty
. The
doc
umen
tan
d co
nten
t sha
ll no
t be
copi
ed n
or d
iscl
osed
to
any
third
par
ty w
ithou
t our
writ
ten
perm
issi
on!
Poz. Štev. načrta, stand. Naziv in mere Kos Material Teža (kg) Opomba
S P R E M E M B EŠtev. Prej Znak Datum Podpis
/1/1
. 1 .. ..1
Recommended