Mag. Betka Vrbovšek, univ. dipl. pedag. · - Izražajmo se spontano, toda z občutkom. - Če se ne...

Mag. Betka Vrbovšek, univ. dipl. pedag.

Vzgojiteljski poklic je izrazito naravnan na druge. Toda, ne smemo pozabiti ...

Naše psihične potrebe (Glasser)

ljubezen moč

svoboda zabava

VARNOST

SPREJETOST

POTRDITEV

SAMOAKTUALIZACIJA

Maslowa hierarhija potreb

Kako pogosto doživljam vsakodnevno komunikacijo s starši kot naporno?

Vzgojitelj/ičin dialog s starši je zahtevna in odgovorna vsakodnevna naloga.

Kako? Zakaj?

Pravice vzgojiteljic in vzgojiteljev? • Pravico imamo do svojih čustev in do tega, da jih na primeren način tudi izrazimo. • Pravico imamo, da smo kot osebnost brez pogojev spoštovani in da tako spoštujemo druge. • Pravico imamo do svojega razvoja, do sprememb in nehotenih napak.

Kako pogosto mi koristi teorija pri komunikaciji s starši?

Teorijo razumemo v znanosti kot posploševanje (generalizacijo) dejstev oz. podatkov.

V Kurikulumu za vrtce so strnjeno zapisana spoznanja sodobnih znanstvenih teorij. Poglabljanje v Kurikulum … povečuje naše možnosti za dober dialog s starši.

Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu - dokument za kritične situacije Gradi na osebni etični odgovornosti vseh zaposlenih v vrtcu, ponuja pa tudi vrsto rešitev za vsakodnevno prakso. Zakonske podlage se pogosto menjajo, enaka etična načela pa veljajo tudi ob spremenjenih zakonskih podlagah.

Vzgojitelji/ce doživljamo otroke drugače kot starši. Ni vedno lahko povedati, kaj pričakujemo od staršev. Nevarnost infantilnega obnašanja in zanikanja težav.

Kako pogosto so starši spoštljivo obnašajo do pomočnic vzgojiteljic v vsakodnevni komunikaciji?

Kakšen odnos želimo vzgojitelji/ce od staršev?

Da nas spoštujejo?

Da cenijo naše delo?

Da nam dajo zanj priznanje?

Da razumejo našo obremenjenost?

Da nam zaupajo?

Da se nam kdaj zahvalijo?

Bistvena vprašanja: - Kaj hočem doseči v odnosu s starši? - Kaj počnem, da bi to dosegla? - Ali s svojim vedenjem dobivam tisto, kar hočem? To je proces samovrednotenja, v katerem se sprašujemo in si iskreno odgovarjamo.

Če želimo …

… sami damo

pohvalo pohvalo

zahvalo zahvalo

priznanje priznanje

opogumljanje opogumljanje

zaupanje zaupanje

spoštovanje spoštovanje

razumevanje razumevanje

… …

Ključni veščini spoštljive komukacije sta: - poslušanje in - preverjanje povedanega ali parafraziranje.

Poslušanje: utišamo notranji miselni monolog, da se osredotočimo na neverbalno komunikacijo in besede starša. Parafraziranje: ponovimo slišano v obliki vprašanja, da dobimo potrditev.

Se ne strinjamo s staršem?

Če se prepričanja in nazori staršev razhajajo z usmeritvami vrtca, ki jih mi kot profesionalci zastopamo, si prizadevamo doseči soglasje o takšnem načinu ravnanja, ki bo za otroka najprimernejši (dobrobit otroka). To je naloga vodje vzgojiteljice – vodje oddelka.

Kako dobro poznam samo

sebe?

Kdor se ukvarja z drugimi ljudmi in bi bil rad pri svojem delu uspešen, mora najprej dobro spoznati samega sebe.

Russel v A. Tomič, 1995

Spoznajmo sebe: - svojo samopodobo, - svoje samozaupanje in - samospoštovanje. Naš cilj so trajno dobri medsebojni odnosi.

Samopodoba je naše osebno (subjektivno) doživljanje samega sebe. Vključuje: - kakšne se doživljamo (realno) in - kar si želimo, da bi bili (idealno).

Kakšna je razlika med obojim?

Kako se sami doživljamo telesno, duševno, duhovno.

Kakšni bi radi bili …

Samopodoba – pretežno pozitivna ali pretežno negativna?

Se zavedam svojega trenutnega občutja? Prepoznavam svoja čustva? Se zavedam, da je odgovornost za moja čustva in počutje samo moja?

Pogoj za doseganje pozitivne samopodobe je samozavedanje.

Samozavedanje je pogoj za dobro samopodobo zato, ker je temelj čustvene inteligence – ‘’metarazpoloženja’.

Samozavedanje omogoča izvajanje večjega samonadzora v komunikaciji.

Samozavedanje občutkov in čustev nam omogoča, da se najprej odmaknemo od sebe in prepoznamo, kaj čutimo (ljubosumnost, jezo, žalost, osramočenost …), in se še le nato odzovemo in delujemo.

Čustvena zavrtost (inhibicija) je pomanjkanje samozaupanja ali neodvisnosti): - strah ga je izražati čustva, - ima pretirane skrbi pred vsem, - izogiba se odgovornosti (nikoli kriv), - boji se zamere, - hitro se čustveno vznemiri, - rad zbada druge, - ponoči slabo spi, ker premišljuje o sebi, - do pomembnih oseb prijazen obraz (zato jim težko reče Ne!), do bližnjih pa je rad nespoštljiv … - lačen je priznanja in pohval.

Samozaupanje se je v nas oblikovalo od mladih let dalje in sicer tako, da smo ponotranjili: zaupanje (nezaupanje), ki so nam ga izkazovali starši, vzgojitelji in učitelji (ravnotežje med svobodo in odgovornostjo), spodbude (zaviranje), ki smo jih bili deležni (zaščitniška vzgoja ali razpuščena vzgoja), dobre (slabe)izkušnje, ki smo jih pridobili z lastnim prizadevanjem in dejavnostjo.

Dobra samopodoba je za vzgojiteljice in vzgojitelje pomembna, zato: se učimo samozavedanja, se ne izogibajmo soočanja s svojimi problemi, si postavljamo dosegljive poklicne in osebne cilje, sodelujmo med seboj, veselimo se tudi uspeha sodelavcev, poskrbimo za samozaupanje.

Samozaupanje lahko izboljšamo, saj je to predvsem ljubezen do sebe, ki vključuje: - poznavanje samega sebe, - skrb zase, - odgovornost do sebe. Najprej moramo biti pomembni in vredni sami sebi, potem lahko in moramo skrbeti tudi za druge.

Povečujem zaupanje vase? Vprašajmo se: - Kaj hočem? - Kaj počnem, da bi dobil tisto, kar hočem? - Ali s svojim vedenjem dobivam tisto, kar hočem?

Sem odgovoren/a do sebe?

Kako lahko razvijem več samozaupanja pri sebi? - Izražajmo se spontano, toda z občutkom. - Če se ne strinjamo, mirno povemo. - Kar povemo, naj bo pristno naše, ne misli koga drugega. - Pokažimo zadovoljstvo, če nas kdo pohvali. - Ne bodimo preveč občutljivi, če se drugi ne strinja z nami. Naj ima svoje mišljenje. - Ni nam treba vedno odreagirati, dovolj je, če smo tiho. - Mislimo s svojo glavo: misli so svobodne, besede pa je treba večkrat krotiti. - Bolj od besed so pomembna naša dejanja.

Ali v odnosih s starši ravnam tako, kot je v navadi v našem vrtcu?

Lastnosti vzgojiteljev in vzgojiteljic z močnim samozaupanjem: - objektivno gledamo na poklic, vrtec, kurikul, - realno ovrednotimo lastne zmožnosti, - realno sprejemamo druge in okolje, - poskrbimo za svoje psihične potrebe, - odgovarjamo za svoje odločitve in ravnanja, - poskrbimo za spoštljive medsebojne odnose.

Samospoštovanje niha – ne moremo ga za vsako ceno in ob vsakem času ohraniti in obvarovati. Če naredim napako …

Samozaupanje ni enako samospoštovanju!

Trenutki, ko občutimo realno krivdo, ko se ne moremo spoštovati, so pomembni za našo osebno rast. Takrat (na primer: po težjem konfliktu) se zavemo, da moramo pri sebi nekaj spremeniti: gre za dejavno učenje, za delo na sebi.

O konfliktih s starši se lahko pogovorim z vzgojiteljico – vodjo oddelka.

V odnosu do staršev je škodljivo tako precenjevanje kot podcenjevanje, pa tudi razvajanje.

“Če delate vi namesto drugih nekaj, kar bi morali opraviti sami, jih razvajate in s tem škodljivo vplivate na njihov razvoj’’. Bogdan Žorž, psiholog

Vzgojitelji smo profesionalci, ki smo družini in staršem v pomoč pri varovanju, vzgoji in učenju otrok. Ne prevzemajmo pa odgovornosti, ki jo morajo imeti starši sami do svojih otrok.

Če zdaj vse skupaj povežemo, ravnamo spoštljivo in odgovorno, če: - starša pozorno poslušamo, - za boljše razumevanje povedano parafraziramo, - se ob tem zavedamo svojih občutkov in čustev, - se (s samozaupanjem) odločimo za najustreznejšo komunikacijo in dialog.

Vzgojiteljeva notranja moč v odnosu s starši je samozaupanje, podprto s teoretičnim ter praktičnim znanjem in samozavedanjem. Samospoštovanje in spoštovanje do drugih pa je dobra posledica zavestne izbire pravega vedenja in komunikacije v odnosu do staršev.

Hvala za vašo pozornost!