View
8
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MATEMATIKA - TEHNIKA
OCENJEVANJE ZNANJA PRI TEHNIKI IN
TEHNOLOGIJI NA OSNOVI KONCEPTUALNIH
NAČRTOV
DIPLOMSKO DELO
Mentor: Kandidatka:
doc. dr. Janez Jamšek Petra Štepic
Ljubljana, september 2016
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem doc. dr. Janezu Jamšku za mentorstvo, strokovno pomoč
in koristne nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Posebna zahvala tudi mojemu partnerju Zoranu in prijateljici Denisi, saj sta mi
ves čas stala ob strani, me spodbujala in tolažila, ko je bilo najtežje.
Hvala.
I
POVZETEK
Diplomsko delo je namenjeno učiteljem tehnike, ki si želijo kvalitativen pristop k učenju.
Tega lahko dosežemo z grafičnim orodjem, kot je konceptualni načrt. Konceptualni načrti
spodbujajo smiselno učenje tako, da pridobljeno znanje nadgradimo z vključitvijo novih
pojmov, ki jim pravimo koncepti. Le tako znanje se bo preneslo v dolgotrajni spomin in ga bo
moč priklicati tudi kasneje v življenju. Konceptualni načrt pa je še posebej priporočljiv pri
predmetu tehnika in tehnologija v osnovnih šolah, saj lahko med seboj povezujemo tako
teorijo kot praktični del. V diplomski nalogi lahko vidimo primere uporabe hierarhičnega
konceptualnega načrta, s katerim predstavimo teorijo, in procesni konceptualni načrt, s
katerim predstavimo izdelavo izdelka po korakih. Konceptualne načrte lahko uporabimo,
preden učitelj preda znanje, lahko jih vpelje kot razredno aktivnost med poukom, lahko pa
tudi pri ocenjevanju znanja. Učitelj mora konceptualne načrte vpeljati v razred postopoma,
kot je opisano v diplomski nalogi. Preizkusi znanja s konceptualnimi načrti imajo naloge in
točkovanje zasnovano malce bolj specifično, saj učitelji pri učencu ne vrednotijo zgolj
poznavanja terminologije, temveč tudi smiselno postavitev pojmov. Pomembno vlogo pri
konceptualnih načrtih pa imajo povezovalne besede, ki pojasnjujejo razmerja med pojmi. V
diplomski nalogi so podani tudi primeri preizkusov znanja, z rešitvami, točkovanjem in
ocenjevalno lestvico.
KLJUČNE BESEDE:
konceptualni načrt, tehnika in tehnologija, grafično orodje, smiselno učenje, hierarhični
konceptualni načrt, ocenjevanje znanja, povezovalne besede, koncepti.
II
Design and technology knowledge assessment by
concept maps
SUMMARY
The content of this thesis is targeted at technology teachers who wish to have a qualitative
approach to teaching. The latter can be achieved by using graphical tools like concept maps.
Concept maps stimulate meaningful learning by upgrading the gained knowledge with new
notions called concepts. Only such knowledge will stay in the long-term memory and can be
also accessed later in life. Conceptual plans are highly recommended in primary schools,
namely for the subject design and technology, since it is possible to link theory and practice.
The thesis includes cases of use of hierarchical conceptual plan, which presents the theory,
and process conceptual plan, which presents the making of a product step by step. Conceptual
plans can be used before the teacher passes the knowledge on to the students, as an activity
during class, and also for knowledge assessment. As described in the thesis, the teacher has to
introduce conceptual plans gradually. The tasks and scoring in the exams that use conceptual
plans are a little bit more specific, since in addition to the knowledge of terminology also the
meaningful notion setting is evaluated. Linking phrases have an important role in conceptual
plans, since they explain relations between notions. The thesis also includes the examples of
exams with answers, scoring and grading scale.
KEY WORDS:
Concept map, design and technology, graphical tool, meaningful learning, hierarchical
concept map, evaluation knowledge, linking phrases, concepts.
1
KAZALO
1 UVOD ...................................................................................................................................................... 3
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................................................................... 3 1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE NALOGE ..................................................................................................... 4 1.3 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................................. 4 1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ ................................................................................................. 4
2 ORODJA ZA PREDSTAVITEV ZNANJ ............................................................................................. 6
2.1 VIZUALNA ORODJA IN SMISELNO UČENJE .......................................................................................... 14 2.2 VLOGA SPOMINA PRI SMISELNEM UČENJU ......................................................................................... 17
3 KONCEPTUALNI NAČRT ................................................................................................................. 20
3.1 PREDNOSTI IN SLABOSTI KN ............................................................................................................. 23 3.2 VRSTE KN ......................................................................................................................................... 24 3.3 ZNAČILNOSTI HIERARHIČNEGA KN ................................................................................................... 31
3.3.1 Uporaba KN pri pouku ............................................................................................................ 32 3.3.2 Vodila pri izdelavi hierarhičnega KN ...................................................................................... 34
3.4 PREDSTAVITEV IHMC CMAP TOOL ................................................................................................... 37
4 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN .................................................................................. 40
4.1 TEHNIKE PRI OCENJEVANJU ZNANJA .................................................................................................. 43 4.2 TOČKOVANJE IN EVALVACIJA ZNANJA ............................................................................................... 46
5 UPORABA KN PRI POUKU TIT ....................................................................................................... 58
5.1 UPORABA KN NA PODROČJU TEHNIKE ............................................................................................... 59 5.2 PREDSTAVITEV SNOVI S POMOČJO KN ............................................................................................... 60 5.3 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN .............................................................................................. 78
6 DISKUSIJA ......................................................................................................................................... 112
7 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 115
8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................... 117
9 STVARNO KAZALO ......................................................................................................................... 120
2
AKRONIMI IN OKRAJŠAVE
KN Konceptualni načrt
TIT Tehnika in tehnologija
N Naloga
3
1 UVOD
Otroci začnejo pridobivati prve kognitivne strukture že od rojstva, in sicer z
raziskovanjem in odkrivanjem. Pomembno je, da tak način ohranimo tudi pri
izobraževanju v šoli, saj se bodo tako informacije dobro vtisnile v spomin. Priporočljivo
je tudi, da se starši in učitelji ves čas trudijo, da je znanje čim bolj pristno ter smiselno
in ni učenje na pamet. Če spodbujamo ustvarjalen proces učenca, nam ta lahko pokaže
svojo kreativnost in iznajdljivost. V današnjem izobraževalnem procesu pa so učenci
preobremenjeni s količino podatkov, ki jo morajo predelati, zato je pomoč pri učenju
dobrodošla. Tako si lahko učenci in tudi učitelji pomagajo pri izobraževanju z
različnimi orodji. Učitelji lahko približajo določeno snov učencem z novimi orodji in
tehnikami in tako začnejo stare, že znane, in nove pojme med seboj povezovati. Tudi
učenci si, ko predelujejo novo temo, lahko pomagajo in sistematizirajo nove pojme z že
poznanimi oz. novimi orodji. Predvsem so za učence s fotografskim spominom
pomembna grafična orodja, saj si lažje zapomnijo nekaj, kar vidijo. Poznamo več vrst
grafičnih orodij, kot so: tabele, slike, skice, grafi, miselni vzorci, konceptualne sheme,
vizualne metafore in konceptualni načrti (KN).
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Za obvezen osnovnošolski predmet tehnika in tehnologija (TIT) je značilen teoretičen in
praktičen pouk. Sledita si v zaporedju, sprva teorija nato praksa, kajti potrebno je, da za
praktični del poznamo ozadje samega materiala, ki ga bomo potrebovali, ter načine
obdelave, ki jih bomo izvajali. Od tega je odvisna tudi učenčeva varnost. Predstavitev
izdelave izdelka in same snovi pa lahko učitelj vpelje v razredno aktivnost s pomočjo
KN. Ker v Sloveniji pri pouku TIT smiselnega učenja ne poznamo, temveč le učenje na
zalogo, bi bila to odlična priložnost za spodbujanje drugačnega načina poučevanja in
ocenjevanja. S KN bi tako k smiselnemu učenju sistematično spodbujali tako učitelje
TIT kot učence. Le tega pa mora učitelj vpeljati postopoma. Učence mora naučiti
izdelave KN. Ko znajo učenci samostojno izdelati individualni KN, ga lahko učitelj
uporabi tudi pri ocenjevanju znanja. Učitelj mora seznaniti učence z jasnimi navodili
testa in predstaviti tehniko ocenjevanja. Tako lahko s primerno programsko opremo in z
4
ustreznim pedagoškim pristopom učinkovito posreduje potrebne informacije oziroma
preveri znanje učenca.
1.2 Namen, cilji in hipoteze naloge
Namen diplomskega dela je podati smiselno uporabo KN pri poučevanju in ocenjevanju
pri predmetu TIT, kjer je še posebej pomembna povezava med teorijo in prakso. Ker se
otroci učijo učenja na pamet in v današnjih osnovnih šolah po Sloveniji drugačnega
načina učenja ne poznajo, bi bilo smiselno vpeljati nov način poučevanja in ocenjevanja
s smiselnim učenjem, ki ga zlahka dosežejo z uporabo KN.
Cilji (C) diplomskega dela so:
C1: Podati pregled grafičnih orodij in jih med seboj primerjati.
C2: Določiti pojem KN ter njegove značilnosti in vrste.
C3: Predstaviti vpeljevanje KN v razred.
C4: Določiti tehnike in kriterije pri ocenjevanju znanja s pomočjo KN.
C5: Podati primere uporabe KN pri ocenjevanju vsebin iz učnega načrta TIT.
1.3 Predvidene metode raziskovanja
Teoretični del diplomskega dela bo temeljil na metodi zbiranja domače, predvsem pa
tuje literature. Z deskriptivno metodo dela bomo prikazali zgodovinska in sodobna
vizualna orodja, jih med seboj primerjali ter v celoti predstavili KN. Nadaljevali bomo s
pregledom tehnik in kriterijev pri ocenjevanju znanja ter na primerih prikazali njegovo
uporabnost.
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij
Kratka vsebina ostalih poglavij:
v drugem poglavju je pregled vizualnih orodij za predstavitev znanj, njihova
primerjava, ter prednosti in slabosti; v nadaljevanju sledi vloga smiselnega
učenja in spomina;
v tretjem poglavju je podroben pregled KN in opisana uporaba KN pri pouku;
5
v četrtem poglavju je opis ocenjevanja znanja s pomočjo KN in opis ocenjevanja
znanja po različnih kriterijih;
v petem poglavju je razložena uporaba KN pri pouku TIT in so predstavljeni
primeri uporabe KN pri pouku in pri ocenjevanju znanja;
v šestem poglavju je podana diskusija o primernosti uporabe KN pri TIT;
v zadnjem poglavju je pred literaturo podan zaključek s strnjenimi ugotovitvami
diplomskega dela.
6
2 ORODJA ZA PREDSTAVITEV ZNANJ
V današnjem času, ko si morajo učenci zapomniti vedno večje količine snovi, je zelo
pomembno, s kakšnimi orodji si lahko pomagajo tako učitelji pri učenju, kot učenci pri
osvajanju novih znanj. Učitelji lahko z novimi orodji in tehnikami približajo določeno
snov, zato učenci nimajo velikih težav s pomnjenjem in začnejo stare, že znane, in nove
pojme med seboj povezovati. Ravno tako si lahko učenci, ko predelujejo novo tematiko,
pomagajo in sistematizirajo vse nove pojme z že poznanimi oziroma novimi orodji.
Predvsem so za učence s fotografskim spominom pomembna grafična orodja, saj si
lažje zapomnijo nekaj, kar vidijo. Zato poznamo kar nekaj grafičnih orodij za
predstavitev in pomoč pri učenju. To so: tabele, slike, skice, grafi, razpredelnice,
histogrami, video itd. Te tudi največ uporabljajo v današnjih osnovnih šolah.
Vizualne predstavitve pa so bile poznane že v daljni preteklosti. Prva vizualna
postavitev informacij izhaja iz 3. stoletja pred našim štetjem in se imenuje drevo Porfir.
Oblika drevesa predstavlja hierarhično razporeditev, katera je vidna iz slike 2.1. Drevo
je dobilo ime po grškem filozofu Porfirju, ki je živel od 309 do 233pred našim štetjem.
Primerov, ki bi prikazovali tak način predstavitve informacij, je zelo malo, oziroma jih
skoraj ni, so se pa ohranile kasnejše predstavitve filozofa Boetija.
Slika 2.1: Primer drevesa Porfir filozofov z Univerze v Washingtonu [1].
7
Naslednja vizualna predstavitev izhaja iz leta 472 pred našim štetjem in se imenuje
Velika Stemma. Ta predstavitev predstavlja časovne premice oziroma generacije iz
Svetega pisma. Predstavljena je sodobna konstrukcija neprekinjene povezanosti, kar je
vidno iz slike 2.2. To linearno povezanost je razvil zgodovinar Jean-Baptiste Piggin.
Slika 2.2: Primer predstavitve Velika Stemma [1].
Dopolnitev diagrama Jean-Baptiste Piggina je diagram rimskega filozofa Aniciusa
Manliusa Severinusa Boetija. Ta temelji na kopiji izvirnega rokopisa Isagogena
Porphyriija Commentuma. Original rokopisa se je izgubil, vendar obstaja kopija, katera
ima enako vrednost. Primer lahko vidimo na sliki 2.3.
Slika 2.3: Primer diagrama filozofa Boetija [1].
Naslednje vizualne predstavitve temeljijo na verskih prepričanjih, in sicer sta to avtorja
Kasiodor in Mediaval Arabik. precej znanih znanstvenikov uporabljalo grafična orodja,
kot na primer Ramon Llull, Leonardo da Vinci, Paganini, D'Anguerrande, Isaac
Newton, John Bunyan, Charles Darwin, Erie Reilroad, Jacques Raverat, Charles
Williams, Walt Disney, Evelyn Wood, Tony Buzan [1].
8
Prav posebni vizualni formati, med katerimi so tudi nam manj znani, razen poznanega
miselnega vzorca, so še (a)˗(d). Ti so prevladujoči v uporabi v današnjem času.
(a) Konceptualni načrti (KN) so grafično orodje za organizacijo in predstavitev znanj.
Sestavljeni so iz konceptov, kateri so zaprti v krogih ali okvirčkih. Koncepti so
predstavljeni z besedo oziroma pojmom ali besedno zvezo, ki nam opisuje dogajanje oz.
dejanje na nekem področju. Med seboj so povezani s povezavami, puščicami ter
besedami, ki nam sporočajo odnos med dvema konceptoma. Ko sta vsaj dva koncepta
združena v smiselno izjavo, katera je učencu razumljiva, to imenujemo predlog. Sicer
pa se lahko dva ali več KN med seboj tudi dopolnjujejo in povezujejo. KN največkrat
poteka od zgoraj navzdol in prikazuje razmerja med koncepti, vključno z navzkrižnimi
povezavami, kot lahko vidimo primer na sliki 2.4 [2].
Slika 2.4: Predstavitev KN z njegovimi značilnostmi [2].
(b) Miselni vzorec je večbarvni, slikovni diagram z obliko žarkastega, večsmernega
mišljenja [3]. Sestavljen je iz podtem, katere so po navadi predstavljene v oblačkih in so
obarvane z različnimi barvami. Vsaka podtema vsebuje naslov in besedilo, katera se
navezujeta na določeno vsebino. Vse podteme izhajajo iz centra miselnega vzorca, kjer
je glavni naslov. Miselni vzorec ne vsebuje relacij med glavnim naslovom in
9
podtemami, kot lahko vidimo iz slike 2.5. Ta način učenci najbolj poznajo in ga tudi
največ uporabljajo, tako v šolah kot doma.
Slika 2.5: Primer miselnega vzorca [4].
(c) Konceptualna shema je sistematično prikazovanje abstraktnih konceptov z v naprej
opredeljenimi kategorijami in razmerji. Po navadi temeljni na nekem modelu [5]. Ta
shema je predstavljena z oblački in puščicami, ki kažejo, v katero smer poteka diagram.
Puščicam je potrebno slediti, da lahko povežemo stvari med seboj. Diagram poteka od
leve proti desni oziroma od zgoraj proti dnu. V velikih oblačkih so predstavljene bolj
pomembne in ključne informacije. Ta shema je pogosto uporabljena pri popisu
poslovnih procesov ter pri predstavitvi informacijskih sistemov.
10
Slika 2.6: Primer konceptualne sheme [6].
(d) Vizualna metafora je grafična struktura, kjer so uporabljene oblike in elementi iz
narave ali človeškega dela. Iz metafore ˗ prispodobe, se hitro prepozna dejavnost
oziroma vsebina zgodbe. Po navadi so predstavljene s sliko, na kateri so ključni pojmi,
ki nam predstavljajo zgodbo. Beremo jih lahko na več različnih načinov, in sicer od
spodaj navzgor (model lestve), od zgoraj navzdol (model lijaka), od znotraj navzven
(model kolesa) in obratno (model spirale) [5]. Primer vizualne metafore je predstavljen
na sliki 2.7, sicer pa poznamo tudi primer tehtnice ter peščene ure, ki se uporablja bolj
pogosto, zlasti pri oglaševanju.
11
Slika 2.7: Primer vizualne metafore [5].
Kot lahko vidimo, so si formati med seboj zelo različni. Z vsakim formatom lahko
predstavimo in izpostavimo pomembnost določene tematike na svojstven način, vendar
pa vsi formati niso primerni za predstavitev določenih informacij. V preglednici 2.1 so
predstavljene razlike med temi štirimi formati, da si lahko lažje predstavljamo, kdaj
katerega uporabiti. Ker pa vemo, da ima vsaka stvar tako dobre kot slabe lastnosti, pa so
v preglednici 2.2 predstavljene prednosti in slabosti vsakega formata.
12
Preglednica 2.1: Primerjava vizualnih formatov [5, 7, 8].
13
Preglednica 2.2 Prednosti in slabosti vizualnih formatov [5].
KONCEPTUALNI
NAČRT MISELNI VZOREC
KONCEPTUALNA
SHEMA
VIZUALNA
METAFORA
Glavne
prednosti
hitro obveščanje
enostaven za učenje
in uporabo
zagotavlja hiter
pregled snovi
služi kot pomoč pri
predstavitvi snovi
sistematičen pristop
pri pregledovanju
snovi
spodbuja
ustvarjalnost in
izražanje vsakega
posameznika
vsebina je
predstavljena
sistematično v
oblačkih
spodbuja
radovednost
poudarek na
razmerjih in
povezavah med
koncepti
zagotavlja kratek
pregled
predstavljeni so le
ključni pojmi
aktivira predhodna
znanja metafor
možnost ocenjevanja
s pomočjo KN preko
postavljenih pravil
primeren za
razširitev in
dodajanje vsebine
lahko se uporablja v
različnih situacijah
na isti način
omogoča
razumevanje snovi s
pomočjo asociacij
Glavne
slabosti
ni enostaven za nove
uporabnike in
zahteva veliko vaje
težko branje ostalim
uporabnikom
oziroma pomoč le
izdelovalcu
težko razumljiv brez
predhodnega znanja
ni je mogoče
spreminjati in širiti
KN so unikatni za
vsakega
posameznika
predstavlja predvsem
hierarhična razmerja
ni možna uporaba za
vse teme
hitro se jo lahko
napačno razume
pri vrednotenju
zahteva veliko časa lahko je neskladen
včasih ne zagotavlja
pomoči pri učenju
težko jo je narediti
hitro
skupinski vzorec ni
nujno v pomoč
učencem
lahko postane
kompleksen, saj pri
tem izgubi bistvo
ne spodbuja
ustvarjalnosti
posameznika
hitro lahko zavede
posameznika
Iz preglednice 2.1 lahko vidimo, da je KN bolj prilagodljiv in strokoven glede oblike
kot miselni vzorec, pri katerem ni vidna strokovnost, zato ga lahko uporabi učenec
zgolj kot pomoč pri učenju. Konceptualna shema in vizualna metafora pa sta glede na
obliko neprilagodljivi in ju ni moč spreminjati, zato ju ne moremo uporabiti v
kateremkoli primeru. Iz preglednice 2.2 pa lahko vidimo, da je KN format, ki je najbolj
razumljiv, saj vsebuje veliko mero sistematizacije, medtem ko miselni vzorec ni
sistematiziran in ga je težje razumeti. Ravno tako sta težje razumljiva formata
konceptualna shema in vizualna metafora, saj lahko vsebujeta zgolj določeno število
informacij, ki niso dovolj za razumljivost določene teme. Tako sta KN in miselni
vzorec primerna za kognitivne procese znanja, saj lahko učenci sami aktivno sodelujejo
pri organizaciji in interpretaciji informacij ter jih učitelj le nadzoruje in spodbuja pri
njihovih idejah. Konceptualno shemo in vizualno metaforo je teže narediti, kljub
velikemu predznanju, in jo tudi razumeti, saj ni predstavljenih jasnih razmerij med
14
ključnimi pojmi, zato učenci pogosto potrebujejo pomoč učitelja. Zato sta KN in
miselni vzorec bolj primerna za spodbujanje samostojnosti in aktivnosti pri predstavitvi
znanja.
2.1 Vizualna orodja in smiselno učenje
Prve kognitivne strukture začnejo otroci pridobivati že od rojstva in nekje do tretjega
leta. Takrat začnejo prepoznavati zakonitosti v dogodkih ali predmetih, prepoznavati
jezik in različne simbole, za katere vedno obstaja nek pomen. Starejši pa te zakonitosti
znamo opisati z besedami ali simboli. To zgodnje učenje konceptov imenujemo
raziskovalno učenje oziroma učenje z odkrivanjem. Po tretjem letu pride v ospredje nov
način izražanja, kjer je poudarek na jeziku. Z odgovorom na zastavljeno vprašanje otrok
pridobi pojasnilo med razmerji, in sicer med starimi koncepti in predlogi, ter vanje
vpelje nove. Zelo je pomembno, na kakšen način so posredovane te informacije.
Najbolje je, da so posredovane s konkretnimi izkušnjami ali rekviziti in to velja za
učence vseh starosti ter na kateremkoli področju snovi. Če otrok podoživi nek dogodek
ali prime v roke določeno stvar, se v njem vzbudi čustvo, ki je lahko pozitivno ali
negativno in se tako laže vtisne v spomin.
Pomembno je, da se starši in učitelji ves čas trudijo, da je znanje čimbolj pristno ter
smiselno in ne le učenje na pamet. Zato je pridobivanje znanja konstruktiven proces, ki
vključuje naše znanje in čustva v procesu ustvarjanja, ki so ga zagovarjali tako filozofi
kot epistemologi. Pri ustvarjalnem procesu se učenci sami ukvarjajo z izdelavo dobre
vizualne predstavitve, saj lahko na tak način pokažejo svojo kreativno plat znanja. Za
mnoge je to izziv, saj so naučeni modela učenja na pamet, ki zelo malo prispeva
kakovostnemu in dolgoročnemu pomnjenju. Učenec na tak način ne more razviti osnov
ustvarjalnega razmišljanja ali prispevati k novim rešitvam problemov.
Ustvarjalni ljudje bodo ves čas strmeli k pridobivanju ključnih informacij in novih
znanj. Ravno tako pesnikom in pisateljem ne bo nikoli zmanjkalo novih idej, da na nove
načine izrazijo svoje misli. Nove metode pri opazovanju in beleženju dogodkov,
običajno odpirajo nove možnosti za ustvarjanje.
15
Pri ustvarjalnem procesu je učenec samostojen in po navadi pridobiva informacije z
odkrivanjem. To je proces smiselnega učenja. Nasprotje tega je vodeno učenje, kjer se
učenci definicije učijo na pamet. Tako je Ausuble opisal pomembno razliko med
učenjem na pamet in smiselnim učenjem, ter njuno povezanostjo [2].
Vizualna orodja so pripomočki za delovanje smiselnega učenja in zahtevajo, da so
izpolnjeni trije pogoji.
1. Gradivo mora biti jasno predstavljeno s primeri iz predhodnega znanja, saj lahko
na tak način učenec lažje preide iz že znanih, osnovnih, splošnih pojmov, na
nove, bolj specifične koncepte. S tem si pomaga, da se znanje bolj zasidra v že
postavljene okvirje.
2. Učenec mora imeti ustrezno predznanje. Ta pogoj je lahko izpolnjen po
otrokovem tretjem letu starosti, ko že lahko tvori konceptualne okvirje na vseh
področjih, vendar moramo biti še vedno pozorni na specifičnost pojmov, saj je
njegovo znanje zelo omejeno.
3. Učenec se mora sam odločiti za sistem smiselnega učenja. Ni dovolj le
pomnjenje definicij koncepta, stavčnih izjav ali računskih postopkov. Učitelj
mora spodbujati in motivirati učenca, da izbere tak način učenja, kjer bo nove
pomene vključil v že pridobljeno znanje. Velik vpliv izvaja lahko tudi z učnimi
postopki in strategijami ocenjevanja. Tipični objektivni testi redko zahtevajo več
kot učenje na pamet. Problematični so objektivni preizkusi ali testi, kjer
zahtevajo kratke odgovore in dobesedni prepis definicij. Pri tem ovirajo način
smiselnega učenja. To vrsto problema pri testiranju je leta 1962 odkril Hoffman
[2].
Posamezniki, ki uporabljajo način vključitve novega znanja v že obstoječe znanje z
učenjem na pamet, definicij ne ločujejo, temveč jih med seboj povezujejo. Tako je
lahko tudi učenje na pamet na nek način povezano ali kontinuirano.
Učenje na pamet in smiselno učenje sta odvisna od učnih pripomočkov in neposrednih
predstavitev informacij. Ta predstavitev poučevanja in odkrivanja je odvisna od
dispozicije učenca in učnega gradiva. Po navadi povpraševanje pripelje do smiselnega
učenja. Če ima učenec že osnovno razumevanje pojava, lahko preiskovanje oziroma
16
dejavnost privede do malo ali pa nič koristi v svojem ustreznem znanju. Raziskovalna
naloga pa močno priporoča učenje z raziskovanjem oziroma z odkrivanjem. Povezavo
učnih pripomočkov in načinov iskanja informacij pri smiselnem učenju in učenju na
pamet prikazuje slika 2.8.
Slika 2.8: Ponazoritev odnosa smiselnega učenja ter učenja na pamet z raziskovanjem s pripomočki in
učenja z odkrivanjem [2].
Iz slike 2.8 lahko razberemo, da KN niso le orodje za učenje, temveč tudi orodje za
raziskovanje. S tem spodbujajo učence, da začnejo uporabljati smiselni način učenja
vzorcev, kar prikazuje zgornji graf.
Na začetku imajo nekateri učenci zaradi dolgoročnega učenja na pamet težave s
konstrukcijo vizualnega pripomočka ter z njegovo uporabo. Tako so lahko orodja
učencem v pomoč, vendar je potrebno začeti drugače razmišljati in organizirati znanje
na tak način, da ga lahko uporabimo.
17
2.2 Vloga spomina pri smiselnem učenju
Za smiselno učenje pa je pomemben še en vidik, in sicer človeški spomin. To ni le
prostor v možganih, ki ga je potrebno zapolniti, temveč je vrsta medsebojno povezanih
pomnilniških sistemov, ki jih imenujemo kratki, delovni in dolgoročni spomin. Med
njimi se izvajajo nadzorovani in nenadzorovani procesi. Pomnilniški sistemi so med
seboj soodvisni, vendar sta za vključitev znanja v dolgoročni spomin zelo pomembna
kratkoročni in delovni spomin. Vse prejete informacije se obdelajo sprva v kratkem,
nato v delovnem in na koncu v dolgoročnem spominu. Edina omejitvena funkcija je, da
se lahko v delovnem spominu obdeluje le relativno majhno število psiholoških enot (pet
do devet). To pomeni, da so odnosi med dvema ali tremi koncepti glede omejitve
delovnega pomnilnika po zmogljivosti omejeni. Na primer, če si mora oseba zapomniti
10˗12 črk ali številk v nekaj sekundah, si bo večina zapolnila le 5˗9. Če pa se črke lahko
združujejo, da tvorijo besedo ali besedno zvezo oz. številke v neko telefonsko številko
ali kaj znanega, si je moč zapomniti tudi do 10. Če so besede neznane in uvedene prvič,
si jih lahko učenec dodobra zapomni pravilno le dve do tri.
Opozoriti je treba, da hramba podatkov še vedno poteka v dolgoročni spomin, tako kot
informacije, ki so pridobljene smiselno. Razlika je le v tem, da se v spominu podatki ne
povezujejo ali pa se povezujejo zelo malo, medtem ko se pri smiselnem učenju koncepti
prepletajo. Znanje, ki je bilo pridobljeno z učenjem na pamet, bi hitro pozabili, razen v
primeru, ko učenec veliko vadi. Takrat se to znanje prenese v dolgoročni spomin.
Določeni podatki v spominu so včasih tudi neuporabni za nadaljnje učenje ali reševanje
problemov in te informacije gredo kmalu tudi v pozabo.
Ko pridobivamo novo znanje, je zelo pomembna interakcija med delovnim spominom,
kjer ustvarjamo vizualne formate, in dolgoročnim spominom, kamor naprej potujejo. Te
služijo kot pomoč pri organizaciji in strukturi znanja, kar omogoča smiselno učenje. Pri
konstrukciji je pomembno graditi kos za kosom, kjer iz majhne enote povežemo v
interakcijo in stavčne okvire. Podobno kot pri gradnji hiše.
Mnogi učenci in učitelji so presenečeni, kako ta preprosta orodja omogočajo smiselno
učenje in ustvarjanje močnih okvirov znanja. To ne omogoča le uporabe znanj v novih
kontekstih, temveč tudi ohranitev znanja za dalj časa. Iz različnih virov in raziskav je
18
razvidno, da so naši možgani sposobni organizirati znanje v hierarhični okvir in s temi
učnimi pristopi lahko bistveno povečamo zmožnost učenja vseh učencev. Tako
smiselno učenje največkrat pripelje do učinkovitega cilja z dolgoročnim pomnjenjem,
medtem ko so pri učenju na pamet dosežki nižji in gredo hitro v pozabo.
Poznamo pa tudi druge oblike učenja. Ena od teh je učenje s fotografskim spominom,
kjer si učenec vtisne v spomin slike prizorov, s katerimi se srečuje, fotografije in
številne druge slike. Alfa numerične slike oziroma znaki, ki jih Sperling uporablja v
svojih študijah, so hitro pozabljene, medtem ko se druge vrste slik ohranijo veliko dlje.
Naši možgani imajo izjemno sposobnost za pridobivanje in ohranjanje vizualne podobe
ljudi ali fotografije. Na primer, v eni študiji je Shepard leta 1967 predstavil 612 slik s
skupnimi prizori z osebami [2]. Po predstavitvi je prikazal dve podobni sliki ter vprašal,
katera je bila ena od teh 612 slik. Po predstavitvi so bili odgovori udeležencev 97 %
pravilni pri ugotavljanju slik, tri dni kasneje 92 % pravilni in tri mesece kasneje 58 %
pravilni. Tako lahko sklepamo, da si nekateri učenci lažje zapomnijo grafične vizualne
formate, kot pa strnjeno besedilo.
Človek si je sposoben zapomniti tudi zvok. Učenje in priklic zvokov se imenuje zvočni
spomin. Glasbenik lahko igra na stotine pesmi, ne da bi prebral kakršnokoli glasbo.
Opravka imamo s spominom, ki ni opredeljen kot koncept. Študije, ki sta jih razvila
Penfield in Parrot leta 1963, kažejo, da obstajajo regije v naših možganih, ki se
aktivirajo, kadar slišimo zvok iste regije in pri tem se spomnimo točno določenih
zvokov.
Tako obstajajo razlike med posameznikovimi sposobnostmi. Nekatere od njih je
raziskal Gardner, ki je razvil teorijo mnogih inteligenc. Njegovo delo je bilo v
izobraževanju deležno velike pozornosti. Opozoril je, da smo ljudje s svojimi
človeškimi sposobnostmi zelo različni, tako pri vrstah učenja kot pri uspešnosti. Zato je
dobro, da se šole zavedajo teh razlik, saj na tak način lahko iščejo pri učencih znanje in
ne neznanja, pri tem pa naj dopustijo, da se izrazijo na svoj način. Vsak učitelj bi moral
pokazati tudi nekaj čustev, ko učenec ne dosega predvidenega znanja, in mu pomagati,
ko ne doseže minimalnih ciljev. Zato naj učitelji snov razložijo in ne le navajajo
definicij in nepotrebnih informacij. To se kaže tudi v testih, kjer je ponujenih več
možnih odgovorov [2].
19
Za preverjanje in ocenjevanje znanja večina vizualnih orodij ni primernih. Najbolj
primeren je KN, ker ima točno določeno obliko in lastnosti, katere je potrebno
upoštevati pri gradnji. Učitelj preverja poznavanje samih konceptov in razmerja med
njimi ter navzkrižne povezave in na tak način ugotovi, ali učenec dobro razume
določeno snov. Miselni vzorci niso primerni za ocenjevanje znanja, saj so predstavljeni
na osebni ravni in ni točno določenih pravil, kako jih graditi. Pod vsako vejo lahko
učenec napiše različno besedilo in nekaterim učencem so določeni koncepti bolj
pomembni kot drugim, zato jih bo nekdo vključil v miselni vzorec, medtem ko jih drugi
ne bo. Učitelj tako ne more razbrati, ali učenec dejansko razume snov. Ravno tako pri
ocenjevanju znanja ni primerna konceptualna shema, kljub temu da ima predpisano
določeno obliko – diagram. Učenec lahko znotraj oblačka napiše zgolj besedno zvezo
ali pa daljše besedilo, kar je odvisno od vsakega posameznika. Ravno tako ni jasnih
razmerij med oblački, zato so te sheme namenjene bolj procesni predstavitvi, kjer so
bolj jasno predstavljeni koraki procesa, kot pa predstavljanju določene snovi. Vizualne
metafore so slike, kjer je vključenega besedila zelo malo, in iz tega učitelj ne more
predvidevati, da učenec razume predvideno snov. To lahko služi le kot pripomoček pri
pomnjenju snovi.
Zaradi ocenjevanja znanja je KN kot vizualno orodje danes pritegnil v pedagogiki večjo
pozornost, zato slednjega v nadaljevanju podajamo podrobneje.
20
3 KONCEPTUALNI NAČRT
Leta 1972 so v okviru raziskovalnega programa Novak na Cornellu razvili prve KN [2].
V raziskavi so želeli slediti in razumeti spremembe otroškega znanja o znanosti.
Podatke so pridobili na podlagi intervjujev z otroci, kjer so ugotovili, da je težko
opredeliti specifične spremembe v razumevanju otroških naravoslovnih konceptov. Ta
program je temeljil na učenju kognitivne psihologije Davida Ausubela, pri kateri je bila
temeljna ideja, da učenje poteka po osvajanju novih konceptov in predlogov v že
obstoječi koncept oziroma stavčni okvir. Struktura znanja, ki jo učenec pridobi, se
imenuje kognitivna struktura posameznika. Da pa bi našli boljši način za predstavitev
otrokovega konceptualnega razumevanja, se je pojavil konceptualni model. Tako se je
rodilo novo orodje, ne le za uporabo v znanosti, ampak tudi za mnoge druge namene,
kjer pride do izraza naša ustvarjalnost.
KN se uporabljajo v kateremkoli učnem okolju; z njimi lahko ugotovimo stopnjo
razumevanja učenca pred uvedbo nove teme ali pa učitelj izpelje šolsko uro s pomočjo
tega orodja. Tako lahko učenci sami razvijajo KN, jih širijo in izpopolnjujejo ter s tem
povečajo svoje razumevanje. V končne predstavitve lahko vključijo različne vire,
rezultate, poizkuse in druge načine predaje znanja, kot na primer slike itd.
V okviru šolskih dejavnosti lahko KN v razredu uporabljamo na različne načine. Učenci
lahko delujejo posamično, kjer nastane individualni KN, ali pa skupinsko, kjer skupaj
prispevajo k izdelavi. Pri tem mora biti učitelj pozoren, da vsi sodelujejo pri gradnji, saj
na tak način pokažejo svoje razumevanje snovi. Ko učenec gradi individualno, si lahko
drug drugemu pomagajo s predlogi, vendar pa si ne razkrijejo temeljne ideje KN.
KN je lahko tudi razredni cilj, kjer je prikazan na tabli oz. s pomočjo projektorja. Učitelj
pri tem spodbuja učence s podvprašanji in jih motivira ter skrbi, da vsak učenec pri tem
doda svoje individualno znanje. Izdelava je zelo odvisna od predhodnega znanja
učencev, težav in novosti s temo in od zaupanja v učitelja pri obvladovanju teme.
KN lahko uporabljamo za različne namene in za različne tematike. Uporaben je tako pri
poslovnih namenih kot pri izobraževanju. Pri sliki 3.1 je predstavljena uporabnost v
21
šolskih dejavnostih in zmogljivost KN. Uporabni so za ustne predstavitve, raziskave,
različne priprave poročil, za ocenjevanje, povezovanje različnih tematik, skupno
sodelovanje itd. V KN lahko vključimo fotografije, video, razporeditev teme po
konceptih, pomagamo pa si s pomočjo interneta in CMAP raziskav [2].
Slika 3.1: Uporabnost konceptualnega načrta [2].
Učitelj lahko KN uporabi s pomočjo računalniških programov, z uprizoritvijo na tabli,
lahko tudi s prosojnicami, plakati, na delovnih listih itd. Pred uvedbo novega modela, ki
bi ga izvajali v šolah, bi imeli učitelji ogromno dela. Če želi učitelj predstaviti oz.
izdelati KN s pomočjo računalniškega programa, je potrebno, da ima določeno znanje,
za katerega bi se moral kar nekaj časa usposabljati. To znanje lahko pridobi z
upraviteljem programa, kjer bi skupaj iskali rešitve, kako izboljšati kakovost na novem
načinu izobraževanja. Ravno tako se morajo učenci naučiti samega programa, teme, ki
jo želijo predstaviti, in znati morajo uporabljati internetne vire. Pri izvajanju novega
modela lahko pričakujemo negativne odzive s strani učencev, saj verjamejo, da je
vodeno učenje boljši način za izobraževanje. Vendar pa raziskava od Brainsforda leta
1999, je pokazala, da se informacije, ki so jih pridobili s smiselnim učenjem, niso le dalj
časa ohranile, temveč so se podatki pri reševanju novih problemov uporabljali veliko
bolj uspešno [2].
22
Spremembe v šolski praksi se izvajajo zelo počasi, vendar je verjetnost, da se bo
uporaba KN povečala v naslednjem desetletju ali dveh. Sedaj jih lahko najdemo že v
nekaterih znanstvenih učbenikih. Uporabljajo jih tudi strokovnjaki pri predstavitvi
»tihega znanja«. Tako se imenuje, ker se ne pogovarjajo z drugimi o tej temi, temveč
sami obdelujejo informacije. Znanje pridobijo z dolgoletnimi izkušnjami, ki vključuje
njegova razmišljanja in občutja. Informacije strokovnjak pridobi z intervjuji, analizami
in študijami.
KN se lahko uporablja tudi za vrednotenje in ocenjevanje v šoli [2]. Pomembno je, da se
že sedaj uporabljajo različna orodja pri testnih z raznovrstnimi nalogami, saj tako
spodbujamo učence k smiselnem učenju. Ker večina učencev še ni imela priložnosti
uporabljati tega orodja, tudi ni mogoče zahtevati, da se KN uporabljajo na nacionalnih
preizkusih znanja. Če bi državnih izpitni center pri sestavi državnih testov začel
vključevati KN, bi bila to večja spodbuda za učitelje za tak način poučevanja. Trenutno
na teh projektih delujejo predvsem v ZDA in ponekod po svetu.
KN so zelo koristni pri načrtovanju učnega načrta oz. kurikuluma. Ti predstavljajo
ključne koncepte v zelo zgoščenem načinu. Hierarhična organizacija kaže optimalno
zaporedje poučevanje učne snovi. Ker KN spodbujajo način smiselnega učenja, se tudi
znanje nadgrajuje in stopnjuje. Pri načrtovanju učenega načrta je dobro, da učitelj naredi
nek makro načrt, ki bo prikazoval glavne ideje in bo potekal v celotnem učnem načrtu.
Prav tako je dobro narediti mikro načrt, ki bo prikazovala bolj specifične teme snovi.
Če KN uporabimo kot navodilo o določeni temi, lahko učencu pomaga pri razumevanju
in preglednosti. Mnogi učenci imajo težave pri pomembnosti pojmov v besedilu,
predavanju ali v drugi obliki predstavitve. Problem izhaja iz vzorca učenja. Ti učenci
nimajo zgrajenega močnega koncepta oz. stavčnega okvirja, temveč vidijo učenje kot
nešteto dejstev, enačb, imen, datumov itd., katere je potrebno vedeti na pamet. Še
posebej je problem pri naravoslovju, matematiki in zgodovini, kjer je veliko letnic,
enačb in drugih informacij. Mnogi menijo, da ne morejo obvladati znanja na tem
področju. Tuje raziskave so ugotovile, da lahko neuspešni učenci pri uporabi KN
postanejo uspešni ravno na področju, ki jim je povzročalo težave. S tem pridobijo
občutek nadzora nad predmetom in vzpostavijo čustveno ravnovesje [2].
23
Tako kot vse ostalo imajo tudi KN svoje pozitivne in negativne lastnosti. Če želimo KN
koristno uporabiti, je pomembno, da vidimo v njej več prednosti kot slabosti. Zato v
naslednjem poglavju podajamo prednosti in slabosti KN.
3.1 Prednosti in slabosti KN
Prednosti KN so [9]:
spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo;
omogoča globoko učenje in ustvarjanje novih idej;
»slika pove več kot tisoč besed«, grafični prikazi so običajno lažje razumljivi in
jih lažje ohranimo v spominu;
lahko se uporablja v obsežnem okolju, kot na primer v razredu in to na različne
načine; učitelj lahko celotno uro posveti izdelavi KN, pri čemer aktivno
sodelujejo vsi učenci;
učencem v razredu zagotavlja občutek resničnega sveta ;
je pomoč pri ocenjevanju znanja in
se uporablja tudi v poslovnih priložnostih.
Slabosti KN so [10]:
zaradi načina učenja je mnogim učencem ta način stresen; po navadi si učenci
podatke razlagajo linearno, zato ti učenci niso zmožni povezovanja in
prepletanja znanja, da bi sploh lahko ustvarili KN;
ocenjevanje znanja je zelo zamudno, saj so potrebna jasna navodila, kaj učitelj
zahteva od učenca in kako se bo ocenjevala uspešnost;
mnoge šole ali starši si ne morejo privoščiti programov ali tehnologije, ki jo
potrebujemo za KN; morda ni dovolj računalnikov na šoli; ni pošteno tudi
pričakovati, da bo vsaka družina imela dostop do interneta in tako dostop do
želenih programov in
če bi želeli, da uvedejo poučevanje s pomočjo KN in z računalniškimi programi,
bi se morali učitelji tudi ustrezno izobraziti.
24
Sedaj pa se osredotočimo bolj podrobno na KN, kot obliko, na značilnosti, izdelavo itd.
Tako ga bomo znali dobro izdelati in laže uporabiti v šolskem sistemu.
Poznamo več vrst KN, ki so odvisni od vsebine, katero želimo predstaviti, in od
zastavljenega fokusnega vprašanja.
3.2 Vrste KN
Glede na vsebino, katero želimo predstaviti, da bo predstavitev čimbolj jasna, poznamo
več vrst KN [11]. To so pajkov, hierarhični, procesni, sistemski, strokovni model itd. in
jih v nadaljevanju podajamo podrobneje (a)˗(h). Vrste (a)˗(e) so glavne vrste KN in jih
tudi največkrat uporabljamo, medtem ko so (f)˗(h) specifične vrste KN in jih
uporabljamo zelo redko oziroma v posebnih priložnostih [12] .
(a) Pajkov model KN.
Ta način je predstavljen podobno kot miselni vzorec. Na sredini je naslov teme, katero
predstavljamo, razmerja in koncepti pa so razporejeni okoli glavnega naslova. Razlika
med miselnim vzorcem in pajkovim modelom je ta, da so pri pajkovem modelu
določena razmerja med koncepti, medtem ko jih pri miselnem vzorcu ni, kar lahko
vidimo iz slike 3.2. Pri tem modelu KN ni razvidne hierarhične razporeditve [12].
Prednost pajkovega modela [13]:
lahko ga je izdelati,
vsi podatki so razporejeni okrog glavnega naslova in
lahko berljiv.
Slabost pajkovega modela [13]:
težko prikazati razmerja med koncepti na urejen izgled, da bi ga lahko lepo brali,
ni hierarhične razporeditve, zato ne moremo vedeti, kateri podatki so
pomembnejši in kateri ne in
ne omogoča integracije vseh podatkov in odnos med njimi .
25
Slika 3.2: Primer pajkovega modela KN [14].
(b) Hierarhični model KN.
To je ena od lastnosti KN in si koncepti sledijo odvisno od pomembnosti in
specifičnosti pojmov. Primer takega modela je predstavljen na sliki 3.3 [12].
Prednost hierarhičnega modela [13]:
sledi definiciji KN,
pomembni koncepti so na vrhu mape in bolj specifični koncepti so na dnu mape
in
lahko berljiv.
Slabost hierarhičnega modela [13]:
ne kaže vseh medsebojnih povezav med podatki in
ne omogoča kritičnega razmišljanja in tako omeji reševanje problema.
26
Slika 3.3: Primer hierarhičnega modela KN [15].
(c) Procesni model KN.
Pri procesnem modelu je naslov na vrhu sheme, nato pa si koncepti sledijo hierarhično
po nivojih oziroma korakih. Obseg tega modela je odvisen od dolžine procesa. Ob robu
imamo lahko tudi opombe, s katerimi si pomagamo pri postavitvi nivojev in gradnji KN
[12]. Zgled vidimo na sliki 3.4.
Prednost procesnega modela [13]:
lahko berljiv in
informacije so organizirane v logični postavitveni okvir.
Slabost procesnega modela [13]:
na KN je predstavljeno manjše število podatkov,
pomanjkanje kritičnega mišljenja in uporabljeno sklepanje in
običajno nepopoln načrt.
27
Slika 3.4: Primer procesnega modela KN [16].
(d) Sistemski model KN.
Sistemski model je podoben procesnemu modelu KN, razlika je v kompleksnosti
procesa, saj je sistemski model bolj težaven. Ravno tako je razlika v razmerjih, saj
gredo pri sistemskem modelu relacije v obe smeri, ker je sistem sklenjen proces. Pri
procesnem modelu, katerega lahko vidimo na sliki 3.5, pa gredo relacije le v eno smer
in izhajajo iz naslova [12].
Prednost sistemskega modela [13]:
zelo zapleten,
vsebuje vse podatke in prikazuje mnogo razmerij med koncepti,
uporablja se kritično mišljenje skupaj z rešitvami problemov in
zelo dobro povezovanje teorije in prakse.
Slabost sistemskega modela [13]:
zaradi kompleksnosti in mnogih relacij med pojmi oziroma koncepti je KN težje
berljiv in ga je težje razumeti in
za izdelavo je potrebno veliko več časa, saj je bolj zapleten.
28
Slika 3.5: Primer sistemskega modela KN [17].
(e) Strokovni KN.
Za težko razumljive teme, za katere tudi učitelj ne pozna dovolj dobro ozadja tematike,
si lahko pomagamo s strokovnim modelom KN, ki ga lahko vidimo na sliki 3.6. To
obliko pripravi strokovnjak, ki omogoča tako učencem kot učiteljem, da gradijo svoje
znanje na trdnih temeljih. Tako strokovni model KN služi kot vodilo ali pomoč pri
učenju. Strokovni model velikokrat uporabimo pri raziskovalni temi, saj nimamo dovolj
izkušenj, medtem ko si postavimo fokusirano vprašanje, po navadi poznamo odgovor in
pojme.
Strokovnjak izbere manjše število konceptov, ki so ključnega pomena za razumevanje
teme. Na splošno velja, da je veliko težje zgraditi dober, natančen KN o temi z majhnim
številom konceptov (npr. štiri ali pet) kot pri mapi s 15 do 20 konceptov. Za strokovni
model ni vnaprej določene velikosti, toda pričakovano končno število konceptov je
29
odvisno od števila pojmov. Če želi učenec razširiti KN, se mora poglobiti v temo in pri
delu uporabiti svojo ustvarjalnost.
Strokovnjak po navadi razvije serijo KN na tematiko, kjer začnejo z najbolj splošnimi in
se stopnjujejo k bolj specifičnim KN [2].
Slika 3.6: Primer strokovnega modela KN [2].
Obstajajo pa tudi posebni KN, ki vključujejo v nadaljevanju naštete vrste formatov.
(f) Panoramski model KN.
Pri takem KN je informacija predstavljena v obliki pokrajine, kot lahko vidimo na sliki
3.7 [12].
Slika 3.7: Primer panoramskega modela KN [18].
30
(g) Večdimenzionalen/3D model KN.
3D model KN predstavlja tok informacij v 3D sliki, kot je prikazano na sliki 3.8, saj je
prikaz podatkov v preprostem dvodimenzionalnem KN preveč zapleteno [12].
Slika 3.8: Primer večdimenzionalnega modela KN [19].
(h) Mandala model KN.
Podatki so prikazani med seboj v povezanih geometrijskih oblikah, kot prikazuje slika
3.9. Telesa iz vesolja ustvarjajo vizualne privlačne učinke in spodbujajo pozornost in
miselne procese opazovalca [12].
Slika 3.9: Primer Mandala modela KN [20].
Avtorji iz centra za uporabo posebne tehnologije (CAST – Center for Applied Special
Technology) menijo, da so KN lahko neučinkoviti v nekaterih fazah učenja in pri
nekaterih učnih stilih. Ravno tako so lahko tudi razmerja težko razumljiva. Na primer,
odnosi pri pajkovemu modelu niso jasno opredeljeni glede pomembnosti in so zaradi
tega težje berljivi. Podobno se tudi pri hierarhičnem KN lahko zgodi, da nimajo
31
povezave med idejami. Pri obliki sistemske mape težko prepoznamo pomembnosti
pojmov oziroma konceptov, zato ti ustvarjajo zapleteno uganko [21].
Sicer pa učenci in učitelji najbolj pogosto uporabljajo hierarhični KN, saj s tem najlažje
predstavijo želeno tematiko. Pri pajkovem modelu so stvari malce bolj zapletene, saj
dostikrat ne poznamo začetka in konca berljivosti ter kateri koncepti so bolj in kateri
manj pomembni. Sistemski in procesni model pa uporabljamo le takrat, ko želimo
predstaviti določen proces in ga ne moremo uporabiti za predstavitev vseh tematik. Zato
bomo hierarhični model v nadaljevanju predstavili podrobneje.
3.3 Značilnosti hierarhičnega KN
Hierarhični model KN imajo več značilnosti, izmed katerih so najpomembnejše
predstavljene v nadaljevanju [2].
Hierarhična razporeditev
To pomeni, da je večina splošnih pojmov na vrhu KN, saj so tudi najbolj pomembni,
manj splošni pojmi in manj pomembni pa se nahajajo pod njimi. Hierarhična
struktura za določeno področje je odvisna od konteksta in pomembnosti pojmov oz.
konceptov. KN se lahko uporablja tudi za določene situacije ali dogodke, ki jih
skušamo razumeti s pomočjo organizacije znanja. Za lažje iskanje konceptov nam je
lahko v pomoč vprašanje, ki si ga zastavimo, in to se imenuje fokusno vprašanje.
Vključitev navzkrižnih povezav
To je druga zelo pomembna značilnost KN. Tukaj gre za odnose oz. povezave med
koncepti, kateri se povezujejo s koncepti iz druge tematike, vendar imajo kljub temu
nekaj skupnega. Te medsebojne povezave nam pomagajo razumeti, kako je koncept
na enem področju znanja povezan s konceptom na drugi strani teme. Ko
uporabljamo KN za vnos novega znanja, nam navzkrižne povezave pogosto
predstavljajo povezanost novega znanja v že obstoječi okvir.
Konkretni primeri dogodkov in predmetov
32
Zadnja značilnost, ki se lahko doda v KN, so konkretni primeri dogodkov ali
predmetov in ti niso vključeni v oblačkih, saj ne predstavljajo samih konceptov. To
so le obrazložitve pojmov, saj nam na tak način znanje bolj približajo.
Za izdelavo KN pa ni dovolj da poznamo zgolj njegove značilnost in obliko, temveč je
pomembno, da ga znamo tudi uporabiti in vpeljati v razred. Zato v nadaljevanju
predstavimo uporabnost KN pri pouku.
3.3.1 Uporaba KN pri pouku
Uvedba KN v razred zahteva več korakov [22].
1. korak: Predstavitev učencem
Sprva je potrebno učencem predstaviti nov način učenja in poučevanja. To
predstavimo vedno na znanem primeru oziroma na poznani temi ter brez vpeljevanja
novih znanstvenih pojmov. Potrebno je izbrati pojme in koncepte, kateri so vsem
učencem dobro poznani, saj lahko le na tak način dobro razumejo smisel novega
načina učenja. Na tak način bodo razumeli tudi hierarhično razporeditev, odnose
med pojmi in vse ostale značilnosti, katere vsebuje hierarhični KN.
2. korak: Prvi individualni KN učenca
Ta korak je ključnega pomena, saj se pokaže, ali učenec razume, kaj je KN in kako
ga graditi. Zelo je pomembno, da učenci dokončajo svoje individualne KN. Če jih
ne dokončajo, je razredna aktivnost zelo zamudna, saj z izdelanim niso zadovoljni in
se bodo težje vključili v pogovor. Zato je potrebno, da damo izdelavi individualnega
KN dovolj časa. Morda se kdo od učencev tudi ne želi izpostavljati celotnemu
razredu. Take učence mora učitelj malce vzpodbuditi z podvprašanji.
Delo učitelja pri izvedbi učenčevega prvega KN poteka prav tako po korakih [23].
Učitelj mora predlagati temo koncepta, ki je vsem zelo dobro poznana (na
primer: hrana).
Učenci naj napišejo 10 drugih konceptov, katere povezujejo z glavnim
konceptom (na primer: zelenjava, meso, korenje …).
33
Učitelj naj prosi učence, da razvrstijo teh 10 konceptov od najbolj splošnih
in najpomembnejših pojmov k bolj specifičnim in manj pomembnim
pojmom. Ta korak bo zahteval nekaj minut.
Učitelj mora opozoriti učence, da so najbolj pomembni koncepti na vrhu
lista in bolj specifični na dnu lista.
Nato sledijo povezave med koncepti iz učenčevega seznama, in sicer po en
par naenkrat. Te povezave naj imajo smer, najpomembnejše pa so
povezovalne linije ( na primer: korenje vitamin A – povezovalna beseda:
vsebuje, ali meso železo – povezovalna beseda: je dober vir). Ta korak
je potrebno nadaljevati toliko časa, dokler niso vsi koncepti razporejeni v
KN.
Učitelji morajo dati učencem dovolj časa pri izdelovanju KN (20 do 30
minut). Med tem jih je potrebno spodbujati, da vključujejo številne veje, na
različnih ravneh hierarhije. Poseben poudarek je na povezovanju konceptov
iz drugega področja, vendar vseeno je potrebno biti pazljiv, da so pojmi
smiselno povezani. Učence je potrebno spomniti, da morajo oblački
vsebovati eno ali dve besedi in ne več, KN pa lahko urejajo toliko časa,
kolikor želijo.
Medtem ko učenci izdelujejo svoje KN, se učitelj sprehaja med njimi in
bodri njihovo ustvarjalnost ter spomni učence da je izdelek prepoznavna
predstavitev njihovega razumevanja [23].
3. korak: Pregled KN v majhnih skupinah
Ko učenci končajo svojo individualni KN, učitelj organizira majhne skupinske
diskusije. Učenci lahko na tak način delijo svoj KN s člani skupinice. Učitelji lahko
podajo navodila, da najdejo razlike in podobnosti med načrti in jih poizkušajo uskladiti.
Skupinske diskusije zagotovijo možnost, da se učenci vključijo v socialen vidik, kjer
lahko artikulirajo svoje misli in se učijo drug od drugega. Pomembno je, da se
oblikujejo heterogene skupine, saj so učenci zastopani na različnih ravneh znanja. Na
tak način se zagotovita največja produktivnost in absorpcijo znanja.
4. korak: Razprava celotnega razreda
34
V razredu poteka diskusija malih skupinskih KN. Vsaka skupina predstavi svoj KN, pri
čemer predstavi pomembne predloge in pojasni svoje odločitve. Lahko bi razpravljali o
mnogih predlogih, vendar naj se razred osredotoči na najbolj pomembne, saj s tem
učenci povedo stopnjo razumevanja snovi in načrtovanja KN. Lahko na podlagi teh
razprav, razrednega napredka, sodelovanja učencev izdelajo tudi celotni KN razreda in s
tem učitelji spodbujajo komunikacijo v poglobljeno znanje določene teme [22].
Sedaj, ko učitelj zna KN vpeljati v razred, ga mora znati tudi izdelati.
3.3.2 Vodila pri izdelavi hierarhičnega KN
Izdelava hierarhičnega KN je zapleten postopek, zato si pomagamo s poznavanjem
sedmih korakov, katere opisujemo podrobneje. Tako bo učencem laže sprejeti nov način
učenja znanja in bo prehod iz že znanega načina na nov način lažji.
1. korak
Sprva je potrebno, da graditelj KN zelo dobro pozna samo tematiko, katero želi
predstaviti. Pomembno je, da zna izluščiti pomembnost besedila oz. pomembne pojme,
ne samo pri osvajanju znanja preko učbenikov, temveč tudi pri laboratorijskih oz.
terenskih vajah. Za prvi KN je dobro, da si učenec omeji snov, katero bo predstavil, in
naj ne bo preveč obsežna, ker bo tako lažje izluščil bistvene pojme oz. koncepte.
2. korak
Velik pomen pri sami gradnji KN ima fokusno vprašanje. To vprašanje si postavi
graditelj sam, da opredeli težavo, KN pa je rešitev. Vsak odgovor, ki je bolj specifičen
in podrobnejši, je dodatek k obogatitvi. Ko učenci izdelujejo prve KN, se velikokrat
zgodi, da odstopajo od zastavljenega vprašanja, zato je tu potreben učitelj, ki jih
preusmeri spet k bistvu. Zelo je pomembno, da si znamo pravilno zastaviti fokusno
vprašanje. Na primer, vprašanje: »Kaj so rastline?« bo privedlo do bolj razvejanega KN,
kot pa vprašanje: »Zakaj potrebujemo rastline?«. Ravno tako ni dobro, da si zastavimo
kot izhodišče zgolj samo temo, kot na primer »Izdelaj konceptualni načrt o rastlinah«,
saj je v tem primeru tema preveč splošna in nimamo nekih vodil k rešitvi.
3. korak
35
Ko imamo že izbrano temo in fokusno vprašanje, je naslednji korak prepoznati ključne
pojme, ki se nanašajo na rešitev vprašanja. Običajno naj bi zadostovalo 15 do 25
konceptov, ki sestavljajo seznam. Pri gradnji razrednega KN je pomembno, da
sodelujejo vsi učenci in so aktivni pri navajanju konceptov oz. pojmov. Konceptom je
potrebno določiti mesto na seznamu, in sicer je to odvisno od splošnosti in
pomembnosti za rešitev problema oz. po hierarhični razporeditvi. Tak seznam
imenujemo parkiriščni model KN. Ko graditelj ne vidi dobre povezave z drugimi
koncepti, je tak seznam končni produkt, kar lahko vidimo iz slike 3.10.
Slika 3.10: Primer KN z vprašanjem in parkiriščnim modelom [2].
Izkušeni izdelovalci KN se strinjajo, da je najtežje najti jasne in razumljive povezave
med koncepti. V tem primeru koncepte premaknemo iz parkiriščnega modela v KN.
4. korak
Naslednji korak je izdelava predhodnega KN. To je mogoče storiti s pomočjo
računalniške programske opreme IHMC Cmap Tools, katero bomo opisali kasneje v
diplomski nalogi.
5. korak
Pomembno je dejstvo, da se KN nikoli ne konča. Ko je predhodni načrt izdelan, ga je
potrebno vedno spreminjati. Lahko se dodajajo tudi drugi koncepti. Dobri KN se po
navadi popravljajo s tremi ali več popravki.
36
6. korak
Ko je predhodni KN izdelan, je potrebno poiskati navzkrižne povezave. To so povezave
med koncepti, kjer se koncept iz ene teme povezuje s konceptom iz druge teme. Na tak
način učenec ponazori, kako se področja med seboj prepletajo. Z navzkrižnimi
povezavami učenec pokaže zelo dobro poznavanje snovi in odnosa med poglavji.
Učenci se morajo zavedati, da so vsi koncepti med seboj povezani. Pozorni morajo biti
na izbiro besed oz. stavkov v konceptih, saj se je potrebno izogibati zaključenem
stavkom, ker to pomeni zaključek izjave. V tem primeru bi bilo težko obogatiti KN.
Iskanje navzkrižnih povezav in povezovanje besed je Bloom leta 1956 opredeli kot
sintezo znanja in visoko stopnjo kognitivne zmogljivosti. KN je preprost način za
spodbujanje zelo visoke stopnje kognitivne zmogljivosti in je lahko tudi zelo močno
orodje za vrednotenje, ki ga je raziskal Edmondson leta 2000 [2].
7. korak
Na koncu je potrebno načrt še dopolniti tako, da je posameznikom bolj jasen in
pregleden. To pomeni, da je mogoče spremeniti velikost in slog pisave ter dodati barve,
kadar uporabljamo računalniški program.
Tako vidimo, da so KN ne le močno orodje za predstavitev in arhiviranje znanja
posameznika, ampak tudi močno orodje za ustvarjanje novega znanja [2].
Ker pa živimo v dobi digitalne tehnologije, si življenje brez pomoči računalnika težko
predstavljamo. Potrebno je vsakodnevno nadgrajevanje znanja na področju
računalniških programov, saj tehnologija hitro napreduje. S pomočjo interneta lahko
pridemo do večine željenih informacij, uporaba novih računalniških programov pa nam
širi obzorja znanja. Pri gradnji KN in tudi pri miselnih vzorcih si lahko pomagamo s
pomočjo računalniških programov, katere si naložimo na domači računalnik ali pa jih
najdemo na internetu.
Programi, katere si naložimo na domači računalnik, so: CMap [24], XMind, yEd,
Freemind, VUE, SimpleMind Free (Mac).
37
Programi, katere najdemo na spletu, so: Creately, Examtime, Gliffy, Lucid Chart,
Mindmeister, Exploratree, bubbl.us, Google Docs: Drawing, Coggle.it, Popplet, Text 2
Mind Map, UnConcept, RealtimeBoard for Education, Connected Mind [25].
Še preden smo imeli internet ter osebne računalnike, so KN pisali kar z roko. To delo je
bilo precej zamudno. Kasneje so jih začeli delati kot zapiske in šele nato na računalnikih
z programi, kateri so bili namenjeni izdelavi KN [26].
Ker pa je IHMC Cmap tool program namenjen zgolj KN in se uporablja tudi v šolah,
bomo tega opisali bolj podrobno.
3.4 Predstavitev IHMC Cmap tool
Cmap tools je programska oprema, katero so leta 2004 razvili na Inštitutu za človeške in
strojne kognitivne procese [2]. Želeli so raziskati, kako se KN povezuje s tehnologijo,
še posebej z internetom. Uporaben je za vse uporabnike, saj je brezplačen in tudi ni tako
zahteven, zato ga lahko koristijo uporabniki vseh starosti, tudi osnovnošolci. Služi
predvsem pri gradnji, navigaciji in izmenjavi znanja, kar je zelo pomembno pri KN, saj
lahko uporabniki sodelujejo tudi na daljavo. Graditelj lahko svoje KN objavi na
internetnih straneh preko strežnikov, ki so javno objavljeni, in ostali uporabniki ne
potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, da jih lahko vidijo. Na strežnikih so
objavljeni dobri KN in tudi takšni, ki ne ustrezajo vsem kriterijem za objavo, vendar
vseeno služijo kot pomoč pri ustvarjanju. KN, ki so naloženi na strežnikih, so dostopni
tudi preko spletnih brskalnikov in za ogled ni potrebno imeti naloženega programa
Cmap tools.
V KN je mogoče dodati tudi druge grafične načine predstavitve, kot na primer slike,
fotografije, video posnetke, grafikone, tabele, besedila, kar je na internetu. Povezave do
teh predstavitev so prikazane z ikonami, ki so pod konceptom, na katerega se
navezujejo.
Graditelj lahko v svoj KN vpelje tudi druge KN, ki so objavljeni na internetnih straneh,
če se navezujejo na njegove koncepte. Bližnjice povezanih KN so prikazane z ikonami
pod konceptom. S klikom na to ikono se odpre povezani KN. Na tak način je
38
predstavljen KN neke vrste navigacijsko orodje. S temi povezavami učenci ugotovijo,
da njihovo znanje ni osredotočeno le na en KN, temveč je lahko sestavljeno na različnih
področjih, kot prikazuje slika 3.11.
Slika 3.11: Primer povezovanja KN z drugimi KN [2].
Ko so KN že objavljeni na strežniku, jih lahko urejajo tudi ostali uporabniki, če imajo
ustrezna dovoljenja. Dodajajo lahko tudi pripombe in kritično oceno, ki ni vezana na
graditelja, temveč je njihov namen izboljšati KN. Tako predstavljajo te pripombe,
obliko ocenjevanja in sodelovanja.
Program tesno sodeluje tudi z drugimi brskalniki, saj pomaga pri iskanju spletnih
poizvedb. Na zahtevo uporabnika sestavi niz poizvedenih pojmov za koncepte v KN, ki
so povezani z drugi koncepti, in s tem dobimo boljše rezultate poizvedbe.
Cmap tools spodbuja tudi sodelovanje več graditeljev, ki so lahko omejeni na isti
lokaciji, npr. v razredu, ali pa so v oddaljenih krajih. Ta program so začeli uporabljati
tudi v podjetjih za pojasnitev znanja in reševanja problemov [2].
39
Program Cmap tools ima veliko prednosti in zelo malo slabosti. Nekaj prednosti
programa Cmap Tools: povečana fleksibilnost, manj podvajanja, predstavljena širina
znanja in izkušenj, preprosta uporaba, možnost vpisovanja svojih komentarjev,
omogoča hitro pomnjenje ključnih točk, neomejeno število konceptov v KN, ki so lahko
vsi med seboj povezani, program je podprt na več operacijskih sistemih, brezplačen
[27,28]. Slabost programa pa je, da je manj primeren za miselne vzorce.
KN pa ne uporabljamo samo pri uvedbi ali prezentaciji nove snovi, temveč ga lahko
uporabljamo tudi za ocenjevanje znanja, kar bomo predstavili v naslednjem poglavju.
Tudi teste je moč sestaviti s programom IHMC Cmap Tool.
40
4 OCENJEVANJE ZNANJA S POMOČJO KN
V zadnjih desetletjih so se začeli strokovnjaki zavedati, da je sprejetje prefinjenih
postopkov vrednotenja in ocenjevanja znanja pomembno za prizadevanje h krepitvi
procesa učenja. V preteklosti je bilo vrednotenje učitelja izraženo s končno oceno,
pridobljeno na podlagi lestvice ocenjevanja preizkusnih testov in subjektivnega mnenja
izpraševalca pri ustnem preizkusu znanja. Cilj tega je bilo linearno predajanje znanja od
učitelja na učenca. Od druge polovice 20. stoletja pa se šole trudijo, da je njihov cilj
usposabljanje prostega razmišljanja in spodbujanje učenčevega osebnega razvoja. Tako
postaja ocenjevanje element, ki predstavlja visoko kakovost izobraževanja. Ocena je tu
mišljena kot serija operacij, ki spremlja proces usposabljanja in zagotavlja konstantno
povratne informacije o napredku. Pomembno je, da so učitelji usmerjeni na
izpopolnjevanje potrebe učencev in da na koncu doseže izobraževane cilje.
V skladu s tem je mogoče reči, da je glavni cilj vrednotenja izpopolnjevanje
izobraževanih ciljev, na drugi strani pa zagotavljanje podpore učencem v njihovih
prizadevanjih, da razvijajo svoje potenciale. Pri takem načinu je potrebno upoštevati
nabor orodij, s katerimi spodbujamo zadane cilje.
KN je temeljno orodje v izobraževalnem razvoju, povezano z uporabo inovativnih
tehnologij, in je izjemno učinkovita v smislu odprtih možnosti v izobraževalnem
procesu. KN ima tako različne možne načine uporabe pri procesu vrednotenja. Temeljni
elementi ki ga sestavljajo, so koncepti in povezave, ki niso strogo določene. Sicer pa je
to odvisno tudi od nalog, ki jih učitelj pripravi. Lahko so naloge odprtega ali zaprtega
tipa. V kolikor ima učenec le možnost dopolniti že pripravljen KN ali so to koncepti ali
razmerja, je to zaprti tip ocenjevanja. Ta tip testa je lažje ocenjevati, saj se ocenjuje
pravilnost konceptov po ocenjevalni lestvici. Težje je oceniti teste odprtega tipa, kjer
mora učenec sam sestaviti KN in pri tem uporabiti svojo kreativnost. Naloge z uporabo
KN bomo prikazali v naslednjem poglavju.
Pristop ocenjevanja s pomočjo KN se uporablja v zelo majhnem območju, saj ga šele
raziskujejo in razvijajo [29]. Po preiskavi internetnih virov ga v Sloveniji ni bilo moč
najti. Raziskave, ki temeljijo predvsem na naravoslovju, in sicer pri matematiki in
41
medicini, pa obstajajo v Italiji, na Madžarskem, Irskem itd. Nekatere raziskave bomo
podrobneje predstavili v nadaljevanju.
V raziskavi iz leta 1992 so Lomask in njegovi prijatelji uporabili KN v obsežni
raziskavi. Rezultati, ki jih lahko vidimo na sliki 4.1, kažejo odnos med zanesljivostjo in
veljavnostjo pri uporabi takega načina ocenjevanja. Iz slike 4.1 lahko razberemo, da je
KN predstavljen kot tarča za pikado, kjer središče predstavlja koncept, medtem ko
vsaka pika na tarči, predstavlja rezultat vsakega od učencev, ki so ga ocenili. Rezultati
kažejo, da so KN zanesljiv in veljaven pripomoček za ocenjevanje [30].
Slika 4.1: Odnos med zanesljivostjo in veljavnostjo KN [30].
Prav tako so v neki drugi raziskavi na Univerzi v Kaliforniji objavili študijo o
vrednotenju, standardih in testiranjih s KN. Na podlagi te objave so Mason, Shavelson,
Lang in Lewin leta 1992 delali raziskavo in analizo KN pri pouku matematike in dobili
dobre rezultate. Istega leta je bila narejena raziskava pri Okebukola, kjer so ugotovili,
da so bili učenci, ki so bili uspešni v reševanju problemov, uspešni tudi pri ustvarjanju
KN [30].
KN kot pripomoček pri ocenjevanju znanja so uporabili tudi že pri raziskavah na
matematičnem področju v Turčiji. Uporabili so ga kot instrument za testiranje, in sicer
so primerjali njihove tradicionalne pisne teste s KN pri nalogah o funkcijah, številih,
eksponentnih številih, korenih in absolutnih vrednostih. Ugotovili so, da so rezultati
razmišljanja in predstavitve študentov med običajnim testom in KN primerljivi, vendar
pa same pomenske povezanosti med testoma ni. Potrdili so, da je ocenjevanje in
testiranje znanja s pomočjo KN zanesljivo [30].
42
Naslednjo raziskavo sta izvedla Patrizia Venditti in Carnela Sabba, ravnatelj in
učiteljica matematike in znanosti v osnovni šoli v Italiji. Učenci v njihovi šoli imajo
pogosto težko socialno, kulturno in družinsko ozadje. Starši so brezposelni, imajo
težave z alkoholom in drogami, živijo v revščini itd., otroci ne prejemajo zdravil, v
kolikor jih potrebujejo, in njihovo šolsko, kognitivno in socialno vedenje ni dobro.
Veliko učencev ima slab besednjak, zavračajo šolske predpise in težko dosegajo učenje
na pamet. Nekateri učenci živijo tudi z depresijo. Pri raziskavi so učence razdelili v tri
skupine. V prvi skupini so bili učenci, ki imajo razvito logično in jezikovno inteligenco,
dobre socialne odnose in visoko stopnjo pozornosti. Nižjo stopnjo razvitosti imajo le pri
telesni gibljivosti. Druga skupina so bili otroci ki imajo razvito telesno in logično
inteligenco, slabše pa jezikovne spretnosti. Tudi pri vedenju so bili problematični.
Tretja skupina pa so bili otroci s pomanjkljivimi jezikovnimi, logičnimi, socialnimi in
telesnimi inteligencami. Raziskava je potekala skozi celotno šolsko leto. Sprva so
pripravili laboratorijske naloge, nato pogovor in kasneje so po skupinah sestavljali KN.
Vsak učenec je bil primerno ocenjen. Konec šolskega leta so opazili pomembne
izboljšave v treh začetnih skupinah. Otroci, ki so imeli omejeno telesno inteligenco, so
bili vpleteni v obsežne telesne dejavnosti, celo plesali so, otroci iz druge skupine so
pridobili bogatejši in zapleten jezikovni zaklad in sposobni so bili sami izvesti KN,
njihovo socialno vedenje pa je bilo bolj primerno. Tudi otroci iz tretje skupine znajo vsi
brati in pisati enostavne tekste, reševati enostavne matematične izzive in njihovo
socialno vedenje je bolj sprejemljivo za okolico. Skratka, lahko trdimo, da je spodbujati
smiselno učenje pri učencih zelo učinkovito in več kot dobrodošlo [31].
Na podlagi teh študij lahko sprejmemo, da so KN več kot reševanje problemov, in jih
lahko uporabimo pri ocenjevanju, vendar pa imajo nekateri strokovnjaki tudi drugačno
mišljenje.
V organizaciji Center for Applied Special Technology (CAST) menijo, da hierarhični
KN odvrača kritično razmišljanje, ker pri določenem vrstnem redu odvrača učenčevo
sklepanje in lahko ponuja nepopolne podatke. CAST meni tudi, da KN ponujajo
omejene koristi, zlasti če jih učitelj uvaja ob napačnem času. KN naj bi bili najbolj
učinkoviti na univerzitetni ravni in prezgodnja uvedba naj bi prinesla rezultate, nad
katerimi bi bili razočarani. Menijo tudi, da so KN bolj učinkoviti po branju nove snovi
43
in ne pred branjem. Poudarjajo pa tudi, da bodo študentje, ki imajo slušno zaznavo bolje
razvito kot vizualno, slabše izkoristili KN, in na to naj bi bili pozorni tudi učitelji [21].
V nasprotju s CAST so nekateri strokovnjaki mnenja, da bi lahko dosegli kritično
mišljenje učencev, saj KN vzpostavljajo logično strukturo med smiselnim učenjem
teorije na praktični del.
KN so dober pripomoček učitelju pri ocenjevanju znanja, saj so [32]:
objektivni in smiselni,
učinkoviti pri vključevanju učenčevih samostojnih idej,
uporabni tako pred uporabo nove snovi, da ugotovimo učenčevo predznanje, kot
tudi pri razvojnem učenju,
spodbujajo bolj zapleten način razmišljanja, saj povezujejo koncepte med seboj,
podajajo informacije o učenčevi izvedbi in
lahko se uporabljajo za model razmišljanja različnih strokovnjakov.
V nadaljevanju bodo opisane različne vrste nalog, s katerimi si lahko pomagamo pri
preizkusih znanja pri predmetu tehnika in tehnologija, kasneje pa še načine točkovanja
zagovornikov KN.
Eden največjih izzivov KN je postopek ocenjevanja, zaradi dejstva, da je potrebno KN
prilagoditi učencem. Z drugimi besedami, ne obstaja KN, ki bi bil 100 % nepravilen ali
napačen.
4.1 Tehnike pri ocenjevanju znanja
KN lahko uporabimo pri ocenjevanju znanja v razredu za ugotavljanje predhodnega
znanja pri učencih ali pa pri individualnih testih. Uporabimo lahko različne naloge.
1. Popolna dopolnitev KN
Učitelj pripravi KN s praznimi oblački, brez konceptov in te koncepte mora učenec
dopolniti. Učenca naj vodijo povezave med koncepti. Učitelj učencu pomaga s
konceptualnim listom, kjer so napisane besedne zveze, katere opisujejo koncepte in
bodo pomagale najti pravi pojem ter ga ustrezno vnesti v načrt. Potrebno je, da učenec
44
sprva najde pravi koncept na konceptualnem listu, potem jih začne vnašati v KN glede
na odnose med njimi. Primer naloge s popolno dopolnitvijo konceptov lahko vidimo v
sliki 4.2.
Slika 4.2: Primer popolne dopolnitve KN [33].
2. Delna dopolnitev KN
Delna dopolnitev načrta je nekoliko lažja naloga kot popolna dopolnitev, razlika je le v
količini manjkajočih konceptov. Manjkalo naj bi jih približno ena tretjina. Ravno tako
je pomoč učencu konceptualni list, ki pomaga najti pravi pojem, ki ga mora učenec
glede na hierarhijo vnesti v KN, kot prikazuje slika 4.3.
45
Slika 4.3: Primer delne dopolnitve KN [33].
3. Dopolnitev razmerij KN
Učitelj uporabi 10 do 20 konceptov, ki so razporejeni v KN glede na hierarhijo.
Koncepti so med seboj povezani, učenec pa mora najti besedne zveze oziroma
povezovalne linije, glede na odnos med koncepti. Na tak način potrdi svoje
razumevanje teme. Na sliki 4.4 je primer že dopolnjenih razmerij med koncepti.
at
now known as
on
named
after
is a
was first broken by
in a
the range of the range of the range of
which is calledthe
whose
of
trav els in
SOUND
speedv
longitudinalwave
GeneralChuck Yeager
Bell X-1
October 17, 1947
Muroc Dry Lake Beds, CA
Edwards AFB
wave length
frequencyf
frequencies
20-20,000 Hz
human hearing
15-50,000 Hz
canine hearing
bat hearing
1000-150,000 Hz
Wave Equation
Yeager's wife
"Glamourous Glennis"
Dr. Paul M. RutherfordInstructor
Lee's Summit Technology Academy
Lee's Summit, MO
Slika 4.4: Primer dopolnitve razmerij v KN [33].
46
4. Izdelava izbranega KN
Učitelj pripravi od 10 do 20 konceptov in učenec mora izdelati KN. Poudarek je na
povezovanju odnosov med pojmi in značilnostih KN. Pri taki nalogi se pokaže, ali je
učenec resnično razumel KN in snov, katero predstavlja.
5. Izdelava mikro KN
Učitelj poda seznam petih ali šestih začetnih konceptov, katere mora učenec vključiti v
svoj KN, ter dodati enako število svojih konceptov na podlagi lastnega poznavanja
teme. Koncepte mora učenec pravilno razporediti in upoštevati razmerja med njimi.
6. Izdelava vodenega KN
Učitelj navede 20 konceptov in učenec si izbere 10 izmed teh za gradnjo KN. Tu učitelj
prepozna, kateri pojmi so učencu bližje in katerih pojmov ni vključil v svoji mapi.
7. Izdelava KN na podlagi besedila
Učitelj napiše krajše besedilo na določeno temo in učenci izločijo pomembne koncepte
oziroma pojme. Število konceptov naj bi bilo do 10. Na podlagi teh konceptov učenec
zgradi KN in razmerja med koncepti [33].
Vsaka naloga na preizkusu znanja pa je ovrednotena z določenimi kriteriji, ki si jih
postavi ocenjevalec. Kako ocenjevati oziroma točkovati KN, je bolj podrobno podano v
naslednjem poglavju.
4.2 Točkovanje in evalvacija znanja
KN so razvrščeni in ocenjeni po določenih kriterijih, ki so lahko kompleksni in
subjektivni ali pa imajo v naprej določen niz standardov, katere bodo učitelji uporabljali
pri ocenjevanju znanja. Kriteriji lahko prispevajo k povezanosti učnih ciljev, k
povezanosti nalog in pojmov in pri merilih za razvrščanje, da so pregledna. Zaradi teh
meril povezanosti, da bo vse delovalo homogeno, je dobro, da učitelj sestavi kriterij
ocenjevanja skupaj z učenci ali pa jim jasno razloži način ocenjevanja [34].
47
Sprva se mora učitelj osredotočiti na kvalitativni vidik pri izdelavi KN pri učencih, kjer
je poudarek na točnosti znanja, katerega predstavljajo. Potrebno je, da si učitelj pri tem
postavi naslednja vprašanja:
So prikazani najpomembnejši pojmi?
So povezave med koncepti znanstveno sprejemljive?
Ali so koncepti razvejani hierarhično in z navzkrižnim povezovanjem?
Ali se učenčev KN spreminja tekom tedna ter s tem uporablja bolj specifične
pojme in povezave?
Ali kateri od predlogov kaže na napačno razumevanje pojmov?
Vendar pa obstaja več načinov točkovanja in vrednotenja učenčevega znanja. Obstajajo
modeli, kjer so prikazane ocenjevalne lestvice, na primer 0˗3, in obstajajo drugi modeli
ocenjevanja, kjer ocenjujejo po uporabi: koliko so veliki, dobri, sprejemljivi ali
nesprejemljivi KN. Da bi zagotovili različne možnosti za ocenjevanje, je predstavljenih
sedem alternativnih metod za ocenjevanje KN. Namen različnih metod ni razpravljati,
kateri način je boljši in kateri slabši, temveč zagotoviti referenčne parametre za oceno
[35]. Razvili so jih različni strokovnjaki oziroma zagovorniki KN in jih bolj podrobno
podajamo v nadaljevanju.
(a) Točkovanje KN po standardih Bartola
Bartol je točkovanje preizkusov znanja podal glede na tri kriterije [34].
Koncepti in terminologija
3 točke: prikazovanje razumevanja konceptov in načel, ter uporabljena ustrezna
terminologija,
2 točki: narejenih nekaj napak v terminologiji oziroma nejasnost nekaterih pojmov,
1 točka: narejenih veliko napak v terminologiji in pokazatelj pri pomanjkanju
razumevanja mnogih konceptov,
0 točk: ni vidnega razumevanja konceptov in načel o določeni temi.
Poznavanje odnosov med koncepti
3 točke: prepoznava vseh pomembnih konceptov in razumevanje vseh razmerij med
njimi,
48
2 točki: označevanje pomembnih pojmov, vendar je vključenih nekaj napačnih
povezav,
1 točka: narejenih veliko napačnih povezav,
0 točk: ni uporabljenih vse ustreznih pojmov in ustreznih povezav.
Sposobnost urejanja KN
3 točke: gradnja ustreznega in popolnega KN, ki vključuje primere, vsa razmerja
med koncepti so smiselna in urejenost je hierarhična; KN je enostaven za razlago;
2 točki: skoraj vsi pojmi so hierarhično razporejeni in KN vključuje povezovalne
besede med razmerji; tudi ta KN je narejen enostaven za razlago;
1 točka: uporabljenih le nekaj povezovalnih besed in le nekaj pojmov v ustrezni
hierarhiji; narejeni KN je težje razložiti;
0 točk: končni izdelek ni smiseln.
Bartolovo točkovanje temelji na treh nivojih, in sicer na poznavanju terminologije,
razmerij in urejanju. Učenec bi lahko pridobil največ tri točke, najmanj pa 0 točk
glede na nivo, ki jih je določil. Točkovanje temelji predvsem na pomenu in
besedišču tega, kar je osvojil učenec pri obravnavi snovi. S tem načinom učenec
pokaže, ali je snov dobro razumel ali ne. Pomembno je da zna povezati koncepte z
ostalimi koncepti, saj tako pokaže svoje razumevanje na večjem področju. Bartol ne
daje pomena velikosti samega KN.
(b) Točkovanje KN po standardih Novaka
Enega od načinov točkovanja sta predstavila Novak in Gowin leta 1984, kot vidimo iz
slike 4.5. Ta način točkovanja naj bi se uporabljal, ko učenci že zelo dobro poznajo KN
in smisel takega načina učenja. Novak je razdelil točkovanje v 5 temeljnih kriterijev.
Predpostavke: Tukaj se ocenjevalec vpraša, ali je odnos med dvema konceptoma
označen s povezavo in povezovalno besedo. Je odnos veljaven? Za vsako
smiselno povezavo dobi učenec 1 točko.
Hierarhija: Ocenjevalec tukaj oceni, ali je KN hierarhično pravilno zasnovan, in
sicer tako da je vsak podrejeni koncept bolj specifičen od koncepta nad njim.
Tako dobi učenec za vsako pravilno stopnjo v hierarhiji 5 točk.
49
Navzkrižne povezave: Učenec mora tukaj pokazati povezanost med konceptom
iz ene vsebine, ki se povezuje na drugo vsebino. Ali je razmerje veljavno? Za
vsako navzkrižno povezavo prejme učenec 10 točk. Novak spodbuja, da učenec
najde vsaj dve navzkrižni povezavi. V kolikor jih najde več, prejme dodatne
točke.
Primeri: Za vsak poseben dogodek ali predmet, ki je predstavljen kot primer,
učenec prejme 1 točko.
Učitelj mora upoštevati tudi kriterij, da učenec lahko doseže več kot 100 %. To
pomeni, da je učenčev KN izdelan bolje, kot so postavljena merila za
ocenjevanje. V tem primeru je potrebno učenca dodatno nagraditi [34].
Točkovanje (št. na mapi pomnožimo z vrednostjo):
Povezave (13 x 1) = 13
Hierarhija nivojev (4 x 5) = 20
Navzkrižne povezave (2 x 10) = 20
Primeri (2 x 1) = 2
Skupno je 55 točk [34].
Slika 4.5: Točkovanje KN Novak, 1984 [34].
Novak s svojim točkovanje prikaže, da mora učenec zelo dobro poznati snov, če želi biti
zelo uspešen. Največ točk prejme v primeru, da najde koncept iz ene snovi, ki se veže
50
na koncept iz druge snovi. Tudi za same primere, ki nakazujejo, ali res razume učenec
snov, mu da po dve točki.
(c) Točkovanje KN po standardih Cronina
Cronin je svoje točkovanje opredelil, kot vidimo v preglednici 4.1.
Preglednica 4.1: Točkovanje po kriteriji Cronina [34].
KRITERIJ OPIS TOČKOVANJE
Koncepti Koncepti so predmeti, dogodki, situacije
ali lastnosti stvari.
1 točka za vsak koncept, ki je povezan z
vsaj enim drugim konceptom.
Skupine Skupine so povezani oz. združeni
koncepti. Obstajajo 3 vrste skupin:
1. Ne razvejane skupine: koncept povezan
le z drugim konceptom
2. Odprte skupine: 3 ali več konceptov, ki
so povezani v eno verigo.
3. Zaprte skupine: koncepti, ki tvorijo
zaprt sistem (zanka).
Točkovanje po skupinah:
1. Ne razvejane skupine: 1 točka za vsak
koncept v skupini.
2. Odprte skupine: 2 točki za vsak
koncept v skupini.
3. Zaprte skupine: 3 točke za vsak
koncept v skupini.
Hierarhija Koncepte predstavimo v hierarhični
strukturi, kjer so splošni pojmi na vrhu,
posebni in bolj specifični koncepti pa na
dnu KN.
Točkovanje je dodeljeno glede na raven
umestitve konceptov v hierarhijo, ki si jo
je zasnoval učitelj. 4 točke prejme, če je
koncept dodeljen v pravilno raven
hierarhije. 2 točki prejme, v kolikor je
koncept dodeljen stopnjo nižje. Točke ne
prejme v kolikor je učenec umestil
koncept dve ali več ravni nižje.
Razvejanost Razvejanost konceptov temelji na
povezanosti specifičnega koncepta z bolj
splošnimi koncepti oz. koncepti
razvrščenimi višje v hierarhiji.
1 točko prejme učenec za koncept, ki ima
vsaj dve povezavi.
Predpostavke Predstavljena so razmerja med koncepti
oz. besedne zveze, ki so napisane na
puščico. Poznamo 2 vrsti:
Enostavno - beseda ali fraza, ki je
poznana.
Znanstvena - fraza ali izjava, ki je
sestavljena iz tehnične ali znanstvene
besede.
Enostavna: 1 točka za vsako besedo ali
besedno zvezo in 0,5 točke za ponovljeno
uporabo preprostih stavkov.
Znanstvena: 2 točki za vsak predlog in 1
točka za večkratno uporabo istega
znanstvenega izraza.
Točkovanje po Croninu temelji na razmerjih in terminologiji. Velik pomen da
razvejanosti, se pravi, koliko povezav ima sam koncept in kakšno besedno zvezo
uporabi v konceptu. Govori tudi o skupinah oz. predlogih.
51
(d) Točkovanje KN po kriterijih Univerze v Minnesoti (digitalni medijski
center)
Univerza v Minnesoti je svoje točkovanje opredelila, kot prikazuje preglednica 4 2.
Preglednica 4.2: Točkovanje po kriterijih Univerze v Minnesoti [34].
KRITERIJ Odlično Dobro Ustrezno Manj ustrezno Ne ustrezno
Struktura Struktura, ki
zagotavlja
popolno
končno sliko
učenčeve ideje.
Struktura, ki
zagotavlja
končno sliko
učenčeve ideje.
Struktura, ki
zagotavlja sliko
učenčeve ideje.
Struktura, ki
prikazuje nekaj
razmerij med
idejami.
Neustrezna
struktura.
Razmerja Pomembne
ideje so
prikazane s
preprostimi in
kompleksnimi
razmerji, zelo
učinkovito.
Pomembne
ideje so
navedene in
razmerja so
zelo učinkovita.
Pomembne
ideje in
razmerja so
prikazana.
Pomembnost
idej je vidna,
vendar niso
izrazite, odnosi
pa so nekoliko
nejasni.
Ni vidno kateri
pojmi in odnosi
so bolj
pomembni in
kateri manj.
Raziskava KN prikazuje
celovito
razmišljanje o
razmerjih med
konceptih,
tematiki in
okvirjih.
KN prikazuje
učinkovito
razmišljanje o
razmerjih med
konceptih,
tematiki in
okvirjih.
KN prikazuje
razmišljanje o
razmerjih med
konceptih,
tematiki in
okvirjih.
KN prikazuje
nekatera
razmišljanja o
razmerjih med
konceptih,
tematiki in
okvirjih.
Postopek
razmišljanja ni
jasen.
Komunikacija Informacije so
predstavljene
jasno in vidna
je visoka
stopnja
razumevanja.
Informacije so
predstavljene
jasno in vidna
je dobra raven
razumevanja.
Informacije so
predstavljene
jasno in vidna
je osnovna
stopnja
razumevanja.
Informacije so
predstavljene in
vidnega je
nekaj
razumevanja.
Informacije
niso
predstavljene
jasno in
razumljivost
KN je nejasna.
Univerza v Minnesoti je točkovanje KN opredelila po ocenah, od 5 ˗ odlično, do 0 ˗
neustrezno, in sicer glede na naslednje kriterije: struktura, razmerje, raziskava in
komunikacija. Velik poudarek je na sami gradnji in strukturi, ni pa pomembna
terminologija. Pomembne so jasna predstavitev podatkov in povezave med koncepti. Pri
Univerzi ni točno določenega točkovanja, ampak samo opisna ocena.
52
(e) Točkovanje KN po kriterijih Mueller-ja
Mueller je svoje točkovanje opredelil, kot je vidno iz razpredelnice 4.3.
Preglednica 4.3: Točkovanje po kriterijih Mueller-ja [34].
KRITERIJI TOČKOVANJE
Čitljivost-lahko
berljiv in brez napak
pri črkovanju
Ne (0-1) Da (2)
Natančnost-koncepti
uporabljeni
natančno
Veliko netočnosti
(0-2)
Nekaj netočnosti (3-
4)
Ni netočnosti (5)
Popolnost-ustrezno
število konceptov in
razmerij
Omejena uporaba
konceptov/odnosov
(0-2)
Samo nekateri
koncepti/odnosi
niso uporabljeni (3-
4)
Zadostno število
konceptov in
razmerij (5)
Prefinjenost-iskanje
smiselnih povezav
med pomembnimi
koncepti
Malo ali nič (0-1) Nekaj več smiselnih
povezav (2-4)
Veliko smiselnih
povezav, vendar ne
vse (5-7)
Smiselne povezave
in prikazan prvotni
vpogled (8)
Mullerjevo točkovanje temelji predvsem na iskanju razmerij, saj je to tudi najbolj
ovrednoteno z 8 točkami, nima pa ovrednotenih nivojev hierarhije. Osredotoča se tudi
na pravilno napisano koncepte in razmerja, medtem ko mu sama postavitev KN ni
pomembna.
53
(f) Točkovanje KN po kriterijih NCSEC (National computation Science
Eduaction Consortium Louisiana)
NCSEC si je točkovanje za teste narejene s KN predstavljala kot prikazuje preglednica
4.4.
Preglednica 4.4: Točkovanje po kriterijih NCSEC [34].
Odlično Presega standard Standardno ustrezno Pod standardom
Organizacija
- Dobro organiziran.
- Pravi format KN.,
- Vsebuje glavne
koncepte.
- Vsebuje primerno
število konceptov.
- Sledi značilnostim
KN.
- Predstavitev KN kot
drevo.
- Premišljeno
organiziran.
- Večinoma časa je
kar enostavno slediti
KN.,
- Vsebuje predvsem
glavne koncepte.
- Vsebuje ustrezno
število konceptov.
- Sledi standardom.
- Nekoliko
organizirano.
- Nekoliko
nepovezano.
- Vsebuje le nekaj
glavnih konceptov.
- Nejasen in zmeden
KN.,
- Vsebuje omejeno
število konceptov.
Vsebina
- S povezovalnimi
besedami je vidno
zelo dobro
razumevanje snovi.
- Povezave so
natančno določene in
smiselne.
- Povezovalne besede
si sledijo enostavno,
vendar so na trenutke
ideje nejasne.
- Povezave niso
natančno označene.
- Povezovalne besede
so jasne,
vendar je prisotna
pomanjkljiva
utemeljitev.
- Povezave niso
označene.
- Težko slediti KN.
- Brez povezav.
Sodelovanje
- Medsebojno
sodelovanje je zelo
dobro, tako
spoštovanje
drug drugega, kot
dopolnjevanje pri
idejah. Vsi se
prizadevanju k točno
določenemu cilju.
- Zelo dobro
sodelovanje drug z
drugim.
- Delo je razporejeno
tako, da so vpleteni
vsi učenci.
- Poizkušajo
sodelovati drug z
drugim.
- Včasih niso vsi
aktivno vključeni pri
izdelavi KN.
- Malo ali nič
skupinskega dela.
Točkovanje ni predstavljeno s številko, temveč z opisnimi ocenami, kot so odlično,
presega standard, standardno ustrezen in pod standardom. Sicer pa temelji na
organizaciji, vsebini in sodelovanju. Pri tem konceptu je pomembno tudi medsebojno
sodelovanje, medtem ko pri drugih točkovanjih tega kriterija ni. Organizacija NCSEC
daje poudarek tako na sami terminologiji, kot na razmerjih, gradnji in značilnostih KN.
Seveda je po tem kriteriju učenca težje oceniti, saj ga ocenjujemo subjektivno, ker ni
prisotnih nobenih točk oziroma lestvice.
54
(g) Točkovanje KN po kriterijih McMurray (iz leta 2014)
Strokovnjak McMurray svoje točkovanje opisuje, kot je razvidno iz preglednice 4.5.
Preglednica 4.5: Točkovanje po kriterijih McMurray-a [34].
Kriteriji Odličen Dober Zadosten Nezadosten
Širina Načrt vključuje
pomembne pojme
in opisuje snov na
več ravneh.
KN vključuje
najpomembnejše
koncepte in
opisuje snov na
omejenem številu
ravneh
V KN manjkajo
pomembni pojmi
in opisuje snov
samo na eni ravni
KN vključuje
minimalne pojme
in veliko
pomembnih
konceptov
manjka.
Povezanost Vsi koncepti so
povezani z
drugimi.
Večina konceptov
je povezana z
drugimi koncepti
Več konceptov
povezanih z
drugimi koncepti.
Minimalno število
konceptov
povezanih z
drugimi koncepti.
Uporaba opisnih
povezav
Povezave so
opisane jedrnato
in natančno.
Povezave so jasno
opisane in to velja
za večino odnosov.
Nekatere
povezave so
nejasne in
nepravilne.
Povezave so
nejasne.
Učinkovitost
povezav
Vsaka povezava
se razlikuje od
drugih in jasno
opisuje odnos med
koncepti.
Večina povezav se
razlikuje od
drugih, ravno tako
pojmi.
Večina povezav
ne opiše odnosov
dovolj dobro, da
bi bil KN jasen.
Večina povezav je
nejasnih in se ne
razlikuje od
drugih povezav.
Postavitev KN
KN je predstavljen
na eni strani,
hierarhičnost je
vidna v vse smeri.
S povezavami
zagotavlja
zadostno število
ustreznih
primerov.
KN je predstavljen
na eni strani,
hierarhičnost je
jasna, urejena in
zagotavlja
zadostno število
povezanih
pomembnih
primerov.
KN ni
predstavljen na eni
strani,
hierarhičnost je
nejasna in slabo
urejena, vendar so
predstavljeni
nekateri
pomembni primeri
s povezavami.
KN ni
predstavljen na
eni strani,
hierarhično
neorganiziran in je
težje berljiv.
Razvoj skozi čas
Končni KN kaže
precejšno
kognitivno
napredovanje iz
osnovnega na
bistveno večjo
globino
razumevanja
Končni KN kaže
določeno
kognitivno
napredovanje in
nekoliko večjo
globino
razumevanja
snovi.
KN prikazuje
minimalno
kognitivno
napredovanje in
nekoliko
poglobljeno
razumevanje
snovi.
Končni KN ne
kaže kognitivnega
napredovanja in ni
vidnega
razumevanja
snovi.
Tudi McMurray uporablja opisne ocene in ne številk pri točkovanju. Sicer pa je
poudarek predvsem na povezah med koncepti, da so te jasne in jih je veliko. Poudarek
ima tudi na razvoju KN, ali učenec napreduje pri izdelavi načrtov ali ne. Ne omenja
medsebojnega sodelovanja, tako da je verjetno namenjeno individualnemu načrtu.
55
Vsak model ocenjevanja KN je specifičen in ne moremo trditi, kateri model je boljši oz.
slabši. Vsi ti avtorji niso izdelali modela zaradi svoje prepoznavnosti, želeli so le
prebuditi interes pri izdelovalcu KN, kako narediti ocenjevalni model v praksi. Nihče od
avtorjev ni pripravil nobene empirične raziskave, ki bi potrdila njihov model
ocenjevanja kot najprimernejšega [35].
Sicer pa si lahko učitelj naredi svoje točkovanje glede na pomembnost teme. Morda je
nekemu učitelju bolj pomembno znanje konceptov oziroma pojmov, katere pozna
učenec, drugemu učitelju pa je bolj pomembno, da učenec pozna povezave in zna
vpeljati navzkrižne povezave, saj bo tako videl smisel povezovanja med koncepti. Tako
si vsak učitelj pripravi ocenjevalno lestvico po svojih kriterijih, odvisno od
pomembnosti konceptov, pojmov itd. Seveda pa obstajajo splošni standardi, ne glede na
ocenjevanje in točkovanje strokovnjakov oziroma avtorjev, s katerimi si lahko učitelj
pomaga pri ocenjevanju KN. Te standarde prikazuje preglednica 4.6.
56
Preglednica 4.6 Splošni standardi za ocenjevanje KN [9].
OZNAČEVANJE
RUBRIKE ODLIČNI USPEŠNI POVPREČNI SLABI
ORGANIZACIJA dobro organizirana premišljeno
organizirana
nekoliko
organizirana
razburkana in
zmedena
zagotavlja zelo jasno
sliko mnogih idej
zagotavlja veliko
sliko idej
zagotavlja sliko idej zagotavlja razpršeno
sliko idej
vsebuje glavne
pojme
vsebuje večino
glavnih pojmov
vsebuje le nekaj
glavnih pojmov
vsebuje omejeno
število konceptov
vsebuje ustrezno
število konceptov
vsebuje zadostno
količino konceptov
nekoliko
nepovezano
sledi standardom
konceptualnih
načrtov
sledi standardom
koncepti so kratki in
jasni
koncepti so jasni
POVEZAVE povezave so
natančno označene
povezave so
označene
povezave niso
označene
brez povezav
enostavni in
kompleksni odnosi
med pojmi
vsebuje razmerja
med pojmi
nekaj idej in
konceptov je med
seboj povezanih
težko slediti
razmerjem
RAZMIŠLJANJE
IN IDEJE
vključuje pojme,
kateri so zelo
primerni za
določeno temo in
kažejo na
ustvarjalno mišljenje
učenca
večina ali vsi pojmi
so primerni za
določeno temo
večina konceptov
izpolnjuje osnovne
zahteve za temo,
vendar se nekateri
ne nanašajo
neposredno na temo
mnogi koncepti niso
primerni za temo
vse ideje, teorije in
teme so dobro
miselno izpeljane
nekatere teme, ideje,
teorije so miselno
izpeljane
ideje in teorije so
miselno izpeljane,
kar pa ni jasno
razvidno
miselni proces ni
jasen
SPOROČILO jasno predstavljeno,
visoka stopnja
razumevanja
jasno predstavljeno,
dobra raven
razumevanja
informacije so
predstavljene,
vendar ne na preveč
razumljiv način
zelo težko razumeti
TIMSKO DELO medsebojno zelo
dobro sodelovanje
medsebojno
sodelovanje
poizkušajo, da bi
dobro sodelovali
drug z drugim
malo ali pa nič
timskega dela
spoštujejo in
dopolnjujejo drug
drugega v idejah
sodelujejo tako, da
so vsi vpleteni v
izdelavo
niso vsi učenci
aktivni pri
sodelovanju in
izdelavi
V nadaljevanju bomo pripravili primere KN pri gradnji učne ure in preverjanje znanja,
kateri se vežejo na tematike iz učenega načrta iz predmeta tehnika in tehnologija. Učitelj
gradi KN skupaj z učenci ob razlagi snovi. S tem si bodo učenci snov lažje predstavili in
videli povezanost med koncepti. Lažje si bodo zapomnili tudi tisti, ki imajo dober
fotografski spomin. Učitelju bo KN v pomoč, da ne spregleda kakšnega podatka. Na
koncu učne snovi pa učitelj s pomočjo KN tudi preveri znanje učenca, in sicer s
57
primernimi nalogami ter točkovanjem, ki si ga vsak učitelj opredeli po svojih kriterijih,
glede na pomembnost, ki je v tistem trenutku bistvena.
58
5 UPORABA KN PRI POUKU TIT
KN lahko uporabimo pri obravnavanju nove učne snovi in preverjanju znanja tudi pri
predmetu tehnika in tehnologija (TIT). Kako in kdaj uporabiti kakšen način predstavitve
KN, podrobno podajamo v nadaljevanju.
Pri predmetu TIT imamo različne vrste in tehnike učenja. Ne učimo se zgolj znanja o
določeni temi, na primer umetne snovi, papir, les, kovine, gonila, električni tok itd., kot
pri večini predmetov v osnovni šoli, temveč moramo pokazati tudi druge spretnosti, kot
so na primer risanje in izdelava različnih izdelkov, se pravi praktični del. Preden
začnemo s samo izdelavo izdelka, pa moramo vedeti, kakšen material uporabljamo, ali
nam preti kakšna nevarnost, na primer gorljivost, katero orodje bomo pri sami izdelavi
uporabili ter ga tako varno uporabili. Vse to moramo vedeti, preden začnemo s
praktičnim delom.
KN je zelo dober pripomoček pri našem predmetu, saj vzpostavlja logično strukturo
smiselnega učenja, od teorije do prakse. V našem primeru je to še bolj pomembno, saj
tako začnejo teorijo in prakso učenci med seboj povezovati.
KN je sestavljen tako, da ga lahko ves čas nadgrajujemo. Ker se učenci o osnovnih
obdelovalnih postopkih za papir, lesna gradiva, umetne snovi in tanko pločevino učijo
že od 4. razreda, lahko znanje, ki ga pridobivajo od 6. do 8. Razreda, nagrajujejo. Če
začnejo z uporabo KN v 4. razredu, ga lahko v kasnejših razredih le dopolnjujejo in
izpopolnjujejo.
Preden učenci začnejo z izdelavo izdelka, morajo pripraviti potrebno dokumentacijo, s
katero si pomagajo, da izdelek izdelajo po korakih. V tem primeru bo hierarhični KN
zelo malo koristil. Izdelamo procesni KN, kjer bomo imeli ločene korake in bo učenec
lažje sledil vsakemu koraku posebej. Ravno tako lahko učitelj skupaj z učenci gradi
procesni KN, če bodo vsi učenci izdelovali isti izdelek.
Če učitelj predava določeno snov ali pa pregleduje predznanje učencev na določeno
tematiko pri predmetu TIT, v tem primeru uporabi znani hierarhični model KN. Tako
59
lahko učenci sodelujejo pri gradnji samega KN ter na tak način povezujejo pojme
oziroma koncepte ter snovi med seboj.
Ravno tako lahko učitelj uporabi KN pri ocenjevanju TIT. Pripravi ga s primernimi
nalogami in tako lahko vidi, ali učenec razume zahtevano snov, lahko pa tudi vidi, ali
učenec pozna postopek izdelave izdelka. Vse to lahko s KN med seboj prepletamo, tako
teorijo kot praktični del.
Pri poučevanju TIT je KN mogoče uporabiti v vseh razredih in kjerkoli v učnem načrtu,
kjer učenci gradijo miselne strukture, pridobivajo spretnosti za razumevanje tehnologij
in procesov ter tam, kjer se učenci samostojno pisno izražajo.
5.1 Uporaba KN na področju tehnike
V Sloveniji ni moč najti nobenih raziskav, ki bi temeljile na uporabi KN pri pouku TIT,
nekaj pa jih lahko najdemo v tujini.
Raziskava prihaja iz ZDA, kjer so ugotavljali uporabo KN pri izobraževanju
tehnologije, ki je temeljila na tematiki energija, moč in prenos. V raziskavo so bili
vključeni študentje dodiplomskega študija. Podatke so zbirali pred, med in po
študentskem izobraževanju tehnologije KN. Ugotovitve so pokazale, da je študent
zmogel ustvarili KN pred izobraževanjem, in sicer s svojim predhodnim znanjem, ki ga
je pridobil bodisi na kakšnih tečajih ali drugih predavanjih. Sicer pa je bilo v teh KN
moč zaslediti tudi kakšno napačno razumevanje pojavov na področju znanja. KN, ki so
bili izdelani po izobraževalnem procesu, pa kažejo, da so se študentje naučili in razvili
tehnološke koncepte s smiselnim učenjem [36].
Naslednja raziskava je bila opravljena pri učiteljih Health Sciences and Technology
Academy (HSTA) in kaže uporabo elektronskih KN. Učitelji naj bi KN uporabljali za
študente, za učence osnovnih mestnih šol in za pomoč drugim učiteljem. Ugotovitve, ki
so bile pridobljene na elektronskih konferencah, pri učnih načrtih in na delavnicah, so
pokazale, da je uporaba pri HSTA učiteljih KN vsestransko izobraževalno orodje.
Ugotovitve tega projekta se ujemajo s tem, kar strokovnjaki trdijo, da KN olajša
60
učencem izobraževanje in zagotavljajo stalno podporo. Ta projekt zdaj financira
uporabo programske opreme v več kot 45 javnih šolah [37].
V nadaljevanju podajamo vodene primere KN iz vsakega razreda pri predmetu TIT, in
sicer o umetnih snoveh in električnem krogu, kar sodi v sedmi razred TIT, o kovinah,
kjer bomo uporabili hierarhični model in sodi v osmi razred TIT, ter o ročni izdelavi
papirja, kjer bomo uporabili procesni model KN, sodi pa v šesti razred TIT. S KN lahko
zajamemo tako teoretični del kot praktični del, se pravi izdelavo izdelka, kot bomo
lahko videli v nadaljevanju.
5.2 Predstavitev snovi s pomočjo KN
Na podlagi štirih primerov, bomo ugotovili, kako lahka in učinkovita je uporaba KN v
razredu pri razlagi učne snovi. Prvi primer (a) bo o umetnih snoveh, in sicer bomo temo
predstavili s hierarhičnim modelom KN, ravno tako pri primeru (b) o električnem krogu
in primeru (c) o kovinah in njihovi obdelavi. Pri četrtem primeru pa bo KN malce
drugačen, saj bomo predstavili predstavitev korakov izdelave izdelka, in sicer bo to
ročna izdelava papirja. Pri tem primeru (d) bomo uporabili procesni model KN. Vse
primere bomo izdelovali v programu Cmap Tool, ki je namenjeno prav gradnji KN.
(a) Primer KN o umetnih snoveh
Po učnem načrtu za TIT za osnovne šole sodi tema o umetnih snoveh v sedmi razred
[38]. Ker pa se učenci vsakodnevno srečujejo z umetnimi snovmi in ker so oprijemljiva
stvar, si bodo učenci njihove lastnosti lažje predstavljali in bolje razumeli. Tako jih
lahko pri samem pouku precej vključimo v dejavnost ter jih spodbujamo, da povedo
primere in potem skupaj ugotavljamo, v katero skupino spadajo po tehnoloških
lastnostih in kakšne so te lastnosti ter njihova obdelava. Tako učenci po predelani učni
snovi izdelajo izdelek iz materiala. Sicer pa se seznanijo z umetnimi snovmi že v 4.
razredu, saj je predvideni učni cilj iz učnega načrta, da mora učenec poznati osnovne
obdelovalne postopke za papir, lesna gradiva, umetne snovi in tanko pločevino. Tako
učna snov, kot so umetne snovi v 7. Razredu, učencem le ni tako tuja in svoje znanje le
nadgrajujejo in dopolnjujejo. Tako mora učitelj pri razlagi upoštevati naslednje cilje iz
učnega načrta za TIT, katere podajamo v nadaljevanju [38]:
opišejo surovine za proizvodnjo umetnih snovi,
61
ugotovijo značilne lastnosti umetnih snovi in jih razvrstijo v skupine
(termoplasti, duroplasti, elasti, silikoni),
primerjajo gostoto in trdoto najpogostejših umetnih snovi,
predstavijo prednosti in slabosti umetnih snovi ter vpliv povečane rabe na
okolje,
ocenijo svojo vlogo in vlogo drugih pri varovanju okolja in
ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna
sredstva za varno delo.
Sprva je pomembno da si zastavimo fokusno vprašanje, ki se veže na našo učno snov.
Postavili smo si vprašanje: »Kaj so umetne snovi?« Pri tem koraku je pomembno, da si
ne postavimo preveč specifičnega vprašanja, kot na primer, kakšne vrste umetnih snovi
poznamo, saj bi bili na tak način veliko bolj omejeni pri predstavitvi. Nato ob razlagi
pišemo ključne pojme oziroma naše koncepte. Ker so umetne snovi zelo razširjena
tema, je dobro, da pojme razdelimo po sklopih, kot na primer: pridobivanje umetnih
snovi, slabosti umetnih snovi, vrste umetnih snovi …, in se pri tem osredotočamo na
učne cilje, katere smo navedli in katere moramo doseči. Tako naredimo parkiriščni
model po sklopih (slika 5.1). Pri tem koraku moramo biti pozorni, da KN ne vsebuje
preveliko število konceptov, saj lahko tako hitro postane nepregleden in odvrača
pozornost ter deluje ne motivacijsko. V kolikor imamo konceptov preveč, sprejmemo
tiste, ki so bolj pomembni, specifične pa odstranimo. Primerno število je sicer odvisno
do same oblike KN, vendar bi zadostovalo do 30 konceptov. Osnovne koncepte lahko
črpamo iz učbenikov, strokovne literature itd.
62
Slika 5.1: Parkiriščni model o umetnih snoveh.
Pri naslednjem koraku (slika 5.2) učenci s pomočjo učitelja razporedijo koncepte v
postavitev KN, sprva brez povezav, nato jih dodamo. Ker so koncepti razporejeni po
vsebinskih sklopih v parkiriščnem modelu, to delo ni preveč težko. Pomembno je, da si
sledijo hierarhično, kot na primer: elasti, plasti in silikoni so enakovredni koncepti, pod
plasti pa so duroplasti in termoplasti in pod njimi še delitev, kateri so to. Potrebno je le
paziti, da je postavitev lepo razvidna in se razmerja ˗ puščice, med seboj ne križajo
pogosto. Pri tem postopku naredimo po navadi kar nekaj osnutkov, preden izdelamo
končno verzijo KN. Skrbimo, da je KN čim bolj jasen in pregleden.
63
Slika 5.2: KN o umetnih snoveh.
Ko imamo narejen KN, poizkušamo poiskati navzkrižne povezave (slika 5.3). Lahko jih
najdemo več, in sicer: samo termoplaste lahko obdelujemo s tlačnim litjem, globokim
vlekom in krivljenjem ter upogibanjem, ulivamo lahko pa smolo iz poliestra.
Slika 5.3: Navzkrižne povezave o umetnih snoveh.
Zadnji korak (slika 5.4) je narediti KN čimbolj nazoren in pregleden. To lahko
dosežemo z barvnimi povezavi ter v KN lahko vključimo tudi slike. S klikom na ikono,
64
ki je pod konceptom, se odpre povezava do spletne strani, kjer lahko vidimo sliko
primera vrst umetnih snovi.
Slika 5.4: KN o umetnih snoveh.
65
(b) Primer KN o električnem krogu.
Predstavili bomo KN o električnem krogu. Govorimo sicer o temi, katero poznamo iz
vsakodnevnega življenja, a nikoli o temi ne razmišljamo in elektrike tudi ne moremo
prijeti, zato nam še vseeno ni tako blizu kot umetne snovi in papir. Pomembno je, da je
količina konceptov dovolj majhna, da je KN dovolj pregleden, zanimiv ter da dosega
cilje, katere morajo učenci doseči po učnem načrtu oziroma kurikulumu za TIT. Snov se
veže na sedmi razred osnovne šole.
Cilji o električnem krogu iz učnega načrta TIT, katere mora učenec doseči pri
električnem krogu, so [38]:
opišejo sestavo in delovanje električnega kroga ter opredelijo vlogo in lastnosti
osnovnih gradnikov,
ugotovijo potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok,
razložijo namen in delovanje stikala kot krmilnega elementa v električnem
krogu,
električno napetost razumejo in opišejo kot lastnost vira, da poganja električni
tok, imenujejo enoto zanjo in opišejo nevarnosti električnega toka in
predstavijo možnosti za alternativno pridobivanje električne energije.
Sprva si moramo postaviti fokusno vprašanje o električnem krogu, da vemo, kaj točno
moramo predstaviti. Postavili smo si naslednje vprašanje: »Iz česa je sestavljen
električni krog in njegove lastnosti?«
Nato pri drugem koraku izločimo bistvene in pomembne podatke, ki se navezujejo na
fokusno vprašanje. Koncepte podamo v skupinah, saj jih bomo tako lažje postavili v
KN. Tako naredimo parkiriščni model. Glede na to, kaj potrebujemo v električnem
krogu, da deluje, razvrstimo v tri pomembne skupine, in sicer: viri, vodniki in
porabniki, kot prikazuje slika 5.5. Ta korak je težaven, saj je potrebno izpostaviti
pomembnejše podatke. Ob preveliki količini konceptov postane KN nepregleden.
66
Slika 5.5: Parkiriščni model o električnem krogu.
Ko imamo že izbrane koncepte oziroma pojme, katere želimo predstaviti v KN, jih
razvrstimo po hierarhiji v KN in jim dodamo relacije med njimi. Ta korak ni težaven,
saj si koncepti sledijo glede na specifičnost pojmov, kot prikazuje slika 5.6.
Slika 5.6: KN o električnem krogu.
67
Sedaj dodamo navzkrižne povezave, katere povzročajo učencem največ težav. Pri tem
se vidi razumevanje konceptov in povezanost konceptov iz ene teme na koncept iz
druge teme, kot prikazuje slika 5.7
Slika 5.7: Navzkrižne povezave o električne toku.
Videz končnega KN je prikazan na sliki 5.8, kjer je dodano grafično gradivo – slike, in
barve, s katerimi lažje in bolj pregledno predstavimo podatke o električnem toku.
68
Slika 5.8: KN o električnem krogu.
69
(c) Primer KN o kovinah in njihovih obdelavah.
Tema o kovinah sodi pri pouku TIT v osmi razred osnovne šole. Kovinska gradiva so
zelo pomembna in razširjena gradiva. Njihova uporabnost je skoraj brezmejna, saj lahko
iz ustrezne kovine izdelamo tako rekoč katerikoli izdelek. Potrebno je, da poznamo
njihovo sestavo, lastnosti in seveda cilj, kaj želimo z njimi doseči. Tako lahko
določimo, katero kovino bomo izbrali za dosego cilja. Še preden pa začnemo z
načrtovanjem in izdelavo izdelka, učitelj preda znanje učencem vse o kovinah, saj se
tako lahko izognemo kakršnikoli nesreči. Ker lahko kovine obdelujemo na različne
načine, moramo biti previdni pri izdelavi izdelka. Z vsemi kovinami ne moremo
izdelovati vseh obdelovalnih postopkov, saj ima vsaka kovina svoje lastnosti in sestavo.
Zato lahko učitelj s pomočjo KN prikaže lastnosti kovin, obdelovalne postopke itd.
Pomembno je, da učitelj učencem preda snov, ki je v učnem načrtu. Cilji, ki jih mora
učitelj doseči po učnem načrtu, so naslednji [38]:
ugotovijo, predstavijo in utemeljijo razširjenost ter rabo kovin v vsakdanjem
življenju,
dopolnijo znanje o lastnostih kovin, proizvodnji in vplivu na okolje
opišejo najpogostejše kovine in jih razvrstijo v železne in neželezne,
preizkusijo in ugotovijo značilne lastnosti kovin ter jih povežejo z njihovo
uporabnostjo,
prepoznajo polizdelke in izdelke iz kovin,
razlikujejo razstavljive in nerazstavljive zveze,
razložijo vrste in namen površinske zaščite kovin,
utemeljijo namen zbiranja in predelave dotrajanih predmetov za okolje in
uporabijo osnovne postopke obdelave kovin.
Ko pa začnemo graditi KN, si moramo zastaviti fokusno vprašanje, na katerega se
navezuje vse, kar želimo predstavili. To fokusno vprašanje se glasi: »Kakšne so
lastnosti kovin in njihova obdelava?«
Nato izberemo koncepte, katere želimo predstaviti v svojem KN, kot smo to naredili pri
umetnih snoveh in električnem krogu. Kot rečeno, naredimo parkiriščni model, ki je
predstavljen na sliki 5.9.
70
Slika 5.9: Parkiriščni model o kovinah.
Pri sliki 5.10 lahko vidimo porazdelitev konceptov v KN po sklopih, to pomeni
obdelovalni postopki skupaj, razporeditev kovin glede na železne in neželezne itd.
Prepoznamo lahko tudi hierarhično razporeditev glede na pomembnost in specifičnost
konceptov, kako si sledijo vrste kovin od bolj do manj pomembnih (železne in
neželezne, do naštetih, katere spadajo v to skupino).
Slika 5.10: KN o lastnostih in obdelovalnih postopkih kovin.
71
Nato moramo poiskati navzkrižne povezave, kar je razvidno iz slike 5.11. V tem
primeru jih lahko najdemo kar veliko, saj lahko povežemo vrste kovin z obdelovalnimi
postopki. Ker pri vseh kovinah ne moremo uporabljati vseh obdelovalnih postopkov,
lahko izpostavimo bistvene. Vseeno je potrebno biti previden, da ne naredimo preveč
povezav, ker je KN lahko hitro nepregleden.
Slika 5.11: Navzkrižne povezave pri KN o kovinah.
Na koncu v KN dodamo barve in slike, da je bolj pregleden in jasen. Tako je nastal
končni KN, kot prikazuje slika 5.12. Če imamo veliko navzkrižnih povezav, je dobro,
da vsako obarvamo drugače, saj je na tak način bolj pregledno, kam gre kakšna
povezava.
72
Slika 5.12: Končni KN o lastnostih in obdelovalnih postopkih kovin.
73
(d) Primer KN o ročni izdelavi papirja.
Sedaj smo predstavili tri teoretične primere vezane na tematike posameznih razredov,
ker pa TIT vsebuje tudi praktično delo, bomo predstavili tudi predstavitev izdelave
izdelka po korakih. Pri TIT je prisotnega veliko praktičnega dela, zato je KN za
prestavitev izdelave izdelka lahko zelo učinkovit pripomoček. Seveda pa nam pri
predstavitvi korakov za izgradnjo izdelka ni v pomoč hierarhični model KN, temveč
izberemo procesni model KN. Učenci lahko pri tem načinu predstavitve lažje sledijo
postopku izdelave, saj so jasno predstavljeni koraki dela. Ročno izdelavo papirja učenci
pri predmetu TIT spoznajo v šestem razredu osnovne šole. V učnem načrtu je operativni
učni cilj, da znajo učenci ročno izdelati papir. Morda bodo znanje lahko kdaj uporabili
za kakšno voščilnico, saj bo izdelek unikaten [38].
Izdelava procesnega modela KN je podobna kot hierarhični KN, le da je drugačna
postavitev konceptov ter povezav. Začne se ravno tako s fokusnim vprašanje, kot pri
hierarhičnem KN. Postavili smo si naslednje vprašanje: »Kako ročno izdelati papir?«
Ravno tako je drugi korak pri procesnem modelu KN identičen hierarhičnemu modelu.
Potrebno je poiskati koncepte in jih postaviti v parkiriščni model. Pri procesnem modelu
KN je konceptov nekoliko manj kot pri hierarhičnem modelu, seveda pa je število
odvisno od dolžine procesa in količine informacij, katere želimo predstaviti. Parkiriščni
model procesnega modela KN je prikazan sliki 5.13.
74
Slika 5.13: Parkiriščni model o ročni izdelavi papirja.
Nato koncepte porazdelimo po korakih izdelave v shemo KN in jih povežemo s
povezavami in povezovalnimi besedami. Po navadi je procesni model narejen v liniji,
kot lahko vidimo iz slike 5.14, ni pa pravilo.
75
Slika 5.14: KN o ročni izdelavi papirja.
76
Poizkušamo najti kakšne navzkrižne povezave, vendar je le teh zelo malo ali pa nič.
Vsak korak je po navadi povezan le s predhodnim in z naslednjim korakom. Zelo malo
je verjetno da je povezan z drugim korakom, saj si koraki sledijo po vrsti in ne smemo
izpuščati korakov. Verjetnost povezav je zgolj v opombah ob korakih, kot prikazuje
slika 5.15.
Slika 5.15: Navzkrižne povezave pri KN o ročni izdelavi papirja.
77
Na koncu pa v KN dodamo barve in slike , da si učenci postopek lažje predstavljajo in
vidijo, katera orodja bodo potrebovali pri izdelavi izdelka (na primer: sito, stiskalnica
itd.). Prikaz končnega KN o ročni izdelavi papirja je viden na sliki 5.16.
Slika 5.16: Končni KN o ročni izdelavi papirja.
78
Iz teh primerov lahko vidimo, da so KN zelo dober pripomoček pri predstavitvi in
podajanju znanja pri predmetu TIT, vendar lahko z njimi tudi ocenjujemo. Sedaj
predstavimo še uporabo KN pri ocenjevanju znanja.
5.3 Ocenjevanje znanja s pomočjo KN
S primeri, ki jih bomo predstavili pri preizkusih znanja, želimo pokazati, kako
učinkovita in uporabna orodja so KN. Pripravili bomo tri preizkuse znanja. Njihova
tema bo enaka kot pri poglavju 5.2, kjer so bili predstavljeni KN o umetnih snoveh,
kovinah in elektriki pri pouku. V preizkusih znanja pa ne bomo vključili ročne izdelave
papirja, saj bi morali izdelati nov preizkus znanja, ki bi temeljil na temi papirja. Teme
pri preizkusih znanja bodo pokrivale enaka tematska področja, kot določa učni načrt
TIT.
(a) Primer preizkusa znanja s pomočjo KN o umetnih snoveh
Že v točki 5.2 (a) smo pisali o umetnih snoveh in predstavili cilje, katere mora učenec
doseči po učnem načrtu. Zato cilji iz 5.2 iz primera (a) ostajajo enaki tudi pri tem
preizkusu znanja. Minimalni standardi, ki jih mora učenec doseči po učnem načrtu iz
TIT, pa so [38]:
predstavi uporabo najpogostejših umetnih snovi v vsakdanji praksi in jih
imenuje,
umetne snovi razvrsti med elaste, plaste (termo- in duroplaste) in silikone,
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz umetnih snovi in
pojasni vpliv proizvodnje in uporabe umetnih snovi na okolje.
Preizkus znanja bo sestavljen iz petih nalog, kjer bosta prvi dve nalogi hierarhičnega
modela in bodo učenci dopolnjevali koncepte v KN ter povezovali slike iz vsakdanjega
življenja s pravilnimi vrstami konceptov. Pri tretji nalogi je prikazan procesni model
KN, kjer morajo učenci dopolniti pravilne koncepte v KN in pri zadnjih dveh nalogah
smo naredili parkiriščni model, iz katerega mora učenec pod nalogo N4 sam izdelati
manjši hierarhični model. Pri zadnji nalogi N5 mora iz danih konceptov sestaviti
procesni model KN. Časovna omejitev preizkusa znanja je 45 minut. Naloge v
preizkusu znanja bomo podajali po načinu sprva navodila naloge, nato rešitev in
79
točkovanje vsake naloge. Na koncu preizkusa znanja sledi tabela točkovanja vseh nalog
in ocenjevalna lestvica celotnega preizkusa znanja. Vse naloge bomo označili s črko N.
N1.
Pri prvi nalogi učenec pokaže znanje o osnovnih surovinah umetnih snovi, zna jih
pravilno napisati v hierarhični KN glede na specifičnost konceptov, napiše njihove
lastnosti ter jih pozna v vsakdanjem življenju s tem, ko poveže slike s pravilnimi
umetnimi snovmi. Iz te naloge, ki jo lahko vidimo na sliki 5.17, je jasno, ali učenec
pozna lastnosti hierarhičnega modela KN, ali zna slediti povezavam in pozna pojme
umetnih snovi. Rešitev same naloge podajamo na sliki 5.18. Učenec pri prvi nalogi
pokaže naslednja operativna cilja [38]:
opišejo surovine za proizvodnjo umetnih snovi,
ugotovijo značilne lastnosti umetnih snovi in jih razvrstijo v skupine
(termoplasti, duroplasti, elasti, silikoni)
in minimalna standarda [38]:
predstavi uporabo najpogostejših umetnih snovi v vsakdanji praksi in jih
imenuje in
umetne snovi razvrsti med elaste, plaste (termo- in duroplaste) in silikone,
Navodilo.
Dopolni KN s pravilnimi koncepti glede na mehanske in tehnološke lastnosti umetnih
snovi in vpiši njihove surovine. Sledite puščicam in povezovalnim besedam. Na koncu
poveži slike s pravilnimi koncepti in dopolni povezovalne besede.
80
Slika 5.17: KN umetnih snovi naloga 1.
Rešitev.
Slika 5.18: Rešitev naloge 1 o umetnih snoveh.
81
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.1. Učenec lahko doseže največje število
točk pri poznavanju terminologije, saj je ravno teh največ.
Preglednica 5.1: Kriterij točkovanja prve naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 21 1 21
Hierarhija nivo 4 2 8
Povezave slik 5 1 5
Skupaj 34
N2.
Pri drugi nalogi učenec pokaže poznavanje obdelovalnih postopkov umetnih snovi ter
pozna gradnjo in postopek izdelave izdelka iz smole. Učenec dopolni KN, ki ga lahko
vidimo na sliki 5.19, in pokaže svoje poglobljeno znanje z navzkrižnimi povezavami
med koncepti. Rešitev naloge je prikazana na sliki 5.20. Učenec pri drugi nalogi pokaže
naslednji operativen cilj [38]:
ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna
sredstva za varno delo,
in minimalen standard [38]:
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz umetnih snovi.
Navodilo.
Dopolni KN s pravilnimi koncepti, kateri se navezujejo na že znani izdelek – obesek iz
smole, katerega smo naredili pri predmetu TIT. Dodani so še ostali postopki, s katerimi
obdelujemo umetne snovi. Dodatne točke lahko dobite, v kolikor najdete kakšno
navzkrižno povezavo. S tem boste pokazali znanje o obdelavah umetnih snovi.
82
Slika 5.19: KN umetnih snovi naloga 2.
Rešitev.
Slika 5.20: Rešitev naloge 2 o umetnih snoveh.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.2. Učenec lahko doseže največje število
točk pri poznavanju terminologije, saj je ravno teh največ.
83
Preglednica 5.2: Kriterij točkovanja druge naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 28 1 28
Navzkrižne povezave slik 2 3 6
Skupaj 34
N3.
Pri tretji nalogi učenec pokaže poznavanje procesnega modela KN in ve, kako si sledijo
postopki obdelave za točno določen izdelek, kot je na sliki 5.21. S tem ko izbere točno
določene postopke, ki so primerni za obdelavo, pokaže odlično poznavanje obdelave
materiala. Učitelj pripravi model procesnega KN, kot ga lahko vidimo na sliki 5.22, kjer
so koncepti prazni, učenec pa jih mora dopolniti. Rešitev naloge je podana na sliki 5.23.
Učenec pri tretji nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna
sredstva za varno delo
in minimalen standard [38]:
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz umetnih snovi.
Navodilo.
Zamisli si, da bi pri predmetu TIT rad napravil posodico za majhne predmete iz
polistirena. Naredi procesni KN, kjer boš predstavil postopke izdelave. V pomoč so ti
lahko postopki iz KN naloge 2.
Slika 5.21: Posodica za majhne predmete.
84
Slika 5.22: KN postopka izdelave posodice.
Rešitev.
Slika 5.23: Rešitev naloge 3 o umetnih snoveh.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.3.
85
Preglednica 5.3: Kriterij točkovanja tretje naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 4 2 8
Razvrstitev koncept 4 1 4
Skupaj 12
N4.
Učenec pozna lastnosti hierarhičnega modela KN, s tem ko pravilno razvrsti koncepte
glede na specifičnost umetnih snovi na okolje. Učenec vključi v KN vse koncepte in
najde tudi primerne povezave med njimi. Povezovalne besede med koncepti učenec
napiše smiselno. Učitelj poda učencem koncepte, kot prikazuje slika 5.24. Rešitev
naloge pa prikazuje slika 5.25. Učenec pri četrti nalogi pokaže naslednja operativna
cilja [38]:
predstavijo prednosti in slabosti umetnih snovi ter vpliv povečane rabe na
okolje,
ocenijo svojo vlogo in vlogo drugih pri varovanju okolja
in naslednji minimalen standard [38]:
pojasni vpliv proizvodnje in uporabe umetnih snovi na okolje.
Navodilo.
Izdelaj KN s pomočjo spodaj naštetih konceptov tako, da bodo povezave čim bolj
smiselne. Upoštevajte hierarhično značilnost KN in pri izdelavi uporabite vseh 11
konceptov.
Slika 5.24: KN parkiriščni model umetnih snovi naloga 4.
86
Rešitev.
Slika 5.25: Rešitev naloge 4 o umetnih snoveh.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.4.
Preglednica 5.4: Kriterij točkovanja četrte naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 11 1 11
Povezave besede 10 1 10
Oblika KN 1 2 2
Skupaj 23
N5.
Učenec pozna postopek gradnje procesnega modela KN in s pravilno razvrstitvijo
konceptov v KN pokaže poznavanje postopka brušenja. Učenec zna najti smiselne
povezovalne besede med koncepti. Učitelj učencem poda koncepte, kot prikazuje slika
5.26, katere pravilno razvrsti, kot prikazuje slika 5.27. Učenec pri peti nalogi pokaže
naslednji operativni cilj [38]:
ob uporabi dokumentacije izberejo orodja, pripomočke, stroje in osebna zaščitna
sredstva za varno delo
87
in minimalen standard [38]:
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz umetnih snovi.
Navodilo.
Izdelaj procesni model KN iz že danih konceptov pri postopku brušenja umetnih snovi.
Slika 5.26: KN parkiriščni model umetnih snovi naloga 5.
Rešitev.
88
Slika 5.27: Rešitev naloge 5 o umetnih snoveh.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.5.
Preglednica 5.5: Kriterij točkovanja pete naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 5 1 5
Povezave besede 5 1 5
Skupaj 10
Učenec lahko prejme na preizkusu znanja največ 113 točk, kar je razvidno iz
preglednice 5.6.
89
Preglednica 5.6: Točkovanje nalog preizkusa znanja.
Naloge Število točk
1. naloga 34
2. naloga 34
3. naloga 12
4. naloga 23
5. naloga 10
Skupaj točk: 113
Za kriterij smo izbrali ocenjevanje razdeljeno po odstotkih. Samemu kriteriju pripada
primerno ovrednotena stopnja znanja, ki se oceni s številko, kot prikazuje preglednica
5.7.
Preglednica 5.7: Ocenjevalna lestvica.
Število točk Odstotki Ocena
0-55 0-49 Nezadostno (1)
56-67 50-59 Zadostno (2)
68-84 60-74 Dobro (3)
85-101 75-89 Prav dobro (4)
102-113 90-100 Odlično (5)
(b) Primer preizkusa znanja s pomočjo KN o kovinah in njihovih obdelavah.
Že v točki 5.2 (c) smo pisali o kovinah in njihovih obdelavah pri pouku in predstavili
cilje, katere mora učenec doseči po učnem načrtu. Zato cilji iz 5.2, primer (c) ostajajo
isti tudi pri tem preizkusu znanja. Minimalni standardi, katere mora učenec doseči po
učnem načrtu iz TIT, pa so [38]:
predstavi uporabo kovin na značilnih področjih,
utemelji prednost kovin pred drugimi gradivi,
pozna najpogostejše vrste in osnovne lastnosti kovin,
razvrsti kovine v železne in neželezne,
opiše lastnosti kovin,
imenuje polizdelke in utemelji njihovo uporabnost,
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz kovin,
razlikuje razstavljive in nerazstavljive zveze,
90
pozna vpliv proizvodnje kovinskih predmetov in njihove uporabe na okolje
in
razloži pomen recikliranja.
Preizkus znanja bo sestavljen iz šestih nalog, kjer bodo tri naloge hierarhičnega modela
KN in pri tem bo učenec dopolnjeval pravilne koncepte ter povezoval slike iz
vsakdanjega življenja s pripadajočimi koncepti. To so naloge N1, N4 in N6. Pri ostalih
treh nalogah pa bo učenec izdeloval procesni KN. Pri nalogi N2 in N5 bo imel učenec
že parkiriščni model, iz katerega bo potrebno narediti procesnega glede na postopek
obdelave posameznega izdelka. Pri N3 pa bo moral učenec sam narediti KN z vsem
svojim znanjem ter si sam izmisliti koncepte in jih postaviti v pravilni vrstni red s
pravilnimi povezovalnimi besedami. Ta naloga naj bi učencu vzela največ časa,
približno 12 minut. Časovna omejitev celotnega preizkusa znanja je 45 minut.
N1.
Pri prvi nalogi učenec pokaže znanje o delitvi kovin, zna jih pravilno napisati v
hierarhični KN glede na specifičnost konceptov, napiše njihove splošne značilnosti ter
jih pozna v vsakdanjem življenju s tem, ko poveže slike s pravilnimi kovinami.
Hierarhični KN je predstavljen na sliki 5.28. Iz te naloge je razvidno, ali učenec pozna
delitev kovin, ali zna slediti povezavam in pozna značilnosti hierarhičnega KN. Rešitev
naloge je podana na sliki 5.29. Učenec pri prvi nalogi pokaže naslednja operativna
cilja[38]:
ugotovijo, predstavijo in utemeljijo razširjenost ter rabo kovin v vsakdanjem
življenju,
opišejo najpogostejše kovine in jih razvrstijo v železne in neželezne
in minimalna standarda [38]:
pozna najpogostejše vrste in osnovne lastnosti kovin in
razvrsti kovine v železne in neželezne.
Navodilo.
Dopolni KN s pravilnimi koncepti glede na delitev kovin, njihove splošne značilnosti in
kje jih najdemo. Sledite puščicam in povezovalnim besedam. Na koncu poveži slike s
pravilnimi koncepti in dopolni povezovalne besede.
91
Slika 5.28: KN o kovinah naloga 1.
Rešitev.
Slika 5.29: Rešitev KN o kovinah naloge 1.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.8. Učenec lahko doseže največje število
točk pri poznavanju terminologije, saj je ravno teh največ.
92
Preglednica 5.8: Kriterij točkovanja prve naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 21 1 21
Hierarhija nivo 3 2 6
Povezave slik 5 1 5
Skupaj 32
N2.
Druga naloga se veže na poznavanje obdelave izdelka iz bakra, ki je prikazan na sliki
5.30, in na poznavanje postopka izdelave. Naloga zahteva tudi, da učenec komentira,
katera orodja potrebujemo pri določenem koraku, zato pokaže učenec še večjo mero
razumevanja obdelave. Ker pa mora učenec ustvariti procesni model KN, mu ta seveda
ni tuj. Učitelj mu pomaga s tem, ko mu poda koncepte, ki jih lahko vidimo na sliki 5.31,
le ta pa jih mora razvrstiti po korakih, kot si sledijo. Rešitev je podana na sliki 5.32.
Učenec pri drugi nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
uporabijo osnovne postopke obdelave kovin
in minimalni standard [38]:
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz kovin.
Navodilo.
Razvrsti koncepte pri izdelavi svečnika narejenega iz bakra, katerega vidiš na sliki, tako
da si bodo logično sledili po postopku izdelave. S tem boš izdelal procesni model KN.
Nato dopiši pri vsakem konceptu orodje oz. pripomoček, ki ga uporabljamo za izvedbo
tega koraka.
Slika 5.30: Svečnik naloga 2.
93
Slika 5.31: Parkiriščni model KN naloge 2.
Rešitev.
Slika 5.32: Rešitev modela KN naloge 2.
94
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.9.
Preglednica 5.9: Kriterij točkovanja druge naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 14 1 14
Razvrstitev koncept 7 1 7
Povezave koncept 7 1 7
Skupaj 28
N3.
Pri tretji nalogi učenec pokaže celotno znanje tako kreiranja KN, kot tudi znanje
terminov in samega postopka, od zbiranja do recikliranja. Ker učitelj pri tej nalogi
zahteva učenčevo samostojnost in ne poda nobenih konceptov, slik ali načrta izgradnje,
je ta naloga še toliko težja in tudi največ ovrednotena, ima kar 36 točk. Pri tej nalogi se
pokaže tako znanje učenca, kot kreativnost, iznajdljivost in poznavanje gradnje in
značilnosti KN. Rešitev naloge je podana s sliko 5.33. Učenec pri tretji nalogi pokaže
naslednji operativni cilj [38]:
utemeljijo namen zbiranja in predelave dotrajanih predmetov za okolje
in minimalna standarda [38]:
pozna vpliv proizvodnje kovinskih predmetov in njihove uporabe na okolje in
razloži pomen recikliranja.
Navodilo.
Izdelaj procesni KN za postopek od zbiranja do recikliranja kovin. Postopek naj temelji
na 6 konceptih.
Rešitev.
95
Slika 5.33: Rešitev modela KN naloge 3.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.10.
Preglednica 5.10: Kriterij točkovanja tretje naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 6 2 12
Razvrstitev koncept 6 2 12
Povezave koncept 6 2 12
Skupaj 36
N4.
Četrta naloga se veže na poznavanje polizdelkov in izdelkov, in sicer na način, da
povežejo stvari iz vsakdanjega življenja s primernimi koncepti. Ravno tako dopolnijo
hierarhični KN s koncepti o razdružljivih in nerazdružljivih zvezah, kot prikazujemo na
sliki 5.34. Učenec zna slediti povezovalnim besedam in pravilno izpolniti sledeči KN,
če le pozna termine o temi. Rešitve naloge so podane s sliko 5.35. Učenec pri četrti
nalogi pokaže naslednja operativna cilja [38]:
96
prepoznajo polizdelke in izdelke iz kovin,
razlikujejo razstavljive in nerazstavljive zveze
in minimalna standarda [38]:
imenuje polizdelke in utemelji njihovo uporabnost in
razlikuje razstavljive in nerazstavljive zveze.
Navodilo.
Najprej dopolni hierarhični KN glede na uporabo različnih snovi po obliki v
proizvodnji, nato poveži slike s konceptoma glede na polizdelek oz. izdelek.
Slika 5.34: KN o kovinah naloge 4.
Rešitev.
97
Slika 5.35: Rešitev modela KN naloge 4.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.11.
Preglednica 5.11: Kriterij točkovanja četrte naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 9 1 9
Hierarhija nivo 3 1 3
Povezave slik 6 1 6
Skupaj 18
N5.
Pri peti nalogi zna učenec izdelati stojalo za pisala iz aluminija, kot prikazuje slika 5.36,
tako da zna iz danih konceptov, kjer so napisani obdelovalni postopki, izbrati primerne.
Parkiriščni model konceptov lahko vidimo na sliki 5.37. Učenec jih zna razporediti po
vrsti in narediti procesni model KN. Rešitev naloge je prikazana na sliki 5.38. Učenec
pri peti nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
uporabijo osnovne postopke obdelave kovin
in minimalni standard [38]:
z uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov, orodij in strojev izdela preprost
predmet iz kovin.
98
Navodilo.
Iz naslednjih podanih konceptov jih izberite šest glede na postopek izdelave stojala za
pisala iz aluminija, katerega vidite na sliki. Z njimi izdelajte procesni KN.
Slika 5.36: Stojalo za pisala.
Slika 5.37: Parkiriščni model KN naloge 5.
Rešitev.
99
Slika 5.38: Rešitev modela KN naloge 5.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.12.
Preglednica 5.12: Kriterij točkovanja pete naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 6 1 6
Povezave konceptov 6 1 6
Razvrstitev koncept 6 1 6
Skupaj 18
N6.
Pri zadnji nalogi učenec pokaže poznavanje kovin visoko trdnostno: jeklo, medenina in
aluminij, pozna njihove lastnosti in v katero skupino glede na prvo nalogo spadajo.
Učence zna slediti povezavam v hierarhičnem KN in dopolni manjkajoče koncepte, kot
100
je razvidno iz slike 5.39. Učenec prepozna tudi preko slike, za katero vrsto kovine gre in
med seboj pravilno poveže. Rešitev naloge je podana na sliki 5.40. Učenec pri šesti
nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
preizkusijo in ugotovijo značilne lastnosti kovin ter jih povežejo z njihovo
uporabnostjo
in minimalna standarda [38]:
pozna najpogostejše vrste in osnovne lastnosti kovin in
opiše lastnosti kovin.
Navodilo.
Sprva dopolni hierarhični KN glede na delitev in lastnosti danih kovin, nato pa poveži
pravo sliko z ustrezno kovino.
Slika 5.39: KN o kovinah naloge 6.
101
Rešitev.
Slika 5.40: Rešitev KN o kovinah naloge 6.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.13.
Preglednica 5.13: Kriterij točkovanja šeste naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 6 1 6
Povezave slik 3 1 3
Skupaj 9
Učenec lahko prejme največ 141 točk, kar je razvidno iz preglednice 5.14.
102
Preglednica 5.14: Točkovanje nalog preizkusa znanja.
Naloge Število točk
1. naloga 32
2. naloga 28
3. naloga 36
4. naloga 18
5. naloga 18
6. naloga 9
Skupaj točk: 141
Za kriterij smo izbrali ocenjevanje razdeljeno po odstotkih. Samemu kriteriju pripada
primerno ovrednotena stopnja znanja, ki se oceni s številko, kot prikazuje preglednica
5.15.
Preglednica 5.15: Ocenjevalna lestvica.
Število točk Odstotki Ocena
0-69 0-49 Nezadostno (1)
70-83 50-59 Zadostno (2)
8-104 60-74 Dobro (3)
105-125 75-89 Prav dobro (4)
126-141 90-100 Odlično (5)
Zadnji primer preizkusa znanja, ki ga bomo predstavili v diplomski nalogi, je
poznavanje električnega kroga.
(c) Primer preizkusa znanja s pomočjo KN o električnem krogu.
Že v točki 5.2 (b) smo pisali o električnem krogu, kot predstavitev pri pouku, in
predstavili cilje, katere mora učenec doseči po učnem načrtu. Zato se cilji iz 5.2 primer
(b) ujemajo s temi, ki jih moramo upoštevati na preizkusu znanja. Minimalni standardi,
katere mora učenec doseči po učnem načrtu iz TIT, pa so [38]:
opiše potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok,
razlikuje med električnimi prevodniki in izolanti ter našteje tipične električne
porabnike,
razloži namen in delovanje stikala v električnem krogu,
opišejo alternativne vire in načine pridobivanja električne energije,
našteje in opiše vire električne napetosti in
prepozna nevarnosti električnega toka.
103
Preizkus znanja bo sestavljen iz petih nalog, kjer bodo kar štiri naloge temeljile na
hierarhičnem modelu KN, kjer bo učenec dopolnjeval manjkajoče koncepte s pravilnimi
in povezoval slike iz vsakdanjega življenja s pripadajočimi koncepti. Pri eni nalogi N2
pa bo učenec izdelal sam procesni KN, kjer bo pokazal znanje o kolesarskem dinamu.
Učitelj mu ne bo pomagal s parkiriščnim modelom, temveč bo moral sam napisati
koncepte in jih pravilno razporediti v KN s povezovalnimi besedami. Ta naloga mu bo
vzela tudi največ časa, približno 15 minut. Časovna omejitev preizkusa znanja je 45
minut.
N1.
Učenec pozna sestavne dele električnega kroga ter njihove funkcije. Svoje znanje
prikaže tako, da dopolni hierarhičen model KN, kot kaže slika 5.41. Še bolj pokaže
svoje znanje, ko zna povezati predmete iz vsakdanjega življenja glede na njihovo
prevodnost. Učenec mora tu poznati tudi lastnosti hierarhičnega KN in slediti
povezovalnim besedam. Rešitev naloge vidimo na sliki 5.42. Učenec pri prvi nalogi
pokaže naslednja operativna cilja [38]:
opišejo sestavo in delovanje električnega kroga ter opredelijo vlogo in lastnosti
osnovnih gradnikov,
ugotovijo potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok
in minimalna standarda [38]:
opiše potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok in
razlikuje med električnimi prevodniki in izolanti ter našteje tipične električne
porabnike.
Navodilo.
Smiselno dopolni hierarhični KN glede na sestavo električnega kroga. Na koncu poveži
slike s koncepti glede na prevodnost električnega toka.
104
Slika 5.41: KN o električnem krogu naloge 1.
Rešitev.
Slika 5.42: Rešitev KN o električnem krogu naloge 1.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.16.
105
Preglednica 5.16: Kriterij točkovanja prve naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 13 1 13
Povezave slik 5 1 5
Skupaj 18
N2.
Druga naloga je najtežja, saj mora učenec sam pripraviti procesni KN o kolesarskem
dinamu. Poznati mora sam proces in ga znati tudi predstaviti s povezovalnimi besedami.
Tu mora učenec pokazati svojo kreativnost in predstaviti vso svoje znanje. Rešitev je
podana na sliki 5.43. Učenec pri drugi nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
ugotovijo potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok
in minimalni standard [38]:
opiše potrebne pogoje, da v električnem krogu teče električni tok.
Navodilo.
S procesnim modelom KN opiši postopek proizvodnje električnega toka pri
kolesarskem dinamu, tako da luč na kolesu zasveti.
Rešitev.
106
Slika 5.43: Rešitev KN o kolesarskem dinamu naloge 2.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.17.
Preglednica 5.17: Kriterij točkovanja druge naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 7 1 7
Povezave konceptov 7 1 7
Razvrstitev koncept 7 1 7
Skupaj 21
N3.
Pri tretji nalogi učenec pokaže znanje o hidroelektrarnah, npr. generatorji, ki so potrebni
za življenje, in sicer katere poznamo in katero snov vsaka elektrarna potrebuje, da poda
končni produkt ˗ elektriko. V pomoč so lahko učencem slike, katere mora povezati med
107
pravilnimi koncepti. Hierarhični KN je predstavljen na sliki 5.44, rešitev pa na sliki
5.45. Učenec pri tretji nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
predstavijo možnosti za alternativno pridobivanje električne energije
in minimalni standard [38]:
opišejo alternativne vire in načine pridobivanja električne energije.
Navodilo.
Smiselno dopolni hierarhični KN in poveži slike s pravilnimi koncepti.
Slika 5.44: KN o virih električne energije naloge 3.
Rešitev.
Slika 5.45: Rešitev KN o virih električne energije naloge 3.
108
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.18.
Preglednica 5.18: Kriterij točkovanja tretje naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 17 1 17
Povezave slik 6 1 6
Skupaj 23
N4.
Naloga je dokaj preprosta, saj učenec le vnese v KN koncepte o stikalih in le teh je
malo, kot lahko vidimo na sliki 5.47. Svoje znanje pokaže tudi s štirimi povezavami
dveh slik in dveh tabel glede na način vezja stikal. Rešitev naloge je na sliki 5.48.
Učenec pri četrti nalogi pokaže naslednji operativni cilj [38]:
razložijo namen in delovanje stikala kot krmilnega elementa v električnem krog
in minimalni standard [38]:
razloži namen in delovanje stikala v električnem krogu.
Navodilo.
Smiselno dopolni KN o stikalih in poveži sliki s tabelama k pripadajočima konceptoma.
Slika 5.47: Rešitev KN o stikalih naloge 4.
109
Rešitev.
Slika 5.47: Rešitev KN o stikalih naloge 4.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.19.
Preglednica 5.19: Kriterij točkovanja četrte naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 9 1 9
Povezave slik 4 1 4
Skupaj 13
N5.
Učenec pri peti nalogi pokaže znanje o električni napetosti in zna razporediti koncepte
glede na njihovo specifičnost pojavov. Zna tudi slediti povezovalnim besedam. Učenec
napiše primere iz vsakdanjega življenja, kjer zahtevajo povezovalne besede. KN, kot
naloga, je viden na sliki 5.48, rešitev pa na sliki 5.49. Učenec pri peti nalogi pokaže
naslednji operativni cilj [38]:
električno napetost razumejo in opišejo kot lastnost vira, da poganja električni
tok, imenujejo enoto zanjo in opišejo nevarnosti električnega toka
in minimalna standarda [38]:
110
našteje in opiše vire električne napetosti in
prepozna nevarnosti električnega toka.
Navodilo.
Smiselno dopolni KN s pravilnimi koncepti, v pomoč pa naj ti bodo povezovalne
besede. Primere iščite iz vsakdanjega življenja.
Slika 5.48: KN o električni napetosti naloge 5.
Rešitev.
Slika 5.49: Rešitev KN o električni napetosti naloge 5.
Točkovanje.
Točkovanje naloge je prikazano v preglednici 5.20.
111
Preglednica 5.20: Kriterij točkovanja pete naloge.
Kriteriji Vrsta Število rešitev Točke Skupaj točk
Terminologija koncept 18 1 18
Hierarhija nivo 4 2 8
Skupaj 26
Učenec lahko prejme največ 100 točk, kar je razvidno iz preglednice 5.21.
Preglednica 5.21: Točkovanje nalog preizkusa znanja.
Naloge Število točk
1. naloga 18
2. naloga 21
3. naloga 23
4. naloga 13
5. naloga 26
Skupaj točk: 101
Za kriterij smo izbrali ocenjevanje razdeljeno po odstotkih. Samemu kriteriju pripada
primerno ovrednotena stopnja znanja, ki se oceni s številko, kot prikazuje preglednica
5.22.
Preglednica 5.22: Ocenjevalna lestvica.
Število točk Odstotki Ocena
0-50 0-49 Nezadostno (1)
51-60 50-59 Zadostno (2)
6 -75 60-74 Dobro (3)
76-90 75-89 Prav dobro (4)
91-101 90-100 Odlično (5)
S primeri, ki smo jih predstavili, smo ugotovili, da so KN dober pripomoček pri
preverjanju znanja. Lahko opazimo, da je pri točkovanju zelo veliko število točk. Vsaka
naloga je ocenjena z več kot 10 točkami, saj se ne ocenjuje zgolj terminologija, ampak
tudi sam postopek predstavitve procesa ali hierarhičnega nivo, se pravi tudi struktura
podajanja znanja. Zato imajo na koncu testi zelo veliko število točk.
112
6 DISKUSIJA
V nadaljevanju je po posameznih ciljih razloženo, na kakšen način in s kakšnimi
rešitvami smo dosegli cilje C1˗C5 v poglavju 1.2.
C1: Podati pregled grafičnih orodij in jih med seboj primerjati.
V drugem poglavju smo predstavili vizualne predstavitve, katere so uporabljali že v
daljni preteklosti pa vse do danes, in sicer začetki segajo v 3. stoletje pred našim
štetjem. Nam nekateri bolj in nekateri nekoliko manj znani vizualni formati oz. grafična
orodja so miselni vzorec, KN, konceptualna shema in vizualna metafora. Miselni vzorec
je vsem učencem dobro poznan in ga tudi uporabljajo v osnovnih šolah, vendar je
nestrokoven in ne vidi se, kje je začetek in kje konec predstavitve. Ravno tako ga lahko
vsak učenec oblikuje po svojih kriterijih. Nasprotno, je KN strokoven, iz njega je lepo
berljiva tematika, ima svoje značilnosti, katere mora učenec upoštevati pri njegovi
gradnji. S povezovalnimi besedami učenec pokaže pot smiselnega učenja, KN spodbuja
prebujenje predhodnih znanj z dopolnitvijo novih konceptov. Konceptualna shema in
vizualna metafora sta glede na obliko neprilagodljivi, lahko vsebujeta premalo
informacij za dobro razumljivost teme in ju ne moremo uporabiti v kateremkoli
primeru, ravno tako ne pri ocenjevanju. Tudi miselni vzorec ni tako primeren za
ocenjevanje znanja, ravno zaradi svoje nestrokovnosti in pomanjkanja omejitev glede na
obliko in gradnjo. Lahko pa pri preizkusih znanja uporabimo KN, saj učenec v najboljši
meri pokaže svoje smiselno učenje.
C2: Določiti pojem KN ter njegove značilnosti in vrste.
Prve KN so razvili leta 1972, in sicer v okviru raziskovalnega programa Novak na
Cornelu. KN je grafično orodje za organizacijo in predstavitev znanj in je sestavljen iz
konceptov – besed ali besednih zvez, ki so med seboj povezani s povezavami –
puščicami, ter povezovalnimi besedami, kateri nam sporočajo odnos med dvema
konceptoma. Več KN se lahko med seboj povezuje in dopolnjuje. Sicer največkrat
poteka od zgoraj navzdol, ni pa nujno, zato poznamo več vrst KN. Med najbolj
uporabne v našem primeru spadata hierarhični in procesni model, poznamo pa še pajkov
113
model, sistemski model, strokovni model, panoramski model, 3D model in Mandala
model, ki smo jih predstavili v tretjem poglavju. Ker je hierarhični model najbolj
uporaben v osnovnih šolah, smo podali njegove značilnosti. Prva značilnost je, da mora
imeti hierarhično razporeditev. To pomeni, da je večina splošnih pojmov na vrhu KN in
to so tudi najpomembnejši pojmi, medtem ko so bolj specifični pojmi na dnu KN. Za
iskanje pojmov nam je v pomoč fokusno vprašanje, ki si ga zastavimo pred gradnjo
KN. Naslednja značilnost KN so navzkrižne povezave, ki nam povedo, kako se koncepti
iz ene teme prepletajo s koncepti iz druge teme. Tretja lastnost so konkretni primeri
dogodkov in predmetov, ki jih lahko dodamo v KN in imajo funkcijo obrazložiti pojem,
da nam je KN bolj jasen.
C3: Predstaviti vpeljevanje KN v razred.
V tretjem poglavju smo predstavili postopek vpeljave KN v razred, in sicer po korakih.
Sprva mora učitelj učencem predstaviti nov način učenja in poučevanja. Da si učenci
orodje lažje predstavljajo, ga je dobro uporabiti na znanem primeru. Na tak način bodo
tudi lažje razumeli njegove značilnosti. Nato izdelajo učenci prvi individualni KN. Pri
tem koraku učitelj vidi, ali razumejo, kaj je KN in kako ga graditi. Zelo je pomembno,
da ga učenci dokončajo do konca. Nato jih učitelj razporedi v manjše heterogene
skupine, kjer iščejo razlike in podobnosti med KN, artikulirajo svoje misli in se učijo
drug od drugega. Nato sledi razprava celotnega razreda, kjer poteka diskusija malih
skupin. Vsaka skupina predstavi svoj KN, predloge in odločitve. Lahko izdelamo tudi
KN celotnega razreda.
C4: Določiti tehnike in kriterije pri ocenjevanju znanja s pomočjo KN.
V četrtem poglavju je predstavljen KN kot dober pripomoček pri ocenjevanju znanja,
tako pred kot po izobraževanju. Uporabimo lahko različne naloge, kot je npr. popolna
dopolnitev KN, kjer učenec dopolnjuje vse koncepte v KN, v pomoč pa so mu
povezovalne besede. Delna dopolnitev KN je nekoliko lažja naloga, saj je manjkajočih
konceptov nekoliko manj in so že dopisani koncepti lahko učencu v pomoč. Tretja
naloga je dopolnitev razmerij, kjer ima učenec dane koncepte, nima pa danih povezav in
povezovalnih besed. Četrta naloga je izdelava izbranega KN, kjer ima učenec danih od
10 do 20 konceptov in mora izdelati KN. Peta naloga je izdelati mikro KN, kjer ima
114
danih pet konceptov, ostale pa mora dodati sam in izdelati KN. Šesta naloga je izdelava
vodenega KN, kjer učitelj navede več konceptov, učenec pa izloči bistvene in naredi
KN. In zadnja naloga je izdelava KN na podlagi besedila. To pomeni, da ima učenec
pred seboj besedilo, ki ga sestavi učitelj, on pa najde pomembne koncepte ter jih
pravilno uporabi v KN. Seveda je potrebno naloge tudi primerno oceniti na podlagi
kriterijev. Kriterije si ustvari vsak učitelj sam, in sicer se morajo navezovati na učne
cilje v učnem načrtu, na naloge in pojme ter tudi kriterije in merila za razvrščanje.
Obstaja več načinov točkovanja, kot na primer z ocenjevalnimi lestvicami ali pa
ocenjevanje po uporabi. Vsak učitelj se mora zavedati naslednjih kriterijev: organizacija
KN, povezave, razmišljanja in ideje, sporočilo in timsko delo.
C5: Podati primere uporabe KN pri ocenjevanju vsebin iz učnega načrta TIT.
V petem poglavju smo predstavili možnosti uporabe KN po vsebinskih sklopih po
razredih. Sprva smo predstavili štiri primere uporabe KN v razredu, kot pomoč pri
predstavitvi snovi. KN so vezani na učne cilje, ki jih želimo doseči po učnem načrtu iz
TIT. Izdelali smo tri hierarhične KN, in sicer se ti navezujejo na tematiko umetnih
snovi, električni krog in kovine, pa še en procesni model KN – ročna izdelava papirja.
Ker pri predmetu TIT ni le teorije, ampak je veliko praktičnega dela, je procesni model
KN odličen pripomoček za prikaz izdelave izdelka po korakih. KN smo predstavili po
načrtu izdelave KN, in sicer: fokusno vprašanje, parkiriščni model, izdelava KN, iskanje
navzkrižnih povezav in končni KN s končno obliko in detajli. Nato smo naredili tri
preizkuse znanja z nalogami. Testi se vežejo na iste teme kot pri predstavitvah v
razredu. Naloge si sledijo tako, da sta naprej navedena opis naloge in predstavitev učnih
ciljev, ki jih dosežemo z nalogo, nato sledijo navodilo naloge, rešitev in točkovanje
vsake naloge. Na koncu preizkusa znanja je ocenjevalna lestvica. Ugotovimo lahko, da
z eno nalogo dosežemo več učnih ciljev, saj se koncepti lahko med seboj prepletajo in
povezujejo in ima vsaka naloga najmanj 20 točk. Testi po Bloomovi toksonomiji so
opredeljeni na en učni cilj in vsaka naloga ima manjše število točk. Pri nalogah s KN pa
ne preverjamo zgolj terminologije, ampak so pomembni tudi ostali kriteriji, kot so
razporeditev, organizacija, povezave itd. Zato so naloge s KN točkovane z večjim
številom točk in učenec pri tem pokaže svoje celotno znanje. Če začnejo učenci graditi
KN v prejšnjih razredih, jih lahko v kasnejših razredih le dopolnjujejo in izpopolnjujejo.
115
7 ZAKLJUČEK
V današnjih osnovnih šolah prevladuje tehnika učenja na pamet. Učitelji v veliki meri
posredujejo učencem le informacije in definicije, kar učencem ne bo dolgo koristilo.
Učenci zato znanje, katerega pridobijo pri pouku oziroma se ga naučijo doma, shranijo
do preizkusa znanja, nato pa ga pozabijo. Vendar pa lahko učitelji poskrbijo, da se
znanje shrani za dalj časa in z drugačnim pristopom učenja v dolgoročni spomin. Tako
lahko znanje učencu koristi tudi kasneje v življenju. Temu pristopu učenja pravimo
smiselno učenje in orodje, s katerim to spodbujamo, so KN.
Vendar pa sama vpeljava KN v pouk ni tako enostavna. Učenci so vajeni drugačnega
načina posredovanja informacij. V kolikor vpeljemo nov način, lahko naletimo na upor
in slabo motiviranost učencev. Zato mora učitelj postopoma vpeljati KN po korakih, ki
so predstavljeni v diplomski nalogi, da učenci spoznajo prednosti takega načina učenja.
Učitelj se mora tudi primerno izobraziti, če želi vpeljati spremembe v šolstvu. Še
posebej velik je pomen KN pri predmetu tehnika in tehnologija, kjer je poudarek na
povezanosti med teorijo in prakso. Sprva je potrebno, da se učenec nauči lastnosti
materiala, nato obdelovalnih postopkov, da lahko kasneje izdela izdelek. Prednost KN
je vpeljava znanja v že obstoječi KN oziroma nadgradnja le tega. Če otroci začnejo z
gradnjo že v nižjih razredih, lahko KN le nadgrajujejo in izpopolnjujejo v višjih
razredih. Zato bi bilo smotrno, da bi učitelji vpeljali KN že v nižjih razredih.
KN pa nam ne koristijo zgolj pri vpeljavi novega znanja, temveč tudi pri ocenjevanju
znanja. Učitelj mora pri gradnji testov poznati tehnike nalog in znati postaviti kriterij za
vsako nalogo posebej. Kriterije si postavi vsak učitelj sam in jih mora predstavitvi
učencem pred izvedbo preizkusa znanja. Učitelj lahko v naloge vključi vse operativne
cilje in minimalne standarde, ki jih narekuje učni načrt oziroma kurikulum. Iz primerov,
katere smo podali v diplomski nalogi, je moč opaziti, da je število točk za vsako nalogo
večje kot pri obstoječem preverjanju znanja v sedanjih osnovnih šolah. Posledica tega je
to, da učitelj ne preverja zgolj terminologije učenca, temveč tudi smiselno postavitev
konceptov. Predvsem so pomembne povezave med koncepti, katere nam sporočajo
razumevanje odnosov med pojmi.
116
Tako lahko vidimo, da so KN pomembni za dobro pomnjenje snovi in bi bilo zelo
koristno, če bi jih vključili v učni načrt in jih aktivno uporabljali v izobraževanju, tako
pri pouku kot pri ocenjevanju znanja.
117
8 LITERATURA IN VIRI
[1] Korenine vizualnih map [http://www.mind-mapping.org/blog/mapping-
history/roots-of-visual-mapping/].
[2] Cmap introduction [http://cmap.ihmc.us/docs/theory-of-concept-maps].
[3] Miselni vzorci [https://prezi.com/zca0lav3wpy0/miselni-vzorci-ucinkovito-ucenje-
in-priprava-na-izpit/].
[4] Slika miselnega vzorca zbiranja odpadkov
[http://www.kpv.si/Portals/0/Slike/Dejavnosti/Depo/miselni-vzorci/MV_2.gif].
[5] Primerjava med konceptualnim načrtom, miselnim vzorcem, konceptualnim
diagramom in vizualnimi metaforami
[http://www.liquidbriefing.com/twiki/pub/Dev/RefEppler2006/comparison_between_co
ncept_maps_and_other_visualizations.pdf].
[6] Slika konceptualne sheme UDK baze [http://udkmmis.beepworld.de/pb2.htm].
[7] Konceptualni načrt ali miselni vzorec
[http://www.informationtamers.com/WikIT/index.php?title=Concept_maps_or_mind_m
aps%3F_the_choice].
[8] Podobnosti in razlike med konceptualnim načrtom in miselnim vzorcem
[http://www.visual-mapping.com/2013/04/mind-or-concept-mapping-differences-
and.html].
[9] Prednosti KN
[http://ar.cetl.hku.hk/am_cm.htm].
[10] Slabosti KN
[http://randomthoughtsfromsarahdawn.blogspot.si/2005/10/concept-mapping.html].
[11] KN v razredu
[http://www.schrockguide.net/concept-mapping.html].
[12] Vrste KN
[http://www.ucolick.org/~max/289/Concept%20Maps/About%20concept%20maps/Kin
dsOfConceptMaps.pdf].
[13] Prednosti in slabosti vrst KN
[http://www.virtualcurriculum.com/N3225/ConceptMap2_nursing.pdf]
[14] Primer pajkovega modela KN
118
[https://s-media-cache-
ak0.pinimg.com/736x/24/d7/14/24d714346c3b8c4fd8b0635367fd3d0e.jpg].
[15] Primer hierarhičnega modela KN
[http://farm2.static.flickr.com/1275/859412136_ee3b22e73d.jpg].
[16] Primer procesnega modela KN
[https://www.flickr.com/photos/lauradahl/1209849885/].
[17] Primer sistemskega modela KN
[http://spot.colorado.edu/~kozar/dfdsds.gif].
[18] Slika panoramskega modela KN
[http://connie-gulick.com/images/landb.gif].
[19] Slika 3D modela KN
[http://connie-gulick.com/Readings/Conceptmapping.htm].
[20] Slika Mandala modela KN
[http://connie-gulick.com/images/mandb.gif].
[21] Kritično razmišljanje CAST
[http://www.ehow.com/list_6749212_disadvantages-concept-mapping.html].
[22] Uporaba KN v razredu
[http://web.stanford.edu/dept/SUSE/SEAL/Reports_Papers/Vanides_CM.pdf].
[23] Razredna tehnika KN
[http://www.flaguide.org/cat/conmap/conmap7.php].
[24] Program IHMC Cmap Tool
[http://cmap.ihmc.us/].
[25] Izvor konceptualnega načrta kot orodje
[http://cmap.ihmc.us/publications/ResearchPapers/OriginsOfConceptMappingTool.pdf].
[26] Prednosti in slabosti Cmap Tools [http://cursa.ihmc.us/rid=1NG2VXT0N-RRJ33J-
27C3/Chapter%204%20Advantages%20Disadvantages.cmap].
[27] Cmap Tools [https://mindmapping-software-review.wikispaces.com/Cmap+Tools].
[28] IHMC Cmap Tools [http://p2pfoundation.net/IHMC_CMAP_Tools].
[29] Loredana La Vecchia and Marco Pedroni, KN kot orodje za ocenjevanje učenja
[http://proceedings.informingscience.org/InSITE2007/IISITv4p307-312LaVe349.pdf]
[30]Analiza KN pri ocenjevanju znanja pri predmetu matematike
[http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.124.569&rep=rep1&type=p
df].
[30] Matematična raziskava v Turčiji
119
[http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.124.569&rep=rep1&type=p
df].
[31]Uporaba KN pri otrocih v zelo težkih okoliščinah
[http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.412.7537&rep=rep1&type=
pdf]
[32] Konceptualni načrti, ali so dobri za ocenjevanje znanja?
[http://hilt.harvard.edu/files/hilt/files/concept_maps_as_assessement_tools.pdf].
[33] Alternative ocenjevanja KN s pomočjo programske opreme
[http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCsQ
FjAA&url=http%3A%2F%2Flitre.ncsu.edu%2Fsltoolkit%2Fconcept_mapadapted.ppt&
ei=_dtNU_mPI7K_sQTIwYGIAw&usg=AFQjCNEXar79LfsNcDwxo7I6bIdi5kmOUA
&sig2=ltUOG0WXAdeVc_JTEZowVQ&bvm=bv.64764171,d.cWc].
[34] Točkovanje KN
[https://teach.its.uiowa.edu/sites/teach.its.uiowa.edu/files/docs/docs/Concept_Map_Rub
rics_ed.pdf].
[35] KN: ocenjevalni modeli za pedagoge
[http://pubs.sciepub.com/jbms/2/5/4/].
[36] Uporaba KN pri konceptualnem izobraževanju pri študentih tehnike
[https://etd.ohiolink.edu/rws_etd/document/get/osu1193763566/inline].
[37] Uporaba elektronskih KN pri učiteljih tehnike
[http://www.jstor.org/stable/40188612?seq=1#fndtn-page_scan_tab_contents].
[38] Učni načrt TIT
[http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U
N/UN_tehnika_tehnologija.pdf].
120
9 Stvarno kazalo
Ausubela, 20
Bartol, 47, 48
CMAP, 21, 118
Cronin, 50
človeški spomin, 17
Delna dopolnitev, 44, 113
dolgoročni spomin, 17, 115
Dopolnitev razmerij, 45
električnem krogu, 60, 65, 66, 68, 69,
102, 103, 104, 105, 108
evalvacija, 46
fokusno vprašanje, 31, 34, 35, 61, 65,
69, 114
formati, 8, 11, 112
fotografskim spominom, 3, 6, 18
grafično orodje, I, 8, 112
Hierarhična razporeditev, 31
Hierarhični model, 25, 31
IHMC Cmap Tools, 35, 118
IKT, 2
individualni, 3, 20, 32, 33
IT, 4, 5, 112
Izdelava mikro, 46
Izdelava vodenega, 46
KN, 2, 3, 4, 5, 8, 13, 16, 19, 20, 21, 22,
23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32,
33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42,
43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52,
53, 54, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63,
64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73,
74, 75, 76, 77,78, 79, 80, 81, 82, 83,
84, 85, 86, 87, 89, 90, 91, 92, 93, 94,
95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102,
103, 104, 105, 106, 107, 108, 109,
110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,
117, 118, 119
koncept, 18, 20, 31, 36, 41, 44, 48, 49,
50, 67
Koncepti, 8, 45, 47, 50
Konceptualna shema, 9, 13, 112
Konceptualni načrt, I, 2, 8, 117
Konkretni primeri dogodkov in
predmetov, 31
kovinah, 60, 69, 70, 71, 78, 89, 91, 96,
100, 101
Mandala model, 30, 113
McMurray, 54
Minnesoti, 51
Miselni vzorci, 19, 117
Miselni vzorec, 8, 112
Mueller, 52
navzkrižne povezave, 19, 31, 36, 55, 63,
67, 71, 76
navzkrižnimi povezavami, 8
NCSEC, 53
Novak, 20, 48, 49, 112
ocenjevanje, I, 19, 21, 22, 23, 39, 40,
41, 47, 49, 55, 56, 89, 102, 111, 112,
114, 118, 119
ocenjevanju znanja, I, 3, 4, 5, 19, 41,
43, 46, 78, 113, 115, 116, 118
orodji, 3, 6
Pajkov model, 24
Panoramski model, 29
parkiriščni model, 35, 61, 65, 69, 73,
78, 86, 87, 90, 114
Pomnilniški sistemi, 17
pomnjenju, 14, 19
Popolna dopolnitev, 43
povezavami, 8, 36, 38, 54, 74, 81, 108,
112
Prednosti, 13, 23, 117, 118
Procesni model, 26
Ročno izdelavo papirja, 73
Sistemski model, 27
slabosti, 4, 11, 13, 23, 39, 61, 85, 117,
118
smiselnim učenjem, 4, 15, 21, 43, 59
smiselno učenje, I, 14, 15, 17, 42, 112,
115
Splošni standardi, 56
stavčni okvir, 20
Strokovni, 28
TIT, 2
Točkovanje, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52,
53, 54, 81, 82, 84, 86, 88, 89, 91, 94,
95, 97, 99, 101, 102, 104, 106, 108,
109, 110, 111, 119
učenje z raziskovanjem, 16
učenjem na pamet, 15, 17
umetnih snovi, 60, 61, 78, 79, 80, 81,
82, 83, 85, 86, 87, 114
Uporaba, 32, 54, 59, 118, 119
ustvarjanja, 14
Večdimenzionalen/3D model, 30
Vizualna metafora, 10
121
Vizualne predstavitve, 6
vizualnih orodij, 4, 19
Vključitev navzkrižnih povezav, 31
Vodila, 34
vrednotenje, 22, 36, 40
Značilnosti, 31
Recommended