Odgovornost državnega revizorja za odkrivanje · PDF fileponeverbe sredstev, še zlasti...

Odgovornost državnega revizorja za odkrivanje prevar

Zoran MladenovičRačunsko Sodišče Republike Slovenije

Vsebina predstavitve

♦ Strokovna in pravna ureditev

♦ Odgovornost za preprečevanje prevar - nivo institucije

♦ Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar – nivo revizije

♦ Izhodišča za razpravo

STROKOVNE PODLAGEStrokovne podlage (Napotilo za izvajanje revizij - Ur. l. RS, št.

41/2001.)

� Mednarodni standardi revidiranja (MSR) – (IFAC)

� MSR 240 – Revizorjeva odgovornost za odkrivanje prevar pri revidiranju računovodskih izkazov

� MSR 300 – Načrtovanje revizije računovodskih izkazov

� MSR 315 – Poznavanje poslovanja podjetja in njegovega okolja ter ocenjevanje tveganja pomembno napačnih navedb

� MSR 330 – Revizorjevi postopki kot odgovor na ocenjena tveganja

STROKOVNE PODLAGE

Strokovne podlage� INTOSAI standardi revidiranja Poleg MSR pa je računsko sodišče dolžno

revidiranje uporabnikov javnih sredstev izvajati predvsem v skladu INTOSAI standardi, kar pomeni, da na področju revizorjeve odgovornosti za odkrivanje prevar še posebej pridejo do izraza naslednji INTOSAI standardi: � št. 90 – (potrebna skrbnost - poklicna nezaupljivost ), � 131,d- drugi odstavek (uvod - standardi revidiranja), � 145 – skladnost poslovanja s predpisi� 165 – standardi poročanja pri državnih revizijah, � 169,b – standardi poročanja, � 179 – standardi poročanja.

� Podrobnejša navodila za izvajanje teh standardov so vsebovana v evropskih smernicah za izvajanje INTOSAI standardov.

� Pri tem odgovornost državnega revizorja ureja 52. EU smernica za izvajanje mednarodnih revizijskih standardov INTOSAI (52 – nepravilnosti)

PRAVNE PODLAGE

Pravne podlage

� ZRacS-1, PoRacS,

� Zakon o kazenskem postopku,

� Kazenski zakonik,

� Zakon o preprečevanju korupcije,

� Obligacijski zakonik,

� Kazenskopravna konvencija o korupciji,

� Civilnopravna konvencija o korupciji,

� Zakon o preprečevanju pranja denarja,

Prevara — je namerno dejanje enega ali več članov vodstva oziroma tistih, ki so v organizaciji zadolženi za upravljanje, zaposlenih ali tretjih oseb, ki z goljufijo na neupravičen ali nezakonit način pridobijo dolo čeno korist .

Za državnega revizorja so poleg prevar, ki so posledica Namernih napak v računovodskem poročanju in poneverbe sredstev, še zlasti pomembne prevare, ki so posledica korupcije .

Opredelitev prevar

Nastanek prevar je povezan z dvema ločenima toda med seboj povezanima pojavoma

Nastanek prevar je povezan z dvema loNastanek prevar je povezan z dvema loččenima enima toda med seboj povezanima pojavomatoda med seboj povezanima pojavoma

Prevara

Izguba Zloraba

Namen N

amen

Razvrstitev prevar in zlorab vodstva in zaposlenih

Nezakonita prisvojitev sredstevKorupcija

Prevarantskoporočanje

Konflikt interesov

Podkupnine

Nedopustneusluge

EkonomskoIzčrpavanje(oderuštvo)

Zaloge indruga sredstva

Denarna sredstva

Nefinan čno

Finan čno

Vir: ACFE – Association of certified fraud examiners

MedijiOsveščenostjavnosti

Stebri družbene trdnosti – vloga VRI

Političnavolja

Trajnostnirazvoj

Reformeza

Izboljšanjekakovosti

upravljanjav javnemsektorju

InstitucijeNadzora

(proti-korupcijskekomisije,

Varuh čov. pravic,Vrhovnerevizijskeinstitucije

Sodna veja

oblasti

Privatnisektor

Sistem družbene trdnosti

Ljudstvo (davkopla čevalci)

Vir: Langseth, Pope, and Stapenhurst (1997).

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (1)

� Robert Klitgaard* je 1996 razvil poenostavljen model, ki pojasnjuje dinamiko gibanja obsega prevar in korupcije:

� PK = M + D – O� (PK)Prevare in korupcija = M(stopnja monopolne (centralizirane) moči javnih uradnikov) + D(stopnja diskrecijskega uveljavljanja te moči) –O (odgovornost oz. polaganje računov)

FC (Fraud & Corruption) = M (Monopoly Power) + D (Discretion) – A (Accountability)Vir: International Cooperation Against Corruption – Robert Klitgaard

Z drugimi besedami to pomeni, da je obseg prevar in korupcije v javnem sektorju odvisen od obsega monopolne moči in možnosti njene diskrecijske uporabe s strani javnih uradnikov. Monopolna moč je lahko visoka v zelo regulirnih družbah, medtem ko je diskrecijska uporaba te moči bolj prisotna v tranzicijskih državah in državah v razvoju, kjer se soočajo z pomanjkljivo opredeljenimi in reguliranimi postopki upravljanja.Za te države je tudi značilna nizka stopnja prevzemanja odgovornosti oziroma polaganja računov s strani javnih uradnikov, ki je posledica:� šibkih standardov etičnega ravnanja javnih uradnikov,� pomanjkljive urejenosti javnega upravljanja,� pomanjkljive ureditve sistema notranjega kontroliranja in� neučinkovitosti delovanja nadzornih institucij.

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (2)

� PK = M + D – O

� Ne glede ali gre za aktivnost javnega ali privatnega sektorja oziroma ne-profitno ustanovo in ne glede na to ali smo v Washingtonu ali v Ljubljani, lahko pričakujemo obstoj prevar in korupcije, če

� obstaja monopolni ponudnik storitev ali blaga in je izključno v njegovi pristojnosti (oz. diskrecijski pravici) odločitev o tem ali jo boste dobili in koliko jo boste prejeli ter hkrati za te odločitve ne prevzema nikakršne odgovornosti.

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (3)

� Odgovorno javno finančno poslovanje je temelj družbene trdnosti in stabilnosti. Glede na navedeni model pa so prav vrhovne revizijske institucije eden glavnih igralcev pri zagotavljanju trdnosti družbe, saj

� je VRI, skozi revidiranje prejemkov in izdatkov države, zadolžena za nadzor nad kredibilnostjo (pravilnostjo in popolnostjo) informacij o katerih poročajo vlade (kakor tudi smotrnostjo njihovega poslovanja)

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (4)

� Vinod Sahgal je leta 1996 s svojim prispevkom vplival na dopolnitev Klitgaardovega model, ki ga tako lahko zapišemo:

� PK = M + D – O(P)(PK)Prevare in korupcija = M(stopnja monopolne moči javnih uradnikov) + D(stopnja diskrecijskega uveljavljanja te moči) –O (odgovornost oz. polaganje računov)P (preglednost oz. transparentnost)

Iz razširjenega modela je tako razvidno, da je prevzemanje odgovornosti funkcija preglednosti poslovanja oziroma dostopnosti informacij širši javnosti, kar delovanje pristojnih javnih uradnikov naredi bolj pregledno.

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (5)

� Modificiran model – Shagal (1996):

� PK = M + D – O(P)

Razširjeni model tako temelji na hipotezi, da prevzemanje odgovornosti poganjajo prav javno dostopne informacije o poslovanju uradnikov javnega sektorja, kar vpliva na preglednost poslovanja uporabnikov javnih sredstev. To pa posledično vpliva na zniževanje prevar in korupcije.

Model za merjenje prevar in korupcije v družbi (6)

� Odločno kaznovanje prestopnikov.

� Vključitev najširše javnosti v diagnozo prevar in korupcije v javnem sektorju.

� Osredotočenost na odpravo pomanjkljivosti sistemov, ki dopuščajo nastanek prevar in korupcije.

� Reformne iniciative v smeri povezovanja nagrajevanja javnih uslužbencev glede na rezultate njihovega dela. V sistemih, kjer so plače nizke in fiksne se namrečustvarja ugodna tla za prevare in korupcijo.

Štirje elementi strategije za boj proti prevaram in korupciji

Vloga raVloga raččunskega sodiunskega sodišščča? a?

Odgovornost Računskega sodišča za preprečevanje prevar – nivo institucije (1)

1. Pravočasna dostopnost revizijskih poročil javnosti, s čimer se ohranja aktualnost revidiranih informacij.

2. Zahteva po doslednem izvajanju popravljalnih ukrepov.

3. Z analizo tveganj prepoznati področja, kjer obstajajo povečana tveganja pri delovanju glede izpostavljenosti za nastanek prevar, (npr:javna naročila, državne pomoči in subvencije ter sistem pobiranja davkov).

4. Sestaviti in dopolnjevati seznam indikatorjev, ki bo revizorjem pomagal pri odkrivanju prevar (“red flags”).

5. Z revizijskimi postopki prispevati k vzpostavitvi sistema notranjega kontroliranja pri revidirancih.

Odgovornost Računskega sodišča za preprečevanje prevar – nivo institucije (2)

6. Vzpostavitev in izpopolnjevanje “na tveganjih temelječega revizijskega pristopa”,

7. Priporočila vladi in državnemu zboru za spremembo zakonodaje,

8. Sodelovanje z ostalimi organi, pristojnimi za boj proti prevaram, (tožilstvo, kriminalisti..)

9. Informiranje javnosti, 10. Uvrstitev revizij v program dela in hitro odzivanje na

pričakovanje javnosti

Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar – nivo revizije (1)

N a č

r

t o v a n

j

e

1.Ocenjevnje tveganj za obstoj prevar na nivoju revidiranca

1.1. Razprava med člani revizijske ekipe o področjih, ki so bolj izpostavljena tveganjem za nastanek prevar in korupcije

1.2.Pridobivanje informacij , ki so potrebne za prepozanavanje obstoja tveganj za prevare in korupcijo

1.3.Prepoznavanje potencialnih tveganj za prevare in korupcijo

1.4.Ocenjevanje ugotovljenih tveganj za prevare in korupcijo

glede na kakovost pripadajočih kontrol , ki preprečujejo nastanek prevar in korupcije

1.5.Evidentiranje področij z visokim tveganjem

2. Povezava ugotovljenih tveganj z indikatorji ("red flags") za povečana tveganja na posameznih področjih

Kako razprava med člani revizijske ekipe

prispeva k učinkovitemu odkrivanju prevar?

Kako razprava med Kako razprava med ččlani revizijske ekipe lani revizijske ekipe

prispeva k uprispeva k uččinkovitemu odkrivanju prevar?inkovitemu odkrivanju prevar?

� Opredelitev tveganja

� Prepoznavanje tveganja

� Ocenjevanje tveganja

Pomen razumevanja konteksta poslovnih dogodkov (1)

Pomen razumevanja konteksta poslovnih dogodkov (2)

Prepoznavanje okoliščin, ki prispevajo k nastanku prevar

1. Vodstvo se ne zmeni za poštenost poslovanja

2. Neustrezne plače

3. Nizka stopnja pripadnosti organizaciji

4. Krizne razmere

5. Toga pravila

6. Zatiranje drugače mislečih

7. Slabe možnosti za napredovanje

8. Nepriznavanje dosežkov

9. Nerealna pričakovanja glede zastavljenih ciljev

10. Usmerjenost na kratki rok

11. Reaktivnost namesto aktivnega pristopa

12. Sovražno nastrojeno delovno okolje

13. Pomanjkljivo izobraževanje

Trikotnik elementov, ki so prisotni pri storilcih prevar

Zazn

ani P

riti

sk

Sam

oopra

viče

vanje

deja

nj

Zaznana priložnost

Ali so vsi storilci prevar vedno pod določeno vrsto zaznanega pritiska?

DA

Večina pritiskov se nanaša na potrebe po finančnih sredstvih

Katere 4 skupine pritiskov poznamo?

Finančni Razva

de

Na delo

vnem

mest

u

Drugi pritiski v

osebnem življenju

Zunanji pritisk

� Zadosti močan zunanji pritisk lahko povzroči, da tudi sicer poštena oseba stori prevaro.

� Zaposlenim, ki so pod velikim pritiskom je potrebno preprečiti priložnost, da bi lahko storili prevaro.

Kako imenujemo situacijo, ko storilec prevare ocenjuje, da pri tem ne bo odkrit?

ZAZNANAPRILOŽNOST

Kako imenujemo situacijo, ko storilec prevare meni, da so njegova dejanja sprejemljiva oziroma dopustna?

SAMOOPRAVIČEVANJE

DEJANJ

Samoopravičevanje storjenih dejanjStorilec prevare se mora

pred seboj opravičiti tako, da so njegova dejanja prevar skladna z njegovim sistemom vrednot.

Najpogostejši načini samoopravičevanja –miselni vzorci

� Saj si denar samo izposojam; ga bom že povrnil.”� “Saj to vsi počnejo, sicer pa kaj je toza organizacijo.”� “Saj s tem, ko to počnem nikomur ne škodim.”� “To počnem za pravičen cilj.”� “Saj to ni tako resna stvar.”� “To mi dolgujejo. Zaslužim si boljšo plačo.”

Če ponovimo: elementi, ki so vedno prisotni pri storilcih ob nastanku prevar so:

Zazn

ani P

riti

sk Racio

naln

o

opra

vičeva

nje

Zaznana priložnost

Kaj je potrebno razumeti pri “trikotniku prevar”?

� Prav kakor je možno preprečiti ali pogasiti z odstranitvijo enega od treh elementov iz ognja (kisik, iskra, gorljivi material), je tudi prevare možno preprečiti z odstranitvijo enega od treh elementov prevar iz trikotnika prevar.

Naloge državnega revizorja pri odkrivanju prevar – nivo revizije (2)

Pridobivanjedokazov

Poro

čanje

2. Povezava ugotovljenih tveganj z indikatorji ("red flags") za povečana tveganja na posameznih področjih

3. Odziv na rezultate opravljenih revizijskih postopkov na podsegmentih, kjer je bilo ugotovljeno povečano tveganje

4. Povečan obseg revizijskih preizkusov z dodanimi elementi preiskovanja tveganih področij

5. Dokumentiranje ugotovitev v obliki delovnih zapisov z opisom elmentov prevar in korupcije

6. Obveščanje pristojnih organov / poročanje

Katere revizijske korake je potrebno opraviti v primeru povečanega tveganja za nastanek prevar?

Prepoznatitveganapodročja

3

Revizijske programe sestaviti tako, da vsebujejo postopke kot odziv

na prepoznane indikatorje ali

izpostavljenost1

Prepoznatiindikatorje

prevar za vsako izpostavljeno

področje

2Preiskati aliindikatorji potrjujejo

obstoj prevar

4

Prilagojen pristop za dodaten obseg preizkusov v primerih ugotovljenega tveganja za prevare

� Analiza obstoječih podatkov

� Oblikovanje hipotez

� Preizkušanje hipotez

� Izostritev in dopolnitev hipotez

Kaj mora revizor vedeti o naravi prevar in kako to vpliva na pridobivanje revizijskih dokazov?

Elementi Prevare

Pretvorba

Prikrivanje Kraja

Opis pojmov

Kraja

Prikrivanje

Pretvorba

Koraki s katerimi storilec prikrije

storjeno prevaro

Pretvorba odtujenihsredstev v denar in

poraba denarja

Dejanska odtujitevdenarja, zalog,informacij ali

drugih sredstev

Indikatorji, ki nakazujejo na možne prevare pri reviziji javnih naročil (1)

� Pomanjkanje načrtovanja, ki lahko povzroči oddaje javnih naročil, ki so nepotrebna ali neupravičena.

� Pomanjkanje koordinacije z drugimi nabavnimi službami / naročniki, zato lahko pride do podvajanj nabav in zlorabe javnih sredstev (koristi za izvajalce).

� Naročnik, po predhodno neuspešno izvedenem omejenem postopku, kjer je prejel le ponudbe, ki so presegale razpoložljiva sredstva in jih zato označil kot nesprejemljive, izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, k pogajanjem pa povabi le določen krog ponudnikov, druge pa izloči.

� Slabo ali pomanjkljivo opredeljevanje predmeta pogodbe oz. tehnične specifikacije lahko povzroči neučinkovito izvajanje pogodbe, zamude, povišanje cen in posledično višje izdatke. To je še posebej pomembno za oddajo storitev ali gradbenih del, ko se pojavijo dodatna dela, ki niso bila predvidena.

Indikatorji, ki nakazujejo na možne prevare pri reviziji javnih naročil (2)

� Nepotrebne nabave. Utemeljitev potreb za nabavo blaga je neresnična, nerealna ali pa ne obstaja. Neresnične potrebe se ustvarijo le z namenom, da se sklene pogodba z določenim izvajalcem, dobaviteljem.

� Neskladje med ponudbo in pogodbo.� Pogosti računski popravki ponudb glede cene, ko so originalne

ponudbe zapisane v z navadnim svinčnikom.� Začetek s postopkom oddaje javnega naročila, potem ko so se

dela že začela izvajati.� Zloraba postopka za oddajo naročil male vrednosti, ko se

predmet nabave velike vrednosti razdeli na manjše dele z namenom uporabe postopka za oddajo naročil male vrednosti. Gre za drobljenje naročila z namenom izogiba javnemu razpisu.

Indikatorji, ki nakazujejo na možne prevare pri reviziji državnih pomoči (1)

� programi, ki se financirajo, morajo imeti cilje z jasno določenim namenom, opredeljenimi cilji in rezultati,

� merila za dodeljevanje državnih sredstev morajo biti izdelana jasno in v naprej ter morajo temeljiti na zastavljenih ciljih posameznega programa,

� vse potencialne upravičence je treba pošteno in enakopravno obravnavati,� prejete zahtevke upravičencev je dovoljeno ocenjevati le na podlagi in v

skladu s predhodno izdelanimi merili in v za to predvidenih rokih,� postopek odločanja mora biti dokumentiran z vsemi relevantnimi dokazi

(ang. audit trail), ki omogočajo kasnejši nadzor,� državna institucija mora pripraviti pogodbo o financiranju skladno s pogoji,

ki so usklajeni z vrsto in namenom državne pomoči,� državna institucija mora zahtevati redna poročila o namenski porabi

državne podpore ter po potrebi izvesti občasne preventivne kontrole z notranjo revizijo oziroma službo notranje kontrole,

� upravičenec je dolžan izdelati dokončno poročilo, ki bo podlaga za ocenjevanje učinkovitosti uporabljene državne pomoči na realiziranih projektih.

Poročanje/naznanitev

� Računsko sodišče mora poročati o sumu kaznivega dejanja –(goljufija) (30. člen ZRacS-1) = podati ovadbo oz. naznaniti kaznivo dejanje ustreznemu organu.

� Vsebina poročil in druge naloge:

• narava prevare,• predpisi, ki so bili kršeni,

• notranje kontrole, ki niso preprečile prevare,

• člani vodstva, ki so odgovorni za prevaro,

• gospodarska vrednost prevare,

• priporočila za izboljšanje notranjega kontroliranja in vodstvenih postopkov, ki bi preprečili podobna dejanja v prihodnosti,

• predlogi za državni zbor in vlado, kako izboljšati veljavno zakonodajo.

Na katere 4 načine se lahko borimo proti prevaram?

1. Preprečevanje Prevar

2. Zgodnje odkrivanje prevar

3. Preiskovanje prevar

4. Pregon / Tožbe

Katera dva način sta najučinkovitejša oziroma najcenejša?

Popravljalni ukrepi

DA

43%

NE

57%

Slika 1: Delež zahtev za predložitev odzivnih poro čil v izdanih revizijskih poro čilih in izdanih porevizijskihporo čilih v letu 2005

Kršitev

obveznosti

dobrega

poslovanja

2,3%

Zadovoljivo

97,7%

Podana zahteva OcenaZa odzivno poro čilo popravljalnih

ukrepov

Popravljalni ukrepiSlika 1: Delež zahtev za predložitev odzivnih poro čil v izdanih revizijskih poro čilih in izdanih porevizijskihporo čilih v letu 2007

Na katerih dveh aktivnostih temelji preprečevanje nastanka prevar ?

Ustvariti in vzdrževati je treba kulturo poštenosti

in značajnosti

Ocenjevati je potrebno tveganja za nastanek prevar in se odzivati s

konkretnimi ukrepi, ki ta tveganja znižujejo in onemogočajo

ustvarjanje priložnosti

S katerimi ukrepi to dosežemo?

(a) (1) Zaposlovati je potrebno poštene ljudi in jih osveščati o obstoju prevar

Onemogočiti priložnostiUstvariti kulturo poštenosti, odprtosti in sodelovanja

(2) Preprečite sodelovanje pri prevarah

(3) Dobavitelje obveščajte o usmeritvah vaše institucije

(4) Spremljajtedelo zaposlenih

(e) (5) Omogočiti anonimno sporočanje prevar

(6) Ustvariti je potrebno pričakovanje kaznovanja

(7) Aktivna vloga interne revizije

(b) Ustvariti je potrebno pozitivno delovno ozračje

(c) Izdelati etični kodeks organizacije

(d) Zaposlene je potrebno izobraževati

Združenje pooblaščenih preiskovalcev prevar

Orodja, ki jih uporabljajo preiskovalci prevar

T

Opazovanje

Začetno odkrivanje prevar po vrstah prijavitelja

Vir: 2004 Report to the Nation on occupational fraud and abuse – Association of certified fraud examiners

26,3%

0,9%

6,2%

7,8%

18,4%

21,3%

23,8%

8,6%

11,5%

15,4%

18,8%

18,6%

6,2%

5,1%

1,7%

10,9%

5,1%

23,6%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30%

Obvestilo policije

Namig anonimne osebe

Namig dobavitelja

Namig stranke

Zunanji revizor

Notranje kontrole

Naklju čno

Namig zaposlenega

Notranji revizor

2001 2004

Odkrivanje prevar po vrstah prijavitelja v 2007

Vir: 2008 Report to the Nation on occupational fraud and abuse – Association of certified fraud examiners

Načini odkrivanja

Odstotek

Namig

Naklju čno

Notranja revizija

Notranje kontrole

Zunanja revizija

Obvestilo policije

Nepridobitne organizacije

Privatne družbe, ki ne kotirajo na borzi

Privatne družbe, ki kotirajo na borzi

Javni sektor

Značilnosti prizadete institucije

Pomanjkljivosti v delovanju notranjih kontrol, kiso prispevale k nastanku prevar

Raziskava je pokazala, da so najpogostejši vzroki, ki so

prispevali k nastanku prevare naslednji:

� Odsotnost vzpostavljenih notranjih kontrol,

� Odsotnost pregledov/nadzora poslovodstva,

� Obvod (prekoračenje) vzpostavljenih notranjih kontrol

so trije najpogostejši vzroki, ki so prispevali k uspešnosti

prevar.

©2008 by the Association of Certified Fraud Examiners, Inc.

Značilnosti prizadete institucije

� Raziskava je tudi pokazala, da je odsotnost neodvisnih zunanjih revizij tudi pomembno prispevala nastanku prevare – prevarantskega poročanja.

� K prevaram s področja korupcije pa najbolj prispevala prekoračitev (obvod) in odsotnost notranjih kontrol

� Za večino primerov korupcije je bilo značilno tudi to, da v organizaciji ni bilo danega “pozitivnega signala z vrha” o etičnem obnašanju.

©2008 by the Association of Certified Fraud Examiners, Inc.

Razvrstitev temeljnih vrst notranjih kontrol glede na vrsto prevareZnačilnosti prizadete institucije

Odsotnost NK

Odsotnost vodstvenega nadzora

Obvod notranjih kontrol

Odsotnost pozitivnega odnos vodstva

Usposobljenost izvajalcev nadzornih NK

Odsotnost neodvisnih preverjanj

Pomanjkljiva izobraženost zaposlenih

Nejasna razmejitev odgovornosti

Nejasen sistem poro čanja

Odstotki

Prevarantsko poro čanje

Korupcija

Protizakonita prilastitev sredstev

Dejavniki ki najbolj prispevajo k nastanku prevar

Vir: 2008 Report to the Nation on occupational fraud and abuse – Association of certified fraud examiners

Izhodišča za razpravo

� Kako se v javnem sektorju učinkovito spopadati s prevarami?

� Ali ima Računsko sodišče RS pri tem dovolj pristojnosti?

� Kako povečati učinkovitost delovanja nadzornih institucij pri boju s prevarami?

Čigava je odgovornost?ČČigava je odgovornost?igava je odgovornost?

� Vsak zaposleni v javnem sektorju mora prispevati k ocenjevanju tveganj in pri

vzpostavitvi trdnega sistema notranjih kontrol, ki bo prispeval k prevzemanju odgovornosti za

svoja dejanja

Ali ima Računsko sodišče RS pri tem dovolj pristojnosti?

� Računsko sodišče RS ni organ pregona kaznivih dejanj zato mora nenehno krepiti svoje sodelovanje z organi, ki so pristojni za pregon kaznivih dejanj.

� Računsko sodišče naj kontinuirano analizira tveganja in se na njih ustrezno odziva bodisi z uvedbo revizij ali skozi postopke predrevizijskega poizvedovanja (26. člen ZRacS-1)

� Računsko sodišče naj skozi porevizijski postopek odločno zahteva vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol, ki bodo prispevale k preglednosti poslovanja in prevzemanju odgovornosti.

� Računsko sodišče naj v okviru svoje svetovalne funkcije izvaja izobraževanja uporabnikov javnega sektorja s področja vzpostavljanja ustreznih kontrol

� in izobraževanje državnih revizorjev o tehnikah in veščinahpreiskovanja prevar.

Kako povečati učinkovitost delovanja nadzornih institucij pri boju s prevarami?

� Z ustrezno kadrovsko politiko je potrebno zagotoviti kadrovanje usposobljenih strokovnjakov,

� Zagotoviti nenehno izobraževanje do doseganja odličnosti.

� Zagotoviti sprejetje kodeksa etičnega obnašanja, ki bi ga zaposleni morali letno podpisovati.

� Krepiti kulturo etičnega in poštenega poslovanja.

� Zagotoviti ustrezno nagrajevanje zaposlenih

Kje je po vašem mnenju največkorupcije na 11.12.2008?

drugo 1.6 %mediji 3.8 %gospodarstvo 20 %zdravstvo 15.1 %sodstvo 10.3 %politika 49.3 %Št. glasov:

Vir: Komisija za preprečevanje korupcije

Sklepne misli

JE RAKASTA TVORBA V TELESU DRUŽBE

•Zato ga je potrebno bodisi:

•PREPREČITI ALI

•IZREZATI.

Prevare in še posebej korupcija je tveganje, ki ga ne smemo spregledati (ignorirati)

Hvala za pozornost