primorske novice sobota, 14. junija 2014 primorske novice ... · otroci naučiti, kako skrbeti za...

sssooobbboootttaaa primorske novice št. 137sobota, 14. junija 2014I N T E RV J U

sobota@primorske.si18 sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 137

sobota, 14. junija 2014 I N T E RV J Usobota@primorske.si

19

Heide de Togni, raziskovalka mikrobiote

Črevesje je prva bojna linijaimunskega sistemaDr. Heide de Togni je po izobrazbi farmacevtka,i zo b ra ževala pa se je tudi na področju prehranein uporabe zelišč. Trenutno dela kotraziskovalka mikrobiote in probiotikov v nekemzasebnem podjetju ter občasno vodipredavanja po univerzah v Italiji. Mikrobiota jeorgan, ki ga sestavljajo različni mikroorganizmiv našem črevesju in je temelj zdravja celotnegatelesa, je raziskovalka, doma iz Verone,poudarila na dobro obiskanem predavanju vLj u b l j a n i .

Naloga mikrobiote na-mreč ni le prebava hrane,pač pa je ta neposredno po-vezana z vsemi drugimi or-gani v telesu, tudi s cen-tralnim živčnim sistemom.Mnogo bolezenskih stanjlahko vidimo v povsem dru-gi luči, če vzamemo v obzirstanje črevesne flore, je pre-pričana De Tognijeva.

* Na vaše predavanje vLjubljani je prišlo velikoljudi. Je tudi za Italijanetema o probiotikih tako za-n i m i va ?

“Tudi. Ta tematika zani-ma tako profesionalce -zdravnike, farmacevte, nu-tricioniste in naturopate -kot tudi običajne ljudi, kiskrbijo za svoje zdravje.”

* Kaj je novega na temp o d ro č j u ?

“Veliko se dogaja; ogrom-no študij je objavljenih vsak

mesec. Najbolj zanimive sotrenutno tiste, ki raziskujejopovezavo med mikrobiotoin živčnim sistemom. Do-kazano je, da nekateri bak-terijski sevi delujejo namožgane, znižujejo ravenstresnega hormona kortizo-la ipd. S spremembo čre-vesne flore se spremeni tudiizločanje nekaterih nevro-transmiterjev in hormonov.To nam odpira nove možno-sti pri zdravljenju vedenj-skih motenj, depresije, an-ksioznosti itd. Vedeti mo-ramo, da so probiotiki pov-sem varni in skoraj brezstranskih učinkov, zato sotovrstne raziskave še tolikobolj pomembne. Drugo za-nimivo področje pa je po-vezava med mikrobnim inč l ove škim genomom; ge-nom bakterij je veliko boljkompleksen kot genom člo-

veka. Vse bolj se uveljavljatudi transplantacija mikro-biote. Zdravo mikrobioto

presadijo v črevesje človeka,ki ima slab imunski sistemin skoraj sterilno črevesjezaradi intenzivnih terapij zzdravili ipd. Črevesna floraje temelj zdravja, tega semoramo zavedati. Zato bi semorali vsi naučiti, kako skr-beti za svoje črevesje. Sa m atega učim že svojo petletnoh č e rk o.”

* Kaj mora o tem vedetipetletni otrok?

“Svoji hčerki sem že zelozgodaj razložila, da ima vsebi dobre in slabe mikrobe,ki morajo biti v ravnovesju.Ni vse v zdravilih, tudi shrano je treba poskrbeti zazdravje. Stanje mikrobiote jeseveda najbolj odvisno odtega, kaj jemo.”

* Ka k šno prehrano pri-p o ro č a t e ?

“Nisem vegetarijanka,poudarjam pa, da je izjem-no pomembno, da vsak danpojemo dovolj zelenjave.Jesti jo moramo večkrat nadan, idealno dvakrat ali tri-krat. Svoji hčerki ponudimzelenjavo pred obrokom.Takrat je lačna in jo bo za-gotovo pojedla. Vlaknine vzelenjavi stimulirajo čreves-no floro, preveč mesa pazakisa telo. Treba je jesti tudiveč sestavljenih in manjenostavnih ogljikovih hidra-tov, torej manj belega kruha,pizz ipd. Ogljikove hidrate jeidealno jesti zjutraj, kvečje-mu še za kosilo, nikakor pane za večerjo, ko je našaprebava upočasnjena. Če

zvečer jemo testenine alikruh, hranimo le svojemaščobne zaloge. Pre ve čmesa ali ogljikovih hidratovv črevesju povzroči nežele-ne spremembe, in to zelohitro. Naša črevesna flora selahko spremeni že v 72u ra h .”

* Priporočila glede zdra-ve prehrane so splošnoznana. Zakaj jim ljudje ta-ko težko sledijo?

“To je zelo dobrov p ra šanje. Po moje zaradi

tega, ker jim nihče ni napreprost način razložil, za-kaj naj bi nekaj počeli takoin ne drugače. Sladkarije soseveda vsem všeč, ker imajodober okus, ampak pomis-limo na majhnega otroka;ko ta neha sesati materinomleko, ga takoj navadimona sladko hrano. Kajti naj-prej mu ponudimo sadje.Morali pa bi ga navaditi tudina grenak in slan okus, ka-kršnega ima zelenjava. Pravtako otrokom nima smisladopovedovati, naj jedo sad-je in zelenjavo, če jim saminismo za zgled. Vsekakor paje dobro otroke že zelo zgo-daj poučiti o zdravi prehra-

ni, da jim to pride v kri. Ponavadi pa čakamo, da zbo-limo ali se prekomerno zre-dimo ter nam potem zdrav-nik predpiše dieto. Prehodna zdravo prehrano je takopovezan z boleznijo in odre-kanjem. Ni treba, da je tako!Veliko okusnih zelenjavnihjedi lahko pripravimo. Ze-lenjava ni nujno razkuhanain brez okusa; lahko jo pri-pravimo hrustljavo, z malokvalitetnega olja, in jo pri-vlačno serviramo.”

* Na vaših predavanjihgovorite tudi o zdravljenjutežkih bolezni s probiotiki.Kako si lahko nekdo, ki naprimer zboli za rakom, po-maga s probiotiki?

“Če je naša mikrobiota vravnovesju, bo to zavrlo raz-voj bolezenskih stanj in tudirast tumorjev. Če pa so setumorji že razrasli, nam lah-ko probiotiki pomagajo priblaženju določenih stanj, naprimer pri diareji ob kemo-terapiji, ki je pri rakavih bol-nikih zelo pogosta. Okrepijočloveka, ki je stalno utrujen,in preprečijo prekomernorast glivic. Probiotiki nimajostranskih učinkov in ne mo-

tijo delovanja drugih zdra-v i l .”

* Kaj pa svetujete tistim,ki želijo s probiotiki pre-ventivno poskrbeti za svoječ re ve s j e ?

“Na prvem mestu je ve-dno prehrana. Če pa si želijopomagati še s probiotiki, jimsvetujem, da jih jemljejovsaj šest do osem tednovzapored in terapijo v ob-dobju enega leta vsaj še en-krat ponovijo. Dvakrat naleto po dva meseca ali paštirikrat na leto po en mesecnaj traja terapija, med ka-tero s probiotiki zaužijemovsaj dve do tri milijarde bak-terij na dan. Jemati probio-tike samo en teden je nes-miselno. Pri akutni diarejibomo izboljšanje občutili ženaslednji dan, ko vzamemoprobiotik, ampak če želimotrajno okrepiti imunski sis-tem, je treba bakterijam datičas, da se v črevesju razras-tejo. Probiotik definira pravsposobnost, da v črevesjunaseli kolonije bakterij. Na-vaden jogurt sicer vsebujebakterije, ampak ni probio-tik, ker se te bakterije nenaselijo v črevesju.”

* Ampak probiotike naj-bolj poznamo prav po raz-nih jogurtih. Je glede tegaveliko zmot?

“Nekateri jogurti res vse-bujejo probiotične bakteri-je, večina pa ne. A tudi priprobiotičnih jogurtih je pro-blem, ker vsebujejo premaloteh bakterij. Vprašljiva je tu-di vitalnost probiotikov v te-kočem stanju. Probiotike jenajbolje jemati v prahu.Najmanj milijardo bakterijmoramo zaužiti, da kolo-nizirajo naše črevesje.”

* Vemo, da probiotikepredpisujejo naturopati.Kaj pa zdravniki?

“Tudi, predvsem tisti, kibolnika obravnavajo celo-stno in skrbijo tudi, da sezdravo prehranjuje. Vednoveč zdravnikov se izo-b ra žuje na področjuprehrane in naturopatije.Niso v večini, ampak so.Tudi bolniki so vse bolj in-formirani in povprašujejopo terapiji s probiotiki. Vprimeru zdravljenja kandi-doz pri ženskah, na primer,so nekateri rodovi bakterijizjemno učinkoviti. Prav ta-ko pri blaženju posledics t re s a .”

* Kdo proizvaja probio-tike?

“Nekateri probiotiki so navoljo kot prehranski doda-tek, torej so dostopni v pro-sti prodaji, nekatere pa lah-ko dobimo samo v lekarnah.Proizvajajo jih tako farma-cevtska kot tudi druga pod-jetja. V obeh primerih naj-demo zelo kvalitetne pro-biotike, torej ni nujno, da jihjemljemo zgolj v obliki ta-blet. Najpomembnejše pričrevesju pa je, da zanj skr-bimo vsak dan in se ne za-našamo le na terapije, ko jezdravje že načeto. Na našezdravje vplivajo tudi geni,ampak vsaj polovico ga za-pravimo z napačno prehra-no in nezdravim življenj-skim slogom.”

ALJA TASI

Dr. Heide de Togni: “Črevesna flora je temelj zdravja, tega se moramo zavedati. Zato bi se morali vsi že kototroci naučiti, kako skrbeti za svoje črevesje.”

Na predavanju o probiotikih je v sredo v Ljubljani sodelovala tudi Erika Brajnik, naturopatinjaiz Ajdovščine. Obe predavateljici sta poudarili, da je črevesje prva bojna linija imunskegasistema in je zato na mestu trditev, da ima 90 odstotkov rakavih obolenj svoj sedež ravno vč re v e s j u .

“Na prvem mestu je vedno prehrana. Čepa si ljudje želijo pomagati še s probiotiki,jim svetujem, da jih jemljejo vsaj šest doosem tednov zapored in terapijo vobdobju enega leta vsaj še enkratp o n ov i j o.”

ENERGETSKI NASVETI

Pa ro p re p u s t n o s tovoja stavbeZ optimalno izvedbo toplotne izolacije lahko v znatni merizmanjšamo toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe.Hkrati s tem manj onesnažujemo okolje, saj zmanjšamoporabo energentov, pozimi pa ohranjamo ustrezno bivalnok l i m o.

Za toplotno izolacijo zunanjegaovoja stavbe uporabljamo različnemateriale, predvsem plošče iz po-listirena in mineralnih vlaken. Fa-sadni tankoslojni sistemi z vgra-jenimi ploščami iz ekspandiranegapolistirena v kombinaciji z akril-nimi ali mineralnimi zaključnimiometi so za paro manj prepustnikot sistemi s ploščami iz mine-ralnih vlaken. Na tržišču je tudiveliko izolacijskih gradbenih ma-terialov, ki temeljijo na naravnihg ra d i v i h .

Tankoslojna fasada

Za kontaktne fasadne sisteme sekot izolacijski material uporabljajoplošče iz EPS (ekspandirani po-

listiren) in plošče iz mineralne vol-ne (kamena volna). Glede na iz-vedbo ločimo tankoslojne in de-beloslojne fasadne sisteme.

Pri tankoslojni fasadi so izola-cijske plošče s posebnimi lepili pri-lepljene in če je potrebno še do-datno pritrjene na zunanjo stranzidu ter armirane s tankoslojnimarmiranim ometom debeline cca0,5 cm. V omet je vtisnjena ar-maturna steklena mrežica. Kot za-ključne sloje uporabljamo pred-vsem različne tankoslojne deko-rativne omete debeline minimalno

0,2 cm. Tankoslojna kontaktna fa-sada je primerna za novogradnje insanacije obstoječih objektov, ki sozidani iz različnih gradbenih ma-ter ialov.

Debeloslojna fasada

Debeloslojna kontaktna fasadapride v poštev predvsem pri no-vogradnjah. Izolacijske plošče le-pimo in dodatno pritrjujemo še zdodatnimi sidri, ki imajo že iz-vedena držala za jekleno pocin-kano mrežico. To napnemo prekvseh sider, s katerimi smo pritrdiliizolacijske plošče, in prek nje iz-vedemo osnovni cementni omet,tako da je mrežica vtisnjena v sre-dino ometa in ga veže. Ko se os-

novni omet osuši, izvedemo še za-ključni fasadni omet.

Oba sistema kontaktne tanko-slojne fasade z vgrajeno izolacijo izpolistirenskih plošč in kamene vol-ne morata biti zasnovana tako, daomogočata pravilno difuzijo vodnepare. Za skoraj vse kontaktne fa-sadne sisteme velja, da pride namejni površini med določeno grad-beno podlago in toplotno izolacijov zimskem času do kondenzacijevodne pare, ki pa se v letnem ob-dobju posuši. V praksi je konden-zacija vodne pare bistveno manjša,

saj izračun upošteva stacionarnostanje pri zelo neugodnih razme-rah. Pri paroprepustnem polisti-renu znaša po zagotovilih proiz-vajalca vrednost m = 10. Difuzijskaupornost ekspandiranega običaj-nega polistirena znaša m = 35 do50. Paroprepustnost polistirena (m= 10) naj bi dosegli s perforacijotoplotnoizolacijske plošče po njenidebelini. Ker določeno površino to-plotnoizolacijske plošče oziromaluknjic v njej prekrijemo z lepilom(pr ibližno 50 odstotkov), je potreb-no v praksi računati z nekolikoslabšo paroprepustnostjo.

Pred lepljenjem toplotnoizolacij-skih plošč mora biti fasadna po-vršina suha. Na zgradbi morajo bitikončani vsi mokri postopki gradnjev notranjosti objekta, streha, mon-tirani žlebovi in vse odtočne cevi.Vgrajene morajo biti tudi okenskepolice in montirana vsa pritrdila zaizolacijske plošče na fasadi. Pa-roprepustni sistemi so primerni zanovogradnje in tudi kasneje privgradnji toplotne izolacije. Zgradbase lahko izsušuje po končani gra-dnji in že dokončanih tlakih, ome-tih in fasadi.

Dodatno pritrjevanje izolacijskihplošč iz polistirena in lamel ka-mene volne za zgradbe do višineosmih metrov na dobri nosilni po-dlagi ni potrebno, medtem koplošče iz kamene volne pritrjujemone glede na višino. Armaturnam re žica mora biti nameščena vzunanji tretjini osnovnega ometa inne direktno na izolacijski plošči.Osnovni omet prevzame vse na-petosti v fasadi. Zaključni ometiščitijo fasado pred vremenskimivplivi in imajo tudi estetski učinek.Za sisteme s polistirenom lahkovgrajujemo silikatne, silikonske,akrilne in mineralne zaključne de-korativne omete.

Temperaturne razlike na fasadimed zimskim in letnim obdobjemznašajo tudi več kot 50 stopinj Cel-zija, kar ima posebno pri temnejšihometih za posledico temperaturne

napetosti in nastanek razpok.Gradbeno fizikalne lastnosti za-ključnega ometa morajo biti us-klajene z lastnostmi osnovnegaometa (paroprepustnost, trdnost,elastičnost).

Pravilna izvedba vseh gradbenihdetajlov je zelo pomembna, pred-vsem pri okenskih špaletah, oken-skih policah, zaključkih ob strehi,zaključkih pri ravnih strehah, vo-galih zidnih odprtinah ipd. Me-teorni vodi moramo tudi preprečitizatekanje za prilepljeno izolacijskoploščo. Če je izvedba pravilna, jezagotovljena dolgotrajna življenj-ska doba (od 20 do 25 let).

Na trgu lahko dobimo tudi izo-lacijske gradbene materiale, ki te-meljijo na naravnih materialih. Tiso celulozni kosmiči, lesna volna,pluta, slama, trstika, ovčja volna,lan, konoplja, bombaž in kokos.

Z izračunom difuzije vodne pareje potrebno preveriti, če je na-vlaževanje in izsuševanje gradbenekonstrukcije v dovoljenih mejah.Izračun pokaže, ali konstrukcija us-treza standardom za difuzijo vodnepare. Optimalne zvočne in toplotneizolacije ne dosegamo samo s pri-merno toplotno izolacijo zunanje-ga ovoja zgradbe, ampak tudi sprimerno izbiro velikosti zgradbeter njeno lego v prostoru, primernotoplotno izolacijo kleti, strehe,vgradnjo energetsko učinkovitihoken itd. Gradbeno-fizikalne las-tnosti vseh sestavin sistema morajobiti medsebojno usklajene. Da seizognemo poškodbam fasadnegasistema, je potrebno natančnopristopiti k vgradnji gradbenih de-tajlov. S primerno izbiro toplotneizolacije vplivamo tudi na ugodnebivalne razmere in povečujemotrajnost gradbene konstrukcije fa-sadnega sistema.

MIRAN ZAJC

AKCIJA SOBOTE

Sep re p oz n a t e ?

Smo obkrožili vaš obraz? Seprepoznate na naši fotografiji?Če se, se nam oglasite. Opiši t e,kdaj in kje je fotografija nas-tala, dodajte svoj naslov in te-lefonsko številko, mi pa vambomo poslali nagrado Primor-skih novic. Naš naslov je: Pri-morske novice, Ulica OF 12,6000 Koper, pripišite še “na-gradna igra Se prepoznate?”Lahko tudi pokličete na tele-fonsko številko 05/664-81-01ali nam pišete na elektronskinaslov sobota@primorske.si.Kandidat za nagrado Primor-skih novic, ki smo ga obkrožili vp re j šnji številki Sobote, se namše ni oglasil.

Kje izvem večVeč informacij o varčni porabi energije dobite na spletnem naslovuw w w. e n s ve t . s i . Z brezplačnimi nasveti vam bodo postregli stro-kovnjaki v Energetskih svetovalnih pisarnah Ensvet v Izoli, Piranu,Postojni, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Tolminu. Vprašanja o varčniporabi energije pa strokovnjakom lahko zastavite tudi po elektronskipošti energija@primorske.si. Z veseljem vam bodo odgovorili.

Projekt sofinancira ElektroGorenjska Prodaja

Foto

: Bog

dan

Mac

arol