PRORAČUN – KAJ JE IN KAKO NASTANE? - mladi · PDF filePRORAČUN •Izrazi, ki se...

PRORAČUN – KAJ JE IN KAKO NASTANE?

Mr.sc. Denis Buterin

ALI JE PRORAČUNSKI PROCES ZAPLETEN?

PRORAČUN

• Izrazi, ki se pogosto slišijo v javnosti:

proračun, rebalans, proračunska sredstva.

Splošna država, državni proračun, konsolidirani proračun splošne države

Načrt prihodkov in odhodkov za določeno časovno obdobje

• Francoski: bougette – usnjen etui za denar

• Angleški: budget – usnjen etui ministra za finance

Stopnje proračuna

1. Državni

2. Proračuni zunanjih proračunskih uporabnikov

3. Proračuni JLP(R)S

1+2+3 = SPLOŠNA DRŽAVA

FISKALNO LETO

Ali traja vedno od 1.1. do 31.12?

FUNKCIJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA

• Prikazuje najpomebnejše cilje države: rast ali odhodke?

• Instrument ekonomske politike

• Stabilizacijska, razporejevalna in distribucijska

PRORAČUNSKA NAČELA

• Načelo ravnotežja

• Načelo enega leta

• Načelo enotnosti in pravilnosti

• Načelo univerzalnosti

• Načelo specifikacije

• Načelo preglednosti

STRUKTURA PRORAČUNA

DRŽAVNI PRORAČUN

BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

Prihodki

poslovni

prodaje nefinančnih sredstev

Odhodki

poslovni pridobitev nefinančnih

sredstev

RAČUN

FINANCIRANJA

Prihodki iz finančnih

sredstev in zadolževanja

Odhodki za finančna sredstva in

vračanje posojil

ODKOD DRŽAVA ZBIRA DENAR?

POSLOVNI PRIHODKI

Davčni prihodki

Dohodnina

Davek na dobiček

Davek na nepremičnine

Davek na blago in storitve

(DDV, trošarine in podobno)

Carine i carinske pristojbe

Prispevki

Zdravstveno

zavarovanje

Pokojninsko in

invalidsko

zavarovanje

Zaposlovanje

Ostali prihodki

pomoči (mednarodnih

organizacij, tuje

vlade, iz proračuna)

Prihodki iz nepremičnin

Prihodki od upravnih

pristojbin in po posebnimi

predpisi

Prihodki od lastne

dejavnosti, kazni, donacije

ODHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA

POSLOVNI ODHODKI

• Plače iz drugi izdatki zaposlenim

• Materialni odhodki

• Finančni odhodki

• Subvencije

• Dane pomoči

• Socialni transferji

• Ostali odhodki

NEFINANČNI ODHODKI

• Odhodki za nakup neproizvedenih sredstev

• Odhodki za pridobitev osnovnih sredstev

• Odhodki za nakup plemenitih kovin

• Strateške zaloge

• Odhodki za dodatna vlaganja v nefinančna sredstva

KAKO SPREMLJATI ODHODKE V PRORAČUNU?

• Po funkcijski klasifikaciji

• Po organizacijski klasifikaciji

• Po programih

• Po finančnih virih

PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN PRESEŽEK

• Kaj se zgodi, ko pride do primanjkljaja?

• Ali lahko pride do presežka?

RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

Prihodki iz finančnih sredstev države in prejeti krediti in posojila

_

Izdatki za finančna sredstva in za odplačilo posojil in kreditov

=

NETO FINANCIRANJE

REBALANS

• Ali je potrebno vsako leto narediti rebalans?

• Kaj rebalans prikazuje?

• Ali se včasih proračuni izdelajo tako, da zadovoljujejo politične potrebe in da je takoj jasno, da niso trajnostni in da bo rebalans potreben?

• Pritiski interesnih skupin??

KONSOLIDIRANI DRŽAVNI CENTRALNI PRORAČUN

Konsolidirani državni centralni

proračun

Proračuni zunanjih proračunskih uporabnikov

Državni proračun

PRORAČUNI LOKALNIH OBLASTI

• 20 regij

• Mesto Zagreb

• 126 mest

• 429 občin

Vsaka lokalna oblast ima svoj lokalni proračun oziroma načrt prihodkov in odhodkov.

Vsi proračuni lokalnih oblasti se vodijo na državni ravni kot posamezni proračuni lokalnih oblasti.

KAKO SE SPREJEMAJO LOKALNI PRORAČUNI?

• Do 30.6. Ministrstvo za finance na podlagi smernic Vlade RH oblikuje navodila za izdelavo lokalnih proračunov.

• Do 15.9. – Na podlagi teh navodil upravni organi za financiranje enot lokalne oblasti sprejemajo in oblikujejo navodila za svoje proračunske in izvenproračunske uporabnikei. Proračunski in izvenproračunski uporabniki izdelujejo predloge za finančne načrte in jih predložijo upravnemu organu za finance.

• Do 15.10. – Upravni organ za finance proučuje predloge in usklajuje finančne načrte z ocenjenimi prihodki ter proračunskimi navodili za občane ter oblikuje proračunska navodila za naslednje in projekcije za naslednji dve leti in jih predloži izvršilnemu organu (direktor občinske uprave/župan).

• Do 15.11. – Izvršilni organ obravnava predlog proračuna in ocene in jih predlaga predstavniškem organu najkasneje do 15.11.

KAKO SE SPREJEMAJO LOKALNI PRORAČUNI?

• Predstavniško telo sprejema proračun za naslednje leto in napovedi/ocene za naslednji dve leti, pravočasno do konca tekočega leta, ki omogoča uporabo proračuna od 1. januarja dalje.

• Direktor občinske uprave/župan predloži proračun Ministrstvu za finance v času petnajst dni od začetka njegove veljavnosti.

KDO SO UPORABNIKI LOKALNEGA PRORAČUNA?

• Institucije, katerima je lokalna enota ustanovitelj

• Izvenproračunski uporabniki lokalnih proračunov (pravne osebe, v katerih imajo lokalne enote odločilen vpliv na upravljanje)

PRIHODKI LOKALNIH ENOT

• Davčni prihodki

• Pomoči

• Nedavčni prihodki

• Kapitalski prihodki

PRIHODKI LOKALNIH ENOT

• Davčni prihodki predstavljajo več kot 50% prihodkov.

• Od začetka krize se delež davčnih prihodkov zmanjšuje.

• Zvišuje se delež pomoči in kapitalskih prihodkov (zaradi velikega števila enot, katerih gospodarska moč je šibka).

ODHODKI LOKALNIH ENOT

Neprofitna stanovanja 20%

Financiranje izvršilnih in zakonodajnih lokalnih organov

19%

Odhodki za izobraževanje 17%

Odhodki za ekonomske zadeve 16%

Rekreacija, kultura in religija 12%

Socialno varstvo, varstvo okolja, zdravstvo, javni red in varnost

16%

KONSOLIDIRANI PRORAČUNI LOKALNIH ENOT

Konsolidirani proračun lokalne enote

(mesta ali občine)

Proračuni izvenproračunskih

uporabnikov lokalnega proračuna

Proračun lokalne enote

KONSOLIDIRANI PRORAČUN SPLOŠNE DRŽAVE

KONSOLIDIRANI PRORAČUN

SPLOŠNE DRŽAVE

Konsolidirani proračun lokalnih enot

(občin in mest)

Proračun konsolidirane centralne države

Proračuni izvenproračunskih

uporabnikov državnega proračuna

Državni proračun (ministrstva in

proračunski uporabniki)

PRIMANJKLJAJ

• Zadolževanje

• Dolg splošne države – javni dolg

- zaradi odplačevanja obresti in glavnice, ostaja še manj sredstev za

financiranje javnih potreb.

- zaradi odplačevanja dolga, treba bi bilo sprejeti nove davke, ki bodo bremenili prihodnje generacije.

VELIKOST DRŽAVE

• Delež odhodkov proračuna splošne države v BDP-ju.

• Povprečje tranzicijskih držav je 35%.

• Hrvaška v letu 2011 ima 42%.

• Kolikšen delež ima Slovenija? 49%.

KAJ JE TOREJ PRORAČUN?

• Načrt finančne aktivnosti za določeno časovno obdobje, ki vključuje vse načrtovane prihodke in prejemke ter odhodke in izdatke proračunskega obdobja.

• Politični dokument, s katerim se opisujejo ukrepi in pričakovanje javne politike v določenem okolju.

• Javni dokument, s katerim država komunicira z javnostjo, kot tudi dokument, ki predstavlja poseben načrt aktivnosti usmerjenih v konkretne ukrepe v določenem okolju.

KAJ JE TOREJ PRORAČUN?

• Sredstvo za zadovoljevanje potreb in doseganje volje državljanov (davčnih zavezancev)

• Sredstva za izpolnitev letnih javnih potreb iz razpoložljivih javnih srestev (operativnih,strateških, razvojnih ciljev)

• Način dokazevanja fiskalne odgovornosti z udeležbo javnosti (transparentnost, kontinuiteta, odgovornost)

• Izkaz političnih ciljev oblasti (verodostojnost, zmogljivost, kakovost političnega programa in vodstva politike)

KAKO PRISTOPITI K PRORAČUNSKEM PROCESU?

Analitična in

strateška faza • Analiza uspešnosti • Makroekonomske napovedi

• Fiskalna politika • Strateški cilji/prioritete

Faza

iniciative

• Strategija • Načrt proračuna • Razprave Faza

revizije

• Revizija načrta proračuna

• Revizija strategije

• Sprejeti proračun

• Sprejeti strategijo

Faza

sprejetja

PRORAČUN IN STRATEŠKO NAČRTOVANJE

• Razvoj učinkovitega in trajnostnega sistema za upravljanje z javnimi financami zahteva institucionalni okvir, ki bo zagotovil fiskalno disciplino potrebno za makroekonomsko stabilnost, ki se osredotoča na: – zagotavljanje strateške razporeditve sredstev; – Učinkovito zagotavljanje javnih uslug.

• Razvoj srednjeročnega proračunskega okvira in pristop “od zgoraj navzdol” pri proračunskem načrtovanju sta osnova institucionalne rešitve in orodje za krepitev strateške razporeditve sredstev!

STRATEŠKO NAČRTOVANJE

Strateški načrt je dokument, ki ima za cilj sprejeti osnovne odločitve

in določanje ključnih aktivnosti, katerih izvajanje bo odgovorilo na

vprašanja:

Kdo smo, kaj počnemo zdaj in zakaj?

Kaj hočemo biti in delati v prihodnosti?

Kako bomo to dosegli?

KORAKI V PROCESU STRATEŠKOG NAČRTOVANJA

Analiza stanja

Definirati vizij in misijo

Določitev splošnih in posebnih ciljev

Načrtovanje načina izvedbe

Razvoj kazalnikov uspešnosti

Razvoj sistema za spremljanje

POVEZAVA STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA, PRORAČUNA IN REZULTATOV

Strateški načrti

Strategija programa mesta

ali občine

Proračun

Izvršitev proračuna

Rezultati

1. jasno definiranje strateških ciljev

2. proračunske razporeditve izražajo

prioritete

3. izvrševanje v skladu s sprejetim

proračunom

4. Z merjenjem rezultatov omogočamo

Povezavo z ugotavljanjem ciljev

in načrtov

34

ZAKAJ NAČRTOVATI STRATEŠKI PLAN?

• Uvedba strateškega načrtovanja ena od ključnih sestavin srednjoročnega proračunskega okvira.

• Srednjeročni proračunski okvir osnovne institucionalne rešitve in orodja za krepitev strateške razdelitve sredstev pri proračunskem načrtovanju.

• Programi zagotovljeni v proračunu morajo odražati posebne cilje iz strateških načrtov, načini za doseganje pa proračunske aktivnosti in projektov s tem se dosega povezava med strateškim načrtom in proračunom.

ZAKAJ IZDELATI STRATEŠKI PLAN?

• Strateški načrt, ki je narejen tako, da se je pri planiranju zanemarjal fiskalni

okvir, je neizvedljiv!

• Dobro organiziran proces strateškega načrtovanja predvideva, da so

finančna sredstva omejena in omogoča izvršni oblasti, da definira

najpomembnejše cilje, nato pa da se zagotovi ustrezna sredstva, ki so

potrebna za doseganje teh ciljev skozi proračunski postopek.

• Povezovanje strateškega in proračunskega načrtovanja je neizbežno, saj se

skozi odločitve o proračunskim razporeditvah pregledno prikažejo strateške

prioritete in cilji.

STRATEŠKO NAČRTOVANJE IN PRORAČUN

• Ne-povezavovanje strateškega načrtovanja s finančnim

načrtom vodi k neučinkovitemu procesu, ki izhaja iz nemožnosti izvajanja načrta in ustvarjanja načrtovanih sprememb.

• V Finančnem načrtu so jasno opredeljeni finančni viri in razporeditev sredstev v skladu s prioritetam.

• Brez finančnega načrta strateški načrt nima povezave z realnimi potrebami, kar postavlja pod vprašaj njegovo izvedbo.

ZAKAJ ZDRUŽITI STRATEGIJO IN PRORAČUN?

• Omogoča se učinkovito finančno upravljanje v skladu z ugotovljenim prioritetami.

• Izboljšuje se obveščenost prebivalstva o uporabi proračunskih sredstev.

• Omogoča se izdelava sistemov načrtovanja, ki vodijo do želenih rezultatov.

ZAKLJUČEK

• Pomembno je poznatiproračunske procese.

• Pomembno je vedeti, kako se pride do denarja.

• Pomembno je vedeti, kdo in kako uporablja proračunski denar.

• Vedeti moramo, kaj želimo.

• Vedeti moramo, kako to doseči.

ZAKLJUČEK

Na koncu je proračun samo sredstvo za dosego strateških ciljev.

ALI LI JE PRORAČUNSKI PROCES ZAPLETEN?

PRORAČUNSKI PROCES NI ZAPLETEN!

HVALA ZA VAŠO POZORNOST!

denis.buterin@gmail.com

Literatura:

• Kastelec, S: Public expenditure in Slovenia: past trends and current issues, Banka Slovenije, Ljubljana, 2005.

• Smjernice ekonomske i fiskalne politike za razdoblje 2013.-2015., Ministarstvo financija RH, Zagreb, 2012.

• Ott, K. et al.: Proračunski vodič za građane, IJF, Zagreb, 2009.

• Fiscal burden of taxable persons by taxes and social contributions, Slovenia, 2012, Statistical office of the Republic of Slovenia

• Statistical Dana Warehouse, European Central Bank

• Godišnji izvještaj o primjeni fiskalnih pravila za 2012. godinu, Narodne novine 98/13, Zagreb, 2013.

• World Development Report 2013, http://econ.worldbank.org

• The Power of Making It Simple: A Government Guide to Developing Citizens Budgets, http://internationalbudget.org/wp-content/uploads/Citizen-Budget-Guide.pdf

• Open government Parnership, http://www.opengop.org/vpartnership.org

• Uvod u strateško planiranje i upravljanje, Državna škola za javnu upravu, Zagreb, 2012.

• Uloga proračuna u strateškom planiranju, Državna škola za javnu upravu, Zagreb, 2012.

• Ott, K., Bronić, M., Petrušić, M.: Otvorenost proračuna hrvatskih županija, gradova i općina, IJF, Zagreb, 2013.