RAČUNALNIŠKA OMREŽJA

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA

Računalniško omrežje je način,kako lahko dva ali več računalnikov pripravimo do tega, da

komunicirata med sabo,oz. “se pogovarjata po elektronski poti”.

VRSTE OMREŽIJ GLOBALNO OMREŽJE WAN (Internet)

Največje prostrano omrežje. Omrežje omrežij, ki delujejo v skladu s protokoli TCP/IP.

LOKALNO OMREŽJE LAN (Intranet)

Lokalno omrežje, ki deluje v skladu s protokoli, veljavnimi v Internetu.

Ekstranet Omrežje, sestavljeno iz geografsko ločenih intranetov in

namenjeno specialnim funkcijam ali uporabniškim skupinam. Običajno brez neposredne povezave v Internet (npr. Bančna omrežja).

Razsežnost podatkovnih omrežij

VRSTE OMREŽIJ Krajevno omrežje - lokalna omrežja LAN (local

area network) imenujemo omrežje računalnikov, ki so vsi na istem kraju, npr. v isti pisarni ali v isti stavbi.

Elementi krajevnega omrežja

omrežna kartica

kabli (UTP)

razdelilniki (hub, repeater)

mostovi (bridge)

usmerjevalniki (router)

programska oprema

        Prednosti računalnikov povezanih v krajevna omrežja

dostop do skupnih datotek in zbirk podatkov, uporabljajo lahko omrežni tiskalnik in lahko si

neposredni izmenjujejo datoteke omrežje se lahko uporablja za prenos zvočnih in

videoposnetkov – videokonference z povezovanjem v omrežja in z vpeljavo omrežnega

strežnika povečamo tudi varnost - če se vsi podatki nahajajo na enem mestu, ima omrežni skrbnik veliko več možnosti jih zaščititi.

Zahteve za krajevno omrežje

Za povezavo dveh ali več računalnikov potrebujemo mrežno kartico, ki jo vgradimo v vsak računalnik, kable za povezavo, ki so različni glede na vrsto omrežja (UTP, KOAKSIAL) in pa za UTP omrežja še HUB, ki predstavlja povezovalni člen med računalniki.

Izvedba z UTP kabli Izvedba z koaksialnimi kabli

Switch – preklopno stikalo

Povezujejo računalnike v lokalnem omrežju

Prostrana omrežja (WAN)  Prostrano omrežje – globalno

omrežje WAN (wide area network) je omrežje računalnikov, ki se razprostira na velikih razdaljah.

Nekatere povezave na prostranih omrežjih potekajo po telefonskih linijah ali celo preko satelitov.

Prostrana omrežja pogosto povezujejo več lokalnih omrežij v eno samo .

Usmerjevalnik

Usmernik je naprava, ki povezuje omrežji in dovoljuje samo določen promet.

Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem internetovskem križišču, in sicer za prenašanje prometa na manjša omrežja ter za izbiro najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja.

Protokol

Dva računalnika lahko izmenjujeta podatke le, če “govorita isti jezik” oziroma uporabljata isti protokol. Protokol je zbirka pravil.

V internetu se uporablja skupek protokolov TCP/IP.

TCP poskrbi, da pridejo “paketki” do cilja in se tam postavijo v pravilni vrstni red;

če se kak izgubi, ga poišče in ponovno pošlje.

IP določa način pretoka podatkov prek strojne opreme in ve za IP številko pošiljatelja in prejemnika.

IP številka ali naslov računalnika

je sestavljena iz štirih števil od 0-255, ločenih s piko, npr. 216.239.53.100 in ima prirejeno ime, npr. www.google.com

je dodeljena s strani posebne ustanove

je zelo iskana dobrina, še posebno zaradi vstopa mobilne telefonije v internet

Domenski strežnik (ang. Domain Name Service) - DNS spreminja IP v imena in obratno. Pozna vse IP in imena v omrežju pod sabo in zna spraševati tiste nad sabo

Internet  Internet je sestavljen iz milijonov

računalnikov (strežnikov in odjemalcev), ki se med seboj povezujejo v veliko omrežje.

Na teh računalnikih je ogromna količina med seboj povezanih dokumentov (podatkov oziroma informacij), zvočnih in slikovnih zapisov ter programov, ki so ponujeni v skupno rabo vsem uporabnikom omrežja Internet.

Delo na internetu

Za delo na Internetu se moramo najprej povezati na strežnik za dostop do Interneta.

Osebni računalnik, s katerim se povezujemo na Internet, mora imeti ustrezen program za komunikacijo s posameznim strežnikom.

Povedano drugače: Komunikacija med strežnikom in nanj priključenimi računalniki poteka v obliki sodelovanja programov strežnika in odjemalca.

Dostop do Interneta

Telefonski dostop– Analogna telefonija

– Digitalna telefonija ISDN

– Brezžična telefonija (SMS, WAP, GPRS, HSCSD, ..)

Najete linijeKabelski internet in ADSL (asynhronous digital subscriber line)

Brezžične povezave

Strežnik

Strežnik (angl. Server) je zmogljivejši računalnik, ki izvaja določeno nalogo kot storitev na Internetu.

Strežnik, ki omogoča dostop do interneta in prikaz spletnih strani,

imenujemo spletni strežnik. Če nam strežnik omogoča prejemanje in pošiljanje

elektronske pošte, je to poštni strežnik. Če pa nam strežnik omogočajo prenos podatkov, govorimo

o FTP strežniku (FTP – angl. File Transfer Protocol).

Storitve omrežja Internet Danes nam Internetni strežniki ponujajo celo vrsto koristnih

storitev kot npr.:

svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in uporabo multimedije

e-pošte (e-mail) prenos datotek (FTP) Telnet za izvajanje programov na oddaljenem računalniku novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske) Chat za živo dopisovanje Internetna telefonija in video konference e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-

knjižnice, ...) ...

WWW

SVETOVNI SPLET

WWW – svetovni splet najbolj priljubljena storitev v internetu, rodil se je leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko

(CERN) v Ženevi, kjer je dobil tudi ime svetovni splet WWW , sprva je bil splet zasnovan samo na besedilu, danes, pa lahko spletna stran, ki je narejena z jezikom

HTML , vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in druge interaktivne elemente,

te strani so shranjene v računalnikih (strežnikih) po vsem svetu,

za dostop do spleta morate najprej namestiti spletni brskalnik

( web browser), kakršna sta Netscape Communicator in Microsoft Internet Explorer, ki sta najbolj razširjena med uporabniki in celo brezplačna.

WWW

omogoča uporabnikom, da prikazujejo in si ogledujejo internetne strani

vsaka datoteka ima svoj URL (ang. Uniform Resource Locator) naslov, ki je sestavljen iz:

http://www.sentvid.org/pot_do datoteke/_ime_datoteke

protokolime ali IP številka

Spletni brskalniki

Za pregledovanje spletnih strani lahko uporabimo poljuben spletni brskalnik. Najbolj priljubljena sta:

Microsoft Internet Explorer in  Netscape Navigator 

Učinkovito iskanje informacij po svetovnem spletu je večinoma plod izkušenj in je toliko lažje, če vemo za pravi iskalnik. Vsak iskalnik ima svoje prednosti in slabosti. Da bo iskanje dalo čim boljše rezultate vam svetujem, da uporabite nekaj brskalnikov.

MOŽNOSTI PRI ISKANJU S PROGRAMI Pri iskanju je največkrat težava v tem, da programu ne znamo

povedati, kaj nas zanima.

Nekaj namigov pri iskanju:

Razlikovanje velikih/malih črk (case sensitivity):

Vpisujte fraze - rezultati bodo veliko boljši, če namesto navadnih besed vpisujemo več besed v obliki fraz. Večina iskalnikov ima frazo mišljeno kot besede med narekovaji ("fraza"), drugi pa imajo pod vnosnim poljem možnost izbiranja iskanja po frazah ali po besedah.

Poskusite znova - če rezultat ni pravi, je mogoče da morate le bolj/manj natančno še enkrat opredeliti želeno stvar.

Ključne besede izbirajte premišljeno

Vaja dela mojstra - več boste iskali, lažje se boste dokopali do pravih spletnih naslovov.

KAJ POMENIJO KRATICE ? DNS (Domain Name System) - računalniki za

povezavo z drugimi računalniki uporabljajo IP številke, imenski strežniki služijo pretvorbi ljudem razumljivih imen v IP številke (in obratno), naprimer strežnik www.arnes.si se oglaša na IP številki 193.2.1.87

IP številka - številka, ki jo ima vsaka naprava, povezana v globalni internet, podobno kot telefonska številka v telefonskem omrežju

WWW – world wide web – svetovni splet omogoča uporabo multimedijskih tehnik, (predstavitev zvoka, animacije, grafike, videa, slik in teksta).

HTML - HyperText Markup Language – jezik za opis spletnih datotek. Opišemo, kako želimo, da je videti spletna stran v brskalniku.

Elektronska pošta

deluje podobno kot navadnanaslov je najbolj pogosto tak:

uporabnik@kje.je.računalnik

protokol SMTP za pošiljanje in

POP3 za sprejemanje pošte

program (npr. Outlook, Eudora...)

Povezovanje v omrežje s klicem

Nastavimo potrebno programsko opremo nastavitev TCP/IP protokola nastavitev omrežja na klic nastavitev ustreznih programov za spremljanje

Izberemo ponudnika Internet storitev klicna številka uporabniško ime in geslo poštni predal in poštni naslov

Iskalniki

Domači: www.slowwwenia.com www.matkurja.com www.sloVista.com www.najdi.si

Tuji: www.yahoo.com www.altavista.com www.infoseek.com

Je računalnik priklopljen?

ping ime.strežnika najdemo strežnik

nslookup ime.strežnika dobimo IP

tracert ime.strežnika zaporedje DNSjev

START MSDOS C:/WINDOWS

Zgodovina Interneta

Internet deloma rojen kot projekt agencije ARPA (Advanced Research Projects Agency) pri ameriškem obrambnem ministrstvu.

Osnovna ideja: povečati varnost podatkov in ohraniti dostop do njih ob morebitnem vojaškem spopadu.

Varnost podatkov večja, če so podatki distribuirano nameščeni na različnih računalnikih, dostop do podatkov pa je možen po različnih povezavah.

Zgodovina Interneta: 60-ta leta

Udejanjenje osnovne ideje

1962: Objavljene raziskave o paketno-preklopnih mrežah,

1967: javno predstavljena shema bodoče mreže agencije ARPA,

1969: eksperimentalno omrežje ARPANET: 4 povezani računalniki na univerzah UCLA, Stanford, UCSD in Utah.

Zgodovina Interneta: 70-ta leta

Sodelovanje civilnih raziskovalnih organizacij, začetek preoblikovanja v hrbtenico,

1972: 37 povezanih računalnikov,

1972: prvi program za elektronsko pošto;

1972: prva verzija programa Telnet za delo na oddaljenem računalniku (NCSA),

1972: priključeno prvo omrežje, ki ni nastalo v okviru ARPANET: ALOHAnet.

Zgodovina Interneta: 70-ta leta

1973: Prva verzija programa FTP za prenos datotek med računalniki,

1973: ARPANET povezan z Anglijo in Norveško,

1974: prva verzija družine protokolov TCP/IP

1974: prvi javni ponudnik storitev omrežja ARPANET: začetki komercializacije omrežja.

Zgodovina Interneta: 80-ta leta

Pospešeno nastajanje in priključevanje novih velikih omrežij.

Omrežje postaja Internet v današnjem pomenu besede.

Omrežje postaja prepočasno.

Zgodovina Interneta: 80-ta leta

1982: Prvi namizni, pozneje osebni računalniki - eksponentno naraščanje zahtev za priključitev v omrežje,

1983: TCP/IP postane standardni protokol omrežja - “lepilo Interneta”,TCP/IP postane sestavni del operacijskega sistema UNIX

1983: ARPANET postane neobvladljiv za vojsko; razpade na ARPANET in MILNET

1986: NSF (National Science Foundation) uvede hitrejšo hrbtenico NSFNET,NSF financira razvoj hrbtenic na ameriških univerzah in njihovo vključevanje v Internet.

Zgodovina Interneta: 80-ta leta

1987: Število Internetnih strežnikov preseže 10,000.

1988: Število Internetnih strežnikov preseže 60,000.

Črv Internet worm prizadane 6.000 strežnikov.

1989: Število Internetnih strežnikov preseže 100,000.

1989: Evropski ponudniki Internetnih storitev ustanovijo RIPE (Reseaux IP Europeens), ki koordinira administriranje Interneta na evropski ravni.

Zgodovina Interneta: 90-ta leta

Tehnična zasnova Interneta ustaljena,

nove tehnične rešitve v hitrosti prenosa,

razvoj orodij za urejanje informacij (dokumentov),

izrazita potreba po orodjih za odkrivanje informacij (dokumentov).

Zgodovina Interneta: 90-ta leta

1990: Arpanet ukinjen.

1990: v uporabo pride Archie, prva resna aplikacija za odkrivanje internetnih informacijskih virov,

1991: v uporabo pride Gopher za menujsko ureditev informacijskih virov,

1991: v uporabo pride Wide Area Information Servers (WAIS), distribuirani internetni iskalnik,

1991: prva verzija WWW - nova paradigma: globalni hipertekst,

1991: objavljen algoritem PGP (Pretty Good Privacy),

Zgodovina Interneta: 90-ta leta

1991: promet po NSFNET preseže 1 trilion bajtov/mesec.

1992: v NSFNET se vključi Slovenija (domena .si).

1992: število strežnikov preseže 1.000.000.

1993: Mosaic, grafični pregledovalnik za WWW,

1994: prvi Internetni radio prične oddajati iz Las Vegasa.

1994: prvi “spam”, reklama za loterijo razposlana z e-pošto; prvo spletno reklamno sporočilo (“banner”).

1994: Ustanovljen Trans-European Research and Education Network Association (TERENA). Namen: pospeševanje omrežne infrastrukture v izobraževanju in raziskavah.

Zgodovina Interneta: 90-ta leta

1995: Promet po WWW preseže promet s ftp.

1995: V uporabo pride RealAudio, programska oprema za poslušanje glasbe v (skoraj) realnem času.

1995: Sun objavi Javo, prvi programski jezik prilagojen razvoju spletnih aplikacij.

1995: NSFNET ukinjen. Nova, hitrejša hrbtenica.

2000: Število spletnih strani, ki jih je mogoče indeksirati, preseže 1 milijardo.

2000: EU ustanovi Géant, evropsko gigabitno raziskovalno omrežje.

2000: Napster.