View
6
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
r
L E T O XXIV . Številka 1
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar
G L A S I L O S O C I A L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A IJIIIII« Iilllll •MIHI UMI
KRANJ, sreda, 6. 1. 1971 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h In s o b o t a h
Z A G O R E N J S K O
Prireditve ob prazniku občine Škofja Loka
P E T E K , 8. J A N U A R J A Ob 10. u r i bo na T r a t i otvor i tev nove tovarne pod
jet ja Kon f ekc i j a K r o j iz Škofje Loke . Ob 12. u r i bo v stavbi občinske skupščine podelitev
pr i znanj učencem sredn j ih i n osnovn ih šol Gorenjske za najboljše spise na temo: Par t i zanska zgodba.
Ob 18. u r i bo v dvoran i T V D Par t i zan v Železnikih s lavnostna akademi ja v počastitev občinskega prazn ika .
Ob 20. u r i bo v k i n u S o r a v Škofji L o k i s lavnostna predstava jugoslovanskega f i lma K r v a v a ba jka .
S O B O T A , 9. J A N U A R J A Ob 10.45 bodo o d k r i l i spominsko ploščo pad l im
borcem N O B na pročelju k i n a Obzorje Železniki na Cešnjici.
Ob 11. u r i bo v k i n u Obzorje Železniki na Cešnjici X X I . s lavnostna seja občinske skupščine škofja L o k a s podel i tv i jo pr i znanj in k u l t u r n i m prog ramom.
Ob 15. u r i bo v k i n u Obzorje Železniki na Cešnjici predstava celovečernega f i lma K r v a v a ba jka .
N a vseh šolah v občini se bodo m lad i športniki ta dan pomer i l i v košarki. V Železnikih pa bo otvori tev da l jnovoda visoke napetost i v Selško do l ino od R T P škofja L o k a do T P Železniki.
N E D E L J A , 10. J A N U A R J A Ob 9. u r i bo žakia komemorac i j a i n polaganje vencev
p r i spomen iku N O B v Dražgošah. Šahovski k lub Škofja L o k a organ iz i ra šahovski brzo-
tu rn i r . S R E D A , 13. J A N U A R J A
Ob 18. in 20. u r i bo v k i n u So ra predstava celovečernega jugoslovanskega f i lma B i c i k l i s t i .
S O B O T A , 16. J A N U A R J A Ob 19.30 bo v k i n u Obzorje n a Cešnjici predstava
celovečernega f i lma B i c i k l i s t i . Odred- svobodnega K a m n i t n i k a p a organ i z i ra občin
sko orientacijsko tekmovanje za prehodn i p o k a l p od nas lovom: Gias svobodne Jelovice.
N E D E L J A , 17. J A N U A R J A Ob 9. u r i se bo na strelišču v V i n c a r j i h p r i škofji
L o k i začelo t rad ic iona lno tekmovanje z ma l oka l i b r sko puško, k i ga organ iz i ra občinska s t re lska zveza škofja L o k a .
Obenem s praznovanjem občinskega p ra zn ika i n v njegovo počastitev se bo v teh dneh začelo tekmovanje v z imsko at le tsk i l i g i , k i jo organ iz i ra ŠŠD Janez Pcter-nel j iz G imnaz i j e v škofji L o k i . ŠŠD Janez Pcternc l j o rgan iz i ra tud i odbo jka r sk i tu rn i r .
V galer i j i na loškem gradu razstav l jata svoja dela k i p a r An t on F lcga i n graf ik Štefan Simonič.
Vzporedno s temi p r i r ed i t vami pa bodo tud i z imsko športne pr i red i tve i n tekmovanja Po stezah part i zanske Jelovice.
V soboto, 9. januarja, se bo ob 9. u r i začelo v Lan -covem tekmovanje gorenjsk ih osnovn ih šol v t ek ih i n ve les la lomu. Ob 18. u r i bo v Železnikih meddruštveni nočni s la l om.
V nedeljo, 10. j anuar ja , ob 8. u r i bodo v Se lcah med-društvene sankaške tekme. V Po l janah nad škofjo L o k o p a ob 9.30 meddruštveni smučarski s k o k i za mlajše i n starejše p ionir je .
Ob 13. u r i bo v K r o p i meddruštveno tekmovanje v smučarskih s k o k i h za člane i n mlad ince .
Ob 9. u r i bo v Dražgošah žalna komemorac i j a i n polaganje vencev na spomenik N O B . Ob 10. u r i pa se bo začelo tekmovanje enot ter i tor ia lne obrambe.
5. stran: Inž. Jože Oster man
prejel Kraigherjevo nagrado
8. stran: Prebivalstvo na Gorenjskem
24.stran: Kako so Slaki osvojili Ameriko ?
kofjeloška priznanja Ob letošnjem občinskem
p r a z n i k u bodo v Škofji L o k i zopet podelili p r i znan ja najbolj zaslužnim občanom. Skupščina občine podciuje ob tej priložnosti veliko in malo plaketo, nagrado ter pismeno priznanje. Komisija za odlikovanja je na svoji zadnji • seji sprejela seznam letošnjih nagrajencev, ki ga je potrdila tudi občinska skupščina na decembrski seji.
Veliko plaketo bo ob letošnjem občinskem prazniku prejel Maks Krmelj — Matija, narodni heroj iz Hota-velj. Ob njegovem šestdeset-letnem življenjskem jubileju in trideseti obletnici organiziranja poljanske vstaje mu bo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine. Enako priznanje bo podeljeno tudi kolektivu podjetja Elra za prizadevanja pri izgradnji novih proizvodnih obratov in dosežene uspehe pri razvoju podjetja ter moškemu pevskemu zboru iz Železnikov. Kot nagrada za uspešno sodelovanje in posebno prizadevanje za dokončno izgradnjo telefonsko-telegrafskega omrežja v občini škofja L6 -ka bo veliko plaketo prejel tudi direktor kranjskega poštnega podjetja Janez Škerjanec.
Mala plaketa bo izročena Jerneju Hriberniku za uspeš
no delo v krajevni skupnosti Puštal, M a r i Jelovškovi za uspešno pedagoško delo ter Francu Potočniku za dolgoletno sodelovanje v oblastnih organih in delu v krajevnih organizacijah na področju Hotavelj.
Anton Oman bo dobil praktično nagrado za večletno
aktivno družbenopolitično delo in aktivnost na področju strelstva in gasilstva. Mariji Jagodičevi bo podeljena praktična nagrada za večletno pedagoško delo v občini, Ludviku Jelencu pa za vzorno družbeno aktivnost na območju Dražgoš.
A. Igličar
Solidarnost vaščanov Loma Redkim družinam se je
začelo novo leto tako neprijazno kot Kavčičevim v Grahovšah nad Lomom pri Tržiču. Ob 4. uri zjutraj je rdeči petelin upe-pelil streho nad glavo številni družini.
Toda pogorelcl niso ostali osamljeni. Solidarnost vseh občanov lom-skega okoliša se je pokazala v najboljši luči: že med prazniki so na pobudo krajevne organizacije socialistične zveze Lom pod Stcržičem zb ra l i tuSM novih din pomoči v gotovini, nekatere družine pa so poleg tega prispevale tudi hrano in obleko. H i tra in Izdatna pomoč, še
posebej, če upoštevamo, da je na tem območju vsega 87 gospodinjstev. Poleg tega pa so prebivalci te gorske vasice obljubili, da bodo spomladi pomagali prizadeti družini s prostovoljnim delom in z lesom pri obnovi hiše.
Prepričani smo, da bo ta akcija za pomoč naletela na odmev tudi pri ostalih občanih Tržiča (krajevna organizacija SZDL iz Loma je že zaprosila za pomoč pri zbiranju občinsko konferenco socialistične zveze), prevzame pa nas hitra in učinkovita akcija solidarnosti, ki so jo izvedli domačini v Lomu.
—ok
R A Z P R O D A J A SEZONSKO ZNIŽANJE VSEH VRST OBUTVE
i m u n 11 mi i —
Jeseniška občinska skupščina je na zadnj i seji sk len i la , d a bo davčna osnova od stavb ostala nespremenjena, torej takšna kot l an i . Zato občanom in organizac i jam n i treba vlagati davčnih napovedi za odmero davka na dohodek od stavb. Odborn i k i so prav tako sk len i l i , da se bo letos prispevek od uporabe mestnega zemljišča plačeval na področju celotne občine, ker je le-ta več a l i manj že urejena z urbanističnimi dokument i . Odprav i jene so tud i oprost i tve. Ves prispevek za uporabo mestnega zemljišča bodo dobi le krajevne skupnost i , k i bodo t a denar lahko s p r i d o m uporabi le za komuna lna dela. T u d i tar i f a se bo povečala in bo vseeno med nižjimi v r epub l i k i i n n a Goren jskem Doslej je b i lo treba od kvadratnega metra p lačati 2 par i , po novem p a bo treba odšteti 5 par.
K R A N J
Včeraj so se v k ran j sk i občini začele seje političnih akt ivov na terenu. N a n j ih vodstva kra jevn ih organizaci j socialistične zveze i n predstavn ik i drug ih kra jevn ih organizaci j in kra jevn ih skupnos t i razpravl ja jo o pr ip ravah na vol i lne konference kraj evn ih organizaci j socialistične zveze. Večina vo l i ln ih konferenc kra jevn ih organizaci j S Z D L v k ran j sk i občini bo v drug i po lov ic i j anuar ja i n v februar ju. N a vo l i ln ih konferencah bodo med d rug im i zvo l i l i nova vodstva krajevnih organizaci j socialistične zveze i n člane za sta ln i del občinske konference S Z D L . A. ž.
RADOVLJICA
V ponedeljek popoldne sta se v sejni dvoran i družbenopolitičnih organizaci j v Radov l j i c i sestala ožja ak t i va komunistov z jeseniške i n i z radovljiške občine. S predstavn ikom centralnega komi te ja zveze komunis tov Sloveni je so razpravl j a l i o uresničevanju reforme, s tab i l i zac i j sk ih uk r ep ih in ekonomskem s istemu. Podobne sestanke oz i roma razgovore bodo v pr ihodnje p r i p rav i l i komun i s t i v večjih de lovnih organizac i j ah v obeh gorenjsk ih občinah. A. ž.
Trije kandidati za poslanca O d 17. do 21. decembra l an i
so b i le v kra jevn ih skupnos t ih n a drsnem bregu Save v k r an j sk i občini krajevne kand idac i j ske konference za nadomestne vol i tve pos lanca republiškega zbora republiške skupščine. N a teh konferencah je b i l o imenovan ih sedem možnih kandidatov , vendar so kasneje štirje kand ida t i kand ida tu ro o d k l o n i l i .
T ako se je na podlagi k ra j e vn ih kand idac i j sk ih konferenc konec minu lega meseca (28. decembra) sestala občin
s k a kand idac i j ska konferenca. Konferenco za nadomestne vol i tve pos lanca republiškega zbora so sestavl jal i delegati, i zvo l jeni v kra jevn ih skupnos t ih , i n delegati občinskih družbenopolitičnih organizac i j . N a ta jn ih vo l i t vah je
občinska kand idac i j ska konferenca i zvo l i la t r i možne kandidate za poslanca. To so: Dušan Hor j ak (rojen 1. 8. 1920), d i r ek tor Teks t i l indusa K r a n j , F ranc K u r a l t (4. 11. 1922), zasebni kmetovalec iz Zabnicc in Janez Oblak (30. 7. 1934), s t rokovn i učitelj v šolskem centru združenega podjet ja I skra K r a n j .
V p r ihodn j ih dneh bodo v vseh kra jevn ih skupnos t ih na desnem bregu Save v k r a n j s k i občini sk l i can i zbor i vol ivcev, na ka te r ih bodo o kand ida t ih ponovno razprav l ja l i . Po tem pa bodo vo l i vc i na desnem bregu Save v nedeljo, 24. ja nuar ja , i zmed pred laganih t reh kandidatov na neposredn i h vo l i tvah i zvo l i l i pos lanca republiškega zbora slovenske skupščine. A . 2.
Zadovoljni s srečanjem Gorenjski občinski sindikal
ni sveti, komunalni zavod za zaposlovanje delavcev, predstavniki občin in bank so konec minulega leta v Kranju pripravili razgovor z gorenjskimi delavci, ki so zaposleni v tujini. Namen tega srečanja je bil pogovoriti se o delovnih pogojih naših delavcev v tujini, o težavah. Skratka, o vsem, kar jih zanima pred njihovo morebitno vrnitvijo v domovino. Srečanje je dobro uspelo in posebno naši delavci, k i so zaposleni v tujini, so bili s to pobudo zelo za-
dovoljni. Najbolj so se zanimali za naše carinske predpise, za določila socialnega zavarovanja, za možnosti glede zaposlitve v domovini in podobno. Menili so tudi, da bi bilo prav, da bi takšna srečanja ustrezne službe pripravile tudi v prihodnje. Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju pa smo izvedeli, da Imajo na posameznih službah še v teh dneh govorilne ure za delavce, ki so zaposleni v tujini In se bodo čez nekaj dni vrnili na delo v tujino.
A . 2 .
Ob desetletnici dela republiške In občinskih komisij za varnost v cestnem prometu so v torek, 29. decembra 1970, v Kranju razdelili diplome za desetletno delo pri prometno vzgojni preventivni dejavnosti desetim osnovnim šolam v občini, kinematografskemu podjetju Kranj, avto-moto društvom, postajam milice, učiteljem na osnovnih šolah ter še nekaterim posameznikom. Foto: F. Perdan
G O R E N J S K A K R E D I T N A B A N K A
BLED' JESENICE • KRANJ " RADOVLJICA - ŠK. LOKA' TRŽIČ
H r a n i l n e v l o g e
o b r e s t u j e m o :
n a v a d n e 6 % v e z a n e n a d
1 l e to 7 °<: v e z a n e n a d
2 let i 7.5 V S r e d s t v a na
d e v i z n i h r a č u n i h
o b r e s t u j e m o : :
n a v a d n a
•„ 5,5 > v d 6 v i * a h
0,5 v d inar j ih
v e z a n a natl
I l e to
7 c v d e v i z a h
0,5 \i d i n a r j i h
17. II. 1971 v R a d o v l j i c i
18. VIII. 1971 v Škofji L o k i
10 n a g r a d p o 2000 d i n
Prvi n a g r a d i — , 10 n a g r a d p o 1500 d i n
o s e b n a a v t o m o b i l a 20 n a g r a d p o 1000 d i n
A U S T I N 1300 ; 20 n a g r a d p o 800 d i n
in 198 l e p i h 20 n a g r a d p b 600 d i n
d e n a r n i h n a g r a d 20 n a g r a d p o 400 d i n
98 n a g r a d p o 100 d i n
t
in dopolnjene komunalne takse na Jesenicah
Republiški zakon [z 1965. leta je dovol jeval občinam, d a l ahko uvedejo komuna lne takse na t r i taksne predmete, i n sicer za uporabo javnega pločnika pred pos lovn imi p ros to r i , za začasno prebivanje v turističnih k r a j i h (turistična taksa) in za park i ra nje avtomobi lov i n n j ihov ih p r i k lopn i kov.
Jeseniška občina je glede n a ta zakon uvedla le komunalno takso za park i ran je in turistično takso.
L a n i pa je r epub l ika število t aksn ih predmetov razširila na 10. K e r zakon višine kom u n a l n i h taks ne predpisuje , so s t rokovn jak i za to področje izde la l i vzorčni predlog za čim enotnejše reševanje tega vprašanja v r epub l i k i , čeprav je določanje višine komuna l n i h taks odv isno od vsake občine posebej. Povedat i moramo, da so gorenjske občine vsaj delno usk lad i l e k o m u nalne takse, raz l ikuje jo pa se v posameznih podrobnost ih .
Jeseniški o d b o r n i k i so se odločili, da bodo turistično takso in takso za park i ran j e v občini pob i ra l i še naprej , uved l i pa so t r i nove takse, i n s icer na igralne in glasbene avtomate v j a vn ih l oka l ih in na rek lamne napise, objave in oglase, k i so postavljen i , p r i t r j en i a l i drugače ozna-čeni n a j avn ih mest ih .
Kakšne so torej dopolnjene stare i n nove komuna lne takse n a Jesenicah?
Za glasbene avtomate v j a vn ih l oka l i h bo treba odšteti letno 200 dinarjev. Gramofon i , magnetofoni i n rad i j s k i ter te lev iz i jski sprej e m n i k i v j a vn ih l oka l i h so takse oproščeni. Podobno vel ja za avtomate, k i so postavl jen i v društvenih pros to r ih .
V drugo kategori jo objektov, od kater ih bo treba plačevati takso, pa sodi jo igraln a sredstva v j a vn ih l oka l ih . Tako bo treba od ene steze na av tomatskem kegljišču plačati letno 500 dinarjev, od osta l ih i g ra ln ih sredstev (stenski av tomat i , nami zn i nogomet i , košarke, marjance ipd.) pa 100 dinarjev. Če so takšni pripomočki v društven i h pros to r ih , so takse oproščeni.
Turistična taksa je b i l a uvedena, kot že rečeno, 1965. leta. V jeseniški občini je b i la enotna i n je znašala 1 d i nar za dan bivanja v katerem koLi k r a j u občine. Skupščina je odlok o plačevanju tur i
stične takse dopo ln i la . K ra j e v občini je razdel i la v dve s k u p i n i . Prvo skup ino tvor i jo k ra j i zgorn jesavske dol ine (Rateče, Podkoren, K r a n j s k a gora, Gozd , Srednj i v rh , Ra-davna, Mo j s t rana i n Dovje) , drugo pa osta l i k ra j i občine. V p rv i kategori j i bo turistična taksa v sezoni znašala 2 d inar ja , izven sezone pa pold rug i d inar , v d rug i katego-
20 - letnica samoupravljanja v Almiri
r i j i pa v sezoni po ld rug i d i nar n a dan , izven sezone pa d inar na dan. Poletna sezona traja o d L ju l i j a do 15. septembra , z imska sezona pa od 20. decembra do 31. maja. Pobrano takso bodo dobi le krajevne skupnos t i , razen na Jesenicah, kjer se bo taksa stekala v blagajno Turističnega društva.
Nove so komuna lne takse na reklamne napise, objave in oglase. Tako bo za rek lamni napis trajnega značaja do 2 kvadra tna metra ve l ikost i treba plačati 50 dinarjev, od 2 do 5 kvadra tn ih metrov vel i kos t i 150 dinarjev, za večje rek lame pa 300 dinarjev. Za vsak izobešen plakat bo treba odšteti 50 par . Za rek lame, k i niso trajnega značaja, je taksa nižja (3, 10 do 20 d i narjev) . P r i svet lobnih reklamah se taksa zniža na polovico. Propaganda k u l t u r n i h , športnih in turističnih pr i reditev je takse oproščena. Jeseničani ob tem zahtevajo, d a b i morale b i t i rek lame ve l iko bolj estetske!
Prav tako je spremenjena taksa za park i ran je avtomobilov. Določena je le komunalna taksa za park i ran je osebnih avtomobi lov i n avtobusov (d inar in 4 dinar je ) , komuna lna taksa za park i ra nje tovornjakov s p r i k l o p n i k i pa se bo določala po posebn ih ka lku lac i j ah .
J . Košnjek
. Ko l ek t i v A l m i r c iz Radovl j i ce je zadnj i ponedeljek pred nov im letom v K a z i n i Park Hotela na Blcclu pros lav i l 20. obletruco d c l . A sk . ga sa
mouprav l jan ja v podjet ju, i s ind ika ta ocen i l i delo i n Pred s lovesnim zasedanjem uspehe v podjet ju. Po t em pa je b i l v dvoran i Kaz ine še ' je o razvo ju podjet ja A l m i r a o'>čni zbor s ind ika lne organi- | spregovor i l sedanj i d i r ek to r zacije, na kate rem so člani i M i r o Kavčič. A . ž .
KRANJ vam nudi izredno priliko!
januar — beli mesec 5 % popusta pri vseh nakupih v poslovalnici BALA, Cankarjeva 10
Bogata i zb i ra vsega teksti lnega blaga, k i ga potrebujete za opremo vašega stanovanja:
zavese, preproge, tekači, poste l jn ina, prešite odeje, volnene odeje, nami zn i p r t i , razne garn i ture , f ro t i rke .
Zavese zarob imo brezplačno, večje količine kupljenega blaga dostavimo na dom. V a b i vas
E L I T A K R A N J
Izdelan je urbanistični načrt
za območje Vrbe Urbanistični inst i tut Slove
nije je izdelal predlog urbanističnega načrta za območje Vrbe , kamor sodi jo M o s l e , Žirovnica, Selo, Zabreznica , Brezn iea , Dosloviče, Smokuč, Rodine , V r b a i n Breg . Predlog je najprej obravnaval svet za urban i zem, gradnje, komunalne zadeve, krajevne skupnost i in stanovanjske zadeve p r i jeseniški občinski skupščin i i n predlagal p ro j ek tantu nekatere spremembe. V načrt naj b i vključili že izdelano l okac i j sko dokumentac i jo za Rod ine , nove zazidave m e d R o d i n a m i i n Smokučem, manjše zazidave p r i Doslovi-čah in Bre zn i c i , v ikend naselje v Završnici i n rekreac i jsko površino nad naseljem F. Krč v Zabrezn ic i . T u d i kra jevna skupnost Žirovnica je na razširjenem sestanku, k i se ga je udeležilo ve l iko občanov, obravnava la predlog načrta n podpr l a p r ipombe sveta občinske skupščine.
Pro jektant je p r ipombe upošteval. M e d d rug im tud i to, naj se lokac i ja smetišča pod R o d i n a m i briše iz načrta, naj se benc inska črpalka postavi pod V r b o in da naj se v načrt vneseta dve s k u p i n i v ikendov med Smokučem in Doslovičami. Lokac i j o smet i šča pod R o d i n a m i naj določi krajevna skupnost v sodelovan ju s p r i s t o jn im organom občinske skupščine.
Omen i t i moramo, da je b i l načrt narejen v k ra tkem času in da so ime l i u rban i s t i
po lno razumevanje za p r i pombe občanov, k i so se številno vključili v razprave.
T a načrt pa obenem omogoča začetek načrtne gradnje, saj je na tem področju ok rog 450 lokac i j , vzporedno z gradnjo pa se bodo lahko urejevale tud i komuna lne zadeve. Pomembno je, da je vanj že vključena trasa bodoče avtomob i l ske ceste s po t r ebn im zemljiškim rezervatom. -Jk
T u d i f o t o g r a f i in urarji
Zarad i pospeševanja storitven ih ob r tn ih dejavnost i je občinska skupščina na Jesenicah že lota 1969 za 10 odstotkov zmanjšala dajatve nekat e r i m »deficitarnim« o b r t n i m de javnost im v občini. Zman j šanje obrtniških davščin je vel jalo za br ivce, fr izerje, krojače, šivilje, čevljarje, kr-palce nogavic, d imn ikar j e , dežnikarje in klobučarje, nadalje za čiščenje, pranje, l i -
i kanje in krpanje oblek in pe
r i l a , za peko k r u h a , za kovače i n kolar je , za Žagarje drv , za odvetnike i n patentne in ženirje ter za verske organizacije i n duhovn ike . L a n i pa je ta občinski odlok zajel še pedikerske in kozmetične stor i tve.
Občinska skupščina pa je na zadn j i seji sk len i la , da se med te obrtne stor i tve uvrst i jo še fotograf i i n u r a r j i , ka t e r ih v občini prav tako p r iman jku j e . -jk
Samoprispevek za pokopališče pred ustavnim sodiščem
Krajevna skupnost Gorenja Sava — K r a n j je predlagala ustavnemu sodišču S R Slovenije oceno zakonitosti odloka kranjske občinske skupščine o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje pokopališča v Stražišču. O tem je ustavno sodišče pred kratkim razpravljalo in sklenilo, da bo odločbo o tem objavilo pismeno.
Referendum o krajevnem samoprispevku je bil izveden 22. septembra 1968. leta. Takrat so se občani v krajevnih skupnostih in delih (v posameznih naseljih) nekaterih krajevnih skupnosti s 56 odstotki odločili za samoprispevek. Podobno kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih, kjer so o samoprispevku glasovali samo občani nekaterih naselij, so v krajevni skupnosti Gorenja Sava glasovali samo občani severnega dela. To pa zato, ker so se občani samo tega dela krajevne skupnosti na zborih volivcev izrekli za gradnjo pokopališča v Stražišču in za samoprispevek. Občani drugega dela krajevne skupnosti pa takrat o tem niso dali nobene pobude. Ko so v severnem delu krajevne skupnosti Gorenja Sava gla
sovali o samoprispevku, pa je za samoprispevek glasovalo le 19 odstotkov občanov. P r i tem pa je treba tudi pojasniti, da je bil zbor volivcev, ko je na severnem delu Gorenje Save razpravljal o gradnji pokopališča v Stražišču in samoprispevku, sklepčen. Takrat se je namreč zbora udeležilo 14 odstotkov volivcev.
Na podlagi izida referenduma v krajevnih skupnostih in delih krajevnih skupnosti, kjer se je 56 odstotkov volivcev odločilo za samoprispevek, je občinska skupščina tudi sprejela odlok o samoprispevku.
V predlogu o oceni zakonitosti je krajevna skupnost Gorenja Sava predlagala ustavnemu sodišču, naj oceni, ali je bil del krajevne skupnosti zakonito ali nezakonito vključen v referendum. Po njihovem mnenju je bila krajevna skupnost Gorenja Sava nezakonito vključena v referendum, ker ni o tem obstajala odločitev občanov celotne krajevne skupnosti. Razen tega so v obrazložitvi navedli, da občani krajevne skupnosti nimajo interesa za pokopališče v Stražišču, ker so že prej večina svojce pokopavali na pokopališče v Kranju.
Občinska skupščina je v torek dopoldne zastopala stališče, da je bil postopek pravilno izveden, da je bila na zboru volivcev podana pobuda in da izid glasovanja le v delu celotnega območja ne more vplivati na sprejem odloka o uvedbi samoprispevka, saj je na celotnem območju za samoprispevek glasovalo 56 odstotkov vseh volivcev.
Kot smo že uvodoma zapisali, bo ustavno sodišče o tem objavilo pismeno odločbo. A. ž .
Trgovsko podjetje
Lesnina Ljubljana skladišče Škofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
blagajnika
Osebni dohodk i po p rav i l n i ku o del i tv i O D podjetja. Razp is vel ja do zasedbe delovnega mesta.
Koristno in hvale vredno sodelovanje Blejcev
z garnizijo Bohinjska Bela čeprav so praznovanja ob
dnevu naše armade že m i m o , je prav, da se spomn imo še ene od mnog ih ko r i s tn ih pob u d in ob l ik sodelovanja med p r i p a d n i k i armade i n družben im i ter de lovn imi organizac i j ami , k i so j o sprožili i n uresničili pr i zadevni preds tavn ik i b l e j sk ih organizaci j za pretek lo obletnico.
Na Jesenicah za dan JLA Zveza rezervnih vojaških
starešin na Jesenicah je pr i red i la na predvečer dneva J L A v delavskem d o m u na Jesenicah proslavo, katere p rog ram so izvajal i učenci osnovne šole »Prež i hov Vo-ranc«, zabavni orkester jeseniških železarjev i n člani
T V D Part i zan Jesenice. O pomenu dneva J L A je govor i l številnim udeležencem voj a k o m , vojaškim starešinam, članom zveze rezervnih vojaških starešin in predstavnik o m družbenopolitičnih organizacij načelnik odde lka za narodno obrambo skupščine
Prispevek za borce Krajevne organizaci je in
tud i občinski odbor Z Z B N O V so dale priporočilo upravnemu odboru sk lada za borce, da gmotno podpre nekatere borce pred nov im letom, da j i m tako olajša nabavo najnujnejših potrebščin pred p ra zn ik i . K a k o r vsa zadnja leta, je upravn i odbor sk lada tud i letos razumel potrebe nekater ih bivših borcev in n j ihov ih družin, katere se preživljajo v skrom
n ih razmerah. E n k r a t n a pomoč oko l i 40 družinam borcev n ima pomena le v denarnem znesku, pač pa tudi zato, ker se p r i tem zavedajo, da družba nanje n i pozabi la . Upravn i odbor sklada se zaveda, da mora z finančnimi sredstvi , katera so m u zaupana, dobro gospodar i t i , zaveda pa se tud i svo j ih dolžnosti do l j ud i , k i so. b i l i zaradi bolezni a l i d rug ih razlogov potrebni pomoči. srš
Rezervni oficirji in podoficirji uspešno opravili izpite
Od 14. do 17. decembra so v radovljiški občini opravl j a l i izpite rezervni o f ic i r j i i n podo f i c i r j i . O d 371 pr i javl jen ih starešin so vsi oprav i l i i zp i t uspešno. Posebno dob ro so b i l i p r iprav l j en i re
zervni o f ic i r j i in podo f i c i r j i s Črnivca in iz bohin jske Srednje vasi . V s i t is t i , k i se
I niso pr i j av i l i k i zp i t om v j prvem razpisnem r o k u , so i delal i izpite pred dnevi . I A. 2.
občine Jesenice, predstavnik komande graničarjev v Radov l j ic i pa je pode l i l od l ikovanja diužbenopolitičnim organizaci jam Jesenic, t a jn iku skupščine občine Jesenice i n d i r ek to r ju podjet ja Vodovod Jesenice. Po dobro uspel i proslavi v žal premajhn i dvorani delavskega doma so pr i red i l i udeležencem sk romno zakusko .
P. U laga
Ob svoj ih pogost ih ob i sk ih , k i so že prešli v navado v vojašnici na B o h i n j s k i B e l i , so rezervne starešine, člani Z B i n d rug i družbeni delavci B l eda že večkrat ugotav l ja l i , da tako vo jak i kot starešine tamkajšnje garnizi je spr i čo zastare l ih prostorov i n neopreml jenost i tako rekoč sp loh n imajo no rma ln ih pogojev za svoje družbeno i n k u l t u r n o dejavnost. T a k o se je r od i l a mise l , da b i kaza lo nekaj s to r i t i , k a r b i s skupn i m i močmi stanje bistveno zboljšalo.
Pobudo sta prevzela predsednik blejskega odbora Z B Franc A r h i n ta jn ik turističnega društva F ranc šmit. Brez vsakršnih fo rmaln ih dogovorov sta se povezala s pove l jn ikom garnizi je in sprožila akc i jo .
Dober mesec p red prazni k o m J L A , k i je poteka l v znamenju petindvajsete obletnice osvoboditve, sta želela vključiti čimveč de lovnih in družbenih organizaci j , k i so zavedajoč se pomembnost i i n potreb sodelovanja, in konč
no tud i sodelovanja z armado, brez težav p r i d o b i l a somišljenike v vseh organizac i jah. V akc i jo sta se prostovol jno vključila tud i zasebna ob r tn ika — nekdanj i p rvak v smučarskih skok ih Božo J c m c in bivši svetovni prvak v kegl janju na ledu Ivan P ibc r .
Gos t inska in trgovska podjet ja z B l eda so poskrbe la za kompletne garni ture pohištva, opreme, steklenino in posodo, ob r tn i ka pa sta oprav i l a SO bos l ikarska in p leskarska dela , seveda vsi brezplačno. Tako je zahval jujoč tesnemu sodelovanju s p r i padn ik i garnizi je in pr izadevnost i blejsk ih predstavnikov za p razn ik J L A vojašnica na B o h i n j s k i Be l i dobi la pr i je tno in funkc ionalno urejene prostore za vojaški in starešinski k l u b . Turistično društvo B led pa je pok lon i l o še moderen radioaparat /. g ramofonom in večjim številom gramofonsk ih plošč.
Vsem, k i so sodeloval i v tej akc i j i , je b i la na vojaški svečanosti izražena hvaležnost pr ipadn ikov J L A . JR
Razprava o uresničevanju reforme, stabilizaciji
in ekonomskem sistemu Sredi januarja bo 18. seja
centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Na njej bodo razpravljali o uresničevanju gospodarske reforme, o trenutnem ekonomskem položaju, stabilizacijski politiki in o elementih nadaljnjega razvoja ekonom- : skega sistema. Posebna komisija pri centralnem komi- i teju ZKS je o teh vprašanjih | pripravila teze, o katerih se- I daj razpravljajo v organiza- i cijah zveze komunistov. 1
Namen teh razprav je, da se ocenijo posamezna stališča v tezah in da najodgovornejši predstavniki gospodarskega in družbenega življenja povedo svoje predloge in pripombe. Z njimi bi tako prispevali k celovitejšemu oblikovanju stališč; posebno glede nadaljnje graditve ekonomskega sistema.
Tako kot drugod po Gorenjskem so tudi v kranjski občini pripravili razprave o
omenjenih vprašanjih. Razprave so že bile v Iskri, Savi, Tekstilindusu in Planiki. Prihodnji ponedeljek pa bodo o tezah razpravljali še najodgovornejši predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki kranjske občinske skupščine in večjih delovnih organizacij. Isti dan popoldne pa bo razpravo o tem sklenil medobčinski svet zveze ko
munistov za Gorenjsko.
f
Sil vest rovo v koncentracijskem taborišču
Flossenburg
J o ž e Osterman prejel Kraigherjevo nagrado
Kakor v vseh koncentracijskih taboriščih Nemčije, tako je bila tudi v tem taborišču slovenska narodnost kar dobro zastopana. Do jeseni 1943. je bilo sicer tu le manjše število naših rojakov, konec septembra tega leta pa so pripeljali z Renicia v Italiji okoli 700 naših ljudi in potem so prihajali vse do konca vojne.
Težko se zamislimo nazaj v težka leta okupacije, ko je primanjkovalo vsega in ko je človeško življenje tako malo pomenilo. Borci v gozdovih, zaporniki, internirane! in njihove družine doma ali pa v izseljeniških taboriščih skoraj vsa leta niso poznali. silvestrovanja. Krepak stisk roke in želja, da bi bilo kmalu konec vojne, je pa morda pomenil desti več kot najbogatejše darilo, želja po Izgonu okupatorja, želja po svobodi in vrnitvi domov je bila tako velika, da jo danes le težko razumemo.
Po več mesecih napornega dela v kamnolomu, transportu in »rumpeis-bahu« tega zloglasnega taborišča sva prišla proti koncu leta 1943. z Janezom Makovcem v kleparsko delavnico, kjer sva se končno oddahnila od težkega dela v omenjenih komandah, čudno se sliši, a je vendar le res, da naju je tja spravil zloglasni kapo Beckman Avgust, kar je bilo verjetno eno redkih dobrih del v njegovem dolgem življenju v raznih koncentracijskih taboriščih. Res je, da je bilo treba tudi tu krepko prijeti za delo in da kapo Rihter Martin ni poznal človeškega čuta, vendar bila sva tu pod streho in na suhem, to pa je že veliko pomenilo, čeprav ob slabi hrani in slabi obleki . Da pa ne bi pozabili, da smo v taborišču Flossenburg, je poskrbel naš rojak Polde, ki je bil tu preddelavec.
Tudi na Silvestrovo leta 1944. smo delali kot vse druge dneve, le da popoldne ni bilo blizu nobenega esesovca in tudi ne civilnega mojstra. Ker smo
dobro poznali kapota Martina kot strastnega kadilca, smo »organizirali« nekaj cigaret in tako nas je tudi ta pustil v miru. Imel je namreč to navado, da so mu cigarete nekako omrtvile živce in je pri kajenju pozabil na vse, če pa cigeret ni imel, je bil pravi divjak. Počasi smo popustili delo in se pogovarjali med seboj v vseh mogoči'i jezikih, seveda smo najbolj uporabljali »lagerske« nemščino. Namestnik kapo j a Poljak Kovvalski Marjan in Salkovski Jusef, prvi doma iz Varšave, drugi študent iz I.cdža, sta se zanimala za naše kraja in za partizanske borbe, o katerih sva mu z Janezom večkrat pripovedovala. Onadva pa sta pripovedovala o sveji Poljski. Res nekako praznično je nastajalo, ko smo po dolgih mesecih in letih, čeprav lačni in zmozgard, nekako prosto in praznično zadihali in vsaj za uro ali dve pozabili na vse prestano trpljenje. Poljaki so po-tihoma zabrundali neke nabožne pesmi, Rusi pa par udarnih. Iskreno smo si stiskali roke in si želeli, da bi bilo to zadnje silvestrovanje v vojni. Tako iskreno se lahko rokujejo le ljudje, ki preživlja, jo skupaj trpljenje in katere druži ista misel na skorajšnji konec nacizma.
Tudi na povratku z dela v taborišče, ki je bilo oddaljeno nekaj sto metrov, ta večer nI bilo običajnega vpitja in pretepanja. Pred vhodom v taborišče smo zagledali visoko smreko, na kateri so se svetile žarnice in to nam je zbujalo neko tiho zaupanje v boljše čase. žal pa smo morali prav ta večer doživeti hudo razočaranje in potrtost. Razočaranje, ki so nam ga pripravili nemški krvniki. Nismo šli kot običajno naravnost čez »apelplaz«, marveč smo morali napraviti ovinek mimo vislic, katere so nacisti postavili ta dan in nanje obesili osem zapornikov. Prav na Silvestrovo so Jih pomorili in tako pokazali, kaj lahko še pričakujemo.
S. šorli
V ponedeljek so v slovenski gospodarski zbornici slovesno podelili nagrade Borisa Kraigherja. Z njimi dajejo priznanje vodilnim ljudem v gospodarstvu in drugim strokovnjakom, ki so strokovno znanje uporabili pri uvajanju in pospeševanju sodobnih metod organizacije in vodenja proizvodnje. Med petimi nagrajenci je bil tudi direktor Tovarne športnega orodja Elan iz Begunj na Gorenjskem inž. Jože Osterman. Posebna komisija gospodarske zbornice je ob sklepu, da podeli nagrado tudi inž. Ostermanu, dala obrazložitev:
Inž. Jože Osterman Je prišel v tovarno Elan 1958. leta kot prisilni upravitelj. Podjetje je bilo zaradi zastojev v proizvodnji, zaradi zgrešene poslovne preusmeritve, zaradi izgube in fluktuacije tik pred likvidacijo. Nagrajenec se je s svojimi sodelavci zavzemal za specializirano pro
izvodnjo športnih izdelkov. V podjetju so za dolgoročni program izbrali proizvodnjo smuči in telovadnega orodja in kasneje še čolnov. Po sanaciji je podjetje že leta 1964 znatno povečalo zmogljivosti. V zadnjih letih je podjetje Elan prodalo na tujem trgu več kot polovico svojih izdelkov. Lani so z izvozom v 32 tujih držav ustvarili okoli 2,5 milijona dinarjev dohodka. Za podjetje z manj kot 700 zaposlenimi je to zelo pomemben dosežek! Tako velik uspeh je tudi rezultat dela razvojnega inštituta, ki s>o ga ustanovili 1962. leta. Veliko denarja da podjetje tudi za reklamo in propagando, predvsem na tujem trgu. Lani so dali v ta namen skoraj 5 odstotkov celotnega dohodka. Pri obravnavi podatkov v podjetju uporabljajo tudi elektronske računalnike. Zaradi dobrih rezultatov dela ln ugodne prodajne perspektive je podjetje pred dvema letoma do
bilo tudi kredit pri mednarodni banki za obnovo in razvoj. Z investicijo, ki jo sedaj končujejo, bodo še povečali proizvodnjo smuči in čolnov, predvsem pa izvoz. Veliko zaslug za tako uspešen razvoj podjetja ima gotovo tudi direktor inž. Jože Osterman. L. B.
10 let samostojnosti za zaposlovanje
Lani je minilo 10 let, odkar se je služba za zaposlovanje organizirala v okviru samostojnih zavodov. 6. julija 1960 je izšel zakon o službi za zaposlovanje delavcev, ki je v svojih temeljnih določbah opredelil obliko in vsebino te dejavnosti. Predvidel je organizacijo službe v okviru samostojnih zavodov, organiziranih na načelih družbene samouprave.
Vsebinski zametki dela, ki so ga pozneje izvajali zavodi, so se pojavljali že v okrajnih posredovalnicah za delo, referatih za delo in delovna razmerja pri občinah in prejšnjih občinskih birojih za zaposlovanje. Težišče dela je bilo takrat na posredovanju in uveljavljanju pravic delavcev v času nezaposlenosti. Razvijale pa so se tudi že osnove poklicnega usmerjanja, ki je kasneje postalo pomemben del naše dejavnosti.
Leta 1960 so bili ustanovljeni samostojni zavodi v vseh gorenjskih občinah. Dejavnost službe se je v njihovem okviru močno poglobila. Večji poudarek je bil dan prav tistim nalogam, ki pomenijo premik v smeri boljše kvalitete, se pravi premik od »borze dela« s poudarjeno posredovalno vlogo, k strokovni službi na področju spremljanja potreb gospodarstva in družbenih služb po kadrih, poklicnega usmerjanja ter vključevanja kandidatov v uk in zaposlitev.
Med svojim obstojem je služba doživela še eno korenito spremembo. Leto 1965 je
namreč prineslo nov temeljni zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Ur. list SFRJ, št. 13 65) in na njegovi osnovi republiški zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Ur. list SRS, št. 36/65). Razdrobljenost organizacijskih enot — zavodov — je bila do tedaj velika in sc je izkazala kot nesmotrna in neracionalna. Poleg tega se je pojavila tudi potreba, da se vsi družbeni dejavniki in delovne organizacije organizirajo in izvajajo neko enotno politiko. Novi predpis je predvidel formiranje skupnosti za zaposlovanje — skupnosti delovnih in drugih organizacij, ki naj se prek svojega predstavniškega organa skupščine, ukvarjajo z zadevami zaposlovanja, kot zadevami posebnega družbenega pomena. Kot neposredni izvajalci nalog in strokovno telo pa naj bi obstajali zavodi za zaposlovanje. Občinski zavodi so bili ukinjeni. Za celotno Gorenjsko pa je bil v okviru Komunalne skupnosti za zaposlovanje (zajema pet občin — Kranj, Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič) ustanovljen en zavod s sedežejn v Kranju in naslovom, ki ga ima še danes: Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj. Strokovne službe v njegovem okviru vztrajno zasledujejo cilje, postavljene v pozitivni zakonodaji. Težijo k temu, da bi bila služba uspešen partner delovnim organizacijam pri reševanju aktualne kadrovske problematike, razvijajo in izpopolnjujejo sodobne metode zaposlovanja
in poklicnega usmerjanja, organizirajo usposabljanje in prekvalifikacijo kadrcv, spremljajo trenutne in perspektivne potrebe po delavcih, posredujejo pri vključevanju na delo, v uk in podobno. Eden izmed poglavitnih ciljev je službo za zaposlovanje vsebinsko in organizacijsko razviti do take stopnje, da bo lahko v celoti odigrala vlogo področne kadrovske službe na teritoriju, ki ga zajema.
V zadnjih dveh letih so se prizadevanja združila v okviru Slovenije s posebnim dogovorom o skupnem financiranju in izvajanju enotnega programa dela ter oblikovanju in porabi sredstev. Od tega pričakujemo še več možnosti za Še hitrejšo rast in bogatenje vsebine dela, ki v končni fazi koristi našemu delovnemu človeku, samoupravi] a vc u kot pomembnemu in vedno pomembnejšemu faktorju v razvitem gospodarskem mehanizmu.
Službo za zaposlovanje — tako kot je danes — je pomagala graditi tudi vrsta sodelavcev, ki zdaj delajo na drugih področjih ali v drugih delovnih organizacijah aH pa je doba njihove delovne aktivnosti minula. Sadovi njihovega dela pa še zdaj pomagajo odstranjevati ovire, ki se v tej dejavnosti dnevno pojavljajo. NJim in vsem tistim, ki so po svojih močeh pripomogli k hitrejšemu razvoju službe in reševanju kadrovskih vprašanj sploh, gre posebna zahvala.
Anton Flega in Štefan Simonič v galeriji na loškem gradu
Z a n i m i v duet Uprava Loškega muzeja je na prelomu iz starega v novo leto priredila razstavo del kiparja Antona Flege in grafika Štefana Simoniča, dveh dokaj samosvojih in zato sorodnih likovnikov, ki sta grajsko galerijo napolnila s plastikami ter podobami najnovejšega datuma. Pokrovitelju kulturnega dogodka podjetju Commerce Ljubljana velja izreči iskreno zahvalo, kajti zanimivi duet brez dvoma zasluži pozornost Gorenjske, pa tudi slovenske javnosti. Njuno umetnost bi namreč lahko Imenovali integracijski način zapisovanja duhovnega in predmetnega sveta, saj skušata združevati nasprotujoče si elemente materije, nasprotujoče si slogovne šole, nasprotne ideje In ideale, različnosti sodobnega časa. . .
2 razstave kiparja Antona Flege ln grafika Štefana Simoniča. — Foto: F. Perdan
Z las t i F lega daje kont ra s t om vel ik poudarek. Obiskovalce presenečajo nenavadne kombinac i j e mavca i n železa, i lov ice i n a lumin i j a , betona i n razsvetl jenega stekla , realistično ob l ikovan ih aktov i n grobo zvar jenih, v nekakšne stolpiče spetih jeklenih pasov, k i razbi ja jo mehko skladnost kamni tega ženskega telesa a l i nežen objem g l inenih l j ub imcev. Oboje smo že v ide l i , vendar vselej kot samosto jno celoto, n i k d a r spojeno v čudno zmes skoraj antične f i gura l ikc ter napo l indust r i j skega, napo l protestnega eksh ib i c i on i zma . Ka j n a m torej hoče povedat i k ipa r? M o r d a želi demonst r i ra t i kvaren vp l i v t ehnokrat i zma, avtoma-t i zma, računalništva, u rban i zacije i n osta l ih »pridobitev« družbe v i zob i l ju , k i p ron i cajo v človeka, ga neopazno spreminja jo ter preobl ikujejo , dok le r ne i zgub i večino
Velikemu mojstru v slovo Ločani so se dostojno oddolžili spominu na Staneta Sever j a
26. decembra zvečer je bila galerija Loškega muzeja spet prizorišče samosvojega kulturnega dogodka. Člani eksperimentalne skupine Oder — galerija škofja Loka so na-študirali kulturni program, posvečen spominu na umrlega slovenskega igralca Staneta Severja, ki je še nedavno tega, pred komaj tremi tedni, gostoval v mestu pod Lubnikom in z delom Dostojevskega Krotko dekle navdušil številno občinstvo.
K l j u b k r a t k e m u r o k u i n nič kaj ugodn im de lovn im pogojem so se loški amater j i dobro odreza l i . O k u s n o sestavl jen, zelo pester ter doka j spretno izveden spored ne predstav l ja samo dostojne dopoln i tve številnih televizi js k i h odda j , k i skušajo Slovencem čim izčrpneje p r i ka zat i l i k pokojnega ve l ikana od r sk ih desk, ampak priča, d a b i Severjevo Gledališče enega, s ka t e r im je umetn ik hotel svoje znanje približati najširšim k rogom l jud i , ob drugačnem razp le tu dogodkov žolo neslutene sadove.
Sobo tno predstavo so organ i z i r a l i režiser Peter Jamn i k ter m l a d i člani Odra—galer i je, m e d k a t e r i m i so rud i tri je študentje AJeademije za gle-da&šče, rad io , f i l m i n televiz i j o • LJub l j an i , Severjevi učenci i n občudovalci. V eno-u r n e m p rog ramu smo p r i s l u h n i l i i zva janjem Jožeta Logar ja , N a d je S t ra jnar , J u
reta Svolijška, An ice štro-ke l j , M a r k a Črtaliča, Mar j a ne Vodop ivec i n M i t j e T r am-puža. Iz reci taci j Logar ja , Stra jnar jeve i n Svoljšaka je seval ne izbr isen d u h umr lega genija, saj s ta tako i zbor tekstov kot n j ihovo podajanje dokazovala , da so b i l i nastopajoči deležni mo j s t r ov ih nasvetov, mo j s t r ov ih pron ic l j i v i h i n s t rukc l j , k i j i h je dolga leta posredoval m l ademu rod u . Seveda ne gre spregledati os ta l ih , ka t e r ih delež p r i predstav i n i prav nič manjši. Zlasiti vel ja pohva l i t i i z v i rno točko Mi t j e Trampuža (izrazni ples na Chop inovo glasbo) , k i priča, da Ločani brez predsodkov posegajo po najbol j zahtevnih o b l i k a h umetniškega izražanja. Le-te očitno ne bodo več dolgo domena profesionalcev. P rav Stane Sever j e namreč načel ozkost gledališkega vp l i va ter zagovarj a l širino, uvel javl janje i n rast ama te r sk ih društev, k i
ne smejo čemeti v senci cent ra ln ih ustanov. Ka j i n koga smo i zgub i l i prejšnji petek, k o je podlegel napo rom i n tovoru k r i v i c i z po lpretekle dobe, bo nemara najbol je izpričal odstavek i z u vodn ih m i s l i Jožeta Logar ja .
»Bil je človek, ki je našel Čas in razumevanje za naše tegobe, za drobne radosti, ki je bil srečen, kadar je lahko komu pomagal, ustregel... Ne imenujejo ga zaman čarovnika zaljubljenega v bar. vo in melodijo besed, zmeraj navzočega in pripravljenega deliti tihe, a modre nasvete.«
I. Guzelj
značilnosti zdrave osebnost i . Pod tisočletja staro zunanjo lup ino dremajo popo lnoma nove, p rav i l oma revnejše vrednote, po jmovanja , čustvovanja, s treml jenja , ideje, življenjski c i l j i . . . G o l a op ica razv i ja zmeraj bol j dognane sisteme, s ka t e r im i skuša ustreči nezmern im po t rebam mesa, pripomočki blagostanja pa k a k o r bumerang udarja jo po njeni notranjost i , j o krotovičijo in siromašijo, da b i končno razpadla v kup p l ehk ih bana lnost i , v sk lad i šče navlake, nesposobne razl i kova t i s labo od dobrega, lepo od grdega. Samo ob takšni razlagi so Flegove p last ike sprejemlj ive. Ustaljene urejenost i vajene oči posamezn ika sicer ne prenesejo bolečega nas i l ja kovine, ma t i c in v i jakov.
Kranjčan Simonič je, kot se zd i , l i kovn ik , katerega umetniški jaz utegne doseči zav id l j iv n ivo . K a d a r k o l i i n k j e rko l i razstavl ja , vselej pokaže kop ico novega, domi selnega. Mo j s t r sko obvladovanje grafične tehnike in ob i l i ca i zna jd l j i vost i m u omogočata v po ln i mer i i zko r i s t i t i »njegov« način izražanja, k i — bolj kot k ipars tvo a l i čisto s l ikars tvo — nud i av tor ju i zredno široke možnosti izpovedovanja. Dognane črno-bele podobe pričajo o Simoniče-vem sm i s lu za opazovanje. Pravzaprav so zgolj z osebno pr izadetost jo ožigosani ter določenim zakon i tos t im p r i k ro j en i mot i v i iz narave: razg ibana krošnja hrasta , hrapavo drevesno lubje, mreža le tn ic i n razpok na d n u g ladko odžaganega hloda, paj-čevina, razbičano nebo, gobasta m o r s k a čer . . . Čeprav potop l j en i v abstraktnost , k i omogoča ustvar ja lcu več svobode, i n »oropani« tretje d imenz i je — pros torskost i —
vseeno pr ipoveduje jo lastno, nepotrebnih p r imes i očiščeno zgodbo. M a n j popolno, a s i lno sveže i n dekora t i vno učinkuje opus ba r vn ih gra f ik . Zan im i vo je, da v z b i r k i ne prevladuje nobena določena barva (kar se pogosto dogaja), temveč so zastopani malone vs i osnovni ton i ko-lo r i tnc lestvice. Posamezna dela zapuščajo vtis sk ladnos t i , saj n i kričečih robov i n poudar jen ih črt. B l ag i , samo v od t enk ih različni l i k i , se spontano pre l iva jo d rug v drugega. Umetnine b i pri jetno poživile s leherno stanovanje.
I. Guzelj
Osrednja knjižnica občine Kranj študijska Ljudska Pionirska knjižnica
vam izposoja dobre leposlovne in poučne knj ige ter h k r a t i
NAGRAJUJEJO
bralce od 25. 5. 1970 do 25. 5. 1971 z l ep imi nagradami :
transistorski gramofon mirni I sk ra Commerce K r a n j
sesalec za prah minor G Sloboda Čačak
transistor radio denis I skra Commerce Kranj
štirje avtobusni izleti v Poreč a l i C r ikven i co Cre ina K r a n j
kolekcija tkanin I B I K r a n j , Teks t i l indus K t a n j
knjižne nagrade i d r .
Žrebanje nagrajencev izmed najboljših ob iskova l cev knjižnic bo 25. VI. 1971. Obiskujte naše knjižnice ln čitalnice!
V Kranjski gori ustanovili pevski zbor Pevsk i zbor prosvetnega
društva v K r a n j s k i gor i je s lovel p red le t i za enega najboljših i n tud i najštevilnejših pevsk ih zborov v jeseniški občini. Tako n a moški kot n a mešani pevsk i zbor so b i l i Kranjskogorčani ponosn i . Zborovod ja je zbo le l i n u m r l . Z n j i m p a je i z u m r l a t u d i pevska dejavnost v K r a n j s k i go r i i n že več ko t pet let K r a n j s k a gora n i ime la pevskega zbora .
Letošnjo jesen so da l i bivši pevc i pobudo za ustanovitev pevskega zbora . Na le te l i so n a razumevanje p r i krajevnem odbo ru i n p r i turističnem društvu i n danes že p r i dno vadi jo . Zbor , k i bo štel b l i z u 30 pevcev, vad i predvsem naše narodne pes m i , da bo z n j i m i n u d i l k u l t u r n o razvedr i lo in del naše ku l tu re številnim t u j i m tur i s t om, k i vsako z imo obiščejo K r a n j s k o goro. K e r se
stavl jajo na novo ustanovl jen i pevsk i zbor v večini s t a r i pevci , pričakujejo, da se bo zbor pod vodstvom Janeza Pon ikva r j a domačinom i n go s tom našega zimsko-turistič-nega centra k m a l u preds tav i l .
M o r d a bodo s časom tud i v d rug ih k r a j i h jeseniške občine, k j e r so p red le t i delova l i pevsk i zbor i , posnemal i Kranjskogorčanc i n začeli ponovno go j i t i i n pet i našo lepo pesem. P. U.
Posebno veselo je b i lo praznovanje novega leta v vseh k ran j s k ih v r t c ih . Lepo okrašene vrtce je v tednu pred nov im le tom ob iska l dedek M r a z s košem dar i l . Po veselem programu, v katerem so zaplesal i r inga raja i n ugani l i še mars ika j veselega, je dedek M r a z stresel iz koša igrače, k i so j i h k u p i l i z denar jem k r a n j s k i h de lovnih organizaci j i n pa vzgojno varstvenega zavoda K r a n j . L . M . — Foto : F . Pe rdan
Utrinek ob dogodku I s k r a E l e k t r o m e h a n i k a
K r a n j i n veletrgovina živila K r a n j sta ob k o n c u leta pr i p rav i l i srečanje z upokojeni m i člani obeh kolekt ivov . Tako v Isikri kot v Živilih so b i l i nekdan j i člani podjet i j zelo zadovo l jn i in so si tudi v pr ihodnje želeli takšnih srečanj.
U j e l i smo ut r inek ob tem pr i j e tnem dogodku in dva nekdan ja člana obeh podjet i j poprašali o n junem počutju.
Stanko POKOREN iz Srednjega Bitnja je že pred vojno delal v današnji Iskri: »Najprej sem de la l v mizarski de lavn ic i , potem pa sem
prevzel posel kurjača odpadkov. Z ženo sva ime la štiri o troke, k i j i h je b i l o treba sprav i t i h k r u h u . N i k d a r m i n i b i l o delo pretežko i n še danes rad popr imem zanj . Vedno sem se s kolesom voz i l na delo i n n ikda r n isem b i l posebno bolan. V pr ihodnje nameravam z de lom počasi spre-či. še posebno pa sem b i l zadovol jen takrat , ko sem v I s k r i dob i l za 20-letno delo u ro in medal jo dela.«
Jože ARNEŽ Iz Srednje vasi pri Šenčurju je do 1960. leta delal v podjetju živila Kranj: »17 let sem b i l p r i Živ i l i h v službi in sem danes
menda eden najstarejših upokojencev v tem podjet ju . K a r dobro se še počutim i n dom a še vedno kaj pode lam. Najra je pa se spomin jam let, ko sem b i l še zaposlen. Precej smo dela l i i n dobro smo se razume l i . Zadovol jen p a sem tud i , da so Živila v zadnj ih let ih dosegla takšen napredek. T u d i sedanji delavci zaslužijo za uspehe vse pr iznanje. Želim j i m , da b i tud i v pr ihodnje tako poslovali.«
A. Ž.
Zahvala kolekt ivu
tovarne I BI Kranj
Ob koncu starega leta, dne 29. 12. 1970, se je kolektiv tovarne 1BI Kranj, kot vedno tudi tokrat spomnil svojih upokojencev, jih pogostil in obdaril.
Vsakdo izmed nas je bil presenečen za lepe besede in topel sprejem. Prisrčna hvala tov. direktorju, posameznim organizacijam in celotnemu kolektivu za pogostitev in lepa darila.
Vsi skupaj pa ielimo še nadaljnjega sodelovanja in razumevanja med kolektivom in nami, ter vam še enkrat želimo srečno in uspehov polno novo leto 1971!
Upoko j enc i tovarne IBI Kranj
Obiskali in sprejeli upokojence
Ob koncu minulega leta so številna podjet ja na Gorenj skem p r ip rav i l a sprejeme za nekdanje upokojene člane kolekt ivov. O tem smo v našem časniku že nekaj p isa l i v zadn j ih številkah minulega leta. Že po zaključku zadnje lanske redakci je pa smo izvedeli , a a so podobno kot prejšnja leta ob i ska l i ostarele v d o m u v P reddvoru d i j a k i ekonomsko admin is t rat ivnega šolskega centra K r a n j , nekdanje člane kolekt ivov pa so sprejel i t ud i v gost inskem in trgovskem podjet ju Centra l K r a n j in v tovarn i I B I K r a n j .
D i j a k i ekonomsko admin i strat ivnega šolskega centra K r a n j so ostare l im v d o m u v P reddvoru p r i p r a v i l i p r i srčen k u l t u r n i p rog ram i n j i h obdar i l i . Ob tej p r i l i k i je upravn ik doma France inž. Bezovšek dejal , da so oskrbovanci takšnih in podobn ih ob iskov zelo veseli, saj v n j i hovo vsakdanje življenje vnesejo kanček mladost i i n novega življenja. Poudar i l je,
da j i h večkrat obišče tud i oktet tovarne Sava iz K r a n ja .
Gos t insko in trgovsko podjetje Centra l p a je ob k o n c u leta tokrat p r ip rav i l o sprej e m za nekdanje člane kolekt iva v novem hote lu B o r v Preddvoru . Lepo so j i h postregl i i n obdar i l i . Upoko jenc i podjet ja Centra l so nas naprosi l i , naj posredujemo članom ko lek t i va Centra l n j i hovo zahvalo, z željo, da b i podjetje tud i v pr ihodnje doseglo lope uspehe i n da b i se še večkrat sestal i na takšnih i n podobn ih srečan j ih .
Z a nekdanje člane pa so 30. decembra p r i p rav i l i sprej e m tud i v tovarni I B I K r a n j , " k j e r so j i h postreg l i in obdar i l i . T u d i upoko jenc i tega podjet ja se zahval juje jo uprav i , de lavskemu svetu, s ind ika ln i organizac i j i za p r i je tno srečanje z željo, da b i podjetje tud i v p r i h o d n j i h le t ih dosegalo čimlepše poslovne uspehe.
A. Ž.
Dedek Mraz po novoletnih praznikih
P r e b i v a l s t v o na G o r e n j s k e m
N a področju petih gorenjskih občin živi 153.645 prebivalcev (stanje 31. 3. 1970), od tega 52,4 % žensk. Nasel jenost je precej neenakomerna tako glede na obseg posameznih pol i tično te r i to r ia ln ih enot kot tud i glede na gostoto v mest ih samih in oko l i c i . Iz naslednjega pregleda v i d imo število prebivalcev v posameznih občinah, i n to v s t r u k t u r i po spolu z izračunanim deležem žensk.
Občina V s i M 2 Delež žensk
Jesenice 27.287 13.390 13.897 50,9 K r a n j 55315 26.355 29.160 52,5 Radov l j i ca 28.553 13.539 15.014 52,6 škofja L o k a 30234 14.380 15.854 52,4 Tržič 12.056 5.615 6.441 53,4
S K U P A J 153.645 73 279 80.366 52,4
(podatk i občinskih skupščin)
Skupa j 50 % (49,9 %) prebivalstva je v mest ih oz i roma v nasel j ih, k i j i h označujemo kot mestno področje. Tovrs tna koncentrac i ja je največja na področju občine Jesenice (72,3%), najmanjša v Radov l j i c i , k i n ima enotnega večjega mestnega središča. (35,7%). Delež prebivalcev na mestn ih področjih je nas lednj i :
G ibanje števila v posameznih letih je razv idno iz tabele:
Občina Vs i M 2
Jesenice 72,3 72,5 72,1 K r a n j 48,2 47.6 48,7 Radov l j i ca 35,7 35,6 35,8 Škofja L o k a 452 452 45,3 Tržič 52,9 51,7 53,4
Skupaj 49*9 49,8 50,1
Posebno zanimiv je pregled obsega kmečkega prebivalstva, k i pa je na Goren jskem le še 15.304 a l i 10%. V posameznih občinah pa je stanje naslednje:
Občina štev. krneč. Delež prebivalcev
Jesenice 670 2,4 K r a n j 5.359 9,7 Radov l j i ca 2.990 10,5 škofja L o k a 5.752 19,0 Tržič 533 4,4
Skupa j 15.304 10,0
V zadnj ih osmih let ih se je število prebivalcev pos topoma dvigalo in od 1962 do 1969 naraslo za 13.407 a l i 9,7 %. Posa-mezne občine so v tem poras tu zastopane takole:
Jesenice 2285 ah 92 % K r a n j 6855 al i 14,3 % Radov l j i ca 1887 al i 7,1 % Škofja L o k a 1564 al i 5,6% Tržič 816 a l i 7,3 %
Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
Jesenice 24.917 25.247 25.560 25.875 26.314 27.112 27.345 27.202 K r a n j 47.760 48.922 50.064 51.368 52.474 53.439 54.172 54.615 Radov l j i ca 26.612 26.862 27.090 27.494 27.847 28.229 28.303 28.499 Škofja L o k a 28.144 28.437 28.834 29.228 29.508 29.961 29.703 29.708 Tržič 11 240 11.320 11.438 11.612 11.690 11.816 11.955 12.056
Skupa j 138.673 140.788 142.986 145.577 147.836 150.557 151.478 152.080
(Podatk i občinskih skupščin)
Prebiva lstvo mnogo hitreje narašča na mestnih območjih kot v t i s t ih predel ih občin, k i predstavl jajo mestno okol ico . Iz naslednj ih dveh tabel, k i pr ikazu je ta gibanje v indeks ih za posamezna leta, je npr . razv idno, da dosega porast v mestu K ran j kar 2 1 2 % , v oko l i c i škofje Loke pa komaj 1,3%.
N a mestnem področju:
Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
Jesenice 100,0 101.8 103,4 104,5 106,6 111,0 112,2 111,9 K r a n j 100,0 104,1 107,8 112,0 115,6 118,3 120,1 1212 Radov l j . 100,0 103,5 103,5 107,7 108,8 113,2 115,2 116,9 S k . L o k a 100,0 1023 106,0 108,1 109,7 113,2 111,7 111,4 Tržič ni podatka
Skupa j 100,0 103,0 102,4 108,4 110,8 114,4 115,4 115,9
Oko l i ca :
Občina 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
Jesenice 100,0 100,1 100,6 102,3 103,2 103,5 103,7 102,5 K r a n j 100,0 101,0 101,3 101,4 105,1 106,6 107,8 108,6 Radov l j . 100,0 99,7 100,9 1012 102,6 102,6 102,1 1023 Šk. L o k a 100,0 100,1 99,8 100,8 101,3 101,5 101,1 101,3 Tržič n i podatka
Skupa j 100,0 100,3 101,2 102,2 101,8 104,0 104,2 104,5
Poprečni naravn i pr irast v zadnj ih o sm ih let ih je za celot-no regi jo 1433 oseb al i 0,97 % prebiva lstva. V posameznih občinah pa je b i l nas lednj i :
Jesenice 0,7 % K r a n j 1,0% Radov l j i ca 0,7 % Škofja L o k a 0,98% Tržič 1,0%
Zadnj i dve leti sta v p r i ras tu pod 8-letnim poprečjem, ker se je smrtnost povečala i n je zadnja tr i leta nad poprečjem enakega časovnega obdobja. S icer pa je pregled v i ta ln ih dogodkov v posameznih let ih na Goren jskem takle :
Le to Ro js t va S m r t i * I a ravn i živoroj. mr tvo ro j . vs i dojenčki pr i rast
1962 2.530 37 1.195 62 1.335 1963 2.626 30 1.166 51 1.460 1964 2.677 13 1.239 61 1.438 1965 2.811 20 1297 75 1.514
Ix:to Ro js tva živoroj. mr tvoro j . vs i
S m r t i Naravn i dojenčki pr i rast
1966 1967 1968 1969
2.858 2.781 2.693 2.656
23 35 31 26
1.191 1.341 1.382 1.360
69 67 63 69
1.667 1.440 1.311 1.296
(podatk i zavoda S R S za s ta t i s t iko ) : Doseljevanje v regi jo se je v zadnj ih dveh let ih spremeni lo
v odseljevanje i n to predvsem na račun povečane migraci je v druge občine ( in med občinami) in na račun odhajanja v tuj i no. P r i tem je na prvem mestu občina Jesenice z največjimi negat ivnimi sa ld i na obeh področjih. V K r a n j u tega po java ne beležimo, čeprav je b i lo odjav na račun tuj ine v zadnjem letu tud i precej . Zan im i vo je, da je b i lo v Škofji L o k i v več zadnj ih le t ih opaz i t i odseljevanje, k i se je v le tu 1969 ustav i lo s s k r o m n o poz i t ivno raz l iko . M ig rac i j a drug ih repub l ik pa še vedno obstaja. S icer si pa ogle jmo podatke za celotno Goren jsko od leta 1962 do 1969.
K Z Z
Pr i jave Odjave
Let
o
Sku
paj
Iz
dru
gih
obči
n
Iz
dru
gih
repu
blik
Iz
tuji
ne
Sku
paj
v d
ruge
ob
čin
e
v dru
ge
rep
ub
lik
e
tujin
a
Sal
do
1962 3.188 2.652 517 19 2.613 2.298 250 65 575 1963 3.617 2961 680 21 2.835 2.462 282 91 782 1964 3.086 2.589 497 1965 3.436 2.540 896 1966 2.920 2.390 530 1967 5.196 4.234 934 28 4.612 4.099 414 99 584 1968 4.195 3.595 566 34 4.318 3.726 378 214 123 1969 5.329 4.574 680 75 5.470 4.635 514 321 - 1 4 1
Opomba : O d leta 1964-66 niso bile pri jave in odjave evidentirane ločeno po k ra ju pr ihoda al i odhoda (Podatk i Zavoda S R S za s ta t i s t iko ) .
Pod pr i j avami in od javami v o k v i r u drug ih občin so zajete: — selitve med nasel j i v is tem pr i javnem uradu — selitve med p r i j a vn im i urad i v is t i občini — selitve med občinami v S loveni j i .
KZZ Kr -n j Joži Puhar — Krajoc
Obetajoča načrti
Kladivarja Tovarna elementov za avto
matizacijo in precizno mehaniko K l a d i v a r v žirch je pred kratkim povabi la predstavnike poslovnih partnerjev in druge na informativni sestanek. Na n j em so goste seznanili z dosedanjim razvojem podjetja in načrti za prihodnje.
Kot je povedal direktor Vence Ambrožič, se je Kladivar v zadnjem času prelevil iz obrtnega podjetja v malo tovarno, ki s svojimi izdelki uspešno sodeluje z večjimi poslovnimi partnerji in se uveljavlja na našem tržišču, šestila, ki so bila nekdaj poglavitni izdelek, zamenjujejo clektromagneti in vibratorji.
Podjetje se je po krizi, v katero je zašlo leta 1968 in iz katere se je izkopalo s po!-močjo prisilne uprave, precej razmahnilo. V letih 1968 in 1969 je v razširitev proizvodnih zmogljivosti vložilo okoli milijon dinarjev. Učinek tega se je med drugim pokazal v nag!c:n naraščanju vrednosti pro izvodnje . Medtem ko je pred dvema letoma znašala roldrug milijon, se j » : e los povzpela na 32 m i l i j ona dinarjev.
Še večji skok predvidevajo za prihodnje obdobje. Leta 1972 naj bi namreč obseg proizvodnje porastel na 8,3 milijona, nakar bi naslednje leto že prekoračili 10 milijonov dinarjev. V tem časti bodo v podjetje vložili 2,8 milijona dinarjev, predvsem za stroje v proizvodnji, kjer so sedaj ozka grla. Razen tega nameravajo razširiti razvojni oddelek. Denar imajo že zagotovljen v obliki posojil od Ljubljanske banke, republiškega rezervnega sklada in občine.
Na omenjenem postanku jo predstavnik obči Žht skupščine pohvalil p izadevanja Kladivarja za tako nagel razvoj. Poudaril je, da je t^ *e toliko pomembnejše, ker je dejavnost, k i so se je lotili v tem podjet ju, obetajoča in donosna. Razen tega je za žiri smotrno , da ob ricor precej močnejši in osrednji gospodarski org:-.vi'zaciji AIpI-ni razvijajo tud i več manjših podjetij. si
KAJ J E PISAL
PRED SEDEMDESETIMI LET I O d številke do številke se
je »Gorenjec« vedno bol j pogrezal v močvirje politične agitaci je za svojo narodno-napredno s t ranko . K o t nasp ro tn i k i zdaj tud i Lamprc t i n njegovi somišljeniki n iso več i zb i ra l i ne sredstev, ne besed. Tako le očita političnemu nasp ro tn iku :
Zakaj farovška bisaga nima dna? Star kmet je povedal, da je nekoč prišel k njemu župnik in vtaknil svojo prazno bisago v njegovo revno Žitnico. Tam je bilo zrnja le malu, bil pa je hudič, ki je že dolgo tičal v skrinji in čakal. Hitro je zagrabil za vrečo in začela sta se z župnikom rnvati. V ravsu in kavsu je hudič odtrgal vreči dno. Zalo ima hudič še kdaj dosti, farovška bisaga pa ni nikoli zadosti polna — ker je brez dna.
Kmet, kdaj se. boš zdramil? Kdaj boš uvideli da iz tvoje kašče vsi ven nosijo, iz fa-rovške pa še nisi dobil zrna. Vsak stan in vsak delavec se briga za svoje koristi, se Združuje in izbira za zastopnike može svojega stanu in rodu, svojega gospodarskega kroja. Le ti, slovenski kmet, jemlješ za svoje zastopnike ljudi iz sovražnega ti tabora, iz tabora onih, ki te izkoriščajo. Le kako naj se ti boljše godi?
ZMEŠANE L A S E K U P U J E . . .
M e d oglasi v decembrsk i številki »Gorenjca«, le tnik 1900, zas ledimo tud i takšnele:
V nedeljo, 30. decembra, ob 7. uri zvečer velika misteri-jozna predstava, ki jo priredita svetovnoznana holandska dvorna umetnika in prva ilu-Zijonisla sedanjosti Mr. Cham-bly in Mm Kardec iz Amsterdama. Magične produkcije, polet skozi zrak, orijentalska čarobna ptica, skrivnostni kabinet duhov itd.
K a l i n i naj se le love na take oglase, narobe pa je bi lo le to, da jc tem s leparsk im predstavam dajala svoje pro-Btpre in svoje ime na vol jo — [ napredna Narodna čitalnica v K r a n j u !
Zmešane in strižene lase kupuje po najvišjih cenah velika trgovina Filip Weil v Spodnjem Kralovcu na Češkem.
Včasih so s i rezale dolge lase le ženske i n j i h prodaja le , da b i dobi le kako kroglico a l i nekaj krajcarjev. Danes b i ime l i to možnost tud i nekater i fantje, k i j i m očitno p r iman jku j e moških
hormonov — le tako se da raz lagat i n j ihovo veselje z do l g im i l asmi . A l i p a je šala, k i prav v teh dneh kroži od ust do ust : nekdo vpraša po žensko oblečenega dolgolasca, kaj je pravzaprav, moški a l i ženska. B r u m n i mladenič m u odgovor i , da je moški, ampak ne preveč zagrizen . . .
O B S K L E P U L E T A
Dne 29. grudna 1900 v svoji 51. številki se »Gorenjec« zahval juje svo j im bra lcem za zvestobo i n j i h vab i k naročilu še za pr ihodnje leto. M e d d rug im preberemo:
še nekaj dni in zatonilo bode tudi leto 1900 v morju časa. Poslovili se bomo od starega leta, obenem pa tudi od devetnajstega stoletja, ki je bilo osobito za Slovence prav velikega pomena.
Zlasti v duševnem razvoju je bila ta doba zgodna za nas. Valovje verskega gibanja, ki se je pričelo okrog leta 1650. na Francoskem, razlilo se je tudi čez Kranjsko ter odprlo pot svobodnemu raziskovanju, svobodni kritiki. Človekoljubne naprave cesarja Jožefa Drugega so odpravile marsikatero napredku protivno zapreko. Vrhutega je še francoska revolucija, predramivši vso Evropo, imela ta uspeh, da se je priborila veljava dolga stotetja tep-tanim človeškim pravicam, oživila svobodoljubnost in ustvarila ideja narodnosti. Stanovski predsodki so jeli ginevati.
In ko je v začetku ravno minulega stoletja zasedel Francoz naše dežele, prikazala se jc na našem slovenskem obnebju zarja enakopravnosti slovenskega naroda. — Žali, da jc ta doba prehitro mi-ntda in da je razen nekaj svetlih zvezd, tedanjih slovenskih menjakov, ki so se rodili pod slamnato streho duševno in telesno nepokvarjenega kmeta, ostalo le malo sledu. Slovenski narod se je potem pogrezal v globoko spanje, iz katerega ga je leto 1848. zopet zbudilo.
Slovenca je omamila svetla luč svobodne dobe in zamudil je najboljši čas. Naše
ga oratarja je nekako neprijetno dirnola prostost, ki jo je dosegel. Ni je znal ceniti. To priliko je porabila gotova kasta, ter ga ukovala v tesne verige, šele ob koncu stoletja je začel slovenski kmet spet misliti z lastno glavo in da sme živeti tudi zase, ne le za druge.
C. Z.
Učitelj F ranc P in ta r med učenci.
T u s v a na boljše Hiše v Sovodnju so se zgnetle n a d n u kot l ine , k i jo obda
ja jo pobočja Mrz lega , Bevskega i n Cerk l janskega v rha . P r o t i severu je Sovodenjščica i zkopa la ozko sotesko i n naprav i la prostor tud i cest i , k i povezuje vas z d r u g i m i k r a j i v do l in i . N a hribčku nad vasjo sto j i ve l ika hiša. Osnovna šola piše z v e l i k im i črkami na njeni p redn j i steni , kot b i se hotela ob iskova lcu že od daleč predstav i t i . Zgrajena je b i la pred vojno, takoj po osvobodi tv i pa so jo še razširili. »Imeti moramo popo lno osnovno šolo!« so tedaj r ek l i vaščani. Danes pa je šola le še na po l zasedena. P red nekaj l e t i , k o so združili vse osnovne šole od Po l j an do Sovodnja v centralno šolo v Goren j i vasi , je v Sovodn ju ostala le štirirazredna podružnična šola.
Vse je b i lo t iho, ko sem vstopi la na hodnik . Slišal se je le glas učitelja, k i je razlagal novo snov. Hote la sem počakati na zvonec, a sem se spomni la , da na tako ma jhn i šoli gotovo ne naznanjajo konca ure z zvonenjem. Zato sem kar po t rka la .
Ravno sem hotel končati in da t i odmor« je rekel učitel j , k i je odpr l vrata . »Lahko se bova pogovori la . F ranc Pintar,« se je še predstav i l . »Poklical bom tudi kolegico.«
Odšla sva v zbornico , k i je p isarna, knjižnica in zborni ca h k r a t i . K e r kur i j o samo v razredih, je tud i električna peč, k i smo jo prižgali, n i mogla ogreti .
»V Sovodenj sem prišel šele septembra, vendar m i s l i m , da sem prišel na dobro učitel jsko mesto. Prej sem b i l namreč t r i leta učitelj na podružnični šoli v S ta r i Ose l ic i . B i l sem edini učitelj na šoli. Zaposlen sem b i l ves dan, dopo ldan v enem razredu in popo ldan v drugem. T a m sem b i l res odrezan od sveta. Do avtobusne postaje sem mora l k repko s top i t i , da sem pr i šel v eni u r i , prav tako do trgovine. L a n i sem se poročil. K e r b i rad stanoval skupaj z ženo, sem se presel i l na Trebi jo . O d tam sem vsako ju t ro pešačil dobro u r o v h r ib v S taro Osel ico.
T u d i Zvonka Bogataj je nastop i la službo na sovodenj-ški šoli šele z začetkom šolskega leta. Prej je b i l a t r i leta učiteljica v Leskov ic i , pred l a n s k i m pa v Lučinah. Z možem, k i je učitelj glasbe na centra ln i šoli, imata v Goren j i vas i stanovanje, zato se
je v Lučine vozi la. Avtobus-• ne zveze s to hr ibovsko vasjo
p a so zelo slabe. V s a k dan se je Zvonka odpel ja la ob enajst ih zvečer v Lučine in se d rug i dan opoldne vračala. Zapros i l a je za mesto učiteljice na centra ln i šoli, vendar prošnja n i b i l a ugodno rešena.
»čeprav sem pros i l a za mesto v Goren j i vas i , sem ka r
j zadovol jna, da sem službo dob i l a tuka j . Sem domačinka in lahko stanujem p r i starših. Mož je v vo jsk i in tako je skoraj vseeno, a l i sem tu a l i b i b i l a na centra ln i šoli. V šoli sta mo ja p r v i i n drug i razred. Pouk imamo de loma k o m b i n i r a n . Od osmih do po l dvanajs t ih ima ta pouk drug i in četrti razred, tedaj pa se j i m a priključita p r v i i n tretj i . E n o uro imajo skupen pouk . Združimo j ih p r i r i san ju , pet ju in telesni vzgoji.«
»Vsak dan sva v razredu po 7 ur . V večjih šolah imajo učitelji poleg pet minut odm o r a ob koncu vsake ure, še »okenčke«, proste ure, ko lahko počivajo a l i se pr iprav l ja jo na pouk. P r i nas to n i mogoče. »Za pouk pa se p r i prav l java v popo ldanskem času,« je dopo ln i l Zvonko .
»Kako preživite pros t i čas?« me j c še zanimalo .
»Ga skoraj n i in kar prav je, da je tako. V vasi je le k i n o ob sobotah a l i nedel jah, avtobusne zveze z Gorenjo vasjo a l i škofjo L o k o pa so slabe.«
O t roc i pr ihaja jo v šolo iz vasi v k o t l i n i , p a tud i s h r i bov. V četrtem razredu i m a najdl je do šole Podobn ik E d vard s Cerk l janskega vrha . V
pojočem »tominskem« narečj u je pr ipovedoval , da m o r a vsa-k dan od doma že najmanj eno uro pred začetkom pouka. Sedaj je še skoraj tema , ko odhaja, čeprav ima tako daleč do šole, n i manjk a l letos še noben dan.
»Doma imamo ve l iko kmet i jo , zato pomagam popoldne a tu p r i k rm l j en ju živine. M a m i pa pr inesem iz trgovine, kar potrebuje.«
Dolgo pot naredi jo nekater i o t roc i vsak dan. Vračajo se pozno popo ldan, obloženi ne samo s šolskimi k n j i g a m i , temveč tud i z moko , s ladkor j em i n podobn im.
L. Bogata j
E d v a r d Podobnik
Z otroki se ni dobro šaliti
Hitro podaj ljubici roko, prijazno vzemi od nje slovo, da mislila ho nate vedno samo, ko te leto in pol pri njej ne bo.
Neke nedelje so se pri meni zbrali prijatelji. Žena je dala na mizo čaj in pri-sedla na divan, pripravljena za dolg in prijeten pogovor. Družba je bila moška in žena je mislila, da ho prav ona središče pozornosti. Prijatelji pa so hitro popili čaj in jaz sem predlagal nekaj partij šaha. Žena se je veličastno oddaljila.
Ker je bila vzgojena, v sobo ni stopila cele tri minute in ni izražala svojega mnenja o moških naglas. Da pa bi gostje ves čas čutili njeno skrb, je v sobi pustila Mišo. To je najin šestletni fantek, ki zna čudovito vtikati svoj nos v vse stvari, ki se ga ne tičejo.
Miša je bil prepričan, da so se gostje zbrali edinole zaradi njegove zanimive osebnosti. Ko je začel naglas brati Cipollinove dogodivščine, smo se zavedli, da je napočil čas pogajanj.
— Miša, teci k otrokom na dvorišče, je rekel prijatelj.
A za odhod je Miša potreboval nadomestilo.
— Šla bova v živalski vrl! je predlagal.
Takoj sem soglašal, da bi šla v živalski vrt. Seveda ne danes, ampak naslednjo nedeljo. Miša je premislil in se strinjal. Oblekel se je in stekel na dvorišče, kjer je imel pomembne opravke. Spremil sem ga z lahkim srcem. Teden, sem premišljal je dovolj, da bo sin čisto pozabil na obljubo.
Naslednjo nedeljo zjutraj, ko sem pregledoval poslednje sanje, je odeja počasi spolzela z mojega telesa. Odprl sem oči. Pri postelji je stal Miša in gledal name s svojimi svetlimi očmi.
— Vstani, papa, je rekel, mudi se.
— Kam? sem vprašal. — V živalski vrt, je odgo
voril Miša. Ko sem se zaradi lahne
omrtvelosti končno le zbudil, sem mu rekel:
— Pa res nimaš sreče, fantič moj. Danes je živalski vrt zaprt. Torej, prijateljček, bova šla pa kdaj drugič.
Miša je molče odšel, jaz pa sem začel brati časopise. Čez nekaj trenutkov je Miša pritekel v sobo. S stola je vzel moje hlače, stopil k postelji
— Obleci se, papa, vse je v redu. Živalski vrt je odprt. Z mamo sva v imeniku poiskala številko in telefonirala. Rekli so nama:
— Pridite, slon je danes dobro razpoložen!
No, pa smo tam! Enkrat danes morajo priti prijatelji, ta živalski vrt pa mi grozi, da bo razblinil vse načrte. Položaj moram nujno razrešiti.
— Seveda, dobro je, da je živalski vrt odprt, sem pripomnil.
Toda, saj vidiš, Miša. bolj slabo se počutim. Bojim se...
Kam pa? ... Nisem še uspel premisliti
položaja, ko se je Miša vrnil. In ne sam — z njim je bila soseda, zdravnica.
— Ste bolni? je zaskrbljeno vprašala, malo bom poslušala. Tak ... tik . . . Dajte, pokažite jezik! Hm .. . Lep je! Kaže, Pavel Petrovič, da le živci niso v redu. Več dobrega zraka morate dihati, dragi moj, sprehajati se morate.
Soseda je odšla. Situacija je bila brezupna.
— Da, Miša, sem rekel, zdaj sva pa v zagati. Mislil sem, da je živalski vrt danes z.aprt in sem povabil strica Pet jo, Semjona Semjonoviča in Sergeja Kuzmiča. Ali razumeš, kakšna sitnost.
Miša je razumevajoče po-kimal.
— Dokler naju ne bo, naj se poigrajo na stopnicah, je rekel malček.
— Že, ampak užaljeni bodo, sem rekel. Razumeš, užaljeni.
— Užaljeni, se je strinjal Miša.
S pačil se je, kar je bilo razumeti kot dobro znamenje in odšel, meni pa je odleglo. Iz hodnika se je slišal njegov glas. Gotovo je s prijatelji pretehtava! načrt za nedeljsko igranje. Mirno sem bral časopis.
Vrata so se s treskom odprla.
— Obleci se, papa, je ukazal Miša, greva v živalski vrt.
— Kaj pa Petja, Sem j on Semjo ... sem zajed jal.
— Hej, vse je v redu! je rekel Miša. Vsem sem pozvonil in rekel, da si bolan in da ti je zdravnik predpisal svež zrak.
A. B.
Neki praznovernež je obesil na svojo hišo napis: — Naj ne vstopi sem nič slabega,
»Kako boš pa zdaj ti sam vstopal v svojo hišo?« ga je vprašal Diogen.
Prometni miličnik: »Kam se peljete? To je vendar enosmerna ulica.« Šofer: »Saj tudi vozim te v eno stranim
Črnuh se je tistega usodnega petka, k o so mora l i od i t i vs i tr i je k vo jakom, že navsezgodaj odprav i l k Je ramu. Prejšnji dan je namreč srečal M i h c a , k i m u j c povedal , da gredo služit svojo domov insko dolžnost naslednje ju t ro . Da ne b i zamud i l , je vsta l že ob pet ih, vrgel staro srajco in ponošene čevlje v vrečo, na v rh pa je dal debel krajec k r u h a , k i ga je dob i l p r i Pon ikvar ju .
M i n u l i sta že dve u r i , ko je še vedno z vrečo ob sebi sedel na vodn jaku pr i Jeramo-v ih . M i h c a in Žolne še vedno n i b i lo , čeprav so se zmeni l i , da gredo na p r v i v lak za L jub l jano .
»Ah,« si je zabrunda l , »bosta že prišla!« Zaupa l je, da bolje vesta, kdaj mora jo b i t i v mestu.«
Mihec je noč pred odhodom seveda preživel p r i T inc i .
»Zvesto te bom čakala.« »Mislila bom le nate.« T i dve mis l i sta ponavl ja la drug drugemu
ka r naprej . T u in tam sta potočila tudi kakšno solzo. K d o r j u ne b i poznal , da sta zelo čustvena, b i m i s l i l , da sta še otročja. Sklen i l a sta, da s i bosta p isa la vsaj vsak dan enkrat in si tako delno olajšala srčni bolečini.
K o jc T inca pr ipe la svojemu fantu nagelj, je Mihec b ruhn i l v silen jok. Z d l anmi s i je pok r i l obraz, se usedel na stol i n neutolažl j i vo j oka l , čez čas je iz jecl jal :
kovancev v žep, drugače p a sta se pos lov i la , kot b i šel v mesto na sejem. Črnuh ga je srečal že na pot i k Je ramu.
K o so se usedl i n a voz, nobenemu še n a mise l n i prišlo, da b i pol . V s i tri je so se držali zelo k i s l o . M ihec je ime l oči vseskozi malo rosne, Žolna je bu l j i l nekam neznano, Črnuh pa je b i l že po narav i vedno t ih i n m i r en . N i t i na kraj pamet i j im ni padlo, da b i šli iskat harmon ikar j a , čeprav so se prej zmen i l i z n j i m . še zdaleč j i m n i prišlo ponoči na mise l , da b i da l i na streho voz z gnojem, čeprav je b i l to splošen običaj fantov s Potoka, ko so odhajal i k vo jakom.
K o je voz že ropotal pro t i Jaršam, so se vs i tr i je še enkrat oz r l i p ro t i Po toku . P r i jetna, l j ubka vasica se je na r obu mengeškega pol ja s t iska la pod Krvavec , s severne strani so j o ob jemal i gozdovi, skoz i vas pa je žlobudral bister potok. Žolna je na t ihem pesni l kot b i žebral mol i tev :
Pozdravljena, vasica moja rodna, pozdravljena domača polja plodna, kako lepo zopet bo tedaj, ko vrnem se v domači kraj!
»Saj ne greste na fronto,« se je zasmejal Jeram, da b i j i m v l i l nekaj poguma.
»Kdo ve, tovariši,« je zamišljeno p o k i m a l Mihec , žolna je le skomign i l .
»Mi smo šli naravnost pred topove, pa s i n i smo bel i l i las,« je nadal jeval voznik. »It i v m i rnem času k vo jakom je prava šala.«
Nihče m u ni p r i t r d i l .
K o m a j so se pr ipe l ja l i na postajo, že je pr ipe l ja l v lak. Usedl i so se v p r v i vagon in
Črnuh, M i h e c I van S i v e c
p a še Žolna »Kaj p a . . . če se n iko l i več ne vidiva?!« »Kljub temu b o m ostala tvoja,« je r ek la
T inca in še sama glasno zahl ipa la . »Nikogar več ne b i marala.«
B i l o je že sedem proč, k o se je M ihec spomni l , da mora k l jub vsemu od i t i . T inc i je pok l on i l še pesem, rekoč:
»Ti še ne veš, kakšen umetniški talent se skr i va v meni . Svo ja najg lobl ja čustva sem izraz i l tule.«
T inca k a r n i mogla verjet i , da je njen dobr i fant pov rhu še tako odličen pesnik. In ravno zdaj, ko je zvedela, da piše pesmi, se bosta mora la ločiti. Taiko glasno je za jokala , da se je prav gotovo slišalo i z hiše. M i h c u se je dob ro zdelo, d a je Zo ln ina pesem tako čustveno delovala nanjo. Na to je dejal :
»Veš ka j , mo ja T inca ! Obrišiva si solze i n se poslov iva. M o j a vojaščina je v b is tvu dokaz , d a sem prav i fant, n a k a r moraš b i t i ponosna. Navsezadnje je to začetek pot i za na j in zakon. Z najhujšim pr ide vedno najlepše.«
K o je M ihec s top i l 'iz Tinčine hiše, se je zravnal . Obr i sa l s i je solze z l i c a in se poskus i l nasmehni t i . Vendar ga je v lek lo bol j n a k is lo , čeprav se je hote l držati za rad i l j ud i veselo. Kovček p a je v lekel pos t ran i , da je b i l v idet i še manjši.
»Saj je kot otrok,« so ugotavl jale ženske n a vasi . M ihec sam pa je men i l , da je ma lo tako postavnih fantov.
»Takoj odrinimo!« je rekel M ihec J e r a m u k i je ravno napregal kon ja .
»Pepeta še ni,« j e povedal Črnuh, »Skoči ponj , tovariš.« žolna aH Pape Podlesek se je doma poslo
v i l zelo na h i t ro . Žena m u je s t i sn i la nekaj
molče opazoval i naravo. N a vsaki naslednj i postaj i je vs top i lo več fantov s kovčki. Skoraj vs i so b i l i veseli in nasmejani .
»Vesta kaj,« se je spomni l Mihec . »Vsi so nekam raz igrani i n razposajeni. B o d i m o še mi!«
»Samo kako,« ga je žalostno pogledal Žolna.
»Kako?« je zabrundal črnuh. »Tukaj v kovčku i m a m steklenico pravega
domačega žganja. M i s l i l sem jo shrani t i za hujše čase, ampak slabše že ne more b i t i kot je sedaj. K a r pop i l i ga bomo.«
»Kajpada,« se je s tr in ja l Žolna, črnuh p a je tud i p r i k i m a l .
V L jub l jano so se pr ipe l ja l i že precej boljše volje; kar j im je manjka lo , pa so nadoknad i l i v gost i lnah, preden so prišli do vojašnice. Šele pozno zvečer so se jav i l i na zb i rnem mestu. Odrejeno je b i lo , da bodo noč prespal i v ve l ik i sobi z os ta l imi prišleci, naprej pa bodo šli nas lednj i dan. — Zjutra j so dob i l i že vojaški zaj trk.
»Če bo zmeraj tako slabo, bomo k m a l u v k r tov i deželi,« je i z jav i l Žolna vpričo of i cirjev.
Potem so vojake razporedi l i , k a m kdo gre. K o so koga imenoval i , je mora l s top i t i naprej in se priključiti skup in i , k i j i je b i l dodel jen.
M ihec je b i l že tako majhen, ker pa zadnje čase n i ve l iko spal , je b i l še bled pov rhu . Nekemu podnaredni iku se je čudno zdelo, k a k o da so i zbra l i tako majhnega i n slabotnega fanta za vojake, zato p a je vprašal, kaj dela tu .
»Kakšen prav i fant m o r a vendar b i t i t u d i zraven,« m u je odgovor i l samozavestno.
«
R a z c e s i j a MIHA KIINAR (MESTA, C E S T E I N RAZCESTJA) I V . D E L
»Presenetila ga bom,« p rav i štefi, obenem pa zamolči, da je pred d o b r i m tednom p isa la posta-jenačelniku v Tutz ing , znancu, k i j i je pomagal i ska t i s led za S l a vkom, k i ga je tašča takrat , ko j i je hotela s pomočjo penzberških vel jakov i z t rgat i o t roka , skupaj z župnikom odpel jala v tutzinški samostan. Računala je, da bo že predvčerajšnjim preje la postaj enačelnikov odgovor, saj je postajenačelnik pozna l F ranca , Tutz ing pa tud i n i tako oddal jen od Penzberga, da b i postajenačelnik ne mogel poizvedeti , kaj je pravzaprav s Francem. Odgovora še n i in ga najbrž do petka ne bo. V sredo bo odpotova la k S l a v k u v L jub l jano . Včeraj je dob i l a dokumente za pot preko kral jev ine S H S in Avst r i j o . Danes je ponedeljek. Pojutrišnjem pojde. Vse i m a že pr iprav l j eno in komaj čaka, da bo p r i o t r oku , W ga že dve let i n i v idela. T u d i otrok mora b i t i tak, kako r da na njena vra ta ne t r k a pomanjkanje, k i bo vstopi lo , čim bo porab i la svojo zadnjo rezervo. T a se je te dn i močno zmanjšala. Vendar ne m i s l i na to, marveč m i s l i na pot k s inu i n potem s s inom na Bavarsko . Zato na odgovor tutzinškega postajenačelnika, če ga j i pismonoša ne bo prinesel do j u t r i , ne bo čakala. Ve, kje je Franc , k i ga hoče s svo j im p r ihodom presenetit i i n m u ugajati , pr iprav l j ena na spravo, do katere mora p r i t i zaradi o t roka . »Otrok ga bo pretresel,« s i p rav i . »Vselej ga je,« j o nosi spom i n v t isto noč, k o se je s S l a vkom v naročju pr ipe l ja la pred L lovdovo t i skarno v T r s t u z namenom, da se bo od F ranca samo pos lov i la i n m u povedala, da je med n j ima konec in da bo odslej živela s S l a vkom sama in se tud i sama Preživljala, pa jo je F ranc pregovor i l , da je prenočila v njegovi sob i i n da se bosta nas lednj i
dan o vsem pogovor i la . Z jutra j (ponoči je delal ) je res prišel, s top i l p red postel jo, k jer je ležal o t rok in ko je o t rok začebljal i n se m u nasmehn i l , se je raz joka l in jo p ros i l , naj m u opros t i , vse opros t i . Ho t e l se je obtoževati i n j i izpovedat i svojo k r i vdo , p a m u n i pus t i l a , saj j o je srečanje med n j i m in o t r okom ganilo, tako zelo gani lo, da se m u je vrg la v ob jem i n m u vse, k a r j i je do tedaj hudega pr izadeja l , odpust i l a , p r i t em pa m u položila r oko n a usta , češ da se m u n i treba izpovedovati i n da noče ničesar slišati.
N a to srečanje je te dn i večkrat m i s l i l a i n b i l a čedalje bol j prepričana, da j i je F ranc hote l o d k r i t i tud i t isto skr ivnost , k i j o je kasneje o d k r i l a sama in k i jo je tako zelo ran i la , da je nehala verjeti v l jubezen. A l i n i potem sama k r i v a , če se j i F ranc in r a z k r i l i n če se je potem njegovo beganje za t isto žensko nadaljevalo. K o b i m u pust i l a , da b i se j i izpovedal , b i najbrž t is ta bogata rdečelaska izgubi la ves svoj vp l iv nanj in b i ne podlegel več njenemu zapel jevanju.
Da , tako b i b i lo ! »O, mars ikda j sem b i la sama k r i v a , da n i b i l o
med nama vse tako, k a k o r b i mora lo biti,« b i začela pr ipovedovat i R o z i k i in prevrednot i la zakonske odnose s Francem tud i s svo j imi napak a m i , s ka te r im i je sedaj pred seboj opravičevala celo Francovo nezvestobo, k i se j i je še do nedavnega zdela neodpust l j iv i greh.
O tem bi govori la R o z i k i , pa je p ravkar zagledala pismonošo.
»K nam gre. Najbrž p i smo zame,« se Štefi v znemir i .
» Iz Nemčije je,« se oglasi pismonoša, čim se Štefi pojavi na pragu.
» Iz Nemčije? Najbrž bo Lehmannovo,« si m i sl i Roz ika . Štefi bo prav gotovo nerodno. »Najbolje, da grem . . . Grem,« p rav i in pogleda Štefi, k i j i d rht i j o roke k a k o r od mraza, čeprav jesens k i dan n i mrze l . »Oglasi se mimogrede, preden pojdeš,« se Roz i poslav l ja .
»Bom,« ob l jub i Štefi odsotno, zakaj p i smo je iz Tutz inga .
Zadovo l jna je, da R o z i k a odhaja. P r i b ran ju tega p i sma hoče b i t i sama.
— Gradige F r a u . . .
P i smo je dolgo. Tutzinški postajenačelnik se j i opravičuje, ker j i n i mogel odgovor i t i z obratno pošto. Vesel je, ker ga je p ismo našlo, čeprav je že upoko jen in je mora l zapust i t i postajno stanovanje in se presel i t i d rugam. V čast si šteje, k e r ga lepa gospa ( tako j i piše) n i pozab i la T u d i on, je n i pozabi l . 2e dvajsetega leta pomlad i je srečal gospoda Franca Fede i i a in ga vprašal po soprogi , on pa m u je lahko samo žalostna odv rn i l , da o gospe ničesar ne ve.
— Reke l je, da ste ga zapust i l i . »Zapustila?« preplav i Šteli rdečica. — Povedal sem m u , da se na Bavarskem niste
počutili najbolje, vendar sem zamolčal, da sva skupaj i ska la vašega s ina, k i mora b i t i zda i že odrasel deček. N i sem hotel , da bi gospoda vznem i r j a l . 2e tako se m i je zdel ves pobit in nesre čen, ko m i je pr ipovedoval , da ste odšli neznano k a m in si najbrž i zbra l i koga drugega.
»Nesrečen in pobi t? To je dobro znamenje,« s i m i s l i Štefi in to l iko da ne vzdihne: »Ubogi Franc!« pa j i vzd ih zastane že ob naslednj ih vrs t i cah.
— Gospod se čuti osamljenega in nesrečnega, vendar sem ga lani v idel v družbi pošne u rad niče iz Penzberga, k i mi jo je celo predstav i l . .
»To je ona! Ona!« prebledi Štefi. — Slišati je, da l j ub imka z njo. »Tako? Pa saj je ne mara . N i k o l i je ni maral,«
b i Šteli rada odgnala l jubosumje, k i se je čedalje bol j polašča, njena vera, da b i se naposled vendarle dalo živeti z možem, pa bolj p lahni kakor k r i na njenem obrazu. »Ona! Ona ga je omrežila,« ponavl ja bleda, obenem pa razume, zakaj F ranc n i dobiva l S lavkov ih pisem in da bi S lavko n i k o l i ne zvedel zanj , ko b i ne pisal M r a k o v i v Starnberg .
— M i s l i m , da vam bo njegovo obnašanje p r i šlo kar prav. čeprav m i niste p isa l i , zakaj naj poizvedujem za vašim soprogom, m i s l i m (vsaj tako sk lepam) , da se nameravate ločiti. Prav r ad vam grem za pričo, saj vas g loboko spoštuj em i n cen im . . .
»Ne, ne! To ne more b i t i res! Ne sme b i t i res!« Toda zakaj b i tutzinški postajenačelnik lagal? »Franc se n i spremeni l . N i se spremeni l . Ne,
ne po jdem k n j emu. Ne po jdem .. .«
Vinharji in bližnja okolica (6)
4 debele prašiče za prodajo, 2 za dom
Razen krošnjarjev, k i smo j i h omen i l i v prejšnji številki, so nas včasih ob iskova l i tud i Ribničanl z o g r o m n i m i bremeni suhe robe, pa še Štajerci z emaj l i rano posodo. Iz Komende Prt K a m n i k u pa je neka stara ženska pr ines la večkrat celo vel ik koš cvetličnih lončkov i n druge lončene posode za k u hinje.
Med obema vo jnama človek u torej res ni b i l o treba stopi ti čez domači prag, če je " o t e l ka rko l i kup i t i . Še celo Pek v Goren j i vasi je svo j im vajencem naložil k r u h a v koš, oa so ga nesli po hribih," toda kmetje k r u h a niso r ad i k u poval i , saj j e b i l o takrat ve-v e l i k o žita doma. Le denar ja , tega ni nihče pr inese l ok rog !
On ien im naj po tem še raz-n e živinske mešetarje i n me-£,arJe; tud i teh n i b i l o m a l o i o je b i l o g l ihanja i n kregan ja , ko je b i l o vse pod ce-
o ! Kmet j e so vsak dan p r i k o v a l i boljše cene: »Saj ta-* ° ne more i t i naprej!« so jnodroval i , »če ne bo vse * m e t e vrag pocitral.« Najbo l j s e spomin ja Predmašančko-vega očeta, k i je imel navado reči, ko je s top i l v hišo, namesto pozdrava: »Kaj se gegate !?« . To je b i l gotovo " i s t a r s k i pozdrav. Bolantač
H ° t o v l j e je b i l bolj konj
s k i mešetar. Pa loški mesarj i so večkrat prišli, vendar tem l judem niso rad i prodaj a l i živine, ker so b i l i preveč nabr i t i , vedno je b i l o kaj narobe v našo izgubo. Najbo l j ša kupca od vseh sta b i l a vsek a k o r mesar ja K o r l Maro l t iz Sovodnja i n J a n k o K lemen-čič iz K r a n j a (Komar j ev z Gabrške gore). Eden kot d ru gi je prišel, žival pogledal , povedal so l idno ceno in pa, kdaj naj se prašiči pr ipel je jo . Za ta dva smo vagal i vselej samo doma , potem pa je on pred k lavn ico nekaj k i logramov o d b i l »za taro« in vse je b i l o v redu. Čeprav je b i l o treba daleč pel jat i , pot s kon jem je b i l a dolga, je b i l o tako še vedno bolje, kot pa imet i op ravka s prevarant i .
V s a k o leto smo proda l i pri nas po štiri debele prašiče, od kater ih je vsak vagal tud i čez 200 kg. Dva smo p roda l i spomlad i , dva jeseni , dva pa
sta ostala za dom. K o je oče pel ja l prašiče, je ponavadi potem v trgov in i naložil koruzo za nadal jnjo rejo. K o r u ze doma n i smo pr ide lova l i . To je b i l takrat , ko je b i l a do Po l jan le razdr ta kolovozna pot, precej težko zaslužen i denar. Posebno, če je b i lo s labo vreme, je b i l o hudo. Nekoč je prišel oče zelo pozno domov in do kože premočen ter b laten. K o se je preobleke l , je mat i hi te la pra t i obleko ; tako j j o je pobasala v škaf vode, toda v notranjem žepu pruštafa (suknjiča), v fudii (v podlogi ) , je b i l a še denarnica z izkupičkom za dva težka prašiča. Zapaz i la jo je šele, ko j c začela mencat i obleko v vod i . Vse je b i lo uničeno. S prav ma lo upan ja je oče nesel denar naslednj i dan v L jub l j ano v banko zamenjat. Imel pa je srečo, da so m u verjel i vso zgodbo. Tako j je dob i l vse nazaj, brez odb i t k a .
Smo lo pa je mel nekoč tud i loški mesar Matevž (ne vem, k a k o se j c p isa l ) . M e d kmet i je b i l na bol j s labem glasu, p a se ga je nekoč nek a neznana ženska ma lo sposodi la , šla je k n j emu v mesnico in se predstav i la kot Kršišnica iz Bačen, češ da i m a naprodaj par debel ih prašičev, ker pa n i m a časa, da bi še enkrat hod i la v L o ko, ga je p ros i l a , da ji je p la
čal v t rgov in i precej visok račun za nakupl jeno blago. Saj se je tud i sam zanesel na kmete! Toda — ko je prišel v Kršiše, n i b i lo ne prašičev ne tiste ženske, k i m u j i h je proda la . V s i so seveda debelo gledal i . Mesar Matevž je vse skupaj naznani l orožnikom, vendar tiste ženske niso mogl i na j t i .
N e k i brezposelni mesarsk i pomočnik pa je sredi največje gospodarske kr ize želel uboge kmete vsaj malo »potolažiti«. Prav dobro se še spomin jam, ko je nekega lepega dne s top i l v hišo mlajši, lepo oblečen moški. Takoj je vprašal, če je naprodaj kaj debele živine, in h i tro p r i p o m n i l , da je zdaj ka r naenkrat kr ize konec. »Kajti,« tako je ves navdušen hi te l p rav i t i , »odprle so se državne meje za izvoz debele živine.« Izdajal se je za pomočn i k a p r i mesarskem podjetnik u Sršenu v Medvodah.
»V ponedeljek,« je p rav i l , »so v K r a n j u k u p c i pada l i po debel i živini ko t granate. V po l ure je b i l o vse sejmišče prazno. I n zdaj je gospod pos la l mene po h r i b i h , da ugotov im, k o l i k o je kje blaga, ker bo p o k u p i l vse i n vse tako j plačal. Seveda i m a prednost res lepa i n debela m lada živina,« je še p r i p o m n i l . K d o ne b i verjel v tako odrešilno novico!?
Oče ga je pel jal v hlev. K o sta vstopi la , je ves navdušen /akl i ca l : »O, to bo gospod vesel!« B i l je po ln hlev mlade rejene živine, šel je od goveda do goveda in vse pre t ipa l od repa do glave, ne meneč se, k a m je s top i l . »Nobenega dvoma,« je reke l , »gospod bo najprej prišel k vam.« K o s ta z očetom prišla nazaj v hišo, je nadal jeval : »Jutri dopoldne bo gospod prišel z av tom v Pol jane, šel b o m do l in ga obvest i l , okrog enajste ure na ju že pričakujte, takoj boste zg l iha l i i n živino potem odpel ja l i v Pol jane, k jer bomo tehtal i . Tako j boste dob i l i vse plačano, za dva d inar j a dražje p r i k i l o g ramu ko t j e b i l o do sedaj.«
M a r i j a F r l i c (Nadal jevanje )
G o r e n j s k i k r o j i i n l j u d j e
Kako so SLAK! osvojili Ameriko (7)
»Vzdolž široke, pregledne, izredno sk rbno označene ceste sto j i vse polno r ek l amn ih tabel z nap is i , S L A K ' i n našimi fotograf i jami. Ogromne so in že od daleč vidne, zato j j i h je e levelandski sodnik iz- | ko r i s t i l v propagandne namene; podnje je obesi l svojo s l iko in poročilo, naj meščan i na bližnjih vo l i t vah glasujejo samo zanj . U p a m , gospod sodnik, da ste uspe l i . Ampak p r i nas b i učinkovali p r i smukn j eno in zagotovo propadli.«
P O N O R E L A MNOŽICA »Spominjam se lanskolet
n ih smučarskih skokov v Plan i c i , ko so miličniki zarad i nepopisnega navala voz i l dob iva l i sive lase. No, približno tako je b i l v idet i pa rk i rn i p ros to r zraven farme, kamor smo b i l i namenjeni . V i d e l sem več kot dva tisoč avtomob i lov , množica izseljencev o d b l i zu in daleč pa je štela na jmanj sedemtisoč l jud i . K o smo se z okrašenim vozom pr ipe l ja l i p red oder, so ob i skova l c i skoraj ponore l i . Pet minut je t ra ja l aplavz, pet minut suno mora l i pozira t i vne t im fotoamaterjern. šele potem so n a m dovo l i l i p r i j e t i za instrumente .
D v o m i m , če b o m znal op i sat i občutke, k i sem j i h ime l ob pogledu na poslušalce. S leherno pesem so hotel i s l i šati dvakrat a l i t r i k ra t . S m e h i n jok , oboje h k r a t i , s ta j i m kremžila obraze. Večina presunjenih ro jakov je pozabi la , da j ih od rojstnega k ra j a loči brezmejno morje , da smo pravzaprav le i luz i ja nečesa daljnega, i luz i ja pretek lost i . Prese l i l i so se domov, med dolenjske griče, med p r i m o r s k o kamenje , med štajerske vinograde i n gorenjske pašnike. Nihče n i opaz i l letala, k i je krožilo v i soko nad farmo i n prevažalo napis AVelcome S lak ! ' . P r i zna t i mo ram, da je užitek nastopat i v vzdušju, kakršnega so us tva r i l i udeleženci p i k n i k a . V S loven i j i česa po- [ dobnega n i smo in zagotovo ne bomo n i k d a r doživeLi.
V m e s n i o d m o r je b i l namenjen ma l i c i . S k r b n o zastraženi, obkroženi s t ropom pol icajev, k i je odganjal vsil j ivce, smo odšli pro t i kmet i j i . Nihče n i mogel b l i zu . L jud je so sicer pro tes t i ra l i , a m p a k po l ure m i r u , po l ure obedovanja smo naravnost k r vavo potrebova l i . P r og ram j c namreč tra ja l skoraj štiri ure , k i sta j i m sledi l i nadal jn j i dve u r i podpisovanja avtogramov. Neka j tisoč plošč, s l ik in koncer tn ih l i stov sem počečkal. D a je šlo hitre je , se n i smo smel i z n i k o m e r pogovar jat i . Samo sede l i smo, p i sa l i ko t av tomat i i n de l i l i nasmehe. P Povem naj, da je ob k oncu d i renda ja na prizoriščni prostor p r i spe la tud i posebna
ek ipa clevelandske televizijske družbe. Presenetl j ivo, toda do takrat je n i nihče obvest i l , da so v mestu nekakšni S l a k i , k i burka jo dolgočasno vsakdanjost prebivalcev ameriške L jubl jane. Snemalce j č pos la la po f i lmat le p i k n i k , organiz i ran na čast 7. septembru, de lavskemu prazn iku . A namesto običajnega veseljačenja so fantje zagledali nepregledne vrste ganjenih gostov, k i se zgrinjajo okrog skupin ice muz i -kantov. S i lno j i m jc b i lo žal, ke r n iso bolj pohi te l i i n ,11 je l i ' koncerta. K a m e r a je tako l ahko zabeležila edino zadnje dejanje dneva — gnečo i n sredi nje nasmejane Kran j ce v na rodn ih nošah, skr i te za kupe papir jev i n ovitkov.«
»B ITKA« V H O T E L S K I VEŽI
»V hotel smo se v r n i l i pozno zvečer. L j u b k a Patt , k i s k r b i , da strežniki nemud o m a ugodijo vsem željam i n m u h a m članov ansambla , je brž naročila večerjo in p i jačo. Obenem smo zvedel i , da so oboževalci — k l jub molčečnosti uprave in osebj a hiše — o d k r i l i številke naših sob ter da ducat H r v a t i c p r i p rav l j a . invazijo ' . M e n d a n a m mis l i j o demonst r i ra t i »ljubezen po ameriško'. Nov ica me je sprav i la v dobro vol jo. K o m a j čakam, kdaj bodo zunaj zadonel i d r obn i k o r a k i .A glej, smola ; noč mine brez razbur l j i v ih doživljajev. Z jutra j vs top i Patt i n pove, da so punce res vdrle v stavbo, da pa j i h je pre-stregla nočna izmena stražarjev, k i bd i nad dragocen i m i ' stanovalci sedmega nadstrop ja . Razvne l se je pravcat i spopad.
V sporedu turneje piše, da imamo 8. septembra prost dan , posvečen odd ihu in izle tom, zato ležimo do deset ih . Potlej od idemo kosi t v restavraci jo K O N T I K I , fantastičen havajski l oka l , k jer človek dob i vt is, da je' zašel v popo lnoma drug, sanjsk i svet. Prostor , k a m o r zunan j i trušč ne seže, osvetl jujejo barvaste luči nenavadnih ob l ik . Razde l i l i so ga v desetine ma jhn ih lož. M e d posamezn i m i m i zam i teče voda. Vse je m in i a tu rno i n se čudovito poda k n i zkemu, iz bambusov ih pal ic nare jenemu stropu . Improv i z i rane j ed i l n e kote' ne ločujejo klasične pregrade, temveč spretno rezljanj leseni k i p i . H r a n a je kajpak tudi popo lnoma ,v s t i l u ' in obsega izključno havajske specialitete. Ponjo greš v ekzotično kuh in jo , k i so jo poživili z d r o b n i m i slapov i . Preprosto vzameš krožn ik i n si naložiš kar t i srce poželi i n k o l i k o r zmoreš prebaviti.«
(Nadaljevanje prihodnjo sred«)
Avtor potopisa Franci Sever, fotografiran ob slapovih Niagare
Lincolnov spomenik, impozantna stavba, s katero so Američani počastili spomin na enega največjih predsednikov v zgodovini Združenih držav, sodi med najbolj oblegane turistične objekte VVashingtona
številne obiskovalce Kennedyjevega groba na Arlingtonu je pesem Fantov s Praprotna močno prevzeli*
AGROTEHNIKA obvešča cenjene kupce
V kratkem bomo odprli konsignacijsko skladišče za prodajo znanih in kvalitetnih traktorjev
DEUTZ
Enostavna oskrba z nadomestnimi deli iz domače proizvodnje (TAM)!
Zahtevajte prospekte, cene in ponudbe pri:
agrotehnika
Kupcem bodo na voljo:
traktorji tip D 2506— 23 KS DIN
traktorji tip D 3006— 32 KS DIN
E X P 0 R T — I M P O R T , L J U B L J A N A , T I T O V A 3 8
Agro tehn ika , pos lova ln ica Celje Agro tehn ika , pos lovalnica M a r i b o r Agro tehn ika , pos lovalnica M u r s k a Sobota Agro tehn ika , pos lovalnica L ju tomer Agro tehn ika , pos lova ln ica Poreč
D M
8 866
9.369
Asch
62.980
66.554
U S J
2.422,5
2.560
Car ina i n stroški
13.914,00
14.647,00
traktorji DEUTZ so sodobni traktorji 0 menja ln ik z 8 prestavami naprej i n nazaj £ regulaci jsko hidravlično dvigalo I. kategorije S) zračno hlajen die/el motor 0 traktometer £ komple tna elektro oprema % dvojna sk lopka # možnost bočnega pogona kos i ln ice Q širok asort iment dodatne opreme
©i#H0BBY GUMA nagrajuje brez žrebanja
H088Y GUMA
V nagradni igri H08BVCUS1A si sam izbereš in izžrebaš nagrado, zato naj postane H03BV GUHA-T VO JA GUMA.
Žigosano in šifrirano sMico, ki jo najdeš v vrečki H Q 3 B Y C i m C ,
nalepi na ustrezno mesto v albumu, katerega dobiš prav tako pri trgovcu.
Ko je slika sestavljena jo pošlji na naslov, ki ga imaš v albumu in nagrada, katero si izbral, je brez žrebanja tvoja. Prepričaj se,da je HOBBVCVMAres TVOJA GUMA!
Iskra Commerce
To so sesalniki ISKRA-HOOVER -najbolj vsestranski čistilci!
Univerzalne sesalnike ISKRA-HOOVER lahko uporabljamo za čiščenje tal, preprog, karnis, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotičkov in špranj v stanovanju.
Idealno oblikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in tihim motorjem ter veliko sesalno močjo.
S G P Gorenje Radovljica
odproda po sklepu DS v delno rabnem stanju
3 mešalce betona po 2501
1 mešalec betona po 1001
4 vibratorje
Možnost odkupa za interesente družbenega sektorja je do 9. 1. 1971. Po tem roku se sredstva odprodajo prvemu ponudniku.
OBČINSKI SINDIKALNI S V E T KRANJ Trg revolucije 3
razglasa prosto delovno mesto
DIPLOMIRANEGA SOCIOLOGA
Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj v stroki. Izbran kandidat bo sprejet na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na Občinski sindikalni svet Kranj, Trg revolucije 3. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pokroviteljski odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem
VOSC1
mirno, srečno in uspešno novo leto 1971 Ob tej priložnosti se pokroviteljski odbor iskreno zahvaljuje vsem občanom, družbenim in delovnim organizacijam ter ustanovam, ki so v preteklem letu na kakršenkoli način prispevali, da je postala akcija za gradnjo te vseslovenske šole s posebnim poslanstvom tako množična in uspešna.
Toda nabiralna akcija ni končana hkrati s starim letom. Zato pokroviteljski odbor toplo priporoča občinskim skupščinam, gospodarskim organizacijam, bivšim borcem in aktivistom ter mladini, da tudi v novem letu nadaljujejo s prispevki v sklad za gradnjo šole. Ta Ima svoj tekoči račun pri SDK v Idriji št. 5202-652-66.
Pokroviteljski odbor
Obvesti lo ZAVAROVALNICA SAVA KRANJ obvešča, da ima naš zastopnik tov. Dolhar Franc nov naslov in uradne ure, in sicer:
novi naslov se glasi: Dolhar Franc, Kokrica, Golniška c. 23 pošta Kranj — 64000. Uradne ure vsak ponedeljek od 13. do 19. ure.
Razpisna komisija tekstilne tovarne
S u k n o Zapuže razpisuje v skladu z določilom 209. člena statuta podjetja zaradi reelekcije naslednja vodilna delovna mesta:
1. računovodjo podjetja 2. vodjo splošno kadrovske
službe 3. vodjo prodaje 4. vodjo nabave
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod L: kandidat mora imeti visoko izobrazbo in 3 leta prakse, višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse v računovodski službi, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih ali srednje strokovno izobrazbo in 10 let prakse v knjigovodski stroki od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih. Pod 2.: kandidat mora imeti iste pogoje kot pod tč. 1. brez prakse v računovodstvu oziroma knjigovodstvu. Pod 3.: kandidat mora imeti višjo strokovno izobrazbo in 5 let komercialne prakse ali srednje strokovno izobrazbo ali delovnemu mestu ustrezajočo strokovno šolo in 10 let delovnih izkušenj v prodajni službi. Pod 4.: kandidat mora imeti iste pogoje kot pod tč. 3 s prakso v nabavni službi. Poleg zgoraj navedenih vodilnih delovnih mest razglašamo tudi delovno mesto
zastopnika za SR Slovenijo z lastnim avtomobilom in stanovanjem v Ljubljani.
Kandidati morajo poslati pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na razpisno komisijo do 20. I. 1971. Stanovanj za kandidate za vodilna delovna mesta nimamo. O izidu razpisa bomo slehernega obvestili v 15 dneh po preteku roka.
O G P Gradles Medvode razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. 10 K V zidarjev
2. 5 K V tesarjev
3. 4 strojnike za lahko gradbeno mehanizacijo
4. 1 strojnika za težko gradbeno mehanizacijo
Delovna mesta-razmerje se sk lepa za nedoločen čas. Pod točko L , 2., 3. i n 4. j c predv iden 2-mescčni poskusn i rok.
Pogoji: pod 1. K V z idar pod 2. K V tesar pod 3. K V a l i P K s t ro jn ik , sposoben uprav
l ja t i s kompresor j i i n diescl motor j i
pod 4. K V delavec kov inske stroke s poobla s t i l om za delo s T G M
Razpis velja do zasedbe de lovnih mest. Pismene pr i jave spre jema kadrovska služba podjet ja.
Osnovna šola K R A N J S K A G O R A razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA-KURJAČA — ŠOFERJA A V T O
B U S A .
N a razpolago je novo stanovanje s centra lno kurjavo. Pr i jave spre jemamo do 15. januar ja 1971, začetek dela pa je L februar 1971.
Razp i sna komis i j a p r i osnovni šoli L U C I J A N S E L J A K K r a n j ponovno razpisuje mesto
V Z G O J I T E L J I C E v predšolskem vzgojno varstvenem odde lku Mavčiče.
Pogoj i : kand ida tka mora imet i končano srednjo vzgoj i te l jsko šolo. Nastop službe takoj po objavi ponovnega razpisa.
60 let obstoja je dalo možnost, da je skoraj v vsaki vasi kmetijski stroj izdelan v delavnici
K R E M Ž A R in to dokazuje trpežnost in jamči kval i te to tud i sedanj im izdelkom, čc potrebujete res prvovrsten m preizkušen stroj za drobljenje žita za šrot a l i zdrob, tedaj kupi te čimprej
Š R O T A R »ORION- 65« in spoznali boste, da je priprava žitne krme sedaj za vas enostavnejša, hitrejša in predvsem cenejša.
£ znižana cena 1100 t lm 0 d rob i : koruzo , ječmen, oves, ajdo i t d .
150 kg v eni u r i Q specialne jeklene plošče 0 potrebna pogonska moč: 2 kW, l ahko
tud i enofazni mo to r 0 mazanje na t r i leta 0 rezervni de l i na zalogi O jamstvo za kakovost
~ " St.Vid nad J/uMjano ustanovljeno ieta 1909.
Sprejemam naročila za rezervne dele in remonte
K m e t i j s k a z a d r u g a C e r k l j e razglaša prosta de lovna mesta
1. odkupovalca (za P. O. Voklo) pogoj : kme t i j sk i tehnik z d ip lomo al i nižj a kmet i j ska šola s 3-lctno prakso . Stano-
- novanje po dogovoru. Poskusna doba traja 3 mesece.
2. zbiralko mleka v Šenčurju Zaposl i tev je 2 u r i dnevno.
3. čistilko poslovnih prostorov v Šenčurju Zaposl i tev je 2 u r i dnevno.
Pogoj i za točko 2. in 3: se zahteva 6 razredov osnovne šole. Pismene pri jave sprejema uprava zadruge do zasedbe de lovnih mest.
Almira alpska modna industrija Radovljica
razpisuje prosto delovno mesto
vzdrževalca strojev Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevat i še: fcV ključavničar a l i f inomehanik , odslužen vojaški rok . Osebni dohodk i po p r a v i l n i k u . Nas top službe po go-govoru. Ponudbe je treba poslat i na splošno kad ro v sk i oddelek podjet ja do 15. j anuar ja 1971.
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda komisija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Jesenice
O B J A V L J A , da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev
občinskih priznanj OF v letu 1971
Ob 30-lctnici OF bodo podel jena pr i znan ja O F zaslužnim organizac i jam in posamezn ikom, k i so s svo j im de lom, posameznik i pa tudi z d rug im i osebn imi kva l i tetami pr ispeval i k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vp l i va l i na uvel javl janje i n razvoj socialističnega družbenopolitičnega s istema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samouprav l jan ja , z last i pa za dosežke, k i pospešujejo neposredno uvel javl janje občanov in de lovnih l jud i na vseh področjih in v vseh o b l i k a h družbenega življenja.
Predlog za podelitev lahko podajo organizaci je S Z D L , druge družbenopolitične organizaci je, samoupravne skupnost i i n n j ihov i organi ter posamezn ik i .
Predlog i morajo vsebovat i osebne podatke i n obširno utemelj i tev razlogov i n pogojev, zarad i ka te r ih naj predlagani kand idat pre jme pr iznanje O F . Zadn j i r ok za pr i javo je 15. j anuar 1971. Kasneje podan ih predlogov komis i j a n i dolžna upoštevati. Predloge spre jma komis i j a za podelitev pr i znanj O F p r i občinski konferenci S Z D L Jesenice.
Komisija za podelitev priznanj OF pri OK SZDL
JESENICE
R A D I O
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 19.30.
6. J A N U A R J A
8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz g lasbenih šol — 9.40 S pevcema Gab i Novaik in B r a c o m K o r e n o m — 10.15 P r i vas doma — 11.00 T u r i stični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Lajovčevc in škerjan-čeve skladbe — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Z v o k i
glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 K o n c e r t n i valčl:: — 14.30 Pet m i n u t za E P — 14.35 Naši ] .•• !-i.salci čestitajo i n pozdrav l ja jo — 15.30 Glasben i intermezzo — 15.40 Dve ro-r:ant'čni uver tur i — 16.00 V r t i l j a k — 16.40 N a o b i s k u v s t u d i u 14 — 17.10 Jez ikovn i pogovor i — 17.25 Naša glasbena galer i ja — 18.00 A k t u a lnost i doma i n v svetu — 18.15 Od lomek iz opere V o j n a in m i r — 18.30 Naš razgovor — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 G lasben i večeri R T V L jub l j ana — 22.15 S fest ivalov jazza — 23.05 Liter a r n i n o k t u r n o
Drugi program
13.05 Paileta zabavnih zvokov — 14.05 R a d i j s k a šola za srednjo s topnjo — 14.35 Glasbeni vajriete — 16.40 Rezervir a n o za m lade — 18.40 Z ork e s t r o m Max Greger — 19.05 Mladima sebi in v am — 20.05
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Telefoni: redakcija 21835 21-860; upravn lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Slovenske narodne pesmi — 20.30 N a mednarodn ih križ-pot j ih — 21.45 Pevci od včeraj i n danes — 22.20 2ive m i s l i — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
7. J A N U A R J A
8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 R a d i j s k a šola za višjo s topnjo — 9.35 S pevc i — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 V e d r i z vok i s p iha ln im i o rkes t r i — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 M l a d a pesem iz r u d a r s k i h revir jev — 14.30 Z L jub l j ans k i m jazz ansamb lom — 15.30 G lasben i in lermezzo — 15.40 Narodne pesmi iz Češkoslovaške — 16.40 Por t re t i sk ladateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncer t po željah poslušalcev — 18.00 Aktua lnost i doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkc i j e R T V L jub l j ana — 18.30 Orgle v r i t m u — 18.45 Naši znanstven i k i p red m i k r o f o n o m — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M inu t e z ansamb lom Franc i j a Puhar ja — 20.00 četr tkov večer domačih pesmi i n napevov — 21.00 L i t e ra rn i t okov i sedmih desetletij — 21.40 Glasbeni n o k t u r n o — 22.15 Nova jugoslovansika glasba iz naših študijev — 23.15 Iz a l buma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po E v r o p i
D r u g i p rog ram
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoar ja Madr idskega simfoničnega orkes t ra — 15.35 S p/jvci — 16.05 Naš podl is tek — 16.20 Lepe melodi je — 16.40 Sestanek ob jukc -boxu — 18.40 Popevke jugos lovansk ih avtorjev — 19.00 F i l m s k i v r t i l j ak I — 19.05 Melod i je po pošti — j 21.00 Naš in terv ju — 21.45 j K o m o r n i jazz — 22.15 Med- j narodna rad i j ska univerza — j 22.30 Salzburški fest ival 1970 — 23.55 Iz s lovenske poezije
8. J A N U A R J A
8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v p r i r edb i Petra L ipar -j a — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današn j i dan —12.10 Gersh\vin na koncer tnem o d r u — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Z ansamblom domačih napevov — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Igramo po željah mlad i h poslušalcev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdrav l ja jo — 15.30 N a p o t k i
za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Otožne i n vedre iz naših krajev — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Opern i koncert — 18.00 A k t u a lnost i doma i n po svetu — 18.15 S l ike z razstave i n še kaj za k l av i r — 18.50 Ogleda lo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e s t r i om Franca S u šnika — 20.00 Mednarodna zborovska tekmova lna oddaja — 20.30 Top-pops — 21.15 Odda ja o m o r j u i n pomorščakih — 22.15 Besede i n zvok i iz logov domačih — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Jazz pred polnočjo
D r u g i p rog ram
13.05 Paleta zabavn ih zvokov — 14.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 16.05 S slovensk imi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprej e m n i k i h — 18.40 Igra P lesni orkester R T V L jub l j ana — 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 V e l i k a scena — 20.40 Po l j ska glasba od davnine do preteklost i — 21.45 S konce r tn ih odrov jugos lovansk ih f i lharmoni j — 23.20 M i n u t e za domačo glasbo — 23.55 Iz slovenske poezije
6. J A N U A R J A
12.55 Smučarski s k o k i (Ev-rovizaja) — 17.05 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.55 čarobna piščalka — otroški ser i jsk i f i lm , 18.15 Obzo rn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Zabavna glasba ( R T V Skopje ) — 19.00 Moza ik , 19.05 Dokumenta rn i f i lm , 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 C ik cak , 20.00 T V dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Mon i t o r , 21.35 Zgodbe za vas, 22.00 Jazz na ekranu , 22.30 Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 R i s a n k a ( R T V Zagreb) — 17.45 Po l judno znanstveni fiiLm ( R T V Beograd) — 18.15 Včeraj, danes, j u t r i ( R T V Zagreb) — 18.30 Zabavna glasba ( R T V Skopje ) — 19.00 Propagandna oddaja ( R T V Zagreb) — 19.05 K u l t u r a danes ( R T V Beograd) — 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnevn i k ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V
7. J A N U A R J A
16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.45 Vese l i tobogan, 18.15 Obzorn ik , 18.30 V e l i k a pustolovščina, 19.00 Moza ik , 19.05 E n kra t v tednu ( R T V L jubljana) — 19.20 Ser i j ska oddaja ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 V past i — oddaja iz serije M a l i oglasi , 21.25 K u l t u r n e diagonale, 22.10 K a r a j a n predstav l ja . . . Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drugi spored: 17.30 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Otro- j ški spored ( R T V Skopje ) — ! 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.30 N a r o d n a glasba ( R T V Skopje ) — 19.00 E n c i k loped i ja , 19.20 Ser i j ska oddaja ( R T V Beograd) — 19.50 j T V prospekt , 20.00 T V dnev- j nik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V '
8. J A N U A R J A
16.40 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.45 E r a z e m in potepuh — I. da l , 18.15 Obzorn ik ( R T V L jubl jana) — 18.30 Jazz portret ( R T V Beograd) — 19.00 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Stotisoč dolarjev n a soncu — francosk i f i lm, 22.25 Poročila ( R T V Ljubl jana) — Drugi spored: 17.30 Poročila ( R T V Zagreb) -17.35 Ras t imo ( R T V Beograd) — 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) 18.30 Jazz ( R T V Beograd) — 19.30 T V prospekt, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V
Prešernovo
gledališče v Kranju 8. januarja, ob 19.30 F. Dro-
fenik: N E — N E , gostuje M » stno gledališče l jubl jansko.
Lokainvest (Stanovanjsko podjetje) škofja Loka po pooblastilu podjetja Gradles Medvode
razpisuje natečaj za prodajo stanovanjskih hiš zgrajenih s kletno ploščo ln komunalno opremljenim zemljiščem v naselju Pod-lubnik Škofja Loka za petek, dne 15. januarja 1971 ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka
Interesentom so n a razpolago za nakup dograjene kletne plošče za atr i jske, vrstne, dvojčke i n ind iv idua lne stanovanjske hiše s komuna lno opreml j en im zemljiščem po ugodn ih cenah od 70.000 do 110.000 d i n . Pod robn i razp isn i pogoj i so interesentom na razpolago n a og lasni desk i Lokainvest , škofja L o k a , Mes tn i trg št. 38/11 od 30. decembra 1970 dalje.
Zavarovalnica Sava
Poslovna enota Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. diplomiranega pravnika cenilca avtoodgovornostnih in odgovornostnib škod Pogoji: končana II. stopnja pravne fakultete
2. gradbenega tehnika cenilca škod Pogoji: končana srednja gradbena šola — visoke gradnje
Stanovanj n i na razpolago. K a n d i d a t i naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom in dokaz i l i o strokovnos t i — K o m i s i j i za kadrovske zadeve p r i Zavarovalne! Sava: P E K r a n j , O ldhamska c. 2., najkasneje do vštetega 13. januar ja 1971.
Zavarovalnica Sava PE Kranj
(
tnali oglasi PRODAM
Zarad i bolezni p rodam T E L E V I Z I J O NIŠ. škofja L o k a , Franko lovo naselje 8
Prodam PRAŠIČA za zako l . Vopovl je 11, Cerk l j e 1
Poceni p rodam PEČ s tušem za kopa ln ico in »emajl« PEčKO. K r a n j , Cankar jeva 10
2
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Trebar Franc , Pševo 4, K r a n j 3
Prodam PRAŠIČKE. G r a d 43, Cerk l je 4
Prodam R E P O R E Z N I C O na motorn i pogon i n k u p i m D R O M E L J N E . F re l ih , Sp . Bi t nje 66, žabnica 5
Prodam K R A V O zo i zb i r i a ' i telico. Praprot na po l i ca 24, Cerklje 6
Prodam dobro ohranjeno S P A L N I C O . P lan ina 37, K r a n j
7
Prodam skoraj novo PEČ »i'Persbusch. Cerk l j e 236 8
Prodam K R A V O s teletom. Dobrava 10, Cerk l j e 9
Prodam Z A Z I D L J I V O PAR-C E L O v Cerk l j ah . Poizve se v traf iki Cerk l j e 10
Prodam 130 kg težkega PRA-•JCA in T E L E T A . Prebačevo **> Kran j 11
P rodam PRAŠIČA za zako l . Uovka 1, K r a n j 12
P r o d a m S L A M O R E Z N I C O s puha ln ikom in verigo. Zaplot-nik Alo jz , Letence 6, Go ln ik
13 P rodam dva PRAŠIČA za
zako l . V i s o k o 14, Šenčur 14 P rodam PRAŠIČA za zako l .
Suha 31, K r a n j 15 P r o d a m več PRAŠIČEV,
težkih po 60 kg. Sp. Be la 4, Preddvor 16
P rodam i ta l i jansko PEČ na olje (o lmar ) . Ambrož F r a n c k a , Smledniška 21, K r a n j 17
P rodam lepe PRAŠIČE, stare sedem tednov. Lahovče 17, Cerk l j e 18
P rodam dva PRAŠIČA za zako l . Rogelj Frančiška, Vog-1 jc 44, Šenčur 19
Zamenjam a l i p r o d a m dva PRAŠIČA, težka po 50 kg , za prašiča za zako l . M i l j e 16, V i soko 20
P r o d a m PRAŠIČA za zako l . Sp. B r n i k 57 21
P rodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 36, Cerklje 22
P rodam PRAŠIČA za zako l . Sp . B r n i k 66 23
Po ugodni ceni p rodam S O D O B N O O P R A V O z žim-n icami in O B L E K O za 10 let starega fantka. Naslov v oglasnem odde lku 24
Komunalni servis Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. VODILNA DELOVNA M E S T A
a) vodja komunalnega sektorja b) vodja gradbeno-obrtnega
sektorja 2. VODSTVENA DELOVNA
M E S T A a) vodja D E gramoznice —
kamnoseštva b) vodje priprave dela
Za razpisana delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva: P°d tč. i/a komuna ln i a l i gradbeni inženir s tr i le tno U j>trezno prakso, gradbeni tehnik s šestletno ustrezno prakso, P°d tč. 1/b, 2/a in 2/b gradbeni inženir s t r i l e tno u stre/no prakso, gradbeni tehnik s šestletno ustrezno prakso.
Poskusno delo je določeno za vsa delovna mesta i n t r a i a do dva meseca. Osebni dohodk i po vel javnem prav i ln iku . Ponudbe z življenjepisom in dokaz i l i o •zpolnjevanju pogojev naj pošljejo kand ida t i na na-s , o v K o m u n a l n i servis K r a n j — Odbor za zaposlovanje in izobraževanje, K r a n j , M l a d i n s k a 1. ^ vodilna delovna mesta 1. in 2. je treba poslati Ponudbe v 15 dneh od dneva razpisa, za ostala de-°vna mesta pa velja ta razpis do zasedbe.
KUPIM
K u p i m KMEČKO PEČ, vel ikost i 160 x 180. Ponudbe odd a l i v t ra f i k i Cerk l j e 25
P O S E S T I
V Sebenjah p r i Tržiču prodam 800 m* ve l iko ZAZIDL J I V O P A R C E L O . Nas lov v oglasnem odde lku 26
K M E T I J S K O G O S P O D A R S T V O
škofja L o k a objav l ja naslednja prosta delovna mesta:
2 S P R E M L J E V A L C A — NK
NK D E L A V C E na k l a vn i c i
Ponudbe pošljite na naslov: K m e t i j s k o gospodarstvo Škofja L o k a , Mes tn i trg 20. Rok za oddajo ponudb je 15 dn i po ob jav i oglasa.
Našel sem ženski DEŽNIK na cesti od K r a n j a p r o t i Stražišču. Nas lov v oglasnem odde lku 27
Zateke l se je OVČAR. Naslov v oglasnem odde lku 28
Izgubljeni dva »KUNI « 31. decembra, pred šolo S i m o n Jenko v K r a n j u , vrn i te p r o t i nagradi B i z jak Jožici, Gor ice 18, Go ln ik 29
Ponovno p ros im stranke, da uokvir jene s l ike, ogledala odvzamejo v p rv i po lov ic i leta, ker j i h sicer v drug i po lov ic i leta oddam za lastne stroške in ne odgovar jam. Čolnar Otmar , steklar , K r a n j 30
ZAHVALE
V s e m sosedom, so rodn ikom pok l i cn i gas i lsk i četi K r a n j , Zavarova ln ic i Sava, kolekt ivom a I sk ra in K o m u n a l n i servis iz K r a n j a ter kra j evn i organizaci j i S Z D L Besn ica se iskreno zahval ju jem za vsestransko pomoč ob požaru gospodarskega poslopja. Ahačič F ranc , Zabukovje 7 p r i K r a n j u 31
• • •
• • I
K r a n j C E N T E R
6. januar ja amer. barv. f i lm PIŠTOLE VELIČASTNIH S E D E M ob 16., 18. in 20. u r i
7. januarja amer. barv. f i lm PIŠTOLE VELIČASTNIH S E D E M ob 16., 18. in 20. u r i
8. j anuar ja amer. barv. f i lm T R I J E MUŠKETIRJI ob 16., 18. in 20. u r i
K r a n j STORŽIČ
6. januar ja amer. barv. f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 16., 18. in 20. u r i
7. januarja f ranc. barv. C S f i lm OBRAČUN V B A N K O K U ob 16. u r i , franc.- i tal i j . barv. » S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E -Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. in 20. u r i
8. januar ja franc.- i tal i j . barv. C S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 16. in 20. u r i , amer. barv. V V f i lm S O K ob 18. u r i
Tržič
7. januar ja amer. barv. f i lm FANTASTIČNO P O T O V A N J E ob 17.30, švedski f i lm J A Z , 2 E N A , I. D E L ob 19.30.
8. j anuar ja švedski f i lm J A Z , 2 E N A , I. D E L ob 17.30 i n 19.30.
K a m n i k D O M
6. j anuar ja amer. barv . C S f lm J U G O Z A H O D N O O D SO-N O R E ob 17.30 in 19.30.
7. j anuar ja amer. barv. f i l m B A G D A T S K I T A T ob 17.30 in 19.30.
8. j anuar ja amer. barv. f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 17.30 in 19.30.
K a m n i k D U P L I C A
6. januarja barv . avant. f i lm B A B J E P O L E T J E ob 19. u r i
7. j anuar ja barv . avant. f i lm B A B J E P O L E T J E ob 19. u r i
Jesentce R A D I O 6. j anuar ja i t a l i j .-mehiški
barv. f i lm P A N C H O IZ ACA-P U L C A
7. j anuar ja angl . barv. f i lm S H E R L O C K H O L M E S PROT I J A C K U R A Z P A R A C U
v 8. j anuar ja jugosl. barv. f i lm I M A M D V E M A M I I N D V A OČETA
Jesenice PLAVŽ 6. januarja angl . barv. f i lm
S H E R L O C K H O L M E S PROTI J A C K U R A Z P A R A C U
7. —8. januar ja amer. barv. C S f i lm MOŽ Z I M E N O M K O N J
Dovje-Mojstrana 6. j anuar ja amer. barv. C S
f i lm V E L I K I BANČNI R O P
K r a n j s k a gora 7. januarja i ta l i j.-mehiški
barv. f i lm P A N C H O IZ ACA-P U L C A
Javorn ik D E L A V S K I D O M 6. j anuar ja amer. barv. C S
f i lm MOŽ Z I M E N O M K O N J
Radov l j i ca 6. januarja zah. nemški
barv. f i lm S I R O T A S ČUDEŽN I M G L A S O M ob 18. u r i , franc. barv. f i lm H I B E R N A -T U S ob 20. u r i
7. j anuar ja amer. barv. f i lm I N C I D E N T P R I P H A N T O M H I L L U ob 20. u r i
8. j anuar ja i ta l i j . f i lm L E G I J A P R E K L E T I H ob 20. u r i
B l e d
7. j anuar ja amer. barv . f i l m I M E N U J E J O M E T U J E C ob 17. in 20. u r i
8. j anuar ja amer. ba i v . f i l m I M E N U J E J O M E T U J E C ob 17. in 20. u r i
Škofja L o k a S O R A
6. j anuar ja amer. barv. f l m A F E R A M E T R O P O L I T A N POL I C I J E ob 18. i n 20. u r i
7. j anuar ja amer. barv. f i l m U P O R Z A P O R N I K O V ob 18. in 20. u r i
8. j anuar ja amer. barv. f i l m U P O R Z A P O R N I K O V ob 18. u r i , jugosl. barv . f i lm K R V A V A B A J K A ob 20. u r i
Železniki O B Z O R J E
6. j anuar ja amer. barv. f i lm U P O R Z A P O R N I K O V
8. januar ja amer. barv . f i l m B U T C H C A S S I D Y I N K I D
Zahvala
Ob b r i d k e m slovesu od naše nenadomestl j ive žene, mame in stare mame
Marije Anko Jenkove mame
se iskreno zahval ju jemo vsem so rodn ikom, prijatel jem in znancem, k i so počastili njen spomin in j o spremi l i na njeni zadnj i pot i . Posebna zahvala štev i l n i m darovalcem, k i so namesto vencev darova l i po njeni želji, d o b r i m sosedom za vso pomoč kako r domačim pevcem za sočutno zapete žalostinke.
žalujoča družina Jenkova
Jezersko, 4. januar ja 1971
nesreče m
OTROK S T E K E L ČEZ CESTO
V petek, 2. j anuar ja , popoldne je v M i l j a h p r i Kranju nenadoma s tekla čez cesto 10-letna Tat jana Blažun iz Orehovelj. Voznik osebnega av tomob i la Stanis lav Bašelj z Visokega, ki
prav tedaj pr ipe l ja l , je dekl ico zadel. Ranjeno Tatjano so odpel ja l i v l jub l jansko bolnišnico.
NEZGODA PRI SANKANJU
V nedeljo, 3. januarja, ob deveti uri zvečer se je na Jesenicah s sankami pripeljal na cesto prvega reda 18-Ietni Bogdan V i l m a n . V i l m a n je zapeljal prav pred osebni avtomobil, ki ga je vozi l Snndi Ažman z Jesenic. Pri trčenju so huje ranjenega Bogdana V i h n a n a prepeljali v jeseniško bolnišnico.
P O Ž A R A 1. januarja nekaj po četrti
ur i zjutraj je izbruhnil i požar na pritlični hiši združeni z gospodarsk im poslopjem, last Jožeta Kavčiča iz Grahovč p r i Tržiču. Hiša je v celot i pogorela, škode je za približno 80.000 d in . V z r o k požara še raz iskuje jo .
V nedeljo, 3. j anuar ja , nekaj po osmi u r i z jutraj je izb r u h n i l požar v gost i ln i Tavčar v Begunjah. Ogenj je na
stal, ko je natakarica polnila oljno peč z gorivom. Ogenj je iz peči švignil v strop in po stenah obloženih z lesom. Ogenj se je razširil še v točilnico in sosednjo sobo. Natakarica je zbežala ven in zaprla vrata, pri tem pa je nastala manjša eksplozija, zaradi katere so popokala stekla na oknih, škode je za okoli 15.000 din. Požar so pogasili delavci begunjske bolnišnice.
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj
vpisuje v I I . polletju v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole ter v začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje nemškega, italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Prijave sprejema za jezikovne tečaje do 12. januarja in za osnovno šolo do 20. januarja 1971 vsak dan od 7. do 16. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vse informacije dobite tudi telefonično na St. 21026, 21243.
Tapetništvo Radovljica
ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, Z A V E S E IZ S T E K L E N E TKANIN E IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOG E ZA TLA.
VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE , KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO.
S E PRIPOROČA TAPET. NIŠTVO RADOVLJICA
V torek, 5. januarja, ob 3.20 je Izbruhnil požar v elektroposlovalnlci Veleželeznine Merkur, poslovna enota železnina, v Radovljici, škoda še ni ocenjena, je pa velika. Vzroke požara še raziskujejo. — Foto: F. Perdan
V imenu 14 tisoč naših otrok
Čeprav so bili dnevi pred novoletnimi prazniki v znamenju čestitk, voščil in veselega razpoloženja, pa je bil dogodek v Kranju vendar značilen. Zveza prijateljev mladine Slovenije je namreč v Kranju podelila zlato značko 60-letncmu Josipu Bakoti-Barbi, ki jc vseh 14 let, odkar ima Kranj na Ste-njaku letovišče za otroke, Barba kot upravnik in prevoznik med otokom in celino postal prava legendarna oseba. Okrog 14.000 otrok in šolske mladine Gorenjske in mnogi iz Velenja, Kamnika in Ljubljane, ki so v tem času letovali na Stenjaku, vedo pripovedovati o Barbi in njegovem Tarzanu. Barba je bil v resnici, včasih celo bolj kot upravnik, pravi ljubitelj otrok. Vedno so se zbirali okrog njega. Zlasti ko jim je pripovedoval, kako jc kot mornar včasih preplovil razburkane oceane, kako je vozil prve partizanske ladje po Jadranu, kako je učil Tita ribarjenja in vodenja motornega čolna . . . V prvem prostem spisu v šoli o počitnicah in letovanju je bilo na stotine takih z opisom prijaznega Barbe in njegovega Tarzana.
Zdaj se je Barba upokojen umaknil na Krk (Punart 29), kjer ima hišico in vrt in seveda tudi čoln. Tarzana ni več. Doživel in preživel je. Toda Barba pravi, da mu je dolgčas po otrocih. Pravil je o 7-letni punčki, ki se ga jc tako oprijela njega in Tarzana, da ni hotela domov, pravil je o šolarjih iz Gori j , ki so ga ob nekem zimskem obisku naložili na sanke in . . .
Šestdesetletne oči starega mornarja in ljubitelja otrok so zarosele, ko je prejel zlato značko. Bila je to prva zlata značka, ki je šla iz republiških meja. Srčnost ne pozna meja.
še na mnoga zdrava leta Barba v imenu tisočev in tisočev naših otrok. K. Makuc •
Z a n i m i v a n o g o m e t n a
f i l m a V soboto, 9. januarja, ob
15,30 bodo v kino Storžič v Kranju predvajali dva filma (nemški: Sn angleški) o nogometu v razdobju zadnjih petih let z naslovom O statiki in pripravi nogometašev. Na to predvajanje gorenjska nogometna podzveza vabi vse trenerje gorenjskih moštev in ostale ljubitelje nogometa. — dh
Marija Strajner, član predsedstva republiškega odbora ZDPM in tajnica Ob. zveze DPM Kranj izroča slavljencu zasluženo priznanje. K. M. — Foto: F. Perdan
Hokej
Jesenice še vedno
brez poraza
Pred dnevi je bilo odigran-* drugo kolo zaključnega ck'!3
tekmovanja v A in B skup'1 1 1
zvezne hokejske lige. RczuU 3 ' ti: Medveščak : Jesenice 1;̂ ' Slavija : Olimpija 5:16. V vod; stvu so Jesenice s 4 točkam1
prednosti pred ljubljanski Olimpijo. V prihodnjem ko« se bodo Jeseničani pomeri'1
doma z Olimpijo. V B skupini pa je Kranj*
ska gora igrala neodločen" 4:4 z beograjskim Partizanofl* Kranjska gora je trenutno vodstvu s 3 točkami, vend^ z boljšo razliko v golih, prihodnjem kolu bo Kranjsk gora igrala z ekipo Beograd**
J .
f
Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah
Veliki uspehi mladih športnikov iz Žirov Pred dnevi je b i l v Žireh redni letni občni zbor
SSD Tabor -2 i r i . Občnemu zboru je pr isostvovala večina m lad ih športnikov iz osnovne šole.
Najzanimivejši del je b i l a razprava, saj je ve l iko mlad ih športnikov govori lo o doseženih uspehih v šolskem letu 1969/70. Resnično so uspehi žirovskih najmlajših športnikov ve l ik i , z last i še, če pogledamo, v kakšnih okoliščinah delajo (brez telovadnice), potem so t i uspehi še to l iko več vredni . Ogle jmo s i nekaj največj i h : prvo mesto na republiškem fest ivalu v košarki (ženske), republiške prvak in je ; tretje mesto v zveznem mer i lu (ženske), občinski p r vak i v košarki (dekleta in fantje), drugo mesto n a občinskem rokometnem prvenstvu (dekleta), ek ipno i n posamezno p rva mesta na občinskem at le tskem prvenstvu, več p r v ih mest na razn ih tu rn i r j i h i n srečanjih ob prazničnih dnevih.
Našteti uspehi so zelo lepa b i l anca in pa predvsem spodbuda m l a d i m športnikom za delo v pr ihodnje .
Domen i l i so se tud i za organizaci jo smučarskih treningov, drsalne šole, plavalne tečaje (poleti), ustanovitev krožka za ma l i nogomet, namizn i tenis i t d .
Žirovski m lad i športniki z v e l i k im o p t i m i z m o m gledajo v bodočnost, saj so perspekt ive ugodne. Ccz nekaj let bo ob šoli stala moderna telovadnica, k i bo omogočala m l a d i m športnikom tudi sistematično z imsko delo. Takrat bodo nastopi le možnosti za organizaci jo krožkov, kot je orodna telovadba, saj t rad ic i j a i z v i ra iz Predvojne in povojne dobe. Prav tako bo lahko na novo zaživel T V D Par t i zan .
M l a d i športniki so torej optimistično razpoloženi, Pr iprav l j en i za delo i n pod s t r okovn im vodstvom pedagogov Dar i j a in M a r k a Erznožnika pr iprav l j en i na dosego nov ih športnih uspehov. B.
Mednarodno FIS-IA tekaško tekmovanje Bohinj 1971
V Bohinju zbrana vsa tekaška elita Bohinj bo v soboto in ne
deljo spet gostitelj družbe najboljših evropskih smučarskih tekačev. Na XVII. mednarodni FIS-IA tekaški prireditvi se bodo v posamičnih tekih pomerili tekači sedemnajstih evropskih držav. Bohinj je letos na svojo prireditev povabil res vse najboljše, ki v tekaški smučarski disciplini kaj pomenijo.
Bohinjcem, ki slovijo, da so odlični organizatorji vseh prireditev, to so dokazali že na vseh dosedanjih, spet ni naklonjeno vreme. Bohinjci ne bi bili Bohinjci, če se ne bi trdoglavo zagrizli v to težaško delo. Prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo in odlično Izpeljali prireditev, kot smo jo že vsa leta navajeni.
Da bo na tej prireditvi zbrana res vsa smetana tekaškega športa, kaže že podatek, da bodo vse države poslale svoje najboljše tekače. Na prvi I-A tekmi se bodo prvič v letošnji sezoni pomerili tekači, ki so na lanskem svetovnem prvenstvu v Visokih Tatrah osvajali kolajne in postali svetovni prvaki. Rusi, Norvežani, Švedi, Cehi, in Zahodni Nemci — z dvakratnim zmagovalcem Bohinja Demlom — so najavili kompletne reprezentance. Tudi odličnih Avstrij-
V bodoče: več tekmovalnega športa V zadnjem tednu starega
*«ta so se sestali na občnem 2 b o ' " u tudi člani T V D P a r l i -* • iz Križev. O dveletnem delu te telesnov/.gojnc orga-
izacije j e poročal njen dolgoletni predsednik K r i s t j a n £ ° k a , j . Čeprav je društvo
oseg i 0 lepe organizaci jske tekmovalne uspehe, pa
Jrjrjjf poglejmo, kaj delo a l b o l j ov i ra ! Predvsem so
^gotovih, d a bo potrebno n i s i Or8anizacijo samo in kad roditeljskega noj-r*' k a r b o us tvar i l o moža k i i za večjo množičnost. 3000 o k o , i 5 zajema že nad Čj a n Prebivalcev, a k t i v n b 170 ° D P a r t ; z a n a P « je okoli razrn S C m d r x * » C u « bodo k 0 T! r e, ž c v letošnjem letu, nai^? d°Krajena nova šola z ( J r JOKXernejšo telovadnico Prav n aJvečjo) v občini, do' I m o * n o s t i vadbe pa bo-vezav S O Č i , e t u d i v e ć J O P°" &okir° m c d Sohvko in izven-
x s *o telesno vzgojo.
Jojo k r i ^ k e m Partizanu deiu-gijiin v ° m e l n a . smučarska, i n v f^ačna, namiznoteniška mest ° V s k a S o k c i-> a- Posebno kajna J? *** P^niška • * * vovnjn- ' k i J O v o d i Požrt-zar v 1 Q - 7
r o d s o d n i k P e t e r R ^ K t v o m Z70- l e t u so pod vod-' • B ^ l i S " 9 o r i š k a do konca k a lnicn m SO-mctrsko ska-
°. " a katerih so se le
tos že začela odv i ja t i tekmovanja. N a zgledno sodelovanje kaže tudi dejstvo, da so se občnega zbora udeležili p o leg 80 članov tudi predstavn i k i vseh društev i n organizacij v k ra ju . Še posebej lopo sodelujejo s taborniško organizac i jo .
M e d najpomembnejše n a l o gc v delovnem načrtu za letošnje leto so člani uv r s t i l i vzgojo bodočih vad i t e l j sk ih kadrov , k i j i h bodo v še večj em številu šolali na vsakoletnih spec ia l i z i ranih tečajih in seminar j ih , organizaci jo pomembnejših kra jevn ih , republiških i n mednarodn ih p r i
red i tvah (že v j anuar ju bo n a 50-metrski skaka ln ic i odpr t o mednarodno prvenstvo Tržiča z udeležbo skakalcev iz Koroške in Ju l i j ske kra j ine ter republiško prvenstvo za mlad ince ) , poleg rekreaci j skega športa bodo v še večji mer i go j i l i tekmovalnega, v i šek pr iredi tev pa bo predstav l ja l t rad ic iona ln i I X . športni teden v K r i z a h v j u n i j u .
Občni zbor j c za predsedn i k a društva ponovno i z vo l i l K r i s t j a n a K o k a l j a , k i je zao ra l l ed ino 1947, nepret rgoma p a je oprav l ja l predsedniško dolžnost že zadn j ih 9 let. -ok
Gorenjsko prvenstvo v kegljanju
Elektro na kvalifikacijah
Na kegljiščih Jesenic in Kranju se je pred dnevi končalo ekipno prvenstvo Gorenjske v kegljanju. Nastopilo je sedem ekip — Triglav, Jesenice, Kranjska gora, tržiški Ljubelj, Elektro-Kranj, Bled ter »Simon Jenko« — Podre-ča. Po pričakovanju je prvo mesto pripadlo ekipi Triglava pred Jesenicami in Kranjsko goro. Ker so si vse tri ekipe avtomatično priborile vstop
na tekmovanje v I. republiški l i g i , pa i m a četrtoplasirani E l ek t r o še možnost, d a si na kva l i f i kac i j ah pr ikeg l ja vstop v družbo najboljših slovens k i h ek ip .
VRSTNI RED: 1. Triglav 14.157, 2. Jesenice 13.931, 3. Kranjska gora 13.599, 4. Elektro 13.594, 5. Tržič 13.401, 6. Bled 13.103, 7. Simon J enko 12.770. -dn
cev, Italijanov in Poljakov ne gre metati v koš, saj znajo prekrižati račune marsikateremu favoritu.
Po dveh tekmah, ki so ju imeli jugoslovanski tekači, je zvezni kapetan Josip Kacerin že določil jugoslovansko reprezentanco. Barve reprezentance bodo zastopali: Ker štajn, Mlinar, Domik, Dret-nik, Grašič, Bavče, Kalan, Zupan in Kobilica pri članih, pri mladincih pa: Burger, Jako-panec, Mozgan, "šimnic in Tajnikar. Vsekakor bo v jugoslovanski reprezentanci prva
violina Jeseničan Alojz Ker-štajn, ki Je že na dveh letošnjih dirkah dokazal, da v Jugoslaviji še vedno nima konkurence. Tudi ostali se bodo potrudili, da bodo dostojno branili barve reprezentance.
Torej, vrli prireditelji Bohinjci, poskrbite tako kot vedno, da se bodo tekmovalci, vodje ekip, gostje, časnikarji in ostali dobro počutili med vami in da vam bodo ob slovesu spet segli v roke z obljubo »Na svidenje prihodnje leto.«
D. Humer
Pokala za Begunje in Tržič V nedeljo je bi lo na sanka
ški progi v T rnovcu p r i So r i letošnje prvo sankaško tekmovanje. 65 tekmovalcev in tekmovalk se je pomer i lo na 650 metrov dolgi progi za poka l O b Z T K Ljubljana-Šiška v kategori j i t ekmova ln ih sani za poka l T V D Part izan So ra v kategor i j i navadnih sani .
N a dobro pr iprav l j en i p rog i so v kategor i j i t ekmova ln ih sani najbol j izenačeno e k i p a ime l i Begunjčani k i so p r i članih osvoj i l i p rva t r i mesta , ter zanesl j ivo osvo j i l i p oka l . V kategor i j i navadnih sani pa so zmagal i Tržičani pred domačini, Par t i zanom iz So-re. • F. R.
Košarka
Za najzaslužnejše priznanja N a jub i l e jn i skupščini ko
šarkarske zveze Slovenije, k i je b i l a pred nedavn im v L jub l jan i , so pode l i l i najzaslužnejšim članom košarkarske organizaci je številna pr i znanja. Nagrajenci z Gorenjske so b i l i nas lednj i :
P laketo za dolgotrajno delo v košarkarski organizac i j i sta prejela Franc Benedičič i n
T ine Benedičič z Jesenic, p r i znanja pa so pre je l i : ing . Peter K a f o l (Škofja L o k a ) , ing. M i l a n Rus in Janez Pa-lovšnik (K ran j ) , K K Tr ig lav K r a n j i n K K Jesenice, t rener kranjskega Triglava Janez Pa-lovšnik pa j c b i l proglašen za najboljšega trenerja prve republiške košarkarske lige v letu 1970. D. 2 .
T e k a č i za srebrno pal ico
V nedel jo je b i l a v D o l u p r i L jub l j an i zadnja preizkušnja smučarjev tekačev pred mednarodn im tekmovanjem, k i bo v soboto in nedel jo v Boh in ju . Favor i t i tud i tokrat n iso razočarali, saj so v vseh kategor i jah zmagal i s precejšnjo prednost jo . Ker -štajnu so štoperice na c i l j u i zmer i le ka r dve m i n u t i prednost i p red k l u b s k i m tovar i šem M l ina r j em . Zmagova lc i v posameznih d i sc ip l inah : pion i r j i — Božo Kordež (Alples ) , m lad inke — 1. M i l e n a Kordež (Tr ig lav ) , mlajši m lad inc i — 1. E m i l G r a d (Dol ) , starejši m l a d i n c i — 1. Franc Ta jn ika r (Jesenice), članice — 1. Jožica G r i l c (Lovrenc n a Pohor ju ) ,
mlajši člani — 1. M a t o šim-nic ( J L A ) , člani — 1. A l o j z Kerštajn (Jesenice), ek ipno — ŠD Jesenice.
D. R o z m a n
Namizni tenis
P a j e r p r v i K o m i s i j a za namizn i tenis
p r i občinski zvezi za telesno k u l t u r o j c v N a k l e m organiz i ra la p r v i poz ivn i tu rn i r z a člane B skupine . Največ uspeha so ime l i igralc i T r i g l ava i n Naklega . V r s t n i red: 1. Paj e r (Tr ig lav ) , 2. Vog lar , 3. Zupan , 4. T r i l a r (vsi N a k l o ) , 5. Ko r en jak (Sava) i t d .
Občinski t u r n i r z a p ion i r j e i n m l a d i n c e
V soboto je b i l v K r a n j u p r v i občinski t u r n i r za pionir je in mladince . Nas top i l o j c 40 igralcev. V sa prva mesta so zasedl i i g ra lc i Tr ig lava . V r s t n i red : p i on i rke — 1. S la-
doje, 2. S t u c i n , 3. Tep ina , pion i r j i — 1. Stare , 2. L ipovec , 3. Djokič; m lad inke — 1. L . Novak , 2. Zakojič, 3. T. Novak; m lad inc i — 1. Pajer, 2. Stare, 3. Svabič i t d . A . Novak
I - i / ;4 •i r i smr tn
p r a š a r m
i j e
3 o d g o v -i o r i
Gost je današnje rub r i ke so tr i je k r an j sk i šoferj i , dva sta zajposlena p r i Cestnem podjet ju v K r a n j u , eden pa p r i K o m u na lnem serv isu. M e d novo le tn imi prazn ik i so skrbel i za urejenost naših cest. N j i m i n n j ihov im tovarišem se l ahko zahval imo , da n a gorenjsk ih cesta k l jub močnemu sneženju ni prišlo do večjih zastojev.
veliko težavo umaknila. Danes sem precej utrujen, saj veste. Šele danes sem v resnici prost, ne vem pa, koliko časa bom, saj je naše delo odvisno od vremena. Upam, da kaj takšnega, kot je bilo zadnje dni, ne bo več. S ceste nismo odstranjevali samo snega, ampak tudi polomljeno drevje. Uspeli smo, saj so imeli avtobusi malenkostne zamude.«
0 Janez Potočnik, 34 let, doma s Crngroba, 10 let poročen, oče 4 otrok: »Na cesto sem šel v soboto, 26. decembra. Najprej sem posipa val cesto Gorenja vas — Lučine in Treblja — Sovodenj. Vendar to ni trajalo dolgo, ker sem moral zaradi visokega snega kmalu začeti plužiti. Skrbel sem za cesto od škofje Loke do žirov. Povedati moramo, da smo letos prvič plužili do Žirov, za kar so nam bili šoferji avtobusov zelo hvaležni, posebno pa domačini, saj so imeli urejeno cesto do Loke. Na silvestrsko noč sem plu-žil cesto od Trebije do Sovodnja. Snega je bilo približno 20 centimetrov. Na cesti je bilo veliko voznikov. Mislim, da se vozniki v takšnih okoliščinah premalo ozirajo na nas! Povem vam samo tale primer: vozil sem proti Sovodnju. Srečal sem precej avtomobilov. Zastojev ni bilo. Ko sem že mislil, da bom ob polnoči na cilju, sem srečal fička ljubljanske registracije, ki ni in ni hotel s ceste. Da bi šlo lažje sem izogibališče splužil, vendar voznica ni hotela stran. Izstopila je in ml dejala, naj naredim z njo kar hočem Pred menoj se Je vrgla v sneg rekoč, da je histerična. S pomočnikom sva fička z
£ Jože šubic, 29 let, doma iz Kranja, 9 let šofer, poročen, oče dveh otrok: »V službo sem šel v nedeljo, 27. decembra, ob šestih zjutraj. Posipal sem ceste Jeprca — Ljubelj, Kranj — Brnik — Lahov-če in Kranj — škofja Loka — Jeprca. Posipal sem s peskom in soljo. Ker je bilo snega vedno več, sem moral tudi plužiti, in sicer cesto proti Ljubelja in odsek med Kranjem i« Jeprco. čeprav so bili na cesti na Ljubelj veliki za. meti, sem jim bil kos, tako da jc bila cesta z mt-še strani prevozna. Veliko mi je pomagal naš »rez-kar«. Zanj skoraj ni ovir. Povedati moram, da bi bilo naše delo dosti lažje, če bi bili vozniki bolj disciplinirani in nas razumeli. Dogaja se, da te voznik po vsej sili prehiti. Na klancu ga doideš in ti ne preostane drugega, kot da ga porivaš. Najbolj sem pa vesel, ko se po tako naporrgm večdnevnem delu vrnem domov. Družina me pričakuje kar na stopnicah in čaka, kdaj bom pozvonil . . .
Q Franc Kosi, 32 let, doma i/. Kranja, 6 let šofer, oče treh otrok: »Zaposlen sem pri Komunalnem servisu, kjer vozim tovornjak s plugom. Na novoletno delo sem odšel
na Silvestrovo ob petih popoldne. Plužil sem Ce sto talcev, Cesto 1. maja cesto proti pokopališču cesto proti Planiki in ko lodvoru, Delavsko cesto cesto na Orehek, proti Puškami itd. Na slednji je bilo najtežje, ker je ozka in nisem imel kam odrivati snega. Ob polnoči sem si vzel toliko časa, da sem skočil na kolodvor nad kavo in vinjak. Drugače za nas ni prestanka, će trenutek za-mreš, te sneg prehiti in potem mu nisi več kos. Drugače pa so bile kranjske ulice med prazniki mirne in brez večjega prometa, kar ml je olajšalo delo. Saj veste, kako je z vozniki. Delaš jim dobro, oni pa mislijo, da si jim v napoto . . . «
Dragi šoferji, srečno novo leto in srečno vožnjo! Vozniki so vam gotovo zelo hvaležni za opravljeno delo!
J . Košnjek
Letalska šola A L C lani najboljša v državi
Izvršni odbor Letalske zveze Jugoslavije je proglasil letalsko šolo Alpskega letalskega centra v Lescah za najboljšo letalsko šolo v Jugoslaviji. Prvo mesto so letalci ALC zaslužili z odličnimi rezultati v padalstvu, jadralnem in motornem letenju. Ta izreden dosežek gor en j sk ih letalcev povečujeta prvi mesti v posameznih panogah — namreč — letalci ALC so v generalni razvrstitvi najboljši jadralci in najboljši padalci v državi. K
temu uspehu je nedvomno največ prispevalo sistematično delo šole v zadnjih nekaj letih, ki je prav v lanski letalski sezoni obrodila obilne sadove.
Tako so jadralni letalci naleteli 925 ur in preleteli 7691 km. Osvojili so 4 pogoje za diamantne »C« značke, najvišja športna priznanja v letalstvu. Padalci so opravili 2672 skokov, osvojili 3 diamantne »C« značke in postavili nov državni rekord.
T. P.
Sklad Staneta Severja Tik pred novim letom je
Gorenjska predilnica iz Škofje Loke poslala odprto pismo Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, v katerem sporoča, da je njihov delavski svet sprejel pobudo za ustanovitev posebnega sklada v spomin velikega slovenskega umetnika Staneta Severja. Sklad naj bi
pomagal pri gledaliških kulturnih prizadevanjih v skladu z načeli velikega pokojnika. Ustanovila naj bi ga Akademija za gledališče, film, radio in televizijo, delovne organizacije pa bi prispevale denar. Gorenjska predilnica je že namenila v sklad 5000 din.
lb
2 0 - l e t n i c a smučar-d o m a na J o š t u
20. decembra lan i je m i n i l o 20 let, k o so nekdan j i člani smučarskega društva K r a n j na Joštu o d p r l i nov smučarsk i d om. Takra t so ga zgrad i l i s pros tovo l jn im de lom. T a k o so na p r ime r vso opek o znos i l i n a Jošta, polet i p a so p r i p r a v i l i več de lovnih br igad .
V k r an j skem smučarskem k l u b u Tr ig lav so sk l en i l i , da bodo ob 20-lotnici d oma povab i l i vse tiste, ki so nekdaj
sodeloval i p r i gradnj i s pro* s tovo l jn im de lom, na srečanje. Srečanje bo v soboto« 9. j anuar ja , ob 16. u r i (ob vsakem vremenu) v dorn« na Joštu. K e r so sp isk i l judi; k i so p red dvajset imi l e t l
sodeloval i p r i gradnj i , P 0* manj k i j i v i , naproša odbor smučarskega k luba , da jfj udeleženci srečanja z dopMj n ico pr i jav i jo F rancu Medj1
na naslov: F ranc Medj* K r a n j , De lavska cesta 47.
mi
V teh dneh najbolj pomembno vozilo. — Foto: F. Perdan
Recommended