UDK 910.1:71 = 863 1 · 2013-11-28 · geografiji im taa znaèak mendj sama o en referat v...

UDK 910.1:711 = 863

Svetozar l lešič*

POMEN MORFOLOŠKO — FIZIOGNOMSKEGA KRITERIJA V DANAŠNJI GEOGRAFIJI MEST

Povod, da sem se ob vabi lu na s impozi j o urbani in industr i jsk i geograf i j i od loč i l , da pr i jav im referat z zgorn j im naslovom, je bil deloma dan že s samim va-bi lom, ki je opozar ja lo , naj bi referat i iz urbane geograf i je obravnaval i predvsem prob leme urbanih naseli j , ne pa probleme splošne urbanizaci je; med problemi urban ih nasel i j je omeni lo tudi nj ihovo mor fo log i jo al i f iz iognomi jo . To me je spomni lo na moje zak l jučne besede, s kater imi sem bil nekako pover jen na prvem jugos lovanskem simpozi ju o urbani geograf i j i , ki je bil ok tobra leta 1970 v Ljub-l jani in č igar grad ivo je bi lo objav l jeno v 1. zvezku publ ikac i je »Geographica Slo-venica« (1971). V teh zak l jučn ih besedah, s kater imi sem poskušal označi t i zna-čaj takra tnega s impozi ja, sem podal tudi nekatere kr i t ične pr ipombe. Izrazil sem svoje mnenje, da je bila na s impozi ju preveč v ozadju notranja prostorska di-ferenciac i ja mestn ih naseli j , da je bil pojem »urbanost i« zajet preveč na š i roko in segel mimo obravnavanja samih urbanih naseli j kot »jeder« urbanizaci je daleč v obravnavanje »urbanega« dogajanja v najš i ršem smis lu besede (urbanizaci je, urbanih s istemov, met ropo l i tansk ih regij, urbanih con, funkc i jeko-grav i tac i jsk ih odnosov, urbanega načina živl jenja), ne da bi bil pri tem jasno začr tan pomen izraza »urbano« in preč iščena vsa z nj im povezana terminologi ja, ki neredko ne zveni samo moderno, temveč deloma tudi kot »modno« (kakor je to takra t podčr-tal tudi prof. K. Ruppert). Izrazil sem tudi mišl jenje, da so bil i na s impozi ju , ki je imel zvezni, jugos lovansk i značaj , med najzanimivejš imi t ist i referat i , ki so obravnaval i probleme z v id ika vsega jugos lovanskega prostora, da pa je bi lo tak ih refe iatov premalo. Ob dvomih o tem, ali geograf i ja lahko z uspehom sprot i sledi vsem procesom, ki nenavadno hi t ro spremin ja jo s t ruk tu re urbanih in urbaniz i ran ih področi j , sem izrazil svoje prepr ičanje, da je še vedno osnovna naloga geograf i je , čeprav proučuje tudi današn je procese, da se vsaj to l iko zanima za geog ia fsko okol je, v katerem se ti procesi odvi ja jo, to se pravi, tudi za t iste nekol iko bol j trajne, naravne ali an t ropogene sestavine tega okol ja, ki se ne spremin ja jo tako močno od danes do jutr i , temveč so učinek do lgot ra jne jš ih procesov in tendenc, tudi iz preteklost i ; na te e lemente ravno geograf i ne smemo pozabit i ter m o i a m o celo opozar ja t i prakt ike, da na nj ih ne pozabijo. Končno sem na s impozi ju pov-sem pogrešal obravnavan je moro fo loško- f iz iognomske plat i geograf i je urbanih na-seli j in izrazil svoj dvom o tem, al i je prav, da se, potem ko smo se že do neke mere upravičeno poslovi l i od nekdanje enost ranske usmer jenost i urbane geogra-fi je samo v to smer, poda jamo v drugo, prav tako težko spre jeml j ivo skra jnost ,

" Dr., Akademik, univ. prof., Geografski inštitut Antona Melika SAZU, Novi trg 4, 61000 Ljubljana, glej izvleček na koncu zbornika.

če tako smer iz urbane geograf i je, kakor tudi iz drug ih vej geograf i je, sploh iz-ločamo.

Z zan imanjem sem nekaj let zatem bral eno od kr i t ičn ih recenzij, ki jo je o takra tn i naši publ ikaci j i napisal v »Mi t te i lungen der Geogr. Ges. in Munchen« (1976, str. 265—266) Kari Hermes. V recenzentovih izvajanj ih sem zasledi l marsi -kako soglas je z moj imi takra tn imi pr ipombami. Tako se mi je recenzent pr idru-žil v mišl jenju, da bi bi lo t reba probleme še v večj i meri osvet l jevat i v sp lošno jugos lovanskem okviru. Podobno soglaša z mojo sodbo, da pogosto uporab l jamo premalo jasne termine, ker so pač zelo moderni , če že ne »modni«. To, navaja, ko kr i t i čno obravnava zlast i pr ispevek F. Schaf fe r ja o »mestu kot procesu«. Zdi se, da se je recenzentu vzbudi l pomislek že ob samem naslovu Schaf fer jevega pr ispevka, k jer se v težnj i po modern i or ig ina lnost i označuje mesto kot »proces«.

Mesto pa ver je tno lahko pravi lneje označ imo ne kot proces, temveč kot uči-nek procesov, nekdanj ih in današnj ih , pa tudi kot proži lca procesov, današn j ih in pr ihodnih, pa seveda kot pozor išče procesov, »mestnih procesov«, kakor jih ozna-čuje sam Schaffer*. Ob Schaf fer jev i š tudi j i se recenzent v munchensk i revij i tu-di sprašuje, ali so podatk i , ki j ih je dala kvant i ta t ivna anal iza za mesto Ulm ob Donavi glede mobi lnost i prebivals tva v razdobju 23 let (ko naj bi se v 4 0 % vseh zazidanih blokov v tem mestu prebivals tvo menjalo 5. 5-10 krat) dovol j prepr iče-valno (socia lnogeografsko) relevantni . S tem v zvezi se pr idružuje mišl jenju, ki sem ga izrazil tudi jaz, da se mora geograf i ja prednostno ukvar ja t i z do lgot ra jne j -šimi, v soži t ju č loveka z oko l jem nasta l imi s t ruk tu rami in manj s t renutn imi , le malo časa t ra ja joč imi spremembami .

Kako gledat i zdaj v luči naštet ih pr ipomb na značaj in vsebino današnjega s impozi ja? Pomislek glede prevel ike š i r ine pojma »urbano« je upoštevan že v va-bi lu z željo, da naj se da prednost urbanim nasel jem. Videl i bomo, ko l iko so pri-javl jeni referat i to žel jo upošteval i . Zdi se mi, da je bila vsekakor premalo upo-števana druga želja, želja po temah s splošno jugos lovansk im okvi r jem. V urbani geograf i j i ima tak značaj menda samo en referat, v industr i jsk i dva. Od sestavin temat ike iz geograf i je urabnih naseli j , kakor j ih našteva vabi lo, so posamezne upoštevane razl ično, ne glede na to, da se nj ihova prob lemat ika lahko — in se iz geografskega vidika celo nujno — tesno in uspešno medsebojno prepleta (struk-tura nasel i j z nj ihovo mor fo log i jo in genezo, s š i ršega v id ika tudi s funkc i j sko s t rukturo) .

V smis lu svoje svoječasne pr ipombe pa naj se v svojem današn jem prispevku omej im predvsem na vprašan je mor fo loško- f iz iognomskega kr i ter i ja. Če nekol iko poenostav l jeno pre let imo razvoj geograf i je mestn ih nasel i j v toku našega sto-letja, se nam jasno pokaže, kako se je le-ta začela razvi jat i izrazito v znamenju h is tor ično-genetsk ih proučevanj , ki so razčlenjevale posamezne razvojne faze ev-ropskih mest od r imskih in predr imsk ih zasnov čez srednjeveška obzidana jedra do novejš ih mestnih četr t i iz dobe merkant i l izma in vozniškega prometa, pa po-tem t ist ih iz dobe železnice in k las ične industr i jske revoluc i je vse do najno-vejših, kater ih razvoj usmer ja že najsodobnejše živl jenje z av tomobi l i zmom in urban is t ičn im urejanjem. Te razvojne faze niso navadno samo te i i to r ia lno pre-cej zakl jučene, temveč se med seboj razl ikujejo tudi po f iz iognomi j i , to se pravi po ta lnem načrtu, po nač inu in gostot i zazidave, po navp ičnem prof i lu (gabari tu), pa tudi po t ipih zgradb, tako javnih in poslovnih kot s tanovanjsk ih . Kjer so učin-

* Z izrazom »proces« se ne pretirava brez potrebe in brez pravega smisla samo v geografi j i , kjer ga pogosto pristavljamo k izrazom, ki že po svojem bistvu pomenijo proces (n. pr. izrazom erozija, akumulaci ja, urbanizacija, industrial izacija itd.), temveč pogosto tudi sicer. Tako smo zadnji čas večkrat brali, da je tudi socializem »proces«. Al i je to res?

ki teh faz med seboj pomešani , ¡e pomešana tudi f iz iognomi ja. Več kot oč i tno je, aa se v f iz iognonsk i s t ruk tur i mesta in mestn ih četr t i zrcal i njegov oz i roma nji-hov razvoj.

Razumlj ivo je torej, da je v času, ko so v geograf i j i na sploh prev ladoval i s t ruk tura lno-genetsk i v idik i , tak vidik je stopi l v ospredje tudi v urbani geograf i j i . Še bol j so se seveda uvel javi l i ti v id ik i takra t in tam, k jer se je težišče geograf -sk ih razglabl janj docela prevesi lo na pokra j insko- f iz iognomsko stran. Dobro pa tudi vemo, kako so se pozneje v vsej geograf i j i v id ik i razšir i l i , zaplet l i in poglo-bili. Tako so se tudi v geograf i j i mest geograf i vse bolj začeli zan imat i ne samo za zunanje s t rukture, temveč tudi za nj ihove notranje, zlast i funkc i jske vzroke. To velja zlast i za čas med obema svetovnima vojnama, ko se je zlast i v nemškem jezikovnem krogu pr ičela uvel javl jat i t. im. funkc i jska sme:', z njo pa t. im. funk-c i jska k las i f ikac i ja mest. To je biia predvsem zasluga prof. Hansa Bobeka, av-tor ja znameni te in znači lne urbanogeografske monograf i je o Innsbrucku. Smer pa se ni izobl ikovala to l iko v pre lomno razl iko z dotedanjo mor fo loško-energetsko urbano geograf i jo Schluter jeve in Geisler jeve smeri , temveč bolj v n jeno dopoln i -t ev . Ekskluzivno se je ta smer uvel javi la v ZDA in Kanadi , k čemur je seveda močno pr ipomogla dobrodoš la uporaba kvant i ta t ivn ih metod. Razen tega me-sta novega kont inenta, ki so zrasla na h i t ro še v dobi industr i jske civi l izaci je, ne kažejo niti zdaleč tako bogate s t ra t igraf i je genetsko- f iz iognomskih plast i .

V Evropi se je razen funkc i jskega v id ika močno uvel javi l še socia ln i v id ik, ki je ob l ikoval tudi t. im. »socialno« urbano geograf i jo . Ti novi pr i jemi v urbani ge-ograf i j i so vsekakor zelo plodni, ni pa po mojem miš l jenju potrebno, da jih pro-g las imo kot edino mode ne, mor fo loško- f i z iognomsk i vidik pa kot preveč de-skr ip t ivnega in preživelega pust imo povsem ob strani . Zdi se mi, da se tu, kakor v geograf i j i sploh, brez haska ponavl ja napaka, ki jo pr inesejo s seboj vse močno pre lomne dobe v usmer jan ju znanost i , ko se ob novih metodah in v id ik ih apr ior i zavrača jo stare, nove pa prog laša jo za edino zvel ičavne, namesto da bi se zave-dali, da novost i dosežejo svoj namen le, če dopolnjujejo in bogat i jo pozi t ivne re-zu l ta te dotedanj ih v id ikov in metod. Težave so pri tem z močno ps iho loško zag-nanost jo , ki naganja raz iskovalca v t renutno mnogo popularnejše nove smer i , odvrača pa ga od na videz stereot ipnega ponavl jan ja »starih«, bojda preživel ih aspektov.

Takšno črnobe lo presojanje in izbira v id ikov pa se zdita tud i v urbani ge-ograf i j i zgrešena, ker vodi ta v drugo skra jnost in enostranost . Pozabl ja se nam-reč, da se v s tvarnost i , v našem pr imeru v kompleksn i s tvarnost i urbanega pro-stora, razl ični fak to r j i in procesi medsebojno prepleta jo kot vzroki in kot učinki . Kakor se v mor fo log i j i mesta in njegovih četr t i z rca l i jo njegove razvojne faze, ne-redko od najstare jš ih nasel i tvenih časov dal je, mor fo loško- f i z iognomske sesta-vine, podedovane iz teh faz, pa pomeni jo tud i an t ropogen i e lement geografske-ga okol ja, ki bodis i pospeševalno al i zav i ra lno vpl iva na nadalnj i razvoj mesta, prav tako bi bil seveda nedopust l j iv greh prezret i funkc i j sko in soc ia lno zasno-vanost teh sestavin v današn j ih al i nič kaj redkeje v nekdanj ih funkc i jah in s t ruk-turah.

Ob tem bi rad pr ipomni l , da se mi zdi neprav ično obtoževat i starejše, močno mor fo loško-genetske urbanogeogra fske prouči tve, da so pri svojem delu prezrle funkc i j sko plat. Saj so razvojne mor fo loške faze nujno morale to lmač i t i tud i z razvojem nekdanj ih al i današn j ih funkc i j mesta in njegovih četrt i . Raziika je pač le v tem, da se funkc i jske in soc ia lne poteze not ran je s t ruk ture urbanih nasel i j mnogo hitreje, ve l ikokrat kar pred našimi očmi , spremin ja jo kakor pa zgradbeno-mor fo loške sestavine. Zato so le-te včas ih močno zakasnel i , ob tem pa tudi dol-gotra jnejš i in t rdovratne jš i učinek funkc i j sk ih in soc ia ln ih sprememb. Zaradi ra-

zl ičnega tempa sprememb v funkc i j i in v f iz iognomi j i se mi celo zdi, da spada ravno obravnavan je nesk ladnja med obema med najhvaležnejše naloge urbane geograf i je. Po eni s t rani se zrca l i jo nekdanje, včas ih že davno odmr le funkc i je v znači ln ih f iz iognomskih s ledovih, po drugi s t rani pa skuša živl jenje v stare mor-fo loške obl ike vplest i nove funkci je. Tako na pr imer lahko s tara mestna jedra ka-žejo znake prehajanja v zanemar jene, soc ia lno zaosta le »slume« al i pa se pre-obraža jo v ku l turno zgodov insko in tur is t ično pr iv lačne četr t i . Tipične take pri-mere kaže že stara Ljubl jana. Nešteto pa jih na jdemo med s tar imi evropsk imi mest i z n j ihovimi »romanskimi«, »gotskimi«, »baročnimi« in drug imi četr tmi .

Kakor v geograf i j i sploh, je torej tudi v urbani geograf i j i s tvar načelne ori-entaci je geografa, ali daje prednost t ra jnejš im, tudi v f iz iognomi j i v idnim uč inkom dogajan j v prostoru, ki j ih lahko neposredno opazuje na lastne oči, pa tudi fo to-graf i ra, kar t i ra in podobno, al i te uč inke pušča bolj ob strani . Gre torej spet za-to, al i je geograf i j i vendar vsaj eno od osnovnih izhodišč opazovanje in bele-ženje v idne mater ia lne s tvarnost i , izhodišče, ki ga ne gre enostavno prezret i al i opust i t i . Mis l im, da odloč i tev ni težka, zlast i če s to j imo na sta l išču, da je naša znanost fundamenta lna znanost za ap l ikat ivne vede o urejanju prostora, pred-vsem za urbanizem, ki poskuša urejat i urbani prostor vsaj to l iko z mor fo loško-f iz iognomske st rani kakor z vseh drugih.

Da gre v proučevanju urbanega prostora za nujno prepletanje obeh komaj zadovol j ivo ločl j iv ih v id ikov, mor fo loško- f iz iognomskega in funkc i jskega, nam do-kazuje tudi ves razvoj u rbanogeogra fsk ih proučevanj od takra t dal je, ko so v teh proučevanj ih Hans Bobek in drug i začel i močneje kot dot le j podčr tovat i funk-ci jsk i v idik. Ravno ta razvojna faza v urbani geograf i j i je potekala bol j v zna-menju obojest ranskega dopoln jevanja obeh v id ikov kakor pa njunega medse-bojnega izkl jučevanja. N imam nit i do lžnost i niti možnost i , da bi v tem referatu razčlenjeval ves ta razvoj. O njem obsta ja bogata l i teratura, iz katere naj zaradi njegove preglednost i omen im samo zborn ik z nas lovom »Al lgemeine Stadtgeograp-hie«, ki ga je leta 1969 v zb i rk i »Wege der Forschung« izdal P. Schöl ler . Kot dokaze uspešnost i druženja obeh v id ikov, tudi mor fo loško-razvo jnega, naj nave-dem samo dva pr imera urbanogeogra fsk ih monograf i j iz Srednje Evrope. Prvi je š tudi ja H. Bobeka in E. L ichterberger jeve o Dunaju (H. Bobek- E. L lchtenberger, Wien. Baul iche Gestal t und Entw ick lung sit der Mi t te des 19. Jahrhunder ts . Ver-lag H. Böhlhaus Machg. , Hraz-Köln 1966), kl k l jub temu, da izhaja iz anal ize grad-beno- f iz iognomskega razvoja tega mesta od sredine 19. s to let ja dal je, ni samo mor fo loška deskr ipc i ja , saj ta gradbeni razvoj nujno osvet l ju je v š i ršem okv i r ju demogra fskega, gospodarskega in družbenega razvoja, pri čemer so seveda av-tomatsko vk l jučene tudi podedovane al i nove funkc i je posameznih četr t i . Druga je monograf i ja C. Vot rubca o Pragi (C. Votrubec, Praha, zemepis ve lkomesta. Statn i pedagog icke nakladate ls tv i , Praha 1965), ki je izjema v evropskem meri lu, ker idealno združuje e lemente razvojno-genetske, f izoognomične, funkc i jske in p lanerske anal ize mesta. Med monogra f i je evropsk ih ve l ik ih mest, ki prav tako posrečeno združujejo vse te vidike, se uvrščata tudi monograf i j i o Leningradu (E. Lopat ina, Leningrad, ekonomiko-geogra f ičesk i j očerk, Moskva 1959) in Moskv i (j. G. Sauškin, Moskva geogra f ičeska ja karak ter is t ika , Moskva 1964). Naštel i bi lahko še vrs to podobnih pr imerov, ki dokazuje jo, da se med urbanimi geograf i le redki, ki bi zanikaval i v rednost mor fo loško-razvo jnega v id ika, čeprav mu morda od ieka jo v logo vodi lnega izhodišča In v dobronamern i težnj i za poglob l jen imi in razš i r jen imi pogledi bol j nehote kot hote dajejo prednost proučevanja not ran je s t ruk tu re in trenutne d inamike urbanih organizmov pred p rob lemat iko nj ihovega zunanjega obl ikovanja.

Pri vsem tem ne gre prezret i , da so v zadnj ih deset let j ih , ko so geograf i na sp lošno pr ičel i v svo jo škodo močno omahova t i v osnovnem konceptu in izho-d iščnih v id ik ih svoje dejavnost i , bili ob obravnavan ju urbanih nasel i j ap l ika t ivn i urbani delavci , urbanist i , t ist i , ki so trdneje in bolj prepr ič l j ivo, pač po bistvu svo-je dejavnost i , vztra ja l i pri obravnavan ju nj ihove zunanje, ob l ikovalne prob lemat ike. O tem nam priča že površno l istanje po svetovni urbanis t ičn i l i teratur i polpre-teklega in današnjega časa. To velja tudi za razvoj pr i nas. V medvojn i dobi je sicer med našimi geograf i predvsem prof. Mel ik v svoj ih del ih izrazito zastopal razvojno-genetsko smer, vendar smo že takra t doživ l ja l i tudi omahovan je na tak i poti razvoja urbane geograf i je. To pa ne velja za urbaniste. Tako je v t is tem ča-su napisal avstr i jsk i inženir-urbani t Herman VVengert svoje, za mor fo log i jo na-ših mest s tandardno delo »Die Stadtan lagen in Ste iermark« (Graz 1932), ki je po svojem mor fo loškem v id iku bolj »klasično« geografsko kakor mars ikatera urba-nogeografskega študi ja iz tega časa. S področ ja osta le Jugoslav i je ne velja pre-zreti močne tovrs tne usmer jenost i , ki sta jo med urbanis t i začr ta la B. Maks imo-vič (»Urbanizam u Srbi j i« (Beograd 1938) in N. Dobrovič (»Urbanlzam« kroz veko-ve 1950 — 1952).

Če naj za zakl juček poudar im še enkrat , nagibe, ki so me napot i l i k temu referatu, izvirajo, kakor že rečeno, iz dejstva, da je bil mor fo lošk i - f i z iognomski vidik urbane geograf i je povsem prezrt ali pozabl jen na našem s impozi ju o urba-ni geograf i i j leta 1970 in da se mu oč iv idno nič bol je ne godi na današnjem. Že-lel bi zastavi t i geogra fom vprašanje, zakaj tako. Želel bi tud i v urbani geograf i j i vzbudi t i nj ihovo, da tako rečem, geografsko »vest«. Al i j im ta vest dopušča, da pri svojem delu pust i jo vnemar eno od svoj ih osnovnih izhodišč, mater ia lno s t ruk-turo urbanega prostora, ki je hkrat i e lement geografskega okol ja ter kot tak po-goj za razvoj in usmer jan je današnj ih procesov v s t ruk tur i tega oko l ja? Ali geo-grafu »vest« kaj narekuje o tem, kaj je prvo izhodišče njegovega opazovanja, ko dopotu je v to al i ono mesto, ki ga še ne pozna. Odgovor p repuščam vsako-mur med nami. Saj so posta la potovanja b is tvena sestav ina našega današnje-g a ž i v l j en ja , ki nam omogoča, da hitreje spoznavamo mesta bl izu in daleč, v

razl ičnih okol j ih in pogoj ih.

Pa začn imo najprej z nekaj pr imer i kar doma. Al i je vzemimo mogoče ge-ogra fsko obravnavat i L jubl jano brez f i z iognomske karakter izac i je njenih posamez-nih razvojnih faz in njenih funkc i j v pretek lost i in sedanjost i? Ali ni oč i tna di fe-renciaci ja v ter i tor ia lno-razvojnem, funkc i jsko- razvo jnem in mor fo loškem pogle-du med njenimi najs tare jš imi četr t i , med četr t i iz železniško- indust r i jske dobe in najnovejš imi mestn imi predel i? Al i je mogoče prezret i po t ločr tu , zgradbeni s t ruk-tur i in celotn i f iz iognomi j i nekdaj d rugačne funkc i je če t r t i kakor so to Spodnja Šiška, Krakovo, Vodmat , Zelena iama in druge, ki se j im vsem v f iz iognomi j i še dobro pozna nj ihovo poreklo, čeprav so danes tesno vraščene v sklenjeni mestn i kompleks? Al i ni tudi že na zunaj oč i tno ne samo funkc i j sko , temveč tud i f iz io-gnomsko prod i ran je l jub l janske c i t izaci je prot i severu, za Bežigrad? Al i je takšno f i z iognomično obravnavan je Ljubl jane v geograf i j i zares zastarelo, preživelo in nepotrebno? Ali pa Celje s funkc i jsko, razvojno in mor fo loško izrazito d i feren-c iac i jo med čet r tmi s tarega mesta, Otoka in industr i jskega Gabr ja, d i fe renc iac i -jo, ki se odraža tud i v razl ičnih problemih varstva oko l ja? Kaj pa Mar ibo r s svo-jim levim In desn im bregom, od kater ih Imata spet vsak zase svoje, razvo jn im fazam ustrezajoče funkc i j ske in ob l ikovne čet r t i? In Koper s svoj imi »slumi« v s ta rem mestu ter z novimi če t r tm i s Semedelo na čelu? Ver jetno ni t reba preveč opozar ja t i na Zagreb s svoj imi razvojno, f i z iognomično in funkc i j sko svo jevrs tn im Gorn j im Gradom (Gričem in Kaptolom), s s tar im Donj im Gradom iz 19. in začet -ka 20. sto let ja, pa z Novim Zagrebom tos t ran in ons t ran Save. Prav tako si ¡e

Beograd nemogoče predstav l ja t i brez njegovih ob l ikovn ih sestavin, vk l ješčenih v svojevrstne topogra fske pogoje, pa vezanih na ter i tor ia lno in funkc i jsko razl ične razvojne faze, od Kal imegdana in Terazi j po eni s t ran i daleč t ipa joč po pomol ih srb i janskega gr ičevja, po drugi s t rani pa zmagov i to prod i ra joč z Novim Beogra-dom (in Zemunom) v poplavni svet v so toč ju Save in Donave? Pa vsa dolga vrsta manjš ih in večj ih mest srb i janske podeželske not ran jost i (»unutrašnjost i«) z nji-hovo t ip ično »srbi jansko« f iz iognomi jo 19. stolet ja, ki jo je šele najnovejši čas za-čel prekašat i z novimi e lement i? Pa Spl i t s svoj im Diok lec i janov im jedrom in star i Dubrovnik z novejšim Gružem, pa vsa druga razvojno, f i z iognomično in funkc i j sko nad vse znači lna pr imorska mesta? Ne utegnemo seveda s tega v id ika prepoto-'va'ti vse Jugoslavi je. Spomni t i se moramo samo še mest, ki so jih mnogo boi j kot funkc i je skokov i to spremeni le f iz iognomi jo nedavne potresne katast ro fe (Skopje, Banjaluka).

Še manj kot Jugos lav i jo lahko v kra tk ih besedah prepotu jemo ostal i svet, pa tudi če os tanemo samo v Evropi. Če kot geograf i opazujemo in prouču jemo ka-tero kol i evropsko mesto, z last i večje, med nj imi tudi nekatera glavna mesta (n. pr. Moskvo, Varšavo, Dunaj, Prago, Krakov, München, Nürnberg, St rasbourg, Pariz, Toulouse, Rim, Mi lan, Verono, Firenze itd ), a l i se bomo zares zadovol j i l i samo z anal izo nj ihovih t renutn ih funkc i j ter soc ia lno s t ruk tu ro nj ihovega tre-nutnega prebivalstva ter spregledal i nj ihovo l ice od s tar ih jeder prek obroča nekdanj ih obzidi j , spremenjenih danes v obroče bulvar jev in avenij , imenovanih »ringi«, »plante«, »kolca«, al i kakor kol i se že imenujejo, pa do vseh š i rok ih iz-l ivov najnovejšega razmaha predmestne in obmestne urbanizaci je na nekdanje podežel je z vsemi ustreznimi ob l ikovn imi znač i lnostmi? Al i moremo kot geog ia f i obravnavat i London, ne da bi se dotakn i l i ob l ikovnih posebnost i v njegovi pro-s torsk i in zgradbeni s t ruktur i , pa tudi v l icu njegovih posameznih četr t i od West-minster Citya, osrednjega City ia do East Enda ter t ip ičn ih obmestn ih stanovanj-sk ih in industr i jsk ih čet r t i? Al i moremo pri vel ik ih mest ih Špani je z n j ihovim tudi ob l ikovno skokov i t im razvojem pust i t i ob st rani zunanje izraze te skokov i -tost i , kakor ga pomeni jo moderne vel ikopotezne razšir i tve, t. im. »ensanches« ta-ko v Madr idu , počenši od Puerte del Sol kot v Barceloni , začenši od Piaza di Cata luna, v zadnjem pr imeru pa še vk l juč i tve stare jš ih jeder (n. pr. t. im. »Barr io Got ico«) in celo arh i tek turn ih svojevrstnost i , ki j ih je v ka ta lonsko g lavno mesto pr inesel famozni arh i tekt Gaudi?

In ali res sme ali sp loh more geograf mimo ve l ikansk ih sprememb, ki so jih v evropsk ih mest ih izzvala razdejanja iz zadnje vojne? Al i naj gre z molkom mimo v s tarem st i lu obnovl jen ih s tar ih mestn ih jeder Varšave in nekater ih d rug ih polj-sk ih mest (Gdanska, Wroc iawa) , pa po drugi s t rani povsem drugače, nad vse moderno, pa vendar st i lno enotno obnovl jen ih središč nekater ih zahodnoevropsk ih mest (Rotterdam, Mainz in dr.) in končno nekater ih porušenih mest, z last i v ZRN, ki so svoja jedra obnovi l i s t i lno kar konfuzno (Frankfur t na Main i , Köln in dr.). Al i naj vse take poteze res zan imajo samo arh i tekta urbanis ta, ne pa geogra fa? In med urbanis t i tako sporno sta l išča o prakt ičn i v rednost i in estetskem in b iva lnem vrednoten ju t. im. »stolp ičnih« in betonskih« s tanovan jsk ih sosesk, prot i kate-rim, se že mars ik je pojavl ja odpor , tako na pr imer v obrenskem mestu Wiesbaden, k jer se je pokazalo, da novo »betonsko« nasel je Klarenta l n ikakor ne sodi v ze-leno in lepo okol je tega rez idenčnega in letoviškega mesta, vzrast lega v 19. sto-let ju? In al i ni tudi geogra fsko pr iv lačen obl ikovni konf l ik t med težko, »stal insko« arh i tek turo , t. im. »visokih zdani i« In najnovejšo lahko »stekleno« arh i tek turo , oč i ten v vseh vel ik ih mest ih ZSSR in drugih držav Vzhodne Evrope, najoč i tnejš i v današnj i Moskv i , k jer »stal inska« »visotna zdania« s hote lom Ukraj ina na čelu neposredno sosedujejo s č is to d rugačno obl iko lahke sto lpnice SEV-a in ce l im

kompleksom modern iz i ranega, stekleno lahkega Novega Arbata ozi roma Kai inin-skega prospekta.

Vsi ti in podobni pr imer i me si l i jo še enkra t k poudarku, da se mi zdi nepri-merno in neiazvesel j ivo, če v kompleksnem obravnavan ju urbanih naseli j , tako tu-di na simpozi j ih pri nas, skora j docela pozabimo na nekdaj morda preveč pou-dar jen i mor fo loško- f iz iognomsk i vidik in na njegovo vsest ransko povezanost s funkc i j sk im in procesua ln im v id ikom.

Svetozar l lesic

THE IMPORTANCE OF THE MORPHOLOGIC PHYSIOGNOMICAL ASPECT IN MODERN URBAN GEOGRAPHY

The paper is connected wi th some author 's cr i t ica l remarks that have al-ready been expressed to the First Yugoslav Sympos ium on the Urban Geography held in Ljubl jana in October, 1970 (see: »Geographica Slovenica, 1/1971, p. 293 296). It refers also to cer ta in remarks of o ther reporters on this sympos ium, so to the remarks of Karl Hermes in his paper of the sympos iums publ ica t ion wh ich appeared in the »Mit t . Geogr. Ges. München«, 1976, p. 265-266. In these remarks there is an opin ion appear ing that to the e lements in the urban space wh ich are the ef fect of some processes of long dura t ion and wh ich in itself remain for a longer t ime preserved, should be paid suf f ic ient a t tent ion if not even given pre-ference towards such changes and processes in the same space wh ich can be determined as momentary and are of ten of only a short life. Among these more durab le elements the most impor tant are those of morpholog ica l and physiogno-mical character , wh ich do not only of fer the easiest acces to a geographica l ob-servat ion, but are — due to their causal as wel as evolut ive conect ion wi th se-veral fac ts concern ing func t iona l and soc ioeconomic internal s t ruc ture of towns and town quar ters — also their most v is ib le and most durab le expression. He-reby, even an analys is of the d iscordance between quick funct iona l and socieco-nomic changes and much s lower but more durab le changes in the phys iognomy of the urban space, is of specia l interest fo r a geographer. The cons iderat ion of the morpholog ic phys iognomica l s t ruc ture of the urban space has kept up to no-wadays a pr imary impor tance too for all those who have to shape pract ica ly the urban space, i. e. for the arch i tec ts and urbanists. Therefore, no reason can be found to leave th is aspect in the urban geography complete ly aside; and most cer ta in ly such a reason not be found in the mere fac t tha t the same aspect was paid to much a t ten t ion in cer ta in per iods of the past. In order to i l lust rate the impor tance of the sa id aspect the author is quot ing some charac ter is t i c exem-ples f rom Slovenia and Yugoslav ia as wel l as f rom other European countr ies.