VAJA: ARHITEKTURA RASTLINSKE ODEJE SLABITEV SEVANJA V RASTLINSKI ODEJI

VAJA:

ARHITEKTURA RASTLINSKE ODEJE

SLABITEV SEVANJA V RASTLINSKI ODEJI

OKOLJE IN RASTLINSKA PROIZVODNJA

-del agrometeorologije se ukvarja s študijem vpliva meteoroloških elementov na rast in razvoj rastlin ter na količino in kakovost pridelka Na prvem mestu o pridelku odloča FOTOSINTEZAFOTOSINTEZA. Gre za . Gre za procese, ki so povezani z mikrometeorološkimi razmerami v procese, ki so povezani z mikrometeorološkimi razmerami v rastlinski odeji.rastlinski odeji.

ZNAČILNOSTI RASTLINSKE ODEJE OPISUJEJO ZNAČILNOSTI RASTLINSKE ODEJE OPISUJEJO PARAMETRI, KI JIH S SKUPNIM IMENOM IMENUJEMOPARAMETRI, KI JIH S SKUPNIM IMENOM IMENUJEMO

ARHITEKTURA RASTLINSKE ODEJEARHITEKTURA RASTLINSKE ODEJE

V

LAza

volumen (m3)

listna površina (m2)

GOSTOTA LISTNE POVRŠINE (m-1)

LAI – INDEKS LISTNE POVRŠINE

(Leaf Area Index)

• Vsota površine vseh listov nad enoto površine tal po višini

• LAI = površina listja (m2)/enoto površine tal (m2)

• LAI je brezdimenzijska mera pokrovnosti tal

h

dzzaLAI0

)(

INDEKS LISTNE POVRŠINE = listna površina (m2)/površina tal (m2)

površina tal=meter2

LAI

• Poljščina z LAI=4 pomeni, da je nad enim kvadratnim metrom tal površina štirih kvadratnih metrov listja

Zakaj je pri rastlinski proizvodnji pomembno, da poznamo LAI?

• LAI = vsota površine vseh listov nad enoto površine tal, v zelenih listih poteka proces fotosinteze

• V procesu fotosinteze (pretvorba energije svetlobe za vezavo CO2) nastajajo sladkorji, potrebni za rast rastlinske odeje

• Prehod sončne svetlobe skozi rastlinsko odejo vpliva na podrast (gozd) oz. količino plevelov pri poljščinah, učinkovitost fotosinteze, osvetljenost krošnje pri sadnem drevju- obarvanost plodov…

• Rastlinski pokrov nad površino tal zmanjšuje izhlapevanje, temperaturo tal ter erozijo zaradi padavin, ki dosežejo (gola) tla

Dnevi po vzniku

Inde

ks li

stne

pov

ršin

e

0 20 40 60 80 100 1200

2

4

6

8

LAI

ČAS

SLM

LAISLA

12 kgmSPECIFIČNA LISTNA POVRŠINA ( )

2kgmSPECIFIČNA LISTNA MASA ( )

R

jλ

LIST A

T

PRI PREHODU SKOZI NEKATERE SNOVI SE SEVANJE DELOMA- ABSORBIRA ali VPIJE- REFLEKTIRA ali ODBIJE- TRANSMITIRA ALI PREPUSTI

TRAj

R

T

A

S0

S(z)

LAIk

z eSS 0

SLABITEV SEVANJA V RASTLINSKI ODEJI(LAMBERT-BEER-ov zakon)

sevanje na vrhu rastlinske odeje

sevanje na določeni višini zv rastlinski odeji

0Sz

S indeks listne površine

koeficient slabitve sevanja

zS

rastlina s POKONČNIMI LISTIk med 0.3 do 0.5

rastlina s POLOŽNIMI LISTIk 0.7 do 1.0

-koeficient slabitve sevanja je

funkcija položaja listov na rastlini

mešan gozd borov gozd

sončnično poljekoruzno polje

Rdeči del spektra

od rdečega dela spektra odštejemo bližnji IR del

Bližnji IR del spektra

vegetacijski index (SAVI)Vsaka točka (pixel) slike je predstavljena kot število od 0 do 255

Bela barva 255

Črna barva 0

z

S0=700 W/m2

S(z)=540 W/m2S(z)=519 W/m2

LAI=0.75 LAI=0.65