Универзитет Св: “Кирил и Методиј“ – Скопје

Економски факултет

Дипломски труд:

Ulogata na penziskite i investicionite fondovi na finansiskiot pazar vo Republika Makedonija

Izrabotil: Mentor:

Skopje, juni 2011 godina

Sodr`ina:

Voved .................................................................................................................................. 3

1. Poim za penziski fondovi...................................................................................... 5

2. Vidovi penziski fondovi........................................................................................ 62.1 Privatni i dr`avni penziski

fondovi......................................................... 62.2 Fondovi do definirani pridonesi i definirani

penzii......................... 73. Penziska reforma i penziski fondovi vo

R.M.................................................. 73.1 Pri~ini za voveduvawe na reformata na penziskiot sistem vo

R.M. i celi na penziskata reforma........................................................................... 7

3.2 Karakteristiki na penziskata reforma vo R.M........................................... 11

3.3 Institucii na penziskiot sistem vo R.M....................................................... 14

3.4 Regulirawa i ograni~uvawa na penziskiot sistem....................................... 15

3.5 Funkcionirawe na penziskiot sistem............................................................. 16

3.6 U~estvoto i zna~eweto na penziskite fondovi vo R.M............................... 19

3.7 Koristi i tro{oci od sprovedenata reforma vo penziskiot sistem na R.Makedonija.......................................................................................................... 22

3.8 Koe e vlijanieto na ekonomskata kriza vrz makedonskite penziski fondovi?..................................................................................................................24

4. Poim za investicioni fondovi............................................................................... 25

5. Vidovi investicioni fondovi.................................................................................265.1 Otvoreni investicioni fondovi (matual

funds)............................................. 275.2 Zatvoreni investicioni fondovi (closed-end

funds)..................................... 285.3 Ivesticioni trastovi (Unit investment

trust).................................................... 295.4 Fondovi so koi se trguva na berzite -Exchande-traded funds (ETF-

s)........... 29

2

5.5 Investicioni fondovi koi investiraat vo hartii od vrednost............... 30

5.6 Investicioni fondovi koi investiraat vo nedvi`nini (Real estate investment trust - REIT)............................................................................................. 31

5.7 Investicioni fondovi koi investiraat vo posebni finansiski oblici....................................................................................................................... 32

5.8 Aktivno upravuvani i pasivno upravuvani fondovi.................................... . 33

5.9 Privatni investicioni fondovi....................................................................... 34

6. Provizii kaj investicionite fondovi................................................................... 34

7. Investicionite fondovi vo Republika Makedonija........................................... 357.1 Pazarno u~estvo na investicionite fondovi vo R.Makedonija.................. 36

Zaklu~ok............................................................................................................................... 42

Koristena literatura....................................................................................................... 44

Voved

Finansiskiot sistem na edna zemja go so~inuvaat finansiskite

institucii, finansiskite pazari i finansiskite instrumenti. Osnovnata uloga e

naso~uvawe na parite od onie koi {tedat i imaat vi{ok kon onie

potro{uva~i koi nemaat dovolno. Na ovoj na~in se zgolemuva

ekonomskata blagosostojba na celoto op{testvo, zatoa {to go prenesuva

kapitalot od sopstvenost na onie koi nemaat investicioni mo`nosti vo

sopstvenost na onie koi imaat, i taka doa|a do zgolemuvawe na

efikasnosta na ekonomijata.

3

Preduslov za razvoj na nacionalnata ekonomija e postoewe na

razvieni finansiski pazari. Razvienite pazarni ekonomii se karakteriziraat

so visoko sofisticirana finansiska struktura, razvieni finansiski pazari, visok

stepen na deiverzificiranost od institucionalen aspekt i od aspekt na

ponudata na finansiski instrumenti. Zatoa e golema i va`na ulogata na

postoeweto na investiciono - finansiski posrednici, penziskite i

investicionite fondovi i ostanatite finansiski institucii.

Vo ovoj diplomski trut najprvo }e gi razgledame penziskite fondovi,

kako i penziskata reforma vo R.M., a potoa i investicionite fondovi vo R.M.

Zaradi op{tiot trend na stareeweto na naselenieto vo R.M. i

dotoga{niot penziski sistem zasnovan na principot na generaciska

solidarnost koj se soo~i so problemot na namaluvawe na odnosot

osigurenik/penzioner, se sprovede penziskata reforma koja ima za cel da

obezbedi materijalna i socijalna sigurnost za sega{nite i idnite penzioneri

na dolg rok.

Reformata se temeli na tri stolba i toa: prviot e zadol`itelen dr`aven

penziski fond, vtoriot ima za cel da vklu~i pove}e privatni penziski

fondovi, dodeka tretiot da dade mo`nost za osvaruvawe na povisoka

penzija. Celta na sekoja reforma e podobruvawe na karakteristikite na

postoe~kiot sistem i voveduvawe na novi elementi koi }e go podobrat

negovoto fukcionirawe. Penziskite osigurenici vnimatelno treba da go

izberat penziskiot fond, vo soglasnost so nivnite preferencii i nivoto na

rizik koi se spremni da go prevzemat. Od druga strana, dr`avata treba da

ja nadleduva rabotata na penziskite fondovi.

Investicionite fondovi se finansiski posrednici koi vr{at kolektivno

pribirawe na sredstvata so cel da gi investiraat vo hartii od vrednost ili

drugi finansiski instrumenti. Zna~eweto na fondovite e toa {to se mnogu

uspe{ni vo pribiraweti na relativno sitniot kapital od strana na privatni i

4

fizi~ki lica i toj kapital go investiraat vo vnimatelno odbrano portfolio na

investicii. Investicionite fondovi im ovomo`ija pristap na sitnite investitori

na finansiskite pazari koi dotoga{ nemale pristap zaradi visokite brokerski

provizii, i nedovolnoto poznavawe na rabotata na finansiskite pazari.

Investicionite fondovi mo`e da se podelat spored pove}e kriteriumi.

Kako osnovni investicioni fondovi mo`e da gi izdvoime: otvoreni

investicioni fondovi, zatvoreni investiconi fondovi, investicioni trastovi i

privatni investicioni fondovi.

Fukcioniraweto na investicionite fondovi e od golema va`nost, bidej}i

pozitivno vlijae vrz celata ekonomija, odnosno od iznosot na sredstvata

raspolo`livi za investirawe zavisi ekonomskiot razvoj na edna zemja. So

sredsvata koi tie gi pribiraat po pat na proda`ba na sopstvenite akcii na

investitorite kupuvaat hartii od vrednost na finansiskite pazari. Na toj

na~in tie gi plasiraat srestvata od sitnite investitori. Doplnitelnite sobrani

sredstva preku proda`ba na emitirani akcii kompaniite }e gi investiraat vo

proekti koi }e otvorat novi rabotni mesta i }e pridonesat za razvojot na

ekonomijata.

Od ova mo`e da se sogleda va`nosta na investicionite fondovi za

nacionalnata ekonomija i ogromnite pridobivki od nivnoto fukcionirawe na

investitorite i celokupnata ekonomija.

1. Poim za penziski fondovi

Penziskite fondovi se poseben vid na dogovorni {tedni institucii koi

sobiraat sredstva preku uplati-pridonesi od ~lenovite za vreme na nivniot

raboten vek, obezbeduvaj}i im za vozvrat do`ivotni redovni mese~ni

uplati na svoite ~lenovi po penzioniraweto. Prednost na penziskite fondovi

e toa {to generiraat stabilen rast vo tekot na podolg period i da obezbedat

penzii za vrabotenite koga }e dojde krajot na nivnite rabotni godini i

zapo~ne penzioniraweto. So penziskite fondovi upravuvaat dru{tva za

upravuvawe so penziski fondovi.

5

Penziskite fondovi naj~esto se vodeni od nekoj vid na finansiski

posrednik za kompanijata i nejzinite vraboteni, iako nekoi pogolemi

koorporacii samite rabotat so nivnite penziski fondovi. Penziskite fondovi

kontroliraat relativno golema koli~ina na kapital i prestavuvaat najgolemi

institucionalni investitori vo mnogu zemji.1

Vo sovremenite sistemi penziskite fondovi dejstvuvaat kako

posrednici koi gi plasiraat za{tedite na svoite ~lenovi (pridonesi) na

finansiskite pazari so cel da gi oplodat i da ja zgolemat sumata na

inicijalniot iznos. Po ispolnuvawe na pravoto na penzija ~lenot na fondot

ima pravo na isplata na sredstvata od upla}anite pridonesi vo tekot na

rabotniot vek plus kamatite i dividendite od investiranite sredstva vo vid

na redovni mese~ni isplati. Dru{tvata koi upravuvaat so penziskite

fondovi sobranite sredstva najmnogu gi investiraat vo akcii na koorporacii,

koporativni obvrznici, dr`avni hartii od vrednost, a poseduvaat i zna~aen

iznos na oro~eni depoziti vo bankite.

Poradi va`nosta na penziskite fondovi, dr`avata sproveduva poseben

nadzor nad rabotata na site fondovi za da go spre~i nepotrebnoto

izlo`uvawe na rizik. Penziskite fondovi se isklu~itelno va`ni finasiski

institucii, bidej}i od uspe{nosta na nivnoto rabotewe vo golema mera

zavisi materijalnata sostojba na poedincite po prestanokot na nivniot

raboten vek.

2. Vidovi penziski fondovi

2.1. Privatni i dr`avni penziski fondovi

Penziskite fondovi mo`e da se podelat na privatni i dr`avni fondovi.

Privatnite se fondovi koi se vospostaveni od privatni emitenti, dodeka

1 http://www.investopedia.com/terms/p/pensionfund.asp

6

dr`avnite se pod pokrovitelstvo na dr`avata. Najgolem del od dr`avnite

penziski fondovi spa|aat vo kategorijata na t.n sistemi bazirani na tekovni

odlivi i prilivi (pay as you go), kade finansiraweto na sega{nite penzioneri se

vr{i od pridonesite na sega{nite vraboteni. Za razlika od niv, privatnite

penziski fondovi se formiraat zaradi kapitalizrawe na sredstvata na nivnite

~lenovi. Ovie fondovi mo`e da se formiraat vo ramkite na pretrijatijata, vo

ramkite na dejnosta, od strana na odredeni bankarski ili finansiski

institucii.

Za uspe{no funkcionirawe na privatnite penziski fondovi od golema

va`nost e postoewe na razvien pazar na kapital na koj fondovite }e gi

plasiraat sredstvata od svoite ~lenovi. Najgolem del od raspolo`livite

sredstva gi investiraat vo instrumentite na pazarot na kapital i depoziti

kaj bankite. Poedincite se slobodni da go izberat fondot koj }e upravuva

so nivnite za{tedi (pridonesi).

Zgolemuvaweto na brojot na privatnite penziski fondovi ja zgolemuva

konkurencijata {to e prednost za postojanite i idnite penziski osigurenici,

zatoa {to tie se stremat {to poracionalno i {to poprofesionalno da

upravuvaat so sredstvata na nivnite ~lenovi, bidej}i od nivniot uspeh vo

rabotata i steknatoto renome }e zavisi i privlekuvaweto na novi ~lenovi.

2.2.Fondovi so definirani pridonesi i fondovi so definirani

penzii

Druga podelba na penziski fondovi e na fondovi so definirani

pridonesi, fondovi so definirani penzii i hibridni fondovi.

Kaj fondovite so definirani pridonesi stapkata na prinos e fiksno

utvrdena , no penziite se varijabilni i zavisat od rezultatite na investiciite.

Iznosot na pridonesite e utvrden kako procent od primawata na

vraboteniot. Isplatite {to }e se vr{at po penzioniraweto }e zavisat od

7

raste`ot na sredstvata na fondot i }e se ispla}aat vo zavisnost od

raspolo`livite sredstva, bidej}i fondot ne go garantira iznosot na penziite.

Fondovite so definirani penzii se obvrzuvaat da im vr{at redovni

isplati na svoite ~lenovi po penzioniraweto. Isplatite se utvrduvaat vrz

osnova od formula koja ja zema vo predvid dol`inata na sta`ot na

vraboteniot i negovata plata (platata vo poslednite nekolku godini pred

penzionoraweto). Obvrskata na ovie fondovi e da go obezbedi

dogovorenoto nivo na penzii.

Hibridnite fondovi prestavuvaat kombinacija na karakteristikite na

fondovite so definirani pridonesi i fondovite so definirani penzii. Ovoj vid

na fondovi prvpat se pojavija vo 1985 godina.

3. Penziskata reforma i penziskite fondovi vo

R.Makedonija

3.1.Pri~ini za voveduvawe na reformata na penziskiot

sistem vo R.M. i celi na penziskata reforma

Reformata vo penziskiot sistem se sprovede so cel da obezbedi

materijalna i socijalna sigurnost za sega{nite i idnite penzioneri na dolg

rok. Vo R.M., kako i vo drugite evropski zemji, postoi trend na stareeweto

na naselenieto. Toa doveduva do zgolemuvawe na brojot na starite lica vo

vkupnoto naselenie, odnsno do menuvawe na soodnosot penzioneri-

vraboteni/osigurenici.

Penziskiot sistem vo R.M. ima istorija na dolgogodi{no postoewe i

golema opfatensot na rabotnata sila. Socioekonomskite promeni vo R.M.

na po~etokot na 90-tite godini imaa vlijanie vrz penziskiot sistem, koj se

soo~i so finansiski te{kotii vo svoeto rabotewe. Nepovolnite dvi`ewa vo

8

stopanstvoto vlijaeja na namaluvawe na brojot na aktivnite osigurenici, od

edna strana, i zgolemuvawe na brojot na penzionerite, od druga strana.

Dopolnitelno, vlijanieto na demografskiot faktor vrz penziskiot sistem,

izrazeno preku stareeweto na naselenioeto se pove}e se ~ustvuva.

Imeno, lu|eto `iveat se podolgo poradi podobrite uslovi za `ivot i podobrite

zdravstveni uslugi, a ednovremeno se namaluva brojot na

novoroden~iwata. Ottamu, vakvite demografski dvi`ewa predizvikuvaat

se pogolemo u~estvo na starite lica vo vkupnoto naselenie. I toa

doveduva sega{niot odnos na osigurenik - penzioner da bide 1,3:1.

Eden prikaz na stareeweto na naselenieto e preku t.n piramidi na

naselenieto. Od prika`enite proekcii mo`e da se zabele`i deka mladoto

naselenie vo R.M. vo 2020 godina }e se namali vo sporedba so 1991

godina, dodeka staroto naselenie vo istiot period bele`i porast.

Grafikon 1: Struktura na naselenieto

Izvor: Agencija za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe

Isto taka i proekciite na Aktuarskata edinica na PIOM poka`uvaat

deka ovoj trend }e prodol`i i vo idnina. Indikatorot za stareeweto na

naselenieto e soodnos na staroto naselenie (na vozrast nad 65 godini) i so

rabotnosposobnoto naselenie (na vozvrast od 18 do 65 godini). Na

sledniot grafikon e prika`an brojot na ovie dve grupi i soodnost me|u niv.

Mo`e da se zaklu~i deka na dolg rok okolu edna tretina na naselenieto

nad 18 godini }e bide staro naselenie.

9

Grafiokon 2: Soodnos me|u staroto i rabotnospobnoto nnaselenie

Izvor: Agencija za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe

Vakvite demografski dvi`ewa na penziskiot sistem predizvikuvaat

pojava na zgolemen broj na penzioneri i podolgotrajno koristewe na

penzijata. Aktuarskite proekcii izraboteni pri podgotovka na reformata na

penziskiot sistem poka`aa deka mo`e da se o~ekuva ovie faktori da imaat

golemo negativno vlijanie vrz solventnosta na PIOM na dolg rok, odnosno

bez reformi sistemot bi fukcioniral so deficit koj brzo i zna~itelno }e se

zgolemuva. So cel presretnuvawe na ovie o~ekuvani sostojbi be{e

sprovedena temelna reforma na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so

koja se vovede trostolben penziski sistem, so kombiniran na~in na

finansirawe i diversifikacija na demografskite i ekonomskite rizici, so cel

obezbeduvawe na sigurna penzija za sega{nite i idni generacii penzioneri i

dolgoro~na finansiska stabilnost na penziskiot sistem.

Osnovni celi pri dizajniraweto na reformata bea:

1. Sigurnost vo ostvaruvaweto na pravata od penzisko i invalidsko

osiguruvawe;

2. Obezbeduvawe kratkoro~na i dolgoro~na solventnost na Fondot za

penzisko i invalidsko osiguruvawe;

3. Maksimum sigurnost i minimum rizik;

10

4. Garantirawe pravednost na penziite za site generacii;

5. Jaknewe na doverbata na javnosta vo penziskiot sistem preku

postignuvawe na drugite celi na reformata;

6. Simulirawe na razvojot na pazarite na kapital i potiknuvawe na

ekonomski rast.

Ispolnuvaweto na ovie celi }e rezultira so pridobivki na poedincite koi

u~estvuvaat vo penziskiot sistem, za samiot penziski sistem, kako i

dopolnitelni efekti vrz ekonomijata

O~ekuvani efekti za poedinecot O~ekuvani efekti za sistemot

Pogolema sigurnost

Diversifikacija na rizicite

Trensparentnost na

raboteweto

Dobrovolno i dopolnitelno

{tedewe

Solventen penziski sistem

Zgolemuvawe na

nacionalnite za{tedi

Zajaknuvawe na mo}ta na

investiraweto

Porast na ekonomijata

Zgolemuvawe na efikasnosta

na makedonskiot pazar na

trud

3.2.Karakteristiki na penziskata reforma vo R.Makedonija

Promenite vo sistemot na penzisko osiguruvawe se odnesuvaat na

voveduvawe na dopolnitelno penzisko osiguruvawe vo postojniot penziski

sistem, odnosno osnovawe na penziski dru{tva kade penziskite

11

osigurenici samostojno }e izberat vo koj od niv }e gi upla}aat pridonesite,

a koi gi imaat slednive karakteristiki:

Penziskite dru{tva imaat celosna pravna samostojnost;

Penziskite dru{tva i fondovi se osnovaat so re{enie, odnosno

licenca od ovlasteni dr`avni organi;

Dejnosta na penziskite dru{tva e javna, na osigurenicite im se

dostapni site informacii za raboteweto na penziskoto dru{tvo;

Penziskite dru{tva se dol`ni periodi~no da podnesuvaat

izve{tai za svoeteo rabotewe do dr`avnite organi koi vr{at

supervizija i kontrola nad nivnoto rabotewe;

Postoewe na pove}e penziski dru{tva zna~i konkurencija i

podobruvawe na uslovite za penzisko osiguruvawe i

podignuvawe na stepenot na socijalna sigurnost na penziskite

osigurenici.

Reformiraniot penziski sistem e rezultat na temelen i postepen proces

koj e osmisluvan ~ekor po ~ekor so cel da se obezbedi dolgoro~na

stabilnost na penziskiot sistem i sigurnost na osigurenicite vo penziskite

denovi.

Strukturata na pove}eslojniot penziski sistem se temeli vrz tri stolba

na osiguruvawe i toa:

1) Zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz ossnova na

generaciska solidarnost (prv stolb);

2) Zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osigurivawe (vtor stolb);

3) Dobrovolno kapitalno finansirano penzisko osigurivawe (tret stolb).

Prviot stolb - zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova

na generaciska solidarnost e osiguruvawe organizirano spored principot

na tekovno finansirawe (pay as you go), {to zna~i deka sega{nite osigurenici

pla}aat za sega{nite penzioneri. Za ova osiguruvawe se gri`i Fondot na

12

penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija (PIOM). Ovoj stolb

obezbeduva definirani penzii spored odnapred utvrdena formula, a

ostanatiot del od penzijata se obezbeduva od kapitalno finasiranoto

penzisko osiguruvawe. Preku ovoj stolb se obezbeduva ostvaruvawe na

pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe vo slu~aj na starost,

invalidnost i smrt, {to zna~i deka se ispla}a del od starosna, invalidska,

semejna penzija, kako i najnizok iznos na penzija. Vo ovoj stolb se

upla}aat:

o 18% od bruto platata na osigurenicite koi nemaat pristap do

vtoriot stolb;

o 11,70% (65% od 18%) od bruto platata na osigurenicite koi

imaat pristap vo vtoriot stolb.

Vtoriot stolb - zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe

e osiguruvawe vrz osnova na kapitalizacija na sredstvata, na principot na

definirani pridonesi. Ovoj na~in na osiguruvawe e zasnovan vrz principot

na sobirawe na sredstvata preku pla}awe na pridonesi na individualni

smetki ~ii sredstva ponatamu se investiraat i dobivkata namalena za

tro{ocite na rabotewe na sistemot se dodava na sredstvata na

individualnite smetki. Ova osiguruvawe vklu~uva privatni zadol`itelni

penziski fondovi i penziski dru{tva koi upravuvaatt so niv. Preku ovoj stolb

se obezbeduva ostvaruvawe na pravo na penzisko osiguruvawe vo slu~aj

na starost, odnosno se ispla}a starosna penzija (dopolnitelno na penzijata

od prviot stolb). Vo ovoj stolb se upla}aat:

o 6,30% (35% od 18%) od bruto platata na osigurenicite koi imaat

pristap vo vtoriot stolb.

Licata koi {to imaa uplateno barem eden pridones vo sistemot so eden

stolb pred 1 januari 2003 godina, imaa mo`nost da ostanat vo sistemot so

eden stolb ili da preminat vo noviot sistem so dva stolba. Licata koi nemaa

nikakvi pridonesi do 1 januari 2003 godina, nemaa mo`nost za izbor, tie

13

moraat da se vklu~at vo sistemot so dva stolba dokolku se vrabotat vo

idnina.

Tretiot stolb ovozmo`uva dopolnitelno penzisko osiguruvawe za onie

osigurenici koi sakaat da ostvarat povisoka penzija i koi pokraj

zadol`itelniot pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe

dopolnitelno }e odlu~at da odvojuvaat dopolnitelni sredstva od svoite

prihodi. Ovde vospostavuvaweto na svojstvoto na osigurenik zavisi

isklu~itelno od `elbata na osigurenikot. Odlukata za napu{tawe na

dobrovolniot penziski sistem mo`e da ja donese vo sekoe vreme,

nezavisno od traeweto na rabotniot odnos.

Osnovna razlika me|u zadol`itelnoto i dobrovolnoto penzisko

osiguruvawe proizleguva od na~inot na koj ovie dva oblika na penzisko

osiguruvawe se vospostavuvaat i prestanuvaat. Obvrskata za prijavuvawe

vo vtoriot stolb se nametnuva so sklu~uvaweto na dogovor za raboten

odnos i e zadol`itelna za sekoj vraboten. Vo zadol`itelnoto penzisko

osiguruvawe doa|a do prestanok na osiguruvaweto so prestanok na

raboten odnos na koj se temeli penziskoto osiguruvawe.

Penziskite osigurenici imaat pravo za koristewe na penzija so

ispolnuvawe na vozrast od 64 godini za ma`i, odnosno 62 godini za `eni.2

3.3.Institucii na penziskiot sistem vo R.Makedonija

2 http://www.piom.com.mk/prava_osigureniot/stara_penzija/31.html

14

Instituciite koi u~estvuvaat vo reformiraniot penziski sistem se:

Ministerstvo za trud i socijalna politika - nadle`no za kreirawe i

vodewe politika na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i vr{ewe

nadzor vo sproveduvawe na zakonite za ova osiguruvawe.

Ednovremeno, ova ministerstvo go unapreduva i go sledi negoviot

razvoj so cel da obezbedi siguren i stabilen penziski sitem na dolg rok.

Penzisko dru{tvo - akcionersko dru{tvo osnovano od finansiski

institucii so golem kapital i iskustvo, ~ija edinstvena dejnost e

upravuvawe so sredstvata na penziskite fondovi, nivno prestavuvawe

pred treti lica i aktivnosti koi direktno proizleguvaat od vr{ewe na

rabotata na upravuvawe so penziski fondovi.

^uvar na sredsvata na penziski fondovi - bezbedno gi ~uva

sredsvata na penziskiot fond izdvoeni od sredtvata na dru{tvoto. Site

instrumenti vo koi se vlo`eni sredstvata na penziskiot fond mora da se

~uvaat od strana na ~uvarot na imot. Dru{tvoto e dol`no da izbere

edinstven ~uvar na imot, na koja ja doveruva odgovornosta za

~uvawe na sredstvata na penziskiot fond i so kogo sklu~uva dogovor

za ~uvawe na imot. Vo po~etniot period kako preodno re{enie ~uvar

na imot za zadol`itelnite penziski fondovi be{e Narodnata banka na

Republika Makedonija. Sega i za zadol`itelnite i za dobrovolnite

penziski fondovi toa se renomirani delovni banki koi se izberat preku

javen tender so mnogu strogi kriteriumi pri izborot, a koi poseduvaat

dozvola i ovlastuvawe od NRBM za vr{ewe na takov vid na aktivnosti.

Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija

(PIOM) i Uprava za javni prihodi (UJP) - UJP vr{i centralizirana

naplata na pridonesite, dodeka Fondot na PIOM vr{i raspredelba na

zadol`itelnite pridonesi i soodvetni podatoci za ~lenovite vo izbranite

zadol`itelni penziski fondovi.

15

Agencija za supervizija na kapitalno finansirano penzisko

osiguruvawe (MAPAS) - regulatorno i supervizisko telo koi gi {titti

interesite na ~lenovite na penziskite fondovi, ja jakne svesta na

javnosta za karakteristikite na ova osiguruvawe i go potiknuva razvojot

na kapitalnoto penzisko osiguruvawe. Za svojata rabota odgovara pred

Vladata na R.M.

3.4.Regulirawa i ograni~uvawa na penziskiot sistem

Za da se postigne pogolema sigurnost, zakonskite propisi re~isi vo site

zemji postavuvaat ograni~uvawa vo investiraweto. Ograni~uvawata na

vlo`uvawata mo`e da bidat mnogu cvrsti kako {to e slu~ajot so

Makedonija i drugi zemji koi go voveduvaa sitemot na privatni penziski

fondovi, i meki vo zemjite so razvien finansiski pazar. Na po~etokot

fondovite vlo`uvaat samo vo dr`avni obvrznici i bankarski depoziti za da

potoa so razvojot na finansiskite sistemi se pro{iri i investicionito portfolio

na penziskite fondovi. Cvrstite ograni~uvawa na menaxerite na fondovite

ne im davaat golema sloboda pri definiraweto i sproveduvaweto na

investicionata politika na fondot. Od druga strana, pomekite investicioni

ograni~uvawa davaat pogolema sloboda pri kreiraweto na investicionata

politika, no istovremeno go zgolemuvaat i rizikot na vlo`uvawata.

So propi{anite ograni~uvawa i nasoki vo vlo`uvawe bi trebalo da se

obezbedi:

Fleksibilnost vo vospostavuvaweto na investicionite politiki;

Za{tita od pregolema izlo`enost na rizik;

Transparentnost pri vr{ewe na investicioni transakcii;

Transparentnost pri vrednuvaweto i likvidnosta.

3.5.Fukcionirawe na penziskiot sistem

16

Na po~etokot na kapitalnoto finansisko penzisko osiguruvawe, MAPAS

izdava{e dozvoli za osnovawe na dru{tva vrz osnova na javen tender.

Dozvoli za osnovawe se izdavaa samo na dve dru{tva za period od deset

godini. Javniot tender se sprovede vo dve fazi. Prvata faza prestavuva{e

pretkvalifikaxija na ponuduva~ite, a vo vtorata faza be{e napraven izbor

na dve ponudi brz osnova na ponudenite nadomestoci {to }e gi

naplatuvaat dru{tvata od uplatenite pridonesi.

Po zavr{uvaweto na tenderot, na 8 april 2005 godinaa, bea dodeleni

dozvoli na dve dru{tva za upravuvawe so penziski fondovi i odobrenija za

upravuvawe so penziski fondovi, a vo 2009 MAPAS na postojnite dve

dru{tva za upravuvawe so zadol`itelni penziski fondovi, im izdade dozvoli

za vr{ewe na dejnost upravuvawe so zadol`itelen penziski fond i

odobrenija za upravuvawe so dobrovolen penziski fond.

Ottamu, momentalno vo R.M. postojat dve penziski dru{tva koi

upravuvaat so po eden zadol`itelen i so po eden dobrovolen penziski fond

i toa:3

Dvete penziski dru{tva imaat kombinacija na doma{ni (49% u~estvo)

i stranski (51% u~estvo) akcioneri.

Uplatata na pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe ja vr{i

obvrznikot za pla}awe na pridones, odnosno rabotodavecot vo ime na 3 Izve{taj za sostojbite na kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe vo 2010, izdadeno april 2011, MAPAS

17

vraboteniot. Upravata za javni prihodi vr{i integrirana naplata na

pridonesite od zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe i personalniot danok

na dohod.

[ematski prikaz na uplata i raspredelba na pridonesite

Izvor: Izve{taj za sostojbite na kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe vo

2010

Za osigurenicite koi }e ostanat vo eden stolb, vkupno uplateniot

pridones ostanuva vo Fondot na PIOM. Za osigurenicite koi }e se vklu~at

vo sistemot od dva stolba, Fondot na PIOM vr{i raspredelba na uplateniot

pridones, taka {to 11,70% od bruto plata ostanuvaat vo Fondot na PIOM, a

6,30% od bruto platata se prenesuvaat vo zadol`itelniot penziski fond po

izbor na ~lenot. Fondot na PIOM gi prenesuva pridonesite na ~lenovite na

zadol`itelnite penziski fondovi na individualnite smetki, vedna{, a

najdocna vo rok od pet rabotni dena od priemot na pridonesite.

18

Vkupnite neto sredstva vo zadol`itelnite penziski fondovi, so sostojbata

na 31.12.2010 godina iznesuvaat okolu 12,5 milijardi denari ili okolku 202

milioni evra, {to prestavuva okolu 2,94% od BDP.4

Dvi`ewata na neto sredstvata na zadol`itelnite penziski fondovi,

kvartalno e dadeno na sledniov grafikon:5

Grafikon 3: Neto sredstva na zadol`itelnite penziski fondovi

Izvor: www.mapas.gov.mk

I vo dobrovolnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe, vo

po~etna faza se koristi proaktivna kontrola i kvantitativni i kvalitativni

ograni~uvawa na investiciite. Osnovnite principi na investirawe na

sredsvata na dobrovolnite penziski fondovi, uredeni so zakon se :

sigurnost na sredsvata, diversifikacija na rizikot od investiciite i odr`uvawe

na adekvatna likvidnost, a so cel ostvaruvawe najvisok prinos edinsveno

vo polza na ~lenovite. Sepak, za razlika od zadol`itelnoto, kapitalno

finansirano penzisko osiguruvawe ima poliberalni uslovi vo vrska so

investiraweto.

4 Izve{taj za sostojbite na kapitalno finasisko penzisko osiguruvawe vo 2010, izdadeno april 2011, MAPAS, str. 41

5 Izve{taj za sostojbite na kapitalno finasisko penzisko osiguruvawe vo 2010, izdadeno april 2011, MAPAS

19

Dvi`eweto na vrednosta na neto sredsvata na dobrovolnite penziski

fondovi, kvartalno, e dadeno na sledniov grafikon:6

Grafikon 4: Neto sredsvata na dobrovolnite penziski fondovi

Izvor: www.mapas.gov.mk

3.6.U~estvoto i zna~eweto na penziskite fondovi vo

R.Makedonija

Prethodno istaknavme deka vo R.M. postojat dve penziski dru{tva, a

toa se: KB Prvo penzisko dru{tvo AD Skopje i Nov penziski fond AD Skopje.

KB Prvo penzisko dru{tvo AD Skopje proizleze od reformite vo

penziskiot sistem vo R.M. i negova osnovna dejnost e upravuvawe so

penziskite fondovi. Negovata cel e sozdavawe vrednost za ~lenovite na

Fondot, da gi za{titi nivnite interesi, da ovozmo`i sigurnost na nivnite

sredstva i da sozade profiot so soodvetnoto investirawe.

KB Prvo penzisko dru{tvo AD Skopje gi investira sredstvata na svoite

~lenovi soglasno so strogo utvrdenite pravila i principi, pod postojan

nadzor na MAPAS, a bankata ~uvar na imot, gi ~uva sredstvata na

6 Izve{taj za sostojbite na kapitalno finasusko penzisko osiguruvawe vo 2010,i zdadeno april 2010, MAPAS

20

penziskiot fond odvoeni od sredsvata na dru{tvoto. Na svoite klienti im

nudi sigurnost na sredstvata i nivno investirawe vo ramkite na Zakonot,

diversifikacija na vlo`uvawata preku vlo`uvawe vo golem broj finansiski

instrumenti i izdava~i zaradi diversifikacija na rizicite, investicii vo visoko

likvidni instrumenti so cel odr`uvawe na visoko nivo na likvidnost. Pokraj

sigurosta, osnoven princip na investirawe e i primena na aktivna

upravuva~ka politika, {to zna~i vnimatelen izbor na prvoklasni,

niskorizi~ni hartii od vrednost i drugi finansiski instrumenti, so {to na

~lenovite }e se obezbedi pazarno konkurenten prinos i porast na nivnite

sredstva. Na sledniov grafikon e prestavena strukturata na investiciite:

Grafikon 5: Strukturata na investiciite KBPz 31.12.2010

Izvor: Izve{taj za sostojbite na kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe vo

2010

NLB Nov penziski fond AD Skopje ima edinstvena dejnost na

upravuvawe so Otvoren zadol`itelen penziski fond NLB Penziski fond i

Otvoren dobrovolen fond NLB Penzija plus i nivno prestavuvawe pred treti

lica kako i drugi dejnosti povrzani so upravuvawe so fondovite.

NLB Nov penziski fond AD Skopje upravuva so sredstvata sobrani od

pridonesite na svoite ~lenovi vo nasoka na zgolemuvawe na inicijalnite

vlo`uvawa na ~lenovite. Odlukite za investirawe se donesuvaat od strana

21

na menaxmentot na dru{tvoto, vrz osnova na odnapred utvredena

Investiciona politika, koja e dokument koj go donesuvaat i potvrduvaat

najvisokite organi na upravuvawe. Sredstvata sobrani od ~lenovite se

vlo`uvaat vo prvoklasni hartii od vrednost i drugi instrumenti koi se

dozvoleni i definirani so Zakonot. Na sledniov grafikon e prestavena

strukturata na investiciite :

Grafikon 6: Strukturata na investiciite na NLBz 31.12.2010

Izvor: Izve{taj za sostojbite na kapitalno finansisko penzisko osiguruvawe vo

2010

Momentalno za{tedite na 280.000 osigurenici na dvata zadol`itelni

penziski fondovi iznesuvaat 224 milioni evra. Spored samite fondovi se

o~ekuva deka vo narednite ~etiri godini se o~ekuva ovie sredstva da

porasnat za 300% i bi dostignale vrednost od nad 600 milioni evra, a za

25 godini bi nadminale 100% od vkupnata vrednost na BDP. Penziskite

fondovii aktivno investiraat vo doma{niot pazar na akcii. Zgolemenite

sredstva i izmenite vo zakonskata regulativa }e im ovozmo`at na

penziskite fondovi da investiraat vo akcii na kompanii vo koi ne mo`e{e

dosega da se investira. Toa se kompanii na dru{tva so posebni obvrski za

izvestuvawe vo ramkite na redovniot pazar kako Telekom, Prilepska

pivara, OKTA, Stopanska banka, Unibanka i drugi. Isto taka, dozvoleno e

22

da se investira i vo korporativni obvrznici, no za `al, korporativni obvrznici

re~esi nema. Vo poslednite dve - tri godini ne se izdadeni novi.

Vo zbirnoto portfolio na dvata fonda dominiraat obvrznicite na

dr`avata so 53%, depozitite vo bankarskiot sektor 31%, investiciite vo

doma{ni akcionerski dru{tva se 3,2% i investiraweto vo stranstvo

iznesuva 11%. Ova mo`e da se pogledne na sledniov grafikon:

Grafikon 7: Zbirno portfolio na dvata penziski fondovi vo R.Makedonija

dr`avni obvrznici

53%

investicii vo doma{ni akcionerski dru{tva

3%

depoziti vo banki31%

investicii vo stranstvo

11%

ostanato2%

Izvor: www.kurir.mk

Za razlika od na{ata zemja, vo svetot osven tradicionalnite formi na

investirawe, se koristat i alternativni formi kako {to se hartii od vrednost

na zemjite od Brazil, Rusija, Kina i Indija, infrastruktura, obnovlivi izvori na

energija, berzanski stoki i sli~no, so {to se otvaraat novi mo`nosti, a i

ponatamu }e se po~ituvaat osnovnite principi na investirawe - likvidnost,

sigurnost i diverzifikacija.

3.7.Koristi i tro{oci od sprovedenata reforma vo penziskiot

sistem na R.Makedonija

Reformata na penziskiot sistem vo R.M. }e im ovomo`i sigurnost na

idnite penzioneri vo denovite po penzioniraweto. Vrabotenite preku

izborot na penziskiot fond vo koj }e naso~uvaat del od pridonesite }e

23

vlijaat vo formiraweto na visinata na idnata penzija. Od aspekt na

poedinecot vakviot sistem obezbeduva pogolema sigurnost, bidej}i

finansiraweto na penziite nema da se vr{i samo od eden izvor, taka {to }e

se postigne diversifikacija na rizicite. Isto taka, so voveduvaweto na li~ni

smetki so cel da investiraat akumuliranite sredstvata od ovie smetki se

dava mo`nost za obezbeduvawe na pogolemi prihodi za starite denovi.

Transperentnosta na raboteweto na ovoj vid sistem e va`na karakteristika

od pri~ini {to poedinecot vo sekoe vreme znae so kolku sredstva

raspolaga na svojata smetka, vo kakvi instrumenti e investiran negoviot

imot i kakva dobivka se ostvaruva od investiraweto.

Pove}eslojniot penziski sistem ovozmo`uva izgradba na solventen

penziski sistem i toa na dolg rok, {to e cel na sekoja dr`ava pri kreiraweto

na socijalnata politika. Imeno, so namaluvaweto na obemot na dr`avniot

penziski sistem za smetka na voveduvaweto na kapitalno finasiran sistem,

dogoro~no }e se namalat obvrskite na dr`avniot sistem so {to

istovremeno }e se postigne namaluvawe na javnata potro{uva~ka za

delot na penziite. So ovoj sistem se ovozmo`uva zgolemuvawe na

nacionalnite za{tedi i toa dolgoro~no, koe voedno prestavuva instrument

za razvoj na finansiskiot pazar i zajaknuvawe na mo}ta na investiraweto

{to }e rezultira so brz porast na ekonomijata.

Rabotata na privatnite penziski fondovi e tesno povrzana so

finansiskite pazari. Podemite i padovite na finansiskite pazari direktno

vlijaat na investiciite na penziskite fondovi. Predizvik za menaxerite na

penziskite fondovi }e bide uspe{no spravuvawe so fluktaciite na pazarite

vo nasoka na za{tita na investiranite sredstva, sigurnost na sredstvata na

svoite ~lenovi i ostvaruvawe na prinos na investiranite sredstva. Ulogata

na dr`avata e da go sledi po~ituvaweto na pravilata na rabota od strana

na penziskite fondovi zaradi izbegnuvawe na visokorizi~ni investicii koi

mo`e da bidat na {teta na celokupnata ekonomija.

24

R.Makedonija ima postignato zna~aen napredok vo vospostavuvawe

na zakonska i institucionalna ramka koja e povolna za potiknuvawe na

finasiskiot razvoj. Sepak, ostanuva u{te mnogu da se napravi za da se

ovomo`i uspe{no i profitabilno rabotewe na privatnite penziski fondovi

kako na lokalnite taka i na me|unarodnite pazari. Praktikata od drugite

zemji koi sprovele vakvi reformi na penziskite sistemi poka`uva deka

penziskata reforma vlijae pozitivno na ekonomijata vo celost, doveduva do

poefikasen pazar na rabotna sila, porazvien kapital kako i povisoko nivo

na prihod.

Ve}e sprovedenite reformi poka`uvaat rezultati na kratok, najmnogu

do srednoro~en rok poradi {to se nametna potreba od natamo{ni merki

bazirani na dolgoro~ni proekcii na prihodite i rashodite vrz osnova na

o~ekuvanite demografski i ekonomski razvojni trendovi i nivni varijacii,

zavisno od razli~nite pretpostavki pri kreiraweto na politikata.

Uspe{nata reforma na penziskiot sisitem zna~i prilagodivawe na site

va`ni segmenti od finansiskiot pazar. R.Makedonija napravi golem

napredok vo razvivaweto na institucionalnata i zakonskata ramka

potrebna za zajaknuvawe na pazarnata ekonomija. Postignato e mnogu vo

delot na reformite na finansiskiot sektor, no potrebni se ponatomo{ni

reformi za dorazvivawe na doma{niot pazar na kapital, osobeno vo pogled

na ponudata koja treba da izleze vo presret na idnata pobaruva~ka za

hartii od vrednost od strana na penziskite fondovi.

3.8.Koe e vlijanieto na ekonomskata kriza vrz makedonskite

penziski fondovi?

Ekomskata kriza koja se slu~i minatite dve godini ima{e svoe vlijanie

vrz doma{nite i stranskite finansiski pazari, a ottamu i vrz penziskite

fondovi vo Makedonija.

25

Vo minatite tri godini smetkovodsvenata edinica na penziskite fodovi

ima{e periodi na porast, no isto taka, pak kako rezultat na krizata koja

ima{e i svoe vlijanie i vrz makedonskiot pazar. Sepak kaj makedonskite

penziski fondovi, poradi diversifikacijata na nivnite portfolija i

konzervativnata investiciska politika, vlijanieto e pomalo otkolku kaj

ostanatite segmenti od finansiskite pazari. Imeno, na{ite penziski fondovi,

najgolem del od svoite sredstva gi imaat vlo`eno vo depoziti vo doma{ni

banki i doma{ni dr`avni hartiii od vrednost (okolu 90%), potoa okolu 7%

od portfolieto e vlo`eno vo akcii izdadeni od doma{ni akcionerski dru{tva,

a samo mal del e vlo`en vo akcii izdadeni od stranski kompanii i stranski

investicioni fondovi (okolu 2%). So vakva struktura na portfolieto,

vlijanieto na finansiskata kriza vrz penziskite fondovi e ubla`eno i ne e

drasti~no. ili izrazeno vo brojki, vo tekot na minata godina be{e zabele`an

pad na vrednosta na smetkovodstvenata edinica na penziski fondovi vo

prosek za okolu 10%.

Novite penziski sistemi i vtoriot stolb vo niv se seu{te mladi i ima

vreme na dolg rok da poka`at dobri rezultati. Glavna preporaka na

penziskite eksperti e deka zaradi kombinirawe na rizicite, najdobro da

prodol`i da se koristi kombinacijata od penzii (tekovno finasisrana i

kapitalno finasirana komponenta).7

4. Poim za investicioni fondovi

Investicionite fondovi se finansiski posrednici koi pribiraat kapital po

pat na proda`ba na svoite akcii na mnogu sitni investitori i krupni

investitori i sobranite finansiski sredstva gi plasiraat vo akcii i obvrznici na

kompaniite kako i obvrznici na dr`avata. Na toj na~in, kupuva~ite na akcii

izdadeni od fondot kako imateli na akcii na investicioniot fond steknuvaat

pravo na nadomest, dividenda, od neto dobivkata na fondot, srazmerno

na vlo`enite sredstva. Sobranite sredstva investicionite fondovi gi

7 www.mapas.gov.mk

26

plasiraat vo hartii od vrednost na finansiskite pazari so cel ostvaruvawe

prinos koj e dovolno golem da gi pokrie tro{ocite na raboteweto na fondot

i obvrskite sprema negovite akcioneri.

Investicionite fondovi im ovomo`ija pristap do finansiskite pazari na

golem broj sitni investitori koi dotoga{ nemale pristap poradi visokite

brokerski provizii. Preku pribiraweto na sredstva so izdavawe na akcii vo

mali denominacii, investicionite fondovi doa|aat do visok iznos na sredstva

so koi kupuvaat golemi blokovi hartii od vrednost pritoa koristej}i ja

prednosta na niskite brokerski provizii poradi golemiot obem na transakcii.

Golemiot obem sredstva za investirawe ovomo`uva kupuvawe na razli~ni

vidovi hartii od vrednost i kreirawe na diversifikuvani portfolija so {to se

namaluva rizikot od investirawe koj bi bil mnogu visok dokolku sitniot

investitor bi se odlu~il sam da kupi hartija od vrednost na pazarot.

Glavni prednosti na investicionite fondovi kako posrednici se:

Portfolio diversifikacija;

Akcii so mali denominacii;

Ekonomija od obem;

Profesionalen portfolio menaxment;

Pazarnost (likvidnost) na finansiskata aktiva.

5. Vidovi investicioni fondovi

Postojat pove}e kriteriumi za podelba na investicionite fondovi, a kako

najzna~ajni mo`e da gi odvoime:

1) Spored na~inot na mobilizirawe na sredstvata, postojat:

Otvoreni investicioni fondovi;

Zatvoreni investicioni fondovi;

Investicioni trastovi;

Exchande-traded funds (EFT-s).

2) Spored predmetot na investirawe se delat na:

27

Investicioni fondovi koi investiraat vo hartii od vrednost;

Investicioni fondovi koi investiraat vo nedvi`nini;

Investicioni fondovi koi investiraat vo posebni finansiski oblici.

3) Od aspekt na upravuvaweto, se delat na:

Aktivno upravuvani investicioni fondovi;

Pasivno upravuvani investicioni fondovi.

5.1.Otvoreni investicioni fondovi (matual funds)

Otvorenite investicioni fondovi prestavuvaat institucii koi pribiraat

kapital so izdavawe akcii na fondot i taka pribranite sredstva gi vlo`uvaat

vo soglasnost so celite i strategiite na fondot prethodno prezentirani vo

prospektot koj im se prilo`uva na site potencijalni investitori. Kaj ovoj tip

na fondovi ne postoi gorna granica do koja }e se emituvaat akcii na

fondot, tuku negoviot volumen postojano mo`e da raste. Osnovna

karakteristika za ovoj tip na investicioni fondovi e toa {to imatelite na

akcii na fondot mo`at vo sekoe vreme da gi vratat akciite, odnosno da mu

gi prodadat na fondot po cena koja se bazira na neto vrednosta na

akcijata eventualno namalena za odredeni pridonesi koi mo`e no i ne

mora da se naplatuvaat od strana na investicioniot fond.

Cel na investicionot fond e za~uvuvawe na vrednosta na imotot preku

ostvaruvawe na visoka stapka na prinos na dolg vremenski period

investiraj}i gi sredstvata na doma{nite i stranskite pazari na hartii od

vrednost, odnosno zgolemuvawe na prihodot vo odnos na prihodot od

oro~enoto {tedewe, prihodot na pari~nite fondovi ili na onie koi vlo`uvaat

vo obvrznici. Za raboteweto na sekoj otvoren fond se nazna~uva t.n

portfolio menaxer , koj pome|u drugoto, e odgovoren za utvrduvawe na

investicionata politika. Investicionot fond mora da ima zadol`itelno i eden

investicionen sovetnik koj se gri`i za porfolioto na fondot i negovoto

upravuvawe vo zavisnost od celite i politikite opredleni so prospektot na

fondot.

Postojat ~etiri tipa na otvoreni investicioni fondovi:

28

Investicioni fondovi vo akcii (sopstveni~ki);

Investicioni fondovi vo kratkoro~ni hartii od vrednost na pazarot

na pari;

Investicioni fondovi vo obvrznici;

Hibridni investicioni fondovi.

Fondovite koi investiraat na pazarot na pari se poznati kako

kratkoro~ni investicioni fondovi, bidej}i investiraat vo hartii od vrednost

so rok na dospevawe pokratok od edna godina, dodeka fondovite koi

investiraat vo akcii, obvrznici i hibridni fondovi se poznati kako dolgoro~ni

investicioni fondovi, bidej}i investiraat vo hartii od vrednost koi dospevaat

vo rok nad edna godina. Hibridnite fondovi investiraat i vo akcii, obvrznici i

vo drugi hartii od vrednost. Site investiraat vo hartii od vrednost za da

ostvarat prihodi od kamati ili dividendi, kapitalna dobivka od promenata

na cenite na hartii od vrednost ili i dvete.

5.2.Zatvoreni investicioni fondovi (closed-end funds)

Zatvorenite investicioni fondovi se tip na investicionen fond koi

generalno emitiraat fiksen broj akcii koi se prodavaat ili na berzi ili na

{alterskite pazari. Za razlika od otvorenite, ovie fondovi gi prodavaat

akciite kako sekoja druga korporacija i ne gi otkupuvaat akciite koi gi

izdale. Cenata na akcijata na zatvoreniot fond e odredena od onosot na

ponudata i pobaruva~kata. Taka {to cenata na akciite na fondot mo`e da

padne pod ili da porasne nad neto vrednosta na sredstvata po akcija. Za

akciite koi se prodavaat pod neto vrednosta se veli deka so niv se trguva

so diskont, dodeka za akciite koi se prodavaat nad ova vrednost se veli

deka se trguva so premija. Zatvorenite fondovi se pomalku popularni od

otvorenite fondovi.

Ima dva osnovni tipa na zatvoreni fondovi, sopstveni~ki fondovi i

fondovi so obvrznici. Sopstveni~kite fondovi gi plasiraat sredstvata po pat

29

na emisija na akcii vo akcii na kompanii, a fondovite vo obvrznici

sredstvata gi plasiraat vo obvrznici. Rizikot e pogolem kaj sopstveni~kite

fondovi bidej}i investiraat vo akcii koi se porizi~ni hartii od vrednost od

obvrznicite. Fondovite vo obvrznicite se poatraktivni za investitorite, zatoa

{to imaat pomal rizik i pogolema sigurnost na vlo`uvawata i vo niv se nao|

a najgolem del od vkupnite sredstva investirani vo zatvoreni fondovi.

5.3.Ivesticioni trastovi (Unit investment trust)

Investicionite trastovi imaat karakteristiki i na zatvorenite i na

otvorenite fondovi. Investicionite trastovi im ovozmo`uvaat na imatelite

na udeli od trastot da mu gi prodavaat udelite na trastot, so {to se

pribli`uvaat do otvorenite fondovi. Investicionite trastovi ednokratno

izdavaat fiksen broj na udeli, {to e karakteristi~no za zatvorenite fondovi.

Investicionite trastovi se razlikuvaat od otvorenite i zatvorenite fondovi po

pove}e aspekti:

Nema aktivno trguvawe so obvrznicite vo portfolioto na trastot.

Investicionite trastovi gi ~uvaat obvrznicite vo portfolio se dodeka ne

gi otkupi emitentot, osven vo odredeni slu~aevi koga investicionite

trastovi mo`e da prodade nekoja emisija zaradi pad na kreditniot

kvalitet na izdava~ot.

Investicionite trastovi imaaat fiksen datum na prekinuvawe na

postoeweto, dodeka otvorenite i zatvorenite fondovi nemaat.

Za razlika od investitorite vo otvorenite i zatvorenite fondovi,

investitorot vo trastot znae deka negovoto portfolio se sostoi od

konkreten zbir na obvrznici i nema gri`a deka odgovornoto lice }e go

promeni portfolioto.

5.4.Fondovi so koi se trguva na berzite

Exchande-traded funds (ETF-s)

30

Su{tinata na fukcioniraweto na ETF se sostoi vo toa {to odredena

institucija t.n creation uni holders deponira odreden kvantum na harii od

vrednost kaj ETF, naj~esto obvrznici, a ETF za vozvrat vr{i emisija na akcii

~ij broj zavisi od vrednosta na deponiranite obvrznici i gi stava na

raspolagawe na deponetot. Deponetot gi plasira akciite na ETF na berza

kade investitorite mo`e da gi kupat. Investitorite koi gi kupile akciite od

ETF mo`e da gi prodadat samo na berza, a ne na ETF, dodeka deponetot

mo`e da gi povrati deponiranite obvrznici vo ETF so vra}awe na akciite

izdadeni od ETF. Cenata na akciite na ETF se odreduva vo zavisnost od

odnosot na ponudata i pobaruva~kata za akcii na ETF, a ne vrz osnova na

neto vrednosta na aktivata na fondot po akcija, kako {to e slu~ajot vo

otvorenite fondovi.

Kako prednosti na ETF mo`e da gi navedeme:8

Poniski tro{oci - generalno ETF ima poniski tro{oci od drugite

investicioni proizvodi, bidej}i so akciite na ETF ne se trguva aktivno i

se izolirani od tro{oci od potrebata da se kupuvaat i prodavaat hartii

od vrednost za da se prisposobat na kupuvawata na akcionerite.

Fleksibilnost vo kupuvaweto i prodavaweto - akciite na ETF mo`e da se

kupuvaat i prodavaat po tekovni pazarni ceni vo sekoe vreme vo tekot

na denot, za razlika od otvorenite fondovi i inveticionite trustovi.

Dano~na efikasnost - akciite na ETF generalno generiraat mala

kapitalna dobivka, bidej}i imaat nizok promet vo vkupnoto portfolio na

hartii od vrednost.

Transparentnost - akciite na ETF se utvrduvaat vo po~esti vremenski

intervali vo tekot na denot, bez razlika dali se indeksni fondovi ili se

aktivno upravuvani.

Pazarna diversifikacija - ETF so investirawe brzo na ekonomi~en na~in

obezbeduva rebalans na sredstvata vo portfolioto. Indeksot na EFT

inherentno obezbeduva diversifikacija na sredstvata pome|u celiot

indeks.

8 http://en.wikipedia.org/wiki/Exchange-traded_fund

31

5.5.Investicioni fondovi koi investiraat vo hartii od vrednost

Investicioni fondovi koi investiraat vo hartii od vrednost se razlikuvaat

po vidot na hartii od vrednost vo koi investiraat i toa:

1. Investicioni fondovi za akcii - ovie fondovi investiraat vo akcii na

kompanii kotirani na oficijalnite pazari i na neoficijalniot pazar. Nivna

osnovna cel e ostavaruvawe na dividenda i/ili kapitalna dobivka od

akciite.

2. Investicioni fondovi za obvrznici - koga investicioniot fond kupuva

obvrznici, sredstvata im se davaat na kompaniite, op{tinite ili

dr`avata, preku koi sobiraat sredstva za ostvaruvawe na nekoj nivna

cel. Ovie fondovi nosat pomal rizik, bidej}i redovnite prihodi se

pomalku izlo`eni na promenite koi se slu~uvaat sekojdnevno na

pazarot na kapital. Rizi~nosta na fondot zavisi od vidot na obvrznicite.

I investicionite fondovi za akcii i investicionite fondovi za obvrznici

~esto se specijaliziraat za investirawe vo akcii na kompanii od odreden

sektor, region ili zemja.

3. Balansirani fondovi (me{ani, hibridni fondovi ) - ovie fondovi na nekoj

na~in se kombinirani fondovi, vlo`uvaat vo akcii, obvrznici,

kratkoro~ni hartii od vrednost i depoziti. Za razlika od ostanatite imaat

pogolema fleksibilnost, i rizi~nosta na ovie fondovi e umerena, i se

nao|a izme|u rizi~nite akcii i pomalku rizi~nite obvrznici. Rizi~nosta

na ovie fondovi mo`e da se menuva vo tek na vreme, taka vo periodi

na recesija fondot mo`e pove}e da bide orientiran na vlo`uvawe vo

obvrznici, dodeka vo podem na ekonomijata vlo`uvawata da bidat

naso~eni kon prinosni akcii. Na ovoj na~in mo`e da se iskoristat

prednostite na raznite vidovi na hartii od vrednost vo daden vremenski

interval.

32

5.6.Investicioni fondovi koi investiraat vo nedvi`nini (Real

estate investment trust - REIT)

Brojot na investicioni fondovi koi investiraat vo nedvi`nini e se

pogolem. Ovie fondovi se formirani za da ima ovozmo`at na malite

investitori, posredno, preku kupuvawe na akciite izdadeni od fondot, da se

investiraat vo nedvi`nosti koi kreiraat dobivka. Ovoj vid fond poseduva i

vo najgolem broj slu~ai raboti so nedvi`nosti koi kreiraat dohod kako {to

se {oping centri, kancelariski prostorii, hoteli, skladi{ta. So akciite na REIT

se trguva slobodno, na pogolemi berzi.

Ovoj tip na investicioni fondovi najmnogu se zastapeni vo SAD, REIT

pla}aat koprorativen danok, pri{to pri presmetuvaweto na definitivnata

obvrska za danok na dohod go odzemaat iznosot na dividendite koi treba

da gi isplatat imatelite na akcii izdadeni od REIT. Pove}eto REIT vo celost

go prenesuvaat na svoite akcioneri prihodot koj {to e predmet na

odano~uvawe i na toj na~in se osloboduvaat od obvrskata za pla}awe na

korporativen danok.

Postoi golema razlika me|u REIT i ostanatite kompanii koi se

zanimavaat so nedvi`nosti, a se sostoi vo toa {to REIT gi kupuvaat i

razvivaat imotite prvenstveno zaradi nivnata eksplatacija kako sostaven

del na nivnoto portfolio namesto da gi prodavaat otkako }e investiraat vo

niv.

Kako i drugite korpracii, i ovie fondovi mo`e da bidat javni i privatni.

Javnite REIT mo`e da kotiraat na javnite berzi kako obi~ni akcii na drugite

firmi. Druga podelba mo`e da bide na sopstveni~ki, hipotekarni i hibridni.

5.7.Investicioni fondovi koi investiraat vo posebni finansiski

oblici

33

Tuka gi razlikuvame slednive tipovi na fondovi:

1. Fondovi koi investiraat vo stoki (nafta, blagorodni metali, te{ki metali)

2. Lizing aran`mani

3. Hedge fond - prestavuva privaten investicionen fond vo koj ima u~estvo

na golem broj na sredstva i razli~ni investicioni strategii koi se

nameneti so cel da se za{titat investitorite na fondot od padovi na

pazarot ednovremeno maksimiziraj}i gi dobivkite od poka~uvawe na

pazarot. Ovie fondovi investiraat vo site oblici na finansiski

instrumenti. Karakteristika na ovie fondovi e toa {to primenuvaat

agresivni strategii na menaxirawe so sredstvata od investitorite kako

leverix, dolgoro~ni i kratkoro~ni derivatni pozicii i na doma{ni i na

stranski pazari so cel ostvaruvawe na visoki prinosi od investicii.

Pove}eto od investicionite strategii na hedge fondot imaat za cel da

obezbedat pozitiven rezultat i vra}awe na investicijata bez ogled na

perfomansite na celokupniot pazar. Menaxerite koi upravuvaat so ovie

fondovi, obi~no investiraat svoi pari za da gi usoglasat svoite interesi

so onie na investitorite na fondot. Osnovni karakteristiki na

fukcioniraweto na ovie fondovi se:

Sloboden izbor na instrumentite vo koi investiraat. Ovie fondovi ne

se ograni~eni na eden vid instrumenti , investiraat i vo gotovinski i

vo derivatni instrumenti so koi trguvaat na finansiskite pazari, no

ima i takvi koi investiraat samo vo eden vid na finansiski

instrumenti.

Sloboden izbor na pazari na koi u~estvuvaat. Pove}eto od ovie

fondovi ne se koncetriraat samo na eden pazar tuku vo zavisnost od

mo`nostite investiraat na pove}e pazari i toa vo mati~nata zemja ili

nadvor od nea.

Sloboden izbor na na~in na trguvawe. Gi prifa}aat tehnikite koi gi

smetaat za najsoodvetni.

5.8.Aktivno upravuvani i pasivno upravuvani fondovi

34

Kaj aktivnite upravuvani investicioni fondovi portfolio menaxerite

imaat aktivna uloga vo kreiraweto na portfolioto na investicioniot fond.

Investicionite odluki gi nosat vrz osnova na permanetno sledewe na

dvi`ewata na pazarite, analiza na karakteristikite na hartiite od vrednost,

monetarnite dvi`ewa i drugi faktori. Pasivno upravuvanite fondovi se

karakteriziraat so vrzuvawe na portfolioto na fondot so indeks na hartii od

vrednost (pazaren indeks).

5.9.Privatni investicioni fondovi

Ovie fondovi nemaat svojstvo na pravni lica i se formiraat so cel za

pribirawe na pari~ni sredstva od potecijalnite investitori koi potoa se

vlo`uvaat vo soglasnost so celite na fondot. Za vlo`enite sredstva

investitorite dobivaat dokumenti za udel vo fondot, so {to imaat pravo na

udel vo dobivkata na fondot i isplata na fondot, dokolku re{at da istapat

od nego. Privaten fond se osnova samo na odredeno vreme, koe ne mo`e

da bide pokratko od osum godini. Goleminata na fondot iznesuva

najmalku 500.000 evra vo denarska protivrednost. Pod goleminata na

fondot se podrazbira zapi{ana maksimalna obvrska za uplati na site

investitori po site osnovi za celoto vreme na postoewe.

6. Provizii kaj investicionite fondovi

Cenite na akciite na fondovite se kotiraat po proda`ni i kupovni ceni.

Proda`nata cena e cena po koja fondot gi prodava svoite akcii. Taa e

ramna na neto vrednosta po akcija, plus provizjata koja fondot mo`e da ja

naplati. Na po~etokot, akciite na fondot se prodavale so pomo{ na

35

brokeri. Proviziite za prodavawe se ozna~uvaat kako ,,tovar”.

Investicionite fondovi koi gi prodavaat akciite so proda`na provizija se

nare~eni optovareni fondovi. Ovie provizii se dvi`at od 8,5% na mali

iznosi, do 1% na iznosi od $ 500.000 ili pove}e.

Mnozinstvoto investicioni fondovi sega se neoptovareni fondovi. Ovie

fondovi i gi prodavaat akciite direktno na publikata bez proda`ni provizii,

zaobilikuvaj}i gi brokerite. I kaj otvorenite i kaj zatvorenite fondovi,

menaxerite zarabotuvaat od menaxerskite provizii, koi gi pla}aat

akcionerite, pred da im se isplatat prinosite. Ovie prinosi iznesuvaat

pribli`no 0,5% do 2% od vrednosta na sredstvata na fondot vo edna

godina. 9

7. Investicionite fondovi vo Republika Makedonija

Prvite investicioni fondovi vo R.M. se pojavija relativno docna, vo 2007

godina i vo prvata godina od svoeto rabotewe zabele`aa negativni

rezultati. Pri~ini za toa, spored ekspertite, se neiformiranosta na javnosta

za na~inot na nivnoto fukcionirawe, nezainteresiranosta na stranskite

investitori, kako i globalnata finansiska kriza koja celosno gi promeni

pravilata na igra vo ovoj sektor.

Prvite investicioni fondovi gi objavija javnite povici za kupuvawe na

dokumenti za udel vo noemvri 2007 godina. Vo mart 2007 godina, be{e

donesen Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za inveticioni

fondovi. So ovie izmeni se izvr{i namaluvawe na osnovnata glavnina

potrebna za osnovawe na otvoren i zatvoren investicionen fond, od

2.000.000 DEM na 500.000 evra. Imotot na fondot koj se sostoi od hartii

od vrednost, pari~ni depoziti i drugi sredstva se ~uva vo depozitna

banka. Isto taka, se izvr{i namaluvawe na osnovnata glavnina za

osnovawe na Dru{tvo za upravuvawe so inveticioniot fond koja iznesuva

9 Kniga ,,Finasiski pazari i institucii”, avtor Mihail Petkovski, glava 18, str. 349-350

36

100.000 evra, a dokolku dru{tvoto se osnova za upravuvawe so pove}e

investicioni fondovi, osnovnata glavnina se zgolemuva za 50.000 evra za

sekoj nareden fond. Druga va`na promena so ovoj zakon e davawe na

mo`nost za osnovawe na privaten fond. Vo privatnite fondovi investiraat

dobro informiranite investitori kako {to se banki, penziski fondovi,

dr`avata direktno ili preku vladini agencii, i sl.

Spored Zakonot za investicionite fondovi, investicionite fondovi i

dru{tvata za upravuvawe so investicionite fondovi vo R.M. se osnovaat so

odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost. Investicioniot fond osnova i

so nego upravuva Dru{tvo za upravuvawe so investicioni fondovi, ~ij

edinstven predmet na rabota e osnovawe i upravuvawe so investicioni

fondovi vo svoe ime i za smetka na sopstvenicite na akcii izdadeni od

fondovite so koi upravuva.

Privatniot fond se definira kako poseben imot bez svojstvo na pravno

lice, formiran so cel pribirawe na pari~nite sredstva preku privatna

ponuda za prodavawe na dokumenti za udel vo fondot, ~ii srestva se

vlo`uvaat vo soglasnost so celite na vlo`uvawe utvrdeni vo prospektot na

fondot. Za osnovawe na privaten fond ne e potrebno dobivawe na

odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost, samo se registrira vo

registerot na Komisijata. Ako nekoj investitor e dobro informiran i ja

poznava sferata na investirawe, zna~i svesno vleguva vo presmetano

nivo na rizik, i nema potreba dr`avata da go za{tituva. Vo privatniot fond

maksimalno investiraat 20 investitori i se osnova na odredeno vreme koe

ne mo`e da bide pokratko od osum godini. Za razlika od drugite dru{tva

koi upravuvaat so investicionite fondovi, dru{tvata koi upravuvaat so

privatnite fondovi treba da imaat osnova glavnina od 50.000 evra, a za

sekoj nov fond osnovnata glavnina se zgolemuva za 25.000 evra.

Kontrolata nad raboteweto na investicionite fondovi konitinuirano ja

sledi Komisijata na hartii od vrednost na R.M. Kontrolata e osobeno va`na

aktivnost zaradi za{tita na investitorite, za pravnata sigurnost na pazarot

37

na hartii od vrednost i za jaknewe na doverbata na investitorite vo

instituciite na pazarot na harii od vrednost. Kontrolata nad smetkata na

fondot vr{i depozitnata banka, koja se pojavuva kako ~uvar na imotot na

fondot.

7.1.Pazarno u~estvo na investicionite fondovi vo

R.Makedonija

Vo Makedonija mo`e da se osnovaat otvoreni, zatvoreni i privatni

investicioni fondovi. Spored Komisjata na hartii od vrednost postojat 8

otvoreni investicioni fondovi i 12 privatni investicioni fondovi. Kako

pozna~ajni otvoreni investicioni fondovi vo svoeto rabotewe mo`e da gi

navedeme slednive:

Ilirika Fund Menxment AD Skopje upravuva so dva otvoreni

investicioni fondovi Ilirika Jugoisto~na Evropa i Ilirika Global -Raste~ki

Pazari. Ilirika Fund Menxment AD Skopje, ~lenka na Grupacijata Ilirika

e akcionersko dru{tvo ~ija edinstvena dejnost e upravuvawe so

otvoreni investicioni fondovi.

Ilirika Jugoisto~na Evropa - na barawe na investitorite vr{i

proda`ba/otkup na dokumenti za udel vo fondot. Fondot se osnova so

cel pribirawe pari~ni sredstva preku javen povik za proda`ba na

dokumenti za udel vo fondot i vlo`uvawe na pribranite pari~ni

sredstva, koi ima za cel pribranite sredstva da gi vlo`uva na doma{ni i

stranski pazari na hartii od vrednost zaradi ostvaruvawe prinos, pred

se na dolg rok. Vo fondot mo`e da vlo`uvaat doma{ni i stranski, pravni

i fizi~ki lica. Dru{tvoto }e gi investira sredstvata na Fondot vo hartii

od vrednost ~ija dejnost se vr{i na teritorijata na slednive zemji od

Jugoisto~na Evropa: Albanija, Avstrija, BiH, Bugarija, Grcija,

38

Makedonija, Polska, Romanija, Rusija, Slova~ka, Slovenija, Srbija,

Turcija, Ukraina, Ungarija, Crna gora, ^e{ka i Hrvatska. 10

Tabela 1. Politika na vlo`uvawe na Ilirika Jugoisto~na Evropa

Вид на инструментиЗемји на издавачите на хартии од

вредност/инструменти

Процент на вредноста на средствата од

фондот

АкцииЗемји на издавачите на хартии од вредност: Albanija, Avstrija, BiH,

Bugarija, Grcija, Makedonija, Polska, Romanija, Rusija,

Slova~ka, Slovenija, Srbija, Turcija, Ukraina, Ungarija, Crna

gora, ^e{ka i Hrvatska.

Од 55% до 100%

Долгорочни должнички хартии од вредност

Од 0% до 30%

Краткорочни должнички хартии од вредност

Од 0% до 30%

Хартии од вредност од нови емисии (IPO)

Од 0% до 30%

Финансиски дреивати Од 0% до 25%

Депозити Република Македонија Од 0% до 25%

Izvor: www.mkfondovi.com

Ilirika Global - Raste~ki Pazari - e otvoren akciski investicionen

fond ~ii sredstva se investiraat na globalnite brzonose~ki pazari na

kapital. Investicionata politika e naso~ena kon investirawe vo akcii.

Del od imotot mo`e da se vlo`uva i vo dol`ni~ki hartii od vrednost -

obvrznici i komercijalna zapisi, so cel da se namali stepenot na rizik na

fondot. Sredstvata dru{tvoto gi investira vo svetskite razvieni i

brzonose~ki pazari na kapital (vo SAD, EU, Japonija, Kanada,

Avstralija, Latinska Amerika, Azija, Isto~na Evropa i Afrika).11

Inovo Status Akcii - prestavuva otvoren investicionen fond, bez

status na pravno lice, i e osnovan so cel pribirawe pari~ni srestva

preku javen povik za prodavawe na dokumenti za udel i vlo`uvawe na

pribranite pari~ni sredstva soglasno so Zakonot za investicioni

fondovi, ~ii sopstvenici imaat pravo na otkup na dokumentite za udeli

vo soglasnost so Zakonot, Statutot i Prospektot na fondot. Ovoj fond e

10 http://www.mkfondovi.com/mk_MK/funds/15-илирика-јие11 http://www.mkfondovi.com/mk_MK/funds/28-илирика-глобал---растечки-пазари

39

namenet za investitori koi prifa}aat diversificirana struktura na svoeto

portfolio na hartii od vrednost, so {to se namaluva rizikot vo odnos na

samostojnoto investirawe. Dru{tvoto ima za cel pribranite pari~ni

sredstva vo fondot da gi vlo`i na doma{ni i stranski pazari na hartii od

vrednost zaradi ostvaruvawe na prihodi na dolg vremenski period.

Imotot na ovoj investicionen fond }e bide investiran prete`no vo akcii,

koi kotiraat ili so niv se trguva na Berzata ili drug regionalen pazar.

Fondot gi investira sobranite sredstva vo slednive pazari na hartii od

vrednost: R.Makedonija, BiH, Hrvatska, Slovenija, Crna Gora, Srbija i

toa:12

Tabela 2. Politika na vlo`uvawe na Inovo Status Akcii

ВИД НА ИНСТРУМЕНТПАЗАР НА ХАРТИИ ОД

ВРЕДНОСТПРОЦЕНТ ОД ВРЕДНОСТ

Акции

Македонија, Хрватска, Србија, Црна Гора, Босна и Херцеговина и

Словенија, земјите членки на Европската Унија, CEFTA и OECD.

100 %

Депозити во комерцијални банки во Р. Македонија 100 %

Обврзници

Македонија, Хрватска, Србија, Црна Гора, Босна и Херцеговина и

Словенија, земјите членки на Европската Унија, CEFTA и OECD.

100 %

Пари на сметка Р. Македонија 100 %

Удели во инвестици фондови

Република Македонија, Хрватска, Србија, Црна Гора, Босна и

Херцеговина и Словенија, земјите членки на Европската Унија,

CEFTA и OECD.

100 %

Izvor: www.inovostatus.com.mk

12 http://www.mkfondovi.com/mk_MK/funds/16-иново-статус-акции.

40

Od portfolio na ovoj fond, odnosno od aktivite po dr`avi celosno 100%

e investirano vo Makedonija. A {to se odnesuva na portfolioto na akcii, taa

e slednava:

Kомерцијална Банка АД Скопје

2.92 % Раде Кончар АД Скопје 8.12 %

Алкалоид Скопје 6.28 % РЖ МАКСТИЛ АД Скопје 1.73 %

Аутомакедонија АД Скопје

1.97 % Скопски пазар АД Скопје 2.5 %

Бетон АД Скопје 4.22 % Стопанска Банка АД Битола 9.03 %

Гранит АД Скопје 6.63 % Стопанска банка АД Скопје 2.82 %

ЗК Пелагонија АД Битола

3.51 % Топлификациа Ад Скопје 4.24 %

КЈУБИ АД Скопје 1.2 % ТТК АД Скопје 1 %

Макпетрол АД Скопје 8.11 % Фершпед АД Скопје 4.56 %

Прилепска Пиварница АД Прилеп

1.65 %

Od ova mo`e da se zaklu~i deka ovoj investicionen fond najmnogu

vlo`uva vo sigurni kompanii, odnosno so onie kopmanii so koi naj~esto i

sekojdnevno se trguva na makedonskata berza.

KB Publikum Balansiran - sopstvenici na udeli vo fondot mo`e da

bidat doma{ni i stranski institucionalni i individualni investitori na koi

im e dozvoleno da vlo`uvaat soglasno so zakonskata regulativa.

Edinstveno ograni~uvawe e minimalniot iznos na po~etnoto

vlo`uvawe. Fondot e namenet za investitori koi sakaat da gi vlo`at

svoite sredstva na period od 2 do 3 godini. Strategijata na izbor na

instrumenti od koi }e se gradi portfolioto na fondot sodr`i sredno nivo

na rizik, koe e povisoko od rizikot karakteristi~en za penziskite fondovi

ili pak za fondovi koi investiraat isklu~ivo vo dol`ni~ki hartii od

vrednost, a vo isto vreme e ponizok od riziokot na onie fondovi koj

najgolem del od sredstvata gi investiraat vo akcii. 13

KD Fondovi - e dru{tvo za upravuvawe na fondovi i e ~len na

Grupacijata KD Group od Slovenija koja spa|a vo najgolemite finansiski

grupacii vo Slovenija i prerasnuva vo edna od vode~kite na Sredna i

13 http://www.mkfondovi.com/mk_MK/funds/18-кб-публикум-балансиран

41

Isto~na Evropa. Ova Grupacija svojata dejnost ja vr{i na teritorija na

13 dr`avi.14

Pojavata na investicionite fondovi pozitivno vlijanie na ekonomijata.

Tie se finansiski institucii koi se tesno povrzani so rabotata na finansiskite

pazari, so aktivnoto u~estvo na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii

od vrednost pridonesuvaat za razvoj na makedonskiot pazar na kapital

koj se smeta{e za nedovolno razvien, a edna od pri~inite e nedovolniot

obem na {tedewe. Investicionite fondovi raspolagaat so stru~en tim koj

permanentno gi sledi dvi`ewata i trendovite na doma{niot pazar na

kapital kako i na drugite pazari vo regionot kako i rabotata na kompaniite

~ii hartii od vrednost se kotiraat na pazarot.

Investicionite fondovi i privatnite penziski fondovi, kako edni od

najzna~ajnite u~esnici na pazarot na kapital, pribranite sredstva od

investitorite }e gi investiraat na berzata. Zatoa i doma{nite i stranskite

subjekti, kupuvaat hartii od vrednost, bidej}i ovie fondovi portfolioto }e

go formiraat od hartii od vrednost. Zgolemenata pobaruva~ka na hartii

od vrednost }e ja zgolemi nivnata pazarna cena {to zna~i investitorite

{to gi kupile hartiite od vrednost po poniska cena od sega{nata pazarna

so proda`ba }e ostavarat dobivka.

I pokraj reformite i donesuvaweto na novi zakoni i izmeni i

dopolnuvawa na zakonite, sepak seu{te postoi nedovolna konkurentnost

vo finansiskiot sektor. Toa proizleguva od nedostig na finansiski

instrumenti. Pazarot na hartii od vrednost kako del od finansiskiot pazar i

pokraj zgolemen interes i obem na trguvawe seu{te e nedovolno razvien i

daleku od me|unarodnite pazari na kapital. So Zakonot za investicioni

fondovi rezultatot od implementacijata vedna{ se po~ustvuva so doa|

aweto na prviot investiciski fond so koj se ovozmo`i namaluvawe na

rizikot so diversifikacija na portfolieto, poniski tro{oci na investirawe i

obezbeduvawe na informacii za pazarot.

14 http://www.mkfondovi.com/mk_MK/funds/26-кд-фондови

42

Po{irokata javnost seu{te nema dovolni poznavawa za raboteweto na

investicionite fondovi, ne se dovolno informirani, taka {to postojat

korporativni vlo`uva~i, dodeka poedinci, golem del od svojot imot go

~uvaat vo vid na bankarski depoziti. Za podobro fukcionirawe na

investicionite fondovi mnogu zna~i promenata vo dano~nata regulativa,

supervizija, zaradi za{tita na investitorite. Steknuvaweto na doverbata kaj

investitorite i privlekuvaweto na golem obem na slobodni sredstva za

investirawe e predizvik i osnovna cel na investicionite fondovi vo R.M, {to

istovremeno }e vlijae i pozitivno i za razvojot na finansiskiot sistem vo

celina.

Zaklu~ok

Osnoven preduslov za razvoj na edna nacionalana ekonomija e

postoewe na razvien finansiski sistem. Finansiskiot sistem na R.M. treba

seu{te da se pro{iruva i zbogatuva so novi finansiski institucii i

posrednici, kako i zbogatuvawe so novi finansiski instrumenti. Finansiskite

pazari, mestata preku koi penziskite i investicionite fondovi gi plasiraat

pribranite sredstva, poleka go zavzemaat svoeto mesto vo finansiskiot

sistem na R.M.

Reformata vo penziskiot sistem pridonese za formirawe na privatni

penziski fondovi koi se zna~ajni u~esnici na finansiskite pazari. Sostavot

na nivnoto portfolio vo golema mera se sostoi od dol`ni~ki hartii od

vrednost i bankarski depoziti. Ova e poradi postoeweto na zakonska

43

regulativa i ograni~uvawa, koi imaa tendencija da se liberaliziraat.

Osnovna cel na {tedeweto vo penziskite fondovi e da se ostvari suma

koja }e bide osnova za prihod vo vid na penzija vo starosta.

Pozitivni vlijanija od reformata mo`e da se sogledat vo porast na

{tedeweto vo dolgoro~nite izvori na finansirawe od strana na fondovite

od vtoriot stolb {to pozitivno vlijae na cenata na sosptveni~kiot kapital i

visinata na kamatnite stapki koi pridonesuvaat vo pridvi`uvawe na

investicioniot ciklus i namaluvawe na vrabotenosta. Zgolemenata

pobaruva~ka za doma{ni hartii od vrednost postepeno se sretnuva so

zgolemenata ponuda na novi finansiski instrumenti. Taka privatnite

penziski fondovi go zabrzuvaat razvojot na pazarot na kapital. Reformata

na penziskiot sistem e strate{ki neophodna i isplatliva investicija vo

razvojot na ekonomijata i podobruvawe na idninata na zemjata.

Ivesticionite fondovi sredstvata gi pribiraat po pat na proda`ba na

emisija na akcii izdadeni od fondot koja prethodno e odobrena od

nadle`en organ. Otvorenite fondovi na svoite investitori im nudat tri

klu~ni prednosti. Prvo, preku diversifikacija nastojuvaat da go namalat

rizikot od investirawe na pazarite na kapital. Vtoro, obezbeduvaat

profesionalno upravuvawe so sredstvata. I treto, preku zdru`uvawe na

pari~ni sredstva na malite investitori im nudat mo`nost za indirektno

izlo`uvawe na pazarite na kapital.

Od razvojot na investicionite fondovi najgolema korist }e imaat gra|

anite, bidej}i }e im se zgolemat investicionite mo`nosti, a na toj na~in

ostaruvawe na dobra zarabotka. Korista za investicionite fondovi za

makedonskata ekonomija e golema i }e pridonese za pro{iruvawe na

finansiskata struktura, prodlabo~uvawe na finansiskite pazari i razvojot

na celata ekonomija. R.M. }e gi ima slednive koristi od postoeweto na

investicionite fondovi: podobren pristap kon izvorite na sredstvata;

podobra informiranost koja ovomo`uva polesen pristap do izvorite na

finansirawe; pristap kon dolgoro~noto finansirawe. Za samata ekonomija

44

prednosti se odnesuvaat na: zgolemuvawe na doma{noto {tedewe;

namalena zavisnost od nestabilni izvori za finansirawe; diversifikacija na

sopsvenosta; zavr{uvawe na procesot na privatizacija; razvivawe na

doma{niot pazar na kapital; povisoki ceni na akciite; pottik za rastewe na

doma{nite firmi. Voveduvaweto na investicionite fondovi vo ramkite na

makedonskata ekonomija e zna~ajno poradi pozitivnite efekti za

za`ivuvawe na akcionerstvoto, vkupniot finansiski sistem so akcent na

pazarite na hartii od vrednost, razvoj i unapreduvawe na makedonskite

kompanii preku transferot na kapital i nivnata ekspertiza i pro{iruvawe na

postoe~kiot finansiski sistem.

Koristena literatura:

,,Finansiski pazari i institucii”, avtor prof. dr. Mihail Petkovski, izdadena

2009 godina

,,Ekonomija na javniot sektor”, avtor prof. dr. Qubomir Kekenovski,

izdadena 2010 godina

Magisterski trud ,, Ulogata na penziskite i investicionite fondovi na

finansiskite pazari vo tranzicionite ekonomii i Republika Makedonija”,

avtor Sne`ana Markoska, izdadeno 2008 godina

Agencija za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe,

www.mapas.gov.mk

45

Izve{taj za sostojbite vo kapitalno finasiranoto penzisko osiguruvawe,

april 2011 godina

Komisja za hartii od vrednost, www.sec.gov.mk

www.mkfondovi.com

www..wikipedia.org

www.investopedia.com

www.kbprvo.com.mk

www.inovostatus.com.mk

www.kurir.mk

46