PRISTAPNOST

Naslov:PRISTAPNOSTPrira~nik za obezbeduvawe nepre~en pristapdo otvorenite prostori i do objektite

Avtori:D-r Vlatko P. KorobarM-r Divna Pen~i}Sowa Dam~evskaXuli Karpenko

Crte`i:Biqana SpirkoskaNora ArsovaStefan LazarevskiStefan Georgievski

Izdava~:Polio Plus – Skopje

Za izdava~ot:Sowa Dam~evska

Lektor:Nata{a Glavi~i}

Dizajn na naslovna stranica:D-r Vlatko P. Korobar

Tira`:800

Pe~at:TREN^ - Skopje

Vo podgotovkata na ova izdanie koristen e ilustrativen i drug materijal odpove}e izvori, a osobeno od European Concept for Accessibility, AccessibilityGuidelines for Buildings and Facilities, Design for All i Barrierefreies Bauen.Na krajot od publikacijata se navedeni veb-stranicite na koi se dostapninavedenite izvori, kako i drugi relevantni veb-stranici povrzani sopristapnosta na izgradenata sredina.

Polio Plus

PRISTAPNOST Prira~nik zaobezbeduvawe nepre~en pristap do otvoreniteprostori i do objektite

Skopje, 2006

Ovaa publikacija e podr`ana preku Amerikanskiot mirovenkorpus vo Republika Makedonija od strana na USAID

Mediumski sponzor

Na{iot narod veli “S# e mo`no ako navistina se saka”. Ova,primeneto vo na{iot slu~aj, glasi: silna opredelba da go napravimeovoj prira~nik za kreirawe na fizi~ka sredina ednakvo pristapnaza sekoj od nas, bez ogled na vozrasta, sposobnosta ili situacijata,prv od takov vid kaj nas.

Idejata za izrabotka na ovoj prira~nik ne dojde tukutaka,odedna{, kako kapric da napravime ne{to {to kaj nas go nema. “PolioPlus” ve}e niza godini raboti na promovirawe na pravata na licataso hendikep, me|u koi pravoto na pristap i mobilnost pretstavuvava`en moment vo celiot proces na vklu~uvawe na ovie na{i sogra-|ani vo site sferi od op{testvenoto `iveewe. Vo tekot na 2002-ta,koga se sproveduva{e kampawata “Neednakov pristap - ednakvo naprestap” “Polio Plus” povika na masovna akcija za gradewe pris-tapni rampi do javnite objekti. Toga{ dobivme golema poddr{ka odprijatelite od Arhitektonskiot fakultet. Kako odgovor na na{iotapel za gradewe pristapni rampi, spored na{i soznanija, vo tekotna samta kampawa bea izgradeni pove}e od 800 pristapni rampi. Votaa smisla, vo ime na licata so hendikep – blagodarime.

No, bidej}i se poka`a deka “iako sekoja rampa e kosina, sekojakosina ne e i pristapna rampa...” uvidovme deka, osven pottik, po-trebno e da se vospostavat standardi so koi aspektot na pristap-nost, koj opfa}a mnogu pove}e a ne samo pristapnite rampi, }e bidedecidno definiran. Kone~no, za toa postojat i realni potrebi –pristapnata sredina e ednakvo va`na za site nas koi `iveemedovolno dolgo za da gi po~uvstvuvame prirodnite promeni na nama-lena sposobnost kako posledica na stareewe, na bolest ili nesre-}en slu~aj.

Rezultatite od anketata na tema “Kako ti ja do`ivuva{ arhi-tektonskata / fizi~kata `ivotna sredina” {to be{e sprovedena vofevruari 2006 godina vo Skopje, poka`aa deka ispitanicite, samitelica so hendikep, se ~uvstvuvaat ograni~eni vo mo`nosta da se dvi-`at niz gradskite ulici (61%), vo pristapot do i vo javnite objekti(52%), toaletite (65%) i uslugite (74%). Na pra{aweto, {to bi na-pravile koga bi imale mo} da storat ne{to za podobruvawe na sos-tojbite so (ne)pristapnosta, mo`ebi najilustrativno toa go opi{asledniov odgovor: Bi se pogri`il da gi re{am site nedostatoci sotoa {to na pe{a~kite pateki bi postavil taktilni plo~i za slepitelica, rampi, zvu~ni semafori na raskrsnicite, liftovi so audiosig-nalizacija (prv kat, vtor kat, otvoreno, zatvoreno...). Isto taka, zvu~-na signalizacija vo javniot transport (avtobusi) i razli~ni boi itekstura na avtobuskite stanici i javnite objekti. Od moeto penka-lo vo Bo`ji u{i, no i do “aristokratskite”, birokratskite i do u{i-te na onie {to gi pi{uvaat zakonite!

Ova be{e dovolen motiv “Polio Plus”, povtorno vo sorabotkaso na{ite prijateli od Arhitektonskiot fakultet od Skopje, da

po~ne da raboti na izrabotka na eden, kako {to go narekovme “userfriendly” ili lesno priem~iv prira~nik, koj }e im koristi na stru~nitelica, no i na onie {to se pomalku stru~ni, a sakaat da storat ne{toza da ja podobrat pristapnosta vo nivnoto neposredno opkru`uvawe.I da ne gi zaboravime studentite po arhitektura i grade`ni{tvo,na{ite idni neimari, za koi ovoj prira~nik }e pretstavuva pou~no~etivo i potsetnik vo koja nasoka treba da se dvi`ime kako op{tes-tvo. Ne{to kako “S# (ili poto~no mnogu ne{ta) {to ste sakale dadoznaete za kreirawe pristapna sredina, no ne ste imale kade danajdete ili kogo da pra{ate”.

Na krajot, vo imeto na “Polio Plus” i timot koj rabote{e naovoj Prira~nik, sakame da ja izrazime na{ata ogromna blagodarnostdo Amerikanskiot miroven korpus vo Republika Makedonija koj n#poddr`a, ovaa ideja da stane i prakti~na realnost. Naedno, golemablagodarnost i do na{iot mediumski pokrovitel, vesnikot za gra-de`ni{tvo, arhitektura i ekologija “Porta 3”, koj e istomislenikso nas deka pra{aweto za pristapna fizi~ka sredina e ednakvo pova`nost so ostanatite aspekti vo kreiraweto na na{eto arhitek-tonsko opkru`uvawe.

SODR@INA

01. VOVED 901.01 Me|unarodni dokumenti 1101.02 Priodi vo tretmanot na pristapnosta 12

02. OP[TI PRINCIPI 13

03. OSNOVNI DIMENZII 1503.01 Horizontalno dvi`ewe 1603.02 Vertikalno dvi`ewe 20

04. PRISTAPNOST NA OTVORENITE PROSTORI 2204.01 Trotoari i pateki 2204.02 Rampi 2304.03 Pe{a~ki premini 2604.04 Parkirawe 2904.05 Transport 3104.06 Oprema 3404.07 Zavr{na obrabotka 36

05. PRISTAPNOST NA OBJEKTITE 3705.01 Vlezovi 3705.02 Hodnici 4005.03 Skali 4105.04 Liftovi i platformi 4305.05 Toaleti 4405.06 Oprema 4705.07 Podovi 48

06. POSEBNI POTREBI NA LICA SO SENZOREN HENDIKEP 4906.01 Lica so o{teten vid 4906.02 Lica so o{teten sluh 52

07. PROVERKA NA PRISTAPNOSTA NA POSTOJNI OBJEKTI 55

08. KADE DA PRONAJDETE DOPOLNITELNI INFORMACII 68

9

01. VOVED

Konceptot na pristapnost, koj se temeli vrz idejata za sozda-vawe na prostori za ̀ iveewe vo koi nema da postojat nepremostlivibarieri za del od korisnicite, e relativno nov kaj nas. Vsu{nost,iako na razli~ni nivoa na lokalnata i centralnata vlast dekla-rativno e izrazena podgotvenost vakvite sostojbi da se izmenat,nepobiten e faktot deka kaj nas postoi evidenten nedostig na svest,kaj site relevantni instanci, za moralnite i legalnite obvrski zasozdavawe prostori bez barieri.

^esto konceptot na pristapnost se povrzuva isklu~ivo so li-cata so posebni potrebi. Ova gledi{te kolku e ra{ireno, tolku e ipogre{no. Sozdavaweto na prostor bez barieri e pridobivka kojase odnesuva na site korisnici podednakvo bez ogled na razli~nitemo`nosti. Konceptot na pristapnost gi opfa}a ne samo otstranuva-weto na fizi~kite barieri vo prostorot tuku i mo`nosta da se ko-ristat razli~nite uslugi i proizvodi koi postojat na pazarot. Ottukakonceptot na pristapnost e povrzan so prostorot, objektite, uslugitei proizvodite, taka {to negovata primena treba da ovozmo`i ne-diskriminirano u~estvo na site vo ekonomskite, socijalnite, kul-turnite i rekreativnite aktivnosti, bez ogled na nivnata vozrast,pol i sposobnost.

Promenite vo tekot na `ivotniot ciklus se neminovnost. Pos-tojano sme podlo`ni na biolo{ki i kognitivni promeni koi vlijaatvrz na~inot na koj go koristime sopstvenoto telo i vleguvame vointerakcija so na{ata okolina. Ovie promeni se naj~esto rezultatna procesot na stareewe, no ~esto pati nesre}ni slu~ai, bolestiili sli~ni situacii mo`at drasti~no da go izmenat na~inot na kojnie go koristime sopstvenoto telo ili vleguvame vo interakcija sona{ata okolina.

Imaj}i go ova predvid, stanuva jasno deka pristapnosta imamnogu po{iroko zna~ewe i se odnesuva na mnogu po{irok broj `ite-li otkolku {to voobi~aeno se pretpostavuva. Ne se samo lu|eto soposebni potrebi, vo koi vleguvaat i starite lica, edinstvenite koidobivaat so primenata na konceptot na pristapnost. Postojat vi-dovi pristapnost koi ne se povrzani samo so fizi~kite barieri,tuku se temelat na oddelni mentalni ili socijalni faktori. Kogavo oblikuvaweto na na{ata `ivotna okolina se zemaat predvid raz-li~nostite koi proizleguvaat od vozrasta, goleminata, perceptu-alnite, motornite i kognitivnite mo`nosti toga{ taa ovozmo`uvazgolemen stepen na vklu~uvawe na site ~lenovi na edna zaednica,ja podobruva interakcijata pome|u niv i, vo krajna linija, gi zgo-lemuva stepenot na solidarnost i socijalnata kohezija vo edna za-ednica i go realizira pravoto na ednakvost vo koristeweto na pros-torot, objektite, uslugite i predmetite.

Pr

ist

ap

no

st:

Vo

ve

d

10

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Razli~nosta vo odnesuvaweto, navikite i potrebite koja pro-izleguva od vozrasta, ili od ekonomski, socijalni, kulturni ireligiski pri~ini stanuva dominantna karakteristika na nasele-nieto denes. Na prostorot na Evropa ovaa karakteristika osobenodoa|a do izraz zaradi procesot na obedinuvawe i povrzuvawe naevropskite dr`avi vo edinstvena zaednica, kako i poradi demo-grafskite promeni i procesite na stareewe na naselenieto koi seslu~uvaat vo Evropa vo izminative decenii.

Spored predviduvawata na ON, 34,5% od naselenieto vo Ev-ropa vo 2050 godina }e bide postaro od 60 godini, nasproti 20,3%vo 2000 godina. Ova, skoro dvojno zgolemuvawe na ovoj segment odpopulacijata za samo polovina vek pretstavuva jasen signal za po-trebata da se menuva na{iot priod vo oblikuvaweto na prostorot ida se posveti mnogu pogolemo vnimanie na pra{awata na pristapnost.No, ovoj navod ne e uka`uva na nekoja podale~na idnina. Stanuvazbor za jasno izrazena potreba ve}e denes, za{to spored navoditena Evropskata komisija, okolu 40% od naselenieto vo Evropa i denesgo so~inuvaat lica so hendikep, stari lica ili lica so odredenvid na vremeno namalena mobilnost. I ovoj podatok uka`uva na toadeka nepristapnite prostori i objekti go isklu~uvaat ili ote`nu-vaat nivnoto koristewe od strana na zna~itelen del na naselenieto.

Ova ima svoi jasni implikacii koi ne se samo socijalni tuku iekonomski. Edno istra`uvawe vo germanskoto Ministerstvo za eko-nomija i trud za vlijanieto na pristapnosta vo turisti~kata indus-trija poka`alo deka od populacijata so odreden stepen na popre-~enost vo dvi`eweto:

- 36 % voop{to ne patuvale za{to ponudenata usluga ne bilapristapna;

- 48 % bi patuvale po~esto dokolku bi bila olesneta pristap-nosta;

- 62 % bile podgotveni da platat i povisoka cena za uslugikoi ovozmo`uvaat pristap i

- 17 % patuvale vo stranstvo za{to im bile ponudeni aran-`mani koi obezbeduvale olesnet pristap i celosno koristewe nauslugite.

Iako se ova podatoci koi se odnesuvaat samo na eden segment naekonomijata, jasno mo`e da se izvle~e zaklu~ok za vlijanieto na pri-menata na konceptot na pristapnost i vrz nejzinite ostanati segmenti.

Edna od ~estite zabludi e deka problemot na nepre~ena pris-tapnost se re{ava so anga`iraweto na arhitekt koj po svoite pro-fesionalni kompetencii bi trebalo da mo`e da gi otkrie proble-mite na pristapnost i da odgovori na baraweto za oformuvawe napristapen prostor ili objekt. Se razbira, ulogata na arhitektite eisklu~itelno zna~ajna, no za da mo`e konceptot na pristapnost vis-tinski da za`ivee, potrebno e anga`irawe na mnogu pove}e poedinci

11

kaj koi e locirana odredena mo} ili zadol`enie da odgovorat naovie predizvici.

Zatoa ovoj prira~nik ne e namenet samo za arhitektite i zastudentite po arhitektura kako idni pripadnici na profesijata,tuku i za pretstavnicite na centralnata vlast koi go sozdavaatpravniot ambient vo koj treba da se realizira pristapnosta; pret-stavnicite na lokalnata vlast koi treba da go realiziraat kon-ceptot na pristapnost vo javnite prostori koi im se vo nadle`nosti da obezbedat negova primena vo objektite koi se gradat;pretstavnicite na javnite pretprijatija koi obezbeduvaat razli~nividovi uslugi i sopstvenicite na objekti koi imaat obvrska objektite{to gi poseduvaat i uslugite {to se nudat vo niv da gi napravatpristapni.

01.01 ME\UNARODNI DOKUMENTI

Vo 1993 godina Obedinetite nacii gi donesoa Standardnitepravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so hendikep. Iakoskoro site zemji vo svetot gi prifatija ovie standardni pravilapra{aweto na pristapnost ostanuva i natamu so nesoodveten soci-jalen i tehni~ki tretman.

Vo ramkite na Evropskata unija u{te od 1985 godina, po barawena Evropskata komisija, preku Biroto za akcija vo polza na lu|etoso posebni potrebi izrabotena e studija za zakonodavstvoto i prak-tikata vo vrska so pristapnosta. Ovaa studija vo slednite godiniproizvede pove}e aktivnosti, za vo 1996 godina da dovede dopojavata na t.n. dokument so naslov “Evropski koncept za pristapnost”(ESA), koj nema obvrzuva~ki karakter, no se koristi vo pove}e zemjiza obnova ili menuvawe na nacionalniot koncept na pristapnost iza izgotvuvawe na standardi. Evropskata komisija go koristi ovojdokument za promocija na pristapnosta. Najnovata verzija na “Ev-ropskiot koncept na pristapnost” e objavena vo noemvri 2003 godinai e dostapna na Internet.

Vo 2001 godina Sovetot na Evropa donese rezolucija za uni-verzalniot dizajn, koja poa|a od pravoto na individuite na pristap,koristewe i razbirawe na izgradenata okolina i od odgovornostai dol`nosta na op{testvoto, a pred s# na arhitektite, in`eneritei na urbanistite da go obezbedat toa.

Postojat zna~itelen broj na dokumenti i direktivi vo evrop-skoto zakonodavstvo koi na posreden na~in go tretiraat ili sozda-vaat ambient za primena na evropskiot koncept na pristapnost koina{ata zemja }e treba da gi prifati i implementira vo procesot napribli`uvawe kon Evropskata unija. Na toj na~in tie }e stanat delod na{eto zakonodavsto, koe vo ovoj moment necelosno i nesoodvet-no ja tretira problematikata na pristapnost.

Pri

stap

nost

: D

okum

enti

koi

tre

ba d

a ob

vrzu

vaat

12

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Samo kako ilustracija }e navedeme deka, vo momentov, vo na-{ata zemja ne postoi seopfaten tretman na materijata na pristapnostvo zakonite i podzakonskite akti, a va`e~kite pravilnici za stan-dardi i normativi za ureduvawe na prostorot i za proektirawe naobjekti samo delumno ja zadovoluvaat ovaa potreba.

Iako vo juli 2005 godina, parlamenot na Republika Makedo-nija donese dva novi zakona - Zakonot za gradba i Zakonot za pros-torno i urbanisti~ko planirawe, vo koi decidno se propi{uva dekavo procesot na planirawe i ureduvawe na `ivotnata sredina, kakoi pri izgradbata na objekti od javen interes treba da se obezbedinepre~en pristap za licata so hendikep, doprva sleduva donesuva-weto na podzakonskite akti koi na soodveten na~in i popreciznood dosega }e ja reguliraat ovaa materija.

Sosema druga rabota e niskiot stepen na ostvaruvawe i naona malku {to so na{eto zakonodavstvo e regulirano vo ovaa oblast.Zatoa e neophodno kaj site nas da se promeni i odnosot i svesta istepenot na poznavawe na aspektite koi pridonesuvaat za sozdava-we na `ivotna sredina bez barieri.

01.02 PRIODI VO TRETMANOT NA PRISTAPNOSTA

Dolga niza godini vo oblikuvaweto na prostorot se poa|a{eod pretpostavkata za “prose~niot ~ovek”. Vo minatoto problemot napristapnost be{e nabquduvan kako posledica na ne~ie otstapuvaweod normata utvrdena za “prose~niot ~ovek”. Takviot ~ovek be{e “is-klu~ok” pa ottuka be{e i eden vid problem. Reakcijata na vakviot“problem” be{e dodavaweto na postojnite objekti na delovi i opremakoi go ovozmo`uvaat pristapot, no koi naj~esto bea tretirani nana~in da go potenciraat tokmu postoeweto na “isklu~ok od pravi-loto”, stavaj}i gi site korisnici so posebni potrebi vo podredenapolo`ba.

Razli~niot tretman na problematikata na nepre~en pristapdo javnite prostori i objektite, vo minatoto dovede do razvoj nanekolku priodi koi, sekoj na sopstven na~in, gi utvrduvaa princi-pite vrz koi treba da se temeli obezbeduvaweto na uslovi za ne-pre~eno odvivawe na sekojdnevnite aktivnosti vo `ivotnata sre-dina, bez ogled na fizi~kite ograni~uvawa koi mo`at da bidat odvremen ili traen karakter.

Vo literaturata i proektantskata praktika denes se sre}ava-at pove}e razli~ni priodi kako na primer: inkluzivno proektirawe(inclusive design), univerzalno proektirawe (universal design) ili pro-ektirawe za site (design for all). Vo osnova site ovie priodi imaatmnogu sli~nosti pome|u sebe, a nekoi avtori duri i gi poistovetuvaat.

Danskiot centar za pristapnost go definira “proektirawetoza site” kako strategija i filozofija koja se temeli vrz obezbedu-

13

vaweto na ednakvi mo`nosti za site lu|e da zemat u~estvo vo ak-tivnostite na sovremenoto op{testvo. Ova podrazbira deka na{atafizi~ka okolina, proizvodite i uslugite se planirani i dizajni-rani taka {to sekoj mo`e da gi koristi, bez ogled na vozrasta ilifizi~kite sposobnosti,

02. OSNOVNI PRINCIPI

Postojat tri osnovni principi vrz koi treba da se temelatsite proekti koi ja zemaat predvid pristapnosta i obezbeduvaatnediskriminiran pristap i upotreba na prostorite, objektite, pred-metite i uslugite. Toa se principite na funkcionalnost, avtonomnosti bezbednost.

Principot na funkcionalnost podrazbira deka primenatana koe bilo arhitektonsko re{enie koe pridonesuva za sovladuva-we na t.n. arhitektonski barieri, ne smee na nikoj na~in da ja na-mali ili da & na{teti na funkcionalnosta na objektot. Po~ituva-weto na principot na funkcionalnost treba da obezbedi sekoj odkorisnicite na objektot da mo`e da go upotrebuva nepre~eno i vonego da prestojuva so ist stepen na komfor.

Principot na avtonomnost se odnesuva na uslovot korisni-cite so posebni potrebi da mo`at samostojno da gi koristat prosto-rite, objektite, predmetite i uslugite. Ova podrazbira deka tie mo-`at da se dvi`at i da gi obavuvaat aktivnostite vo prostorot iobjektite bez pomo{ od drugo lice so {to se obezbeduva celosnaavtonomija vo nivnoto koristewe.

Principot na bezbednost podrazbira deka prostorot, objek-tite i predmetite mo`at da se koristat bez pritoa da postoi opas-nost za koj bilo od korisnicite. So drugi zborovi, site primenetire{enija treba da obezbeduvaat koristewe bez hazardi za bezbed-nosta i zdravjeto na korisnicite.

Od ovie tri principi proizleguvaat najgolemiot del stan-dardi i normativi koi ovozmo`uvaat oformuvawe na prostori koise pristapni i koi obezbeduvaat nediskriminirano koristewe naprostorite, objektite, predmetite i uslugite. No, pokraj niv postojati drugi barawa koi treba da bidat zadovoleni pri eliminirawetona arhitektonskite barieri kako {to se estetskite barawa ili ba-rawata za oformuvawe na lesno “~itliv” ili razbirliv prostor.Karakterot na ovie barawa i reperkusiite {to proizleguvaat odniv se razli~ni od onie {to proizleguvaat od osnovnite principi,no isto taka mora da bidat zemeni predvid pri koncipiraweto irealizacijata na proektite.

Estetskite barawa upatuvaat na potrebata site re{enija koise del od zafatite za obezbeduvawe na celosna pristapnost naobjektite da gi zadovoluvaat visokite estetski standardi, da ne go

Pri

stap

nost

: O

snov

ni p

rinc

ipi

14

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap naru{uvaat op{tiot izgled na objektot i da pretstavuvaat edin-stvena celina so nego. Barawata za oformuvawe na lesno “~itliv”ili razbirliv prostor upatuvaat na potrebata korisnicite na ob-jektot da mo`at lesno da se orientiraat vo nego i bez te{kotii dagi koristat uslugite koi se nudat vo objektite.

Eden od najgolemite centri za istra`uvawe na univerzal-niot dizajn koj e lociran vo Dr`avniot univerzitet na SevernaKarolina vo SAD obiduvaj}i se da gi vospostavi osnovnite principina univerzalniot dizajn utvrduva sedum principi koi imaat oso-beno zna~ewe pri dizajniraweto na proizvodi za sekojdnevna upo-treba, no mo`at, isto taka, da poslu`at i kako principi so op{tozna~ewe:

- ramnopravno koristewe: proizvodot/prostorot mo`e da gokoristat lu|e so razli~ni mo`nosti;

- fleksibilnost vo koristeweto: proizvodot/prostorot pri-fa}a {irok dijapazon na individualni preferenci i mo`nosti;

- ednostavno i intuitivno koristewe: proizvodot/prostorote lesen za razbirawe, bez razlika na iskustvoto, znaeweto, pozna-vaweto na jazikot ili tekovnoto nivo na koncentracija na korisni-kot;

- perceptivna informacija: proizvodot/prostorot ja soop{tu-va neophodnata informacija na korisnikot efektivno, bez ogledna uslovite vo ambientot ili setilnite sposobnosti na korisnikot;

- tolerancija na gre{ka: proizvodot/prostorot gi minimizirahazardite i {tetnite posledici na slu~ajnite ili nenamerni akcii;

- nizok fizi~ki napor: proizvodot/prostorot mo`e da se ko-risti efikasno i lagodno i so minimalen napor;

- golemina i prostor za pristap i koristewe: soodvetna go-lemina i prostor e obezbedena za pristap, dofat, manipulacija ikoristewe bez ogled na goleminata i dr`eweto na teloto na koris-nikot i negovata mobilnost.

Bez ogled na toa koj “set” na principi }e go prifatime ili }esozdademe svoi “rabotni” principi za sovladuvawe na problemiteso pristapnosta, treba sekoga{ da se ima predvid deka principitena univerzalniot ili inkluzivniot dizajn, ne gi pretstavuvaat sitekriteriumi za dobar dizajn, tuku samo za dizajn koj ovozmo`uva uni-verzalno ili inkluzivno koristewe. I natamu ostanuva va`nostana aspektite povrzani so estetikata, kulturnite zna~ewa, inven-tivnosta, bezbednosta, ~ineweto i kontekstot sfaten vo naj{irokasmisla, koi niz slo`enata me|usebna zavisnost vlijaat vrz krajniotrezultat.

Najposle, te`neeweto da se sozdade `ivotna sredina bez ba-rieri, na nikoj na~in ne treba da se sfati kako ograni~uvawe nakreativnosta, tuku, naprotiv, kako kreativen predizvik koj }e ovoz-mo`i sozdavawe na prostori dostapni za site.

15

03. OSNOVNI DIMENZII

Osnovnite dimenzii proizleguvaat od prostornite i tehni~-kite potrebi na korisnicite vo procesot na koristewe na javniotprostor, objektite, predmetite i uslugite.

Osnovnite dimenzii gi opredeluvaat minimalnite vrednostikoi se temelat na razli~ni studii i empiriski istra`uvawa, i tiemo`e vo odredena mera da variraat od zemja do zemja, kako {to e, naprimer, slu~ajot so nordiskite zemji koi vo najgolem slu~aj imaatstandardi {to obezbeduvaat pove}e prostor vo odnos na standarditevo ostanatite evropski zemji.

Osnovnite dimenzii se materija koja e podlo`na na promenikako posledica na novi istra`uvawa ili na socijalniot i tehno-lo{kiot razvoj, pa zatoa i treba da bidat predmet na postojana pro-verka i obnovuvawe.

Osnovnite dimenzii na prostorot potreben za nepre~eno dvi-`ewe na lica {to koristat pomagala se prika`ani na sl. 03.01. Odovie dimenzii proizleguvaat i ostanatite osnovni merki povrzaniso horizontalnoto i vertikalnoto dvi`ewe na korisnicite vo jav-niot prostor i objektite.

Sl. 03.01 Osnovni dimenzii na prostorot za nepre~eno dvi`ewe na licakoi koristat pomagala

Pri

stap

nost

: O

snov

ni d

imen

zii

16

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Za da mo`e licata koi koristat koli~ka nepre~eno da ja ko-ristat opremata {to e postavena i uslugite {to se nudat, neophodnoe da se ima predvid zonata na dofat koja varira vo zavisnost odtoa dali se pristapuva ~elno ili strani~no. (Sl. 03.02)

Sl. 03.02 Zoni na dofat na lica koi koristat koli~ka

03.01 HORIZONTALNO DVI@EWE

Pri obezbeduvaweto na uslovi za nepre~eno horizontalnodvi`ewe vo otvoreniot prostor i objektite potrebno e da se imaatpredvid minimalnite dimenzii na {iro~inata na patekata, naprostorot za svrtuvawe i na slobodnata viso~ina vo koi ne smeatda se postavuvaat objekti {to go popre~uvaat dvi`eweto, soisklu~ok na povremeni dozvoleni stesnuvawa kaj vratite ili sli~nipreodni prostori so ograni~ena dol`ina na stesnuvawato.

Obezbeduvaweto na minimalni dimenzii e samo neophodenuslov za pristapnost dodeka vo sekoj konkreten slu~aj, vo zavisnostod o~ekuvanata frekvencija na dvi`eweto, ovie dimenzii trebada se zgolemat soodvetno na potrebite za nepre~eno odvivawe naplaniranite aktivnosti.

[IRO^INA NA PATEKATAMinimalnata {iro~ina na patekata za dvi`ewe na lica koi

koristat pomagala pri dvi`eweto iznesuva 90 sm. Ovaa e minimalnadimenzija koja ovozmo`uva nepre~eno dvi`ewe samo vo edna nasokai bez razminuvawe.

Minimalnite {iro~ini na patekata vo zavisnost od o~eku-vaniot intenzitet na dvi`ewe i razminuvawe na korisnicite izne-suvaat:

17

- 120 sm. vo slu~ai koga retko postoi potreba korisnicite dase razminuvaat

- 150 sm. vo slu~ai koga ~esto postoi potreba korisnicite dase razminuvaat

- 180 sm. vo slu~ai koga kontinuirano postoi potreba koris-nicite da se razminuvaat (Sl. 03.03).

Sl. 03.03 Minimalni {iro~ini na patekata

Po isklu~ok, minimalnata {iro~ina mo`e da se namali na85 sm, dokolku postoi opredeleno stesnuvawe, kako otvor vo yidot,vrata ili sl., no dol`inata na ova stesnuvawe ne mo`e da bidepogolema od 30 sm. (Sl. 03.04)

PROSTOR ZA SVRTUVAWEProstorot za svrtuvawe treba da bide ramen bez naklon i so

dimenzii koi ovozmo`uvaat nepre~eno svrtuvawe za 900, 1800 i 3600.

Pri

stap

nost

: H

oriz

onta

lno

dvi

`ew

e

18

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Potrebniot prostor za svrtuvawe mo`e da ima kru`na forma iliforma na bukvata “T”.

Sl. 03.04 Minimalnata {iro~ina kaj otvori vo yidot

Kru`nite prostori za svrtuvawe treba da imaat dijametar odnajmalku 150 sm., odnosno vo prostorijata koja se koristi treba dase obezbedi prostor so ovoj dijametar vo koj nema nikakvi prepreki.(Sl. 03.05)

Sl. 03.05 Potreben prostor za svrtuvawe so kru`na forma

Prostorot vo forma na bukvata “T” treba da bide vpi{an vokvadrat so dimenzii 150/150 sm, pri {to osnovata i kracite trebada imaat minimalna {iro~ina od 90 sm. (Sl. 03.06)

Sl. 03.06 Potreben prostor za svrtuvawe vo forma na bukvata “T”

Dokolku e potrebeno da se predvidi svrtuvawe samo za 900,toga{ potrebniot prostor e 120 sm kako {to e prika`ano na sl. 03.07.

19

Sl. 03.07 Potreben prostor za svrtuvawe pod devedeset stepeni

NI[IKoga pokraj patekata se predviduva ni{a vo koja mo`e da se

vleze so koli~ka zaradi koristewe odreden vid usluga, nejzinitedimenzii zavisat od toa kolku koli~kata navleguva vo ni{ata idali ima prostor za potrebnoto manevrirawe.

Koga ni{ata koja se koristi ~elno ima dlabo~ina od najmnogu60 sm., toga{ nejzinata {iro~ina e 75 sm. Koga ni{ata koja se korististrani~no ima dlabo~ina od najmnogu 35 sm., toga{ nejzinata {iro~inae 125 sm. (sl.03.08)

Sl. 03.08 Dimenzii na ni{i

Koga dlabo~inata na ni{ata koja se koristi ~elno e pogolemaod 60 sm., toga{ nejzinata {iro~ina e 90 (75+15) sm. Koga dlabo~inatana ni{ata koja se koristi strani~no e pogolema od 35 sm., toga{ nej-zinata {iro~ina e 155 (125+30) sm. (Sl.03.09)

SLOBODNA VISO^INAVo prostorot za dvi`ewe treba da se obezbedi slobodna viso-

~ina od 220 sm. Po isklu~ok ovaa viso~ina mo`e da se namali do203 sm. samo koga postoi otvor vo yidot, vrata ili sl. no dol`inatana ova namaluvawe ne mo`e da bide pogolema od 30 sm. (Sl. 03.10)

Pri

stap

nost

: H

oriz

onta

lno

dvi

`ew

e

20

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap

Sl. 03.09 Potrebno pro{iruvawe na ni{ite so pogolemadlabo~ina

Sl. 03.11 Nadol`en naklon na rampite

Sl. 03.10 Neophodna slobodna viso~ina

03.02 VERTIKALNO DVI@EWE

Sovladuvaweto na visinskite razliki sekoga{ treba da sepredvidi i obezbedi na na~in koj }e ovozmo`i lesen pristap za sitekorisnici. Liftovite ovozmo`uvaat najlesno sovladuvawe na vi-sinskite razliki. Koga visinskata razlika se sovladuva so rampa~ij nadol`en naklon iznesuva 1:20, toga{ se smeta deka, zaradi nej-zinoto lesno sovladuvawe od strana na site korisnici, ne e neop-hodno paralelno postoewe i na skali.

RAMPINadol`niot naklon na rampite treba da bide kolku e mo`no

pomal. Toj mo`e da se dvi`i vo rasponot od 1:20 (5 %) do 1:12 (8,33%). (Sl. 03.11)

21

Dol`inata na rampite vo zavisnost od naklonot treba da bideograni~ena. Kaj rampite so nadol`en naklon od 1:20, maksimalnata(horizontalna) dol`ina mo`e da iznesuva najmnogu 15 m, dodeka zanaklon od 1:12, mo`e da iznesuva najmnogu 9 m. Po ovaa dol`inazadol`itelno e predviduvawe na odmorali{te koe ima dol`inaod najmalku 150 sm, a podobro 180 sm.

LIFTOVI I PLATFORMIMinimalnite dimenzii na liftot iznesuvaat 110/140 sm. Sna-

gata na liftot treba da iznesuva najmalku 3500 N. (Sl. 03.12) Oviedimenzii na liftot i negovata snaga ovozmo`uvaat prenesuvawe naedno lice vo koli~ka i negov eventualen pridru`nik.

Sl. 03.12 Minimalni dimenzii na lift

Minimalnite dimenzii na platformata koja prenesuva ednolice vo koli~ka, dodeka eventualniot pridru`nik se dvi`i po ska-lite kraj koi e montirana platformata, iznesuvaat 90/125 sm. Snagatana platformata treba da iznesuva 2500 N. (Sl. 03.13)

Sl. 03.13 Minimalni dimenzii na platforma

SKALIKoristeweto na skali, od strana na lica koi koristat bastun

ili imaat pomali naru{uvawa na motorikata se olesnuva so obli-kuvawe na skalite na na~in kako {to e prika`ano na sl 03.14. Pri-toa e va`no viso~inata na skalnikot da se dvi`i pome|u 15 i 17 sm,dodeka ~eloto na skalnikot mo`e da ima otklon od najmnogu 150 i dabide so ramna povr{ina bez ispusti. [iro~inata na skalnikot se

Pri

stap

nost

: V

erti

kal

no d

vi`

ewe

22

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap presmetuva so formulata [ = 63 – 2V, kade {to viso~inata (V) iznesuvaod 15 do 17 sm, pa {iro~inata mo`e da se dvi`i od 33 do 29 sm.

Sl. 03.14 Dimenzii i oblikuvawe na skalnicite

04. PRISTAPNOST NA OTVORENITE PROSTORI

Sekoja alka vo sinxirot na pristapnost ima svoe zna~ewe idokolku vo koj bilo segment se pojavi nesoodveten element od aspektna pristapnosta, toga{ toj gi dezavuira site ostanati merki preze-meni vo kontekst na oformuvaweto na pristapna okolina. Zatoapristapnosta bara donesuvawe na niza me|usebno povrzani odlukii nivno konsekventno realizirawe.

Otvorenite prostori imaat dvojno zna~ewe. Od edna strana,tie sami za sebe pretstavuvaat cel, odnosno vo niv mo`at da seodvivaat aktivnosti koi se predmet na interes na opredelen brojkorisnici, dodeka od druga strana, tie slu`at kako intermedijarniprostori, odnosno prostori preku koi se pristapuva do objektite.

Vo natamo{niot tekst }e se osvrneme na osnovnite elementipovrzani so obezbeduvawe na uslovi za pristapnost na otvoreniteprostori. Navedenite dimenzii se naj~esto minimalnite dimenzii,no vo sekoj oddelen slu~aj treba da se donese odluka vrz osnova nao~ekuvanata frekvencija na koristewe na prostorot od {to trebada proizlezat optimalnite dimenzii na elementite na ureduvawena otvoreniot prostor.

04.01 TROTOARI I PATEKI

Trotoarite i patekite treba da imaat minimalna {iro~inaod 150 sm. So ovaa {iro~ina se obezbeduva i potrebniot prostor zasvrtuvawe. Ovaa {iro~ina treba da se tretira kako “slobodna {i-ro~ina” vo koja ne smee da se postavuvaat objekti {to go popre~uvaatdvi`eweto. (Sl. 04.01) Dokolku pri rekonstrukcija na postojnapateka mora da se pojavi del koj e so pomala slobodna {iro~ina,taa ne smee da bide pomala od 90 sm. Treba da postoi streme` oviedelovi da bidat {to e mo`no pokratki, a potrebno e da se predvidati mesta za razminuvawe so minimalna {iro~ina od 150 sm, a podobro180 sm. i dol`ina od najmalku 180 sm.

23

Sl. 04.01 Mesto za razminuvawe

Nadol`niot naklon na trotoarite i patekite ne treba da bidepogolem od 5% (1:20). Trotoarite koi se izvedeni paralelno so ko-lovozot na teren koj ima nadol`en naklon pogolem od 5% (vo odre-deni slu~ai i nad 8,33%), imaat karakter na rampi i treba da bidatizvedeni vo soglasnost so uslovite koi va`at za izvedba na rampi.Ova zna~i deka vo profilot na trotoarot ili vo okolniot otvorenprostor treba da se obezbedat alternativni pateki koi }e obezbedatnepre~eno dvi`ewe na korisnicite so posebni potrebi.

Zaradi lagodno koristewe na trotoarite i patekite nivniotnapre~en naklon treba da iznesuva najmnogu 2 % (1:50).

Dokolku na patekata, normalno na pravecot na dvi`ewe, sepostavuvaat stolp~iwa za spre~uvawe na dvi`eweto na vozila pope{a~kata povr{ina, slobodnoto rastojanie pome|u stolp~iwata tre-ba da bide 90 sm.

Vo ramkite na otvorenite prostori, odnosno vo lokacijatakoja mu pripa|a na eden objekt, treba da se predvidi najmalku ednapristapna pateka koja preku pristapen trotoar e povrzana so mestatana koi e locirana postojka na javen transport, so parking-prostor iso prostor predviden za zastanuvawe na kombi i minibusi i kojavodi do pristapen vlez na objektot ili do mesta predvideni za od-vivawe na odreden vid aktivnosti.

Vo sekoja lokacija najmalku edna pristapna pateka treba dagi povrzuva me|usebno site pristapni objekti i otvoreni prostori.Pristapnata pateka treba vo najgolema mo`na merka da koincidiraso patekata {to ja upotrebuvaat ostanatite korisnici.

Pri proektiraweto na trotoarite, pokraj navedenoto, trebada se po~ituva i na{iot standard MKS U.C1.023, koj gi tretira bez-bednosnite rastojanija od rabot na kolovozot.

04.02 RAMPI

Minimalnata {iro~ina na rampite, vo soglasnost so na{itestandardi za ureduvawe na prostorot, iznesuva 130 sm. Vo slu~ai

Pri

stap

nost

: P

rist

apno

st n

a ot

vore

nite

pro

stor

i

24

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap koga se izveduvaat pokratki rampi za sovladuvawe na mali viso~inii vo uslovi na namalena frekvencija na koristewe bez potreba odrazminuvawe, minimalnata slobodna {iro~ina na rampata za dvi-`ewe na edna koli~ka iznesuva 90 sm. Slobodnata {iro~ina na ram-pata za dvi`ewe na dve koli~ki treba da iznesuva 150 sm, a podobro180 sm.

Nadol`niot naklon na rampata treba da se dvi`i vo rasponotpome|u 1:20 i 1:12, no sekoga{ treba da se koristat re{enija koiobezbeduvaat sovladuvawe na visinskata razlika so najmal nadol-`en naklon. Samo vo isklu~itelni slu~ai, pri izvedba na rampi kajpostojni objekti i za mali dol`ini na rampite od najmnogu 150 sm,mo`e da se dozvoli nadol`en naklon od 1:10 ili 10%.

Zaradi normalno koristewe na rampite nivniot napre~en nak-lon ne smee da bide pogolem od 2%. Za lagodno koristewe na rampitepo odredena dol`ina na rampata vo zavisnost od nejziniot nadol`ennaklon treba da se predvidi odmorali{te. (v. Sl. 03.11) Odmora-li{tata treba da bidat {iroki najmalku kolku {to e {iro~inatana rampata i da imaat dol`ina od najmalku 150 sm. Prostor so oviedimenzii treba da se obezbedi i na po~etokot i na krajot na rampata.Dokolku na krajot na rampata postoi odmorali{te so vlezna vratakoja se otvora kon odmorali{teto toga{ odmorali{teto treba daiznesuva najmalku 120 sm (podobro 150 sm) + {iro~inata na vratata.

Sl. 04.02 Mo`na organizacija na pristap so rampi i skali

Razli~ni standardi opredeluvaat razli~ni dol`ini na ram-pata posle koja treba da se pojavi odmorali{te. Taka, amerikanskitestandardi predviduvaat odmorali{ta po sovladana visina od 75sm, dodeka vo evropskiot koncept na pristapnost maksimalnatavisina koja mo`e da se sovlada bez odmorali{te iznesuva 50 sm.

Kaj rampite i odmorali{tata treba da se obezbedi strani~naza{tita. Vakva za{tita ne e neophodna edinstveno kaj rampite koiimaat dol`ina od 180 sm ili sovladuvaat visinska razlika od 15sm i kaj rampite za premin od pe{a~ka kon kolska povr{ina. Kajostanatite rampi mora da se obezbedi strani~na za{tita i toa sorabnik i ograda, so parapeten yid, so ograda so vertikalna za{titaili so ograda so prodol`ena za{tita. (Sl. 04.03) Zaradi olesnetodvi`ewe na lica so o{teten vid koi koristat stap pri dvi`eweto,

25

najdobro e rampite da se izveduvaat so parapeten rabnik ili para-peten yid.

Sl. 04.03 Strani~na za{tita na rampite

Visinata na ogradata spored na{ite standardi treba da izne-suva 90 sm. Spored ADA, visinata treba da iznesuva od 86 do 96 sm, aspored razli~ni evropski standardi taa se dvi`i od 90 (ESA) do100 sm (DfA). Na ogradata treba da se postavi dvoen rakofat so vi-sina, spored na{ite standardi, na gorniot rakofat od 90 sm, a nadolniot od 60 sm. Ovie visini, isto taka, variraat: 86-96 i 68 sm.(ADA), 90 i 70 sm (ESA) i 100 i 75 sm (DfA). Vo mnogu standardi seprepora~uva dol` rampata visinata da iznesuva 90 sm, a na mestatana odmorali{tata i na po~etokot i na krajot na rampata taa daiznesuva 100 sm.

Pri

stap

nost

: R

ampi

26

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Ogradata koja se izveduva kaj rampite treba da ima rakofatina dvete strani od rampata. Rakofatite treba da bidat kontinui-rani i da imaat kru`en presek so nadvore{en dijametar od 45-50mm. Rakofatot mora da e podolg za 50 sm od po~etokot i od krajot narampata i najdobro e da zavr{uva so spojuvawe na gorniot i na dol-niot rakofat, pri {to mestata na spojuvawe treba da bidat zaobleni.Dokolku rakofatot e postaven na yid, pome|u nego i yidot e potrebnominimalno rastojanie od 45 mm. Rakofatot treba da e izraboten odmaterijali topli na dopir i so boja koja go razlikuva od zadninata.

04.03 PE[A^KI PREMINI

Pe{a~kite premini pretstavuvaat regulirani mesta na vkr-stuvawe na kolskiot i na pe{a~kiot soobra}aj ~ija prvenstvena cele zgolemuvawe na bezbednosta vo soobra}ajot, odnosno na site u~es-nici vo soobra}ajot. Praktikata kaj nas isklu~uva del od u~esnicitevo soobra}ajot za{to prostorite na pe{a~kite premini ne se sood-vetno re{eni za da mo`at da obezbedat nepre~eno dvi`ewe nizgradskiot prostor na licata so posebni potrebi.

Preminite se javuvaat vo prostorot na krstosnicata kako pre-mini na najmalku dve ulici koi se vkrstuvaat ili kako premini naedna ulica koi se pojavuvaat po nejzinata dol`ina. Osnovnoto ba-rawe koe treba da bide zadovoleno e sovladuvaweto na denivela-cijata pome|u trotoarot i kolovozot da bide izvedeno so povr{inaso kontinuiran naklon, odnosno so rampa. Pritoa, zonata na preminmo`e da bide tretirana kako rampa celosno ili delumno.

Rampite kaj krstosnicite treba da imaat naklon od 1:12. Poisklu~ok, a vo soglasnost so MKS U.A9.202 i U.A9.203, pri adaptacijana postojni trotoari maksimalniot naklon mo`e da iznesuva do 1:5,no vakvite solucii treba da se izbegnuvaat sekoga{ koga e toa mo`no.

Vo soglasnost so MKS U.A9.202, rampata za premin treba daima {iro~ina od najmalku 100 sm, dol`ina od najmalku 75 sm, a stra-ni~nite delovi kon kolovozot treba da imaat {iro~ina od najmalku60 sm. (Spored ADA standardite, strani~nite delovi treba da imaatnaklon od 1:10.) Slobodnata {iro~ina na trotoarot koja ostanuvavo napre~niot presek po izveduvaweto na rampata, spored na{itestandardi, treba da bide najmalku 125 sm.

Na mestoto na premin od pe{a~kata povr{ina kon kolovozotmo`e da se pojavi denivelacija od najmnogu 20 mm so nejzino zakosu-vawe pod agol od 300. (Sl. 04.04)

Kaj pe{a~kite premini treba da se izvede poplo~uvawe soelementi vo kontrastni boi i so plo~i so taktilni indikatori koi}e go olesnat dvi`eweto na lica so o{teten vid.

Na slednite sliki se prika`ani nekolku varijanti na re{a-vawe na preminite kaj edna ulica, koga rampata se izveduva vo ce-

27

Sl. 04.04 Rampa za premin vo soglasnost so MKS U.A9.202

lata {iro~ina na pe{a~kiot premin (Sl. 04.05) i vo prostorot nakrstosnica, so delumno ili celosno oformuvawe na rampa. (Sl.04.06)

Sl. 04.05 Na~ini na ureduvawe na preminot za edna ulica

Pri

stap

nost

: P

e{a~

ki p

rem

ini

28

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap

Sl. 04.06 Na~ini na ureduvawe na preminot kaj krstosnica

29

04.04 PARKIRAWE

Vo ramkite na sekoe parkirali{te, vo soglasnost so na{itestandardi, najmalku 3% od parkirali{nite mesta treba da ovozmo-`uvaat nivno koristewe od lica so posebni potrebi. Dokolku par-kingot ima pomalku od 20 parking mesta toga{ treba da bide obezbe-deno edno parking-mesto za lica so posebni potrebi.

Vo ADA standardite odreduvaweto na potrebnite parking-mestaza lica so posebni potrebi se vr{i spored dadenata tabela, so kojapotrebniot broj na parking mesta e odreden spored brojot na mestatana parkirali{teto.

Vkupen broj na mesta Potreben minimalen brojna parkirali{teto na mesta za lica so

posebni potrebi1 do 25 126 do 50 251 do 75 376 do 100 4101 do 150 5151 do 200 6201 do 300 7301 do 400 8401 do 500 9501 do 1000 2% od vkupniot broj1001 i pove}e 20 + 1 na sekoi 100 nad 1000

Vo odnos na ADA standardite, na{ite standardi utvrduvaatpomal broj na potrebni mesta za lica so posebni potrebi kaj parki-rali{ta za pomalku od 200 vozila, a pogolem broj na potrebni mestaza pogolemi parkirali{ta. So ogled na toa {to kaj nas e relativnomal brojot na golemi parkirali{ta, pri utvrduvaweto na potrebnitemesta kaj pomalite parkirali{ta treba da se imaat predvid ADAstandardite.

Parking-mestata treba da bidat ramni so naklon vo site pravcikoj ne e pogolem od 2%. Ovie parking-mesta treba da bidat lociranivo neposredna blizina na pristapen vlez vo objektot so koj trebada bidat povrzani so pristapna pateka. Parking-mestata treba dabidat jasno obele`ani so me|unarodniot znak za pristapnost, kakona povr{inata na samoto mesto na parkirawe, taka i so tabla pos-tavena pred parking-mestoto.

Dimenziite na parking-mestoto za lica so posebni potrebi e350/550 sm, odnosno standardnata {iro~ina na parking-mestoto od250 sm se zgolemuva za 100 sm zaradi olesnet pristap do voziloto iobezbeduvawe prostor za potrebnite manipulacii pri vleguvawe i

Pri

stap

nost

: P

arki

raw

e

30

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap izleguvawe od voziloto. Dokolku uslovite go dozvoluvaat toa, mo-`e da se predvidi i parking-mesto so dimenzii od 375/600 sm, {toobezbeduva lagodna manipulacija i svrtuvawe so koli~ka vo ramkitena samoto parking-mesto. Vo odredeni slu~ai mo`e da se predvidipoklopuvawe na ovie dopolnitelni povr{ini, odnosno dve sosedniparking-mesta da koristat isto pro{iruvawe. Vo vakvite slu~ai pro-{iruvaweto mo`e da iznesuva i 150 sm, so {to se obezbeduva prostorza svrtuvawe so koli~ka. (Sl. 04.07)

Sl. 04.07 Dimenzii i oblikuvawe na parking-mesta za lica so posebnipotrebi

Koga parking-mestata se postaveni normalno na pristapnatapateka, so upotreba na grani~nici vo prostorot na parking-mestototreba da se spre~i navleguvaweto na del od voziloto vo prostorotna pristapnata pateka so {to bi se namalila nejzinata slobodna{iro~ina.

Sl. 04.08 Dimenzii na parking-mesto pri paralelno parkirawe

31

Kaj paralelnoto parkirawe treba da se predvidi dopolni-telen prostor za manipulacija vo ramkite na parking-mestoto. Vkup-nata {iro~ina treba da iznesuva 350 sm, a dol`inata 700 sm. (Sl.04.08) Dokolku uslovite go dozvoluvaat toa, toga{ dopolnitelnata{iro~ina treba da se planira kako ni{a vo pe{a~kiot prostor, od-nosno trotoarot, so ostavawe na dovolna {iro~ina za nepre~enodvi`ewe. Dokolku vakvata solucija ne e mo`na toga{ samiot trotoarse koristi kako manipulativna povr{ina na parking mestoto pri{to trotoarot treba vo celata dol`ina na parking-mestoto da bideso niveleta koja e najmnogu za 2 sm povisoka od niveletata na kolo-vozot. (Sl. 04.09).

Sl. 04.09 Koristewe na trotoarot kako manipulativna povr{ina priparalelno parkirawe

04.05 TRANSPORT

Obezbeduvaweto na uslovi za pristapnost na sredstvata zajaven transport kako i na vozilata koi prenesuvaat pogolem brojpatnici kako avtobusi, minibusi, kombi-vozila i sl. e materija kojaima svoi izrazeni specifi~nosti i nejzinata detalna elaboracijagi nadminuva mo`nostite na ovoj prira~nik. Ovde }e se zadr`imesamo na osnovnite elementi koi treba da se imaat predvid pred s#vo odnos na ureduvaweto na postojkite na javniot transport ili namestata predvideni za ka~uvawe i za simnuvawe na patnici od mi-nibusi, kombi-vozila i sl.

Koristeweto na sredstvata za javen transport od strana nalicata so posebni potrebi pretpostavuva deka e obezbeden celosenpristapen servis vo koj soodvetno se uredeni postojkite, mestataza kupuvawe bileti, vratite, rampite i soodveten tip vozila vokoi samostojno mo`e da vlezat patnici koi koristat koli~ka ilidrugi pomagala pri dvi`eweto.

Minimalnata {iro~ina na prostorot koj e predviden kakopristapen prostor pred vlezot vo voziloto vo ramkite na postojkatae 250 sm. (Sl. 04.10) Dokolku postojkata ima natstre{nik toga{ e

Pr

ist

ap

no

st:

Tr

an

spo

rt

32

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap potrebno da se obezbedi slobodna {iro~ina od 120 sm. pome|u rabotna kolovozot i konstrukcijata na postojkata. Za olesneto dvi`ewena lica so o{teten vid vo zavr{nata obrabotka se postavuvaat plo-~i so taktilni indikatori po celata dol`ina na postojkata. Plo~itese postavuvaat na 30 sm od rabot na kolovozot vo {iro~ina od 60sm, kako {to e prika`ano na sl. 04.11.

Sl. 04.11 Ureduvawe na prostorot na postojkite so plo~i so taktilniindikatori

Sl. 04.10 Minimalna {iro~ina na trotoarot pred vlez vo vozilo najavniot transport

33

Zaradi olesnet pristap do voziloto za javen transport namestata na postojkite, visinata na rabnikot i na platformata trebada e od 20 do 25 sm. Dokolku ovaa visina se pojavuva samo vo{iro~inata na postojkata, toga{ treba da se obezbedat pristapnirampi. (Sl. 04.12) Na sl. 04.13 se prika`ani raznite opcii na vozilakoi ovozmo`uvaat olesnet pristap na patnici so posebni potrebi.

Sl. 04.12 Parcijalno zgolemena visina na trotoarot na mestoto napostojkata za javen transport

Sl. 04.13 Razli~ni vidovi vozila za javen transport koi ovozmo`uvaatolesnet pristap na lica so posebni potrebi

Pr

ist

ap

no

st:

Tr

an

spo

rt

34

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Mestata za simnuvawe i ka~uvawe na patnicite od patni~kivozila, minibusi, kombi-vozila i sl. se postavuvaat paralelno soprostorot kade {to zapiraat vozilata i imaat minimalna {iro~inaod 150 sm i minimalna dol`ina od 650 sm za patni~ki vozila ili750 sm za minibusi. Dol`inata mo`e da varira vo zavisnost od tipot

Sl. 04.14 Mesta za pristap i parking-prostori za kombi vozila

na vozilata koi se o~ekuva da go koristat mestoto i od o~ekuvanatafrekvencija na vozila. Ovaa povr{ina treba da bide ramna, so mak-simalen pad od 2% vo site pravci i da e vo ista ramnina so povr{i-nata na kolovozot, ili najmnogu 2 sm. povisoka od nea so zakosuvawena rabnikot za 300. Ovie mesta treba da se direktno potpreni napristapna pateka koja e povrzana so pristapen vlez vo objektot i dabidat locirani vo negova neposredna blizina. (Sl. 04.14)

04.06 OPREMA

Urbanata oprema ~esto pati se postavuva na na~in koj ne samo{to go onevozmo`uva nejzinoto koristewe od strana na licata so

35

posebni potrebi tuku pretstavuva i pre~ka za nivno nepre~eno dvi-`ewe po trotoarite i pe{a~kite prostori. Ovde }e navedeme samonekolku karakteristi~ni primeri na urbana oprema i posebnite ba-rawa povrzani so nejzinoto postavuvawe.

Prostorite za odmor treba da bidat povle~eni od glavnatapateka i da imaat fiksirana klupa so potpira~ i rakofati, kako iprostor za zastanuvawe so koli~ka pokraj klupata so dimenzii 90/150 sm. Pred ovoj prostor treba da ima povr{ina so dijametar od150 sm zaradi nepre~eno svrtuvawe so koli~ka. (Sl. 04.15)

Sl. 04.15 Prostor za odmor

Telefonite vo javnite govornici treba da imaat slobodenprostor so dimenzii 90/150 sm pred niv i nivniot najvisok rab da epostaven na viso~ina od 110 sm, kako {to e prika`ano na sl. 04.16.

Sl. 04.16 Javna telefonska govornica

Pri

stap

nost

: O

prem

a

36

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Po{tenskite sanda~iwa treba da imaat sloboden prostor sodimenzii 90/150 sm. pred niv i prostor za rotacija so dijametar 150sm. Gorniot rab na sanda~eto treba da se postavi najnisko na 80 sm,a najvisoko na 120 sm. od pristapnata povr{ina. Otvorot za ufrlawena po{tata treba da bide na optimalna viso~ina od 80 sm. (Sl. 04.17)

Sl. 04.17 Postavuvawe na po{tensko sanda~e

04.07 ZAVR[NA OBRABOTKA

Zavr{nata obrabotka, odnosno pokrivkata na povr{inite naotvorenite prostori treba da bide ramna, stabilna i da onevozmo-`uva lizgawe.

Pokrivkata treba da bide postavena na podloga koja e cvrsta,dobro konsolidirana i so ramnomeren sostav, za da obezbedi pos-tojanost na niveletata na pokrivkata bez pojava na neramnini votekot na koristeweto.

Posebno vnimanie treba da se posveti na delovite na koimo`e da ima povremen pristap na vozila, kaj koi podlogata moradopolnitelno da bide zajaknata.

Voobi~aeni materijali koi se koristat se bitumenozni iliasfaltni pokrivki, paver-elementi so dimenzii od 30/30 sm,betonski blokovi so pogolemi dimenzii, kerami~ki plo~i ili plo~iod priroden kamen, koj e soodvetno termi~ki ili mehani~kiobraboten za da se obezbedi nelizga~ka povr{ina.

Pri izborot na materijalot treba da se zeme predvid negovataporoznost, otpornosta na mraz, cvrstina na udar i otpornosta naabewe za da se zadovolat barawata za trajnost i otpornost na za-vr{nata obrabotka.

Poradi faktot {to sekoj od navedenite materijali razli~nose odnesuva so tekot na vremeto, od isklu~itelno zna~ewe e da seobezbedi soodvetna i kontinuirana kontrola na sostojbata napokrivkata i nejzino odr`uvawe.

37

05. PRISTAPNOST NA OBJEKTITE

Kako {to ve}e spomnavme, so podzakonskite akti od oblastana ureduvaweto na prostorot e utvrdeno deka site javni objekti istanbenite blokovi treba da bidat planirani i realizirani na na-~in da obezbedat nepre~en pristap za site korisnici.

Vakvata odredba naj~esto ne se po~ituva nitu kaj novoproek-tiranite objekti, za koi taa e zadol`itelna, a u{te pomalku kajobjekti koi ve}e postojat i kaj koi e potrebna adaptacija za tie dastanat pristapni. Za sostojbata da bide u{te pozagri`uva~ka durii toga{ koga postoi `elba objektot da se napravi pristapen, celiotnapor se sveduva ~esto samo na obezbeduvawe pristapna rampa. Toga{dobrata namera se pretvora vo izvor na nova i u{te pogolema frus-tracija, za{to pristapnata rampa e samo prviot uslov za pristapnostna objektot, na koj se nadovrzuvaat u{te mnogu drugi koi ja obezbedu-vaat celovitosta na sistemot na nediskriminirano koristewe naobjektot. Ovde }e spomeneme samo nekolku najzna~ajni aspekti kako{to se tretmanot na vlezovite, hodnicite, liftovite i platfor-mite, toaletite, opremata i obrabotkata na podovite. Se osvrnuvamei na posebnite uslovi koi se odnesuvaat na planiraweto i iz-veduvaweto na skali, dodeka aspektite povrzani so planiraweto iizveduvaweto na rampite gi tretiravme vo delot za otvoreni pros-tori, smetaj}i deka se tie posoodvetni za dvi`ewe tokmu vo otvo-renite prostori, dodeka kaj objektite, osven vo isklu~itelni slu~ai,tie se sosem neprakti~ni za sovladuvawe na standardnite me|ukatnivisini, pa zatoa vo objektite, sekoga{ koga e toa mo`no, treba da sekoristat liftovi ili platformi.

Kako i vo delot za otvorenite prostori, navedenite dimenziise naj~esto minimalnite dimenzii, no vo sekoj oddelen slu~aj pros-torot treba da se dimenzionira vrz osnova na o~ekuvanata frek-vencija na negovo koristewe od {to treba da proizlezat optimal-nite dimenzii.

05.01 VLEZOVI

Objektite treba da imaat barem eden pristapen vlez koj epovrzan so pristapna pateka koja obezbeduva nepre~ena vrska pome|uparkingot, postojkite na javniot transport, mestata za zapirawe naminibusi i kombi-vozila, kako i trotoarite i patekite koi vodatdo objektot ili parcelata vo koja toj e lociran. Ovoj vlez treba dabide povrzan so pristapni hodnici, liftovi i platformi so sitedelovi na objektot otvoreni za publika.

Vlezovite i prostorite pred niv treba da bidat dovolno go-lemi za da obezbedat nepre~eno koristewe na vratite. Prostorotneophoden za samostojno koristewe na vratite za vlez, zavisi od

Pri

stap

nost

: P

rist

apno

st n

a ob

jekt

ite

38

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap tipot na vratata, pravecot na nejzinoto otvorawe, postavenosta naokolnite yidovi ili delovi od oprema itn. Vratata treba da se otvo-ra so minimalen napor.

Slobodna {iro~ina na vratata treba da bide 90 sm. Samo voisklu~itelni slu~ai mo`e da se tolerira slobodna {iro~ina od85 sm. (Sl. 05.01) Vo op{t slu~aj, postoeweto na sloboden prostorod 150/150 sm pred i zad vratata, kako i sloboden prostor od 50 smod stranata na ra~kata obezbeduva normalno koristewe na vratataod site korisnici.

Sl. 05.01 Potrebna slobodna {iro~ina na vrata

Potrebniot minimalen prostor za otvorawe na vratata, za raz-li~ni tipovi vrati i nivnata postavenost, e prika`an na sl. 05.02.

Dokolku dve vrati se postaveni vo kontinuitet vo ist pravecna dvi`ewe, kakov {to e slu~ajot kaj vetrobranite, toga{ minimal-noto rastojanie pome|u vratite, vo zavisnost od pravecot na otvo-rawe, treba da iznesuva najmalku 120 sm. (v. Sl. 05.03)

Dokolku na vlezot e postavena dvokrilna vrata, toga{ najmal-ku ednoto od krilata treba da ima slobodna {iro~ina od 90 sm.

Koga na vlezot postoi rotira~ka vrata, toga{ kraj nea mora da sepredvidi alternativen vlez so vrata so slobodna {iro~ina od 90 sm.

Ra~kite na vratite, vo zavisnost od namenata na prostorijata(glaven vlez, izlez za slu~aj na trevoga, toalet i sl.), se postavuvaatna visina od 80 do 85 sm, no vo nieden slu~aj ne povisoko od 110 sm.Vratata treba da se otvora pri pritisok na sila koja odgovara na naj-mnogu 3 kg. Zastaklenite delovi treba da bidat od sigurnosno staklo.

Vo slu~aj koga vratata ima mehanizam za nejzino avtomatskozatvorawe, vremeto za koe taa se zatvora treba da bide najmalku 3sekundi, pri {to za ova vreme kriloto na vratata otvoreno za 700

treba da dojde na rastojanie od 7.5 sm. od nejziniot dovratnik.Dokolku vratata ima prag toj ne smee da bide povisok od 2 sm i

treba da ima rabovi koi se zakoseni pod agol od 300.

39

Sl. 05.02 Potreben minimalen sloboden prostor za otvorawe na vratata

Sl. 05.03 Potrebna {iro~ina pome|u vratite

Pr

ist

ap

no

st:

Vl

ezo

vi

40

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap 05.02 HODNICI

Minimalnata slobodna {iro~ina na hodnikot treba da izne-suva 120 sm, iako {iro~ina od 150 sm e poprifatliva, za{to ovoz-mo`uva svrtuvawe i polesno razminuvawe. Dokolku e potrebno vohodnikot da se razminat dve lica koi koristat koli~ki, toga{ eneophodna {iro~ina od 180 sm. Samo na kratki delovi, {iro~inatana hodnikot mo`e da se namali i na 90 sm, zaradi postoewe na radi-jatori, fenkojleri ili druga oprema.

Pri opredeluvaweto na {iro~inata na hodnikot treba da seima predvid i na~inot na koj se otvoraat vratite vo prostoriite vokoi se vleguva od hodnikot i mestoto na nivno postavuvawe, za dase obezbedi neophodnoto minimalno rastojanie za pominuvawe i ne-pre~eno koristewe na prostoriite na lica so posebni potrebi. Pri-merite na sl.05.04 gi ilustriraat mo`nite situacii koi treba dabidat zemeni predvid pri utvrduvaweto na minimalnata {iro~inana hodnikot.

Sl. 05.04 Pozicionirawe na vratite i potrebni dimenzii na hodnicite

41

05.03 SKALI

Oblikuvaweto na skalite treba da gi po~ituva uslovite da-deni vo delot za osnovni merki, odnosno viso~inata na skalnikottreba da se dvi`i pome|u 15 i 17 sm, dodeka {iro~inata mo`e da sedvi`i od 33 do 29 sm.

Skalnicite mora da imaat ~elo. ^eloto na skalnikot trebada bide ramna povr{ina bez prepusti i mo`e da ima otklon od ver-tikalnata ramnina od najmnogu 150 vo pravecot na ka~uvaweto, iliovaa ramna povr{ina so svojot goren rab mo`e da otstapuva najmnogu3 sm od vertikalnata ramnina postavena na vnatre{niot rab na skal-nikot. Gazi{teto na skalnikot treba da bide izvedeno od materijalikoi spre~uvaat lizgawe. Rabot na skalnikot, za da bide polesnovidliv, treba da se istakne so kontrastna boja.

Podot vo dol`ina od 50 sm i {iro~ina kolku krakot na ska-lite, pred prviot i po posledniot skalnik treba da se obraboti sopovr{ina so taktilni indikatori kako predupreduvawe za licataso o{teten vid.

Skalite treba da imaat ograda i dvoen rakofat, od obetestrani i po celata dol`ina na kracite i odmorali{tata. Visinatana rakofatite e 65 i 90 sm mereno od po~etokot na skalnikot, a kajodmorali{tata 75 i 100 sm. Vo odnos na rabot na prviot i na pos-ledniot skalnik rakofatite treba da bidat prodol`eni za 50 sm.

Sl. 05.05 Oblikuvawe na rakofatot i ~elata na skalite

Rakofatite treba da bidat imaat kru`en presek sonadvore{en dijametar od 45-50 mm. Najdobro e rakofatot da

Pri

stap

nost

: H

odni

ci;

Ska

li

42

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap zavr{uva so spojuvawe na gorniot i dolniot rakofat, pri {tomestata na spojuvawe treba da bidat zaobleni. Dokolku rakofatote postaven na ili pokraj yid, potrebno e da se obezbedi minimalnorastojanie od 45 mm pome|u rakofatot i yidot. Rakofatot treba dae izraboten od materijali topli na dopir i so boja koja go razlikuvaod zadninata. Na krajot na rakofatot treba da bidat postavenitaktilni indikatori za brojot na katot na koj se nao|a korisnikot.Skali{niot prostor treba da bide postojano dobro osvetlen.

Koga ednata strana na skalnikot e slobodna toga{ nejziniotzavr{etok treba da se oblikuva so malo podignuvawe vo visina od3 sm {to pomaga pri dvi`eweto na licata so o{teten vid. (Sl. 05.06)

Sl. 05.06 Obrabotka na slobodnata strana na skalnikot

Sl. 05.07 Tretman na potskali{en prostor

Ako arhitektonskoto re{enie na prostorot ovozmo`uva dvi-`ewe na lica i pod skali{niot krak toga{, zaradi bezbednost nalicata so o{teten vid, pod celata {iro~ina na skalite, a vo dol-

43

`ina do mestoto kade {to slobodnata viso~ina iznesuva 220 sm tre-ba da se izvede izdignuvawe vo podot vo visina od 10 sm. (Sl. 05.07)

05.04 LIFTOVI I PLATFORMI

Pristapnite liftovi treba da bidat postaveni na pristapnapateka i da obezbeduvaat nivno nepre~eno koristewe.

Vnatre{nosta na kabinata na liftot treba da bide so {iro-~ina od najmalku 110 sm. i dol`ina od najmalku 140 sm. (Sl. 05.08)

Sl. 05.08 Minimalni dimenzii na lift i potreben manipulativenprostor pred liftot

Prostorot za manevrirawe pred liftot treba da imadijametar od 150 sm. Kop~iwata za komanda treba da bidat postavenitaka {to do najbliskiot yid da ima slobodna {iro~ina od najmalku50 sm. Treba da se izbegnuva vratata na liftot da se otvora voprostor koj e odmorali{te pred skali{en krak za sleguvawe.

Slobodnata {iro~ina na lizga~kata vrata na liftot trebada iznesuva 90 sm. Liftot treba da e opremen so fotokelija posta-vena na visina pome|u 25 i 60 sm.

Pri zapiraweto na liftot, razlikata vo nivoata pome|u podotpred liftot i podot na liftot ne smee da bide pogolema od 2 sm. a

Pri

stap

nost

: L

ifto

vi i

pl

atf

orm

i

44

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap rastojanieto pome|u rabot na kabinata i rabot na podestot, isto taka,ne smee da bide pogolemo od 2 sm.

Kontrolnite kop~iwa treba da bidat postaveni od desnatastrana, poblisku do vratata, na viso~ina od 80 sm od podot, da imaatdijametar od 3 sm, da bidat izraboteni reljefno, so kontrastni boii so informacii napi{ani i so Brajovo pismo.

Na~inot na postavuvawe na platformite i nivnite dimenziitreba da ovozmo`uvaat nivno nepre~eno koristewe bez asistencija.

Platformite mo`at da sovladuvaat visinski razliki so dvi-`ewe i po vertikala i po kosina.

Za vertikalno sovladuvawe na visinska razlika do 250 smplatformata mo`e da e postavena do samite skali (sl. 05.09).

Sl. 05.09 Platforma koja se dvi`i po vertikala

Platformite koi se dvi`at po kosina sodr`at tri elementi:{ini, elektri~en pogon i podvi`na platforma ili sedi{te. Tiemo`at da se postavat na samiot skali{en yid so toa {to treba da seobezbedi potrebniot prostor za nepre~en izlez. Sedi{teto na plat-formata mo`e da se zaklopi dodeka ne se koristi. (05.10)

Minimalnata golemina na platformata e 90/125 sm. Mini-malnata {irina na skalite treba da ovozmo`i nepre~no instali-rawe na platforma so minimalni dimenzii.

05.05 TOALETI

Vo ramkite na toaletite predvideni za publika treba da imabarem edna kabina prisposobena za koristewe od strana na lica so

45

Sl. 05.10 Platforma koja se dvi`i po kosinata na skalite

posebni potrebi, Minimalnite dimenzii na kabinata treba da bidat150/150 sm, a podobro 180/180 kako na sl.05.11.

Vrata na kabinata treba da bide so minimalna slobodna {i-ro~ina od 93 sm, a podobro 100 sm. Taa treba da se otvora nanadvor.Ra~kata treba da bide postavena na visina od 80 – 85 sm. Od vna-tre{nata strana na vratata kon {arkite, na istata visina, trebada bide postaven rakofat.

Mijalnikot treba da e postaven taka {to negovata oska }ebide najmalku 45 sm oddale~ena od strani~niot yid. Tipot na mi-jalnikot, negovata monta`a i vrskata so instalaciite treba da ovoz-mo`uvaat menuvawe na negovata visina. Osnovnata visina na nego-vata gorna strana e 80 sm, so mo`nost da varira 20 sm nagore inadolu.

Mijalnikot e najdobro da bide so dimenzii od 60 sm vo dla-bo~ina i relativno tesna predna strana i bez drugi elementi podnego osven neophodnite instalacii, {to }e ovozmo`i priod sokoli~ka kon mijalnikot.

Ogledaloto vo toaletot treba da bide postaveno taka {tonegoviot dolen rab }e bide najmalku na 100 sm od podot.

Pri

stap

nost

: To

alet

i

46

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap

Sl. 05.11 Organizacija na kabinata za toalet

Toaletnata {kolka treba da se postavi taka nejzinata gornastrana }e bide na 50 sm od podot. Od predniot rab na {kolkata doyidot na koj e montirana treba da ima 70 sm. Pristapna povr{ina od90/150 sm treba da se obezbedi od ednata strana na {kolkata.

Na dvete strani od {kolkata na 35 sm. od nejzinata oska i na80 sm od podot treba da se postavat dva podvi`ni dr`a~i so dol-`ina od 90 sm, koi mo`at da se podignat kon yidot. Dokolku {kol-kata e postavena pokraj yid edniot dr`a~ mo`e da e fiksen i mon-tiran na yidot. Komandite za ispirawe na {kolkata i dr`a~ot zatoaletna hartija treba da se postaveni na 80 sm od podot.

47

Toaletot treba da bide opremen so alarm koj e lesno dostapeni lesno se upotrebuva. Alarmot treba da se slu{a vo prostorija vokoja postojano ima lu|e. Aktiviraniot alarm se deaktivira samo odvnatre{nosta na toaletot.

05.06 OPREMA

Postavuvaweto na oprema vo pristapnite prostorii treba dabide na~in koj nema da go popre~uva normalnoto dvi`ewe nitu }e goote`nuva ili onevozmo`uva nejzinoto koristewe od strana na licaso posebni potrebi.

Fontanite za piewe voda treba da se postavat taka {tomlazot na voda }e po~nuva 90 sm od podot. ^e{mata treba da e naprednata strana na fontanata, a mlazot treba da ima tek pribli`noparalelen so rabot na fontanata.

Fontanite mo`at da bidat postaveni vo ni{a ili slobodnona yid, kako {to e prika`ano na sl. 05.12.

Sl. 05.12 Postavuvawe na fontana za piewe voda

Telefonskite govornici treba da bidat postaveni taka {topred niv }e ima sloboden prostor so dimenzii 80/125. Oblikot nagovornicata zavisi od toa dali & se pristapuva ~elno ili strani~-no kako {to e prika`ano na sl. 05.13. Dol`inata na kabelot od apa-ratot do slu{alkata treba da bide 75 sm, a aparatot treba da imaopcija za kontrola na ja~inata na zvukot vo raspon od 12 do 18 dbA.

Prostor za sedewe pokraj fiksni masi ili klupi treba da goobezbedi potrebniot sloboden prostor za koli~ka pri {to preklo-peniot prostor za kolena ne treba da bide podolg od 45 sm. Slobod-niot prostor za kolena pod masata treba da bide najmalku 70 smvisok, 80 sm {irok i 45 sm dlabok. (Sl. 05.14)

Visinata na masite treba da se dvi`i od 75 sm do 85 sm odpodot, a na pultovite, vo zavisnost od nivnata {iro~ina i pristapotdo niv, taa mo`e da iznesuva i do 90 sm.

Pri

stap

nost

: O

prem

a

48

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap

Sl. 05.13 Postavuvawe na telefonska govornica

Sl. 05.14 Prostor za sedewe pokraj fiksni masi i klupi

05.07 PODOVI

Podovite na site pristapni prostori vo objektite treba dabidat stabilni, cvrsti i da onevozmo`uvaat lizgawe.

49

Dokolku podot e izveden so tapison ili sostaven od par~iwatapison, toj treba da bide dobro pricvrsten Najgolemata debelinana tapisonot mo`e da bide 13 mm. Pritoa site eventualni izlo`eniagli, vo pravecot na dvi`ewe, treba da bidat pricvrsteni, a izlo-`enite rabovi treba da bidat pricvrsteni so lajsni po celata dol-`ina na rabot.

Dokolku vo podot ima postaveno re{etka, otvorite vo re{et-kata ne smeat da bidat po{iroki od 13 mm. Dokolku otvorite imaatizrazena dol`ina vo eden pravec, toga{ re{etkata treba da bidepostavena taka {to podolgata strana na otvorot }e bide pod pravagol na pravecot na dvi`ewe.

06. POSEBNI POTREBI NA LICA SO SENZOREN HENDIKEP

Za da mo`e da kreirame celosno pristapna sredina, potrebnoe da ja razbereme prirodata na potrebite vrzani za pristapnostana razni grupi lica so hendikep, za{to ~estopati sodavaweto na pris-tapna okolina go vrzuvame samo za lica so hendikep vo motorikata.

Osnoven preduslov za toa e da se prepoznaat i razberat okol-nostite koi doveduvaat do sozdavawe barieri za licata so hendikepi za starite lica. Pri planiraweto i kreiraweto na sredina bezbarieri, osnovno e da se vodi smetka za obezbeduvawe soodvetennepre~en pristap za site vo prostorot, vklu~uvaj}i gi i licata sosenzoren hendikep.

Lica so senzoren hendikep se lica koi, kako posledica navizuelen ili auditiven hendikep, se ograni~eni ili imaat pote{-kotii pri dvi`eweto i koristeweto na sredinata. Tie se podelenivo dve podgrupi:

- Lica so o{teten vid, odnosno slepi i slabovidni lica, koise potpiraat prvenstveno vrz nivnite setila za sluh i dopir, poradi{to vo ureduvaweto na sredinata treba da se koristat odredeniaspekti na zvuk i tekstura, koi na ovie lica }e im pomognat da funk-cioniraat vo nivnoto opkru`uvawe.

- Lica so o{teten sluh, odnosno gluvi i nagluvi lica, koi sepotpiraat samo vrz nivnite setila za vid i dopir, poradi {to imaatpotreba znaci, boja i tekstura da bidat vklu~eni vo ureduvawetona sredinata za da im pomognat da funkcioniraat vo nivnoto op-kru`uvawe.

06. 01 LICA SO O[TETEN VID

Slednive preporaki se odnesuvaat za lica koi se celosnoslepi i lica koi se slabovidni. Treba da se ima predvid deka kajgolem broj slepi lica postoi odreden stepen na ostatoci od vidot.

Pri

stap

nost

: P

oseb

ni p

otre

bi n

a l

ica

so s

enzo

ren

hend

ikep

50

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap ORGANIZACIJA NA PROSTOROTFizi~kata postavenost i organizacijata na prostorot treba

da se temeli na praviot agol, namesto na dijagonalna ili kru`naorganizacija, so {to na licata so o{teten vid im se olesnuva ori-entiraweto vo prostorot. Oznakite za naso~uvawe, kakvi {to se naprimer taktilnite indikatori na podot, mo`at da pomognat da sedobie pretstava za prostorot i liceto da se orientira vo nego. Pros-torite vo koi ima pogolema cirkulacija na lu|e, kakvi {to se naprimer hodnicite, mo`at da se izdvojat so toa {to vo niv }e se pos-tavi cvrsta podna obloga koja sozdava zvu~en pokazatel za orien-tacija na licata so o{teten vid.

Dokolku vo prostorot postojat vise~ki ili ispup~eni objektipod niv e po`elno da se oformi segment koj dosegnuva do samiot podili da se postavi drug indikator koj mo`e da bide detektiran odslepite lica {to koristat stap, kako predupreduvawe za postoewena izdaden objekt vo pravecot na nivno dvi`ewe. Za da mo`e dabidat detektirani so stap kako pomagalo za dvi`ewe, izdadeniteobjekti treba da bidat postaveni na visina od najmnogu 70 sm nadpodot. Koga objektite se postaveni da visat nad glavite na korisni-cite, dolnata strana ili rab na objektite {to visat od plafonotili se zaka~eni na yidovite mora da bide postavena na visina pogo-lema od 220 sm za da se obezbedi ~ist prostor za minuvawe. Objektite{to se ispup~eni samo 10 sm od ramninata na yidot kon prostorot nadvi`ewe ne se tretiraat kako pre~ka pri dvi`eweto na lica soo{teten vid.

OSVETLUVAWE I OTSJAJTe{ko e da se predlo`i formula za idealno osvetluvawe,

bidej}i potrebite na lu|eto, koga stanuva zbor za ova pra{awe, seindividualni i promenlivi. Za golem broj slabovidni lica, kaj koipostoi odreden stepen na ostatoci od vidot, svetlinata ima va`nauloga vo dobivaweto na informacii za prostorot i orientirawetovo toj prostor. Taka, na primer, bi trebalo da se odbegnuva kreirawegolemi prazni poplo~eni provr{ini pred objektite, bidej}i tie nalicata so o{teten vid mo`at da im predizvikaat problemi so ot-sjajot i im pretstavuvaat pote{kotija pri lociraweto na vlezot.

OBELE@UVAWESlabovidnite lica mo`at isto taka da primaat informacii

preku vizuelnata signalizacija. Obele`uvaweto treba da koristikontrastni boi. Bukvite i znacite koi se koristat na oznakite trebada bidat ispup~eni za da mo`at slepite lica da gi po~uvstvuvaat.Treba da se koristat univerzalno prifatenite simboli i boi kade{to toa e mo`no, na primer zelena za bezbedno, `olta ili oker zarizi~no i crvena za opasnost. Niz celiot objekt treba da se koristi

51

jasen i konzistenten sistem na obele`uvawe. Oznakite treba da bi-dat so sli~en format i visina, i treba da gi ima sekade kade {topostoi promena na pravecot na dvi`ewe. Oznakite, koga se postavenina yid, treba da bidat na nivo vo visina na o~ite. Vise~kite oznakitreba da bidat postaveni na visina od 2.05 metri do 2.40 metri nadnivoto na podot, ispi{ani so znaci i/ili bukvi so dimenzija od na-jmalku 7.5 sm, so vidliv kontrast i so zavr{na obrabotka koja nemaotsjaj.

Vo prostorite na otvoreno, oznakite treba da bidat postaveniblisku do vlezovite na objektite, vo visina na o~ite,odnosno na150 sm od podlogata i na mesta kade {to ne postoi potencijalenrizik od povreda.

Vo vnatre{nite prostori, oznakite treba jasno da se izdvoju-vaat i da bidat postaveni vo visina na o~ite, odnosno na 150 sm odpodot, blisku do vratite i toa od stranata na ra~kata za otvorawe iblisku do patekata na dvi`ewe.

Potrebno e da se zadr`i konzistentnosta vo na~inot i mestatana postavuvawe na oznakite. Se prepora~uva oznakite da bidatnapi{ani so krupni ispolneti bukvi, ili znaci na podloga so jasenkontrast, na primer crni znaci na bela podloga. Oznakite postavenina stakleni paneli ili stakleni vrati, se te{ki za ~itawe i trebada se odbegnuvaat.

Potrebno e da se obezbedi oznakite da bidat lesno dostapni,dobro osvetleni i na stati~na zadnina, za da se namali mo`nostaod zabuna.

BEZBEDNOSTPri proektiraweto objekti, dokolku e mo`no, treba da se

odbegnuva konstrukcija ili oprema koi ostavaat otvoren prostorpod sebe. Licata so o{teten vid koi koristat stap za dvi`ewe, mo-`at da imaat pote{kotii ako ne bidat vo mo`nost da lociraat kadeopremata ili konstrukciite se povrzuvaat so podot.

Zavr{nata obrabotka na skalite i na drugite javni prostoritreba da bide od materijal koj spre~uva lizgawe.

Vise~kite predmeti koi ne se jasno obele`ani, pretstavuvaatpotencijalna opasnost. Vise~kite tendi ili znaci treba da bidatpostaveni na visina pogolema od 2.05 m.

Prozorcite i vratite {to se otvoraat nanadvor, vo prostorna intenzivno dvi`ewe, mo`at da bidat mnogu opasni. Edno mo`nore{enie za vratite {to se otvoraat nanadvor e da se dodade tremkoj }e go obele`i nivnoto postoewe.

Uli~niot mobilijar, drvjata, uli~nite svetilki, hidrantiteza voda, cve}arnicite, klupite i drugite sli~ni predmeti bitrebalo da bidat postaveni samo od ednata strana na pe{a~kitepateki.

Pri

stap

nost

: L

ica

so o

{te

ten

vid

52

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap ELEMENTI PRI PROEKTIRAWE NA URBANATA SREDINA IOBJEKTITE

Za polesno snao|awe i dvi`ewe na licata so o{teten vid,slednive elementi treba da se imaat predvid pri planiraweto naurbanata sredina i proektiraweto na objektite. Iako najgolem delod ovie elementi bea ve}e spomnati, gi povtoruvame za da go is-takneme nivnoto zna~ewe za licata so vizuelen hendikep:

- Spu{teni rabnici na pe{a~kite pateki: Prekinot na rabnicitena pe{a~kite pateki e korisen naso~uva~ za licata so o{teten vid.Mestata na prekinite treba da bidat ozna~eni so podloga so tak-tilni indikatori.

- Skali i pristapni rampi: Skalite treba da bidat dobro osvet-leni i bezbedni za koristewe. Gazi{tata na skalite treba da sepolni i skalite treba da imaat ~ela, so {to se odbegnuva sopnuvawei zaglavuvawe na stap~eto za dvi`ewe. Isto taka, podlogata na ga-zi{tata treba da bide od materijal koj spre~uva lizgawe. Na dnotoi na vrvot od skalite ili od rampata treba da se postavi taktilnapodloga koja }e predupredi na nivniot po~etok, odnosno nivniotzavr{etok. Od dvete strani na skalite treba da bidat postavenidr`a~i i toa bez prekini, za da mo`e da obezbedat nepre~ena in-formacija za orientirawe. Tie treba da bidat oboeni so svetlaboja, vo kontrast so opkru`uvaweto.

- Pe{a~ki pateki: Pe{a~kite pateki treba da bidat ozna~eni sovizuelna signalizacija i obraboteni so plo~i so taktilni indika-tori kako navigatori za orientacija i dvi`ewe. Se prepora~uva ra-bovite na patekite i samite pateki na dvi`ewe da bidat jasno oz-na~eni so upotreba na razli~ni boi i teksturi na podlogata. Ozna-kite vo podlogata treba da bidat taka postaveni za da gi vodat lu-|eto po patekata na dvi`ewe, ili do vlezot na objektot.

- Vrati: Sekade kade {to e toa mo`no vratite treba da se otvoraatnavnatre, a ne nanadvor, vo otvoreniot prostor na dvi`ewe. Upo-trebata na boi e korisna za vratata da se razlikuva od ostanatotoopkru`uvawe. Kontrast na boi pome|u vratata i ramkata na vratata,kako i ra~ka vo boja koja jasno se razlikuva od drugiot del od vra-tata, mo`at da bidat mnogu korisni za licata so o{teten vid. Stak-lenite vrati treba da imaat svetla lenta ili druga jasna oznakapostavena vo visina na o~ite za da se izbegne slabovidnite licada se udiraat vo niv.

- Liftovi: Na odmorali{tata, za da se ozna~i katot, treba da sepostavuvaat ispup~eni brojki so taktilni indikatori. Kop~iwatavo kabinata na liftot bi trebalo da bidat ozna~eni so ispup~enibrojki i so Brajova azbuka (na samoto kop~e). Za liftovi koi opslu-`uvaat objekti povisoki od dva kata, neophodno e da se vklu~i iglasovna najava, so {to na licata so o{teten vid im se dava va`nainformacija, kakva {to e na primer: otvorawe i zatvorawe na vra-

53

tata; liftot odi nagore ili nadolu; liftot e sloboden; na koj katse nao|a i sl.

- Boja i tekstura: Promenite na bojata i teksturata bi trebalo dase koristat za da predupredat, na primer, na promenata vo nivotona podlogata; potoa da gi ozna~at ra~kite na vratata, prekinuva~iteza svetlo i drug sli~en inventar. Zelenite i sinite tonovi se te{kiza razlikuvawe (na primer, zeleni tepisi i sini yidovi za licataso o{teten vid mo`at da izgledaat kako edinstvena povr{ina) i bitrebalo da se odbegnuvaat. Opsegot na crveni tonovi, vo taa smisla,predizvikuva najmalku pote{kotii.

Teksturata treba da se koristi da ozna~i predupreduvawe za pro-mena vo nasokite. Kontrastna lenta vo boja na yidovite mo`e dabide od golema pomo{. Na primer, kontrasten red od plo~ki /bordura vo toaletite so poplo~eni yidovi, na licata so o{tetenvid mo`e da im pomogne da odredat kade se nao|a yidot.

06.02 LICA SO O[TETEN SLUH

Vo osnova, licata so o{teten sluh, odnosno gluvite i naglu-vite lica, nemaat nekoi posebni potrebi vo odnos na fizi~katapristapnost. Sepak, postojat odredeni aspekti koi se odnesuvaatna potrebite na ovie lica i treba da se imaat predvid pri ureduva-weto na sredinata.

OSVETLUVAWE I OTSJAJZa licata so o{teten sluh osvetluvaweto ima izvonredno

zna~ewe. Vo taa smisla, osobeno vnimanie treba da se posveti priproektiraweto na objekti i prostori vo koi se ostvaruva neposredenkontakt pome|u davatelite i korisnicite na uslugi (na primer: ban-ki, po{ti, hoteli, supermarketi...). Pri toa treba da se vodi smetkamestata predvideni za personalot da se dobro osvetleni i da imanepre~en pogled kon liceto davatel na uslugi, so {to na licata soo{teten sluh im se ovozmo`uva polesno da mo`at da ~itaat od usni.Treba da se odbeguva koristewe stakleni yidovi pred {alterite,bidej}i tie pretstavuvaat problem so otsjajot i se bariera za zvukot.

Za site lica so o{teten sluh, vklu~uvaj}i gi i starite lica,otsjajot mo`e da pretstavuva golem problem. Kako generalen princip,ne se prepora~livi povr{ini koi se visokoreflektivni ili gene-riraat golem stepen na otsjaj.

OBELE@UVAWEZa licata so o{teten sluh e golema pomo{ i olesnuvawe koga

informaciite se vizuelno prezentirani. Za prostorite na otvoreno,oznakite treba da bidat postaveni blisku do vlezovite na objektite,vo visina do nivoto na o~ite i na mesta na koi ne postoi potencija-

Pri

stap

nost

: L

ica

so o

{te

ten

sluh

54

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap len rizik od povreda. Tie treba da bidat postaveni na mesta {to selesno dostapni i so jasna preglednost, za licata so o{teten sluh damo`at lesno da gi vidat.

Za vnatre{nite prostori postavuvaweto na oznakite e istotaka va`no. Tie treba da bidat postaveni vo visina na o~ite, bliskudo vratite ili do patekata na dvi`ewe, i jasno da se izdvojuvaat.Se prepora~uva oznakite da bidat napi{ani so krupni ispolnetibukvi ili znaci na podloga so jasen kontrast, na primer crni znacina bela podloga. Potrebno e da se zadr`i konzistentnosta vo na~i-not i mestata na postavuvawe na oznakite.

BEZBEDNOSTZa licata koi se gluvi ili imaat o{teten sluh, predupredu-

vawata za mo`na opasnost so zvu~na signalizacija, kako {to se naprimer yvoneweto ili sirenite, pa duri i vikaweto, mo`at da bidatod mala ili nikakva korist. Sistemite za bezbednost vo objektitetreba da vklu~uvaat alarmi so trepka~ki svetla za da gi predupre-dat lu|eto na opasnost od po`ar ili potreba za evakuacija poradikakva bilo druga pri~ina. Izlezite treba jasno da bidat ozna~eniso trepkavi crveni svetla.

ELEMENTI PRI PROEKTIRAWE NA URBANATA SREDINA IOBJEKTITE

Za polesno snao|awe i dvi`ewe na licata so o{teten sluh,slednive elementi treba da se imaat predvid pri planiraweto naurbanata sredina i proektiraweto na objektite. Iako najgolem delod ovie elementi bea ve}e spomnati, gi povtoruvame za da go is-takneme nivnoto zna~eweza licata so auditiven hendikep:

- Sistemi za javno informirawe: Informaciite {to se prenesu-vaat preku sistemite za informirawe vo javnite objekti treba, osvenzvu~no, da bidat preneseni i vizuelno, od {to }e imaat polza sitelica.

- Liftovi: Mnogu e va`no kop~iwata za trevoga vo liftovite dosebe da imaat i svetlosno kop~e koe }e obezbedi i vizuelna i zvu~nainformacija deka nekoj vo liftot e vo nezgoda, no i toa deka nekojprezema merki da go re{i problemot.

- Bu~ava: Mnogu e va`no da se reduciraat zvucite i bu~avata koidoa|aat, kako odnadvor, taka i odnatre. Na primer, magnetskoto zu-ewe koe se sozdava od mehani~kiot ventilatoren sistem ili odneonskite svetla treba da se neutralizira.

- Akustika: Treba da se vodi smetka da se obezbedat dobri akus-ti~ni uslovi vo vnatre{nosta na site objekti. Treba da se koristatpovr{ini koi apsorbiraat zvuk, so {to maksimalno }e se namaliodbivaweto na zvukot, koe pretstavuva seriozna pre~ka za licataso o{teten sluh.

55

- Vnimatelno odbirawe na boite: Svetlite boi vo osnova podobroreflektiraat svetlost od temnite, taka {to koristeweto na svetlii jasni boi mo`e da pridonese za ~uvstvoto na svetlina.

07. PROVERKA NA PRISTAPNOSTA NA POSTOJNI OBJEKTI:So minimalni intervencii i otstranuvawe na pre~kite dopopristapni objekti za site

Kaj nas postoi ubeduvawe deka zakonskata odredba za obez-beduvawe nepre~en pristap treba da se tolkuva pred s# kako uslovpovrzan so izgradbata na novi objekti, dodeka kaj postojnite objektizadovoluvaweto na ovoj uslov e te{ko ostvarlivo ili skoro nevoz-mo`no. Iako postojat mnogu situacii kaj koi otstranuvaweto na pre~-kite navistina pretstavuva slo`en problem, sepak vo golem broj slu-~ai nivnoto otstranuvawe mo`e da se postigne so nezna~itelni iednostavni promeni vo prostorot.

Nema ednostaven odgovor na pra{aweto kolku napor ili sred-stva se potrebni za da se stigne do sostojbata pri koja mo`e da sesmeta deka eden postoen objekt gi zadovolil obvrskite za pristapnostpropi{ani od zakonodavecot. Procenite zavisat od konkretniot slu-~aj pri {to predvid se zema tipot i goleminata na objektot, prirodatai tro{ocite potrebni za adaptacija na prostorot i sekako finan-siskite mo`nosti na sopstvenikot.

Proverkite za ocenuvawe na pristapnosta i osobeno otstra-nuvaweto na barierite ne treba da se sfatat kako ne{to {to sepravi edna{ zasekoga{. Mnogu ~esto vo tekot na upotrebata na ob-jektite sopstvenicite ili korisnicite nenamerno sozdavaat barierikoi treba da bidat otstraneti ili pak ~esto se slu~uva barieritekoi denes ne mo`e da bidat otstraneti od razni pri~ini, lesno damo`e da bidat otstraneti vo idnina.

Ona {to e zna~ajno e `elbata objektot i okolniot prostor dase napravat pristapni za site. Za da im pomogneme na onie {to sakaatda ja proverat i podobrat pristapnosta na eden postoen objekt i ne-goviot okolen prostor, prilo`uvame lista na pra{awa za proverkana pristapnosta na postojnite objekti so predlog na neophodnite in-tervencii za nivno otstranuvawe.

Vo listata na pove}e mesta }e naidete na povtoruvawe naedno isto pra{awe ili problem i edno isto ponudeno re{enie vonejzini razli~ni delovi i pod razli~ni naslovi. I pokraj nelogi~-nosta na vakvata postapka, se re{ivme za povtoruvawata, za da seosigurame deka pri parcijalnata upotreba na listata, pod sekoj poe-dine~en naslov se opfateni site va`ni pra{awa odnosno problemipovrzani so nego. Se nadevame deka dobronamernite korisnici nalistata }e imaat razbirawe za ovaa na{a postapka. Po oddelni pra-{awa naveden e brojot na stranicata na prira~nikot kade {to mo`e

Pri

stap

nost

: P

rove

rka

na p

rist

apno

sta

na p

osto

jni

obje

kti

56

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap da se najdat pove}e informacii. Ovaa lista se temeli na listatakoja za potrebite na amerikanskiot Nacionalen institut za istra-`uvawe na hendikepite i rehabilitacija ja izrabotija Centarot zaadaptivna sredina i Centarot za sredina bez barieri.

Koja e celta na ovaa lista za proverka?Da pomogne da se identifikuvaat problemite povrzani so

pristapnosta na eden postoen objekt i negovata neposredna okolinai da ponudi predlozi i mo`ni re{enija kako da se nadminat identi-fikuvanite problemi.

Komu mu e nameneta listata za proverka?Celnata grupa e golema - site onie {to sakaat da pridonesat

za kreirawe na `ivotna sredina pristapna za site.[to ne treba da o~ekuvame od ovaa lista?Ovaa lista za proverka ne pretendira da gi opfati site mo`-

ni vidovi pre~ki vo objektot, a nitu pretendira da gi ponudi sitemo`ni re{enija za otstranuvawe na pre~kite. So listata ne se op-fateni golem del od pra{awata povrzani so proektiraweto i iz-gradbata na novite objekti. Za ovoj aspekt pove}e informacii }epronajdete vo ostanatite delovi na prira~nikot.

Koi se prioritetite opfateni so ovaa lista?Listata e napravena da opfati pra{awa koi se klu~ni pri

planiraweto na zafati koi treba da pridonesat kon brzo i, od eko-nomski aspekt, lesno otstranuvawe na postojnite barieri, i toa obez-beduvawe na:

- pristap do objektot- pristap do dobrata i uslugite- pristapni toaleti i- dopolnitelni merki.[to treba da se napravi pri koristeweto na ovaa lista?Za da gi zgolemite efektite od proverkata koja se spro-

veduva so pomo{ na ponudenata lista i taa da bide {to pouspe{napo`elno e:

- da ja planirate organizacijata na proverkata: opredelete govremeto vo koe }e ja sprovedete proverkata; opredelete go potreb-niot broj kopii so pra{awa od listata za nepre~eno sproveduvawena proverkata; opredelete lice {to e odgovorno za sproveduvawena proverkata, a vo timot e prepora~livo da vklu~ite i lica koi seeksperti vo oblasta na posebnite potrebi i otstranuvaweto na ba-rierite i koi bi pomognale vo opredeluvaweto na prioritetite vorealiziraweto na potrebnite zafati.

- da obezbedite planovi/osnovi na site katovi na objektot: odgolema pomo{ e dokolku koristite planovi/osnovi dodeka ja spro-veduvate proverkata; dokolku niv ne mo`ete da gi obezbedite, ko-ristete milimetarska hartija da gi skicirate prostorite {to gi ko-

57

ristite vo objektot i negovata okolina; pravete zabele{ki na pla-novite ili skicite dodeka ja sproveduvate proverkata.

- da ja promenite sopstvenata optika: napravete obid da raz-misluvate za prostorot od aspekt na lu|eto koi imaat te{kotii somotorikata, sluhot, vidot ili kognitivni popre~uvawa i da gi uo~itemestata {to baraat odreden vid intervencija.

- da napravite zbiren spisok na barierite i mo`nite re{enija:navedete gi barierite i ideite za nivno otstranuvawe. Zemete gipredvid sugestiite navedeni kraj sekoe pra{awe i dodajte gi sop-stvenite razmisluvawa. Konsultirajte se so izveduva~i na grade`niraboti i so nabavuva~i na soodvetna oprema za da gi presmetate pret-postavenite tro{oci.

- da donesete odluka i da gi utvrdite prioritetnite interven-cii: razgledajte go zbirniot spisok na barierite i mo`nite re{enijaso onie {to odlu~uvaat za sredstvata. Odlu~ete koi re{enija nanajdobar na~in }e gi eliminiraat barierite pri prifatlivo nivona tro{ocite. Opredelete gi prioritetnite zafati i utvrdete jadinamikata na nivnata realizacija. Za onie mesta kade {to vo mo-mentot ne e mo`no eliminirawe na barierite, obidete se da najdetealternativni re{enija koi }e obezbedat pristapnost.

- da ja za~uvate dokumentacijata od proverkata: za~uvajte ja ce-lata dokumentacija od proverkata kako osnova za idni proverki iliintervencii

- da gi realizirate promenite: sprovedete gi promenite kako{to se planirani, a pri toa koristete gi upatstvata koi se del odovoj prira~nik, za nenamerno da ne sozdadete novi barieri.

- da ja povtoruvate proverkata periodi~no: razgleduvajte gova{iot plan za realizacija na podobruvawata sekoja godina za od-novo da ja ocenite mo`nosta za realizacija na del od zafatite koine mo`ele prethodno da se realiziraat.

07.01 PRISTAP DO OBJEKTOT

Licata so hendikep treba da mo`at nepre~eno da stignat dosakanata destinacija, da pristapat do zgradata i da mo`at slobodnoda vlezat kako i site drugi korisnici. Najmalku edna pateka na dvi-`ewe treba da ovozmo`uva bezbeden i nepre~en pristap za site vklu-~uvaj}i gi i licata so hendikep. Treba da se proveri:

PATEKA NA DVI@EWEDali postoi pateka na dvi`ewe za pristap do objektot po koja

ne e neophodno koristewe na skali?Mo`no re{enie: Dokolku patekata na dvi`ewe vklu~uva ska-

li, treba da se napravi pristapna rampa. Druga mo`nost e da se obez-bedi alternativna pateka na dvi`ewe do nivoto na prizemje.

Pri

stap

nost

: P

rist

ap d

o ob

jekt

ot

58

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Dali patekata e stabilna, cvrsta i zavr{no obrabotena sosloj koj go spre~uva lizgaweto?

Mo`no re{enie:Da se izramnat neramninite na patekata. Dase popolnat dupkite i otvorenite spoevi. Dokolku postoi zavr{ensloj od nasipan ~akal ili sli~ni rastresiti materijali da se zameniso kompakten zavr{en sloj. (str. 36)

Dali {iro~inata na patekata iznesuva najmalku 90 sm?Mo`no re{enie: Da se zamenat ili da se otstranat elementite

{to ja stesnuvaat patekata na dvi`ewe (`ardinieri, klupi, kanti zaotpadoci i sl.). Druga mo`nost e da se pro{iri patekata. (str.16 i 22)

Dali site vise~ki objekti koi se nao|aat na patekata na dvi-`ewe mo`e lesno da bidat detektirani od lica so vizuelen hendikep{to koristat stap kako pomagalo za orientacija?

Mo`no re{enie: Da se pomestat ili da se otstranat vise~kiteobjekti {to mo`e da pretstavuvaat pre~ka. Kaj vise~kite objekti {tose zadr`uvaat po`elno e da se oformi segment koj dosegnuvaa dosamiot pod ili pod niv da se postavi drug indikator koj }e mo`e dabide detektiran od slepite lica {to koristat stap, kako predupre-duvawe za postoewe izdaden objekt vo pravecot na nivno dvi`ewe.

Zabele{ka: Za da mo`e da bidat detektirani so stap kakopomagalo za dvi`ewe, izdadenite objekti treba da bidat postaveninajmnogu na 70 sm nad podot. Koga objektite se postaveni da visatnad glavite na korisnicite, dolnata strana ili rab na objektite{to visat od plafonot ili se zaka~eni na yidovite mora da bidepostavena na visina pogolema od 220 sm za da se obezbedi ~ist pros-tor za minuvawe. Ne e neophodno da se otstranuvaat predmetite odyidovite koga nivnata izdadenost ne e pogolema od 10 sm. (vidi istr. 42)

Dali rabnicite se spu{teni kaj preminite, parkirali{tatai kaj prostorite predvideni za zastanuvawe na taksi-vozila, mini-busi i drugi vozila za grupen prevoz?

Mo`no re{enie: Da se spu{ti rabnikot. Druga mo`nost e dase napravi mala rampa na rabnikot dokolku toa ne pre~i na normal-noto odvivawe na soobra}ajot, {to e naj~esto slu~aj kaj ni{ite zazastanuvawe. (str. 26)

RAMPIDali naklonot na rampata e pogolem od 1:12?Mo`no re{enie: Dokolku naklonot e pogolem da se prodol`i

rampata, za da se namali naklonot. Drugi mo`nosti se da se lociranova rampa na drugo, popogodno mesto, ili ako raspolo`iviot prostore ograni~en, da se napravi dvokraka rampa so odmorali{te za svr-tuvawe. (str. 20 i 23)

Zabele{ka: Naklonot e daden kako soodnos pome|u visinatai dol`inata na osnovata na rampata. Naklon od 1:12 zna~i deka na

59

sekoi 120 sm dol`ina od osnovata na rampata, visinata se zgolemuvaza 10 sm, odnosno za rampa so maksimalen naklon od 1:12, za sekojsantimetar od visinata {to se sovladuva, potrebni se 12 sm dol`inana osnovata na rampata.

Dali rampite podolgi od 180 sm imaat rakofati od dvetestrani?

Mo`no re{enie: Da se postavat rakofati. (str.24)Dali rakofatite se stabilni i so visina od 90 sm?Mo`no re{enie: Da se prisposobi visinata i da se zacvrsti

konstrukcijata na rakofatite. (str.25)Dali slobodnata {iro~ina pome|u rakofatite i eventualnite

parapetni rabnici na rampata iznesuva najmalku 90 sm?Mo`no re{enie: Da se premestat rakofatite i da se pro{iri

rampata za da se zgolemi rastojanieto pome|u parapetnite rabnici.(str. 23)

Dali podlogata na rampata e lizgava?Mo`no re{enie: Da se postavi podloga koja onevozmo`uva liz-

gawe.Dali ima odmorali{te dolgo najmalku 150 sm na sekoi 9 m dol-

`ina na rampata vo osnova, koga nejziniot naklon iznesuva 1:12, od-nosno na sekoi 15 m dol`ina na rampata koga nejziniot naklon izne-suva 1:20.

Mo`no re{enie: Da se rekonstruira ili da se relocira i od-novo da se izvede rampata. (str. 20 i 23)

PARKIRALI[TA I MESTA ZA ZAPIRAWE I SIMNUVAWE ODVOZILATA

Dali ima soodveten broj obele`ani pristapni parking-mesta?Mo`no re{enie: Da se obezbedi predvideniot broj pristapni

parking-mesta so povtorno iscrtuvawe na parkirali{nite linii.(str.29 i 30)

Dali pristapnite prostori za simnuvawe od vozilo se povr-zani ili se del od pristapnata pateka na dvi`ewe kon pristapenvlez?

Mo`no re{enie: Da se postavat spu{teni rabnici. Druga mo`-nost e da se preuredi pe{a~kata pateka na koja e postaven prostorotza simnuvawe i taa da postane pristapna pateka.

Dali pristapnite parking-mesta se blisku do pristapniotvlez?

Mo`no re{enie: Da se relociraat parking-mestata blisku dopristapniot vlez.

Dali pristapnite parking-mesta se obele`ani so me|unarod-niot znak za pristapnost?

Mo`no re{enie: Znacite da se postavat na vidlivo mesto,taka {to pogledot kon niv da ne bide blokiran od drugi vozila.

Pri

stap

nost

: P

rist

ap d

o ob

jekt

ot

60

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Dali postoi kontrola na koristeweto na obele`anite par-king-mesta za lica so hendikep, deka se koristat samo od strana naonie na koi im se nameneti?

Mo`no re{enie: Da se vospostavi praktika na povremena pro-verka i prijavuvawe na prekr{itelite kaj nadle`nite slu`bi.

VLEZOVIDali na glavniot vlez, osven skali, ima i pristapna rampa ili

podvi`na platforma, ili pak postoi alternativen pristapen vlez?Mo`no re{enie: Ako ne postoi mo`nost glavniot vlez da se

napravi pristapen, toga{ da se napravi dostoinstvena alternativaza pristapen vlez. Treba da se vodi smetka da se predvidi pristapnoparking-mesto vo blizina na sekoj pristapen vlez.

Zabele{ka: Samo dokolku nema druga alternativa, toga{ po-mo{niot vlez mo`e da se koristi kako pristapen vlez.

Dali na vlezovite koi se nepristapni postoi znak koj ja ozna-~uva lokacijata na najbliskiot pristapen vlez?

Mo`no re{enie: Da se postavat znaci na nepristapnite vle-zovi za polesno nao|awe na pristapnite vlezovi.

Dali vleznata vrata ima najmalku 90 sm slobodna {iro~ina(kaj dvojnite vrati barem edno krilo da e so 90 sm)?

Mo`no re{enie: Da se pro{iri vratata. Ako tehni~ki e ne-vozmo`no da se postavi vrata so 90 sm slobodna {iro~ina, toga{ poisklu~ok mo`e da se tolerira postavuvawe na vrata so minimalnaslobodna {iro~ina od 85 sm. (str.38)

Dali ima najmalku 50 sm sloboden prostor od stranata odkoja se otvora vratata?

Mo`no re{enie: Da se otstranat ili premestat elemenite {topretstavuvaat pre~ka. Druga mo`nost e da se premesti vratata ilida se postavi vrata so avtomatsko otvorawe.

Dali vratata ima prag ~ija visina e pogolema od 2 sm?Mo`no re{enie: Ako visinata na pragot e do 2 sm, toga{ nego-

vite rabovi treba da se zakosat pod agol od 300. Ako pragot e povisokod 2 sm, toga{ toj treba da se otstrani ili da se pretvori vo rampa.

Dokolku na podot se postaveni tepison ili bri{a~, dali niv-nata visina iznesuva do 13 mm?

Mo`no re{enie: Dokolu visinata e nad 13 mm da se zamenatso soodvetni ili da se otstranat.

Dali rabovite na podnite prostirki se obezbedeni za da seminimizira mo`nosta od sopnuvawe?

Mo`no re{enie: Da se obezbedat, odnosno pricvrstat rabo-vite na prostirkite (tepisoni, bri{a~i i sl.) (str. 48 i 49)

Dali ra~kite na vratata se postaveni na visina ne pogolemaod 110 sm i dali mo`e da se otvorat so zatvorena dlanka stisnatavo tupanica?

61

Mo`no re{enie: Ra~kite da se spu{tat ponisko. Da se zamenatra~kite koi se te{ki za upotreba so drugi polesni za koristewe.

Zabele{ka: Obidete se da ja otvorite vratata ili da gi akti-virate kontrolite za nejzino otvorawe so edna raka stisnata vo tu-panica. Ako na toj na~in mo`ete da ja otvorite vratata, toga{ istoto}e mo`e da go napravi i lice so limitirani mo`nosti za koristewena racete.

Dali vratite mo`at da se otvorat bez upotreba na prekumernasila?

Mo`no re{enie: Dokolku postoi mo`nost, da se {teluva ot-voraweto na vratata (na primer: da se podma~ka ili da se olabavimehanizmot za otvorawe). Drugo mo`no re{enie e da se postavi vrataso avtomatsko otvorawe ili vrata koja polesno se otvora. (str. 38)

Zabele{ka: Potrebnata sila koja odgovara na te`ina od 3 kgza otvorawe na vratata lesno mo`e da ja izmerite ako na ra~katazaka~ite ribarska vaga i go povle~ete prstenot na vagata do potreb-nata te`ina so koja se otvora vratata. Dokolku te`inata e pogolemaod 3 kg toga{ e potrebna intervencija za da se olesni otvoraweto navratata.

Ako vratata ima mehanizam za avtomatsko zatvorawe, dalivremeto na zatvorawe e najmalku 3 sekundi?

Mo`no re{enie: Soodvetno da se {teluva mehanizmot za za-tvorawe. (str.38)

07.02 PRISTAP DO USLUGI I DOBRA

Prostornite uslovi i re{enija vo objektot treba na licataso hendikep da im ovozmo`at nepre~en pristap do uslugite i dobrata{to se nudat, bez asistencija na drugo lice. Treba da se proveri:

HORIZONTALNO DVI@EWEDali preku pristapniot vlez e obezbeden direkten pristap do

glavnoto nivo, holot i liftovite?Mo`no re{enie: Da se postavat rampi, platformi ili lif-

tovi, ili da se napravi u{te eden pristapen vlez koj }e obezbedilesen pristap do glavnite delovi na objektot.

Dali site prostori nameneti za javno koristewe se povrzaniso pristapna pateka na dvi`ewe?

Mo`no re{enie: Da se obezbedi pristapna pateka na dvi`ewedo site vakvi prostori.

Dali pristapnata pateka na dvi`ewe do site prostori name-neti za javno koristewe e {iroka najmalku 90 sm?

Mo`no re{enie: Da se otstrani del od opremata vo enterierotkoj pretstavuva pre~ka (primer: masi, stolovi, izlo`beni vitrini,pultovi) za da se napravi pove}e prostor. (str. 16 i 22)

Pri

stap

nost

: P

rist

ap d

o us

lug

i i

dob

ra

62

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Dali postoi prostor so dijametar od 150 sm ili soodvetenprostor vo forma na “T” za da mo`e liceto {to koristi koli~ka dazavrti?

Mo`no re{enie: Da se razmesti del od opremata vo enterierotza da se obezbedi dovolen prostor za manevrirawe. (str.17)

IZLEZI VO SLU^AJ NA TREVOGADokolku postojat sistemi za trevoga, dali tie obezbeduvaat

i vizuelna i zvu~na signalizacija?Mo`no re{enie: Da se instalira vizuelen i zvu~en alarm. Da

se obezbedat i podvi`ni alarmni uredi za isklu~itelni situacii.

PROSTORIIDali vo prostorijata e obezbeden prostor koj funkcionira

kako pateka za pristap do dobrata i uslugite so {iro~ina od najmalku90 sm?

Mo`no re{enie: Da se preuredi enterierot (podvi`en i fik-sen) za da se obezbedi minimalnata {iro~ina za nepre~en pristap.(str. 16 i 22)

Dali vo prostorijata e obezbeden prostor so dijametar od150 sm ili soodveten prostor vo forma na “T” za da mo`e liceto{to koristi koli~ka da zavrti?

Mo`no re{enie: Da se razmesti del od opremata vo enterierotza da se obezbedi dovolen prostor za manevrirawe. (str. 17)

Dali tepisonot e so kratki vlakna, cvrsto tkaewe i so visinakoja ne e pogolema od 13 mm? Dali rabovite se pricvrsteni, odnosnoobezbedeni od vitkawe?

Mo`no re{enie: Da se obezbedat rabovite od site strani. Dase zameni tepisonot so soodveten. (str. 48 i 49)

Dali site vise~ki objekti vo prostorijata koi se nao|aat napatekata na dvi`ewe mo`e lesno da bidat detektirani od lica sovizuelen hendikep koi koristat stap kako pomagalo za orientacija?

Mo`no re{enie: Da se pomestat ili da se otstranat vise~kiteobjekti {to mo`e da pretstavuvaat pre~ka. Kaj vise~kite objekti koise zadr`uvaat po`elno e da se oformi segment koj dosegnuvaa dosamiot pod ili pod niv da se postavi drug indikator koj }e mo`e dabide detektiran od slepite lica {to koristat stap, kako predupre-duvawe za postoewe izdaden objekt vo pravecot na nivno dvi`ewe.

Zabele{ka: Za da mo`e da bidat detektirani so stap kakopomagalo za dvi`ewe, izdadenite objekti treba da bidat postaveninajmnogu na 70 sm nad podot.

Koga objektite se postaveni da visat nad glavite na korisni-cite, dolnata strana ili rab na objektite {to visat od plafonotili se zaka~eni na yidovite mora da bide postavena na visina pogo-lema od 220 sm za da se obezbedi ~ist prostor za minuvawe. Ne e

63

neophodno da se otstranuvaat predmetite od yidovite koga nivnataizdadenost ne e pogolema od 10 sm. (vidi i str. 42)

OZNAKI ZA DOBRA I USLUGIDokolku se postaveni oznaki koi upatuvaat na prostorii kade

{to oddelni dobra i uslugi mo`e postojano da se koristat, prove-rete dali tie gi ispolnuvaat slednive uslovi:

- centralnata horizontalna oska na oznakata da e na visinaod 150 sm od podot;

- da e postavena {to e mo`no poblisku do stranata na vratatakade {to se nao|a ra~kata so koja taa se otvora;

- da e ispi{ana so reljefni bukvi koi se so golemina od 2 do5 sm i so izrazen kontrast

- da ja sodr`i istata informacija ispi{ana so Brajovo pismo;- ako e upotreben piktogram, istiot treba da e pridru`en so

tekst so reljefni bukvi i Brajovo pismo.Mo`no re{enie: Da se prisposobat postojnite oznaki ili da

se postavat novi koi gi ispolnuvaat navedenite uslovi.

OZNAKI ZA NASOKA NA DVI@EWE I INFORMATIVNI OZNAKIDali oznakite od ovoj tip koi se postaveni na visina nad 2 m

se so znaci i/ili bukvi so dimenzija od najmalku 7.5 sm, so vidlivkontrast i so zavr{na obrabotka koja nema otsjaj ?

Mo`no re{enie: Da se prisposobat postojnite oznaki ili dase postavat novi koi gi ispolnuvaat navedenite uslovi.

KONTROLNI UREDIDali kontrolnite uredi koi se nameneti za javna upotreba se

postaveni na dostapna visina?Mo`no re{enie: Da se relociraat i da se postavat na dostapno

mesto. (Za zonata na dofat vidi sl. 03.02 na str. 16)Dali kontrolnite uredi mo`at da se koristat so zatvorena

dlanka stisnata vo tupanica?Mo`no re{enie: Da se zamenat kontrolnite uredi so sood-

vetni koi go ovozmo`uvaat toa.

SEDI[TA, MASI I PULTOVIDali prostorite za sedewe vo koli~ka se ramnomerno ras-

poredeni vo prostorijata?Mo`no re{enie: Da se razmestat masite za da se obezbedi

prostor za koli~ki vo razli~nite zoni za sedewe.Dali visinata na masite e pome|u 75 sm i 85 sm?Mo`no re{enie: Da se korigira visinata na masite koi se

nadvor od ovie granici. Druga, ponepovolna mo`nost, e da se obezbedipomo{na masa.

Pri

stap

nost

: P

rist

ap d

o us

lug

i i

dob

ra

64

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap Dali prostorot pod masata namenet za kolenata ima najmalku70 sm visina, 80 sm {irina i 45 sm dlabo~ina?

Mo`no re{enie: Da se zameni ili podigne i korigira masata.Dali pultovite na kasite imaat delovi so pogolema visina

od 90 sm?Mo`no re{enie: Da se obezbedi ponizok pomo{en ili podvi-

`en pult. Pultot i okolniot enterier da se uredat taka {to }e seobezbedi prostor za nepre~eno podavawe i pozemawe.

Dali visinata na pultot preku koj se pora~uva hrana e pogo-lema od 90 sm, ili dali ima prostor otstrana za dodavawe na kli-entite {to imaat te{kotii da dofatat preku visok pult?

Mo`no re{enie: Da se spu{ti del od pultot. Pultot da seuredi taka {to }e se obezbedi prostor za nepre~eno dodavawe.

VERTIKALNO DVI@EWEDali ima rampi, liftovi ili podvi`ni platformi do site

nivoa?Mo`no re{enie: Da se postavat rampi, liftovi ili podvi`ni

platformi. Druga mo`nost e da se relociraat dobrata i uslugite vopristapnite delovi na objektot.

Dali na sekoe nivo, ako ima skali pome|u vlezot i liftot ipova`nite javni prostori, postoi alternativna pristapna pateka?

Mo`no re{enie: Da se obezbedi pristapna pateka i da se pos-tavat jasni oznaki koi }e gi naso~at lu|eto kade se nao|aat pristap-nite rampi, liftovi ili podvi`ni platformi.

SKALIDali povr{inata na gazi{tata e lizgava?Mo`no re{enie: Na gazi{tata da se postavi podloga koja one-

vozmo`uva lizgawe.Dali skalite imaat rakofati od dvete strani po celata dol-

`ina na skalite, so prodol`etoci pred prviot i po posledniotskalnik?

Mo`no re{enie: Dokolku nema, da se postavat rakofati. Akopostoe~kite ne se dovolno sigurni, da se zacvrstat ili da se zamenatso soodvetni. (str. 41)

LIFTOVIDali ima vizuelni i govorni (ili zvu~ni) indikatori za otvo-

rawe i zatvorawe na vratite na liftot, za negovata nasoka na dvi-`ewe, katot na koj se nao|a i sl.?

Mo`no re{enie: Da se postavat vizuelni i govorni (ili zvu~-ni) indikatori.

Dali e obezbeden sloboden prostor so dijametar od 150 smpred liftot?

65

Mo`no re{enie: Da se preuredi enterierot za da se ovozmo`idovolno sloboden prostor za manevrirawe.

Dali kop~iwata za povikuvawe na liftot se postaveni navisina od 80 sm?

Mo`no re{enie: Da se spu{tat kop~iwata za povikuvawe. Dru-ga mo`nost, iako ponepovolna, e da se postavi pomo{no stap~e zadosegnuvawe na kontrolnite kop~iwa.

Dali site komandi na kontrolnata tabla vo liftot se na dos-tapna visina?

Mo`no re{enie: Da se postavi horizontalna kontrolnata tab-la na soodvetna visina od 80 sm od podot.

Dali znacite na kop~iwata na kontrolnite tabli se reljefnii napi{ani i so Brajovo pismo?

Mo`no re{enie: Do kop~iwata da se postavat reljefni znacii znaci so Brajovo pismo.

07.03 TOALETI

Dokolku vo objektot ili prostorot ima toaleti koi se koristatod posetitelite, tie bi trebalo da bidat pristapni i za licata sohendikep. Treba da se proveri:

Dali barem eden toalet (ili po eden za sekoj pol) e celosnopristapen?

Mo`no re{enie: Da se preuredat toaletite. Dokolku ne postoidruga mo`nost, da se napravi eden pristapen toalet, koj bi go koris-tele pripadnicite na dvata pola. (str. 44)

Dali postojat znaci kaj nepristapnite toaleti koi poso~uvaatkade ima pristapen toalet?

Mo`no re{enie: Da se postavat znaci.Dali postojat oznaki na pristapnite toaleti?Mo`no re{enie: Da se postavat znaci za pristapnost pokraj

vratite na visina od 150 sm, no ne na samata vrata. Oznakata se pos-tavuva na yidot, pokraj vratata od stranata na koja e postavena ra~-kata za otvorawe na vratata.

Dali vleznata vrata vo toaletot ima slobodna {iro~ina odnajmalku 90 sm?

Mo`no re{enie: Da se pro{iri vratata.Dali ra~kite na vratata vo toaletot se postaveni na visina

od 80 do 85 sm?Mo`no re{enie: Da se spu{tat ra~kite.Dali vratite mo`at lesno da se otvorat so edna raka stis-

nata vo tupanica, kako odnadvor taka i odnatre so upotreba na mak-simalna sila koja odgovara na te`ina od 3 kg?

Mo`no re{enie: Dokolku postoi mo`nost, treba da se {teluva

Pri

stap

nost

: To

alet

i

66

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap otvoraweto na vratata (na primer: da se podma~ka ili da se olabavimehanizmot za otvorawe). Drugo mo`no re{enie e da se postavi vrataso avtomatsko otvorawe ili vrata koja polesno se otvora.

Zabele{ka: Potrebnata sila koja odgovara na te`ina od 3 kgza otvorawe na vratata lesno mo`e da ja izmerite ako na ra~katazaka~ite ribarska vaga i go povle~ete prstenot na vagata do potreb-nata te`ina so koja se otvora vratata. Dokolku te`inata e pogolemaod 3 kg toga{ e potrebna intervencija za da se olesni otvoraweto navratata.

Dali ima toaletna kabina pristapna za lice vo koli~ka so mi-nimalni dimenzii 150/150 sm?

Mo`no re{enie: Da se pomestat ili da se otstranat pregra-dite vo toaletite za da se oformi kabina so soodvetni dimenzii.(str. 44)

Dali vo pristapnite kabini ima podvi`ni dr`a~i od dvetestrani na toaletnata {kolka?

Mo`no re{enie: Da se postavat podvi`ni dr`a~i. (str. 46)Dali visinata na toaletnata {kolka iznesuva 50sm?Mo`no re{enie: Da se postavat podignati sedala.Dali postavenosta na vlezot i opremata vo kabinata obezbe-

duva dovolno sloboden prostor za manevrirawe na lice {to koristikoli~ka?

Mo`no re{enie: Da se pomesti vratata ako so toa se olesnuvakoristeweto na kabinata. Da se promeni rasporedot na opremata vokabinata (na primer: kantata za otpadoci, pozicijata na toaletnata{kolka, itn.).

Kaj poedine~nite pristapni toaleti, dokolku ima dve vrati(vrata za vlez vo toaletot i vrata za vlez vo kabinata) da se izvadivnatre{nata vrata ako so toa se olesnuva koristeweto na kabinata.

Da se otstranat eventualnite pregradi {to pretstavuvaatpre~ka.

Dali rabot na mijalnikot e na viso~ina od 80 sm?Mo`no re{enie: Da se prilagodi ili da se zameni mijalnikot.Dali slavinata mo`e da se koristi so edna raka stisnata vo

tupanica?Mo`no re{enie: Da se zameni slavinata so soodvetna, na pri-

mer, ednora~na ili so senzor.Dali uredot za sapun, su{a~ot za race i druga sli~na oprema

se postaveni na dostapna visina i dali mo`e da se koristat so upo-treba na edna raka stisnata vo tupanica?

Mo`no re{enie: Da se premesti postojnata oprema ili da sezameni so soodvetna oprema postavena na dostapna visina.

Dali dolniot rab na ogledaloto se nao|a na visina od naj-malku 100 sm od podot?

Mo`no re{enie: Da se dotera visinata na ogledaloto.

67

07.04 DOPOLNITELNI MERKI

Ona na {to se osvrnuvame vo ovoj del ne spa|a vo redot naneophodni merki koi prostorot go pravat pristapen, od tipot na pri-merite {to se navedeni pogore. Sepak, dokolku vo objektot postojat,na primer, fontana za voda za piewe ili javna telefonska govornicai tie bi trebalo da bidat prisposobeni za nepre~eno koristewe odstrana na licata so hendikep.

Voop{to, celata dopolnitelna oprema {to e postavena za jav-no koristewe treba da bide postavena na na~in koj }e obezbedi nej-zino nediskriminirano koristewe. Treba da se proveri:

FONTANI ZA VODA ZA PIEWEDali ima barem edna fontana pred koja ima sloboden prostor

od najmalku 80 sm {iro~ina i 125 sm dlabo~ina za nepre~en pris-tap?

Mo`no re{enie: Da se ras~isti prostorot pred fontanata sorazmestuvawe ili otstranuvawe na delovi od enterierot.

Dali fontanite koi se na patekata na dvi`ewe niz javniteprostori mo`at da bidat detektirani od licata so vizuelen hendikepkoi koristat stap za orientacija pri dvi`ewe?

Mo`no re{enie: Da se postavat elementi za predupreduvawekoi }e mo`e da bidat detektirani od slepite lica koi koristatstap. (str. 50)

TELEFONSKI GOVORNICIAko se obezbedeni javni telefonski govornici, dali barem

pred edna ima sloboden prostor od 80 sm na 125 sm za nepre~enpristap?

Mo`no re{enie: Da se razmestat elementite vo okolniot en-terier. Eventualnata telefonska kabina da se zameni so otvorentip govornica.

Dali gorniot rab na telefonskiot aparat e postaven na vi-sina ne pogolema od 140 sm, taka {to slu{alkata da e na pribli`navisina od 120 sm?

Mo`no re{enie: Da se montira telefonskiot aparat na dos-tapna viso~ina.

Dali telefonskiot aparat ima mo`nost za zasiluvawe na zvu-kot i dali e ozna~en so soodvetna oznaka?

Mo`no re{enie: Da se zameni so model {to ovozmo`uva zasi-luvawe na zvukot i da se postavi soodvetna oznaka.

Pri

stap

nost

: D

opol

nite

lni

mer

ki

68

Pri

stap

nost

: P

rira

~nik

za

obez

bed

uvaw

e ne

pre~

en p

rist

ap 08. KADE DA PRONAJDETE DOPOLNITELNI INFORMACII

Navedenive veb-stranici sodr`at informacii {to se odne-suvaat na me|unarodni ili nacionalni standardi za pristapnost kakoi prakti~ni preporaki za sozdavawe na `ivotna sredina bez bari-eri.

1.ACCESS BOARDhttp://www.access-board.gov/adaag/html/adaag.htmNa ovaa veb-stranica mo`ete da pronajdete razli~ni pravila

za pristap do objekti i uslugi (Accessibility Guidelines for Buildings andFacilities).

2. ADAPTIVE ENVIRONMENTS CENTER, INC.http://www.adaptiveenvironments.orgVeb-stranica na Centarot za adaptivna `ivotna sredina. So-

dr`i pove}e korisni izvori na informacii za oformuvawe na pris-tapna `ivotna sredina.

3. CENTER FOR UNIVERSAL DESIGNhttp://www.design.ncsu.eduOva e veb-stranicata na eden od najpoznatite centri za uni-

verzalno proektirawe vo svetot, koj raboti vo ramkite na Dr`avniotuniverzitet na Severna Karolina vo SAD. Na veb-stranicata se dos-tapni principite i istorijata na univerzalnoto proektirawe, kakoi primeri i publikacii od ovaa oblast.

4. CENTRE FOR ACCESSIBLE ENVIRONMENTShttp://www.cae.org.ukOvaa e veb-stranicata na Centarot za pristapna sredina od

Velika Britanija.

5. EUROPEAN CONCEPT FOR ACCESSIBILITY (LUXEMBOURG)http://www.eca.luNa ovaa veb-stranica e prezentiran Evropskiot koncept na

pristapnost koj e rezultat na sorabotkata na pove}e evropski eks-perti od ovaa oblast.

6. HARCOURT POLICY REPORT ON UNIVERSAL DESIGNhttp://harcourtassessment.com/hai/Images/pdf/assessmentReports/

UniversalDesign_Rev1_Final.pdfNa ovaa veb-stranica mo`e da se najdat principite na uni-

verzalnoto proektirawe i pravilata povrzani so nego.

69

7. UNIFORM FEDERAL ACCESSIBILITY STANDARDS (UFAS)http://www.access-board.gov/ufas/ufas-html/ufas.htmNa ovaa veb-stranica se prezentirani federalnite standar-

di na dostapnost koi va`at vo SAD.

8. UNITED NATIONS ENABLEhttp://www.un.org/esa/socdev/enable/designmNa ovaa veb-stranica e dostapen prira~nikot za proektirawe

na `ivotna sredina bez barieri.

9. UNIVERSAL DESIGN ALLIANCEhttp://www.universaldesign.orgVeb-stranica na Alijansata za univerzalno proektirawe.

10. U.S. DEPARTMENT OF JUSTICEhttp://www.usdoj.gov/crt/adaVeb-stranica na Ministerstvoto za pravda na SAD na koja se

dostapni informacii i tehni~ka poddr{ka vo vrska so The Ameri-cans with Disabilities Act.

Pri

stap

nost

: K

ade

da

pron

ajd

ete

dop

olni

tel

ni i

nfor

mac

ii

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“,Skopje

72.012.05 - 056.26(035)

PRISTAPNOST : prira~nik za obezbeduvawe nepre~en pristapdo otvorenite prostori i do objektite / avtori Vlatko P. Korobar ...(i dr.) ; crte`i Biqana Spirkoska, ... (i dr.). - Skopje : Polio Plus,2006 - 70 str. : ilustr. ; 23 sm

ISBN 9989-2357-7-5

1. Korobar, Vlatko P.a) Arhitektonski objekti - Pristapnost - Lica so hendikep -Prira~nici