Vzorci nalog za IZPIT IZ KEMIJE - SPLOŠNI DEL

(prof. dr. Darja Rudan Tasič)

1. KAJ SO KISLINE? NAPIŠI PRIMER ENE MOČNE IN ENE ŠIBKE KISLINE!..................5

2. KAJ SO BAZE? NAPIŠI PRIMER ENE MOČNE IN ENE ŠIBKE BAZE!.............................5

3. PH VINA JE 3,12. IZRAČUNA] KONCENTRACIJO H3O- TER OH- IONOV V VINU!....6

4. PH = 3,12.................................................................................................................................... 6

5. KOLIKO G SOLI MGBR2 POTREBUJEMO, DA PRIPRAVIMO 0,150 DM3 RAZTOPINE S KONCENTRACIJO C = 3,50 MOL DM-3?............................................................6

6. DEFINIRAJ POJEM OKSIDANT IN REDUCENT! V NASLEDNJI REAKCIJI DOLOČI, KATERA ZVRST JE OKSIDANT IN KATERA REDUCENT!......................................................7

7. KAJ SO ELEKTROLITI? NAPIŠI PRIMER!...........................................................................7

8. FOSFOR 31P TVORI ION Z NABOJEM 3 -. DOLOČI ŠTEVILO PROTONOV P+, ELEKTRONOV E-............................................................................................................................... 8

9. NEVTRONOV N, V TEM IONU! POMAGAJ SI S PERIODNIM SISTEMOM!...................8

10. DUŠIK TVORI VEČ IZOTOPOV. RAZLOŽI POJEM IZOTOP! V ENEM OD NJIH JE ŠTEVILO NEVTRONOV ZA 4 VEČJE OD ŠTEVILA ELEKTRONOV. ZAPIŠI SIMBOL TEGA IZOTOPA Z VRSTNIM IN MASNIM ŠTEVILOM TER MU DOLOČI ŠTEVILO PROTONOV, ELEKTRONOV IN NEVTRONOV! POMAGAJ SI S PERIODNIM SISTEMOM!......................8

Kaj je izotop?................................................................................................................................................. 8

11. Z USTREZNIMI PRIMERI OBRAZLOŽI RAZLIKO MED IZRAZI ATOM, MOLEKULA, ELEMENT IN SPOJINA!........................................................................................... 9

12. KAKŠNE SILE UČINKUJEJO MED MOLEKULAMI VODE IN MOLEKULAMI CO2?. 9

13. KOLIKO MOLEKUL SLADKORJA C12H22O11 ZAJAMEMO S KAVNO ŽLIČKO, NA KATERO NALOŽIMO 5,0 G?........................................................................................................ 10

14. V PRVI ČAŠI IMAMO 100 G VODE. IZ NJE ODPIPETIRAMO 1,50 MOL VODE V DRUGO ČAŠO. NATO IZ PRVE ČAŠE ODPIPETIRAMO ŠE 7,35 X 1023 MOLEKUL VODE V TRETJO ČAŠO.............................................................................................................................. 10

15. IZRAČUNAJ KONČNE MASE VODE V VSEH TREH ČAŠAH!......................................10

16. RAZLOŽI KEMIJSKO VEZ MED:......................................................................................10

17. OCENI POLARNOST VEZI V MOLEKULI HF!...............................................................11

18. SMISELNO DOPOLNI TEKST:.......................................................................................... 11

19. ZA VSAKO OD DVOJIC DOLOČI BOLJ POLARNO VEZ IN S PUŠČICO NAKAŽI SMER DIPOLNEGA MOMENTA................................................................................................... 12

20. KDAJ PRIDE DO NASTANKA H-VEZI?..........................................................................12

21. OPREDELITE POJME:........................................................................................................ 12

ELEKTROPOZITIVNI ELEMENTI;..................................................................................................................... 13

ELEKTRONEGATIVNI ELEMENTI.................................................................................................................... 13

22. OB VSAKI IZMED SNOVI ZAPIŠITE VRSTO VEZI ALI SILE, KI JO MORAJO ATOMI / MOLEKULE KRISTALU SNOVI »PREMAGATI«, DA OB DODATKU ENERGIJE PREIDEJO V PARNO FAZO:......................................................................................................... 13

23. KOLIKŠNA JE GOSTOTA VODNE PARE PRI 400°C IN TLAKU 150 KPA?............13

24. KAJ POMENI IZRAZ STANDARDNI POGOJI? DOLOČI TUDI GOSTOTO VODNE PARE PRI STANDARDNIH POGOJIH!....................................................................................... 14

25. KAJ SO RAZTOPINE? RAZLOŽI POJEM »NASIČENA« IN »PRENASIČENA« RAZTOPINA!................................................................................................................................... 14

- NENASIČENA RAZTOPINA.................................................................................................................... 14

- NASIČENA RAZTOPINA......................................................................................................................... 14

26. KAJ JE MOLALNOST IN V ČEM SE RAZLIKUJE OD MOLARNOSTI?.......................15

27. POJASNI NASLEDNJI TRDITVI:......................................................................................15

28. OGLEJ SI KEMIJSKO ENAČBO NASTANKA VODIKOVEGA SULFIDA IZ ELEMENTOV:.................................................................................................................................. 15

29. VSTAVI MANJKAJOČE BESEDE:.....................................................................................16

Ravnotežna konstanta kemijske................................................................................................................... 16

30. DOPOLNI.............................................................................................................................. 16

pH je .....-log[H3O+]...................................................................................................................................... 16

pOH je ..... -log[OH-].................................................................................................................................... 16

pH skala je .......pH + pOH =14..................................................................................................................... 16

31. DEFINIRAJ SLEDEČE LASTNOSTI RAZTOPIN KOT INTENZIVNE ALI EKSTENZIVNE LASTNOSTI.......................................................................................................... 17

32. IZRAČUNAJ PH 0,00530 M RAZTOPINE BA(OH)2! PREDPOSTAVI POPOLNO DISOCIACIJO!.................................................................................................................................. 17

33. ALI RAZTAPLJANJE NASLEDNJIH SOLI V VODI POVZROČI SPREMEMBO VREDNOSTI PH OZ. UGOTOVI, ALI SO VODNE RAZTOPINE NASLEDNJIH SOLI KISLE, NEVTRALNE ALI BAZIČNE?........................................................................................................ 18

34. UTEMELJI ODGOVOR!...................................................................................................... 18

35. KATERA OD NASLEDNJIH ENAČB NE PREDSTAVLJA REDOKS REAKCIJE? VSE ENAČBE TUDI UREDI! V REDOKS REAKCIJAH OZNAČI ZVRST, KI JE OKSIDANT IN ZVRST, KI JE REDUCENT!............................................................................................................ 18

36. DEFINIRAJ POJEM »HOMOGENA KATALIZA« IN »HETEROGENA KATALIZA«! NAPIŠI PO EN PRIMER!................................................................................................................ 18

37. KAJ JE KATALIZATOR? KAJ JE ZANJ ZNAČILNO?......................................................18

38. DEFINIRAJ IZRAZ HITROST KEMIJSKE REAKCIJE - KAJ MERIMO?.....................18

39. ZAKAJ V SPLOŠNEM LAHKO POJASNIMO NARAŠČANJE HITROSTI KEMIJSKE REAKCIJE S TEMPERATURO?.................................................................................................... 19

40. IMAMO ENAKE PROSTORNINE NASLEDNJIH 0,1 M KISLIN:................................19

41. POJASNITE RAZLIKO MED MOČNIMI IN ŠIBKIMI BAZAMI. NAVEDITE VSAJ EN PRIMER MOČNE IN VSAJ EN PRIMER ŠIBKE BAZE. RAZMISLITE, KAKO BI UGOTOVILI, KATERA OD DVEH ČAŠ Z 0,5 M BAZO VSEBUJE MOČNO BAZO IN KATERA ŠIBKO BAZO!................................................................................................................. 19

42. NAPOVEJ, KAJ SE BO ZGODILO S TLAKOM PLINA PRI NAVEDENIH SPREMEMBAH:............................................................................................................................... 20

43. REAKCIJA SINTEZE VODIKOVEGA JODIDA (HL) IZ PLINASTEGA JODA (I2(G)) IN VODIKA (H2(G)) JE ENDOTERMNA REAKCIJA. KAJ POMENI IZRAZ ENDOTERMNA REAKCIJA? KAKŠNO REAKCIJSKO TEMPERATURO (VISOKO, NIZKO) BI IZBRALI, DA BI SINTEZNA REAKCIJA IMELA ČIM VEČJI IZKORISTEK? ODGOVOR UTEMELJITE!. 21

44. K VSAKI PRETVORBI PRIPIŠI, ALI GRE ZA OKSIDACIJO, REDUKCIJO ALI PA SPLOH NE GRE ZA REDOKS PRETVORBO..............................................................................21

45. SKICIRAJ ELEKTROLITSKO CELICO IN OZNAČI NJENE KOMPONENTE, DOLOČI ELEKTRODE IN NJIHOVO POLARITETO, NAPIŠI ENAČBE REAKCIJ, VRSTO REDOKS SPREMEMBE (OKSIDACIJA/REDUKCIJA) IN POSEBEJ ŠE PRODUKTE PRI ELEKTROLIZI TALINE MGCI2.................................................................................................... 21

(PRODUKTI: MG, CL2)................................................................................................................ 21

46. EDEN OD NAJBOLJ UPORABLJANIH GALVANSKIH ČLENOV JE SVINČEV AKUMULATOR. PRIKAŽI ELEKTRODNO REAKCIJO, KI SE ODVIJA V GALVANSKEM ČLENU IN ODGOVORI NA SLEDEČA VPRAŠANJA:................................................................22

Kakšna je vloga žveplove kisline v akumulatorju?.........................................................................................22

Kdaj deluje akumulator kot galvanski člen in kdaj kot elektrolitska celica?...................................................22

Kako kontroliramo izrabljenost posameznih celic akumulatorja?..................................................................22

47. KATERE SO BISTVENE RAZLIKE MED ELEKTROLITSKO CELICO IN GALVANSKIM ČLENOM?......................................................................................................... 22

GALVANSKI ČLENI........................................................................................................................................ 22

ELEKTROLITSKA CELICA................................................................................................................................ 24

48. KOLIKO ML 0,100 M RAZTOPINE KLOROVODIKOVE KISLINE (HCL) POTREBUJEMO ZA NEVTRALIZACIJO 10,0 ML 0,200 M RAZTOPINE KALIJEVEGA HIDROKSIDA (KOH)? INDIKATOR?........................................................................................ 25

49. KOLIKO ML 0, 10M RAZTOPINE NATRIJEVEGA HIDROKSIDA (NAOH) POTREBUJEMO ZA NEVTRALIZACIJO 15,0 ML 0,12 M RAZTOPINE ŽVEPLOVE(VI) KISLINE(H2SO4)?........................................................................................................................... 26

50. KEMIJSKA ENAČBA REAKCIJE!...................................................................................... 26

51. NAVEDI NEKAJ RAZLIK V LASTNOSTIH PLINOV IN TEKOČIN!............................26

Tekočine so :................................................................................................................................................ 26

Plini :........................................................................................................................................................... 26

52. KAJ POMENI IZRAZ NORMALNI POGOJI? AMONIAK JE PLIN OSTREGA VONJA. KI SE DOBRO TOPI V VODI. IZRAČUNAJ GOSTOTO AMONIAKA PRI NORMALNIH POGOJIH........................................................................................................................................... 26

53. PLINSKA ZMES VSEBUJE TRI MOLE METANA (CH4), ŠTIRI MOLE ETANA (C2H6) IN PET MOLOV PROPANA (C3H8). VOLUMEN PLINSKE ZMESI JE 124,0 DM3 PRI TEMPERATURI 22°C. IZRAČUNAJ TLAK PLINSKE MEŠANICE! IZRAČUNAJ TUDI PARCIALNI TLAK METANA V PLINSKI MEŠANICI...............................................................26

54. NAPIŠI PO DVA PRIMERA IONSKIH SPOJIN IN KOVALENTNIH SPOJIN. NAVEDI NEKAJ NAJPOMEMBNEJŠE LASTNOSTI OBEH VRST SPOJIN!...........................................27

55. IZRAČUNAJ, KOLIKO TOPLOTE SE SPROSTI PRI POPOLNEM SEŽIGU 74,4 G HEKSANA (C6H14), ČE JE UREJENA KEMIJSKA ENAČBA SLEDEČA:..................................27

Kako imenujemo pripravo za določanje kaloričnih vrednosti goriv/živil?......................................................27

(3649 kJ).................................................................................................................................................... 27

1. Kaj so kisline? Napiši primer ene močne in ene šibke kisline!

Kisline so snovi ki oddajajo protone H+. Kislina vedno odda protone bazi, za kisle raztopine so značilni oksonijevi ioni (H3O+). pH raztopin je od 0 pa do 7 Če se poveča koncentracija H3O+, se koncentracija OH- zmanjša. Produkt obeh je vedno 1 x 10-14 .

Močne kisline: H2SO4, HNO3,HCl,..Šibke kisline; organske kisline, slabo razpadejo na ione. (ocetna, jabolčna, mlečna,

vinska…) CH3COOH, H3PO4

2. Kaj so baze? Napiši primer ene močne in ene šibke baze!

Baze so snovi, ki sprejmejo vodikov proton (H+). Za bazične raztopine so značilni hidroksidni ioni (OH-). pH bazičnih skupin je od 7 do 14

Močna baza: KOH ( vsi elementi 1. Grupe dajejo zelo močne baze) LiOH, NaOH. Močne baze se v pH lestvici nagibajo k 14.

Šibka baza: amonjak, slabo razpade na ione, šele ko reagira z vodo povzroči nastanek OH ionov. Šibke baze se v pH lestvici nagibajo k 7. NH3, HCO3

Vse baze nimajo v svojem sestavu OH skupine. Amonjak funkcijonira kot baza pa nima v formuli OH-.

3. pH vina je 3,12. Izračuna] koncentracijo H3O- ter OH- ionov v vinu!

pH = 3,12

To pomeni negativni logaritem iz koncentracije oksonijevih ionov.

Koncentracija oksonijevih ionov je pa antilogaritem iz pH.

10-pH - [H3O+]

10-3,12 LOG = 0,0007585 = 7,59 x 10-4

[H3O + ] = 7,59 x 10 -4 mol/dm 3

pH = 14 – 3,12 = 10,88

pH = 10,88

10-pOH - [OH-]

10-10,88 LOG = 1,3182 x 10-11

[OH - ] = 1,3182 x 10 -11 mol/dm 3

Več je H3O+ ionov in je kislo.

4. Koliko g soli MgBr2 potrebujemo, da pripravimo 0,150 dm3 raztopine s koncentracijo c = 3,50 mol dm-3?

Molarna koncentracija pomeni MOLE NA VOLUMSKO ENOTO. Mole dobimo kot produkt iz koncentracije in volumna.

C = n/V → n = c x V

n = 3,5 mol/dm3 x 0,15 moln = 0,525 mol MgBr2

Iz molov izračunamo maso:

n = m/M → m = n x M m –masan – število molovM – molska masa

MgBr2

M = 24,3 + (2 x 79,9)M = 184,1 g/mol(periodni sistem; sešteješ atomske mase)

m = n x Mm = 0,525 mol x 184,1 g/molm = 96,6 g SOLI

5. Definiraj pojem oksidant in reducent! V naslednji reakciji določi, katera zvrst je oksidant in katera reducent!

Oksidacija je oddajanje elektronov e-Redukcija je sprejemanje elektronov e-

OKSIDANT: snov, ki povzroči oksidacijo in se sama reducira (akceptor e-)REDUCENT: snov, ki povzroči redukcijo in se sama oksidira (donor e-)

NaIO3 + 5NaI + 3H2SO4 → 3I2 +3Na2SO4 + 3H2O(+1,+5,-2)+(+1,-1)+(+1)

OKSIDACIJSKO ŠTEVILO •Je navidezni naboj atoma, ki bi ga ta imel v spojini, če vezni elektronski par (pare) pripišemo bolj elektronegativnemu atomu.

Vsi elementi prve grupe imajo ponavadi oksidacijsko število 1+. Elementarni jod stoji sam in ima oksidacijsko število nič. Jodu se je oksidacijsko število spremenilo iz +5 na nič.to se pravi, da se je reduciral in to

pomeni da je oksidant. V drugem primeru ima jod -1 in elektroni so se oddali, zato ima na desni strani jod še vedno

nič. V tem primeru se je oksidiralo, to pomeni da je reducent.

6. Kaj so elektroliti? Napiši primer!

Elektroliti so snovi, ki v tekočem agregatnem stanju prevajajo električni tok. Prenašalci so prosto gibljivi ioni. Močni elektroliti so vodne raztopine močnih kislin in baz ter dobro topnih soli in talin soli

KUHINSKA SOL je že v trdnem agregatnem stanju zgrajena iz ionov. Pozitivni ioni so kationi, negativni ioni so anioni. Med njimi delujejo elektronske privlačne sile. Če se ionske sile premaga v prisotnosti topila, ali pa, če samo segrejemo sol, ionske vezi popustijo in ioni gredo kot prosto gibljivi v medij. Če ni vode zraven je to talina, če pa je voda zraven je to raztopina. V obeh primerih je to pravi elektrolit, ker je že v trdnem agregatnem stanju iz ionov. Te ione je potrebno sprostiti in ko postanejo prosto gibljivi v talini ali raztopini so sposobni v električnem polju sprožiti kakšen proces.

Žveplova kislina je elektrolit v akumulatorju.

7. Fosfor 31P tvori ion z nabojem 3 -. Določi število protonov p+, elektronov e-

8. nevtronov n, v tem ionu! Pomagaj si s periodnim sistemom!31P15

- Elektroni = protoni = 15- Protonov = 15- Protonov + nevtronov = 31 (masno

število)- Nevtronov = 16

Fosfor tvori ion z nabojem 3-.Sprejme elektrone tri.Iz nevtralnega atoma, če mu dodamo elektron se zgodi anion.

Nevtralni atom P ima:- 15 elektronov- 18 (15 + 3) = elektronov- 16 nevtronov

Kaj je nevtralni atom?Atom je vedno nevtralen; koliko je pozitivnih delčkov v jedru, točno toliko je elektronov na ovojnici.

Kaj je ion oz. ion z negativnim nabojem?Ion – ionske spojine ne tvorijo molekul. Ampak tvorijo ionsko kristalno mrežo, kjer je pravilno zaporedje teh ionov. ( v trdnem stanju = kristalna mreža)

9. Dušik tvori več izotopov. Razloži pojem izotop! V enem od njih je število nevtronov za 4 večje od števila elektronov. Zapiši simbol tega izotopa z vrstnim in masnim številom ter mu določi število protonov, elektronov in nevtronov! Pomagaj si s periodnim sistemom!

Kaj je izotop?

Izotopi so atomi istega elementa, ločijo se po številu nevtronov in po tem, da imajo različno število elektronov. Protonov imajo isto in vrstno število in enako kemijske lastnosti 14N7(protoni) - vsota nevtronov in protonov = 14- Protonov = 7- Nevtronov = 7- Elektronov = 7 ( toliko kot protonov, da je nevtralno) (mastno število)18N7(vrstno število)

- Protonov = 7- Elektronov = 7- Nevtronov = 11MASNO ŠTEVILO = protoni (7) +nevtroni (11) = 18Imamo opravka z izotopom.Vsak atom mora biti nevtralen, če ni več nevtralen je že ločen. Če ima kak elektron več je že anion. Če ima kak elektron manj je kation.

10. Z ustreznimi primeri obrazloži razliko med izrazi atom, molekula, element in spojina!

ATOM , Bi lahko definirali kot najmanjši, delec večine elementov. Atomi različnih elementov se razlikujejo po masi in velikosti.

MOLEKULA Je sestavljene iz dveh ali več atomov, iz istovrstnih ali različnih elementov, ki so povezani s kovalentno kemijsko vezjo.

ELEMENT ne moremo razkrojiti, so najbolj enostavne kemijsko čiste zvrsti. - Elemente predstavimo z simboli, to so atomi, ki so najmanjši delci elementov. - Elementi so najmanjši delci snovi. - Elementi lahko nastopijo v primarni in molekulski obliki. - V molekulski obliki pa vedno nastopajo spojine.

SPOJINA Je snov ki je sestavljena iz enakih molekul, ki so povezane z molekulskimi vezmi. Spojine lahko razdelimo na elemente.

Fe- atom železa O2-molekula kisika

H20- molekula vodeNaCl- ionska spojina

11. Kakšne sile učinkujejo med molekulami vode in molekulami CO2?

Najprej izračunamo MOLSKO MASO ali MASO ENEGA MOLA.Točno vemo, da je v enem molu 6 x 10 23 delcev (molekul/mol)AVOGADROVO ŠTEVILO = 6 x 10 23 delcev/mol (molekul/mol)

ATOMSKA MASA C12 = 12 x 12 = 144H22 = 22 x 1 = 22O11 = 11 x 16 = 176

MOLSKA MASA

144 + 22 + 176 = 342 g/mol

12. Koliko molekul sladkorja C12H22O11 zajamemo s kavno žličko, na katero naložimo 5,0 g?

Mi imamo maso 5g. Kakšnemu številu molov ustreza masa 5g.?

n = mM

m - masaM - molska masan - število molov

n = mM

=5 g/mol342 g = 1,46 x 10 -2 mol = 0,014619 mol

Na žlički imamo 1,46 x 10-2 molov sladkorja. V enem molu je avogadrovo število molekul in v tolkih molih tolko več.

1 mol ≈ 6 x 10 23

1,46 x 10-2 ≈ XX =(6 x 10 23) x (1,46 x 10-2) = 8,76 x 10 21 molekul

13. V prvi čaši imamo 100 g vode. Iz nje odpipetiramo 1,50 mol vode v drugo čašo. Nato iz prve čaše odpipetiramo še 7,35 x 1023 molekul vode v tretjo čašo.

14. Izračunaj končne mase vode v vseh treh čašah!

1 čaša = 100g VODE

2 čaša = 1,5 mola VODE = 27 g

3 čaša = 7,35 x 1023 molekul VODE = 22g

Mole preračunamo v grame, pri tem se upošteva, da je masa 1 mola za vodo H2O = 18g/mol ((1 x 2) + 16) = atomska masa

2 čaša ; 1,5 mola H2O x 18g/mol = 27g

6 x 1023 molekul ≈ 1 Mol7,35 x 1023 mol ≈ X Mol

X = 7,35 x 10(23)

6x 10(23)=22.05 g

15. Razloži kemijsko vez med:

a) kalcijem in jodom (Kalci je kovina Jod je nekovina)Med kovinami in nekovinami nastaja ionska vez. Ionska pomeni, da je svoje elektrone oddala nekovini. Nekovine jih rade sprejemajo, zato so to elektronegativni elementi. Kovine elektrone rade oddajajo.LASTNOSTI: visoka tališča, visoka vrelišča, prevajanje toka že v talini, in v trdnem agregatnem stanju imamo iončke, niso hlapne, fazne spremembe so povezane z toplotnimi efekti, če ima spojina visok parni tlak pomeni da zelo rada prehaja v paro,) Med kationi in anioni imamo sile – ionske vezi.

b) jodom in vodikom ( jod in vodik sta nekovini)

imamo kovalentno vez- atomska vez kovalentna vez pomeni, da imajo skupni elektronski par. Za take spojine je značilno: nizka tališča, nizka vrelišča (pod 300˚C), zelo so hlapne ponavadi.

c) dvema atomoma joda nekovine

imamo kovalentno vez – atomska vezimajo skupne elektronske pare. Vse kar velja za ionske vezi tu ne velja. Vedno nastajajo med nekovinami, ker nimajo ionov, imajo molekulein posledica je, da ne prevajajo tok. Kovalentne vezi so lahko POLARNE in NEPOLARNE.Elektronski par je čisto na sredi (ni polarna)Elementi na desni strani so elektronegativni, zelo vlečejo elektrone k sebi, in zato se elektronski par pomakne k jodu, posledica je, da imamo polarne molekule.

16. Oceni polarnost vezi v molekuli H-F!

F je bolj elektronegativen kot H, bol privlači, z večjo silo , elektrone k sebi. In imajo kovalentno polarno vez.

17. Smiselno dopolni tekst:

Molekula kisika je sestavljena iz dveh atomov kisika, ki ju povezujejo kovalentne vezi. Molekula kisika

je nepolarna , kar razlagamo z njeno linearno obliko. Kovalentna vez nastane s tvorbo skupnega

elektronskega para. V molekuli kisika je/sta/so dve vezi, ki je/sta/so_____________________ .

18. Za vsako od dvojic določi bolj polarno vez in s puščico nakaži smer dipolnega momenta

a) C - O in C - N

b) P - O in P - S

c) P - H in P - N

Podatki za elektronegativnost so:

C O N P S H2,5 3,5 3,0 2,1 2,5 2,1

a) C – O (2,5 – 3,5 =1) tuki je večja razlika v elektronegativnosti zato je bolj polarna.in C –N (2,5 -3 = 0,5)b) P – O ( 2,1 – 3,5 = 1,4 ) bol polarna

P – S ( 2,1 – 2,5 = 0,4) c) P – H ( 2,1 – 2,1 = 0 )

P – N ( 2,1 – 3 = = 0,9) bol polarna

19. Kdaj pride do nastanka H-vezi?

O

H H

O – H

H

Vodikove vezi

Molekula vode je polarna.

Vodik je vezan na močno elektronegativen element.

Vodik je osiromašen in hoče nadomestiti izgubo po elektronu, tako da se močno približa elektronskemu paru iz sosednje molekule in se ustvari vodikova vez.

Vodikove vezi so zelo močne. Voda ima zato tako visokovrelišče, ker moramo najprej vodikove vezi razbiti med vodnimi molekulami s katerimi so vodne molekule povezane. Vodikove vezi so zelo pomembne v proteinih.

Vodikova vez je vedno takrat , kadar je vodik vezan na močno elektronegativen element in se zato zbliža prostemu elektronskemu paru kisika, sosedne molekule.

20. Opredelite pojme:

a) elektropozitivni elementi

b) elektronegativni elementi

Kako se spreminja elektropozitivnost elementov v periodnem sistemu?

Navedi primer zelo elektropozitivnega in zelo elektronegativnega elementa!

ELEKTROPOZITIVNI ELEMENTI;

- radi oddajajo elektrone, - prehajajo iz nevtralnega atoma v obliko kationa.- Kationi so elektro pozitivni elementi, prav tako kovine. - Ko odda elektrone nimamo več atome, ampak delčke – IONE, - in tem ionom rečemo katijoni, ki imajo pozitivne naboje.- (KOVINE)- Bolj kot je ena kovina izrazita , večje ima kovinske lastnosti, lažje oddaja elektrone, lažje

tvori katione, pozitivne delce in zato so kovine ELEKTROPOZITIVNE.- In če raste kovinski karakter po skupini od zgoraj navzdol, potem rastejo v to smer tudi

elektropozitivne lastnosti.- Najbolj izrazita kovina je Fr

ELEKTRONEGATIVNI ELEMENTI

- radi sprejemajo elektrone - in če en atom sprejme elektron dobimo ANIJON ali negativno nabit delec.- (NEKOVINE) ,- posebno elementi 7. skupine so najbolj elektronegativni elementi v periodnem sistemu.

- najbolj izrazita nekovina je FLOR.

21. Ob vsaki izmed snovi zapišite vrsto vezi ali sile, ki jo morajo atomi / molekule kristalu snovi »premagati«, da ob dodatku energije preidejo v parno fazo:

a) baker( kovinske vezi, kationi so razporejeni po ogliščih geometriskih teles, vmes pa

sodelujejo prosti elektroni)

b) NaCI(je ionska vez)

c) pentan (CH3CH2CH2CH2CH3) ( Kovalentna vez)

22. Kolikšna je gostota vodne pare pri 400°C in tlaku 150 kPa?

T= 400˚C = 673,15 K

P = 150 kPa

- Para je kot plin!- Osnovna plinska enačba ; P x V = n x R x T- Gostota vodne pare ; μ= m/V- Masa je zajeta v molih!

n = m/M M – molska masa

P x V = m/V x R x T /:V

P = (m/V ) x R x T

M = μ =P x MR xT

μ = 150 kPa x18 g/mol

8,314 dm3kPa

x 673,15 K = 0,48 g/dm 3

23. Kaj pomeni izraz standardni pogoji? Določi tudi gostoto vodne pare pri standardnih pogojih!

STANDARDNI POGOJI : temperatura je 25˚C in normalni zračni tlak (101,3 kPa)

NORMALNI POGOJI: temperatura je 0˚C in normalni zračni tlak (101,3 kPa)

μ = P x MR xT (gostota) M = 18g/mol (za vodo)

μ = 1 01 , 3kPa x 18 g /mol

8,314 dm3kpa

x 298,16 K= 23,4

2478,9=0 ,74 g /dm3

μ = 74,9 x 10 -3

24. Kaj so raztopine? Razloži pojem »nasičena« in »prenasičena« raztopina!

Raztopine so homogene zmesi, najmanj dveh komponent. Te komponente so lahko v različnih agregatnih stanjih. Tistega elementa ki je več je TOPILO, drugega, ki je manj je TOPLJENEC.

- Homogenost- če je cela raztopina enakomerno motna.- Če je ena snov tolko težja da se delci topljenca posedajo na dno posode in s prostim očesom

vidimo, da gre za dve faze, potem imamo SISPENZIJO in ne raztopino.- Imamo PRAVE IN KOLOIDNE RAZTOPINE.- KOLOIDNE RAZTOPINE so takrat kadar so delci toplenca že precej veliki, tako veliki, da vsa

vsebina zgleda motna.- Kadar pa so delci zelo majhni, da jih z prostim očesom ne vidimo imamo PRAVE RAZTOPINE.

Raztopina je lahko nasičena, nenasičena, prenasičena.

- NENASIČENA RAZTOPINA ima še sposobnost sprejemat topljenec, ki se bo raztopil.( plinske, trde, tekoče(tekočina+ plin, tek + tekočina, tekočina+trdna snov))

- NASIČENA RAZTOPINA , že na videz vidimo, da se ves topljenec ni raztopil. Topnost je bila že presežena. Trdna snov, ki še ostaja zraven nam pove, da je ta raztopina že nasičena. Je sprejela maksimalno količino topljenca, več ne gre.

- Če nasičeno raztopino segrejemo, se topnost topljenca praviloma povečuje. V taki raztopini, če jo segrejemo lahko raztopimo še nekaj dodatne snovi – topljenca. In tako dobimo PRENASIČENO RAZTOPINO, ki pa kratko traja, obstojna je toliko časa, ko imamo temperaturo visoko, ko se temperatura zniža se odvečna snov ogori.

25. Kaj je molalnost in v čem se razlikuje od molarnosti?

Molalnost, je koncentracija topljenca raztoppljenega v določeni masi topila( kolio se toljenec raztopi v topilu) [m] moli toplJenca / na kg TOPILA

Molarnost, pa je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine [c] mol topljenca / na dm3 ali l rartopine

26. Pojasni naslednji trditvi:

a) metanol (CH3OH) se v vseh razmerjih meša z vodo

b) NaBr se zelo slabo topi v tetraklorometanu (CCl4)

a) Ko nastajajo raztopine, če so to homogene zmesi, pomeni, da se mora topljenec v komponenti, ki jo je več in ki ji rečemo topilo, dobro topiti. Voda je polarno topilo. Podobno se topi v podobnem.- Kakšni topljenci se bodo topili v vodi , ki je polarno topilo? Polarni topljenci.- Kateri so polarni topljenci? Če je neka snov ionska je to maksimalni topljenec. - Če se metanol v vseh raztopinah meša z vodo , sklepamo, da je metanol polaren. In je

kovalentna spojina – vse organske spojine.

b) CCl4 ; ker ima 4 Cl ima štiri polarne vezi. Vektorska vsota je nič. In če dipolnega momenta ni, je nepolarna, kljub temu da ima štiri polarne vezi. CCl4 je topilo za maščobe. Ker je nepolaren se z vodo ne meša, ostane na vrhu kot plast. NaBr je ionska spojina , polarna maksimalno, se v tem topilu ne topi.

27. Oglej si kemijsko enačbo nastanka vodikovega sulfida iz elementov:

H2(g) + S(s) H2S(g) ∆H = - 20,6 kJ

Ali je reakcija eksotermna ali endotermna? Do kakšnih sprememb pride, če v

posodo, v kateri so reaktanti in produkti v ravnotežju,

a) dodamo žveplo v desno gre reakcija

b) dodamo H2 v desno gre reakcija

c) povišamo temperaturo v levo gre reakcija

Eksotermne reakcijePri teh reakcijah sistem oddaja toploto in segreva okolico,( sprememba entalpije (∆H)

ima negativen predznak)

Endotermne reakcije Pri teh reakcijah pa sistem sprejema toploto zato se okolje ohlaja in ima sprememba

entalpije pozitiven predznak

KalorimetrijaMnožino sproščene ali absorbirane toplote v nekem procesu izmerimo z napravo, ki

jo imenujemo kalorimeter.

Oceni toplotni efekt pri razpadu 0,50 mola H2S(g)

1mol =-20,6kJ

0,5 mola= 20,6/2=10,3kJ

28. Vstavi manjkajoče besede:

Ravnotežna konstanta kemijske reakcije je izraz, v katerem so v števcu zmnožene ravnotežne koncentracije produktov .v imenovalcu pa je ravnotežje koncentracij reaktantov, vse koncentracije so

potencirane z ustreznimi koeficienti, za tipične ravnotežne reakcije je vrednost ravnotežne konstante 0,01< k < 100.

29. Dopolni

pH je .....-log[H3O+]

je merilo za koncentracijo hidroksidnih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

pOH je ..... -log[OH-]

pH skala je .......pH + pOH =14

je za ugotavljanje ali je neka snov kisla osnovna ali nevtralna, predstavlja število hidroksidnih ionov v raztopini. pH skala zavzema vrednosti od 0 do 14, pri čemer predstavlja pH 7 nevtralno območje, v katerem je koncentracija H+ in OH- ionov v ravnotežju

Namesto velikostnih razredov 1 x 10-7 so uvedli pH lestvico. ( 0 – 14 ) Za vsako vodno raztopino velja, da je produkt iz koncentracije H3O (ionov) = 1 x 10-7,

iz koncentracije H3O+ = 1 x 10-7, skupaj je 1 x 10-14. Ko vodi dodamo energijo, voda razpade na ione.

H2O +H2O ↔ H3O+ + OH-

V nevtralni ( čisti ) vodi je koncentracija (H3O+) enaka koncentraciji (OH-) = 1 x 10 -7.Enih je 1 x 10-7 in drugih je 1 x 10-7, njun produkt pa je 1 x 10 -14.

Zaradi vode je včasih neka snov kislina ali baza. Ne glede kaj smo v vodi raztopili, vedno je produkt iz koncentracije enih in

drugih ionov (H3O+ , OH- ) 1 x 10 -14.Če se produkt enih zmanša se produkt drugih poveča.

pH ima vrednosti od 1 -14. Nevtralna raztopina ima pH 7. ( čista voda)

kjer je pH manši od 7 imamo kislo področje. Če je pH večji od 7., je bazično področje, je več OH- ionov kot H3O-. Kisline povečajo vodi koncentracijo H3O+ ionov.

Baze pa OH- ionov.

pH + pOH = 14 pH = 14 – pOHpOH = - log ( OH-)pH = - log ( H3O+ )

( H3O+ ) x ( OH-) = 1 x 10-14

( H3O+ ) = 1 x 10−14

¿¿

(OH-) = 1 x 10−14

¿¿

30. Definiraj sledeče lastnosti raztopin kot intenzivne ali ekstenzivne lastnosti

a) pH intenzivne

b) pOH intenzivne

c) molarnost intenzivned) gostota intenzivne

Če iz velike posode kjer imamo raztopino vzamemo ven neko količino in v te različne volumne potopimo elektrode imamo še vedno isti pH. Neodvisno od količine merjenega vzorca, kjer so njegove lastnosti neodvisne od količine.

- Izhodna raztopina ima enako gostoto ne glede na to ali smo merili gostoto v različnih količinah raztopine. TO SO INTENZIVNE LASTNOSTI.

- Volumen, masa… TO SO EKSTENZIVNE LASTNOSTI, so odvisne od količine vzorca.

31. Izračunaj pH 0,00530 M raztopine Ba(OH)2! Predpostavi popolno disociacijo!

- Raztopina Ba(OH)2 je baza, spoznamo jo po OH grupi.- Predpostavi popolno disociacijo; to pomeni, da vse razpade in da je to znak za močno bazo.- Če damo notri C molov, jih toliko razpade na ione.- OH grupa ima naboj -1 ionov.- Če razpade en mol, nastane en mol Ba ionov in dva mola OH ionov.

Ba (OH2) → Ba2+ + 2OH-

C C 2C

- Če razpade C molov, nastane 1C Ba molov in 2C OH- molov.C = 0;0053 M/dm 3 Koncentracija OH- ionov = 2 x 0,0053 M/dm3 = 0,0106 Mol/dm 3

- Iz koncentracije H3O+ izračunamo pH direktno- Iz koncentracije OH- i zračunamo pOH.

pOH = - log (OH-) = - log 0,0106 = 1,976

pH = 14 – pOH = 14 – 1,976 = 12,03

Raztopina je bazična ker ima pH nad 7.

32. Ali raztapljanje naslednjih soli v vodi povzroči spremembo vrednosti pH oz. ugotovi, ali so vodne raztopine naslednjih soli kisle, nevtralne ali bazične?

Utemelji odgovor!

a) NH4CI ...Kislob) (NH4)2SO4 .....Kisloc) KNO3 ...... Nevtralnod) CH3COONa .... Bazično

Pomoč: Pomisli na jakost kislin in baz!

Vodi ne spremenijo pH samo kisline in baze, ampak tudi sol.to je odvisno od kakšnih staršev so nastale te soli.sol je vedno produkt reakcije med bazo in kislino. Ker so baze šibke in močne je to odvisno kako bodo njihovi produkti; soli, spremenile vodi pH.

33. Katera od naslednjih enačb ne predstavlja redoks reakcije? Vse enačbe tudi uredi! V redoks reakcijah označi zvrst, ki je oksidant in zvrst, ki je reducent!

a) H2 + O2 H2O REDOKS

b) N2 + H2 NH3 REDOKS

c) Xe + F2 XeF2 REDOKS

d) NH3 + HCI NH4CI NI REDOKS

e) AI + HCl AlCI3 + H2 REDOKS

f) K + H2O KOH + H2 REDOKS

Če se oksidacijsko število poveča je reducent(0-+1 ). Če se oksidacijsko število zmanjša je oksidant (0--1 ). O2 ,F2 ,N2 ,H2 …O,H,X2 oksidacijsko število je 0. Če se oksidacijsko število ne spremeni po tem ko poteče reakcija potem to ni redoks reakcija.

34. Definiraj pojem »homogena kataliza« in »heterogena kataliza«! Napiši po en primer!

HOMOGENA: katalizator je v istem agregatnem stanju kot reaktant.

HETEROGENA: Katalizator je v drugem agregatnem stanju kot reaktant.

35. Kaj je katalizator? Kaj je zanj značilno?

Je snov, ki pospeši hitrost reakcije, sam se pri tem praviloma ne porablja, nič ne vpliva na količino produkta. Samo prej se ta produkt zgodi.

36. Definiraj izraz hitrost kemijske reakcije - kaj merimo?

Je sprememba koncentracije volumna na čas.

37. Zakaj v splošnem lahko pojasnimo naraščanje hitrosti kemijske reakcije s temperaturo?

Reaktanti morajo imeti neko določeno kinetično energijo , da lahko delujejo.

Aktivacijsko energijo morajo imet da se lahko vezi cepijo med reaktanti in da se reorganizirajo. Poveča se delež molekul, ki imajo potrebno kinetično energijo, da lahko tvorijo produkte.

38. Imamo enake prostornine naslednjih 0,1 M kislin:

CH3COOH (pH = 2,3)

HCI (pH = 1,0)

HCN(pH = 5,1)

a) Katera od naštetih kislin je najmočnejša?

b) Napiši enačbo titracije gornjih kislin z NaOH!

c) Ali bomo za titracijo raztopin omenjenih kislin z 0,1 M NaOH do ekvivalentne točke porabili enak ali različen volumen baze?

a) Tista, ki ima čim nižji pH je najmočnejša kislina. To je HCl (pH=1,0), sledi ji CH3COOH (pH= 2,3) in zadnja je HCN (pH= 5,1)

b) To je nevtralizacija med bazo in kislino iz tega nastaja sol in voda.

CH3COOH + NaOH→ H2o + CH3COONa

HCl+ NaOH →NaCl +H2o

HCN+ NaOH →NaCN +H2o

Pri reakciji med bazo in kislino:Vodik iz kisline in OH iz baze nam data vodo. Kar ostane je pa sol.

c) S titracijo istih volumnov teh kislin, ki so ene bol močne, druge bol šibke ,bomo porabili do ekvivalentne točke enak volumen.Ko iz barete spustimo bazo nastane voda.produkt odvzamemo, na ta račun bo nova količina kisline disocirala. In stalno ko dodajamo bazo prisilimo da nova in nova količina disocira. Ko smo dodali dovol baze na koncu smo s tem pomikal ravnotežje v desno in smo titriral vso kislino.

39. Pojasnite razliko med močnimi in šibkimi bazami. Navedite vsaj en primer močne in vsaj en primer šibke baze. Razmislite, kako bi ugotovili, katera od dveh čaš z 0,5 M bazo vsebuje močno bazo in katera šibko bazo!

Baze povečajo koncentracijo OH ionov in spremenijo vodi pH. Močne baze imajo v svoji strukturi že vsebovan OH. (NOH)

Na+ + (OH-) → Na+ + OH-

Poveča se koncentracija OH ionov, take baze imajo pH zelo proti 14. Šibke baze

NH3 +H2O ↔ NH4+ + OH-

- Amonjak v svoji strukturi nima OH.- Amonjak (NH3) raztopljen v vodi reagira bazično.- Šibke baze imajo pH vrednost bližje k 7 in ne k 14.

Koncentracijo baze ugotavljamo z titracijo.V bareto damo kislino z znano koncentracijo in količino. Kislino po kapljicah dodajamo v čašo kjer imamo bazo z indikatorjem. Ko dodamo zadostno količino kisline k bazi, vso bazo nevtraliziramo. To nam pokaže indikator z obarvanjem baze.

Ko se baza nevtralizira v tistem trenutku nastopi ekvivalentna točka, indikator se obarva. Ko to dosežemo si zabeležimo količino porabljene kisline.

KONCENTRACIJA BAZE :

Cb = Ck xVk

Vb

POGOJI ZA EKVIVALENTNO TOČKO:

- Moli baze napram molom kisline so kot 1:1

To pomeni, da ekvivalentna točka nastopi kadar izpustimo iz barete natančno toliko molov kisline, kolikor imamo molov baze.Količina – volumen kisline je znan, prav tako koncentracija kisline. Pri bazi je znana količina – volumen, koncentracijo pa izračunamo iz formule:

Cb x Vb = Ck x Vk

POLARNA KONCENTRACIJA

C = nV ( mol/l, mol/dm3)

- Mole dobimo iz koncentracije in volumna.- Produkt iz koncentracije kisline in baze nam da mole.

- S pomočjo filtracije določimo bazi kolk je koncentrirana.- Ko bazi določimo koncentracijo s tem bazo standardizirano.- Pri filtraciji nikoli ne uporabljamo šibke baze in šibke kisline skupaj.- Če z barvnim indikatorjem ne moramo izvajati filtracije (borovničev sok) lahko pa merimo pH,

namesto pH bi lahko merili potencial in prevodnost.- Filtracija med kislino in bazo da vedno vodo in sol.

40. Napovej, kaj se bo zgodilo s tlakom plina pri navedenih spremembah:

a) pri konstantni prostornini plin segrejemo

b) pri konstantni temperaturi plin razpnemo (povečamo prostornino)

c) iz posode izsesamo polovico plina

a) Tlak se poveča. Če imamo isti volumen segrete molekule dobilo kinetično energijo.b) Če je vse konstantno in če gremo z volumnom navzgor, mora it tlak navzdol. Tlak se

zmanjša.c) Tlak se zmanjša ( splošna plinska enačba PxV=n xR x T), če gremo z moli dol gre tudi

tlak dol.

41. Reakcija sinteze vodikovega jodida (Hl) iz plinastega joda (I2(g)) in vodika (H2(g)) je endotermna reakcija. Kaj pomeni izraz endotermna reakcija? Kakšno reakcijsko temperaturo (visoko, nizko) bi izbrali, da bi sintezna reakcija imela čim večji izkoristek? Odgovor utemeljite!

Endoterma reakcija

Če hočemo da nastaja produkt moramo mi dovajat toploto.

- Da bo šla reakcija čim bol desno, pomeni da smo temperaturo povečal.

H2 + I2 ↔2 HI ∆H>0

Reakcija se povečanju temperature izogne tako, da še bol intenzivno to toploto porablja. Ker je smer porabe smer tvorbe produkta imamo visoko temperaturo, če hočemo dobit več produkta , da bo izkoristek večji.

42. K vsaki pretvorbi pripiši, ali gre za oksidacijo, redukcijo ali pa sploh ne gre za redoks pretvorbo.

a) MnO2-4 MnO-

4...... redukcija......................

b) Fe2+ Fe3+.......oksidacija..............................

c) NO2 N2O4.........nič..........................

d) CIO-3 CIO-

2........ redukcija......................

e) NO N2............ redukcija..............................

f) O2 O3...........nič..................................

43. Skiciraj elektrolitsko celico in označi njene komponente, določi elektrode in njihovo polariteto, napiši enačbe reakcij, vrsto redoks spremembe (oksidacija/redukcija) in posebej še produkte pri elektrolizi taline MgCI2.

(produkti: Mg, Cl2)

- Označi katodo, anodo- Imamo talino- Zunanji vir električne energije - Označimo elektrode

Zunanji vir deluje kot črpalka, ki prečrpava iz ene elektrode v drugo in posledično se ena nabije pozitivno , druga negativno. Katoda je -, anoda je +.(pank) kationi so pozitivni in gredo vedno k katodi. Anioni imajo negativen naboj in gredo vedno k anodi. Na anodi se vedno spontano dogaja oksidacija, redukcija je na katodi.

K: Mg2++2e-→Mg˚

A: 2Cl-→Cl2˚ + 2e-

SUMARNA REDUKCIJA: Mg2+ +2 Cl- → Mg + Cl-

ŠTEVILO ELEKTRONOV: koliko se jih odda se jih mora tudi sprejet.Kaj pa če imamo raztopino MgCl2?Voda stopi v reakcijo namesto kovine, če je neplemenita.Na katodi se bo reducirala voda, magnezij ne pride v poštev.Če se voda reducira dobimo vodik.Cl je enostavni anijon in se oksidira ( J-, F-), če pa so zgrajeni anioni oksidira voda in dobimo kisik.

44. Eden od najbolj uporabljanih galvanskih členov je svinčev akumulator. Prikaži elektrodno reakcijo, ki se odvija v galvanskem členu in odgovori na sledeča vprašanja:

Kakšna je vloga žveplove kisline v akumulatorju?

Kdaj deluje akumulator kot galvanski člen in kdaj kot elektrolitska celica?

Kako kontroliramo izrabljenost posameznih celic akumulatorja?

b) elektrolitska celica;

- pretvarja- rabi zunanji vir energije za začetek elektrolize in da se začne električna energija pretvarjati v kemično

Galvanski člen

Je spontan redoks proces izvor toka energije.

45. Katere so bistvene razlike med elektrolitsko celico in galvanskim členom?

GALVANSKI ČLENI

Najprej imamo težnjo snovi, da se oksidira, nato pa reducira. Posledica tega je nek vir napetosti ( električnega toka).

Poskrbimo, da elektrone, ki jih ena snov oddaja, ulovimo, še predno pridejo na drugo stran. Elektroni lahko opravljajo neko delo predno pridejo od snovi na drugo stran, ki elektrone sprejema. To je bistvo galvanskih členov. Najprej imamo reakcijo, težnjo, da se ena snov oksidira, druga reducira in potem imamo posledično električni tok oz. napetost.

Da mi lahko elektrone ujamemo, proces oksidacije in redukcije vodimo ločeno v dveh prostorih. Če jih vodimo ločeno , oksidacijo in redukcijo imamo že galvanski člen.( cinkovo ploščo potunkamo v cinkovo sol, pa bakrovo ploščo potunkamo v bakrovo sol in če poskrbimo za sklenjen tokokrog, obe čaši povežemo z stekleno cevjo + žarnica)

Potencial, ki ga razvijemo je merilo za gonilno silo reakcije, ki v teh dveh polčlenihpoteka. (polčlena: cinkov,bakrov)Bol ko se neka zvrst oksidira, lažje odda elektrone in bolj intenzivno, če neka zvrst kaže tendenco, da bi se reducirala, da bi sprejemala elektrone. Večja je gonilna sila reakcije v tem sistemu, večji potencial tvori.V člene kombiniramo različne polčlene, od odvisnosti teh kombinacij, dobimo člene z različnimi napetostmi.

Solni most ( steklena cevka) je lahko tudi prepustna membrana. Važno je, da omogoča sklenjen tokokrog in da se ioni gibljejo iz leve na desno oz. desne na levo.

Cink se sprošča imamo vedno več kationov v raztopini. Ker se mora elektro nevtralnost raztopine ohraniti, so ti kationi na levi strani.Da se ohrani elektro nevtralnost raztopine, cinkovi ioni potujejo skozi solni most na drugo stran; če ne bi bilo kationov več kot anionov.Bakrovi iončki se izločajo iz raztopine kot elementarni baker in je kationov čedalje manj, anionov je pa preveč v raztopini. In da se ohrani elektro nevtralnost raztopine anioni potujejo iz desne na levo. Solni most omogoča transport ionov in s tem se ohrani elektro nevtralnost raztopin, na levi in na desni. Enostavno je tokokrog sklenjen.

Kaj se dogaja na elektrodah?Imamo namesto direktnega kontakta (elektroliza) ločen kontakt (galvanski člen), v ločenih posodah z členi in solnim mostom, ki skrbi za ohranitev elektro nevtralnosti raztopin.- Cink se oksidira, ploščica se raztaplja, na drugi strani se bakrovi ioni izločajo iz raztopine,

sprošča se elementarni baker in se elektroni porabljajo.Posledica teh reakcij je nabitje elektrod.

- Tam kjer se dogaja oksidacija je na plošči zelo veliko elektronov, zato je ANODA NEGATIVNO NABITA.

- Tam kjer se elektroni porabljajo je KATODA pozitivno nabita elektroda.

To je ravno obratno kot pri elektrolizni celici.

- Tam kjer je REDUKCIJA je katoda (+)

- Tam kjer je OKSIDACIJA je anoda (-)

Pri členih gre za spontanost. Najprej imamo reakcijo in posledično električni tok.

Kakšen potencial ima določen člen lahko zmerimo (z volmetrom)

Potencial lahko tudi izračunamo, če gre za standardne pogoje.Z meritvijo dobimo razliko potenciala katodnega in anodnega polčlena.

Primeri: svinčev akumulator, baterija

ELEKTROLITSKA CELICA

Elektroliza – pomeni nespontan redoks proces.Rabimo zunanji vir energije , ki nabije dve palici, potem pa se začne urejeno gibanje

ionov in reakcije ob elektrodah.

Kakšen je produkt je odvisno od tega ali imamo talino ali raztopino.

Če imamo raztopino imamo topilo in topljenec in lahko oba sodelujeta v reakciji.

Elektroliza bakrovega sulfata ( CuSO4)

- Elektrodi sta iz bakra- Anoda – elektroda se raztaplja- Katoda – elektroda se debeli

Uporaba - Z elektrolizo zaščitimo predmete- Z elektrolizo pridobivamo kovine in tudi nekovine- Galvanizacijo ( zlatenje, srebrenje, kromiranje…)

Redoks procesi potekajo neposredno v elektrolitcki celici.

Če dve elektrodi priklopimo na zunanji vir napetosti , zunanji izvor električne energije deluje kot nekakšna črpalka, ki prečrpava elektrone iz ene v drugo elektrodo. Posledično se ena nabije pozitivno, druga pa negativno. Dobimo urejeno gibanje ionov.

Kationi vedno potujejo k KATODI.

Anioni vedno potujejo k ANODI.

Vedno potujejo k elektrodi ki je nasprotno nabita.

Katoda (-)Anoda (+)

Kationi se na katodi REDUCIRAJO.

(zmanšanje oksidaciskega števila – sprejemanje elektronov)

Anioni se na anodi OKSIDIRAJO.( oddajo elektrone)

Elektroliza taline NaClCl anijoni so se ob anodi oksidirali (povečanje oksidaciskega števila)Na kationi se posledično reducirajo ( poveča se jim oksidacijsko število)

ANODA + : 2Cl- → Cl2 + 2e-

KATODA - : 2Na+ + 2e- → 2Na

SUMARNA REAKCIJA: 2Na+ + 2Cl- → 2Na + Cl2

Če imamo raztopino, ki ima še vodo, se tudi voda lahko udeležuje reakcij ob elektrodah. Če se na anodi zgodi oksidacija vode se sprošča kisik.Če se sprošča vodik je pa redukcija vode na katodi.

Pri elekrtolizi se električna energija pretvarja v kemično. Dokler ne nabijemo elektrod ni gibanja ionov in ni procesa.

46. Koliko mL 0,100 M raztopine klorovodikove kisline (HCl) potrebujemo za nevtralizacijo 10,0 mL 0,200 M raztopine kalijevega hidroksida (KOH)? Indikator?

(20 mL)RAVNOTEŽNA KONSTANTA JE 1014.

TO POMENI, DA JE VELIKO VEČ KOT 100, DA JE VELIKA TANDENCA.

KONCENTRACIJA KISLINE ck

Ck =0,1 M HCl

Vb = 10,0 Ml koh

Cb = 0,2 M

Vk= ?

HCl +KOH → H2O + KCl

KER DOBIMO VODO JE TO NEVTRALIZACIJA, DOBIMO PA ŠE SOL.

1mol kisline= 1 mol baze

Cb X Vb = Ck X Vk

Vk = (Cb x Vb) / Ck= 20 ml

47. Koliko mL 0, 10M raztopine natrijevega hidroksida (NaOH) potrebujemo za nevtralizacijo 15,0 mL 0,12 M raztopine žveplove(VI) kisline(H2SO4)?

48. Kemijska enačba reakcije!

(36 mL)

- NA EN MOL KISLINE DAMO DVAKRAT VEČ MOLOV, ZATO, DA BOMO DOBILI ISTO ŠTEVILO OH GRUP.

- NASTANEJO DVE VODI IN SOL.

1H2SO4 + 2 NaOH→2H2O+Na2SO4

- KAKO BI NAPISALI POGOJ ZA EKVIVALENTNO TOČKO?

MOLI KISLINE/MOLI BAZE = ½ → MOLI BAZE = 2 X MOL KISLINE

Cb X Vb = Ck X Vk

49. Navedi nekaj razlik v lastnostih plinov in tekočin!

Tekočine so :

- manj stisljive- večjo gostoto imajo- površinska napetost- imajo svoj volumen

- nimajo lastne oblike- prevzamejo obliko posode

Plini :

- nimajo svojega volumna- vedno zavzamejo cev prostor

Plini: nimajo prvotne oblike, njihova prostornina je prostornina prostora

Tekočina: ima definirano obliko in volumen

50. Kaj pomeni izraz normalni pogoji? Amoniak je plin ostrega vonja. ki se dobro topi v vodi. izračunaj gostoto amoniaka pri normalnih pogojih.

normalni pogoji T=273K in p=101,3kPa

M(NH3) =17 g/mol

ρ=P × MR× T

=¿0,75g/dm3(7,5 x 10-4 kg /dm3)

51. Plinska zmes vsebuje tri mole metana (CH4), štiri mole etana (C2H6) in pet molov propana (C3H8). Volumen plinske zmesi je 124,0 dm3 pri temperaturi 22°C. Izračunaj tlak plinske mešanice! Izračunaj tudi parcialni tlak metana v plinski mešanici.

(237,5 kPa; 59,4 kPa)

52. Napiši po dva primera ionskih spojin in kovalentnih spojin. Navedi nekaj najpomembnejše lastnosti obeh vrst spojin!

IONSKE SPOJINE: NaCl, CaCl2 pri sobni temperaturi so trdne, in imajo visoko tališče in

vrelišče ter prevajajo električni tok.

KOVALENTNE SPOJINE: CH4, NH3 ne prevajajo el. toka, imajo nizko tališče in vrelišče ter

so hlapne spojine.

53. Izračunaj, koliko toplote se sprosti pri popolnem sežigu 74,4 g heksana (C6H14), če je urejena kemijska enačba sledeča:

2C6H14(l) + 1902(g) 12CO2(g) + 14H2O(l) ∆H = -8389 k.J

Kako imenujemo pripravo za določanje kaloričnih vrednosti goriv/živil?

(3649 kJ)