084 - 00 sednica 0… · Web viewVr{eni isplati po osnov na dogovrni uslugi, za stru~no intelektualni uslugi {to gi ka`avte pred toa za anga`irawe na eksperti so dogovori na delo

084 - 00

PAGE

STENOGRAFSKI BELE[KI

od Prvoto prodolènie na Sedumdeset i pettata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odràna na 7.10.2009 godina

Sednicata se odrà vo Sobranieto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,34~asot.

Sednicata ja otvori i na nea pretsedava{e gospodinot Trajko Veqanoski, pretsedatel na Sobranieto na Republika Makedonija.

Trajko Veqanoski: Prodolùvame so rabota po Sedumdeset i pettata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija.

Pratenicite Andrej @ernovski, Imer Selmani, Ali Ahmeti, Teuta Arifi, Xemail Ja{ari, Ermira Mehmeti, Daut Rexepi, Hristina Run~eva, Fiat Canovski, Arben Xaferi, Menduh Ta~i, Imer Aliu, Sadije Iljazi, Meraq Uzeiri Ferati me izvestija deka se spre~eni da prisustvuvaat na sednicata.

Prodolùvame po prva to~ka - Dopolnet predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina - vtoro ~itawe.

Prodolùvame so op{tiot pretres po Dopolnetiot predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na buxetot na Republika Makedonija za 2009 godina - vtoro ~itawe.

Ima zbor gospodinot Zimberi Abedin, povelete.

Abedin Zimberi: Po~ituvani pratenici, po~ituvan ministrie.

Nie kako pratenici Demokracija e re, vo tekot na ovoj period koga e podnesen buxetot sme se obiduvale preku licata koi {to se tokmu vo ovaa oblast stru~waci, od razli~ni oblasti, sme gi pra{uvale i sme se obidele od niv da izvle~eme nekolku zabele{ki vo odnos na buxetot koj {to vsu{nost vo odnos na rebalansot na buxetot i jas li~no se obidov vo nekolku to~ki da izvadam nekoi raboti za koi {to mislam deka ne se vo red so ovoj rebalans za 2009 godina. Realno ima tolku mnogu zabele{ki {to navistina ne znam dali }e imam vreme da gi kaàm site me|utoa, sepak }e se obidam vo kratki crti da sumiram nekolku zabelki za nekoi to~ki za koi {to mislam deka imame zabele{ki i realno od seto ova {to nie sme go zabeleàle i sme go analizirale, sme uvidele deka ovoj rebalans na buxetot, imam pravo da govoram za celoto naselenie na Republika Makedonija, e {teten za celoto naselenie me|utoa konkretno za Albanskoto naselenie vo Makedonija, e katasrofalen rebalans.

Takov e, zasnovaj}i se na podatocite {to gi imame, po~nuvaj}i do Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot Ramkoven Dogovor za {to i na Komisija sme kaàle, sme dale zabele{ki nekolku pati i mislewa na{i. Zna~i, namesto da se dodadat sredstva i kolku {to e mo`no pobrzo se sprovede i da se zaokruì ovoj Ohridski Ramkoven Dogovor preki pravi~na i soodvetna zastapenost vo Republika Makedonija, tokmu naprotiv ovie sredstva se reduciraat za nekade od okolu 80 milioni, za {to realno ne znam zo{to e dojdeno do ovoj vi{ok na sredstva, zatoa {to se gleda jasno deka ovoj Sekretarijat ili ne funkcioniral kako {to treba ili pak ne go sprovel toa {to go vetil na gra|anite ili pak toa {to go ima kako obvrska da go sprovede.

Zatoa {to nie smetame deka vo tekot na ovoj period do kolku DUI se fali deka ima vraboteno nad 1000 lica treba da mu bide jasno na DUI deka VMRO ima vraboteno nad 10 iljadi lica. Zna~i, do kolku vaka se prodolì so rabota nikoga{ nema da se postigne procnetot na Albancite da bide soodveten i proporocionalen kako {to predvideno so Ohridskiot ramkoven dogovor. I vo tekot na donesuvaweto na Zakonot za dràvni slu`benici imavme zakonski zabele{ki so koi {to sakavme da vneseme za{titen mehanizam za dràvnite slu`benici koi se primat na rabota vo dràvnata administracija. Me|utoa, za àl, ne naidovme na soglasnost vo soodvetnite ministerstva ili pak konkretno vo partijata VMRO DPMNE zaedno so partnerot DUI.

I {to e u{te posme{no, ovaa godina vo tekot na praznuvaweto na 13 avgust denot na potpi{uvaweto na Ohridskiot Ramkoven Dogovor be{e tolku sme{no {to be{e dadena izjava deka se izgubeni dokumentite za ovoj Ohridski ramkoven dogovor. Zna~i ne{to {to e mnogu sme{no, jasno pokaùva ovaa Vlada deka ne e podgovtena ovoj istoriski dogovor da go podrì ili da go realizira i implementira taka kako {to e napi{an.

Sega malku }e pominam malku kaj Ministerstvoto za obrazovanie iako pred da se napravi rebalansot na buxetot be{e predvideno eden iznos, sega so amandmanite se dodavaat navodno u{te 15 milioni. Me|utoa povtorno toa e mal iznos za da moè Tetovskiot univerzitet da gi realizira site potrebi {to gi ima, imaj}i predvid deka sekoja godina ovoj Univerzitet ima i disperzirawe na fakultetite po gradovite kade {to ima potreba. Me|utoa sekade naiduva na problem vo odnos na objekti, kabineti vo odnos na drugi raboti i nie sme uspeale da izvadime eden procent od site univerziteti za toa kolku sekoj univerzitet dobiva korist i sredstva.

Zna~i Univerzitetot "Kiril i Metodij" tro{i 831 evro po student, bitolskiot Univerzitet tro{i 723 evra, [tip iljada {esto i ne{to evra, dodeka Tetovskiot samo 300 evra po student. Ne znam {to da se kaè za ova osven diskriminirawe, ne znam kakov drug termin da koristam.

Me|utoa jasno se gleda, koga }e se soberat ovie tri univerziteti so sredstvata {to gi poseduvaat i sredstvata {to gi poseduva Tetovskiot univerzitet, jas slobodno moàm da kaàm deka se pomalku od 6% od sredstvata {to se za drugite univerziteti.

Se obidov da izvadam u{te eden procent po student, vsu{nost po u~enicite vo osnovno u~ili{te. Ako napravam analiza na osnovnoto u~ili{te vo selo Slup~ane i edno osnovno u~ili{te vo Kumanovo, kade {to po u~enik vo osnovnoto u~ili{te vo selo Sklup~ane se tro{at 63 evra, a po u~enik Makedonec vo Kumanovo se tro{at 132 evra. Zna~i dva pati pove}e se tro{i za eden u~enik Makedonec, a pomalku za u~enik Albanec vo Slup~ane. Koga se ima predvid vo toa u~ili{te vo Slupa~ne kakvi uslovi ima, a kakvi uslovi ima vo u~ili{teto vo Kumanovo, slobodno moème da kaème deka ova e katastrofa plus zatoa ovie u~ili{ta vo Slup~ane ili pak ruralnite op{tini, kaj niv ne postoi ni eden kabinet, nitu edna sportska sala, nitu voda za piewe, nitu centralno greewe ili bilo {to. Zna~i, do kolku se sporedat bogatstvata {to gi imaat osnovnite u~ili{ta Slup~ane i Kumanovo, nula e zna~i.

U{te edna zabele{ka za u~enicite od srednite u~ili{ta vo Kumanovo. Zna~i site Albanci imaat mnogu pove}e paralelki otkolku {to imaat Makedoncite vo Kumanovo, me|utoa sepak rakovodtsvoto e makedonsko, a albanskite u~ili{ta se samo disperzirani paralelki so po eden rakovoditel na smena, bez uslovi za nastava,kabineti i razlikata me|u u~enicite koi u~at vo makedonskite paralelki, vo sekoj klas ima okolu 29 u~enici, dodeka pak vo srednite u~ili{ta koi {to se albanski i disperzirani se po 42 u~enika vo paralelka. Zna~i, se gleda kakvi uslovi imaat Makedoncite, kakvi Albancite, a da ne govoram vo drugiot del {to gi istaknav za {kolskite objekti, sportskite sali ili pak kabinetite koi {to voop{to ne postojat.

Ima mnogu da se kaè i vo odnos na gradeweto na osnovnite u~ili{ta ili pak rekonstrukcijata na osnovnite u~ili{ta zatoa {to sredstvata se namaluvaat ili se reduciraat nasekade. Potoa sredstvata za gradeweto na sportskite sali od 90 milioni se namaluvaat na 28 milioni, a be{e predvideno da se izgradat nekolku sportski sali. Tie do den denes na se gradat, sredstvata se skratuvaat i navistina e nejasno zo{to se deluva vaka.

Potoa gradeweto na srednite u~ili{ta. I tuka od 116 milioni denari se izdvojuvaat samo 9 milioni denari. Ili pak ogromen minus za gradeweto na srednite u~ili{ta imaj}i vo predvid deka u~ili{te e zadolìtelno, a sekade nedostasuvaat obejkti za sredni u~ili{ta i namesto ovoj iznos da se zgolemi sega se namaluva na eden mal iznos koj nitu odblisku nema da go moè da gi pokriva potrebite ili baraweto na albanskoto naselenie. Vo odnos na srednite u~ili{ta zatoa {to znaeme kolku u~enici zavr{uvaat osnovno u~ili{te me|utoa koga }e dojde vreme da se zapi{at vo srednite u~ili{ta, nedostasuvaat objekti, nedostasuvaat otvarawe novi paralelki. Do den denes imame problemi sekade. Sekoj den albanskite u~enici protestiraat, imaat problemi pri upis i mnogu deca ostanale po nivnite domovi zatoa {to ne uspeale da se zapi{at vo sredno obrazovanie. I ima u{te mnogu da se zboruva me|utoa kaàv }e se obidam da bidam kolku {to moàm pokratok po ovaa to~ka.

Sega }e pominam malku i kaj Ministerstvoto za kultura. Vo tekot na raspravata na Komisijata za finansirawe i buxet sme podnele okolu 87 amandmani koi {to bea celosni barawa za gradewe na vodovodni mreì, kanalazacioni mreì ili pak raboti koi {to se elementarni za egzistencijata na ~ovekot.

Mnogu pati sum istaknal do sega na ovaa govornica i postojano }e prodolàm ova da go kaùvam. Od mestoto od kade {to doa|am od op{tina Lipkovo, Ara~inovo i ovie delovi, golem sram e {to vo 21 vek seu{te nemaat pitka voda. Seu{te lu|eto polnat voda od bunari i 5 metri ponatamu im se septi~kite jami. [to zna~i postojano kruì ne~istata voda i taa voda {to se pie od bunarite ne se znae dali e ~ista i od den na den ima se pogolem broj na infektivni bolesti. I ovaa sostojba e alarmatna vo ovaa op{tina i vo tekot na site tie 87 amandmani Vladata voop{to nema{e ~uvstvo da dodeli sredstva barem za proektite koi {to se vo proces na realizicija. Ne govorime za novi objekti tuku za tie {to se vo faza na gradewe. Ne se ima{e ~uvstvo barem da se zaokruàt za da dobie vodovod i kanalizacija za tie mesta. Me|utoa, za àl, so krevaweto na rakata protiv se pridruìja nekoi pratenici od DUI i mnogu se razo~arav od istoto, zatoa {to tie doa|aat od toj region i od taa kriza vo toj region vsu{nost i denes stanaa pratenici i pak se na vlast i navistina e ova bolno.

Koalicionot partner DUI ne znam kako ne najde pri~ina i opravdanie da realizira barem eden proekt od ovie op{tini Lipkovo, Ara~inovo ili nekoi drugi ili pak sekoga{ se ~eka gradona~alnikot na ovie op{tini da bara drugi fondovi, da bara drugi na~ini za realizacija na proektite. Toa e navistina bolno ako se ima predvid deka se dodeluvaat sredstva za Ministerstvoto za kultura vo iznos od nekoi isklu~itelno enormni iznosi. Ne sum protiv kulturata, me|utoa rabotite treba da se vodat po red.

Nie sega ne moème da dademe sredstva za peewe na pesni, a stomakot da ni bide prazen. Vie ne moète da go zamislite toa {to vo op{tina Lipkovo, lu|eto patat za leb. Neve~er im e strav da se vra}aat vo svoite domovi zatoa {to gi gledaat svoite deca koi se gladni. Vie ova navistina ne moète da go zamislite, deka do den denes ve}e 8 godini od konflikot navamu govoram za ova i ne se najde mo`nost barem eden minister ili eden premier koj pak koj {to se narekuva premier na celata dràva da odi vo toj region i da go poseti toa naselenie, da vidi vo kakva sostojba e. Zna~i, nikoga{ ne e ponudena pomo{, tuku naprotiv sekoga{ se nudele povredi, velej}i deka e toa krizen region. Sigurno deka e krizen region koga lu|eto nemaat nitu za leb. Normalno e krizen region koga lu|eto imaat problemi od elementarna priroda. I sram e vo ovoj 21 vek se u{te da imame problemi od aspekt na vodovodni mreì, kanalizacioni mreì i drugi elementi koi {to se elementarni za ìvotot na lu|eto.

I tuka edna zabele{ka imam kaj finansiraweto vo oblastite vo kulturata. Za muzika i umetnosti se odvojuvaat 915 iljadi denari. Zna~i, ~etiri i pol pati pove}e od Univerzitetot vo Tetovo koj {to ima 13 iljadi studenti. Presmetajte kakvi sredstva se izdvojuvaat za ovaa stavka i ako se sporedi so sredstvata {to se dodeluvaat za investiciite koi {to se prepotrebni za lu|eto od regionot od kaj {to doa|am jas. I sekoj moè da govori za regionot od kaj {to doa|a i da govori za problemite od tamu, zatoa {to jas se obiduvam da go prestavam naselenieto a ne Vladata.

Eden den ima|e reakcija od pratenik od DUI deka jas ne moàm da glasam protiv Vladata. Zna~i, glasa{ protiv edno barawe na eden svoj glasa~, a ne glasa{ zatoa {to ne saka{ dagi naru{i{ odnosite so Vladata, {to ne e vo red.

Mislam deka dodeka go pretstavuvam naselenieto, vo Vladata odam jas za da go pretstavam naselenieto, a ne Vladata da ja pretstavuvam od druga strana. Ne{to {to navistina e bolno i ne znam zo{to pratenicite od DUI koi {to se prisutni vo site komisii, i site ministri vo resorite kaj {to se zo{to ne reagiraat i ne uporni pri nivnite barawa. Zna~i navistina ste dobile glas i koga naselenieto vo go dade glasot jas toga{ toa go po~ituvav, me|utoa nikoga{ ne moàm da se soglasam so toa deka od den na den se pove}e go potcenuvate toj glas na naselenieto.

]e istaknam deka imame 11 ministri Makedonci koi {to koristat po pol minister se izdovuvaat po 5,090 milioni denari., a po minister Albanec koj {to e vo Vladata ima 684 milioni denari. Zna~i videte kakva sporedba, kakva razlika imaat ministrite Makedonci i ministrite Albanci vo Vladata. Ako se zeme procentot }e vidite deka razlikata e ogromna. Tuka ne se opfateni direkciite, agenciite koi {to realno ostanuvaat nezavisni i vo nitu edna direkcija Albancite ili pak vo nitu edna agencija ALbancite ne koristat nitu edno sredstvo.

Do kolku se izvadi i toj procent }e izleze deka Albancite vo Republika Makedonija od dràvniot buxet koristat samo 3,8% od toj buxet. Jas ne baram ni{to pove}e da u~estuvam vo buxetot, zna~i ne baram ni{to od Makedoncite, tuku go baram mojot del kako rezultat na procentot {to go imame 23%. Samo toa da go iskoristime, toga{ }e bideme relaksirani, }e imame komocija, i sekoj }e se ~uvstvuvam lojalen kon ovaa dràva.

So odlukite {to gi nosi ovaa Vlada i ovoj premier koj {to so ovie problemite {to gi nosi na Albancite od den na den nastojuva da gi osiroma{uva. I ova go davam do znaewe na ovaa govornica deka Makedonija ja vodite vo kolaps ili pak kon uni{tuvawe na ovaa dràva i nie Albancite ne go sakame voop{to. Ova go kaàm go kaùvam so celosna iskrenost.

Ovie dejstivija na Vladata na ovoj na~in go vodat naselenieto kon edno vostanie i potoa lu|eto nema da moème da gi spre~ime ili pak da obrazloìme zatoa {to sme go napravile ova ili pak utre }e go napravime ona i da gi spre~ime. Ne veruvate deka celo vreme kaj narodot ne{to vrie. Lu|eto imaat problemi. Dali se dodeluvaat sredstva za kulturata 995 milioni denari i ova e navistina ludilo. Ne govoram za drugi raboti {to sum gi spomal nekolku pati za fontani, za spomenici vo centarot se izdvojuvaat sredstva a vamu nema pitka voda vo op{tinata od kade doa|am. Mislam deka ova ne e normalno i ne znam kako kolegite od DUI barem malku ne go krevaat glasot.Zatoa {to ova e navistina bolno.

Jas ne znam so kakov lik i obraz }e izlezete pred gra|anite i glasa~ite i da go barate nivniot glas. Jas ne velam deka ste nesposobni, deka ne ste lu|e, me|utoa realno vie spiete. Realno od seto toa {to kaàv do kolku imate argumenti izlezete, demantirajte me, }e sedneme zaedno i }e ja analizirame u{te podetalno i }e vidime deka ima i drugi raboti {to jas tuka ne sum gi kaàl.

Od seto ova {to go kaàv rekov deka ima mnogu da se kaè, imame minister za lokalna samouprava i tuka se skratuvaat sredstvata.

Imaj}i predvid kakvi ruralni op{tini imame i kolku se tie siroma{ni, slabi, zna~i kolku }e se razvivaat tie op{tini preku nekoi sredstva {to treba da im se dodelat na tie op{tini. Zna~i, imame op{tini koi {to u{te ne moàt da preminat vo vtorata faza na realizacijata i ova e sram. Posle kolku godini se obiduvame da rabotime ne{to, me|utoa op{tinite se blokirani zatoa {to poradi nedostatokot na sredstva ne moàt da gi zavr{at rabotite i da odat napred. Ne znam, i tuka kaj Biroto za razvoj imame minus 23 milioni denari, Ministerstvoto za trud i socijalna politika ima mnogu drugi raboti {to treba da gi zavr{i. Ne znam vie od DUI àlam {to Ali Ahmeti ne e tuka da gi slu{ne ovie raboti zatoa {to sigurno ne e informiran za site ovie podatoci {to gi kaàv jas, ne znam dali e informiran, no dokolku be{e ovde i gi slu{ne{e ovie raboti sigurno na Gruevski }e mu re~e{e dogledawe. Na krajot na krai{tata i site pratenici da mu kaàt na mandatot pratenik dogledawe. Jas sum prviot koj }e go podnesam toj otkaz zatoa {to ne gi realiziram pravata na Albancite.

Trajko Veqanoski: Za replika e prijaven gospodinot Neziri Safet, povelete.

Safet Neziri: Blagodaram po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvan kolega Zumberi.

So eden del od va{ite zabele{ki ili kritiki vo nasoka na toa {to vie diskutiravte posebno vo delot na u~ili{nata infrastruktura i op{tinskata infrastruktura e ne{to duro vo op{tina Lipkovo i po{iroko vo eden golem del se soglasuvam so va{ite zabele{ki, no so drugiot del od va{eto izlagawe ne moàm da se soglasam so politi~kiot del i posebno vo delot kade vr{ite elaborat ili analiza na finansiskite sredstva i na krajot mislam deka tie finansiski sredstva se sme{ni od va{a strana. Se ~udam kako moè da napravite edna ocenka i procentite na finsnsiskite sredstva spored ministrite, mislam deka nema osnova i sodrìna toa {to go kaàvte vie i drugiot del vo podeluvaweto na finansiskite sredstva sekoj pratenik, sekoj gra|anin znae deka rebalansot se vr{i poradi pri~ina vo tie ministerstva sredstvata {to se ostanati bez ostvaruvawe spored nivnite proekti koi gi imaat izgotveno i ne bile vo sostojba da gi realiziraat tie finansiski sredstva gi povlekuvaat ili im se skratuvaat i posle im se vr{i preraspredelba na istite srestva spored potreba. Ne moè da bidat istite finansiski sredstva kako {to se predviduvaat za idnata godina tolku finansiski sredstva da se dodelat isto tolku sredstva za trite meseci preostanati do krajot na godinata, do krajot na 2009. Od ovaa logika se podrazbira deka ne e logi~no ako na primer 50 milioni denari za edno ministerstvo za edna stapka ili za nekoja programa za celata godina istite finansiski sretstva da se pregledat i za trite naredni meseci. Vie znaete kako odi postapkata na tenderirawe, na konkursi, na razni proekti, pominuvaat eden ili dva meseci i nema mo`nosti nitu tehni~ki mo`nosti nitu od stru~en aspekt da se realizira nekoj proekt za tri meseci. I od ovaa logika mislam deka ne e vo red da se frla zabuna vrz naselenieto. Vo odnos na drugiot del, na u~ili{nata infrastruktura se soglasuvam so va{eto izlagawe posebno vo rurarniot del i vo albanskiot del u~ili{tata se vo beda, golem broj u~enici, te{ki uslovi za u~ewe, kompjuterizacijata e neizvr{ena, imame nedostatok na u~ebnici, ne znam dali go spomnavte toa vo tie vo osnovnite i sredni u~ili{ta vo op{tina Lipkovo.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Za kontra replika gospodinot Zumberi Abedin, povelete.

Abedein Zumberi: Po~ituvan Safet, fakt e {to vie sepak priznavte del od va{ata vina, me|utoa ne ja priznavate i drugata vina zatoa {to samite istaknavte deka poradi nedostatok na sposobnost ili pak ne{to drugo ne uspeale da gi realiziraat ili da gi potro{at tie sredstva koi {to sega se povlekuvaat. Jas bi se soglasil so vas dokolku vo onie proekti koi {to se ve}e vo proces, barem vo tie proekti vie da ste ostavile sredstva. No vie ste gi povlekle tie sredstva i imalo da re~eme kanalizaciona mreà, vie ste gi povlekle tie sredstva. Imalo za vodovodna mreà, vie ste gi povlekle tie sredstva. Za toa govoram, ne govoram za novi proekti zatoa {to treba da ima, }e te~e dolga procedura do realizacija na proekti i drugi raboti. Zna~i problemot e za toi {to se ve}e vo izgradba, a vie ste gi prekinale.


Za replika gospodinot Hani Tahir, povelete.

Tahir Hani: Blagodaram po~ituvan pretsedatele, po~ituvani kolegi pratenici.

Sakam da mu repliciram na kolegata Abedin Zumberi i vo nekolku negovi izlagawa, konstatacii. Sakam da go naglasam faktot deka vo Sekretarijatot za implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor od toa {to se predvideni vo ovoj Sekretarijat od gospodinot Ademi od delot na pravi~nata i soodvetna zastapenost na Albancite, ova cel na vrabotuvaweto vo Sekretarijatot e ispolnet i za ovaa kalendarska godina imame pribli`no 1200 vraboteni i so tie {to }e se vrabotat so posledniot ~etvrt konkurs kade }e se predvidat da se vrabotat 400 novi vrabotuvawa vo dràvnata administracija koi se del od ispolnuvaweto na programata na Sekretarijatot za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor. I vo ovaa nasoka sigurno dokolku ima vi{ok na finansiski sredstva koi se planirani, no ne moàt da se realiziraat }e se vratat vo Buxetot i samo vo ovoj segment imame skratuvawe.

[to se odnesuva do Buxetot na rebalansot za 2009 godina nie treba da podvle~eme deka Republika Makedonija se soo~uva so finansiska svetska kriza i kako rezultat na ova imam i vtor rebalans na Buxetot pri {to imame skratuvawe na finansiski sredstva vo mnogu stavki i vo mnogu ministerstva. I ova e kako rezultat na edna kriza koja ne ja zapostavuva nitu Republika Makedonija bez da ja po~ustvuvame ovaa svetska kriza.

Vo odnos na investiciite na DUT vo odnos so drugite univerziteti vo Republika Makedonija sakam da go podlve~am faktot deka so vtoriot rebalans na Buxetot imavme dogovor i dodelivme finansiski sredstva od 20 milioni denari i ovie finansiski sredstva se nameneti za novite vrabotuvawa vo DUT kapitalni investicii i tekovni tro{oci. No vo ovaa nasoka vo odnos na DUT sakam da podvle~am deka imavme razbirawe i so prviot rebalans za 2009 dodelivme golem iznos na finansiski sredstva za izgradba na centarot za dijagnostika vo bolnicata vo koj centar }e go koristat studentite i u~enicite od Srednoto medicinsko u~ili{te vo Tetovo i site Albanci vo Republika Makedonija.

Vo taa nasoka sakam da re~am deka postignavme uspeh {to napravivme disperzija na mnogu fakulteti na DUT vo Kumanovo, Skopje, Struga i Ki~evo {to }e bide dobra mo`nost gra|anite Albanci da imaat {to pove}e visoko obrazovanie.

Trajko Veqanoski: Za kontra replika se javi gospodinot Abedin Zimberi, povelete.

Abedin Zimberi: Gospodine Tahir Hani ne znam zo{to nikoga{ koga zboruvate kolku Albanci ste vrabotile vo javnata adminstracija vo tekot na edna godina, kolku ~lenovi na DUI ste vrabotile zatoa {to stanuva normalno vo Republika Makedonija, sekoga{ tie {to se na vlast tie da imaat pravo da vrabotuvaat. Sekoga{ go istaknuvate brojot kolku ~lenovi na DUI ste vrabotile, me|utoa ne kaùvate nikoga{ kolku ~lenovi na VMRO ste vrabotile.

Koga }e se presmeta kolku ~lenovi od VMRO se vraboteni, kolku Albanci, toga{ }e vidite vo kakva sostojba si i kade odi{.

Nikoga{ ne mi dava{ odgovor koga govori{, dobieni sredstva za DUT, me|utoa nema{ predvid deka sredstva se dadeni i vo [tipskiot univerzitet i vo Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij. Nikoga{ ne kaùvate kolku sredsta se dadeni po glava na student vo [tip, a kolku po glava na student vo Tetovo. Tuka jas baram ramnopravnost. Ne sakam da potcenuvam nekoj da ima pove}e ili pomalku.


Za zbor e javena i ima zbor gospo|a Ivanova Cvetanka, povelete.

Cvetanka Ivanova: Blagodaram gospodine pretsedatele.

Po~ituvani malku prisutni kolegi pratenici, po~ituvan gospodine minister,

V~era opozicijata na Republika Makedonija i javnosta na Republika Makedonija i javnosta na Republika Makedonija ne dobija odgovor od vas za mnogu o~ekuvanite pra{awa koi {to gi postavuvaa.

Po~ituvan gospodine minister,

V~era opozicijata ne vi go pobara va{eto ekspoze da vidi kako odgovorivte na pra{awata koi {to gi ti{tat gra|anite na Republika Makedonija, zatoa {to vsu{nost vie i ni{to ne odgovorivte ona {to treba{e da go napravite. V~era ostana pokusa i javnosta za odgovor na pra{awata dali e ova vistinskiot vtor po red rebalans {to }e i pomogne na Republika Makedonija, na gra|anite na Republika Makedonija za izlez od te{kata situacija, dali nudi merki za pomo{ na site onie koi {to }e se najdat pod udar na te{kata kriza koja {to e vo Republika Makedonija i na krajot na krai{tata dali ovoj rebalans e posleden rebalans vo redot na rebalansi koi {to za volja na vistinata na po~etokot koga se donesuva{e Buxetot na Republika Makedonija toga{ be{e drug minister, tvrde{e deka e vistinskiot Buxet za 2009 godina na Republika Makedonija.

Ostana vo javnosta grubata stvarnost koja {to del od pratenicite od parlamentarnoto mnozinstvo sakaa so pozitivni diskusii da ja razubavat, ostana stvarnosta deka ovoj Buxet e nedomakinski Buxet, ovoj Buxet ne vodi smetka za nikoj vo Republika Makedonija, nitu za stopanstvo, nitu za zemjodelie, nitu za rabotnici, nitu za gra|anite, tuku edinstveno vodi smetka Vladata za onie koi {to se na klu~nite pozicii da gi odràt sopstvenite rejtinzi, da pravat rozova slika pred gra|anite za da moàt kolku {to e mo`no podolgo da gi dràt vo takva situacija za da moàt da vladeat i za da moàt nenamenski da gi tro{at parite koi {to od grbot gi odeluva siroma{niot stopanstvenik, gra|anin, zemjodelec vo Republika Makedonija.

Nema da zboruvame napamet samo }e kaème deka edno e ona {to zboruvate deka se prioriteti, a drugo e ona {to pravite so Buxetot na Republika Makedonija odnosno so rebalansot. Vikate deka prioriteti vi se reformi vo sudstvoto, skratuvate ogromni sredstva so rebalansot od sudstvoto. Vikate deka prioritet vi e evrointegracijata, skratuvate ogromni sredstva vo Sekretarijatot za evropski pra{awa.

Najmnogu od se ministerot, odnosno premierot slikaj}i se vo razni naseleni mesta niz dràvata sekojdnevno jas ne znam navistina kako uspeva toa da go napravi, sigurno ne vleguva ve}e vo kabinetot da sraboti ne{to za gra|anite na Republika Makedonija zatoa {to ve}e najva`no od se mu e rejtingot, vetuva merki za namaluvawe na siroma{tijata, a ja namaluva stapkata vo delot koj {to se odnesuva na borbata protiv siroma{tijata, a veruvajte gospodine minister, siroma{tijata ~uka na mnogu vrati vo Republika Makedonija. Vie moèbi ìveete vo nekoj drug svet, izlezete na ulica i videte deka se pove}e se lu|eto koi {to brkaat po kontinerite. Republika Makedonija nasproti ona {to vie sakate da go pokaète e poleka stanuva Republika na gra|ani koi {to se pove}e moète da gi sretnete pred kontinerite. I nema mnogu da ~itam bidej}i rebalansot na Buxetot e pred site moàt da go vidat i moàt da donesat zaklu~ok.

Po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvan gospodine minister, so ovoj rebalans vie ne samo {to pokaùvate deka 2009 godina so Buxetot pogre{no ste ja predvidele situacijata, pogre{no ste planirale. Vie sega pokaùvate i edna rabota, deka ova e ve}e porast na populizmot, no pred se i nad se, za mene, za opozicijata, za gra|anite na Republika Makedonija ova e po~etok na padot na maskata za ~esnost na Vladata na Republika Makedonija i voda~ot Nikola Gruevski. Nekoj od kolegite od opozicijata v~era kaà deka nie od opozicijata vo na{ite govori se sluìme odnosno ne se sluìme so fakti tuku si diskutirame samo da pravime napad i da {irime laga ili na krajot na krai{tata eden kaà duri i za se {to se slu~uva vo Republika Makedonija i duri i posle tri godini vladeewe e vinoven SDSM.

Jas sega za da ne bidam obvineta deka zboruvam bez fakti, a od deneska moja zada~a i zada~a na opozicijata e poleka so fakti da ja uriva maskata na ~esnost na premierot Gruevski i site onie koi {to mu se vo timot. Za toa imame dokazi. Eve go revizorskiot izve{taj za Vladata na Republika Makedonija za raboteweto na Vladata na Republika Makedonija vo 2008 godina i za da ne bidam obvineta kako v~era {to be{e vedna{ so iten pres obvinet mojot kolega Jani Makraduli deka ja zloupotrebil govornicata, iskaàl nevistini deka Vladata nenamenski potro{ila 3,2 milioni evra jas }e ~itam samo delovi od izve{tajot ne zaradi toa deka vie ne go znaete, vie dobro go znaete, no da kaàm na javnosta {to Vladata vo 2008 godina srabotila i zo{to ovaa Vlada ne treba vo idnina da go nosi epitetot onaka kako {to saka da se prikaè deka e ~esna.

Prvo }e po~nam od privremenite vrabotuvawa ili vo navodnici kaàno partiskite vrabotuvawa vo dràvnata administracija i vo javnata administracija vo Republika Makedonija. Taa slika e nasekade. Vladata vo 2008 godina, a toa se slu~uvalo isto taka i vo 2007 godina, pove}e od 30% od licata koi izvr{uvaat rabotni zada~i vo Generalniot sekretar se angaìrani preku privremeni vrabotuvawa preku Agencijata za privremeni vrabotuvawa. I videte ~udo, edna e vo site dràvni i javni institucii Agencija koja {to vrabotuva privremeno. Toa e Agencijata "Prospekt" Prilep. Jas mislam deka ova e edna golema perilnica na pari ili ovaa Agencija za privremeni vrabotuvawa e partiska agencija vo delot na vrabotuvawata kade {to Vladata na eden suptilen na~in na ~elo so premierot zo{to toj ne moè da kaè kako za enciklopedijata deka ne znae, deka zaedno perat pari. Istoto se slu~uva i vo Carinata. Na Carina sega samo dve firmi na site grani~ni premini se glavni ili moàt da vr{at carinska dejnost. Ne moète ve}e da se kitite so ~est.

Ponatamu, so dogovor za angaìrawe, bile angaìrani 46 lica koi rabotele, videte kolku e dovitliva na{ata Vlada, rabotele po internet kafuliwa za da go promoviraat proektot Makedonija zemja na informati~ari. I tuka se potro{eni ogromni sredstva, a pokasno koga }e se zadràm kaj edno drugo Ministerstvo kade {to isto taka go sledi na~inot na rabotewe na Vladata }e vidite kolku pari se potro{eni.

Nenamenski se potro{eni i vo Vladata 200 iljadi evra za ugostitelski uslugi vo Sekretarijatot na Vladata.

Za vtorostepenite vladini komisii, vo Vladata se potro{eni 150 iljdi evra nenamenski, i dràvniot revizor konstatira deka imalo ispla}awe nadomestok na ~lenovi koi ne re{ile, zamislete, nitu eden edinstven predmet. A tie ~lenovi bile postavuvani kako ~lenovi na ovie komisii od strana na Vladata, na sednici, bez prethodna procedura, zatoa {to normalno, treba da ispolnuvaat odreden kriterium, a toa e da se ~lenovi ili istaknati ~lenovi na VMRO DPMNE.

Sega odime na istro{eni i nenamenski sredstva, vo delot {to se odnesuva na transferi do Zdruènie n a gra|ani i fondacii. E, tuka leì zajakot.

Potro{eni se 250 iljadi evra za finansirawe na Zdruènija na gra|ani, nadvor od procedura, za zdruènija na gra|ani i fondacii koi, sekako deka ne treba da pogoduvate, kogo poddrùvaat ili barem site da ne gi obvinime, vo pogolem del, kogo poddrùvaat vo ovoj period. Zna~i mediumi, nevladin sektor, nenamensko tro{ewe, partisko vrabotuvawe i slikata za Republika Makedonija e toptan.

Odime kon kampawite, reklamite na Vladata na Republika Makedonija. Samo za dve kampawi "Zgolemuvawe na po~itta i tolerancijata me|u lu|eto", so koja {to mnogu ne se proslavi ovaa Vlada, zatoa {to sekojdnevno ni izmisluva nekoj konflikt me|u nekogo i "Promocija na zna~eweto na semejstvoto". 920 iljadi evra potro{eni nenamenski. A, zamislete samo kolku kampawi gledame. Ova se samo dve kampawi.

Povtorno, ova ne go kaùvam za vas. Vie site go znaete. Go kaùvam i za ste~ajnite rabotnici i branitelite i zemjodelcite koi rabotat grozje a ne im se otkupuva i site onie koi se vo te{ka materijalna sostojba, da vidat kako ovaa Vlada, pod maskata na ~esnosta im gi sobira parite, so sekakvi kazni, duri i poradi palewe na ogin vo nivniot dvor, a eve kako lesno Vladata gi tro{i ovie te{ko zaraboteni pari.

Za angaìrawe na doma{ni eksperti, ne e mnogu golema sumata, 20 iljadi evra, no i tie bile nezakonski potro{eni. I, ako go vidite ovoj grafikon tuka, }e vidite deka za kapitalni rashodi, koi treba da bidat najgolemi, Vladata potro{ila samo 1%, a seto ostanato e za stoki, uslugi, mebel i ne znam {to, toa {to postojano kako opozicija go kritikuvame.

E sega, dali ova e fakt? Dali e ova dokaz? Ova e dokaz, ova e dokument od najpovikan organ vo dràvata.

E, gospodine ministre, vie ste ~uvar na kasata na Republika Makedonija. Premierot Gruevski i vie po nego treba da dadete odgovor na pra{awata {to vi gi dostavuva Dràvniot zavod za revizija preku ovoj izve{taj, a so toa i pra{awata {to vi gi postavuvaat opozicijata i narodot, gra|anite na Republika Makedonija.

Sega jas, bidej}i sum pravnik po vokacija, nemam vreme site ministerstva da gi pominam, zatoa {to se ogromni sredstvata {to se potro{eni nenamenski, sakam da se zadràm samo na Ministerstvoto za prvda, {to pak e eden od rekorderite na nenamensko potro{eni sredstva.

Povtorno nema da koristam drugi izvori, tuku }e go koristam najpovikaniot izvor, Izve{tajot na Dràvniot zavod za revizija. I tuka, povtorno po~nuva od angaìrawe na isplateni sredstva za angaìrawe na lica vremeno vraboteni. Toa se 158 iljadi evra vo 2008 godina i povtorno angaìrani i isplateni ovie 158 iljadi evra preku Agencijata za vrabotuvawe "Prospekt". Zna~i, videte, ovaa Vlada na sekoe mesto si postavila svoja ekspozitura, preku koja {to }e pere pari. I vo obrazovanieto ima preku u~ebnicite, znaete koj gi pe~ate{e u~ebnicite {to se fali Vladata sega deka se besplatni u~ebnicite, no na drug na~in im gi zema parite.

Ponatamu, odam na isplateni sredstva od strana na Ministerstvoto za pravda, za informati~ka oprema. 167 iljadi evra po sudovite i javnite obvinitelstva, bez Ministerstvoto za pravda da vidi dali ovie informati~ki sredstva stignale ili se vo sudovite ili javnite obvinitelstva.

Ima ispla}ano ogromni sredstva za angaìrani lica, volonteri. Ne onie so dogovor na delo. Ima za izgradba na sklad, okolu 1 milion i 400 iljadi evra, {to podocna e prenamenet kako magacin.

Ima isplateno, isto taka, mora da se isplateni za reklamni spotovi. Bez reklamni spotovi ovaa Vlada navistina ne moè da funkcionira. Ima isplateno 50 iljadi evra za prevod na tekstovi, zboruvam za nezakonski isplateni sredstva i, sekako, ima isplateno 45 iljadi evra za nabavka na avionski karti preku edna turisti~ka agencija, za ekstradicija na lica {to, spored zakonite, ne treba da pa|aat na tovar na Ministerstvoto, tuku na sosema drug subjekt.

Ponatamu, ima niza nezakonski tro{ewa vo Ministerstvoto za pravda.

Po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvan gospodine minister,

Mislam deka, ako prodolàm, spisokot }e bide dolg. Mislam deka ovaa Vlada ili ova parlamentarno mnozinstvo definitivno treba da po~ne da gleda realno. Pristapot, ako po~neme da gledame realno, }e po~neme i da gi re{avame problemite vo Republika Makedonija. Me|utoa, o~igledno toa ne sakate da go pravite.

]e zaboravev u{te eden mnogu vaèn segment. Toa e zemjodelieto. Dosta se falite deka vo zemjodelieto imate obezbedeno subvencii, ispla}ate subvencii, sega garantirate so ovoj rebalans na buxet deka ima dovolno subvencii.

Samo }e go konstatiram ona {to go konstatiraat gra|anite odnosno zemjodelcite. Subvenciite vo agrarot se ispla}aat samo da se kupuvaat glasovi. Subvenciite vo agrarot nemaat nekoja namena za poddr{ka na zemjodelcite. Tuka bi ve pra{ala zo{to ne subvencionirate, eve sega za problemot {to }e se javi so starite sorti na otkup na grozje, plasirawe na grozje, so starite sorti na proizvodstvo na jabolka itn.

Smetam deka seto ova {to go pravite e so edna edinstvena cel, ne da go podobrite ìvotot na gra|anite, ne da go podobrite ìvotot na odredeni celni grupi, tuku edinstveno da drìte edna rozova sostojba vo Republika Makedonija, so edna edinstvena cel da se odrì po sekoja cena rejtingot na ovaa Vlada i na premierot Gruevski. Me|utoa, veruvajte ova ne moè dolgo da trae. Zatoa {to frontot }e po~ne da se zgolemuva.

Ova e realnata slika. Ova e realnata slika za ona {to go srabotuva Vladata, premierot Gruevski i ministerstvata. Ova se nezakonski potro{enite sredstva. Za ovie sredstva treba ot~et da dade nekoj. Za ovie nenamenski sredstva, gospodine minister, vie treba da dadete odgovor zo{to se vaka potro{eni, zatoa {to vie ja kontrolirate kasata. A, prv odgovoren vo seta ovaa rabota e onoj koj ve vodi, a toa e gospodinot Nikola Gruevski.

Samo del od ovie sredstva da bea namenski potro{eni, }e se re{e{e situacijata so ste~ajnite rabotnici, {to gi izlaàvte sred izbori i gi ostavivte tamu kade {to se. Samo del od ovie sredstva da se iskoristea namenski, }e se re{e{e situacijata so onie vraboteni koi postojano go gubat rabotnoto mesto zaradi udarot na krizata. Samo del od ovie sredstva da se iskoristea namenski, proektot {to ni go zedovte, a nie slobodno vi go prepu{tame za energetska siroma{tija, moè{e da po~ne od ovaa godina. Zatoa {to ne moàt gra|anite da moàt da sedat na stud ovaa godina, a Vladata da vetuva pet meseci ponapred, pa da go realizira slednata godina.

Samo eden mal del od ovie sredstva da be{e namenski istro{en, }e se re{e{e problemot so mlekarite od Bitola koi non stop lu|eto visat po vratite na instituciite, a nikako da dobijat soodveten odgovor {to navistina go zasluùvaat.

Samo del od ovie sredstva da bea namenski potro{eni, }e gi re{evte branitelite. ]e gi re{evte socijalno zagrozenite lica koja brojka postojano se zgolemuva.

Me|utoa, o~igledno e deka podobro e da se vodat kampawi, podobro e da se see laga, otkolku da se raboti na vistinskite problemi, otkolku da se raboti na vistinskite proekti {to treba da gi raboti Republika Makedonija.

Po~ituvan gospodine minister, jas bi ve pra{ala edno.

Ako navistina antikriznite merki bea efikasni, zo{to Buxetot na Republika Makedonija ne se polni so toa tempo kako {to treba da se polni? Toa go prizna i direktorot na Upravata za javni prihodi. Ako antikriznite merki vi se efikasni, zo{to i dvete stopanski komori baraat sekojdnevno novi antikrizni merki za da se izleze od situacijava.

Po~ituvan gospodine minister,

Vie bevte na izbori, nositel na lista. Zaedno so premierot Gruevski vetivte u{te edna golema laga na koja {to vi poveruvaa gra|anite na Republika Makedonija i vi ja dadoa doverbata. Vetivte 8 milijardi evra. Kade e barem ednata milijarda evra, da izlezeme od te{kata situacija vo koja {to se najde Republika Makedonija? Izlezete. Dadete odgovor na site ovie pra{awa {to gi baraat odgovorite i opozicijata, a veruvajte i gra|anite na Republika Makedonija.

Stravot eden den }e pomine. Sega e. No eden den }e pomine. Gra|anite se ~uvstvuvaat nebezbedni. ]e pobaraat, pokraj toa {to baraat, kako {to se site ovie kategorii i braniteli i ste~ajci i mlekari, sega gi baraat odgovorite preku instituciite. No, koga stravot }e pomine, odgovorite }e gi baraat i na poinakov na~in. Dol`ni ste da odgovorite. Dolèn e da odgovori premierot, zatoa {to vie ste tie koi ja vodite ovaa la`na politika {to Republika Makedonija ja nosi vo nepovrat. Blagodaram.

Rafis Aliti: Blagodaram i jas.

Za replika se prijaveni pratenicite: Pejkovski @ivko, Avirovi} Vladanka i Boneva Silvana i pratenikot Ilija Kitanovski..

Zbor ima pratenikot Pejkovski @ivko.

Pejkovski @ivko: Blagodaram potpretsedatele, po~ituvan minister, po~ituvani kolegi pratenici,

Jas }e se obidam da repliciram na nekolku raboti vo pogled na va{eto izlagawe gospo|o Ivanova.

Jas imav vpe~atok deka kako pod indigo da vi se napi{ani site tie govori va{i, me|utoa o~ekuvav od vas kako koordinator na prateni~kata grupa deka barem ne{to }e se razlikuvate vo prehtodnite govori.

Vo ovoj va{ govor koj voop{to ne se razlikuva od va{ata programa, igrate na sentimentalnosta na gra|anite sprema socijalizmot. Vremeto na socijalizmot mnogu odamna e zavr{eno. Dajte ne{to novo na politi~kata makedonska scena.

Slu~ajno ja vidov va{ata programa i dojdov do edno mislewe deka na mnogu strani vo taa va{a programa, samo ne znam koi strani se, se zapazeni branitelite, ste~ajcite, mlekarite, kako }e najdete re{enie za site tie lu|e.

êsto se povikuvate na terminot socijalna pravda. Sami kaàvte deka ste pravnik po profesija i vo toa ne, ne se somnevam. Me|utoa jas bi ve zapra{al dali ovoj termin socijalna pravda postoi vo pravnata terminologija, i dali ovoj termin poteknuva od totalitarniot socijalizam, koj i toga{ i sega go koristite za ~isto propagandni celi.

Vtoriot segment na koj {to sakam da se nadovrzam i sakam da vi kaàm nekoi raboti vo vrska so subvencionata politika na ovaa Vlada za zemjodelieto. Subvencii vo zemjodelstvoto od okolu 215 milioni za tri godini. Vo nasoka na pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Vladata na Republika Makedonija, gi zgolemi buxetskite subvencii za tri pati vo 2007 godina, odnosno za {est pati vo 2008 godina, vo odnos na periodot od 2003 do 2006. Progrmata za subvencii za 2008 godina vo vkupen iznos od 45 milioni evra, vo slednite godini 2009 zna~i 70 milioni evra, 100 milioni evra vo 2010 godina, 115 milioni evra vo 2011 godina i 130 milioni vo 2012 godina.

U{te edna{ v~era go spomnav istoto i denes }e ve povikam, za ova derexe vo koe {to se nao|a Makedonija, nemojte da ja okrivuvate idninata. Blagodaram.

Rafis Aliti: Blagodaram.

Za kontra replika pratenikot Ivanova Cvetanka.

Cvetanka Ivanova: Blagodaram potpretsedatele.

Govorite ni bile kako pod indiko. îtajte gi izve{taite na Dràvniot revizor gospodine. Zna~i ni{to ne izmisliv, ~itav i zatoa ne sakam da bidam obvineta.

A vie {to pod indigo vi gi vstisnuvaat vo glavite mislite deka ovaa Vlada raboti ~esno, }e vidite {to }e vi se slu~i toga{ koga navistina i vie }e osoznaete deka ne e taka, ama }e treba da pomine vreme.

Navodno nie seu{te sme proklamirale pod impresii na socijalizmot deka dràvata bila socijalna. Pa gospodine kolega pratenik, pa vie kako ste stanale pratenik ako ne gi znaete temelnite vrednosti spored Ustavot na Republika Makedonija.

Tamu, spored ~len 8 i ne znam koj stav osnovna temelna vrednost e humanizmot, socijalnata pravda, solidarnosta. Zarem e ne{to mnogu ona {to go barame za gra|anite na Republika Makedonija, a vie ako ste se izgubile vo seta va{a ideologija toa e va{a rabota.


Za replika se javi pratenikot Vladanka Avirovi}.

Vladanka Avirovi}: Vo va{iot govor po~ituvana kole{ke skoro vo najgolem del se osvrnavte na revizorskit eizve{tai i kaàvte deka otsega pa natamu specijalen monitoring }e ima na site revizorski izve{tai. Me|utoa edna rabota sakam da kaàm vo vrska so revizorskite izve{tai. Dobro }e be{e ako vie gi ~itavte i va{ite revizorski izve{tai. Navistina }e mi pretstavuva{ zadovolstvo bidejki }e imavte ednakov kriterium }e imavte. Va{ite revizorski izve{tai gi zaboravivte, samo znaete da ~itate revizorski izve{tai na druga struktura, na druga vdea~ka partija i taka natamu.

Zna~i, nemavte podednakov kriterium. Da imavte takov kriterium i dobro e {to ne se osvrnavte na site ministerstva, bidejki eve {to e karakteristikata na ministerstvata i na revizorskite izve{ti na kratko, sosema onaka fle{. Vo vreme na va{eto vladeewe eve vi go od Ministerstvoto za finansii. Toa e karakteristika vo site godini. Zna~i angaìrawe na lica za prevodi, me|utoa so neposredniot uvid na revizija se utvrduva deka se izvr{eni prevodi ama toa se ~uva kako neupotreben materijal, a parite se plateni i se doveduva vo pra{awe vkupno isplatenite tro{oci za ovaa namena za dve godini.

Vr{eni isplati po osnov na dogovrni uslugi, za stru~no intelektualni uslugi {to gi kaàvte pred toa za angaìrawe na eksperti so dogovori na delo sprotivno na zakon, ednokratni nadomesti pla}awa vo vid na mese~ni pau{ali. Eve vi izve{taj Ministerstvo za lokalna samouprava. Revizijata ne bila vo mo`nost da utvrdi, ~itam reviziroski izve{taj 2003, revizorski izve{taj 2004 godina, ne be{e vo mo`nost da utvrdi kako se opredeluva mese~en nadomest na vraboteni so dogovor za delo za lica koi se angaìraat podolgotrajno. Zna~i, dogovori za delo postoele i koga ste bile i vie da ne mislite deka ova e nekoja druga izmislica.

Ministerstvo za odbrana. Ne{to za prospekt kaùvavte, eve jas sega }e vi kaàm pra{ajte go va{iot kolega koja e taa firma Makara {to ja angaìravte postojano za dogovor za uslugi, bidejki celo vreme taa Makara se provelkuva{e vo Ministerstvata. Ili ja zaboravivte pa kaète dalis e se}avate, ako ne se se}avate pra{ajte go va{iot kolega koj {to be{e toga{ minister za odbrana. Zna~i si se delele tamu kontinuirano za podolg vremenski period pod dogovor za uslugi. Si se delele 2002, 2003, 2004 da ne spomenuva koga ponatamu i drug minister vo va{ata Vlada go prevzel toa Ministerstvo, sprotivno na Zakon za Buxet, sprotivno Ministerstvo za ìvotna sredina, sprotivno so dogovorni uslugi Semos angaìrana vo site ministerstva, firma na soprugata na pretsedatelot va{. Postojani dogovori so godini. Po koi kriteriumi be{e izbrana taa, i red drugi raboti za àl {to ne mi dozvoluva vremeto da vi gi kaàm.


Kontrra replika pratenikot Ivanova Cvetanka.

Cvetanka Ivanova: Blagodaram gospodine potpretsedatele,

Navistina ne sakav da vi repliciram, ama mi dadovte vaka mo`nost da vi kaàm ne{to. Izve{taite bile takvi kakvi {to se i zatoa nie sme ja izgubile vlasta. Ako vie rabotite u{te postra{no, {to treba da vi se slu~i. Narodot vi dal doverba za da ne rabotite ako se rabotelo taka kako {to se rabotelo. Sega ovie izve{tai potvrduvaat deka narodot se ograbuva, se tro{at sredstvata masovno se tro{at za neproduktivni tro{oci so edna edinstvena cel da se odrìte na vlast, da gi drìte zamaeni gra|anite, da drìte se pod va{a raka, {to e podolgo vreme da ostanete na vlast. Ova navistina eden den narodot }e si go naplati.


Za replika e prijaven pratenikot Boneva Silvana.

Silvana Boneva: Blagodaram potpretsedatele.

Ja slu{am kole{kata Cvetanka Ivanova i za nekoi raboti navistina ne moàm da se na~udam {to se kaùva ovde vo Parlamentot na Republika Makedonija.

Imajki vo predvid koj toa go kaùva i ~ij pretstavnik, na koja politi~ka partija go kaùva.

Be{e kaàno od kole{kata deka sme se falele za zemjodelieto bez pri~ina, deka sme pravele deka e rozova sostojbata, deka narodot go ograbuvame, no , po~ituvana kole{ke iako vie bevte nadvor od to~kata na dneven red, zboruvavte za revizorski izve{taj namesto za rebalans na Buxetot, jas sakam da ve pra{am dali ako tolku e stra{na sostojbata vo Republika Makedonija i toa vo vreme na ekonomska kriza dali va{iot potpretseatel na partijata, koj {to 2002 godina koga stana prv pat politi~ar ima{e edna mala samoposluga zaedno so negiviot tatko, dali }e uspee{e posebno vo ovie tri godini da stvori tolku golemo bogatstvo vo vreme na represija na politi~kiot protivnik, koga vrz nego ovaa vlast prave{e stra{na tortura, dali }e uspee{e re~isi vo sekoe naseleno mesto kade {to ima fabrika za tuki da gi kupi tie fabriki po~nuvajki od Negotino, Kumanovo ponatamu do Staklara, Para}in, da ne zboruvame za toa deka va{iot uspe{en potpretsedatel biznismen i gradona~alnik uspea da sozdade tolakvo bogatstvo i da go kupi najplodnoto pole, Oranèriite vo Valandovo koi {to se proceneti na 2 miliona i 600 iljadi evra. Dali mislite deka eden vakov uspe{en biznismen }e vloì tolku mnogu pari vo zemjodelie koj ako nema perspektiva i ako ovaa Vlada ne dava pari za razvoj na zemjodelieto, ne mislite deka e budala da gi frli tie pari po voda i taka toj si go kupi celo Valandovsko pole zaradi toa {to nema perspektiva vo zemjodelieto.

Mislam deka ne e vo red toa {to go zboruvate. Najdobar primer za toa, kako vo sostojba na ekonomska kriza se vloùva i vo zemjodelieto, i vo site drugi grani ako voop{to ~esno se zaraboteni tie pari, tuka ve}e ne navleguvam i kolku moè da zaraboti eden ~ovek od edna plata i od edna prodavnica, zna~i ako se zaraboteni tie pari ~esno kako moè da se vloùva vo vreme na ekonomska kriza tolku mnogu biznisi da se otvoraat, ako e tolku stra{na rabotata vo Republika Makedonija. Navistina nema logika toa {to go zboruvate. Blagodaram.


Za kontra replika se prijavi pratenikot Cvetanka Ivanova.

Cvetanka Ivanova: Blagodaram potpretsedatele.

Kole{ke Silvana Boneva koj toa go kaùva. Jas go kaùvam, jas imam kredibilitet, jas imam ~isto lice. Me proveruvate po iljada pati, me kaznuvate po dveiljadi pati, ne se pla{am. Sum bila nadvor od to~kata na dneven red. Revizorskite izve{tai se za tro{ewe na buxetski sredstva. Od toa pove}e za to~ka zdravje. Ne znam zo{to ne razberete.

Kole{ke sozemete se. Toj ~ovek za kogo zboruvate sega vo momentot, posledni anketi vo Strumica ima 80% poddr{ka od gra|anite. Toj ~ovek ve pobedi, sozemete se ne zboruvajte i mislam deka treba da se sozemete i da bidete mirni. Toa poglavje zavr{i i ~ovekot koj {to ve pobedi ima 80% poddr{ka od gra|anite na op{tina Strumica vo poslednite anketi {to gi pravevte. Toa samo za va{a inforamcija.


Za replika e prijaven pratenikot Ilija Kitanoski.

Ilija Kitanoski: Blagodaram gospodine potpretsedatele.

Kole{ke Ivanova vo del }e se povtoram so povtornata replika na kole{kata Boneva, navistina bevte nadvor od to~kata na dneven red, me|utoa, vo red toa e vo kontekst na Buxetot i na tro{eweto na sredstvata na gra|anite. Gledam deka ste opsednati i sakate da napravite fama od revizorskite izve{tai za raboteweto na Vladat ai minsiterstvata vo 2008 godina.

Zna~i, konsekventno na toa od rebalansot bidejki ne slu{nav nitu zbor za to ai za re{enieto na Vladata vo rebalansot, moème zaedni~ki da konstatirame deka rebalansot e dobar i deka Vladata odli~no se spravuva so svetskata ekonomsk akriza i so nejzinite posledici vo Republika Makedonija. Zna~i, zaedni~ki moème toa da go konstatirame izvlekuvaj}i konsekvencii od va{ata diskusija bidejki za toa ne dadovte nitu edna zabele{ka.

[to se odnesuva do famoznite revizorski izve{tai generalno treba da znaete deka ne postoi revizorski izve{taj bilo na dràvna revizorska ku}a, ili na privatna vo koj {to nema zabele{ki, ukaùvawa. Toa e poentata na revizorskite izve{tai, revizijata, za da se ukaè na propusti koi {to vo idnina ne treba da se povtoruvat.

Inaku, naj~esto ivo ovie revizorski izve{tai ako dobro gi ~itate }e konstatirate deka se raboti za tehni~ki nekorektnosti, gre{ki vo smetkovodstvenata i knigovodstvenata procedura i primenuvawe na odredeni knigovodstveni standardi ili primenuvawe na zastareni standardi, {to vo nikoj slu~aj ne e zloupotreba i ve uveruvam deka so ovie revizorski izve{tai i so va{eto insistirawe i tolkuvawe deka so nivnoto obelodenuvawe vo javnosta, {to e isto taka delo na ova parlamentarno mnozinstvo i na ovaa Vlada, zatoa {to imame mo`nost da diskutirame za sekoj revizorski izve{taj poedine~no i na sobraniska sednica i na sednic an akomisiite, {to ne be{e slu~aj vo minatoto koga vie bevte na vlast.

Zna~i, so revizorskite izve{tai nikao, kolku i da sakate i da se trudite, ve uveruvam i vas i javnosta ne }e moète da go simnete oreolot na ~esnost na ovaa Vlada bidejki toj e steknat kaj gra|anite so dolgotrajna, makotrpna i ~esna rabota.

Taka da u{te edna{ ve uveruvam, gledam deka i vo naredniot period }e diskutirate na ovie temi i zatoa ve molam vnimatelno ~itajte gi revizorskite izve{tai i normalno ako vo bilo koj od niv, jas ne moàm odnapred da tvrdam deka nema nekorektnosti ili zloupotrebi, sigurno deka nadle`nite organi }e reagiraat navreme, me|utoa da se tvrdi deka sekoaj zabele{ka na revizor zna~i zloupotreba i simnuvawe na oreolot, kako {to vie tvrdite, na ~esnost na ovaa Vlada e laga. Blagodaram.


Kontra replika ima pratenikot Cvetanka Ivanova.

Cvetanka Ivanova: Blagodaram gospodine potpretseadtele.

Zna~i, se {to ne{to ne vi odgovara i ve dirne onaka e nadvor od to~kata na dneven red. I jas sum mnogu radosna zatoa {to sum uspeala. Jas od deneska kako pratenik i kako prateni~ka grupa go otpo~nuvam pohodot na trgawe na maskata na ~esnost na ovaa Vlada. Imame ve}e dokazi. Imame dokazi i so tie }e se borime. Jas nema da otstapam. I ponatamu pred javnosta i gra|anite }e gi ~itam revizorskite izve{tai zatoa {to tie mi se mene dokaz na ona {to tri godini nanazad nie go tvrdime. Deka ovaa Vlada go nema ovoj rejting zaradi ~esnoto rabotewe, tuku zaradi neneamenskoto tro{ewe na ogromna suma pari, koi {to se potvrdeni vo ovie izve{tai i zaradi sekojdnevnoto slikawe na site mesta vo Republika Makedonija i frlawe na lopati sekoj den po 5-6 na den. A ova nema efekt vrz ìvotot na gra|anite vo Republika Makedonija.


Ima zbor pratenikot Stojan Andov.

Stojan Andov: Po~ituvan potpretsedatele, po~ituvan minister, po~ituvani kolegi pratenici.

Nie sme ovde Parlament i nie treba da bideme svesni i sami da ne pravime zbrki vo javnosta i ne treba da imame zbrki vo glavata, zatoa {to ne znaeme koj i kako treba za {to da bide odgovoren. Ako e taka navistian lo{o i se pi{uva na dràvata.

Vo Ustavot na na{ata dràva za ekonomijata, sostojbata vo politi~kiot ìvot, vo politikata i t.n., op{tata sostojba vo dràvata odgovara Vladata {to iam mandat, nikoj drug ne odgovara. Samo ta aodgovara. Ne moè da se povika na odgovornost nekoaj prethodna Vlada zaradi toa {to taa nema mandat. Imala, ama narodot, gra|anit ei go odzele. Nema ve}e i se ugasil mandatot. Taka e vo cel svet. Tamu kade {to iam vladi i kade {to se drì do toa koj nosi odgovornost. Duri i za Makara ne moème da ja pra{ame Ivanova, }e ja pra{ame Vladata koja eve tri godini ne utvrdila {to se pravi vo taa Makara ili so taa Makara. Vladata nosi odgovornost, taa koja postoi i nikoj drug. Ako ne saka da nosi odgovornost treba da ja deli vlasta so toj {to go vika na odgovornost,{to mu deligira odgovornost. Taka e po ustavot. Nemoè poinaku. Toa treba da go znaete.

U{te pomalku Vladata denes i pretstavnicit ena mnozinstvoto od Vladata moàt da go okrivuvaat socijalizmot. Od socijalizmot imame ostatoci politi~ki neprifatlivi. Treba site so toa da se soo~ime. Ne samo edna Vlada, ili edna partija, site partii ednakvo nosime odgovornost, toa e krupno pra{awe.

Drug ostatok od socijalizmot e vo ekonomijata. Vo ekonomijata ni ostanuva socijalizmot, site centrali koi ni davaat struja sega, vo ekonomijata se site melijorativni sistemi od toa vreme, vo ekonomijata se site izvoznici i Feni i ona {to sleduva od @elezara i t.n.

Ne moè da se nao|a vina nadvor od Vladata. Ne moè i odgovornost da se bara nadvor od Vladata. Nejze i se dadeni site instrumenti na vlasta. I samo taka moè da funkcionira Parlamentot odgovorno. Vladata moè da kaè nekoi raboti, ne moè da gi izvr{i i ne moè da gi re{i i }e objasni zo{to ne moè. Ako Parlamentot i prifati deka toa ne moè da go napravi }e ja poddrì, ako ne }e i izglasa nedoverba }e dojde druga. Taka se raboti vo svetot. Nema na drug na~in mo`nost. Ne moè denes za Svedmil, ili za ne znam {to da ni odgovara porane{nata Vlada. Ili za bilo {to taa nema mandat. Nema vlast i nema ovlastuvawa. Samo ovaa odgovar sekoga{ za se. Taa odgovarala toga{, a ovaa sega. Toa e {to se odnesuva do Vladata.

Vo politikata i vo politi~kite iskazi na edna Vlada moè da i se nametne vina koaj ne moè da ja nosi. Na primer to~no e toa {to eden od pratenicite, od mnozinstvoto go re~e ovde v~era dek ane e pravedno i ne e fer Vladata da se obvinuva i za svetskata kriza. Ovaa Vlada ne ja napravi svetskata kriza. Toa e to~no. Svetskata kriza e svetksa. Nie sme samo nekoja kapka tamu. Tuka treba da razjasnime samo dve raboti.

Taa na{a ogromna zavisnso tod svetskata kriza i od svetskite sostojbi treba na vreme da gi sogleduvame i da bideme svesni. Nie treba da znaeme deka na ovaa kriza i prethodea nekolku godini so neviden prosperitet do sega vo svetot. I ekonomskite suspesi ne moè da si gi prepi{uva Vladata kako svoi od tie godini. Tie uspesi se dobar del uspesi koi proizlegoa od investicioniot bum, potro{niot bum i t.n., ekspanzionisti~ki. Se razbira, moème to~no da analizirame {to ni se slu~i vo voie dve tri godini.

Vo ovie dve tri godini se aktiviraa site kapaciteti {to moèa da odat za izvoz vo metalurgijata, vo proizvodstvoto na metali i t.n. Ne samo {to tie moèa se da prodadat, tuku cenite se dupliraa i tripliraa so pridones na ovaa Vlada, vo nejziniot period, ama imala sre}a nejze da i se slu~i. Se sozdale uslovi od toj devizen priliv da raste uvozot da moème da go pokrivame deficitot, a uvozot pokrenal i bran na vrabotuvawa, na podobruvawa na ìvotot. I toj del ne moème da kaème deka e toa zaradi na{iot ramen danok, ili ne, ne e taka. Moè da ima del od toa, ama ne e taka. Kako {to ne e vinovna Vladata za svetskata kriza ne e zaslu`na nitu pak vo celina za prosperitetot {to e postignat. Toa treba da se znae deka e taka.

Sega nie raspravame za ovoj vtor rebalans. Ima pretpostavki tuka koi se, 0,6% pad, ova ona i zo{to nema da glasam za ova.

Ovaa Vlada me ubedi oti ne moè da predvidi ni{to. Vo dekemvri nie razgovaravme i tie uporno tvrdea oti 5,5% }e bide rastot, istite lu|e se. Velat deka toga{ gre{el i MMF i ovie i onie, prvo tie gre{ea pove}e od site, drugo, nie im kaàvme kako }e bide, od ovaa govornica vi velevme, povle~ete go buxetot i predloète go vaka kako {to sega go predloìvte po obem, sega kako }e bide, {to }e izleze na krajot. Povle~ete go za 10% da go namalite i toga{ so edna poracionalna poumna politika, no toa ne go napravivte. Vo maj istoto vi go rekovme, }e ima pad, nema porast, ne si igrajte i vo dekemvri vi go rekov porast }e nema, zemete gi stenogramite, a padot moè da bide i do 2%. Ima stenogram, vi kaàv. Vie moèbi ne sakate da go slu{nete toa, no potajno moèvte da dojdete da porazgovarame zo{to toa go vikame, koi vi se argumentite, kako ne ve interesira toa.

Zatoa mislam deka nemam doverba i ne moàm da glasam za ovoj predlog, duri mislam iako e poradi padot od minatata godina vo poslednite meseci ne{to poniska bazata na merewe, no pak nema da bide porast kako {to predviduva Vladata 1% do 1,4%; 1,5% vo ~etvrtiot kvartal. Mislam deka }e bide ne{to pomalku, moèbi ima nekoj mal porast zaradi padot na bazata so koja se meri od lani, oti toga{ }e ima{e pad, no ne zaradi podobruvawe na uslovite ovde zatoa {to zaostanuvaat investiciite. Nie nemame nekoi podobruvawa vo proizvodnite kapaciteti, zaostanuvaat investiciite vo Republika Makedonija. Toa e prvo.

Drugo, ako se trgne na strana zaemot i prilivot na stranski kapital {to dràvata go dobiva kako zaem te~e neto odliv na kapital, mali se stranski direktni investicii i se prefrlaat pari pove}e nadvor i ne samo od stranskite investitori, tuku po drugi kanali se prefrlaat i onie koi gubat doverba vo makedonskata pravna dràva. Treba da se zapra{ame zo{to toa se slu~uva.

Ona {to sega moème da go napravime, ova e op{ta rasprava, nema da navleguvam vo poedinosti, mislam deka krajno vreme e prvite denovi vo noemvri, sakam da vi kaàm deka se nao|ame vo vreme koga naskoro vo dràvite koi nemaa izbori sega }e po~nat raspravi okolu politikata za slednata 2010 godina. Tamu }e po~nat da se javuvaat podolgoro~ni viduvawa i treba da se sledi taa rabota. No, mislam deka e dobro i obvrska e na premierot, bidej}i do sega vo tekot na krizata ne zastana na ovaa govornica da kaè ne{to, odgovara{e samo na poedine~ni prateni~ki pra{awa i toa odgovara{e taka da ne moè da vleze vo dijalog i da gi brani tvrdewata {to gi naveduva. Da dojde vo Sobranieto, da dade edno viduvawe na Vladata {to se slu~uva{e, zo{to vaka se slu~uva{e, {to e logikata i {to e rezultatot, {to e novata baza i da izleze so viduvawe idnata godina koja politika }e bide, {to }e se slu~uva, za da ne se slu~i vo dekemvri da ne znaeme deka ima kriza i deka nas nema da ne fati krizata i za toa 5,5% }e imame porast. Koga imame porast od 5,5% toa e svetski bum, ni ja povle~e ekonomijata, ni go povle~e izvozot, ni go ovozmoì golemiot uvoz, znaevme deka toa nema da se slu~i, kako ne ni tekna. Sega treba da se dojde ovde premierot kako najodgovorna li~nost vo dràvata po ovie pra{awa treba da izloì {to }e napravi, da napravime dijalog, lu|e, ova ne e dijalog, nie vas }e ve napa|ame, vie nas }e ne napa|ate vaka vo revizorskiot izve{taj bilo taka, nie ni edno pra{awe ne pokrenavme. Eden od limitnite faktori vo makedonskata ekonomija i razvoj }e bide energetikata. [to ni se slu~uva vo energetikata. Nie imame za pet godini rezervi vo Suvodol. Ne znaeme {to }e se slu~uva, {to }e pravime ne znaeme. [to }e se slu~uva so gasifikacijata? Kade }e se vrzeme? So kogo imame kakvi odnosi i mo`nost voop{to da o~ekuvame ne{to da postigneme. [to e so ju`niot tok? [to e so Nabuko? Kade sme? Mora da ni odgovori na tie pra{awa. Ne zaradi nas, zaradi dràvata, zaradi sebe, zaradi svojata partija, zaradi Parlamentot, za javnosta, za site toa e potrebno. Isfrleni sme od site tokovi, veruvajte. Energetskite tokovi ne zaobikoluvaat. Toa e samo eden del. Ima i drugi za koi treba da se kaè samo sega ne bi navleguval pove}e vo toa.

Zna~i idejata mi e da ako moème kako dràva posmisleno so pogolema trezvenost, pomalku è{tina eden kon drug, pomalku èlba da se diskvalifikuvame, tuku ako moème da gi otvorime vistinskite pra{awa i da vidime na tie pra{awa zaedno da po~nema da barame odgovori. Ne moème nie da ja upla{ime krizata zaradi toa {to }e mu go namalime rejtingot na SDS. Nie }e go napravime kriz SDS sega ovde. Ne. Krizata si e taa koja e. Ona e pred nas. I sakam da vi kaàm kako stojat rabotite nie nekolku godini ne }e moème da imame zabeleìtelen ekonomski rast. Ne }e moème. Dajte da gi ocenime tie raboti. [to }e pravime? Na{ite generacii doa|aat. Ne moème problemot na nevrabotenosta da go re{avame so selewe od {kolskite klupi vo fakultetskite auli, pa od tamu vo postdiplomski itn, celi generacii. Ne se re{ava toj problem taka. Taka ne biva. Mora da znaeme {to }e pravime so site generacii koi doa|aat. Zatoa nema da glasam za ovoj rebalans zaradi toa {to toa {to moè{e da se vidi 2008 na 25 dekemvri koga raspravavme ovde i da se odlu~i i dosledno da se sproveduva kako politika nie go zamenivme so eden volonteristi~ki buxet koj posle stalno go podmetnuvame i go menuvame zaradi nekoi drugi interesi nadvor od interesite na zemjata. Zatoa mislam oti celata ovaa rabota treba da ne natera da izvle~eme pouki i da se dogovorime da vidime {to moè dràvata da stori i kako ovoj Parlament da go oìvime na vistinskite negovi zada~i i toj da pomogne. Blagodaram.


Za replika e prijaven ministerot za finansii, gospodinot Zoran Stavreski, povelete.

Zoran Stavreski: Blagodaram i mu blagodaram na pratenikot Andov za prili~no konstruktivnata diskusija koja {to vsu{nost be{e pogeneralna otkolku {to e samiot rebalans na buxetot. I, jas se soglasuvam so eden dobar del od taa diskusija vo smisla deka e potrebno nekoi pra{awa da se izdiskutiraat da se proanaliziraat na postrate{ki na~in i podolgoro~no otkolku {to go dozvoluva toa diskusijata pri eden rebalans zatoa {to rebalansot kone~no e korekcija na postojniot Buxet i toj ne moè da sodrì krupni promeni vo politikite ili vo re{avaweto na odredeni pra{awa. Sepak bi iskaàl razlika vo delot na konstataciite deka prvo, Vladata ne bila zaslu`na, odnosno politikite na Vladata ne bile zaslu`ni za stapkite na ekonomski rast, ili za rezultatite {to se ostvarija vo prethodniot period, a Vladata treba da bide celosno odgovorna za se {to e negativno. Dobro, to~no Vladata treba da bide odgovorna za se {to se slu~uva vo dràvata i nie ja nosime taa odgovornost na grb. Ne bi se soglasil deka imame sre}a. Naprotiv, nie kako Vlada voop{to nemavme sre}a vo odnos na svetskite dvièwa.

Prvo, imavme eden period, re~isi edna godina vo ovoj mandat od tri i ne{to godini {to sme, re~isi edna godina be{e problemot vo svetot so visokite ceni na energensite i na hranata, zna~i eden problem na visoka inflacija {to ne bil zabeleàn vo prethodnite 10 godini vo svetot. Samo {to uspeavme nekako da izlezeme od toa, navlegovme vo svetskata ekonomska kriza, koja {to e nezabeleàna vo poslednite 80 godini. Taka da, te{ko e da se kaè deka edna vlada ja pratela sre}a, ako gi imate ovie dva fakta predvid. Sepak, da bide jasno deka Vladata navreme anticipira{e odredeni dvièwa, jas samo }e ve potsetam deka prviot paket na antikrizni merki go donesovme vo noemvri i dekemvri minatata godina, {to zna~i deka nezavisno dali proekcijata be{e 5,5% ili be{e 1%, nie so antikriznite merki ve}e otidovme ~ekor ponapred u{te toga{, koga krizata, barem vo realniot sektor, ne se ~uvstvuva{e vo Makedonija. Nie zboruvavme za toa u{te toga{ kako kriza vo finansiskiot sektor ne o~ekuvame da se slu~i i ne se slu~i, me|utoa krizata vo realniot sektor sekoga{ ja prepoznavavme i soodvetno na toa vodevme politiki i merki vo delot na antikriznite merki.

Vo ostanatiot del za proekciite, jas odgovoriv ve}e nekolku pati. Institucii od najrenomirano nivo kako {to se MMF i drugi 5-6 pati gi menuvaa proekciite. Site lu|e, site eksperti vo ovaa te{ka ekonomska godina gre{ea vo proekciite. Toa ne e ni{to neobi~no, ni za normalni godini da re~am. Kako {to znaete, mnogu eksperti vo Makedonija predviduvaat devalvacija. Nie tvrdevme deka taa nema da se slu~i, taka da ima gre{ewe na site strani.


Kontra replika pratenikot Stojan Andov, povelete.

Stojan Andov: Voop{to ne treba gospodine ministre da se pravdate. Toa {to e zad nas se znae kako be{e i ne moète da go popravite toa, taka be{e. Toa {to MMF i drugite svetski institucii gi menuvale procenkite, toa e to~no, ama kaj vas e najgolema vo otstapuvaweto. I toga{ MMF predupreduva{e deka odite mnogu visoko, a od druga strana, jas povtorno velam mnogu ste zatvoreni i mnogu ste ubedeni deka mnogu znaete i moète i ednostavno, pominuvate preku predupreduvawata, ideite i predlozite {to vi se davaat. Zo{to ne pra{avte kako treba i {to treba i zo{to gi kaùvame tie raboti. Toa e rabotata, toa e prigovorot za vas. Blagodaram.


Replika ima pratenikot Avirovi} Vladanka, povelete.

Vladanka Avirovi}: Mojata replika }e bide vo dva dela.

Vo odnos na prviot del zo{to pravam takvi sporedbi i zo{to se navra}am na prethodniot period, moè da vi kaàm eve ima edna pogovorka. Ako pominuvate na crveno svetlo, vie ne ste toj {to }e kaète na naredniot, nemoj da pominuva{ na crveno svtlo zo{to e zabraneto. Zna~i, doa|a predvid vo mojata diskusija moralnata odgovornost i kredibilitet na toj {to govori. Vo taa smisla be{e mojata diskusija.

Ona za koe se pravele isti ~ekori, ili sli~ni, ne moète da bidete vie toj {to }e sudi za narednite. Toj ve}e si go zavr{il svoeto. Moè da ima nekoj drug koj {to takvite ~ekori ne gi prevzel. Toa po moja dlaboka ubedenost se raboti za edna institucija na moralnost i kredibilitet. Toa e ednata rabota.

Vtorata rabota za koja {to sakam da vi kaàm, ne se soglasuvam so va{ite procenki deka vo izminatiot period 2007-2008 godina, ako dobro ve razbrav, rastot na stopanstvoto vo Republika Makedonija be{e odraz na stopaskiot bum na svetot. I pred toj period ima{e bum. Nemojte da tvrdite, toj stopanski bum na Kina, na Indija i na ostanatite zemji trae so godini. Nanazad 6-7 godini imaat neviden stopanski rast. Pa ne se slu~uva{e vo Republika Makedonija. Ona {to e objektivno da se kaè deka postoele strukturni reformi koi gi davale rezultatite, ama i od prethodnata Vlada, zna~i nie razgovarame za eden proces vo ekonomijata i vo industriskoto proizvodstvo. Otkoga dojde ovaa vlast gi prodolì tie trendovi, ama rezultatite se spoeni. Eve vo industriskoto proizvodstvo del imaa i od prethodnata Vlada nekoi podobnosti {to gi nasledila. Me|utoa, koga zboruvame za reformi, vo dano~niot sistem, vo fiskalnata politika, ne moè da se izvr{i sporedba. Rezultatite }e se ~uvstvuvaat kako {to odime napred. Jas sum cvrsto ubedena deka voveduvawe na tie strukturni reformi vo fiskalnata politika }e ima blagodet Republika Makedonija. Toa {to se slu~i eden presek od svetskata kriza, za àl, {to go namali toj trend na razvoj na Republika Makedonija, najmnogu imaat {teta gra|anite. Nie kako politi~ki partii moème da debatirame, da analizirame, me|utoa, taa tendencija na razvoj {to se prekina, navistina ne moè da stane zbor deka edna politi~ka partija ili vlada e odgovorna. Za àl, vo svetot, pa i Obama, ako sme svedoci na ona {to se slu~uva vo Amerika i pokraj bilionite dolari koi {to se vlejaa, vr{i nova emisija na pari. Ne predvide deka }e trebaat u{te.


Kontra replika ima pratenikot Andov Stojan, povelete.

Stojan Andov: Dobro, jas i ne veruvam deka nie vedna{ }e se razbereme {to kaùvame. Jas ja islu{av porakata sega zo{to taka zboruvala na tie {to sega nemaat kredibilitet. Kredibilitetot se dobiva na izbori. Toj {to e izbran ima ednakov kredibilitet. Dali e pratenik na malcinstvo ili mnozinstvo ednakov kredibilitet. Toa da go znaeme. Odgovorna e sekoga{ koja ima mandat, drugite nemaat ni vlast, nemaat ni odgovornost, normalno e. Toa e vtora rabota. Inaku ova {to go ona zastapuva toa e bidej}i vie go pravevte nie sega }e go pravime kako sakame. Toa ne moè taka. Vie ste sega odgovorni vo vlasta.

I, treto videte gi cenite na metalite koi gi povlekoa dvièwata ovde }e vidite {to se slu~i 2007, 2006, daleku se od tie. Videte gi, videte gi, samo videte gi. Blagodaram.


Replika ima pratenikot Orov~anec \or|i, povelete.

\or|i Orov~anec: Gospodine Andov, milo mi e {to ja slu{av va{ata diskusija i se nadevav deka nekoi drugi koi trebalo ovde da slu{aat }e nau~at ne{to od ova. Se javuvam za replika zatoa {to se soglasuvam so odredeni va{i stavovi i mislam deka treba da se naglasat i se potenciraat za da imaat podlabok efekt ili impakt vrz javnosta za tie raboti da bidat svateni. Bazi~ni se i dokolku ne bidat realno i pravilno svateni mislam deka kontinuirano }e prodolìme vo pogre{en pat ili vo nekoja provalija. [to e ona {to go zagovaravte okolu odgovornosta na Vladata mislam deka ne treba ni da se diskutira se znae {to e odgovornost na Vladata i zatoa postoi taa Vlada. Ne moè ve}e vo ~etvrta godina na vladeewe na edna vlast da zboruvame za ne{to {to e napraveno pet godini, deset godini nanazat itn.

Edinstveno toa go ima na Sobraniskiot kanal, vo reklamite koi se prikaùvaat od pred pet ili deset godini nanazad, zatoa {to o~igledno deka nema nova produkcija.

[to e su{tinata na krizata kaj nas? Toa e konsitucijata na Vladata sama za sebe kako takva. Toa e Vlada vo koja {to treba da se sledi samo edna polgetska linija na psiholo{kiot profil na premierot. Nikoj drug ne smee da izrazi drug na~in na razmisluvawe, zatoa {to vleguva vo edna mnogu lo{a diskvalifikacija. Nie bevme svedoci na otvorenite sednici na Vladata i gledavme na koj na~in se vodi sednicata na Vladata.

[to e poentata na ona {to sakam ovde da go kaàm? Toa e deka ovaa Vlada prakti~no ne gi raspoznava elementite na krizata. Jas ve ubeduvam deka taa realno ne gi raspoznava. Taa e kontinuirano samo na branot na ona {to se slu~uva. Ona surfa prakti~no po ona {to se slu~uva vo globalni ramki i vo regionalni ramki. Taa nema svoja politika, taa kontinuirano saka ne{to da vrzi i edinstveno {to pravi za da stvori prercepcija na iluzija vo javnosta, toa e deka se slika na razni mesta, na razni na~ini i to~no e deka ne moè od toa da proizleze nekoj efekt. Ne moè debata da ima koga imate takov dijalog kakov {to imate i za da se otstrani duri opozicijata, Enciklopedijata dve nedeli se diskutira{e. Gospodinot zad mene ni eden argument ne iznese, tie od drugata strana ni eden fakt ne iznesoa, ama se zboruva{e dve nedeli. Vnatre vo Vladata bea opozicioneri. Realnata opozicija ja isklu~ija od ovaa dràva.


Kontra replika ima pratenikot Andov Stojan, povelete.

Stojan Andov: Go islu{av vnimatelno gospodinot Orov~anec. Ona {to sega mi e najva`no e da se koncentrirame na ekonomskite temi i sakam da go dopolnam ona {to go kaàv za da nosite {to gospo|a Avirovi} veli deka se dobro, }e vidime nie {to zna~i 60% da se zgolemi obemot na buxetot za nekolku godini. Posledicite doprva }e gi vidime i analizite doprva }e gi napravime. ]e vidime {to zna~i toa, toa treba dobro da se proceni. Kakvo cicawe na narodot i na stopanstvoto e toa. Toa e prvoto {to sakam da go kaàm.

I vtoro, site ovie na{i falbi i pozdravuvawa na golemite subvencii vo zemjodelstvoto rezultiraat so opa|awe na zemjodelskoto proizvodstvo. Zo{to toa se slu~uva, treba da vidime zo{to toa se slu~uva. Blagodaram.


Zbor ima pratenikot Mukoski Krste, povelete.

Krste Mukoski: Blagodaram potpretsedatele.

Po~ituvan minister, po~ituvani kolegi pratenici,

Bez da se zadrùvam na odredeni diskreditacii i diskvalifikacii vo moeto izlagawe, bez da se zadrùvam na odredeni segmentarni obrazloènija, bez razlika dali se raboti za odredeni izve{tai ili delovi od buxetot, jas }e se obidam vo moeto izlagawe da ja dadam onaa teìna {to ja zasluùva ovoj dokument ili akt, bilo da e toa buxet ili rebalans na buxetot, so odreduvawe na nekolku momenti {to se odnesuvaat na ovoj rebalans na buxet, bidej}i od ovoj dokument vo golema mera moè da zavisi razvojot i indinata na ovaa dràva. ]e se zadràm kako {to spomnav na nekolku momenti {to se odnesuvaat na rebalansot na buxetot.

Prvo, bi sakal da gi odredam pri~inite i potrebite zaradi koi go donesuvame ovoj rebalans na buxet, koi se efektite obratno kako fit bek {to o~ekuvame deka }e se vratat so donesuvawe na ovoj rebalans na buxet i na krajot }e se zadràm na tajmingot ili vremenskata distanca vo koja go donesuvame ovoj rebalans na buxetot, sogleduvaj}i gi signalite {to do nas pristignuvaat od svetskata ekonomija, evro zonata i od ekonomiite vo regionot. Da po~neme od po~etok.

Prvo, bi spomnal deka makedonskata ekonomija vo 2008 godina doìvea edna renesansa i do sega neviden rast na bruto doma{niot proizvod, odnosno rast na industrijata za pribli`no 6 procentni poeni. Od samiot po~etok na svetskata kriza, za koja treba da potencirame deka Republika Makedonija kako mala i otvorena ekonomija izvozno orientirana i uvozno zavisna ekonomija nema{e nikakov imput ili udel vo stvarawe na taa ekonomska kriza i be{e celosno zavisna povratno od ona {to se slu~uva{e vo svetot i vo evro zonata. Svetskata ekonomija i posledicite od svetskata ekonomija nie gi po~uvstvuvavme ovde so edno malo zadocnuvawe, bidej}i tie bea refleksija na ona {to se slu~uva{e pred se vo zemjite {to se na{i strate{ki partneri i na{i trgovski partneri na nekoj na~in. Koga tie zemji gi zafati krizata, vo tie zemji se namali ekonomskata aktivnost, {to se reflektira{e povratno so namalena pobaruva~ka na na{ite proizvodi pred se od realniot sektor, Mora tuka da se kaè deka finansiskiot sektor vo Republika Makedonija bidej}i e mal i zatvoren odolea na ovie udari od svetskata ekonomska kriza, me|utoa, realniot sektor pretrpe golemi {teti i zagubi, osobeno vo realniot sektor mora da se istaknat grankite kako {to se: metalo prerabotuva~kata industrija i tekstilnata industrija koi se celosno izvozno orientirani, me|utoa i uvozno zavisni, koi {to zavisat od cenite na nivnite proizvodi na svetskite berzi. Vo toj kontekst dobro e da se spomne deka drugite granki kako grade`ni{tvoto i trgovijata gore dole odoleaa na ovie pritisoci i imaa pozitiven rast vo ovoj vremenski peirod nanazad. Osobeno svetskata ekonomska kriza i posledicite gi ~uvstvuvame vo tretiot kvartal koga e najgolem padot na bruto doma{en proizvod. Za àl, Makedonija vleze vo recesija, ima dva posledovatelni kvarta na pad na bruto doma{en proizvod i vo momentot nie imame pad od 1,4 procentni poeni od bruto doma{en proizvod. Zo{to se slu~i ovoj pad, zo{to se slu~ija namalenite prihodi vo buxetot? Od ednostavna pri~ina, ova {to prethodno go govorev, se namali ekonomskata aktivnost, se namali pobaruva~kata na proizvodi, zna~i od na{ite dobavuva~i, go zgolemivme trgovskiot deficit. Seto toa obratno be{e pri~ina da se namalat osnovnite parametri vo na{ata ekonomija, osobeno na prihodnata strana, zna~i da se namali danokot na dodadena vrednost, zaradi namalenata personalna potro{uva~ka i da se namali danokot na prihod zaradi namalenata aktivnost na stopanskite subjekti. Od tie pri~ini denes donesuvame vtor rebalans na buxetot, koj {to e legalna merka, vtor rebalans koj {to mnogu dràvi vo Evropa i vo svetot, pa i vo sosedstvoto go donesoa kako merka za spravuvawe so svetskata ekonomska kriza od najrazli~ni pri~ini. Nekoi duri donesoa i tret rebalans na buxet za da moàt da izdadat evro obvrznica, kako Hrvatska i zatoa go donese tretiot rebalans na buxet.

Koi se efektite koi {to planirame da se postignat so ovoj rebalans na buxetot?

Prvo, ovoj rebalans na buxetot treba da bide dopolnitelna alatka i merka na Vladata za pomagawe, za pomo{ vo realniot sektor za spravuvawe so svetskata ekonomska kriza? Bidej}i osnovnata rabota koja {to ja pravime so ovoj rebalans na buxetot e da ja skratime i prihodnata i rashodnata strana za 3,2%, da go namalime deficitot za okolu 300 milioni denari, so {to }e go za~uvame procentot, proektiraniot procent na pad na deficitot na bruto doma{en proizvod od 2,8%. Se kratat onie rashodi koi na nekoj na~in se neproduktivni, a tuka se platite, naemninite, patuvawata, dnevnicite kaj buxetskite korisnici i tie so ovoj rebalans se kratat za okolu 3% ili vo suma na pari okolu 684 milioni denari, {to zaedno so prviot rebalans na buxetot so~inuva edna brojka vo procenti od 7% na rashodnata strana.

Kaàv deka ovoj rebalans na buxet v~era go narekovme kako antirecesiski rebalans na buxetot i kako dopolnuvawe na merkite {to Vladata gi prezema. Dobro e da se spomnat generalno merkite {to Vladata vo kontinuitet od samiot po~etok na prelevawe na krizata gi prezema{e za suzbivawe na ovaa svetska kriza. Donesovme prvo tri paketi na merki, gi opfativme generalno site strukturi vo stopanstvoto, po~nuvaj}i od onie {to najmalku likvidni, koi {to imaat najgolemi problemi so likvidnosta. Ako ne gi predloìvme tie merki za niv, tie stopanski subjekti vo momentot moèbi nema{e da funkcioniraat na pazarot. Odredivme dopolnitelni merki, se zajmivme so krediti so koi sakavme da gi pomogneme malite i sredni pretprijatija koj proekt e vo faza na implementacija vo momentot, zna~i da gi pomogneme so uslovno eftini krediti so kamatna stapka od 6%. Malite i sredni pretprijatija se na nekoj na~in ki~mata i kosturot vo makedonskoto stopanstvo. Odredivme dopolnitelni investicii za kapitalni proekti, osobeno za kapitalni proekti koi ja namaluvaat uvoznata komponenta so koja se stimulira deficitot. Se objavija mnogu povici za javni pati{ta, izgradba, kanalizacioni mreì i vodovodni mreì, so {to se saka da se stimulira grade`ni{tvoto kako sektor. Go donesovme prviot rebalans na buxetot, so koj {to spomnav deka napravivme odredeni kratewa.

Site ovie merki pridonesoa Republika Makedonija relativno dobro da moè vo ovie uslovi na funkcionirawe, koi ne se tekovni, da se spravi so posledicite od ekonomskata kriza. Zo{to ova go velam? I vo tekot na v~era{niot den imavme mnogu komparativni analizi na ona {to se slu~uva vo Evropa, vo na{eto sosedstvo itn. i ako gi zememe osnovnite parametri na funkcionirawe na ekonomijata vo edna dràva, }e vidime deka vo mnogu parametri Republika Makedonija dobro se spravuva vo odnos na drugite dràvi. Ne sakam da navleguvam podobro vo rastot ili vo padot na bruto doma{en proizvod, rastot na deficitot, vo zadolènosta na zemjata kon stranski investitori, vo sproveduvaweto na odredeni nepopularni merki pred se vo socijalnata sfera, so ovoj rebalans na buxetot voop{to nemame nikakvi kratewa vo delot na socijalanite transferi. So ovoj rebalans nemame kratewe vo onie ministerstva ili resori koi se odnesuvaat na na{ite evro atlanski integracii. Ne kratime vo Ministerstvoto za odbrana i sosema malku, ne su{tinski kratime vo sektorot za evrointegracii, vo delot na nau~ni laboratorii. Ne kratime vo delot na zemjodelstvoto, vo onaa suma {to e opredelena za subvencii vo zemjodelieto. Ne kratime vo transferite na lokalnata samouprava i na krajot ja zadrùvame socijalnata komponenta.

Vo tekot na v~era{niot den se slu{naa najrazli~ni mislewa, dali Makedonija treba da se zadolùva so visoki kamatni stapki, dali ne treba da sklu~ime dogovori so odredeni drugi fondovi kako MMF i drugi. Legitimno pravo e na edna Vlada, koja {to vo sekoj slu~aj za svoite postapki na kraj odgovara koj na~in }e go izbere da se spravi so ekonomskata kriza. Nie go izbravme na~inot so edna cvrsta monetarna politika, so uslovno zategnuvawe na remenot, so {tedewe da se spravime so ovaa kriza. Da, da se zadolìme za krediti koi }e imputiraat i }e pomognat dopolnitelni sredstva direktno vo stopanstvoto, me|utoa, pri toa da ne go naru{ime socijalniot moment vo dràvata, koj {to veruvajte e mnogu biten. Bez razlika na pozicija ili opozicija, osnovno {to treba da so~uvame e socijalniot moment vo dràvata. Za àl, odredeni institucii, jas i v~era napomnav, koi na nekoj na~in davaat sredstva ili odobruvaat krediti vo zemjite kade {to gi transferiraat tie krediti, dostavuvaat dopolnitelni barawa koi pred se zaradi interes na javnosta se odnesuvaat na kratewe na socijalnite transferi, na kratewe na penzii, kratewe na plati, na voveduvawe na dopolnitelni danoci kako {to vo momentot imame vo Srbija, kako {to imame takov danok vo Hrvatska-krizen danok, kako {to imame vo Slovenija kade {to se voveduva dopolnitelen danok na prihod na slovenskite biznismeni. Od tie pri~ini, na{e pravo e dali }e zememe takov kredit ili na drug na~in }e se spravuvame so ekonomskata kriza.

Od site ovie pri~ini {to sega gi nabrojav, mislam deka vo ovoj moment e potrebno donesuvawe na vakov rebalans na buxetot, koj {to na nekoj na~in }e pretstavuva kontrolirano tro{ewe na dràvnite pari za smetka na sredstva koi {to treba direktno da se imputiraat vo stopanstvoto, zna~i dopolnitelni sredstva koi {to treba direktno da se imputiraat vo stopanstvoto.

I na krajot, go zemav vremenskiot tajming, zo{to go zemav, dali e ovoj moment koga treba na toj na~in da intervenirame vo stopanstvoto. Go zemav od ednostavna pri~ina. Vo momentot, vo evropskata i svetskata ekonomija i ekonomiite vo regionot, pa i vo Republika Makedonija se nao|aat na edna raskrsnica. Fakt e od signalite {to pristignuvaat deka ekonomskata svetska kriza poleka popu{ta. Najmo}nite dràvi, Forumot na G-20 objavija na Samitot pred minatata nedela vo Pitcburg deka objavija pobeda protiv svetskata ekonomska kriza. Na{ite glavni dobavuva~i, na{ite trgovski partneri so koi celosno sektorot na metaloprerabotuva~kata industrija, tekstilnata industrija koja raboti na lon proizvod, imame celosno trgovski odnosi, ve}e izleguva od recesija. Germanija izleze od recesija, Slovenija izleze od recesija, Francija izleze od recesija, poslednite podatoci pokaùvaat deka dogovorite me|u dobavuva~ite, me|u firmite ve}e po~nuvaat da se obnovuvaat. Drug dobar pokazatel e rastot na cenite na svetskata berza na nemetali od koja {to direktno zavisi metaloprerabotuva~kata industrija, koja {to vo na{eto stopanstvo u~estvuva so 50% od izvozot. Slednite pokazateli isto pokaùvaat deka vo izminatite dva meseci imame zgolemena aktivnost na metaloprerabotuva~kata industrija od 12% do 15%.

Tretiot singal {to govori deka svetskata ekonomska kriza poleka popu{ta e pazarot na kapital, pazarot na hartii od vrednost, makedonskata berza. Vo poslednite dve-tri nedeli imame zgolemen obem na trguvawe, zgolemena zainteresiranost kako na makedonskite firmi i pretprijatija, taka i na firmi od stranstvo.

I posledniot pokazatel, koj {to dava edna psiholo{ka dimenzija iskreno da veruvam deka Republika Makedonija ima mo`nost da izleze od ovaa recesija e zgolemuvaweto na deviznite rezervi i pokrienosta na tie devizni rezervi na ~etirimese~na uvozna zavisnost na zemjata. Deviznite rezervi gi zgolemivme na nivo pred krizata, {to ni dava mo`nost realno ako toa prodolì vo kontinuitet da ja olabavime monetarnata politika, da ovozmoìme da se namalat na kamatnite stapki na kreditite so {to }e se zgolemi i personalnata potro{uva~ka na pazarot, me|utoa i potro{uva~kata na stopanskite subjekti koi neminovno gladni se za sve` kapital.

Od site ovie pri~ini {to gi nabrojav, iskreno da vi kaàm jas sum optimist. ôvek treba po priroda da bide optimist i veruvam deka onie procenki {to Vladata gi kaà deka vo sledniot kvartal ili vo po~etokot na slednata godina poleka Makedonija }e izleze od recesija i }e ostvari pozitiven napredok }e se ostvarat.

Zatoa, }e glasam za ovoj buxet. Bi ve zamolil kolegi, so ovoj rebalans na buxetot da ovozmoìme dopolnitelna pomo{ za realniot sektor i za stopanstvoto. Blagodaram na vnimanieto.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Za replika se javi gospodinot Makraduli Jani, povelete.

Jani Makraduli: Blagodaram pretsedatele.

Navistina ne znam zo{to stanaa i ministerot i parlamentarnoto mnozinstvo ~uvstvitelni, pa koga ~ovek }e kaè ne{to toa se tretira kako diskvalifikacija. Zna~i boli vistinata, gi boli ona {to go pravite vie, kon opozicijata kako se odnesuvate. ôvek koga }e vrati ve boli taa rabota. Tuka diskutirame, ne ni gi izbirajte vie zborovite i metaforite. Ve uveruvam deka nie pove}e metafori znaeme od vas. Zarem mislite deka e diskvalifikacija koga }e kaème deka, citiram: "nezakonski se isplateni, prefrleni 1,5 milioni evra so odluka na Vlada, bidej}i soglasno so Zakonot za buxeti toa mora da go napravi Sobranieto, toa go napravil premierot Gruevski". [to e tuka diskvalifikacijata? Ama boli vistinata deka premierot 3,2 milioni evra po naod na Dràvnata revizija nenamenski potro{il. Taka pi{uva ovde, ne go kaùvam jas toa.

Toa mi e replika vo odnos na ona {to go narekuvate kontrolirano tro{ewe a dràvni pari, a ste optimist zaradi toa {to go gledate ili ona {to go zboruva Vladata. Eve da vidime {to veli Dràvniot zavod za statistika: "industriskoto proizvodstvo vo avgust namaleno za 9,9%". Istoriski pad na investiciite na najnisko nivo od 78,7 milioni evra, vo prvite sedum meseci, veli Narodna banka. Plata ne primile 50 iljadi rabotnici po tvrdewe na sindikatot.

Vrz baza na {to ste optimist gospodine Mukoski? Vrz baza na izjavite na Vladata. Evropskata Komisija veli ne e voodu{evena od ekonomskata programa na Vladata za narednite dve godini, koja se ocenuva kako podobra od lanskata no i natamu bez jasno utvrduvawe koi se prioritetite i kako da se fati priklu~ok do procesot na evrointegracija. Pa na kogo gospodine Mukoski nie da veruvame?Na site drugi ili samo kako vas na Vladata. Jas ne mislam deka e diskvalifikacija. Koga sakame da ve pra{ame dali napraven mostot vo Saraj za koj {to se potro{eni dràvni pari. kade se konzulatite vo Kazahstan i vo Tokio? I zarem mislite deka popametno sega da pravime ì~ara do Mileniumaskiot krst i fontana na plo{tadot i 6 {mizli so ku~iwa, ma~iwa i okolu drugi ìvotin~iwa, otkolku toa da go dademe vo stopanstovoto? I kaète mi kolku kompanii od tie 100 milioni {to gi kaùvate vo 2009 godina }e gi koristat. Se izvinuvam, blagodaram.


Kontrareplika ima gospodinot Mukoski Krsto, povelete.

Krsto Mukoski: Blagodaram pretsedatele, se izvinuvam.

Po~ituvan kolega Jani Makraduli, koga zboruvam za diskvalifikacija jas ne znam dali vie v~era celo vreme bevte prisuten vo ovaa sobraniska sala. Bevte pristuten, da, ama ne znam dali dobro slu{anavte kako odredeni na{i kolegi se odnesuva kon svoite kolegi ili kon ministerot, so kakva retorika i so kakvi li~ni navredi i diskvalifikacija.

Vo toj del zboruvav, deka nema da se zadrùvam na diksreditacii i i diskvalifikacii. Toa {to vie go kaàvte ne go sfa}am kako diskvalifikacija. Za toa {to vie go kaàvte i pro~itavte za odredeni revizorski izva{tai, postojat po~ituvan kolega i institucii, relevantni organi na progon, {to ako e taka }e prezemat soodvetni merki.

A za ona {to kaùvate na {to jas go temelam mojot optimizam, jas go temelam pred se na relevatni brojki i fakti {to izviraat od stopanstovoto od Zavodot za statistika. Demantirajte me vo eden moj navod, pa nema problem. Blagodaram.


Gospodinot Petkovski Tito ima replika, povelete.

Tito Petkovski: Blagodaram gospodine pretsedatel.

Kolega Mukoski, me|u drugoto govorevte i za trgovskio deficit, kako da se namali. Dadovte nekoi naznaki itn.

Ajde da napravime, ako imame seriozen pristap i navistina dobra volja, da napravime ne{to seriozno i krupno. Ako sakame da se namali trgovskiot deficit, toa e prosta matematika, da go zgolemime izvozot, da go namalime uvozot. Toa e ekonomska zakonitost. Me|utoa, da go namalime uvozot za onie materijali koi se input, najgolemi aduti izvozni.

Imeno, ako navistina sakame trgovskiot deficit, da dademe {ansa, prioritet na onie granki, onie koise najgolemi izvoznici, metalskatata industrija, teksilnata, toa da go napravat. Za nivnite potrebi da dademe mo`nost da se uvezuvaat repromaterijali koi }e u~estvuvaat vo finalniot proizvod na ovie dve industriski granki i samo po sebe problemot e re{en. Zna~i ako sakame da go napravime toa moème da se dogovorime. Postojano govorime deka na{ite najgolemi izvozni aduti se metalnata industrija i teksitilnata. Tie u~estuvaat vo bruto doma{noto proizvodstvo so nad 18% vkupno. Toa e seriozen pristap. E toa e seriozen pristap. Toa e ednata rabota za koi ako sakame da se namali deficitot, da se zgolemi uvozot, moème da go napravime kako Vlada. Vie imate vlijanie parlamentarnoto mnozinstvo.

Documents

084 - 00 sednica 0… · Web viewVr{eni isplati po osnov na dogovrni uslugi, za stru~no intelektualni uslugi {to gi ka`avte pred toa za anga`irawe na eksperti so dogovori na delo