1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O · PDF fileRecknagel-Sprenger: Grejanje i klimatizacija

PINSS d.o.o. Nova Gorica Projektiranje, inženiring, nadzor in strokovno svetovanje d.o.o. Kromberk, Industrijska cesta 5, 5000 NOVA GORICA tel.: +386 (05) 333 44 50, fax.: 333 44 52, E-mail: [email protected] ID za DDV: SI67308805; Matična št.: 5433240; Tr. račun: SI56 0475 0000 0461 383

1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

Številčna oznaka načrta in vrsta načrta: NAČRT STROJNIH INSTALACIJ 5

Investitor: INKUBATOR d.o.o. Kraška ulica 2 6210 Sežana

Objekt: INKUBATOR SEŽANA - OBJEKT STARA ISKRA

Vrsta projektne dokumentacije in njena številka:

PZI (projekt za izvedbo) mma- 03/14

Za gradnjo:

investicijsko vzdrževalna dela

Projektant:

PINSS d.o.o. Kromberk, Industrijska cesta 5 5000 NOVA GORICA Samo Štrukelj, u.dis

Odgovorni projektant: Samo ŠTRUKELJ, u.dis, S-0033

Odgovorni vodja projekta: Robert Mašera, u.d.i.a. ZAPS-1137

Št. načrta: 14-04-01-1

Št. izvoda: A 1 2 3 4 5 6

Kraj in datum izdelave načrta: Nova Gorica, 04.2014

Mapa: Št. projekta: Št. načrta: Projektant:

5 mma- 03/14 14-04-01-1 PINSS d.o.o. Nova Gorica

Stran 2 (14)

2. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. 14-04-01-1

1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU .............................................................................................. 1 2. KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME št. 14-04-01-1 ............................................. 2 3. TEHNIČNO POROČILO ................................................................................................................................................. 3

3.1 UPOŠTEVANI TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI ............................................................................................... 3 4.2 OPIS OBJEKTA ...................................................................................................................................................... 5 4.3 OGREVANJE IN HLAJENJE .................................................................................................................................... 6 4.4 NOTRANJA INSTALACIJA ZP ................................................................................................................................. 9 4.5 POVZETKI TEHNIČNIH IZRAČUNOV .................................................................................................................... 12 4.6 POPIS MATERIALA IN DEL .................................................................................................................................. 13

5. RISBE ......................................................................................................................................................................... 14



Stran 3 (14)

3. TEHNIČNO POROČILO

3.1 UPOŠTEVANI TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI

Izvajalec in dobavitelj aparatov, naprav in opreme strojnih instalacij sta dolžna upoštevati vse zakone, predpise, standarde in druge smernice, ki so navedeni v tehnični dokumentaciji. Ravno tako sta dolžna upoštevati vse v R Sloveniji veljavne sezname standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo.

4. PREDPISI

Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 110/02, 47/04, 102/04, 126/07, 108/09, 57/2012, 110/13)

Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (Ur.l. RS št. 55/08)

Odredba o seznamu izdanih tehničnih smernic (Ur.l. RS št. 55/12)

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05, 33/08, 62/10)

Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS št. 3/2007 ZVPoz-UPB1, 9/11, 83/12)

Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti (Ur. l. RS št. 12/13, 49/13)

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07)

Požarna varnost v stavbah (Tehnična smernica TSG-1-001:2010)

Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur.l. R Slovenije št. 67/05)

Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ št. 30/91)

Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 20/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12)

Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. l. RS št. 128/04)

Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. l. RS št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08)

Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS 24/13)

Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo (Ur. l. RS št.107/2001, DS: 20/2002)

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/10)

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/13)

Učinkovita raba energije (Tehnična smernica TSG-1-004:2010) (Uradni list RS, št. 51/10)

Odredba o plinskih napravah (Ur.l. RS št. 105/00, 28/02,60/03)

Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Ur.l. RS št. 26/02, 54/02)



Stran 4 (14)

4.1.1 STANDARDI

SIST ISO 10255: Nelegirane jeklene cevi za varjenje in vrezovanje navojev

SIST EN 10216: Nevarjene jeklene cevi za tlačne vode

SIST EN 1057: Baker in bakrove zlitine – Nevarjene (narejene iz celega) bakrene cevi z okroglim prerezom za vodo in plin, ki se uporabljajo za sanitarne in ogrevalne namene

SIST EN ISO 15875-1: 2004: Cevni sistemi iz polimernih materialov za napeljave z vročo in hladno vodo - Zamreženi polietilen (PE-X) - 1. del: Splošno

DIN 4751-2: Zaprto termostatsko zaščitene naprave za proizvajanje toplote s temperaturami vtoka do 120 °C - varnostnotehnična oprema

SIST EN 1856-1: Dimniki – Zahteve za kovinske dimnike – 1. del: Proizvodi za sistemske dimnike

SIST EN 1856-2: Dimniki – Zahteve za kovinske dimnike – 2. del: Kovinske tuljave in dimniški priključki

SIST CR 1752: Prezračevanje stavb - Kriteriji načrtovanja notranjega okolja

SIST EN 12007-1: Sistemi oskrbe s plinom - Cevovodni sistemi za najvišji delovni tlak do vključno 16 bar - 1. del: Splošna funkcionalna priporočila

SIST EN 12279 (2000, A1:2005): Sistemi oskrbe s plinom – Naprave za regulacijo tlaka na priključnih vodih - Funkcionalne zahteve

DWGV G469 – Izvedba tlačnih preizkusov za cevovode in naprave za razvod plina

DWGW - G 490: Tehnični predpisi za gradnjo in opremo regulatorskih postaj z vstopnim tlakom nad 100 mbar do vključno 4 bar.

DWGW - TRGI - G 600: Tehnični predpisi za plinsko inštalacijo

VKF 1003-03: Protipožarna norma: Pisarniške in poslovne stavbe

SIST EN 3: Ročni gasilni aparati

MFeuV: Vzorčna smernica za prostore s kurilnimi napravami

4.1.2 OSTALA LITERATURA

Ihle, Bader, Golla: Tabellenbuch (Sanitar, Heizung, Luftung)

T. Japelj: Strojne instalacije

Recknagel-Sprenger: Grejanje i klimatizacija

A. Briganti: Manuale della climatizzazione

S.K. Wang: Air Conditionig and refrigeration

V. Strelec: Plinarski priručnik



Stran 5 (14)

4.2 OPIS OBJEKTA

4.2.1 Splošno

Investitor, INKUBATOR d.o.o., Kraška ulica 2, 6210 Sežana, naroča izdelavo načrta strojnih instalacij za objekt ''Inkubator Sežana''. Načrt strojnih instalacij naj se izdela na podlagi priloženih gradbenih načrtov, izdelan naj bo za fazo PZI. obravnava se rekonstrukcijo objekta, ki se ga bo rekonstruiralo za potrebe ureditve pisarniških prostorov, namesto sedanjih proizvodnih in skladiščnih prostorov. Na obodu objekta se uredijo pisarniški prostori, v sredini etaže se oblikuje večji pomožni prostor, ki je delno še nedefiniran zaradi morebitnih zahtev bodočih najemnikov. V sklopu rekonstrukcije, se v okviru strojnih instalaciji, obravnava instalacija ogrevanja in hlajenja. Ogrevanje in hlajenje se bo izvajalo s pomočjo toplotne črpalke zraka-voda, kot dodaten vir ogrevanja pa se bo koristilo obstoječ toplovodni kotel. Obstoječi kotel, kot energent koristi zemeljski plin, zato se v sklopu načrta strojnih instalaciji obravnava tudi instalacijo plina, od obstoječega plinskega priključka v objektu do plinskega toplovodnega kotla.

4.2.2 Požarna varnost

Požarna varnost objekta se zagotavlja v skladu z Zasnovo požarne varnosti št. 037/14-ZPV z dne 04.2014, ki jo je izdelalo podjetje Lozej d.o.o. Za gašenje požarov na objektu bo možno zagotoviti vodo iz obstoječega zunanjega javnega hidrantnega razvoda. V bližini objekta se nahajata vsaj dva nadtalna hidranta. Notranje hidrantno omrežje Skladno s tehnično smernico TSG 1-001:2010 točka 4.2.1.1 v upravnem objektu – pisarniškem objektu do velikosti PS 1000 m2 notranje hidrantno omrežje ni potrebno. Za dodatno protipožarno zaščito objekta je predviden ročni gasilni aparat na suhi prah 6-EG, ter ročni gasilni aparati na CO2 5 EG. Aparat se namesti na steno in sicer tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Aparati morajo biti opremljeni s certifikatom USM GA in z vpisanim letom veljavnosti, kar mora biti razvidno iz fluorescentne nalepke na aparatih.

4.2.3 Opozorilo

Pri nizkih zunanjih temperaturah, pod 273 K (0C), moramo omogočiti občasno obratovanje toplovodnega ogrevanja, da ne pride do zmrzovanja instalacije.

Montažna dela se morajo izvajati strokovno in tehnološko pravilno ter uporabljati material iz popisa oziroma drugega enakovrednega. Vse spremembe, ki jih je naročil investitor ali nadzorni organ, morajo biti pisno vnesene v dnevnik oziroma zapisnik.

Vsa dela se morajo izvajati po popisih in načrtih faze PZI.



Stran 6 (14)

4.3 OGREVANJE IN HLAJENJE

4.3.1 Splošno

Izračun toplotnih izgub in toplotni dobitkov objekta je izdelan z računalniškim programom MC4 Software, skladno s SIST ISO 12831 in skladno s standardom ASHRAE RTS. Računske temperature posameznih prostorov ustrezajo SIST CR 1752. Minimalna projektna temperatura ogrevanja je -11°C / 90%. Projektna temperatura hlajenja: +32°C / 40% Nazivne toplotne izgube objekta:

Toplotne izgube objekta (Ta-11°C), 63,1 kW

Nazivni toplotni dobitki objekta:

Toplotni dobitki (Ta+32°C), 54,5 kW

Sistem toplovodnega ogrevanja in hlajenja bo dvoceven: Ogrevanje - konvektorski razvod s temperaturnim režimom 45/40°C. Hlajenje - konvektorski razvod s temperaturnim režimom 14/9°C.

Predvidena sta dva ločena sistema ogrevanja in hlajenja: S1 - pisarne po obodu, S2 - večnamenski prostor. Za pripravo ogrevalne in hladilne vode je predvidena, toplotna črpalka zrak/voda z močjo Qg=63 kW (A-11,W45, Qh=72 kW (A35;W7). Kot dodaten (rezerven vir ogrevanja, se bo lahko koristil obstoječi toplovodni kotel na zemeljski plin, z toplotno močjo Qg=32 kW, ki se ga premesti v strojnico. Kotel je toplovodni kotel plinsko trošilo B2, je potrebno v strojnici zagotoviti ustrezno naravno prezračevaje.

4.3.2 Priprava ogrevalne in hladilne vode

Za pripravo ogrevalne in hladilne vode je predvidena, toplotna črpalka zrak/voda z močjo Qg=63 kW (A-11,W45, Qh=72 kW (A35;W7). Predviden je agregat tihe izvedbe. Upošteva se pravilnik o mejnih vrednostih hrupa (ur.l. RS 105/2005, 33/2008) glede na območje, kjer se bo ogregat

namestilo. Hladilni agregat naj ustreza zahtevam PURES. Kot dodaten (rezerven vir ogrevanja, se bo lahko koristil obstoječi toplovodni kotel na zemeljski plin, z toplotno močjo Qg=32 kW, ki se ga premesti v strojnico. Kotel je toplovodni kotel plinsko trošilo B2, je potrebno v strojnici zagotoviti ustrezno naravno prezračevaje. Razvod hladilnega agregata (toplotne črpalke) se priključi na sistem ogrevanja in hlajenja preko toplotnega prenosnika. V primarnem razvodu je predvidena mešanica (voda, glikol 25%), za preprečevanje nevarnosti zmrznitve v zimskem času.

4.3.3 Varovanje sistema hlajenja

Varovanje primarnega sistema ogrevanja in hlajenja se izvede sklano s SIST EN 12828. Hladilni agregat je standardno opremljen z varnostno izpustnim ventilom ter zaprto ekspanzijsko posodo. Med toplotnim izmenjevalcem in varnostnim izpustnim ventilom ne sme biti vgrajena nobena zaporna armatura. Varovanje sekundarnega sistema ogrevanja in hlajenja se izvede sklano s SIST EN 12828. Na sekundarni strani se razvod opremi z varnostno izpustnim ventilom ustrezne dimenzije. Med toplotnim izmenjevalcem in varnostnim izpustnim ventilom ne sme biti vgrajena nobena zaporna armatura. Za kompenzacijo raztezkov se razvod opremi z zaprto membransko ekspanzijsko. Ekspanzijska posoda mora biti dobavljen skladno zahtevami PED direktive. Ob prevzemu mora biti dostavljena ustrezna dokumentacija v skladu s pravilnikom o tlačni opremi (Ur. l. RS št. 15/02, 47/02, 54/03, 114/03, 138/06).



Stran 7 (14)

Uvodni pregled naprave mora biti izveden skladno s pravilnikom o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom (Ur.l. RS št. 92/08).

4.3.4 Krmiljenje ogrevanja in hlajenja

Krmiljenje ogrevalnih sistema se izvede skladno s SIST EN 12828. Pripravo ogrevalne vode se bo krmililo s pomočjo avtomatike z optimizacijo na zunanjo temperaturo zraka, s katero se bo pripravljalo ustrezno temperaturo ogrevalnega medija. Posamezne cirkulacijske črpalke konvektorskih sistemov se bo vklapljalo in izklapljalo s pomočjo krmilne avtomatike, s katero je mogoče nastaviti tudi čas delovanja. Predvidena avtomatika krmili tripotni ventil, s katerim se uravnava temperaturo predtoka v odvisnosti od zunanje temperature. Predvideno je lokalno krmiljenje konvektorjev po posameznem prostoru. Konvektorji se krmilijo s stenskimi krmilniki. Krmilniki so opremljeni s sobnim termostat, stikalom vklopa, preklopnim stikalom (leto-zima) in trihitrostnim stikalom ventilatorja konvektorja. V primeru izklopa konvektorja se mora izklopiti tudi ventilator konvektorja.

4.3.5 Konvektorji

V večnamenskem prostoru se vgradi ventilatorske konvektorje stropne izvedbe, v pisarna pa stoječe. Osnovni elementi konvektorja so: pločevinasto ohišje lamelni izmenjevalec toplote ali hladu (voda - zrak) trihitrostni ventilator z elektromotornim pogonom lovilno korito za kondenz črpalka kondenza s priključno cevko (stropni) nastavek za dovod svežega zraka iz klimata (stropni) zajemno vpihovalna rešetka s premičnimi vpihovalnimi loputami ...

Na instalacijo ogrevanja (hlajenja) se jih priključi preko ventilov s katerimi je možno odstraniti posamezen konvektor, zaradi popravila, ne da bi pri tem motili delovanje ostale instalacije. Konvektorje se dodatno opremi z regulacijskimi ventili AB-QM na motorni pogon (ON-OFF) tako je omogočen konstanten pretok ogrevalne vode po razvodu.

4.3.6 Cevovodi

Razvode po kotlarni in do hladilnega agregata se izvede z jeklenimi cevmi po SIST ISO 10255, glavne razvode po objektu pa z bakrenimi cevmi po SIST EN 1057. Razvodi se vodijo nad spuščenim stropom, odcepi do posameznih konvektorjev pa v mavčnih stenah in v tlaku. Odcepe do posameznih konvektrojev v tlaku se izvede s plastičnim cevmi iz zamreženega polietilena (PE-x), izdelane v skladu z DVGW U670. Odcepe do posameznih stropnih konvektrojev pa z Inox rebrastimi cevmi v skladu s ISO EN 9002.

Vse jeklene cevi, konzole in držala se mora korozijsko zaščititi s temeljno barvo, ki vzdrži temperaturo do 150C. Vidne

cevi, konzole in držala se pleska z vročevzdržnim lakom, ki vzdrži temperaturo do 150C. Barvo določi investitor sporazumno z arhitektom glede na opremo oziroma barvo prostora. Vse cevi se toplotno izolira z izolacijo iz ekspandiranega polimera ustrezne debeline. Izolacija mora ustrezati najmanj razredu negorljivosti C-s3,d0 po SIST EN 13501 – samougasljivo.

4.3.7 Odvod kondenza

Vse odvode kondenza se izvede z bakrenimi cevmi po SIST EN 1057. Veritikalne odvode kondenza se spelje v zunanje odtoke meteorne vode ali v ponikalnico. Odvode kondenza v objektu se toplotno izolira s parozaporno izolacijo iz ekspandiranega polimera. Izolacija mora ustrezati najmanj razredu negorljivosti C-s3,d0 po SIST EN 13501 – samougasljivo.

4.3.8 Odzračevanje

Instalacija toplovodnega ogrevanja se odzračuje preko odzračevalnih pipic, ki so nameščene na vseh konvektorjih ter preko odzračevalnih lončkov v kotlarni in na glavnih razvodih.



Stran 8 (14)

4.3.9 Tlačni preizkus sistema toplovodnega ogrevanja

Po končani montaži cevi se opravi tlačni preizkus skladno z DIN 18380. Preizkus instalacije toplovodnega ogrevanja se izvede s hladno vodo pri čemer je potrebno zagotoviti izenačitev temperatur zunanjega zraka in vode. V primeru, da se izvaja preizkus v zimskem času, je potrebno cevi polniti z mešanico glikola in vode, ki zagotavlja zmrzovanje mešanice pri najmanj –20 °C (38 % propilen glikol) ali pa ogreti objekt. Po dokončnem preizkusu je potrebno cevi izprazniti, jih izprati z najmanj tri kratno izmenjavo vode in jih izpihati z zrakom. Sistem moramo ob izenačevanju temperatur dopolnjevati ali prazniti tako da se ohranja preizkusni tlak. Manometer se priključi na najnižji točki inštalacije, pri čemer je obvezna uporaba manometra z natančnostjo 0,1 bar. Preizkusni tlak mora biti minimalno 1,3× maksimalni delovni tlak, vendar minimalno 1 bar višji od delovnega tlaka v najnižji točki inštalacije (priporoča se izvedba preizkusa z vodnim tlakom 6,0 bar). Po izenačitvi temperatur in ponovnem dopolnjenju ali praznjenju na preizkusni tlak, se opravi glavni preizkus pri čemer v nadaljnjih 2 urah ne sme priti do padca tlaka večjega od dp < 0,2 bar. Za PE-x cevi: Priporoča se izvedba dodatnega preizkusa tesnosti. Po ponovnem dopolnjenju na preizkusni tlak, v nadaljnjih 24 urah ne sme priti do padca tlaka večjega od dp < 0,2 bar. Po opravljenem preizkusu s hladno vodo, je potrebno čimprej opraviti test sistema z najvišjo projektirano temperaturo s ciljem preveriti vodotesnost tudi pri najvišji temperaturi. Po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizualno pregledati ogrevalne cevi in priključke in preveriti njihovo tesnost. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi zaščiti pred korozijo, prepleska in dokončno izolira. Po opravljenem preizkusu s hladno vodo, je potrebno čimprej opraviti test sistema z najvišjo projektirano temperaturo s ciljem preveriti vodotesnost tudi pri najvišji temperaturi. Po ohladitvi sistema je potrebno ponovno vizuelno pregledati ogrevalne cevi in priključke in preveriti njihovo tesnost. Po uspešnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpiše nadzorni organ, nakar se cevi zaščiti pred korozijo, prepleska in dokončno izolira.



Stran 9 (14)

4.4 NOTRANJA INSTALACIJA ZP

4.4.1 Splošno

Instalacija zemeljskega plina (ZP - metan), za potrebe ogrevanja s kondenzacijskim plinskim kotlom, se priključi na obstoječi plinski razvod v objektu.

4.4.2 Plinska trošila

Kurilna

moč:

Kurilna

moč

skupaj:

Max.

Poraba ZP:

Fg Poraba ZP:

[kW] [kW] [m3/h] [m3/h]

TK.01 Plinski kotel B2 1,0 32,0 32,0 3,38 1,000 3,38

SKUPAJ 32,0 3,38 3,38

Oznaka: Plinsko trošilo: Vrsta: Kos:

Predvidena poraba plina: m°Fg= 3,38 m3/h Stenski toplovodni kotel je plinsko trošilo vrste B2: plinsko kurišče z dimovodno napeljavo s tlačnim gorilnikom, z zajemom zgorevalnega zraka iz prostora kjer je plinsko trošilo nameščeno. Plinski potrošnik se priključi na instalacijo ZP preko krogelnega zapornega ventila. Priključek plinskih trošil se izvede fiksno s pomočjo brezšivnih jeklenih plinskih holendrov in kolen ali pa s posebnimi za to predvidenimi armiranimi gibkimi spojnimi kosi (izdelani po DIN 3383). Spojni kos med krogelnim ventilom in priključkom na plinsko trošilo mora biti čim krajši. Pred vsakim zapornim elementom plinskega trošila se namesti zaporni element s termičnim varovalom (preizkušen po DVGW VP 301), z minimalno odpornostjo 60 min pri temperaturi 925°C.

4.4.3 Nastavitev in preizkus delovanja trošil

Nastavitev trošil lahko izvede samo za to usposobljena in od proizvajalca pooblaščena oseba. Nastavitev tlaka plina pred gorilnikom mora biti strokovno izvedena in v skladu z zahtevami proizvajalca ter vrste goriva. Trošilo je potrebno nastaviti na nazivno toplotno obremenitev. Če je nastavljena nazivna toplotna obremenitev nižja od največje toplotne obremenitve, je potrebno nastavljeno vrednost in iz nje izhajajočo nazivno toplotno moč, ki se jo po navodilih proizvajalca lahko odjema, označiti na trajni tablici na trošilu. Potrebno nastavitev toplotne obremenitve se lahko opravi po metodi nastavitve s tlakom na šobi ali po volumetrični metodi. Nastavitev po tlačni metodi je dovoljena samo z upoštevanjem navodil proizvajalca za to trošilo. Pri volumetrični metodi se s plinomerom določi pretok plina, ki se mora ujemati z nastavljeno vrednostjo.

4.4.4 Varovanje plinske instalacije

Obstoječa regulacija in varovanje plinske instalacije ni naloga tega načrta. Instalacijo ZP se dodatno varuje z vgradnjo termičnih varoval (DVGW VP 301), ki se jih vgradi pred vsakim trošilom v objektu. Termični zaporni ventil se avtomatsko zapre v primeru požara, ko temperatura okolice doseže Tpož= 100°C in zagotavlja popolno tesnost minimalno 60 min pri temperaturi 925°C. Celotna plinska instalacija in potrošniki plina morajo biti ustrezno ozemljeni, njeni vijačni spoji pa premoščeni z bakreno žico ali pocinkanim trakom.



Stran 10 (14)

4.4.5 Cevna instalacija ZP

Cevna instalacija obsega instalacijo od obstoječega priključka do plinskega kotla. Cevna instalacija notranjega plinovodnega omrežja mora biti izdelana iz jeklenih brezšivnih cevi s fazonskimi in spojnimi kosi. Vgrajene cevi morajo imeti ustrezen delavniški certifikat, ki dokazuje tesnost cevi. Cevi morajo biti položene v skladu z določili: Tehnični predpisi za plinsko napeljavo, DVGW-TRGI 1986 (G 600): Pri prehodu plinske cevi skozi nosilne stene, se mora cevi zaščititi s cevjo večjega premera in sicer tako, da sega

vsaj 10 mm iz stene na vsako stran. Prostor med plinsko in zaščitno cevjo se napolni s tesnilno maso. Cevi vodene vidno pod stropom se pritrdi z držali iz negorljivega materiala. Razmiki med posameznimi držali

morajo biti izvedeni v skladu z navedenimi predpisi. Ravno tako velja za odmike cevne instalacije od sten. Notranji cevovod mora dopuščati malenkostne aksialne pomike priključka, ne da bi to povzročilo mehanske poškodbe notranjega cevovoda ali njegovo netesnost. Nosilna konstrukcija za pritrditev cevi na zid se izvede iz negorljivih materialov. Vse omarice z vgrajeno plinsko armaturo morajo imeti izdelane ventilacijske rege. Pred začetkom varjenja je potrebno notranjost cevi očistiti korozije in nesnage. Očistimo jo lahko strojno, ali ročno z žično ščetko na vrvi. Vsi vgrajeni elementi plinske instalacije morajo imeti veljavne ateste, ali morajo biti izdelani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi za vgradnjo v instalacijo ZP. Vijačno se spajajo le ventili in priključki na potrošnike. Tesnjenje vijačnih spojev se izvede s teflonom ali njemu podobnim tesnilom, ki ostane nevtralno v stiku z ZP, ki ne otrdi in ga ZP ne razjeda. Vsa instalacija ZP je v varjeni izvedbi. Ta dela lahko opravlja instalacijsko podjetje, ki ima pooblastilo za izvajanje plinskih instalacij izdanega od pristojnega republiškega organa. Dela lahko izvajajo delavci navedeni v pooblastilu. Izvajalec cevne instalacije - varilec mora imeti ustrezen certifikat, ki dokazuje njegovo usposobljenost (A-test varilca). Vsi vgrajeni zaporni elementi morajo biti namensko izdelani za plinsko instalacijo in morajo imeti ustrezno DIN-DVGW oznako. Napeljavo je potrebno po končani montaži in pred zagonom ustrezno prečistiti. Napeljava naj se prečisti z izpihovanjem z zrakom ali dušikom. Pred čiščenjem je potrebno napeljavo ločiti od hišnega priključka in odklopiti trošila. Regulatorje in plinomere je potrebno demontirati. Izpihovanje se opravi v smeri od manjšega premera proti večjemu.

4.4.6 Tlačni preizkus plinske instalacije

Tlačni preizkus se mora opraviti skladno s priporočilom: Tehnični predpisi za plinsko napeljavo, DVGW-TRGI (G 600) in s SIST EN 1775. Napeljava mora biti preizkušena s pred-preizkusom in glavnim preizkusom. Preizkusa je potrebno opraviti preden je napeljava ometana ali zakrita in preden so spoji oviti z izolacijo. Preizkus se lahko opravi po odsekih. Trdnostni preizkus: Trdnostni preizkus je obremenilni preizkus in je omejen na cevno napeljavo (brez armature). Pred-preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr.dušik), s preizkusnim tlakom 1,0 bar. Preizkusni tlak v času trajanja preizkusa, 10 minut, ne sme pasti. Tesnostni preizkus: Tesnostni preizkus je omejen na napeljavo in armaturo, vendar brez trošil in pripadajočih regulacijskih in varnostnih naprav. Glavni preizkus se opravi z zrakom ali inertnim plinom (npr.dušik), s preizkusnim tlakom 110 mbar. Po izenačitvi temperatur preizkusni tlak ne sme pasti v času trajanja preizkusa, ki je najmanj deset minut. Merilni instrument mora biti tako natančen, da se lahko odčita padec tlaka za 0,1 mbar.

4.4.7 Spuščanje plina v plinsko instalacijo

Prvo spuščanje plina v plinsko instalacijo sme opraviti le pooblaščen predstavnik distributerja, potem ko je pregledal vso plinsko instalacijo od plinomera do porabnikov, vse ateste in zapisnike tlačnih preizkusov, pooblastila izvajalcev, pravilnost priklopa porabnikov na dimnike ter pravilnost prezračevanja prostorov, v katerih so porabniki plina. O pregledu in prvem spuščanju se izdela zapisnik, katerega kopijo hrani investitor.



Stran 11 (14)

Plinovod se pred spuščanjem plina napolni z inertnim plinom (dušik N2). Nato se prične s spuščanjem plina v plinsko instalacijo. Izhajajočo mešanico je potrebno voditi na prosto. Izpihovanje se lahko konča ko je izpuščena 3-kratna količina izpihovanega cevovoda. V instalaciji ni mehurčkov inertnega plina ali zraka, če je izgorevanje plamena s svetlo modrim plamenom. Plinovod je možno izročiti v pogon, ko so montažna in gradbena dela končana in ko je plinovod pregledala komisija za tehnične preglede. Na dan tehničnega pregleda mora izvajalec del predložiti komisiji vse potrebne licence, ateste, izjave in dokazila o opravljenih tlačnih preizkusih, navodila za varno obratovanje in podučiti uporabnike o pravilni in varni uporabi instalacije ZP.

4.4.8 Dimovodne napeljave

Plinsko trošilo vrste B2 – plinski toplovodni, se opremi z ustreznim INOX dimnikom, ki se ga vodi čez streho objekta. Dimniški priključek od kotla do dimnika se izdela iz nerjaveče pločevine. V dimniškem priključku se izvede čistilna vratca in odprtino za kontrolo dimnih plinov. Pred začetkom obratovanja mora dimnikarski mojster preveriti dimnik in podati poročilo o njegovi ustreznosti. Preizkus kvalitete in tesnosti dimnika se izvede tako, da po 5 minutah obratovanja kurišča s polno močjo pri kurjenju z ZP, pri zaprtih vratih in oknih, ne smejo izhajati dimni plini, Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS 24/13).

4.4.9 Ventilacija prostorov s plinskimi trošili

V kotlarni je instaliran toplovodni kotel s toplotno močjo Q°n=32 kW. V kotlarni se zagotovi naravno (vzgonsko) ventilacijo prostora. Ventilacijo kotlarne se izvede v skladu z zahtevami DVGW/TRGI: Minimalna velikosti prezračevalnih odprtin znaša: A= k×Q= 6×32= 192 cm

2. Predvidena je vgradnja dveh

prezračevalnih rešetk s prostim presekom As= 160cm2, katere se jo vgradi v zunanji zid kotlarne.

4.4.10 NAVODILA ZA VARNO DELO S PLINSKO INSTALACIJO

Pred začetkom kurilne sezone je potrebno preveriti nastavitev plinskih trošil in preveriti funkcionalnost dimovodnih naprav. Občasno se preveri tudi delovanje vseh manometrov na plinski instalaciji. V primeru ugotovitve nepravilnega delovanja se jih nemudoma zamenja.

VARNOSTNI UKREPI PRI VONJU PO PLINU:

Ker je ZP brez vonja se ga umetno odorira, da ga zavohamo, če pride do njegovega uhajanja. V primeru, da plin zavohamo oziroma v prostoru zaznamo moramo ukrepati takole:

Takoj ugasniti vse plamene ! Takoj odpreti vsa okna in vrata ! Takoj zapreti glavni zaporni element ob vstopu instalacije v objekt! Ne vstopati s prižgano lučjo v prostore, v katerih je zaznan vonj po plinu ! Ne prižigati vžigalic in vžigalnikov ! Ne vklapljati električnih stikal in naprav ! Ne izklapljati električnih vtikačev ! Ne zvoniti na električne zvonce ! Ne kaditi ! Zapreti še vse ostale ventile pri trošilih ! Luči se lahko prižge šele tedaj, ko ni več zaznati vonja po plinu. Pri tem se ne zanašamo samo na svoj voh

ampak pokličemo še druge ljudi. Če se ne da odkriti razloga za vonj po plinu, kljub temu, da so vse armature zaprte je potrebno poklicati

distributerja plina. Tudi o rahlem vonju po plinu, katerega vzrokov se ne da odkriti, je potrebno obvestiti distributerja plina.

Če prihaja vonj po plinu iz prostorov, ki niso dostopni, je potrebno takoj obvestiti policijo ali gasilce, ki smejo vstopiti v tak prostor, istočasno je potrebno obvestiti distributerja plina.

Motnje ali poškodbe na napeljavi ne odpravljamo sami! To naj opravi strokovnjak distributerja ali pooblaščenega instalacijskega podjetja.

Mesto kjer je poškodba mora biti dostopno službi za popravila.



Stran 12 (14)

4.5 POVZETKI TEHNIČNIH IZRAČUNOV

OGREVANJE:

Izračun zimskih toplotnih izgub – v arhivu

Povzetek izračuna zimskih toplotnih izgub

Izračun letnih toplotnih dobitkov – v arhivu

Povzetek izračuna letnih toplotnih dobitkov

Izračun konvektorjev



Stran 13 (14)

4.6 POPIS MATERIALA IN DEL

Pri izdelavi ponudbe na podlagi popisa materiala in del, je v ceni posamezne enoto ali sistema, potrebno upoštevati:

1. Vsi proizvajalci in tipi naprav in elementov v popisu materiala in del so navedeni "kot na primer (npr.:)". Oznake naprav služijo kot pomoč pri določitvi tehnične ustreznosti. Vse proizvajalce (tipe) naprav v popisu materiala in del potrdi investitor.

2. Pri izdelavi ponudbe morajo biti vse spremembe naprav navedene in jasno označene. Spremembe potrdi investitor ali pooblaščeni nadzor nad izvedbo gradnje.

3. Vse naprave in elemente se mora dobaviti z ustreznimi certifikati, atesti, garancijami, navodili za obratovanje in vzdrževanje v slovenskem jeziku.

4. Pri vseh napravah in elementih je potrebno upoštevati transportne in vgradne stroške ter stroške zavarovanja in zaščite.

5. Pri vseh elementih je potrebno upoštevati spojni in tesnilni material.

6. Vse naprave in elemente mora vgraditi strokovno usposobljeno osebje, skladno z podrobnimi navodili proizvajalca. Po potrebi naprave vgradi osebje pooblaščeno za montažo.

7. Pri vseh sistemih se upošteva tlačne preizkus, preizkuse tesnosti in druge potrebne preizkuse s sestavo zapisnikov.

8. Pri vseh napravah je potrebno upoštevati stroške zagona, meritve, nastavitev obratovalnih količin in šolanje predstavnika investitorja, s sestavo zapisnikov.

9. Pri ventilacijskih in klimatizacijskih napravah je potrebno upoštevati zahteve za preskus in prevzem sistema iz pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb.

10. Centralni nadzorni sistem CNS: Vsak krmilnik mora omogočati komunikacijo preko TCP/IP MODBUS protokola. Omogočati mora branje relevantni podatkov o stanju naprave, obratovalne ure in vse napake z opisi. Omogočati mora vlivanje na delovanje naprave v smislu vklop/izklop in stopenjsko delovanje, če je to potrebno. Vsak krmilnik mora imeti brezpotencialni izhod DO: napaka in digitalni vhod DI: vklop/izklop naprave. V primeru da je možno stopenjsko krmiljenje, mora zagotoviti več DI.. Dobavitelj krmilnika mora ob dobavi izročiti dokumentacijo vseh razpoložljivijh sponk s funkcionalnim opisom. Poleg tega mora izročiti tabelo lokacij spremenljivk, ki jih lahko beremo preko TCP/IP MODBUSA, kot tudi tabelo spremenljivk, na katere lahko vplivamo - vpisujemo vrednosti preko bus povezave. Za vse naprave je zahtevano delovanje po urniku. Urnik se vzpostavi centralno na nadzornem računalniku in se prenese na posamezne naprave.



Stran 14 (14)

5. RISBE

OGREVANJE IN HLAJENJE:

1. TLORIS 1. NADSTROPJA OGREVANJE HLAJENJE

M 1:50

2. TLORIS 1. NADSTROPJA PLIN VENTILACIJA

M 1:50

3. SHEMA STROJNICE OGREVANJE HLAJENJE, PLIN

4. SHEMA RAZVODA KONVEKTORJEV OGREVANJE HLAJENJE

5. DETAJL PREHODA PLINSKE CEVI SKOZI ZID PLIN

6. OBEŠANJE VIDNIH PLINSKIH CEVI PLIN

Documents

1. NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O · PDF fileRecknagel-Sprenger: Grejanje i klimatizacija