10 14 18 · 2017. 2. 1. · 2 Glasilo Občine Mirna Peč december 2008 Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2 8216 Mirna Peč Elektronska pošta:

Glasilo Občine Mirna Peč št. 31, december 2008

str. 14Portet Franca Somraka: Če je človek zdrav, naj pomaga

str. 10Ocenjevanje TD: Najbolj urejena vas je Šentjurij

str. 18Bogastvo arheoloških najdb: Karlin

december 2008Glasilo Občine Mirna Peč2

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 28216 Mirna Peč

Elektronska pošta: [email protected]

TRR 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisanv razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Glavni in odgovorni urednik:Zvone Lah, župan

Uredniški odbor v sestavi: PolonaKramar, Luka Piko, Ljuba Sukovič, Tatjana Kupljenik in Mira Barbo

Pri pripravi te številke glasila stasodelovali zunanji sodelavki:Teja Piko in Tanja Sluga

Lektorirala: Tanja Sluga

Oblikovanje in grafična priprava:Tiskarna Jordan

Tisk: tiskarna Jordan, Krško

Naklada: 1000 izvodov

Uredništvo si pridržuje pravicodo preoblikovanja besedil v vsebinskoin oblikovno ustrezne članke.

ž u p a n o v a b e s e d a

iz občinskih klopi

Jesenska dogajanja so v večji meri zasenčila letošnje volitve v Držav-ni zbor. Dobili smo novo vlado, ki bo imela veliko dela s prihajajočo recesijo in z njo povezanimi posle-dicami, ki ji lahko sledijo. Zaenkrat še ni čutiti večjih sprememb pri po-trošnikih, čeprav se že čuti določena zadržanost pri vlaganjih. Nekateri nas strašijo, da bo zelo hudo, spet drugi, da nas bodo posledice samo oplazile. Po mojem mnenju pa bi

bila primerna streznitev dobrodo-šla. Življenje vendarle ni tako lah-kotno, kot ga je večina živela zadnja leta v blagostanju.

Na občini se ukvarjamo z realizacijo pomembnih projektov, sprejetih v proračunu. Dejanska realizacija je letos najboljša do sedaj. Zelo velika pridobitev je lastni vodni vir, ki bo napajal celotno občino ter nekaj vasi in zaselkov v sosednjih občinah. Vr-njena so bila prekomerna vlaganja upravičencem v izgradnjo telekomu-nikacijskega omrežja. Z namenskimi sredstvi občini smo preplastili precej odsekov občinskih cest, potrebnih obnove. Napreduje tudi izdelava projektov izgradnje nove osnovne šole, vrtca in športne dvorane.

Vožnja preko gradbišča avtoceste ni najbolj prijetna, vendar se lahko veselimo pridobitve, ki nam jo bo pri-nesla. V polnem teku je tudi gradnja pokritega vkopa na priključni cesti do Mirne Peči. Rezultati dolgoletnih prizadevanj se končno kažejo.

Upam, da bodo izvajalci lahko dose-gali obljubljene roke in da se bomo čez dobro leto lahko že peljali po ši-roki cesti od Mirne Peči do Ljubljane. S prostorskimi akti bomo omogočili razvoj industrijske cone ob avtocesti. Upam, da investitorjem grozeča go-spodarska kriza ne bo vzela volje in možnosti razvoja njihove dejavno-sti. Želimo si, da nam ustvarijo nova kvalitetna delovna mesta.

V življenju pa še zdaleč ni vse imetje in denar, bolj pomembne so druge vrednote, ki jih pogosto nehote za-nemarjamo. Tudi pri nas, na vasi, se vaščani vse manj videvamo, ljudje se zapirajo vase in v svoje domove. Pra-vijo, da je vsaka kriza za nekaj dobra, naj bo ta, če že mora priti, za to, da bomo spremenili utrip življenja in si vzeli več časa za toplejše medčlove-ške odnose. Prihajajoči prazniki so lepa priložnost za to.

Želim vam tople božične praznike in vse dobro v novem letu.

Zvone Lah, župan

Fotografija na naslovnici: Luka Piko

Iz občinskih klopi

POROČILO S 15. SEJE OBČINSKEGA SVETA

Mirnopeški svetniki so na septembrski 15. re-dni seji sprejeli sklep, da bodo Območnemu združenju Rdečega križa Novo mesto podarili denar za nakup poslovnega prostora, v kate-rem bodo uredili humanitarni center Rdečega križa. Dali so pozitivno mnenje Claudii Jerina Mestnik k imenovanju za direktorico Knjižnice Mirna Jarca Novo mesto in zagotovili dodatni denar v proračunu Občine Mirna Peč za sofi-nanciranje ene pedagoške ure za delo vzgo-jiteljice prvega razreda Osnovne šole Mirna Peč.Na seji so obravnavali in sprejeli tudi vrsto točk, povezanih s Komunalo Novo mesto, in sicer poslovno poročilo z revizorskim mne-njem za leto 2007, revizorsko poročilo z revi-zorjevim mnenjem za leto 2007 ter poročilo o realizaciji investicij, obnov in rekonstrukcij z revizorjevim mnenjem za leto 2007. Pri točki

Glasilo Občine Mirna Peč 3december 2008

anketa

Volitve in imenovanja so svetniki menili, da naj se sestane Komisija za mandatna vpraša-nja, volitve in imenovanja, ki bo do naslednje seje pripravila pisno stališče glede imenova-nja nadomestnega člana Odbora za negospo-darstvo. Občinski svet je obravnaval in spre-jel poslovnik občinskega sveta, župan pa je podal tudi poročilo o polletnem izvrševanju proračuna za leto 2008. Občinski svetniki so dali soglasje k ceni socialno varstvene storitve pomoči na domu in ugodili vlogi o dodatnem znižanju plačila programa vrtca. V Svet šole Osnovne šole Mirna Peč so kot predstavnike Občine Mirna Peč imenovali Na-tašo Rupnik, Zvoneta Laha in Zvoneta Papeža. Na seji so sprejeli še sklep o spremembi skle-pa o višini prispevkov investitorjev oziroma lastnikov objektov, ki se na novo priključuje-jo na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje, obravnavali in sprejeli pa so tudi Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud občanom za naložbe v učinkovito rabo ener-gije in izrabo obnovljivih virov energije.

Sonja Klemenc, občinska uprava

POROČILO S 16. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA

Na novembrski seji so se svetniki posvetili predvsem aktom s področja urejanja prostora. Sprejeli so stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjene-ga osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč, Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroč-nega in srednjeročnega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč v letu 2008, pa tudi stališča in pripombe, ki se nanašajo na vsebino javno razgrnjenega do-polnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč, podanih v času javne razgrnitve, ter stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka občinskega podrob-nega prostorskega načrta za stanovanjsko cono »Češenska hosta«. Svetniki so sprejeli tudi dva sklepa o dovolitvi vpisov zaznambe vrstnega reda pridobitve la-stninske pravice in prenosu lastninske pravice v Zemljiško knjigo, prvi energetski koncept občine, ki bo služil za osnovo pri vzpodbu-janju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, in pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Imenovanje člana odbora za negospo-darstvo so svetniki s predlogom vrnili v obrav-navo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Irena Mežan, občinska uprava

Praznični čas je pred vrati

Čemu bomo letos namenili največ pozornosti? Da prihaja med nas spet zimski praznični čas, nas običajno najprej (in to že kar sredi novembra!) opozorijo veletrgovci. Ti v decembru sprožijo pravo nakupovalno evfori-jo ter z namišljenimi popusti in ugodnostmi premamijo slehernega, da začne trošiti za takšna in drugačna darila, potrebno in nepotrebno praznično okrasje in za bolj sluh, kot dih jemajoča pirotehnična sredstva, za katera tudi vedno najdemo kak ce-kin, ki ga potem prav židane volje pošljemo v zrak …Pa je letos, ko vsi govorimo le še o svetovni gospodarski krizi, kaj drugače? Blišč in ugodnosti se nam še vedno ponujajo v prav vsaki izložbi. Mestne ulice so spet okra-šene kot vsako leto. Denarnice pa vse bolj prazne. Ob tem se mi poraja vprašanje, ali nam lahko recesija prinese tudi kaj dobrega? Na primer, da nas bo prisilila v to, da bodo letošnji prazniki spet podobni tistim, ki se jih z nostalgijo tako radi spomi-njamo in jim dajemo še prav poseben čaroben lesk. Bomo med letošnjimi prazniki namenili več pozornosti spet našim medsebojnim odnosom in raje kot z darili drug drugega zasipali s prijaznimi besedami, toplimi objemi, čvrstimi stiski rok? O tem smo povprašali mimoidoče Mirnopečane. T. Kupljenik

Darja Zupančič, Goriška vas: Letošnji december in prihaja-joči prazniki pri nas doma ne bodo nič drugačni od prejšnjih. Kot vedno nas bo obiskal sveti Miklavž in prinesel kakšno po-trebno in nepotrebno darilce. Potem pa se bomo počasi pri-pravljali na božič, Jezusovo rojstvo. Še posebno pa se bomo potrudili, da bomo takrat čim več časa preživeli skupaj, da bo naš novi član družine, čeprav je še majhen otrok, začutil toplino doma in družine. Kar je pa tudi najpomembnejše.

Jožica Rajšel, Šranga: Letos bomo božično-novoletne praznike preživeli tako kot vsa prejšnja leta. Z darili ne pre-tiravamo, vsako leto pa nas obišče Miklavž. Obdaruje nas z majhnimi pozornostmi in prinese kaj uporabnega. Prav gotovo se bo doma zbrala vsa družina, na mizi bodo običaj-ne praznične jedi, seveda ne bo manjkala potica. Z možem Jožetom se najbolj razveseliva obiska družin svojih otrok, še posebej vnukov. Ti obiski nama pomenijo več kot pa svetle-ča in draga darila.

Marjan Primc, Marof: Smo v adventu, času pričakovanja, toda na kaj. Kristjani pričakujemo Božič, spomin na rojstvo božjega sina . V javnih občilih vsi v en glas trobijo o revščini, ki nas je zadela. Ali je res revščina pri nas? Koliko delavcev ima manjšo plačo, koliko upokojencev dobiva manjšo po-kojnino? Spomnimo se na okoliščine, v katerih se je rodil Je-zus. Rodil se je v tuji, preprosti štalci med tujimi ljudmi. Kljub temu je bilo takrat veliko veselje, veselje skromnih ljudi. Za-kaj ne bi naše tarnanje spremenili v veselje. Veselimo se.

Andreja Kastelic, Šranga: Jaz ne bom praznovala nič dru-gače kot sicer. Pirotehničnih sredstev ne kupujem. Izložbe si sicer rada ogledujem, kupim pa kaj malo. Dragih in razko-šnih daril ne podarjam, bolj pomembna se mi zdi pozornost, topla beseda in stisk roke.


občinska uprava sporoča

OSKRBA S PITNO VODO

Gradnja vodovodnega sistema mejnega predela občin Mirna Peč in Mokronog-Trebelno močno napreduje Občina Mirna Peč nadaljuje z večletno gradnjo vodovodnega sistema mejne-ga predela Občin Mokronog-Trebelno in Mirna Peč. Potem, ko je bil v letu 2006 že zgrajenega okoli 1200 m po-vezovalnega cevovoda med obstoje-čim vodovodnim sistemom v Čemšah (občina Mirna Peč) ter vodohranom Poljane in črpališčem na vrtini PG2, ki so ju namenu predali junija letos, so nedavno zaključili še z gradnjo okoli 3 kilometre vodovodnega omrežja do Cerovca pri Trebelnem. Do sredine leta 2009 naj bi zgradili še preostalo, okoli 3,5 kilometra omrežja.Namen celotne naložbe je izgradnja vo-dovodnega sistema, ki bo dolgoročno reševal problematiko oskrbe s pitno vodo v naseljih na mejnem področju občin, prav tako pa pomeni tudi dodatni vodni vir za oskrbo in zmanjšanje izgub

na obstoječem omrežju. S tem bo tako zagotovljena zadostna količina zdra-vstveno ustrezne pitne vode za celotno območje Občine Mirna Peč in doline Ra-dulje, omrežje pa se bo lahko tudi širilo.Občina Mirna Peč je septembra lani na osnovi javnega razpisa podpisala po-godbo s podjetjem GPI TEHNIKA iz Novega mesta za izgradnjo vodohrana Poljane (Plešivica) in črpališča na vrti-ni PG2, vredno skoraj 370.000 evrov (z DDV). Projekt za gradnjo je pripravilo podjetje TOPOS iz Novega mesta, pri vodenju naložbe (pripravi potrebne do-kumentacije ter usklajevanju in vodenju postopkov v času gradnje) je veliko dela opravila strokovna služba Komunale Novo mesto, izvedbena dela pa je nad-ziral Projekt Biro Branko Tratar s.p. iz Novega mesta.Vodohran Poljane (Plešivica) se nahaja na 465 m nadmorske višine na sami meji med občinama Mirna Peč in Mokronog–

Trebelno. Objekt obsega armaturno in dve vodni celici, izdelan je iz armiranega zmrzlinsko odpornega betona, obda-nega z ustrezno hidroizolacijo, in opre-mljen z elektro krmilno opremo. Ener-getsko napajanje je zagotovljeno preko nizkonapetostnega kabelskega voda iz naselja Čemše.Črpališče se nahaja približno 500 m od meje občin, v občini Mokronog–Trebel-no. Vrtina, na kateri se nahaja črpališče, je izdatnosti 7 l/s. Izvrtana je v dolomi-tu, voda pa je kemijsko in bakteriološko ustrezna. Nad terenom je vhod v objekt in prostor za elektroinstalacije, pod nivo-jem pa se vse do globine 233 m nahaja črpalna vrtina s cevno armaturo. Ob tej vrtini je v naslednjih letih predvideno tudi izkoriščanje sosednje vrtine (PG1) z izdatnostjo 4 l/s, ki se nahaja 500 m seve-rozahodno.Vodovodno omrežje, dolgo nekaj čez 6 km, obsega gradnjo infrastrukture v Fo

to: S

imon

Gra

bnar

Foto

: Sim

on G

rabn

ar

OBČINA MIRNA PEČ

Glasilo Občine Mirna Peč 5


december 2008

KAKOVOST PITNE VODE IZ LOKALNIH - VAŠKIH VODOVODOV

Vodo obvezno prekuhati!Uporabnike vode iz lokalnih – vaških vodovodov Jelše – Vrhpeč, Poljane in Glo-bočdol obveščamo, da je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto maja opravil re-dni nadzor na omenjenih vodovodih, v oktobru pa še dodatnega na lokalnem vodo-vodu Jelše – Vrhpeč. Medtem ko poročila zavoda sicer potrjujejo kemično ustreznost vzorcev pitnih voda, je ocena ponovno negativna pri bakterioloških analizah. Pitne vode iz vseh navedenih vodovodov so zdravstveno neustrezne, saj so vsebnosti koli-formnih in fekalnih bakterij previsoke.

smeri naselij Poljane pri Mirni Peči (od-sek Čemše – Poljane je dolg 1095 m) in do Ceroveca pri Trebelnem (odsek vrti-na PG-2 – Radna vas – Cerovec v dolžini 1405 m). Ta dela so bila zaključena do sredine oktobra, do sredine prihodnjega leta pa je predvideno še nadaljevanje v smeri Vrhpeči in Jelš. Omrežje bo v nadaljevanju povezano z obstoječim vodovodnim omrežjem občine Mirna Peč, ki se sedaj napaja iz glavnega novomeškega zajetja Jezero v Družinski vasi, z nadaljnjo dograditvijo omrežja pa naj bi se omogočila tudi oskr-ba drugih mejnih naselij občin Mirna Peč in Mokronog - Trebelno. Povezovalni projekt dveh občin, poime-novan »Sanacija in gradnja vodovodne infrastrukture«, v veliki meri sofinancira tudi Evropski sklad za regionalni ra-zvoj. Od skupne vrednosti 1.342.800 evrov bo iz evropskega strukturnega sklada prišlo polovico denarja (665.733 €). Občina Mirna Peč je bila namreč v letu 2007 uspešna že v prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni ra-zvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih programov. Pri financiranju je s soraz-mernim deležem, ki znaša približno 14 odstotkov vrednosti naložbe, udeležena tudi Občina Mokronog-Trebelno.

Mira Barbo, občinska uprava

Uporabnike vode iz omenjenih vodo-vodov zato seznanjamo, da je potreb-no vodo vse do preklica pred uporabo obvezno prekuhati!

Navodila glede prekuhavanja vode so:»Potem ko voda zavre, običajno zadostu-je, da burno vre še 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z narašča-jočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporo-čamo, da voda vre tri minute. Na ta na-čin uničimo in inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev. Tri minu-te vretja zagotavlja široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom.

Zaradi možnosti naknadnega onesna-ževanja prekuhane vode, je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo preku-hali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in po-kriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.Če je voda motna, moramo pred preku-havanjem odstraniti večino delcev z use-danjem in nato filtracijo skozi plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist pa-pirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo).Ker je prekuhana voda lahko manj prije-tnega okusa, za pitje priporočamo pripra-vo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo za-užijemo kot juho ali v kakšni drugi jedi.«

Andrej Kastelic, občinska uprava

POLICIJA OPOZARJA

Veseli december brez petard

Praznovanje božiča in novega leta ne mine več brez različnih pi-rotehničnih izdelkov. Pri neprimerni uporabi pogosto prihaja do telesnih poškodb, materialne ško-de, pa tudi kr-šitev javnega reda in s tem p o s l e d i č n o pritožb obča-nov nad preti-rano, nehuma-no ali objestno uporabo izdel-kov, kot so petarde, ognjemeti itd.

Uporabnike pirotehničnih izdelkov, predvsem pa otroke, želimo opozoriti, da so lahko nevarni in da pogosto mo-tijo ljudi in živali.

Policisti zato opozarjamo, da je upora-ba pirotehničnih izdelkov, katerih glav-ni učinek je pok, dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. A tudi te-

daj je prepovedana uporaba pi-rotehničnih izdelkov v str-

njenih stanovanjskih naseljih, zgradbah

in vseh zaprtih prostorih, bli-

žini bolnišnic, p r e v o z n i h sredstvih za potniški pro-met in na po-vršinah, kjer

potekajo javni shodi ali javne

prireditve.

Uporaba teh izdelkov

je dovoljena le v skladu z navodili proi-zvajalca, prepovedana pa je:

• predelava pirotehničnih izdelkov zara-di povečanja učinka, • uporaba v drugih predmetih,• lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi,• preprodaja pirotehničnih izdelkov.Mladostniki do 15 leta starosti lahko kupujejo in uporabljajo pirotehnične izdelke le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.

SKUPAJ ZA VARNOST,VAŠA POLICIJA

Boštjan RozmanVodja policijskega okoliša



PARTNERSTVO OBČIN

Vzpostavitev katastrov gospodarske javne infrastrukture Mestna občina Novo mesto v partnerstvu z 19 občinami Jugovzhodne Slovenije, med katerimi je tudi Mirna Peč, izvaja triletno operacijo »Vzpostavitev katastrov GJI v JVSLO«. Skupna vrednost operacije je 300.000 evrov, zanjo pa je na 3. javnem razpisu »Razvoj regij« pridobila 212.499 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

KAJ JE GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA? (GJI)

Med GJI spadajo omrežja in naprave, ki zadovoljujejo osnovne človekove potre-be – oskrba z vodo in energijo, ravnanje z odpadki, prometno omrežje, zagotavljanje

sodobnih telekomunikacijskih naprav. Je eden temeljnih meril razvitosti vsakega okolja in eden temeljev bodoče gospo-darske rasti. Izgradnja objektov GJI je zato pomemben del razvojnih programov na ravni občin in regij. Urejen in primerljiv kataster GJI je pomem-ben za skladen regionalni razvoj!Kakovosten kataster je osnova za dobro gospodarjenje z GJI. Z vzpostavljeno evi-denco so ažurni podatki o objektih GJI vedno na razpolago. Občina in izvajalci go-spodarskih javnih služb imajo tako pregled

nad stanjem v prostoru. Urejeni podatki so pogoj tudi za druge dejavnosti, povezane z GJI, kot so prostorsko načrtovanje, urejanje stvarno pravnih razmerij na zemljiščih, kjer poteka GJI, bilanca občine, optimizacija delovanja in financiranja javnih služb …

RAZLOGI IN NAČIN IZVEDBE

Evidentiranje, vzpostavitev in vodenje po-datkov GJI omogoča prikaz zasedenosti in opremljenosti prostora z objekti javne infrastrukture. Je podlaga za odločitve, ve-zane na razvoj in upravljanje gospodarskih javnih služb, pa tudi za odločitve o gradnji in načrtovanju prostora. Vpis v zbirni kata-ster GJI je zakonska obveza občinam (Za-kon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS 33/2007) in Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi

prostora (Ur. l. RS, 9/04). Pri izvedbi operacije bodo sodelovali vsi pristojni s področja GJI (predstavniki občin zadolženi za GJI, predstavniki izvajalcev gospodarskih javnih služb, ...) na območju regije. S tem bo zagotovljeno, da bodo re-zultati operacije prilagojeni uporabnikom in da bodo pristojni upravljalci v prihodnje sami sposobni voditi katastre GJI.

STANJE PODATKOV O GJI

Razlike v stanju podatkov GJI med posa-meznimi občinami JV Slovenije so precej-šne. Zaradi velike količine še neevidenti-ranih podatkov bo potrebno v prihodnjih letih prednostno urediti stanje na podro-čju vodovoda, kanalizacije in cest. Baza po-datkov naj bi zajemala približno 2.100 km vodovoda, 500 km kanalizacije in 2.700 km cest. Ocenjujemo, da okoli 30 odstotkov podatkov vodovoda in 35 odst. podatkov kanalizacije ni ustrezno evidentiranih ter da nastajajo težave pri usklajenosti med občinskimi odloki o kategoriziranih cestah, banko cestnih podatkov in katastrom cest. Nekatere javne službe so v preteklosti že vzpostavile svoje geografske informacijske sisteme za vodenje katastrov GJI, vendar nobena nima popolnega stanja podatkov. Izdelana bo analiza stanja obstoječih po-datkov GJI za vse občine, ki v operaciji so-delujejo. Analiza bo omogočila primerjavo stanja med občinami in bo osnova za ovre-dnotenje celotne operacije na nivoju regi-je. Omenjena analiza je nujno potrebna, saj je na enem mestu nemogoče pridobiti ustrezne podatke o stanju podatkov GJI po posameznih občinah in izvajalcih gospo-darskih javnih služb.Analiza stanja bo osredotočena na objek-te GJI, ki so v lasti občin. V nje bodo zajete ceste, vodovod, kanalizacija in javna raz-

Mestna Občina Novo mesto

Organizacijska piramida GJI

Vir: Zbirni kataster Gospodarske javne infrastrukture, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije



december 2008

PROGRAM LEADER

LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA DOLENJSKA IN BELA KRAJI-NA VABI K IZDELAVI IDEJNIH PREDLOGOV PROJEKTOV

Lokalna akcijska skupina Dolenjska in Bela krajina vabi društva, zavode, mala in sre-dnja podjetja, nevladne organizacije ter institucije k izdelavi idejnih predlogov projek-tov z območja Dolenjske in Bele krajine. Z njimi bodo prijavitelji kandidirali na razpisa-na sredstva iz programa LEADER za leto 2009. Omenjeni program je pobuda Evropske skupnosti za pomoč podeželskim skupnostim za boljšo kakovost življenja in večjo gospodarsko blaginjo na lokalnem območju: program sofinancira EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) iz Programa razvoja podeželja – 4. os.

Izdelani idejni predlogi projektov morajo prispevati k uresničitvi ciljev, zastavljenih v Lokalni razvojni strategiji Dolenjske in Beli krajini, in sicer:

Strateški cilji Vsebina cilja

CILJ 1 Ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih ter izboljšava obstoje-čih delovnih mest.

CILJ 2 Povečanje vključevanje prebivalcev LAS v vseživljenjske oblike izobraževanja.

CILJ 3 Razvoj in popestritev turistične ponudbe in infrastrukture.

CILJ 4 Izboljšanje kvalitete življenja na podeželju.

CILJ 5 Ohranjanje okolja s poudarkom na ohranjanju naravne in kultur-ne dediščine.

Višina sofinanciranja projektov je odvisna od tipa projekta in značaja stroškov. Prija-vitelji za financiranje projektov lahko zaprosijo za sredstva LEADER in sredstva LAS Dolenjska in Bela krajina, ki jih za izvajanje programa prispevajo lokalne skupnosti. Prednost pri kandidiranju bodo imeli projekti z večjo lastno udeležbo.

Postopek zbiranja vlog bo potekal v dveh fazah. Prvi rok za oddajo idejnih predlo-gov projektov je 22. 12. 2008. Projekte bo pregledala in ocenila strokovna komisija. Prijavitelje projektov, ki jih bo ocenila kot primerne, bodo pozvali k izdelavi Idejnega predloga projekta II. faza.

Več informacij o razpisu in obrazec dobite na spletni strani Razvojnega centra Novo mesto, d.o.o., www.rc-nm.si, podokno LAS Dolenjska in Bela krajina, lahko pa tudi po tel. 07 33 72 985 – Jožica Povše. Vse zainteresirane prijavitelje iz območja Bele krajine pa vabimo, da se oglasijo v Razvojno informacijskem centru Bela krajina, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, Lidija Ivanšek, tel. 07 30 56 530.

LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA DOLENJSKA IN BELA KRAJINA

svetljava, dodatno pa še javne in zelene površine ter pokopališča.

VSEBINA OPERACIJE

Na območju vseh sodelujočih občin bodo izvedene vse potrebne dejavnosti (zbira-nje, urejanje, dopolnjevanje podatkov), da se zagotovi popolno trenutno stanje po-datkov o vodovodu, kanalizaciji in cestah. Z izvedbo operacije bomo zagotovili tudi prenos podatkov v zbirni kataster GJI. Na osnovi natančne analize postopkov, tre-nutnega stanja podatkov in posredovanja teh v zbirni kataster GJI bo za vsako občino zagotovljen sistem za vzdrževanje podat-kov GJI, ki bo v prihodnje omogočal delo z ažurnimi podatki tako na ravni izvajalca gospodarske javne službe (GJS), občine kot tudi Geodetske uprave RS (zbirni kata-ster GJI).

Prvi korak v smeri dobrega gospodarjenja z GJI v regiji je zagotovo vzpostavitev ustre-znih evidenc. Operacija, ki bo trajala do leta 2010, bo zagotovila ustrezne rezultate, ki bodo pripomogli k boljšemu gospodar-jenju z GJI v prihodnje.

ZUNANJI SODELAVCI PRI OPERACIJI:

Komunala Novo mesto d.o.o. (analiza stanja)

Razvojni center Novo mesto, Svetovanje in razvoj, d.o.o. (pomoč pri vodenju, naloge informiranja in obveščanja)

IGEA, razvoj, svetovanje in storitve s podro-čja geografskih informacijskih sistemov, d.o.o. (vzpostavitev sistema GJI, prenos podatkov v zbirni kataster GJI, svetovanje in vzpostavitev sistema rednega evidenti-ranja/vzdrževanja)



Gradnja avtoceste oziroma gradnja nje-nega viadukta »Dole« se je na našem ob-močju začela pred enim letom. Občina je že takrat stopila v stik z izvajalcem del, podjetjem Primorje, d.d., iz Ajdovščine. Skupaj so iskali rešitev, da bi občinske ceste minimalno obremenil, vendar se jim popolnoma ni dalo izogniti. Ker se je pri gradnji viadukta uporabljala tudi ma-kadamska cesta Jelše – Okroglica, ki jo sicer vzdržuje občina, smo s Primorjem podpisali dogovor o uporabi te ceste, s katerim se je med drugim zavezal k spro-tnem vzdrževanju ceste, po zaključeni gradnji pa jo mora vrniti vsaj v stanje, kot je bilo pred začetkom. Izvajalec po naših ugotovitvah v glavnem upošteva določi-la sporazuma, občasno pa mu določene ukrepe odredi medobčinski inšpektorat, če ob pregledu stanja ugotovi morebi-tne nepravilnosti.Minimalnih obremenitev občinskih cest je bilo žal konec sredi leta, ko se je začel graditi celoten odsek avtoceste. Številne izvajalce je tako danes moč opaziti na različnih javnih cestah. Ker smo vede-

li, da se bo obremenitev številnih naših cest letos povečalo, smo se od spomladi dalje večkrat sestali s predstavniki druž-be DDC, d.d., ki nadzoruje izgradnjo av-tocestnega odseka. Skupaj smo pripravili podoben sporazum o uporabi naših cest, kot je bil sklenjen za cesto Jelše – Okro-glica, ki poleg občine vključuje prav vse glavne izvajalce del na avtocesti - SCT d.d., Primorje d.d., CGP d.d., Vegrad d.d. in Kraški zidar d.d. ter Družba za avtoce-ste v Republiki Sloveniji (DARS) kot inve-stitor gradnje.Izvajalci in investitor s podpisom tega sporazuma jamčijo, da bodo ceste, ki jih bodo uporabljali v času del, potem tudi ustrezno popravili. Vendar se njihova prenova nanaša le na ceste, ki so jih za uporabo prijavili izvajalci sami, in sicer:

Žal ne moremo neprekinjeno nadzorovati uporabo naštetih cest in nenehno kontro-lirati morebitne prevoze po drugih cestah. Ker pa želita občina in inšpektorat kar naj-bolje spremljati stanje na naših cestah, se za pomoč obračamo na občane, da nam posredujejo informacije v primeru, ko iz-vajalci povzročajo prekomerno škodo na omenjenih cestah, še posebej pa prosimo

Cesta Relacija Dolžina (m)

LC 291011 Mirna Peč – Postaja 1387

LC 291012 Postaja – Dolenja vas 1345

LC 291071 Dolenja vas – Šentjurij 450

LC 291052 Sela pri Zagorici – Mali Kal 280

LC291061 Postaja – Biška vas 1090

JP 790541 Jelše – Okroglica 800

za podatke o morebitnih večkratnih pre-vozih po cestah, ki jih ni na seznamu. Pri tem so pomembni podatki: čas in lokacija prevozov, ime izvajalca (običajno je moč razbrati znak na vratih voznikove kabine) in številka registracije, dobrodošle pa bi bile tudi fotografije prevozov… Na osnovi teh podatkov namreč lahko zahtevamo prekinitev prevozov ali zahtevo po sanira-nju cest, ki jih izvajalci namerno ali nena-merno niso dali na seznam.Predstavniki občine so pred dnevi pod drobnogled vzeli stanje cest na odsekih Mirna Peč – Marof – Postaja in Mali Kal – Sela pri Zagorici, kjer so posamezni deli bili umazani in zablateni. Z izvajalci smo se dogovorili, da se ob rednem ročnem či-ščenju zagotovi tudi vsakodnevno strojno čiščenje cest. Že uvodoma smo povedali,

da se z jesenjo in zimo spreminjajo tudi pogoji na cestah. Da bi bile ceste vsak trenutek popolnoma čiste, ne moremo pričakovati, si pa bomo do konca gradnje avtoceste prizadevali, da bi naši občani na naših cestah imeli kar najmanj težav in da bodo gradnjo avtoceste čim manj občutili.

Andrej Kastelic, občinska upravaNajbolj moteče je nanašanje zemlje ozi-roma blata na cestišča

TEŽAVE OB GRADNJI AVTOCESTE

Tovorna vozila na naših cestah. Bodite pozorni!Z dežjem v jesenskih mesecih smo gradnjo avtoceste zaznali močneje. Tovorna vozila in stroji izvajalcev so vzdolž celotne trase bodoče avtoceste in del njih tako tudi na naših občinskih cestah. Tovorni promet se je povečal, a je pri vsem tem še najbolj moteče nanašanje zemlje oziroma blata na cestišča. Ceste so bile v zadnjem času zato večkrat zablatene in spolzke. Da bi bilo takih in podobnih težav kar se da malo, občina od začetka gradnje spremlja stanje na cestah in izvaja odgovar-jajoče ukrepe. Pri tem so nekateri vidni takoj, za druge pa je potreben daljši čas.



december 2008

OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO

AKCIJA RDEČEGA KRIŽA

Pomagajmo spremeniti življenje

Območno združenje Rdečega križa Novo mesto pripravlja akcijo Poma-gajmo spremeniti življenje! V teh dneh razpošiljamo prošnje s priloženo dopisnico z Zahtevo za namenitev 0,5 % svoje dohodnine za donacijo v Sklad za pomoč lju-dem v stiski. Izpolnjeno dopisnico lahko davčni zavezanec brezplačno pošlje na Davčni urad Novo mesto in s tem 0,5 % nameni za humanitar-no dejavnost. Če to ne stori, pusti ta del državnemu proračunu. Radi bi zbrali čim več denarja, saj pričakuje-mo, da se bo v naslednjem letu na nas obračalo še več ljudi v stiski.

Barbara Ozimek, sekretarka

PODELJENA KONCESIJA ZA IZVAJANJE DIMNIKARSKE SLUŽBE

V Mirni Peči bo dimnike ometal MihelčičVlada je 14. 10. 2008 podelila koncesijo za izvajanje dimnikarske službe tudi za Občino Mirna Peč, in sicer samostojnemu podjetniku Dimnikarstvu Mihelčič iz Novega mesta. Dimnikarska podjetja bodo svoje storitve kot obvezno gospo-darsko javno službo varstva okolja opravljala na podlagi koncesije za izvajanje dimnikarskih storitev. Ta obsega meritve, pregledovanje in čiščenje kurilnih na-prav, dimnih vodov in zračnikov.

Ker o izvajanju dimnikarske služ-be, ki je sicer v pristojnosti dr-žave, na občino naslavljate številna vprašanja, vam v nadaljevanju podajamo pojasnila o obveznostih občanov glede čiščenja kurilnih naprav. Vsekakor je obveznost občanov, da v skladu s predpisi, ki urejajo pre-gledovanje in čiščenje kurilnih na-prav, pristojnim izvajalcem omogočite pregled in čiščenje svojih kurilnih naprav. Bodite pozorni na obvestilo koncesionarja o predvidenem obisku in termin predhodno uskladite, saj se tudi zavrnjeno izvajanje di-mnikarskih storitev obračuna kot strošek po veljavnem ceniku, sprejetem na Vladi RS z dne 7. 8. 2007 (Ur. l. RS, št. 71/2007).

OBVEZNOSTI OBČANOV:• Za male kurilne naprave in z njo poveza-nih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav omogočiti 1x letno redni pregled, ki se lahko združi z čiščenjem male kurilne naprave. • Omogočiti 1x letno čiščenje malih ku-rilnih naprav na plinasta goriva, ki redno obratujejo; • Za male kurilne naprave, kot je plinski grel-

nik za pripravo sanitarne vode ali kombinirani plin-

ski grelnik za ogrevanje in pripravo sanitarne vode z avtomatskimi gorilniki, omogočiti 1x letno redni pregled

kakovosti izgorevanja (enako velja za dimne

vode, zračnike).• Pri kombinirani kurjavi se

redno čiščenje opravlja v rokih, ki veljajo za gorivo z bolj pogostim čiščenjem.• Dimovodne tuljave, na katere niso priklju-čene kurilne naprave, se očisti na vsako tre-tje leto, če je to čiščenje potrebno.• Pregled in čiščenje pomožnih naprav in zračnikov se opravi ob letnem pregledu (1x letno), navadno združeno z rednim pregledom in čiščenjem.• Omogočiti izredni pregled in generalna čiščenja za male kurilne naprave in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in po-možnih naprav s čiščenjem, če to zahteva inšpektor.• 1x letno omogočiti generalno čiščenje male kurilne naprave nad 50 kW ne gle-de na vrsto goriva (generalno čiščenje se ne izvaja v času sezone, če naprava redno obratuje, razen, če to zahteva inšpektor ali sam uporabnik!). Pogostejša čiščenja se

• Omogočiti čiščenje na mali kurilni napravi na trda goriva, ki redno obratuje:

kW kurilne naprave Pogostost čiščenja Presledki čiščenja Opombe

Do 50 kW 4 x letno Najmanj 1 mesec Izven kurilne sezone

Od 50 kW do 250 MW 3 x letno Najmanj 3 meseci V kurilni sezoni

Od 250 do 1000 kw 2 x letno Najmanj 1 mesec Izven kurilne sezone

• Omogočiti čiščenje na mali kurilni napravi na tekoča goriva, ki redno obratuje:

kW kurilne naprave Pogostost čiščenja Presledki čiščenja Opombe

Do 50 kW 1 x letno Najmanj 1 mesec V kurilni sezoni

Od 50 kW do 250 kW 2 x letno Najmanj 3 meseci V kurilni sezoni

Od 250 do 1000 kw 3 x letno Najmanj 2 meseci V kurilni sezoni

opravlja zaradi ugotovljenih pomanjkljivo-sti, ki jih navede dimnikar v svojem poroči-lu ali na zahtevo inšpektorja.

OB PRIHODU OZ. ODHODU DIMNIKARJEV ZAHTEVAJTE:• Ustrezna pooblastila, ki izkazujejo pristoj-nost za izvajanje dimnikarskih storitev.• Izdajo potrdila oz. poročila o pregledu, ki vsebuje ugotovitve o stanju naprave.

Naj na koncu še enkrat poudarimo, da mo-rate v skladu s predpisi, ki urejajo pregle-dovanje in čiščenje kurilnih naprav, omo-gočiti pregled in čiščenje svojih kurilnih in pomožnih naprav. Za nadzor nad izvaja-njem dimnikarske storitve je pristojno Mi-nistrstvo za okolje in prostor ter pristojne republiške inšpekcije.

Mira Barbo, občinska uprava


društveno satje

11. OCENJEVANJE TD MIRNA PEČ

Najbolj urejena vas je Šentjurij. Še vedno ni urejenih vaških središčUrejeno okolje je eden od dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja v lokalni skupnosti. K celotni podobi urejenega okolja pripomorejo tako urejene stavbe, ki so v zasebni lasti, kot tudi obnovljeni objekti kulturne in naravne dediščine z okolico. Da bi spodbudili krajane za urejanje okolja in celotnega videza naselij, smo v Turističnem društvu Mirna Peč tudi letos v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna že enajstič izvedli ocenjevanje naselij, kmečkih domov in posameznih stanovanjskih hiš.

Namen sodelovanja v tem projektu je poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev ter prispevati k razvoju tu-ristične in ekološke zavesti ljudi v naši občini.Turizem je ena najpomembnejših in naj-perspektivnejših gospodarskih dejavno-sti, ki se začne in konča v okolju ter se dogaja pri ljudeh, ki tam živijo. Zato je najpomembnejše, da se doma sami naj-bolje počutimo, da si svoje domove lepo uredimo in polepšamo. 17. junija letos si je komisija, ki so jo se-stavljale Ladislava Rupena, Jožica Papež in Magda Hlebec, ogledala vsa naselja v občini Mirna Peč. Glede na razpisne kri-

terije smo se odločile da: • priznanje in nagrado za najbolj ure-jeno vas dobijo vaščani Šentjurija; • priznanje in nagrado za najlepše ure-jeno hišo z okolico podelimo Nataliji in Borutu Brezovarju, Postaja 19; • priznanje in nagrado za najlepše ure-jeno kmetijo dobita Jelka in Ciril Krivec,

Šentjurij 4. Komisija se je odločila, da podeli prizna-nje Petru Rozmanu iz Gorenjega Glo-bodola 19 za ohranjanje arhitekturne dediščine in bogato zbirko starega orodja, priznanje pa podeljujemo tudi krajanom novega naselja na Šrangi in krajanom Vrhpeči za božično-novole-tno okrasitev naselja. Za regijsko priznanje, ki ga podeljuje Turistična zveza Dolenjske in Bele kraji-ne, smo predlagale:• stanovanjsko hišo Marinke in Alojza Rajšla, Ivanja vas 26 in • stanovanjsko hišo Darje in Mira Pirca, Orkljevec 4A Prva izstopa po arhitekturni zasnovi in izvirno urejeni okolici, druga pa po profe-sionalnem izboru in zasaditvi lončnic ter grmovnic na zelenici pred hišo.Zgodaj pomladi je na pobudo TD Mirna Peč k nam prišla znana slovenska vrtnarka Ruth Podgornik Reš. Navzoče je seznanila z novimi sezonskimi rastlinami in načini zasaditve. Opazile smo, da so bile oken-ske police in balkoni pri mnogih hišah

Utrinek urejene vasi Šentjurij

Urejena hiša z okolico Natalije in Boruta Brezovar na PostajiUrejeno vaško središče v Šentjuriju


društveno satje

HUMANITARNA AKCIJA

Julija zbira za mamograf Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in najpogostejši vzrok smrti. Bolezen ne prizadene žen-ske le telesno, ampak globoko po-seže tudi v njeno čustveno življe-nje, odnose, njeno samopodobo, počutje in razmišljanje. Za uspe-šno zdravljenje je ključno zgo-dnje odkrivanje, saj je možnost za ozdravitev, če ga najdemo pravi čas, več kot 90-odstotna. Prav za-radi preventivne vloge rednega mamografskega slikanja, s kate-rim lahko odkrijemo bolezenske spremembe še preden se bolezen razvije, je nakup mamografa tako zelo pomemben za vse žene, ma-tere, naše družine...

V Društvu Julija smo se odločili, da bomo s humanitarnim delom zbra-li 250 tisoč evrov za nakup novega mamografa v Zdravstvenem domu Novo mesto. Akcijo želimo približati slehernemu človeku, vsak posame-zen prispevek, podpora in pomoč je velikega pomena, kajti le skupaj smo močnejši.

Svoje prispevke za mamograf lah-ko nakažete na TRR št. SI 56 0297 0025 7326 518 odprt pri banki NLB banka d.d., Ljubljana. S kli-cem iz fiksnega omrežja na šte-vilko 090 93 30 81 boste prispevali 1,2519 evra, uporabniki Mobitela pa lahko pošljete SMS sporočilo s ključno besedo MAMOGRAF2 na številko 1919, s katerim boste pri-spevali 1 evro.Družba Mobitel se odreka vsem pri-hodkom iz naslova SMS Donacija za mamograf, ki poteka v povezavi z Rdečim križem Slovenije.

Naj leto 2009 spremlja veliko sreče in naj bo zdravo.

Dr. Milena Kramar Zupan, Direktorica Zdravstvenega doma

Jasna ŠinkovecPredsednica Društva Julija

Novo mesto

ocvetličeni po njenih navodilih z novimi zasaditvami. Ne hrepenimo po množici cvetja, pomembna je pravilna izbira tega. Vsem želimo, da bi tudi v bodoče uživali v svojem cvetočem kraljestvu.

IN KAJ SMO POGREŠALE?

Še vedno nimamo urejenih vaških sre-dišč, kjer bi se vaščani lahko zbirali ali otroci igrali. Obeležiti bi morali naravne in kulturne znamenitosti, da bi si jih obi-

skovalci naših vasi lahko ogledali. Bližajo se božično-novoletni prazniki. Poskrbite za praznično okrasitev domov, kot so to lani že naredili prebivalci Vrhpeči in no-vega naselja na Šrangi. Vsem dobitnikom nagrad in priznanj is-krene čestitke. Podelitev nagrad in priznanj bo na bo-žično-novoletni prireditvi 26. decembra v Kulturnem domu v Mirni Peči.

Ladislava Rupenafoto: arhiv TD Mirna Peč

Gospodarsko poslopje kmetije Krivec iz Šentjurija

Urejena stanovanjska hiša Krivčevih iz Šentjurija


društveno satje

DRUŠTVO VINOGRADNIKOV MIRNA PEČ

Pokušnja mladih vinKo odnesemo zadnjo brento grozdja v klet, radi rečemo, da je letina pod streho in nam toča ter bolezni nič ne morejo. Vendar se takrat pravo delo za kletarja šele začne. Lahko se zgodi, da potrgamo lepo in zrelo grozdje, a je zaradi napak in bolezni kakovost pozneje slaba ali celo oporečna, zato potrebujemo potrditev naših dvomov in nasvet, kako ukre-pati in odpraviti pomanjkljivosti. Mlada vina je treba redno pokušati! Le tako bomo pravočasno zaznali morebitno pri-sotnost napak in bolezni kot so bekser, oksidacija, cik ali prisotnost etilacetata.

Da pripomoremo k čim boljši kakovosti naših vin, smo člani Dru-štva vinogradnikov Mirna Peč 21. novembra v gostilni Špolar pripravili pokušino mladih vin. Pohvaliti je treba tako prizadev-nost organizatorjev za dobro in tekoče izvedeno degustacijo, kot tudi zbrano in dejavno sodelovanje vseh prisotnih. Pokušnjo in organoleptično ocenjevanje je vodil dipl. ing. Samo Hudoklin, specialist za vinarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu v No-vem mestu. Na preverjanje smo vinogradniki prinesli 36 vzorcev. Po mnenju Hudoklina za letošnji letnik, kljub ne najbolj naklo-njenemu vremenu, na splošno velja, da so rdeča vina povprečne kakovosti z nekoliko bolj izraženo (višjo) kislino, bela vina pa se odlikujejo po lepih in sortno izraženih cveticah in nekatera tudi s polnostjo v okusu.Od rdečih vin velja omeniti dve zelo lepi, nežni in sadni žametni črnini ter prijeten in zaokrožen cviček. Tudi pri rdeči zvrsti je bilo nekaj izrazitih, polnih in značilnih vzorcev, ki govorijo o skrbnem kletarjenju in dokaj zrelem grozdju. Izpostaviti je treba tudi dve modri frankinji, ki sta izstopali po čistosti in sortnosti na vonju ter harmoničnosti v okusu. Na žalost smo ugotovili kar nekaj napak (vodikov žveplec ali bekser, oksidacija) in se seznanili, kako napa-ke odpraviti in izoblikovati primerna vina.Pri belih vzorcih je bilo opaziti zrelost in večinoma tudi primer-ne kisline. Sortna bela vina so bila večinoma, razen nekaterih iz-jem, sortno izrazita ter zaradi primernega alkohola in kislin tudi harmonična. Nekateri vzorci že kažejo na zelo visoko kakovost. Izpostaviti velja beli pinot z lepo izraženo sortnostjo in izjemen vzorec sauvignona. Pokusili smo tudi nekaj lepo negovanih in prijetnih laških rizlingov ter belih zvrsti z nežno izoblikovano sa-dno cvetlico in lepim podaljšanim zatonom. Pohvalno je, da ne-kateri vinogradniki poizkušajo tudi z biološkim razkisom vina in tako še dodatno pripomorejo k boljši zaokroženosti svojih vin.Vsem vinogradnikom želim veliko uspeha pri nadaljnji negi vin in tudi uspešno odpravljanje morebitnih odkritih napak.

Aleš Žagar

GASILSKA VAJA V MESECU POŽARNE VARNOSTI

Hiter odziv in dobra organizacijaObčinsko gasilsko poveljstvo Mirna Peč je 25. oktobra, v okvi-ru meseca požarne varnosti, ki je tokrat nosilo geslo ̋ Varujmo naravo in okolje pred požarom" izvedlo požarno varnostno vajo. Letos smo jo pripravili na Selih pri Zagorici, na območju, ki ga sicer pokriva PGD Hmeljčič . Ker je v naši občini veliko gospodarskih poslopij, smo za vajo izbrali enega od njih.

Gasilci so se ob zvoku sirene zelo hitro odzvali in dobro organizira-li. Na mesto požara so prispeli v zelo kratkem času, z vso tehniko in opremo, ki jim je na voljo. Na vaji so sodelovala prostovoljna ga-silska društva Hmeljčič, Mirna Peč, Jablan in Globodol, skupaj 29 gasilcev, kar je zelo pohvalen in zadovoljiv podatek. Celoten potek vaje je spremljal tudi župan Zvone Lah ter ob tej priložnosti gasil-cem zaželel čim več vaj in čim manj požarov. Hmeljčarski gasilci so gostoljubno pripravili tudi malico in postregli z dobro kapljico.Ker se izteka leto 2008 in nam na vrata trka novo, želim vsem obča-nom in občankam veliko zdravja in dobre volje.

Martin Krevs, Poveljnik OGP Mirna Peč

ZAHVALAGasilci PGD Hmeljčič se še enkrat zahvaljujemo vsem občanom in simpatizerjem za darovani denar ob nabavi novega vozila.

Naj bo vaš božič toplo ognjiščesredi mrzle zime s srebrno zvezdo v očeh.Ob novem letu pa en sončen žarek večv vašem srcu in en nasmeh več na vašem obrazu.


društveno satje

ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KO MIRNA PEČ

Ne le nosilci spomina, tudi znanilci vrednotV KO ZB NOB Mirna Peč si prizadevamo ohranjati trdne temelje narodne identitete. Partizanski veterani, kot je poudaril tovariš Janez Stanovnik, predsednik ZB NOB Slovenije, niso le nosilci častitljivega spomina, ampak znanilci vrednot, ki so omogočale zmagoviti boj, v katerem so se prekalile in tako postale temelj pravičnejših, miroljubnih odnosov med ljudmi. Po njegovih besedah so temeljne vrednote NOB domoljubje, enakost, svoboda in varnost, ki je mišljena tudi kot zaščita pred drugimi grožnjami (lakota, bolezen, zaščita naravnega okolja).

PGD HMELJČIČ

Kako deluje gasilska centrifugalna prenosna črpalkaGasilsko prostovoljno društvo Hmeljčič je letos dobilo novo terensko gasilsko vo-zilo Mazda GV GP-1, v katerem je poleg ostale gasilske opreme tudi manjša, lažja prenosna črpalka. Ker gre za novost, je prišla pobuda, da bi delovanje črpalke tudi prikazali.

To se je zgodilo v soboto, 8. novembra, na šolskem igrišču v Mirni Peči. Prikaza, ki ga je vodil Darko Bonin, ki je tudi opre-mil naše novo terensko vozilo, so si poleg hmeljčarskih borcev proti rdečemu pete-linu ogledali tudi člani gasilskih društev Mirna Peč, Jablan, Globodol in Trebelno. Po uvodnih besedah, opisu delovanja in primerih uporabe črpalke je sledil še prak-tičen prikaz delovanja – gašenje z enojno C cevjo in enim ročnikom ter gašenje z dvema D cevema in dvema ročnikoma. Karakteristike črpalke: motor - bencinski 6,6 KM, ročni zagon; črpalka - maksimalni pretok 400 l/min, maksimalni tlak 8 bar in sesalna višina 7 m; dolžina 50 cm; širina 40 cm; višina 40 cm; teža 24 kg; sesanje 52-C in izliv 52-C.

Anže Rezelj, PGD Hmeljčič

Čeprav nas je le šestnajst, smo vsi člani zelo aktivni. Izkazali smo se na več po-dročjih. Letos smo že tretjič organizirali komemoracijo ob 1. novembru na poko-pališču v Mirni Peči. Veterani NOB naše občine – Alojz Ogulin, Franc Hrastar in Vida Brajer – so skupaj s pridruženimi člani in županom položili vence na glo-bodolskem in mirnopeškem pokopališču ter pri spomeniku padlih borcev v centru Mirne Peči. Ob tej priložnosti smo z mi-nuto molka počastili spomin na padle. S kulturnim programom pa so sodelovali učenci osnovne šole in člani kulturnega društva.20. junija smo pod Novljanovim kozol-

cem organizirali srečanje borcev Gub-čeve brigade ob 65-letnici napada in zasedbe postojanke v Mirni Peči. Na go-vorniškem odru je navzoče in prisotne pozdravil tovariš Ivo Bajt, predsednik od-bora skupnosti 4. SNOUB Matija Gubca. Srečanja se je udeležilo okrog petdeset še živečih borcev in pridruženih članov Gubčeve brigade, člani KO ZB NOB Mirna Peč, člani območne organizacije ZB Do-lenjske in Bele krajine. Kulturni program

so pripravili učenci osnovne šole in dru-štvo harmonikarjev Mirna Peč, partizan-ski golaž pa so skuhali v gostilni Novljan.In kaj nas čaka v prihodnje? Imeli bomo sestanek vseh članov KO ZB NOB, obi-skali bomo najstarejše še živeče borce, s svečko se bomo spomnili padlih borcev naše občine in organizirali okroglo mizo.

Silva Lužar, Predsednica KO ZB NOB Mirna Peč

Foto: J. Ambrožič, DL


portret

Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo! Za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo potrebujemo kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan oziroma kar 105.000 na leto. Povedano drugače - za reševanje zapleta pri porodu lahko porabijo 5 litrov krvi, ki jo zagotovi 10 krvodajalcev, za zdravljenje nekaterih opeklin je potreb-no več kot 10 litrov krvi, za operacijo ozi-roma presaditev jeter 10, operacijo srca

FRANC SOMRAK, KRVODAJALEC

»Če je človek zdrav, naj pomaga«Krvodajalstvo je nedvomno najbolj množična solidarnostna dejavnost v Sloveniji, saj 95.000 krvo-dajalcev letno sodeluje v več kot 1.100 krvodajalskih akcijah. Uspehi pri organiziranju krvodajalskih akcij Slovenijo uvrščajo v evropski vrh. K temu je pripomogla organiziranost dela Rdečega križa in sodobna transfuzijska stroka, ki zagotavlja varnost tako krvodajalkam in krvodajalcem kot tistim, ki kri prejemajo.

3, za nekatere ponesrečence pa se porabi celo do 15 litrov krvi, za kar potrebujemo 20 do 30 krvodajalcev. Ti podatki pove-do, kako zelo pomembno je darovanje krvi za zdravljenje in reševanje življenj in koliko posameznikov se mora odločiti za to solidarno dejanje.Humanost in prostovoljstvo slovenskih krvodajalcev dajeta najdragocenejše zdravilo vsem, ki ga potrebujejo. Temu že štiri desetletja sledi tudi Franc Somrak,

prostovoljec iz Vrhovega pri Mirni Peči, ki je kri daroval že 107-krat.In kaj je Franca spodbudilo, da se je odlo-čil za to humano dejanje?Leta 1968 je bil pri vojakih v Mariboru, kjer se tudi prvič odločil za darovanje krvi. Tisti čas so predstavniki Rdečega Križa hodili po šolah in vojašnicah ter spraševali ljudi oziroma iskali prosto-voljce. Vojaki, ki so darovali kri, so dobili nekaj prostega časa za počitek in malico.


Vendar ta počitek ni dolgo trajal. »Kmalu po darovanju krvi smo že tekli v hrib v bojni odpravi«, pristavi Franc. Pri prvem darovanju krvi je sicer občutil nekoliko strahu, a je bil občutek, da je s tem ne-komu pomagal ali rešil življenje, vseeno dober. Naslednjič se je za darovanje te življenjsko pomembne tekočine odločil, ko se je zaposlil, ostalo pa je že zgodovi-na. V službi imajo organizirano tudi sek-cijo oziroma aktiv Rdečega Križa, ki vabi delavce k darovanju krvi. Zdaj daruje kri na vsake tri mesece. Ima zelo redko krv-no skupino 0 negativno, zato ga iz bolni-šnice večkrat pokličejo. Povprašala sem ga tudi o postopku pred samim darovanjem krvi. Franc pove, da te na transfuzijskem oddelku najprej po-pišejo, izpolniti moraš anketo o boleznih, medsebojnih odnosih, uživanju zdravil..., skratka vse o zdravju in načinu življenja. Nato ti iz prsta vzamejo testni vzorec, ki ga analizirajo, potem pa te pregleda zdravnik in oceni izvide. Če so dobri in si zdrav, se lahko pripraviš na darovanje krvi, kjer vzamejo 3 do 4 decilitre krvi. Krvodajalcu pripada malica, v jedilnici dobiš hrenovko ali klobaso, sok in kavo, v službi pa prost dan, kar Franc izkoristi za počitek.

Včasih so bili darovalci deležni večjih ugodnosti kot danes. Dobili so dva dni dopusta, zdaj pa jim pripada prost dan, ko gredo na darovanje. Vzrok za to gre iskati tudi v večji udeležbi darovalcev in s tem posledično tudi odsotnosti zaposle-nih na delu. Poprej so darovalci, ki so več-krat darovali kri, imeli prednost pri izletih in na prireditvah, v podjetju so dobil tudi popust za zavarovanja. V osemdesetih

letih so v podjetju za krvodajalce večkrat organizirali tudi piknike. Franc hrani lepe spomine na čas, ko so se po darovanju krvodajalci zbrali v gostilni in kartali…Čeprav so bonitete ukinili, Franca to pravzaprav ne moti. Včasih je moral na darovanje v ''ta staro porodnišnico'' že ob petih zjutraj in postopek je trajal cel dan. Danes je darovanje bolj organizira-no, bolj je tudi poskrbljeno za varnost, tako da bi do okužbe prišlo izjemno tež-ko. Ljudje se namreč težko odločajo za darovanje krvi predvsem zaradi bolezni sodobnega časa, ki se prenašajo s krvjo. Darovanje krvi je tudi starostno omejeno – moški jo lahko darujejo do 65. leta, žen-ske pa do 63. leta. Franc računa, da bo z darovanjem nadaljeval še dve leti, nato pa bo začel postopoma zmanjševati. Do sedaj je daroval že okoli 42 litrov te dra-gocene življenjske tekočine.Naj pridam, da je Franc usposobljen tudi za nudenje prve pomoči tako v službi kot v planinskem društvu. Prosti čas pa posveča planinarjenju, tudi kot gorski vodnik, in vinogradništvu. Povprašala sem ga tudi o dobljenih pri-znanjih. Za 5-, 10-, 15- in vse do 45-krat darovano kri je dobil priznanja Rdečega križa, za 50-krat pa plaketo. Potem je do-bival priznanja na vsakih 10 darovanj, za stotič darovano kri pa je Franc na slav-nostni prireditvi Darila, darila, darila … v mirnopeškem kulturnem domu prejel plaketo in darilo.Franc pravi, da je največje zadovoljstvo občutil, ko se mu je na dom prišel zahva-lit eden tistih, ki je prejel njegovo kri. »Če je človek zdrav, naj pomaga, ker nikoli ne ve, kdaj bo sam rabil pomoč!« je prepri-čan Franc Somrak.

Teja Piko, Foto: Teja in Luka Piko


iz treh dolin

2. REVIJA HARMONIKARSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE

Nastopilo je okoli 120 harmonikarjevTuristična zveza Dolenjske in Bele krajine je ob manjši pomoči našega Društva harmonikarjev Mirna Peč izpeljalo že drugo revijo harmonikarskih skupin in orkestrov. Na reviji, ki je potekala v Veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, je nastopilo osem harmonikarskih orkestrov iz vse Slovenije: Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, Klub har-monikarjev Stopar, Harmonikarski orkester Tomaža Kastelica, Društvo harmonikarjev Mirna Peč, Harmonikarski orkester Barbara, Društvo ljubiteljev harmonike Godič, Harmonikarski orkester Griže in Orkester Pustotnik. Vsega skupaj je na prireditvi sodelovalo okoli 120 harmonikarjev, kar je vsekakor lepo število!

Dvorana je bila polno zasedena, česar smo bili še prav posebej veseli, saj je bilo letos prvič, da smo se orkestri predstavili tudi širši publiki. Po odzivu je pričakovati drugo leto še boljšo tretjo izvedbo revije. Poudariti je potrebno, da je bila letošnja organizacija resnično na visoki ravni. Vsak orkester je imel svojo garderobo, prireditev pa je bila tako zvočno kot sli-kovno posneta in tako so vsi nastopajoči

Mirnopeški harmonikarji

Skupen nastop harmonikarjev

prejeli DVD prireditve. Za vse to gre prav posebna zahvala po-budniku te revije Jožetu Barbu, saj je od udeležencev prejel obilo pohval na račun organizacije, katere se ne bi sra-movale tudi precej večje prireditve z bolj znanimi nastopajočimi. Člani Društva harmonikarjev Mirna Peč smo zelo zadovoljni, da lahko sodelu-jemo pri taki prireditvi in v okviru naših

zmožnosti tudi pomagamo pri organi-zaciji. Obenem pa se zavedamo, da mo-ramo biti na takšnih nastopih brezhibni in med bolj opaznimi, kar bo vsako leto težje. Zavedamo se tudi, da nas v priho-dnje čaka še obilo dela, za to pa smo na prireditvi dobili spodbudo in potrditev, da se lahko upravičeno štejemo med boljše orkestre! V imenu društva in nastopajočih bi se zahvalil številnim našim prijateljem in sokrajanom, ki so nas prišli spodbujat. Obljubljamo jim, da se bomo še naprej trudili, da bodo lahko ponosni na nas!

Blaž Ogulin, Društvo harmonikarjev Mirna Peč

Foto: arhiv društva

Služba za varstvo pri deluAnton Fabjan s.p.Ulica Slavka Gruma 1008000 Novo mesto

Gsm: 041/673-455Tel.: 07/39-34-990Faks: 07/39-34-992Splet: www.varing.siE-pošta: [email protected]

izjava o varnosti z oceno »tveganjausposabljanje »pregled delovne opreme »preiskave delovnega okolja »izdelava navodil »vodenje evidenc »požarni redi, načrti »koordinacija »svetovanje … »

DELAJTE VARNO V LETU 2009 Z VARING-om. Z VAMI SMO ŽE 18 LET.


iz treh dolin

ČEBELARSTVO

Med - zaklad iz čebeljega panjaMed je popolnoma naravno živilo, neposreden dar narave – čebel, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane upo-rabno. Čebele oprašujejo rastline in s tem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnotežja v naravi, pri tem pa nam dajejo čebelje pridelke. V »knjigi življenja« starih Indijancev je zapisano, da se dolžina življenja podaljšuje, če vsakodnevno v svojo prehrano vključujemo med in mleko.

Med ni zdravilo, je živilo živalskega

izvora, ki ga je cenil že sloviti

zdravnik anti-ke Hipokrat. Tudi Pitago-ra ga je ce-nil, to kaže

tudi njegova izjava: »Če ne

bi jedel medu, bi umrl 40 let

prej.« Dragocenost medu so tako cenili

že stari narodi. Stari Grki in Germani so dojenčkom takoj po rojstvu dali malo medu kot simbol naravnih sil, od katerih bo odvisno njihovo življenje. Med je odlično hranilo, krepčilo in tudi pomirjevalo, ker pa zavira rast bakterij in ima antioksidativne lastnosti, se upora-blja tudi v ljudski medicini.Zrel med je razmeroma koncentrirana vo-dna raztopina predvsem treh vrst sladkor-ja - grozdnega (glukoze), sadnega (fruk-toze) in trstnega ali pesnega (saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji. Poleg sladkorjev v medu najdemo tudi številne druge sestavine, denimo beljako-vine, aminokisline, encime, vitamine, ru-dninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem pa odmerjata dragocenost medu. Slovenski čebelarji se še posebno trudi-mo, da ohranjamo kakovost medu, zato smo se, združeni v Čebelarsko zvezo Slo-venije, odločili uvesti kolektivno blagov-no znamko »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Ta med je pridelan skladno z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pri-pravljena na osnovi načel HACCP, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Pridobivamo tudi znamko Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ki bo nadgradila zdajšnjo bla-govno znamko in bo uveljavljena tako na državni kot na evropski ravni.V letu 2008 smo slovenski čebelarji dobili svoj tipiziran kozarec za slovenski med, ki naš med že na prvi pogled loči od tujega.

Kozarce uporabljamo samo za med, pri-delan v Sloveniji.Slovenci smo že od nekdaj narod čebelar-jev. V Sloveniji so med tisočimi prebivalci kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v svetu. Ponašamo se tudi s tem, da je Slove-nija izvorno območje podvrste medonosne čebele, ki ji čebelarji rečemo kranjska sivka zaradi sivih dlačic na obročkih zadka. Smo tudi edina članica Evropske unije, ki je svojo

Tipiziran kozarec za slovenski med

avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras.Na obisku pri čebelarju boste poleg medu našli tudi druge dobrote iz čebeljega pa-nja - cvetni prah, matični mleček in izdel-ke iz čebeljih pridelkov (medica, medeni liker, mešanice osnovnih čebeljih pridel-kov), ki vam bodo popestrili vsak dan in vam pomagali lajšati vsakdanje tegobe.

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE

Ponovno se je oglasil samotni križar – Brezarjev Lojz z vrha medene pečine. V polstoletnem čebelarjenju se je po naukih dr. Karla von Frisha in smernicah dr. Rudolfa Steinerja poglobil v svet čebel. V prepričanju, da je okolica Mirne Peči, posebej pa pečina (petra) Zijalo, že od nek-daj odigrala pomembno vlogo v tej deželi, je izoblikoval obširno literarno gradivo. Prihaja prva knjiga, v kateri se razodeva naselitev Hiperborejcev in nastanek občestva noma-dov, poljedelcev in čebelarjev na opisanem področju, širjenje kulture in razvoj civilizacije z nastankom liburnijske vladavine dvanajstih žensk.

Vabi vas na predstavitev knjige

HIPERBORJECI V NAŠIH KRAJIH,ki bo v ponedeljek, 22. decembra 2008, ob 17. uri

v prostorih OŠ Mirna Peč.

Na dan predstavitve bo knjiga na voljo po promocijski ceni 15 €. Vabi vas, da skupaj z njim poletite na krilih domišljije v skrivnostni svet sožitja

čebel in staroselcev.


iz treh dolin

BOGASTVO ARHEOLOŠKIH NAJDB

Prazgodovinsko gradišče Hmeljčič - Karlin V prazgodovini, obdobju starejše železne dobe (8. do 4. stol. p. n. št) so gradili naselja na naravno zavarovanih vzpetinah v bližini vodih virov, ki so nudile dober razgled po okolici. Gradišče, danes poimenovano Karlin, so zgradili na podolgo-vatem grebenu, ki loči dolini Igmance in Radulje. Ne glede na naravne prednosti terena so naselje še dodatno zavarovali s sklenjenim kamnitim obzidjem, od katerega se je do danes ohranil le severni rob. Obod obzidja je viden kot rob terase, ki se le na zahodni strani, proti vasi Brezje, dvigne v nizek okop. Južni rob naselja je preoblikovala gradnja lokalne ceste, rigolanje in terasiranje za vinograde ter gradnja zidanic. Tam, kjer cesta predre t. i. obzidje, sta bila včasih vhoda.

V notranjosti približno 4,5 ha velikega na-selja se pod travniškimi in njivskimi povr-šinami skrivajo sledi bivališč in odlomki predmetov, ki so jih uporabljali pri vsa-kodnevnih opravilih. Njiva, ki se vije ob severnem robu obzidja, je med „arheolo-ško” najbolj rodovitnimi na Dolenjskem,

ker so odlomki lončenine, ognjiščnih svitkov, glinenih uteži za statve, žlindre in hišnega lepa (glinenega stenskega ome-ta lesenih hiš) zaradi kmetijske obdela-ve (oranja) vidni že na površju. Večino najdb, med katerimi prevladuje lončeni-na, so odkrili ob arheoloških nadzorih ob

napeljavi vodovoda, gradnji vodohrana in rigolanju za vinograde.Prebivalci so se preživljali s poljedel-stvom, z rejo drobnice, lovom, trgovino in obrtjo. Gojenje drobnice izpričujejo večje količine najdenih živalskih kosti, na trgovino pa uvoženi predmeti, s katerimi so bili pokopani pokojniki. V tem času so pokojnike pokopavali izven naselij v ro-dovno družinske gomile. Gomilo so zgra-dili tako, da so najprej nasuli kup zemlje, nato pa so v obod gomile v radialnih vr-stah vkopali grobove. Gomile so različnih velikosti, s premerom od 5 pa tudi do 30 m in visoke do 5 m, nekatere so označe-ne še s kamnitim vencem. Večje gomile so lahko uporabljali tudi več stoletij. Kljub njihovi nekdanji višini, pa so se do danes zaradi erozije in oranja ohra-nile kot komaj opazne zemljene tvorbe (vzbokline) okroglega tlorisa. Pokojniki so bili pokopani oblečeni v nošo z naki-tom, orožjem in drugimi osebnimi pred-meti. Na osnovi delov noše arheologi določijo spol, glede na številčnost pri-datkov pa status pokojnika. Z nakitom in glinastimi utežmi so pokopavali ženske, z orožjem pa moške. H kultnemu obre-du pokopavanja je sodilo tudi dodajanje lončenih posod. Te so bile ponavadi po-ložene k nogam pokojnika. Gradišču Karlin je pripadalo pet različno velikih gomilnih grobišč (skupaj 31), ki se razprostirajo v okolici vasi Brezje. Do zdaj raziskane gomile so bile izkopane v letih 1893 -1895, zato si na žalost lahko bogate arheološke najdbe iz brezjanske nekropole ogledamo v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Izkopani so bili raz-lični tipi čelad, sulic, sekir, fibul, bronasti nakit, ogrlice iz steklenih in jantarnih ja-god, kovinske posode, pasne spone ter raznovrstni tipi lončenih posod. Gradišče Karlin sodi po številu gomil, bogastvu in raznovrstnosti arheoloških najdb med najpomembnejše starejše železnodobne centre na Dolenjskem.

Besedilo in foto: Katarina Udovč

Bronaste narebrene zapestnice in nanožnice iz gomile v Mačkovcu. Podoben nakit je bil izkopan tudi v gomilah iz okolice vasi Brezje.

Pogled na prazgodovinsko gradišče Karlin z južne strani.


iz treh dolin

Srečanje starostnikovV Osnovni šoli Mirna Peč so se v nedeljo, 12. oktobra, srečali starostniki, kjer so se ob prigrizku pogovorili in razvedrili. Srečanje je pripravila Krajevna organizacija rdečega križa Mirna Peč s prizadevnimi aktivistkami.

Druženje so s krajšim kulturnim programom popestrili mirno-peški učenci, harmonikarji in pevski zbor Čebelice. Spomnili in obdarili so najstarejšo Mirnopečanko in najstarejšega Mirnope-čana. Najstarejša Mirnopečanka je Marija Gašperšič iz Gorenje-ga Globodola, rojena 6. marca 1908, in jesen življenja preživlja v domu starejših občanov v Novem mestu, najstarejši Mirnope-čan pa je Frančišek Grabljevic, rojen 18. februarja 1915.Letos sta se druženja prvič udeležila tudi 70-letna Terezija Ga-brijel iz Češenc in Jože Vizlar iz Šentjurja. Obema so se zahvalili za obisk, na kratko poklepetali z njima o njihovi mladosti in jima podarili cvetje. Družba starostnikov je za konec zapela še ''Rože na vrtu je plela'', šolske kuharice pa so jim pripravile kosilo.

Pripravila in foto: Teja Piko

Deseti pohod golniških in mirnopeških gasilcev

Jutranji zbor pohodnikov pred gasilskim domom na Golniku Naš cilj 892 metrov visok Sv. Lovrenc nad Bašljem

V soboto, 13. septembra, je PGD Golnik pripravil 10. tradicionalni pohod gasilcev iz Mirne Peči in Golnika. Cilj pohoda je bil 892 me-trov visok Sv. Lovrenc nad Bašljem. »Vreme deževno, mrzlo, nič kaj spodbudno za pohod v gore,« pomislim, ko zjutraj pogledam skozi okno. Toda golniški in mirnopeški gasilci ostajamo zvesti tradiciji pohoda, ki ga maja pripravijo v Mirni Peči, septembra pa kolege gostimo golniški gasilci.

Zbrali smo se ob 9. uri pred gasilskim domom na Golniku. Pot nas je vodila skozi okoliške vasice Povlje, Babni vrt, Bašelj, vse do naše-ga cilja, Sv. Lovrenca nad Bašljem. Pohod smo zaključili v lovskem domu Pangršica, kjer je sledila zaslužena malica in prisrčno dru-ženje Udeleženci se že veselimo novega snidenja v maju, ko bo organizacijo prevzelo pobrateno društvo iz Mirne Peči.

Tone Ožbolt, poveljnik PGD Golnik


iz šolskega panja

Gledališka predstava »Itak Maži« nasmejala otroke V četrtek, 20. novembra, je bila v Kulturnem centru Janeza Trdine gledališka predstava z naslovom »Itak Maži«. Ogledali so si jo otro-ci iz različnih dolenjskih osnovnih šol, ki so se ob dogodivščinah fanta Itak Mažija zelo nasmejali. Itak Maži ima mlajšega petletnega brata, ki je zelo razigran in ga nenehno prosi, da mu kaj nariše, za kar pa Itak Maži ni nič kaj pri volji. Starejša sestra je že končala osnovno šolo in ima pogoste kli-ce svojega fanta z imenom Koruza, zato se z Itak Mažijem in nje-govim bratom nenehno krega za telefon. Maži je osnovnošolec, ki ves čas igra računalniške igrice in razmišlja o svoji sošolki Sanji, zato ga morajo vsi neprestano prositi, da kaj stori. Ker vsakič odgo-vori itak, stori pa nič, je dobil vzdevek »Itak Maži«. Otroci se imajo radi, a vsak dela svoje stvari in ima tudi svoje skrivnosti. Življenje v družini je tako polno smešnih dogodivščin, a lepo in zabavno. Predstava je bila vsem zelo všeč, saj so se ob njej zelo nasmeja-li. Navdušeni pa so bili tudi nad tem, da so lahko v živo spoznali igralko Alenko Tetičkovič, ki jo vsi zelo dobro poznajo iz televizijske nadaljevanke »Naša mala klinika«.

Karmen Rupnik, 5. a

Šola v naraviV ponedeljek, 10. novembra, smo se učenci 5. a in 5. b razreda OŠ Mirna Peč skupaj z našima učiteljicama odpeljali v šolo v na-ravi v Livške Ravne. Odhod je bil ob 8. uri. Pot nas je vodila skozi Trebnje, Idrijo, Kobarid. V Livške Ravne smo prišli ob 11. 50.S potovalnimi torbami smo se zbrali pred domom Kavka. Vodja nas je popeljal v dom in nam pokazal naše bivalne prostore, v

katerih smo bivali naslednjih pet dni. Seznanili so nas s hišnim redom in disciplino v domu. V jedilnici je na oglasni deski visel urnik o dejavnostih, ki smo jih imeli v tem tednu. Na dan smo imeli štiri obroke ter po dve uri dopoldanskega in popoldanske-ga pouka. Vsak večer smo imeli usmerjeni prosti čas (upč). Prvi večer smo imeli spoznavni večer, v torek likovno delavnico na temo mladi, v četrtek pa zaključni večer. Vsaka skupina je pri-pravila kratko točko. Po nastopu skupin smo imeli ples (disko). V petek zjutraj smo spakirali. Nato smo imeli še orientacijsko tekmovanje in razglasitev rezultatov obeh tekmovanj (urejeno-sti sobe in orientacijskega tekmovanja). Na pot smo se odpravili ob 13.30 in v Mirno Peč prispeli ob 17.40.Bivanje v domu Kavka je bilo naporno, vendar nam je prineslo veliko znanja, zato upam, da se bo vsaj še enkrat ponovilo v času našega šolanja v osnovni šoli.

Aljaž Kolenc, 5. a

MOJCA STAREŠINIČ

Ljudsko izročilo tudi na sodoben načinMojca Starešinič, že dvanajst let razredna učiteljica v Osnovni šoli Mirna Peč, je znana tudi po svojih rokodelskih dejavnostih, katere z veseljem prenaša tudi na mladi mirnopeški rod. Pred kratkim je bila s strani strokovnega odbora za podeljevanje nagrad Republi-ke Slovenije na področju šolstva izbrana med enajst letošnjih do-bitnikov nagrad.Dobitnica nagrade za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v osnovnem šolstvu je bila za svoje delo že večkrat nagrajena. Strokovna komisija Obrtne zbor-nice Slovenije pod vodstvom etnologa dr. Janeza Bogataja pri sekciji za domačo in umetnostno obrt je izdelke šolske interesne dejavnosti, katero vodi Mojca, uvrstila med izdelke, ki nosijo naziv Rokodelstvo Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije pa je izbrala iz-delek njene varovanke za svoj turistični spominek in simbol. "Že to sta bili zame največji nagradi, kar jih lahko doživim na svo-ji poklicni poti!" pravi Mojca, ki pri svojem delu črpa nove ideje iz zakladnice ljudskega izročila bližnje okolice. Pri svojem poklicnem delu se drži osebnega cilja, da skuša svoje učence navdušiti za vse-življenjsko učenje in ustvarjanje. Vesela je, da ji v času globaliza-cije in poplave različnih dejavnosti za učence v šolskem prostoru uspeva ohranjati ljudsko izročilo in ročna dela, ki med mladimi izumirajo.

T. Kupljenik


iz šolskega panja

Obiskali smo gasilni dom Učenci nižje stopnje smo obiskali gasilni dom v Mirni Peči. Ker je mesec oktober mesec požarne varnosti, so nam gasilci odprli vrata doma.V garderobi je bilo veliko gasilske zaščitne obleke in opreme, ki jo gasilci uporabljajo, kadar gasijo požare. Zanimive so mi bile maske s kisikom. Uporabljajo jih za reševanje ljudi iz za-prtih prostorov. Naj-bolj so bili zanimivi gasilski avtomobili, v katere smo lahko sedli in prižgali sire-no. Na dvorišču smo preizkusili moč vode iz črpalke. Nekateri so bili kar malo mokri. V garaži sem videla ga-silne aparate. Gasilci so pogumni, saj pomagajo ljudem pri požarih, v prometnih in drugih naravnih nesrečah.V zgornjem nadstropju doma je v veliki dvorani tudi učilnica za potrebe naše šole. V njej sem tudi jaz že preživela eno leto. Počutila sem se zelo dobro.Ker sem tudi sama gasilka, me zanima, kako delujejo druga gasilska društva. Želim si, da nas gasilci povabijo vsako leto in nam povedo in pokažejo, kaj imajo novega.

Ana Strajnar, 4. a

Dedki in babice na obisku Petek, 28. november, je bil za šolarje OŠ Mirna Peč prav pose-ben dan - v goste so namreč povabili svoje dedke in babice. Že navsezgodaj zjutraj je po šoli vznemirljivo vršalo, tekle so še zadnje priprave za ta nevsakdanji obisk, oči otrok pa so vse po-gosteje begale k vratom. Nežni objemi, veselje, pa tudi kakšna solzica so prisostvovali pr-vim pozdravom dedkov, babic in njihovih vnukov, vnukinj. Najprej so bili gostje povabljeni v učilnice. Tam so skupaj z

učenci ustvarjali, se učili, preizkušali, predvsem pa se zabavali in oboji ugotavljali, da so med njimi prav razlike tiste, ki jih tako zelo privlačijo in dopolnjujejo. Sledila je kratka kulturna priredi-tev v šolski jedilnici. Šolarji so svojim dedkom in babicam v za-hvalo za ves njihov trud, vse majhne pozornosti, sladka prese-nečenja in vznemirljive skrivnosti podarili celo košaro pesmi in plesa. Prav nikamor se nam ni mudilo, ob sproščenem klepetu, sladkih jabolkih in dišeči kavici smo se zadržali prav do kosila. Čeprav se v teh modernih časih bojimo, da nekatere osnovne vrednote izginjajo iz naših življenj, pa smo se na letošnjem sre-čanju dedkov in babic znova prepričali, da tudi naša mladina še vedno ceni iskrenost, dobroto, veselje, pozornost ter da prego-vor »Kar seješ, tudi žanješ!« še vedno drži.

Staša Hočevar Zajc


cepetavčkove novice

Da je jesen najbogatejši letni čas dobro vedo tudi naši najmlajši Mirnopečani, zlasti tisti, ki s ponosom nosijo ime »Cepetavčki«. V vrtcu so jim vzgojiteljice popestrile jesen z zelo zani-mivimi dogodki katerih del vam jih podrobneje predstavljamo v besedi in sliki.

OBISK NA KMETIJSKI ŠOLI GRMOb dnevu odprtih vrat so otroci iz skupine Veverice obiskali Kmetijsko šolo Grm. Ogledali so si razstave, spoznali različno sadje, zelenjavo in njihovo uporabnost. Veliki kmetijski stroji in vozila so navdušili male Cepetavčke. Ustavili so se tudi pri sta-rem čebelnjaku in si ogledali poslikavo panjev. Močno deževje je malčkom preprečilo, da bi se prosto poigrali na zelenicah šole, a kljub temu so se vrnili v vrtec polni vtisov.

Milka Klobučar, vzgojiteljica

»IN ODPUJSALA STA DOMOV!«V oktobru je občina Mirna Peč vrtičkarjem omogočila, da so spoznali Pipija in njegovega starejšega brata Melkijada, dva najslavnejša pujsa na svetu, ki sta s svojimi duhovitimi in nena-vadnimi domislicami s televizijskega zaslona skočila naravnost na oder kulturnega doma Mirna Peč. Cepetavčki so se jima z veseljem pridružili na pujsjem potepu. V svet pujsje domišljije so odpujsali z igralcema Jurijem Součkom in Andrejem Muren-cem, Mini teatra Ljubljana.

Marija Mikec, vzgojiteljica

OBISK V DEŽELI MEDIMEDO

Polžki in Srnice so se z avtobusom odpeljali v Novo mesto. Vzrok? Njihove igračke so zbolele: žirafo je bolel zob, tiger je imel zlomljeno tačko, medvedka je bolel trebušček…Bodoči zdravniki in zdravnice iz dežele Medimedo so vse poz-dravili. Tudi mali Cepetavčki se odslej manj bojijo zdravnikov.

Anica Krese, vzgojiteljica

MODNA REVIJA - KLOBUČARIJAV okviru projekta o pokrivalih so se v skupini Veveric odloči-li, da priredijo čisto svojo mo-dno revijo. Vsi so z zanosom prinašali razna oblačila in po-krivala od doma. Modno revi-jo so poimenovali Klobučari-ja. V ritmu glasbe in primerni modni napovedi se je vsak sprehodil po modni brvi.

Andreja Rafeq Obrekar, pomoč. vzgojiteljice


cepetavčkove novice

IZLET V NOVO MESTOV Novo mesto so se otroci skupine Veverice odpeljali z vlakom, kar je bilo za malčke svojevrstna izkušnja. Ogledali so si knjižni-co Mirana Jarca, prisluhnili pravljici in si ogledali arhiv knjižnice. Videli so največjo in najmanjšo knjigo. Po ogledu knjižnice so si otroci v spremstvu dveh mamic ogledali tudi banko in pošto. Izlet je bil za male Cepetavčke poučen in zanimiv.

Milka Klobučar, vzgojiteljica

Za medeni petek so si izdelali pogrinjke za mize, ki so spominjali na satovje polno čebelic. Otrokom se je pri medenem zajtrku pridružil tudi župan Zvone Lah in s tem izkazal podporo mirnopeškim če-belarjem, ki v naših dolinah s svojimi čebelami in čebeljimi pridelki skrbijo za kakovost bivanja in ohranitev okolja. V vrtcu so postavili tudi manjšo razstavo s kozarčki medu, satjem, izdelki iz čebeljega voska ter predmete z motivi čebel, v drugem kotu pa uredili zbirko slikanic s pravljicami, zgodbicami in pesmicami o čebelah. Nasta-li razstavni kotički so vabili k ogledu, pa ne le otroke temveč tudi starše in druge obiskovalce. Pri razdelitvi medenega zajtrka in slad-kih medenjakov sta pomagala mladi čebelar Nejc in čebelica Kaja.V imenu vseh otrok - Ježkov, Mišk, Medvedkov, Polžkov, Srnic, Veve-ric in delavk vrtca, se dobrima čebelarjema zahvaljujemo za sladke dobrote! Želijo, da akcija postane tradicionalna in naj se prime, kot se je prijel njun sladki med cepetavčkovih jezičkov in prstkov.

Marija Mikec, vzgojiteljica

EN DAN ZA ZAJTRK MED MIRNOPEŠKIH ČEBELARJEVLani prvič začeta vseslovenska dobrodelno-izobraževalna akcija Čebelarske zveze Slovenija je bila organizirana tudi letos, in sicer 21. novembra. 95 otrokom vrtca Cepetavček sta šest kozarcev medu podarila čebelarja Rafko Cerovšek in Janez Kastelic.

Staro leto se poslavlja,Rojstvo novega najavlja.Eno za drugim se vrste,Čas mineva, življenje gre.Naj prinese zdravja in veselja vsem vam,Obilo sreče in da radosten bi bil prav vsak dan.vam želi uredniški odbor

Documents

10 14 18 · 2017. 2. 1. · 2 Glasilo Občine Mirna Peč december 2008 Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2 8216 Mirna Peč Elektronska pošta: