Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
11. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA
ŠTJAKOVA DEŽELA
Avtorji: Nicol Vujović, Eva Opara, Ana Terčon, Tjaša Margon,
Semin Mahmić, Mark Zadnik in Aida Nuhanović
Mentorica: Patricija Kastelic Volf
Sežana, marec 2014
I
ŠOLA:
Šolski Center Srečka Kosovela Sežana
Stjenkova 3
6210 Sežana
Telefon: +386 05 7311 280
Faks: +368 05 7311 289
E-pošta: http://www.ss-sezana.si/sss/
AVTORJI:
Dijaki 4. letnika ekonomskega programa:
Tjaša Margon
Aida Nuhanović
Semin Mahmić
Eva Opara
Ana Terčon
Nicol Vujović
Mark Zadnik
MENTORICA:
Patricija Kastelic Volf
ŠTJAKOVA DEŽELA
II
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................ 1
1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME ..................................................................1
1.2 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI RAZISKAVI ..............................................1
1.3 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V RAZISKAVI ........................................2
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ...................................................................... 2
2.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA .........................................................................2
2.2 PRIMARNA RAZISKAVA .............................................................................2
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA.................................................. 3
3.1 TRŽNI CILJI IN ZASNOVA PROJEKTA ............................................................3
3.2 NAČRTOVANA PROGRAMSKA STRUKTURA .....................................................3
3.3 PREDSTAVITEV IDEJE ...............................................................................4
3.4 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS .......................5
LOV ZA ZAKLADOM...........................................................................................5
KONJENIŠTVO .................................................................................................5
TERAPEVTSKO JAHANJE ....................................................................................6
LOKOSTRELSTVO .............................................................................................6
OBISK TURISTIČNE KMETIJE ..............................................................................6
ČEBELARSTVO .................................................................................................6
SPOZNAVNI VEČER ...........................................................................................6
3.5.1. PRVI DAN ............................................................................................7
LOV ZA ZAKLADOM...........................................................................................7
OBISK TURISTIČNE KMETIJE ..............................................................................7
SPOZNAVNI VEČER ...........................................................................................8
3.5.2. DRUGI DAN .........................................................................................9
PROGRAM IZVEDBE LEKCIJE KONJENIŠTVA ...........................................................9
LOKOSTRELSTVO .............................................................................................9
KOLESARSTVO .............................................................................................. 10
PROGRAM IZVEDBE ČEBELARSTVA .................................................................... 10
DRUŽABNI VEČER/dan 2: ................................................................................. 10
3.6 NAČINI TRŽENJA TURISTIČNEGA PROIZVODA .............................................. 11
3.7 KALKULACIJA ENODNEVNEGA IN DVODNEVNEGA IZLETA................................ 12
4 SKLEPNI DEL ............................................................................................ 13
5 VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 13
5.1 VIRI SLIK ............................................................................................. 13
ŠTJAKOVA DEŽELA
III
KAZALO SLIK
Slika 1: Zemljevid .............................................................................................. VI
Slika 2: Sodelujoči v filmu.................................................................................. VIII
Slika 3: Palček ................................................................................................. XLI
Slika 4: Maskota Štjakove dežele.........................................................................XLII
Slika 5: Naša spletna stran Blog arnes ................................................................. XLIV
Slika 6: Slika Facebook strani ............................................................................. XLV
ŠTJAKOVA DEŽELA
IV
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč in oporo pri vsakem našem koraku projekta.
Najprej se zahvaljujemo profesorici in mentorici Patriciji Kastelic Volf, ki ima največje zasluge, da smo
nalogo uspešno dokončali. Ves čas nas je motivirala in spodbujala.
Zahvala gre tudi lektorici naloge prof. Karmen Škrk.
Seveda pa ne bi šlo brez tistih, ki so nam posredovali ključne informacije.
Zahvaljujemo se jim za prijaznost ter čas, ki so nam ga posvetili.
Radi bi se zahvalili:
- študentki krajevne arhitekture Petri Grmek
- Eleni Funa, mag. ekonomije
- Davidu Večko iz turistične kmetije Večko
- Dolores Kovšca iz Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov
Zahvaljujemo se tudi Zavodu RS za šolstvo, Centru RS za poklicno izobraževanje, Turistični zvezi
Slovenije.
Hvala, ker nam omogočate, da predstavimo svojo ustvarjalnost in kreativnost ter da izkusimo šolo tudi
nekoliko drugače.
ŠTJAKOVA DEŽELA
V
POVZETEK
V projektni nalogi Štjakova dežela želimo z novim atraktivnim in zanimivim turističnim produktom
povečati turistično ponudbo KS Štjak in s tem Občine Sežana ter širši javnosti pokazati lepote Štjaka in
okolice. Glede na to, da se ravno mladi premalo zadržujemo v naravi in preveč časa preživimo pred
računalniki, smo se odločili pripraviti program ravno za mlade, ki so zaradi napredne tehnologije
popolnoma izgubili stik z naravo. Želimo pa si, da bi lahko Štjak obiskali tudi mlajši ali pa starejši od
nas, zato je predstavljen turistični proizvod primeren tudi za tabornike, predšolske otroke in vse šole,
saj bi lahko dijake in šolarje pripeljali na športne, družboslovne in naravoslovne ekskurzije. Pri
oblikovanju turističnega proizvoda smo upoštevali rezultate raziskave opravljenih anket, intervjujev in
mnenje Štjačanov. V turistični proizvod smo vključili zgodovinske in geografske značilnosti Štjaka.
Menimo, da je naš turistični proizvod kot nalašč za vse mlade, ki si želijo vrniti nazaj k naravi.
Ključne besede: Štjak, narava, šole, mladi, ekskurzije
ABSTRACT
In our project Štjakova dežela we wish to increase touristic offer LC Štjak and community Sežana with
new attractive and interesting product, as well as show the beauty of nature of Štjak and local district
to general public. Regarding the problem that youths don't spend enough time in nature and too
much time behind computers, we decided to dedicate this project especially to them, because they've
completely lost touch with nature because of modern technology. We wish that as well as younger
children and older ones could visit Štjak. That's why this project is suitable for scouts, preschoolers
and all schools, which could bring pupils to sport, social and natural excursions. For developing this
kind of tourist attraction we've considered results of questionnaires, interviews, opinion of local of
Štjak and included historical and geographic characteristics of the area. We believe that our tourists’
product is perfect for all youths that want to connect back with nature.
Key word: Štjak, youths, project, school, attraction
ŠTJAKOVA DEŽELA
1
1 UVOD
Krajevna skupnost Štjak nas je prosila, da razmislimo, kaj bi se dalo narediti iz objekta, kjer je bila
nekoč šola. Pripravili naj bi nov svež turistični produkt, saj se vasica Štjak nahaja v prečudoviti naravi,
od koder pogled sega na Vipavsko dolino, na Tržaški zaliv, Slavnik in druge okoliške hribe, poleg
lepega pogleda pa so v okolici vasi prečudoviti travniki, vinogradi in gozdovi. Odločili smo se, da
naredimo projekt z naslovom »Štjakova dežela«.
Delo smo si razdelili v dve skupini. Prva skupina je izdelala poslovni načrt, kjer bi stavbo obnovili kot
hostel, ki bi služil širšemu lokalnemu namenu ter tamkajšnjim prebivalcem omogočil razvoj kraja in
skupnosti. Hostel bo namenjen vsem generacijam (predšolskim otrokom, osnovnošolcem,
srednješolcem, družinam, tabornikom, otrokom s posebnimi potrebami ter ostalim zainteresiranim …) .
Osnovna funkcija stavbe ob ustanovitvi je bila izobraževanje, kar so želeli tudi ohraniti.
Naša skupina pa se je odločila za potrebe hostla narediti turistični produkt. Cilji, ki jih želimo doseči, so
nova − sveža turistična ponudba na področju, ki turistično še ni razvito, možnost novih delovnih mest,
možnost opravljanja obvezne prakse dijakov srednjih strokovnih šol (npr. srednja gostinska in
turistična šola).
Za izdelavo turističnega produkta smo raziskali želje in potrebe anketirancev in intervjuvancev po
dodatni ponudbi hostla. Načrtujemo, da bi poleg prenočišč obiskovalcem ponudili dejavnosti, ki bi
zapolnile njihovo domovanje v hostlu (npr.: jahanje, čebelarstvo, lokostrelstvo, skrb za domače živali,
piknik prostor, kamp, gostinske storitve − bar, številne aktivnosti zunaj hostla – neokrnjeno naravo bi
izkoristili za izobraževanje − naravoslovni tabor za vse generacije otrok).
Poleg vseh naštetih aktivnosti bomo tudi izdelali slikanico z naslovom »Palček Štjak«, zato bi
potrebovali sliko palčka. V ta namen smo izvedli natečaj za naj sliko palčka.
Natečaj smo izvedli v sodelovanje z osnovno šolo, s srednjo šolo in šolo za predšolske otroke.
1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME
Naša raziskovalna naloga je sestavljena iz več delov. Najprej smo opredelili metode in vire, ki so
uporabljeni v nalogi.
Naslednji je raziskovalni del, v katerem so opisani primarna in sekundarna raziskava ter rezultati
raziskav. Oblikovali smo anketo za mladostnike in vaščane Štjaka, kar nam je pomagalo pri nadaljnjem
pisanju in oblikovanju naloge. Poleg tega smo izvedli še intervju z ravnatelji v okolici, saj so nam bili
njihovi predlogi v veliko pomoč. Obiskali smo tudi kraj, kjer bomo izvedli naš projekt, in ga podrobno
preučili.
V tretjem delu smo predstavili našo zamisel o preživetju enega in dveh dni v naravi. Pri sestavi
programa smo se osredotočili predvsem na to, da bi naši udeleženci pridobili znanje o naravi in
ravnanju z njo. Nalogo smo zaključili s sklepnim delom.
1.2 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI RAZISKAVI
Pri raziskavi smo uporabljali metode primarne in sekundarne raziskave.
PRIMARNA RAZISKAVA pomeni, da podatke pridobivamo namensko za raziskavo trga.
Prevladovala sta metoda anketiranja in intervju oziroma dopisovanje s kontaktnimi osebami.
Uporabili pa smo tudi metodo opazovanja.
SEKUNDARNA RAZISKAVA pomeni, da že zbrane podatke lahko uporabimo za raziskavo trga.
Pregledali smo razne knjige, glasila, revije, spletne strani o šolah v naravi in o izbranih
dejavnostih v projektu Štjakova dežela.
ŠTJAKOVA DEŽELA
2
1.3 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V RAZISKAVI
Za začetek našega dela smo poiskali veliko različnih informacij in virov, ki bi nam pomagali pri
razvijanju raziskovalne naloge. Zbirali smo podatke o naravi, zvezdah in raznih aktivnostih v naravi.
Viri podatkov:
SPLET: Na internetu smo poiskali splošne informacije o naravnih pojavih, Štjaku in Krasu
nasploh.
PROSPEKTI: Reklamno gradivo (revije, prospekti …).
STROKOVNA LITERATURA : S pomočjo učbenikov, strokovnih revij in drugega
strokovnega gradiva smo iskali teoretična izhodišča, opredelitve, pojme in vsebine za
raziskovalno nalogo.
ANKETE: Izdelali smo anketo, ki smo jo razdelili med 146 anketirancev. Hoteli smo
izvedeti, če si želijo spoznati Štjak. Zanimale so nas razne legende in miti, ki bi nam
pomagali pri snovanju naloge.
USTNI VIRI: Pod ustne vire smo uvrstili ugotovitve s pomočjo intervjujev oziroma
dopisovanja.
OBISKI NA TERENU: Opravili smo intervjuje z ravnatelji šol in s prebivalci Štjaka.
2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE
2.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA
S pomočjo sekundarne raziskave smo proučili lego vasi Štjak. Leži na 518,1 m nadmorske višine.
Zaradi svoje lege v močno razgibanem kraškem svetu in umirjenem okolju je Štjak zelo zanimiv kraj za
preživljanje prostega časa in spoznavanja narave. Krajevna skupnost Štjak zajema naslednja naselja:
Bogo, Dolenje, Gorišče pri Štjaku, Hribi, Krtinovica, Nova vas, Mahniči, Poljane pri Štjaku, Pristava,
Ravnje, Selo in Štjak.
Vse podrobnejše informacije so opisane v prilogi številka 1.
2.2 PRIMARNA RAZISKAVA
Za namene raziskave smo uporabili 3 metode raziskave, in sicer metodo opazovanja, intervjuvanja in
anketiranja. Z metodo opazovanja smo dobili dober vpogled v vas Štjak in okolico (naravo), kar nam
je olajšalo delo pri sestavi turističnega proizvoda.
S pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z ravnatelji šol in vrtca, smo ugotovili, da smo na dobri poti,
saj so bili nad našo idejo navdušeni in so pripravljeni pripeljati dijake na naše ponujene enodnevne ali
dvodnevne izlete. Izvedli pa smo tudi intervjuje s prebivalci Štjaka, ki so tudi navdušeni nad novo,
svežo turistično ponudbo in komaj čakajo, da se tudi pri njih začne kaj dogajati. Pripravljeni pa so tudi
pomagati in sodelovati.
Anketa, ki smo jo izvedli s 146 anketiranci, pa nam je pokazala, da so anketiranci najbolj navdušeni
nad aktivnostjo z naslovom Večer po zvezdami. Povprečne ocene vseh aktivnosti so bile višje od
ocene 3,2, razen aktivnost Lov za zakladom ta je imela povprečno oceno 2,7. Povprečne ocene
aktivnosti med srednješolci pa so bile pri aktivnosti Lov za zakladom višje, zato smo jo dodali v naš
turistični proizvod. Splošna ocena vseh aktivnosti, ki smo jih vključili v naš proizvod, je bila dobra, saj
je bila večina anketirancev (82 %) zadovoljnih s ponujenimi aktivnostmi. Skoraj ¾ anketirancev pa bi
preživelo čas z nami. Glede na to, da smo za trženje naše poslovne zamisli prišli na idejo o Palčku
ŠTJAKOVA DEŽELA
3
Štjaku, ki bi pripovedoval zgodbice, ki jih bi objavili v knjigi in jo poleg majic, kap tudi tržili, nas je
zanimalo, ali so zgodbice našim anketirancem všeč. Skoraj 60 % anketirancev so zgodbice všeč, nad
knjižico pa je navdušenih kar 75 % anketirancev.
Žal pa nam je anketa pokazala, da je splošno mnenje o preživljanju prostega časa v naravi dokaj
negativno, saj so se povprečne ocene gibale od 2,4 do 2,6. To potrjuje dejstvo, da se danes mladi in
ostali del populacije raje zadržujejo doma in premalo prostega časa preživijo v naravi.
Opomba: Rezultati raziskave in intervjujev so podrobneje prikazani in razloženi v prilogi št. 3, 4.
3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
Oblikovali smo integralni ali celotni turistični proizvod, ki je sestavljen iz večjega števila delnih
proizvodov in kot celota primeren za preživljanje prostega časa v naravi za vse starostne skupine. Pri
nalogi smo se osredotočili bolj na osnovnošolce in srednješolce ter za njih oblikovali enodnevni in
dvodnevni program.
3.1 TRŽNI CILJI IN ZASNOVA PROJEKTA
Osnovni namen naše naloge je nuditi mladim sprostitev in spoznavanje z naravo. Rdeča nit pisanja
naše naloge je bil naš moto ''Narava te ljubi, ljubi jo nazaj'' , saj smo pri pisanju programa otrokom in
mladostnikom želeli na čim lepši način prikazati življenje v naravi in jih s pomočjo nalog naučiti, kako
lahko sami poskrbijo za naravo in prispevajo k njeni ohranitvi.
V sklopu turističnega proizvoda bi zainteresiranim ponudili aktivno preživljanje prostega časa,
rekreacijo, druženje in spoznavanje narave in sovrstnikov.
Ponudba je zanimiva za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce, tabornike in vse ostale mlade
po duši. Hostel Štjak je stavba, kjer je bila nekoč šola, in ker želimo stavbo ohraniti za šolske
namene, bo ponudba primerna tudi za strokovne ekskurzije šol.
Vas Štjak se nahaja v neposredni bližini italijanske meje, zato je naš cilj privabiti tudi turiste iz Ita lije.
Glede na to, da bomo nudili našim obiskovalcem namestitev v Hostlu Štjak, se bodo vse aktivnosti ,
izvajale v Štjaku in okolici.
3.2 NAČRTOVANA PROGRAMSKA STRUKTURA
Pri načrtovanju našega programa je upoštevana celotna okolica s hostlom, ki jo želimo maksimalno
izkoristiti. Mladim bomo ponudili vse za dobro počutje in aktiven, zdrav način življenja.
Za izvedbo našega programa bomo potrebovali:
− prostore v hostlu Štjak;
− za igro Lov za zakladom bomo potrebovali: brošure z opisom tamkajšnjega rastlinja, animatorje,
plezalne mreže za postavitev v gozdu, mizo za postanek in okrepčilo, zemljevide, kompase, navodila,
delovne liste, oznake na drevesih in dodatno mizo za delitev pijače;
− sodelovanje lastnika turistične kmetije (z lastnikom turistične kmetije Davidom Večkom smo se že
dogovorili o sodelovanju);
− družabne igre za prosto preživljanje časa (monopoli, enka, razne karte, človek ne jezi se, twister …)
− za spoznavni večer bomo potrebovali: prostor za hostlom, animatorja, da bi igral palčka Štjaka,
platno za predvajanje filmov, stolice, zgoščenke s filmi, mizo s prigrizki, odgovornega za ogenj,
delovne liste;
− za program konjeništvo bomo potrebovali: gradivo za predavanje - Power point predstavitev,
korenčke in podobne prigrizke za konje, čelade oz. vso potrebno varnostno opremo, sedla, uzde, vajeti
ŠTJAKOVA DEŽELA
4
in vso opremo za konjeništvo;
− za lokostrelstvo bomo potrebovali: lok, puščice, ščitnike, tarčo;
− za kolesarstvo bomo potrebovali: kolesa, čelade, ščitnike, dva kolesarja, ki bi udeležence peljala na
vožnjo po krajih v okolici Štjaka in skrbela za varnost najstnikov;
− za izvedbo programa čebelarstva smo se dogovorili s tamkajšnim čebelarjem, potrebovali pa bomo:
kuhinjski lonec, zajemalko za prelivanje, model po izbiri, stenj za sveče, vosek oziroma paraf, končnice
in likovni material;
− za izdelavo končnic za panj pa bomo potrebovali končnice, likovni material: barvice, tempera
barvice, akrilne barve ...
− za družabni večer pa bomo potrebovali: teleskop, delovne liste, mizo s prigrizki, stolice, platno za
predvajanje poučnih videov.
Glej prilogo št. 7.
3.3 PREDSTAVITEV IDEJE
Naša ideja je avanturistična, poučna, zabavna, sprostitvena za širšo populacijo obiskovalcev. Glede na
to, da Štjak ni turistični kraj, Krajevna skupnost Štjak in občani pa ga želijo spremeniti v turističnega,
menimo, da bomo z njihovo pomočjo in našo idejo v Štjak privabili veliko število turistov, najsi bodo
mladi, obiskovalci, ki gredo samo mimo, ali pa družine z otroki, ki želijo sprostitev v naravi.
Štjak je zelo majhna vas, njena okolica je premalo izkoriščena. Zato smo se odločili, obiskovalcem stik
z neokrnjeno naravo. Tako smo dobili idejo, da ponudimo eno- ali dvodnevne izlete, s katerimi bi
izkoristili vse, kar nam narava ponuja.
Ker želimo, da bi Hostel Štjak posloval čim bolj dobičkonosno, smo želeli našo storitev dopolniti tudi z
raznimi spominki, ki bi jih lahko obiskovalci kupili v Hostlu. V ta namen bi izdelali maskoto Štjaka
palčeka Štjaka, ga natisnili tudi na majčke, kape in šalčke ter naredili knjigico, ki bi najmlajše krajše
seznanila s prebivalci gozda.
Pri snovanju projekta pa smo že od začetka naše ideje aktivno vključili tudi druge zainteresirane za
izvedbo naše ideje, in sicer prebivalce Krajevne skupnosti Štjak, Občino Sežana ter študentko krajinske
arhitekture Petro Grmek
Naša ponudba bi vključevala naslednje aktivnosti:
− lov za zakladom
Potekal bo dopoldne, mladostniki, bi se naučili kaj, pomeni skrbeti za naravo, spoznali rastlinstvo v
gozdu, srečali bi se tudi z mnogimi živalmi in spoznali njihov življenjski prostor.
− obisk turističnih kmetij
Po kosilu bi se odpravili na krajši sprehod do bližnje vasi Selo, na kmetijo Večko. Tam bi jih vpeljali v
skrivnosti kmečkega življenja.
− konjeništvo
Nudili bi jim možnost jahanja. Hkrati bi jih spoznali z nego in oskrbo konjev. Naša želja je, da bi se
otroci in najstniki naučili temeljev konjeništva.
− lokostrelstvo
Ker je v okolici hostla velik travnik, smo se odločili, da v program vključimo tudi lokostrelstvo, ki je
dinamičen, atraktiven in zanimiv šport za prav vse generacije in je razvit povsod po svetu.
− kolesarstvo
S kolesarstvom želimo doseči, da se vsi udeleženci sprostijo ob kolesarjenju in spoznajo lepote Štjaka
in okolice.
− čebelarstvo
S čebelarstvom želimo otrokom predstaviti to panogo in izdelovanje izdelkov iz čebeljih naravnih
materialov.
ŠTJAKOVA DEŽELA
5
− spoznavni večer
V večer smo vključili zanimive aktivnosti, ki bi bile hkrati poučne in zanimive. Ogledali bi si film, o
katerem bi kasneje razpravljali, spoznavali bi, kaj je astronomija in astrologija, in imeli razne debatne
krožke o problemih narave.
3.4 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS
Glede na to, da so naši ciljni kupci mladi, smo se odločili narediti takšen turistični proizvod, ki bo hkrati
vključeval učenje, zabavo in šport. Ker je v Štjaku veliko neizkoriščenega prostora, smo se odločili, da
bi izvedli delavnice učenja kar v naravi, hkrati pa bi naravo izkoristili za športne aktivnosti in zabavo.
Naša ideja bo tako zajemala aktivnosti, ki jih bomo na kratko opisali v nadaljevanju in jih v točki
Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda umestili v časovni okvir.
LOV ZA ZAKLADOM
Lov za zakladom je bil poznan že v antični Grčiji, v Troji in kasneje v Mikenah, kjer so na isti način kot
se igra izvaja zdaj, našli zlate artefakte. Specialni potapljači so iskali razbitine in zlato na ladjah,
medtem ko so se potapljali.
Lov za zakladom je lahko igra na slepo. Imaš le malo navodil in moraš se znajti sam. Lov za zakladom
bo potekal v obliki iskanja sledi, med katerim je potrebno reševati (prebrisane) uganke. Lov za
zakladom je razdeljen na posamezne sklope iger, ki udeležence med seboj povežejo, sprostijo,
predvsem pa vzbudijo zdravo mero tekmovalnosti med posameznimi skupinami.
Ker imamo ljudje različne sposobnosti, bomo zajeli vse sklope, ki bodo pripomogli k uvidu, da je
potrebno vedno izkoristiti potencial posameznika.
Pri oblikovanju ideje smo se vprašali, katere aktivnosti bi si najbolj želeli imeti v naravi, kaj bi nas
najbolj zanimalo, kaj bi se nam zdelo zabavno, kaj bi se s tem tudi kaj naučili. Spoznali smo, da igra
Lov za zakladom ugaja tudi nam, saj je brezskrbna, zanimiva in rekreativna.
Naše najmlajše bo spremljal tudi pogumni in veseli palček, ki živi v pravljičnem mitu o palčku Štjaku.
Animatorji se bodo potrudili, da otrokom nudijo lep, zabaven in magičen dan.
Štjaški gozdovi so primerni za pustolovščino in verjamemo, da udeležencem niti za minuto ne bo
dolgočasno. Gozd razkriva številne neodkrite poti, kraljestvo gozdnih živali in še mnogo drugega. Ko
smo se sami sprehodili po gozdu, smo bili presenečeni nad neokrnjenostjo narave in vsem, kar nam
gozd odkriva. Zdaj želimo delček tega pokazati tudi drugim.
Gozdne učne poti obstajajo v Sloveniji od leta 1974. Pionirji so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu
jasen namen: širiti med ljudi znanje o gozdu in gozdarstvu na privlačen in zanimiv način. Upamo, da
bomo z našo idejo tudi mi sledili tradiciji gozdnih učnih poti. Vlogo gozdnih učnih poti danes
povezujemo s popularizacijo gozdov in gozdarstva, turistično, rekreativno in poučno funkcijo gozdov in
z gozdno pedagogiko.
Seveda moramo poskrbeti, da je pot varna in primerno oskrbljena.
Po mnenju pohodnikov bi pot morala biti varna, zanimiva, označena, vzdrževana in poučna.
KONJENIŠTVO
Menimo, da je ena najlepših in zanimivejših storitev, ki jih lahko nudimo, da mladostnike spoznamo s
konji. V okolici vasi Štjak je Konjeniški klub Štjak.
V dogovoru s konjeniškim klubom bomo zainteresirane spoznali z nego in oskrbo konjev. Naša želja je,
da bi se mladostniki naučili temeljev konjeništva. Eden naših poglavitnih ciljev je, da nudimo
otrokom/mladostnikom zanimivo in novo izkušnjo. Seveda pa želimo, da se bodo imeli lepo ter bodo
uživali ob družbi konjev. Ker vemo, da je konjeništvo kljub visokim cenam zelo priljubljen šport, smo
ŠTJAKOVA DEŽELA
6
se odločili v program vključiti možnost jahanja po dostopnejših cenah. Program bi bil kakovosten ter
primerno oblikovan za otroke, mladostnike, tabornike ter otroke s posebnimi potrebami.
TERAPEVTSKO JAHANJE
Glede na to da, imajo v konjeniškem klubu Štjak že izkušnje s terapevtskim jahanjem, bomo v
program vključili tudi terapevtsko jahanje za otroke s posebnimi potrebami.
Terapevtsko jahanje zajema: hipoterapijo, terapevtsko-pedagoško jahanje/voltižiranje in jahanje za
osebe s posebnimi potrebami. Poleg tega pa se konj uporablja v psihoterapiji in psihiatriji.
LOKOSTRELSTVO
Ker je v okolici hostla velik travnik, smo se odločili, da v program vključimo tudi lokostrelstvo, ki je
dinamičen, atraktiven in zanimiv šport za prav vse generacije in je razvit povsod po svetu. Strelcu nudi
tako sožitje z naravo kot tudi spoznavanje samega sebe v različnih situacijah. Ob vsem tem pa
spoznal nove prijatelje in doživel nove pustolovščine.
Osnovna oprema vsakega lokostrelca so lok, puščice, tok in ščitniki.
OBISK TURISTIČNE KMETIJE
V program bi vključili tudi okoliško turistično kmetijo Večko v kraju Selo, ki je približno 500 m
oddaljeno od Štjaka. Glavni dejavnosti kmetije Večko sta prašičereja in vinogradništvo. Prašiče redijo
že dobrih 25 let, pretežno z namenom vzreje in nadaljnje prodaje živih živali. Ostro podnebje in tržne
razmere so jih prepričali, da so vzrejo dopolnili z obratom za predelavo mesa in s sušilnico.
V vinogradih imajo približno 5000 trsov. Ker na tej višini teran ne uspeva več najbolje, prevladujejo
malvazija, pinela, rebula, značilne za flišnata vipavska tla. Od rdečih pa merlot in cabernet sauvignon.
Menimo, da bi bila kmetija zelo zanimiva za mlade, saj bi spoznali drugačno življenje od vsakdanjega
vrveža v mestu. Vpeljali bi jih v skrivnosti kmečkega življenja in jih navdušili nad domačimi živalmi in
pustolovščinami, ki jih v mestu ni. Pritegnili bi tudi odrasle (prebivalce Štjaka) in poskrbeli za
promocijo njihove kmetije in seveda Štjaka.
ČEBELARSTVO
Ker je naš program pripravljen tako, da otroci, mladostniki in vsi udeleženci bolje spoznajo naravo,
menimo, da je čebelarstvo nepogrešljivo.
S pomočjo delavnic bi udeleženci bolje spoznali čebelarstvo in med, ki je pogosto na našem jedilniku.
Menimo, da je čebelarstvo, s tujko apikultura, zelo pomembno, saj se ukvarja z gojitvijo čebel z
namenom pridobivanja njihovih produktov, kot sta med in vosek, pa tudi za opraševanje. Čebele so
tako pomembne za ohranitev ravnovesja na našem planetu. Najprimernejša in najbolj razširjena je
domača čebela (Apis mellifera), v Sloveniji predvsem njena podvrsta kranjska sivka (Apis mellifera
carnica). Običajno gojijo čebele v panjih. Čebelarstvo je pri nas panoga z dolgo tradicijo, ki se odraža
tudi v ljudski umetnosti − poslikane panjske končnice so cenjen okras panjev na Slovenskem.
SPOZNAVNI VEČER
Zdi se nam, da je spoznavni večer, ki bo potekal prvi dan po vseh dnevnih aktivnostih, zelo zanimiva
ideja, saj se po vsej verjetnosti vsi obiskovalci ne bodo med seboj poznali. Ta večer bodo potekali
zanimivi pogovori med vsemi. Glavna nit turističnega proizvoda je ta, da bo za vse čim bolj zanimivo in
avanturistično. Vsekakor pa smo v naš proizvod morali vključiti tudi poučne teme, ki bodo pritegnile
tudi profesorje in starejše, da pripeljejo dijake in učence v naše kraje na dnevno ali dvodnevno
doživetje. Na tak način si bo tudi Štjak pridobil večjo promocijo in več obiskovalcev.
ŠTJAKOVA DEŽELA
7
3.5 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA
PROIZVODA
Turistični proizvod je torej enodnevno ali dvodnevno preživljanje časa v naravi v okviru hostla Štjak.
Poleg raznih aktivnosti bomo v turistični proizvod vključili že obstoječe dejavnosti v okolici Štjaka.
3.5.1. PRVI DAN
7.30 ZAJTRK
8.00–9.00 MALICA
9.00–13.00 LOV ZA ZAKLADOM
LOV ZA ZAKLADOM
Ob 9. uri bi se prijavljeni zbrali pri spomeniku, ki stoji pri hostlu. Razdelili jih bomo v manjše skupine
po 10 udeležencev, razdelili navodila, dali kompas in zemljevid, nato se bo igra pričela. Težavnost lova
za zakladom bomo prilagodili starosti udeležencev. Igra bo potekala dopoldne. Po krajšem uvodu bi
popeljali udeležence v gozd z zgodbico o palčku Štjaku.
Na prvem postajališču bi jih čakal animator. Ta bi jim postavil vprašanja o naravi in jih na kratko
poučil. Kmalu bi odhiteli dalje. Pot bi bila lažje prehodna, med tekom bi videvali obvestila, ki bi
opisovala drevesa, rože in naravo. Mlajše udeležence bi popeljali do velike jase. Tam bi jih čakala
uganka: na vsakem drevesu bi jim listki dajali namige, kje naj najdejo stvar, ki bi jim pomagala za pot
naprej. Jasa je velika, zato bi se morali razkropiti in iskati. Ko bi našli stvar, bi ugotovili, kam morajo.
Seveda bi jih cel čas spremljal animator, ki bi jim pomagal. Po krajšem teku bi imeli odmor. Na
določeni točki bi jih čakala pijača in nadaljnja navodila. Pot ne bi bila zelo dolga in niti ne zelo
zapletena. Ob vsakem označenem drevesu, bi se morali ustaviti in prebrati, kar piše na tablicah. Vse
zbrane informacije o drevesih, rožah in naravi bi kasneje uporabili v kvizu. Srednješolci bi se odpravili
na pot, primerno njihovi starosti. Čakale bi jih težje naloge. Vse pridobljene informacije, bi lahko
uporabili že isti trenutek. Animator na postajališčih bi jim postavljal vprašanja in le s pravilnim
odgovorom bi smeli naprej. Ko bi tekli naprej, bi videli pred seboj mrežo med dvema drevesoma. Za
nadaljevanje poti bi morali preplezati mrežo. Kmalu bi tudi njih čakal postanek, kjer bi se okrepčali s
pijačo in z raznimi prigrizki. Nekje v gozdu bi jih čakal animator, ki bi jim pojasnil nadaljnja navodila in
jim pomagal pri razrešitvi naloge. Na največji jasi v gozdu, bi jih čakala težka naloga. Nekje na jasi bi
se skrival majhen zaklad, ki bi ga morali najti, če bi hoteli nadaljevati pot. Na drevesih bi viseli listi z
ugankami in namigi in preko njih bi prišli do zaklada. Nato bi nadaljevali pot. Čez nekaj časa bi naleteli
na postojanko, kjer bi se okrepčali s pijačo in prigrizki. Po krajšem premoru bi nadaljevali pot. Tekli bi
skozi trte do križišča. Po navodilih bi sami morali ugotoviti, kam zaviti.
Kmalu bi prišli do zadnje, a najtežje naloge: najti zaklad! Tekmovalci bi morali iz pridobljenega znanja
ugotoviti, kje se skriva zaklad. Zaklad bi vseboval ključ do novih spoznanj in veliko majhnih nagrad za
vsakega posameznika. Zmagovalna skupina je tista, ki prva pride na cilj.
13.30−15.00 Kosilo
15.30−17.00 Obisk turistične kmetije
OBISK TURISTIČNE KMETIJE
Na turistično kmetijo Večko bi se peš iz Štjaka podali proti vasi Selo približno ob 15.30, z ogledom in
aktivnostmi pa bi zaključili ob 17. uri in se vrnili v Štjak. Do kmetije je približno 10 minut hoje.
Na kmetiji, bi jih čakal gospodar David Večko. Povedal bi nekaj o kmetiji in delu na njej.
Potem bi jim razkazal svojo kmetijo: živali in gospodarska poslopja. Ogled bi trajal uro in pol.
Gospodar bi povedal nekaj o prašičih (koliko jih ima in s čim se krmijo).
ŠTJAKOVA DEŽELA
8
Potem jim bi razkazal svojo vinsko klet, povedal, katere vrste vina prideluje in sam postopek pridelave.
V jesenskem času bi nudil možnost trgatve. V primeru lepega vremena bi jih peljal v vinograd in jim
pokazal obrezovanje trt.
Sledil bi ogled gospodarskih poslopij, kjer bi gospodar pokazal predelovalni obrat in sušilnico za
sušenje pršutov in drugih mesnih izdelkov, pokazal postopek sušenja teh kraških dobrot. Pokazal bi
tudi različno kmetijsko mehanizacijo, ki jo uporablja v vinogradu. Da bi si srednješolci zapomnili obisk
na njegovi kmetiji, bi morali opraviti nekaj kmečkih opravil v zvezi z živalmi.
Na koncu bi gospodinja poskrbela, da obiskovalci ne bi šli lačni s kmetije, zato bi jim ponudila nekaj
kraških dobrot, kot so pršut, zašinek, klobase, salame in panceta.
17.10−18.30 Družabne igre, prosti čas
18.30−19.30 Večerja
20.00−22.00 Spoznavni večer (mlajši)
20.00−23.00 Spoznavni večer (starejši)
SPOZNAVNI VEČER
Spoznavni večer bi potekal po prihodu udeležencev z večerje, približno ob 20.00.
Ko bi se vsi zbrali na prostem, bi rekli nekaj besed o Štjaku.
Kljub temu da so naši udeleženci mladi, bi jih prišel pozdravit tudi palček Štjak. Predstavil bi jim
dejavnosti do konca večera.
Na prostem zraven hostla bi bil urejen prostor, prinesli bi projektor za ogled filma, stole in odeje.
Večer bi potekal ob ognju s postrežbo za vse (prigrizki in različne brezalkoholne pijače).
Na podlagi filma, ki si ga bomo ogledali, bomo začeli razpravljati o različnih temah, povezanih tudi s
filmom. Izdelali bomo krajše delovne liste, na katerih bodo različna vprašanja, kot so:
Kaj se vam zdi, kakšno je življenje v divjini oziroma v naravi?
Ali mislite, da bo potovanje v prihodnost kdaj mogoče?
Kje pridobivamo energijo?
Kako je nastalo vesolje?
Kako se vesolje obnaša do nas?
Kaj si mislite glede živali in njihovih potreb – do okolja?
Kaj lahko naredimo, da zavarujemo naravo?
Kje in kdaj je prisotno onesnaževanje?
Ali ste pripravljeni mednarodno ozaveščati ljudi o problemih z naravo in popraviti naš odnos
do nje?
Izbrali smo si 3 ideje za film, ki se nam zdijo primerne za srednješolce :
Grizzly Man (Dokumentarec govori o navdušencu za medvede Timothyju Treadwellu. Film vključuje
njegove lastne posnetke, medtem ko sta on in njegovo dekle živela med medvedi na Aljaski. Film
vključuje tudi intervjuje z ljudmi, ki so bili kakorkoli povezani z njima.)
Violent Universe (Dokumentarec prikazuje potovanje v prihodnost 5 milijonov let naprej, da bi
videli usodo solarnega sistema. Film prikazuje vse o ogromni črni luknji, od kod pridobivamo energijo
in kako se vesolje obnaša do nas.)
Duma (Zgodba se začne z gepardom, ki ga zapusti njegova mama. Geparda najde ta mlad fantek in
njegov oče. Odločita se skrbeti zanj in Duma postane član družine. Nato se oče odloči, da morajo
Dumo vrniti nazaj v njegovo prvotno življenjsko okolje, preden postane prestar, da bi preživel.)
Po končanem filmu bi skupaj začeli reševati delovne liste, ob tem pa bi seveda tudi razpravljali o
temah, povezanih z delovnim listom.
Na projektorju bodo prikazani krajši poučni videi, ki jim bodo v pomoč.
Čakali bi nas še prigrizki, različne pijače in sproščanje ob glasbi.
ŠTJAKOVA DEŽELA
9
Okoli 22.00 ali 23.00 bi se odpravili spat. Če bi kdo želel nadaljevati pogovor, bi mu to seveda
omogočili.
3.5.2. DRUGI DAN
7.30−8.00 Bujenje
8.00−9.00 Zajtrk
9.15 Odhod na konjeništvo
9.30−11.30 Konjeništvo
PROGRAM IZVEDBE LEKCIJE KONJENIŠTVA
Sam program temelji na spoznanju osnov konjeništva. Cilji lekcije so, da udeležence naučimo, kako se
konj osedla, kako se na njem sedi, najpomembnejši cilj pa je ta, da udeležence lekcije naučimo vezi
med konjem in jahačem. Predvsem pa želimo, da se vsi naučijo obnašanja ter oskrbe konjev.
Program bi izvedli v dveh delih. Celotna storitev traja 2 uri (120 min.) V prvi polovici (1. ura) bi
udeleženci spoznali svojege konje. Nato bi imeli kratko predavanje o konjeništvu, trajalo največ 30
min. V tem času bi udeležence naučili, kako se ravna s konji, kaj radi jedo, in jih poučili o pripomočkih,
ki so obvezni za ježo (uzda, sedlo, vajet in podobno).
Po predstavitvi pripomočkov bi predstavili, kako je pomembna zaščita pri ježi. Pri tem bi se učili o
čeladi, primerni obutvi in primernih oblačilih.
Za tem bi se odpravili na spoznavanje dodeljenih konjev (10 min.). Inštruktorji bi jim predstavili
lastnosti konja, njegovo ime ter zanimivosti o njihovem konju. Udeleženci bi nahranili svojega konja z
raznimi priboljški, kot so korenčki in sladkorčki, s pomočjo naštetega bi se privadili na konja in z njim
vzpostavili vez.
Potem bi ga s pomočjo inštruktorjev osedlali (20 min.). Pri samem postopku osedlave bi otroci
ponovili, kaj so se naučili na predavanju, in si s pomočjo inštruktorja sami osedlali konja.
Za tem bi se odpravili na ježo. Ob prisotnosti odgovorne osebe bi udeleženci sami svojega konja
popeljali na jahalno območje. V drugem delu programa se udeleženci že na jahalnem območju
naučijo, kako se usesti na konja (5 min.). Ko so že na konju, se začne jedro lekcije, in sicer jahanje.
Udeleženci bi izvajali razne naloge glede sedenja in stabilnosti na konju, medtem ko hodi. Ko bi se
naučili sedenja, bi sledila vaja menjave tempa konja in njegovih korakov.
Zatem bi udeleženci začeli s osnovami lažjega kasa (počasnejši tek konja).
12.00−13.00 Lokostrelstvo
LOKOSTRELSTVO
Najprej bi se udeleženci spoznali z animatorjem, ki se ukvarja z lokostrelstvom. Aktivnost bi se pričela
ob 12.00, trajala pa približno eno uro do 13.00. Animator bi jim pokazal, kako se ravna z lokom, in
osnove streljanja. Devet osnov lokostrelstva: zavzemanje pravilnega stojišča, pravilni prijem loka,
nastavljanje puščice na tetivo, nateg tetive, merjenje, strel in sledenje puščici. Vsi začetniki bi začeli
pri petnajstih metrih, največja razdalja pa je odvisna od loka. Pokazal bi jim več zaporednih strelov v
tarčo, potem pa bi sami poskušali streljati.
Po več poskusih streljanja bi jih animator razdelil v dve skupini in pripravil manjše tekmovanje.
Tekmovanje bi potekalo tako, da bi najprej prva skupina streljala z lokom, na to še druga. Animator bi
rezultate vpisal v razpredelnico, ki bi bila narisana na plakatu. Zmagovalna ekipa bi dobila kakšno
manjšo nagrado.
13.30−15.00 Kosilo
15.30−17.00 Kolesarstvo
ŠTJAKOVA DEŽELA
10
KOLESARSTVO
Najprej bi se udeleženci odpravili k shrambi koles. Tam bi vsak dobil svoje kolo ali pa bi pripeljali s
seboj svoja kolesa in obvezno opremo (ščitniki, čelada) Spremljajoči kolesarji bi jih poučili, kako se
oprema pravilno namesti. Kolesarjenje bi potekalo približno dve uri in pol. Po uri in pol kolesarjenja bi
se na določenem mestu ustavili, tam bi jih čakali prigrizki oz. okrepčitev za lažje nadaljevanje poti. Po
dodatni uri vožnje bi se vrnili pred hostel v Štjaku.
17.00−18.00 Predstavitev čebelarjev
PROGRAM IZVEDBE ČEBELARSTVA
Program čebelarstva bi potekal na zanimiv in zabaven način. Udeleženci bi se naučili o izdelovanju
medu, sveč, raznih čebeljih izdelkih, o panjih, predvsem pa o samih čebelah.
Delavnice bi potekale v dveh delih.
V prvem delu delavnice, ki bi trajal 30 minut, bi spoznali nekaj o čebelah in o vsem zgoraj navedenem.
Na predavanju, bi čebelarji lahko predstavili svoj poklic/hobi. Povedali bi, kaj je potrebno za vzgojo
čebel in pridelavo njihovih izdelkov. S seboj bi prines li primerke njihovih izdelkov. Podrobno bi opisali
pridelavo medu in pridobivanje čebeljega voska.
Zadnjih 30 minut predavanja bi vsi udeleženci rešili kviz o čebelarstvu. V drugem delu delavnice bi
otroci, mladostniki in vsi udeleženci sami izdelovali sveče iz čebeljega voska ali poslikali panjske
končnice.
Razdelili bi se v dve ali več skupin (odvisno od števila udeležencev). Ustvarjanje bi trajalo eno uro.
30min. bi krasili končnice, naslednjih 30 pa izdelovali sveče in čebeljega voska. Čebelar bi prinesel
material (vosek, modelčke za oblike svečk in končnice), odgovorni za program pa bi prinesli kuhalnike
za segrevanje voska, tempera barvice oz. potreben material za poslikavo končnic. Za tovrstno
izdelovanje bi udeleženci imeli na voljo eno uro.
Končane izdelke bi lahko udeleženci odnesli domov za spomin ali pa bi jih pustili čebelarju, za krasitev
panjev ali prodajo (ob dovoljenju avtorja izdelka).
Zadnjih 5 minut čebelarskih delavnic bi se ponovili kaj so se naučili in udeleženci bi odgovorili na nekaj
kratkih vprašanj o zadovoljstvu/nezadovoljstvu z delavnico v kratki anketi.
Na koncu bi vsi sodelujoči dobili še kratko knjižico oz. prospekt s predstavitvijo čebelarstva.
Tovrstne delavnice bi potekale s pomočjo ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SEŽANA, in sicer s gospodom
Dragom Mali, ki se že vrsto let ukvarja s čebelarstvom.
18.30−19.30 Večerja
20.00−22.00 Spoznavni večer za mlajše
20.00−22.00 Spoznavni večer za starejše
DRUŽABNI VEČER/dan 2:
Drugi dan bi ''spoznavni'' večer potekal ravno tako po prihodu srednješolcev z dnevnih aktivnosti
oziroma po večerji in krajšem počitku.
Predstavili bi jim astronomijo in astrologijo.
Astronomija je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v
vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete,
spremljevalce planetov, naravne satelite, na zvezde in galaksije.
Astrologija pa je psevdoznanost, ki preučuje simbolične vplive in odnose med gibanjem in položaji
nebesnih teles ter življenjem na Zemlji. Astrologija poskuša pojasnjevati lastnosti človeka in njegovo
usodo.
Za lažje razumevanje bomo tudi tokrat sestavili krajše delovne liste:
ŠTJAKOVA DEŽELA
11
Na delovne liste bomo vključili vprašanja podobna, kot so:
Kaj je astronomija?
Poznaš kakšne asteroide?
Kakšna nebesna telesa poznaš?
Kaj je astrologija?
Kako bi opredelil galaksijo in kaj je etimologija?
Opiši zvezdo.
Kaj predstavlja rojstni horoskop v astrologiji?
Kakšne veje v astrologiji poznaš?
Kaj je elekcijska astrologija?
Omogočili jim bomo tudi, da si bodo s teleskop ogledali vesolje.
Prikazani bodo tudi poučni zanimivi videi, povezani z astronomijo in astrologijo.
Razpravljali bomo o različnih temah, seveda ob glasbi in različnih brezalkoholnih pijačah.
3.6 NAČINI TRŽENJA TURISTIČNEGA PROIZVODA
Za zadovoljitev potreb obiskovalcev smo temeljito načrtovali oz. oblikovali vse sestavine trženjskega
spleta.
IZDELEK OZ. STORITEV – PRODUCT (P1) :
Naš turistični proizvod Štjakova dežela bomo postavili v deželo terana in pršuta Kras, v majhno vasico
Štjak, da bi mlade povezali z naravo.
CENA – PRICE (P2) :
Cene bomo oblikovali glede na stroške, saj bomo lastni ceni storitev dodali pribitek, ki pa ne bo
previsok, saj želimo trg osvojiti s penetracijskimi cenami.
DISTRIBUCIJA – PLACE OF DISTRIBUTION (P3) :
Glede na to, da so naše potencialne stranke mladi, bomo uporabili neposredne prodajne poti, saj
bomo naše storitve predstavili šolam na razrednih urah, tabornikom na taborniških taborih, ponudbe,
zgibanke in kataloge pa bomo pošiljali tudi prek interneta.
PROMOCIJA – PROMOTION (P4):
Za boljšo prepoznavnost Štjaka in njegove okolice smo uporabili naslednje metode tržnega
komuniciranja:
1. Pri pospeševanju prodaje smo se odločili za več možnosti. Najprej bi ponudili tekmovanje v
lovu za zakladom, štafetne igre, spoznavanje kulture ter poučevanje o načinu življenja na vasi.
2. Ker želimo mladostnike kar najbolj ozaveščati o naravi, smo se odločili, da našo idejo
oglašujemo na plakatih, z videoposnetkom, na družabnih omrežjih … V ta namen bomo izdelali
tiskane in televizijske oglase. Za potrebe oglaševanja imamo že narejen razpoznaven logotip,
ki ga bomo uporabili v vseh načinih naše promocije. Glavna točka našega loga je palček Štjak.
Izbrali smo ga zato, ker je palček primeren tako za naše najmlajše kot tudi za starejše, ki so se
pripravljeni spustiti v svet doživetij.
3. Glede na to, da je pomen neposrednega trženja iz leta v leto vedno večji , se nam je zdelo
primerno, da izdelamo katalog in zgibanke, ki jih bomo na dneve dogodkov razdelili med
ŠTJAKOVA DEŽELA
12
otroke, prav tako pa jih bomo pošiljali preko elektronske pošte. Oglaševali bomo tudi na spletni
strani Facebook in Blog-Arnes. Glej priloga št. 8, 9.
4. Oblikovali bomo tudi svojo spletno stran, kjer si bodo starši, učitelji in profesorji lahko prebrali
vse o našem projektu, o poteku aktivnosti in nam pisali morebitna vprašanja. Velik poudarek
smo dali na oglaševanje preko interneta, saj večina mladih vsak dan surfa po internetu in na
tak način bodo tudi zasledili našo stran. Zamislili smo si privlačno oblikovano stran, na kateri
bodo vsi podatki jasno vidni in privlačni za vse.
ČLOVEŠKI VIRI – PEOPLE (P5) :
Našim obiskovalcem želimo zagotoviti primerno usposobljene, prijazne in komunikativne ljudi. Na
začetku delovanja bi najverjetneje imeli le nekaj zaposlenih, kasneje ko bi se glas razširil, bi
zaposlovali vedno več za to primernih ljudi.
ORGANIZACIJA − PROCESS (P6):
Proces izvajanja storitev in postopkov, ki so potrebni za uspešno izvedbo storitve. Potrebna je posebna
skrb, ker porabniki kot del storitve zaznajo tudi njeno izvedbo. Izvajalci storitve morajo biti tako
primerno usposobljeni, morajo med sabo dobro sodelovati, graditi na odnosih, za kar se bomo pri
organizaciji dela zavzemali.
FIZIČNI DOKAZI – PHYSICAL EVIDENCE (P7):
Glede na to, da s fizičnim okoljem, ki spremlja izvajanje storitve bistveno vplivamo na odločitev
porabnikov bomo tudi fizičnim dokazom posvetili veliko pozornost. Pazili bomo, da bomo imeli vedno
urejene in sveže oglaševalski material, urejeno spletno stran, urejen arhiv naših izrednih aktivnosti, ki
bi si ga udeleženci lahko ogledali. Pazili bomo tudi na videzu in urejenost animatorjev, ter na koncu
aktivnosti prosili udeležence, da zapišejo mnenje v knjigo pohval ali pritožb.
3.7 KALKULACIJA ENODNEVNEGA IN DVODNEVNEGA IZLETA
V ceno so vključeni naslednji stroški: nastanitev (dvodnevni izlet), 4 obroki (zajtrk, kosilo, večerja),
malica (razni prigrizki in brezalkoholne pijače ob igrah), pripomočki, ki jih bodo potrebovali pri igrah
(kompas, zemljevid, delovni listi, plezalna mreža …), jahanje (možnost terapevtskega jahanja),
izposoja lokov, izposoja koles, pripomočki za čebelarske delavnice, stroški animatorjev. Opomba: vse
cene v ceniku vključujejo DDV.
Prehrana na dan
(9,5 % DDV)
Zajtrk: 2 €
Kosilo: 5 €
Večerja: 4 €
Razni prigrizki z vključenim
(9,5 % DDV) 1,5 € na osebo
Pripomočki pri igrah (22 %
DDV) 3 €
Jahanje (22 % DDV) 20 € na uro
Terapevtsko jahanje (22 %
DDV) 25,35 € na uro
Izposoja lokov (22 % DDV) 4 € na uro
Izposoja koles (22 % DDV) 8 € na uro
Pripomočki za čebelarske
delavnice (22 % DDV) 3 €
Prenočitev na noč (9,5
% DDV)
Predšolski
otroci: 12 €
Osnovnošolci: 17 €
Srednješolci: 17 €
Drugi: 17 €
Skupaj enodnevni izlet: 15,50 €
Skupaj dvodnevni izlet: 65 € (doplačilo
za jahanje, lokostrelstvo, kolesarstvo,
čebelarstvo.)
ŠTJAKOVA DEŽELA
13
4 SKLEPNI DEL
Tema letošnjega projekta nam je zelo všeč, saj lahko na tak način pokažemo svojo podjetniško in
ustvarjalno plat na osnovi naših zamisli. Ob kreiranju projekta smo izjemno uživali, saj smo tokrat
prvič pridobili znanega naročnika, Krajevno skupnost Štjak. Veseli nas, da smo se lahko na tak način
povezali z Občino Sežana, s Krajevno skupnostjo Štjak, z območno in razvojno agencijo Krasa in
Brkinov- ORA, s prebivalci Štjaka in mnogimi drugimi v skupnem cilju, da pripomoremo k povečanju
turistične ponudbe Občine Sežana in Krajevne skupnosti Štjak.
5 VIRI IN LITERATURA
http://sl.wikipedia.org/wiki/Štjak
http://sl.wikipedia.org/wiki/Astronomija
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kras
http://www.krasevka.si/nase-kmetije/kmetija-vecko
Okoliški prebivalci
Študentka krajevne arhitekture, Petra Grmek
5.1 VIRI SLIK
https://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl
http://www.slomedia.it/kako-so-v-stjaku-kosili-nekoc
https://www.google.si/search?q=elfo&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=eIwTU-
L0CMTaygPLhYDQAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=867#q=pal%C4%8Dek&tbm=isc
h&facrc=_&imgdii=oSvIpL79HTXLRM%3A%3BM9MAPNPh4gIDDM%3BoSvIpL79HTXLRM%3A
&imgrc=oSvIpL79HTXLRM%253A%3BXfiXrrEvw8u5sM%3Bhttp%253A%252F%252Fandrej.m
ernik.eu%252Fblog%252Fwp-
content%252Fuploads%252F2007%252F12%252Fpalcek.png%3Bhttp%253A%252F%252Fan
drej.mernik.eu%252Fblog%252F2007%252F12%252F12%252Fkako-deluje-plinski-
kromatograf-gcms%252F%3B120%3B215
Julija Pavletič
http://stjakova-dezela.blog.arnes.si
https://www.facebook.com/pages/Štjakova-dežela
ŠTJAKOVA DEŽELA
V
PRILOGE
PRILOGA 1: Sekundarna raziskava PRILOGA 2: Anketa
PRILOGA 3: Analiza anket
PRILOGA 4: Analiza intervjujev
PRILOGA 5: Skica maskote
PRILOGA 6: Seznam opreme
PRILOGA 7: Slika spletne strani
PRILOGA 8: Slika Facebook strani
PRILOGA 9: Načrt predstavitve na turistični tržnici
PRILOGA 10: Terminski plan
PRILOGA 11: Seznam sodelujočih dijakov
ŠTJAKOVA DEŽELA
VI
Priloga št. 1 – sekundarna raziskava
UVOD
Štjak (nekoč Šentjak, ki izvira iz imena San Giacomo in colle, torej sveti Jakob na hribu) je stara vas ,
zasidrana na grebenu med Vipavsko dolino in Krasom na območju, imenovanem Vrhe, na nadmorski
višini 521m. Vas naj bi obstajala že v času Rimljanov, tako lahko trdimo, da ima Štjak za seboj že
2000 let zgodovine Najstarejša stavba v vasi je kapucinska klet iz leta 1530, ki je v času turških
vpadov služila kot zatočišče vaščanom ter njihovim pridelkom. V vasi je še kapelica, o kateri pa ne
vemo, kdaj je bila sezidana. Staro šolo so leta 1941 zgradili Italijani, poleg nje pa danes stoji
spomenik padlim borcem NOB. Današnje župnišče je bilo nekoč last vipavskih grofov Lanthieri, služilo
jim je kot poletna rezidenca. Na sredi vasi stoji (najprej gotska) baročna cerkev, posvečena svetemu
Jakobu. Štjak je postal ena glavnih postojank romarjev, ki se odpravljajo na znano romarsko pot v
Santiago de Compostela.
Slika 1: Zemljevid
Vir: Internet
ŠTJAKOVA DEŽELA
VII
Lega Štjaka
Gručasto naselje stoji na vrhu razvodnega hrbta, imenovanega Vrhe.
Proti severu se z gozdom porasel svet strmo spušča v grape potokov, ki se izlivajo v rečico Brunico ,
proti jugu pa v pobočnih policah v dolino rečice Raše. Štjak ima približno 60 prebivalcev.
Štjak je vasica, ki leži na 524 metrih nadmorske višine med Vipavsko dolino in Krasom in je osrednja
vas zahodnega dela Vrhov. Z male Švice, kot pravijo domačini pokrajini zaradi hribov, seže pogled na
vse štiri strani, poleg Vipavske doline in Nanosa ter Krasa še na notranjski svet in Čaven, pa tudi do
morja.
Zgodovina Štjaka
Najstarejša stavba v vasi je kapucinska klet iz leta 1530, kamor so v času turških uporov kmetje
spravljali vino. Med spomeniško zaščitenimi objekti pa velja omeniti poleg vodnjaka družine Seražin in
spomenika padlim v NOB predvsem cerkev sv. Jakoba, zgrajeno v renesančno-baročnem slogu leta
1603, ki stoji sredi vasi. Predstavlja pomembno postojanko na romarski poti v španski Santiago de
Compostela, znano krščansko svetišče, ki je posvečeno sv. Jakobu in katerega simbol je Jakobova
školjka. V latinskem spisu je vas omenjena že leta 1300, zagotovo pa je obstajala že pred rimskimi
časi, tako da ima več kot 2000−letno zgodovino. Leta 1869 je vas štela 225 prebivalcev, vendar se je
zaradi 1. in 2. sv. vojne in fašističnega terorja ter odseljevanje, mladih se je število prebivalcev
zmanjšalo, tako da jih je sedaj približno 50 prebivalcev.
Zanimivosti Štjaka
V vasi so še velik kal, kapelica, osnovna šola ter gasilski dom. Glavni viri dohodka so živinoreja,
sadjarstvo ter zaposlitev v Sežani in Ajdovščini. Poseben praznik za vas je prav praznovanje sv.
Jakoba, ki goduje 25. julija. Lansko praznovanje je bilo še posebej enkratno in zapisano v zgodovino,
saj so premierno uprizorili 40-minutni igrano-dokumentarni film z naslovom Košnja po starem v
Štjaku. Sicer pa sta organizatorja KS Štjak – številne zbrane je pozdravil predsednik štjaške KS Matej
Večko – in Študijski krožek Vrhe nekoč, ki ga vodi mentorica Slavica Borka Kucler, pripravila tudi letos
nadvse zanimiv in bogat kulturni program, ki ga je povezovala vodja študijske skupine Brigita Grmek,
tudi organizatorka in urednica filma. Film predstavlja vas Štjak s sliko in z besedo, glasbeno podlago,
zanimivimi panoramskimi posnetki in s starejšimi fotografijami. Starejši ljudje v dokumentarnem delu
pripovedujejo, kako so včasih kosili, mladi pa so košnjo po starem uprizorili v obliki igranega filma.
Tako se prelivata preteklost in sedanjost.
ŠTJAKOVA DEŽELA
VIII
Slika 2: Sodelujoči v filmu Vir: Internet
Zgodovinski oris cerkve
Cerkev svetega Jakoba je omenjena že v zapisih iz leta 1300, torej lahko sklepamo, da je bila zgrajena
že pred tem letom. Taka, kot je danes, je bila zgrajena leta 1603 in s tem izgubila svoj prvoten gotski
izgled, predvsem pa so jo povečali. Štjak je bil najprej pod oglejskim patriarhatom, ko je bila leta 1751
ustanovljena goriška nadškofija, pa je spadal pod to nadškofijo do konca 2. svetovne vojne, potem pa
se je priključil koprski škofiji. Prvi duhovnik je bil Mathias Markovizh. Župnijo v Štjaku je ustanovil
goriški knez in nadškof Frančišek Borgia Sedej 18. julija 1931.
CERKEV SVETEGA JAKOBA
Zunanjost
Cerkev je dolga 22 m s kapelami je široka 18 m, sama ladja pa meri 8 m. Višina ladje sega nekje do 8
m, vrh strehe pa je 12 m. Zidati so jo začeli, kjer je prej stala stara gotska cerkev, danes pa lahko na
prezbiteriju in zakristiji vidimo letnico gradnje današnje cerkve - to je leto 1603. So jo pa najverjetneje
dokončali nekje v sredini 17. stoletja. Kasneje so v 19. stoletju sledile še prezidave in dozidave. Streha
je bila najprej prekrita s škrlami iz sivega flišnega peščenjaka, druge strehe pa so bile prekrite z
rdečim bobrovcem. Nekdanji zvonik je datiran z letnico 1711, ki je izklesana na sklepnem kamnu
arkadne lope in je danes shranjen na domačiji pri Počkarjevih. Zaradi dotrajanosti starega zvonika so
se v 19. stoletju vaščani odločili, da postavijo novega. Ustno izročilo pravi, da je leta 1885 mojster
Mihael Blažka iz Lokavca za pičlih 5200 goldinarjev sezidal zvonik, ki je bil precej podoben prejšnjemu.
Okrog teh dogodkov kroži še zgodba, da je mojster pri zidanju te cerkve izgubil svojega sina, ki je
padel pri postavljanju zastave prav pri zaključnih delih na tem zvoniku. Gradnja novega zvonika je
trajala dve leti, ker pa mojstra ni nihče kontroliral, je sezidal 4 m nižji zvonik, kot je bil prej. Verjetno
tega ne bi nihče opazil, če ne bi bližnji sosed enkrat ugotovil, da s svoje klopi na dvorišču čez župnišče
ne vidi več zvonika. Ob tej ugotovitvi so bili vaščani zelo razočarani. Zvonik je sezidan iz apnenca, ki
so ga pridobili v kamnolomu v Debeli griži pod Selom, ko je tega zmanjkalo, so ga vozili iz kamnoloma
na Poljanah in kasneje še na Razgurih. Kamen je bil obdelan v mero po načrtu. Po nekaterih
ŠTJAKOVA DEŽELA
IX
pričevanjih takratnih prebivalcev naj bi med malto stavili zidarji tudi sol, da je bil kompaktnejši. Zvonik
ustreza oglejskemu tipu zvonika, od tal do vrha je zidan iz klesanega kamna, po celotni višini pa ima
šivane robove. Lopa z arkadami iz klinastih klesancev je bila najprej odprta na vse tri strani, kasneje
pa so severno stran zazidali. Na sklepnem kamnu južne arkade je vklesana letnica 1887. Na notranjih
licih arkad se nabirajo zavese debele bele sige in se tvorijo majhni kapniki, kar nekateri pripisujejo
delovanju soli v malti. Nad zvonico so dve nadstropji in zvonišče, ki se odpira na vse strani z biforami,
predeljenimi s stebri. Nadstropja so razdeljena s profiliranimi venčnimi zidci, zvonišče pa zaključuje
tripasovni konzolni venec. Podobne venec krasi tudi osmerostrani tambur nad njim, ki nosi lepo oglato
zvonasto-čebulasto kapo, opasano z vmesnim klobasastim vencem. Na vrhu je še kovinsko jabolko s
križem. Na zvonik se vstopa s pevskega kora. Vhod vanj je na notranji strani uokvirjen z deli
nekdanjega okna ali portala, ki sodi najverjetneje v 17. stoletje. V zvonišču visijo trije zvonovi, eden iz
leta 1913, druga dva pa iz let 1991 in 2004.
Notranjost
V prezbiteriju nad glavnim oltarjem je Janez Wolf leta 1866 naslikal na stropu Sveto Trojico, ob
straneh dva angela s kadilnico ter levo sv. Avguština in desno sv. Ambroža (z napisom Te Deum-Tebe,
Boga, hvalimo). Od leve proti desni na steni pod stropom so še prerok Ezekijel, kralj David in prerok
Izaija, na drugi strani oltarja pa Jeremija in najbolj desno Danijel.
Poleg glavnega oltarja so še štirje marmornati oltarji, od leta 2002 pa tudi lesen oltar za maše pred
ljudstvom. Spredaj na levi je stranski oltar Svetega Rešnjega Telesa ali zadnje večerje, kot jo
predstavlja slika. Na oltarju levo je kip sv. Katarine, desno pa kip sv. Notburge. Na desni je oltar
posvečen sv. Silvestru, papežu, levo stoji kip sv. Florijana, zavetnika gasilcev, desno pa sv. Janeza
Nepomuka.
Na levi je stranska kapela z oltarjem sv. Antona Padovanskega, ki je upodobljen tudi na freski levo
zgoraj, spodaj desno pa žene pri grobu Vstalega. Na desni je stranska kapela z oltarjem Rožnovenske
Matere Božje. Tu sta levo na oltarju sv. Dominik, desno sv. Roza, na levem oknu sv. Jožef, na desnem
pa sv. Alojzij.
V ladji na levi je lepa kamnita renesančna prižnica s kipcema sv. Jožefa in sv. Janeza Nepomuka in na
njej je trenutno kip Srca Jezusovega. Na stropu cerkvene ladje so freske neznanega slikarja (ali več
slikarjev) iz leta 1890: spredaj so štirje evangelisti, na sredi Marijino vnebovzetje, nad orglami pa
štirje veliki cerkveni učitelji Zahoda. Na levi strani sta sv. Mohor, škof in Fortunat, mučenca; levo od
njiju Marijino obiskanje Elizabete, desno pa Marija z Jezusom in Janezom Krstnikom, na desni steni
pod stropom sta sv. Ciril s knjigo in sv. Metod, škof, apostola S lovanov.
Pod korom sta na levi krstni kamen in slika Jezusovega krsta, na desni pa je misijonski križ. Na koru,
obnovljenem leta 1962, so dvomanualne orgle.
ŠTJAKOVA DEŽELA
X
Priloga št. 2 – anketa
PROJEKT: ŠTJAKOVA DEŽELA
Smo dijaki 4. letnika ŠC Srečka Kosovela Sežana, smer ekonomski tehnik. Odločili smo se narediti
konkreten projekt v sodelovanju z lokalno skupnostjo. V ta namen smo se povezali s KS Štjak, saj
nameravajo star objekt, ki je bil nekoč šola, obnoviti v hostel ter v okviru delovanja hostla organizirati
turistično ponudbo.
Prosimo, če nam lahko odgovorite na našo anketo in nam pomagate pri raziskavi.
1. Starost:
2. V projekt nameravamo vključiti kar nekaj dejavnosti. Prosimo Vas, če lahko ocenite spodaj
navedene dejavnosti z ocenami 1-5, pri čemer ocena 1 pomeni sploh mi ni všeč, 2 - mi ni zelo
všeč, 3 – mi je všeč , 4 – zelo mi je všeč, 5 – izjemno mi je všeč.
a) Lov za zakladom
1 2 3 4 5
b) Štafeta
1 2 3 4 5
c) Jahanje s konji
1 2 3 4 5
d) Obisk turističnih kmetij
1 2 3 4 5
e) Trgatev pri prebivalcih Štjaka
1 2 3 4 5
f) Orientacijski pohod
1 2 3 4 5
g) Večer pod zvezdami - kino večer
1 2 3 4 5
3. Se vam zdijo ponujene dejavnosti same po sebi zanimive?
a) DA
b) NE
4. Ali bi se udeležili katere izmed zgoraj navedenih dejavnosti?
a) DA
b) NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XI
5. Vas zanimajo zgodbe vaščanov, ki pripovedujejo o delu ter življenju na vasi nekoč in danes,
in so zbrane v knjigah, kot so npr. bajke, miti?
a) DA
b) NE
6. Glede na to, da nameravamo izvajati veliko aktivnosti tudi v naravi, vas prosimo, če lahko
ocenite spodaj navedene aktivnosti v naravi od 1 do 3, pri čemer ocena 1 pomeni, da vam ni
všeč, 2 pomeni, da vam je delno všeč, 3 pa, da Vam je zelo všeč.
a) Plezanje
1 2 3
b) Raziskovanje gozda
1 2 3
c) Tek po gozdnih poteh
1 2 3
d) Sprehod v naravi
1 2 3
e) Drugo:
7. Ker bomo pripravili tudi program za mlajše otroke, nameravamo zanje narediti slikanico o
palčku Štjaku. Menite, da bi bila knjigica, ki bi jo mi napisali o palčku Štjaku, zanimiva za
otroke?
a) DA
b) NE
8. Naslednje vprašanje je sestavljeno iz trditev in ocen. Obkrožite številko pred trditvijo, ki se
vam zdi najbolj primerna: 1 - se ne strinjam; 2 - delno se strinjam; 3 - popolnoma se strinjam.
Rekreiranje v naravi je zelo pomembno. 1 2 3
''V naravi ni ničesar nekoristnega …'' (Michel Eyquem de Montaigne). 1 2 3
Projekt se mi zdi dobra ideja, saj bi se tako mladostniki zbližali z naravo. 1 2 3
Naravo bi bilo treba čuvati, ne pa jo zlorabljati. 1 2 3
Preživljanje prostega časa v naravi spodbuja kreativnost mladih. 1 2 3
9. Imate mogoče kakšne ideje, ki bi nam pomagale pri projektu?
Hvala za Vaše sodelovanje.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XII
Priloga št. 3 – analiza anket
REZULTATI ANKETE
Za potrebe naše raziskave smo izdelali anketo, ki smo jo razdelili med 146 ljudi. Glede na to, da smo v projekt vključili kar nekaj nalog, ki jih bomo ponudili pri naši turistični ponudbi,
nas je zanimala povprečna ocena aktivnosti, ki so nam jo podali anketiranci. Anketirancem smo
navedli aktivnosti in jih prosili za oceno. Aktivnosti so ocenjevali z ocenami od 1 do 5, pri čemer
ocena 1 pomeni sploh mi ni všeč, 2 – mi ni zelo všeč, 3 – mi je všeč , 4 – zelo mi je všeč, 5 - izjemno
mi je všeč.
Povprečne ocene vseh anketirancev smo zbrali in grafično prikazali v tabeli št. 1 in grafu št. 1, proučili
pa smo tudi ocene po starostnih skupinah in jih prikazali v grafih št: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
Tabela 1: Povprečne ocene aktivnosti od vseh anketirancev
Aktivnosti Povprečna
ocena
Lov za zakladom 2,7
Štafeta 3,2
Jahanje s konji 3,6
Obisk turističnih kmetij 3,5
Trgatev pri prebivalcih
Štjaka 3,4
Orientacijski pohod 3,3
Večer pod zvezdami − kino
večer 3,8
Vir: Izvedena anketa 2014
ŠTJAKOVA DEŽELA
XIII
Graf št. 1: Povprečna ocena aktivnosti od vseh anketirancev
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, razen pri
aktivnosti Lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 2,7 - ta je bil najslabše ocenjen, Večer pod
zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,8.
V nadaljevanju smo ocene aktivnostih proučili tudi po starostnih skupinah anketirancev in jih grafično
prikazali s strukturnimi stolpci.
Graf št. 2: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 12−16 let
Vir: Izvedena anketa 2014
0
1
2
3
4
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
0
2
4
6
1Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
ŠTJAKOVA DEŽELA
XIV
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti anketirancev v starostnem razredu od 12
do 16 let povsod višja od ocene 3 le aktivnost trgatev pri prebivalcih Štjaka, kjer je bila povprečna
ocena 2,6 je bila najslabše ocenjena. Večer pod zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in
sicer 4.
Graf št. 3: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu od 17 do 21 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti anketirancev v starostnem razredu od 17
do 21 let povsod višja od ocene 3. Aktivnost pod naslovom Obisk turističnih kmetij, kjer je bila
povprečna ocena 3, je bil najslabše ocenjena. Večer pod zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno
oceno, in sicer 4,3.
Graf št. 4: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 22−26 let
Vir: Izvedena anketa 2014
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
5
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
0
2
4
6
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
ŠTJAKOVA DEŽELA
XV
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, razen pri
aktivnostih obisk turističnih kmetij in lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 3,1, torej sta bili
najslabše ocenjeni, večer po zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 4,3.
Graf št. 5: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 27−31 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, razen pri
aktivnosti lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 2,6. Orientacijski pohod in trgatev pri
prebivalcih Štjaka pa sta dobila najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,9.
Graf št. 6: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 32−36 let
Vir: Izvedena anketa 2014
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
ŠTJAKOVA DEŽELA
XVI
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, razen pri
aktivnosti lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 1,8, trgatev pri prebivalcih Štjaka pa je dobila
najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,7.
Graf št. 7: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 37−41 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod viš ja od ocene 3, razen pri
aktivnosti štafeta, kjer je bila povprečna ocena 2 najslabša, obisk turističnih kmetij pa je dobil
najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,7.
Graf št. 8: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 42−46 let
Vir: Izvedena anketa 2014
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
ŠTJAKOVA DEŽELA
XVII
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, razen pri
aktivnosti trgatev pri prebivalcih Štjaka, kjer je bila povprečna ocena 2,6 je bil najslabše ocenjena,
večer po zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,4.
Graf št. 9: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu nad 46 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, lov za zakladom,
kjer je bila povprečna ocena 2,1, je bil najslabše ocenjen. Obisk turističnih kmetij pa je dobil najboljšo
povprečno oceno, in sicer 4,8. To smo tudi pričakovali, saj ima starejši del populacije drugačne
preference.
S tretjim vprašanjem smo želeli izvedeti splošno mnenje o ponujenih dejavnostih, ki jih nameravamo
vključiti v turistični proizvod.
Tabela št. 2: Število anketirancev glede na to, ali se jim ponujene dejavnosti zdijo zanimive
Ali so ponujene aktivnosti
zanimive?
Število
DA 119
NE 27
SKUPAJ 146
Vir: Izvedena anketa 2014
0
1
2
3
4
5
6
1
Lov za zakladom Štafeta
Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij
Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod
Večer pod zvezdami - kino večer
ŠTJAKOVA DEŽELA
XVIII
Graf št. 10: Struktura anketirancev glede na mnenje o zanimivosti ponudbe
Vir: Izvedena anketa januar 2014
Glede na to, da nas je zanimala splošna ocena o tem, ali so ponujene aktivnosti, ki jih nameravamo
vključiti v turistični proizvod, za anketirance zanimive, smo jih vprašali za mnenje. Ugotavljamo, da je
večina anketirancev, in sicer 82 %, z našo ponudbo zadovoljna.
Tabela št. 3: Število anketirancev glede na to, ali se jim ponujene dejavnosti zdijo zanimive glede na
starost
Starostni razredi DA NE
12−16 let 19 6
17−21 let 34 5
22−26 let 27 2
27−31 let 14 1
32−36 let 7 4
37−41 let 7 5
42−46 let 3 2
nad 46 let 8 2
Vir: Izvedena anketa 2014
DA 82 %
NE 18 %
Struktura anketirancev glede na mnenje o zanimivosti ponujenih aktivnostih
DA NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XIX
Graf št. 11: Struktura anketirancev glede na njihovo mnenje o zanimivosti aktivnosti
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je večina anketirancev ne glede na starost zadovoljna s ponujenimi
aktivnostmi.
S četrtim vprašanjem smo želeli izvedeti splošno mnenje o udeležbi na ponujenih aktivnostih.
Tabela št. 4: Število anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih dejavnostih
Ali bi se udeležili katere izmed zgoraj
navedenih aktivnostih? Število
DA 106
NE 40
SKUPAJ 146
Vir: Izvedena anketa 2014
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
12−16 let
17−21 let
22−26 let
27−31 let
32−36 let
37−41 let
42−46 let
nad 46let
Struktura anketirancev glede na njihovo mnenje o zanimivosti aktivnosti
DA NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XX
Graf št. 12: Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih
Vir: Izvedena anketa 2014
Glede na to, da nas je zanimala splošna ocena o tem, ali bi se udeležili aktivnosti, ki jih nameravamo
realizirati pri izvedbi turističnega proizvoda, smo anketirance vprašali za njihovo mnenje. Ugotavljamo,
da bi se večina anketirancev udeležila ponujenih aktivnostih, in sicer 73 %.
Ali bi se anketiranci udeležili ponujenih aktivnosti, smo prikazali tudi po starostnih skupinah. Rezultati
so razvidni v tabeli številka 5 in grafu številka 13.
Tabela št. 5: Število anketirancev gleda na to, ali bi se udeležili ponujenih dejavnosti
Starostni
razredi DA NE
12−16 let 20 5
17−21 let 29 10
22−26 let 21 8
27−31 let 12 3
32−36 let 7 4
37−41 let 8 4
42−46 let 1 4
nad 46 let 8 2
Vir: Izvedena anketa 2014
DA 73 %
NE 27 %
Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih
DA
NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXI
Graf št. 13: Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da bi se predvsem mladi z veseljem udeležili ponujenih aktivnosti. Glede na to, da
so naša ciljna populacija predvsem mladi, smo z rezultati ankete več kot zadovoljni.
S petim vprašanjem smo želeli izvedeti, ali anketirance zanimajo zgodbe vaščanov, ki pripovedujejo o
delu ter življenju na vasi nekoč in danes. Tudi to vprašanje smo analizirali tako, da smo rezultate
prikazali za vse anketirance in posebej še za anketirance glede na starost.
Tabela št. 6: Število anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov
Zanimanje anketirancev o zgodbah
vaščanov Število
DA 84
NE 62
Vir: Izvedena anketa 2014
0%
20%
40%
60%
80%
100%
12−16 let
17−21 let
22−26 let
27−31 let
32−36 let
37−41 let
42−46 let
nad 46let
Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih
DA NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXII
Graf št. 14: Struktura anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da so zgodbe vaščanov zanimive 58 % anketirancev.
Tabela št. 7: Število anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov
Starostni
razredi DA NE
12−16 let 15 10
17−21 let 20 19
22−26 let 19 10
27−31 let 12 3
32−36 let 5 6
37−41 let 5 7
42−46 let 2 3
nad 46 let 6 4
Vir: Izvedena anketa 2014
DA 58 %
NE
42 %
Struktura anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov
DA
NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXIII
Graf št. 15: Struktura anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa, kjer smo odgovore anketirancev razporedili po starosti, je razvidno, da so zgodbe vaščanom
bolj všeč mlajši populaciji.
Glede na to, da smo v projekt vključili kar nekaj nalog, ki bodo v naši turistični ponudbi, nas je
zanimala ocena anketirancev. Anketirancem smo navedli aktivnosti in jih prosili za oceno. Aktivnosti so
ocenjevali z ocenami od 1 do 3, pri čemer ocena 1 pomeni mi ni všeč, 2 – delno mi je všeč, 3 − zelo
mi je všeč.
Povprečne ocene vseh anketirancev smo zbrali in grafično prikazali v tabeli št. 8 in grafu št. 16,
proučili pa smo tudi ocene po starostnih skupinah in jih prikazali v grafih št. od 17 do 24.
Tabela št. 8: Povprečne ocene anketirancev glede na oceno ponujenih aktivnosti v naravi.
Aktivnosti Povprečna
ocena
Plezanje 2,1
Raziskovanje
gozda 2,2
Tek po gozdnih
poteh 2,1
Sprehod v naravi 2,3
Vir: Izvedena anketa 2014
0%
20%
40%
60%
80%
100%
12−16 let
17−21 let
22−26 let
27−31 let
32−36 let
37−41 let
42−46 let
nad 46let
Struktura anketirancev glede na to ali jih zanimajo zgodbe vaščanov
DA NE
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXIV
Graf št. 16: Povprečna ocena vseh anketirancev glede na oceno ponujenih aktivnosti v naravi
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, plezanje in tek
po gozdnih poteh, kjer je bila povprečna ocena 2,1 sta bila najslabše ocenjena, sprehod v naravi , pa
je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 2,3.
Graf št. 17: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 12−16 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, plezanje in tek
po gozdnih poteh, kjer je bila povprečna ocena 2,5, sta bila najboljše ocenjena, raziskovanje gozda ter
sprehod v naravi pa sta dobila najslabšo povprečno oceno, in sicer 2,3.
2
2,05
2,1
2,15
2,2
2,25
2,3
2,35
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
2,2
2,25
2,3
2,35
2,4
2,45
2,5
2,55
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXV
Graf št. 18: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 17−21 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, plezanje in
raziskovanje gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,5, sta bila najboljše ocenjena, tek po gozdnih
poteh pa je dobil najslabšo povprečno oceno, in sicer 2,2.
Graf št. 19: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 22−26 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, sprehod v naravi,
kjer je bila povprečna ocena 2,7 je bil najboljše ocenjen, tek po gozdnih poteh pa je dobil najslabšo
povprečno oceno, in sicer 2,2.
2,05
2,1
2,15
2,2
2,25
2,3
2,35
2,4
2,45
2,5
2,55
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXVI
Graf št. 20: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 27−31 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, sprehod v naravi,
kjer je bila povprečna ocena 2,6 je bil najboljše ocenjen, tek po gozdnih poteh in plezanje pa sta
dobila najslabšo povprečno oceno, in sicer 2,1.
Graf št. 21: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 32−36 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1,5, raziskovanje
gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,1 je bilo najboljše ocenjeno, plezanje pa je dobilo najslabšo
povprečno oceno, in sicer 1,6.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXVII
Graf št. 22: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 37−41 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1, raziskovanje
gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,2, je bilo najboljše ocenjeno, tek po gozdnih poteh pa je dobil
najslabšo povprečno oceno, in sicer 1,4.
Graf št. 23: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 42−46 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1, raziskovanje
gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,4 je bilo najboljše ocenjeno, tek po gozdnih poteh ter sprehod
v naravi pa sta dobila najslabšo povprečno oceno, in sicer 2.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
1,8
1,9
2
2,1
2,2
2,3
2,4
2,5
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v naravi
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXVIII
Graf št. 24: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu nad 46 let
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1, sprehod v naravi,
kjer je bila povprečna ocena 2,5 je bila najboljše ocenjen, plezanje pa je dobilo najslabšo povprečno
oceno, in sicer 1,6.
S sedmim vprašanjem smo želeli izvedeti, ali se anketiranci strinjajo, da bi za otroke naredili slikanico
o palčku Štjaku.
Tabela št.9: Število anketirancev glede na zanimanje o knjigici o palčku Štjaku.
Zanimanje za knjigico o palčku
Štjaku Število
DA 110
NE 36
SKUPAJ 146
Vir: Izvedena anketa 2014
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
Plezanje Raziskovanje
gozda
Tek po gozdnih
poteh
Sprehod v
naravi
Nizi1
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXIX
Graf št. 25: Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku.
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da se večini anketirancev knjigica o palčku Štjak zdi zanimiva, in sicer 75 %
anketirancom.
Tabela št. 10: Število anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku po starosti.
Starostni razredi DA NE
12−16 let 18 7
17−21 let 30 9
22−26 let 24 5
27−31 let 7 5
32−36 let 10 4
37−41 let 11 1
42−46 let 4 1
nad 46 let 6 5
Vir: Izvedena anketa 2014
DA 75 %
NE 25 %
Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXX
Graf št. 26: Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku.
Vir: Izvedena anketa 2014
Iz grafa je razvidno, da se večini anketirancev, ne glede na starost, knjiga o palčku Štjak zdi zanimiva.
Z osmim vprašanjem smo želeli izvedeti, katera trditev se anketirancem zdi najprimernejša. Trditve
smo ocenili od 1 do 3 in sicer 1 pomeni, da se ne strinjam, 2 delno se strinjam in 3 popolnoma se
strinjam.
Tabela št.11: Povprečna ocena vseh anketirancev za najprimernejšo trditev
Trditve Povprečna ocena
Rekreiranje v naravi je zelo pomembno 2,4
"V naravi ni ničesar nekoristnega …"(Michel Eyquem
de Montaigne) 2,4
Projekt se mi zdi dobra ideja, saj bi se tako
mladostniki zbližali z naravo. 2,4
Naravo bi bilo treba čuvati, ne pa jo zlorabljati. 2,6
Preživljanje prostega časa v naravi spodbuja
kreativnost mladih. 2,6
Vir: Izvedena anketa 2014
0%
20%
40%
60%
80%
100%
12−16
let
17−21
let
22−26
let
27−31
let
32−36
let
37−41
let
42−46
let
nad
46 let
Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku
NE
DA
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXI
Priloga št. 4 – analiza intervjujev
Rezultati primarne raziskave trga, pridobljeni s pomočjo izvedenih
intervjujev
Intervjuji z domačini Štjaka.
Prvi intervju
Vid Blokar je 75 let mož, ki je v Štjaku preživel svojo mladost in starost.
1. Kakšno je po vašem mnenju življenje v Štjaku?
Življenje v Štjaku je "mrtvo ", ker ni mladine. Veliko je priseljencev, ki prihajajo samo za
vikend. V vasi je malo ljudi, menim, da bi se morali mladi oženiti in imeti otroke ter tako
ustvariti novo generacijo v Štjaku. Praznih hiš je 7−8, veliko je vikendic. Krajevna skupnost bi
morala biti aktivnejša. Prebivalci in župan Sežane nimajo praktično nič skupnega.
2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena stavba, ki je
zaenkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem nameravamo stavbo
Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:
Ali bi Vas kot Štjačana motilo, če bi v vasi deloval hostel?
Hostel me ne bi motil, samo da ne bi bilo hrupa.
Ali aktivnosti jemljete kot priložnost ali kot potencialno nevarnost za neokrnjenost
vasi?
Če bi bilo dobro organizirano in zanimivo, bi to aktivnost jemal kot priložnost. Po mojem
mnenju se neokrnjenost vasi ne bi spremenila.
3. Se v vasi Štjak skriva kakšna zgodbica ali mit o zgodovini Štjaka?
Ne da bi jaz vedel.
4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi lahko več
poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka ?
Ne, saj o njem ne vem nič.
5. Opazili smo, da v Štjaku deluje oz. se izvaja oratorij.
Menite da so tovrstni projekti zanimivi za prebivalce in jih je smiselno
razširiti ?
V cerkev in vero se ne zastopim najboljše. Zato bi težko podal kakršno koli mnenje.
Katere delavnice izvajajo v okviru oratorija?
Ne vem.
6. Kakšna je obiskanost oz. zanimanje za dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru oratorija?
Ne vem.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXII
7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okoliških vasi ?
Po mojem mnenju bomo naravo najbolj izkoristili tako, da je ne bomo zanemarjali in odlagali
odpadkov.
8. Ali se vi kot krajan vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali pri tem ?
Ker nisem več toliko pri moči, bi težko sodeloval. Žena pa bi mogoče več, ker je mlajša in
aktivnejša.
9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru izvedbe
projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?
Vsekakor podpiram in menim, da so dobrodošle tudi dejavnosti za otroke s posebnimi
potrebami.
Drugi intervju
Gospod Rener Ivan, ki je star 77 let.
1. Kakšno je po vašem mnenju življenje v Štjaku?
Življenje v Štjaku je težko, za vse se moraš voziti v najbližje večje mesto, ki je oddaljeno 20
km (25 min.). Pred leti je bila vas dosti večja z več prebivalci, s časom so se vsi mladi odselili
in smo tako ostali skoraj v večini samo starejši domačini.
2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena stavba, ki je
zaenkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem nameravamo stavbo
Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:
Ali bi Vas kot Štjačana motilo, če bi v vasi deloval hostel?
Hostel me ne bi motil, saj menim, da bi se z njim življenje v Štjaku spremenilo.
Ali aktivnosti jemljete kot priložnost ali kot potencialno nevarnost za
neokrnjenost vasi?
Aktivnosti jemljem kot priložnost.
3. Se v vasi Štjak skriva kakšna zgodbica ali mit o zgodovini Štjaka?
Ne bi vedel.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXIII
4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi lahko več
poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka ?
Ne bi vedel.
5. Opazili smo, da v Štjaku deluje oz. se izvaja oratorij.
Menite da so tovrstni projekti zanimivi za prebivalce in jih je smiselno
razširiti ?
Popolnoma se strinjam in menim, da jih je smiselno razširiti tudi med prebivalce
Štjaka.
Katere delavnice izvajate v okviru oratorija?
Mladi se udeležujejo razno raznih delavnic. Zadnja, ki se je spomnim, je bila priprava
na župnijski praznik skupaj z mašo.
6. Kakšna je obiskanost oz. zanimanje za dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru
oratorija?
Obiskanost s strani mladih je precejšnja.
7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okoliških vasi ?
Po mojem mnenju bi lahko uredili gozdne poti.
8. Ali se vi kot krajan vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali pri tem ?
Kot krajan se vidim v projektu, menim, da bi lahko pomagal otrokom, da bi jim razkazal in
pokazal vse razgledne točke Štjaka.
9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru izvedbe
projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?
Menim, da bi bilo to koristno, da bi se otrokom s posebnimi potrebami pomagalo, da bi se kot
ostali otroci vklopili v družbo.
Tretji intervju
Gospa Polona Počkaj, ki je stara 25 let.
1. Kakšno je po vašem mnenju življenje v Štjaku?
Življenje v Štjaku je mirno, ne dogaja se dosti, edino aktivno je gasilsko društvo.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXIV
2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena stavba,
ki je za enkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem
nameravamo stavbo Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:
Ali bi Vas,kot prebivalko Štjaka motilo, če bi v vasi deloval hostel?
Ne ne bi me motilo.
Ali aktivnosti jemljete kot priložnost ali kot potencialno nevarnost za
neokrnjenost vasi?
Aktivnost jemljem kot priložnost.
3. Se v vasi Štjak skriva kakšna zgodbica ali mit o zgodovini Štjaka?
Ne da bi jaz vedela.
4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi lahko
več poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka?
Odkar živim na Štjaku, nisem nikoli nič slišala o zavetniku in zgodovini Štjaka.
5. Opazili smo, da v Štjaku deluje oz. se izvaja oratorij.
Menite, da so tovrstni projekti zanimivi za prebivalce in jih je smiselno
razširiti ?
Seveda.
Katere delavnice izvajate v okviru oratorija?
Ne poznam.
6. Kakšna je obiskanost oz. zanimanje za dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru
oratorija?
Večinoma mladi obiskujejo oratorij.
7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okolišk ih
vasi ?
Mislim, da bi se ljudje morali več ukvarjati s kmetijstvom.
8. Ali se vi kot krajanka vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali pri
tem ?
Menim, da bi lahko sodelovala v tem projektu.
9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru
izvedbe projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?
Smiselno je posamezne dejavnosti prilagoditi tudi za otroke s posebnimi potrebami.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXV
Četrti intervju
Gospa Valerija Uršič, ki je stara 60 let.
1. Kakšno je po vašem mnenju življenje v Štjaku?
Življenje v Štjaku ni zanimivo, edino aktivno je gasilsko društvo.
2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena
stavba, ki je za enkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem
nameravamo stavbo Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:
Ali bi Vas kot prebivalko Štjaka motilo, če bi v vasi deloval hostel?
Ne, ne bi me motilo.
Ali aktivnosti jemljete kot priložnost ali kot potencialno nevarnost za
neokrnjenost vasi?
Po mojem mnenju je to priložnost.
3. Se v vasi Štjak skriva kakšna zgodbica ali mit o zgodovini Štjaka?
Nisem tako dobro seznanjena o tem tako, da bi vedela.
4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi
lahko več poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka?
Ne bi vedela.
5. Opazili smo, da v Štjaku deluje oz. se izvaja oratorij.
Menite da so tovrstni projekti zanimivi za prebivalce in jih je smiselno
razširiti ?
Menim, da so projekti zelo zanimivi in jih je smiselno razširiti.
Katere delavnice izvajate v okviru oratorija?
Ne poznam.
6. Kakšna je obiskanost oz. zanimanje za dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru
oratorija?
Večinoma se dejavnosti udeležujejo mladi.
7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okoliških
vasi ?
Naravo bi težko izkoristili, ker so kmeti zaščitniški.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXVI
8. Ali se vi kot krajan vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali
pri tem ?
Mislim, da sem še pri močeh in bi lahko sodelovala pri veliko stvareh.
9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru
izvedbe projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?
Mislim da je smiselno in podpiram, da bi projekt prilagodili tudi za
otroke s posebnimi potrebami.
Intervjuji z ravnatelji
Prvi intervju smo izvedli z gospo ravnateljico OŠ Kozina Janjo Babič.
1. Kaj menite o projektu?
Projekt je zanimiv in v primeru izvedbe projekta bi bila zelo vesela.
2. Kaj menite o naših idejah? Se Vam zdijo ponujene storitve zanimive za
osnovnošolce oz. za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava,
spoznavanje okolja?
Ideje so odlične. Osnovnošolci bi zagotovo z veseljem sodelovali na organiziranih
delavnicah.
3. Ali je vaša šola zainteresirana za tovrstne ponudbe?
Da, zato se tudi udeležujemo številnih ponujenih delavnic, na katere smo povabljeni
(s strani knjižnic in drugih ustanov).
4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak ?
Da, saj današnja mladina premalo pozna druge kraje po Sloveniji, potrebno je
izpostaviti, da premalo poznajo tudi kraje v okolici. Zato menim, da je enodnevna
ekskurzija v Štjak zagotovo dobra ideja.
5. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na večdnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Koliko dni bi bili pripravljeni bivati v Štjaku?
Da. Ekskurzije ponavadi potekajo 5 dni, torej tudi ta ne bi bila izjema.
6. Ker ste dolgoletni obiskovalci CŠOD-jev, nas zanima, katere so tiste
pomanjkljivosti, ki bi jih želeli izpostaviti in odpraviti?
Pomanjkljivost je predvsem premajhno število vaditeljev na skupino ter slaba
organizacija nočnega dežurstva. Prednost se kaže v uživanju otrok v času bivanja
( sproščenost, domačnost …).
7. Katere dejavnosti bi vas zanimale v sklopu domovanja naravoslovnega tedna?
Dejavnosti: literarne delavnice (kako nastane časopis), dramska skupina, bralne noči
( z lučkami na knjigah), gledanje skozi teleskop,organiziranje delavnic na temo
socialnega podjetništva. Predlagam da bi se z organizirane pohode imeli mikrofončke,
da bi se hitreje in neposredno obiskovalci sporazumevali oz. komunicirali z vaditelji.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXVII
Drugi intervju smo izvedli z gospo ravnateljico OŠ Sežana Jadranko Mihalič.
1. Kaj menite o projektu?
Projekt je zanimiv, kajti je lokalno usmerjen in v bližini Sežane. Zanimiv je pa
predvsem zato, ker bi lahko mlajši kot starejši spoznali bolje svoje domače okolje.
Otroci bi lahko se udejstvovali pri raznih aktivnostih ter bi lahko pripomogli s svojimi
idejami o razvoju narave.
2. Kaj menite o naših idejah? Se Vam zdijo ponujene storitve zanimive za
osnovnošolce oziroma za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava,
spoznavanje okolja?
Že sami imamo v svojih učnih načrtih navedene naravoslovne, kulturne ter podobne
vsebine.
Glede na današnjo finančno krizo je projekt v Štjaku zelo dostopen za družine, kajti
večina stroška vseh izletov je cena prevoza. Kar pomeni, da v Štjaku bi bila primerna
lokacija, za nižjo ceno.
3. Ali ste v vaši šoli zainteresirani za tovrstne ponudbe?
Smo zainteresirani, v kolikor bo program pripravljen tako, da bodo otroci aktivni ter
bodo pridobili nova znanja. Seveda bi tudi s pomočjo našega aktiva pripravili
primeren program.
4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati ne enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Prav gotovo. Lahko bi nudili enodnevne športne, kulturne ter različne programe.
5. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na večdnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Koliko dni bi bili pripravljeni bivati v Štjaku?
Kot omenjeno, je odvisno od vsebine programa, če bi v program vključili prenočitev,
bi bili pripravljeni tudi prenočevati.
6. Ker ste dolgoletni obiskovalci CŠOD-jev, nas zanima, katere so tiste
pomanjkljivosti, ki bi jih želeli izpostavili in odpraviti?
Menim, da bi se dalo pripraviti tudi program za ožje strokovne skupine ter da bi se
lahko tudi dobivali mentorji. Lahko bi pogledali programe naše šole ter nam jih
prilagodili.
7. Katere dejavnosti bi vas zanimale v sklopu domovanja na naravoslovnem tednu?
Poudarila bi, da tudi na naši šoli imamo mnogo otrok s posebnimi potrebami, zato bi
bilo terapevtsko jahanje za otroke zelo zanimivo ter bi na njih dobro vplivalo.
Zanimivo bi bilo, če bi vaš program bil izveden celotno. Seveda pa bi bilo tudi lepo, če
bi jim nudili vse možnosti, ki nam jih nudi okolje.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXVIII
Tretji intervju smo izvedli z gospo ravnateljico OŠ Žnideršiča Ilirska Bistrica Karmen Šepec.
1. Kaj menite o projektu?
Projekt je zanimiv in vreden spodbude, sploh če bo realiziran v zastavljeni obliki.
Pomembno je, da bo ponudba učencem tudi cenovno ugodna, saj je od tega v veliki
meri odvisno, za kaj se šole pri organizaciji dejavnosti ob pouku odločamo.
2. Kaj menite o naših idejah? Se Vam zdijo ponujene storitve zanimive za
osnovnošolce oziroma za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava,
spoznavanje okolja?
Ponujene storitve so zanimive za osnovnošolce, pomembno je uskladiti dejavnosti z
vsebinami v učnih načrtih po posameznih predmetih in s priporočili za izvedbo
dejavnosti ob pouku (naravoslovni, športni, kulturni, tehniški dnevi).
3. Ali je vaša šola zainteresirana za tovrstne ponudbe?
Kot šola smo zainteresirani za kakšne dejavnosti, ki pa morajo biti predvsem cenovno
dostopne.
4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati ne enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Glede enodnevnih in večdnevnih strokovnih ekskurzij lahko poudarim, da smo
pripravljeni, če bodo programi prilagojeni zahtevam učnih načrtov in bodo cenovno
dostopni oziroma primerljivi z ostalimi ponudniki. Vsekakor je prednost to, da je
lokacija blizu in zaradi tega tudi časovno in cenovno ugodna.
5. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na večdnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Koliko dni bi bili pripravljeni bivati v Štjaku?
Odgovor je naveden v 4. odgovoru.
6. Ker ste dolgoletni obiskovalci CŠOD-jev, nas zanima, katere so tiste
pomanjkljivosti, ki bi jih želeli izpostavili in odpraviti?
Z izvajanjem dejavnosti v CŠOD imamo zelo dobre izkušnje, tako vsebinsko kot
cenovno, pomanjkljivost je le ta, da posamezne dejavnosti (šole v naravi) ne dobimo
vsako leto zaradi velikega povpraševanja (tečaji plavanja, smučanja).
7. Katere dejavnosti bi vas zanimale v sklopu domovanja na naravoslovnem tednu?
Dejavnosti so vezane na učne načrte, trenutno na šoli izvajamo šolo v naravi v 7. in 8.
razredu (teme gozd, voda …).
ŠTJAKOVA DEŽELA
XXXIX
Četrti intervju smo izvedli z gospo ravnateljico Vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica, Ingrid Futur.
1. Kaj menite o projektu?
Projekt se mi zdi zanimiv, ker bo uporaben za širši krog ljudi oziroma skupin. Zanimive
se mi zdijo dodatne dejavnosti (jahanje, čebelarstvo …). Lahko bi se povezali tudi z
lokalno skupnostjo v smislu nudenja možnih storitev, za otroke ogled kake kmetije
(če je v vasi) … Za predšolske otroke se mi zdi zanimiv palček Štjak, ki predstavlja
rdečo nit, ki bi lahko povezovali vse štiri predstavljene dejavnosti. Istočasno je lutka
motivacijsko sredstvo za otroke.
2. Kaj menite o naših idejah? Se Vam zdijo ponujene storitve zanimive za osnovnošolce
oziroma za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava, spoznavanje
okolja?
Ideje se mi zdijo primerne, uporabne, zanimive, poučne.
3. Ali je vaš vrtec zainteresiran za tovrstne ponudbe?
Kot vrtec smo zainteresirani za tovrstne ponudbe, vendar omejeni s finančnimi
sredstvi, starostjo otrok in z oddaljenostjo kraja.
4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati nn enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Otroke ne bi peljali na enodnevno ekskurzijo, saj je kraj precej oddaljen od našega,
želimo si, da bi naši otroci najprej spoznali ožje lokalno okolje. Za osnovnošolske
otroke pa bi se mi zdelo primerno.
5. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na večdnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?
Na večdnevno ekskurzijo bi jih morda peljali, vendar bi morali predhodno preveriti
finančne zmožnosti družin. V Štjaku bi lahko bili 3 dni (2 nočitvi).
6. Ker ste verjetno obiskovalci CŠOD-jev, nas zanima, katere so tiste pomanjkljivost i, ki
bi jih želeli izpostavili in odpraviti?
Izkušenj s CŠOD nimam.
7. Katere dejavnosti bi vas interesirale v sklopu domovanja na naravoslovnem tednu?
V sklopu naravoslovnega tedna bi nas zanimalo:
− raziskovanje, opazovanje žive/nežive narave
− dejavnosti na prostem
− program za predšolske otroke
ŠTJAKOVA DEŽELA
XL
Peti intervju smo izvedli z gospo podravnateljico Vrtca Sežana Melito Švagelj.
Gospa Melita Švagelj, nam je zaradi pomanjkanja časa odgovorila na naša vprašanja pisno.
Njeno pismo si lahko preberete odspodaj.
Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave. Spoznava naravno okolje in se usmerja v aktivno
delovanje. Spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Odrasli se moramo ustavljati in
preverjati svoj odnos do narave. Naši otroci si zaslužijo, da bodo kot odrasli živeli v svetu, ki je vsaj
tako lep kot je zdaj.
Otrok v sproščenem vzdušju sprosti svoj jaz, uveljavi svojo individualnost in interese. Dejavnosti zunaj
vrtca so za otroke preizkušnja njegove samostojnosti in sposobnosti prilagajanja in imajo pomembno
socializacijsko vlogo. Seveda imajo pomembno vlogo tudi vzgojitelji, katerih prvotna naloga je, da se
otroci zunaj vrtca počutijo sprejete in varne. Vzgojitelj mora otrokom nuditi popolno pozornost, ki naj
bo pozitivna, vzpodbudna, prijazna, individualizirana glede na vsakega otroka, pravična, razumevajoča
in sprejemljiva.
Projekt pripravljen v sodelovanju z lokalno skupnostjo za vse generacije, se mi zdi izredno zanimiv. S
tem se zagotavlja kakovostno vzgojo predšolskih otrok. Vpetost vrtca v kulturo okolja vpliva na
možnost doživljanja skupnosti. Otroci poglobijo dogodke in pojave v svojem okolju, živijo s svojim
krajem, z njegovo naravno in kulturno dediščino. Z veseljem bi obiskali Štjakovo deželo, kjer je dežela
pravljic in domišljije. Spoznali bi številne pravljične like. V začetku bi se odločili za enodnevni izlet.
Vsekakor razumemo, da nam Štjakova dežela ponuja doživetja in znanja s pravljičnim pohodom in
iskanjem skritega zaklada. Da ne pozabim na konje. V konjih je nekaj posebnega, nedorečenega,
nekaj kar nas vedno znova vleče v njihov svet.
Pravljična dežela bi lahko naravo še bolj približala človeku, oziroma znala človeka približati k njej, k
spoštovanju naravne dediščine, ohranjanju naravnih vrednot, odgovornosti za okolje, zdravega načina
življenja. O pobudah in zamislih bi seveda seznanili tudi starše in druge deležnike.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLI
Priloga št. 5 – skica maskote
NATEČAJ ZA MASKOTO ŠTJAKOVE DEŽELE
NATEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE
ŠTJAKOVA DEŽELA
PALČEK ŠTJAK
Razpisujemo likovni natečaj za osnovnošolce, ki bo potekal od 6. 12. 2013 do 15. 12.
2013.
Otroci naj nam narišejo risbo palčka.
Vsi tisti, ki boste sodelovali na natečaju, oddajte svoje risbe
palčka učiteljici likovne vzgoje.
Najlepše oblikovan palček bo izbran za maskoto Štjakove dežele.
Ime zmagovalca bo objavljeno v knjižici palčka Štjaka.
Slika 3: Palček
Vir: Internet
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLII
ZAKLJUČEK NATEČAJ ZA MASKOTO ŠTJAKOVE DEŽELE
Ob zaključku natečaja smo prejeli mnogo skic. Zahvaljujemo se učiteljici likovne vzgoje Mateji Melan,
mentorici osnovnošolcev. Kot zmagovalko smo izbrali Julijo Pavletič iz 8. a Osnovne šole Srečka
Kosovela Sežana. To je njen palček oz. zdaj naš palček Štjak:
Slika 4: Maskota Štjakove dežele
Vir: Julija Pavletič
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLIII
Priloga št. 6 – seznam opreme
Izdelek Cena Količina Spletna trgovina
Otroški lok Compound 23,38 € 10 http://www.lokostrelstvo.com
Lok za odrasle Impala 190,70 € 10 http://www.lokostrelstvo.com
Puščica Platinum plus 9,23 € 20 http://www.lokostrelstvo.com
Puščica Jazz 6,46 € 30 http://www.lokostrelstvo.com
Stojalo za lok
Type 3 9,05 € 20 http://www.lokostrelstvo.com
Armirano lice tarče (Fita 80) 1,27 € 10 http://www.lokostrelstvo.com
Armirano lice tarče 3x20 0,36 € 10 http://www.lokostrelstvo.com
Ščitnik za roke
Riot otroški 26,36 € 15 http://sixsixone.com
Mladinsko gorsko kolo MX 24 142, 49 € 15 http://www.intersport.si
Gorsko kolo Fusion 40 319,99 € 2 http://www.intersport.si
Otroška kolesarska čelada Aero Kids
Pro 10,49 € 15 http://www.intersport.si
Kolesarska čelada Aero X311 12,59 € 2 http://www.intersport.si
Prenosno projekcijsko platno 149,90 € 2 http://www.ideo.si
Projektor Acer X112 326,62 € 2 http://www.mimovrste.com
Plezalna mreža 960,00 € 1 http://www.sportnatrgovina.si
Kompas DT 100 13,99 € 15 http://www.iglusport.si/kompas
Teleskop Calestron 35,64 € 2 http://www.mimovrste.com
Skupaj: 8.265,93 €
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLIV
Priloga št. 7 – slika spletne strani
Slika 5: Naša spletna stran Blog arnes
Vir: Internet
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLV
Priloga št. 8 – slika Facebook strani
Slika 6: Slika Facebook strani
Vir: Facebook
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLVI
Priloga št. 9 – načrt predstavitve na tržnici
Na turistični tržnici bomo sodelovali naslednji dijaki:
1. Eva Opara
2. Ana Terčon (oblečena v sestro palčka Štjaka)
3. Nicol Vujović
4. Tjaša Margon
4. Semin Mahmić
5. Aida Nuhanović
6. Mark Zadnik
Na turistični tržnici bomo predstavili našo nalogo s pomočjo promocijskega gradiva (katalogi, brošure,
slike in podobno). Stojnico bomo okrasili v obliki narave oz. na tematiko Štjakove ežele.
Nudili bomo vse informacije in podrobnosti s pomočjo osnutkov iz naše naloge.
Za animacijo obiskovalcev bomo poskrbeli tako, da bomo organizirali manjši lov za zakladom.
Pri lovu bodo obiskovalci iskali manjše nagrade v prostorih sejma.
Pri tem jih bo spremljala sestra palčka Štjaka, v katero se bo oblekla Ana Terčon.
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLVII
Priloga št. 10 – terminski plan
Aktivnost September
2013
Oktober
2013
November
2013
December
2013
Januar
2014
Februar
2014
Zbiranje
ideje
Zbiranje
podatkov
informacij
Izdelava
programa
Izdelava
reklamnega
materiala
Priprava
predstavitve
Obisk šol in
predstavitev
naše
ponudbe
Realizacija
projekta
ŠTJAKOVA DEŽELA
XLVIII
Priloga št. 11 – seznam sodelujočih dijakov
SEZNAM SODELUJOČIH DIJAKOV/ŠTUDENTOV
Naziv šole Ime in priimek
dijaka/študenta Razred/letnik
Kraj stalnega
bivališča
Letnica
rojstva
ŠC Srečka Kosovela Sežana Nicol Vujović 4. ET Divača 1995
ŠC Srečka Kosovela Sežana Eva Opara 4. ET Sežana 1995
ŠC Srečka Kosovela Sežana Tjaša Margon 4. ET Gorenje pri Divači 1994
ŠC Srečka Kosovela Sežana Ana Terčon 4. ET Sežana 1995
ŠC Srečka Kosovela Sežana Aida Nuhanović 4. ET Divača 1995
ŠC Srečka Kosovela Sežana Semin Mahmić 4. ET Sežana 1994
ŠC Srečka Kosovela Sežana Mark Zadnik 4. ET Sežana 1994