111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-2009

7/30/2019 111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-2009

1/72

1898-2009

Ljubljana, 2009


2/72

Mag. Janez KopaNataa Bud na KodriTatjana enk

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana 2009 Zgodovinski arhiv Ljubljana

Izdal in zaloil:Zgodovinski arhiv LjubljanaMestni trg 27, SI-1000 Ljubljanatelefon : (01) 306 13 06telefaks: (01) 426 43 03e-pota: [email protected]

Uredniki odbor:Nataa Budna Kodri,Tatjana enk,Barbara Peak Mikec

Fotografije:iz Fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Avtor ji fotogra fij:Vlastja Simon i , Boo Otorepec, Silvan Demar,Marjana Kos, Dragica Kokalj, Darinka Mladenovi ,

Tatjana Rodoek, Tina ArhLektoriranje:Mija Mravlja

Oblikovanje:Andreja Aljani Povirk

Tisk:Simp ro d .o.o.

Naklada:700 izvodov

- 2-


3/72

-3-

Ob stoletnici ustanovitve smo v Zgodovinskem arhivuLjubljana razen razstave prip ravili tudi razstavnikatalog, nekakno kron iko razvoja arhiva s seznam omzaposlenih in fotografijami p omembnejih dogod kov,ki je naletel na zelo dober odziv med sodelavci inkolegi arhivisti. V kratkem asu je poel, nato p a smovrsto let nartovali njegov ponat is. Ob tem je prihajalodo spremem b, ki bi jih bilo potrebno upotevati, in kosmo e m alo poakali, je bilo naokrog e celodesetletje.

Sto enajst let delovanja arhiva je spet primernoobdobje za pogled nazaj, za pisanje kronike inizdelavo poroila o naih vejih in manjih uspehih. Into sporoiti tudi iri javnosti, ne le kolegom in

sodelavcem. Tudi tistim, ki mogoe o nas ne ved oniesar, ki jim arh iv e vedno pom eni omaro zzapraenimi spisi. Tako je pred vam i dop olnjenaizdaja kronike Zgod ovinskega arhiva Ljubljana18982009.

Ob tem smo se od loili e, da bom o za svoj rojstni dandoloili 15. julij, torej dan, ko je pred 111 leti nastopilslubo prvi slovenski poklicni arhivar An ton Akerc.In kot se za vsak rojstni dan spodobi, si bomo tud i mizaeleli, da bi se nam uresniila skrita elja (v resnicipravzaprav nu jna p otreba), da bi najpozneje ob 120-letnici pisali kroniko arhiva v novih m oderniharhivskih prostorih v Ljubljani, ki jih arhiv hudopotrebu je. Upamo n a posluh in p omo vseh, ki jim jepoverjeno, da o tem odloajo.

Uredn iki odbor


4/72


5/72

Zarad i velikih dru benih sprememb v 18. in 19.stoletju ter uvajanja zemljike knjige je zlasti staradokumentacija, ki je do ted aj sluila... varovanjulastnih pravnih interesov in zagotovitvi polne dokazne moi... izgubila ta pomen.Do tedaj pomembno p ravnodokazno grad ivo je postopno zaelo dobivatihistorini pom en in p ostajalo primarn i vir zapreuevanje zgodovinskega d ogajanja. Postajalo je

arhivsko gradivo z znaajem narod noku lturnegaprem oenja. K vse vejemu znanstvenemu p omenuarhivskega grad iva je od p rve polovice 19. stoletjapripom oglo tud i vse veje zaniman je za zgodovinskovedo, kar se je izraalo z lasti skozi uveljavljanjekritinega zgod ovinop isja, ki je objektivnost inresninost svojih izsledkov opiralo na dokazovan jez dokum enti.

Na zgodovinski pomen doku mentacije ljubljanskegamagistrata je leta 1689 opozoril e Janez VajkardValvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Dr. Sergij Vilfan je zapisal, da... prikaz Ljubljane sloni neposredno ali posredno na mnogih dokumentih mestnega arhiva ... Do sred e estdesetih let 19. stoletja, ko so se ljubljanskimestni moje po zaslugi up ana d r. Etbina Henrika

Le redki se zavedajo, da arh ivi s svojimi delovnimipostopki vp livajo na izbor primarnih pisnih virov zazgodovinop isje in s tem p osredno na zgodovinskadejstva. Zaradi tega je potr ebno arh ivsko strokoobravnavati z v so resnostjo in ji nameniti tudipotrebne m onosti, da bo svojo izjemno p omembnonacionalno nalogo opravljala kar se da poglobljeno.Slovensko g lavno m esto se lahko p ohvali z najstarejo

slovensko arhivsko ustanovo, ki je delovalasamostojno in n i bila prikljuena m uzeju a li knjinici.Zarad i svojega poslanstva p a tedan ji Mestni, dananjiZgodovinski arh iv Ljubljana, p redstavlja tu dinajstarejo profesionalno ljubljansko mestno kulturnoustanovo. Kot je zapisal d r. Sergij Vilfan, je billjubljanski arhiv za razliko od mnogih d rugih arhivovpo Evropi, ki so izli iz mu zejev,... matica vse poznejekulturne dejavnosti mestne obine ... Teh dveh, zaLjubljano izjemno pomembnih dejstev, se v dananjemasu skoraj ne zavedamo.

Mestna u prava se je e od 17. stoletja dalje zaved alazlasti pravnega pomena dokumentacije, ki je nastajalapri njenem delovanju, zato je nekaj pozornostinamenjala tud i njenemu hran jenju.

- 5-

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Uvod

1

1

2

2

3

360 let Mestnega a rhiva ljubljanskega (v nad aljevanju: 60 let MAL), Ljubljana1959, str. 21.

60 let MAL, str. 13.60 let MAL, str. 25, op. 4.


6/72


7/72


8/72

- 8-

Arhiv in knjinica, spisal A. Akerc, 1910Poroilo Antona Akerca o pomenu arhivov in obsegu Mestnega arhivain kn jinice. ZAL, LJU 247, Z godovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju: LJU 247), a. e. 1

zaetnika sistematinega urejanja magistratnegaarhivskega grad iva. Izkunje je nabiral tudi vzagrebkem arhivu , pri sodobnih zgod ovinarjih, ki sopoznali mestno grad ivo, in preu eval tedanjoarhivistino literaturo.

Poleg skrbi za magistratno arhivsko grad ivo je Akercpostavil tud i temelje kasneje Slovanske knjinice inljubljanskega mestnega m uzeja. Dr. Sergij Vilfanup ravieno u gotavlja, da je bil Akerc ve kot learh ivar, bil je... prvi mestni kulturni referent ...

Po Akerevi smrti jun ija 1912 je mestni svet 8. oktobraponovno razp isal delovno mesto mestnega arhivarja.Med sedm imi prijavljenimi je svet na seji 7. janu arja1913 na prigovarjanje tedanjega upana IvanaTavarja, kljub nekaterim odklonilnim mnenjemsvetnikov, izbral pesnika Otona upania. Ta jearhivarsko delo za razliko od Akerca smatral le kotzagotov itev svoje eksistence, saj na arhivskempod roju, kljub tem u d a je bil uradno mestni arhivarvsaj do konca leta 1921, ni napravil niesar. Za arhivpozitivno spremembo je prinesel osnutek mestneslubene pragmatike, ki je e na zaetkuup anievega slubovan ja v arhivu p redvidel novodelovno mesto arhivskega praktikanta.

Po upan ievem odhodu v drugo slubo v zaetkuleta 1922, je bilo mesto arh ivarja izpraznjeno,najnujneja arhivska dela pa je opravljal tedanjimagistratni ravnatelj.

60 let MAL, str. 19.

13

13


9/72

- 9-

Sluba m estnega arhivarja je bila ponovn o razp isana31. marca 1923. Prijavilo se je kar osem prosilcev.Glede na ted aj prevladujoe mn enje,... da je bilo mestomagistratnega arhivarja kreirano z namenom, da se s tem podpira literarno delujoe ljudi ..., so svetniki ugotovili,da nihe od prosilcev ne izpolnjuje

zgodovino slovenskih mest, katere prva tevilka z

pogojev, saj je bilaza delovno m esto predp isana dokonana filozofskafakulteta in literarno d elovanje kand idata. Zato se jepojavila celo zahteva, naj se delovno mesto mestnegaarhivarja ukine. Kljub takim razmiljanjem je mestn isvet na predlog mestnega persono-pravn ega odseka zanovega m estnega arhivarja imenoval pu blicista inpolitika Vladislava Fabjania, ki je arhivsko delozael opravljati 1. maja 1923. Proti Fabjanievemuimenovanju je 24. maja 1923 protestiralo Dru tvoslovenskih kn jievnikov, ker m estni svet ni sprejel vslubo mestnega literata, ki bi mu sluba omogoalanemoteno nadaljnje literarno ustvarjanje. Drutvo je

menilo, da je mestni svet z imenovanjem VladislavaFabjania dokazal,... da kulturno delo med Slovenci ne zaslui nobenega priznanja...

Vladislav Fabjani vse do leta 1933, ko je za tri letaprekinil slubovan je v arhivu, za arhiv razen poroilao stanju mestnega arh iva in knjinice ni napravilniesar. V poroilu ugotavlja, da je do leta 1912arhivsko slubo opravljala oseba, ki je svojo slubo jemala zelo resn o, p o tem asu pa je p rilo tu di doizgube nekaterih dokumentov. Dne 1. marca 1933 je bilna arhivarsko mesto imenovan Lojze Slanovec. Vkratkem asu njegovega uradovan ja se je z mestnimarhivom povezalo tud i prizadevanje za nastanekrevije Kronika mestne obine ljubljanske, asopisa za

naslovom Kronika slovenskih mest je izla leta 1934.Tako je ljubljanski m estni arh iv vse bolj posta jalznanstvena institucija.

V obdobju Fabjanieve triletne od sotnosti so pr imestni upravi za mestni arhiv nastale pomembnenovosti. Na seji mestnega sveta je bil 19. aprila 1933sprejet sklep o imenovanju Odbora za arhiv in m uzej.Dne 17. maja istega leta, ko so bili imen ovan i njegovilani, se je imenoval Odsek za u red itev arhiva lij inknjig ter mu zeja, e isto leto pa se je preimenoval vKulturni od sek, ki je v kasnejih letih odigralpom embno vlogo pri razvoju ljubljanske kultu re. Vnjegovem okviru je poslej deloval tudi Mestni arhivkot ena struktu rnih oblik ljubljanske mestne uprave.Ena prvih n alog Kulturnega odseka je bila pridobitiprimerno stavbo za namestitev arhiva, knjinice inustanavljajoega se mestnega m uzeja. Na seji

Kulturnega odseka 27. februarja 1934 so vsem t remdejavnostim n amenili Auerspergovo palao naKrievnikem trgu . Do konca leta 1935 se je mestn iarh iv preselil na novo lokacijo. Pri selitvi pa je prilomed gradivom do precejnjega nereda. Za arhiv je bilona tej lokaciji namenjeno 155 kvadratnih metrov.Nekaj mesecev p o smrti Lojzeta Slanovca je v zaetkuleta 1936 slubo mestnega arh ivarja ponovno prevzelVladislav Fabjani. Odtlej jo je opravljal zelo vestnoin je e kmalu po preselitvi na novo lokacijo gradivoponovno ured il in ga usposobil za znanstvenoup orabo, zael pa je tud i prevzemati magistratnogradivo.

15

15

17

17

16

16

60 let MAL, str. 35. ES 3, EgHab, Ljubljana 1989, str. 74.60 let MAL, str. 20.


14

14


10/72

- 10-

Vladislav Fabjani (1894 1950)V Mestnem ar hivu ljubljanskem je bil zaposlen v letih 1923 do 1933 in1936 do 1950. ZAL, LJU 307, Vladislav Fabjani, (v nadaljevanju: LJU 307), a. e. 7

Od leta 1939 je bilo delo mestn ega arh ivarja urejenotud i s statutom. Doloila so predpisovala zelo visokizobrazbeni standard , saj je bilo predp isano, da morabiti mestni arhivar akademsko izobraen zgodovinar,strokovnjak na arh ivskem pod roju in kot takodgovoren za zn anstveno ured itev gradiva. Doloeno je bilo , da raziskovalci arhivalij ne smejo odnaati izarh iva, zanje je bila doloena tu dijska soba. Istega letaso bila statutarna d oloila dop olnjena e s t. i.delokrogom mestnega arh ivarja, ki je pred pisovalpod roje njegovega d ela. Na pod lagi enega od doloilsta nastala tu di d va, za p reuevanje ljubljanskezgodovine izjemno pom embna Fabjanieva rokop isa.Prvi je posveen ljubljanskim h iam in n jihovimlastnikom od leta 1600 dalje, dru gi pa seznamuljubljanskih sodn ikov in up anov ter njihovemudelovanju od leta 1269 dalje.

Delovanje mestnega arhiva v okv iru Kulturnegaodseka, pravna u reditev delovanja arhiva ter opis delarhivarja so v letih pred drugo svetovno vojnoMestnemu arh ivu ljubljanskemu dala dokonnikulturno-znanstveni status.

Med d rugo svetovno vojno je bilo arhivsko gradivoMestnega arhiva ljubljanskega zarad i varnostipreneseno v zaklonia Narod ne in un iverzitetneknjinice.

Po konani vojni so grad ivo ponovn o prenesli nazaj vAuerspergovo p alao. Mestni arh iv ljubljanski je poslejdeloval v okviru Poverjenitva za prosveto in ku lturo,pozneje imenovanega Poverjenitvo za ku lturo inum etnost pri Mestnem ljud skem odboru Ljubljana.Prva p ovojna leta so bila prepletena z za to obdobje

znailnim u darnikim delom in tekmovan ji, saj so np r.


11/72


12/72

- 12-

Kolektiv Mestnega arhiva Ljubljana p red zgradbo arh iva(Auerspergova palaa, zdaj Muzej in ga lerije m esta Ljubljane),

1951Zadaj od leve proti desni: dr. Vlado Valeni, Ivan Brcar, Modest Golia,dr. Sergij Vilfan, dr. Anton Svetina; v prvi v rsti od leve p roti desni:Ludvik Ropi, Tatjana Bergant (Pirkmaier), Alojz Potonik, TrauteSeun; na fotografiji manjkata takrat zaposlena Joe orn in BooOtorepec.V privatni lasti

repu bliki. Lokalnih arh ivskih u stanov ta zakon e nipoznal, dop ual pa je monost delovanja mestniharhivov, med katere je spadal tu di Mestni arhivljubljanski. Ta je bil v asu sprejemanja zakona splohedini mestni arh iv v tedanji Jugoslaviji.

Zarad i pomanjkanja d epojev je bilo delo v prv ipolovici petdesetih let usmerjeno zlasti vznanstvenoraziskovalno delo. V tem asu so p otekalepriprave za izdajo zgodovinske monografije Ljubljane.

Zato je bila leta 1954 arhivu pr ikljuena Sekcija zakrajevno zgod ovino, ustanovljena d ve leti prej priZgodovinskem drutvu Slovenije, ki je ponovno zaelaizdajati revijo Kronika, asopis za slovensko krajevnozgod ovino. ele leta 1957, ko je arh iv postopn opridobival prostore za nove d epoje na Magistratu, jebilo doloeno, da morajo biti arhivska opravilaprimarna, znanstvenoraziskovalna pa sekundarna

obveznost zaposlenih v arh ivu.Do sredine petdesetih let je loenost poslovnih indepojskih prostorov povzroalo vrsto teav pr inormalnem poslovanju. Leta 1953 je arh iv zael akcijoza pridobitev depojskih in poslovnih prostorov naMagistratu , kjer je bila, kot je zapisal tedanji ravnateljarh iva d r. Sergij Vilfan,... vrsta prostorov ...neracionalno zasedena za razne provizorne namene ... Tako se je poslovna dejavnost e istega leta preselilana Magistrat, kjer je arhiv pridobil tiri pisarnikeprostore, med tem ko so d epoji e naprej ostali vAuerspergovi palai. V celoti se je arh iv preselil naMagistrat leta 1954 in na zaetku razpolagal s 525kvadratnimi m etri povrine. Tega leta so prvi po 150letih zaeli prenavljati in posodabljati magistratno

21

60 let MAL, str. 29.60 let MAL, str. 35.

Ur. l. FLRJ, t. 12-115/ 50.

21

20

19

2019


13/72

- 13-

Kolektiv Mestnega arh iva ljubljanskega pred razstavnodvorano, 1959Zad aj od leve pro ti desni: dr . Vlado Valeni, dr. Sergij Vilfan, dr. Joeorn; v prvi vrsti od leve proti desni: Tatjana Pirkmaier, Boo Otorepec,Eva Scagnetti. ZAL, LJU 342, Poz I/B, t. 556

stavbo, ki je e mono p rop adala. Kot je zapisano vzapisniku o izroitvi in primopred aji poslovdotedanjega ravnatelja arh iva dr . Sergija Vilfananovemu ravnatelju Joetu on tarju z d ne 12. januarja1972, je bil po d rugi svetovn i vojni... Magistrat ...nekaj asa sploh namenjen v glavnem arhivu, izvzemi samoreprezentanne in sejne prostore, ki so se drali predvsemelnega trakta srednje in desne stavbe. Adaptacije so se vglavnem zaele leta 1953 in jih je z namenskimi sredstvi MLO in OLO Ljubljana izvajal Mestni arhiv za celotno

stavbo ... V nasledn jih letih so bili vloeni izjemnoveliki napori za p reured itev dela Magistrata za arhiv,ki se je po ad aptaciji v zaetku estd esetih let vselil vlevi del Magistrata na Mestnem trgu 27. Tedaj so bilito

gradivo okrajnih ljudskih odborov Ljubljana okolica,Kamnik in Grosuplje up orabljati depoje Dravnega

najsodobn eji dep ojski prostori v Jugoslaviji sskup no kap aciteto okoli 2.000 tekoih metrovarhivskega grad iva. Kljub temu pa je bila pisarnika intehnika oprem a arh iva v teh letih zelo skromna, saj jearhiv... najveji del po opremi ... kril z najrazlinejimstarim pohitvom, ki ga je ... zapuenega dobil tedaj, ko je prevzemal razne prostore na Magistratu ... Tako je arhivskoraj celotno opremo zbral iz kosov, ki jih v drugih pisarnah niso ve rabili, tudi taknimi, ki so se nali po podstrejih ...Podobno je bilo s policami za dep oje, sajso up orabili stare lesene police, najden e po nakljuju,ko pa so nabavljali nove, jih niso naroali po mer i,ampak so kup ovali... manje, enotne police, ki jih je mo

namestit i brez predelave v vsakem prostoru ...

Zarad i obsenih prevzemov arhivskega gradiva podrugi svetovni vojni so bile kapacitete na Magistratuzasedene e leta 1958, tako d a so morali e tedaj za

23

23

12. 1. 1972, ZAL, LJU 247, a. e. 455; Zgodovina ljubljanske mestne hie,Ljubljana 1958, str. 107-10860 let MAL, str. 37.

Zapisnik o izroitvi in predaji poslov ravnatelja Mestnega arhiva v Ljubljani,

22

22


14/72

- 14-

Dvorie Mestnega arhiva ljubljanskega pred zaetkomadaptacije, 1955

Dvorie arhiva med prenovo, 1958 ZAL, LJU 342, Poz I/B, t. 521

arhiva Ljud ske repu blike Slovenije na Cankarjevi cesti,hkrati pa so e razm iljali o pridobitvi novih d epojev vsosednji zgradbi na Ciril-Metodovem trgu. Razmiljaliso tud i o dep oju zu naj Ljubljane; ta ideja se je poznejeuresniila z arhivskim d epojem v grad u Mala Loka priTrebnjem.

Ko so leta 1955 ustanov iteljske pravice arhiva preleod Mestnega ljud skega odbora n a Okrajni ljud skiodbor Ljubljana, je Mestni arhiv ljubljanski zael

dobivati regionalni znaaj. V arhiv je zaelo pritekativse ve razmerom a sodobnega gradiva, tako da jearhiv poleg kulturnozgodov inskega zael dobivatitud i upravni znaaj. To je bila v tem asu p opolnomanova dimenzija arhivske dejavnosti. Kljub temu da je sprehod om u stanoviteljskih pravic arhiva na Okrajniljudski odbor Ljubljana arhiv dobil znaajregionalnega arhiva, je bilo prevzemanje gradiva z

obmoja osrednje Slovenije zaradi popolnomanedoreene slovenske arhivske mree e vedno vpristojnosti tedanjega Dravnega arhiva Ljud skerepublike Slovenije. Tu je pot rebno iskati vzroke zasedanje stanje, ko v slovenskem nacionalnem arhivunajdemo razmeroma veliko up ravnih in d rugihfondov, ki po dananjih pristojnostih sodijo vregionalne arhive.

tevilo zaposlenih v arhivu naj bi po sistemizaciji izleta 1957 znaalo 13 uslubencev, arhiv p a je tedajzaposloval le 11 ljud i, od tega pet s faku ltetno, tri ssrednjo in tri z d rugo izobrazbo. Organizirani so bili vdelovne skup ine, pozneje imenovane oddelki zaposamezna oprav ila (za prevzeman je, za ureditevnovoprevzetega gradiva itd)..


15/72

- 15-

Obnovljeni prostori na Magistratu , kjer je danes sede a rhiva.V soncu se svetijo skladini p rostori t. i. francoske sobe, 1998. ZAL, LJU 342, Fototeka, Poz II/D

V petd esetih letih je bil Mestni arh iv ljubljanski vtedanji Jugoslaviji na strokovnem pod roju medprvimi, ki je uvedel dosjeje za gradivo predprevzemom v arhiv, evidence zunanje slube oziromadosjeje ustvarjalcev grad iva pred prevzemom gradivav arhiv. Prav tako je bil med prv imi pri uved biakcesijske (prevzemne) kn jige, saj je zaasni vpisnikprevzetega grad iva vodil e od decembra 1950,obiajno akcesijsko knjigo pa je nastavil 12. maja 1955.Iz prilog k akcesijski knjigi so se razvili dosjeji

prevzetih fondov, ki vsebujejo vse pomembne p odatkeo prevzetem grad ivu. Zaradi skromnih finannihsredstev so zaposleni zlasti pri opremi grad ivapokazali veliko iznajdljivosti, ki se je izraala v delumizarske in knjigoveke delavnice ter fotolaboratorija.Zelo so pogreali prostor za dezinfekcijo gradiva,vejo sortirn ico in d elavnico za konservacijo inrestavracijo gradiva. Teoretini prispevek k domai in

med narod ni arhivski teoriji pa pred stavljajorazm iljanja ravnatelja dr . Sergija Vilfana o u rejevanju,izloanju, izdelavi inventarjev in drugih arhivskihpripom okov ter o citiranju oz. signiranju arh ivskegagrad iva, ki so objavljena v pu blikaciji 60 let Mestnegaarhiva ljubljanskega.

V tem asu se je poveevala uporaba arhivskegagrad iva. Raziskovalci so dobili bolje monosti za delov zaetku leta 1959, ko so na Magistra tu u red iliarhivsko italnico. Za dopolnjevanje gradiva so sipom agali s pridobivanjem m ikrofilmov, p oskuali sotud i e z lastnim varnostnim mikrofilman jem grad iva.Domnevam o, da so bili prvi poskusi mikrofilmanja nafotografski osnovi, saj mikrofilmske kamere e nisoimeli. Sicer p a je bilo tedan je mikrofilmanje izjemodrago,... draje kot zidava skladi ...V arhivu se je

razvijala tudi fototeka.

24



16/72

- 16-

Atelje v mestnem arhivu , julij 1957Marija Lah sedi za r eprodu kcijskim stojalom, izdelanim po lastnihnartih, in fotografira. ZAL, LJU 342, Poz I/B, t. 88

Po preselitvi arhiva nazaj na Magistrat je arhiv ostalbrez kn jinice, ki je ostala v Au erspergovi palai inpostala osnova za poznejo Slovansko knjinico.Nu jno je bilo treba zaeti sistematino zbira ti knjige zainterno strokovno knjinico. Po letu 1957, ko je arh ivna Magistratu pridobil razstavno dvorano, se je zaelarazvijati tud i razstavna d ejavnost, s katero soposkuali poiviti turistini u trip m agistratne stavbein mesta v celoti.

Leta 1961 so ustanoviteljske pravice od Okrajnegaljud skega odbora Ljubljana p onovno prele na MestoLjubljana. Mestni svet je 13. novembra 1963 sprejelsklep o ustanovitvi finanno samostojnega zavod aMestni arhiv, Zgod ovinski arhiv mesta Ljubljana.Sredstva za delovanje je pridobival od ustanovitelja,z d otacijami zainteresiranih, po p ogodbah , z darili involili ter s prodajo lastnega izrabljenega inventarja.Prispevek ustan ovitelja je zadostoval za kritjepr iblino 60 % strokov, zato se je arhiv v estdesetihletih znael v zelo tekih finannih r azmerah.Zmanjalo se je tevilo zaposlenih, zavod pa je moralzaradi p oman jkanja sredstev prevzemati tevilnapogod bena d ela. Posledica izjemno tekegafinannega stanja je bil tud i sklep delovne skupnosti zdn e 17. avgusta 1965, ki naroa, naj vsak od zaposlenihposkua zvedeti ... za pod jetja, ki imajo arhive vslabem stan ju in bi eleli, da se jim stanje popravi ...Za estdeseta leta, ko se je tud i v arhivu zaelointenzivno uveljavljati samou pravljanje, je znailno, da je arhiv sklenil tevilne pogod be o u rejevanju gradivaup ravnih organov in gospodarskih organizacij naobmojih ukinjenih okrajev Ljubljana, Kranj in Novomesto. Na osnovi doloil Zakona o arh ivskem gradivu

25

25Vodnik po fondih Zgod ovinskega arhiva Ljubljana, Gradivo in razp rave 2,Ljubljana 1980, str. 17.


17/72

- 17-

Loki grad , 1963Arhivski oddelek je v letih 1967 do 1975 deloval na kofjelokem gradu. Loki muzej kofja Loka, Zgodovinski oddelek

Grad Mala Loka, 1997Pridobitev novih depojskih in razstavnih prostorov na grad u MalaLoka, 1968. ZAL, LJU 342, Poz II/D

SLIKA ?

in arhivih, ki ga je 24. februarja 1966 sprejelarepu blika skupina, so v naslednjih letih up ravniorgani z obmoja omenjenih ukinjenih okrajev zarhivom sklepali pogod be o p overitvi opravljanjaarhivske slube. S tem si je arhiv zagotovil finannasredstva za obstoj in postopno raziril svojo dejavnostna obmoje osred nje Slovenije. Najbolj sistematino staopravljanje arhivske slube reili Skupina obinekofja Loka, ki je leta 1967 zagotovila depojske inposlovne prostore na lokem grad u ter sredstva za

arhivista, in Idrija, ki je konec estdesetih let napod oben nain ured ila arhivsko slubo na svojemobmoju. Zarad i poveanega dotoka g radiva je arhivuuspelo pridobiti tud i nekaj depojev, med katerimi jebil leta 1968 pom embneji grad Mala Loka priTrebnjem. V zaetku sedemdesetih let je arhiv dobildepoje v Trikem muzeju in radovljiki graini.

Od leta 1971 je financiranje arhivske d ejavnosti odup ravnih organ ov postopom a prehajalo na nastajajoeobinske ku lturne sku pnosti. Zaradi velikegageografskega obmoja, na katerem je arhiv deloval odkonca estdesetih let, in ustanovitve Centra zazgodovino mest in meanstva pri arhivu leta 1971, se je arhiv pripravljal tu di na novo organ iziranost .

S 1. februar jem 1972 je vod enje arhiva prevzel d r. Joeontar. V naslednjih letih se je zavod tudi kad rovskookrepil, s pridobitvijo d epojev in p oslovnih prostorovna Gorenjskem in Dolenjskem pa so bili dan i pogoji zaustanovitev d islociranih delovnih enot.


18/72


19/72

- 19-

1973 1998Do sred ine leta 1973 so vse tedanje gorenjske,ljubljanske, obljubljanske, d olenjske in belokranjskeobine ter obina Idrija poverile opravljanje arhivskeslube Mestnemu arhivu Ljubljana. Dotedan je imearhiva ni ve ustrezalo geografskemu obmoju, ki ga jepokrival, zato je delovna skupnost zavoda 28. junija

1973 sprejela sklep, d a se Mestn i arh iv Ljubljanapreimenu je v Zgodovinski arh iv Ljubljana.Od 1. oktobra istega leta se je notranja organizacijadelila na skupne slube, Center za zgodovino m est inmeanskega gospod arstva in na tiri delovne enote.Enota za Gorenjsko Kranj, ki se je preselila v p oslovneprostore v Kranju e 5. marca tega leta, je pokr ivalaobm oje obin Jesenice, Kranj, Radovljica, kofja Lokain Tri, Enota za Dolenjsko in Belo kra jino N ovomesto, ki je novembra zaela poslovati v Novemmestu , je obsegala obine rnom elj, Metlika, Novomesto in Trebnje, Enota za obljubljansko obmoje, ki jeimela sede na Magistratu , je pokr ivala obmoja obinCerknica, Domale, Grosuplje, Idr ija, Kamnik,Koevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika, EnotaMestni arhiv Ljubljana, prav tako s sedeem naMagistratu , pa je pokr ivala vse ljubljanske obine.Taka organiziranost arhiva je bila formalno potrjena30. januarja 1975, ko je Skupina mesta Ljubljanasprejela spremembo ustanovitvene od lobe arhiva.

Oktobra 1973 je bilo v Zgodovinskem arhivuzaposleno 21 oseb, od tega sedem arhivistov z visokoizobrazbo, dva arh ivska strokovna sodelavca z vijostrokovno izobrazbo, tirje arhivski referenti s srednjo

strokovno izobrazbo, arhivski manipu lant ter est

zaposlenih v skupn ih slubah, od tega eden z visoko,tirje s srednjo in eden s poklicno strokovno izobrazboter oskrbnica gradu Mala Loka. Poman jkanje delovnihprostorov je v n asledn jih letih narekovalo delnoadap tacijo magistratnega pod streja.

Obine oziroma dru benopolitine skupn osti nisodovolile, da bi bilo arhivsko gradivo z njihovihobmoij shran jeno zu naj njihovih obin, zato je arhivdo konca sedemd esetih let p ridobil tevilne t. i.zaasne arh ivske dep oje, in sicer:

leta 1973 v ekovem d omu v Koevju,leta 1974 v nekdanji osnovi oli Karteljevo zagrad ivo z obmoja Novega mesta, januar ja 1975 je bila otvoritev n ovih arhivskihdepojskih in poslovnih prostorov v prenovljeninu nski kai v kofji Loki,leta 1975 je bil usposobljen d epo v nekd anjiosnovni oli v Predosljah za grad ivo z obm ojaKranja,leta 1976 je bil usposobljen d epo n a grad uKrump erk za grad ivo z obmoja obineDomale in d epo n a Jesenicah,leta 1977 je bil usposobljen d epo v nekd anjiosnovni oli v Draiih za gradivo z obmojaobin rnom elj in Metlika,leta 1978 v nekdanji osnovni oli na BlatniBrezovici za grad ivo z obm oja obineVrhnika,leta 1980 je bil usposobljen d epo v Komend i za

grad ivo z obm oja obine Kamnik,


20/72

- 20-

Del zaposlenih v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, 1980Zgoraj od leve proti d esni: Zdravko Kovai, Marjan Ravnik; v srediniod leve proti desni: Majda Kunaver, Tatjana Pirkmaier, Marija Pajk,Darinka Mladenovi, Tone Majcen; spodaj od leve proti desni: BorutGregori, Ljiljana Ciglar, Ana Kambi, Ana Za letelj. ZAL, LJU 342, Poz II/D

leta 1982 v marju-Sap za obmoje obineGrosuplje,leta 1983 pa v Logatcu .

Leta 1982 je arh iv obini Trebnje vrnil veji del grad uMala Loka. Do leta 1985, ko je vanj vd rla vod a, je bilov gradu le gradivo z obmoja obine Trebnje, tedaj pa je bilo preseljen o v dep oje v nekdan ji osnovni oli vTrebnjem. V osemd esetih letih je bil usp osobljen tudimanji depo na obini Litija za grad ivo s tega obmoja.

V zaetku devetdesetih let je arhiv op ustil depoja vKoevju in Logatcu . Pokazalo se je tud i velikopom anjkanje depojskih prostorov za grad ivo zobmoja Ljubljane. Reitev se je pokazala v p reured itvidela sosednje stavbe na Ciril-Metodovem trgu 21.Obsena preu reditvena d ela so potekala vsaosemdeseta leta.

Na organizacijskem podroju je prilo do sp remembeleta 1980, ko se je zaradi zgod ovinske t rad icije indobrih p ogojev za delo iz Enote za Gorenjsko izloilaEnota v kofji Loki, samostojno pa je zael delovatitud i oddelek v Idriji.

Konec leta 1973 je bil sprejet sklep o nabavimikrofilmske kam ere. Na magistratnem podstreju jebil urejen mikrofilmski laborator ij, februarja 1974 pa sozaposlili m ikrofilmskega arhivskega tehn ika.Mikrofilmska kamera, nabav ljena v sedemd esetihletih, je bila zamen jana z novo po ve kot dvajsetihletih konec leta 1997.

Na strokovnem p odroju so bila sedemdeseta letanam enjena obseni akciji prever janja stanja arhivskegagradiva pri ustvarjalcih. Opravljeni so bili tevilni

pregledi pri upravnih organih, gospodarskih


21/72

- 21-

organizacijah, olah, d rutvih itd.Za d islocirane enote in enoto za obljubljansko obm ojeso bile vzpostavljene evidence o stanju arhivskegagrad iva pr i ustvar jalcih in o gradivu, ki je bilo e varhivu. Novi depoji so omogoali prevzeme vejihkoliin arhivskega gradiva. Zaradi velikega tevilafondov in zbirk, ki so nastali v arhivu z novimiprevzemi, je bilo potrebno n aprav iti pregled nadnjimi. To se je zgod ilo leta 1980 z izdelavo Vodn ika pofondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Publicistine doseke s pod roja arh ivistike inzgod ovinop isja je arhiv zael sistematino objavljati vzbirki Grad ivo in razp rave, ki je zaela izhajati leta1979. Obseno in u stvarjalno delo, ki ga je opravilMestni oz. Zgod ovinski arhiv Ljubljana, je bilo obnjegovi 80-letnici poudarjeno z odlikovanjem z redomzaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim je arhivodlikoval predsednik Socialistine federativnerepublike Jugoslavije Josip Broz Tito. Odlikovanje jena slovesnosti 5. novembra 1979 arhivu izroil tedanjipredsednik Skupine mesta Ljubljana Marjan Roi.

Zakon o naravn i in kulturni dediini iz zaetka leta1981 je s pod zakonskimi akt i postav il organizacijske instrokovne smernice za naslednjih petnajst letdelovanja arhiva. Na osnovi nove zakonodaje je bilopotrebno sprejeti nov ustanovitveni akt, ki jeopred eljeval kar dvajset obin oziroma d rubeno-politinih skup nosti ustanoviteljic in seveda tu didvajset obinskih kulturnih skupn osti, ki so financiralearhiv. Tak nain finan ciranja je zahteval izjemno velikenapore vodstva arhiva, da je uspelo pridobiti sredstvaza kolikor toliko nemoteno delovanje ustanove. Natem p odroju je pr ilo konec osemdesetih let do

bistvenega napredka: arhiv je dobil le enega financerja,

tedanjo Kulturno skupnost Slovenije, po njeni u kinitviv zaetku d evetdesetih let p a je finanne obveznostiprevzelo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.Veliko neskladje v odnosu med obinamiustanoviteljicami (po u pravni reformi decembra 1994 jih je bilo kar 50), k i niso imele n obenih obveznost i,temve le statusne pravice, in edinim financerjem,Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, kateregaedina pravica je bila financiranje, je bilo odpravljeno zZakonom o arh ivskem grad ivu in arhivih konec marca

1997. Tedaj je bilo ustanoviteljstvo preneseno naVlado Repu blike Slovenije, kar je formaliziral Sklep oustanovitvi javnega zavod a Zgodovinski arhivLjubljana, sp rejet na seji Vlade RS 12. febru arja 1998.

Na strokovnem pod roju je v zaetku osemd esetih letpotekala obsena valorizacija ustvarjalcev arhivskegagradiva. Zaela so se izobraevanja delavcev, ki priustvarjalcih delajo z dokum entarnim grad ivom.Nadaljevalo se je prevzemanje gradiva, zlasti odustvarjalcev s pod roja d ruben ih d ejavnosti,dru benopolitinih organizacij pa tu di uprave ingospodar stva, manj pa zarad i obsenosti gradiva spod roja p ravosodja. Izdelana so bila tevilna navodilaza odbiranje arhivskega grad iva iz dokum entarnega inobsene priprave arhivskega grad iva za prevzem.Ta leta so zaznam ovale tevilne racionalizacije nastrokovnem pod roju, kot na primer reorganizacijastrokovne slube v enotah Mestni arhiv Ljubljana inobljubljansko obm oje, ki sta zdruili strokovne moiin organizirali strokovno obd elavo arhivskega gradivapo v rstah fondov . Druga p olovica osemd esetih let jetudi as, ko se je v arhivu postopoma uveljavljalaraunalnika obdelava arhivskega gradiva.

26

26

27

27Zakon o arhivskem grad ivu in arh ivih, Ur. l. RS, t. 20/ 97.Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ur. l. RS, t.17/ 98.


22/72

- 22-

Podelitev odlikovanja predsed nika repu blike Josipa Broza,5. november 1979Odlikovanje z redom zaslug za narod z zlato zvezdo soZgodovinskemu arhivu Ljubljana ob njegovi 80-letnici sveano podeliliv prostorih ljubljanske mestne skupine. Odlikovanje je izroilpredsednik Skupine mesta Ljubljane Marjan Roi.

ZAL, LJU 342, Poz I

Dejavnost arhiva v osemd esetih pa tud i v vsehprejnjih letih je bila predstavljena v obsenemVodniku Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki je izelleta 1992 in pr inaa nekatere metodoloke novosti priizdelavi celovitega razvida nad arhivskim grad ivom varhivu. Ne gre pa prezreti dejstva, da je arhivu kljubobsenemu geografskemu obm oju p o devetdesetihletih delovanja ele konec osemdesetih let uspelokup iti prvo slubeno vozilo, in sicer kom biZastava 850.

Aprila 1992 je vod enje arhiva p revzel Janez Kopa.Zarad i dolgih razp isnih postopkov, ki so bili posledicaustanoviteljskih zapletov, menjav v vodilnihstruktu rah ljubljanske obine in zarad i up ravnihreform, ki so poveale tevilo ustanov iteljic arhiva, jebil formalno imenovan za ravnatelja ele 21. decembra1995, z veljavn ostjo od 19. ap rila 1996. Kot vrilecdolnosti ravnatelja pa je arhiv dejansko vod il ododhoda prejnjega ravnatelja, dr. Joeta ontarja.

Kljub vsem zap letom z imenovanjem ravnatelja p a jezahvaljujo dobrim od nosom m ed zaposlenimidejavnost arhiva nem oteno potekala naprej. Splonausmerjenost je bila izpopolnjevanje raunalnikestrojne in p rogramske opreme, pedagoka dejavnost,intenzivirala se je razstavna dejavnost, ki je z odmevnorazstavo Slovenija in Du naj posegla tud i named narod no pod roje, uspeno je p otekalo objavljanjearhivistinih in zgod ovinskih raziskav v zbirkiGradivo in razprave.

28

28

29

29

Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Gradivo in razprave 11, Ljubljana1992, str. 710.Sklep Mestnega sv eta Mestn e obine Ljubljana z d ne 21. 12. 1995 in potrd itevveljavnosti sklepa, dopis Mestnega sveta Mestne obine Ljubljana, Komisije zamandatna vpraanja, volitve in imenovanja z dne 6. 11. 1996.

Stara osnovna ola v Predosljah, 1997V njej so bili do leta 2007 depo ji enote za Gorenjsko. ZAL, LJU 342, Poz II/D


23/72

- 23-

Predaja poslov ravnatelja, 31. marec 1992Novi r avnatelj Janez Kopa se z darilom zahvaljuje dolgoletnemuravnatelju d r. Joetu ontarju ob njegovem odh odu n a dru go delovnomesto. ZAL, LJU 342, Poz II/D

Zelo veliko naporov in sredstev je bilo vloeno vizboljanje delovnega stand arda v arhivu, to je vizboljanje voznega parka slubenih vozil inpridobivanje boljih poslovnih in d epojskih prostorov.Tako je bilo oprav ljeno e nekaj manjih ad aptacij napodstreju Magistrata. Znatno so se izboljali delovniin depojski prostori Od delka v Id riji, ki se je z grad upreselil v prostore nekdanje gimnazije, in Enote zaDolenjsko in Belo krajino v N ovem mestu . Tu soarhivsko grad ivo leta 1996 preselili iz e nevarn e

stavbe nekdanje osnovne ole Karteljevo v prenovljeneprostore v gradu Grm, kam or so leta 1997 preselilitud i poslovne prostore dolenjsko-belokranjske enote.

Za Enoto za Gorenjsko Kranj je bilo oprav ljeno nekajrazmerom a zahtevnih prenovitvenih del v depoju vPred osljah, vloena p a so bila precej velika finan nasredstva za pridobitev boljih in vejih poslovnihprostorov te enote, ki se je do konca januar ja 1999 stirimi zap oslenimi, raziskovalci in drugimiup orabniki arhivskega gradiva stiskala na vsega 40kvadratnih m etrih v zgrad bi na Stritarjevi ulici 8 vKranju. Razmere v kran jski enoti naj bi se zaeleurejati e ob koncu leta 1989, vend ar je zarad idenacionalizacije p ropad la e skoraj dokonanareitev p rostorskega problema; dobrih 200 kvadratn ihmetrov poslovnih povrin v Pavlarjevi hii v centru

Kranja je bilo tako reko pr iprav ljenih na vselitev.Reitev se je nazadnje pokazala v zgradbi na Savskicesti 8 v Kranju, kam or se je enota u rad no p reselila23. jun ija 1999, ko so bili novi poslovn i prostori tu diuradn o predani svojemu namenu.


24/72

- 24-

Delovni prostori Enote za Gorenjsko v Kranju, 2008 ZAL, LJU 342, PozII/D

Ponovno velja omeniti, da je marca 1998, potem ko jepo sprejetju Zakona o arhivskem grad ivu in arhivihustanoviteljstvo arh iva prelo na Vlado RepublikeSlovenije, Zgod ovinski arh iv Ljubljana d obil novustanovitveni akt, ki je poenotil ustanoviteljskeprav ice s pravicami financiranja. Nam esto doted anjih50 obin u stanov iteljic in enega financerja je dobilarh iv poslej enega ustan ovitelja, to je Vlado RepublikeSlovenije, in enega financerja v okviru proraunskepostavke Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Janez Kopa

Literatura:

1. dr. Sergij Vilfan s sodelavci: 60 let Mestnega arh ivaljubljanskega, Ljubljana 1959.2. Janez Kopa: Zgod ovinsk i arh iv Ljubljana (18981978),Vodnik po fondih Zgodovinskega arh iva Ljubljana, Gradivo inrazp rave 2, Ljubljana 1980, str. 833.3. Janez Kopa: Zgod ovinsk i arh iv Ljubljana (18981988),Kulturni in naravn i spomeniki Slovenije, Zbirka vodn ikov 161,Ljubljana 1988.4. Nekaj poud arkov iz zgodovine arhiva, VodnikZgodovinskega a rhiva Ljubljana, Gradivo in razp rave 11,Ljubljana 1992, str . 710.


25/72

- 25-

Enota v Ljubljani, marec 1998Od leve spodaj: Darinka Mladenovi, Janez Bregar,Janez Kopa, Ljiljana utar, Duan Bahun, SonjaAni, Tatjana enk, Franc Brun ek, Sreko Rojec,Marjana Kos, Janja Grgi, Tatjana Pav li, igaeleznik, Ton e Majcen, arko Bizjak, Mar ija piljak,Marjan Ravnik, Nataa Bud na Kodri, BarbaraPeak Mikec, Dragan Mati, Mihaela Knez, BorutGregori, Joe Suhadolnik, Joe Setnikar in RadoVodenik.

Enota v kofji Loki,oktober 1997Judita ega, France tukl

Enota za Gorenjsko Kranj,oktober 1997Gorazd Stariha, Marija Kos,Mija Mravlja, Uro Snoj

Enota za Dolenjsko in Belokrajino Novo m esto,oktober 1997Marjan Penca, Marko Polenek,Marjeta Matijevi, Zorka Skrabl

Enota v Idriji, oktober 1997Janez Pirc, Mira Hod nik


26/72

Predsed nik Republike Slovenije Milan Kuan je arhivu 16. jun ija 1998 podelil a stni znak svobode Republike Slovenije. Direktor Janez Kopa se zahvaljuje za podeljeno priznanje. ZAL, LJU 342, Poz II/D

Ljubljanska up anja Vika Potonik ob od kritju sp ominskeploe Antonu Akercu v pred dverju arhiva, 1998 ZAL, LJU 342, Poz II/D

- 26-


27/72

- 27-

1998 2009Leta 1998 je arh iv slovesno p raznoval svojo stoletnico.Ob jubileju je ob velikim prizadevanjem vodstva invseh zaposlenih p ripravil razstavo in dve spremljajoipu blikaciji. Predsed nik Repu blike Slovenije je arh ivu16. jun ija pod elil astni znak svobode Repu blikeSlovenije za sto letzaslunega delovanja v arhivistini

stroki, e posebej pa za prispevek pri ohranjanju kulturnedediine. Poleti je v p redd verju na Mestnem trgutedanja ljubljanska upanja Vika Potonik odkrilaspominsko p loo Antonu Akercu, na katero smozapisali njegove besede:Vsa lokalna zgodovina ,se pomie mimo naih oij, e pregledujemo na mestniarhiv.

Naslednje leto, 1999, je dotedanjega ravnatelja, ki se jez novim ustanovitvenim aktom preimenoval vdirektorja, Janeza Kopaa nasledil mag. BrankoKozina. Novi d irektor je pr iel iz Centra za strokovnirazvoj pri Arhivu Republike Slovenije.

Nam esto da bi v te prostore preselili gradivo izneustrezne stavbe osnovne ole v Predosljah, smo tjaistega leta preselili fond e ustvarjalcev z obm ojaobljubljanskih up ravn ih enot. Sasoma je v Ljubljanizman jkalo prostora tudi za arhivsko gradivoustvarjalcev ljubljanske obine, in tako je tud i to

rom alo v Kranj. Dobrih est let so arhivskiman ipulanti s sedea arhiva vsak teden prevaaligrad ivo na relaciji KranjLjubljana in nazaj. Pri tem nilo le za ogroanje materialne varnosti arhivskegagradiva, tudi veliki fizini napori zaposlenih so bilipotrebni za nemoteno d elo sprejemne pisarne initalnice v Ljubljani.

Marca 2006 smo z novim vodstvom, ko je direktorskomesto zasedla Nataa Bud na Kodri, v delovniprogram arhiva na prvo mesto postavili pridobitevnovih arhivskih prostorov za enoto v Novem m estu inza sede arhiva v Ljubljani. Na strokovnem pod rojusmo izpostavili potrebo po vp eljavi arhivskegainformacijskega sistema, veji povezan osti strokovnihdelavcev v obliki timskega d ela, po jasneji hierarh ijiodgovorn osti in odloanja v arhivu, po perm anentnem

strokovnem izobraevanju zaposlenih in kolikormogoe kvalitetnem nadomestnem zap oslovanju.Kako uspeni bomo, se bo izkazalo ez as, za sedaj panovih prostorov e nimamo, informacijski sistem, kismo ga p ostavljali skup aj vsi slovenski javni arhivi, niuspel, smo p a znotraj arhiva zaeli s spremem bami, ki jih na zunaj predstavljajo nova notranja organizacija insistemizacija delovnih m est, intenzivneje sodelovanjemed enotami v obliki arhivskih delovnih skup in,

Novo tisoletje je arh iv, vsaj kar se tie sedea arh iva vLjubljani, doakal v istih prostorih na enaki povrini. Znovo zakonodajo in tevilnimi novimi ustvarjalci

arhivskega grad iva so se razmere hitro sp reminjale.Vse od sredine devetdesetih let je arhiv nestrpnopriakoval preselitev grad iva in zap oslenih Enote zaobljubljansko obm oje v nove p rostore v stavbi bivedomobranske vojanice na Poljanski cesti, vend ar se jereitev nep restano in vztr ajno od mikala. Prostorskostiskoljubljanskegagrad iva je leta 2001 reila Enotaza Goren jsko Kranj, ki je odstopila d el svojih d epojskihprostorov v stavbi Iskre na Laborah v Kranju.


28/72

- 28-

oblikovanje strategije razvoja arhiva do leta 2013,sprejetje sistema notranjih pravil, posodobitevknjinine slube z vstopom v sistem Cobiss ipd .

Eden od vejih uspehov zadn jega desetletja je pravgotovo zmanjanje tevila dislociranih arhivskihskladi. e ob koncu leta 2000 je bilo arhivsko grad ivoshran jeno n a 16 lokacijah, danes p a jih je le e est.Malo manj ponosni smo lahko na razmere v tehskladiih. Teko govorimo o velikem izboljanju, saj

so se tudi obnovljene zgradbe pokazale kot neustrezniprostori za hranjenje naega gradiva. Tako v kofjiLoki kot v prostorih v bivi roki vojanici na Poljanskicesti v Ljubljani razm ere e vedno niso ustrezne. Zvelikim trud om in vloenimi finannimi sredstvi jihohranjamo v kolikor toliko vzdrnih razm erah.Najslabe je e vrsto let v Enoti za Dolenjsko in Belokrajino, kjer se grad Grm skorajda pod ira in daje nesamo kod ljivo, pa pa tudi nevarno zavetjearhivskemu gradivu.

Arhivsko gradivo pa e vedno ostaja na terenu tudi popreteku roka, ko bi ga moral arhiv u rejenega inpop isanega e prevzeti. Statistini podatki v spodnjitabeli s stanjem ob koncu leta 2008, pokaejo nekatererelacije med enotami Zgodovinskega arhiva Ljubljana,iz njih pa se d a e enkrat jasno razbrati neugod ne

razmere za strokovno delo v Enoti za Dolenjsko inBelo krajino v Novem mestu.

Razstava Boi ne in novoletne vo ilnice v avli arhiva, 1999*

*Vse fotografije brez navedbe vira so iz nae Fototeke pod oznako LJU 342, Poz II/D.


29/72

- 29-

Novo mesto je bilo, O letalskih napadih n a N ovo mesto,razstava v Enote za Dolenjsko in Belo krajino, 2002

e od konca devetd esetih let je v arhivu p onovnozavel ustvarjalni veter arhivskih razstav, ki so sezamenjale v povp reju dvakrat na leto. Nad aljeval se je tr iletni cikel p redstavitev ljubljanskih trgov z vidikazgodovinskega razvoja, arhitekturn ih znailnostinjihovih h i in pred stavitve prebivalcev. Vsi trgi pa doletonjega leta e niso prili na vrsto. Vmes smopripravljali razstave, ki so elele predstaviti bodisidru gano, zanimiveje in na p ogled lepe arhivskograd ivo, bodisi so bile postavljene z n amenom

poastiti ali opozoriti na obletnice, dogodke ipd. Takosmo p redstavili ljubljanske hotele, zabavo v Ljubljani v19. in 20. stoletju, boine in velikonone voilnice iznaih zbirk, postavitev Preernovega spomenika,ljubljansko mestno upravo od prvega upana dosodobnosti, zgodovino ideje o ljubljanski vzpenjai,Ljubljano v prvi polovici 17. stoletja ipd . Narazstavnem in izobraevalnem podroju so biledelovne tudi enote arh iva, ki so v obd obju med 1999 in2009 pripravile sedem razstav in z njimi prikazalenovomeko trgovino in trgovce, predstavile Novomesto m ed dru go svetovno vojno, kofjo Loko v starihlistinah, podjetnitvo v Kranju, protestantizem v kofjiLoki, obrtnike v Novem mestu ter ulice, ceste in trgeKranja.

Publicistina d ejavnost arh iva je v zadnjem desetletju

prinesla dve reprezentanni izdaji, pri katerih soizdatno pomagali sponzorji. To sta knjigi Malefinesvoboine Ljubljananov in Ljubljanski u pani skozias 15042004. Pri prvi gre za p redstavitev v ira zdodanimi znanstvenimi razpravami, pri dru gi pareprezentanni p rikaz vseh ljubljanskih upanov. Medostalimi izdajami so poleg katalogov k vsem p rejomenjenim razstavam izli: Lokalna oblast naSlovenskem v letih 19451955 mag. Janeza Kopaa,

P redstavitev knjige Ljubljanski upani skozi as, 2004


30/72

- 30-

Klarise na Kranjskem d r. Damjana H ania, Skrb zauboge v deeli Kranjski mag. Sonje Ani, drugi intretji zvezek Ljubljanskih sodn ikov in u panov ter d veavtobiografiji: Jakob tukl, Iz mojega ivljenja inMatija Malei, Zgod be kru tih asov.

Na strokovnem pod roju smo bili v prazninem letu1998 soorganizatorji arhivskega posvetovanja v GozduMartuljku, od zaetkov smo aktivno sodelovali privzpostavljanju arhivskega informacijskega sistema

(InfoArh), sodelujemo v m edarh ivskih strokovnihskup inah, udeleujemo se domaih in tujih arhivskihzborovanj in p osvetovanj.

Leta 2006 smo doakali novi arhivski zakon, ki jezaradi zah tev asa arhiviranja elektronskih zapisov zamenjal prejnji, e ne deset let stari zakon. Tud i to jedokaz, da v n ovem tisoletju v arhivih as tee hitreje.Sooeni smo s precejnjimi izzivi, ki zahtevajo novepr istope, aktivneje sodelovanje z ustvar jalciarhivskega gradiva, izobraevanje in seznanjanje sstrokovnimi vp raanji na tevilnih p odrojih.Arhivistika postaja interdisciplinarna veda, poklicarhivist pa se ne d a ve omejevati na zgodovinarja,arhivarja, dokumentalista ali informatika. Arhivist jepoklic, ki zdruuje vse te strokovnosti in e tevilnedru ge. Zato se e pogosto spraujemo, kam sploh

spada arhivistika in kam sp adajo arhivi. Podrojekulture je e zdavnaj preozko za vse zahteve, ki jihpred arhive postavlja sodobnost.

Vzpon in za ton podjetnitva v Kranju od leta 1918 donacionalizacije, otvoritev raz stave Enote za Gorenjsko v Kranju,2006

Otvoritev novih delovnih prostorov Enotev kofji Loki, 2004


31/72

- 31-

Privilegijska kn jiga mesta Ljubljana, 1320-1744 LJU 488, Cod. XX V - 1, fol. 14' -15


32/72

Zapisniki sej mestnega sveta od 1520 dalje


33/72

111 let dela z arhivskimi dokumenti

- 33-

Ste se ob bran ju razlinih p oljud nih zgod b,zgodovinskih romanov ali gledanju dokumentarnihfilmov o zgod ovinskih dogodkih kdaj vpraali, odkodvsi ti podatki? Verjetno ne. Res, na prvi pogled se zdijodogod ki iz preteklosti znani, saj jih poznamo izubenikov in enciklopedij. Toda v knjige podatki nisoprili sami od sebe. Znanstveniki, zgodovinarji,etnologi, um etnostni zgodovinarji in dru gi so mar ljivoprebirali arhivske vire, preden so lahko povezalidogodke v zgodbo.

Tako pridemo do arhivov in njihovega pom ena. Ker jepot od arh iva do pod atka, ki ga preberete venciklopediji, dolga, se delo in vloga arhivov pri tem

e skrijeta in sta zato znan a le ozkemu kroguznanstvenikov. ele po obsenem in zah tevnem deluarhivistov, ki sistematino zberejo in uredijo podatke,lahko p reuevalec preteklosti zane obravnavatidrobn o zgodovinsko vpraanje. Na podlagi drobnihdelnih vp raanj lahko obravn ava iro tematiko, takonastanejo zgodovinske sinteze, nato ele splonizgodovinski p regledi, ki jih poznamo iz ubenikov inenciklopedij.

Delo arh ivistov je torej najprej vedeti, kater idoku menti so pomem bni in jih prevzeti v arhiv.e gre za grad ivo, staro petdeset in ve let, ga v arhivprevzam ejo v celoti, mlajega pa od berejo po kriterijihvalorizacije. Arhivisti nato dokumente sistematinorazvrstijo, tako da nastanejo t. i. arhivski fondi, ki soobiajno p oimenovani p o p ravni osebi, pri kateri sonastali dokum enti. Za vsak fond obstajajo seznami(popisi) vsebine gradiva. Te lahko naredijo eustvarjalci ali pa ele arh ivski delavci v arhivu . Takograd ivo postane pregledn o in s tem uporabn o ter navoljo uporabnikom, to je zgodovinarjem in vsem, ki jihzanimajo podatki iz preteklosti. Dokumente arhivistitudi objavljajo, zanim iveje in pom embn eje

razstavijo, na njihovi osnovi piejo zgodovinskeprispevke ipd .

Osnovne podatke o grad ivu, ki ga hrani arhiv, vsebujevodn ik po fond ih. V njem d obimo prve informacije ostruktu ri in organiziranosti gradiva ter osnovnepod atke o vsebini gradiva. e prva informacija ogradivu je obsena. Pria o bogastvu, razlini vsebiniin obliki gradiva v arhivu .


34/72

- 34-

Sprejemni inventar, 1955Akcesijsko knjigo, v katero vp isujemo n ove pr idobitve arhivskegagradiva, so za eli voditi leta 1955.


35/72

- 35-

V Hribarjevem asu so spoznali, da del doku mentov,ki nastaja p ri poslovanju m estne up rave, vsebujekulturno in zn anstveno sporoilo in ga je zatopotrebno ohraniti. Arhivsko gradivo, ki je imelovrednost za zgodovinopisje, so loili od ostalegadoku mentarn ega gradiva. Akerc je kot prvi mestniarh ivar zael skrbeti za stare listine, mestne pr ivilegije,urbar je, dokum ente mestne up rave, in to je e danesnajstareji del grad iva v arh ivu. Dr. Vilfan je poznejeocenil, da je bilo tega grad iva okoli 80 tekoih metrov.Pravzaprav m alo v p rimerjavi z d ananjimi 12.000tekoimi metri.

Z dru benimi spremembam i po dru gi svetovni vojni jeposta lo vse grad ivo, nastalo do leta 1945, arh ivsko,torej pom embno za ku lturo in znanost. Mestni arhiv vLjubljani je prevzel vso ljubljansko m estno registraturodo leta 1945. V petdesetih letih 20. stoletja je v arh ivzaelo pritekati tud i noveje arhivsko grad ivo.Koliine, ki jih je bilo potrebno prevzeti in sh raniti, soposta jale vse veje. Do leta 1955 je arh iv p revzem alup ravno grad ivo, nastalo na obmoju Ljubljane, poleg

tega pa tud i gradivo gospodar stva, olstva in osebnoarhivsko gradivo.

Ko je leta 1955 ustanovitelj arh iva postal Okra jniljud ski odbor Ljubljana, je zaelo v arhiv p ritekatigrad ivo s irega obm oja. Ocenjujemo, da je bilo leta1956 v arh ivu e okoli 3.000 tekoih metrov gradiva.Prevzemno knjigo, to je evidenco prevzetega gradiva,ki kae kronologijo in koliino prevzetega gradiva,

so zaeli redno vod iti leta 1955. Ta nazorno pokae,kako se je dotok iz leta v leto poveeval.

Kmalu se je zaradi velikih koliin gradiva p okazaldru g problem prostori za hranjenje gradiva, torejdep oji, so postali premajhn i. Po letu 1963, ko sokonali adap tacijo dep ojev na Mestnem trgu 27, so jihkaj hitro napolnili z gradivom, nato ljubljanskegagrad iva ni bilo mogoe prevzemati ve kot dvajset let.Arhiv se je omejil le na prevzemanje manjih fondov.Delno so poveali kapacitete s pridobitvijo grad u MalaLoka leta 1968. Peree vpraan je d epojev ljubljanskeenote je bilo reeno ele konec osemdesetih let, ko soadap tirali depoje na Ciril-Metodovem trgu 21. Znovimi depoji se je prevzemanje lahko nadaljevalo. Nanovo je bilo prevzeto arhivsko grad ivo uprave dosrede estdesetih let, gradivo gospod arstva, olstva indrutev.

Teave zaradi pom anjkanja depojskih prostorov so sespet pokazale, ko je bilo potrebno p revzeti gradivopartijskih organizacij. ele leta 1985, ko so bili

dokonani prostori na Ciril-Metodovem trgu 21, smolahko prevzeli tudi arhivsko gradivo Zvezekomu nistov z obm oja celega arh iva.

Ko so v sedemd esetih letih obine od Jesenic dornomlja poverile varstvo arh ivskega grad ivaZgodovinskemu arhivu Ljubljana, so preskrbeledepoje za svoje gradivo v starih, opu enih zgrad bah,veinoma v starih osnovnih olah in gradovih.


36/72

- 36-

Prevzem arhivskega gradiva Nogometnega kluba Olimpija, januar 1996Prevzemi mn ogokrat potekajo v kleteh in na p odstrejih, v tekihdelovnih pogojih, v prahu in um azaniji.

Do tedaj so arhivsko grad ivo na teh obmojih zbiralimuzeji in muzejska drutva, veliko starejega

up ravnega grad iva pa so hran ile kar obine. Muzej vkofji Loki je nastalemu arhivskemu oddelku, kasnejeenoti v kofji Loki, e leta 1967 izroil arhivskograd ivo, prav tako tud i evidence o njem, pisarno indva dep oja. Podobno je v Idriji deloval arhivskioddelek pod okriljem Mestnega muzeja Idrija, ki se jev sedem desetih letih vkljuil v Zgodov inski arhivLjubljana. Od delek v Id riji je tako p revzel eneganajstarejih in najpomembnejih gospod arskih fondovv d ravi, to je grad ivo Rudn ika ivega srebra. Zustanovitv ijo Enote za Dolenjsko in Belo krajino N ovomesto je ta od Dolenjskega mu zeja v N ovem m estu inBelokranjskega muzeja v Metliki prevzela vse arhivskograd ivo s tega obmoja, razen listin. Enota zaGorenjsko v Kranju je stareje grad ivo prevzelapred vsem od gorenjskih obin.

Delovne en ote v kofji Loki, Kranju, Id riji in N ovemmestu so p revzele upravn o grad ivo do leta 1968, patud i grad ivo bank, sodi, ol, gospodarskih indru benopolitinih organizacij in d rutev.

Leta 1997 je bilo v arhivu 7.816,5 tekoih metrovgradiva, shranjenega na estnajstih razlinih lokacijah,kar je pri up orabi p redstavljalo precejnjo teavo. V

zadn jih d esetih letih smo grad ivo iz najboljneprimernih d epojev p renesli v primerneje in vejeprostore, tako d a je sedaj vse arhivsko grad ivoshran jeno na estih lokacijah. Vsaka enota ima svojdepo, bodisi v p rostorih sedea enote ali pa v njegovibliini. V Ljubljani smo razen d epojev na sedeuarhiva pridobili e skladia na Poljanski cesti, v staridomobranski (roki) vojanici.


37/72

- 37-

Prenos grad iva v novo sklad ie na Poljanski cesti(preurejena roka vojanica), 2007

Posebno teavni so prevzemi arhivskega gradiva priustvarjalcih, ki sami ne skrbijo zanj. Shranijo ga na

pod streje ali v klet in ez nekaj asa e komaj vedo, daga imajo. Pogosto je gradivo neurejeno in shranjeno vpop olnoma neustreznih p rostorih. V takih pogojih jebil shranjen na primer arhiv Nogometnega klubaOlimpija. Uslubenci naega arh iva so delali v p rahuin um azaniji, da so reili gradivo p red u nienjem in stem zgodovino nogom etnega kluba pred pozabo. Vzadnjem asu je bilo v zelo slabem stanju nekajgrad iva gospod arske provenience, predvsem podjetijv steaju.

Poleg prevzeman ja arh iv stareje in p omembnejearhivsko grad ivo tud i odku pu je. S to prakso je zaeloe mesto v asu up ana H ribarja, ko je odku povalostareje dokumente v zasebni lasti. Odkup i so odvisnipred vsem od finannih monosti, te pa so bile vednoomejene. Zadnja leta smo od kup ovali predvsemrazgled nice in fotografije.


38/72

Oprema za listineListine so shranjene v p osebnih katlah. Na sliki je nova op rema zalistine izdelana v restavratorskem centru Arhiva Republike Slovenije.


39/72

- 39 -

Arhivsko gradivo moramo v arhivu primernotehnino opremiti, oz. ga primerno tehnino opremijoe ustvarjalci pred prevzemom v arhiv. To pom eni, daga zloimo v arhivske katle ali mape, kjer je varn opred prahom, svetlobo in pokodbami.

Oprema se je v preteklosti vekrat spreminjala.Prvotno so bili dokumen ti shranjeni v fasciklih, to jezvezani v ovoje s prvo in zad njo trdo p latnico.Potrebno tehnino opremo, predvsem razline vrstefasciklov, so v petdesetih letih izdelovali v delavn iciarhiva, a se je pokazalo, da so doku menti e vednopreve izpostavljeni prahu , pokodbam in d rugimvrstam un ievanja.

Danes hranimo veino grad iva v arhivskih katlah, ki jih seveda n i ve potrebno izdelovati v arhivu, am pak jih lahko izbiram o p ri razlinih proizvajalcih. katle sorazlinih velikosti, v vsako pa lahko zloimo deset

centimetrov grad iva. V arhivu vsako katlo opremimoz nap isom, ki vsebuje ime arhiva, oznako (signatu ro)in ime fonda (ponavad i kar ime u stvarjalca),zaporedno tevilko katle in tevilke vsebinskih(arhivskih) enot v n jej. Na p olice v d epojih jihpolagamo p okonci, tako da d evet arhivskih katel vdolino meri en tekoi meter. Po novejih arhivskihdognan jih bi bilo za papir bolje, e bi ga polagali vvodoravni legi, a bi to pomenilo manji izkoristek

prostora in posledino e veje potrebe p o d epojih.Drugano opremo zahtevajo listine, ki morajo biti eposebej zavarovane p red p okodbami. Posebnopazljivo je treba shran iti peate, s katerimi soopremljene nekatere listine. Nekateri peati visijo zlistin na p ergamentn ih trakovih ali srebrnih vrvicah, kise lahko odtrgajo ali kako d rugae pokodujejo. Zalistine z velikimi in tekimi peati so vasih izdelovaliposebn e kovinske katle, za tiste brez viseih peatovpa so v d elavnici arhiva nared ili trde kartonskeplatnice. Peati teh listin so pritisnjeni na pergamentoziroma p apir. Danes posebno opremo izdelujejo vCentru za konservacijo in restavracijo ArhivaRepublike Slovenije. Vsaka katla, ki jo izdelajo, jepr ilagojena listini glede na n jeno obliko, velikost inpeat. Notranjost katle je iz nevtralnega papirja, ki edod atno varu je listino, pisano na p apir ali pergament,pred unievanjem.

Posebno oprem o zahtevajo tud i zemljevidi, karte innarti, ki se zarad i velikosti in pregibanja lahko hitrejeuniijo. V preteklosti smo v arhivu uporabljali posebneobealnike za narte. Danes je tako gradivo shranjenov velikih p redalnikih, da ga n i potrebno p regibati.


40/72

- 40-

Detaljni inventar skup ine listin, 1955/ 56Natanen pop is vseh listin v arhivu.


41/72

- 41-

Razum ljivo je, da je bilo v stoenajstih letih obstojanaega arhiva izdelano veliko tevilo razlinihseznamov, popisov in vodnikov arhivskega gradiva.

Prvi seznam mestnega grad iva je bil narejen e p redustanovitv ijo arh iva. Leta 1866 ga je v znanstven emporoilu o p regledu arhiva m esta Ljubljana sestavilPeter p l. Radics. Anton Akerc je sestavil splonikatalog ljubljanskega m estnega arhiva v knjigi. Okolileta 1937 je nastal inventar starejega spisovn egagrad iva, ki ga je izdelal Vladislav Fabjani. Prvipregled vsega grad iva arh iva je leta 1950 sestavil Joeorn. Temeljit pregled vsega arhivskega grad iva je bilnato leta 1959 objavljen v p ublikaciji 60 let Mestnegaarhiva ljubljanskega . To je bil e prvi pravi vodnik po

arhivskem gradivu.

Ko je leta 1973 mestn i arhiv p rerasel v regionalni arh ivz zunanjimi enotami in se preimenoval v Zgodovinskiarhiv Ljubljana, je nastala potreba po novem pregleduoz. vodn iku po grad ivu. Vodn ik po fond ihZgod ovinskega arh iva Ljubljana je izel leta 1980.Predstavil je vse gradivo, nastalo na obmoju

celotnega arh iva, to je od Jesenic do rnom lja. Zajetenvodn ik po arhivskem gradivu , loen po enotah :Ljubljana, obljubljansko obmoje, Dolenjska in Belakrajina, Gorenjska, kofja Loka in Idrija, je izel leta1992 in na 662 straneh predstavil obseno arhivskograd ivo celega arhiva.

Za vsak fond, ki je na kratko p redstavljen v vod niku,obstaja tudi p odroben pop is. Popisi nam d ajejo

vpogled v vsebino in as gradiva. Danes imamoizdelanih 3.055 razlinih popisov, ki nam pomagajonajti eleni dokument med nekaj nad 11.600 tekoimimetr i grad iva. Vsi ti tevilni popisi so nastajali ves asobstoja arh iva in nekatere stare p opise up orabljamo edanes. Akerev kartoteni popis sicer ni ve vup orabi, vendar je na njegovi osnovi e vedno mogoenajti gradivo, ki je pr itegnilo e Akerca. Tako nampozornost pritegnejo razline vsebine, na p rimerpopisni listek z naslednjo vsebino:Nauk: is krompirjakruh pezhi... To je res genijalna misel, ki se je porodila vglavi modrega birokrata! Ljudstvo naj se ui kruh pei izkrompirja! Penini kruh je samo za gospodo ... Tako sena originalen in preprost nain reava teavni socialni problem! Bravissimo! In kako teen in redilen je tak-le

krompirjevec!(1806) Taki in pod obni kom entar ji namprav gotovo zbud ijo zanimanje za gradivo.

Tud i v Fabjanievi inventarni kn jigi starejegaspisovnega gradiva iz leta 1937 najdemo razlinezanimive opazke in namige na p resenetljive dogodke.Sam p opis nam razkr iva vso pestrost spisovnegagrad iva: mestni raun i, javni razglasi, cehi,tihotapstvo, padarji, dijake ustanove, dezerterji,redovniki, enitna dovoljenja za policiste ... so samonametani drobci iz obsenega popisa. Najdem o patud i naslednji zapis:Popivanje rokodelskih pomonikov(Blauer Montag). Rokodelski pomoniki, ki so ponedeljek prekrokali, so bili zaprti in od obine kaznovani.(17861787)


42/72

- 42-

Kartoteka in kartoteni list stareje mestne registrature.V letih 1898 do 1912 jo je sestavil An ton Akerc in obsega 9 katel. ZAL, LJU 342, PozII/D

Popisi, ki jih e vedn o up orabljamo, so nastali vpetd esetih letih, ko je bilo v Mestnem arhivu Ljubljana

pop isano in u rejeno stareje arhivsko grad ivo. Pregledlistin nam daje Detajlni inventar skupine listin, narejenv letih 1955/ 56, pregled rokop isnih knjig pa Inventarskup ine Rokopisne knjige, nastal v letih 1952 do 1956.Obseen inventar starejega registraturnega gradivamesta Ljubljana (11 knjig) je nastajal v sed emd esetihletih. Daje nam pregled gradiva ljubljanske m estneup rave, ki pred stavlja temeljno gradivo Mestnegaarhiva ljubljanskega oz. dan anjega Zgod ovinskegaarhiva Ljubljana.

Nekateri fondi so zelo obseni. Samo v fond u MestoLjubljana, Rokopisne knjige hranimo 1.166 rokopisnihknjig. Med njimi so pomembna kategorija zapisniki sejmestn ega sveta Ljubljane, ki vsebu jejo tevilna osebnain krajevna imena ter razne stvarne podatke. Zahitreje vsebinsko iskanje po zapisnikih mestnega

sveta (vend ar sam o do leta 1653) je bila v arhivunarejena posebna imenska in stvarna kartoteka, spom ojo katere laje najdem o osebo, kraj ali dru gpodatek.

Poleg fondov, v katerih je kot e reeno zdru enogradivo enega ustvarjalca (npr. obine, osnovne oleali gospod arskega pod jetja), poznam o tud i zbirke

arhivskega gradiva. O njih govorimo takrat, kadarzdru ujemo istovrstne arhivske dokum ente razlinihustvarjalcev, na primer listine, plakate, narte,fotografije ipd ., ne glede na to, kje je nastalo grad ivo.

Veliko arh ivskega gradiva, ki se nanaa na slovenskoozemlje, je v tu jini. Uslubenci arhiva so ga popisovalie v preteklosti in ga p opisu jejo (evidentira jo) e danespred vsem v avstrijskih in nemkih arh ivih.


43/72

- 43-

Ob p regledovanju izdelujejo sezname in naroajo tudimikrofilmske kopije gradiva.

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana smo e konecosemd esetih let p rejnjega stoletja zaeli razmiljati,kako bi za hitreje in uinkoviteje iskanje podatkovup orabili raunalnike. Prvi sestanki na temo uvajanjaraun alnikov so bili e leta 1984, prvi poskusraun alnikega popisa je nastal leta 1986 v Enoti zaGorenjsko Kranj na raunalniku obine Kranj. Prvipop is z raunalnikom je tako nastal e preden sm o leta1988 v arhivu dobili prvi raunalnik. Od takrat dalje zraunalnikom nastaja vse ve pop isov, s tem pa jeiskanje laje in hitreje. Arhivskega grad iva zaenkrate ne digitaliziramo, deloma smo zaeli digitaliziratifotografije, razglednice in narte.

Osnovne informacije o naem grad ivu so dostopnetud i na spletni strani Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Prva predstavitev arhiva je bila postavljena 15. marca1995 na stren iku ARNES-a. Vsako leto stranvsebinsko in oblikovno spreminjamo; leta 1997 smododali iskanje po registru fondov. S pomojo tegaprogram a lahko zelo hitro in enostavno najdem oosnovne pod atke o arhivskem grad ivu. Obsenejespremem be je doivela leta 2003 in n ato e 2008. Leta2007 smo ji dod ali e arhivsko notranjo (intran etno)

stran, kjer so delavci arhiva obveeni o aktualnihnovostih na p odroju arhivistike, delovnega prava,poslovodenja in drugih podroij, ki se tiejo arhiva.Poleg vsega tega na arhiv vzd ruje e med arhivskoelektronsko d opisno listo.

V zadnjem d esetletju nastaja vse ve raunalnikihpopisov gradiva in naa elja je, da bi tudi starejepop ise im p rej prenesli na n ovi med ij.

Popisi enote v Ljubljani


44/72

- 44-

Poleg tega si elimo ve dru gih pripomokov vraunalniki obliki, ki bi bili dostopni tudi na

med mreju. O digitalizaciji arhivskega gradivazaenkrat kljub d ruganim praksam v sorodnih strokahin kljub velikim besedam o informatizaciji slovenskedru be v arhivih lahko samo sanjamo. Zatoup orabniki ne smejo priakovati, da bod o v arhivudobili elene podatke z enostavnim p ritiskom nagum b. Veina arhivskega gradiva bo e nap rejdostopn a le na papirju, podatke bo e naprej potrebnopotrpeljivo iskati na klasine naine, pri starejemgrad ivu pa obvladati tud i latinino, nemino inrazline stare pisave.

Popisi pogosto niso dovolj natanni, da bi h itro naliiskani podatek. Zato obstajajo v arhivu tud i razlinipom oni pregledi grad iva imenski, krajevni instvarni indeksi v obliki kartotek ali seznamov, kidajejo pregled vsebine d okum entov, ne glede na to, v

katerem fond u se nahajajo. Vsi ti pripom oki nampomagajo hitreje najti eleni podatek.

Prva stran na Internetu, 1997 in 2009URL: http:/ / ww w.zal-lj.si


45/72

Listina s peatom m estaLjubljane, s katero FrancAlbert Kheyssell prod apristavo v Ljubljani,Ljubljana 27. februar 1662 LJU 333, 126


46/72

- 46-

Zemljevid kanala v meand ru Ljubljanice med tepanjo vasjo insuknarno na Selu, 1737.

LJU 337, 7


47/72

- 47-

Razen hranjenja in urejanja arhivskega gradiva jenajpomembn eja d ejavnost (naloga) arhivovposredovan je informacij o grad ivu in d ajanjearhivskega gradiva v uporabo za raziskovalne,tud ijske, informativne, upravn e in poslovne namene.Uporabn iki lahko naroajo grad ivo osebno ali poelektronski poti.Raziskovalci arhivskega gradiva morajo najprejpr idobiti inform acijo o tem, v katerih fondih naj iejograd ivo, ki bi ga eleli pregledovati. Informacije jimposredu jejo strokovni delavci v arhivu , navadno vitalnici oz. sprejemni pisarni. Preden naroijograd ivo, je potrebno pregledati e pop is gradiva, seprep riati, e je v n jem zavedeno tu di eleno grad ivo,

potem pa na naroilnico natanno n avesti ime insignaturo (oznako) fonda ter tevilke tehninih enot(katel, ovojev, knjig), v kater ih je grad ivo. Kerup orabnik v enem dnevu lahko dobi za pregled najvepet tehninih enot, je natannost e toliko boljpotrebna.

V nekaj dn eh strokovni delavci arhiva uporabn ikupripravijo naroeno gradivo. Iz dep oja ga prinesejo oz.pr ipeljejo v italnico, kjer ga up orabn ik lahkopregledu je. Pokodovan o ali pogosto u porabljenograd ivo je na voljo na mikrofilmu oz. kot skeniranareprod ukcija. Starejega grad iva ne fotokopiramo,temve skeniramo, lahko pa ga uporabn ik digitalnofotografira tud i sam.

Arhivsko grad ivo, nastalo pr i poslovanju mestaLjubljane, so nekateri zgod ovinop isci uporabljali zaznanstvenoraziskovalne namene e pred nastankomarhiva. Dr. Sergij Vilfan ugotavlja, da ga je prviup orabljal Janez V. Valvasor, v 19. stoletju pa Richter,Klun, Radics, Vrhovec, Komatar. Stareje novom ekograd ivo sta uporabljala Vrhovec in prof. Janko Jarc. Vkofji Loki hran ijo tud i mikrofilme grad ivafreisinkega gospostva iz arhiva v Mnchnu, ki jih jeup orabljal dr. Pavle Blaznik, v Idr iji pa je arhivskograd ivo pr i svojih raziskavah up orabljala MarijaVerbi.

Z nastankom arhiva je bilo up orabnikov grad iva

vedno ve. Kljub temu je Mestni arhiv Ljubljana d obilposebn o italnico ele leta 1959. Poseben p rostor,nam enjen up orabn ikom, je konec leta 1997 dobilaenota v Novem mestu, enota v Kranju leta 1999, enotav kofji Loki leta 2003, med tem ko enota v Id riji takegaprostora e vedno nima. Do u reditve italnic, v Idr ijipa e sedaj, so strokovni delavci in up orabniki delali vistem prostoru.

Lahko reemo, da je do leta 1945 gradivo u porabljalpovp reno en uporabnik na d an, po letu 1945 pa se jetevilo uporabnikov zvialo na d va do tri. Njihovotevilo se je ves as zvievalo, tako so leta 1951 nateli216, leta 1958 pa e 828 uporabn ikov, ki so grad ivopregledovali za razline nam ene. Danes ima arhivskupaj povp reno okoli dva tiso uporabn ikovarhivskega gradiva na leto.


48/72

V zadnjih letih se je pred vsem p oveala up orabagrad iva za upravn e in poslovne namene. Najve

uporabnikov gradiva za te namene je bilo leta 2001, kosmo zabeleili 4.008 uporabnikov, od teh kar 3.502 zaup ravno-poslovne nam ene. V zadnjih letih se jeup oraba u stalila okoli tevila d va tiso, uporaba zaznan stvene namene ostaja okoli tevila 500.

Leta 2008 je bilo tevilo uporabn ikov grad iva poenotah naslednje:

tevilo obiskov je e p recej veje od zgorn jih tevilk,saj raziskovalci v arh iv pridejo vekrat. tevilni elijosamo informacije po telefonu oziroma elektronskipoti. Tisti, ki gradivo up orabljajo zaznanstvenoraziskovalne n amene, arhiv obiejonajmanj dvakrat. Kdor raziskuje dogodke izpreteklosti, uporabi precejnje tevilo enot gradiva,tako da si komaj lahko predstavljamo, kolikokrat moragradivo potovati iz depoja v italnico in nazaj. Zatoelimo najbolj uporabljane fonde mikrofilmati oziromadigitalizirati, da bi up orabnikom lahko ponudilikopije, originale pa tako zavarovali za p rihodnost.

- 48-

Dr. France tukl v d epoju v kofji Loki, 1998


49/72

italnica v kofji Loki, 2008

italnica v Ljubljani, 2008

- 49-

Do sedaj smo digitalizirali 8.437 fotografij inrazgled nic iz zbirke Fototeka in 1.133 nartov , kar

skupaj predstavlja okoli 30 % tega gradiva.Digitalizirano grad ivo je dostopno na raunalniku vitalnici na sedeu arhiva.


50/72

nacrt


51/72

- 1-5

Arhivsko grad ivo pred stavljamo javnosti na razlinenaine. Eden od njih so razstave. Pri veini razstav greza tematske predstavitve gradiva. Pri tem pogostonaletimo na teavo, ker je zunanji izgled vsebinskopomembnih dokum entov pogosto nezanimiv, karprivede d o vtisa, da so arhivske razstave nezanimive.Trud imo se, da bi vizualne pomanjkljivostidoku mentov zakrili z dru gimi elementi in dodatki.Kljub temu arhivske razstave ostajajo specifine,vsebinsko pa p rimerljive s sorodnim i.

V asu, ko sta v arh ivu d elala Anton Akerc inVladislav Fabjani, je arh iv svoje doku men tepredstavljal predvsem v lankih, ki sta jih avtorjapoiljala v tedanje zgodovinske in dru ge asopise.

Prva arhivska r azstava je bila postavljena ele leta1957, ko je arhiv na magistratu dobil razstavnodvorano. To je bila razstava Ljubljanski dokumenti odprv ih pisanih virov d o osvoboditve, ki je ponujalacelovit pregled ljubljanskega arhivskega gradiva. eprvo razstavo je obiskalo prek 6.000 obiskovalcev.Naslednje leto je sledila razstava Ljubljana v fevdaln idobi, kasneje pa razstave drugih ustanov. Ko je bilaleta 1963 arhivu razstavna d vorana odvzeta, jerazstavna d ejavnost za nekaj let zamrla. V tem asu jearhiv pr i razstavah sodeloval z dru gimi arhivi, mu zejiin drutvi.

Ponovno se je razstavna d ejavnost razm ahnila vsedem desetih letih. V Arkad ah je bila leta 1973postavljena razstava Stareja ljubljanska industr ija.

V tem asu je arhiv raziril svoje delovan je na velik delSlovenije, kar se je odrazilo tud i v razstavn i dejavnosti.Razstave o arh ivskih d okum entih s svojega obmojaso pripravili v Domalah in Kamniku, vsaka od novihenot arhiva p a samostojno razstavo Arh ivskidoku menti o obnovi in socialistini graditvi.

V zadnjih tridesetih letih je Zgodovinski arhiv sam aliv sodelovanju postavil prek tr ideset razstav. Vosemdesetih letih smo zaradi p omanjkanja pr imernihprostorov p ostavili le tri razstave, in sicer Ljubljana varhivskem gradivu, Ljubljana na starih fotografijah inArhivski dokum enti iz zgodovine Novega mesta.Arhiv ni imel svoje razstavne d vorane, zato je moralvse svoje razstave postavljati na razlinih lokacijah.

Najvekrat smo gostovali v Kulturno-informacijskemcentru Krianke, razstavnem p rostoru Mestnegamuzeja Ljubljana. Od srede osemdesetih let so vpred dverju arhiva nameeni panoji, ki omogoajopred stavitve kratkih izsekov razstav.

V devetdesetih letih je arhiv p ostavil ve odm evnihrazstav, med dru gimi Idrijski rud nik skozi stoletja leta1990 in 100 let dolenjske proge leta 1994. V Cankarjemdomu je bila postavljena obsena razstava Slovenija inDunaj, nastala v sodelovanju z dunajskim Mestnim indeelnim arh ivom. Ob stoletnici arhiva sm o postaviliretrospektivo delovanja arhiva in r azstavo postavili vzgodovinskem atriju Magistrata.


52/72

- 52-

Razstava Ljubljanski doku menti od p rvih pisanih virov doosvoboditve, postavljena v razstavn i dvorani na Magistratu leta1957. ZAL, LJU 342, Poz I/B, 29

Leta 1994 smo v avli arhiva n a Mestnem trgu zaeli sserijo arhitekturnih predstavitev Ljubljane in njenih

trgov. Razstave, ki si sledijo na tri leta, spremljajoobseni katalogi, v katerih je p redstavljeno p redvsemgrad ivo, ki ga hranimo v naem arhivu. To so tevilnefotografije in narti posameznih m estnih pred elov.Zad nja razstava iz tega sklopa je bila postavljena leta2009, pred stavila pa je Kongresni trg z okolico.

Leta 1998 smo v preddverju arhiva zaeli pripravljatiman je prilonostne razstave, vezane na zanimivograd ivo, ki ga hranimo, ali pa na obletnice, povezane zdogod ki oz. osebami, ki jih prazn ujemo v mestu.Razstave vedno sp remljajo skromn i informativnikatalogi, oblikovani in izdelani kar v arhivu. Prva taka je bila vizu aln o zelo zanimiva in prijetna razstavaCirkus v Ljubljani, sledile so ji Ljubljanski hoteli vpreteklosti, Boine in n ovoletne voilnice inPostavimo Preernu spomenik!, e natejem le

nekatere.Od zaetka novega tisoletja so na razstavnempod roju postale aktivne tud i enote arhiva, ki sopripravile e kar nekaj zanimivih in lokalno od mevnihrazstav . V Novem m estu so leta 2002 postavilirazstavo Novo mesto je bilo , ki je pr ikazovalaletalske napade na Novo mesto med drugo svetovnovojno, leta 2005 razstavo o n ovom eki trgovini intrgovcih in leta 2008 razstavo o obrteh . V Kranju soleta 2006 pripravili razstavo z naslovom Podjetnitvo vKranju od leta 1918 do nacionalizacije, leta 2009 parazstavo Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti.Enota v kofji Loki je pripravila razstavo kofja Loka vstarih listinah in v Tru barjevem letu 2008Protestantizem na Lokem. Zad nja je bila organiziranaob Dnevih evropske kulturne ded iine.

Razstava Idrijski rudnik skozi stoletja, 1990


53/72

- 53-

Vse razstave spremljajo oblikovno in vsebinsko bogatikatalogi.

Nekaj razstav smo postavili v sodelovanju z Mestnoobino Ljubljana: ob 500-letnici nastavitve prvegaupana v Ljubljani razstavo Ljubljanska mestnaup rava od prvega u pana d alje (15042004), ki je bilapostavljena v galeriji Mestne obine Ljubljana, obobinskem p razn iku leta 2006 pa e Ljubljana16051650 v Steklenem atriju na Magistratu .

Razstava Novi trg z okolico, 2006Joe Suhadolnik in upanja Danica Simi si ogledujeta razstavo.Postavljena je bila v levem atriju Magistrata in avli Zgodovinskegaarhiva Ljubljana.


54/72

- 54-

Joe Suhadolnik, Kongresni trg z okolico do Preernovega trga. Arhitekturn i in zgodovinski oris mestnegaSonja Ani predela in objektov, lastniki hi in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana,

Ljubljana 2009 (265 strani)Marija Kos Ulice, ceste in trgi mesta Kranja v preteklosti,

Kranj 2009 (40 strani)Marko Polenek Po njih izdelkih jih boste spoznali.

O izbranih novomekih obrteh v asu med svetovnim a vojnama, Novo mesto 2008 (61 strani)

Judita ega Protestantizem na Lokem. Ob 500-letnici rojstva Primoa Trubarja,kofja Loka 2008 (70 strani)Sonja Ani, Vzpen jaa na grad . Ideje-projekti-uresn iitev,Barbara Peak Mikec, Barbara abota Ljubljana 2007 (zloenka)Judita ega kofja Loka v starih listinah,

kofja Loka 2006 (11 strani)Marija Kos Podjetnitvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije,

Kranj 2006 (51 strani)Joe Suhadolnik, Novi trg z okolico. Arhitekturn i in zgodovinski oris mestnega pred ela in objektov,Sonja Ani lastniki hi ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana,

Ljubljana 2006 (247 strani)Zorka Skrabl Novomeka trgovina in trgovci, Novo mesto 2005 (75 strani)

Sonja Ani, Ljubljanska mestna up rava od prvega up ana dalje 1504-2004,Damjan H ani, Tatjana enk Ljubljana 2004 (107 strani)Joe Su had olnik, Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg. Arhitektu rni in zgod ovinski oris m estnih p red elov inSonja Ani objektov, lastniki hi ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana,

Ljubljana 2003 (271 strani)Marko Polenek Novo mesto je bilo ..., o letalskih napadih na Novo mesto med drugo svetovno vojno,

Novo mesto 2002 (79 strani)

Tatjana enk Stara Ljubljana mesto trgov, Ljubljana 2002 (24 strani)Joe Suhadolnik Osebnosti mesta Ljubljane. Fotografije iz portretne serije fototeke,

Ljubljana 2001 (zloenka)Ljiljana utar Postavimo Preernu spomenik!

Ljubljana 2000 (zloenka)Joe Su had olnik, Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg. Arhitekturni in zgod ovinski oris pred ela medSonja Ani grajskim hribom z gradom, Cankarjevim nabrejem, Trano, Stritarjevo ulico in

podgrajskega dela Ciril-Metodovega trga ter arh ivsko gradivo Zgodovinskega arh ivaLjubljana,

Ljubljana 2000 (204 strani)

, tevilo strani


55/72

- 55-

Tatjana enk Velikonone voilnice v gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 2000 (zloenka)

Joe Suhadolnik Boine in novoletne voilnice. Maksim Gaspari in drugi avtorji, Ljubljana 1999 (zloenka)

Nataa Bud na Kodri, Ljubljanski hoteli v preteklosti,Barbara Peak Mikec Ljubljana 1999 (zloenka)Duan Bahun Drava Slovencev, Hrvatov in Srbov v gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana,

Ljubljana 1998 (zloenka)Nataa Bud na Kodri, Cirkus v Ljubljani do prve svetovne vojne,Barbara Peak Mikec Ljubljana 1998 (zloenka)Janez Kopa, 100 let Zgodovinskega arh iva Ljubljana ,Tatjana enk Ljubljana 1998 (52 strani)Joe Su had olnik, ivilski trg in Plenikove trnice z okolico v zgod ovini. Arhitektu rni in zgod ovinski orisDragan Mati predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter

arhivsko grad ivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1997 (112 strani)

Peter Csendes, Slovenija in Duna j,Sonja Ani Ljubljana 1995 (234 strani)

Joe Su had olnik Arhitektura in urbanizem v Ljubljani od omembe v p isnih virih leta 1144 d o potresa leta1895 in arhivsko grad ivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1994 (95 strani)

Zorka Skrabl 100 let dolenjske proge, Novo mesto 1994 (70 strani)

Vlado Valeni Ljubljanska industrija v letih 19181941 Ljubljana, 1992 (40 strani)

Nina Zupani Idrijski rudnik skozi stoletja, Idrija 1990 (124 strani)

Zorka Skrabl Arhivski dokumenti iz zgodovine Novega mesta,

Novo mesto 1988 (76 strani)Marjan Drnovek Ljubljana na starih fotografijah, Ljubljana 1985 (148 strani)

Marjan Drnovek Ljubljana v arhivskem gradivu od zaetka 14. stoletja do danes, Ljubljana 1982 (84 strani)

Marjan Drnovek, Arhivski doku menti o obnovi in socialistini graditvi v letih 1945 do1947,France tukl Ljubljana 1978 (48 strani)Vlado Valeni Stareja ljubljanska industrija,

Ljubljana, 1973 (66 strani)

, tevilo strani


56/72


57/72

- 57-

Ena od pomembnih dejavnosti arhiva je objavljanjevirov in strokovnih lankov o arhivskem grad ivu.Tega se je zaved al e Anton Akerc, ki je vzgod ovinskih asop isih in revijah objavil 27 lankov zarhivsko tematiko. V Izvestjih m uzeja za Kranjsko jeobjavil na p rimer Slovenske akte iz m estnega arhivaljubljanskega, Krstna imena v ljubljanskem mestnemarhivu, Od kod izvira beseda goldinar, e omenimo lenekaj zanimivih naslovov.

Veliko je pisal in objavljal tu di Vladislav Fabjani. Naalost je dvoje njegovih pom embn ih del, Ljubljanskisodniki in u pani ter Knjiga hi, ostalo dolgoneobjavljenih. Mesto za ta nam en nikoli ni nalodovolj finannih sred stev in ele v jubilejnem letu 1998

nam je uspelo izdati prvo knjigo zgodovineljubljanskih sodn ikov in u panov. Ta zajema obdobjeod leta 1269 do 1504. Druga knjiga je izla ele leta2003 in zajema obdobje med 1504 in 1605, tretja pa leta2005 s pred stavitvijo obdobja od leta 1605 do 1650.Ostali zvezki e akajo na objavo.

Od leta 1950 dalje se je arh iv kad rovsko krep il, zaelose je intenzivneje znanstveno in raziskovalno delo, stem p a se je povealo tud i tevilo strokovnih inznanstvenih objav arhivistov v asopisih in revijah.Arhiv je zael izdajati tudi sam ostojne p ublikacije.Tako je bila izdana cela vrsta del iz krajevnezgod ovine, objavljeni so bili viri in zgodovinskerazp rave. V petdesetih letih 20. stoletja je bilaraziskovalna d ejavnost d elavcev arh iva usm erjena vpripravo monografije Ljubljane, katere prvi zvezek z

naslovom Zgod ovina Ljubljane, Geologija inarh eologija je izel leta 1955. Ko se je zaelo uveljavljatimn enje, da arh iv ni raz iskovalna institu cija, je svojeraziskovalne moi usmeril v objavljanje virov. BooOtorepec je leta 1955 zael objavljati listine v snopiihz naslovom Grad ivo za zgodovino Ljubljane vsrednjem veku . V 12 zvezkih je zbral tevilne listine,raztresene po d omaih in tujih arhivih, in jih nared ildostopn e v obliki zanimive in e vedno uporabnekartoteke. Posebne monografske tudije o Ljubljani soarhivisti objavljali v Knjiici Kronike, ki je imela doleta 1957 svoje urednitvo v mestnem arhivu. Arhiv jeleta 1958 zael izdajati lastne publikacije v zbirkiRazprave Mestnega arh iva Ljubljana. tirje zvezkirazp rav, ki so izli v letih od 1958 do 1977,

obravnavajo predvsem gospodarsko zgodovinoLjubljane. tudije so up orabn e e danes in raziskovalcipogosto poseejo po njih.

Leta 1959 je arhiv izd al pregled zgod ovine indelovanja arhiva z n aslovom 60 let Mestnega arh ivaljubljanskega . Publikacija je obenem prvi vodnik poarhivskem grad ivu Mestnega arhiva Ljubljana.

Leta 1979 je arh iv zael izdajati publikacije v zbirkiGrad ivo in razprave. Do sedaj je izlo 32 tevilk, mednjimi tud i dva vodnika po arhivskem grad ivu. Vzbirki izhajajo publikacije od predstavitve arhivskegagrad iva do znanstvenih tudij arhivistovZgodovinskega arhiva Ljubljana in zu nanjihsodelavcev, raziskovalcev n aega arh ivskega grad iva.

P di l k i i k l


58/72

- 58-

Predstavitev knjige Mete Matijevi Novomeke hie in ljud je vkavarni Mestnega mu zeja Ljubljana, 2007

Pogosto gre za d iplomske in magistrske naloge terdoktorske disertacije. S tega podroja so Zdravstvenein h igienske razmere v Ljubljani (18951910) (1993),Kulturni u trip Ljubljane med prvo svetovno vojno(1995), Spod nja ika, p ueljc Ljubljane (1996),Socialna politika na Kranjskem od srede 18. stoletja do1918 (2002) in Klarise n a Kranjskem (2005).V jubilejnem letu 1998 nam je uspelo izd ati tu di Izbranelistine Zgod ovinskega arh iva Ljubljana (13201782) vdveh knjigah, v katerih predstavljamo takoreprod ukcije listin kot n jihove prep ise in p ovzetkevsebine (regeste). Med objavam i virov je zelopom embna reprezentativna izdaja Malefinesvoboine Ljubljananov (2004). V zbirki sm o izd aliknjige h i v kofji Loki (1981, 1984, 1996) in Novemmestu (2007). Izlo je tud i nekaj publikacij, ki nisoneposredno povezane z arhivskim gradivomZgodovinskega arhiva Ljubljana, vendar je njihov izidpomemben za bogatenje zbirke in njen veji

(znanstveni) pomen. Eno takih del je Pismo, pisava,pisar (1994), znanstveni ubenik, prironik inpredstavitev kranjskih srednjevekih listin. Znaajznanstvenega prironika, ki zajema celotno slovenskoobmoje z vidika tudije irih arhivskih virov, imatud i delo Lokalna oblast na Slovenskem v letih19451955 (2006). Avtobiografsko delo predstavljataobjavi spominov Jakoba tukla (2004) in Zgodbekru tih asov (2008) Matije Maleia. Edina d vaobjavljena arhivska inventarja doslej predstavljatagrad ivo Zveze ku lturnih organizacij Kranj (1989) inzapuino skladatelja, publicista in prevajalca MarjanaKozine (1996).

Predstavitev knjige Malefine svoboine Ljubljananov vprostorih Magistrata, 27. september 2005

Z j bi k j i l b t


59/72

- 59-

Zun aj zbirke je izla pomembna zn anstvenapu blikacija, nastala v sodelovanju z arhivi v Grad cu,Celovcu, Gorici, Trstu in Arhivom RepublikeSlovenije, ki daje temeljna znanja o organizacijskistrukturi v deelah Koroki, Kranjski, Primorju intajerski d o leta 1918. V sodelovanju z Mestno obinoLjubljana pa smo izdali tudi knjigo Ljubljanski upaniskozi as, 15042004, v kater i smo preglednopred stavili vse upane in n jihovo delo v petsto letihnjihovega delovanja.

Predstavitev arhivov na Kulturnem bazarju,Cankarjev dom 2009


60/72

- 60-

Matija Malei Zgodbe krutih asov. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 32, Ljubljana 2008 Meta Matijevi Novomeke hie in ljudje s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. s toletja .

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 31, Ljubljana - Novo mesto 2007 Arhivistika zgodovina pravo: Vilfanov spom inski zbornik = Archivkunde, Geschichte, Recht:Gedenkschrift fr Sergij Vilfan = Archives, History, Law: Vilfans M emorial Volume

ured ila Tatjana enk.Jan ez Kop a Lokaln a oblast n a Sloven skem v letih 19451955,

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 29, Ljubljana - Kranj 2006 Vladislav Fabjani Zgodovina ljubljanskih sodnikov in upano

Documents

111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-2009