-
' '
STENOGRAPSKE BELEKE PRIVREMENOG NARODNOG PREDSTAVNITVA
SRBA, HRVATA I SLOVENACA 18. REDOVNI SASTANAK
PRIVREMENOG NARODNOG PREDSTAVNITVA KRALJEVSTVA SRBA, HRVATA I
SLOVENACA
DRAN 10.-MAJA 1919. GODINE U BEOGRADU.
PREDSEDAO: Frcilaedidk dr. Dragoljub M. Pavlovi
SEKRETAR, r. Joca Manojlovic.
Prieutni su gospoda ministri: Predsednik Ministar- etva i zast.
ministra spoljnjih poelova Stojan Proti; ministar finansija dr.
Momilo Ninei; min. unutar- njih dela Svetozar Pribicevi; min.
pravde Marko Trifkovic; mim gradjevina Milan Kapetanovi; Mi- nistar
za Ustavotvornu Skuptinu i Izjednaenje za- kona dr. Albert Kramer;
ministar za socijalnu poli- tiku Goetinar; ministar suma i ruda
Pavle Marin- kovi; ministar za poljsku privredu evkija Glubiu.
Poetak u 17 asova.
Presemh dr. Dragoljub M. Pavlovi: Gospo- do, otvaram 18. redovni
sastanak. Izvolite uti pro- tokol prolog sastanka.
Sekretar dr. Joca Manojlovic: ita protokol 17. redovnog sastanka
Narodnog Predstavnitva.
I'rcdsrdmk dr. Dragoljub M. Pavlovi: Ima li, gospodo, ko ta da
primeti na ovaj zapisnik? (Nema.) Prema tomu se protokol prolog
sastanka prima. Izvolite sada uti molbe i albe.
Sekretar dr. Joca Manojlovic saoptava molbe: 1. Molba Duana .
Stojkovia, pead. majora
u penziji. Moli Narodno Predstavnitvo za reenje, da mu ?c
isplauje cebi majorska invalida meeto penzije.
2. Molba Anke ud. Milivoja Karaklaia, biv. Midskog praktikanta
iz Uiea. Moli Narodno Prcd- etavniStvo, da joj odredi stalnu mesenu
x>omoc, poto drugih predstava za ivot nema.
Predsednik r. Dragoljub M. Pavlovi: Ove o se molbe i /albe
uputiti odboru za molbe i albe,
Izvolite sada uti molbu narodnog poslanika Vo- jislava ole za
odoustvo.
Sekretar dr. Joca Manojlovic ita molbu g. Vo- jislava Sole:
Telegram. Narodno Predstavnitvo
Beograd. Mostar.
Dobio sam napadaj gihta n nogama, ne mogu putovati, molim dopust
etrnaest dana dok ozdravim.
Vojislav ola. Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi: Odo-
brava li Narodno Predstavnitvo da se gospodinu na- rodnom
poslaniku odobri to odsustvo? (Odobra- va.) Odsustvo mu je
odobreno.
Izvolite uti interpelacije. Sekretar r. Joca Manojlovic (ita) :
G. Vitomir
Korae i drugovi upuuju interpelaciju na g. pred- sednika
ministarskog Saveta i g. ministra unutra- njih Dela zbog ukidanja
ovogodinje radnike pro- slave na 1. maja.
Interpelacija g. dra. Josipa Hohnjeca i drugova na gospodina
predsednika ministarskog saveta o polo- aju i reenju prekomurskih
Slovenaca.
Oospodin ITohnjcc i drugovi upuuju interpela- ciju na gospoina
ministra saobraaja zbog povienja tarife na junim eljeznicama.
(Vidi sve intereplacije na kraju sednice.) Preeediuk dr.
Dragoljub M. Pavlovi: Ove' e
se interpelacije uputiti dotinim ministrima. (iospndol Ovog nam
je asa stigla vijest, da je
jedan na drug, ugledni i vidjen politiar, ugogo- 59
-
384 Stenogr. beleke
dinji na poslanik gospodin Milan Mosti umro u Francuskoj.
Pozivam Narodno Predstavnitvo, da mu dademo potu. (Ustaju evi
narodni poslanici i kliu: Slava mu!)
Imam jednu ugodnu dunost da vam eaoptim, da su u nau sredinu
doli prvi predstavnici naroda naeg iz stare Srbije i Makedonije.
Oni dolaze iz zemlje, koja je kolevka naeg dravnog ivota, iz zemlje
nae veliine i slave, iz zemlje naih careva i kraljeva, iz zemlje
naih Nemanjica, iz zemlje, koja je najdue ostala pod robstvom, iz
zemlje, za koju se ja u novijoj istoriji dva puta prolevala srpska
krv 1012. na Sitnici i Vardaru, 1913. na Bregalnici i prole godine
1918., kad je uz pripomo naih savez- nika stara Srbija i Makedonija
oslobojena.
Za onaj mali period od nekoliko meseci, koji se zove mir, a
u.stvari je bilo primirje, izmedju 1913. i 1914. godine, mi nismo
imali vremena, ni da se odmo- rimo, ni da odahnemo duom od velikih
napora i sil- nih rtava, podnesenih u balkanskom ratu. I bas onda,
kad smo se spremali, da odahnemo duom i da uvedemo nau brau u
Staroj Srbiji i Makedoniji u na demokratski ivot, onda nas je muki
na- pala sa severa Austro-TJgarska, na mnogo silniji ne- prijatelj,
da nas slisti i uniti. Taj se je duel svrio pobedom naom i nae je
pleme evo ujedinjeno. Prva briga je bila, da verni svom
demokratskom zavetu po- zovemo narod u Staroj Srbiji i Makedoniji,
da ga konzultiramo, da se suvereno izjasni, koje ljude eli za svoje
predstavnike u naem zajednikom parla- mentu. Narod se je izjasnio
30. marta ove godine i danas se nalaze u naoj sredini predstavnici
naeg naroda, srpskog naroda iz srpske zemlje, Stare Sr- bije i
Makedonije, da zajedno s nama svima rade na jedinstvu nae drave i
naeg narodnog ivota (Opti pljesak i uzvici: iveli!), proeti istom
ljubavlju i istom sveu o odgovornosti, koju svaki o" nas nosi. u
ovom parlamentu, koji danas zasedava. (Uzvici- iveli!)
Gospodo, posle ovog saoptenja prelazi se na dnevni red. Na
dnevnom je redu podela Narodnog Predstavnitva na sekcije. Pozivam
gospodina sekre- tara, da ita imenik narodnih poslanika. Pre toga
molim, da se izaberu tri kontrolora.
Sel-relar Pera Jovanovi (vadi listie i it) : Mihajlo kori, eda
Gagi, dr. IJuan Jojki.
(Kontrolori zauzimaju svojo meeto.) _ (Zatim sekretar vadi
lislic sa imenima gg. po-
slanika i)o sekcijama.) Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi:
(Jopo
'l"- polite uti kako su sekcije rasporedjene. Seh-eior Pera
Jovanovi (ita) :
I. Sekcija. 1, Ante Gjuki, ?. Protip,
3. Aleksa Zujevi. 4. dr. Velizar Jankovi. 5. Vojislav ola. 6.
Dragoljub Boinovi. 7. dr. Dinko Puc. 8. Gjordje Zlatkovi. 9. Gjuro
Damonja.
10. dr. Edmund Lukini. 11. dr. Ivan Lorkovi. 12. Ivan Kovaevi.
13. dr. Ivan Kraus. 14. Josip Petejan. 15. Jaa Prodanovi. 16. Josif
Fon. 17. Janko imrak. 18. dr. Josip Hohnec. 19. Krsta Markovi. 20.
Kota Timotijevi. 21. Laza Popovi. 22. Marinko Stanojevi. 23. Milan
Marjanovi. 24. Mihajlo kori. 25. Milan Trifunovi. 26. dr. Milan
Jojki. 27. Milojc Jovanovi. 28. Melhior obal. 29. Nikola Pai. 30.
Petar Vuksanovi. 31. Padoslav Agatonovi. 32. Tihomir Konstantinovi.
33. Trpko ugi. 34. Franjo Smodej. 35. Dr. Franjo Jankovi. 36. Dr.
Fran Voglar. 37. Dr. Uro Krulj.
. Sekcija. 1. Anton Sunik. 2. Anton Jagi. 3. dr. Bogdan
Medakovi. 4. Boidar Popovi. 6. dr. Velirair Deeli. 6- Vjekoslav
Spini. 7. Vaso Muaevi. 8. Vlada Savi. 9
- Gjorgje Pejanovi. 10. dr. Zdravko Kovaevi('-. 11. Ivan
Vosonjak. 12. dr. Ivan Novak. 13. Ivan Metrovi. 11. dr. Jovan
Manojlovi. 15. Josip Kopa. 16. r. Josip Smodlaka. 17. Janez trcin.
18. dr. Ladislav Poli. 19. dr. Luka abraji. 20. dr. Momilo Nini.
:'1. Miladin tefanovi,
-
18. red. sast. 10. maja 1919. 385
22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. u. 35. 36.
1. 2 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
10. 11. ,12. 13. 14. 15. Kl. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25.
2G. 27. 28. 29. 30. 81, 32. 33. 34. 35. 36, 37.
dr. Milenko Markovi. dr. Milan Sekulic. Mita Klicin. Milau .
Milutin Dragovi. Nastas Petrovi. Nikodije Mileti. dr. Nikola
"VVinterhaltiT. dr. Pavle Pestotnik. dr. Padovan Markovi. dr.
Srdjan Budieavljevi. dr. Svetozar Eitig. dr. Slavko Mileti.
Svetozar Gjorgjevie. dr. tovan Simeonovi-Ookic. Tihomir
Drakovi.
III. Sekcija. dr. Ac.A Bogdanovl. dr. Antun Koroec. dr.
Aleksander Mijovi. dr. Boo Vukoti. Vaa Kneevi, dr. Vladimir Oorovi.
Vlada Damjanovi. dr. Vladimir aldarovir. Grga Tukan. dr. Duan
Kecmanovk'. dr. Duan Popovi. Dimitrij6 Popani. Don Juraj Biankini.
dr. Vidak Bustie. dr. Duan Vasiljevi. dr. ivko Prodanovi. r. Ivo
Krnic. Ivan Kejar. Ilija Mibajlovi.
kjgor lefanek. Ilija Lumovi. Josif Bojinovi. K'osta Boi. Ljuba
Babi pjaleki. Mihajli; .lovanovi. r. Mita Topalovaki,
-
386 Stenogr. beleke
1. 2. a. 4. s
18. dr. Ivan Marija-ok. 19. Milan Matkovi. 20. Miroslav Kulmer
grof. 21. dr. Miladin Svinjarcv. 22. Milovan. Lazarevi. 23. Mihajlo
V. Illc. 24. dr. Makso RoSu-. 25. Mita Gjorg.ie\ i. 26. dr, Nikola
Subotie. 27. Pera Jovanovi. 28. dr. Sava Ljubihratic. 29. dr. tipan
Vojm-Tunic. 30. Slavko Hen. 31. Sava Bajki. 32. Todor Boovic. 33.
dr. Tugomir Alaupovid, :!-t. Uro Lomovi. . Franjo Piek. Se. Franjo
Poljak. .'iT. (Vziir Akaei.
YI. Sekcija. dr. Aleksander Roknie. Ahmed Salibegovi. dr.
Vojislav Marinkovi. dr. Vjekoslav Jelavi.
o. VilinuBukeg. 6. Vitomir Korae. T. Gligorije Jeftanovi. 8. dr.
Grgur B. Angjelinovi. 9. Dragutin Peic.
10. Dragoljub Joksimovi. 11. Gjoka Brainac. 12. dr. Ejub
Mujezinovi. 13. ivojin Rafailovic. 14. ivan Bitoli. 1. Ivo Evctovi.
16. Ivan Perii. 17. Ivo Orieogooo. 18. Ilija Ili. . 19. dr. Josip
Lovreni. 20. Jovo Banjanin. 21. Kosta Kujundie. 22. dr. Mita
Musicki. 23. dr. Mato Drinkovi. 24. dr, Molko ingrijn. 25. Mijo
Etinger. 20. Martin Matic. 27. Marko Trifkovic. 28. Mihajlo P.
Radivojevir. 20. Paja Dragic. 30. Sima Beri. 81. Sima Erakovi. 32.
Svetozar ITai. 83. Svetozar Pribievi. 3 I. Stojan Ribarac. 35.
Todor Sfankovie.
VIL Sekcija. 1. Andrija Stani. 2. Antun Krietan. 3. dr. Ante
Trumbi. 4. Atanasije arkovi. 5. Bogdan Mihajlovi. 6. dr. Vojislav
Veljkovi. 7. Velja Vukievi. 8. Dimitrija Mai. 9. Dimitrija
Zaki.
10. Dragia Lapevi. 11. dr. Dragutin Lonar. 12. Danilo Dimovi.
13. dr. Duan Pele. 14. dr. Ojuro urmin. L5. dr. /ivko Petrii. 16.
ivojin Zlatanovi. 17. dr. ivko Njei. 18. dr. ivko Berti. 19. dr.
Ivan Ribar. 20. dr. Ivan vegel. 21. Joca Seli. 22. Josip riostinnr.
23. Janez Brodar. 24. Kosta Stojanovi. 25. dr. Lavoslav TTanek. 26;
dr. Milutin Mnnraiii. 27. Mihajlo Blagojevi. 28. Maora Pavlovi. \
29. ^fiiksim jnrkovi. 30. Milorad Drakovi. 31. dr. Svctislav
Popovi. 32. Stanko Pavii. 33. dr. Franjo Sambach. 34. Kerubin
Segvi. 35. Hadi ITaniid Svrzn. 36. ("Vda Oagi.
Predsednik dr. Dragoljub M..Pavlovi: Ja mo- lim sekcije, da se
eaetanu filtra n 10 asova pre podne. da so konstituiu i da evaka
izbere po jednoga lana za zakonski predlog o zatiti deee.
(lospodo! Ovim je iscrpljen dnevni red. Ovn sednicu zakljuujem,
a drugu zakazujem za utornik popodne u IG asova, e ovim dnevnim
redom:
1. Izbor predsednika i jednog lana glavne kon- trole, a kao
druga taka dnevnoga reda bie: Izve- taj vezifikacionog odbora.
Prima li Narodno Predetavnitvo ovaj dnevni d ? (P r i m a.)
M "lim vas, gospodo, u ponedeljak popodne, U e- tiri sata, bie
skuptinska konferencija.
Sedniea je zakljuena u 18.15 asova.
Video Sekretar: Dr. Joca Manojlovic.
-
18. red. sast. 10. maja 1919. 387
Interpelacij e 18. redovnog sastanka
narodnog predstavnitva dranog na dan 10. maja 1919. godine u
Beogradu.
Interpelacija narodnog poslanika Vitomira Koraca i drugova na
gosp. predsednika Ministarskog Saveta i g. Minietrk unutarnjih
poslova radi zabrane ovogodinje radnike
proslave 1. maja. Ove je godine na cijelom teritoriju
kraljevstva
Srba Hrvata i Slovenaca zakljukom Ministarskog Saveta zabranjena
radnika proslava 1. maja. Zabra- njene su bile svagdje javne
skuptine i obiajni op- hodi, pa su posvuda bile spremljene velike
vojnike i policajue mere. Usuprot toga slovenska je vlada na svoju
ruku i odgovornost dozvolila proslavu 1. maja u punom opsegu, pa je
u Slovenskoj proslava prola u najboljem redu i miru. Isto tako i po
ostalim kra- jevima nae drave, gdje je proslava bila dozvoljena,
prola je "u najboljem redu i miru. Samo tamo, gdje je proslava bila
zabranjena, dolo je bilo do demon- stracija, do sukoba s policijom
i do generalnih traj- kova. Do ozbiljnih nemira nije ipak nigdje
dolo, to znai, da je zabrana proslave bila sasma r=avina.
Pitamo stoga: 1. Zato je Ministarski Savet ove godine zabra-
nio proslavu 1. maja i time radniku klasu skuio u njenim
politikim pravima?
2. Kakovi su rezultati ove zabrane? 3. Kani li vlada i u budue
suavati radnikoj
klasi slobodu sastajanja, ime to opravdava i kako to dovodi u
suglasje s postojeim zakonima?
U Beogradu, dana 9. maja 1919. god.
Vilim Bukeg s. r. V. Kristan s. r. Dr. Lonar s. r. Jos. Kopa s.
r.
Vitomir Kora 8. r. obal s. r. Petejan s. r.
Interpelacija narodnega poslanika dra. Jos. H o h n j e c a in
tova- riev na ministrskega predsednika, vodecga posle zunanjega
ministrstva o poloaju in reitvi prekmur-
skih Slovencev.
Svetovna vojna je z orjako mojo sile in ideje odprla grobove, v
katerih so stoletja leali slovanski narodi, pahnjeni v narodno in
politino smrt od vzpo- redno in vzajemno delujoega nemkega in
madar- skega imperializma.
Grobovi se odpirajo za vstajenje, e nekateri udje ostanejo v
grobu, je vstajenje nepopolno in ne- zadovoljivo. V pojmu vstajenja
je obseeno oivljenje
in zajamen povzdig vseh udov. Narodni organizem, od katerega so
odsekani integralni deli, je okrajak, podoben vojnemu invalidu. Na
tisoe in stotisoe je invalidov-posameznikov. ki so obalovanja
vredni produkt vojne. e bolj obalovanja vredno bi bilo, e bi
mirovna konferenca v Parizu ustvarila inva- lide-drave.
Iz groba vstali slovenski narod tvori z bratskim srbskim in
hrvatskim narodom edinstven dravni organizem. V tem organizmu
Slovenci na alost e poigresamo mono, za ivljenje sposobne, po
ivljenju lire penee ude.
Nae kraje, ki jih obseva in ogreva toplo juno solnce ter
poljublja Jadransko morje, hoe nenasitni italijanski imperializam
odtrgati od naega ivega narodnega telesa in jih spremeniti v
groblje potuj- ene zemlje, kamor bo vsak narodno zavedni Slo- venec
zmiraj v duhu romal vsled one neodoljive sile, ki je lastna spominu
na nae mrtve in ki ob njihovih grobovih ne aluje samo, marve se
tudi nadeja i- vljenja ter ga pripravlja.
Pa tudi premaganca svetovne vojne, nemki in madarski
imperializem, noeta iz svojega smrto- nosnega objema sjmstiti
slovenske zemlje in sloven- skih du.
e vedno tuni slovenski Korotan I Kako te je nemko-nacionalno
tirarfstvo zakopalo tako globoko v grob, da te celo svetovna vojna
doslej e ni mogla izkopati iz njega! Ali si ti, ki si bil zibel
slovenske narodnosti, doloen za to, da postane mrlika krsta tudi za
kraje, v svoji soseini!1 V zadnji uri bodi vam poklicanim initeljem
izreen najnuneji opo- min, da za slovenski Korotan stvorijo sve,
kar je njihova dolnost in njihova mo, sicer jih bo sodo- bnost in
prihodnjost morala uvrstiti pod one, ki so grobarji slovenstva na
Korokem in sploh na mii severni dravni mej j.
e obupneje donijo klici tistih naih bratov, ki prebivajo onstran
Mure, na Ograkem. e tolikokrat so dvignili svoj glas, prose, naj bi
jim njihovi mo- neji in sreneji bratje prili na pomo. Pomoi pa ni
bilo od nikoder. Slovak je reen nuul.arskega ti- ranstva, reil ga
je moneji brat eh. Ogrski Eusin je oproen svojih spon s pomojo
svojih bratov izven Ogrske. Ogrskega Eomuna, je osvobodila na-
cionalna armada ter ga jo vpostavila za gospodarja na razirjenem
ozemlju. Le ogrski Slovenec je e danas suenj. Narodno in politino
ga e vedno davi in gnjavi madarski nacionalizem, madarski
bolje-
-
388 Stenogr. beleke
vizem pa mu ropa imetje, pali njegove hie, pustoi njegova
polja.
Prekmurski Slovenci, ki skrivoma prihajaju preko meje, obupno
toijo, kako aloetne, in nezno- sne razmere sedaj vladajo na
Ogrskem. Eeda in var- nosti ni nikjer. Podivjane tolpe ropajo in
plenijo pri ubogih slovenskih kmetilr, ki so brez vsake za- ite in
nimajo nobene pravice. Po nekod se je Ljud- stvo oprlo zoper
boljevika. V nekaterih krajih, ka- kor v Landavi, pa so zopet
zmagali boljeviki, ki so se strano maevali nad tamonjim
prebivalstvom; okoli 16 odlinih oseb so povesili, kaknih trideset
pa so odpeljali s seboj. V okolici Belatinc, Sobote in Cankove so
se boljevike ete odstranile, pa vzele se e -seboj, kar so mogle,
zlasti ivila, konje, vozove itd. V Gornji Lendavi so boljeviki
priredili shod i u ker se ljudstvo ni odzvalo povabilu, 60 v
okolici /.grabili 25 kmetov in gospoda upnika in eo jih od- vlekli
6 seboj. Kjer ee e drijo, boljevike tolpe, od tam ljudje trumoma
beijo V kraje, kjer ni takih tolp. Groza nas obdaja, tako mi je
koncem pre- teklega mesca pisal nek prekmurski Slovenec, ko moramo
gledati, da so naa polja postala' bojia in nae vasi zbiralia raznim
nevarnim tolpam. Vse nam bodo pojedli, pokradli in opustoili, narod
bo pa pomanjkanja umiral. Manjka nam zlasti tudi soli. Ker ljudje
jedo nesoljene jedi, so nastopile razne revesno bolezni. Ne dajo
nam ni, vzamejo ali, kakor se dandananji lepe ree, zrekvirirajo pa
vse. Ne- davno je tudi prila neka, po veini idovska komi- sija, da
bi po ogrskem Slovenskem rekvirirala. Ker so boljevike tolpe ljudem
prej e vse pobrali, ljudje niso hoteli in tudi niso mogli niesar
dati. idovi so potem odli in zagrozili, da pridejo nazaj z oboro-
enimi tolpami.
Taken je torej dejanski poloaj v Prekomurju. e bo tudi
boljevizem formalno premagan, bodo vendar razdivjane, delomr.ne
tolpe se e vedno po- javljale in kot sredstvo v rokah madarskih in
ma- daronskih elementov trpinile slovensko ljudstvo ter ga politino
dralo v madarski sunosti.
Zakaj, tako, v prej omenjenem pismu vpraa prekmurski Slovence,
nas jugoslovansko dravo, koje del smo po prirodnem pravu in po
Wilsonovih na- elih, katera eo podlaga bodoega miru, ne vzame pod
svojo zaito in oblast? Ali smo pes obsojeni, da umremo in da nas
zbriejo s povrja zemlje? Go- tovo ni tako zapuenega naroda v Evropi
kot srno mi prekmurski Slovenci.
Podpisani torej vpraajo: 1. Ali so g. ministrskemu predsedniku
(vodi-
telju ministrstva zunanjih zadev) znane te .alostne in nevzdrne
razmere v slovenskem Prekomurju ?
2. Ali je vlada voljna v zadnji uri, predno e ue bo prepozno,
vzeti slovensko Prekmurej pod krepko zaito in storiti one korake,
ki so odloilni
in potrebni, da so ta slovenska zemlja rei in ohrani za
jugoslovansko dravo ?
V Beogradu, dne fi. majnika 1919.
^Interpelacija narodnega poslanika dr. Hohnjeca, dr. Lovro
Poganika in tovariev na ministra eaobraa j a zavoljo povianja
tarife na juni ele-
znici.
eleznine tarife so se dvigalo vedno vije in vije, im dalje je
trajala vojna. -Tuna eleznica je tarifa za osebni in prtljani
promet 1. februarja 1917. zviala za 30%, 15. januarja 1918. pa za
oO'/c. Za brzovozni in tovorni promet so se tarifni po- stavki 1.
februarja 1917. zviali za 2530%. 1. ja- nuarja 1910. pa za
brzovozno blago, tovarno blago po klasifikaciji I. razreda in
zaporno blago za 60%; drugi blagovni tarifi so dobili takozvano
naklado za obratne stroke, ki je odpadla s 1. novembrom 1918.; vsi
tarifi so sp zviali za 70%, premog pa samo za 40%.
Vse te povibe so se utemeljevale z veliko dra- ginjo in z
rastoimi stroki, povzroenimi vsled vojne. Obinstvo je priakovalo,
da bo s koncem vojne tudi konec izrednemu povievanju voznih cen za
prevoz oseb, prtljage in blaga. Pa se je bridko varalo. Najveje
povianje je prilo pol leta po kon- ani vojni.
Uprava june eleznice je namre, kakor je objavila v Uradnem listu
deelne vlade za Slove- nijo dne 14. aprila 1919. z odobrenjem
ministarstva saobraaja (broj 2593 iz leta 1919.) z velavnostjo od
dne 18. aprila 1919. dalje do preklica, oziroma do izvedbe po
tarifi, na svojih progah v obmoju kra- ljevstva Srba, Hrvata in
Slovenaca pristojbine za prevaanje oseb, psov, prtljage,
ekspresnoga blaga in asnikov v zavitkih, cene peronskih listov in
po- sebnih vlakov poviala za 200%. To povianje se na- naa glede
osebnega! prometa na tarife po stanju z dne 15. zanuarja 1918.,
glede prtljanega prometa na tarife po stanju z dne 15. februarja
1918.
Na vsa t.a navedena zvianja je 200%-no zopotne zvianje naravnost
neuveni, ker najobiitneje obre: menjuje delavski, kmetski in obrtni
stan ter pove uje e itak neznosno visoko ceno ivil in drugega
blaga. Vrh tega je nevarnost da se osebni in blagovni promet omejni
pod skrajno mejo potrebnosti ter se tako okodujejo ne samo zasebni
interesi, marve tudi splono narodno gospodarstvo.
Tega povika juna .eleznica nikakor nemore opraviiti s tem, da je
poviala plae svojim uslu- bencem, ker to povianje ni v nobenem
razmerju z 200%-nim tarife. Ministarstvo saobraaja je bilo dolno
varovati koristi ljudstva pri odobritvi nove
-
18. red, sast. 10. maja 1910. 389
tarife. Opozarjamo pri tem v kodo ministra na dej- stvo, da se
je juna eleznica na ozemlju Nemke Avstrije istoasno zadovoljila s
sledeim povianjem voznih cen: II. razred za 100%, drugi razred za
66, 3/3%, III. razred za 50%.
Ta neednakost v povianju slui destruktivnim elementom ob meji za
rovarjonje zoper nao dr.avo, e, da ista manj varuje gospodarske
interese svojih dravljanov nego sosedna nemka drava.
Podpisani torej vpraajo: 1. Iz katerih razlogov je ministarstvo
saobra-
aja odobrilo gori navedeno ' pretirano povianje vozne tarife na
juni eleznici?
3. Zakaj ministarstvo v tej stvari ni- prej etopilo z zastopniki
naroda v stik?
3. Ali je gospod minister voljan takoj prekli- cati odobrenje
pretiranega povika zlasti za III. ra- zred in za blagovni
promet?
Beograd, dne 9. maja 1919.
Dr. Jos. Hohnjec, s. r. Dr. Lovro Poganik, s. r. J. Brodar, s.
r. .T. tercin, s. r. Dr. Schaubach, s. r.
Fon, s. r. D. St. Bani. s. r. Piek, s. r. Sunik, s. r.
