15-ti simpozij ZBORNIK 2016:Layout 1 · 2019-12-12 · Omenjeni trije standardi so tudi objavljeni in javno dostopni na spletni strani Ministrstva za zdravje. Danes imamo v Sloveniji

Zbornik povzetkov

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Slovenije

Bled, 12. maj 2016

15. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije

Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvojmedicinskih sester in babic

Prožnost zdravstvene in babiške nege skozi odgovornost,varnost, kakovost

ZBOR

NIK

Zbornik povzetkov


Prožnost zdravstvene in babiške nege skozi odgovornost,varnost, kakovost

PROGRAM SIMPOZIJA

- 3 -

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic

Moto ICN 2016 Medicinske sestre – moč za spremembe: vpliv na izboljševanje (prožnosti)zdravstvenega sistema, moto ICM 2016 Ženske in novorojenčki: srce babištva

Program simpozijaPROŽNOST ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE

SKOZI ODGOVORNOST, VARNOST, KAKOVOST

9. do 9. 15. Pozdravni nagovor Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

I. del: 9.15 – 10.45 Moderatorici: Ksenija Pirš, Darinka Klemenc

Odgovornost, kakovost, varnost 9. 15–9. 45 Kakovost in varnost skozi akreditacije slovenskih bolnišnic: priložnosti in izzivi

(Biserka Simčič, Združenje za razvoj kakovosti in varnosti v zdravstvu)9. 45–10.15 Meje svobode odločanja o lastnem zdravju (David Premelč, Odvetniška družba

Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o. p., d. o. o.) 10. 15–10.45 Zavedanje odgovornosti - medicinska sestra od žvižgača do varuha stroke

kakovosti in varnosti (pacientov) (Gordana Lokajner, Društvo medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana)

10. 45–11.15 odmor

II. del: 11.15–12.45 Moderatorici: mag. Tamara Štemberger Kolnik, Zdenka Kramar

Konkretne oblike za izboljševanje varne in kakovostne zdravstvene in babiške nege • Referenčne ambulante družinske medicine – velik strokovni podvig in izziv

(Nataša Medved, Barbara Bukovnik, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v splošni medicini, Zbornica – Zveza)

• Koordinator/ica, usmerjevalec/ka zdravstvene oskrbe (dr. Saša Kadivec,Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik)


PROŽNOST ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SKOZIODGOVORNOST, VARNOST, KAKOVOST

Bled, 12. maj 2016

Zbornik povzetkov

Organizatorica: ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE -ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC INZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJENacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskihsester in babic

Urednice: Tamara Štemberger KolnikAndreja KvasSuzana Majcen DvoršakDarinka Klemenc

Založila in izdala: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov SlovenijeNacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskihsester in babic

Za založnico Zbornico – Zvezo:: Monika Ažman

Lektoriranje: Tanja Sili

Grafično oblikovanje,priprava za tisk in tisk: Starling d.o.o., Vrhnika

Naklada: 200 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616-083(082) 618.2/.6-083(082)

SIMPOZIJ zdravstvene in babiške nege (15 ; 2016 ; Bled) Prožnost zdravstvene in babiške nege skozi odgovornost, varnost, kakovost : zbornik povzetkov / 15. simpozij zdravstvene in

babiške nege, Bled, 12. maj 2016 ; organizatorica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvojmedicinskih sester in babic ; [urednice Tamara Štemberger Kolnik ... et al.]. - Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji, 2016

ISBN 978-961-273-136-6 1. Gl. stv. nasl. 2. Štemberger Kolnik, Tamara 3. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvojmedicinskih sester in babic

284666368


- 4 -

• Manchestrski sistem triažiranja pacientov (Majda Cotič, Vida Bračko, Sekcijamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci, Zbornica – Zveza)

• Neprekinjeno zagotavljanje patronažnega varstva (Andreja Krajnc, MartinaHorvat, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažnidejavnosti, Zbornica – Zveza)

• Vzpostavitev Centra za krepitev zdravja v zdravstvenem domu – izkušnjepilotnega testiranja iz zdravstvenih domov Celje, Vrhnika in Sevnica (SanjaVrbovšek, Vladimira Tomšič, Marjana Iršič, Jerneja Filipič, Mojca Vidmar,različni zavodi)

• ISO certificiranje v praksi – prednosti in pomanjkljivosti (Irena BučekHajdarević, Dragica Karadžić, Jože Šimenko, UKC Ljubljana)

13.00–13. 30 odmor

III. del: Novi vidiki – izzivi stroke zdravstvene in babiške nege Moderatorja: Anita Prelec, mag. Branko Bregar

13.30–14.00 Pomen publiciranja za razvoj kakovosti kot znanosti v zdravstveni in babiški negi– 50 let izhajanja Obzornika zdravstvene nege (izr. prof. dr. Brigita Skela Savič,Zbornica – Zveza)

14.00–15.00 Konkretni izzivi stroke z vidika odgovornosti, kakovosti in varnosti • Medpoklicno sodelovanje v zdravstvenemtimu – konkretna oblika

(mag. Branko Bregar, Darinka Klemenc, Zbornica – Zveza) • Orodja za učinkovito komunikacijo v medpoklicnem sodelovanju - SBAR

(prof. dr. Majda Pahor, Zbornica – Zveza) • Porodi na domu

(Anita Prelec, Rosemarie Franc, viš. pred. Teja Škodič Zakšek, doc. dr. AnaPolona Mivšek, Sekcija medicinskih sester in babic, Zbornica – Zveza)

• Nacionalni protokoli - konkretna oblika pomoči stroki (Majda Oštir, Delovna skupina za protokole, Zbornica – Zveza)

18.00 Slavnostna akademija s podelitvijo Zlatih znakov, najvišjih priznanj Zbornice –Zveze, in priznanja Angele Boškin za življenjsko delo.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 5 -

Kazalo

ODGOVORNOST, KAKOVOST, VARNOST Kakovost in varnost skozi akreditacije slovenskih bolnišnic: priložnosti in izzivi Biserka Simčič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Meje pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju David Premelč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Zavedanje odgovornosti - medicinska sestra od žvižgača do varuha stroke kakovosti in varnosti(pacientov) Gordana Lokajner . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

KONKRETNE OBLIKE ZA IZBOLJŠEVANJE VARNE IN KAKOVOSTNE ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGEReferenčne ambulante družinske medicine – velik strokovni podvig in izziv Barbara Bukovnik, Nataša Medved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Koordinator/ica, usmerjevalec/ka zdravstvene oskrbe Saša Kadivec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Manchestrski sistem triažiranja pacientov Majda Cotič, Vida Bračko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Neprekinjeno zagotavljanje patronažnega varstva Andreja Krajnc, Martina Horvat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Vzpostavitev Centra za krepitev zdravja v zdravstvenem domu – izkušnje pilotnega testiranja izzdravstvenih domov Celje, Vrhnika in Sevnica Sanja Vrbovšek, Vladimira Tomšič, Marjana Iršič, Jerneja Filipič, Mojca Vidmar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

ISO certificiranje v praksi – prednosti in pomanjkljivostiIrena Buček Hajdarević, Dragica Karadžić, Jože Šimenko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

NOVI VIDIKI – IZZIVI STROKE ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE Pomen publiciranja za razvoj kakovosti kot znanosti v zdravstveni in babiški negi – 50 let izhajanjaObzornika zdravstvene nege Brigita Skela Savič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

KONKRETNI IZZIVI STROKE Z VIDIKA ODGOVORNOSTI, KAKOVOSTI IN VARNOSTI Medpoklicno sodelovanje – konkretna oblikaBranko Bregar, Darinka Klemenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

Orodja za učinkovito komunikacijo v medpoklicnem sodelovanju - SBAR Majda Pahor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Porodi na domu Anita Prelec, Rosemarie Franc, Teja Škodič Zakšek, Ana Polona Mivšek, Andrej Vojnovič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Nacionalni protokoli - konkretna oblika pomoči stroki Majda Oštir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

ZBORNIK PREDAVANJ

- 7 -


- 6 -

Kakovost in varnost skozi akreditacije slovenskih bolnišnic:priložnosti in izzivi

Biserka SimčičZdruženje za razvoj kakovosti in varnosti v zdravstvu

[email protected]

Ključne besede: sistem kakovosti in varnosti, mednarodni zdravstveni standard, akreditacijskaustanova, zunanja presoja.

Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnemzdravstvenem varstvu predstavlja pomembno spodbudo za države članice, da določijo jasnestandarde in smernice za kakovost in varnost. Tako je Ministrstvo za zdravje leta 2010 izdelaloNacionalno strategijo kakovosti in varnosti 2010 - 2015, v kateri so opredeljeni štirje strateškicilji, med katere sodi tudi Razvoj sistematičnega vodenja kakovosti in varnosti. Eden izmedizvedbenih ciljev strategije je tudi vzpostavitev sistema akreditacije zdravstvenih organizacij inpomeni aktiven pristop k ohranjanju prepoznanih izboljšav v posameznih ustanovah alicelotnem sistemu zdravstvenega varstva ter prenos prepoznanih dobrih praks.Ključni partnerji v slovenskem zdravstvenem sistemu so na podlagi tega dokumenta leta 2011oblikovali Model vzpostavitve sistema akreditacije zdravstvenih ustanov, v katerem je bilapriporočena akreditacija zdravstvenih ustanov. V dokumentu, ki ga je potrdil Zdravstveni svet,je prepuščena izbira standardov posameznemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti pod pogojem, daje le ta mednarodno priznan zdravstveni standard. Posledično je tudi izbira akreditacijske hišeprepuščena posameznemu izvajalcu. V njem je tudi jasno opredeljena vloga Ministrstva zazdravje, ki med drugim ministrstvu nalaga ureditev regulative za akreditacijo, vzpostavitevzačetne finančne pomoči pri uvajanju akreditacije, preverjanje zdravstvenih ustanov glede tega,ali so pristopile in pridobile akreditacijo na podlagi mednarodnih standardov, ter sodelovanja zizbrano akreditacijsko institucijo. Pri tem je tudi jasno zapisano, da zdravstvene ustanove gledekakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, vključno z izvajanjem akreditacijskih zahtev,odgovarjajo Ministrstvu za zdravje in javnostim. Opredeljene so naloge Ministrstva za zdravje,med katerimi je tudi spremljanje časovnega trenda uspešnosti pri akreditaciji zdravstvenihustanov, zagotavljanje pregledne in javne objave rezultatov akreditacijskih presoj, spremljanjepodatkov akreditacije glede skladnega, delno skladnega in neskladnega delovanja zdravstveneustanove z akreditacijskimi standardi ter obveščanje izbrane akreditacijske ustanove v primeruugotovljenih neskladnosti delovanja z akreditacijskimi standardi. Za lažje spremljanje odločitevministrstva in navedenih aktivnosti je tedanji minister s sklepom imenoval akreditacijski svet zjasno opredeljenimi pristojnostmi. V skladu z zapisanimi pristojnostmi je ministrstvo stopilo v stik z vsemi akreditacijskimi hišami,delujočimi v slovenskem prostoru, in se z njimi dogovorilo ter podpisalo sporazume o prevodustandardov v slovenski jezik ter javni objavi in posodabljanju verzij standardov na spletni strani

Ministrstva za zdravje. Na omenjene pogoje so pristale akreditacijske hiše, ki so opolnomočeneza podeljevanje akreditacije na podlagi standardov: Joint Commision International (JCI), DerNorske Veritas-DIAS in American Accreditation Council International (AACI). Omenjeni trijestandardi so tudi objavljeni in javno dostopni na spletni strani Ministrstva za zdravje. Danesimamo v Sloveniji akreditirane vse slovenske bolnišnice, razen štirih, ki so v procesu pridobitveakreditacijske listine, in ta rezultat nedvomno predstavlja izjemen uspeh v prostoru Evropskeunije in širše.V letu 2013 so aktivnosti na področju vzpostavljanja sistema kakovosti in varnosti v zdravstvenihustanovah nekoliko zastale, prav tako tudi nadzor nad implementacijo standardov v posameznizdravstveni ustanovi, kot tudi nadzor nad doslednim nadzorom akreditacijskih hiš nadizvajanjem določb posameznega standarda v smislu spuščanja oz. prilagajanja ravni zahtevstandarda pod morebitnim pritiskom managementa zdravstvenih ustanov. Razloge lahkopojasnimo tudi z dejstvom, da so bile usmeritve, opredeljene v Modelu, večinoma žeimplementirane, posledično pa je tako tudi začetni zagon pri izvajalcih nekoliko upadel.Dogodki, ki smo jim bili priča v bližnji preteklosti, terjajo ponoven zagon na področju kakovostiin varnosti sistema zdravstvenega varstva, zato je v letošnjem letu z delom na Ministrstvu zazdravje začel Svet za kakovost in varnost, ki bo v skladu s svojim pooblastili nadaljeval zaktivnostmi za ureditev področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva, kamor nedvomnosodi tudi nadzor nad izvajanjem akreditacij v slovenskem prostoru. Področje terja preglednourejenost, jasna pravila delovanja tako akreditacijskih hiš kot tudi managementa izvajalcevzdravstvene dejavnosti, zlasti pa bodo morale akreditacijske hiše delati v skladu s pogoji, ki jihbo določilo Ministrstvo za zdravje. Podlaga za določitev pogojev delovanja mora temeljiti naanalizi presoj iz preteklega štiriletnega obdobja z namenom prepoznati morebitne ponavljajočese neskladnosti, ki bi lahko opozorile na neželene prakse, ki so skupne delu ali celo večinislovenskih bolnišnic.Naloga in vloga Ministrstva za zdravje na področju akreditacij zdravstvenih ustanov mora bititako ureditev regulative za akreditacijo zdravstvenih ustanov, sodelovanje pri vzpostavitvifinančnih vzpodbud za vzpostavitev in neprestano izboljševanje kakovosti in varnosti sistemazdravstvenega varstva, spremljanje aktivnosti in rezultatov zdravstvenih ustanov na področjukakovosti in varnosti na podlagi mednarodnih standardov ter sodelovanja z izbranoakreditacijsko institucijo. Dobra organizacija izboljševanja kakovosti obsega dobro organizacijorazličnih dejavnosti in procesov izboljševanja kakovosti, vključevanje različnih udeležencev vzdravstvenem varstvu in ustvarjanje ugodnih pogojev za izboljševanje kakovosti na vsehorganizacijskih ravneh zdravstvenega varstva. Izboljševanje kakovosti mora biti dobroorganizirano na osrednji ravni (država, pokrajina), na krajevni ravni (bolnišnica, zdravstvenidom, ...), na ravni oddelka (oddelek, ambulante) in na ravni posameznika (posamezni izvajaleczdravstvenega varstva). Po uspešni uvedbi sistema akreditacije na področju bolnišnic je takosmiselno in potrebno, na podlagi preizkušenega modela, postopoma razširiti sistem akreditacijena zdravstvene domove, specialistične ambulante, izvajalce dolgotrajne oskrbe in vse ostaleizvajalce zdravstvenih storitev. Pogoji, ki jih je potrebno zagotoviti za izvajanje teh nalog, sooblikovanje političnih usmeritev, organizacija in sredstva. Pomembna pogoja sta tudiizobraževanje in motivacija.Zunanja presoja, ki je podlaga za akreditacijo, meri razliko med pričakovano in doseženo ravnjouspešnosti delovanja z namenom, da najde možnost za izboljšanje. Proces tako oceni ravenuspešnosti delovanja v primerjavi z vnaprej objavljenimi standardi kakovosti zdravstvene oskrbe.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 9 -

Meje svobode odločanja o lastnem zdravju

David Premelč, univ. dipl. prav.Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o.

[email protected]

Ključne besede: samoodločba, pojasnilna dolžnost, privolitev, opustitev zdravstvene pomoči

Avtor za izhodišče referata vzame dilemo, pred katero so danes pogosto postavljeni zdravstvenidelavci, to je, kako ravnati v primerih, ko si stojita nasproti na eni strani poklicna dolžnostzdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev pomagati pacientu, ki je v nevarnosti za življenje (inz njo povezana odgovornost zaradi opustitve zdravstvene pomoči), ter na drugi strani pravicapacienta do zasebnosti in do svobodnega odločanja o lastnem zdravju, ki vključuje tudi pravicodo zavrnitve zdravstvenega posega. Tipični primeri so npr. Jehove priče, ki iz verskih razlogovodklanjajo transfuzijo krvi tudi v primeru neposredne življenjske ogroženosti. Prav na pobudoanesteziologov je bila sprejeta sprememba 178. člena KZ-1 v letu 2011. Skladno z novo ureditvijoopustitev zdravstvene pomoči ni protipravna, če zdravnik opusti določen način zdravljenja,poseg ali medicinski postopek na izrecno pisno zahtevo pacienta ali druge osebe, ki je spodobnaodločati o sebi in pomoč zavrača tudi še potem, ko je poučena o nujnosti pomoči ter o mogočihposledicah zavrnitve in tudi potem, ko jo je zdravnik ponovno poskusil prepričati, naj spremenisvojo odločitev. Med zdravstvenimi delavci ni nujno znano, da tovrstna izključitev protipravnostivelja le za opustitev zdravstvene pomoči zdravnika, ne pa tudi za druge zdravstvene delavce. Zaslednje velja, kot je to navedeno v obrazložitvi predloga novele KZ-1, »brezpogojna dolžnostzdravstvene pomoči«. Tovrstno različno (kazenskopravno) obravnavanje zdravnikov in drugihzdravstvenih delavcev naj bi bilo utemeljeno zaradi zagotovitve strokovne izvedbe vseh podlag zapolno ozaveščeno in prostovoljno odločitev pacienta, ki je v nevarnosti za življenje. Vendar patudi takšna stališča ne morejo opravičevati prisilnega zdravljenja, ki je prepovedano že na ravniustave, razen v primerih, ko to določa zakon. Če se morda na prvi pogled zdi, da sprejete rešitvev Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) npr. glede pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe (30.člen) in pravice do upoštevanja vnaprej izražene volje (34. člen) dajejo zadostno pravno varnost,pa se v praksi pojavlja cel kup dilem in odprtih vprašanj. Tako je npr. prof. Zwitter že leta 2005prav na primeru Jehovih prič nakazal na potrebo po drugačni obravnavi vnaprej izražene volje vrazličnih okoliščinah. Zavzeto je bilo stališče, da je potrebno po prometni nesreči ranjenega innezavestnega pacienta kljub njegovemu (ob polnem zdravju zapisanemu) vnaprejšnjemuodklanjanju transfuzije zdraviti, če bo nujno potrebno, tudi s krvjo in se pri tem nasloniti nadomnevo, da se zdrava oseba pač ne more vživeti v nepovratno resnico smrti. Na drugi strani pa,da je položaj drugačen pri Jehovi priči, ki se je že dlje časa zdravila zaradi levkemije in ki je imelaob bolezni in tudi ob pogovorih z zdravnikom priložnost, da svojo odločitev premisli in se vanjovživi, ter da je treba v takih primerih spoštovati pacientovo voljo, da ob morebitni kasnejšineprištevnosti ne pristaja na transfuzijo krvi. Za prvi primer se zdi, da tudi nove določbe ZPacPob upoštevanju precej rigidne obveznosti iz 2. odstavka 178. člena KZ-1 zdravnika ne

Namen zunanje presoje je, da deluje kot spodbujevalec in ne kot sredstvo nadzora. Želje inpričakovanja so, da se bo v naslednjih letih sistem trdno zasidral v praksi in pripeljal do takihsprememb obnašanja vodstev in zaposlenih v zdravstvenih zavodih, da bodo dejavnosti v zvezi skakovostjo zdravstvene oskrbe in varnostjo pacientov nekaj samo po sebi razumljivega.Dosedanji rezultati kažejo, da akreditacija ni končni cilj, ampak koristen okvir, v katerem jepotrebno kakovost in varnost neprestano vzdrževati in razvijati.

LiteraturaKiauta, M., Poldrugovac, M., Rems, M. & Simčič, B., 2010. Nacionalna strategija za kakovost in varnost vzdravstvu (2010-2015). Ljubljana, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.Model vzpostavitve sistema akreditacije zdravstvenih ustanov v Sloveniji. 2012. Ljubljana: Ministrstvo zazdravje Republike Slovenije.Simčič, B. & Poldrugovac, M., 2012. Akreditacija bolnišnic v Sloveniji: Kaj razkrije? Portorož, Slovenskozdruženje za kakovost.


- 8 -

ZBORNIK PREDAVANJ

- 11 -

privolitveni obrazec). Če je nedavna sodba prvostopenjskega sodišča v Kopru, s katero je bilapostojnska porodnišnica (še nepravnomočno) obsojena na (za slovenske razmere) rekordnoodškodnino, ponovno obudila razprave in predloge glede objektivne odgovornosti za škodo,nastalo v zvezi z zdravljenjem (kar je slovenska sodna praksa doslej dosledno zavračala (npr. IIIps 758/2006)), pa gre upati, da se bodo določila ZPacP glede pojasnilne dolžnosti in posledičnoveljavne privolitve v zdravstveni poseg dosledno izvajala, še predno pride do morebitne prve(kazenske) sodbe za kaznivo dejanje (posebno) hude telesne poškodbe zaradi odsotnostiustrezne privolitve.

LiteraturaBalažic, J., Brulc U., Ivanc, B., Korošec, D., Kralj, K., Novak, B., Pirc Musar, N. & Robida, A., 2009. Zakon opacientovih pravicah s komentarjem. Ljubljana: GV Založba., pp. 26-7, 59-60.Flis, V., 2010. Zdravljenje je kaznivo dejanje. ISIS, št. 1. Ljubljana: Zdravniška zbornica Slovenije, pp. 31-36.Korošec, D., 2008. Zakon o pacientovih pravicah posebej z vidika kazenskega prava. Pravna praksa, 27(10),pp. pril. II-VIII.Nerat, B. & Korošec, D., 2014. Opustitev in prekinitev medicinsko (ne)smiselnega zdravljenja. Pravnapraksa, 33(48), pp. 6-8.Novak, B., 2004. Pravni vidiki pojasnilne dolžnosti. In: Medicina in pravo: izbrana poglavja 2001-2003.Maribor: Splošna bolnišnica Maribor., p. 175.Polajnar-Pavčnik, A., 1997. Temeljne pravice kot osebnostne pravice. In: Temeljne pravice, Ljubljana:Cankarjeva založba, p. 160.Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1) – predlog za obravnavo,Ministrstvo za pravosodje, 2. 6. 2011, pp. 130-131.Senica, M., 2009. Izražanje verske svobode pri brezkrvnem zdravljenju: diplomsko delo univerzitetnegaštudija. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, pp. 52-57.Weindorfer, I., 2012. Kdaj postane zdravniško zdravljenje predmet kazenskopravne graje? Magistrsko delo.Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, p. 2. Zwitter, M., 2005. Etično načelo spoštovanja avtonomije in njegove omejitve. Medicinski mesečnik, 1(1), pp.11-20.


- 10 -

razbremenjujejo morebitne odgovornosti za opustitev zdravstvene pomoči, kadar imamoopravka s pacientom, ki ni sposoben odločanja o sebi in je njegovo življenje v nevarnosti, pa jevnaprej izrazil voljo glede transfuzije krvi. ZPacP v 34. členu namreč pravico pacienta do vnaprejizražene volje omejuje zgolj na dve okoliščini, in sicer če (i) bi trpel za hudo boleznijo, ki bi gledena dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskemposegu oziroma zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziromaizboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje, in (ii) če bi mumedicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen alipoškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševnosposobnost, da bi skrbel zase. Težko si je tudi predstavljati, kako bi lahko zdravnik prinezavestnem pacientu, ki je bil poškodovan v prometni nesreči, izpolnil svoje obveznosti zaizključitev protipravnosti opustitve pomoči. Gornji primer služi zgolj kot izhodišče za splošnougotovitev, da ima razvoj osebnostnih pravic in z njim postopen prehod od načela salus aegrotisuprema lex k načelu voluntas aegroti suprema lex za zdravnike in druge zdravstvene delavce spravnega vidika pomembne posledice, zlasti z vidika morebitne odgovornosti v primerunespoštovanja pacientove pravice do svobodnega odločanja o lastnem zdravju, in sicer tako naodškodninskem, prekrškovnem kot nenazadnje tudi na kazenskem področju. Načeloma je zavsak zdravnikov poseg oziroma zdravljenje potrebna privolitev, ki jo pacient lahko da le napodlagi predhodne in celovite informacije zdravnika o njegovi diagnozi, poteku oziroma oposledicah opustitve zdravljenja ter o tveganjih zdravljenja. Informirana privolitev je takopredpostavka za zdravnikov poseg. Ni mogoče mimo dejstva, da je vse od sprejema KZ-1 inZPacP dosledno spoštovanje privolitve pacienta in ustrezno opravljene pojasnilne dolžnostipogoj za izključitev protipravnosti telesnih poškodb, do katerih pride zaradi zdravstvenegaposega. Če je bila opustitev ustrezne pojasnilne dolžnosti (in posledično zdravljenje brez ali obpomanjkljivi privolitvi posameznika) v skladu s sodno prakso že dlje časa sprejeta kotsamostojna oblika protipravnega ravnanja (kot enega izmed štirih elementov civilnega delikta)pri medicinskih posegih, pa se ta sedaj odraža tudi na kazenskopravnem področju. Zdravnikovomalomarno ignoriranje pacientove privolitve oz. zavrnitve medicinskega posega sicer (še) nivključeno v pojem medicinska napaka in s tem v okvire inkriminacije malomarnega zdravljenja,prav tako (še) ni posebne inkriminacije samovoljnega zdravljenja. Pač pa ima prav opustitevustrezne pojasnilne dolžnosti skladno z določbo 125. člena KZ-1 ob hkratnem upoštevanjuZPacP (kot blanketnega pravnega akta) lahko za posledico, da bo določeno zdravljenje, prikaterem pride do hude ali posebno hude telesne poškodbe, lahko pravno okvalificirano kotkaznivo dejanje hude ali posebno hude telesne poškodbe. Omeniti velja, da sicer v sodni praksiše ni najti primera kazenske obsodbe zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca v povezavi zdoločbo 125. člena KZ-1. Ne glede na to in da se posamezni avtorji iz zdravniških vrst (npr. Flis,2010) močno upirajo spremenjenim zakonodajnim in (kazenskopravnim) doktrinarnimpogledom na zdravstvene posege, pa ni mogoče mimo tega, da je z vpeljavo te določbe vslovenski pravni red postala verjetnejša (kazenska) obsodba zdravnika ali drugega zdravstvenegadelavca zaradi nespoštovanja pacientove volje. Zaradi tradicionalne vloge pacienta kot pasivnegaudeleženca v procesu zdravljenja in prevlade načela salus aegroti suprema lex se zdi, da precejšendel zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v Sloveniji še ni povsem ozavestil pomenapojasnilne dolžnosti za njihovo morebitno odgovornost. Izkušnje kažejo, da se v praksipojasnilna dolžnost ne izvaja dosledno, zlasti npr. obveznost, da morajo biti ustrezna pojasniladana pacientu v neposrednem stiku, na pacientu razumljiv način, da morajo biti predoperativnim ali drugim težjim posegom dana tudi ustna pojasnila (in ne zadošča zgolj pisni

ZBORNIK PREDAVANJ

- 13 -

dileme za izvajalce zdravstvene nege. Etičnosti žvižganja ne moremo razlagati brez upoštevanjanamenov, ki pa se razlikujejo med posameznimi primeri. V nekaterih primerih je namenizključno spreminjanje delovanja organizacije, v drugih pa samo spremembe priporočenihzahtev, ki zagotavljajo višjo varnostno kulturo. Posamezniki z razvitim močnim etičnim čutomin oblikovano profesionalno držo so velikokrat tisti, ki prvi opazijo nevarnosti in postanejožvižgači. Kuhse (1997cited in Wilmot, 2000) prepoznava žvižgače med srednje lojalnimiorganizaciji. Medicinske sestre – žvižgači so v svojih delovnih okoljih označene kot problematične,nezadovoljne, moteče ter seveda velikokrat nezaželene v širšem negovalnem in zdravstvenemtimu zaradi opozarjanja o kršenju zaščite pravic in varnosti pacientov. V popolnem svetu medicinski sestri ne bi bilo treba nikoli »žvižgati«. Strukture, ki so namenjenezagotavljanju kakovostne zdravstvene nege, ustvarjanju sistemov za stalno izboljševanje in varneter učinkovite storitve zdravstvenega varstva za paciente, so v vseh zdravstvenih sistemih svetaustaljena praksa. V velikih organizacijah, še posebej v bogatejših državah, imajo veliko različnihukrepov kliničnega nadzora; posebej v ta namen so ustanovljeni interni odbori za kliničnorevizijo, regulatorni okviri, akreditacija, priporočila, recenzija, revizija neželenih dogodkov inumrljivosti, pregledi, strategije za obvladovanje tveganj ter poročanje o nepredvidenih dogodkih,vključno s smrtjo ali resno poškodbo, ki ni vezana na naraven potek pacientove bolezni.»Žvižganje« je (in mora tudi ostati) strategija, ko vse drugo odpove. V organizaciji, kjer imamedicinska sestra na voljo jasne poti, po katerih lahko izrazi svoje skrbi, ali predlaga, kako bi sebilo mogoče izogniti tveganjem in izboljšati kakovost, ter ve, da bodo njene povratne informacijedobrodošle in upoštevane, postane »žvižganje« odvečno. Dokler pa ni tako, morajo medicinskesestre, ki imajo pomisleke glede postopkov zdravstvene nege, poskrbeti, da se zavedajo svojihetičnih in zakonskih pravic ter odgovornosti, preden »zažvižgajo« (Kingma, 2010). Opozarjanje na odklone, slabe prakse ali celo etično dvomljive odločitve je v zdravstveni oskrbinujno prepoznati, odpraviti in se iz njih naučiti. Medicinske sestre, ki to prepoznajo in imajodovolj profesionalne in etične drže, radi imenujemo tudi žvižgači. V večini primerov žvižgačivstopajo v sisteme, ki nimajo jasnih poti za opozarjanje in izražanje skrbi v primerih slabeprakse.

LiteraturaAhern, K., McDonaldn S., 2002. The beliefs of nurses who were involved in a whistleblowing event. Journalof Advanced Nursing, 38 (3), pp. 303–309.Alvarez, G., Coiera, E., 2005. Interruptive communication patterns in the intensive care unit ward round.International Journal of Medical Informatics, 74 (10), pp. 791–796.Attree, M., 2007. Factors influencing nurses’ decisions to raise concerns about care quality. Journal ofNursing management, 15(4): 392–402.Beckstead, W.J., 2005. Reporting peer wrongdoing in the healthcare profession: the role of incompetenceand substance abuse information. International Journal of Nursing Studies, 42(3), pp. 325–331.Brekke, R.K,, Nuscheler, R., at al., 2007. Gatekeeping in health care. Journal of Health Economics, 26: 149-170. Catlett, S., Lovan, R.S., 2011. Being a good nurse and diong the right thing: A replication study. NursingEthics, 18(1), pp. 54–63.Davis, J.A., Konishi, E., 2007. Whistleblowing in Japan. Nursing Ethics, 14(2), pp. 194–202.


- 12 -

Zavedanje odgovornosti – medicinska sestra od žvižgača dovaruha stroke kakovosti in varnosti (pacientov)

Gordana Lokajner, dipl. m. s., univ. dipl. org.Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana

[email protected]

Ključne besede: varnost pacientov, etika, žvižgači, zdravstvena nega

Izhodišče razmišljanja za naznanjanje sprememb, ki naj bi pogojevale varno prakso zdravstvenein babiške nege, so predvsem načela etičnega delovanja v teoriji in praksi sodobne stroke.Naznaniti ali obelodaniti nek podatek ali informacijo pomeni imeti vir le-te. V sodobnem svetuinformacija predstavlja prednost, sočasno nalaga tudi določeno odgovornost, ki lahko izhaja leiz informiranosti posameznika, ali ga pripravi na dejanja. Medijski svet nam omogoča strokovnoprisotnost, ki ni omejena le na strokovni delokrog, temveč nas sili v podajanje mnenj v medije,izjav za javnost ali zgolj medijsko oglašanje in naznanjanje problemov, ki jih zaznamo izvajalcizdravstvene in babiške nege. Najpogosteje so nam omejene ali presežene kompetence oz. so namokrnjeni finančni viri. Prisotnost v medijih je svojevrstna prednost stroke, ki nam omogoča, dapokažemo, kaj znamo, zmoremo in se na ta način promoviramo tako v preventivnem kot tudikurativnem delovanju. Prednost in posledica ponujanja informacij medijem je v tem, da somediji konstrukcija sveta, odražajo različne odločitve, motive in vzroke in na ta način namkonstruirajo razumevanje sveta. Informacija nima le medijske razsežnosti, zaseda vsakoporočilo, predajo službe zdravstvene in babiške nege, sleherno podajanje vsebin zdravstvenihizvidov in operativnih dokumentov. Je v uporabi vseh članov zdravstvenega tima, v ožjem inširšem pomenu, zato predstavlja neposredno nematerialno vrednost velikih razsežnosti.Etični in deontološki principi v poklicnem kodeksu evropskega združenja medicinskih sesteromogočajo urjenje tehničnih spretnosti in obenem krepitev pomena stroke v širšem smislu. Zatoso pomembni: praktične komponente za varnejše zamenjave delovnega okolja po Evropi ali vsvetovni razsežnosti, sprejem profesionalnih standardov za najboljšo kakavost izidov vzdravstvenem procesu, krepitev zagovorništva pacientovih pravic, promoviranje odličnosti vpraksi za zaščito nacionalnih in evropskih meril kakovosti ter iskanje primerne ravnizanesljivosti v poklicni regulativi (Sasso, Stiveno, 2008).»Žvižgači« (ang. whistleblowers) so tisti, ki zaobidejo običajne procese, da bi razkrili informacije,ki izpostavljajo neetične, nezakonite, nevarne ali neustrezne prakse. V zdravstvenem varstvu soti »žvižgači« pogosto medicinske sestre. Ker so dobro usposobljene za klinično prakso in sostalno v neposrednem stiku s pacienti, ki jih negujejo, so v edinstvenem položaju, da prepoznajonapake in situacije, ko so pacienti ali drugi zdravstveni delavci izpostavljeni tveganju, da se jimzgodi kaj slabega (Kingma, 2010).Žvižganje oz. razkrivanje slabe prakse v zdravstveni negi predstavlja tudi praktične in etične

ZBORNIK PREDAVANJ

- 15 -

Referenčne ambulante družinske medicine – velik strokovnipodvig in izziv

Barbara Bukovnik, dipl. m. s. Nataša Medved, dipl. m. s.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v splošni medicini, Zbornica - [email protected]

Ključne besede: diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik, celostna obravnava pacientov,kazalniki kakovosti, timsko delo

UvodZagotavljanje kakovostne in varne oskrbe opredeljene populacije v referenčni ambulantidružinske medicine omogočajo jasni in opredeljeni cilji ter dobri odnosi znotraj tima. Temu sledikontinuirano spremljanje strokovnih smernic, kliničnih poti in standardov ter nenehnopridobivanje dodatnih znanj in veščin. Okrepitev kadra v ambulantah družinske medicine je zazdravstveno nego dodaten izziv in prelomnica v razvoju le-te v osnovnem zdravstvenemvarstvu. Vstop diplomirane medicinske sestre v referenčno ambulanto družinske medicinepomeni za stroko pridobivanje kadra, ki ima dodatna znanja, kar pomembno vpliva na kakovostin rezultate posameznih obravnav v ambulanti družinske medicine. Posledično se širi razvojstroke na primarni ravni zdravstvenega varstva, tudi zaradi možnosti novih raziskovanj vzdravstveni negi, ter priložnosti za izboljšave posameznih kazalnikov kakovosti. Vsakareferenčna ambulanta družinske medicine ima opredeljene kazalnike kakovosti, na podlagikaterih spremlja svoje delo in ustrezno ukrepa ob dobljenih podatkih in rezultatih. Prve analizedela so že dale določene rezultate, ki kažejo na ponovno preverjanje točnosti in ustreznostinamena posameznih kazalcev kakovosti, kakor tudi na pravi način pridobivanja podatkov spomočjo računalniške podpore. Po petih letih dela in izkušenj diplomirane medicinske sestre vreferenčni ambulanti ugotavljamo, da se je zaradi obsega dela (povečana vsebina dela in številokroničnih obravnav) in administrativno informacijskega sistema podaljšal čas obravnav priposameznem pacientu. To nakazuje in vedno bolj opozarja na potrebo po zaposlitvi diplomiranemedicinske sestre za polni delovni čas v referenčni ambulanti družinske medicine, da sezagotovi varna, celostna in kakovostna obravnava pacienta. Ne nazadnje ima tudi diplomiranamedicinska sestra zelo pomembno vlogo pri zmanjšanju stroškov v zdravstvenem sistemu inoptimalno rabo virov, kar pomembno vpliva na zagotavljanje financiranja in razvoj zdravstvenestroke.

Diplomirana medicinska sestra, ki prevzema vse več del, nalog in odgovornosti znotrajzdravstvenega sistema, potrebuje poleg strokovnega znanja na splošnih in specialnih področjihše širšo usmerjenost v potrebe pacienta in družbe. Prepoznavati mora nove vloge v zdravstveniobravnavi, se vključevati v razvojno delo, spremljati in zagotavljati kakovost (Skela Savič,Klemenc, 2011).


- 14 -

Ferrell, A.G., 2001. From tall poppies to squashed weeds: why don’t nurses pull together more? Journal ofAdvanced Nursing, 35 (1), pp. 26–33.Holmes, J., 2007. Monitoring organisational boundaries: Diverse discourse strategies used in gatekeeping.Journal of Pragmatics, 39(11), pp. 1993–2016. Jackson, D., at al., 2010. Understanding whistleblowing: qualitative insights from nurse whistleblowers.Journal of Advanced Nursing, 66 (10), pp. 2194–2201.Johnstone, M.J, Kanitsaki, O., 2006. The ethics and practical importance of defining, distinguishing anddisclosing nursing errors: A discussion paper. International Journal of nursing Studies, 43(3), pp. 367–376.Johnstone, M. J., 2008. Clinical risk management and ethics of open disclosure (a). Part I. Benefits and risksto patient safety. Australasian Emergency Nursing Journal, 11(2), pp. 88–94.Johnstone, M.J., 2008. Clinical risk management and ethics of open disclosure (b). Part II. Implications forthe nursing profession. Australasian Emergency Nursing Journal, 11, pp. 123–129.Kingma, M., 2010. Mednarodni center za človeške vire v zdravstveni negi. Utrip, XVIII (1), pp. 15.May, J., Ellis-Hill, C., Panyne, S., 2001. Gatekeeping and legtimization: how informal carers’ relationshipswith health care workers is revealed in their everyday interactions. Journal of Advanced Nursing, 36(3), pp.364–375.McDonald, S., Ahern, K., 2000. The professional consequences of whistleblowing by nurses. Journal ofProfessional Nursing, 16 (6), pp. 313–321.McDonalds, S., 2002. Physical and Emotional effects of whistle. Journal of Psychosocial Nursing & MentalHealth Services, 40(1), pp. 14–27Ray, L.S., 2009. Whistleblowing and organizational ethics. Nursing Ethics, 13 (4), pp. 438–445.Riley, R., Manias, E., 2009. Gatekeeping practices of nurses in operating rooms. Social Science & Medicine,69(2), pp. 215–222.Robida, A., 2009. Pot do odlične zdravstvene prakse. Ljubljana: Planet GV. Rudel, D., 2005. Upravljanje z varnostjo informacij v zdravstveni organizaciji. Informatica Medica Slovenica,10(1), pp. 1–8.Rushton, H.C., 2016. Moral Resiliance: A capacity for Navigating moral distress in critical care. AdvanceCritical care, 27(1), pp. 111–119.Sasso, L., Stievano, A., at al., 2008. Code of ethics and conduct for European nursing. Nursing Ethics, 15 (6),pp. 821–836.Schein, E.H., 2016. Whistle Blowing: A masage to a leaders and managers: Commenton Cultures of silenceand cultures of voice: the role of whistleblowing in healtcare organizations. International Journal of HealthPolicy Management, 5(4), pp. 265–266.White, M.S., 2006. Confidentiallity, No blame culture and whistleblowing, non- physician practice andaccountability. Best practice & Research Clinical Anasthesiology, 20(4), pp. 525–543.Willmot, S., 2000. Nurses and whistleblowing: ethical issues. Journal of Advanced Nursing, 32 (5), pp. 1051–1057.Woods, M., 2011. Cultural safety and the socioethical nurse. Nursing Ethics, 17(6), pp. 715–-725.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 17 -

Ministrstva za zdravje za prilagoditev informacijskega sistema se pri tem še vedno pojavljajonapake. Podaljšal se je čas vnosa opravljenega dela v informacijski program, kar pomeni večjoadministrativno obremenitev za DMS. Večji obseg dela in večja administrativna obremenitev palahko nakazujeta tudi vzroka za razliko v zbranih podatkih kazalnikov kakovosti in kazalnikovizidov. Svoje podatke lahko DMS ali zdravnik družinske medicine kot nosilec ambulanteprimerjata s podatki v obliki tabel in grafično na ravni regije in s povprečjem vseh RADM(Kralj, 2015). Podatki za obdobje enega leta prikazujejo zelo različne podatke o številuopravljenih preventivnih in kurativnih pregledov ter prikazanih kazalnikov kakovosti zaposamezno obolenje po območnih enotah (Klemenc Ketiš, 2016). Izvedba strokovnih nadzorovdela DMS v RADM, ki se bodo pričeli v letošnjem letu, in rezultati nadzorov bodo pomembnovplivali na zagotavljanje varne, strokovne, učinkovite in kakovostne obravnave pri DMS vRADM. Prav tako bodo nadzori lahko podali pomembne vsebine s področja pomanjkanja znanj,veščin, kritičnega razmišljanja, ki bi jih morali vključiti v proces izobraževanja pri pridobivanjuspecialnih znanj za delo DMS v RADM.

ZaključekPo petih letih izkušenega dela v RADM lahko zaključimo, da je najpomembnejše, da ima DMSglede na vrsto in obsežnost protokolov omogočen zadosten čas, dobro timsko sodelovanje indobro informacijsko podporo za kakovostno in učinkovito izvedbo obravnav. S pomočjoregistrov, ki so jih vzpostavile DMS s pomočjo zdravnika, lahko sistematično, po metodidispanzerskega načina dela, paciente vabijo na preventivna presajanja na kronično nenalezljivebolezni in na spremljanje urejenosti parametrov pri pacientu z že prisotno kronično boleznijo. Zustrezno izobraženim kadrom in kontinuiranim (strokovnim izpopolnjevanjem) pridobivanjemdodatnih potrebnih znanj in veščin, usmerjenimi ciljnimi strokovnimi nadzori, s spremljanjemkazalnikov kakovosti je in bo kakovostna obravnava pacienta pri DMS v RADM zagotovljena.Z raziskavami v zdravstveni negi s področja dela DMS v RADM pa bodo pridobljeni rezultatiz različnimi metodami dela doprinesli stroki ustrezen napredek in dokaze, ali delamo dobro aline. Prav tako bodo raziskave, podprte z dokazi, v primarnem zdravstvenem varstvu lahkopokazale, ali tak način dela doprinaša k zmanjšanju zdravstveno tveganih vedenj, preprečitvikroničnih obolenj ali odložitvi kronično nenalezljivih obolenj v pozno starostno obdobjeposameznika, na podlagi zdravstvenovzgojnega dela in usmerjanja v zdrav slog življenja. Pritem bomo lahko ugotavljali tudi pomen in učinkovitost sodelovanja z drugimi zdravstvenimislužbami. Zato je Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v splošni mediciniizdelala zloženko in plakat z vsebino dela DMS v RADM. Na njem je slogan: »Z novimpristopom tima družinske medicine za ohranjanje zdravja v prihodnost«.

Zaupanje, ki nam je bilo dano, »peljimo« varno, učinkovito in kakovostno naprej.

Ko se je Loreta Ford uzrla na 25 let družbenih sprememb, razvoja in uspeha medicinskih sesterspecialistk, je izbrala naslednji citat, za katerega verjame, da odraža izkušnje vseh držav, ki sobile in so v procesu razvoja vloge medicinskih sester specialistk: »Sprva se je zamisel oustanovitvi novega reda z neredom zdela nezaslišana. Vendar naše tradicionalne modrostivsebujejo vzporedne ideje. Vemo, da stres pogosto sili v nove rešitve, da nas kriza pogostoopozori na možnost, da ustvarjalni proces potrebuje kaos, preden se pokaže rešitev, da soposamezniki pogosto okrepljeni zaradi trpljenja in sporov in da družbe potrebujejo zdravoozračje nesoglasij« (Dufty, 2000 cited in Skela Savič, 2011).


- 16 -

Analiza delaVloga diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika (DMS) v timu družinske medicine temeljina celostni, kakovostni in varni obravnavi pacienta pri obvladovanju kronično nenalezljivihobolenj pri opredeljeni ciljni populaciji. Izvaja aktivnosti na področju preventivnih programovin spremlja parametre urejenosti kroničnih bolezni (Poplas Susič, 2015). S svojim pristopom innačinom dela sledi teorijam Virginie Henderson in Dorothee Orem. Na podlagi takega načinadela vodijo stroko zdravstvene nege standardi, protokoli, kazalniki kakovosti, raziskovanje,strokovno optimalna raba laboratorijskih storitev in ustrezna administrativna ureditev dela vskladu s pristojnostmi in odgovornostmi DMS, kar je zapisano tudi v dokumentu Nadgradnjazdravstvenega sistema do leta 2020. Z novim pristopom dela v referenčnih ambulantahdružinske medicine (RADM) ima DMS priložnost za nove izzive, osebnostno in strokovno rast,kakor tudi možnost kritičnega razmišljanja. Posledično se odpirajo nove priložnosti zaraziskovanje v zdravstveni negi na področju primarnega zdravstvenega varstva. Le tako bodoomogočeni prepoznavnost, uspešnost pri delu, priložnost za izboljšave in nadaljnji razvoj terzagotovljeni varnost, kakovost, boljša dostopnost do zdravstvenega varstva, višje zadovoljstvopacientov in boljša stroškovna učinkovitost. Že vpeljan način dela v RADM zahteva tudipomembno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi strokovnjaki tako na primarni kot sekundarniravni ter poglobljeno sodelovanje z lokalno skupnostjo in določenimi društvi kroničnihpacientov. DMS med obravnavo v RADM pri pacientu ugotavlja in prepoznava probleme inodstopanja od parametrov urejenosti kronične bolezni. Pacienta lahko v okviru svojihkompetenc usmerja v nadaljnje obravnave glede na prisotne dejavnike tveganja. Cilj jeopolnomočiti pacienta za pridobivanje veščin, znanj in ustrezne samooskrbe, zaradi tega imaDMS na razpolago več časa za obravnavo in zdravstvenovzgojno svetovanje pacientu. Da DMSlahko opravlja delo v RADM, mora imeti predhodne izkušnje dela na področju zdravstvene negenajmanj pet let (klinično okolje, sekundarna ali primarna raven) in pridobljena specialna znanjapo opravljenih modulih. V času opravljanja modulov in uvajanja v delo mora imeti novozaposlena DMS mentorja/ico s predhodnimi izkušnjami, ki naj bi imel/a najmanj tri letadelovnih izkušenj s področja dela v RADM. Za svoje delo v okviru kompetenc DMS prevzemapolno odgovornost.

Dileme in izziviOd uvedbe RADM in do danes se DMS pri novem pristopu obravnave opredeljene populacijesrečuje z izzivi, možnostmi in predlogi za izboljšave pri delu, primeri dobrih praks ter oviramiin težavami pri delu. Pojavljajo se dileme in s tem tudi možnosti za rešitve. DMS lahkoprevzema odgovornost za delo le na podlagi jasnih in opredeljenih ciljev, ki jih je mogočemeriti, ter jih na podlagi ugotovljenih rezultatov tudi izboljševati oziroma spreminjati. DeloDMS se je v vseh teh letih vsebinsko nadgrajevalo in danes nakazuje nujno potrebo ponadaljevanju projekta ter zaposlitvi DMS za polni delovni čas v eni RADM in ne samo zapolovični delovni čas. Na podlagi sklepa, ki ga je sprejel Projektni svet referenčnih ambulant vaprilu 2015, se zbira 35 kazalnikov kakovosti. To prikazujejo tudi rezultati zadnje analize poposameznih kazalnikih kakovosti v RADM, ki jo je opravila Klemenc Ketiš (2016), ki so sicerspodbudni in kažejo na kontinuiran proces izboljšanja kakovosti, vendar prikazujejo slaberezultate pri kazalnikih izidov. Vzroki za takšne rezultate so lahko nepravilno vnašanje storitev,ne vnašanje storitev, nepravilen zajem podatkov, nenatančna baza podatkov, nepravilnainterpretacija podatkov (Klemenc Ketiš, 2016). Kljub skupnim izhodiščnim navodilom

ZBORNIK PREDAVANJ

- 19 -

Koordinator/ica, usmerjevalec/ka zdravstvene oskrbe

dr. Saša KadivecUniverzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik

[email protected]

Ključne besede: koordinator odpusta, kronična obstruktivna pljučna bolezen, zadovoljstvopacientov, čas hospitalizacije

UvodV Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik) je bil vključenkoordinator odpusta kot vezni člen integrirane obravnave pacientov s potrebami po nadaljnjiobravnavi v domačem okolju ali institucionalnem varstvu, ki omogoča kontinuiteto obravnave,predvsem pa boljšo informiranost pacienta, njegove družine in izvajalcev zdravstvene in socialneoskrbe na vseh ravneh obravnave. Koordinator odpusta usklajuje delo, komunicira s pacientomtudi prvi teden po odpustu, pacienta informira o aktivnostih, ki se nanašajo na odpust, svetujein se povezuje s pacientovim izbranim zdravnikom in s patronažno medicinsko sestro.Koordinator odpusta se v Kliniki Golnik vključuje v obravnavo pri vseh pacientih, ki izpolnjujejokriterije:A koordiniran odpust za paciente, ki potrebujejo nadzorovano zdravljenje tuberkuloze B koordiniran odpust za paciente v paliativni oskrbi C koordiniran odpust za paciente s kronično boleznijo D koordiniran odpust za paciente na neinvazivni mehanični ventilaciji Z namenom, da bi preverili učinkovitost intervencije koordinatorja odpusta v obravnavipacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), je bila v Kliniki Golnik izvedenarandomizirana klinična raziskava. Raziskava je bila izvedena z namenom preveriti učinkovitostintervencije koordinatorja odpusta v obravnavi pacientov s KOPB in opredelitve zadovoljstvapacientov s KOPB z obravnavo koordinatorja odpusta.

MetodeIzvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava. Pacienti so bili randomizirani vintervencijsko in kontrolno skupino Sodelovalo je 253 pacientov, ki so bili zaradi poslabšanjaKOPB hospitalizirani med 2. novembrom 2009 in 6. decembrom 2011 in bili obravnavani s stranikoordinatorja odpusta. V intervencijski skupini (N=118) je bil koordinator odpusta vključen vobravnavo pacientov med hospitalizacijo in prvi teden po odpustu iz bolnišnice. V kontrolniskupini so bili pacienti obravnavani v skladu z vsakdanjo bolnišnično rutino in načeli dobreklinične prakse. Pacienti so bili spremljani 180 dni po odpustu iz bolnišnice. Podatki so bilipridobljeni med kontakti s pacienti in iz medicinske dokumentacije. Raziskavo je odobrilaKomisija Republike Slovenije za medicinsko etiko. Razlike med spremenljivkami so bile


- 18 -

Literatura

Klemenc Ketiš, Z., 2016. Kazalniki kakovosti, baza spremljanja kakovosti dela. Projektna skupinareferenčnih ambulant. Regijsko srečanje za time družinske medicine, Ljubljana.

Kralj, K., 2015. Spremljanje kazalnikov kakovosti v referenčnih ambulantah – informacijska rešitev. In:Petek, D., Kopčavar Guček, N., eds. 41. strokovno srečanje timov. Kakovostna obravnava bolnika vdružinski medicine. Zbornik predavanj. Ljubljana.

Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020. Korak naprej. Available at: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Strategija_DM-8 [9.4.2016].

Poplas Sušič, T., 2015. Referenčne ambulante v družinski medicine do leta 2014. In: Petek D., KopčavarGuček N., eds. 41. strokovno srečanje timov. Kakovostna obravnava bolnika v družinski medicine. Zbornikpredavanj. Ljubljana.

Skela Savič, B., Klemenc D. Opredelitev izobraževanja v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe vsistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od leta 2011 do 2020. In: Skela Savič, B., et al., eds. Mojakariera – quo vadis: specializacije v zdravstveni negi – partnerstvo med zdravstveno nego in medicino / 4.posvet z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 8.3.2011. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, pp. 20–33.

Požun, Skela Savič B. Mednarodne usmeritve, priporočila in predpisi na področju podiplomskegaizobraževanja v zdravstveni negi – OECD, EU direktiva za regulirane poklice, WHO, EFN in ICN. In:Skela Savič, B., et al., eds. Moja kariera – quo vadis: specializacije v zdravstveni negi – partnerstvo medzdravstveno nego in medicino / 4. posvet z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 8.3.2011. Jesenice: Visokašola za zdravstveno nego, pp. 34–44.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 21 -

skupine pacientov, ki nimajo največjega tveganja za kratkoročno ponovno hospitalizacijo in bibili za učinkovitost intervencije potrebni večji vzorci.Drugi razlog predstavljajo demografske in klinične značilnosti pacientov, ki se pomembnorazlikujejo od značilnosti pacientov v tej raziskavi (vključeni pacienti so starejši, njihova pljučnafunkcija je slabša). Tretji razlog, ki lahko prispeva k razlikam v rezultatih raziskav, je opredelitevizidov in časa spremljanja. Raziskava je pokazala, da so pacienti zadovoljni z aktivnostmikoordinatorja odpusta v postopku odpusta iz bolnišnice, kar ugotavljajo tudi drugi avtorji. Raziskava pokaže na smiselnost uvedbe profila koordinatorja odpusta v obravnavo pacientov skronično obstruktivno pljučno boleznijo. Spremljanje zadovoljstva pacientov je smiselno, sajpokaže priložnosti za izboljšave dela z vidika pacienta.

ZaključekPri pacientih s KOPB je intervencija koordinatorja odpusta zmanjšala število hospitalizacijzaradi KOPB in hospitalizacij zaradi kateregakoli vzroka. Naši rezultati govorijo v prid uvedbiprofila koordinatorja odpusta v klinično prakso.Pacienti so zadovoljni z aktivnostmi koordinatorja odpusta v postopku odpusta iz bolnišnice.Spremljanje zadovoljstva pacientov je smiselno, saj pokaže priložnosti za izboljšave dela z vidikapacienta.

LiteraturaFan, V.S., Gaziano, J.M., Lew, R., Bourbeau, J., Adams, S.G., et al. 2012. A comprehensive care managementprogram to prevent chronic obstructive pulmonary disease hospitalizations: a randomized, controlled trial.Ann Intern Med, 156(10), pp. 673–683.Abad-Corpa, E., Royo-Morale, T., Iniesta-Sanchez, J., Carrillo-Alcaraz, A., Rodríguez-Mondejar, J.J., et al.2012. Evaluation of the effectiveness of hospital discharge planning and follow-up in the primary care ofpatients with chronic obstructive pulmonary disease. J Clin Nurs, doi: 10.1111/j.1365-2702.2012.04155.x. Bucknall, C.E., Miller, G., Lloyd, S.M., Cleland, J., McCluskey, S., et al. 2012. Glasgow supported self-management trial (GSuST) for patients with moderate to severe COPD: randomized controlled trial. BMJ,344: e1060.Kadivec, S., Lainščak, M., Košnik, M. & Farkaš-Lainščak, J., 2015. Zadovoljstvo bolnikov s kroničnoobstruktivno pljučno boleznijo z obravnavo koordinatorja odpusta. Obzornik zdravstvene nege, 49(3), pp.195-204. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2015.49.3.54.Farkas, J., Kadivec, S., Kosnik, M. & Lainscak, M., 2011. Effectiveness of discharge coordinator interventionin patients with chronic obstructive pulmonary disease: study protocol of a randomized controlled clinicaltrial. Respir Med, 105(1), pp.S26–30.Lainščak, M., Kadivec, S., Košnik, M., Benedik, B., Bratkovič, M., Jakhel, T., et al., 2013. Dischargecoordinator intervention prevents hospitalizations in patients with COPD: a randomized controlled trial.Journal of the American Medical Directors Association, 14(6), pp. 450.e1–450.e6. Available at:http://www.jamda.com/article/S1525-8610(13)00117-5/abstract [25. 4. 2106].Kadivec, S., Farkaš – Lainščak, J., Lainščak, M. & Košnik, M. 2012. Vloga koordinatorja odpusta pripacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. V: Bahun M, (ur.), Kramar Z, (ur.), Skela Savič, B.(ur.). Trajnostni razvoj na področju kakovosti in varnosti - povezava med akreditacijo in varno ter kakovostnoobravnavo pacientov : zbornik prispevkov. Jesenice: Splošna bolnišnica: Visoka šola za zdravstveno nego, pp.29-31.


- 20 -

analizirane s Studentovim t-testom za neodvisne vzorce, parnim t-testom, Mann-Whitneyevimtestom in testom c2. Z metodo analize preživetja po Kaplan-Meierju in testom log-rank so bileocenjene razlike v številu ponovnih hospitalizacij zaradi KOPB in umrljivosti. Kot primarnidogodek je bila v analizi šteta hospitalizacija zaradi KOPB. Sekundarni dogodki v analizi so bili:čas do ponovne hospitalizacije zaradi KOPB, hospitalizacija zaradi kateregakoli vzroka in smrtzaradi kateregakoli vzroka. V multivariatni analizi je bil uporabljen Coxov modelsorazmernostnih tveganj (Farkas et al, 2011). Za raziskavo zadovoljstva pacientov je bil uporabljen anketni vprašalnik, poslan po pošti.Odgovorilo je 60 pacientov. Za statistično obdelavo so bili uporabljeni: opisna statistika,faktorska analiza, linearnoregresijski model in multipla linearna regresija.

RezultatiVključenih je bilo 253 pacientov s KOPB (71±9 let, 72 % moških, 87 % GOLD III/IV), ki smo jihnaključno razporedili v intervencijsko (N=118) in kontrolno (N=135) skupino. V obdobju spremljanja je bilo zaradi KOPB hospitaliziranih 59 od 253 pacientov (23 %). Vintervencijski skupini je bilo v primerjavi s kontrolno skupino značilno manj ponovnihhospitalizacij zaradi KOPB (17 (14 %) vs. 42 (31 %), p=0.002). Značilna razlika med skupinamaje nastala tudi pri hospitalizacijah zaradi kateregakoli vzroka (37 (31 %) vs. 60 (44 %), p=0.033),ne pa pri umrljivosti.V Coxovem modelu sorazmernostnih tveganj je bila intervencija koordinatorja odpustapovezana z manjšim tveganjem za hospitalizacijo zaradi KOPB (razmerje ogroženosti (RO) 0.43,95 % interval zaupanja (IZ) 0.24–0.77, p=0.002), hospitalizacijo zaradi kateregakoli vzroka (RO0.64, 95 % IZ 0.42–0.98, p=0.039), ne pa tudi z umrljivostjo (RO 0.54, 95 % IZ 0.23–1.28,p=0.164) (Lainščak et al, 2013; Kadivec et al, 2012). V delu raziskave za ugotavljanje zadovoljstva pacientov s KOPB z aktivnostmi koordinatorja odpustaje bilo ugotovljeno, da lahko s skupnim vplivom treh faktorjev (komunikacija, samoobvladovanjebolezni in doživljanje bolezni oz. simptomi) pojasnimo 84,02 % variance zadovoljstva pacientov skoordinatorjem odpusta. Z zadovoljstvom pacienta s koordinatorjem odpusta je najbolj povezanakomunikacija, sledi ji doživljanje bolezni oz. simptomi (Kadivec et al, 2015).

DiskusijaV obdobju 180 dni po odpustu iz bolnišnice je intervencija koordinatorja odpusta pri pacientihs KOPB zmanjšala število hospitalizacij zaradi KOPB in hospitalizacij zaradi kateregakoli vzroka.Med intervencijsko in kontrolno skupino pacientov s KOPB ni bilo razlik v umrljivosti. Rezultatiraziskave se razlikujejo od rezultatov nekaterih drugih raziskav o koordiniranem odpustu pripacientih s KOPB, ki so bile objavljene v zadnjem času (Fan et al., 2012; Bucknall et al., 2012;Abad-Corpa et al., 2012). Za nastale razlike obstaja več razlogov. Prvi razlog predstavlja okolje,v katerem so bili pacienti vključeni v raziskavo. Večina raziskav je paciente vključevala ob rednihambulantnih pregledih ali v programih stacionarne pljučne rehabilitacije tudi do 12 mesecev pokoncu hospitalizacije. Čas vključevanja pacientov ima lahko pomembne klinične posledice, saj jetveganje za ponovno hospitalizacijo pri pacientih s KOPB največje v prvih 3 do 6 mesecih poodpustu iz bolnišnice. Na ta način niso bili v raziskavo zajeti tisti pacienti, ki so bili v krajšemčasu po odpustu ponovno hospitalizirani ali so umrli. Menimo, da so v teh raziskavah opazovane

ZBORNIK PREDAVANJ

- 23 -

z izkušnjami, ki bi bili primerni kandidati za tečaj oz. izvajanje triaže. Problem bo mogoče rešitiz ustreznim zaposlovanjem in ureditvijo statusa izkušenih urgentnih medicinskih sester.Potrebno je razmišljati o uvedbi specializacije iz urgentne zdravstvene nege, triaža pa bo dodatnospecialno znanje. Ena izmed težav pri izvajanju triaže v urgentnih centrih je nepoznavanjedelovnega področja triažne medicinske sestre s strani zdravnikov in drugih sodelavcev. Zauspešno delo triažne medicinske sestre je potrebno dobro medpoklicno sodelovanje. Področja,ki jih bo potrebno še dodatno razvijati, so tudi informacijska podpora in raziskovanje. Zahtevnoin odgovorno delo v triaži bo potrebno tudi ustrezno finančno ovrednotiti (Cotič, 2010).Vsekakor pa je triaža v urgentnih ambulantah nekaj, kar bo v bodoče tudi v Sloveniji, kot je žesedaj v tujini, popolnoma samoumevno, saj resnično preprečuje neželene dogodke na urgenci inpovečuje varnost in kakovost zdravstvene obravnave urgentnih bolnikov (Rajapakse, 2015).

LiteraturaCotič Anderle, M., Štromajer, D. & Homar, M., 2010. Raziskava o triaži na urgentnih hospitalnih oddelkihv Sloveniji V: Cotič Anderle, M., Okrožnik, M. & Homar, M., ur. Urgentni pacient - novosti v obravnavi,Strokovni seminar Sekcije MS in ZT v urgenci, Rogaška Slatina: 21.- 22. oktober 2011. Ljubljana: Zbornicazdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci.Mackway-Jones, K., Marsden, J. & Windle, J., 2014. Emergency Triage 3. Ed. New Delhi: Wiley Blackvell.Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. 2015 Uradni list Republike Slovenije, št. 81/2015.Rajapakse, R., 2015. Triaža v urgentnih ambulantah. Zdrav Vest, 84(4): 259-67. Dostopno na:www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ODLXHUKZ/...3a5f.../PDF [25.4.2016].


- 22 -

Manchesterski sistem triažiranja pacientov

Majda Cotič Anderle, dipl. m. s.Vida Bračko, viš. med. ses.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci, Zbornica – [email protected]

Ključne besede: medicinske sestre, triaža, urgentni oddelki, izobraževanje, varnost,medpoklicno sodelovanje

Uvedba triaže v delo urgentnih oddelkov je pomemben prispevek k varnejši in kakovostnejšiobravnavi pacientov z urgentnimi stanji. Triaža predstavlja krizni menedžment urgentnihoddelkov. Uporablja se vedno, ko potrebe po zdravstveni oskrbi presegajo zmogljivostizdravstvenega sistema. Večina urgentnih oddelkov v svetu, čedalje bolj pa tudi pri nas, se srečujes preobremenjenostjo, ko pacientom ni možno zagotoviti takojšnje zdravstvene oskrbe. Zato sose razvili številni triažni sistemi. Sistemi so bili razviti v sodelovanju medicinskih sester inzdravnikov (Mackway-Jones, 2014). Izvajalke triaže ob sprejemu pacientov so v večini sistemovmedicinske sestre. Za bolnišnične urgentne oddelke se najpogosteje uporablja petstopenjskitriažni sistemi. Najbolj razširjeni in preizkušeni so Manchesterski, Avstralski, Kanadski triažnisistemi. V večini evropskih držav je v uporabi Manchesterski triažni sistem, ki je bil razvit vAngliji. Nekatere države še nimajo sprejetih uradnih triažnih sistemov. Na urgentnih oddelkih vSloveniji do leta 2010 ni bilo uporabljenih mednarodno priznanih triažnih sistemov. Obstajalopa je zavedanje, da je ta proces potreben (Cotič, 2010). Ob političnih in organizacijskihspremembah urgentne službe je prišlo tudi do sistematičnega uvajanja triaže v delo slovenskihurgentnih oddelkov. Kot najustreznejši je bil izbran Manchesterski triažni sistem. Sistem ima pettriažnih skupin, v katere se razvršča paciente glede na stopnjo nujnosti oskrbe. Določene sobarvne oznake in predvideni časi čakanja do pregleda pri zdravniku. Razvrščanje poteka napodlagi algoritmov, ki opredeljuje pacientove težave. V algoritmih so določeni kriteriji zauvrščanje pacientov v triažne skupine. Sistem omogoča dobro prepoznavo nujnih stanj in s temzagotavljanje varnosti pacientov. Kljub dobro izdelanemu sistemu algoritmov in kriterijev pamora triažo izvajati izkušen in ustrezno izobražen zdravstveni delavec. Po Pravilniku o službinujne medicinske pomoči (NMP) (2015) je izvajalec triaže diplomirana medicinskasestra/zdravstvenik z vsaj tremi leti delovnih izkušenj in opravljenim tečajem triaže.Izobraževanja potekajo od leta 2012 na tečajih, ki jih v okviru Zbornice - Zveze organizira Sekcijamedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci. Tečaje izvaja 11 inštruktorjevManchesterskega triažnega sistema, ki so se usposabljali v Angliji. Program tečaja obsegateoretični in praktični del. Vsebina je opredeljena v pravilniku o službi NMP (2015).Organiziranih je bilo 12 tečajev. Iz seznama izobraževanj Zbornice –Zveze je razvidno, da se jetečajev udeležilo 289 medicinskih sester/zdravstvenikov, celotno izobraževanje pa jih je do 22. 4.2016 zaključilo186. Izobraževanje je omogočilo vzpostavitev triaže v urgentnih centrih. Vnekaterih okoljih se srečujejo s pomanjkanjem diplomiranih medicinskih sester/ zdravstvenikov

ZBORNIK PREDAVANJ

- 25 -

V patronažnem varstvu v Sloveniji oskrba pacientov s kroničnimi boleznimi še vedno ne sledinjihovim potrebam, hkrati pa tudi ni na vseh ravneh zdravstvenega varstva podprta z ustreznimislužbami in strokovnjaki, ki bi jo izvajali. Sedanja organiziranost strokovnih služb v lokalnihokoljih ne omogoča 24-urne dosegljivosti vse dni v letu in integriranih zdravstvenih in socialnihstoritev. Dostopnost do le-teh ni zagotovljena enako vsem uporabnikom (Horvat, 2016). Patronažne službe zelo različno zagotavljajo neprekinjeno obravnavo v domačem okolju. Dorazhajanj prihaja predvsem zaradi trenutno veljavne zakonodaje, ki neprekinjenegazdravstvenega varstva za varovance, obravnavane v patronažnem varstvu, nikjer neposredno neopredeljuje. V 52.a členu Zakona o zdravstveni dejavnosti je zapisano, da mora v zunajbolnišnični dejavnosti, namenjeni storitvam za uporabnike, najmanj petina delovnega časapotekati po 16. uri (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 2005). Splošni dogovor za pogodbeno leto2015 v svojem 36. členu, 16. alineja, iz tega določila, iz nam neznanih razlogov, izvzamedejavnost patronažnega varstva (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2015). V stroki sepomena zagotavljanja neprekinjene obravnave v patronažnem varstvu zavedamo in takodokumenta Patronažno varstvo in patronažna zdravstvena nega – nadgradnja in prilagajanjenovim izzivom (Šušteršič, et al., 2006) ter Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu(Železnik, et al., 2011) navajata, da se patronažno varstvo organizira 24 ur na dan in vse dni vletu. Vendar gre za priporočila stroke, ki za izvajalce niso zavezujoča. Edina izjema je Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni(1998), kjer je kot standard dela določen zajem novorojenca s strani patronažne službe v 24 urahpo odpustu iz porodnišnice. V primeru obravnave otročnice in novorojenčka v domačem okoljugre za izvajanje preventivne dejavnosti, v kateri je diplomirana medicinska sestra v patronažnidejavnosti popolnoma samostojna in tudi nosi vso odgovornost, da jo izvaja v skladu zveljavnimi strokovnimi standardi in pravnimi akti.V izvajanju kurativnih obravnav je diplomirana medicinska sestra odvisna ob zdravnikoveganaročila (delovni nalog), zato neprekinjeno patronažno zdravstveno nego izvaja v skladu spotrebami, ki jih na delovnem nalogu opredeli zdravnik, ki je naročnik storitev (dnevna intedenska frekvenca potrebnih obravnav). Kadar je ugotovljena potreba po neprekinjenipatronažni obravnavi in zdravnik izda delovni nalog, s katerim naroči izvajanje obravnav, ki soneobhodno nujno potrebne, je patronažna služba dolžna, da se organizira tako, da bo sposobnav čim večji možni meri zadovoljiti potrebe na terenu. Neprekinjeno zdravstveno varstvo je sicer opredeljeno v Pravilniku o organizaciji neprekinjenegazdravstvenega varstva (2010), vendar daje pravilnik izvajalcem precej svobode pri organizacijidela, saj opredeljuje, da se mora redni program zdravstvene dejavnosti izvajati tako, da seprilagodi frekvenci in obsegu potreb po opravljanju zdravstvenih obravnav, pri čemer se izvaja»največ v obsegu: od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne manj kot med 7.00in 14.00 uro, v soboto, nedeljo in na z zakonom določen dela prost dan pa po presoji izvajalcazdravstvene dejavnosti«. Frekvenca in obseg potreb po izvajanju patronažne dejavnosti, opisanav tem pravnem aktu, sta trenutno torej edino pravno izhodišče, na podlagi katerega morajoizvajalci v patronažni dejavnosti prilagoditi svojo organiziranost.Pravno podlago za izvajanje storitev v skladu s potrebami pacientov sicer najdemo tudi v Zakonuo pacientovih pravicah (2008), ki opredeljuje pravico pacientov do primerne, kakovostne invarne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino. V nadaljevanju zakon definiraprimerno zdravstveno oskrbo kot tisto, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmizdravstvenega sistema, ter kot kakovostno zdravstveno oskrbo tisto, ki upošteva temeljna načela


- 24 -

Neprekinjeno zagotavljanje patronažnega varstva

Andreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org., pred.Martina Horvat, dipl. m. s.

Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, [email protected]

Ključne besede: obravnava v patronažnem varstvu, dostopnost, kontinuirana zdravstvena nega

Patronažno varstvo v Sloveniji, katerega organizacija in delovanje je bilo pred leti zasnovano natrdnih temeljih polivalentne obravnave posameznika, njegove družine in širše skupnosti, sezadnja leta srečuje z mnogimi izzivi. Na terenu so povečuje potreba po skrbi za vse bolj starajočose in bolno populacijo, katere problemi in potrebe postajajo obsežnejši, njihova pričakovanja pavse večja. Zdravstvena politika za temi potrebami še vedno šepa in se ruši pod finančno težostarajočega se prebivalstva (Krajnc, 2013).Velike demografske spremembe, povečanje deleža starejših prebivalcev, spremenjena patologijaprebivalstva, hiter razvoj medicine, varčevalni ukrepi v zdravstvu, spremembe v bolnišničniobravnavi in dokaj ohlapna zakonodaja za področje patronažnega varstva postavljajo predizvajalce patronažne zdravstvene nege, predvsem pa pred menedžerje v zdravstveni negi, novenaloge in obremenitve, hkrati pa tudi nove izzive in priložnosti.Ker so v praksi velike razlike tako v izobrazbeni strukturi in v številu zaposlenega kadra kakortudi v organizaciji in delitvi dela znotraj patronažnih služb, se na podlagi razpoložljivihpodatkov ugotavlja, da je kader, zaposlen v patronažnem varstvu, glede na posamezne regije inizvajalce neenakomerno obremenjen. Na podlagi poznavanja prakse in analize podatkov realizacije delovnega programa za leto 2015bo predstavljen pomen neprekinjenega zagotavljanja patronažnega varstva s poudarkom naveliki neenakosti v preskrbljenosti prebivalcev z obravnavami ob nedeljah in praznikih.Kakovostno organizirano primarno zdravstveno varstvo, kamor spada tudi patronažno varstvo,pomeni, kot navaja Resolucija nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2015 do 2025(Ministrstvo za zdravje RS, 2016), zagotavljanje hitrega in enostavnega dostopa do najširšegamožnega nabora storitev in omogočanje celovite in kontinuirane obravnave pacienta čim bližedomu (kar pomeni za paciente, obravnavane v patronažnem varstvu, obravnavo v domačemokolju).Po podatkih števila timov iz pogodb za dejavnost patronaže in nege na domu je imelo v letu 2015z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za področje celotne Slovenije sklenjenepogodbe za izvajanje patronažne dejavnosti in nege na domu 55 zdravstvenih domov in 108koncesionarjev. Skupaj je ZZZS financiral 844,56 timov oziroma zaposlenih izvajalcev napodročju patronažnega varstva, od tega 709,24 diplomiranih medicinskih sester in 135,32zdravstvenih tehnikov (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2015).

ZBORNIK PREDAVANJ

- 27 -

kakovosti, med katerimi so med drugimi omenjeni tudi pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitostin enakopravnost. Tako zdravstveni domovi kot tudi koncesionarji, ki izvajajo storitve patronažnega varstva,uporabljajo različne pristope, organizacijo in načine za zagotavljanje kontinuirane obravnavevarovancev, obravnavanih v patronažnem varstvu, v skladu z obsegom potreb. Pri analizipodatkov ZZZS o evidentiranih in zaračunanih storitvah v času nedelj in praznikov s straniizvajalcev patronažnega varstva za leto 2015 smo prišli do ugotovitve, da nekateri zdravstvenidomovi in koncesionarji dejansko ne zagotavljajo neprekinjene obravnave varovancem 365 dniv letu oziroma na njihovih terenskih področjih niso zaznali potreb po takšnem organiziranju.Da pa na nekaterih terenskih območjih potrebe po neprekinjeni obravnavi vse dni v letuobstajajo, priča podatek, da je bilo v letu 2015 v patronažni dejavnosti v Sloveniji od vsehnačrtovanih in financiranih obravnav v povprečju 2 % obravnav opravljenih ob nedeljah inpraznikih (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2016). Pri tem med zdravstvenimidomovi in koncesionarji ni zaznati razlik, saj v povprečju tako eni kot drugi opravijo cca. 2 %programa ob nedeljah in praznikih. So pa iz podatkov razvidne velike razlike med posameznimiregijami (Tabela 1), še bolj vidne so razlike znotraj posameznih regij. Obstajajo izvajalci (takozdravstveni domovi kot koncesionarji), ki v letu 2015 niso opravili nobenega obiska v času nedeljin praznikov, na drugi strani pa obstajajo izvajalci, ki so opravili več kot 5 % načrtovanegaprograma prav ob nedeljah in praznikih. Med vsega skupaj tremi vrstami obravnav, ki se po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (2016) izvajajo ob nedeljah in praznikih, je največji delež prvih in ponovnih kurativnihobravnav (90,6 %), sledijo prve preventivne obravnave otročnice in novorojenčka (5,8 %) inpaliativne obravnave (3,6 %). Ob tem velja poudariti, da kljub jasno zapisani zakonodaji obstajajoizvajalci, ki sicer obravnave po naročilu zdravnika ob nedeljah in praznikih izvajajo, preventivnihobravnav otročnice in novorojenčka pa ne izvajajo.

Tabela 1: Realizacija storitev ob nedeljah in praznikih po posameznih Območnih enotah ZZZS vletu 2015 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2016 )


- 26 -

Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu, predvsem pa menedžerji v patronažnizdravstveni negi, morajo poskrbeti, da zaradi toge organiziranosti, ki se ne prilagaja potrebampacientov na terenu, ne bo prekinjena kontinuiteta zdravstvene nege in oskrbe. Zaradi neenotnein slabe organizacije dela v patronažnih varstvih se že dogaja, da varovancev, ki potrebujejoneprekinjeno obravnavo, ne morejo odpustiti v domače okolje. Prihaja lahko do nepotrebnihzapletov, ki pacientom znižujejo kakovost življenja in celo do ponovnih hospitalizacij.Poenotenje izvajanja zdravstvene nege v patronažnem varstvu, ki ga želimo doseči, je nujno in čespremljamo dogajanje na področju zdravstvene nege in oskrbe pacientov na domu, lahko rečemotudi ključnega pomena za ohranitev stroke. Preseči moramo razmišljanje o tem, kaj bi in česa nebi izvajali na pacientovem domu. Prenehati moramo z razpravami o tem, katere posege inpostopke bomo izvajali ter kje in česa nikakor ne bomo, saj smo s tem, ko smo zaključile študij,pridobile kompetence, katerih obseg se samo zato, ker delamo v domačem okolju, nikakor nezmanjša. S tem siromašimo stroko in ji delamo nepopravljivo škodo (Horvat, 2011).Vloga in pomen patronažnega varstva kot nepogrešljivega dela primarnega zdravstvenegavarstva, ki ga je potrebno okrepiti, postajata v zadnjem obdobju tudi skozi mnoge projekte, ki seizvajajo na nacionalni ravni, vse bolj vidna, jasna in pomembna. V Državnem načrtu paliativneoskrbe (Ministrstvo za zdravje, 2010) so jasno opredeljene naloge, ki jih ima na tem zelopomembnem področju. Nadgradnja patronažnega varstva je predvidena tudi v PredloguResolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 – 2025 “Skupaj za družbo zdravja”.Ponuja se nam torej niz priložnosti, skozi katere lahko stroka patronažne zdravstvene nege,predvsem pa menedžment v patronažnih varstvih, pokaže in predvsem na podlagi raziskovanjav praksi zdravstvene nege dokaže svoj nepogrešljiv prispevek k delovanju in zagotavljanjusistema zdravstvenega varstva.

LiteraturaHorvat, M., 2011. Vloga patronažnih medicinskih sester na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. In:Bobnar, A. ed. »Dan Stane Kavalič, Vloga medicinske sestre na primarni ravni zdravstvene dejavnosti – izzivza prihodnost. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, pp. 58-75.Horvat, M., 2016. Spremna beseda predsednice strokovne sekcije. In: Ramšak Pajk, J. & Ljubič, A., eds.Priporočila obravnave pacientov v patronažnem varstvu za diplomirane medicinske sestre. Ljubljana:Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, pp. 6-10.Krajnc, A., 2013. Zadovoljstvo zasebnih patronažnih medicinskih sester – v primežu prednosti in slabostizasebništva. In: Klemenc, D., & Majcen, S., & Štemberger Kolnik, T., eds. Moč za spremembe, medicinskesestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema: zbornik prispevkov z recenzijo, 9. kongreszdravstvene in babiške nege Slovenije, Kongresni center Brdo pri Kranju, 9. in 10. maj 2013. Ljubljana:Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov, pp. 175-181.Ministrstvo za zdravje RS,2010. Državni program paliativne oskrbe.Available at:www.mz.gov.si/.../Državni_program_paliativne_oskrbe_190410.doc [11.1.2016].Ministrstvo za zdravje RS, 2015. Predlog Resolucije nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 “Skupaj za družbo zdravja”. Ministrstvo za zdravje RS. Available at:http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/ResNPZV_16-25/ResNPZV_2016-25_v2.pdf[10.2.2016].Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, 2010. Uradni list Republike Slovenije št. 64. Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, 1998, 2009. Uradni list RS, št.19/98, 47/98, 26/2000, 67/2001, 33/2002, 37/2003, 117/2004, 31/2005, 83/2007 in 22/2009.

ZDRAVSTVENI DOMOVI KONCESIONARJI

plan ZZZSrealizacijanedelje inprazniki

delež plan ZZZSrealizacijanedelje inprazniki

delež

OE CELJE 98361 3183 3,24 % 13500 468 3,47 %

OE KOPER 67511 1212 1,80 % 10840 421 3,88 %

OE KRŠKO 19845 168 0,85 % 19170 123 0,64 %

OE KRANJ 80527 583 0,72 % 20992 230 1,10 %

OE LJUBLJANA 313058 1434 0,46 % 32534 260 0,80 %

OE MARIBOR 149120 7117 4,77 % 39406 1308 3,32 %

OE MURSKA SOBOTA 68012 1615 2,37 % 5583 127 2,27 %

OE NOVO MESTO 49369 339 0,69 % 12325 245 1,99 %

OE NOVA GORICA 58590 1325 2,26 % 540 8 1,48 %

OE RAVNE 76363 458 0,60 % 2372 14 0,59 %

ZBORNIK PREDAVANJ

- 29 -

Vzpostavitev Centra za krepitev zdravja v zdravstvenemdomu – izkušnje pilotnega testiranja iz zdravstvenih domov

Celje, Vrhnika in Sevnica

asist. Sanja Vrbovšek, dipl. m. s., univ. dipl. soc.Nacionalni inštitut za javno zdravje

Vladimira Tomšič, dipl. m. s., univ. dipl. org.Mojca Vidmar, dipl. m. s.Zdravstveni dom SevnicaMarjana Iršič, dipl. m. s.

Zdravstveni dom CeljeJerneja Filipič, dipl. m. s.Zdravstveni dom Vrhnika

[email protected]

Ključne besede: zdravstvena vzgoja, krepitev zdravja v lokalni skupnosti, skupnostni pristop,Program za krepitev zdravja, zmanjševanje neenakosti v zdravju

UvodKronične bolezni (KB), ki jih Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje kot dolgotrajajoče in običajno počasi napredujoče bolezni, so najpomembnejši vzrok obolevnosti inumrljivosti v Evropi in predstavljajo velik javnozdravstveni problem (Busse, et al., 2010).Raziskave kažejo, da bodo prihodnost zdravstvene oskrbe močno zaznamovale kompleksne KB(Nolte, et al., 2008; Busse, et al., 2010), katerih razvoj je povezan tudi z življenjskim slogom.Učinkovito javno zdravje, promocija zdravja in programi obvladovanja KB ljudem pomagajo priohranjanju in izboljševanju zdravja, pri zmanjševanju tveganja za razvoj KB in pri obvladovanjuKB (U. S. Department of Health and Human Services, 2005). Čeprav zdravje nastaja v različnihokoljih, pomembno vlogo pri promociji zdravja igra tudi zdravstvena služba. Pri populaciji,ogroženi za razvoj KB, z nudenjem strokovne pomoči pri spreminjanju nezdravih življenjskihnavad pripomore k preprečevanju nastanka bolezni, pri ostalih uporabnikih zdravstvene službepa pomaga pri vzpostavljanju zdravih življenjskih navad. Edinstveno priložnost na tem področjuima primarno zdravstveno varstvo (Klepp, 2010).Na primarni ravni zdravstvenega varstva je potrebno ohraniti in ustrezno nadgraditi tisteaktivnosti in organizacijske oblike, ki se že navezujejo na izvajanje javnozdravstvene vlogezdravstvenega doma, hkrati pa razviti nove, ki bi le-to dodatno podprle (Vrbovšek, et al., 2015b).Temeljna značilnost zdravstvenih domov v preteklosti je bila uspešnost pri reševanjujavnozdravstvenih problemov skupin prebivalstva s pomočjo promocije zdravja in preventivne


- 28 -

Šušteršič, O., Horvat, M., Cibic, D., Peternelj, A., Brložnik, M., 2006. Patronažno varstvo in patronažnazdravstvena nega-nadgradnja in prilagajanje novim izzivom. Obzornik Zdravstvene Nege, 40 (4), pp. 247-252.Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), 2008. Uradni list Republike Slovenije št.15.Zakon o zdravstveni dejavnosti – uradno prečiščeno besedili (ZZDej – UPB-2), 2005. Uradni list RepublikeSlovenije št.23.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), 2015. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2015.Available at: http: //www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/2EC3F2AC07922434C1257E7C0040094A[13.3.2016].Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), 2016. Podatki: Realizacija storitev ob nedeljah inpraznikih 2015 (Gradivo je pridobljeno osebno od ZZZS; stanje gradiva: Excelove tabele).Železnik D, Horvat M, Panikvar Žlahtič K, et al., 2011. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu.Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije — Zveza strokovnih društev medicinskih sesterbabic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 31 -

izvajanje aktivnosti za krepitev zdravja v lokalni skupnosti in spodbujanje razvoja podpornihokolij za zdravje, koordinacijske naloge v okviru skupnostnega pristopa za krepitev zdravja terzagotavljanje podpore zdravstveno marginaliziranim (ranljivim) osebam pri vključevanju vpreventivne in presejalne programe (Vrbovšek, et al., 2015a; Vrbovšek, et al., 2015b). Vse aktivnosti CKZ izvaja na NIJZ dodatno strokovno usposobljen standardni tim, ki gasestavljajo diplomirana medicinska sestra/profesor zdravstvene vzgoje, diplomirani fizioterapevtin univerzitetni diplomirani psiholog. Vodenje CKZ je v domeni diplomirane medicinske sestre.

ZaključekTako zasnovan CKZ predstavlja pomembno področje delovanja za medicinske sestre naprimarni ravni zdravstvenega varstva. V okviru projekta Skupaj za zdravje je v zdravstvenihdomovih Celje, Vrhnika in Sevnica potekalo 8-mesečno obdobje pilotnega testiranja vsehnavedenih nadgradenj. V CKZ je bilo vključenih 1433 oseb. Nov koncept CKZ podpira integrirano izvajanje preventive KB in zmanjševanje neenakosti vzdravju v lokalni skupnosti, izvajanje različnih aktivnosti krepitve zdravja v lokalni skupnosti,skladno s potrebami populacije, prav tako pa tudi izvajanje skupnostnega pristopa za krepitevzdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju.

LiteraturaBusse, R., Blümel, M., Scheller-Kreinsen, D. & Zentner, A., 2010. Tackling chronic disease in Europe.Strategies, interventions and challenges. Geneva: World Health Organization. Eržen, I., Zaletel-Kragelj, L. & Farkaš-Lainščak, J., 2007. Re-orientation of health services. In: Donev, D.,Pavleković, G. & Zaletel-Kragelj, L. eds. Health promotion and disease prevention: a handbook for teachers,researchers, health professionals and decision makers: stability pact for South Eastern Europe. Lage: HansJacobs Publishing Company.Klepp, KI., 2010. Health promotion – achieving good health for all. Oslo: Helsedirektoratet.Nolte, E., Knal, C. & McKee, M., 2008. Managing chronic conditions. Experience in eight countries. Geneva:World Health Organization.Svetovna zdravstvena organizacija, 2014. Zdravje 2020. Temeljna evropska izhodišča za vsevladno invsedružbeno akcijo za zdravje in blagostanje. Kopenhagen: Svetovna zdravstvena organizacija.U. S. Department of Health and Human Services, 2005. Theory at a glance. A guide for health promotionpractice. Available at: http://sbccimplementationkits.org/demandrmnch/ikitresources/theory-at-a-glance-a-guide-for-health-promotion-practice-second-edition/ [2. 8. 2015].Vrbovšek, S., Maučec Zakotnik, J. & Farkaš Lainščak, J., 2015a. Vzpostavitev Centra za krepitev zdravja –koncept organizacije, delovanja in povezovanja. In: Farkaš Lainščak, J., Huber, I., Maučec Zakotnik, J.,Sedlar, N. & Vrbovšek, S. eds. Program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni in zmanjševanjaneenakosti v zdravju pri odraslih: pilotno testiranje integriranih procesov vključevanja in obravnav ciljnepopulacije v okviru projekta Skupaj za zdravje (Projekt Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravjuodraslih). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.Vrbovšek, S., Farkaš Lainščak, J. & Iršič, M., 2015b. Center za krepitev zdravja – skupnostni pristop za boljšezdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju. In: Govc Eržen, J. ed. Aktualno v družinskimedicini. 6. Majhnov dan. Celje: Zavod za razvoj družinske medicine, pp. 52–56.


- 30 -

dejavnosti ter aktivno odzivanje na potrebe »ranljivih« skupin prebivalcev. Skozi desetletja je tavloga zdravstvenih domov vse bolj izginjala, hkrati pa je način dela v njih postajal vse boljreaktiven; usmerjen v zdravstvene probleme posameznika in njihovo zdravljenje (Svetovnazdravstvena organizacija, 2014). Osnovno zdravstveno varstvo lahko odgovori na potrebedanašnjega časa z razvijanjem okolja za partnerstvo in spodbujanjem ljudi, da bolje skrbijo zasvoje zdravje in aktivno sodelujejo v procesu zdravljenja (Eržen, et al., 2007).

Vzpostavitev Centrov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovihNa Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je bila v okviru vnaprej definiranega projekta»Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje«, sofinanciranega sstrani Norveškega finančnega mehanizma, zasnovana nadgradnja Programa integriranepreventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih prebivalcihSlovenije ter izpostavljen pomen javnozdravstvenega poslanstva zdravstvenih domov. PoVrbovšek et al. (2015b) javnozdravstveno poslanstvo zdravstvenega doma utemeljuje aktivnaskrb za doseganje najvišje možne ravni zdravja lokalne skupnosti in zmanjševanja neenakosti vzdravju, sistematično izvajanje različnih preventivnih programov in aktivnosti promocijezdravja, zagotavljanje učinkovitega prepletanja populacijskega preventivnega pristopa spristopom k posameznikom z visokim tveganjem, strukturirano in v posameznika usmerjenozdravstvenovzgojno delo, omogočanje aktivne participativne vloge uporabnikov v procesihdoločanja prednostnih ukrepov in udejanjanje skupnostnega pristopa za zdravje. Kučinkovitejšemu udejanjanju javnozdravstvenega poslanstva lahko pomembno prispevavzpostavitev nove organizacijske strukture v zdravstvenem domu – Centra za krepitev zdravja(CKZ). Koncept CKZ nadgrajuje že obstoječe zdravstvenovzgojne centre in vključuje aktivnosti zadoseganje javnozdravstvenih ciljev v lokalni skupnosti. CKZ so zasnovani kot samostojneorganizacijske enote v organizacijski strukturi zdravstvenih domov in ključne organizacijskestrukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za zagotavljanje dejavnosti krepitve zdravja,zdravstvene vzgoje in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalni skupnosti. Aktivnosti CKZobsegajo izvajanje Programa za krepitev zdravja in izvajanje aktivnosti za udejanjanjejavnozdravstvenih ciljev v lokalni skupnosti.

Program za krepitev zdravja je standardizirana in strukturirana nemedikamentozna obravnavaoseb z vedenjskimi, biološkimi in psihosocialnimi dejavniki tveganja, oseb, ogroženih za razvojkroničnih bolezni in oseb z že prisotno kronično boleznijo. Program za krepitev zdravja obsega:- izvajanje individualnih razgovorov ob vstopu v CKZ,- 18 nemedikamentoznih obravnav (zdravstvenovzgojnih delavnic, psihoedukativnih delavnic in

individualnih svetovanj),- presejanje za funkcijsko manjzmožnost za vse osebe, starejše od 65 let in- pogovorne ure v CKZ.

Med aktivnosti CKZ za udejanjanje javnozdravstvenih ciljev v lokalni skupnosti uvrščamo:spremljanje zdravja/epidemiološke situacije, demografske slike in neenakosti v zdravju vlokalnem okolju, načrtovanje in izvajanje ciljanih aktivnosti glede na potrebe lokalne skupnosti,

ZBORNIK PREDAVANJ

- 33 -

- uvajanje skrbništva nad procesi omogoča nadzorovanje, merjenje in analiziranje delovanjaidentificiranih procesov, kar je pogoj za njihovo neprestano izboljševanje, ki se izvaja na osnovispremljanja kazalcev učinkovitosti in uspešnosti (kazalniki kakovosti),

- identificirani procesi so podprti z ustrezno dokumentacijo,- prepoznane in ustrezno so urejene dejavnosti in aktivnosti, ki se jim v preteklosti ni posvečalo

posebnega/pravega pomena (raziskovanje in razvoj, izdelava, uvajanje in obvladovanjedokumentacije, vodenje zapisov, upravljanje nadzorne in merilne opreme),

- nadzor nad delovanjem procesov je uveden na več ravneh, kot:- samokontrola, ki jo izvajajo izvajalci posameznih aktivnosti,- nadzor skrbnikov procesov, ki nadzirajo, ali se aktivnosti izvajajo tako, kot so opredeljene,

uporabljajo dogovorjeni dokumenti in obrazci, vodijo predvideni zapisi ali se dosegajozastavljeni cilji za posamezne kazalce učinkovitosti in uspešnosti procesa,

- notranje presoje, s katerimi se identificirajo šibke točke delovanja posameznih procesovoziroma sistema in določijo potrebni ukrepi (korektivne) za odpravo neskladnosti (odstopanjaod zahtev, napake) oziroma izboljšave (preventivne ukrepe),

- vodstveni pregled, kjer se s pregledom ukrepov po predhodnih vodstvenih pregledih innotranjih presojah, ocenah zadovoljstva odjemalcev in dobaviteljev in drugih kazalnikov inciljev kakovosti izvaja nadzor nad učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja sistema vodenjakakovosti,

- uvajanje preglednega sistema notranjega in zunanjega komuniciranja, - postavljanje jasnih zahtev, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev certifikata.

Pomanjkljivosti ISO certificiranja: - veliko organizacij se zadovolji le s pridobitvijo certifikata, raziskave pa so pokazale, da

organizacije, ki so le pridobile certifikat, dolgoročno niso izboljšale rezultatov, saj standardi ISOpostavljajo le minimalne zahteve za kakovost,

- obsežna dokumentacija in preveč podrobna navodila zmanjšujejo motivacijo in ustvarjalnostzaposlenih,

- standardi zahtevajo načrtovanje in dokumentiranje vseh sprememb,- ocenjevanje in merjenje kakovosti storitev s strani uporabnikov pogosto ne odražata njihovih

dejanskih pričakovanj, saj organizacije same določajo standarde in tolerančna območja medželeno in prejeto storitvijo,

- ni celovitih analiz o dejanskih učinkih certifikatov kakovosti v slovenskih organizacijah,- organizacije se bolj ukvarjajo s pridobitvijo certifikata kot z vodenjem kakovosti.Ob primerni uporabi standarda kakovosti in certificiranja se dosežejo pozitivni učinki, ki imajoza posledico urejeno organizacijo z zadovoljnimi zaposlenimi, ki svojim odjemalcem nudijokakovostne storitve in izpolnjujejo njihova pričakovanja in zahteve.

LiteraturaBureau Veritas, 2008. Tečaj za presojevalce/vodilne presojevalce sistema vodenja kakovosti. Priročnik.Ljubljana: Bureau Veritas.


- 32 -

ISO certificiranje v praksi – prednosti in pomanjkljivosti

Irena Buček Hajdarević, dipl. m. s.Dragica Karadžić, dipl. m. s.

Jože Šimenko, dipl. zn., univ. dipl. org.Univerzitetni klinični center Ljubljana

[email protected]

Ključne besede: kakovost, standardi, certificiranje

Kakovost izdelka ali storitve je relativen pojem. Kar je kakovostno za enega, ni nujno dobro tudiza drugega. Zagotavljanje kakovosti je stalen proces, ki zahteva stalno izboljševanje lastnostiizdelkov ali storitev. Politika kakovosti je osnovni dokument, ki opredeljuje pomembnost inodgovornost za kakovost v organizaciji in mora biti določena na najvišji ravni vodenja inobvezna za vse zaposlene. Bistvo sistema vodenja kakovosti je, da se vse dejavnosti, ki vplivajo nakakovost, načrtujejo, izvajajo, nadzorujejo in sistemsko dokumentirajo.Standardi iz družine ISO (International Standardisation Organization) temeljijo na načelihvodenja kakovosti, poznavanje in razumevanje teh načel pa je predpogoj za pravilno in uspešnorabo standardov. Dandanes je skladno z zahtevami standarda ISO 9001 certificiranih že več kot1,1 milijona sistemov vodenja v različnih organizacijah po svetu, pri nas pa se uvaja tudi EN15224:2012, ki je njegova nadgradnja za področje zdravstva. Standardi sami ne zahtevajopodelitve certifikata, saj jih je mogoče za izkoriščanje prednosti, ki jih želijo organizacije dosečiza lastno korist in za korist svojih uporabnikov, izvajati brez certifikata.Certificiranje je neodvisno pregledovanje in potrjevanje sistemov vodenja kakovosti gledenjihove ustreznosti s standardi. Je postopek, s katerim organizacija dokazuje skladnost svojegadelovanja z zahtevami standarda. Je sistematičen, neodvisen in dokumentiran procespridobivanja dokazov in njihovega objektivnega vrednotenja, da bi se določil obseg, v katerem soizpolnjeni dogovorjeni kriteriji. Certifikacijski organ z izdajo certifikata zagotavlja skladnostsistema vodenja, proizvoda ali storitve z zahtevami standarda.

Prednosti ISO certificiranja:- omogoča objektivno ocenjevanje in mednarodno primerjavo med organizacijami/zavodi,- z definiranjem kliničnih, nekliničnih in podpornih procesov ter definiranjem njihove

medsebojne povezanosti in vplivov omogoča, da zaposleni spoznajo strukturo in delovanjecelotne organizacije/zavoda,

- z definiranjem pristojnosti in odgovornosti omogoča, da zaposleni dobijo jasen uvid v to, karorganizacija in odjemalci od njih pričakujejo,

ZBORNIK PREDAVANJ

- 35 -

Pomen publiciranja za razvoj kakovosti kot znanosti vzdravstveni in babiški negi – 50 let izhajanja Obzornika

zdravstvene nege

Izr. prof. dr. Brigita Skela-Savič Glavna in odgovorna urednica Obzornika zdravstvene nege, Zbornica - Zveza

[email protected]@fzj.si

Ključne besede: raziskovanje, profesionalizem, vrednote, pacienti, kompetence, na dokazihpodprta praksa

UvodRaziskave zadnjih let kažejo, da medicinske sestre še vedno v zadostni meri ne dojemajoraziskovalnega dela in s tem povezanega publiciranja rezultatov raziskav, kot del njihoveprofesionalne identitete (Kelly et al. 2013, Loke et al. 2014, Skela-Savič & Kiger 2015).Profesionalizem je več dimenzionalni koncept, ki medicinskim sestram zagotavlja priložnosti zaosebnostno in profesionalno rast. Ta proces zahteva znanje, veščine, razvoj značilnosti poklicneidentitete profesije in internacionalizacijo vrednot in norm profesionalne skupine (Alidina,2013). Profesionalizem se v zdravstveni negi kaže, kako medicinske sestre dojemajovsakodnevno klinično delo in hkrati, kako so medicinske sestre orientirane v zagotavljanjekakovosti in varnosti v zdravstvu. Koncept profesionalizma sam po sebi pokaže na pripadnostprofesiji in od medicinskih sester se pričakuje, da se izobražujejo, publicirajo svoje raziskave,izboljšujejo prakso in teorije zdravstvene nege ter da delujejo avtonomno (Çelik & Hisar, 2012).Watkins (2011) profesionalizem kot koncept opiše v obliki treh spremenljivk. Prva je Oblikovanjeprofesije, ki vključuje poklicno skupino, definirana znanja na področju delovanja, vzpostavljenosamoregulacijo, kontinuiran razvoj profesionalnega znanja in veščin za nenehno izboljševanjekakovosti dela. Druga je Priznavanje profesije, ki vključuje temeljne komponente, kot so znanje,avtonomija, odgovornost za profesionalno presojo in učinek le tega na učinkovitost kliničnegadela. Tretja spremenljivka je Uspešnost profesije, ki je lahko dosežena samo s formalnimizobraževanjem, ki mora vključevati znanje, pridobljeno s sistematičnim raziskovanjem, invključuje strokovno presojo skozi razvoj kritičnega razmišljanja in odločanje na osnovi dokazov. Ustrezno komuniciranje z javnostjo je prepoznano kot ena ključnih dimenzij uspešnosti profesije(Hoeve, et al., 2014). Medicinske sestre morajo močneje komunicirati svoj profesionalizem zjavnostjo in pokazati, kaj resnično delajo. Družba mora prepoznati, da raziskovanje v zdravstveninegi obstaja in da je pomembno za zdravje pacientov. To zavedanje bo imelo pozitiven učinek najavno podobo in bo medicinske sestre opolnomočilo v oblikovanju, priznavanju in uspešnostiprofesije.


- 34 -

Piskar, F., 2005. Ali standard ISO 9001 pripomore k boljši organizaciji podjetja? Kranj: Moderna organizacija.Piskar, F. &. Dolinšek, S., 2006. Učinki standarda kakovosti ISO: od managementa kakovosti do poslovnegamodela. Koper: Univerza na Primorskem Fakulteta za management.ftp://www.ediplome.fm-kp.si/Snedec_Borislav_20101110.pdfhttp://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/sistemi_vodenja_kakovosti/index.htmlhttp://www.bureauveritas.si/home/about-us/our-business/certification/

ZBORNIK PREDAVANJ

- 37 -

objava članka odgovorno ravnanje. Članek naj bo pripravljen na način, da izkazuje poznavanjeraziskovanja in visoke etične standarde in norme, kar se kaže: v zagotavljanju objektivnosti vvodenju raziskave in pisanju članka, v uporabi relevantnih raziskovalnih metod za postavljenaraziskovalna vprašanja, v uporabi točnih in natančnih metod in tehnik za zbiranje in analizopodatkov, v izbiri ustreznih interpretacij dobljenih podatkov, v natančnem poročanju o raziskaviin ugotovitvah raziskave, v preprečevanju napačnih interpretacij podatkov in dobljenihrezultatov, v preprečevanju ponarejanja podatkov in dobljenih rezultatov, v jasnem razumevanju,da je plagiatorstvo nedopustno in v doslednem citiranju uporabljene literature v besedilu člankain v seznamu literature (Skela-Savič, 2013).Za dvig kakovosti dela v zdravstveni negi in razvoja zdravstvene nege kot profesije in znanstvenediscipline potrebujemo lastno raziskovalno delo in publiciranje le tega, napredno znanje inuveljavljanje na dokazih podprte prakse. V uvodniku revije je poudarjen pomen Obzornikazdravstvene nege k dvigu znanj in profesionalizaciji zdravstvene nege v Sloveniji (Skela-Savič,2016). Obzornik zdravstvene nege je naša revija, je del profesionalizacije slovenske zdravstvenenege in kaže tudi nivo publiciranja, ki smo ga dosegli v petdesetih letih delovanja. Zato naj borevija del vrednostnega sistema razmišljanja vsake medicinske sestre, strokovnih vodij inmanagerjev v zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih zavodih in strokovnjakov v strokovnihsekcijah Zbornice - Zveze, ker vsaka medicinska sestra, ki gre skozi objavo v reviji, osebnostnoin profesionalno raste ter prispeva k razvoju zdravstvene nege. Naj vas ne zmoti zahtevanaurejenost in sistematičnost, ki jo uredniški odbor zahteva pri oddaji članka in na poti do objave.Le ta je primerljiva z mednarodnimi revijami in je eden od temeljev oblikovanja, priznavanja inuspešnosti profesije zdravstvene nege v Sloveniji.

LiteraturaAlidina, K., 2013. Professionalism in post-licensure nurses in developed countries. Journal of NursingEducation and Practice, 3(5), pp. 128–137.Çelik, S. & Hisar, F., 2012. The influence of the professionalism behaviour of nurses working in healthinstitutions on job satisfaction. International Journal of Nursing Practice, 18(2), pp. 180-187.http://dx.doi.org/10.1111/j.1440-172X.2012.02019.x PMid:22435982.Hoeve, Y., Jansen, G. & Roodbol, P., 2014. The nursing profession: public image, self-concept andprofessional identity. A discussion paper. Journal of Advanced Nursing 70(2), 295–309. doi:10.1111/jan.12177.Kelly, K.P., Turner, A., Gabel Speroni, K., McLaughlin, M.K. & Guzzetta, C.E., 2013. National survey ofhospital nursing research, part 2: facilitators and hindrances. The Journal of Nursing Administration, 43(1),pp. 18–23. http://dx.doi.org/10.1097/NNA.0b013e3182786029 PMid:23207718.Loke, J., Laurenson, M. & Lee, K., 2014. Embracing a culture in conducting research requires more thannurses’ enthusiasm. Nurse Education Today, 34(1), pp. 132–137.http://dx.doi.org/10.1016/j.nedt.2012.09.006 PMid:23031532.Skela-Savič, B., Pesjak, K. & Lobe, B., 2016. Evidence-based practice among nurses in Slovenian Hospitals:a national survey. International Nursing Review, 63(1), pp. 122–131, March 2016.http://dx.doi.org/10.1111/inr.12233.Skela-Savič, B., 2016. Professionalism in nursing: what is its current level in Slovenia? Obzornikzdravstvene nege, 50(1), pp. 4–9. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.1.94.Skela-Savič, B. & Kiger, A., 2015. Self-assessment of clinical nurse mentors as dimensions of professionaldevelopment and the capability of developing ethical values at nursing students: a correlational researchstudy. Nurse Education Today, 35(10), pp. 1044–1051. http://dx.doi.org/10.1016/j.nedt.2015.04.003PMid:25981136.


- 36 -

Spoznanja raziskavZa razumevanje profesionalizma je pomembno, da poznamo in razumemo dojemanjeprofesionalnih vrednot in kompetenc. V eni od zadnjih večjih slovenskih raziskav (Skela-Savič,Pesjak, Lobe, 2016) je bilo ugotovljeno, da sta med diplomiranimi medicinskimi sestrami vslovenskih bolnišnicah prisotni dve skupini vrednot. Prva je skupina vrednot, ki opisujejostrokovne dimenzije dela, in druga skupina so vrednote razvoja zdravstvene nege. Slednje soprisotne značilno manj in so tudi pomemben pojasnjevalni dejavnik, kako diplomiranemedicinske sestre razumejo na dokazih podprto zdravstveno nego. Podobne rezultate dobimopri profesionalnih kompetencah, kjer smo odgovore anketirancev lahko oblikovali v dvedimenziji, in sicer v praksi pričakovane kompetence in napredne oblike kompetenc, kjer seslednje uporabljajo značilno manj in ravno tako pojasnijo razumevanje na dokazih podprteprakse in za razliko od vrednot, tudi implementacijo le te. Ugotavljamo, da se anketiranci čutijoznačilno manj kompetentni v zagotavljanju kakovosti, fleksibilnosti dela, posodabljanjustandardov/smernic, oblikovanju predlogov, pripravi strokovnih ekspertiz in uporabi izsledkovraziskav pri delu. Tako lahko pritrdimo že prehodnim raziskavam na tem področju, da jeprofesionalizem v zdravstveni negi v Sloveniji še vedno v razvoju, da mu primanjkuje podporeznotraj in izven profesije in da se premalo dela na njegovi implementaciji. V raziskavi smodokazali vzročne dejavnike, ki pogojujejo prepričanja in implementacijo na dokazih podprteprakse v bolnišnični zdravstveni negi v Sloveniji. Poleg že dveh omenjenih naprednih dimenzijvrednot in kompetenc so ti dejavniki še samoocena znanja o raziskovanju in dokazih podprtipraksi, izobraževanje na obeh področjih samoocene znanj in dostop do podatkovnih baz.Spoznanja raziskave nam dajejo možnosti za uvajanje izboljšav tako na področju managementazdravstvene nege kot visokošolskega management in tudi dajo usmeritve za delo nacionalnegazdruženje v zdravstveni negi Zbornice - Zveze.

Prispevek Obzornika zdravstvene nege k profesionalizaciji zdravstvene nege v SlovenijiZgoraj zapisani rezultati raziskave so tudi odraz sposobnosti, ki jih slovenska zdravstvena negaima na področju raziskovanja in publiciranja in le to se odraža v nacionalni reviji kotpomanjkanje večjega števila kakovostnih člankov, ki bi uredništvu dali več možnosti pri izbiričlankov za objave. Revija se še vedno ukvarja s pomanjkanjem kakovostnih člankov za izdajoposameznega letnika. V letu 2013 smo zapisali naša pričakovanja, da se bo v bližnji prihodnosti kakovost in znanstvenavrednost člankov dvigovala, saj smo v Sloveniji, gledano z drugimi postsocialističnimi državami,zelo pozno razvili drugostopenjski (magistrski študij) zdravstvene nege (Skela-Savič, 2013). Žaltemu ni tako; glede na obseg vpisa na magistrski študij bi pričakovali pomembno večkakovostnih člankov, saj morajo diplomanti druge stopnje doseči kompetence sedme ravniizobraževanja po Evropskem kvalifikacijskem okvirju, kar pomeni, da imajo znanja, kompetencein sposobnosti za aplikativno raziskovanje in publiciranje rezultatov raziskav. Od visokošolskihučiteljev se pričakuje, da študente spodbudijo k objavi magistrskega dela in jim pri tempomagajo. Več raziskovalnih aktivnosti in objav rezultatov dela se pričakuje od diplomiranihmedicinskih sester, ki delajo v referenčnih ambulantah, strokovnih sekcijah, društvih idr.Pomemben zgled raziskovanja in publiciranja morajo biti visokošolski učitelji. Brez avtorjev, ki jih pri raziskovanju in pripravi člankov podpirata klinično okolje inmanagement, ni Obzornika zdravstvene nege. Od avtorjev pričakujemo, da se zavedajo, da je

ZBORNIK PREDAVANJ

- 39 -


- 38 -

Medpoklicno sodelovanje v zdravstvenem timu – konkretna oblika

mag. Branko Bregar, dipl. zn.Darinka Klemenc, dipl. m. s.

Zbornica – [email protected]

Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, zdravniki, medicinske sestre, dvom, varnost

UvodMedpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki je predmet mnogihstrokovnih razprav in raziskav, objavljenih v domači in tuji strokovni literaturi. V prispevkusimpozija bo predstavljen namen kakovostnega medpoklicnega sodelovanja v primerih, komedicinska sestra podvomi o naročilu zdravnika, ki ga oblikujeta Zbornica – Zveza inZdravniška zbornica Slovenije.

Medpoklicni odnosi med medicinskimi sestrami in zdravnikiO medpoklicnih in medosebnih odnosih med medicinskimi sestrami in zdravniki je bilo ževeliko napisanega. Mnogi avtorji že desetletja problematizirajo medpoklicni in medosebni odnosmed medicinskimi sestrami in zdravniki v zdravstvenem timu; nekaj o tej temi je dostopno tudiv naši literaturi (Maslin-Prothero, et al., 2002; Fagin&Garelick, 2004; Kvas & Seljak 2004; Pahor,2006). Leta 2006 je bilo v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljanazaključeno triletno obdobje intenzivnega raziskovanja te tematike. Klemenc (2006) navaja, da jepo oceni društva dozorela pripravljenost zaposlenih v zdravstvu na odprtje še ene občutljiveteme: medpoklicnih odnosov in s tem povezanega (ne)zadovoljstva na delovnih mestih oz.kakovosti življenja. Sodobni časi prinašajo nove izzive; če je zdravstvo v tranziciji, so tudimedpoklicni odnosi. Številni avtorji problematizirajo neenakopravno vlogo dveh največjihpoklicnih skupin v zdravstvenem varstvu, brez katerih si v zdravstvenem timu ne moremopredstavljati dobrega delovanja zdravstvenega sistema (Maslin-Prothero, et al., 2002;Fagin&Garelick, 2004; Kvas & Seljak 2004; Pahor, 2006). Po navajanju različnih virov so sizdravniki z zgodnjo in uspešno profesionalizacijo uspeli zagotoviti boljši, prevladujoči položaj vsistemu zdravstvenega varstva, kar jim je omogočalo nadzor nad svojo in nad celotnozdravstveno dejavnostjo. Splošni družbeni razvoj zdravstvenih in drugih ved je prineselspremembe tudi na področju zdravstvenega varstva, kjer so tudi zaposleni v zdravstveni inbabiški negi postajali vse bolj izobraženi, s tem pa so si začeli pridobivati določene atributeprofesionalizacije. V nekaterih državah (ZDA, Anglija idr.) so bili pri tem bolj uspešni in vnekaterih manj. Vendar so ne glede na uspešnost teh procesov zaposleni v zdravstveni in babiškinegi v evropskem prostoru prepoznani kot skupina zaposlenih, za katere velja posebna regulativa

Skela Savič B. Publiciranje v zdravstveni negi: rezultati bodo prišli s pridobivanjem znanj in spodbudami.Obzor Zdrav neg. 2013;47(1):5–7.Watkins, D., 2011. The influence of Masters education on the professional lives of British and Germannurses and the further professionalization of nursing. Journal of Advanced Nursing, 67(12), pp. 2605–2614.http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2648.2011.05698.x PMid:21615461.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 41 -


- 40 -

Zdravniška zbornica Slovenije in Zbornica - Zveza bosta predlagali, da se v kurikulumeizobraževalnih programov zdravstvenih delavcev vključijo vsebine za medpoklicno sodelovanje(povzeto po zabeležki Zbornice – Zveze, 2015).

Protokoli – konkretna oblika sodelovanja v zdravstvenem timuHierarhija odnosov med zaposlenimi v zdravstveni negi in zdravniki že desetletja onemogočabolj enakopravne odnose, s tem pa se pojavljajo tudi napake oz. prepreke v komunikaciji, ko bita morala biti izpeljana na bolj »enakopraven« način. Zato imajo mnoge države postavljeneprotokole komunikacije med zdravniki in medicinskimi sestrami, ko je potrebno razjasnitinejasnosti v odrejenih naročilih zdravnika. Protokoli omogočajo učinkovito komunikacijo, kiščiti oba zaposlena, predvsem pa pacienta pred napakami, ki so v zdravstveni obravnavi pogoste.Protokoli so vključeni že v izobraževalne procese, prav tako jih imajo v posameznih kliničnihokoljih. Z namenom izboljšanja komunikacije med zdravniki in zaposlenimi v zdravstveni negista tako Zbornica – Zveza in Zdravniška zbornica pristopili k oblikovanju protokola, ki ga lahkoposamezna klinična okolja glede na svoje značilnosti dopolnijo in uveljavijo na svojem področju.Protokol medpoklicne komunikacije med medicinskimi sestrami/babicami in zdravniki vprimerih dvoma o naročenih ukrepih Zbornice - Zveze predvideva naslednja priporočila: vprimeru, da v klinični praksi pride do nejasnosti v komunikaciji med medicinsko sestro/babicoin zdravnikom oz. do dvoma v naročene ukrepe, protokol narekuje sosledje korakov, kiomogočajo razjasnitev nejasnosti oz. dvoma. Če naročilo ukrepa ali terapije pri medicinskisestri/babici vzbudi dvom, le ta ukrepa, tako da: 1) Izvedbo naročila začasno odloži. Naročiloosebno ali preko nadrejene medicinske sestre/babice ponovno preveri pri lečečem ali dežurnemzdravniku. Ob tem lahko izrazi svoj dvom in prosi za dodatna pojasnila. 2) Če dvom ni bilrazrešen, obvesti nadrejeno medicinsko sestro/babico, ki izvedbo naročila začasno odloži inobvesti nadrejenega zdravnika (vodjo oddelka/enote, nadzornega dežurnega zdravnika) inglavno medicinsko sestro (oddelka/enote, dežurno medicinsko sestro), ki o dogodku obvestitapredstojnika oddelka/enote. Če se dvom ne razreši pri točki 1, je pri točki 2 potrebno napisatiporočilo o dogodku. Izvirnik poročila se arhivira na oddelku/enoti, kopija se pošlje nadrejenimpo protokolu in vodji za kakovost in varnost v instituciji.

ZaključekDelo na protokolu v trenutku, ko predstavljamo primer, še ni zadovoljivo zaključeno. Zbornica– Zveza bo intenzivirala prizadevanja za dokončanje protokola; sodelovanje se je trenutnoupočasnilo na Zdravniški zbornici. Želimo čim prej nadaljevati z načrtovanimi aktivnostmi -tudi na področju izobraževanja za sodelovanje za obstoječe zdravstvene time in vključevanjavsebin za medpoklicno sodelovanje v kurikulume izobraževalnih programov bodočihzdravstvenih delavcev. Konkretni dokument /protokol, ki nastaja, bo nedvomno pomenil premikk izboljševanju medpoklicnega sodelovanja, s tem pa prispeval k bolj varni in kakovostnizdravstveni obravnavi pacientov na vseh nivojih zdravstvenega varstva in v vseh okoljih.

LiteraturaFagin, L. & Garelick, A., 2004. The doctor – nurse relationship. Advances in Psychiatric Treatment, 10(4),pp. 277–286. Http://apt.rcpsych.org/cgi/content/full/10/4/277 (december 2009).

na področju izobraževanja in poklicnih standardov (podobno kot za zdravnike), kar tej poklicniskupini omogoča enakopravnejši položaj v zdravstvenem sistemu tudi v tistih državah, kjerprocesi profesionalizacije še niso bili dovolj uspešni. Ker je kakovostno medpoklicno sodelovanjenujno, je potrebno najprej razjasniti nekatere probleme, ki se s tem v zvezi pojavljajo. Aktualnostpodročja za raziskovanje in s tem razvoj medpoklicnega sodelovanja nas napeljuje do zaključkov,da v klinični praksi še vedno NE/sodelujemo dovolj. Priložnosti za učinkovitejšo zdravstvenoobravnavo pacientov so v medpoklicnem sodelovanju že odkrile mnoge države, predvsem vSkandinaviji in v ZDA. V preteklosti so prvi o tem spregovorili predvsem zdravniki, ki so vospredje postavljali neenakopraven odnos med zaposlenimi v zdravstveni negi in zdravniki, karnaj ne bi omogočalo varne zdravstvene obravnave. Leta 1967 je Stein, zdravnik (v Radcliffe2000), prvi opisal in se ukvarjal z odnosi med zdravniki in zaposlenimi v zdravstveni negi, češ daso odnosi med tema dvema skupinama v zdravstvu previdno vodeni (»carefully managed«) nanačin, da lahko vzdržujejo postavljeno hierarhijo.

Dvom o pravilnosti/ustreznosti naročila predpisane terapijeV tuji literaturi je pogosto zaslediti teme o medpoklicnem sodelovanju, še posebej, ko se primedicinskih sestrah pojavi dvom o pravilnosti naročila predpisane terapije ali postopka prizdravstveni obravnavi pacienta s strani zdravnika. Prav kakovost medosebnih in medpoklicnihodnosov in postavljena varnostna politika zdravstvene ustanove za omenjene dvome oz. primeresta dejavnika, ki lahko pripomoreta k strokovnim, pravočasnim in varnim odločitvam v koristpacientov (in tudi izvajalcev zdravstvenih storitev). S pripravljenostjo na pričakovane varnostnezaplete in spodbujanjem zdravstvene politike k medpoklicnemu sodelovanju se zmanjšujeverjetnost varnostnih zapletov in omogoča varno zdravstveno obravnavo pacientov. Ob odmevnih dogodkih na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana leta 2015 (primer Radan) jeZbornica – Zveza v prizadevanjih po kakovostnejšem, varnejšem in prijaznejšem sodelovanju vzdravstvenih timih v sporočilu za javnost poudarila nujnost izboljšanja sodelovanja v timih innujnost vključevanja medicinskih sester v komisije za strokovne nadzore na omenjeni kliniki.Izpostavila je tudi, da je potrebno večje in bolj enakopravno vključevanje izvajalcev zdravstvenein babiške nege v zdravstvene time. Izvrševanje naročil sodelavcev, četudi zdravnikov, ne morebiti brezpogojno, zlasti ne v primerih, če zdravstveni delavec meni, da bi bila lahko izvršitevnaročila kakorkoli škodljiva za pacienta. Po obstoječi zakonodaji vsak ustrezno izobražen inusposobljen zdravstveni delavec nosi strokovno, kazensko, etično in materialno odgovornost zasvoja dejanja ali opustitev le teh. Tako ni mogoče več pristajati le na izvrševanje (zdravnikovih)naročil (Sporočilo, 2015). Na pobudo Zbornice – Zveze in tudi na pobudo Komisije zamedicinsko etiko (KME) UKC Ljubljana je v zvezi z omenjeno problematiko po mesecu dnisledilo srečanje z Zdravniško zbornico Slovenije. S strani KME UKC Ljubljana je bila Zbornica– Zveza zaprošena, da obe zbornici skušata doreči, kako v bodoče reševati situacijo, ko zdravnikordinira terapijo, ki se medicinski sestri zdi neprimerna oziroma škodljiva za pacienta aliodstopa od običajne prakse (odmerek, način dajanja...), in ali lahko v tem primeru odklonidajanje te terapije, oziroma kako naj sploh ukrepa. Na prvem sestanku obeh zbornic je bilodogovorjeno, da bosta organizaciji oblikovali skupni dokument, ki bo v pomoč članom tima, zazačetek na področju naročanja in izvedbe (aplikacije) terapije. Oblikovani so bili trije cilji: 1. vluči aktualnih dogajanj bo izdelan skupni dokument, ki bo dodatno opredeljeval vlogo indolžnostno ravnanje vsakega člana zdravstvenega tima; 2. obe poklicni skupini bosta dodatnospodbujali timsko sodelovanje skozi skupno izobraževanje obstoječih zdravstvenih timov; 3.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 43 -


- 42 -

Orodja za učinkovito komunikacijo v medpoklicnem sodelovanju

prof. dr. Majda PahorZbornica-Zveza

[email protected]

Ključne besede: kultura sporazumevanja, medicinske sestre, zdravniki, varnost pacientov

PodročjeDelo različnih strokovnjakov v zdravstvenem varstvu zahteva medsebojno usklajevanje zaučinkovito doseganje pričakovanih izidov. To usklajevanje ovirajo različni dejavniki, odstrukturnih in organizacijskih (toga hierarhična organizacija dela, različne profesionalnekulture) do medosebnih (razlike v pripravljenosti in usposobljenosti za sodelovanje). Podpira paga, med drugim, usposobljenost za učinkovito sporazumevanje in uporabo ustreznihkomunikacijskih orodij, ki lahko olajšajo pretok informacij, zmanjšajo stres in preprečujejonapake.

TemaEno od bolj uveljavljenih komunikacijskih orodij v svetu je lestvica, imenovana SBAR (okrajšavaza situation, background, assessment, recommendation). Gre za navodila za obliko komuniciranja,ki omogočajo kratko, urejeno in predvidljivo prenašanje informacij med strokovnjaki. Prvotnoso jih razvili za sporazumevanje v vojski (Pope, et al., 2008), nato prevzeli v letalstvu in vzdravstvu, kjer so jih dodelali v ustanovi Kaiser Permanente za zagotavljanje varnosti pacientov.Glavni smoter tega orodja je zmanjšanje komunikacijskih težav pri sporazumevanju medstrokovnjaki z različnimi komunikacijskimi slogi. Zdaj je to orodje med najbolj razširjenimi vsvetu. Priporočajo ga npr. britanska zdravniška zbornica (Royal College of Physicians), Institutefor Health Improvement, to je ameriška ustanova za razvoj kakovosti zdravstvenega dela, in NHSiz Velike Britanije.

Vsebina Komunikacijsko orodje SBAR sestavljajo štirje elementi (Pope, et al., 2008). Prvi, imenovanSITUATION, predstavi dogajanje in zakaj je potrebno ukrepati. Gre za identifikacijo problemain kratek opis, ki naj ne traja dlje kot 10 sekund. Koraki klicalca so: identifikacija klicanega,samopredstavitev z nazivom in lokacijo, identifikacija pacienta – ime, starost, spol, razlog zasprejem/obravnavo, trenutni status (npr. bolečine, slabost). Drugi, imenovan BACKGROUND,se nanaša na ozadje/zgodovino in kontekst zdravstvenega stanja. Pri tem ima klicalecpripravljeno pacientovo dokumentacijo in jo uporablja. V tretjem elementu, ASSESSMENT,klicalec poveže podatke o situaciji v oceno stanja, vključi medicinske vidike, kot so vitalni znaki,

Flynn Peterson, K., 2006. Nursing Negligence. Available at:http://www.robinskaplan.com/resources/articles/nursing-negligence [5.7.2015].Iyer, P.W. & Levin, B.J. eds., 2007. Nursing malpractice. Tuscon: Lawyers & Judges Pub Co, pp. 197-198.Sporočilo za javnost, 2015. Medicinske sestre opozarjajo na pomen izboljšanja sodelovanja v zdravstvenihtimih. Available at: http://www.zbornica-zveza.si/sl/izjava-zbornice-zveze-za-javnost-medicinske-sestre-opozarjajo-na-pomen-izboljsanja-sodelovanja-v-zdravstveenih-timih [2.5.2016].Klemenc, D., 2006. Prvi skupni raziskovalni projekt medicinskih sester in zdravnikov o medpoklicnihodnosih v zdravstvenem timu - priložnost, ki je še ni bilo. In: Kvas, A., et al. Sodelovanje med medicinskimisestrami in zdravniki v zdravstvenem timu : priložnost za izboljševanje kakovosti : zbornik z recenzijo.Ljubljana. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, p. 10. Kvas, A. & Seljak, J., 2004. Slovenske medicinske sestre na poti v postmoderno. Ljubljana: Društvomedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Maslin-Prothero, S., Ed, C. & Masterson, A., 2002. Power, politics and nursing in the United Kingdom.Policy, Politics & Nursing Practise, 3(2), pp. 108–117.Pahor, M., 2006. Medicinske sestre in univerza. Domžale: Izolit.Radcliffe, M., 2000. Personal views. Doctors and nurses: new game, same result. British Medical Journal,320(7241), pp. 1085.Zabeležka sestanka med Zdravniško zbornico Slovenije in Zbornico – Zvezo v zvezi z aktualnimi vprašanji,ki se nanašajo na dolžnostno ravnanje izvajalcev zdravstvene in babiške nege v zdravstvenem timu (2. 6.2015).

ZBORNIK PREDAVANJ

- 45 -


- 44 -

Narayan, M.C., 2013. “Using SBAR communications in efforts to prevent patient rehospitalizations.”. Homehealth care nurse, 31(9), pp.504–15; quiz 515–7. NHS. Available at: http://www.institute.nhs.uk/safer_care/safer_care/sbar_resources.html.Novak, K. & Fairchild, R., 2012. “Bedside Reporting and SBAR: Improving Patient Communication andSatisfaction”. Journal of Pediatric Nursing, 27(6), pp. 760–762.Pope, B.B., Rodzen, L.; Spross, G., 2008. Raising the SBAR: how better communication improves patientoutcomes. Nursing, 38(3), pp. 41–3.Royal College of Physicians of London, 2013. Acute care toolkit 6: The medical patient at risk: recognitionand care of the seriously ill or deteriorating medical patient.

zadnje rezultate preiskav in druge kvantitativne ali kvalitativne podatke, ki bi lahko bilipomembni, kot npr diagnoza, če je že znana, ali njeno predvidevanje – vendar se je trebaizogibati prehitremu neosnovanemu sklepanju. Sestavni del tega elementa komuniciranja je tudiklicateljev klinični vtis o resnosti pacientovega stanja. Četrti element se imenujeRECOMMENDATION, kjer klicatelj natančno pove, kaj potrebuje in kdaj. Predstavi možnerešitve in o njih razpravlja s klicanim. Ta točka je lahko problematična, kadar je klicateljmedicinska sestra in klicani zdravnik. Zato je nujno poudariti, da je v tej točki potrebno izrecnopovedati, kaj se pričakuje od klicanega in kako nujno je. Za ta del komunikacije se mora klicateljpripraviti s pregledom pacienta in njegove dokumentacije, po potrebi tudi s posvetom sprisotnim kolegom ali kolegico.Učinki uporabe orodja SBAR so bili predmet več raziskav. Sistematični pregled literature(Flemming & Hübner, 2013) je proučeval komunikacijske težave pri predaji pacientov, kjer sokot največji problem odkrili pomanjkanje informacij o pacientih. Avtorji so zato predlagali SBARorodje, ki nudi sistematičen okvir in strukturo za prenos informacij. Učinkovitost uporabe SBARorodja so potrdili tudi pri izidih obravnave na pediatričnih oddelkih (Pope, et al., 2008).Ugotovili so, da SBAR orodje izboljša odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki, ima patudi vpliv na zdravje in dobro počutje pacientov, zmanjša potrebo po (ponovni) hospitalizaciji invodi k zmanjšanju nepričakovanih smrti. Dejstvo je namreč, da zaradi nerazvitega timskegasodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami lahko pride do neučinkovite komunikacijein s tem škode za pacienta (Narayan, 2013).Seveda so v zvezi z orodjem SBAR tudi težave, ki jih je potrebno upoštevati pri njegovemuvajanju. Osnovni problem je, da se je potrebno uporabe orodja naučiti in ga ponotranjiti, karvelja za vse člane zdravstvenega tima. Če se ga učijo le medicinske sestre, zdravniki pa ga nesprejemajo ali celo z njim niso seznanjeni, nima pričakovanih učinkov. Učenje uporabe tegaorodja mora biti izkustveno, torej ne le poslušanje predavanj ali branje literature, ampak igravlog, sleditvene študije, razvoj podpornega okolja (npr. plakati, opomniki, lističi za zabeležkeipd.). Za medicinske sestre je največja težava dajanje priporočil in predlogov zdravnikom (Pope,et al., 2008), in je ta faza komunikacije poseben izziv za to poklicno skupino. Pri tem je lahkoproblem varovanje pacientovih podatkov ob pogovorih vpričo drugih pacientov, nevključenostpacientov in njihovih družin(Novak & Fairchild, 2012), ipd.

PredlogiUvajanje komunikacijskih orodij kot sredstev za izboljšanje pretoka informacij in timskegasodelovanja v slovenskem zdravstvu bi zelo verjetno imela podobne pozitivne učinke kot drugodpo svetu. Pri tem pa je potrebno poudariti pomen sistematičnega pristopa s podporo vsehpoklicnih organizacij in vodstev zdravstvenih ustanov. Nekaj prvih korakov v to smer se že odvijana relaciji med Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društevmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zdravniško zbornico Slovenije.

LiteraturaFlemming, D. & Hübner, U., 2013. “How to improve change of shift handovers and collaborative groundingand what role does the electronic patient record system play? Results of a systematic literature review”.International Journal of Medical Informatics, 82(7), pp. 580–592. Institute for Health Improvement.Available at: http://www.ihi.org/search/pages/results.aspx?k=SBAR

ZBORNIK PREDAVANJ

- 47 -


- 46 -

Zasebni zdravstveni delavec lahko opravlja zasebno zdravstveno dejavnost pod naslednjimipogoji: če ima zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in je usposobljen zasamostojno delo, ni v delovnem razmerju, mu ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedanoopravljanje zdravstvene službe oziroma poklica, ima zagotovljene ustrezne prostore, opremo in,če zahteva narava dela, tudi ustrezne kadre ter pridobi mnenje pristojne zbornice. Zdravstvenidelavec, ki izpolnjuje omenjene pogoje, lahko prične opravljati zasebno zdravstveno dejavnost zdnem izdaje odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev (34. člen ZZDej).Pristojna zbornica za izdajo mnenja za opravljanje zasebne dejavnosti na področju zdravstvenenege in babištva je Zbornica – Zveza, ki v postopku, vodenem pred komisijo za zasebnodejavnost v skladu z določili Pravilnika o izdaji mnenj za opravljanje zasebne zdravstvenedejavnosti na področju zdravstvene ali babiške nege ter oskrbe in v postopku podelitve koncesije(objavljenem na spletni strani www.zbornica-zveza.si) presoja strokovno usposobljenostizvajalca babištva. Po opravljenem postopku je babici izdano bodisi pozitivno mnenje Zbornice– Zveze in priporočilo za izdajo dovoljenja za zasebno delo in vpis v Register zasebnihzdravstvenih delavcev ali pa negativno mnenje, v katerem se ne priporoča izdaja dovoljenja zazasebno delo in vpisa v register. Omenjeno mnenje kandidat priloži k zgoraj navedeni vlogi zaizdajo odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev na Ministrstvo za zdravje. Strokovne, tehnične in druge pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti določaPravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 24/92 in98/99 – ZZdrS). V skladu z določili 55. člena ZZDej lahko zdravstveni delavec samostojno opravlja vsako delo, zakatero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo. Zasvoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. Za babice, kiopravljajo zasebno zdravstveno dejavnost, veljajo pogoji, ki jih predpisuje ZZDej in drugazakonodaja ter podzakonski akti, dolžne pa so upoštevati tudi strokovne dokumente, ki senanašajo na strokovno področje babištva. Zasebni zdravstveni delavci so dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence vskladu s posebnim zakonom.Zdravstveni delavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino ins kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi (45.člen ZZDej). Babice so tako dolžne strokovno dejavnost opravljati v skladu s strokovnimidoktrinami in smernicami ter Kodeksom etike za babice Slovenije.

Dejavniki tveganja za zaplete med porodomVsebina poglavja identificira dejavnike tveganja, pri katerih je priporočljiv porod v bolnišničnemokolju (UKC Ljubljana, 2011; National Institute for Health and Care Excellence, 2014). V 4tabelah, ki so navedene v dokumentu, so navedena bolezenska stanja in/ali situacije, pri katerihobstaja večja nevarnost za zaplete pri ženski ali otroku med ali takoj po porodu. Nosečnica sprisotnimi dejavniki tveganja, navedenimi v tabeli, naj rodi v porodnišnici zaradi zmanjšanjamožnosti za zaplete in hitrejšega ukrepanja. Pri ženskah, ki imajo prisotna druga zdravstvenaobolenja ali stanja, odločitev za načrtovan porod doma zahteva individualno obravnavo inrazgovor z izbranim ginekologom in babico ter informirano pisno odločitev ženske.

Strokovne usmeritve za načrtovan porod doma

Anita Prelec, Rosemarie Franc,

viš. pred Teja Škodič Zakšek, doc. dr. Ana Polona Mivšek,

Andrej VojnovičSekcija medicinskih sester in babic, Zbornica – Zveza

[email protected]

Ključne besede: porod doma, babištvo, zakonodaja

UvodDokument Strokovne usmeritve za načrtovan porod doma je nastal pri Zbornici zdravstvene inbabiške nege Sloveniji – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi) na pobudo Ministrstva za zdravje. Že večkrat je strokovnain zainteresirana javnost v Sloveniji opozorila, da to področje ni urejeno, tako zakonsko kotstrokovno, zato se je delovna skupina soočila z večimi izzivi. Tekom nastajanja pričujočegadokumenta je bila na Ministrstvo za javno upravo podana pobuda za spremembo zakonodajeglede prijave rojstev, na Nacionalni inštitut za javno zdravje smo se obrnili za informacije gledevnosa podatkov o porodih doma v Nacionalni perinatalni informacijski sistem. Za sodelovanjesmo zaprosili tudi Združenje za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, sajsmo za to pomembno področje zdravja žensk in otrok želeli tudi njihovo mnenje. Zadnjiusklajevalni sestanek je potekal v marcu 2016.Babicam, ki delujejo samostojno pri načrtovanih porodih doma in imajo za samostojno delodovoljenje Ministrstva za zdravje, bo dokument v podporo tako pri izboru žensk z nizkimidejavniki tveganja, osnovnih pogojih za načrtovan porod v domačem ookolju, opremi, postopkihprijave rojstva, zbiranju podatkov kakor tudi ob eventuelni premestitvi v porodnišnico-V državah, kjer je reguliran način dela babic pri porodu doma, so napisani strokovni standardiin priporočila, zbiranje perinatalnih podatkov in analiziranje izidov porodov je omogočeno. Stem dokumentom bomo omogočili to tudi v Sloveniji.

Regulacija in zakonodajaZakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 –ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) (ZZDej) v 3. členudoloča, da lahko zdravstveno dejavnost opravljajo na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnegaza zdravje, domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določenepogoje.

ZBORNIK PREDAVANJ

- 49 -


- 48 -

komunikacije pri predaji službe (stanja porodnice, novorojenčka ali otročnice) ključni del vsehpriporočil mednarodne komisije za varnost ter mednarodnih akreditacijskih komisij (Thoma, etal., 2013; Lokajner in Sima, 2014). V dokumentu so navedeni vzroki za premestitev vporodnišnico med in po porodu.

Obravnava otročnice in novorojenčka v domačem okoljuBabica obravnava in skrbi za otročnico in novorojenčka najmanj 72 ur po porodu, na željoženske lahko tudi do 6 tednov po porodu. Ob zaključku babiške obravnave ženske innovorojenčka v domačem okolju, babica obvesti patronažno službo, ki bo prevzela nadaljnoobravnavo družine. Babica ob predaji patronažno medicinsko sestro seznani s potekom poroda,poporodnega obdobja, dojenjem, stanjem matere in novorojenčka ter drugimi posebnostmi.Predajo zabeleži v zdravstveno dokumentacijo ali materinsko knjižico.

ZaključekDokument, ki je nastal, je prvi te vrste v Sloveniji. Že to, da smo ga uspeli uskladiti z Združenjemza perinatalno medicino in bo kot skupen dokument posredovan na Ministrstvo za zdravje, nampomeni velik uspeh. Obenem pa se zavedamo, da bo na podlagi spremenjene zakonodaje,rezultatov in dogajanj pri porodih doma potrebna revizija dokumenta čez tri leta, saj že danesvemo, da nismo zajeli vseh področij.

LiteraturaAustralian College for midwives, 2014. Guidance for midwives regarding Homebirth Services. Canberra:ACM.Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij, 2005. Uradni list Evropskeunije 2005/36/ES. Government of South Australia, 2013. Policy for planned birth at home. Available at:http://www.sahealth.sa.gov.au/wps/wcm/connect/76aaf1004f3219c488eefd080fa6802e/Planned+Home+Birth+Policy+and+brochure-13082013.pdf?MOD=AJPERES&CACHEID=76aaf1004f3219c488eefd080fa6802e [20.1.2015].Kodeks etike za babice Slovenije, 2011. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezastrokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.Lokajner, G., Sima, Đ., 2014. Komunikacija znotraj tima zdravstvene in babiške nege – predaja službe kotključni dejavnik varne zdravstvene in babiške nege. In: Kvas, A., et al., eds. Prenos informacij v zdravstveniin babiški negi. Zbornik prispevkov 15. simpozija z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Društvo medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov, pp. 1-10.Odredba o seznamu izvajalcev zdravstvenih poklicev, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licence,2013. Uradni list Republike Slovenije, št. 16. Odredba o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, 2014. Uradni list Republike Slovenije, št. 4.Pravilnik o izdaji mnenj za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti na področju zdravstvene ali babiškenege ter oskrbe in v postopku podelitve koncesije, 2016. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške negeSlovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.Available at: http://www.zbornica-zveza.si/sl/pravilnik-o-izdaji-mnenj-za-opravljanje-zasebne-zdravstvene-dejavnosti-na-podrocju-zdravstvene-ali [3.5.2016].Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, 1992. Uradni list Republike Slovenije, št.24 in 98/99 – ZZdrS.

Okoljski kriteriji za načrtovan porod domaV dokumentu so opredeljeni tudi okoljski kriteriji. Babica v okviru svojih obiskov na domu mednosečnostjo presodi okoliščine ali bo porod doma izvedljiv. Porod doma lahko ni mogoč; babicalahko porod doma zavrne v kolikor presodi, da fizično in/ali socialno okolje ni primerno. Poroddoma je odsvetovan v primeru znakov domačega nasilja ter ob sumu uporabe drog ali alkoholater drugih nedovoljenih in/ali opojnih substanc itd. (Government of South Australia, 2013).

Osnovna oprema, pripomočki, material Seznam minimalne osnovne opreme, pripomočkov in materiala za babice je razdeljen na štiridele: osnovna oprema, pripomočki in material za babiško obravnavo (med porodom in pregledi),dodatni material in pripomočki za porod, dodatni material in pripomočki za nujne primere.Oprema, pripomočki in material morajo biti hranjeni in vzdrževani primerno in v skladu spriporočili proizvajalca.

Informirani pristanekInformirani pristanek pomeni, da so bile ženski podane informacije glede načrtovanega porodadoma (v jeziku ali s komunikacijskim sredstvom, ki ga razume), prav tako pa razložena tveganja,koristi in druge možnosti.

Prijava rojstvaZakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo) v 7. členudoloča, da mora rojstvo otroka v zdravstvenem zavodu pristojnemu organu prijaviti zavod.Rojstvo otroka izven zdravstvenega zavoda mora pristojnemu organu prijaviti otrokov oče,oziroma oseba, s katero mati živi ali mati, ko je za to zmožna. V primeru, da je prijavitelj otrokovoče ali mati oziroma druga oseba, ki je bila prisotna pri porodu ali je za rojstvo izvedela, morabiti prijavi rojstva priloženo potrdilo zdravnika o rojstvu otroka. Glede na dejstvo, da lahkodiplomirane babice v skladu s slovensko zakonodajo na podlagi izdanega dovoljenja za delosamostojno izvajajo babiško obravnavo pri porodih na domu, je potrebno ustrezno spremenititudi tista določila Zakona o matičnem registru, ki se nanašajo na prijavo rojstva otroka. Potrdilodiplomirane babice, ki je prisostvovala porodu na domu, bo po spremembi zakonodajeenakovredno potrdilu zdravnika.

Vodenje dokumentacije o poroduV primeru poroda doma ali v drugi zdravstveni ustanovi, ko porodnica in novorojenček nistaprepeljana v porodnišnico, prijavi porod in rojstvo oseba, ki je nudila strokovno pomoč, naobrazcih Obr. 8,172 in Obr. 8,173. Babicam bo omogočen dostop do predpisanih obrazcev. NIJZbo omogočil vnos podatkov v Perinatalni informacijski sistem.

Premestitev v porodnišnico in vzroki za premestitevPoročanje o stanju porodnice, otročnice ali novorojenčka ob potrebni premestitvi v najbližjoporodnišnico je zelo pomembno. Pri oblikovanju premestitvenega lista so bila upoštevanadejstva, ki so zapisana v domači in tuji literature, da je uvajanje standardiziranega pristopa


- 50 -

Nacionalni protokoli - konkretna oblika pomoči stroki

Majda Oštir, dipl. m. s.Delovna skupina za nacionalne protokole, Zbornica – Zveza

[email protected]

Ključne besede: protokol, zdravstvena in babiška nega, kakovost, z dokazi podprta zdravstvenanega

Nacionalni protokoli zdravstvene in babiške nege so dokumenti, ki jih od leta 2013 pripravljajostrokovne sekcije, ki delujejo pod okriljem Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije –Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstevnih tehnikov Slovenije (Zbornice– Zveze). Strokovne sekcije proučujejo strokovna vprašanja, oblikujejo strokovna priporočila instrokovne smernice s svojega ožjega strokovnega področja zdravstvene in babiške nege, terobravnavajo strokovna in družbena vprašanja, ki so pomembna za razvoj stroke. Nacionalniprotokoli so potrjeni s strani upravnega odbora Zbornice – Zveze ter Razširjenega strokovnegakolegija za zdravstveno nego, ki deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje. So javno dostopni intrenutno eni redkejših dokumentov, ki veljajo na nacionalni ravvni. Na simpoziju bo predstavljenpomen nacionalnih protokolov za prakso zdravstvene in babiške nege ter oskrbe v praksi.Nacionalni protokol je dokument, ki vsebuje minimalni nabor priporočil, ki zagotavljajo, da jeizvedba aktivnosti zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacienta še varna in ga lahkouporabimo v vseh kliničnih in drugih okoljih (Prestor, et al., 2015). Definicij protokolov napodročju zdravstvene nege je veliko, vendar večina od njih pravi, da je protokol orodje, kiomogoča implementacijo prakse, podprte z dokazi, v vsakdanje delo in s tem omogoča boljvarno in kakovostnejšo obravnavo pacientov, omogoča poenotenje oziroma standardizacijoprakse in zmanjšuje razlike v obravnavi pacientov ter izboljša kakovost zdravstvene nege(Fundamentals of quality improvements). Pri uvajanju sprememb, ki vplivajo na varnost pacientov, se je potrebno zavedati, da sozdravstvene organizacije kompleksni, vendar prilagodljivi sistemi. Pogosto se od zdravstvenihdelavcev pričakuje, da bodo delovali samoiniciativno in motivirani prispevali k doseganju ciljevorganizacije brez neposrednih ali podrobnih navodil (Dobnik & Skela-Savič, 2015). S tem kozaposleni prejemajo nove informacije s področja stroke, nastajajo priložnosti za spremembe vstrokovnem znanju. Istočasno novo znanje vpliva na izide in varnost zdravstvene oskrbe,pozitivno vpliva na kakovost obravnave, humanizacijo obravnave, zadovoljstvo pacientov,svojcev in zaposlenih (Peterka Novak, 2016). Zdravstvene ustanove v Sloveniji vedno boljpodpirajo prakso, osnovano na protokolih in standardih, tudi zaradi obveznih postopkovpridobivanja certifikatov kakovosti. Še vedno pa zdravstveni delavci opozarjajo na pomanjkanjeprimernih navodil, protokolov, standardov in smernic, ki bi jih lahko uporabili pri svojem delu.Ob vedno bolj zaostrenih kadrovskih omejitvah je pomanjkanje časa lahko vzrok zapomanjkanje le teh. Protokoli zdravstvene in babiške nege, osnovani na dokazih, omogočajozaposlenim v zdravstvstveni in babiški negi ter oskrbi varno in kakovostno izvajanje aktivnosti

ZBORNIK PREDAVANJ

- 51 -

Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, 2006. Uradni listRepublike Slovenije, št. 92.

Pravilnik o vodenju registra zasebnih zdravstvenih delavcev, 1992. Uradni list Republike Slovenije, št. 24/92,98/99 – ZZdrS in 35/00.

Priporočila Ginekološke klinike UKCL za porod z nizkim tveganjem, 2013.

Zakon o matičnem registru, 2011. Uradni list Republike Slovenije, št. 11 – uradno prečiščeno besedilo.

Zakon o zdravstveni dejavnosti, 2005. Uradni list Republike Slovenije št. 23 (uradno prečiščeno besedilo),15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13.

POKROVITELJI 15. SIMPOZIJA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE

na svojem strokovnem področju. Obravnavajo ključna vprašanja o tem, kaj je treba narediti,kdaj, kje in kdo in s tem vplivajo na standardizacijo aktivnosti (Fundamentals of qualityimprovements). Omogočajo pa tudi poenotenje izvajanja zdravstvene in babiške nege napodročju celotne države Slovenije, na vseh področjih zdravstvenega in socialnega varstva.Poenotenje ni samo vsebinsko, temveč opredeljuje tudi kompetence različnih profilov, ki delujejona področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe (Prestor, et al., 2015), kar bo dolgoročnolahko pripomoglo k izdelavi kadrovskih normativov, ki bodo podpirali izvajanje kakovostneprakse, podprte z dokazi. Naraščajoč razvoj smernic, standardov, protokolov je zelo pripomogelk razmejitvi med dobro, z dokazi podprto obravnavo pacienta, vendar istočasno predstavlja izzivza zdravstvene delavce, ki se morajo odločati, kje in kdaj jih je potrebno uporabiti v konkretnipraksi ob individualni obravnavi pacienta. Odločitve, ki temeljijo samo na osnovi osebnihodločitev, brez premisleka in upoštevanja dogovorjene, z dokazi podprte prakse, so dobroprepoznani vzroki slabe kakovosti in povečanega števila neželenih dogodkov (Australian Safetyand Quality Framework for Health Care, 2010).Nacionalni protokoli so torej orodje, s katerim lahko v praksi zdravstvene in babiške nege teroskrbe zagotavljamo poenotenje obravnave pacientov na vseh ravneh zdravstvenega varstva.Penotenje pomeni standardizacijo v okviru časa, pripomočkov in kadra, kar bo lahkopripomoglo k postavljanju realnih kadrovskih normativov na nacionalni ravni. Nacionalniprotokoli so orodje, ki temelji na z dokazi podprto prakso in njihova implementacija v obravnavopacientov pomeni zanje večjo varnost in kakovost ter obenem večjo varnost zdravstvenihdelavcev. Omogočajo tudi kakovostno izobraževanje študentov zdravstvene in babiške nege indrugih zdravstvenih delavcev, ki lahko že v času šolanja pridobijo potrebne pomembneinformacije, ki jih potem prepoznajo in uporabijo v praksi. Ne nazadnje so nacionalni protokoliprimerno orodje za področje raziskovanja na področju zdravstvene in babiške nege in oskrbe ins tem orodje za razvoj stroke.

LITERATURA Australian Safety and Quality Framework for Health Care. Putting the Framework into action: Gettingstarted, 2010. Available at: http://www.safetyandquality.gov.au/wp-content/uploads/2011/01/ASQFHC-Guide-Healthcare-team.pdf [25.4.2016].Dobnik, M., Skela-Savič, B., 2015. Menedžment kakovosti v bolnišnici: kriteriji za doseganje varnosti.Obzornik zdravstvene nege, 49(2), pp. 136–143. Fundamentals of quality improvements. Protocol based care. Availableat:http://www.institute.nhs.uk/quality_and_service_improvement_tools/quality_and_service_improvement_tools/protocol_based_care.html [25.4.2016].Peterka Novak, J., 2016. Gradnja strokovnih zmogljivosti zaposlenih v zdravstveni negiObzornik zdravstvene nege, 50(1), pp. 65–75. Prestor, J., Oštir, M., Klemenc, D., 2015. Kratka predstavitev razvoja in pomena nacionalnih protokolov spodročja zdravstvene in babiške nege ter oskrbe v Republiki Sloveniji. Available at: http://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/uvodnik_kratka_predstavitev_razvoja_nacionalnih_protokolov_v_zbno_julij_2015.pdf [25.4.2016].


- 52 -

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic

in zdravstvenih tehnikov Slovenije

www.zbornica-zveza.si

Documents

15-ti simpozij ZBORNIK 2016:Layout 1 · 2019-12-12 · Omenjeni trije standardi so tudi objavljeni in javno dostopni na spletni strani Ministrstva za zdravje. Danes imamo v Sloveniji