15 Zakon Za Krivicna Postapka - 03

Закон за кривичната постапка Страна 1

ZAKON

ZA

KRIVI^NATA POSTAPKA

Објавен во Службен весник на РМ бр. 15 од 1997 год.

Измени во Службен весник на РМ бр. 44 од 2002 год.

бр. 74 од 2004 год.

бр. 83 од 10.07.2008 год.

бр. 67 од 29.05.2009 год.

Бр. 51 од 13.04.2011 год.

Одлуки на Уставниот суд на РМ бр. 36 од 1998 год.

бр. 144 од 2003 год.

бр. 34 од 2005 год.

бр. 63 од 08.04.2009 год.



СодржинаOP[TI ODREDBI......................................................................................................5

OSNOVNI NAÊLA....................................................................................................................5

NADLE@NOST NA SUDOVITE...................................................................................................6

1. Stvarna nadle`nost i sostav na sudot...............................................................................6

2. Mesna nadle`nost............................................................................................................6

3.Spojuvawe i razdvojuvawe na postapkata.........................................................................7

4. Prenesuvawe na mesnata nadle`nost..............................................................................7

5. Posledici od nenadle`nost i sudir na nadle`nosta.............................................................7

IZZEMAWE...............................................................................................................................8

JAVEN OBVINITEL.....................................................................................................................9

O[TETEN I PRIVATEN TU@ITEL.................................................................................................9

BRANITEL...............................................................................................................................10

G l a v a VII............................................................................................................................12

PODNESOCI I ZAPISNICI.........................................................................................................12

ROKOVI..................................................................................................................................13

TRO[OCI NA KRIVI^NATA POSTAPKA......................................................................................14

IMOTNO-PRAVNI BARAWA......................................................................................................15

DONESUVAWE I SOOP[TUVAWE NA ODLUKITE.......................................................................16

DOSTAVUVAWE PISMENA I RAZGLEDUVAWE SPISI................................................................17

IZVR[UVAWE NA ODLUKITE....................................................................................................18

ZNAÊWE NA ZAKONSKITE IZRAZI I DRUGI ODREDBI............................................................19

TEK NA POSTAPKATA.................................................................................................................20

A. Prethodna postapka...........................................................................................................20

PREDISTRA@NA POSTAPKA................................................................................................20

1. Krivi~na prijava i ovlastuvawa na organite vo predistra`na postapka........................20

2. Posebni istra`ni merki................................................................................................21

ISTRAGA.............................................................................................................................24

MERKI ZA OBEZBEDUVAWE PRISUSTVO NA OBVINETIOT I ZA USPE[NO VODEWE NA KRIVI^NATA POSTAPKA......................................................................................................27

1. Zaedni~ka odredba....................................................................................................27

2. Pokana.......................................................................................................................27

3. Priveduvawe...............................................................................................................27

4. Vetuvawe na obvinetiot deka nema da go napu{ti ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto............................................................................................................27

4.a Drugi preventivni merki so koi se obezbeduva prisustvo na obvinetiot....................27

5. Garancija....................................................................................................................28

5.a Ku}en pritvor............................................................................................................29

6. Pritvor........................................................................................................................29

7. Postapka so pritvorenicite..........................................................................................31

ISTRA@NI DEJSTVIJA...........................................................................................................32

1. Pretres na dom i lice...................................................................................................32


2. Privremeno obezbeduvawe i odzemawe na predmeti ili imot.....................................32

3. Postapuvawe so somnitelni predmeti.........................................................................34

4. Ispituvawe na obvinetiot............................................................................................34

5. Soslu{uvawe na svedoci............................................................................................35

6. U v i d.........................................................................................................................36

7. Ve{ta~ewe.................................................................................................................36

OBVINITELEN AKT I PRIGOVOR PROTIV OBVINITELNIOT AKT..............................................39

ZA[TITA NA SVEDOCITE, NA SORABOTNICITE NA PRAVDATA I NA @RTVITE.......................40

B. Glaven pretres i presuda...................................................................................................41

PODGOTOVKI ZA GLAVNIOT PRETRES................................................................................41

GLAVEN PRETRES...............................................................................................................42

1. Javnost na glavniot pretres.........................................................................................42

2. Rakovodewe so glavniot pretres................................................................................42

3. Pretpostavki za odrùvawe na glavniot pretres..........................................................43

4. Odlagawe i prekinuvawe na glavniot pretres..............................................................44

5. Zapisnik za glavniot pretres.......................................................................................44

6. Po~etok na glavniot pretres и ispituvawe na obvinetiot.............................................45

7. Dokazna postapka......................................................................................................46

8. Izmena i pro{iruvawe na obvinenieto.........................................................................48

9. Zavr{ni zborovi na strankite.......................................................................................48

PRESUDA............................................................................................................................48

1. Izrekuvawe na presudata...........................................................................................48

2. Vidovi na presudi........................................................................................................49

3. Objavuvawe na presudata..........................................................................................49

4. Pismena izrabotka i dostavuvawe na presudata.........................................................50

V. Postapka po pravnite lekovi...............................................................................................50

REDOVNI PRAVNI LEKOVI...................................................................................................50

1. @alba na presudata na prvostepeniot sud.................................................................50

a) Pravo na izjavuvawe àlba......................................................................................50

b) Sodrìna na àlbata................................................................................................51

v) Osnovi poradi koi moè da se pobiva presudata.....................................................51

g) Postapka po àlbata...............................................................................................52

d) Granici na ispituvawe na prvostepenata presuda...................................................53

|) Odluki na vtorostepeniot sud po àlba....................................................................53

2. @alba na presudata na vtorostepeniot sud................................................................54

3. @alba na re{enieto....................................................................................................54

VONREDNI PRAVNI LEKOVI.................................................................................................55

1. Povtoruvawe na krivi~nata postapka.........................................................................55

2. Vonredno ublaùvawe na kazna.................................................................................56

3. Barawe za za{tita na zakonitosta...............................................................................57

4. Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda........................................57

G. Posebni odredbi za skratena postapka, za donesuvawe na presuda bez glaven pretres, izrekuvawe na alternativni merki, postapka sprema maloletnici i postapka sprema pravni lica.............................................................................................................................................. 58


SKRATENA POSTAPKA........................................................................................................58

POSEBNI ODREDBI ZA DONESUVAWE PRESUDA BEZ GLAVEN PRETRES I IZREKUVAWE NA ALTERNATIVNI MERKI.........................................................................................................60

1. Donesuvawe na presuda bez glaven pretres..............................................................60

2. Izrekuvawe na alternativni merki...............................................................................60

POSTAPKA SPREMA MALOLETNICI......................................................................................61

1. Op{ti odredbi.............................................................................................................61

2. Sostav na sudot..........................................................................................................62

3. Poveduvawe na postapkata........................................................................................62

4. Podgotvitelna postapka..............................................................................................63

5. Postapka pred sovetot za maloletnici.........................................................................64

6. Pravni lekovi...............................................................................................................64

7. Nadzor na sudot nad sproveduvaweto na merkite.....................................................65

8. Zapirawe na izvr{uvaweto i izmena na odlukata za vospitnite merki.........................65

POSTAPKA SPREMA PRAVNI LICA........................................................................................65

1. Op{ti odredbi.............................................................................................................65

2. Obvinuvawe i glaven pretres......................................................................................66

3. Presuda i pravni lekovi...............................................................................................66

POSEBNI POSTAPKI....................................................................................................................66

POSTAPKA ZA PRIMENA NA MERKITE ZA BEZBEDNOST, KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST, ODZEMAWE NA PREDMETI I OTPOVIKUVAWE NA USLOVNA OSUDA.........................67

POSTAPKA ZA DONESUVAWE ODLUKA ZA POKRATKO TRAEWE NA KAZNATA NA ZABRANA, PRESTANUVAWE NA PRAVNITE POSLEDICI OD OSUDATA I BRI[EWE NA OSUDATA................69

POSTAPKA ZA DAVAWE ME\UNARODNA PRAVNA POMO[ I IZVR[UVAWE NA ME\UNARODNI DOGOVORI VO KRIVI^NO-PRAVNI PREDMETI.........................................................................69

POSTAPKA ZA EKSTRADICIJA NA OBVINETI I OSUDENI LICA I POSTAPKA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA........................................................................................................................71

1. Postapka za ekstradicija na obvineti i osudeni lica.........................................................71

2. Postapka za transfer na osudeni lica..............................................................................73

POSTAPKA ZA NADOMEST NA [TETA, REHABILITACIJA I ZA OSTVARUVAWE NA DRUGITE PRAVA NA LICA NEOPRAVDANO OSUDENI I NEOSNOVANO ILI NEZAKONITO LI[ENI OD SLOBODA...............................................................................................................................73

POSTAPKA ZA IZDAVAWE POTERNICA I OBJAVA.....................................................................74

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI.................................................................................................75

DEL PRVI OP[TI ODREDBI


Glava I

OSNOVNI NAÊLA

^len 1

(1) Ovoj zakon gi utvrduva pravilata so koi se osiguruva nikoj nevin da ne bide osuden, a na vinovnikot da mu se izre~e krivi~na sankcija pod uslovite {to gi predviduva Krivi~niot zakonik i vrz osnova na zakonito sprovedenata postapka.

(2) Pred da se donese pravosilna presuda, slobodite i pravata na obvinetiot i drugite lica moàt da bidat ograni~eni samo vo mera koja e nu`na i pod uslovi {to gi predviduva ovoj zakon.

^len 2

(1) Liceto obvineto za krivi~no delo }e se smeta za nevino sî dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska presuda.

(2) Za postoeweto ili nepostoeweto na faktite {to go ~inat obele`jeto na krivi~noto delo ili od koi zavisi primenata na nekoja odredba od Krivi~niot zakonik, sudot }e odlu~i na na~in popovolen za obvinetiot.

^len 3

(1) Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{ da bide izvesteno, na jazik {to go razbira, za pri~inite za povikuvaweto, priveduvaweto ili li{uvaweto od sloboda i za bilo kakvo krivi~no obvinenie protiv nego, kako i za negovite prava i od nego ne moè da se bara izjava.

(2) Osomni~eniot, odnosno obvinetiot mora najprvin na jasen na~in da se pou~i za pravoto da mol~i; pravoto da se sovetuva so advokat i da ima branitel po negov izbor za vreme na ispituvaweto, kako i za pravoto za priveduvaweto ili li{uvaweto od sloboda da se izvesti ~len na negovoto semejstvo ili nemu blisko lice.

(3) Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvawe od sloboda, da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.

^len 4

(1) Liceto obvineto za krivi~no delo ima pravo na pravi~no i javno sudewe, vo razumen rok, pred nadleèn, nezavisen i nepristrasen sud, osnovan so zakon.

(2) Sekoj obvinet gi ima slednite minimalni prava:

- da bide informiran vedna{, na jazik {to go razbira i detalno za delata za koi se tovari i dokazite protiv nego;

- da ima dovolno vreme i mo`nosti za podgotvuvawe na svojata odbrana i da komunicira so branitel po sopstven izbor;

- da bide suden vo negovo prisustvo i da se brani li~no ili so pomo{ na branitel po sopstven izbor, a dokolku nema sredstva da plati branitel istiot da go dobie besplatno koga toa go baraat interesite na pravdata;

- da ne bide prisilen da dade iskaz protiv sebe ili svoite bliski ili da priznae vina;

- da bide prisuten pri ispituvaweto na svedocite i da moè da im postavuva pra{awa.

^len 5

Nikoj ne moè povtorno da bide suden ili kaznet za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.

^len 6

(1) Vo krivi~nata postapka slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

(2) Vo krivi~nata postapka drug slu`ben jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite i negovoto pismo, se koristi vo soglasnost so ovoj zakon

^len 7

(1) Obvinetiot, o{teteniot, privatniot tuìtel, svedocite i drugite lica koi u~estvuvaat vo postapkata, a koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot, imaat pravo pri izveduvaweto na predistra`nite, istra`nite i drugite sudski dejstvija i na glavniot pretres, kako i vo postapkata po àlba da go upotrebuvaat svojot jazik i pismo. Sudot }e obezbedi usno preveduvawe na toa {to liceto, odnosno drugite go iznesuvaat, kako i na ispravite i drugiot pi{an dokazen materijal. Sudot }e obezbedi pismeno da se prevede pi{aniot materijal koj e od zna~ewe za postapkata ili za odbranata na obvinetiot.

(2) Drugite stranki, svedoci i u~esnici vo postapkata pred sudot imaat pravo na besplatna pomo{ na preveduva~, ako ne go razbiraat ili zboruvaat jazikot na koj se vodi postapkata.

(3) Za pravoto na preveduva~, liceto }e se pou~i. Vo zapisnikot }e se zabeleì deka e dadena pouka i izjavata na liceto.

(4) Preveduvaweto go vr{i sudski preveduva~.

^len 8

(1) Tu`bite, àlbite i drugite podnesoci se upatuvaat do sudot na jazikot na koj se vodi postapkata.

(2) Gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, moàt podnesocite da gi upatuvaat na svojot jazik i pismo, vakvite podnesoci sudot gi preveduva i gi dostavuva do drugite stranki vo postapkata.

(3) Drugite lica koi ne go zboruvaat ili razbiraat makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, moàt podnesocite do sudot da gi upatat na svojot jazik i pismo. Vo tie slu~ai sudot postapuva kako vo stavot 2 na ovoj ~len.

(4) Na obvinetiot {to ne go razbira jazikot na koj se vodi postapkata mu se dostavuva prevod od obvinenieto na jazik na koj{to se sluèl vo postapkata.

(5) Stranski dràvjanin, li{en od sloboda ili pritvoren moè podnesokot da go upati na svojot jazik, a vo drugi slu~ai - pod uslovi na reciprocitet.

^len 9

(1) Pokanite, odlukite i drugite pismena sudot, gi upatuva na jazikot na koj se vodi postapkata.

(2) Na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, pokanite, odlukite i drugite pismena }e im se dostavat i na toj jazik.

(3) Na obvinetiot koj e vo pritvor, na izdrùvawe kazna ili na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, prevod od podnesocite od stavot 1 }e mu dostavat na jazikot na koj{to se sluèl vo postapkata.

(4) Na obvinetiot koj ne go razbira jazikot na koj se vodi postapkata, prevod od presudata se dostavuva na jazik na koj se sluèl vo postapkata

^len 10

Zabraneto e i kaznivo od obvinetiot ili od drugo lice {to u~estvuva vo postapkata da se iznuduva priznanie, odnosno nekakva druga izjava.

^len 11

Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito osudeno, ima pravo na nadomest na {teta od buxetskite sredstva, ima pravo da bide rehabilitirano, kako i drugi prava utvrdeni so zakon.

^len 12


Obvinetiot ili drugo lice koe u~estvuva vo postapkata koe od neznaewe bi moèlo da propu{ti nekoe dejstvie vo postapkata, ili poradi toa da ne gi koristi svoite prava, sudot }e go pou~i za pravata {to spored ovoj zakon mu pripa|aat i za posledicite od propu{taweto na dejstvieto.

^len 13

Sudot e dolèn da nastojuva postapkata da se sprovede bez odolùvawe.

^len 14

(1) Sudot i dràvnite organi {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka se dol`ni vistinito i napolno da gi utvrdat faktite {to se od va`nost za donesu-vawe na zakonita odluka.

(2) Sudot i dràvnite organi se dol`ni so ednakvo vnimanie da gi ispituvaat i utvrdat kako faktite {to go tovarat obvinetiot, taka i onie {to mu odat vo korist.

^len 15

(1) Pravoto na sudot i na dràvnite organi {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka da go ocenuvaat postoeweto ili nepostoeweto na faktite ne e vrzano nitu ograni~eno so posebni formalni dokazni pravila.

(2) Dokazite pribaveni na nezakonit na~in ili so kr{ewe na slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot, zakonot i ratifikuvanite me|unarodni dogovori, kako i dokazite proizlezeni od niv, ne moàt da se koristat i vrz niv ne moè da se zasnova sudskata odluka.

^len 16

(1) Krivi~nata postapka se poveduva po barawe od ovlasteniot tuìtel.

(2) Za dela za koi se goni po slu`bena dol`nost ili po predlog na o{tete-niot, ovlasten tuìtel e javniot obvinitel, a za dela za koi se goni po privatna tu`ba ovlasten tuìtel e privatniot tuìtel.

(3) Ako javniot obvinitel najde deka nema osnov za poveduvawe ili prodol-ùvawe na krivi~nata postapka, na negovoto mesto moè da stapi o{teteniot kako tuìtel pod uslovite opredeleni so ovoj zakon.

^len 17

Javniot obvinitel e dolèn da prezeme krivi~no gonewe ako postojat dokazi deka e storeno krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost osven ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 18

(1) Vo krivi~nata postapka sudovite sudat vo sovet.

(2) Vo osnovnite sudovi za polesni krivi~ni dela sudi sudija poedinec.

^len 19

Koga e propi{ano deka poveduvaweto na krivi~na postapka ima za posledici ograni~uvawe na opredeleni prava, ovie posledici, ako so zakon poinaku ne e opredeleno, nastapuvaat so vleguvaweto vo pravna sila na obvini-telniot akt, a za krivi~nite dela za koi kako glavna kazna e propi{ana pari~na kazna ili zatvor do tri godini od denot koga e donesena osuduva~kata presuda, bez ogled dali stanala pravosilna.

^len 20

(1) Ako primenata na odredbite na Krivi~niot zakonik zavisi od prethod-noto re{enie na nekakvo pravno pra{awe za ~ie re{enie e nadleèn sudot vo nekoja druga postapka ili nekoj drug dràven organ, sudot {to sudi vo krivi~niot predmet moè sam da go re{i i toa pra{awe spored odredbite {to vaàt za dokaùvawe vo krivi~nata postapka. Re{enieto na ova pravno pra{awe od strana na krivi~niot sud ima dejstvo samo za krivi~niot predmet {to go rasprava ovoj sud.

(2) Ako za takvoto prethodno pra{awe ve}e donel odluka sudot vo nekoja druga postapka ili drug dràven

organ, takvata odluka ne go vrzuva krivi~niot sud vo pogled na ocenata dali e storeno opredeleno krivi~no delo.

G l a v a II

NADLE@NOST NA SUDOVITE

1. Stvarna nadle`nost i sostav na sudot

^len 21

Sudovite vo krivi~nite predmeti sudat vo granicite na svojata stvarna nadle`nost opredelena so zakon.

^len 22

(1) Vo prv stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od dvajca sudii i trojca sudii-porotnici za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana kazna zatvor vo traewe od 15 godini ili kazna doìvoten zatvor, a vo soveti sostaveni od eden sudija i dvajca sudii-porotnici - za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana poblaga kazna. Za krivi~ni dela za koi kako glavna kazna e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, vo prv stepen sudi sudija poedinec.

(2) Vo vtor stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od petmina sudii za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana kazna zatvor vo traewe od 15 godini ili kazna doìvoten zatvor, a vo soveti sostaveni od trojca sudii - za krivi~ni dela za koi e propi{ana poblaga kazna. Koga sudi vo vtor stepen na pretres, sovetot e sostaven od dvajca sudii i trojca sudii porotnici.

(3) Vo tret stepen sudovite sudat vo soveti sostaveni od petmina sudii.

(4) Dejstvijata vo istragata gi vr{i sudija na prvostepeniot sud (istraèn sudija).

(5) Pretsedatelot na sudot i pretsedatelot na sovetot odlu~uvaat vo slu~aite predvideni vo ovoj zakon.

(6) Prvostepenite sudovi, vo sovet sostaven od trojca sudii, odlu~uvaat za àlbi protiv re{enija na istraèn sudija i protiv drugi re{enija koga toa e opredeleno so ovoj zakon, donesuvaat odluki vo prv stepen nadvor od glavniot pretres sproveduvaat postapka, donesuvaat presuda po odredbite na ~len 505 stav 2 do 6 od ovoj zakon i stavaat predlozi vo slu~aite predvideni vo ovoj ili vo drug zakon.

(7) Po barawe za vonredno ublaùvawe na kaznata i barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda, sudot odlu~uva vo sovet sostaven od petmina sudii ako stanuva zbor za krivi~no delo za koe vo zakonot e propi{ana kazna zatvor vo traewe od 15 godini ili kazna doìvoten zatvor, a vo sovet sostaven od trojca sudii - ako stanuva zbor za krivi~no delo za koe e propi{ana poblaga kazna.

(8) Po barawe za za{tita na zakonitosta sudot odlu~uva vo sovet sostaven od petmina sudii, a dokolku baraweto e podneseno protiv odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, za baraweto Vrhovniot sud na Republika Makedonija odlu~uva na op{ta sednica.

(9) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno sudovite od povisok stepen odlu~uvaat vo sovet sostaven od trojca sudii vo slu~aite {to ne se predvideni vo prethodnite stavovi na ovoj ~len.

(10) Ako vo prvostepeniot sud zaradi nedovolen broj sudii ne moè da se oformi sovet, predviden vo stavot (6) na ovoj ~len, na barawe od pretsedatelot na toj sud, pretsedatelot na neposredno povisokiot sud }e delegira sudija od drug sud od svoeto podra~je

2. Mesna nadle`nost

^len 23

(1) Mesno nadleèn po pravilo e sudot na ~ie podra~je e izvr{eno ili obideno krivi~noto delo.


(2) Privatna tu`ba moè da se podnese i do sudot na ~ie podra~je obvinetiot ima ìveali{te ili prestojuvali{te.

(3) Ako krivi~noto delo e izvr{eno ili obideno na podra~ja na razli~ni sudovi ili na granicata na tie podra~ja ili e neizvesno na koe podra~je e izvr{eno ili obideno, nadleèn e onoj od tie sudovi {to po barawe od ovlasteniot tuìtel prv ja zapo~nal postapkata, a ako postapkata sî u{te ne e zapo~nata - sudot do koj prvo e podneseno baraweto za poveduvawe na postapkata .

^len 24

Ako krivi~noto delo e storeno na doma{en brod ili na doma{en vozduhoplov dodeka se nao|a vo doma{no pristani{te, nadleèn e sudot na ~ie podra~je se nao|a toa pristani{te. Vo drugi slu~ai koga krivi~noto delo e storeno na doma{en brod ili na doma{en vozduhoplov, nadleèn e sudot na ~ie podra~je se nao|a mati~noto pristani{te na brodot odnosno na vozduhoplovot ili doma{noto pristani{te vo koe brodot odnosno vozduhoplovot prv pat }e se zapre.

^len 25

(1) Ako krivi~noto delo e storeno preku pe~at, nadleèn e sudot na ~ie podra~je spisot e pe~aten. Ako toa mesto ne e poznato ili spisot e pe~aten vo stranstvo, nadleèn e sudot na ~ie podra~je se rastura pe~ateniot spis.

(2) Ako spored zakonot odgovara sostavuva~ot na spisot, nadleèn e i sudot na mestoto vo koe sostavuva~ot ima ìveali{te, ili sudot na mestoto kade {to se odigral nastanot na koj se odnesuva spisot.

(3) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len soglasno }e se primenat i vo slu~aj ako spisot ili izjavata e objavena preku radio, televizija ili Internet.

^len 26

(1) Ako ne e poznato mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili ako toa mesto e nadvor od teritorijata na Republika Makedonija, nadleèn e sudot na ~ie podra~je obvinetiot ima ìveali{te ili prestojuvali{te.

(2) Ako sudot na ~ie podra~je obvinetiot ima ìveali{te ili prestojuva-li{te ve}e ja zapo~nal postapkata, ostanuva nadleèn iako se uznalo za mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

(3) Ako ne e poznato mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, nitu ìveali{teto ili prestojuvali{teto na obvinetiot ili obata se nadvor od teritorijata na Republika Makedonija, nadleèn e sudot na ~ie podra~je obvinetiot }e se fati ili samiot }e se prijavi.

^len 27

Ako nekoe lice storilo krivi~ni dela vo Republika Makedonija i vo stranstvo, nadleèn e sudot {to e nadleèn za krivi~noto delo storeno vo Republika Makedonija.

^len 28

Ako spored odredbite na ovoj zakon ne moè da se ustanovi koj sud e mesno nadleèn Vrhovniot sud na Republika Makedonija }e opredeli eden od stvarno nadle`nite sudovi pred koj }e se sprovede postapkata.

3.Spojuvawe i razdvojuvawe na postapkata

^len 29

(1) Ako isto lice e obvineto za pove}e krivi~ni dela, nadleèn e onoj sud {to po barawe od ovlasteniot tuìtel prv ja zapo~nal postapkata, a ako posta-pkata u{te ne e zapo~nata - sudot do koj prvo e podneseno baraweto za poveduvawe na postapkata.

(2) Spored odredbite na stav 1 od ovoj ~len se opredeluva nadle`nosta i vo slu~aj ako o{teteniot istovremeno storil krivi~no delo sprema obvinetiot.

(3) Za soizvr{itelite po pravilo e nadleèn sudot koj kako nadleèn za eden od niv prv ja zapo~nal postapkata.

(4) Sudot {to e nadleèn za izvr{itelot na krivi~noto delo po pravilo e nadleèn i za sou~esnicite, prikriva~ite, licata {to mu pomognale na stori-telot po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako i za licata {to ne go prijavile podgotvuvaweto na krivi~noto delo i izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili storitelot.

(5) Vo site slu~ai od stavovite 1, 2, 3 i 4 na ovoj ~len po pravilo, }e se sprovede edinstvena postapka i }e se donese edna presuda.

(6) Sudot moè na predlog od javniot obvinitel da odlu~i da se sprovede edinstvena postapka i da se donese edna presuda i vo slu~aj koga se obvineti pove}e lica za pove}e krivi~ni dela, no samo ako me|u izvr{enite krivi~ni dela postoi me|usebna vrska i ako postojat isti dokazi.

(7) Sudot moè da odlu~i da se sprovede edinstvena postapka i da se donese edna presuda ako pred ist sud se vodat odvoeni postapki protiv isto lice za pove}e krivi~ni dela i protiv pove}e lica za isto krivi~no delo.

(8) Za spojuvawe na postapkata odlu~uva sudot {to e nadleèn za sproveduvawe na edinstvena postapka. Protiv re{enieto so koe e opredeleno spojuvawe na postapkata ili so koe e odbien predlogot za spojuvawe ne e dozvolena posebna àlba.

^len 30

(1) Sudot {to e nadleèn spored ~len 29 od ovoj zakon moè od va`ni pri~ini ili od pri~ini na celesoobraznost do zavr{uvaweto na glavniot pretres da odlu~i postapkata za oddelni krivi~ni dela ili protiv oddelni obvineti da se razdvoi i posebno da se dovr{i ili da mu se predade na drug nadleèn sud..

(2) Re{enieto za razdvojuvawe na postapkata go donesuva nadle`niot sud po soslu{uvaweto na javniot obvinitel koga krivi~nata postapka se vodi po negovo barawe.

(3) Protiv re{enieto so koe e opredeleno razdvojuvawe na postapkata ili so koe e odbien predlogot za razdvojuvawe na postapkata ne e dozvolena posebna àlba.

4. Prenesuvawe na mesnata nadle`nost

^len 31

(1) Ako nadle`niot sud od pravni ili stvarni pri~ini e spre~en da posta-puva, dolèn e za toa da go izvesti neposredno povisokiot sud koj po soslu{uvawe-to na javniot obvinitel, koga postapkata se vodi po barawe od javniot obvinitel, }e opredeli drug stvarno nadleèn sud na svoeto podra~je.

(2) Protiv ova re{enie ne e dozvolena posebna àlba.

^len 32

(1) Zaedni~ki neposredno povisokiot sud moè za vodewe na postapkata da opredeli drug stvarno nadleèn sud na svoeto podra~je ako e o~igledno deka taka polesno }e se sprovede postapkata ili ako postojat drugi va`ni pri~ini.

(2) Re{enieto vo smisla na stav 1 od ovoj ~len sudot moè da go donese po predlog od istra`niot sudija, sudijata poedinec ili od pretsedatelot na sovetot, ili po predlog od javniot obvinitel koj postapuva pred sudot {to odlu~uva za prenesuvawe na mesnata nadle`nost koga krivi~nata postapka se vodi po barawe od javniot obvinitel.

5. Posledici od nenadle`nost i sudir na nadle`nosta

^len 33


(1) Sudot e dolèn da vnimava na svojata nadle`nost i {tom }e zabeleì deka ne e nadleèn }e se oglasi za nenadleèn i po pravosilnosta na re{enieto }e go upati predmetot do nadle`niot sud.

(2) Otkako obvinitelniot akt }e vleze vo pravna sila, sudot ne moè da se oglasi za mesno nenadleèn nitu strankite moàt da istaknuvaat prigovor za mesnata nenadle`nost.

(3) Nenadle`niot sud e dolèn da gi prezeme onie dejstvija vo postapkata za koi postoi opasnost od odlagawe.

^len 34

(1) Ako sudot na koj mu e otstapen predmetot kako na nadleèn smeta deka e nadleèn sudot {to mu go otstapil predmetot ili nekoj drug sud, }e povede postapka za re{avawe na sudirot na nadle`nosta.

(2) Koga po povod àlbata protiv odlukata na prvostepeniot sud so koj toj se oglasil za nenadleèn donel odluka vtorostepeniot sud za taa odluka e vrzan po pra{aweto na nadle`nosta i sudot na koj mu e otstapen predmetot ako vtorostepe-niot sud e nadleèn za re{avawe na sudirot na nadle`nosta pome|u tie sudovi.

^len 35

(1) Sudirot na nadle`nosta me|u sudovite go re{ava zaedni~ki neposredno povisokiot sud.

(2) Pred da donese re{enie po povod sudirot na nadle`nosta, sudot }e pobara mislewe od javniot obvinitel koj e nadleèn da postapuva pred toj sud, koga krivi~nata postapka se vodi po barawe od javniot obvinitel. Protiv ova re{enie ne e dozvolena posebna àlba.

(3) Pri odlu~uvaweto za sudirot na nadle`nosta, sudot moè istovremeno po slu`bena dol`nost da donese odluka za prenesuvawe na mesnata nadle`nost, ako se ispolneti uslovite od ~len 32 na ovoj zakon.

(4) Dodeka ne se re{i sudirot na nadle`nosta pome|u sudovite, sekoj od niv e dolèn da gi prezeme onie dejstvija vo postapkata za koi postoi opasnost od odlagawe.

G l a v a III

IZZEMAWE

^len 36

Sudija ili sudija - porotnik ne smee da vr{i sudska dol`nost ako:

1) e o{teten so krivi~noto delo;

2) obvinetiot, negoviot branitel, tuìtelot, o{teteniot, nivniot zakonski zastapnik ili polnomo{nik, mu e bra~en odnosno vonbra~en drugar ili rodnina po krv vo prava linija do koj i da e stepen, vo strani~na linija do ~etvrtiot stepen, a po svatovstvo do vtoriot stepen;

3) so obvinetiot, negoviot branitel, tuìtelot ili so o{teteniot e vo odnos na staratel, lice pod staratelstvo, posvoitel, posvoenik, hranitel ili hranenik;

4) vo istiot krivi~en predmet vr{el istra`ni dejstvija ili u~estvuval vo ispituvaweto na obvinenieto pred glavniot pretres, ili u~estvuval vo postapkata kako tuìtel, branitel, zakonski zastapnik ili polnomo{nik na o{teteniot odnosno na tuìtelot, ili e soslu{an kako svedok ili kako ve{tak;

5) vo istiot predmet u~estvuva vo donesuvaweto na odlukata na poniskiot sud ili ako vo istiot sud u~estvuval vo donesuvaweto na odlukata koja se pobiva so àlbata i

6)

(2) Sudija ili sudija porotnik moè da bide izzemen od vr{ewe na sudska dol`nost pokraj slu~aite navedeni

vo stavot (1) na ovoj ~len, ako se podnesat dokazi koi predizvikuvaat somnenie vo negovata nepristrasnost

^len 37

(1) Sudijata ili sudija - porotnik, {tom }e uznae deka postoi nekoja od pri-~inite za izzemawe od ~len 36 stav (1) na ovoj zakon, dolèn e da ja prekine sekoja rabota vrz toj predmet i za toa da go izvesti pretsedatelot na sudot, koj }e mu opredeli zamena. Ako stanuva zbor za izzemawe na pretsedatelot na sudot, toj }e si opredeli sebe si zamenik pome|u sudiite na toj sud, a ako toa ne e mo`no }e pobara od pretsedatelot na neposredno povisokiot sud da opredeli zamena.

(2)

^len 38

(1) Izzemawe moàt da baraat i strankite.

(2) Strankite moàt da podnesat barawe za izzemawe do po~etokot na glav-niot pretres, a ako za pri~inata za izzemaweto uznale podocna, baraweto go podnesuvaat vedna{ po uznavaweto.

(3) Baraweto za izzemawe na sudija na povisokiot sud strankata moè da go stavi vo àlbata ili vo odgovorot na àlbata.

(4) Strankata moè da bara izzemawe samo na poimeni~no opredelen sudija ili na sudija - porotnik koj postapuva vo predmetot, odnosno na sudija na poviso-kiot sud.

(5) Za pretsedatelot na sudot ne moè da se podnese barawe za izzemawe, osven koga toj postapuva kako sudija, a za negovoto izzemawe odlu~uva pretsedatelot na neposredno povisokiot sud

(6) Strankata e dol`na vo baraweto da gi navede okolnostite poradi koi smeta deka postoi nekoj od zakonskite osnovi za izzemawe.

(7) Ne e dozvoleno barawe za izzemawe ako e zasnovano vrz isti pri~ini, odnosno okolnosti za koi ve}e e odlu~eno. Protiv re{enieto so koe baraweto e otfrleno ne e dozvolena posebna àlba

^len 39

(1) Za baraweto za izzemawe od ~len 38 na ovoj zakon odlu~uva pretsedatelot na sudot.

(2) Ako se bara izzemawe samo na pretsedatelot na sudot, ili na pretsedate-lot na sudot i na sudija ili na sudija - porotnik, odlukata za izzemawe ja donesuva pretsedatelot na neposredno povisokiot sud, a ako se bara izzemawe na pretsedate-lot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija odlukata za izzemawe ja donesuva op{tata sednica na toj sud.

(3) Ako e podneseno barawe za izzemawe po ~lenot 36 stav (1) na ovoj zakon, postapkata se prekinuva, a re{enie po baraweto za izzemawe donesuva pretsedatelot na sudot vedna{, a najdocna vo rok od tri dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.

(4) Ako baraweto za izzemawe e podneseno po ~lenot 36 stav (2) na ovoj zakon, postapkata ne se prekinuva, a pretsedatelot na sudot donesuva re{enie vedna{, a najdocna vo rok od tri dena od denot na podnesuvaweto na baraweto

(5) Pred da se donese re{enie za izzemawe }e se pribavi izjava od sudijata, od sudijata - porotnik odnosno od pretsedatelot na sudot a po potreba }e se sprove-dat i drugi dejstvija.

(6) Ako pretsedatelot na sudot izzeme sudija }e opredeli po predmetot da postapuva sledniot sudija po vnatre{niot raspored za rabota

(7) Protiv re{enieto so koe se usvojuva baraweto za izzemawe ne e dozvole-na posebna àlba. Re{enieto so koe se odbiva baraweto za izzemawe moè da se


pobiva so posebna àlba vo rok od tri dena od donesuvaweto na re{enieto, a ako takvo re{enie e doneseno po podignatoto obvinenie, toga{ samo so àlba na presudata.

(8) Ako baraweto za izzemawe po ~lenot 36 stav (2) na ovoj zakon e podneseno po po~etokot na glavniot pretres, glavniot pretres nema da se prekine. Pretsedatelot na sudot po baraweto }e odlu~i vedna{, a najdocna vo rok od tri dena od denot na podnesuvaweto na baraweto za izzemawe. Ako se donese odluka po predmetot pred pretsedatelot da odlu~i po baraweto za izzemawe, strankata moè pri~inite i dokazite za izzemaweto da gi iznesuva vo àlba na odlukata.

(9) Protiv re{enieto od stavot (8) na ovoj ~len ne e dozvolena posebna àlba

^len 40

Koga sudijata ili sudijata-porotnik uznae deka e staveno barawe za negovo izzemawe, dolèn e vedna{ da ja zapre svojata rabota vrz predmetot, a ako stanuva zbor za izzemaweto od ~len 36 stav (2) na ovoj zakon, do donesuvaweto na re{enieto za baraweto moè da gi prezema samo onie dejstvija za koi postoi opasnost od odlagawe.

^len 41

(1) Odredbite za izzemawe na sudii i sudii - porotnici soglasno }e se pri-menuvaat i vrz javnite obviniteli i licata koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo se ovlasteni da go zastapuvaat javniot obvinitel vo postapkata, zapisni~arite, tolkuva~ite i stru~nite lica, kako i vrz ve{tacite, ako za niv ne e opredeleno ne{to drugo (~len 236).

(2) Javniot obvinitel odlu~uva za izzemaweto na licata koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo se ovlasteni da go zastapuvaat vo krivi~nata postapka. Za izzemaweto na javniot obvinitel odlu~uva neposredno povisokiot javen obvinitel. Za izzemawe na javniot obvinitel na Republika Makedonija odlu~uva kolegium na zamenici na Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija. (УКИНАТО ОД УСТАВЕН СУД 15.04.2004)

(3) Za izzemawe na zapisni~ari, tolkuva~i, na stru~noto lice i na ve{taci odlu~uva sovetot, pretsedatelot na sovetot ili sudijata.

(4) Koga ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni rabo-ti prezemaat istra`ni dejstvija vrz osnova na ovoj zakon, za nivnoto izzemawe odlu~uva istra`niot sudija. Ako pri prezemaweto na ovie dejstvija u~estvuva zapisni~ar, za negovoto izzemawe odlu~uva slu`benoto lice koe go prezema dejstvieto.

G l a v a IV

JAVEN OBVINITEL

^len 42

(1) Osnovno pravo i osnovna dol`nost na javniot obvinitel e da gi goni storitelite na krivi~ni dela.

(2) Za krivi~ni dela za koi se goni po slu`bena dol`nost javniot obvinitel e nadleèn:

1) da prezema potrebni merki vo vrska so otkrivaweto na krivi~nite dela i so pronao|aweto na storitelite i zaradi naso~uvawe na предистражната постапка;

2) vo predistra`na postapka da izdava naredbi za primena na posebnite istra`ni merki pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon

3) da bara sproveduvawe na istraga;

4) da go podiga i zastapuva obvinitelniot akt, odnosno obvinitelniot predlog pred nadle`niot sud;

5) da izjavuva àlbi protiv nepravosilnite sudski odluki i da podnesuva vonredni pravni lekovi protiv pravosilnite sudski odluki.

(3) Javniot obvinitel vr{i i drugi dejstvija opredeleni so ovoj zakon.

^len 43

Mesnata nadle`nost na javniot obvinitel se opredeluva spored odredbite koi vaàt za nadle`nosta na sudot na ona podra~je za koe e nazna~en obvinitelot.

^len 44

Koga postoi opasnost od odlagawe, dejstvijata vo postapkata }e gi prezeme i nenadleèn javen obvinitel, no za toa mora vedna{ da go izvesti nadle`niot javen obvinitel.

^len 45

Javniot obvinitel gi prezema site dejstvija vo postapkata za koi e ovlasten spored zakonot sam ili preku licata koi vrz osnova na zakonot za javnoto obvinitelstvo se ovlasteni da go zastapuvaat vo krivi~nata postapka.

^len 46

Sudirot na nadle`nosta me|u javnite obviniteli go re{ava zaedni~ki neposredno povisokiot javen obvinitel.

^len 47

Javniot obvinitel moè da se otkaè od baraweto za gonewe do zavr{uvaweto na glavniot pretres pred prvostepeniot sud, a pred povisokiot sud - vo slu~aite predvideni so ovoj zakon.

G l a v a V

O[TETEN I PRIVATEN TU@ITEL

^len 48

(1) Za krivi~nite dela za koi se goni po predlog ili po privatna tu`ba, predlogot ili tu`bata se podnesuvaat vo rok od tri meseci od denot koga liceto ovlasteno za podnesuvawe na predlogot ili privatna tu`ba uznalo za krivi~noto delo i za storitelot.

(2) Ako e podignata privatna tu`ba poradi krivi~noto delo navreda, obvinetiot do zavr{uvaweto na glavniot pretres i po istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len moè da podigne tu`ba protiv tuìtelot koj istovremeno mu ja vozvratil navredata (protivtu`ba). Vo vakov slu~aj sudot donesuva edna presuda.

^len 49

(1) Predlog za gonewe se podnesuva do nadle`niot obvinitel (~len 141), a privatna tu`ba do nadle`niot sud.

(2) Ako samiot o{teten podnese krivi~na prijava ili stavi predlog za ostvaruvawe na imotno-pravno barawe vo krivi~nata postapka, }e se smeta deka so toa stavil predlog za gonewe.

(3) Koga o{teteniot podnel krivi~na prijava ili predlog za gonewe, a vo tekot na postapkata }e se utvrdi deka stanuva zbor za krivi~no delo za koe se goni po privatna tu`ba, prijavata odnosno predlogot }e se smeta kako navremena privatna tu`ba ako e podnesena vo rokot predviden za privatna tu`ba. Navremeno podnesenata privatna tu`ba }e se smeta kako navremeno podnesen predlog na o{teteniot, ako vo tekot na postapkata se utvrdi deka se raboti za krivi~no delo za koe se goni po predlog.

^len 50

(1) Za maloletnici i lica koi se napolno li{eni od delovnata sposobnost, predlog za krivi~no gonewe ili privatna tu`ba podnesuva nivniot zakonski zastapnik.


(2) Maloletnik koj napolnil 16 godini moè i samiot da podnese predlog ili privatna tu`ba.

^len 51

Ako o{teteniot ili privatniot tuìtel umre vo tekot na rokot za podnesuvawe na predlog ili privatna tu`ba ili vo tekot na postapkata negoviot bra~en odnosno vonbra~en drugar, decata, roditelite, posvoenicite, posvoitelite, bra}ata i sestrite moàt vo rok od tri meseci po negovata smrt da podnesat predlog ili tu`ba odnosno da dadat izjava deka ja prodolùvaat postapkata.

^len 52

Ako so krivi~noto delo se o{teteni pove}e lica, goneweto }e se prezeme odnosno }e se prodolì po predlog ili privatna tu`ba od sekoj o{teten.

^len 53

O{teteniot i privatniot tuìtel moàt so svoja izjava do sudot pred koj se vodi postapkata da se otkaàt od predlogot, odnosno privatnata tu`ba do zavr{uvaweto na glavniot pretres. Vo toj slu~aj tie go gubat pravoto povtorno da podnesat predlog odnosno privatna tu`ba.

^len 54

(1) Ako privatniot tuìtel ne dojde na glavniot pretres iako e uredno povikan, ili pokanata ne moèla da mu se vra~i poradi neprijavuvawe do sudot na promenata na adresata ili prestojuvali{teto }e se smeta deka se otkaàl od tu`bata, ako so ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo (~len 428).

(2) Pretsedatelot na sovetot }e mu dozvoli vra}awe vo porane{nata sostojba na privatniot tuìtel koj od opravdani pri~ini ne moèl da dojde na glavniot pretres ili navremeno da go izvesti sudot za promenata na adresata ili prestojuvali{teto, ako vo rok od osum dena po prestanuvaweto na pre~kata podnese molba za vra}awe vo porane{nata sostojba.

(3) Po istekot na tri meseci od denot na propu{taweto ne moè da se bara vra}awe vo porane{nata sostojba.

(4) Protiv re{enieto so koe se dozvoluva vra}awe vo porane{nata sostojba ne e dozvolena posebna àlba.

^len 55

(1) O{teteniot i privatniot tuìtel imaat pravo vo tekot na istragata da ukaàt na site fakti i da predloàt dokazi {to se od va`nost za utvrduvawe na krivi~noto delo, za pronao|awe na storitelot na krivi~noto delo i za utvrduvawe na nivnite imotno-pravni barawa.

(2) Na glavniot pretres tie imaat pravo da predlagaat dokazi, da im postavuvaat pra{awa na obvinetiot, na svedocite i na ve{tacite, da iznesuvaat zabele{ki i objasnenija vo pogled na nivnite iskazi i da davaat drugi izjavi i da stavaat drugi predlozi.

(3) O{teteniot, o{teteniot kako tuìtel i privatniot tuìtel imaat pravo da gi razgleduvaat spisite i da gi razgleduvaat predmetite {to sluàt kako dokaz. Na o{teteniot moè da mu se uskrati razgleduvawe na spisite dodeka ne bide soslu{an kako svedok.

(4) Istra`niot sudija i pretsedatelot na sovetot }e gi zapoznaat o{teteniot i privatniot tuìtel so pravata navedeni vo stav 1 do 3 na ovoj ~len.

^len 56

(1) Koga javniot obvinitel }e najde deka nema osnova da go prezeme goneweto za krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, ili koga }e najde deka nema osnova da go prezeme goneweto protiv nekoj od prijavenite sou~esnici, dolèn e vo rok od osum dena za toa da go izvesti o{teteniot i da go upati deka moè samiot da go prezeme goneweto. Vaka }e postapi i sudot ako donel re{enie za zapirawe na postapkata poradi otkaùvawe na javniot obvinitel od goneweto.

(2) O{teteniot ima pravo da go prezeme odnosno da go prodolì goneweto vo rok od osum dena od koga go primil izvestuvaweto od stav 1 na ovoj ~len.

(3) Ako javniot obvinitel se otkaàl od obvinitelniot akt, o{teteniot moè prezemaj}i go goneweto da ostane pri podignatiot obvinitelen akt ili da podigne nov.

(4) O{teteniot koj ne e izvesten deka javniot obvinitel ne go prezel goneweto, ili istra`niot sudija ja zaprel istragata koga javniot obvinitel se otkaàl od goneweto, moè da dade svoja izjava deka ja prodolùva postapkata pred nadle`niot sud vo rok od tri meseca od denot koga javniot obvinitel ja otfrlil prijavata, odnosno istragata bila zaprena.

(5) Koga javniot obvinitel, odnosno sudot go izvestuva o{teteniot deka moè da go prezeme goneweto, }e mu dostavi i pouka koi dejstvija moè da gi prezeme zaradi ostvaruvawe na ova pravo.

(6) Ako o{teteniot kako tuìtel umre vo tekot na traeweto na rokot za prezemawe na gonewe ili vo tekot na traeweto na postapkata, negoviot bra~en odnosno vonbra~en drugar, decata, roditelite, posvoenicite, posvoitelite, bra}ata i sestrite moàt vo rok od tri meseci od denot na negovata smrt, da go prezemat goneweto odnosno da dadat izjava deka ja prodolùvaat postapkata.

^len 57

(1) Koga javniot obvinitel }e se otkaè od obvinitelniot akt na glavniot pretres, o{teteniot e dolèn vedna{ da se izjasni dali saka da go prodoloì goneweto. Ako o{teteniot ne e prisuten na glavniot pretres, a uredno e povikan ili pokanata ne moèla da mu se vra~i poradi neprijavuvawe do sudot na promenata na adresata ili prestojuvali{teto, }e se smeta deka ne saka da go prodolì goneweto.

(2) Pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud }e mu dozvoli vra}awe vo porane{nata sostojba na o{teteniot koj ne e uredno povikan ili e uredno povikan, a od opravdani pri~ini ne moèl da dojde na glavniot pretres na koj e donesena presudata so koja se odbiva obvinenieto poradi otkaùvawe na javniot obvinitel od obvinitelniot akt, ako o{teteniot vo rok od osum dena od priemot na presudata podnese molba za vra}awe vo porane{nata sostojba i ako vo taa molba izjavi deka go prodolùva goneweto. Vo ovoj slu~aj glaven pretres }e se zakaè povtorno i so presudata donesena vrz osnova na noviot glaven pretres }e se ukine porane{nata presuda. Ako uredno povikaniot o{teten ne dojde na noviot glaven pretres, porane{nata presuda ostanuva vo sila. Odredbite na ~len 54 stavovi 3 i 4 od ovoj zakon }e se primenat i vo ovoj slu~aj.

^len 58

(1) Ako o{teteniot vo zakonskiot rok ne go povede ili ne go prodolì goneweto, ili ako o{teteniot kako tuìtel ne dojde na glavniot pretres iako e uredno povikan, ili pokanata ne moèla da mu se vra~i poradi neprijavuvawe do sudot na promenata na adresata ili prestojuvali{teto }e se smeta deka se otkaàl od goneweto.

(2) Vo slu~aj na nedoa|awe na o{teteniot kako tuìtel na glavniot pretres na koj bil uredno povikan, }e se primenat odredbite na ~len 54 stav 2 do 4 od ovoj zakon.

^len 59

(1) O{teteniot kako tuìtel gi ima istite prava {to gi ima javniot obvinitel, osven onie {to mu pripa|aat na javniot obvinitel kako na dràven organ.

(2) Vo postapkata {to se vodi po barawe od o{teteniot kako tuìtel, javniot obvinitel ima pravo do zavr{uvaweto na glavniot pretres samiot da go prezeme goneweto i zastapuvaweto na obvinenieto.

^len 60


(1) Ako o{teteniot e maloletnik ili lice koe e napolno li{eno od delovna sposobnost, negoviot zakonski zastapnik e ovlasten da gi dava site izjavi i da gi prezema site dejstvija za koi spored ovoj zakon e ovlasten o{teteniot.

(2) O{teteniot koj napolnil 16 godini e ovlasten samiot da dava izjavi i da prezema dejstvija vo postapkata.

^len 61

(1) Privatniot tuìtel, o{teteniot i o{teteniot kako tuìtel, kako i nivnite zakonski zastapnici moàt svoite prava vo postapkata da gi vr{at i preku polnomo{nik.

(2) Na o{teteniot kako tuìtel, koga postapkata se vodi po negovo barawe za krivi~no delo za koe so zakon e propi{ana kazna zatvor vo traewe nad pet godini, sudot moè, po negovo barawe, da mu postavi polnomo{nik ako e toa vo interes na postapkata i ako o{teteniot kako tuìtel, spored svojata imotna sostojba, ne moè da gi podnesuva tro{ocite na zastapuvaweto. Za baraweto odlu~uva istra`niot sudija, odnosno pretsedatelot na sovetot, a polnomo{nikot go nazna~uva pretsedatelot na sudot od redot na advokatite.

^len 62

Privatniot tuìtel, o{teteniot kako tuìtel i o{teteniot, kako i nivnite zakonski zastapnici i polnomo{nici, se dol`ni za sekoja promena na adresata ili na prestojuvali{teto da go izvestat sudot.

G l a v a VI

BRANITEL

^len 63

1) Sekoe lice ima pravo na branitel vo predkrivi~nata i vo sudskata postapka.

2) Osomni~eniot vo predkrivi~nata postapka odnosno obvinetiot pred prvoto ispituvawe mora da se pou~i deka ima pravo na branitel po svoj izbor i deka branitelot moè da prisustvuva na negovoto ispituvawe.

(3) Branitel na obvinetiot moàt da mu obezbedat i negoviot zakonski zastapnik, bra~niot odnosno vonbra~niot drugar, rodnina po krv vo prava linija, posvoitel, posvoenik, brat, sestra i hranitel.

(4) Branitel moè da bide samo advokat.

(5) Branitelot e dolèn da podnese polnomo{tie do organot pred koj se vodi postapkata. Obvinetiot moè na branitelot da mu dade i usno polnomo{tie na zapisnik kaj organot pred koj se vodi postapkata.

^len 64

(1) Pove}e obvineti moàt da imaat zaedni~ki branitel samo ako toa ne e vo sprotivnost so interesite na nivnata odbrana.

(2) Eden obvinet moè da ima pove}e braniteli, a odbranata se smeta za obezbedena koga vo postapkata u~estvuva eden od branitelite.

^len 65

(1) Branitel ne moè da bide o{teteniot, bra~niot odnosno vonbra~niot drugar na o{teteniot ili na tuìtelot, nitu nivni rodnina po krv vo prava linija do koj i da e stepen, vo strani~na linija do ~etvrtiot stepen ili po svatovstvo do vtoriot stepen.

(2) Branitel ne moè da bide ni lice {to e povikano kako svedok vo postapkata, osven ako spored ovoj zakon e oslobodeno od dol`nosta za svedo~ewe i izjavilo deka nema da svedo~i ili ako branitelot se soslu{uva kako svedok vo slu~ajot od ~len 218 to~ka 2 na ovoj zakon.

(3) Branitel ne moè da bide ni lice koe vo istiot predmet postapuvalo kako sudija ili kako javen obvinitel.

^len 66

(1) Ako obvinetiot e nem, gluv ili nesposoben samiot uspe{no da se brani, ili ako protiv nego se vodi krivi~na postapka za krivi~no delo za koe vo zakonot e propi{ana kazna doìvoten zatvor, mora da ima branitel u{te pri prvoto ispituvawe.

(2) Obvinetiot mora da ima branitel ako protiv nego e opredelen pritvor za vreme dodeka trae pritvorot.

(3) Po podignatiot obvinitelen akt poradi krivi~no delo za koe so zakon e propi{ana kazna zatvor od deset godini ili pote{ka kazna zatvor, obvinetiot mora da ima branitel vo vremeto na dostavuvaweto na obvinitelniot akt.

(4) Obvinetiot na koj mu se sudi vo otsustvo (~len 292) mora da ima branitel {tom }e se donese re{enie za sudewe vo otsustvo.

(5) Ako obvinetiot vo slu~aite na zadolìtelna odbrana od prethodnite stavovi na ovoj ~len sam ne zeme branitel, pretsedatelot na sudot }e mu postavi branitel po slu`bena dol`nost za natamo{niot tek na krivi~nata postapka do pravosilnosta na presudata. Koga na obvinetiot }e mu se postavi branitel po slu`bena dol`nost po podignatiot obvinitelen akt, za toa }e se izvesti obvinetiot zaedno so dostavuvaweto na obvinitelniot akt.

^len 67

(1) Koga ne postojat uslovi za zadolìtelna odbrana, a postapkata se vodi za krivi~no delo za koe so zakon e propi{ana kazna zatvor nad edna godina, na obvinetiot moè, po negovo barawe, da mu se postavi branitel, ako spored svojata imotna sostojba ne moè da gi podnesuva tro{ocite na odbranata.

(2) Baraweto za nazna~uvawe branitel spored stav 1 na ovoj ~len moè da se stavi samo po podignatiot obvinitelen akt. Za baraweto odlu~uva pretsedatelot na sovetot, a branitelot go nazna~uva pretsedatelot na sudot.

^len 68

(1) Namesto postaveniot branitel (~lenovi 66 i 67) obvinetiot moè samiot da zeme drug branitel. Vo toj slu~aj }e se razre{i nazna~eniot branitel.

(2) Nazna~eniot branitel moè samo od opravdani pri~ini da bara da bide razre{en.

(3) Za razre{uvawe na branitelot vo slu~aj od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len odlu~uva, pred glavniot pretres, istra`niot sudija odnosno pretsedatelot na sovetot, na glavniot pretres sovetot, a vo àlbenata postapka pretsedatelot na prvostepeniot sovet, odnosno sovetot nadleèn za odlu~uvawe vo postapka po àlba. Protiv ova re{enie ne e dozvolena posebna àlba.

(4) Pretsedatelot na sudot moè, po barawe od obvinetiot ili so negova soglasnost da go razre{i nazna~eniot branitel koj neuredno ja vr{i dol`nosta. Namesto razre{eniot branitel pretsedatelot na sudot }e nazna~i drug branitel. Za razre{uvaweto na branitelot }e se izvesti Advokatskata komora.

^len 69

Koga e dostaveno barawe od ovlasteniot tuìtel za pokrenuvawe na krivi~na postapka, kako i koga istra`niot sudija pred donesuvawe na re{enie za sproveduvawe na istraga }e izvr{i potrebni istra`ni dejstvija, branitelot ima pravo da gi razgleda spisite i drugite pribaveni predmeti {to sluàt kako dokaz.

^len 70

Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor branitelot moè so nego slobodno i bez nadzor da se dopi{uva i da razgovara. Po isklu~ok, istra`niot sudija vo tekot na


istragata, ova pravo moè da go podloì na nadzor ako pritvorot e odreden po osnov na ~len 184 stav 1 to~ka 2, a postoi somnenie deka obvinetiot }e go zloupotrebi op{teweto so branitelot.

^len 71

(1) Branitelot e ovlasten da gi prezema vo korist na obvinetiot, site dejstvija {to moè da gi prezeme obvinetiot.

(2) Pravata i dol`nostite na branitelot prestanuvaat koga obvinetiot }e go otpovika polnomo{noto.

(3) Koga obvinetiot mu go otpovikuva polnomo{noto na svojot branitel, za toa go izvestuva sudot vedna{, a najdocna vo rok od tri dena.

(4) Ako obvinetiot ne go izvesti sudot deka opolnomo{til nov branitel, sudot vo rok od tri dena }e postavi branitel po slu`bena dol`nost, smetano od denot koga obvinetiot go izvestil, sudot bil dolèn da go izvesti.

(5) Branitelot na kogo mu e otpovikano polnomo{noto e dolèn da gi prezeme site dejstvija vo postapkata vo korist na obvinetiot do soop{tuvaweto deka e opolnomo{ten nov branitel, no ne podolgo od 15 dena od denot na otpovikuvaweto na polnomo{noto.

(6) Koga branitelot go otkaàl polnomo{noto na obvinetiot, obvinetiot e dolèn vedna{, a najdocna vo rok od tri dena da go izvesti sudot za otpovikuvaweto na polnomo{noto i ako obvinetiot ne opredelil nov branitel, sudot vo rok od tri dena }e mu postavi branitel po slu`bena dol`nost.

(7) Ako obvinetiot go izvesti sudot deka samiot opolnomo{til branitel, sudot }e go otpovika re{enieto za postavuvawe branitel po slu`bena dol`nost.

(8) Ako otkaùvaweto ili otpovikuvaweto e storeno na ro~i{te za glaven pretres, branitelot e dolèn da gi prezeme site dejstvija vo korist na obvinetiot do zavr{uvaweto na toa ro~i{te.

(9) Ako sudot oceni deka otkaùvaweto na polnomo{noto ne sodrì osnovani pri~ini i e dadeno so cel za odolgovlekuvawe na postapkata, za toa }e ja izvesti Advokatskata komora na Republika Makedonija.

(10) Za prezemenite dejstvija Advokatskata komora na Republika Makedonija e dol`na da go izvesti sudot najdocna vo rok od tri meseca.

^len 71-a

(1) Branitelot za potrebite na odbranata moè vo soglasnost so zakon da bara podatoci i izvestuvawa od dràvni organi, od organi na dràvnata uprava, od institucii {to vr{at javni ovlastuvawa i od organite na edinicite na lokalnata samouprava da bara da mu se dostavat dokumenti, spisi i izvestuvawa, da vr{i konsultacii i da pribavuva mislewa od stru~ni lica od soodvetna oblast.

(2) Subjektite od stavot (1) na ovoj ~len postapuvaat po baraweto na branitelot vo rok od 30 dena od denot na priemot na baraweto, a dokolku vo postapkata e opredelena merka pritvor, vo rok od tri dena od denot na priemot na baraweto, dokolku so drug zakon poinaku ne e opredeleno

G l a v a VII

PODNESOCI I ZAPISNICI

^len 72

(1) Privatnite tu`bi, obvinitelnite akti i obvinitelnite predlozi na o{teteniot kako tuìtel, predlozite, pravnite lekovi i drugite izjavi i soop{tenija se podnesuvaat pismeno ili se davaat usno na zapisnik.

(2) Podnesocite od stav 1 na ovoj ~len moraat da bidat razbirlivi i da go sodràt sî ona {to e potrebno za da moè da se postapi po niv.

(3) Ako vo ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, sudot }e go povika podnositelot na podnesokot {to e nerazbirliv ili ne sodrì sî {to e potrebno za da moè po nego da se postapuva da go ispravi podnesokot odnosno da go dopolni, a ako toj toa ne go stori vo opredeleniot rok, sudot }e go otfrli podnesokot.

(4) Vo pokanata za ispravka, odnosno za dopolnenie na podnesokot podnosi-telot }e se predupredi za posledicite od propu{taweto.

^len 73

(1) Podnesocite {to spored ovoj zakon se dostavuvaat do protivnata stranka mu se predavaat na sudot vo dovolen broj primeroci za sudot i za drugata stranka.

(2) Ako vakvi podnesoci ne mu se predadeni na sudot vo dovolen broj primeroci, sudot }e go povika podnositelot vo opredelen rok da mu predade dovolen broj primeroci. Ako podnositelot ne postapi po naredbata na sudot, sudot }e gi prepi{e potrebnite primeroci na tro{ok na podnositelot.

^len 74

(1) Sudot }e go kazni so pari~na kazna od 100 do 1.000 evra vo denarska protivvrednost u~esnikot vo postapkata koj vo podnesokot ili usno, odnosno na drug na~in go navreduva sudot ili liceto koe u~estvuva vo postapkata. Re{enieto za kaznuvawe go donesuva istra`niot sudija, odnosno sovetot pred koj e dadena izjavata, a ako e taa storena vo podnesokot, sudot koj treba da odlu~i za podnesokot.

(2) Protiv ova re{enie e dozvolena àlba.

(3) Ako javniot obvinitel ili zamenikot na javniot obvinitel navreduva nekoj drug, sudot za toa }e go izvesti nadle`niot javen obvinitel.

(4) Za kaznuvaweto na advokatot, sudot }e ja izvesti Advokatskata komora na Republika Makedonija.

(5) Kaznuvaweto spored stavot (1) na ovoj ~len ne vlijae vrz goneweto i izrekuvaweto na kaznata za krivi~noto delo izvr{eno so navredata.

(6) Ako spored stavot (1) na ovoj ~len navredata na sudot i pokraj izre~enata pari~na kazna se povtoruva, sudot moè da izre~e pari~na kazna i do desetkraten iznos od kaznata od stavot (1) na ovoj ~len.

^len 75

(1) Za sekoe dejstvie prezemeno vo tekot na krivi~nata postapka }e se sostavi zapisnik istovremeno koga se vr{i dejstvieto, a ako toa ne e mo`no, toga{ neposredno potoa.

(2) Zapisnikot go pi{uva zapisni~ar. Samo koga se vr{i pretresuvawe na dom ili na lice, ili dejstvieto se prezema nadvor od slu`benite prostorii na organot, a zapisni~ar ne moè da se obezbedi, zapisnikot moè da go pi{uva liceto koe go prezema dejstvieto.

(3) Zapisnikot {to go pi{uva zapisni~ar, se sostavuva na toj na~in {to liceto koe go prezema dejstvieto mu kaùva glasno na zapisni~arot {to }e vnese vo zapisnikot.

(4) Na liceto koe se ispituva }e mu se dozvoli samo da gi kaùva odgovorite vo zapisnikot. Vo slu~aj na zloupotreba ova pravo moè da mu se uskrati.

(5) Zapisnikot moè da se sostavi stenodaktilografski, odnosno da se snimi tonski ili vizuelno tonski, za {to prethodno }e se izvestat licata koi u~estvuvaat na procesnoto dejstvie. Zapisnikot }e se sostavi vo propi{ana forma i }e se potpi{e soglasno so ~lenot 78 od ovoj zakon

^len 76

(1) Vo zapisnikot se vnesuva nazivot na dràvniot organ pred koj se vr{i dejstvieto, mestoto kade {to se vr{i dejstvieto, denot i ~asot koga dejstvieto e zapo~nato i zavr{eno, imiwata i prezimiwata na prisutnite lica i vo koe svojstvo prisustvuvaat, kako i


nazna~uvawe na krivi~niot predmet spored koj se prezema dejstvieto.

(2) Zapisnikot treba da gi sodrì su{testvenite podatoci za tekot i sodrìnata na prezemenoto dejstvie. Vo zapisnikot se zabeleùva vo forma na raskaùvawe samo su{testvenata sodrìna na dadenite iskazi i izjavi. Pra{awata se vnesuvaat vo zapisnikot samo ako e potrebno da se razbere odgovorot. Ako e potrebno, vo zapisnikot doslovno }e se vnese pra{aweto {to e postaveno i odgovorot {to e daden. Ako pri prezemaweto na dejstvieto se odzemeni predmeti ili spisi, toa }e se nazna~i vo zapisnikot, a odzemenite predmeti }e se priklu~at kon zapisnikot ili }e se navede kade se nao|aat na ~uvawe.

(3) Pri prezemawe na dejstvija kako {to e uvid, pretresuvawe na dom ili na lice, ili prepoznavawe na lica ili na predmeti (~len 225) vo zapisnikot }e se vnesat i podatoci {to se va`ni so ogled na prirodata na takvoto dejstvie ili za utvrduvawe na identi~nosta na oddelni predmeti (opis, meri i golemina na predmetite ili tragite, stavawe na oznaka vrz predmetite i drugo), a ako se napraveni skici, crteì, planovi, fotografii, zabele{ki na elektronski, mehani~ki i drugi napravi za tonsko ili vizuelno-tonsko snimawe i stenodaktilografski bele{ki, toa }e se navede vo zapisnikot i }e se priklu~i kon zapisnikot.

^len 77

(1) Zapisnikot mora da se vodi uredno, vo nego ne smee ni{to da se izbri{e, da se dodade ili menuva. Precrtanite mesta moraat da ostanat ~itlivi.

(2) Site preina~uvawa, ispravki i dodatoci se vnesuvaat na krajot na zapisnikot i istite vedna{ im se predo~uvaat na strankite i branitelot i nivnite zabele{ki i mislewa se potvrduvaat od strana na licata koi go potpi{uvaat zapisnikot.

^len 78

(1) Ispitanoto lice, licata koi zadolìtelno prisustvuvaat na dejstvijata vo postapkata, kako i strankite, branitelot i o{teteniot ako se prisutni, imaat pravo da go pro~itaat zapisnikot ili da baraat da im se pro~ita. Za toa e dol`no da go predupredi liceto koe go prezema dejstvieto, a vo zapisnikot }e se nazna~i dali predupreduvaweto e storeno i dali e pro~itan zapisnikot. Zapisnikot sekoga{ }e se pro~ita ako nemalo zapisni~ar i toa }e se nazna~i vo zapisnikot.

(2) Zapisnikot go potpi{uva ispitanoto lice. Ako zapisnikot se sostoi od pove}e listovi, ispitanoto lice go potpi{uva sekoj list.

(3) Na krajot od zapisnikot }e se potpi{e tolkuva~ot ako go imalo, svedoci-te ~ie{to prisustvo e zadolìtelno pri prezemaweto na istra`nite dejstvija, a pri pretresuvaweto i liceto {to se pretresuva ili ~ij{to dom se pretresuva. Ako zapisnikot ne go pi{uva zapisni~ar (~len 75 stav 2), zapisnikot go potpi{uvaat lica {to prisustvuvaat na dejstvieto. Ako takvi lica nema ili ne se vo sostojba da ja sfatat sodrìnata na zapisnikot, zapisnikot go potpi{uvaat dvajca svedoci, osven ako ne e mo`no da se obezbedi nivnoto prisustvo.

(4) Nepismeno lice mesto potpis stava otpe~atok od pokazalecot na desnata raka, a zapisni~arot pod otpe~atokot }e go zapi{e negovoto ime i prezime. Ako poradi nemo`nost da se stavi otpe~atok od desniot pokazalec, se stava otpe~atok od nekoj drug prst ili otpe~atok od prst na levata raka, vo zapisnikot }e se nazna~i od koj prst i od koja raka e zemen otpe~atokot.

(5) Ako ispitanoto lice gi nema obete race - }e se pro~ita zapisnikot, a ako e nepismeno - zapisnikot }e mu se pro~ita i toa }e se zabeleì vo zapisnikot. Ako ispitanoto lice odbie da go potpi{e zapisnikot ili da stavi otpe~atok od prstot toa }e se zabeleì vo zapisnikot i }e se navede pri~inata za odbivaweto.

(6) Ako dejstvieto ne moèlo da se vr{i bez prekin, vo zapisnikot }e se nazna~i denot i ~asot koga nastanal

prekinot, kako i denot i ~asot koga prodol-ùva dejstvieto.

(7) Ako imalo prigovor vo pogled na sodrìnata na zapisnikot, vo zapisni-kot }e se navedat i tie prigovori.

(8) Zapisnikot na krajot go potpi{uva liceto koe go prezelo dejstvieto i zapisni~arot.

^len 79

(1) Koga vo ovoj zakon e opredeleno deka vrz iskazot na obvinetiot, na svedokot ili na ve{takot ne moè da se zasnova sudskata odluka, istra`niot sudija po slu`bena dol`nost ili na predlog od strankite }e donese re{enie za izdvojuvawe na zapisnicite za ovie iskazi od spisite vedna{, a najdocna do zavr{uvaweto na istragata, odnosno davaweto soglasnost od istra`niot sudija deka obvinitelen akt moè da se podigne bez sproveduvawe istraga (~len 153 stav 1) . Protiv ova re{enie e dozvolena posebna àlba.

(2) Po pravosilnosta na re{enieto, izdvoenite zapisnici se zatvoraat vo posebna obvivka i se ~uvaat kaj istra`niot sudija odvoeno od drugite spisi i ne moàt da se razgleduvaat nitu moàt da se koristat vo postapkata.

(3) Po zavr{enata istraga, kako i po davaweto soglasnost deka moè da se podigne obvinitelen akt bez sproveduvawe istraga (~len 153 stav 1), istra`niot sudija }e postapi spored odredbite na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len i vo pogled na site izvestuvawa {to vo smisla na ~len 142 od ovoj zakon im gi dale na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti obvinetiot i licata navedeni vo ~lenovite 218 i 219 i ~len 236 stav 1 od ovoj zakon. Koga javniot obvinitel }e podigne obvinitelen akt bez sproveduvawe istraga (~len 153 stav 6) }e gi dostavi spisite vo koi se nao|aat vakvite izvestuvawa do istra`niot sudija, koj }e postapi spored odredbite na ovoj ~len.

^len 80

(1) Istra`niot sudija moè da opredeli izveduvaweto na istra`no dejstvie da se snimi so elektronski, mehani~ki i so drugi napravi za tonsko ili vizuelno-tonsko snimawe ili da se zabeleì stenodaktilografski, za {to prethodno }e go izvesti liceto koe se ispituva odnosno soslu{uva.

(2) Snimkata mora da gi sodrì podatocite od ~len 76 stav 1 na ovoj zakon, podatocite potrebni za identifikacija na liceto ~ija{to izjava se snima i podatok vo koe svojstvo toa lice ja dava izjavata. Koga se snimaat izjavi na pove}e lica, mora da se obezbedi od snimkata jasno da moè da se raspoznae koj ja dal izjavata.

(3) Po barawe od soslu{anoto lice, snimkata vedna{ }e se reproducira, a ispravkite ili objasnenijata na toa lice }e se snimat.

(4) Vo zapisnikot za istra`noto dejstvie }e se vnese deka e izvr{eno elektronski, mehani~ki i so drugi napravi za tonsko ili vizuelno-tonsko snimawe , koj go izvr{il snimaweto, deka liceto {to se soslu{uva prethodno e izvesteno za snimaweto, deka snimkata e reproducirana i kade se ~uva snimkata ako ne e priloèna kon spisite na predmetot.

(5) Istra`niot sudija moè da opredeli tonskata snimka vo celost ili delumno da se prepi{e. Istra`niot sudija prepisot }e go pregleda, }e go zaveri i }e go priklu~i kon zapisnikot za prezemawe na istra`noto dejstvie.

(6) Tonskite i drugite snimki gi ~uva sudot vo vremeto do koe se ~uva i krivi~niot spis.

(7) Istra`niot sudija moè da dozvoli licata koi imaat opravdan interes elektronski, mehani~ki i so drugi napravi za tonsko ili vizuelno-tonsko snimawe da go snimat istra`noto dejstvie.

^len 81

Za zapisnikot za glavniot pretres vaàt i odredbite na ~lenovite od 300 do 303 na ovoj zakon.


^len 82

(1) Za sovetuvaweto i glasaweto }e se sostavi poseben zapisnik.

(2) Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto go sodrì tekot na glasaweto i odlukata {to e donesena.

(3) Ovoj zapisnik go potpi{uvaat site ~lenovi na sovetot i zapisni~arot. Odvoenite mislewa }e se priklu~at kon zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto, ako ne se vneseni vo zapisnikot.

(4) Zapisnikot za sovetuvaweto i glasaweto }e se zatvori vo posebna obvivka. Ovoj zapisnik moè da go razgleda samo povisokiot sud koga re{ava za pravniot lek i vo toj slu~aj e dolèn zapisnikot odnovo da go zatvori vo posebna obvivka i na obvivkata da nazna~i deka go razgledal zapisnikot.

G l a v a VIII

ROKOVI

^len 83

(1) Rokovite predvideni so ovoj zakon ne moàt da se prodolàt, osven koga zakonot izri~no go dozvoluva toa. Ako e vo pra{awe rok {to so ovoj zakon e opredelen zaradi za{tita na pravoto na odbrana i na drugite procesni prava na obvinetiot, toj rok moè da se skrati ako toa go bara obvinetiot pismeno ili usno na zapisnik pred sudot.

(2) Koga izjavata e vrzana za rok se smeta deka e dadena vo rokot ako pred da iste~e rokot mu e predadena na onoj {to e ovlasten da ja primi.

(3) Koga izjavata e upatena po po{ta so prepora~ana pratka, po elektronska po{ta ili po telegraf-ski pat, denot na predavaweto na po{tata se smeta kako den na predavaweto na onoj do kogo e upatena. Predavaweto na voena po{ta vo mesta kade {to ne postoi redovna po{ta se smeta kako predavawe na prepora~ana pratka na po{ta.

(4) Obvinetiot koj se nao|a vo pritvor moè izjava {to e vrzana za rok da dade i na zapisnik kaj sudot {to ja vodi postapkata ili da ja predade na upravata na zatvorot, a liceto koe se nao|a na izdrùvawe kazna ili se nao|a vo nekoja usta-nova zaradi primena na merka na bezbednost ili na vospitna merka moè takvata izjava da i ja predade na upravata na ustanovata vo koja e smesteno. Denot koga e sostaven takov zapisnik, odnosno koga izjavata í e predadena na upravata na ustanovata se smeta kako den na predavawe do organot {to e nadleèn da ja primi.

(5) Ako podnesokot {to e vrzan za rok poradi neznaewe ili o~igledna gre{ka na podnositelot e predaden ili upaten do nenadleèn sud pred istekot na rokot, pa do nadle`niot sud }e stigne po istekot na rokot, }e se zeme deka e podnesen navreme.

^len 84

(1) Rokovite se smetaat na ~asovi, denovi, meseci i godini.

(2) âsot ili denot koga e izvr{eno dostavuvaweto ili soop{tuvaweto, odnosno vo koj pa|a nastanot od koga treba da se smeta traeweto na rokot, ne se zasmetuva vo rokot, tuku za po~etok na rokot se zema prviot nareden ~as, odnosno den. Vo eden den se smetaat 24 ~asa, a mesecot se smeta po kalendarskoto vreme.

(3) Rokovite opredeleni po meseci odnosno po godini se zavr{uvaat so istekot na onoj den na posledniot mesec, odnosno na godinata {to po svojot broj mu odgovara na denot koga po~nal rokot. Ako go nema toj den vo posledniot mesec, rokot se zavr{uva posledniot den na toj mesec.

(4) Ako posledniot den na rokot pa|a na dràven praznik ili vo sabota ili vo nedela ili vo nekoj drug den koga dràvniot organ ne rabotel, rokot isteknuva so istekot na prviot nareden raboten den.

^len 85

(1) Na obvinetiot koj od opravdani pri~ini }e go propu{ti rokot za izjavuvawe àlba na presuda ili na re{enie za primena na merki na bezbednost ili na vospitna merka ili za odzemawe na imotna korist, sudot }e mu dozvoli vra}awe vo porane{nata sostojba zaradi izjavuvawe àlba ako vo rok od osum dena po prestanuvaweto na pri~inata poradi koja go propu{til rokot podnese molba za vra}awe vo porane{nata sostojba i ako istovremeno so molbata predade i àlba.

(2) Po istekot na tri meseci od denot na propu{taweto ne moè da se bara vra}awe vo porane{nata sostojba.

^len 86

(1) Za vra}awe vo porane{nata sostojba odlu~uva pretsedatelot na sovetot koj ja donel presudata ili re{enieto koe se pobiva so àlbata.

(2) Protiv re{enieto so koe se dozvoluva vra}awe vo porane{nata sostojba ne e dozvolena posebna àlba.

(3) Koga obvinetiot izjavil àlba na re{enieto so koe ne se dozvoluva vra}awe vo porane{nata sostojba, sudot e dolèn ovaa àlba zaedno so àlbata na presudata ili na re{enieto za primena na merka na bezbednost, ili na vospitna merka ili za oddzemawe na imotna korist, kako i so odgovorot na àlbata i so site spisi da ja dostavi do povisokiot sud na re{avawe.

^len 87

Molbata za vra}awe vo porane{nata sostojba po pravilo ne go zadrùva izvr{uvaweto na presudata odnosno na re{enieto za primena na merka na bezbednost ili na vospitna merka ili za odzemawe na imotna korist, no sudot nadleèn za re{avawe na molbata moè da odlu~i izvr{uvaweto da se zapre dodeka ne se donese odluka po molbata.

G l a v a IH

TRO[OCI NA KRIVI^NATA POSTAPKA

^len 88

(1) Tro{oci na krivi~nata postapka se izdatocite napraveni po povod krivi~nata postapka od nejzinoto poveduvawe do nejzinoto zavr{uvawe i izdatocite za prezemenite istra`ni dejstvija pred istragata.

(2) Tro{ocite na krivi~nata postapka opfa}aat:

1) tro{oci za svedoci, ve{taci, preveduva~i, tolkuva~i i stru~ni lica, kako i tro{oci na uvidot;

2) prevozni tro{oci na obvinetiot;

3) izdatoci za priveduvawe na obvinetiot, odnosno na liceto li{eno od sloboda;

4) prevozni i patni tro{oci na slu`benite lica;

5) tro{oci za lekuvawe na obvinetiot za vreme dodeka se nao|a vo pritvor, kako i tro{oci za poroduvawe;

6) pau{alen iznos;

7) nagrada i nu`ni izdatoci na branitelot, nu`ni izdatoci na privatniot tuìtel i na o{teteniot kako tuìtel i na nivnite zakonski zastapnici, kako i nagrada i nu`ni izdatoci na nivnite polnomo{nici;

8) nu`ni izdatoci na o{teteniot i na negoviot zakonski zastapnik, kako i nagrada i nu`ni izdatoci na negoviot polnomo{nik.

(3) Pau{alniot iznos se utvrduva vo ramkite na iznosite opredeleni so propis, so ogled na traeweto i sloènosta na postapka i imotnata sostojba na liceto koe e dol`no da go plati toj iznos.

(4) Tro{ocite od to~ka 1 do 5 stav 2 na ovoj ~len, kako i nu`nite izdatoci na nazna~eniot branitel i nazna~eniot polnomo{nik na o{teteniot kako tuìtel (~lenovi 67 i 93), vo postapkata poradi krivi~nite dela


za koi se goni po slu`bena dol`nost, se isplatuvaat odnapred od sredstvata na organot {to ja vodi krivi~nata postapka, a se naplatuvaat podocna od licata koi se dol`ni da gi nadomestat spored odredbite na ovoj zakon. Organot {to ja vodi krivi~nata postapka e dolèn site tro{oci {to se odnapred isplateni da gi vnese vo popisot koj }e se priloì kon spisite.

(5) Tro{ocite za preveduvawe {to }e nastanat so primena na odredbite na ovoj zakon za pravoto besplatna pomo{ na preveduva~ nema da se naplatuvaat od licata koi spored odredbite od ovoj zakon se dol`ni da gi nadomestat tro{ocite na krivi~nata postapka.

^len 89

(1) Vo sekoja presuda i re{enie so koe se zapira krivi~nata postapka ili se otfrla obvinitelniot akt }e se odlu~i koj }e gi podnesuva tro{ocite na postapkata i kolku iznesuvaat tie.

(2) Ako nedostigaat podatoci za visinata na tro{ocite posebno re{enie za visinata na tro{ocite }e donese istra`niot sudija, sudijata poedinec ili pretsedatelot na sovetot koga }e se pribavat tie podatoci. Baraweto so podatocite za visinata na tro{ocite moè da se podnese najdocna vo rok od 30 dena od denot na dostavuvaweto na pravosilnata presuda ili na re{enieto do liceto koe ima pravo da postavi takvo barawe.

(3) Koga za tro{ocite na krivi~nata postapka e odlu~eno so posebno re{enie, za àlbata protiv toa re{enie odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6).

^len 90

(1) Obvinetiot, o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel, privatniot tuì-tel, branitelot, zakonskiot zastapnik, polnomo{nikot, svedokot, ve{takot, preveduva~ot, tolkuva~ot i stru~noto lice (~len 161), bez ogled na ishodot na krivi~nata postapka, gi podnesuvaat tro{ocite za svoeto doveduvawe, za odlagawe na istra`noto dejstvie ili na glavniot pretres i drugite tro{oci na postapkata, {to gi pri~inile po svoja vina, kako i soodvetniot del na pau{alniot iznos.

(2) Za tro{ocite od stav 1 na ovoj ~len se donesuva posebno re{enie, osven ako za tro{ocite {to gi podnesuvaat privatniot tuìtel i obvinetiot se re{ava vo odlukata za glavnata rabota.

^len 91

(1) Koga sudot }e go oglasi obvinetiot za vinoven }e izre~e vo presudata deka e dolèn da gi nadomesti tro{ocite na krivi~nata postapka.

(2) Liceto {to e obvineto za pove}e krivi~ni dela nema da se osudi na nadomestuvawe na tro{ocite vo pogled na delata za koi e oslobodeno od obvinenieto, dokolku moàt da se izdvojat tie tro{oci od vkupnite tro{oci.

(3) Vo presudata so koja se oglaseni pove}e obvineti za vinovni, sudot }e opredeli kolkav del od tro{ocite }e podnesuva sekoj od niv, a ako toa ne e mo`no, }e gi osudi site obvineti da gi podnesuvaat tro{ocite solidarno. Pla}aweto na pau{alniot iznos }e se opredeli za sekoj obvinet posebno.

(4) Vo odlukata so koja re{ava za tro{ocite, sudot moè da go oslobodi obvinetiot od dol`nosta da gi nadomesti vo celost ili delumno tro{ocite na krivi~nata postapka od ~len 88 stav 2 to~ki 1 i 6 na ovoj zakon, ako so nivnoto pla}awe bi bilo dovedeno vo pra{awe izdrùvaweto na obvinetiot ili na licata koi toj e dolèn da gi izdrùva. Ako se utvrdat ovie okolnosti po donesuvaweto na odlukata za tro{ocite, pretsedatelot na sovetot moè so posebno re{enie da go oslobodi obvinetiot od dol`nosta za nadomestuvawe na tro{ocite na krivi~nata postapka.

^len 92

(1) Koga }e se zapre krivi~nata postapka ili koga }e se donese presuda so koja obvinetiot se osloboduva od

obvinenieto ili so koja se odbiva obvinenieto ili koga se otfrla obvinitelniot akt vo re{enieto, odnosno vo presudata }e se izre~e deka tro{ocite na krivi~nata postapka od ~len 88 stav 2 to~ka 1 do 5 na ovoj zakon, kako i nu`nite izdatoci na obvinetiot i nu`nite izdatoci i nagradata na branitelot, pa|aat vrz tovar na buxetskite sredstva, osven vo slu~aite opredeleni vo slednite stavovi.

(2) Liceto koe podnelo svesno la`na prijava }e gi podnesuva tro{ocite na krivi~nata postapka.

(3) Privatniot tuìtel e dolèn da gi nadomesti tro{ocite na krivi~nata postapka od ~len 88 stav 2 to~ka 1 do 6 na ovoj zakon, nu`nite izdatoci na obvinetiot kako i nu`nite izdatoci na nagradata na negoviot branitel, ako postapkata e zavr{ena so presuda so koja se osloboduva obvinetiot od obvinenieto ili so presuda so koja se odbiva obvinenieto ili so re{enie za zapirawe na postapkata ili se otfrla obvinitelniot akt, osven ako e zaprena postapkata, odnosno ako e donesena presuda so koja se odbiva obvinenieto poradi smrt na obvinetiot ili poradi zaboluvawe od nekoja trajna du{evna bolest ili poradi toa {to nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe poradi odolùvawe na postapkata koe ne moè da se pripi{e vo vina na privatniot tuìtel. Ako postapkata e zaprena poradi otkaùvawe od tu`bata, obvinetiot i privatniot tuìtel moàt da se poramnat vo pogled na nivnite me|usebni tro{oci. Ako ima pove}e privatni tuìteli, tro{ocite }e gi podnesuvaat site solidarno.

(4) O{teteniot koj se otkaàl od predlogot za gonewe, poradi {to postap-kata e zaprena, }e gi podnese tro{ocite na krivi~nata postapka ako obvinetiot ne izjavi deka toj }e gi plati.

(5) Koga sudot }e go odbie obvinenieto poradi nenadle`nost, odluka za tro-{ocite }e donese nadle`niot sud.

^len 93

(1) Nagradata i nu`nite izdatoci na branitelot i na polnomo{nikot na privatniot tuìtel ili na o{teteniot e dol`no da gi plati zastapuvanoto lice, bez ogled na toa koj spored odlukata na sudot e dolèn da gi podnesuva tro{ocite na krivi~nata postapka, osven ako spored odredbite na ovoj zakon nagradata i nu`nite izdatoci na branitelot pa|aat vrz tovar na buxetskite sredstva. Ako na obvinetiot mu bil nazna~en branitel, a so pla}aweto na nagradata i na nu`nite izdatoci bi bilo dovedeno vo pra{awe izdrùvaweto na obvinetiot ili izdrùvaweto na liceto koe e dolèn toj da go izdrùva, nagradata i nu`nite izdatoci na branitelot }e se isplatat od buxetskite sredstva. Vaka }e se postapi i ako na o{teteniot kako tuìtel mu bil nazna~en polnomo{nik.

(2) Polnomo{nik {to ne e advokat nema pravo na nagrada, osven na nadomest na nu`nite izdatoci.

^len 94

Za dol`nosta za pla}awe na tro{ocite {to }e nastanat kaj povisokiot sud odlu~uva kone~no toj sud soglasno so odredbite na ~lenovite od 88 do 93 na ovoj zakon.

^len 95

Pobliski propisi za nadomest na tro{ocite vo krivi~nata postapka pred sudovite donesuva ministerot za pravda.

(2) Kriteriumite za vidot, visinata i nadomestokot za ve{ta~eweto so akt gi utvrduva ministerot za pravda

G l a v a H

IMOTNO-PRAVNI BARAWA

^len 96

(1) Imotno-pravno barawe {to nastanalo poradi izvr{uvawe na krivi~no delo }e se raspravi po predlog od ovlastenite lica vo krivi~na postapka, ako so toa ne bi se odolùvala zna~itelno ovaa postapka.


(2) Imotno-pravno barawe moè da se odnesuva na nadomest na {teta, na vra}awe predmeti ili na poni{tuvawe na opredelena pravna rabota.

(3) Imotno-pravnoto barawe od stavot (2) na ovoj ~len, vo slu~aj na osiguruvawe, o{teteniot moè da go podnese i sprema osiguritelnoto dru{tvo

^len 97

Predlog za ostvaruvawe na imotno-pravno barawe vo krivi~na postapka moè da podnese lice koe e ovlasteno da go ostvaruva takvoto barawe vo spor.

^len 98

(1) Predlog za ostvaruvawe na imotno-pravno barawe vo krivi~na postapka se podnesuva do organot do koj se podnesuva krivi~nata prijava ili do sudot pred koj se vodi postapkata.

(2) Predlogot moè da se podnese najdocna do zavr{uvaweto na glavniot pretres pred prvostepeniot sud.

(3) Liceto ovlasteno za podnesuvawe predlog e dol`no da go ozna~i oprede-leno svoeto barawe i da podnese dokazi.

(4) Ako ovlastenoto lice ne stavilo predlog za ostvaruvawe na imotno-pravno barawe vo krivi~na postapka do podigaweto na obvinenieto, }e se izvesti deka moè toj predlog da go stavi do zavr{uvaweto na glavniot pretres.

^len 99

(1) Ovlastenite lica (~len 97) moàt do zavr{uvaweto na glavniot pretres da se otkaàt od predlogot za ostvaruvawe na imotno-pravnoto barawe vo krivi~na postapka i da go ostvaruvaat preku spor. Vo slu~aj na otkaùvawe od predlogot, takov predlog ne moè da se stavi povtorno, osven ako so ovoj zakon ne e opredeleno ne{to drugo.

(2) Ako imotno-pravnoto barawe po staveniot predlog, a pred zavr{uvaweto na glavniot pretres preminalo na drugo lice spored pravilata na imotnoto pravo, }e se povika toa lice da se izjasni dali ostanuva pri predlogot. Ako uredno povikaniot ne se javi, se smeta deka se otkaàl od staveniot predlog.

^len 100

(1) Sudot pred koj se vodi postapkata }e go ispita obvinetiot za faktite navedeni vo predlogot i }e gi izvidi okolnostite {to se va`ni za utvrduvawe na imotno-pravnoto barawe. No i pred da e staven takov predlog sudot e dolèn da sobere dokazi i da izvidi {to e potrebno za odlu~uvawe za baraweto.

(2) Ako so izveduvaweto na imotno-pravno barawe bi se odloùvala krivi~nata postapka zna~itelno, sudot }e se ograni~i na sobirawe na onie podatoci ~ie{to utvrduvawe podocna ne bi bilo mo`no ili bi bilo zna~itelno ote`nato.

^len 101

(1) Za imotno-pravnite barawa odlu~uva sudot.

(2) So presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, sudot odlu~uva celosno ili delumno za imotno-pravnoto barawe. Dokolku dokazite vo krivi~nata postapka ne davaat dovolna osnova za celosno ili delumno presuduvawe na imotno-pravnoto barawe, a za nivno dopolnitelno obezbeduvawe postoi opasnost od neopravdano odolùvawe na krivi~nata postapka, sudot so presudata }e ja dosudi samo osnovata, ili osnovata i delumno iznosot na imotno-pravnoto barawe, a za iznosot na imotno-pravnoto barawe ili ostatokot od toj iznos }e donese dopolnitelna presuda. Dokolku iznosot na imotno-pravnoto barawe ne moè da se utvrdi so drugi dokazi, ili izveduvaweto takvi dokazi bi vodelo kon zna~itelno odolùvawe na postapkata, sudot so dopolnitelna presuda }e go dosudi iznosot na imotno-pravnoto barawe ili negoviot del opredeluvaj}i pravi~en

nadomestok. Protiv dopolnitelnata presuda moè da se izjavi àlba vo rok od osum dena od denot na nejzinoto dostavuvawe.

(3) Koga sudot }e donese presuda so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili so koja se odbiva obvinenieto ili koga so re{enie }e ja zapre krivi~-nata postapka, ili se otfrla obvinitelniot akt, }e go upati o{teteniot deka moè imotno-pravnoto barawe da go ostvaruva vo spor. Koga sudot }e se oglasi za nenadleèn za krivi~nata postapka, }e go upati o{teteniot deka moè imotno-pravnoto barawe da go prijavi vo krivi~nata postapka {to }e ja zapo~ne ili prodolì nadle`niot sud.

^len 102

Ako imotno-pravnoto barawe se odnesuva na vra}awe na predmet, a sudot }e ustanovi deka predmetot mu pripa|a na o{teteniot i deka se nao|a kaj obvinetiot ili kaj nekoj od u~esnicite vo krivi~noto delo ili kaj lice na koe mu go dale tie na ~uvawe, }e opredeli vo presudata predmetot da mu se predade na o{teteniot.

^len 103

Ako imotno-pravnoto barawe se odnesuva na poni{tuvawe na opredelena pravna rabota, a sudot najde deka baraweto e osnovano, }e izre~e vo presuda celosno ili delumno poni{tuvawe na taa pravna rabota, so posledicite {to proizleguvaat od tamu, ne zasegaj}i vo pravata na treti lica.

^len 104

(1) Pravosilnata presuda so koja e odlu~eno za imotno-pravno barawe sudot moè vo krivi~nata postapka da ja izmeni samo po povod povtoruvawe na krivi~nata postapka, barawe za za{tita na zakonitosta ili barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna sudska presuda.

(2) Nadvor od ovoj slu~aj osudeniot, odnosno negovite naslednici samo vo spor moàt da baraat pravosilnata presuda na krivi~niot sud so koja e odlu~eno za imotno-pravno barawe da se izmeni, i toa ako postojat uslovi za povtoruvawe spored odredbite {to vaàt za parni~nata postapka.

^len 105

(1) Po predlog na javniot obvinitel i na ovlastenite lica (~len 97) moè vo krivi~nata postapka spored odredbite {to vaàt za izvr{nata postapka da se opredelat privremeni merki za obezbeduvawe na imotno-pravnoto barawe {to nastanalo poradi izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

(2) Re{enieto od stav 1 na ovoj ~len go donesuva vo istragata istra`niot sudija. Po podignatiot obvinitelen akt re{enieto go donesuva nadvor od glavniot pretres pretsedatelot na sovetot, a na glavniot pretres sovetot.

(3) Protiv re{enieto na sovetot za privremeni merki za obezbeduvawe ne e dozvolena posebna àlba. Vo drugi slu~ai za àlbata re{ava sovetot (~len 22 stav 6). @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 106

(1) Ako se vo pra{awe predmeti {to nesomneno mu pripa|aat na o{tete-niot, a ne sluàt kako dokaz vo krivi~nata postapka, tie predmeti }e mu se predadat na o{teteniot i pred zavr{uvaweto na postapkata.

(2) Ako pove}e o{teteni se sporat za sopstvenosta na predmetite, }e se upatat na spor, a sudot vo krivi~nata postapka }e opredeli samo ~uvawe na predmetite kako privremena merka za obezbeduvawe.

(3) Predmetite {to sluàt kako dokaz }e se odzemat privremeno i po zavr{uvaweto na postapkata }e mu se vratat na sopstvenikot. Ako vakov predmet mu e neophodno potreben na sopstvenikot toj moè da mu se vrati i pred zavr{uvaweto na postapkata, so obvrska da go donese po barawe.


^len 107

(1) Ako o{teteniot ima barawe sprema treto lice zatoa {to kaj nego se nao|aat predmetite pribaveni so krivi~noto delo, ili zatoa {to poradi krivi~noto delo toa do{lo do imotna korist, sudot vo krivi~nata postapka moè, po predlog od ovlastenite lica (~len 97), i spored odredbite {to vaàt za izvr{nata postapka, da opredeli privremeni merki za obezbeduvawe i sprema toa treto lice. Odredbite na ~len 105 stavovi 2 i 3 na ovoj zakon vaàt i vo ovoj slu~aj.

(2) Vo presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven sudot ili }e gi ukine merkite od stav 1 na ovoj ~len, ako ne se ve}e porano ukinati, ili }e go upati o{teteniot na spor so toa {to }e se ukinat ovie merki, ako ne se povede spor vo rokot opredelen od sudot.

G l a v a HI

DONESUVAWE I SOOP[TUVAWE NA ODLUKITE

^len 108

(1) Vo krivi~nata postapka odlukite se donesuvaat vo forma na presuda, re{enie i naredba.

(2) Presuda donesuva samo sudot, a re{enija i naredbi donesuvaat i drugi organi {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka.

^len 109

(1) Odlukite na sovetot se donesuvaat po usnoto sovetuvawe i glasawe. Odlukata e donesena koga glasale za nea mnozinstvoto od ~lenovite na sovetot.

(2) Pretsedatelot na sovetot rakovodi so sovetuvaweto i glasaweto i glasa posleden. Toj e dolèn da se griì za toa site pra{awa da se razgledaat sestrano i napolno.

(3) Ako vo pogled na oddelni pra{awa za koi se glasa se podelat glasovite na pove}e razli~ni mislewa, taka {to niedno od niv da nema mnozinstvo, }e se razdvojat pra{awata i glasaweto }e se povtoruva dodeka ne se postigne mnozinstvo. Ako na toj na~in ne se postigne mnozinstvoto, odlukata }e se donese taka {to glasovite {to se najnepovolni za obvinetiot }e se pridodadat kon glasovite {to se od ovie pomalku nepovolni, sî dodeka ne se postigne potrebnoto mnozinstvo.

(4) ^lenovite na sovetot ne moàt da odbijat da glasaat za pra{awata {to }e gi postavi pretsedatelot na sovetot, no ~len na sovetot koj glasal obvinetiot da se oslobodi ili presudata da se ukine i ostanal vo malcinstvo ne e dolèn da glasa za sankcijata. Ako ne glasa, }e se zeme kako da se soglasil so glasot {to e najpovolen za obvinetiot.

^len 110

(1) Pri odlu~uvaweto prvo se gleda dali sudot e nadleèn, dali e potrebno da se dopolni postapkata, kako i drugi prethodni pra{awa. Koga }e se donese odluka za prethodnite pra{awa, se preminuva na re{avawe za glavnata rabota.

(2) Pri odlu~uvaweto za glavnata rabota prvo }e se glasa dali obvinetiot storil krivi~no delo i dali e krivi~no odgovoren, a potoa }e se glasa za kaznata, za drugite krivi~ni sankcii, za tro{ocite na krivi~nata postapka, za imotno-pravnite barawa i za drugite pra{awa za koi treba da se donese odluka.

(3) Ako isto lice e obvineto za pove}e krivi~ni dela, }e se glasa za krivi~-nata odgovornost i za kaznata za sekoe od tie dela, a potoa za edinstvenata kazna za site dela.

^len 111

Sovetuvaweto i glasaweto se vr{i vo tajno zasedanie.

(2) Vo prostorijata vo koja se vr{i sovetuvawe i glasawe moàt da bidat prisutni samo ~lenovite na sovetot i zapisni~arot i rezultatite od glasaweto ne se objavuvaat.

^len 112

(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, odlukite im se soop{tuvaat na zainteresiranite lica so usno objavuvawe ako se prisutni, a so dostavuvawe zaveren prepis ako se otsutni.

(2) Ako odlukata usno e soop{tena, toa }e se nazna~i vo zapisnikot ili na spisok, a liceto na koe mu e dadeno soop{tenieto }e go potvrdi toa so svoj potpis. Ako zainteresiranoto lice izjavi deka nema da se àli, zavedeniot prepis na usno soop{tenata odluka nema da mu se dostavi, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

(3) Prepisite na odlukite protiv koi e dozvolena àlba se dostavuvaat so upatstvo za pravoto na àlba.

G l a v a HII

DOSTAVUVAWE PISMENA I RAZGLEDUVAWE SPISI

^len 113

(1) Pismenata se dostavuvaat po po{ta, preku slu`beno lice na sudot {to ja donel odlukata ili neposredno vo sudot, ili preku pravno lice so posebni ovlastuvawa utvrdeni so zakon.

(2) Pokanata za glavniot pretres ili drugite pokani sudot moè i usno da mu gi soop{ti na liceto koe se nao|a pred sudot, so pouka za posledicite od nedoa|aweto. Povikuvaweto izvr{eno na ovoj na~in }e se zabeleì vo zapisnikot {to povikanoto lice }e go potpi{e, osven ako e toa povikuvawe zabeleàno vo zapisnikot za glavniot pretres. Se smeta deka so toa e izvr{eno polnova`no dostavuvawe.

^len 114

Pismenoto za koe so ovoj zakon e opredeleno deka treba li~no da se dostavi mu se predava neposredno na liceto na koe mu e isprateno. Ako liceto na koe pismenoto mora li~no da mu se dostavi ne se zate~e tamu kade {to treba da se izvr{i dostavuvaweto, dostavuva~ot }e mu ostavi kaj edno od licata navedeni vo ~lenot 115 na ovoj zakon pismeno izvestuvawe da dojde vo opredelen den i ~as vo sudot zaradi primawe na pismenoto. Ako liceto ne dojde da go primi pismenoto, a doa|aweto ne go opravda vo rok od tri dena smetano od denot koga toa e povikano vo sudot da go primi, pismenoto }e se isprati prepora~ano po po{ta, so {to }e se smeta deka dostavata e izvr{ena.

^len 115

(1) Pismenata za koi vo ovoj zakon ne e opredeleno deka moraat li~no da se dostavat isto taka se dostavuvaat li~no, no takvite pismena, vo slu~aj primatelot da ne se zate~e vo domot ili na rabotnoto mesto moè da mu se predadat na nekoj od negovite vozrasni ~lenovi na doma}instvoto, koj e dolèn da go primi pismenoto. Ako tie ne se zate~at vo domot, pismenoto }e mu se predade na nastojnikot ili na sosed, ako tie se soglasat so toa. Ako dostavuvaweto se vr{i na rabotnoto mesto na liceto na koe treba da mu se dostavi pismenoto, a toa lice ne se zate~e tuka, dostavuvaweto moè da mu se izvr{i na lice ovlasteno za priem na po{ta koe e dol`no da go primi pismenoto ili na lice koe e vraboteno na istoto mesto, ako toa se soglasi da go primi pismenoto.

(2) Ako se utvrdi deka na liceto na koe treba pismenoto da mu se dostavi e otsutno i deka licata od stav 1 na ovoj ~len ne moàt poradi toa pismenoto na vreme da mu go predadat, pismenoto }e se vrati so nazna~uvawe kade se nao|a otsutniot.

^len 116


(1) Na obvinetiot li~no }e mu se dostavi pokanata za prvoto ispituvawe vo istragata i pokanata za glavniot pretres.

(2) Na obvinetiot koj nema branitel li~no }e mu se dostavi obvinitelniot akt, obvinitelniot predlog ili privatnata tu`ba, presudata i drugite odluki od ~ie dostavuvawe te~e rokot za àlba kako i àlbata na sprotivnata stranka {to se dostavuva zaradi odgovor. Po barawe na obvinetiot presudata i drugite odluki }e mu se dostavat na lice koe toj }e go opredeli.

(3) Ako na obvinetiot koj nema branitel treba da mu se dostavi presuda so koja mu e izre~ena kazna zatvor, a dostavuvaweto ne moè da se izvr{i na negovata dosega{na adresa, sudot }e mu nazna~i na obvinetiot branitel po slu`bena dol`nost, koj }e ja vr{i ovaa dol`nost dodeka ne }e se doznae novata adresa na obvinetiot. Na nazna~eniot branitel }e mu se opredeli potreben rok za zapoznavawe so spisite, a potoa presudata }e mu se dostavi na nazna~eniot branitel i postapkata }e prodolì. Ako e vo pra{awe druga odluka od ~ie dostavuvawe te~e rokot za àlba ili àlba na protivnata stranka koja se dostavuva zaradi odgovor, odlukata odnosno àlbata }e se istakne na oglasnata tabla na sudot i so istekot na osum dena od denot na istaknuvaweto se smeta deka e izvr{eno polnova`no dostavuvawe.

(4) Ako obvinetiot ima branitel, obvinitelniot akt, obvinitelniot predlog, privatnata tu`ba i site odluki od ~ie dostavuvawe te~e rokot za àlbi, kako i àlbata na protivnata stranka koja se dostavuva zaradi odgovor, }e mu se dostavat i na branitelot i na obvinetiot spored odredbata na ~len 115 od ovoj zakon. Vo toj slu~aj rokot na izjavuvawe na praven lek, odnosno odgovor na àlbata te~e od denot na dostavata na obvinetiot. Ako na obvinetiot mu e izre~ena merkata pritvor od istraèn sudija, rokot te~e od denot na dostavata na branitelot.

Ako na obvinetiot ne moè da mu se dostavi odlukata, odnosno àlbata zatoa {to ne ja prijavil promenata na adresata, odlukata odnosno àlbata }e se istakne na oglasnata tabla na sudot i po istekot na osum dena od denot na istaknuvaweto se smeta deka e izvr{eno polnova`no dostavuvawe.

(5) Ako pismenoto treba da se dostavi do branitelot na obvinetiot, a toj ima pove}e braniteli, dovolno e da se dostavi do eden od niv.

(6) Ako dostavata na branitelot ne moè da se izvr{i na na~inot predviden so ~lenot 113 stav (1) na ovoj zakon, dostavata do branitelot se smeta za uredna, ako e izvr{ena po po{ta so prepora~ana pratka na adresa na advokatskata kancelarija

^len 117

(1) Pokanata za podnesuvawe na privatnata tu`ba ili na obvinitelen akt, kako i pokanata za glavniot pretres se dostavuva do privatniot tuìtel i do o{teteniot kako tuìtel, odnosno do nivniot zakonski zastapnik li~no (~len 114), a do nivnite polnomo{nici - spored ~len 115 od ovoj zakon. Na ist na~in im se dostavuvaat i odlukite za koi od denot na dostavuvaweto te~e rokot za àlba, kako i àlbata na protivnata stranka koja se dostavuva zaradi odgovor.

(2) Ako na licata od stav 1 na ovoj ~len ili na o{teteniot ne moè da im se izvr{i dostavuvawe na dosega{nata adresa, sudot, }e ja istakne pokanata, odnosno odlukata ili àlbata na oglasnata tabla na sudot i so istekot na osum dena od denot na istaknuvaweto se smeta deka e izvr{eno polnova`no dostavuvawe.

(3) Ako o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel ima zakonski zastapnik ili polnomo{nik, dostavuvaweto }e mu se izvr{i na ovoj, a ako gi ima pove}e, samo na eden od niv.

^len 118

(1) Potvrdata za izvr{enoto dostavuvawe (dostavnicata) ja potpi{uvaat primatelot i dostavuva~ot. Primatelot }e go nazna~i sam na dostavnicata denot na priemot.

(2) Ako primatelot e nepismen ili ne e vo sostojba da se potpi{e dostavuva~ot }e go potpi{e, }e go nazna~i denot na priemot i }e stavi zabele{ka zo{to go potpi{al primatelot.

(3) Ako primatelot odbie da ja potpi{e dostavnicata, dostavuva~ot }e go zabeleì toa na dostavnicata i }e go nazna~i denot na predavaweto i so toa dostavuvaweto e izvr{eno.

^len 119

Koga primatelot ili vozrasen ~len na negovoto doma}instvo }e odbie da go primi pismenoto, dostavuva~ot }e go zabeleì na dostavnicata denot, ~asot i pri~inata za odbivawe na priemot, a pismenoto }e go ostavi vo domot na primatelot ili vo prostorijata kade {to e vraboten toj i so toa dostavuvaweto e izvr{eno.

^len 120

(1) Na voenite lica, na pripadnicite na straà vo ustanovite vo koi se smesteni lica li{eni od sloboda i na rabotnicite od suvozemniot, vodeniot i vozduhoplovniot soobra}aj dostavuvaweto na pokani im se vr{i preku nivnata komanda, odnosno preku neposredniot stare{ina, a po potreba, moè na toj na~in da im se vr{i dostavuvawe na drugi pismena.

(2) Na licata li{eni od sloboda dostavuvaweto im se vr{i vo sudot ili preku upravata na ustanovata vo koja se smesteni.

(3) Na licata koi uìvaat pravo na imunitet vo Republika Makedonija ako me|unarodnite dogovori ne opredeluvaat ne{to drugo, dostavuvaweto im se vr{i preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

(4) Dostavuvaweto na dràvjanite na Republika Makedonija vo stranstvo, ako ne se primenuva postapkata predvidena vo ~lenovite 503 i 504 od ovoj zakon, se vr{i so posredstvo na diplomatsko ili konzularno pretstavni{tvo na Republika Makedonija vo stranska dràva, pod uslov stranskata dràva da ne mu se protivi na takviot na~in na dostavuvawe i liceto na koe dostavuvaweto se vr{i dobrovolno da se soglasi da go primi pismenoto. Ovlasteniot rabotnik na diplomatskoto ili konzularnoto pretstavni{tvo ja potpi{uva dostavnicata kako dostavuva~ - ako pismenoto e vra~eno vo samoto pretstavni{tvo, a ako pismenoto e dostaveno po po{ta - toa go potvrduva na dostavnicata.

^len 121

(1) Na javniot obvinitel odlukite i drugite pismena mu se dostavuvaat so predavawe na pisarnicata na javnoto obvinitelstvo.

(2) Koga se dostavuvaat odluki kaj koi od denot na dostavuvaweto te~e rokot, kako den na dostavuvaweto se smeta denot na predavaweto na pismenoto na pisarnicata na javnoto obvinitelstvo.

(3) Sudot }e go dostavi do javniot obvinitel po negovo barawe krivi~niot spis zaradi razgleduvawe. Ako e vo tek rokot za izjavuvawe na redoven praven lek ili ako go baraat interesite na postapkata, sudot moè da opredeli vo koj rok treba javniot obvinitel da mu gi vrati spisite.

^len 122

Vo slu~aite {to ne se predvideni so ovoj zakon, dostavuvaweto se vr{i spored odredbite {to vaàt za parni~nata postapka.

^len 123

(1) Pokanite i odlukite {to se dostavuvaat do zavr{uvaweto na glavniot pretres za licata koi u~estvuvaat vo postapkata, osven za obvinetiot, moàt da mu se predadat na u~esnik vo postapkata


koj se soglasuva da mu gi vra~i na onoj do kogo se upateni, ako organot smeta deka na toj na~in e obezbeden nivniot priem.

(2) Za pokanata na glavniot pretres ili za druga pokana, kako i za odlukata za odlagawe na glavniot pretres ili na drugi zakaàni dejstvija, licata navedeni vo stav 1 od ovoj ~len moàt da se izvestat so telegrama, telefaks, elektronska po{ta ili po telefon, ako spored okolnostite moè da se pretpostavi deka izvestuvaweto izvr{eno na toj na~in }e go primi liceto do koe e upateno.

(3) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len se odnesuvaat i na obvinetiot, dokolku za toa se soglasi izri~no na zapisnik pred sudot

(4) Za povikuvaweto i predavaweto na odlukata {to se izvr{eni na na~inot predviden vo stavovite (1), (2) i (3) od ovoj ~len, }e se stavi slu`bena zabele{ka na spisot.

(5) Sprema liceto koe spored stav (1), (2) ili stav (3)od ovoj ~len e izvesteno odnosno do koe e upatena odlukata, moàt da nastapat {tetni posledici predvideni za propu{taweto samo ako se utvrdi deka toa navremeno ja primilo pokanata odnosno odlukata i deka bilo pou~eno za posledicite od propu{taweto.

^len 123-a

Sudot e dolèn vo prostoriite na sudot sekoj raboten den na site u~esnici vo postapkata po elektronski pat ili na drug na~in da im ovozmoì pristap do evidencijata za zakaànite pretresi

^len 124

(1) Obvinetiot ima pravo da gi razgleduva spisite i da gi razgleduva predmetite {to sluàt kako dokaz otkako }e bide ispitan.

G l a v a HIII

IZVR[UVAWE NA ODLUKITE

^len 125

(1) Presudata stanuva pravosilna koga ne moè pove}e da se pobiva so àlba ili koga ne e dozvolena àlba.

(2) Pravosilnata presuda se izvr{uva koga e izvr{eno nejzinoto dostavuva-we i koga za izvr{uvaweto ne postojat zakonski pre~ki. Ako ne e izjavena àlba ili strankite se odrekle ili se otkaàle od àlbata, presudata e izvr{na so istekot na rokot na àlba, odnosno od denot na odrekuvaweto ili otkaùvaweto od izjavenata àlba.

(3) Ako sudot {to ja donel presudata vo prv stepen ne e nadleèn za nejzino izvr{uvawe, }e dostavi do organot {to e nadleèn za izvr{uvaweto zaveren prepis od presudata so potvrda za izvr{nosta.

(4) Ako rezerven pomlad oficer, oficer ili voen slu`benik e osuden na kazna, sudot }e dostavi zaveren prepis od pravosilnata presuda do organot nadleèn za raboti na odbranata.

^len 126

Ako pari~nata kazna propi{ana vo ovoj zakon ne moè ni prisilno da se naplati, sudot }e ja izvr{i so primena na soodvetnite odredbi propi{ani so zakon.

^len 127

(1) Izvr{uvaweto na presudata vo pogled na tro{ocite na krivi~nata pos-tapka, na odzemaweto na imotnata korist i na imotno-pravnite barawa go vr{i nadle`niot sud spored odredbite {to vaàt za izvr{nata postapka.

(2) Prisilnata naplata na tro{ocite na krivi~nata postapka, vo korist na buxetot se vr{i po slu`bena dol`nost. Tro{ocite na prisilnata naplata prethodno se isplatuvaat od Buxetot na Republika Makedonija.

(3) Ako vo presudata e izre~ena posebna merka odzemawe na predmeti, sudot {to ja izrekol presudata vo prv stepen }e odlu~i dali takvite predmeti }e se prodavaat spored odredbite {to vaàt za izvr{nata postapka ili }e se predadat na dràvni organi, kriminalisti~ki muzej ili na drugi institucii ili }e se uni{tat. Parite dobieni so proda`bata na predmetite se vnesuvaat vo buxetot.

(4) Odredbata na stav 3 od ovoj ~len soglasno }e se primeni i koga }e se donese odluka za odzemawe na predmetite vrz osnova na ~len 485 od ovoj zakon.

(5) Pravosilnata odluka za odzemawe na predmeti moè, nadvor od slu~ajot na povtoruvawe na krivi~nata postapka, odnosno barawe za za{tita na zakoni-tosta ili barawe za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda, da se izmeni so odluka vo parni~na postapka ako se javi spor za sopstvenosta na odzemenite predmeti.

^len 128

(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, re{enijata se izvr{uvaat koga }e stanat pravosilni. Naredbite se izvr{uvaat vedna{ ako organot {to ja izdal naredbata ne naredi poinaku.

(2) Pravosilnosta na re{enieto nastapuva koga ne moè toa da se pobiva so àlba ili koga ne e dozvolena posebna àlba.

(3) Re{enijata i naredbite, ako poinaku ne e opredeleno, gi izvr{uvaat organite {to gi donele tie odluki. Ako sudot so re{enie odlu~il za tro{ocite na krivi~nata postapka, naplatata na tie tro{oci se vr{i spored odredbite na ~len 127 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon.

^len 129

(1) Ako se javi somnevawe za dozvolenosta na izvr{uvaweto na sudskata odluka ili zasmetuvaweto na kaznata, ili ako vo pravosilnata presuda ne e odlu~eno zasmetuvaweto na pritvorot, ili na porano izdrànata kazna, ili zasmetuvaweto ne e pravilno izvr{eno }e odlu~i za toa so posebno re{enie pretsedatelot na sovetot na sudot {to sudel vo prv stepen, odnosno sudijata poedinec. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto, osven ako sudot ne opredelil poinaku.

(2) Ako se javi somnevawe za tolkuvaweto na sudskata odluka za toa odlu~uva sudot {to ja donel pravosilnata odluka.

^len 130

Koga odlukata so koja e odlu~eno za imotno-pravno barawe stanala pravosilna, o{teteniot moè da bara od sudot {to odlu~il vo prv stepen da mu izdade zaveren prepis od odlukata so nazna~uvawe deka odlukata e izvr{na.

^len 131

Propisi za kaznenata evidencija donesuva ministerot za pravda.

G l a v a HIV

ZNAÊWE NA ZAKONSKITE IZRAZI I DRUGI ODREDBI

^len 132

(1) Koga goneweto za krivi~no delo zavisi od predlogot na o{teteniot, javniot obvinitel ne moè da bara sproveduvawe na istraga nitu da podigne neposredno obvinenie odnosno obvinitelen predlog dodeka o{teteniot ne stavi predlog.

(2) Koga so zakon e opredeleno deka za gonewe na oddelni krivi~ni dela e potrebno prethodno odobrenie od nadle`niot dràven organ, javniot obvinitel ne moè da bara sproveduvawe na istragata, nitu da podigne neposredno obvinitelen akt, odnosno obvinitelen


predlog ako ne podnese dokaz deka e dadeno odobrenie.

^len 133

(1) Ako postapkata se vodi poradi krivi~no delo zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot, istra`niot sudija ili sovetot moè na obvinetiot da mu ja odzeme voza~kata dozvola za vreme dodeka trae postapkata. Pred poveduvaweto krivi~na postapka poradi krivi~no delo zagrozuvawe na bezbednosta na javniot soobra}aj, nadle`niot organ koj vr{i uvid moè da mu ja odzeme voza~kata dozvola na liceto za koe postoi osnovano somnevawe deka go izvr{ilo toa krivi~no delo i da ja zadrì najdolgo tri dena.

(2) Voza~kata dozvola moè da mu se vrati na obvinetiot i pred zavr{uvaweto na krivi~nata postapka ako moè opravdano da se zaklu~i deka prestanale pri~inite za odzemawe na dozvolata.

(3) Protiv re{enieto doneseno vo smisla na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len e dozvolena àlba, koja ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(4) Vremeto za koe voza~kata dozvola mu e odzemena na obvinetiot koj e na sloboda, }e mu se zasmeta so izre~enata kazna zabrana na upravuvawe so motorno vozilo.

^len 134

Za stavaweto vo pritvor, za vleguvaweto na obvinitelniot akt vo pravna sila, odnosno za osuduva~kata presuda poradi krivi~no delo za koe se goni vrz osnova na obvinitelen predlog, sudot vo rok od tri dena }e go izvesti rabotodava~ot kaj kogo e vo raboten odnos liceto na koe se odnesuvaat ovie odluki.

^len 135

Koga vo tekot na krivi~nata postapka }e se utvrdi deka obvinetiot umrel, }e se zapre krivi~nata postapka so re{enie.

^len 136

(1) Sudot moè vo tekot na postapkata da go kazni so pari~nata kazna opredelena vo ~len 74 stav 1 na ovoj zakon, branitelot, polnomo{nikot ili zakonskiot zastapnik, o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel, ako negovite postapki se o~igledno naso~eni kon odolùvawe na krivi~nata postapka.

(2) Za kaznuvaweto na advokat }e se izvesti Advokatskata komora.

(3) Ako javniot obvinitel ne podnesuva navremeno predlozi do sudot ili ako drugite dejstvija vo postapkata gi prezema so golemo zadocnuvawe i so toa pri~inuva odolùvawe na postapkata, }e se izvesti za toa povisokiot javen obvinitel.

^len 137

(1) Vo pogled na isklu~uvawe na krivi~noto gonewe za lica {to uìvaat pravo na imunitet vo Republika Makedonija vaàt pravilata na me|unarodnoto pravo.

(2) Vo slu~aj na somnevawe dali stanuva zbor za tie lica, sudot }e se obrati za objasnenie do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti preku Ministerstvoto za pravda.

^len 138

Site dràvni organi se dol`ni da im dadat na sudovite i na drugite organi {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka potrebna pomo{, a osobeno ako e vo pra{awe otkrivawe na krivi~ni dela ili pronao|awe na storiteli.

^len 139

Oddelni izrazi upotrebeni vo ovoj zakon go imaat ova zna~ewe:

O s o m n i ~ e n e lice protiv koe se vodi предистражна постапка.

O b v i n e t i o t e lice protiv koe se vodi istraga ili protiv koe e podignat obvinitelen akt, obvinitelen predlog ili privatna tu`ba.

O s u d e n i o t e lice za koe so pravosilna presuda e utvrdeno deka e krivi~no odgovorno za opredeleno krivi~no delo.

Оштетениот е секое лице жртва на кривично дело кое претрпело штета, вклучувајќи физичка или ментална повреда, емотивно страдање, материјална загуба или друга повреда или загрозување на неговите основни слободи и права како последица на сторено кривично дело.

T u ` i t e l e javniot obvinitel, privatniot tuìtel i o{teteniot kako tuìtel.

S t r a n k i se tuìtelot i obvinetiot.

DEL VTORI

TEK NA POSTAPKATA

A. Prethodna postapka

G l a v a HV

PREDISTRA@NA POSTAPKA

1. Krivi~na prijava i ovlastuvawa na organite vo predistra`na postapka

^len 140

(1) Dràvnite organi i instituciite {to vr{at javni ovlastuvawa i drugi pravni lica se dol`ni da prijavat krivi~ni dela za koi se goni po slu`bena dol`nost, za koi se izvesteni ili za koi }e uznaat na nekoj drug na~in.

(2) Podnesuvaj}i prijavi, prijavitelite od stav 1 na ovoj ~len }e gi navedat dokazite {to im se poznati i }e prezemat merki za da se so~uvaat tragite od krivi~noto delo, predmetite vrz koi ili so pomo{ na koi e storeno krivi~noto delo i drugite dokazi.

(3) Sekoj e dolèn da prijavi krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost.

(4) So zakon se propi{uvaat slu~aite vo koi neprijavuvaweto na krivi~no delo pretstavuva krivi~no delo

^len 141

(1) Krivi~nata prijava mu se podnesuva na nadle`niot javen obvinitel pismeno ili usno.

(2) Ako krivi~nata prijava se podnesuva usno, prijavitelot }e se predupredi za posledicite od la`no prijavuvawe. Za usnata prijava }e se sostavi zapisnik, a ako prijavata e soop{tena po telefon, }e se sostavi slu`bena bele{ka.

(3) Ako krivi~nata prijava e podnesena do sud, do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, ili do nenadleèn javen obvinitel, tie }e ja primat prijavata i vedna{ }e ja dostavat do nadle`niot javen obvinitel.

^len 142

(1) Ako postojat osnovi za somnevawe deka e izvr{eno krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e dol`no da gi prezeme potrebnite merki da se pronajde storitelot na krivi~noto delo, storitelot ili sou~esnikot da ne se skrie ili ne pobegne, da se otkrijat i obezbedat tragite na krivi~noto delo i predmetite {to moàt da posluàt kako dokaz, kako i da gi soberat site izvestuvawa {to bi moèle da bidat od korist za uspe{noto vodewe na krivi~nata postapka.

(2) Zaradi izvr{uvawe na zada~ite od stavot (1) na ovoj ~len, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè:

1) da bara potrebni izvestuvawa od gra|ani;

2) da sopre, da legitimira i da izvr{i potreben pregled ili pretres na lica, prevozni sredstva i baga` ako postojat osnovi na somnevawe deka kaj niv }e se


pronajdat tragi na krivi~noto delo ili predmeti {to moàt da posluàt kako dokazi. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè da upotrebi razumna sila samo kako krajno sredstvo ako toa e nu`no za da se izvr{i pregled ili pretres na liceto, prevoznoto sredstvo ili bagaòt;

3) so naredba da prenaso~i, naso~i ili ograni~i dvièwe na lica i prevozni sredstva na opredelen prostor za nu`no potrebno vreme;

4) da prezeme potrebni merki vo vrska so utvrduvaweto na identitetot na licata i na predmetite;

5) da sprovede potraga, raspi{e poternica po liceto i objava po imotot i imotnata korist ili po predmetite po koi se traga;

6) vo prisustvo na slu`beno ili odgovorno lice da izvr{i pregled ili pretres na opredeleni objekti i prostorii na dràvni organi, institucii {to vr{at javni ovlastuvawa i drugi pravni lica i da ostvari uvid vo opredelena nivna dokumentacija i

7) da prezeme drugi potrebni merki i dejstvija predvideni so zakon.

(3) Za faktite i okolnostite {to se utvrdeni pri prezemaweto na oddelni dejstvija, a moàt da bidat od interes za krivi~nata postapka, kako i za predmetite {to se pronajdeni ili se odzemeni }e se sostavi zapisnik.

(4) Licata i patnicite na prevoznoto sredstvo {to se pregleduvaat ili pretresuvaat treba da se izvestat deka za prezemenite dejstvija }e se sostavi zapisnik.

(5) Vremeto za koe liceto ili prevoznoto sredstvo moè da se zadràt zaradi izvr{uvawe na dejstvijata od stavot (2) na ovoj ~len mora da se svede na nu`no potrebno vreme za izvr{uvawe na vakvi dejstvija.

(6) Zaradi sobirawe na potrebni izvestuvawa, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so pismena pokana moè da povikuva gra|ani. Vo pokanata mora da se navedat pri~inite za povikuvaweto i pouka za pravata od ~lenot 3 na ovoj zakon.

(7) Povikanoto lice moè prisilno da se dovede samo so sudska odluka i samo toga{ koga o~igledno izbegnuva da se javi na uredno dostavena pokana vo koja bil predupreden na mo`nosta od prisilno doveduvawe i toga{ koga svoeto nedoa|awe nema da go opravda. Liceto koe se javilo na pokanata ili bilo prisilno dovedeno, a odbilo da dade izvestuvawe ne moè povtorno da se povikuva od isti pri~ini.

(8) Liceto koe e povikano ili prisilno dovedeno }e se pou~i za pravata od ~lenot 3 na ovoj zakon, kako i za okolnosta deka istoto ne e li{eno od sloboda i deka otkako }e dade ili odbie da dade izvestuvawe moè da si odi.

(9) Liceto sprema koe se prezemeni dejstvija od stavovite (2) i (6) na ovoj ~len, vo rok od 30 dena od denot na prezemaweto na dejstvijata moè da bara od istra`niot sudija na nadle`niot sud da ja ispita nivnata zakonitost i eventualnata povreda na pravata, a nadle`niot sud e dolèn toa da go utvrdi so re{enie. Re{enieto se dostavuva do liceto {to toa go pobaralo, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i nadle`niot javen obvinitel. Protiv re{enieto dozvolena e àlba vo rok od 48 ~asa do sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon. Sovetot e dolèn da postapi po àlbata vo rok od tri dena.

(10) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, so dozvola na istra`niot sudija, odnosno na pretsedatelot na sovetot, moè da sobira izvestuvawa i od lica koi se nao|aat vo pritvor ili se zadràni soglasno so ~lenot 186-a na ovoj zakon, ako toa e potrebno zaradi otkrivawe na drugi krivi~ni dela na isto lice, na negovi sou~esnici ili krivi~ni dela na drugi storiteli. Ovie izvestuvawa }e se sobiraat vo vremeto {to }e go opredeli istra`niot sudija i vo negovo prisustvo, ili vo prisustvo na lice koe }e go opredeli istra`niot sudija, odnosno pretsedatelot na sovetot.

(11) Vrz osnova na sobranite soznanija Ministerstvoto za vnatre{ni raboti sostavuva krivi~na prijava vo koja gi naveduva dokazite za krivi~noto delo. Vo krivi~nata prijava ne se vnesuva sodrìnata na izvestuvawata na gra|anite. So krivi~nata prijava se dostavuvaat site predmeti, skici, fotografii, pribaveni izve{tai, spisi za prezemeni merki i dejstvija, zapisnici, slu`beni bele{ki, izvestuvawa i drugi materijali koi moàt da bidat korisni za uspe{no vodewe na postapkata. Ako Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po podnesuvaweto na krivi~nata prijava uznae za novi fakti, dokazi ili tragi na krivi~noto delo, dol`no e da gi sobere potrebnite izvestuvawa i izve{tajot za toa, kako dopolnenie na krivi~nata prijava, da go dostavi do javniot obvinitel.

(12) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go izvestuva javniot obvinitel i koga vrz osnova na sobranite soznanija nema osnova za podnesuvawe na krivi~na prijava.

^len 142-a

(1) Ovlastuvawata {to gi ima Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vo predistra`nata postapka i vo istragata, gi imaat i so zakon ovlastenite lica na Carinskata uprava na Republika Makedonija vo slu~aite koga rabotat na otkrivawe na krivi~ni dela i nivni storiteli i pribirawe na dokazi zaradi krivi~no gonewe na storitelite za krivi~nite dela: proizvodstvo i pu{tawe vo promet na {tetni sredstva za lekuvawe (~len 212 od KZ); proizvodstvo i pu{tawe vo promet {tetni prehranbeni i drugi proizvodi (~len 213 od KZ); neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ki drogi, psiho-tropni supstancii i prekursori (~len 215 od KZ); neovlasteno pribavuvawe i raspolagawe so nuklearni materii (~len 231 od KZ); vnesuvawe opasni materii vo zemjata (~len 232 od KZ); iznesuvawe, odnosno izvezuvawe vo stranstvo na dobra pod privremena za{tita ili kulturno nasledstvo ili prirodna retkost (~len 266 od KZ); perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo (~len 273 od KZ); krium~arewe (~len 278 od KZ); carinska izmama (~len 278-a od KZ); prikrivawe na stoki predmet na krium~arewe i carinska izmama (~len 278-b od KZ); dano~no zatajuvawe (~len 279 od KZ); nedozvoleno drèwe oru`je i rasprskuva~ki materii (~len 396 od KZ); trgovija so lu|e (~len 481-a od KZ); krivi~ni dela od ~lenovite 59 i 60 na Zakonot za akcizi i drugi krivi~ni dela povrzano so uvoz, izvoz i tranzit na stoki preku grani~nata linija.

(2) Ovlastuvawata {to gi ima Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo predistra`nata postapka i vo istragata, gi ima i finansiskata policija vo slu~aite koga raboti na otkrivawe na krivi~ni dela i nivni storiteli i na pribirawe dokazi zaradi krivi~no gonewe na storitelite za krivi~nite dela: dano~no zatajuvawe (~len 279 od KZ); perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo (~len 273 od KZ); krium~arewe (~len 278 od KZ); nedozvolena trgovija (~len 277 od KZ) i drugi krivi~ni dela koi vklu~uvaat pogolemi i zna~itelni iznosi na danok, carina ili drugi prihodi

2. Posebni istra`ni merki

^len 142-b

(1) Кога постојат основи на сомневање дека се подготвува, во тек е извршување или е сторено кривично дело за кое е пропишана казна затвор од најмалку четири години, како и за кривични и дела за кои постојат основи на сомневање дека се подготвуваат, во тек е извршување или е сторено кривично дело од страна на организирана група, банди или друго злосторничко здружение, заради обезбедување податоци и докази неопходни за успешно водење на кривичната постапка, кои на друг начин не можат да се обезбедат или нивното обезбедување би било сврзано со поголеми тешкотии, може да се нареди преземање на посебните истражни мерки:

1) sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii ili vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na uslovi za sledewe na komunikacii, pod uslovi i postapka utvrdeni so zakon;


2) uvid i prebaruvawe vo kompjuterski sistem, odzemawe na kompjuterski sistem ili del od nego ili bazata za skladirawe na kompjuterski podatoci;

3) тајно набљудување, следење и снимање на лица и предмети со технички средства, надвор од домот и други простории;

4) prividen (simuliran) otkup na predmeti, kako i prividno (simulirano) davawe potkup i prividno (simulirano) primawe potkup;

5) kontrolirana isporaka i prevoz na lica i predmeti;

6) koristewe na lica so prikrien identitet za sledewe i sobirawe na informacii ili podatoci;

7) otvorawe prividna (simulirana) bankarska smetka na koja moè da se vloùvaat sredstva {to poteknuvaat od storeno krivi~no delo i

8) registrirawe na prividni (simulirani) pravni lica ili koristewe na postojni pravni lica zaradi sobirawe na podatoci.

(2) Заради обезбедување податоци и докази неопходни за успешно водење на кривичната постапка, кои на друг начин не можат да се обезбедат или нивното обезбедување би било сврзано со поголеми тешкотии, може да се нареди преземање на посебни истражни мерки и за кривичните дела од Кривичниот законик:

- неовластено производство и пуштање во промет на наркотични дроги, психотропни супстанции и прекурсори од членот 215,

- изнуда од членот 258,

- уцена од членот 259,

- перење на пари и други приноси од казниво дело од членот 273,

- криумчaрeње од членот 278,

- царинска измама од членот 278-а,

- злоупотреба на службената положба и овластување од членот 353,

- проневера во службата од членот 354,

- измама во службата од членот 355,

- послужување во службата од членот 356,

- примање поткуп од членот 357,

- давање поткуп од членот 358,

- противзаконито посредување од членот 359,

- незаконито влијание врз сведоци од членот 368-а,

- злосторничко здружување од членот 394,

- терористичка организација од членот 394-а,

- тероризам од членот 394-б,

- кривични дела против државата (Глава XXVIII) и

- кривични дела против човечноста и меѓународното право (Глава XXXIV), на овој закон, како и за кривични дела сторени преку средствата за електронска комуникација

(3) Vo slu~aj koga ne se raspolaga so soznanie za identitetot na storitelot na krivi~noto delo, posebnite istra`ni merki od stavot (1) na ovoj ~len moè da se odredat i sprema predmetot na krivi~noto delo.

(4) So prezemaweto na posebnite istra`ni merki od stavot (1) to~ki 4, 6, 7 i 8 na ovoj ~len ne smee da se pottiknuva na izvr{uvawe krivi~no delo.

(5) Protiv liceto koe gi prezema posebnite istra`ni merki od stavot (1) to~ki 4, 6, 7 i 8 na ovoj ~len, nema da se prezeme krivi~no gonewe za dejstvijata {to pretstavuvaat pomagawe za krivi~no delo, a se storeni zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka soglasno so stavot (1) na ovoj ~len.

^len 142-v

(1) Podatocite, izvestuvawata, dokumentite i predmetite pribaveni so primena na posebnite istra`ni merki od ~lenot 142-b na ovoj zakon, pod uslovi i na na~in utvrdeni so ovoj zakon, moè da se upotrebat kako dokaz vo krivi~nata postapka.

(2) Licata od ~lenot 142-b stav (1) na ovoj zakon moàt da se soslu{aat kako za{titeni svedoci vo vrska so tekot na sproveduvaweto na posebnite istra`ni merki.

(3) Identitetot na licata od stavot (2) na ovoj ~len pretstavuva slu`bena tajna.

^len 142-g

(1) Vo slu~ai utvrdeni so zakon, vo predistra`na postapka, posebnite istra`ni merki se opredeluvaat so naredba od javniot obvinitel ili istra`niot sudija, a vo istraga, samo so naredba od istraèn sudija.

(2) Vo predistra`na postapka istra`niot sudija odlu~uva so pismeno obrazloèna naredba za primena na posebnata istra`na merka od ~lenot 142-b stav (1) to~ki 2 do 8 na ovoj zakon, vrz osnova na pismeno obrazloèn predlog na javniot obvinitel.

(3) Vo predistra`na postapka javniot obvinitel odlu~uva so pismeno obrazloèna naredba na pismeno obrazloèn predlog od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za primena na posebnite istra`ni merki od ~lenot 142-b stav (1) to~ki 4 do 8 na ovoj zakon vo slu~aj koga ne se raspolaga so soznanie za identitetot na storitelot na krivi~noto delo.

(4) Vo slu~aite od stavot (2) na ovoj ~len, za nesoglasuvaweto me|u javniot obvinitel i istra`niot sudija odlu~uva sovetot (~len 22 stav (6)).

^len 142-d

(1) Naredbata od ~lenot 142-g na ovoj zakon ja izvr{uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Carinskata uprava na Republika Makedonija i Finansiskata policija.

(2) Naredbata od ~lenot 142-g na ovoj zakon sodrì: podatoci za liceto protiv koe se primenuvaat posebnite istra`ni merki koga storitelot e poznat, osnovite za somnevawe za storenoto krivi~no delo, faktite od koi proizleguva primenata na posebnite istra`ni merki, kako i na~inot, obemot i vremetraeweto na tie merki.

(3) Sproveduvaweto na posebnite istra`ni merki od ~lenot 142-b stav (1) to~ki 2 do 8 na ovoj zakon, moè da trae najmnogu ~etiri meseca. Na predlog od javniot obvinitel, koga naredbata ja izdava istra`niot sudija, odnosno na predlog od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koga naredbata ja izdava javniot obvinitel, od opravdani pri~ini moè traeweto na posebnite istra`ni merki da se prodolì najmnogu u{te za tri meseca. Za nesoglasuvaweto me|u javniot obvinitel i istra`niot sudija odlu~uva sovet (~len 22 stav (6)).

(4) Ako posebnite istra`ni merki od ~lenot 142-b na ovoj zakon se prezemeni bez naredba od istraèn sudija, odnosno bez naredba od javniot obvinitel ili se prezemeni vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon, dokazite do koi se do{lo so primenata na tie merki ne moè da se upotrebat vo krivi~nata postapka.

(5) Javnoto obvinitelstvo i istra`niot sudija na soodveten na~in, so prepis na spisite bez li~ni podatoci, }e gi spre~i neovlastenite lica, kako i osomni~eniot i negoviot branitel da go utvrdat identitetot na licata koi gi sproveduvale posebnite istra`ni merki od ~len 142-b stav (1) na ovoj zakon.

^len 142-|

(1) Sproveduvaweto na posebnite istra`ni merki se zapira vedna{ {tom }e prestanat pri~inite poradi koi bile opredeleni.

(2) Po istekot na rokot opredelen za sproveduvawe na posebnite istra`ni merki, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili Carinskata uprava na Republika Makedonija ili


Finansiskata policija izgotvuva poseben izve{taj, koj sodrì:

- vreme na zapo~nuvawe i vremeto na prestanok na primenata na posebnite istra`ni merki,

- broj i opis na rabotata na slu`benite lica koi gi sproveduvale posebnite istra`ni merki,

- vidot i brojot na tehni~kite sredstva {to se koristeni,

- broj i identitet na licata opfateni so primenata na posebnite istra`ni merki,

- vidot na krivi~noto delo ~ie storuvawe eventualno e spre~eno so primenata na posebnite istra`ni merki i

- kratok opis, vo koja mera so primenata na posebnata istra`na merka se pridonelo za ostvaruvawe na celta poradi koja e izdadena sudskata naredba ili celta ne e ostvarena.

(3) Izve{tajot od stavot (2) na ovoj ~len se dostavuva do istra`niot sudija i javniot obvinitel, koga naredbata ja izdal istra`niot sudija, odnosno samo do javniot obvinitel koga naredbata ja izdal javniot obvinitel.

(4) Vo prilog na izve{tajot od stavot (2) na ovoj ~len se dostavuva i celokupnata dokumentacija pribavena so primenata na posebnata istra`na merka.

(5) Ako javniot obvinitel po dobivaweto na celokupnata dokumentacija oceni deka nema mesto za krivi~no gonewe, materijalite }e se uni{tat pod negov nadzor, za {to }e sostavi zapisnik, a ako po dostavuvawe na izve{tajot so celokupnata dokumentacija do istra`niot sudija istragata ne zapo~ne ili bila zaprena, materijalite }e se uni{tat pod nadzor na sudot, za {to }e sostavi zapisnik

^len 143

(1) Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti imaat pravo licata zate~eni na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~no delo da gi upatat do istra`niot sudija ili da gi zadràt do negovoto doa|awe, ako tie lica bi moèle da dadat podatoci va`ni za krivi~nata postapka i ako e verojatno deka podocna ne bi moèlo da se izvr{i nivno soslu{uvawe ili toa bi bilo vrzano so zna~itelno odolùvawe ili so drugi te{kotii. Zadrùvaweto na ovie lica na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne moè da trae podolgo od {est ~asa.

(2) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè da go fotografira liceto za koe postojat osnovi za somnevawe deka izvr{ilo krivi~no delo, a moàt da zemat i otpe~atoci od negovite prsti. Koga toa e neophodno zaradi utvrduvawe na identitetot, ili vo drugi slu~ai od interes za uspe{noto vodewe na postapkata, so odobrenie na sudot, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè javno da ja objavi fotografijata na toa lice ili negoviot fotorobot.

(3) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè da primeni poligrafsko ispituvawe na liceto za koe postojat osnovi za somnevawe deka izvr{ilo krivi~no delo, samo so pismena soglasnost na liceto. Na poligrafsko ispituvawe ne moè da se podloì lice pod dejstvo na alkohol, opojni drogi i psihotropni supstancii, lice so seriozni srcevi zaboluvawa, lice koe manifestira vidlivi znaci na du{evna bolest ili zaostanat du{even razvoj, bremena èna ili èna neposredno po poroduvaweto.

(4) Ministerstvo za vnatre{ni raboti ne moè da primeni poligrafsko ispituvawe na deca na vozrast do 14 godini. Za pomladi i postari maloletnici poligrafsko ispituvawe moè da se primeni po isklu~ok, samo dokolku postojat osnovi na somnenie deka storile krivi~no delo i samo vrz osnova na pismena soglasnost na roditelot, odnosno staratelot

(5) Ako e potrebno da se utvrdi od kogo poteknuvaat otpe~atocite od prsti-te vrz oddelni predmeti, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moàt da zemaat otpe~atoci od prstite od lica za koi postoi verojatnost deka moèle da dojdat vo dopir so tie predmeti.

^len 144

(1) Javniot obvinitel so re{enie }e ja otfrli prijavata ako od samata prijava proizleguva deka prijavenoto delo ne e krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, ako nastapila zastarenost ili deloto e opfateno so amnestija ili pomiluvawe, ako postojat drugi okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto ili ako ne postojat osnovi na somnenie deka prijaveniot go storil krivi~noto delo. Za otfrlawe na krivi~nata prijava, javniot obvinitel mu dostavuva na o{teteniot primerok od re{enieto so pouka deka ima pravo vo rok od osum dena od priemot da go prezeme krivi~noto gonewe, a podnositelot na prijavata go izvestuva za pri~inite za otfrlaweto.

(2) Ako javniot obvinitel ne moè da oceni od samata prijava dali se verojatni navodite na prijavata ili ako podatocite od prijavata ne davaat dovolno osnova da moè da odlu~i dali }e bara sproveduvawe istraga ili ako do javniot obvinitel samo doprel glas deka e izvr{eno krivi~no delo, a osobeno ako izvr{itelot e nepoznat, javniot obvinitel, ako ne e vo mo`nost toa da go prezeme sam ili preku drugi organi, }e bara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da soberat potrebni izvestuvawa i da prezemat drugi merki zaradi otkrivawe na krivi~noto delo i na storitelot (~lenovi 142 i 143).

(3) Javniot obvinitel moè da bara potrebni podatoci i izvestuvawa od dràvni organi, od institucii {to vr{at javni ovlastuvawa i od drugi pravni lica, od organite na edinicite na lokalnata samouprava i od gra|ani, moè da bara da mu dostavat dokumenti, spisi, predmeti i izvestuvawa, moè da vr{i konsultacii i da pribavi mislewa od stru~ni lica od soodvetna oblast potrebni za da odlu~i po krivi~nata prijava.

(4) Javniot obvinitel moè da go povika podnositelot na krivi~nata prijava, kako i osomni~eniot vo prisustvo na negoviot branitel i drugi lica za ~ii soznanija smeta deka moàt da pridonesat za ocena na verodostojnosta na navodite vo prijavata. Javniot obvinitel }e go pou~i povikanoto lice na pravoto od ~lenot 3 na ovoj zakon. Zapisnicite za pribavenite izvestuvawa od gra|anite, sostaveni pred javniot obvinitel i potpi{ani od niv moàt da se koristat kako dokaz vo krivi~nata postapka.

(5) Koga javniot obvinitel povikuva drugi lica za ~ii soznanija smeta deka moàt da pridonesat za ocena na verodostojnosta na navodite vo prijavata, a osomni~eniot e poznat, go povikuva i osomni~eniot ili negoviot branitel. Zapisnikot za pribavenite izvestuvawa, sostaven pred javniot obvinitel, osomni~eniot ili branitelot, a potpi{an od povikanoto lice, moè da se koristi kako dokaz vo krivi~nata postapka.

(6) Ако повиканото лице од ставовите (4) и (5) на овој член освен обвинетиот, смета дека со давањето известувања за сознанијата во однос на наводите во пријавата ќе се изложи себеси или нему блиско лице на сериозна опасност по животот, здравјето или физичкиот интегритет, може да побара од јавниот обвинител примена на одредбите за посебен начин на учество во постапката уредени со овој закон

(7) Osomni~enoto lice koe e povikano od javniot obvinitel spored stavot (4) na ovoj ~len e dol`no da se javi na pokanata na javniot obvinitel. Dokolku osomni~enoto lice ne se javi na uredno dostavenata pokana vo koja bilo predupredeno na mo`nosta za negovo priveduvawe i koga svoeto nedoa|awe nema da go opravda, javniot obvinitel moè da bara od sudot da izdade naredba za negovo priveduvawe.

(8) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i drugite dràvni organi, institucii {to vr{at javni ovlastuvawa i drugi pravni lica soglasno so stavovite (2) i (3) na ovoj ~len se dol`ni vedna{ da postapat po baraweto na javniot obvinitel, a najdocna vo rok od 30 dena od denot na priemot na baraweto. Samo vo isklu~itelno sloèni slu~ai za te{ki krivi~ni dela izvr{eni od pove}e lica na pogolemo podra~je ili od organizirana kriminalna grupa po baraweto na javniot obvinitel, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, drugite dràvni organi i drugite


pravni lica se dol`ni da postapat vo rok ne podolg od 90 dena od denot na priemot na baraweto.

(9) Javniot obvinitel moè sekoga{ da bara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, od drugite dràvni organi, od instituciite {to vr{at javni ovlastuvawa i drugite pravni lica, do koi podnel barawe za sobirawe na potrebni izvestuvawa, vedna{ da go izvestat za merkite {to gi prezele.

(10) Ako i po prezemenite dejstvija od stavovite (2) i (3) na ovoj ~len proizlezat nekoi od okolnostite od stavot (1) na ovoj ~len, javniot obvinitel }e ja otfrli prijavata.

(11) Javniot obvinitel i drugite dràvni organi, instituciite {to vr{at javni ovlastuvawa i drugite pravni lica se dol`ni pri sobirawe izvestuvawa, odnosno pri davawe podatoci da postapuvaat pretpazlivo, vodej}i smetka da ne im se na{teti na ~esta i ugledot na licata na koi se odnesuvaat ovie podatoci.

^len 144-a

Za krivi~ni dela za koi so zakon e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri godini, za krivi~ni dela storeni od pove}e izvr{iteli, ili koga toa go baraat osobeno opravdani pri~ini, poradi efikasno obezbeduvawe dokazi za obvinenieto, javniot obvinitel moè da naredi edno ili pove}e ovlasteni lica od soodvetnoto ministerstvo ili drug dràven organ da mu bidat staveni na raspolagawe za opredelen period vo prethodnata ili vo krivi~nata postapka {to e povedena po negovo barawe, no najmnogu za edna godina

^len 145

(1) Javniot obvinitel so soglasnost na o{teteniot moè da go odloì krivi~noto gonewe za krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini ako osomni~eniot e podgotven da se odnesuva spored upatstvata na javniot obvinitel i da gi ispolni opredelenite obvrski so koi se namaluvaat ili otstranuvaat {tetnite posledici na krivi~noto delo. Takvi obvrski moàt da bidat:

1) otstranuvawe ili nadomestuvawe na {tetata;

2) pla}awe na opredelen pridones vo polza na buxetot ili druga institucija {to vr{i javni ovlastuvawa ili vo humanitarni celi;

3) ispolnuvawe na obvrskite vo odnos na izdrùvaweto.

4) dokolku se ispolneti uslovite za osloboduvawe poradi kompenzacija na {tetata opredeleni so Krivi~niot zakonik

(2) Ako storitelot vo rok koj ne moè da bide podolg od {est meseci ja ispolni obvrskata, javniot obvinitel }e ja otfrli krivi~nata prijava protiv storitelot na krivi~noto delo od stav 1 na ovoj ~len.

^len 146

Javniot obvinitel ne e dolèn da prevzeme krivi~no gonewe, odnosno moè da se otkaè od goneweto ako:

1. Vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno deka sudot moè storitelot na krivi~no delo da go oslobodi od kazna i javniot obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni deka samata presuda bez krivi~na sankcija ne e potrebna;

2. Vo Krivi~niot zakonik za krivi~noto delo e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do tri godini, a osomni~eniot poradi vistinsko kaewe go spre~il nastanuvaweto na {tetnite posledici ili ja nadomestil seta {teta, i javniot obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni deka krivi~nata sankcija ne bi bila osnovana.

^len 146-a

Javniot obvinitel ne e dolèn da prezeme krivi~no gonewe, odnosno moè da se otkaè od goneweto ako osomni~eniot kako ~len na organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdruènie dobrovolno sorabotuva pred ili posle otkrivaweto ili vo tekot na krivi~nata

postapka i ako takvata sorabotka i izjava na toa lice e od bitno zna~ewe za otkrivawe и докажување na krivi~nite dela i storitelite

^len 147

(1) Koga postoi opasnost od odlagawe, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè i pred poveduvaweto istraga da izvr{i privremeno odzemawe na predmeti spored odredbite na ~len 203 od ovoj zakon i da izvr{i pretresuvawe na dom i na lice pod uslovite predvideni vo ~lenovite 198 do 202 na ovoj zakon.

(2) Ako istra`niot sudija ne e vo mo`nost vedna{ da izleze na samoto mesto, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè samo da izvr{i uvid i da opredeli potrebni ve{ta~ewa, osven obdukcija i ekshumacija na le{. Ako istra`niot sudija stigne na samoto mesto vo tekot na vr{eweto na uvidot, toj moè da go prezeme vr{eweto na ovie dejstvija. Za se {to e prezemeno }e bide izvesten javniot obvinitel.

^len 148

(1) Koga storitelot na krivi~noto delo e nepoznat, javniot obvinitel moè da pobara Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da prezeme oddelni istra`ni dejstvija, ako so ogled na okolnostite na slu~ajot, bi bilo celesoobrazno i pred poveduvaweto na istragata da se prezemaat takvi dejstvija. Ako javniot obvinitel smeta deka oddelni istra`ni dejstvija treba da gi prezeme istra`niot sudija ili ako treba da izvr{i obdukcija ili ekshumacija na le{, }e mu predloì na istra`niot sudija da gi prezeme tie dejstvija. Ako istra`niot sudija ne se soglasi so ovoj predlog, }e pobara za toa da odlu~i sovetot (~len 22 stav 6).

(2) Zapisnicite za prezemenite istra`ni dejstvija se dostavuvaat do javniot obvinitel.

^len 149

(1) Istra`niot sudija na nadle`niot sud, kako i istra`niot sudija na sud na ~ie podra~je e izvr{eno krivi~noto delo, moè pred donesuvaweto na re{enieto za sproveduvawe na istragata da prezeme oddelni istra`ni dejstvija za koi postoi opasnost od odlagawe, no za se {to e prezemeno mora da go izvesti nadle`niot javen obvinitel.

(2) Vo pogled na povikuvaweto i ispituvaweto na liceto za koe postojat osnovi za somnevawe deka izvr{ilo krivi~no delo se primenuvaat odredbite za povikuvawe i ispituvawe na obvinet.

G l a v a HVI

ISTRAGA

^len 150

(1) Istraga se poveduva protiv opredeleno lice koga postoi osnovano somnevawe deka storilo krivi~no delo.

(2) Vo istragata }e se soberat dokazi i podatoci {to se potrebni za da moè da se odlu~i dali }e se podigne obvinitelen akt ili }e se zapre postapkata, dokazi za koi postoi opasnost deka ne }e moàt da se povtorat na glavniot pretres ili deka nivnoto izveduvawe bi bilo svrzano so te{kotii, kako i drugi dokazi {to moàt da bidat od polza za postapkata za ~ie izveduvawe, so ogled na okolnostite na slu~ajot, se pokaùva kako celesoobrazno.

^len 151

(1) Istragata se sproveduva po barawe od javniot obvinitel.

(2) Baraweto za sproveduvawe na istragata se podnesuva do istra`niot sudi-ja na nadle`niot sud.

(3) Vo baraweto moraat da se nazna~at: liceto protiv koe se bara sproveduvawe istraga, opis na deloto od koe proizleguvaat zakonskite obele`ja na krivi~noto delo, zakonskiot naziv na krivi~noto delo, okolnostite


od koi proizleguva osnovanosta na somnevaweto i postojnite dokazi.

(4) Vo baraweto za sproveduvawe istraga moè da se predloì da se izvidat opredeleni okolnosti, da se prezemat oddelni dejstvija i po izvesni pra{awa da se soslu{aat opredeleni lica, a moè da se predloì i da se stavi vo pritvor liceto protiv koe se bara istraga.

(5) Javniot obvinitel }e ja dostavi do istra`niot sudija krivi~nata prijava i site spisi i zapisnici za dejstvijata {to se prezemeni. Istovremeno javniot obvinitel }e gi dostavi do istra`niot sudija predmetite {to moàt da posluàt kako dokaz ili }e nazna~i kade se nao|aat tie.

^len 152

(1) Koga istra`niot sudija }e primi barawe za sproveduvawe istraga, }e gi razgleda spisite i ako se soglasi so baraweto, }e donese re{enie za sproveduvawe istraga, koe treba da gi sodrì podatocite navedeni vo ~len 151 stav 3 od ovoj zakon. Re{enieto }e se dostavi do javniot obvinitel i do obvinetiot.

(2) Pred da go donese re{enieto istra`niot sudija }e go ispita liceto protiv koe se bara sproveduvawe na istraga, osven ako postoi opasnost od odlagawe.

(3) Istra`niot sudija moè, pred da odlu~i za baraweto na javniot obvini-tel da gi povika javniot obvinitel i liceto protiv koe e barano sproveduvawe na istragata da dojdat vo opredelen den vo sudot, ako e potrebno da se izjasnat za okolnostite {to moàt da bidat od va`nost za odlu~uvawe za baraweto ili ako istra`niot sudija smeta deka od drugi pri~ini bi bilo celesoobrazno nivnoto usno izjasnuvawe. Pri ova strankite moàt da stavat usno svoi predlozi, a javniot obvinitel moè da go izmeni ili dopolni svoeto barawe za sproveduvawe istraga, a moè i da predloì postapkata da se sprovede neposredno vrz osnova na obvinitelniot akt (~len 153).

(4) Vo pogled na povikuvaweto i ispituvaweto na liceto protiv koe se bara sproveduvawe istraga }e se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za povikuvawe i ispituvawe na obvinetiot. Liceto koe e povikano spored stav 3 na ovoj ~len }e go pou~i istra`niot sudija vo smisla na ~len 3 i ~len 210 stav 2 na ovoj zakon.

(5) Protiv re{enieto na istra`niot sudija za sproveduvawe istraga strankite imaat pravo na àlba. Ako re{enieto e soop{teno usno, àlbata moè da se izjavi na zapisnik.

(6) Istra`niot sudija e dolèn àlbata vedna{ da ja dostavi do sovetot (~len 22 stav 6). @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(7) Ako istra`niot sudija ne se soglasi so baraweto na javniot obvinitel za sproveduvawe na istraga, }e pobara za toa da odlu~i sovetot (~len 22 stav 6). Protiv re{enieto na sovetot strankite imaat pravo na àlba koja ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(8) Vo slu~aite od stavovite 6 i 7 na ovoj ~len sovetot e dolèn da donese odluka vo rok od 48 ~asa.

(9) Pri odlu~uvaweto za baraweto za sproveduvawe istraga, istra`niot sudija i sovetot ne se vrzani za pravnata ocena na deloto {to ja navel ovlasteniot tuìtel.

^len 153

(1) Istra`niot sudija moè da se soglasi so predlogot na javniot obvinitel da ne se sproveduva istraga, ako sobranite podatoci {to se odnesuvaat na krivi~noto delo i na storitelot davaat dovolno osnova za podigawe na obvinitelen akt.

(2) Soglasnosta od stav 1 na ovoj ~len istra`niot sudija moè da ja dade samo ako prethodno go ispital liceto protiv koe treba da se podigne obvinitelniot akt. Vo pogled na povikuvaweto i ispituvaweto na toa lice se primenuvaat odredbite za povikuvawe i ispituvawe na obvinetiot. Izvestuvaweto za soglasnosta istra`niot

sudija }e go dostavi do javniot obvinitel i do liceto protiv koe treba da se podigne obvinitelen akt.

(3) Rokot za podigawe obvinitelen akt iznesuva osum dena, no sovetot (~len 22 stav 6) moè po barawe od javniot obvinitel da go prodolì toj rok.

(4) Predlogot od stav 1 na ovoj ~len javniot obvinitel moè da go stavi i po podnesuvaweto na baraweto za sproveduvawe istraga dodeka ne bide doneseno re{enie za baraweto.

(5) Ako istra`niot sudija smeta deka ne se ispolneti uslovite za podigawe na obvinitelen akt bez sproveduvawe istraga }e postapi kako da e staveno barawe za sproveduvawe istraga.

(6) Ako za krivi~noto delo e predvidena kazna zatvor do pet godini, javniot obvinitel, moè nadvor od uslovite predvideni so stav 1 do 5 na ovoj ~len, da podigne obvinitelen akt i bez sproveduvawe istraga ako sobranite podatoci {to se odnesuvat na krivi~noto delo i na storitelot davaat dovolno osnova za obvinu-vawe.

(7) Odredbite na stav 1 do 6 od ovoj ~len se primenuvaat i koga krivi~noto gonewe se prezema po barawe od o{teteniot kako tuìtel, no vo toj slu~aj rokot od stav 3 na ovoj ~len ne moè da se prodolì.

(8) Kon predlogot od stav 1 na ovoj ~len, kako i kon obvinitelniot akt podignat spored stav 6 na ovoj ~len, javniot obvinitel }e gi dostavi krivi~nata prijava i site spisi i zapisnici za dejstvijata {to se prezemeni, kako i predmetite {to moàt da posluàt kako dokaz, ili }e nazna~i kade se nao|aat tie.

^len 154

(1) Istragata ja sproveduva istra`niot sudija na nadle`niot sud.

(2) So zakon moè da se opredeli eden sud vo koj za podra~je na pove}e sudovi }e se sproveduva istraga (istraèn centar).

(3) Istra`niot sudija vr{i istra`ni dejstvija po pravilo samo na podra~jeto na svojot sud. Ako interesot na istragata bara, toj moè oddelni istra`ni dejstvija da izvr{i i nadvor od podra~jeto na svojot sud, no e dolèn za toa da go izvesti sudot na ~ie podra~je gi vr{i istra`nite dejstvija.

^len 155

(1) Vo tekot na istragata istra`niot sudija moè da mu doveri izvr{uvawe na oddelni istra`ni dejstvija na istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je treba da se prezemat tie dejstvija, a ako za podra~ja na pove}e sudovi e opredelen eden sud za ukaùvawe pravna pomo{ - na toj sud.

(2) Javniot obvinitel koj postapuva pred sudot na koj mu e dovereno izvr{uvaweto na istra`no dejstvie moè da prisustvuva na toa dejstvie ako nadle`niot javen obvinitel ne izjavi deka toj }e prisustvuva.

(3) Istra`niot sudija moè da mu go doveri na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti izvr{uvaweto na naredba za pretresuvawe na domot ili na lica ili za privremeno odzemawe na predmeti na na~inot predviden so ovoj zakon.

(4) Na barawe ili po odobrenie na istra`niot sudija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè da go fotografiraat obvinetiot ili da zemat otpe~atoci od negovite prsti, ako toa e potrebno za celite na krivi~nata postapka.

^len 156

Pri prezemaweto na istra`ni dejstvija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti postapuva spored soodvetnite odredbi na ovoj zakon za istra`nite dejstvija.

^len 157


(1) Istra`niot sudija }e izvr{i po potreba i drugi istra`ni dejstvija {to se vo vrska so ovie ili proizleguvaat od niv.

(2) Ako istra`niot sudija na koj mu e dovereno izvr{uvaweto na oddelni istra`ni dejstvija ne e nadleèn za toa, }e go isprati predmetot do nadle`niot sud i za toa }e go izvesti istra`niot sudija {to mu go dostavil predmetot.

^len 158

(1) Istragata se vodi samo vo pogled na ona krivi~no delo i protiv onoj obvinet na koj se odnesuva re{enieto za sproveduvawe istraga.

(2) Ako vo tekot na istragata se pokaè deka postapkata treba da se pro{i-ri na nekoe drugo krivi~no delo ili protiv drugo lice, istra`niot sudija }e go izvesti za toa javniot obvinitel. Vo takov slu~aj moàt da se prezemat istra`ni dejstvija {to ne trpat odlagawe, no za se {to e prezemeno mora da se izvesti javniot obvinitel.

(3) Vo pogled na pro{iruvaweto na istragata vaàt odredbite na ~lenovite 151 i 152 od ovoj zakon.

^len 159

Po donesuvaweto na re{enie za sproveduvawe istraga, istra`niot sudija i bez predlog od strankite gi prezema dejstvijata za koi smeta deka se potrebni za uspe{no vodewe na postapkata.

^len 160

(1) Strankite i o{teteniot moàt vo tekot na istragata da mu stavaat predlozi na istra`niot sudija, da se izvr{at oddelni istra`ni dejstvija. Ako istra`niot sudija ne se soglasi so predlog na strankite da se izvr{i oddelno istra`no dejstvie, }e pobara za toa da odlu~i sovetot (~len 22 stav 6).

(2) Strankite i o{teteniot moàt predlozite od stav 1 na ovoj ~len da mu gi stavaat i na istra`niot sudija na kogo mu e dovereno izvr{uvaweto na oddelni istra`ni dejstvija. Ako istra`niot sudija ne se soglasi so predlogot, }e go izvesti za toa predlaga~ot, koj moè predlogot povtorno da mu go stavi na istra`niot sudija na nadle`niot sud.

^len 161

(1) Tuìtelot i branitelot imaat pravo da prisustvuvaat pri ispituvaweto na obvinetiot.

(2) Tuìtelot, o{teteniot, obvinetiot i branitelot imaat pravo da prisustvuvaat pri uvidot i soslu{uvaweto na ve{taci.

(3) Tuìtelot i branitelot imaat pravo da prisustvuvaat pri pretresuva-weto na dom.

(4) Pri soslu{uvaweto na svedok imaat pravo da prisustvuvaat tuìtelot, obvinetiot i branitelot koga e verojatno deka svedokot nema da dojde na glavniot pretres, koga istra`niot sudija }e najde deka e toa celesoobrazno ili koga edna od strankite barala da prisustvuva na soslu{uvaweto. O{teteniot moè da prisustvuva na soslu{uvaweto na svedok samo koga e verojatno deka svedokot nema da dojde na glavniot pretres.

(5) Istra`niot sudija e dolèn na pogoden na~in da go izvesti tuìtelot, branitelot, o{teteniot i obvinetiot za vremeto, mestoto na izvr{uvaweto na istra`nite dejstvija na koi tie moàt da prisustvuvaat, osven koga postoi opasnost od odlagawe. Ako obvinetiot ima branitel, istra`niot sudija po pravilo, }e go izvestuva samo branitelot.

(6) Ako lice do koe e upateno izvestuvawe za istra`no dejstvie ne e pri-sutno, dejstvieto moè da se izvr{i i vo negovo otsustvo.

(7) Licata {to prisustvuvaat na istra`nite dejstvija moàt da mu predloàt na istra`niot sudija da mu postavi zaradi razjasnuvawe na rabotite opredeleni pra{awa na obvinetiot, na svedokot ili na ve{takot, a

po dozvola od istra`niot sudija, moàt da postavuvaat pra{awa i neposredno. Ovie lica imaat pravo da baraat da se vnesat vo zapisnikot i nivnite zabele{ki vo pogled na izvr{uvaweto na oddelni dejstvija, a moàt i da predlagaat izveduvawe na opredeleni dokazi.

(8) Zaradi razjasnuvawe na oddelni tehni~ki ili drugi stru~ni pra{awa {to se postavuvaat vo vrska so pribavenite dokazi ili pri ispituvaweto na obvinetiot ili prezemaweto na drugi istra`ni dejstvija, istra`niot sudija moè da pobara od lice so soodvetna struka da dade potrebni objasnenija za tie pra{awa. Ako pri davaweto na objasnenija strankite se prisutni, tie moàt da baraat toa lice da dade pobliski objasnenija. Vo slu~aj na potreba istra`niot sudija moè da bara objasnenija i od soodvetna stru~na ustanova.

(9) Odredbite na stav 1 do 8 na ovoj ~len se primenuvaat i koga istra`noto dejstvie se prezema pred da se donese re{enie za sproveduvawe na istraga.

^len 162

(1) Istra`niot sudija so re{enie }e ja prekine istragata ako kaj obvinetiot nastapi privremena du{evna rastroenost ili se razboli od druga te{ka bolest poradi koja podolgo vreme ne moè da u~estvuva vo postapkata.

(2) Ako ne se znae prestojuvali{teto na obvinetiot, istragata moè da se prekine, no ako obvinetiot e vo begstvo ili inaku ne im e dostapen na dràvnite organi, istragata }e se prekine samo na predlog od javniot obvinitel, ako postapkata se vodi po negovo barawe.

(3) Pred da se prekine istragata, }e se soberat site dokazi za krivi~noto delo i za krivi~nata odgovornost na obvinetiot do koi moè da se dojde.

(4) Koga }e prestanat pre~kite {to go pri~inile prekinot, istra`niot sudija }e ja prodolì istragata.

^len 163

Istra`niot sudija ja zapira so re{enie istragata koga javniot obvinitel vo tekot na istragata ili po zavr{enata istraga }e izjavi deka se otkaùva od goneweto. Za zapiraweto na istragata istra`niot sudija vo rok od osum dena }e go izvesti o{teteniot.

^len 164

(1) Istragata }e ja zapre so re{enie sovetot (~len 22 stav 6) koga odlu~uva za koe i da bilo pra{awe vo tekot na istragata vo slednite slu~ai:

1) ako deloto {to mu se stava na tovar na obvinetiot ne e krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost;

2) ako postojat okolnosti {to ja isklu~uvaat krivi~nata odgovornost na obvinetiot, a nema uslovi za primena na merkite na bezbednost;

3) ako nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili deloto e opfateno so amnestija ili pomiluvawe, ili ako postojat drugi okolnosti {to go isklu~u-vaat goneweto i

4) ako nema dokazi deka obvinetiot storil krivi~no delo.

(2) Ako istra`niot sudija najde deka postojat pri~ini za zapirawe na istra-gata od stav 1 na ovoj ~len, }e go izvesti za toa javniot obvinitel. Ako javniot obvinitel vo rok od osum dena ne go izvesti istra`niot sudija deka se otkaùva od goneweto, istra`niot sudija }e pobara sovetot da odlu~i za zapirawe na istragata.

(3) Re{enieto za zapirawe na istragata se dostavuva do javniot obvinitel, do o{teteniot i do obvinetiot koj vedna{ }e se pu{ti na sloboda ako e vo pritvor. Protiv ova re{enie javniot obvinitel i o{teteniot imaat pravo na àlba.

(4) Ako protiv re{enieto za zapirawe na istragata izjavil àlba samo o{teteniot, a àlbata se uvaì, }e se smeta deka o{teteniot so izjavuvaweto na àlba go prezel goneweto.


^len 165

(1) Istra`niot sudija pred zavr{uvaweto na istragata }e gi pribavi podatocite za obvinetiot navedeni vo ~len 206 stav 1 od ovoj zakon, ako nedostigaat ili tie treba da se proverat, kako i podatocite za porane{nite osudi na obvinetiot, a ako obvinetiot se u{te ja izdrùva kaznata ili druga sankcija koja e vrzana za li{uvawe od sloboda - podatocite za negovoto odnesuvawe za vreme na izdrùva-weto na kaznata ili druga sankcija. Po potreba, istra`niot sudija }e pribavi podatoci za porane{niot ìvot na obvinetiot i za prilikite vo koi ìvee, kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost. Istra`niot sudija moè da opredeli medicinski pregledi ili psiholo{ki ispituvawa na obvinetiot koga toa e potrebno da se dopolnat podatocite za li~nosta na obvinetiot.

(2) Ako doa|a predvid izrekuvawe na edinstvena kazna so koja }e se opfatat i kaznite od porane{nite presudi, istra`niot sudija }e gi pobara odnosnite spisi.

^len 166

(1) Ako istra`niot sudija pred zavr{uvaweto na istragata najde deka e vo interes na odbranata obvinetiot i negoviot branitel da se zapoznaat so va`nite dokazi sobrani vo istragata, }e gi izvesti deka vo opredelen rok moàt da gi razgledaat predmetite i spisite {to se odnesuvaat na tie dokazi i deka moàt da stavat svoi predlozi za izveduvawe novi dokazi.

(2) Koga }e iste~e opredeleniot rok ili ako ne go usvoi predlogot za izveduvawe dokazi istra`niot sudija }e postapi spored ~len 167 od ovoj zakon.

^len 167

(1) Istra`niot sudija ja zavr{uva istragata koga }e najde deka sostojbata na rabotite vo istragata e dovolno razjasneta.

(2) Po zavr{enata istraga istra`niot sudija gi dostavuva spisite do javniot obvinitel koj e dolèn vo rok od petnaeset dena da stavi predlog da se dopolni istragata ili da podigne obvinitelen akt ili da dade izjava deka se otkaùva od goneweto. Ovoj rok moè sovetot (~len 22 stav 6) da go prodolì na predlog od javniot obvinitel.

(3) Ako istra`niot sudija ne go prifati predlogot na javniot obvinitel za dopolnenie na istragata, }e pobara za toa da odlu~i sovetot (~len 22 stav 6). Ako sovetot go odbie predlogot na javniot obvinitel, rokot od stav 2 na ovoj ~len zapo~nuva da te~e od denot koga na javniot obvinitel mu e soop{tena odluka na sovetot.

(4) Ako javniot obvinitel ne postapi vo rokot predviden so stavovite 2 i 3 na ovoj ~len, dolèn e za pri~inite da go izvesti povisokiot javen obvinitel.

^len 168

(1) Ako istragata ne se zavr{i vo rok od 90 dena, istra`niot sudija e dolèn da go izvesti pretsedatelot na sudot za pri~inite poradi koi istragata ne e zavr{ena.

(2) Pretsedatelot na sudot po potreba }e prezeme merki za zavr{uvawe na istragata.

^len 169

(1) O{teteniot kako tuìtel i privatniot tuìtel moàt do istra`niot sudija na nadle`niot sud da podnesat barawe da sprovede istraga, odnosno predlog da ja dopolni istragata. Vo tekot na istragata tie moàt da mu stavat na istra`niot sudija i drugi predlozi.

(2) Vo pogled na poveduvaweto, sproveduvaweto, prekinuvaweto i zapirawe-to na istragata soglasno se primenuvaat odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na poveduvaweto i vodeweto istraga po barawe od javniot obvinitel.

(3) Koga istra`niot sudija }e najde deka istragata e zavr{ena, }e go izvesti za toa o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel i }e gi predupredi deka vo rok od 15 dena treba da podnesat obvinitelen akt, odnosno privatna tu`ba, a ako toa ne go storat }e se smeta

deka se otkaàle od goneweto, pa postapkata so re{enie }e se zapre. Vakvo predupreduvawe istra`niot sudija e dolèn da dade i koga sovetot (~len 22 stav 6) }e go odbie predlogot na o{teteniot kako tuìtel ili na privatniot tuìtel za dopolnenie na istragata zatoa {to smeta deka sostojbata na rabotite e dovolno razjasneta.

^len 170

Ako na istra`niot sudija mu e potrebna pomo{ od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (kriminalisti~ko-tehni~ka i druga) ili od drugi dràvni organi vo vrska so sproveduvaweto na istragata tie se dol`ni na negovo barawe da mu ja dadat taa pomo{. Istra`niot sudija moè da pobara pomo{ i od pravni lica, ako e toa neophodno za izvr{uvawe na istra`no dejstvie koe ne trpi odlagawe.

^len 171

Ako toa go baraat interesite na krivi~nata postapka, interesite na ~uvawe na tajna, interesite na javniot red ili pri~inite na moralot, slu`benoto lice {to prezema istra`no dejstvie }e im naredi na licata {to gi soslu{uva ili {to prisustvuvaat na istra`nite dejstvija ili gi razgleduvaat spisite na istragata da gi ~uvaat kako tajna opredelenite fakti ili podatoci {to pri toj slu~aj gi uznale i }e im ukaè deka oddavaweto na tajna pretstavuva krivi~no delo. Ovaa naredba }e se vnese vo zapisnikot za istra`noto dejstvie, odnosno }e se zabeleì na spisite {to se razgleduvaat so potpis na liceto {to e predupredeno.

^len 172

Koga sovetot odlu~uva vo tekot na istragata, moè da pobara potrebni objasnenija od istra`niot sudija i od strankite i moè da gi povika obete stranki usno da gi izloàt svoite stavovi na sednicata na sovetot.

^len 173

(1) Istra`niot sudija moè da go kazni so pari~na kazna od ~len 74 stav 1 na ovoj zakon sekoe lice {to za vreme na vr{eweto na istra`noto dejstvie i po opomenata go naru{uva redot. Ako u~estvoto na takvo lice ne e neophodno, toa moè da bide otstraneto od mestoto kade {to se vr{i toa dejstvie.

(2) Obvinetiot ne moè da bide kaznet so pari~na kazna.

(3) Ako javniot obvinitel go naru{uva redot, istra`niot sudija }e postapi soglasno so odredbata na ~len 287 stav 5 od ovoj zakon.

^len 174

(1) Strankite i o{teteniot sekoga{ moàt da se obratat so poplaka do pretsedatelot na sudot pred koj se vodi postapka poradi odolùvawe na postapkata i poradi drugi nepravilnosti vo tekot na istragata.

(2) Pretsedatelot na sudot }e gi ispita navodite vo poplakata i }e go izvesti podnositelot za toa {to e prezemeno.

G l a v a HVII

MERKI ZA OBEZBEDUVAWE PRISUSTVO NA OBVINETIOT I ZA USPE[NO VODEWE NA KRIVI^NATA

POSTAPKA

1. Zaedni~ka odredba

^len 175

(1) Merkite {to moàt da se prezemat sprema obvinetiot za obezbeduvawe za negovo prisustvo i za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka se pokana, priveduvawe, vetuvawe na obvinetiot deka nema da go napu{ti prestojuvali{teto, odnosno ìveali{teto i drugi preventivni merki so koi se obezbeduva prisustvo na obvinetiot, garancija, ku}en pritvor i pritvor.


(2) Pri odlu~uvaweto koja od navedenite merki }e ja primeni, nadle`niot organ }e se pridrùva kon uslovite opredeleni za primena na oddelni merki, vodej}i smetka da ne se primenuva pote{ka merka ako moè istata cel da se postigne so poblaga merka. Sudot moè sprema obvinetiot istovremeno da opredeli pove}e merki od stavot (1) na ovoj ~len, osven koga }e ja opredeli merkata pritvor

(3) Ovie merki }e se ukinat i po slu`bena dol`nost koga }e prestanat pri~inite {to gi predizvikale odnosno }e se zamenat so druga poblaga merka koga }e nastapat uslovi za toa.

2. Pokana

^len 176

(1) Prisustvoto na obvinetiot pri izvr{uvaweto na dejstvijata vo krivi~nata postapka se obezbeduva so negovo povikuvawe. Pokana do obvinetiot upatuva sudot.

(2) Povikuvaweto se vr{i so dostavuvawe na zatvorena pismena pokana koja sodrì: naziv na sudot {to povikuva, ime i prezime na obvinetiot, naziv na krivi~noto delo {to mu se stava na tovar, mesto kade {to obvinetiot treba da dojde, den i ~as koga treba da dojde, nazna~uvawe deka se povikuva vo svojstvo na obvinet i predupreduvawe deka vo slu~aj na nedoa|awe }e bide prisilno doveden, slu`ben pe~at i potpis od sudijata koj povikuva.

(3) Koga obvinetiot prv pat se povikuva }e se pou~i vo pokanata za pravoto da zeme branitel i deka branitelot moè da prisustvuva na negovoto ispituvawe.

(4) Obvinetiot e dolèn vedna{ da go izvesti sudot za promenata na adresa-ta, kako i za namerata da go promeni prestojuvali{teto. Za toa obvinetiot }e se pou~i pri prvoto ispituvawe, odnosno pri dostavuvaweto na obvinitelniot akt bez sproveduvawe istraga (~len 153 stav 6), obvinitelniot predlog ili privatnata tu`ba, so toa {to }e se predupredi za posledicite opredeleni so ovoj zakon.

(5) Ako obvinetiot ne e vo sostojba da se javi na pokanata poradi bolest ili druga neotstranliva pre~ka, }e se ispita vo mestoto kade {to se nao|a ili }e se obezbedi negov prevoz do sudskata zgrada ili do drugo mesto kade {to se prezema dejstvieto.

3. Priveduvawe

^len 177

(1) Naredba da se privede obvinetiot moè da izdade sudot ako postojat pri~ini za pritvor od ~lenot 184 na ovoj zakon, ako e ve}e doneseno re{enie za pritvor ili ako uredno povikan obvinetiot ne dojde, a svojot izostanok ne go opravda ili ako ne moèlo da se izvr{i uredno dostavuvawe na pokanata, a od okolnostite o~igledno proizleguva deka obvinetiot go odbegnuva priemot na pokanata.

(2) Naredbata za priveduvawe ja izvr{uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(3) Naredbata za priveduvawe se izdava pismeno. Naredbata treba da sodrì: ime i prezime na obvinetiot {to treba da se dovede, naziv na krivi~noto delo {to mu se stava na tovar so naveduvawe na odredbata od Krivi~niot zakonik, pri~ina poradi koja se nareduva doveduvaweto, slu`ben pe~at i potpis od sudijata {to go nareduva doveduvaweto.

(4) Liceto na koe mu e dovereno izvr{uvaweto na naredbata mu ja predava naredbata na obvinetiot i go povikuva da pojde so nego. Ako obvinetiot go odbie toa, }e go privede prisilno.

(5) Protiv voenite lica, pripadnicite na policijata ili na pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe na ustanovata vo koja se smesteni lica li{eni od sloboda nema da se

izdava naredba za priveduvawe tuku }e se pobara od nivnata komanda odnosno ustanova da gi sprovede.

4. Vetuvawe na obvinetiot deka nema da go napu{ti ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto

^len 178

(1) Ako postoi stravuvawe deka obvinetiot vo tekot na postapkata bi moèl da se skrie ili da otide vo nepoznato mesto ili vo stranstvo, sudot moè da bara od obvinetiot vetuvawe {to se sostoi vo obvrska deka nema da se krie odnosno deka bez odobrenie na sudot nema da go napu{ti svoeto ìveali{te, odnosno prestojuvali{te. Dadenoto vetuvawe se vnesuva vo zapisnik.

(2) Po dobienoto vetuvawe od obvinetiot, sudot moè da opredeli zabrana za posetuvawe na odredeno mesto ili podra~je, zabrana za pribliùvawe ili vospostavuvawe, odnosno odrùvawe kontakti ili vrski so odredeni lica. Sudot so re{enie }e ja odredi dale~inata, mestoto ili podra~jeto do koe obvinetiot ne smee da se pribliì, odnosno }e navede pobliski podatoci za liceto ili licata so koi se zabranuva vospostavuvawe ili odrùvawe kontakti ili vrski.

(3) Sudot moè da naredi obvinetiot da se vozdrì od prezemawe na rabotni aktivnosti koi se povrzani so krivi~noto delo. Sudot so re{enie podetalno }e gi opredeli vidot i predmetot na tie rabotni aktivnosti

(4) Obvinetiot pri davawe na vetuvaweto }e se predupredi deka protiv nego moè da se opredeli pritvor ako ja prekr{i ovaa obvrska.

4.a Drugi preventivni merki so koi se obezbeduva prisustvo na obvinetiot

^len 178-a

(1) Drugi preventivni merki so koi se obezbeduva prisustvo na obvinetiot se:

1) zabrana za napu{tawe na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto;

2) obvrska na obvinetiot da se javuva povremeno na odredeno slu`beno lice ili kaj nadleèn dràven organ;

3) privremeno odzemawe na patna ili druga isprava za preminuvawe na dràvnata granica, odnosno zabrana za nejzino izdavawe i

4) privremeno odzemawe na voza~ka dozvola, odnosno zabrana za nejzino izdavawe.

(2) Preventivnite merki pred zapo~nuvaweto i vo tekot na istragata gi opredeluva istra`niot sudija, a po podnesuvaweto na obvinitelniot akt do pravosilnosta na presudata sudijata poedinec ili sovetot.

(3) Preventivnite merki moàt da traat dodeka postoi potreba, a najdolgo do pravosilnosta na presudata.

(4) Sudot po slu`bena dol`nost preispituva dali ima potreba za traewe na preventivnata merka i taa moè da se ukine i pred ovoj rok, ako prestanala potrebata ili ako pove}e ne postojat zakonski osnovi za primenata. (5) Protiv re{enieto so koe se opredeluvaat ili ukinuvaat preventivnite merki, strankite imaat pravo na àlba vo rok od tri dena. Po àlbata na re{enieto koe go donel istra`niot sudija ili sudijata poedinec, odlu~uva sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon, a po àlbata na re{enie koe go donel sude~kiot sovet, odlu~uva sovetot na neposredno povisokiot sud.

^len 178-b

(1) So re{enie so koe se opredeluva merkata za obezbeduvawe zabrana na napu{tawe na prestojuvali{teto, odnosno ìveali{teto, sudot }e go odredi mestoto vo koe obvinetiot mora da prestojuva dodeka trae merkata, kako i granicite von koi ne smee da se oddale~uva.


(2) So re{enieto so koe se opredeluva merkata za obezbeduvawe obvinetiot povremeno da se javuva na odredeno lice ili nadleèn dràven organ, sudot }e odredi slu`beno lice na koe obvinetiot mora da mu se javuva, rokot vo koj treba da se javuva i na~inot na vodewe na evidencijata za javuvawe.

(3) Re{enieto so koe se opredeluva merkata za obezbeduvawe privremeno odzemawe na patna ili druga isprava za preminuvawe na dràvnata granica, odnosno zabrana za nejzino izdavawe, sudot go donesuva ako postoi opasnost od begstvo. Vo re{enieto se naveduvaat podatocite za patnata isprava. Odzemenata patna isprava se ~uva vo sudot i se vra}a so odluka na sudot koga }e prestanat pri~inite poradi koi bila odzemena. Zabranata za izdavawe na patna isprava prestanuva so odluka na sudot. @albata protiv odzemaweto na patnata isprava ili zabranata za nejzino izdavawe, ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(4) So re{enieto so koe se opredeluva merkata za obezbeduvawe privremeno odzemawe na voza~ka dozvola, odnosno zabrana za nejzino izdavawe, sudot }e gi navede podatocite za dozvolata. Odzemenata voza~ka dozvola se ~uva vo sudot i se vra}a so odluka na sudot koga }e prestanat pri~inite poradi koi bila odzemena. Zabranata za izdavawe na voza~ka dozvola prestanuva so odluka na sudot. @albata protiv odzemaweto na voza~kata dozvola ili zabranata za nejzino izdavawe, ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 178-v

(1) Re{enieto so koe se opredeluvaat merkite za obezbeduvawe sudot go dostavuva i do organot nadleèn za nivnoto izvr{uvawe.

(2) Preventivnite merki za obezbeduvawe zabrana za napu{tawe na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto, privremenoto odzemawe na patnata ili druga isprava za preminuvawe na dràvnata granica, odnosno zabrana za nejzino izdavawe, kako i privremenoto odzemawe na voza~ka dozvola, odnosno zabrana za nejzino izdavawe, gi izvr{uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(3) Preventivnata merka za obezbeduvawe obvrska na obvinetiot povremeno da se javuva na odredeno slu`beno lice ili na nadleèn dràven organ, ja izvr{uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili drug nadleèn dràven organ na koj obvinetiot treba da mu se javi.

^len 178-g

(1) Sudot moè vo sekoe vreme da opredeli proverka na izvr{uvaweto na preventivnite merki za obezbeduvawe i da pobara izve{taj od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili od drug nadleèn dràven organ koj gi izvr{uva merkite. Izve{tajot vedna{ se dostavuva do sudot.

(2) Za postapuvaweto na obvinetiot sprotivno na zabranite ili neispolnuvaweto na obvrskite opredeleni so preventivnite merki za obezbeduvawe, nadle`niot dràven organ koj go sproveduva izvr{uvaweto na merkite vedna{ go izvestuva sudot.

(3) Na lice koe gi naru{uva opredelenite preventivni merki za obezbeduvawe sprema obvineto lice, sudot so posebno re{enie }e mu gi zabrani aktivnostite. Dokolku liceto postapi sprotivno na re{enieto, }e se kazni so pari~na kazna od ~lenot 74 stav (1) na ovoj zakon

5. Garancija

^len 179

Obvinetiot koj treba da se stavi ili e ve}e staven vo pritvor samo poradi strav deka }e pobegne moè da se ostavi na sloboda odnosno moè da se pu{ti na sloboda, ako toj li~no ili nekoj drug dade za nego

garancija deka do krajot na krivi~nata postapka nema da pobegne.

(2) Obvinetiot od stavot (1) na ovoj ~len }e se pu{ti na sloboda po pravosilnosta na re{enieto za garancija i nejzino poloùvawe

^len 180

(1) Garancijata sekoga{ glasi na pari~en iznos {to se opredeluva so ogled na teìnata na krivi~noto delo, na li~nite i semejnite priliki na obvinetiot i imotnata sostojba na liceto koe dava garancija.

(2) Garancijata se sostoi vo polagawe gotovi pari, hartii od vrednost, skapocenosti ili drugi podvi`ni predmeti od pogolema vrednost {to lesno moàt da se pretvorat vo pari i da se ~uvaat, ili vo stavawe hipoteka za iznosot na garancijata na nedvi`nite dobra na liceto {to dava garancija, ili po li~na obvrska na eden ili pove}e gra|ani deka vo slu~aj na begstvo na obvinetiot }e go platat utvrdeniot iznos na garancijata. Garancijata vo gotovi pari se polaga na posebna smetka na sudot

(3) Garancijata koja se sostoi vo polagawe gotovi pari, hartii od vrednost, skapocenosti ili drugi podvi`ni predmeti od pogolema vrednost {to lesno moàt da se pretvorat vo pari, ne moè da bide promeneta vo tekot na postapkata.

(4) Sudot moè da odlu~i od dadenata garancija da se naplati imotno-pravnoto pobaruvawe koga takvo barawe e dosudeno od sudot

(5) Ako obvinetiot pobegne, so re{enie }e se odlu~i vrednosta dadena kako garancija da se vnese kako prihod vo Buxetot na Republika Makedonija.

(6) Garancijata vo sekoj slu~aj se vra}a na obvinetiot ako e donesena osloboditelna presuda ili obvinenieto se odbiva ili postapkata bide zaprena

^len 181

(1) Obvinetiot }e se stavi vo pritvor i pokraj dadenata garancija ako ne dojde na uredna pokana a ne go opravda izostanokot, ako se podgotvuva za begstvo ili ako protiv nego otkoga e ostaven na sloboda, se pojavi nekoja druga zakonska osnova za pritvor.

(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len garancijata se ukinuva. Poloèniot pari~en iznos, skapocenosti, hartii od vrednost ili drugi podvi`ni predmeti se vra}aat, a hipotekata se simnuva. Na ist na~in }e se postapi i koga krivi~nata postapka pravosilno }e se dovr{i so re{enie za zapirawe na postapkata ili so presuda.

(3) Ako so presudata e izre~ena kazna zatvor, garancijata se ukinuva duri koga osudeniot }e po~ne da ja izdrùva kaznata.

^len 182

(1) Re{enie za garancija donesuva vo tekot na istragata istra`niot sudija. Po podignatiot obvinitelen akt re{enie za garancijata donesuva sovetot.

(2) Re{enieto so koe se opredeluva garancija i re{enieto so koe se ukinuva garancijata se donesuva po soslu{uvaweto na javniot obvinitel, ako postapkata se vodi na negovoto barawe.

5.a Ku}en pritvor

^len 182-a

(1) Ako postoi osnovano somnenie deka opredeleno lice storilo krivi~no delo i ima uslovi za opredeluvawe pritvor od ~lenot 184 stav (1) na ovoj zakon, sudot moè da opredeli merka ku}en pritvor i da mu naredi na toa lice da ne go napu{ta domot za opredeleno vreme.

(2) Na liceto protiv koe e opredelen ku}en pritvor sudot moè po isklu~ok da mu opredeli da se oddale~i za odredeno vreme od stanot ili od drug prostor, ako:


1) toa e potrebno za lekuvawe i

2) toa go baraat posebni okolnosti poradi koi moè da nastapat {tetni posledici po ìvotot, zdravjeto ili imotot na negovite bliski.

(3) Pri izrekuvawe na ku}en pritvor, pokraj zabranata za oddale~uvawe od domot ili od drug prostor, sudot moè da opredeli zabrana za komunikacija so lica ili zabranata za upotreba na sredstvata za komunikacija, odnosno obvrska za po~ituvawe na merkite na video i elektronski nadzor, ili da naredi primena na drugi merki soglasno so ~lenot 142-a od ovoj zakon.

(4) Ako liceto protiv koe e opredelen ku}niot pritvor se oddale~i od domot ili od drug prostor sprotivno na zabranata na sudot, ili vo opredeleno vreme ne se vrati vo domot ili drugiot opredelen prostor, ili ne se pridrùva na zabranata za komunikacija so licata ili zabranata za upotreba na sredstvata za komunikacija ili gi izbegnuva ili popre~uva sproveduvaweto na merkite na video i elektronski nadzor, protiv toa lice }e se odredi pritvor. Za toa liceto }e se opomene so re{enieto za ku}en pritvor.

(5) Sudot vr{i nadzor nad ku}niot pritvor, a nadzorot moè da go doveri na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, opredeluvaj}i go i na~inot na negovoto izvr{uvawe

6. Pritvor

^len 183

(1) Pritvor moè da se opredeli samo pod uslovite predvideni vo ovoj zakon.

(2) Traeweto na pritvorot mora da bide svedeno na najkratko nu`no vreme. Dol`nost e na site organi {to u~estvuvaat vo krivi~nata postapka i na organite {to im ukaùvaat pravna pomo{ da postapuvaat so osobena itnost ako obvinetiot se nao|a vo pritvor.

(3) Vo tekot na celata postapka pritvorot }e se ukine {tom }e prestanat pri~inite vrz osnova na koi bil opredelen.

^len 184

(1) Ako postoi osnovano somnevawe deka opredeleno lice storilo krivi~no delo, pritvor protiv toa lice moè da se opredeli ako:

1) se krie, ako ne moè da se utvrdi negoviot identitet ili ako postojat drugi okolnosti {to ukaùvaat na opasnost od begstvo;

2) postoi osnovan strav deka }e gi uni{ti tragite na krivi~noto delo ili ako osobeni okolnosti ukaùvaat deka }e ja popre~uva istragata so vlijanie vrz svedocite, sou~esnicite ili prikriva~ite i

3) osobeni okolnosti go opravduvaat stravot deka }e go povtori krivi~noto delo, ili }e go dovr{i obidenoto krivi~no delo ili deka }e stori krivi~no delo so koe se zakanuva.

(2) Pritvor zadolìtelno se opredeluva koga postoi osnovano somnenie deka liceto storilo krivi~no delo za koe moè da se izre~e kazna doìvoten zatvor

(3) Vo slu~ajot od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len pritvorot {to e opredelen samo poradi toa {to ne moè da se utvrdi identitetot na liceto, trae dodeka ovoj identitet ne se utvrdi. Vo slu~ajot od to~ka 2 stav 1 na ovoj ~len pritvorot }e se ukine {tom }e se obezbedat dokazite poradi koi e opredelen pritvorot.

^len 185

(1) Pritvor opredeluva istraèn sudija na predlog na ovlasten tuìtel, osven koga pritvorot e zadolìtelen (УКИНАТО ОД УСТАВЕН СУД 31.05.2006). Protiv re{enieto so koe se odbiva predlogot za opredeluvawe pritvor, dozvolena e àlba vo rok od 48 ~asa do sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon.

(2) Pritvorot se opredeluva so pismeno re{enie koe sodrì: ime i prezime na liceto koe se li{uva od sloboda, krivi~noto delo za koe se obvinuva, zakonskata osnova za pritvorot, nazivot na ustanovata vo koja se izvr{uva pritvorot, pouka za pravoto na àlba i kratko obrazloènie, so toa {to osnovata za opredeluvawe na pritvorot posebno }e se obrazloì, slu`ben pe~at i potpis na sudijata koj go opredeluva pritvorot.

(3) So re{enieto so koe se opredeluva pritvorot od opravdani pri~ini moè da se opredeli izvr{uvaweto na pritvorot da se sprovede vo oddelenie za pritvor vo druga kazneno-popravna ustanova

(4) Ako obvinetiot ne opredelil branitel, zaedno so re{enieto }e mu se opredeli branitel po slu`bena dol`nost (~len 66 stavovi 2 i 5). Vo slu~aj na spre~enost na pretsedatelot na sudot, branitelot }e go postavi istra`niot sudija.

(5) Re{enieto za pritvor mu se predava na liceto na koe se odnesuva vo momentot na li{uvaweto od sloboda, a najdocna vo rok od 24 ~asa od ~asot na li{uvaweto od sloboda. Vo spisite mora da se nazna~i ~asot na li{uvaweto od sloboda i ~asot na predavaweto na re{enieto.

(6) Protiv re{enieto za pritvor pritvorenoto lice moè da se àli do sovetot (~len 22 stav 6) vo rok od 24 ~asa od ~asot na predavaweto na re{enieto. Ako pritvorenoto lice prv pat se ispituva po istekot na ovoj rok, moè da izjavi àlba pri toa ispituvawe. @albata so prepis od zapisnikot za ispituvaweto, ako pritvorenoto lice e ispitano, i re{enieto za pritvorot se dostavuvaat vedna{ do sovetot. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(7) Vo slu~aite od stav 1 i 6 na ovoj ~len sovetot {to odlu~uva za àlbata e dolèn da donese odluka vo rok od 48 ~asa.

(8) Javniot obvinitel i branitelot moàt da baraat da bidat izvesteni za sednica na sovetot i na istata usno da gi iznesat i obrazloàt svoite predlozi; nivnoto nedoa|awe ne go spre~uva odrùvaweto na sednicata.

^len 186

(1) Istra`niot sudija e dolèn na liceto li{eno od sloboda koe mu e dove-deno vedna{ da mu soop{ti deka moè da zeme branitel koj moè da prisustvuva na negovoto ispituvawe i ako e potrebno - da mu pomogne da najde branitel. Ako vo rok od 24 ~asa od ~asot na ova soop{tenie liceto li{eno od sloboda ne obezbedi prisustvo na branitel, istra`niot sudija e dolèn toa lice da go ispita vedna{.

(2) Ako liceto li{eno od sloboda izjavi deka ne saka da zeme branitel, ist-ra`niot sudija e dolèn da go ispita bez odlagawe.

(3) Ako vo slu~aj na zadolìtelna odbrana (~len 66 stavovi 1 i 2) liceto li-{eno od sloboda ne zeme branitel vo rok od 24 ~asa od ~asot koga e pou~eno za ova pravo ili izjavi deka ne saka da zeme branitel }e mu se nazna~i branitel po slu`bena dol`nost.

(4).

^len 186-a

(1) Istra`niot sudija moè po predlog na javniot obvinitel so pismeno i obrazloèno re{enie da mu opredeli na liceto li{eno od sloboda kratkotraen pritvor do 48 ~asa vo slu~aj koga }e najde deka postojat osnovi na somnenie deka liceto e storitel na krivi~no delo koe mu se stava na tovar i deka postojat osnovi za odreduvawe na merkata pritvor od ~lenot 184 stav (1) na ovoj zakon, ako javniot obvinitel protiv liceto sé u{te ne podnel barawe za sproveduvawe na istraga ili neposredno obvinenie.


(2) Ako javniot obvinitel po istekot na rokot od 48 ~asa ne podnese predlog za opredeluvawe merka pritvor od ~lenot 184 na ovoj zakon, obvinetiot }e se pu{ti na sloboda.

(3) Istra`niot sudija moè na predlog na javniot obvinitel so pismeno i obrazloèno re{enie da mu opredeli na privedenoto lice kratkotraen pritvor od 24 ~asa ako utvrdi deka postojat osnovi na somnenie deka privedenoto lice storilo krivi~no delo, ako postojat pri~inite od ~lenot 184 stav (1) to~ki 1 i 2 na ovoj zakon, a toa e potrebno za da se utvrdi identitetot i proverka na alibito. Kratkotrajniot pritvor istra`niot sudija moè da go prodolì samo u{te 24 ~asa.

(4) Re{enieto za kratkotraen pritvor od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len se vra~uva na liceto protiv koe toj e opredelen i se dostavuva do nadle`niot javen obvinitel.

(5) Protiv re{enieto od stavot (3) na ovoj ~len, dozvolena e àlba vo rok od pet ~asa od vra~uvaweto do sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon, koj e dolèn da re{i po àlbata vo rok od tri ~asa

^len 187

(1) Pritvor moè da opredeli istraèn sudija na mesno nenadle`niot sud, koga mu e dovereno izvr{uvawe na oddelni istra`ni dejstvija ili vo slu~aite predvideni so ~len 149 stav 1 od ovoj zakon. Vo pogled na opredeluvaweto na pritvorot se primenuvaat odredbite na ~len 185 stav 2 do 5 od ovoj zakon, so toa {to odlukata od stav 5 na toj ~len po àlbata ja donesuva nadle`niot sud.

(2) Vedna{ po ispituvaweto na liceto li{eno od sloboda, istra`niot sudi-ja }e odlu~i dali }e go pu{ti na sloboda ili }e naredi da se sprovede do istra`niot sudija na nadle`niot sud. Vo pogled na ispituvaweto na liceto li{eno od sloboda se primenuvaat odredbite na ~len 186 stav 1 do 3 na ovoj zakon.

(3) Pri prezemawe istra`ni dejstvija od ~lenot 149 stav (1) na ovoj zakon istra`niot sudija na ~ie podra~je ne e izvr{eno krivi~noto delo moè da opredeli kratkotraen pritvor vo traewe do 48 ~asa, smetano od ~asot na li{uvaweto na liceto od sloboda koe mu e dovedeno.

(4) Ako vo rokot od 48 ~asa istra`niot sudija od stavot (3) na ovoj ~len ne primi re{enie za sproveduvawe na istraga od istra`niot sudija na mesno nadle`niot sud ili javniot obvinitel ne stavi barawe za sproveduvawe na istraga, so predlog za opredeluvawe na pritvor, liceto }e bide pu{teno na sloboda

^len 188

(1) Liceto zate~eno na izvr{uvawe na krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost moè da go li{i od sloboda sekoj dokolku postoi opasnost od begstvo, za {to vedna{ go izvestuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Liceto li{eno od sloboda mora vedna{ da mu se predade na istraèn sudija ili na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, a ako ne moè toa da se stori, mora vedna{ da se izvesti eden od ovie organi. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e postapi soglasno so odredbite na ovoj ~len.

(2) Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moàt bez odluka na sud da li{at od sloboda i lice za koe postojat osnovi na somnenie deka storilo krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost ako postoi opasnost od odlagawe a postoi nekoja od pri~inite za pritvor od ~len 184 stav 1 na ovoj zakon, no se dol`ni vedna{ da go privedat do nadle`niot istraèn sudija. Pri priveduvaweto ovlastenoto slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go izvesti istra`niot sudija za pri~inite i za vremeto na li{uvaweto od sloboda za {to izgotvuva slu`bena bele{ka. Ako ne e izgotvena slu`bena bele{ka, istra`niot sudija dadenoto izvestuvawe }e go vnese na zapisnik.

(3) Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, po isklu~ok, liceto od stavovite 1 i 2

na ovoj ~len moàt da go zadràt, ako zadrùvaweto e potrebno zaradi utvrduvawe na identitetot, proveruvawe na alibi ili od drugi pri~ini e potrebno da se soberat nu`ni podatoci za vodewe na postapka protiv opredeleno lice, a postojat i pri~ini za pritvor predvideni vo ~len 184 stav 1 to~ki 1 i 3 od ovoj zakon, a vo slu~aj od ~len 184 stav 1 to~ka 2 samo dokolku postoi osnovano stravuvawe deka toa lice }e gi uni{ti tragite na krivi~noto delo.

(4) Liceto li{eno od sloboda mora da bide pou~eno spored odredbata na ~len 3 od ovoj zakon.

(5) Ako vo slu~aj na zadrùvawe spored stavot (3) na ovoj ~len liceto koe e li{eno od sloboda bara pomo{ od branitel, ovlastenoto slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e mu ovozmoì da povika svoj branitel, odnosno }e mu obezbedi branitel i }e go odloì izvr{uvaweto na site dejstvija do doa|aweto na branitelot, no najdocna vo rok od dva ~asa od vremeto koga e izvesten branitelot.

(6) Zadrùvaweto spored stav 3 na ovoj ~len moè da trae najdolgo 24 ~asa smetano od momentot koga liceto e li{eno od sloboda. Po istekot na ovoj rok ovlastenoto slu`beno lice na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e dol`no zadrànoto lice da go pu{ti na sloboda ili da postapi spored stavot 2 na ovoj ~len.

(7) Liceto se zadrùva vo posebno uredeni policiski stanici, opredeleni so akt na ministerot za vnatre{ni raboti. Zadrùvaweto go odobruva slu`benikot za prifat. Za sekoe zadràno lice, slu`benikot za prifat vodi poseben zapisnik vo koj se vnesuvaat podatoci za: denot i ~asot na li{uvaweto na liceto od sloboda; pri~inite za li{uvaweto od sloboda; pri~inite za zadrùvaweto; vremeto koga e pou~eno za negovite prava; znaci na vidlivi povredi, bolest, mentalna rastroenost i sli~no; koga e kontaktirano so semejstvoto, branitelot, lekar, diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo i sli~no; podatoci koga e so nego razgovarano; dali e prefrleno vo druga policiska stanica; osloboduvawe ili izveduvawe pred sud i drugi va`ni podatoci. Liceto li{eno od sloboda }e se potpi{e na zapisot po odnos na ~asot i datumot na li{uvaweto, ~asot i datumot na pu{taweto na sloboda i poukata za pravoto na branitel, kako i na zapisnikot vo celina. Otsustvoto na potpis na liceto li{eno od sloboda slu`benikot za prifat mora da go obrazloì. Na zadrànoto lice mu vra~uva primerok od zapisnikot pri negovo pu{tawe od sloboda ili predavaweto na istra`niot sudija. Dokolku liceto soglasno so odredbite od ovoj zakon ne se predava na istra`niot sudija, a e prefrleno vo druga policiska stanica, kopie od zapisnikot se dostavuva do taa policiska stanica.

(8) Ako liceto li{eno od sloboda e izvedeno pred istra`niot sudija, istra`niot sudija po slu`bena dol`nost ja ispituva zakonitosta na li{uvaweto od sloboda i e dolèn toa da go utvrdi so re{enie. Liceto li{eno od sloboda koe ne e izvedeno pred istraèn sudija, moè vo rok od 30 dena od denot na pu{taweto na sloboda da bara od istra`niot sudija na nadle`niot sud da ja ispita zakonitosta i toa da go utvrdi so posebno re{enie. Protiv ova re{enie dozvolena e posebna àlba vo rok od 48 ~asa do sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon, koj re{ava vo rok od tri dena. @albata go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto

^len 189

(1) Opredelen pritvor so re{enie na istra`niot sudija ili pritvorot koj prv pat e opredelen za vreme na istragata so re{enie na sovetot, moè da trae najdolgo 30 dena od denot na li{uvaweto od sloboda. Vo vremetraeweto na pritvorot se zasmetuva sekoe li{uvawe od sloboda.

(2) Na obrazloèn predlog od istra`niot sudija ili javniot obvinitel, sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon moè pritvorot vo tekot na istragata da go prodolì najmnogu za u{te 60 dena.

(3) Ako istragata se vodi za krivi~no delo za koe spored zakon moè da se izre~e kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini, na obrazloèn predlog


na istra`niot sudija, sovetot na neposredno povisokiot sud moè po istek na rokot od stavot (2) na ovoj ~len, pritvorot da go prodolì u{te najmnogu za 90 dena.

(4) Vkupnoto traewe na pritvorot vo istragata, smetaj}i go i vremeto na traewe na li{uvaweto na sloboda pred donesuvaweto na re{enieto za pritvor, ne moè da bide podolgo od 180 dena i so istekot na toj rok pritvoreniot vedna{ }e se pu{ti na sloboda.

(5) Pred podignuvaweto na obvinitelniot predlog vo skratena postapka, pritvorot moè da trae tolku kolku {to e potrebno da se izvr{at istra`nite dejstvija, no ne pove}e od osum dena.

(6) Protiv re{enieto na sovetot za prodolùvawe na pritvorot dozvolena e àlba vo rok od 48 ~asa, do neposredno povisokiot sud koja ne go odlaga izvr{uvaweto.

^len 190

(1) Vo tekot na istragata istra`niot sudija moè so re{enie da go ukine pritvorot.

(2) Protiv re{enieto na istra`niot sudija, dozvolena e àlba vo rok od 24 ~asa do sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon.

(3) Sovetot odlu~uva vo rok od 48 ~asa i àlbata go odlaga izvr{uvaweto.

^len 191

(1) Po podignuvawe na obvinenieto do zavr{uvaweto na glavniot pretres, po predlog na ovlasteniot tuìtel ili po slu`bena dol`nost, pritvorot moè da se opredeli, prodolì ili ukine samo so re{enie na sovetot (~len 22 stav (1) ili stav (6)).

(2) Po podignuvawe na obvinenieto pritvorot moè da trae najmnogu:

1) do edna godina za krivi~nite dela za koi moè da se izre~e kazna zatvor do 15 godini i

2) do dve godini za krivi~nite dela za koi moè da se izre~e kazna zatvor doìvoten zatvor

(3) Sovetot e dolèn po istekot na trieset dena od pravosilnosta na posled-noto re{enie za pritvor, i bez predlog na strankite, da ispita dali se u{te postojat pri~inite za pritvor i da donese re{enie za prodolùvawe ili ukinuvawe na pritvorot.

(4) @albata protiv re{enieto od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(5) Protiv re{enieto na sovetot so koe se odbiva predlogot za opredelu-vawe ili ukinuvawe na pritvorot ne e dozvolena posebna àlba.

(6) Ako obvinetiot pobegne od pritvor, rokovite za pritvor od ovoj ~len }e po~nat da te~at odnovo

^len 192

Sudot e dolèn vo rok od 24 ~asa za pritvoruvaweto da go izvesti semejstvoto na pritvorenoto lice, osven ako liceto se protivi na toa. Za pritvoruvaweto }e se izvesti nadle`niot organ za socijalni raboti, ako e potrebno da se prezemat merki za zgriùvawe na decata i na drugite ~lenovi na semejstvoto za koi se griì pritvorenoto lice.

7. Postapka so pritvorenicite

^len 193

(1) Pri izdrùvaweto na pritvorot ne smee da se navreduva li~nosta i dostoinstvoto na obvinetiot.

(2) Sprema pritvorenikot moè da se primenuvaat samo ograni~uvawa {to se potrebni da se spre~i begstvoto i dogovor {to bi moèl da bide {teten za uspe{noto vodewe na postapkata.

(3) Vo ista prostorija ne moàt da bidat zatvoreni lica koi ne se od ist pol. Po pravilo, vo ista prostorija ne moàt da se smestuvaat lica koi u~estvuvale vo izvr{uvawe na isto krivi~no delo nitu lica koi se na izdrùvawe kazna so lica vo pritvor. Ako e toa mo`no lica koi storile krivi~no delo vo povrat nema da se smestuvaat vo ista prostorija so drugi lica li{eni od sloboda vrz koi bi moèle {tetno da vlijaat.

(4) Pritvorenoto lice ima pravo da bara pritvorot da go izdrùva vo individualna prostorija.

^len 194

(1) Pritvorenicite imaat pravo na osum~asoven neprekinat odmor vo vreme od 24 ~asa. Pokraj toa nim }e im se obezbedi dvièwe na otvoren prostor vo zatvorot najmalku dva ~asa dnevno.

(2) Pritvorenicite imaat pravo da se hranat na svoj tro{ok, da nosat svoja obleka i da se sluàt so svoi postelni raboti, na svoj tro{ok da nabavuvaat knigi, vesnici i drugi raboti {to im odgovaraat na nivnite redovni potrebi, dokolku toa ne bi bilo {tetno za uspe{no vodewe na postapkata. Za toa odlu~uva organot {to ja sproveduva istragata.

(3) Pritvorenikot ja odrùva higienata vo prostorijata vo koja prestojuva. Ako pritvorenikot bara istra`niot sudija odnosno pretsedatelot na sovetot, vo spogodba so upravata na zatvorot, moè da dozvoli toj da raboti vo krugot na zatvorot na raboti {to odgovaraat na negovite psihi~ki i fizi~ki svojstva, pod uslov toa da ne e {tetno za vodeweto na postapkata.

(4) Ministerot za pravda so podzakonski akt }e go utvrdi na~inot na primaweto i rasporeduvaweto na pritvorenite vo zatvorite

^len 195

(1) Po odobrenie na istra`niot sudija {to ja sproveduva istragata i po negov nadzor ili pod nadzor na lice koe toj }e go opredeli, pritvorenikot moàt, vo granicite na ku}niot red, da go posetuvaat bliski rodnini, a po negovo barawe - lekar i drugi lica. Oddelni poseti moàt da se zabranat ako poradi toa bi moèla da nastane {teta za vodeweto na postapkata.

(2) [efovi na diplomatsko konzularnite pretstavni{tva vo Republi-ka Makedonija imaat pravo po odobrenie na istra`niot sudija koj ja sproveduva istragata da go posetuvaat i bez nadzor i da razgovaraat so pritvorenoto lice dràvjanin na nivnata dràva. Odobrenie za poseta }e se pobara preku Ministerstvoto za pravda.

(3) Pretstavnicite na Evropskiot komitet za prevencija od tortura ili poniùva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe (KPT) na Sovetot na Evropa imaat pravo po odobrenie na istra`niot sudija koj ja sproveduva istragata, da posetuvaat i bez nadzor da razgovaraat so pritvoreni lica.

(4) Na barawe na Komitetot od stavot (3) na ovoj ~len, istra`niot sudija e dolèn da im odobri poseta na pritvorenite lica i razgovor kaj niv.

(5) Pretstavnici na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst imaat pravo po odobrenie na istra`niot sudija da gi posetuvaat i bez nadzor da razgovaraat so pritvorenite lica

(6) Pritvorenikot moè da se dopi{uva so lica nadvor od zatvorot so znaewe i pod nadzor na organot {to ja sproveduva istragata. Ovoj organ moè da zabrani ispra}awe i primawe pisma i drugi pratki {tetni za vodeweto na postapkata. Ispra}aweto na molba, poplaka ili àlba ne moè da se zabrani nikoga{.

(7) Po podignato obvinenie ili privatna tu`ba do pravosilnosta na presudata, ovlastu-vawata od stavovite (1), (2), (3), (4) и (5) na ovoj ~len gi vr{i pretsedatelot na sovetot.

^len 196


(1) Za disciplinski prestapi na pritvorenikot istra`niot sudija odnosno pretsedatelot na sovetot moè da izre~e disciplinska kazna ograni~uvawe na poseti. Ova ograni~uvawe ne se odnesuva na op{teweto na pritvorenikot so branitelot.

(2) Protiv re{enieto za kaznata izre~ena spored stav 1 od ovoj ~len e dozvolena àlba do sovetot (~len 22 stav 6) na sudot nadleèn za vodewe na istragata vo rok od 24 ~asa od ~asot na priemot na re{enieto. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 197

(1) Nadzor nad pritvorenicite vr{i pretsedatelot na nadle`niot prvostepen sud.

(2) Pretsedatelot na sudot od stav 1 na ovoj ~len ili sudijata koj }e go opredeli toj e dolèn najmalku edna{ nedelno da gi poseti pritvorenicite i, ako najde za potrebno da se informira i bez prisustvo na nadzornikot i straàrite kako se hranat pritvorenicite, kako se snabduvaat so drugi potrebi i kako se postapuva so niv. Pretsedatelot, odnosno sudijata koj }e go opredeli toj e dolèn da prezeme potrebni merki da se otstranat nepravilnostite uo~eni pri posetata na zatvorot. Opredeleniot sudija ne moè da bide istra`niot sudija.

(3) Pri posetite od stav 2 na ovoj ~len moè da prisustvuva i javniot obvinitel.

(4) Pretsedatelot na sudot, istra`niot sudija i narodniot pravobranitel moàt da go posetat pritvorenoto lice vo koe bilo vreme, da razgovaraat so nego bez prisustvo na slu`beni lica i da primaat poplaki od nego.

Glava HVIII

ISTRA@NI DEJSTVIJA

1. Pretres na dom i lice

^len 198

(1) Pretres na dom i drugi prostorii na obvinetiot ili drugi lica moè da se prezeme ako e verojatno deka so pretresot }e se fati obvinetiot ili }e se pronajdat tragi na krivi~noto delo ili predmeti va`ni za krivi~nata postapka.

(2) Pretres na lica moè da se prezeme koga e verojatno deka so toa }e se pronajdat tragi ili predmeti va`ni za krivi~nata postapka.

^len 199

(1) Pretresuvaweto go nareduva sudot so pismeno obrazloèna naredba, vo koja posebno se nazna~uva mestoto i liceto {to se pretresuva, kako i predmetite ili liceto {to se baraat odnosno odzemaat.

(2) Naredbata za pretresuvawe mu se predava pred da po~ne pretresuvaweto na liceto kaj koe ili vrz koe }e se izvr{i pretresuvawe. Pred pretresuvaweto }e se povika liceto na koe se odnesuva naredbata za pretresuvawe dobrovolno da go predade liceto, odnosno predmetite {to se baraat.

(3) Kon pretresuvawe moè da se pristapi i bez prethodno predavawe na naredba, kako i bez prethodna pokana za predavawe na lice ili predmeti, ako se pretpostavuva vooruèn otpor ili ako e nu`no pri somnevawe deka e storeno te{ko krivi~no delo {to go storila grupa ili organizacija pretresot da se izvr{i nenadejno, ili ako pretresuvaweto treba da se izvr{i vo javni prostorii.

(4) Pretresuvaweto se vr{i dewe. Pretresuvaweto moè da prodolì i no}e ako e zapo~nato dewe pa ne e dovr{eno. Po isklu~ok, pretresuvaweto moè da se izvr{i no}e ako postoi opasnost od odlagawe.

^len 200

(1) Dràtelot na domot i na drugi prostorii }e se povika da prisustvuva pri pretresuvaweto, a ako e toj otsuten }e se povika negoviot zastapnik ili nekoj od vozrasnite doma{ni ili sosedi.

(2) Zaklu~eni prostorii, mebel ili drugi predmeti }e se otvorat so sila samo ako nivniot dràtel ne e prisuten ili ne saka dobrovolno da gi otvori. Pri otvoraweto }e se odbegnuva nepotrebno o{tetuvawe.

(3) Лицето на кое се однесува наредбата за претресување ќе се поучи дека има право на бранител, кој може да присуствува на претресувањето. Кога лицето на кое се однесува наредбата за претресување бара присуство на бранител, почетокот на претресот ќе се одложи до неговото доаѓање, но најдолго два часа. Ако лицето не земе бранител, или повиканиот бранител во тој рок не дојде, претресот може да се изврши и без присуство на бранител.

(4) Претресувањето на женско лице го врши само женско лице.

(5) Koga se vr{i pretresuvawe vo prostorii na dràvni organi, institucii {to vr{at javni ovlastuvawa ili pravni lica, }e se povika nivniot stare{ina da prisustvuva na pretresuvaweto.

(6) Pretresuvawe i pregledi vo voena zgrada }e se izvr{at po odobrenie na nadle`niot voen stare{ina.

(7) Pretresuvawe na dom i lice treba da se vr{i vnimatelno, ne naru{uvaj-}i go ku}niot red.

(8) Pri vr{eweto na pretresuvaweto }e se odzemat privremeno samo onie predmeti i ispravi {to se vo vrska so celta na pretresuvaweto vo dadeniot slu~aj.

(9) Ako pri pretresuvaweto na dom ili lice se najdat predmeti {to nemaat vrska so krivi~noto delo poradi koe e naredeno pretresuvaweto, no koi ukaùvaat na drugo krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, tie privremeno }e se odzemat, a za odzemaweto vedna{ }e se izdade potvrda. Za toa vedna{ }e se izvesti javniot obvinitel zaradi poveduvawe krivi~na postapka. Ovie predmeti vedna{ }e se vratat ako javniot obvinitel najde deka nema osnova za poveduvawe krivi~na postapka, a ne postoi nekoja druga zakonska osnova spored koja bi trebalo tie predmeti da se odzemat.

^len 201

(1) Za sekoe pretresuvawe na dom ili lice }e se sostavi zapisnik. Zapisni-kot go potpi{uvaat slu`benoto lice koe go vr{i pretresuvaweto, liceto kaj koe ili vrz koe se vr{i pretresuvawe i licata ~ie prisustvo e zadolìtelno.

(2) Vo zapisnikot }e se vnesat i to~no }e se nazna~at predmetite i ispravi-te {to se odzemaat.

(3) Za odzemenite predmeti ili ispravi na liceto mu se izdava potvrda

^len 202

(1) Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moàt i bez naredba za pretres da vlezat vo dom i drugi prostorii ako tamu se nao|a lice {to po naredba na sud treba da se pritvori ili prisilno da se dovede.

(2) Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moàt i bez naredba za pretres da izvr{at pretres na lice pri izvr{uvawe na naredba za priveduvawe ili pri li{uvawe od sloboda ako postoi somnenie deka toa lice poseduva oru`je ili orudie za napad ili ako postoi somnenie deka }e gi otfrli, sokrie ili uni{ti predmetite {to od nego treba da se odzemat kako dokaz vo krivi~nata postapka.

2. Privremeno obezbeduvawe i odzemawe na predmeti ili imot

^len 203

(1) Predmetite {to spored Krivi~niot zakonik treba da se odzemat ili {to moàt da posluàt kako dokaz vo krivi~nata postapka privremeno }e se odzemat i }e


mu se predadat na ~uvawe na sudot ili na drug na~in }e se obezbedi nivno ~uvawe.

(2) Toj {to drì vakvi predmeti e dolèn da gi predade po barawe na sudot. Liceto koe }e odbie da gi predade predmetite moè da se kazni so pari~nata kazna opredelena vo ~lenot 74 stav 1 na ovoj zakon. Zatvorot trae do predavaweto na predmetite ili do zavr{uva-weto na krivi~nata postapka, a najdolgo trieset dena. Na ist na~in }e se postapi sprema slu`benoto ili odgovornoto lice vo dràven organ, institucija {to vr{i javni ovlastuvawa ili drugo pravno lice.

(3) Za àlba protiv re{enieto so koe e izre~ena pari~na kazna odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6). @albata protiv re{enieto ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(4) Ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moàt da gi odzemat predmetite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len koga postapuvaat spored ~lenovite 142 i 147 od ovoj zakon ili koga izvr{uvaat nalog na sud.

(5) Pri odzemaweto na predmetite }e se nazna~i kade se pronajdeni i }e se opi{at, a po potreba i na drug na~in }e se obezbedi utvrduvawe na nivnata identi~nost. Za odzemenite predmeti }e se izdade potvrda.

(6) Zaplenetite narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii, prekursori i drugi predmeti ~ij promet e zabranet ili ograni~en, {to ne se zadràni kako primerok za ve{ta~ewe, so odluka na nadle`niot sud, moàt da se uni{tat i pred pravosilnosta na presudata

^len 203-a

(1) Istra`niot sudija ili sovetot so re{enie moè da opredeli privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva {to se vo vrska so krivi~noto delo. Imotot ili sredstvata {to se predmet na obezbeduvawe se stavaat pod nadzor na sudot. Pod privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva se podrazbira i privremeno zamrznuvawe, zaplenuvawe, zadrùvawe na fondovi, bankarski smetki i finansiski transakcii ili prinosi od krivi~noto delo.

(2) Pokraj predmetite od ~lenot 203 na ovoj zakon, sudot moè da donese re{enie za zamrznuvawe na sredstva, smetki i fondovi za koi postoi somnevawe deka pretstavuvaat prinos od izvr{eno krivi~no delo.

(3) Merkite za privremeno obezbeduvawe na predmeti, imot ili sredstva moàt da traat do zavr{uvaweto na postapkata.

(4) Privremenoto zamrznuvawe na smetki moè da trae do zavr{uvaweto na postapkata, a negovata opravdanost }e se preispituva po slu`bena dol`nost sekoi dva meseca.

(5) Obezbeduvaweto na nedvi`niot imot se vr{i so stavawe na hipoteka.

(6) Zaplenuvaweto na pari~ni sredstva se vr{i so nalog i se ~uvaat vo sef, ili se deponiraat na posebna smetka bez pravo na raspolagawe.

(7) Re{enieto za zamrznuvawe na finansiska transkacija ili bankarska smetka, sudot go dostavuva do bankata ili druga finansiska institucija.

(8) Nikoj ne moè da se povikuva na bankarska tajna za da izbegne izvr{uvawe na sudsko re{enie za privremeno zamrznuvawe, zaplenuvawe ili zadrùvawe na sredstva deponirani vo banka.

^len 203-b

Re{enie za privremeno obezbeduvawe na predmeti ili imot, sudot moè da donese na barawe od druga dràva, vo slu~aite opredeleni so me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.

^len 203-v

(1) So re{enieto od ~lenot 203-a na ovoj zakon ne moàt da se odzemat:

- spisi ili drugi ispravi na dràvnite organi so ~ie objavuvawe bi se povredilo ~uvaweto na slu`benata, dràvnata ili voenata tajna, se dodeka nadle`niot organ poinaku ne odlu~i,

- pismeni obra}awa na obvinetiot sprema branitelot i licata od ~lenot 219 stav (1) na ovoj zakon, osven ako obvinetiot dobrovolno ne gi predade,

- tehni~ki snimki koi se nao|aat kaj licata od ~lenot 219 stav (1) na ovoj zakon, a koi tie gi napravile za fakti za koi se oslobodeni od dol`nosta za svedo~ewe,

- zapisi, izvodi od registarot i sli~ni ispravi koi se nao|aat kaj licata od ~lenot 219 stav (1) na ovoj zakon, a koi tie gi napravile za fakti za koi tie vo vr{eweto na svoeto zanimawe gi soznale od obvinetiot i

- zapisi za fakti koi gi napravile novinari i nivni urednici vo sredstvata za javno informirawe od izvorot za izvestuvawe i podatocite za koi doznale vo vr{eweto na svoeto zanimawe i koi se upotrebeni vo tekot na ureduvaweto na sredstvata za javno informirawe, koi se nao|aat vo nivno vladenie ili vo redakcijata vo koja se vraboteni.

(2) Zabranata od stavot (1) na ovoj ~len ne se primenuva:

- vo pogled na branitelot ili liceto oslobodeno od obvrskata na svedo~ewe soglasno so ~lenot 219 stav (1) na ovoj zakon, ako postoi osnovano somnenie deka na obvinetiot mu pomagale vo vr{eweto na krivi~noto delo, ili mu davale pomo{ po izvr{uvaweto na krivi~noto delo ili postapuvale kako prikriva~i i

- ako se raboti za predmeti koi moraat da se odzemat spored Krivi~niot zakonik.

(3) Zabrana na privremeno odzemawe na ispravi, predmeti i tehni~ki snimki od stavot (1) na ovoj ~len, ne se primenuva i vo pogled na krivi~nite dela storeni na {teta na deca i maloletnici. Podatocite so~uvani vo uredite za avtomatska, odnosno elektronska obrabotka na podatoci i mediumi vo koi tie podatoci se ~uvaat, na barawe na istra`niot sudija, sovetot ili sudija poedinec mora da se predadat na organite na krivi~nata postapka vo ~itliva i razbirliva forma.

^len 203-g

(1) Merkite za privremeno obezbeduvawe i odzemawe na predmeti ili imot, se opredeluvaat so re{enie na sudot i toa istra`niot sudija vo tekot na istragata i po podigawe na obvinitelniot akt sovetot na sudot, odnosno sudija poedinec.

(2) Po àlba na re{enieto na istra`niot sudija odlu~uva krivi~niot sovet od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon, a protiv re{enieto na sude~kiot sudija, odnosno sovetot odlu~uva neposredno povisokiot sud.

(3) Predmetite odzemeni sprotivno na ovoj ~len, ne moàt da se upotrebat kako dokaz vo postapkata

^len 204

(1) Dràvnite organi moàt da uskratat pokaùvawe ili izdavawe na svoite spisi ili drugi ispravi ako smetaat deka objavuvaweto na nivnata sodrìna bi bilo {tetno za dràvnite interesi. Ako e uskrateno pokaùvaweto i davaweto na spisite i drugi ispravi, kone~na odluka donesuva sovetot (~len 22 stav 6).

(2) Pravnite lica moàt da baraat da ne se objavat podatocite {to se odnesuvaat na nivnoto rabotewe.

^len 205

(1) Ako se vr{i privremeno odzemawe na spisi {to moàt da posluàt kako dokaz, }e se izvr{i nivni popis. Ako toa ne e mo`no, spisite }e se stavat vo obvivka i }e se zape~atat. Sopstvenikot na spisite moè da stavi na obvivkata i svoj pe~at.


(2) Liceto od koe se odzemeni spisite }e se povika da prisustvuva pri otvoraweto na obvivkata. Ako toa ne se javi na pokanata ili e otsutno, obvivkata }e se otvori, spisite }e se pregledaat i popi{at vo negovo otsustvo.

(3) Pri pregleduvaweto na spisite mora da se vodi smetka za nivnata sodrìna da ne uznaat neovlasteni lica.

^len 206

(1) Istra`niot sudija moè da naredi pravnite lica vo oblasta na po{ten-skiot, telegrafskiot i drug soobra}aj da gi zadràt, i so potvrda na priemot, nemu da mu gi predadat pismata, telegramite i drugite pratki {to se upateni do obvinetiot ili {to gi ispra}a toj ako postojat okolnosti poradi koi osnovano moè da se o~ekuva deka ovie pratki }e posluàt kako dokaz vo postapkata.

(2) Pismata i drugite pratki gi otvora istra`niot sudija vo prisustvo na dvajca svedoci. Pri otvoraweto }e se vnimava da ne se povredat pe~atite, a obvivkite i adresata }e se za~uvaat. Za otvoraweto }e se sostavi zapisnik.

(3) Ako interesite na postapkata dozvoluvaat, sodrìnata na pratkata moè da mu se soop{ti vo celost ili delumno na obvinetiot, odnosno na liceto do koe e upatena, a moè pratkata da mu se predade. Ako obvinetiot e otsuten pratkata }e se soop{ti ili }e se predade na nekoi od negovite rodnini, a ako gi nema ovie, }e mu se vra~i na ispra}a~ot, ako toa ne im se protivi na interesite na postapkata.

^len 207

Predmetite {to vo tekot na krivi~nata postapka se privremeno odzemeni }e mu se vratat na sopstvenikot odnosno na dràtelot ako se zapre postapkata, a ne postojat pri~ini za nivno odzemawe (~len 485).

(2) Po prestanokot na pri~inata za zaplenuvawe, zadrùvawe ili zamrznuvawe, istra`niot sudija donesuva re{enie za nivno osloboduvawe i vra}awe.

(3) Re{enieto od stavot (2) na ovoj ~len, vedna{ se dostavuva do soodvetnata finansiska ili druga institucija

3. Postapuvawe so somnitelni predmeti

^len 208

(1) Ako se najde kaj obvinetiot tu| predmet, a ne se znae ~ij e, organot {to ja vodi postapkata }e go opi{e toj predmet i opisot }e go objavi na tablata na organot na op{tinata na ~ie podra~je ìvee obvinetiot i na ~ie podra~je e storeno krivi~noto delo. Vo oglasot }e se povika sopstvenikot da se javi vo rok od edna godina od denot na objavuvaweto na oglasot, za{to vo sprotivno predmetot }e se prodade. Parite dobieni od proda`bata se vnesuvaat vo buxetot na Republika Makedonija.

(2) Ako se vo pra{awe predmeti od pogolema vrednost, objavuvaweto moè da se izvr{i i preku dnevnite vesnici.

(3) Ako e predmetot podloèn na rasipuvawe ili negovoto ~uvawe e vrzano so zna~itelni tro{oci, toj }e se prodade spored odredbite {to vaàt za izvr{nata postapka, a parite }e se ~uvaat kako sudski depozit.

(4) Spored odredbata na stav 3 od ovoj ~len }e se postapi i koga predmetot mu pripa|a na odbegnat ili na nepoznat storitel na krivi~no delo.

^len 209

(1) Ako vo rok od edna godina ne se javi nikoj za predmet ili za pari dobieni od proda`bata na predmet, }e se donese re{enie so koe predmetot stanuva dràvna sopstvenost odnosno parite da se vnesat vo buxetot na Republika Makedonija.

(2) Sopstvenikot na predmetot ima pravo preku spor da bara vra}awe na predmetot ili na parite dobieni od proda`bata na predmetot. Zastaruvaweto na ova pravo po~nuva da te~e od denot na objavuvaweto na oglasot.

4. Ispituvawe na obvinetiot

^len 210

(1) Koga se ispituva obvinetiot prv pat }e se pra{a za ime i prezime, za prekarot ako go ima, za imeto i prezimeto na roditelite, za mominskoto semejno ime na majkata, kade e roden, kade ìvee, den, mesec i godina na ra|aweto, od koja nacionalnost e i ~ij dràvjanin e, so {to se zanimava, kakvi mu se semejnite priliki, vid na obrazovanie, dali sluèl vojska, koga i kade, dali se vodi vo voena evidencija, dali e odlikuvan, kakva mu e imotnata sostojba, dali, koga i zo{to e osuduvan, dali i koga ja izdràl izre~enata kazna, dali protiv nego se vodi postapka za nekoe drugo krivi~no delo, a ako e maloleten koj mu e zakonski zastapnik. Obvinetiot }e se pou~i deka e dolèn da se javi na pokanata i vedna{ da ja soop{ti sekoja promena na adresata ili namerata da go promeni prestojuvali{teto, a }e se predupredi i za posledicite ako ne postapi po toa. Ako obvinetiot nema postojano ìveali{te ili prestojuvali{te vo Republika Makedonija ili se raboti za stranec, }e se pou~i deka e dolèn vo rok od osum dena da opredeli adresa ili lice vo Republika Makedonija za dostavuvawe na pismena i odluki, a }e se predupredi deka dokolku obvinetiot ne opredeli adresa ili lice za primawe na pismenata, sudot }e go istakne pismenoto na oglasnata tabla vo sudot i so istekot na osum dena od denot na istaknuvaweto, se smeta deka e izvr{eno dostavuvaweto

(2) Potoa na obvinetiot }e mu se soop{ti zo{to se obvinuva i }e mu se soop{tat osnovite na somnevaweto {to stojat protiv nego, pa }e se pra{a {to ima da navede vo svojata odbrana, a }e mu se soop{ti deka ne e dolèn da ja iznese svojata odbrana nitu da odgovara na postavenite pra{awa.

(3) Obvinetiot se ispituva usno. Pri ispituvaweto na obvinetiot moè da mu se dozvoli da gi koristi svoite zabele{ki.

(4) Pri ispituvaweto treba na obvinetiot da mu se ovozmoì vo nepre~eno izlagawe da se izjasni za site okolnosti {to go tovarat i da gi iznese site fakti {to mu sluàt za odbrana.

(5) Koga obvinetiot }e go zavr{i svojot iskaz, }e mu se postavat pra{awa dokolku e potrebno da se popolnat prazninite i da se otstranat protivre~nostite ili nejasnotiite vo negovoto izlagawe.

(6) Ispituvaweto treba da se vr{i taka {to vo polna mera da se po~ituva li~nosta na obvinetiot.

(7) Sprema obvinetiot ne smeat da se upotrebat sila, zakana ili drugi sli~ni sredstva (~len 251 stav 2) za da se dojde do negova izjava ili priznanie.

(8) Obvinetiot moè da bide ispitan vo otsustvo na branitel samo ako izri~no se odrekol od toa pravo, a odbranata ne e zadolìtelna ili ako vo rok od 24 ~asa od momentot koga e pou~en za ova pravo (~len 63 stav 2) samiot ne obezbedi branitel, osven vo slu~aj na zadolìtelna odbrana.

(9) Ako e postapeno sprotivno na odredbite na stavovite 7 i 8 od ovoj ~len ili ako izjavite na obvinetiot od stav 8 na ovoj ~len za prisustvuvaweto na branitelot ne se zabeleàni vo zapisnik, vrz iskazot na obvinetiot ne moè da se zasnova sudskata odluka.

^len 211

(1) Na obvinetiot treba da mu se postavuvaat pra{awa jasno, razbirlivo i precizno, taka {to da moè napolno da gi razbere. Vo ispituvaweto ne smee da se poa|a od pretpostavka deka obvinetiot priznal ne{to {to ne priznal nitu smeat da se postavuvaat pra{awa vo koi e ve}e sodràno kako treba na niv da se odgovori.


Sprema obvinetiot ne smee da se upotrebi izmama za da se dojde do negova izjava ili priznanie.

(2) Ako podocne`nite iskazi na obvinetiot se razlikuvaat od porane{nite, a osobeno ako obvinetiot go otpovika svoeto priznanie, }e se povika da gi iznese pri~inite zo{to dal razli~ni iskazi, odnosno zo{to go otpovikuval priznanieto.

^len 212

(1) Obvinetiot moè da bide soo~en so svedok ili so drug obvinet, ako nivnite iskazi ne se soglasuvaat vo pogled na va`nite fakti.

(2) Soo~enite }e se ispitaat oddelno za sekoja okolnost za koja nivnite iskazi me|usebno ne se soglasuvat, a nivniot odgovor }e se vnese vo zapisnikot.

^len 213

Predmetite {to se vo vrska so krivi~noto delo ili {to sluàt kako dokaz }e mu se pokaàt na obvinetiot zaradi prepoznavawe, otkako prethodno }e gi opi{e. Ako ovie predmeti ne moàt da se donesat, obvinetiot moè da se odvede na mestoto kade {to se nao|aat tie.

^len 214

(1) Iskazot na obvinetiot se vnesuva vo zapisnikot vo forma na raskaùva-we a postavenite pra{awa i odgovorite na niv }e se vnesat vo zapisnik samo koga toa e potrebno.

(2) Na obvinetiot moè da mu se dozvoli da go kaùva sam svojot iskaz vo zapisnik.

^len 215

Sudot e dolèn i pokraj priznanieto na obvinetiot da pribira i drugi dokazi. Ako priznanieto e jasno i napolno i ako e potkrepeno i so drugi dokazi, natamo{no sobirawe na dokazi }e se prezeme samo na predlog od tuìtelot.

^len 216

(1) Ispituvawe na obvinetiot }e se izvr{i preku tolkuva~ vo slu~aite predvideni so ovoj zakon.

(2) Ako obvinetiot e gluv, }e mu se postavuvaat pra{awa pismeno, a ako e nem, }e se povika pismeno da odgovara. Ako ispituvaweto ne moè da se izvr{i na ovoj na~in }e se povika kako tolkuva~ lice koe moè da se razbere so obvinetiot.

(3) Ako tolkuva~ot ne e porano zakolnat, }e poloì zakletva deka verno }e gi prenese pra{awata {to se upatuvaat do obvinetiot i izjavite {to toj }e gi dava.

(4) Odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na ve{tacite soglasno se primenuvaat vrz tolkuva~ite.

5. Soslu{uvawe na svedoci

^len 217

(1) Kako svedoci se povikuvaat lica za koi e verojatno deka }e moàt da dadat izvestuvawe za krivi~noto delo i storitelot i za drugi va`ni okolnosti.

(2) O{teteniot, o{teteniot kako tuìtel i privatniot tuìtel moàt da se soslu{aat kako svedoci.

(3) Sekoe lice koe se povikuva kako svedok e dol`no da se javi na pokanata, a ako vo ovoj zakon poinaku ne e opredeleno dol`no e i da svedo~i.

^len 218

Ne moè da se soslu{a kako svedok:

1) lice koe so svojot iskaz bi ja povredilo dol`nosta na ~uvawe slu`bena ili voena tajna, dodeka nadle`niot organ ne go oslobodi od taa dol`nost i

2) branitel na obvinetiot za ona {to mu go doveril obvinetiot kako na svoj branitel, osven ako samiot obvinet go bara toa.

^len 219

(1) Oslobodeni se od dol`nost da svedo~at:

1) bra~niot i vonbra~niot drugar na obvinetiot;

2) rodninite na obvinetiot po krv vo prava linija, rodninite vo strani~na linija do tretiot stepen zaklu~no, kako i rodninite po svatovstvo do vtoriot stepen zaklu~no;

3) posvoenik i posvoitel na obvinetiot;

4) verski ispovednik za ona {to mu go ispovedil obvinetiot ili drugo lice;

5) advokatot, lekarot, socijalniot rabotnik, psihologot ili nekoe drugo lice za faktite za koi {to doznale pri vr{eweto na svojata rabota vo odnos na koi se odnesuva obvrskata da go so~uvaat kako tajna toa {to go doznale pri vr{eweto na svojata profesija.

(2) Sudot {to ja vodi postapkata e dolèn licata spomenati vo stav 1 na ovoj ~len, pred nivnoto soslu{uvawe ili {tom }e uznae za nivniot odnos sprema obvinetiot, da gi predupredi deka ne moraat da svedo~at. Predupreduvaweto i odgovorot se vnesuvaat vo zapisnikot.

(3) Maloletno lice koe so ogled na vozrasta i du{evnata razvienost ne e sposobno da go svati zna~eweto na pravoto deka ne mora da svedo~i ne moè da se soslu{a kako svedok.

(4) Lice koe ima osnova da uskrati svedo~ewe sprema eden od obvinetite e oslobodeno od dol`nosta da svedo~i i sprema drugite obvineti, ako negoviot iskaz spored prirodata na rabotite ne moè da se ograni~i samo na drugite obvineti.

^len 220

Ako kako svedok e soslu{ano lice koe ne moè da se soslu{a kako svedok (~len 218) ili lice koe ne mora da svedo~i (~len 219), a za toa ne e predupredeno ili izri~no ne se otkaàlo od toa pravo, ili ako predupreduvaweto i otkaùvaweto ne e zabeleàno vo zapisnikot, ili ako e soslu{an maloletnik koj ne moè da go sfati zna~eweto na pravoto deka ne mora da svedo~i, ili ako iskazot na svedokot e iznuden so sila, so zakana ili so drugo sli~no zabraneto sredstvo (~len 251 stav 2), vrz takviot iskaz na svedokot ne moè da se zasnova sudskata odluka.

^len 221

Svedokot ne e dolèn da odgovara na oddelni pra{awa ako e verojatno deka so toa bi se izloìl sebesi ili svojot blizok rodnina (~len 219 stav 1 to~ka 1 do 3) na te{ka sramota, zna~itelna materijalna {teta ili krivi~no gonewe.

^len 222

(1) Povikuvawe na svedok se vr{i so dostavuvawe pismena pokana vo koja }e se navede imeto i prezimeto i zanimaweto na povikaniot, vremeto i mestoto na doa|aweto, krivi~niot predmet po koj se povikuva, nazna~uvawe deka se povikuva kako svedok i predupreduvawe za posledicite od neopravdaniot izostanok (~len 229).

(2) Povikuvaweto kako svedok na maloletnoto lice koe ne napolnilo 16 godini se vr{i preku negovite roditeli, odnosno preku zakonskiot zastapnik, osven ako toa ne e mo`no poradi potrebata da se postapuva itno ili poradi drugi okolnosti.

(3) Svedocite {to poradi starost, bolest ili te{ki telesni mani ne moàt da se javat na pokanata, moàt da se soslu{aat vo svojot dom.

^len 223


(1) Svedocite se soslu{uvaat oddelno i bez prisustvo na drugi svedoci. Svedokot e dolèn odgovorite da gi dava usno.

(2) Svedokot prethodno }e se opomene deka e dolèn da zboruva vistina i deka ne smee ni{to da premol~i, a potoa }e se predupredi deka davaweto na laèn iskaz pretstavuva krivi~no delo. Svedokot }e se predupredi i deka ne e dolèn da odgovori na pra{awata predvideni vo ~len 221 od ovoj zakon i ova predupreduvawe }e se vnese vo zapisnik.

(3) Potoa svedokot }e se pra{a za imeto i prezimeto, imeto na tatkoto, zanimaweto, prestojuvali{teto, mestoto na ra|aweto, godinite na vozrasta i za negoviot odnos so obvinetiot i o{teteniot. Svedokot }e se predupredi deka e dolèn da go izvesti sudot za promenata na adresata ili na prestojuvali{teto.

(4) Pri soslu{uvawe na maloletno lice, osobeno ako e toa o{teteno so krivi~noto delo, }e se postapi pretpazlivo taka {to soslu{uvaweto da ne vlijae {tetno vrz psihi~kata sostojba na maloletnikot. Ako e toa potrebno, soslu{uvaweto na maloletnoto lice }e se izvr{i so pomo{ na pedagog ili na drugo stru~no lice.

(5) Ако судот оцени дека тоа е потребно заради заштита на малолетно лице жртва на трговија со луѓе, насилство или сексуална злоупотреба, сослушувањето се спроведува без присуство на странките во посебна просторија каде што се наоѓа детето, а тие можат да му поставуваат прашања преку истражниот судија, педагогот, психологот или друго стручно лице присутно во просторијата каде што се наоѓа лицето. Судот ќе одлучи дали сослушувањето ќе се сними со видео или звучен запис за да може да се користи подоцна како доказ во постапката или пак тоа ќе се следи директно со помош на технички средства за комуникација (видеоконференција или друга видео врска)

^len 223-a

(1) Ако постои веројатност дека со давањето исказ или со одговор на определено прашање сведокот, соработникот на правдата или жртвата, односно оштетениот би се изложил себеси или нему блиско лице на сериозна опасност по животот, здравјето или физичкиот интегритет (загрозен сведок), загрозениот сведок може да го ускрати давањето исказ или изнесувањето на податоците од членот 223 став (3) на овој закон додека не се обезбедат услови за негова заштита.

(2) Заштитата на загрозениот сведок се состои во посебен начин на сослушување и учествување во постапката уредени со овој закон (Глава XIX-а) и со примена на мерки за заштита вон постапката, уредени со посебен закон.

(3) Ако истражниот судија оцени дека стравувањето од опасност од ставот (1) на овој член е основано ќе го прекине сослушувањето и ќе преземе итни дејствија согласно со одредбите за заштита на сведоците, соработниците на правдата или жртвите уредени со овој закон.

(4) Ако истражниот судија оцени дека барањето од ставот (1) на овој член е неосновано постапува согласно со членот 229 од овој закон

^len 224

(1) Po op{tite pra{awa svedokot se povikuva da iznese se {to mu e poznato za predmetot, a potoa }e mu se postavuvaat pra{awa zaradi proveruvawe, dopolnenie i razjasnuvawe. Pri soslu{uvawe na svedok ne e dozvoleno sluèwe so izmama nitu postavuvawe na takvi pra{awa vo koi e ve}e sodràno kako bi trebalo da se odgovori.

(2) Svedokot sekoga{ }e se pra{a od kade mu e poznato ona za {to svedo~i.

(3) Svedocite moàt da se soo~at ako nivnite iskazi ne se soglasuvaat vo pogled na va`nite fakti. Soo~enite za sekoja okolnost za koja nivnite iskazi ne se soglasuvaat me|usebno }e se soslu{aat oddelno i nivniot odgovor }e se vnese vo zapisnik. Istovremeno moàt da se soo~at samo dva svedoka.

(4) O{teteniot koj se soslu{uva kako svedok }e se pra{a dali saka da ostvaruva imotno-pravno barawe vo krivi~nata postapka.

^len 225

Ako e potrebno da se utvrdi dali svedokot go poznava liceto ili predmetite, }e se bara od nego prvo da gi opi{e i da gi navede znacite po koi se razlikuvaat, pa duri potoa }e mu se pokaàt zaradi prepoznavawe i toa zaedno so drugi lica {to ne gi poznava, odnosno ako e toa mo`no zaedno so predmeti od ist vid.

^len 226

Ako soslu{uvaweto na svedokot se vr{i preku tolkuva~ ili ako svedokot e gluv ili nem, negovoto soslu{uvawe se vr{i na na~inot predviden vo ~len 216 od ovoj zakon.

^len 227

Od svedokot moè da se bara da poloì zakletva. Pred glavniot pretres svedokot moè da poloì zakletva samo ako postoi strav, deka poradi bolest ili od drugi pri~ini ne }e moè da dojde na glavniot pretres. Pri~inata poradi koja e poloèna zakletva }e se navede vo zapisnikot. Zakletvata se polaga na na~inot opredelen vo ~len 317 na ovoj zakon.

^len 228

Ne smeat da se zakolnuvaat lica:

1) koi ne se polnoletni vo momentot na soslu{uvaweto i

2) za koi e dokaàno ili za koi postoi osnovano somnevawe deka go izvr{i-le ili u~estvuvale vo krivi~noto delo poradi koe se soslu{uvaat.

^len 229

(1) Ako svedokot koj uredno e povikan ne dojde, a ne go opravda izostanokot, ili bez odobrenie ili opravdana pri~ina }e se oddale~i od mestoto kade {to treba da bide soslu{an, moè da se naredi da se dovede prisilno a moè i da se kazni pari~no so kaznata opredelena vo ~lenot 74 stav 1 na ovoj zakon.

(2) Ako svedokot dojde, pa otkako e predupreden za posledicite, bez zakonska pri~ina ne saka da svedo~i, moè da se kazni pari~no so kaznata opredelena vo ~len 74 stav 1 na ovoj zakon, a ako i potoa odbie da svedo~i, }e se kazni so pari~nata kazna od ~lenot 74 stav (6) na ovoj zakon.

(3) Za àlbata protiv re{enieto so koe e izre~ena pari~na kazna odlu~uva sekoga{ sovetot (~len 22 stav 6). @albata protiv re{enieto ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(4) Ako voenite lica i pripadnicite na policijata odbijat da svedo~at, za toa }e se izvesti nivnata nadle`na komanda.

6. U v i d

^len 230

Uvid se prezema koga za utvrduvawe ili razjasnuvawe na nekakov vaèn fakt vo postapkata e potrebno neposredno zabeleùvawe.

^len 231

(1) Zaradi proveruvawe na izvedenite dokazi ili utvrduvawe na faktite sudot moè da opredeli rekonstrukcija na nastanot, koja se vr{i taka {to }e se povtorat dejstvijata ili situaciite vo uslovite pod koi spored izvedenite dokazi se odigral nastanot. Ako vo iskazite na oddelni svedoci ili obvineti dejstvijata ili situaciite se razli~no prikaàni, rekonstrukcijata na nastanot, po pravilo, posebno }e se izvr{i so sekoj od niv.

(2) Rekonstrukcijata ne smee da se vr{i na na~in so koj se navreduva javniot red i moral ili se doveduva vo opasnost ìvotot ili zdravjeto na lu|eto.

(3) Pri rekonstrukcijata, moàt po potreba, povtorno da se izvedat oddelni dokazi.


^len 232

(1) Organot {to vr{i uvid ili rekonstrukcija moè da pobara pomo{ od stru~no lice od kriminalisti~ko-tehni~ka-soobra}ajna ili druga struka, koe, po potreba, }e prezeme i pronao|awe obezbeduvawe ili opi{uvawe na tragite, }e izvr{i potrebni merewa i snimawa, }e napravi skici ili }e sobere drugi podatoci.

(2) Na uvidot i na rekonstrukcijata moè da se povika ve{tak ako negovoto prisustvo bi bilo od polza za davawe naod i mislewe.

7. Ve{ta~ewe

^len 233

Ve{ta~ewe se opredeluva koga za utvrduvawe ili za ocena na nekoj vaèn fakt treba da se pribavi naod i mislewe od lice {to raspolaga so potrebno stru~no znaewe.

^len 233-a

(1) Ve{takot se opredeluva od postojanata lista na ve{taci od strana na sudot vrz osnova na stru~nosta, iskustvoto od soodvetna oblast, tehni~ka opremenost, ugledot vo profesijata i drugi okolnosti koi se od zna~ewe za davawe na objektiven stru~en naod i mislewe.

(2) Listata na ve{taci se sostavuva vrz osnova na javen povik.

(3) Listata na ve{taci javno se objavuva i se preocenuva sekoi dve godini

^len 234

(1) Ve{ta~eweto go opredeluva so pismena naredba organot {to ja vodi postapkata. Vo naredbata }e se navede vo pogled na koi fakti se vr{i ve{ta~ewe i komu mu se doveruva. Naredbata se dostavuva i do strankite.

(2) Ako za opredelen vid ve{ta~ewe postoi stru~na ustanova, ili ve{ta~e-weto moè da se izvr{i vo ramkite na dràven organ, takvite ve{ta~ewa, a osobeno posloènite, }e se doveruvaat po pravilo na takva ustanova odnosno organ. Ustanovata odnosno organot opredeluva eden ili pove}e stru~waci koi }e go izvr{at ve{ta~eweto.

(3) Koga ve{takot se opredeluva od organot {to ja vodi postapkata, toj organ po pravilo }e opredeli eden ve{tak, a ako ve{ta~eweto e sloèno - dva ili pove}e ve{taci.

(4) Ako za nekoj vid ve{ta~ewe vo sudot ne postojat postojano opredeleni ve{taci, sudot moè da opredeli ve{tak nadvor od listata.

(5) Sudot po prethodno pribaveno mislewe od ve{takot go opredeluva rokot za ve{ta~eweto i toj rok moè da bide prodolèn od strana na sudot, po barawe na ve{takot

^len 235

(1) Liceto koe se povikuva kako ve{tak e dol`no da se javi na pokanata i da dade svoj naod i mislewe.

(2) Ako ve{takot {to e uredno povikan ne dojde, a izostanokot ne go opravda, ili ako odbie da ve{ta~i ili ne postapi vo rokot opredelen od strana na sudot, moè da se kazni pari~no so kaznata opredelena vo ~lenot 74 stav 1 na ovoj zakon, a vo slu~aj na neopravdan izostanok moè i prisilno da se dovede.

(3) Za àlbata protiv re{enieto so koe e izre~ena pari~na kazna odlu~uva sovet (~len 22 stav 6).

^len 236

(1) Za ve{tak ne moè da se zeme lice koe ne moè da bide soslu{uvano kako svedok (~len 218) ili lice koe e oslobodeno od dol`nosta da svedo~i (~len 219), kako i lice sprema koe e storeno krivi~noto delo, a ako e

zemeno, vrz negoviot naod i mislewe ne moè da se zasnova sudskata odluka.

(2) Pri~ina za izzemawe na ve{takot (~len 41) postoi i vo pogled na lice koe zaedno so obvinetiot ili so o{teteniot e vo raboten odnos vo ist organ ili drugo pravno lice, kako i vo pogled na lice koe e vo raboten odnos kaj o{teteniot ili obvinetiot.

(3) Za ve{tak, po pravilo, ne }e se zeme lice koe e soslu{ano kako svedok.

(4) Koga e dozvolena posebna àlba protiv re{enieto so koe se odbiva bara-weto za izzemawe na ve{takot (~len 39 stav 4), àlbata go odlaga izvr{uvaweto na ve{ta~eweto, dokolku ne postoi opasnost od odlagawe.

^len 237

(1) Pred da po~ne ve{ta~eweto }e se povika ve{takot da go razgleda vnimatelno predmetot na ve{ta~eweto, to~no da navede se {to }e zabeleì i najde i svoeto mislewe da go iznese nepristrasno i vo soglasnost so pravilata na naukata ili ve{tinata. Toj posebno }e se predupredi deka davaweto na laèn iskaz pretstavuva krivi~no delo.

(2) Od ve{takot moè da se bara pred ve{ta~eweto da poloì zakletva. Pred glavniot pretres ve{takot moè da poloì zakletva samo ako postoi strav deka }e bide spre~en da dojde na glavniot pretres. Pri~inata poradi koja e poloèna zakletva }e se navede vo zapisnikot. Postojano postaveniot, zakolnat ve{tak }e se opomene samo pred ve{ta~eweto na poloènata zakletva. Zakletvata se polaga na na~inot opredelen so ~len 318 na ovoj zakon.

(3) Organot pred koj se vodi postapkata rakovodi so ve{ta~eweto, mu gi pokaùva na ve{takot predmetite {to }e gi razgleda, mu postavuva pra{awa i po potreba bara objasnenie vo pogled na dadeniot naod i mislewe.

(4) Na ve{takot moàt da mu se davaat pojasnuvawa, a moè da mu se dozvoli i da gi razgleduva spisite. Ve{takot moè da predloì da se izvedat dokazi ili da se pribavat predmeti i podatoci {to se od va`nost za davawe naod i mislewe. Ako prisustvuva na uvid, rekonstrukcija ili na drugo istra`no dejstvie, ve{takot moè da predloì da se razjasnat oddelni okolnosti ili da mu se postavat oddelni pra{awa na liceto koe se soslu{uva.

^len 238

(1) Ve{takot gi razgleduva predmetite na ve{ta~eweto vo prisustvo na organot {to ja vodi postapkata i na zapisni~arot osven ako za ve{ta~eweto se potrebni dolgotrajni ispituvawa ili ako ispituvawata se vr{at vo ustanovi vo dràven organ ili ako toa go baraat obzirite na moralot.

(2) Ako za celite na ve{ta~eweto e potrebno da se izvr{i analiza na nekoja materija, na ve{takot, ako e toa mo`no, }e mu se stavi na raspolagawe samo del od taa materija, a ostatokot }e se obezbedi vo potrebnoto koli~estvo za slu~aj na dopolnitelni analizi.

^len 239

Naodot i misleweto na ve{takot se vnesuva vedna{ vo zapisnik. Na ve{takot moè da mu se odobri da podnese pismen naod odnosno mislewe dopolnitelno vo rok {to }e mu go opredeli organot pred koj se vodi postapkata.

^len 240

(1) Ako ve{ta~eweto se doveruva na stru~na ustanova ili na dràven organ, organot {to ja vodi postapkata }e predupredi deka vo davaweto na naod i mislewe ne moè da u~estvuva lice od ~len 236 na ovoj zakon ili lice za koe postojat pri~ini za izzemawe od ve{ta~eweto predvideni vo ovoj zakon, kako i na posledicite od davawe na laèn naod i mislewe.

(2) Na stru~nata ustanova, odnosno na dràvniot organ }e mu se stavi na raspolagawe materijalot


potreben za ve{ta~eweto, a ako e potrebno, }e se postapi soglasno so odredbite na ~len 237 stav 4 na ovoj zakon.

(3) Stru~nata ustanova odnosno dràvniot organ go dostavuva pismeniot naod i misleweto potpi{an od licata koi go izvr{ile ve{ta~eweto.

(4) Strankite moàt od stare{inata na stru~nata ustanova odnosno na dràvniot organ da baraat da im gi soop{ti imiwata na stru~wacite koi }e go izvr{at ve{ta~eweto.

(5) Odredbite na ~len 237 stavovi 1 i 3 od ovoj zakon ne se primenuvaat koga ve{ta~eweto i e dovereno na stru~na ustanova ili na dràven organ. Organot pred koj se vodi postapkata moè da bara od stru~nata ustanova ili od organot objasnenija vo pogled na dadeniot naod i mislewe.

^len 241

(1) Vo zapisnikot za ve{ta~eweto ili vo pismeniot naod i misleweto }e se nazna~i koj go izvr{il ve{ta~eweto, kako i zanimaweto, stru~nata podgotovka i specijalnosta na ve{takot.

(2) Po zavr{enoto ve{ta~ewe, na koe ne prisustvuvale strankite }e se izvestat deka ve{ta~eweto e izvr{eno i deka zapisnikot za ve{ta~eweto, odnosno pismeniot naod i misleweto moàt da gi razgledaat.

^len 242

Ako podatocite na ve{tacite za nivniot naod su{testveno se razlikuvaat ili ako nivniot naod e nejasen, necelosen ili e vo protivre~nost sam so sebe si ili so izvidenite okolnosti, a tie nedostatoci ne moàt da se otstranat so povtorno soslu{uvawe na ve{tacite, ve{ta~eweto }e se obnovi so istite ili so drugi ve{taci.

^len 243

Ako vo misleweto na ve{ta~eweto ima protivre~nosti ili nedostatoci ili se javi osnovano somnevawe vo to~nosta na dadenoto mislewe, a tie nedostatoci ili somnevawa ne moàt da se otstranat so povtorno soslu{uvawe na ve{tacite, }e se pobara mislewe od drugi ve{taci.

^len 244

(1) Pregled a po potreba i obdukcija na le{ }e se prezeme koga postoi somnevawe ili e o~igledno deka smrtta e predizvikana so krivi~no delo ili e vo vrska so izvr{uvawe na krivi~no delo. Ako le{ot ve}e e zakopan, }e se opredeli ekshumacija zaradi negov pregled i obdukcija.

(2) Pri obdukcijata na le{ot }e se prezemat potrebni merki za da se ustano-vi identitetot na le{ot, i za taa cel posebno }e se opi{at podatocite za nadvore{nite i vnatre{nite telesni osobini na le{ot.

^len 245

(1) Koga ve{ta~eweto ne se vr{i vo stru~na ustanova, pregled i obdukcija na le{ot vr{i eden, a po potreba dva ili pove}e lekari, koi treba da bidat od sudsko-medicinska struka. So toa ve{ta~ewe rakovodi istra`niot sudija i vo zapisnikot go vnesuva naodot i misleweto na ve{takot. Tekot na sekoj pregled i obdukcija na le{ mora da bide snimen vizuelno tonski, a kon zapisnikot se priloùva primerok od vizuelno tonskata snimka

(2) Za ve{tak ne moè da se opredeli lekarot {to go lekuval umreniot. Pri obdukcijata na le{ot, a zaradi davawe razjasnuvawe za tekot i okolnostite na bolesta, lekarot {to go lekuval umreniot moè da se soslu{a kako svedok.

^len 246

(1) Vo svoeto mislewe ve{tacite osobeno }e navedat koja e neposrednata pri~ina za smrtta, {to ja predizvikalo taa pri~ina i koga nastapila smrtta.

(2) Ako na le{ot e najdena nekakva povreda, }e se utvrdi dali taa povreda ja nanel nekoj drug, i ako e, toga{ so {to, na koj na~in, kolku vreme pred nastapuva-weto na smrtta i dali smrtta bila predizvikana od nea. Ako se najdeni na le{ot pove}e povredi, }e se utvrdi dali sekoja povreda e izvr{ena so isto sredstvo i koja povreda pri~inila smrt a ako se smrtonosni pove}e povredi, koja ili koi od niv so svoeto zaedni~ko dejstvuvawe bila pri~ina za smrtta.

(3) Vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len osobeno }e se utvrdi dali smrtta e pri~ineta od samiot vid i op{tata priroda na povredata ili poradi li~no svojstvo ili osobena sostojba na organizmot na povredeniot ili poradi slu~ajni okolnosti ili okolnosti pod koi e izvr{ena povredata.

(4) Pokraj toa, }e se utvrdi dali navremeno ukaùvanata pomo{ bi moèla da ja otstrani smrtta.

^len 247

(1) Pri pregledot i obdukcijata na za~etok treba posebno da se utvrdi nego-vata starost, sposobnosta za vonmateri~en ìvot i pri~inata za umiraweto.

(2) Pri pregled i obdukcija na le{ na novoroden~e }e se utvrdi posebno dali e rodeno ìvo ili mrtvo, dali bilo sposobno za ìvot, kolku dolgo ìveelo, kako i vremeto i pri~inata za smrtta.

^len 248

(1) Ako postoi somnevawe za truewe, somnitelnite materii {to se najdeni vo le{ot ili na drugo mesto }e se upatat na ve{ta~ewe do ustanova {to vr{i toksikolo{ki ispituvawa.

(2) Pri pregledot na somnitelnite materii ve{takot posebno }e go utvrdi vidot, koli~estvoto i dejstvoto na najdeniot otrov, a ako stanuva zbor za pregled na materii zemeni od le{ot, po mo`nost i koli~estvoto na upotrebeniot otrov.

^len 249

(1) Ve{ta~eweto na telesni povredi se vr{i po pravilo so pregled na povredeniot, a ako toa ne e mo`no ili ne e potrebno vrz osnova na medicinskata dokumentacija ili na drugi podatoci vo spisite.

(2) Otkako to~no }e gi opi{e povredite, ve{takot }e dade mislewe, osobeno za vidot i teìnata na sekoja oddelna povreda i za nivnoto vkupno dejstvo so ogled na nivnata priroda ili na posebnite okolnosti na slu~ajot, kakvo dejstvo tie povredi obi~no proizveduvaat, a kakvo vo konkretniot slu~aj proizvele i so {to se izvr{eni povredite i na koj na~in.

^len 250

(1) Ako se javi somnevawe deka e isklu~ena ili e namalena presmetlivosta na obvinetiot poradi trajna ili privremena du{evna bolest, privremena du{evna rastroenost ili zaostanat du{even razvoj, }e se opredeli ve{ta~ewe so psihijat-riski pregled na obvinetiot.

(2) Ako spored misleweto na ve{takot e potrebno podolgo posmatrawe, obvinetiot }e se isprati na posmatrawe vo soodvetna zdravstvena ustanova. Re{enie za toa donesuva istra`niot sudija. Posmatraweto moè da se prodolì nad dva meseca samo na obrazloèn predlog od upravnikot na zdravstvenata ustanova po prethodno pribaveno mislewe od ve{taci, no ne moè vo nikoj slu~aj da trae podolgo od rokot za pritvor.

(3) Ako ve{tacite ustanovat deka du{evnata sostoja na obvinetiot e rastroena, }e ja opredelat prirodata, vidot, stepenot i trajnosta na rastroenosta i }e dadat svoe mislewe za toa kakvo vlijanie imala takvata du{evna sostojba i kakvo se u{te ima vrz sfa}aweto i postapkite na obvinetiot, kako i dali i vo kolkava mera postoelo rastrojstvo na du{evnata sostojba vo vreme na izvr{uva-weto na krivi~noto delo.

(4) Ako vo zdravstvenata ustanova se upatuva obvinetiot koj se nao|a vo pritvor, istra`niot sudija }e ja


izvesti taa ustanova za pri~inite poradi koi e opredelen pritvorot, za da se prezemat merkite potrebni za obezbeduvawe na celta na pritvorot.

(5) Vremeto pominato vo zdravstvenata ustanova }e mu se zasmeta na obvinetiot vo pritvorot odnosno vo kaznata ako bide izre~ena.

^len 251

(1) Telesen pregled na obvinetiot }e se prezeme i bez negova soglasnost ako e potrebno da se utvrdat faktite va`ni za krivi~nata postapka. Telesen pregled na drugi lica moè da se prezeme bez nivna soglasnost samo toga{ ako mora da se utvrdi dali na nivnoto telo se nao|a opredelena traga ili posledica od krivi~-noto delo.

(2) Zemawe na krv i drugi lekarski dejstvija {to spored pravilata na medi-cinskata nauka se prezemaat zaradi analiza i utvrduvawe na drugi fakti va`ni za krivi~nata postapka, moàt da se prezemat i bez soglasnost na liceto koe se pregleduva, ako poradi toa ne bi nastapila nekakva {teta za negovoto zdravje. Ne e dozvoleno sprema obvinetiot ili svedokot da se primenat medicinski interven-cii ili da im se davaat takvi sredstva so koi bi se vlijaelo vrz nivnata volja pri davaweto na iskaz.

^len 252

(1) Koga e potrebno da se prezeme ve{ta~ewe na delovni knigi, organot pred koj se vodi postapkata e dolèn da im nazna~i na ve{tacite vo koj pravec i vo koj obem treba da go vr{at ve{ta~eweto i koi fakti i okolnosti treba da se utvrdat.

(2) Ako za prezemawe na ve{ta~ewe na delovni knigi na pravnoto lice e nu`no prethodno da se sredi negovoto knigovodstvo, tro{ocite okolu sreduvaweto na knigovodstvoto pa|aat vrz tovar na pravnoto lice.

(3) Re{enie za sreduvawe na knigovodstvoto donesuva organot {to ja vodi postapkata, vrz osnova na obrazloèn pismen izve{taj od ve{tacite na koi im e naloèno ve{ta~ewe na delovnite knigi. Vo re{enieto }e se nazna~i i iznosot {to pravnoto lice e dol`no da mu go poloì na sudot kako avans za tro{ocite okolu sreduvaweto na negovoto knigovodstvo. Protiv ova re{enie ne e dozvolena àlba.

(4) Po izvr{enoto sreduvawe na knigovodstvoto, organot {to ja vodi krivi~nata postapka donesuva vrz osnova na izve{tajot na ve{tacite, re{enie so koe ja utvrduva visinata na tro{ocite nastanati poradi sreduvaweto na knigovod-stvoto i opredeluva deka toj iznos go podnesuva pravnoto lice. Pravnoto lice moè da se àli vo pogled na osnovanosta na odlukata za nadomest na tro{ocite i visinata na tro{ocite. Za àlbata re{ava sovetot na prvostepeniot sud (~len 22 stav 6).

(5) Naplatata na tro{ocite, dokolku nivniot iznos ne bil avansiran, se vr{i vo korist na organot {to odnapred gi isplatil tro{ocite i nagradata na ve{tacite.

G l a v a HIH

OBVINITELEN AKT I PRIGOVOR PROTIV OBVINITELNIOT AKT

^len 253

(1) Otkako e zavr{ena istragata, kako i koga spored ovoj zakon moè da se podigne obvinenie bez sproveduvawe na istraga (~len 153), postapkata pred sudot moè da se vodi samo vrz osnova na obvinitelen akt na javniot obvinitel odnosno na o{teteniot kako tuìtel.

(2) Odredbite za obvinitelniot akt i za prigovorot protiv obvinitelniot akt }e se primenuvaat soglasno i vrz privatnata tu`ba, osven ako taa se podiga za krivi~ni dela za koi se sproveduva skratena postapka.

^len 254

(1) Obvinitelniot akt sodrì:

1) ime i prezime na obvinetiot so li~ni podatoci (~len 210) i so podatoci-te za toa dali i od koga se nao|a vo pritvor ili se nao|a na sloboda, a ako e pu{ten na sloboda pred da se podigne obvinitelniot akt, toga{ kolku pominal vo pritvor;

2) opis na deloto od koe proizleguvaat zakonskite obele`ja na krivi~noto delo, vreme i mesto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, predmetot na koj e i sredstvoto so koe e izvr{eno krivi~noto delo, kako i drugi okolnosti potrebni da se opredeli {to poto~no krivi~noto delo;

3) zakonski naziv na krivi~noto delo, so naveduvawe na odredbite na Krivi~niot zakonik {to treba da se primenat po predlog od tuìtelot;

4) ozna~uvawe na sudot pred koj }e se odrì glavniot pretres;

5) predlog za dokazite {to treba da se izvedat na glavniot pretres, so nazna~uvawe na imiwata na svedocite i ve{tacite, spisite {to treba da se pro~itaat i predmetite {to sluàt za dokaz;

6) obrazloènie vo koe spored rezultatot na istragata }e se opi{e sostoj-bata na rabotite, }e se navedat dokazite so koi se utvrduvaat re{itelnite fakti, }e se iznese odbranata na obvinetiot i stanovi{teto na tuìtelot za navodite na odbranata.

(2) Ako obvinetiot se nao|a na sloboda, vo obvinitelniot akt moè da se predloì da se opredeli pritvor, a ako se nao|a vo pritvor moè da se predloì pritvorot da se prodolì ili obvinetiot da se pu{ti na sloboda.

(3) So eden obvinitelen akt moàt da se opfatat pove}e krivi~ni dela ili pove}e obvineti samo ako spored odredbite na ~len 29 od ovoj zakon moè da se sprovede edinstvena postapka i da se donese edna presuda.

^len 255

(1) Obvinitelniot akt se dostavuva do nadle`niot sud vo onolku primeroci kolku {to ima obvineti i braniteli i eden primerok za sudot.

(2) Vedna{ po priemot na obvinitelniot akt pretsedatelot na sovetot pred koj }e se odrì glavniot pretres }e ispita dali obvinitelniot akt e propisno sostaven (~len 254), pa ako najde deka ne e, }e mu go vrati na tuìtelot da gi ispravi nedostatocite vo rok od tri dena. Od opredeleni pri~ini, po barawe na tuìtelot, sovetot moè da go prodolì toj rok. Ako o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel go propu{ti spomenatiot rok }e se smeta deka se otkaàl od goneweto, pa postapkata }e se zapre.

^len 256

(1) Ako o{teteniot kako tuìtel podigne obvinitelen akt bez sprovedu-vawe na istraga (~len 153 stav 6) ili ako e podnesena privatna tu`ba za krivi~no delo za koe ne e vodena istraga, osven ako privatnata tu`ba se podnesuva za krivi~no delo za koe se sproveduva skratena postapka, pretsedatelot na prvostepe-niot sovet, ako smeta deka nema mesto za gonewe poradi postoewe na okolnostite od ~len 262 to~ka 1 do 3 na ovoj zakon }e pobara odluka na sovetot (~len 22 stav 6).

(2) Ako o{teteniot kako tuìtel, sprotivno na odredbite od ~len 153 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon, podigne obvinitelen akt bez sproveduvawe istraga za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor nad pet godini, }e se smeta deka stavil barawe za sproveduvawe na istraga.

(3) Protiv re{enieto na sovetot o{teteniot kako tuìtel, odnosno privat-niot tuìtel ima pravo na àlba.

^len 257

(1) Ako vo obvinitelniot akt e staven predlog da se opredeli protiv obvinetiot pritvor ili pritvorot da se


prodolì ili da se pu{ti na sloboda, za toa odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6) vedna{ a najdocna vo rok od 48 ~asa.

(2) Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor, a vo obvinitelniot akt ne e staven predlog da se pu{ti na sloboda, sovetot od stav 1 na ovoj ~len po slu`bena dol`-nost vo rok od tri dena od denot na priemot na obvinitelniot akt }e ispita dali sé u{te postojat pri~inite za pritvor i }e donese re{enie za prodolùvawe ili ukinuvawe na pritvorot. @albata protiv ova re{enie ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 258

(1) Obvinitelniot akt se dostavuva do obvinetiot koj e na sloboda bez odla-gawe, a ako se nao|a vo pritvor - vo rok od 24 ~asa po priemot.

(2) Ako protiv obvinetiot e opredelen pritvor so re{enie na sovetot (~len 257), obvinitelniot akt mu se predava na obvinetiot pri negovoto zatvorawe zaedno so re{enieto so koe se opredeluva pritvor.

(3) Ako obvinetiot koj e li{en od sloboda ne se nao|a vo zatvorot na sudot kaj koj }e se odrì glavniot pretres, pretsedatelot na sovetot }e naredi obvine-tiot da se sprovede vedna{ vo toj zatvor kade {to }e mu se predade obvinitelniot akt.

^len 259

(1) Obvinetiot ima pravo da podnese prigovor protiv obvinitelniot akt vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto. Pri vra~uvaweto na obvinitelniot akt, sudot }e go pou~i obvinetiot za ova negovo pravo.

(2) Prigovor protiv obvinitelniot akt moè da podnese i branitelot bez osobeno ovlastuvawe od obvinetiot, no ne i protiv negovata volja.

(3) Obvinetiot moè da se odre~e od pravoto da podnese prigovor protiv obvinitelniot akt.

^len 260

(1) Nenavremeniot prigovor i prigovorot izjaven od neovlasteno lice }e go otfrli so re{enie pretsedatelot na sovetot pred koj }e se odrì glavniot pretres. Za àlbata protiv ova re{enie odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6).

(2) Ako pretsedatelot na sovetot spored odredbata na stav 1 na ovoj ~len ne go otfrli prigovorot, }e go dostavi so spisite do sovetot (~len 22 stav 6) koj za prigovorot re{ava vo sednica. Ako e vo pra{awe krivi~no delo koe se goni po barawe od javniot obvinitel, za prigovorot se re{ava po soslu{uvaweto na javniot obvinitel.

^len 261

(1) Ako sovetot ne go otfrli prigovorot kako nenavremen ili kako nedozvo-len, }e pristapi kon ispituvawe na obvinitelniot akt.

(2) Ako sovetot po povod prigovorot najde deka postojat gre{ki ili nedosta-toci vo obvinitelniot akt (~len 254) ili vo samata postapka, ili deka e potrebno podobro razjasnuvawe na sostojbata na rabotite za da se ispita osnovanosta na obvinitelniot akt, obvinitelniot akt }e go vrati za da se otstranat zabeleànite nedostatoci, ili istragata da se dopolni, odnosno sprovede. Tuìtelot e dolèn vo rok od tri dena od denot koga mu e soop{tena odlukata na sovetot da go podnese ispraveniot obvinitelen akt ili da stavi barawe za dopolnuvawe, odnosno za sproveduvawe na istragata. Od opravdani pri~ini po barawe na tuìtelot sovetot moè da go prodolì ovoj rok. Ako o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel go propu{ti spomenatiot rok, }e se smeta deka se otkaàl od goneweto, pa postapkata }e se zapre. Ako javniot obvinitel go propu{ti rokot, dolèn e za pri~inite na propu{taweto da go izvesti povisokiot javen obvinitel.

(3) Ako sovetot najde deka za krivi~noto delo {to e predmet na obvinenieto e nadleèn nekoj drug sud, }e

go oglasi za nenadleèn sudot do koj e podnesen obvinitelniot akt i po pravosilnosta na re{enieto }e go upati predmetot do nadle`niot sud.

(4) Ako sovetot utvrdi deka vo spisite se nao|aat zapisnici ili izvestuvawa od ~len 79 na ovoj zakon, }e donese re{enie za nivnoto izdvojuvawe od spisite. Protiv ova re{enie e dozvolena posebna àlba. Po pravosilnosta na re{enieto pred da go upati predmetot do pretsedatelot na sovetot zaradi zakaùvawe na glavniot pretres, pretsedatelot na sovetot od ~len 22 stav 6 na ovoj zakon }e obezbedi izdvoenite zapisnici i izvestuvawa da se zatvorat vo posebna obvivka i da mu se predadat na istra`niot sudija zaradi ~uvawe odvoeno od drugite spisi. Izdvoenite zapisnici i izvestuvawa ne moàt da se razgledaat, nitu moàt da se koristat vo postapkata.

^len 262

Re{avaj}i po prigovorot protiv obvinitelniot akt sovetot so re{enie }e odlu~i deka nema mesto za obvinenie i deka se zapira krivi~nata postapka, ako ustanovi deka:

1) deloto {to e predmet na obvinenieto ne e krivi~no delo;

2) postojat okolnosti {to ja isklu~uvaat krivi~nata odgovornost, a ne doa|a predvid primena na merki na bezbednost;

3) nema barawe na ovlasten tuìtel, predlog na o{teteniot ili odobrenie od nadleèn dràven organ, ako toa e potrebno spored zakonot, ili deka postojat okolnosti {to go isklu~uvaat goneweto;

4) nema dovolno dokazi obvinetiot osnovano da e somnitelen za deloto {to e predmet na obvinenieto.

^len 263

(1) Koga re{ava za prigovorot protiv obvinitelniot akt na javniot obvini-tel podnesen vrz osnova na ~len 153 stav 6 od ovoj zakon, ili po baraweto na pretsedatelot na sovetot po povod toj obvinitelen akt (~len 269) ili koga re{ava po povod nesoglasuvawe na pretsedatelot na prvostepeniot sovet so obvinitel-niot akt na o{teteniot kako tuìtel ili so privatna tu`ba vo slu~aite od ~len 253 stav 1 od ovoj zakon, sovetot so re{enie }e go otfrli obvinitelniot akt, odnosno privatnata tu`ba ako najde deka postojat pri~inite od ~len 262 to~ki 1 do 3 na ovoj zakon, a ako se sprovedeni istra`ni dejstvija i od pri~inata predvidena vo to~ka 4 na toj ~len.

(2) Ako po povod prigovorot protiv obvinitelniot akt na javniot obvini-tel od stav 1 na ovoj ~len ili po barawe od pretsedatelot na sovetot po povod toj obvinitelen akt (~len 269) e sprovedena istraga (~len 261 stav 2) a sovetot, po sprovedenata istraga najde deka postojat pri~inite (~len 262) od ovoj zakon, }e odlu~i so re{enie deka nema mesto za obvinenie i deka se zapira krivi~nata postapka.

^len 264

Pri donesuvaweto na re{enieto od ~len 261 stav 3, od ~len 262 i od ~len 263 na ovoj zakon, sovetot ne e vrzan za pravnata ocena na deloto {to ja navel tuìtelot vo obvinitelniot akt.

^len 265

(1) Ako ne donese niedno od re{enijata od ~lenovite 261, 262 i 263 na ovoj zakon, sovetot }e go odbie prigovorot kako neosnovan.

(2) Vo istoto re{enie sovetot }e odlu~i i za predlozite za spojuvawe ili razdvojuvawe na postapkata.

^len 266

Ako od pove}e obvineti samo nekoi podnele prigovor protiv obvinitel-niot akt, a pri~inite poradi koi sudot na{ol deka nema mesto za obvinenie im koristat i na nekoi od obvinetite koi ne podnele prigovor, sovetot }e postapi kako tie da podnele prigovori.


^len 267

Site odluki na sovetot doneseni po povod prigovorot protiv obvinitel-niot akt moraat da bidat obrazloèni, no taka {to odnapred da ne se vlijae vrz re{avaweto na onie pra{awa {to }e bidat predmet na raspravawe na glavniot pretres.

^len 268

Protiv odlukata na sovetot od ~len 261 stav 3 na ovoj zakon e dozvolena àlba, a protiv odlukite od ~lenovite 262 i 263 na ovoj zakon àlba moè da izjavi tuìtelot. Protiv drugite odluki na sovetot doneseni po povod prigovorot protiv obvinitelniot akt ne e dozvolena posebna àlba.

^len 269

(1) Ako prigovorot protiv obvinitelniot akt ne e podnesen ili e otfrlen, na barawe od pretsedatelot na sovetot pred koj treba da se odrì glavniot pretres, sovetot (~len 22 stav 6) moè da odlu~i za sekoe pra{awe za koe vrz osnova na ovoj zakon se re{ava po povod prigovorot.

(2) Baraweto od stav 1 na ovoj ~len pretsedatelot na sovetot moè da go stavi do opredeluvaweto na glavniot pretres, a najdocna vo rok od dva meseca od denot na priemot na obvinitelniot akt vo sudot.

(3) Odredbite na ~len 260 stav 2, na ~lenovite od 261 do 264, i ~lenovite 267 i 268 od ovoj zakon soglasno }e se primenuvaat i pri odlu~uvaweto po povod baraweto od stav 1 na ovoj ~len.

^len 270

Obvinitelniot akt vleguva vo pravna sila koga prigovorot e odbien, a ako prigovorot ne e podnesen ili e otfrlen - so denot koga sovetot razgleduvaj}i go baraweto na pretsedatelot na sovetot (~len 269) se soglasil so obvinitelniot akt, a ako takvo barawe ne postoelo - so denot koga pretsedatelot na sovetot go oprede-lil glavniot pretres odnosno so istekot na rokot od ~len 269 stav 2 na ovoj zakon.

Glava XIX-a

ZA[TITA NA SVEDOCITE, NA SORABOTNICITE NA PRAVDATA I NA @RTVITE

^len 270-a

(1) За мерките на процесна заштита на загрозениот сведок одлучува судот на предлог на јавниот обвинител. Ако загрозениот сведок го ускратил изнесувањето на податоците од членот 223-а став (1) на овој закон, истражниот судија или претседателот на советот без одлагање го известува јавниот обвинител и му доставува записник со барање тој во рок од три дена да достави писмено образложен предлог за примена на посебниот начин на сослушување и учество во постапката.

(2) Ако јавниот обвинител во рокот предвиден во ставот (1) од овој член не поднесе предлог за посебен начин на сослушување и учество на загрозениот сведок, истражниот судија или претседателот на советот ќе побара за посебниот начин на сослушување и учество да донесе решение советот (член 22 став 6). Советот (член 22 став 6) решението мора да го донесе во рок од 48 часа од приемот на барањето од истражниот судија или претседателот на советот.

(3) Јавниот обвинител писмено образложениот предлог за примена на посебниот начин на сослушување и учество во постапката го доставува до истражниот судија или претседателот на советот во запечатен плик со назнака „загрозен сведок - доверливо„. Во предлогот јавниот обвинител ќе ги образложи и посебниот начин на сослушување и учество на загрозениот сведок што ги предлага и причините за тоа.

(4) Предлогот од ставот (4) на овој член јавниот обвинител може да го поднесе уште пред првото сослушување на загрозениот сведок, или подоцна во постапката, а веднаш по узнавање за постоење на опасноста по загрозениот сведок во смисла на членот 223-а од овој закон.

(5) По предлогот на јавниот обвинител истражниот судија, односно претседателот на советот одлучува со решение.

(6) Против решението од ставот (5) на овој член странките и загрозениот сведок имаат право на жалба до советот (член 22 став 6) кој одлучува во рок од три дена..

Член 270-б

(1) Посебниот начин на сослушување може да се состои од прикривање на идентитетот и изгледот на загрозениот сведок.

(2) Кога посебниот начин на сослушување и учество на загрозениот сведок се однесува само на прикривање на податоците од членот 223-а став (1) на овој закон, прикривањето на идентитетот се остварува преку сослушување на загрозениот сведок под псевдоним. Во определени случаи, особено ако се работи за лице кое учествувало во преземање посебни истражни мерки од членот 142-б на овој закон, при сослушувањето лицето може да ги даде името и адресата на органот каде што работи, а не и своите лични податоци. Во останатиот дел, сослушувањето на загрозениот сведок се спроведува по општите одредби за испитување сведоци на овој закон.

(3) Прикривањето и на изгледот на загрозениот сведок кој се сослушува под псевдоним се остварува со примена на посебни технички уреди за пренос на слика и тон, при што ликот на загрозениот сведок и неговиот глас се изменети. Притоа, загрозениот сведок се наоѓа во посебна просторија која физички е одвоена од судницата во која се наоѓаат истражниот судија, односно претседателот на советот и другите лица присутни на сослушувањето.

(4) По завршеното сослушување загрозениот сведок го потпишува записникот под псевдоним во присуство само на истражниот судија или претседателот на советот и записничарот.

(5) Лицата кои во кое било својство ги дознале податоците за загрозениот сведок, се должни по истите да постапуваат како со класифицирани информации согласно со закон

^len 270-в

Примена на мерки за заштита вон постапката се врши преку вклучување во Програма за заштита на сведоци, со примена на одредбите уредени со посебен закон

B. Glaven pretres i presuda

G l a v a HH

PODGOTOVKI ZA GLAVNIOT PRETRES

^len 271

(1) Pretsedatelot na sovetot so naredba go opredeluva denot, ~asot i mestoto na glavniot pretres.

(2) Pretsedatelot na sovetot }e go zakaè glavniot pretres najdocna vo rok od 30 dena od denot na priemot na obvinitelniot akt vo sudot, a ako e staveno barawe od ~len 269 na ovoj zakon - {tom so ogled na odlukata na sovetot , }e moè da se zakaè glavniot pretres. Ako vo ovoj rok ne go zakaè glavniot pretres pretsedatelot na sovetot }e go izvesti pretsedatelot na sudot za pri~inite poradi koi glavniot pretres ne e zakaàn. Pretsedatelot na sudot po potreba }e prezeme merki glavniot pretres da se zakaè.

(3) Ako pretsedatelot na sovetot utvrdi deka vo spisite se nao|aat zapisnici ili izvestuvawa od ~len 79 na ovoj zakon, }e donese re{enie za nivno izdvojuva-we, pred zakaùvaweto na glavniot pretres, a po pravosilnosta na re{enieto }e gi izdvoi vo posebna obvivka i }e mu gi predade na istra`niot sudija zaradi ~uvawe odvoeno od drugite spisi.

^len 272

(1) Glavniot pretres se odrùva vo sedi{teto na sudot i vo sudskata zgrada.

(2) Ako vo oddelni slu~ai prostoriite na sudskata zgrada ne se pogodni za odrùvawe na glavniot pretres, pretsedatelot na sudot moè da opredeli pretresot da se odrì vo druga zgrada.


(3) Glavniot pretres moè da se odrì i vo drugo mesto na podra~jeto na nadle`niot sud, ako toa na obrazloèn predlog od pretsedatelot na sudot go dozvoli pretsedatelot na povisokiot sud.

^len 273

(1) Na glavniot pretres }e se povikaat obvinetiot i negoviot branitel, tuìtelot i o{teteniot i nivnite zakonski zastapnici i polnomo{nici, kako i tolkuva~. Na glavniot pretres }e se povikaat i svedocite i ve{tacite koi se predloèni od tuìtelot vo obvinitelniot akt i obvinetiot vo prigovorot protiv obvinitelniot akt, osven onie za koi pretsedatelot na sovetot smeta deka nivnoto soslu{uvawe na glavniot pretres ne e potrebno. Tuìtelot i obvinetiot moàt na glavniot pretres da gi povtorat predlozite {to pretsedatelot na sovetot ne gi usvoil.

(2) Vo pogled na sodrìnata na pokanite za obvinetiot i za svedoci }e se primenat odredbite na ~lenovite 176 i 222 od ovoj zakon. Koga odbranata ne e zadolìtelna obvinetiot vo pokanata }e se pou~i deka ima pravo da zeme branitel, no deka glavniot pretres ne }e mora da se odloì poradi toa {to branitelot ne do{ol na glavniot pretres ili {to obvinetiot zel branitel duri na glavniot pretres.

(3) Pokanata do obvinetiot mora da se dostavi taka {to me|u dostavuvaweto na pokanata i denot na glavniot pretres da ostane dovolno vreme za podgotvuvawe na odbranata, a najmalku osum dena. Na barawe od obvinetiot ili na barawe od tuìtelot, a po soglasnost na obvinetiot, ovoj rok moè da se skrati.

(4) O{teteniot {to ne se povikuva kako svedok sudot }e go izvesti vo pokanata deka glavniot pretres }e se odrì i bez nego, a deka }e se pro~ita negovata izjava za imotno-pravnoto barawe. O{teteniot }e se predupredi i na toa deka, ako ne dojde, }e se smeta deka ne saka da go prodolì goneweto ako javniot obvinitel se otkaè od obvinenieto.

(5) O{teteniot kako tuìtel i privatniot tuìtel }e se predupredat vo pokanata deka }e se smeta oti se otkaàle od obvinenieto ako ne dojdat na glavniot pretres, nitu ispratat polnomo{nik.

(6) Obvinetiot, svedokot i ve{takot }e se predupredat vo pokanata za posledicite od nedoa|aweto na glavniot pretres (~lenovite 292 i 295).

^len 274

(1) Strankite i o{teteniot moàt i po zakaùvaweto na glavniot pretres da baraat na glavniot pretres da se povikaat novi svedoci ili ve{taci ili da se pribavat drugi novi dokazi. Vo svoeto obrazloèno barawe strankite moraat da ozna~at koi fakti bi trebalo da se dokaàt i so koi od predloènite dokazi.

(2) Ako pretsedatelot na sovetot ne go prifati predlogot za pribavuvawe na novi dokazi, toj predlog moè da se povtori vo tekot na glavniot pretres.

(3) Pretsedatelot na sovetot moè i bez predlog od strankite da naredi pribavuvawe na novi dokazi za glavniot pretres.

(4) Za odlukata so koja se nareduva pribavuvawe na novi dokazi }e se izvestat strankite pred po~etokot na glavniot pretres.

^len 275

Ako izgleda deka glavniot pretres }e trae podolgo, pretsedatelot na sovetot moè da pobara od pretsedatelot na sudot da opredeli eden ili dvajca sudii, odnosno sudii - porotnici da prisustvuvaat na glavniot pretres, za da gi zamenat ~lenovite na sovetot vo slu~aj na nivna spre~enost.

^len 276

(1) Ako se uznae deka nekoj svedok ili ve{tak koj e povikan na glavniot pretres, a se u{te ne e soslu{an, ne }e moè da dojde na glavniot pretres poradi

dolgotrajna bolest ili poradi drugi pre~ki, moè da se soslu{a vo mestoto kade {to se nao|a.

(2) Svedokot, odnosno ve{takot }e go soslu{a, a po potreba i }e go zakolne, pretsedatelot na sovetot ili sudijata - ~len na sovetot, ili negovoto soslu{uvawe }e se izvr{i preku istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je se nao|a svedokot, odnosno ve{takot.

(3) Za vremeto i za mestoto na soslu{uvaweto }e se izvestat strankite, branitelot i o{teteniot ako toa e mo`no so ogled na itnosta na postapkata. Ako obvinetiot e vo pritvor, za potrebata od negovo prisustvo na soslu{uvaweto odlu~uva pretsedatelot na sovetot. Koga strankite i o{teteniot prisustvuvaat na soslu{uvaweto gi imaat pravata od ~len 161 stav 7 na ovoj zakon.

^len 277

(1) Pretsedatelot na sovetot moè so naredba na obrazloèn predlog na strankite da go odloì denot na odrùvaweto na glavniot pretres.

(2) Glavniot pretres moè da se odloì i po slu`bena dol`nost poradi zdravstveni ili drugi opravdani pri~ini.

(3) Pri~inite za odlagaweto i obrazloènieto za niv se vnesuvaat vo naredbata za odlagawe, odnosno zapisnikot.

^len 278

Ako tuìtelot se otkaè od obvinitelniot akt pred da zapo~ne glavniot pretres, pretsedatelot na sovetot }e ja zapre so re{enie krivi~nata postapka i }e im go dostavi re{enieto na strankite i na o{teteniot, a za toa }e gi izvesti lica {to se povikani na glavniot pretres, ako e zakaàn. O{teteniot posebno }e go predupredi za negovoto pravo deka moè da go prodolì goneweto (~lenovi 56 i 58).

G l a v a HHI

GLAVEN PRETRES

1. Javnost na glavniot pretres

^len 279

(1) Glavniot pretres e javen.

(2) Na glavniot pretres moàt da prisustvuvaat polnoletni lica.

(3) Licata koi prisustvuvaat na glavniot pretres ne smeat da nosat oru`je ili opasno orudie, osven pripadnicite na sudskata policija i pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi koi moàt da bidat vooruèni.

^len 280

Od otvoraweto na zasedanieto pa do zavr{uvaweto na glavniot pretres sovetot moè vo sekoe vreme po slu`bena dol`nost ili po predlog na strankite или оштетениот, no sekoga{ po nivnoto soslu{uvawe, da ja isklu~i javnosta od celiot glaven pretres ili eden negov del, ako toa e potrebno zaradi ~uvawe na tajnata, ~uvawe na javniot red, za{tita na moralot, za{tita na li~niot i intimniot ìvot na obvinetiot, svedokot ili o{teteniot заштита на загрозениот сведок i za{tita na interesite na maloletnikot.

^len 281

(1) Isklu~uvaweto na javnosta ne se odnesuva na strankite, na o{teteniot, na nivnite zastapnici i na branitelot, освен во случаи определени со закон.

(2) Sovetot moè da dozvoli na glavniot pretres na koj e isklu~ena javnosta, da prisustvuvaat oddelni slu`beni lica, nau~ni i javni rabotnici, a po barawe od obvinetiot toa moè da im go dozvoli i na negoviot bra~en, odnosno vonbra~en drugar i na negovite bliski rodnini od ~len 351 stav 2 na ovoj zakon.


(3) Pretsedatelot na sovetot }e gi predupredi licata koi prisustvuvaat na glavniot pretres na koj e isklu~ena javnosta deka se dol`ni da go ~uvaat kako tajna sé ona za {to uznale na pretresot i }e im ukaè deka odavaweto na tajnata pretstavuva krivi~no delo.

^len 282

(1) Odluka za isklu~uvawe na javnosta donesuva sovetot so re{enie koe mora da bide obrazloèno i javno objaveno.

(2) Re{enieto za isklu~uvawe na javnosta moè da se pobiva samo vo àlbata na presudata.

2. Rakovodewe so glavniot pretres

^len 283

(1) Pretsedatelot, ~lenovite na sovetot i zapisni~arot, kako i sudiite i sudiite porotnici od ~lenot 275 na ovoj ~len, moraat neprekinato da prisustvuvaat na glavniot pretres.

(2) Dol`nost na pretsedatelot na sovetot e da utvrdi dali sovetot e sosta-ven spored zakonot i dali postojat pri~ini poradi koi ~lenovite na sovetot i zapisni~arot moraat da se izzemat (~len 36 to~ka 1 do 5).

^len 284

(1) Pretsedatelot na sovetot rakovodi so glavniot pretres, go ispituva obvinetiot, gi soslu{uva svedocite i ve{tacite i im dava zbor na ~lenovite na sovetot, na strankite, na o{teteniot, na zakonskite zastapnici, na polnomo{ni-cite, na branitelot i na ve{tacite.

(2) Dol`nost na pretsedatelot na sovetot e da se griì za sestrano pretre-suvawe na predmetot, za pronao|awe na vistinata i za otstranuvawe na se ona {to ja odolùva postapkata a ne sluì za razjasnuvawe na rabotite.

(3) Pretsedatelot na sovetot odlu~uva za predlozite na strankite ako za niv ne odlu~uva sovetot.

(4) Za predlogot za koj ne postoi soglasnost od strankite i za soglasnite predlozi na strankite {to ne }e gi usvoi pretsedatelot, odlu~uva sovetot. Sove-tot, isto taka odlu~uva za prigovorot protiv merkite na pretsedatelot na sovetot {to se odnesuvaat na rakovodeweto so glavniot pretres.

(5) Re{enijata na sovetot sekoga{ se objavuvaat i so kratko obrazloènie se vnesuvaat vo zapisnikot za glavniot pretres.

^len 285

Glavniot pretres te~e po redot {to e opredelen vo ovoj zakon, no sovetot moè da opredeli da se otstapi od redovniot tek na raspravaweto poradi posebni okolnosti a osobeno poradi brojot na obvinetite brojot na krivi~nite dela i obemot na dokazniot materijal.

^len 286

(1) Dol`nost na pretsedatelot na sovetot e da se griì za odrùvaweto na redot vo sudnicata i za dostoinstvoto na sudot. Toj moè vedna{ po otvoraweto na zasedanieto da gi predupredi licata koi prisustvuvaat na glavniot pretres da se odnesuvaat pristojno i da ne ja naru{uvaat rabotata na sudot. Pretsedatelot na sovetot moè da opredeli pretresuvawe na licata koi prisustvuvaat na glavniot pretres.

(2) Sovetot moè da naredi od zasedanieto da se otstranat site lica koi kako slu{ateli prisustvuvaat na glavniot pretres, a ako so merkite za odrùvawe na redot {to se predvideni so ovoj zakon ne bi moèlo da se obezbedi nepre~eno odrùvawe na glavniot pretres.

(3) Vo sudnicata ne moàt da se vr{at filmski i televiziski snimawa. Po isklu~ok, pretsedatelot na Vrhovniot sud na Republika Makedonija moè da odobri takvo snimawe na oddelen glaven pretres. Ako

snimaweto e odobreno, sovetot na glavniot pretres moè od opravdani pri~ini da odlu~i oddelni delovi na glavniot pretres da ne se snimaat.

^len 287

(1) Ako obvinetiot, branitelot, o{teteniot, zakonskiot zastapnik, polno-mo{nikot, svedokot, ve{takot, tolkuva~ot ili drugo lice koe prisustvuva na glavniot pretres go naru{uva redot ili ne se pokoruva na naredbite od pretsedatelot na sovetot za odrùvawe na redot, pretsedatelot na sovetot }e go opomene. Ako opomenata bide bezuspe{na, sovetot moè da naredi obvinetiot da se otstrani od sudnicata, a drugite lica moè ne samo da gi otstrani tuku i da gi kazni so pari~nata kazna odredena vo ~len 74 stav 1 na ovoj zakon.

(2) Po odluka na sovetot obvinetiot moè da bide otstranet od sudnicata za opredeleno vreme, a ako e ve}e ispitan na glavniot pretres, toga{ i za seto vreme dodeka trae dokaznata postapka. Pred da se zavr{i dokaznata postapka pretsedatelot na sovetot }e go povika obvinetiot i }e go izvesti za tekot na glavniot pretres. Ako obvinetiot prodolì da go naru{uva redot i da go navreduva dostoinstvoto na sudot, sovetot moè povtorno da go otstrani od zasedanieto. Vo toj slu~aj glavniot pretres }e se dovr{i bez prisustvo na obvinetiot, a presudata }e mu ja soop{ti pretsedatelot ili sudija - ~len na sovetot vo prisustvo na zapisni~arot.

(3) Na branitelot ili polnomo{nikot, koj po kaznata }e prodolì da go naru{uva redot, sovetot moè da mu uskrati natamo{na odbrana, odnosno zastapu-vawe na glavniot pretres i vo toj slu~aj strankata }e se povika da zeme drug branitel, odnosno polnomo{nik. Ako e nevozmo`no obvinetiot ili o{teteniot toa da go storat vedna{ bez {teta za svoite interesi ili ako vo slu~aj na zadolìtelna odbrana ne moè vedna{ da se postavi nov branitel ili polno-mo{nik, glavniot pretres }e se prekine ili odloì, a na branitelot odnosno polnomo{nikot }e mu se naredi da gi plati tro{ocite {to nastanale od prekinot ili odloùvaweto.

(4) Ako sudot go otstrani od sudnicata o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel ili nivniot zakonski zastapnik, glavniot pretres }e prodolì i vo nivna otsutnost, no sudot }e gi predupredi deka moàt da zemat polnomo{nik.

(5) Ako javniot obvinitel ili liceto koe go zamenuva go naru{uva redot, pretsedatelot na sovetot }e go izvesti za toa nadle`niot javen obvinitel, a moè i da go prekine glavniot pretres i od nadle`niot javen obvinitel da pobara da opredeli drugo lice da go zastapuva obvinitelniot akt.

(6) Koga sudot }e kazni advokat koj go naru{uva redot, }e ja izvesti za toa Advokatskata komora.

^len 288

(1) Protiv re{enieto za kaznata e dozvolena àlba, no sovetot moè da go otpovika ova re{enie.

(2) Protiv drugi odluki {to se odnesuvaat na odrùvaweto na redot i upra-vuvaweto so glavniot pretres ne e dozvolena posebna àlba.

^len 289

(1) Ako obvinetiot na glavniot pretres stori krivi~no delo }e se postapi spored odredbite na ~len 330 od ovoj zakon.

(2) Ako nekoj drug vo tekot na glavniot pretres stori vo zasedanieto krivi~no delo, sovetot moè da go prekine glavniot pretres i, po usno obvinenie na tuìtelot, da sudi za storenoto krivi~no delo vedna{, a moè za toa delo da sudi po zavr{uvaweto na zapo~natiot glaven pretres.

(3) Ako postojat osnovi za somnevawe deka svedokot ili ve{takot dal laèn iskaz na glavniot pretres za toa krivi~no delo ne moè vedna{ da se sudi. Vo takov slu~aj pretsedatelot na sovetot moè da naredi za


iskazot na svedokot odnosno na ve{takot da se sostavi poseben zapisnik, {to }e go dostavi do javniot obvinitel. Ovoj zapisnik }e go potpi{e soslu{aniot svedok, odnosno ve{tak.

(4) Ako ne e mo`no vedna{ da mu se sudi na storitelot na krivi~noto delo za koe se goni po slu`bena dol`nost, za toa }e se izvesti nadle`niot javen obvini-tel zaradi natamo{na postapka.

3. Pretpostavki za odrùvawe na glavniot pretres

^len 290

Pretsedatelot na sovetot go otvora zasedanieto i go objavuva predmetot na glavniot pretres i sostavot na sovetot. Potoa, utvrduva dali do{le site povikani lica, pa ako ne do{le, proveruva dali im se predadeni pokani i dali go opravdale svojot izostanok.

^len 291

(1) Ako na glavniot pretres, {to e zakaàn vrz osnova na obvinitelen akt od javniot obvinitel, ne dojde javniot obvinitel ili liceto koe go zamenuva, glavniot pretres }e se odloì.

(2) Ako na glavniot pretres ne dojde o{teteniot kako tuìtel ili privat-niot tuìtel, iako se uredno povikani, nitu nivniot polnomo{nik, sovetot }e ja zapre postapkata so re{enie.

^len 292

(1) Ako obvinetiot e uredno povikan a ne dojde na glavniot pretres nitu go opravda svojot izostanok, sovetot }e naredi da se dovede prisilno. Ako doveduva-weto ne bi moèlo vedna{ da se izvr{i, sovetot }e odlu~i glavniot pretres da ne se odrì i }e naredi obvinetiot da se dovede prisilno na idniot pretres. Ako do priveduvaweto obvinetiot go opravda izostanokot, pretsedatelot na sovetot }e ja otpovika naredbata za prisilno doveduvawe.

(2) Ako obvinetiot koj uredno e povikan o~igledno izbegnuva da dojde na glavniot pretres, a ne postojat pri~ini za pritvor predvideni vo ~len 184 od ovoj zakon, sovetot moè da opredeli pritvor za obezbeduvawe prisustvo na obvinetiot na glavniot pretres. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto za pritvor. Za pritvorot {to e opredelen od ovaa pri~ina soglasno se primenuvaat odredbite od ~len 183 do 197 na ovoj zakon. Ako ne bide porano ukinat, pritvorot trae do objavuvaweto na presudata, a najdolgo 30 dena.

(3) Na obvinetiot moè da mu se sudi vo otsustvo samo ako e vo begstvo ili inaku ne im e dostapen na dràvnite organi, a postojat osobeno va`ni pri~ini da mu se sudi iako e otsuten.

(4) Re{enie za sudewe vo otsustvo na obvinetiot donesuva sovetot po predlog od tuìtelot. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 293

Ako na glavniot pretres ne dojde branitelot koj e uredno povikan ili ako branitelot bez odobrenie go napu{ti glavniot pretres, a ne postoi mo`nost vedna{ da se zeme drug branitel bez {teta za odbranata, glavniot pretres }e se odloì. Vo takov slu~aj sovetot so re{enie }e odlu~i branitelot da gi podnese tro{ocite {to nastanale poradi odloùvaweto ako toa moè da se prepi{e na negova vina.

^len 294

Ako spored odredbite na ~lenovite 287, 292 i 293 od ovoj zakon postojat uslovi za odlagawe na glavniot pretres poradi nedoa|awe na obvinetiot odnosno poradi otsustvo na branitelot, sovetot moè da odlu~i glavniot pretres da se odrì ako spored dokazite {to se nao|aat vo spisite o~igledno bi morala da se donese presuda so koja se odbiva obvinenieto.

^len 295

(1) Ako svedok ili ve{tak neopravdano izostane i pokraj uredna pokana, sovetot moè da naredi vedna{ da se dovede prisilno.

(2) Glavniot pretres moè da po~ne i bez prisustvo na povikan svedok ili ve{tak i vo toj slu~aj sovetot }e odlu~i vo tekot na glavniot pretres dali poradi otsustvo na svedokot ili ve{takot glavniot pretres treba da se prekine ili odloì.

(3) Svedokot ili ve{takot koj e uredno povikan, a izostanokot ne go oprav-dal, sovetot moè da go kazni so pari~nata kazna opredelena vo ~len 74 stav 1 na ovoj zakon a moè da naredi na noviot glaven pretres da se dovede prisilno. Sovetot moè vo opravdan slu~aj da ja otpovika odlukata za kaznata.

^len 295-a

(1) Svedok ili ve{tak moè da bide soslu{an po pat na telefonska ili videokonferencija koga se nao|a na teritorija na druga dràva.

(2) Pri soslu{uvawe na svedokot ili ve{takot }e se primenat odredbite na ovoj zakon i odredbite od Vtoriot dopolnitelen protokol na Evropskata konvencija za me|unarodno-pravna pomo{ vo krivi~nata materija

4. Odlagawe i prekinuvawe na glavniot pretres

^len 296

(1) Nadvor od slu~aite posebno predvideni vo ovoj zakon, glavniot pretres }e se odloì so re{enie na sovetot ako treba da se pribavat novi dokazi, ili ako vo tekot na glavniot pretres se utvrdi deka kaj obvinetiot po storenoto krivi~no delo nastapilo privremeno du{evno zaboluvawe ili privremena du{evna rastroenost ili ako postojat drugi pre~ki glavniot pretres da se sprovede uspe{no.

(2) Vo re{enieto so koe se odlaga glavniot pretres }e se opredeli, koga e toa mo`no, denot i ~asot koga }e se prodolì glavniot pretres. So istoto re{enie sovetot moè da opredeli da se soberat dokazi {to bi moèle so vreme da se zagubat.

(3) Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len ne e dozvolena posebna àlba.

^len 297

(1) Glavniot pretres {to e odloèn mora odnovno da po~ne ako se izmenil sostavot na sovetot, no po soslu{uvaweto na strankite sovetot moè da odlu~i vo vakov slu~aj svedocite i ve{tacite da ne se soslu{uvaat povtorno i da ne se vr{i nov uvid, tuku da se pro~itaat iskazite na svedocite i ve{tacite, dadeni na porane{niot glaven pretres odnosno da se pro~ita zapisnikot za uvidot.

(2) Ako glavniot pretres {to bil odloèn se odrùva pred istiot sovet, toj }e prodolì, a pretsedatelot na sovetot nakratko }e go iznese tekot na porane{niot glaven pretres, no i vo ovoj slu~aj sovetot moè da opredeli glav-niot pretres da po~ne odnovo.

(3) Ako vo tekot na glavniot pretres obvinetiot go otpovikal polnomo{noto ili branitelot go otkaàl polnomo{noto, na noviot branitel }e mu se ostavi vreme od najmnogu 15 dena za podgotvuvawe na odbranata, a potoa glavniot pretres prodolùva. Vo natamo{niot tek na glavniot pretres povtorno otpovikuvawe ili otkaùvawe na polnomo{noto moè da se dozvoli samo so odluka na sovetot, ako toa ne e storeno so cel na odolgovlekuvawe na postapkata.

(4) Ako nadvor od slu~aite od stavot (3) na ovoj ~len obvinetiot opolnomo{ti nov branitel, glavniot pretres }e prodolì bez odlagawe

(5) Ako odlagaweto traelo podolgo od 60 dena ili ako glavniot pretres se odrùva pred drug pretsedatel na sovetot, glavniot pretres mora odnovno da po~ne i site dokazi da se izvedat povtorno.


^len 298

(1) Nadvor od slu~aite posebno predvideni vo ovoj zakon, pretsedatelot na sovetot moè da go prekine glavniot pretres zaradi odmor, ili zaradi toa vo kratko vreme da se pribavat opredeleni dokazi, ili zaradi podgotvuvawe na obvinenieto ili na odbranata.

(2) Prekinatiot glaven pretres sekoga{ prodolùva pred istiot sovet.

(3) Ako glavniot pretres ne moè da prodolì pred istiot sovet ili ako prekinot na glavniot pretres trael podolgo od 30 dena, }e se postapi spored odredbite na ~len 297 od ovoj zakon.

^len 299

Ako vo tekot na glavniot pretres pred sovet sostaven od eden sudija i dvajca sudii - porotnici se pokaè deka faktite vrz koi se zasnova obvinenieto ukaù-vaat na krivi~no delo za ~ie sudewe e nadleèn sovet sostaven od dvajca sudii i trojca sudii - porotnici, sovetot }e se dopolni i glavniot pretres }e zapo~ne odnovo.

5. Zapisnik za glavniot pretres

^len 300

(1) Za rabotata na glavniot pretres se vodi zapisnik vo koj mora da se vnese su{testveno celiot tek na glavniot pretres.

(2) Pretsedatelot na sovetot moè da naredi celiot tek na glavniot pretres ili oddelni negovi delovi da se beleàt stenografski. Stenografskite bele{ki vo rok od 48 ~asa }e se prevedat, pregledaat i priklu~at kon zapisnikot.

(3) Za magnetofonskoto snimawe na tekot na glavniot pretres soglasno se primenuvaat odredbite na ~len 80 od ovoj zakon. Odobrenie za magnetofonsko snimawe dava pretsedatelot na sovetot.

(4) Pretsedatelot na sovetot moè po predlog od strankata ili po slu`bena dol`nost, da naredi da se zapi{at vo zapisnikot doslovno izjavite {to gi smeta kako osobeno va`ni.

(5) Ako e potrebno, a osobeno ako vo zapisnikot doslovno se vnesuvaat izjavite na nekoe lice, pretsedatelot na sovetot moè da naredi odnosniot del od zapisnikot vedna{ da se pro~ita, a }e se pro~ita sekoga{ koga toa go bara strankata, branitelot ili liceto ~ija izjava se vnesuva vo zapisnikot.

^len 301

(1) Zapisnikot mora da bide zavr{en so zaklu~uvaweto na zasedanieto. Zapisnikot go potpi{uvaat pretsedatelot na sovetot i zapisni~arot.

(2) Strankite zadolìtelno dobivaat primerok od zapisnikot i moàt da stavaat zabele{ki vo pogled na sodrìnata i da baraat ispravki.

(3) Ispravki na pogre{no zapi{ani imiwa, broevi i na drugi o~igledni gre{ki vo pi{uvaweto moè da naredi pretsedatelot na sovetot po predlog od strankite ili od ispitanoto lice ili po slu`bena dol`nost. Drugi ispravki i dopolnenija na zapisnikot moè da naredi samo sovetot.

(4) Zabele{kite i predlozite na strankite vo pogled na zapisnikot, kako i ispravkite i dopolnenijata izvr{eni vo zapisnikot, moraat da se zabeleàt vo prodolènie na zavr{eniot zapisnik. Vo prodolènie na zapisnikot }e se zabeleàt i pri~inite poradi koi oddelni predlozi i zabele{ki ne se usvoeni. Pretsedatelot na sovetot i zapisni~arot go potpi{uvaat i prodolènieto na zapisnikot.

^len 302

(1) Vo uvodot na zapisnikot mora da se nazna~i sudot pred koj se odrùva glavniot pretres, mestoto i vremeto na zasedanieto, imeto i prezimeto na

pretsedatelot na sovetot, na ~lenovite na sovetot i na zapisni~arot, na tuìtelot, obvinetiot, branitelot, na o{teteniot i na negoviot zakonski zastapnik ili polnomo{nik, na tolkuva~ot, krivi~noto delo {to e predmet na pretresuvaweto, kako i dali glavniot pretres e javen ili e isklu~ena javnosta.

(2) Zapisnikot mora osobeno da sodrì podatoci za toa koj obvinitelen akt e pro~itan odnosno usno izloèn na glavniot pretres i dali tuìtelot go izmenil i pro{iril obvinenieto, kakvi predlozi podnele strankite i kakvi odluki donesuval pretsedatelot na sovetot ili sovetot, koi dokazi se izvedeni, dali se pro~itani nekakvi zapisnici i drugi pismena, dali se reproducirani zvu~ni ili drugi snimki i kakvi zabele{ki stavile strankite vo pogled na pro~itanite zapisnici, pismena ili reproducirani snimki. Ako na glavniot pretres e isklu~ena javnosta vo zapisnikot mora da se nazna~i deka pretsedatelot na sovetot gi predupredil prisutnite za posledicite ako neovlasteno go otkrijat ona {to na toj glaven pretres go uznale kako tajna.

(3) Iskazite na obvinetiot, na svedocite i ve{tacite se vnesuvaat vo zapisnikot taka {to da se prikaè nivnata su{testvena sodrìna. Ovie iskazi se vnesuvaat vo zapisnikot samo dokolku sodràt otstapuvawe ili dopolnuvawe na nivnite porane{ni iskazi. Po barawe od strankata, pretsedatelot na sovetot }e naredi da se pro~ita delumno ili vo celost zapisnikot za nejziniot porane{en iskaz.

(4) Po barawe od strankata vo zapisnikot }e se vnese i pra{aweto odnosno odgovorot {to sovetot go odbil kako nedozvolen.

^len 303

(1) Vo zapisnikot na glavniot pretres se vnesuva celosnata izreka na presudata (~len 348 stav 3 do 5) so nazna~uvawe dali presudata e objavena javno. Izrekata na presudata sodràna vo zapisnikot za glavniot pretres pretstavuva izvornik.

(2) Ako e doneseno re{enie za pritvor (~len 345), mora i toa da se vnese vo zapisnikot za glavniot pretres.

6. Po~etok na glavniot pretres и ispituvawe na obvinetiot

^len 303-a

(1) Strankite i site prisutni vo sudnicata go do~ekuvaat sovetot stoej}i.

(2) Vo sudnicata vo koja se odrùva glavniot pretres, strankite sedat nasproti pretsedatelot na sovetot, i toa: od negovata leva strana obvinetiot i negoviot branitel, a od negovata desna strana javniot obvinitel ili ovlasteniot tuìtel, o{teteniot i negoviot polnomo{nik.

(3) Obvinetiot, svedocite i ve{tacite se soslu{uvaat na mesto opredeleno od desnata strana na pretsedatelot na sovetot svrteni kon obvinitelot i obvinetiot

^len 304

Koga pretsedatelot na sovetot utvrdil deka na glavniot pretres do{le site povikani lica, ili koga sovetot odlu~il glavniot pretres da se odrì vo otsustvo na nekoe od povikanite lica, ili ostavil za tie pra{awa da re{i podocna, pretsedatelot na sovetot }e go povika obvinetiot i od nego }e gi zeme li~nite podatoci (~len 210) za da se uveri za negoviot identitet.

^len 305

(1) Otkako }e bide utvrden identitetot na obvinetiot, pretsedatelot na sovetot }e gi upati svedocite i ve{tacite na mestoto {to e opredeleno za niv, kade {to }e po~ekaat dodeka da bidat povikani zaradi soslu{uvawe. Vo slu~aj na potreba pretsedatelot na sovetot moè da gi zadrì ve{tacite da go sledat tekot na glavniot pretres.


(2) Ako e o{teteniot prisuten, a sé u{te ne go prijavil imotno-pravnoto barawe, pretsedatelot na sovetot }e go upati deka moè da dade predlog za ostvaruvawe na toa barawe vo krivi~nata postapka i }e go pou~i za pravata od ~len 55 na ovoj zakon.

(3) Ako o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel treba da se soslu{aat kako svedoci nema da se otstranat od zasedanieto.

(4) Pretsedatelot na sovetot moè da prezeme potrebni merki da se spre~i dogovarawe me|u svedocite, ve{tacite i strankite.

^len 306

Pretsedatelot na sovetot }e mu obrne vnimanie na obvinetiot vnimatelno da go sledi tekot na glavniot pretres i }e go upati deka moè da iznesuva fakti i da predlaga dokazi vo svoja odbrana, deka moè da im postavuva pra{awa na soobvinetite, svedocite i ve{tacite, da stavi zabele{ki i da dava objasnenija vo pogled na nivnite iskazi.

^len 307

(1) Glavniot pretres po~nuva so ~itawe na obvinitelniot akt ili na privatnata tu`ba.

(2) Obvinitelniot akt i privatnata tu`ba ja ~ita po pravilo, tuìtelot, no pretsedatelot na sovetot moè namesto toa, ako stanuva zbor za obvinitelen akt na o{teteniot kako tuìtel ili na privatna tu`ba, usno da ja izloì nivnata sodrìna. Na tuìtelot }e mu se dozvoli da go dopolni izlagaweto na pretseda-telot na sovetot.

(3) Ako e o{teteniot prisuten, moè da go obrazloì imotno-pravnoto barawe, a ako ne e prisuten, negoviot predlog }e go pro~ita pretsedatelot na sovetot.

^len 308

(1) Otkako e pro~itan obvinitelniot akt ili privatnata tu`ba ili e usno izloèna nivnata sodrìna, pretsedatelot na sovetot pristapuva kon ispituvawe na obvinetiot.

(2) Pri ispituvaweto na obvinetiot ne moàt da prisustvuvaat soobvinetite koi sé u{te se neispitani.

(3) Pretsedatelot na sovetot }e go pra{a obvinetiot dali go razbral obvinenieto. Ako pretsedatelot na sovetot se uveri deka obvinetiot ne go razbral obvinenieto, povtorno }e mu ja izloì negovata sodrìna na na~in da moè obvinetiot najlesno da ja razbere.

(4) Potoa pretsedatelot na sovetot }e go pou~i obvinetiot za pravoto na mol~ewe i za pravoto da ja iznese svojata odbrana, odnosno da se povika na izjavata dadena pred istra`niot sudija.

^len 309

(1) Pri ispituvaweto na obvinetiot na glavniot pretres soglasno }e se primenuvaat odredbite {to vaàt za ispituvawe na obvinet vo istraga.

(2) Ako obvinetiot ne saka voop{to da odgovara ili ne saka da odgovori na oddelno pra{awe, moè da se pro~ita negoviot porane{en iskaz ili del od toj iskaz.

(3) Koga obvinetiot pri ispituvaweto na glavniot pretres }e otstapi od svojot porane{en iskaz pretsedatelot na sovetot }e mu ukaè na otstapuvaweto i }e go pra{a zo{to sega iskaùva poinaku, a po potreba }e go pro~ita negoviot porane{en iskaz ili del od toj iskaz.

(4) Po zavr{enoto ispituvawe, pretsedatelot e dolèn da go pra{a obvinetiot dali ima u{te ne{to da navede vo svojata odbrana.

(5) Dokolku obvinetiot iznel svoja odbrana vo tekot na istragata, a na glavniot pretres go koristi pravoto na mol~ewe, za negova odbrana }e se smeta izjavata dadena pred istra`niot sudija

^len 310

(1) Koga pretsedatelot na sovetot }e go zavr{i ispituvaweto na obvinetiot, ~lenovite na sovetot moàt da mu postavuvaat pra{awa na obvinetiot neposredno.

Tuìtelot, branitelot, o{teteniot, zakonskiot zastapnik, polnomo{nikot, soobvinetiot i ve{tacite moàt neposredno da mu postavuvaat pra{awa na obvinetiot po odobrenie na pretsedatelot na sovetot.

(2) Pretsedatelot na sovetot }e zabrani pra{awa ili odgovor na ve}e postaveno pra{awe ako e toa nedozvoleno (~len 211) ili ne se odnesuva na predmetot. Ako pretsedatelot na sovetot zabrani postavuvawe na opredeleno pra{awe ili davawe na odgovor, strankite moàt da baraat za toa da odlu~i sovetot.

^len 311

(1) Koga }e se zavr{i ispituvaweto na prviot obvinet, }e se pristapi po red kon ispituvaweto na drugite obvineti, ako gi ima. Po sekoe ispituvawe pretseda-telot na sovetot }e go zapoznae ispitaniot so iskazite na porano ispitanite soobvineti i }e gi pra{a dali ima ne{to da zabeleì. Porano ispitaniot obvinet pretsedatelot na sovetot }e go pra{a dali ima ne{to da zabeleì na iskazot na podocna ispitaniot obvinet. Sekoj obvinet ima pravo da im postavuva pra{awe na drugite ispitani soobvineti.

(2) Ako iskazite na oddelni soobvineti za ista okolnost se razlikuvaat, pretsedatelot na sovetot moè da gi soo~i soobvinetite.

^len 312

Sovetot moè po isklu~ok da odlu~i obvinetiot privremeno da se otstrani od sudnicata, ako soobvinetiot ili svedokot или загрозениот сведок odbiva da dava iskaz vo negovo prisustvo ili ako okolnostite ukaùvaat deka vo negovo prisustvo nema da ja zboruva vistinata или би се изложил себеси или нему блиско лице на сериозна опасност по животот, здравјето или физичкиот интегритет. Po vra}aweto na obvinetiot vo zasedanieto }e mu se pro~ita iskazot na soobvinetiot, odnosno na svedokot или загрозениот сведок. Obvinetiot ima pravo da mu postavuva pra{awa na soobvinetiot odnosno na svedokot или загрозениот сведок, a pretsedatelot na sovetot }e go pra{a dali ima ne{to da zabeleì na nivniot iskaz. Po potreba moè da se izvr{i soo~uvawe.

^len 313

Obvinetiot vo tekot na glavniot pretres moè da se dogovara so svojot branitel, no za toa kako }e odgovori na postavenoto pra{awe ne moè da se sovetuva nitu so svojot branitel, nitu so nekoj drug.

7. Dokazna postapka

^len 314

(1) Otkako obvinetiot e ispitan postapkata prodolùva so izveduvawe na dokazi.

(2) Dokaùvaweto gi opfa}a site fakti za koi sudot smeta deka se va`ni za pravilnoto presuduvawe.

(3) Dokazite se izveduvaat po onoj red {to }e go utvrdi pretsedatelot na sovetot. Ako o{teteniot koj e prisuten treba da se soslu{a kako svedok, negovoto soslu{uvawe }e se izvr{i vedna{ po ispituvaweto na obvinetiot.

(4) Ne moè da se odbie dokaz za fakt zatoa {to e napi{an na jazik na nacionalnosta na strankite ili drugi u~esnici vo postapkata dràvjani na Republika Makedonija.

(5) Strankite i o{teteniot moàt do zavr{uvaweto na glavniot pretres da predlagaat da se izvedat novi fakti i da se pribavat novi dokazi a moàt da gi povtorat i onie predlozi {to porano gi odbil pretsedatelot na sovetot ili sovetot.

(6) Sovetot moè da odlu~i da se izvedat dokazi {to ne se predloèni ili od koi predlaga~ot se otkaàl.

(7) Predlogot da se pribavat novi dokazi moè da se odbie, ako:


1) se odnesuva na so zakon zabranet na~in na pribavuvawe na dokazi, na dokaz ~ija {to upotreba ne e spored zakonot dozvolena ili na faktot koj spored zakonot ne moè da se dokaè (nedozvolen predlog);

2) faktot {to spored predlogot bi trebalo da se utvrdi ve}e e utvrden ili ne e zna~aen za odlu~uvawe, odnosno ne postoi povrzanost me|u faktite {to treba da se utvrdat i re{ava~kite fakti, ili taa povrzanost poradi pravni pri~ini ne moè da se ustanovi (nevaèn predlog);

3) postojat pri~ini za somnevawe deka so predloèniot dokaz nekoj zna~aen fakt voop{to ne bi moèl da se utvrdi ili toa bi moèlo da se stori so golemi te{kotii, odnosno dokolku toj dokaz vo porane{niot tek na postapkata ne moèl da se pribavi i verojatno e deka ne moè da se pribavi nitu vo primerniot rok (nesoodveten predlog) i

4) e nejasen, necelosen ili spored dosega{nata sostojba na dejstvijata vo postapkata {to predlaga~ot gi prevzel, o~igledno e deka predlogot e naso~en kon zna~itelno odolùvawe na postapkata.

(8) Re{enieto so koe se odbiva predlogot za izveduvawe novi dokazi, mora da bide obrazloèno. Sovetot moè da gi izmeni ili otpovika vo podocne`niot tek na postapkata.

^len 315

Priznanieto na obvinetiot na glavniot pretres kolku i da e celosno, ne go osloboduva sudot od dol`nosta da izveduva i drugi dokazi.

^len 316

(1) Pri soslu{uvaweto na svedocite i ve{tacite na glavniot pretres soglasno }e se primenuvaat odredbite {to vaàt za nivnoto soslu{uvawe vo istragata.

(2) Svedokot koj ne e soslu{an, po pravilo, nema da prisustvuva pri izvedu-vaweto na dokazite a ve{takot koj se u{te ne dal naod i mislewe nema da prisustvuva na glavniot pretres dodeka drugiot ve{tak go dava svojot iskaz za istiot predmet.

(3) Ako kako svedok, se soslu{uva lice pomlado od 14 godini, sovetot moè da odlu~i za vreme na negovoto soslu{uvawe da se isklu~i javnosta.

(4) Ako maloletno lice prisustvuva na glavniot pretres kako svedok ili kako o{teten, }e se otstrani od sudnicata {tom negovoto prisustvo pove}e ne e potrebno.

^len 317

(1) Pred soslu{uvaweto na svedokot, pretsedatelot na sovetot }e go opomene na dol`nosta da mu iznese na sudot sé {to mu e poznato za predmetot i }e predupredi deka la`noto svedo~ewe pretstavuva krivi~no delo.

(2) Sovetot moè da odlu~i svedokot, koj ne se zakolnal vo istraga, da polo-ì zakletva na svojot iskaz.

(3) Zakletvata se polaga usno.

(4) Tekstot na zakletvata glasi: "Se zakolnuvam so svojata ~est deka za sî {to me pra{al sudot sum zboruval vistina i deka ni{to {to sum znael za ovaa rabota ne sum premol~il".

(5) Sovetot moè da odlu~i svedokot da poloì zakletva pred da bide soslu-{an.

(6) Nemi svedoci {to znaat da ~itaat i pi{uvaat se zakolnuvaat na toj na~in {to go potpi{uvaat tekstot na zakletvata, gluvi svedoci }e go pro~itaat tekstot na zakletvata. Ako gluvi ili nemi svedoci ne znaat da ~itaat ni da pi{uvaat, }e se zakolnat preku tolkuva~.

(7) Ako svedokot poloìl zakletva vo istragata, }e se opomene na ve}e poloènata zakletva.

^len 318

(1) Pred soslu{uvaweto na ve{takot pretsedatelot na sovetot }e go opome-ne na dol`nosta naodot i misleweto da gi dade spored najdobroto znaewe i }e go predupredi deka davaweto na laèn naod i mislewe pretstavuva krivi~no delo.

(2) Sovetot moè da odlu~i ve{takot da poloì zakletva pred ve{ta~eweto.

(3) Zakletvata se polaga usno.

(4) Tekstot na zakletvata glasi: "Se zakolnuvam so svojata ~est deka ve{ta~eweto }e go izvr{am sovesno i spored svoeto najdobro znaewe i deka to~no i napolno }e go iznesam svojot naod i mislewe".

(5) Postojano postaveniot zakolnat ve{tak namesto zakletva }e se opomene na ve}e poloènata zakletva.

(6) Ve{takot go izlaga usno na glavniot pretres svojot naod i mislewe. Ako ve{takot pred glavniot pretres go podgotvil pismeno svojot naod i mislewe, moè da mu se dozvoli da go pro~ita, vo koj slu~aj negoviot pismen sostav }e se priloì kon zapisnikot.

(7) Ako ve{ta~eweto e zavr{eno vo stru~na ustanova odnosno vo dràven organ, moè da se odlu~i da ne se povikuvaat stru~wacite na koi taa ustanova odnosno organ im go doveril ve{ta~eweto ako so ogled na prirodata na izvr{e-noto ve{ta~ewe, ne moè da se o~ekuva pocelosno objasnenie na pismeniot naod i mislewe. Vo toj slu~aj sovetot moè na glavniot pretres da odlu~i samo da se pro~ita naodot i misleweto na stru~nata ustanova odnosno na dràvniot organ. Ako najde deka e toa potrebno so ogled na drugite izvedeni dokazi i zabele{ki na strankite (~len 327) sovetot moè dopolnitelno da odlu~i i neposredno da se soslu{aat stru~wacite koi go izvr{ile ve{ta~eweto.

^len 319

(1) Koga pretsedatelot na sovetot }e go zavr{i soslu{uvaweto na oddelen svedok ili ve{tak, ~lenovite na sovetot moàt da mu postavuvaat pra{awa na svedokot odnosno ve{takot neposredno. Tuìtelot, obvinetiot, branitelot, o{teteniot, zakonskiot zastapnik, polnomo{nikot i ve{tacite moàt po odobrenie od pretsedatelot na sovetot neposredno da im postavuvaat pra{awa na svedocite i ve{tacite.

(2) Pretsedatelot }e zabrani pra{awe ili }e odbie odgovor na ve}e postaveno pra{awe ako e toa nedozvoleno (~len 211) ili ne se odnesuva na predmetot. Ako pretsedatelot na sovetot zabrani postavuvawe na opredeleno pra{awe ili davawe na odgovor, strankite moàt da baraat za toa da odlu~i sovetot.

^len 320

Ako svedokot ili ve{takot pri porane{noto soslu{uvawe navel fakti za koi pove}e ne se se}ava ili ako otstapi od svojot iskaz, }e mu se predo~i porane{niot iskaz odnosno }e mu se ukaè na otstapuvaweto i }e se pra{a zo{to sega iskaùva poinaku, a po potreba }e se pro~ita negoviot porane{en iskaz ili del od toj iskaz.

^len 321

(1) Soslu{anite svedoci i ve{taci ostanuvaat vo sudnicata ako pretseda-telot na sovetot po soslu{uvaweto na strankite ne gi otpu{ti sosema ili ako ne naredi privremeno da se otstranat od sudnicata.

(2) Po predlog od strankite ili po slu`bena dol`nost, pretsedatelot moè da naredi soslu{anite svedoci i ve{taci da se otstranat od sudnicata i podocna povtorno da se povikaat i u{te edna{ da se soslu{aat vo prisustvo ili vo otsustvo na drugi svedoci i ve{taci.

^len 322

(1) Ako na glavniot pretres se uznae deka svedokot ili ve{takot ne moè da dojde pred sud ili doa|aweto mu e zna~itelno ote`nato, sovetot moè, ako smeta deka negoviot iskaz e vaèn, da naredi da go soslu{a nadvor


od glavniot pretres pretsedatelot na sovetot ili sudija ~len na sovetot, ili soslu{uvaweto da se izvr{i preku istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je se nao|a svedokot odnosno ve{takot.

(2) Ako e potrebno da se izvr{i uvid ili rekonstrukcija nadvor od glavniot pretres, }e gi izvr{i pretsedatelot na sovetot ili sudija ~len na sovetot.

(3) Strankite i o{teteniot }e se izvestat sekoga{ koga i na koe mesto }e se soslu{a svedokot odnosno }e se izvr{i uvidot ili rekonstrukcijata so predupre-duvawe deka moàt da prisustvuvaat na tie dejstvija. Ako obvinetiot e vo pritvor, za potrebata od negovoto prisustvo na tie dejstvija odlu~uva sovetot. Koga strankite i o{teteniot prisustvuvaat na izveduvaweto na tie dejstvija gi imaat pravata predvideni vo ~len 161 stav 8 od ovoj zakon.

^len 323

Sovetot moè vo tekot na glavniot pretres, po soslu{uvaweto na strankite da odlu~i da pobara od istra`niot sudija da prezeme opredeleni dejstvija zaradi razjasnuvawe na izvesni fakti, ako prezemaweto na tie dejstvija na glavniot pretres bi bilo svrzano so zna~itelno odolùvawe na postapkata ili so drugi zna~itelni te{kotii. Koga istra`niot sudija postapuva po vakvo barawe na sovetot, se primenuvaat odredbite {to se odnesuvaat na prezemaweto na istra`ni dejstvija.

^len 324

(1) Zapisnicite za uvidot nadvor od glavniot pretres, za pretresuvawe na dom ili na lice i za odzemaweto na predmeti, kako i ispravite, knigite, spisite i drugi pismena {to sluàt kako dokaz, }e se pro~itaat na glavniot pretres zaradi utvrduvawe na nivnata sodrìna, a po ocena na sovetot nivnata sodrìna moè nakratko da se iznese usno. Pismenata {to imaat zna~ewe na dokaz po mo`nost se podnesuvaat vo original.

(2) Predmetite {to moàt da sluàt za razjasnuvawe na rabotite, moàt vo tekot na glavniot pretres da mu se pokaàt na obvinetiot. a po potreba i na svedocite i na ve{tacite.

^len 325

(1) Dokolku dokaùvaweto na eden fakt se zasnova vrz zabeleùvawe na nekoe lice, istoto treba li~no da se soslu{a na glavniot pretres osven vo slu~aite opredeleni vo ~lenot 270-a na ovoj zakon. Soslu{uvaweto ne moè da se zameni so ~itawe na zapisnik od negov prethodno daden iskaz, nitu so pismena izjava.

(2) Nadvor od slu~aite {to se posebno predvideni vo ovoj zakon, zapisni-cite za iskazite na svedocite, na soobvinetite ili na ve}e osudenite u~esnici vo krivi~noto delo, kako i zapisnicite ili drugi pismena za naodot i misleweto na ve{tacite moàt da se pro~itaat po odluka na sovetot samo vo ovie slu~ai ako:

1) ispitanite lica umrele, du{evno se razbolele ili ne moàt da se pronaj-dat, ili nivnoto doa|awe pred sud ne e mo`no ili e zna~itelno ote`nato poradi starost, bolest ili drugi va`ni pri~ini i

2) svedocite ili ve{tacite bez zakonski pri~ini ne sakaat da dadat iskaz na glavniot pretres.

(3) Sovetot moè, po soslu{uvawe na strankite, da odlu~i zapisnikot za porane{noto soslu{uvawe na svedokot ili na ve{takot, odnosno negoviot pismen naod i mislewe da se pro~ita iako svedokot, odnosno ve{takot ne e prisuten, bez ogled na toa dali bil povikan na glavniot pretres. Po isklu~ok, bez nivno soslu{uvawe, sovetot moè da odlu~i da se pro~ita zapisnikot za soslu{uvaweto na svedokot ili na ve{takot na porane{niot glaven pretres {to e odràn pred istiot pretsedatel na sovetot iako pominal rokot od ~len 297 stav 5 na ovoj zakon, ili da se pro~ita pismeniot naod i misleweto na stru~nata ustanova ili na dràvniot organ koga povikaniot stru~wak od taa

ustanova, odnosno organ {to go izvr{il ve{ta~eweto ne do{ol na glavniot pretres, ako, so ogled na drugite izvedeni dokazi, oceni deka e potrebno da se zapoznat so sodrìnata na zapisnikot ili so pismeniot naod i mislewe. Koga zapisnikot, odnosno pismeniot naod i mislewe }e bidat pro~itani i soslu{ani zabele{kite na strankite (~len 327), sovetot zemaj}i gi predvid i drugite izvedeni dokazi, }e odlu~i dali i neposredno }e go soslu{a svedokot ili ve{takot.

(4) Zapisnicite za porane{noto soslu{uvawe na licata koi se oslobodeni od dol`nosta da svedo~at (~len 219) ne smeat da se pro~itaat ako tie lica voop{to ne se povikani na glavniot pretres ili izjavile na glavniot pretres deka ne sakaat da svedo~at. Po zavr{enata dokazna postapka sovetot }e odlu~i ovie zapisnici da se izdvojat od spisite i da se ~uvaat odvoeno (~len 79). Vaka }e postapi sovetot i vo pogled na drugite zapisnici i izvestuvawa predvideni vo ~len 79 od ovoj zakon, ako porano ne e donesena odluka za nivnoto izdvojuvawe. Protiv re{enieto za izdvojuvawe na zapisnicite i izvestuvawata e dozvolena posebna àlba. Po pravosilnosta na re{enieto, izdvoenite zapisnici i izvestuvawa se zatvoraat vo posebna obvivka i mu se predavaat na istra`niot sudija zaradi ~uvawe odvoeno od drugite spisi i ne moàt da se razgleduvaat nitu da se koristat vo postapkata. Izdvojuvaweto na zapisnicite i izvestuvawata mora da se izvr{i pred da se dostavat spisite po povod àlbata protiv presudata do povisokiot sud.

(5) Pri~inite poradi koi se ~ita zapisnikot }e se navedat vo zapisnikot na glavniot pretres, a pri ~itaweto }e se soop{ti dali svedokot ili ve{takot e zakolnat.

^len 326

Vo slu~aite od ~lenovite 309, 320 i 325 stav (3) na ovoj zakon, kako i vo drugi slu~ai koga e toa potrebno, sovetot moè da odlu~i na glavniot pretres, pokraj ~itaweto na zapisnikot, da se reproducira snimkata od ispituvaweto, odnosno od soslu{uvaweto (~len 80).

^len 327

Po dovr{enoto soslu{uvawe na sekoj svedok ili ve{tak i po ~itaweto na sekoj zapisnik ili drugo pismeno pretsedatelot na sovetot }e gi pra{a strankite i o{teteniot dali imaat ne{to da zabeleàt.

^len 328

(1) Po zavr{enata dokazna postapka pretsedatelot na sovetot }e gi pra{a strankite i o{teteniot dali imaat i nekakvi predlozi za dopolnenie na dokaznata postapka.

(2) Ako nikoj ne stavi predlog za dopolnenie na dokaznata postapka, ili ako predlogot bide odbien, a sovetot }e najde deka sostojbata na rabotata e izvidena, pretsedatelot }e objavi deka dokaznata postapka e zavr{ena.

8. Izmena i pro{iruvawe na obvinenieto

^len 329

(1) Ako tuìtelot vo tekot na glavniot pretres najde deka izvedenite doka-zi ukaùvaat deka se izmenila fakti~kata sostojba iznesena vo obvinitelniot akt, toj moè na glavniot pretres usno da go izmeni obvinitelniot akt, a moè da predloì glavniot pretres da se prekine zaradi podgotvuvawe na nov obvinitelen akt.

(2) Zaradi podgotvuvawe na odbranata sudot moè vo takov slu~aj da go prekine glavniot pretres.

(3) Ako sovetot dozvoli prekinuvawe na glavniot pretres zaradi podgotvu-vawe na nov obvinitelen akt, }e opredeli rok vo koj tuìtelot mora da go podnese obvinitelniot akt. Eden primerok od noviot obvinitelen akt }e se dostavi do obvinetiot, no prigovor protiv ovoj obvinitelen akt ne e dozvolen. Ako tuìtelot ne go podnese obvinitelniot akt vo ostaveniot rok,


sovetot }e go prodolì glavniot pretres vrz osnova na porane{niot obvinitelen akt.

^len 330

(1) Ako obvinetiot vo tekot na glavniot pretres vo zasedanieto stori krivi~no delo ili ako vo tekot na glavniot pretres se otkrie nekoe porano storeno krivi~no delo na obvinetiot, sovetot po pravilo, po obvinenie na ovlasteniot tuìtel, koe moè da bide i usno izneseno, }e go pro{iri glavniot pretres i na toa delo. Protiv toa obvinenie ne e dozvolen prigovor.

(2) Za da se podgotvi odbranata, sudot vo takov slu~aj moè da go prekine glavniot pretres, a moè po soslu{uvaweto na strankite da odlu~i za deloto od stav 1 na ovoj ~len da se sudi posebno.

9. Zavr{ni zborovi na strankite

^len 331

(1) Po zavr{enata dokazna postapka pretsedatelot na sovetot im dava zbor na strankite, na o{teteniot i na branitelot.

(2) Prvo zboruva tuìtelot, potoa o{teteniot, branitelot pa obvinetiot.

^len 332

Tuìtelot vo svojata re~ }e ja iznese svojata ocena na dokazite izvedeni na glavniot pretres, potoa }e gi izloì svoite zaklu~oci za faktite va`ni za odlukata i }e go stavi i obrazloì svojot predlog za krivi~nata odgovornost na obvinetiot, za odredbite na Krivi~niot zakonik, {to bi trebalo da se primenat kako i za olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti {to bi trebalo da se zemat predvid pri odmeruvaweto na kaznata. Tuìtelot ne moè da stavi opredelen predlog za viso~inata na kaznata, no moè da predloì da se izre~e sudska opomena ili uslovna osuda.

^len 333

O{teteniot ili negoviot polnomo{nik moè vo svojot zbor da go obrazloì imotno-pravnoto barawe i da ukaè na dokazite za krivi~nata odgovornost na obvinetiot.

^len 334

(1) Branitelot ili samiot obvinet vo svojot zbor }e ja izloì odbranata i moè da se osvrne na navodite od tuìtelot i o{teteniot.

(2) Po branitelot, obvinetiot ima pravo samiot da zboruva, da se izjasni dali ja usvojuva odbranata na branitelot i da ja dopolni.

(3) Tuìtelot i o{teteniot imaat pravo da odgovaraat na odbranata, a branitelot odnosno tuèniot da se osvrne na tie odgovori.

(4) Posledniot zbor sekoga{ mu pripa|a na obvinetiot.

^len 335

(1) Zborot na strankite ne moè da se ograni~i na opredeleno vreme.

(2) Pretsedatelot na sovetot moè po prethodna opomena, da go prekine liceto koe vo svojot zbor go navreduva javniot red i moral ili navreduva drug ili se vpu{ta vo povtoruvawa ili izlagawa {to o~igledno nemaat vrska so predmetot. Vo zapisnikot za glavniot pretres mora da se navede deka zborot bil prekinat i zo{to bil prekinat.

(3) Koga obvinenieto go zastapuvaat pove}e lica ili odbranata pove}e braniteli, izlagawata ne moàt da se povtoruvaat. Zastapnicite na obvinenieto odnosno na odbranata po me|usebna spogodba }e gi odberat pra{awata za koi }e zboruvaat.

(4)

^len 336

(1) Ako sovetot po zavr{nite izlagawa na strankite ne najde deka treba da se izvedat u{te nekoi dokazi, pretsedatelot na sovetot }e objavi deka glavniot pretres e zavr{en.

(2) Potoa sovetot }e se povle~e na sovetuvawe i glasawe zaradi donesuvawe presuda.

G l a v a HHII

PRESUDA

1. Izrekuvawe na presudata

^len 337

(1) Ako sudot vo tekot na sovetuvaweto ne najde deka treba povtorno da se otvori glaven pretres zaradi dopolnenie na postapkata ili razjasnuvawe na oddelni pra{awa, }e izre~e presuda.

(2) Presudata se izrekuva i javno objavuva vo imeto na gra|anite na Republi-ka Makedonija.

^len 338

(1) Presudata moè da se odnesuva samo na liceto koe e obvineto i samo na deloto {to e predmet na obvinenieto sodràno vo podneseniot, odnosno na glav-niot pretres izmenetiot ili pro{ireniot obvinitelen akt.

(2) Sudot ne e vrzan za predlozite na tuìtelot vo pogled na pravnata ocena na deloto.

^len 339

(1) Sudot ja zasnova presudata samo vrz faktite i dokazite {to se izneseni na glavniot pretres.

(2) Sudot e dolèn sovesno da go oceni sekoj dokaz poedine~no i vo vrska so drugite dokazi i vrz osnova na takva ocena da izvede zaklu~ok dali nekoj fakt e dokaàn.

(3) Пресудата не може да се темели само врз основа на исказот на загрозениот сведок прибавен со примена на одредбите за прикривање на неговиот идентитет или изгледот заради негова заштита и заштита на негови блиски лица

2. Vidovi na presudi

^len 340

(1) So presudata obvinenieto se odbiva ili obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili se oglasuva za vinoven.

(2) Ako obvinenieto opfa}a pove}e krivi~ni dela vo presudata }e se izre~e dali i za koe delo se odbiva obvinenieto ili obvinetiot se osloboduva od obvinenieto ili se oglasuva za vinoven.

^len 341

Presuda so koja se odbiva obvinenieto sudot }e izre~e, ako:

1) za presuduvawe sudot ne e stvarno nadleèn;

2) postapkata e vodena bez barawe na ovlasten tuìtel;

3) tuìtelot od zapo~nuvaweto pa do zavr{uvaweto na glavniot pretres se otkaàl od obvinenieto;

4) nemalo potreben predlog, odobrenie ili ako nadle`niot dràven organ se otkaàl od predlogot odnosno odobrenieto ili ako o{teteniot se otkaàl od predlogot;

5) obvinetiot za istoto delo e ve}e pravosilno osuden, osloboden od obvine-nieto ili postapkata protiv nego e pravosilno zaprena so re{enie i

6) obvinetiot so akt na amnestija ili pomiluvawe e osloboden od goneweto ili krivi~noto gonewe ne moè da se prezeme poradi zastarenost, ili ako postojat drugi okolnosti {to go isklu~uvaat krivi~noto gonewe.


^len 342

Presuda so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto sudot }e izre~e, ako:

1) deloto za koe se obvinuva ne e krivi~no delo spored zakonot;

2) ima okolnosti {to ja isklu~uvaat krivi~nata odgovornost i

3) ne e dokaàno deka obvinetiot go storil deloto za koe se obvinuva.

^len 343

(1) Vo presudata vo koja obvinetiot se oglasuva za vinoven sudot }e izre~e:

1) za koe delo se oglasuva za vinoven, so nazna~uvawe na faktite i okolno-stite {to pretstavuvaat obele`je na krivi~noto delo, kako i na onie od koi zavisi primenata na opredelena odredba od Krivi~niot zakonik;

2) zakonski naziv na krivi~noto delo i koi odredbi od krivi~niot zakonik se primeneti;

3) na kakva kazna se osuduva obvinetiot ili se osloboduva od kazna spored odredbite od Krivi~niot zakonik;

4) odluka za uslovnata osuda;

5) odluka za merkite na bezbednosta i za odzemawe na imotnata korist;

6) odluka za zasmetuvawe li{uvaweto od sloboda na pritvorot ili na ve}e izdrànata kazna i

7) odluka za tro{ocite na krivi~nata postapka, za imotno-pravnoto barawe, kako i za toa deka pravosilnata presuda treba da se objavi preku pe~atot, radioto ili televizijata.

(2) Ako obvinetiot e osuden na pari~na kazna, vo presudata }e se nazna~i rokot vo koj treba pari~nata kazna da se plati i na~inot na zamena na koj da se izvr{i pari~nata kazna vo slu~aj pari~nata kazna da ne moè da se naplati ni po prisilen pat.

3. Objavuvawe na presudata

^len 344

(1) Otkako sudot ja izrekol presudata, pretsedatelot na sovetot vedna{ }e ja objavi. Ako sudot ne e vo mo`nost da ja izre~e presudata istiot den po zavr{uva-weto na glavniot pretres, }e go odloì objavuvaweto na presudata najmnogu za tri dena i }e go opredeli vremeto i mestoto na objavuvaweto na presudata.

(2) Pretsedatelot na sovetot vo prisustvo na strankite, nivnite zakonski zastapnici, polnomo{nici i branitel, javno }e ja pro~ita izrekata i nakratko }e gi soop{ti pri~inite na presudata.

(3) Objavuvaweto }e se izvr{i i koga strankata, zakonskiot zastapnik, polnomo{nikot ili branitelot ne e prisuten. Sovetot moè da naredi na obvinetiot, koj e otsuten, presudata da mu ja soop{ti usno pretsedatelot na sovetot ili presudata samo da mu se dostavi.

(4) Ako javnosta na glavniot pretres bila isklu~ena, izrekata na presudata sekoga{ }e se pro~ita vo javno zasedanie. Sovetot }e odlu~i dali i kolku }e ja isklu~i javnosta pri objavuvaweto na pri~inite za presudata.

(5) Site prisutni }e go soslu{aat ~itaweto na izrekata na presudata stoej}i.

^len 345

(1) Koga }e izre~e presuda so koja obvinetiot se osuduva na pet ili pove}e godini zatvor, sovetot }e

opredeli pritvor ako obvinetiot ve}e ne se nao|a vo pritvor. (УКИНАТ ОД УСТАВНИОТ СУД 08.04.2009)

(2) Koga }e izre~e presuda na pomala kazna zatvor od stav 1 na ovoj ~len sovetot moè da opredeli pritvor pod uslovite od ~len 184 stav 1 to~ki 1 i 3 na ovoj zakon, a }e go ukine pritvorot ako obvinetiot ve}e se nao|a vo pritvor a pove}e ne postojat pri~inite poradi koj bil opredelen.

(3) Sovetot sekoga{ }e go ukine pritvorot i }e naredi obvinetiot da se pu{ti na sloboda ako e osloboden od obvinenieto ili e oglasen za vinoven a e osloboden od kaznata ili e osuden samo na pari~na kazna, ili mu e izre~ena sudska opomena ili uslovna osuda, ili poradi zasmetuvaweto na pritvorot kaznata ve}e ja izdràl ili ako obvinenieto e odbieno, osven vo slu~aj koga e odbieno poradi nenadle`nost na sudot.

(4) Za opredeluvawe ili ukinuvawe na pritvorot po objavuvaweto na presudata do nejzinata pravosilnost }e se primenuva odredbata na stav 2 na ovoj ~len. Odlukata ja donesuva sovetot na prvostepeniot sud (~len 22 stav 6).

(5) Pred donesuvaweto na re{enieto so koe se opredeluva ili ukinuva pritvor vo slu~aite od stavovite 2 i 4 na ovoj ~len }e se soslu{a javniot obvinitel koga postapkata se vodi po negovo barawe.

(6) Ako obvinetiot ve}e se nao|a vo pritvor a sovetot najde deka sé u{te postojat pri~inite poradi koi bil opredelen pritvor ili deka postojat pri~inite od stavovite 1 i (УКИНАТО ОД УСТАВНИОТ СУД 08.04.2009) 2 na ovoj ~len }e donese posebno re{enie za prodolùvawe na pritvorot. Posebno re{enie sovetot donesuva i koga treba da se opredeli ili ukine pritvorot. @albata protiv re{enieto ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(7) Pritvorot {to e opredelen ili prodolèn spored odredbite na ovoj ~len, moè da trae do zapo~nuvawe so izdrùvawe na kaznata, odnosno do pravosilnosta na presudata, no najdolgo dodeka ne iste~e vremeto na traewe na izre~enata kazna zatvor.

(8) Koga sudot }e izre~e kazna zatvor, obvinetiot koj se nao|a vo pritvor so re{enie na pretsedatelot na sovetot moè da se upati vo ustanova za izdrùvawe na kazna i pred pravosilnosta na presudata ako toj go bara toa.

^len 346

(1) Po objavuvaweto na presudata pretsedatelot na sovetot }e gi pou~i strankite za pravoto na àlba, kako i za pravoto na odgovor na àlbata.

(2) Ako na obvinetiot mu e izre~ena uslovna osuda, }e bide predupreden od pretsedatelot za zna~eweto na uslovnata osuda i za uslovite kon koi mora da se pridrùva.

(3) Pretsedatelot na sovetot }e gi predupredi strankite do pravosilnoto okon~uvawe na postapkata za sekoja promena na adresata da go izvestat sudot.

4. Pismena izrabotka i dostavuvawe na presudata

^len 347

(1) Presudata koja e objavena mora pismeno da se izgotvi vo rok od 15 dena po objavuvaweto, a vo sloèni predmeti po isklu~ok vo rok od 60 dena koi rokovi ne moàt da bidat pre~ekoreni.

(2) Presudata ja potpi{uvaat pretsedatelot na sovetot i zapisni~arot.

(3) Zaveren prepis od presudata }e se dostavi do tuìtelot, a do obvinetiot i branitelot soglasno so ~len 116 od ovoj zakon. Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor, zaverenite prepisi na presudata moraat da bidat isprateni vo rokovite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len.


(4) Do obvinetiot, do privatniot tuìtel i do o{teteniot kako tuìtel }e se dostavi i upatstvo za pravoto na àlba.

(5) Zaveren prepis od presudata so upatstvo za pravoto na àlba sudot }e dostavi do o{teteniot, ako ima pravo na àlba, do liceto ~ij{to predmet e odzemen so taa presuda, kako i do pravnoto lice sprema koe e izre~eno odzemawe na imotna korist. Do o{teteniot koj nema pravo na àlba prepis od presudata }e se dostavi vo slu~ajot od ~len 57 stav 2 na ovoj zakon, so upatstvo za pravoto da bara vra}awe vo porane{nata sostojba. Pravosilnata presuda }e se dostavi do o{teteniot ako toj go bara toa.

(6) Ako sudot so primenata na odredbite za odmeruvawe na edinstvena kazna za krivi~ni dela vo stek izrekol kazna zemaj}i gi predvid i presudite {to gi donele i drugi sudovi, zaveren prepis od pravosilnata presuda }e dostavi do tie sudovi.

^len 348

(1) Pismeno izrabotenata presuda mora napolno da í odgovara na presudata {to e objavena. Presudata mora da ima uvod, izreka i obrazloènie.

(2) Uvodot na presudata sodrì: nazna~uvawe deka presudata se izrekuva vo imeto na gra|anite na Republika Makedonija, naziv na sudot, ime i prezime na pretsedatelot i na ~lenovite na sovetot i na zapisni~arot, ime i prezime na obvinetiot, krivi~no delo za koe e obvinet i dali bil prisuten na glavniot pretres, den na glavniot pretres i dali glavniot pretres bil javen, ime i prezime na tuìtelot, branitelot, zakonskiot zastapnik i na polnomo{nikot koi bile prisutni na glavniot pretres i den na objavuvaweto na izre~enata presuda.

(3) Izrekata na presudata gi sodrì li~nite podatoci na obvinetiot (~len 210 stav 1) i odlukata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven za deloto za koe e obvinet ili so koja se osloboduva od obvinenieto za toa delo ili so koja se odbiva obvinenieto.

(4) Ako obvinetiot e oglasen za vinoven, izrekata na presudata mora da gi opfati potrebnite podatoci navedeni vo ~len 343 od ovoj zakon, a ako e osloboden od obvinenieto ili ako obvinenieto e odbieno, izrekata na presudata mora da go opfati opisot na deloto za koe e obvinet i odlukata za tro{ocite na krivi~nata postapka i za imotno-pravnoto barawe, ako bilo postaveno.

(5) Vo slu~aj na stek na krivi~ni dela, sudot vo izrekata na presudata }e gi vnese kaznite utvrdeni za sekoe oddelno krivi~no delo, a potoa kaznata {to e izre~ena za site dela vo stek.

(6) Vo obrazloènieto na presudata sudot }e gi iznese pri~inite za sekoja to~ka od izrekata, a osobeno faktite {to gi ceni kako dokaàni ili nedokaàni, od koi dokazi gi utvrdil tie fakti, od koi pri~ini ne uvaìl oddelni predlozi na strankite, od koi pri~ini se rakovodel pri re{avawe na pravnite pra{awa i koi okolnosti gi zel predvid pri odmeruvaweto na kaznata.

(7) Ako obvinetiot se osloboduva od obvinenieto, vo obrazloènieto osobe-no }e se navede od koi pri~ini navedeni vo ~len 342 na ovoj zakon se pravi toa.

(8) Vo obrazloènieto na presudata so koja se odbiva obvinenieto sudot nema da se vpu{ta vo ocenata na glavnata rabota, tuku }e se ograni~i samo na pri~inite za odbivaweto na obvinenieto.

(9) Strankite i o{teteniot moàt da se odre~at od pravoto na àlba vedna{ po objavuvaweto na presudata. Vo takov slu~aj prepisot od presudata }e se dostavi do strankata i do o{teteniot samo ako go baraat toa. Ako obete stranki i o{teteniot po objavuvaweto na presudata se odrekle od pravoto na àlba i ako nikoj od niv ne baral dostavuvawe na presudata, pismeno izrabotenata presuda ne mora da sodrì obrazloènie

^len 349

(1) Gre{kite vo imiwata i broevite, kako i drugi o~igledni gre{ki vo pi{uvaweto i smetaweto, nedostatocite vo formata i nesoglasnosta na pismeno izrabotenata presuda so izvornikot }e gi ispravi, so posebno re{enie, pretsedatelot na sovetot, na barawe od strankite ili po slu`bena dol`nost.

(2) Ako postoi nesoglasnost me|u pismeno izrabotenata presuda i nejziniot izvornik vo pogled na podatocite od ~len 343 stav 1 to~ka 1 do 5 i to~ka 7 od ovoj zakon, re{enieto za ispravkata }e im se dostavi na licata navedeni vo ~len 347 od ovoj zakon. Vo toj slu~aj rokot za àlba protiv presudata te~e od denot na dostavuvaweto na toa re{enie protiv koe posebna àlba ne e dozvolena.

V. Postapka po pravnite lekovi

G l a v a HHIII

REDOVNI PRAVNI LEKOVI

1. @alba na presudata na prvostepeniot sud

a) Pravo na izjavuvawe àlba

^len 350

(1) Protiv presudata donesena vo prv stepen ovlastenite lica moàt da izjavat àlba vo rok od 15 dena od denot na dostavuvaweto na prepisot na presudata.

(2) Navremeno izjavenata àlba od ovlastenoto lice go odlaga izvr{uva-weto na presudata.

^len 351

(1) @alba moàt da izjavat strankite, branitelot, zakonskiot zastapnik na obvinetiot i o{teteniot.

(2) Vo korist na obvinetiot àlba moàt da izjavat i negoviot bra~en odnosno vonbra~en drugar, rodnina po krv vo prava linija, posvoitel, posvoenik, brat, sestra i hranitel. Rokot za àlba i vo toj slu~aj te~e od denot koga na obvinetiot odnosno na negoviot branitel mu e dostaven prepisot od presudata.

(3) Javniot obvinitel moè da izjavi àlba kako na {teta taka i vo korist na obvinetiot.

(4) O{teteniot moè da ja pobiva presudata samo poradi odlukata na sudot za tro{ocite na krivi~nata postapka, no ako javniot obvinitel go prezel goneweto od o{teteniot kako tuìtel (~len 59 stav 2), o{teteniot moè da izjavi àlba poradi site osnovi poradi koi moè da se pobiva presudata (~len 354).

(5) @alba moè da izjavi i liceto ~ij predmet e odzemen ili od koe e odzemena imotna korist pribavena so krivi~noto delo, kako i pravnoto lice na koe mu e izre~eno odzemawe na imotnata korist.

(6) Branitelot i licata od stav 2 na ovoj ~len moàt da izjavat àlba i bez osobeno ovlastuvawe od obvinetiot no ne i protiv negovata volja.

^len 352

(1) Obvinetiot moè da se odre~e od pravoto na àlba samo otkako mu e dostavena presudata. Obvinetiot i pred toa moè da se odre~e od pravoto na àlba ako tuìtelot i o{teteniot koga ima pravo da izjavi àlba poradi site osnovi (~len 347 stav 4), se odrekle od pravoto na àlba, osven ako obvinetiot spored presudata bi trebalo da izdrùva kazna zatvor. Do donesuvaweto na odlukata na vtorostepeniot sud, obvinetiot moè da se otkaè od ve}e izjavenata àlba. Obvinetiot moè da se otkaè i od àlbata {to ja izjavil negoviot branitel ili licata navedeni vo ~len 351 stav 2 od ovoj zakon.

(2) Tuìtelot i o{teteniot moàt da se odre~at od pravoto na àlba od momentot na objavuvaweto na


presudata pa do istekot na rokot za izjava na àlba, a moàt do donesuvaweto na odlukata na vtorostepeniot sud da se otkaàt i od ve}e izjavenata àlba.

(3) Odrekuvaweto i otkaùvaweto od àlbata ne moè da se otpovika.

b) Sodrìna na àlbata

^len 353

(1) @albata treba da sodrì:

1) ozna~uvawe na presudata protiv koja se izjavuva àlbata;

2) osnova za pobivawe na presudata (~len 354);

3) obrazloènie na àlbata;

4) predlog pobivanata presuda napolno ili delumno da se ukine ili preina~i i

5) na krajot, potpis na liceto koe izjavuva àlba.

(2) Ako àlbata izjavil obvinetiot ili drugo lice od ~len 351 stav 2 na ovoj zakon a obvinetiot nema branitel, ili ako àlba izjavil o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel koj nema polnomo{nik, a àlbata ne e sostavena vo soglasnost so odredbite na stav 1 na ovoj ~len, prvostepeniot sud }e go povika àlitelot da ja dopolni àlbata vo opredelen rok so pismen podnesok ili na zapisnik kaj toj sud. Ako àlitelot ne se javi na ovaa pokana, sudot }e ja otfrli àlbata ako ne gi sodrì podatocite od to~kite 2,3 i 5 stav 1 na ovoj ~len a ako àlbata ne go sodrì podatokot od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len }e se otfrli ako ne moè da se utvrdi na koja presuda se odnesuva. Ako àlbata e izjavena vo korist na obvinetiot sudot }e ja dostavi do vtorostepeniot sud ako moè da se utvrdi na koja presuda se odnesuva, a ako toa ne moè da se utvrdi sudot }e ja otfrli àlbata.

(3) Ako àlba izjavil o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel ili privat-niot tuìtel koj ima polnomo{nik ili javniot obvinitel, a àlbata ne gi sodrì podatocite od to~kite 2, 3 i 5 stav 1 na ovoj ~len ili ako àlbata ne go sodrì podatokot od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len, a ne moè da se utvrdi na koja presuda se odnesuva, sudot }e ja otfrli àlbata. @albata so ovie nedostatoci izjavena vo korist na obvinetiot koj ima branitel sudot }e ja dostavi do vtorostepeniot sud ako moè da se utvrdi na koja presuda se odnesuva, a ako toa ne moè da se utvrdi sudot }e ja otfrli àlbata.

(4) Vo àlbata moàt da se iznesuvaat novi fakti i novi dokazi, no àlitelot e dolèn da gi navede pri~inite zo{to ne gi iznel porano. Povikuvaj}i se na novi fakti, àlitelot e dolèn da gi navede dokazite so koi }e se dokaàt tie fakti, a povikuvaj}i se na novi dokazi, toj e dolèn da gi navede faktite {to saka da gi dokaè so tie dokazi.

v) Osnovi poradi koi moè da se pobiva presudata

^len 354

Presudata moè da se pobiva:

1) poradi su{testvena povreda na odredbite na krivi~nata postapka;

2) poradi povreda na Krivi~niot zakonik;

3) poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sostojba;

4) poradi odluka za krivi~nite sankcii, za odzemawe na imotna korist, za tro{ocite za krivi~nata postapka, za imotno-pravnite barawa, kako i poradi odluka za objavuvawe na presudata preku pe~atot, radioto ili televizijata.

^len 355

(1) Su{testvena povreda na odredbite na krivi~nata postapka postoi, ako:

1) sudot bil nepropisno sostaven ili ako vo izrekuvaweto na presudata u~estvuval sudija ili sudija - porotnik koj ne u~estvuval na glavniot pretres ili {to so pravosilna odluka e izzemen od sudeweto;

2) na glavniot pretres u~estvuval sudija ili sudija - porotnik koj moral da se izzeme (~len 36 to~ka 1 do 5);

3) glavniot pretres e odràn bez lice ~ie prisustvo na glavniot pretres e zadolìtelno spored zakonot;

4) protivno na zakonot javnosta bila isklu~ena na glavniot pretres;

5) sudot gi povredil propisite na krivi~nata postapka po pra{aweto dali postoi obvinenie od ovlasteniot tuìtel ili predlog od o{teteniot odnosno odobrenie od nadle`niot organ;

6) presudata ja donel sud koj poradi stvarnata nenadle`nost ne moèl da sudi vo toj predmet ili ako sudot nepravilno go odbil obvinenieto poradi stvarna nenadle`nost;

7) sudot so svojata presuda ne go re{il napolno predmetot na obvinenieto;

8) presudata se zasnova vrz dokaz vrz koj spored odredbite na ovoj zakon ne moè da se zasnova presudata osven ako so ogled na drugite dokazi e o~igledno deka i bez toj dokaz bi bila donesena ista presuda;

9) obvinenieto e pre~ekoreno (~len 338 stav 1);

10) so presudata e povredena odredbata na ~len 369 od ovoj zakon i

11) izrekata na presudata e nerazbirliva, protivre~na na samata sebe si ili na pri~inite na presudata, ili ako presudata nema voop{to pri~ini ili vo nea ne se navedeni pri~inite za re{itelnite fakti ili tie pri~ini se napolno nejasni ili vo zna~itelna mera protivre~ni, ili ako za re{itelnite fakti postoi zna~itelna protivre~nost me|u ona {to se naveduva vo pri~inite na presudata za sodrìnata na ispravite ili za zapisnikot na iskazite dadeni vo postapkata i samite tie ispravi ili zapisnikot.

12) sudot gi povredil odredbite za upotreba na jazikot vo postapkata utvrdeni so ovoj zakon

(2) Su{testvena povreda na odredbite na krivi~nata postapka postoi i ako sudot dodeka go podgotvuva glavniot pretres ili vo tekot na glavniot pretres, ili pri donesuvaweto na presudata ne primenil ili nepravilno primenil nekoja odredba od ovoj zakon, ili na glavniot pretres go povredil pravoto na odbranata, a toa vlijaelo ili moèlo da vlijae vrz zakonitoto i pravilnoto donesuvawe na presudata.

^len 356

Povreda na Krivi~niot zakonik postoi ako Krivi~niot zakonik e povreden vo pra{aweto dali:

1) deloto za koe se goni obvinetiot e krivi~no delo;

2) ima okolnosti {to ja isklu~uvaat krivi~nata odgovornost;

3) ima okolnosti {to go isklu~uvaat krivi~noto gonewe, a osobeno dali nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili goneweto e isklu~eno poradi amnestija ili pomiluvawe ili rabotata e ve}e pravosilno presudena;

4) vo pogled na krivi~noto delo {to e predmet na obvinenieto e primenet zakon {to ne moè da se primeni;

5) so odlukata za kaznata, za uslovnata osuda ili za sudskata opomena, odnosno so odlukata za merkata na bezbednost, ili za odzemawe na imotnata korist e pre~ekoreno ovlastuvaweto {to go ima sudot spored zakonot i


6) se povredeni odredbite za zasmetuvawe na pritvorot, kako i sekoe li{u-vawe od sloboda vo vrska so krivi~noto delo i na izdrànata kazna.

^len 357

(1) Presudata moè da se pobiva poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sostojba koga sudot nekoj re{itelen fakt pogre{no go utvrdil ili ne go utvrdil.

(2) Necelosno utvrdena fakti~ka sostojba postoi i koga na toa ukaùvaat novi fakti ili novi dokazi.

^len 358

(1) Presudata odnosno re{enieto za sudska opomena moè da se pobiva poradi odluka za kaznata, uslovna osuda i sudska opomena koga so taa odluka ne e pre~ekoreno zakonskoto ovlastuvawe (~len 356 to~ka 5), no sudot ne ja odmeril pravilno kaznata so ogled na okolnostite {to vlijaat kaznata da bide pogolema ili pomala i poradi toa {to sudot gi primenil ili ne gi primenil odredbite za ublaùvawe na kaznata, za osloboduvawe od kaznata, za uslovna osuda ili za sudska opomena, iako za toa postoele zakonski uslovi.

(2) Odlukata za merkata na bezbednost ili za odzemawe na imotnata korist moè da se pobiva ako ne postoi povreda na zakonot od ~len 356 to~ka 5 na ovoj zakon, no sudot nepravilno ja donel ovaa odluka ili ne ja izrekol merkata na bezbednost odnosno odzemawe na imotnata korist, iako postoele za toa zakonski uslovi. Od istite pri~ini moè da se pobiva odlukata za tro{ocite na krivi~-nata postapka.

(3) Odlukata za imotno-pravnite barawa, kako i odlukata za objavuvawe na presudata preku pe~atot, radioto ili televizijata moè da se pobiva koga sudot za ovie pra{awa donel odluka sprotivno na zakonskite odredbi.

g) Postapka po àlbata

^len 359

(1) @albata se podnesuva do sudot {to ja izrekol prvostepenata presuda vo dovolen broj primeroci za sudot, kako i za protivnata stranka i za branitelot zaradi davawe odgovor.

(2) Nenavremenata (~lenovi 350) i nedozvolenata (~len 351) àlba }e ja otfrli so re{enie pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud.

^len 360

Eden primerok od àlbata prvostepeniot sud }e go dostavi do protivnata stranka (~lenovi 116 i 117), koja vo rok od osum dena od denot na priemot na àlbata moè da podnese do sudot odgovor na àlba. @albata i odgovorot na àlbata so site spisi, prvostepeniot sud }e gi dostavi do vtorostepeniot sud.

^len 361

(1) Koga spisite po àlbata }e stignat do vtorostepeniot sud, pretsedatelot na àlbeniot sovet opredeluva sudija izvestitel. Ako e vo pra{awe krivi~no delo za koe se goni po barawe od javniot obvinitel, sudijata izvestitel }e gi dostavi spisite do nadle`niot javen obvinitel koj e dolèn da gi razgleda i bez odlagawe da mu gi vrati na sudot.

(2) Javniot obvinitel moè, vra}aj}i gi spisite, da stavi svoj predlog ili da izjavi deka }e stavi predlog na sednicata na sovetot.

(3) Koga javniot obvinitel }e gi vrati spisite, pretsedatelot na sovetot }e zakaè sednica na sovetot. Za sednicata na sovetot }e se izvesti javniot obvini-tel.

(4) Sudijata izvestitel moè po potreba od prvostepeniot sud da pribavi izve{taj za povredite na odredbite na krivi~nata postapka, a moè preku toj sud ili preku istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je treba da se izvr{i dejstvieto ili na drug na~in da gi proveri navodite vo àlbata vo pogled na novite dokazi

i novite fakti, ili od drugi organi ili pravni lica da pribavi potrebni izve{tai ili spisi.

(5) Ako sudijata izvestitel utvrdi deka vo spisite se nao|aat zapisnicite i izvestuvawata predvideni vo ~len 79 od ovoj zakon, spisite }e gi dostavi do prvostepeniot sud pred odrùvaweto na sednicata na vtorostepeniot sovet, za da donese pretsedatelot na prvostepeniot sovet re{enie za nivno izdvojuvawe od spisite i, po pravosilnosta na re{enieto, vo zatvorena obvivka da mu gi predade na istra`niot sudija zaradi ~uvawe odvoeno od drugite spisi.

^len 362

(1) Za sednicata na sovetot }e se izvesti onoj obvinet i negoviot branitel, o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel koj vo rokot predviden za àlba ili za odgovor na àlbata baral da bide izvesten za sednicata ili predloìl odrùvawe na pretres pred vtorostepeniot sud (~lenovite od 364 do 366). Pretsedatelot na sovetot ili sovetot moè da odlu~i za sednicata na sovetot da se izvestat strankite i koga ne go barale toa ili za sednicata da se izvesti strankata koja ne go barala toa, ako nivnoto prisustvo bi bilo korisno za razjasnuvawe na rabotite.

(2) Ako obvinetiot e vo pritvor ili na izdrùvawe na kaznata, a ima branitel, }e se obezbedi prisustvo na obvinetiot samo ako pretsedatelot na sovetot ili sovetot najde deka e toa celesoobrazno.

(3) Sednicata na sovetot zapo~nuva so izve{tajot na sudijata izvestitel, za sostojbata na rabotata. Sovetot moè od strankite koi prisustvuvaat na sednicata da pobara potrebni objasnuvawa vo vrska so àlbenite navodi. Strankite moàt da predloàt zaradi dopolnenie na izve{tajot da se pro~itaat oddelni spisi i moàt po dozvola od pretsedatelot na sovetot, da dadat potrebni objasnenija na svoite stavovi od àlbata, odnosno od odgovorot na àlbata ne povtoruvaj}i go ona {to e sodràno vo izve{tajot.

(4) Nedoa|aweto na strankite koi se uredno izvesteni ne go spre~uva odrù-vaweto na sednicata na sovetot. Ako obvinetiot ne go izvestil sudot za promenata na prestojuvali{teto ili domot, sednicata na sovetot moè da se odrì iako obvinetiot ne bil izvesten za sednicata.

(5) Na sednicata na sovetot na koja prisustvuvaat strankite javnosta moè da se isklu~i samo pod uslovite opredeleni so ovoj zakon (~lenovi od 280 do 282).

(6) Zapisnikot za sednicata na sovetot se priklu~uva kon spisite na prvostepeniot i vtorostepeniot sud.

(7) Re{enijata od ~lenovite 373 i 374 na ovoj zakon moàt da se donesat i bez izvestuvawe na strankite za sednicata na sovetot.

^len 363

(1) Vtorostepeniot sud donesuva odluka vo sednica na sovetot ili vrz osnova na odràn pretres.

(2) Dali }e odrì pretres odlu~uva vtorostepeniot sud vo sednica na sovetot.

^len 364

(1) Pretres pred vtorostepeniot sud }e se odrì samo ako e potrebno poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sostojba da se izvedat novi dokazi ili da se povtorat dokazite izvedeni ve}e porano i ako postojat opravdani pri~ini predmetot da ne mu se vrati na prvostepeniot sud na povtoren glaven pretres.

(2) Na pretresot pred vtorostepeniot sud se povikuvaat obvinetiot i nego-viot branitel, tuìtelot, o{teteniot, zakonskite zastapnici i polnomo{nicite na o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel i privatniot tuìtel, kako i svedocite i ve{tacite za koi sudot }e odlu~i da se soslu{aat.

(3) Ako obvinetiot e vo pritvor, pretsedatelot na sovetot na vtorostepe-niot sud }e prezeme sî {to e potrebno obvinetiot da se dovede na pretresot.


(4) Ako o{teteniot kako tuìtel ili privatniot tuìtel ne dojde na pre-tresot pred vtorostepeniot sud nema da se primeni odredbata na ~len 291 stav 2 od ovoj zakon.

^len 365

(1) Pretresot pred vtorostepeniot sud po~nuva so izve{taj na izvestitelot koj ja izlaga sostojbata na rabotite ne davaj}i svoe mislewe za osnovanosta na àlbata.

(2) Po predlog ili po slu`bena dol`nost }e se pro~ita presudata ili delot od presudata na koj se odnesuva àlbata, a po potreba i zapisnikot za glavniot pretres.

(3) Po toa }e se povika àlitelot da ja obrazloì àlbata, a potoa protiv-nikot da mu odgovori. Obvinetiot i negoviot branitel imaat sekoga{ posleden zbor.

(4) Strankite moàt na pretresot da iznesuvaat novi dokazi i fakti.

(5) Tuìtelot moè, so ogled na rezultatot od pretresot, vo celost ili delumno da se otkaè od obvinitelniot akt ili da go izmeni obvinitelniot akt vo korist na obvinetiot. Ako javniot obvinitel se otkaàl od obvinitelniot akt vo celost, o{teteniot gi ima pravata predvideni vo ~len 57 od ovoj zakon.

^len 366

Ako vo prethodnite ~lenovi ne e opredeleno ne{to drugo, odredbite za glavniot pretres pred prvostepeniot sud soglasno }e se primenuvaat i vo postapkata pred vtorostepeniot sud.

d) Granici na ispituvawe na prvostepenata presuda

^len 367

(1) Vtorostepeniot sud ja ispituva presudata vo ovoj del vo koj se pobiva so àlbata, no sekoga{ mora po slu`bena dol`nost da ispita dali:

1) postoi povreda na odredbite na krivi~nata postapka od ~len 355 stav 1 to~ki od 1, 5, 6, 8 do 11 na ovoj zakon i dali glavniot pretres protivno na odredbi-te na ovoj zakon e odràn vo otsustvo na obvinetiot a vo slu~aj na zadolìtelna odbrana i vo otsustvo na branitelot na obvinetiot i

2) na {teta na obvinetiot e povreden Krivi~niot zakonik (~len 356).

(2) Ako àlbata izjavena vo korist na obvinetiot ne gi sodrì podatocite od ~len 353 stav 1 to~ki 2 i 3 na ovoj zakon, vtorostepeniot sud }e se ograni~i na ispituvawe na povredite od to~kite 1 i 2 stav 1 na ovoj ~len, kako i na ispituvawe na odlukata za kaznata, za merkite na bezbednost i za odzemawe na imotna korist (~len 358).

^len 368

Na povreda na zakonot od ~len 355 stav 1 to~ka 2 na ovoj zakon àlitelot moè da se povika vo àlbata samo ako taa povreda ne moèl da ja iznese vo tekot na glavniot pretres ili ja iznel, no prvostepeniot sud ne ja zel predvid.

^len 369

Ako e izjavena àlba samo vo korist na obvinetiot, presudata ne smee da se izmeni na negova {teta vo odnos na pravnata ocena na deloto i na krivi~nata sankcija.

^len 370

@albata poradi pogre{no ili necelosno utvrdenata fakti~ka sostojba ili poradi povreda na Krivi~niot zakonik izjavena vo korist na obvinetiot sodrì vo sebe i àlba poradi odlukata za krivi~nata sankcija i za odzemaweto na imotnata korist (~len 358).

^len 371

Ako vtorostepeniot sud po povod na ~ija i da e àlba utvrdi deka pri~inite poradi koi ja donel odlukata vo korist na obvinetiot se od korist i za nekoj od soobvinetite koj ne izjavil àlba ili ne ja izjavil vo toj pravec, }e postapi po slu`bena dol`nost kako da postoi takva àlba.

|) Odluki na vtorostepeniot sud po àlba

^len 372

(1) Vtorostepeniot sud moè vo sednica na sovetot ili vrz osnova na odràn pretres da ja otfrli àlbata kako nenavremena ili kako nedozvolena, ili da ja odbie àlbata kako neosnovana i da ja potvrdi presudata na sudot od prv stepen, ili da ja ukine ovaa presuda i predmetot da go upati do prvostepeniot sud na povtorno sudewe i odluka, ili da ja preina~i prvostepenata presuda.

(2) Za site àlbi protiv ista presuda vtorostepeniot sud odlu~uva so edna odluka.

^len 373

@albata }e se otfrli so re{enie kako nenavremena ako se utvrdi deka e podnesena po zakonskiot rok.

^len 374

@albata }e se otfrli so re{enie kako nedozvolena ako se utvrdi deka àlbata ja izjavilo lice koe ne e ovlasteno za podnesuvawe àlba ili lice koe se odreklo od àlbata ili ako se utvrdi otkaùvawe od àlbata ili ako po otkaùvaweto povtorno e izjavena àlba ili ako àlba spored zakonot ne e dozvolena.

^len 375

Vtorostepeniot sud so presuda }e ja odbie àlbata kako neosnovana i }e ja potvrdi presudata na sudot od prv stepen koga }e utvrdi deka ne postojat pri~ini poradi koi presudata se pobiva nitu povredi na zakonot od ~len 367 stav 1 na ovoj zakon.

^len 376

(1) Vtorostepeniot sud uvaùvaj}i ja àlbata ili po slu`bena dol`nost so re{enie }e ja ukine prvostepenata presuda i }e go vrati predmetot na povtorno sudewe ako utvrdi deka postoi su{testvena povreda na odredbite na krivi~nata postapka osven slu~aite od ~len 377 stav 1 na ovoj zakon, ili ako smeta deka poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sostojba treba da se naredi nov glaven pretres pred prvostepeniot sud.

(2) Vtorostepeniot sud moè da naredi nov glaven pretres pred prvoste-peniot sud da se odrì pred napolno izmenet sovet.

(3) Vtorostepeniot sud moè i samo delumno da ja ukine prvostepenata presuda ako oddelni delovi od presudata moàt da se izdvojat bez {teta za pravil-noto presuduvawe.

(4) Ako pri povtorno odlu~uvawe za istiot predmet vtorostepeniot sud oceni deka fakti~ka sostojba e pogre{no ili necelosno utvrdena, }e odrì pretres i }e donese presuda spored odredbite od ~lenovite 364 do 366 na ovoj zakon

(5) Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor, vtorostepeniot sud }e ispita dali u{te postojat pri~inite za pritvor i }e donese re{enie za prodolùvawe ili ukinuvawe na pritvorot. Protiv ova re{enie ne e dozvolena àlba.

^len 377

(1) Vtorostepeniot sud uvaùvaj}i ja àlbata ili po slu`bena dol`nost so presuda }e ja preina~i prvostepenata presuda ako utvrdi deka re{itelnite fakti vo prvostepenata presuda pravilno se utvrdeni i deka so ogled na utvrdenata fakti~ka sostojba po pravilna primena na zakonot treba da se donese


poinakva presuda a spored sostojbata na rabotite i vo slu~aj na povredi od ~len 355 stav 1 to~ka 5, 9 i 10 na ovoj zakon.

(2) Ako vtorostepeniot sud najde deka postojat zakonski uslovi za izrekuva-we na sudska opomena, so re{enie }e ja preina~i prvostepenata presuda i }e izre~e sudska opomena.

(3) Ako poradi preina~uvaweto na prvostepenata presuda se steknale uslovi da se opredeli odnosno da se ukine pritvor vrz osnova na ~len 345 stavovi 1, 3 i 7 od ovoj zakon, vtorostepeniot sud za toa }e donese posebno re{enie protiv koe ne e dozvolena àlba.

^len 378

(1) Vo obrazloènieto na presudata odnosno na re{enieto, vtorostepeniot sud treba da gi oceni àlbenite navodi i da gi iznese povredite na zakonot {to gi zel predvid po slu`bena dol`nost.

(2) Koga prvostepenata presuda se ukinuva poradi su{testveni povredi na odredbite na krivi~nata postapka, vo obrazloènieto treba da se navede koi odredbi se povredeni i vo {to se sostojat povredite (~len 355).

(3) Koga prvostepenata presuda se ukinuva poradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sostojba, }e se navede vo {to se sostojat nedostatocite vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba, odnosno zo{to novite dokazi i fakti se va`ni i se od vlijanie za donesuvawe na pravilna odluka.

^len 379

(1) Vtorostepeniot sud }e mu gi vrati site spisi na sudot od prv stepen so dovolen broj zavereni prepisi na svojata odluka zaradi predavawe na strankite i na drugite zainteresirani lica.

(2) Ako obvinetiot e vo pritvor, vtorostepeniot sud e dolèn svojata odluka so spisite da ja dostavi do sudot od prv stepen najdocna vo rok od 45 dena od denot koga gi primil spisite od toj sud.

^len 380

(1) Prvostepeniot sud do kogo e upaten predmetot na sudewe za osnova }e go zeme porane{niot obvinitelen akt. Ako presudata na prvostepeniot sud delumno e ukinata, prvostepeniot sud za osnova }e go zeme samo onoj del od obvinenieto {to se odnesuva na ukinatiot del od presudata.

(2) Na noviot glaven pretres strankite moàt da istaknuvaat novi fakti i da iznesuvaat novi dokazi.

(3) Prvostepeniot sud e dolèn da gi izvede site procesni dejstvija i da gi raspravi site sporni pra{awa na koi ukaàl vtorostepeniot sud vo svojata odluka.

(4) Pri izrekuvaweto na novata presuda prvostepeniot sud e vrzan so zabranata propi{ana vo ~len 369 od ovoj zakon.

(5) Ako obvinetiot e vo pritvor sovetot na prvostepeniot sud e dolèn da postapi spored ~len 189 stav 2 od ovoj zakon.

2. @alba na presudata na vtorostepeniot sud

^len 381

(1) Protiv presudata na vtorostepeniot sud e dozvolena àlba do sudot koj odlu~uva vo tret stepen samo vo slednive slu~ai ako:

1) vtorostepeniot sud izrekol kazna zatvor doìvotno, ili ako ja potvrdil presudata na prvostepeniot sud so koja e izre~ena takva kazna;

2) vtorostepeniot sud vrz osnova na odràniot pretres ja utvrdil fakti~kata sostojba poinaku otkolku prvostepeniot sud i vrz taka utvrdenata fakti~ka sostojba ja zasnoval svojata presuda i

3) vtorostepeniot sud ja preina~il presudata na prvostepeniot sud so koja obvinetiot e osloboden od obvinenieto i izrekol presuda so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven.

(2) Za àlbata protiv vtorostepenata presuda re{ava sudot od tret stepen vo sednica na sovetot soglasno so odredbite {to vaàt za postapkata vo vtor stepen. Pred ovoj sud ne moè da se odrì pretres.

(3) Odredbite na ~len 371 od ovoj zakon }e se primenat i vrz soobvinetiot koj nemal pravo da izjavi àlba protiv vtorostepenata presuda.

3. @alba na re{enieto

^len 382

(1) Protiv re{enieto na istra`niot sudija i protiv drugite re{enija na sudot doneseni vo prv stepen, strankite i licata ~ii{to prava se povredeni moàt da izjavat àlba sekoga{ koga vo ovoj zakon izri~no ne e opredeleno deka posebna àlba ne e dozvolena.

(2) Protiv re{enieto na sovetot doneseno pred i vo tekot na istragata ne e dozvolena posebna àlba, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno. Koga so ovoj zakon e opredeleno deka ne e dozvolena posebna àlba, re{enieto moè da se pobiva so àlbata na presudata.

(3) Re{enijata {to se donesuvaat zaradi podgotvuvawe na glavniot pretres i presudite moàt da se pobivaat samo vo àlbata na presudata.

^len 383

(1) @alba se podnesuva do sudot {to go donel re{enieto.

(2) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, àlba na re{enieto se podne-suva vo rok od tri dena od denot na dostavuvaweto na re{enieto.

^len 384

Ako vo ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, so podnesuvaweto na àlbata na re{enieto se odlaga izvr{uvaweto na re{enieto protiv koe e izjavena àlba.

^len 385

(1) Za àlbata protiv re{enieto na prvostepeniot sud odlu~uva vtorostepe-niot sud vo sednica na sovetot, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

(2) Za àlbata protiv re{enieto na istra`niot sudija odlu~uva sovetot na istiot sud (~len 22 stav 6), ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

(3) Re{avaj}i za àlbata sudot moè so re{enie da ja otfrli àlbata kako nenavremena ili kako nedozvolena, da ja odbie àlbata kako neosnovana, ili da ja uvaì àlbata i re{enieto da go preina~i ili ukine i po potreba predmetot da go upati na povtorno odlu~uvawe.

(4) Ispituvaj}i ja àlbata sudot po slu`bena dol`nost }e vnimava dali za donesuvawe na re{enieto prvostepeniot sud bil stvarno nadleèn odnosno dali re{enieto go donel ovlasteniot organ.

^len 386

(1) Vrz postapkata po àlbata na re{enieto soglasno }e se primenuvaat odredbite na ~lenovite 351, 353, 359, 361 stavovi 1, 4 i 5, ~lenovite 369 i 371 na ovoj zakon.

(2) Ako àlba e izjavena protiv re{enieto od ~len 478 na ovoj zakon, za sednicata na sovetot se izvestuva javniot obvinitel a drugite lica pod uslovite predvideni vo ~len 362 od ovoj zakon.

^len 387


Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, odredbite od ~lenovite 382 i 386 na ovoj zakon soglasno }e se primenat i vrz site drugi re{enija {to se donesuvaat spored ovoj zakon.

G l a v a HHIV

VONREDNI PRAVNI LEKOVI

1. Povtoruvawe na krivi~nata postapka

^len 388

Krivi~nata postapka {to e dovr{ena so pravosilno re{enie ili so pravosilna presuda moè na barawe od ovlastenoto lice da se povtori samo vo slu~aite i pod uslovite predvideni vo ovoj zakon.

^len 389

(1) Pravosilnata presuda moè da se preina~i bez povtoruvawe na krivi~nata postapka ako:

1) vo dve ili pove}e presudi protiv istiot osuden pravosilno se izre~eni pove}e kazni, a ne se primeneti odredbite za odmeruvawe na edinstvena kazna za dela vo stek;

2) pri izrekuvaweto na edinstvena kazna so primena na odredbite za stek e zemena kako utvrdena kaznata {to e ve}e opfatena vo kaznata izre~ena spored odredbite za stek vo nekoja porane{na presuda i

3) pravosilnata presuda so koja za pove}e krivi~ni dela e izre~ena edin-stvena kazna ne bi moèla vo eden del da se izvr{i poradi amnestija, pomiluvawe ili od drugi pri~ini.

4) po pravosilnata presuda so koja obvinetiot e oglasen za vinoven za prodolèno krivi~no delo se pojavat novi o{teteni lica, prvostepeniot sud }e ja preina~i presudata vo delot za imotno-pravnoto pobaruvawe, a postapkata se poveduva po predlog na o{tetenite vo rok od tri meseca od denot na doznavaweto na presudata

(2) Vo slu~ajot od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len sudot so novata presuda }e gi preina~i porane{nite presudi vo pogled na odlukite za kaznata i }e izre~e edinstvena kazna. Za donesuvawe na nova presuda e nadleèn prvostepeniot sud koj sudel vo predmetot vo koj e izre~en najstrog vid kazna, a kaj istovidni kazni - sudot {to izrekol najgolema kazna, a ako kaznite se ednakvi - sudot {to posleden izrekol kazna.

(3) Vo slu~ajot od to~ka 2 stav 1 na ovoj ~len }e ja preina~i svojata presuda sudot {to pri izrekuvaweto na edinstvena kazna pogre{no zel predvid kazna {to ve}e e opfatena vo nekoja porane{na presuda.

(4) Vo slu~ajot od to~ka 3 stav 1 na ovoj ~len sudot {to sudel vo prv stepen }e ja preina~i porane{nata presuda vo pogled na kaznata i }e izre~e nova kazna ili }e utvrdi kolku }e se izvr{i od kaznata izre~ena so porane{nata presuda.

(5) Novata presuda ja donesuva sudot vo sednica na sovetot, po predlog od javniot obvinitel ili od osudeniot, a po soslu{uvaweto na sprotivnata stranka.

(6) Ako vo slu~ajot od to~kite 1 i 2 stav 1 na ovoj ~len pri izrekuvaweto na kaznata se zemeni predvid i presudi na drugi sudovi, zaveren prepis na novata pravosilna presuda, }e se dostavi i do tie sudovi.

^len 390

Ako baraweto za sproveduvawe na istraga pravosilno e odbieno poradi toa {to nemalo barawe na ovlasteniot tuìtel ili {to nemalo potreben predlog ili odobrenie, ili od isti pri~ini krivi~nata postapka so re{enie pravosilno e zaprena ili obvinenieto e otfrleno ili so presuda obvinenieto pravosilno e odbieno, ili ako postapkata so re{enie pravosilno e zaprena poradi toa {to storitelot po storenoto krivi~no delo se razbolel od

nekoe trajno du{evno zaboluvawe, postapkata, po barawe na ovlasteniot tuìtel }e se prodolì {tom }e prestanat pri~inite poradi koi se doneseni navedenite odluki.

^len 391

(1) Ako von od slu~aite navedeni vo ~len 390 od ovoj zakon baraweto za sproveduvawe na istraga pravosilno e odbieno, ili krivi~nata postapka pravosilno e zaprena vo istragata ili pred po~etokot na glavniot pretres ili obvinenieto e otfrleno, po barawe od ovlasteniot tuìtel moè da se dozvoli povtoruvawe na krivi~nata postapka (~len 395 stav 3) ako se podnesat novi dokazi vrz osnova na koi sudot moè da se uveri deka se steknale uslovi za povtorno poveduvawe na krivi~nata postapka.

(2) Krivi~nata postapka pravosilno zaprena do po~etokot na glavniot pretres moè da se povtori koga javniot obvinitel se otkaàl od goneweto, a o{teteniot ne go prezel goneweto, ako se dokaè deka do otkaùvawe do{lo poradi krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba na javniot obvinitel. Vo pogled na dokaùvaweto na krivi~noto delo na javniot obvinitel }e se primenuvaat odredbite na ~len 392 stav 2 od ovoj zakon.

(3) Ako postapkata e zaprena poradi toa {to o{teteniot kako tuìtel se otkaàl od goneweto ili {to spored zakonot se smeta deka se otkaàl, o{teteniot kako tuìtel ne moè da bara povtoruvawe na postapkata.

^len 392

(1) Krivi~nata postapka zavr{ena so pravosilna presuda moè da se povtori vo korist na osudeniot, ako:

1) se dokaè deka presudata e zasnovana vrz la`na isprava ili vrz laèn iskaz na svedokot, ve{takot ili tolkuva~ot;

2) se dokaè deka do presudata do{lo poradi krivi~no delo na sudijata, na sudijata - porotnik ili na lice koe gi vr{elo istra`nite dejstvija;

3)presudata so koja obvinenieto se odbiva e donesena poradi otkaùvawe na javniot obvinitel od obvinenieto, a se dokaè deka do ova otkaùvawe do{lo poradi krivi~no delo zloupotreba na slu`benata polo`ba na javniot obvinitel;

4) se iznesat novi fakti ili se podnesat novi dokazi {to samite za sebe ili vo vrska so porane{nite dokazi se podobni da pri~inat osloboduvawe na liceto {to bilo osudeno ili negova osuda po poblag krivi~en zakon;

5) na nekoe lice za isto delo pove}e pati mu e sudeno ili ako pove}e lica se osudeni poradi isto delo {to moèlo da go stori samo edno lice ili nekoi od niv

6) vo slu~aj na osuda za prodolèno krivi~no delo ili za drugo krivi~no delo {to spored zakonot opfa}a pove}e istovidni ili pove}e raznovidni dejstvija se iznesat novi fakti ili se podnesat novi dokazi {to ukaùvaat deka osudeniot ne go storil dejstvieto {to e opfateno so deloto od osudata, a postoeweto na ovie fakti bi bilo od su{testveno vlijanie vrz odmeruvawe na kaznata I

7) so odluka na Evropskiot sud za ~ovekovi prava e utvrdena povreda na ~ovekovite prava i slobodi

(2) Vo slu~aite od to~kite 1 i 2 od stav 1 na ovoj ~len so pravosilna presuda mora da se dokaè deka navedenite lica se oglaseni za vinovi za odnosnite krivi~ni dela. Ako postapkata protiv ovie lica ne moè da se sprovede poradi toa {to umrele ili {to postojat okolnosti {to go isklu~uvaat krivi~noto gonewe, faktite od to~kite od 1 do 3 stav 1 na ovoj ~len moàt da se utvrdat i so drugi dokazi.

^len 393

(1) Barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka moàt da podnesat strankite i branitelot, a po smrtta na osudeniot barawe moàt da podnesat javniot


obvinitel ako postapkata se vodela po negovo barawe ili licata navedeni vo ~len 351 stav 2 na ovoj zakon.

(2) Barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka moè da se podnese i otkako osudeniot ja izdràl kaznata i bez ogled na zastarenosta, amnestijata ili pomiluvaweto.

(3) Ako sudot {to bi bil nadleèn za odlu~uvawe za povtoruvawe na krivi~-nata postapka (~len 394) doznae deka postoi pri~ina za povtoruvawe na krivi~nata postapka }e go izvesti za toa osudeniot, odnosno liceto za koe e ovlasteno da go podnese baraweto.

^len 394

(1) Za baraweto za povtoruvawe na krivi~nata postapka odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6) na sudot {to vo porane{nata postapka sudel vo prv stepen.

(2) Vo baraweto mora da se navede po koja zakonska osnova se bara povtoruva-weto i so koi dokazi se potkrepuvaat faktite vrz koi se zasnova baraweto. Ako baraweto ne gi sodrì i ovie podatoci, sudot }e go povika podnositelot vo opredelen rok da go dopolni baraweto.

(3) Pri re{avaweto za baraweto, vo sovetot nema da u~estvuva sudijata koj u~estvuval vo donesuvaweto na presudata vo porane{nata postapka.

^len 395

(1) Sudot so re{enie }e go otfrli baraweto ako vrz osnova na samoto barawe i na spisite od porane{nata postapka utvrdi deka baraweto go podnelo neovlasteno lice ili deka nema zakonski uslovi za povtoruvawe na postapkata, ili deka faktite i dokazite vrz koi se zasnova baraweto ve}e bile izneseni vo porane{noto barawe za povtoruvawe na postapkata {to e odbieno so pravosilno re{enie na sudot, ili deka faktite i dokazite o~igledno ne se podobni vrz osnova na niv da se dozvoli povtoruvawe, ili deka podnositelot na baraweto ne postapil spored ~len 394 stav 2 od ovoj zakon.

(2) Ako sudot ne go otfrli baraweto, }e se dostavi prepis na baraweto do protivnata stranka koja ima pravo vo rok od osum dena da odgovori na baraweto. Koga na sudot }e mu stigne odgovor na baraweto ili koga }e izmine rokot za davawe odgovor, pretsedatelot na sovetot }e opredeli da se izvidat faktite i da se pribavat dokazite na koi se povikuva vo baraweto i vo odgovorot na baraweto.

(3) Po sprovedenite izvidi sudot so re{enie vedna{ }e odlu~i za baraweto za povtoruvawe na postapkata spored ~len 390 od ovoj zakon. Vo drugi slu~ai, koga se vo pra{awe krivi~ni dela za koi se goni po slu`bena dol`nost, pretsedatelot na sovetot }e opredeli spisite da se ispratat do javniot obvinitel koj bez odlagawe }e gi vrati spisite so svoe mislewe.

^len 396

(1) Koga javniot obvinitel }e gi vrati spisite, sudot, ako ne opredeli izvidot da se dopolni vrz osnova na rezultatite od izvidot }e go uvaì baraweto i }e dozvoli povtoruvawe na krivi~nata postapka ili }e go odbie baraweto ako novite dokazi ne se podobni da dovedat do povtoruvawe na krivi~nata postapka.

(2) Ako sudot najde deka pri~inite poradi koi dozvolil povtoruvawe na postapkata postojat i za nekoj od soobvinetite koj ne podnel barawe za povtoruvawe na postapkata }e postapi po slu`bena dol`nost kako da postoi takvo barawe.

(3) Vo re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na krivi~nata postapka sudot }e odlu~i vedna{ da se opredeli nov glaven pretres, ili predmetot da se vrati vo sostojba na istraga, odnosno da se sprovede istraga ako ja nemalo.

(4) Ako sudot smeta, so ogled na podnesenite dokazi, deka osudeniot vo povtorenata postapka moè da bide

osuden na takva kazna {to so zasmetuvawe na ve}e izdrànata kazna bi trebalo da se pu{ti na sloboda, ili deka moè da bide osloboden od obvinenieto ili deka obvinenieto moè da bide odbieno, }e opredeli izvr{uvaweto na presudata da se odloì odnosno prekine.

(5) Koga re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na krivi~nata postapka }e stane pravosilno, }e se zapre izvr{uvaweto na kaznata, no sudot, po predlog od javniot obvinitel, }e opredeli pritvor ako postojat uslovite od ~len 184 na ovoj zakon.

^len 397

(1) Za novata postapka {to se vodi vrz osnova na re{enieto so koe e dozvoleno povtoruvawe na krivi~nata postapka vaàt istite odredbi kako i za prvata postapka. Vo novata postapka sudot ne e vrzan za re{enijata doneseni vo porane{nata postapka.

(2) Ako novata postapka se zapre do po~etokot na glavniot pretres, sudot so re{enieto za zapirawe na postapkata }e ja ukine i porane{nata presuda.

(3) Koga sudot vo novata postapka }e donese presuda, }e izre~e deka porane{-nata presuda delumno ili vo celost se stava nadvor od sila ili deka se ostava vo sila. Vo kaznata {to }e ja opredeli so novata presuda sudot na obvinetiot }e mu ja zasmeta izdrànata kazna, a ako povtoruvawe e opredeleno samo za nekoe od delata za koi obvinetiot bil osuden, sudot }e izre~e nova edinstvena kazna spored odredbite na Krivi~niot zakonik.

(4) Sudot vo novata postapka e vrzan za zabranata propi{ana vo ~len 364 na ovoj zakon.

^len 398

(1) Krivi~nata postapka vo koja nekoe lice e osudeno vo otsustvo (~len 292), a nastapila mo`nost povtorno da mu se sudi vo negovo prisustvo, }e se povtori i nadvor od uslovite predvideni vo ~len 392 od ovoj zakon, ako osudeniot ili negoviot branitel podnese barawe za povtoruvawe na postapkata vo rok od edna godina od denot koga osudeniot doznal za presudata so koja e osuden vo otsustvo.

(2) Vo re{enieto so koe se dozvoluva povtoruvawe na krivi~nata postapka spored odredbata na stav 1 na ovoj ~len sudot }e opredeli na osudeniot da mu se dostavi obvinitelniot akt ako porano ne mu bil dostaven, a moè da opredeli predmetot da se vrati vo sostojba na istraga, odnosno da se sprovede istraga ako ja nemalo.

2. Vonredno ublaùvawe na kazna

^len 399

Ublaùvawe na pravosilno izre~enata kazna e dozvoleno koga po pravosil-nosta na presudata }e se javat okolnosti {to gi nemalo koga se izrekuvala presu-data ili sudot za niv ne znael iako postoele, a tie o~igledno bi dovele do poblaga osuda.

^len 400

(1) Barawe za vonredno ublaùvawe na kaznata moàt da podnesat javniot obvinitel ako postapkata se vodela po negovo barawe, osudeniot i negoviot branitel, kako i lica koi se ovlasteni da izjavat àlba protiv presudata vo korist na obvinetiot (~len 351).

(2) Baraweto za vonredno ublaùvawe na kaznata ne go zadrùva izvr{uva-weto na kaznata.

^len 401

(1) Za baraweto za vonredno ublaùvawe na kaznata re{ava Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

(2) Baraweto za vonredno ublaùvawe na kaznata se podnesuva do sudot {to ja donel presudata vo prv stepen.


(3) Pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud }e go otfrli baraweto {to e podneseno od lice koe ne e ovlasteno za podnesuvawe na baraweto ili vo slu~aj ako spored zakonot ne e dozvoleno ili koga podnositelot se otkaè od baraweto.

(4) Prvostepeniot sud }e izvidi dali postojat pri~ini za ublaùvawe, pa po soslu{uvawe na javniot obvinitel ako postapkata se vodela po negovo barawe, spisite so svojot obrazloèn predlog }e gi dostavi do Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

(5) Ako e vo pra{awe krivi~no delo za koe postapkata se vodela po barawe na javniot obvinitel, Vrhovniot sud na Republika Makedonija pred donesuvaweto na re{enieto spisite }e gi dostavi do javniot obvinitel na Republika Makedo-nija. Javniot obvinitel na Republika Makedonija moè da stavi pismen predlog do Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

(6) Vrhovniot sud na Republika Makedonija }e go otfrli baraweto {to e podneseno od neovlasteno lice ili vo slu~aj ako spored zakonot ne e dozvoleno ili koga podnositelot se otkaè od baraweto, a }e go odbie baraweto ako najde deka ne se ispolneti zakonskite uslovi za vonredno ublaùvawe na kaznata. Ako go usvoi baraweto, Vrhovniot sud na Republika Makedonija so presuda }e ja preina~i pravosilnata presuda vo pogled na odlukata za kaznata.

^len 402

Re{enieto so koe go usvoil baraweto za vonredno ublaùvawe na kaznata sudot }e go otpovika ako se dokaè (~len 392 stav 1) deka re{enieto se zasnova vrz la`na isprava ili vrz laèn iskaz na svedokot ili ve{takot.

3. Barawe za za{tita na zakonitosta

^len 403

Protiv pravosilni sudski odluki i protiv sudskata postapka {to im prethodela na tie pravosilni odluki, javniot obvinitel na Republika Makedonija moè da podigne barawe za za{tita na zakonitosta ako e povreden zakonot ili me|unaroden dogovor, ratifikuvan soglasno so Ustavot na Republika Makedonija.

^len 404

Za barawe za za{tita na zakonitosta odlu~uva Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 405

(1) Za baraweto za za{tita na zakonitosta sudot odlu~uva na sednica.

(2) Pred da bide predmetot iznesen na re{avawe, sudijata opredelen za izvestitel moè, po potreba, da pribavi izvestuvawe za istaknatite povredi na zakonot.

(3) Za sednicata sekoga{ }e se izvesti javniot obvinitel.

^len 406

(1) Pri re{avaweto za baraweto za za{tita na zakonitosta sudot }e se ogra-ni~i samo na ispituvawe na povredite na zakonot na koi se povikuva podnositelot vo svoeto barawe.

(2) Ako sudot najde deka pri~inite poradi koi ja donel odlukata vo korist na osudeniot postojat i za nekoj od soosudenite vo pogled na koj ne e podignato barawe za za{tita na zakonitosta, }e postapi po slu`bena dol`nost kako da postoi takvo barawe.

(3) Ako baraweto za za{tita na zakonitosta e podignato vo korist na osude-niot sudot pri donesuvaweto na odlukata e vrzan so zabranata propi{ana vo ~len 369 od ovoj zakon.

^len 407

(1) Ako javniot obvinitel go povle~e baraweto za za{tita na zakonitosta, sudot so re{enie }e go otfrli baraweto

(2) Sudot so presuda }e go odbie baraweto za za{tita na zakonitosta kako neosnovano ako utvrdi deka ne postoi povreda na zakonot na koja se povikuva javniot obvinitel vo svoeto barawe.

^len 408

(1) Koga sudot }e utvrdi deka baraweto za za{tita na zakonitosta e osnova-no, }e donese presuda so koja, spored prirodata na povredata, ili }e ja preina~i pravosilnata odluka, ili }e gi ukine vo celost ili delumno odlukite na prvoste-peniot i na povisokiot sud ili samo odlukata na povisokiot sud i predmetot }e go vrati na povtorna odluka ili sudewe do prvostepeniot ili do povisokiot sud, ili }e se ograni~i samo na toa da ja utvrdi povredata na zakonot.

(2) Ako barawe za za{tita na zakonitosta e podignato na {teta na osudeniot, a sudot }e najde deka e osnovano, }e utvrdi samo deka postoi povreda na zakonot, ne zasegaj}i vo pravosilnata odluka.

(3) Ako vtorostepeniot sud spored odredbite na ovoj zakon ne bil ovlasten da ja otstrani povredata na zakonot, {to e storena vo prvostepenata odluka ili vo sudskata postapka {to i prethodela, a sudot re{ava za baraweto za za{tita na zakonitosta podignato vo korist na osudeniot }e najde deka baraweto e osnovano i deka zaradi otstranuvawe na storenata povreda na zakonot treba da se ukine ili preina~i prvostepenata odluka, }e ja ukine ili }e ja preina~i i vtorostepenata odluka iako so nea ne e povreden zakonot.

^len 409

Ako pri re{avaweto za baraweto za za{tita na zakonitosta se javi zna~i-telno somnevawe za vistinitosta na re{itelnite fakti utvrdeni vo odlukata protiv koja e podignato baraweto, pa zaradi toa ne e mo`no da se odlu~i za barawe-to za za{tita na zakonitosta, sudot so presudata so koja re{ava za baraweto za za{tita na zakonitosta }e ja ukine taa odluka i }e naredi da se odrì nov glaven pretres pred istiot ili pred drug stvarno nadleèn prvostepen sud.

^len 410

(1) Ako pravosilnata presuda e ukinata i predmetot e vraten na povtorno sudewe, za osnova }e se zeme porane{niot obvinitelen akt ili onoj negov del {to se odnesuva na ukinatiot del od presudata.

(2) Sudot e dolèn da gi izvede site procesni dejstvija i da gi raspravi pra{awata na koi mu ukaàl Vrhovniot sud na Republika Makedonija vo svojata odluka.

(3) Pred prvostepeniot, odnosno vtorostepeniot sud strankite moàt da istaknuvaat novi fakti i da podnesuvaat novi dokazi.

(4) Sudot pri donesuvaweto na novata odluka e vrzan so zabranata propi{a-na vo ~len 369 od ovoj zakon.

(5) Ako pokraj odlukata na poniskiot sud e ukinata i odlukata na poviso-kiot sud, predmetot se dostavuva do poniskiot sud preku povisokiot sud.

4. Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda

^len 411

(1) Liceto koe pravosilno e osudeno na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor moè da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda poradi povreda na zakonot vo slu~aite predvideni so ovoj zakon.

(2) Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda se podnesuva vo rok od 30 dena od denot koga obvinetiot ja primil pravosilnata presuda.


(3) Osudeniot {to ne koristel redoven praven lek protiv presudata ne moè da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda osven ako so presudata na vtorostepeniot sud namesto osloboduvawe od kazna, sudska opomena, uslovna osuda ili pari~na kazna e izre~ena kazna zatvor, odnosno namesto vospitna merka - kazna maloletni~ki zatvor.

(4) Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda ne moè da se podnese protiv presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 412

Za baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda odlu~uva Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

^len 413

Baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda moè da se podnese poradi:

1) povreda na Krivi~niot zakonik na {teta na osudeniot dadena vo ~len 356 to~ki od 1 do 4 na ovoj zakon ili poradi povreda od to~ka 5 na toj ~len ako pre~ekoruvaweto na ovlastuvaweto se odnesuva na odlukata za kaznata, alternativnata merka ili konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti ili odzemawe na imotna korist;

2) povreda na odredbite na krivi~nata postapka predvideni vo ~len 355 stav 1 to~ki 1, 5, 8, 9 ili 10 od ovoj zakon i

3) poradi povreda na pravoto na osudeniot na odbrana na glavniot pretres ili poradi povreda na odredbite na krivi~nata postapka vo àlbenata postapka, ako taa povreda bila od vlijanie vrz donesuvaweto na pravilna presuda.

^len 414

(1) Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda moè da podnesat osudeniot i branitelot.

(2) Baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda mu se predava na sudot {to ja donel presudata vo prv stepen.

(3) Baraweto {to e podneseno nenavremeno ili go podnelo neovlasteno lice ili e podneseno vo slu~aj na osuda na krivi~na sankcija poradi koja barawe ne moè da se podnese (~len 411 stav 1) ili spored zakonot ne e dozvolena ili koga podnositelot se otkaè od baraweto, }e go otfrli so re{enie pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud ili sudot nadleèn za odlu~uvawe po baraweto.

(4) Sudot nadleèn za odlu~uvawe po baraweto mu dostavuva primerok od baraweto so spisite na tuìtelot {to postapuva pred toj sud, koj moè vo rok od 15 dena od denot na priemot na baraweto da podnese odgovor.

(5) Prvostepeniot sud ili sudot nadleèn za odlu~uvawe za baraweto, moè, so ogled na sodrìnata na baraweto da opredeli da se odloì odnosno da se prekine izvr{uvaweto na pravosilnata presuda.

^len 415

Vo pogled na baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda soglasno }e se primenuvaat odredbite na ~len 405 stavovi 1 i 2, ~lenovi 406, 407, 408 stavovi 1 i 2 ~lenovi 409 i 411 od ovoj zakon. Pri primenuvaweto na ~len 411 stav 1 od ovoj zakon sudot ne moè da se ograni~i samo na toa da ja utvrdi povredata na zakonot, a odredbata od stav 2 od toj ~len }e se primenuva samo vo delot za izre-kuvawe na kaznata.

G. Posebni odredbi za skratena postapka, za donesuvawe na presuda bez glaven pretres,

izrekuvawe na alternativni merki, postapka sprema maloletnici i postapka sprema pravni lica

G l a v a HHV

SKRATENA POSTAPKA

^len 416

Vo postapkata pred sudot {to sudi vo prv stepen za krivi~ni dela za koi kako glavna kazna e propi{ana pari~na kazna ili zatvor do tri godini, }e se primenuvaat odredbite na ~lenovite od 417 do 430 od ovoj zakon, a dokolku vo ovie odredbi ne e predvideno ne{to posebno, soglasno }e se primenuvaat drugite odredbi na ovoj zakon.

^len 417

(1) Krivi~nata postapka se poveduva vrz osnova na obvinitelniot predlog na javniot obvinitel, odnosno na o{teteniot kako tuìtel ili vrz osnova na privatna tu`ba.

(2) Javniot obvinitel moè da podnese obvinitelen predlog i vrz osnova na samata krivi~na prijava.

(3) Obvinitelniot predlog i privatnata tu`ba se podnesuvaat vo potreb-niot broj primeroci za sudot i na obvinetiot.

^len 418

(1) Pred podnesuvaweto na obvinitelniot predlog javniot obvinitel moè da mu predloì na sudijata da prezeme opredeleni istra`ni dejstvija. Ako sudijata se soglasi so ovoj predlog }e gi prezeme istra`nite dejstvija, a potoa site spisi }e gi dostavi do tuìtelot. Istra`nite dejstvija se sproveduvaat kolku {to e mo`no pobrzo i pokratko.

(2) Ako sudijata ne se soglasi so predlogot za prezemawe na istra`ni dejstvija }e go izvesti za toa javniot obvinitel.

(3) Koga vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len javniot obvinitel }e gi primi spisite, odnosno izvestuvawe od sudija, moè da odlu~i da podnese obvini-telen predlog ili }e donese re{enie za otfrlawe na krivi~nata prijava.

^len 419

(1) Pritvor moè da se opredeli protiv lice za koe postoi osnovano somnevawe deka storilo krivi~no delo, ako:

1) se krie ili ako ne moè da se utvrdi negoviot identitet ili ako postojat drugi okolnosti {to o~igledno ukaùvaat na opasnost od begstvo i

2) e vo pra{awe krivi~no delo protiv javniot red ili moralot za koe moè da se izre~e kazna zatvor od tri godini, a osobeni okolnosti ja opravduvaat bojaznosta deka obvinetiot }e go povtori toa krivi~no delo ili deka }e go izvr{i krivi~noto delo so koe se zakanuva.

(2) Pred podnesuvaweto na obvinitelniot predlog pritvorot moè da trae samo onolku kolku {to e potrebno za da se sprovedat istra`nite dejstvija, no ne podolgo od osum dena. Za àlbata protiv re{enieto za pritvor re{ava sovetot (~len 22 stav 6).

(3) Pritvorot od podnesuvaweto na obvinitelniot predlog do zavr{uvaweto na glavniot pretres moè da trae najdolgo 60 dena.

(4) Koga obvinetiot se nao|a vo pritvor, sudot e dolèn da postapuva so osobena itnost.

^len 420

(1) Ako krivi~na prijava podnel o{teteniot, a javniot obvinitel vo rok od eden mesec po priemot na prijavata ne podnese obvinitelen predlog nitu go izves-ti o{teteniot deka ja otfrlil prijavata, o{teteniot ima pravo kako tuìtel da go prezeme goneweto so podnesuvawe na obvinitelen predlog do sudot.

(2) Ako vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len o{teteniot se otkaè od goneweto ili spored zakonot se smeta deka se otkaàl od goneweto, javniot obvinitel moè


bez ogled na uslovite propi{ani za povtoruvawe na postapkata povtorno da ja povede postapkata, ako ne ja otfrlil prijavata na o{teteniot.

^len 421

(1) Obvinitelniot predlog odnosno privatnata tu`ba treba da sodrì: ime i prezime na obvinetiot so li~ni podatoci dokolku se poznati, kratok opis na krivi~noto delo, ozna~uvawe na sudot pred koj }e se odrì glavniot pretres, predlog koi dokazi treba da se izvedat na glavniot pretres i predlog obvinetiot da se oglasi za vinoven i da se osudi spored zakonot.

(2) Vo obvinitelniot predlog moè da se predloì obvinetiot da se stavi vo pritvor. Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor ili za vreme na sproveduvaweto na istra`nite dejstvija se nao|al vo pritvor, }e se nazna~i vo obvinitelniot predlog kolku vreme e pritvoren.

^len 422

(1) Koga sudot }e go primi obvinitelniot predlog ili privatnata tu`ba, sudijata prethodno }e ispita dali sudot e nadleèn, dali treba da se sprovedat oddelni istra`ni dejstvija ili da se dopolnat sprovedenite istra`ni dejstvija i dali postojat uslovi za otfrlawe na obvinitelniot predlog, odnosno na privatnata tu`ba.

(2) Ako sudijata ne donese niedno od re{enijata od stav 1 na ovoj ~len, vedna{ }e zakaè glaven pretres.

(3) Ako sudijata smeta deka treba da se sprovedat oddelni istra`ni dejstvija, }e gi sprovede samiot.

^len 423

(1) Ako sudijata najde deka za sudewe e nadleèn drug sud, }e mu go otstapi predmetot po pravosilnosta na re{enieto, na toj sud.

(2) Po zakaùvaweto na glavniot pretres ne moè po slu`bena dol`nost da se oglasi za mesno nenadleèn.

^len 424

(1) Sudijata }e go otfrli obvinitelniot predlog ili privatnata tu`ba ako najde deka postojat pri~ini za zapirawe na postapkata predvideni vo ~len 262 to~ki od 1 do 3 od ovoj zakon, a ako se sprovedeni istra`nite dejstvija - i od pri~inata predvidena vo to~ka 4 od toj ~len.

(2) Re{enieto so kratko obrazloènie se dostavuva do javniot obvinitel, do o{teteniot kako tuìtel ili do privatniot tuìtel, kako i do obvinetiot.

^len 425

(1) Sudijata gi povikuva na glavniot pretres obvinetiot i negoviot brani-tel, tuìtelot, o{teteniot i nivnite zakonski zastapnici i polnomo{nici, svedocite, ve{tacite i tolkuva~ot a po potreba }e gi pribavi predmetite {to treba da sluàt kako dokaz na glavniot pretres.

(2) Na obvinetiot vo pokanata }e mu se nazna~i deka na glavniot pretres moè da dojde so dokazi za svojata odbrana, ili dokazite navremeno da mu gi soop{ti na sudot za da moàt da se pribavat za glavniot pretres. Vo pokanata obvinetiot }e se predupredi deka glavniot pretres }e se odrì i vo negovo otsustvo ako za toa postojat zakonski uslovi (~len 428 stav 4). Do obvinetiot kon pokanata }e se dostavi i prepis od obvinitelniot predlog, odnosno od privatnata tu`ba i }e se pou~i deka ima pravo da zeme branitel, no deka, vo slu~aj koga odbranata ne e zadolìtelna, poradi nedoa|awe na branitelot na glavniot pretres ili zemawe branitel duri na glavniot pretres, ne mora da se odloì pretresot.

(3) Pokanata do obvinetiot mora da se dostavi taka {to pome|u dostavuvawe-to na pokanata i denot na glavniot pretres da ostane dovolno vreme za podgot-vuvawe na odbranata, a najmalku tri dena. Po soglasnost na obvinetiot ovoj rok moè da se skrati.

^len 426

Glavniot pretres se drì vo mestoto na sudot. Vo itni slu~ai, osobeno koga treba da se izvr{i uvid ili koga e toa vo interes za polesno sproveduvawe na dokaznata postapka, moè po odobrenie na pretsedatelot na sudot glavniot pretres da se opredeli i vo mestoto kade {to e storeno krivi~noto delo ili kade {to }e se prezeme uvid, ako tie mesta se na podra~jeto na toj sud.

^len 427

Prigovor na mesnata nadle`nost moè da se stavi najdocna do po~etokot na glavniot pretres.

^len 428

(1) Glavniot pretres }e se odrì i ako ne dojde javniot obvinitel koj e uredno pokanet. Vo toj slu~aj o{teteniot ima pravo na glavniot pretres da go zastapuva obvinenieto vo granicite na obvinitelniot predlog.

(2) Glavniot pretres }e se odrì iako ne dojde o{teteniot kako tuìtel {to e uredno pokanet.

(3) Glavniot pretres moè da se odrì i ako ne dojde privatniot tuìtel {to ima ìveali{te nadvor od podra~jeto na sudot so koj e podnesena privatnata tu`ba, ako do sudot stavil predlog glavniot pretres da se odrì vo negovo otsustvo.

(4) Ako obvinetiot ne dojde na glavniot pretres, iako uredno e povikan ili pokanata ne moèla da se vra~i poradi neprijavuvawe do sudot, na promenata na adresata ili prestojuvali{teto, sudot moè da odlu~i glavniot pretres da se odrì i vo negovo otsustvo pod uslov negovoto prisustvo da ne e nu`no.

^len 429

(1) Glavniot pretres po~nuva so iznesuvawe na sodrìnata na obvinitelniot predlog ili na privatnata tu`ba. Zapo~natiot glaven pretres }e se dovr{i, po mo`nost bez prekinuvawe.

(2) Ako sudijata vo tekot na glavniot pretres najde deka faktite vrz koi se zasnova obvinenieto ukaùva na krivi~no delo za ~ie sudewe e nadleèn sovet, }e se oformi sovet i glavniot pretres }e po~ne odnovo.

(3) Po zaklu~uvaweto na glavniot pretres sudot vedna{ }e ja izre~e presuda-ta i }e ja objavi so su{testvenite pri~ini. Presudata mora da se izraboti pismeno vo rok od osum dena od denot na objavuvaweto.

(4) Protiv presudata àlba moè da se izjavi vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto na prepisot od presudata.

(5) Odredbite na ~len 345 od ovoj zakon soglasno }e se primenuvaat i vo pogled na ukinuvaweto na pritvorot po izrekuvaweto na presudata.

(6) Koga sudot }e izre~e vo presudata kazna zatvor, moè da opredeli obvinetiot da se stavi vo pritvor, odnosno da ostane vo pritvor, ako postojat pri~inite od ~len 419 stav 1 na ovoj zakon. Pritvorot vo takov slu~aj moè da trae do pravosilnosta na presudata, no najdolgo do 60 dena.

(7) Ako javniot obvinitel ne prisustvuval na glavniot pretres (~len 428 stav 1), o{teteniot ima pravo vo svojstvo na tuìtel da izjavi àlba protiv presudata, bez ogled na toa dali se àli i javniot obvinitel.

^len 430

(1) Pred zakaùvaweto na glavniot pretres za krivi~ni dela od nadle`nost na sudija poedinec za koi se goni po privatna tu`ba, sudijata poedinec moè da go povika samo privatniot tuìtel i obvinetiot vo opredelen den da dojdat vo sudot zaradi prethodno razjasnuvawe na rabotite, ako smeta deka toa bi bilo celesoo-brazno za pobrzo zavr{uvawe na postapkata. Do obvinetiot kon pokanata se dostavuva i prepis od privatnata tu`ba.


(2) Ako ne dojde do pomiruvawe na strankite i do povlekuvawe na privatnata tu`ba, sudijata }e zeme izjavi od strankite i }e gi povika da stavat svoi predlozi vo pogled na pribavuvaweto na dokazite.

(3) Ako sudija poedinec ne najde deka postojat uslovi za otfrlawe na tu`ba-ta }e donese odluka za toa koi dokazi }e se izvedat na glavniot pretres i }e zakaè, po pravilo, vedna{ glaven pretres i toa }e im go soop{ti na strankite.

(4) Ako sudijata poedinec smeta deka ne e potrebno pribavuvawe na dokazi, a ne postojat nekoi drugi pri~ini za posebno zakaùvawe na glaven pretres, moè vedna{ da go otvori glavniot pretres i po izveduvaweto na dokazite {to se nao|aat pred sudot da donese odluka po povod privatnata tu`ba. Na ova posebno }e se predupredat privatniot tuìtel i obvinetiot pri dostavuvaweto na pokanata.

(5) Za nejavuvawe na privatniot tuìtel na pokanata od stav 1 na ovoj ~len vaì odredbata na ~len 54 od ovoj zakon.

(6) Vo slu~aj na nedoa|awe na obvinetiot ako sudijata odlu~il da otvori glaven pretres, }e se primeni odredbata na ~len 428 stav 4 na ovoj zakon.

^len 431

(1) Koga vtorostepeniot sud re{ava po àlba protiv presudata na prvoste-peniot sud donesena vo skratena postapka, dvete stranki }e se izvestat za sednica-ta na sovetot na vtorostepeniot sud samo ako pretsedatelot na sovetot ili sovetot najde deka prisustvoto na strankite bi bilo korisno za razjasnuvawe na rabotite.

(2) Ako se raboti za krivi~no delo za koe postapkata se vodi po barawe na javniot obvinitel, pretsedatelot na sovetot pred sednicata na sovetot }e gi dosta-vi spisite do javniot obvinitel, koj moè da stavi svoj pismen predlog vo rok od osum dena.

G l a v a HHVI

POSEBNI ODREDBI ZA DONESUVAWE PRESUDA BEZ GLAVEN PRETRES I IZREKUVAWE NA ALTERNATIVNI

MERKI

1. Donesuvawe na presuda bez glaven pretres

^len 431-a

(1) Za krivi~ni dela od nadle`nost na sudija poedinec koga za toa se raspolaga so dovolno dokazi, javniot obvinitel moè so obvinitelniot predlog da mu predloì na sudot da donese presuda bez odrùvawe na glavniot pretres. Vo predlogot za donesuvawe presuda bez glaven pretres javniot obvinitel moè da predloì izrekuvawe na edna ili pove}e od slednive sankcii ili drugi merki:

1) pari~na kazna vo visina od 10 do 100 dnevni globi;

2) uslovna osuda so utvrdena kazna zatvor do tri meseca ili pari~na kazna;

3) zabrana za upravuvawe na motorno vozilo do dve godini i

4) konfiskacija na imot i imotna korist pribavena so krivi~no delo i odzemawe na predmeti.

(2) Predlogot od stavot (1) na ovoj ~len za donesuvawe na presuda bez odrùvawe na glaven pretres, moè da go podnese i o{teteniot kako tuìtel i privatniot tuìtel so privatna tu`ba.

^len 431-b

(1) Sudija poedinec }e go otfrli predlogot za donesuvawe presuda bez glaven pretres ako se raboti za krivi~no delo za koe takov predlog ne moè da se podnese. Po àlbata na javniot obvinitel protiv re{enieto za otfrlawe odlu~uva sovetot (~len 22 stav (6)) vo rok od 48 ~asa.

(2) Ako sudijata poedinec smeta deka podatocite vo obvinitelniot predlog ne davaat dovolno osnova za donesuvawe presuda bez glaven pretres ili spored tie podatoci moè da se o~ekuva izrekuvawe na nekoja druga kazna ili merka, a ne onaa {to ja pobaral javniot obvinitel po priemot na obvinitelniot predlog }e zakaè glaven pretres spored odredbite za skratena postapka.

^len 431-v

(1) Ako se soglasi so predlogot od ~lenot 431-a na ovoj zakon, sudijata poedinec }e donese presuda so koja }e gi izre~e sankciite ili drugite merki ili posebnite merki predloèni od javniot obvinitel.

(2) Izrekata na presudata od stavot (1) na ovoj ~len ja sodrì i odlukata za imotno-pravnoto pobaruvawe, ako postoi takov predlog. Vo obrazloènieto }e se navedat samo dokazite koi go opravduvaat donesuvaweto na presudata bez glaven pretres.

(3) Presudata sodrì pouka za obvinetiot, vo smisla na ~lenot 431-g stav (2) od ovoj zakon, deka po izminuvaweto na rokot za prigovor, ako prigovor ne e podnesen, presudata }e stane pravosilna.

^len 431-g

(1) Presudata mu se dostavuva na obvinetiot i negoviot branitel ako go ima.

(2) Obvinetiot i negoviot branitel moè vo rok od osum dena od denot na priemot na presudata da podnese prigovor protiv presudata vo pismena forma ili usno na zapisnik vo sudot. Prigovorot ne mora da bide obrazloèn, no moè da sodrì dokazi vo korist na odbranata. Obvinetiot moè da se otkaè od pravoto na prigovor, do zakaùvaweto na glavniot pretres. Pla}aweto na pari~nata kazna pred istekot na rokot za prigovorot, ne se smeta za otkaùvawe od pravoto na prigovor.

(3) Na obvinetiot koga od opravdani pri~ini }e go propu{ti rokot za podnesuvawe prigovor, sudijata poedinec }e mu dozvoli vra}awe vo porane{na sostojba so primena na odredbite od ~lenovite 85 do 87 na ovoj zakon.

(4) Ako sudijata poedinec go otfrli prigovorot kako nenavremen ili podnesen od neovlasteno lice, obvinetiot ili liceto koe go podnelo prigovorot ima pravo na àlba vo rok od tri dena do sovetot (~len 22 stav (6)).

(5) Ako sudijata ne go otfrli prigovorot }e zakaè glaven pretres po obvinitelniot predlog na obvinetiot i natamu }e postapuva po odredbite za skratena postapka (~lenovi 416 do 431). Pritoa, sudijata poedinec ne e vrzan za predlozite na javniot obvinitel vo odnos na izrekuvaweto na kazni ili drugi merki.

^len 431 - d

So zakaùvawe na glavniot pretres, se smeta deka presudata donesena od ~lenot 431-v na ovoj zakon ne e donesena

2. Izrekuvawe na alternativni merki

^len 432

(1) Sudska opomena se izrekuva so re{enie.

(2) Dokolku vo ovaa glava ne e predvideno ne{to drugo, odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven se primenuvaat soglasno i vrz re{enieto za sudska opomena.

^len 433

(1) Re{enieto za sudska opomena se objavuva vedna{ po zavr{uvaweto na glavniot pretres so su{testvenite pri~ini. Pri toj slu~aj pretsedatelot na sovetot }e go predupredi obvinetiot deka za krivi~noto delo {to go storil ne mu se izrekuva kazna, za{to se o~ekuva deka


i sudskata opomena vrz nego dovolno }e vlijae pove}e da ne vr{i krivi~ni dela. Ako re{enieto za sudska opomena se objavuva vo otsustvo na obvinetiot, sudot vakvoto predupreduvawe }e go vnese vo obrazloènieto na re{enieto. Za odrekuvawe od pravoto na àlba ili za pismena-ta izrabotka na re{enieto soglasno se primenuva odredbata na ~len 429 stav 5 od ovoj zakon.

(2) Vo izrekata na re{enieto za sudska opomena pokraj li~nite podatoci za obvinetiot, }e se navede samo deka na obvinetiot mu se izrekuva sudska opomena za deloto {to e predmet na obvinenieto i zakonskiot naziv na krivi~noto delo. Izrekata na re{enieto za sudska opomena gi opfa}a i potrebnite podatoci od ~len 343 stav 1 to~ki 5 i 7 na ovoj zakon.

(3) Vo obrazloènieto na re{enieto sudot }e iznese od koi pri~ini se rakovodel pri izrekuvaweto na sudska opomena.

^len 434

(1) Re{enieto za sudska opomena moè da se pobiva poradi osnovite navede-ni vo ~len 354 to~ki od 1 do 3 od ovoj zakon, kako i poradi toa {to ne postoele okolnosti {to go opravduvaat izrekuvaweto na sudskata opomena.

(2) Ako re{enieto za sudska opomena sodrì odluka za merki na bezbednost, konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti, za tro{oci na krivi~nata postapka ili za imotno-pravno barawe, ovaa odluka moè da se pobiva od pri~ina {to sudot pravilno ne ja primenil merkata na bezbednost ili za odzemawe na imotnata korist, odnosno {to odlukata za tro{ocite na krivi~nata postapka ili na imotno-pravnoto barawe ja donel protivno na zakonskite odredbi.

^len 435

Povreda na Krivi~niot zakonik vo slu~aj na izrekuvwe na sudska opomena postoi, osven po pra{awata navedeni vo ~len 356 to~ki od 1 do 6 od ovoj zakon, i koga so odlukata za sudska opomena, za merka na bezbednost ili konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti e pre~ekoreno ovlastuvaweto {to sudot go ima spored zakonot.

^len 436

(1) Ako àlbata protiv re{enieto za sudska opomena ja izjavil tuìtelot na {teta na obvinetiot, vtorostepeniot sud moè da donese presuda so koja obvine-tiot se oglasuva za vinoven i se osuduva na kazna ili so koja se izrekuva uslovna osuda, ako najde deka prvostepeniot sud pravilno gi utvrdil re{itelnite fakti, no deka po pravilnata primena na zakonot dao|a predvid izrekuvawe na kazna.

(2) Po povod ~ija i da bilo àlba protiv re{enieto za sudska opomena vtorostepeniot sud moè da donese presuda so koja obvinenieto se odbiva ili obvinetiot se osloboduva od obvinenieto, ako najde deka prvostepeniot sud pravilno gi utvrdil re{itelnite fakti i deka po pravilnata primena na zakonot doa|a predvid izrekuvawe na edna od ovie presudi.

(3) Koga postojat uslovite od ~len 375 na ovoj zakon, vtorostepeniot sud }e donese re{enie so koe se odbiva àlbata kako neosnovana i se potvrduva re{e-nieto na prvostepeniot sud za sudska opomena.

^len 436-a

(1) Za krivi~ni dela za koi moè da se izre~at alternativnite merki op{tokorisna rabota, uslovno prekinuvawe na vodewe na krivi~nata postapka i ku}niot zatvor, po predlog na javniot obvinitel ako se ispolneti uslovite vo Krivi~niot zakonik za primenata na ovie sankcii, sudot moè da gi izre~e bez odrùvawe na glaven pretres.

(2) Predlog za izrekuvawe na alternativni merki moàt da podnesat i o{teteniot kako ovlasten tuìtel i

privatniot tuìtel.

(3) Pred izrekuvawe na presudata, sudijata poedinec gi povikuva strankite. Ako obvinetiot pred sudot se protivi na donesuvawe na presudata bez glaven pretres, sudot }e go otvori glavniot pretres i postapkata }e prodolì spored odredbite za glavniot pretres vo soglasnost so ovoj zakon.

(4) Koga obvinetiot e soglasen so predlogot, sudot }e donese presuda so koja }e ja izre~e predloènata alternativna merka. Pokraj alternativnite merki sudot moè da odredi merka na konfiskacija na imotot i imotnata korist i odzemawe na predmeti koga se ispolneti zakonskite uslovi za izrekuvawe na tie merki i da odlu~i po imotno-pravnite pobaruvawa na o{teteniot.

(5) Ako e donesena presudata od stavot (4) na ovoj ~len se smeta deka strankite se otkaàle od pravo na àlba.

^len 436-b

(1) Koga se ispolneti zakonskite uslovi za uslovno prekinuvawe na vodewe na krivi~nata postapka (~len 58-a od KZ), sudot na predlog na ovlasteniot tuìtel }e donese re{enie za prekinuvawe na postapkata vo koja }e go opredeli rokot na prekinuvaweto na postapkata i obvrskata na storitelot vo toj rok da ne izvr{i novo krivi~no delo i da gi ispolni drugite predvideni obvrski.

(2) Protiv re{enieto od stavot (1) na ovoj ~len, strankite imaat pravo na àlba vo rok od osum dena

G l a v a HHVII

POSTAPKA SPREMA MALOLETNICI

(НЕ ВАЖИ ВЕЌЕ)

1. Op{ti odredbi

^len 437

(1) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat vo postapkata sprema lica koi izvr{ile krivi~no delo kako maloletnici, a vo vreme na poveduvaweto na postapkata, odnosno na sudeweto ne napolnile 21 godina. Drugite odredbi na ovoj zakon se primenuvaat dokolku ne se vo sprotivnost so odredbite na ovaa glava.

(2) Odredbite na ~lenovite 439, 440 i 441, 444 do 447, 456, 458, 460 stavovite 1 i 2 i na ~len 468 od ovoj zakon se primenuvaat vo postapkata sprema pomlado polnoletno lice ako do po~etokot na glavniot pretres se ustanovi deka doa|a predvid na toa lice da mu se izre~e vospitna merka, a do toa vreme toa ne napolnilo 21 godina.

^len 438

Koga vo tekot na postapkata }e se utvrdi deka maloletnikot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne napolnil 14 godini, krivi~nata postapka }e se zapre i za toa }e se izvesti organot za staratelstvo.

^len 439

(1) Na maloletnik ne moè da mu se sudi vo otsustvo.

(2) Pri prezemaweto na dejstvijata na koi prisustvuva maloletnik, a osobeno pri negovoto ispituvawe, organite {to u~estvuvaat vo postapkata se dol`ni da postapuvaat pretpazlivo, vodej}i smetka za du{evnata razvienost, ~uvstvitelnost i za li~nite osobini na maloletnikot, za da ne vlijae vodeweto na krivi~nata postapka {tetno vrz razvojot na maloletnikot.

(3) Vo isto vreme ovie organi so pogodni merki }e go spre~uvaat sekoe nedisciplinirano odnesuvawe na maloletnikot.

^len 440


(1) Maloletnikot mora da ima branitel od po~etokot na podgotvitelnata postapka ako se vodi postapka za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor nad pet godini, a za drugi krivi~ni dela za koi e propi{ana poblaga kazna - ako sudijata za maloletnici oceni deka na maloletnikot mu e potreben branitel.

(2) Ako vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len, samiot maloletnik, negoviot zakonski zastapnik ili rodninite ne zemat branitel nego }e go nazna~i po slu`bena dol`nost sudijata za maloletnici.

^len 441

Nikoj ne moè da bide osloboden od dol`nosta da svedo~i za okolnostite potrebni za ocenuvawe na du{evnata razvienost na maloletnikot, za zapoznavawe na negovata li~nost i na prilikite vo koi ìvee (~len 456).

^len 442

(1) Koga maloletnikot vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo u~estvuval zaedno so polnoletno lice, postapkata sprema nego }e se izdvoi i }e se sprovede spored odredbite na ovaa glava.

(2)Postapkata sprema maloletnikot moè da se spoi so postapkata protiv polnoletno lice i da se sprovede spored op{tite odredbi na ovoj zakon samo ako spojuvaweto na postapkata e neophodno za sestrano razjasnuvawe na rabotite. Re{enie za toa donesuva sovetot za maloletnici na nadle`niot sud, po obrazloèn predlog od javniot obvinitel. Protiv ova re{enie ne e dozvolena àlba.

(3) Koga se sproveduva edinstvena postapka za maloletnik i za polnoletnik storiteli, vo pogled na maloletnikot sekoga{ }e se primenat odredbite na ~lenovite 439, 440 i 441, 444 do 447, 456, 458, 460 stavovite 1 i 2 i na ~len 467 od ovoj zakon koga na glavniot pretres se razjasnuvaat pra{awata {to se odnesuvaat na maloletnik, kako i na ~lenovite 468, 474 i 475 od ovoj zakon, a drugite odredbi na ovaa glava dokolku nivnata primena ne e vo sprotivnost so vodeweto na spoenata postapka.

^len 443

Koga liceto izvr{ilo nekoe krivi~no delo kako maloletno, a nekoe kako polnoletno, }e se sprovede edinstvena postapka spored ~len 29 od ovoj zakon pred sovetot {to im sudi na polnoletnite lica.

^len 444

(1) Vo postapkata sprema maloletnici, pokraj ovlastuvawata {to izri~no se predvideni vo odredbite na ovaa glava, organot za staratelstvo ima pravo da se zapoznae so tekot na postapkata, vo tekot na postapkata da stava predlozi i da ukaùva na faktite i dokazite {to se od va`nost za donesuvawe na pravilna odluka.

(2) Za sekoe poveduvawe postapka sprema maloletnik javniot obvinitel }e go izvesti nadle`niot organ za staratelstvo.

^len 445

(1) Maloletnikot se povikuva preku roditelite, odnosno zakonskiot zastap-nik, osven ako toa ne e mo`no poradi potrebata od itno postapuvawe ili od drugi okolnosti.

(2) Roditelot, zakonskiot zastapnik, odnosno organot za staratelstvo zadolìtelno se izvestuvaat za zadrùvaweto na maloletnikot soglasno so ~lenot 188 stav (3) od ovoj zakon

(3) Dostavuvaweto na odluki i na druga pismena do maloletnikot se vr{i soglasno so odredbite na ~len 116 od ovoj zakon, so toa {to do maloletnikot ne }e se dostavuvaat pismenata so istaknuvawe na oglasnata tabla na sudot, nitu }e se primeni odredbata na ~len 112 stav 2 od ovoj zakon.

^len 446

(1) Bez dozvola na sudot ne smee da se objavi tekot na krivi~nata postapka sprema maloletnikot, nitu odlukata donesena vo taa postapka.

(2) Moè da se objavi samo onoj del od postapkata, odnosno samo onoj del od odlukata za koj postoi odobrenie, no vo toj slu~aj ne smeat da se navedat imeto na maloletnikot i drugi podatoci vrz osnova na koi bi moèlo da se zaklu~i za koj maloletnik stanuva zbor.

^len 447

Organite {to u~estvuvaat vo postapkata sprema maloletnikot, kako i drugite organi i ustanovi od koi se baraat izvestuvawa, izve{tai ili mislewa se dol`ni najitno da postapat za da se zavr{i postapkata {to pobrgu.

2. Sostav na sudot

^len 448

(1) Vo sudovite postojat soveti za maloletnici. Vo prvostepenite sudovi postoi eden ili pove}e sudii za maloletnici.

(2) Sovetot za maloletnici vo prvostepeniot sud i sovetot za maloletnici vo vtorostepeniot sud e sostaven od sudija za maloletnici i dvajca sudii porot-nici. Sudijata za maloletnici e pretsedatel na sovetot.

(3) Sudiite - porotnici se izbiraat od redovite na profesori, u~iteli, vos-pituva~i i drugi lica koi imaat iskustvo vo vospituvaweto na maloletnici.

(4) Sovetite za maloletnici na povisokite sudovi vo sostavot predviden vo stavovite 2 i 3 na ovoj ~len odlu~uvaat za àlbite, kako i vo drugi slu~ai oprede-leni so ovoj zakon.

(5) Sudijata za maloletnici na prvostepeniot sud ja sproveduva podgotvi-telnata postapka i vr{i drugi raboti vo postapkata sprema maloletnicite.

^len 449

Sudot nadleèn za odlu~uvawe vo vtor stepen odlu~uva po àlbite protiv odlukite na sovetot za maloletnici na prvostepeniot sud i po àlbite protiv re{enijata na javniot obvinitel i na sudijata za maloletnici vo slu~aite predvideni vo ovoj zakon, kako i vo slu~aite koga vo ovoj zakon e opredeleno deka odlu~uva sovetot za maloletnici na povisokiot sud.

^len 450

Za postapkata sprema maloletnikot mesno e nadleèn po pravilo sudot na negovoto ìveali{te. A ako maloletnikot nema ìveali{te ili ako toa e nepoznato toga{ sudot na prestojuvali{teto na maloletnikot. Postapkata moè da se sprovede pred sudot na prestojuvali{teto na maloletnikot {to ima ìveali{te, ili pred sudot na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, ako e o~igledno deka kaj toj sud polesno }e se sprovede postapkata.

^len 451

So zakon moè da se opredeli eden sud {to vo prv stepen }e bide nadleèn za site krivi~ni predmeti na maloletnicite za podra~jeto na pove}e sudovi.

3. Poveduvawe na postapkata

^len 452

(1) Krivi~na postapka sprema maloletnik se poveduva za site krivi~ni dela samo po barawe od javniot obvinitel.

(2) Za krivi~ni dela za koi se goni po predlog ili privatna tu`ba, postapkata moè da se povede ako o{teteniot stavil predlog za poveduvawe postapka do nadle`niot javen obvinitel vo rokot predviden vo ~len 48 od ovoj zakon.


(3) Ako javniot obvinitel ne stavi barawe za poveduvawe postapka sprema maloletnikot, }e go izvesti za toa o{teteniot. O{teteniot ne moè da ja prezeme postapkata, odnosno ne moè da podnese privatna tu`ba do sudot tuku moè vo rok od osum dena od priemot na izvestuvaweto od javniot obvinitel da bara sovetot za maloletnici na nadle`niot sud da odlu~i za poveduvawe na postapkata.

^len 453

(1) Za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor do tri godini ili pari~na kazna, javniot obvinitel moè da odlu~i da ne bara poveduvawe na krivi~na postapka iako postojat dokazi deka maloletnikot go storil krivi~noto delo, ako smeta deka ne bi bilo celesoobrazno da se vodi postapka sprema malolet-nik so ogled na prirodata na krivi~noto delo i na okolnostite pod koi e storeno, na porane{niot ìvot na maloletnikot i na negovite li~ni svojstva. Zaradi utvrduvawe na ovie okolnosti, javniot obvinitel moè da pobara izvestuvawe od roditelite, odnosno od staratelot na maloletnikot, od drugi lica i ustanovi, a koga e toa potrebno moè ovie lica i maloletnikot da gi povika vo javnoto obvinitelstvo zaradi neposredno izvestuvawe. Toj moè da pobara mislewe od organot za staratelstvo za celesoobraznosta za poveduvawe postapka sprema maloletnikot.

(2) Ako za donesuvawe na odlukata od stav 1 na ovoj ~len treba da se ispitaat li~nite svojstva na maloletnikot, javniot obvinitel moè, vo spogodba so organot za staratelstvo, da go upati maloletnikot vo prifatili{te ili vo ustanova za ispituvawe ili vospituvawe, no najdolgo na eden mesec.

(3) Koga izvr{uvaweto na kaznata ili na vospitnata merka e vo tek javniot obvinitel moè da odlu~i da ne bara poveduvawe na krivi~nata postapka za drugo krivi~no delo na maloletnikot, ako so ogled na teìnata na toa krivi~no delo, kako i na kaznata, odnosno na vospitnata merka {to se izvr{uva, ne bi imalo cel vodewe na postapkata i izrekuvawe na krivi~na sankcija za toa delo.

(4) Koga javniot obvinitel vo slu~aite od stavovite 1 i 3 na ovoj ~len }e najde deka ne e celesoobrazno da se povede postapka sprema maloletnikot, }e gi izvesti za toa so naveduvawe na pri~inite, organot za staratelstvo i o{teteniot, koi moàt vo rok od osum dena da baraat od sovetot za maloletnici da odlu~i za poveduvaweto postapka.

^len 454

(1) Vo slu~aite od ~len 452 stav 3 i na ~len 453 stav 4 od ovoj zakon, sovetot za maloletnici re{ava vo sednica otkako prethodno }e gi pribavi spisite od javniot obvinitel. Na sednicata se povikuva javniot obvinitel.

(2) Sovetot za maloletnici moè da odlu~i postapka da ne se povede ili sprema maloletnikot da se povede postapka pred sudija za maloletnici. Protiv re{enieto na sovetot za maloletnici ne e dozvolena àlba.

(3) Koga sovetot }e odlu~i sprema maloletnikot da se povede postapka pred sudijata za maloletnici, javniot obvinitel moè da u~estvuva vo ovaa postapka i gi ima site ovlastuvawa {to spored ovoj zakon mu pripa|aat vo postapkata.

4. Podgotvitelna postapka

^len 455

(1) Javniot obvinitel podnesuva barawe za poveduvawe na podgotvitelna postapka do sudijata za maloletnici na nadle`niot sud. Ako sudijata za maloletnici ne se soglasi so ova barawe, }e pobara za toa da odlu~i sovetot za maloletnici na povisokiot sud.

(2) Sudijata za maloletnici moè na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da mu doveri da ja izvr{i naredbata za pretresuvawe na domot ili za privremeno odzemawe

na predmet, na na~inot predviden so ovoj zakon, a moè da mu doveri prezemawe na oddelni dejstvija vo slu~aite predvideni so ~len 155 stav 4 od ovoj zakon.

^len 456

(1) Vo podgotvitelnata postapka sprema maloletnikot pokraj faktite {to se odnesuvaat na krivi~noto delo posebno }e se utvrdat godinite na maloletnikot, okolnostite potrebni za ocena na negovata du{evna razvienost, }e se ispita sredinata vo koja i prilikite pod koi maloletnikot ìvee i drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost.

(2) Zaradi utvrduvawe na tie okolnosti }e se soslu{aat roditelite na malo-letnikot, negoviot staratel i drugi lica koi moàt da gi dadat potrebnite poda-toci. Za ovie okolnosti }e se pobara, po potreba izve{taj od organot za staratel-stvo, a ako sprema maloletnikot bila primeneta vospitna merka, }e se pribavi izve{taj za primenata na taa merka.

(3) Podatocite za li~nosta na maloletnikot gi pribavuva sudijata za maloletnici, preku organot za staratelstvo.

(4) Koga za utvrduvawe na zdravstvenata sostojba na maloletnikot, na negova-ta du{evna razvienost, na psihi~kite svojstva ili naklonetosti e potrebno maloletnikot da go pregledaat ve{taci, za ovoj pregled }e se opredelat lekari psiholozi ili pedagozi. Vakvi ispituvawa na maloletnikot moàt da se izvr{at vo zdravstvena ili druga ustanova.

^len 457

(1) Sudijata za maloletnici sam go opredeluva na~inot na izveduvaweto na oddelni dejstvija, drèj}i se pritoa kon odredbite na ovoj zakon, vo onaa mera {to gi obezbeduva pravata na obvinetiot na odbranata, pravata na o{teteniot i sobiraweto na dokazi potrebni za odlu~uvaweto.

(2) Na dejstvijata vo podgotvitelnata postapka moàt da prisustvuvaat javniot obvinitel i branitelot. Ispituvawe na maloletno lice, koga e toa potrebno, }e se izvr{i so pomo{ na pedagog ili na drugo stru~no lice. Sudijata za maloletnici moè da odobri na dejstvijata vo podgotvitelnata postapka da prisustvuva pretstavnik na organot za staratelstvo i roditelot, odnosno starate-lot na maloletnikot. Koga navedenite lica prisustvuvaat na tie dejstvija, moàt da stavat predlozi i da mu upatuvaat pra{awa na liceto koe se ispituva odnosno soslu{uva.

^len 458

(1) Sudijata za maloletnici moè da naredi maloletnikot vo tekot na podgotvitelnata postapka da se smesti vo prifatili{te, vo vospitna ili vo sli~na ustanova, da se stavi pod nadzor na organ za staratelstvo ili da mu se predade na drugo semejstvo, ako e toa potrebno zaradi izdvojuvawe na maloletnikot od sredinata vo koja ìveel ili zaradi davawe pomo{, za{tita ili smestuvawe na maloletnikot.

(2) Tro{ocite za smestuvawe na maloletnikot se isplatuvaat odnapred od buxetskite sredstva i vleguvaat vo tro{ocite na krivi~nata postapka.

^len 459

(1) Po isklu~ok, sudijata za maloletnici moè da opredeli maloletnikot da se stavi vo pritvor koga za toa postojat pri~inite od ~len 184 stav 1 na ovoj zakon.

(2) Vrz osnova na re{enieto za pritvor {to go donel sudijata za maloletni-ci, pritvorot moè da trae najmnogu 30 dena. Sovetot za maloletnici na istiot sud moè od opravdani pri~ini da go prodolì pritvorot najdolgo u{te za 60 dena.

^len 460

(1) Maloletnikot go izdrùva pritvorot, po pravilo, odvoeno od polnolet-nite lica.

(2) Sudijata za maloletnici moè da opredeli maloletnikot da bide vo pritvor zaedno so polnoletni lica ako osamuvaweto na maloletnikot trae podolgo a


postoi mo`nost maloletnikot da se stavi vo prostorija so polnoletno lice koe ne bi vlijaelo {tetno vrz nego.

(3) Sudijata za maloletnici sprema pritvorenite maloletnici gi ima istite ovlastuvawa {to spored ovoj zakon mu pripa|aat na istra`niot sudija vo pogled na pritvorenicite.

^len 461

(1) Otkako }e gi ispita site okolnosti {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i na li~nosta na maloletnikot, sudijata za maloletnici gi dostavuva spisite do nadle`niot javen obvinitel koj moè, vo rok od osum dena, da bara podgotvitelnata postapka da se dopolni ili da se stavi obrazloèn predlog do sovetot za maloletnici za kaznuvawe, odnosno za primenuvawe na vospitna merka.

(2) Predlogot na javniot obvinitel treba da sodrì ime i prezime na maloletnikot, negovite godini na vozrast, opis na deloto, dokazi od koi proizle-guva deka maloletnikot go izvr{il krivi~noto delo, obrazloènie {to treba da sodrì ocena na du{evnata razvienost na maloletnikot i predlog da se kazni maloletnikot, odnosno sprema nego da se primeni vospitna merka.

^len 462

(1) Ako vo tekot na podgotvitelnata postapka javniot obvinitel najde deka nema osnova za vodewe postapka sprema maloletnikot ili deka postojat pri~inite od ~len 453 stav 3 na ovoj zakon }e mu predloì na sudijata za maloletnici da ja zapre postapkata. Za predlogot za zapirawe na postapkata javniot obvinitel }e go izvesti i organot za staratelstvo, koj e dolèn, ako ne se soglasuva so predlogot na javniot obvinitel, za toa da go izvesti sudijata za maloletnici vo rok od osum dena od denot na priemot na izvestuvaweto na javniot obvinitel.

(2) Ako sudijata za maloletnici ne se soglasi so predlogot na javniot obvinitel, }e pobara za toa da odlu~i sovetot za maloletnici na povisokiot sud. Sovetot za maloletnici donesuva odluka po soslu{uvaweto na javniot obvinitel. Sudijata za maloletnici }e postapi vaka i koga samo organot za staratelstvo ne se soglasil so predlogot na javniot obvinitel.

(3) Odredbata na ~len 453 stav 3 od ovoj zakon vaì i koga sovetot za maloletnici ne }e go usvoi predlogot na javniot obvinitel za zapirawe na postapkata.

^len 463

Ako javniot obvinitel, vo slu~aite predvideni vo ~len 452 i 462 od ovoj zakon, ne u~estvuval vo postapkata sprema maloletnikot, sudijata za maloletnici po zavr{enata podgotvitelna postapka }e go iznese predmetot pred sovetot za maloletnici zaradi sudewe.

^len 464

Sudijata za maloletnici go izvestuva pretsedatelot na sudot sekoj mesec koi predmeti za maloletnici ne se zavr{eni i za pri~inite poradi koi po oddelni predmeti postapkata sé u{te e vo tek. Pretsedatelot na sudot }e prezeme po potreba merki da se zabrza postapkata.

5. Postapka pred sovetot za maloletnici

^len 465

(1) Koga }e go primi predlogot na javniot obvinitel, kako i koga postapkata sprema maloletnik se vodi bez predlog na javniot obvinitel, sudijata za maloletnici zakaùva sednica na sovetot ili glaven pretres.

(2) Koga postapkata sprema maloletnik se vodi bez predlog na javniot obvi-nitel, sudijata za maloletnici na po~etokot na sednicata, odnosno na glavniot pretres }e iznese koe krivi~no delo mu se stava na tovar na maloletnikot.

(3) Kazni i zavodski merki moàt da se izre~at samo po odràn glaven pretres. Drugite vospitni merki moàt da se izre~at i na sednica na sovetot.

(4) Na sednica na sovetot moè da se odlu~i da se odrì glaven pretres.

(5) Za sednicata na sovetot se izvestuvaat i na nea moàt da prisustvuvaat javniot obvinitel, branitelot i pretstavnikot na organot za staratelstvo, a koga e potrebno - i maloletnikot, i negovite roditeli odnosno staratelot.

(6) Sudijata za maloletnici }e mu ja soop{ti na maloletnikot vospitnata merka {to sprema nego e izre~ena na sednica na sovetot.

^len 466

(1) Koga sovetot za maloletnici odlu~uva vrz osnova na glaven pretres, soglasno }e se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za podgotovkite za glaven pretres, za rakovodeweto so glavniot pretres, za odlagaweto i prekinuvaweto na glavniot pretres, za zapisnikot i za tekot na glavniot pretres, no sudot moè da otstapi od ovie pravila ako smeta deka nivnata primena vo konkretniot slu~aj ne bi bila celesoobrazna.

(2) Pokraj licata navedeni vo ~len 273 od ovoj zakon, na glavniot pretres }e se povikaat roditelite na maloletnikot odnosno staratelot i organot za stara-telstvo. Nedoa|aweto na roditelite, na staratelot ili na pretstavnikot na organot za staratelstvo ne go spre~uva sudot da go odrì glavniot pretres.

(3) Osven maloletnikot, na glavniot pretres mora da prisustvuva javniot obvinitel koj stavil predlog vo smisla na ~len 461 od ovoj zakon, a vo slu~aite na zadolìtelna odbrana - i branitelot.

(4) Odredbite na ovoj zakon za izmena i pro{iruvawe na obvinenieto }e se primenuvaat i vo postapkata sprema maloletnik, so toa {to sovetot za maloletni-ci e ovlasten i bez predlog na javniot obvinitel da donese odluka vrz osnova na fakti~kata sostojba koja e izmeneta na glavniot pretres.

^len 467

(1) Koga mu se sudi na maloletnik sekoga{ }e se isklu~i javnosta.

(2) Sovetot moè da dozvoli na glavniot pretres da prisustvuvaat lica koi se zanimavaat so za{tita i vospituvawe na maloletnici ili so suzbivawe na maloletni~kiot kriminalitet, kako i nau~ni rabotnici.

(3) Vo tekot na glavniot pretres sovetot moè da naredi osven javniot obvi-nitel, branitelot i pretstavnikot na organot za staratelstvo, od zasedanieto da se otstranat site ili oddelni lica.

(4) Za vreme na izveduvaweto na oddelni dokazi ili na govorot na strankite, sovetot moè da naredi maloletnikot da se otstrani od zasedanieto.

^len 468

Vo tekot na postapkata pred sudot, sudijata za maloletnici ili sovetot za maloletnici moè da donese odluka za privremeno smestuvawe na maloletnikot (~len 458), a moè i da ja ukine odlukata koja za toa e donesena porano.

^len 469

(1) Sudijata za maloletnici e dolèn da zakaè glaven pretres ili sednica na sovetot vo rok od osum dena od denot na priemot na predlogot od javniot obvi-nitel ili od denot na zavr{uvaweto na podgotvitelnata postapka (~len 463), ili od denot koga vo sednica na sovetot e odlu~eno da se odrì glaven pretres. Za sekoe prodolùvawe na ovoj rok sudijata za maloletnici mora da ima odobrenie od pretsedatelot na sudot.

(2) Odlagawe ili prekinuvawe na glavniot pretres se vr{i samo po isklu-~ok. Za sekoe odlagawe ili prekinuvawe na glavniot pretres sudijata za malolet-


nici }e go izvesti pretsedatelot na sudot i }e gi iznese pri~inite za odlagaweto odnosno prekinuvaweto.

(3) Sudijata za maloletnici e dolèn vo rok od tri dena od denot na objavu-vaweto pismeno da ja izraboti presudata odnosno re{enieto.

^len 470

(1) Sovetot za maloletnici ne e vrzan za predlogot na javniot obvinitel pri odlu~uvaweto dali sprema maloletnikot }e izre~e kazna ili }e primeni vospitna merka, no ako postapkata sprema maloletnikot se vodi bez predlog na javniot obvinitel, ili ako javniot obvinitel se otkaàl od predlogot, sovetot ne moè na maloletnikot da mu izre~e kazna, tuku samo vospitna merka.

(2) Sovetot so re{enie }e ja zapre postapkata vo slu~aite koga sudot vrz osnova na ~len 341 to~ki od 4 do 6 od ovoj zakon donesuva presuda so koja obvinenieto se odbiva ili so koja obvinetiot se osloboduva od obvinenieto (~len 342), kako i koga sovetot }e najde deka ne e celesoobrazno na maloletnikot da mu se izre~e ni kazna, nitu vospitna merka.

(3) Sovetot donesuva re{enie i koga na maloletnikot mu izrekuva vospitna merka. Vo izrekata na ova re{enie se naveduva samo koja merka se izrekuva, no maloletnikot nema da se oglasuva za vinoven za krivi~no delo {to mu se stava na tovar. Vo obrazloènieto na re{enieto }e se navede opisot na deloto i okolnostite {to ja opravduvaat primenata na izre~enata vospitna merka.

(4) Presudata so koja na maloletnikot mu se izrekuva kazna se donesuva vo formata predvidena vo ~len 343 od ovoj zakon.

^len 471

Sudot moè maloletnikot da go osudi na pla}awe na tro{ocite na krivi~-nata postapka i na ispolnuvawe na imotno-pravnite barawa, samo ako na malolet-nikot mu izrekol kazna. Ako sprema maloletnikot e primeneta vospitna merka, tro{ocite na postapkata pa|aat na tovar na buxetskite sredstva, a o{teteniot zaradi ostvaruvawe na imotno-pravnite barawa se upatuva na spor.

6. Pravni lekovi

^len 472

(1) Protiv presudata so koja na maloletnikot mu e izre~ena kazna, protiv re{enieto so koe na maloletnikot mu e izre~ena vospitna merka i protiv re{enieto za zapirawe na postapkata (~len 470 stav 2), moàt da izjavat àlba site lica koi imaat pravo na àlba protiv presudata (~len 351), i toa vo rok od osum dena od denot na priemot na presudata odnosno re{enieto.

(2) Branitelot, javniot obvinitel, bra~niot odnosno vonbra~niot drugar, rodnina po krv vo prava linija, posvoitelot, staratelot, bratot, sestrata i hrani-telot moàt da izjavat àlba vo korist na maloletnikot i protiv negovata volja.

(3) @albata protiv re{enieto so koe se izrekuva vospitna merka koja se izdrùva vo ustanova go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto, ako sudot vo soglasnost so roditelite na maloletnikot i po soslu{uvaweto na maloletnikot ne odlu~i poinaku.

(4) Na sednicata na vtorostepeniot sovet (~len 362) }e se povika maloletni-kot samo ako pretsedatelot na sovetot ili sovetot najde deka negovoto prisustvo bi bilo korisno.

^len 473

(1) Vtorostepeniot sovet moè da ja preina~i prevospitnata odluka so izrekuvawe na pote{ka merka sprema maloletnikot, samo ako toa e predloèno vo àlba.

(2) Ako so prvostepenata odluka ne e izre~ena kazna maloletni~ki zatvor ili zavodska merka, vtorostepeniot sovet moè taa kazna odnosno merka da ja izre~e samo ako odrì pretres. Maloletni~ki zatvor vo podolgo traewe ili pote{ka zavodska merka od onaa {to e izre~ena so prvostepenata odluka moè da se izre~e i vo sednica na vtorostepeniot sovet.

^len 474

Barawe za za{tita na zakonitosta moè da se podigne kako vo slu~ajot koga so sudskata odluka e povreden zakonot taka i vo slu~ajot koga sprema maloletni-kot nepravilno e primeneta kazna ili nekoja vospitna merka.

^len 475

Odredbite za povtoruvawe na krivi~nata postapka zavr{ena so pravosilna presuda soglasno }e se primenuvaat i vrz povtoruvawe na postapkata zavr{ena so pravosilno re{enie za primena na vospitna merka ili za zapirawe na postapkata sprema maloletnikot.

7. Nadzor na sudot nad sproveduvaweto na merkite

^len 476

(1) Upravata na ustanovata vo koja se izvr{uva vospitna merka sprema maloletnik e dol`na sekoi {est meseci do sudot {to ja izrekol vospitnata merka da dostavi izve{taj za povedenieto na maloletnikot. Sudijata za maloletnici na toj sud moè i samiot da gi posetuva maloletnicite smesteni vo ustanovata.

(2) Sudijata za maloletnici moè preku organot za staratelstvo da pribavi izvestuvawe za izvr{uvaweto na drugite vospitni merki, a moè da opredeli toa da go stori i opredelen stru~en rabotnik (socijalen rabotnik, defektolog i drugo), ako go ima vo sudot.

8. Zapirawe na izvr{uvaweto i izmena na odlukata za vospitnite merki

^len 477

(1) Koga se ispolneti uslovite predvideni vo zakonot za izmena na odlukata za izre~enata vospitna merka, odluka za toa donesuva sudot {to vo prv stepen go donel re{enieto za vospitnata merka, ako samiot najde deka e toa potrebno, ili na predlog od javniot obvinitel, od upravitelot na ustanovata ili od organot za staratelstvo na koj mu e doveren nadzorot nad maloletnikot.

(2) Pred donesuvaweto na odlukata sudot }e gi soslu{a javniot obvinitel, maloletnikot, roditelot ili staratelot na maloletnikot ili drugi lica, a }e pribavi i potrebni izve{tai od ustanovata vo koja maloletnikot ja izdrùva zavodskata merka, od organot za staratelstvo ili od drugi organi i ustanovi.

(3) Spored odredbite na stavovite 1 i 2 na ovoj ~len se donesuva i odlukata za zapirawe na izvr{uvaweto na vospitnata merka.

(4) Odlukata za zapirawe ili za izmena na vospitnata merka ja donesuva sovetot za maloletnici.

XXVII-a

POSTAPKA SPREMA PRAVNI LICA

1. Op{ti odredbi

^len 477-a

(1) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat vo postapkata na utvrduvawe na krivi~nata odgovornost i izrekuvawe kazni i drugi merki na pravnite lica kako storiteli na krivi~ni dela.

(2) Dokolku so odredbite od ovaa glava poinaku ne e opredeleno, vo postapkata sprema pravni lica


soodvetno se primenuvat odredbite od ovoj zakon za: osnovnite na~ela; mesnata nadle`nost, posledici od nenadle`nost i sudir na nadle`nosta; izzemawe; obvinet; branitel; podnesoci; zapisnici; rokovi; vra}awe vo porane{na sostojba; tro{oci; imotno-pravno barawe; donesuvawe i soop{tuvawe na odlukite; dostavuvawe na pismena; povikuvawe; zadrùvawe na lica, garancija i odzemawe na patna isprava; pritvor; dokaùvawe; skratena postapka; izrekuvawe na merkata konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe predmeti; redovni i vonredni pravni lekovi i na postapkata za nadomest na {teta na neopravdano osudeni lica.

^len 477-b

(1) Koga e podnesena krivi~na prijava protiv odgovorno lice ili pretstavnik na pravno lice, ako postojat osnovi na somnevawe deka se ispolneti uslovite za krivi~na odgovornost na pravnite lica opredeleni so Krivi~niot zakonik, javniot obvinitel moè po slu`bena dol`nost da bara pokrenuvawe krivi~na postapka za istoto krivi~no delo i protiv pravnoto lice.

(2) Javniot obvinitel moè da odlu~i da ne prezema gonewe ili da se otkaè od krivi~noto gonewe vrz osnova na ~lenot 146 od ovoj zakon, ako pravnoto lice nema nikakov imot ili imotot e tolku mal, {to ne moè da gi pokrie nitu tro{ocite na krivi~nata postapka, ili ako protiv pravnoto lice se vodi postapka za ste~aj.

(3) Za krivi~no delo na pravnoto lice i na odgovornoto lice vo pravnoto lice se sproveduva edinstvena postapka, a ako za toa postojat opravdani pri~ini postapkata moè da se razdvoi.

^len 477-v

(1) Za vodewe na krivi~nata postapka protiv pravno lice nadleèn e sudot kade {to se nao|a sedi{teto na pravnoto lice, odnosno pretstavni{tvoto na stranskoto pravno lice.

(2) Ako stransko pravno lice nema pretstavni{tvo na teritorijata na Republika Makedonija, ili ako se vodi edinstvena postapka protiv pravnoto lice i odgovornoto lice vo pravnoto lice, nadle`nosta na sudot se opredeluva spored op{tite odredbi za mesnata nadle`nost na ovoj zakon.

^len 477-g

(1) Vo postapkata protiv pravnoto lice u~estvuva ovlasteniot pretstavnik na pravnoto lice koj gi ima site prava i moè da gi prezeme site dejstvija {to e ovlasten da gi prezema obvinetiot vo krivi~nata postapka.

(2) Ovlasten pretstavnik na pravnoto lice e odgovornoto lice vo pravnoto lice opredeleno so zakon, odluka zasnovana vrz zakon, statut ili drug op{t akt na organite na upravuvawe na pravnoto lice. Ako ovlasteniot pretstavnik e i samiot obvinet za krivi~noto delo, za koe se vodi postapka i protiv pravnoto lice, ili e povikan kako svedok vo postapkata, ili postojat fakti~ki ili pravni pre~ki toj da go pretstavuva pravnoto lice, pravnoto lice e dol`no da opredeli so pismeno polnomo{no drug pretstavnik od redot na odgovornite lica ili vrabotenite vo pravnite lica. Pismenoto polnomo{no moè da se dade i na zapisnik pred sudot pred koj se vodi postapkata.

(3) Pravnoto lice e dol`no na sudot da mu dostavi podnesok za ovlastuvaweto na negoviot pretstavnik, kako i dokazi za negovoto ovlastuvawe. Sudot pred po~etokot na pretresot }e go utvrdi identitetot na pretstavnikot na pravnoto lice i negovoto ovlastuvawe za u~estvuvawe vo postapkata.

(4) Pravnoto lice e dol`no da opredeli pretstavnik vo rok od osum dena od denot na priemot na pokanata za glaven pretres. Ako pravnoto lice vo ovoj rok ne odredi pretstavnik i za toa ne go izvesti sudot, pretstavnik na pravnoto lice }e opredeli sudot pred koj se vodi postapkata po slu`bena dol`nost i za toa }e go izvesti pravnoto lice.

(5) Pretstavnik po slu`bena dol`nost sudot opredeluva od odgovornite lica ili vrabotenite vo pravnoto lice, a ako toa ne e mo`no od redot na advokatite.

(6) Pretstavnik po slu`bena dol`nost sudot }e opredeli i koga pravnoto lice prestanalo da postoi pred pravosilnoto dovr{uvawe na krivi~nata postapka, ako vo rok od osum dena od prestanokot na pravnoto lice pretstavnikot ne go opredelil negoviot praven sledbenik. (7) Ako pravnoto lice opredeli za pretstavnik lice koe ne moè da ima takvo svojstvo spored odredbata od stavot (2) na ovoj ~len, sudot }e go zadolì vo rok od osum dena da opredeli drug pretstavnik. Ako vo rok od osum dena pravnoto lice ne opredeli nov pretstavnik, ili ako go povle~e polnomo{noto na ve}e opredeleniot pretstavnik, sudot }e opredeli pretstavnik po slu`bena dol`nost.

(8) Pretstavnikot po slu`bena dol`nost sudot go opredeluva so re{enie, protiv koe pravnoto lice i od nego opredeleniot pretstavnik imaat pravo na àlba, koja ne go zadrùva negovoto izvr{uvawe.

(9) Nu`nite izdatoci za pretstavnikot na pravnoto lice, kako i nagradata za pretstavnikot opredelen po slu`bena dol`nost vleguvaat vo tro{ocite na krivi~nata postapka.

^len 477-d

(1) Obvinetoto pravno lice moè da ima branitel {to go opredeluva ovlasteniot pretstavnik na pravnoto lice. Koga kako pretstavnik na pravnoto lice e po slu`bena dol`nost od strana na sudot opredelen advokat, toj ja vr{i i funkcijata na odbrana na obvinetoto pravno lice.

(2) Pravnoto i odgovornoto lice protiv koi se vodi edinstvena postapka za isto krivi~no delo, moàt da imaat zaedni~ki branitel, ako toa ne e vo sprotivnost so interesite na nivnata odbrana.

^len 477-|

(1) Pokanite i drugite pismena, kako i odlukite se dostavuvaat na adresata na koja e registrirano sedi{teto na pravnoto lice, odnosno na adresata na pretstavnikot na pravnoto lice. Ako vo tekot na krivi~nata postapka pravnoto lice go promenilo sedi{teto, e dol`no najdocna vo rok od tri dena da go izvesti sudot za novoto sedi{te i adresa, vo sprotivno }e se smeta za uredna sekoja dostava izvr{ena na prethodnata adresa.

(2) Presudata so koja na pravnoto lice mu se izrekuva kazna se dostavuva na pretstavnikot na pravnoto lice li~no. Ako li~nata dostava ostane bez uspeh, za uredna se smeta dostavata izvr{ena so prepora~ana po{ta na adresata na pravnoto lice na koja e registrirano sedi{teto na pravnoto lice ili na adresata na negoviot pretstavnik.

^len 477-e

Ako uredno pokanetiot pretstavnik na pravnoto lice ne se odzove na pokanata i ne go opravda svojot izostanok, sudot moè da naredi negovo prisilno priveduvawe.

2. Obvinuvawe i glaven pretres

^len 477-`

Obvinenieto protiv pravnoto lice mora da go sodrì i imeto na obvinetoto pravno lice, negovoto sedi{te spored podatocite vo registarskiot sud i mati~niot broj, imeto i prezimeto na negoviot pretstavnik i negovata adresa, kako i dràvjanstvoto i brojot na paso{ot na stranecot opredelen kako pretstavnik na pravnoto lice.

^len 477-z

(1) Na glavniot pretres vo edinstvenata postapka protiv pravnoto i odgovornoto lice prvo se vr{i raspit na odgovornoto lice za sekoja to~ka od obvinenieto, a potoa i na pretstavnikot na pravnoto lice.

(2) Redosledot na izveduvawe na dokazi go opredeluva


sudot trgnuvaj}i prvo od dokazite {to se odnesuvaat na odgovornoto lice.

(3) Po zavr{niot zbor na branitelot i pretstavnikot na obvinetoto pravno lice, zavr{en zbor ima branitelot na odgovornoto lice i odgovornoto lice.

(4) Odredbite za donesuvawe na presuda bez glaven pretres (~len 431-a) se primenuvaat i vo krivi~nata postapka protiv pravnoto lice.

(5) Sudot moè da odlu~i ako e obezbeden branitel glavniot pretres da se odrì i bez prisustvo na pretstavnikot na pravnoto lice, ako e uredno povikan i ne go opravdal svoeto nedoa|awe, ako oceni deka negovoto prisustvo ne e neophodno.

^len 477-y

(1) Vo tekot na postapkata sudot moè na predlog na javniot obvinitel da opredeli edna ili pove}e privremeni merki, pokraj merkite od ~lenot 203-a na ovoj zakon, kako i zabrana za vr{ewe na opredelena dejnost ili na site dejnosti na pravnoto lice do zavr{uvawe na postapkata i zabrana za statusni promeni vo pravnoto lice. Za izre~enite zabrani se vr{i upis vo sudskiot ili drug registar.

(2) Zabranite od stavot (1) na ovoj ~len se izrekuvaat so re{enie protiv koe pretstavnikot na pravnoto lice ima pravo na àlba vo rok od tri dena do sovetot od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

3. Presuda i pravni lekovi

^len 477-i

Presudata izre~ena na pravnoto lice mora da sodrì i ime na pravnoto lice i negovo sedi{te, mati~en broj, ime i prezime na negoviot pretstavnik i adresa na ìveewe, kako i dràvjanstvo i broj na patnata isprava na stranecot opredelen kako pretstavnik na pravnoto lice.

^len 477-j

Sudot so re{enie }e ja zapre postapkata ako vo tekot na postapkata pravnoto lice prestanalo da postoi, a ne postojat uslovi za izrekuvawe na kazna ili merka na konfiskacija na imot i imotna korist ili odzemawe predmeti.

^len 477-k

(1) Pravosilnata presuda so koja na pravnoto lice mu se izrekuva privremena ili trajna zabrana za vr{ewe na opredelena dejnost po slu`bena dol`nost, prvostepeniot sud ja dostavuva bez odlagawe do registarskiot sud zaradi upis na izre~enata kazna vo trgovskiot ili drug registar.

(2) Koga so presudata e izre~ena kazna prestanok na pravnoto lice, po nejzinata pravosilnost taa bez odlagawe se dostavuva na sudot nadleèn za postapka na prestanokot na pravnoto lice.

^len 477-l

Vo krivi~nata postapka protiv pravno lice moè da se koristat vonrednite pravni lekovi barawe za povtoruvawe na postapkata i barawe za za{tita na zakonitosta

DEL TRETI

POSEBNI POSTAPKI

G l a v a HHVIII

POSTAPKA ZA PRIMENA NA MERKITE ZA BEZBEDNOST, KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST, ODZEMAWE NA PREDMETI I OTPOVIKUVAWE NA USLOVNA OSUDA

^len 478

(1) Ako obvinetiot storil krivi~no delo vo sostojba na nepresmetlivost, javniot obvinitel }e podnese do sudot predlog da izre~e merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe na takviot storitel vo zdrav-stvena ustanova odnosno predlog za zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na storitelot na sloboda ako za izrekuvawe na takva merka postojat uslovite predvi-deni so Krivi~niot zakonik.

(2) Vo ovoj slu~aj na obvinetiot, koj se nao|a vo pritvor, so re{enie }e mu se ukine pritvorot, no nema da se pu{ti na sloboda tuku do zavr{uvaweto na postapkata za primena na merkite na bezbednost privremeno }e se smesti vo soodvetna zdravstvena ustanova ili vo nekoja pogodna prostorija.

(3) So merkata od stavot (1) na ovoj ~len, sudot moè da odredi privremena zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost ili zabrana na upravuvawe so motorno vozilo. Odlukata na sudot se dostavuva do nadle`nite organi ili organizacii vo koi storitelot e vraboten ili koja e nadle`na za vr{ewe na nadzor nad sproveduvaweto na zabranata

(4) Po stavaweto na predlogot od stav 1 na ovoj ~len obvinetiot mora da ima branitel.

^len 479

(1) Za primenata na merkite na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ili zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda re{ava, po odràniot glaven pretres sudot {to e nadleèn za sudewe vo prv stepen.

(2) Pokraj licata {to moraat da se povikuvaat na glavniot pretres }e se povikaat kako ve{taci i lekari psihijatri od zdravstvenata ustanova na koja i bilo dovereno ve{ta~eweto vo pogled na presmetlivosta na obvinetiot. Obvine-tiot }e se povika ako negovata sostojba e takva da moè da prisustvuva na glavniot pretres. Za glavniot pretres }e se izvesti bra~niot odnosno vonbra~niot drugar na obvinetiot i negovite roditeli, odnosno staratelot, a spored okolnostite i drugi bliski rodnini.

(3) Ako sudot, vrz osnova na sprovedenite dokazi, utvrdi deka obvinetiot storil opredeleno krivi~no delo i deka vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo bil nepresmetliv, }e odlu~i vrz osnova na soslu{uvaweto na povikanite lica i naodite i mislewata na ve{tacite, dali na obvinetiot }e mu izre~e merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustano-va, odnosno zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda. Pri odlu~uvaweto koja od tie merki na bezbednost }e ja izre~e, sudot ne e vrzan za predlogot na javniot obvinitel.

(4) Ako sudot najde deka obvinetiot ne bil nepresmetliv, }e ja zapre postap-kata za primena na merkite na bezbednost.

(5) Protiv re{enieto na sudot vo rok od osum dena od denot na priemot na re{enieto moàt da izjavat àlba site lica koi imaat pravo da se àlat protiv presudata (~len 351), osven o{teteniot.

^len 480

Merkite na bezbednost od ~len 478 stav 1 na ovoj zakon moàt da se izre~at i koga javniot obvinitel na glavniot pretres }e go izmeni podignatiot obvinitelen akt odnosno obvinitelen predlog so podnesuvawe predlog za izrekuvawe na tie merki.

^len 481

Koga sudot }e mu izre~e kazna na liceto koe izvr{ilo krivi~no delo vo sostojba na bitno namalena presmetlivost, so istata presuda }e ja izre~e i merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ili zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ili zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari ili narkomani, ako utvrdi deka za toa postojat zakonski uslovi.

^len 482


Pravosilnata odluka so koja e izre~ena merkata na bezbednost zadolìtel-no psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, odnosno zadolìtel-no psihijatrisko lekuvawe na sloboda (~lenovite 479 i 481) }e se dostavi do sudot {to e nadleèn da odlu~i za li{uvawe od delovna sposobnost. Za odlukata }e se izvesti i organot za staratelstvo.

^len 483

(1) Po slu`bena dol`nost ili na predlog od zdravstvenata ustanova ili od organot za staratelstvo, a po soslu{uvawe na javniot obvinitel, sudot {to vo prv stepen izrekol merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova }e ja zapre ovaa merka i }e opredeli otpu{tawe na storitelot od zdravstvenata ustanova, ako vrz osnova na misleweto na lekarot utvrdi deka prestanala potrebata od lekuvawe i ~uvawe na storitelot vo taa ustanova, a moè da opredeli negovo zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda.

(2) Koga od zdravstvena ustanova se otpu{ta storitelot ~ija presmetlivost bila bitno namalena, a vo taa ustanova pominal pomalku vreme otkolku {to iznesuva kaznata zatvor na koja e osuden, sudot so re{enie za otpu{tawe }e odlu~i dali toa lice }e go izdrì ostatokot od kaznata ili }e bide pu{teno na usloven otpust. Na storitelot koj se pu{ta na usloven otpust moè da mu se izre~e i merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ako za toa postojat zakonski uslovi.

(3) Po slu`bena dol`nost ili na predlog od upravata na zdravstvenata ustanova vo koja obvinetiot se lekuval ili trebalo da se lekuva, a po soslu{uva-weto na javniot obvinitel, sudot moè na storitelot sprema koj e primeneta merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda da mu izre~e merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, ako ustanovi deka storitelot ne se podloìl na lekuvawe ili samovolno go napu{til ili deka i pokraj lekuvaweto ostanal tolku opasen za svojata okolina {to e potrebno negovo ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova. Pred donesuvaweto na odlukata sudot po potreba }e pribavi i mislewe od lekar, a obvinetiot }e se soslu{a ako negovata sostojba go dozvoluva toa.

^len 484

(1) Za primena na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoho-li~ari i narkomani sudot odlu~uva otkako }e pribavi naod i mislewe od ve{tak. Ve{takot treba da se izjasni i za mo`nostite za lekuvawe na obvinetiot.

(2) Ako pri izrekuvaweto na uslovna osuda na storitelot mu e naloèno lekuvawe na sloboda, a toj ne se podloìl na lekuvawe ili samovolno go napu{til, sudot moè, po slu`bena dol`nost ili na predlog od ustanovata vo koja storitelot se lekuval ili trebalo da se lekuva, a po soslu{uvaweto na javniot obvinitel i na storitelot da opredeli otpovikuvawe na uslovnata osuda ili prisilno izvr{uva-we na izre~enata merka zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari ili narkomani vo zdravstvena ustanova ili vo druga specijalizirana ustanova. Pred donesuvaweto na odlukata sudot po potreba }e pribavi i mislewe od lekar.

^len 485

(1) Predmetite {to spored Krivi~niot zakonik mora da se odzemat, }e se odzemat i koga krivi~nata postapka nema da zavr{i so presuda so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven.

(2) Posebno re{enie za toa donesuva organot pred koj se vodela postapkata vo momentot koga postapkata e zavr{ena odnosno koga e zaprena.

(3) Re{enieto za odzemawe na predmetite od stav 1 na ovoj ~len go donesuva sudot i koga vo presudata so koja obvinetiot e oglasen za vinoven e propu{teno da se donese takva odluka.

(4) Zaveren prepis na odlukata za odzemawe na predmeti }e se dostavi do sopstvenikot na predmetite ako sopstvenikot e poznat.

(5) Protiv odlukata od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len sopstvenikot na predme-tite ima pravo na àlba poradi nepostoewe na zakonska osnova za odzemawe na predmetite. Ako re{enieto od stav 2 na ovoj ~len ne go donel sudot za àlbata odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6) na sudot {to bil nadleèn za sudewe vo prv stepen.

^len 486

(1) Imotot i imotnata korist pribaveni so izvr{uvaweto na krivi~noto delo se utvrduva vo krivi~na postapka po slu`bena dol`nost.

(2) Sudot i drugite organi pred koi se vodi krivi~nata postapka se dol`ni vo tekot na postapkata da sobiraat dokazi i da gi izviduvaat okolnostite {to se od va`nost za imotot i imotnata korist.

(3) Ako o{teteniot stavil imotno-pravno barawe vo pogled na vra}aweto na predmetite pribaveni so krivi~no delo, odnosno vo pogled na iznosot {to i odgovara na vrednosta na predmetite, imotnata korist }e se utvrduva samo vo onoj del koj ne e opfaten so imotno-pravnoto barawe.

^len 487

(1) Koga doa|a predvid konfiskacija na imot imotna korist pribavena so krivi~no delo liceto vrz koe e prenesena imotna korist, kako i pretstavnikot na pravnoto lice }e se povikaat zaradi soslu{uvawe vo prethodnata postapka i na glavniot pretres. Vo pokanata }e se predupredi deka postapkata }e se sprovede bez nivno prisustvo.

(2) Pretstavnikot na pravnoto lice }e se soslu{a na glavniot pretres po obvinetiot. Na ist na~in }e se postapi vo odnos na liceto vrz koe e prenesena imotnata korist ako ne e povikano kako svedok.

(3) Liceto vrz koe e prenesena imotnata korist kako i pretstavnikot na pravnoto lice se ovlasteni vo vrska so utvrduvaweto na imotnata korist da predlagaat dokazi i po ovlastuvawe na pretsedatelot na sovetot da im postavuvaat pra{awa na obvinetiot, na svedocite i ve{tacite.

(4) Isklu~uvaweto na javnosta na glavniot pretres ne se odnesuva na liceto vrz koe se preneseni imotot i imotnata korist i na pretstavnikot na pravnoto lice.

(5) Ako sudot duri vo tekot na glavniot pretres utvrdi deka doa|a predvid konfiskacija na imot i imotna korist, }e go prekine glavniot pretres i }e go povika liceto vrz koe se preneseni imotot i imotnata korist kako i pretstavnikot na pravnoto lice.

^len 488

(1) Ako so drugi dokazi sudot ne moè da ja opredeli vrednosta na imotot i imotnata korist {to treba da se konfiskuva, }e odredi ve{ta~ewe.

(2) Koga postoi somnevawe deka imotot se nao|a vo stranstvo, sudot e dolèn da raspi{e me|unarodna poternica ili objava.

(3) Sudot vo pribiraweto na potrebnite dokazi za utvrduvawe na visinata na iznosot na imotot i imotnata korist pribaveni so krivi~no delo, moè da pobara potrebni izvestuvawa od drugi dràvni organi, finansiski institucii, drugi pravni lica i gra|ani koi se dol`ni bez odlagawe istite da gi dostavat.

^len 489

(1) Koga se ispolneti uslovite za konfiskacija na imot i imotna korist, sudot po slu`bena dol`nost }e naredi privremeni merki na obezbeduvawe utvrdeni so ~lenot 203 na ovoj zakon.

(2) Merkite od stavot (1) na ovoj ~len sudot moè da gi odredi sprema treti lica za koi postoi somnevawe deka vrz niv se preneseni imot i imotna korist pribaveni so


krivi~no delo bez soodveten nadomestok.

(3) Protiv re{enieto so koe sudot odreduva privremeni merki na obezbeduvawe, moè da se izjavi àlba vo rok od osum dena.

(4) Odlukata po àlba neposredno povisokiot sud }e ja donese vo rok od osum dena.

^len 490

(1) Odzemawe na imotna korist sudot moè da izre~e vo presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, vo re{enieto za sudska opomena ili vo re{enieto za primena na vospitna merka, kako i re{enieto so koe se izrekuva merkata na bezbednost.

(2) Vo izrekata na presudata ili na re{enieto sudot }e navede koj imot, predmet, odnosno pari~en iznos se konfiskuva.

(3) Zaveren prepis na presudata odnosno na re{enieto mu se dostavuva i na liceto vrz koe e prenesena imotnata korist, kako i na pretstavnikot na pravnoto lice, ako sudot izrekol konfiskacija na imotot i imotnata korist od toa lice odnosno od pravnoto lice.

^len 491

Liceto od ~len 487 na ovoj zakon moè da podnese barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka vo pogled na odlukata za konfiskacija na imotot imotnata korist.

^len 492

Odredbite na ~len 352 stavovi 2 i 3, na ~lenovi 360 i 364 od ovoj zakon soglasno }e se primenuvaat vo pogled na àlbata protiv odlukata za konfiskacija na imotot imotnata korist.

^len 493

Ako vo odredbite na ovaa glava ne e predvideno ne{to drugo vo pogled na postapkata za primena na merki na bezbednost ili za konfiskacija na imotot imotnata korist, soglasno }e se primenuvaat drugite odredbi na ovoj zakon, ako so odredbite na ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 493-a

(1) Koga postojat fakti~ki ili pravni pre~ki za vodewe na krivi~na postapka protiv opredeleno lice, sudot na predlog na javniot obvinitel }e sprovede posebna postapka za konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti ako se ispolneti uslovite za primena na ovie posebni merki od Krivi~niot zakonik.

(2) Vo postapkata od stavot (1) na ovoj ~len, sudot }e gi izvede potrebnite dokazi od koi }e utvrdi deka se raboti za imot ili imotna korist steknati so krivi~no delo ili za predmeti koi se upotrebeni ili nastanale so izvr{uvawe na krivi~no delo ili treba da se odzemat spored odredbite na Krivi~niot zakonik.

(3) Ako so vakvoto re{enie se zadira vo pravata na treto lice, protiv odlukata na sudot liceto od koe se konfiskuva imotot ili imotnata korist ili predmetite ima pravo na àlba vo rok od osum dena do neposredno povisokiot sud.

^len 493-b

(1) Konfiskacijata na imot i imotna korist se izvr{uva vo rok od 30 dena po pravosilnosta na presudata.

(2) Nalogot za izvr{uvawe go izdava sudot koj ja donel prvostepenata presuda.

(3) Izvr{uvaweto se sproveduva nad imotot i imotnata korist opredeleni so sudskata odluka, a ako toa delumno ili celosno ne e mo`no, izvr{uvaweto se sproveduva od preostanatiot imot na liceto na koe mu e izre~ena takvata merka.

(4) Prigovor na izvr{nosta ne e dozvolen, a prisilnoto izvr{uvawe }e se zapre samo ako liceto dobrovolno go vrati imotot ili ja plati visinata na imotnata korist na

smetkata na sudot. Bankite i drugite finansiski institucii kade {to e smetkata vrz koja se izvr{uva ovaa merka, se dol`ni da ja izvr{at bez nikakvo odlagawe i da spre~at eventualno prenesuvawe ili finansiski transakcii.

(5) Pravnite dela sklu~eni po izvr{uvawe na krivi~noto delo, a so namera da se namali vrednosta na imotot {to e predmet na konfiskacija, se nevaè~ki.

(6) Prigovor e dozvolen samo na nalogot so koj se opredeluva izvr{uvawe nad ostanatiot imot.

(7) Prigovorot se podnesuva vo rok od osum dena do neposredno povisokiot sud, koj odlukata ja donesuva vo rok od osum dena

^len 494

(1) Koga vo uslovnata osuda e opredeleno deka kaznata }e se izvr{i ako osudeniot ne ja vrati imotnata korist, ne ja nadomesti {tetata ili ne ispolni drugi obvrski, a osudeniot vo opredeleniot rok ne gi ispolni tie obvrski, sudot {to sudel vo prv stepen }e sprovede postapka za otpovikuvawe na uslovnata osuda na predlog od ovlasteniot tuìtel, a moè i po slu`bena dol`nost.

(2) Sudijata koj }e bide opredelen za toa }e go soslu{a osudeniot ako e dostapen, i }e gi sprovede potrebnite izvidi zaradi utvrduvawe na faktite i sobi-rawe na dokazi va`ni za odlukata.

(3) Potoa pretsedatelot na sovetot }e zakaè sednica na sovetot za koja }e gi izvesti tuìtelot, osudeniot i o{teteniot. Nedoa|aweto na strankite i na o{teteniot, ako se uredno izvesteni, ne go spre~uva odrùvaweto na sednicata na sovetot.

(4) Ako sudot utvrdi deka osudeniot ne ja ispolnil obvrskata {to mu bila opredelena so presudata, }e donese presuda so koja }e go prodolì rokot za ispolnuvawe na obvrskata, }e go oslobodi od ispolnuvawe na taa obvrska ili }e ja zameni so druga soodvetna obvrska predvidena so zakon ili }e ja otpovika uslovnata osuda i }e opredeli utvrdenata kazna da se izvr{i. Ako sudot najde deka nema osnova za donesuvawe na nekoja od tie odluki, so re{enie }e ja zapre postapkata za otpovikuvawe na uslovnata osuda.

G l a v a HHIH

POSTAPKA ZA DONESUVAWE ODLUKA ZA POKRATKO TRAEWE NA KAZNATA NA ZABRANA, PRESTANUVAWE NA PRAVNITE POSLEDICI OD OSUDATA I BRI[EWE NA

OSUDATA

^len 495

(1) Koga spored zakonot bri{ewe na osudata nastapuva so izminuvawe na opredeleno vreme i pod uslov osudeniot vo toa vreme da ne stori novo krivi~no delo, re{enie za bri{ewe na osudata donesuva po slu`bena dol`nost sudot kako organ nadleèn za vodewe na kaznenata evidencija.

(2) Pred donesuvaweto na re{enieto za bri{ewe na osudata }e se izvr{at potrebnite proveruvawa, a osobeno }e se soberat podatoci za toa dali protiv osudeniot e vo tek krivi~na postapka za nekoe novo krivi~no delo storeno pred istekot na rokot predviden za bri{ewe na osudata.

^len 496

(1) Ako sudot ne donese re{enie za bri{ewe na osudata, osudenoto lice moè da bara da se utvrdi deka bri{ewe na osudata nastapilo spored zakonot.

(2) Za ova barawe odlu~uva sudot po soslu{uvaweto na javniot obvinitel, ako postapkata se vodela po negovo barawe.

^len 497


Ako uslovnata osuda ne bide otpovikana ni po edna godina od denot na prestanuvaweto na vremeto za proveruvawe, sudot {to sudel vo prv stepen }e donese re{enie so koe se utvrduva bri{ewe na uslovnata osuda. Ova re{enie }e se dostavi do osudeniot i do javniot obvinitel, ako postapkata se vodela po negovo barawe.

^len 498

(1) Postapkata za bri{ewe na osudata vrz osnova na sudska odluka se poveduva na molba od osudeniot.

(2) Molbata se podnesuva do sudot {to sudel vo prv stepen.

(3) Sudijata koj }e bide opredelen za toa prethodno }e ispita dali izminalo potrebnoto vreme spored zakonot, a potoa }e gi sprovede potrebnite izvidi, }e gi utvrdi faktite na koi se povikuva molitelot i }e pribavi dokazi za site okol-nosti {to se va`ni za odlukata.

(4) Sudot moè za odnesuvaweto na osudeniot da pobara izve{taj od sudovite na ~ie podra~je osudeniot prestojuval po izdrànata kazna, a moè takov izve{taj da bara i od upravata na ustanovata vo koja osudeniot ja izdrùval kaznata.

(5) Po izvr{enite izvidi i po soslu{uvaweto na javniot obvinitel, ako pos-tapkata se vodela po negovo barawe, sudijata }e gi dostavi spisite so obrazloè-niot predlog do sovetot na sudot {to sudel vo prv stepen.

(6) Protiv odlukata na sudot po molbata za bri{ewe na osudata àlba moè da izjavat molitelot i javniot obvinitel.

(7) Ako sudot ja odbie molbata zatoa {to osudeniot so svoeto odnesuvawe ne zasluìl bri{ewe na osudata, osudeniot moè molbata da ja povtori po istekot na dve godini od denot na pravosilnosta na re{enieto za odbivawe na molbata.

^len 499

Vo uverenieto {to na gra|anite im se dava vrz osnova na kaznenata eviden-cija zaradi ostvaruvawe na nivnite prava vo stranstvo bri{anata osuda ne smee da se spomenuva.

^len 500

(1) Molbata za pokratko traewe na kaznite za zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana so upravuvawe na motorno vozilo ili za prestanuvawe na pravnite posledici na osudata i za bri{ewe na osudata, se podnesuva do sudot {to sudel vo prv stepen.

(2) Sudijata {to za toa }e bide opredelen prethodno }e ispita dali izmina-lo potrebnoto vreme spored zakonot, a potoa }e gi izvr{i potrebnite izvidi, }e gi utvrdi faktite na koi se povikuva molitelot i }e sobere dokazi za site okolnosti {to se va`ni za odlukata.

(3) Za odnesuvaweto na osudeniot sudijata moè da pobara izve{taj od sudovite na ~ie podra~je osudeniot prestojuval po izdrànata prostenata ili zastarenata glavna kazna, a moè takov izve{taj da bara i od ustanovata vo koja osudeniot ja izdràl kaznata.

(4) Po sprovedenite izvidi, a po soslu{uvaweto na javniot obvinitel, ako postapkata se vodela po negovo barawe, sudijata }e gi dostavi spisite, so obrazloèn predlog, do sudot nadleèn za donesuvawe re{enie po molbata od stavot (1) na ovoj ~len.

(5) Sudot od stav 4 na ovoj ~len prethodno }e pribavi mislewe od javniot obvinitel ako postapkata se vodela po negovo barawe koj postapuva pred toj sud.

^len 501

Vo slu~aj na odbivawe na molbata, nova molba ne moè da se podnese pred istekot na edna godina od denot na pravosilnosta na re{enieto za odbivawe na porane{nata molba.

G l a v a HHH

POSTAPKA ZA DAVAWE ME\UNARODNA PRAVNA POMO[ I IZVR[UVAWE NA ME\UNARODNI DOGOVORI VO

KRIVI^NO-PRAVNI PREDMETI

^len 502

Me|unarodnata krivi~no-pravna pomo{ se vr{i spored odredbite na ovoj zakon, dokolku so odredbite na Evropskata konvencija za me|usebna pravna pomo{ vo krivi~nata materija so protokolite, Konvencijata na Obedinetite nacii za transnacionalen organiziran kriminal i so drugite me|unarodni dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija poinaku ne e opredeleno.

^len 503

(1) Molbite na doma{nite sudovi za pravna pomo{ vo krivi~nite predmeti se dostavuvaat do stranskite organi po diplomatski pat preku Ministerstvoto za pravda ili direktno od nadle`niot sud. Na ist na~in do doma{nite sudovi se dostavuvaat molbite od stranskite organi za pravna pomo{.

(2) Vo itni slu~ai, ako postoi zaemnost, molbite za pravna pomo{ moàt da se dostavuvaat preku Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(3) So zakon }e se opredeli koi sudovi }e bidat nadle`ni za davawe me|una-rodna krivi~no-pravna pomo{, a moè da se opredeli eden sud da gi vr{i tie raboti za site sudovi na opredeleno podra~je.

^len 504

(1) Ministerstvoto za nadvore{ni raboti }e ja upati molbata na stranskiot organ za pravna pomo{ do Ministerstvoto za pravda koe }e ja dostavi na postapka do sudot na ~ie podra~je prestojuva liceto na koe treba da mu se vra~i nekoe pismeno ili koe treba da se ispita ili da se soo~i ili na ~ie podra~je treba da se izvr{i nekoe drugo istra`no dejstvie.

(2) Vo slu~aite predvideni vo ~len 503 stav 2 od ovoj zakon, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja upatuva molbata do sudot preku Ministerstvoto za pravda.

(3) Za dozvolenosta i na~inot na izvr{uvawe na dejstvieto koe e predmet na molbata na stranskiot organ odlu~uva sudot spored doma{nite propisi.

(4) Koga molbata se odnesuva na krivi~no delo za koe spored doma{nite propisi ne e dozvolena ekstradicija, sudot }e pobara upatstvo od Ministerstvoto za pravda.

^len 505

(1) Doma{nite sudovi moàt da ja prifatat molbata na stranskiot organ so koja se bara izvr{uvawe na krivi~na presuda na stranski sud ili na me|unaroden sud ako e toa opredeleno so me|unaroden dogovor ili ako postoi reciprocitet ili ako sankcijata ja izre~e i doma{niot sud spored Krivi~niot zakonik.

(2) Nadle`niot sud donesuva presuda vo sovet od ~len 22 stav 6 na ovoj zakon. Za sednicata na sovetot }e se izvesti javniot obvinitel i branitelot.

(3) Mesnata nadle`nost na sudot se opredeluva spored poslednoto ìvea-li{te na osudenoto lice vo Republika Makedonija - spored mestoto na ra|awe. Ako osudenoto lice nemalo ìveali{te nitu e rodeno vo Republika Makedonija, Vrhovniot sud na Republika Makedonija }e opredeli eden od stvarno nadle`nite sudovi pred koj }e se sprovede postapkata.

(4) Stvarno nadleèn sud e sudot opredelen so zakon.

(5) Vo izrekata na presudata od stav 2 na ovoj ~len sudot }e ja vnese celosna-ta izreka i nazivot na sudot od stranskata presuda i }e izre~e sankcija soodvetna so kazna koja ja izrekol stranskiot sud. Vo obraz-loènieto na presudata }e se iznesat pri~inite so koi se rakovodel pri izrekuvaweto na sankcijata.

(6) Protiv presudata moàt da izjavat àlba javniot obvinitel i osudeniot ili negoviot branitel.


(7) Ako stranskiot dràvjanin osuden od doma{en sud ili liceto ovlasteno so dogovor podnese molba do prvostepeniot sud osudeniot da ja izdrùva kaznata vo svojata zemja, prvostepeniot sud }e postapi po me|unarodniot dogovor.

(8) Izvr{uvaweto na presudi na me|unaroden sud se vr{i spored me|unaroden dogovor za negovoto osnovawe ratifikuvan vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija.

(9) Krivi~niot sovet od ~lenot 22 stav (6) na ovoj zakon, na mesno nadle`niot prvostepen sud, so presuda ja potvrduva avtenti~nosta i izvr{nosta na presudata na me|unarodniot sud i go opredeluva na~inot na izvr{uvawe na sankciite ili drugite merki

^len 505-a

(1) Doma{nite sudovi postapuvaat na molba na stranskiot organ pri prezemawe na privremeni merki na obezbeduvawe od ~lenot 203-a na ovoj zakon, ili pri izvr{uvawe na merkata konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti, pri {to postapuvaat vo soglasnost so odredbite na me|unaroden dogovor.

(2) Konfiskuvaniot imot i imotna korist ili odzemenite predmeti moàt da se otstapat so sudska odluka na stranska dràva pod uslovi opredeleni so me|unaroden dogovor.

(3) Doma{nite sudovi pod uslovi opredeleni so me|unaroden dogovor moàt da pobaraat od stranski organi opredeluvawe na privremeni merki na obezbeduvawe od ~lenot 203-a na ovoj zakon i izvr{uvawe na konfiskacija na imot i imotna korist i odzemawe na predmeti.

(4) Vo slu~aj koga so me|unaroden dogovor e opredeleno deka konfiskuvaniot imot i imotna korist treba da se podeli me|u Republika Makedonija i druga dràva, takov predlog do stranskata dràva dostavuva Ministerstvoto za pravda

^len 506

Za krivi~nite dela pravewe i pu{tawe vo optek falsifikuvani pari, neovlasteno proizvodstvo, pu{tawe vo promet na narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekursori, trgovija so lu|e, prikaùvawe na pornografski materijal na dete, kako i za drugi krivi~ni dela vo pogled na koi so me|unarodni dogovori se predviduva centralizacija na podatocite, sudot pred koj se vodi krivi~nata postapka e dolèn, bez odlagawe, da gi dostavi do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti podatocite za krivi~noto delo, za storitelot i pravosilnata presuda.

^len 507

(1) Ako na teritorijata na Republika Makedonija krivi~no delo izvr{il stranec koj ima ìveali{te vo stranska dràva, na taa dràva moàt nadvor pod uslovite predvideni vo ~len 510 od ovoj zakon da i se otstapat site krivi~ni spisi zaradi krivi~no gonewe i sudewe ako stranskata dràva ne mu se protivi na toa.

(2) Pred donesuvawe na re{enieto za sproveduvawe na istraga, odluka za otstapuvawe donesuva nadle`niot javen obvinitel. Vo tekot na istragata ovaa odluka na predlog na javniot obvinitel ja donesuva istra`niot sudija, a do po~etokot na glavniot pretres sovetot (~len 22 stav 6).

(3) Otstapuvawe moè da se dozvoli za krivi~ni dela za koi e predvidena kazna zatvor do deset godini, kako i za krivi~ni dela zagrozuvawe na javniot soobra}aj.

(4) Ako o{teteniot e dràvjanin na Republika Makedonija otstapuvawe ne e dozvoleno ako toj mu se protivi na toa, osven ako e dadeno obezbeduvawe za ostva-ruvawe na negovoto imotno-pravno barawe.

(5) Ako obvinetiot se nao|a vo pritvor, od stranskata dràva }e se pobara po najkratok pat vo rok od 40 dena da izvesti dali go prezema goneweto.

^len 508

(1) Baraweto na stranskata dràva vo Republika Makedonija da se prezeme gonewe na dràvjanin na Republika Makedonija ili na lice koe ima ìveali{te vo Republika Makedonija za krivi~no delo izvr{eno vo stranstvo se upatuva so spisite do nadle`niot javen obvinitel na ~ie podra~je toa lice ima ìveali{te.

(2) Ako do nadle`niot organ na stranskata dràva e podneseno imotno-pravno barawe, }e se postapi kako toa barawe da e podneseno do nadle`niot sud.

(3) Za odbivaweto da se prezeme krivi~no gonewe kako i za pravosilnata odluka donesena vo krivi~na postapka }e se izvesti stranskata dràva {to go upatila baraweto.

G l a v a HHHI

POSTAPKA ZA EKSTRADICIJA NA OBVINETI I OSUDENI LICA I POSTAPKA ZA TRANSFER NA OSUDENI LICA

1. Postapka za ekstradicija na obvineti i osudeni lica

^len 509

Ekstradicijata na obvineti ili osudeni lica }e se bara i }e se vr{i spored odredbite na ovoj zakon dokolku so Evropskata konvencija za ekstradicija so protokolite i so drugite me|unarodni dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija poinaku ne e opredeleno.

^len 510

(1) Pretpostavki za ekstradicija se:

1) liceto ~ija ekstradicija se bara da ne e dràvjanin na Republika Makedo-nija;

2) deloto poradi koe se bara ekstradicija da ne e izvr{eno na teritorijata na Republika Makedonija protiv nea ili protiv nejzin dràvjanin;

3) deloto poradi koe se bara ekstradicija da e krivi~no delo i spored doma{en zakon i spored zakonot na dràvata vo koja e izvr{eno;

4) spored doma{en zakon da ne nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe ili zastarenost na izvr{uvaweto na kaznata pred da e stranecot pritvoren ili kako obvinet ispitan;

5) stranecot ~ija ekstradicija se bara da ne e poradi istoto delo od doma{en sud ve}e osuden, ili za istoto delo da ne e od doma{en sud pravosilno osloboden, ili protiv nego da ne e krivi~nata postapka pravosilno zaprena ili obvinenieto pravosilno odbieno ili za istoto delo da ne e povedena postapka vo Republika Makedonija ili protiv nea ili protiv dràvjanin na Republika Makedonija, osven ako ne e dadena garancija za ostvaruvawe na imotno-pravnoto barawe na o{teteniot.

6) da e utvrden identitetot na liceto ~ija {to ekstradicija se bara i

7) da ima dovolno dokazi za osnovano somnevawe deka stranecot ~ija {to ekstradicija se bara storil opredeleno krivi~no delo ili deka postoi pravosilna presuda.

^len 511

(1) Postapka za ekstradicija na obvineti ili osudeni stranci se poveduva po molba od stranska dràva.

(2) Molbata za ekstradicija se podnesuva po diplomatski pat.

(3) Kon molbata za ekstradicija moraat da se priloàt:

1) sredstva za utvrduvawe na identitetot na obvinetiot odnosno na osude-niot (to~en opis, fotografii, otpe~atoci na prstite i sli~no);

2) uverenie ili drugi podatoci za dràvjanstvo na stranecot;


3) obvinitelen akt ili presuda ili odluka za pritvor ili nekoj drug akt ramen na ovaa odluka, vo original ili vo zaveren prepis, vo koj treba da e nazna~eno imeto i prezimeto na liceto ~ija ekstradicija se bara i drugi podatoci potrebni za utvrduvawe na negoviot identitet, opis na deloto, zakonski naziv na krivi~noto delo i dokazi za osnovanoto somnevawe i

4) izvod od tekstot na krivi~niot zakon na stranskata dràva {to treba da se primeni ili e primenet sprema obvinetiot poradi deloto po povod koe se bara ekstradicija a ako deloto e izvr{eno na teritorijata na treta dràva, toga{ i izvod od tekstot na krivi~niot zakon na taa dràva.

(4) Ako molbata i prilozite se sostaveni na stranski jazik mora da bide priloèn i zaveren prevod na makedonski jazik.

^len 512

(1) Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ja dostavuva molbata za ekstradi-cija na stranec preku Ministerstvoto za pravda do istra`niot sudija na sudot na ~ie podra~je stranecot prestojuva ili na ~ie podra~je }e se zate~e.

(2) Ako ne se znae ìveali{teto ili prestojuvali{teto na stranecot ~ija ekstradicija se bara, toa }e se ustanovi prethodno preku organite za vnatre{ni raboti.

(3) Ako molbata im odgovara na uslovite od ~len 511 na ovoj zakon istra`-niot sudija }e izdade nalog stranecot da se pritvori, ako postojat pri~inite od ~len 184 na ovoj zakon, odnosno }e prezemat drugi merki za obezbeduvawe na negovo prisustvo, osven ako ve}e od samata molba e o~igledno deka nema mesto za ekstra-dicija.

(4) Istra`niot sudija otkako }e go ustanovi identitetot na stranecot, na ovoj bez odlagawe }e mu soop{ti zo{to i vrz osnova na koi dokazi se bara negova ekstradicija i }e go povika da navede {to ima vo svoja odbrana.

(5) Za ispituvaweto i odbranata }e se sostavi zapisnik. Istra`niot sudija }e go upati stranecot deka moè da zeme branitel ili }e mu go nazna~i po slu`bena dol`nost, ako e vo pra{awe krivi~no delo za koe odbranata spored ovoj zakon e zadolìtelna.

^len 513

(1) Vo itni slu~ai koga postoi opasnost deka stranecot }e pobegne ili }e se sokrie, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè stranecot da go li{i od slobo-da zaradi sproveduvawe do istra`niot sudija na nadle`niot sud vrz osnova na molbata od nadle`niot stranski organ, bez ogled na toa kako e upatena. Vo molbata treba da bidat navedeni podatocite za utvrduvawe na identitetot na stranecot, prirodata i nazivot na krivi~noto delo, brojot na odlukata, datumot, mestoto i nazivot na stranskiot organ {to go opredelil pritvorot i izjava deka ekstradicijata }e bide barana po redoven pat.

(2) Koga }e se opredeli pritvor vo smisla na stav 1 od ovoj ~len istra`niot sudija po negovo ispituvawe }e go izvesti za pritvor Ministerstvoto za nadvore{-ni raboti preku Ministerstvoto za pravda.

(3) Istra`niot sudija }e go pu{ti na sloboda stranecot koga }e prestanat pri~inite za pritvorot, ili ako molba za ekstradicija ne bide podnesena vo rokot {to go opredelil toj vodej}i smetka za oddale~enosta na dràvata koja bara ekstradicija, a koj rok za dostavuvawe na molbata i spisite za ekstradicija ne moè da bide podolg od 40 dena od denot na pritvoraweto na stranecot, a rokot za izdavawe na stranecot ne moè da bide podolg od 180 dena od denot na pritvoraweto. Za ovoj rok }e se izvesti stranskata dràva.

(4) Koga propi{anata molba }e bide podnesena vo opredelen rok, istra`-niot sudija }e postapi spored ~len 512 stavovi 3 i 4 od ovoj zakon.

^len 514

(1) Po soslu{uvaweto na javniot obvinitel i na branitelot, istra`niot sudija po potreba }e sprovede i drugi izvidni dejstvija zaradi utvrduvawe dali postojat uslovi za ekstradicija na stranecot, odnosno za predavawe na predmetite vrz koi ili so pomo{ na koi e storeno krivi~noto delo ako tie predmeti se odzemeni od stranecot.

(2) Po sprovedenite izvidi istra`niot sudija spisite na izvidot, so svoeto mislewe, }e gi dostavi do sovetot.

(3) Ako protiv stranecot ~ija ekstradicija se bara kaj doma{en sud e vo tek krivi~na postapka poradi istoto ili drugo krivi~no delo, istra`niot sudija toa }e go nazna~i vo spisite.

^len 515

(1) Ako sovetot na nadle`niot sud najde deka ne se ispolneti zakonskite pretpostavki za ekstradicija, }e donese re{enie deka molbata za ekstradicija se odbiva. Ova re{enie toj sud po slu`bena dol`nost }e go dostavi do Vrhovniot sud na Republika Makedonija koj po soslu{uvaweto na javniot obvinitel }e go potvrdi, ukine ili preina~i re{enieto.

(2) Ako stranecot e vo pritvor, sovetot moè da odlu~i toj da ostane vo pritvor do pravosilnosta na re{enieto za odbivawe na ekstradicijata.

(3) Pravosilnoto re{enie so koe se odbiva ekstradicijata }e se dostavi preku Ministerstvoto za pravda do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, koe za toa }e ja izvesti stranskata dràva.

^len 516

Ako sovetot na nadle`niot sud najde deka se ispolneti zakonskite pretpos-tavki za ekstradicija na stranecot (~len 510), }e go utvrdi toa so re{enie. Protiv ova re{enie stranecot ima pravo na àlba do nadle`niot sud.

^len 517

Ako sudot po povod àlbata najde deka se ispolneti zakonskite uslovi za ekstradicija na stranecot, odnosno ako protiv takvoto re{enie na prvostepeniot sud ne bide vloèna àlba predmetot se dostavuva do Ministerstvoto za pravda koe }e odlu~i za ekstradicijata.

^len 518

(1) Ministerot za pravda donesuva re{enie so koe ekstradicijata ja dozvolu-va ili ne ja dozvoluva. Ministerot za pravda moè da donese re{enie ekstradi-cijata da se odloì zatoa {to poradi drugo krivi~no delo kaj doma{en sud e vo tek krivi~na postapka protiv stranecot ~ija {to ekstradicija se bara ili zatoa {to stranecot se nao|a na izdrùvawe na kazna vo Republika Makedonija.

(2) Ministerot za pravda nema da dozvoli ekstradicija na stranec {to vo Republika Makedonija uìva pravo na azil ili ako stanuva zbor za politi~ko ili voeno krivi~no delo. Toj moè da odbie ekstradicija ako se vo pra{awe krivi~ni dela za koi vo doma{en zakon e predvidena kazna zatvor do tri godini ili ako stranskiot sud izrekol kazna li{uvawe od sloboda do edna godina.

(3) Ministerot za pravda nema da dozvoli ekstradicija na stranec ako postojat seriozni pri~ini na somnenie deka moè da bide podloèn na ma~ewe i drug vid na surovo, ne~ove~no ili poniùva~ko postapuvawe ili izrekuvawe na smrtna kazna.

(4) Po predlog na ministerot za pravda, Vladata na Republika Makedonija moè da odlu~i da ne se dozvoli ekstradicija, ako za toa postojat posebno opravdani interesi za dràvata

^len 519

(1) Vo re{enieto so koe se dozvoluva ekstradicija na stranec ministerot za pravda }e navede deka:


1) toj ne moè da se goni za drugo krivi~no delo storeno pred ekstradi-cijata;

2) sprema nego ne moè da se izvr{i kazna za drugo krivi~no delo storeno pred ekstradicijata;

3) sprema nego ne moè da se primeni pote{ka kazna od onaa na koja e osuden i

4) toj ne smee da i se ekstradira na treta dràva zaradi gonewe za krivi~no delo storeno pred dozvolenata ekstradicija.

(2) Osven navedenite uslovi ministerot za pravda moè da postavi i drugi uslovi za ekstradicija.

^len 520

(1) Za re{enieto so koe e odlu~eno za ekstradicija }e se izvesti stranskata dràva po diplomatski pat.

(2) Re{enieto so koe se dozvoluva ekstradicija }e se dostavi do Minister-stvoto za vnatre{ni raboti koe nareduva stranecot da se sprovede do granicata kade {to na dogovorenoto mesto }e im se predade na organite na stranskata dràva {to ja barala ekstradicijata.

^len 521

(1) Ako ekstradicija na isto lice baraat pove}e stranski dràvi poradi isto krivi~no delo, }e i se dade prvenstvo na molbata na dràvata ~ij {to dràv-janin e toa lice, a ako taa dràva ne bara ekstradicija - na molbata na dràvata na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo, a ako deloto e izvr{eno na teritori-jata na pove}e dràvi ili ne se znae kade e izvr{eno - na molbata na dràvata {to prva ja barala ekstradicijata.

(2) Ako ekstradicija na isto lice baraat pove}e stranski dràvi poradi razli~ni krivi~ni dela, }e i se dade prvenstvo na molbata na onaa dràva ~ij dràvjanin e toa lice, a ako ovaa dràva ne bara ekstradicija - na molbata na dràvata na ~ie {to podra~je e izvr{eno najte{koto krivi~no delo, a ako delata se so ista teìna - na molbata na dràvata {to prva ja barala ekstradicijata .

^len 522

(1) Ako protiv lice koe se nao|a vo stranska dràva se vodi krivi~na postapka vo Republika Makedonija ili ako liceto koe se nao|a vo stranska dràva go kaznil doma{niot sud, ministerot za pravda podnesuva molba za ekstradicija.

(2) Molbata se podnesuva do stranskata dràva po diplomatski pat i kon nea se priloùvaat ispravite i podatocite od ~len 511 na ovoj zakon.

^len 523

(1) Koga postoi opasnost deka liceto za koe se bara ekstradicija }e pobegne ili }e se sokrie, ministerot za pravda moè i pred da se postapi spored ~len 522 od ovoj zakon da bara protiv toa lice da se prezemat potrebnite merki zaradi negovo pritvorawe.

(2) Vo molbata za privremeno pritvorawe posebno }e se nazna~at podatoci-te za identitetot na baranoto lice, prirodata i nazivot na krivi~noto delo, brojot na odlukata, datumot, mestoto i nazivot na organot {to go opredelil pritvorot, odnosno podatoci za pravosilnosta na presudata, kako i izjava deka ekstradicijata }e se bara po redoven pat.

(3) Vremeto pominato vo pritvor opredelen od stranskiot sud ne se zasmetu-va vo rokot opredelen vo ~len 189 stav 1 od ovoj zakon.

^len 524

(1) Ako baranoto lice bide ekstradirano, }e moè krivi~no da se goni odnosno sprema nego da se izvr{i kaznata samo za krivi~noto delo za koe e odobrena ekstradicijata.

(2) Ako takvoto lice pravosilno e osudeno od doma{niot sud i za drugi krivi~ni dela storeni pred

ekstradicijata za koi ekstradicija ne e odobrena, }e se primenat soglasno odredbite na ~len 330 od ovoj zakon.

(3) Ako ekstradicijata e odobrena pod opredeleni uslovi vo pogled na vidot ili viso~inata na kaznata {to moè da se izre~e odnosno da se izvr{i i pod tie uslovi bide prifateno, sudot pri izrekuvaweto na kaznata e vrzan so tie uslovi, a ako se raboti za izvr{uvawe na ve}e izre~ena kazna, sudot {to sudel vo posleden stepen }e ja preina~i presudata i }e ja soobrazi izre~enata kazna kon uslovite za ekstradicija.

(4) Ako ekstradiranoto lice bilo pritvoreno vo stranska dràva poradi krivi~noto delo poradi koe e ekstradirano, vremeto {to go pominalo vo pritvor }e mu se zasmeta vo kaznata.

^len 525

(1) Ako ekstradicija bara stranska dràva od druga stranska dràva a baranoto lice bi trebalo da se sprovede preku teritorijata na Republika Makedonija sproveduvaweto na molba od zainteresiranata dràva moè da dozvoli ministerot za pravda, pod uslov da ne e vo pra{awe dràvjanin na Republika Makedonija i ekstradicijata da ne se vr{i za politi~ko ili voeno krivi~no delo.

(2) Molbata za sproveduvawe na liceto preku teritorijata na Republika Makedonija mora da gi sodrì site podatoci od ~len 511 na ovoj zakon.

2. Postapka za transfer na osudeni lica

^len 525-a

Postapkata za transfer na osudeni lica se vr{i spored odredbite na ovoj zakon dokolku Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica so Dopolnitelniot protokol i so drugite me|unarodni dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija poinaku ne e opredeleno.

^len 525-b

(1) Osudeno lice koe ne e dràvjanin na Republika Makedonija, moè da podnese barawe za izdrùvawe na kaznata na teritorija na druga dràva vo soglasnost so Konvencijata od ~lenot 525-a na ovoj zakon.

(2) Barawata i odgovorite vo vrska so transferot se upatuvaat preku ministerstvata za pravda.

(3) Odgovorot na baraweto so koj e dozvolen transferot }e se dostavi i do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti koe osudenoto lice go predava na organite na stranskata dràva

G l a v a HHHII

POSTAPKA ZA NADOMEST NA [TETA, REHABILITACIJA I ZA OSTVARUVAWE NA DRUGITE PRAVA NA LICA

NEOPRAVDANO OSUDENI I NEOSNOVANO ILI NEZAKONITO LI[ENI OD SLOBODA

^len 526

(1) Pravo na nadomest na {teta poradi neopravdana osuda ima liceto sprema koe bila pravosilno izre~ena krivi~na sankcija ili koe e oglaseno za vinovno a e oslobodeno od kaznata, a podocna po povod vonreden praven lek novata postapka pravosilno e zaprena ili so pravosilna presuda e oslobodeno od obvinenieto ili obvinenieto e odbieno, osven vo slednive slu~ai:

1) ako do zapirawe na postapkata ili presudata so koja obvinenieto se odbiva do{lo poradi toa {to vo novata postapka o{teteniot kako tuìtel, odnosno privatniot tuìtel se otkaàl od goneweto ili o{teteniot se otkaàl od predlogot a do otkaùvawe do{lo vrz osnova na spogodba so obvinetiot i

2) ako so re{enie vo novata postapka obvinitelniot akt bil otfrlen poradi toa {to sudot ne bil nadleèn, a


ovlasteniot tuìtel go zapo~nal goneweto pred nadle`niot sud.

(2) Osudeniot nema pravo na nadomest na {teta ako so svoe la`no priznanie ili na drug na~in namerno ja pri~inil svojata osuda, osven ako na toa bil prisilen.

(3) Vo slu~aj na osuda za krivi~ni dela vo stek, pravoto na nadomest na {teta moè da se odnesuva i na oddelni krivi~ni dela vo pogled na koi se ispolne-ti uslovite za priznavawe nadomest.

^len 527

(1) Pravoto na nadomest na {teta zastaruva za tri godini od denot na pravosilnosta na presudata so koja obvinetiot e osloboden od obvinenieto ili so koe obvinenieto e odbieno, odnosno vo rok od tri godini od pravosilnosta na re{enieto so koe obvinitelniot akt bil otfrlen ili postapkata e zaprena, a ako po povod àlbata re{aval povisokiot sud vo rok od tri godini od denot na priemot na odlukata na povisokiot sud.

(2) Pred podnesuvaweto do sudot na tu`ba za nadomest na {teta, o{teteniot e dolèn so svoe barawe da se obrati do Ministerstvoto za pravda zaradi postigawe spogodba za postoewe na {teta i za vidot i visinata na nadomestot.

(3) Vo slu~ajot od ~len 526 stav 1 to~ka 2 na ovoj zakon, za baraweto moè da se re{ava samo ako ovlasteniot tuìtel ne prezel gonewe pred nadle`niot sud vo rok od tri meseci od denot na priemot na pravosilnata odluka. Ako po istekot na ovoj rok ovlasteniot tuìtel go prezeme goneweto pred nadle`niot sud po istekot na ovoj rok, }e se prekine postapkata za nadomest na {tetata do okon~uvaweto na krivi~nata postapka.

^len 528

(1) Ako baraweto za nadomest na {tetata ne bide usvoeno ili po nego Ministerstvoto za pravda ne donese odluka vo rok od tri meseci od denot na podnesuvaweto na baraweto o{teteniot moè kaj nadle`niot sud da podnese tu`ba za nadomest na {teta. Ako e postignata spogodba samo vo pogled na del od baraweto, o{teteniot moè da podnese tu`ba vo pogled na ostatokot od baraweto.

(2) Dodeka trae postapkata od stav 1 na ovoj ~len, ne te~e zastarenosta pred-videna vo ~len 527 stav 1 od ovoj zakon.

(3) Tu`bata za nadomest na {teta se podnesuva protiv Republika Makedo-nija.

^len 529

(1) Naslednicite go nasleduvaat samo pravoto na o{tetenoto lice na nadomest na imotna {teta. Ako o{teteniot ve}e stavil barawe, naslednicite moàt da ja prodolàt postapkata samo vo granicite na ve}e postavenoto barawe za nadomest na imotna {teta.

(2) Naslednicite na o{tetenoto lice moàt po negovata smrt da ja prodol-àt postapkata za nadomest na {tetata odnosno da povedat postapka ako osudenoto lice umrelo pred istekot na rokot na zastarenosta i od baraweto ne se odreklo.

^len 530

(1) Pravo na nadomest na {tetata mu pripa|a i na liceto, koe:

1) bilo vo pritvor a ne do{lo do poveduvawe krivi~na postapka ili postap-kata e zaprena so pravosilno re{enie, ili so pravosilna presuda e oslobodeno od obvinenieto ili obvinenieto e odbieno;

2) izdrùvalo kazna li{uvawe od sloboda, a po povod povtoruvaweto na krivi~nata postapka, baraweto za za{tita na zakonitosta ili baraweto za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda mu e izre~ena kazna li{uvawe od sloboda vo pokratko traewe od kaznata {to ja izdràl, ili mu e izre~ena krivi~na

sankcija koja ne se sostoi vo li{uvawe od sloboda ili e oglaseno za vinovno, a e oslobodeno od kaznata;

3) poradi gre{ka ili nezakonita rabota na organot neosnovano ili nezakonito e li{eno od sloboda, ili e zadràno podolgo vo pritvor ili vo ustanovata za izdrùvawe na kaznata ili merkata i

4) vo pritvor pominalo podolgo vreme otkolku {to trae kaznata zatvor na koja e osudeno.

(2) Na liceto koe spored ~len 188 od ovoj zakon e li{eno od sloboda, bez zakonska osnova, mu pripa|a pravo na nadomest na {teta ako protiv nego ne e opredelen pritvor nitu vremeto za koe e li{eno od sloboda mu e zasmetano vo izre~enata kazna za krivi~no delo ili za prekr{ok.

(3) Nadomest na {teta ne mu pripa|a na lice koe so svoi nedozvoleni postapki pri~inilo li{uvawe od sloboda. Vo slu~aite od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len e isklu~eno pravoto na nadomest na {teta iako postoele okolnostite od ~len 526 stav 1 to~ki 1 i 2 ili ako postapkata e zaprena vrz osnova na ~len 135 od ovoj zakon.

(4) Vo postapkata za nadomest na {teta vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len soglasno }e se primenuvaat odredbite na ovaa glava.

^len 531

(1) Ako slu~ajot na koj se odnesuva neopravdanata osuda ili neosnovanoto ili nezakonitoto li{uvawe od sloboda na nekoe lice e prikaàno vo javno sredstvo za informirawe i so toa bil povreden ugledot na toa lice, sudot, na negovo barawe }e objavi vo vesnicite ili vo drugo javno sredstvo za informirawe soop{tenie za odlukata od koja proizleguva neopravdanosta na porane{nata osuda odnosno neosnovanosta ili nezakonitosta na li{uvaweto od sloboda. Ako slu~ajot ne e prikaàn vo sredstvo za javno informirawe vakvo soop{tenie, na barawe od toa lice, }e se dostavi do negoviot rabotodava~. Po smrtta na osudenoto lice pravoto na podnesuvawe na ova barawe mu pripa|a na negoviot bra~en, odnosno vonbra~en drugar, na decata, roditelite, bra}ata i sestrite.

(2) Baraweto od stav 1 na ovoj ~len moè da se podnese i ako ne e staveno barawe za nadomest na {teta.

(3) Nezavisno od uslovite predvideni vo ~len 526 od ovoj zakon, baraweto od stav 1 na ovoj ~len moè da se podnese i koga po povod vonreden praven lek e izmeneta pravnata kvalifikacija na deloto, ako poradi pravnata kvalifikacija vo porane{nata presuda bil pote{ko povreden ugledot na osudenoto lice.

(4) Barawe od stavovite od 1 do 3 na ovoj ~len se podnesuva vo rok od {est meseci (~len 527 stav 1), do sudot {to vo krivi~na postapka sudel vo prv stepen. Za baraweto odlu~uva sovetot (~len 22 stav 6). Pri re{avaweto za baraweto soglasno se primenuvaat odredbite na ~len 526 stavovi 2 i 3 i na ~len 530 stav 3 od ovoj zakon.

^len 532

Sudot {to vo krivi~na postapka sudel vo prv stepen }e donese po slu`bena dol`nost re{enie so koe se poni{tuva zapi{uvaweto na nepravednata osuda vo kaznenata evidencija. Re{enieto se dostavuva do Ministerstvoto za pravda.

Za poni{tenoto zapi{uvawe ne smeat nikomu da mu se davaat podatoci od kaznenata evidencija.

^len 533

Liceto na koe mu e dozvoleno razgleduvawe i prepi{uvawe na spisite (~len 124) {to se odnesuvaat na neopravdana osuda ili na neosnovano ili nezakonito li{uvawe od sloboda, ne moè da upotrebi podatoci od tie spisi na na~in {to bi bil od {teta za rehabilitacijata na liceto protiv koe e vodena krivi~na postapka. Pretsedatelot na sudot e dolèn na ova da go predupredi liceto na koe mu e dozvoleno


razgleduvawe, i toa }e se zabeleì na spisot, so potpis na toa lice.

^len 534

(1) Na liceto na koe poradi neopravdana osuda ili neosnovano ili nezakonito li{uvawe od sloboda mu prestanal rabotniot odnos ili svojstvoto na osigurenik na socijalno osiguruvawe, mu se priznava rabotniot sta`, odnosno staòt na osiguruvawe kako da bilo na rabota za vremeto za koe poradi neopravdanata osuda ili neosnovanoto ili nezakonitoto li{uvawe od sloboda go zagubilo staòt. Vo staòt se zasmetuva i vremeto na nevrabotenost do koja do{lo poradi neopravdanata osuda ili neosnovanoto ili nezakonitoto li{uvawe od sloboda, a koja ne nastanala po vina na toa lice.

(2) Pri sekoe re{avawe za pravoto vrz koe vlijae dolìnata na rabotniot sta`, odnosno na staòt na osiguruvawe, nadle`niot organ ili pravnoto lice }e go zeme predvid staòt priznaen so odredbata na stav 1 od ovoj ~len.

(3) Ako organot ili pravnoto lice od stav 2 na ovoj ~len ne go zeme predvid staòt priznaen so odredbata na stav 1 od ovoj ~len, o{tetenoto lice moè da bara sudot naveden vo ~len 528 stav 1 od ovoj zakon da utvrdi deka priznavawe na ova vreme nastapilo spored zakonot. Tu`bata se podnesuva protiv organot ili pravno-to lice koe go osporuva priznaeniot sta` i protiv Republika Makedonija (~len 528 stav 3).

(4) Na barawe na organot, odnosno pravnoto lice kaj koe pravoto od stav 2 na ovoj ~len se ostvaruva, }e se isplati od buxetskite sredstva (~len 528 stav 3) propi{aniot pridones za vremeto za koe so odredbata na stav 1 na ovoj ~len staòt e priznaen.

(5) Staòt na osiguruvaweto priznaen so odredbata na stav 1 od ovoj ~len vo celost se zasmetuva vo penziskiot sta`.

G l a v a HHHIII

POSTAPKA ZA IZDAVAWE POTERNICA I OBJAVA

^len 535

Ako ne se znae ìveali{teto ili prestojuvali{teto na obvinetiot koga toa spored odredbite na ovoj zakon e neophodno, sudot }e pobara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti obvinetiot da go pobara i da go izvesti sudot za negovata adresa.

^len 536

(1) Izdavawe poternica moè da se naredi koga obvinetiot protiv kogo e povedena krivi~na postapka poradi krivi~no delo za koe se goni po slu`bena dol`nost i za koe spored zakonot moè da se izre~e kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna ili koe so pravosilna presuda e osudeno na kazna zatvor se nao|a vo begstvo, a postoi naredba za negovo priveduvawe ili re{enie za opredeluvawe pritvor.

(2) Izdavawe poternica nareduva javniot obvinitel vo predistra`nata postapka, odnosno sudot pred koj se vodi krivi~na postapka.

(3) Izdavawe na poternica }e se naredi i vo slu~aj na begstvo na obvinetiot od ustanovata vo koja ja izdrùva kaznata bez ogled na visinata na kaznata, ili begstvo od ustanovata vo koja izdrùva zavodska merka svrzana so li{uvaweto od sloboda. Naredba vo takov slu~aj izdava rakovodnoto lice na ustanovata.

(4) Naredbata na sudot ili na rakovodnoto lice na ustanovata za izdavawe na poternica se dostavuva do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zaradi izvr{u-vawe. Kon naredbata se dostavuva izjava na sudot ili na rakovodnoto lice na ustanovata od stavot (3) na ovoj ~len deka vo slu~aj na pronao|awe na toa lice, }e se pobara negova ekstradicija

(5) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vodi evidencija za izdadenite poternici. Podatocite za licata protiv koi e

izdadena poternica se bri{at od evidencija koga nadle`niot organ }e ja otpovika poternicata.

^len 537

Ako se potrebni podatoci za imot i imotna korist za koi postoi somnevawe deka se pribaveni so krivi~no delo ili za oddelni predmeti {to se vo vrska so krivi~noto delo ili takviot imot i imotna korist ili predmeti {to treba da se pronajdat, }e se naredi izdavawe na objava vo koja }e se pobaraat podatocite ili izvestuvawata da se dostavat do organot koj ja vodi postapkata.

^len 537-a

(1) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nareduva izdavawe na objava zaradi utvrduvawe na identitetot na pronajden nepoznat trup.

(2) Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè da objavuva i fotografii na trupovi i na is~eznati lica, ako postojat osnovi na somnevawe deka so smrt, odnosno is~eznuvawe na tie lica do{lo poradi krivi~no delo

^len 538

Organot {to naredil izdavawe na poternica, ili objava e dolèn vedna{ da ja povle~e koga }e se pronajde baranoto lice ili imot i imotna korist ili predmet, ili koga }e nastapi zastarenost na krivi~noto gonewe ili na izvr{uvaweto na kaznata ili drugi pri~ini poradi koi poternicata ili objavata pove}e ne se potrebni.

^len 539

(1 Poternica i objava raspi{uva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili javniot obvinitel vo predistra`na postapka, kako i sudot vo tekot na postapkata.

(2) Zaradi izvestuvawe na javnosta za poternicata ili objavata moàt da se koristat sredstvata za javno informirawe.

(3) Ako e verojatno deka liceto po koe e izdadena poternica se nao|a vo stranstvo, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti moè da raspi{e i me|unarodna poternica po prethodno dobiena izjava od organot koj ja izdal naredbata za raspi{uvawe na poternica deka vo slu~aj na pronao|awe na toa lice }e se pobara ekstradicija. Ako e verojatno deka imotot i imotnata korist ili predmetite se nao|aat vo stranstvo, se raspi{uva me|unarodna objava kon koja se priloùva izjava deka vo slu~aj na nivno pronao|awe }e se pobaraat privremeni merki za zamrznuvawe ili konfiskacija na imot i imotna korist ili odzemawe na predmeti.

(4) Na molba od stranski organ, organite od stavot (1) na ovoj ~len raspi{uvaat poternica i objava za lice, imot i imotna korist ili predmeti za koi se somneva deka se nao|aat vo Republika Makedonija, ako vo molbata e dadena izjava deka vo slu~aj na pronao|awe na toa lice }e se pobara ekstradicija ili privremeni merki na zamrznuvawe ili konfiskacija na imot i imotna korist ili odzemawe na predmeti.

G l a v a HHHIV

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 540

Sudijata na prvostepeniot sud donesuva odluka po barawe za povtoruvawe na postapkata (~len 394 stav 1) i stava predlog po povod baraweto za vonredno ublaùvawe na kaznata (~len 401 stav 4).

^len 541

Odredbite na ovoj zakon za povtoruvawe na postapkata, nadomest na {teta, rehabilitacija i za ostvaruvawe na drugite prava na lica neopravdano osudeni i neosnovano li{eni od sloboda }e se primenuvaat i na slu~aite pravosilno zavr{eni pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 542


Za licata rodeni na podra~jeto na op{tinite na gradot Skopje, za rodenite vo stranstvo, kako i za onie ~ie mesto na ra|awe e nepoznato, kaznenata evidencija ja vodi Osnovniot sud Skopje II vo Skopje.

^len 543

(НЕ ВАЖИ ВЕЌЕ)

(1) Za maloletnite lica rodeni na podra~jeto na op{tinite na gradot Skopje, evidencijata za izre~enite vospitni merki ja vodi Osnovniot sud Skopje II vo Skopje

(2) Za maloletni lica rodeni vo stranstvo ili so nepoznato mesto na ra|awe se ustrojuva centralen registar {to go vodi Osnovniot sud Skopje II vo Skopje.

^len 544

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon krivi~nite postapki {to ne se dovr{eni spored odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben list na SFRJ" broj 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 i 4/90) }e se dovr{at spored odredbite na ovoj zakon, dokolku tie se popovolni za obvinetoto lice.

Член 544-а

Со денот на започнувањето со примената на Законот за малолетничка правда („Службен весник на Република Македонија“ број 87/2007, 103/2008 и 161/2008), престанува да важи Главата XXVII „ПОСТАПКА СПРЕМА МАЛОЛЕТНИЦИ“ членови од 437 до 477 и 543 од овој закон.

^len 545

So denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon, prestanuva da vaì Zakonot za krivi~na postapka ("Slu`ben list na SFRJ" broj 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 i 4/90).

^len 546

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Documents

15 Zakon Za Krivicna Postapka - 03