LIKOVNA KOLONIJA

L I P O V C I 2 0 1 1

19. MEDNARODNALIKOVNA KOLONIJA

19. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA IZAK LIPOVCI 2011

LIKOVNA KOLONIJA

L I P O V C I 2 0 1 1

19. MEDNARODNALIKOVNA KOLONIJA

RAZSTAVAGALERIJA GRAD BELTINCIOD 4. NOVEMBRADO 3. DECEMBRA 2011

GALERIJA MEDIJAZAGORJE OB SAVIAPRIL, MAJ 2012

RAZSTAVLJAJO:MAREK ANDALAANTON BUZETIVESNA ^ADE@ IRENA GAJSERMILENA GREGOR^I^JANJA JOZELJZMAGO KOVA^ ROBERTO MICOL TONE SEIFERT NEJ^ SLAPAR STANISLAW STACH ALENKA VICELJO

^e je lansko leto Likovna kolonija Izak Lipovci postala polnoletna in nas prihodnje leto ~aka jubilejna dvajseta, se je morala zgoditi tudi leto{nja, devetnajsta po vrsti. In beseda zgoditi verjetno ni prava. In verjetno se tega z eno samo besedo ne da povedati. Likovne kolonije v Lipovcih se ne dogajajo, se ne odvijajo ena za drugo, lipovske kolonije se ena z drugo, {e ve~, se od prve do zadnje, prepletajo in ustvarjajo ~udovito ljubiteljsko in umetni{ko sinergijo. Ena kolonija se ne kon~a po tednu dni dru`enja tiste prve julijske sobote ali nedelje, ko umetniki fizi~no zapustijo Lipovce in si organizatorji za~asno malce oddahnejo. In nova kolonija se ne pri~ne zadnjo junijsko nedeljo naslednjega leta, ko se v Lipovcih pojavi kak nov umetnik, mogo~e malce prostorsko zgubljen in skepti~en vpra{a kakega doma~ina za doma~ijo Hoheger.Vmes se mora in se lahko zgodi veliko! Vmes so dogovarjanja, sestanki in je ob~ni zbor. Vmes je priprava kataloga, opremljanje slik in priprava kolonijske razstave, {tevilni prevozi ter selitev razstave v Zagorje in {e kam drugam. Vmes je priprava razstave izla{ke kolonije in priprava drugih razstav v Beltincih. Vmes so formalna in neformalna dru`enja ~lanov, so razgovori o potencialnih udele`encih. Vmes je te`ko iskanje sponzorjev in donatorjev. Vmes so prijave na javne razpise. Vmes je nabava opreme in ostalega potrebnega.In kako je potekal letos teden lipovske kolonije?Po nekaj dneh priprave prizori{~a, nabave in logistike, dogovorov in idej, so nas v nedeljo popoldan prvi umetniki po~astili s svojim prihodom. Kasneje smo skupaj, organizatorji in umetniki, obiskali grob ustanovitelja kolonije Izidorja Horvat Izaka, polo`ili cvetli~ni aran`ma i pri`gali sve~o. V nadaljevanju smo v beltinskem gradu, zdaj `e tradicionalno, odprli razstavo del iz lanske slikarske kolonije Izlake Zagorje. Gre za izmenjalne razstave dveh priznanih slovenskih kolonij; umetni{ka dela iz lanske lipovske kolonije so bila isto~asno razstavljena v Galeriji Medija Zagorje. Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, za glasbeni vlo`ek pa je poskrbel na{ rojak, zdaj doma~in v Zagorju, Vlado Poredo{, ki je z avtorsko skladbo Pesem za Izaka, obudil spomine na ustanovitelja lipovske kolonije. Sledila je skupna ve~erja in spoznavni ve~er na doma~iji Hoheger, ki je `e dolga leta center dogajanja, za kar gre doma~inoma Pepci in Toma`u, res velika zahvala. Po ponedeljkovem spoznavanju in nekaj skupnih obrokih, nam je zve~er umetni{ki fotograf in mednarodni mojster fotografije, sicer `e tudi udele`enec lipovske kolonije, Branimir Ritonja iz Maribora skozi s ~udovitimi fotografijami obogateno predavanje razkril neke skrivnosti in predvsem temeljne osnove fotografije.V torek dopoldan je stalni strokovni sodelavec na{e kolonije mag. Franc Obal, na svojo pobudo, za omizjem skozi prijeten razgovor prisotnim umetnikom in ~lanom dru{tva predstavil delo in pomen dveh lipovskih slikarjev: Karla Jakoba in Izidorja Horvat Izaka. V nadaljevanju pa so si na njegovo pobudo vsi na lipovskem pokopali{~u ogledali {e kip matere Karla Jakoba in kerami~ni mozaik z motivom matere z Jezusom, tudi prisotne avtorice kiparke Alenke Viceljo, ki krasi novo lipovsko mrli{ko ve`ico. Sledil pa je {e obisk doma~ije Jakob Smodi{, kjer ohranjajo dolgoletno tradicijo pletenja izdelkov iz slame. Ob res nazorni demonstraciji so nekateri tudi sami poskusili izdelati najpreprostej{e, osnovne slamnate elemente. V bli`ini kapele Sv. Petra in Pavla so si ogledali tudi spominski park s postavljenimi kipi Izaku in Jakobu.

3

V sredo dopoldan so si prizori{~e kolonije ogledali tudi mal~ki iz vrtca Slamica Lipovci. Pozneje so v prijetnem ambientu gozdi~ka za doma~ijo Luk ob strokovnih nasvetih slikarja Zmaga Kova~a in njihovih vzgojiteljic tudi sami likovno ustvarjali. Verjetno so pre`iveli lep dopoldan, malce druga~en od drugih. Pozneje se je skupina umetnikov mimo programa na lastno pobudo, ob spremstvu organizatorjev, odpravila v Lendavo, v tamkaj{njo Galerijo Muzej. Tam sta jih sprejela direktor Franc Geri~ in kustos Dubravko Baumgartner, tudi `e nekajkratni udele`enec lipovske kolonije. Razkazali so jim nekaj ~udovitih stalnih zbirk, glavni namen obiska pa je bil seveda ogled odmevne razstave Shunga Erotika v japonski umetnosti, o kateri je bilo pozneje med njimi podanih veliko mnenj, razprav in polemik. Zve~er se je, prav tako mimo programa, kar je za lipovsko kolonijo zna~ilno, spontano zgodil {e eden od glasbenih ve~erov. Alen s harmoniko in Luka s kitaro sta najprej vsak solo ogrela prisotne, kasneje {e skupaj od{pilala kar nekaj komadov razli~nih zvrsti. Pozneje, ko je udele`enec Anton Buzeti od nekod potegnil {e svojo kitaro, je sve`e ustanovljen trio Prvi~ skupaj odigral {tevilne zabavne, zabavlja{ke, ljudske in narodne klasike vseh `anrov od tu in tam. S kitarskimi in vokalnimi vlo`ki sta se poizkusila tudi doma~in Lujz in Marek, udele`enec iz Poljske, katerega nekaj komadov v njegovem jeziku je bilo dosti ve~, kot le popestritev ve~era. Tradicionalni pohod po Izakovi poti je vedno nekaj posebnega. ^eprav je cilj oz. bolje povedano vmesni cilj, to je lovska hi{a v Jelen{~eku, vedno enak, sta na~rt poti in izvedba vedno druga~na; odvisna od vremenski razmer, njivskega kolobarja, sestave pohodnikov in trenutnega razpolo`enja prilo`nostno izbranega vodi~a. A v Jelen{~ek se pride vedno. Z nekaj te`avami, je to uspelo tudi kolesarki, ki se je tja odpravila s kolesom iz Murske Sobote. Na poti do Jelen{~eka nam je Dario Cortese, poznani publicist, avtor knjig, ~lan in prijatelj dru{tva razkril nekaj skrivnosti o u`itnih divjih rastlinah. Na poljih, jasah in v gozdi~kih so pohodniki spoznali in nabrali {tevilne divje rastline in plevele, za katere so vsi mislili, da so samo nadloga kmetom, so pa lahko prav u`iten dodatek klasi~ni prehrani, po njegovem mnenju celo njen nadomestek. So pa pohodniki spoznali tudi langa{ in pajani krj. Ura povratka ni bila vnaprej planirana, so pa imeli pohodniki precej{njo sre~o, saj so se takoj po vrnitvi v bazo pri Pepci, oblaki kar mo~no razbremenili mokre te`nosti. Za nov, neplaniran, a nekako pri~akovan glasbeni ve~er je tokrat poskrbel udele`enec Nej~ Slapar. Na harmoniki je izvedel nekaj improviziranih priredb kancon, {ansonov in klasik ter vmes {e kako svojo skladbo in navdu{il prisotne. Za tiste najbolj vztrajne pa je ob bolj pozni uri sledil {e nepri~akovan dodatek. In to zopet na harmoniki. Zanj je poskrbel profesor harmonike Matej, prijatelj in kolega nekaterih ~lanov dru{tva. Na posebno `eljo le-teh pa tokrat ni izvajal klasike, ampak se je gibal v bolj zabavnih in narodno zabavnih vodah, kar je bilo pozno ve~ernemu vzdu{ju bolj primerno.V petek je doma~ijo Hoheger obiskalo kar nekaj novinarskih ekip, kar dokazuje, da je dogodek opazila tudi {ir{a javnost. In to si organizatorji tudi zaslu`ijo. Zve~er so bile v Galeriji na gmli na ogled postavljene fotografije, prispele na fotografski nate~aj. Doma~ini in ostali so si z zanimanjem ogledali stare fotografije iz lipovskih arhivov ter nekaj sve`ih posnetkov Lipovec in Lipov~arjev. Dogodek so s svojim nastopom obogatili mladi folkloristi Kulturnega dru{tva Marko iz Beltinec, ki so poleg plesa prikazali tudi nove folklorne no{e, narejene skozi strokovne raziskave in predstavljajo obla~ilno dedi{~ino Prekmurja iz za~etka 20. stoletja.

V soboto dopoldan so si nekateri gostje za`eleli videti {e murske mrtvice. Le-te so tam nekje v bli`ini Kota ob pomo~i organizatorjev tudi na{li, si jih ogledali in fotografirali. Dele`ni so bili tudi lagodne in za njih zelo zanimive vo`nje z brodom ~ez reko Muro. Popoldan pa so umetniki, ki so med drugim seveda tudi ustvarjali, prinesli svoja sve`a dela in jih izobesili po stenah `e omenjene Galerije na gmli, kjer so si jih lahko {tevilni obiskovalci ogledali in pokomentirali. Za prilo`nostni glasbeni program sta poskrbela Luka in Tina iz Art Music Orchesta. Predstavila se je tudi mlada violinistka Nicol. Za vse pa je mojster Roman v kotlu skuhal tradicionalni bogra~.V nedeljo se je s pro{~enjskim kosilom in z odhodom {e zadnjih gostov kolonija kon~ala in organizatorji so si lahko oddahnili.Skozi celotno kolonijo je v bazi pri Pepci skorajda nonstop delovala doma~a kuhinja, ki ji je poveljevala kar predsednica dru{tva Jo`ica ob pomo~i brata Toma`a. Sta pa imela ves ~as tudi pomo~ marljivih drugih ~lanov dru{tva in sosedov. Za stre`bo na nivoju je, tako kot vedno, poskrbel Jo`e, ~lovek z dolgoletnimi, bogatimi izku{njami iz gostinstva. Kuhinja in stre`ba je bila s strani udele`encev in drugih obiskovalcev dele`na samih pohval in tudi to je eden od segmentov, po katerem si bodo kolonijo zagotovo zapomnili.In kdo so bili leto{nji udele`enci, zaradi katerih se kolonija tudi odvija. Kiparka Alenka Viceljo iz Portoro`a, je bila udele`enka `e lansko leto, pa tudi vmes jo pot kdaj zanese v na{e kraje, zato je v Lipovcih `e kar doma~a. Letos je stanovala pri dru`ini Luk. Prav tako znanka iz ene od prej{njih kolonij je tudi ljubljan~anka Milena Gregor~i~, ki je stanovala pri Mariji Sraka. Tam je prespala tudi druga ljubljan~anka Vesna ^ade`, ki se je sicer v koloniji zadr`ala le dva dni. Zmago Kova~ iz Kamnice je ~lovek, ki `ivi z naravo, zato si je svoj za~asen apartma v obliki {otora in atelje postavil v bli`njem gozdi~ku ^reta. Tudi on se rad vra~a v Lipovce. [tudentka Janja Jozelj je stanovala doma v Sebeborcih, je pa v ~asu kolonije imela {e neke obveznosti na fakulteti in jih tudi uspe{no opravila. Tipi~en Italijan Roberto Micol je bival pri dru`ini Sraka, si je pa v tednu dni v lastni re`iji ogledal dobr{en del Prekmurja. Maribor~anka Irena Gajser, novoizvoljena predsednica dru{tva tamkaj{njih likovnih umetnikov, je stanovala pri dru`ini Jona. Kranj~an Nej~ Slapar novi kandidat za podpredsednika zdru`enja slovenskih likovnih umetnikov, je stanoval pri sosedu Kohek Bojanu. Ljubljan~an Tone Seifert, je po lastni `elji, stanoval in ustvarjal nekje pri znancih v dobrovni{kih goricah. Karikaturist Anton Buzeti iz Bakovec se je koloniji priklju~il z nekajdnevno zamudo, sicer pa poln sve`ih vtisov na Mostar, kjer se je udele`il festivala karikature in satire. Iz daljnih krajev osrednje Poljske pa sta v Lipovce prispela Stanislav Stach in Marek Andala. Stanovala sta pri dru`ini Pivar in v njihovi gara`i imela tudi za~asen atelje. Izredno vedra, komunikativna in vedno dobre volje, sta z lahkoto premagala jezikovne bariere in zelo popestrila leto{njo kolonijo. Strokovne zadeve v zvezi s kolonijo je tudi tokrat, letos sicer z malo manj fizi~ne prisotnosti in ne kot aktivni udele`enec kolonije, opravljal umetni{ki vodja kolonije Peter Vernik, umetnik z najdalj{im sta`em v lipovski koloniji.V dru{tvu `e razmi{ljajo o naslednji, dvajseti koloniji.

JoP

4

Mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2011 nas je tokrat `e devetnajsti~ po vrsti obogatila z likovnimi umetninami, ki so nastale v prijetnem in ustvarjalnem dru`enju slikarjev in kiparjev v kraju Lipovci v Ob~ini Beltinci. Umetni{kemu vodji kolonije akademskemu slikarju Petru Verniku je uspelo v sodelovanju s prizadevnimi organizatorji zbrati ustvarjalce iz Slovenije, Poljske in Italije, ki so s svojimi deli ne samo pove~ali fundus stalne zbirke temve~ vnesli v njo tudi slogovno razli~en, osebno ob~uten likovni izraz.

Slikar Marek Andala, ki prihaja iz Poljske je v leto{nji koloniji ustvaril deli z naslovom Lipovci 1 in Beltinski grad, obe v tehniki oljni pastel. V prvem delu predstavlja podobo ute, drvarnice, gospodarskega poslopja, v ~rni tema~ni atmosferi in belini svetle~ega okna v ospredju. Na levi strani se prostor odpira s pogledom na bli`nje drevo in belo hi{o v ozadju. Kombinacije odprtih in zaprtih prostorov in pogledov v globino slike se raztezajo od temnega, ~rno- modrega prvega plana, do s svetlobo obsijanega ozadja. Ne`en zelen,bel in rde~ pastelni kolorit zrcali slikarjev intimno ob~uten makro svet.V drugem delu z motivom pogleda na stopni{~e gradu je vidna struktura beline zidu. Stopni{~e, naslikano v poltemi, se kon~a v temini vhoda zgoraj na stopni{~u. Slikar se poslu`uje tehnike chiaroscuro, na~ina medsebojnega u~inkovanja osvetljenih in temnih povr{in, ki poudarjajo dramati~no nasprotje med svetlobo in temino, podobno kot v slikarstvu Caravaggia. Blizu mu je tudi tehnika sfumato, renesan~no ob~utje prehodov polsenc in senc ter iz svetlega v temno ozra~je.

Anton Buzeti predstavlja prepoznavno ime slikarja karikaturista, ki je s svojimi mednarodnimi nagradami vidno zaznamoval ugled sodobne slovenske karikature izven na{ih meja. V koloniji ustvarjena dela so v svoji odkriti sporo~ilnosti in likovni formulaciji polnovredna umetni{ka dela. Tako lahko vidimo podobo kmeta, ki moli Boga, da pride to~a in uni~i pridelek tako da bo dobil visoko izpla~ilo zavarovalnine. Bogovi in vera so za{~iteni tudi z de`nikom. Proletarec gleda skozi okno kako se v restavraciji gostijo bogata{i. Alojz Sraka z zelenim kladivom v desni roki postane svetnik Ob~ine Beltinci kot predstavnik zelenih. Buzetijeva dela odlikuje odli~na risba, osredoto~ena v sredino beline papirja, ki naslikano tragikomi~nost predstavlja kot pripoved, pravljico, znotraj zavetja nedol`ne beline. Likovne prese`ke in poanto njegove izraznosti predstavljajo detajli, na primer oblak s to~o, proletarec, ki sedi na zaboju, de`nik nad lesenim kri`em s korpusom in zeleno kladivo v roki svetnika, spojeni v nedeljivo in izrazno enovito celoto.

Mesto in Narava 1 in 2 so naslovi del Vesne ^ade`, v katerih prepoznamo novo oblikovanje krajine in urbane arhitekture v nenavadnih prostorskih planih horizontale. Perspektiva je po vsej povr{ini enakomerno poglobljena v prostor. Prostor se razteza od jasno vidnih stiliziranih podob dreves, gredic in polj do geometriziranih kvadratnih in pravokotnih teles hi{. Slike odra`ajo spoj organskosti in geometrije. ^rtni zarisi in ~ista barvna polja se prepletajo v strukturirano podobo krajine v celotnem pogledu, a hkrati

v {tevilnih samostojnih `ivljenjskih prostorih,v novo odkritih ekosistemih.Poenostavljanje oblike naslikanih cvetov ro` na steblih v prvem planu in figur v ro`nem vrtu ter geometriziranih hi{ v ozadju, potencirajo ekspresijo notranje do`ivetega sveta.

Deli Irene Gajser Maki 1 in 2, me{ana tehnika, kola`,barva, {paga, pesek, predstavljajo abstrahirano podobo makovih glavic, ki so od vekomaj zna~ilnost panonskega, dolinskega sveta . Ustvarjena so v ob~utljivi, reliefno u~inkujo~i strukturi barvno poenotenega epiderma. Kolorit je reduciran v bordo- rde~o barvo, zna~ilno za zrelo olesenelo makovo glavico. Stilizirana stebla z majhnimi listi~i so prepleteni v dinami~no ob~uteno strukturo, ki raste v vertikali in kri`ni diagonali. Monokromnost umirjene atmosfere lokalne bordo- rde~e in rjave barve po`ivljajo ne`ni, komaj opazni zeleno obarvani akcenti.

Za slikarstvo Milene Gregor~i~ je v zadnjem ~asu zna~ilen likovni motiv valovanja. Tokrat jo je pritegnila atmosfera reke Mure, ki s svojo ~arobnostjo in iz`arevajo~o melanholijo vabi v svoje skrite tolmune. Horizontalno koncipiran diptih pri~ara podobo svetlikanja nad reko Muro, nad vodo in na nebu nad reko v sredini slikovnega polja. Zgoraj in spodaj je tema, vidni so horizontalni nanosi barv s ~opi~em. Sredinska modra ~rta je sredi{~e kompozicije in simbolno znamenje svetlobnega `ar~enja in valovanja vodne in zra~ne atmosfere.

[tudentka likovne pedagogike Janja Jozelj je ustvarila pisano podobo metulja v rde~i, modri, rumeni in ~rni barvi. Delo opredeljujejo diagonalno zastavljeno telo metulja s {irokimi ~rnimi obrobami telesnosti in barvita barvna polja. Abstraktne polikromne povr{ine ozadja, vidna svetlobna jedra, mehurje, membrane, celice `ivljenja, povezuje valovita secesijska linija.

Abstraktna podoba sveta narave, ki jo je ustvaril Zmago Kova~ zrcali osebno do`ivetje narave usklajene s slikarjevim na~inom `ivljenja, `ivljenja samotarja. Njegova izraznost temelji na poistovetenju notranjega du{evnega stanja s ~arobnostjo sveta narave, svetlobe, ki prodira skozi drevje. Na simbolni ravni lahko razumemo izmenjavo svetlih in temnih barvnih polj kot prispodobo trenutkov `ivljenja, polnega nemira in vrtincev. Kri`ni prepleti barvnih nanosov, v katerih prepoznavamo zaraslo gozdno podrast,se v svoji kromati~nosti odpirajo navzven in zapirajo navznoter. Izrazite tople barve, ki jih obrobljajo temno modri pasovi okrog svetle~ega jedra `ivljenja, pomenijo kon~no zmago organskosti narave in pozitivnega smisla `ivljenja.

Deli Roberta Micola iz Trsta z naslovi Essential Watters in Essenctial Life pomenita v prostem prevodu izvle~ek, bistvo `ivljenja in vode. Prvo delo z motivom koz, ki po~ivajo v skupini, odlikuje odli~na risba z mehkimi obrobami, ki prehajajo v belino papirja. Center, jedro predstavlja nekak{en hlev, zato~i{~e `ivali, ki je narisano v poudarjeni ~rnini. Temno ozna~en prostor odra`a spokojno tiho`itnost, umirjeno `ivljenje sitih `ivali. V njem ob~utimo nesli{no komuniciranje, dialog med `ivalmi in preprostimi lesenimi deli za~asnega zakloni{~a. Bele plasti nanesene barve plastijo

5

slikovno povr{ino v ob~uteno prostorsko valovanje.V drugem delu je naslikan abstrakten videz narave, trave po de`ju, po nevihti ko de`ne kapljice padajo na travo, na zemljo. Podoba raste iz premi{ljeno zastavljenega koncepta vertikalno potekajo~ih ~rtkanih dolgih in kratkih enakomerno zgo{~enih linij po slikovni povr{ini. Njen umetni{ki prese`ek ob~utimo v strukturirani abstrakciji esence spokojnosti v sliko ujetih vodnih kapljic, curkov vode.

Tone Seifert je ustvaril deli z naslovi I`a in hortenzije ter Vu~ja jama. Obe sliki odra`ata barvno perfekcijo in dinami~no, vendar kontrolirano zlitje impresionisti~no ob~utenih kratkih slikarskih potez v vidno predmetnost narave. Motiviko drevja ob vodi bajerja in nad njim neba z oblaki je slikar izrazil v izraziti vertikali dreves , ki segajo v nebo. Prevladujejo odtenki modre in zelene barve.Abstrahirana barvna struktura sveta hortenzij je ob~utena kot avtonomna barvna povr{ina vezana na predmetnost treh oken in dela strehe ter okraste fasade. S svojo horizontalnostjo ponazarja strukturo sveta raztegnjene panonske vasi katere barvitost je sintetizirana v vidni predmetnosti in abstrakciji.

OMV Lipovci, Prostor 4, Lipovci OMV 2, Pokrajina in OMV so naslovi del Nej~a Slaparja. Tematika na{tetih del predstavlja vizualizacijo arhitekture in prostora bli`nje bencinske ~rpalke in bifeja kamor je slikar prihajal na kavo. Temeljno likovno izhodi{~e Slaparjevih del predstavlja odnos med geometrijo in organskimi barvnimi strukturami, koncipiranimi v konstruktivnem so`itju nasprotij. Vidne slikarske poteze in nanosi prosojnih obarvanih struktur u~inkujejo lahkotno v dialogu z ostrimi sto`~astimi geometrijskimi telesi postavljenimi v prostor, na robove okenskih polic, na premi~ne regale, na robove betonskih zidov in podobno.Slika - objekt z naslovom Prostor 4 odra`a iz~i{~eno kompozicijo strogih barvnih ploskev s trdnimi robovi in kvadratnimi ter pravokotnimi polji. Mnogokotno, polimorfno organsko strukturo porisano s slikarskim ~opi~em ob~utimo v njenem navideznem gibanju,v premikanju naprej, v trenutku, ko se telo prekucne. Slaparjeva umetni{ka izraznost korenini torej na dialogu med ob~utenem gibanju organskih form in stati~nosti voluminoznih geometrijskih teles.

Stanislaw Stach iz Poljske je svoji deli naslovil z Lipovci 1 in 2, ki pomenita likovno podobo pogleda na kapelo v Lipovcih in sosednje hi{e, med katerimi je v eni izmed njih tudi bival in ustvarjal. Panoramski pogled na Lipovce je sestavljen iz prostorsko u~inkujo~ih pasov, ki se zvr{~ajo v vertikali v vi{ino. V prvem planu spodaj je naslikano stilizirano cvetje v dekorativno urejenem strukturalnem nizu. Osrednji plan pokriva dana{nja arhitektura z drevjem naslikana v obliki stiliziranih geometrijskih ploskev. Nad njimi so son~ni `arki, ki v diagonalnih svetlobnih pramenih `arijo nad hi{ami. [e vi{je nad njimi so v daljavi vidne podobe silosov in stolpnicam podobne zgradbe ter drevesa. Globoko v ozadju zaklju~uje horizont jasno nebo, ki zaustavi vi{insko rast kompozicije. V sliki navdihnjeni z bajeslovno mitologijo opazimo krilati, fantasti~ni `ivali podobni {torkljam, ki bdita nad nizom v obliko sarkofaga strnjenih hi{. V ozadju je viden lesen kri` z razpelom. Morda je v tak{ni kompoziciji izra`ena metafora duhovne podobe kraja, ki ga ~uvata krilati {torklji pred

vsemi nevarnostmi. Nadloge in nevarnosti prestavljajo ostre nazob~ene koni~aste forme, ki visijo z neba z bledikavo luno ali pa rastejo iz zemlje. Iz njih namre~ veje ob~utje agresivnosti in nevarnosti. Stachov slikarski izraz, ki izhaja iz sveta mitologije, vere, religije pa tudi iz sedanjega tehniziranega ~asa, opredeljuje strukturalizem, dekorativizem in geometrizacija predmetnega sveta.

Alenka Viceljo je v ~asu kolonije ustvarila dve figurici z golim poprsjem v spro{~eni dr`i v obliki bozzeta kiparskega osnutka iz gnetljive snovi, in visoki relief z motivom Kristusovega rojstva. Kompozicija povzema ikonografijo stiliziranega dvokapnega hleva s skupino `ivalmi na levi strani in podobami treh kraljev na desni strani ter sre~no dru`ino Marije in Jo`efa z otrokom v njunem naro~ju v sredini. Kiparka se je odlo~ila za uporabo rudimentarnih arhetipskih form telesnosti s katerimi je dosegla ekspresijo veli~astnega dogodka, ki je hkrati najve~ji poklon `ivljenju in harmoniji svete dru`ine.

mag. Franc Obal, umet. zgodovinar

6

MAREK ANDALA

LIPOVCI I., oljni pastel, 30 x 50 cm

7

ANTON BUZETI

VARUJMO SVOJE BOGOVE, akvarel, 35 x 25 cm

8

VESNA ^ADE@

MESTO IN NARAVA I., akril, 60 x 80 cm

9

IRENA GAJSER

MAKI I., me{ana tehnika, 80 x 60 cm

10

MILENA GREGOR^I^

VALOVANJA OB MURI II., akril, 70 x 50 cm

11

JANJA JOZEL

METULJ, akril, 60 x 75 cm

12

ZMAGO KOVA^

BREZ NASLOVA, olje, 50 x 70 cm

13

ROBERTO MICOL

ESSENTIAL LIFE, me{ana tehnika/papir, 45 x 60 cm

14

TONE SEIFERT

VU~JA JAMA, olje, 100 x 60 cm

15

NEJ^ SLAPAR

PROSTOR 4, akril, 100 x 90 cm

16

STANISLAW STACH

LIPOVCI I., akril, 80 x 60 cm

17

ALENKA VICELJO

FIGURA, modelirna masa

18

Likovna kolonija Izak Lipovci 2011Udele`enci:Marek Andala (Zyrzyn, Poljska), Anton Buzeti (Bakovci), Vesna ^ade` (Ljubljana), Irena Gajser (Maribor), Milena Gregor~I~ (Ljubljana), Janja Jozelj (Sebeborci), Zmago Kova~ (Kamnica), Roberto Micol (Trst, Italija), Tone Seifert (Ljubljana), Nej~ Slapar (Kranj), Stanislaw Stach (Olkusz, Poljska), Alenka Viceljo (Portoro`)

Razstava:Galerija grad v Beltincih4. november 3. december 2011Katalog izdalo in zalo`iloDru{tvo za napredek umetnosti AQUILA Lipovci, 2011Zanj odgovarjaJo`ica JakobAvtor spremnega besedilaFranc Obal, Jo`e PivarFotografija likovnih del Peter VernikFotografija Jo`e PivarOblikovanje katalogaKarmen [nut, Peter VernikRa~unalni{ka priprava Grafi~na forma HutterTisk M. A. M., PuconciNovember, 2011[tevilo izvodov: 300

Posebna zahvala:* ~lanom dru{tva za pomo~ v ~asu

kolonije in skozi vse leto* dru`inam in posameznikom, ki so

udele`encem nudili preno~i{~a* krajanom Lipovec in drugim, ki dru{tvu

kakorkoli pomagajo

Krajevna skupnost Lipovci

ZAVAROVALNICA TRIGLAVOE Murska Sobota

TGP Ozmec Beltinci, d.o.o

Likovno kolonijo IZAK Lipovci 2011,odprtje razstave in izdajo kataloga so omogo~ili:

CIP - Kataloni zapis o publikacijiUniverzitetna knjinica Maribor

73/76(4)20(083.824)

MEDNARODNA likovna kolonija Izak (2011 ; Lipovci) 19. mednarodna likovna kolonija Izak, Lipovci 2011 : [razstava Galerija Grad Beltinci, od 4. novembra do 3. decembra 2011, Galerija Medija, Zagorje ob Savi, april, maj 2012] / razstavljajo Marek Andala ... [et al.] ; [avtor spremnega besedila Franc Obal, Joe Pivar ; fotografija Peter Vernik]. - Lipovci : Drutvo za napredek umetnosti Aquila, 2011

1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 67899905