1977-2012 - Dom Upokojencev Postojna · 2012. 7. 5. · 1977-2012 Dom upokojencev Postojna Glasilo stanovalcev ob 35. obletnici delovanja Doma upokojencev Postojna 1977-2012 Junij

�

1977-2012Dom upokojencev Postojna

Glasilo

stanovalcev

ob 35. obletnici

delovanja

Doma upokojencev

Postojna

1977 - 2012

Junij 2012

�

35 le

tDom upokojencev Postojna

�


Strokovna ekskurzije naših zaposlenih je bila v petek, �0. junija �0��. Spominska fotografija pa je nastala pred Domom umirovljenika v Puli.

SODELOVANJE, USTVARJANJE IN POVEZOVANJE

Demografski podatki v Republiki Sloveniji kažejo trend staranja slo-venske družbe, kar pomeni, da živimo dalj časa. Razlogi za to so v razvo-ju novih zdravstvenih tehnologij, v razvoju farmacevtske znanosti (nova učinkovitejša zdravila) in v dosedanji kakovosti življenja ljudi. V Domu upokojencev Postojna imamo sto šestdeset (160) stanovalcev in njihova povprečna starost je enainosemdeset (81) let; povprečna starost žensk je štiriinosemdeset (84) let, moških pa sedeminsedemdeset (77) let.

Leto 2012 je razglašeno za evropsko leto aktivnega staranja in solidar-nosti med ljudmi ter medgeneracijskega sodelovanja. V čem se to odraža pri stanovalcih Doma upokojencev Postojna? Vrata Doma so na široko od-prta za obiskovalce, ustvarjalce, prostovoljce, vladne in nevladne organi-zacije, katerih namen je biti v odnosu s stanovalci. To pomeni pogovarjati se, peti, brati, ustvarjati in tudi ustreči njihovim posebnim željam. Za lju-di, ki so nastanjeni v Domu, pomeni prijazna beseda, kakršnakoli pomoč ali stisk roke včasih več kot nujno potrebna tableta.

Srečevanje otrok iz vrtca, učencev iz osnovnih šol in dijakov iz sre-dnjih šol prinaša nasmehe in radoživost na obraze stanovalcev in želje po ponovnem srečanju. Gre za prepletanje radoživosti, poguma, mladostne

VSEBINA

Alenka Curk: SODELOVANJE, USTVARJANJE IN POVEZOVANJE 3Ivanka Smrdel: KRONIKA DOGODKOV V LETU 2011 5Urška Rebec: PASTIRČEK 24SVILENA POPOTOVANJA - UTRINKI UDELEŽENCEV ŠTUDIJSKIH KROŽKOV SLIKANJA NA SVILO 2011/12 26Franko Rebec: MOJ POGLED NA BIVANJE V DOMU 32Meri Lozej: ŽIVLJENJE JE MAVRICA 34Marija Medarević: KVAČKAN PRTIČEK 34Nuša Vodopivec: RADA OBISKUJEM SVOJO MAMO 35Antonija Druško: TIHA NOČ 35Slava Dragolič: KMETICA 36Antonija Druško: POZDRAV TETI JOŽI V AMERIKO 39Lilijana Stojič in Barbara Doles: STO PETLETNIH OTROK POSTOJNSKEGA VRTCA JE PREPEVALO STAREJŠIM NA GLASBENEM KONCERTU V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA 40Marija Medarević: KVAČKAN PRTIČEK 40Rafaela Srebovt: OBISKALA ME JE VARVI 41Stanislava Požar: RISBI 41Marija Turšič: PTICA 42Fani Požar: RISBA 42Marija Medarević: NASTOP MOJE VNUKINJE 43Vida Knafelc: RISBA 43Ivanka Smrdel: ŠPORTNE IGRE DELAVCEV SOCIALNIH ZAVODOV SLOVENIJE 44ZIMSKE ŠPORTNE IGRE, LETNE ŠPORTNE IGRENada Trošt: PRAZNIČNO VOŠČILO OTROK POSTOJNSKEGA VRTCA 45Mirko Kunčič: NOVOLETNA 45Ana Gregorič: VAŠE IZKUŠNJE NAS BOGATIJO 46VTISI NAŠIH STANOVALCEV Z NEPOZABNEGA IZLETA PO ČUDOVITI VIPAVSKI DOLINI 47Stanovalci Doma upokojencev Postojna: PISMO SVETEMU MIKLAVŽU 48Maruša Markelj: DELO SKUPINE ZA SAMOOCENJEVANJE V OKVIRU MODELA E-QALIN V DU POSTOJNA 49Antonija Prekrsky: KVAČKAN PRTIČEK 50Maruša Markelj: PRAKTIČNI POUK DIJAKOV SMER BOLNIČAR SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE V POSTOJNI V DU POSTOJNA 51Stanovalci Doma: POSVETILO 52Antonija Prekrsky: KVAČKAN PRTIČEK 52Ivanka Prelaz: ROŽICE IZ PAPIRJA 53Antonija Prekrsky: ENO ROŽ'CO LJUBIM 54Vesna Jularić: ŠALE IN PREGOVORI 55

4

35 le


5


razigranosti in odkritosrčnosti na eni strani ter izkušenosti, umirjenosti in modrosti na drugi.

V Domu imamo vpeljana tudi dela prostovoljcev. Ti za stanovalce opra-vljajo vsa tista dela, ki jih radi počenjajo vsak dan in so zanje nujno po-trebna. Ena od naših stanovalk je zapisala: nič ni majhno, kar je storjeno iz ljubezni.

Ocenjujem, da sodelovanje z različnimi vladnimi in nevladnimi orga-nizacijami ter prostovoljci lepo teče, in se zahvaljujem vsem, ki nas skozi celo leto obiskujete: – prostovoljkam, ki z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vsakodnevno opra-

vljajo svoje delo;– vrtcu, osnovnim in srednjim šolam za generacijsko povezovanje. Na

natečaj Evropa v šoli – jaz tebi radost, ti meni modrost se je prijavil Šolski center Postojna, kjer so člani šolskega glasila Špica skupaj s stanovalci Doma upokojencev Postojna posneli film. Ob prijetnem dru-ženju, kartanju in izmenjavi daril je nastal video posnetek, kateremu je Nacionalni odbor dodelil 1. mesto v starostni skupini srednjih šol. Dijaki, ki so avtorji filma, so nagrajeni s petdnevnim potepanjem po Toskani in Elbi;

– nevladnim organizacijam za ustvarjalne delavnice s stanovalci. Kot rezultat skupnega ustvarjanja sta bili v letu 2012 v Kulturnem domu Postojna postavljeni dve razstavi, in sicer Svilnato popotovanje z Atheno, d.o.o., ter likovna razstava v sodelovanju s Šentom.

Alenka Curk, direktorica

KRONIKA DOGODKOV V LETU 2011

Vse šolsko leto smo sodelovali s Srednjo zdravstveno šolo – stanovalce so obiskovali dijaki prostovoljci za družabništvo, ter Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna – dijaki so na določenih prireditvah igrali stanoval-cem na harmoniko. Za vse pozornosti in popestritve se jim lepo zahvalju-jemo!

Izposoja knjig iz Mestne knjižnice Bena Zupančiča Postojna poteka kot vse doslej. Z bibliobusom nam pripeljejo nove knjige na naše parkirišče vsak drugi torek v mesecu od 11. ure do 11.30. Tistim stanovalcem, ki ne morejo sami do bibliobusa, delovna terapevtka prinese želene knjige v sobo.

Prve petke v mesecu ob 9. uri se stanovalci zbirajo v naši kapelici v drugem nadstropju. Stanovalka Martina Koman je vse leto pridno skrbela, da so se tam zbirali prve petke v mesecu vsi, ki so želeli prejeti sveto ob-hajilo ali če so želeli opraviti sveto spoved.

JANUAR

� V sredo, 12. januarja, ob 11. uri smo stanovalce, rojene v januar-ju, pogostili s torto, kavico, sadjem in pijačo. Vsakemu smo podarili tudi nagelj. Tiste stanovalce, ki niso mogli priti na praznovanje, smo obiskali v njihovih sobah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Radiu 94 Postojna, ki nam ob nedeljah objavlja glasbene čestitke za stanovalce, rojene v teko-čem tednu!

� V petek, 14 januarja, ob 11. uri je bila sveta maša v večnamenski dvorani. Svete maše so vsak drugi petek v mesecu, prav tako ob večjih praznikih, na primer za veliko noč in božič. Vsak prvi petek v mesecu du-hovnik obišče stanovalce, ki želijo prejeti sveto obhajilo.

� V torek, 18. januarja, je bilo ob 18. uri odprtje razstave keramičnih izdelkov naših stanovalcev – članov študijskega krožka pod mentorstvom Flore Otoničar. Slavnostno odprtje je bilo v avli Kulturnega doma Postojna. Razstavo je na pot pospremila podžupanja Margareta Borsellino, z glas-benim nastopom pa je prireditev zveneče dopolnil dekliški pevski zbor

GLASILO STANOVALCEV

DOMA UPOKOJENCEV POSTOJNA

IZDAJAMO ENKRAT LETNO.

VSEM STANOVALCEM IN DRUGIM,

KI STE SODELOVALI S SVOJIMI ČLANKI,

SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO!

6

35 le


7


Mavrica pod vodstvom Jelke Bajec. Razstava Keramika na naših mizah je bila na ogled v postojnski Galeriji na vo-galu do konca marca 2011. V aprilu je bila prestavljena v prostore Athene, d.o.o. V maju in juniju smo jo posta-vili v TV-klub našega Doma.

FEBRUAR

� V sredo, 9. februarja, ob 11. uri so praznovali rojstne dni v prosto-ru delovne terapije stanovalci, rojeni v februarju.

� V petek, 11. februarja, je bila ob 11. uri sveta maša v dvorani.

� V ponedeljek, 21. februarja, nam je ob 10.45 pripravila zanimivo predavanje z diapozi-tivi gospa Andreja Rustja. Pripovedovala nam je lastne izkušnje življenja pri Inuitih – Eskimih.

MAREC

� V sredo, 2. marca, ob 11. uri smo praznovali s stanovalci, rojenimi v marcu.

� V torek, 8. marca, smo med 10. in 12. uro v glavni jedilnici organizirali veselo pustovanje. Za glas-bo in ples so poskrbeli dijaki Srednje gozdarske in lesar-ske šole Postojna. Obiska-la nas je tudi velika skupina otrok postojnskega vrtca.

� V petek, 11. marca, je bila ob 11. uri v naši dvorani sveta maša.

� V ponedeljek, 21. marca, so ob 10.45 v dvora-ni pripravili nastop Pozdrav pomladi učenci 6. c razreda Osnovne šole Antona Glo-bočnika Postojna pod vod-stvom razredničark Magda-lene Penko Šajn in Milene Marković.

� V torek, 29. marca, so nas ob 9.30 v delovni te-rapiji in fizioterapiji obiskali dijaki Škofijske gimnazije Vi-pava pod vodstvom profeso-rice Emilije Grahor. Sledile so skupne delavnice, na katerih smo prijetno pokramljali in prepevali lepe slovenske pe-smi. Dijaki so jih popestrili s spremljavo na glasbila. Dijaki so obiskali in razveselili stanovalce tudi v njihovih sobah in prisedli k njim po nadstropjih ob okroglih mizah dnev-nega prostora. Posedeli smo skupaj tudi v domski kapeli. Delavnice so potekale v okviru šolskega projekta Vaše izkušnje nas bogatijo.

APRIL

� V petek, 1. aprila, ob 11. uri smo v delovni terapiji pogostili stanovalce, rojene v aprilu.

� V ponedeljek, 4. aprila, smo imeli ob 10.45 v delovni terapiji spomladan-

8

35 le


9


ske ustvarjalnice z učenci krožka Unicef Osnovne šole Antona Globočnika Ptički nam pojo pod vodstvom gospe Lee Trebec Tomažič. Z zanimivimi izdelki skupnih delavnic smo okrasili naš Dom.

� V petek, 8. aprila, je bila ob 11. uri v dvorani sveta maša.

� V petek, 15. aprila, ob 11. uri so domsko dvorano napolnili učen-ci Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna. Stanovalce so razvedrili z lutkovno igri-co V gozdu je dovolj prosto-ra za vse pod mentorstvom Polone Ženko. Pod vodstvom gospe Alenke Polh pa smo prisluhnili prelepemu prepe-vanju učencev, ki sodelujejo v šolskem pevskem zboru.

� Na cvetno nedeljo, 17. marca, ob 15. uri, so vse stanovalce obi-skali predstavniki župnijskih Karitas postojnske dekanije ter gospa Julka Dekleva v imenu odbora za ostarele. Stanovalcem so izročili velikonočne voščilnice Škofijske Karitas in blagoslovljene oljčne vejice. Za to lepo vsa-koletno pozornost se jim v imenu stanovalcev iskreno zahvaljujemo!

� V petek, 22. aprila, smo vse stanovalce obdarili s pirhi in ročno izdelanimi velikonočnimi spominki, ki so jih pripravljali stanovalci v delovni terapiji.

� V torek, 26. aprila, ob 11. uri, so se stanovalci lahko udeležili velikonočne svete maše v domski dvorani.

� V četrtek, 28. apri-la, dopoldne smo postavili razstavo Keramika na naših mizah v domski TV-klub – v sodelovanju s stanovalci in gospo Floro Otoničar, ki je bila tudi mentorica študij-skih krožkov keramike.

MAJ

� V petek, 6. maja, smo v dvorani ob 11. uri pripravili prijetno praznovanje za stanovalko Ivano Kernel (rojena 1911, umrla 2011), ki je prav na ta dan dopolnila sto let svojega življenja. V programu prireditve je nastopil oktet Bori. Čestitke so ji izre-kli tudi predstavniki Krajevne skupnosti Prestranek in Društva upokojencev Postojna. Postojnski župan Jernej Verbič pa ji je zapel Zdravljico.

� V sredo, 11. maja, ob 11. uri smo praznovali skupaj s stanovalci, rojenimi v maju.

� V petek, 13. maja, ob 11. uri so se stanovalci lahko udeležili svete maše v dvorani Doma.

� V sredo, 18. maja, smo organizirali krajši izlet za težje pomične stanovalce. Spremljali smo jih po slikoviti Vipavski dolini. Ogledali so si romarsko cerkev Matere Božje v Logu pri Vipavi. V kapeli Škofijske gimna-zije Vipava so se lahko udeležili svete maše, skupaj z njihovimi maturanti, ki so bili pri nas na obisku v marcu. Sveto mašo je daroval gospod Marko Rijavec – duhovni vodja v Dijaškem domu Škofijske gimnazije. Po sve-ti maši je sledilo prijetno druženje z maturanti in njihovo razredničar-ko profesorico Emilijo Grahor, duhovnikom Markom Rijavcem in ravna-teljem Vladimirjem Anžlom. K organizaciji našega nepozabnega srečanja je veliko pripomogel tudi rektor Škofijske gimnazije Vipava Slavko Rebec. Pogovarjali smo se in pre-pevali smo v njihovi jedilni-ci, kjer so nas pogostili tudi s slastnimi češnjami. Pro-fesor Alojz Grahor, ki pou-čuje na Škofijski gimnaziji Vipava, nas je spremljal in nam povedal ter pokazal razne zanimivosti in zna-menitosti: dvorec Zemo-no, egipčanske sarkofage

�0

35 le


��


na vipavskem pokopališču, izvir reke Vipave, Lantierijev dvorec v Vipavi, znameniti leseni oltar v cerkvi svetega Kozme in Damjana v Podbrju in še marsikaj ... Dobro kosilo so nam pripravili v prijetnem ambientu Vipavske kleti. Ob tej priložnosti se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k čudovitemu izletu, iskreno zahvaljujemo!

� V ponedeljek, 23. maja, je ob 13.30 v dvorani za vse osebje Doma upokojencev Postojna potekal predstavitev modela poslovne odličnosti E-QALIN.

� V torek, 24. maja, smo v dvorani ob 16.30 ob evropskem dnevu medgeneracijske solidarno-sti, ki ga obeležujemo 29. aprila, organizirali predsta-vitev modela E-QALIN za svojce, ob 17. uri pa preda-vanje Vedenjske in psihič-ne spremembe pri demenci z doc. dr. Alešem Kogojem, dr. med., spec. psihiatrije. Na predavanje smo povabili vse, ki si želijo pridobiti znanja in informacije o bolezni današnjega človeka – stanovalce, njihove svojce, osebje in širšo javnost.

JUNIJ

� V sredo, 1. junija, ob 11. uri so v delovni terapiji praznovali stanovalci, rojeni v tem mesecu.

� V petek, 3. junija, ob 11. uri, smo v delovni terapiji pogostili s sladoledno kavo vse stanovalce, ki sodeluje-jo pri aktivnostih v delovni terapiji.

� V četrtek, 9. junija, ob 16.30 so si stanovalci v dvorani ogledali zanimivo predstavitev kužkov in njiho-vega dela, ki so jo pripravili člani Športnega kinološkega društva Postojna skupaj s pasjimi ljubljenčki in nam s tem popestrili popoldan na temo Stik s psi in življenje s psom. Svoje delo s psički sta predstavili tudi članici ŠKD Postojna, ki sta tudi članici kluba Tačke pomagačke, ki se ukvarja s terapevtskimi psi. Z njimi obiskujejo ljudi ter jim z druženjem popestrijo dan in jih spodbujajo k aktivnemu življenju. Predstavitvi je sledilo prijetno druženje.

� V petek, 17. junija, ob 15.30 smo v atriju prizidka organizirali ju-bilejno tradicionalno srečanje stanovalcev s svojci in zaposlenimi Doma upokojencev Postojna. Ob sprejemu smo svojcem stanovalcev podarili domska glasila in ročno izdelane spominke, ki so jih pripravili stanovalci pri delovni terapiji. V krajšem kulturnem programu je nastopila pevska skupina stanovalk Doma. Lepo je bilo poskrbljeno za hrano in postrežbo. Glasbeni gostje pa so bili člani ansambla TIK-TAK in člani Harmonikar-skega orkestra Vilija Marinška, ki so skrbeli za veselo razpoloženje.

��

35 le


��


� V torek, 21. junija, smo spremljali člane skupine za samopomoč Prepih na pijačo in sladoledno kavo v bližnji bife.

� V torek, 28. junija, smo spremljali člane skupi-ne za samopomoč Mavrica na pijačo in sladoledno kavo v bližnji bife.

JULIJ

� V soboto, 2. julija, smo naše stanovalce spremljali na srečanje težkih invalidov, ki ga vsako leto organizira Društvo invalidov Postojna. Ogledali so si muzej Jezerski hram v Cerknici. Po dobrem kosilu na kmečkem turiz-mu Kontrabantar v Dolenji vasi pri Cerknici pa je sledi-lo druženje s prepevanjem. Izletniki so si lahko ogledali tudi stare kmečke predmete in domače živali. V prijetnem popoldnevu so člani Društva invalidov Postojna pova-bljencem namenili vso po-zornost. Srečanje bo ostalo v lepem spominu.

� V sredo, 6. julija, ob 11. uri smo v delovni terapiji organizirali praznovanje rojstnih dni stanovalcev, rojenih v juliju.

� V petek, 8. julija, je bila ob 11. uri sveta maša v domski dvorani.

AVGUST

� V sredo, 3. avgusta, ob 11. uri so praznovali stanovalci, rojeni v avgustu.

� V petek, 12. avgusta, je naša stanovalka Ivanka Leoni praznovala 103. rojstni dan. Ob ča-stitljivem jubileju smo ji dopoldan v čajni kuhinji prizidka skupaj z njenimi svojci pripravili krajšo slovesnost. Čestitali smo ji tako stanovalci kot zaposleni ter izročili voščilnico in rožo. Slavljen-ko je obiskal in obdaroval tudi postojnski župan Jernej Verbič. Gospa Leoni se je po slovesnosti udeležila tudi redne avgustovske svete maše, kjer so ji še posebej čestitali. Leonijeva (rojena 1908, umrla 2012) je bila najstarejša stanovalka v naši ustanovi in najstarejša občanka postojn-ske občine.

� V petek, 12. avgusta, je bila sveta maša ob ��. uri v domski dvorani. Postojnski kaplan Gašper Lipušček nam je pri maši podelil novoma-šni blagoslov.

SEPTEMBER

� V sredo, 7. septembra, ob 11. uri so v delovni terapiji praznovali stanovalci, rojeni v septembru.

� V petek, 9. septembra, ob 11. uri je bila v dvorani sveta maša.

� V četrtek, 29. septembra, ob 16.30 so si stanovalci v dvorani ogle-dali zanimivo predstavitev kužkov in njihovega dela, ki so jo pripravili člani postojnskega kinološkega društva skupaj s pasjimi ljubljenčki. Po

14

35 le


15


urici s kužki je sledil še zanimiv nastop pivškega podžupana Andreja Godine v preobleki znamenitega Martina Krpana.

OKTOBER

� V ponedeljek, 3. oktobra, ob 11. uri so praznovali rojstne dni stanovalci, rojeni v oktobru.

� V torek, 4. okto-bra, ob ��. uri smo imeli v delovni terapiji prvi študij-ski krožek slikanja na svilo. Sledilo je še devet delavnic. Delavnice je delno sofinanci-ralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Koordinator pa je bil Andragoški center Sloveni-je, izvajalka in mentorica pa gospa Flora Otoničar, Athe-na, d.o.o., Postojna. Pri štu-dijskih krožkih je sodelovala tudi gostja Elda Jercog.

� V sredo, 5. oktobra, ob 9.30 smo gostili direk-torje češkega združenja do-mov za upokojence, ki so si ogledali tudi našo ustanovo.

� V petek, 7. oktobra, ob 13.30 je bilo v domski dvorani predavanje ob dne-vu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. Predavala nam je Mirjana Damej, dr. med., spec. psi-hiatrije, na temo z naslovom Demenca – problem za bol-nike in njihove svojce. Na predavanje so bili povabljeni naši stanovalci, njihovi svojci, zaposleni ter vsa zainteresirana javnost.

� V sredo, 12. okto-bra, ob 10. uri je bila v de-lovni terapiji druga delavnica slikanja na svilo. Študijske krožki slikanja na svilo smo poimenovali Svilena popoto-vanja.

� V petek, 14. oktobra, ob ��. uri je bila oktobrska sveta maša.

� V ponedeljek, 17. oktobra, ob 16. uri smo v dvorani prvič imeli obisk terapevtskega para – prostovoljke gospe Cvetke Gorjan iz Solkana in njene psičke Varvi, ki sta članici slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. V dvorani sta navdušili skupino šestih stanovalcev. Urica druženja s terapevtskim psom bo pote-kala približno enkrat meseč-no. Na individualnem obisku pa sta razveselili enega sta-novalca.

16

35 le


17


� V sredo, 19. oktobra, ob 10. uri smo imeli v dvo-rani pod mentorstvom Flore Otoničar in gostje Elde Jer-cog tretje srečanje Študij-skega krožka Svilenega po-potovanja.

� V sredo, 26. oktobra, ob 10. uri smo v naši dvo-rani zadovoljno ustvarjali na četrtem Svilenem popotova-nju pod mentorstvom Flore Otoničar in gostje Elde Jer-cog.

NOVEMBER

� V novembru je ponudila svojo pomoč pri izposoji domskih knjig naša stanovalka Martina Koman. Izposoja knjig v domski knjižnici na dru-gem nadstropju poteka dvakrat tedensko: ob ponedeljkih od 13.15 do 14. ure, ob četrtkih pa od 16. ure do 16.45. Poleg izposoje knjig so stanovalci povabljeni tudi na prijetno druženje ter branje knjig in člankov iz revij in časopisov.

� V sredo, 2. novembra, ob 10. uri, smo pripotovali že na polovico naših Svilenih po-potovanj, saj je v dvorani potekala že peta delavnica pod mentorstvom Flore Otoničar in gostje Elde Jercog.

� V četrtek, 3. novembra, ob 11. uri smo pripravili stanovalcem, rojenim v novembru, prijetno praznovanje rojstnih dni.

� V torek, 8. novembra, ob �0. uri smo na šestem Svilenem popotovanju pod mentorstvom Flore Otoničar in gostje Elde Jercog slikali prave umetnine.

� V sredo, 9. novem-bra, smo med 10. in 12. uro imeli v glavni jedilnici in fi-zioterapiji prijeten kostanjev piknik. Za živo glasbo so skrbeli dijaki SGLŠ Postojna.

� V petek, 11. no-vembra, ob ��. uri je bila v dvorani novembrska sveta maša.

� V ponedeljek, 14. novembra, ob 16. uri smo v imeli v dvorani drugo terapevtsko urico s skupino šestih stanovalcev in terapevtskim parom – prostovoljko gospo Cvetko Gorjan iz Solkana in njeno psičko Varvi, ki sodelujeta v društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Na individualno terapijo pa sta odšli v sobo k eni stanovalki.

� V torek, 15. novembra, smo stanovalce pogostili z martinovim kosilom. Dijake Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna pa smo povabili, da so pričarali lepo razpolože-nje z živo glasbo.

� V nedeljo, 20. no-vembra, ob 15.30 se je ne-kaj naših stanovalcev udele-žilo tradicionalne prireditve

18

35 le


19


Prijatelji ostanimo prijatelji, ki je tokrat potekala v Kon-certni dvorani Postojnske jame. Koncert so ob 120-letnici odkritja Lepih jam in 20. obletnici osamosvojitve Slovenije organizirali Ob-čina Postojna, Radio 94 in Postojnska jama. Narodno-zabavni ansambel Modrijani je pripravil zanimiv koncert. Ob tej priložnosti se zahva-ljujemo Radiu 94 za podar-jene vstopnice.

� V ponedeljek, 21. novembra, ob ��. uri smo v dvorani z občudovanjem po-slušali otroški glasbeni kon-cert – prepevalo nam je sto petletnih otrok postojnskega vrtca.

DECEMBER

� V četrtek, 1. decem-bra, ob �0. uri smo v naši dvorani slikale na svile-ne rutke. Tudi skozi sedmo Svileno popotovanje sta nas vodili Flora Otoničar in go-stja Elda Jercog.

� V petek, 2. decem-bra, smo ob 11. uri v delovni terapiji pogostili stanovalce, rojene v decembru.

� V ponedeljek, 5. de-cembra, smo ob 9.30 v čajni kuhinji prizidka pričeli s pri-pravami na peko Miklavževih piškotov. Sodelovali so člani obeh skupin za samopomoč – skupine Mavrica, in Prepih ter stanovalci, ki so se že-leli udeležiti kuharske de-lavnice. Po kosilu smo vse sodelujoče pogostili z do-brimi Miklavževimi piškoti in se veselo družili s prepevanjem lepih slovenskih narodnih pesmi.

� V torek, 6. decembra, ob 11. uri je bilo v dvorani srečanje s svetim Miklavžem. Mladi iz postojnske župnije so pripravili prisrčen program. Župnija Postojna pa je sodelovala pri obdarova-nju za vse stanovalce, za kar se iskreno zahva-ljujemo. Stanovalce, ki se srečanja niso mogli udeležiti, je sveti Miklavž s spremstvom obiskal po njihovih sobah.

� V četrtek, 8. decembra, ob 10. uri je v naši dvorani potekalo osmo svileno popotovanje pod mentorstvom Flore Otoničar in gostje Elde Jercog. Tokrat nas je obiskala tudi ekipa iz lju-bljanske televizijske hiše – TV Slovenija, 1. pro-gram, in pripravila posnetek z našimi stanovalci pri umetniškem ustvarjanju.

� V petek, 10. decembra, ob 10.30 je bila decembrska sveta maša v domski dvorani.

� V sredo, 14. decembra, ob 16.45 je bila v naši dvorani božič-no-novoletna prireditev. Slovesnosti so se pridružili predstavniki Krajev-ne skupnosti občine Postojna z društvi in organizacijami. Stanovalce je

�0

35 le


��


pozdravil in jim izrekel no-voletno voščilo župan Obči-ne Postojna Jernej Verbič. V kulturnem programu je na-stopila recitatorska skupina Društva upokojencev Postoj-na. Program je prijetno po-pestrila tudi Akademska fol-klorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Sledile so novo-letne čestitke predstavnikov društev in organizacij KS Postojna. Ob za-ključku prireditve pa smo vsi navzoči zapeli skupaj z našimi stanovalci. Stanovalce so predstavniki društev in organizacij KS Postojna tudi obdarili z nageljni in voščilnicami. Stanovalce, ki niso mogli priti na slovesnost, so obiskali v njihovih sobah. Novoletne voščilnice so izdelali učenci obeh postojnskih osnovnih šol.

� V četrtek, 15. decem-bra, ob �0. uri so stanoval-cem izrekli praznično voščilo otroci postojnskega vrtca. S prepevanjem so prinesli pri-srčen prednovoletni pozdrav. Stanovalce so tudi obdarili z njihovimi ročno izdelanimi novoletnimi spominčki.

� V četrtek, 15. de-cembra, smo se z razstavo ročnih del naših stanoval-cev predstavili na eni izmed stojnic prednovoletnega sej-ma Praznik svetlobe, ki ga je organizirala SGLŠ Postoj-na. Tri stanovalce smo tudi spremljali na ogled sejem-skega dogajanja.

� V petek, 16. de-cembra, dopoldan so nam postavili lepe jaslice mla-di iz postojnske župnije in postojnski kaplan Gašper Lipušček.

� V soboto, 17. decem-bra, ob 15. uri so nam v naši dvorani podarili prijetno za-bavno popoldne mladi fantje – člani ansambla Navihani lisjaki. Zahvaljujemo se go-spodu Andreju Bratožu, ki v prednovoletnem času že vr-sto let organizira koncerte narodnozabavnih ansamblov za naše stanovalce!

� V ponedeljek, 19. decembra, ob 15. uri so stanovalce iz Loške doline obiskali predstavniki OZ RK – Območno združenje RKS Cerknica, Loška dolina in Bloke ter predstavniki Dru-štva upokojencev. Obdarili so jih in jim poklonili novo-letno voščilnico, ki so jo iz-delali učenci OŠ Stari trg pri Ložu. Z veselo harmoniko pa jih je spremljala gospa Mag-da Mlakar iz Starega trga pri Ložu.

� V torek, 20. decem-bra, dopoldan so nam po-stojnski skavti v kapelico

��

35 le


��


prinesli lučko miru iz Betlehema. Letošnja poslanica luči miru iz Betlehema je nosila geslo Svetim za vse. Skavti so z lučjo miru tudi pri nas potrdili plemenitost akcije in vrednote miru.

� V torek, 20. decem-bra, ob 15. uri so prišle k nam prostovoljke dekanijske Karitas pod vodstvom gospe Julke Dekleva. Obiskale so vse stanovalce po sobah in jih obdarile z ročno izdela-nim spominkom birmanske skupine iz Pivke ter izročile voščilnice Škofijske Karitas. Vsem se prav lepo zahva-ljujemo. Posebna zahvala pa gre gospe Julki Dekleva, ki vsako leto poskrbi za to lepo pozornost.

� V četrtek, 22. decem-bra, ob 16.30 smo pripravili tradicionalno domsko novo-letno prireditev za stanovalce in zaposlene. Prisluhnili smo novoletnemu nagovoru naše direktorice Alenke Curk. Po-seben pozdrav je pripravila tudi predstavnica Sveta sta-novalcev gospa Martina Ko-man. Stanovalci so sodelovali pri družabni igri in vsi prejeli tombolske dobitke. Po slovesni novoletni večerji smo stanovalce obdarili s simboličnimi darilci, voščilnicami in spominki. Novoletne voščilnice in spominke so izdelali stanovalci v delovni terapiji. Ansambel TIK-TAK nas je dobro ogrel za ples. Prireditev je zelo lepo uspela.

� V sredo, 28. decembra, ob 11. uri je bila v dvorani božična sveta maša s slovesnim petjem članov Cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Postojne. Sveto mašo je daroval župnik v Postojni in dekan dekanije

Postojna gospod Ervin Moze-tič. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem prosto-voljkam župnijske Karitas, ki vse leto pomagajo spremlja-ti stanovalce k sveti maši. Zahvaljujemo se tudi gospe Ireni Čeh, ki skrbi za glasbo pri bogoslužju.

� V sredo, 28. decem-bra, popoldan sta voditeljici skupine za samopomoč Prepih s tremi članicami skupine obiskali svojo članico v Bolnišnici Izola. Gospa se je obiska zelo razveselila.

� Že mnogo let nas v decembru obiskujejo člani postojnskega čebe-larskega društva in nam podarijo med. Iskreno se jim zahvaljujemo!

Ivanka Smrdel, delovna terapevtka

VSEM NASTOPAJOČIM IN TISTIM, S KATERIMI SMO

KAKORKOLI SODELOVALI NA KULTURNO-ZABAVNEM PODROČJU,

RAZNIH DELAVNICAH IN DRUGIH DOGODKIH IN DRUŽENJIH

Z NAŠIMI STANOVALCI, SE ŠE POSEBEJ ZAHVALJUJEMO!

ZAHVALJUJEMO SE ZA VSE PODARJENE STVARI,

KI SMO JIH LAHKO UPORABILI ZA RAZNE AKTIVNOSTI V

DELOVNI TERAPIJI, DRUŽABNE IGRE TER ZA DOBITKE

NA DOLOČENIH PRIREDITVAH!

ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO TUDI VSEM, KI STE S

PROSTOVOLJNIM DELOM KAKORKOLI PRIPOMOGLI K LEPŠEMU

VSAKDANU NAŠIH STANOVALCEV!

24

35 le


25


PASTIRČEK

JAZ SEM EN REVEŽ PASTIR,GREŠNIK KRŠČANSKIH SEM VER.

PIŠEM SE BRGLEZ ANTON,SLUŽIM NA POL SKORAJ ZASTONJ.

VSAK’ LET ’MAM CVANGERCE TRI,VSAK VE, DA TO BOG VE KAJ NI.

NA LET’ DOBIM POL RAZTRGANIH HLAČ –NOVE BI RAJ, PA KAJ ČEM, ČE NI DRUGAČ.

OVCE MAM’ RAD TA STARE, TA MLADE,VSE, ČE ME UBOGAJO RADE.

MED TEMI PA TUDI HUDE SO VMES,S TEMI SO HUDE TEŽAVE, PRAV RES.

MED TEMI JE ENA ŽANOVA PISANA KRAVA,KO MI JE ENKRAT ČEZ POLJE ZBEZLJALA.

JAZ SEM PA REVEŽ KAR LETEL ZA NJO,MISLIL SEM: „TONE, KAJ PA ZDEJ BO?“

KAR PRIDRVIVA DO TRNOVE MEJE,MEN’ SE SRCE ŠIROKO ZASMEJE.

POČASARSKA ŠAURA NE MORE NAPREJ,JAZ PA ZAKRIČIM: „MOJA SI ZDEJ!“

BRŽ JO POPADEM ZA KRIVLASTE ROGE,ŠAURA PA STOPI MENI NA NOGE.

IN KOT BI MIGNIL, ME S TEMI ROGMI,V TRNJEVO VEJO ŠTRBUNK ZAVALI.

NIKOL’ NE BOM REVEŽ JAZ TEGA POZABIL,KAKO SEM SE JAZ ZA TRNJE GRABIL.

HLAČE SEM STRGAL OD TAL DO VRHA,TO MI JE NARDILA TA ŠTORKLASTA MRHA.

POSEBNO ŽMAHTNA NI MOJA KOŠTA,PA MOJ ŽELODEC PRAV SLABO POTROŠTA.

DOBRO ZAMIRKANE PA IMAM GOSPODINJE,KI DAJO NA ŠTRUKLE RUMENE DROBTINE.

PA VRŽEJO VELIK BRTEUS MI MESA,TO MOJMU TREBUHU SE FINO PODA.

PRI DRUGIH SE MI PA PRAV SLABO GODI,MESA IN PA ŠTRUKLOV SE NIČ NE DOBI.

ZMERAJ LE REPA, FIŽOL IN KORENJE,TO SALAMENSKO JE SLABO ŽIVLJENJE.

ŠE NEKAJ VAM POVEM: PRI ENI HIŠI SEM JEDEL KAŠO TRDO,PA GLIH NA SRED’ SKLEDE SEM ŠČURKA DOBIL,

PA SE ZATO NISEM PRAV NIČ JEZIL.

ŽLICO SEVEDA NA MIZO SEM DJAL,GOSPODINJI PA REKEL: „VSE, KAR JE PRAV! VESTE KAJ, MATI, VAM ZDAJLE POVEM –

KRISTJAN SEM IN V PETEK MESA JST NE JEM.“

TAKOLE, PRIJATLI, PASTIRČEK PO SVETU ŽIVIM.PA NA VSESORTE DOST’KRAT NALETIM.

LE HITRO, PREHITRO MI LETA TEKO,JAZ PA BREZ SKRBI ČAKAM NA ŽENO S KOSO.

TAKRAT ME BOSTE V ČRNO ZEMLJO DJALI,PA DRUZGA PASTIRČKA SI BOSTE IZBRALI.PA ČE BOSTE MIM’ MOJ’GA GROBA HODILI,

PA PROSIM, DA BI EN OČENAŠ ZMOLILI.RECITE – TU NOTRI POČIVA PASTIR,

USMILJENI BOG, DAJ EN VEČEN MU MIR.

recitirala Urška Rebec, stanovalkakošta – hranabrteus – kos

Zanimivo starodavno pesmico sem zapisala po pripovedovanju stano-valke Urške Rebec, rojene leta 1914. Gospa Urška mi je povedala tudi to, da so si doma še kot otroci med seboj pripovedovali za krajše zimske večere tudi to pesmico.


26

35 le


27


SVILENA POPOTOVANJAUTRINKI UDELEŽENCEV ŠTUDIJSKIH KROŽKOV

SLIKANJA NA SVILO 2011/12

Ministrstvo za šolstvo in športAndragoški center republike SlovenijeŠtudijski krožki Svilena popotovanjaDom upokojencev Postojna: oktober 2011–januar 2012Izvajalec: Athena, d.o.o., PostojnaMentorica: Flora OtoničarGostja: Elda Jercog Udeleženci: stanovalci Doma upokojencev Postojna

CVETA VOLK, stanovalka „Lepo mi je v družbi,

samo da nisem sama v sobi.“

JOŽICA TOMŠIČ, stanovalka „Sem še kar zadovoljna z barvami. Delo mi je šlo dobro od rok.

Rada sem prihajala slikat.“

ANA KOLENC, stanovalka „Muce sem vedno rada risala. In gospa Flora mi je ravno muce na-

risala, ne da bi za to vedela. Jaz sem jih pa pobarvala. Ko sem pri poslikavanju svilene rute uporabila sol, se mi je zdelo zanimivo in presenetljivo. Sol je naredila iz pack umetnino. Nekaj smo počeč-kale in ustvarjale, sol pa je naredila svoje. Dobro sem se počutila, saj rada rišem. Pri tem pa se tudi malo zamotim. Delo mi ne gre vedno od rok, vendar se je potrebno takrat še bolj potruditi.“

MARTA ČESEN, stanovalka „Zelo sem zadovoljna. Naredila sem dve sliki. Prav lepo smo se

imeli v naši dobri družbi. Nisem vedno pri volji za delo, vendar rada pridem, ker se potem bolje počutim. Vedno mi ne uspe in

takrat me malo jezi – še posebej, kadar se mi barva razliva čez rob. Ampak so mi rekli, da je to umetniško delo ...“

ANA TRČEK, stanovalka „Lepo mi je tukaj. Današnji dan je bil sončen in dober, lepo barvit

in svilen. Danes sem narisala rožo. Najprej nisem vedela, kakšne barve bi izbrala. Potem pa sem le ugotovila in dobro mi je uspelo. Bodo povedali še drugi, ali je dobro. Zadovoljna sem in še bom prišla.“

MILKA JENKO, stanovalka „Zelo me je skrbelo, kako bodo uspele moje barve. Na koncu pa je

nastala prav lepa ruta. Ker sem bila po poklicu šivilja, sem s kon-turo narisala krojno polo. Presenečena sem nad tem, ker še nisem videla kaj takega, in da je tako lepo izpadlo. Zelo sem zadovolj-na.“

MARIJA TOŠIĆ, stanovalka „Danes je bil lep, barvit in svilen dan; v dobri družbi, pa tudi s po-

močjo mentoric gospe Flore in gospe Elde ter naše delovne tera-pevtke Ivanke. Vse je bilo tako lepo, tudi družba je bila dobra. Zelo sem zadovoljna, da imam streho nad glavo, čudovit mir in prijetno družbo.“

STANKA POŽAR, stanovalka „Slikanja na svilo smo se navadili – cel dan bomo zadovoljni in nam

bo lepo. Skupaj smo v družbi, pa nam je lažje, če se kdaj slabše počutimo. Še posebej mi je ostala v spominu moja čebelica, ki je srečno poletela čez Vremščico v Vreme, k Adrijani, v prelepih svile-nih barvah.“

ROMANA PETERKA, stanovalka „Meni je tukaj zelo lepo, prekrasno. Barvamo in pridemo malo v

dobro družbo. Želim, da se imamo še naprej tako dobro.“

FANI JANEŽ, stanovalka „Odlično se počutim, kadar poslikavam prelepo svileno ruto. Tukaj

mi je lepo. In ker mi je lepo, je nastala lepa rutka. Na začetku ni-sem želela risati, ker sem se bala. Hvala, gospa Elda, ker ste me prepričali!“

28

35 le


29


DANA OSTANEK, stanovalka „Zelo vesela sem in zadovoljna – nastala mi je čudovita rutka. Zaj-

ček je nastal kar lep in rožice tudi. Lepo je bilo.“

MARIJA LIČER, stanovalka „Bala sem se, kako mi bo šlo delo od rok. Uspelo mi je in zelo sem

zadovoljna, še posebej zato, ker se mi pri tem delu roka umiri.“

ANICA ANŽUR, stanovalka „Zelo lepo je na delavnicah. Še večkrat bi bilo lahko kaj podobne-

ga, saj mi je to delo zelo všeč. Pomeni mi lepo razvedrilo in dobro počutje pa še naučile smo se nekaj. Rože imam rada. Roža, ki sem jo narisala, naj cveti še dolgo, dolgo let.“

EDO KAVČIČ, stanovalec „Lepu je b'lu in cajt je p'sou hitru. Fačou mi je še bulše ratou kuk'r

zadnjič. Fajn je tuki, pa sam' da j' duobra družba!“

PAVLA BENČAN, stanovalka „Presenečena sem bila, ker si nisem mislila, da bo nastalo kaj tako

lepega.“

MARTA GOŠNIK, stanovalka „Dobro sem se počutila in zadovoljna sem z rutko. Na svilene štu-

dijske krožke zelo rada prihajam. Enkrat pa nisem bila zadovoljna z risbo, vendar so mi rekli, da je lepa.“

KATJA IVANČIČ, stanovalka „Zelo sem bila vesela, ker smo vsi risali res lepe rutke. Bili smo

zadovoljni, ker je delo potekalo nemoteno, in veselili smo se naših risb na svili.“

ANTONIJA KERČMAR, stanovalka „Zelo sem vesela, ker sem se udeležila študijskih krožkov. Najprej ni-

sem hotela iti, ker sem mislila, da ne zmorem. Sedaj pa sem vesela, ker mi je lepo uspelo. Vsem, ki ste mi pri tem pomagali, se prav lepo zahvaljujem. Vsakič sem zadovoljna, da smo skupaj in da narišemo spet novo risbo. Krožek slikanja na svilo smo imeli desetkrat.“

MARIJA ŠEMROV, stanovalka „Slabše vidim, pa se kljub temu trudim. Tukaj mi je lepo.“

PAVLA KRAŠNJA, stanovalka „Tle se mi dupade, ku smo v kompaniji in se kej pomen'mo. Pa še

nobjen'mu nejsmo u napuoto.“

MARIJA VRH, stanovalka „Danes mi ne gre tako dobro, vendar sem zadovoljna in upam, da

bo šlo drugič bolje. Lepo sem se počutila, kadar sem risala.“

ALEKSANDER TERČELJ, stanovalec „Dobro je tukaj. Postali smo kar spretni v risanju.“

FRANKO REBEC, stanovalec „Prekrasno veselo vzdušje je bilo pri uverturi današnje delavnice.

Želim, da bi se več ljudi udeležilo tega slikanja, ker je kratkočasno in nam še možgane zbistri, pa tudi prste razgiba. Slikanje na svilo sem prvič poizkusil in to je moja uvertura. Še bom prihajal na naša srečanja ob prijetnem delu, dokler bom v Domu.“

MARTINA KOMAN, stanovalka Vsak začetek je težak. Še najbolj so se mi posrečile rutke, kjer je

prevladovala domišljija barv, ki so se med seboj prelivale, kakor jih je bila volja – nastali so zanimivi unikatni izdelki. Barve pa me niso ubogale, ko sem želela, da ne bi prestopile predpisanih mej.

MILENA KEPEC, stanovalka „Zelo lepo je na naših srečanjih.“

�0

35 le


��


NADA MATJAŽIČ, stanovalka „Prav lepo sem se počutila tukaj. Zadovoljna sem, da lahko pridem

v tako dobro družbo.“

FANČI RASPOR, stanovalka „V redu je na delavnicah. Fajn sem se navad'la risat in sem zato

zelo zadovoljna. Je pa tudi dobra družba tukaj.“

JOŽICA ANDREJAŠIČ, stanovalka „Prekrasno je na naših ustvarjalnih delavnicah. Nikoli še nisem sli-

kala na svilo. Rada pa pridem tudi v družbo.“

KLARA HENCL, stanovalka „Fajn se mi je zdelo in lepo je bilo. Rada pridem slikat rute. Veselim

se naše razstave.“

MARIJA ZALAR, stanovalka „Na Svilenih popotovanjih nam je bilo lepo, zabavno in družabno.

Zelo rada sem prihajala na te delavnice in upam, da bodo tudi v bodoče.“

JOŽE BOLE, stanovalec „Za te delavnice menim, da ljudje, ki prisostvujejo, razvija-

jo s tem svojo mentalno sposobnost, ker so angažirani v smeri na barve - kar pa je za človeka, ki je večino časa v prostoru in tako nima veliko možnosti, da se srečuje z barvami v naravi, velikega pomena – in s tem ohranja pomanjkanje, kar vseka-kor pozitivno vpliva na njegovo mentalno sposobnost in življenje nasploh.“

MARIJA ŽELE, stanovalka „Lepo je bilo na naših skupnih druženjih, saj sem z navdušenjem

barvala svilene rute. Vesela sem bila, kadar smo zapeli kakšno slo-vensko narodno pesmico, saj zelo rada prepevam.“

RAFAELA SREBOVT, stanovalka „Bilo mi je zelo lepo, samo znala nisem risati na svilo; zato mi je

bilo na začetku težko, ker nisem bila tega vajena. Lepo vzdušje je bilo v dvorani in v naši družbi. Skupaj smo ustvarjali prelepe rutke.“

VESNA JULARIĆ, varuhinja „Že dolgo me je mikala želja, da bi izvedela, kako se slika na svi-

lo, zato te priložnosti nisem želela nikakor zamuditi. Takoj me je prevzela prijetna atmosfera in tiha pomirjujoča glasba. Spretnost, znanje, zmožnosti tukaj niso imele velikega pomena. Vse, kar smo naredili, je bilo v redu in prav. Lepo je bilo videti kako se koščki individualnega dela na koncu zlijejo v čudovito celoto in umetnino, katero smo vsi občudovali.“

IVANKA SMRDEL, delovna terapevtka „Če je mineštra brez soli, ni dobra. Na naših Svilenih popotovanjih smo pri tehniki slikanja s soljo ugo-

tovili: če je preveč soli, ni v redu, pa tudi če jo je premalo, ne. Potem pa smo ugotovili še to: če ni soli v glavi, ne moremo slikati

svilenih rutk.“

FLORA OTONIČAR, mentorica študijskih krožkov Svilena popotovanja „Svila, barve, slikanje, vse to so le pojavne oblike tiste prave želje,

ki nas je družila to zimo – uživati v družbi srečnih ljudi, dajati in sprejemati, deliti svoje znanje s prijatelji, kajti sreča ni osamljena gospa, ki ždi zaprta v svoji tihi sobici. Ne! Sreča je ptica, ki zapoje le takrat, ko svojo radost lahko deli z drugimi pticami.“

ELDA JERCOG, gostja študijskih krožkov Svilena popotovanja „Svilena potovanja so bila izredno prijetna srečanja, skupaj smo

odpotovali v svet barv, ustvarjalne domišljije, igrivosti, ki živi v vsa-kemu od nas, v svet, kjer ni omejitev, kjer ni nič 'narobe' ali 'zgre-šeno' ... Zelo sem uživala ob pogledu na udeležence, ki so z otroško radostjo ustvarjali nekaj novega, neobičajnega, tako zelo barvnega in živega …“

��

35 le


��


MOJ POGLED NA BIVANJE V DOMU

Moj pogled na bivanje v Domu upokojencev je dvojen. Prvega sem oblikoval, ko sem kot obiskovalec obiskoval sorodnici enkrat tedensko in to kar dvakrat po pet let. Takrat sem se v času obiska osredotočil v glavnem na določeno osebo. Seznanil sem se tudi z bivalnim okoljem v Domu in kaj se lahko nudi stanovalcem, če le želijo kakšno aktivnost in jo zmorejo koristiti glede na svojo zdravstveno sposobnost. Že takrat se mi je zdelo, da Dom nudi primerne bivalne razmere in da se osebje po svojih močeh trudi za stanovalce. Takrat sem tudi sprejel odločitev, da je Dom upokojencev lahko moje bivališče, ko ne bom mogel sam skrbeti zase. Drugi pogled sem začel oblikovati novembra 2011, po operaciji kolena. Zaradi rehabilitacije sem se spremenil iz zunanjega obiskovalca v stano-valca Doma in uporabnika storitev. Dolgočasja nisem poznal, ker sem po-leg rehabilitacijskih vaj v fizioterapevtskem prostoru prisostvoval po mo-žnosti vsem delovnoterapevtskim skupinam. Tako sem se seznanil tudi z barvanjem svile.

Poskrbljeno je tudi za duhovnost – samoiniciativno po stanovalcih, s srečanji v domski kapelici. Sicer pa duhovnik prihaja redno vsak mesec: vsak prvi petek v mesecu sta sveto obhajilo in sveta spoved, vsak drugi petek v mesecu pa je sveta maša v domski dvorani.

Z zadovoljstvom sem opazoval, kako stanovalci in stanovalke po svo-jih močeh sodelujejo pri delu na delovni terapiji, posebno še po prihodu dodatne terapevtske pomoči, ko so lahko sodelovali v dopoldanskem in popoldanskem času. Vedno je kaj zanimivega: izdelovanje raznolikih iz-delkov, igre, razne miselne vaje ... Predlagam, da bi se tak način dela po možnosti nadaljeval. Tudi sam sem se pretežno časa nahajal v tem prostoru, zato pa sem lahko napisal, kar sem doživel. Stanovalci lahko sodelujejo tudi pri telovadbi v fizioterapevtskem prostoru ali po domskih hodnikih. Moška populacija pri teh dejavnostih je slabo zastopana.

Med stanovalkami so tudi prostovoljke, ki pomagajo po svojih močeh. K nam prihajajo prostovoljke upokojenke in tudi mladi srednješolci pro-stovoljci in prostovoljke. V Domu pomagajo in se družijo s stanovalci.

Poleg tega se vodstvo Doma zelo trudi pri organizaciji raznih kulturnih prireditev, vse z namenom, da bi se stanovalci in stanovalke Doma prijetno

počutili. Zelo bogat program je bil pripravljen za mesec december 2011. Dobro sodelovanje zaposlenih in stanovalcev je bilo vidno 7. februarja 2012 na Prešernovi proslavi, ki so jo pripravili stanovalci in zaposleni. Iz-vedena je bila dvakrat, in sicer v fizioterapiji ter pri okrogli mizi v pritličju. V okviru meseca kulture so se nam 30. januarja 2012 predstavili člani Mo-škega pevskega zbora Pivka, pri katerem tudi sam sodelujem in sem tudi z njimi pel. Zbor letos praznuje 40. obletnico in se je predstavil ob-činstvu v Pivki 7. febru-arja 2012 na predvečer slovenskega kulturnega praznika s celovečer-nim programom. Zaradi rehabilitacije in neude-ležbe na pevskih va-jah se sopevcem nisem priključil. Za uspešno delo zbora se moramo zahvaliti našemu dirigentu g. Marcelu Štefančiču. Njemu gre še dodatna zahvala za 50-letno neumorno delo.

Ne morem mimo pustnega torka, ko so združeno sodelovali stanovalci in zaposleni pri plesu ali z ritmičnimi gibi sedeči pri mizah. Zelo vneto so sodelovali in uživali pri petju ob spremljavi žive glasbe: harmonike, kitare in ritembasa – brez ozvočenja. Po prespani noči je bilo slišati samo hvalo. Glede na doživeto pustno vzdušje vodstvu Doma predlagam, da pri takih srečanjih glasbeniki ne uporabljajo ozvočenja, da ni nepotrebnega glasnega bobnenja zvočnikov. Samo srečanje postane bolj doživeto, posebno ko se sami stanovalci s svojim glasom (katerega tudi slišijo) vključijo v dogajanje. Vsi zaposleni se trudijo za dobro počutje stanovalcev. To je kratek prikaz. Možnosti za družabnost in druženje so dane. Vse pa je odvisno od posa-meznega stanovalca, njegove volje in razpoloženja.

Vodstvu Doma, vsem delavcem zaposlenim v Domu upokojencev Postojna in doktorju Žagarju se zahvaljujem za ves trud, ki ga prispevajo za dobro počutje stanovalcev.

Franko Rebec, nekdanji stanovalec

34

35 le


35


ŽIVLJENJE JE MAVRICA

ŽIVLJENJE JE MAVRICA IZKUŠENJ, HOTENJ IN ŽELJA.SAMO OD NAS JE ODVISNO,

ALI BOMO VPETI V SPONE VSAKDANA ZBLEDELI.

POTREBNA JE ISKRENA BESEDA, LAHKO TUDI DVE,

ZA SPODBUDO!

DO VSEGA LEPEGA JE POT TRNOVA, NAUČITI PA SE MORAMO OPAZITI TUDI LEPOTE,

KI JIH NA TEJ POTI SREČAMO.

VSAK PO SVOJE HITIMO SKOZI ČAS,SONČNIH, VEDRIH DNI,

MAJHNIH SREČ, DROBNIH POZORNOSTI

POTREBUJEMO PRAV VSI, VSAK PO SVOJE,

VEDNO.

NAJ JIH BO V ŽIVLJENJU ČIM VEČ!

Te lepe misli sem našla in rada bi videla, da jih prebere še kdo drug.

Meri Lozej, stanovalka

RADA OBISKUJEM SVOJO MAMO

Obiski mame Danijele v Domu upokojencev Postoj-na so mi v veliko veselje in zadovoljstvo. K temu veliko prispeva domsko osebje, ki s svojim trudom in požr-tvovalnostjo skrbi, da bi se njihovi stanovalci čim bolje počutili.

Hvala vsem!

Nuša Vodopivec, hči

TIHA NOČ

SIVA NOČ PRIŠLA JE NA VAS,OBJELA JE NJEN UTRUJEN OBRAZ,TIHO POČIVAJO ZDAJ DOMAČIJE,ČAS JE ZA TO, SAJ LUNA ŽE SIJE.

DOBRA LUNA, SIJ NAM TI,DOKLER SE DAN NAM NE ZDANI,FANTJE, ZAPOJTE VSI OD SRCA,DOMAČO PESEM, KAR SE LE DA.

OH, ZA VEDNO ODŠLI SO ČASI LEPI,KO FANTJE ZAPELI SO SREDI VASI,

PELI, VRISKALI SO SREDI NOČI,KLICALI DEKLETA, ZDAJ SE NE SPI!

Antonija Druško, stanovalkaKvačkan prtiček je ročno delo stanovalke Marije Medarević.

36

35 le


37


KMETICA

Ta naša zemljica je tako lepa, sončna, zelena, dobra in jemati jo mo-ramo takšno, kakršna je, pa bo za nas najlepša in najbolj dobra, jaz se je trdoživo oklepam na ta stara in srebrna leta.

Rada se peljem z vlakom v Ljubljano, prav kraljevsko je. Ampak s tistim mestnim avtobusom, kjer smo se malce gnetli, je bil pa kar križ. Stopila sem na nogo nekemu finemu gospodu in mi je za to rekel, da sem kmeti-ca, jaz pa njemu nazaj: »Hvala enako!« Veste, kako se je razburjal, da on ni noben kmet, kaj si le mislim, da sem kmečka neroda nerodna, da se to kar vidi in hodim po tujih nogah. Seveda nisem mogla biti tiho, pa sem mu lepo počasi po kmečko odgovorila: »Veste, gospod, Slovenci smo bili od nekdaj samo kmetje. Morali bi malo le prebrati našo zgodovino. Kme-tovali smo od vedno, zato smo še vedno na tej zemljici, ki je tako lepa in rodna, samo premalo jo imamo radi, čeprav smo samo kmetje, čeprav to tudi vemo.« Govor me je izčrpal in avtobus je ustavil ravno na pravi postaji, da sem izstopila. Zdravnik pa me je potem pozdravil, da sem pri svojih letih kar dobro izčrpana ter potrebna zdravilišča. Mislila sem, da mi bo napisal napotnico, pa sem se pošteno uštela. Ugotavljam, da bom imela svoje zdravilišče na njivi, ko bom okopavala krompir in zelje ter grabila seno v senožeti. Doma sem mislila vseeno malo polenariti, da bi ugodila doktorju, pa me je čakalo toliko dela. Oh, veste, saj vam nisem hotela tega pripovedovati, ampak popolnoma nekaj drugega, pravzaprav kako je na kmetih.

Pa se je vnukinja namislila, da se mora na vsak način poročiti. »Tako, v redu ohcet hočem!« je trmarila in njena mati, moja hči, je domov samo vozila vreče moke, da jih sama nisem mogla dvigniti. Drugega vam ne bom naštevala, ker bi se zgrozili, če bi vedeli, kaj je bilo v – drugih dese-tih vrečah. Potem smo pa pekle doma v naši krušni peči. Notri gre deset hlebcev kruha, pa je bila samo ena peka premalo. Na vrsto so prišle po-tice, ena peka takšnih, druga peka drugačnih in tretja peka spet drugač-nih. Pa testo za torte, kaj vem koliko, pa piškoti in ves tisti drobiž. Teden dni sem delala kot živalca, namesto da bi šla malce v zdravilišče. Potem je prišel še zadnji dan, po hiši so dirjali, kot da se jim je zmešalo. Hči je iskala rokavice in torbico, nogavice so se ji strgale zadnji trenutek in kaj vem kaj se ji je še zgodilo. Vnukinji obleka nikakor ni hotela lepo stati, šuštela je okrog nje in zavzemala pol kuhinje, zato sem jo nagnala ven,

ker sem se bala, da bom stopila nanjo. Še sin je prišel in njegova žena, pa še en kup otrok, ki so se gnetli mimo mene in se basali z dobrotami, ki so bile na kuhinjski mizi. Še tete in strici in še sosedi sta morali pomagati pripravljati, da bomo nahranili celo vojsko svatov. Vpili so en čez drugega in ne vem, ali so bili vsi naši. Samo zet mi je dal vse prav, zato sem po-mirjeno pogrnila vse mize, namestila tistih sto krožnikov hrane, kar smo pekle cel teden, in še prtičke ter pribor. Pijačo je pripravil on.

Vse sem lepo naredila, kar smo se dogovorili, zato sem hotela še malo časa zase. Popravila sem si ruto na glavi, ker sem imela pod njo lepo novo frizuro, po katero sem šla k frizerju navsezgodaj. Nekaj malega se bom morala še preobleči, vendar moram prej še v hlev pomolst kravo, to je bilo tisto, kar sem potrebovala. V golido sem natočila vode in se pri vratih obuvala škornje, ki smo jih imeli samo za v hlev, in si mislila, no, sedaj samo še smuknem tja, da bo malo miru, preden bo začela vsa tista ceremonija z ohcetjo. Pred hišo je nekdo nategoval meh in domače viže so mi kar dobro dele. Takrat so se odprla kuhinjska vrata, kakor da je potegnil vihar, in vnukinja me je prijela za roko ter vlekla nazaj v kuhinjo: »Babi, prav tako te hočem. Naredi mi veselje in pojdi …« Kaj mi je hotel ta otrok povedati, res nisem takoj vedela. Samo vlekla me je nazaj v kuhinjo, v tistih gumijastih škornjih, ki jih imamo samo za v hlev, ter kar naprej ponavljala: »Prav tako te hočem. Pridi, prosim!«

V tistem trenutku je pridrvela v kuhinjo še moja hči, me prijela za dru-go roko ter vpila na glas: »Mati, takoj da se mi greš preobleč, veš, da so svatje že tu. Ti pa taka!«

Potem sta začeli vpiti druga na drugo, jaz sem bila na sredini in nisem mogla razbrati, zakaj gre. Vnukinja je vpila, da me potrebuje prav takšno. Hči pa, da delam sramoto celi hiši. Kaj sta hoteli povedati, pa nisem vede-la do tistega trenutka, ko je hči po nerodnosti prijela za golido in vsebino zlila po sebi. Zavreščala je, kakor da bi srečala hudiča, in popustila. Z vnukinjo sva se znašli prav pred vhodnimi vrati, kjer je nekdo iz harmo-nike izvabljal zvoke, ki so se mešali s kričanjem moje hčerke, od katere je po vsej kuhinji curljala voda. »Babi, prej ko spet pride mami do sape, pojdi ven pred svate in malo zaigraj nevesto. Reci, da bi šla rada v Benetke na poročno potovanje.« Takoj sem vedela, kaj misli in hoče, seveda, svoji vnukinji bom naredila vse, to je vedela že vnaprej.

No, pa se je zgodilo, kar je hotela. Kar tako z golido v eni roki mi je v drugo potisnila šopek rož, z gumijastimi škornji na nogah in z ruto,

38

35 le


39


zavezano na Micko, sem stopila pred vrata. Še harmonika je utihnila, tako so bili presenečeni, da je ženin stopil kar dva koraka nazaj. Veste, kaj sem pa jaz naredila? Počasi sem šla proti množici in začela: »Kje je tisti lepi ženin, s katerim bova šla malo do Benetk za štirinajst dni? Komaj čakam na Benetke, še nisem bila tam, veš!« sem rinila za ženinom, ki se je spet umikal. Nisem vedela, ali razume hec ali ne, ker je lep poročni šopek pre-kladal iz ene roke v drugo. »No, poslušaj me, ali bova šla ali ne? Sem vdo-va, sama, imam kmetijo z deset hektarov zemlje in gozda, traktor, enega konja za rezervo in dve kravi v hlevu, po dvorišču je vedno dovolj kur ter hišo na dva štuka. Kako bo, bo dovolj za balo, da bova že šla, ali ne, ker moram še v hlev pomolsti kravo. Takoj bom!« Mencala sem na mestu, mahala z golido v eni roko in s šopom rož v drugi. Iskala sem metlo pri vratih, ki so jo verjetno pozabili nastaviti, in spet spraševala ženina: »Ali bova šla že v Benetke, ker nisem revna kmetica, saj imam pokojnino,« in kaj vem kaj sem še pripovedovala.

Ženin je zmajal z glavo in še hotel nekaj reči, harmonikar ga je potisnil nazaj in stopil proti meni ter dejal: »Veš, jaz bi te pa kar imel, če imaš italijansko pokojnino.«

Stopila sem dva koraka naprej, zavihtela obe roki, da bi le videl, da nista prazni, in lepo po kmečko povedala: »Italijanov nisem nikoli marala, ker so se tako našopirjeni sprehajali po vrh Javornika. Nak, taljanske res nimam, imam samo kmečko, samo tebe ne maram, čeprav mi godeš na dušo.«

Ženin je dobil spet korajžo in se oglasil: »Naj ven že pride tista v be-lem, da bomo res kam šli. Mati, zelo vas imam rad, ker znate skuhat tako dobre štruklje pa golaž in radi imate vnukinjo. Veste, pri nas doma imamo prav tako kmetijo, pa sem se ji odrekel, ker vaša vnukinja noče biti kme-tica in jo imam tudi jaz rad. Žal!«

Ne vem, kaj me je zadelo, da sem vsa trda obstala. Morda samo tiste tri črke s klicajem na koncu. V glavi mi je začelo kljuvati in ničesar več ni-sem mogla reči, samo odšla sem v hišo. Natočila sem spet vode v golido, ko se je oglasila spet moja hči: »Tancate po kuhinji v tistih grdih škornjih, komaj sem jo pobrisala!«

Samo obrnila sem se, saj je nisem videla skozi solze, ki so mi lile po licih, in dejala: »Če ne boš utihnila, ti bom poveznila golido na glavo!« in podrsavala proti zadnjim vratom, da bi šla pomolst kravo. Ko sem se vr-nila, je prijetno pridišala kava, gostje so se pridno podpirali z dobrotami

s krožnikov in imela sem se še čas preobleči. V objem mi je pritekla vnu-kinja, me objela, rekoč:

»Babi, pa ti jočeš?«Solz nisem mogla zadržati, pa če sem se še toliko trudila, in sem vnu-

kinji pojasnila: »Da bi bila sreča v zakonu, mora tisti dan padati dež, ker ga ni, so pa tudi solze dobre!«

»Očka je nama naredil presenečenje. Pridi! Zapravljivček naju že čaka, za svate bo pa lojtrni voz!« Njen smeh me je razveselil, solze pa se niso in niso nehale kotrljati po mojih licih. Vse se je dobro končalo, le v mojem srcu je strašila besedica ŽAL! z velikim klicajem in boleča žalost, kakor da sem zadnja predstavnica tega, kar je bil naš narod, in jaz sem to, kar sem! Kmetica!

Slava Dragolič, prostovoljna delavka

POZDRAV TETI JOŽI V AMERIKO

TISOČ POZDRAVOV Z DROBNIH GRADOVPOŠILJAJO MRAVLJE IZ BEGUNJSKIH GOZDOV,

TRAVNIKOV IN POLJ ZELENIH,S CVETJEM BUJNIM OKITENIH.

NOSI POZDRAVE JI SLIVNICA ZALA,POJE JI SVETI JURIJ: „BODI NAM ZDRAVA.“

KLIČE V POZDRAV KAPELICA BELA,KO V PROCESIJI VNETO JE PELA.

LJUBKA DEKLICA BILA SI NEKDAJTAKO PET-PEDUJA PREPELICA SEDAJ,

BODI POZDRAVLJENA SRČNO,KUCELJ NAROČA TOPLO.

VEDNO IN VSELEJ LJUBEČE POZDRAVEPOŠILJAJO VSE MENIŠIJSKE DOBRAVE.

Antonija Druško, stanovalka

40

35 le


41


STO PETLETNIH OTROK POSTOJNSKEGA VRTCA JE PREPEVALO STAREJŠIM

NA GLASBENEM KONCERTU V DOMU UPOKOJENCEV POSTOJNA

Zakaj peti?Pesmi nas spodbujajo k lepemu, dobremu, pesmi nas razvedrijo, ko

pojemo, se v nas spodbudi mavrični spekter čustev.Radi pojemo, saj nam pesmi odpirajo številna vrata. Tako smo 21. novembra lani odprli tudi vrata stanovalcev Doma upo-

kojencev Postojna, ki se vedno razveselijo našega obiska.Prebivalcem Doma smo s petjem popestrili dopoldne: Metuljčki z vzgo-

jiteljicama Majdo Božič in Sanjo Stanković Petrović, Škratki z vzgojiteljicama Alenko Zakič in Katarino Kranjc, Slončki z vzgoji-teljicama Barbaro Hrvatin in Andrejo Grah, Petelinč-ki z vzgojiteljicama Lilija-no Stojič in Barbaro Doles, Pikapolonice z vzgojite-ljicama Elviro Bajt in Tino Gavranič.

Lilijana Stojič in Barbara Doles, vzgojiteljici

OBISKALA ME JE VARVI

Nekega novembrskega večera sem dobila nenavaden obisk. K meni je prišla prijazna gospa Cvetka iz Solkana s terapevtsko psičko Varvi. Rada imam živali in zato mi je bilo to zelo všeč. Varvi je posebej izšolana, mirna in zelo prijazna psička. Prav nič se je nisem bala. Gospa Cvetka je psič-ko dvignila in jo položila k meni na posteljo. Položila jo je na posebno odejico. Jaz sem psičko bo-žala. To je bilo res nekaj po-sebnega. Tudi zaposlene na mojem nadstropju so Varvi z občudovanjem opazovale, saj jim je bilo to zelo zani-mivo. Ena sestra se je zame malo ustrašila, da mi Var-vi ne bi kaj naredila, vendar je kmalu ugotovila, da je to nepotrebno.

Tudi živali nam lahko podarijo lepe trenutke ...Rafaela Srebovt, stanovalka

Kvačkan prtiček je ročno delo stanovalke Marije Medarević. Avtorica risb je stanovalka Stanislava Požar.

42

35 le


43


SLAVEC Z NEBA SE POSLAVLJA,SONCE TONE ZA GORO.SRČNA RANA SE ODPIRA,SOLZO DVIGA NA OKO.

OSTAL BO LE SPOMIN NA DNEVE KRUTE ...

SANJ VELIKO, TIHIH BOLEČIN,

PEREČIH ŽALOVANJ ...

NASTOP MOJE VNUKINJE

Moja vnukinja Ana je v lanskem prazničnem decembru nastopila v na-šem Domu skupaj s članicami in člani Akademske folklorne skupine Fran-ce Marolt iz Ljubljane. Njihov nastop nas je vse gledalce zelo razveselil.

Folklorna skupina že več kot šestdeset let poustvarja slovensko ljud-sko pesemsko, plesno in oblačilno dedišči-no. Nam so se predstavili s spletom vzho-dnoštajerskih plesov: štajeriši, kosmatačo, šamarjanko in veselo polko za debelo repo.

Vnukinja je prišla iz Splita študirat v Lju-bljano. Študirala je komunikologijo, delala je že kot študentka. Ko je diplomirala, se je zaposlila in delala na dveh firmah, kasneje pa je odprla svojo.

Je pridna in sposobna, velikokrat me pri-de obiskat. Je zelo dobrega srca.

Ana pleše v folklorni skupini že deset let. Sama se je spomnila in organizirala, da so prišli Maroltovci plesat. Lepo sem se počutila kot babica, tudi solzice so mi spolzele po licih, bila sem ganjena. Želim, da bi še kdaj nastopala tu-kaj.

Marija Medarević, stanovalka

Risbico je pobarvala stanovalka Fani Požar.Avtorica risbe je stanovalka Vida Knafelc.

HLADNI VETER NAJ ZAPIHA,BOLEČINO MOJO NAJ HLADI,

ROKA MOJA TEŽKO PIŠE,A LE MIRU

IN SREČE SI ŽELI.

LEPA JE LJUBEZEN,ČE NE BI BIL PRIMEŠAN STRUP ...

NAJTEŽJE JE V LJUBEZNI,KO LJUBIŠ IN TI REČE:

„NE!“

Marija Turšič, stanovalka

PTICA

44

35 le


45


ŠPORTNE IGRE DELAVCEV SOCIALNIH ZAVODOV SLOVENIJE

ZIMSKE ŠPORTNE IGRE

Šestnajste zimske igre socialnih zavodov Slovenije so bile na Rogli v petek, 28. januarja 2011. Organizator je bil Lambrechtov dom Slovenske Konjice.

Naši zaposleni so se tudi udeležili teh športnih iger. – smučanje - veleslalom: Valentina Lipoglavšek, Marko Pavlovič– izdelovanje snežakov in štafeta z zračnicami: Asmira Topalović, De-

sanka Guša, Manuela Gvardjančič, Katja Turk

Vsem čestitamo za udeležbo in sodelovanje!

LETNE ŠPORTNE IGRE

Organizator dvajsetih poletnih športnih iger socialnih zavodov Sloveni-je je bil Dom Danice Vogrinec Maribor. Igre so potekale v petek, tretjega junija 2011 v Mariboru, na Mariborskem otoku.

Tudi iz naše ustanove so se udeležile tekmovanja:– pikado: Dušanka Lukić, Dorica Šantelj, Desanka Guša– plavanje 50 metrov

prosto: Valentina Lipo-glavšek

– odbojka na mivki: Lju-bica Mitrić, Magda Ris, Desanka Guša, Badema Muhović

– kros: Magda Ris (dose-gla je četrto mesto)

Vsem iskreno čestita-mo za sodelovanje!


PRAZNIČNO VOŠČILO OTROK POSTOJNSKEGA VRTCA

Petnajstega decembra lani so se oglasili v Domu upokojencev Postojna štiriletni in petletni otroci skupin:

Medvedki z vzgojitelji-cama Edo Sajovic in Nino Maver, Žabice z vzgoji-teljicama Metko S. Rejc, Tanjo Mejak in Čebelice z vzgojiteljicama Barbaro Požar in Urško Gruden.

Zapeli so jim nekaj pe-smi v skupnem prostoru, nato pa še v fizioterapijo in po oddelkih.

Nada Trošt, pomočnica ravnateljice

Naša stanovalka Martina Koman, ki je tudi predsednica Sveta stanoval-cev Doma upokojencev Postojna, jih je sprejela in jim povedala marsikaj zanimivega iz življenja in tudi kako je v postojnskem Domu upokojencev. Objavljamo pa pesmico, ki jo je recitirala otrokom. Napisal jo je Mirko Kunčič:

Staro leto šlo je spat, spatv svoj daljni črni grad.Novo leto gre čez plan,novo leto, dober dan,si prineslo sreče nam, ali neseš jo drugam?

Novo leto odgovarja:z mano gre nebeška zarja,

sonce, vigred, cvet rdeč,kaj pa hočete še več?

Ojej, srca mlada bi še mnogo rada:

voljo židano vse dni, pravljične gradove tri,

meh za smeh in take mlinčke, ki bi mleli nam cekinčke.

NOVOLETNA

46

35 le


47


VAŠE IZKUŠNJE NAS BOGATIJO

V torek, 29. marca, je bil na Škofijski gimnaziji Vipava organiziran pro-jektni dan na temo Vaše izkušnje nas bogatijo. Skupina dijakov iz 4. c se je namenila v Dom upokojencev v Postojno, kjer je ves dopoldan preživela v družbi stanovalcev.

Ob prihodu sta nas prijazno sprejeli direktorica Doma gospa Alenka Curk in delovna terapevtka gospa Ivanka Smrdel. Stanovalcem smo z vese-ljem zapeli nekaj domačih in cerkvenih pesmi, ki so se jih zelo razveselili. Ena skupina dijakov je ostala v družbi stanovalcev, ki so jim radi zaupali svoje spomine in se z njimi pogovarjali, druga pa se je namenila po sobah in stanovalce razveselila s svojim petjem. Pri petju se nam je pridružila tudi gospa Branka, stanoval-ka v Domu. Seznanili smo se tudi z gospo Karmen, ki je letos dopolnila sto eno leto in nas presenetila s svojo energičnostjo in dobro vo-ljo, ter z gospo Martino, ki je bila naša zvesta vodička po Domu. Dijaki smo upa-li, da bomo s svojo prijazno besedo in petjem prinesli v Dom nekaj popestritve ter dobre volje, in z veseljem smo ugotovili, da so bili stanovalci nad našim obiskom zelo navdušeni. Tudi mi smo bili prijetno presenečeni, ko smo videli, koliko lahko naredi človek le s prijazno besedo, s petjem, s pri-pravljenostjo na poslušanje in na pogovor, kajti starejši ljudje velikokrat nimajo nikogar, ki bi jim prisluhnil, povedati pa imajo vedno zelo veliko, saj so v svojem življenju doživeli že marsikatero izkušnjo.

Tako je ta dan tudi za nas dijake pomenil eno veliko bogatenje in kvalitetno preživet dopoldan, ki ga bomo zagotovo še dolgo ohranjali v prijetnem spominu.

Ana Gregorič, dijakinja 4. c

VTISI NAŠIH STANOVALCEV IZ NEPOZABNEGA IZLETA PO ČUDOVITI

VIPAVSKI DOLINI

Jože Vodopivec: „Rad si ogledam stare stavbe, moderne me ne zanima-jo. Najbolj se mi je dopadel lesen oltar v Podbrju pri Podnanosu, v cerkvi svetega Kozme in Damjana.“

Ljudmila Jenko: „Na izle-tu je bilo odlično. Malo je takih lepih dni. Vsi smo bili veseli, nič ni bilo naglice in nervoze. Lepo mi je bilo pri sveti maši, ki smo se jo ude-ležili skupaj z maturan-ti Škofijske gimnazije Vipava. Duhovnik je bil tako preprost.“

Romana Peterka: „Meni bo ostal ta izlet v prelepem spominu.“

Ivana Mejak: „Zelo lepo mi je bilo. Marijina cerkev v Logu je zelo zani-miva. Pa tudi vipavska pokrajina je prečudovita.“

Marija Vrh: „Imeli smo se prav lepo. Najbolj mi je bil všeč izvir reke Vi-pave.“

Antonija Kerčmar: „Čudoviti kraji so v vipavski dolini, burja pa še moč-nejša kot v Postojni. Zelo lepo nam je bilo, vsi smo bili zadovoljni pa tudi veliko zanimivosti smo si ogledali.“

Anica Anžur: „Pri maši z maturanti je bilo zelo lepo vzdušje. Vse je bilo enkratno, od spremstva do dobre postrežbe v lepi dvorani vipavske vinske kleti.“

Karmen Žuljan (rojena 1909, umrla 2011): „Nepozabna je bila miza s češnjami v jedilnici Škofijske gimnazije v Vipavi. Presenečena sem bila nad tako lepim sprejemom. Hvala za vse to! Rada bi, da bi bil, kolikor bo mogoče kmalu, še kakšen izlet. Ta izlet je bil zelo

48

35 le


49


prijeten, videli smo zelo veliko. Izvir reke Vipave je tako lep, da mu ne rečejo zastonj male Benetke. Postrežba za kosilo je bila izvrstna. Zanimivi so mi bili egipčanski sarkofagi na vipavskem pokopališču. Velikokrat smo se peljali mimo, pa tega nismo videli.“

Martina Koman: „Uživala sem v vožnji po čudoviti pokrajini, med vinogra-di, polnimi zrelih češenj, marelic, breskev. S prijetnim sprejemom so nas razveselili na Škofijski gimnaziji v Vipavi, kjer smo se tudi srečali z dijaki, ki so nas obiskali v Domu upokojencev Postojna.“

PISMO SVETEMU MIKLAVŽU

Dragi Miklavž!Stanovalci Doma smo ve-

seli tvojega obiska. Ko se z leti eni težavi pridruži še druga, smo hvaležni vsem, ki to opazijo in nevsiljivo po-magajo. Prav to je v življenju delal sv. Miklavž in to je še danes za nas bolj pomemb-no kot darila.

Obljubljamo, da se bomo potrudili biti še naprej pridni in bomo skušali samostojno napraviti vse tisto, kar še zmoremo. Med stanovalci je veliko mam in očetov, dedkov in babic. Ker so mamice in očki ter babice tudi med zaposlenimi, je res prav, da si stanovalci prizadevamo, da ne bodo odhajali preveč utrujeni domov. Med nami je veliko stanovalcev, ki danes niso mogli priti sem. Naj tem v bolniških posteljah pomagajo – ne samo angeli varuhi, ampak tudi angeli v različnih preoblekah – v njihovi nemoči in trpljenju.

Prosimo te za vesela očala za vse tiste stanovalce, ki se v Domu težko privadijo, da bodo videli življenje tudi z lepe strani. Prosimo te za poseb-ne vrste slušnih aparatov. Ob istočasnem poslušanju eden ugotavlja, da nič ne sliši, drugi pa se pritožuje čez premočno kričanje.

Še imamo želje. Radi bi toliko denarja, da bi lahko začeli s potrebno prenovo Doma.

Preden odideš k sostanovalcem v sobe, še prisrčna zahvala vsem za-poslenim v Domu, ki skrbijo za vso potrebno oskrbo, da se stanovalci dobro počutimo.

Prostovoljkam Marjani in Mariji, ki tako učinkovito pripomoreta, da je pri prevažanju vozičkov manj hitenja, hvala tudi prostovoljki Mariji za po-moč v šivalnici, hvala vsem duhovnikom postojnske dekanije, sodelavkam župnijske Karitas in organistki Ireni Čeh, da lahko vsak mesec zbrano so-delujemo pri sveti maši.

Naj dobri Bog ne pozabi nobenega nasmeha, drobne pozornosti.Z optimizmom, ki ga prinaša spomin na rojstvo Božjega Deteta, stopi-

mo v novo leto!stanovalci Doma upokojencev Postojna

Pismo svetemu Miklavžu, je v imenu stanovalcev zapisala gospa Marti-na Koman, ki ga je tudi prebrala na srečanju s svetim Miklavžem.

DELO SKUPINE ZA SAMOOCENJEVANJE V OKVIRU MODELA E - QALIN

V DU POSTOJNA

V letu 2011 smo v naši ustanovi začeli uvajati model E-QALIN, to je vseevropski model upravljanja kakovosti v domovih.

Model se je začel uvajati, ker je to zahteva razvoja sodobne druž-be, socialne politike, sis-tema socialnega varstva in ker trenutno še ni enotnih standardov kakovosti. Je prilagodljiv različnim so-cialnim ustanovam in jim omogoči, da obdržijo ali razvijejo svojo specifičnost oz. identiteto.

Udeležena so vsa de-lovna področja ustanove.

50

35 le


51


Vsakdo ima možnost, da predstavi težavo, tako da se z njo seznanijo vsi, predvsem pa vodstvo doma, saj na ta način lahko pride tudi do rešitev. S tem se krepi tudi zaupanje, kar pripomore k oblikovanju kulture sodelo-vanja.

V okviru modela E-QALIN so v letu 2011 delovale osrednja skupina, tri skupine za samoocenjevanje in skupina za vodstvo.

Pomembno je, da se skupine srečujejo na isti dan, ob isti uri in na istem mestu. Tako se je skupina za samoocenjevanje, katere moderator sem bila, srečevala vedno ob torkih ob 13.30 v dvorani. Pri delu skupine so tudi pomembna pravila, ki jih morajo upoštevati vsi člani in moderator. Ta so najprej splošna, kasneje se glede na skupino lahko doda še tisto, kar je specifično za določeno skupino. Člani skupine so bili iz različnih enot v ustanovi in stanovalka kot predstavnica stanovalcev. Srečanje je potekalo devetdeset minut. Na vsakem srečanju smo obravnavali po en kriterij. Le-tega so člani dobili teden dni pred srečanjem, da so prišli pri-pravljeni in so bili lahko učinkoviti. Najprej smo kriterij ocenili, člani so podali pozitivne vidike, izpostavili težave, če so jih v zvezi z njim zaznali, in podali predloge.

Vedno je bil na srečanju prisoten tudi vodja kakovosti, ki je vse zapi-soval. Tako smo obdelali enajst kriterijev. Srečanja so potekala sproščeno, v prijetnem vzdušju. Člani so se zelo potrudili in bili prisotni, razen kadar so zboleli. Njihovo delo poteka v več izmenah in dogodilo se je, da je član prišel na srečanje, čeprav je bil zvečer v nočni izmeni.

Zadnje srečanje smo zaključili z druženjem ob soku in slaščici v upa-nju, da je bilo opravljeno dobro delo, ki bo služilo pri razvijanju odličnosti naše ustanove.

Maruša Markelj, dipl. med. sr.

PRAKTIČNI POUK DIJAKOV SMER BOLNIČAR SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE V POSTOJNI V DU POSTOJNA

V začetku septembra so štiri dijakinje in en dijak dru-gega letnika Srednje zdra-vstvene šole Postojna smer bolničar začeli s prakso v Domu upokojencev Postojna. Prihajali so ob petkih zjutraj, od 9. septembra 2011 do �0. januarja �0��.

V našo ustanovo so prišli drugič, tako da so se lažje vključili v delovni proces in razvijali ključne in poklicne kompetence. Vključili so se v delo na oddel-kih, kamor so bili razporejeni. Njihovo vključevanje v delo na oddelku je potekalo ob mentorstvu nadzornih medicinskih sester, medicinskih sester na oddelku in bolničark.

Skupaj z zaposlenimi na oddelku so izvajali jutranje umivanje, urejanje posteljne enote, ustne nege, nege zobne proteze, kopanje stanovalcev. Pri nepokretnih stanovalcih so skupaj z zaposlenimi na oddelku menjali po-ložaje v postelji. Stanovalci so jih lepo sprejeli, prav tako zaposleni. Med delom smo jih opozarjali na pravilnost rokovanja z materialom in pomen pravilnega razkuževanja rok. Velik poudarek je bil na pravilnem pristopu do stanovalca, upoštevanju pravil pri zagotavljanju stanovalčeve intimno-sti in primernega obnašanja na oddelku.

Med potekanjem prakse so z mentoricama pregledovali dnevnik, ki so ga vodili, ga po njunih navodilih dopolnjevali in poskrbeli, da je bil ob koncu prakse urejen. Mentorici sta dnevnik zadnji dan pregledali in oce-nili.

Z vsako prakso se krepi vez med mladimi in starejšimi, med našim Do-mom upokojencev in šolo, tega se tudi v bodoče veselimo v korist vseh.

Maruša Markelj, dipl. med. sr. Kvačkan prtiček je ročno delo stanovalke Antonije Prekrsky.

52

35 le


53


DOMSKEMU ZDRAVNIKU SO NAŠI STANOVALCI NAMENILI POSEB-NO POZORNOST PO KONČANI SPECIALIZACIJI IN MU NAPISALI TOLE POSVETILO:

Dr. Dražen Žagar, spec. družinske medicine

Preizkušeni recept za hitro okrevanje po napornem študiju:pršut, teran: hitro okrepčilosladki muškat: 1 dl opoldanakacijev med: 1 žlico zvečersprehodi v naravi: 1 ura na danSprememba kraja za hitro okrevanje ni potrebna.

Čestitamo Vam k uspehu! stanovalci Doma

Posvetilo je v imenu stanovalcev sestavila gospa Martina Koman, ki ga je domskemu zdravniku tudi izročila.

ROŽICE IZ PAPIRJA

Stara sem bila okrog deset ali enajst let, ko sem pričela delati prve papirnate rožice. Spomnila sem se sama. V trgovini sem videla papir in vprašala prodajalko, za kaj se uporablja. Povedala mi je, da za izdelavo rož. Doma sem takoj prosila mamo in ata, da mi kupita papir. Ata je sicer rekel, da kaj bom jaz rože delala, da je papir drag, vendar mi je vseeno uspelo in dobila sem prvo polo oranžnega papirja. Koščke žice sem sama našla na podstrešju. Rožice na začetku niso bile preveč lepe, pa tudi ze-lenih listkov niso imele. Kasneje sem dobila prakso pa tudi zelen papir. Ko so videli moj uspeh in veselje, so mi dali takratne lire, jaz pa sem vsa vesela odhitela v trgovino.

Delala sem največ papirnatega cvetja za vence, za v kapelo, pa za v cerkev.

Doma imam pravo breskev in to zimo sem si zamislila, da bi imela tukaj v Domu, v moji sobici na polički breskovo cvetje na leskovi veji. Potrebovala sem le malo roza papirja. Našo varuhinjo Vesno sem prosila za papir. Povabila me je v delovno tera-pijo, kjer sem si izbrala pravo barvo. In tako sem začela oblikovati papirnato cve-tje tudi tukaj. Znam izdelovati dve vrsti rožic – male cvetke za na vejice in večje samostojne rožice.

Z delovno terapevtko sva se dogovorili za okrasno cvetje v vazi, ob ve-likonočnih praznikih pri vhodu v naš Dom ter za imitacijo cvetočih jabla-novih vejic za oglasne deske. Za socialno delavko pa sem pripravila cvetje, s katerim bo razveselila na novo sprejete stanovalce.

Ivanka Prelaz, stanovalka

Kvačkan prtiček je ročno delo stanovalke Antonije Prekrsky.

54

35 le


55


ENO ROŽ'CO LJUBIM

ENO ROŽ'CO LJUBIM,V MOJEM SRCU SPI.

KODER GREM, ME SPREMLJA,MENI SE SMEJI.

DOM NJE PRI OTROCIHIN PRI DELU JE.

„SRCA ZADOVOLJNOST“ROŽ'CI JE IME.

V KRIŽIH IN TEŽAVAHROKO JI PODAM,

NA POTEH ŽIVLJENJAJO ZA VAR'HA IMAM.

ŠALE IN PREGOVORI

Šolski izletUčiteljica pelje šolarje na izlet na Bled. Na jezeru opazijo laboda.

Učiteljica vpraša: „Bi tudi vi hoteli imeti tako dolge vratove?“Mihec pretehtano odgovori: „Pri umivanju ne, pri šolskih testih pa

vsekakor.“

MaščobaUčiteljica vpraša Uroša: „Uroš, zakaj je v mleku maščoba?“Uroš ji pove: „Zato, da ne škriplje, ko molzejo krave.“

PredavanjePozno ponoči se Tone nasekan vrača domov. Ustavi ga policist in ga

vpraša: „Kam pa kam?“Tone odgovori: „Na predavanje o škodljivosti alkohola.“Policist ga vpraša: „Kdo pa predava ob tej uri?“Tone mu pove: „Moja žena in tašča.“

MODROSTI

• Pretirana radovednost spelje prepelico v mrežo. (ruski pregovor)

• Ni hujšega strupa od kačjega strupa, ni hujše jeze od ženske jeze.

• Sreča brez pameti je kot strgana denarnica – kjer jo najdeš, tam jo tudi izgubiš. (ruski pregovor)

Ob sobotah dopoldne skupina stano-valcev v delovni terapiji s telovadbo po-skrbi za telo, s šalami in pregovori pa za dušo.

Vesna Jularić, varuhinja

Zelo rada se spomnim pesmice Eno rož'co ljubim, ki mi jo je prepevala moja mama in mi je najbolj ostala v spominu. Velikokrat sem jo prosila, naj mi jo zapoje, in ta lepi prizor me spremlja vse moje življenje. Tudi sama si jo po tihem prepevam v moji sobici ali pa, medtem ko kvačkam. Tudi kvačkanja me je naučila moja mama.

Antonija Prekrsky, stanovalka

56

35 le


DOM UPOKOJENCEV POSTOJNARožna ulica 10

6230 POSTOJNATel. 05 / 700-11-00Fax 05 / 700-11-16

E-mail: [email protected] stran: www.du-po.si

Izdal:Dom upokojencev Postojna

Za DU Postojna:Alenka Curk

Uredništvo:Alenka Curk, Anita Tomšič, Ivanka Smrdel

Jezikovni pregled:Andreja Blažič Klemenc

Fotografije:Arhiv Doma upokojencev Postojna

Grafični prelom in tisk:Studio Packa, Rakek

Naklada:400 izvodov

Junij 2012

ISSN C504-0477

Documents

1977-2012 - Dom Upokojencev Postojna · 2012. 7. 5. · 1977-2012 Dom upokojencev Postojna Glasilo stanovalcev ob 35. obletnici delovanja Doma upokojencev Postojna 1977-2012 Junij