2 5.BASCOM seminar 6 2011 - Svet elektronikesvet-el.si/download/5.BASCOM seminar.pdf6_2011 5.BASCOM seminar 5 SVET ELEKTRONIKE RTC ura z ATMega8/32 in 32.768 kHz kvarcem AAvtor: Ju

2 5.BASCOM seminar 6_2011

SVET ELEKTRONIKE

5.BASCOM seminar 36_2011

SVET ELEKTRONIKE

V. BASCOM seminarProgram 5. Bascom seminarja 2011: 1. RTC ura z ATMega8/32 in 32.768 kHz kvarcem (Jure Mikeln) 2. RS232/USB na TTL adapter, prikaz delovanja z VB programčkom na PC-ju (Bojan Kovač) 3. RS485 komunikacija (Vilko Sustič) 4. 3-fazni krmilnik BLDC motorjev (Irfan Delalović) 5. Uporaba IIM7010 Ethernet vmesnika (Rudi Peroša) 6. Generator sinus, pravokotnik, trikot z ATMega 8 (Matjaž Skubic)

Kazalo5 RTC URA Z ATMEGA8/32 IN 32.768 KHZ KVARCEM Avtor: Ju re Mi keln

7 RS232/USB NA TTL ADAPTER, PRIKAZ DELOVANJA Z VB PROGRAMČKOM NA PC-JU Avtor: Bojan Kovač

11 RS485 KOMUNIKACIJA Avtor: Vil ko Su stič

21 3-FAZNI KRMILNIK BLDC MOTORJEV Av tor: Ir fan Delalović

25 UPORABA IIM7010 ETHERNET VMESNIKA Av tor: Ru di Pe ro ša

31 GENERATOR SINUS, PRAVOKOTNIK, TRIKOT Z ATMEGA 8 Av tor: Ma tjaž Sku bic

AX elektronika d.o.o, Pot heroja Trtnika 45, 1000 Ljubljana, tel: 01 549 14 [email protected]


SVET ELEKTRONIKE


SVET ELEKTRONIKE

RTC ura z ATMega8/32 in 32.768 kHz kvarcem

Avtor: Ju re Mi kelnAvtor: Ju re Mi keln

V na ši re vi ji (SE 156 in SE175) smo že pi sa li o tem, da ima jo do lo če ni AVR-ji mož nost de lo va nja ča sov ni ka Ti mer2 v asin-hro nem na či nu, kar lah ko s pri dom iz ko ri sti mo za RTC (Re-al Ti me Clock). Ma njši AVR-ji te mož no sti ne omo go ča jo, pač pa se ta mož nost po ja vi v ATMe ga8 in ve čjih, kot na pri-mer ATMe ga16, ATMe ga 32 in po do bni. V zgo raj ome nje nih član kih smo za pi sa li, da ima jo zmo glji vej ši AVR-ji mož nost de lo va nja Ti mer ja2 v asin hro nem na či nu de lo va nja. Z mal ce Ba scom ko de bo v na šem AVR-ju po leg vse ga dru ge ga pro-gra ma te kla tu di na tan čna ura.

Kot ome nje no smo v SE 156 po dro bno opi sa li mož nost, ki nam jo nu di Ba scom-AVR. V tem ča su, ko smo ob ja vi li ta čla-nek ni sem do bil ob čut ka, da bi bral ci do bro osvo ji li ta pri mer pro gra ma, ki nam ze lo olaj ša pi sa nje pro gra mov v Ba sco mu. Ne ka ko imam ob ču tek, da ne ka te ri Ba scom pro gra mer ji raj-ši kom pli ci ra jo in na pi še jo pre ki ni tve no ru ti no, ki ge ne ri ra 1 se kun dni takt. Po tem pa v enem od pod pro gra mov pi še jo ru ti ne za po ve če va nje se kund, mi nut, ur... To ru ti no se ve da obrav na va mo tu di na za čet nem te ča ju, ven dar ni kjer ni za pi-sa no, da je to edi ni na čin pi-sa nja pro gra ma za uro.

Pre cej bolj ele gan tna je upo-ra ba ome nje ne ga RTC-ja in ne kaj ma le ga Ba scom ko de. Pri mer, ki ga bom pri ka zal, bo de lo val v Me ga Pin in Mi-ni Pin II. Se ve da bo de lo val tu-di v va šem vez ju, če ga bo ste pra vil no se sta vi li. V vez ju bo mo upo ra bi li mi kro kon tro ler ATMe ga32. Jaz se pa že spo gle du jem z ATMega168P, ki po te hnič nih po dat kih ob ljub lja iz re dno maj hno po ra bo elek trič ne ener gi je, kar bi bi lo ide al no za ba te rij sko na pa ja no uro/bu dil ko.

PRO GRAMAv tor Ba scom-AVR je že na pi sal osnov ni pri mer pro gra ma, ki se ime nu je Me ga clock.bas in ga naj de te v ma pi Ba sco mA-VR/Sam ples. Bis tvo pro gra ma se na ha ja v uka zu:

CON FIG CLOCK = soft / USER [, GO SUB = SEC TIC]

V Help da to te ki je ukaz po dro bno raz lo žen. Za na šo upo ra bo se bo ukaz gla sil:

Con fig Clock = Soft

S tem uka zom smo na sta vi li vse po tre bne re gis tre v AVR-ju, da bo Ti mer2 de lo val v asin hro nem na či nu de lo va nja. V Me ga Pin mo ra mo vtak ni ti ATMe ga32 mi kro kon tro ler, ki naj ima osci la tor na stav ljen na 8 MHz in ter ni RC! V Me ga Pin/Mi ni Pin II je po tre bno še vtak ni ti kvar čni kri stal 32.768 kHz v pod no žje J12, od klo pi mo krat ko stič nik za LE Di ce na PortC (J5), na lo ži mo pre ve den pro gram in na ša RTC ura bo že de lo va la.

I.


SVET ELEKTRONIKE

Pri mer Me ga clock.bas po ka že, da lah ko ob pro gra mi ra nju na sta vi mo za-čet ni čas/da tum na še ure:

Da te$ = "11/11/00" Ti me$ = "02:02:00"

Se ve da pa lah ko na stav lja mo vse spre men ljiv ke tu di med de lo va njem na še ure. Te spre men ljiv ke so:

_day , _month, _year, _sec, _ho ur, _min

Iz pis na LCD-ju bo kar se da eno sta ven:

Lcd Da te$ ; " " ; Ti me$

Ce lo ten pro gram je iz re dno kra tek:

Do Ho me Up per Lcd Ti me$ Lowerline Lcd Da te$ Powersave Lo op

Je lah ko ge ne ri ra nje na tan čne ure še bolj eno stav no? Mi slim, da ne. Te mu krat ke mu pro gra mu je po tre bno do da ti še ru-ti ne za na stav lja nje ure/da tu ma in pa se ve da ru ti ne za na stav lja nje alar mov. Ta ko si bo mo lah ko na re di li uro z več alar mi, vsak dan ob dru gač ni uri. Ukaz Powersave je do dan za to, da zma njša mo po ra bo mi kro kon tro ler ja na mi ni mum. Ta ko bo mi kro kon tro ler ve či no ča sa pre spal, RTC pa ga bo av to ma tič no zbu jal vsa ko se kun do.

ZA KLJU ČEKS tem krat kim član kom že lim po ka za ti, da je vča sih po tre bno sto pi ti ko rak na prej in upo ra bi ti re ši tve, ki nam olaj ša jo pro gra mi ra nje. Tak šna re ši tev je prav go to vo RTC ura, ki je na pi sa na za AVR mi kro kon tro ler je. Le-ti omo go ča jo de lo va nje ča sov ni ka Ti mer2 v asin hro nem na či nu. Ura bo te kla re la tiv no na tan čno, gle de na na tan čnost kvar čne ga kri sta la. Se ve da je po tre bno pro gra mu za pra vo uro, ki naj bi nas na pri mer bu di la ob toč no do lo če nem ča su, do da ti še kar ne kaj uka zov. Po tre bno je naj prej na pi sa ti pro gram, s ka te rim uro na sta vi mo s tip ka mi, te mu je po tre bno do da ti na sta vi tev alar mov, če naj bi na ša ura omo go ča la pro že nje alar mov ob raz lič nih dne vih. Ker bo fun kci o nal nost na še ure od vi sna od na še do miš lji je ver ja mem, da bo ste v njej na pi sa li mar si ka te ri “bom bon ček”. Vse to pa bomo obdelali tudi na prenovljenem Bascom nadaljevalnem tečaju.


SVET ELEKTRONIKE

RS232/USB na TTL adapter, prikaz delovanja z VB programčkom na PC-ju

Avtor: Bojan KovačAvtor: Bojan Kovač

Kra ti ca UART po me ni Uni ver sal Asyn-chronous Re ce i ver/Tran smit ter. Gre za na čin se rij ske ga pre no sa po dat kov v do go vor je ni obli ki z do go vor je no hi-tros tjo. Ne gle de na to, kak šne obli-ke in ni vo ja so sig na li na tran spor tni po ti (RS232, RS485, RS422, RS423), ki jih pri pra vi jo na men ska in te gri ra na vez ja, gre na za čet ku in na kon cu ven-dar le za lo gič ne ni vo je HI in LO, ki jih je po tre bno med sa bo lo či ti na spre-jem ni in od daj ni stra ni ter po da tek iz se rij ske obli ke spet pre tvo ri ti v pa ra-lel no. Blok she ma tak šne ga pre no sa je na ri sa na na sli ki 1. Pre nos po USB vo di lu je za upo ra bni ka po pol no ma enak pre no su prek RS232 vo di la, saj za to po skr bi go nil nik či pa FT232RL v ra ču nal ni ku.

Ob sta ja ce la pa le ta raz lič nih adap ter-jev, ki nam omo go ča jo se rij sko asin-hro no ko mu ni ka ci jo med na pra va mi. Ba scom ima ru ti no za po ši lja nje po-dat kov po UART-u re še no ide al no z enim sa mim uka zom: “Print”.

Ver jet no ne bo ste na šli pro gram ske-ga je zi ka, pri ka te rem bi bi la upo ra ba UART-a še bolj pre pro sta in učin ko-vi ta. Prav ta la stnost pa nam raz ši ri mož no sti upo ra be UART-a v svo jih apli ka ci jah in vsaj ne kaj jih ve lja iz ko-ri sti ti. Ne ka te re pa ra me tre mo ra mo v svo ji na pra vi na sta vi ti le en krat, za to je ne smi sel no pi sa ti pro gram z glo bo-ko raz ve ja ni mi me ni ji, do ka te rih bo-mo do sto pa li le ne kaj krat v ce lot nem

NIZ za pošiljanje:

»TEST prenosa«

01010100

01000101

01010011

01010100

00100000

01100001

01110011

Znak Binarna vrednost

Sprejeti NIZ:

»TEST prenosa«

01100001

01110011

01101111

01101110

01010011

01010100

01000101

. . .

Znak Binarna vrednost

T

E

S

T

a

s

T

E

S

o

n

a

s

RS232

RS485

RS422

RS232

RS485

RS422

RS423 RS423

. . .

Slika 1: UART

II.


SVET ELEKTRONIKE

živ ljenj skem ci klu te na pra ve. Ver jet no ste se tu di vi že na va di li, da v svo jih apli ka ci jah pri na čr to-vanj plo šči ce ti ska ne ga vez ja ve dno do da te tu di mož nost se rij ske izme nja ve po dat kov, saj lah ko ve či no osnov nih na sta vi tev ne ke na pra ve ure-di mo kar prek se rij ske ga vme sni ka, da ne ome-njam pre no sa in ar hi vi ra nja shra nje nih za pi sov iz ne ke na pra ve na ra ču nal nik. Pa je vgrad nja te mož no sti ne po sre dno v apli ka ci jo sploh ra-ci o nal na? Pred stav lja mo vam mož nost upo ra be ene ga in iste ga vme sni ka za vse va še na pra ve. Več jih ima te, več bo ste pri hra ni li!

Lo gič ni ni vo ji so v raz lič nih vez jih lah ko raz lič ni. Obi čaj na de lov na na pe tost mi kro kon tro ler jev je 5 V, 3,3 V in vse po go-ste je tu di 1,8 V. Ra zum lji vo je, da so tu di lo gič ni ni vo ji v me jah na pa jal ne na pe to sti in to je lah ko ve lik pro blem. Ne de-lu je jo vsa vez ja pri ni žjih na pa jal nih na pe to stih, za to je lah ko že pre pro sta pri klju či tev mo bil ne ga te le fo na na RS232 ali USB vhod ra ču nal ni ka pre cej za ple te na. Ker smo se sre ča li s po do bni mi pro ble mi in smo jih tu di uspe li re ši ti, vam to krat pred stav lja mo dve pre pro sti re ši tvi, ki lah ko po eni stra ni po ce ni ta vaš kon čni iz de lek, po dru gi stra ni pa omo go či ta ko-mu ni ka ci jo med na pra va mi, ki ko mu ni ci ra jo prek UART-a na ni vo ju lo gič nih sig na lov in ra ču nal ni kom. Za ko mu ni ka ci jo so upo rab lje ne le li ni je Rx, Tx in GND.

PO VE ZA VA UART > RS232Pr vi pri po mo ček nam bo po ma gal v pri me rih, ko bi že le li vzpo sta vi ti se rij sko po ve za vo med dve ma na pra va ma ali na pra-vo in ra ču nal ni kom. Zna čil no za to vez je je, da se na pa ja iz na pra ve, da de lu je z na pa jal no na pe tos tjo (in lo gič ni mi ni vo ji) od 3 do 5,5 V ter da so sig na li na iz ho du v skla du s stan dar dom RS232 in za to zdru žlji vi z vse mi na pra va mi, ki de lu je jo po pri po ro či lih te ga stan dar da. Za ni mi vo pri na šem iz del ku je to, da je vgra jen v ohi šje DB9 žen ske ga ko nek tor ja, za to ga pri upo ra bi ni ti ne opa zi mo! Za raz li ko od USB mo de la, ki je opi san v na da lje va nju, je pri tem pri klju či tev na pa ja nja ob vez na.

VEZ JEUpo ra bi li smo na men sko in te gri ra no vez je MAX3232 pro iz va jal ca Maxim, ki za go tav lja nje go vo za nes lji vo de lo va nje v ši ro kem raz po nu na pa jal ne na pe to sti od 3,0 V do 5,5 V. Za pra vil ne na pe to stne ni vo je, ki jih za hte va stan dard, po tre-bu je le šti ri zu na nje kon den za tor je s ka pa ci tiv nos tjo 100 nF. Do da li smo le še en kon den za tor za blo ki ra nje mo tenj v na pa ja nju, ki bi lah ko vpli va le na pra vil no de lo va nje či pa. Prek 4-žil ne ga plo šča te ga ka bla se po ve že mo v vez je go sti te lja. Ti sti, ki upo rab lja te Mi ni Pin ali Me ga Pin, ste ver jet no ta koj opa zi li, da je raz vr sti tev pri ključ kov zdru žlji va z na ši mi Speedy pri ključ ki na vseh na ših raz voj nih plo šči cah, lah ko pa jim se ve da za po re dje tu di spre me ni te. Na RS232 stra ni ima mo le pri klju či tev li nij GND, RX in TX. Za ve či no na prav bo to po pol no ma do volj.

UPO RA BATak šen pri po mo ček lah ko upo ra bi mo na raz lič ne na či ne. Za za če tek lah ko na svo jem ti ska nem vez ju pri hra ni mo pro stor in de nar s tem, da za po tre be se rij ske ko mu ni ka ci je na me sto RS232 či pa in vseh po tre bnih zu na njih ele-men tov pri pra vi mo le 4-pin ski ko nek-tor, na ka te re ga bo mo pri klju či li naš vme snik UART>RS232. Red ke na pra-ve na mreč prek se rij ske po ve za ve ko-mu ni ci ra jo ves čas. Ka dar se bo mo že le li po ve za ti z na pra vo, bo mo svoj vme snik pri klju či li na pri prav ljen ko-nek tor. De lo val bo le ta krat, ko bo pri klju čen, za to bo mo pri hra ni li tu di zna ten del ener gi je, kar je zla sti po-mem bno pri ba te rij sko na pa ja nih na-pra vah. De lu je od 3,0 do 5,5 V, za to Sli ka 2: She ma vez ja.

CON2

Zenski DB9

+GNDRXTX

CON1Logicni nivo od 3 do 5 V!

U1Max 3232

Napajanje iz gostiteljskega sistema


SVET ELEKTRONIKE

bo upo ra ben v ve či ni na ših apli ka cij. No be ne ga pri la ga ja-nja v zve zi z raz lič ni mi na pa jal ni mi na pe tos tmi ne po tre bu-je, le pri klju či mo ga! Pri mer pri klju či tve pri ne ka te rih Atme-lo vih mi kro kon tro ler jih sem na ri sal na sli ki 3. Na tak šen na čin se se ve da lah ko po ve že mo tu di z ra ču nal ni kom.

Dru ga ze lo za ni mi va mož nost upo ra be tak šne ga vme sni ka je po ve zo va nje mo bil nih te le fo nov z ra ču nal ni ki ali kak šni mi dru gi mi na pra va mi. Prek se rij ske po ve za ve lah ko z AT na bo-rom uka zov upo rab lja mo prav vse fun kci je mo bil ne ga te le-fo na in teh ni ma lo! V ča su mi kro kon tro ler jev in mo bil ne ga te le fo na si lah ko na ta na čin na re di mo či sto svo jo na pra vo, ka te re de lo va nje bo mo lah ko na da lja vo uprav lja li na pri mer z SMS spo ro či li ali še ka ko dru ga če…

Vsi mo bil ni te le fo ni ima jo Rx in Tx li ni ji do sto pni na svo jem ko nek tor ju, ven dar sta ve dno le na ni vo ju lo gič nih sig na lov in le od na pa ja nja mo bil ni ka je od vi sno, ka ko vi so ki v re sni-ci so. Na ko nek tor ju pa sta tu di pri ključ ka ma se - GND in Vcc, ki je na pa ja nje iz ba te ri je mo bil ne ga te le fo na. S te mi šti ri mi pri ključ ki se lah ko z ra ču nal ni ka ali na pri mer z Mi-ni Pi na po ve že mo s svo jim te le fo nom in ga uprav lja mo brez do ti ka! To pri de prav zla sti ta krat, ko že li mo v ne ki na pra vi upo ra bi ti star mo bil ni te le fon, pri ka te rem so tip ke že ze lo ne za nes lji ve, si cer pa še odlič no de lu je. Spet vi di mo, da na-pa jal na na pe tost mo bil ne ga te le fo na za pra vil no de lo va nje vme sni ka ni po mem bna.

PO VE ZA VA UART > USBDru gi pri po mo ček ima enak na men kot pr vi, ven dar ga bo-mo upo ra bi li le za po ve za vo z ra ču nal ni kom. Ne spom nim se več, kdaj sem zad njič vi del pre no sni ra ču nal nik z vgra je-nim RS232 ko nek tor jem! No, to je bil tu di naš pro blem, re-ši tev pa vam pred stav lja mo v obli ki po do bne ga vme sni ka, ven dar na USB vo di lu.

Sli ka 3: Pri mer po ve zo va nja vme sni ka.

9 PD5_(T1)

32 PD2_(INT0)

17 PB5_(SCK)

14 PB2_(SS/OC1B)

3GND

4VCC

25PC2_(ADC2)

10 PD6_(AIN0)

1 PD3_(INT1)

30 PD0_(RXD)31 PD1_(TXD)

2 PD4_(XCK/T0)

11 PD7_(AIN1)

7 PB.6_(xtal1/tosc1)

15 PB3_(MOSI/OC2)

12 PB0_(ICP)13 PB1_(OC1A)

16 PB4_(MISO)

8 PB.7_(xtal2/tosc2)

21GND

18AVCC

6VCC

5GND

20AREF

19ADC6 22ADC729PC6_(RESET)

26PC3_(ADC3)

23PC0_(ADC0) 24PC1_(ADC1)

28PC5_(ADC5/SDA)27PC4_(ADC4/SCL)

ATMEGA8

U1

GND

+CON1

UART

R1

270E

R2

270E

RX

200 mA

F1

LED2

Zelena

100 nF

C3

10 nF

C1

100 nF

C2 C6

10 uF/16V

GND

+��

��

TX

LED1

Rdeca

100 nF

C4

L1

1.5 uH

Uref notranja - 5V / 3V3

Na + napajanje naprave

GND

D-VCC5V

D+USB-A vtikac

CON1

Uref notranja/zunanja

U1

FT232RL

Sli ka 4: She ma vme sni ka UART > USB.


SVET ELEKTRONIKE

VEZ JEUpo ra bi li smo USB čip FT232RL, ki ga nje gov go nil nik ob pri klju či tvi na ra ču nal nik pre poz na in mu do de li ena izmed na vi dez nih COM vrat. Za ko mu ni ka ci jo po USB vo di lu skr bi ta go nil nik in FTDI čip, za upo ra bni ka pa je po mem bno le to, da COM vra ta upo rab lja po pol no ma ena ko in z ena ki mi na sta vi tva mi kot bi jih upo ra bi li za fi zič na COM vra ta in z nji mi po ve za nim RS232 pri ključ kom, če bi ob sta ja la na ra ču nal ni ku. Kaj bo to rej na ša skrb? Le ugo to vi ti, ka te ra na vi dez na COM vra ta so bi la na še mu či pu do de lje na. She ma vme sni ka UART>USB je na ri sa na na sli ki 4.

Čip FT232RL ima po se ben vhod VccIO, prek ka te re ga z na pe to stnim ni vo jem do lo či mo, kak šne ni vo je lo gič nih sig-na lov lah ko pri ča ku je in kak šne lo gič ne ni vo je mo ra pri ko mu ni ka ci ji za go tav lja ti na svo jih iz ho dih. Na pa ja se iz USB vo di la in za la stno de lo va nje ves čas upo rab lja 5 V iz te ga vo di la. Gre za kla sič no ve za vo či pa FT232RL, ki ima do da ni dve le tvi ci za na me sti tev krat ko stič ni kov, s ka te ri ma iz be re mo, kak šen bo ni vo na pe to sti lo gič nih sig na lov. Na le tvi ci J2 iz bi ra mo med zu na njo in no tra njo VccIO na pe tos tjo, na le tvi ci J1 pa do lo či mo, ka te ra od no tra njih na pe to sti naj bo VccIO: 3,3 V ali 5 V. Čip pod pi ra tu di lo gič ne ni vo je HI pod 1,0 V, to rej lah ko ta vme snik pri klju či mo v ka te ro ko li vez je, ki ga uprav lja jo so do bni mi kro kon tro ler ji.

UPO RA BAKon cept je enak kot pri vme sni ku UART > RS232, le fi zič no se po dat ki pre na ša jo po dru gač nem vo di lu. Za po re dje li nij na plo šča tem ka blu je ena ko in obe nem Mi ni Pin-Me ga Pin zdru žlji vo!

Če ima mo na ci ljnem vez ju mož nost pri klju či tve na na pa ja nje, po tem se z njim po ve že mo z vse mi šti ri mi li ni ja mi plo šča-te ga ka bla in krat ko stič nik na J2 na me sti mo med pri ključ kom 1 in 2. S tem gre na pa jal na na pe tost s ci ljne ga vez ja ne po-sre dno na pri klju ček VccIO FTDI či pa FT232RL, ne gle de na to, ka ko vi so ka (ali niz ka) je!

Če na ci ljnem vez ju ni ma mo mož no sti, da bi se pri klju či li na na pa ja nje, mo ra mo ugo to vi ti, kak šna je na pa jal na na-pe tost v tem vez ju in se ji po sku si ti čim bolj pri bli ža ti z iz bi ro ene od no tra njih na pe to sti (3,3 V ali 5 V) s krat ko stič ni-kom na le tvi ci J1. Na le tvi ci J2 po tem se ve da iz be re mo no tra nji vir VccIO (krat ko stič nik med pri ključ ko ma 2 in 3). Vse mož no sti na sta vi tev VccIO so pri ka za ne v ta be li 1, raz po red pri ključ kov na le tvi cah in po lo žaj le tvic na plo šči ci pa na sli ki 5.

POV ZE TEKZa dvo smer no se rij sko ko mu ni ka ci jo med na pra va mi ni po tre bno na čr to va ti po se bne ga vez ja, ka dar z na pra vo ko-mu ni ci ra mo le ob ča sno. Z opi sa ni ma vme sni ko ma lah ko ko mu ni ka ci jo vzpo sta vi mo ka dar ko li po po tre bi in pri tem za vse na pra ve upo rab lja mo le en vme snik. Ti pi čen pri mer je raz hro šče va nje pro gra ma, ko vre dnost po mem bnih spre men ljivk po ši lja mo na ra ču nal nik z uka zom PRINT. Med na čr to va njem je po tre bno v vez ju do da ti le le tvi co s šti ri mi pri ključ ki - + na pa ja nje, GND, Rx in Tx. Ni po mem bno, ali bo mo ta pri klju ček kdaj upo ra bi li ali ne, je pa ko ri stno, če ob sta ja in ga lah ko v vsa kem tre nut ku upo ra bi mo. Vme sni ka de lu je ta tu di pri ni žjih na pa jal nih na pe-to stih, USB pod pi ra ce lo na pa ja nja v ci ljnem vez ju pod 1 V. Raz po red pri ključ kov je zdru žljiv z na ši mi raz voj ni mi oro dji Mi ni Pin, Me ga Pin in Mi ni Pin II. Z upo ra bo pred stav lje nih vme sni kov pri hra ni mo pro stor, zma njša mo po ra bo ener gi je ter zni ža mo šte vi lo in ce no vgra je nih kom po nent.

J2 J 1

1 2 3

1 2 3

USB UART

Sli ka 5: Po lo žaj le tvic na ti ska nem vez ju in raz po re di tev pri ključ kov na njih .


SVET ELEKTRONIKE

RS485 ko mu ni ka ci ja

Avtor: Vil ko Su stičAvtor: Vil ko Su stič

Pri tem se stav ku pred po stav ljam, da že ve ste, ka ko po-ve za ti in te gri ra no vez je MAX485 ali LTC485 ali 75176 na mi kro kr mil nik. Si cer si to lah ko ogle da te na pri lo že nih do ku men tih De sig ning RS485 Cir cu its in Maxim ap pli-ca ti on no te 763 Gu i de li nes for Pro per Wirinig of an RS-485 Network. Mi se bo mo tu kaj ukvar ja li le s tem, ka ko v Ba scom-AVR pro gra mu pro gra mi ra mo od da ja nje in spre je ma nje in for ma cij ta ko, da nam ‘no be na ne ui de’ in da lah ko po leg pre to ka in for ma cij mi kro kr mil ni ki de-la jo tu di še kaj dru ge ga.

In ker se bo mo mi mo gre de še ma lo uči li Ba scom, bo mo de la li z maj hni mi ko ra ki in vsa ke ga po se bej raz lo ži li ka ko in kaj. De mon stra ci jo pro gra mov sem pri pra vil na dveh sta rih Ba scom plo ščah z adap ter ji za AVR mi kro kr mil ni-ke. Le ti ima jo že le ži šče za MAX485 in te gri ra no vez je in če krat ko stič ni ke ve že mo pra vil no, te daj je pin Od da ja ve zan na Portb.1.

Pr vi pro gram A1 je prav za prav le de lov ni pri po mo ček. Je ge ne ra tor spo ro čil, ki jih vsa ko se kun do po ši lja mo na RS485 li ni jo, da bo mo lah ko te sti ra li pro gram za spre-jem nik, ki bo po sla no spre jel, ko bo se ve da de lal.

In ta pr vi pro gram, ime no van A1, bo ta ko pre prost, da bo sko raj umet nost v nje mu na re di ti na pa ko. Vse bo val bo vse ga le ne kaj stav kov:

$reg fi le = "m8def.dat"$crystal = 11059200$ba ud = 2400

Od da ja Ali as Portb.1Con fig Od da ja = Out putOd da ja = 1 ' Max485 pre klo pi mo na od da joDo In cr I ' šte je mo zan ke Print "I = " ; I Wait 1 ' vsa ko se kun do en kratLo op

End

Ce lo ten pro gram A1, kot tu di vse dru ge pro gra me, do bi te v pri lo že ni zip da to te ki.

Pro gram A1 to rej od da ja vsa ko se kun do en te le gram, ki po tu je po RS485 li ni ji k spre jem ne mu pi nu vseh mi kro kr mil ni-kov, ki so na li ni ji. No, na de mon stra ci ji ima mo sa mo še en mi kro kr mil nik, in na spre jem ne mu pi nu si z osci lo sko pom ogle da mo sig nal, ki bi mo ral bi ti ne kaj ta ke ga, kot na sli ki 1, se ve da pod po go jem, da smo na dru gem mi kro kr mil ni ku sig nal Od da ja po sta vi li na 0, to rej spre jem. Pro gram B1 je to rej sle deč:

III.

Na čel na sli ka po ve za ve mi kro kr mil ni kov na RS485 li ni jo.


SVET ELEKTRONIKE

$reg fi le = "m644pdef.dat"$crystal = 11059200$ba ud = 2400Od da ja Ali as Portb.1Con fig Od da ja = Out putOd da ja = 0 ' Max485 pre klo pi mo na spre jemEnd

Opa zi te? Ista fre kven ca kri sta la! Ista Ba u dna hi trost! Na osci lo sko pu bi mo ra li opa zi ti ne kaj po do bne ga kot:

Nor mal no je, da je spre jem ni pin pre tež no na 1, in le ka dar spre je ma sig nal ska če v skla du z in for ma ci jo, ki jo do bi va. Če ima mo to na spre jem nem pi nu, te daj ima smi sel pro gra mi ra ti pro gram B2, ki mo ra spre je to in for ma ci je spre je ti v svoj de lov ni pom nil nik RAM, in jo us trez no ob de la ti. No, ta us trez na 'ob de la va' bo v tem pr vem pri me ru le to, da spre je to in for ma ci jo da na nek drug pin, kjer bo mo z ter mi nal-emu la tor pro gra mom na PC-u lah ko pre ve ri li, ali je spre je ta in for-ma ci ja res pra vil no spre je ta. V ta na men upo ra bim software-ski UART, ki ga pre ko ali MAX232 ali op tič nim pre tvor ni kom v RS232 (http://chaokhun.kmitl.ac.th/~kswichit/Rs232_web/Rs232.html) ve že mo na PC.

Že na sa mem za čet ku se odlo či mo, da bo mo in for ma ci je po bi ra li iz li ni je s po mo čjo pre ki ni tve ne ga pro gra ma. Le ta ko lah ko za go to vi mo, da ni če sar 'ne pre sli ši mo'. Med tem ko naš mi kro kr mil nik v splo šnem ne kaj de la, pri de in for ma ci ja na spre jem ni pin RXD, mi kro kr mil nik pre ki ne de lo va nje pro gra ma ta ko, da ga bo ka sne je lah ko na da lje val, in ta koj sprej-me bajt, ki se je po ja vil na vho dnem pi nu. Že ta koj za slu ti mo do dat no de lo: Mi kro kr mil nik ne bo pre bral ce le ga stav ka v enem, tem več bo bral bajt po bajt in Ba scom pro gra mer mo ra za go to vi ti, da bo iz teh baj tov na sta la vse bi na. Ven dar se ta do da ten na por iz pla ča, pa bo ste vi de li, saj ni ni ti ta ko hu do.

V pro gra mu de fi ni ra mo po lje spre men ljivk ti pa Bajt

Dim Xx(maxlen) As Byte

Že prej smo maxlen de fi ni ra li kot kon stan to, ko li ko naj več sme bi ti dol ga in for ma ci ja, ki po tu je v enem uka zu po li ni ji:

Const Maxlen = 32

XX je to rej spre men ljiv ka z in dek som. Ko jo upo rab lja mo mo ra mo do da ti in deks, ka te ri od 32 baj tov ima mo v mi slih, to rej re ci mo XX(10) je de seti bajt te ga na bo ra spre men ljivk.

In še mo ra mo de fi ni ra ti en bajt za in deks (ni nuj no da je x!)

Dim x as Byte

Kar mo ra na re di ti pre ki ni tve ni pod pro gram je, da vse bi no pre be re v XX(x) in po tem x po ve ča za 1:

Sli ka 1: Iz gled sig na la na spre jem nem pi nu


SVET ELEKTRONIKE

Xx(x) = Udr ' pre be re mo bajt v xx(x) In cr X ' po ve ča mo in deks x

In to za vsak bajt po se bej, se baj ti na ni za jo v pom nil nik RAM. Udr je v Ba sco mu re zer vi ra no ime za bajt, ki pri de v RXD0 pri pre ki ni tvi.

No ja, ma lo več bo se ve da po tre bno pro gra mi ra ti. Po tre bno bo zaz na ti, kdaj je ko nec stav ka, ki ga se stav lja jo pri ha ja-jo či baj ti. To ne bo tež ko. Če poš lje mo in for ma ci jo z uka zom Print, kot smo to na re di li v pro gra mu A1, po tem Ba scom nor mal no do da po sla ni in for ma ci ji še dva baj ta z vse bi na ma &H0D in &H0A (Car ri a ge re turn in New Li ne). Ta dva baj ta pri ha ja ta iz zgo do vi ne, ko smo in for ma ci je še po ši lja li po te le prin ter jih, ne ke vr ste elek trič nih pi sal nih stro jih, ki so vsa-ko vr sti co mo ra li za klju či ti s te ma dve ma baj to ma, si cer je te le prin ter tol kel zna ke ve dno na isto me sto na kon cu vr sti ce, kar se se ve da ni da lo bra ti. A glej, še ve dno či sto brez po tre be po ši lja mo tu di ta dva zna ka. No tu kaj nam pri de ta prav, kaj ti, ko bi pre ki ni tve ni pod pro gram zaz nal ta dva znak, bo ve del, da je stav ka ko nec in bo le to spo ro čil glav ne mu pro-gra mu.

Pre den po sta vi mo in deks na sle de če me sto te sti ra mo in ukre pa mo:

' Po se bne vse bi ne obrav na va mo po se bno: If Xx(x) = &H0D Then ' če je ko nec stav ka, Xx(x) = 0 ' te daj kon ča mo niz z oz na ko za ko nec, baj tom 0 End If If Xx(x) = &H0A Then Xx(x) = 0 ' 0A ig no ri ra mo Set Pre bra no ' po sta vi mo bit pre bra no X = 0 ' po sta vi mo in deks spet na za če tek End If In cr X ' po ve ča mo in deks x

Ste opa zi li? Na me sto baj tov &H0D in &H0A vpi še mo v pom nil nik nu le! No in po do bno na re di mo. Če je in for ma ci ja pre dol ga:

If X > Maxlen Then Xx(x) = 0 X = 1 Set Pre bra no End If

Spre men ljiv ko Pre bra no ti pa bit, upo ra bi mo kot in for ma ci jo glav ne mu pro gra mu, sta vek je pre bran, lah ko ga ob de laš, in naš de mon stra cij ski pro gram B2 bo v glav nem pro gra mu na re dil sle de če:

Do If Pre bra no = 1 Then ' ko glav ni pro gram zaz na, da je sta vek pre bran Print #2 , Niz ' ga na pi še na iz hod, sofware uart Re set Pre bra no ' spro sti mo rdr za bra nje sle de če ga stav ka End IfLo op

Hja, tu kaj pi še mo na software UART ne ko spre men ljiv ko “Niz”. Ja tu kaj smo upo ra bi li 'Hip hip hip stra šni trik!' iz ri san-ke: spre men ljiv ka niz je de fi ni ra na ta ko, da po kri va iste baj te kot spre men ljiv ka XX(Maxlen):

Const Maxlen = 32Dim X As ByteDim Xx(maxlen) As ByteDim Niz As String * Maxlen At Xx(1) Overlay

Če so to isti baj ti, je tu di vse bi na ista, to rej je pre ki ni tve ni pod pro gram le po gra dil spre men ljiv ko ti pa niz in jo tu di z 0 pra vil no za klju čil!

In če smo pra vil no vse po ve za li in pro gra mi ra li, bo mo na ter mi na lu – PC-u vi de li vse bi no, ki jo do bi va pro gram B2 od pro gra ma A1, kot vi di mo na sli ki 2.


SVET ELEKTRONIKE

Ko rak po ko rak gre mo na prej. Se daj iz bo ljšaj mo od daj ni pro gram A1 v to li ko, da bo pre kla pljal sig nal Od da ja in bo le ta 1 sa mo ta krat, ko bo res od da jal, med tem ko pro gram B2 ne bo mo spre mi nja li. To rej ne ka ko ta ko:

$reg fi le = "m8def.dat"$crystal = 11059200$ba ud = 2400

Dim I As Byte

Od da ja Ali as Portb.1Con fig Od da ja = Out putOd da ja = 1 ' Max485 pre klo pi mo na od da joDo In cr I ' šte je mo zan ke Set Od da ja Print "I = " ; I Re set Od da ja Wait 1 ' vsa ko se kun do en kratLo op

End

Po gle da mo na ter mi nal. Kaj hu di ča pa je to? Na ter mi na lu do bi mo, kar prikazuje slika 3.

Iz dob lje ne ga lah ko skle pa mo, da pre ki ni tve ni pod pro gram ni pra vil no zaz nal kon ca stav ka tem več je gra dil vse bi no do kon ca ka pa ci te te na raz po la go mu da ne ga pom nil ni ka (Maxlen). Ka ko to? Iz ka že se, da ne sme mo ta koj po uka zu “Print” pre klo pi ti MAX485 na po slu ša nje. Ba scom mo ra po sla ti še baj ta &H0D in &H0A. V ta na men mu mo ra mo pu sti-ti čas, ki mu ga lah ko za go to vi mo, če ne gre dru ga če, z waitms uka zom. Ko li ko, je od vi sno od Ba u dne hi tro sti. Pri 2400 Bd-ih po tre bu je en bajt 5 msec to rej dva baj ta 10 msec. Do da mo med Print in Re set Od da ja waitms 10 in

Sli ka 2: Iz pis vse bi ne pro gra ma B2 na ter mi na lu


SVET ELEKTRONIKE

Print "I = " ; I Waitms 10 Re set Od da ja

In na ša ko mu ni ka ci ja spet de lu je.

Ja, de lu je, ker je na li ni ji sa mo en od daj nik in še ta od da ja vsa ko se kun do en sta vek, v glav nem pa je ti ho. Pred stav ljaj mo si de set so de lu jo čih na li ni ji, kjer se prav lah ko zgo di, da bo glav ni pro gram 'za mu dil'. Med tem ko bo glav ni pro gram obrav na val vse bi no spre men ljiv ke Niz, bo lah ko pre ki ni tve na ru ti na že vanj vstav lja la no ve baj te ne ke ga no ve ga od daj ni ka. Tak na čin spre je ma nja eno stav no ni do volj do ber. Oce nju jem, da sem ver jet nost teh mo re bit nih pro-ble mov bis tve no zma njšal ta ko, da sem de fi ni ral ne eno tem več tri po dro čja: Niz1 je po dro čje, kjer pre ki ni tve ni pod pro gram gra di sta vek iz baj tov ki jih do bi iz li ni je. Ko pre ki ni tve ni pod pro gram ugo to vi ko nec stav ka, sta vek ta koj pre ne se iz Niz1 v Niz2 in je ta ko Niz1 že prost za spre jem na sled nje ga stav ka. Glav ni pro gram, ko zaz na bit Pre bra no, naj prej pre ne se vse bi no iz Niz2 v Niz3 in ga po tem ob de lu je po dat ke ni za3. Na ta na čin ne za go to vi mo, da glav ni pro gram 'uja me' vse stav ke, to da stav ki, 'ki jih uja me' so in tak tni, ni so po pa če ni od vse bi ne po li ni ji pri ha ja jo čih no vih baj tov.

Ta ko be re po dat ke pro gram B3.

Ta ko. Do kaj do bro smo re a li zi ra li Simplex, to je eno smer no ko mu ni ka ci jo med od daj ni kom in spre jem ni kom. Se daj se pra va kom pli ka ci ja še le za če nja. Po tre bno bo od go vo ri ti na spre je to in for ma ci jo. Pri pro gra mu B4 bo mo še ve dno spre-je ma li po dat ke, a bo mo svo je po dat ke tu di od da ja li.

Re ci mo, da že li mo vsa kih pet se kund po sla ti ne ko in for ma ci jo na RS485? Ma la ša la: v zan ko vgra di mo za ka sni tev 5 se-kund in vsa ko krat iz pis re ci mo ta ko:

Wait 5 Se kun de = Se kun de + 5 Print #2 , "Po ši lja mo Se kun de = " ; Se kun de Set Od da ja Print "Se kun de = " ; Se kun de Waitms 10 Re set Od da jaLo op

Aja jaj, po ši lja nje 5-se kun dnih te le gra mov že gre v re du, a pre sli ša li smo 4 od 5-ih spre je tih te le gra mov I = 55!

Po ši lja mo Se kun de = 5I = 55Po ši lja mo Se kun de = 10I = 60Po ši lja mo Se kun de = 15I = 65Po ši lja mo Se kun de = 20I = 70

Ne, ta ko ne bo šlo. Za ka sni tev 5-ih se kund je po tre bno re a li zi ra ti ta ko, da bo mo vse e no spre je li vse te le gra me. Če je pr-vo pra vi lo, da ne pre sli ši mo spo ro či la to, da upo rab lja mo pre ki ni tve ni na čin bra nja in for ma cij, je dru go pra vi lo to: ne upo rab lja ti Wait uka zov!

Ko mi kro kr mil nik ča ka v Wait-u, je gluh za vse!

Za to je sko raj v vsa kem re snem pro gra mu nuj no, da upo rab lja mo za mer je nja ča sa Ti mer pre ki ni tve ni pod pro gram. O tem, ka ko na sta vi ti pro gram, da bo mo do bi li ča sov ne pre ki ni tve vsa ke to li ko ča sa, bi mo ra li naš tu di ra ti zgrad bo AVR-je ve ga ča-sov ni ka. A ve dno iz be re mo la žjo pot, če se le da. V ta na men ima mo po mož ni pro gram Avr Ti mer.exe, ki je tu di pri lo žen v .zip da to te ko, in ki ga eno stav no po že ne mo na PC-u in nam ge ne ri ra ko do, ki jo ko pi ra mo v Ba scom iz vir ni pro gram.

V ok no, ki nam ga po nu di, po da mo fre kven co, s ka te ro ni ha osci la tor mi kro kr mil ni ka, v dru go ok no, že le ni in ter val:

Sli ka 3


SVET ELEKTRONIKE

Za hte va li smo in ter val 5 msec. Ta koj nam pos tre že z in for ma ci ja mi, da je to mož no z 8-bit nim ti mer jem sa mo pri Pre sca-le 256 ali 1024. Ko z mi ško klik ne mo v to oken ce (re ci mo 1024 kjer je 5.0 /202) se nam od pre no vo ok no:

Sli ka 4: AVR Ti mer kal ku la tor

Kjer je Ba scom ko da, ki jo pre ko pi ra mo v iz vir ni pro gram. Klik na Copy v to ok no in klik na Pa ste v Ba scom ok nu in do-bi mo ko do v pro gra mu.

Spod nji del ko de od Ti mer0_ISR: da lje odre že mo in pre ne se mo ne kam na ko nec pro gra ma. To je de jan sko pod pro gram, ki se bo od vi jal re dno vsa kih 5 mi li se kund. Sem mo ra mo do gra di ti šte tje in ter va lov po 5 mi li se kund, do kler ne do se že šte vec 5 se kund, in te daj po sta vi mo za sta vi co z ime nom 5Se kund, ki jo bo mo te sti ra li v glav nem pro gra mu:

Ti mer0_ISR: lo ad ti mer0, Timer0Reload 'Add your ISR co de he reDim Ste ve cin ter va lov As Word In cr Ste ve cin ter va lov

Sli ka 5: Ge ne ri ra na ko da


SVET ELEKTRONIKE

If Ste ve cin ter va lov > 1000 Then ' 200 in ter va lov za se kun do ' 1000 in ter va lov za 5 se kund Set 5se kund Ste ve cin ter va lov = 1 End If Re turn

V glav nem pro gra mu pa bo mo ob po stav lje ni za sta vi ci 5se kund Po ši lja li te le gram:

If 5se kund = 1 Then Re set 5se kund Se kun de = Se kun de + 5 Print #2 , "Po ši lja mo Se kun de = " ; Se kun de Set Od da ja Print "Se kun de = " ; Se kun de Waitms 10 Re set Od da ja X = 1 End If

Če za sta vi ca ni po stav lje na, mi kro kr mil nik ne gre spat, tem več na da lju je svo je de lo v okvi ru glav ne pro gram ske zan ke. Ome ni ti ve lja ukaz X=1, kjer po sta vi mo in deks, s po mo čjo ka te re ga gra di pre ki ni tve ni pod pro gram RXD_sr spre jem ni te-le gram na 1. Iz ka že se na mreč, da pri pre klo pu MAX485 iz od da je v spre jem, se ta pre ki ni tve ni pro gram star ta in sprej me za nas tre nut no mo teč bajt &H01, ki ga ta ko uni či mo.

Iz gle da do sti do bro. A ne sme mo še bi ti za do vo ljni! Ko smo se odlo či li pi sa ti po dat ke na li ni jo, smo bru tal no za se gli li ni jo, ne ka ko ta ko, kot da smo mi mo stop zna ka za pe lja li na pre dno stno ce sto, ne da bi se ma lo raz gle da li, kak šna je si tu a ci ja, kot da smo na ce sti sa mi. Ni smo sa mi! Na tak na čin lah ko 'sko či mo v be se do' ne ko mu dru ge mu, ki rav no kar od da ja po li ni ji. Po sle di ca bo se ve da, da bo ta ko naš, kot nje gov te le gram ne čit ljiv. Ver jet nost ta ke ga tr če nja je to li ko ve-čja, ko li kor več je ude le žen cev na mre ži in ko li kor bolj po go sta je ko mu ni ka ci ja.

Tr če nju se po pol no ma ne da izog ni ti. Lah ko pa ze lo zma njša mo ver jet nost tr če nja, če pred vsto pom pov pra ša mo, ali je li ni ja pro sta. No, RS485 ne pred vi de va ta ke ga pov pra še val ne ga al go ri tma. A ne kaj si ven dar le mo ra mo izmi sli ti.

Pre dla gam vam mo jo ide jo, ki je sle de ča: ne ka ko me ri mo, ko li ko ča sa je na li ni ji ti ši na. In ko je ti ši na na li ni ji re ci mo to li ko ča sa, da bi lah ko od da li po spe ci fi ci ra ni Ba u dni hi tro sti 5 do 10 zna kov, po tem sko či mo na li ni jo z od da ja njem v upa nju, da ne bo isto ča sno vsko čil še nek do drug.

Ka ko? Izmi slim si šte vec ti ši ne, ki ga bo ti mer-pre ki ni tve ni pod pro gram po ri val za ena da lje vsa ko krat, ko bo zag nan. Ti mer pre ki ni tve ni pod pro gram naj se star ta vsa ke to li ko ča sa, ko li kor je po tre bno za od da jo ene ga baj ta. Pre den se odlo či mo za od da ja nje, pre ver ja mo sta nje te ga štev ca, ki bo di vsaj 5 ali več. Vsa ko krat pa, ko bo RS485 pre ki ni tve ni pod pro gram zaz nal kak bajt, bo ta šte vec po sta vil na nič. Vsak ude le že nec na li ni ji bo imel dru ga čen čas ča ka nja. Če bi ime li vsi enak čas ča ka nja, bi, po tem, ko bi pre te kel ta čas, vsi hkra ti sko či li na li ni jo, in bi s tem do se gli slab re-zul tat. Čas ča ka nja ima jo lah ko ude le žen ci do lo če ne ga kot kon stan to, v tem slu ča ju bo imel ti sti ude le že nec z ni žjo kon stan to ča ka nja ve dno pre dnost pri do sto pu na li ni jo, ali pa si vsa ko krat vza me mo slu čaj no stno šte vi lo, ki do lo ča čas ča ka nja.

To rej, v ti mer pre ki ni tve nem pod pro gra mu po ri va mo šte vec na prej:

If Senddelay < 255 Then In cr Senddelay V pod pro gra mu za bra nje te le gra ma pri vsa kem pre bra nem baj tu po sta vi mo šte vec na nič:

Rxd_sr:Xx(x) = Udr ' pre be re mo bajt in ga da mo v nizSenddelay = 0

In pre den se odlo či mo od da ja ti:


SVET ELEKTRONIKE

Dim I As Byte I = 5 + Rnd(40) ' ge ne ri ra mo slu čaj no stno šte vi lo za ča ka nje Do If Senddelay > I Then Exit Do 'ča ka mo Lo op Set Od da ja . . .

Da to de lu je ne mo rem do ka za ti, za to bi po tre bo val ve li ko šte vi lo ude le žen cev na li ni ji, sam za se pa sem pre pri čan, da bom s tem zma njšal šte vi lo tr kov na upo ra bno niz ko šte vil ko. Glej pro gram B7.bas

S tem pa se je pro ce du ra po ši lja nja že to li ko za ple tla, da bi bi lo smi sel no pi sa nje uje ti v svoj sa mo sto jen pod pro gram, kjer bi bi lo vse to za je to, upo ra bnik pa bi se po tem ukvar jal sa mo še z vse bi no te le gra mov. B8.bas

Se daj nam pre o sta ne le, da tu di pro gram A, ki nam je ta ko ver no slu žil kot po moč nik pri tem ra zmiš lja nju, obo ga ti mo s te mi spoz na nji, vse mi te mi pod pro gra mi a tu di z de lom glav ne ga pro gra ma, ki ana li zi ra od pro gra ma B spre je te po dat-ke.

Re zul tat, ki ga nam pro gram A da je na ter mi nal bo ne ka ko tak:I = 124I = 125I = 126

Pre bra no: Po ši lja mo Se kun de = 71I = 127I = 128I = 129I = 130I = 131

Pre bra no: Po ši lja mo Se kun de = 76I = 132I = 133

---------------------------------------------------------------------

No, do bil sem pri pom bo, češ, ti pro gra mi nič ne de la jo, sa mo pre na ša jo te le gra me na ter mi nal, sem si cer od go vo ril, da sem s tem do ka zal de lo va nje ko mu ni ka ci je RS485 a ne ka ko sem ču til, da par tner ju v kon ver za ci ji ni do volj. Pa sem na hi tro do dal re ci mo en prak ti čen pri mer.

Pro gram B9 re ci mo uprav lja Re le1 ki se na ha ja na por tu C4. Na te stni plo šči ni ma mo re le ja, za do vo lji ti se bo mo mo ra li z LE Di co pri klo plje no na C.4

Uprav lja ga in di rek tno pre ko štev ca Re le se kun da. Če je ta nič, te daj je re le iz klo pljen, si cer vklo pljen:

Re le1 Ali as Portc.4Con fig Re le1 = Out putDim Re le se kun da As Word

If Se kun da bit = 1 Then Re set Se kun da bit If Re le se kun da > 0 Then De cr Re le se kun da If Re le se kun da > 0 Then Re set Re le1 El se Set Re le1 End If

End If

Ti mer pre ki ni tve ni pod pro gram sem pre de lal v to li ko, da po stav lja bit Se kun da bit vsa ko se kun do. In ta ko v glav nem pro-gra mu vsa ko se kun do od šte va mo šte vec pro ti ni čli, ko do se že nič, se re le iz klo pi. Na osno vi spre je te ga uka za bo mo uprav lja li ta šte vec.


SVET ELEKTRONIKE

If Pre bra no = 1 Then ' ko glav ni pro gram zaz na, da je sta vek pre bran Niz3 = Niz2 Print #2 , "B: pre jel: " ; Niz3 ' ga na pi še na iz hod, sofware uart Re set Pre bra no ' pred vi de va mo sle de či for mat te le gra ma: ' Re le1=nnn ali Re le1? " If Left(niz3 , 5) <> "Re le1" Then Niz3 = "Ne poz nan ukaz." Go sub Pos ljirs485 El se If Mid(niz3 , 6 , 1 ) = "?" Then ' se sta vi mo po ro či lo Niz3 = "Re le1=" + Str(re le se kun da) Go sub Pos ljirs485 El se Niz3 = Mid(niz3 , 7 , 6) Re le se kun da = Val(niz3) ' se sta vi mo po ro či lo Niz3 = "Re le1=" + Str(re le se kun da) Go sub Pos ljirs485 End If End If End If

Na vsak ukaz od go vo ri mo. Če je ukaz ne pra vi len, poš lje mo pro test. Če je ukaz pra vi len in je v uka zu po da na za hte va, kak šno je sta nje štev ca, mu to in for ma ci jo vr ne mo. Če pa je po leg te ga še za hte va no no vo sta nje štev ca, po sta vi mo šte-vec na za hte va no vre dnost.

Tu di pro gram A5 je pre de lan. Vgra di li smo zaz na va nje pri tis nje ne tip ke na D.3 Vsa ko krat, ko pri ti sne mo tip ko, pro gram poš lje sle de či iz na bo ra te le gra mov de fi ni ra nih v Da ta na RS485 li ni jo. Ta ko bo mo po sla li vse kom bi na ci je uka zov od ne ve ljav ne ga, pre ko pov pra še val ne ga do iz vr šne ga uka za.

Tip ka Ali as Pind.3Con fig Tip ka = In put De bo un ce Tip ka , 0 , Tip ka sr , SubLo opTip ka sr: In cr K If K > 3 Then K = 0 Niz3 = Lo o kup str(k , Uka zi) Print #2 , "A:Po ši ljam: " ; Niz3 Go sub Pos ljirs485Re turnEndUka zi:Da ta "Na pa ka " , "Re le1? " , "Re le1=0 " , "Re le1=20 "

Na ter mi nal be le ži mo ta ko po sla no, kot spre je to: A:Po ši ljam: Re le1=20 A Pre bra no: Re le1=20A:Po ši ljam: Na pa ka A Pre bra no: Ne poz nan ukaz.A:Po ši ljam: Re le1? A Pre bra no: Re le1=18A:Po ši ljam: Re le1=0 A Pre bra no: Re le1=0

S tem za klju ču jem te mo ko mu ni ka ci je po li ni ji RS485.


SVET ELEKTRONIKE


SVET ELEKTRONIKE

3-fazni krmilnik BLDC motorjev

Av tor: Ir fan DelalovićAv tor: Ir fan Delalović

Tri faz ni mo tor ji so pov sod oko li nas. Naj de mo jih v kli ma na pra vah, kot po go ne v na pra vah, raz lič nih mo de lih in po do-bno. tež ko si je za mi sli ti vse naš te te pri me re brez njih. Na gro bo lah ko mo tor je de li mo na sin hro ne in asin hro ne. Ker pa se naj več krat sre ču je mo z asin hro ni mi, se bo mo v tem član ku ome ji li na njih.

Asin hro ne tri faz ne mo tor je odli ku je vi so ka za nes lji vost, niz ka ce na in ma la ma sa gle de na dru ge ti pe po do bno zmo glji vih mo tor jev. Gle de na kon struk ci jo se de li jo na:

mo tor ji s klet koI. mo tor ji z dr sni kiII.

��

� � �

��

� �

� �

��

��

� �

��

��

� �

� �

� � � � � � � � � � � ��

� ��

��

�

� ��

� ��

��

�

��

� �

��

��

�

��

��

��

��

��

�

��

�

��

�

�

��

��

��

�

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

�

�

� �

�

131,9

62,7

Tiskano vezje

Po se bej so za ni mi vi mo tor ji s klet ko, ki jih odli ku je niz ka ce na vzdr že va nja, ker se ome nje ni mo tor prak tič no ne mo re po kva ri ti.

Glav na la stnost vsa ke ga mo tor ja je tu di hi trost vr te nja. Ta hi trost se obi čaj no po da ja v šte vi lu obra tov na mi nu to. Pri asin hro nih mo tor jih je le-ta od vi sna od fre kven ce in šte vi lu pa rov po lov ozi ro ma ma te ma tič no to po me ni:

kjer je n šte vi lo obra tov v mi nu ti, F je fre kven ca na pa jal ne na pe to sti in p šte vi lo pa rov po lov. Iz zgor nje for mu le lah ko hi-tro za klju či mo, da je šte vi lo bra tov mo tor ja pri omrež ni fre kven ci 50 Hz lah ko oko li 1.500 obra tov/min., kar je za ve či no pri me rov pre hi tro (vča sih pa tu di pa tu di pre po ča sno). Za to se več krat za hte va vi šja/ni žja hi trost vr te nja mo tor ja, za kar sta se v prak si uve lja vi li na sled nji re ši tvi:

IV.


SVET ELEKTRONIKE

Sli ka 2: Ve za va po lo vič nih mo sti čev

��

��

��

��

��

��

��

��

�

�

��

��

��

��

��

�

��

�

��

��

��

��

�

�

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�

��

��

��

�

��

�

�

�

��

�

�!

�

�!

�

�!

me han ska re ši tev s po mo čjo re duk tor ja, »elek tron ska re ši tev s po mo čjo in ver ter ja. »

Nas se ve da za ni ma iz ključ no elek tron ska re ši tev, s ka-te ro bo mo spre mi nja li šte vi lo obra tov tri faz ne ga asin-hro ne ga mo tor ja. V gor nji for mu li smo vi de li, da je šte-vi lo obra tov od vi sno od fre kven ce na pa jal ne na pe to sti in šte vi la po lov. Ker na dru gi pa ra me ter ne mo re mo vpli va ti, saj je do lo čen z me han sko kon struk ci jo mo-tor ja nam pre o sta ne sa mo to, da me nja mo fre kven co na pa jal ne na pe to sti. Si cer to ni edi ni na čin re gu la ci je obra tov, ven dar je naj e no stav nej ši in naj ce nej ši.

BLDC MO TORKot po se bna pod vr sta mo tor jev so se po ja vi li mo tor ji brez ščetk in jih da nes sre ču je mo v ve li kem šte vi lu na-prav, re ci mo v mo de lih slu ži jo kot po gon ski mo tor ji. Pri teh mo tor jih sta ro tor in sta tor za me nja la svo ji me sti ozi ro ma se sta tor vr ti, ro tor pa mi ru je. Te mo-tor ji se uvr šča jo pod dr sno-ko lut ne mo tor je s tem, da ro tor ni ma na vi tja, pač pa ima vgra je ne moč ne mag-ne te, s če mer so se izog ni li ščet kam in s tem tu di glav-nim fak tor jem, ki je ome je val naj vi šjo hi trost vr te nja. Re ci mo, da ima jo na vi tje ve za no v to po lo gi jo zvez de. Na sli ki 1 vi di mo pre rez BLCD mo tor ja z 2,4 po li.

KR MIL NIK ZA BLCD MO TORZa po gon BLCD mo tor ja nam je do volj eno sta ven go-nil nik, ki je se stav ljen iz 3 po lo vič nih mo sti čev, kot je raz vi dno iz sli ke 2.

Upo rab lje ni MO SFET tran zsi tor ji zdr ži jo na pe to sti do 100V, pri ka te ri pre kla plja jo to ko ve do 20 A, sku-pne mo či 115W, nji hov upor ka na la zna ša 75 mOh-mov. Ker se ome nje ni MO SFET-i ne od pre jo do volj s 5V je do dan eno sta ven kr mil nik za po pol no iz kr mi lje-nje s kr mil no na pe tos tjo do 20V, kar je tu di naj vi šja do vo lje na kr mil na na pe tost za na še vez je.

Do se daj smo opi so va li vez je kr mil ni ka, zdaj pa bi bi-lo prav, da ga tu di po že ne mo. Na sli ki 3 je pri ka za na obli ka tri faz ne na pe to sti na mo tor ju kot tu di za po re-

Sli ka 3: Iz gled na pe to sti na mo tor ju

Sli ka 1: Pre rez BLDC mo tor ja

dje vkla plja nja po sa mez nih tran zi stor jev. Ena pe ri o da na pe to sti je raz de lje na v 6 de lov.

Di a gram na pe to sti je pri ka zan za vr te nje mo tor ja v sme ri vr te nja ure. Za obrat no smer je po tre bno za me nja ti vr stni red dveh faz. Mi bo mo to na re di li s fa za ma “V” in “W”. Na osno vi teh stanj je se stav lje na ta be la iz ho dnih stanj, ki za smer na prej iz gle da ta ko le:


SVET ELEKTRONIKE

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

� ��

��

!�"��#��

!�"��#��

!�"��#��

!�"� #� ��

!�"��#��

!�"��#��

!�"��#��$

!�"��#��

!%�&#��

!�'%(#��

!�(%'#��

!%%#� �

!�'��)(��#��

!�'��)'��#��

!��#��

!��)��&#��

!�(%��#��$

!�(%��#��

!�"'#��

!�"(#� ��

!��%#��

!��&#��

!%"�#��

!%�*#��

��"��

��

��+��

��*��

��*��

��

��"��

��%��$

!��"#"��

!��"#"��

!'��#"��

!'��#"��

!(��#" ��

!(��#"��$

!'�#"��

!(��#"��

'��

��

��

"�

�'�

�

�(�

'��

��"

��

��

,��

��

��

��

*�

��

��

�-�

,�

� *�"�

��

��"

(��

��

��

��

��

��

%�

��

%�

��

%�

��

%

��

%�

��"

�

��

�

�(��

�

�%

�).

�

��

"

��

"�

��

"�

��

"�

�

�-�

�$

"�

�/�*./

.*�*

�/

%��0�

� � � � �

�

�

�

"

� � � � �

�

1�2

��3

45657

6��

8�69

896�

*�""'%*�:��;�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

<4�

<4�

=6�

')(�

')(�

<4�

<4�

'��

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

=6�

=6�

%>?�

=6�=6�'��

=6�

=6� =6�

=6�

=6� =6�

%>?�

%>?�

=6�

=6�

��

=6� =6�

=6� =6�

=6� =6�

=6�

=6�

=6�

=6�

%>?�

%>?�

%>?�

=6�

=6�

%>?�

=6� =6�%>?�

%>?�

%>?�

%>?�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

')(�

%>?�

=6�

=6�

=6�

=6� =6�

=6�=6�=6� =6�

%>?�

%>?�

%>?�

%>?�

')(�

')(�

')(�%>?�

=6�=6� %>?�

=6� =6�

=6�

=6�%>?�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

=6�

%>?�

<4�

<4�

'��

'��

'��

'��

'��

'��

'��

'��

=6�=6�

=6�

=6�

%>?�

%>?�

%>?�

%>?�

Električna shema

'///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////'TA BE LA STANJ TRAN ZI STOR JEV ZA VR TE NJE MO TOR JA NA PREJ'///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////Mo tor_na prej: Da ta &B11101100 , &B11111000 , &B11110010 , &B11100011 , &B11001011 , &B11001110

��

��

��

131,9

62,7


SVET ELEKTRONIKE

Za smer na zaj pa iz gle da ta ko le:

'///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////'TA BE LA STANJ TRAN ZI STOR JA ZA VR TE NJE MO TOR JA NA ZAJ'///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////Mo tor_na zaj: Da ta &B11111000 , &B11101100 , &B11001011 , &B11001011 , &B11100011 , &B11110010

Vse oko li uprav lja nja se re du ci ra na od či ta va nje ta be le in po stav lja nje us trez ne kom bi na ci je na iz ho de kr mil ni ka, za kar upo rab lja mo Ti mer1 in pri pa da jo čo ru ti no kom pa ra tor ja 1. Naj prej po glej mo kon fi gu ri ra nje Ti mer ja 1:

Con fig Ti mer1 = Ti mer , Pre sca le = 1On Oc1a Pre ki ni tve na_ti mer ja

Hi trost do lo ča mo ta ko, da vpi su je mo vre dnost v Com pa re re gi ster, smer pa ta ko, da po stav lja mo/bri še mo bit “Smer”, pri če mer po me ni “1” vr te nje v le vo (nas pro ten vr te nju uri ne ga ka zal ca), “0” pa smer v de sno (smer vr te nja uri ne ga ka-zal ca).

Pre ki ni tve na_ti mer ja: Ti mer1 = 0 In cr Index If Index > 5 Then Index = 0 End If If Smer = 0 Then Iz ho di = Lo o kup(index , Mo tor_na prej) El se Iz ho di = Lo o kup(index , Mo tor_na zaj) End If Portb = Iz ho di


SVET ELEKTRONIKE

Uporaba IIM7010 Ethernet vmesnika

Av tor: Ru di Pe ro šaAv tor: Ru di Pe ro ša

TCP po me ni Tran smis si on Con trol Pro to col . TCP je na re jen za izme nja vo po dat kov med ter mi na li in ra ču nal ni ki. V pri mer ja vi z RS232, je TCP/IP ve li ko bolj za ple ten pro to kol. Ve li ko bi lah ko na pi sa li o mrež ni ko mu ni ka ci ji, ven dar se bo mo osre do to či li le na ti sto, kar tu ra bi mo. Za ko mu ni ka ci jo med mrež ni mi na pra va mi mo ra mo od pre ti ka na le. Ti ka na li se ime nu je jo “soc kets” (šo ke ti).

Poz na mo dve vr sti mrež nih upo ra bni kov. Ti se ime nu je jo ser ver ji in kli en ti. Ser ver ska apli ka ci ja od pre soc ket ter ča ka na kli en te, da se le ti pri klju-či jo na njih. Mo žen je pri klop več kli en tov na isti ser ver. Kli ent je apli ka ci ja, s ka te ro se pri klo pi mo na ser ver. Na in ter ne tu ima mo ve li ko ser ver jev. Vsak ser ver ima svoj IP na slov npr. 193.189.160.13 . Na slov je uni ka ten.

V ko li kor v br skal nik od tip ka mo http:// 193.189.160.13 nas le ta po ve že na Si ol. Ko smo od tip ka li http://, smo br skal ni-ku po ve da li, da upo rab lja mo http pro to kol. Priv ze ti port za HTTP ser ver je port 80. Ome nje ne por te ne sme mo me ša ti s por ti na mi kro kr mil ni kih. Por te de fi ni ra mo od 0-65535. Mno gi so že vna prej re zer vi ra ni. Npr. Web strež ni ki upo rab lja jo port 80. POP3 strež ni ki upo rab lja jo port 110 itd. To rej pri mrež nih po ve za vah ve dno ra bi mo soc ket, ser ver in kli en te. Za uspe šno po ve za vo med kli en ti ter strež ni ki skr bi Tran smis si on Con trol Pro to col. V ra ču nal ni ku ima mo mrež no kar ti co, ma lo te žje pa je bi lo TCP pro to kol upo ra bi ti v ma njših si ste mih z AVR-ji.

V.


SVET ELEKTRONIKE

Ko rej sko po dje tje Wiznet je raz vi lo mrež ni mo dul IIM7010, ka te ri nam ze lo po e no sta vi ko mu ni ci ra nje pre ko mre že. Mo-dul pod pi ra več in ter net in Et her net har dver skih pro to ko lov. Pod pi ra 10/100 Ba ze TX hi tro sti. Omo go ča isto ča sni pri-klop šti rih kli en tov. IIM7010 na ci ljni pro ce sor pri klo pi mo z upo ra bo da ta + adress ali I2C vo di la. Za de lo va nje po tre bu je 3,3V na pa ja nje. IO sig na li so 5V to le ran tni. Mo dul ima vgra je no RJ45 vtič ni co za pri klop na mre žo. 2 x 28 pin ko nek tor pa nam slu ži za pri klop na kr mil nik.

Ko se je mo dul po ja vil na tr ži šču, sem za ra di nje ga pre se dlal iz zbir ni ka na Ba scom-AVR. Nu di vse kar ima jo ve li ki za mrež no po ve za vo. Ba scom-AVR ima za mo dul pri prav lje no ze lo do bro knjiž ni co tcpip.lbx . AX elek tro ni ka je pri pra vi la adap ter za upo ra bo mo du la na Me ga Pin raz voj ni plo šči. Pri pra vil sem eno sta ven pro gram za de mon stri ra nje de lo va nja mo du la. Pro gram po ši lja uro in da tum na HyperTerminal ter nam omo go ča na sta vi tev le teh. Ta je se stav ljen iz glav ne ga Ax_lan.bas ter m_ru ti ne_lan.bas .

'************************* AX LAN ********************************************' '*******************************************************************************$reg fi le = "M8515.dat"$crystal = 8000000

$hwstack = 100$swstack = 100$fra me si ze = 100

Const Sock_stre am = $01 ' TcpConst Sock_dgram = $02 ' UdpConst Sock_ipl_raw = $03 ' Ip Layer Raw SockConst Sock_macl_raw = $04 ' Mac Layer Raw SockConst Sel_con trol = 0 ' Con firm Soc ket Sta tusConst Sel_send = 1 ' Con firm Tx Free Buf fer Si zeConst Sel_recv = 2 ' Con firm Rx Da ta Si ze

'Soc ket Sta tusConst Sock_clo sed = $00 ' Sta tus Of Con nec ti on Clo sedConst Sock_arp = $01 ' Sta tus Of ArpConst Sock_li sten = $02 ' Sta tus Of Waiting For Tcp Con nec ti on Se tupConst Sock_synsent = $03 ' Sta tus Of Set ting Up Tcp Con nec ti onConst Sock_synsent_ack = $04 ' Sta tus Of Set ting Up Tcp Con nec ti onConst Sock_synrecv = $05 ' Sta tus Of Set ting Up Tcp Con nec ti onConst Sock_esta blis hed = $06 ' Sta tus Of Tcp Con nec ti on Esta blis hedConst Sock_clo se_wait = $07 ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_last_ack = $08 ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_fin_wait1 = $09 ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_fin_wait2 = $0a ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_clo sing = $0b ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_ti me_wait = $0c ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_re set = $0d ' Sta tus Of Clo sing Tcp Con nec ti onConst Sock_init = $0e ' Sta tus Of Soc ket Ini ti a li za ti onConst Sock_udp = $0f ' Sta tus Of UdpConst Sock_raw = $5 ' Sta tus of IP RAW

Const Ip_port = 5000Const Pong_v = 10Const Pink_ti me = 10Const Srx_len = 40 ' TU JE DE FI NI RA NA DOL ŽI NA SPRE JEM NE GA BUF FER JA MRE ŽEConst Stx_len = 40 ' TU JE DE FI NI RA NA DOL ŽI NA OD DAJ NE GA BUF FER JA MRE ŽEConst End_cr_lf = "@end{013}{010}"Const Cr_lf = "{013}{010}"

$lib "tcpip.lbx" ' specify the tcpip library

Con fig Da te = Dmy , Se pa ra tor = .


SVET ELEKTRONIKE

Ena ble Int0Ena ble In ter rupts ' be fo re we use con fig tcpip , we ne ed to ena ble the in ter ruptsCon fig Tcpip = Int0 , Mac = 12.128.12.34.56.78 , Ip = 10.0.2.5 , Sub mask = 255.255.255.0 , Gateway = 0.0.0.0 , Lo cal port = Ip_port , Tx = $55 , Rx = $55

Dim Sec_old As Byte , Dcfsec_old As ByteSec_old = 99 : Dcfsec_old = 99

'ZA KO MU NI CI RA NJE MREŽ NE GA MO DU LA JE PO TRE BNO NA STA VI TI IP NA SLOV MO DU LA IN VHO DNI PORT'Const Ip_port = 5000'Ip = 10.0.2.5

'Mo dul IIM7010 ima mož nost šti rih isto ča snih pri klo pov (npr 4 ra ču nal ni ki lah ko isto ča sno de la jo s tem mo du lom)'vsak so ket-pri klop ima v mo du lu 2000 bytov spo mi na ta ko za spre jem kot 2000 za od da jo,

Dim X As ByteDim Bcli ent As ByteDe cla re Sub M_ru ti neDim Re sult As WordDim Idx As ByteDim Flags As ByteDim Flags_m As ByteDim Stx As String * Stx_lenDim Srx As String * Stx_lenDim Wsize As WordDim I As ByteDim Send_lan As Bit

Con fig Pind.1 = Out putLed Ali as Portd.1

'*******************************************************************************

Do

If Sec_old <> _sec Then Sec_old = _sec Dcfsec_old = Dcf_sec If Send_lan = 0 Then Stx = Stx + Ti me$ + " " + Da te$ + Cr_lf If Led = 0 Then Set Led El se Re set Led End If

I = Len(stx) 'pre ver ja mo ali so po dat ki v od daj ne mu buf fer ju If I > 0 And Send_lan = 0 And Flags > 0 Then Set Send_lan 'če so pri prav lje ni po dat ki v buff. STX 'in je prej šnje po ši lja nje kon ča no ' 'ter je na na šo na pra vo po ve zan vsaj en kli ent po sta vi mo send_lan za sta vi co.

Call M_ru ti ne 'Tu kli če mo pod pro gram m_ru ti ne kjer se do ga ja jo mrež na opra vi la

Lo op


SVET ELEKTRONIKE

'*****************************************************$in clu de "M_RU TI NE_LAN.bas"

End

'************************* M_RU TI NE_LAN *********************************' '*******************************************************************************Sub M_ru ti ne

For Idx = 0 To 3 'For zan ka za 4 šo ke te = 4 x kli en ti

Re sult = Soc ket stat(idx , 0) ' get sta tus

Se lect Ca se Re sult ' Ca se Sock_esta blis hed ' KO JE SO KET KO NEK TI RAN If Flags.idx = 0 Then Flags.idx = 1 'PO STA VI MO BIT ZA VSA KO PRI JA VO Flags_m.idx = 1 'PO STA VI MO BIT ZA VSA KO PRI JA VO 'V RE GIS TRU FLAGS (VO DI EVI DEN CO KA TE RI SO KE TI SO AK TIV NI) PO STA VI MO BIT NA KA TE RE GA KA ŽE ŠTE VEC ' SO KE TA idx. 'Re gi ster Flags ima stal no evi den co o za se de nih so ke tih. Stx = String(stx_len , 0) 'bri še mo od daj ni buf fer Stx = "OK !" 'pri pra vi mo string, ka te ri se bo iz pi sal kli en tu ob pri ja vi Wsize = Len(stx) 'izme ri mo dol ži no buf fer ja STX Re sult = Tcpwrite(idx , Stx , Wsize ) 'poš lje mo so ke tu IDX vse bi no buf fer ja STX dol ži ne Wsize Stx = String(stx_len , 0) 'bri še mo od daj ni buf fer

End If

'****************** LAN TX *****************************************************

If Send_lan = 1 And Flags > 0 Then 'če je ZA HTE VA ZA PO SI LJA NJE in je vsaj en kli ent pri jav ljen

If Flags_m.idx = 1 Then 'Re gi ster Flags_m pa se upo rab-lja za evi den co ali smo vsem tre nut no pri jav lje nim so ke tom po sla li ' po sla li pri prav lje ne po dat ke iz STX buf fer ja Re set Flags_m.idx ' bri še mo bit us trez ne ga so ke ta Wsize = Len(stx) ' izme ri mo dol ži no buf fer ja STX Re sult = Tcpwrite(idx , Stx , Wsize) 'poš lje mo so ke tu IDX vse bi no buf fer ja STX dol ži ne Wsize End If

If Flags_m = 0 Then ' ko smo po sla li buf fer STX vsem pri jav lje nim so ke tom je sta nje re gis tra Flags_m = 0 Re set Send_lan 'zbri še mo za sta vi co send_lan Stx = String(stx_len , 0) ' zbri še mo buf fer STX Flags_m = Flags And &B00001111 'Pre pi še mo bi te pri jav lje nih so ke tov v re gi ster Flags_m


SVET ELEKTRONIKE

End If End If

'****************** LAN RX ***************************************************** Re sult = Soc ket stat(idx , Sel_recv) ' get num ber of bytes waiting

If Re sult > 0 Then Re sult = Tcpre ad(idx , Srx , Re sult)

If Left(srx , 4) = "TI ME" Then Di sa ble In ter rupts Ti me$ = Mid(srx , 5 , 12) Ena ble In ter rupts End If

If Left(srx , 4) = "DA TE" Then Di sa ble In ter rupts Da te$ = Mid(srx , 5 , 12) Ena ble In ter rupts End If

End If

'---------------------------------------------------------

Ca se Sock_clo se_wait Re set Flags.idx Re set Flags_m.idx

Ca se Sock_clo sed Re set Flags.idx Re set Flags_m.idx ' Ponk(idx) = 0 Bcli ent = Get soc ket(idx , Sock_stre am , Ip_port , 0) ' get soc ket for ser ver mo de Soc ke tli sten Idx End Se lect

Next Idx

End Sub

'ko man de za ter mi nal'/TI ME11:06:00*13*10 OK DE LA*32'/DA TE19.04.11*13*10 OK DE LA*32

Ko do pre ve de mo ter jo pre ne se mo v Me ga Pin. Pr vi znak, da pro gram de la je utri pa nje LE Di-ce na PortD.1. Po ve ži te mrež ni mo dul z kros ka blom na pre no sni ra ču nal nik. Na vtič ni ci RJ45 bo do za sve ti li obe LE Di ci. Po sku si mo če de lu je mrež na po ve za va. V za vih ku pri po moč-ki iz be re mo Com mand prompt, Pri ka že se na-sled nje ok no:

Od tip ka mo PING 10.0.2.5 . (IP na slov iz kon-fi gu ra cij ske ga uka za -> Con fig Tcpip = Int0 , Mac = 12.128.12.34.56.78 , Ip = 10.0.2.5 , Sub mask = 255.255.255.0 )


SVET ELEKTRONIKE

//******************************************************************************************

Za ko mu ni ci ra nje z Me ga Pin bo mo upo ra bi li Hyperterminal. Te ga naj de mo v pri po moč kih.Ko ga za že ne mo, nam po nu di ok no: Con nect To. Iz be re mo TCP/IP(Winsock) op ci jo, kot jo prikayuje slika levo.V na sled nje ok no vpi še mo IP na slov in šte vil ko por ta iz na še apli ka ci je, kot je prikazano na sliki desno.

Ob uspe šni po ve za vi bo mo v ok nu Hyperterminala vi de li OK !. Za po ši lja nje uka zov na Me ga pin JE PO TRE BNO na sta-vi ti:

HyperTerminal -> Fi le -> Pro per ti es -> ASCII Se tup ter od klju ka mo Send li ne ends with li ne fe eds

Za po ši lja nje uka zov na Me ga Pin so na vo ljo na sled nji uka zi:

TI ME_SEND_ON + EN TER (omo go či mo po ši lja nje )TI ME_SEND_OFF + EN TER (one mo go či mo po ši lja nje )URA11:06:00 + EN TER (na sta vi tev ure, pa zi na for mat)DA TUM25.05.11 + EN TER (na sta vi tev da tu ma, pa zi na for mat)


SVET ELEKTRONIKE

Generator sinus, pravokotnik, trikot z ATMega 8

Av tor: Ma tjaž Sku bicAv tor: Ma tjaž Sku bic

Fun kcij ski ge ne ra tor je ne po greš lji va na pra va v de-lav ni ci vsa ke ga elek tro ni ka. Z njim te sti ra mo av dio si ste me, oja če val ni ke, pre do ja če val ni ke, je pa tu di upo ra bna na pra va za oži vi tev kak šne ga na pač no na-stav lje ne ga mi kro kr mil ni ka. V tem pri spev ku že lim pred sta vi ti eno sta ven fun kcij ski ge ne ra tor, nje go-va pre dnost pa je v tem, da z njim lah ko na sta vi mo po lju bno obli ko iz ho dne ga sig na la, ker je iz de lan z Atme lo vim mi kro kr mil ni kom, pro gram pa je na pi san v Ba scom-AVR.

Pred ča som sem slu čaj no na le tel na splet no stran, kjer sem opa zil iz de la vo sig nal ne ga ge ne ra tor ja za po dro čje do 100.000Hz. Na re dil sem ga z Atme lo-vim Me ga8, če prav je v ori gi na lu iz ve den z ATME-GA48. ATME GA8 po nu ja več pro sto ra za mož ne nad grad nje pred vsem z vi di ka do dat nih oblik sig na-lov, ki si jih lah ko pri pra vi mo po la stni že lji. Iz de lek je za ni miv pred vsem z vi di ka upo ra bni kov Ba scom-AVR pre va jal ni ka, ker je ori gi nal ni pro gram na pi san v Ba-scom-AVR. Spre me nil sem ne kaj osnov nih na sta vi tev ter ga pre ve del z naj no vej šo raz li či co BA SCOM-AVR ver. 2.0.5.0.

Na črt sem po dro bne je ana li zi ral, se sta vil in z ne kaj spre mem ba mi vse sku paj pre iz ku sil. Ge ne ra tor sig-na lov si cer ni ma ši ro ke ga fre kven čne ga raz po na, am pak za do stu je za splo šno upo ra bo. Je pa upo ra ben tu di z vi di ka maj hno sti in na pa ja nja, saj ga lah ko pri klju či mo na 9V ba te ri jo. To pa po me ni, da nam bo v pri mer nem ohi šju slu žil tu di za de lo na te re nu. Ko sem ri sal vez je sem vse sku paj mal ce po-e no sta vil z vi di ka pri ključ nih sponk. Na ri sal sem ti ska no vez je, ki ni v ce lo ti SMD. Pri pre-iz ku ša nju sem bil nav du šen nad re zul ta ti, pred vsem pa z no vi mi ide ja mi, ki jih po nu ja to vez je, za to sem se odlo čil, da vse sku paj po dro bne je pred sta vim.

Sr ce vez ja je DA pre tvor nik, ki je na re jen po prin ci pu upo rov nih de lil ni kov R/2R. Na PortD (8 bit ni DA pre tvor nik) so pri klju če-ni upo ri 10k/5k. Naj bo lje je, da so upo ri to-le ran čnih vre dno sti 1%. V na ših tr go vi nah z elek tro ma te ri a lom tak šnih vre dno sti ni sem do bil. Upo ra bil sem vre dnost 4,99k oz. 5,1k, kar je pov sem do volj, da je iz ho dni sig nal upo ra ben. Prin cip R/2R de lil ni ka je pri ka zan na sli ki 1.

VI.

Slika 1


SVET ELEKTRONIKE

Vre dnost upo rov R lah ko iz bi ra mo v raz lič nih raz po nih, ker s tem do lo ča mo tu di sku pno im pe dan co vez ja. Vre dno sti upor no sti R se v prak si gib lje jo med 5k in 50k.

Vre dno sti iz ho dne na pe to sti je od vi sna od re fe ren čne na pe to sti Vref. Iz ho dno na pe tost iz ra ču na mo iz for mu le 1:

Kar po e no stav lje no za 4- bit ni si stem iz gle da ta ko le, kot for mu la 2:

Pri če mer naj vi šji bit de li mo z dva ter naj ni žje ga (pri 8 bit ni pre tvor bi) z 256. Re fe ren čna na pe tost je v na šem pri me ru kar 5V, kar je tu di na pa jal na na pe tost za ce lot no vez je. Iz hod 5V je iz ve den z na pe to stnim re gu la tor jem LM7805, ki ga lah ko za me nja mo na me sto L4941 sli ka 2.

Slika 2

R/2R de lil nik je v na šem pri me ru pri klju čen na mi kro kr mil nik ATME GA8 na PortD in je iz ve den na na čin, kot ga pri kla-zu je sli ka 3.

Slika 3

Ve li kost iz ho dne na pe to sti lah ko oja či mo do dat no z ope ra cij skim oja če val ni kom, oz. iz hod pri la go di mo niz ko im pe dan-čno. Ve li kost na pe to sti lah ko spre mi nja mo s po ten ci o me trom V2 vre dno sti 47k , ki je pri klju čen med ope ra cij ski ma oja-če val ni ko ma. Iz ho di, ki jih po nu ja naš sig nal ni ge ne ra tor so AC (izme nič ni) , DC (eno smer ni), ter TTL 5V.Eno smer ni iz hod je iz ve den ta ko, da je raz pon iz ho dne vre dno sti na pe to sti sig nal od 0 do na stav lje ne vre dno sti na pe to-sti, ki se gib lje v okvi rih med 0 in +5V sli ka 4.

Iz hod ope ra cij ske ga oja če val ni ka je niz ko im pe dan čni, kar s pri dom upo ra bi mo za pri klop na na še na pra ve. V na ši re ši tvi je upo rab ljen push-pull vez je BC550 in BC560. V vez ju je upo rab ljen ope ra cij ski oja če val nik LF 412. Do bi mo ga v ohi šju


SVET ELEKTRONIKE

DIL8 ali SOT8, kjer se na ha ja ta dva ope ra cij ska oja če val ni ka sli ka 5.

Do dat ni pro blem pri iz de la vi vez ja pred stav lja na pa jal ni del, ker po tre bu je mo za op ti mal no de lo va nje ope ra cij ske ga oja če val ni ka ne ga tiv no na pe tost. V ta na men je upo rab lje no in te gri ra no vez je ICL7660, ki po skr bi za iz ho dno na pe tost -5V. Re ši tev je iz ve de na na ele gan tni na čin saj in te gri ra no vez je ne po tre bu je po se bej še do dat nih kom po nent po leg dveh kon den za tor jev sli ka 6.

Za ni mi va je tu di kom bi na ci ja vez ja LCD dis plej - tip ke, kjer je upo rab ljen isti Port. Re ši tev je iz ve de na na tak na čin z na-me nom, ker bi nam v nas prot nem zma njka lo pri ključ nih no žic na mi kro kr mil ni ku sli ka 7. Za lo či tev med po dat ki, ki jih po ši lja mo na LCD in bra njem sta nja tipk so upo rab lje ne di o de 1N4448, fun kcij sko pa je to iz ve de no s pro gra mom.

Sta nje tipk be re mo na PortB.1 od tre nut ne vre dno sti osta lih pi nov PortB, ki nam s pro ce du ro “scan” omo go či de fi ni ra-nje, ka te ra tip ka je bi la v da nem tre nut ku pri tis nje na. Na PortB po sta vi mo vre dnost 32, kar bi nar no pred stav lja vre dnost 100000. S fun kci jo shift, txx2 right 1 pre mi ka mo vre dnost pro ti PB1. Ko je vre dnost TXX2 ena ka 2, PortB1 = 1, je scan kon čan.

Slika 4

Slika 5 Slika 6

Slika 7


SVET ELEKTRONIKE

Sub Tip ka_scan Txx1 = 0 'Vre dnost re turn Txx2 = 32 'Vre dnost init PortC 100000 Do Shift Txx1 , Left , 1 'Pre sle dek za nov po da tek Portb = Txx2 'Iz bor Exit Waitms 2 Txx1.0 = In_butt 'Bra nje ta sta tu re Shift Txx2 , Right , 1 Lo op Un til Txx2 = 2 'da PortB.5 a PortB.2End Sub

Na sta vi tev fre kven ce iz ve de mo z na sta vi tvi jo vre dno sti

Sha pe = 0 'si nus fun kci ja' De fa ult na sta vi tev 1000Hz si nus Fdig(1) = 0 'de set ti so ci ca Fdig(2) = 1 'ti so ci ca Fdig(3) = 0 'sto to ca Fdig(4) = 0 'de set i ca Fdig(5) = 0 'eni ca

Kjer spre men ljiv ki po lje Fdig do lo či mo vre dnost. De fa ult je na stav lje na vre dnost za fre kven co 1kHz. Vre dnost lah ko po-lju bno na sta vi mo z vpi som vre dno sti po lja.

Vre dnost Fdig() je me ri lo, ka ko hi tro bo pro gram pre le tel ce lot no pe ri o do sig na la,ki je za pi san v ta be li na kon cu pro-gra ma. Ker upo rab lja mo 8 bit no pre tvor bo, ta be la vse bu je 255 vre dno sti. Obli ka sig na la je do lo če na s spre men ljiv ko “sha pe” in uka zom ON-GO TO.

Sha pe = Sha pe And 3 On Sha pe Go to Go_si , Go_sq , Go_tr , Go_sw

Ce lot no ge ne ri ra nje sig na la je iz ve de no v Do-Lo op zan ki, glav ni del pro gra ma pa je za pi san z ASM ko do. Vre dno sti re gis-trov so pre ra ču na ne na fre kven co osci la tor ja 10MHz, kar omo go ča toč no vre dnost iz ho dne fre kven ce.

Start_gen: Tmpw = 1 Do Re ad Wave(tmpw) 'Tran sfor ma ci ja fun kcij ske ta be le In cr Tmpw Lo op Un til Tmpw > 256 Lo a da dr Wave(1) , Z 'ldi r31,$01 ldi r30,$00' ldi r29,$00 'bri šem aku mu la tor ldi r28,$00 lds r24,{Fin cr+0} 'LSB in cre ment fre kven ca lds r25,{Fin cr+1} 'iz 24 v 32 bit lds r26,{Fin cr+2} 'MSBGen: add r28, r24 '1 ci kel adc r29, r25 '1 ci kel adc r30, r26 '1 ci kel ld r0, Z '2 ci kla! Out PortD,R0 '1 ci kel sbic PinC,2 '1 Pre ve ri tip ko Run/stop rjmp Gen '2 Ci kla sku paj 9 ci klov Portd = 127 'do vo lje nje za iz hod 1/2 ska la Call Pisk_run 'skok v glav no zan ko run/st Go to Ma in 'End


SVET ELEKTRONIKE

Fun kcij ski ge ne ra tor lah ko pri klju či mo na 9V ba te ri jo, s po mo čjo AD pre tvor ni ka pa lah ko me ri mo vre dnost na pe to sti ba te ri je. To je iz ve de no z de lil ni kom na pe to sti R32/R25. Na pra va ves čas pre ver ja sta nje ba te ri je in ugo tav lja ali je na pe tost pa dla pod 7.7 (Vlowbatt = 7.7 ). To omo go ča za nes lji vej še de lo va nje, ker s tem ves čas kon tro li ra mo sta nje ba-te ri je.

Sub Ad_conv Start Adc Waitms 1 Adv = Ge tadc(3) 'cha nell 3 PinC3 ADC Stop Adc' If Adv < Lo_batt Then 'if PinC.3=9V sko zi de lil nik If Adv > Lo_batt Then Cls Delay Led_f = Le don Lcd "Low battery" So und Pi e zo , 1000 , 300 Waitms 50 So und Pi e zo , 100 , 8000 Led_f = Le doff Waitms 200 End If 'Lo ca te 1 , 13 : Lcd AdvEnd Sub

Obli ke iz ho dnih sig na lov so do lo če ne v ta be lah. V na šem pri me ru so upo rab lje ne osnov ne ma te ma tič ne fun kci je: Si nu-sna, pra vo kot na, tri kot na in ža ga sta. Brez te žav pa bi do da li tu kaj tu di dru ge obli ke sig na lov. Eden izmed sig na lov bi bil šum, ki bi ga iz de la li na osno vi na ključ no iz bra nih vre dno sti sig na la – RND (ran dom) fun kci jo.Ker je za pre tvor bo di gi tal ne ga sig na la v ana log ne ga upo rab lje na 8 bit na pre tvor ba ima mo v na šem pri me ru v ta be li za-pi sa nih 255 vre dno sti.

Si nus_ta be la:' Da ta &H80 , &H83 , &H86 , &H89 , &H8C , &H8F , &H92 , &H95 Da ta &H98 , &H9C , &H9F , &HA2 , &HA5 , &HA8 , &HAB , &HAE Da ta &HB0 , &HB3 , &HB6 , &HB9 , &HBC , &HBF , &HC1 , &HC4 Da ta &HC7 , &HC9 , &HCC , &HCE , &HD1 , &HD3 , &HD5 , &HD8 Da ta &HDA , &HDC , &HDE , &HE0 , &HE2 , &HE4 , &HE6 , &HE8 Da ta &HEA , &HEC , &HED , &HEF , &HF0 , &HF2 , &HF3 , &HF5 Da ta &HF6 , &HF7 , &HF8 , &HF9 , &HFA , &HFB , &HFC , &HFC Da ta &HFD , &HFE , &HFE , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFE , &HFE Da ta &HFD , &HFC , &HFC , &HFB , &HFA , &HF9 , &HF8 , &HF7 Da ta &HF6 , &HF5 , &HF3 , &HF2 , &HF0 , &HEF , &HED , &HEC Da ta &HEA , &HE8 , &HE6 , &HE4 , &HE2 , &HE0 , &HDE , &HDC Da ta &HDA , &HD8 , &HD5 , &HD3 , &HD1 , &HCE , &HCC , &HC9 Da ta &HC7 , &HC4 , &HC1 , &HBF , &HBC , &HB9 , &HB6 , &HB3 Da ta &HB0 , &HAE , &HAB , &HA8 , &HA5 , &HA2 , &H9F , &H9C Da ta &H98 , &H95 , &H92 , &H8F , &H8C , &H89 , &H86 , &H83 Da ta &H80 , &H7C , &H79 , &H76 , &H73 , &H70 , &H6D , &H6A Da ta &H67 , &H63 , &H60 , &H5D , &H5A , &H57 , &H54 , &H51 Da ta &H4F , &H4C , &H49 , &H46 , &H43 , &H40 , &H3E , &H3B Da ta &H38 , &H36 , &H33 , &H31 , &H2E , &H2C , &H2A , &H27 Da ta &H25 , &H23 , &H21 , &H1F , &H1D , &H1B , &H19 , &H17 Da ta &H15 , &H13 , &H12 , &H10 , &H0F , &H0D , &H0C , &H0A Da ta &H09 , &H08 , &H07 , &H06 , &H05 , &H04 , &H03 , &H03 Da ta &H02 , &H01 , &H01 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H01 , &H01 Da ta &H02 , &H03 , &H03 , &H04 , &H05 , &H06 , &H07 , &H08 Da ta &H09 , &H0A , &H0C , &H0D , &H0F , &H10 , &H12 , &H13


SVET ELEKTRONIKE

Da ta &H15 , &H17 , &H19 , &H1B , &H1D , &H1F , &H21 , &H23 Da ta &H25 , &H27 , &H2A , &H2C , &H2E , &H31 , &H33 , &H36 Da ta &H38 , &H3B , &H3E , &H40 , &H43 , &H46 , &H49 , &H4C Da ta &H4F , &H51 , &H54 , &H57 , &H5A , &H5D , &H60 , &H63 Da ta &H67 , &H6A , &H6D , &H70 , &H73 , &H76 , &H79 , &H7C''Pra vo kot_ta be la:' Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF''Tri kot_ta be la:' Da ta &H00 , &H02 , &H04 , &H06 , &H08 , &H0A , &H0C , &H0E Da ta &H10 , &H12 , &H14 , &H16 , &H18 , &H1A , &H1C , &H1E Da ta &H20 , &H22 , &H24 , &H26 , &H28 , &H2A , &H2C , &H2E Da ta &H30 , &H32 , &H34 , &H36 , &H38 , &H3A , &H3C , &H3E Da ta &H40 , &H42 , &H44 , &H46 , &H48 , &H4A , &H4C , &H4E Da ta &H50 , &H52 , &H54 , &H56 , &H58 , &H5A , &H5C , &H5E Da ta &H60 , &H62 , &H64 , &H66 , &H68 , &H6A , &H6C , &H6E Da ta &H70 , &H72 , &H74 , &H76 , &H78 , &H7A , &H7C , &H7E Da ta &H80 , &H82 , &H84 , &H86 , &H88 , &H8A , &H8C , &H8E Da ta &H90 , &H92 , &H94 , &H96 , &H98 , &H9A , &H9C , &H9E Da ta &HA0 , &HA2 , &HA4 , &HA6 , &HA8 , &HAA , &HAC , &HAE Da ta &HB0 , &HB2 , &HB4 , &HB6 , &HB8 , &HBA , &HBC , &HBE Da ta &HC0 , &HC2 , &HC4 , &HC6 , &HC8 , &HCA , &HCC , &HCE Da ta &HD0 , &HD2 , &HD4 , &HD6 , &HD8 , &HDA , &HDC , &HDE Da ta &HE0 , &HE2 , &HE4 , &HE6 , &HE8 , &HEA , &HEC , &HEE


SVET ELEKTRONIKE

Da ta &HF0 , &HF2 , &HF4 , &HF6 , &HF8 , &HFA , &HFC , &HFE Da ta &HFF , &HFD , &HFB , &HF9 , &HF7 , &HF5 , &HF3 , &HF1 Da ta &HEF , &HEF , &HEB , &HE9 , &HE7 , &HE5 , &HE3 , &HE1 Da ta &HDF , &HDD , &HDB , &HD9 , &HD7 , &HD5 , &HD3 , &HD1 Da ta &HCF , &HCF , &HCB , &HC9 , &HC7 , &HC5 , &HC3 , &HC1 Da ta &HBF , &HBD , &HBB , &HB9 , &HB7 , &HB5 , &HB3 , &HB1 Da ta &HAF , &HAF , &HAB , &HA9 , &HA7 , &HA5 , &HA3 , &HA1 Da ta &H9F , &H9D , &H9B , &H99 , &H97 , &H95 , &H93 , &H91 Da ta &H8F , &H8F , &H8B , &H89 , &H87 , &H85 , &H83 , &H81 Da ta &H7F , &H7D , &H7B , &H79 , &H77 , &H75 , &H73 , &H71 Da ta &H6F , &H6F , &H6B , &H69 , &H67 , &H65 , &H63 , &H61 Da ta &H5F , &H5D , &H5B , &H59 , &H57 , &H55 , &H53 , &H51 Da ta &H4F , &H4F , &H4B , &H49 , &H47 , &H45 , &H43 , &H41 Da ta &H3F , &H3D , &H3B , &H39 , &H37 , &H35 , &H33 , &H31 Da ta &H2F , &H2F , &H2B , &H29 , &H27 , &H25 , &H23 , &H21 Da ta &H1F , &H1D , &H1B , &H19 , &H17 , &H15 , &H13 , &H11 Da ta &H0F , &H0F , &H0B , &H09 , &H07 , &H05 , &H03 , &H01''

Za ga_ta be la:' Da ta &H00 , &H01 , &H02 , &H03 , &H04 , &H05 , &H06 , &H07 Da ta &H08 , &H09 , &H0A , &H0B , &H0C , &H0D , &H0E , &H0F Da ta &H10 , &H11 , &H12 , &H13 , &H14 , &H15 , &H16 , &H17 Da ta &H18 , &H19 , &H1A , &H1B , &H1C , &H1D , &H1E , &H1F Da ta &H20 , &H21 , &H22 , &H23 , &H24 , &H25 , &H26 , &H27 Da ta &H28 , &H29 , &H2A , &H2B , &H2C , &H2D , &H2E , &H2F Da ta &H30 , &H31 , &H32 , &H33 , &H34 , &H35 , &H36 , &H37 Da ta &H38 , &H39 , &H3A , &H3B , &H3C , &H3D , &H3E , &H3F Da ta &H40 , &H41 , &H42 , &H43 , &H44 , &H45 , &H46 , &H47 Da ta &H48 , &H49 , &H4A , &H4B , &H4C , &H4D , &H4E , &H4F Da ta &H50 , &H51 , &H52 , &H53 , &H54 , &H55 , &H56 , &H57 Da ta &H58 , &H59 , &H5A , &H5B , &H5C , &H5D , &H5E , &H5F Da ta &H60 , &H61 , &H62 , &H63 , &H64 , &H65 , &H66 , &H67 Da ta &H68 , &H69 , &H6A , &H6B , &H6C , &H6D , &H6E , &H6F Da ta &H70 , &H71 , &H72 , &H73 , &H74 , &H75 , &H76 , &H77 Da ta &H78 , &H79 , &H7A , &H7B , &H7C , &H7D , &H7E , &H7F Da ta &H80 , &H81 , &H82 , &H83 , &H84 , &H85 , &H86 , &H87 Da ta &H88 , &H89 , &H8A , &H8B , &H8C , &H8D , &H8E , &H8F Da ta &H90 , &H91 , &H92 , &H93 , &H94 , &H95 , &H96 , &H97 Da ta &H98 , &H99 , &H9A , &H9B , &H9C , &H9D , &H9E , &H9F Da ta &HA0 , &HA1 , &HA2 , &HA3 , &HA4 , &HA5 , &HA6 , &HA7 Da ta &HA8 , &HA9 , &HAA , &HAB , &HAC , &HAD , &HAE , &HAF Da ta &HB0 , &HB1 , &HB2 , &HB3 , &HB4 , &HB5 , &HB6 , &HB7 Da ta &HB8 , &HB9 , &HBA , &HBB , &HBC , &HBD , &HBE , &HBF Da ta &HC0 , &HC1 , &HC2 , &HC3 , &HC4 , &HC5 , &HC6 , &HC7 Da ta &HC8 , &HC9 , &HCA , &HCB , &HCC , &HCD , &HCE , &HCF Da ta &HD0 , &HD1 , &HD2 , &HD3 , &HD4 , &HD5 , &HD6 , &HD7 Da ta &HD8 , &HD9 , &HDA , &HDB , &HDC , &HDD , &HDE , &HDF Da ta &HE0 , &HE1 , &HE2 , &HE3 , &HE4 , &HE5 , &HE6 , &HE7 Da ta &HE8 , &HE9 , &HEA , &HEB , &HEC , &HED , &HEE , &HEF Da ta &HF0 , &HF1 , &HF2 , &HF3 , &HF4 , &HF5 , &HF6 , &HF7 Da ta &HF8 , &HF9 , &HFA , &HFB , &HFC , &HFD , &HFE , &HFF'

Obli ko ne ka te rih sig na lov sem do dat no ob de lal v Excelu, kjer sem pre ve ril, kak šen je po tek na pe to sti v od vi sno sti od vre dno sti na PortD mi kro kr mil ni ka. Prav ta ko pa je iz ta be le 1 raz vi dno, kak šne vre dno sti na pe to sti ima mo na iz ho du v kom bi na ci ji sta nja na PortD.


SVET ELEKTRONIKE

Na ri sal sem graf iz ho dne na pe to sti in do bil sli ko, ki je ze lo do ber pri bli žek si nu sne ga sig na la. Toč no tak sig nal do bi mo na iz ho du na še ga sig nal ne ga ge ne ra tor ja ta be la 2. Graf na sli ki je ve li ko sti +/0 5V, do bi mo pa ga na iz ho du DC. NA iz ho du AC se vre dno sti sig na la gib lje jo med -2,5 in +2,5V.

Tabela 1

Tabela 2

Za ni miv je po tek ža ga ste na pe to sti, kjer se vre dno sti gib lje jo po ko ra ku 1 med 0 in 255. Prav ta ko bi bi lo eno stav no iz ve sti sig nal, ki bi bil obr njen, le da bi tam upo ra bi li vre dno sti med 255 in 0. Med vre dnos tmi 0 in 255 je po na zor je na ce lot na pe ri o da sig na la, ki ga že li mo ge ne ri ra ti s sig nal nim ge ne ra tor jem. Spod nji iz pis pri ka zu je pri mer iz ho dne na pe to sti za


SVET ELEKTRONIKE

ne ko spe ci fič no obli ko sig na la pri vre dno sti R=51k, 8 bit ni pre tvor bi in re fe ren čni na pe to sti 5V.

R2R-network cal cu la ti on to ol, (C)2004 in fo!at!avr-asm-tu to ri al.net------------------------------------------------------------------N bits re so lu ti on: nr=8[bits], Bits=00000000Vol ta ges: ub=5.000[V], ul=0.000[V], uh=5.000[V]Re si stors: R1= 51k0, R2=100k0

In put com bi na ti ons and out put vol ta ges00000000: 0.000[V]00000001: 0.019[V] (Del ta= 18.69[mV])00000010: 0.038[V] (Del ta= 19.06[mV])00000011: 0.056[V] (Del ta= 18.69[mV])00000100: 0.076[V] (Del ta= 19.62[mV])00000101: 0.095[V] (Del ta= 18.69[mV])00000110: 0.114[V] (Del ta= 19.06[mV])00000111: 0.132[V] (Del ta= 18.69[mV])00001000: 0.153[V] (Del ta= 20.67[mV])00001001: 0.172[V] (Del ta= 18.69[mV])00001010: 0.191[V] (Del ta= 19.06[mV])00001011: 0.210[V] (Del ta= 18.69[mV])00001100: 0.229[V] (Del ta= 19.62[mV])00001101: 0.248[V] (Del ta= 18.69[mV])00001110: 0.267[V] (Del ta= 19.06[mV])00001111: 0.286[V] (Del ta= 18.69[mV])00010000: 0.308[V] (Del ta= 22.72[mV])00010001: 0.327[V] (Del ta= 18.69[mV])00010010: 0.346[V] (Del ta= 19.06[mV])00010011: 0.365[V] (Del ta= 18.69[mV])00010100: 0.384[V] (Del ta= 19.62[mV])00010101: 0.403[V] (Del ta= 18.69[mV])00010110: 0.422[V] (Del ta= 19.06[mV])00010111: 0.441[V] (Del ta= 18.69[mV])00011000: 0.462[V] (Del ta= 20.67[mV])...01111110: 2.446[V] (Del ta= 19.06[mV])01111111: 2.465[V] (Del ta= 18.69[mV])10000000: 2.517[V] (Del ta= 51.72[mV])10000001: 2.535[V] (Del ta= 18.69[mV])10000010: 2.554[V] (Del ta= 19.06[mV])10000011: 2.573[V] (Del ta= 18.69[mV])...

Iz te ga lah ko vi di mo, da si lah ko po leg osnov nih ma te ma tič nih oblik sig na la, pri pra vi mo po lju bno obli ko. Pri pra va po-dat kov je si cer za htev na, ker mo ra mo pri pra vi ti pra vil ne vre dno sti za do lo če no iz ho dno na pe tost.

Ra zmiš ljal sem, ka ko bi to eno stav ne je re šil in ugo to vil, da bi bi lo to mož no iz ve sti s po mo čjo pro gra ma za ri sa nje, kjer bi pre pro sto z mi ško na ri sa li že le ni sig nal, ter ga npr. pre ko se rij ske ga vme sni ka kot pre tvor bo bit ne sli ke v vre dno sti R/2R vne sli v mi kro kr mil nik. Ta ko bi na iz ho du ge ne ra tor ja do bi li po lju bno obli ko sig na la, ki bi ga pred ho dno na ri sa li z mi ško na ra ču nal ni ku. Za ni mi va je ugo to vi tev, da če na ri še mo sli ko v enem izmed gra fič nih pro gra mov, ta be la 3 in jo shra ni mo, kot čr no/be lo v for mat s kon čni co *.bmp bo mo v hexeditorju vi de li sle de če sta nje, ki ga prikazuje tabela 3.

V na šem pri me ru gre za bit no sli ko mo no kro mat sko – dve bar vi (čr no/be la), re so lu ci ja 256x256, na ri sa na je obli ka sig-na la “ža ga”.

Po dat ki, ki se na ha ja jo v da to te ki po me ni jo do na slo va 3A gla vo da to te ke, kjer je za pi san for mat, ter še ne kaj osta lih po-dat kov o da to te ki, po tem pa se zač ne na na slo vu 3B vse bi na bit ne sli ke. Vsa ka toč ka je do lo če na, kot bi nar na vre dnost. Praz na (be la) po lja so oz na če na z vse bi no FF oz. z vre dnos tjo 1, vre dno sti, ki so raz lič ne od vre dno sti FF, pa po na zar ja jo toč ko na sli ki. Iz te ga je mož no skle pa ti, da bi iz ku šen pro gra mer uspel pri pra vi ti pro gram, ki bi pre tvo ril bit no sli ko (kon čni ca *.bmp) v vre dno sti, ki jih po tre bu je mo za ge ne ri ra nje AD pre tvor ni ka -R/2R. Vse sku paj pa bi po sla li na mi-


SVET ELEKTRONIKE

kro kr mil nik pre ko USB ali RS232 in s tem do bi li iz bra ni sig nal. To bi bi la ze lo za ni mi va re ši tev za mar si ko ga. Kon čna iz ved ba tak šne ga ge ne ra tor ja pa bi bi la kar upo ra bna na pra va, ki bi v kom bi na ci ji s hi trej šim mi kro kr mil ni kom po sta la bolj pro fe si o nal na.

Na kon cu vam že lim ve li ko užit kov pri iz de la vi, upo ra bi in nad grad nji sig nal ne ga ge ne ra tor ja.

Vez je je na re je no z Al ti um PCAD 2006, enos tran sko z ne kaj pre ve za va mi. Upo rab ljen je mi ni LCD 2x16.

Vir:http://www.8051projects.net/download-d207-dds-audio-function-generator-bascom-avr-project.html

Tabela 3

Sli ka 9: Ti ska no vez je


SVET ELEKTRONIKE

Sli ka 10: Na črt ce lot ne ga vez ja

CE LOT NI PRO GRAM BA SCOM:

'$sim'$reg fi le = "m8def.DAT"$crystal = 10000000$hwstack = 32$swstack = 16$fra me si ze = 32''' Fre kven ca = r24/r25/r26* (xtal freq/Ci kli in lo op)/16777216 (2^24)' Fin cr = vre dnost fre kven ce / mul ti pli er'Const Ci kli = 9 'DDS Ci kli lo opConst Mul ti pli er =(_xtal / Ci kli) / 2 ^ 24'Const Le don = 1Const Le doff = 0''Const Vref = 1.1 'A/d in ter nal re fe ren ceConst Bi tad = Vref / 1024Const Vlowbatt = 7.7 'NiMH min. 1,1v * ele ment * 7 ele men ti


SVET ELEKTRONIKE

Const Kdi vi der = 2 /(22 + 2) 'R2/(R1+R2) de li tevConst Lo_batt = Int((vlowbatt * Kdi vi der) / Bi tad)''Con fig Lcd = 16 * 2Con fig Lcdbus = 4'Con fig Lcdpin = Pin , E = Portc.1 , Rs = Portc.2 , Db4 = Portb.5 , Db5 = Portb.4 , Db6 = Portb.3 , Db7 = Portb.2Con fig Lcdpin = Pin , E = Portc.0 , Rs = Portc.1 , Db4 = Portb.2 , Db5 = Portb.3 , Db6 = Portb.4 , Db7 = Portb.5ClsInitlcdCon fig Adc = Sin gle , Pre sca ler = Au to , Re fe ren ce = In ter nal''De cla re Sub Tip ka_scanDe cla re Sub Tip ka_onDe cla re Sub Tip ka_offDe cla re Sub De tip ke_allDe cla re Sub Pri kazDe cla re Sub Pisk_runDe cla re Sub Ad_conv'Dim Wave(256) As Byte At &H100Dim Dummy1 As Word 'spu stiDim Tmpw As WordDim Adv As Word'Dim Fin cr As Long 'Fre kven ca in cre mentDim Tmpl As Long'Dim Singl As Sin gle 'pre ra cun vre dno sti fre kven ce'Dim Fdig(5) As Byte 'array up dat freq.Dim Di git As ByteDim Sha pe As Byte 'for maDim Txx1 As Byte 'uso sbrDim Txx2 As ByteDim Tip ke_all As Byte 're zul tat sca na Tip ke_allDim Index As ByteDim T_flash As Byte 'ti mer utri pa nje led'''' PortD.7 (13) ' out R2R DAC msb' PortD.6 (12) ' out' PortD.5 (11) ' out' PortD.4 (6) ' out' PortD.3 (5) ' out' PortD.2 (4) ' out' PortD.1 (3) ' out' PortD.0 (2) ' out R2R DAC lsb'' PortC.7 ( ) 'N.A.' PortC.6 (1) 're set pin' PortC.5 (28) ' out Pi e zo er' PortC.4 (27) ' out sta tus led' PortC.3 (26) ' inp Run/Stop but ton' PortC.2 (25) ' out R/S display' PortC.1 (24) ' out En display


SVET ELEKTRONIKE

' PortC.0 (23) ' Adc0 check Vbatt'' PortB.7 (10) 'xtal' PortB.6 (9) 'xtal' PortB.5 (19) ' out Db4 display & scan but ton' PortB.4 (18) ' out Db5 display & scan but ton' PortB.3 (17) ' out Db6 display & scan but ton' PortB.2 (16) ' out Db7 display & scan but ton' PortB.1 (15) ' inp scan but ton re tutn li ne' PortB.0 (14) ' out free'''Led_f Ali as Portc.4 'sta tus in di ca torPi e zo Ali as Portc.5 'Pi ez zoIn_butt Ali as Pinb.1 'Sku pni pri klju cek scan tip kov-ni ceRun_st Ali as Pinc.2 'Tip ka run/stop'

''Set da ta di rec ti on of PortB Ddrb = &B00111101 '1=out 0=inp'set da ta di rec ti on of PortC Ddrc = &B00110001 '1=out 0=inp'Set da ta di rec ti on PortD Ddrd = &B11111111 'R2R lad der on PORTD'' Cls'Deflcdchar 1 , 32 , 4 , 10 , 17 , 32 , 32 , 32 , 32 'up'Deflcdchar 0 , 32 , 32 , 32 , 32 , 17 , 10 , 4 , 32 'down' ClsInitlcd So und Pi e zo , 50 , 500 Lcd "SIG NAL GE NE RA TOR" Lo ca te 2 , 1 : Lcd " gam mda 2011 " So und Pi e zo , 20 , 5000 Wait 1 Waitms 1000 Sha pe = 0 'si nus fun kci ja' De fa ult na sta vi tev 1000Hz si nus Fdig(1) = 0 ' de set ti so ci ca Fdig(2) = 1 ' ti so ci ca Fdig(3) = 0 ' sto to ca Fdig(4) = 0 ' de set i ca Fdig(5) = 0 ' eni ca'Ma in: So und Pi e zo , 100 , 400 Cur sor On Blink 'Vklop kur zor ja LCD Call Tip ka_off 'Tip ka za iz klop tut ti Call Pisk_run 'Pisk run stop' Index = 1 'Po zi ci ja kur zor ja za nas tvi tev Do Call Pri kaz 'Pri kaz ak tu al ne ga sta tu sa Call Tip ka_on If Run_st = 0 Then Exit Do If Tip ke_all = 8 Then 'za ro ti ram for mo roll In cr Sha pe If Sha pe > 3 Then Sha pe = 0


SVET ELEKTRONIKE

El se if Tip ke_all = 1 Then 'in kre men ti ram di git Di git = Fdig(index) 'Za suk kur zor ja ci fer ne po zi ci je In cr Di git If Di git > 9 Then So und Pi e zo , 80 , 1000 Di git = 9 End If Fdig(index) = Di git' El se if Tip ke_all = 2 Then 'dec re ment di git Di git = Fdig(index) De cr Di git If Di git > 128 Then So und Pi e zo , 80 , 1000 Di git = 0 End If Fdig(index) = Di git 'Up dat ci fra' El se if Tip ke_all = 4 Then In cr Index If Index > 5 Then Index = 1 End If Call Tip ka_off Lo op' Fin cr = 0 Tmpw = 1 Txx1 = 5 'index Do Tmpl = Fdig(txx1) * Tmpw 'da * 1 a * 10000 Fin cr = Fin cr + Tmpl Tmpw = Tmpw * 10 De cr Txx1 Lo op Un til Txx1 = 0' Singl = Fin cr / Mul ti pli er Fin cr = Singl + 0.5 't Call Pisk_run 'ru ti na start/stop Run_stop Led_f = Le don Cur sor Off Blink 'Pri kaz utri pa jo ce ga kur zor ja'' lo ca te 1,6' lcd hex(fin cr) 'x test' Sha pe = Sha pe And 3 On Sha pe Go to Go_si , Go_sq , Go_tr , Go_sw'Go_si: Re sto re Si nus_ta be la rjmp start_gen'Go_sq: Re sto re Pra vo kot_ta be la rjmp start_gen'Go_tr: Re sto re Tri kot_ta be la rjmp start_gen'Go_sw:


SVET ELEKTRONIKE

Re sto re Za ga_ta be la''Start_gen: Tmpw = 1 Do Re ad Wave(tmpw) 'Tran sfor ma ci ja fun kcij ske ta be le In cr Tmpw Lo op Un til Tmpw > 256 Lo a da dr Wave(1) , Z 'ldi r31,$01 ldi r30,$00' ldi r29,$00 'bri šem aku mu la tor ldi r28,$00 lds r24,{Fin cr+0} 'LSB in cre ment fre kven ca lds r25,{Fin cr+1} 'iz 24 v 32 bit lds r26,{Fin cr+2} 'MSBGen: add r28, r24 '1 ci kel adc r29, r25 '1 ci kel adc r30, r26 '1 ci kel ld r0, Z '2 ci kla! Out PortD,R0 '1 ci kel sbic PinC,2 '1 Pre ve ri tip ko Run/stop rjmp Gen '2 Ci kla sku paj 9 ci klov Portd = 127 'do vo lje nje za iz hod 1/2 ska la Call Pisk_run 'skok v glav no zan ko run/st Go to Ma in ''End'''Pri kaz ak tu al nih pa ra me trovSub Pri kaz Cls Delay Lcd "Func. " If Sha pe = 0 Then Lcd "Si ne"' Lcd "Si nus" El se if Sha pe = 1 Then Lcd "Square"' Lcd "Kva drat" El se if Sha pe = 2 Then Lcd "Tri an gle"' Lcd "Tri kot" El se if Sha pe = 3 Then Lcd "Sawtooth"' Lcd "Za ga" End If Lo ca te 2 , 1 Delay Lcd "Freq. " Txx1 = 1 'index ini zia da de ci ne mi gli a ia Do Txx2 = "0" + Fdig(txx1) 'Kon ver zi ja di gi ta v ASCII Lcd Chr(txx2) In cr Txx1 Lo op Un til Txx1 > 5 'ce je vec ji od 5 sko ci ven Lcd " Hz"


SVET ELEKTRONIKE

Txx1 = Index + 6 'Na sta vi tev in deks po zi ci je LCD Lo ca te 2 , Txx1 'Pri kaz na displayu N.B. Index DelayEnd Sub'''Pisk za tip ko start stopSub Pisk_run Do So und Pi e zo , 20 , 3000 Lo op Un til Run_st = 1 End Sub'''Tip ka scanSub Tip ka_scan Txx1 = 0 'Vre dnost re turn Txx2 = 32 'Vre dnost init PortC Do Shift Txx1 , Left , 1 'Pre sle dek za nov po da tek Portb = Txx2 'Iz bor Exit Waitms 2 Txx1.0 = In_butt 'Bra nje ta sta tu re Shift Txx2 , Right , 1 Lo op Un til Txx2 = 2 'da PortB.5 a PortB.2End Sub'''Run/stopSub Tip ka_on Do Call De tip ke_all If Run_st = 0 Then Exit Sub Lo op Un til Tip ke_all > 0 So und Pi e zo , 80 , 300End Sub'''Pro ce du ra za tip ko Run/StopSub Tip ka_off Do Call De tip ke_all So und Pi e zo , 20 , 5000 Lo op Un til Tip ke_all = 0End Sub''' de bo un ce Tip ke_all & flash ledSub De tip ke_all Do Call Tip ka_scan Tip ke_all = Txx1 Call Ad_conv Waitms 10 'tem po de bo un ce & flash led If T_flash > 80 Then T_flash = 0 If T_flash > 1 Then 'width 2 Ci kli Led_f = Le doff El se Led_f = Le don End If


SVET ELEKTRONIKE

In cr T_flash Call Tip ka_scan Lo op Un til Tip ke_all = Txx1 End Sub''Sub Ad_conv Start Adc Waitms 1 Adv = Ge tadc(3) 'cha nell 3 PinC3 ADC Stop Adc' If Adv < Lo_batt Then 'if PinC.3=9V sko zi de lil nik If Adv > Lo_batt Then Cls Delay Led_f = Le don Lcd "Low battery" So und Pi e zo , 1000 , 300 Waitms 50 So und Pi e zo , 100 , 8000 Led_f = Le doff Waitms 200 End If 'Lo ca te 1 , 13 : Lcd AdvEnd Sub'''Si nus_ta be la:' Da ta &H80 , &H83 , &H86 , &H89 , &H8C , &H8F , &H92 , &H95 Da ta &H98 , &H9C , &H9F , &HA2 , &HA5 , &HA8 , &HAB , &HAE Da ta &HB0 , &HB3 , &HB6 , &HB9 , &HBC , &HBF , &HC1 , &HC4 Da ta &HC7 , &HC9 , &HCC , &HCE , &HD1 , &HD3 , &HD5 , &HD8 Da ta &HDA , &HDC , &HDE , &HE0 , &HE2 , &HE4 , &HE6 , &HE8 Da ta &HEA , &HEC , &HED , &HEF , &HF0 , &HF2 , &HF3 , &HF5 Da ta &HF6 , &HF7 , &HF8 , &HF9 , &HFA , &HFB , &HFC , &HFC Da ta &HFD , &HFE , &HFE , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFE , &HFE Da ta &HFD , &HFC , &HFC , &HFB , &HFA , &HF9 , &HF8 , &HF7 Da ta &HF6 , &HF5 , &HF3 , &HF2 , &HF0 , &HEF , &HED , &HEC Da ta &HEA , &HE8 , &HE6 , &HE4 , &HE2 , &HE0 , &HDE , &HDC Da ta &HDA , &HD8 , &HD5 , &HD3 , &HD1 , &HCE , &HCC , &HC9 Da ta &HC7 , &HC4 , &HC1 , &HBF , &HBC , &HB9 , &HB6 , &HB3 Da ta &HB0 , &HAE , &HAB , &HA8 , &HA5 , &HA2 , &H9F , &H9C Da ta &H98 , &H95 , &H92 , &H8F , &H8C , &H89 , &H86 , &H83 Da ta &H80 , &H7C , &H79 , &H76 , &H73 , &H70 , &H6D , &H6A Da ta &H67 , &H63 , &H60 , &H5D , &H5A , &H57 , &H54 , &H51 Da ta &H4F , &H4C , &H49 , &H46 , &H43 , &H40 , &H3E , &H3B Da ta &H38 , &H36 , &H33 , &H31 , &H2E , &H2C , &H2A , &H27 Da ta &H25 , &H23 , &H21 , &H1F , &H1D , &H1B , &H19 , &H17 Da ta &H15 , &H13 , &H12 , &H10 , &H0F , &H0D , &H0C , &H0A Da ta &H09 , &H08 , &H07 , &H06 , &H05 , &H04 , &H03 , &H03 Da ta &H02 , &H01 , &H01 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H01 , &H01 Da ta &H02 , &H03 , &H03 , &H04 , &H05 , &H06 , &H07 , &H08 Da ta &H09 , &H0A , &H0C , &H0D , &H0F , &H10 , &H12 , &H13 Da ta &H15 , &H17 , &H19 , &H1B , &H1D , &H1F , &H21 , &H23 Da ta &H25 , &H27 , &H2A , &H2C , &H2E , &H31 , &H33 , &H36 Da ta &H38 , &H3B , &H3E , &H40 , &H43 , &H46 , &H49 , &H4C


SVET ELEKTRONIKE

Da ta &H4F , &H51 , &H54 , &H57 , &H5A , &H5D , &H60 , &H63 Da ta &H67 , &H6A , &H6D , &H70 , &H73 , &H76 , &H79 , &H7C''Pra vo kot_ta be la:' Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 , &H00 Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF Da ta &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF , &HFF''Tri kot_ta be la:' Da ta &H00 , &H02 , &H04 , &H06 , &H08 , &H0A , &H0C , &H0E Da ta &H10 , &H12 , &H14 , &H16 , &H18 , &H1A , &H1C , &H1E Da ta &H20 , &H22 , &H24 , &H26 , &H28 , &H2A , &H2C , &H2E Da ta &H30 , &H32 , &H34 , &H36 , &H38 , &H3A , &H3C , &H3E Da ta &H40 , &H42 , &H44 , &H46 , &H48 , &H4A , &H4C , &H4E Da ta &H50 , &H52 , &H54 , &H56 , &H58 , &H5A , &H5C , &H5E Da ta &H60 , &H62 , &H64 , &H66 , &H68 , &H6A , &H6C , &H6E Da ta &H70 , &H72 , &H74 , &H76 , &H78 , &H7A , &H7C , &H7E Da ta &H80 , &H82 , &H84 , &H86 , &H88 , &H8A , &H8C , &H8E Da ta &H90 , &H92 , &H94 , &H96 , &H98 , &H9A , &H9C , &H9E Da ta &HA0 , &HA2 , &HA4 , &HA6 , &HA8 , &HAA , &HAC , &HAE Da ta &HB0 , &HB2 , &HB4 , &HB6 , &HB8 , &HBA , &HBC , &HBE Da ta &HC0 , &HC2 , &HC4 , &HC6 , &HC8 , &HCA , &HCC , &HCE Da ta &HD0 , &HD2 , &HD4 , &HD6 , &HD8 , &HDA , &HDC , &HDE Da ta &HE0 , &HE2 , &HE4 , &HE6 , &HE8 , &HEA , &HEC , &HEE Da ta &HF0 , &HF2 , &HF4 , &HF6 , &HF8 , &HFA , &HFC , &HFE Da ta &HFF , &HFD , &HFB , &HF9 , &HF7 , &HF5 , &HF3 , &HF1 Da ta &HEF , &HEF , &HEB , &HE9 , &HE7 , &HE5 , &HE3 , &HE1


SVET ELEKTRONIKE

Da ta &HDF , &HDD , &HDB , &HD9 , &HD7 , &HD5 , &HD3 , &HD1 Da ta &HCF , &HCF , &HCB , &HC9 , &HC7 , &HC5 , &HC3 , &HC1 Da ta &HBF , &HBD , &HBB , &HB9 , &HB7 , &HB5 , &HB3 , &HB1 Da ta &HAF , &HAF , &HAB , &HA9 , &HA7 , &HA5 , &HA3 , &HA1 Da ta &H9F , &H9D , &H9B , &H99 , &H97 , &H95 , &H93 , &H91 Da ta &H8F , &H8F , &H8B , &H89 , &H87 , &H85 , &H83 , &H81 Da ta &H7F , &H7D , &H7B , &H79 , &H77 , &H75 , &H73 , &H71 Da ta &H6F , &H6F , &H6B , &H69 , &H67 , &H65 , &H63 , &H61 Da ta &H5F , &H5D , &H5B , &H59 , &H57 , &H55 , &H53 , &H51 Da ta &H4F , &H4F , &H4B , &H49 , &H47 , &H45 , &H43 , &H41 Da ta &H3F , &H3D , &H3B , &H39 , &H37 , &H35 , &H33 , &H31 Da ta &H2F , &H2F , &H2B , &H29 , &H27 , &H25 , &H23 , &H21 Da ta &H1F , &H1D , &H1B , &H19 , &H17 , &H15 , &H13 , &H11 Da ta &H0F , &H0F , &H0B , &H09 , &H07 , &H05 , &H03 , &H01''Za ga_ta be la:' Da ta &H00 , &H01 , &H02 , &H03 , &H04 , &H05 , &H06 , &H07 Da ta &H08 , &H09 , &H0A , &H0B , &H0C , &H0D , &H0E , &H0F Da ta &H10 , &H11 , &H12 , &H13 , &H14 , &H15 , &H16 , &H17 Da ta &H18 , &H19 , &H1A , &H1B , &H1C , &H1D , &H1E , &H1F Da ta &H20 , &H21 , &H22 , &H23 , &H24 , &H25 , &H26 , &H27 Da ta &H28 , &H29 , &H2A , &H2B , &H2C , &H2D , &H2E , &H2F Da ta &H30 , &H31 , &H32 , &H33 , &H34 , &H35 , &H36 , &H37 Da ta &H38 , &H39 , &H3A , &H3B , &H3C , &H3D , &H3E , &H3F Da ta &H40 , &H41 , &H42 , &H43 , &H44 , &H45 , &H46 , &H47 Da ta &H48 , &H49 , &H4A , &H4B , &H4C , &H4D , &H4E , &H4F Da ta &H50 , &H51 , &H52 , &H53 , &H54 , &H55 , &H56 , &H57 Da ta &H58 , &H59 , &H5A , &H5B , &H5C , &H5D , &H5E , &H5F Da ta &H60 , &H61 , &H62 , &H63 , &H64 , &H65 , &H66 , &H67 Da ta &H68 , &H69 , &H6A , &H6B , &H6C , &H6D , &H6E , &H6F Da ta &H70 , &H71 , &H72 , &H73 , &H74 , &H75 , &H76 , &H77 Da ta &H78 , &H79 , &H7A , &H7B , &H7C , &H7D , &H7E , &H7F Da ta &H80 , &H81 , &H82 , &H83 , &H84 , &H85 , &H86 , &H87 Da ta &H88 , &H89 , &H8A , &H8B , &H8C , &H8D , &H8E , &H8F Da ta &H90 , &H91 , &H92 , &H93 , &H94 , &H95 , &H96 , &H97 Da ta &H98 , &H99 , &H9A , &H9B , &H9C , &H9D , &H9E , &H9F Da ta &HA0 , &HA1 , &HA2 , &HA3 , &HA4 , &HA5 , &HA6 , &HA7 Da ta &HA8 , &HA9 , &HAA , &HAB , &HAC , &HAD , &HAE , &HAF Da ta &HB0 , &HB1 , &HB2 , &HB3 , &HB4 , &HB5 , &HB6 , &HB7 Da ta &HB8 , &HB9 , &HBA , &HBB , &HBC , &HBD , &HBE , &HBF Da ta &HC0 , &HC1 , &HC2 , &HC3 , &HC4 , &HC5 , &HC6 , &HC7 Da ta &HC8 , &HC9 , &HCA , &HCB , &HCC , &HCD , &HCE , &HCF Da ta &HD0 , &HD1 , &HD2 , &HD3 , &HD4 , &HD5 , &HD6 , &HD7 Da ta &HD8 , &HD9 , &HDA , &HDB , &HDC , &HDD , &HDE , &HDF Da ta &HE0 , &HE1 , &HE2 , &HE3 , &HE4 , &HE5 , &HE6 , &HE7 Da ta &HE8 , &HE9 , &HEA , &HEB , &HEC , &HED , &HEE , &HEF Da ta &HF0 , &HF1 , &HF2 , &HF3 , &HF4 , &HF5 , &HF6 , &HF7 Da ta &HF8 , &HF9 , &HFA , &HFB , &HFC , &HFD , &HFE , &HFF''

Documents

2 5.BASCOM seminar 6 2011 - Svet elektronikesvet-el.si/download/5.BASCOM seminar.pdf6_2011 5.BASCOM seminar 5 SVET ELEKTRONIKE RTC ura z ATMega8/32 in 32.768 kHz kvarcem AAvtor: Ju