2018 - szum.si

mednarodnisimpozij o

urgentnimedicini

Urgentna medicinaizbrana poglavja

Emergency Medicineselected topics

25.

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE

Urge

ntna

med

icin

aizb

rana

pog

lavj

a20

18

2018

Emer

genc

y M

edici

nese

lecte

d to

pics

931049

616987

9

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA URGENTNO MEDICINO

SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE

URGENTNA MEDICINAIZBRANA POGLAVJA

2 0 1 8

EMERGENCY MEDICINESELECTED TOPICS

urednika / editors:Rajko Vajd

Marko Gričar

25. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNI MEDICINI

Zbornik

25nd INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON EMERGENCY MEDICINE

Proceedings

PORTOROŽ, SLOVENIJA

14.–16. junij 2018

URGENTNA MEDICINA – IZBRANA POGLAVJA 2018

URGENTNA MEDICINA – IZBRANA POGLAVJA 2018EMERGENCY MEDICINE – SELECTED TOPICS 2018

Urednika / Editors:

Rajko VajdMarko Gričar

Področna urednika za prispevke zdravstvene nege /Editors for nurses’ contributions:

Jože PrestorDanijel AndoljšekVida Bračko

Tehnična urednika / Production Editors:

Rajko VajdMarko Gričar

Založnik / Edited by:SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA URGENTNO MEDICINOSLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINEUniverzitetni klinični center Ljubljana, Interne klinike, Tajništvo,Zaloška 7, 1525 Ljubljana, Slovenijawww.szum.si

Oblikovanje in priprava za tisk / Desktop poblishing: Syncomp d. o. o.Oblikovanje naslovnice / Cover Design: Lenart SlabeFotografija na naslovnici / Cover Photo: Mirko KunšičTisk / Print: Tiskarna Povše, LjubljanaŠtevilo izvodov / Number of copies: 550Leto izdaje / Year of publication: 2018

Prispevki niso rezenzirani in lektorirani.Za strokovne navedbe in jezikovne napake odgovarjajo avtorji.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616-083.98(082)

MEDNARODNI simpozij o urgentni medicini (25 ; 2018 ; Portorož) Urgentna medicina : izbrana poglavja 2018 : zbornik = Emergency medicine : selected topics [2018] :

proceedings / 25. mednarodni simpozij o urgentni medicini = 25th International Symposium on EmergencyMedicine, Portorož, Slovenija, 14.–16. junij 2018 ; urednika, editors Rajko Vajd, Marko Gričar ; [področnaurednika za prispevke zdravstvene nege Jože Prestor, Danijel Andoljšek, Vida Bračko]. – Ljubljana :Slovensko združenje za urgentno medicino = Slovenian Society for Emergency Medicine, 2018

ISBN 978-961-6940-13-9 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Vajd, Rajko 295276288


Ustanovni člani / Founding Members

P. Aplenc, S. Beljanski Rogan, A. Bručan, M. Gričar, P. Hribar, M. Kovač, † M. Marolt,A. Pernat, M. Rajšek, A. Štaudohar, M. Žnidaršič

Izvršilni odbor / Executive Committee

R. Vajd (predsednik / president), M. Gričar (podpredsednik / vice-president),J. Vilman (tajnik / secretary), M. Zelinka (blagajnik / treasurer), P. Gradišek,M. Grošelj Grenc, S. Herman, P. Kaplan, G. Prosen, K. D. Sancin, A. Žmavc

Nadzorni odbor / Supervising Committee

S. Kavčič (predsednik / president), S. Zver, M. Zupančič

Častno razsodišče / Honorary Arbitration Court

M. Kovač, M. Možina, D. Vlahović

Častni člani / Honorary members

P. Aplenc, † C. Armeni, A. Bručan, † P. Baskett, M. Gianolio, P. Halpern, M. Horvat, M. HribarHabinc, H. Delooz, W. Dick, J. Field, C. J. Holliman, R. Koster, † F. Krejči, † E. Stok

Svet za reanimacijo / Resuscitation Council

P. Gradišek (predsednik / president), M. Grošelj Grenc (podpredsednica / vice-president),Š. Baznik, M. Grünfeld, M. Jenko, A. Markota, G. Prosen, P. Radšel, P. Studen Pauletič

Slovensko združenje za urgentno medicinoSlovenian Society for Emergency Medicine

ODBORICOMMITTEES

Programski odbor za zdravniški del srečanja / Program Committee for physicians’ program

M. Gričar (predsednik / president), P. Gradišek, M. Grošelj Grenc, S. Herman, P. Kaplan,M. Mohor, D. Perne, G. Prosen, L. Šarc, R. Vajd, J. Vilman, D. Vlahović, M. Zelinka, A. Žmavc

Programski odbor za vsebine iz zdravstvene nege / Program Committee for nurses’ program

V. Bračko (predsednica / president), D. Andoljšek, G. Bregant, M. Brvar, M. Cotič Anderle,T. Globačnik, T. Gros, R. Kočevar, S. Košir, J. Kramar, J. Prestor, P. Velikonja

Organizacijski odbor / Organizing Committee

R. Vajd (predsednik / president), M. Gričar, D. Grenc, L. Šarc, S. Zver, L. Žigon

Seznam razstavljalcevList of exhibitors

ALEXION PHARMA

ALKALOID FARM

AMOMED PHARMA

DRAGER SLOVENIJA

IMAGE & IMFORMATION

KARL STORZ ENDOSKOPIJA

MEDIAS INTERNATIONAL

MEDIPRO

MEDIS

NOVO NORDISK

SCHILLER

THERMO FISHER SCIENTIFIC

5


VSEBINA

CONTENTS


6

MEHKE VEŠČINE V URGENTNI MEDICINISOFT SKILLS IN EMERGENCY MEDICINE

Komunikacija zdravstvenega osebja z bolnikovimi bližnjimi med oživljanjem Communication of medical personnel with patient’s proxies during resuscitationMitja Mohor ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 21

Kako sporočiti slabo novico?How to break bad news?Bernarda Logar Zakrajšek .................................................................................................................................................................................................................................................................................... 26

Pasti komunikacije s starši bolnih otrok Challenges in communicating with sick childrens’ parentsManja Rančigaj Gajšek .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 30

Izgorelost/zloraba v medicini je dejstvo. Skrajni čas je za akcijo!Burnout/ abuse in medicine is a fact. We should act now!Živa Novak Antolič .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 35

(NE)DOSEŽENI CILJI V SISTEMU NMP V SLOVENIJIUNMET NEEDS IN EMS IN SLOVENIA

Ministrstvo za zdravje: Sektor za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicinoMinistry of health: division for emergency medical service system and disaster medicineDarko Čander ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 43

Triaža v sistemu nujne medicinske pomočiTriage in emergency medical systemRenata Rajapakse .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 49

Model odločanja v dispečerski službi zdravstva s prikazi primerovModel of decision in the emergency medical dispatch service with case reportsDenis Gorjup, Andrej Fink ...................................................................................................................................................................................................................................................................................... 54

Predstavitev Urgentnega centra CeljePresentation of the Emergency unit Celje Rok Maček .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 58

TOKSIKOLOGIJATOXICOLOGY

Nove psihoaktivne drogeNew psychoactive substancesMiran Brvar, Damjan Grenc ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 63

AGRESIVEN IN ODKLONILEN PACIENTAGRESSIVE AND UNCOOPERATIVE PATIENT

Bolezenska stanja povezana z agresivnim odzivom pacientaPsychiatric disorders associated with aggressive responseIlonka Vučko Miklavčič .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 71

7


Kako predvideti nasilen odziv pacienta – BVC (Brøsetova lestvica za napovedagresivnega vedenja)How to predicte an agresive response of a patient – BVC (Brøset violence checklist)Damijan Perne .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 74

Nasilje v zdravstvu: kako uporabiti deeskalacijske tehnike Violence in healthcare: how to use de-escalation techniquesUrban Bole ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 79

Posebni varovalni ukrepi pri bolnikih z duševnimi motnjamiRestraint and seclusion in mental disordersAndrej Žmitek .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 83

KRITIČNA STANJA NE POZNAJO MEJA CRITICAL CARE DOES NOT RESPECT BOUNDARIES

Hemodinamska stabilizacija pacienta v NMP – do katere mere je mogoča?Hemodynamic stabilization of the patient in EMS – to what extent it is possible?Simona Kržišnik Zorman .......................................................................................................................................................................................................................................................................................... 89

Podpora dihanju pri ogroženem bolnikuRespiratory support in the endangered patientRihard Knafelj ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 94

Oživljanje z omejevanjem škode Damage control resuscitationDušan Vlahović .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 99

Oživljanje z omejitvijo škode – pogled kirurgaDamage control resuscitation – view of the surgeonAnže Kristan ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 104

Zgodnja reanimacija pri sepsi in septičnem šokuEarly resuscitation in sepsis and septic shockMetin Omerović, Milica Lukić .................................................................................................................................................................................................................................................................. 107

Srčni zastoj – od jarka do oddelka za intenzivno medicinoCardiac arrest – from ditch to intensive care unitŠpela Baznik, Andrej Markota .................................................................................................................................................................................................................................................................. 112

NUJNA STANJA V PEDIATRIJIPEDIATRIC EMERGENCIES

Zakaj oživljamo otroke tako kot jih oživljamo?Why we resuscitate children the way we do?Mojca Grošelj Grenc ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 117

Simulacija reanimacije na bolniških oddelkih – kaj nam prinese?On site resuscitation simulation – what are the benefits?Minca Mramor, Mojca Grošelj Grenc ........................................................................................................................................................................................................................................ 121


8

Selektivna imobilizacija vratne hrbtenice pri otrokuSelective immobilisation of the cervical spine in childrenPeter Najdenov .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 126

Inhalacijska terapija pri otroku v urgentnih situacijahInhalation therapy in children in emergency situationsMajda Oštir ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 130

INTERNISTIČNA NUJNA STANJA – KAKO SE IZOGNITI PASTEMMEDICAL EMERGENCIES – HOW TO AVOID PITFALLS

Urgentni ultrazvok – kako se izogniti napakamEmergency point of care ultrasound – how to avoid common mistakesHugon Možina ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 137

Izbrana kardiološka nujna stanja – kako se izogniti pastemSelected cardiologic emeregencies – how to avoid pitfallsMarko Gričar, Rajko Vajd ........................................................................................................................................................................................................................................................................................ 141

POŠKODBE KOLENAKNEE INJURIES

Akutne poškodbe kolenaAcute Knee InjuriesTomaž Malovrh ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 145

Kronične poškodbe kolenaKnee overuse disordersUrban Kurent, Tomaž Randl ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 150

Pregled in slikovna diagnostika kolenaClinical examination and knee diagnosticsJošt Kokalj, Tomaž Randl .................................................................................................................................................................................................................................................................................... 152

Otečeno kolenoSwollen kneeBrin Štabuc ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 155

PROSTE TEMEFREE TOPICS

Kavstični ezofagitis – predstavitev sodobnih priporočil za obravnavo bolnikovCaustic esophagitis – presentation of contemporary recommendations for patients treatment Pavel Skok, Maja Prah, Kristijan Skok .................................................................................................................................................................................................................................... 163

Kapnometrija in kapnografija – uporaba v urgentni mediciniCapnometry and capnography – use in emergency medicineAna Andrejc, Matej Strnad .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 167

9


Dislokacija mandibule – redukcija izpaha na terenuDislocation of mandibule – joint reposition in the fieldAleš Kajtna, Boštjan Čavničar, Primož Kurnik .................................................................................................................................................................................................... 171

Nekrotizirajoči fasciitis – urgentna kirurška obravnavaNecrotizing fasciitis – urgent surgical treatmentJana Miklavčič, Igor Frangež ...................................................................................................................................................................................................................................................................... 173

Pregled podatkov o oživljanju otrok v letu 2017 in predlog protokola za dokumentiranjeznotrajbolnišničnih srčnih zastojevReview of pediatric cardiopulmonary resescitation in 2017 and an intrahospital report prepositionMaja Jakič, Mojca Grošelj Grenc ........................................................................................................................................................................................................................................................ 176

Urgentna obravnava omrzlinEmergency care of frostbite injuriesMatija Šatej, Jurij Gorjanc .................................................................................................................................................................................................................................................................................... 179

Uporaba ultrazvoka pri oživljanju – izkušnje službe NMP KranjUltrasound in cardiac arrest – expirience in medical rescue service KranjBarbara Vencelj .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 182

Predstavitev smernice za delovanje služb NMP ob kemijskih, bioloških, radiološkihin jedrskih nesrečahPresentation of guidelines for HazMat accident management for Emergency medical unitsLucija Šarc, Ada Čargo, Dragana Dujić, Darko Čander .............................................................................................................................................................. 186

PRIKAZI PRIMEROVCASE REPORTS

Stresna kardiomiopatijaStress cardiomyopathyMiha Kodela ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 193

Mož, prvi posredovalec, oživljal svojo ženo – prikaz primeraHusband, first responder, resuscitated his wife – a case reportNina Čuš, Matjaž Vaupotič .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 196

Sporna bolečina v trebuhu – prikaz primeraControversial abdominal pain – a case reportMilan Popovič ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 199

Zastrupitev z jesenskim podleskomPoisoning wiht autumn crocusLidija Peterlin, Miran Brvar .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 202

Anevrizma ascendentne torakalne aorte z disekcijo tipa A – prikaz primeraAneurysm of ascending thoracic aorta with dissection type A – a case reportJakob Kovač, Miha Kovač ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 208

Nova psihoaktivna snov – alfa-pirolidinopentiofenon (FLAKKA)New psychoactive substance – alpha-pyrrolidinopentiophenone (FLAKKE)Lara Leben, Miran Brvar .......................................................................................................................................................................................................................................................................................... 211


10

Akutna dihalna stiska pri otroku – prikaz primera Acute respiratory distress in children – a case report Urška Kladnik, Katarina Rednak Paradiž ........................................................................................................................................................................................................................ 214

Wellensov sindrom – prikaz primeraWellens syndrome – a case reportAna Petek, Denis Voga, Darko Taseski ................................................................................................................................................................................................................................ 217

Kako ne zgrešiti pravilne diagnoze – prikaz primeraHow not to miss the right diagnosis – a case reportKsenja Kmetič, Špela Baznik .................................................................................................................................................................................................................................................................... 220

Dober nevrološki izhod bolnika s srčnim zastojem zaradi hemoragičnega šoka –prikaz primeraGood neurological outcome of a patient with heart failure caused by haemorrhagic shock –a case reportDamjana Kunej, Tine Pelcl .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 223

NEGOVALNI PROBLEMI PRI NEFROLOŠKIH NUJNIH STANJIHNURSING CARE PROBLEMS IN NEPHROLOGICAL PATIENTS

Posebnosti pri kardiopulmonalnem oživljanju dializnega bolnikaDifferences in cardiopulmonary resuscitation of a dialysis patientTahi Globačnik ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 231

Akutna dializaAcute dialysisMarija Završnik, Vesna Koštomaj, Elizabeta Kralj .................................................................................................................................................................................... 234

Nujna stanja pri kronični hemodializiUrgently state at chronic dialysisMarija Završnik, Vesna Koštomaj, Elizabeta Kralj .................................................................................................................................................................................... 243

Hiperkaliemija kot urgentno stanjeHyperkalemia as medical emergencyMonika Kralj ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 249

IZZIVI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PRIZADETOSTI OBRAZATHE CHALLENGES OF THE HEALTH CARE IN THE FACE INJURIES

Pacienti s poškodami v predelu obraza in njihova oskrba v urgentni kirurški ambulantiTreatment of patients with facial injury at the emergency departmentAleš Fischinger, Tina Gros, Aleš Vesnaver ................................................................................................................................................................................................................ 257

Krvavitev iz nosuBleeding from the nosePolona Režun, Jelka Jakomin .................................................................................................................................................................................................................................................................. 262

Zdravljenje nujnih stanj v oromaksilofacialnem področjuTreatment of emergencies in oromaxillofacial regionMarjeta Logar Čuček, Mojca Mikulič .................................................................................................................................................................................................................................... 266

11


Poškodbe očesa in nujna medicinska pomočEye injuries and emergency medical careJožica Rebolj .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 270

Oskrba dihalne poti pri poškodbi obrazaAirway management of maxillofacial traumaEma Jenko, Zlatko Grubešić ...................................................................................................................................................................................................................................................................... 275

NOVOSTI PRI IMOBILIZACIJI POŠKODOVANCEV – PRIPOROČILANOVELTIES IN IMMOBILIZATION OF INJURIES RECOMMENDATIONS

Pregled poškodovanega otroka (Smernice ITLS)Assessment of injured child (Guidelines ITLS)Gorazd Bregant .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 281

Imobilizacija poškodovanega otroka – namenski pripomočki in improvizacijaImmobilization of an injured child – dedicated devices and improvisationPrimož Velikonja ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 286

Zdravstvena oskrba ranjenca na bojišču in osnove evakuacijeMedical care of wounded on the battlefield and basic evaquationJure Rozman ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 291

Sodobna imobilizacija – ali poškodovanec res vse potrebuje?Immobilization – does trauma patient really needs all of them?Janez Kramar .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 295

Terapevstke imobilizacije – novosti in priporočilaTherapeutic imobilization – news and recommendationsMarko Pavlović, Edin Adrović .................................................................................................................................................................................................................................................................. 300

PROSTE TEME IN PRIKAZI PRIMEROVFREE TOPICS AND CASE REPORTS

Vzpostavitev mreže prvih posredovalcev v Šaleški doliniThe establishment of a first responders in the Šalek valley Matjaž Andrejc, Andrej Lesjak, Boštjan Čavničar, Tanja Šučurović .............................................................................................................. 307

Indicirana hipotermija pri novorojenčkih – naše izkušnje in primeriIndicated hypothermia in newborns – our experience and examplesMaja Fajfar, Mojca Gorgiev Borovnik, Tanja Dukić Vuković .............................................................................................................................................. 309

Blizu a tako daleč, reanimacija v Ljubljanskem nebotičniku – prikaz primeraClose but so far, cardiopulmonary resuscitation in the Ljubljana skyscraper – a case reportAndrej Šmon, Marko Zelinka, Katja Avguštin ...................................................................................................................................................................................................... 312

Suvereni Malteški viteški red, delovanje in organizacija članov malteške pomočiv Sloveniji, čisto pravi vitez danes?Sovereign military order of Malta, activity and organisation of Maltese aid in Slovenia,are they the real knights nowadays?Brigita Šolar .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 315

Taktični nastop reanimacijskega tima predbolnišnične enote nujne medicinske pomočiTactical approach resuscitation team in prehospital settingsMatej Mažič, Jure Nežmah, Rok Maček .......................................................................................................................................................................................................................... 319

Pet prstov – nov način učenja temeljnih postopkov oživljanjaFive fingers – a new way of training Basic Life SupportMatjaž Livk, Urban Mesec, Mitja Mohor ........................................................................................................................................................................................................................ 323

Tehnike neinvazivnih meritev vitalnih funkcij in nastanek možnih napakNoninvasive tehniques for vital functions measurement and potencial errorsAndrej Rihtar, Jožefa Tomažič, Matej Strnad ...................................................................................................................................................................................................... 326

Oskrba vitalno ogroženega otrokaMedical care of a critically ill childUroš Zafošnik, Liljana Klančnik, Urška Kočevar .......................................................................................................................................................................................... 329

Vpliv uvedbe petstopenjskega triažnega sistema pri sprejemanju telefonskih klicevv službi pediatrične nujne medicinske pomočiManchester triage system -telephone triage and acceptance of telephone calls at thepaediatric emergency serviceInge Vrbovšek, Uroš Zafošnik ................................................................................................................................................................................................................................................................ 334

Kronična zastrupitev s koloidnim srebrom – prikaz kliničnega primeraChronic poisoning with colloidal silver – a case reportUrška Povše, Tanja Stojanović Sukur, Vid Leban, Miran Brvar ................................................................................................................................ 337

Reanimacijski voziček v urgentnem centruAn emergency trolley in the emergency centreMihalič Matej .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 340

Udeležba reševalne postaje UKC Ljubljana na mednarodnem kongresu urgentnemedicine ter zaščite in reševanja v Charlotte, Severna Karolina, ZDAUMC Ljubljana ambulance service participation at the international congress of emergencymedicine and civil protection in Charlotte, North Carolina – USAAndrej Šmon .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 343

Vloga anestezijske medicinske sestre pri masivni krvavitvi politravmatiziranega pacientaThe role of anesthesian nurse in massive hemorrhage of a politraumatized pacientTjaša Korelič, Patricija Dragšič .............................................................................................................................................................................................................................................................. 346

KPO z asistenco zdravstvenega dispečerja – prikaz primeraDispatcher assisted CPR – a case reportKatja Avguštin, Domen Kleva .................................................................................................................................................................................................................................................................. 350

Vloga medicinske sestre pri akutni dializi v 24h bolnišnici Internistične prve pomočiLjubljanaThe active nurse role in acute dialysis in Emergency medical departmant- 24 hour hospitalLjubljanaAngelika Ferjan, Snežana Knežević ........................................................................................................................................................................................................................................ 353

Prvi posredovalci v Celju – zakaj, kako in kdoFirst responders in Celje – why, how and whoJure Nežmah, Matej Mažič, Neva Natek ...................................................................................................................................................................................................................... 356


12

13


POSTERJIPOSTERS

Radiološka diagnostika pri poškodbi vratne hrbtenice – predstavitev primeraRadiological diagnosis in cervical spine injury – a case reportLeonida Rajšp, Andreja Hlastec ........................................................................................................................................................................................................................................................ 363

Bolečina v trebuhu v urgentni ambulanti od triaže do odpusta – prikaz primeraAbdominal pain in the emergency department from triage to discharge – a case reportAlja Vičič, Sara Repanšek .................................................................................................................................................................................................................................................................................. 365

Delavnice Basic trauma life support za študente medicinske fakulteteBasic trauma life support workshops for medical studentsBoris Podobnik, Irena Deželak ............................................................................................................................................................................................................................................................ 368

AED baza Slovenije – stanje evidence javno dostopnih naprav AED in ažurnostinformacij o napravah vpisanih v bazo A follow-up on Slovenian public-access AEDs databaseSara Ručigaj, Lenart Demšar .................................................................................................................................................................................................................................................................... 370

10 let delovanja Projekta za življenje! Ljubljana – brezplačni obnovitveni tečajiprve pomoči za laike10 years of Project for life! Ljubljana in action – free first aid courses by medical studentsSara Ručigaj, Eva Vrevc .......................................................................................................................................................................................................................................................................................... 374

Neobičajen zaplet skorajšnje utopitve – stresna kardiomiopatija s prizadetostjosrednjih segmentov levega prekataUnusual complication of near-drowning – stress cardiomiopathy with dysfunctionof the middle segments of the left ventricle Jakob Boh, Laura Papič, Gorazd Plevnik, Stojan Kariž ................................................................................................................................................................ 377

Zadovoljstvo pacientov z nenujnimi reševalnimi prevoziPatient satisfaction with non-emergency medical transportTilen Sedej, Mirjana Rajer ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 379

Daruj kriBlood donationAndreja Belec, Janja Jemenšek ........................................................................................................................................................................................................................................................ 380

14

VABLJENA PREDAVANJA

INVITED LECTURES

18

19


MEHKE VEŠČINE V URGENTNI MEDICINI

SOFT SKILLS IN EMERGENCY MEDICINE

20

KOMUNIKACIJA ZDRAVSTVENEGA OSEBJAZ BOLNIKOVIMI BLIŽNJIMI MED OŽIVLJANJEM

COMMUNICATION OF MEDICAL PERSONNEL WITHPATIENT’S PROXIES DURING RESUSCITATION

Mit ja Mo hor

Služba nuj ne me di cin ske po moči, Zdravstveni dom Kranj, Gos pos vet ska 10 A, 4000 Kranj

Izvleček

Pris pe vek obrav na va po men us trez ne ko mu ni ka ci je zdravs tve ne ga oseb ja z bol ni ko vi mi bližnjimimed oživ lja njem.

Abstract

The ar tic le deals with the im por tan ce of ap pro pria te com mu ni ca tion bet ween medi cal per sonneland pa tients’ pro xies du ring re sus ci ta tion.

ALI SO BOLNIKOVI BLIŽNJI POMEMBNI V POTEKU OŽIVLJANJA?

Ne pričako va ni srčni za stoj pri bol ni ku je stres za nje go ve bližnje, zdravs tve no oseb je in os ta le pri -sot ne. Nje go vi bližnji si naj bolj želi jo iz ve de ti od go vor na vprašanja kaj je z bol ni kom, ali bopreživel in ali bo spet vse tako, kot je bilo prej. Zdravs tve no oseb je se ta koj osre do toči na bol ni -ka, pri ka te rem mora v skla du z ve ljav ni mi smer ni ca mi v krat kem časov nem ok vir ju, ki je na vo ljo,prak tično is točasno iz va ja ti vse po treb ne he te roa nam ne stično – diag no stično – te ra pevt ske po -se ge. Za učin ko vi to oživ lja nje je ključno ob vla da nje psi ho mo to ričnih veščin in jih pri la ga ja ti sta -nju bol ni ka. Ker večina zdravs tve ne ga oseb ja ne izvaja oživ lja nja ru tin sko vsak dan, sta nji hovapo zor nost in ak tiv nost še bolj us mer je ni samo v bol ni ka in na nje go ve bližnje lah ko kaj hi tro po -za bi jo. Tako se srečamo s fe no me nom tu nel ske ga vida, ko vi di mo samo bol ni ka, vse os ta lo pa za -ne ma ri mo. Tudi pri učenju te melj nih in do dat nih po stop kov oživ lja nja ko mu ni ka ci ja z bol ni ko vi mibližnji mi ni glav na tema, naj brž zato, ker ne pris pe va k preživet ju bol ni ka, za kar si pri za de va mo.

Kljub temu bi bilo prav, da v svo je zna nje oživ lja nja vgra di mo še eno psihomo to rično veščino,ki je po memb na prav to li ko, kot je na pri mer po memb no zna nje in tu ba ci je – ko mu ni ka ci jo z bol -ni ko vi mi bližnji mi. Če ima mo pov prečno spo sob nost em pa ti je, po tem nam je ra zum lji vo, da jeoživ lja nje dra ge ose be za nje go ve bližnje do go dek, ki jim bo za ved no os tal v spo mi nu. Ne bodopo za bi li, kako je prišlo do srčnega za sto ja, kako se je vle kel čas, ko so čaka li na pri hod zdravs -tve ne ga oseb ja, iz go vor je nih be sed, načina kako so bile iz go vor je ne, kre tenj, ob našanja in po -ved ne mi mi ke obraza ti stih, od ka te rih so pričako va li, da jih bodo po to lažili, da bo vse v redu. Nebodo po za bi li stra hu, ko so se bali, da bo nji hov bližnji umrl. Ne bodo po za bi li bla go dej ne gaobčutka pod po re, če so jo do bi li od zdravs tve ne ga oseb ja ali pa so mor da doživeli hlad no bre -zo seb no aro gan co in ne do stop nost.

Večina oživ ljanj iz ven bol nišnice se kljub us trez nim me di cin skim po stop kom konča s smrt jobol ni ka. Če z oživ lja njem ne mo re mo rešiti bol ni ka, pa lah ko z us trez no ko mu ni ka ci jo in od no -som bol ni ko vim bližnjim zmanjšamo sti sko, ki jo doživ lja jo od po ja va srčnega za sto ja, ves časoživ lja nja, ob smr ti in v času žalo va nja. Ko bol nik umre, se nje go va me di cin ska obrav na va obi -čajno hi tro konča – iz ve de jo se ru tin ski po stop ki s po koj nim, na piše po treb na do ku men tacija indo go dek je for mal no za zdravs tve no oseb je za ključen. Os ta ja jo pa nje go vi bližnji, z bo lečino iz -gu be in vse, kar se je do ga ja lo v tem času, jih tako ali dru gače sprem lja vse živ lje nje, lah ko z zelomučnimi spo mi ni in po sle di ca mi.

21


KAJ LAHKO NAREDIMO ZA BOLNIKOVE BLIŽNJE?

Se ve da je prav, da je ak tiv nost zdravs tve ne ga oseb ja us mer je na pred vsem k bol ni ku v srčnemza sto ju. Ven dar mo ra mo ob vseh po stop kih oživ lja nja mi sli ti tudi na bol ni ko ve bližnje in nji ho vopri za de tost. Med oživ lja njem lahko z us trez no ko mu ni ka ci jo vzpo sta vi mo z bol ni ko vi mi bližnji miso de lo va nje in zau pa nje, ali pa z na pačnim pri sto pom iz gu bi mo obo je, po glo bi mo nji ho vo sti -sko in po večamo možnost konf lik ta in tožb.

Spre jem nuj ne ga kli caV zu naj bol nišničnem oko lju se inter ven ci ja za ra di srčnega za sto ja začne s te le fon skim kli cemočivid cev, ki so lah ko bol ni ko vi bližnji. Te le fon ski po go vor med kli cočim in zdravs tve no službo jepo mem ben ne samo zato, ker omo goči pri do bi va nje po dat kov o do god ku, am pak je tudi prvistik, na os no vi ka te re ga dobi kli coči vtis o de lo va nju zdravs tva. Sta ri pre go vor pra vi, da je prvivtis naj po memb nejši in ni ko li ni več pri ložno sti, da bi ga po no vi li in po pra vi li. Hi tra od ziv nostslužbe nuj ne me di cin ske po moči (NMP) vpli va po zi tiv no na mne nje kli cočega. Če služba NMPne od go vo ri ta koj na klic in kli coči čaka jo, da bo nek do že končno dvig nil te le fon, se že ob li ku jene ga tiv no mne nje o učin ko vi to sti te službe, še pred no se je po go vor sploh začel. Po leg hi trevzpo sta vi tve te le fon ske zve ze je po memben tudi način po go vo ra s kli cočimi. Dis pečer se lah koak tiv no za ni ma za do go dek, po stav lja pra va vprašanja, učin ko vi to opra vi raz go vor in za go to vikli cočemu hi ter pri hod eki pe NMP. Kli coči tako do bi jo vtis, da služba NMP odrea gi ra hi tro, ure -je no in da lahko pričaku je jo učin ko vi to po moč. Lah ko pa se na klic z za mu do og la si zdol -gočasen ali preu tru jen dis pečer, ki ne kaže us trez ne ga za ni ma nja za do go dek, nima po seb neem pa ti je do kli cočega v sti ski, mor da za stav lja ne po treb na vprašanja. Kli coči bo po takem po -go vo ru do bil občutek, da služba NMP ne de lu je pro fe sio nal no in ga bo zelo za skr be lo, ali botudi os kr ba bol ni ka po te ka la na tak način. Ko bo eki pa NMP pris pe la na me sto do god ka, bo žedo neke mere oce nje na z od no som, ki ga je po ka zal dis pečer. Člani ekipe NMP bodo (ne)za do -voljs tvo s po go vo rom z dis pečer jem lah ko pri bol ni ko vih bližnjih zaz na li iz ne ver bal ne in ver bal -ne ko mu ni ka ci je. Sla ba ko mu ni ka ci ja dis pečerja lah ko na te re nu pov zroči eki pi NMP ve li ketežave – ne zau pa nje bol ni ko vih bližnjih, ne gativne pri pom be ali očitke, lah ko pa tudi grožnje alicelo na sil no ve de nje.

Pri hod eki pe NMP na me sto do god kaNe red ko nas bol ni ko vi bližnji čaka jo že pred hišo, na stop ni cah, v dvi ga lu, da nam po kažejo potk bol ni ku. Iz ko ri sti mo teh ne kaj se kund, pre den pri de mo do bol ni ka, da jih spo to ma poz dra vi moin jim med hojo k nje mu že za sta vi mo ne kaj krat kih vprašanj, ki nam bodo po ma ga la pri od -ločanju o ukre pa nju. Tudi ta prvi, oseb ni stik z bol ni ko vi mi bližnji mi, je zelo po mem ben. Naš od -nos jim mora spo ročiti, da se bomo po tru di li za nje ga in da upošte va mo in spoštu je mo tudibol ni ko ve bližnje. Če si tako pri do bi mo zau pa nje, bo naše so de lo va nje z nji mi vzpo stav lje no.

Ali naj bodo bol ni ko vi bližnji pri sot ni med oživ lja njem?Bol ni ko vim bližnjim mo ra mo omo gočiti, da so, če to želi jo, ves čas oživ lja nja pri sot ni (1, 2, 3). Nate re nu jih v prak si običajno ne va bi mo še po se bej, da so ob bol ni ku, am pak je kar sa mou mev no,da so ves čas zra ven. Če ne želi jo biti pri sot ni pri oživ lja nju, je to tre ba spošto va ti. Ra zi skave sopo ka za le, da je pri sot nost bol ni ko vih bližnjih pri oživ lja nju za nje bis tve ne ga po me na. Bol ni ko vibližnji, ki so bili v času oživ lja nja pri bol ni ku, so v manjšem šte vi lu raz vi li po strav mat sko stre snomot njo, te sno bo in de pre si jo za raz li ko od bližnjih, ki jih pri bol ni ku v času oživ lja nja ni bilo. Za -ne mar lji vo šte vi lo bol ni ko vih bližnjih, ki so bili pri sot ni pri oživ lja nju, je prišlo v konf likt z eki poNMP ali so bili do eki pe agre siv ni (< 1 %)(4).

Ne ka te ri člani zdravs tve ne ga oseb ja ima jo po misleke o ko rist no sti pri sot no sti bol ni ko vihbližnjih pri oživ lja nju. Ra zi ska ve so po ka za le, da zdravs tve no oseb je za ra di pri sot no sti bol ni ko -vih bližnjih med oživ lja njem ni v večjem stre su. Pri sot nost bol ni ko vih bližnjih pri oživ lja nju tudinima vpli va na potek oživ lja nja. Ne vpli va na tra ja nje oživ lja nja, iz bi ro zdra vil ali na preživet je (4).

Ni si težko pred stav lja ti, kako bi se bol ni ko vi bližnji počuti li, če bi jim v nji ho vem sta no va nju,kjer je bol nik s srčnim za sto jem, zdravs tve no oseb je one mo gočilo, da bi bili pri bol ni ku v časuoživ lja nja. Ker ne bi sme li biti zra ven, ne bi vi de li, kako zdravs tve no oseb je rav na z bol ni kom. Kobi v stra hu za uso do nji ho ve ga bližnje ga čaka li pred za pr ti mi vra ti, bi od njih težko pričako va li, da


22

bodo pol ni zau pa nja v delo zdravs tve ne eki pe in jih pod pi ra li pri delu, ki ga niso sme li gle da ti.Prav tako bi bilo etično spor no, da ne bi omo gočili bol ni ko vim bližnjim, da so ob njem, ko vsekaže, da bo v krat kem umrl.

Ko mu ni ka ci ja zdravs tve ne ga oseb ja z bol ni ko vi mi bližnji mi med oživ lja njem Ne za došča, da so bol ni ko vi bližnji ves čas oživ lja nja samo pri sot ni, nihče pa jim ne na me ni nitibe se de ali na klo nje ne ga po gle da. Ves čas jim mo ra mo spro ti spo ročati, kakšno je sta nje bol ni -ka in ka te re po se ge iz va ja mo. Se ve da na kra tek, njim pri me ren in ra zum ljiv način. In za to nam nitre ba pre ki nja ti ali mo ti ti po te ka oživ lja nja. V prak si ni mo goče pričako va ti, da se bo en članzdravs tve ne eki pe pos ve til samo bol ni ko vim bližnjim, oživ lja nje pa bodo iz va ja li dru gi člani.Morda je to do neke mere mo goče v bol nišnici. V zu naj bol nišničnem oko lju pa tega, da bi odtreh čla nov eki pe dva iz va ja la oživ lja nje, tret ji član pa bi se pos ve til samo bol ni ko vim bližnjim,za go to vo ni mo goče iz ve sti. V prak si se je iz ka za lo, da to tudi ni potreb no. Po vsem za došča, dazdrav nik, med tem ko vodi in iz va ja oživ lja nje, na krat ke in ter va le, lah ko na 2 mi nu ti, bol ni ko vebližnje na krat ko ob vešča o tem, kako po te ka oživ lja nje. Pri tem upo rab lja eno stav ne, ned voum -ne in vsa ko mur ra zum lji ve be se de.

Pomemb no je, da svoj ce »pre hi ti mo« in jim, še pre den nam začnejo za stav lja ti vprašanja, žespo ročimo, kaj smo ugo to vi li in kaj je po treb no sto ri ti. S tem smo jim dali ve de ti, da vemo, da soz nami in da jih bomo spro ti sez na nja li s sta njem bol ni ka. Če jih »pre hi ti mo« in jih po tem ves časin ter val no spro ti ob veščamo, je manjša možnost, da nas bodo za su li s šte vil ni mi vprašanji, kerbodo os nov no in for ma ci jo do bi va li spro ti. Za bol ni ko ve bližnje, ki se večino ma ne spoz na jo napo stop ke oživ lja nja, je oživljanje ne red ko ne kakšen »nemi film«, kjer je sli ka, ni pa zvo ka in je lai -kom težko ali celo ne mo goče ra zu me ti, kaj se v fil mu do ga ja. Zato smo dolžni, da ta »nemi film«opre mi mo s pod na pi si (z našim sprot nim sez na nja njem) in omo gočimo bol ni ko vim bližnjim, dara zu me jo in sprem lja jo vse, kar se do ga ja z bol ni kom in kar počne eki pa NMP.

Kako lah ko to iz ve de mo v prak si? Ko ob pri ho du do bol ni ka ugo to vi mo, da nima pri sot nihživ ljenj skih zna kov in če oce ni mo, da je po treb no začeti z oživ lja njem, po vej mo takoj nje go vimbližnjim: »Gos pod ne diha in srce mu ne bije, mo ra mo ga oživ lja ti. Tre nut no je nje go vo sta njezelo sla bo«. Ob pr vem EKG iz vi du na mo ni tor ju spet po ve mo: »Gos po du še ved no ne bije srce.Mo ra li mu bomo dati še elek trični su nek. Nje go vo sta nje je še ved no zelo sla bo«. Čez dve mi -nu ti po nov no spo ročimo: »Srce mu še ved no ne bije. Na da lju je mo z oživ lja njem. Nje go vo sta njeje še ved no zelo sla bo«.

Če tako na da lju je mo s spo ročan jem sta nja bol ni ka na ne ka ko 2 mi nu ti, so bol ni ko vi bližnji te -koče ob veščeni in jim s tem damo možnost, da se pri pra vi jo tudi na naj slabši sce na rij, ki je zelover je ten. Včasih tako sez na nje ni bol ni ko vi bližnji, ko že dalj časa tra ja joče oživ lja nje ne uspe po -vr ni ti krv ne ga ob to ka, že sami spoz na jo, da nič ne po ma ga in sami pred la ga jo, da z oživ lja njempre ne ha mo.

Ved no od go var jaj mo na vprašanja bol ni ko vih bližnjih. Če smo sre di po se ga in ne mo re mood go var ja ti, jih pro si mo, da počaka jo, da iz ve de mo po seg in jim bomo po tem od go vo ri li. Naj -slabša ko mu ni ka ci ja je ti sta, ki je ni. Če ig no ri ra mo vprašanja bol ni ko vih bližnjih in se de la mo, kotda jih ne slišimo, jim ne be sed no spo ročamo, da za nas ne ob sta ja jo in da niso vred ni od go vo ra.Lah ko si je pred stav lja ti, kako se počuti ose ba, ka te re bližnje ga oživ lja jo, na svo ja vprašanja pane dobi no be ne ga od go vo ra. Prav tako ne sme mo od pra vi ti bol ni ko vih bližnjih z ne real ni mi op -ti mi stičnimi fra za mi, kot so: »Po mi ri te se. Ne skr bi te, vse bo še do bro. Poz dra vil se bo…«. Ne vemo,ali bo res tako, zato jim tega ne ob ljub ljaj mo. Ved no jim povej mo re sni co o tre nut nem sta nju naja sen način. Če ima mo občutek, da niso ra zu me li, po no vi mo od go vor, mo goče še bolj ra zumljivo.

Kaj smo do se gli s tem, ko smo bol ni ko ve bližnje po va bi li k bol ni ku med oživ lja njem in jihspro ti sez na nja li s sta njem bolni ka in našim de lom? Na nek način smo jih vključili v eki po, ki seje tru di la rešiti bol ni ko vo živ lje nje. Omo gočili smo jim, da so bili zad nje mi nu te nje go ve ga živ lje -nja z njim, ga mor da držali za roko in da so sprem lja li naše delo. Vse, kar je počela ekipa, so lah -ko sami vi de li in slišali. Nič ni bilo skri te ga, kar bi lah ko zbu ja lo dvom o neu strez nem rav na njuz bol ni kom ali iz ved bi po stop kov oživ lja nja. Mor da jih po pro si mo, da nam po ma ga jo in držijo in -fu zij sko pla sten ko ali po ma ga jo pri pre no su na nosila in jim damo občutek, da so tudi sami po -ma ga li.

23


Ko mu ni ka ci ja zdravs tve ne ga oseb ja z bol ni ko vi mi bližnji mi ob po vr ni tvi srčne ak ci jeČe nam uspe vzpo sta vi ti srčno ak ci jo, jim spo ročimo: »Srce je spet začelo biti. Sta nje je boljšekot prej, a še vedno zelo kri tično. Srce se lah ko spet us ta vi in ga bo tre ba po nov no oživ lja ti. Za -ra di za sto ja srca so mor da ok var je ni tudi možgani. Ali so res ok var je ni, se bo šele čez čas vi de lov bol nišnici. Se daj ni mo goče na po ve da ti, kako se bo iz te klo. Upaj mo na najboljše, pri prav ljaj mose na naj slabše.«.

Ko jim po ve mo, da ga bomo pe lja li v bol nišnico, ne za došča, da rečemo: »v Kli nični cen terv Ljub lja no«. Po vej mo jim, na ka te ri od de lek v bol nišnici ga pe lje mo in jim na pišimo na li stek na -ziv in te le fon spre jemne am bu lan te, ka mor bo bol nik pre pe ljan. Za pišemo si tudi mo bil ni te le -fon bol ni ko ve ga bližnje ga, da ga lah ko med vožnjo po kličemo, če bo prišlo do spre memb, ki mujih mo ra mo spo ročiti in da pre da mo šte vil ko nje go ve ga te le fo na tudi v spre jem ni am bu lan tibolnišnice.

Ko mu ni ka ci ja zdravs tve ne ga oseb ja z bol ni ko vi mi bližnji mi ob neus pešnem oživ lja nju Če bol ni ko ve bližnje spro ti ob veščamo o nje go vem sta nju, po tem bodo oni sprem lja li učin ko vi -tost oživ lja nja in z vsa ko mi nu to, ki ne bo pri ne sla us pe ha, vse bolj slu ti li, kako se bo oživ lja njekončalo. Ko bo zdrav nik oce nil, da oživ lja nje ni več smi sel no, bo to po ve dal svoj cem in za ključilz oživ lja njem. Smrt bol ni ka je bol ni ko vim bližnjim tre ba spo ročiti ja sno in ned voum no: »Gos podje umrl. Žal mu oživ ljanje ni mo glo po ma ga ti. Moje (naše) is kre no sožalje«.

Zelo po memb no je, da ob kon cu oživ lja nja ob zir no in spoštlji vo rav na mo s tru plom po koj ne -ga. S tru pla od stra ni mo vse, kar smo med oživ lja njem na me sti li na bol ni ka. Po vi je mo me sto in -fu zi je, da ne iz te ka kri. Po koj ne mu za ti sne mo oči. Očis ti mo kr va ve ali po bru ha ne dele te le sa. Čebol ni ko vi bližnji želi jo, ga s tal pre ne se mo na po ste ljo in po kri je mo.

Ka dar je do go dek v zve zi s su mom na kaz ni vo de ja nje, kjer bodo delo na da lje va li kri mi na li -sti, mo ra mo poskrbe ti, da ne uničimo, poško du je mo ali pre mi ka mo za prei ska vo po memb nihsle dov.

Po končanem oživ lja nju ima zdrav nik ne kaj časa, da se pos ve ti bol ni ko vim bližnjim. Po ja sni -mo jim po tek oživ lja nja in ver jet ne vzro ke za srčni za stoj. Od go var jaj mo na nji ho va vprašanja injih vprašajmo o bol ni ko vih bo lez nih, počutju v zad njem času in o po te ku do ga ja nja pred srčnimza sto jem. Včasih ni tre ba do sti spraševa ti in je bol ni ko vim bližnjim v ve li ko po moč že to, da jihpo slušamo, ko nam želi jo po ve da ti vse, kar jih teži.

Po treb no je zelo pa zi ti, da ne bi z ne rod ni mi in ne po treb ni mi pri pom ba mi vzbu di li občut kovkriv de pri bol ni ko vih bližnjih: »Kako pa to, da ni ste po kli ca li že prej, če ga je že 3 ure bo le lo v pr -sih? Če bi po kli ca li prej, bi bil mor da se daj še živ«. Ta kih stav kov bol ni ko vi bližnji ne bodo ni ko lipo za bi li in jih bodo po ne po treb nem bre me ni li celo živ lje nje.

Bol ni ko vim bližnjim raz ložimo po sto pek v zve zi s po koj nim (ali je po treb na ob duk ci ja in za -kaj, kako in s kom se lah ko do go vo ri jo za pri pra vo in iz ved bo po gre ba). Če je bol ni kov bližnji obiz gu bi os tal sam, je zelo pri za det in težko sle di, kaj mu raz la ga mo, mu vsa ko stvar raz ložimodva krat, lah ko pa tudi na pišemo na list, da bo po našem od ho du ve del, kako rav na ti. Pu sti momu te le fon sko šte vilko naše am bu lan te, če bo imel še kakšno vprašanje ali prob lem.

Po skr bi mo za bol ni ko ve bližnje. Če je žalu joča ose ba v sta no va nju ali hiši sama ob po koj -nem, skušajmo čim prej po kli ca ti nje go ve so rod ni ke, pri ja te lje ali do bre so se de, da ne bo os ta -la po našem od ho du še na prej sama s po koj nim. Če so v isti hiši ali sta no va nju še dru gi bližnjipo koj ne ga, jim sve tuj mo, da so čim več sku paj, se o po koj nem in do god ku po go var ja jo, si med -se boj no po ma ga jo, še po se bej pa nu di jo opo ro ti stim, ki jih je iz gu ba najbolj pri za de la in naj boljtr pi jo.

Žalu jočim pra vi lo ma ne da je mo po mir je val v ob li ki in jek cij ali tab let, saj zdra vi la ne mo re jouga sni ti žalo sti in ne mo re jo na do me sti ti pod po re, ki jo žalu joči lah ko dobi od svo jih najb ližjih.

NE POZABIMO NA BOLNIKOVE BLIŽNJE

Oživ lja nje je do go dek, pri ka te rem se srečajo bol nik, nje go vi bližnji in zdravs tve no oseb je. Našana lo ga ni samo oživ lja ti bol ni ka, am pak med oživ lja njem skr be ti tudi za bol ni ko ve bližnje. V vsehfa zah oživ lja nja si mo ra mo pri za de va ti za vzpo stavi tev zau pa nja in so de lo va nja med zdravs tve -no eki po in bol ni ko vi mi bližnji mi. Zdravs tve no oseb je naj jih po va bi, da so pri sot ni pri oživ lja nju


24

in jih spro ti ob vešča o sta nju bol ni ka in po treb nih po stop kih. Bol ni ko vim bližnjim pra vi lo ma ve li -ko po me ni, če so lah ko ob svo ji dra gi ose bi v času oživ lja nja, saj se ji ver jet no iz te ka živ lje nje.

Če s svo jim rav na njem us tva ri mo zau pa nje in so de lo va nje, po tem bodo bol ni ko vi bližnji lah -ko za do volj ni z de lom zdravs tve ne eki pe pri oživ lja nju, kljub mo re bit ne mu slabe mu izi du. V ute -ho jim bo, da so bili zra ven in da so sami vi de li, da je bilo na re je no vse, kar je bilo mo goče. Do brodelo, pri za dev nost in pod po ro zdravs tve ne eki pe bodo ohra ni li v spo mi nu in mor da bodo za tohva ležni.

LITERATURA

1. Bos saert L.L., Per kins G.D., As ki to pou lou H. et al.: Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil Gui de li ne for Res cus ci-tai ton 2015. Sec tion 11. The etics of re sus ci ta tion and end – of – life de ci sions. Re sus ci ta tion 95 (2015) 302–11.

2. De Ste fa no C., Nor mand D, Ja bre P. et al.: Fa mily Pre sen ce du ring Re sus ci ta tion: A Qua li ta ti ve Analy sis froma Na tio nal Mul ti cen ter Ran do mi zed Cli ni cal Trial. http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0156100

3. Gold ber ger ZD., Nal la mot hu BK., Nic hol G. et al.: Po li cies Al lo wing Fa mily Pre sen ce Du ring re sus ci ta tion andPat terns of Care Du ring In-Hos pi tal Car diac Ar rest. Cir cu la tion: Car dio vas cu lar Qua lity and Out co mes. 2015;8: 226–234

4. Ja bre P., Bel pom me V., Ja cob L. et al.: Fa mily Pre sen ce du ring Car dio pul mo nary Re sus ci ta tion. N Engl J Med2013; 368: 1008–1018

25


KAKO SPOROČITI SLABO NOVICO?

HOW TO BREAK BAD NEWS?

Ber nar da Lo gar Za krajšek

Ki rurška kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na

Iz vleček

Pris pe vek pred sta vi splošne smer ni ce pri spo ročanju sla be no vi ce v zdravs tve nem oko lju, saj tozah te va po seb ne ko mu ni ka cij ske veščine. Spo ročanje sla be no vi ce je pri po ročlji vo iz pe lja tiv ko ra kih, kjer začetni pri pra vi v po go vor sle di pre ver ja nje, ko li ko bol nik že ve o svo ji bo lez ni inkako po drob no želi biti v na da ljevanju in for mi ran. Temu sle di glav no spo ročilo, ki je ja sno inpošteno. Sla ba no vi ca običajno iz zo ve pri bol ni kih ali nji ho vih svoj cih čus tve ne reak ci je, kjer jeključno spre je ma nje in od zi va nje na izražena čus tva so go vor ni kov brez vred no te nja. Ko se prvičustve ni od ziv pri bol ni ku ali svoj cih umi ri, običajno sle di jo vprašanja, na ka te ra zdrav nik od kri tood go vo ri. Spo ročanje sla be no vi ce se za ključi z načrtom na dalj nje obrav na ve oz. s slo ve som,v ko li kor je šlo za spo ročanje no vi ce o smr ti. Da nes so doseglji ve šte vil ne ob li ke izo braževa njaza zdravs tve ne de lav ce na po dročju učenja ko mu ni ka cij skih veščin in spo ročanja sla be no vi ce,ki te me lji jo pred vsem na iz kus tve nem učenju.

Abstract

The ar tic le pre sents ge ne ral gui de li nes for brea king bad news in health care set tings as this taskre qui res spe ci fic com mu ni ca tion skills. Brea king bad news is re com men ded to be de li ve red insteps, whe re the doc tor be gins with pre pa ra tion of the set ting, fol lo wed by in tro duc tion whe re thepa tient’s per cep tion of his di sease and his in for ma tion needs are as ses sed. Bad news is then com -mu ni ca ted clearly and ho nestly. Bad news usually evo kes strong emo tions that should beack now led ged and dealt with openly. When the first emo tio nal reac tion of the pa tient/re la ti ves isover, questions are being ans we red. Brea king bad news is clo sed with the plan of furt her treat-ment or with the op por tu nity to take lea ve if the news about death was con ve yed. No wa days,many forms of com mu ni ca tion trai nings for health care pro fes sio nals are ac ces sible with theemp ha sis on prac ti cing com mu ni ca tion skills in safe en vi ron ment.

SPOROČANJE SLABE NOVICE

Ko mu ni ka ci ja oz. spo ra zu me va nje z bol ni kom in nje go vi mi svoj ci je pre poz na na kot ena ključnihveščin pri zdrav lje nju (1,2). Po se bej so veščine ko mu ni ka ci je po memb ne za zdrav ni ke, ka te rihdolžnost je bol ni ku na nje mu ra zum ljiv način po sre do va ti in for ma ci je o nje go vi bo lez ni, prog no -zi, tve ga njih in dru gem, kar iz ha ja iz nje go ve pra vi ce do sa mo stoj ne ga od ločanja o zdrav lje nju inpra vi ce do so de lo va nja v pro ce su zdrav lje nja (3).

Be se da ko mu ni ka ci ja iz vi ra iz la tinščine (lat. com munis in com mu ni ca re), kar po me ni, iz me -nja vo, de li tev oz. de la ti tako, da je (in for ma ci ja, mne nje) skup no (4).

Po men be se de nas opom ni, da je vsa ko spo ra zu me va nje z bol ni kom us mer je no v so de lo -va nje in v sku pen cilj, t.j. izid zdrav lje nja, kjer sta oba udeleženca ak tiv na in ena ko vred na, karpou dar ja jo vsi so dob ni mo de li ko mu ni ka ci je, osre di nje ni na bol ni ka (5).

Učin ko vi ta ko mu ni ka ci ja med zdrav ni kom in bol ni kom pri naša obe ma ko ri sti. Bol ni ku olajšapo sre do va nje (de li tev) in for ma cij o svo jem počutju, olajša ra zu me va nje in for ma cij, ki mu jih po -sre du je zdrav nik, dvi gu je nje go vo so de lo val nost pri zdrav lje nju ter vpli va na nje go vo za do voljs -tvo z zdrav lje njem (6,7).


26

Po dru gi stra ni je zna no, da doživ lja jo zdrav ni ki, ki so vešči učin ko vi te ga ko mu ni ci ra nja, manjstre sa in iz go re lo sti ter so bolj za do volj ni na de lov nem me stu (6,8).

Če želi mo sla bo no vi co spo ročiti na us tre zen način, mo ra mo poz na ti doživ lja nje in po tre bebol ni kov ali nji ho vih svoj cev v si tua ci ji soočanja s sla bo no vi co, smer ni ce, kako sla bo novi co ob -li ko va ti in po da ti, poz na ti je po treb no pričako va ne čus tve ne od go vo re bol ni kov na sla bo no vi coin načine, kako jim ta krat lah ko po ma ga mo.

Sla bo no vi co lah ko opre de li mo kot vsa ko no vi co, ki po memb no in ne ga tiv no vpli va na bol -ni kov po gled na pri hodnost (9). Teža sla be no vi ce je zato v ve li ki meri do ločena z bol ni ko vi mipričako va nji ter z raz ko ra kom med nji mi in nje go vim tre nut nim zdravs tve nim sta njem. Sla ba no -vi ca se v vse bin skem smi slu naj večkrat na naša na diag no zo o neoz drav lji vi bo lez ni, poslabšanjuzdravs tve ne ga sta nja, za ple tih, diag no zo ter mi nal ne bo lez ni, na no vi co o hudi poškod bi, umi ra -nju in smr ti.

Ra zi ska ve z raz ličnih po dročij zdrav lje nja (on ko lo gi ja, pa lia tiv na os kr ba, ur gent na po moč,am bu lan ta družin ske ga zdrav ni ka, pe dia trična obrav na va, hos pi tal ni od del ki v bol nišni cah) po -tr ju je jo, da je z vi di ka po treb bol ni kov ali nji ho vih svoj cev pri spo ročanju sla be no vi ce ključnihne kaj pou dar kov (2,6,10–14): • ve li ka večina bol ni kov želi biti o svo ji bo lez ni in prog no zi poučena po drob no in pra vočasno, • bol ni ki in svoj ci si v ko mu ni ka ci ji želi jo, da je spo ročilo ob li ko va no ja sno in pre da no z občut -

kom za nji ho vo čus tve no doživ lja nje,• o svo ji bo lez ni in prog no zi se želi jo po go var ja ti v pro sto ru, ki jim nudi za seb nost in kjer jim je

zagotov ljen po tre ben čas za spo pri je ma nje z živ ljenj sko pre lom ni co.

Da nes ob sta ja kar ne kaj smer nic, kako spo ročati sla bo no vi co na učin ko vit način. Smer ni ce sona sta le na pod la gi pre poz na va nja po treb bol ni kov in v so de lo va nju s stro kov nja ki za duševnozdrav je. Eden od naj po go ste je upo rab lje nih mo de lov spo ročanja sla be no vi ce je mo del SPIKES (15),ki v šes tih ko ra kih os vet li ključene pou dar ke spo ročanja:• Pri pra va (angl. Set up): pro stor, čas, ob no vi tev in for ma cij, ki jih ima mo o bol ni ku, • Zaz na va bol nika (angl. Per cep tion): pre ver ja nje in for ma cij, ki jih ima bol nik, • Po va bi lo (angl. Invi ta tion): pri do bi va nje in for ma cij o bol ni ko vih po tre bah, kako po drob no želi

biti sez na njen o svo ji bo lez ni in zdrav lje nju,• Po sre do va nje in for ma cij (angl. Know led ge): napoved sla be no vi ce in nje no po sre do va nje, • Em pa ti ja (angl. Empathy): od zi va nje na čus tve ne reak ci je bol ni ka,• Stra te gi ja in pov ze tek (angl. Stra tegy and sum mary): pre ver ja nje ra zu me va nja, načrt na dalj nje

obrav na ve.

V zad njih le tih se na po sa mez nih po dročjih zdrav lje nja po jav lja jo ra zi ska ve, ki opi sa ne smer ni cepre ver ja jo v prak si s po močjo po vrat ne in for ma ci je bol ni kov, ki jim je bila spo ročena sla ba no -vica in z na me nom oce nje va nja, ali je po treb no ka te ro od njih bolj ali manj na gla si ti oz. pri la go -di ti (11,16).

PRIPRAVA NA SPOROČANJE SLABE NOVICE

Pre den zdrav nik spo ro či sla bo no vi co je do bro, da se na to na lo go pri pra vi in • na čr tu je po tek spo ro ča nja, • poz na ime bol ni ka in re la ci jo do svoj cev, ki bodo pri sot ni, • si pri do bi in for ma ci je o zdrav lje nju, ki so do se daj zna ne (po tek bo lez ni, re zul ta ti prei skav,

možno sti za na prej, ipd.), • pre ve ri pri ko le gu, ki je do se daj vo dil ko mu ni ka ci jo z bol ni kom ali svoj ci, kaj jim je po ve dal in

kako so se na to od zva li (po se bej pri ne nad nih poškod bah, no vih obrav navah, pre da ji službe),• za go to vi us tre zen pro stor, kjer bo po go vor po te kal. Soba za svoj ce je op ti ma len pro stor za

spo ročanje sla be no vi ce. Da nes so zna ne smer ni ce za nje no opre mo, saj mora soba nu di ti us -trez no za seb nost in opre mo (npr. do volj sto lov, klub ska mi zi ca, robčki, umi val nik, možnost jopri pra ve na pit ka),

27


• po skr bi, da med po go vo rom ne pri ha ja do pre ki ni tve (te le fo ni, po ziv ni ki, vsto pa nje dru ge gaoseb ja v pro stor),

• v ne ka te rih zdravs tve nih us ta no vah ima jo prak so, da oseb je spo roča sla bo no vi co v paru (npr.lečeči zdrav nik in me di cin ska se stra, sta rejši in mlajši zdrav nik sku paj, dva zdrav ni ka raz ličnespe cial no sti, ki sta so de lo va la pri zdrav lje nju). V ko li kor sla bo no vi co spo ročamo v paru, semora par pri pra vi ti na na lo go in si raz de li ti vlo ge pri spo ročanju.

OBLIKOVANJE SLABE NOVICE

• Sla bo no vi co spo roči zdrav nik, ki vodi zdrav lje nje. Bol ni ki ali svoj ci želi jo slišati sla bo no vi co odzdrav ni ka, saj se jim v po go vo ru za stav lja jo vprašanja, na ka te ra mora od go vo ri ti ti sti, ki imapre gled nad celotno si tua ci jo.

• Zdrav nik se ob vsto pu v sobo za svoj ce pred sta vi, spoz na pri sot ne in se z nji mi use de. Sla beno vi ce ne spo ročamo med vra ti ali sto je. Občutek, da ima mo do volj časa in da smo pri prav lje -ni z bol ni kom ali svoj ci prežive ti na sled njih ne kaj minut, je zelo po mem ben.

• Pri bol ni ku naj prej pre ve ri mo, kaj mu je že zna no o nje go vi bo lez ni. Prav tako pre ve ri mo, kakopo drob no bi želel biti in for mi ran o bo lez ni in na dalj njem zdrav lje nju.

• Sla bo no vi co na po ve mo (npr. »Do bi li smo iz vi de vaših zad njih prei skav, ki žal niso do bri«,»Spo ročiti vam mo ram sla bo no vi co«),

• Sla bo no vi co v na da lje va nju spo ročamo na ja sen in pošten način, pri čemer ne upo rab lja mostro kov nih izra zov ali me di cin ske ga žar go na.

• In for ma ci jo po da mo po sto po ma, s po treb ni mi pre mo ri. Pri tem je pri po ročlji vo, da spro ti pre -ver ja mo, ali nas so go vor nik ra zu me.

• V ko li kor spo ročamo no vi co o smr ti poško do van ca, sta nja ne olepšuje mo (npr. »Žal vam mo -ram spo ročiti, da je vaš mož za ra di po sle dic ne sreče umrl«). Upo ra ba be sed »smrt, umrl,mrtev« pris pe va k real ni zaz na vi si tua ci je in je nuj na za začetek spo pri je ma nja.

• Po ključni in for ma ci ji počaka mo, da svoj ci spo ročilo slišijo in ra zu me jo. To lah ko tra ja ne kaj tre -nut kov. Pri tem se ne us trašimo tišine, ki na sta ne in je ne po skušamo ta koj za pol ni ti z raz la go,kaj vse smo na re di li. V tem tre nut ku po tre bu je jo svoj ci čas, da ra zu me jo, kaj jim je bilo po ve -da no in se na to od zo ve jo.

• Sla bo no vi co spo ročimo z občut kom za po tre be so go vor ni ka v taki si tua ci ji. Pri tem je po se bejpo mem ben ton glasu, ki naj bo umir jen in te le sna drža, ki naj bo do so go vor ni ka od pr ta.

ČUSTVENI ODGOVORI

• Gle de na pričako va ne od zi ve, bodo bol ni ki ali svoj ci na začetku naj ver jet ne je odrea gi ra li z raz -ličnimi čus tvi, med ka te ri mi začet ne mu šoku naj po go ste je sle di zani ka nje, žalost, jeza, kriv da,strah ali obup.

• Pri čus tvo va nju bol ni kov ali svoj cev je po memb no, da oseb je čus tve ne reak ci je pre poz na,sprej me in jih ne vred no ti ali ob so ja.

• Pri pod po ri bol ni kom se izo gi ba mo to lažbam kot so: »Zdaj je hudo, am pak tudi to bo mi ni lo«,»Ne jočite, se daj mo ra te biti močni za ra di svo jih otrok«. To lažbe v tem tre nut ku ne po ma ga jo,am pak pris pe va jo k občut kom ne ra zum lje no sti.

• Upa nje bol ni kov in svoj cev je po mem ben kon cept, ki se vple ta v pro ces spo ročanja sla be no -vi ce in je pogo sta po sle di ca za ni ka nja re sno sti si tua ci je. V ko li kor je si tua ci ja bre zup na (umi ra nje,smrt bližnje ga), je pošte nost do so go vor ni kov za nji ho vo spo pri je ma nje v na da lje va nju, nuj na.Čeprav bi tudi oseb je naj ra je omi li lo sla bo no vi co, pa to otežuje komunika ci jo in stop nju je ne -za do voljs tvo bol ni kov/svoj cev v na sled njih dneh, saj se zdrav lje nje ne od vi ja po pričako va njih.

• Ko se prva reak ci ja na sla bo no vi co ne ko li ko umi ri, na vad no bol ni ki ali svoj ci sami po stav lja jovprašanja, o pre te klem/na dalj njem poteku zdrav lje nja. V ko li kor jih ne, jih k tem spod bu di mo.

• Ko mu ni ka ci ja pri spo ročanju sla be no vi ce o hudi bo lez ni se običajno za ključi z raz la go, kakšneso možno sti na dalj nje ga zdrav lje nja oz. po moči. Za bol ni ke je po memb no, da do bi jo za go to -vi lo, da jih bomo tudi v na da lje va nju obrav na va li.

• Ko mu ni ka ci ja o smr ti se običajno za ključi tako, da pos pre mi mo svoj ce k umr le mu kjer se odnje ga po slo vi jo.


28

ZAKLJUČEK

Spo ročanje tra gične no vi ce je zah tev na in stre sna na lo ga. Ko mu ni ka cij skih veščin se lah konaučimo, saj so da nes zna ni raz lični načini učenja ko mu ni ka cij skih veščin, ki pri po ročajo pred -vsem iz kus tve no učenje (npr. de lav ni ce s si mu li ra ni mi bol ni ki, ne po sred no učenje ob iz kušenemmen tor ju ipd.) (17,18).

Za zdravs tve no oseb je je po memb no, da poz na svo je od go vo re na stres in načine, kako sipri tem po ma ga ti. Ne real no je pričako va ti, da se bomo v vseh po go vo rih do bro znašli. V ko li korželi mo biti pri delu z bol ni ki in svoj ci ko mu ni ka cij sko spret ni, ne sme mo po za bi ti, da v vsak od -nos vsto pa mo kot stro kov nja ki in kot ljud je s svo ji mi pre pričanji in iz kušnja mi. Tako kot po nu dimobol ni kom ali nji ho vim svoj cem pri ložnost, da v težki si tua ci ji izra zi jo svo ja čus tva in jih v var nemoko lju pre de lu je jo, si ena ko možnost po za ključku težkih po go vo rov, vzemimo tudi sami.

LITERATURA

1. Au stin CA, Mo hot ti ge D, Su do re RL, Smith AK, Han son LC. Tools to Pro mo te Sha red De ci sion Ma king in Se -ri ous Ill ness. JAMA In tern. Med. 2015; 175 (7): 1213–21.

2. Fal low field L, Jen kins V. Com mu ni ca ting sad,bad, and dif fi cult news in me di ci ne. Lan cet. 2004;363:312–9. 3. Za kon o pa cien to vih pra vi cah 2008 in 2017, Ur l RS 15/08, 55/174. Snoj, M. Slo ven ski eti mo loški slo var. Ljub lja na: Za ložba ZRC SAZU; 2015. 5. Dwa me na F, Hol mes-Rov ner M, Gaul den CM, Jor gen son S, Sa digh G, Si kor skii A, et al. In ter ven tions for pro -

vi ders to pro mo te a pa tient-cen tred ap proach in cli ni cal con sul ta tions. Coc hra ne Da ta ba se Syst. Rev. 2012;2012 (12).

6. Wil liams S, Wein man J, Dale J. Doc tor-pa tient com mu ni ca tion and pa tient sa tis fac tion: a re view. Fam. Pract.1998. p. 480–92.

7. Gal lag her TH, Le vin son W. A pres crip tion for pro tec ting the doc tor-pa tient rela tions hip. Am. J. Ma nag. Care.2004; 10 (2 Pt 1): 61–8.

8. Shaw J, Dunn S, Hei nrich P. Ma na ging the de li very of bad news: An in-depth analy sis of doc tors’ de li verystyle. Pa tient Educ. Couns. 2012; 87 (2): 186–92.

9. Buck man R. Brea king bad news: why is it still so dif fi cult? Br. Med. J. 1984; 288 (May): 159710. Jur ko vich GJ, Pier ce B, Pa na nen L, Ri va ra FP. Gi ving Bad News: The Fa mily Pers pec ti ve. J. Trau ma Inj. In fect.

Crit. Care. 2000; 48(5): 865–73. 11. Sei fart C, Hof mann M, Bär T, Knor rensc hild JR, Sei fart U, Rief W. Brea king bad news – what pa tients want and

what they get: eva lua ting the SPIKES pro to col in Ger many. Ann. On col. 2014; 25 (Fe bruary): 707–11. 12. Dias L, Chab ner BA, Lynch TJ, Pen son RT. Brea king Bad News: A Pa tient’s Pers pec ti ve. On co lo gist. 2003; 8:

587–96. 13. Ro sen berg AR, Wol fe J, Wie ner L, Feudt ner C, Care P, Scien ces H, et al. Et hics, Emo tions, and the Skills of

Tal king About Pro gres sing Di sea se With Ter mi nally Ill Ado les cents: A Re view. JAMA Pe dia tr. 2017; 170 (12):1216–23.

14. May nard DW. Deli ve ring bad news in emer gency care me di ci ne. Acu te Med. Surg. 2017; 4 (1): 3–11. 15. Bai le WF. SPIKES-A Six-Step Pro to col for De li ve ring Bad News: Ap pli ca tion to the Pa tient with Can cer. On -

co lo gist. 2000; 5 (4): 302–11. 16. Kirshb lum SC, Bot ti cel lo AL, De sipio GB, Fich ten baum J, Shah A, Scel za W. Brea king the news: A pi lot study

on pa tient pers pec ti ves of dis cus sing prog no sis af ter trau ma tic spi nal cord in jury. J. Spi nal Cord Med. 2016;39 (2): 155–61.

17. Lam ba S, Tyrie LS, Brycz kow ski S, Na gur ka R. Pal lia tive Care Re view. Teac hing Sur gery Re si dents the Skillsto Com mu ni ca te Dif fi cult News to Pa tient and Fa mily Mem bers: A Li te ra tu re re view. J Pal liat Med. 2016; 19(1): 101–8.

18. Sto vall, RN, MSN, ANP-BC MC. On co logy Com mu ni ca tion Skills Trai ning: Brin ging Science to the Art of De -li ve ring Bad News. J. Adv. Pract. On col. 2015; 6 (2).

29


PASTI KOMUNIKACIJE S STARŠI BOLNIH OTROK

CHALLENGES IN COMMUNICATING WITHSICK CHILDRENS’ PARENTS

Ma nja Rančigaj Gajšek

Kli nični od de lek za otroško ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo, Ki rurška kli ni ka, UKC Ljub lja na,Za loška ce sta 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Starši so ob bo lez ni ali poškod bi otro ka še po se bej ran lji vi, ob tem pa so lah ko tudi ne pri jet niv svo jem ve de nju. Rešitev ni le v učenju veščin, s kateri mi se lah ko zdravs tve no oseb je us pešno»spo pa da« z jez ni mi starši, tem več v zna nju za ra zu me va nje od zi vov dru gih in last nih od zi vov.Po go sto se nam za tak ne že pri os nov nih prin ci pih ko mu ni ka ci je, v po seb no težkih pri me rih papo tre bu je mo do dat no znanje in spret no sti. Težke me do seb ne si tua ci je sla bo vpli va jo na zdravs -tve ne de lav ce, bol ni ke in družin ske člane. Z učin ko vi to in em pa tično ko mu ni ka ci jo lah ko raz -rešimo večino konf lik tov med zdravs tve ni mi de lav ci in težav nim (opre de lje nim kot po sa mez nik,ki ne prev za me pa cien to ve vlo ge, ki jo pričaku je zdravs tve ni de la vec) pa cien tom ali staršem.Po zor nost na last no doživ lja nje, ak tiv no po slušanje, em pa tično po tr je va nje, pri la go dlji vo po ga -ja nje, reševa nje prob le mov, načrto va nje in sle de nje so teh ni ke, ki lah ko iz boljšuje jo me do seb noko mu ni ka ci jo in tudi pre prečuje jo pri hod nje konf lik te.

Abstract

Pa rents are par ti cu larly vul ne rab le when their chil dren are sick or hurt. In tho se si tua tions their be -ha vi our may be un plea sant and dif fi cult to ma na ge. It is im por tant for health pro fes sio nals to learnthe skills for ma na ging with an gry pa rents, and also to un der stand the res pon ses of ot hers andtheir own. Of ten we for get even the ba sic prin ci ples of ef fec ti ve com mu ni ca tion. But in par ti cu larlydif fi cult ca ses we need addi tio nal know led ge and skills. Dif fi cult in ter per so nal si tua tions havea bad inf luen ce on health ca re wor kers, pa tients and fa mily mem bers. We can sol ve most of theconf licts bet ween health ca re pro fes sio nals and the prob le ma tic pa tients or pa rents (de fined as anin di vi dual who does not as su me the pa tient’s role as a health ca re pro vi der ex pects) with ef fec ti veand em pat hic com mu ni ca tion. At ten tion to own fee lings, ref lec ti ve li ste ning, em pat hic va li da tion,fle xib le ne go tia tion, prob lem sol ving, plan ning and fol low up are tech ni ques that can im pro ve in -ter per so nal com mu ni ca tion and also pre vent fu tu re conf licts.

UVOD

Bo le zen je stre sna za bol ne ga otro ka in za starše, ki so uje ti v bol nišnični si stem in jih skr bi otro -ko va prog no za. Če z nji ho vo sti sko ne pri mer no rav na mo, se lah ko ta pri starših hi tro obr ne v ne -zau pa nje, jezo in is ka nje kriv ca. Iz ziv za zdravs tve no oseb je je, da po skušamo ra zu me ti od zi vestaršev, da ohra ni mo stro kovnost ter se učimo iz iz kušenj1. Ko de la mo z otro kom in nje go vi mistarši, smo stro kov nja ki v čus tve no manj obre me nil nem po ložaju in lažje prev ze ma mo nad zornad last ni mi od zi vi. To od nas zah te va naša stro kov na vlo ga. Iz bra li smo po klic, v ka te rem nedelamo samo z bo lez ni mi, tem več z ljud mi v sti ski, ki po tre bu je jo nego in zdrav lje nje2.

Ve li ka past ko mu ni ka ci je z bol ni ki se skri va v tem, da po go sto pred po stav lja mo, kako se po -sa mez nik počuti in kaj raz mišlja, ne da bi o tem de jan sko raz mi sli li in poskušali ra zu me ti, kaj sedo ga ja. Na ta način bi na mreč v ve li ki meri po večali ver jet nost, da bo naš pri stop učin ko vit in ko -ri sten.


30

31


ZAKAJ RAZLIČNI LJUDJE DOŽIVLJAMO RAZLIČNA ČUSTVA IN SE RAZLIČNOVEDEMO V ENAKI SITUACIJI?

S kog ni tiv nim mo de lom3 (sli ka 1), lah ko bo lje ra zu me mo, da člo ve ko vih čus tev in ve de nja ne do -loča si tua ci ja sama, tem več to, kako si jo po sa mez nik raz la ga in kaj ob do god ku raz mišlja. Na to,kakšne av to mat ske mi sli se sprožijo pri po sa mez ni ku v si tua ci ji, vpli va jo naša vme sna in bazičnapre pričanja o sebi, pri hod no sti in sve tu. Sled nja se ob li ku je jo pre ko živ lje nja v in te rak ci ji ded no -sti, oko lja in iz kušenj.

Sli ka 1. Kog ni tiv ni mo del.3

SITUACIJA

AVTOMATSKE

MISLI

REAKCIJA

VEDENJEČUSTVATELESNI

OBČUTKI

S kog ni tiv nim mo de lom po sku si mo raz ložiti dva možna od zi va na oko liščine: bol nik in nje -govi starši čaka jo na po go vor s ki rur gom na dan pred ope ra ci jo2.

Starši otro ka A so raz bur je ni in se je zi jo na sob no se stro.Mi sli: »Nihče se ne bri ga za nas.«, »Če se ne raz bu ri mo, to po me ni, da ne skr bi mo za svo je -

ga otro ka.«, »Med ope ra ci jo lah ko gre kaj na ro be.«.Čus tva: jeza, strah, te sno ba, ne go to vost.Ve de nje: te le sni ne mir, is ka nje po zor no sti pri oseb ju, pre pir lji vost, po zor nost na po drob no sti.

Starši otro ka B se v sobi mir no igra jo z otro kom. Mi sli: »Ki rurg ima po memb nejše delo kot po go vor z nami.«, »Ne želi mo sit na ri ti oseb ju, ki je

zelo za po sle no.«, »Kdo ve, kaj se lah ko zgo di med ope ra ci jo.«, »Moj otrok se mi tako smi li.«,»Mo ra mo biti mir ni, da otrok ne začuti, da nas je strah.«.

Čus tva: strah, te sno ba, žalost, ra zočara nje, ne go to vost.Ve denje: umik v sobo, red ko be sed nost, na vi dez na mir nost, us mer ja nje po zor no sti na otro ka.Na prvi po gled so starši otro ka A bolj »zah tev ni«, ven dar je neu god no tudi staršem otro ka B,

le da se ob dru gačnih čus tvih in mi slih ve de jo dru gače. Obe ma otro ko ma in njunim staršem lahkoko ri sti naša po zor nost na nji ho vo doživ lja nje in nu de nje po moči za lažje spre je ma nje oko liščin.

OSNOVNI PRINCIPI KOMUNIKACIJE S STARŠI BOLNIH OTROK

Starši lah ko ob bol nem ali poško do va nem otro ku doživ lja jo močna ne pri jet na čus tva, njihovastop nja skr bi in ne go to vo sti je po go sto vi so ka. Za ra di tega lah ko ima jo zmanjšane zmožno sti ra -zu me va nja in izražanja, kar vpli va na ka ko vost ko mu ni ka ci je. Ne ka te ri bol ni ki ali starši bol nih

otrok so zelo pre vid ni ali za držani. Ne vprašajo stva ri, ki jih za ni ma jo, ker se bo ji jo, da bo to vzbu -di lo ne ga tiv ne od zi ve. Na dru gi stra ni lah ko tudi zdrav nik spre gle da vprašanje ali od go vo ris krat ki mi in ne po pol ni mi od go vo ri4 Tudi ka dar staršem po nu di mo zelo po drob ne in for ma ci je,bodo ne za do volj ni, če bodo ime li občutek, da z nji mi ni smo rav na li spoštlji vo in če se ni smo od -zva li na nji ho ve stra ho ve5. Starše bol nih otrok raz je zi, ka dar jim zdrav nik ne na me ni časa, ka darjim ne da ce lo vi tih in ja snih in for ma cij, ka dar po vršno ali gro bo pri sto pa k otro ko vim težavam terje po manj klji vo spoštljiv in skr ben. Ka dar opi sa ne mu od no su sle di slab izid zdrav lje nja, so zelover jet ne pri tožbe, spo ri in prav ni po stop ki4.

Zau pa nje v tri kot ni ku bol nik – starši – zdrav nik je od vi sno od uje ma nja med oseb nost ni milast nost mi, od pričako vanj vseh treh in od tega, kako so pričako va nja iz pol nje na. Ka dar niso, sesi cer običajna sti ska ob bo lez ni po veča na vseh treh stra neh. Čus tve ni na boj bol ni ka in starševse pre ve de v agre siv no ve de nje, us mer je no na po sa mez ne ga stro kov nja ka, na skupino oseb jaali na bol nišnico kot ce lo to. Starši lažje iz po stav lja jo »po manj klji vo sti« obrav na ve, kot pa sesoočajo z ne močjo in ne pred vi dlji vost jo otro ko ve bo lez ni. No tra nji konf lik ti po sa mez ni ka terdružin ski konf lik ti se lah ko pro ji ci ra jo na oseb je1. Zdravs tve ni de lav ci se lah ko naučimo žive tiz jezo bol ni kov in staršev do volj dol go, da jim po ma ga mo, na me sto da bi jezo še kre pi li v last nihme do seb nih od no sih1.

Ključna ose ba naj sprem lja družino ves čas zdrav lje nja, še po se bej pri kro ničnih bo lez nih.Lažje se je obračati na eno ose bo, kot pa raz reševa ti svo je skr bi na vi zi tah, kjer je pri sot nih večlju di. Vlo ge v timu stro kov nja kov mo ra jo biti do volj flek si bil ne, da lah ko ključna ose ba v vsa kemtre nut ku odi gra vlo go, ki jo družina po tre bu je1.

In for ma cije je tre ba po da ja ti od kri to in občut lji vo, v sklo pih, ki jih lah ko starši sprej me jo naen -krat. Kljub tru du ne mo re mo ni ko li ime ti vseh od go vo rov. Spre je ti je tre ba prošnjo staršev zadru go mne nje, pre den začnejo to jez no zah te va ti. Naj boljši in te res bol nika ima pred nost prednašim last nim po no som1.

Staršem ne da jaj mo občutka go to vo sti, če ni rea len. Če bodo en krat ra zočara ni, nam mor dane bodo ni ko li več zmo gli zau pa ti. Včasih je bo lje priz na ti, da na ne ka te ra vprašanja ni ma mo od -go vo ra in da se bomo po trudili, da od go vor pri do bi mo1.

Bol ni ki sami ali nji ho vi starši naj bo lje poz na jo otro ko vo zdravs tve no sta nje. Starši lah ko obvsa kod nev ni skr bi za otro ka zaz na jo spre mem be, ki se po ja vi jo še pred simp to mi bo lez ni. Za -vračanje nji ho ve ga mne nja starše raz je zi, zdrav nik mora pri sluh ni ti in zau pa ti iz kušnjam staršev1.

Starši po tre bu je jo so de lo va nje pri spre je ma nju večjih od ločitev. Ne ka te re kri tične od ločitveso za nje pre več obre me nil ne, včasih se starša otro ka med se boj ne stri nja ta o do ločeni od -ločitvi. V ta kih pri me rih je ko rist no od ločitve spre je ma ti v raz šir je nem timu, s sve to va njem zu na -nje ga so de lav ca ali z mne njem etične ko mi si je. Najst ni ki ima jo sami po memb no vlo go priod ločanju o last nem zdrav lje nju1.

Za pre prečeva nje di skri mi na ci je naj bolj ran lji vih sku pin mo ra mo biti spo sob ni brez vred no -te nja in vsi lje va nja naših last nih vred not vi de ti stva ri s pers pek ti ve bol ni ka in nje go vih staršev inse ne skli ce va ti zgolj na naš naj boljši na men1.

Starši mo ra jo biti ob veščeni o po stop kih pri tožbe za ra di sla be prak se. Če so pri tožbe po veza -ne z viri, ki so na vo ljo, so lah ko upo rab ni ki ko rist ni za vez ni ki pri do se ga nju boljše oprem lje no sti1.


32

Ta be la 1. Pri po ročila za ko mu ni ka ci jo z bol nim otro kom in nje go vi mi starši4.

Da: Ne …

Otro ka in starše poz dra vi te z imenom in priim kom. … da jaj te vti sa, da se vam mudi.

Na smeh ni te se. … upo rab ljaj te pre več me di cin skih izra zov.

Ko go vo ri te, se use di te. … go vo ri te z roko na klju ki ali nogo med vra ti.

Us mer jaj te po go vor na po memb ne vse bi ne. … pre ki njaj te so go vor ni ka ves čas.

Vključujte bol ni ka v dia log. … da jaj te dol gih raz lag in pre da vanj.

Staršem pu sti te čas za spre je ma nje in … ig no ri raj te skr bi, ki jih ome nja jo starši.ra zu me va nje raz lag in za vprašanja.

KOMUNIKACIJA S TEŽAVNIMI BOLNIKI ALI NJIHOVIMI DRUŽINAMI6

Ob zahtevni si tua ci ji, ko pri de do mot nje v od no su med bol ni kom (ozi ro ma nje go vi mi starši) inzdravs tve nim oseb jem, je po treb no or ga ni zi ra ti srečanje oseb ja, ki dela s kon kret nim bol ni kom.Za boljše ra zu me va nje vzro kov in sprožil cev na sta le si tua ci je je po trebno na bra ti in for ma ci jeo tem, kako se je le-ta raz vi ja la. Tako ima vod ja eki pe možnost, da nev tra li zi ra mo re bit ne pred -sod ke oseb ja do bol ni ka ali družine, ki so na sta li. Eti ke te, kot so »zah tev ni«, »so vražni« ali »nori«,običajno sle di jo bol ni kom in družinskim čla nom v ce lot nem pro ce su zdrav lje nja in ne ga tiv novpli va jo na pri sto pa oseb ja in zdrav lje nje. Da bi za go to vi li po go sto in do sled no ko mu ni ka ci joz družino, je po treb no do ločiti ključno ose bo za ko mu ni ka ci jo s kon kret no družino. Ta ose ba jeod go vorna za ugo tav lja nje skr bi in po treb bol ni kov, ki so po memb ne pri načrto va nju in iz pe lja vizdrav lje nja.

Pred po go vo rom z bol ni kom in družino se mora zdrav nik men tal no, čus tve no in fi zično pri -pra vi ti na po ten cial no stre sno in čus tve no zah tev no srečanje. To pome ni, da do bro pre gle dabol ni ko vo zdravs tve no do ku men ta ci jo, po leg tega pa ure di last ne mi sli in čus tva, po ve za nas težko si tua ci jo. Če se za ve da mo svo jih pred sod kov, bomo lažje pre poz na li in se izog ni li mo re -bit nim ne ga tiv nim čus tvom ob do ločenih oseb nostnih last no stih in pričako va njih bol ni ka indružine, ki bi nas si cer lah ko ovi ra la pri em pa tični in učin ko vi ti ko mu ni ka ci ji. Za za go tav lja nje za -seb no sti pri pra vi mo za po go vor z družino mir no ob močje ozi ro ma sobo, brez mo tečih de jav ni -kov in po ten cial nih preki ni tev. Zdrav nik naj mir no pri sto pi do družine in se pred sta vi z od ločnimsti skom roke in očes nim sti kom. Sku paj z družino se use de mo, nag ne mo na prej in po skušamode lo va ti sproščeno, brez občutka, da se nam mudi, saj to pris pe va k do bri in te rak ci ji ter spod -bu ja zdrav ni ka pri is ka nju skup ne rešitve težke si tua ci je.

Ko mu ni ka cij ske spret no sti, ki lah ko po ma ga jo pri raz reševa nju konf lik tov in so us mer je nek po nov ne mu vzpo stav lja nju in ojačitvi do bre ga so de lo va nja med bol ni kom in zdrav ni kom, sopred vsem:• Ak tiv no po slušanje

Z ak tiv nim po slušan jem in opa zo va njem ve de nja, po skušamo iden ti fi ci ra ti čus tva, ki us me jajomi sli in od zi ve po sa mez ni ka. Po skušamo zr ca li ti naše ra zu me va nje mi sli in čus tev so go vor ni -ka z od zi vi, kot so: »Če prav ra zu mem, mi pra vi te, da …«, »Vi de ti je, da vas moti, da …«. Ena kopo memb no je, da z ne ver bal ni mi na mi gi (očesni stik, pri jet ni obraz ni izra zi in te le sna drža, pri -ki ma va nje) omo gočamo so go vor ni ku, da se počuti slišane ga, ra zum lje ne ga in spošto va ne ga.

• Em pa tično po tr je va njeTudi če se ne stri nja mo s pers pek tiv no in čus tve nim od zi vom so go vor ni ka, ga po skušamo ra -zu me ti. Večina čus tev, tudi ti sta, ki so na vi dez po vsem ne ra cio nal na, iz ha ja iz do ločene lo gi kein so običajno re zul tat do ločenih oko liščin in pred hod nih iz kušenj. Ka dar je zdrav nik pri prav l-jen izra zi ti obžalo va nje za na sta lo zah tev no si tua ci jo in pri tem ne kri vi dru gih ali si ste ma,bol ni ki ali starši običajno doživi jo občutek za ključka.

• Pri la go dlji vo po ga ja nje in za ključekKo ra zu me mo pers pek ti vo in doživ lja nje družine, se lah ko lo ti mo ak tiv ne ga reševa nja prob le-mov. Zdravs tve ni de lav ci, starši in tudi otrok (v skla du z raz voj ni mi značil nost mi in tre nut ni mizmožnost mi) naj se do go var ja jo in po stav lja jo rea li stične in do seg lji ve ci lje in časov ne ok vir jeza nje. Po go sto je os nov ni na men tega pro ce sa ko mu ni ka ci ja sama po sebi,ki vodi v ob li ko va -nje do bre ga te ra pevt ske ga od no sa. Če starši in zdrav nik sami ne mo re jo do seči spo ra zu ma,je smi sel no v ko mu ni ka ci jo vključiti ob jek tiv ne ga me dia tor ja.

• Načrto va njeTa koj po skle nje nem do go vo ru mora zdrav nik ak tiv no rav na ti na način, da se za go to vi uresniče -va nje do go vo rov, saj neiz pol nje ne ob lju be in po nav lja joča ra zočara nja kva ri jo težko pri dob lje nozau pa nje in spošto va nje.

SKRB ZASE6

Zdrav ni ki bi mo ra li biti po zor ni na skrb zase, ki vključuje spre je ma nje svo jih čus tve nih od zi vov nabol ni ke in po skušanje za go tav lja nje oseb ne ga za do voljs tva. Pri do bi va nje po vrat nih in for ma cijod so de lav cev in pa cien tov je lah ko ko rist no pri pre poz na va nju in iz boljšanju me do seb nih ko -

33


mu ni ka cij skih spret nosti. Zdrav ni ki, ki po go ste je de la jo s težav ni mi bol ni ki ali družina mi, doživ -lja jo manj za do voljs tva pri delu in več iz go re va nja. Po tre bo va li bi pod po ro ko le gov, pri ja te ljev,pod por ne sku pi ne ali psi ho te ra pi jo.

ZAKLJUČEK

Bol ni ki in svoj ci pri ha ja jo v neznano bol nišnično oko lje, kjer ni ma jo občutka nad zo ra nad do ga -ja njem okrog sebe. Starši so obre me nje ni s skrb mi za zdrav je svo je ga otro ka. Spoz na jo, da samiotro ku ne mo re jo nu di ti vse ga, kar v ti stem tre nut ku po tre bu je. Doživ lja jo lah ko in ten ziv ne čus -tvene sti ske in ob tem težje ra zum sko nad zo ru je jo svo je ve de nje in ko mu ni ka ci jo z ljud mi okrogsebe. Družine v kri zi se lah ko ve de jo dru gače, kot bi se v nor mal nih oko liščinah. Ve li ka po zor nostje us mer je na na zdravs tve ne ga de lav ca, ki je naj bolj do seg ljiv, to rej na me di cin sko se stro alizdravs tve ne ga teh ni ka, ki skr bi za bol ni ka8..

Delo z ljud mi v čus tve ni sti ski je zelo obre me nju joče, hkra ti pa ni smo po vsem ne močni pripre prečeva nju in rav na nju z neu god ni mi od zi vi staršev bol nih otrok. Skrb za pre poz navanje čus -tev v in te rak ci ji zdravs tve ne ga oseb ja z bol ni ki bi se mo ra la začeti obrav na va ti pri izo braževa njuzdravs tve nih de lav cev. S tem zna njem se lah ko po veča po sa mez ni ko va oza veščenost in spo -sob nost od zi va nja na naj bolj pri me ren način7.

LITERATURA

1. Shoo ter M. Co ping with di stres sed and ag gres si ve pa rents. Current Paediatrics 2002; 12 (1): 67–71.2. Rančigaj Gajšek M. Kako ra zu me ti in rav na ti ob ne pri jet nih od zi vih staršev bol nih otrok s po močjo os nov ve -

denj sko kog ni tiv ne te ra pi je. In: Gro sek Š, ed. XX. izo braževal ni se mi nar z učnimi de lav ni ca mi Kri tično bo lan inpoško do van otrok, Ljub lja na, ma rec 2017. Ljub lja na: Kli nični od de lek za otroško ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi -jo, Ki rurška kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter, 2017: 201.

3. Beck JS. Cog ni ti ve be ha vior the rapy. Se cond edi tion. Ba sics and be yond. New York: The Guil ford Press, 2011.4. Mehta PN. Com mu ni ca tion skills – tal king to pa rents. Indian Pediatr. 2008; 45 (4): 300–4.5. Mar cia Le ve town M. Com mu nicating with chil dren and fa mi lies: from every day in te rac tions to skill in con ve y-

ing di stres sing in for ma tion. Pe dia trics. 2008; 121 (5): e1441–e1460.6. Lea ming-Van Zandt KJ., Shook J. Com mu ni ca ting with the Dif fi cult Pa tient or Fa mily. In: Pa laz zi DL, Lo rin MI,

Tur ner TL, Ward MA, Ca bre ra AG, ur. Com mu ni ca ting with Pe dia tric Pa tients and their Fa mi lies: The Te xasChil dren’s Hos pi tal Gui de for Physi cians, Nur ses and ot her Health ca re Pro fes sio nals. Hou ston Te xas Chil-dren’s Hos pi tal; 2015. p. 252–259. Avai lab le from: https://me dia.bcm.edu/do cu ments/2015/76/pa laz zi-et-al-tch-gui de-to-pa tient-com mu ni ca tion.pdf

7. Mor ken T, Al sa ker K, Jo han sen IH. Emer gency pri mary care per son nel’s per cep tion of pro fes sio nal-pa tient in -te rac tion in ag gres si ve in ci dents – a qua li ta ti ve study. BMC Fa mily Prac ti ce 2016; 17: 54.

8. Rančigaj Gajšek M. Os no ve ve denj sko kog ni tiv ne te ra pi je za ra zu me va nje in rav na nje ob ne pri jet nih od zi vihstaršev bol nih ozi ro ma poško do va nih otrok. In: Bračko V, ur. Ur gent ni pa cient – od ge ne ra ci je do ge ne ra ci je:zbornik pre da vanj, 2017 Okt 19–20, Ter me Čatež, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: TKBM, 2017.


34

IZGORELOST/ZLORABA V MEDICINI JE DEJSTVO.SKRAJNI ČAS JE ZA AKCIJO!

BURNOUT/ ABUSE IN MEDICINE IS A FACT.WE SHOULD ACT NOW!

Živa No vak An to lič

Medi cin ski tre ner ji, Prešer no va 1, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Zdrav ni ki in reševal ci v ur gent ni me di ci ni so delu glo bo ko pre da ni; ven dar je iz go re lost med nji -mi naj višja med vse mi zdravs tve ni mi de lav ci. Dr Pa me la Wib le zah te va, da bi mo ra li na me sto»iz go re lost« upo rab lja ti »zlo ra ba«. Iz go re lost na ka zu je, da je z ose bo ne kaj na ro be. V re sni ci pagre za zlo ra bo, do ka te re pri de za ra di ne rav no težja med oseb nim in pro fe sio nal nim živ lje njem,po manj ka nja nad zo ra nad svo jim časom; za spo pa da nje s po sle di ca mi vsakodnev ne ga stre sa intra gičnih do god kov, ki so jim priča, so pre puščeni sa mim sebi. Zlo ra ba vpli va na ka ko vost os -krbe, var nost in za do voljs tvo bol ni kov ter za puščanje me di ci ne. Je si stem ski prob lem, čepravvečina meni, da gre pri zlo ra bi za po vsem oseb no zadevo. To rej mora biti večina ukre pov si -stem skih. Da lah ko občuti jo, da ima nji ho vo delo smi sel, da so ko rist ni, ce nje ni in spošto va ni –se mora ka za ti v do brih po go jih dela, us trez ni oprem lje no sti in ne na zad nje pri mer nem plačiluza delo. Ve li ko učin ko vitih in ter ven cij je re la tiv no po ce ni, a ima jo ve li ki vpliv.

Abstract

Physi cians and pa ra me dics are deeply de vo ted to their work; ne vert he less they ex pe rien ce thehig hest bur nout among health care wor kers. Dr Pa me la Wib le de mands we should use »abu se«in stead of »bur nout«, sin ce bur nout im pli ca tes that so met hing is wrong with a per son when in factit is abu se be cau se of poor work-life ba lan ce and loss of con trol over one’s time; they have to dealwith every day stress and tra gic events they wit ness on their own. Abu se im pacts the qua lity ofcare, pa tient sa fety and sa tis fac tion, lea ving me di ci ne. It is a syste mic prob lem even if the ma jo r-ity thinks bur nout/ abu se is strictly per so nal. The re fo re, ac tions must be syste mic. For physi ciansand ot her health care wor kers to feel their work has pur po se, to feel they are ap pre cia ted and res -pec ted – this ap pre cia tion has to be vi sib le in good work con di tions, ap pro pria te equip ment, andlast but not least, in ade qua te pay ment for their work. Many ef fi cient in ter ven tions are low costwith a great im pact.

UVOD

Zdrav ni ki in reševal ci v ur gent ni me di ci ni so delu glo bo ko pre da ni vsa ko mi nu to svo je ga živ lje -nja, ne samo, ko so urad no na de lov nem me stu. Iz go re lost med nji mi je naj višja med vse mizdravs tve ni mi de lav ci. Iz go re lost in pro fe sio na li zem, ki je os no va našega dela, sta obrat no so -razmerna (1,2); v obrat nem so raz mer ju sta tudi iz go re lost in var nost pa cien tov (3). In ve sti ci jev zmanjševa nje iz go re lo sti v me di ci ni se etično in fi nančno iz plačajo (4,5).Pro fe sio na li zem v me di ci ni so vred no te, vedènje in od no si, ki jih pričaku je mo od posa mez ni -kov; vzdrževa nje kom pe ten ce, od go vor nost, skrb za dru ge, občutek dolžno sti, etično vedènje,in te gri te ta, pošte nost, upošte va nje pro fe sio nal ne ga ko dek sa, pra vičnost, spošto va nje dru gih,samo-re gu la ci ja, pri za de va nje k od lično sti, sočutje, naj boljša možna ko mu ni ka ci ja, al trui zem indru go (1).

35


Iz go re lost/ zlo ra ba. Dr Pa me la Wib le (http://www.ideal me di cal ca re.org) se je spo pad la s prob -le mom sa mo mo ra med zdrav ni ki in štu den ti me di ci ne. V zad njih le tih je v nje nem re gi stru že757 zdrav ni kov, ki so naredi li sa mo mor. Meni, da bi mo ra li na me sto be se de iz go re lost upo rab -lja ti be se do zlo ra ba (6). Iz go re lost na ka zu je, da je z ose bo ne kaj na ro be. V re sni ci gre za zlo ra -bo, do ka te re pri de ob iz gu bi av to no mi je, po manj ka nju nad zo ra nad svo jim časom in od ločitvami (7).Iz go re lost/ zlo ra ba po me ni, da ne de laš več tega, za ra di česar si se od ločil za delo v me di ci ni;tak od nos škodi zdrav ni kom, zdravs tve nim de lav cem, ko le gom, pa cien tom in družbi. Iz go re lostme ri jo na raz lične načine. Epi de mio lo gi ja. V ZDA je od 2011 do 2014 iz go re lost zdrav ni kov zra sla od 45 % na 54 %, karobrav na va jo kot na cio nal ni prob lem (8-11). Iz go re lost/ zlo ra ba v ur gent ni me di ci ni je 57 do 88 %in je naj višja med vse mi zdrav ni ki (12-17). Med spe cia li zan ti je od sto tek de pre si je, iz go re lo sti insa mo mo ril nosti zelo za skrb lju joč (18). Slo ve ni ja. Po dat ki za Slo ve ni jo so sta rejši od 6 let (zbra no v 19). Skle pam lah ko, da je iz go re lihzdrav ni kov leta 2018 v Slo ve ni ji več kot 60 %.

ETIOLOGIJA

Me di ci na je stro ka, zdravs tvo je po li ti ka. Dr Rac hel Nao mi Re men pravi (20): »Naj večji stres nipo manj ka nje spa nja ali časa. Pri ha ja iz glo bo ke ga ve ro va nja v vred no te po ma ga ti lju dem inspoz na nja, da si v pa sti si ste ma s po pol no ma dru gačnimi vred no ta mi (zdravs tve ne us ta no -ve, far ma cevt ska in du stri ja, teh no lo gi ja v zdravs tvu, po li ti ka zdravs tve ne ga vars tva, družba,država itd)«. Do zlo ra be/ iz go re lo sti pri de za ra di iz gu be ad mi ni stra tiv ne in kli nične av to no mi -je (14), kom plek sno sti me di cin ske os kr be, neučin ko vi te or ga ni za ci je, ne smi sel nih od ločitev na -dre je nih, mačehov skega od no sa države, občutka, da nji ho vo delo ni ce nje no; stal ne ga po stav lja njaskr bi za dru ge pred skrb jo zase; ko sami v tišini tr pi jo, ko iz gu bi jo pa cien ta (21,22). In še in še.

ZNAKI IN POSLEDICE IZGORELOSTI/ ZLORABE

Večina se ne za ve da, da so na poti v iz go re lost. Začetno izčrpa nost iz go re li pre se ga z de lo ho -liz mom in iz go re lo sti v tem ob dob ju sko raj nihče ne pre poz na. Za ni ka sla bo počutje; do pa -cientov je ne pri ja zen, čuti se neus pešen, sle di od por do pa cien tov, po jav lja jo se na pa di jeze,de pre si je, strah in te sno ba. Za dru go stop njo zlo ra be je značilen občutek ne moči, kriv de ter ni -ha nje sa mo po do be med idea ci jo in raz vred no te njem. Tra ja lah ko ne kaj let. Sle di sta nje predadre nal nim zlo mom; iz go re li se kljub temu tru di, da bi bil še na prej vi de ti ak ti ven, ven dar se nemore več pri la ga ja ti oko liščinam. To lah ko tra ja ne kaj me se cev. Pri sot ni so nes pečnost, zlo ra bazdra vil ali drog, iz gu ba stra sti za delo, ci ni zem, čus tve na od mak nje nost, mi sel na sa mo mor, sa -mo mo ril no ob našanje. 400 zdrav ni kov na leto in 75 štu den tov me di ci ne v ZDA umre za ra di sa -mo mo ra (6). Adre nal ni zlom tra ja od ne kaj ted nov do ne kaj me se cev. Simp to mi se lah ko obobre me ni tvah vračajo. Po sle di ce iz go re lo sti. Iz go re li de la jo več na pak (4,9). Ko zdravs tve ni de -lav ci tr pi jo, tr pi jo tudi nji ho vi pa cien ti in na pre dek me di ci ne; za puščajo de lov na me sta in državo;mla di se ne od ločajo za ta štu dij.

PREPREČEVANJE IZGORELOSTI/ ZLORABE

Me di ci na od družbe pričaku je zau pa nje, av to no mi jo, sa mo re gu la ci jo, zdravs tve ni si stem, ki gavo di jo vred no te in je primerno fi nan ci ran, so de lo va nje v po li ti ki, skup no od go vor nost za zdrav je.Med se boj no zau pa nje in spošto va nje je nuj no. Me di ci na je po klic, pri ka te rem so zna nje, kli -nične veščine in pre so ja v službi zaščite in po nov ne ga vzpo stav lja nja do bre ga počutja ljudi.Pišejo, da je tre ba po večati od por nost zdrav ni kov in zdravs tve nih de lav cev: ven dar so ti eni naj -bolj od por nih lju di na tem pla ne tu in ne ra bi jo do dat nih tre nin gov za po večanje od por no sti! Po -tre bu je jo spoštlji vo obrav na vo ter priz na nje za ne ver jet no delo, ki ga oprav lja jo za družbo (6).Zlo ra bo zdravs tve nih de lav cev pov zroča zdravs tve na in du stri ja. To rej se mo ra jo pred vsem vod -je za ve da ti, kako pre prečeva ti in zdra vi ti zlo ra bo / iz go re lost v svo ji or ga ni za ci ji in v svo jidržavi. V ZDA so iz vršni di rek torji bol nišničnih si ste mov ugo to vi li, da so zdra vi zdravs tve ni de lav -ci bis tve ni za do se ga nje na cio nal nih ci ljev bolj kva li tet ne, bolj do stop ne zdravs tve ne os kr be ter


36

boljšega zdrav ja ce lot ne po pu la ci je. Do go vo ri li so se za 11 de janj za pre prečeva nje in zmanjševa -nje iz go re lo sti, saj so izračuna li, da se jim iz go re lost ne iz plača (2). Med dru gim so se do go vo ri li,da bodo red no sprem lja li do bro počutje zdrav ni kov; pou dar ja li po memb nost veščin vo de nja;zdrav ni ke bodo raz rešili ne po treb nih ad mi ni stra tiv nih bre men – vključno z vpli vom na vla do, daumak ne bre me pred pi sov, ki vodi v neučin ko vi tost; uva ja li le zdravs tve nim de lav cem pri jaz noteh no lo gi jo; zbi ra li naj boljše prak se za pre prečeva nje iz go re lo sti in us po sab lja li vod je za upo ra -bo teh praks. Za ključili so z bese da mi: »Ver ja me mo, da naši pa cien ti za služijo os kr bo s stra ni em -pa tičnih, kom pe tent nih, an gažira nih in od por nih zdravs tve nih stro kov nja kov. Pre da ni smo skup ne mudelu v ok vi ru eko si ste ma zdravs tve ne os kr be, da bo prišlo do na pred ka na tem kri tičnem področju.Va bi mo vse, da se nam pri družijo.« Za spe cia li zan te ur gent ne me di ci ne pri po ročajo po večati av -to no mi jo, kjer je to mo goče, po moč pri od ločanju, su per vi zi jo ter po moč za zmanjševa nje pre -pa da med oseb nim in pro fe sio nal nim živ lje njem (14). Za ni mi vo je, da red no pro sto voljs tvoiz boljša men tal no zdrav je ti stim, ki tr pi jo za per zi stent nim sin dro mom iz go re lo sti, saj po nov nopo veže zdrav ni ke z lju bez ni jo do me di ci ne (23). Nov po gled na za skrb lju joče na raščajoč trendde pre si je, iz go re lo sti in zmanjševa nje empatije je, da se mo ra mo za ve da ti: zdravs tve ni de lav cismo pred vsem ljud je. Ok vir za edu ka tor je naj bo 1) da zdrav ni ki in pa cien ti de li jo svo jo hu ma -nost; 2) ljud je se vključuje jo v pro fe sio nal no in oseb no živ lje nje; 3) ljud je so di na mični, raz mišlju -joči in čus tve ni; 4) ljud je ne živi jo ne skončno; 5) ljud je so mo ral na bit ja (24).

Slo ve ni ja. Za Slo ve ni jo ne poz nam učin ko vi tih pro fe sio nal nih pro gra mov za pre prečeva nje,zmanjševa nje in zdrav lje nje iz go re lo sti/ zlo ra be, kot je to opi sa no za ZDA in jih iz va ja jo v ne ka -te rih državah (npr. 25,26), čeprav je prob lem ve lik (22,27-30). Tudi ne vem, če zdravs tve ni de lav -ci v Slo ve ni ji poiščejo po moč niti kdaj jo iščejo – mor da šele ta krat, ko je si tua ci ja neob vla dlji va?Bol niški sta lež in an ti de pre si vi ne spre me ni jo sistema, ki vodi v iz go re lost/ zlo ra bo!

Tu je zbra nih ne kaj KONKRETNIH NAVODIL ZA VODJE: DELUJ PROAKTIVNO! (9,11,31,32).(Be se di lo je na me no ma pi sa no v tej slov nični ob li ki, da je na me nje no tebi, ne ne ko mu nez na ne -mu, ki ga mo re bi ti vi kam, ali celo ne do ločeni množici vo dij). Spoz naj psi ho loški pro fil zdravs tve -nih de lav cev: to za nje ni služba, am pak po slans tvo. Če ga ne mo re jo oprav lja ti 100 %, je to za njestres, so fru stri ra ni. Spoz naj zna ke iz go re lo sti. Ja sno in gla sno spo roči, da se za ve daš iz jem nere sno sti iz go re lo sti in jo želiš pre prečeva ti in zdra vi ti: iz go re lost ni znak sla bo sti. In ter ve ni raj, kozaz naš, da je nek do iz go rel. Ob ve sti družino. Naj vsi vedo, da se boš po tru dil po vseh močeh, dabo sta nje boljše. Za veži se, da bo tvo ja eki pa od lična. Iz go relost je kul mi na ci ja vseh majh nihstva ri, ki gre do na ro be. Meri za do voljs tvo za po sle nih in se tru di iz boljšati jo. Vprašaj jih: »Ali imašvse, da boš da nes lah ko od lično skr bel za pa cien ta? « Po vej, kaj od tega, kar so ti prejšnjič po -ve da li, da ne de lu je, si ure dil. Išči, kako boš po ve zal zdravs tve ne de lav ce na zaj z nji ho vo strast -jo do me di ci ne. Pre daj jim zah va le pa cien tov; spod bu jaj oseb je, da na glas pri po ve du je johva ležne be se de pa cien tov. Na se stan kih pou dar jaj, kako po zi ti ven vpliv ima jo na živ lje nja dru -gih; vsi v me di ci ni želi mo ve de ti, da naše delo na re di raz li ko. Na to jih spo mi njaj is kre no in po -go sto. Po skr bi, da so na stro kov nih srečan jih. Po skr bi, da do volj časa de la jo stva ri, ki so za njepo memb ne: za večino je to delo s pa cien ti. Zah va li se za delo, ki ga oprav lja jo in jih poh va li terna gra di. Spod bu jaj nji ho vo zdrav je: fi zično ak tiv nost, pre hra no za zdrav je, pod por ne sku pi ne.Ugo to vi, če to upo rab lja jo! Vzpod bu jaj ci vi li zi ra nost in ko le gial nost. Po to laži ti ste dru ge, ki sopri za de ti za ra di nepri mer ne ga ob našanja iz go re lih. Tre ni raj oseb je, kako po sta ti do bra eki pa,kako reševa ti konf lik te (33).

ZDRAVNIK, ZDRAVSTVENI DELAVEC, KAJ LAHKO NAREDIŠ SAM (9,11): Po vej na glas! Go vo ris pred po stav lje nim pre den je sta nje kri tično. Poišči pro fe sio nal no po moč: če tega ne na re diš, jeto med ved ja us lu ga pa cien tom, ko le gom in sebi. So de luj z upra vo, da sku paj zmanjšuje te si tua -ci je, ki vo di jo v iz go re lost. Naj di men tor ja, po seb no če si mlad. Ne guj stva ri, ki te za ni ma jo: po to -va nja, ri sa nje, igra nje in strumenta, kar ko li. Fi zična ak tiv nost iz boljša duševno počutje. Re lak sa cij sketeh ni ke: me di ta ci ja, glo bo ko di ha nje, kar ko li. Ko si žalo sten za ra di sla be ga izi da, zah te vaj stro -kov no po moč.KAJ LAHKO NAREDIMO SKUPAJ (4,11,32): zdravs tve ni de lav ci v tu ji ni se sami or ga ni zi ra jo (26),ne čaka jo na dru ge, da bodo skr be li za nje. Spre mem be so težke tudi zato, ker tako družba,vods tva zdravs tve nih in sti tu cij in od go vor nih za zdravs tvo kot tudi po sa mez ni ki v zdravs tvu ne

37


priz na jo, da je iz go re lost tako ogro men prob lem. Nujno je, da sto pi mo sku paj in pro fe sio nal nopo nu di mo takšne ob li ke po moči, ki bodo na me nje ne ne samo po moči pri za de tim ko le gom,tem več tudi pre prečeva nju na stan ka zlo ra be/ iz go re lo sti.

ZAKLJUČEK

Za kaj, za vra ga, smo us tva ri li za iz va ja nje zdravs tve ne ga vars tva tak si stem, pra vi ve denj ski eko -no mist, v ka te rem je skr be ti za pa cien te naj težje, naj bolj stre sno in kon tra pro duk tiv no (7). Name di ci no je tre ba gle da ti kot na de jav nost, kjer je čas za raz mišlja nje, možnost kon tro li ra njasvo je ga časa, is ka nja drugih poti in pri la ga ja nja spre mem bam. Nuj no je, da se v Slo ve ni ji od -go vor ni zbu di jo, kot so se v dru gih državah, in ugo to vi jo, da na ključnih točkah, kot je ur gent name di ci na, čez ne kaj časa ne bo do volj stro kov nja kov, če se smer ne bo spre me ni la v raz voj si -ste ma, ki se osre do toča na dol go ročno zdrav je po pu la ci je. In med njo so di mo tudi zdravs tve -ni de lav ci.

LITERATURA

1. Cruess SR, Cruess RL. Teac hing pro fes sio na lism – Why, What and How. In In: No vak An to lič Ž, Cam po R,Om be let W (eds). When trai ning be comes fun for trai ners and trai nees: me di cal edu ca tion in ob ste trics andgynae co logy: an up da te. FVV in Ob Gyn 2012; Mo no graph 2-8.

2. No se worthy J, Ma da ra J, Cos gro ve D et al. Physi cian Bur nout Is a Pub lic Health Cri sis: A Mes sa ge to Our Fel-low Health Care CEO s http://www.healthaffairs.org/do/10.1377/hblog20170328.059397/full/

3. Hall LH, Johnson J, Watt I, Tsipa A, O’Connor DB. Health ca re Staff Well being, Bur nout, and Pa tient Sa fety:A Syste ma tic Re view. Plo S One 2016 Jul 8;11(7):e0159015. doi: 10.1371/jour nal.pone.0159015. e Col lec tion 2016.

4. Shanafelt TD, Noseworthy JH. Exe cu ti ve Lea ders hip and Physi cian Well-being: Nine Or ganiza tio nal Stra te-gies to Pro mo te En ga ge ment and Re du ce Bur nout. Mayo Clin Pro ceed 2017 Jan;92(1):129-146

5. Sha na felt TD, Goh J, Sinsky C. The bu si ness case for in ve sting in physi cian well being. JAMA In tern medPub lis hed on li ne Sep tem ber 25, 2017. doi:10.1001/ja main tern med.2017.4340

6. Pa me la Wib le http://www.idealmedicalcare.org/7. Ariely D, La nier WL. Di stur bing Trends in Physi cian Bur nout and Sa tis fac tion With Work-Life Ba lan ce. Dea ling

With Ma lady Among the Nation’s Hea lers. Mayo Clin Proc 2015;90:1593-68. Sha na felt TD, Ha san O, Dyrb ye LN et al. Chan ges in Bur nout and Sa tis fac tion With Work-Life Ba lan ce in

Physi cians and the Ge ne ral US Wor king Po pu la tion Bet ween 2011 and 2014. Mayo Clin Proc 2015;90:1600-139. Stu der Group. Physi cian Bur nout: Pre pa ring for a »Per fect Storm.« 2012. https://www.studergroup.com/

getmedia/fea54126-168b-4ba3-9866-8f584e4e7fa8/physician_burnout_straight_a_review.pdf.aspx. 10. Bu sis NA, Sha na felt T, Ke ran CM et al. Bur nout, ca reer sa tis fac tion, and well-being among US neu ro lo gists

in 2016. Neu ro logy 2017; 88: 797-80811. Zwack J, Schweit zer J. If every fifth physi cian is af fec ted by bur nout, what about the ot her four? Re si lien ce

stra te gies of ex pe rien ced physi cians. Acad Med 2016; 88: 382-9.12. http://ebicm.esicm.org/eu-ac ti vi ties/me di cal-burn-out/13. Arora M, Asha S, Chinnappa J, Diwan AD. Re view ar tic le: bur nout in emer gency me di ci ne physi cians. Emerg

Med Au stralas 2013 Dec;25 (6): 491-514. Kimo Takayesu J, Ramoska EA, Clark TR, Hansoti B, Dougherty J, Freeman W et al. Fac tors as so cia ted with

bur nout du ring emer gency me di ci ne re si dency. Acad Emerg Med 2014 Sep; 21 (9): 1031-515. Gorelick MH, Schremmer R, Ruch-Ross H, Radabaugh C, Selbst S. Cur rent Work for ce Cha rac te ri stics and

Bur nout in Pe dia tric Emer gency Me di ci ne. Acad Emerg Med 2016 Jan; 23 (1): 48-5416. Lu DW, Dresden S, McCloskey C, Branzetti J, Gisondi MA. Im pact of Bur nout on Self-Re por ted Pa tient Care

Among Emer gency Physi cians. West J Emerg Med 2015 Dec; 16 (7): 996-100117. Munnangi S, Dupiton L, Boutin A, Angus LDG. Bur nout, Per cei ved Stress, and Job Sa tis fac tion Among Trau -

ma Nur ses at a Le vel I Sa fety-Net Trau ma Cen ter. J Trau ma Nurs 2018 Jan/Feb; 25 (1): 4-1318. Zaver F, Battaglioli N, Denq W, Messman A, Chung A, Lin M et al. Iden tif ying Gaps and Launc hing Re si dent

Well ness Ini tia ti ves: The 2017 Re si dent Well ness Con sen sus Sum mit. West J Emerg Med 2018 Mar; 19 (2):342-345

19. No vak An to lič Ž. Pro fe sio na li zem in iz go re lost v me di ci ni. V: Eti ka v be lem. Zbor nik, Ljub lja na 2018, 9–13 20. Re men RN. Who will heal the doc tors? New York Ti mes, 3. ok to ber 201321. Ro bert son JJ, Long B. Suf fe ring in Si len ce: Me di cal Er ror and its Im pact on Health Care Pro vi ders. J Emerg

Med 2018 Apr;54 (4): 402-40922. Fink A. Sem čisto na va den člo vek. https://www.youtube.com/watch?v=5rbyzGzgKzk


38

23. Iserson KV. Bur nout Syndro me: Glo bal Me di ci ne Vo lun tee ring as a Pos sib le Treat ment Stra tegy. Str J EmergMed 2018 Apr;54 (4): 516-521

24. Liao L. The physi cian as per son fra me work: How hu man na tu re im pacts em pathy, de pres sion, bur nout, andthe prac ti ce of me di ci ne. Can Med Educ J. 2017 Dec 15; 8 (4): e92-e96

25. Re men RN. Kitc hen Tab le Wis dom. Sto ries that heal. Dec kle edge 200626. Physi cian Help Pro gram. https://www.oma.org/Benefits/Pages/PhysicianHealthProgram.aspx27. Črv M. Soočanje me di cin skih se ster s smrt jo v ur gent nem ki rurškem blo ku. Ljub lja na 2017, ZF ma gi str sko delo.28. To ma zin I. Soočanje s stre som v ur gent ni me di ci ni. V: Gričar R, Vajd R, eds. Zbor nik pre da vanj 21. med na rod -

ne ga sim po zi ja o ur gent ni me dicini, Por to rož, 19.–21. Ju ni ja 2014. Ljub lja na: Slo ven sko združenje za ur gent nome di ci no, 76–9.

29. Za fošnik U. Ob vla do va nje stre sa na de lov nem me stu. V: Gričar M, Vajd R, eds. Zbor nik pre da vanj 19. med -na rod ne ga sim po zi ja o ur gent ni me di ci ni, Por to rož, 13.–16. ju ni ja 2012. Ljub lja na: Slo ven sko združenje zaur gent no me di ci no, 165–67.

30. Le sko vic L, Čer no ga A, Gaj ser Dvoj moč L. Iz go re lost ne go val ne ga oseb ja ob soočanju s pro ce som umi ra -nja in smrt jo. V: Kaučič BM in sod., eds. Zbor nik pre da vanj z re cen zi jo 6. sim po zi ja s po dročja pa lia tiv nezdravs tve ne nege z med na rod no ude ležbo, Ce lje, 9. april 2015. Ce lje: Vi so ka zdravs tve na šola, 86–96

31. Bo den hei mer T, Sinsky C. From Tri ple to Qua dru ple Aim: Care of the Pa tient Re qui res Care of the Pro vi der.Ann Fam Med 2014; 12: 573-576. doi: 10.1370/afm.1713.

32. Sha na felt TD, Dyrb ye LN, West CP. Adres sing physi cian bur nout: the way for ward. JAMA 2017; 317: 901-233. https://www.medicinskitrenerji.si/

39


4040

4141


(NE)DOSEŽENI CILJI V SISTEMU NMP V SLOVENIJI

UNMET NEEDS IN EMS IN SLOVENIA

42

43


MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE: SEKTOR ZA SISTEM NUJNEMEDICINSKE POMOČI IN KATASTROFNO MEDICINO

MINISTRY OF HEALTH: DIVISION FOR EMERGENCYMEDICAL SERVICE SYSTEM AND DISASTER MEDICINE

Dar ko Čan der

Sek tor za si stem nuj ne me di cin ske po moči in ka ta strof no me di ci no, Mi ni strs tvo za zdrav je,Šte fa no va 5, Ljub lja na

Izvleček

Si stem nuj ne me di cin ske po moči (v na da lje va nju: NMP) pred stav lja ene ga ključnih ele men tovso dob ne ga zdravstve ne ga si ste ma. Pra vočasna in učin ko vi ta NMP na mreč od loča o preživet jupa cien ta, stop nji in va lid no sti ter po sle dičnim stroškom zdrav lje nja. Do ka za no je, da učin ko vit si -stem NMP, po po zi tiv nih eko nom skih učin kih, ne kaj krat pre se ga stroške sa me ga de lo vanjaslužbe NMP in je glo bal no gle da no stroškov no iz jem no učin ko vi ta. Za koor di na ci jo, sprem lja njein raz voj si ste ma NMP je zato po treb na po se bej or ga ni zi ra na in cen tral no vo de na služba, ki de -lu je na držav nem ni vo ju.

Abstract

The emer gency me di cal system (EMS) is one of the key ele ments of the mo dern health system.A ti mely and ef fec ti ve me di cal help de ci des on pa tient sur vi val, de gree of di sa bi lity and con se-quent costs of treat ment. It has been pro ven that an ef fec ti ve NMP system, in terms of po si ti veeco nomic ef fects, ex ceeds the cost of ope ra ting the EMS it self a few ti mes and is, glo bally, cost-ef fec ti ve. For all coor di na tion, mo ni to ring and de ve lop ment of the EMS system, we need a spe ciallyor ga ni zed and cen trally ma na ged ser vi ce, which ope ra tes on a natio nal le vel.

UVOD

Si stem NMP je na ni vo ju države učin ko vit samo, če je zgra jen pre mišlje no in stro kov no ute me -lje no. Do bra or ga ni za ci ja in de lo va nje službe NMP je prio ri tet ne ga držav ne ga po me na, saj obdo bri or ga ni zi ra no sti služba za go tav lja učin ko vi to ukre pa nje tudi v naj bolj kri tičnih zdravs tve nihsi tua ci jah, v množičnih ne srečah ali/in izred nih raz me rah. Iz va ja se na te re nu, pre težno na pri -mar nem ni vo ju zdravs tve ne ga vars tva in v ur gent nih cen trih oz. bol nišni cah. Si stem NMP morade lo va ti zno traj zdravs tve ne ga si ste ma države av to nom no, saj je NMP per ma nent na in ključnaprio ri te ta in zato ne sme biti od vi sna od tre nut nih prio ri tet v zdravs tvu.

Za koor di na ci jo, sprem lja nje in raz voj si ste ma NMP ima mo zato v Slo ve ni ji, na Mi ni strs tvu zazdrav je, pose bej or ga ni zi ra no in cen tral no vo de no službo, ki de lu je na držav nem ni vo ju. Pred to -vrst no or ga ni zi ra nost jo so bile eno te pred bol nišnične NMP ve li ko krat pre puščene same sebi,ter v ve li ki meri po dre je ne lo kal nim in te re som, NMP v bol nišni cah pa je bila na ni vo ju državezelo raz lično or ga ni zi ra na ter sla bo po ve za na s svo ji mi lo kal ni mi eno ta mi pred bol nišnične NMP.

SISTEMSKA UREJENOST NMP V RS

Do spre jet ja no ve ga Pra vil ni ka o službi NMP leta 2015, službe, ki bi us kla je va la si stem na rav nidržave ni smo ime li. S po dročjem NMP so se tako, po leg os ta lih de lov nih ob vez no sti, uk var ja lipo sa mez ni ki zno traj Mi ni strs tva za zdrav je, večji del pa so pred stav lja le »ad hoc« ime no va nede lov ne sku pi ne, za ra di česar sta bila kon ti nui te ta dela in stro kov ni raz voj področja močno okr -nje na. Prav tako ve lja po ja sni ti, da se je ve lik del stro kov nja kov s tega po dročja v delo vključeval

re la tiv no ne koor di ni ra no, v svo jem pro stem času, za ra di česar je večkrat pri ha ja lo do za mud priiz ved bi po sa mez nih pro jek tov ali na log.

Zaradi takšnega par cial ne ga de lo va nja, si stem NMP tudi ni imel vgra je nih me ha niz mov zasprem lja nje ka ko vo sti in var no sti.

Naše so sed nje države to vrst ne službe ni ma jo or ga ni zi ra ne v ok vi ru mi ni strs tva, pri stoj ne gaza zdrav je, pač pa ima jo večino ma or ga ni zirane sa mo stoj ne en ti te te, bo di si v ob li ki po seb ne gaza vo da, agen ci je ozi ro ma inšti tu ta. Kot pri mer lah ko iz po sta vi mo Re pub li ko Hr vaško, ki ima us -ta nov ljen po se ben sa mo stoj ni Za vod za hit nu me di ci nu, z vse mi pri pa da jočimi pod por ni mislužbami. Le ta je v pre te klih le tih iz pe ljal ključno re for mo si ste ma NMP, tudi s po močjo našihstro kov nja kov in je tako lah ko do ber zgled ure ja nja tega po dročja.

V pre te klo sti je bilo po da nih že kar ne kaj idej kako vzpo sta vi ti eno vit nad zor in koor di na ci josi ste ma NMP v Re pub li ki Slo ve ni ji. Eden iz med takšnih pred lo gov je bil tudi us ta no vi tev po seb -ne Agen ci je za NMP Re pub li ke Slo ve ni je, ki naj bi prev ze la vo de nje in skr be la za koor di na ci jo terraz voj tega po dročja. Agen ci ja bi bila med dru gim tudi skrb nik stra te gi je razvoja in bi ime la po -ve zo val no vlo go med pred bol nišničnim in bol nišničnim de lom si ste ma NMP, Ura dom RS zazaščito in reševa nje in dru gi mi stro kov ni mi združenji na tem po dročju. Pri prav lja la bi pred lo genor ma tiv nih ak tov in etičnih ko dek sov, skr be la za us trezno, sta bil no in na men sko fi nan ci ra nje si -ste ma NMP, po leg tega pa bi ime la še nad zors tve no funk ci jo. Raz log, da do rea li za ci je takšnegapred lo ga or ga ni zi ra no sti NMP ni prišlo je ver jet no v sa mem kon cep tu, ki pred stav lja jav no-fi -nanč ne po sle di ce in v na prej pred vi de ne po tre be po no vih in do dat nih ka drov skih okre pi tvah.Ok vir ni let ni strošek de lo va nja takšne agen ci je je bil oce njen na cca. 620 ti soč EUR.

Za ra di na ve de ne ga je Mi ni strs tvo za zdrav je, ki se je na eni stra ni za ve da lo po memb no stienot ne ga in central ne ga vo de nja si ste ma NMP, na dru gi stra ni tudi pa sta nja de jan sko raz po -ložlji vih jav no-fi nančnih sred stev, s Pra vil ni kom o službi NMP pred vi de lo us ta no vi tev po seb neslužbe zno traj mi ni strs tva, ne po sred no od go vor ne mi ni stru. Nuj nost to vrst ne or ga ni zirano sti seje še do dat no po tr di la v času ak tual ne prob le ma ti ke na po dročju mi gran tov, v po stop ku pri pra -ve nuj ne reor ga ni za ci je si ste ma NMP za ra di vzpo sta vi tve mreže 10-ih ur gent nih cen trov v Re -pub li ki Slo ve ni ji.

Tako se na Mi ni strs tvu za zdrav je 15. 12. 2015 pričela de lo va ti sa mo stoj na no tra nja or ga ni za -cij ska eno ta – Služba za raz voj in or ga ni za ci jo de jav no sti nuj ne me di cin ske po moči, in si cer ne -po sred no od go vor na mi ni stri ci, v ka te ro so bili pre meščeni štir je jav ni us lužben ci iz Sek tor ja zaraz voj zdravstve ne ga vars tva, do dat no se je za po sli lo 5 se kre tar jev, stro kov nja kov s po dročjaNMP, za krajši de lov ni čas. Do ločen del na log, ve za nih na po dročje NMP se je iz Sek tor ja za raz -voj zdravs tve ne ga vars tva pre ne sel v Službo za raz voj in or ga ni za ci jo dejavno sti NMP.Ome nje na služba je v skla du s ta krat že ve ljav nim no vim Pra vil ni kom o službi NMP ta koj pričelaiz va ja ti na lo ge nad zo ra, sprem lja nja in koor di na ci je na po dročju ce lot ne ga si ste ma NMP.

Z reor ga ni za ci jo in op ti mi za ci jo de lov nih pro ce sov na Minis trs tvu za zdrav je je bila dne15. 3. 2018 Služba za raz voj in or ga ni za ci jo de jav no sti NMP umeščena v Di rek to rat za zdravs tve -no vars tvo kot Sek tor za si stem NMP in ka ta strof no me di ci no in oprav lja na lo ge, ki se na našajona NMP, he li kop ter sko NMP in sekundar ne pre vo ze, ne nuj ne in sa ni tet ne pre vo ze pa cien tov,zdravs tve no vars tvo na pri re di tvah, smučiščih, dis pečer sko službo zdravs tva, množične ne srečein se daj do dat no tudi zdravs tve no de jav nost v izred nem ali voj nem sta nju, v kri zi ali med na rav -no ali drugo ne srečo (v po seb nih raz me rah) us po sab lja nje in izo braževa nje s po dročja obramb -ne ga si ste ma in si ste ma vars tva pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami ter kriz no ko mu ni ci ra nje.

TEMELJNI GRADNIKI SISTEMA NMP V REPUBLIKI SLOVENIJI

Os nov ni na men URGENTNIH CENTROV (v na da lje va nju: UC) je, da se vsak do, ki je ute me lje noza skrb ljen za svo je zdravs tve no sta nje, lah ko vsak tre nu tek dne va ali noči, po po moč za teče naurad no, obče zna no in ved no do stop no me sto – UC.

Ob iz grad nji ur gent nih cen trov je bilo po trebno reor ga ni zi ra ti ob sto ječi si stem v eno vit si -stem, ki bo pa cien tom pri ja zen, do sto pen in ena ko ka ko vo sten ter va ren za vse pre bi val ce v Slo -ve ni ji. Mi ni strs tvo za zdrav je je za vzpo sta vi tev in or ga ni za ci jo de lo va nja ur gent nih cen trov


44

45


v skla du z us me ritvami Enot ne me to do lo gi jo or ga ni za ci je ur gent nih cen trov v RS, iz va jal cem za -go to vi lo do dat na sreds tva za fi nan ci ra nje dveh novi de jav no sti, in si cer opa zo val ni co in triažo.

PREDBOLNIŠNIČNA NMP je po jav ni raz pra vi, po spre jet ju no ve ga Pra vil ni ka o službi NMP l. 2015os ta la v ena ki se sta vi, kar se tiče mreže enot NMP in do stop nih točk si ste ma. Mi ni strs tvo zazdrav je je pre ko Splošnega do go vo ra za po god be no leto 2016 celo do se glo po večanje fi nanč -nih sred stev za de lo va nje. S temi do dat ni mi sreds tvi je v vseh eno tah, kjer so iz va ja li NMP v red -nem de lov nem času, po si ste mu sočas ne ga red ne ga dela me di cin skih se ster v am bu lan ti inNMP, le to na do me sti li z po pol nje no eki po mo bil ne eno te nuj ne ga reševal ne ga vo zi la, na me -nje no iz ključno za iz va ja nje NMP.

V letu 2016 je mi ni stri ca za zdrav je z zdrav niškimi sin di ka ti skle ni la do ločene spo ra zu me inv do ločenih točkah je bila tudi za ve za ločeva nja dela zdrav ni kov med po sa mez ni mi de lo višči(delo v am bu lan ti DM, NMP in mr liško pre gled na služba). Za vo dom, ki izvaja jo NMP so bila po -sla na 2016 tudi na vo di la o or ga ni zi ra nju dela v l. 2018. Za ra di po manj ka nja zdrav ni kov smo naMZ v so de lo va nju z os ta li mi de ležniki pri pra vi li kar ne kaj ak tiv no sti, ki bodo v l. 2018 pri po mo glak spošto va nju za ve ze gle de ločevanja dela. Tre nut no po te ka jo ak tiv no sti gle de ure ja nja mr liškopre gled ne službe, ak tiv no pa so de luj mo z Zdrav niško zbor ni co gle de re for me mreže NMP, kjeriščemo tudi kon senz gle de vlo ge zdrav ni ka družin ske me di ci ne v si ste mu NMP.

DISPEČERSKA SLUŽBA ZDRAVSTVA je končno for mal no do bi la me sto v si ste mu, ki ji pri pa da.Gre za os nov no vstop no točko NMP, ki lah ko s svo jim de lo va njem vpli va na iz hod vsa ke po sa -mez ne in ter ven ci je. Vzpo sta vi tev in de lo va nje dis pečer ske službe zdravs tva v Slo ve ni ji po me niko rak bližje do ena ke do stop no sti do sto ri tev in iz boljšanje ka ko vo sti sto ri tev NMP za vse pre bi -val ce, iz boljšanje ka ko vo sti sto ri tev ne nuj nih in sa ni tet nih pre vo zov pa cien tov, ter iz boljšanje pri -prav lje no sti zdravs tva za de lo va nje ob po seb nih in izred nih do godkih.

Za sno va in po tre ba po enot nem spre je mu kli ca je bila pre poz na na že ob iz da ji pr ve ga Pra -vil nik o službi NMP iz leta 1996. Iz kušnje in spoz na nja ob ak tiv no stih za pri pra vo za začetek de -lo va nja DSZ pa so od go vo ri le na vprašanje: za kaj je do se daj ni smo ime li? Gre za kom plek senpro jekt, ki je zah te val pol no an gažira nje tako za po sle nih v službi pri stoj ni za po dročje NMP naMi ni strs tvu za zdrav je, ka kor tudi večjega šte vi la zu na njih stro kov nja kov s tega po dročja. Po treb -no je bilo iz ve sti in ve sti cij ska vla ga nja v pro sto re in opre mo, iz de la ti prav ne pod la ge za de lo va -nje takšne službe (Pra vil nik o dis pečer ski službi zdravs tva, ki je izšel 2017), prav tako pa so te klevzpo red ne ak tiv no sti na po dročju te melj ne ga izo braževa nja zdravs tve nih dis pečer jev.

Poleg Pra vil ni ka o dis pečer ski službi zdravs tva je Mi ni strs tvo za zdrav je za go to vi lo pri pra voin iz da jo dva ključnih do ku men tov na tem po dročju, in si cer Učbe nik dis pečer ske službe zdravs -tva, ki je na me njen izo braževa nju ka dra za delo v dis pečer skih cen trih ter Slo ven ski in deks zaNMP, ki je te melj no od ločit ve no orod je zdravs tve nih dis pečer jev. S po močjo tega orod ja zdravs -tve ni dis pečer lah ko hi tro do loči stop njo nuj no sti in ter ven ci je in ak ti vi ra us trez no vr sto eki peNMP, ter po da ja na vo di la ozi ro ma us me ritve kli cočemu pre ko te le fo na, do pri ho da eki pe NMP.

PRVI POSREDOVALCI, ki so ak ti vi ra ni pre ko si ste ma Re CO 112, so v prak si pri pad ni ki sil zaščitein reševa nja in de lu je jo v ok vi ru pro sto volj nih ga sil skih društev. V več lo kal nih oko ljih so se vzpo -stavile do bre prak se so de lo va nja služb NMP in lo kal ne skup no sti pri hi trem od zi va nju na po -dročju srčnih za sto jev in ak ti va ci je pr vih po sre do val cev z AED. Re zul ta ti kažejo, da gre zapo mem ben grad nik pri do se ga nju do stop nih časov in s tem iz boljšanja preživetja po srčne za -sto ju. Ker gre za po pol no ma pro sto volj no de jav nost, je po treb no ure di ti sta tu se le teh in ure di tiraz mer ja med službami NMP in pri pad ni ki sil zaščite in reševa nja. V ta na men je začela de lo va tipo seb na de lov na sku pi na MORS – URSZR in MZ, kjer se bo na tančno de fi ni ra la vlo ga in de lo va -nje pr vih po sre do val cev.

Na mi ni strs tvu se za ve da mo po me na av to mat skih ek ster nih de fri bi la tor jev (AED), zato smov Pra vil ni ku o službi nuj ne me di cin ske po moči na si stem ski način pri sto pi li k ure di tvi po dročjaAED na prav. V skla du s Pra vil ni kom se bo tako vzpo sta vi la tudi evi den ca na prav AED, ka te rihlast ni ki do vo li jo nji ho vo jav no upo ra bo. Evi den co bo vo di la Dis pečer ska služba zdravs tva, na tanačin pa bo omo gočeno red no in ce lo vi to sprem lja nje tega vse binsko po memb ne ga sklo pa.

Pra vil nik pa hkra ti do loča tudi, da je us po sab lja nje za upo ra bo AED na prav ob ve zen del pro gra -ma os nov ne ga in ob no vi tve ne ga us po sab lja nja za prve po sre do val ce. Zelo pod pi ra mo pri za -de va nja lo kal nih skup no sti in dru gih sub jek tov za širitev mreže AED, zato smo v Pra vil ni ku ja snoopre de li li, da je os veščanje, izo braževa nje in us po sab lja nje lai kov v pri stoj no sti lo kal nih skup -no sti.

HELIKOPTERSKO REŠEVANJE Od ločitev o načinu iz va ja nja he li kop ter ske nuj ne me di cin ske po -moči – HNMP ter he likop ter skih med bol nišničnih pre vo zov in pre vo zov otrok v in ku ba tor jih jev pri stoj no sti države. Ta se od loči ali bo iz va ja nje he li kop ter skih me di cin skih pre vo zov pre da lana trg (za seb ni pre voz nik), ali pa bo to iz va ja la država z last ni mi he li kop ter ji. Slednje je mo gočeiz va ja ti kot državno ak tiv nost v ok vi ru na cio nal ne za ko no da je, ven dar se mora pri tem iz pol nje -va ti le tal sko var nost ne zah te ve Ured be Ko mi si je (EU) št. 965/2012.

HNMP se je v le tih 2014–2017 ne pre ki nje no iz va ja la v bazi Br nik, od 15. 11. 2016 pa se je začelaiz va ja ti, na pod la gi skle pa mi ni stri ce za zdrav je, tudi v bazi na le ta lišču Ed var da Rus ja na v Ma ri -bo ru. Eki pe za iz va ja nje HNMP za bazo Br nik za go tav lja Os nov no zdravs tvo Go renj ske – Zdravs -tve ni dom Kranj, za bazo Ma ri bor pa Zdravstve ni dom dr. Adol fa Drol ca Ma ri bor. Eki po se stav lja taus po sob ljen zdrav nik za iz va ja nje NMP in reševa lec, ki je po do ločbi Pra vil ni ka o službi NMP di -plo mi ra ni zdravs tve nik.

Za reševa nje v go rah – GRS ope ra ci je, Os nov no zdravs tvo Go renj ske za bazo Br nik za go tav -lja tudi po se bej us po sob lje ne zdrav ni ke za gor sko reševa nje, ki so de lu je jo v eki pi z reševal cemle tal cem GRZS. Iz ven se zo ne red ne ga po let ne ga dežurs tva GRZS, ki tra ja 90 dni, eki pe GRZSde lu je jo v ob li ki pri prav lje no sti na domu, kar po go sto krat pov zroča daljše ak ti va cij ske in do stop -ne čase ob ak ti va ci ji eki pe za gor sko reševa nje. Dol gi ak ti va cij ski in do stop ni časi iz ven dežurs -tva GRZS so bili tudi eden od raz lo gov, da se je v letu 2017 v bazi na Br ni ku pričel iz va ja ti pi lot nipro jekt združene eki pe HNMP GRZS, kjer se eki pi HNMP pri druži tudi reševa lec le ta lec GRZS,kar se je po ka za lo kot op ti ma len način za go tav lja nja hi tre ga od zi va pri reševa nju v go rah in dru -gih težko do stop nih te re nih, kjer se rešuje s po močjo vit la ali pri slo na he li kop terja.

De jav nost iz va ja nja se kun dar nih trans por tov s he li kop ter jem, ka mor šte je jo tudi pre vo zi z in -ku ba tor jem, iz va ja jo eki pe KO za ane ste zio lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok in KO zaotroško ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo UKC Ljub lja na.

V letu 2017 je bilo iz obeh baz iz ve de nih 489 po le tov z na lo go iz va ja nja HNMP in se kun dar -nih pre vo zov ter 141 po le tov iz baze Br nik – ope ra ci je reševa nja v go rah.

ENOTNI STANDARD ZNANJA IN USPOSOBLJENOSTI IZVAJALCEV

Mi ni strs tvo za zdrav je v skla du s tret jim od stav kom 21. člena Pra vil ni ka o službi NMP in z na me -nom vzpo sta vi tve enot ne ga stan dar da znanj in us po sob lje no sti iz va jal cev zu naj bol nišničneNMP, or ga ni zi ra preiz ku se zna nja za vse zdravs tve ne de lav ce vključene v službo NMP. Pre ver -ja nje znanj in us po sob lje no sti je vse bin sko ločeno na vse bin ski sklop za pre ver ja nje us po sob lje -no sti za zdrav ni ke ter sklop za di plo mi ra ne zdravs tve ni ke in zdravs tve ne reševal ce. Ker mi ni strs tvoza nima us trez nih ka drov in opre me za iz va ja nje takšnih pre ver ja nje je za iz va ja nje pre ver ja nje iz -bra lo stro kov no or ga ni za ci jo, ki za go tav lja z raz pi som pred pi sa ne kri te ri je in po go je mi ni strs tva.

VIDIKI FINANCIRANJA DEJAVNOSTI NMP

V času kri ze in varčeva nja je si stem NMP za ra di zniževa nja cen sto ri tev iz gu bil sko raj 4 mio EURna pred bol nišnični rav ni. Po dob no se je do ga ja lo na po dročju fi nan ci ra nja ur gent ne de jav no stiv bol nišni cah, ki pa je do uved be ur gent nih cen trov kot sa mo stoj nih enot po te ka lo po si ste muobračuna sto ri tev do ločenih de jav no sti (ki rur gi ja, in ternis tka in po ne kod še po se bej ne vro lo gi jater in fek to lo gi ja). Mi ni strs tvo za zdrav je je ak tiv no pri sto pi lo k preu re di tvi si ste ma fi nan ci ra njade jav no sti nuj ne me di cin ske po moči. Pred stav ni ki Mi ni strs tva za zdrav je, pred stav ni ki Združenjazdravs tve nih za vodov, pred stav ni ki Za vo da za zdravs tve no za va ro va nje Slo ve ni je in v do ločenedelu pred stav ni ki za va ro val nic, ki se uk var ja jo s pro sto volj nim za va ro va njem so na tančno pre -gle da li ob sto ječi način fi nan ci ra nja in bodo pri pra vi li pred lo ge za pra vičen in trans paren tennačin fi nan ci ra nja de jav no sti NMP v Re pub li ki Slo ve ni ji.


46

47


Za po tre be fi nan ci ra nja si ste ma NMP je bilo od spre je ma no ve ga Pra vil ni ka o službi NMP inzačetka de lo va nja ur gent nih cen trov v le tih 2015–2018 že za go tov lje nih do dat nih sred stev v višini:• 3.000.000 EUR za kre pi tev mreže mo bil nih enot,• 9.970.000 EUR za uved bo no vih de jav no sti v UC (triaža, opa zo val ni ca, PUC),• 450.000 EUR za eki po HNMP v bazi Ma ri bor,• 53.000 EUR za de lo va nje združene pri mar ne eki pe HNMP na Br ni ku,• 4.550.000 EUR za dodat nih sred stev de lo va nje UC,• 1.700.000 EUR za ločeva nje dela v am bu lan ti družin ske me di ci ne in iz va ja njem NMP – ko rek -

ci je stan dar dov enot DS 3 a in • 2.250.000 EUR za začetek de lo va nja dis pečer ske službe zdravs tva.

Z Anek som 1 k po god be ne mu leto 2018 pa pred la ga mo tudi za go to vi tev do dat nih:• 870.000 EUR za ločeva nje dela v am bu lan ti družin ske me di ci ne in iz va ja njem NMP – ko rek ci -

je stan dar dov enot DS 3 b in • 847.000 EUR za kre pi tev enot pred bol nišnične NMP.

Fi nan ci ra nje si ste ma NMP pa po te ka tudi s po močjo pro račun skih sred stev in tako smo za kre -pi tev NMP na pri mar ni rav ni pre ko raz pi sov za so fi nan ci ra nje:• v letu 2015 so fi nan ci ra li na ba vo 30 pre no snih ur gent nih ul tra zvo kov v nuj ni me di cin ski po moči

za zdravs tve ne do mo ve v višini 497.000,00 EUR.• v letu 2016 so fi nan ci ra li na ba vo 421 pre no snih in mo bil nih ter mi na lov v višini 318.000 EUR.• v letu 2017 so fi nan ci ra li do dat no na ba vo 430 ročnih in mo bil nih ra dij skih ter mi na lov za nuj ne,

ne nuj ne in sa ni tet ne pre vo ze ter 137 de fi bri la tor jev v višini 433.000 EUR.

IZZIVI SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

Si stem NMP za ra di na ra ve dela ne more in ne sme biti od vi sen od ak tual ne po li ti ke, saj mora bitivar nost in ka ko vost obrav na ve živ ljenj sko ogroženih ena ko po memb na vsem de ležni kom družbe.

Glo bal no gle da no se soočamo pred vsem s po manj ka njem zdrav niškega ka dra, še po se bejs spe cia li sti ur gent ne me di ci ne. Na mi ni strs tvu se za ve da mo, da tudi spre me njen način raz pi -sov za spe cia li za ci je krat ko ročno ne bo rešil težav. Zato bo po treb no te me lji to pre no vi ti mrežoin do ločiti stra teške točke, kjer se bo NMP iz va ja la ne pre ki nje no. Pre no va bo po te ka la na os no -vi ja snih me ril in v so glas ju s stro ko, ki bo do ločila oz. re de fi ni ra la vlo go zdrav ni ka v si ste mu NMP.

Na bol nišničnem delu pa bo za ra di po dob nih raz lo gov potreb no poe no ti ti pra vi la de lo va njaUC, način obračuna va nja in fi nan ci ra nja ter ja sno de fi ni ra ti vlo go ur gen ce v si ste mu bol nišničnegazdravs tve ne ga vars tva. Še po seb na skrb mora tu kaj ve lja ti za ure di tev po dročja NMP otrok inmla dost ni kov.

Na po dročju heli kop ter ske ga reševa nja bo po treb no en krat ja sno spre je ti od ločitev na ni vo -ju države in ure di ti pre voz niški del za HNMP in se kun dar ne pre vo ze, ki vključuje jo tudi pre vo zez in ku ba tor jem. Iz va jal ci in upo rab ni ki ima jo pra vi co do ka ko vost nih po go jev dela in var no sti, kijih do ločajo evrop ski stan dar di. Prav tako bo po treb no ja sno raz me ji ti de jav nost HNMP in ak ci je,ki spa da jo v si stem is ka nja in reševa nja v go rah.

ZAKLJUČEK

Kot je raz vid no, v si ste mu NMP, ka kor v vseh večjih si ste mih, ob sta ja zelo veliko šte vi lo raz ličnihin te re sov, ki jih je po treb no na do ločeni rav ni koor di ni ra ti in re gu li ra ti in s tem vzpo sta vi ti takšensi stem, ki bo nu dil vsem pre bi val cem hi tro in čim bolj pra vil no obrav na vo ka dar gre za sta nja, kiogrožajo, ali bi lah ko ogro zila živ lje nje. Mo ra mo pa se za ve da ti, da bo si stem funk cio ni ral samopod po go jem, da bodo vsi grad ni ki si ste ma de lo va li koor di ni ra no. To lah ko do sežemo samos strp no ko mu ni ka ci jo, do brim so de lo va njem in za ve da njem, da je po treb no ob tem upošte va tiširši vidik, jav no do bro in ne samo par cial ne in te re se.

Na lo ga države, Mi ni strs tva za zdrav je, od ločeval cev, koor di na tor jev si ste ma pa je, da omo -gočijo do se ga nje za stav lje nih ci ljev, da pri sluh ne jo in for ma ci jam iz te re na ter za go to vi jo os nov -ne po go je, ki upošte va jo fi nančno so raz mer nost družbe nih raz mer…

..in po leg skr bi za pa cien ta po sta vi ti na ena ko me sto tudi skrb za iz va jal ce.

LITERATURA

1. Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske po moči (Urad ni list RS, št. 81/15 in 93/15 – popr.)2. Pra vil nik o dis pečer ski službi zdravs tva (Urad ni list RS, št. 58/17)3. Enot na me to do lo gi ja or ga ni za ci je ur gent nih cen trov v Re pub li ki Sloveni ji, Mi ni strs tvo za zdrav je, ju lij 20154. Re so lu ci ja o na cio nal nem pla nu zdravs tve ne ga vars tva 2016–2025 »Sku paj za družbo zdrav ja« (Re NPZV16–25),5. Splošni do go vor za po god be no leto 2016, šte vil ka: 1720-1/2016, z dne 19. 5. 20166. Splošni do go vor za po godbeno leto 2017, šte vil ka: 1720-1/2017 z dne 21. 6. 20177. Splošni do go vor za po god be no leto 2018, šte vil ka: 1720-1/2018 z dne 31. 1. 20188. Slo ven ski in deks za nuj no me di cin sko po moč, Mi ni strs tvo za zdrav je, av gust 2017


48

49


TRIAŽA V SISTEMU NUJNE MEDICINSKE POMOČI

TRIAGE IN EMERGENCY MEDICAL SYSTEM

Re na ta Ra ja pak se

Služba nuj ne me di cin ske po moči, Zdravs tve ni dom Domžale, Mest ni trg 2, 1230 Domžale

Izvleček

Pris pe vek opi su je triažo v si ste mu NMP, ki se je začela v Slo ve ni ji si stem sko uva ja ti po letu 2010.Po seb na de lov na sku pi na na Mi ni strs tvu za zdrav je je iz bra la mo del Manc he ster ske triaže inzačela z us po sab lja njem pr vih triažnih me di cin skih se ster v začetku leta 2012. Do da nes je biloiz ve de nih 16 tečajev in do končno us po sob ljenih pre ko 250 me di cin skih se ster. MTS se upo rab -lja v vseh ur gent nih cen trih v Slo ve ni ji, služi pr vens tve no za zmanjševa nje kli ničnega tve ga nja,omo goča pa tudi sprem lja nje obre me ni tev in raz po re ja nje pa cien tov na us trez no me sto obrav -na ve.

Abstract

The artic le des cri bes tria ge in the EMS system, which star ted to be syste ma ti cally in tro du ced inSlo ve nia af ter 2010. A spe cial wor king group at the Mi ni stry of Health has se lec ted the Manc he s-ter tria ge system and star ted the trai ning of the first tria ge nur ses at the be gin ning of 2012. To date,16 cour ses were or ga ni zed and over 250 nur ses were fully trai ned. MTS is used in all emer gencycen ters in Slo ve nia, ser ves pri ma rily to re du ce cli ni cal risk, but also enab les mo ni to ring of thework load and pa tient allocation to the ap pro pria te treat ment site.

UVOD

Ur gent ne am bu lan te so del si ste ma NMP, na me nje ne os kr bi ur gent nih stanj. Ker de lu je jo 24/7in za nji hov obisk pa cien ti ne po tre bu je jo na pot ni ce, za šte vil ne pre bi val ce ur gent ne am bu lan tepred stav lja jo od pr ta vstop na vra ta v zdravs tve ni si stem. Šte vi lo pa cien tov na ur gen cah po vsodpo sve tu na rašča in v izo gib tve ga njem med čaka njem na pre gled se je v ur gent nih am bu lan tahuve del si ste ma tičen pro ces spre je ma in oce ne vseh pri ha ja jočih pa cien tov – triaža.

UVAJANJE TRIAŽE V SLOVENIJI

V Slo ve ni ji je bila pr vič po da na for mal na zah te va po iz va ja nju triaže v ur gent nih am bu lan tah leta2010 (1), ko je prišlo do dveh od mev nih nežele nih do god kov s tra gičnimi po sle di ca mi (2, 3). Ko -nec tega leta je bila po tem ime no va na po seb na delovna sku pi na na Mi ni strs tvu za zdrav je z na -lo go, da naj de za Slo ve ni jo us tre zen triažni si stem v ur gent nih am bu lan tah in da do loči us trez nous po sab lja nje me di cin skih se ster, ki bodo triažo iz va ja le (4). De lov na sku pi na je z de lom za -ključila v letu 2011 in iz bra la za slo ven ske raz me re naj pri mer nejši, Manc he ster ski mo del triaže (5).Po tre bo po iz va ja nju triaže ob spre je mu pa cien tov v ur gent nih am bu lan tah in Manc he ster skitriažni si stem kot pri me ren triažni mo del v Slo ve ni ji sta po tr di la tudi Raz šir je na stro kov na ko le gi -ja za ur gent no me di ci no (6) in za pe dia tri jo (7). Ko nec leta 2011 je bilo v An gli ji us po sob lje nih 10inštruk tor jev in pri prav ljen je bil slo ven ski pro gram izo braževa nja za triažo (8). V mar cu 2012 je bilv UKC Ma ri bor iz ve den prvi tečaj po načelih Manc he ster ske triaže, do da našnje ga dne pa že 16tečajev, na ka te rih je bilo ude leženih okrog 400 me di cin skih se ster, ce lot no us po sab lja nje in li -cen co pa je pri do bi lo pre ko 250 me di cin skih se ster.

V letu 2015 je triažo in triažno me di cin sko sestro prav no for mal no opre de lil tudi novi Pra vil -nik o Službi nuj ne me di cin ske po moči (9). Pra vil nik do loča, da se ob pri ho du pa cien ta v ur gent -ni in sa te lit ski ur gent ni cen ter oce ni nje go vo zdravs tve no sta nje in se ga raz vr sti gle de na oce no


50

ogroženo sti oziro ma gle de na po tre bo po začetku zdravs tve ne os kr be. Triaža se iz va ja na os no -vi od ločit ve ne ga mo de la Manc he ster ske ga triažnega si ste ma. Triažo iz va ja di plo mi ra ni zdravs -tve nik z do dat ni mi zna nji s po dročja triaže, ki jih prav tako do loča Pra vil nik.

Program us po sab lja nja s po dročja triaže v ur gent ni am bu lan ti de jav no sti je se stav ljen iz teo -re tičnega dela v ob li ki tečaja s pre da va nji in de lav ni ca mi ter iz prak tičnega us po sab lja nja v učnihcen trih. Pro gram ob se ga 25 ur teo re tičnega in 75 ur prak tičnega zna nja s po dročja triaže.

MANCHESTERSKI TRIAŽNI SISTEM (MTS)

MTS so začeli upo rab lja ti v An gli ji leta 1996, da nes se upo rab lja že tret ja iz da ja z do dat ni mi do -pol ni tva mi, v šte vil nih evrop skih, južnoa me riških in azij skih državah. MTS poz na 5 triažnih ka te -go rij. Vsa ka triažna ka te go ri ja ima svo jo šte vil ko, bar vo, ime in do ločen ideal ni mak si mal ni čas dome di cin ske obrav na ve (ta be la 1). MTS te me lji na upo ra bi tre nut no 53 al go rit mov z našte ti misimp to mi in zna ki – kri te ri ji. Triažna me di cin ska se stra iz be re ti sti al go ri tem, ki naj bolj us tre zaglav ni težavi, za ra di ka te re je pa cient prišel v ur gent no am bu lan to. Nato sle di v al go rit mu za pi -sa nim simp to mom in zna kom, od vrha navz dol, do kler pri pa cien tu ne ugo to vi pri sot no sti pr ve -ga od njih in na pod lagi tega pa cien ta raz vr sti v temu us trez no triažno ka te go ri jo (5). Al go rit mi sozgra je ni tako, da naj prej ugo tav lja mo kri te ri je, ki kažejo na večjo stop njo ogroženo sti ali nuj no sti.Bolj ko se spuščamo po al go rit mu navz dol, manj ver jet no je, da gre za ogrožene ga pa cien ta.Tako v stan dard no (ze le no) ka te go ri jo spa da jo pa cien ti, pri ka te rih smo iz ključili nuj nejše kri te ri -je. Pri mer al go rit ma je pri ka zan na sli ki 1.

Ta be la 1. Triažne ka te go ri je Manc he ster ske ga triažnega si ste ma.

Šte vil ka triažne Bar va triažne Ime triažne Cilj ni čas doka te go ri je ka te go ri je ka te go ri je obrav na ve

Prva rdeča ta kojšnja TAKOJ

Dru ga oranžna zelo nuj na 10 mi nut

Tret ja ru me na nuj na 60 mi nut

Četr ta ze le na stan dard na 120 mi nut

Peta mo dra ne nuj na 240 mi nut

UPORABA MTS V URGENTNIH CENTRIH (UC)

Ob od prt ju ur gent nih cen trov se je v njih uved la tudi de jav nost triaže, ki je bila tudi do dat no fi -nan ci ra na. Na začetku se je po jav lja lo kar pre cej težav. Izra zi to je bilo po manj ka nje iz kušenihtriažnih me di cin skih se ster, pre cejšnje ne ra zu me va nje pro ce sa in po me na triaže s stra ni zdrav -ni kov. Ni bilo pre mišlje no pri prav lje nih na vo dil za us me ri tev pa cien tov k us trez ne mu zdrav ni kuspe cia li stu zno traj ur gent ne ga cen tra, tako ime no va ne triažne ma tri ke. Sta nje je še po slabševalve lik na val (ne nuj nih) pa cien tov na nove ur gent ne cen tre (sli ki 2 in 3). Tudi dru ge or ga ni za cij sketežave ob začetku de lo va nja ur gent nih cen trov so se po go sto pri pi sa le triaži. Sta nje se po sto -po ma ure ja, triaža pri do bi va na ve lja vi, triažne me di cin ske se stre ima jo vse več iz kušenj, os ta lizdravs tve ni de lav ci in tudi pa cien ti so novo de jav nost počasi spre je li kot nor ma len del obrav na -ve v UC.

ZAKLJUČEK

Manc he ster ski sis tem omo goča ka ko vost no, stan dar di zi ra no in var no začetno obrav na vo pa -cien tov v ur gent nih am bu lan tah. Omo goča tudi sprem lja nje oz. nad zor pra vil no sti dela triažnihme di cin skih se ster in s tem za go tav lja nje stal ne kva li te te dela. Zato je MTS pri do bil svoje me stopri spre je mu ur gent nih pa cien tov tudi v Slo ve ni ji.

51


Sli ka 1. Pri mer al go rit ma Disp ne ja pri odra slem.

Triažni algoritem

Ogrožena dihalna potStridor

Prekomerno slinjenjeNeučinkovito dihanje

Šok

PiskanjeProduktivni kašelj

Poškodba prsnega košaTežave pred kratkim

Nizka SpO2

Izpostavljenost dimuNizek PEF

Plevritična bolečinaVročina

Inhalacijska poškodbaNe zmore izgovoriti celega stavka

Zelo nizka SpO2

IzčrpanostZelo nizek PEF

Nov nenormalen pulzMotnja zavesti

Anamneza pomembne respiratorne bolezniAkutni pojav simptomov po poškodbi

Stenokardija/tiščoča bolečina za prsnicoZelo visoka vročina

Možna sepsa

RDEČA

ORANŽNA

RUMENA

ZELENA

MODRA

Dispneja pri odraslem

Mejatveganja


52

Sli ka 2. Obi ski pa cien tov v UC v letu 2016 (skup no 352.167 pa cien tov, brez Ljub lja ne). BR – Brežice, CE – Ce lje,IZ – Izo la, JE – Je se ni ce, MB – Ma ri bor, MS – Mur ska So bo ta, NG – Nova Go ri ca, NM – Novo me sto, SG – Slo venjGra dec, TR – Tr bov lje.

BR (7) CE (12) IZ (8) JE (11) MB (12) MS (12) NG (5) NM (12) SG (7) TR (7)0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

10000

ste

vilo

pa

cie

nto

v n

a m

ese

c

1979

5408

3878

2550

6987

3806

4695

19781472

1041

Sli ka 3. Obi ski v UC 2016 po triažnih ka te go ri jah.

RDEČI ORANŽNI RUMENI ZELENI MODRI

0

10

20

30

40

50

60

70

4,86%0,29%

26,07%

65,19%

2,37%

53


LITERATURA

1. Mi ni strs tvo za zdrav je Re pub li ke Slo ve ni je. 2010. Na vo di lo za spre jem pa cien tov v zdravs tve no obrav na vov am bu lan tah nuj ne me di cin ske po moči ozi ro ma v spre jem nih am bu lan tah v bolnišni cah ter za obračunoprav lje ne ga dela, št. 183-98/2010/3.

2. Za smrt de lav ca »kri va« neu re je na triaža, in ne zdravs tve ni teh nik [in ter net]. 2013. Do seg lji vo na: URL:http://www.rtvslo.si/slovenija/za-smrt-delavca-kriva-neurejena-triaza-in-ne-zdravstveni-tehnik/233810.

3. Umrl, ker je bil brez na pot ni ce [in ter net]. 2013. Do seg lji vo na: URL: http://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrl-ker-je-bil-brez-napotnice/72295.

4. Mi ni strs tvo za zdrav je Re pub li ke Slo ve ni je. 29.11.2010. Sklep o us ta no vi tvi De lov ne sku pi ne za pri pra voizobra ževa nja in us po sab lja nja di plo mi ra nih me di cin skih se ster/di plo mi ra nih zdravs tve ni kov v si ste mu NMP –triaže.

5. Manc he ster tria ge group; Ke vin Mack way – Jo nes, Ja net Mars den, Jill Wind le, eds. Emer gency Tria ge, thirdedi tion. Wi ley Black well Pub lis hing, 2014

6. ZAPISNIK 5/10 se stan ka Raz šir je ne ga stro kov ne ga ko le gi ja za ur gent no me di ci no dne 12. 10. 2010. 7. RSK za pe dia tri jo. 2012. Za pi snik 63. red ne seje. 8. Mi ni strs tvo za zdrav je Re pub li ke Slo ve ni je. 2013. Odred ba o do ločitvi pro gra ma us po sab lja nja za iz va ja nje

službe nuj ne me di cin ske po moči. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je št. 15/2013 dne 18. 2. 2013.9. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je št. 81/2015. Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske po moči, 30. 10. 2015.

MODEL ODLOČANJA V DISPEČERSKI SLUŽBIZDRAVSTVA S PRIKAZI PRIMEROV

MODEL OF DECISION IN THE EMERGENCY MEDICALDISPATCH SERVICE WITH CASE REPORTS

De nis Gor jup, An drej Fink

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Dis pečer ska služba zdravstva, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Dis pečer ska služba zdravs tva uprav lja si stem nuj ne me di cin ske po moči. Za spre jem kli cev upo -rab lja Slo ven ski in deks za nuj no me di cin sko po moč. Slo ven ski mo del od ločanja je na stal poNor veškem in dek su in te me lji na dis pečira nju na pod la gi me ril. Se stav lja ga začetni al go ri tem,ter 37 kar tic z raz ličnimi do god ki. Kar ti ce se stav lja jo kri te ri ji, ak ti va cij ski pro to kol, do dat na vpra -šanja, nas ve ti kli ca te lju in zdravs tve ne mu oseb ju ter in for ma ci je. Zdravs tve ni dis pečerji mo ra joza upo ra bo tega orod ja opra vi ti po se ben tečaj.

Abstract

Emer gency Me di cal Dis patch Ser vi ce is res pon sib le for coor di na tion and ma na ge ment of Emer-gency Me di cal Ser vi ce. Slo ve nian in dex for acu te me di ci ne is de ci sion mo del for call re cei vingpro cess. Slo ve nian in dex for Emer gency Me di ci ne was de ve lo ped from Nor we gian in dex for Acu -te Me di cal As si stan ce and it is cri te ria ba sed de ci sion mo del inc lu ding start al go rithm and 37cards with dif fe rent events. Each card has se ve ral cri te ria, ac ti va tion protocol, ad di tio nal que stions,and ad vi ces for cal lers and Emer gency Me di cal Crew mem bers. Emer gency Me di cal Dis patc hershave to pass spe cial call re cei ving trai ning pro gram if they want to use this toll.

Dis pečer ska služba zdravs tva spre je ma nuj ne kli ce z zdravs tve ne ga po dročja in sprem lja,raz po re ja ter koor di ni ra de lo va nje vseh mo bil nih enot nuj ne me di cin ske po moči.(1) Pri spre je mukli cev upo rab lja mo del od ločanja, tako ime no va ni Slo ven ski In deks za Nujno me di cin sko po -moč (Slo In NMP). Iz bra ni mo del od ločanja vse bu je začetni al go ri tem, ki nas v na da lje va nju pope -lje do 37 kar tic z raz ličnimi do god ki.(2) V na da lje va nju so za lažje ra zu me va nje de lo va nja sa me gamo de la od ločanja pred stav lje ni tri je pri me ri.

Od ločit ve ni mo del je v obrav na vo nuj ne ga kli ca vpet zato, da lah ko zdravs tve ni dis pečerzelo hi tro zav za me vo dil no vlo go v ko mu ni ka ci ji, hi tro do loči stop njo nuj no sti ter da so vsi kli ci inod ločanja obrav na va na ena ko, brez možno sti vpli va ob jek tiv nih in sub jek tiv nih de jav ni kov. Posve tu poz na mo več mo de lov od ločanja, ver jet no naj bolj znan je Me di cal Prio rity Dis patch, saj jev sve tu tudi naj bolj raz šir jen.(3) Sla bost sa me ga mo de la je zelo dra ga im ple men ta ci ja, li cen ce inizo braževa nje. Po leg tega av torji ne do vo lju je jo no be nih spre memb ali pri la go di tev na lo kal nooko lje. (4)

Slo In NMP je pri la go jen po iz vir ni ku Nor veškega in dek sa (Nor we gian In dex for Acu te Me di -cal As si stan ce). Na stal je ob so de lo va nju Lear da lo ve fun da ci je za akut no me di ci no in je po pod -pisu do go vo ra med državo in fun da ci jo pro sto do sto pen. Do vo lje no ga je pri la ga ja ti lo kal ne muoko lju in ga tako na re di ti še bolj upo rab ne ga.

V os no vi ta od ločit ve ni mo del slo ni na si ste mu dis pečira nja na pod la gi me ril. Me ril, ki jihpred hod no za zdravs tve nega dis pečerja pri pra vi jo stro kov nja ki raz ličnih po dročjih na pod la gira zi skav in tre nut ne me di cin ske dok tri ne.(5) Tako je Slo In NMP re cen zi ra lo kar 14 zdrav ni kovspecia li stov raz ličnih strok. Zdravs tve ne ga dis pečerja to rej ne pre pu sti mo, da v ključnih trenutkihnuj ne ga sta nja sam raz mišlja o po memb nih vprašan jih, am pak so mu jih v na prej pri pra vi li


54

55


ustrez ni stro kov nja ki. In dek si za NMP so se stav lje ni iz START al go rit ma, ki je začetni vprašal nikza obrav na vo vsa ke ga kli ca. Se stav ljen je tako, da zdravs tveni dis pečer pre ko vprašanj hi tro pri -do bi ključne in for ma ci je za začetek in ter ven ci je. Vprašanja kot so: Kje nas po tre bu je te? Kakovam lah ko po ma ga mo? Kje po tre bu je te našo po moč? zdravs tve ne ga dis pečerja po sta vi jo v vo -dil no vlo go ko mu ni ka ci je in omo gočajo hiter za jem po dat kov. Vprašanja v na da lje va nju soključna za hi tro triažo: Ali je ose ba bud na (pri za ve sti)? Lah ko go vo ri? … Do dat ni opis do god ka naspo pe lje do dis pečer skih kri te ri jev, ki pa zdravs tve ne mu dis pečerju po ma ga jo do ločiti stop njonuj no sti in način od zi va eki pe NMP ter vse bi no, vr sto nas ve tov in na vo dil za po moč po te le fo nu.

Slo In NMP je se stav ljen iz 37 dis pečer skih kar tic. Prve tri kar ti ce so na me nje ne obrav na vi nuj -nih stanj: Ne za vest odra sli, Ne za vest otro ci in Dušenje/tu jek v di hal nih po teh. Ima jo po seb nome sto v in dek su, saj zdravs tve ne mu dis pečerju na tančno pred pi su je jo tekst, ki ga po sre du jeočivid cem, da bi le ti lah ko us pešno iz va ja li po treb ne ukre pe. Tudi os ta le kar ti ce ima jo nas ve tekli ca telju, ven dar niso tako stro go pred pi sa ni.

Na sled nji dve kar ti ci sta Večje ne sreče, ki ima po seb no me sto za ra di po treb nih ukre pov, kijih naj zdravs tve ni dis pečer iz ve de in naj bolj nes pe ci fična kar ti ca Ne ja sen prob lem. Kar ti ca jena me nje na manjšemu šte vi lo kli cev, ki ne pre našajo do volj po dat kov za do ločitev pri mer ne dis -pečer ske kar ti ce, ven dar vsee no po tre bu je jo obrav na vo. Zad nja po seb na kar ti ca je kar ti ca 50,v re sni ci po vr sti 37-ta. Kar ti ca je na me nje na spre je mu naročil za vse že opre de lje ne ne nuj ne innuj ne reševal ne pre vo ze, ki ima jo dru gačen na bor oz. za po red je po treb nih po dat kov.

Sli ka 1. Slo In NMP-začetek in vse bi na.

Kar ti ce od 6 do 36 opre de lju je jo raz lična po dročja od aler gij skih reak cij, po ro da, težav z di -ha njem do na si lja/zlo rab in oči. Ob prilago di tvi slo ven ske ver zi je in dek sa, se je upošte va lo tudito, da so do god ki pri mer lji vi z do god ki v in dek sih dru gih držav, da je na takšen način možnoskup no so de lo va nje, de li tev iz kušenj in lažja im ple men ta ci ja no vo sti.

V vsa ki spe ci fični kar ti ci so na prvi stra ni kri te ri ji raz de lje ni v tri prio ri te te (rdeča, ru me na inze le na). Na lo ga zdravs tve ne ga dis pečerja je, da na pod la gi vprašanj iz de sne stra ni poišče prvius trez ni kri te rij, ki naj bo lje opi su je tre nut no sta nje pa cien ta. Pri tem upošteva os novno načelo,da sle di kri te ri jem od vrha navz dol in jih s po močjo vprašanj iz ključuje oz. po tr di.

Ko zdravs tve ni dis pečer iz be re pri me ren kri te rij, da zah te vo za ak ti va ci jo eki pe, sam pa napod la gi pred la ga nih nas ve tov po ma ga kli ca te lju iz ve sti po treb ne ukrepe prve po moči. Po legnas ve tov kli ca te lju, kar ti ce vse bu je jo tudi nas ve te zdravs tve ne mu oseb ju, če bi jih le ti po tre bo -va li. Vse bu je jo tudi in for ma ci je, kjer so raz ložena po memb na dejs tva sa me ga po glav ja.

Spre jem kli ca po Slo In NMP iz va ja spre jem ni zdravstveni dis pečer, dočim je ak ti va ci ja eki pedelo od daj ne ga zdravs tve ne ga dis pečerja, ka te re mu pa in deks pred pi su je način in vr sto ak ti va -ci je mo bil ne eno te NMP.

Slo In NMP je zdravs tve nim dis pečer jem na vo ljo v pi sni in tudi elek tron ski ob li ki, kot del os -nov nega dis pečer ske ga pro gra ma. Da lah ko zdravs tve ni dis pečer upo rab lja Slo In NMP pri svo -jem delu, mora ime ti končan Os nov ni tečaj za delo v dis pečer ski službi in do da ten tečaj za deloz elek tron sko ver zi jo. Svo je zna nje je dolžan kon stant no ob nav lja ti.(2)


56

Sli ka 2. Slo In NMP- Ne za vest odra sli.

57


Primer spre je ma kli ca s po močjo Slo In NMP bomo opi sa li s tre mi raz ličnimi pri me ri. Pri me riso pov ze ti po skrip ti za inštruk tor je Os nov ne ga tečaja za delo v dis pečer ski službi zdravs tva.

PRIMER 1Dis pečer ski cen ter zdravs tva ob 10.01 sprej me klic ri biča, ki je v svo ji bar ki cca 200 m od oba le.Ob spre je mu pr vih po dat kov zdravs tve ni dis pečer ugo to vi, da moški kliče zase, se tre nut no na -ha ja na mor ju ob Izol ski oba li. Ob njem so še tri je pri ja te lji.

Ose ba je pri za ve sti, po go vor lji va, ven dar ima hude bo lečine v roki, po tem, ko se je zbod lana trn ribe. Gle de na opis do god ka, zdravs tve ni dis pečer iz be re kar ti co 13 Piki in ugri zi. S si ste -ma tičnim pre gle dom kri te ri jev in po stav lja njem do dat nih vprašanj ugo to vi, da se ose ba nepočuti splošno sla bo, ni ble da, potna, ne gre za si stem sko aler gično reak ci jo in za ra di tegaizključi rdeči od ziv. Prav tako ugo to vi, da ne gre za ugriz stru pe ne kače, glo bok ugriz ali ugrizv vrat oz. obraz, zato iz ključi tudi ru me ni od ziv. Iz be re kri te rij V.13.02 Lo kal na reak ci ja na pik/ugrizin iz in for ma cij pre be re do dat na na vo di la, ki jih poda kli ca te lju. Sve tu je mu, da se za pe lje jo dooba le, čim prej po to pi roko v vročo vodo, saj bo na takšen način bo lečina po pu sti la. Sve tu je mu,da obišče zdrav ni ka, če pa bi se sta nje po slabšalo, naj ta koj po kliče na zaj.

PRIMER 2Dis pečer ski cen ter zdravs tva ob 18.12 sprej me klic iz doma An to na Ska le na Po hor ju. Zdravs tve -ni dis pečer pre ve ri sa mo dej no geo lo ka ci jo in pre ve ri te le fon sko šte vil ko. Kli ca telj pove, da sonašli pri ja te lja, na trav ni ku po hudi ne vih ti. Pri ja telj sto ka, ne ve kaj se je zgo di lo. Zdravs tve ni dis -pečer ugo to vi, da je ose ba pri za ve sti, slabše po go vor lji va. Kli ca telj na da lje opiše, da ima pri -jatelj ožgano sraj co, ter opečena ra me na in hr bet. Mi sli jo, da ga je za de la stre la. Zdravstvenidis pečer iz be re kar ti co 08 Ope kli ne/Poškod be z elek tričnim to kom ter si ste ma tično iz ključujekri te ri je. Ugo to vi, da ose ba nima težav z di ha njem, nima ob sežnih ope klin, ali večjih ope klinobra za, ven dar se us ta vi pri kri te ri ju A.08.08. Poškod be s tokom vi so ke na pe to sti.

Od daj ni zdravs tve ni dis pečer ak ti vi ra mo bil no eno to rea ni mo bi la, med tem, ko spre jem ni kli -ca te lju sve tu je, da po skr bi jo za var nost, če ne vih ta še ved no tra ja. V bazi AED pre ve ri, če je le tana vo ljo, ven dar AED-ja ni v bližini. Na dalje sve tu je, kako naj os kr bi jo opečene dele ter kako najsprem lja jo nje go vo sta nje. Pove, da bo reševal no vo zi lo pri njih v 15-tih mi nu tah. S kli ca te ljem jena vezi do pri ho da eki pe na kraj.

PRIMER 3 Ob 10.25 po kliče gos pa, ki jo za ni ma, kaj naj na re di. Je v 22 ted nu no sečno sti in muči jo hud gla -vo bol. Zdravs tve ni dis pečer pre ve ri na slov in te le fon sko šte vil ko, nato iz be re kar ti co 17 Gi ne ko -loške težave/no sečnost. S po stav lja njem vprašanj si ste ma tično iz ključuje kri te ri je. Ugo to vi, dagos pa nima težav z di ha njem, da bo lečina ni na sta la ne nad no, ni ble da ali pot na, nima krčev alihujših gi ne ko loških kr va vi tev. Za ra di tega iz ključi rdeči od ziv in prei de na ru me ni kri te rij. Ugo to -vi, da nima po višane te le sne tem pe ra tu re, po pad kov. Us ta vi se na kri te ri ju H.17.07 No seča po20.ted nu no sečno sti in vse hujši gla vo bol ali mot nje vida.

Od daj ni zdravs tve ni dis pečer ak ti vi ra pro sto eki po nuj ne ga reševal ne ga vo zi la, spre jem nizdravs tve ni dis pečer gos pe pove, da bo reševal no vo zi lo pri njej v 30-tih mi nu tah. Sve tu je ji, najse uleže na levi bok in počaka. Če se bo sta nje spre me ni lo oz. po slabšalo naj po kliče na zaj.

LITERATURA

1. Pra vil nik o dis pečer ski službi zdravs tva 2017. Url RS 58/17.

2. Fink A., Čan der D., Ke le bu da D., et al, ur. Slo ven ski in deks za nuj no me di cin sko pomoč. Ljub lja na: Mi ni strs tvoza zdrav je, Služba za raz voj in or ga ni za ci jo de jav no sti nuj ne me di cin ske po moči; 2017.

3. Karl A.S., Nic ho las J.J. De tai led Analy sis of Pre hos pi tal In ter ven tions in Me di cal Prio rity Dis patch System De -ter mi nants. West J Emerg Med.2011;12(1):19-29.

4. Fink A. Dis pečer ska služba zdravs tva: učbe nik za us po sab lja nje zdravs tve nih dis pečer jev. Ljub lja na: Re pub -li ka Slo ve ni ja, Mi ni strs tvo za zdrav je; 2015. p. 37-54.

5. An der sen S.M., John sen S.P., Søren sen J.N., et al. Im ple men ting a na tion wi de cri te ria-ba sed emer gency me -di cal dis patch system: A re gi ster-ba sed fol low-up study. Scan di na vian Jour nal of Trau ma, Re sus ci ta tion andEmer gency Me di ci ne 2013, 21:53 [ci ted 2018 May 03]. Avai lab le from: http://www.sjtrem.com/con tent/21/1/53

PREDSTAVITEV URGENTNEGA CENTRA CELJE

PRESENTATION OF THE EMERGENCY UNIT CELJE

Rok Maček

Ur gent ni cen ter Ce lje, Splošna bol nišnica Ce lje, Ob la ko va 5, 3000 Ce lje

Iz vleček

V letu 2015 je de lov na sku pi na na Mi ni strs tvu za zdrav je pri pra vi la stro kov ne smerni ce za or ga -ni za ci jo dela v ur gent nih cen trih (UC) v Slo ve ni ji. Ur gent ni cen ter Ce lje se je s prev ze mom Pre -hos pi tal ne eno te Zdravs tve ne ga doma Ce lje in or ga ni za ci jo pe dia tričnega ur gent ne ga cen trav začetku leta 2017 ob li ko val v ur gent ni cen ter »prihod no sti« oz. v or ga ni za cij sko ob li ko, kot jopred vi de va krov ni do ku ment. Način de lo va nja ur gent ne ga cen tra Ce lje, tako or ga ni za cij sko kottudi stro kov no, pred stav lja »preiz kus teo ri je v prak si« in bo v pri hod no sti lah ko vzgled za or ga -ni za ci jo vseh urgentnih cen trov v Re pub li ki Slo ve ni ji.

Ab stract

In 2015, the group of ex perts at the Mi ni stry of Health, pre pa red Na tio nal gui de li nes for the or ga -ni za tion of work in emer gency cen tres in Slo ve nia. Emer gency cen ter Ce lje, with the ac qui si tion ofthe Pre hospital unit of the Health Cen ter Ce lje and the or ga ni za tion of the Pe dia tric Emer gencycen ter in the be gin ning of 2017, for med the Emer gency cen ter of the »fu tu re« in the or ga ni za tio -nal form, as fo re seen by the Na tio nal gui de li nes. Emer gency Cen ter Ce lje, both or ga ni za tio nal andpro fes sio nal, re pre sents a »test of theory in prac ti ce« and can be an exam ple for the or ga ni za tionof all emer gency cen ters in the Re pub lic of Slo ve nia in the fu tu re.

UVOD

V letu 2015 je de lov na sku pi na na Mi ni strs tvu za zdrav je pri pra vi la stro kov ne smer ni ce za or ga -ni za ci jo dela v ur gent nih cen trih (UC) v Slo ve ni ji (1). S tem so bili po stav lje ne te melj ne us me ri -tve or ga ni za ci je dela nuj ne me di cin ske po moči v bol nišni cah in v pred bol nišničnem oko lju. (1)Ur gent ni cen ter Ce lje se je s prev ze mom Pre hos pi tal ne eno te Zdravs tve ne ga doma Ce lje inor ga ni za ci jo pe dia tričnega urgentne ga cen tra v začetku leta 2017 ob li ko val v ur gent ni cen ter»pri hod no sti« oz. v or ga ni za cij sko ob li ko, kot jo pred vi de va krov ni do ku ment. Reor ga ni za ci ja,združeva nje in spre me nje ni načini so de lo va nja med tra di cio nal no ločeni mi eno ta mi zno trajzdravstvene ga si ste ma zah te va jo kon ti nui ra no pri la ga ja nje in iz ziv za pri hod nost. Način de lo -va nja ur gent ne ga cen tra Ce lje, tako or ga ni za cij sko kot tudi stro kov no, pred stav lja »preiz kusteo ri je v prak si« in bo v pri hod no sti lah ko vzgled za or ga ni za ci jo vseh urgentnih cen trov v Re -pub li ki Slo ve ni ji.

NOTRANJA ORGANIZACIJA UC CELJE

Enot na me to do lo gi ja or ga ni za ci je UC je do ku ment, ki po stav lja os nov ne us me ri tve in zah te veza or ga ni za ci jo UC kot sa mo stoj nih od del kov v slo ven skih bol nišni cah z vi di ka or ga ni za ci je vo -de nja, si ste ma ti za ci je ka dra, de fi ni ci je po dročja de jav no sti, or ga ni za ci je de lov nih pro ce sov invpe lje va nja kli ničnih poti, vo de nja ka ko vo sti ter vi di ka za go to vi tve fi nančnih sred stev. (1) Pred vide -va vzpo sta vi tev UC v bol nišni cah in tudi vzpo sta vi tev sate lit skih ur gent nih cen trov (SUC) zunaj bol -nišnic, kjer za ra di od da lje no sti ni možno za go to vi ti do volj krat kih od ziv nih časov za pred bol nišničneeki pe.


58

59


Splošna bol nišnica Ce lje je po ve li ko sti in po šte vi lu obrav na va nih bol ni kov tret ja naj večjazdravs tvena us ta no va v Slo ve ni ji in temu sle di tudi UC Ce lje. V letu 2017 smo obrav na va li 91.500bol ni kov oz. poško do van cev, kar pred stav lja 3 % po rast gle de na leto 2016. No tra nja or ga ni za cijasle di Me to do lo gi ji dela v UC (sli ka 1).

Sli ka 1. No tra nja or ga ni za cija UC Ce lje.

TRIAŽA

HITRI

PREGLEDIBOLEZNI POŠKODBE

OPAZOVALNICA

REANIMACIJA PODPORNE SLUŽBE

Triaža se oprav lja na pod la gi Manc he ster ske triaže, kjer se do loči stop nja nuj no sti bol ni ka oz.poško do van ca. Na pod la gi triažne ma tri ke se do loči, kje v UC bo bol nik/poško do va nec obravna -van. Tre nut no de lu je mo tako, da so na opi san način obrav na va ni bol ni ki/poško do van ci, ki pri ha -ja jo »s ce ste«, to rej brez na pot ni ce. Bol ni ki/poško do van ci, ki ima jo na pot ni co, so zgolj triažira nigle de na stop njo nuj no sti in so ved no obrav na va ni pri us trez nem spe cia li stu, ka kor je na ve de nona na pot ni ci.

Eno ta za hi tre pre gle de (EHP) de lu je ne pre ki nje no 24 ur/dan. Med ted nom pre ko dne va tode lo višče po kri va eki pa mo bil ne eno te rea ni mo bi la, ob po moči sob nih zdrav ni kov, spe cia li zan -tov in pri prav ni kov. Po noči in med vi ken di se vključuje jo po sa mez ni zu na nji zdravniki družin skeme di ci ne. Pri za go tav lja nju nuj ne me di cin ske po moči (NMP) v Ce lju so de lu je manj kot po lo vi cadružin skih zdrav ni kov in le eden kon ce sio nar od sed mih. Pri za go tav lja nu NMP nam zato po ma -ga jo tudi zdrav ni ki iz dru gih re gij.

Eno to za poškod be (EZP) se stav lja Ki rurška nuj na po moč (KNP), kjer zdravs tve no os kr booprav lja jo zdrav ni ki ki rurških strok. Za go tav lja mo tudi 24-urno ur gent no ORL am bu lan to, v dežurs -tvu ur gent ne pre gle de oprav lja jo tudi uro lo gi in or to pe di, ka te rih pri sot nost za go tav lja mo v ob -li ki pri prav lje no sti. Pri obrav na vi naj težje poško do va nih se v eki po vključuje jo tudi ane ste zij skeeki pe in ra dio lo gi. Tre nut no po te ka jo ak tiv no sti za od prt je ur gent ne gi ne ko loške am bu lan te, kibo na lo ka ci ji UC spr va de lo va la le do pold ne med ted nom.

Eno to za bo lez ni (EZB) se stav lja jo am bu lan te za nuj no in ter ni stično po moč (INP), kjer zdravs -tve no os kr bo oprav lja jo zdrav ni ki in ter ni stičnih strok. Se stav ni del je tudi ur gent na ne vro loška inin fek cij ska am bu lan ta z us trez ni mi spe cia li sti.


60

Pe dia trični ur gent ni cen ter (PUC) de lu je 24 ur/dan, vse dni v letu. Zdravs tve no os kr bo za go -tav lja pe dia ter. V ok vi ru PUC se na ha ja tudi opa zo val ni ca za otro ke. PUC zaen krat de lu je v sosed -nji stav bi, ki pa je s hod ni kom po ve zan z UC. Triaža za otro ke se iz va ja v UC.

UC Ce lje v svo jih pro sto rih raz po la ga z opa zo val ni co, s CT apa ra tom, dve ma rea ni ma cij skimapro sto ro ma, mavčarno, malo ope ra cij sko dvo ra no in ur gent no ope ra cij sko dvo ra no.

V ok vi ru UC de lu je jo tudi Mo bil ne eno te rea ni mo bi lov (Mo E REA) – 1,5 eki pe in Mo bil ne eno -te nuj nih reševal nih vo zil (Mo E NRV) – 2 eki pi. Ob močje de lo va nja pred stav lja Ce lje z oko li co, in -ter ven ci je oprav lja mo tudi na po dročju NMP Šent jur pri Ce lju in NMP Žalec, ki ima jo za go tav lja njeNMP ure je no na način, ki je pri mer ljiv z »enoto A« v pre te klo sti. V le tošnjem letu nam je ZZZSpriz na la 0,5 eki pe za iz va ja nje ne nuj nih reševal nih pre vo zov, s ka te ri mi po skušamo iz va ja ti pre -vo ze bol ni kov v času, ko jih lo kal na reševal na po sta ja ZD Ce lje ne iz va ja.

Dis pečer sko službo naše enote ima mo or ga ni zi ra no v ok vi ru Zdravs tve ne ga doma Ce lje, nanačin, kot je bil or ga ni zi ran pred pre no som de jav no sti v SB Ce lje. Spre jem in ter ven cij, do ku men -ta ci ja in lo ka li za ci ja do god kov vključno s sle de njem in na vi ga ci jo po te ka elek tron sko. Se li tvedispečerja v pro sto re SB Ce lje ni smo iz ved li, za ra di stal nih ob ljub o sko rajšnjem pričetku de lo -va nja dis pečer ske službe v zdravs tvu, na kar pa žal še ved no čaka mo.

RAZPRAVLJANJE

Tre nut no lah ko za tr di mo, da smo na poti us ta nav lja nja in or ga ni za ci je urgentne ga cen tra Ce ljeprišli do po lo vi ce poti. Us pešno smo for mi ra li vse vi tal ne eno te mo der ne ga ur gent ne ga cen tra,us pešno smo in te gri ra li pred bol nišnično eno to in vzpo sta vi li pe dia trični ur gent ni cen ter. S preho -dom pred bol nišnične eno te v UC smo končali mučno ob dob je stro kov ne ga in ma te rial ne ga »hi -ra nja« eno te, ki je bil po sle di ca na po ve di o se li tvi v bol nišnico. Ver jet no se po dob no do ga ja tudidrug je po Slo ve ni ji. Med pre ho dom je prišlo do večjih ka drov skih spre memb, mno go reševal cevin zdrav ni kov ni žele lo so de lo va ti pri novi or ga ni za ci ji dela, zato so se pre za po sli li oz. se od po -ve da li so de lo va nju pri za go tav lja nju NMP.

Stro kov no delo ur gent nih zdrav ni kov, ki tre nut no de lu je mo le v Mo REA in EHP, se je močnoraz širi lo. Na vo ljo ima mo vse diag no stične možno sti, ki jih po nu ja bol nišnica, prav tako so namza kon zul ta ci jo stal no na vo ljo raz lični hos pi tal ni spe cia li sti. V pri hod no sti načrtu je mo, ob us trez -ni ka drov ski okre pi tvi, vključeva nje ur gent nih zdrav ni kov v vse eno te UC, s ci ljem po pol ne za -pol ni tev vseh de lo višč s spe cia li sti ur gent ne me di ci ne. Tako bodo zdrav ni ki dru gih spe cial no stiv UC le še »go sto va li«, ka dar bo nji ho vo spe cial no zna nje po memb no za po sa mez ne ga bol ni kaoz. poško do van ca.

ZAKLJUČEK

Za ve da mo se, da spre mi nja mo si stem, ki je v Slo ve ni ji us pešno de lo val v pre te klo sti in de lu je šeda nes. Na pod la gi iz kušenj iz pre te klo sti, us pešnih praks v tu ji ni in našim last nim zna njem, je po -treb no or ga ni za ci jo si ste ma nuj ne me di cin ske po moči pri la go di ti raz me ram v 21. sto let ju. V sre -dišču naših pri za de vanj mo ra jo biti naj hu je bol ni in težko poškdo va ni, ki po tre bu je jo našo po moč.Ob pol ni pod po ri vods tva bol nišnice, vzpo stav lja nju sti mu la tiv ne ga oko lja za mla de so de lav cein težnjo po mo der ni in ka ko vost ni zdravs tve ni os kr bi, ver ja me mo, da nam bo za stav lje ni cilj us -pe lo iz pol ni ti.

LITERATURA

1. Košir R in sod, Enot na me to do lo gi ja or ga ni za ci ja ur gent nih cen trov v Re pub li ki Slo ve ni ji, Mi ni strs tvo za zdravjeRS, 2015. http://www.mz.gov.si/fi lead min/mz.gov.si/pa geu ploads/zdravs tve ni_svet/Zdravstve ni_svet_2015/6_2015_seja/Ad4_Enot na_me to do lo gi ja_or ga ni za ci je_UC_v_RS.docx

616161


TOKSIKOLOGIJA

TOXICOLOGY

62

NOVE PSIHOAKTIVNE SNOVI

NEW PSYCHOACTIVE SUBSTANCES

Mi ran Br var, Dam jan Grenc

Cen ter za kli nično tok si ko lo gi jo in far ma ko lo gi jo, In ter na Klini ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Uživa nje no vih psi hoak tiv nih sno vi (NPS) je vse po go stejše, saj pov zročajo ev fo ri jo in spro sti tev,da je jo občutek ener gi je in vzbu ja jo željo po druženju. NPS de li mo v več sku pin: fe ne ti la mi ni, pi -pe ra zi ni, pi pe ri di ni, trip ta mi ni, sin te tični ka na bi noi di in sin te tični opoi di in ben zo dia ze pi ni. Po dat -ki o načinu de lo va nja NPS, po sle di cah uživa nja in za stru pi tvah z nji mi so po manj klji vi. V EU zatože po te ka več evrop skih in na cio nal nih pro jek tov, s ka te ri mi sprem lja jo uživa nje NPS in po jav lja -nje za stru pi tev z nji mi. V Slo ve ni ji sprem lja mo za stru pi tve z NPS z zbi ra njem bio loških vzor cev innji ho vo tok si ko loško ana li zo v sklo pu pro jek ta SONDA. V pro jek tu smo po ve za li delova nje 24-urne tok si ko loške kon zul ta tiv ne službe z mrežo ur gent nih am bu lant in in ten ziv nih enot s ci ljemcen tra li zi ra ne ga zbi ra nja in brez plačnega ana li zi ra nja bio loških vzor cev pri za strup lje nih z NPS.Hkra ti pri do bi va mo tudi po dat ke o kli ničnem poteku za stru pi tev. S tem lah ko ugo to vi mo zna keza stru pi tev s po sa mez ni mi NPS ter nji ho vo zdrav lje nje. Z zbra ni mi po dat kih o za stru pi tvah z NPSspro ti sez na nja mo Si stem zgod nje ga ob veščanja o po ja vu no vih NPS, po dat ke pa pošil ja motudi v evrop ski pro jekt Euro-DEN. Pro jekt SONDA je odo bri la Ko mi si ja za me di cin sko eti ko, fi -nančno pa sta ga pod pr la Jav na agen ci ja za ra zi sko va nje RS in Mi ni strs tvo za zdrav je.

Abstract

The num ber of new psychoac ti ve sub stan ces (NPS) has in crea sed, as NPS cau se eup ho ria, createa sen se of energy and re la xa tion, and sti mu la te the need to so cia li ze. NPS are di vi ded into fivegroups: phe nethy la mi nes, pi pe ra zi nes, pi pe ri di nes, tryp ta mi nes, synthe tic can na bi noids andsynthe tic opi oids and ben zo dia ze pi nes. The in for ma tion re gar ding their to xi city is very scar ce.The re fo re, some na tio nal and Eu ro pean pro jects for mo ni to ring the con sump tion of NPS and theoc cur ren ce of poi so nings with NPS are being car ried out. In Slo ve nia, a na tio nal system for con ti -nu ous mo ni to ring of NPS poi so nings (SONDA) has been de ve lo ped. When emer gency de part mentstaff con sult with the Cen tre for Cli ni cal To xi co logy and Phar ma co logy on sus pec ted ca ses ofacu te NPS in to xi ca tion, they are as ked to col lect blood and uri ne sam ples for free-of-char ge to -xi co lo gi cal analy sis in the In sti tu te for Fo ren sic Me di ci ne. The ad van ta ge of the pro po sed pro jectis also the col lec tion of me di cal re cords. This enab les us to link cli ni cal pre sen ta tion and treat-ment to the iden ti fied NPS. The re sults of the pro ject are re por ted to Early War ning System of theEu ro pean Mo ni to ring Cen tre for Drugs and Euro-DEN.

UVOD

V Evrop ski uni ji, vključno s Slo ve ni jo, se v zad njih le tih po večuje uživa nje no vih sin te tičnih psi -hoak tiv nih sno vi (NPS), ki jih de li mo v pet ve li kih sku pin: fe ne tilami ni (vključno s ka ti no ni) (npr.sku pi na 2C, 3-MMC, 4-MMC), pi pe ra zi ni (npr. BZP, MCPP, Me OPP), pi pe ri di ni (npr. D2PM), trip ta -mi ni (npr. 5-Meo-DIPT) in sin te tični ka na bi noi di (npr. SGT-24) (1, 2).

NPS naj po go ste je uživa jo najst ni ki in mlajši odra sli na ple snih za ba vah, saj NPS pov zročajoev fo ri jo in spro sti tev, da je jo občutek ener gi je in vzbu ja jo željo po druženju. Vse večja po pu lar -nost in tudi zlo rab lja nje NPS sta v naj večji meri po sle di ca eno stav ne ga in hi tre ga šir je nja in for -ma cij, ki ga je omo gočil razvoj sve tov ne ga sple ta, boljših možno sti trans por ta ter do stop no sti do

63


teh no loških na prav in po stop kov za sin te zo NPS. NPS so na vo ljo v raz ličnih ob li kah, kot prah,kap su le, te kočine, mešani ce ze lišč ali tab le te, in si cer pod pre tve zo, da gre za raz lične rast linskeiz del ke, ko pal ne soli in dišave, rast lin ske mešani ce, gno ji la in po dob no. NPS pro da ja jo uličnipro da jal ci, pred vsem pa na splet nih stra neh, kjer so iz del ki po go sto oz načeni »ni za uživa nje«,saj se pre pro da jal ci na ta način skušajo izog ni ti kazen ske mu pre go nu za ra di pre pro da ja nja pre -po ve da nih drog.

Za stru pi tve z NPS so ne pred vi dlji ve in se lah ko po ja vi jo že ob zaužitju pri po ročene ga od -mer ka, saj NPS proi zva ja jo v ile gal nih la bo ra to ri jih, zato na tančna ke mij ska se sta va pri prav kov nizna na. Znaki za stru pi tve z NPS so pred vsem po sle di ca pre ve li ke spod bu de sim pa tičnega živčevjain se ro to nin ske ga sin dro ma. Pri bol ni kih naj večkrat ugo tav lja mo mi dria zo, ank sioz nost, agi ti ra -nost, agre si jo in ta hi kar di jo, po go sto tudi epi lep tične krče. Bol ni ki lah ko tudi bru ha jo ter ima jogla vo bo le, bo lečine v pr snem košu in tre bu hu, po višan krv ni tlak, mot nje srčnega rit ma, možgan -ski edem, hi per ter mi jo itn. Ome ni ti mo ra mo tudi, da gre pri za stru pi tvah z NPS po go sto za kom -bi ni ra ne za stru pi tve z več NPS hkra ti ter dodatno uživa nje eta no la, sin te tičnega ko fei na, ma ri hua ne,GHB itd.

Po dat ki o načinu de lo va nja NPS in mo re bit nih dol go traj nih ozi ro ma poz nih po sle di cah red -ne ga uživa nja in za stru pi tvah z nji mi so še zelo po manj klji vi, saj pri večini pri me rov ni ma mo vsehpodat kov o kli nični sli ki in/ali na tančnih ana li tičnih po dat kov o nji ho vi ke mij ski se sta vi. Pre težnosti mu li ra joče dro ge (npr. me fe dron) zla sti za vi ra jo po nov ni prev zem mo noa mi nov (do pa mi na) inpri za stru pi tvah pov zročijo sim pa ti ko mi me tični sin drom. En taktoge ne dro ge (npr. me ti lon) podru gi stra ni pov zročijo po večano sproščanje se ro to ni na, med tem ko pred vsem ha lu ci no ge neNPS (npr. 5-Meo Di PT) ne po sred no spod bu ja jo se ro to nin ske re cep tor je, zato ome nje ni sku pi nidrog pri za stru pi tvah pov zročita se ro to nin ski sindrom.

Za stru pi tve z NPS ne mo re mo po tr di ti na os no vi kli nične sli ke ali s hi tri mi imu no ke mij ski mite sti, am pak jih lah ko na os no vi suma po tr di mo le s te kočin sko ali plin sko kro ma to gra fi jo in ma -sno spek tro me tri jo (LC-MS/MS oz. GC-MS) v do bro oprem lje nem tok si ko loškem la bo ra to ri ju (3).Pri tem je ključno, da zdrav ni ki v ur gent nih am bu lan tah sploh po mi sli jo na možnost za stru pi tvez NPS.

Zbi ra nje po dat kov o za stru pi tvah z NPS je težavno tudi za ra di neu strez ne ga šifri ra nja odpust -nih diag noz za strup ljencev po končanem zdrav lje nju v ur gent nih am bu lan tah ali bol nišni cah.No vejše dro ge (npr. ka ti no ne, sin te tične ka na bi noi de) je prav za prav ne mo goče šifri ra ti na os noviMed na rod ne kla si fi ka ci je bo lez ni, saj sploh ni ma jo us trez nih šifer. Zato za stru pi tev z NPS ne mo -re mo ugo tav lja ti z is ka njem po zbir kah po dat kov, ki te me lji jo na šifran tu MKB (npr. zbir ka NIJZ).

Ena od po sle dic po manj klji ve ga zbi ra nja po dat kov o za stru pi tvah z NPS na na cio nal ni rav nije tudi po manj klji vo zbi ra nje po dat kov na evrop skem ravni. Tre nut no iz Slo ve ni je v evrop ski pro -jekt »Si stem zgod nje ga ob veščanja o po ja vu no vih NPS« v sklo pu or ga ni za ci je Eu ro pean Mo ni -to ring Cen tre for Drugs and Drug Ad dic tion (EMCDDA) spo ročamo samo po dat ke, ki smo jihpri do bi li v Ljub lja ni (4).

ZBIRANJE PODATKOV O ZASTRUPITVAH Z NPS

V Slo ve ni ji zbi ra mo po dat ke o akut nih za stru pi tvah z NPS v Cen tru za za stru pi tve (CZ), ki de lu jev sklo pu Cen tra za kli nično tok si ko lo gi jo in far ma ko lo gi jo (CKTF) v UKC Ljub lja na. V sklo pu 24-urne tok si ko loško-kon zul ta tiv ne službe CZ (CKTF), ki je na me nje na vsem zdrav ni kom v Slo ve ni ji,zdrav ni kom sve tu je mo gle de zdrav lje nja bol ni kov, za strup lje nih z NPS, v dru gih ur gent nih cen -trih in bol nišni cah po Slo ve ni ji. Žal se zdrav ni ki iz dru gih bol nišnic zelo red ko od ločijo za tok si ko -loško prei ska vo urina ali krvi gle de pri sot no sti NPS. Vzrok je del no po sle di ca načina zdrav lje njaza stru pi tev z NPS, ki je po go sto le simp to mat sko in tako ni od vi sno o vr ste NPS, del no pa tudieko nom ske ga sta nja zdravs tve nih us ta nov in pri ti ska nji ho vih vod stev na zdravnike, naj ne na -ročajo prei skav, ki niso nuj no po treb ne za zdrav lje nje bol ni kov, čeprav bi bili re zul ta ti za državos stro kov ne ga, ra zi sko val ne ga, pe da goškega in pre ven tiv ne ga vi di ka zelo za ni mi vi. S po dob ni -mi težava mi se srečuje jo tudi drug je po Evro pi, zato v Evrop ski uni ji že po te ka več na cio nal nihpro jek tov, s ka te ri mi sprem lja jo uživa nje NPS in po jav lja nje za stru pi tev z nji mi. Na jus pešnejšipro jekt po te ka na Šved skem (pro jekt STRIDA), kjer že več let sprem lja jo po jav lja nje in tren de


64

zastru pi tev z NPS, ki jih obrav na va jo v ur gent nih am bu lan tah in in ten ziv nih eno tah bol nišnic poceli državi (5). Pri vseh bol ni kih, ki jih zdra vi jo za ra di za stru pi tve z NPS, vza me jo in shra ni jo vzor -ce uri na in krvi ter jih ka sne je brez plačno ana li zi ra jo v uni ver zi tetnem tok si ko loškem la bo ra to ri -ju. Po mne nju nji ho ve etične ko mi si je za to ne po tre bu je jo pri vo li tve za strup ljen cev. Kli ničnepo dat ke o za strup ljen cih z NPS in re zul ta te tok si ko loških ana liz nato zbi ra jo in ob de lu je jo v šved -skem Cen tru za za stru pi tve, ki tudi vodi pro jekt STRIDA (5). Bis tvo iz jem ne us pešno sti pro jek taSTRIDA je prav v so de lo va nju tok si ko loške kon zul ta tiv ne službe šved ske ga Cen tra za za stru pi -tve, ki ne pre sta no (24/7) spre je ma kli ce zdrav ni kov o za strup ljen cih iz cele države ter skr bi zacentra li zi ra no zbi ra nje in ana li zi ra nje bio loških vzor cev za strup ljen cev z NPS. S pro jek tom STRIDAso v pe tih le tih ugo to vi li prib ližno 150 no vih NPS in za stru pi tev z nji mi, s pro jek tom pa lah kosprem lja jo tudi tren de po jav lja nja NPS in de lu je jo pre ven tivno z ob veščan jem zain te re si ra nejav no sti pre ko jav nih me di jev in z izo braževa njem zdrav ni kov o po jav lja nju no vih NPS na Šved -skem (58). Za ra di ve li ke us pešno sti pro jek ta STRIDA so po dob ne pro jek te začeli iz va ja ti tudiv dru gih evrop skih državah, npr. v Ita li ji in Ve li ki Bri ta ni ji (9, 10). V Ita li ji je po bu do za zbi ra nje po -dat kov in bio loških vzor cev pri za stru pi tvah z NPS v ur gent nih cen trih prev zel Cen ter za za stru -pi tve v Pa vii (9).

Evrop ska ko mi si ja pa je pred sta vi la po sku sni pro jekt Euro-DEN (The Eu ro pean Drug Emer -gen cies Net work) (4, 10), ki naj bi po ve zal ome nje ne pro jek te in zbi ra nje po dat kov o NPS po celiEU. Re zul ta ti pi lot ne ga evrop ske ga pro jek ta, v ka te re ga je vključenih 16 cen trov za za stru pi tveiz 10 držav (Ve li ka Bri ta ni ja, Nem čija, Špa ni ja, Fran ci ja, Švica, Es to ni ja, Ir ska, Polj ska in Nor veška),so obe tav ni in so bili že pred stav lje nih s pris pev ki in pre da va nji na stro kov nih srečan jih (npr.katinoni) (1113).

PROJEKT SONDA

V Slo ve ni ji smo v letu 2016 raz vi li na cio nal ni si stem za stal no sprem lja nje za stru pi tev z no vi mipsi hoak tiv ni mi snov mi s cen tra li zi ra nim zbi ra njem bio loških vzor cev in nji ho vo us trez no brez -plačno tok si ko loško ana li zo. V pro jek tu »Si stem od kri va nja no vih psi hoak tiv nih sno vi v Slo ve -ni ji (akro nim SONDA)« smo po ve za li de lo va nje 24-urne tok si ko loške kon zul ta tiv ne službe CKTFz mrežo ur gent nih am bu lant in in ten ziv nih enot slo ven skih bol nišnic s ci ljem cen tra li zi ra ne gazbi ranja bio loških vzor cev pri za strup lje nih z NPS. V CKTF tako bio loške vzor ce zbi ra mo, shra -nju je mo in po skr bi mo za nji ho vo tok si ko loško ana li zo na Inšti tu tu za sod no me di ci no Me di cin -ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, ki je za pošil ja te lje vzor cev (npr. urgent ni cen ter) brez plačna.Ob tem v CKTF pri do bi va mo tudi po dat ke o kli ničnem po te ku za stru pi tev z NPS. Tako lah kougo to vi mo zna ke za stru pi tev s po sa mez ni mi NPS in nji ho vo zdrav lje nje. Zbra ne po dat ke o za -stru pi tvah z NPS spro ti spo ročamo v »Si stem zgod nje ga ob veščanja o po ja vu no vih NPS«, ki jedel evrop ske ga pro jek ta »Si stem zgod nje ga ob veščanja o po ja vu no vih NPS« v sklo pu or ga ni -za ci je EMCDDA, in v evrop ski pro jekt »Eu ro pean Drug Emer gen cies Net work«.

V CKTF bomo v na da lje va nju pro jek ta SONDA na os no vi zbra nih po dat kov o za stru pi tvahz NPS v Slo ve ni ji iz ved li izo braževa nje zdrav ni kov in dru gih stro kov nja kov o za stru pi tvah z NPS.

Pro jekt SONDA je odo bri la Ko mi si ja za me di cin sko eti ko (KME 34/08/15, 0120-367/2015-2),fi nan ci ran pa je s strani Jav ne agen ci je za ra zi sko va nje RS in Mi ni strs tva za zdrav je v sklo pu Cilj -nih ra zi sko val nih pro jek tov.

Zbi ra nje bio loških vzor cev za strup ljen cev z NPSV pro jekt SONDA so vključeni vsi bol ni ki, ki se zdra vi jo za ra di za stru pi tev z NPS v ur gent nihambu lan tah zdravs tve nih do mov in bol nišnic, za ka te re se zdrav ni ki o zdrav lje nju pos ve tu je joz dežur nim tok si ko lo gom Cen tra za za stru pi tve CKTF (24/7).

Zdrav lje nje za strup ljen cev v ur gent nih am bu lan tah vključuje čim hi trejši od vzem vzor cevkrvi in uri na za mo re bit no ka snejšo tok si ko loško ana li zo, saj so re zul ta ti takšnih ana liz lah ko od -ločujoči pri zdrav lje nju do ločenih za stru pi tev (14). Vzo rec mo ra mo ved no od vze ti čim hi tre je, kerlah ko do ločene tok si ne zaz na mo v krvi samo na začetku za stru pi tve (14). Vzor ca krvi in uri -na mo ra mo zato ved no vze ti hkra ti ob je ma nju pr vih vzor cev za dru ge ru tin ske la bo ra to rij skeprei ska ve, ki jih po tre bu je mo za zdrav lje nje za strup ljen ca (npr. krv na sli ka, elek tro li ti, mio glo bin,tro po nin, eta nol itn.). V sklo pu pro jek ta SONDA tako ni po treb no do dat no je ma nje vzor cev krvi in

65


uri na, am pak zdrav ni ki in me di cin ske se stre v do go vo ru z dežur nim tok si ko lo gom le po skr bi jo,da vzor ci krvi in uri na, ki so jih vze li bol ni ku ob pre gle du v ur gent ni am bu lan ti in jih niso ur gent -no poslali v tok si ko loški la bo ra to rij, os ta ne jo shra nje ni v hla dil ni ku pri 4 °C in jih nak nad no, oz -načene s šifri ra no oz na ko, pošlje jo v la bo ra to rij CKTF. V CKTF po skr bi mo za pre voz oz. do sta vovzor cev v naš la bo ra to rij, kjer pre je te šifri ra ne bio loške vzorce shra ni mo v za mr zo val ni skri nji pritem pe ra tu ri –50 °C ter po skr bi mo za nji ho vo tok si ko loško ana li zo v Tok si ko loškem la bo ra to ri juInšti tu ta za sod no me di ci no Me di cin ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, ki je edi ni pri me ren la bo -ra to rij za to vrst ne analize v Slo ve ni ji.

Zdrav lje nje bol ni kov za ra di za stru pi tev z NPS se v ur gent nih am bu lan tah ne raz li ku je gle dena so de lo va nje v pro jek tu SONDA. V pro jekt SONDA smo na mreč vključili vzor ce krvi in uri na, kiso jih za strup ljen cem od vze li na začetku zdrav lje nja za ra di tok si ko loške ana li ze, ki po tem ni bilaiz ve de na oz. po treb na. V ur gent nih am bu lan tah si cer vzor ce krvi in uri na, od vze te ob spre je muzaradi tok si ko loške ana li ze, ki se je ka sne je iz ka za la za ne po treb no, po ne kaj dneh za vržejo.

Po našem mne nju in mne nju Ko mi si je za me di cin sko eti ko po tek pro jek ta SONDA ni etičnospo ren, saj se zdrav lje nje bol ni kov, ki se za stru pi jo z NPS, za ra di sodelo va nja v ra zi ska vi v ničemerne spre me ni. Obraz ca o pri vo li tvi ne upo rab lja mo, s čimer se stri nja tudi Ko mi si ja za me di cin skoeti ko. Tako je tudi v vseh po dob nih evrop skih pro jek tih, saj bi jih bilo si cer ne mo goče iz ve sti.

V sklo pu pro jek ta SONDA v CKTF po leg bio loških vzor cev za strup ljen cev z NPS zbi ra mo tudipo dat ke o oko liščinah za stru pi tev ter kli ničnem po te ku za stru pi tev in nji ho vem zdrav lje nju. Tok -si ko lo gi zdrav ni ke, ki zdra vi jo za strup ljen ce z NPS, opo zo ri mo, da mo ra jo vse za stru pi tve pri ja -vi ti v Re gi ster za stru pi tev Re pub li ke Slo ve ni je, in si cer na na tis nje nem ali splet nem obraz cuPri ja va za stru pi tve (http://kt.kclj.si). Ob pri ja vi za stru pi tev zdrav ni ki na ve de jo tudi šifre vzor cev, kiso jih po sla li v CKTF. Pra vil nik o spo ročanju, zbi ra nju in ure ja nju po dat kov o za stru pi tvah na ob -močju Re pub li ke Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 38/2000) na mreč do loča, do mo ra jo vse prav ne infi zične ose be, ki oprav lja jo zdravs tve no de jav nost, spro ti pri jav lja ti za stru pi tve v Re gi ster za stru -pi tev RS, ki ga vodi Cen ter za za stru pi tve In ter ne kli ni ke UKC Ljub lja na (CKTF) (15). Po dat ke o za -stru pi tvah mo ra jo po sla ti v 24 urah ali prvi na sled nji de lov ni dan, in si cer:• pri bol nišnično obrav na va nih za stru pi tvah po od pust ni diag no zi;• pri am bu lant no obrav na vanih za stru pi tvah po po sta vi tvi diag no ze, ute me lje nem sumu na za -

stru pi tev ali spre mem bi diag no ze (če se spre me ni v za stru pi tev);• po pre jet ju ob duk cij ske ga iz vi da, ki po tr ju je za stru pi tev (15).

V CKTF tako do bi va mo šifri ra ne re zul ta te tok si ko loških ana liz krvi in uri na za strup ljen cev z NPS,hkra ti pa ima mo tudi po dat ke o po te ku za stru pi tev z NPS s šifro re zul ta ta tok si ko loške ana li ze.Ključ za šifri ra no po ve za vo kli ničnih in ana li tičnih po dat kov poz na jo le so de lu joči ra zi sko val ci.Ena glav nih pred no sti takšnih pro jek tov sprem lja nja no vih NPS je na mreč možnost po ve za vekli ničnih po dat kov o za stru pi tvah z re zul ta ti tok si ko loških ana liz bio loških vzor cev. Tako po te ka -jo tudi po dob ni us pešni pro jek ti sprem lja nja no vih NPS v EU, npr. pro jekt STRIDA (5).

Za so de lu joče zdravs tve ne us ta no ve je po memb no, prav za prav ključno, da je tok si ko loškaana li za po sla nih vzor cev v sklo pu pro jek ta za nje brez plačna, saj so prav vi so ki stroški tok si ko -loških ana liz eden glav nih raz lo gov, da tok si ko loške ana li ze NPS v bol nišni cah na ročajo zelo red -ko. Zato tre nut no v Slo ve ni ji ne poz na mo NPS, s ka te ri mi se za strup lja jo mla di.

V pro jekt SONDA niso vključeni bol ni ki, ki jim zdrav ni ki med zdrav lje njem za stru pi tve ne od -vza me jo vzor cev krvi ali uri na, ter tudi ne za strup ljenci z NPS, pri ka te rih zdrav ni ki za ra di zdravlje -nja po tre bu je jo ta kojšnjo tok si ko loško ana li zo in zato vzor ce krvi in uri na ta koj pošlje jo v us tre zentok si ko loški la bo ra to rij, kot je pred vi de no v pro to ko lu za takšne pri me re. Pri teh bol ni kih tok si ko -loške po dat ke prej me mo nak nad no, saj dežurni tok si ko log raz po la ga s po dat ki kli ca zdrav ni kav 24-urno tok si ko loško kon zul ta tiv no službo ter s po dat ki iz ob vez ne pri ja ve za stru pi tve v Re gi -ster za stru pi tev RS, ki vključuje tudi re zul ta te tok si ko loške ana lize.

Do ločanje NPS v se ru mu in uri nuVzor ce krvi in uri na za do ločitev NPS, ki jih zbe re mo in hra ni mo v CKTF, ana li zi ra jo v Tok si ko lo -škem la bo ra to ri ju Inšti tu ta za sod no me di ci no Me di cin ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Toksiko -loški la bo ra to rij Inšti tu ta za sod no me di ci no je edi ni to vrst ni la bo ra to rij v Slo ve ni ji, ki je oprem ljen


66

in us po sob ljen za fo ren zično tok si ko loško ana li zo bio loških vzor cev, kot sta kri in urin za strup -ljen cev z NPS. Za kva li ta tiv ne in kvan ti ta tiv ne ana li ze vzor cev upo rabljajo kom bi na ci je plin ske alite kočin ske kro ma to gra fi je z ma sno spek tro me tri jo (GC-MS, LC-MS/MS). Pri is ka nju drog in zdra -vil naj večkrat z GC-MS ali LC-MS/MS naj prej ana li zi ra jo vzo rec uri na, saj vse bu je ma tične spo ji -ne in/ali pre snov ke v bis tve no večjih kon cen tra ci jah, kot se po jav lja jo v krvi. Ker se ne ka te re NPSpo zaužitju in ten ziv no pre sno vi jo in jih je prak tično ne mo goče zaz na ti v krvi, mo ra mo ana li zi ra titako vzor ce uri na kot tudi vzor ce krvi.

Iz boljšanje zbi ra nja po dat kov za »Si stem zgod nje ga ob veščanja o po ja vu no vih NPS«in vključitev v evrop ski pro jekt »Eu ro pean Drug Emer gen cies Net work« V sklo pu pro jek ta SONDA smo v CKTF vzpo sta vi li si stem sprot ne ga ob veščanja o za stru pi tvahz NPS v Slo ve ni ji in tudi red no po ročamo na cio nal ne mu in evrop ske mu »Si ste mu zgod nje gaob veščanja o po ja vu no vih NPS« v sklo pu or ga ni za ci je EMCDDA.

V CKTF smo pre ko naših pred stav ni kov v »Evrop skem združenju cen trov za za stru pi tve inkli ničnih tok si ko lo gov« (EAPCCT) pro jekt SONDA po ve za li z evrop skim projek tom Euro-DEN ters tem po sta li ena ko prav ni član pro jek ta Euro-DEN (4, 10).

ZAKLJUČEK

S pro jek tom SONDA smo raz vi li si stem sprem lja nja za stru pi tev z no vi mi psi hoak tiv ni mi snov miv Slo ve ni ji z zbi ra njem bio loških vzor cev in nji ho vo us trez no tok si kološko ana li zo ter hkrat nimsprem lja njem kli nične sli ke za stru pi tev in nji ho ve ga zdrav lje nja. Pred vi de va mo, da bomo s so -de lo va njem 24-urne tok si ko loške službe ter mreže ur gent nih am bu lant in in ten ziv nih enot slo -ven skih bol nišnic us pe li let no zbra ti vsaj 50 bio loških vzor cev za strup ljen cev z NPS, ki jih bomonato us trez no tok si ko loško ana li zi ra li in hkra ti pri do bi li opi se kli ničnih slik in načinov zdrav lje nja.Z iz ved bo pro jek ta bomo naj ver jet ne je od kri li nove NPS in sprem lja li tren de za stru pi tev z NPS.Podat ki o NPS, ki jih bomo pri do bi li z anam ne zo bol ni kov, in re zul ta ti tok si ko loških ana liz nji ho -vih bio loških vzor cev se bodo ver jet no raz li ko va li, saj mla di ne bodo do bi li oz. zaužili ti stih NPS,ki so jih na me ra va li zaužiti. Pričaku je mo, da se bo število za stru pi tev z NPS z leti po večeva lo.Zna ki za stru pi tev z NPS bodo značilni za sim pa ti ko mi me tični in se ro to nin ski sin drom s pre vla -du jočimi simp to mi, kot so zme de nost, agi ti ra nost, agre si ja in psi ho za. Naj ver jet ne je se bodo kli -nične sli ke za stru pi tev s po sa mez ni mi NPS oz. sku pi na mi NPS po memb no raz li ko va le. Po dat kio po te ku za stru pi tev z NPS bodo ned vom no po memb no pris pe va li k iz boljšanju zdrav lje nja za -strup ljen cev z NPS.

Pričaku je mo tudi, da bomo na os no vi re zul ta tov pro jek ta iz boljšali zna nje o za stru pi tvahz NPS med zdrav ni ki in dru gi mi zdravs tve ni mi de lav ci v Slo ve ni ji ter op ti mi zi ra li pro to ko le zdrav -lje nja za strup ljen cev z NPS. Re zul ta te pro jek ta bomo spro ti ob jav lja li v do mači in med na rod nistro kov ni li te ra tu ri ter jav nih me di jih in pripra vi li smer ni ce zdrav lje nja za stru pi tev z NPS. Ver jet nosi lah ko obe ta mo iz boljšanje pre ven tiv ne ga de lo va nja na po dročju pre prečeva nja uživa nja NPSv Slo ve ni ji na os no vi de jan skih tok si ko loških po dat kov o uživa nju NPS med mla di mi.

Z re zul ta ti pro jekta bomo iz boljšali tudi zbi ra nje po dat kov za »Si stem zgod nje ga ob veščanjao po ja vu no vih NPS« v sklo pu EMCDDA in evrop ski pro jekt Euro-DEN.

LITERATURA

1. Pa pa seit E, Farré M, Schi fa no F, Tor rens M. Emer ging drugs in Eu ro pe. Curr Opin Psychia try 2014; 27: 24350. 2. Riel van AJHP, Meu len belt J, Vries de I. New Drugs of Abu se. Cli ni cal To xi co logy 2007; 45: 372. 3. Br var M. Nove sin te tične dro ge v Slo ve ni ji. In: Križman I, eds. Zbor nik pre da vanj. Ljub lja na: Združenje internistov

SZD; 2009. p. 1815.4. Heyer dahl F, Hov da KE, Gi rau don I, Ya tes C, Di nes AM, Se de fov R, et al. Cur rent Eu ro pean data col lec tion on

emer gency de part ment pre sen ta tions with acu te re crea tio nal drug to xi city: gaps and na tio nal va ria tions.Clin To xi col 2014; 52: 100512.

5. He lan der A, Bäckberg M, Hultén P, Al-Saf far Y, Beck O. De tec tion of new psychoac ti ve sub stan ce use amongemer gency room pa tients: re sults from the Swe dish STRIDA pro ject. Fo ren sic Sci Int 2014; 243: 239.

6. Bäckberg M, Beck O, He lan der A. Phencyc li di ne ana log use in Swe den–in to xi ca tion ca ses in vol ving 3-Me O-PCP and 4-Me O-PCP from the STRIDA pro ject. Clin To xi col 2015; 53: 85664.

67


7. Bäckberg M, Lin de man E, Beck O, He lan der A. Cha rac te ri stics of analy ti cally con fir med 3-MMC-re la ted in -to xi ca tions from the Swe dish STRIDA pro ject. Clin To xi col 2015; 53: 46-53.

8. He lan der A, Bäckberg M, Beck O. In to xi ca tions in vol ving the fen tanyl ana logs acetyl fen tanyl, 4-met hoxy -but yr fen tanyl and fu ranyl fen tanyl: re sults from the Swe dish STRIDA pro ject. Clin To xi col 2016; 54: 32432.

9. Cre va ni M, Chia ra F, Papa P, Roda E, Lo na ti D, Giam pret A, et al. No vel psychoac ti ve sub stan ces (NPS) con -sump tion in bin ge drin kers: a new and po ten tially dan ge rous health risk. Clin To xi col 2016; 54: 385.

10. Wood DM, He yer dahl F, Ya tes CB, Di nes AM, Gi rau don I, Hov da KE, et al. The Eu ro pean Drug Emer gen ciesNet work (Euro-DEN). Clin To xi col 2014; 52: 23941.

11. Di nes AM, Wood DM, Ya tes C, He yer dahl F, Hov da KE, Gi rau don I, et al. Acu te re crea tio nal drug and newpsychoac ti ve sub stan ce to xi city in Eu ro pe: 12 months data col lec tion from the Eu ro pean Drug Emer gen ciesNet work (Euro-DEN). Clin To xi col 2015; 53: 893.900.

12. Wood DM, Di nes AM, Ya tes C, He yer dahl F, Gi rau don I, Se de fov R, et al. Pat tern of acu te to xi city re la tedto the use of the no vel psychoac ti ve sub stan ce met he dro ne (4-4-met hoxy meth cat hi no ne, Me OMC). ClinToxicol; 54: 3823.

13. Lyphout C, Dar gan PI, Di nes AM, Ya te sa C, He yer dahl F, Hov da CE. Cli ni cal fea tu res and out co mes in a casese ries of 549 MDMA-re la ted acu te to xi city pre sen ta tions re por ted to the Eu ro pean Drug Emer gen cies Net-work (Euro-DEN) pro ject over 15 months. Clin To xi col; 54: 399.

14. Jamšek M, Br var M, Grenc D. Diag no sti ka za stru pi tev. In: Košnik M, Mrev lje F, Šta jer D, Čer nelč P, Koželj M,eds. In ter na me di ci na. Ljub lja na: Lit te ra pic ta, Slo ven sko me di cin sko društvo; 2011. p. 153440.

15. Pra vil nik o sporočanju, zbi ra nju in ure ja nju po dat kov o za stru pi tvah na ob močju Re pub li ke Slo ve ni je. Ur. listRS 38/00, 02/01.


68

696969


AGRESIVEN IN ODKLONILEN PACIENT

AGRESSIVE AND UNCOOPERATIVE PATIENT

70

BOLEZENSKA STANJA POVEZANA Z AGRESIVNIMODZIVOM PACIENTA

PSYCHIATRIC DISORDERS ASSOCIATED WITHAGGRESSIVE RESPONSE

Ilon ka Vučko Mi klavčič

Cen ter za kli nično psi hia tri jo, Uni ver zi tet na psi hia trična kli ni ka Ljub lja na, Stu de nec 48, 1260 Ljub lja na

Izvleček

V kli nični prak si se zdravs tve ni de lav ci srečuje mo z raz ličnimi ob li ka mi agre siv ne ga in na sil ne gave de nja. Med ter mi no ma agre si ja in na si lje je manjša po men ska raz li ka, kjer upo rab lja mo izrazagre si ja za de ja nja, ki pred stav lja jo škodo tako sebi kot dru gim, medtem ko je na si lje ved no us -mer je no na dru ge. Do se da nji po dat ki iz ra zi skav in kli nične iz kušnje kažejo, da je agre siv no ve -de nje pri pa cien tih z duševno mot njo (5-15 %) po go stejše kot v splošni po pu la ci ji (2 %). Naj po go ste jese agre siv no ve de nje po jav lja pri pacien tih, ki jih obrav na va mo v ur gent nih psi hia tričnih am bu -lan tah in v in ten ziv nih psi hia tričnih eno tah, kjer so obrav na va ni pre težno pa cien ti z akut nim po -slabšan jem duševne mot nje. Ne sme mo pa po za bi ti, da ve lik de lež pa cien tov z duševno mot njoni nikoli agre si ven in ne va ren, zato ni smi sel no pos ploševa nje, da so vsi pa cien ti z duševno mot -njo ne var ni.

Abstract

Health pro fes sio nals face va ri ous forms of ag gres sion and vio len ce. Vio len ce and ag gres sion arema jor so cie tal con cerns. Alt hout the terms, aggres sion and vio len ce, are of ten used synony-mously, the re are di stinct dif fe ren ces in their mea nings. Ag gres sion re pre sents acts that may leadto harm (to wards self or ot hers), whe reas vio len ce is a sub ca te gory of ag gres si ve acts that cau sesharm to others. Re search in di ca tes that 5-15% of pa tients with se ve re men tal ill ness are more li -kely to en ga ge in ag gres si ve and as saul ti ve be ha vi our than peo ple in ge ne ral po pu la tion (2%).Par ti cu larly vul ne rab le are the men tal health treat ment pro vi ders who work in in pa tient set tingsand in emer gency wards.

UVOD

Agre si je ima v psi hia tri ji več po me nov in raz lag in je lah ko po sle di ca ne pre poz na ne pred hod neagi ta ci je, ki bol ni ka ob vla du je. Agi ta ci ja sama po sebi je nes pe ci fična ob li ka ve de nja pri raz ličnihbo lez nih in mot njah. Je sta nje sla bo or ga ni zi ra ne, brez cilj ne psi ho mo to rične ak tiv no sti za ra di te -le sne ga ali psi hičnega ne la god ja, ki vključuje: agre siv no te le sno kom po nen to, agre siv no ver bal -no kom po nen to, nea gre siv no te le sno kom po nen to in nea gre siv no ver bal no kom po nen to. Zapra vočasno rea gi ra nje in pre prečitev po sle dic, tako pri pa cien tu sa mem kot pri oseb ju, je po -memb no pra vočasno pre poz na va nje de jav ni kov, ki po me ni jo pre hod iz agi ta ci je v na sil no ve de -nje: ne po sred na grožnja ali žali tev, raz dražlji vost, ved no gla snejše go vor je nje, občutki ogroženo sti,jeze in stra hu, zaz nav ne mot nje, za dah po al ko ho lu, po večana mišična na pe tost, gro zeče ve de -nje, agre si ja us mer je na pro ti pred me tom, ne sta bil no čus tvo va nje, zme de nost in de zo rien ta ci ja.

Ver bal no in fi zično na si lje bol ni kov, us mer je nih v zdravs tve no oseb je, po vsod po sve tu na -rašča. Na si lje na de lov nem me stu je vsak do go dek, v ka te rem so za po sle ni oz mer ja ni, ogroženiali fi zično na pa de ni, in je po ve zan z nji ho vim de lom. Med naj bolj ogrožene po kli ce so di jo me di -cin ske se stre in dru go ne go val no oseb je, prav tako pa ob sta ja vi so ko tveganje tudi za zdrav ni -ke; na pr vem me stu na ur gent nih od del kih, sle di jo zdrav ni ki na psi hia tri ji in nato v splošni prak si.

71


KJE LAHKO PRIČAKUJEMO AGRESIVEN ODZIV PACIENTA

Ra zi ska ve kažejo na vple te nost raz ličnih si ste mov živčnih pre našal cev v agi ta ci jo in/ali agre si jo.Pri bol ni kih z de men co in agi ta ci jo so ugo to vi li po večano no ra dre ner gično ak tiv nost (pred vsemzvišanje no ra dre ner gičnih 2 re cep tor jev v ce re be lu mu), med tem ko so pri psi ho mo to rično zavrtihbol ni kih z de pre si jo ugo to vi li zmanjšanje do pa mina, za raz li ko od ko kai na, ki vpli va na po večanjele tega. Vple te nost ga baer gičnega si ste ma v agi ta ci jo kažejo štu di je, pri ka te rih je opa zen ugo -den se da ti ven učinek ben zo dia ze pi nov na agi ta ci jo.

Agre si ja je lah ko za plet pri raz ličnih dušev nih sta njih: or gan skih dušev nih mot njah, psi ho zah,od vi sno stih, mot njah raz po loženja, oseb nost nih mot njah.

Epi de mio loške ra zi ska ve po ročajo, da je pre va len ca agre siv ne ga ve de nja v splošni po pu -laci ji 2 %, pri ank sioz nih mot njah 2,4 %, afek tiv nih mot njah 3,4 %, pri shi zofre ni ji 8,4 % in pri zlo ra biPAS 21,3 %. Ne sme mo po za bi ti, da se tve ga nje za na sil no ve de nje po večuje s šte vi lom diag noz,med tem ko je tve ga na kom bi na ci ja za na sil no ve de nje duševna mot nja in zlo ra ba PAS

ORGANSKE DUŠEVNE MOTNJE

Po MKB-10 so or gan sko po go jene duševne mot nje ti ste, ki ima jo skup no etio lo gi jo v možgan skibo lez ni, možgan ski poškod bi ali dru gih ok va rah, ki pov zročajo mot njo možgan ske de jav no sti. Tamot nja je lah ko pri mar na (bo lez ni, poškod be ali ok va re, ki možgane pri za de ne jo ne po sred no inselektiv no) ali se kun dar na (pri si stem skih bo lez nih in mot njah, ki ok va ri jo možgane kot ene ga odor ga nov). Or gan ske duševne mot nje se lah ko začnejo v ka te rem ko li živ ljenj skem ob dob ju, vendarso po go stejše v sta ro sti. Gle de na časov no kom po nen to jih de li mo na akut ne (or gan ska halu ci -no za po za stru pi tvi, de li rij), su ba kut ne (or gan ska blod nja va mot nja za ra di hi per ti reo ze, po sten -ce fa lični sin drom) in kro nične (Alz hai mer je va de men ca, po strav mat ska de men ca).

Agi ta ci ja je po mem ben del kli nične sli ke in po te ka de men ce, ne gle de na vr sto le te. Pri de -men ci je na sta nek agi ta ci je po go jen tako bio loško (oško do va nost fron tal ne ga in tem po ral ne garežnja, pro pa da nje ho li ner gičnega si ste ma in pri za de tost se ro to nin ske ga in do pa min ske ga si -ste ma) kot si tua cij sko (slabše ra zu me vanje in znaj de nost v oko lju). Agi ta ci ja sodi med naj boljobre me nju joče zna ke de men ce tako za bol ni ke kot nji ho ve skrb ni ke in svoj ce.

DUŠEVNE IN VEDENJSKE MOTNJE ZARADI UŽIVANJA PSIHOAKTIVNIH SNOVI

Ta sklop po MKB-10 vse bu je šte vil ne raz no vrst ne mot nje, ki se med se boj raz li ku je jo po izra zi -to sti in kli nični sli ki, a jim je skup no uživa nje ene ali več PAS. Glav na diag no za se ob li ku je gle dena snov, ki je pov zročila se da njo kli nično sli ko, v pod ka te go ri ji pa se z zna kom na četr tem me -stu oz nači za stru pi tev (0), ško dlji vo uživa nje (1), od vi snost (2), od teg ni tev z (4) ali brez de li ri ja (3),psi ho tično mot njo (5), am ne stični sin drom (6), re zi dual no ali poz no na sta lo psi ho tično mot njo (7)ter dru ge duševne in ve denj ske mot nje (8).

Upo ra ba al ko ho la in PAS je že sama po sebi de jav nik tve ga nja za na sil no ve de nje. Pod vpli -vom PAS pri ha ja do de zin hi bi ra ne ga ve de nja, zmanjšane zmožno sti pre so je, po večane im pul -ziv no sti, zmanjšane fru stra cij ske to le ran ce in lah ko tudi do psi ho tičnih simp to mov z zaz nav ni mimot nja mi in blodnja vi mi vse bi na mi.

PSIHOZA

Ko go vo ri mo o psi ho zi mi sli mo na vse diag no stične sku pi ne po MKB-10: akut na in pre hod na psi -ho tična mot nja, blod nja va mot nja, shi zo fre ni ja, dru ge in neo pre de lje ne psi ho tične mot nje, or -gan ske psi ho tične mot nje, shi zoa fek tiv na psiho za, raz po loženj ska psi ho za.

No be na ra zi ska va ni po ka za la spe ci fične po ve za no sti agi ta ci je na sil ne ga ve de nja s po sa -mez no diag no stično sku pi no psi ho tičnih mo tenj, pač pa bolj z načinom in hi trost jo na stan ka psi -ho ze, hi trost jo po moči in začetka zdrav ljenja, vr sto pre vla du jočih psi ho tičnih simp to mov, uvi dombol ni ka v bo le zen in stop njo so de lo va nja.

Pri akut ni psi ho zi je v času na sta ja nja simp to mov po večana te snob nost, bol nik je zbe gan obmot njah zaz nav in mišlje nja ter ob ob jek tiv nih in sub jek tiv nih reakci jah oko li ce. Bolj kot je na sta -nek simp to mov aku ten, večja je ver jet nost agi ta ci je. Do si tua cij sko po go je ne agi ta ci je lah ko pri


72

bol ni ku s psi ho zo pri de ob zanj ogrožajočem oko lju, ob hos pi ta li za ci ji pro ti vo lji, ob in ter ven ci jidežurne službe ali po licije.

Pri bol ni kih s shi zo fre ni jo, ki so znižane ga afek ta, čus tve no spli tve ni in za stri ne ka te rih običaj -nih zna kov agi ta ci je ne bo vi de ti na prvi po gled, so pa po sle di ca nji ho ve ga no tra nje ga doživ lja -nja, ki je po sle di ca psi ho tično spre me nje ne ga zaz na va nja. Od slušnih ha lu ci na cij so za na sta nekagi ta ci je naj bolj tve ga ne ne nad no na sta le in po vse bi ni im pe ra tiv ne slušne ha lu ci na ci je. Vid neha lu ci na ci je so bolj značilne za simp to mat ske in or gan ske psi ho ze. Občutki ogroženo sti in stra -hu, ki so po sle di ca pre ga njalnih in na našal nih blo denj so naj po go ste je po ve za ni z agi ta ci jo. De -zor ga ni zi ra nost mišlje nja je prav tako de jav nik tve ga nja za agi ta ci jo, saj pa cient za ra di neu re je ne gamišlje nja ne zmo re ob vla da ti svo je ga ve de nja ali čus tvo va nja.

Pri simp to mat skih psi ho zah je lah ko na sta nek agi ta ci je po ve zan s PAS in z ne ka te ri mi zdravili.Spe ci fičnost agi ta ci je in agre si je pri bol ni kih s psi ho zo je ve za na na kli nično sli ko psi ho ze.

RAZPOLOŽENJSKE (AFEKTIVNE) MOTNJEPo MKB-10 so di jo med raz po loženj ske mot nje ti ste, pri ka te rih je te melj na mot nja spre mem baafek ta ali raz po loženja v de pre si jo ali v privz dig nje nost.

Psi ho mo to rične mot nje so glav ni simp tom de pre si je (pri 46–67 % de pre siv nih bol ni kov), ki sekažejo kot psi ho mo tor na re tar da ci ja ali agi ta ci ja. Pri uni po lar ni de pre si ji je po go stejša agi ta ci ja,med tem ko je pri bi po lar ni de pre si ji po go stejša re tar da ci ja. Agi ta ci ja se lah ko raz vi je po sto po main se počasi stop nju je, ali pa pri de do nje ne ga ne nad ne ga iz bru ha. Po ve za na je z ank sioz nost join psi ho tičnim doživ lja njem.

Pri ma ni ji je agi ta ci ja po go sta zla sti v akut ni fazi bo lez ni ali v pri me ru nje ne ga po slabšanja.Bla ga agi ta ci ja že na po ve du je po slabšanje ob sto ječe ma ni je ali po no vi tev bo lez ni, med tem koje je za va ma ni ja ena od re snejših ur gent nih stanj v psi hia triji in zah te va ta kojšnje ukre pa nje.

OSEBNOSTNE MOTNJEOseb nost ne mot nje lah ko opre de li mo kot sku pek ne ka te rih skraj no pou dar je nih oseb nost nihpo tez, ki so traj ne, ne pri la go dlji ve in nes pre men lji ve. Za ra di njih je člo ve ko vo ve de nje, mišlje njein čus tvo va nje pove za no s težava mi v od no sih s so ljud mi in družbo, sam člo vek in nje go va oko -li ca pa za ra di tega trpi. Oseb nost ne mot nje niso ne po sred na po sle di ca bo lez ni, poškod be aliok va re možga nov. V os no vi gre za mot nje v raz vo ju oseb no sti; gre za mot nje per cepcije oz. zaz -na va nja in in ter pre ta ci je, mot nje mišlje nja, čus tvo va nja, kon tro le im pul zov in reak cij. Mo ten jeod nos do sebe in do dru gih. Po MKB-10 de li mo oseb nost ne mot nje na: pa ra noid na, shi zoid na,di so cial na, čus tve no neu rav no vešena (im pul ziv ni tip in mejni oz bor der li ne tip), hi strio nična, anan -ka stična, ank sioz na, od vi snost na oseb nost na mot nja ter dru ge spe ci fične oseb nost ne mot nje.

ZAKLJUČEK

Poz na va nje bo le zen skih stanj, ki so po ve za na z agi ta ci jo in agre siv nim od zi vom pa cien ta je po -mem ben del kli nične prak se. Agi ti ra ne ga bol ni ka ne sme mo za me nja ti za na sil ne ga bol ni ka, am -pak ga mo ra mo obrav na va ti kot ose bo v sti ski in ki po tre bu je našo po moč in zdrav lje nje. Takšenbol nik zah te va ta kojšnjo po zor nost in ukre pa nje, da pre prečimo možne za ple te in celo smrtneizi de. Med tem ko na si lje, ki ni po sle di ca bo le zen ske ga sta nja, sodi v obrav na vo prav ne službe.

LITERATURA1. Pe tit JR. Hand book of Emer gency Psychia try. Phi la del pia: Lip pin cott Wil liams&Wil kins; 2004.2. Sa dock BJ, Sa dock VA, eds. Ka plan&Sa dock’s Synop sis of Psychia try, 9th ed. Bal ti mo re: Lip pin cott Wil liams&

Wil kins, 2003.3. Ko goj A. Or gan ske duševne mot nje: V Psi hia tri ja ur. To mo ri M, Zi herl S. Me di cin ska fa kul te ta v Ljub lja ni 1999.4. Vio len ce and ag gres sion: short-term ma na ge ment in men tal health, health and com mu nity set tings NICE

gui de li nes [NG10] 2015. [ci ti ra no 2017, Dec 7]. Do seg lji vo na: https://www.nice.org.uk/guidance/ng10.5. Jo yal CC et. al. Ma jor Men tal Di sor ders and Vio len ce: A Cri ti cal Up da te. Curr Psychia try Rev.2007; 3: 33-50.6. Fa zel S, Grann M. The Po pu la tion Im pact of Se ve re Men tal Ill ness on Vio lent Cri me. Am J Psychia try 2006;

163 (8): 1397–403.7. Boji ć M, Bole U, Bre gar B. Po go stost in značil no sti na si lja nad zdravs tve ni mi de lav ci na po dročju nuj ne medi -

cin ske po moči in psi hia tri je. Ob zor nik zdravs tve ne nege 2016; 50 (4): 308–315.

73


KAKO PREDVIDETI NASILEN ODZIV PACIENTA –BVC (BRØSETOVA LESTVICA ZA NAPOVED

AGRESIVNEGA VEDENJA)

HOW TO PREDICTE AN AGRESIVE RESPONSEOF A PATIENT – BVC (BRØSET VIOLENCE CHECKLIST)

Da mi jan Per ne

Cen ter za iz ven bol nišnično psi hia tri jo; Uni ver zi tet na psi hia trična kli ni ka Ljub lja na; Nje goševa 4, Ljub lja na

Izvleček

Pri obrav na vi po ten cial no na sil ne ga pa cien ta se tako na te re nu, kot ob spre je mu v bol nišnico inka sne je na od del ku, srečuje mo z večjo ali manjšo ne var nost jo na sil ne ga ve de nja.

Da bi pre prečili poškod be tako zdravs tve ne ga oseb ja kot bol ni ka sa me ga, je po memb nonaše do sled no stro kov no ukre pa nje in do volj šte vil no oseb je.

Da pa bi ob takšni – rizični obrav na vi an gažira li za dost no šte vi lo oseb ja in nam ne bi bilo po -treb no »ne pro fe sio nal no im pro vi zi ra ti«, je po memb no, da na sil no ve de nje za do sti zgo daj pred -vi di mo.

Tu nam je lah ko v po moč eno stav na a hkra ti učin ko vit in upo ra ben vprašal nik – Brøse tovales tvi ca agre siv no sti (Brøset Vio len ce Chec klist), ka te re ga upo ra ba že na te re nu, bi lah ko iz -boljšala ko mu ni ka ci jo med zdravs tve nim oseb jem na te re nu in v bol nišnici ter lah ko pre prečilamar si ka te ro ne var no si tua ci jo.

Abstract

Whi le as ses sing a po ten tially vio lent pa tient in the field, upon ad mis sion or la ter on the ward, wecome into con tact with the risk of a vio lent out bra ke.

To re du ce the risk of in ju ries of health wor kers and the pa tient, we must fol low strict pro fes -sio nal pro ce du res and have enough staff at hand.

It is im por tant to fo re see a po ten tially vio lent si tua tion, so we en ga ge enough staff and willnot need to im pro vi se »un pro fes sio nally«.

The Brøset Vio len ce Chec klist is a sim ple, highly ef fi cient and use ful aid, which can be usedin the field, can help in the com mu ni ca tion bet ween health pro fes sio nals in the field and in hos -pi tal and can pre vent a dan ge rous si tua tion.

UVOD

V psi hia tričnih bol nišni cah se pred vsem ob spre je mih, ter pr vih urah hos pi ta li za ci je po go stosrečuje mo tudi z na sil nim ve de njem pa cien tov. Ena ko ve lja za ur gent no eki po na te re nu, ki seprva sreča s takšnim pa cien tom in ga nato pri pe lje v bol nišnico.

Šte vil ne štu di je si cer do ka zu je jo, da psi hia trični pa cien ti niso av to ma tično tudi na sil ni pa -cien ti in opo zar jajo na prib ližno ena ke od stot ke na sil no sti med »zdra vo« in duševno mo te no po -pu la ci jo. To nas vodi k dom ne vi, da na sil nost v večini pri me rov ni v po ve za vi z duševno mot njo,am pak je tudi v duševni bo lez ni od vi sna od po dob nih raz lo gov, ki od ločajo o nasil nem ve de njuv običaj nih živ ljenj skih oko liščinah.

Ven dar mo ra mo pri in ter pre ta ci ji teh štu dij upošte va ti, da so obrav na va le psi hia trično po pu -la ci jo v ce lo ti in jo nato pri mer ja le z zdra vo po pu la ci jo. Niso pa upošte va le tre nut ne ga sta nja bo -lez ni pri pacien tih. Šte vil ne dru ge štu di je na mreč ugo tav lja jo po memb no večjo ver jet nost na sil ne gave de nja v ob dob ju po slabšanja psi hične bo lez ni.


74

V bol nišnični os kr bi so pred vsem pa cien ti v po slabšanju psi hične bo lez ni, zato je ver jet nostsrečeva nja z na sil nim vede njem v psi hia trični bol nišnici večja.

GLAVNI RAZLOGI ZA NASILNO VEDENJE PACIENTA:

Pri mar ni raz log, ko možgan ski bo le zen ski pro ces za ja me do ločene struk tu re v cen tral nem živčevju in jih no tra -nje in/ali zu na nje draženje stop nju je do na sil no sti.Se kun dar ni raz log, ko pa cient z na sil nost jo od go var ja na očitne, pa tudi bolj pri kri te, ob jek tiv no manj po memb nepro vo ka tiv ne dražlja je oko lja, ki pa jih on doživ lja kot po memb ne, na me nje ne nje mu.Ter ciar ni raz log, ka dar je na si lje di rek ten izraz duševne pa tologi je, kot so im pe ra tiv ne ha lu ci na ci je, ure sničenjeblod nja ve ga doživ lja nja ali pa take mot nje za ve sti, ko bol nik pre poz na va si cer običajen dražljajkot so vražno in ogrožujoče de ja nje.

NAPOVEDNI DEJAVNIKI NASILNEGA VEDENJA PRI PACIENTU

ANAMNESTIČNI OPOZORILNI PODATKIOb sta ja kar ne kaj anam ne stičnih po dat kov ter zna kov, ki nas lah ko opo zo ri jo na večjo ver jet nostna sil ne ga ve de nje pa cien ta: • Mlajši moški (15–24 let),• zlo ra ba psi hoak tiv nih sub stanc,• nižji so cial no – eko nom ski sta tus,• kon kre ten načrt na silnega de ja nja (idea ci je),• pred hod ni na sil ni iz pa di in dru ga an ti so cial na (kri mi nal na) de ja nja,• sla ba kon tro la im pul zov,• ver bal na agre siv nost in grožnje z na si ljem,• po skus sa mo mo ra v anam ne zi ali dru ga sa mo de struk tiv na de ja nja, kot so po go sta ne var na

vožnja, sa mo poškod be,• zelo po memb ni so anam ne stični po dat ki iz otroštva, ki go vo re o pod ti ka nju og nja, sa di stičnem

rav na nju z žival mi in močenju po ste lje in• iz po stav lje nost na sil nim de ja njem v družini, zlo ra bi v otroštvu.

ZNAKI GROZEČEGA NASILJAOb spre je mu ni ved no mo goče do bi ti he te roa nam ne stičnih po dat kov o pa cien tu, zato smo v ta -kem pri me ru še to li ko bolj po zor ni na ob našanje pa cien ta.

Zna ki gro zečega na sil ne ga de ja nja so:• gla sno go vor je nje in kričanje,• kon kret ne grožnje,• vzne mir je nost – na pe tost /agitaci ja/ (ko ra ka nje po pro sto ru – hoja gor in dol, vit je rok in sti -

ska nje pr stov v pest),• igra nje z orožjem ali ne var nim pred me tom, • raz bi ja nje z vra ti, raz me ta va nje po hištva …

Če na pod la gi teh po dat kov ozi ro ma zna kov skle pa mo, da pri pa cien tu ob sto ja ve li ka ver jet nostna sil ne ga de ja nja, mo ra mo ukre pa ti hi tro ter od ločno.

Pa cien ta skušamo naj prej po mi ri ti s po go vo rom, če pa oce ni mo, da to ne bo us pešno, seod ločimo za fi zično ome ji tev pa cien ta ali pa za me di ka men toz no – ke mično ovir ni co.

SKRB ZA VARNOST

Ko obrav na va mo po ten cial no na sil ne ga pa cien ta, mo ra mo naj prej po skr be ti za last no var nost,var nost dru ge ga oseb ja, pa tudi pa cien to vo var nost.

Naj prej je po treb no pre ve ri ti, da pa cient pri sebi nima ka ke ga pred me ta, ki bi ga lah ko upo -ra bil kot orožje, ali celo orožja. To po na va di na pra vi jo že po li ci sti, ki naj po go ste je sprem lja jo na -sil ne pa cien te ob spre je mu.

75



76

Vsa ka bol nišnica naj bi ime la tudi pri prav ljen po se ben pro to kol – smer ni ce ki služijo kot os -no va, kako ukre pa ti ob takšnih spre je mih (ali nenadnih iz bru hih na si lja na od del ku), kot tudioseb je – tim, ki je po se bej izur jen, ter poučen o ukre pih v takšnih pri me rih (v ZDA so to bol -nišnični po li ci sti).

Tim naj bi bil se stav ljen iz šti rih do šes tih (raz lično šte vi lo gle de na vire) za takšne primerepo se bej izur je nih oseb in naj bi bil tudi ved no pri so ten ob spre je mu na sil ne ga pa cien ta.

V smer ni cah Ame riškega Psi hia tričnega Združenja (APA) je za pi sa no, da je huda na pa ka, čezdrav nik sam ali ob po moči nei zur je ne ga oseb ja poiz kuša fi zično »ob vla dati« na sil ne ga pa cien ta!

V naših raz me rah za takšne pri me re ni ma mo or ga ni zi ra ne po seb ne službe. Zato smo po go -sto pri si lje ni na sil ne ga pa cien ta umi ri ti sami, le s po močjo ma lošte vil ne ga oseb ja, zato je, da bise izog ni li možnim po sle di cam na sil ne ga ve denja pa cien ta, to li ko bolj po memb no pra vočasnopred vi de nje takšnega do god ka.

V ta na men je v upo ra bi cela vr sta vprašal ni kov in les tvic, s po močjo ka te rih je moč vred no -ti ti pa cien to vo raz dražlji vost in do neke mere pred vi de ti nje go vo na sil no ve de nje.

Prob lem večine teh vprašal ni kov ter les tvic je, da so pre cej za ple te ne ali pa za iz pol nje va njepo tre bu je mo več časa, kot pa ga ima mo ob takšnem tve ga nem spre je mu sploh na vo ljo.

Po go sto se ti vprašal ni ki iz pol nju je jo re tro grad no in to rej ni ma jo pra ve ga pomena v pred vi -de va nju pa cien to ve ga na sil ne ga de ja nja »tu in zdaj«.

Tre nut no naj bolj prečiščen – poe no stav ljen vprašal nik, ki vse bu je vse glav ne po stav ke, jev sve tu vse bolj upo rab lja ni BVC (Brøset vio len ce chec klist)

S svo jo 80 % občut lji vost jo in 95 % spe ci fičnost jo je do kaj za nes ljiv na po ve do va lec agre siv -ne ga ve de nja pa cien ta.

BVC (BRØSET VIOLENCE CHECKLIST)

Vprašal nik je raz vil Dr. sc. Ro ger Alm vik (Nor veška uni ver za zna no sti in teh ni ke) na Fo ren zičnemod del ku Psi hia trične kli ni ke Brøset v Trondhei mu, v so de lo va nju z os ta li mi fo ren zičnimi od del kina Nor veškem.

Dr. sc. Ro ger Alm vik je glav ni or ga ni za cij ski me di cin ski teh nik tega naj večjega fo ren zičnegapsi hia tričnega od del ka na Nor veškem, ki ima 150 po stelj, od tega 50 po stelj z naj višjo stopnjova ro va nja.

OCENJEVANE SPREMENLJIVKE

Vprašal nik vse bu je šest spre men ljivk, ki opi su je jo pa cien to vo ve de nje:

Ime iz pol nje val ca: 1. DAN IZMENA Da tum:Re zul ta ti pred hod nih oce nje vanj …

Zme de nost

Raz dražlji vost

Gla snost hrup nost

Ver balne grožnje

Fi zične grožnje

Znašanje nadpred me ti

SKUPNO:

Vse bu je po lja z na ve de ni mi oce nje val ni mi spre men ljiv ka mi, po lje ka mor iz pol nje va lec vpišesvo je ime, ter okno v ka te re ga vpiše sešte vek.

Za lažje pri mer ja nje re zul ta tov je v vprašalniku tudi pro stor, ka mor za be ležimo re zul ta te mo -re bit nih prejšnjih oce nje vanj.

Iz pol nje va nje vprašal ni ka je do kaj eno stav no in ne vza me ve li ko časa. Iz pol nje va lec (ka te ri ko li član tima, ki je sez na njen z vprašal ni kom), eno stav no oz nači spremen -

ljiv ke, ki so pri pa cien tu pri sot ne (nu me rično ali opi sno oce nje va nje ni po treb no) in jih sešteje. Čeje re zul tat 3 ali več, je pri pa cien tu moč pričako va ti na sil no de ja nje in se je to rej po treb no pri pra -vi ti za po sre do va nje (me di ka men toz ni ali fi zični PVU).

Vprašalnik se lah ko upo rab lja tako ob spre je mu pa cien ta kot tudi ka sne je na od del ku. Po legzačet ne ga oce nje va nja, lah ko z njim po nov no pre ver ja mo ne var nost na sil ne ga ve de nja pa cien -ta, ru tin sko be ležimo sta nje na od del ku, olajšan pa je tudi pre nos in for ma cij o pacien tih med iz -me na mi itd.

REZULTATI ŠTUDIJ UPORABNOSTI BVC

Vprašal nik je bil te sti ran na vseh psi hia tričnih kli ni kah na Nor veškem in re zul ta ti so po ka za li za -do vo lji vo za nes lji vost s 95 % spe ci fičnost jo ter nad 80 % občut lji vost jo.

Te re zul ta te so po tr dile tudi va li da cij ske štu di je v ZDA, Ka na di, v Švici, ter na Šved skem (18). Štu di je so po ka za le, da je BVC vprašal nik:

• do bro orod je za hi tro na po ved na sil ne ga ve de nja in s tem za us trez no ukre pa nje• s 95 % spe ci fičnost jo ter nad 80 % občut lji vost jo zelo za nes ljiv vprašal nik,• eno sta ven za upo ra bo in zato upo ra ben tudi v času zah tev nejšega spre je ma,• upo ra ben v hos pi ta lu za sle de nje pa cien to ve ga sta nja, ter red no pre ver ja nje ne var no sti na sil -

ne ga ve de nja na od del ku,• omo goča poe no te no oce no si tua ci je in s tem lažjo ko mu ni ka ci jo o pa cien tu med oseb jem,

izme na mi, ali us ta no va mi.

ZAKLJUČEK

Pri obrav na vi po ten cial no na sil ne ga pa cien ta se tako na te re nu, kot ob v spre je mu bol nišnicoin ka sne je na od del ku, srečuje mo z večjo ali manjšo ne var nost jo na sil ne ga izpada takšnega pa -cien ta.

Da bi se pri tem izog ni li poškod bam, tako med oseb jem, kot pa cien ta, je po memb no pra -vočasno pred vi de va nje takšnih do god kov. Za to pa, ob iz kušnjah, ki smo si jih pri do bi li ob po -dob nih si tua ci jah, po tre bu je mo tudi orod je, s ka te rim bomo hi tro in hkra ti na tančno oce ni li ne var nostna sil ne ga ve de nja pri do ločenem pa cien tu.

BVC se je v eva lua ci ja kih štu di jah, kljub na vi dez ni »ok leščeno sti«, iz ka za la kot zelo ko ri stenin za nes ljiv pri po moček za pra vočasno na po ved na sil ne ga ve de nja pa cientov in na dalj nje hos -pi tal no vo de nje po ten cial no na sil ne ga pa cien ta. Zelo ko rist na pa bi bila upo ra ba že na te re nu,saj so po dat ki o pa cien to vem ve de nu v do mačem oko lju zelo dra go ce ni za pred vi de va nje nje -go ve ga ve de nja v bol nišnici.

Vprašal nik bi bilo smi sel no vpe lja ti tudi pri obrav na vi psi hia tričnih pa cien tov na te re nu, saj bis tem iz boljšali pre nos ob jek ti vi zi ra nih in del no stan dar di zi ra nih in for ma cij o pa cien tu med ur -gent no eki po na te re nu, ter oseb jem v psi hia trični bol nišnici, hkra ti pa bi zmanjšali ne var nostpoškodb tako pa cien ta, kot oseb ja.

LITERATURA

1. D. Kec ma no vi ć, S. Loga, I. Ce rič: Ur gent na sta nja u psi hia tri ji; Pra xis me di ca, Me di cin ska knji ga Beo grad –Za greb 1979

2. M. Ko bal: Na si lje psi hia tričnega bol ni ka kot ur gent no sta nje / Zbor nik Urgent na sta nja v psi hia tri ji, Be gu nje –ok to ber 1998

3. B. Gunby: How to ap proach a vio lent pa tient? / Vio len ce in Psychia tric In sti tu tions – Nor dic Jour nal of PsychiatryNo.25, Vo lu me 45, 1991

77


4. B. Win sted, T. Palm stier na: Stra te gies for pre ven tion and treatment of vio len ce by psycho tic pa tients? / Vio -len ce in Psychia tric In sti tu tions – Nor dic Jour nal of Psychia try No.25, Vo lu me 45, 1991

5. J. Mo de stin: Schi zop hre nia, cri mi na lity, and vio len ce / Shi zo fre ni ja – zbor nik pred vanj II. Med na rod ni sim pozijLjub lja na; ma rec 1998

6. H.I.Ka plan, B.J.Sa dock: Emer gency psychia tric me di ci ne; Wil liams & Wil kins 19937. K.Tar diff,PM. Mar zuk, AC. Leon: Vio len ce by Pa tients Ad mit ted to a Pri va te Psychia tric Hos pi tal / Ex tracts

from year book of psychia try and ap plied men tal health, vol.IV; 19988. J. Mo de stin, A. Hug, R. Am mann: Cri mi nal Be ha vior in Ma les With Af fec ti ve Di sor ders / Ex tracts from year

book of psychia try and ap plied men tal health, vol.IV; 19989. J. Crich ton: Psychia tric Pa tient Vio len ce – Risk and Res pon se / Duck worth GB; 1995

10. A. Ko goj; Or gan ske duševne mot nje; PSIHIATRIJA / ure di la Mar ti na To mo ri, Slav ko Zi herl. – Ljub lja na: Lit te -ra pic ta: Me di cin ska fa kul te ta, 1999; 105–3

11. Alm vik R.; *Risk for vio len ce in psychia try and com mu nity; Slo ve nian Psychia trists Ac co cia tion An nual Con -fe ren ce, Ljub lja na, Slo ve ni ja; 5. 3. 2003: Woods, P. & Alm vik, R. (2002). The Brøset Vio len ce Chec klist (BVC).Acta Psychia tri ca Scan di na vi ca, 106 (Suppl. 412): 103–105.


78

NASILJE V ZDRAVSTVU: KAKO UPORABITIDEESKALACIJSKE TEHNIKE

VIOLENCE IN HEALTHCARE: HOW TO USEDE-ESCALATION TECHNIQUES

Ur ban Bole

Psi hia trična Bol nišnica Be gu nje, Be gu nje na Go renj skem 55, 4275 Be gu nje na Go renj skem,

Zbor ni ca zdravs tve ne in ba biške nege Slo ve ni je – Zve ze stro kov nih društev me di cin skih sester,

ba bic in zdravs tve nih teh ni kov Slo ve ni je, Ob želez ni ci 30, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Na si lje pa cien tov nad zdravs tve ni mi de lav ci je glo bal ni prob lem, s ka te rim se soočajo za po sleniv zdravs tvu. Var no de lov no oko lje ni sa mou mev no; zanj si je tre ba aktiv no pri za de va ti ter načrtnopre prečeva ti vsa kršno na sil no ko mu ni ka ci jo in raz vi ja ti pre ven tiv ne de jav no sti. Pri vzpo stav lja njukul tu re ne na si lja je od go vor nost oseb s po ložajno močjo na vods tve nih in vo dil nih po ložajih naj -večja. S svo jo etično ko mu nikaci jo ter učin ko vi tim in stro kov nim reševa njem pri me rov na sil ne gave de nja, kre pi jo skup no od go vor nost za strp no kli mo v de lov nem oko lju ter zau pa nje v in sti tu -ci jo, ki jo vo di jo. Za us pešno pre prečeva nje na sil ne ga ve de nja v zdravs tvu pa se je po treb nozave da ti, da se se dem de set od stot kov na sil nih in ci den tov prične z ver bal no agre si jo, ka te ro bilah ko s pra vil nim pre poz na va njem in zna njem dee skal cij skih teh nik zau sta vi li še pred no pre ra -ste v na sil no ve de nje.

Abstract

Pa cient vio len ce to wards health pro fes sio nals is one of the most pres sing prob lems fa ced byhealth wor kers. Safe wor king en vi ron ment is not self-evi dent; it is ne ces sary to ac ti vely pur sue itand ca re fully pre vent any vio lent com mu ni ca tion and de ve lop pre ven ti ve ac ti vi ties. When es tab-lishing a cul tu re of non vio len ce, the res pon si bi lity of per sons with a po si tion po wer in lea ders hipand lea ders hip po si tions is im por tant. With their et hi cal com mu ni ca tion and ef fec ti ve and pro fes -sio nal re so lu tion of ca ses of vio lent be ha vior, they strengthen the sha red res pon si bi lity for a to le rantcli ma te in the wor king en vi ron ment and trust in the in sti tu tion they lead. To pre vent vio lent be ha v-ior in healt ca re it’s im por tant to un der stand that se venty per cent of vio lent in ci dents care be ginswith ver bal ag gres sion, which could be stop ped by the pro per re cog ni tion and know led ge ofdees ca la tion tech ni ques be fo re it turns into vio lent be ha vior

UVOD

Na si lje na de lov nem me stu je re sno glo bal no in or ga ni za cij sko vprašanje. Na si lje na de lov nemme stu je opre deljeno kot ka te ro ko li ne pri mer no ve de nje, ki vključuje ver bal no in fi zično na si lje,us mer je no pro ti za po sle ne mu na de lov nem me stu (Park, et al., 2015; So hei li, et al., 2016). Raz šir -je nost in po go stost prob le ma je ne ra zi ska na, se da nje ra zi ska ve pa od kri va jo le vrh le de ne gore,kar po stav lja pred iz ziv pred vsem ma na ger je in vods tvo zdravs tve nih us ta nov (An der son, et al.,2010; So heil, et al., 2014). Po kli ce v zdravs tvu stro kov nja ki uvrščajo v eno iz med naj bolj ogroženihpo klic nih sku pin za po jav nost na si lja na de lov nem me stu (So heil, et al., 2016). Mag na vi ta in He -po nie mi (2012) ugo tav lja ta, da se možnost na si lja po veča s ko ličino časa, ki ga zdravs tve ni de -lav ci preživi jo ob pa cien tu.

79


POGOSTOST IN VRSTE NASILNIH INCIDENTOV V ZDRAVSTVU

Naj bolj iz po stav lje ni na si lju na de lov nem me stu so za po sle ni v zdravs tvu, saj se z na si ljem red -no srečuje več kot po lo vi ca za po sle nih (Gil les pie, et al., 2010; Hahn, et al., 2012; Mag na vi ta, 2014).Ob jav lje ne ra zi ska ve o na si lju nad zdravs tve ni mi de lav ci so me to do loško tako kva li ta tiv no kotkvan ti ta tiv no za sno va ne (Gor don, et al., 2012; Go maa, et al, 2015). S kva li ta tiv no za sno va ni mi ra -zi ska va mi skušajo ra zi sko val ci ugo to vi ti soočanje za po sle nih v zdravs tvu do na sil nih pa cien tov,nji ho vo ra zu me va nje in občutke, ki se pri tem po jav lja jo (Hahn, et al., 2012; Hvidh jelm, et al., 2014).S kvan ti ta tiv no za sno va ni mi ra zi ska va mi ra zi sku je jo pred vsem po go stost ter ob li ke na si lja ka te -re mu so iz po stav lje ni zdravs tve ni de lav ci. Re zul ta ti o po jav no sti na si lja nad zdravs tve ni mi de -lavci kažejo, da so ver bal no na si lje iz ku si li sko raj vsi za po sle ni (Swain, et al., 2014), fi zično je bilos stra ni pa cien ta na pa de nih 42 % an ke ti ran cev (Hahn, et al., 2010), spol no nad le go va nje pa je nade lov nem me stu dožive la pe ti na an ke ti ran cev (Park, et al., 2015).

Franz in so de lav ci (2010) na si lje na de lov nem me stu de fi ni ra jo kot in ci dent, kjer so za po sle -ni zlo rab lje ni, ogroženi ali na pa de ni v oko liščinah, ki so po ve za ne z nji ho vim de lom. Na si lje ob -se ga vse ob li ke, tako ver bal no, fi zično in spol no. Nasilje na de lov nem me stu lah ko ne ga tiv novpli va na ka ko vost dela, pov zroča sla bo de lov no kli mo ter po daljšuje bol niško od sot nost. Camp -bell in so de lav ci (2011) vi di jo na si lje na de lov nem me stu kot glo bal ni prob lem, ki vpli va ne le nado sto jans tvo lju di, ampak tudi na nji ho vo čus tve no in fi zično počutje, hkra ti pa za je ma vse in ci -den te, kjer so za po sle ni zlo rab lje ni, us tra ho va ni ali na pa de ni za ra di nji ho ve ga dela. To po srednoali ne po sred no vpli va na nji ho vo var nost, do bro počutje in/ali zdrav je. Poz na mo več povzročite -ljev na si lja na de lov nem me stu: na si lje na dre je ne ga nad po dre je nim, na si lje po dre je ne ga nadna dre je nim, na si lje med de lav ci na isti rav ni ter na si lje med de lav ci in nji ho vi mi stran ka mi ozi romaod je mal ci. Prav tako lah ko nad zdravs tve ni mi de lav ci nasilje iz va ja jo svoj ci pa cien tov (Ves sey,et al., 2010). Gle de na na ra vo na sil nih de janj na de lov nem me stu naj po go ste je ločimo fi zično,psi hično in spol no na si lje. S fi zičnim na si ljem se srečamo pri upo ra bi fi zične sile pro ti dru gi ose -bi ali sku pi ni oseb. Tako de ja nje pov zroči fi zično, psi ho loško ali spol no škodo. Psi hično na si ljevključuje grožnjo upo ra be fi zične sile in na mer no upo ra bo moči pro ti po sa mez ni ku ali sku pi nilju di. Ta se kaže v pri za de ja nju škode fi zičnemu, men tal ne mu, du hov ne mu, mo ral ne mu ali so -cial ne mu raz vo ju po sa mez ni ka. Pre ple ta nje obeh ob lik na si lja je značilno pred vsem za spol nona si lje ozi ro ma nad le go va nje, ki se po jav lja kot tret ja naj po go stejša ob li ka na si lja nad za po sle -ni mi v zdravs tvu (Bab nik, et al., 2012).

De jav ni ke tve ga nja nasilja raz de li mo v dve sku pi ni, prva ka mor so di jo de mo graf ski po dat kipa cien ta, na ka te re ne mo re mo vpli va ti s kli ničnimi in ter ven ci ja mi. Ter dru ga sku pi na, ka te ravse bu je raz lične di na mične de jav ni ke tve ga nja, kot so: pre ga njal ne blod nje, ha lu ci na ci je, zdrav -lje nje ozi ro ma spre jem pro ti vo lji pa cien ta, de pre si ja, bre zup nost, iz de lan načrt za sa mo mor indo stop do orožja na ka te re lah ko vpli va mo (An der son & West, 2011).

UKREPI ZA PREPREČEVANJE INCIDENTOV POVEZANIH Z NASILJEM

Pri pre prečeva nju na si lja na de lov nem me stu je po treb no v vsa ki us ta no vi proučiti na cio nal nipre ven tiv ni pro gram, smer ni ce in ob li ko va ti spe ci fične pro gra me. Ti naj bi vse bo va li: vzpo sta vi -tev po li ti ke ničelne to le ran ce do na si lja, ki jo je po treb no jav no ob ja vi ti in z njo na vid nih me stihv us ta no vi ob veščati pa cien te, svoj ce, obi sko val ce, spod bu ja ti zdravs tve ne de lav ce, da pri jav -lja jo na sil ne do god ke, ob li ko va ti pro to ko le ukre pa nja ob soočenju z na si ljem, omo gočiti so delo -va nje, koor di na ci jo s po li ci jo in dru gi mi pri stoj ni mi službami, di stri bui ra ti od go vor no sti in na lo geza iz va ja nje pre ven tiv ne ga pro gra ma, us ta no vi ti de lov no sku pi no za iz ved bo ter sprem lja njeprob le ma ti ke s pred stav ni ki ma na ge men ta in zdravs tve nih de lav cev, ki se naj bolj po go sto sre -ču je jo z na si ljem (OSHA, 2015; Kvas & Se ljak, 2015).

Pre ven ti va za boj pro ti ne ga tiv nim po sle di cam na si lja na de lov nem me stu vključuje upo ra -bo te le fo na, klic ne na pra ve za po moč, tre ning sa moo bram be, so cial no pod po ro in ome je va njein te rak cij s po ten cial ni mi ali z že zna ni mi pov zročite lji na si lja iz pre te klo sti. Na si lje na de lov nemme stu je re sen in ved no večji prob lem, ki vpli va na vse zdravs tve ne de lav ce. Po treb ne so stra -te gi je za pre prečeva nje na si lja na de lov nem me stu in ob vla do va nje ne ga tiv nih po sle dic, ki jihzdravs tve ni de lavci doživi jo za ra di na sil nih do god kov. Ključne kom po nen te pro gra ma vključujejo


80

izo braževa nje in us po sab lja nje oseb ja, oce no tve ga nja, prak se uprav lja nja in raz voj po li ti ke (Gil -les pie, et al., 2010).

DEESKALACIJSKE TEHNIKE

Za us pešno pre prečeva nja pa je potrebno ra zu me ti vzro ke za na sil na ve de nja. Vsa ko fi zično na -si lje se naj večrta prične z ver bal nim na si ljem ali agi ti ra nost jo po sa mez ni ka. V tra di cio nal nih me -to dah pre prečeva nja agi ta ci je, so pa cien ti naj večkrat v po dre je nem po ložaju med tem, ko je ciljpri so dob nih pri sto pih pri pe lja ti pa cien ta, da z znižan jem agi ta ci je z so de lo va njem in po močjostro kov nja ka po mi ri sam sebe (Pri ce & Ba ker, 2012).

Dee ska la cij ske teh ni ke so ko mu ni ka cij ske teh ni ke, ki so jih da naučiti. De li mo jih na veščinein zna nje osebja in na pro ces in ter ven ci je, kdaj se soočati s pa cien tom, kako ob tem za go to vi tivar no oko lje in ka te ro dee skal cij sko stra te gi jo upo ra bi ti. (Pri ce & Ba ker, 2012). Rich mond in so de -lav ci (2012) v svo jem pris pev ku iz po sta vi jo 10 ko ra kov dee skal ci je. Pri prib liževa nju agi ti ra nempa cien tu je je po treb no ohra ni ti vsaj za dve dolžini rok pro sto ra med iz va jal cem in pa cien tom.Po treb no se je izo gi ba ti pro vo ka tiv no sti. Roke mo ra jo biti vid ne in ne stis nje ne v pest. Ne ver bal -na ko mu ni ka ci ja se mora uje ma ti z verbalno, saj to da pa cien tu občutek is kre no sti iz va jal ca. Enoiz med glav nih načel dee skal ci je je, da iz va ja lec ni ko li ne iz pod bi ja pa cien to vih be sed. Dee ska -la ci jo naj ved no začne, vodi in konča ena ose ba. Me nja va nje iz va jal ce je že samo po sebi mo -teče, še bolj pa je mo teče za agi ti ra ne pa cien te. Ka dar ena ose ba iz va ja dee ska la ci jo dru gaose ba za go to vi ob veščanje do dat ne ga oseb ja če dee ska la ci ja ne bi bila us pešna. Po treb no jepre prečiti, da v pro stor ob iz va ja nju teh nik ne vsto pa jo dru gi pa cien ti ter oseb je, ki ne ve kaj sev pro sto ru do ga ja. Vse to lah ko še do dat no vzne mi ri pa cien ta. Po treb no je upo rab lja ti krat kestav ke, preobširne in for ma ci je lah ko še po slabšajo agi ta ci jo pa cien ta. Po nav lja nje je ključ, dapa cient ra zu me kaj želi mo po ve da ti. Po memb no je, da je pa cient ja sno in for mi ran o spre men lji -vem ob našanju. Pa cien tu je na ne konf lik ten način po treb no raz ložiti, da je v us ta no vi to le ran cado na si lja ničelna. Ne ka te ra ve de nja, kot je na pri mer udar ja nje v ste no, uda rec v in ven tar ne po -me ni nuj no indikaci je za upo ra bo po seb ne ga va ro val ne ga ukre pa. Ven dar je pa cien tu po treb nopo ve da ti, da poško do va nje dru gih ali sebe ni spre jem lji vo ve de nje. Po ja sni ti je po treb no na sled -nje ukre pe, tudi asi sten co po li ci je če je po treb no ven dar to po vej te, kot dejs tvo ne, kot grožnjo.Po sle di ce raz ložite na spoštljiv način. Če pa cient iz va jal ca ogroža ter je nje go vo ve de nje za -strašujoče, ogrožajoče je to pa cien tu po treb no po ve da ti. Pa cien tu po nu di te iz bi ro, ki je močnoorod je za zmanjševa nje agi ta ci je. Iz bi ra je eden red kih vi rov za kre pi tev moči pa cien ta, ki je pre -pričan, da je na sil no de ja nje nje gov edi ni iz hod. Da bi se izog ni li na sil ne mu de ja nju je po treb nobrez ok le va nja, sa mo za vest no pred la ga ti al ter na ti vo na si lju (Rich mond, et al., 2012).

ZAKLJUČEK

Na si lje na de lov nem me stu je re sen in ved no večji prob lem, ki vpli va na vse zdravs tve ne de lav -ce. Po treb ne so stra te gi je za pre prečeva nje na si lja na de lov nem me stu in ob vla do va nje ne ga -tiv nih po sle dic, ki jih zdravs tve ni de lav ci doživi jo za ra di na sil nih do god kov. Ključne komponen tepro gra ma vključuje jo izo braževa nje in us po sab lja nje oseb ja, oce no tve ga nja, prak se uprav lja njain raz voj po li ti ke, ki bodo omo gočile im ple men ta ci jo ničelne to le ran ce do na si lja v vseh zdravs -tve nih in so cial nih za vo dih. Po treb no se je za ve da ti, da se se dem de set od stot kov na sil nih in ci -den tov v zdravs tvu prične z ver bal nim na si ljem ali agi ta ci jo pa cien ta ve de nje pri ka te rem lah koz upo ra bo pra vil nih ko mu ni ka cij skih teh nik pre prečimo pre raščanje v fi zično na si lje. Dee skal cij -ske teh ni ke so tako v zadnjem času ved no bolj uve ljav lje no ko mu ni ka cij sko orod je za zmanjševa -nje agi ti ra no sti pa cien tov na vseh po dročjih zdravs tve ne ga vars tva. Gre za po stop no zmanjševa njestop nje na pe to sti z upo ra bo ver bal nih in ne ver bal nih ko mu ni ka cij skih teh nik, na men pa je zmanjšatistop njo vzne mir je no sti, so vražno sti, jeze in po ten cial ne agre siv no sti pri agi ti ra nem pa cient.

81


LITERATURA

1. An der son L, Fitz Ge rald M, Luck L. An in te gra ti ve li te ra tu re re view of in ter ven tions to re du ce vio len ce againstemer gency de part ment nur ses. J Clin Nurs 2010; 19(17-18): 2520-30.

2. An der son A, West SG. Vio len ce against men tal health pro fes sio nals: when the trea ter be co mes the vic tim.In no va tions in cli ni cal neu ros cien ce 2011; 8(3): 34–39.

3. Bab nik K, Štem ber ger Kol nik T, Ko pač N. Pred sta vi tev rezul ta tov dela ra zi ska ve Na si lje nad me di cin ski mise stra mi na de lov nem me stu: ob li ke, po go stost in pov zročite lji psi hičnega na si lja. Ob zor nik Zdravs tve neNege 2012; 46(2): 147–56.

4. Camp bell JC, Mes sing JT, Kub J, Ag new J, Fitz ge rald S, Fow ler B, et al. Work pla ce vio len ce: pre va len ce andrisk fac tors in the safe at work study. The in ter na tio nal jour nal of oc cu pa tio nal and en vi ron men tal me di ci ne2011; 53(1): 82–89.

5. Da nesh VC, Mal vey D, Fott ler, MD. Hid den work pla ce vio len ce: what your nur ses may not be tel ling you. Thehealth care ma na ger 2008; 27(4): 357–63.

6. Franz S, Zeh A, Schab lon A, Kuh nert S, Nien haus A. Ag gres sion and vio len ce against health care wor kers inGer many-a cross sec tio nal re tros pec ti ve sur vey. Bio Med Cen tral health ser vi ces re search 2010; 25(2): 10–51.

7. Gil les pie GL, Ga tes DM, Mil ler M, Ho ward PK. Work pla ce vio len ce in health ca re set tings: risk fac tors andpro tec ti ve stra te gies. Re ha bi li ta tion nur sing 2010; 35(5): 177–84.

8. Gor don L, Don na M., Mil le ra, Kunz – Ho wardb, P. Emer gency de part ment wor kers’ per cep tions of se cu rityof fi cers’ ef fec ti ve ness du ring vio lent events., Uni ver sity of Cin cin na ti Col le ge of Nur sing 2010; (42): 21–7.

9. Go maa AE, Tapp LC, Luck haupt SE, Va no li K, Sar mien to RF, Rau da baugh WM, et al. Oc cu pa tio nal trau ma ticin ju ries among wor kers in health care fa ci li ties – Uni ted Sta tes, 2012-2014. MMWR. Mor bi dity and mor ta lityweekly re port 2015; 64(15): 405-10.

10. Hahn S, Mul ler M, Need ham I, Das sen T, Kok G, Hal fens RJG. Fac tors as so cia ted with pa tient and vi si tor vio -len ce ex perien ced by nur ses in ge ne ral hos pi tals in Swit zer land: a cross-sec tio nal sur vey. Jour nal of Cli ni calNur sing 2010; (19): 535–46.

11. Hvidh jelm J, Se stoft D, Skov gaard LT, Bue Bjor ner J. Sen si ti vity and spe ci fi city of the Brøset Vio len ce Chec klistas pre dic tor of vio len ce in fo ren sic psychia try. Nor dic jour nal of psychia try 2014; 68(8): 536–42.

12. Kvas A, Se ljak J. Unre por ted work pla ce vio len ce in nur sing. Int Nurs Rev 2014; 344-51.13. Ko vač P.Fi zično ovi ra nje pa cien tov v kli nični prak si. In: B., Bre gar & J., Pe terka No vak, eds. Po seb ni va ro val ni

ukre pi v teo ri ji in prak si, Ljub lja na, 11. april 2012. Ljub lja na: Sek ci ja me di cin skih se ster in zdravs tve nih tehnikovv psi hia tri ji, 2012: 7–12.

14. Mag na vi ta N, He po nie mi T. Vio len ce to wards health wor kers in a pub lic health care fa ci lity in Italy: a re petedcross-se lec tio nal study. Bio Med Cen tral health ser vi ces re search, 2012; (12): 108.

15. Mor ken T, Jo han sen H, Al sa ker K. Dea ling with work pla ce vio len ce in emer gency pri mary health care: a focusgroup study. Bio Med Cen tral fa mily prac ti ce 2015; (16): 51.

16. Mag na vi ta N. Work pla ce Vio len ce and Oc cu pa tio nal Stress in Health ca re Wor kers: A Chic ken-and-EggSitua tion–Re sults of a 6-Year Fol low-up Study. Jour nal of nur sing doc to ral stu dents scho lars hip, 2014; 46(5):366–76.

17. Oc cupatio nal Sa fety and Health Act. Gui de li nes for zero to le ran ce. En vi ro ment of care news, 2015: 18(8).18. Park M, Cho SH, Hong HJ. Pre va len ce and per pe tra tors of work pla ce vio len ce by nur sing unit and the re la -

tions hip bet ween vio len ce and the per cei ved work environ ment. J Nurs Scho larsh. 2015; 47(1): 87-95.19. Pri ce, O. & Ba ker, J., 2012. Key com po nents of de-es ca la tion tech ni ques: a the ma tic synthe sis. In ter na tio nal

Jour nal of Men tal Health Nur sing, 21(4): 310-31920. Rich mond, J. S., Ber lin, J.S, Fish kind, A.B., Hol loman Jr, G.H., Zel ler, S.L., Wil son, M.P., Ri fai M.A. & Ant hony T.,

2012. Ver bal De-es ca la tion od the Agi ta ted Pa tient: Con sen sus Sta te ment od the Ame ri can As so cia tion forEmer gency Psychia try Pro ject BETA De-es ca la tion Work group. We strn Jour nal of Emer geny Me di ci ne,13(1): 17-25.

21. So hei li A, Mo ha mad pour Y, Ja fa ri za deh H, Ha bib za deh H, Me hr yar H, Rah ma ni A. Vio len ce against nur ses inemer gency de part ments of Ur mia uni ver sity hos pi tals in 2013. Jour nal of Ur mia Nur sing and Mid wi fery Fa culty2014; 12(9): 874–82.

22. Swain N, Gale C, Green wood RP atient ag gres sion ex pe rien ced by staff in a New Zea land pub lic hos pi talset ting. The New Zea land me di cal jour nal 2014; 127(1394): 10–8.

23. Ves sey JA, De mar co R, Di Fa zio R. Bull ying, ha ras sment, and ho ri zon tal vio len ce in the nur sing work for ce:the sta te of the scien ce. An nual re view of nur sing re search 2010; (28): 133–57.


82

POSEBNI VAROVALNI UKREPI PRI BOLNIKIHZ DUŠEVNIMI MOTNJAMI

RESTRAINT AND SECLUSION IN MENTAL DISORDERS

An drej Žmi tek

Psi hia trična bol nišnica Be gu nje, Be gu nje 55, 4275 Be gu nje na Go renj skem

Izvleček

Pri bol ni kih z hujšimi dušev ni mi mot nja mi upo ra bi mo po seb ne va ro val ne ukre pe, ka dar mo ra mota koj pre prečiti ne var no ve de nje, ki bi re sno ogro zi lo njih ali njihovo oko li co, in ka dar ne mo re modru gače za go to vi ti nuj ne ga zdrav lje nja z zdra vi li. Nji ho vo iz va ja nje je opre de lje no v ve ljav ni za -ko no da ji. Iz va ja ti jih je po treb no s stan dar di zi ra ni mi pri po močki in po ve ljav nih prin ci pih. Upo ra -bi mo jih le, ka dar dru gi ukre pi niso učin ko vi ti, ven dar v nuj nih pri me rih brez od lašanja.

Abstract

Vio lent be ha vi our and re fu sal of ne ces sary me di cal treat ment might be an in te gral part of psycho -pat ho logy in se ve re men tal di sor ders. When ot her mea su res are not suc cess ful, re straints shouldbe con si de red.Their use is re gu la ted by exi sting le gi sla tu re.They should be ap plied by trai ned cli -ni cal staff using only stan dar di zed equip ment. Re strains are the fi nal res pon se to a si tua tion whenot her mea su res are not ef fec ti ve; ho we ver, they should be used im me dia tely in ur gent ca ses.

UVOD

Leta 1795 je Ro bert Fleury na sli kal pri zor Pi nel od stra nju je ve ri ge bol ni cam v Pa riškem azi lu zaduševno bol ne žen ske (azil je zgo do vin ski izraz za psi hia trično bol nišnico v času, ko učin ko vi tozdrav lje nje dušev nih mo tenj še ni ob sta ja lo in je bil os nov ni na men va ro va nje ter si ceršnja os kr -ba bol ni kov z dušev ni mi mot nja mi). Bol ni ce na sliki so uk le nje ne s ko vin ski mi oko vi okrog pasuin za pe stij, ti so z ve ri ga mi pri tr je ni na ko vin ske dro go ve na ste nah. Zdrav nik Phi lip pe Pi nel, ta -krat uprav nik ime no va ne ga azi la, je še da nes znan prav po po sku sih bolj hu ma ne obrav na vebol ni kov z dušev nimi mot nja mi. Psi hia trično zdrav lje nje je odt lej pa do da nes se ve da zelo na -pre do va lo, kot tudi zdrav lje nje v me di ci ni nas ploh, tako da uso da bol ni kov z dušev ni mi mot nja -mi ta krat in da nes prav za prav sploh ni pri mer lji va. Dru gače pa je, če se osre do točimo na ozekseg ment nji ho ve obrav na ve, na te le sno ovi ra nje, in si za sta vi mo ne ko li ko pro vo ka tiv no vprašanje:Ali je na pre dek psi hia tri je pri so ten tudi v tem seg men tu? Od go vor ni tako enoz načen, od vi senje bolj od tega, ali si iz be re mo re la tiv ne ali ab so lut ne krite ri je. V re la tiv nem smi slu je tudi tu na -pre dek ogro men: te le sno ovi ra nje, ki je bilo nek daj v psi hia tričnih azi lih zelo po go sto, je da neszelo red ko; leta 2016 smo ga v Psi hia trični bol nišnici upo ra bi li v 48 pri me rih ob 1241 spre je tih bol -ni kih. Nekdaj so bili bol ni ki ovi ra ni kar dol go traj no, saj hu dih dušev nih mo tenj niso zna li zdra vi ti;da nes ovi ra nje tra ja le kra tek čas, to li ko, da zdra vi la pričnejo de lo va ti in z nji mi do sežemo umikali ub lažitev simp to ma ti ke. Vseh raz lik v ko rist so dob ne ga časa tu niti ni mo goče našteti. Pa ven -dar, če raz mišlja mo bolj v ab so lut nih ka te go ri jah, mo ra mo priz na ti, da psi hia tri ja (in z njo me di -ci na v ce lo ti, saj ne gre le za duševne mot nje v ožjem smi slu, am pak tudi za duševne za ple tete le snih bo lez ni) tudi da nes ne more brez te le sne ga ovi ra nja. Gle de na do stop no li te ra tu ro jeedi na iz je ma Is lan di ja, kjer ne upo rab lja jo te le sne ga ovi ra nja s pa so vi niti ome ji tve gi ba njav enem pro sto ru (1). Ve li ka večina av tor jev meni, da je v do ločenih oko liščinah po treb no upo -rabiti po seb ne va ro val ne ukre pe, da za go to vi mo var nost bol ni ka in oseb ja ozi ro ma za go to vi moiz ved bo nuj ne ga far ma ko loškega zdrav lje nja (2).

83


TERMINOLOGIJA

Izraz po seb ni va ro val ni ukre pi (PVU) iz ha ja iz Za ko na o dušev nem zdrav ju (ZDZ dr) (3) in po kri vadva ukrepa: te le sno ovi ra nje s pa so vi in ome ji tev gi ba nja zno traj ene ga pro sto ra. Med na rod na li -te ra tu ra ime nu je prvi ukrep re straint, dru ge ga sec lu sion. Sled nji v slo ven skih psi hia tričnih bol -nišni cah ni v upo ra bi, gre pa za ne pro sto volj no ome ji tev sa me ga bol ni ka v sobi ali dru gače ome je nipo vršini, ki je za ra di fi zičnih ovir ne more za pu sti ti (4). Časov no pred ZDZ dr naj de mo omem boPVU v Pri po ročilih in smer ni cah za upo ra bo po seb nih va ro val nih ukre pov v psi hia tri ji (5). Tu jenabor bis tve no širši in za je ma me di ka men toz ne ter fi zične PVU (di skret ni nad zor, stal ni nad zor,ogra ji ca na po ste lji, fik sa ci ja s pa so vi na po ste lji, ovir ni ca ali ovir ni jo pič in mrežnice oz. zamreženepo ste lje). V tem pris pev ku se bomo ome ji li na te le sno ovi ra nje s pa so vi.

ZAKONSKA PODLAGA

Čeprav ne ka te ri bol ni ki sami želi jo uved bo te le sne ga ovi ra nja s pa so vi, gre večino ma za po sto -pek brez pri vo li tve bol ni ka, običajno tudi proti nje go vi vo lji. Ker so s ta kim ukre pom bol ni ko vepra vi ce začasno ome je ne, je po treb na za kon ska opre de li tev po dročja.

Za po dročje psi hia tri je jo je ure dil ZDZ dr v 29. členu leta 2008 (3). Ključne do ločbe: PVU seupo ra bi za ra di omo gočanja zdrav lje nja bol ni ka ali za ra di od pra ve ozi ro ma ob vla do va nja ne var -ne ga ve de nja. Upo ra bi se le iz je mo ma in tra ja le to li ko časa, ko li kor je nuj no po treb no; te le snoovi ra nje s pa so vi ne sme tra ja ti več kot štiri ure, na kar zdrav nik pre ve ri ute me lje nost po nov neuved be. Ovi ra ne ga bol ni ka se ves čas tra ja nja ukre pa nad zo ru je, sprem lja nje go ve vi tal ne funk -ci je, in tudi si cer stro kov no obrav na va. V zdravs tve no do ku men ta ci jo se vpišejo na tančni po datkio raz lo gu, na me nu, tra ja nju in nad zo ru nad iz va ja njem ukre pa. Zdrav nik o uved bi ukre pa naj ka -sne je v 12 urah ob ve sti di rek tor ja bol nišnice, bol ni ko vo najb ližjo ose bo, nje go ve ga od vet ni ka inza stop ni ka (po seb na funk ci ja po ZDZ dr). Ukrep načelno odre di zdrav nik, v nuj nem pri me ru patudi drug zdravs tve ni de la vec; ta ta koj ob vesti zdrav ni ka, ki brez od lašanja od loči o ute me lje no -sti ukre pa.

Po memb na težava te za kon ske opre de li tve je ome ji tev tra ja nja te le sne ga ovi ra nja na štiriure. Po tem času bi mo ra li ovi ra nje pre ki ni ti ne gle de na si tua ci jo in psi hično sta nje bol ni ka, natopa pre ve ri ti ute me lje nost po nov ne uved be. To bi v do ločenih pri me rih ne do pust no po večaloogroženost bol ni ka in/ali me di cin ske ga oseb ja.

Od leta 2008 do 2017 je tra ja la ne na vad na si tua ci ja, ko je bilo te le sno ovi ra nje bol ni kov za -kon sko opre de lje no za po dročje psi hia tri je, ne pa za dru ge me di cin ske stro ke. To se je spre me -ni lo z no ve lo Za ko na o pa cien to vih pra vi cah (Zpac P-A) (6), ki v členu 31.a uva ja po seb ni va ro val niukrep te le sne ga ovi ra nja s pa so vi v me di ci no nas ploh. V bis tve nih točkah opre de li tev sledi ti stiv ZDZ dr, raz li ka je le gle de tra ja nja: zdrav nik po šti rih urah tra ja nje ukre pa lah ko po daljša. Če be -re mo na tančno, smo spet priča ne na vad ni si tua ci ji: te le sno ovi ra nje bol ni ka na psi hia tričnemod del ku je po treb no po šti rih urah pre ki ni ti ne glede na si tua ci jo (in ga mor da po tem po nov nouve sti), na vseh dru gih od del kih pa ukre pa ni po treb no pre ki nja ti, če tako oce ni lečeči zdrav nik.

UKREPI PRED UVEDBO TELESNEGA OVIRANJA S PASOVI

Te le sno ovi ra nje s pa so vi je po ve za no s po memb ni mi tve ga nji. Lah ko pov zroči te le sne poškod -be pri bol ni ku in/ali me di cin skem oseb ju, ob ne pra vil nem po stop ku je opi sa na celo smrt bol -nika. Tudi ob us trez nem po stop ku je čus tve no obre me nju joče za bol ni ka in za me di cin skooseb je (4,7). Zato te le sno ovi ra nje s pa so vi kaže uporabi ti le, ka dar ni možno pričako va ti, dabodo dru gi, manj ome ju joči ukre pi učin ko vi ti (4). Re la tiv no red ko si tua ci ja zah te va, da ovi ra njeupo ra bi mo ne mu do ma. Večino ma je možno naj prej po sku si ti z dru gi mi ukre pi, ki se med se bojpra vi lo ma kom bi ni ra jo (2,7,8):

Us trez no oko lje: Z do ločeni mi spre mem ba mi oko lja bomo mor da pre prečili stop nje va njebol ni ko ve vzne mir je no sti. Gre za za go to vi tev te le sne ga udob ja bol ni ka in ome ji tev neu god nihdražlja jev iz oko lja (hrup, močna svet lo ba, pre pih). V oko lju naj ne bo pred me tov, ki bi jih bilomo goče upo ra bi ti v sklo pu na sil ne ga ve de nja. Do kler se ne od ločimo za in va ziv ne načine ukre -pa nja, ne po se ga mo v bol ni kov te le sni pro stor.


84

Ver bal na ko mu ni ka ci ja: V po go vo ru po skušamo bol ni ka po mi ri ti in vzpo sta vi ti te ra pevt skiodnos. De lu je mo mir no, izražamo se ja sno, upo rab lja mo ne za ple te ne stav ke. Po slušamo na ref -lek ti ven način (ak tiv no po slušanje z občas ni mi krat ki mi pov zet ki bol ni ko ve pri po ve di). Čeprav jeobrav na va vzne mir je ne ga bol ni ka tim sko delo, v tem pri me ru z bol ni kom ne po sred no ko mu ni -ci ra ena ose ba. Pri po ročlji vo je upo rab lja ti teh ni ko dee ska la ci je, ki je v tem sklo pu pris pev kovobrav na va na po se bej. Nje na pred nost je, da se tudi ver bal no manj ta len ti ra ni zdravs tve ni de lav -ci lah ko naučijo učin ko vi te ko mi ni ka ci je.

Uporaba zdra vil: Za po mi ri tev vzne mir je ne ga bol ni ka da nes upo rab lja mo zla sti an tip si ho ti kein ben zo dia ze pin ske ank sio li ti ke, lah ko tudi oboj ne v kom bi na ci ji. An tip si ho ti ki ima jo pred nost,ka dar je v ozad ju vzne mir je no sti psi ho tična simp to ma ti ka. V pri me rih za stru pi tve z al ko ho lom aliben zo dia ze pi ni se sled njim izo gi ba mo za ra di ne var no sti de pre si je di ha nja. Ob in tok si ka ci ji s ko -kai nom ali sin te tičnimi dro ga mi pa ima jo pred nost ank sio li ti ki, ki zmanjšajo tve ga nje epi lep tičnihna pa dov. Zdra vi la načelno upo rabimo na manj in va zi ven način, ven dar po možno sti v far ma -cevt ski ob li ki, ki po veča ver jet nost de jan ske ga zaužitja (npr. raz to pi na za pe ro ral no a pli ka ci jo).Ka dar je po treb na pa ren te ral na a pli ka ci ja, se pra vi lo ma od ločimo za in tra mu sku lar no.

Vtis moči (angl. show of for ce): ka dar vzne mir je ni bol nik od kla nja nuj no zdra vi lo, po go sto de -lu je učin ko vi to pri hod večjega šte vi la oseb (me di cin sko oseb je, lah ko pa so de lu je jo tudi var -nost ni ki in po li ci sti). Tega ukre pa ne gre ra zu me ti kot grožnjo, pač pa kot ned voum no spo ročilo,da bomo v pri me ru na dalj nje ga ne so de lo va nja ukre pa li od ločno, tudi s pa ren te ral no a pli ka ci jozdra vi la in te le snim ovi ra njem.

TELESNO OVIRANJE S PASOVI

Te le sno ovi ra nje upo ra bi mo, ka dar z dru gi mi ukre pi ni smo do se gli po mi ri tve bol ni ka oz. odpravene var ne ga ve de nja, ali ka dar že ta koj oce ni mo, da bi od lašanje s te le snim ovi ra njem po me ni lones pre jem lji vo ogrožanje var no sti bol ni ka, dru gih oseb ali ma te rial nih do brin. Gre za skraj niukrep in ga to rej upo rab lja mo re strik tiv no, hkra ti pa ne od lašamo z nje go vo upo ra bo, ka dar jenuj no po tre ben.

Os nov na po go ja za iz ved bo sta us trez no šte vi lo edu ci ra ne ga oseb ja in stan dar di zi ra na opre -ma (2). V Psi hia trični bol nišnici Be gu nje upo rab lja mo pa so ve Segu – fix (11), ki so se stav lje ni izdveh de lov: del za pri tr di tev na po stelj ni stra ni ci in del, ki ob ja me bol ni kov trup ozi ro ma okončine.Ved no upo ra bi mo tre bušni pas, ob tem ome ji mo eno spod njo okončino. Gle de na stop njo bol -ni ko ve ga mo to ričnega ne mi ra lah ko ome ji mo še dru go okončino, obe roki in pr sni koš. Manšete,ki ob ja me jo bol ni ko ve te le sne dele, so pod ložene z meh kim ma te ria lom in je nji ho vo za teg nje -nost možno sto penj sko re gu li ra ti. Za pe nja jo se z mag net ni mi gum bi (pri bol ni ku z elek tron ski misti mu la tor ji upo rab lja mo me han ske). V os nov ni kon fi gu ra ciji (tre bušni pas in ena noga) se bol nikna po ste lji lah ko kar pre cej pre mi ka, iz ključena pa je ne var nost, da bi zdr snil čez rob po ste lje inob vi sel na pasu. V vsa kem pri me ru bol nik leži na hrb tu.

Ka dar bol nik sam za pro si za fi zično ome ji tev ali pa na njo prista ne, jo lah ko iz pe lje ta dve ose -bi (2). Bol ni ka držita vsa ka na eni stra ni v ob močju nad lah ti in za pest ja ter ga pos pre mi ta do po -ste lje, kjer so pa so vi že pri prav lje ni. Za ra di var no sti je smi sel no, da so v ne po sred ni bližini šedru gi zdravs tve ni de lavci. Pred iz ved bo ukre pa bol ni ku raz ložimo raz log in način iz ved be.

Ka dar se bol nik ne stri nja s te le sno ome ji tvi jo in se fi zično upi ra, jo iz pe lje pet oseb, naj boljiz kušena običajno prev za me vlo go vod je (2,9,10). Vsa ko mur do loči eno bol ni ko vo okončino, ki jopri me v ob močju večjega skle pa (ko mo lec, ko le no). Vod ja ome ji in va ru je bol ni ko vo gla vo. Bol -ni ka pre ne se jo na po ste ljo in prip ne jo s pa so vi. Pred iz ved bo ukre pa je pri mer no od stra ni ti izpro sto ra ose be, ki ni ma jo ak tiv ne vlo ge. Bol ni ku po ja sni mo razlog in način iz ved be. Iz va jal ciukre pa mo ra jo biti go to vi vase in do bro koor di ni ra ni. Naj ne izražajo ver bal ne ali dru gačne agre -siv no sti do bol ni ka. De lu je jo naj mir no ter ver bal no in ne ver bal no spo ročajo, da je ukrep po tre -ben za ra di var no sti bol ni ka in drugih oseb. Hkra ti pa se z bol ni kom ne po ga ja jo; ob od ločitvi zaome ji tev jo iz pe lje jo od ločno in brez od lašanja. Ne kaže upošte va ti bol ni ko ve želje po pre ki ni tviukre pa, ki jo mor da izreče ta koj, ko je ukrep iz ve den. Po treb no mu je raz ložiti, da bomo ukrepuki ni li, ko bo nje go vo psi hično sta nje to do puščalo.

85


Ves čas ovi ra nja mora biti bol nik pod nad zo rom. Po treb no je sprem lja ti vi tal ne funk ci je, psi -hično sta nje, sta nje kože pod manšeta mi, po tre bo bol ni ka po od va ja nju (10). Bol ni ku pra vi lo madamo tudi zdra vilo, ki običajno skrajša po treb ni čas ovi ra nja. Po skušamo ko mu ni ci ra ti s pa cien -tom na način, kot je opi san zgo raj. Raz lo ge za ukrep, nje go vo iz ved bo in sprem lja nje bol ni ko ve -ga sta nja do ku men ti ra mo na us trez nih obraz cih. V red nih časov nih pre sled kih pre verjamo, ali jeovi ra nje še po treb no. Ko se od ločimo za uki ni tev, od stra nju je mo pa so ve po sto po ma in ob temsprem lja mo bol ni ko vo psi hično sta nje. Po uki ni tvi se po nov no po go vo ri mo z bol ni kom, predvsempo skušamo us kla di ti nje gov in naš po gled na raz lo ge zanj in način iz ved be. Po go vor opravi motudi iz va jal ci, kjer po skušamo us kla di ti po gle de po sa mez ni kov na po tek iz ved be in raz prav lja ti,ali bi bilo kaj po treb no na pra vi ti dru gače (4).

Ker gre za izra zi to re pre si ven ukrep, po ve zan s po memb ni mi tve ga nji, je zaželeno čim boljznižati nje go vo po go stost. Kaže pa biti pre vi den, saj uteg ne jo taka pri za de va nja ime ti za po sle -di co po večanje šte vi la na sil nih de janj (4). Gle de na re zul ta te ra zi skav uteg ne ta biti učin ko vi tanačina zniževa nja zgod nje pre poz na va nje večjega tvega nja agre siv ne ga ve de nja in do dat nospe ci fično izo braževa nje oseb ja na psi hia tričnih in ten ziv nih od del kih (4,12).

LITERATURA

1. Stei nert T. Re du cing sec lu sion and re straint in men tal health care: a Eu ro pean chal len ge. Eur Psychia try2009; 24 (suppl 1): S2.

2. Vieta E, Gar ri ga M, Car de te L, et al. Pro to col for the ma na ge ment of psychia tric pa tients with psycho mo toragi ta tion. BMC Psychia try 2017; 17: 328 DOI 10.1186/s12888-017-1490-0

3. Za kon o dušev nem zdrav ju (ZDZ dr). Urad ni list RS, št.77/2008, 28. 7. 20084. Knox DK, Hol lo man GH. Use and avoi dan ce of sec lu sion and re straint: Con sen sus sta te ment of the Ame ri-

can as so cia tion for emer gency psychia try pro ject BETA sec lu sion and re straint work group. West J EmergMed 2012; 13(1) 35-40.

5. Der novšek MZ, No vak – Gru bič V, eds. Pri po ročila in smer ni ce za upo ra bo po seb nih va ro val nih ukre povv psi hia tri ji. Vi ce ver sa, Pri ročnik IV; 2001: 4-16.

6. Za kon o spre mem bah in do pol ni tvah Za ko na o pa cien to vih pra vi cah (Zpac P-A). Urad ni list RS, št. 55/2017,6. 10. 2017.

7. Gar ri ga M, Pacc hia rot ti I, Kas per S, et al. As ses sment and ma na ge ment of agi ta tion in psychia try: Ex pertcon sen sus. World J Biol Psychia try 2016; 17: 86-128.

8. Xxx. Ot her psychia tric emer gen cies. In: Sa dock BJ, Sa dock VA, eds. Ka plan&Sa dock’s com prehen si ve text-book of psychia try. Phi la delp hia: Lip pin cott Wil liams & Wil kins, 2005: 2457-8.

9. Rund DA, Hutz ler JC. Emer gency psychia try. St.Lo uis: The C.V.Mosby Com pany, 1983: 72-8.10. Pe tit JR. Hand book of emer gency psychia try. Phi la delp hia: Lip pin cott Wil liams & Wil kins, 2004: 237-42.11. Se gu fix – Ban da gen. Na vo di la proi zva jal ca, 2017.12. Dahm KT, Stei ro AK, Leik nes KA, et al. In ter ven tions for re du cing sec lu sion and re straint in men tal health

care for adults: a syste ma tic re view. Nor we gian in sti tu te of pub lic health 12/2017.


86

878787


KRITIČNA STANJA NE POZNAJO MEJA

CRITICAL CARE DOES NOT RESPECT BOUNDARIES

88

HE MO DI NAM SKA STA BI LI ZA CI JA PA CIEN TA V NMP –DO KA TE RE MERE JE MOGOČA?

HE MODY NA MIC STA BI LI ZA TION OF THE PA TIENTIN EMS – TO WHAT EX TENT IT IS POS SIB LE?

Si mo na Kržišnik Zorman

Kli nični od de lek za in ten ziv no in ter no me di ci no, UKC Ljub lja na, Za loška 7, Ljub lja na

Izvleček

Pra vil no in pra vočasno pre poz na va nje šoka ter hi ter začetek in ten ziv ne ga zdrav lje nja so ključni zapre prečeva nje ka snejših za ple tov in do ber iz hod. Vsi diagno stični po stop ki naj po te ka jo sočasnoz ukre pi za čim hi trejšo he mo di nam sko sta bi li za ci jo bol ni ka. S tem na me nom je do da ja nje te kočin,uved ba va zo pre sor jev in ino trop nih sred stev po treb no že med obrav na vo v ok vi ru NMP.

Abstract

Cor rect and quick re cognition of shock as well as a fast start of in ten si ve care play a key role in ac -hie ving good out co me and pre ven ting la ter com pli ca tions. Diag no stic pro ce du res and ef forts fora swift he mody na mic sta bi li za tion of the pa tient should be hap pe ning at the same time. In that as-pect ad mi ni stra tion of fluids, va so pres sors and ino tro pes needs to be per for med on the field asa part of pre hos pi tal care for the pa tient.

UVOD

Izraz hemo di nam ska ne sta bil nost se večino ma upo rab lja kot si no nim za cir ku la tor ni šok. To jesta nje, pri ka te rem pre kr va vi tev ne za došča za nor mal no de lo va nje or ga nov. Kot po sle di ca šokaje od po ved or ga nov (MOF) naj po go stejši vzrok smr ti v in ten ziv nih eno tah. Ključna za pre pre če -va nje MOF in boljše preživet je bol ni kov je čim prejšnja he mo di nam ska sta bi li za ci ja. Ob do bri us -po sob lje no sti in oprem lje no sti ekip nuj ne me di cin ske po moči (NMP) je s hi tro pre poz na vo šokamožen tudi hi ter začetek in ten ziv ne ga zdrav lje nja, ki po leg vseh dru gih ukre pov vključuje tudiupo ra bo te kočin, va zo pre sor jev in ino trop nih sred stev.

PREPOZNAVA ŠOKA IN HEMODINAMSKE PRIZADETOSTI

Značilni zna ki šoka so si stol ni ar te rij ski tlak (SAP) nižji od 90 mmHg in sred nji ar te rij ski tlak (MAP)nižji od 60 mmHg, ta hi kar di ja in zna ki hi po per fu zi je or ga nov, ki se kažejo kot spre me nje no men -tal no sta nje (agi ta ci ja, zme de nost, raz lične stop nje zožene za ve sti), oli gu ri ja ter me ta bol na aci -do za s po višanim lak ta tom. Bol nik je lah ko šoki ran kljub nor mal nim vred no stim krv ne ga tla ka,saj je le ta v akut ni fazi po višan zgolj za ra di po večane žilne upor no sti. Po memb no je, da vsak ne -na den pa dec krv ne ga tla ka za več kot 20 mmHg obrav na va mo re sno in v po ve za vi s tre nut nimkot pred hod ni mi bol ni ko vi mi do god ki (okreva nje po ope ra ci ji, okužba, pro met na ne sreča, bo -lečina v pr sih, me han ska ven ti la ci ja, zdra vi la)

HEMODINAMSKI MONITORING

Mer je nje ar te rij ske ga krv ne ga tla ka je te melj he mo di nam ske oce ne. Sred nji ar te rij ski tlak (MAP)je boljši prib ližek per fu zi je or ga nov kot si stol ni tlak (SAP). Krv ni tlak običajno me ri mo nein va ziv -no. Zla sti pri he mo di nam sko pri za de tih bo ni kih je pri po ročlji vo in ve li ko bolj za nes lji vo in va ziv nomer je nje, za pa kar po tre bu je mo in traar te rij sko ka ni lo. S tem je možno kon ti nui ra no spremljanjekrv ne ga tla ka od utri pa do utri pa.

89


Za dost na pre kr va vi tev or ga nov ni od vi sna le od ar te rij ske ga krv ne ga tla ka, tem več pred -vsem od za dost no sti pre to ka. Že ob pr vem sti ku s šoki ra nim bol ni kom je po treb na oce na polnje -no sti, saj ta v ve li ki meri do loča za dost nost pre to ka. Kli nična oce na običajno ni do volj za nes lji va.V po moč nam je ul tra zvočna oce na spod nje vot le vene. Ab so lut na vred nost pre me ra je od vi snaod šte vil nih dru gih vpli vov (po daj nost ven ske ga si ste ma, me han ska ven ti la ci ja) in je manj za -nesljiv po ka za telj pol nje no sti, čeprav je pre mer več kot 2 cm običajno znak pri mer ne pol nje no -sti. Več nam po me ni oce na spre mi nja nja nje ne ga pre me ra gle de na di hal ni ci klus. Pri spon ta nemdi ha nju ko laps vene ob vdi hu za več kot 50 % na po ve du je vo lum sko od ziv nost.

Za ra di spre memb v ple vral nem tla ku med di ha njem pri hi po vo le mičnih bol ni kih pri de dovečjega ni ha nja pulz ne ga tla ka (PPV), pulz ne ga si stol ne ga tla ka (SPV) in utrip ne ga vo lum na(SVV). Za sprem lja nje opi sa nih spre memb je po treb no ime ti in va ziv no kon ti nuira no sprem lja njekrv ne ga tla ka. Pri spon ta no di ha jočih pol nje no sti na ta način ne mo re mo oce nje va ti, saj je me -to da pri mer na le pri me han sko ven ti li ra nih bol ni kih, ki so pre di ha va ni z do volj ve li ki mi di hal ni mivo lum ni. Neu po rab na je tudi pri arit mi jah.

Ul tra zvočna prei ska va srca v ok vi ru NPM je ko rist na oz. sko raj nuj na tako pri oce ni ce lot nehe mo di na mi ke kot pri iz ključeva nju kar dial ne ga vzro ka šoka. Za hi tro oce no glo bal ne si stol nefunk ci je le ve ga pre ka ta in izračun CO upo rab lja mo vred nost in te gra la hitro sti v času (VTI), ki joul tra zvočno iz me ri mo v iz točnem trak tu le ve ga pre ka ta. V zad njem času so na tržišču na pra ve,ki nam omo gočajo, da oce ni mo CO nein va ziv no s po močjo bi oim pen dan ce. Za nes lji vost me ri -tev je zelo raz lična, zato se v prak si še niso uve lja vi le.

Oce na krčlji vo sti srca nam pri oce ni za dost no sti pre to ka tkiv in or ga nov malo po ma ga. Topo sred no ugo tav lja mo z za sičenost jo s ki si kom v zgor nji vot li veni (Svc O2) in kon cen tra ci jo se -rum ske ga lak ta ta. Scv O2 odraža rav no težje med ce lo kupno po ra bo in trans por tom ki si ka in jeod vi sna od šte vil nih de jav ni kov. Ne nor mal ne vred no sti tako Svc O2 kot lak ta ta ne opre de lju je jovzro ka za ne za dost no pre kr va vi tev, zato so za raz ja sni tev do ga ja nja po treb ne do dat ne prei skave.

ZDRAVLJENJE

He mo di nam ska stabi li za ci ja naj bi po te ka la is točasno s pre poz na vo in začet kom zdrav lje nja os nov -ne ga vzro ka šoka. Ci lji zdrav lje nja šoka so: SAP >90mg Hg, MAP >65–70mmHg, CVP 10–15mmHg,srčni in deks (CI) > 4,5 l/min/m2, Scv O2 > 65 %, nor mal na vred nost lak ta ta in normal no de lo va njeor ga nov. Po gla vit ni cilj zdrav lje nja ni ka kor ni do se ga nje nor mal nih vred no sti na ve de nih spre me -njivk, am pak pred vsem za dost nost pre to ka in ok si ge na ci je ter nor mal no de lo va nje vi tal nih or -ga nov.

Te kočineZ ne ka te ri mi iz je ma mi bol ni kov s hudim srčnim po puščan jem, je pri večini šoki ra nih bol ni kov in -tra ve noz no da ja nje te kočine te ra pi ja pr ve ga iz bo ra. Ni red ko, da do sežemo za do sten pre tok žesamo z op ti mal no pol ni tvi jo. Za dost nost pol ni tve pri šoki ra nih kli nično težko ugo to vi mo, zato na -re di mo tekočin ski iz ziv. Po in tra ve noz ni a pli ka ci ji 500 ml kri sta loi dov ali 250 ml ko loi dov v 10–15mi nu tah te kočine ugo tav lja mo he mo di nam ski od ziv. Za ra di pre vid no sti pri bol ni kih s srčnim po -puščan jem te kočinki iz ziv raje na re di mo s pa siv nim dvi gom spod njih tekočin, s čimer mo bi li zi -ra mo kri iz spod njih okončin in me de ni ce. Iz pol se dečega po ložaja bol ni ka po ležemo in dvig ne monoge za 45 %. Za oce no he mo di nam ske ga učinka mora v tem po ložaju os ta ti vsaj 2 mi nu ti. Od -ziv nost na te kočino po te kočin skem iz zi vu je defi ni ra na kot po večanje mi nut ne ga iz ti sa srca (CO)za več kot 15 %. Spre mem be lah ko ugo tav lja mo ul tra zvočno z mer je njem VTI v iz točnem trak tule ve ga pre ka ta. Tako ob te kočin skem iz zi vu kot tudi ka snejšemu do da ja nju te kočine skrb nosprem lja mo ar te rij ski krvni tlak, frek ven co srca, CVP, pol nje nost spod nje vot le vene in okis ge na -ci jo. Za ve da ti se mo ra mo, da pol ni tve na neod ziv nost ni ved no tudi znak za dost ne ga pre to ka ins tem po ve za ne per fu zi je or ga nov. Če se po te kočini he mo di nam-sko sta nje ne po pra vi, je tolah ko znak ak tiv ne kr va vi tve ali ob struk ci je (tam po na da, pljučni em bo liz mi, pnev mo to raks).

Za he mo di nam sko sta bi li za ci jo lah ko upo rab lja mo kri sta loid ne te kočine in/ali ko loi de in/alikrv ne de ri va te. Kri sta loi di (Rin ger lak tat in 0,9 % Na Cl) ne vse bu je jo onkot sko ak tiv nih mo le kul.Po 1000 ml fi zio loške raz to pi ne lah ko pričaku je mo, da bo zno trajžilni vo lu men večji za prib ližno200 ml. Raz po lov ni čas tega učinka je 20 do 30 min. Hi per to ničnih raz to pin v času he mo di nam -


90

ske sta bi li za ci je ne upo rab lja mo. Ko loi di so za ko rek ci jo hi po vo le mi je učin ko vi tejši od kri sta loid -nih raz to pin, še po se bej v sta njih po večane žilne pre pust no sti in hu dih kr va vi tvah, čeprav pred -no sti pred kri sta loi di niso do ka za li. Pred vsem s ko loi di sta rejše ge ne ra ci je (žela ti na, dek stran) sopove za ni ne ka te ri ne ga tiv ni stran ski učinki (ana fi lak toid ne reak ci je, mot nje koa gu la ci je), ki pa sopri upo ra bi no vejših ko loi dov (de ri va ti škro ba z niz ko mo le kul sko maso) red ki. Upo ra ba škrob nihko loi dov (HES) je po ve za na z večjo in ci den co led vične od povedi. Al bu mi ni so po ve za ni s slabšimiz ho dom pri trav mat skih poškod bah gla ve, med tem, ko so pri po ročlji vi pri zdrav lje nju septičnegašoka. Tako dek stra ni kot HES ima jo vpliv na koa gu la ci jo, če jih damo več kot 1500 ml. Urav no -težena te kočin ska te ra pi ja so razto pi ne z nižjo vseb nost jo na tri ja in klo ra kot jo ima fi zio loška raz -to pi na. Po leg tega vse bu je jo tudi fi zio loške kon cen tra ci je ka li ja, kal ci ja, mag ne zi ja, ace ta ta inma la ta. Urav no težene raz to pi ne ko loi dov v kom bi na ci ji z urav no teženi mi kri sta loi di so v pri mer -ja vi s stan dard nim te kočin skim zdrav lje njem pov zročile manjšo en do te lij sko ak ti va ci jo, manjšivnet ni od go vor in manj pre hod nih po slabšanj led vične funk ci je.

Zdrav lje nje s te kočina mi pri raz ličnih vr stah šokaHe mo ra gični šokZdrav lje nje pričnemo s ko loi di v kom bi na ci ji s kri sta loid ni mi te kočina mi. Kljub ugo to vi tvam, dane ka te ri ko loi di pov zročajo mot nje koa gu la ci je, so vsaj v akut ni fazi hude kr va vi tve za vzdrževa -nje zno trajžil ne ga vo lum na nuj ni. Mne nja o vred no sti he mo glo bi na, ko je po trebno da ja nje kon -cen tri ra nih eri tro ci tov, so raz lična. Običajno je zažel je no vzdrževa nje kon cen tra ci je he mo glo bi na70–80 g/l, pri ak tiv ni kr va vi tvi, sta rejših bol ni kih in pri druženi ko ro nar ni bo lez ni pa 100 g/l.Sep tični šokZdrav lje nje začnemo bo di si s kri sta loi di (500–1000 ml v 30 min) in na da lju je mo s 2 do 3 l v pr vih3 urah (30 ml/kg te le sne teže). Vnos te kočine pri la ga ja mo gle de na he mo di nam ski od ziv. Upo -ra ba HES ni pri po ročlji va. Al bu mi ne do da ja mo šele v ka snejši fazi po obil ni hi dra ci ji s kris ta loi di.Kar dio ge ni šok Večino ma je prob lem hi pe vo le mi ja in ne hi po vo le mi ja. Če ni zna kov hu de ga srčnega po puščanjaobičajno po sku si mo s te kočin skim iz zi vom (kri sta loi di 500 ml), čeprav je var ne je opra vi ti iz zivs pa siv nim dvi gom nog. Če ne pri de do pos labšanja ok si ge na ci je, lah ko s te kočino pre vid no na -da lju je mo in opa zu je mo he mo di nam ski od ziv. Ob struk tiv ni šok (pljučna em bo li ja) Če po začet nem bo lu su te kočine ni učinka, te kočin ski vnos ome ji mo. Z na dalj nim do da ja njemte kočin lah ko do dat no po večanje pol ni tve de sne ga pre ka ta še po slabša nje go vo funk ci jo,ogrožena je ko ro nar na pol ni tev de sne ga pre ka ta, za ra di sood vi sno sti pre ka tov pa se po slabšatudi funk ci ja le ve ga pre ka ta.

Va zo pre sor jiPri bol ni kih, ki kljub za dost ni pol ni tvi za ra di mo te ne ga de lo vanja si stem ske ga žil ne ga upo ra os -ta ja jo hi po ten ziv ni, upo ra bi mo va zo kon strik tor na zdra vi la. No ra dre na lin je v večini pri me rovsreds tvo iz bo ra, saj po leg va zo kon strik ci je tudi ne ko li ko po veča mi nut ni vol men srca. Ob tem nepri de do po višanja frek ven ce srca. Ne gle de na to, za ka te ro vr sto šoka gre, do pa mi na prak tičnone upo rab lja mo. Do ka za li so, da je po zdrav lje nju z do pa mi nom v pri mer ja vi z no ra dre na li nom28 dneh smrt nost višja. Do pa min pov zroča več mo tenj srčnega rit ma kot no ra dre na lin, zla stiatrij ske fi bri la ci je. Adre na lin je lah ko te ra pevt ska al ter na ti va kom bi na ci ji do bu ta mi na in no ra dre -na li na, ven dar je v pri mer ja vi z nji ma po ve zan s izra zi tejšo ta hi kar di jo, po go stejšimi mot nja misrčnega rit ma in višjim se rum skim lak ta tom. Ob adre na li nu je po treba po ki si ku v mio kar duvečja. Va zo pre sin po veča učinek dru gih va zo pre sor jev in ga upo rab lja mo v od mer kih 0,03 – 0,04enot/min. Pov zroča va zo kon strik ci jo pe ri fer nih ar te rij, zato se višji od mer ki za ra di možne is he -mi je mio kar da in čre ves ja ne upo rab lja jo.

Ino trop na sreds tva Ka dar oce ni mo pol ni tev kot za dost no, pre tok pa os ta ja ne za do sten, mo ra mo oce ni ti srčno funk -ci jo. Pri bol ni kih z os lab lje no krčlji vost jo srca upo ra bi mo dobu ta min. Kot ago nist re cep tor jev b1zvišuje mi nut ni vo lu men srca, pre ko b2 pa povzroči va zo di la ta ci jo, zato v niz kem od mer ku lah -ko pov zroča hi po ten zi jo. Do bu ta min lah ko pov zroča pre kat ne mot nje rit ma. Večino ma gre za

91


pre kat ne predčasne utri pe (VES), ob od sot no sti bo lez ni srca red ko pov zroča pre kat ne ta hi kar -dije. Vsi opi sa ni učinki so pre mo so raz mer no od vi sni od od mer ka.

Po seb no sti upo ra be ino tro pov in va zo pre sor jev pri raz ličnih vr stah šokaHe mo ra gični šok Ko hi po ten zi ja kljub da ja nju te kočine še vztra ja, lah ko do da mo tudi no ra dre na lin, obe nem pa jepo treb no is ka ti še dru ge vzro ke šoka. Pri kr va večih bol ni kih je pri po ročena per mi siv na hi po ten -zi ja, do kler kr va vi tve ne zau sta vi mo. Cilj je vzdrževa ti tlak, ki ne pov zroča po nov ne kr va vi tve in jehkra ti za do sten za per fu zi jo or ga nov. V prak si v the pri me rih ve lja kot cilj ni MAP 65 mmHg in SAP90 mmHg. Sep tični šok Zdra vi lo iz bo ra je no ra dre na lin. Do bu ra min damo bol ni kom v kom bi na ci ji z no ra dre na li nom pribol ni kih z os lab lje no funk ci jo srca. Adre na lin in va so pre sin ni sta zdra vi lo prve iz bi re. Šele če hi -po ten zi ja vztra ja kljub no radre na li nu in do bu ta mi nu, se od ločimo za adre na lin. Va so pre sin do -da mo v sta nju na ka te ho la mi ne neod ziv ne ga šoka. Neu ro ge ni šokZa ra di sim pa ti ko to nične de ner va ci je in po sle dičnega zmanjšanja CO ter va sku lar ne re zi sten ce,no ra dre na lin uve de mo že zgo daj in s tem pre prečimo ne po treb no preo bre me ni tev s te kočino. Kar dio ge ni šokČeprav je os nov ni prob lem kar dio ge ne ga šoka ne za do sten mi nut ni vo lu men srca, pri he mo di -nam ski sta bi li za ci ji do bu ta min ni prvo sreds tvo iz bo ra. Ob hi po ten zi ji od ločamo ved no naj prej zauved bo no ra dre na li na in šele nato, če je po treb no, do bu ta mi na. Ob bra di kard nih mot njahsrčnega rit ma (AV blo ki višje stop nje, huda si nu sna bra di kar di ja) da je mo do bu ta min za ra di nje -go ve ga beta ago ni stičnega vpli va na pre vod nost atrio ven tri ku lar ne ga voz la in si nu sni vo zel.Ob struk cij ski šok Pri šoku za ra di pljučne em bo li je je va zo pre sor iz bo ra no ra dre na lin. Pri po ročlji vo je, da ga damože zgo daj, saj s tem iz boljšamo tudi per fu zi jo obre me nje ne ga de sne ga pre ka ta.

Prak tični na pot ki za upo ra bo do bu ta mi na in nora dre na li na• ved no a pli ci ra mo v ob li ki kon ti nui ra ne in fu zi je, ni ko li v bo lu sih,• in fu zi ja no ra dre na li na in do bu ta mi na naj tečeta vsa ka na svoj ka nal, ka mor pa ne do da ja mo

no be nih do dat nih bo lu sov ali dru gih in fu zij, • za ra di možne lo kal ne is he mi je in po sledične ne kro ze ob ek stra va za ci ji pri po ročajo da ja nje no -

ra dre na li na in do bu ta mi na pre ko cen tral ne ga ven ske ga ka te tra, ven dar je začasno da ja njepre ko do bre ga pe ri fer ne ga ka na la po vsem spre jem lji vo,

ZAKLJUČEK

Ne gle de na to, ali nam do pri ho da v bol nišnico uspe pre poz na ti vzrok cir ku la tor ne ga šoka, jepo treb no z ukre pi he mo di nam ske sta bi li za ci je pričeti že na te re nu. Ob zna nju, ki ga ima jo ur gent -ni zdrav ni ki in upo ra bi te kočin, va zo pre sor jev in ino trop nih zdra vil je tudi v ok vi ru NMP hemo di -nam ska sta bi lizaci ja možna.

Ker ni po memb no do seči le nor ma len krv ni tlak, naj nas pri od ločanju vo di jo vprašanja:• ali je ar te rij ski krv ni tlak za do sten,• ali je ohra njen le z va zo kon strik ci jo,• ali je pol ni tev za dost na,• ali je pre tok za do sten,• ali je vred nost ki si ka v krvi za dost na, • kakšna je srčna funk ci ja,• kakšno je de lo va nje vi tal nih or ha nov,• kakšni so ci lji zdrav lje nja in nje go va prog no za.

Pra vil ni od go vo ri na ta vprašanja omo gočajo tudi pra vil no in učin ko vi to zdrav lje nje.


92

LITERATURA

1. Rho des A, Evans LE, Al haz zani W, et al. Sur vi ving Sep sis Cam paign: In ter na tio nal gui de li nes for ma na ge mentof sep sis and sep tic shock. Crit Care Med 2017; 45(3): 486-552.

2. Laher AE, Watermeyer MJ, Buchanan SK et al. A re view of he mody na mic mo ni to ring tech ni ques, met hodsand de vi ces for the emer gency physi cian. Am J Emerg Med 2017; 35(9): 1335-47.

3. Rossaint R, Bouillon B, Cerny V. et al.The Eu ro pean gui de li ne on ma na ge ment of ma jor blee ding and coa gu -lo pathy fol lo wing trau ma: fourth edi tion. Crit Care 2016; 20: 100-55.

4. Me ba zaa A, Yil maz MB, Levy P et al. Re com men da tions on pre-hos pi tal & early hos pi tal ma na gement ofacu te heart fai lu re: a con sen sus pa per from the Heart Fai lu re As so cia tion of the Eu ro pean So ciety of Car di-o logy, the Eu ro pean So ciety of Emer gency Me di ci ne and the So ciety of Aca de mic Emer gency Me di ci ne. EurJ Heart Fail 2015; 17(6): 544-58.

93


PODPORA DIHANJU PRI OGROŽENEM BOLNIKU

RESPIRATORY SUPPORT IN THE ENDANGERED PATIENT

Ri hard Kna felj

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Cen ter za in ter no in ten ziv no me di ci ne, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Akut na res pi ra tor na insufi cien ca (ARI) je bo le zesn ko sta nje pri ka te rem je mo te na iz me nja va pli -nov, kli nično se kaže s hi pok se mi jo, hi per kap ni jo ali obo jim. O hi pok se mični ARI go vo ri mo ko jepri bol ni ku Sp O2 < 92 % oz p O2 v ar te rij ski krvi < 10,0 k Pa. Hi pok se mično ARI srečamo pri pljučnici,ARDS, pljučni em bo li ji, pnev mo to rak su in dru gih sta njih, kjer je po rušeno raz mer je med ven ti la -ci jo in per fu zi jo. O hi per kap nični ARI go vo ri mo, ko je pri bol ni ku p CO2 > 5,5 k Pa. Hi per kap ničnoARI srečamo pri zmanjšani mi nut ni ven ti la ci ji (živčno mišične bo lez ni, vpliv se da ti vov in opia tov)in bo le zen skih sr ta njih, kjer je v os pred ju ob struk ci ja (KOPB). ARI mo ra mo opre de li ti in natopričeti z vzročnim in pod por nim zdrav lje njem.

Abstract

In acu te Res pi ra tory In suf fi ciency (ARI) pa tient’s res pira tory system fails in one or both of its gasexc han ge func tions: oxy ge na tion and car bon dio xi de eli mi na tion (ven ti la tion). Hypo xe mic ARI isde fi ned as Sp O2 < 92% or/and ar te rial p O2 < 10.0 k Pa. Hypo xe mic ARI is found in pa tients with se ve -rep neu mo nia, ARDS, pul mo nary em bo lism, pneu mot ho rax and ot her con di tions in which the re’sa mi smatch bet ween ven ti la tion and per fu sion. Hyper cap nic ARI is de fi ned as p CO2 > 5.5 k Pa. Hyper -cap nic ARI is seen in pa tients with de crea sed al veo lar mi nu te ven ti la tion (se da ti ve and opi oidover do se, neu ro lo gi cal di sor ders) and in pa tients with ob struc tion (COPD). Af ter es tab lis hing theARI, tar ge ted treat ment must be star ted.

Hypo xic ARI

UVOD

Akut na res pi ra cij ska in su fi cien ca – ARI (ang. Acu te Res pi ra tory Fai lu re, ARF) je po sle dica od po -ve di di hal ne ga si ste ma. Je bo le zen sko sta nje, za ka te ro sta značilna ne za dost na do sta va ki si kain iz plav lja nje og lji ko ve ga diok si da iz te le sa. ARI raz de li mo gle de na tra ja nje (akut na, kro nična,akut no po slabšanje kro nične) in gle de na pre vla du jočo mot njo v iz me nja vi plinov (hi pok se -mična, hi per kap nična in mešana ARI) – Sli ka 1.


94

Sli ka 1. Raz de li tev akut ne res pi ra cij ske in su fi cien ce (od po ve di) gle de na pre vla du jočo mot njo pli nov (hipok -semična, hi per kap nična), med po se gi (se da ci ja, opiat na anal ge zi ja) ali kot po sle di ca neus pešnega od va ja njaod ventilatorja.

KOPB

Kardiogenipljučni edem

Pljučnica

Hipoksemična Hiperkapnična

Akutna respiracijska odpoved

PeriproceduralnaMed

odvajanjem

ARDSAstma

Pri hi pok se mični ARI (ARI tip 1) ugo to vi mo znižan p O2 < 10,0 kPa v ar te rij ski krvi oz zmanjšanosa tu ra ci jo, ki jo določimo s pul no ok si me tri jo (Sp O2 < 90 %). Pri hi per kap nični ARI (ARI tip 2) ugo -to vi mo po višan p CO2 > 5,5 k Pa v ar te rij ski krvi, pri bol ni ku je pri sot na res pi ra cij ska aci do za. Hi -pok se mična ARI je lahko izo li ra na, pri bol ni ku s hi per kap nično ARI, ki ne pre je ma ki si ka, prak tičnoved no ugo to vi mo sočasno hi pok se mi jo. Ka dar sta hi pok se mi ja in hi per kap ni ja pri sot ni sočasno,go vo ri mo o kom bi ni ra ni res pi ra cij ski in su fi cien ci.

V iz ven bol nišničnem oko lju pri spon ta no di ha jočem bol ni ku hi per kap ni je ne mo re mo za nes -lji vo diag no sti ci ra ti. Me ril ni si ste mi za določanje CO2 v iz di ha nem zra ku (Et CO2) pri bol ni kih brezumet ne di hal ne poti (su pra glo tični ali in fra glo tični pri po močki) ne pri kažejo real ne vred no stitemveč (pra vi lo ma) lažno nižjo.

ARI na sta ne kot po sle di ca bo lez ni pe ri fer ne ga ali cen tral ne ga živčnega si ste ma, bo lez nimišic, bo lez ni, ki pri za de ne jo pr sni koš, prok si mal ne in di stal ne di hal ne poti, ter bo lez ni pljučnegain ter sti ci ja in al veo lov (Pre gled ni ca 1).

Pri ARI mo ra mo ved no is ka ti vzro ke za njo in jih, če je mogoče, od pra vi ti. Sočasno bol ni kazdra vi mo pod por no.

Zdrav lje nje akut ne hi pok se mične ARI te me lji na iz boljšanju ok si ge na ci je, kar lah ko dosežemoz do da ja njem ki si ka prek raz ličnih vme sni kov (bina zal ni ka te ter, ven tu ri je ve ma ske), z upo ra bovi so ko pre točnih ge ne ra tor jev ki si ka (ang. High Flow Oxy gen The rapy – HFOT), z nein va ziv ni mi ob -li ka mi pre di ha va nja (ang. Con ti nu ous Po si ti ve Air way Pres su re – CPAP, Bip ha sic Po si ti ve Air wayPres su re – BIPAP) ali in va ziv nim nad zo ro va nim pre di ha va njem.

V iz ven bol nišničnem oko lju lah ko pri bol ni kih s hi pok se mično di hal no od po ved jo, ki je po -sle di ca kar dio ge ne ga pljučnega ede ma, upo ra bi mo nein va ziv no ven ti la ci jo (NIV) s CPAP om.Z NIV om do sežemo iz boljšanje oksi ge na ci je, po višani in tra to ra kal ni tla ki ugod no vpli va jo na he -mo di na mične raz me re, zmanjšajo di hal no delo in po ra bo ki si ka. Cilj zdrav lje nja je za go to vi ti us -trez no ok si ge na ci jo – Sp O2 > 92. Pre di ha va nje s 100 % ki si kom z na me nom za go tav lja nja Sp O2

100 % vodi v poškod be šte vil nih or ga nov za ra di tok sičnega učinka ki si ko vih ra di ka lov. V ko li korni ma mo možno sti sprem lja nja Sp O2 (npr med rea ni ma ci jo, ko sig nal Sp O2 ni za nes ljiv) bol ni kapre di ha va mo s 100 % ki si kom, nato pa čim je možno, znižamo kon cen tra ci jo ki si ka.

Zdrav lje nje akut ne hi per kap nične ARI te me lji na iz boljšanju ven ti la ci je. Izločanje CO2, jepre mo so raz mer no al veo lar ni ven ti la ci ji. Zgolj upo ra ba CPAP a večino ma ne bo učin ko vi ta – hi -per kap ničnim bol ni kom mo ra mo za go to vi ti tlačno pod po ro (PS) med nein va zivno ven ti la ci jo.Sočasno jih zdra vi mo z in ha la ci ja mi bron ho di la ta tor ja. Cilj je nor ma li zi ra ti p H in ne doseči »nor -mal ne« verd no sti p CO2 v ar te rij ski krvi oz Et CO2 pri in tu bi ra nih bol ni kih.

95


Pre gled ni ca 1. Vzro ki za akut no hi pok se mično in hi per kap nično RI. Ne ka te ri bol ni ki bodo ime li med obrav -na vo kom bi ni ra no ARI (hipok se mi ja in hi per kap ni ja – pljučnica pri bol ni ku s KOPB). Pri ne ka te rih je za ra dina pre do va nja os nov ne bo lez ni pri sot na kro nična res pi ra cij ska in su fi cien ca (pljučna ali ci stična fi bro za, ki -fo sko lio za, OSA). Hi pok se mično ARI ugo to vi mo pri vseh sta njih, ki zmanjšajo pre nos ki si ka prek al veo lo-ka pi lar nemem bra ne (ate lek ta za, tekočina v al veo lih za ra di kar dio ge ne ga, ne kar dio ge ne ga ali s trans fu zi jo sproženegapljučnega ede ma, fi bro za), pri šantu (pri mes ven ske krvi), za stru pi tvah (og lji kov mo nok sid, cia nid). Hi per kap -nično ARI ugo to vi mo pri bol ni kih z zmanjšano mi nut no ven ti la ci jo. ARDS – sin drom di hal ne sti ske pri odra slem,AEKOPB – akut na ek za cer ba ci ja kro nične ob struk tiv ne pljučne bo lez ni.

Vzro ki za hi pok se mično ARI Vzro ki za hi per kap nično ARI

• ARDS • AEKOPB• pljučnica • huda ast ma• kar dio ge ni pljučni edem • zastru pi tve (hip no ti ki, opia ti, se da ti vi)• kr va vi tev v pljuča • mio pa ti je• pljučna em bo li ja (trom bem bo li ja, am nij ska, • poškod ba gla ve in/ali vrat ne hrb te ni ce

maščobna, zračna) • te ta nus• pnev mo to raks • mik se dem ska kri za

• po lio mie li tis


96

Sli ka 2. Pre pro sti ge ne ra tor pre to ka (A), ki omo goča CPAP in pre no sni ven ti la tor Dra ger (B) in Wein mann (C).

A C

B

Sli ka 3. Raz lične ma ske za NIV. Ma ske so na me nje ne upo ra bi s si ste mom za pre točne ven ti le. vir: re klam nimate rial, in ter net

NADZOROVANO PREDIHAVANJE PRI BOLNIKU S HIPOKSEMIČNO ARI

Ob vztra ja joči hi pok se mični ARI kljub zdrav lje nju s ki si kom, pri čemer upo rab lja mo Ven tu ri je vema ske ali Ohio ma sko, prei de mo na nein va ziv no ven tial ci jo. Upo ra ba vi so ko pre točnega ki si ka jeza iz ven bol nišnično upo ra bo ne preak tična, saj je po ra ba ki si ka iz jem no vi so ka (50 L/min in več).

NADZOROVANO PREDIHAVANJE PRI BOLNIKU S HIPERKAPNIČNO ARI

Izločanje CO2 sko zi pljuča je pre mo so raz mer no mi nut ni ven ti la ci ji, zato je te melj ni pri stop pri hi -per kap ničnih bol ni kih povečanje mi nut ne ven ti la ci je. Vzro ki za hi per kapnijo so po leg zmanjšanemi nut ne ven ti la ci je še ven ti la ci ja mr tve ga pro sto ra (šte vil ni ne po treb ni po daljški v di hal nih ce -veh med Y-sti kom in tu bu som) in povečano na sta ja nje CO2 (npr fe bril no sta nje).

Za upo ra ba NIV a po tre bu je mo ge ne ra tor pre to ka (Sli ka 2) ali pre no sni ven ti la tor. Ideal nivme snik za iz ven bol nišnično upo rab NIV a je no sno-obraz na ma ska (Sli ka 3). Pri pre di ha va njus pre no snim ven ti la tor jem lah ko upo ra bi mo ma sko, ki bi jo si cer za Ambu. Pri upo ra bi NIV a s po -močjo vi so ko pre točnih ven ti lov je nujno upo ra bi ti ma ske, ki na me nje ne prav taj upo ra bi.

Če se bol ni ko vo sta nje ne iz boljša po 15 mi nu tah nein va zi ven ven ti la ci je gre za od po vedNIV a (Pre gled ni ca 2). Zna ke od po ve di NIV a je po treb no hi tro pre poz na ti, bol ni ka in tu bi ra ti inprei ti na in va ziv no predi ha va nje.

97


Pri nad zo ro va nem pre di ha va nju sle di mo pri po ročilom pro tek tiv ne ga pre di ha va nja. Začetnena sta vi tve na ven ti la tor ju pri ka zu je mo na Pre gled ni ci 3.

Pre gled ni ca 2. Zna ki neus pešnega pre di havanja z NIV

• Sp O2 ne po ra ste ali celo upa de• bol nik po sta ne hi po ten zi ven ali hi per ten zi ven• na sta ne mot nja za ve sti, po ja vi se ne mir• mot nje srčnega rit ma (ta hi kard ne ali bra di kard ne)• po slabšanje disp ne je• ap nea

Pre gled ni ca 3. Začetne na sta vi tve ven ti la tor ja pri bol ni ku z akut no res pi ra tor no od po ved jo po in tu ba ci ji. Vtna sta vi mo »čez prst«, nato iz me ri mo bol ni ko vo višino in določimo ITM ter kori gi ra mo Vt. Za Vt 6 ml/kg ITMupo rab lja mo pri dev nik nor mal ni Vt in ne nižji Vt ali kak drug pri dev nik. Vt en krat ni di hal ni vo lu men, ITMideal na te le sna masa, I : E raz mer je vdih: iz dih, PEEP po zi tiv ni tlak na kon cu iz di ha

Fi O2 1.0 na začetku in nato nižanje ob kon tro li Sp O2 (tarčni Sp O2 92-95 %)Vt 6 ml/kg ITM (moški 450 ml, žen ske 380 ml)frek ven ca 20/minPEEP 5 cm H2OI : E = 1 : 2

NADZOR BOLNIKA MED ZDRAVLJENJEM S KISIKOM

Ne pre ki nje no mo ra mo sprem lja ti EKG in Sp O2, pri in tu bi ra nih bol ni kih ali bol ni kih, ki jih pre di ha -va mo pre ko su pra glo tičnega pri po močka mo ra mo ob vez no sprem lja ti Et CO2. V red nih časov nihin ter va lih je po treb no me ri ti krv ni pri tisk. Vse izmer je ne pa ra me tre mo ra mo do ku men ti ra ti.

SEDACIJA IN ANALGEZIJA PRI BOLNIKU Z DIHALNO ODPOVEDJO

Še po so bej pri bol ni kih s hi pok se mično ARI je po go sto v os pred ju huda te sno ba in po višansimpa ti ko to nus, ki do dat no povečata po ra bo ki si ka. Sočasno upo rabljamo ne far ma ko loškein

far ma ko loške ukre pe. Pre den pričnemo z NIV om mo ra mo bol ni ku po ja sni ti, da mu bomo na me -sti li vme snik, ki bo spr va neu do ben, da bo »ma ska« pi ha la vanj zrak, da bo šume lo in bo gla sno.Če ne pri prav lja ne mu bol ni ku pre pro sto na tak ne mo masko in jo pri tr di mo na obraz, bo NIVneus pešen. Ob ne mi ru in disp ne ji ni ka kor ne sme mo upo rab lja ti be no dia ze pi nov. Sve tu je moupo ra bo mor fi ja v ti tri ra nih od mer kih po 2 mg vsa kih ne kaj mi nut ob an tie me ti ku. Mor fij bozmanjšal disp ne jo, de lo val bla go se da tivno in ank sio li tično. V ko li kor gre za poško do va ne ga bol -ni ka mo ra mo se ve da naj prej za go to vi ti us trez no anal ge zi jo. Pri bol ni kih s hi per kap nično ARI jepo treb na po seb na pre vid nost pri od mer ja nju se da ti vov in opia tov, saj re la tiv no hi tro pri de doap noe.

LITERATURA

1. De den K. Ven ti la tion mo des in in ten si ve care. Dräger werk AG & Co. KG a A, 2015.2. Pa ril lo JE, Del lin ger RP eds. Cri ti cal Care Me di ci ne. Prin ci ples of diag no sis and ma na ge ment in the adult.

Else vier 2014.3. Hess DR, Kac ma reck MR. Es sen cials of mec ha ni cal ven ti la tion. Mc Graw-Hill Edu ca tion, 2014.4. Webb A, An gus D, Fin fer S, Gat ti no ni L, Sin ger M. Ox ford Text book of cri ti cal care, Se cond edi tion. Ox ford

univer sity press, 2016.5. Cai ro Jm. Pil beam’s Mec ha ni cal Ven ti la tion. Physio lo gi cal and Cli ni cal Ap pli ca tions. El se vier, 2016.6. www.medscape.com


98

OŽIVLJANJE Z OMEJEVANJEM ŠKODE

DAMAGE CONTROL RESUSCITATION

Dušan Vla ho vi ć

Kli nični od de lek za ane ste zio lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok,Uni ver zi tet ni kli nični cen ter, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Neus peh ki rur gi je z ome je va njem škode je pri pe ljal do raz vo ja oživ lja nja z ome je va njem škode.Oživ lja nje z ome je va njem škode je s prva te me lji lo na zmanjševa nju iz gu be krvi in pre prečevanjuza ple tov agre siv ne te kočin ske re sus ci ta ci je. Pre poz na va nje s poškod bo pov zročene koa gu lo -pa ti je, kot po memb ne ga vzro ka kr va vi tev po poškod bi, je po zor nost preu sme ri lo na zgod nje inagre siv no zdrav lje nje mo tenj v str je va nju krvi. Evrop ski pri stop vključuje, po leg pro to ko la ma siv -ne trans fu zi je in da ja nja krv nih pre pa ra tov, v raz mer ju 1:1:1, da ja nje kon cen tra tov fi bri no ge na inpro trom bin ske ga kom plek sa. Mot nje v str je va nju krvi zdra vi mo ci lja no, saj so pri pre cejšnjemde ležu poško do van cev možni trom botični za ple ti.

Abstract

Da ma ge con trol sur gery fai lu re spar ked da ma ge con trol re sus ci ta tion de ve lop ment. Da ma gecon trol re sus ci ta tion was, at first, ba sed on li mi ting the blood loss and on pre ven ting ag gres si vefluid re sus ci ta tion com pli ca tions. Re cog ni zing trau ma in du ced coa gu lo pathy as an im por tantcau se of blee ding in trau ma has re fo cu sed the at ten tion on early ag gres si ve coa gu lo pathy treat-ment. Eu ro pean ap proach inc lu des gi ving fi bri no gen con cen tra te and prot hrom bin com plex,be si de using mas si ve transfusion pro to cols and using blood com po nents in 1:1:1 ra tio. Coa gu lo -pathy treat ment needs to be tar get gui ded, be cau se of the po ten tial throm bo tic com pli ca tions ina num ber of trau ma pa tients.

UVOD

Prin ci pi, ki jih je opi sal Prin gel, na začetku 20 sto let ja, so na svo jo re ne san so čaka li 80 let (1), koso končno ugo to vi li, da je pri bol ni kih s koa gu lopa ti jo, ope ra tiv ni po seg v tre bu hu po treb noskrajšati (2), in da je preživet je boljše, če se opra vi samo naj nujnejše – us ta vi kr va vi tev in pre prečione snaženje tre bušne vot li ne (3). Izraz ki rur gi ja z ome je vanjem škode (angl. da ma ge con trolsur gery), ki je v me di cin sko izra zo slov je zašel iz Voj ne mor na ri ce Združenih držav, je uve del Ro -ton do leta 1993. Ugo to vil je, da je preživet je poško do van cev pri ka te rih so ope ri ra li po prin ci pihome je va nja škode se dem krat večje (77 % nas pro ti 11 %) (4). Ana li za do seženih re zul ta tov (oko lileta 2000) je pa po ka za la, da preživi samo po lo vi ca poako do van cev, pri ka te rih so upo ra bi li pri -stop z ome je va njem škode (5). Očitno je agre siv na te kočin ska re sus ci ta ci ja, z ve li ki mi vo lum niRin ger lak ta ta, pov zročala šte vil ne ia tro ge ne za ple te, s po slabšan jem koa gu lo pa ti je in in trab do -mi nal no hi per ten zi jo (1).

Po jem »Oživ lja nje z ome je va njem škode« ali v ori gi na lu »Da ma ge con trol re sus ci ta tion« (DCR),je na stal v vo jaških kro gih, ko so opa zi li, da upo ra ba pol ne krvi, ome je va nje kri sta loi dov in per mi -siv na hi po ten zi ja pris pe va jo iz boljšanju izi da zdrav lje nja. Pol no kri, ki v ci vil nem zdravstvu ni navo ljo, so po sku si li na do me sti ti s kom po nen ta mi v raz mer ju, ki naj bi bilo čim bližje pol ni krvi (6).

NADOMEŠČANJE TEKOČIN

Agre siv no na do meščanje te kočin, z dvi gom krv ne ga tla ka, ver jet no po veča kr va vi tev, na računspi ra nja strd ki in raz redčitve de jav ni kov str je va nja. Za ra di tega se je, v zad njih dvaj se tih le tih,

99


uve lja vi la pa ra dig ma niz kot lačnega oživ lja nja, pri ka te rem vzdržuje mo krv ni tlak nižji od nor mal -ne ga (< 90 mmHg). Mej nik na tem po dročju je štu di ja, ki jo Bic kell z sod. ob ja vil leta 1994 (7). Ka -snejše štu di je po dob nih izi dov niso po tr di le (8–10). To se ve da ne po me ni, da se mo ra mo vr ni tik agre siv nem nado meščanju te kočin, tem več bolj to, da iz be re mo pra vo te kočino, da zgo dajpričnemo na do meščati iz gub lje no kri s krv ni mi de ri va ti in da zgo daj pričnemo zdra vi ti mot njev str je va nju krvi. Po leg mo tenj v str je va nju krvi in po nov ne kr va vi tve za ra di dvi govanja krv ne gatla ka, sla bem izi du lah ko pris pe va jo tudi dru gi za ple ti, še po se bej, če upo rab lja mo kri sta loid nete kočine. Naj ne var nejši za plet je raz voj ab do mi nal ne ga kom part ment sin dro ma, saj po lo vi cabol ni kov v eno tah in ten ziv ne ga zdrav lje nja raz vi je intra-ab do mi nal no hi pe ten zi jo, ki pa ima 30 %smrt nost (11). Ka dar upo rab lja mo fi zio loško raz to pi no in dru ge raz to pi ne, ki vse bu je jo ve li ko klo -ra mo ra mo misliti na hi per klo re mično me ta bol no aci do zo in hi per klo re mi jo, ki vodi, va zo kon -strik ci je afe rent ne ar te rio le v led vično od po ved (12).

MASIVNA TRANSFUZIJA

Vel ko bolj pri mer no, kot da ja nje na do mest kov, bi bilo da ja nje pol ne krvi. S tem na do me sti motako vo lu men kot de jav ni ke str je va nja krvi in se izog ne mo šte vil nim prob le mom. Iz kušnje ne -dav nih voj nih spo pa dov so po ka za le, da upo ra ba pol ne krvi iz boljša preživet je ra njen cev (13).V ci vil nem zdravs tvu pol na kri ni na vo ljo, ker je hra nje nje pol ne krvi možno, le za krajši čas. Pripoško do van cu, ki je iz gu bil ve li ko krvi je pa po treb no ne mu do ma ukre pa ti. Po leg nuj ne ga na do -meščanja vo lum na (vzdrževa nje pri mer ne ga krv ne ga tla ka, na pri mer SKT= 90 mmHg) je po -treb no, is točasno, pričeti z na do meščan jem eri tro ci tov, plaz me in kma lu tudi trom bo ci tov. V tana men, so mar sik je po sve tu (tudi pri nas), raz vi li pro to ko le ma siv na trans fu zi je. Pro to kol ma siv -ne trans fu zi je vse bu je na vo di la, o količini po sa mez nih krv nih pri prav kov in o načinu ter časov nihok vi rih, v ka te rih je po treb no krv ne pri prav ke do sta vi ti. Štu di je (večino ma re tros pek tiv ne) kažejona nižanje 24 urne in 30 dnev ne smrt no sti in na de jan sko manjšo po ra bo krv nih pri prav kovv usta novah, ki upo rab lja jo pro to ko le (14). V eni od us ta nov (Van der bilt Uni ver sity Me di cal Cen -ter) se je 30 dnev na smrt nost zmanjšal z 65,8 % na 51,1 % (p = 0,03) (15), po jav nost več-or gan skeod po ve di pa z 37,2 % na 15,6 % (p = 0,001) (16).

Ome nje ne re zul ta te lah ko raz la ga mo, na eni stra ni z us pešnejšim zdrav lje njem mo tenjv strje va nju krvi, na dru gi stra ni pa z vo lu men sko re sus ci ta ci jo brez umet nih te kočin, še po se bejkri sta loi dov. Ve li ko ra zi skav se je uk var ja lo z raz mer jem med kon cen tri ra ni mi eri tro ci ti, svežozmrz nje no plaz mo in trom bo ci ti. Zdi se, da je, od raz mer ja med KE:SZP, bolj po mem ben čas, kose z na do meščanje de jav ni kov str je va nja krvi prične. Ta čas se je z uved bo pro to ko lov zeloskrajšal in ver jet no pris pe val boljšemu izi du zdrav lje nja (17). Pri mer ja va preživet ja pri bol ni kih, kiso do bi li krv ne de ri va te (SZP : trom bo ci ti : kon cen tri ra ni eri tro ci ti) v raz mer ju 1:1:1, s preživet jembol ni kov, ki so krv ne de ri va te do bi li v raz mer ju 1:1:2 ni po ka za la sta ti stično sig ni fi kant nih raz lik,ven dar je v sku pi ni z raz mer jem 1:1:1, za ra di iz kr va vi tve umr lo manj bol ni kov (18).

S POŠKODBO POVZROČENA KOAGULOPATIJA

Osred nje vprašanje pri oživ lja nju z ome je va njem škode je zdrav lje nje mo tenj v str je va nju krvi.Mot nje v str je va nju krvi naj po go ste je na sta ja jo pri ob sežnih poškod bah in ma siv ni kr va vi tvi, ki jihsprem lja hi po vo le mični šok, z močno zmanjšanim pre to kom v obrob nih tki vih. Po gla vit ni vzrokza mot nje str je va nja krvi naj bi bil ak ti va ci ja pro tei na C. Ak ti vi ran pro tein C (a PC) na eni stra niones po so bi FV a in FVIII a, na dru gi stra ni pa PAI-1. Poškod ba naj bi po večala izražanje in de jav -nost trom bo mo du li na, ker so ugo to vi li, da po glab lja nje me ta bol ne aci do ze (za ra di šoka in lak -ta ta) po veča kon cen tra ci jo top ne ga trom bo mo du li na in zmanjša kon cen tra ci jo pro tei na C (19).Pri šoki ra nih poško do van cih, naj bi se zmanjšala tudi kon cen tra ci ja PAI-1, po večala pa kon cen -tra ci ja t PA (20). Kon cen tra ci ja a PC na rašča s težo poškod be in po glab lja njem šoka. Ob zviševa -nju a PC, se kon cen tra ci ja FV a in FVIII a zmanjšuje, kon cen tra ci ja t PA pa po večuje (21,22). Po lega PC, ki je za go to vo vple ten, so vple te ni še šte vil ni dru gi me ha niz mi (23). En do tel ne ce li ce, ki soak ti vi ra ne ob poškod bi, bi lah ko igrale po memb no vlo go. Vemo, da raz lični de jav ni ki (mno gimed nji mi so pri sot ni po poškod bi) pov zročijo raz pad en do tel ne ga gli ko ka lik sa (EGL). Po legspre memb v pre pust no sti, lah ko to pov zroči en do ge no he pa ri ni za ci jo (24,25).


100

OMEJEVANJE ŠKODE (PO NAŠE)

Škoda v kon tek stu težkih poškodb na sta ja ob krvavi tvi, zato je ome je va nje škode v bis tvu ome -je va nje kr va vi tve. Naj bolj po memb na pr vi na pri tem je str je va nje krvi. Ki rurg, tudi v pri me rih kogre za »ki rurško« kr va vi tev, ne more pod ve za ti vseh žil, še po se bej manjših ne. Zato je hi tro inučin ko vi to zdravlje nje mo tenj v str je va nju krvi nad vse po memb no.

Za hi tro od kri va nje mo tenj v str je va nju krvi upo rab lja mo »ob po stelj ne«(angl. point-of-care)na pra ve za nad zor in diag no sti ko mo tenj v str je va nju krvi, ki te me lji jo na vi sko zo-ela stičnih last -no stih strdka (TEG® 5000 Throm be la sto graph® He mo sta sis Analy zer System, Hae mo ne ticsCor po ra tion in ROTEM®, Tem In no va tions Gmb H) (26, 27). Re zul ta ti prei ska ve z ROTEM®-om sona vo ljo v 10–15 min (28), vključno z od kri va njem pri sot no sti fi bri no li ze (29), kar po me ni, da ima -mo na vo ljo us trez ne in for ma ci je že ta koj na začetku in da lah ko ci lja no od prav lja mo po manj ka -nje po sa mez nih de jav ni kov str je va nja. Po go sto se za stav lja vprašanje (v Slo ve ni ji), kaj sto ri mo,če vi sko zo-ela stičnih te stov ni ma mo. Ena od glav nih pred no sti vi sko zo-ela stičnih te stov je hi -trost s ka te ro pri de mo do upo rab nih re zul ta tov, saj pri kla sičnih te stih str je va nja krvi do re zul ta -tov pri de mo šele po eni uri. Upo ra ba no vih ob-po stelj nih te stov (POC), po dob nih kla sičnim te sto(pro trom binski čas in INR), pa ta čas ena ko učin ko vi to skrajša. Ob po stelj ni te sti so se po ka za liena ko učin ko vi ti in za nes lji vi kot stan dard ni la bo ra to rij ski te sti (30), ven dar pa cilj ne ga zdrav lje -nja ne omo gočajo.

Poško do va nec, ki je šoki ran oz pri ka te rem su mi mo, da gre za poškod be, ki lah ko pov zročijove li ko iz gu bo krvi in mot nje v str je va nju krvi, ta koj po od vze mu vzor ca za prei ska ve, dobi 1 g tra -nek sa mične ki sli ne (TXA). CRASH 2 štu di ja je po ka za la, da ima jo bol ni ki, ki do bi jo TXA zno trajtreh ur po poškod bi, boljše preživet je (31). Gle de na re zul ta te ROTEM-a poško do van ci do bi jokon cen trat fi bri no ge na, ki zmanjša kr va vi tev in iz boljša preživet je v pr vih 6-tih urah (32,33). Poško -do van ci, po po tre bi do bi jo še pro trom bin ski kom pleks (34). Čeprav ne ka te ri av tor ji za go var ja joopu sti tev sveže zmrz nje ne plaz me (35), kom plek snost mo tenj str je va nja krvi in in for ma ci jeo zaščit nem učinku plaz me ter zmožno sti ob nav lja nja en do tel ne ga gli ko ka lik sa in ohra nja njasynde can-1 po he mo raškem šoku, na re ku je jo bolj pre vi den pri stop (36).

Hi per fi bri no li za je po mem ben vzrok s poškod bo pov zročene mot nje v str je va nju krvi. Sta ti -stično je po ve za na s po večano umr lji vost jo (37,38), s po go stejšo ma siv no trans fu zi jo (39,40) inveč-or gan sko od po ved jo (41). Upo ra ba an ti fi bril no li ti ka, tra nek sa mične ki sli ne (TXA), je sta ti stič -no značilno znižala smrt nost pri poako do van cih, če so TXA do bi li zno traj 3 ure po poškod bi (31).Ven dar je pa po gost nost hi per fi bri no li ze re la tiv no majh na, in čeda lje bolj po go sto se ome njaugašanje fi bri no li ze (42), kot ena ko po memb no mot njo v str je va nju krvi, ki je rav no tako po ve za -na z večjo umr lji vost jo in večjo po tre bo po tran fu zi ji (43). De fi ni ra li so, z upo rabo vi sko zo ela stič -nih te stov, tri fe no ti pa: hi per fi bri no li za, fi zio loaka fi bri no li za in ugašanje fi bri no li ze. Kakšen de ležpoško do van cev pri pa da po sa mez nem fe no ti pu ni po vsem ja sno, pred vsem zato ker so pri iz bi rimej nih vred no sti skušali raz li ko va ti med prežive li mi in umr li mi. Pri upo ra bi TEG, so iz bra li vred -nost LY30 < 0,9 % za mejo med fi zio loško fi bri no li zo in ugašan jem fi bri no li ze in ugo to vi li, da jeugašanje fi bri no li ze pri sot no kar pri 63 % poško do van cev (42). Pri upo ra bi ROTEM, so za mej novred nost upo ra bi li ML< 3,5 % in so ugašanje fi bri no li ze ugo to vi li pri 25,6 % poško do van cev (44).Pri poško do van cih pri ka te rih gre za ugašanje fi bri no li ze so trom bo tični za ple ti po go stejši, karpo me ni, da je lah ko da ja nje zdra vil, ki spod bu ja jo str je va nje krvi, še po se bej brez raz lo ga, hudoško dlji vo.

ZAKLJUČEK

Ome je va nje škode (ome je va nje kr va vi tve), ki je na začetku te me lji lo na ome je vanju cilj ne ga krv -ne ga tla ka in ko ličine te kočin, s ka te ri mi smo na do meščali iz gu bo, se je zdaj preu sme ri lo nanovo žarišče, na zgod njo pre poz na vo in zdrav lje nje mo tenj str je va nja krvi. Ome je va nje ko ličinete kočin in pra vil na iz bi ra te kočine so še ved no pomemb ni, ker se želi mo izog ni ti ab do mi nal nemkom part ment sin dro mu in dru gim za ple tom te kočin ske preo bre me ni tve. Ob ci lja nem in zgod -njem zdrav lje nju mo tenj v str je va nju krvi, so ve li ke ko ličine ko loi dov ali kri sta loi dov ne po treb ne.Čeprav ne ka te re ob po steljne la bo ra to rij ske apa ra tu re omo gočajo ena ko hi tro od kri va nje mo -tenj str je va nja krvi, tre nut no edi no vi sko zo-ela stični te sti omo gočajo na tančnejšo opre de li tev

101


manj ka jočih de jav ni kov str je va nja. Re la tiv no ve li ka po gost nost poško do van cev s sin dro mom uga -ša nja fi bri no li ze, lah ko z ne po treb nim zdrav lje njem »na pa met« pri pe lje, do re snih trom bo tičnihza ple tov.

LITERATURA

1. Beldowicz BC. The Evolution of Damage Control in Concept and Practice. Clin. Colon Rectal Surg. 2018;30–35.2. Stone HH, Strom PR, Mullins RJ. Management of the major coagulopathy with onset during laparotomy.

Ann. Surg. 1983; 197: 532–535. 3. BURCH JM, ORTIZ VB, RICHARDSON RJ, MARTIN RR, MATTOX KL, JORDAN GL. Abbreviated Laparotomy

and Planned Reoperation for Critically Injured Patients. Ann. Surg. 1992; 215: 476–484. 4. Rotondo MF, Schwab CW, McGonigal MD, Phillips GR, Fruchterman TM, Kauder DR, et al. »Damage control«:

an approach for improved survival in exsanguinating penetrating abdominal injury. J. Trauma. 1993; 35: 375-82;discussion 382–3.

5. Shapiro MB, Jenkins DH, Schwab CW, Rotondo MF. Damage control; collective review. Am. J. Emerg. Med.2001; 19: 448.

6. Cotton BA, Reddy N, Hatch QM, Lefebvre E, Wade CE, Kozar RA, et al. Improvement in Survival in 390Damage Control. 2013; 254: 1–15.

7. Bickell WH, Wall MJ, Pepe PE, Martin RR, Ginger VF, Allen MK, et al. Immediate versus delayed fluidresuscitation for hypotensive patients with penetrating torso injuries. N. Engl. J. Med. 1994; 331: 1105–1109.

8. Dutton RP, Mackenzie CF, Scalea TM. Hypotensive resuscitation during active hemorrhage: impact on in-hospital mortality. J. Trauma. 2002; 52: 1141–1146.

9. Morrison CA, Carrick MM, Norman M a, Scott BG, Welsh FJ, Tsai P, et al. Hypotensive resuscitation strategyreduces transfusion requirements and severe postoperative coagulopathy in trauma patients with hemorrhagicshock: preliminary results of a randomized controlled trial. J. Trauma. 2011; 70: 652–63.

10. Duke MD, Guidry C, Guice J, Stuke L, Marr AB, Hunt JP, et al. Restrictive fluid resuscitation in combinationwith damage control resuscitation. J. Trauma Acute Care Surg. 2012; 73: 674–678.

11. Murphy PB, Parry NG, Sela N, Leslie K, Vogt K, Ball I. Intra-Abdominal Hypertension Is More Common ThanPreviously Thought. Crit. Care Med. 2018; 1.

12. Van Regenmortel N, Verbrugghe W, Van den Wyngaert T, Jorens PG. Impact of chloride and strong iondifference on ICU and hospital mortality in a mixed intensive care population. Ann. Intensive Care. 2016; 6: 91.

13. Butler FK, Holcomb JB, Schreiber MA, Kotwal RS, Jenkins DA, Champion HR, et al. Fluid Resuscitation forHemorrhagic Shock in Tactical Combat Casualty Care: TCCC Guidelines Change 14-01-2 June 2014. J. Spec.Oper. Med. 2014; 14: 13–38.

14. Young PP, Cotton B a., Goodnough LT. Massive Transfusion Protocols for Patients With Substantial Hemorrhage.Transfus. Med. Rev. 2011; 25: 293–303.

15. Cotton B a, Gunter OL, Isbell J, Au BK, Robertson AM, Morris J a, et al. Damage control hematology: theimpact of a trauma exsanguination protocol on survival and blood product utilization. J. Trauma. 2008; 64:1177-1182; discussion 1182-1183.

16. Cotton BA, Au BK, Nunez TC, Gunter OL, Robertson AM, Young PP. Predefined massive transfusion protocolsare associated with a reduction in organ failure and postinjury complications. J. Trauma. 2009; 66: 41-8;discussion 48-9.

17. Riskin DJ, Tsai TC, Riskin L, Hernandez-Boussard T, Purtill M, Maggio PM, et al. Massive transfusion protocols:the role of aggressive resuscitation versus product ratio in mortality reduction. J. Am. Coll. Surg. 2009; 209:198–205.

18. Holcomb JB, Tilley BC, Baraniuk S, Fox EE, Wade CE, Podbielski JM, et al. Transfusion of plasma, platelets,and red blood cells in a 1:1:1 vs a 1:1:2 ratio and mortality in patients with severe trauma: the PROPPRrandomized clinical trial. JAMA. 2015; 313: 471–82.

19. Brohi K, Cohen MJ, Ganter MT, Matthay M a, Mackersie RC, Pittet J-F. Acute traumatic coagulopathy:initiated by hypoperfusion: modulated through the protein C pathway? Ann. Surg. 2007; 245: 812–818.

20. Brohi K, Cohen MJ, Ganter MT, Schultz MJ, Levi M, Mackersie RC, et al. Acute coagulopathy of trauma:hypoperfusion induces systemic anticoagulation and hyperfibrinolysis. J. Trauma. 2008; 64: 1211–1217;discussion 1217.

21. Cohen MJ, Call M, Nelson M, Calfee CS, Esmon CT, Brohi K, et al. Critical role of activated protein C in earlycoagulopathy and later organ failure, infection and death in trauma patients. Ann. Surg. 2012; 255: 379–85.

22. Cohen MJ, Kutcher M, Redick B, Nelson M, Call M, Knudson MM, et al. Clinical and mechanistic drivers ofacute traumatic coagulopathy. J. Trauma Acute Care Surg. 2013; 75: S40-7.

23. Giordano S, Spiezia L, Campello E, Simioni P. The current understanding of trauma-induced coagulopathy(TIC): a focused review on pathophysiology. Intern. Emerg. Med. 2017; 1–11.


102

24. Johansson PI, Stensballe J, Rasmussen LS, Ostrowski SR. A High Admission Syndecan-1 Level, A Marker ofEndothelial Glycocalyx Degradation, Is Associated With Inflammation, Protein C Depletion, Fibrinolysis, andIncreased Mortality in Trauma Patients. Ann. Surg. 2011; 254: 194–200.

25. Ostrowski SR, Johansson PI. Endothelial glycocalyx degradation induces endogenous heparinization inpatients with severe injury and early traumatic coagulopathy. J Trauma Acute Care Surg. 2011; 73: 60–66.

26. Ganter MT, Hofer CK. Coagulation monitoring: current techniques and clinical use of viscoelastic point-of-care coagulation devices. Anesth. Analg. 2008; 106: 1366–75.

27. Hunt H, Stanworth S, Curry N, Woolley T, Cooper C, Ukoumunne O, et al. Thromboelastography (TEG) androtational thromboelastometry (ROTEM) for trauma-induced coagulopathy in adult trauma patients withbleeding. Cochrane Database Syst. Rev. 2015;

28. Theusinger OM, Nürnberg J, Asmis LM, Seifert B, Spahn DR. Rotation thromboelastometry (ROTEM®)stability and reproducibility over time. Eur. J. Cardio-Thoracic Surg. 2010; 37: 677–683.

29. Levrat a., Gros a., Rugeri L, Inaba K, Floccard B, Negrier C, et al. Evaluation of rotation thrombelastographyfor the diagnosis of hyperfibrinolysis in trauma patients. Br. J. Anaesth. 2008; 100: 792–797.

30. Deras P, Nouri J, Martinez O, Aubry E, Capdevila X, Charbit J. Diagnostic performance of prothrombin timepoint-of-care to detect acute traumatic coagulopathy on admission: experience of 522 cases in traumacenter. Transfusion. 2018;

31. Shakur H, Roberts I, Bautista R, Caballero J, Coats T, Dewan Y, et al. Effects of tranexamic acid on death,vascular occlusive events, and blood transfusion in trauma patients with significant haemorrhage (CRASH-2):a randomised, placebo-controlled trial. Lancet. 2010; 376: 23–32.

32. Wafaisade A, Lefering R, Maegele M, Brockamp T, Mutschler M, Lendemans S, et al. Administration offibrinogen concentrate in exsanguinating trauma patients is associated with improved survival at 6 hoursbut not at discharge. J. Trauma Acute Care Surg. 2013; 74: 387–395.

33. Rahe-Meyer N, Hanke A, Schmidt DS, Hagl C, Pichlmaier M. Fibrinogen concentrate reduces intraoperativebleeding when used as first-line hemostatic therapy during major aortic replacement surgery: Results froma randomized, placebo-controlled trial. J. Thorac. Cardiovasc. Surg. 2013; 145: S178–S185.

34. Schöchl H, Nienaber U, Hofer G, Voelckel W, Jambor C, Scharbert G, et al. Goal-directed coagulation man-agement of major trauma patients using thromboelastometry (ROTEM)-guided administration of fibrinogenconcentrate and prothrombin complex concentrate. Crit. Care. 2010; 14: R55.

35. Innerhofer P, Westermann I, Tauber H, Breitkopf R, Fries D, Kastenberger T, et al. The exclusive use ofcoagulation factor concentrates enables reversal of coagulopathy and decreases transfusion rates inpatients with major blunt trauma. Injury. 2013; 44: 209–216.

36. Kozar RA, Peng Z, Zhang R, Holcomb JB, Pati S, Park P, et al. Plasma restoration of endothelial glycocalyxin a rodent model of hemorrhagic shock. Anesth. Analg. 2011; 112: 1289–95.

37. Theusinger OM, Wanner G a, Emmert MY, Billeter A, Eismon J, Seifert B, et al. Hyperfibrinolysis diagnosedby rotational thromboelastometry (ROTEM) is associated with higher mortality in patients with severetrauma. Anesth. Analg. 2011; 113: 1003–12.

38. Schöchl H, Frietsch T, Pavelka M, Jámbor C. Hyperfibrinolysis after major trauma: differential diagnosis oflysis patterns and prognostic value of thrombelastometry. J. Trauma. 2009; 67: 125–131.

39. Ives C, Inaba K, Branco BC, Okoye O, Schochl H, Talving P, et al. Hyperfibrinolysis elicited via thromboelas-tography predicts mortality in trauma. J. Am. Coll. Surg. 2012; 215: 496–502.

40. Kashuk JL, Moore EE, Sawyer M, Wohlauer M, Pezold M, Barnett C, et al. Primary fibrinolysis is integral in thepathogenesis of the acute coagulopathy of trauma. Ann. Surg. 2010; 252: 434-42; discussion 443–4.

41. Cardenas JC, Matijevic N, Baer LA, Holcomb JB, Cotton BA, Wade CE. Elevated Tissue PlasminogenActivator and Reduced Plasminogen Activator Inhibitor Promote Hyperfibrinolysis in Trauma Patients. Shock.2014; 41: 514–521.

42. Moore HB, Moore EE, Gonzalez E, Chapman MP, Chin TL, Silliman CC, et al. Hyperfibrinolysis, physiologicfibrinolysis, and fibrinolysis shutdown: The spectrum of postinjury fibrinolysis and relevance to antifibrinolytictherapy AAST Continuing Medical Education Article Accreditation Statement AMA PRA Category 1 Creditsi.J Trauma Acute Care Surg. 2014; 77.

43. Moore HB, Moore EE, Liras IN, Gonzalez E, Harvin JA, Holcomb JB, et al. Acute Fibrinolysis Shutdown afterInjury Occurs Frequently and Increases Mortality: A Multicenter Evaluation of 2,540 Severely Injured Patients.J. Am. Coll. Surg. 2016; 222: 347–55.

44. Gomez-Builes JC, Acuna SA, Nascimento B, Madotto F, Rizoli SB. Harmful or Physiologic: DiagnosingFibrinolysis Shutdown in a Trauma Cohort With Rotational Thromboelastometry. Anesth. Analg. 2018; 1.

103


OŽIVLJANJE Z OMEJITVIJO ŠKODE – POGLED KIRURGA

DAMAGE CONTROL RESUSCITATION – VIEW OF THE SURGEON

Anže Kri stan

Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V poškod be ni ki rur gi ji je bilo načelo ope ra cij ome je va nja škode vpe lja no v začetku de vet de se -tih let prejšnje ga sto let ja. Os nov ni načelo to vrst nih ope ra cij je od pra va vzro kov, ki ne po sred noogrožajo poško do vančevo živ lje nje, hkra ti pa ti po stop ki niso dol go traj ni in do končni. Ta os kr bapo te ka v šti rih fa zah. V prvi fazi (ničelna točka) pre poz na mo poško do van ca, ki po tre bu je tako os -kr bo. V dru gi fazi (prva stop nja) oprav lja mo ope ra ci je pri ka te rih pre prečuje mo na dalj nje slabšanjesta nja poško do van ca (us tav lja nje kr va vi tve, pre prečeva nje kon ta mi na ci je, itd). Ope ra ci je za ome -je vanje škode se lah ko iz va ja jo na vseh poško do va nih V tret ji fazi (dru ga stop nja) sle di in ten ziv -no zdrav lje nje in v zad nji fazi (tret ja stop nja) do končne re kon struk tiv ne ope ra ci je.

Abstract

Da ma ge con trol sur gery prin ci ple in trau ma sur gery was de ve lo ped in early ni ne ties of the lastcen tury. Ba sic prin ci ple in this treat ment is to re mo ve all cau ses which di rectly en dan ger pa tientlife and are short and are not de fi ni te. This treat ment con sists four pha ses. First pha se (zero sta ge)is re cog ni tion of the patient which needs this treat ment. Se cond pha se (first sta ge) is ope ra ti vepro ce du res which stop the de te rio ra tion of pa tient con di tion (stop ping blee ding, re mo ving cau -ses of con ta mi na tion, etc.). Da ma ge con trol sur gery can be done in all body re gions. Faze three(se cond sta ge) is in ten si ve treat ment in in ten si ve care unit and in last faze (third sta ge) re con struc -ti ve ope ra tions are done.

UVOD

Us pešna pred bol nišnična os kr ba je omo gočila preživet je poško do van cev s hu di mi poškod ba -mi, ki so v pre te klo sti umirali na me stu ne sreče. Poškod be pri teh poško do van cih so po na va dizelo ob sežne in po go sto zah te va jo dol go traj ne in za ple te ne re kon struk tiv ne ki rurške po se ge.V ko li ki meri v ta kem pri me ru, ope ra tiv ni po seg rešuje živ lje nje, v ko li ki meri pa pov zroča smrtnone var ne za ple te je po sta lo bolj ja sno šele v zad njih de set let jih.

V poškod be ni ki rur gi ji je bilo načelo ope ra cij ome je va nja škode (angl. da ma ge con trol sur -gery, DCS) vpe lja no v začetku de vet de se tih let prejšnje ga sto let ja. Spr va se je upo rab lja lo prizačetni os kr bi poško do van cev s strel no poškod bo v pre de lu tre bu ha in pr sne ga koša. Os nov ninačelo to vrst nih ope ra cij je od pra va vzro kov, ki ne po sred no ogrožajo poško do vančevo živ lje nje,hkra ti pa ti po stop ki niso dol go traj ni in do končni.

Ome je va nje škode po te ka v šti rih stop njah:1. NIČELNA TOČKA – pre poz na va poško do van ca, ki po tre bu je DCS,2. PRVA STOPNJA – pri mar ne ope ra ci je po prin ci pu ome je va nja škode,3. DRUGA STOPNJA – in ten ziv no zdrav lje nje,4. TRETJA STOPNJA – se kun dar ne ope ra ci je.

NIČELNA TOČKA

Ob nez go di pri de do poškod be pa ren him skih in vot lih or ga nov, ske le ta, žil, mišic itd. Po sle di cateh poškodb so kr va vi tve, kon ta mi na ci je iz vot lih or ga nov ali iz oko li ce, mo te na ok si ge na ci ja itd.


104

To do ga ja nje vodi v mo te no str je va nje krvi (koa gulo pa ti jo), aci do zo, hi po ter mi jo in si stem ski vnetniod ziv(SIRS).

Pri hudo poško do va nem vsak dol go traj nejši ki rurški po seg, ki vodi v do dat no iz gu bo krvi indo dat no podh la di tev, po me ni zanj še dru gi uda rec, ki lah ko vodi v ne po vrat no škodo in smrt. Zatoje pre poz na va poško do van cev, ki po tre bu je jo ki rur gi jo ome je va nja škode, ključna.

Os kr ba vsa ke ga težko poško do va ne ga iz va ja mo po pro to ko lu ATLS. Po začet nih po stop kih os kr be se gle de na sta nje poško do van ca od ločamo med do končnimi

ope ra ci ja mi in ope ra ci ja mi za ome je vanje škode.Os nov ni pa ra me tri, ki go vo ri jo v prid DCS, so na ve de ni v spod nji ta be li.

Hi po ten zi ja – si stol ni tlak < 90 mmHgHi po ter mi ja – te le sna tem pe ra tu ra < 340 CKoa gu lo pa ti ja – APTČ (ak ti vi ran pro trom bin ski čas) > 60 sekAci do za – p H < 7,2, pre sežek baz < – 8Poškod ba ve li kih žilPo li trav ma – ISS > 40, ISS > 20 in poškod ba pljuč

PRVA STOPNJA

Ki rur gi ja ome je va nja škode (DCS) so ope ra ci je, ki so začasne in v na dalj njem po te ku zdrav lje njazah te va jo do končno os kr bo. V zad njem času za zau stav lja nje arterij ske kr va vi tve večkrat upo -rab lja mo tudi nein va ziv ne me to de, npr. an gio gra fi jo z em bo li za ci jo ali vsta vi tvi jo žil nih opor nic.

Tre bušna vot li naPoškod be v tre bušni vot li ni, ki zah te va jo ta kojšnjo os kr bo, so kr va vi tve in pre drt je vot lih or ga nov.Kr va vitve na sta ne jo za re di poškod be pa ren him skih or ga nov ali ve li kih žil.

Kr va vi tve iz pa ren him skih or ga nov zau stav lja mo z od stra ni tvi jo poško do va ne ga or ga na (vra -ni ca) ali s tam po na do kr va večega or ga na (je tra).

Če bi os kr ba vot lih or ga nov zah te va la dol go traj nejši po seg, poškod be os kr bi mo z začas nimza prt jem prok si mal no in di stal no od me sta poškodb.

Tre bušno ste no po DCS za pre mo le začasno.

Pr sni košPoškod be v pr snem košu, ki zah te va jo ta kojšnjo os kr bo, so kr va vi tve, ute sni tve za pr tih pro sto -rov (pe ri kard) in poškod be ve li kih di hal nih poti.

Rup tu ro srca os kr bi mo z ne po sred nim šivom. Ob tem pu sti mo pe ri kar dial no vrečo od pr to,da ka sne je ne pri de do tam po na de osrčnika.

Ob poškod bah pljuč lah ko pri de do ob sežnih kr va vi tev in uha ja nja zra ka. V teh pri me rihpljuča ne po sred no prešije mo, če pa to ni možno, poško do va ni del pljuč od stra ni mo.

Poškod be ve li kih in tra to ra kal nih žil os kr bi mo z ne po sred nim šivom ozi ro ma z všit jem kr pi ceiz na rav nih ozi ro ma umet nih ma te ria lov.

Za pi ra nje pr sne ga koša je lah ko težavno za ra di ote kli ne srca. V ta kih pri me rih vr zel za pre moz umet nim ma te ria lom.

Gla vaOs nov no načelo os kr be poško do van cev z zno traj lo banj sko poškod bo je zmanjševa nje zno traj -lo banj ske ga tla ka in na ta način vzdrževa nje nor mal ne ga pre to ka krvi v možga nih.

Ob prisot no sti he ma to ma mo ra mo od stra ni ti kri in s tem pri tisk na možgane ter zau sta vi tikrva vi tve.

Ob pri sot no sti hude ote kli ne možga nov je za prt je lo ba nje večkrat ne mo goče. Ta krat izre zanidel ka lo te shra ni mo za ka snejšo re kon struk ci jo.

Udi z me de ni coNa men začasne os kr be udov in me de ni ce pri težko poško do va nem je us ta vi tev kr va vi tve, odstra -ni tev mr tvi ne in s tem zmanjšanje možno sti okužb, zmanjšanje bo lečine in olajšanje nege priinten ziv nem zdrav lje nju.

105


Kr va vi tev zau stav lja mo s pre ve zo va njem kr va večih žil (li ga tu ra), ob kr va vi tvi iz ve li kih žil, poka te rih se pre hra nju je di stal ni del uda, pa žilo ne po sred no zašije mo oz. za prešitje upo ra bi mokr pi ce iz na rav nih ali umet nih ma te ria lov ali na pra vi mo začasni ob vod.

Vse rane še do dat no izrežemo in tako od stranimo mr tvi no. Če rane ne mo re mo ne po sred nozašiti, rano za pre mo začasno, naj večkrat z VAC ozi ro ma z ob klad kom.

Os nov no načelo ki rur gi je za ome je va nje škode pri poškod bah udov je na sta vi tev zu na njihfik sa tor jev, ki pre mo sti jo me sto zlo ma in pre prečijo patološko gib lji vost, s tem pa do dat ne kr va -vi tve in bo lečine.

Če je splošno sta nje poško do van ca pre sla bo za dol go traj nejše re kon struk tiv ne po se ge, sajbi tako poško do van ca še do dat no ogro zi li, se mo ra mo od ločiti za am pu ta ci jo uda.

DRUGA STOPNJA

Po začetni os kr bi in ope ra ci jah za ome je va nje škode poško do van ca pre me sti mo v sobo za in -ten ziv no zdrav lje nje.

Os no va os kr be poško do van ca pri in ten ziv nem zdrav lje nju je čim hi trejša vzpo sta vi tev nor -mal nih fi zio loških pa ra me trov. Poško do van ci so pra vi lo ma podh la je ni in v sta nju aci do ze. Po -rušeno je str je va nje krvi, začne pa se raz vi ja ti si stem ski vnet ni od go vor. Po zor ni mo ra mo biti tudina raz vi ja nje ute sni tve nih sin dro mov v te le snih vot li nah (tre buh, gla va) ali na udih.

Z do bro ok si ge na ci jo tkiv se zmanjšuje mo acido zo. Zato mora biti poško do va nec he mo di -nam sko sta bi len, po treb na sta tudi us trez no na do meščanje krvi(eri tro ci ti, plaz ma, trom bo ci ti, fi -bri no gen, fak tor ji str je va nja krvi) in us trez na ven ti la ci ja.

TRETJA STOPNJA

Po sta bi li za ci ji v sobi za in ten ziv no tera pi jo na pra vi mo po nov ne ope ra ci je. Po 12–48 urah od stra -ni mo tam po na de te le snih vot lin in vzpo sta vi mo pre hod nost vot lih or ga nov. V tem času po nov -no pre ve ri mo sta nje kr va večih mest.

Poško do va ne dele vot lih or ga nov od stra ni mo. Če je možno, vzpo sta vi mo prehod nost pre ba -vil, v nas prot nem pri me ru na pra vi mo sto mo in s tem omo gočimo od va ja nje čre ve sne vse bi ne.

V tem ob dob ju po nov no pre ve ri mo sta nje ran meh kih tkiv. Rane, če je le možno, do končnoos kr bi mo.

Vse naštete po se ge iz va ja mo v ob dob ju, ko se že prične po jav lja ti si stem ski vnet ni od go vor,zato to ni pra vi čas za večje re kon struk tiv ne po se ge no tra njih or ga nov in okončin.

Večje re kon struk tiv ne po se ge načrtu je mo za ob dob je med tret jim in sed mim dnem, ki mupra vi mo okno možno sti (angl. win dow of op por tu nity). Po tem času pri poško do van cu pri de doob dob ja imu no su pre si je, ko ope ra ci je po nov no niso var ne.

ZAKLJUČEK

Ope ra ci je ome je va nja škode so ope ra tiv ni po se gi, ki poško do van cu rešuje jo živ lje nje. S pre ve li -ko agre siv nost jo v pr vem dne vu zdrav lje nja okre pimo vnet ni od go vor te le sa in poško do van caše do dat no ogro zi mo. Po se gi ta koj po poškod bi so pra vi lo ma le začasni, saj so ka sne je po treb -ni še do dat ni po se gi za vzpo sta vi tev funk ci je or ga nov in udov.

LITERATURA

1. Schwab CW. In tro duc tion: da ma ge con trol at start of 21st cen tury. In jury, Int. J. Care In ju red (2004) 35, 639–41.2. Su grue M, D’Amo rus SK, Jos hi pu ra M. Da ma ge con trol sur gery and the ab do men. In jury, Int. J. Care In ju red

(2004) 35, 642–48.3. Ro ton do MF, Bard MR. Da ma ge con trol sur gery for thoracic In jury. In jury, Int. J. Care In ju red (2004) 35, 649–54.4. Ro sen field JV. Da ma ge con trol neu ro sur gery. In jury, Int. J. Care In ju red (2004) 35, 655–60.5. Gian nou dis PV, Pape HC. Da ma ge con trol ort ho pe dics in un stab le pel vic ring in ju ries. In jury, Int. J. Care In ju -

red (2004) 35, 671–77.6. Hil de brant F, Gian nou dis PV, Kret tek C, Pape HC. Da ma ge con trol: ex tre mi ties. In jury, Int. J. Care In ju red

(2004) 35, 678–897. Parr MJA, Alab di T. Da ma ge con trol sur gery and in ten si ve care. In jury, Int. J. Care In ju red (2004) 35, 713–22.


106

ZGODNJA REANIMACIJA PRI SEPSI IN SEPTIČNEM ŠOKU

EARLY RESUSCITATION IN SEPSIS AND SEPTIC SHOCK

Me tin Ome ro vi ć*, Mi li ca Luki ć**

*Ur gent ni cen ter, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ma ri bor, Ljub ljan ska uli ca 5, 2000 Ma ri bor**Eno ta za in ten ziv no te ra pi jo, Kli ni ka za in fek cij ske bo lezni in vročin ska sta nja,

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Jap lje va 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Gle de na novo de fi ni ci jo sep se (»Sep sis-3«) iz leta 2016, je le-ta de fi ni ra na kot živ lje nje-ogrožu -joče od po ve do va nje or ga nov kot po sle di ca ne nad zo ro va ne ga od go vo ra te le sa na okužbo. Od -po ve do va nje or ga nov opre de li mo s po močjo SOFA (angl. Se quen tial Or gan Fai lu re As ses sment)točkov ni ka. Sep tični šok je de fi ni ran kot pod sku pi na sep se, kjer je umr lji vost za ra di ob točnih alipre snov nih ce ličnih mo tenj bis tve no povečana. S q SOFA (angl. quick Se quen tial Or gan Fai lu reAs ses sment) točkov ni kom kli nično iden ti fi ci ra mo bol ni ke, ki so ogroženi za po večano umr lji vostali obo lev nost. Pri po ročila evrop ske ga in med na rod ne ga združenja za in ten ziv no me di ci no v prviuri obravnave sve tu je jo pre gled vred no sti lak ta ta, od vzem he mo kul tur in nato a pli ci ra nje širo -kos pek tral ne ga an ti bio ti ka. Za hi po ten ziv ne bol ni ke ali ti ste z lak ta tom nad 4 mmol/l sve tu je jonaj prej bo lus kri sta loi dov 30 ml/kg. Če ob tem ni traj no do sežen sred nji arterij ski tlak 65 mmHg aliveč, sve tu je jo uved bo va zoak tiv nih zdra vil, kjer je no ra dre na lin zdra vi lo iz bo ra. Ob po stelj ni ul tra -zvok je zelo upo ra ben pri od kri va nju vira okužbe.

Abstract

The new de fi ni tion of sep sis (Sep sis-3) de fi nes sep sis is life threa te ning or gan dysfunc tion cau sedby a dysre gu la ted host res pon se to in fec tion. Or gan dysfunc tion is de fi ned by cal cu la ting the SOFA(angl. Se quen tial Or gan Fai lu re As ses sment) sco re. Sep tic shock is de fi ned as a sub set of sep sis inwhich un derl ying cir cu la tory and cel luar me ta bo lism ab nor ma li ties are pro found enough to sub -stan tially in crea se mor ta lity. Newly pro po sed q SOFA (angl. quick Se quen tial Or gan Fai lu re As ses sment)sco ring system, should be used to screen for pa tients with sep sis. The Eu ro pean and In terna tio nalgui de li nes from in ten si ve care me di ci ne so cie ties re com mend fol lo wing in ter ven tions to be per -for med in the first hour: blood lac ta te mea su re ments, ob tai ning blood cul tu res and sub se quentad mi ni stra tion of broad spec trum an ti bio tics. In ad di tion, they re com mend that hypo ten si ve pa-tients with a lac ta te of 4 mmol/l or grea ter re cie ve a fluid bo lus of 30 ml/kg of body weight. If ini tialfluid bo lus does not ac hie ve hae mody na mic im pro ve ment, they re com mend ini tia ting va zoac ti vesup port, whe reby no radrena lin is the first agent of choi ce. Point-of-care ul tra sound (Po CUS) isvery use full for sour ce iden ti fi ca tion.

UVOD

Sep sa je živ ljenj sko ne var na od po ved or ga nov, ki na sta ne za ra di neu rav no težene ga od zi va go -sti te lja na okužbo. O sep si to rej go vo ri mo ob sumu na okužbo in ok va ro or gan ske ga si ste ma oz.or ga na. Sled nje ovred no ti mo s SOFA (angl. Se quen tial Or gan Fai lu re As ses sment) točkov ni -kom. Po slabšanje za vsaj 2 točki po SOFA točkov ni ku v pri mer ja vi iz ho diščnim sta njem je kon -cept »po slabšanje or ganske ok va re«. Pri ročni kal ku la tor za izračun SOFA je do sto pen tu kaj:https://www.mdcalc.com/se quen tial-or gan-fai lu re-as ses sment-sofa-sco re.

Sep tični šok so opre de li li kot pod sku pi na sep se, kjer je umr lji vost za ra di cir ku la tor nih alipresnov nih ce ličnih mo tenj bis tve no po večana. V kli nični prak si so to sep tični bol ni ki, ki so kjub

107


za dost nem na do meščanju te kočin hi po ten ziv ni, za vzdrževa nje sred nje ga ar te rij ske ga tla ka nad65 mmHg po tre bu je jo va zoak tiv no pod po ro in ima jo nivo se rum ske ga lak ta ta 2 mmol/l ali več.

Z na me nom zgod nje ga od kri va nja sep tičnih bol ni kov so av tor ji z re tros pek tiv no ana li zo večti soč za pi sov me di cin ske do ku men ta ci je raz vi li q SOFA (angl. quick Se quen tial Or gan Fai lu re As -ses sment) točkov nik. Se sto ji iz treh kom po nent:• si stol ne ga krv ne ga pri ti ska 100 mmHg ali manj• mot nje za ve sti v pri mer ja vi z iz ho diščnim sta njem• fr. di ha nja 22 vdi hov na mi nu to ali več.

Pri sot nost vsaj dveh kri te ri jev po me ni, da ima jo ti bol ni ki po višano obo lev nost in umr lji vost. Pri -sot nost vsaj dveh kri te ri jev po q SOFA av to mat sko ne po me ni, da je bol nik sep tičen. Po me ni le,da mo ra mo ta koj pri sto pi ti k iz ključeva nju sep se in sep tičnega šoka.


108

Slika 1. Odgovori na vprašanje »Če odredite aplika cijo zdravil proti volji, katera so tri najpogostejša zdravilaki jih uporabljate in njihova pot vnosa?«

PREPOZNAVA OKUŽBE

Pre poz na va nje okužbe je prvi korak pri diag no sti ci ra nju sep se, in zato ključ do us pešne obrav na -ve bol ni ka s sep so. Iz ključeva nje ali po tr je va nje vseh po ten cial nih vi rov okužb in raz glab lja njeo vseh možnih kli ničnih ma ni fe sta ci jah le-teh pre se ga ok vi re tega pris pev ka. Osre do točili sebomo na diag no sti ko šti rih naj po go stejših in fek cij, ki so od go vor ne za na sta nek sep se ali sep tič -nega šoka. Te so pljučnica, okužba zgor njih sečil, okužbe meh kih tkiv in okužbe v tre bušni vot li ni.

Mne mo nik »LUCAS« (ta be la 1) si ste ma tično opom ni na naj po go stejše in naj po memb nejšeiz vo re okužb. Če na nje ne po mi sli mo in jih ne iščemo, jih ne bomo našli!

ponovna ocena, če je to klinično indiciranoBolnik s sumom na okužbo

Dokaži prisotnostorganske disfunkcije

Sepsa

Da

Da

Septični šok

Sta kljub zadostnemnadomeščanju Intravaskularnega

volumna prisotni:• hipotenzija, pri kateri je potrebna

uporaba vazopresoja zavzdrževanje srednjega

arterijskega tlaka > 65 mmHg inkoncetracija laktata > 2 mmol/l?•

Da

Da

Da

Ne Ne Spremljanjekliničnega stanja

Ne

A.) qSOFA spremenljivke:• frekvenca dihanja,• sistilični krvni tlak in• stanje zavesti

B.) SOFA spremenljivke:• PaO /FiO razmerje,2 2

• Glaskowska koma lestvica,• srednji arterijski tlak ali

uporaba vazoaktiva,• kreatitin ali izločanje urina,• bilirubin in• število trombocitov

Da

Kljub temu šesum na sepso?

qSOFA 2?≥ A

qSOFA 2?≥ B

V ur gent nem cen tru pljučnice naj po go ste je po tr ju je mo z rent gen skim sli ka njem pr sne gakoša in/ali ul tra zvokom pr sne ga koša.

Za diag no sti ci ra nje okužb zgor njih sečil sta nam v po moč pred vsem ana li za vzor ca sred -njega cur ka uri na in ul tra zvočno iz ključeva nje hi dro ne fro ze. S prvo mo da li te to po tr di mo okužbosečil, med tem ko z dru go iz ključimo za plet, ki po ten cialno zah te va do dat no ki rurško ali in ter -vent no zdrav lje nje.

Za od kri va nje okužb meh kih tkiv nam je v po moč pred vsem kli nična sli ka. Po leg tega namje v ve li ko po moč ob po stelj ni ul tra zvok, saj si z njim pri kažemo edem pod kožja, ki je značilen zace lu li tis. Ob tem je mo goče vi zua li zi ra ti mo re bit ne abs ce se, ki so od go vor ni za pred hod no neus -pešno kon zer va tiv no an ti bio tično zdrav lje nje.

V tre bu hu se skri va ogrom no po ten cial nih vi rov okužbe. Vsa ka ima jo svo je bolj ali manj spe -ci fične kli nične, la bo ra to rij ske in sli kov ne značil no sti. Raz pra va o vsa kem po ten cial nem viru pre -se ga ok vir je tega pris pev ka. Po memb ni so pred vsem smi sel na in širo ka di fe ren cial na diag no zater in te gra ci ja kli nične sli ke s sli kov ni mi prei ska va mi. Za ra di do stop no sti na tem me stu pred njačiob po stelj ni ul tra zvok, s ka te ri mi si lah ko pri kažemo zna ke ho le ci sti ti sa, pro sto te kočino ob rup -tu ri vot le ga or ga na (npr. apen di ci tis, di ver ti ku li tis, dva najst nik), itd. (5)

OBRAVNAVA PREHOSPITALNO

V pri mer ja vi z dru gi mi dežela mi po sve tu je Slo ve nija majh na država. Do stop ni časi iz je mo mapre se ga jo 40 mi nut. V pre hos pi tal nem oko lju so diag no stično-te ra pevt ske zmožno sti ome je ne;os nov na rea ni ma cij ska opre ma ter zdra vi la, Po CUS. ključne so tri pred nost ne na lo ge so: sta bi li -za ci ja vi tal nih funk cij, ustrezna pre da ja pa cien ta in pra vil na triaža v eno to z naj več možnost mi zahi tro in učin ko vi to ukre pa nje. Jouf froy et al. so po ka za li, da tre nut no ni ma mo kli ničnega orod ja,s ka te rim bi zgo daj iden ti fi ci ra li ve li ko večino sep tičnih bol ni kov. Od zna nih točkovni kov kot soqSOFA, RST, MEWS in PRESEP se no ben ni iz ka zal za do volj učin ko vi te ga. V luči tega mo ra mosep so ne pre sta no ak tiv no is ka ti in iz ključeva ti. (6, 7)

OBRAVNAVA V URGENTNEM CENTRU

Obrav na va sep tičnega bol ni ka ali bol ni ka v sep tičnem šoku se začne s pre poz na vo. Očitno je,da je po sta vi tev diag no ze v zgod njem časov nem oknu težavna, saj sep sa ozi ro ma sep tični šoknima enot ne kli nične sli ke. Do dat no, or gan sko dis funk ci jo lah ko po tr di mo šele z la bo ra to rij ski -mi prei ska va mi. An gleško združenje za ur gent no me di ci no (angl. Ro yal Col le ge of Emer gencyMe di ci ne) je opre de li lo de jav ni ke tve ga nja za raz voj sep se. Ti so:• zelo niz ka/vi so ka sta rost (manj kot 1 leto ali več od 75 let),• ope ra tiv ni po seg, poš kod ba ali dru gi in va ziv ni po seg v zad njih 6 ted nih,• imun ska os la be lost za ra di šte vil nih vzro kov (kor ti ko ste roi di/imu no mo du la tor ji, ke mo te ra pi ja,

ra dio te ra pi ja, slad kor na bo le zen, in tra ve noz ni od vi sni ki od drog, ka hek si ja, osred nji ven ski ka -te ter, nev tro pe ni ja, bol ni ki po trans plan ta ci ji, bol ni ki po sple nek to mi ji, bol ni ki z HIV/AIDS, itd.)

Ko je po stav ljen kli nični sum na sep so ali sep tični šok, pričnemo s sočas ni mi diag no stičnimi-te -ra pevt ski mi po stop ki. To po me ni, da hkra ti oprav lja mo prei ska ve za po tr di tev okužbe in or gan -ske dis funk ci je. Za kvan ti fi ci ra nje or gan ske dis funk ci je po tre bu jemo plin sko ana li zo ar te rij skekrvi, kom plent no krv no sli ko s trom bo ci ti, se rum ski bi li ru bin, krea ti nin in lak tat. Sled nji iden ti fi ci -ra krip to ge ni šok. Služi tudi kot mar ker us trez ne ali neu strez ne pri mar ne re sus ci ta ci je. (2)

109


Ta be la 1. Opom nik »LUCAS« naj po memb nejših in naj po go stejših iz vo rov okužb

»Lungs« Pljučnica, em piem

»Urine« Okužba zg. sečil, abs ces led vi ce, ipd

»CŽS« Me nin go-en ce fa li tis, abs ces, ipd

»Abdo men« Apen di ci tis, ho le ci sti tis, di ver ti kulitis, ipd

»Soft tis sues« Ne kro zant ni fas cii tis, ce lu li tis, abs ces, ipd

Po po so dob lje nih pri po ročilih t.i. »Sur vi ving Sep sis Cam paign« (SSC) iz leta 2018 mo ra mov prvi uri obrav na ve bol ni ka s sep so ali sep tičnim šokom opra vi ti šest diag no stično-te ra pevt skihko ra kov:• vred nost lak ta ta,• od vzem he mo kul tur pred uved bo an ti bio ti kov,• a pli ka ci ja širo kos pek tral nih an ti bio ti kov,• ob hi po ten zi ji ali lak ta tu nad 4 mmol/l bo lus kri sta loi dov in tra ven sko v od mer ku 30 ml/kg

tele sne teže,• ob vztra ja joči hi po ten zi ji kljub na do meščanju te kočin uved ba va zo pre sor ne pod po re za vzdrže -

va nje sred nje ga ar te rij ske ga tla ka nad 65 mmHg in• nad zor nad vi rom okužbe; ta koj, ko je me di cin sko in/ali lo gi stično mo goče, naj se od stra ni vir

okužbe. (8, 9)

Ta be la 2 na va ja em pi rično an ti bio tično zdrav lje nje naj po go stejših okužb, ki lah ko vo di jo v sep soali sep tični šok. Obširno raz glab lja nje o us trez ni an ti bio tični te ra pi ji za vsak kli nični sce na rij pre -se ga meje tega pris pev ka. An ti bio tično zdrav lje nje mora biti us mre je no pro ti možnim pov -zročite ljem. Pred pi sa no mora biti v us trez nem od mer ku in do bro mora pre ha ja ti v okužena tki va.Po zor ni moramo biti na sku pi ne lju di z višjim tve ga njem za od por ne pov zročite lje. Ko je le možno,je pred uved bo an ti bio tične te ra pi je, smo tr na kon zul ta ci ja z in fek to lo gom. (2)


110

Ta be la 2. iz kus tve no zdrav lje nje naj po go stejših okužb, ki lah ko vo di jo v sep so.

An ti bio tik In di ka ci ja Od mer ja nje (in tra ven sko)

amok si ci lin/kla vu lan ska ki sli na doma pri dob lje na pljuč ni ca 1,2 g/8 ur

cef triak son okuž be osred nje ga živč ne ga 2 g/12 ursi ste ma

gen ta mi cin okuž ba zgor njih se čil (ohra nje no 5-7 mg/kg te le sne te žede lo va nje led vic) (240–300 mg v 24h)

ci prof lok sa cin + okuž ba v tre bu šni vot li ni pri 400 mg/12 ur +me tro ni da zol po li mor bid nem bol ni ku 500 mg/8 ur

flu klok sa ci lin ce lu li tis 2 g/4 ure

flu klok sa ci lin + sep sa ne ja sne ga iz vo ra 2 g/6 urgen ta mi cin 5–7 mg/kg te le sne te že

Čeprav v ur gent nih cen trih ni spe ci fičnih po stelj za po daljšano zdrav lje nje kri tično bol nih, nesme mo po za bi ti na preo sta le po memb ne ele men te zdrav lje nja kri tično bol nih kot so:• upo ra ba niz kih di hal nih vo lum nov (6-8 ml/kg te le sne teže),• mer je nje ur nih diu reze pre ko traj ne ga urin ske ga ka te tra,• pro fi lak sa pro ti ven ski trom bem bo li ji, itd. (10)

Tre nut na pri po ročila SSC pri po ročajo no ra dre na lin kot va zo pre sor iz bo ra. Uved bo 200 mg hi dro -kor ti zo na v 24 urah pri po ročajo, če je bol nik us trez no te kočin sko pod prt in ob tem na rašča po tre bapo va zo pre sor ni pod po ri.

Štu di ja ADRENAL iz leta 2017 je ugo to vi la, da hi dro kor ti zon v tem od mer ku ne zmanjša umr -lji vo sti, toda zmanjša čas hos pi ta li za ci je na in ten ziv nem od del ku, šte vi lo dni na res pi ra tor ju indolžino tra ja nja sep tičnega šoka. (11)

Ne sme mo po za bi ti na sep tične bol ni ke na kro nični te ra pi ji s kor ti ko ste roi di. Ti bodo za ra dipo večanih po treb po kor ti koi dih ob sep si raz vi je jo Ad di son sko kri zo, ki ima v nez drav lje ni ob li kivi so ko smrt nost. (12)

Po leg tega je ne dav na študija SALT-ED štu di ja po ka za la, da ne kri tično bol ni, ki so pre je li vsaj500 ml urav no teženih kri sta loi dov in tra ve noz no, utr pi jo manjši po rast krea ti ni na kot ti sti, ki sopre je li fi zio loško raz to pi no. Ugo to vi li so NNT 111. (13)

NAPOTITEV

Ker bol ni ki v septičnem šoku po go sto krat po tre bu je jo pod por no zdrav lje nje di ha nja in/ali cir ku -la ci je, jih zdra vi mo na od del kih za in ten ziv no te ra pi jo. Za sep tične bol ni ke je zažele na hos pi ta li za -ci ja na od del kih in ten ziv ne nege, kjer so raz šir je ne zmožno sti sprem lja nja vitalnih funk cij. Bol ni kiz okužbami brez zna kov sep se se lah ko zdra vi jo na običaj nih od del kih bol nišnice.

LITERATURA

1. Mervyn S, Deutsch man CS, Sey mour CW, et al. The Third In ter na tio nal Con sen sus De fi ni tions for Sep sis andSep tic Shock (Sep sis-3). Jour nal of the Ame ri can Me di cal As so cia tion. 2016 Fe bruar 23; 315(8): 801-10.

2. Ome ro vi ć M, Lo gar M, Sep sa (NOVO), Šola ur gent ne me di ci ne 3. let nik. 2016 De cem ber. Do stop na:http://www.szum.si/me dia/up loads/fi les/Zbor nik%20sum-1_4.pdf

3. Scott MC. De fi ning and Diag no sing Sep sis. Emergency Medicine Clinics of North America. 2017 Feb; 35(1): 1-9.4. Oli ver ZP, Per kins J. Sour ce Iden ti fi ca tion and Sour ce Con trol. Emergency Medicine Clinics of North America. 2017

Feb; 35(1): 43-58.5. Fox JC. Cli ni cal Emer gency Ra dio logy. 2nd Edi tion. Cam brid ge Uni ver sity Press; 2017.6. Jouffroy R, Saa de A, El lou ze S, et al. Pre hos pi tal tria ge of sep tic pa tients at the SAMU re gu la tion com pa ri son

of q SOFA and ot her sco res. American Journal of Emergency Medicine. 2018 May; 36(5): 820-824.7. Jo nes J, Law ner BJ. Pre hos pi tal Sep sis Care. Emergency Medicine Clinics of North America. 2017 Feb; 35(1):

175-183.8. Rho des A, Evans LE, Al haz za ni W, et al. Sur vi ving Sep sis Cam paign: In ter na tio nal Gui de li nes for Ma na ge ment

of Sep sis and Sep tic Shock: 2016. Eu ro pean Jour nal of In ten si ve Care Me di ci ne. 2017 Mar; 43(3): 304-377.9. Levy MM, Evans LE, Rho des A. The Sur vi ving Sep sis Cam paign Bund le: 2018 up da te. Eu ro pean Jour nal of

In ten si ve Care Me di ci ne. 2018 Apr 19.10. Ma ri no PL. Ma ri no’s The ICU Book. 4th Edi tion. Phi la delp hia, PA: Wol ters Klu wer Health/Lip pin cott Wil liams

& Wil kins; 2014.11. Ven ka tesh B, Fin fer S, Co hen J. Ad junc ti ve Glu co cor ti coid The rapy in Pa tients with Sep tic Shock. New En gland

Jour nal of Me di ci ne. 2018 Mar 1; 378(9): 797-808.12. Marx JA, Hock ber ger RS, Walls RM, et al. Ro sen’s Emer gency Me di ci ne: Con cepts and Cli ni cal Prac ti ce. 8th

Edi tion. Phi la delphia, PA: Mosby/El se vier; 2010.13. Ba lan ced Cry stal loids ver sus Sa li ne in Non cri ti cally Ill Adults. New En gland Jour nal of Me di ci ne. 2018 Mar 1;

378: 819-828

111


SRČNI ZASTOJ – OD JARKA DO ODDELKAZA INTENZIVNO MEDICINO

CARDIAC ARREST – FROM DITCHTO INTENSIVE CARE UNIT

Špe la Baz nik*, An drej Mar ko ta**

* Splošna nuj na me di cin ska po moč Ljub lja na, ZD Ljub lja na, Bo ho ričeva 4, 1000 Ljub lja na ** Od de lek za in ten ziv no in ter no me di ci no, UKC Ma ri bor, Ljub ljan ska 5, 2000 Ma ri bor

Iz vleček

V pris pev ku so opi sa ne po seb no sti os kr be in zdrav lje nja bol ni ka v srčnem za sto ju v pre hos pi tal -nem oko lju in v in ten ziv ni eno ti bol nišnice.

Ab stract

In this ar tic le we dis cuss about spe cial cir cum stan ces and treat ments of car diac ar rest from pre -hos pi tal en vi ron ment to in ten si ve care unit.

UVOD

Večina oživ ljanj v pre hos pi tal nem oko lju po te ka sto penj sko, v po tek oživ lja nja pa je vple te nihveč lju di. Ur gent ni zdrav ni ki so ob do brem so de lo va nju očivid cev šele tret ji člen v ve ri gi preživet -ja, lah ko pa tudi prvi, če bol nik utr pi srčni za stoj pred eki po nuj ne me di cin ske po moči (NMP) aliče očivid ci ne iz va ja jo te melj nih po stop kov oživ lja nja (TPO) (1).

Očivid ci so naj po memb nejši člen uspešnega oživ lja nja in do bre ga ne vro loškega iz ho da obod pu stu iz bol nišnice, saj lah ko pre poz na jo nuj no sta nje, začnejo z oživ lja njem in lah ko tudi žeiz ve de jo de fi bri la ci jo. Še ved no pa v Slo ve ni ji le prib ližno tret ji na očivid cev začne z oživ lja njem,med tem ko v Evro pi začne z oživ lja njem sko raj po lo vi ca očivid cev (2).

Po mem ben člen v preživet ju je tudi zdravs tve ni dis pečer, ki prek kli ca na šte vil ko 112 lah kopre poz na srčni za stoj in ak ti vi ra eki po NMP (1). Z vzpo sta vi tvi jo Dis pečer ske službe zdravs tvalah ko pričaku je mo, da bodo zdravs tve ni dis pečerji da ja li na vo di la za oživ lja nje vsem očivid cem,na mreč tre nut no le tega še ne zmo re jo ved no (ker jih je pre ma lo, ker so kli ci še ved no ve za niv lo kal ne NMP eno te, kjer še ved no oprav lja jo vlo go zdravstve ne ga dis pečerja ali zdrav ni ki alizdravs tve ni teh ni ki oz. zdravs tve ni ki, ki po tem tudi obrav na va jo bol ni ka na te re nu). Pričaku je molah ko, da se bo v tem seg men tu z us pešnim de lo va njem (in izo braževa njem zdravs tve nih dis -pečer jev) Dis pečer ske službe zdravs tva lah ko po memb no skrajšal čas do začetka TPO s stra niočivid cev, še bolj pa v hi trejši ak ti va ci ji eki pe NMP in po memb nem skrajšanju iz voz ne ga časaeki pe NMP (ki je tre nut no ve li ko krat ab so lut no pre dol go – tudi na račun spre je ma kli ca in da ja -nja navodil za TPO po te le fo nu, vse ka kor pa je še ve li ko ma ne ver ske ga pro sto ra za skrajševa njeiz voz nih časov pred vsem v tem, da bo po treb no v pri hod nje tudi ločiti delo ur gent ne ga zdravni -ka na te re nu od hkrat ne ga dela v ur gent ni am bu lan ti).

Po tek oživ lja nja bi iz boljšala tudi enot na, po so dob lje na baza av to mat skih zu na njih de fi bri -la tor jev (AED), ki bi bila po ve za na z računal niškim si ste mom lo ka ci je spre je ma kli ca.

Pri za go to vi tvi hi tre po moči je Slo ve ni ja med vo dil ni mi država mi pri ak ti va ci ji pr vih po sre do -valcev, večino ma pro sto volj nih ga sil cev, ki so se pro sto volj no od ločili in s tečajem TPO (cer ti fi -ci ra ni pa s pre cej bolj ob sežnim pro gra mom prve po moči) pri do bi li os nov na zna nja za iz va ja njeTPO (nek je tudi de lo ma do dat nih po stop kov oživ lja nja – pre di ha va nje z obraz no ma sko in do -


112

dat kom ki si ka prek di hal ne ga ba lo na). Prvi po sre do val ci so ob srčnem za sto ju lah ko (kjer je todo go vor je no med NMP eno to, pro sto volj nim ga sil skim društvom oz. os ta li mi (cer ti fi ci ra ni mi) pr -vi mi po sre do val ci, občino in re gij skim cen trom za ob veščanje) ak ti vi ra ni prek re gij ske ga cen traza ob veščanje. Za še boljšo ure di tev si ste ma pr vih po sre do val cev je po treb na ure di tev fi nan ci -ra nja opre me in si stem ska raz širi tev pr vih po sre di val cev v re gi je, kjer dru gače ni možno skrajšatido stop nih časov. Po se ben prob lem je tudi ak ti va ci ja hi tre po moči v me stih, kjer so do stop ni časiza ra di go ste ga pro me ta, vi so kih stavb in sla be ga do sto pa do stavb ve li ko krat pre cej daljši, kotje to moč pričako va ti od krat ke od da lje no sti kra ja do god ka od kra ja iz voza eki pe NMP.

Od ločitev ali pričeti oz. na da lje va ti z oživ lja njem je od go vor nost ur gent nih zdrav ni kov oz.zdrav ni kov, ki de la jo v NMP. Od ločitev je po treb no spre je ti ta koj, ko do bi mo do volj po dat kovo bol ni ku – ali je bol nik utr pel srčni za stoj pred očividci ali ne, ali so bili iz va ja ni kva li tet ni TPO aline, kakšne so pri družene bo lez ni, kakšna je bila do se da nja kva li te ta živ lje nja, kakšna je bol ni ko -va sta rost in kakšne so bol ni ko ve želje. Po seb na je tudi obrav na va srčnega za sto ja pri poško do -van cih in otrocih, kjer so od ločitve še težje. Če ute me lje na od ločitev ta koj ni možna, se od ločimoza začetek oz. na da lje va nje oživ lja nja in se te kom in ter ven ci je, ko pri do bi mo vse po treb ne po -dat ke, od ločimo, kako bomo na da lje va li.

Po seb no ovi ro pred stav lja jo te ren ski po go ji, ki lah ko po memb no vpli va jo na po tek oživ lja -nja – npr. majh na sta no va nja, ozka stra nišča, ozki pre ho di ob po ste lji, ozki hod ni ki, za vi ta stop -nišča, v hle vu, v si lo sih, na spla vu, na se ni kih, na ce stah, v goz do vih, ob re kah … Še težji je ve li ko kratpre nos bol ni ka do rea ni mo bi la. Ve li ko krat se za po moč ob težkih po go jih ak ti vi ra dru ge službezaščite in reševa nja (ga sil ce, gor ske reševal ce, po li ci ste).

Na te re nu smo prav go to vo naj bolj ome je ni z opre mo, pred vsem s pre no sno je klen ko ki si -ka, ki se ob oživ lja nju in 100 % pre to ku ki si ka hi tro po ra bi, ter s šte vi lom reševal cev. Eki pa NMP jeob srčnem za sto ju 3 član ska, včasih tudi 4 član ska, če se eki pi pri družijo učeči se: zdrav ni ki pri -prav ni ki, spe cia li zan ti, štu den ti me di ci ne ali zdravs tve ne vede, ga sil ci, po li ci sti, ki zna jo biti šekako po memb na po moč.

V zad njih le tih ve lik na pre dek v os kr bi bol ni ka pre hos pi tal no prav go to vo pred stav lja upo -ra ba do dat nih pri po močkov za os kr bo di hal ne poti, iz boljšanih pri po močkov za in trao sal no pot(NIO, EZ-IO), me han ske na pra ve za iz va ja nje sti sov pr sne ga koša in pre no sni ul tra zvočni apa ra ti.Z upo ra bo vi deo la rin go sko pi je lah ko tudi ur gent ni zdrav ni ki bolj za nes lji vo za go to vi jo zaščite -no di hal no pot (čeprav en do tra heal na in tu ba ci ja na te re nu ob os kr bi di hal ne poti ob srčnemzasto ju vse ka kor ni su pe rior na, po vsem za do vo lji vo je že us pešno pre di ha va nje z upo ra bo su -pra glo tičnih pri po močkov, v slo ven skem pro sto ru močno raz šir je ne ga i-gela in hkrat ne upo ra bekap no gra fi je). Me han ska na pra va za iz va ja nje sti sov prsnega koša na te re nu omo goča kva li -tet ne sti se pr sne ga koša tudi v težkih po go jih, raz bre me ni roke ene ga reševal ca, pred vsem paomo goča va ren trans port bol ni ka, če se od ločimo za trans port v bol nišnico. S pre no snim ul tra -zvočnim apa ra tom lah ko ločimo pra vo od pseu do-elek trične ak tiv no sti brez pul za in lažje od -kri je mo re ver zi bil ne vzro ke srčnega za sto ja. Ver jet no bi lah ko k temu pri po mo gla še upo ra baob po stelj nih hi trih prei skav elek tro li tov, česar pa zaen krat (ra zen glu ko me tra) po vsod še ni ma mo.

Po leg dodat nih po stop kov oživ lja nja je v Slo ve ni ji v UKC Ljub lja na možen tudi E-CPR – na -me sti tev zu naj te le sne ga ob to ka (ECMO) med oživ lja njem. Za E-CPR se mo ra mo na te re nu od -ločiti po 10 min neus pešnega oživ lja nja eki pe NMP, če gre za ose bo mlajšo od 60 do 65 let brezpri druženih hujših ko mor bid no sti, če je na sto pil srčni za stoj pred očivid ci, če so očivid ci kva li tet -no iz va ja li TPO, če je bil do stop ni čas eki pe NMP do 10 mi nut in če je bil prvi ri tem ven tri ku lar nafi bri la ci ja ali ven tri ku lar na ta hi kar di ja brez pulza. Ko se od ločimo, da gre za bol ni ka, ki us tre zavsem kri te ri jem, mo ra mo ne mu do ma ob ve sti ti in ten zi vi sta v UKC Ljub lja na, kjer ak ti vi ra jo in pri -pra vi jo po treb no eki po za iz ved bo E-CPR.

Če smo v dvo mih ali pa ne vemo, kako bi lah ko bol ni ku na te re nu še po ma ga li, lah ko ved nopo kličemo spre jem ne ga zdrav ni ka v us trez ni bol nišnici, po treb no pa je poz na ti kon takt ne šte vil -ke bol nišnice (npr. lah ko je to dežurni in ten zi vist, spre jem ni zdrav nik v ur gent nem cen tru ali ane -ste zio log).

Po spre je mu na eno to za inten ziv no te ra pi jo (EIT) zdrav lje nje na da lju je mo z diag no sti ko inzdrav lje njem bo lez ni, ki je pov zročila srčni za stoj, zdra vi mo he mo di nam sko ne sta bil nost, ki nastane

113


kot po sle di ca srčnega za sto ja, iz va ja mo (in na da lju je mo že začeto na te re nu) kon tro li ra no urav -na va nje tem pe ra tu re in bol ni ka po skušamo splošno op ti mal no in ten ziv no zdra vi ti.

Začetna diag no sti ka za opre de li tev vzro ka srčnega za sto ja je oprav lje na že v pre hos pi tal -nem oko lju. Pri vsa kem bol ni ku po us pešnem oživ lja nju je po treb no po sne ti 12-ka nalni EKG, po -treb no je opra vi ti os nov ni ne vro loški pre gled in pre gle da ti slečene ga bol ni ka za iz ključitevmo re bit nih os ta lih bo lez ni, ki lah ko pov zročijo srčni za stoj. Hos pi tal na diag no sti ka iz ha ja iz prei -skav, ki so bile že oprav lje ne pre hos pi tal no, pri večini bol ni kov pa je za opre de li tev vzro ka po -treb no opra vi ti in va ziv no srčno diag no sti ko, CT možga nov in CT pr sne ga koša. Pri vsa kem bol ni kuopra vi mo vsaj orien ta cij ski ob po stelj ni ul tra zvok srca. Bo le zen, ki je pov zročila srčni za stoj, po -skušamo op ti mal no zdravi ti in pre prečiti po nov ni srčni za stoj.

He mo di nam ska ne sta bil nost po srčnem za sto ju na sta ne za ra di cir ku la tor ne od po ve di posrčnem za sto ju in za ra di bo lez ni, ki je pov zročila srčni za stoj. Zdrav lje nje he mo di nam ske od po -ve di se prične ta koj po po vr ni tvi spon ta ne ga ob to ka. Večina bol ni kov je v začetku od ziv nih na in -fu zi jo te kočin, v pri me ru očitne hi per vo le mi je (ja sen pljučni edem, ja sni pe ri fer ni ede mi) pa jepo treb no pre vid no na do meščanje te kočine in v pri me ru slabšanja sta nja va zo pre sor na pod po ra.

Kon tro li ra no urav na va nje tem pe ra tu re iz va ja mo pri vseh bol ni kih, ki so po us pešnem oživ -lja nju ko ma toz ni. Kon tro li ra no urav na va nje tem pe ra tu re se prične ta koj po po vr ni tvi spon ta ne -ga ob to ka. Bol nik mora pre je ti pri mer no anal ge zi jo in se da ci jo, v pri me ru napen ja nja, kašlja njaali dr ge ta pa je že za za go to vi tev var ne ga trans por ta, pre la ga nja bol ni ka in me han ske ven ti la ci -je smi sel na tudi upo ra ba re lak san sov. Tako zmanjšamo ver jet nost za po rast tem pe ra tu re medtrans por tom. V ko li kor je možno, lah ko bol ni ka obložimo z le de ni mi ob lo ga mi, če je eki pa veščain us trez no oprem lje na, pa lah ko prične s hi tro in fu zi jo le de nih te kočin (oh la je no na 4 °C). V hos -pi tal nem oko lju se kon tro li ra no urav na va nje tem pe ra tu re na da lju je med začetno diag no sti ko inzdrav lje njem, ciljne tem pe ra tu re pa so v slo ven skem pro sto ru med 32 in 34 °C (3). Ker po oživ lja -nju za ra di ak ti va ci je si stem ske ga vnet ne ga od zi va na sta ne hi per ter mi ja, ki je po ve za na s slabšimiz ho dom zdrav lje nja, je ne gle de na cilj no tem pe ra tu ro po treb no oh la ja nje, s katerim je smi sel -no pričeti čim prej. Oh la ja nje bol ni ka, ki je že raz vil hi per ter mi jo, je težavno.

V os ta lem po skušamo bol ni ke po srčnem za sto ju na in ten ziv nem od del ku op ti mal no zdra -vi ti: pre prečuje mo glo bo ko ven sko trom bo zo, jih us trez no hra ni mo, pre prečuje mo kr va vi tev izpre ba vil … Ra zen v pri me ru ja snih spre memb, ki niso združlji ve s preživet jem, je zdrav lje nje smi -sel no vsaj 3-4 dni, ko je možna začetna oce na ne vro loškega sta nja, do končna oce na ne vro -loškega sta nja pa je možna šele po prib ližno 10-14 dneh zdrav lje nja.

LITERATURA

1. Mon si eurs KG, Gra dišek P, Grošelj Grenc M, Str din Košir A, Baz nik Š, Vla ho vi ć D et al. Smer ni ce za oživ lja nje2015 Evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta: slo ven ska iz da ja. 1. izd. Ljub lja na: Slo ven sko združenje za ur gent nomedicino, 2015. Ilu str.

2. Gräsner J, Le fe ring R, Ko ster RW, Ma ster son S, Bötti ger BW, Her litz J et al. Eu Re Ca ONE–27 Na tions, ONE Eu ro -pe, ONE Re gi stry A pros pec ti ve one month analy sis of out-of-hos pi tal car diac ar rest out co mes in 27 coun triesin Eu ro pe. Re suscita tion, 105 (2016), 188–195.

3. Mar ko ta A, Radšel P, Gra dišek P, Grošelj Grenc M, Grünfeld M, Pro sen G et al. Mne nje Slo ven ske ga rea ni ma -cij ske ga sve ta gle de oh la je va nja bol ni kov po oživ lja nju. ISIS Ma rec 2016.


114

115115115


NUJNA STANJA V PEDIATRIJI

PEDIATRIC EMERGENCIES

116

ZAKAJ OŽIVLJAMO OTROKE TAKO KOT JIH OŽIVLJAMO?

WHY WE RESUSCITATE CHILDREN THE WAY WE DO?

Moj ca Grošelj Grenc

Kli nični od de lek za neo na to lo gi jo, Pe dia trične kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Bo ho ričeva 20, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V pris pev ku so pri ka za ni znans tve ni do ka zi za že uve ljav lje na pri po ročila Med na rod ne zve ze zaoživ lja nje (ILCOR, angl. In ter na tio nal Li ai son Com mit tee on Re sus ci ta tion) in smer ni ce Evrop ske -ga sve ta za rea ni ma ci jo (ERC, angl. Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil) glede te melj nih po stop kovoživ lja nja (TPO) otrok iz leta 2015 ter nova dog na nja iz štu dij, ob jav lje nih po letu 2015, ki jih jeovred no til ILCOR. Kljub šte vil nim no vim štu di jam in dog na njem os ta ja jo smer ni ce za oživ lja njeotrok nes pre me nje in še ved no pou darjajo po men pre di ha va nja otrok, kar je gle de na na ra vosrčnega za sto ja pri otro cih, ki je v večini pri me rov as fik tičen, ra zum lji vo.

Abstract

Scien ti fic evi den ces are pre sen ted for already well es tab lis hed 2015 Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun-cil (ERC) Gui de li nes ba sed on In ter na tio nal Li ai son Com mit tee on Re sus ci ta tion (ILCOR) Treat mentRe com men da tion for ba sic life sup port in chil dren; to get her with new scien ti fic evi den ce, ob tai nedfrom stu dies pub lis hed af ter 2015 and gra ded by ILCOR. Des pi te se ve ral new studies and their re sultsre sus ci ta tion gui de li nes for chil dren have not chan ged and ven ti la tion has re mai ned a cor ner sto -ne in pe dia tric re sus ci ta tion, which is rea so nab le, sin ce most pe dia tric car diac ar rests are asphy xialin ori gin.

UVOD

Zad nja, četr ta iz da ja smer nic za oživ lja nje otrok Evrop ske ga sve ta za rea ni ma ci jo (ERC, angl. Eu -ro pean Re sus ci ta tion Coun cil) je izšla ok to bra 2015 (1,2). ERC je te smer ni ce pri pra vil pod okri ljemMed na rod ne zve ze za oživ lja nje (ILCOR, angl. In ter na tio nal Lia sion Com mit te on Re sus ci ta tion),ka te re ga člani so po leg ERC še Ame riško združenje za kar dio lo gi jo (AHA, angl. Ame ri can HeartAs so cia tion) in šte vil ne dru ge or ga ni za ci je, ki po sve tu skr bi jo za raz voj in im ple men ta ci jo smer -nic za oživ lja nje. Or ga ni za ci je, članice ILCOR, po sve tu ob jav lja jo smer ni ce ki so v skla du s pri po -ročili ILCOR, ven dar z upošte va njem geo graf skih, eko nom skih in si stem skih raz lik (1,2). Končnesmer ni ce za oživ lja nje otrok se zato v Evro pi ne ko li ko raz li ku je jo od ti stih v Združenih državahAme ri ke. Slo ven ski rea ni ma cij ski svet (Slo RS) je se stav ni del ERC, zato evrop ske smer ni ce ve lja -jo tudi v Slo ve ni ji. V letu 2015 je bil ob jav ljen tudi slo ven ski pre vod no vih smer nic (3).

V pris pev ku pri ka zu je mo znans tve ne do ka ze za že uve ljav lje na pri po ročila ILCOR in ERCgle de te melj nih po stop kov oživ lja nja (TPO) otrok iz leta 2015 ter nova dog na nja iz štu dij, ob jav -lje nih po letu 2015, ki jih je ovred no stil ILCOR.

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA OTROK – PRIPOROČILA IZ LETA 2015

Al go ri tem TPO otrok je v smer ni cah 2015 os tal nes pre me njen. Na po dročju TPO otrok so bilav pro ce su na sta ja nja no vih smer nic po stav lje na tri spe ci fična vprašanja:• Kakšno naj bo pri oživ lja nju otrok za po red je sti sov pr sne ga koša in pre di ha va nja: za po red je C

(angl. cir cu la tion)-A (angl. air way)-B (angl. breat hing) pro ti za po red ju A-B-C ?• Kakšna naj bo glo bi na sti sov pr sne ga koša pri otro ku?• Kakšna je pri mer ja va oživ lja nje samo s sti si pr sne ga koša v pri mer ja vi s stan dard nim oživ lja n-

jem (vpi hi + sti si pr sne ga koša)?

117


Za po redje sti sov pr sne ga koša in pre di ha va nja: za po red je C-A-B pro ti za po red ju A-B-CNa tem po dročju so bile od leta 2010 ob jav lje ne le tri si mu la cij ske štu di je, oprav lje ne na lut kah:dve za odra sle in ena za otro ke (4-6). Po ka za le so, da je čas do sti sov pr sne ga koša za 18-24s krajši pri upo ra bi za po red ja C-A-B in da je za mu da pri pr vih vpi hih v tem pri me ru le okrog 6s (4-6). Ker je pre ma lo (pred vsem kli ničnih) do ka zov, o pred no sti ene me to de pred dru go, ILCORni iz dal pri po ročila o pred no sti ene od me tod. ERC zato še na prej pri po roča, da se pri otro cihuprab lja za po red je A-B-C, saj je večina srčnih za sto jev pri otro cih po sle di ca as fik si je. Ker se priodra slih, kjer je na ra va srčnega za sto ja po vsem dru gačna kot pri otro cih, upo rab lja za po red jeC-A-B, je zaradi poe no sta vi tve učenja Ame riško združenje za kar dio lo gi jo (AHA) pri po ročiloupo ra bo za po red ja C-A-B tudi za otro ke. Pri nas to rej os ta ja pri po ročilo, da se za otro ke upo rab -lja za po red je A-B-C (2,3).

Glo bi na sti sov pr sne ga košaPri mer na glo bi na sti sov prsne ga koša je ključna za do bro oživ lja nje. Ame riška štu di ja, ki je preu -čeva la preživet je po zno traj bol nišničnem srčnem za sto ju pri otro cih, je po ka za la, da ima jo otroci,pri ka te rih je glo bi na sti sov pr sne ga koša do se gla 51 mm, znat no večji de lež spon ta ne po vr ni tvekrv ne ga ob to ka, znat no boljše 24-urno preživet je in preživet je ob od pu stu ter znat no boljši ne -vro loški izid v pri mer ja vi z otro ci z manjšo glo bi no sti sov pr sne ga koša (7). ILCOR pri po roča, daznaša glo bi na sti sov pr sne ga koša vsaj tret ji no debeli ne pr sne ga koša pri do jenčkih in otro cih,kar znaša 4 cm pri do jenčkih in 5 cm pri otro cih (1).

Oživ lja nje samo s sti si pr sne ga koša v pri mer ja vi s stan dard nim oživ lja njemOživ lja nje samo s sti si pr sne ga koša se vse po go ste je upo rab lja v učenju temelj nih po stop kovoživ lja nja odra slih za lai ke. Pre di ha va nje pa je po do se da njih po dat kih ključni se stav ni del te -melj nih po stop kov oživ lja nja otrok. Od leta 2010 sta bili ob jav lje ni dve ob ser va cij ski štu di ji zu naj -bol nišničnega srčnega za sto ja pri otro cih (8,9). V obeh štu di jah so ime li otro ci, ki so jih očivid cioživ lja li s stan dard nim oživ lja njem (sti si pr sne ga koša in pre di ha va nje), večji de lež 30-dnev ne gapreživet ja z do brim ne vro loškim izi dom v pri mer ja vi z otro ci, ki so jih oživ lja li le s sti si prs ne gakoša (8,9). ILCOR zato pri po roča, da se otro ke po zno traj bol nišničnem in zu naj bol nišničnemsrčnem za sto ju oživ lja z vpi hi in sti si pr sne ga koša. Če očivid ci niso vešči pre di ha va nja, naj iz va -ja jo vsaj sti se pr sne ga koša (1).

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA OTROK – NOVA DOGNANJA PO LETU 2015

V zad njem ob dob ju je ak tual no pred vsem vprašanje, kako naj TPO otrok iz va ja jo očivid ci (lai ki),med tem ko štu dij, ki bi preučeva le raz lične načine oživ lja nja s stra ni us po sob lje ne ga zdravs tve -ne ga oseb ja, ni. Nova dog na nja se tako na našajo na izi de oživ lja nja otrok, ki so bili oživ lja ni s stra -ni očivid cev, tega pa ne sme mo pos plošiti na učenje zdravs tve ne ga oseb ja.

Na po dročju pri mer ja ve oživ lja nja samo s sti si pr sne ga koša pro ti kla sičnemu oživ lja nju z vpi -hi so bile po iz da ji zad njih smer nic ob jav lje ne 1 me taa na li za in 2 novi štu di ji (10-12). Me taa na li zadveh do se da njih štu dij je po ka za la, da je preživet je otrok, ki so oživ lja ni samo s sti si pr sne ga košaslabše od preživet ja ti stih otrok, ki se jih oživ lja li tudi z vpi hi. Po ana li zi pod sku pin, je bilo to dejs -tvo še ved no pri sot no v skup ni otrok med 1. in 17. le tom, med tem ko v sku pi ni do jenčkov, kjer jebilo preživet je izred no sla bo, teh raz lik ni bilo moč opa zi ti (10). Obe zad nji štu di ji sta se osre do -točili na ne vro loški izid po oživ lja nju. Štu di ji ima ta po me to do lo gi ji ILCOR zelo sla bo ka ko vostdo ka zov in ve li ko ver jet nost pri stra no sti (13). Štu di ja ame riškega re gi stra zu naj bol nišničnih ne -poškod be nih za sto jev ni po ka za la raz lik v ne vro loškem izi du za sku pini otrok (1-17 let) in do -jenčkov, ne gle de na to, kako očivid ci oživ lja jo – samo s sti si pr sne ga koša ali s sti si in z vpi hi. Sopa ime li do jenčki, ki so bili oživ lja ni samo s sti si pr sne ga koša, slabše preživet ja do do pu sta izbol nišnice (11). Dru ga študi ja, ki je preučeva la ja pon ski re gi ster zu naj bol nišničnih srčnih za sto jevotrok prav tako ni po ka za la raz li ke gle de ne vro loškega izi da v od vi sno sti od načina oživ lja nja (12).

ILCOR na pod la gi teh dog nanj pred la ga (angl. sug gest), ne več pri po roča (angl. re com mend),da očiv di ci otro ke oživ lja jo s sti si in vpi hi, še ved no pa močno pri po roča, da je bo lje iz va ja ti ka -kršno ko li oživ lja nje (vključno z oživ lja njem samo s sti si) kot ne oživ lja ti. Po leg tega so močno


118

zažele ne vi so ko ka ko vost ne pros pek tiv ne klinične štu di je, ki bi pri ne sle do ka ze o učin ko vi tej -šem načinu oživ lja nja otrok (13,14).

Pri nas za učenje TPO otrok za lai ke še ved no ve lja jo pri po ročila iz leta 2015: na tečajih TPOodra slih lai ke učimo, da oživ lja jo otro ka v ena kem raz mer ju kot odra slega, se pra vi 30 sti sov pr -sne ga koša in 2 vpi ha. Če so se naučili oživ lja nja samo s sti si pr sne ga koša, naj upo ra bi jo te po -stop ke, saj je izid ra zum lji vo slabši, če sploh ne oživ lja jo. Lai ke, ki se želi jo naučiti oživ lja nja otrok,ker se z otro ki po klicno uk var ja jo (npr. učite lji, vzgo ji te lji ce, reševal ci iz vode), ali so starši kro -nično bol nih otrok, je tre ba naučiti, da upo ra bi jo raz mer je sti sov in vpi hov kot pri oživ lja nju odra -slih (30 : 2), ven dar iz ve de jo pet začet nih vpi hov. Sti se pr sne ga koša iz vajajo pri do jenčku z dve mapr sto ma, pri otro ku z eno dla njo in po 1 mi nu ti oživ lja nja kličejo po moč (1, 3). Upo ra ba AED je var -na pri otro cih, sta rejših od 1 leta. AED pri otro cih na me sti mo po prvi mi nu ti iz va ja nja TPO in sle -di mo na vo di lom. Edi na iz je ma je nenad ni ko laps otro ka brez zna kov pred hod ne di hal ne sti skeali poškod be, kjer je vzrok za sto ju zelo ver jet no ma lig na mot nja srčnega rit ma. V takšnem pri -me ru ta koj kličemo po moč, ta koj upo ra bi mo AED in upo ra bi mo al go ri tem oživ lja nja kot pri odra -slih, če ga poz na mo. Če ima AED pe dia trično pri la go di tev z manjšim od mer kom ener gi je alipe dia trične elek tro de, jih upo ra bi mo pri otro cih, mlajših od 8 let, si cer upo ra bi mo običajne odra -sle elek tro de in odra sli od me rek ener gi je. Pri za sto ju srca pri do jenčkih sta ventri ku lar na fi bri la -ci ja (VF) oz. ven tri ku lar na ta hi kar di ja (VT) brez utri pa red ki, zato oživ lja nje te me lji na do bri iz ved biTPO. Ker po ročajo o us pešni upo ra bi AED za de fi bri la ci jo pri do jenčkih z VF ali VT brez pul za, seAED lah ko upo ra bi tudi pri do jenčkih brez zna kov živ lje nja z ve li ko ver jet nost jo VF ali VT brezutri pa, ka dar ročni de fi bri la tor ni na vo ljo. (1, 3, 15).

ZAKLJUČEK

Kljub šte vil nim no vim štu di jam in dog na njem os ta ja jo smer ni ce za oživ lja nje otrok nes pre me njein še ved no pou dar ja jo po men pre di ha va nja otrok, kar je gle de na na ra vo srčnega za sto ja priotro cih, ki je večini pri me rov as fik tičen, ra zum lji vo. Za ra di nas pro tu jočih si re zul ta tov štu dij, bopo treb no iz ve sti ka ko vost ne pros pek tiv ne kli nične štu di je, ki bodo bo lje ovred no ti le naj primer -nejšo me to do iz va ja nja TPO s stra ni očivid cev za do jenčke in otro ke.

LITERATURA

1. Ma co noc hie IK, de Caen AR, Aic kin R, At kins DL, Bia rent D, Guer gue rian AM, et al; Pe dia tric Ba sic Life Sup-port and Pe dia tric Ad van ced Life Sup port Chap ter Col la bo ra tors. Part 6: Pe dia tric ba sic life sup port andpe dia tric ad van ced life sup port: 2015 In ter na tio nal Con sen sus on Car dio pul mo nary Re sus ci ta tion and Emer -gency Car dio vas cu lar Care Scien ce with Treat ment Re com men da tions. Re sus ci ta tion 2015: e147-68.

2. Ma co noc hie IK, Bingham R, Eich C, López-Her ce J, Rodríguez-Núñez A, Raj ka T, et al; Pae dia tric life sup portsec tion Col la bo ra tors. Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil Gui de li nes for Re sus ci ta tion 2015: Sec tion 6. Pae dia triclife sup port. Re sus ci ta tion 2015; 95: 223-48.

3. Mon si eurs KG, Gra dišek P, Grošelj-Grenc M, Str din Košir A, Baz nik Š, Vla ho vi ć D, Ka plan P, et al. In: Gra dišekP, Grošelj-Grenc M, Str din Košir A, eds. Smer ni ce za oživ lja nje 2015 Evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta: slo ven-ska iz da ja. Ljub lja na: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no, 2015. Ob jav lje no na sple tu: http://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf.

4. Marsch S, Tschan F, Sem mer NK, Zo brist R, Hun zi ker PR, Hun ziker S. ABC ver sus CAB for car dio pul mo naryre sus ci ta tion: a pros pec ti ve, ran do mi zed si mu la tor-ba sed trial. Swiss Med Wkly 2013; 143: w13856.

5. Se ki guc hi H, Kon do Y, Ku ki ta I. Ve ri fi ca tion of chan ges in the time ta ken to ini tia te chest com pres sions ac cor -ding to mo di fied ba sic life sup port gui de li nes.Am J Emerg Med 2013; 31(8): 1248-50.

6. Lu bra no R, Cecc het ti C, Bel lel li E, Gen ti le I, Loay za Le va no H, Or si ni F, et al. Com pa ri son of ti mes of in ter -ven tion du ring pe dia tric CPR ma neu vers using ABC and CAB se quen ces: a ran do mi zed trial. Re sus ci ta tion2012; 83(12): 1473-7.

7. Sut ton RM, French B, Ni les DE, Do nog hue A, Top jian AA, Nis hi sa ki A, et al. 2010 Ame ri can Heart As so cia tionre com men ded com pres sion depths du ring pe dia tric in-hos pi tal re sus ci ta tions are as so cia ted with sur vi val.Re sus ci ta tion 2014; 85(9): 1179-84.

8. Ki ta mu ra T, Iwa mi T, Ka wa mu ra T, Na gao K, Ta na ka H, Nad kar ni VM, et al; im ple men ta tion wor king group forAll-Ja pan Ut stein Re gi stry of the Fire and Di sa ster Ma na ge ment Agency. Con ven tio nal and chest-com pres -sion-only car dio pul mo nary re sus ci ta tion by bystan ders for chil dren who have out-of-hos pi tal car diac ar rests:a pros pec ti ve, na tion wi de, po pu la tion-ba sed co hort study. Lan cet 2010; 375(9723): 1347-54.

119


9. Goto Y, Mae da T, Goto Y. Im pact of dis patc her-as si sted bystan der car dio pul mo nary re sus ci ta tion on neu ro -lo gi cal out co mes in chil dren with out-of-hos pi tal car diac ar rests: a pros pec ti ve, na tion wi de, po pu la tion-ba sedco hort study. J Am Heart As soc 2014; 3(3): e000499.

10. As hoor HM, Lil lie E, Za rin W, Pham B, Khan PA, Nin cic V, et al; ILCOR Ba sic Life Sup port Task For ce. Effectivenessof different compression-to-ventilation methods for cardiopulmonary resuscitation: A systematic review.Re sus ci ta tion 2017; 118: 112-25.

11. Naim MY, Bur ke RV, Mc Nally BF, Song L, Grif fis HM, Berg RA, et al. As so cia tion of bystan der car dio pul mo naryre sus ci ta tion with ove rall and neu ro lo gi cally fa vo rab le sur vi val af ter pe dia tric out-of-hos pi tal car diac ar restin the Uni ted sta tes: a re port from the Car diac Ar rest Re gi stry to En han ce Sur vi val Sur veil lan ce Re gi stry.JAMA Pe dia tr 2017; 171: 133-41.

12. Fu ku da T, Ohas hi-Fu ku da N, Ko ba yas hi H, Guns hin M, Sera T, Kon do Y, et al. Conventional Versus Compres-sion-Only Versus No-Bystander Cardiopulmonary Resuscitation for Pediatric Out-of-Hospital Cardiac Arrest.Cir cu la tion 2016; 134(25): 2060-70.

13. Olas veen gen TM, de Caen AR, Man ci ni ME, Ma co noc hie IK, Aic kin R, At kins DL, et al; ILCOR Col la bo ra tors.2017 In ter na tio nal Con sen sus on Car dio pul mo nary Re sus ci ta tion and Emer gency Car dio vas cu lar CareScien ce With Treat ment Re com men da tions Sum mary. Re sus ci ta tion 2017; 121: 201-14.

14. At kins DL, de Caen AR, Ber ger S, Sam son RA, Schex nay der SM, Joy ner BL Jr, et al. 2017 Ame ri can Heart As -so cia tion fo cu sed up da te on pe dia tric ba sic life sup port and car dio pul mo nary re sus ci ta tion qua lity: anup da te to the Ame ri can Heart As so cia tion Gui de li nes for car dio pul mo nary re sus ci ta tion and emer gencycar dio vascu lar care. Cir cu la tion 2018; 137(1): e1-6.

15. Van de Voor de P. Eu ro pean pae dia tric ad van ced life sup port. ERC gui de li nes 2015 edi tion. Cour se ma nual.5th ed. Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil; 2015.


120

SIMULACIJA REANIMACIJE NA BOLNIŠKIH ODDELKIH –KAJ NAM PRINESE?

ON SITE RESUSCITATION SIMULATION–WHAT ARE THE BENEFITS?

Min ca Mra mor*, Moj ca Grošelj Grenc**

*Spre jem no-triažni od de lek, Pe dia trična kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Bo ho ričeva 20, 1000 Ljub lja na

**Kli nični od de lek za neo na to lo gi jo, Pe dia trična kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Bo ho ričeva 20, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V zad njih le tih se je po ka za lo kako ve lik po men ima učenje z iz kušnja mi pri izo braževa nju v me -di ci ni. Na Pe dia trični kli ni ki v Ljub lja ni smo zato ko nec leta 2017 uved li si mu la ci je nuj nih stanj naod del kih v ob li ki lažnih rea ni ma cij skih alar mov (ang. mock code).

V pris pev ku so pri ka za ni re zul ta ti an ke te iz ve de ne pri zdravs tve nem oseb ju, ki je so de lo va -lo v teh si mu la ci jah. Upo rab nost vpe lja ve si mu la cij zdravs tve ne os kr be hudo bol ne ga otro ka jened voum na in do ka za na s stra ni šte vil nih štu dij, poleg tega pa po re zul ta tih naše an ke te tudimočno zažele na pri zdravs tve nem oseb ju.

Abstract

In the last cou ple of years, it has been re cog ni zed how im por tant lear ning from ex pe rien ce is inme di cal edu ca tion. From the end of 2017 we have, the re fo re, star ted with si mu la tions of pae di-a tric rea ni ma tion and emer gency sta tes in the form of mock co des at the Di vi sion of Pae dia tricsof the Uni ver sity Me di cal Cen tre in Ljub lja na. This pa per pre sents the re sults of a que stion nai re,com ple ted by the par ti ci pants after the si mu la tions. Re cent stu dies have shown that the be ne-fits of si mu la tion trai ning are une qui vo cal. Furt her mo re, the re sults of our study show that me di calper son nel find such trai ning im por tant and en jo yab le.

UVOD

V zad njih le tih se je po ka za lo kako ve lik po men ima učenje z iz kušnja mi pri izo braževa nju v me -di ci ni. Med so dob nejšimi pri sto pi v izo braževa nju ima eno od vo dil nih mest učenje s si mu la ci ja -mi. Upo rab lja se za učenje in vajo teh ničnih spret no sti (in tu ba ci ja, na sta vi tev žil ne ga pri sto pa, …)pa tudi kom plek snejših al go rit mov oživ lja nja, os kr be poško do van ca, in os kr be kri tično bol ne gapo sa mez ni ka. Si mu la ci je so tudi od ličen način za tre ni ra nje ui gra no sti me di cin skih ekip, ki sose stav lje ne iz po sa mez ni kov z raz ličnim predz na njem, iz kušnja mi, iz raz ličnih strok, z raz ličnimpro fi lom izo braz be in de lov nim me stom (1,2).

Otroška po pu la ci ja je kot ce lo ta ve li ko bolj zdra va kot odra sla, zato se zdravs tve ni de lav cired ke je srečamo z oživ lja njem in os kr bo kri tično bol nih otrok (se ve da pa je po gostost od vi snaod po sa mez ni ko ve ga de lov ne ga oko lja). Večina zdrav ni kov, za po sle nih na Pe dia trični kli ni kiv Ljub lja ni, se s kar dio pul mo nal nim oživ lja njem otrok srečamo red ko, izučili pa smo se na li cenč -nih tečajih kot sta APLS (ang. Ad van ced Pe dia tric Life Sup port) ali EPALS (ang. Eu ro pean Pae dia -tric Ad van ced Life Sup port) (3,4). To vrst ni li cenčni tečaji te me lji jo rav no na si mu la ci jah nuj nihstanj pri otro cih in so od lični, žal pa se za po sle ni v pe dia tri ji (pred vsem zdrav ni ki po končani spe -cia li za ci ji, zdravstve ni teh ni ki in me di cin ske se stre) iz raz ličnih raz lo gov red ko od ločajo za ude -ležbo. Po leg tega se zna nje, pri dob lje no na tečaju, v ne kaj me se cih začne po zab lja ti.

121



122

Šte vil ne štu di je so po ka za le, da si mu la ci je dol go ročno iz boljšajo obrav na vo kri tično bolnihotrok, zmanjšajo stres zdravs tve nih de lav cev pri os kr bi živ ljenj sko ogrožene ga otro ka in po ve -ča jo ui gra nost eki pe (2,5). Štu di ja An dreat ta in so de lav cev je celo po ka za la, da je preživet je otrokv ter ciar nem pe dia tričnem cen tru v Združenih državah Ameri ke na ra slo so raz mer no s šte vi lomsi mu la cij nuj nih stanj (v ob li ki lažnih rea ni ma cij skih alar mov (ang. mock code) (6).

Si mu la ci je lah ko iz va ja mo v ok vi ru si mu la cij skih cen trov ali na me stu (ang. on site), kjer po -na va di nu di mo zdravs tve no os kr bo. Prednost si mu la cij na me stu je ta, da z nji mi pre ve ri mo tudido stop nost opre me, pri po močkov in zdra vil na sa mem de lov nem me stu. Do dat ni raz log za iz -bi ro si mu la cij na me stu je, da so v eki pi, ki so de lu je v si mu la ci ji, ved no zdravs tve ni de lav ci, ki tudisicer sku paj so de lu je jo pri os kr bi bol ni kov. Po leg tega so lah ko si mu la ci je tudi ne na po ve da ne.

METODE

Na Pe dia trični kli ni ki v Ljub lja ni smo ko nec leta 2017 uved li si mu la ci je nuj nih stanj na od del kihv ob li ki lažnih alar mov. Si mu la ci je po te ka jo na lut ki, oprema, ki se ob si mu la ci ji upo rab lja je pra -va od delčna opre ma. Si mu la ci je vo di jo inštruk tor ji li cen ci ra nih tečajev APLS in EPALS. Si mu la ci -je so zaen krat na po ve da ne, od zo ve jo se zdravs tve ni de lav ci, ki so ta krat pri sot ni v bližini oz. naod del ku. Si mu la cija tra ja do 30 mi nut, po si mu la ci ji je 30 mi nut na me nje no še po go vo ru z vse -mi ude leženci in ana li zi si mu la ci je. Na kon cu ude leženci si mu la ci je iz pol ni jo an ket ni vprašal nik.

REZULTATI

Si mu la ci je so v zad nje pol leta na Pe dia trični kli ni ki po te ka le 1-2-krat me sečno. Iz ved li smo 10 si -mu la cij na raz ličnih od del kih Pe dia trične kli ni ke. An ket ni vprašal nik je iz pol ni lo 62 ude ležen cevsi mu la cij. V si mu la ci jah so so de lo va li me di cin ski de lav ci z raz ličnimi izo braz ba mi in de lov nimme stom, kar pri ka zu je sli ka 1.

Vsi ude leženci si mu la cij so v pre te klo sti opra vi li tečaj oživ lja nja v ok vi ru izo braževa nja ali kotob vez ni tečaj na de lov nem me stu. Zdrav ni ki za po sle ni na Pe dia trični kli ni ki se ude ležuje jo tuditečajev APLS in EPALS, kar pa za sred nje in di plo mi ra ne me di cin ske se stre in teh ni ke ne ve lja.Za ni mi vo je, da se je od 25 vprašanih me di cin skih se ster kar 68 % ude ležilo tečaja oživ lja njav zad njem letu, preo sta la tret ji na pa v zad njih 1-3 le tih. Pri več kot po lo vi ci spe cia li stov pe dia tri -je pa je od zad nje ga tečaja oživ lja nja mi ni lo več kot 3 leta (sli ka 2).

Sli ka 1. De lov no me sto ude ležen cev si mu la cij rea ni ma ci je.

90 % vprašanih je oce ni lo, da so si mu la ci je rea ni ma ci je za nji ho vo de lov no me sto zelo po -memb ne, 5 iz med 62 jih je me ni lo, da so po memb ne, le en pa da so malo po memb ne. Nihče nemeni, da so si mu la ci je ne po memb ne.

Na vprašanje kako po go sto bi si žele li si mu la cij je 18 zapo sle nih od go vo ri lo, da en krat me -sečno, 35 bi jih ime lo na šest me se cev, 8 pa en krat let no. Nihče ni od go vo ril, da bi imel si mu la -ci je red ke je kot en krat let no ali da si si mu la cij ne želi ime ti.

Z enim iz med vprašanj smo oce ni li dru ge po zi tiv ne učinke simula cij rea ni ma ci je. Si mu la ci jeso 35 za po sle nih spod bu di le, da so pred si mu la ci jo po no vi li oživ lja nje in nuj na sta nja pri otro cih,18 jih je oživ lja nje in nuj na sta nja po no vi lo po oprav lje ni si mu la ci ji, 15-tim vprašanim pa so si mu -la ci je tudi v ve se lje.

123


Sli ka 2. Čas od zad nje ga tečaja oživ lja nja (a) za sred nje in di plo mi ra ne me di cin ske se stre, (b) za spe cia li stepe dia tri je.

A

B

Po končani si mu la ci ji so so de lu joči oce ni li ka ko vost iz ved be. Oce nje va li so čas tra ja nja, real -nost sce na ri ja, opre mo (lut ke, pri po močke), vo de nje sce na ri ja in ana li zo do ga ja nja oz. po vrat noin for ma ci jo. Oce ne pri ka zu je sli ka 3.

Kar 80 % vprašanih bi si žele lo tudi ne na po ve da nih si mu la cij oživ lja nja. 34 od 60 vprašanihsne ma nje si mu la cij ne bi mo ti lo, ne kaj manj kot po lo vi ci vprašanih pa bi bilo sne ma nje mo teče.

RAZPRAVLJANJE IN ZAKLJUČEK

Upo rab nost vpeljave si mu la cij zdravs tve ne os kr be hudo bol ne ga otro ka je ned voum na in do ka -za na s stra ni šte vil nih štu dij in vodi v boljšo os kr bo otrok ob de jan skih nuj nih sta njih (6). Re zul ta tian ke te kažejo, da si šte vil ni zdravs tve ni de lav ci Pe dia trične kli ni ke v Ljublja ni ta kih si mu la cij tudiželi jo, saj z nji mi po no vi jo in utr di jo zna nje o nuj nih sta njih pri otro cih. Ob si mu la ci ji se zdravs tve -ni de lav ci tudi sez na ni jo, kje so na vo ljo najb ližja opre ma in zdra vi la na vseh me stih na Pe dia -trični kli ni ki, kjer lah ko pride do po tre be po os kr bi hudo bol ne ga otro ka.

Z vpe lja vo si mu la cij tudi po glo bi mo sa mo zau pa nje in sa mo za vest zdravs tve nih de lav cev prios kr bi hudo bol nih otrok, vzpo sta vi mo boljše med se boj no so de lo va nje med raz ličnimi pro fi li, kiso del eki pe pri reanima ci ji in zmanjšamo stres ob bo dočem re sničnem oživ lja nju (5).

Ključna je do bra ana li za in po vrat ne in for ma ci je ta koj po oprav lje ni si mu la ci ji, kjer se pou da -ri jo vsi pri mer ni in do bro oprav lje ni ukre pi, opo zo ri pa se tudi na po manj klji vo sti in na ve de možno -sti za iz boljšanje ukre pa nja. Tu po leg vod je si mu la ci je so de lu je jo ude leženci in opa zo val ci. Tonam omo goča tudi di sku si jo o no vo stih na po dročju oživ lja nja, o pri mer no sti opre me, ki jo ima -mo na vo ljo, o spre mem bi al go rit mov oživ lja nja, itd. Po leg tega so si mu la ci je do ber način zakrat ko traj no za me nja vo vlog, saj je lah ko vod ja oživ lja nja ali os kr be po stažu mlajši ko le ga, kiprev za me po bu do ali se v dani si tua ci ji počuti bolj do mače. Tako so si mu la ci je do bre tudi zarušenje trd ne hie rar hi je v zdravstvu, ki je večkrat ve za na le na na zi ve in po klic ni staž. S tem omo -gočajo dvig sa mo po do be mlajših zdravs tve nih de lav cev, pa tudi pre nos zna nja v nas prot ni sme ri,kot smo si cer va je ni.

Sko zi pro ces si mu la ci je smo pre ve ri li tudi, ali so ob sto ječi al go rit mi ukre pa nja na Pe dia tričnikli ni ki us kla je ni in enoz načni (npr. koga naj me di cin ska se stra naj prej po kliče v pri me ru kar dio -cir ku la tor ne ga za sto ja) ter opo zo ri li na pra vil no pot ukre pa nja.


124

Sli ka 3. Oce na ka ko vosti iz ved be si mu la cij.

V pri hod no sti bi na Pe dia trični kli ni ki žele li uve sti tudi ne na poveda ne si mu la ci je, kar si porezul ta tih an ke te želi jo tudi za po sle ni.

LITERATURA

1. Ya ger PH, Lok J. Klig JE. Ad van ces in si mu la tion for pe dia tric cri ti cal care and emer gency me di ci ne. Curr OpinPe dia tr 2011; 23: 293-7.

2. To fil NM, Lee Whi te M, Man ze la B, Mc Gill D, Zin kan L. Ini tia tion of a pe dia tric mock code pro gram at a chil-dren’s hos pi tal. Med Teach 2009; 31: e241-7.

3. Sa muels M, Wie te ska S. Ad van ced pae dia tric life sup port: a prac ti cal ap proach to emer gen cies. 6th ed. Ox ford:BMJ Books; 2016.

4. Van de Voor de P. Eu ro pean pae dia tric ad van ced life sup port. ERC gui de li nes 2015 edi tion. Cour se ma nual.5th ed. Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil; 2015.

5. Ojha R, Liu A, Rai D, Na nan R. Re view of si mu la tion in pe dia trics: the evo lu tion of re vo lu tion. Front Pedia tr2015; 3: 106.

6. An dreat ta P, Sax ton E, Thomp son M, An nich G. Si mu la tion-ba sed mock co des sig ni fi cantly cor re la te with im -pro ved pae dia tric pa tient car dio pul mo nary ar rest sur vi val ra tes. Pe dia tric Crit Care Med 2011; 12: 33-8.

125


SELEKTIVNA IMOBILIZACIJA VRATNEHRBTENICE PRI OTROKU

SELECTIVE IMMOBILISATION OF THE CERVICALSPINE IN CHILDREN

Pe ter Naj de nov

Otroški Od de lek, Splošna bol nišnica Je se ni ce, Ce sta maršala Tita 112, 4270 Je se ni ce

Izvleček

Poškod be vrat ne hrb te ni ce(VH) so pri otro ku red ke. Pri obrav na vi je po leg poz na va nja poz na -vanje ana tom skih in funk cio nal nih po seb no sti po treb no upošte va ti tudi me ha ni zem na stan kapoškod be in otro ko vo kli nično sta nje. Prvi pri stop k poško do va nem otro ku s su mom na poškod -bo VH zah te va us tre zen pri stop s ka te rim pre poz na mo mo re bit ne re sne poškod be, ki jih je po -treb no os kr be ti in imo bi li zi ra ti.

Abstract

Cer vi cal spi ne in ju ries (CSI) are very rare in chil dren. Ma na ge ment of the child with a sus pected CSIshould con si der his ana to mic and func tio nal dif fe ren ces, in jury mec ha nism and his ge ne ral cli ni-cal con di tion. On site ap proach should re cog ni se and deal with high risk pa tients which have to bepro perly imo bi li sa ted.

UVOD

Poškod be vrat ne hrb te nice (VH) so pri otro cih red ke, ven dar lah ko po vsem spre me ni jo otro ko -vo živ lje nje in ima jo dalj no ročne po sle di ce. Za us pešno obrav na vo poškodb VH je po treb nopoz na va nje po seb no sti otroške hrb te ni ce in me ha ni zem na stan ka poškod be. Zelo po mem benje prvi pristop k poško do van cu, pre gled in od ločitev o vr sti os kr be (1,2).

Kljub šte vil nim do ka zom o smi sel no sti upo ra be vrat ne opor ni ce (2,3), pa ima upo ra ba le te,tudi več nežel je nih učin kov, ki po daljšajo in spre me ni jo obrav na vo otro ka v diag no stičnem in te -ra pevtskem po stop ku (3).

POSEBNOSTI OTROŠKE HRBTENICE

VH je naj bolj gib ljiv del ce lot ne hrb te ni ce in je zato naj bolj iz po stav lje na poškod bam. Od odra -slih se raz li ku je po šte vil nih ana tom skih in funk cio nal nih po seb no stih, ki do dat no pov zročajomožnost na stan ka poškodb brez očit nih poškodb kost nih struk tur (4).

Pri manjših otro cih je gla va re la tiv no ve li ka gle de na os ta lo telo, vrat na mu sku la tu ra je šibkain ne sta bi li zi ra gla ve:• Vezi in sklep ne ovoj ni ce med skle pi so ela stične in se lah ko pre cej raz teg ne jo pre den na sto pi

pre tr ga nje• V med vre tenčnih hru stan cih je večja ko ličina vode, kar omo goča večjo ela stičnost in raz teg lji vost• Sklep ne po vršine so pli tve in po ložene ho ri zon tal no, kar omo goča večjo gib lji vost v skle pih• Te le sa vre tenc so kli na sto ob li ko va na, kar omo goča dr se nje med vre ten ci v sme ri na prej• Stran ski gre be ni na zgor nji sklep ni po vršini te les vrat nih vre tenc se ne raz vi je jo do 10 leta sta -

ro sti, kar omo goča večjo ro ta tor no in stran sko gib lji vost vrat ne hrb te ni ce

Ana tom ske in funk cio nal ne raz li ke so najbolj očitne pri do jenčkih in otro cih do sta ro sti 8 let.Mišično-ske let ni raz voj je do končan pri 16 le tih.


126

Za ra di raz voj nih po seb no sti so pri otro cih v sta ro sti pod 8 let naj bolj po go ste poškod be zgor -njih seg men tov VH (C1-C3), ka sne je pa poškod be spod njih seg men tov.

Me ha ni zem poškodb je naj večkrat pre ko mer na flek si ja ali ek sten zi ja, red ke je za ra di de lo va -nja sile v prečni osi (kom pre si ja) ali pre ko mer ni ro ta ci ji (5).

POGOSTNOST, VZROKI

1-2 % poško do va nih otrok, ki je spre je tih v bol nišnico ima poškod bo VH, le 1-5 % teh otrok, pa imatudi poškod be hrb te njače. Poškod be so red ke pri otro cih mlajših od 8 let, po go stejše so v sta -ro sti oko li 15 let. Sta rost na raz po re di tev ima izra zi to raz po re di tev z dve mi vr ho vi. Prvi manjši vrhje v sta ro sti dveh let, dru gi višji v sta ro sti 15 let. Poškod be so ne ko li ko po go stejše pri dečkih, pred -vsem v višji sta ro sti otro ka (1,6,7).

Naj po go stejši vzrok so pro met ne nez go de, kjer v vseh sta rost nih sku pi nah pre vla du je jopoškod be zgor njih seg men tov vrat ne hrb te ni ce z ali brez poškod be ske le ta. Otro ci v tej sku pi nipoško do van cev ima jo naj slabšo prog no zo (1,6).

Šport ne poškod be so pri sot ne pri sta rejših otro cih in mla dost ni kih, sko raj iz ključno pri dečkih.V os pred ju (75 %) je kli nična sli ka SCIWORA, prog no za je do bra.

Pad ci združeni s poškod bo VH so po gost vzrok poškodb pri sta ro sti 11 let. Pri mlajših pre vla -du je jo poškod be zgor njih seg men tov vrat ne hrb te ni ce, poškod be ko sti so red ke, po go ste sopri družene dru ge poškod be. Pri sta rejših je več poškodb ske le ta, manj poškodb hrbte njače(1,6).

Poškod be s strel nim orožjem so red ke, red ki so tudi pri me ri poškodb VH za ra di zlo ra be otro ka (6).

KLINIČNA SLIKA

Obrav na va otro ka s su mom na poškod bo VH, ki ne so de lu je, je pre strašen in ima bo lečine zah -te va ve li ko kli ničnih iz kušenj, znanja in po tr pežlji vo sti.

Kli nični pre gled je naj večkrat ne za nes ljiv. Naj bolj po go sta je kom bi na ci ja lo kal ne bo lečno sti,mišičnega spaz ma in zmanjšana možnost pre mi ka nja gla ve. Ob poškod bah hrb te njače je kli ničnasli ka zelo raz no vrst na. Gle de na me sto poškodbe, pa se lah ko raz loči več kli ničnih sin dro mov (6,8):• poškod be spred njih de lov hrb te njače: na sta ne pri poškod bah ob pre ko mer ni flek si ji. Pri sot ne

so mišične pa ra li ze in iz gu ba sen zi bi li te te, ohra njen pa je občutek za do tik in po ložaj.• poškod ba cen tral nih de lov hrb te njače: na sta ne pri pre ko mer ni ek sten zi ji. V kli nični sli ki pre vla -

du je zmanjšana moč oz pa re ze bolj v zgor njih kot v spod njih okončinah. • Brown Se quar dov sin drom: del na stran ska poškod ba hrb te njače, ki se kaže z is to stran sko

mišično pa re zo in iz gu bo občutka za do tik ter mot njo občutka za bo lečino in tem pe ra tu ro nadru gi stra ni te le sa

• Hor ner jev sin drom: poškod ba sim pa tičnega av to nom ne ga živčevja

Poškod be zgor njih seg men tov vrat ne hrb te njače so po go ste pri manjših otro cih in ima jo težjokli nično sli ko. Ob poškod bah spod njih seg men tov so po go ste je pri družene tudi poškod be ske le ta.

Kli nična sli ka je po sle di ca poškod be hrb te njače in/ali kost no-ve ziv nih struk tur:• Poškod be vrat ne hrb te ni ce brez poškod be hrb te njače: naj večkrat pri mla dost ni kih, po sledica

pad cev ali pro met nih nez god• Poškod be vrat ne hrb te ni ce s poškod bo hrb te njače: po go stejše pri mla dost ni kih, po go ste pri -

družene poškod be• Iz pah vrat ne hrb te ni ce: naj težje poškod be, pred vsem po go ste pri ma lih otro cih, v zgor njih (C1-C3)

seg men tih vrat ne hrb te ni ce, ima jo težje po sle di ce, mor ta li te ta je naj višja; at lan to-ak sial na ro -ta tor na sub luk sa ci ja je naj bolj po go sta poškod ba VH in se kaže kot tor ti co lis z nez možnost joobračanja gla ve.

• SCIWORA (spi nal cord in jury wit hout ra dio grap hic ab nor ma lity): klinična sli ka ne vro loških iz pa -dov po poškod bi vrat ne hrb te ni ce brez vid nih spre memb na RTG ali CT prei ska vi. Po jav lja sev 6-38 % poškodb vrat ne hrb te ni ce (1,2,6). Kli nično so lah ko pri sot ne mot nje av to nom nih funk cij(ap nea, bra di kar di ja, hi po ten zi ja) in/ali ne vro loške mot nje (pa ra ste zi je, pa re ze, mo ten občutekza bo lečino). Kli nične težave se lah ko po ja vi jo tudi v za poz ne li ob li ki (30 mi nut do 4 dni). Spre -mem be na meh kih de lih in na hrb te njači so vid ne na MRI.

127



128

OBRAVNAVA OTROKA S SUMOM NA POŠKODBO VRATNE HRBTENICE

Poškod be VH so zelo red ke, pa ven dar ima jo lah ko zelo težke po sle di ce. Za ra di po memb no stidol go traj nih po sle dic poškodb so smer ni ce za obrav na vo ta kih poško do van cev zelo na tančne.

Imo bi li za ci ja VH s vrat no opor ni co in do dat no opo ro nudi sta bi len po ložaj med trans por tomin pre prečuje na sta nek do dat nih poškodb. In di ka ci je so poz na ne in ute me lje ne, pa kljub temuje šte vi lo poškodb, ki na sta ne jo za ra di sa me ga po stop ka imo bi li za ci je ve li ko (3).

Za opre de li tev ver jet no sti poškod be VH je na vo ljo več napo ved nih oro dij (Ka nad ska C spi nepra vi la, NEXUS), ki na os no vi raz ličnih ri zičnih de jav ni kov na po ve du je jo ver jet nost re sne poškod bevrat ne hrb te ni ce (10).

Kand ski si stem opre de li poško do van ce (po seb na po zor nost pri otro cih!!!) v tri sku pi ne z raz -lično ver jet nost jo poškod be vrat ne hrb te ni ce:• Vi so ko ri zični:

• Sta rejši nad 65 let• Ne va ren me ha ni zem poškod be (pa dec iz višine več kot 1 m, več kot 5 stop nic, vi so koe ner -

get ske pro met ne poškod be …)• Pri sot nost pa ra ste zij v zgor njih ali spod njih okončinah

• Niz ko rizični• Niz ko ener gij ske poškod be• Poško do va nec po vsem brez težav sedi• Poško do va nec je ves čas od poškod be po vsem mo bi len• Brez občut lji vo sti nad vrat no hrb te ni co• Za poz nel na sta nek bo lečine

• Ne ri zični• Brez vseh zgo raj opi sa nih de jav ni kov• Možna je ak tiv na rotacija gla ve za 45° v levo in de sno brez bo lečin

Na os no vi ome nje ne ga orod ja se je pričel uve ljav lja ti kon cept se lek tiv ne imo bi li za ci je poško do -van ca (11).

Poško do va nec/otrok, ki se ob pri ho du reševal ne eki pe sa mo stoj no, neo vi ra no giba in lah kobrez bo lečin ali ovir sam obr ne gla vo v obe sme ri za več kot 45 sto pinj ne po tre bu je imo bi li za ci -je. V pri me ru, da leži ne gib no, ima mo te no za vest ali ka kršne ko li ovi re pri premiku gla ve, je po -treb no iz ve sti imo bi li za ci jo hrb te ni ce s us trez ni mi sreds tvi.

Sli ka 1. Se lek tiv na imo bi li za ci ja poško do van ca s su mom na poškod bo vrat ne hrb te ni ce.

brezimobilizacije

"in line"imobilizacija

"in line"imobilizacija

Spontano, brez omejitvein bolečin obrne glavoza več kot 45 stopinj

v obe smeri

ne more obrniti glaveza več kot 45 stopinj

Nepremičnoleži

Sum napoškodbo VH

Aktiven(se giblje ves čas

od nastanka poškodbe)

Za imo bi li za ci jo se upo rab lja trd no vrat no opor ni co, ki v kom bi na ci ji z us trez ni mi do dat ni mino si li (spi nal board, Ken dric Ex strac tion de vi ce) omo goča funk cio nal no sta bi li za cijo vrat ne hrb -te ni ce (3).

Klub ja snim in di ka ci jam za imo bi li za ci jo VH, je iz ved ba sa me ga po stop ka včasih izra zi totežavna in vprašlji va. Na meščanje vrat ne opor ni ce, imo bi li za ci ja ter trans port lah ko pov zročijodo dat ne poškod be VH v 3-25 % (3). Imo bi li za cija VH s vrat no opor ni co je izra zi to težavna pri poško -do va nem, pre strašenem otro ku, ki ne so de lu je in se bra ni. V ta kih pri me rih je po treb na ročnasta bi li za ci ja VH, pred vsem pa umir jen pri stop in vzbu ja nje občutka var no sti (12).

Otro ci, ki jim je bila v po stop ku začetne obrav na ve na meščena vrat na opor ni ca po go ste jeopi su je jo hujše bo lečine v vra tu in so večkrat hos pi ta li zi ra ni kot otro ci brez vrat ne opor ni ce (4).

Kli nično po memb ne poškod be VH se sko raj ved no izražajo z očitno kli nično sli ko (1,2). Uporabaimo bi li za cij skih sred stev je ute me lje na pri ne za vest nih poško do van cih. Večina po stop kov iz ve -de nih »za vsak pri mer« nima z štu di ja mi pod pr tih do ka zov in pri težjih poškod bah ne vpli va naiz hod zdrav lje nja (13, 14)

ZAKLJUČEK

Poškod be VH so pri otro ku redke in zah te va jo us trez no obrav na vo. Po memb na je us trez na obrav -na va na kra ju do god ka. Pri iz bi ri vr ste imo bi li za ci je je po treb no upošte va ti kli nično sta nje otro kain način na stan ka poškod be. Po leg imo bi li za ci je je pri poško do va nem otro ku bis tve na upo ra bapro ti bo lečin skih sred stev (5) in člo veški pri stop (10). Kon cept se lek tiv ne imo bi li za ci je vrat ne hrb -te ni ce je lah ko upo ra ben kli ničen pri po moček.

LITERATURA

1. Reb bec cah L Brown, Mar gie A Brunn, Vic tor F Gar cia Cer vi cal spi ne in ju ries in chil dren. A review of 103 pa tientstrea ted con se cu ti vetly ata le vel I pe dia tric trau ma cen ter. J Ped Surg 2001; 36 (8): 1107-1114

2. Ste fan Pa rent, Jean-Marc Mac-Thiong, Mar jo la nie Roy–Be au dry, Jose Fe lix Sosa, Hu bert La bel le Spi nalcord in jury in the pe dia tric po pu la tion; a syste ma tic re view of the li te ra tu re. J Neu ro trau ma 2011; 28: 1515-1524

3. Podolsky S, Baraff LJ, Simon RR, et al. Efficacy of cervical spine immobilization methods. J Trauma 1983; 23:461.

4. Ju lie C Leo nard, Jin gan Mao, Da vid M Jaf fe. Po ten tial ad ver se ef fects of spi nal im mo bi li sa tion in chil dren.Pre hos pi tal emer gency care 2012; 16: 513-518

5. Mic hael A Gibbs, Alan E Jo nes Cer vi cal spi ne in jury: A state of art ap proach to as se sment and ma na ge ment.Emer gency me di ci ne prac ti ce 2001, 3(10): 1-24

6. Chri stop her W Reilly.Pe dia tric spi ne trau ma. Jour nal of bone and joint sur gery 2007; 89-A. suppl 1: 98-1067. Ju lie Ric hard, Mar tin H Os mond, Lisa nes bitt, Ian G Stiell Ma na ge ment and out co mes of pe dia tric pa tients

trans por ted by emer gency me di cal ser vi ces in a ca na dian pre hos pi tal system. Can J Emerg Med 2006;8(1): 6-12

8. Patel JC, Tepas JJ 3rd, Mollitt DL, Pieper P. Pediatric cervical spine injuries: defining the disease. J PediatrSurg 2001; 36: 373.

9. Huer ta C, grif fith R, Joy ce SM. Cer vi cal spi ne sta bi li sa tion in pe dia tric pa tients: eva lua tion of cur rent tech-ni ques. Ann Emerg Med 1987; 16 (10): 1121-6

10. Stiell IG, Cle ment CM, Mc Knight R. Et al. Ca na dian C-Spi ne Rule ver sus the NEXUS Low-Risk Cri te ria in Pa -tients with Trau ma. N Engl J Med. 2003: 349; 26

11. Na tio nal In sti tu te for Health and Care Ex cel len ce. Spi nal in jury: as se sment and ini tial ma na ge ment. 2016.nice.org.uk/gui dan ce/ng41

13. Sa muels M, Wie te ska S. Ad van ced Pae dia tric Life sup port. The Prac ti cal ap proach. ALSG. 5th. ed: 183-714. Ra ma samy A, Mid win ter M, Mo ho ney P, Clas per J. Lear ning the les sons from conf lict: pre-hos pi tal cer vi cal

spi ne sta bi li sa tion fol lo wing bal li stic neck trau ma. Injury. 2009; 40(12): 1342-515. Benger J, Blackham J. Why do we put cer vi cal collars on cons ci ous trau ma pa tients? Scand J Trauma

Resusc Emerg Med. 2009: 18 (17):44.

129


INHALACIJSKA TERAPIJA PRI OTROKUV URGENTNIH SITUACIJAH

INHALATION THERAPY IN CHILDRENIN EMERGENCY SITUATIONS

Maj da Oštir

Služba za pljučne bo lez ni, Pe dia trične kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Bo ho ričeva 20, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Kog ni tiv ne in te le sne spo sob no sti ter sta rost no po ve za ni ana tom ski in fi zio loški de jav ni ki us tva -ri jo iz zi ve za učin ko vi to depozi ci jo ae ro so lov na vsa ki stop nji raz vo ja otro ka. Iz bi ra na pra ve za in -ha la ci je je bis tve ne ga po me na za us pešno in ha la cij sko te ra pi jo pri do jenčkih in otro cih. De ležvdi ha ne ga in de po ni ra ne ga zdra vi la v pljučih je od vi sen od: upo rab lje ne ae ro sol ne na prave, iz -gu be zdra vi la v oro fa rin geal nem delu, iz gu be zdra vi la v sami na pra vi ali po daljšku ter iz di ha nemzra ku. Otro ci, mlajši od treh, ne zmo re jo za nes lji vo upo rab lja ti ust ni ka, zato je upo ra ba ma ske prvaiz bi ra tako pri te ra pi ji iz pršil ni ka s po daljškom, kot raz pršilne po so di ce. Do jenčki in mali otro ci, kijočejo in se bra ni jo, ne prej me jo sko raj nič vdi ho va nih zdra vil v pljuča. Po treb no pa je raz vi ti pri -sto pe, ki zmanjšuje jo sti sko in strah otro ka pred da ja njem in ha la cij skih zdra vil. Ti pri sto pi vključuje -jo, ven dar niso ome je ni na, igra nje iger, to laženje do jenčkov in za go tav lja nje dru gih učin ko vi tihteh nik preu smer ja nja po zor no sti.

Abstract

Cog ni ti ve and physi cal abi li ties, age-re la ted ana to mi cal and physio lo gi cal fac tors, crea te chal-len ges for the ef fec ti ve de po si tion of ae ro sols at every sta ge of the child’s de ve lop ment. Choo singan in ha la tion de vi ce is es sen tial for suc cess ful in ha la tion the rapy in in fants and chil dren. The pro -por tion of in ha led and de po si ted drug in the lungs de pends on: the aerosol de vi ce, the loss of thedrug in the orop haryx, the loss of the drug in the de vi ce it self and exa ha led air. Chil dren un der 3ycan not re liably use the mouth pie ce, so the use of the mask is the first choi ce for both: pres su redme te red dose in ha ler and nebu li zers. Cr ying and de fen ding in fants and young chil dren do not re -cei ve al most any in ha led me di ca tions in the lungs. It is ne ces sary to de ve lop ap proac hes thatre du ce the child’s di stress and fear be fo re ad mi ni ste ring in ha led drugs. The se ap proac hes include,but are not li mi ted to, pla ying ga mes, com for ting ba bies, and pro vi ding ot her ef fec ti ve tech ni quesfor di ver ting at ten tion.

UVOD

Vdi ho va na zdra vi la se po go sto upo rab lja jo pri kri tično bol nih pa cien tih (1). Pred nost pri zdrav lje -nju z vdi ho va ni mi zdra vi li je, da pri de zdra vi lo na rav nost tja, kjer mora de lo va ti. Po tre ben jemanjši od me rek zdra vi la, hi tre je se vsr ka v tki vo in prične hi tro de lo va ti. Za ra di manjšega od mer -ka je manj stran skih učin kov. Ven dar bo vdi ho va no zdra vi lo učin ko vi to le, če ga bo v pljuča prišlodo volj in na pra vo me sto (2). V kri tičnih sta njih sta naj bolj upo rab lje na pri po močka za da ja njevdi ho va nih zdra vil pršil nik z us trez nim po daljškom in in ha la tor. Otro ci so raz no vrst na sku pi napo sa mez ni kov zno traj po pu la ci je, ki močno va ri ra v teži, ve li ko sti, ana tom skih značil no stih, in te -lek tual nih in čus tve nih spo sob no stih (3). Okužbe di hal, ki lah ko po memb no vpli vajo na di hal nopot otro ka, so eden naj večjih iz zi vov za spre jem ne ga pe dia tra v ur gent ni pe dia trični službi in zaur gent ne ga zdrav ni ka, ki se z otro ci in nji ho vi mi skrb ni ki srečuje v pred bol nišničnem oko lju (4).


130

Z rast jo otro ka ra ste jo tudi or ga ni, spremin ja jo se ob li ka te le sa in raz mer ja med po sa mez ni mi ana -tom ski mi po dročji. Ne ka te re spre mem be so za ur gent no obrav na vo še po se bej po memb ne (3).Do jenčki niso le ana tom sko po manjšani odra sli. Zato se zdrav lje nje z vdi ho va ni mi zdra vi li bis -tve no raz li ku je pri do jenčkih in otro cih. Kog ni tiv ne spo sob no sti (npr. ra zu me va nje, kako in kdajupo rab lja ti na pra vo in zdra vi lo) in te le sne spo sob no sti (npr. us kla je va nje dela rok in vdi ha) tersta rost no po ve za nih ana tom skih in fi zio loških de jav ni kov (npr. ve li kost di hal nih poti, hi trost in načindi ha nja, pljučni vo lu men) us tva ri jo znat ne iz zi ve za učin ko vi to de po zi ci jo ae ro so lov na vsa ki stop -nji raz vo ja otro ka (5).

POSEBNOSTI DIHALNIH POTI PRI OTROKU IN VPLIV NA DEPOZICIJO AEROSOLNIHDELCEV ZDRAVILA

Otro ci pr vih 6 me se cev di ha jo samo pre ko nosu. Ozek pre hod, ki ga pred stav lja no sna vot li na,se lah ko hi tro hi tro za maši z iz ločki ali tuj kom in oteži otro ko vo di ha nje (3). Nos pris pe va naj večjidel upo ra pre to ku zra ka v di hal ni poti. Po leg ogre va nja, vlaženja vdi ha ne ga zraka ima nos tudina lo go fil tri ra nja, zato ob in ha la ci jah pre ko ma ske pri de do večjega fil tri ra nja ae ro sol nih del cevzdra vi la. Gle de na to, je bolj pri mer na in učin ko vi ta upo ra ba ust ni ka, ven dar le ta, ni pri mer na zado jenčke in majh ne otro ke. Otrok naj inhalira pre ko ma ske, ki do bro te sni, da pre prečimo puš -ča nje in vnos zdra vi la v oči. Manjši otrok zah te va manjšo ma sko, za ra di manjšega mr tve ga pro -sto ra, kar omo goča večji vnos zdra vi la v pljuča (6). V ko li kor je otrok do volj star, je po memb no,da prej me navodi la, da diha sko zi usta (5). V ko li kor je možno naj se in ha li ra brez dude. Zgor njein spod nje di hal ne poti so pri majh nem otro ku ožje, kar pov zroči hi trejšo ob struk ci jo za ra di di -hal nih iz ločkov, ote kli ne ali tuj kov (7). Pre mer pa je obrat no so raz me ren s četr to po ten co upo rav di hal nih po teh, kar po me ni, da za po lo vi co zmanjšan pre mer po veča upor za 16x. Majh na ob -struk ci ja tako lah ko močno vpli va na di ha nje otro ka (3). Do jenčki in majh ni otro ci ima jo tudi boljpo da jen pr sni koš in bolj rav no po ložena re bra, ki ne pris pe va jo to li ko k šir je nju pr sne ga koša(8). Ob di hal nem na po ru se to kaže kot izra zi tejše ugre za nje pr sne ga koša, hkra ti z zmanjšan jemučin ko vi to sti di ha nja. Otro ci ima jo višjo frek ven co di ha nja od odra slih. (3). Nor mal na frek ven cadi hanja se spre mi nja s sta rost jo pri otro ku.

Ve li kost di hal nih poti, frek ven ca di ha nja, pre tok zra ka pri vdi hu in način di ha nja pred stav lja -jo pre cejšnje iz zi ve za učin ko vi to de po zi ci jo ae ro so la (9). Vdi ho va na zdra vi la je pri po ročlji vo datido jenčkom, ko so umir je ni in mir no di ha jo. Do jenčki in mali otro ci, ki jočejo in se bra ni jo, ne prej -me jo sko raj nič vdi ho va nih zdra vil v pljuča, saj večina od mer ka os ta ne v zgor njih di hal nih po tehali žrelu, ki ga nato po golt ne jo (5,9). Ob joku ima jo krajši čas vdi ha, višje ins pi ra tor ne pre to ke, po -daljšan čas iz di ha in večjo ob strukc jo di hal, kot bi jo ime li v mi ro va nju (6).

INHALACIJSKA TERAPIJA – ZDRAVLJENJE Z VDIHOVANIMI ZDRAVILI

Glav ni me ha niz mi de po zi ci je ae ro so la vključuje jo inert no im pak ci jo ali me ha ni zem aerosol ne gaod la ga nja za del ce večje od 5 μm, gra vi ta cij sko use da nje ali hi trost use da nja ae ro sol ne ga delcaza ra di teže, ve li ko sti del cev in časa ter di fu zi jo ali me ha ni zem od la ga nja ae ro so la za del cemanjše od 3 μm (Brow no vo gi ba nje) (5). Vdi ho va na zdra vi la, ki jih otrok vdah ne so se stav lje na izte kočine in/ali trd nih del cev v pra hu, ki jih lah ko ena ko mer no raz pršimo s po močjo po ti sne gapli na ali kakšnega dru ge ga vira. Ve li kost ae ro sol nih del cev lah ko va ri ra od 0,01 do 100 mi kro nov(10). Večji del ci (> 10 μm) se fil tri ra jo v nosu in / ali oro fa rink su, del ci 5-10 μm na splošno do sežejoprok si mal ne ge ne ra ci je spod nje ga di hal ne ga trak ta in del ci 1-5 μm se ga jo na pljučno pe ri fe ri jo.Ve li kost del cev igra po memb no vlo go sku paj z use da njem in hi trost jo ae ro solnih del cev (5).Ideal na ve li kost del cev, zdra vi la, ki do sežejo majh ne di hal ne poti je od 1-5 mi kro nov, ver jet no paje, da je pri majh nih otro cih naj pri mer nejša ve li kost del cev še manjša za ra di ožjih di hal nih poti inzato višjih in tra lu mi nar nih pre to kov (11).

Ne bu li zer ji ali in ha la tor ji so že dol go te melj zdra vil ne ae ro sol ne te ra pi je pa cien tov v akut ni inkri tični obrav na vi. Prav tako so po go sto iz bra na na pra va za pa cien te, kot so do jenčki, majh niotro ci in sta rejši, ki ne mo re jo us kla di ti vdi ha in vpiha ter ne mo re jo vdi ho va ti pre ko raz ličnih vdi -ho val ni kov, ki zah te va jo ak ti ven vdih z za dost nim ins pi ra tor nim pre to kom zra ka (5).

131


Vr ste ge ne ra tor jev ae ro so lovZa vdi ho va nje zdra vil upo rab lja mo tri običajne vr ste ge ne ra tor jev ae ro so lov: in ha la tor majh neprostor ni ne (small vo lu me ne bu li zer – SVN) ozi ro ma raz pršilna po so di ca, ki jo upo ra bi mo z raz -ličnimi vr sta mi in ha la tor jev (ne bu li zer jev), kot so elek trični kom pre sor ski, ul tra zvočni in mesh in -ha la tor; in ha la tor s točno do ločenim od mer kom (p MDI) ozi ro ma pršil nik in in ha la tor s su himpraškom (dry pow der in ha ler – DPI) ozi ro ma vdi ho val nik. Vsa ka vr sta na pra ve je opi sa na spo daj.

Raz pršilna po so di ca z majh nim vo lum nom je ae ro sol ni ge ne ra tor, ki pre tvo ri zdra vil ne raz to -pi ne ali sus pen zi je v ae ro sol in se napaja iz stis nje ne ga zra ka, ki si ka, kom pre sor ja ali na pra ve naelek trični po gon. V ko li kor upo ra bi mo kot po ti sni plin upo ra bi mo ki sik, mora biti, za raz prševa njepri mer nih ae ro sol nih del cev, pre tok pli na od 6-8 li trov. Vo lu men raz to pi ne je ne po sred no povezanz raz pršit vi jo ae ro so la, saj večji vo lu men zmanjša re zi dual ni vo lu men v po so di ci in iz boljša iz nosae ro sol nih del cev. Vo lu men nad 2 ml, naj bo lje pa med 4 in 5 ml je običajno pri po ročljiv pri upo -ra bi kom pre sor ske ga in ha la tor ja, čeprav se s tem podaljša čas raz prševa nja (1). Pršil nik je majh -na, pre no sna sa mo stoj na na pra va z več od mer ki zdra vi la, ki jih s po močjo po ti sne ga pli na lah koraz prši v od mer kih z mer je no vred nost jo. Za ra di ve li ke iz gu be zdra vi la v oro fa rink su in težavahs koor di na ci jo med vpi hom in vdi hom, se pri po roča z upo ra bo po daljškov (5). Pri po roča se pre -tre sa nje pršil ni ka pred vsa ko upo ra bo. Ra zi ska ve so po ka za le, da se ob ne pre tre sa nju pršil ni kaod me rek vdi ha ne ga zdra vi la zmanjša iz 36 % na 26 %. Vsi proi zva jal ci tudi pri po ročajo iz va ja njepr ve ga vpi ha v praz no, ter ob vsa ki na dalj njem vpi hu, ko pršil nik ni bil v upo ra bi več kot 24 ur.Proi zva jal ci pri po ročajo 1 mi nut ni pre sle dek med enim in dru gim vpi hom is te ga zdra vi la, sajsprožanje 2 ali več vpi hov naen krat lah ko vodi v zmanjšan od me rek zdra vi la za ra di tur bu len ceae ro sol nih del cev (1). Vdi ho val nik je ae ro sol na na pra va, ki pre naša zdra vi lo v ob li ki pra hu, običajnoz do zir nim si ste mom, ki de lu je na vdih (5). Zdra vi lo v ob li ki su he ga pra hu v di ha la po ne se iz -ključno tok zraka, ki ga pa cient us tva ri med vdi hom. De lež zdra vi la, ki do seže pljuča se zato privečini vdi ho val ni kov po memb no spre mi nja v od vi sno sti od mak si mal ne ga pre to ka zra ka medvdi hom. Na splošno ve lja, da se kog ni tiv na spo sob nost nad zo ra nad di ha njem in koordina ci jamed de lom z ro ka mi in vdi hom, raz vi je med pe tim in šes tim le tom (5). Ven dar vdi ho val ni ka obi -čajno ne upo rab lja mo v ur gent nih si tua ci jah, ra zen pri pa cien tih z ast mo, ki upo rab lja jo tur bu ha -ler z mešani co pro tiv net ne ga zdra vi la in dol go de lu jočega bron ho di la ta tor ja for mo te ro la, ki imahi ter na stop de lo va nja (12).

Za ve da ti se mo ra mo, da raz lični tipi ae ro sol nih na prav omo gočajo raz lično de po zi ci jo de -leža ce lot ne ga od mer ka zdra vi la pljučih, ki ga pa cient prej me z vdi ho va njem. De lež vdi ha ne gain deponi ra ne ga zdra vi la v pljučih je od vi sen od: upo rab lje ne ae ro sol ne na pra ve, iz gu be zdra vi -la v oro fa rin geal nem delu, iz gu ba zdra vi la v sami na pra vi ali po daljšku ter iz di ha nem zra ku (10).Iz bi ra na pra ve za in ha la ci je je bis tve ne ga po me na za us pešno in ha lacij sko te ra pi jo pri dojenčkihin otro cih. Otro ci, mlajši od treh, ne zmo re jo za nes lji vo upo rab lja ti ust ni ka, zato je upo ra ba ma -ske prva iz bi ra tako pri te ra pi ji iz pršil ni ka s po daljškom, kot raz pršilne po so di ce (5). Ve li kost, ob -li ka in te sne nje ma ske so pri tem bis tve ne ga po me na.

Kriz ne si tua ci je v otro ku po go sto vzbu di jo strah, ki po me ni zanj še do da ten stres. Ra zu me -va nje si tua ci je omi li strah, zato je otro ku po treb no ja sno in nje go vi sta ro sti pri mer no raz ložiti, kajse do ga ja z njim in kakšne ak tiv nosti bomo iz ved li. Pri sot nost staršev prav tako zmanjšuje strahpri otro cih (in tudi pri starših), zato jih mo ra mo smi sel no vključiti v obrav na vo (3). Zato je nuj noraz vi ti pri sto pe ki zmanjšuje jo sti sko in strah pred da ja njem in ha la cij skih zdra vil. Ti pristo pi vklju -čuje jo, ven dar niso ome je ni na, igra nje iger, to laženje do jenčkov in za go tav lja nje dru gih učin ko -vi tih teh nik preu smer ja nja po zor no sti. Prav tako se lah ko da je jo in ha la cij ska zdra vi la, med tem kodo jenček spi, do kler se med te ra pi jo ne zbu di ali raz bu ri. Čeprav so v štu di ji pri do jenčkih vzor cidi ha nja med spa njem po ka za li večji od me rek zdra vi la v pljučih, je štu di ja in vivo po ka za la, da seje 69 % otrok zbu di lo med da ja njem in ha la cij in 75 % se jih je močno raz bu ri lo (5).

VDIHOVANA ZDRAVILA V URGENTNIH SITUACIJAH

Naj po go stejši vzrok akut ne ga stri dor ja pri otro cih je akut ni sub glo ti sni la rin gi tis, vi ru sno pov -zročena ote kli na v delu grla pod gla sil ka ma, ki se po na va di začne po noči. Ins pi ra tor ni stri dorsprem lja ta hri pa vost in la ja joč kašelj, lahko tudi di hal na sti ska (13). Če je ote kli na pri sot na tudi


132

v sap ni ku in ne le v sub glo ti snem delu, je stri dor pri so ten tudi v iz di hu in je znak hujše, di hal nesti ske. Os ta li zna ki za hudo ob li ko so izra zi to ugre za nje pr sne ga koša, hud in po gost la ja joč kašelj,upo ra ba po možnih di hal nih mišic, mot nje za ve sti, cia no za kože, Sp O2 < 92 % (14) Po treb na jeoce na re sno sti sta nja, ki na re ku je od ločitev o us trez nem zdrav lje nju. Po memb no je, da otro kačim manj vzne mir ja mo, saj vzne mir je nost zveča di hal ni na por (4).

V pri me ru hude di hal ne sti ske v te ra pi ji upo ra bi mo adre na lin v in ha la ci jah, in si cer v od mer ku0,4-0,5 mg/kg te le sne teže (naj več 5 mg). Otro ke, ki do bro odrea gi ra jo na zgo raj opi sa no zdrav -lje nje, opa zu je mo vsaj 4 ure za ra di možno sti po slabšanja (t.i. feno men od bo ja). In šele po 4 urahse lah ko od ločimo, ali bo otrok po tre bo val hos pi ta li za ci jo. V pri me ru, da se simp to mi po a pli ka ci jiste roi dov in in ha la ci ji adre na li na ne iz boljšajo, lah ko po nav lja mo in ha la ci je adre na li na na 15-20 min.Otro ci, ki so v 2-3 urah pre je li 3 ali več in ha la cij adre na li na, mo ra jo biti skrb no mo ni to ri ra ni (14).

Ast ma je kro nična bo le zen di hal nih poti, ki se običajno prične v otroštvu. Okrog 80 % otrokima prve težave že pred 6 le tom sta ro sti (15). Pri večini otrok je ast ma do bro ure je na z niz ki miod mer ki in ha la cij skih glu ko kor ti koi dov (IGK), če jih pre je ma jo red no in s sta rost jo pri mer ni mi po -daljški. Oko li 5 % otrok ima težko ast mo (16). Simp to mi po slabšanja ast me so težko di ha nje,kašelj, pi ska nje ter tiščanje v pr snem košu. Nas ta ne jo za ra di za po re di hal nih poti – bron ho kon -strik ci je, vnet ja v di hal nih po teh ter po večane ga iz ločanja slu zi. Maj hen del bol ni kov sla bo zaz -na va simp to me ast me, zato lah ko pri de do po memb ne ga upa da pljučne funk ci je, ne, da bi topre poz na li. Včasih starši, pa tudi zdrav ni ki, pod ce ni jo težo po slabšanja, še zla sti, če za po re v di -hal nih po teh in za sičeno sti he mo glo bi na s ki si kom ne iz me ri jo tudi z ob jek tiv ni mi me ri tva mi. De -jav ni ki tve ga nja za smrt za ra di ast me so na sled nji: po dat ki v anam ne zi otro ka, da je bilo po treb nozdrav lje nje v eno ti in ten ziv ne te ra pi je za ra di di hal ne od po ve di; po slabšanje v pre te klem letu, kije zah te va lo hos pi ta li za ci jo ali obisk nuj ne me di cin ske po moči; če otrok po tre bu je zdrav lje njes si stem ski mi ste roi di, ali pa jih je nedavno po tre bo val; otok z ast mo, ki ne pre je ma zaščitne te -ra pi je z IGK; ve li ka po ra ba olajševal ne ga zdra vi la (več kot 1 pršil nik me sečno); anam ne za psi hia -trične bo lez ni ali psi ho so cial nih težav ter sla bo so de lo va nje pri zdrav lje nju oz. neu pošte va njenavodil za sa moz drav lje nje ast me (17). Do se da nje ra zi ska ve so po ka za le, da pod vo ji tev od mer -ka IGK ob po slabšanju ast me ni bilo učin ko vi to gle de zmanjšanja po tre be po si stem skem glu -ko kor ti koi du, ven dar naj no vejše smer ni ce za obrav na vo po slabšanja ast me pri otrocih in odra slihpri po ročajo naj manj pod vo ji tev od mer ka, sve tu je jo pa raz mi slek o po višanju IGK za šti ri krat (17).

Pri hu dem po slabšanju ast me upo ra bi mo 4-10 vpi hov krat ko de lu jočega bron ho di la ta tor japre ko us trez ne ga po daljška na 20 mi nut, 1 uro ali in ha lacijo sal bu ta mo la 0,03 ml/kg, max.1 ml,pri otro cih do 10 kg 0, 25 ml na od me rek. Do da mo in ha la ci je ipra tro pi je ve ga bro mi dain si cer: 6 let0,5 ml 3-4 krat dnev no; 6-12 let 1 ml, 3-4 krat dnev no in 12 let 2 ml, 3-4 krat dnev no (Pra prot nik,2015 zdr). Učinek zdra vi la dan iz pršil ni ka pre ko us trez ne ga po daljška ali z ne bu li za ci jo, je ena -ko vre den. 5-10 vpi hov zdra vi la (100 mcg na vpih) iz pršil ni ka je ena ko učin ko vi tih kot 0,15 mg/kg(=0,03 ml/kg) zdra vi la (mi ni ma len od me rek 2,5 mg) da ne ga z ne bu li za ci jo (12).

Za pri mer ljiv bron ho di la ta cij ski učinek so pri da ja nju z ne bu li za ci jo po treb ni višji od mer ki, za -ra di večje iz gu be v oko lje (sla bo te sne nje ma ske) in za drževa nja zdra vi la v si ste mu za ne bu li za -ci jo. Iz bi ra načina da ja nja zdra vi la je od vi sna pred vsem od so de lo va nja otro ka, po tre be po da ja njuki si ka med ne bu li za ci jo in po tre be po kom bi na ci ji z dru gi mi bron ho di la ta tor ji. Ne bu li za ci ja sepri po roča pred vsem pri majh nih otro cih, ki so ne mir ni in pri hudi di hal ni sti ski (12). Ob zdrav lje njuz bron ho di la ta torjem pov zročimo do da ten pre ho den pa dec del ne ga tla ka ki si ka v krvi za ra diizra zi tejšega ne so raz mer ja V/Q. Zato lah ko pri otro ku ob in ne po sred no po in ha la ci jah iz me ri monižjo vred nost na sičeno sti he mo glo bi na s ki si kom (15). Ne bu li za ci jo zdra vi la pri po ročamo lev zdravs tve ni us ta no vi, ni ka kor pa ne v do mačem oko lju, saj lah ko pri de pri otro ku, ki je v di hal -ni sti ski še do po glo bi tve hi pok se mi je (12).

POSTAVITEV NEBULIZERJA IN PRŠILNIKA V DIHALNI SISTEM VENTIATORJA

Na me sti tev ne bu li zer ja v ins pi ra tor ni del cevi ven ti la tor ja, malo stran od pa cien ta je vpli va la naboljšo a pli ka ci jo zdra vi la za ra di efek ta re zer voar ja zdra vi la v di hal nih ce veh. Iz ka za lo se je tudi,da je mesh ne bu li zer bolj pri me ren za upo ra bo in ha la cij pri otro cih, ki po tre bu je jo ven tilator. Po ložajpršil ni ka s po daljškom v di hal ni cevi, ki se je iz ka zal za naj bolj učin ko vi to do va ja nje ae ro so la, je

133


bil po daljšek na meščen prib ližno 15 cm stran od en do tra eal ne umet ne poti. Ta po ložaj je po ka -zal tudi naj boljši od go vor na in ha li ran bron hodila ta tor (1).

ZAKLJUČEK

Ne bu li zer ji ali in ha la tor ji so že dol go te melj zdrav lje nja z ae ro sol no te ra pi jo pa cien tov v akut ni inkri tični obrav na vi. In ha la cij ska te ra pi ja je lah ko zelo učin ko vi ta, ven dar le v pri me ru, da upošte -va mo pri po ročene smer ni ce za upo ra bo. Otro ci s svo ji mi ana tom ski mi, fi zio loškimi in kog ni tiv ni -mi po seb nost mi zah te va jo pra vil no iz bi ro na pra ve za in ha li ra nje, s čimer iz boljšamo učin ko vi tostte ra pi je. Ob vsem tem pa je bis tve ne ga po me na pra vil na upo ra ba na pra ve za in ha li ra nje.

LITERATURA

1. Arzu A. Ae ro sol the rapy in pul mo nary cri ti cal care. Res pi ra tory care, 2015; vol 60(6): 858-878. 2. Oštir M. Pra vi len vnos vdi ho va nih zdra vil. V: Kri vec U, Pra prot nik M, ur. Ast ma pri otro ku; 2015; Me di cin ska

fakul te ta; Ka te dra za pe dia tri jo, 2015;152-163.3. Ber nik J. Kako pre poz na ti ur gent na sta nja pri otro cih. V: Pro sen G, ur. Zbor nik pris pev kov: 4. šola ur gen ce;

2016 Bled, Slo ve ni ja, 2. in 3. de cem ber. V Ljub lja ni: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no, 2016; 142-146.4. Lah N, Vin cek K. Okužbe, ki lah ko vo di jo v za po ro di hal ne poti pri otro ku. V: Pro sen G, ur. Zbor nik pris pev kov:

4. šola ur gen ce; 2016 Bled, Slo ve ni ja, 2. in 3. de cem ber. V Ljub lja ni: Slo ven sko združenje za ur gent no me di -ci no, 2016; 153-155.

5. Dou glas S. Gar den hi re DS, Bur nett D, Stric kland S, Myers TR. Gui de to Ae ro sol De li very De vi ces for Res pi -ra tory The ra pists, 4th Edi tion Ame ri can As so cia tion for Res pi ra tory Care, © 2017, [ci ted 2018 april 22]. Avai lab lefrom: http://www.aarc.org/education/online-courses/aerosol-devices/

6. Di Bla si R. Cli ni cal con tro ver sies in ae ro sol the rapy for in fants and chil dren. Res pi ratory care, 2015; vol 60(6):894-915.

7. Grošelj Grenc M. Pre poz na va di hal ne sti ske – kako ukre pa ti. Izo braževal ni se mi nar z učnimi de lav ni ca mi Kri -tično bo lan in poško do van otrok, 20; 2017; kon fe renčni zbor nik Ljub lja na: Kli nični od de lek za otroško ki rur gi join in ten ziv no te ra pi jo, Ki rurška kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter, 2017; 131-139.

8. Kri vec U. Bo lez ni di hal. V: Kržišnik C. et al ur. Pe dia tri ja. 1. izd. Ljub lja na: DZS, 2014; 345-372. 9. Arzu A, Re stre po RD. Ae ro sol de li very de vi ce se lec tion for spon ta ne ously breat hing pa tients. AARC Cli ni cal

Prac ti ce Gui de li nes. Res pi ra tory care, 2012; vol 57(4): 613-626. 10. Oštir M, Ko re nin K. Pra vi len vnos vdi ho va nih zdra vil. V: Oštir M, ur. Ast ma pri otro ku za me di cin ske se stre;

2015; Ljub lja na: Uni ver zi tet ni kli nični cen ter, Pe dia trična kli ni ka, Služba za pljučne bo lezn, 2015; 127-140. 11. Le pej D. In ha la cij sko zdrav lje nje na domu. V: Kržišnik C, Bat te li no T ur.Iz bra na po glav ja iz pe dia tri je 25, Ljub -

lja na: Uni ver za v Ljub lja ni, Me di cin ska fa kul te ta, Ka te dra za pe dia tri jo, 2013;250-254.12. Le pej D. Bron ho di la ta tor ji. V: Kri vec U, Pra prot nik M, ur. Ast ma pri otro ku; 2015; Me di cin ska fa kul te ta; Ka tedra

za pe dia tri jo, 2015; 104-109. 13. So klič Košak T. Akut ni la rin gi tis in dru ga nuj na sta nja zgor njih di hal pri otro ku. V: Vajd R, Gričar M, ur. Zbor nik:

Dvaind vaj se ti med na rod ni sim po zij o ur gent ni me di ci ni; 2015 Portorož, Slo ve ni ja, 18.-20. ju nij. V Ljub lja ni:Slo ven sko združenje za ur gent no 2015; 98-100.

14. Fur man B, Grošelj Grenc M. Pri stop k otro ku v di hal ni sti ski. V: Pro sen G, ur. Zbor nik pris pev kov: 4. šola ur gen ce;2016 Bled, Slo ve ni ja, 2. in 3. de cem ber. V Ljub lja ni: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no, 2016; 147-151.

15. Kri vec U. Ob jek tiv ne me ri tve po slabšanja ast me. V: Kri vec U, Pra prot nik M, ur. Ast ma pri otro ku; 2015; Me -dicin ska fa kul te ta; Ka te dra za pe dia tri jo, 2015; 121-125

16. Pra prot nik M. Težavna huda ast ma. V: Kri vec U, Pra prot nik M, ur. Ast ma pri otro ku; 2015; Me di cin ska fa kul te ta;Ka te dra za pe dia tri jo, 2015; 192-201.

17. Pra prot nik M. Obrav na va akut ne ga po slabšanja ast me pri otro ku. V: Kri vec U, Pra prot nik M, ur. Ast ma priotro ku; 2015; Me di cin ska fakul te ta; Ka te dra za pe dia tri jo, 2015; 126-138.


134

135135135


INTERNISTIČNA NUJNA STANJA –KAKO SE IZOGNITI PASTEM

MEDICAL EMERGENCIES –HOW TO AVOID PITFALLS

136

URGENTNI ULTRAZVOK – KAKO SE IZOGNITI NAPAKAM

EMERGENCY POINTOFCARE ULTRASOUND –HOW TO AVOID COMMON MISTAKES

Hu gon Možina

In ter ni stična prva po moč, Ur gent ni blok, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja naMe di cin ska fa kul te ta v Ljub lja ni, Vra zov trg 2, 1104 Ljub lja na

Izvleček

V kli nični prob lem us mer je na ul tra zvočna prei ska va (POCUS) je da nes lah ko del kli ničnega pre -gle da in se vse širše upo rab lja v ur gent ni me di ci ni. Po ma ga pri od ločanju o zdrav lje nju, na dalj -njih diag no stičnih po stop kih in pri po se gih. Iz va jal ci se mo ra mo zave da ti možno sti na pak priin ter pre ta ci ji pri ka za ne ga in po sle dično na pačnih od ločitev o zdrav lje nju. Kli nične ra zi ska ve kažejo,da so vzro ki za take na pa ke pri raz la gi vi de ne ga zelo raz lični, opo zo ri ti pa je tre ba, da gre v naj -večkrat za neu pošte va nje kliničnih po dat kov iz anam ne ze in pre gle da, sla bo ko mu ni ka ci joz bol ni kom, sla bo poz na va nje opre me, ne pra vil no iz bi ro ul tra zvočne son de in na sta vi tev, spre -gle de, sla bo poz na va nje (»ul tra zvočne«) di fe ren cial ne diag no ze, pre ce nje va nje svo je ga zna nja,pre skromno na ročanje kon trol nih in do dat nih prei skav.

V pris pev ku ome njam naj po go stejše spo drs lja je pri iz va ja ju ba zične us mer je ne ul tra zvočneprei ska ve v ur gent ni me di ci ni in pred lo ge, kako se jim izog ni ti.

Ab stract

Emer gency point-of-care ul tra so no grap hic exam (POCUS) is a part of cli ni cal exa mi na tion and wi -dely used tool in emer gency me di ci ne. It is use ful in the de ci sion-ma king pro cess as well as anin ter ven tio nal sup port. Prac ti tio ners must be awa re of some com mon mi sin ter pre ta tions that maylead to wrong de ci sions at the bed si de. Se ve ral stu dies in di ca te that the ae tio logy of er ror inemer gency ul tra so no graphy is mul ti-fac to rial. Most com mon sour ces of er ror in emer gency ul tra -so no graphy are: lack of at ten tion to the cli ni cal hi story and exa mi na tion, lack of com mu ni ca tionwith the pa tient, lack of know led ge of the tech ni cal equip ment, use of inap pro pria te pro bes, ina -de qua te op ti mi za tion of the ima ges, fai lu re of per cep tion, lack of know led ge of the pos sib le dif fe ren tialdiag no ses, over-es ti ma tion of one’s own skill, fai lu re to sug gest furt her ul tra sound exa mi na tionsor ot her ima ging tech ni ques. This text pre sents most com mon emer gency ul tra sound mi sta kesusually seen in every day prac ti ce and prac ti cal ad vi ses to avoid them.

UVOD

Na pak v in ter pre ta ci ji so se na po dročjo sli kov ne diag no sti ke za ve da li že v pet de se tih le tihprejšnje ga sto let ja (1). Pre cejšnja po go stost teh na pak se je ohra ni la tudi v da našnjem času in prirent ge no gra mu pr sne ga koša po ročajo o spre gle dih v 20 %–50 % (2). Možnost na pak pri upo ra -bi ul tra zvočne prei ska ve pod časov nim pri ti skom v ne mir nem ur gent nem oko lju s šte vil ni mi ka -drov ski mi iz zi vi in po manj klji vost mi je še po seb no ve li ka (1, 3, 4). Prav za ra di tega mo ra jo neiz kušeniiz va jal ci do bro poz na ti možno sti in raz la go običajnih na pak in pre den se lah ko sa mo stoj no od -ločajo za zdravs tve ne ukre pe na os no vi iz vi da POCUS, mo ra jo za ključiti pri me ren izo braževal nipro ces, ki vključuje tudi delo in od ločanje s po močjo ul tra zvo ka v so de lo va nju z iz kušenim iz va -jal cem. POCUS pri kri tično bol nem po sta ja del pro gra ma šte vil nih spe cia li za cij (4). V na da lje va -nju bom na ve del naj po go stejše težave v in ter pre ta ci ji s ka te ri mi se srečuje mo iz va jal ci POCUS.

137


ULTRASONOGRAFIJA SRCA

Ul tra zvočna prei ska va srca ali eho kar dio ga fi ja je na tančna preiskava srca s šte vil ni mi po memb -ni mi me ri tva mi, ki jo iz va ja jo kar dio lo gi in dru gi spe cia li sti, ki so na tem po dročju do dat no izur jeni.Us mer je ni ul tra zvok srca (ul tra so no gra fi ja srca, POCUS) je na svo jem os nov nem ni vo ju prei ska -va, ki nam bi nar no od go var ja na pre pro sta kli nična vprašanja (pe ri kard ni iz liv je/ni, L pre kat sekrči do bro/sla bo, D pre kat je/ni večji od L…) in nam po ma ga pred vsem pri opre de lje va nju vr stešoka, disp noe, lah ko pa opa zi mo tudi dru ge po memb ne spre mem be. Do gra je va nje tega zna nja(uporaba Do pler ja, me ri tev, oce na za klopk …), iz va jal ca in re zul ta te pre mak ne bližje pra vi eho kar -dio gra fi ji. Us ta vi li se bomo pri ne ka te rih po go stih na pa kah in ter pre ta ci je na tem po dročju.

Pe ri kard ni iz liv (PI)Je te kočina, ki se v dia sto li na ha ja med obema li sto ma pe ri kar da. Običajno ta te kočina ni eho -ge na, včasih pa ima de lo ma ali v ce lo ti eho ge no struk tu ro (koa gu li, ko gre za kri, fi brin ske niti inob lo ge pri vnet ju, vključki ko gre za gnoj). Lah ko ob da ja srce v ce lo ti ali pa se na bi ra bolj re gio -nal no. Prav za ra di tega mo ra mo srce po gle da ti sko zi več ul tra zvočnih oken in na pra vi ti večpre re zov, da PI ne bi spre gle da li, ne pra vil no oce ni li ko ličino ali ga za me nja li s ple vral nim iz li -vom. Običajno ga je več v spo daj ležečem pro sto ru (sila teže, za zad njo, stran sko ste no).

He mo di nam sko po mem ben PI (z zna ki tam po na de) se kaže z dia stol nim ko lap som srčnihvot lin (običajno začne z de snim predd vo rom, nato D pre kat, L pred vor, L pre kat le v ek strem nihsi tua ci jah). Vena cava je v teh pri me rih pre ko mer no polnje na in sla bo ko la bi ra ob vdi hu. De snesrčne vot li ne bol ni kov s pljučno hi per ten zi jo (npr. pljučno srce pri KOPB) so bolj od por ne na dia -stol ni ko laps. Lažni zan ki tam po na de – ob manjših PE v kom bi na ci ji s hi po vo le mi jo, se lah ko za -ra di sla be pol ni tve D vot lin po ja vi dia stol ni ko laps DA in včasih DV. Vena kava je v teh pri me rihsla bo pol nje na, kar kaže na he mo di nam sko ne po memb no vlo go PI. Po zdrav lje nju s te kočinobo ta ko laps iz gi nil.

PI naj lažje za me nja mo s ple vral nim iz li vom ali epi kard nim maščevjem. PI se bo v dol gi osina ha jal pred des cen dent no aor to (za njo je ple vral ni iz liv). Ka dar ple vral ni iz liv vi di mo v bližinisrca, gre za ob sežni ple vral ni iz liv in ga bomo lah ko vi de li tudi pri pre gle du pr sne ga koša (4, 5).Če ste še ved no v dvo mu, lahko po po tre bi naj prej iz praz ni te ple vral ni iz liv. Epi kard no maščevje(dol ga os, ved no spre daj ob D pre ka tu) je običajno izoe ho ge no in nje go va de be li na se s srčnimci klom ne bo spre mi nja la.

Po večan D pre kat (DV) in pljučna em bo li ja (PE)Po večanje DV je ključnega po me na pri obrav na vi hi po ten ziv ne ga, šoki ra ne ga bol ni ka in omo -goča ta kojšnjo po sta vi tev suma na po memb no pljučno em bo li jo z ve li kim tve ga njem. Pri tem seza našamo na pri mer ja vo med ve li kost jo D in L pre ka ta v dia sto li. Slab pri kaz obeh vot lin lahkopri pe lje do na pačne in ter pre ta ci je in po memb nih na pak v ukre pa nju (4).

Da bi se izog ni li na pa kam, mo ra mo upošte va ti več vi di kov. Eden od teh je kro nična obre me -ni tev in s tem di la ta ci ja DV (kro nična pljučna hi per ten zi ja, npr. pri KOPB). Dru ga možnost je in -farkt DV, ki ga včasih težko ločimo od PE. Med srčnim za sto jem in oživ lja njem (zla sti, če do da ja mote kočine) se pre ka ta sko raj ize načita, DV se lah ko po veča. Pri po gle du 4 vot lin lah ko pre ma lo ro -ta ci je son de po vzdolžni osi umet no zoži pre mer DV in s tem za kri je po večanje. Se ve da nas v ek -strem nih si tua ci jah take spre mem be za ve de jo in pri pe lje jo do sla be pre so je pri iz bi ri zdrav lje nja(npr. trom bo li za med oživ lja njem).

Tako si mo ra mo, da bi se izog ni li tem na pa kam, oba pre ka ta do bro pri ka za ti (najbolje v po -gle du 4 vot lin) in ju iz me ri ti v dia sto li v višini atrio ven tri ku lar nih za klopk. Da bi lah ko go vo ri lio obre me ni tvi DV, mora biti v tem pre re zu raz mer je LV/DV naj manj 0,9. Pre ve ri ti je otreb no tudiv dol gi osi (DV> 3 cm) in subk si foid no (razmer je < 0,7 – 0,9 cm). V Pa ra ster nal ni krat ki osi lah ko vi -di mo tudi izrav nan IVS (LV ima obliko črke D, saj po večan dia stol ni tlak v DV po ti sne sep tum pro tiLV). Na kro nično obre me ni tev DV nas lah ko opo zo ri tudi po večana de be li na ste ne DV (> 0,5 cm).Žal je de be li no ste ne DV običajno težko iz me ri ti.

Pri kaz strd ka v DA ali DV in pa strd ka v venah nog prak tično po tr di naš sum, da gre za PE (6).Po do dat nem izo braževa nju nam pri oce ni obre me ni tve DV po ma ga oce na krčlji vo sti DV z me -ri tvi jo TAPSE, oce na hi po ki ne zi je pro ste ste ne DV, me ri tev gra dien ta med DV in DA (naj ne bi


138

pre se gal 30–40 mmHg, sicer gre za kro nično obre me ni tev DV). In ko smo v sti ski, nas bo pri ob -li ko va nju mne nja in iz bi ri ukre pov spet vo di la do bra anam ne za in iz bi ra do dat ne prei ska ve (4, 6).

Pre mer spod nje vene caveSpre mi nja nje pre me ra spod nje vene cave z di ha njem upo rabljamo za gro bo oce no tla ka v Dpredd vo ru in oce no, kako bo bol nik od go vo ril na zdrav lje nje s te kočino. Tako ima večina hi po -vo le mičnih bol ni kov ozko veno cavo, ti sti v hi per vo le mi ji, pa ima jo veno cavo širo ko z malo izra -ženim ins pi ra tor nim ko lap som (7). Med tema ja sni ma sku pi na ma pa je siva cona, kjer sopred vsem bol ni ki, ki ima jo za ra di pred hod nih akut nih/kro ničnih bo le zen skih pro ce sov žeraz šir je no veno cavo.

Tako lah ko pri teh bol ni kih pri de do na pak v zdrav lje nju v obe sme ri: diu re ti ki pri ti stih, kipo tre bu je jo zdrav lje nje s te kočino in obrat no. Tu si lah ko po ma ga mo le, če je vi den ja sen ins pi -ra tor ni ko laps (pre ko 40 %, gre ver jet no za re la tiv no hi po vo le mi jo), si cer pa le z vo lum skim te -stom in POCUS pljuč (če še ni B li nij, lah ko po po tre bi s tekočino na da lju je mo) in pa POCUSoce no de lo va nja srca (1, 4, 7).

POCUS PLJUČ

Iz jem no upo rab no orod je pri opre de lje va nju vzro ka za disp noe, ena od veščin, ki se jih lah kozelo hi tro naučimo, je pa tudi veščina pri ka te ri, če ni smo do sled ni, lah ko na pra vi mo kar ne kajna pak. Prav pri POCUS pljuč je zelo po memb no upošte va nje kli ničnih po dat kov iz anam ne zein pre gle da.

Pre poz na va nje pnev mo to rak sa: ple vral no dr se nje hi tro zgrešimo pri bol ni kih s hi pe rinf la ci jo(ast ma tični sta tus, me ha nično pre di ha va nje z vi sokimi PEEP), pri ne ka te rih bol ni kih z em fi zem -ski mi bu la mi, pri ti stih z za rast li na mi. Pri upo ra bi li near ne son de lah ko na sti ku pljuč in srcaopazi mo lažno pljučno točko (4). Pri sta bil nih bol ni kih se bomo v pri me ru ne ja sno sti od ločili zado dat ne prei skave.

Pri po vršnem pre gle du pr sne ga koša lah ko pre hi tro za ključimo, da gre za in ter sti cij ski sin -drom (srčno po puščanje), če zgrešimo po dročja brez B li nij zla sti v spod njih le gah) in gre prav -za prav za ne ho mo ge no vnet no bo le zen pljuč (npr. pljučnico).

Ka dar gle da mo pro ti to rak su sko zi je tra pri de za ra di zr ca lje nja na meji med tki vom z do broin zelo sla bo pre vod nost jo zvo ka do zr cal ne ga od sev je ter, ki se pro je ci ra nad dia frag mo (mir rorar te fact). Ta ar te fakt lah ko za me nja mo s pljučno kon so li da ci jo. Na pa ki se izog ne mo tako, da»kon so li da ci jo« pre ve ri mo iz dru ge pro jek ci je (4).

POCUS TREBUHA

Pri UZ tre bu ha je mo gočih ve li ko spre gle dov in poz na ti je po treb no fi zi kal ne os no ve šte vil nih ar -te fak tov. Us me ri li se bomo le na na jo snov nejše.

Te kočina v želod cu/tekočina v tre bu huPrav pri kri tično bol nih lah ko večkrat opažamo poln in raz šir jen, ato ničen želo dec, ki ga lah ko za -me nja mo s pro sto te kočino v tre bu hu (zla sti pri ko ro nar nih UZ pre se kih). Se ve da te kočine nenaj de mo na dru gih običaj nih me stih v tre bu hu. Če s prei ska vo ne mo re mo opre de li ti sta nja, lah -ko pri ne za vest nem uve de mo na zo ga strično cev ko, iz praz ni mo te kočino in še en krat pre ve ri moz UZ. Pri kažemo lah ko tudi na zo ga strično cev ko. Pri bud nem bol ni ku pa med pit jem opa zi mome hurčke in pre mi ka nje tekočine v želod cu (1, 4).

Raz šir jen žolčnik, za de be lje ne ste ne in vnet je žolčnikaSku paj z značilno kli nično sli ko so Uz kri te ri ji za akut ni ho le ci sti ti raz šir jen žolčnik, za de be lje neste ne, bi liar na vsed li na, žolčni kam ni, plast te kočine ob žolčniku in UZ Murphy-jev znak. Čepravsta po večan žolčnik in za de be lje na ste na po memb na zna ka, jih sa mo stoj no ne naj de mo le priho le ci sti ti su. Za de be lje no ste no naj de mo pri bol ni kih s splošnimi ede mi (srčno po puščanje, led -vična in su fi cien ca, pree klamp si ja …) in pa tudi pri ti stih, ki niso tešč (žolčnik se je skrčil). Ka dar nenaj de mo žolčnih kam nov, je po treb no diag no zo akut ne ga ho le ci sti ti sa po tr di ti z do dat ni mi prei -ska va mi.

139


ZAKLJUČEK

Na ve del sem le ne kaj naj po go stejših pa sti, ki začet ni kom (pa tudi ti stim, ki vedno vse vedo) pov -zročajo težave pri in ter pre ta ci ji pri ka za ne ga s POCUS v ur gent ni me di ci ni. Na ve del sem tudinačine, kako se ta kim pa stem izog ni ti. Naj boljši zaščiti pred na pa ka mi v in ter pre ta ci ji vi de ne gasta do bro poz na va nje bol ni ko vih težav in pa prime ren izo braževal ni pro ces.

LITERATURA

1. Pin to A, Pin to F, Fag gian A, Ru bi ni G, Ca ran ci F, Ma ca ri ni L. Sour ces of er ror in emer gency ul tra so no graphy.Cri ti Ul tra sound J 2013; 5: S1. Do seg lji vo 11.05.2018 na URL: http://www.criticalultrasoundjournal.com/content/5/S1/S1

2. For rest JV, Fried man PJ: Ra dio lo gic er rors in pa tients with lung can cer. West J Med 1981, 134: 485-490. Do seg -lji vo 11.05.2018 na URL: https://europepmc.org/backend/ptpmcrender.fcgi?accid=PMC1272834&blobtype=pdf

3. Feld man MK, Kat yal S, Black wood MS: US ar ti facts. Ra dio Grap hics 2009; 29:1179-89. Do seg lji vo 11.05.2018 naURL: https://doi.org/10.1148/rg.294085199

4. Blan co P, Vol pi cel li G. Com mon pit falls in pointofcare ul tra sound: a prac ti cal gui de for emer gency and cri ti calcare physi cians. Crit Ul tra sound J 2016; 8:15. Do seg lji vo 11. 05. 2018 na URL: https://doi.org/10.1186/s13089-016-0052-x.

5. Good man A, Pe re ra P, Mail hot T, Man da via D The role of bed si de ul tra sound in the diag no sis of pe ri car dialef fu sion and car diac tampo na de.

6. J Emerg Trau ma Shock 2012; 5: 72–5. Do seg lji vo 11.05.2018 na URL: http://www.onlinejets.org/text.asp?2012/5/1/72/93118.

7. Na ze rian P, Van ni S, Vol pi cel li G, Gi gli C, Za no bet ti M, Bar to luc ci M, Cia vat to ne A, La mor te A, Vel tri A, Fab briA, Gri fo ni S. Ac cu racy of point-of-care mul tior gan ul tra so no graphy for the diag no sis of pul mo nary em bo lism.Chest 2014; 145: 950–957.

8. Blan co P, Sa sai T. As ses sment of left ven tric le pre load by transt hora cic ec ho car dio graphy: an easy task? J In -ten si ve Care 2015; 3: 23. Do seg lji vo 11. 05. 2018 na URL: https://doi.org/10.1186/s40560-015-0090-7.


140

IZ BRA NA KAR DIO LOŠKA NUJ NA STA NJA –KAKO SE IZOG NI TI PA STEM

SE LEC TED CAR DIO LO GIC EME RE GEN CIES –HOW TO AVOID PIT FALLS

Mar ko Gričar, Rajo Vajd

Splošna bol nišnica Novo me sto, In ter ni od de lek, Kar dio loški od sek, Šmi hel ska ce sta 1, 8000 Novo me stoZdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana

UVOD

Pre hi tri za ključki na os no vi dom nev, kaj se nam zdi naj bolj lo gično v da nih oko liščinah in kaj senam zdi naj bolj po ve za no s stari mi zgod ba mi, so lah ko za va ja joči in usod ni, ker bo di si zgrešimopra vo diag no zo ali s tr ma to hojo po na pačni poti iz gu bi mo dra go ce ni čas. Pri ka za ni so tri je pri -me ri iz last ne kli nične prak se, ki ja sno os vet lju je jo pre ve li ko za ve ro va nost v svoj prav in v sta radejs tva.

Pri mer 1: Ne pre poz nan vzrok kog ni tiv ne mot nje89-let ni vi ta len in do ne dav ne ga kog ni tiv no po vsem ure jen moški je na po bu do svoj cev prišelna pre gled v kar dio loško am bu lan to za ra di ne kaj ted nov neu re je ne ga (pre vi so ke ga) krv ne gatla ka, ki naj bi bil ver jet no vzročno po ve zan z epi zo do tran zi tor ne glo bal ne am ne zi je (TGA) predtre mi ted ni in spo min ski mi mot njam od ome nje ne epi zo de do pre gle da. V tem času se je tudivečkrat iz gu bil, na pačno je reševal križanke, po noči je opažal ne na vad ne vsil ji ve mi sli. Pred enimme se cem je imel red ni kon trol ni ul tra zvočni pre gled vrat nih ar te rij, ki je po ka zal sta bil no sta nje(kro nična za po ra de sne ACI in lepo pre hod na žilna opor ni ca v levi ACI), po epi zo di TGA pa je pone vro loškem pre gle du opra vil še kontrol ni CT gla ve, ki je po ka zal ena ko sta nje kot ob pred ho -dih prei ska vah (obo je stran sko fron tal no je vi den ta nek kro ničen sub du ral ni hi grom po obo je -stran ski tre pa na ci ji za ra di trav mat ske ga sub du ral ne ga he ma to ma). Kar dio log je pri pre gle duugo to vil si stol ni šum nad pre kor di jem in na pra vil ul tra zvočno prei ska vo srca, ki je po ka za la kon -cen trično za de be ljen levi pre kat z ohra nje no si stol no in pričako va no mo te no dia stol no funk ci joter zmer no do hudo de ge ne ra tiv no ste no zo aort ne za klop ke.

Gle de na prejšnje in pridružene bo lez ni ter zna ne diag no ze so raz lični zdrav ni ki spe cia li stispre va pričako va li od go vor gle de vzro ka za težave pred vsem v lo ba nji in vrat nih ar te ri jah, poizključitvi teh vzro kov v pre vi so kem tla ku, po oprav lje nem ul tra zvo ku srca pa se je med možnost -mi po ja vi la še ste no za aort ne za klop ke, ven dar kli nična sli ka ni us tre za la no be ni od našte tihmož no sti. Ne vro log je po su mil na po jav de men ce in sve to val us trez no diag no sti ko, kar dio log paje okre pil od mer ke pro ti hi per ten zij skih zdra vil ter pa cien tu in svoj cem po ja snil, da je gle de nasta rost pri po ročlji va kon zer va tiv na obrav na va aort ne ste no ze. A kljub šte vil nim pre gle dom inoprav lje nim prei ska vam se je pa cient ne ka ko us pel pre bi ti sko zi in ter dis ci pli nar no obrav na vobrez od vze ma krvi za os nov ne la bo ratorij ske prei ska ve. Ko so te ven dar le opra vi li, so ugo to vi lipo memb no in očitno že dlje časa tra ja jočo hi po na tre mi jo, ki so jo nato med krat ko hos pi ta li -zacijo ko ri gi ra li. Gos po du so uki ni li pro ti hi per ten zij ska zdra vi la, ki so naj ver jet ne je pov zročila hi -ponatre mi jo, po čemer so kog ni tiv ne mot nje iz gi ni le, krv ni tlak pa se je znižal ozi ro ma se je obmanjjkših omer kih zdra vil zo pet prib ližal nor mal ne mu (mor da je šlo za hi po na tre mični hi per ten -ziv ni sin drom).

Nauk: kog ni tiv no mot njo pri sta rost ni ku smo pre hi tro oz načili kot ne nad no na sta lo de menco.Žlimo si, da bi od go vor našli na zna nih (svo jih) po dročjih in da bi se uje mal s pa cien to vi mi običaj -ni mi diag no za mi. Zdrav nik in stik tiv no in po stop no iz ključuje naj bolj ne var ne možno sti, sle di tujim

141


iz vi dom in nato doda kakšno prei ska vo iz svo je ga po dročja. Sle di tudi su ge sti jam svoj cev, če sote bli zu nje go ve ga po dročja (pri ložnost za ak ci jo) ali da leč od nje go ve ga po dročja (pri ložnost zabeg), pa čerav no so lah ko za va ja joče. Vple te ni zdrav ni ki po glob lje no iščejo vsak po svo jem oz -kem vr tičku, vsi pa spre gle da jo, da nihče ni opra vil neke os nov ne prei ska ve, ker gre često za or -ke ster brez di ri gen ta.

Pri mer 2: Ne pre poz nan vzrok hi po ten zi je in iz gu be za ve sti58-let ni bol nik je bil spre jet za pred vi de no ko ro na ro gra fi jo zaradi an gi ne pek to ris. Imel je tudiobrab ne spre mem be hrb te ni ce, zato so se mu že ob kon cu diag no stične an gio gra fi je in predpričet kom PCI LAD po ja vi le močne bo lečine v led ve nem delu hrb te ni ce. Eden od dveh in ter -vent nih kar dio lo gov je iz va jal ko ro nar ni poseg, dru gi pa je v ok vi ru svo je skr bi za bol ni ko vopočutje, vi tal ne funk ci je in a pli ka ci jo zdra vil odre dil ven ski od me rek 7,5 mg pi ri tra mi da. Po prib -ližno dveh mi nu tah od a pli ka ci je zdra vi la, ko je PCI ne mo te no po te ka la in se prib liževa la kon cu,je in va zivno mer je ni krv ni tlak ne pričako va no začel na glo pa da ti do hude hi po ten zi je, ob čemerje bol nik po stal neod zi ven. Večina eki pe je v kri tični si tua ci ji ta koj po su mi la na »pre ve lik in ne po -tre ben« od me rek pri tra mi da, ki naj bi pov zročil pa dec krv ne ga tla ka in mot njo za ve sti, zdrav nik,ki je bil pred la gal zdra vi lo, pa je tr dil, da pi ri tra mid tega ne pov zroča in da mora biti ne kaj na ro -be v zve zi s ko ro nar nim po se gom (sum na tam po na do pe ri kar da). Ta koj je opra vil orien ta cij skiul tra zvok srca in z njim po tr dil diag no zo – he ma to pe ri kard s tam po na do osrčnika in pre tečimsrčnim za sto jem. Po treb ni so bili rea ni ma cij ski ukre pi in sočasna ur gent na ul tra zvočno vo de nape ri kar dio cen te za, s ka te ro so raz bre me ni li vkleščeno srce in nor ma li zi ra li krv ni tlak. Iz ka za lo seje, da je med PCI očitno neo paženo prišlo do per fo ra ci je di stal ne ga dela ko ro nar ne ar te ri je, ka -te ro so us pešno sten ti ra li, do go dek pa se je zgolj časov no uje mal z a pli ka ci jo močnega opi oid -ne ga anal ge ti ka, ki včasih pov zroči blag pa dec krv ne ga tla ka, vr toglavi co ali omo tičnost.

Nauk: dva do god ka sta lah ko časov no bli zu, a ni sta vzročno po ve za na. Pre hi tro skle pa nje naos no vi možno sti, ki se člo ve ku v kri tičnem tre nut ku zdi naj bolj ver jet na, in sočasna opu sti tevpre ver ja nja os ta lih možno sti, še zla sti takih, ki bi lah ko bile po ve za ne z našimi in va ziv ni mi po segi,je lah ko usod no. Vzrok za za plet ni ved no ti sti, ki se zdi naj bolj ver je ten in ki bi ga mi iz bra li.

Pri mer 3: Di na mi ka mo tenj pre va ja nja v srcu77-let ni moški je imel občasne vr to gla vi ce in predo mo ti ce, en krat pa je brez zna ne ga raz lo gatudi pa del in si poško do val kožo na za ti lju; do go dek so pri pi sa li sta rost no po go je ne mu mo te ne mude lo va nju rav no težnega or ga na. Frek ven ca utri pa srca v mi ro va nju je bila običajno oko li 55–60na mi nu to, v EKG so ugo tav lja li le atrio ven tri ku lar ni blok 1. stop nje, le en krat v pre te klo sti pa soza be ležili pre hod ni atrio ven tri ku lar ni blok 2. stop nje tipa Mo bitz 1 (Wenc ke bac ho va pe rio di ka),kar so oce ni li kot ne po memb no.

Po po nov ni epi zo di omo tično sti s sprem lja jočo težko sapo se je zdrav nik od ločil za večurnomo ni to ri ra nje EKG za ra di iz ključitve mo re bit ne ga pre hod ne ga po slabšanja mo tenj pre va ja nja, kisi cer do te daj še ni ko li ni bilo opaženo ali za be leženo. Med opa zo va njem so ne na do ma zaz na liupočas ni tev utri pa na 25-30/mi nu to s sprem lja jočimi simp to mi, ka kršne je običajno opi so val. Po -sne li so 12-ka nal ni EKG in s kančkom sreče za be ležili pre hod iz A-V blo ka 2. stop nje Mo bitz 1 v A-V blok 2. stop nje Mo bitz 2 ter se na os no vi no ve ga po dat ka s pa cien to vim so glas jem od ločili zavsa di tev traj ne ga srčnega spod bu je val ni ka vr ste DDDR, po čemer se težave niso več po jav lja le.

Nauk: sklep iz pre te klo sti, da se ne kaj ne po jav lja, ni bilo za be leženo, ni po memb no ali ni ver -jet no, je le sklep iz pre te klo sti. Ved no mo ra mo biti s svo jim raz mišlja njem in is ka njem v se da njosti,ki je lah ko po vsem dru gačna od pre te klo sti ter zah te va do volj časa in osre di nje no sti.


142

143143143


POŠKODBE KOLENA

KNEE INJURIES

144

AKUTNE POŠKODBE KOLENA

ACUTE KNEE INJURIES

To maž Ma lo vrh

*Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja na,Ka te dra za ki rur gi jo, Me di cin ska fa kul te ta Uni verze v Ljub lja ni, Vra zov trg 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Ko le no je za vo ljo ve li kih obre me ni tev, še po se bej pri šport nih ak tiv no stih, po go sto poško do vansklep. Za za go tav lja nje sta bil no sti so po memb ni sta tični pa tudi di na mični sta bi li za tor ji skle pa.Po membnejše akut ne poškod be lah ko raz de li mo na poškod be me ni sku sov, vezi, hru stan ca, iz -tez ne ga apa ra ta in na zlo me. V akut ni fazi je zdrav lje nje v večini pri me rov kon zer va tiv no, po -memb na pa je pre poz na va stanj, ki po ten cial no po tre bu je jo zgod njo ope ra tiv no oskrbo: uk leščenjeme ni sku sa, sklep ne zlo me, mul ti li ga men tar ne poškod be (iz pa hi) in ob sežne poškod be iz tez ne -ga apa ra ta.

Abstract

Knee is a com monly in ju red joint, es pe cially in sport ac ti vi ties, whe re it is put un der big ger stress.Both, sta tic and dyna mic sta bi li zers are im por tant for knee sta bi lity. Im por tant acu te knee in ju riescan be di vi ded to me nis cal, li ga men tary, car ti la ge and ex ten sor ap pa ra tus in ju ries and joint frac -tu res. Treat ment im me dia tely af ter acu te knee in jury is mostly non-ope ra ti ve, though it is im por tantto re cog ni ze con di tions that po ten tially need early ope ra ti ve in ter ven tion: me nis cal in car ce ra tion(loc ked knee), joint frac tu res, mul ti li ga men tary in ju ries and ex ten sor ap pa ra tus rup tu res.

UVOD

Ko le no je največji sklep v te le su in obe nem tudi med naj po go ste je poško do va ni mi. Zgrad ba ko -len ske ga skle pa je izred no kom plek sna. Se stav lja jo ga tri je sklep ni kom part men ti – med no tra -nji ma ozi ro ma zu na nji ma kon di lo ma steg ne ni ce in go le ni ce (fe mo ro ti bial na skle pa) ter medsteg ne ni co in po gačico (pa te lo fe mo ral ni sklep). Ana tom ska ob li ka ko sti, ki ar ti ku li ra jo v ko len -skem skle pu omo goča zelo malo os nov ne sta bil no sti, zato ima jo pri za go tav lja nju le-te po memb -no vlo go pred vsem os ta li sta tični sta bi li za tor ji (me ni sku sa, vezi, sklep na kap su la), ki obe nemdo ločajo ob seg gib lji vo sti skle pa. Po memb ne so tudi mišice, ki prečkajo ko le no, saj ga s svo joak tiv nost jo di na mično sta bi li zi ra jo. Ko le no se naj po go ste je poško du je pri šport nih ak tiv no stih,še po se bej pri ti stih z izra zi to hi tri mi spre mem ba mi v sme ri gi ba nja in de ce le ra ci ja mi (npr. igrez žogo). Obre me ni tev, ki pri takšnih ak tiv no stih de lu je na sta bi li za tor je ko len ske ga skle pa je zelove li ka, saj sile na njih de lu je jo pre ko dol gih ročic (go le ni ce in steg ne ni ce). Če obremeni tev pre -seže od por sta bi li za tor jev pri de do pre ko mer ne ga giba ozi ro ma pre mi ka v ko le nu in s tem po -škod be, naj po go ste je zvi na, lah ko pa tudi zlo ma ali iz pa ha. Poškod bo ko le na lah ko pov zroči tudidi rekt no de lo va nje zu na nje sile (npr. udar ci od stra ni, padci) (1, 2).

Pri obrav na vi akut no poško do va ne ga ko le na so po memb ni anam ne za, pre gled in sli kov nadiag no sti ka. Pri anam nezi nas za ni ma pred vsem na tančen opis – me ha ni zem poškod be in poško -do vančevi simp to mi. Že na pod la gi tega lah ko pred vi de va mo, ka te re ko len ske struk tu re bi lah -ko bile poško do va ne. Ob pre ko mer nem pre mi ku v ko le nu pri smučanju je ver jet nost za poškod bevezi ali me ni sku sov bis tve no večja kot pri pad cu in di rekt nem udar cu v ko le no. Pri pre gle du ko -le no pal pi ra mo, iz va ja mo te ste sta bil no sti in ma ni pu la ci je. V akut ni fazi poškod be je te me ljit pre -gled težko iz ve dljiv za vo ljo akut ne bo lečine. V pri me ru ne ja sno sti, je pre gled smi sel no po no vi tite den ali dva po poškod bi (3, 4). Os nov na sli kov na diag no stična prei ska va pri poškod bi ko le naje rent gen sko sli ka nje v dveh pro jek ci jah, pri poškod bah po gačice pa tudi ak sial na pro jek ci ja

145


pogačice. Rent gen sko sli ka nje nam po ma ga od kri ti mo re bit ne pri družene zlo me (avul zij ske po -škod be vezi, os teo hon dral ne zlo me, zlo me kon di lov). Ti lah ko pomemb no vpli va jo o od ločitvigle de ope ra tiv ne ga zdrav lje nja. Ob ugo tov lje nem zlo mu v ko le nu pri de v poštev CT prei ska va,za na tančnejši pri kaz frag men tov. V pri me ru kli ničnega suma na po memb no poškod bo vezi,me ni sku sov ali hru stan ca na pra vi mo mag net no-reso nančno prei ska vo (MRI) (1, 2). Običajno MRIne na pra vi mo že v akut ni fazi, tem več ob vztra ja nju ozi ro ma raz vo ju simpto ma ti ke.

Zdrav lje nje poškodb ko le na, sploh v akut ni fazi, za je ma pred vsem kon zer va tiv ne prin ci pes počit kom, hla je njem, po vi ja njem in ele va ci jo okončine (angl. rest, ice, com pres sion, ele va tion –RICE) in je ma njem anal ge ti kov (5). S pre gle dom in RTG sli ka njem iz ključimo sta nja, ki bi mo re bi tizah te va la zgod njo ope ra tiv no os kr bo (zlo me, are ta ci je ko le na, izra zi te večsmer ne ne sta bil no sti,iz pa he, poškod be iz tez nega apa ra ta). V pri me ru večjega iz li va (kr va vi tve) v ko le no, lah ko na pra -vi mo tudi raz bre me nil no punk ci jo (ar tro cen te zo). Večino ma je zdrav lje nje funk cio nal no z raz gi -ba va njem, kre pi tvi jo mišic in obre me nje va njem do meje bo lečine. Sta nje se običajno iz boljšav ne kaj ted nih (4-6), v ko li kor pa ne, je vse ka kor smi sel na na dalj nja diag no sti ka ozi ro ma obrav na -va pri spe cia li stu. V na da lje va nju pris pev ka sle di kra tek opis po memb nejših akut nih poškodb ko -le na, ki so raz de lje ne na poškod be me ni sku sov, vezi, hru stanca, iz tez ne ga apa ra ta in na zlo me.

POŠKODBE MENISKUSOV

Ko len ska me ni sku sa sta fi broz no-hru stančni struk tu ri vzdolžno pol me sečne, na prečnem prese -ku pa tri kot ne ob li ke, vstav lje ni med steg ne nična in go le nična kon di la. Me ni sku sa ima ta pomemb -no vlo go v skle pu. Naj po memb nejši sta pri la ga ja nje stične po vršine med kon di lo ma steg ne ni cein go le ni ce ter s tem pre nos ozi ro ma ena ko mer na raz po re di tev obre me ni tve po sklep ni po -vršini, s svo jo tri kot no ob li ko pa sta tudi po mem ben sta tični sta bi li za tor ko le na. Pri poško do va -nem ali od stra nje nem me ni sku su je pre nos sil na hrusta nec ve li ko bolj točko ven, obe nem je prigi ba nju pri sot na tudi večja tran sla ci ja, kar vpli va na hi trejšo obra bo hru stan ca in na sta nek po -trau mat ske ar tro ze. Na sta nek ar tro ze je še po seb no močno po ve zan s poškod bo zu na nje game ni sku sa, saj so sklep ne površine zu na nje ga fe mo ro ti bial ne ga kom part men ta bolj nes klad ne,obe nem pa pri upo gi ba nju ko le na rav no v tem delu skle pa pri ha ja do večjih tran sla cij in ro ta cij -skih gi bov go le ni ce. Si cer so poškod be zu na nje ga me ni sku sa k sreči red kejše, ker je manj pri -raščen na sklep no kap su lo ter s tem pri gi ba nju bolj po mičen in pri la go dljiv. Do poškod beme ni sku sov pri de pri obre me ni tvah, ki običajno za je ma jo večjo ak sial no obre me ni tev ob upo gi -bu ko le na in po go sto tudi ro ta ci ji. Pri zdra vem, mla dem me ni skeal nem tki vu so za na sta nekpoškodb po treb ne večje obre me ni tve, pri de ge ne ra tiv no spre me nje nem me ni sku su pa do raz -tr ga nin pri de že pri fi zio loških obre me ni tvah (npr. vsta ja nje iz glo bo ke ga počepa). Raz tr ga ni neso lah ko prečne (ra dial ne), vzdolžne (lon gi tu di nal ne), ho ri zon talne (raz slo jen de ge ne ra tiv nospre me njen me ni skus) in kom bi ni ra ne. Pa cien ti običajno tožijo za ra di bo lečine v pre de lu sklep -ne špra nje, na va ja jo pre sko ke in za ti ka nja, ki jih pov zroča ne sta bil ni del me ni sku sa, ki se pri gi -ba nju uk lešča med kon di la. Simp to me iz zo ve mo tudi pri iz va ja nju ma ni pu la cij skih te stov. Obpal pa ci ji je bo leča sklep na špra nja, ko le no je lah ko ote klo z iz li vom, ven dar večji iz liv (kr va vi tev)ni ti pična značil nost izo li ra nih poškodb me ni sku sov. Sli kov no poškod bo do kažemo z MRI. Ne -red ko nasta ne poškod ba me ni sku sov v kom bi na ci ji s poškod ba mi vezi (1, 2).

Zdrav lje nje poško do va nih me ni sku sov je lah ko kon zerva tiv no pred vsem v pri me ru manjšihali de ge ne ra tiv nih raz tr ga nin. Po leg že opi sa nih prin ci pov RICE in funk cio nal ne ga zdrav lje nja jepo treb no daljše izo gi ba nje počepom in ro ta cij skim gi bom (tor zij ske obre me ni tve) v ko le nu (vsaj2 me se ca). V pri me ru večjih, ozi ro ma simp to mat skih raz tr ga nin pri de v poštev ope ra tiv no zdrav -lje nje. Poškod ba me ni sku sa je naj po go stejši raz log za ar tro sko pi jo ko le na. Pri ope ra ci ji bo di siod stra ni mo del me ni sku sa, v pri me ru re la tiv no svežih raz tr ga nin brez očitne de ge ne ra ci je, ki za -je ma jo bo lje pre krv ljen zu na nji rob me ni sku sa, ga tudi zašije mo (običajno pri mlajših od 40 let).V tem pri me ru je re ha bi li ta ci ja daljša in tra ja 3 do 4 me se ce (6, 7).

Po seb no po memb na je pre poz na va raz tr ga ni ne me ni sku sa z uk leščen jem. Gre za vzdolžneraz tr ga ni ne, pri ka te rih se no tra nji del me ni sku sa kot ročaj od ve dra (angl. buc ket hand le) pre -mak ne v cen tral ni del med kon di la. S tem me ni skus de jan sko ob ja me steg ne nični kon dil in ovi -ra iz teg v ko le nu, one mo goča re ha bi li ta ci jo in obe nem lah ko pov zroči poškod bo hru stan ca pri


146

for si ra nju iz te ga. Uk leščenje me ni sku sa obrav na va mo kot nuj no sta nje in na pra vi mo čim prejšnjoar tro sko pi jo. Po go sto je raz tr ga ni na na me stu, ki nam ob pra vočasni ope ra ci ji omo goča zašitjeme ni sku sa in s tem nje go vo ohra ni tev (2, 6).

POŠKODBE VEZI

Glav ne vezi ko len ske ga skle pa so križni (spred nja in zad nja) ter stran ski vezi (no tra nja in zu na -nja). Pri pre ko mer nih pre mi kih v ko le nu pri de lah ko do poškod be po sa mez nih vezi, po go sto patudi v kom bi na ci ji. Raztr ga ni ne so lah ko del ne ali po pol ne. V akut ni fazi je, pred vsem pri poškodbikrižnih vezi, po go sto pri so ten večji iz liv (kr va vi tev) v ko le no, ko le no je bo leče in slabše gib lji vo.Poškod be vezi pre poz na mo s te sti sta bil no sti, sli kov no pa pri kažemo z MRI. V večini pri me rov,z iz je mo izra zi tejših večsmer nih ne sta bil no sti, je zdrav lje nje spr va funk cio nal no. Če se v na dalj -njem po te ku zdrav lje nja kot vo dil ni simp tom odra zi ne sta bil nost ko le na se od ločimo za re kon -struk ci jo vezi.

Spred nja križna vez (angl. an te rior cru cia te li ga ment – ACL) je naj po go ste je ope ri ra na vezv ko len skem skle pu. Je pri mar ni sta bi li za tor pro ti pre mi ku go le ni ce navz pred, po ma ga pa tudipri pre prečeva nju pre ti ra nih stran skih (va rus, val gus) de for ma cij ter ro ta cij skih gi bov. Me ha ni -zem poškod be je po go sto kom bi na ci ja flek si je ali hi pe rek sten zi je z ro ta ci jo in stran sko de for -maci jo. V pri me ru simp to mat ske ne sta bil no sti se pri ak tiv nih, večino ma mlajših poško do van cihod ločimo za ar tro skop sko re kon struk ci jo vezi (1, 2, 8).

Zad nja križna vez (angl. po ste rior cru cia te li ga ment – PCL) je naj močnejša vez v kolenu in jebis tve no red ke je poško do va na kot ACL. Je pri mar ni sta bi li za tor pro ti pre mi ku go le ni ce nav zadin se kun dar ni pro ti stran skim de for ma ci jam in ro ta ci jam. Me ha ni zem poškod be je naj po go ste jehi pe rek sten zi ja ali uda rec v spred njo stran go le ni ce, na primer uda rec ar ma tur ne plošče pripromet ni ne sreči. Pri poškod bi PCL, ki je za raz li ko od ACL bo ga to ob da na s si no vi jal no ovoj nico,po go sto ne pri de do večjega raz mi ka v pre de lu raz tr ga ni ne. Če jo pre poz na mo in zdra vi moz us trez no opor ni co (pod po ra z zadnje stra ni go le ni) se vez večino ma us trez no za ra ste. V nas -prot nem pri me ru je po za ce li tvi z braz go ti no vez po daljšana in go len po mak nje na nav zad. Obsimp to mat ski ne sta bil no sti pri de v poštev ar tro skop ska re kon struk ci ja (1, 2, 9, 10).

No tra nja stran ska vez (angl. me dial colla te ral li ga ment – MCL) je naj po go ste je poško do va -na vez, me ha ni zem poškod be je pre ti ra na val gu sna obre me ni tev kole na. Gre za ploščato, pah -ljačasto širo ko vez, naj po go ste je poško do va no v pre de lu fe mo ral ne ga na ra stišča, kjer je pripre gle du ko le na pri sot na bo lečina ob pal pa ci ji in val gu snem stres te stu. Test raz kri je tudi raz -lične stop nje ne sta bil no sti. Vez ima dober po ten cial za ce lje nje, zato je le red ko po treb na ope -ra ci ja. Zdrav lje nje je naj po go ste je funk cio nal no, krajša imo bi li za ci ja pa je po treb na pred vsem priraz tr ga ni nah z izra zi to ne sta bil nost jo (običajno pri družena poškod ba ACL) (1, 2, 11).

Zu na nja stran ska vez (angl. la te ral col la te ral li ga ment – LCL) za raz li ko od MCL ni ploščatoob li ko va na vez, tem več je bis tve no ožja in v pre se ku okro gla. Do poškod be pri de pri pre ti ra niva ru sni obre me ni tvi, po go sto gre za kom bi na ci jo s poškod bo ACL ali PCL, obe nem so lah ko pri -za de te tudi dru ge struk tu re t.i. po ste ro la te ral ne ga kota (tetiva po pli teu sa in fi bu lo po pli teal ni li -ga ment). Po ten cial ce lje nja LCL je slab, zato se ob zgod nji pre poz na vi prej od ločimo za ope ra tiv nozdrav lje nje (1, 2, 12).

Iz pah ko le na je red ka a izred no kom plek sna poškod ba. Pra vi lo ma je pri sot na poškod bavečih li ga men tov (naj po go ste je ACL, PCL in še ene iz med stran skih vezi), me ni sku sov, pri -družene pa so lah ko so tudi poškod be žil in živ cev (po pli teal na ar te ri ja, pe ro neal ni živec). Sta njeje ur gent no, po treb na je čim prejšnja na rav na va, us trez na imo bi li za ci ja in iz ključitev ozi ro ma os -kr ba poškod be ar te ri je. Po us trez ni diag no sti ki se pravi lo ma od ločimo za zgod njo (v dveh dotreh ted nih) re kon struk ci jo križnih in po pra vo ali re kon struk ci jo stran skih vezi. Na iz pah ko le na, kise je spon ta no na rav nal, mo ra mo po mi sli ti tudi ob kli nično zelo izra zi ti ne sta bil no sti ko le na, šepo se bej po vi sokoener gij ski poškod bi (13, 14).

SKLEPNI ZLOMI

Sklep ne zlo me pre poz na mo z rent gen skim sli ka njem, za na tančno opre de litev zlo ma se po go -sto po služuje mo tudi CT prei ska ve. V ko li kor so zlo mi pre mak nje ni se običajno od ločimo za

147


ope ra tiv no zdrav lje nje. Avul zij ski zlo mi ve ziv nih na ra stišč (npr. ti bi jal no na ra stišče ACL, fi bu lar -no na ra stišče LCL,…) se kli nično odražajo tako kot raz tr ga ni ne vezi, ven dar ima jo ob pre poz na viin učvr sti tvi zelo ugo den po ten cial ce lje nja in bis tve no krajšo re ha bi li ta ci jo kot jih zah te va jo ve -ziv ne re kon struk ci je. Avul zij ski zlo mi na ra stišč križnih vezi so še po se bej značilni za mlajše –v dobi rasti. Os teo hon dral ni zlo mi so lah ko po sle di ca poškod be (npr. di rek ten uda rec pri iz pa -hu po gačice), lah ko pa gre tudi za raz voj no ano ma li jo (di se kant ni os teo hon dri tis). V pri me ruvečjih, ne sta bil nih ozi ro ma pre mak nje nih frag men tov na pra vi mo učvr sti tev (2). Zlo mi kon di lovna sta ne jo kot po sle di ca de lo va nja večjih ak sial nih in stranskih upo gib nih (va rus/val gus) sil. Naj -po go ste je gre za zlom pla to ja go le ni ce. Pri sta rejših z os teo po ro zo je za zlo me do volj že bis tve -no manjša sila, ki bi pri mlajših pov zročila zgolj zvin ko le na. Zdrav lje nje pre mak nje nih zlo mov jeod pr ta ana tom ska na ravnava zno trajs klep ne ga zlo ma z učvr sti tvi jo.

POŠKODBE HRUSTANCA

Do poškod be hru stan ca pri de pri di rekt nih udar cih ali de lo va nju strižnih sil. Rent gen sko sli ka njepoškod be ne po kaže, na poškod bo po su mi mo gle de na me ha ni zem poškod be (npr. di rek tenuda rec na pogačico pri pad cu) in kli nično sli ko (ote kli na, bo lečina pri gi ba nju in na pal pa ci jo,kre pi ta ci je in za ti ka nje pri gi ba nju) in po tr di mo z MRI prei ska vo. V pri me ru večjih simp to mat skihle zij pri de v poštev ope ra tiv no zdrav lje nje (1, 2, 15).

Poškod be iz tez ne ga apa ra taMed po memb ne poškod be spa da jo večje in po pol ne raz trga ni ne te ti ve šti ri gla ve ste gen skemišice, po gačičnega li ga men ta, avul zi je ti bial ne ga na ra stišča pa te lar ne ga li ga men ta pri otro cihter zlo mi in iz pa hi po gačice. Do poškod be te ti ve in li ga men ta pri de pri ne nad ni eks cen tričniobre me ni tvi šti ri gla ve ste genske mišice, zlo mi po gačice pa so po sle di ca di rekt ne ga udar ca v po -gačico ob pad cu pri po krčenem ko le nu (npr. pa dec in uda rec ob os tri rob stop ni ce). V kli nični slikije izražena ote kli na s pal pa tor no bo lečino in tip nim de fek tom na spred nji stra ni ko le na, priza de -tost funk ci je iz tez ne ga apa ra ta pa se kaže z nez možnost jo ak tiv ne ga iz te ga pri dvi gu noge odpod la ge (1, 2). Opisane poškod be večino ma zdra vi mo ope ra tiv no, kon zer va tiv no zdrav lje njez imo bi li za ci jo v iz te gu je re zer vi ra no zgolj za manjše raz tr ga ni ne ozi ro ma ne pre mak nje ne zlo me.

Iz pah po gačice je re la tiv no po go sta poškod ba ko le na. Običajno se po jav lja pri mla dost nikihs pre dis po zi cij ski mi raz voj ni mi de jav ni ki, že pri re la tiv no eno stav nih tor zij skih obre me ni tvah ko -le na. Pri »nor mal nih« ko le nih je iz pah po gačice re dek, po treb na je močna sila z no tra nje stra ni,ki po gačico po ti sne in iz pah ne vstran. Po gačica se največkrat na rav na spon ta no. Poško do van ciopi su je jo občutek iz pa ha ko le na, v kli nični sli ki je pri sot na bo lečina me dial no (raz tr ga ni na me -dial ne ga re ti na ku la, me dial ne ga pa te lo fe mo ral ne ga li ga men ta), izražena hi per mo bil nost in na -gib po gačice vstran. Pal pa tor no je lah ko bo leč tudi rob la te ral ne ga dela fe mo ral ne ga kon di la(troh le je). V ko li kor se iz pah spon ta no ni na rav nal in po gačica leži ob la te ral nem kon di lu je po -treb na ur gent na na rav na va, ki jo pra vi lo ma do sežemo že zgolj s pol no iz teg ni tvi jo ko le na brezdodat ne ga po ti ska nja po gačice. Z rent gen skim sli ka njem iz ključimo mo re bit ne os teo hon dral nepoškod be po gačice in la te ral ne ga fe mo ral ne ga kon di la. Zdrav lje nje pr ve ga akut ne ga iz pa ha jepra vi lo ma kon zer va tiv no s krajšo imo bi li za ci jo in nato funk cio nal nim zdravlje njem. Pri po nav lja -jočih iz pa hih po pred hod ni diag no sti ki pre dis po zi cij skih de jav ni kov na pra vi mo us trez no ope ra -tiv no sta bi li za ci jo po gačice (1, 2, 16).

ZAKLJUČEK

Ko len ski sklep je še po se bej pri šport nih ak tiv no stih iz po stav ljen ve li kim obre me ni tvam, ka te rimlah ko klju bu je po za slu gi svo je kom plek sne zgrad be. Še po sebej je pri tem po memb na vlo gavezi in me ni sku sov saj kost na ana to mi ja skle pu nudi zelo malo sta bil no sti. Ob iz po stav lje no stive li kim obre me ni tvam so po go ste tudi poškod be ko le na. V akut ni fazi je zdrav lje nje v večini pri -me rov kon zer va tiv no, po memb na pa je pre poz na va stanj, ki po ten cial no po tre bu je jo zgod njoope ra tiv no os kr bo; uk leščenje me ni sku sa, sklep ne zlo me, mul ti li ga men tar ne poškod be (iz pa hi),ob sežne poškod be iz tez ne ga apa ra ta. V os ta lih pri me rih se za ope ra tiv no te ra pi jo od ločimo ka -sne je, gle de na kli nično sli ko – težave poško do van ca.


148

LITERATURA

1. Scott WN. Insall & Scott Surgery of the Knee. 6 ed. Philadelphia: Elsevier; 2017.2. Veselko M. Poškodbe kolena. In: Smrkolj V, editor. Kirurgija. Celje: Grafika Gracer; 2014.3. Bronstein RD, Schaffer JC. Physical Examination of the Knee: Meniscus, Cartilage, and Patellofemoral Conditions.

J Am Acad Orthop Surg. 2017; 25(5): 365-74.4. Malanga GA, Andrus S, Nadler SF, McLean J. Physical examination of the knee: a review of the original test

description and scientific validity of common orthopedic tests. Arch Phys Med Rehabil. 2003; 84(4): 592-603.5. Hotfiel T, Carl HD, Swoboda B, Heinrich M, Heiss R, Grim C, et al. [Current Conservative Treatment and

Management Strategies of Skeletal Muscle Injuries]. Z Orthop Unfall. 2016; 154(3): 245-53.6. Beaufils P, Boisrenoult P, Pujol N. Meniscus repair. Roma: CIC Edizioni Internazionali; 2011.7. Blake MH, Johnson DL. Knee Meniscus Injuries: Common Problems and Solutions. Clin Sports Med. 2018;

37(2): 293-306.8. Siebold R, Dejour D, Zaffagnini S. Anterior Cruciate Ligament Reconstruction. Heidelberg: Springer; 2014.9. Pache S, Aman ZS, Kennedy M, Nakama GY, Moatshe G, Ziegler C, et al. Posterior Cruciate Ligament:

Current Concepts Review. Arch Bone Jt Surg. 2018; 6(1): 8-18.10. Strobel MJ, Weiler A. The Posterior Cruciate Ligament. Tuttlinger: Verlag Endo Press; 2008.11. Andrews K, Lu A, McKean L, Ebraheim N. Review: Medial collateral ligament injuries. J Orthop. 2017; 14(4): 550-4.12. Shon OJ, Park JW, Kim BJ. Current Concepts of Posterolateral Corner Injuries of the Knee. Knee Surg Relat

Res. 2017; 29(4): 256-68.13. Fanelli GC. The Multiple Ligament Injured Knee. New York: Springer; 2013.14. Marom N, Ruzbarsky JJ, Roselaar N, Marx RG. Knee MLI Injuries: Common Problems and Solutions. Clin

Sports Med. 2018; 37(2): 281-91.15. Brittberg M, Imhoff AB, Henning M, Mandelbaum BR. Cartilage Repair: Current Concepts. Guildford: DJO

Publications; 2010.16. Zaffagnini S, Dejour D, Arendt EA. Patellofemoral Pain, Instability, and Arthritis. Heidelberg: Springer; 2010.

149


KRONIČNE POŠKODBE KOLENA

KNEE OVERUSE DISORDERS

Ur ban Ku rent, To maž Randl

Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Kro nične poškod be ko le na na sta ne jo za ra di mi kro poškodb med fi zično ak tiv nostjo, ki pre se gatkiv no to le ran co obre me nje nih struk tur. Med te spa da jo mišice, kite, hru sta nec, lah ko pa je pria -za de ta tudi kost. Pri za da ne jo pro fe sio nal ne, pred vsem pa re krea cij ske šport ni ke.

Večina kro ničnih poškodb je mul ti fak tor ske etio lo gi je, to rej kombi na ci je zu na njih de jav ni kov,kot so pre ko mer ne in ne pra vil ne šport ne ak tiv no sti, ter no tra njih de jav ni kov, ki so ana tom ske inbio me han ske raz ličice po sa mez ni kov. Med zu na nje spa da jo pre hi tro in pre ko mer no po večanjein ten ziv no sti vad be, no tra nje pa predstavlja jo npr. val gus de via ci ja ko le na in pre več pro ni ra nosto pa lo (1) (4).

Naj po go stejše poškod be so pa te lo fe mo ral ni bo lečin ski sin drom, sin drom ilio ti bial ne ga trak -ta, pa te lar na ten di no pa ti ja, kva dri cep so va ten di no pa ti ja, vnet je bur ze pes an se ri ne, manj po -gosta pa je stres frak tu ra pla to ja ti bie(1)(4).

Abstract

Knee ove ru se di sor ders re sults from mi cro trau ma as so cia ted with physi cal ac ti vity and exer ci sethat ex ceeds the tis sue to le ran ce of the af fec ted struc tu re. Each of the se re pe ti ti ve for ces is ap-plied to musc les, ten dons, car ti la ge and bone with less in ten sity than the acu te in jury thres hold.

Most of ten af fect re crea tio nal sport smen, but pro fes sio nals also. Most knee ove ru se in ju riesare of mul ti fac to rial etio logy in vol ving ex trin sic fac tors, such as training er rors, and in trin sic fac-tors, such as ana to mi cal and bio mec ha ni cal va ria tions. Trai ning er rors inc lu de ex ces si ve in ten sityor ra pid in crea se of wor kload. Ana to mi cal and bio mec ha ni cal va ria tions inc lu de val gus de via-tion of the knee and pro na ted feet. Most com mon knee ove ru se in ju ries are pa tel lo fe mo ral painsyndro me, ilio ti bial band syndro me, pa tel lar and qua dri ceps ten di no pathy, pes an se ri ne bur si-tis and less com mon is stress frac tu re of ti bial pla te au.

Pa te lo fe mo ral ni bo lečin ski sin drom je vzrok bo lečini v spred njem delu ko le na. Po ja vi se obpo večanem stre su na pa te lo fe mo ral ni sklep za ra di iz te go va nja ko le na pro ti pre ve li ki obre me ni -tvi. S tem pri de do po večane obre me ni tve hru stan ca in sub hon dral ne kosti. Sta nje je po go stopri šport no ak tiv nih mla dih odra slih, po go ste je pri žen skah. Večjo ver jet nost za na sta nek bo lečinima jo ljud je z ana tom ski mi pre dis po zi ci ja mi, kot so kost ne ne pra vil no sti v npr.: pa te lo fe mo ral -nem skle pu in neu rav no teženi mišični razvito sti (1) (3).

Sin drom ilio ti bial ne ga trak ta ali te kaško ko le no je na po go stejši vzrok bo lečinam v la te ral -nem pre de lu ko le na, ki se po go ste je po jav lja pri žen skah. Tre nje di stal ne ga dela trak ta ob la te -ral ni epi kon dil steg ne ni ce med po nav lja jočo flek si jo in ek sten zi jo ko le na je me ha ni zem na stan kavnet ja in bo lečin. Naj po go stejši de jav ni ki so os la be la ab duk tor na mu sku la tu ra kol ka, va rus de -for ma ci ja ko le na, plo sko sto pa lo, ter do volj ve li ka raz li ka v dolžini spod njih okončin. Med zu -nanje de jav ni ke šte je mo nenad no po večanje pre tečenih ki lo me trov, ter ne pri mer na obu tev inpod la ga (3) (5).

Ska kalčevo ko le no in kva dri cep so va ten di no pa ti ja pri za da ne pro fe sio nal ne in ne pro fe sio -nal ne šport ni ke z po nav lja jočimi odriv ni mi obre me ni tva mi na ek sten zor ni apa rat ko le na. Dvakratpo go ste je pri za da ne pro fe sio nal ne šport ni ke. Špor ti ki ima jo naj vec jo po jav nost to vrst nih težav


150

so od boj ka, košarka in ro ko met. Kaže se kot bo lečina v pre de lu li ga men ta pa te le ali te ti ve kva -dri cep sa (1) (3) (4).

Pes an se ri ne bur si tis je vnet je bur ze ki leži pod ki ta mi m. gra ci lis, sar to rius in se mi ten di no -sus. Naj po go ste je se po ja vi pri špor tih, ki zah te va jo po go sto in hi tro spre mem bo gi bov, kot soples, no go met, košarka(1). Na sta ne za ra di tre nja med bur zo in ki ta mi. Bur zi tis se kaže kot bo -lečina na notranji stra ni ko le na ob krčenju in iz te go va nju ko le na (1) (3).

Stres frak tu ra pla to ja ti bie ni tako po go sta kro nična poškod ba kot je v gležnju in sto pa lu.Na sta ne kot re zul tat po nav lja joče pre ve li ke obre me ni tve pri tre nin gu ter pre ma lo časa na me -nje ne ga re genera ci ji in počitku. Značilno je, da se bo lečina po ja vi pri teku oz. šport ni ak tiv no stiin vztra ja dalj časa. Po na va di se poškod ba poz dra vi ob pre hod nem po pol nem pre ne ha nju z fi -zično ak tiv nost jo (3) (4).

ZDRAVLJENJE

Za večino kro ničnih poškodb ko le na ni speci fičnih smer nic zdrav lje nja, ven dar se naj večkrat vsajna začetku od ločimo za kon zer va tiv no in simp to mat sko zdrav lje nje. To vključuje zmanjšanjeobre me ni tve ko le na, iz va ja nje raz tez nih vaj, ter vaj za kre pi tev ste gen ske mu sku la tu re. Ne po -grešlji va je tudi krio te ra pi ja in far ma ko loški vi dik zdrav lje nja (1).

V splošnem po me ni to re la tiv ni počitek od red nih tre nin gov in pro ti bo lečin ske ak tiv no sti, kiob se ga jo oral ne ne ste roid ne an ti rev ma ti ke, ter lo kal ne kor ti ko ste roid ne in jek ci je (1).

Re ha bi li ta ci ja naj bi vsebo va la tudi raz tez ne vaje manj flek si bil nih mišic in kit, ter kre pi tev ve -li kih, sta bi li zi ra jočih mišic te le sa in spod njih okončin. Smi sel na je tudi po pra va teh ni ke teka, sko -ka in do sko ka. Nuj na je us trez na obu tev in opre ma, ter ugod no oko lje za op ti ma len tre ning.

Akut no fazo vnet ja zdra vi mo z oral ni mi NSAID, re la tiv nim počit kom, ter lo kal ni mi in jek ci ja mikor ti ko ste roi dov ob vztra ja jočem vnet ju in ote ka nju. V su ba kut ni fazi pričnemo z raz te go va njemin tkiv no oz. mišično fas cial no mo bi li za ci jo. V na slednji fazi do da mo iz va ja nje vaj za kre pi tev mišic,ter po stop no vračanje v prejšnje ak tiv no sti. Če po prib ližno 6–8 me se cev do sled ne ga kon zer va -tiv ne ga zdrav lje nja ne pri de do občut ne ga iz boljšanja in simp to mi vztra ja jo, pri de v do ločenihpri me rih v poštev ope ra tiv no zdrav lje nje. Pri pa te lo fe mo ral nem bo lečin skem sin dro mu je smi -sle no na re di ti la te ral no spro sti tev in trans po zi ci jo tu be ro si tas ti bi ae an te ro me dial no. Pri pa te lar niten di no pa ti ji oz. ska kalčevem ko le nu je in di ci ran ar tro skop ski de brid ment ali resekcija spod nje -ga pola po gačice in/ali pre raz po re di tev ek sten zor ne ga apa ra ta z re sek ci jo tu be ro si tas ti bi ae.Sin drom ilio ti bial ne ga trak ta pa ki rurško zdra vi mo z di stal no re sek ci jo (1) (3) (4) (5).

Na vi di ku pa so tudi ne ka te re na pred ne ob li ke zdrav lje nja kro ničnih poškodb ko le na npr.:z ma tičnimi ce li ca mi (1).

LITERATURA

1. https://now.aapmr.org/knee-overuse-disorders/2. http://www.aapsm.org/overuse-knee-injuries.html3. https://www.drdavidgeier.com/knee-injury-overuse/4. Eva lua tion and ma na ge ment of knee pain in young ath le tes: ove ru se in ju ries of the knee.Pa tel DR1, Vil la lobos A1.5. The ilio ti bial tract: ima ging, ana tomy, in ju ries, and ot her pat ho logy.6. Fla to R1, Pas sa nan te GJ1, Skal ski MR2, Pa tel DB1, Whi te EA1, Mat cuk GR Jr3

151


PREGLED IN SLIKOVNA DIAGNOSTIKA KOLENA

CLINICAL EXAMINATION AND KNEE DIAGNOSTICS

Jošt Ko kalj*, To maž Randl**

* On ko loški inšti tut Ljub lja na, Za loška ce sta 2, 1000 Ljub lja na** Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Pri poškod bah ko le na sta te me lji ta anamneza in kli nični pre gled prva ko ra ka do diag no ze. Napod la gi le-teh lah ko di fe ren ci ra mo raz lično pa to lo gi jo in se od ločimo za vr sto sli kov ne diag no -sti ke. Pri ske let nih poškod bah sta rent gen sko sli ka nje in računal niška to mo gra fi ja me to di iz bi re,med tem ko je mag net na re so nan ca zla ti stan dard za li ga men tar ne poškod be. Ul tra zvočna diag -no sti ka za ra di nez možno sti pri ka zo va nja zno traj sklep nih struk tur pri poškod bah ko le na manjupo rab lje na.

Abstract

In case of a knee in jury, the un derl ying anam ne sis and the clini cal exa mi na tion are the first stepsto diag no sis. On the ba sis of the se two, we can dif fe ren tia te the pat ho logy and de ci de on the typeof ima ging diag no stics. In ske le tal in jury, X-ray ima ging and com pu ted to mo graphy is a met hod ofchoi ce, whi le mag netic re so nan ce is a gold stan dard for li ga ment in jury. Ul tra sound diag no sticsdue to the ina bi lity to show the pat ho logy in the joint it self is not a met hod of choi ce.

UVOD

Te me lji ta anam ne za in kli nični pre gled ko le na, sta te melj na ko ra ka, ki ju sto ri mo pri pa cien tu, kitoži za bo lečino v ko le nu. (1-3) Do ber in te me ljit pre gled lah ko di fe ren ci ra med raz lično pa to lo -gi jo in nam poda po memb ne in for ma ci je, ki so po treb ne za do končno diag no zo. (2) Opravljennaj bi bil na stan dar di zi ran način. Po memb no je, da pre gled opra vi mo kljub že oprav lje ni sli kov -ni diag no sti ki in zdra vi mo kli nično sta nje, ki se lah ko raz li ku je od iz vi da sli kov ne diag no sti ke. (1)

Do bri anam ne zi in kli ničnemu pre gle du sle di sli kov na diag no sti ka. Pri poškod bah ko le na sepo služuje mo pred vsem rent gen ske ga sli ka nja, CT diag no sti ke, ul tra zvo ka in mag net ne re so -nan ce. (3) Za vr sto diag no sti ke se od ločimo na pod la gi kli ničnega pre gle da in gle de na pred vi -de va nje za kakšno pa to lo gi jo gre.

PREGLED KOLENA

Pre gled ko le na naj bi bil oprav ljen na stan dar di zi ran način. Prične se z ins pek ci jo, ki ji sle di ak tiv -na in pa siv na gib lji vost, ter izo me trično te sti ra nje mišic. Sle di pal pa ci ja in spe ci fični te sti. Točkanaj večje bo lečno sti je te sti ra na zad nja, ker lah ko le tako pre prečimo »va ro val no reak ci jo« pa -cien ta za ra di bo lečine. Prav tako je po mem ben ne vro va sku lar ni sta tus. (2,4)

Pa cien ta pro si mo, če se lah ko se zu je, od stra ni no ga vi ce in hlače, s tem do sežemo do bro vi -dlji vost ko le na in re fe renčnih kost nih točk na me de ni ci in gležnju. Zelo po memb no je tudi, da sipri kažemo ne poško do va no okončino in na ta način opa zi mo raz li ko in pri mer ja mo poško do va -no ko le no z zdra vim. (2)

Li ga men ti sta bi li zi ra jo ko le no, me ni sku sa pa de lu je ta kot amor ti zer ja, po večuje ta obre me -nil no po vršino in prav tako pris pe va ta k sta bil no sti skle pa. (2,5) Za ra di po go stih poškodb ome -nje nih struk tur, so na vo ljo šte vil ni te sti, ki nam po da jo sum na kli nično/di fe ren cial no diag no zoin olajšajo od ločitev gle de sli kov ne diag no sti ke. (6)


152

Me dialno ko la te ral no vez (MCL) te sti ra mo z val gus stres te stom. Pa cient je na meščen v leže -čem po ložaju. Test iz va ja mo v ek sten zi ji in pri 30 sto pi njah flek si je. Eno roko ima mo na meščenona la te ral no stran ko le na, z dru go pa držimo gleženj. Nežno a pli ci ra mo abduk cij sko silo in ugo -tav lja mo po puščanje MCL oz. od pi ra nje skle pa na me dial ni stra ni. Sen zi tiv nost tega te sta je re -la tiv no vi so ka. (2,8)

La te ral no ko la te ral no vez (LCL) te sti ra mo z va rus stres te stom. Pa cient je na meščen v leže -čem po ložaju. Test iz va ja mo v ek sten zi ji in pri 30 sto pi njah flek si je. Eno roko ima mo na meščenona me dial no stran ko le na, z dru go pa držimo gleženj. Nežno a pli ci ra mo ad duk cij sko silo in ugo -tav lja mo po puščanje LCL oz. od pi ra nje skle pa na la te ral ni stra ni. Sen zi tiv nost tega te sta je niz -ka. (2,8)

Te sti ra nje me ni sku sa te me lji na po sku su sub luk sa ci je str ga ne ga me ni sku sa z upo ra bo kom -pre sij ske in ro ta cij ske sile in pal pa ci je ob ka te ri čuti mo pre skok me ni sku sa na zaj v nor ma len po -ložaj. (2)

Mc Mur ray testPa cient je na meščen v ležečem položaju. Me dial ni me ni skus te sti ra mo s pa siv no flek si jo, va ru -som in zu na njo ro ta ci jo go le ni. Če v počasni ek sten zi ji (va rus in zu na nja ro ta ci ja) čuti mo pre skokv pre de lu me dial ne sklep ne špra nje, je test po zi ti ven. Po dob no se te sti ra tudi la te ral ni me niskus,le da a pli ci ra mo va rus silo in no tra njo ro ta ci jo. Sen zi tiv nost tega te sta je niz ka. (2,7,8)

A pley testPa cient leži na tre bu hu. Ko le no pa siv no skrčimo na 90 sto pinj. A pli ci ra mo kom pre sij sko silo napeto in iz va ja mo ro ta cij ske gibe v ko le nu ob tem izzovemo bo lečino na stra ni poško do va ne game ni sku sa. Test ima sla bo sen zi tiv nost. (2,7,8)

Thes saly testPa cient je na meščen v sto ječem po ložaju, sto ji na poško do va ni nogi, ko le no ima po krčeno za 20sto pinj. V tej po zi ci ji pro si mo pa cien ta da no tra nje in zunanje ro ti ra ko le no. Če pa cient toži za bo -lečino ali občut kom, da se mu je ko le no za skočilo, je test po zi ti ven. Sen zi tiv nost te sta se gle dena li te ra tu ro raz li ku je. (2,9,10)

Spred njo križno vez (ACL) prav tako te sti ra mo z raz ličnimi te sti.

Lach man testPri tem te stu pa cient leži na hrb tu, ko le no držimo v 30 sto pi njah pa siv ne flek si je. Ena roka sta bi -li zi ra di stal ni fe mur, med tem ko dru ga roka a pli ci ra silo v an te rio ni sme ri na pro si mal no ti bi jo. Po -memb na je pri mer ja va z ne poško do va no stra njo. Test ima viso ko sen zi tiv nost. (2,8)

Spred nji pre dalčni testPa cient leži na hrb tu, flek si ja v kol ku je 45 sto pinj in flek si ja v ko le nu 90 sto pinj, ti bi ja je v nev tral -nem po ložaju. Prei sko va lec sta bi li zi ra spod nji del okončine tako, da se nežno vse de na sto pa lo.Z obe ma ro ka ma držimo prok si mal no ti bi jo in a pli ci ra mo silo v an te rior ni sme ri. Po treb na je pri -mer ja va z zdra vo stra njo. V ko li kor je pri sot na tran sla ci ja ti bi je v an te rior ni sme ri je test po zi ti ven.Sen zi tiv nost te sta se gle de na li te ra tu ro raz li kuje. (1,2,8)

Pi vot Shift testPa cient leži na hrb tu. Z eno roko držimo prei sko vančev gleženj z dru go pa ko le no na la te ral nistra ni, ko le no je v flek si ji. A pli ci ra mo val gus silo in no tra njo ro ta ci jo in ko le no počasi iz te gu je mo.Zdrs oz. sub luk sa ci ja lateral ne ga pla to ja ti bi je po me ni po zi ti ven test. Test naj bi bil vi so ko sen zi -ti ven, če je iz ve den s sta ni ki rur ga, ki se uk var ja s ko len sko pa to lo gi jo. (1,2,8)

Zad nja križ na vez (PCL) pre pre ču je po te rior no di slo ka ci jo ti bi je gle de na fe mur.

Zad nji pre dalč ni testPa cient leži na hrb tu, flek si ja v kol ku je 45 sto pinj in flek si ja v ko le nu 90 sto pinj, ti bi ja je v nev tral -nem po ložaju. Prei sko va lec sta bi li zi ra spod nji del okončine tako, da se nežno vse de na sto pa lo.Z obe ma ro ka ma držimo pro si mal no ti bi jo in a pli ci ra mo silo v po ste rior ni sme ri. V ko li kor je pri -sot na tran sla ci ja ti bi je v po ste rior ni sme ri je test po zi ti ven. Sen zi tiv nost te sta se gle de na li te ra -tu ro raz li ku je. (2,8)

153


Go le ni ca v zad njem pre dalčnem po ložajuPri tem te stu pa cient leži na hrbtu, iz va ja mo pa siv no flek si jo v ko le nih in kol kih na 90 sto pinj. V pri -me ru poško do va ne zad nje križne vezi bo ti bi ja sub luk si ra na po ste rior no gle de na fe mur oz. kon -di la ti bi je ni sta več an te rior no od kon di lot fe mur ja. Po treb na je pri mer ja va z ne poško dovanostra njo. Sen zi tiv nost je vi so ka. (1,2)

DIAGNOSTIKA

Gle de na pa to lo gi jo, ki jo pričaku je mo se od ločamo za sli kov no diag no sti ko. Naj več se upo rab lja:• rent gen sko sli ka nje v an te ro-po ste rior ni in stran ski pro jek ci ji: s to vr sto diag no sti ke ugo tav lja -

mo/izključuje mo poškod bo ske le ta, hkra ti pa nam poda tudi in for ma ci jo o de ge ne ra tiv nihspre mem bah v pre de lu skle pa (3,5)

• računal niška to mo gra fi ja (CT): bolj na tančna diag no sti ka poškodb ske le ta v smi slu pri ka za izraz ličnih ko tov in v raz ličnih re zih, ugotav lja nje sklep ne kom po nen te zlo ma, de tek ci ja pro stihte les (3,5)

• ul tra zvok (UZ): je vr sta diag no sti ke, ki je pri nas red ko upo rab lje na. Pri kaže nam meh ka tki vako le na v real nem času, ne pri kaže pa nam zno traj sklep nih struk tur. UZ prei ska va pa je zelouporab na pri poškod bah mišic ko le na (npr. rup tu ra kva dri cep sa) (3)

• mag net na re so nan ca (MRI): je diag no sti ka iz bi re pri li ga men tar nih poškod bah ko le na, saj namna tančno pri kaže meh ka tki va, li ga men te, hru sta nec in mišice iz raz ličnih ko tov in v raz ličnihrezih (3,5)

ZAKLJUČEK

Ne gle de na možno sti sli kov ne diag no sti ke pri poškod bah ko le na je kli nični pre gled pr vot ne gapo me na. Na pod la gi do bre ga pre gle da in iz ved be te stov lah ko di fe ren ci ra mo med raz ličnimi vr -sta mi pa to lo gi je in na ta način iz be re mo us trez no vrsto sli kov ne diag no sti ke, ki nas pri pe lje dodo končne diag no ze in po sle dično od ločitve gle de vr ste zdrav lje nja.

LITERATURA

1. Ros si R, Det to ni F, Bruz zo ne M, Cot ti no U, D’Eli cio DG, Bo na sia DE. Cli ni cal exa mi na tion of the knee: knowyour tools for diag no sis of knee in ju ries. Sports Me di ci ne, Art hros copy, Re ha bi li ta tion, The rapy & Tech no -logy. 2011; 3: 25.

2. Boo nen B, Ke rens B, Kort NP. (2017, Oc to ber 16). Knee exa mi na tion. Re tri ved from https://eme di ci ne.meds -ca pe.com/ar tic le/1909230-over view

3. Knee pain. (2017, August 15). Re tri ved from https://www.ma yoc li nic.org/di sea ses-con di tions/knee-pain/symptoms-cau ses/syc-20350849

4. De vitt BM, Whe lan DB. Physi cal exa mi na tion and ima ging of the la te ral col la te ral li ga ment and po ste ro la te ralcor ner of the knee. Sports Med Art hrosc. 2015; 23 (1): 10-6.

5. Whi te TO, Mac ken zie SP, Gray AJ. Mc Rae’s ort ho pe dic trau ma and emer gency frac tu re ma na ge ment. Edin-burg: El se vier; 2016. p. 418-448.

6. Décary S, Ouel let P, Ven dit to li PA, Roy JS, De smeu les F. Diag no stic va li dity of physi cal exa mi na tion tests forcom mon knee di sor ders: An over view of syste ma tic re views and meta-analy sis. Physi cal The rapy in Sports.2017; 23: 143-155.

7. Hegedus EJ, Cook C, Hasselblad V, Goode A, Mccrory DC. Physical Examination Tests for Assessing a TornMeniscus in the Knee: A Systematic Review With Meta-analysis. J Orthop Sport Phys Ther. 2007; 37: 541–50.

8. Malanga GA, Andrus S, Nadler SF, McLean J. Physical examination of the knee: A review of the original testdescription and scientific validity of common orthopedic tests. Arch Phys Med Rehabil. 2003; 84: 592–603.

9. Goossens P, Keijsers E, van Geenen RJC, Zijta A, van den Broek M, Verhagen AP, et al. Validity of the ThessalyTest in Evaluating Meniscal Tears Compared With Arthroscopy: A Diagnostic Accuracy Study. J Orthop SportPhys Ther. 2015; 45: 18–24.

10. Harrison BK, Abell BE, Gibson TW. The thessaly test for detection of meniscal tears: Validation of a new physicalexamination technique for primary care medicine. Clin J Sport Med. 2009; 19: 9-12.


154

OTEČENO KOLENO

SWOLLEN KNEE

Brin Šta buc

Kli nični od de lek za Trav ma to lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Iz vleček

Otečeno ko le no je po gost vzrok za obisk pri oseb nem zdrav ni ku ali v ur gent nem cen tru. Ključdo diagnoze in na dalj nje obrav na ve sta do bra anam ne za in kli nični pre gled. Lo ka ci ja bo lečinepri poškod bi nas že lah ko us me ri k diag no zi, pre den opra vi mo sli kov no ali dru go diag no sti ko.Punk ci ja ko len ske ga skle pa zmanjša bo lečino in iz boljša gib lji vost. Punk tat lah ko tudi ana li zi ra -mo z raz ličnimi te sti. Pri ote kli ni oce nju je mo čas na stan ka, lo ka ci jo, vse bi no punk ta ta, bo lečinoin ob seg gib lji vo sti. Te ra pi jo pri la go di mo gle de na vzrok ote ka nja, od raz ličnih zdra vil, do ki rur -škega po se ga.

Ab stract

The acu tely swol len knee is a com mon pre sen ta tion of knee pat ho logy in both pri mary care andthe emer gency de part ment. The key to diag no sis and ma na ge ment is a tho rough hi story and exa -mi na tion to de ter mi ne the pri mary pat ho logy, which inc lu des inf lam ma tion, in fec tion or a struc tu ralab nor ma lity in the knee. The lo ca tion of pain and ten der ness can aid to lo ca li za tion of struc tu ralpat ho logy even be fo re ra dio lo gi cal tests are re que sted, and in deed in form the in ve sti ga tions thatshould be car ried out. As pi ra tion of an acu tely swol len knee can aid diag no sis and help re lie ve pain.The ma na ge ment of the swol len knee de pends on un derl ying pat ho logy and can ran ge from anti-inf lam ma tory me di ca tion for inf lam ma tion to ope ra ti ve in ter ven tion for a struc tu ral ab nor ma lity.

UVOD

Otečeno ko le no je po gost vzrok za obisk pri oseb nem zdrav ni ku ali v ur gent nem cen tru. Ote ka -nje ko le na lah ko zmanjša gib lji vost in funk ci jo skle pa. Te kočina se lah ko na bi ra v sa mem skle puali v nje go vi oko li ci. Sklep na kap su la ob da ja ko len ski sklep. Kapsula vse bu je si no vial no tekočino,ki pre hra nju je in skr bi za glad ko dr se nje sklep nih po vršin. Kap su la de lu je kot zbi ral nik, ki za držite kočino v skle pu. Ote kli na ko le na na sta ne za ra di po večane ko ličine te kočine v sa mem skle puin je lah ko po sle di ca kr va vitve v sklep (he mar tro sis) ali aku mu la ci ja si no vi jal ne te kočine (iz liv).Na sta ne za ra di poškod be, struk tur nih spre memb, bak te rij ske ga ali ne bak te rij ske ga vnet ja. Do -bra anam ne za in kli nični sta tus nas že us me ri ta pro ti de lov ni diag no zi. Za do ločitv vzro ka otek -li ne je včasih po treb no opra vi ti punk ci jo ko len ske ga skle pa ter po po tre bi te kočino te sti ra ti napri sot nost in fek cij skih agen sov ali dru gih vzro kov bo le zen skih stanj. Od stra ni tev od večne te -kočine iz ko len ske ga skle pa prav tako zmanjša bo lečino in na pe tost. V ko le nu se lah ko na bre kri(he mar tros) ali si no vial na te kočina. He mar tros je na vad no po sle di ca poškod be in na sta ne hi tro.Pri iz li vu gre na vad no za počas nejši na sta nek, ote kli na lah ko del no splah ni ter se nato po nov nopo ja vi, ob seg ote kli ne pa je različen, od zelo bla ge do ob sežne. Ko do ločimo vzrok ote ka nja, iz -be re mo us trez no te ra pi jo.

ZNAKI IN SIMPTOMI

Ote ka nje: koža nad ko len skim skle pom (re ce su sa) je vid no na pe ta, po se bej v pri mer ja vi z zdravimko le nom.

155


Ome je na gib lji vost: ko se v ko len skem skle pu na be re pre več od večne te kočine lah ko tozmanjša gib lji vot (one mo gočena pol na flek si ja in ek sten zi ja v ko le nu).

Bo lečina: od vi sno od vzro ka ote ka nja. Lah ko je celo tako huda, da bol nik noge ne more obre -me ni ti.

ČASOVNI POTEK

Časov ni raz voj ote kline ko le na je lah ko hi ter (na vad no ta koj po poškod bi), od ložen (se po ja vinekaj ur po poškod bi), po sto pen (se raz vi ja in lah ko niha, brez poškod be) ali hi ter, ven dar brezpred hod nje poškod be. • HITRO – v ne kaj mi nu tah po poškod bi• ODLOŽENO – v urah po poškodbi• POSTOPNO – po na va di brez poškod be• HITRO ote ka nje, ki na sta ne brez poškod be

HITRO: po na va di kot po sle di ca poškod be, na sta ne za ra di kr va vi tve v sklep. Po veča se tlakv skle pu in ce lot no ko le no je močno otečeno. Na pal pa ci jo bo ko le no čvr sto in bo leče. Lah ko sopri sot ne poškod be na koži.• Poškod ba li ga men ta(ov): naj po go ste je str ga na spred nja križna vez ali ACL. Pri sot na je še

nesta bil nost (ki jo je v akut ni fazi za ra di ote kli ne težko oce ni ti) in bo lečina.• Poškod ba me ni ska: pe ri fer na tret ji na ali rdeča cona, lah ko pri sot no tudi vkleščenje z de fi ci -

tom ek sten zi je in bo lečino v pre de lu sklep ne špra nje (Mc Mur ray-ev test).• ZlomKa dar se ote kli na po ja vi hi tro ob poškod bi je tre ba ta ke ga bol ni ka ne mu do ma na po ti ti v ur gent nicen ter za na dalj no diag no sti ko.

ODLOŽENO: ka dar se ote kli na po ja vi v ne kaj urah ali dneh po poškod bi, je po na va di po sle di capo večane ga iz ločanja in ko pičenja si no vial ne te kočine. To na sta ne, ka dar je poškod ba v ko le nubla ga in pov zroča draženje, ki sti mu li ra iz ločanje si no vial ne tekočine. Ko ličina iz ločanja se spre -mi nja in ote kli na po na va di ni tako izra zi ta kot pri he mar tro su (ko le no ni tako čvr sto na otip).• Poškod ba me ni ska – v cen tral nem delu ali beli coni.• Zvin – na teg ene od ko len skih vezi – poškod ba po sa mez nih vla ken, sama funkcija li ga men ta

os ta ne• Hon dral ne le zi jeVe li kost ote kli ne lah ko iz dne va v dan niha. Običajno tra ja 6-12 ted nov, ka dar pa je poško do vanhru sta nec, tudi dlje.

POSTOPNO: Ote ka nje ko le na, ki na sta ne po stop no, je po na va di znak dru ge pa to lo gi je, kotpoškod be. Ote kli na je običajno bla ga do zmer na.• Ar tri tis – naj po go stejši vzrok po stop ne ga ote ka nja ko le na (»voda v ko le nu«). Na sta ne za ra di

obra be ali za tr ga nja hru stančne po vršine, telo pa prične iz ločati večje ko ličine si no vial ne teko -čine. Ote ka nju je na vad no pridružena še slabša gib lji vost ali kre pi ta ci je.

Občasno se ote kli na po ja vi tudi pri pre ve li ki ak tiv no sti, ko me han sko draženje spod bu di raz vojne bak te rij ske ga vnet ja in po sle dično se po veča iz ločanje si no vial ne te kočine.

HITRO ote ka nje, ki na sta ne brez poškod be:• Bak te rij sko vnet je – po veča iz ločanje si no vial ne te kočine. Po go ste je na sta ne po ope ra ci ji ali

glob ji rani v pre de lu ko le na, red ko pa je lah ko tudi po sle di ca he ma to ge ne ga raz so ja bak te rijz dru ge ga mest okužbe. Rana kaže zna ke vnet ja, vnet ni pa rametri so po višani, pa cient je fe bri -len. Po treb na je ur gent na na dalj nja obrav na va.

• Urični ar tri tis – na sta je nje urat nih kri sta lov v skle pu pov zroči vnet no reak ci jo, ki sti mu li ra iz liv. • Psev do pro tin – na sta ja nje kri sta lov kal ci je ve ga pi ro fos fa ta, kli nična slika j po dob na pro ti nu.


156

157


EKSTRAARTIKULARNI VZROKI

• Bur zi tis – bur ze so kot majh ne vrečke na pol nje ne s te kočino. Na meščene so med kost jo inmeh ki mi tki vi in zmanjšuje jo tre nje. Ka dar je le-to zelo po večano, pri de do me han ske ga vnet ja,ki pa je pra vi lo ma bolj lo ka li zi ra no. Bur zi tis je lah ko tudi bak te rij ski.• Pre pa te lar ni bur zi tis (hou se maids knee)• Ba ker je va ci sta (po pli teal ni bur zi tis – po večan iz liv v skle pu dvig ne tlak in si no vial na te ko -

čina se na be re v po pli teal ni bur zi med te ti va mi ham strin gov in kost jo)• Pes an se ri nus bur zi tis

• He ma tom v oko li ci ko le na, kot po sle di ca poškod be• Os good-Schlat ter (apo fi zi tis tu be ro si tas ti bi ae) – bo lečina in ote kli na v pre de lu TT (naj po go -

ste je med 9-16 le tom, pri šport no ak tiv nih)

MANJ POGOSTI VZROKI:• Iz pah po gačice (ote klina, de for ma ci ja)• Pa te lar ni ten di ni tis (bla ga ote kli na na spred njem delu ko le na)• Tu mor (red ko. Be nig ni, ma lig ni, me ta sta ze. Lah ko je pri družena bo lečina, ki je bolj izražena

ponoči, vročina, iz gu ba te le sne teže, nočno po te nje).• GVT (naj po go ste je v mečih, steg nu. Po sle di ca imo bi li za ci je ali dol go traj ne ga ležanja, ope ra ci je,

dol gih po le tov… Ko le no je lah ko bo leče, otečeno, to plejše. GVT se obrav na va kot ur gent nosta nje. Bol ni ka na po ti mo k in ter ni stu)

• Spon ta ni he mar tros (bol ni ki, ki pre je ma jo an ti koa gu lantno te ra pi jo ali bol ni ki s koa gu lo pa ti ja mi)• Rev ma toid ni ar tri tis (av toi mu na bo le zen, običajno pri za da ne skle pe rok, nog in ko le na. Po gosto

sta pri za de ti obe ko le ni. Sklep je bo leč, slabše gib ljiv in otečen)• Ju ve nil ni RA (po leg kla sičnih zna kov, sta lah ko prisot na tudi po višana te le sna tem pe ra tu ra in

kožni iz puščaj)• Pso ria tični ar tri tis (raz vi je ga 30 % obo le lih s pso ria zo)• Bo re lioz ni ar tri tis (po ugri zu klo pa, običajno je pri za det le en večji sklep, po nav lja joče ote kanje

(ted ni ali me se ci), ki hi tro iz zve ni. B. burg dor fe ri pov zroči vnet no reak ci jo in hi per tro fi jo si no vi je,žilno pro li fe ra ci jo in in fil tra ci jo z mo no nu klear ni mi ce li ca mi. V si no vial ni te kočini se pričnejo na -bi ra ti nev tro fil ci, imun ski kom pleks,kom ple ment in ci to ki ni. Se ro lo gi ja po tr di diag nozo. Zdra vi moz an ti bio ti ki, prog no za je do bra. V ko li kor an ti bio tična te ra pi ja ni učin ko vi ta, je po treb na ar tro -skop ska si no vek to mi ja.)

DIAGNOSTIKA: Po leg anam ne ze in sta tu sa upo rab lja mo sli kov no diag no sti ko (RTG, CT, MRI),ana li ze punk ta ta (ta be la 1) ter la bo ra to rij ske te ste krvi.

Ta be la 1. Kva li ta tiv na in kvan ti ta tiv na ana li za punk ta ta ko len ske te kočine.

Me ri tev Nor mal no Nev ne to Vne to Sep tično Kr va vi tev

vo lu men (ml punk ta ta) <3,5 po go sto >3,5 po go sto >3,5 po go sto >3,5 >3,5

ja snost trans pa ren ta trans pa ren ta tran slu cent na – mot na kr va vamot na

bar va Bi stra ru me na ru me na do ru me na rdečapre li vajoča do ze le na

vi skoz nost Vi so ka vi so ka niz ka spre men lji va spre men lji va

Lav ko ci ti na mm³ <200 0–2.000 2.000– 15.000– 200–2.000100.000 >100.000

Po li mor fo nu klear ni Lkc % <25 <25 ≥50 ≥75 50–75

Mi kro bio loške kul tu re Ne ga tiv ne ne ga tiv ne ne ga tiv ne pogo sto ne ga tiv ne po zi tiv ne

TERAPIJA: od vi sno od diag no ze• hla je nje – upočasni pre tok krvi in s tem zmanjša ote ka nje in bo lečino.• ela stični po voj – me han sko zmanjša pro stor, ka mor se lah ko na bi ra si no vial na te kočina.• NSAID• punk ci ja – ka dar ote kli na pov zroča bo lečino in ome je no gib lji vost. Tudi za diag no sti ko. Ote kli na

lah ko kljub punk ci ji na sta ne po nov no. • a pli ka ci ja kor ti ko ste roi dov – za vre vnet no.reak ci jo, zmanjša ote ka nje in bolečino• ele va ci ja – po možno sti dvig ne mo ko le no nad nivo srca – gra vi ta ci ja po ma ga pri zmanjšanju

ote kli ne.• počitek – zmanjšanje ak tiv no sti zmanjša tudi draženje pri za de tih struk tur in po sle dično ote ka nje.

LITERATURA

1. The acu te swol len knee: diag no sis and mana ge ment. Chinmay Gupte and Jean-Pierre St Mart, J R Soc Med.2013 Jul; 106(7): 259–268.

2. Syno vial fluid leu kocy te count and dif fe ren tial for the diag no sis of prost he tic knee in fec tion Trampuz A1,Hanssen AD, Osmon DR, Mandrekar J, Steckelberg JM, Patel R. Am J Med. 2004 Oct 15; 117(8): 556-62.

3. What Cau ses a Swol len Knee J. Dean Cole, MD. Art hri tis-health, 04/13/20164. Ap proach to Sep tic Art hri tis Dia ne Le wis Ho ro witz, MD, and Ele na Kat zap, DO, North Sho re–Long Is land

Jewish Health System, Man has set, New York Am Fam Physi cian. 2011 Sep 5; 84(6): 653-660.5. Lyme art hri tis: pat ho ge ne sis, cli ni cal pre sen ta tion, and ma na ge ment. Pu ius YA, Ka lish RA In fect Dis Clin North

Am. 2008 Jun; 22(2): 289-300, vi-vii.6. Knee-pain-ex plai ned.com Wil son Health Ltd. up da ted 4th May 20187. Osgood-Schlatter Disease (Knee Pain)«. ort hoin fo.aaos.org. May 2015. Archived from the ori gi nal on 18 June 2017.

Re trie ved 3 June 2017


158

PROGRAM ZA ZDRAVNIKE

PHYSICIANS’ PROGRAMME

160

161161161


PROSTE TEME

FREE TOPICS

162

KAV STIČNI EZO FA GITIS – PRED STA VI TEV SO DOB NIHPRI PO ROČIL ZA OBRAV NA VO BOL NI KOV

CAU STIC ESOP HA GI TIS – PRE SEN TA TIONOF CON TEM PO RARY RE COM MEN DA TIONS

FOR PA TIENTS TREAT MENT

Pa vel Skok*,**, Maja Prah**, Kri sti jan Skok**

*Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ma ri bor, Kli ni ka za in terno me di ci no, Od de lek za ga stroen te ro lo gi jo,Ljub ljan ska ul. 5, 2000 Ma ri bor

**Me di cin ska fa kul te ta, Uni ver za v Ma ri bo ru, Ta bor ska ul. 8, 2000 Ma ri bor

Izvleček

Kav stične poškod be zgor njih pre ba vil so v kli nični prak si red ke. Na izraženost in traj nost poškodbsluz ni ce ust ne vot li ne in zgor njih pre ba vil vpli va jo vr sta, ko ličina, kon cen tra ci ja in p H zaužitejedko vi ne ter tra ja nje sti ka sno vi s sluz ni co. V pris pev ku av tor ji pred sta vi jo bol ni co s kav stičnopoškod bo požiral ni ka po zaužitju im preg na cij ske ga sreds tva za les in so dob na pri po ročila zaobrav na vo ter zdrav lje nje teh bol ni kov.

Abstract

Cau stic in jury of the up per ga stroin te sti nal tract is a con di tion ra rely en coun te red in cli ni cal prac -ti ce. The se ve rity and con se quent per ma nen ce of the in ju ries of the oral ca vity, esop ha gus andsto mach are mainly af fec ted by the type, quan tity, con cen tra tion and p H of the in ge sted sub stan ceas well as the du ra tion of con tact with the lu mi nal mu co sa. In the ar tic le, the aut hors pre sent a fe -ma le pa tient with cau stic in jury of the esop ha gus af ter in ge stion of wood im preg na tion fluid andcon tem po rary treat ment re com men da tions for pa tients.

UVOD

Kav stične poškod be sluz ni ce zgor njih pre ba vil so v kli nični prak si red ke, žal v našem oko lju nima -mo epi de mio loških po dat kov o tem za ple tu (1). Tudi v raz vi tem sve tu in ci den ca takšnih poškodbni zna na. V li te ra tu ri se po roča o na raščajočem tren du koroziv nih poškodb v deželah z niz kimdo hod kom in ti stih, ki ni ma jo učin ko vi tih re gu la tor nih ukre pov ter jav noz dravs tve nih pre ven tiv -nih pro gra mov. Ce lo kup no je v ZDA več kot 2,2, mi li jo na oseb iz po stav lje nim ško dlji vim sno vemlet no, med nji mi 83,8 % (1,8 mi li jo na) na račun zaužitja, 200,000 je samo pri me rov zau žitja čis til nihsred stev (2). Naj po go ste je upo rab lje ne kav stič ne sno vi so bili iz del ki za čiš če nje v gos po dinjs tvu,zla sti be li la, koz me tič ni iz del ki ali iz del ki za oseb no nego. Pred vsem ogroženi sta dve sta rost nisku pi ni. V prvo so di jo otro ci med 2-6 let, ki ne na mer no zaužije jo ško dlji vo snov (80 % pri me rov),ven dar ima jo večino ma lažje do sred nje hude poškod be. Dru go sku pi no pred stav lja jo odra sli med30-40 le tom, ki ima jo večino ma sa mo mo ril ni namen in utr pi jo hude ali celo smrt ne poškod be (2,3).Iz sled ki ra zi skav po tr ju je jo, da na ob seg, traj nost in za ple te poškodb sluz ni ce vpli va jo vr sta in ko -ličina zaužite sno vi, nje na kon cen tra ci ja in p H ter časov no tra ja nje sti ka jed ko vi ne s sluz ni co (4).Po sledice zaužitja so lah ko usod ne, še zla sti za ra di za ple tov na požiral ni ku in medp ljučju, pa tudidru god v po te ku pre ba vil ali dru gih or ga nih (4). Zgod nja in na tančna en do skop ska prei ska va se jev pre te klo sti po tr di la kot naj pri mer nejša diag no stična me to da za oce no ob se ga poškodb sluz ni -ce. Pri oce ni poškodb sluz ni ce naj po go ste je upo rab lja mo Zar gar je vo kla si fi ka ci jo (5).

V pris pev ku av tor ji pred sta vi jo bol ni co po zaužitju im preg na cij ske sno vi za les in po tek zdrav -lje nja ter so dob na pri po ročila za obrav na vo in zdrav lje nje teh bol ni kov.

163


PREDSTAVITEV BOLNICE

48-let no bol ni co, ki se je v pre te klo sti zdra vi la za ra di de pre si je, smo po obrav na vi v ur gent ni am -bu lan ti Od del ka za oto ri no la rin go lo gi jo in in ter ni stični nuj ni po moči, spre je li na ga stroen te ro -loški oddelek za ra di po pi te jed ko vi ne, im preg na cij ske ga sreds tva za les. Tri ure pred spre je momje po mo to ma, čeprav go vo ri jo he te roa nam ne stični po dat ki o sa mo mo ril ni na me ri, po pi la dvapožirka »Bo ro sol ul tra im preg na ci je«. Snov je po se sta vi »al kil (C12–16) di metilben zil amo ni jevklo rid« (p H>7). Raz vi le so se pe koče bo lečine v ust ni vot li ni in žrelu, začela se je sli ni ti in po sta -lo ji je sla bo. Svoj ci so ji dali piti mle ko in sla no vodo, po čemer je večkrat bru ha la.

V kli ničnem sta tu su ob spre je mu bo le zen skih spre memb ni bilo moč po tr di ti, RR 120/90 mmHg,pulz 90/mi nu to, rit mičen, Sp O2 96 %. Štiri ure po zaužitju smo opra vi li nuj no en do sko pi jo zgornjihpre ba vil, prei ska va je po tr di la poškod be sluz ni ce ust ne vot li ne, ob sežne zna ke koa gu la cij skene kro ze sluz ni ce požiral ni ka in mi ni mal ne na sluz ni ci želod ca. Bol ni co smo v na sled njih dvehted nih zdra vi li z in fu zi ja mi raz to pin, pa ren te ral no je pre je ma la še za vi ra lec pro ton ske črpal ke,an ti bio tik in anal ge ti ke. V diag no stičnem po stop ku smo opra vi li sli kov ne prei skave pr sne ga košain tre bušne vot li ne: rent ge no gram pr snih or ga nov in tre bu ha, CT pr sne ga koša in tre bu ha za iz -ključitev mo re bit nih za ple tov.

V po te ku zdrav lje nja smo jo pred sta vi li kon zi liar ne mu psi hia tru, ki ni ugo tav ljal akut ne ga psi -hia tričnega obo le nja. Kon trol no en do sko pi jo smo opra vi li dva ted na po spre je mu, pre hod nostpožiral ni ka je bila ohra nje na, izražene so bile vnet ne spre mem be sluz ni ce požiral ni ka, ezo fa gi tister ero ziv ne spre mem be sluz ni ce želod ca. Po dveh ted nih zdrav lje nja smo bol ni co od pu sti li,v do brem kli ničnem sta nju, z za vi ral cem pro ton ske črpal ke v dvoj nem dnev nem od mer ku in pri -po ročeni mi an ti de pre si vi.

RAZPRAVLJANJE

Kav stične poškod be sluz ni ce zgor njih pre ba vil so sta nja, s ka te ri mi se v ur gent ni me di ci ni sre -ču je mo red ko. Gle de na podat ke v med na rod ni li te ra tu ri zaužije jo odra sli jed ko vi ne običajnov sa mo mo ril ne na me ne, red ke je ne na mer no ali v opi tem sta nju, majh ni otro ci pa običajno popo mo ti ali iz ra do ved no sti (1,6). V za hod nem sve tu zaužije jo po go ste je al kal ne sno vi, v nerazvi -tih deželah pa po go ste je ki sli ne, ki so bolj do stop ne. V In di ji so naj po go stejša zaužitja klo ro vo -di ko ve in žve ple ne ki sli ne. Sno vi, ki jih zaužije jo odra sli, so naj po go ste je raz lična gos po dinj skačis ti la, od maševal ci od to kov, od stra nje val ci rje in barv, to pi la, raz lični de ter gen ti, sa ni tar na čis ti -la, pe sti ci di ter raz lične ki sli ne (1,7-12). V ta be li 1 so naštete sno vi, ki naj po go ste je pov zročajo tevr ste poškodb sluz ni ce zgor nje pre bav ne cevi (1,12). Na pri za de tost in re snost poškodb sluz ni cepre ba vil vpli va jo zla sti: vr sta, ko ličina in kon cen tra ci ja po pi te/zaužite jed ko vi ne, p H sno vi ter častra ja nje sti ka sluz ni ce z jed ko vi no (10). Značilno je, da jed ko vi ne, ki ima jo p H <2 ali >12, pro dre josko zi pla sti sluz ni ce požiral ni ka ter pov zročijo na sta nek koagu la cij ske ne kro ze sluz ni ce, karone mo goči pro di ra nje v glob lje slo je (7,8). Sluz ni ca požiral ni ka je na ki sli ne v pri mer ja vi z al kal -ni mi snov mi bolj od por na. Po sle di ca zaužitja sled njih je ko lik va cij ska ne kro za, ki vodi v hude za -ple te. Med naj hujše sodijo pre drt je ste ne požiral ni ka, me dia sti ni tis ali na sta nek fi stul. En do skop skaprei ska va se je v pre te klo sti po tr di la kot naj pri mer nejša me to da za oce no stop nje ok va re sluz -ni ce po zaužitju jed ko vin, pri oce ni se je uve lja vi la Zar gar je va kla si fi ka ci ja, ki spre mem be vred -no ti v skla du s 6 stop nja mi. Za en do skop sko oce no poškodb sluz ni ce pre ba vil večina av tor jevpred la ga zgod njo en do sko pi jo, običajno 6-8 ur po zaužitju (ne ka te ri pred la ga jo 12-48 ur), ker sev tem ob dob ju že izra zi jo poškod be (1,10). Pri poročila ods ve tu je jo en do sko pi jo v ob dob ju 3-15dni po zaužitju za ra di mehčan jao poško do va ne ga tki va in tve ga nja za ia tro ge ne per fo ra ci jo. Zaoce no po sle dic zaužitja jed ko vi ne se v diag no stičnem po stop ku in ob dob ju sle de nja vse po go -ste je upo rab lja večre zinska računal niška to mo gra fi ja, CT pr sne ga koša in tre bu ha, v ne ka te rihoko ljih tudi en do skop ski utra zvok, EUZ, za oce no de be li ne pri za de te sluz ni ce (12).

Po po dat kih v med na rod ni li te ra tu ri se de lež za ple tov po memb no po veča pri bol ni kih z en -do skop sko potr je ni mi ob sežnimi ne kro za mi. Le-te so običajno na po ved nik po daljšane ga bol -nišničnega zdrav lje nja, spre je ma bol ni ka v eno to in ten ziv ne me di ci ne ter raz vo ja za ple tov, ki solo kal ni ali si stem ski. Lah ko se po ja vi jo zgo daj, v ne kaj urah, v pr vih dneh po zaužitju ali ka sne jev po te ku zdrav lje nja, tudi po dveh ali treh ted nih. Med lo kal ne za ple te spa da jo zožitev požiral ni -


164

165


ka in kr va vi tev, red ke je tvor ba fi stul (6,8). Re la tiv no ma lošte vil ne ana li ze obrav nav teh bol ni kovv med na rod ni li te ra tu ri po tr ju je jo, da se zožitve običajno začno raz vi ja ti ob pro ce su braz go ti -njenja v dru gem ted nu zdrav lje nja, pra vi lo ma pri za de ne jo požiral nik in/ali an tral ni del želod ca,z zožit vi jo pi lo ru sa (10). Kot po sle di ca zožitve je pri ne ka te rih bol ni kih ohra nje nih le ne kaj mmsvetli ne, kar omo goča pre hod le te kočine (11). Med naj hujše si stem ske za ple te so di jo: as pi ra cij -ska pljučnica, di hal na sti ska, pre drt je požiral ni ka in me dia sti ni tis. Med re sne si stem ske za ple teso di jo tudi led vični in je tr ni, le-ti so od vi sni od vr ste zaužite jed ko vi ne, nje ne pre sno ve in iz -ločanja. Med red kejše si stem ske za ple te so di jo he ma to loški, kot je di fuz na in tra va sku lar na koa -gu la ci ja (DIK) in/ali he mo li za (7,9).

Zdrav lje nje bol ni kov s kav stično poškod bo je običajno simp to mat sko. Na men zdrav lje nja jezmanjšati ob seg poškod be in pre prečiti raz voj za ple tov. Pri zdrav lje nju upo rab lja mo: in fu zi je raz -to pin, za vi ral ce pro ton ske črpal ke v vi so kih od mer kih (80 – 160 mg/24 ur v iv ob li ki) in an ti bio tičnozaščito v pričako va nju za ple tov, kot je okužba ne kro ze. V pri de do zožitev se lah ko po služimoen do skop ske ga/ra dio skop ske ga zdrav lje nje z ba lon sko širi tvi jo ste no ze, vsta vi tvi jo opor ni ce alitudi ki rurškim zdrav lje njem (6,9,10). Sled nje je običajno po sle di ca za ple ta, pre drt ja ste ne pre -bav ne cevi ali na pre do vale zožitve, ki je ni bilo moč raz rešiti z dru gi mi po stop ki (13,14). Ta ob li kazdrav lje nja je po ve za na z večjim tve ga njem za bol ni ka.

Gle de zdrav lje nja kav stične poškod be z iz pi ra njem sluz ni ce zgor nje pre bav ne cevi pre kona zo ga strične cev ke, z na me nom razredčitve jed ko vi ne ne po sred no po zaužitju, so v li te ra tu rimne nja de lje na, prav tako tudi o upo ra bi vi so kih od mer kov kor ti ko ste roi dov ali mi to mi ci na C zaupočas ni tev raz vo ja braz go tin in po sle dičnega raz vo ja zožitve (11). Ta prob lem kli nične od ločitveje še zla sti izražen pri otro cih (12).

ZAKLJUČEK

Kav stične poškod be sluz ni ce zgor njih pre ba vil so v našem oko lju red ke, a so žal po sle di ce re -sne. Kljub na pred ku pri obrav na vi teh bol ni kov, so možno sti ome je ne, us mer je ne zla sti v op ti -mal no simp to mat sko zdrav lje nje, omi li tev po sle dic jed ko vi ne ter še zla sti pra vočasno zaz na vo

Ta be la 1. Naj po go ste je zaužite kav stične sno vi/jed ko vi ne (pov ze to po 1,12).

Kavstična snov Vrsta Prisotno v/pri

Ki sli ne Žve plo va Ba te ri jah In du strij skih čis ti lih Gal va ni za ci ji

Ok sal na Redčilih za bar ve Čis ti lih za ko vi ne

Klo ro vo di ko va To pi lih Čis ti lih za ko vi ne Čis ti lih za od to ke in sa ni ta ri je Od stra nje val cih rje

Fos for na Čis ti lih za sa ni ta ri je

Al kal ne sno vi Na tri jev hi drok sid Čis ti lih za od to ke

Ka li jev hi drok sid Čis ti lih za pečice Pral nem prašku

Na tri jev kar bo nat Iz de lo va nju mila Sušenju sad ja na kme ti jah

Amo ni jak Amo ni jak Gos po dinj skih čis ti lih Amo ni jev hi drok sid

De ter gen ti, be li la Na tri jev hi po klo rit Gos po dinj skih be li lih in čis ti lih Na tri jev po li fos fat In du strij skih de ter gen tih Ka li jev per man ga nat De zin fek cij skih sreds tvih, bar vah za lase

za ple tov. Zgod nja in na tančna en do skop ska oce na po sle dic učinka jed ko vi ne na sluz ni co pre -bav ne cevi je ključna za iz bor us trez ne ga zdrav lje nja ter oce no ogroženo sti bol ni ka.

LITERATURA

1. Skok P. Kav stične poškod be sluz ni ce zgor njih pre ba vil – pri po ročila za obrav na vo. V: Cr njac A (ur.), Hoj skiA (ur.). Zbor nik vab lje nih pre da vanj. Ma ri bor: Uni ver zi tet ni kli nični cen ter, Od de lek za to ra kal no ki rur gi jo.2014, str. 111-117.

2. Mo wry JB, Spyker DA, Brooks DE, Zim mer man A, Schau ben JL. 2015 An nual Re port of the Ame ri can As so -cia tion of Poi son Con trol Cen ters’ Na tio nal Poi son Data System (NPDS): 33rd An nual Re port. Clin To xi col.2016; 54(10): 924-1109.

3. de Jong AL, Mac do nald R, Ein S, For te V, Tur ner A. Cor ro si ve esop ha gi tis in chil dren: a 30-year re view. Int JPe dia tr Otor hi 2001; 57(3): 203-11.

4. Atug O, Do bru ca li A, Or lan do RC. Cri ti cal p H le vel of lye (Na OH) for esop ha geal in jury. Dig Dis Sci 2009; 54:980-7.

5. Zar gar SA, Koch har R, Met ha S, Met ha SK. The role of fi be rop tic en dos copy in the ma na ge ment of cor ro si vein ge stion and mo di fied en dos co pic clas si fi ca tion of burns. Ga stroin test En dosc. 1991; 37(2): 165-9.

6. Ma me de RC, De Mel lo Fil ho FV. Treat ment of cau stic in ge stion: an analy sis of 239 ca ses. Dis Esop ha gus.2002; 15(3): 210-3.

7. Ra ma samy K, Gu ma ste VV. Cor ro si ve in ge stion in adults. J Clin Ga stroen te rol. 2003; 37(2): 119-24.8. Po ley JW, Ste yer berg EW, Kui pers EJ, Dees J, Hart mans R, Ti la nus HW, et al. In ge stion of acid and al ka li ne

agents: out co me and prog no stic va lue of early up per en dos copy. Ga stroin test En dosc. 2004; 60: 372-7.9. Keh SM, On yek we lu N, Mc Ma nus K, Mc Gui gan J. Cor ro si ve in jury to up per ga stroin ten sti nal tract: still a ma jor

sur gi cal di lem ma. World J Ga stroen te rol. 2006; 12(32): 5223-8.10. Pace F, An ti no ri S, Re pi ci A. What is new in esop ha geal in jury (in fec tion, drug-in du ced, cau stic, stric tu re,

per fo ra tion)? Cur rent Opi nion in Ga stroen te ro logy. 2009; 25: 372-9.11. Con ti ni S, Scar pig na to C. Cau stic in jury of the up per ga stroin te sti nal tract: A com pre hen si ve re view. World J

Ga stroen te rol 2013; 19(25): 3918–3930. 12. Usta M, Er kan T, Co ku gras FC, Ur gan ci N, Onal Z, Gul can M, Kut lu T. High doses of methylprednisolone in

the management of caustic esophageal burns. Pe dia trics 2014; 133(6): E1518-24.13. Chi ri ca M, Bo na vi na L, Kelly MD, Sar fa ti E, Cat tan P. Caustic ingestion. Lan cet. 2017; 20: 389 (10083): 2041-2052.

doi: 10.1016/S0140-6736(16)30313-0.14. Alipour Faz A, Arsan F, Peyvandi H, Oroei M, Shafagh O, Peyvandi M, Yousefi M. Epi de mio lo gic Fea tu res and

Out co mes of Cau stic In ge stions; a 10-Year Cross-Sec tio nal Study. Emerg (Te hran). 2017; 5(1): e56.


166

KAPNOMETRIJA IN KAPNOGRAFIJA –UPORABA V URGENTNI MEDICINI

CAPNOMETRY AND CAPNOGRAPHY – IN EMERGENCY MEDICINE

Ana An drejc*, Ma tej Str nad**,***

* Ur gent ni cen ter, Splošna bol nišnica Slo venj Gra dec, Gos pos vet ska ce sta 1, 2380 Slo venj Gradec** OE NMP, Zdravs tve ni dom dr. Adol fa Drol ca Ma ri bor, Ce sta pro le tar skih bri gad 21, 2000 Ma ri bor

*** Ka te dra za ur gent no me di ci no, Me di cin ska fa kul te ta, Uni ver za v Ma ri bo ru, Ta bor ska uli ca 8, 2000 Maribor

Izvleček

V pris pev ku je pred stav lje na kap no gra fi ja, po memb no orod je v ur gent ni me di ci ni in nje na upora bapri po sa mez nih pri me rih nuj nih stanj.

Abstract

The ar tic le pre sents cap no graphy, an im por tant tool in emer gency me di ci ne and its use in in di vi dualca ses of emer gency si tua tions.

UVOD

Kap no gra fi ja je me to da nein va ziv ne ga mer je nja del ne ga tla ka og lji ko ve ga diok si da (CO2) v iz di -ha nem zra ku v od vi sno sti od časa. Raz mer je med kon cen tra ci jo CO2 in časom je grafično pri ka -za no kot kri vu lja oz. kap no gram.

Pulzna ok si me tri ja nam poda in for ma ci jo o ok si ge na ci ji krvi, med tem ko s kap no gra fi jo pri do -bi mo in for ma ci je o ven ti la ci ji (kako učin ko vi to se CO2 eli mi ni ra pre ko pljuč), per fu zi ji (kako učin ko -vi to se CO2 trans por ti ra pre ko va sku lar ne ga si ste ma) in me ta bo lizmu (ko li ko CO2se proi zva jamed ce ličnim me ta bo liz mom). Od sto pa nje od nor mal ne ven ti la ci je se hitro po kaže v spre me -nje ni vred no sti CO2, tudi ta krat ko je Sp O2 (in di rekt no mer je nje sa turacije ki si ka v krvi) nor mal na.Za ra di tega je CO2 bolj sen zi ti ven in hitrejši in di ka tor sprememb pri ven ti la ci ji kot Sp O2.

METODE

Na pra ve, ki me ri jo kon cen tra ci jo CO2 ali del ni tlak CO2, ima jo dve možno sti vzorčenja po dat kov:»main stream« in »si de stream«. Main stream na pra ve me ri jo pli ne di rekt no iz di hal, sen zor je lo -ci ran preko adap ter ja di rekt no nad tu bu som. Si de stream na pra ve pa me ri jo pli ne pre ko nosu oz.no sne ka ni le ali pre ko tu bu sa z as pi ra ci jo majh ne ga vzorčka iz dihanega zra ka, ki po tem pre koka ni le po tu je do sen zor ja, ki je lo ci ran v mo ni tor ju. Main stream se upo rablja le za in tu bi ra ne pa -cien te, si de stream si stem pa se lah ko upo rab lja tako za in tu bi ra ne kot nein tu bi ra ne pa cien te.

Mo ni tor ji del ne ga tla ka CO2 na kon cu iz di ha so lah ko kvan ti ta tiv ni ali kva li ta tiv ni. Kvan titativ -ne na pra ve me ri jo na tančno vred nost CO2 v ob li ki šte vil ke (kap no me tri ja) ali šte vil ke in kri vu lje(kap no gra fi ja). Te na pra ve me ri jo kon cen tra ci jo z in frar dečim va lo va njem. Kva litativ ne na pra vepa po da jo in for ma ci jo le o in ter va lu vred no sti, v ka te rem se na ha ja del ni tlak CO2. Naj po go ste jese upo rab lja ko lo ri me trični CO2 de tek tor, ki se sto ji iz lak mu so ve ga pa pir ja in spre me ni bar vo v od -vi sno sti od vred no sti CO2 (vi jo lična za CO2 < 3 mmHg, bež za 3–15 mmHg in ru me na za > 15 mmHg).Pri mar no se ta me to da upo rab lja le za pre verja nje po ložaja tu busa (spre mem ba bar ve v pri me ruen do tra heal ne in tu ba ci je). (1)

167


CO2 KRIVULJA (KAPNOGRAM)

Kap no gram se sto ji iz 4 faz:1. faza (ven ti la ci ja mr tve ga pro sto ra, A-B): pred stav lja začetek iz di ha, kjer se iz praz ni mr tvi pro -

stor v zgor njih di ha lih.2. faza (as cen dentna faza, B-C): pred stav lja hi ter po rast v kon cen tra ci ji CO2, ki pre po tu je iz al veo -

lov do zgor njih di hal.3. faza (al veo lar ni pla to, C-D): pred stav lja kon cen tra ci jo CO2, ki do seže enot no ra ven v ce lot nem

toku di ha nja od al veo lov do nosu. Točka D, ki se na ha ja na kon cu al veo larnega pla to ja, pred stav -lja mak si mal no kon cen tra ci jo CO2 ob kon cu iz di ha (v an gleškem izra zu end-ti dial CO2 – et CO2),vred nost je pred stav lje na nu me rično na mo ni tor ju. Normal na vred nost et CO2 je 4,9 k Pa–6,3 k Pa(35-45 mmHg).

4. faza (D-E): pred stav lja ins pi ra tor no fazo.


168

Sli ka 1. Nor mal ni kap no gram.

PCO (mmHg)2

IVIIII

A B

C

D

E

II

0

20

40

60

PC

O2

KARDIOPULMONALNO OŽIVLJANJEMed kar dio pul mo nal nim oživ lja njem (KPO) del ni tlak og lji ko ve ga diok si da v iz di ha nem zraku(et CO2) sov pa da z mi nut nim vo lum nom srca, pri us pešni rea ni ma ciji s po vrat kom sponta ne gakrv ne ga ob to ka (PSKO) pa se et CO2lah ko dvig ne na nor mal no vred nost. Zato je et CO2 do berprog no stični de jav nik. Med KPO sta al veo lar na ven ti la ci ja in me ta bo li zem kon stant na, zato et CO2odraža pre tok v pul mo nal nem žilju in je upo raben kot po ka za telj učin ko vi tih sti sov pr sne gakoša. Učin ko vi ti sti si pr sne ga koša zvišajo mi nut ni vo lu men srca, kar se odraža v po višani per fu -zi ji, zato se po viša tudi etCO2. (2) Po višana vred nost et CO2 je najz god nejši znak PSKO, saj pri dedo po večane perfu zi je, kar se izra zi kot hi ter po rast v vred no ti et CO2, saj se CO2, ki se je ko pičilmed KPO, iz loči pre ko pljuč.

AHA (Ame ri can Heart As so cia tion) smer ni ce pou dar ja jo po memb nost sti sov pr sne ga košabrez pre ki ni tve do PSKO, kap no gra fi ja pa nam služi kot indi ka tor le-te. Et CO2 je bolj zanesljivznak re per fu zi je kot ti pa nje pul za. (3)

Določene vred no sti et CO2 ko re li ra jo z ver jet nost jo PSKO, kar so pri ka za li v si ste ma tičnem pre -gle du 17 štu dij o srčnem za sto ju; et CO2 ≥ 10–20 mmHg med KPO je močno po ve zan s PSKO, med -tem ko ima et CO2< 10 mmHg po 20 min KPO 0,5 % ver jet nost PSKO. (4)

Et CO2 nam je v po moč tudi pri določanju etio lo gi je srčnega za sto ja. Pa cien ti z as fik si jo (začetniri tem asi sto li ja ali PEA – elek trična ak tiv nost srca brez pul za za ra di tuj ka, as pi racije, ast me aliuto pi tve) so ime li višje vred no sti et CO2 v pri mer ja vi s pa cien ti z ven tri ku lar no fi bri la ci jo/ven tri -ku lar no ta hi kar di jo brez pul za (akut ni mio kard ni in farkt). (5)

PREVERJANJE POLOŽAJA TUBUSA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI

Kap no grafija je ena iz med naj za nes lji vejših me tod za do ločanje po ložaja en do tra heal ne ga tu -bu sa (ETT) pri in tu ba ci ji. Upo rab lja se ru tin sko v pre hos pi tal nem oko lju in je naj boljša me to da zade tek ci jo ezo fa geal ne in tu ba ci je, saj ima 100 % sen zi tiv nost in 100 % spe ci fičnost za do ločanjepo ložaja ETT. (2)

Če po in tu ba ci ji do bi mo na mo ni tor ju nor mal ni kap no gram z vse mi 4 fa za mi je to po tr di tev,da je ETT med gla sil ka ma, to rej v tra he ji. Nor mal no kri vu ljo do bi mo tudi če je tu bus preglo bo ko(v de snem bron hu). Če pa na moni tor ju ni kri vu lje, am pak rav na črta po me ni, da je ETT v poži -ralni ku. Pre hod no lah ko tudi ob in tu ba ci ji v požiral nik na začetku do bi mo neko vred nost et CO2(v pri me ru, da je bol nik pred srčnim za sto jem zaužil ga zi ra no pi jačo), ven dar nato vred no sti et CO2pričnejo hi tro upa da ti. Rav na črta se lah ko po ja vi tudi pri os ta lih sta njih kot so ob struk ci ja tu bu -sa, ob struk ci ja di hal nih poti di stal no od ETT (npr. tu jek), pri dol go tra ja jočem srčnem za sto ju z di -fuz no ce lično smrt jo (ni proi zvod nje CO2 za ra di od sotnosti ce lične ven ti la ci je). Ven dar pa vsee nov zgod nji fazi srčnega za sto ja pri in tu ba ci ji do bi mo nor ma len kap no gram, ki nam po tr di lego ETT.Po dob no kot pri ETT nam kap no gra fi ja omo goča in for ma ci jo o po ložaju al ter na tiv nih pri po -močkov za os kr bo di ha le poti (I-gel, la rin geal na ma ska, la rin geal ni tu bus, kom bi tu bus). (6)

PLJUČNE BOLEZNI

Kap no gra fi ja se lah ko upo rab lja tudi kot di na mični mo ni to ring pa cien tov z akut no ven tilator nood po ved jo (ast ma, kro nična ob struk tiv na bo le zen, bron hio li tis). Pri ob struk tivnih pljučnih bo lez -nih, hi po ven ti la ci ja pov zroči hi per kar bi jo in disp ne jo. Pri trom bem bo liz mu je et CO2znat no nižjiod nor mal ne ga za ra di zmanjšanja pljučne per fu zi je in po večanja alveolar ne ga mr tve ga pro sto -ra, ki zmanjša ko ličino CO2, ki se iz di ha iz pljuč. To rej niz ke vredno sti et CO2 med oživ lja njem na -ka zu je jo možnost pljučne em bo li je kot vzrok srčnega zastoja. (7)

METABOLNA ACIDOZA

Ob sta ja li near na ko re la ci ja med kon cen tra ci jo se rum ske ga bi kar bo na ta (HCO3) in et CO2 pri pe -dia tričnih pa cien tih z dia be tično ke toa ci do zo in ga stroen te ri ti som (8,9). Ko ima pacient me ta bol -no aci dozo, se kon cen tra ci ja HCO3 zmanjša, kar po sle dično pov zroči kom penza tor no višjo mi nut noven ti la ci jo in s tem res pi ra tor no al ka lo zo. Ta pro ces pov zroči pa dec et CO2.Z zvišan jem mi nut neven ti la ci je se zmanjšuje al veo lar na kon cen tra ci ja CO2 in s tem po sle dično kon cen tra ci ja CO2v pljučni ar te ri ji. Z nižjo kon cen tra ci jo CO2 v krvi ko ri gi ra jo aci de mi jo. Hujša kot je aci doza, nižji jeHCO3, višja je frek ven ca di ha nja in nižji je et CO2. Iz tega raz lo ga je kap no gra fi ja upo rab na kot in -di ka tor me ta bol ne aci do ze.

ZAKLJUČEK

Za ra di širo ke ga spek tra upo ra be je kap no gra fi ja zelo ko rist no orod je v ur gent ni me di ci ni, saj jenein va ziv na in zelo na tančna me to da in je v po moč pri šte vil nih kri tičnih sta njih, npr. pri kar dio -pul mo nal nem oživ lja nju, za sprem lja nje me han ske ven ti la ci je, kot po moč pri po tr di tvi lege tu -bu sa, pri se da ci ji in anal ge zi ji, trav mi, šokov nih sta njih in me ta bol nih bolezni.

LITERATURA

1. Ami nia hi dash ti H, Sha fi ee S, Za ma ni Kia sa ri A, Saz gar M. Ap pli ca tion of End-Ti dial Car bon Dio xi de (ETCO2)Mo ni to ring in Emer gency De part ment; a Nar ra ti ve Re view. Emer gency 2018; 6 (1): e5.

2. Sil ve stri s, Lad de JG, Brown JF, et al. En do tra heal tube pla ce ment con fir ma tion: 100% sen si ti vity and specifictywith su stai ned four-pha se cap no gra fic wa ve forms in a ca da ve ric ex pe ri men tal mo del. Re cus ci ta tion 2017;115: 192.

169


3. 2005 Ame ri can Heart As so cia tion Gui de li nes for Car dio pul mo nary Re sus ci ta tion and Emer gency Car dio va -sku lar Care. Part 7. 1: Ad juncts for air way con trol and ven ti la tion. Cir cu la tion 2005; 112 (suppl IV): IV.

4. Pai va EF, Pax ton JH, O’Neill BJ. The use of end-ti dial car bon dio xi de (ETCO2) mea su re ment to gui de ma na -ge ment of car diac ar rest: A si ste ma tic re vie. Re sus ci ta tion 2018; 123:1.

5. Grmec S, Lah K, Tu sek-Bunc K. Dif fe ren ce in end-ti dial CO2 bet ween asyphy xia car diac ar rest and ventri cu larfi bri la tion/pul se less ven tri cu lar tahy car dia car diac ar rest in the pre hos pi tal set ting. Crit Care 2003; 7: R139.

6. Gr mec S. Com pa ri son of three dif ferent met hods to con firm trac heal tube pla ce ment in emer gency in tubation.In ten si ve Care Med 2002; 28(6): 701-704.

7. Versc hu ren F HE, Clau se D, Roe se ler J, et al. Vo lu me triccap no graphy as a bed si de mo ni to ring of thromboly sisin ma jor pul mo nary em bo lism. Inten si ve Care Med. 2004; 30(11): 2129-32.

8. Gar cia E, Abra mo TJ, Oka da P, et al. Cap no me try for no nin va si ve con ti nous mo ni to ring of me ta bo lic status inpe dia tric dia be tic ke toa ci do sis. Crit Care Med 2003; 31: 2539.

9. Na gler J, Wright RO, Krauss B. End-ti dial car bon dio xi de as a mea su re of aci do sis among chil dren with ga stroen -te ri tis. Pe dia trics 2006; 118: 260.


170

DISLOKACIJA MANDIBULE –REDUKCIJA IZPAHA NA TERENU

DISLOCATION OF MANDIBULE – JOINT REPOSITION IN THE FIELD

Aleš Kajt na, Boštjan Čav ničar, Pri mož Kur nik

PHE Ve le nje, Zdravs tve ni dom Ve le nje,Vod ni ko va ce sta 1, 3320 Ve le nje

UVOD

Poz na mo an te rior no, po ste rior no, la te ral no in su pe rior no di slo ka ci jo man di bu le. Naj po go stejšaje an te rior na di slo ka ci ja, kjer pri de do di slo ka ci je con di la na prej gle de na tem po ro man di bu lar nisklep oz tem po ral no foso.

De li mo jo na akut no, cro nično re ku rent no in kro nično.V ur gen ci se naj po go ste je srečamo z akut no di slo ka ci jo, ka te re vzrok je: trav mat ska poškod -

ba, di sto nične reak ci je, naj po go ste je pa je po sle di ca ek strem ne ga od pi ra nja ust (ze ha nje,splošna ane ste zi ja, ek strak ci ja zob, bru ha nje in kon vul zi je).

Sta nje za kom pli ci ra močan mišični spa zem ma se ter skih in pte ri goid nih mišic, ki pre prečuje -jo vr ni tev kon di la v tem po ral no foso.

KLINIČNA SLIKA

Huda bo lečina v čel ju sti, triz mus po ek strem nem od pi ra nju ust ali po udar cu v čel just, težavez go vo rom ali požira njem in ma lo klu zi ja.

V anam ne zi so po go sto že prejšnje di slo ka ci je, hi per mo bil ni sin drom, poškod be. Po memb noje v di fe ren cial ni diagnozi na te re nu, da je ma lo klu zi ja bolj značilna za di slo ka ci jo kot frak tu ro.

Pri pre gle du ugo to vi mo bo leče in težko gi ba nje spod nje čel ju sti, vi di mo in ti pa mo pe ri au ri -ku lar no de pre si jo kon di la. Pri uni la te ral nih di slo ka ci jah vi di mo de via ci jo čel ju sti. Pri obo je stran -ski an te rior ni di slo ka ci ji vi di mo tudi prog na ti jo z bo lečimi tem po ro man di bu lar ni mi skle pi.

Pre gle da mo tudi možgan ske živce, slu ho vod in ust no vot li no, kjer iščemo la ce ra ci je, ki kažejona frak tu ro.

DIFERENCIALNA DIAGNOZA

Akut no za skočen me niskus tem po ro man di bu lar ne ga skle pa, kon di lar na frak tu ra, di sto ničnareak ci ja, frak tu ra man di bu le, dis funk ci ja TM skle pa, trav mat ska he mar tro za, triz mus.

ZDRAVLJENJE

Oce na sta nja po ABCDE, prii zo li ra ni di slo ka ci ji se lah ko od ločimo za za pr to re po zi ci jo sklepa.Za go to vi ti je po treb no do bro anal ge zi jo in mišično re lak sa ci jo. Za to lah ko upo ra bi mo pro -

ce du ral no se da ci jo ali lo kal no ane ste zi jo di rekt no v TM sklep.Poz na mo ne kaj teh nik re duk ci je:

• kla sična teh ni ka (sli ka 1): bol nik sedi, po seg de la mo s spred nje stra ni z oro ka vičeni mi ro ka mi,po ti sne mo z pal ce ma na spod nje mo lar je, čel just po ti sne mo navz dol in nav zad.

• pri stop od za daj (sli ka 2): bol nik v pol se dečem po ložaju sedi, po seg opra vi mo za gla vo z ena -ko teh ni ko kot pri kla sični

• wrist pi vot (me to da z pivot gi bom za pest ja) (sli ka 3): bol nik sedi, čel just pri me mo z pal ci inka zal ci os ta lo dlan fik si ra mo na ra mu se in na re di mo obrat oz gib iz za pest ja

• ip si la te ral ni pri stop (sli ka 4): lah ko kom bi ni ra mo z 3 ma ne vri – ek ster nim, in trao ral nim ali kom -bi na ci jo obeh; bol nik sedi, po seg opra vi mo lah ko od za daj ali spre daj pri kom bi na ci ji, fik si ra mogla vo z ne do mi nant no roko, z do mi nant no pa vršimo pri tisk na pred nji ra mus, ki ga pal pi ra moin fe rior no od zi go ma tičnega loka, če to ne gre kom bi ni ra mo pri tisk z unilate ral no kla sično me -to do in z obe ma ro ka ma re po ni ra mo v sklep.

171


PERIPROCEDURALNA SEDACIJA

Pri po ročajo za anal ge zi jo mor fin ski pre pa rat, v našem pri me ru smo upo ra bi li Fen tanyl, za se da -ci jo pri po ročajo ben zo dia ze pi ne (mi da zo lam, lo ra ze pam …) lah ko pa tudi krat ko de lu joč splošniane ste tik kot npr.pro po fol, hypno mi dat

ZAPLETI

Za ple ti so zelo red ki lah ko pa pri de do: poškod be sklep ne kap su le, poškod be ek ster ne ka ro tid -ne ar te ri je in fa cial ne ga živca, poškod be slu ho vo da, poškod be možgan skih živ cev

Kom pli kacije re duk ci je pa so lah ko: ia tro ge na frak tu ra kon di la, poškod ba zdrav ni ko vih pr stovpri hi trem za pi ra nju čel ju sti, lah ko tudi zlom man di bu le pri sta rejših z atro fično spod njo čel just jo.


172

Slika 1. Slika 2.

Slika 3. Slika 4.

NEKROTIZIRAJOČI FASCIITIS – URGENTNAKIRURŠKA OBRAVNAVA

NECROTIZING FASCIITIS – URGENTSURGICAL TREATMENT

Jana Mi klavčič, Igor Fran gež

Kli nični od de lek za ki rurške okužbe, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška ce sta 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Ne kro ti zi ra joči fas cii tis je huda okužba meh kih tkiv s hi trim po te kom, ki akut no ogroža bol ni kovoživ lje nje. Pred stav lja ur gent no ki rurško sta nje, ki že ob sumu nanj zah te va ta kojšnjo in ter ven ci jov ob li ki po tr di tve diag no ze s ki rurško eks plo racijo pri za de tih meh kih tkiv, ob sežne ne krek to mijein in tra ve noz ne a pli ka ci je an ti bio ti ka. Zgod nja diag no za je za iz boljšanje preživet ja iz jem no po -memb na a žal za ra di po go sto nes pe ci fičnih zgod njih simp to mov in zna kov bo lez ni težko do -ločlji va.

Abstract

Necro ti sing fas cii tis is a se ve re, life-threat he ning in fec tion of soft tis sues, cha rach te ri sed by ra p-idly pro gres sing tis sue ne cro sis and desc truc tion. It is a sur gi cal emer gency that de mands swiftin ter ven tion when sus pec tab le, rec qui ring a diag no sis confir ma tion via sur gi cal ex plo ra tion of theaf fec ted soft tis sues, ex ten si ve de bri de ment and in tra ve nous an ti bio tic treat ment. Early diag no sisis of vi tal im por tan ce for pa tient sur vi val yet un for tu na tely dif fi cult to ob tain due to of ten nons pe -ci fic early symptoms of the di sea se.

UVOD

Ne kro ti zi ra joči fas cii tis (NF) je red ka ven dar huda, hi tro po te ka joča in živ lje nje ogrožajoča okužbameh kih tkiv z vi so ko smrt nost jo. Širi se pred vsem po mišičnih ovoj ni cah (fas ci jah) in lah ko pri za -de ne raz lične dele te le sa (1,2). V več kot po lo vi ci pri me rov so pri za de te okončine, dru gi naj po -go ste je pri za det del je pe ri nej z ge ni tal nim ob močjem (Four nier je va gan gre na), v manj kot tret ji nipri me rov NF za ja me trup, red ko pa pri za de ne gla vo in vrat (4). Gle de na pov zročite lja okužbeločimo štiri ob li ke NF. Tip I (po li mi krob ni tip) se po jav lja v večini pri me rov (70-90 %) in pra vi lo mapri za de ne trup ter pe ri neal no po dročje bol ni kov s pri druženi mi bo lez ni mi (npg. dia be tes, pe ri -fer na žilna bo le zen). Tip II je naj po go ste je pov zročen z beta-he mo li tičnimi step to ko ki A (S. pyo -ge nes). Pri za de ne po večini okončine pri mlajših, si cer zdra vih lju deh. Pri ful mi nant ni ob li ki NF jepo go sta okužba s S. au reus, za ra di ka te re je zdrav lje nje težje, še po se bej, če so sta fi lo ko ki od -por ni na me ticilin (MRSA). Tip III pred stav lja jo okužbe, ki jih pov zročajo Clo stri dium spp. ali Gram-ne ga tiv ne bak te ri je. Tip IV (gli vični) je naj red kejši. Pov zročajo ga Can di da spp. ali zi go mi ce te, po večinipri za de ne imun sko os la be le bol ni ke (1). De jav ni ki tve ga nja za na sta nek NF so: večja pe ne tra tiv -na poškod ba, manjša vrez na ali topa poškod ba, pre ki ni tev kožnega po kro va (ugriz žuželke,vbriz ga va nje drog), pre ki ni tev kon ti nui te te sluz ni ce (he mo roi di, rek tal ne fi su re, epi zio to mi ja),imu no su pre si ja, ma lig na bo le zen, debelost ter al ko ho li zem, pri žen skah pa še no sečnost, po -rod, splav in gi ne ko loški po se gi (3). Vzrok za na sta nek NF je naj po go ste je pred hod na poškod batkiv, tako trav mat ska ali ki rurška, možen pa je tudi idio pat ski na sta nek bo lez ni (1,2). Vzro ki za na -sta nek Fournir je ve gan gre ne so lah ko ki rurške rane, dre naža kožnega abs ce sa, rane za ra di pri -ti ska, per fo ra ci ja ko lo na, ano rek tal ne okužbe in pri žen skah še abs ces Bart ho li no ve žleze terokužbe kože vul ve (1,2). Okužba se lah ko raz širi od zu naj v pod kožje in po vrhnje mišične fas ci je,

173


lah ko pa je vir okužbe zno traj te le sa (npr. sep tični pro ce si v ab dom nu, kot so apen di ci tis s perfo -ra ci jo, di ver ti ku li tis s per fo ra ci jo, ne kro tični ho le ci sti tis ter ga stro duo de nal na per fo ra ci ja raz lič -nih etio lo gij) (1). Hi tro na pre dovanje okužbe omo goča si ner gi stično de lo va nje zelo vi ru lent nihpa to ge nov in spe ci fičnih last no sti go sti te lja. Re la tiv no majh na pre kr vav lje nost mišičnih fas cijnudi anae rob no oko lje, ki spod bu ja rast anae rob nih pov zročite ljev, po vršin ski bak te rij ski pro tei -ni pos pešuje jo lep lje nje strep to ko kov na fas ci je, bak te rij ski ek so tok si ni pa pov zročajo trom bo zožilja v pod kožju, kar vodi v is he mi jo, ki se ka sne je po kaže z nekrozo pri za de te kože (1-3).

KLINIČNA SLIKA

Simp to mi in zna ki NF so v zgod njem ob dob ju lah ko zelo nez načilni in zlah ka za men lji vi s kli -nično sli ko dru gih, manj ogrožujočih stanj (1,2). V večini pri me rov NF so v os pred ju edem, sla boome je na rdečina in bo lečina ob pal pa ci ji pri za de te ga po dročja, ki jih lah ko sprem lja ta tudi ta hi -kar di ja in vročina, ka sne je pa se po ja vi ta še hi po ten zi ja in ta hip ne ja, ki na po ve du je ta raz voj sep -tičnega šoka. Z na pre do va njem bo lez ni se rdečina kože širi in po sta ja tem nejša, po ja vi jo sebo lečina, skle ro za kože ter nato epi der mal ni me hur ji in ne kro za kože (1,2). Pod kožno tki vo po sta -ne trše, možen je po jav kre pi ta cij za ra di pli nov v pod kožju. Večanje ede ma lah ko pov zroči na sta -nek ute sni tve ne ga sin dro ma, ki se lah ko na da lje za ple te z mio ne kro zo (3). Je ma nje ne ste roid nihan ti rev ma ti kov ali kor ti ko ste roi dov lah ko zmanjša znake vnet ja in tako za briše kli nično sli ko NFter oteži po sta vi tev diag no ze (1). Za ple ti na pre do va le ga NF so lahko led vična ok va ra, sep sa,sep tični šok, sin drom tok sičnega šoka, ob sežno braz go ti nje nje kože in meh kih tkiv, iz gu ba uda,v skraj nem pri me ru pa smrt (5). Ne ga tiv ni na po ved ni de jav ni ki ob se ga jo sep tični šok s hi po tenzi -jo, lev ko ci to zo, kro nično led vično od po ved ter po višane vred no sti se rum ske ga krea ti ni na s hkrat -no po višani mi vred nost mi uree v krvi in so po ve za ni z večjo umr lji vost jo bol ni kov z NF (1,3). Boljogroženi so tudi sta rejši, po li mor bid ni (pred vsem dia be ti ki), imu no kom pro mi ti ra ni in ne dav noope ri ra ni bol ni ki (1,4,5). Di fe ren cial na diag no za NF ob se ga ce lu li tis, pio der mo gan gre no sum,klo stri dij sko mio ne kro zo, pio mio zi tis in glo bo ko vensko trom bo zo (3).

DIAGNOSTIKA

La bo ra to rij ske prei ska ve krvi v začetku bo lez ni po go sto po kažejo nes pe ci fične zna ke vnet ja.Izražena je lev ko ci to za, zvišane so vred no sti C-reak tiv ne ga pro tei na (CRP), se di men ta ci ja eri tro -ci tov je pos pešena. Z na pre do va njem bo lez ni se po ja vi jo elek tro lit sko ne rav no ves je in aci do za,koa gu lo pa ti ja, dvig ne jo se vred no sti se rum ske ga lak ta ta ter krea ti nin ki na ze, s slabšan jem led -vične funk ci je pa se začno višati tudi vred no sti dušičnih re ten tov v krvi (1-3). Na vo ljo so točkovniki(LRINEC, FGSI), ki na pod la gi la bo ra to rij skih vred no sti po ma ga jo pri zgod nji diag no zi, ven dar soštu di je po ka za le ome je no občut lji vost teh te stov. Krv ne kul tu re, ki mo ra jo biti od vze te preduved bo em pi ričnega an ti bio tičnega zdrav lje nja, so po zi tiv ne v 20 do 60 od stot kih prime rov (3).Sli kov ne teh ni ke so v diag no sti ki NF lah ko v po moč, ven dar je nji ho va občut lji vost in spe ci fič -nost majh na. Rent gen sko sli ka nje lah ko po kaže ko lek ci je pli na v pod kožju, ki go vo ri jo za okužbos Clo stri dium spp.. Z ul trazvočno prei ska vo lah ko hi tro pri kažemo zna ke (pod kožni em fi zemvzdolž glo bo kih fas cij, edem in te kočin ske ko lek ci je) ter ob seg okužbe. V po moč so lah ko tudirent gen sko sli ka nje, CT ali MRI prei ska va. Test s pr stom (ang. fin ger test) je me to da, iz ve dlji va obpa cien to vi po ste lji. Pod lo kal no ane ste zi jo na re di mo dvo cen ti me ter sko in ci zi jo pri za de te ga pre -de la, da lah ko do sto pa mo do glo bo ke mišične fas ci je. Z nežnim ti pa njem s ka zal cem oce ni mopri sot nost zna kov, ki kažejo na NF. To so iz ce dek, od sot nost kr va vitve in s pr stom zlah ka do se -žena di sek ci ja tkiv, ki jih ti pa mo (1,5). Glo bo ka eks ci zij ska biop si ja je od vzem biop sij ske ga ma -te ria la z obrob ja pri za de te ga ob močja ali iz glo bi ne rane (sled nje je mo goče le med ope ra ci jo).Tega nato ne mu do ma ana li zi ra mo s teh ni ko zmrz nje nih re zov, raz ma zom po Gra mu in mi kro -bio loško kul tu ro (1,5). Edi ni za nes lji vi način po sta vi tve diag no ze NF je ki rurška eks plo ra ci ja z od -vze mom več raz ličnih tkiv nih vzor cev ve li ko sti prib ližno 1 cm3 in nji ho vo hi sto loško in mi kro bio loškoanalizo (1,4).


174

ZDRAVLJENJE

Pri za de te ga pa cien ta ta koj pod por no zdra vi mo s pro ti bo lečin sko te ra pi jo, do da ja njem te kočinin v pri me ru zna kov šoka tudi z va zoak tiv ni mi zdra vi li (1,2,4,). Ki rurško zdrav lje nje je pri mar na te -ra pi ja NF, s ka te ro rešuje mo življenje. Za njo se od ločimo ta koj, ko ute me lje no po su mi mo namožnost NF, saj je v pri me ru ful mi nant ne ga po te ka že 12-urni od log ki rurškega zdrav lje nja zabol ni ka lah ko uso den (1). Po treb ne so glo bo ke in ci zi je, ki se raz te za jo čez ma kro skop sko vid nemeje okuženega pre de la. Ne krek to mi ja in fas cio to mi ja mo ra ta biti ob sežni in se ga ti v zdra vo tki -vo. Za tem mo ra mo rano obil no iz pra ti z an ti sep tično raz to pi no in po skr be ti za he mo sta zo. Ki -rurška rana mora os ta ti od pr ta, pri po ročlji vo je po kri va nje rane z an ti sep tičnimi ob lo ga mi (4,5).Med ope ra ci jo mo ra mo od vze ti vzor ce tki va z raz ličnih mest in jih po sla ti na hi sto pa to loško termi kro bio loško ana li zo. Po nov na ki rurška re vi zi ja in po po tre bi tudi ne krek to mi ja je po treb na žečez 24 ur ali prej v pri me ru slabšanja bolni ko ve ga sta nja. Do oz dra vi tve je po treb nih več ki rurškihre vi zij (v pov preču 3 do 4) (1,4). Pri NF okončin je ena od možno sti ki rurškega zdrav lje nja tudi am -pu ta ci ja. Za njo se pri mar no od ločimo v pri me ru ob sežne in hi tro na pre du joče ne kro ze meh kihtkiv, pri za de to sti spo daj ležečih mišic, po li mor bid ne ga ali šoki ra ne ga bol ni ka ali žilne in su fi -cience pri za de te okončine (PAB, dia be tes). Gle de na iz ve de ne štu di je am pu ta ci ja ne vpli va nazmanjšanje smrt no sti, ven dar pa zah te va krajši po seg z manjšo iz gu bo krvi, kar je v prej našte tihpri me rih manj obre menju joče za kri tično bol ne ga (1). Za začetno em pi rično an ti bio tično zdrav -lje nje so pri mer ni an ti bio ti ki širo ke ga spek tra, ki po kri va jo tudi anae rob ne pov zročite lje (npr.am pi ci lin v kom bi na ci ji z me tro ni da zolom ali klin da mi ci nom). V pri me ru bol ni ka, ki je bil predhod -no hos pi ta li zi ran in zdrav ljen z an ti bio ti ki, je po mem ba tudi atb. te ra pi ja pro ti Gram-ne gativnimpov zročite ljem. Ob sumu na tip II NF zdra vi mo s ce fa los po ri ni 1. ali 2. ge ne ra ci je ter van ko mi -cinom v pri me ru okužbe z MRSA. Ko do bi mo re zul ta te mi kro bio loških prei skav od vze tih vzor cevtki va iz rane, temu pri mer no pri la go di mo an ti bio tično te ra pi jo (1). Do dat ne me to de zdrav lje njaob se ga jo pre hran sko pod po ro bol ni ka, ki je po treb na že od pr ve ga dne, saj ti, po dob no kothudo opečeni bol ni ki, po tre bu je jo dva krat nik os nov nih ka lo ričnih/hra nil nih po treb (1,4). Pri ce -lje nju ki rurške rane ima ve lik po zi ti ven učinek te ra pi ja z ne ga tiv nim tla kom (VAC), ki vzdr žuje zace lje nje op ti mal no vlažno oko lje v rani, od stra nju je mi kroor ga niz me in iz loček iz rane ter spod -bu ja na sta ja nje gra nu la cij (1,4).

ZAKLJUČEK

Za ra di hi tre ga ter težkega po te ka in nes pe ci fičnih zgod njih zna kov in simp to mov je NF ne var nabo le zen, ki jo je težko pra vočasno pre poz na ti in zdra vi ti, rav no sled nje pa je ključ do po zi tiv negaizi da. Ve li ke ga po me na je, da na NF po mi sli mo zgo daj in bo di si ne mu do ma začnemo z ustrez -nim ki rurškim zdrav lje njem ali pa pri sot nost NF za nes lji vo iz ključimo. Po sumu na NF je ta kojšnjeki rurško zdrav lje nje še posebej po memb no pri imu no kom pri mi ti ra nih bol ni kih, dia be ti kih in ne -dav no ope ri ra nih bol ni kih.

LITERATURA

1. Mi sia kos EP, Ba gias G, Pa ta pis P, So ti ro pou los D, Ka na vi dis P, Mac hai ras A. Cur rent Con cepts in the Ma na ge-ment of Ne cro ti zing Fas cii tis. Fron tiers in Sur gery. 2014; 1: 36.

2. Smr kolj V, Pi vec G, Turči ć J, Boh M, Flor jančič U, Kansky A, et al. Ki rur gi ja. Ce lje: Gra fi ka Gra cer; 2014. p. 1150-1153.3. Ste vens DL, Bad dour LM. Ne cro ti zing soft tis sue in fec tions. Walt ham, MA: Up To Date Inc.; 2018 [ci ti ra no 1. 5. 2018].

Do stop no na: https://www.up to da te.com/con tents/ne cro ti zing-soft-tis sue-in fec tions.4. Ro gers AD, Sha hrok hi S. Sur gi cal ma na ge ment of ne cro ti zing soft tis sue in fec tions. Walt ham, MA: Up To Date

Inc.; 2018 [ci ti ra no 1. 5. 2018]. Do stop no na: https://www.up to da te.com/con tents/sur gi cal-ma na ge ment-of-ne cro ti zing-soft-tis sue-in fec tions.

5. Schulz SA. Ne cro ti sing Fas cii tis. Meds ca pe. 2017 [ci ti ra no 1. 5. 2018]. Do stop no na: https://eme di ci ne.meds -ca pe.com/ar tic le/2051157-over view.

175


PREGLED PODATKOV O OŽIVLJANJU OTROK V LETU2017 IN PREDLOG PROTOKOLA ZA DOKUMENTIRANJE

ZNOTRAJBOLNIŠNIČNIH SRČNIH ZASTOJEV

REVIEW OF PEDIATRIC CARDIOPULMONARYRESESCITATION IN 2017 AND AN INTRAHOSPITAL

REPORT PREPOSITION

Maja Ja kič*, Moj ca Grošelj Grenc**

*Kli nič ni od de lek za otroš ko ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo, Ki rurš ka kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen terLjub lja na, Bo ho ri če va 20, 1000 Ljub lja na.

**Kli nični od de lek za neo na to lo gi jo, Pe dia trična kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen ter Ljub lja na,Bo ho ri če va 20, 1000 Ljub lja na.

Izvleček

V pris pev ku pred stav lja mo last ne po dat ke o srčnih za sto jih v letu 2017 in pred la ga mo eno vi tielek tron ski obra zec za sprem lja nje učin ko vi to sti in kva li te te obrav na ve otrok ob srčnem za stojus pou dar kom na po ročilu Ut stein style.

Abstract

In this pa per, we pre sent our own data on pe dia tric car dio pul mo nary re sus ci ta tion in 2017 and wepro po se a sin gle elec tro nic form to re port the ef fec ti ve ness and qua lity of car dio pul mo nary re sus -ci ta tion ba sed on the pe dia tric Ut stein style.

UVOD

Z na me nom si ste ma tičnega zbi ra nja po dat kov o obrav na vi bol ni ka med srčnim za sto jem in ponjem ter po sle dično boljše in us trez nejše obrav na ve ter boljšega izi da bol ni ka, že od leta 1991poz na mo eno vi to po ročilo Ut stein style (ang). V ori gi nal nem član ku so bili v eno vi to po ročilovključeni le pre-hos pi tal ni de jav ni ki in preživet je bol ni kov ob od pu stu iz bol nišnice (1). Do da naš -nje ga dne pa je bilo ob jav lje nih že več član kov s po so do bi tva mi po ročila Ut stein style, do dat komprog no stičnih de jav ni kov po oživ ljanju in tudi s pri la go di tva mi za pe dia trično po pu la ci jo (2-4).

Na po dročju bol nišnične pe dia tri je v Slo ve ni ji ne poz na mo eno vi te ga po ročila o srčnem za -sto ju in ukre pih med za sto jem in po njem. Z vse večjo in for ma ti za ci jo v zdravs tvu, bi bilo smi sel note po dat ke be ležiti na stan dar di zi ran način, po možno sti elek tron sko. Naš na men je pred sta vi tilast ne po dat ke o srčnih za sto jih v letu 2017 in pred la ga ti eno vi ti elek tron ski obra zec za sprem lja njeučin ko vi to sti in kva li te te obrav na ve otrok ob srčnem zastoju s pou dar kom na po ročilu Ut steinstyle.

BOLNIKI, MATERIALI IN METODE

V računal niškem si ste mu Think Med smo poi ska li bol ni ke, ki so bili leta 2017 hos pi ta li zi ra niv Eno ti in ten ziv ne te ra pi je (EIT) Kli nič ne ga od del ka za otroš ko ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo(KOOKIT), UKC Ljub lja na in je bila ena od nji ho vih od pust nih diag noz: I160 Srč ni za stoj z us pe šnimoživ lja njem ali I469 Srč ni za stoj, neo pre de ljen. Pre gle da li smo tudi do ku men ta ci jo vseh otrok, kiso bili hos pi ta li zi ra ni leta 2017 v EIT KOOKIT in so umr li v ča su hos pi ta li za ci je. Iz klju či li smo no -vo ro jenč ke, ki so po tre bo va li oživ lja nje v po rod ni sobi za ra di hi pok sič no-is he mič ne ok va re medpo ro dom.


176

V do ku men ta ci ji smo po gle da li os nov ne po dat ke prei sko van cev (da tum rojs tva, os nov nadiag no za, te le sna te ža ob spre je mu na KOOKIT), da tum oživ lja nja, sta rost, me sto oživ lja nja, za -stoj ni ri tem, čas oživ lja nja in čas do po vr ni tve spon ta ne ga krv ne ga ob to ka (ang. re turn of spon -ta ne ous cir cu la tion, ROSC), vzrok srč ne ga za sto ja ter ukre pe med oživ lja njem in ne po sred no ponjem. V ka te go ri ji me sto oživ lja nja smo prei sko van ce raz de li li v pet sku pin (te ren/EIT KOOKIT/ope -ra cij ska dvo ra na UKC Ljub lja na/Pe dia trič na kli ni ka UKC Ljub lja na/os ta le slo ven ske bol ni šni ce).

Gle de na do seg lji ve po dat ke smo opre de li li tudi ne vro loš ki izid opa zo va nih prei sko van cev. Po dat ke smo sta ti stič no ob de la li s pro gra mom SPSS (Sta ti sti cal Pac ka ge for the So cial Scien -

ces, ver sion 20.0; SPSS Inc., Chi ca go, IL, USA).

REZULTATI

V letu 2017 je bilo 493 spre je mov kri tično bol nih otrok v EIT KOOKIT.Opre de li li smo 17 (3,4 %) pa cien tov pri ka te rih je prišlo do srčnega za sto ja na te re nu ali in tra -

hos pi tal no s pov prečno sta rost jo 23,4 (36,1) me se cev in pov prečno te le sno težo 9,1 (8,7) kg.Do srč ne ga za sto ja je pri prei sko van cih naj več krat priš lo v po let nem ča su (35 %), naj red ke je

pa je do srč ne ga za sto ja priš lo spom la di (18 %). Gle de na lo ka ci jo, je oživ lja nje v 40 % po te ka lov EIT KOOKIT, v 18 % v ope ra cij ski dvo ra ni, v 18 % na te re nu, v 18 % v os ta lih slo ven skih bol ni šni -cah ter v 6 % na Pe dia trič ni kli ni ki. Vzro ki za srč ni za stoj so bili raz lič ni, naj več krat se kot vzrok po -jav lja šo kov no sta nje v 53 %, sle di jo res pi ra tor ni vzro ki v 41 % in uto pi tev v 6 %.

Pov pre čen čas oživ lja nja je bil 26,1 (21,0) mi nut, za ene ga prei sko van ca ča sa tra ja nja oživ lja -nja ni smo us pe li pri do bi ti. Pri pre ži ve lih ob od pu stu iz EIT KOOKIT je bil pov pre čen čas oživ lja nja17,1 (13,8) mi nut, pri umr lih pa 34,4 (26,4) mi nut. Naj po go stej ša za stoj na rit ma sta bila bra di kar di -ja in asi sto li ja in si cer v 94 %. Le pri enem prei sko van cu je bila kot za stoj ni ri tem za be le že na ven -tri ku lar na fi bri la ci ja. V pov preč ju so prei sko van ci pre je li adre na lin 4-krat, za ene ga prei sko van caje bilo v do ku men ta ci ji na ve de no le, da je adre na lin pre jel več krat. V pov preč ju so prei sko van cipre je li tudi en kra ten od me rek bi kar bo na ta, am jo da ro na ni pre jel nih če. De fi bri la ci ja je bila po -treb na v enem pri me ru.

Do ROSC je priš lo pri 77 % prei sko van cev, en prei sko va nec (6 %) je bil pri klop ljen na zu naj te -le sno mem bran sko ok si ge na ci jo. Pri 69 % prei sko van cev smo po ROSC pri če li s ci lja nim urav na -va njem te le sne tem pe ra tu re. Pri dveh prei sko van cih je bila po oživ lja nju ugo tov lje na mož gan skasmrt, zato je bilo zdrav lje nje pre ki nje no. Pre ži vet je ob od pu stu iz EIT KOOKIT je bilo 65 %.

Ne vro loš ki iz hod je bil ugo den pri 60 % pre ži ve lih otrok.

RAZPRAVLJANJE

Zna no je, da lo ka ci ja srčnega za sto ja pri otro cih bis tve no vpli va na preživet je. Če do srčnega za -sto ja pri de na te re nu, je preživet je do 10 %, prežive li pa ima jo slabši ne vro loški izid (4, 5). Gle dena majh no šte vi lo naših prei sko van cev z srčnim za sto jem na te re nu (n=3), takšnih za ključkov nemo re mo na re di ti.

Zna no je, da je daljši čas oživ lja nja po ve zan s slabših izi dom (4-6). To so po ka za li tudi našipo dat ki.

Naši po dat ki gle de za stoj ne ga rit ma se skla da jo s po dat ki iz li te ra tu re, kjer sta naj po go stejšaza stoj na rit ma pri otro cih asi sto li ja ali elek trična ak tiv nost brez pul za (ang. pul se less elec tri calac ti vity, PEA), in si cer v kar 73 do 92 % (4,6).

Med oživ lja njem je glav no zdra vi lo, ki ga upo rab lja mo adre na lin. Iz ka za lo se je, da če otrokv srčnem za sto ju dobi pr vič adre na lin po pe tih mi nu tah ma saže, ima manjšo možnost preživet -ja (7).

Pri otro cih po srčnem za stoju je pri po ročlji vo vzdrževa nje bla ge hi po ter mi je (med 32° in 34°C)ali nor mo ter mi je (med 36° in 37,5°C) (5). Pri večini naših otrok smo vzdrževa li bla go hi po ter mi jo,pri os ta lih pa nor mo ter mi jo.

Pe dia trično po ročilo Ut sein style nam omo goča pri mer lji vost po dat kov preživet ja in ukre pa njav pri me ru srčnega za sto ja med raz ličnimi inšti tu ci ja mi, saj gre za stan dar di zi ra no ob li ko po ročanjapo dat kov (4). Do naših po dat kov smo prišli s pre gle dom do ku men ta ci je, zato ima mo tudi ne kajmanj ka jočih po dat kov.

177


ZAKLJUČEK

Eno vi to po ročilo o srčnem za sto ju in ukre pih na po dročju pe dia tri je bi nam pri ne slo ve li ko do dat -ne ga zna nja in iz boljšalo obrav na vo otrok. Obe nem pa nam od pi ra tudi možno sti za raz širi tevsa me ga po ročila gle de na do se daj zna ne prog no stične de jav nike po oživ lja nju, s tem pa še do -dat no lah ko iz boljšamo našo os kr bo (5).

LITERATURA

1. Cum mins RO, Cham ber lain DA, Abram son NS, Al len M, Ba skett P, et al. Re com men ded gui de li nes for uni formre por ting of data from out-of-hos pi tal car diac ar rest: the Ut stein Style. Task For ce of the Ame ri can Heart As so -cia tion, the Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil, the Heart and Stro ke Foun da tion of Ca na da, and the Au stra lianRe sus ci ta tion Coun cil. Ann Emerg Med. 1991; 20 (8): 861-74.

2. Lang hel le A, No lan J, Her litz J, Ca stren M, Wen zel V, So rei de E, Eng dahl J, Steen PA; 2003 Ut stein Con sen susSympo sium. Re com men ded gui de li nes for re vie wing, re por ting, and con duc ting re search on post-re sus ci -ta tion care: the Ut stein style. Re sus ci ta tion. 2005; 66 (3): 271-83.

3. Za ritsky A, Nad kar ni V, Ha zin ski MF, Fol tin G, Quan L, et al. Re com men ded gui de li nes for uni form re por tingof pe dia tric ad van ced life sup port: the pe dia tric Ut stein Style. A sta te ment for health ca re pro fes sio nals froma task for ce of the Ame ri can Aca demy of Pe dia trics, the American Heart As so cia tion, and the Eu ro pean Re sus -ci ta tion Coun cil. Wri ting Group. Cir cu la tion. 1995; 92 (7): 2006-20.

4. Suo mi nen P, Olk ko la KT, Voi pio V, Kor pe la R, Palo R, et al. Ut stein style re por ting of in-hos pi tal pae dia triccardio pul mo nary re sus ci ta tion. Re sus ci ta tion. 2000; 45 (1): 17-25.

5. Ja kič M, Škof lja nec A. Prog no stični de jav ni ki pri oživ lja nju. In: Gro sek Š, ed. Kri tično bo lan in poško do vanotrok. Ljub lja na: Kli nični od de lek za otroško ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo, Ki rurška kli ni ka, Uni ver zi tet niklinični cen ter in Me di cin ska fa kul te ta, Ka te dra za pe dia tri jo; 2017: p. 95-99.

6. Der ganc M, Grošelj Grenc M, Vid mar I. Oživ lja nje kri tično bol ne ga otro ka-ne koč in da nes. In: Gro sek Š, ed.Kritično bo lan in poško do van otrok. Ljub lja na: Kli nični od de lek za otroško ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo,Kirurška kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter in Me di cin ska fa kul te ta, Ka te dra za pe dia tri jo; 2013: p. 1-5.

7. An der sen LW1, Berg KM, Sain don BZ, Mas sa ro JM, Ray mond TT, Berg RA, Nad kar ni VM, Don ni no MW; Ame ri canHeart As so cia tion Get With the Gui de li nes–Re sus ci ta tion In ve sti ga tors. Time to Epi nep hri ne and Sur vi val Af terPe dia tric In-Hos pi tal Car diac Ar rest. JAMA. 2015; 314 (8): 802-10.


178

URGENTNA OBRAVNAVA OMRZLIN

EMERGENCY CARE OF FROSTBITE INJURIES

Ma ti ja Šatej*, Ju rij Gor janc**

*Ki rurška služba, Splošna bol nišnica »Dr. Fran ca Der gan ca« Nova Go ri ca,Uli ca pad lih bor cev 13A, 5290 Šem pe ter pri Go ri ci, Slo ve ni ja

**Bol nišnica us mi lje nih bra tov, Spi tal gas se 26, 9300 Šen tvid ob Gli ni, Av stri ja

Izvleček

Omrz li ne so da nes raz me ro ma redke poškod be. Naj de mo jih pri brez dom cih in živečih v sla bihso cial nih raz me rah. Pri nas so po go stejše tudi za ra di al pi niz ma. Us pešen izid to vrst nih poškodbje v ve li ki meri od vi sen od zgod nje in pra vil ne ur gent ne obrav na ve.

Abstract

Frost bi te in ju ries are no wa days re la ti vely rare. They are found among the ho me less and peo ple li v-ing in poor li ving con di tions. Al pi nism is also as so cia ted with a hig her rate of frost bi te. Suc cess fulout co mes of the se in ju ries greatly de pend on a ti mely and ade qua te emer gency care ma na ge ment.

UVOD

Poškod be, ki na sta ne jo za ra di mra za ločimo na ozeb li ne in omrz li ne. Ozeb li ne so kro nične spre -mem be kože, ki na sta ne jo ob iz po stav lja nju mra zu (pri tem pe ra tu rah nad le diščem) in ob us trez nizaščiti pred mra zom ne puščajo traj nih po sle dic. Omrz li ne so akutne poškod be kože in glo bo kih tkivza ra di vpli va mra za pod le diščem. Med pri za de ti mi deli te le sa so naj po go ste je pr sti nog, pr sti rok teruh lji, nos in lica.1 Me ha ni zem na stan ka poškod be po te ka v šti rih fa zah. V prvi fazi za ra di oh la ja nja tki -va na sto pi jo lokal na va zo kon strik ci ja in is he mi ja. Dru go fazo pred stav lja zno traj ce lično in zu naj ce -lično na sta ja nje kri sta lov ledu. Zno traj ce lični kri sta li pov zročajo di rekt ne poškod be na ce ličnihmem bra nah, zu naj ce lični pa spre mem be v elek tro lit skem rav no ves ju in onkotskih pri ti skih kar vodiv zno traj ce lično de hi dra ci jo in ce lično smrt. V tret ji fazi – fazi re per fu zi je, ki na sto pi med spon ta nimogre va njem se telo od zo ve s pre hod no va zo di la ta ci jo, ki na ni vo ju mi kro cir ku la ci je do dat no na pla vivnet ne me dia tor je in povzroča vnet ne poškod be. Vse to po slabša poz no fazo is he mi je. Na sta nezačara ni krog is he mi je in aku mu la ci je vnet nih me dia tor jev.2,3,4,7 Poz na va nje pa to fi zio loškega ozad jana stan ka omrz li ne nam po ma ga pri ra zu me va nju zdrav lje nja to vrst nih poškodb.

Gle de na klinično sli ko in ob seg pri za de tih tkiv de li mo omrz li ne na dve ozi ro ma štiri stop -nje – ta be la 1.1

179


Ta be la 1. Kla si fi ka ci ja stop nje omrz lin.

dvo sto penj ska kla si fi ka ci ja šti ri sto penj ska kla si fi ka ci ja

po vrh nja omrz li na 1. ali 2. stop nja

eri tem in hi pe re mi ja, blag edem kože, brez pri sot no sti 1. stop nja – del na de be li na kožeme hur jev ali ne kro ze; bo lečina in hi pe re ste zi ja

me hur ji kože z bi stro ali mot no te kočino; 2. stop nja – ce lot na de be li na kožezmanjšana občut lji vost na do tik in mraz

glo bo ka omrz li na 3. ali 4. stop nja

mo dri ka sta koža, me hur ji s kr va vo te kočino in ne kro zo;

hi pa nal ge zi ja, po pol na neobčut lji vost 3. stop nja – pod kožno maščevje

us nja ta koža, ne kro za pod kožnega maščevja, mišic, kit 4. stop nja – glo bo ka tki vain ko sti; brez bo lečin in občutka

PREHOSPITALNA OBRAVNAVA

Pri ozeb le mu poško do van cu na te re nu mo ra mo naj prej ugo to vi ti in iz ključiti živ lje nje ogrožajočasta nja ter po mi sli ti na dru ge sprem lja joče poškod be. Ved no po mi sli mo tudi na možnost podh -la di tve in poško do van ca zaščiti mo.1

Neod vi sno od stopnje omrz li ne je prva po moč pri vseh poško do van cih ena ka – ogre va nje.Pri tem je izred no po memb no, da ne do pu sti mo po nov ne ga za mrz nje nja pri za de tih de lov te le sa.Po nov na omrz li na pred hod no že ogre va ne ga dela te le sa pov zroči do dat no is he mično in vnet nopoškodbo ter dra stično po slabša izid zdrav lje nja. Če je trans port do bol nišnice možen zno trajdveh ur, lah ko z ogre va njem na te re nu počaka mo.4

Ogre va nje omrz le ga uda je po na va di iz jem no bo leče, zato po skr bi mo za us trez no anal ge zi -jo. Omrz lin ne sme mo ogre va ti s suho to plo to ali nad og njem ali jih drg ni ti s krpo ali sne gom, sajna ta način še do dat no poško du je mo tki vo. Mo kre dele te le sa slečemo in osušimo na zra ku.1,4

Na te re nu lah ko nu di mo ace til sa li cil no ki sli no (500 mg per os) ali ibu pro fen (600 mg per os)v ko li kor nanj ni zna ne aler gi je.

AMBULANTNA IN HOSPITALNA OBRAVNAVA

Po vrh nje omrz li ne, ki so na sta le zno traj 24-ih ur na vad no zdra vi mo am bu lant no. Pri za de ti deltele sa ogre je mo tako, da ga po to pi mo v vodo s stal no tem pe ra tu ro 37–39 °C za 15–30 minut.Višje tem pe ra tu re vode do ka za no ne pos pešijo ali iz boljšajo sta nja, pov zročajo pa več bo lečine.Ogret ud držimo v ele va ci ji, da omi li mo na sta ja nje ede ma ter omrz li ne po kri je mo z več plast migaze. Kožnih me hur jev ne pre di ra mo. Po po tre bi ce pi mo pro ti te ta nu su, pro fi lak tično an ti bio -tično zdrav lje nje ni in di ci ra no ob niz ki začetni stop nji kon ta mi na ci je.

Glo bo ke omrz li ne zdra vi mo hos pi tal no za to us po sob lje nih kli ničnih cen trih. Me di ka men toz -no zdrav lje nje ob se ga:• an tia gre ga cij sko (ace til sa li cil na ki sli na 500 mg per os in pen tok si fi lin – prva dva dne va 2-krat

400 mg per os nato 3-krat 400 mg per os),• an ti koa gu la cij sko (zaščitni od me rek niz ko mo le ku lar ne ga he pa ri na),• anal ge tično in • an ti bio tično (ob zna kih okužbe ali vi so ki začetni stop nji kon ta mi na ci je uve demo an ti bio tik

amok si ci lin s kla vu lan sko ki sli no) zdrav lje nje.5

Us pešne re zul ta te kaže da ja nje pro sta ci kli na ilo pro sta (1-2 ng/kg TT/min v počasni 6-urni in tra -ven ski in fu zi ji).5 Po pri mar ni am bu lant ni os kr bi je na me stu sli kov na diag no sti ka, pri čemer uporab -lja mo tri faz no scin ti gra fi jo ko sti ali ar te ri jo gra fi jo s ka te ri ma lah ko oce ni mo glo bi no poškodb inna dalj nji po tek bo lez ni.7 Ad ju vant ne ob li ke zdrav lje nja pred stav lja jo hi per ba rična ok si ge na ci ja introm bo li za s t PA in he pa ri nom.6 Sled nja je možna v centrih s to vrst ni mi iz kušnja mi, ob od sot no -sti kon train di ka cij pri poško do van cu ter zno traj 24-ih ur od ogre va nja uda.8

Omrz li ne, ki so na sta le pred več kot 24-imi ura mi pred obrav na vo zdra vi mo pod por no.

ZAKLJUČEK

Zgod nja pre poz na va poškod be in pra vil no ukre pa nje v sklo pu prve in nuj ne po moči sta ključnaza končni izid. Pra vil na začetna obrav na va vpli va na ob seg de mar ka ci je tki va in ob seg po sle -dične ne krek to mi je ali am pu ta ci je tki va.

LITERATURA

1. Gor janc J. Poškod be za ra di mra za. In: Ahčan U. Prva pomoč-pri ročnik s prak tičnimi pri me ri. Ljub lja na: Rdečikriž Slo ve ni je; 2006: 439–44.

2. Hal lam MJ, Cu bi son T, Dhean sa B, et al. Ma na ging frost bi te. BMJ 2010; 341: c5864.3. Murphy JV, Ban well PE, Ro berts AH, et al. Frost bi te: pat ho ge ne sis and treat ment. J Trauma 2000; 48 (1): 171-8.4. Cauchy A, et al. New Pro po sal for Ma na ge ment of Se ve re Frost bi te in the Au ste re En vi ron ment. Wil der ness

En vi ron Med 2016; 27: 92-9.5. Gor janc J. So dob na obrav na va bol ni kov z omrz li na mi. Zdrav Vestn 2012; 81: 699–709


180

6. Lind ford A, et al. The evo lu tion of Hel sin ki frost bi te ma na ge ment pro to col. Burns 2017.7. Mil let JD, et al. Frost bi te: Spec trum of Ima ging Fin dings and Gui de li nes for Ma na ge ment. Ra dio grap hics

2016; 36 (7): 2154-69.8. Jo nes LM, et al. The use of in tra ve nous t PA for the treat ment of se ve re frost bi te. Burns 2017. 9. Ther mal in ju ries. Ad van ced Trau ma Life Sup port, 10th Edi tion. Chi ca go: Ame ri can Col le ge of Sur geons; 2018:

268–85.

181


UPORABA ULTRAZVOKA PRI OŽIVLJANJU –IZKUŠNJE SLUŽBE NMP KRANJ

ULTRASOUND IN CARDIAC ARREST –EXPIRIENCE IN MEDICAL RESCUE SERVICE KRANJ

Bar ba ra Ven celj

Služ ba nuj ne me di cin ske po mo či, Zdravs tve ni dom Kranj, Gos pos vet ska 10 A, 4000 Kranj

Izvleček

Pris pe vek obrav na va po men upo ra be ul tra zvo ka pri oživ lja nju. Pred stav lje ne so pet let ne iz kuš njeupo ra be UZ pri oživ lja nju v služ bi nuj ne me din ske po mo či v Kra nju.

Abstract

The ar tic le deals with the im por tan ce of ul tra sound in res su ci ta tion. We re view our ex pi rein ce withuse of ul tra sound in car diac ar rest in Emer gency me di cal ser vi ce in Kranj over last five years.

UVOD

Le tos mi ne va de se to leto, od kar smo v Slo ve ni ji in tudi v službi NMP Kranj začeli upo rab lja ti ul -tra zvok pri obrav na vi bol ni kov v pred bol nišničnem oko lju. Ned vom no smo z us mer je nim ul -trazvočnim pre gle dom kri tično bol nih in poško do va nih pri do bi li ve li ko. Us mer je na UZ prei ska va,ki je po daljšek kli ničnega pre gle da bol ni ka nam omo goča za nes lji vejšo po sta vi tev diag no ze,z nje go vo po močjo lah ko po tr di mo ali iz ključimo ne ka te ra sta nja. Na ta način je tudi naše ukre -pa nje in zdrav lje nje bolj us mer je no, pra vil no in za bol ni ka us trez ne je. Po leg boljše diag no sti kenam upo ra ba UZ omo goča nam tudi var no iz ved bo in va ziv nih po se gov ter za ra di svo je po nov -lji vo sti tudi do da ten nad zor nad sta njem bol nika. Pred no sti, ki jih pri naša upo ra ba UZ so še po -se bej upo rab ne pri naj bolj pri za de tih bol ni kih, kot so bol ni ki v šoku in srčnem za sto ju. Upo ra baUZ pri oživ lja nju je še po se bej ko rist na pri bol ni kih s PEA (elek trična ak tiv nost brez tip nih utri -pov). Pri tej sku pi ni samo z UZ lah ko ločimo ali gre za pra vo PEA, kjer se srce ne krči in psev doPEA, kjer vi di mo da se srce krči. Ločeva nje pra ve od psev do PEA je ko rist no pri od ločanju o na -da lje va nju oživ lja nja. Z UZ lah ko od kri je mo ne ka te re po ten cial no rever zi bil ne vzro ke srčnegaza sto ja. V pris pev ku so na krat ko pov ze te os nov ne UZ med oživ lja njem in pred stav lje ne last neiz kušnje z upo ra bo UZ med oživ lja njem v eno ti NMP Kranj.

UZ PRI OŽIVLJANJU

Upo ra bo UZ pri oživ lja nju pri po ročajo ve ljav ne smer ni ce oživlja nja ERC iz 2015 (1), čeprav zaen -krat še ni štu dij, ki bi po tr di le, da upo ra ba UZ med oživ lja njem po veča preživet je. Brez dvo malah ko z UZ od kri je mo ne ka te re re ver zi bil ne vzro ke srčnega za sto ja. To so hi po vo le mi ja, tam po -na da srca, ma siv na pljučna embolija in ten zij ski pnev mo to raks.

Z UZ srca med oživ lja njem ugo to vi mo ali se srce krči (psev do PEA) ali sto ji (pra va PEA).Vztraj na od sot nost krčenja srčne mišice med oživ lja njem (pra va PEA ali »car diac stand still«) na -po ve du je slab iz hod. (2) Tako se bomo s po močjo UZ lažje od ločili za na da lje va nje ali pre ne ha -nje oživ lja nja.

Pri us mer je nem UZ pre gled srca med oživ lja njem želi mo do bi ti in for ma ci je o glo bal ni krčlji -vost srca, pri sot no sti pe ri kard ne ga iz li va in re la tiv ni ve li ko sti de sne ga pre ka ta. (3)

Smer ni ce opo zar ja jo, da upo ra ba UZ ne sme po daljšati ob dob ja brez ma saže srca. Zato pou -dar ja jo do bro us po sob lje nost in stra te gi jo ti stih, ki UZ med oživ lja njem iz va ja jo. Za oce no srca


182

pred la ga jo sub ko stal no (subk si foid no) okno in časov no okno 10 s med pavzo, ki je po treb na zaoce no rit ma. Son do po sta vi mo na to me sto že med ma sažo srca še pre den se začne ta pav za.

V smer ni cah ni ome nje no, v li te ra tu ri in prak si pa za sle di mo da je možno iz ve sti UZ pre gledtudi med sti si pr sne ga koša. Ta krat lah ko pri pregledu srca v sub ko stal nem oknu kljub sti som pr -sne ga koša vi di mo ve lik pe ri kard ni iz liv. V času iz va ja nja sti sov pr sne ga koša lah ko pre gle da mozla sti dru ga po dročja, v ka te rih iščemo mo re bit ne vzro ka srčnega za sto ja; tre bušno vot li no zamo re bit no kr vavitev v tre buh, ab do mi nal no aor to za pri sot nost an ve riz me, oce ni mo lah ko širi noin di na mi ko spod nje vot le vene, iščemo pnev mo to raks in pre gle da mo glo bo ke vene spod njihokončin. (4,5,6).

Na raz po la go so nam šte vil ni pro to ko li o načinu in tre nut ku iz va ja nja UZ srca med oživ lja njempri srčnem za sto ju. Ne ka te ri so bili za sno va ni po se bej za srčni za stoj, dru gi za bol ni ke v šoku, kijih lah ko upo ra bi mo tudi pri bol ni kih v srčnem za sto ju. Pri mer pr ve ga je pro to kol C.A.U.S.E. (angl.Car diac Ar rest Ul tra-Sound Exam) (7), dru ge ga pa pro to kol RUSH (Ra pid Ul tra sound in Shock) (8),ki po leg oce ne srca vključuje še oce no spod nje vene kave, pri sot nost pro ste te kočine v tre bušniin ple vral ni vot li ni ter pre gled aor te in glo bo kih ven spod njih okončin.

Po leg diag no stične vred no sti nam upo ra ba UZ po ma ga pri iz va ja nju in va ziv nih po stop kov(na sta vi tev ven ske poti, to ra ko cen te za, pe ri kar dio cen te za), z zna njem UZ si lah ko po ma ga motudi pri os kr bi di hal ne poti. Po po vr ni tvi spon ta ne cir ku la ci je z UZ oce no srca, spod je vene kavein pljuč sprem lja mo bol ni ko vo he mo di nam sko sta nje (5)

UZ PRI OŽIVLJANJU – IZKUŠNJE V ENOTI NMP KRANJ

V eno ti NMP Kranj smo do bi li prvi pre no sni UZ apa rat av gu sta 2008. To je bilo tudi ob dob je, kosmo začeli pri do bi va ti zna nje o upo ra bi ur gent nega UZ. Vsi ur gent ni zdrav ni ki, ki de la mo stal nov NMP, smo se ude ležili us po sab ljanj na tečajih WINFOCUS. Po sto po ma in z začetno pre vid -nost jo v in ter pre ta ci ji UZ smo začeli UZ upo rab lja ti v vsak da njem delu z bol ni ki v am bu lan ti, ka -sne je tudi na terenu in tudi pri oživ lja nju. UZ je po stal ne po grešljiv »so pot nik« pri obrav na vikri tično bol nih in poško do va nih, še po se bej pri bol ni kih z ne po jas nje no hi po ten zi jo, disp ne jo inbol ni kih v srčnem za sto ju.

Za ni ma lo nas je, kako po go sto smo upo rab lja li UZ pri oživ lja njih in ka te re in for ma ci je smopri do bi li z nje go vo upo ra bo. Pre gle da li smo ob dob je zad njih pet let (od začetka 2013 do kon caapri la 2018) in ana li zi ra li po dat ke za je te v pro to ko lih oživ lja nja NMP. V tem času smo iz ved li 228oživ ljanj. Prvi ritem na EKG je bil VF/p VT pri 51 bol ni kih (22 %), PEA pri 82 bol ni kih (36 %) in asi sto -li ja pri 95 (42 %).

UZ smo upo ra bi li med oživ lja njem pri skup no 62 bol ni kih (27 %). Večina UZ pre gle dov je bilana re je na v sku pi ni bol ni kov s PEA (35x) in asi sto li jo (19x), ne kaj pa tudi pri bol ni kih, ki so ime li prviri tem VF/p VT (8x). Pri sled nji sku pi ni smo UZ upo ra bi li naj večkrat ta krat, ko je EKG po de fi bri la -ci ji prešel v PEA ali asi sto li jo. Z UZ smo žele li ugo to vi ti:

a) Ali se srce krči ali sto ji ? Pri bolni kih brez tip nih utri pov nas je za ni ma lo ali se srce krči (psev do PEA) ali sto ji (pra vo PEA).To ugo to vi tev smo upo ra bi li kot po moč pri od ločitvi o na da lje va nju oživ lja nja. Pri bol ni kih, pri ka -te rih smo našli psev do PEA smo na da lje va li z oživ lja njem. Pri ti stih bol ni kih, pri ka te rih na UZvztra ja la pra va PEA, nas je to pod pr lo pri od ločitvi o pre ne ha nju oživ lja nja.

Psev do PEA smo našli pri 24 bol ni kih (40 %) in pra vo PEA pri 38 bol ni kih (60 %). Tudi pri našihoživ lja njih se je po ka za lo, da je vsaj začasni iz hod oživ lja nja boljši pri bol ni kih s psev do PEA.V skup ni bol ni kov z psev do PEA smo do se gli po vr ni tev spon ta ne cir ku la ci je s tip ni mi utri pi v 84 %,v sku pi ni pra ve PEA pa le v 5 %.

b) po ten cial no re ver zi bil ne vzro ke srčnega za sto jaVemo, da z UZ lah ko od kri je mo večino me han skih vzro kov za PEA (tam po na do srca, pnev mo -to raks, hi po vo le mi jo in ma siv na pljučno em bo li jo). Na nje lah ko si cer po mi sli mo na pod la gianam ne ze in kli nične sli ke, ven dar jih samo na ta način ne mo re mo po tr di ti. To lah ko naredimoz us mer je nim UZ pre gle dom srca, pljuč, spod nje vene kave, aor te, tre bu ha in glo bo kih ven nog.

183


Od vseh 62 bol ni kih, pri ka te rih smo na re di li UZ med oživ lja njem smo našli in opi sa li pe ri kard -ni iz liv v 5 pri me rih. V treh pri me rih je šlo za ve lik perikard ni iz liv, to rej za tam po na do srca. En kratsmo pe ri kar dio cen te zo iz ved li na te re nu, pri enem so jo na re di li ob spre je mu v bol nišnico, pri tret -jem le ta ni bila iz ve dlji va za ra di po manj klji ve opre me.

Pri 5 bol ni kih smo našli po večan de sni pre kat. Pri vseh pe tih bol ni kih je bil tudi kli nična ver -jet nost za pljučno em bo li jo zelo vi so ka, v treh pri me rih je bila ma siv na pljučna em bo li ja po tr je nana ob duk ci ji. Pri dveh bol ni kih smo z UZ glo bo kih ven med oživ lja njem našli ne stis lji vost glo bo -kih ven nog in tako po tr di li GVT. Zaen krat še ni ma mo možno sti trom bo li tičnega zdrav lje nja nate re nu. Ene ga od pe tih bol ni kov z zelo ver jet no ma siv no pljučno em bo li jo smo si cer s spon ta nocir ku la ci jo pre pe lja li v bol nišnico, pri os ta lih šti rih pa je bilo oživ ljanje neus pešno.

Od os ta lih pa to loških najdb, smo v 5 pri me rih za be ležili ja sno hi po ki ne zi jo srčne ste ne, v dvehpri me rih je bilo srce hi per ki ne tično. Pri pre gle du pljuč pri no be nem bol ni ku ni smo našli zna kovza pnev mo to raks, smo pa pri pre gle du pljuč našli zna ke pljučnega ede ma (B pro fil) pri 5 bol ni kih.

ZAKLJUČEK

V zad njih le tih je opa zen po rast pre va len ce srčnih za sto jev v pred bol nišničnem oko lju, pri ka te -rih je prvi ri tem elek trična ak tiv nost brez utri pa (PEA) in asi sto li ja. (8) Tudi iz last nih podat kov vi -di mo, da je de lež bol ni kov s PEA ali asi sto li jo sko raj 80 %. Prav pri v tej sku pi ni bol ni kov ima moz ul tra zvo kom možnost od kri ti po ten cial no re ver zi bil ne vzro ke srčnega za sto ja in jih zdra vi ti terjim na ta način po večati možno sti za preživetje.

Naši po dat ki kažejo, da se šte vi lo oživ ljanj bol ni kov s PEA, pri ka te rih smo upo ra bi li UZ z letipo večuje. V letu 2013 smo UZ upo ra bi li pri 25 %, leta 2017 že pri 68 %, in v le tošnjem letu pri vsehoživ lja njih bol ni kov s PEA.

Naša na lo ga je, da UZ med oživ lja njem upo ra bi mo (po go ste je) in mak si mal no iz ko ri sti monje go ve možno sti. Ko upo rab lja mo UZ med oživ lja njem se mo ra mo ves za ve da ti in pa zi ti, da bine po daljševa li časov ne ga okna brez sti sov pr sne ga koša. Do bro us po sob lje nost ce lot ne eki pe,ki iz va ja oživ lja nje po skušamo do seči z red nim izo braževa nem iz oživ lja nja in ur gent ne ga ul tra -zvo ka, kar v naši eno ti iz va ja mo vsa ko let no. V Kra nju smo ur gent ni zdrav ni ki po sre do va li svo jezna nje iz ur gent ne ga ul tra zvo ka tudi zdrav ni kom družin ske medici ne, ki dežura jo v službi NMP.V pe tih le tih so na mreč vo di li 14 % vseh oživ ljanj. Tre nut no ima mo v Kra nju dva pre no sna UZ apa -ra ta ter ene ga sta cio nar ne ga.

UZ med oživ lja njem nam je za go to vo pri ne sel po moč pri od ločitvi o na da lje va nju ali pre ne -hanju oživ lja nja. Z UZ ima mo se daj možnost od kri ti in po tr di ti in ne ka te re po ten cial no rešlji vevzro ke srčnega za sto ja, česar pred ob dob jem UZ ni smo mo gli. In te vzro ke tudi od pra vi ti in ozi -ro ma iz ve sti spe ci fično zdrav lje nje. Upo ra ba UZ med oživ lja njem nam je tako pri ne sla tudi po -tre be po uva ja nju za pred bol nišnično oko lje no vih po stop kov zdrav lje nja, kot sta trom bo li za inpe ri kar dio cen te za.

LITERATURA

1. Soar J, No lan JP et al. Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cil Gui de li nes for Re sus ci ta tion 2015: Sec tion 3. Adult ad -van ced life sup port. Re sus ci ta tion, Oc to ber 2015, Pa ges 100–147

2. Sa len P, Mel ni ker L, Choo ljian C, et al. Does the pre sen ce or ab sen ce of so no grap hi cally iden ti fied car diacac ti vity pre dict re sus ci ta tion out co mes of car diac ar rest pa tients? Am J Emerg Med 2005; 23: 459–62.

3. Breit kreutz R, Walc her F, See ger FH. Fo cu sed ec ho car dio grap hic eva lua tion in re sus ci ta tion ma na ge ment:con cept of an ad van ced life sup port-con for med al go rithm. Crit Care Med. 2007 May; 35(5 .

4. Možina H.Upo ra ba ul tra zvo ka pri šoku in rea ni ma ci ji V: Gričar M, Vajd R eds. Zbor nik Ur gent na me di ci naizbra na po glav ja 2012. Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no, Ljub lja na 2012 str. 33-37

5. Soni NJ at al. Point of Care Ul trao sund, publ 2015, po glavje 42 Car diac ar rest

6. Gra dišek P. Kako ul tra zvok us mer ja moje od ločitve pri rea ni ma ci ji ? V: Gričar M, Vajd R eds. Zbor nik Ur gentname di ci na iz bra na po glav ja 2012. Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no, Ljub lja na 2012 str. 28-32

7. Her nan dez C, Shu ler K, Han nan H, Son yi ka C, Li kou re zos A, Mars hall J. C.A.U.S.E.: Car diac ar rest ul tra-soundexam–a bet ter ap proach to ma na ging pa tients in pri mary non-arrhyth mo ge nic car diac ar rest. Re sus ci ta tion2008; 76: 198-206


184

8. Pe re ra P, Mail hot T, Ri ley D, Man da via D. The RUSH Exam: Ra pid Ul tra sound in SH ock in the eva lua tion of thecri ti cally ill. Emerg Med Clin N Am 2010; 28: 29–56

9. Ber dow ski J, Berg RA, Tijs sen JG, Ko ster RW. Glo bal in ci den ces of out-of-hos pi tal car diac ar rest and sur vi valra tes: Syste ma tic re view of 67 prospec ti ve stu dies. Re sus ci ta tion 2010; 81: 1479-87.

185


PREDSTAVITEV SMERNICE ZA DELOVANJE SLUŽB NMPOB KEMIJSKIH, BIOLOŠKIH, RADIOLOŠKIH

IN JEDRSKIH NESREČAH

PRESENTATION OF GUIDELINES FOR HAZMAT ACCIDENTMANAGEMENT FOR EMERGENCY MEDICAL UNITS

Lu ci ja Šarc*, Ada Čargo**, Dra ga na Duji ć**, Dar ko Čan der**

*Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Cen ter za kli nično tok si ko lo gi jo in far ma ko lo gi jo, Ljub lja na;**Mi ni strs tvo za zdrav je, Sek tor za si stem nuj ne me di cin ske po moči in ka ta strof no medi ci no, Ljub lja na;

Izvleček

Reševa nje v ne srečah z ne var ni mi snov mi/agen si je za reševal ne eki pe močno oteženo prav za -ra di ve li ke po ten cial ne ne var no sti, da tudi reševal ci po sta ne jo žrtve. Pri reševa nju v to vrst nih ne -srečah je tako po treb na po seb na oprem lje nost, zaščita ter do dat na us po sob lje nost zdravs tve ne gain dru ge ga oseb ja za var no, pra vil no in učin ko vi to obrav na vo po ne srečen cev. Smer ni ce za de -lo va nje služb NMP ob ke mij skih, bio loških, ra dio loških in je dr skih ne srečah (KBRJ), so po letu dniin tenzivne ga dela v sklep ni fazi. V tej pred sta vi tvi smer nic so iz bra ni le vo dil ni pou dar ki smer nic.

Abstract

Res cue in haz mat ac ci dents is very dif fi cult for emer gency units be cau se of the great po ten tialdan ger that even res cuers be co me vic tims. Ma na ge ment of such ac ci dents re qui res spe cialequip ment, pro tec tion and ad di tio nal qua li fi ca tions of health and ot her res cue staff for the safe,cor rect and ef fec ti ve treat ment of ca sual ties. The Gui de li nes for the haz mat ac ci dent ma na ge-ment for emer gency me di cal units are af ter one year of in ten si ve work in the fi nal pha se. In thisar tic le the gui ding prin ci ples of the gui de li nes are se lec ted only.

UVOD

Možnost bo di si ne na mer ne bo di si na mer ne iz po stav lje no sti lju di ne var nim sno vem/ agen somv da našnjem času močno narašča. Po leg ne var no sti ne na mer ne iz po stav lje no sti šte vil nim sno -vem/agen som, ki jih srečamo v splošni upo ra bi, v in du stri ji in med pre vo zom, je da nes ved nobolj pri sot na tudi grožnja iz po stav lje no sti ke mičnemu, bio loškemu, ra dio loškemu orožju, še zla -sti v ok vi ru te ro ri stičnih ak cij. Ne srečo z ne var no snov jo/ agen som to rej de fi ni ra mo kot vsak do -go dek, v ka te rem so ali bi bili lah ko ljud je iz po stav lje ni ne var nim sno vem/agen som, ki lah koogrožajo nji ho vo zdrav je ali celo živ lje nje.

Reševa nje v ne srečah z ne var ni mi snov mi/agen si je za reševal ne eki pe močno oteženo pravza ra di ve li ke po ten cial ne ne var no sti, da tudi reševal ci po sta ne jo žrtve. Pri reševa nju v ne srečahz ne var ni mi snov mi/agen si je tako po treb na po seb na oprem lje nost, zaščita in do dat na us po -soblje nost zdravs tve ne ga in dru ge ga oseb ja za var no, pra vil no in učin ko vi to obrav na vo po ne -srečen cev.

Leta 2011 so izšle in se do da nes v prak si pre ko izo braževanj že kar pre poz nav no im ple men -ti ra le Smer ni ce za ukre pa nje služb NMP v ke mij skih ne srečah. Že takrat se je pričela ka za ti po -tre ba po enot nih vse ne var ne sno vi ob se ga jočih smer ni cah, kar je prak sa tudi v večini ure je nihtu jih zdravs tve nih si ste mov.

Mi ni strs tvo za zdrav je je lani apri la ime no va lo De lov no sku pi no za pri pra vo enot nih stro kov -nih smer nic za de lo va nje zdravs tva v pri me ru ke mij skih, bio loških, ra dio loških in je dr skih ne sreč.Smer ni ce so po letu dni in ten ziv ne ga dela v sklep ni fazi. Se stav lja ta jih dva dela. V tej pred sta -


186

vi tvi smer nic so iz bra ni le vo dil ni pou dar ki, saj ce lot na pred sta vitev pri prav lje nih smer nic pre se -ga začrtan ok vir in for ma tiv ne pred sta vi tve.

PRVI DEL

V pr vem delu so po leg uvod nih opre de li tev pred stav lje ne splošne us me ri tve. Za ra di boljše pre -gled no sti in or ga ni za ci je zdravs tva, ukre pe v ne srečah z ne var ni mi snov mi de limo na zu naj bol -nišnični in bol nišnični del vključno z ur gent nim od del kom. Tu gre le za na vi dez no de li tev, si cerpa je nuj no med se boj no po ve za no in us kla je no de lo va nje obeh de lov za us pešno po moč po -ne srečen cem do končne os kr be v bol nišnici.

Zu naj bol nišnični delZu naj bol nišnični del ukre pov službe NMP v ke mij skih ne srečah raz de li mo na štiri os nov ne sklo -pe: ak tiv no sti na poti do me sta ne sreče, pri hod na me sto ne sreče or ga ni za ci ja službe NMP name stu ne sreče in pre voz po ne srečen cev.

Ak tiv no sti na poti do mesta ne sreče. Eki pa NMP mora biti po zor na na vse in di rekt ne in di -rekt ne ka zal ce, ki kažejo na po ten cial no možnost iz pu sta ne var ne sno vi/agen sa, že pri spre je -ma nju kli ca in med pot jo do me sta ne sreče mo ra jo biti reševal ci po zor ni na vse očitne zna ke/sle di.Reševal ci si skušajo pri do bi ti čim več po dat kov o ne var ni sno vi/agen su in po ten cial no iz po stav -lje nih/po ne srečenih. Na os nov ni teh po dat kov eki pa NMP kon zul ti ra kli ničnega tok si ko lo ga/ in -fek to lo ga/ epi de mio lo ga/ stro kov nja ka za se va nje in si pri do bi na daljnje na pot ke in in for ma ci jeo: na ra vi in vr sti možnih poškodb, ki jih lah ko pov zroči ak tual na snov/agens, možni poti iz po stav -lje no sti, tve ga nju za se kun dar no kon ta mi na ci jo, po treb ni stop nji z OVO, nuj nih te ra pevt skihukre pih vključno z a pli ka ci jo an ti do ta/ kemo te ra pev ti ka/pro fi lak se, po tre bi po de kon ta mi na ci ji,vr sti de kon ta mi na cij ske ga po stop ka in od vze mu bio loških vzor cev za ev. ana li zo.

Pri hod na me sto ne sreče. Reševal ci v želji, da čim prej po skr bi jo za po ne srečence, po go stopre zre jo ali pod ce ni jo možnost ob sto ja ne var no sti za njih same – to rej, da sami po sta ne jo na -sled nje žrtve. Rešuje jo lah ko le pra vil no us po sob lje ni in us trez no oprem lje ni reševal ci! Ne var -nost ozi ro ma dejs tvo, da ne var nost še ni zna na, mora biti do ločena pred vsto pom pr vih reševal cevv po ten cial no kon ta mi ni ra no cono! Reševal ci si na var nem me stu ob lečejo po treb no/zah te va -no OVO.

Vod ja eki pe NMP (pra vi lo ma zdrav nik pr vo pris pe le eki pe) pri do bi od vod je ga sil cev (ozi ro mapo do ločilu URSZR) in for ma ci je o me jah pri po ročenih con, li nij in kori dor jev. Sku paj se do go vo -ri ta tudi o pred vi de nem zbir nem me stu za po ne srečence, me stu za reševal no vo zi lo, eva kua cij -skih po teh in even tual nem de lo višču zdrav niške os kr be.

Or ga ni za ci ja službe NMP na me stu ne sreče. Prvi cilj reševal cev v ne sreči z ne varno snov -jo/agen som je pre ne ha nje iz po stav lje no sti in sta bi li za ci ja po ne srečen cev, od stra ni tev po ne -srečen cev iz ne var ne ga ob močja, ob vla do va nje ne var no sti v smi slu pre prečitve na dalj njekon ta mi na ci je in zdrav lje nje po ne srečen cev brez tve ga nja za last no varnost.• Iz kon ta mi ni ra ne ga ob moč ja/vro če/rde če cone pra vi lo ma po ne sre čen ce re šu je jo ga sil ci in

jih pre da jo eki pi NMP na do go vor je nem zbir nem me stu po ne sre čen cev. • De lo viš če zdravs tve ne os kr be je pra vi lo ma v hlad ni coni.• Pra vil no us po sob lje ni čla ni ekip NMP, zaš či te ni z nad gra je nim os nov nim kom ple tom OVO,

sode lu je jo v de kon ta mi na cij ski coni ob upo šte va nju ome ji tev (ne var nost ke mi ka li je in čas de -lo va nja v coni).

• V pri me ru večjega šte vi la po ne srečen cev vod ja in ter ven ci je eki pe NMP v hlad ni coni, če je po -trebno, de le gi ra vlo ge vo dij sek tor jev.

Obrav na va po ne srečen cev. Na splošno je obrav na va kon ta mi ni ra ne ga po ne srečenca ena ka kotne kon ta mi ni ra ne ga, naj večja raz li ka je v tem, da je po treb na de kon ta mi na ci ja (pred njo se opravijole naj nuj nejši po stop ki) in zaščita reševal cev ter os ta le ga oseb ja pred se kun dar no kon ta mi na cijo.

Pri obrav na vi po ne srečenca mo ra jo reševal ci upošte va ti za ne var no snov/agens spe ci fičnepo stop ke.

V pri me ru več po ne srečenih je po treb no upošte va ti us trez ne načrte za ve li ke ne sreče intriažne po stop ke. V triažnem pro ce su pra vi lo na in di vi duu mu os no va ne eti ke na do me sti pra vi lo

187


ko lek tiv ne eti ke; v ci vil nih množičnih ne srečah z ve li ko po ne srečeni mi pra vi lo ma upo rab lja moin klu ziv no triažo, ki po te ka v več stop njah.• Ka dar je po treb na de konta mi na ci ja, se na zbir nem me stu za po ne srečence triažni zdrav -

nik/teh nik naj prej iz ve de de kon ta mi na cij sko triažo v de kon ta mi na cij ski coni. • sle di jo še do tri stop nje triaže, od vi sno od šte vi la po ne srečenih in pred vi de ne or ga ni za ci je zu -

naj bol nišničnega reševa nja:• Po go sto iz va ja mo kon trol ni pre gled po ne srečenca za ra di di na mi ke učin kov. Učinek mno gih

ne var nih sno vi/agen sov lah ko na sto pi z za mu do. • In va ziv ne po stop ke (iv. a pli ka ci ja zdra vil, in tu ba ci ja) iz va ja mo le pri de kon ta mi ni ra nem po -

nesrečencu v hladni coni, ra zen v živ lje nje ogrožajoči si tua ci ji; ob sta ja ne var nost di rekt ne gavno sa ne var ne sno vi/agen sa v telo.

De kon ta mi na ci ja ni av to ma tič ni in ob ve zen po sto pek re še va nja v vseh ne sre čah z ne var no snov -jo/agen som. Ali in kdaj je po treb no za če ti z de kon ta mi na ci jo je od vi sno od vr ste ne sre če, po go -jev za de kon ta mi na ci jo in stro kov ne ga mne nja kli nič ne ga tok si ko lo ga/ in fek to lo ga/epi de mio lo ga/stro kov nja ka za se va nje. De kon ta mi na ci jo pra vi lo ma iz va ja jo ga sil ci. Pri de kon ta mi na ci ji pri za -de tih po ne sre čen cev so de lu je tudi član eki pe NMP. Pri mno žič ni ne sre či, triaž ni zdrav nik ozi ro -ma drug iz ku šen član eki pe NMP raz vrš ča po ne sre čen ce po stop nji nuj no sti za pred nost node kon ta mi na ci jo.

Pre voz po ne srečen cev se lah ko začne, ka kor hi tro ima jo vsi hudo po ne srečeni tim, ki jim bomed pre vo zom lah ko nu dil us trez no os kr bo. Upo ra ba he li kop ter ja za trans port v ne srečeh z ne -var ni mi snov mi/agen si ome je na.

Bol nišnični del vključno z ur gent nim od del komObrav na va po ne srečen cev, ki so bili ude leženi v ne sreči z ne var no snov jo/agen som na ur gent -nem od del ku oz. v bol nišnici pred stav lja ve li ko težavo pred vsem za ra di možno sti raz so ja oz.sekun dar ne kon ta mi na ci je/okužbe. Težava je še to li ko večja, če gre za ve li ko ne srečo, kjer jeude leženih ve li ko šte vi lo po ten cial no kon ta minira nih/kužnih po ne srečen cev. So dob no po slo -va nje bol nišni cam ne do pušča večjih re zerv (ma te rial nih in člo veških vi rov), zato je edi na možnapot us pešnega reševa nja v ta kih ne srečah hi tra, vna prej načrto va na in ui gra na reor ga ni za ci javseh ob sto ječih vi rov. Prio ri tet na na lo ga oseb ja spre jem ne ga ur gent ne ga od del ka oz. bol nišnicepri obrav na vi po ten cial no kon ta mi ni ra ne ga/kužnega po ne srečenca je hi tra in učin ko vi ta obravna -va brez tve ga nja za nji ho vo last no var nost ali zdrav je ter za zdrav je os ta le ga oseb ja in bolni kov.

Pri pra va na spre jem kon ta mi ni ra ne ga po ne srečenca. Čas od pr ve ga ob ve sti la o ne srečiz ne var no snov jo/agen som do pri ho da pr vih po ne srečen cev mora bol nišnica in ten ziv no iz ko ri -sti ti za us trez no pri pra vo na spre jem to vrst nih po ne srečen cev – ta kojšnja ak ti va ci ja načrta zaKBRJ ne sreče. Vsaj ne sreči najb ližja bol nišnica mora pričako va ti, da se bodo na ur gent nem/spre -jem nem od del ku po ja vi li sa moe va kui ra ni kon ta mi ni ra ni/kužni po ne srečenci/ iz po stav lje ni, kijih bo po treb no us trez no de kon ta mi ni ra ti/izo li rati. Pri hod kon ta mi ni ra ne ga po ne srečenca naurgent ni/spre jem ni od de lek bol nišnice ni ved no vna prej na jav ljen, zato mo ra jo biti vsi, ki sovključeni v spre jem in obrav na vo po ne srečenca po zor ni na pri sot nost ka zal ni kov, ki na ka zu je jona možnost kon ta mi na ci je po ne srečenca. Čim prejšnja pre poz na va kon ta mi ni ra ne ga po ne -srečenca in ta kojšnja ak ti va ci ja us trez ne ga al go rit ma ukre pov omo gočata pra vil no os kr bo kon -ta mi ni ra nih po ne srečen cev in var no delo oseb ju.

Ak ti vi ra nje bol nišnice. Vsa ka bol nišnica mora ime ti vna prej do go vor je no, 24/7/365 do stop -no de lov no me sto in te le fon sko šte vil ko, ki je na me nje na tudi spre je mu pr ve ga ob ve sti la, ki gabol nišnica prej me običajno od zdravs tve ne ga dis pečerja. Iz te iz ho diščne točke se sklad noz bol nišničnim načrtom za KBRJ sproži verižna reak ci ja hi trih, vna prej do go vor je nih ak cij, ki bol -nišnici omo goča, da se v čim krajšem času smo tr no in or ga ni zi ra no pri pra vi na spre jem kon ta -mi ni ra nih/kužnih po ne srečen cev. Ob sežnost reor ga ni za ci je je od vi sna od oce ne ob se ga ne srečein stop nje tve ganja, ki jo pred stav lja ak tua len iz pust/vir ne var ne sno vi.

Pri stoj ni nad zor ni zdrav nik (in ter nist/in fek to log/pe dia ter) se pred hod no pos ve tu je gle de navr sto ak tual ne ne var ne sno vi/agen sa še s kli ničnim tok si ko lo gom/in fek to lo gom/ epi de mio lo -gom/stro kov nja kom za se va nje in si pri do bi čim več do dat nih po dat kov/na vo dil za do ločitev


188

stop nje tve ga nja in na dalj njo obrav na vo kon ta mi ni ra ne ga/okužene ga po ne srečenca. Ka dar jena os no vi in for ma cij o KBRJ ne sreči pričako va ti večje šte vi lo po ne srečen cev, je po treb no zareorga ni za ci jo vi rov v bol nišnici raz gla si ti alarm – stop njo ak ti va ci je bol nišnice za ve li ke nesrečeze len, ru men, rdeč alarm. Ob sežnost reor ga ni za ci je je od vi sna od oce ne ob se ga ne sreče instop nje tve ga nja, ki jo pred stav lja ak tua len iz pust/vir ne var ne snovi. Ka dar po tre be v bol nišnicahpre sežejo vsa kod nev ne zmog lji vo sti za ra di neke ve li ke ne sreče, vo de nje, koor di na ci jo in ver ti -kal no ko mu ni ka ci jo prev za me bol nišnična po velj niška sku pi na (BPS), ki tudi de le gi ra vse ključnefunk ci je v bol nišnici, ki so pomembne za us pešno do končno os kr bo po ne srečen cev. Bol nišničnima te rial ni in člo veški viri pa se reor ga ni zi ra jo v skla du z bol nišničnim načrtom za ve li ke ne sreče.

Spre jem kon ta mi ni ra nih/okuženih po ne srečen cev – izo la ci ja. Vse po ten cial no kon ta mi ni ra -ne po ne srečence izo li ra mo v pro sto ru za izo la ci jo/de kon ta mi na ci jo pred vsto pom v ur gent niod de lek. Čeprav naj bi bila vsaj gro ba de kon ta mi na ci ja iz ve de na na te re nu, se vsa ke ga po ne -srečenca, do kler se ne iz kaže dru gače, sma tra za po ten cial no kon ta mi ni ra ne ga/kužnega. Čede kon ta mi na ci ja na te re nu ni bila (us trez no) iz ve de na, je naj prej po treb no iz ve sti us tre zen de -kon ta mi na cij ski po sto pek v za to po se bej na me nje nem in pri prav lje nem pro sto ru. Če je možno,pri mar no de kon ta mi na ci jo opra vi mo pred vsto pom v de kon ta mi na cijski pro stor, ven dar ne v reševal -nem vo zi lu. Se kun dar no de kon ta mi na ci jo iz va ja mo v de kon ta mi na cij skem pro sto ru ur gent ne gaod del ka. V pri me ru zbo le lih z NB in pri no tra nji kon ta mi na ci ji z ra di oak tiv no snov jo upošte va mooseb ne va ro val ne prin ci pe in pravila izo la ci je tudi po oprav lje ni zu na nji de kon ta mi na ci ji!

Na dalj nja obrav na va po ne srečen cev. Po oprav lje ni us trez ni de kon ta mi na ci ji se po ne srečenciv na dalj njem po stop ku obrav na va jo kot vsi os ta li bol ni ki. Oseb je, ki jih obrav na va, pa lah ko upo -rab lja svo jo običajno de lov no ob le ko in zaščitna sreds tva. Ka dar je do do končne obrav na ve po -ne srečen cev po tre ben spre jem v bol nišnico, jih sprej me mo na od del ke, kjer ima jo več iz kušenjz zdrav lje njem za stru pi tev/na lez lji vih bo lez ni/po sle dic se va nja. Pri po ročlji vo je, da se za vsepo ne srečence spro sti nek sku pen od de lek, kar bis tve no ra cio na li zi ra obrav na vo in ko mu ni kacijo.

Če je po treb no in ten ziv no zdrav lje nje, jih sprej me mo na us tre zen od de lek za in ten ziv no me -di ci no. Ka dar pre vla du je jo ne tok sične poškod be in ni pri sot na vi so ko na lez lji va bo le zen, jih zdra -vi mo na us trez nem ki rurškem od del ku. Stro kov no pod po ro me di cin ske mu oseb ju pri obrav na vipo ne srečen cev ves čas nu di jo Cen ter za za stru pi tve/Kli ni ka za na lez lji ve bo lez ni in vročin skasta nja/NIJZ/Kli ni ka za nu klear no me di ci no.

DRUGI DEL

Dru gi del smer nic pred stav lja jo natančnejša na vo di la za po sa mez no vr sto ne sreče z ne var nosnov jo/agen som. Ima tri po glav ja: Ke mij ske ne sreče, Bio loške ne sreče ter Ra dio loške in je dr skene sreče.

V po glav ju Ke mij ske ne sreče so os nov ni na pot ki in us me ri tve, ki nu di jo eki pam NMP os nov -ne in formaci je in us me ri tve o načinu obrav na ve ke mij ske poškod be. Se ve da so v teh smer ni cahobrav na va ne le sno vi, ki se upo rab lja jo po go sto in ti ste, ki so, po do se daj zna nih po dat kih, žebile pred met ke mij skih ne sreč. Gle de na to da vse bolj na rašča tudi grožnja na mer ne ga iz pu stane var nih ke mi ka lij – te ro riz ma, to vrst no zna nje pa je šlo že malo v po za bo, smo do da li tudismer ni ce za ukre pe ob na mer nem iz pu stu ne ka te rih, do se daj naj bolj upo rab lja nih sno vi v to -vrst ne na me ne. Za čim bolj poe no stav lje no os nov no infor ma ci jo smo do kaj ob sežno šte vi lo ke -mi ka lij združili v sku pi ne, ki te me lje na po dob no sti kli ničnih zna kov, ki jih do ločene ke mi ka li jepov zročajo pri po ne srečenih in zah te va jo tudi po do ben po sto pek obrav na ve.

V po glav ju Bio loške ne sreče sta pred stav lje na splošna al go rit ma po stop kov pri tve ga nju zana lez lji ve bo lez ni, ki pred stav lja jo vi so ko oz. niz ko tve ga nje za jav no zdrav je ter kri te ri ji za opre -de li tev tve ga nja za na lez lji vo bo le zen. Sle di pre gle den pri kaz os nov ne in for ma ci je za po sa mez -no na lez lji vo bolezen, ki si sle di jo po abe ced nem redu. Na krat ko je po da na os nov na in for ma ci jao bo lez ni, pot pre no sa, tve ga nje za pre nos, pre ven tiv ni ukre pi, na vo di lo za mi kro bio loške prei -ska ve, zdrav lje nje in imu no pro fi lak sa oz. ke mo pro fi lak sa ter po tre ba po osa mi tvi bol ni ka. Se ve -da niso pri ka za ne vse možne na lez lji ve bo lez ni, am pak le ti ste, ki po Med na rod nem zdravs tve nempra vil ni ku pred stav lja jo vi so ko tve ga nje za jav no zdrav je, ne ka te re na lez lji ve bo lez ni na cio nal -ne ga po me na in bio loške grožnje.

189


V po glav ju Ra dio loške in je dr ske ne sreče so za os vežitev spo mi na po da ne fi zi kal ne os no -ve io ni zi ra jočega se va nja, možno sti mer je nja ter učinki io ni zi ra jočih se vanj na naše telo. Nato izos nov ne ga al go rit ma obrav na ve iz ha ja jo po drob na na vo di la za obrav na vo po ne srečen cev prizunanji kon ta mi na ci ji ozi ro ma pri no tra nji kon ta mi na ci ji z ra di oak tiv ni mi snov mi, za obrav na vone kon ta mi ni ra nih po ten cial no ob se va nih po ne srečen cev, lo kal nih se val nih poškodb in po ne -srečen cev s kom bi na ci jo se val nih in kla sičnih poškodb. Po glav je za ključujejo še načela in ukre -pi vars tva pred io ni zi ra jočimi se va nji in je dr ske var no sti

ZAKLJUČEK

Os nov ni prin cip reševa nja v ne srečah z ne var ni mi snov mi/agen si je po do ben kot pri na vad nihne srečah; ima pa ne kaj bis tve nih, za reševal ce lah ko usod nih po seb no sti. Natančno in stro -kovno iz de la ne smer ni ce ter nji ho va im ple men ta ci ja v prak so sta os nov na po go ja za us pešnoreševa nje v ne srečah z ne var ni mi snov mi/agen si. Spe cial ni načrti za reševa nje v ne srečah z ne -var ni mi snov mi/agen si nad gra ju je jo ob sto ječe načrte za (množične) ne sreče in so us mer je niv eno sta ven pre hod od zu naj bol nišnične obrav na ve do vsto pa v bol nišnico in do končne os kr bepo ne srečen cev. Lo gično na da lje va nje vsa ke pri pra ve ali po memb ne spre mem be to vrst nihsmer nic je izo braževa nje vse ga zdravs tvenega oseb ja, ki je vključeno v službo NMP, saj samo nata način bodo Smer ni ce po sta le »žive« in bodo do se gle svoj na men v mo re bit ni ne sreči z ne -var no snov jo/agen som.

LITERATURA

1. Šarc L, Možina M, Jamšek M. Zdravs tve ne smer ni ce za rav na nje služb nuj ne me dicin ske po moči v ke mij skihne srečah. Mi ni strs tvo za zdrav je, Ljub lja na 2011. Sarc L, In cients cau sed by Ha zr dous Ma te rial in: Lenn quist S,(ed), Me di cal Res pon se to Ma jor In ci dents and Di sa sters. Sprin ger Ver lag, Ber lin Hei del berg 2012.

2. Baker D. Ci vi lian ex po su re to to xic agents: emer gency me di cal res pon se. Pre hosp Di sa ster Med. 2004Apr-Jun; 19(2): 174-8.

3. Za kon o nalez lji vih bo lez nih. Ur l 33/2006.4. Pra vil nik o pri ja vi na lez lji vih bo lez ni in po seb nih ukre pih za nji ho vo pre prečeva nje in ob vla do va nje. Ur l

16/1999 in 58/2017. Čakš Ja ger N, Kraig her A. Načrt de lo va nja ob množičnih pri re di tvah v Slo ve ni ji za po -dročje na lez lji vih bo lez ni in okolj skih tve ganj. Do seg lji vo na splet ni stra ni NIJZ: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/nacrt_delovanja_ob_mnozicnih_prireditvah.pdf

5. Ro jas-Pal ma C, Liland A, Naess Jer stad A., Et he ring ton g., Ro sa rio Pe rez M., Ra ho la T, Smith K., TMT hand book6. Jer rold T. Bush berg, The Es sen tial Physics of Me di cal Ima ging, Se cond Edi tion, Lip pin cott Wil liams Wil kins,

Phi la delp hia 2002, ISBN 0-68330118-7.7. Gre gor Serša, Biološki učinki io ni zi ra jočega se va nja, ZVD za vod za vars tvo pri delu d.d., Ljub lja na 2004,

ISBN 961-6538-04-.8. Ba sic Cli ni cal Ra dio bio logy Third edi tion, edi ted by G. Gor don Steel, Ox ford Uni ver sity Pres Inc., 2002 Ed ward

Ar nold pub lis hers Ltd ISBN-10: 0340 80783 0 ISBN-13: 978 0 340 80783 5.


190

191191191


PRIKAZI PRIMEROV

CASE REPORTS

192

STRESNA KARDIOMIOPATIJA

STRESS CARDIOMYOPATHY

Miha Ko de la

Služba nuj ne me di cin ske po moči, Zdravs tve ni dom Ptuj, Po trčeva ce sta 19a, 2250 Ptuj

Izvleček

Stre sna kar dio mio pa ti ja je sin drom, za ka te re ga je značilna pre hod na mot nja krčlji vo sti le ve gaven tri kla, ki po na va di na sta ne po stre snem do god ku. Sin dro ma kli nično ne mo re mo ločiti odakut ne ga ko ro nar ne ga sin dro ma, zato ga obrav na va mo ena ko. V našem primeru je šlo za 50-let -no bol ni co, ki je po stre snem do god ku ime la bo lečine v pr sih. Bol ni co smo obrav na va li po pro -to ko lu za akut ni mio kard ni in farkt z dvi gom ST vez ni ce (STEMI). Na ko ro na ro gra fi ji je bil vi denti pičen iz vid za stre sno kar dio mio pa ti jo. Po 5 dnev ni hos pi ta li za ci ji je bila od puščena do mov. Nakon trol nem ul tra zvo ku srca čez 4 ted ne mo tenj krčlji vo sti več ni bilo.

Abstract

Stress car dio mio pathy is a syndro me cha rac te ri sed by tran sient re gio nal left ven tric le wall mo tionab nor ma lity fol lo wing a stress ful event. This syndro me can not be cli ni cally di stin guis hed fromacu te co ro nary syndro me, so the ma na ge ment should be the same. This is a case re port of a 50year old fe ma le, who ex pe rien ced chest pain af ter a stress ful event. Pro to col for STEMI was fol-lo wed. Ur gent co ro na ro graphy sho wed typi cal chan ges for stress car diom yo pathy. The pa tientwas disc har ged af ter 5 days of hos pi ta li sa tion. A fol low up heart ul tra sound af ter 4 weeks was wit -hout wall mo tion ab nor ma li ties.

PRIKAZ PRIMERA

50-letna bol ni ca je v po pol dan skih urah sama prišla v am bu lan to službe nuj ne me di cin ske po -moči za ra di bo lečin v pr sih. Bo lečina se je pričela pred prib ližno pe ti mi ura mi, po spo ru s so se -dom. Lo ci ra na je bila v eni točki, levo ob pr sni ci, po VAS je ni ha la od 5 do 10. Bo lečina se je ojačalaob glo bo kem vdi hu. Doma ni vze la no be nih anal ge ti kov, aler gij na zdra vi la ni na va ja la. Red no jeje ma la kar ve di lol 12,5 mg dnev no.

Bol ni ca je bila ob pre gle du še ne ko li ko vzne mir je na, si cer ne pri za de ta, evp noična, krv nipritisk 150/90 mmHg, pulz 100/min, sa tu ra ci ja brez do da ne ga ki si ka 98 %, krv ni slad kor 6 mmol/l.Os ta li kli nični sta tus je bil brez po seb no sti. V EKG je bil si nus ri tem, 99/min, z ele va ci ja mi ST vez -ni ce v od vo dih II, III, a VF ter V4-V6 ter na ka za nim spu stom in ne ga tiv nim T va lom v a VL. (Sli ka 1).Opra vi li smo tudi ob po stelj ni ul tra zvok, kjer je bila vid na aki ne zi ja apek sa srca ter hi tri tro po nin I,ki je bil po višan na 3,16 mcg/l. Po stav ljen je bil sum na akut ni mio kard ni in farkt spod nje in la te -ral ne ste ne. Di fe ren cial no diag no stično je za ra di anam ne ze stre sne ga do god ka in ul tra zvočnegaiz vi da v prišla poštev tudi stre sna kar dio mio pa ti ja. Za ra di po tre be po ur gent ni ko ro na ro gra fi ji jebil kon zul ti ran dežurni in ten zi vist v UKC Ma ri bor. Bol ni ca je pre je la 2 mg mor fi ja, 2 vpi ha gli ce ril -tri ni tra ta, 5000 IE he pa ri na, 250 mg ace til sa li cil ne ki sli ne, 180 mg ti ca gre lor ja ter an tie me tik tie -til pe ra zin.

Bol ni co smo nato pre pe lja li di rekt no v ka te tr ski la bo ra to rij UKC Ma ri bor, kjer so opra vi li ur -gent no ko ro na ro gra fi jo. Pri bol ni ci niso našli po memb nih zožitev ko ro nar ne ga žilja, pač pa so priven tri ku lo gra fi ji ugo ta vi li raz šir jen api kal ni del le ve ga pre ka ta, kjer ni bilo krčlji vo sti, v ba zal nihde lih pa je bila krčlji vost le ve ga pre ka ta do bra. Šlo je za iz vid, ti pičen pri stre sni kar dio mio pa ti ji.Bol ni ca je ime la na sled nji dan kon trol ni ul tra zvok srca, kjer so ugo tav lja li kom bi na ci jo hi per to -ničnega srca z bla go okr nje no glo bal no krčlji vost jo ob ja snih mot njah krčlji vo sti v po dročju

193



194

apek sa. Kon trol ni tro po nin I je narasel do 7,2 mcg/l. Ves čas hos pi ta li za ci je je bila kar dio cir ku la -tor no sta bil na, brez mo tenj srčnega rit ma. Bol ni ca je bila po pe tih dneh od puščena do mov. Bo -lečine v pr sih ter spre mem be v EKG so do ta krat iz gi ni le. Bol ni ci so v red no te ra pi jo uved li šeacetil sa li cil no ki sli no in sta tin.

Čez 4 ted ne je ime la kon trol ni ul tra zvok srca, ki je bil v me jah nor ma le. Ul tra zvok so po no vi liše čez prib ližno pol leta, kjer je bilo sta nje ena ko.

DISKUSIJA

Stre sna kar dio mio pa ti ja (zna na tudi kot sin drom zlom lje ne ga srca, ta kot su bo kar dio mio pa ti ja) jesin drom, za ka te re ga je značilna pre hod na re gio nal na mot nja krčlji vo sti le ve ga ven tri kla, ki po -sne ma akut ni mio kard ni in farkt, ven dar an gio graf sko ne naj de mo za po re ko ro nar ne žile ali zna -ke rup tu re pla ka (1). Sin drom so pr vič opi sa li leta 1991 na Ja pon skem. V ja ponščini je tako-tsu bopo so da, ki se upo rab lja za lov lje nje ho bot nic. Nje na ob li ka pa je po dob na ob li ki le ve ga ven tri kla(raz šir jen in aki ne tičen api kal ni del), ki jo naj de mo pri stre sni kar dio mio pa ti ji (Sli ka 2) (2,3).

Slika 1. Odgovori na vprašanje »Če odredite aplikacijo zdravil proti volji, katera so tri najpogostejša zdravilaki jih uporabljate in njihova pot vnosa?«

Slika 2.

Na tančen me ha ni zem na stan ka ni znan. Naj ver jet ne je gre za vpliv po večane kon cen tra ci jeka te ho la mi nov, ko ro nar ne ga spaz ma in mi kro va sku lar ne dis funk ci je (1). Kar dio mio pa ti ja po na -va di sle di stre sne mu do god ku: smrt svoj ca, fi nančne ali prav ne težave, pro met ne ne sreče, ki -rurški po seg, zdrav lje nje v in ten ziv ni eno ti, na novo od kri ta bo le zen in po dob no. V prib ližno enitret ji ni ni ja sne ga vzro ka. Okrog 2,2 % bol ni kov s su mom na akut ni ko ro nar ni sin drom ima stre snokar dio mio pa ti jo. Več kot 90 % bol ni kov je žen ske ga spo la (4).

Kli nična sli ka je ena ka kot pri akut nem ko ro nar nem sin dro mu. Pri večini bol ni kov gre za bo -lečino za pr sni co in disp ne jo. Ne ka te ri bol ni ki ima jo tudi sin ko po, bra di in ta hi kard ne mot nje rit -ma (tudi VF in VT) ter ne nad no srčno smrt. Prib ližno 10 % ima zna ke kar dio ge ne ga šoka (1,4). Priobrav na vi po sto pa mo ena ko kot pri akut nem ko ro nar nem sin dro mu. V EKG sta naj po go stejšispre mem bi dvig ST vez ni ce ter in ver zi ja T va lov. Večino ma gre za dvig ST vez ni ce v spred nji steni.Tro po nin je povišan v več kot 90 % pri me rov (4). Ka dar ima mo EKG spre mem be, značilne zaSTEMI, bol nik po tre bu je ur gent no ko ro na ro gra fi jo. Diag no zo stre sne kar do mio pa ti je lah ko posta -vi mo, ka dar so iz pol nje ni na sled nji kri te ri ji: pre hod na si sto lična mot nja krčlji vo sti le vega ven tri -kla, ne ga ti ven an gio graf ski iz vid, nove spre mem be v EKG (dvig ST ali in ver zi je T vala) ali po zi ti ventro po nin, od sot nost feo kro mo ci to ma ali mio kar di ti sa (1).

Zdrav lje nje stre sne kar dio mio pa ti je je pod por no. Ne ka te ri bol ni ki po tre bu je jo pre hod noinotrop no in va zo pre sor no pod po ro. Srčno po puščanje se zdra vi po kla sičnih smer ni cah. Bol nikivečino ma pre je ma jo beta blo ka tor je in ACE in hi bi tor je. Ja snih smer nic za tra ja nje zdrav lje nja ni.Večino ma bol ni ke zdra vi mo do po vr ni tve si stol ne funk ci je (1-4 tedne), ker pa ob sta ja tve ga nje zapo no vi tev, je pri po ročlji vo na da lje va nje adre ner gične blo ka de z beta blo ka tor ji. Možen je tudina sta nek trom ba v le vem ven tri klu, takšni bol ni ki po tre bu je jo an ti koa gu la cij sko zdrav lje nje (2,5).

Prog no za bo lez ni je do bra. Pri več kot 95 % bol ni kov pri de v ne kaj ted nih do po pol ne ga okre -va nja. V prib ližno 20 % se pred vsem v začetni fazi po jav lja jo za ple ti (mot nje rit ma, srčno po puš -čanje, trom bo za) (4,5).

LITERATURA

1. Ree der G. S., Pra sad A. 2018. Cli ni cal ma ni fe sta tions and diagno sis of stress (ta kot su bo) car diom yo pathy.https://www.up to da te.com/con tents/cli ni cal-ma ni fe sta tions-and-diag no sis-of-stress-ta kot su bo-car diom -yo pathy (17. 4. 2018)

2. Marx, J. A. et. all. Ro sen’s Emer gency Me di ci ne Con cepts and Cli ni cal Prac ti ce. 8th ed. Phila delp hia: El se vier,2014. str. 1104.

3. Shar key S. W, Les ser J. R, Mar ron B. J. Ta kot su bo (Stress) Car diom yo pathy. Cir cu la tion. 2011; 124: e460-e4624. To mich E. B. 2017. Ta kot su bo car dio mio pathy. https://eme di ci ne.meds ca pe.com/ar tic le/1513631 (17. 4. 2018)5. Reeder G. S., Pra sad A. 2018. Mang ment and prog no sis of stress (ta kot su bo) car diom yo pathy. https://www.up -

to da te.com/con tents/ma na ge ment-and-prog no sis-of-stress-ta kot su bo-car diom yo pathy (17. 4. 2018)

195


MOŽ, PRVI POSREDOVALEC, OŽIVLJALSVOJO ŽENO – PRIKAZ PRIMERA

HUSBAND, FIRST RESPONDER, RESUSCITATEDHIS WIFE – CASE REPORT

Nina Čuš, Mat jaž Vau po tič

Služ ba nuj ne me di cin ske po mo či, Zdravs tve ni dom Ptuj, Po tr če va ce sta 19a, 2250 Ptuj

Izvleček

V ve ri gi pre ži vet ja ob srč nem za sto ju je iz jem no po memb no čim prej pri če ti s te melj ni mi po -stop ki oživ lja nja in iz ve sti zgod njo de fi bri la ci jo. Si stem pr vih po sre do val cev, ki se v Slo ve ni ji šeleraz vi ja, pris pe va k bis tve no več je mu od stot ku pre ži ve lih ob srč nem za sto ju in k bolj še mu ne vro -loš ke mu iz ho du teh bol ni kov. V na šem pri me ru je šlo za 45-let no bol ni co, ki je v do ma čem oko -lju do ži ve la srč ni za stoj in je za ra di us trez ne ga ukre pa nja so pro ga, ki je obe nem prvi po sre do va lec,in os ta lih dru žin skih čla nov, pre ži ve la brez po sle dic.

Abstract

In the Chain of sur vi val in case of car diac ar rest it is ex tre mely im por tant to start CPR as early aspos sib le and to per form an early de fi bril la tion. First res pon ders system, which is only be gin ning tode ve lop in Slo ve nia, sig ni fi cantly rai ses car diac arrest sur vi val ra tes and con tri bu tes to bet ter neu -ro lo gi cal out co me of such pa tients. Our case study pre sents 45 year old fe ma le pa tient whosuf fe red car diac ar rest in do me stic en vi ron ment. Due to ap pro pria te ac tions ta ken by her hus bandwho is also a First res pon der, and ot her fa mily mem bers, she su fre red no long term con se quen ces.

PRIKAZ PRIMERA

Za 45-let no bol ni co smo sre di po pold ne va pre je li klic, s stra ni nje ne ga mo ža, na šte vil ko 112, dagre naj ver jet ne je za srč ni za stoj. Na šel jo je na tleh, brez za ve sti, po mo dre lo, je le po di ha va la.Obe nem je po ve dal, da je ga si lec in da se od prav lja po AED v ga sil ski dom ter da je ob njej njenoče, ki iz va ja te melj ne po stop ke oživ lja nja (TPO). Dis pe čer je nato pre ko šte vil ke 112 ak ti vi ral tudiprve po sre do val ce v Pod leh ni ku. Obe re še val ni vo zi li NMP Ptuj sta bili v ti stem ča su za se de ni.Dis pe čer je o kli cu ob ve sti ti eki po z zdrav ni kom, ki je rav no v tem ča su v re gio nal ni bol ni šni cipre da ja la pa cien ta po rea ni ma ci ji in se je ta koj po pre da ji od pra vi la na pot. Do stop ni čas na krajdo god ka je tako zna šal 20 mi nut.

Ob pri ho du eki pe je bol ni ca ime la pulz in spon ta no di ha la. Mož je po ve dal, da je oče do pri -ho da AED iz va jal TPO, nato je AED sve to val en šok, ki so ga iz vr ši li in na da lje va li s TPO. Vmes jebol ni ca spon ta no za di ha la, zato so jo na me sti li v sta bil ni boč ni po lo žaj in opa zo va li do pri ho dare še val cev. Ob pre gle du je bila bol ni ca zelo ne mir na in agi ti ra na, GCS 7/15. Bila je evp noič na,nor mo ten ziv na (143/73 mmHg), nor mo kard na (90/min), ok si gen ci ja je zna ša la 97 %, slad korv krvi 14,1 mmol/. Opaz na je bila de via ci ja zr kel v de sno, obe ze ni ci sta bili nor mal no ši ro ki in staupo čas nje no rea gi ra li na os vet li tev. Os ta li sta tus brez po seb no sti. V EKG-ju je bil si nu sni ri tems frekv. 117/min, z ele va ci ja mi ST vez ni ce v od vo dih a VL in od V2 do V4 ter de ni ve la ci ja v II, III, a VFter V5 in V6 (Sli ka 1).

V he te roa nam ne zi smo do dat no še iz ve de li, da je gos pa že dan prej to ži la za bo le či no medlo pa ti ca ma in v levi roki ter, da bi naj na dan do god ka tudi slab še gi ba la z levo roko.

Gle de na he te roa nam ne zo in kli nič no sli ko, je bil po stav ljen sum na akut ni mio kard ni in farktspred nje ste ne, di fe ren cial no diag no stič no je za ra di ne vro loš ke simp to ma ti ke priš la v po štev


196

197


tudi di sek ci ja aor te ali mož gan ska kr va vi tev. Kon zul ti ran je bil de žur ni in ten zi vist UKC Ma ri bor, insve to val, da se pri gos pe naj prej opra vi CT gla ve in CTA aor te in gle de na iz vid prei skav od lo čio na dalj njem zdrav lje nju.

Bol ni ca je na te re nu pre je la mi da zo lam 5 mg, fen ta nil 200 mcg, eto mi dat 20 mg, ro ku ro nij75 mg, 0,9 % Na Cl 500 ml in bila in tu bi ra na. Nato je bila pri pe lja na v UKC Ma ri bor, kjer sta CT gla -ve ter CTA aor te bila brez po seb no sti. Zato je bol ni ca pre je la še he pa rin 5000 I.E. ter ace til sa li -cil no ki sli no 250 mg nato je bila oprav lje na ur gent na ko ro na ro gra fi ja, ki je po ka za la za po ro LADter 90 % zo ži tev prve dia go nal ne ar te ri je, vstav lje ni sta bili dve DES žil ni opor ni ci.

Bol ni ca je bila nato hla je na po pro to ko lu za hla je nje po oživ lja nju. Po 24 urah so uki ni li hla je -nje ter pri če li s pre bu ja njem. Tret ji dan obrav na ve je bila ekstubirana, bila je smi sel no kon tak ti -bil na, pri za ve sti, orien ti ra na.

Še sti dan obrav na ve je bila iz Od del ka za in ten ziv no zdrav lje nje pre meš če na na Od de lek zakar dio lo gi jo in an gio lo gi jo, kjer je bila ves čas ne pri za de ta, kar dio va sku lar no sta bil na, nor mal nopo go vor lji va, brez bo le čin. Po dva naj stih dneh hos pi ta li za ci je je bila z vso us trez no te ra pi jo od -puš če na v do ma čo os kr bo.

RAZPRAVA

Ne na den srč ni za stoj je eden iz med vo dil nih vzro kov smr ti v raz vi tih dr ža vah, kot tudi v Slo ve ni ji.Zaen krat v na ši dr ža vi ni ma mo na vo ljo na tanč nih, po enot ni me to do lo gij zbra nih po dat kov o in -ci den ci srč ne ga za sto ja, po stop kih oživ lja nja in izi dih zdrav lje nja. Po do se daj zbra nih po dat kih,je in ci den ca srč ne ga za sto ja v Slo ve ni ji okrog 80 pri me rov na 100.000 pre bi val cev. Na leto doživisrč ni za stoj oko li 1600 dr žav lja nov, iz med njih jih ver jet no umre okrog 80–90 %, po mem ben de -lež pre ži ve lih pa ima dol go roč ne po sle di ce, za ra di ka te rih so od vi sni od tuje nege in po mo či (1,2).Preži vet je ose be, ki do ži vi srč ni za stoj, je po leg vzro ka, ki je pov zro čil srč ni za stoj, od vi sno še odpra vil no iz ve de nih zgod njih po stop kov oživ lja nja (te melj ni po stop ki oživ lja nja in de fi bri la ci ja) inpred vsem od ča sa, v ka te rem se oživ lja nje zač ne (3). Z vsa ko iz gub lje no mi nu to se na mreč ver -jet nost pre ži vet ja zmanj ša za 10–12 % (4). Če od srč ne ga za sto ja do za čet ka oživ lja nja pre te če(pre)več mi nut, bol nik ne bo pre ži vel, ali pa bo pre ži vel s hu di mi, ve či no ma ne po prav lji vi mi ok -va ra mi pred vsem osred nje ga živ čev ja (3).

V Pra vil ni ku o služ bi nuj ne me di cin ske po mo či (NMP) iz leta 2015 je v Slo ve ni ji pr vič opre de -ljen si stem pr vih po sre do val cev (PPO). Na men si ste ma PPO je, da pri de jo do bol ni ka še pred pri -ho dom eki pe NMP ali dru gih re še val nih služb in prvi nu di jo pra vil no po moč ose bam z ne nad nimsrč nim za sto jem ali ne ka te ri mi dru gi mi živ ljenj sko ogro ža jo či mi sta nji. Svet za rea ni ma ci jo Slo -ven ske ga zdru že nja za ur gent no me di ci no je zato pri pra vil ce lo vit in eno ten pro gram us po sab -lja nja kan di da tov za PPO, ki bi naj bil eno ten za vso Slo ve ni jo (3,5,6).

Je se ni leta 2016 smo na ob moč ju de lo va nja NMP Ptuj za če li z us po sab lja njem PPO. Do kon caapri la 2018 smo us pe li v si stem PPO vklju či ti 19 pro sto volj nih ga sil skih dru štev (PGD). Ak ti vi ra niso bili na 15 in ter ven ci jah, od tega je šlo v 11 pri me rih za srč ni za stoj. Bol ni ca opi sa na v pri me ru

Slika 1.

je ne nad ni srč ni za stoj pre ži ve la brez dol go roč nih po sle dic. Če bi bila od vi sna le od po mo či eki -pe NMP, bi za ra di od da lje no sti kra ja do god ka in opi sa nih oko liš čin, ime la mi ni mal ne mož no stipre ži vet ja, ne vro loš ki iz hod pa bi za go to vo bil slab.

Po po dat kih iz li te ra tu re je prav tako raz vid no, da se po memb no zve ča stop nja pre ži vet ja inne vro loš ki iz hod ob srč nem za sto ju v pri me rih, ko se v od da lje nih kra jih ak ti vi ra PPO in le ti us pe -jo pri ti na kraj do god ka pred eki po NMP (7,8).

ZAKLJUČEK

Zgo raj na ve den pri mer je pri kaz do bre prak se si ste ma PPO. V pri ka za nem pri me ru je so progbol ni ce obe nem tudi prvi po sre do va lec in je v so de lo va nju z dru gi mi dru žin ski mi čla ni, kljub iz -jem no stre sni si tua ci ji z zna njem pri dob lje nim med us po sab lja njem za PPO, so pro gi re šil živ lje nje.Me ni mo, da se z us po sab lja njem pr vih po sre do val cev, ki vsaj del pri dob lje ne ga zna nja pre ne -se jo tudi med dru žin ske čla ne in pri ja te lje ter znan ce, zna nje ši ri tudi med laič no po pu la ci jo, kibodo v pri me ru ne nad ne ga srč ne ga za sto ja zna li us trez no odrea gi ra ti.

LITERATURA

1. Mar ko ta A, Gra di šek P. Ali ima mo slo ven ske po dat ke o oživ lja nju? In: Vajd R, Gri čar M, ur. Ur gent na me di ci na:iz bra na po glav ja 2017: zbor nik – 24. med na rod ni sim po zij o ur gent ni me di ci ni, Por to rož, Slo ve ni ja, 15-17 ju nij2017. Ljub lja na: Slo ven sko zdru že nje za ur gent no me di ci no; 2017. p. 45–51.

2. Slo ven ski rea ni ma cij ski svet. Evrop ski dan oživ lja nja 2017. Slo ven ski rea ni ma cij ski svet. Avai lab le from:http://slors.szum.si/evrop ski-dan-oziv lja nja-2017/

3. Ma hor M. Si stem pr vih po sre do val cev v Slo ve ni ji v letu 2017. In: Vajd R, Gri čar M, ur. Ur gent na me di ci na: iz bra -na po glav ja 2017: zbor nik – 24. med na rod ni sim po zij o ur gent ni me di ci ni, Por to rož, Slo ve ni ja, 15-17 ju nij 2017.Ljub lja na: Slo ven sko zdru že nje za ur gent no me di ci no; 2017. p. 35–42.

4. Jerry No lan BP, Soar J, Zi de man DA, Bia rent D, Bos saert LL, Dea kin C, et al. Smer ni ce za oživ lja nje 2010evrop ske ga sve ta za rea ni ma ci jo Ure dil Du šan Vla ho vič Na slov iz vir ni ka Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun cilGui de li nes for Re sus ci ta tion 2010. Sec tion 1: Exe cu ti ve sum mary; Avai lab le from: http://www.ssem-so ciety.si/Smer ni ce_2010.pdf

5. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je. Pra vil nik o služ bi nuj ne me di cin ske po mo či, 23/05 2015 p. 8836.6. Slo ven ski rea ni ma cij ski svet. Us po sab lja nje pr vih po sre do val cev. 2016.7. Sa ner H, Mor ger C, Eser P, von Plan ta M. Dual dis patch early de fi bril la tion in out-of-hos pi tal car diac ar rest in

a mi xed ur ban–ru ral po pu la tion. Re sus ci ta tion. 2013 Sep;84(9):1197–202. Avai lab le from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub med/23518012

8. Mal ta Han sen C, Krag holm K, Pear son DA, Tyson C, Monk L, Myers B, et al. As so cia tion of Bystan der andFirst-Res pon der In ter ven tion With Sur vi val Af ter Out-of-Hos pi tal Car diac Ar rest in North Ca ro li na, 2010-2013.JAMA. 2015 Jul 21;314(3):255. Avai lab le from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub med/26197186


198

SPORNA BOLEČINA V TREBUHU – PRIKAZ PRIMERA

CONTROVERSIAL ABDOMINAL PAIN – A CASE REPORT

Mi lan Po po vič

PHE Novo me sto, Zdravs tve ni dom Novo me sto, Kan dij ska ce sta 4, 8000 Novo me sto

Izvleček

Iz ho dišča: Ga stroen te ri tis in sin drom raz dražlji ve ga črevesa sta med naj bolj po go sti mi vzro kibo lečin v tre bu hu (1). Dru ga sta nja: apen di ci tis, di vertl ku li tis, raz po ka ali raz cep ane vriz me ab do -mi nal ne aor te in ek to pična no sečnost, so bolj re sna (1,2,3). R. A., 80-let ne ga bol ni ka je med okre -va njem po za me nja vi zak lopk, za bo le lo v tre bu hu. Iz zdra vi lišča so spo ročili, da gre za apen di ci tis.Eki pa NMP je na poti v zdra vi lišče, spre je la še en klic, da je is te ga bol ni ka za de la srčna kap.Med tem pa sta nje mo re bit ne srčne kapi ni bilo evi dent no. V av to mo bi lu je 80- let ne mu bol ni kupo sta lo tako sla bo, da je ko la bi ral. Po or di ni ra ni te ra pi ji se je sta nje iz boljšalo. Na ra dio lo gi ji sos CT ugo to vi li raz po ko ane vriz me ab do mi nal ne aor te.

Za ključek: Bol ni ka je med okre va njem v zdra vi lišču za bo le lo v tre bu hu, v ti pični točki za apen -di cits (Mc Bur ney`s point). Še pre den je eki pa NMP prišla tja, so spo ročili, da gre pri is tem bol ni -ku za srčno kap. Med tem je bol ni ku v av to mo bi lu ne na do ma po sta lo sla bo in je ko la bi ral. Pood krit ju raz po ke ane vriz me ab do mi nal ne aor te je bil pre pe ljan v UKC Ljub lja na.

Abstract

Back ground: Among the most com mon cau ses are: ga stroen te ri tis and ir ri tab le bo wel syndro me (1).Ot her con di tons: apen di ci tis, di ver ti ku li tis, lea king or rup tu red of ab do mi nal aor tic aneurysm aremore se ri ous (1,2,3).

R. A., 80-year-old pa tient cau sed pain in ab do men du ring re co very af ter exc han ge of val ves.From the spa are cal led that is apen di ci tis. The NMP team is on the way to the health re sort ac -cep ted still anot her call that the same pa tient has a heart at tack.

In the mean ti me, the con di tion of a pos sib le heart at tack was not evi dently. In the car, to80-year-old pa tient be ca me so bad that he col lap sed. Af ter gi ven me di cal ad vi ce the rapy, thecon di tion was im pro ved. At ra dio logy CT was found lea king of the abdo mi nal aor tic aneurysm.

Conc lu sion: Du ring the re co very in the health re sort, the pa tient cau sed pain in the ab do -men at a typi cal point for apen di cits (Mc Bur ney’s point). Be fo re the NMP team ar ri ved the re, arein for med, that the same pa tient has a heart at tack. In the mean ti me to the pa tient in the car sud -denly be co me bad that he col lap sed. Af ter dis co ve ring of the ab do mi nal aor tic aneurysm hewas trans por ted to the UKC Ljub lja na.

UVOD

Pri bo lečinah v tre bu hu je običajno lah ko ugo to vi ti vzrok bo lečine gle de na ana tom ske re gi je (1).Naj bolj po go sto jih pov zročajo ga stroen te ri tis in sin drom raz dražlji ve ga čre ve sa (1). Med bolj re -sni mi sta nji so:• apen di ci tis• di ver ti cu li tis• raz po ka ali raz cep ane vriz me ab do mi nal ne aor te• ek to pična no sečnost.

Prib ližno ena tret ji na vseh bo lečin v tre bu hu pa je nez na ne etio lo gi je (!).

199



200

PRIKAZ PRIMERA

R. A., 80-let ni bol nik je bil v zdra vi lišču po za me nja vi za klopk. Med okre va njem ga je za bo le lov tre bu hu v ti pični točki za apen di ci tis (Mc Bur ney`s point) (sli ka 1.)

Sli ka 1. Mc Bur ney`s point.

Sli ka 2. EKG po sne tek.

Sli ka 3. Ane vriz ma ab do mi nal ne aor te.

Eki pa NMP je na poti v zdra vi lišče spre je la še dru gi klic, da je is te ga bol ni ka za de la srčna kap. Pokli ničnem pre gle du in EKG-ju (sli ka 2.) sta nje mo re bit ne srčne kapi ni bilo evi dent no.

V av to mo bi lu NMP je bol ni ku naen krat po sta lo tako sla bo, da je ko la bi ral. Mo ni to ring je po -ka zal na sled nje vred no sti: P-111/min, Sp O2-Ø, NIBP-87/41, G-14,6 mmol/l.

Ta koj smo na sta vi li OHIO ma sko z do va ja njem O2 15l/min, v in fu zi ji smo or di ni ra li Na Cl in v i.v.bo lu su To re can 6,5 mg. Kma lu po tem se je sta nje bol ni ka iz boljšalo. Kon trol ni pa ra me tri so biliboljši: P-78/min, NIBP-110/64 S pal pa ci jo tre bu ha so še en krat ugo tov lje ne do mi nant ne bo le -čine v Mc Bur ney` so vi točki. Bol ni ka smo pre pe lja li na ki rur gi jo Urgent ne ga cen tra s pre ju di ci -ranjem ko lap sa za ra di bo lečin v tre bu hu. Na ra dio lo gi ji so s CT ugo to vi li raz po ko ane vriz meab do mi nal ne aor te (sli ka. 3).

DISKUSIJA

Bol nik R. A., star 80 let, je bil v zdra vi lišču po za me nja vi za klopk. Okre va nje je po te ka lo brez za -ple tov, vse do kler se niso po ja vi le bo lečine v tre bu hu. Eki pi NMP so spo ročili, da ima bol nikmočne bo lečine v točki, ti pični za apen di ci tis. Na poti v zdra vi lišče je eki pa NMP spre je la še dru -gi klic za is te ga bol ni ka. Spo ročili so, da gre za srčno kap.To je bilo pre se nečenje, gle de na prejspo ročeno lo ka ci jo bo lečine v tre bu hu. Po kli ničnem pre gle du in po sne tem EKG-ju (Sl. 2) pa sta -nje mo re bit ne srčne kapi ni bilo evi dent no. Kma lu po tem, ko je bil bolnik že v av to mo bi lu NMP,je ne na do ma ko la bi ral. Mo ni to ring je po ka zal na sled nje vred no sti: P-111/min, Sp O2-Ø, NIBP-87/41,G-14,6 mmol/l. Bol ni ku smo na sta vi li OHIO ma sko za do va ja nje O2-15l/min, v in fu zi ji pa Na Cl inTo re can 6,5 mg v i.v. bo lu su. Nje go vo sta nje se je do kaj hi tro iz boljšalo, kar kaže kon tro la pa ra me -trov: P-78/min, NIBP-110/64. S po nov no pal pa ci jo tre bu ha so še en krat ugo tov lje ne dpmi nant -ne bo lečine v Mc Bur ney` so vi točki.

Za ni mi vo je, da bol nik ni imel no be nih bo lečin v zgor nji re gi ji trebu ha. Prav tako se tam ni pal -pi ra la mo re bit na pul za ci ja aor te. Tudi v po dročju hrb ta bol nik ni čutil no be nih bo lečin. V spod njihudih pa ni imel ni ka kršnih sen za cij. Mo re bit ni po jav vseh teh simp to mov je značilen za ane vriz -mo ab do mi nal ne aor te (4). Po drugi stra ni je res, da so pri sta rejši po pu la ci ji bo lečine v Mc Bur -ney` so vi točki di fe ren cial na diag no za za ane vriz mo in tudi za me zen te rično is he mi jo (4,5).Po dob ne bo lečine bi lah ko bile kot po sle di ca dis pep si je (6). Bol ni ka smo pre pe lja li na ki rur gi joUr gent ne ga cen tra s pre ju di ci ra njem ko lap sa za ra di bo lečin v tre bu hu. Na ra dio lo gi ji so s CT od -kri li raz po ko ane vriz me ab do mi nal ne aor te (sli ka 3.). Bol ni ka so ta koj po tem s he li kop ter jem od -pe lja li v UKC Ljub lja na.

ZAKLJUČEK

Pri 80-let ne mu bol ni ku, ki je bil na okre va nju po za me nja vi za klopk, so se po ja vi le bo lečine v McBur ney´sovi točki, ti pične za apen di ci tis. Pred pri ho dom NMP eki pe pa so spo ročili, da je is te gabol ni ka za de la srčna kap. Med tem je bol nik ne na do ma ko la bi ral v av to mo bi lu NMP, nakar jebil na stav ljen mo ni to ring in or di ni ra na te ra pi ja. V iz boljšanem sta nju je bil pre pe ljan na ki rur gi joUrgent ne ga cen tra. CT diag no sti ka je po ka za la evi dent no raz po ko ane vriz me ab do mi nal ne aor -te. Bol nik je bil s he li kop ter jem pre pe ljan v UKC Ljubljana.

LITERATURA

1. Span gler R, Van Pham T, Khou jah D, Mar ti nez Ab do mi nal emer gen cies in the ge ria tric pa tient. JP:In ter na tio naljour nal of emer gency me di ci ne in the ge ria tric pa tient 2014; 7(1): 43

2. Upc hurch GR, Schaub TA. Ab do mi nal aor tic aneurysm. Am Fam Pfysician 2006; 73(7): 1198-2043. Graf feo, Char les S, Coun sel man, Fran cis L. Ap pen di ci tis.. Emer gency Me di ci ne Cli nics of North Ame ri ca 1996;

14(4): 653-714. Kent Kc. Cli ni cal prac ti ce. Ab do mi nal aneurysms. The New En gland Jour nal of Me di ci ne 2014; 371(22): 2101-85. Cartwright, Sa rah L, Knud son, Mark P. Eva lua tion of Acu te Ab do mi nal Pain in Adults. Ame ri can Fa mily Physi -

cian 2008; 77(7) 6. Za pac P, Hol brook A, Su per ME, Vogt M. An over view Cur rent cli ni cal gui de li nes for the eva lua tion diag no sis,

treat ment,and ma na ge ment of dyspep sia Os teo pat hic Fa mily Pfysi cian 2013; 5(2): 79-85

201


ZASTRUPITEV Z JESENSKIM PODLESKOM

POISONING WIHT AUTUMN CROCUS

Li di ja Pe ter lin*, Mi ran Br var**

*SNMP Ljub lja na, Zdravs tve ni dom Ljub lja na, eno ta SNMP, Bo ho ričeva 4, 1000 Ljub lja na**Cen ter za za stru pi tve, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Vzrok za za stru pi tev z je sen skim pod le skom (Colc hi cum au tum na le) je po sle di ca za me nja ves čemažem (Al lium ur si num). Čemaž je pri ljub lje na užitna rast lina. Je sen ski pod le sek pa je stru -pen, ker vse bu je kol hi cin. Obe rast li ni ima ta zelo po dob ne su ličaste li ste, ki jih zla sti spom la di,ko še ni ma ta cve tov, lah ko za me nja mo.

Opi san je pri mer ne na mer ne za stru pi tve z je sen skim pod le skom pri 69 –let ni gos pe in 74– let -nem gos po du. Začetne pre bav ne težave so vo di le v mul tior gan sko od po ved, za ra di česar sta obabol ni ka umr la.

Abstract

The rea son for poi so ning with au tumn cro cus (Colc hi cum au tum na le) is mi sin ter pre ta tion for wildgar lic (Al lium ur si num). Wild gar lic is po pu lar con su mab le plant. Au tumn cro cus is poi so nous, be -cau se it con tains colc hi ci ne. Both plants have si mi lar, poin ted lea ves, which can be ea sily wronglyiden ti fied es pe cially in the spring be fo re bloo ming.

The re is a case re port of ac ci den tal poi soning with au tumn cro cus (Colc hi cum au tum na le)at 69 –year old wo man and her 74 –years-old hus band. Ga stroin te sti nal symptoms at the be gi -ning pro gres sed to mul ti –or gan fai lu re, which was the rea son for the death of both pa tients.

UVOD

Za stru pi tve s strupe ni mi rast li na mi v Slo ve ni ji pred stav lja jo le manjši de lež za stru pi tev. Na od del kuCen tra za za stru pi tve pred stav lja jo prib ližno 2,5% vseh spre je tih odra slih bol ni kov za ra di za stru pitev.

Čemaž oz. div ji česen(Al lium ur si num L.) (sli ka 1) je pri nas zadnjih dvaj set let zelo pri ljub lje -na užitna div ja rast li na, iz ka te re pri prav lja jo so la te, juhe in na ma ze. Naj po go stejše za stru pi tves stru pe ni mi rast li na mi so pri nas po sle di ca rav no za me nja ve čemaža s po dob ni mi rast li na mi, kipa so stru pe ne, pred vsem z jesen skim pod le skom, šmar ni co in čme ri ko (sli ki 2,3).

Je sen ski pod le sek (Colc hi cum au tum na le L.) (sli ka 4) spa da v družino pod le skovk (Colc hi -ca ce ae). Manj zna na do mača ime na za je sen ski pod le sek so vo lek, volčica, go slar, dre mavčica,go lob jak, ku cek, no li ka, močunec, ušivec itn. Stru pe nost je sen ske ga pod le ska so poz na li žeEgipčani pred 2300 leti, za zdrav lje nje pro ti na pa so ga začeli upo rab lja ti v 6 st. n.š. Kol hi cin sete ra pevt ske na me ne se tudi da nes upo rab lja za zdrav lje nje pro ti na, psev do pro ti na, družin skeme di te ran ske vročice in Beh ce to ve bo lez ni.

V av gu stu in sep tem bru iz pod zem ne čebule je sen ske ga pod le ska požene jo 1-3 nežni ble -do rožnati 4-6 cm dol gi cve to vi na do 30 cm vi so kem rah lem svet lo rožna tem steb lu. Op lo je naplod ni ca, skri ta v pod zem ni čebu li, pre zi mi, spom la di pa zra ste 3 do 8 po dol go va tih ze le nih me -sna tih prit ličnih li stov, dol gih do 25 cm in širo kih do 5 cm, ki pri dnu ob je ma jo me hak ze len, do5 cm ve lik, plod. Je sen ski pod le sek je pr vot no gozd na rast li na, ki ra ste tudi na vlažnih trav ni kih,gozd nih ro bo vih in sa dov nja kih po vsej Slo ve ni ji.

Vsi deli je sen ske ga pod le ska vsebuje jo ce lični strup al ka loid kol hi cin. Cvet vse bu je 0,1 % kol -hi ci na, seme 0,3-1,2 % in go molj 0,3-0,8 %. Kol hi cin se po zaužitju hi tro ab sor bi ra in do seže naj -večjo pla zem sko kon cen tra ci jo po 0,5 do 2 urah. Večji del kol hi ci na se pre sno vi v je trih, 20 % se


202

203


Sli ka 1. Čemaž.

Sli ka 2. Čemaž in čemažu po dob ne stru pe ne rast li ne.

ga iz loči pre ko led vic.Kol hi cin je ce lični strup, ki se veže na tu bu lin in za vre na sta nek mi kro tu bu -lov ter s tem us ta vi ce lično mi to zo v me ta fa zi, zato so pri za stru pi tvi z je sen skim pod le skom naj -bolj pri za de ti or ga ni s hi tro de lečimi se ce li ca mi. Smrtni od me rek kol hi ci na je 0,8 mg/kg. To staprib ližno dve celi rast li ni ali ne kaj li stov.

Kli nična sli ka za stru pi tve s kol hi ci nom po te ka v več fa zah. Prva faza se po ja vi 2 do 12 ur pozau stru pi tvi in se kaže s sla bost jo, bru ha njem, hudo dri sko, ki je lahko kr va va, ter z bo lečina miv tre bu hu. Dru ga faza se začne 24 do 72 ur po zaužitju in po te ka kot sin drom mo te ne ga de lo va njaveč or ga nov z zna ki akut ne ok va re srčne mišice, je ter, led vic, pan krea sa, rab do mio li zo, di se mi ni -ra no in tra va sku lar no koa gu la ci jo, ARDS in šokom. Pri bol ni kih, ki preživi jo prvi dve fazi za stru pi tve,se po 4 do 5 dneh za ra di za vr to sti kost ne ga moz ga po ja vi ta lev ko pe ni ja in trom bo ci to pe ni ja. Po2 do 3 ted nih jim začno iz pa da ti las je. Še ka snejša za ple ta za stru pi tve s kol hi ci nom pa sta mio -pa ti ja in po li ne vro pa ti ja. Bol nik lah ko prve tri dni po za stru pi tvi umre za ra di di hal ne od po ve di inkar dio ge ne ga ali hi po vo le mičnega šoka, nato pa za ra di sep se.

Diag no zo za stru pi tve z je sen skim pod le skom po sta vi mo z anam ne zo o uživa nju div jih rastlinin kli nično sli ko, po tr di mo pa jo lah ko s plin sko kro ma to gra fi jo in ma sno spek tro me tri jo, s ka teri mado ločimo kol hi cin v bio loških vzor cih. Zdrav lje nje je simp to mat sko, an ti do ta ni. Nuj no je čim prej -šnje iz pi ra nje želod ca in a pli ka ci ja ak tiv ne ga oglja. Za ra di en te ro he pa tičnega kroženja kol hi ci nadamo bol ni kom po nav lja joče od mer ke ak tiv ne ga og lja, ven dar mo ra mo biti pri tem po zor ni na mo -re bit ni na sta nek pa ra li tičnega ileu sa. Kol hi cin se veže na pla zem ske be lja ko vi ne in ima ve lik po -raz de li tve ni vo lu men, zato he mo dia li za in he mo per fu zi ja ni sta učin ko vi ti. Za zdrav lje nje nev to pe ni jelah ko upo ra bi mo gra nu lo cit ne ko lo ni je sti mu li ra joči fak tor (G-CSF, fil gra stim). Opi sa nih je ne kaj us -pešnih po sku sov upo ra be pro ti te les pro ti kol hi ci nu, ven dar ta niso bila nikoli tržno do stop na.


204

Sli ka 3. Je sen ski pod le sek (zgo raj) in čemaž (spo daj).

Sli ka 4. Je sen ski pod le sek.

PREDSTAVITEV PRIMERA

69 -let na gos pa 74-let ni gos pod, žena in mož, sta 5 ur in pol po zaužitju rast li ne, za ka te ro stami sli la, da je čemaž, poi ska la po moč na Splošni nuj ni me di cin ski po moči. S se boj sta pri ne slane kaj li stov te rast line (Sli ka 5). Nju ne težave so bile sla bost, bru ha nje in dri ska. Čemaž sta jed lapr vič, na bral ga je mož, ki ga ni do bro poz nal, zato je za po moč pro sil dru ge spre ha jal ce. Na bra -na ze lišča, za ka te ra sta mi sli la, da je čemaž, sta pre pražila z oliv nim ol jem. Po 1 uri po zaužitju staoba pričela bru ha ti.

Gos pa je bru ha la obil ne je, vsaj 10 x, vo de no vse bi no s hra no, bla to je bilo vo de no, brez pri -me si krvi. Občasno je ob bru ha nju ime la tudi me glen vid, ki ga je tudi si cer ime la občasno popre bo le li možgan ski kapi pred 4 leti. Zdra vi la se je še za ra di slad kor ne bo lez ni, ar te rij ske hi per -ten zi je in hi per li pi de mi je.

205


Sli ka 5. Li sti zaužite rast li ne.

V sta tu su utru je na, os la be la, RR 130/80, pulz 100/min, sat O2 98 %, tre buh pal pa tor no me -hak, di fuz no bla go občut ljiv na pal pa ci jo.

Pre je la an tie me tik, spaz mo li tik in fi zio loško raz to pi no ter ak tiv no og lje. Gos pa je bila na po te na na IPP, od ko der so jo spre je li na od de lek. Spr va je bila he mo di nam -

sko sta bil na, di ha la je spon ta no,še ved no pa je od va ja la te koče bla to. 2.dan se je ga stroin te sti -nal na simp to ma ti ka umi ri la, slabšali pa so se ka zal ci mul tior gan ske od po ve di (prišlo je do akut neled vične ok va re, slabšanja je tr ne funk ci je, iz tir je ne so bile vred no sti li pa ze, ami la ze in tro po ni na).3.dan se je po slabšalo tudi he modinam sko in re pi ra tor no sta nje, zato je bila pre meščena na Kli -nični od de lek za in ten ziv no in ter no me di ci no, kjer so jo in tu bi ra li, umet no ven ti li ra li. Ob po ra stuvnet nih pa ra me trov je pre je la em pi rično te ra pi jo z an ti bio ti ki. Za ra di UZ ugo tov lje ne močno oslab -lje ne ga krčenja le ve ga pre ka ta so ji uved li ino trop no pod po ro. Opra vi li so he mo dia li zo. Ob iz tir -je nih koa gu la cij skih časih je pre je la svežo zmrz nje no plaz mo. Ob po ja vu lev ko pe ni je je pre je lafil gra stim. Kljub na ve de nim ukre pom se je sta nje pro gre siv no slabšalo in je 4.dan za po sle di ca -mi mul tior gan ske od po ve di umr la.

Gos pod je bru hal manj, tudi on je od va jal te koče bla to, na va jal bo lečine v tre bu hu. Zdra vil seje za ra di hi per li pi de mi je in hi po ti ro ze.


206

Ta be la 1. La bo ra to rij ski iz vi di bol ni ce.

1. dan 2. dan 3. dan 4. dan

lev ko ci ti 21,4 (4,0-10,0×109/L) 27,0 23,5 6 4,3-10-8×109/l

eri tro ci ti 5,51 (3,8-4,8×1012/L) 5,35 4,91 4,57 4,15-4,9×1012/l

trom bo ci ti 248 (150-410 109/L) 214 126 80 ×109/l

krea ti nin 60,0 (45-104 mi kro mol/L) 85 128 240 pod 133 mi kro mol/l

AST 1,04 (do 0,52 mi kro kat/L) 3,45 7,17 31,51 pod 0,58 mi kro kat/l

ALT 0,52 (do 0,56 mi kro kat/L) 0,76 1,28 12,58 pod 0,58 mi kro kat/l

li pa za 6,65 (1,21-6.55 mi kro kat/L) 4,28 4,44 3,25 1,7-3,2mi kro kat/l

CK 8,01 31,60 154,59

Tro po nin I 1,71 (do 0,045 mi krog/L) 23,709 Več kot 50 122,4 pod 0,06mi krog/l

lak tat 3,14 7,46 9,80 0,6-1,7 mmol/l

INR 1,64 1,71 2,54

p H 7,31 7,20 7,13 7,38-7,44

Ta be la 2: La bo ra to rij ski iz vi di bol ni ka.

1. dan 2. dan 3. dan 4. dan 5. dan

lev ko ci ti 6,9 (4,0-10,0×109/L) 15,2 13,2 5,6 4,3-10-8×109/l

eri tro ci ti 5,50 (3,8-4,8×1012/L) 5,65 5,97 3,39 4,15-4,9×1012/l

trom bo ci ti 254 (150-410 109/L) 298 160 106 ×109/l

krea ti nin 89,8 (45-104 mi kro mol/L) 93 128 77 239 pod 133 mi kro mol/l

AST 1,14 (do 0,52 mi kro kat/L) 3,66 17,14 38,62 pod 0,58 mi kro kat/l

ALT 0,70 (do 0,56 mi kro kat/L) 1,12 11,03 14,80 pod 0,58 mi kro kat/l

li pa za 4,98 (1,21-6.55 mi kro kat/L) 1,87 2,27 0,93 1,7-3,2mi kro kat/l

CK 7,94 19,0 9,43 23,08

tro po nin Pod 0,015 (do 0,045 mi krog/L) 1,505 13,482 7,832 12,5 pod 0,06 mi krog/l

lak tat 2,46 12,44 9,25 14,34 0.6-1,7 mmol/l

INR 1,95 2,83 5,76

p H 7,28 7,21 7,38-7,44

V sta tu su je bil ne pri za det, RR 145/100, pulz 80min, sat O2 97 %, tre buh je bil me hak, občutljivna pal pa ci jo po de sni stra ni.Pre jel je enako te ra pi jo kot gos pa.

Po slan je bil na IPP. Za ra di slabšanja la bo ra to rij ski iz vi dov (je tr na ok va ra, po rast tro po ni na inlak ta ta) je bil pre meščen na od de lek, v os pred ju je bila huda ga stroin te sti nal na simp to ma ti ka.3. dan je po stal som no len ten, he mo dinam sko ne sta bi len, prišlo je do di hal ne od po ve di, po legtega na dalj nje slabšanje je tr ne in led vične funk ci je, rab do mio li za. Pre meščen je bil na KOIIM, kjerso ga in tu bi ra li in me han sko ven ti li ra li, uved li so va zoak tiv no pod po ro, obil no na do meščali te -kočine, za ra di iz tir je nih te stov he mo sta ze pre jel svežo za mrz nje no plaz mo, za ra di sla be krčlji vostimio kar da uved li še ino trop no pod po ro. Pre jel fil gra stim za ra di pričako va ne ga pad ca kon cen tra -ci je nev tro fil cev. Za ra di slabšanja led vične funk ci je po stal oli go in anu ričen, zato je bil dia li zi ran.5.dan se je he mo di nam sko sta nje kljub in ten ziv ne mu zdrav lje nju in pod po ri več or gan skim si -ste mom slabšalo in gos pod je umrl.

ZAKLJUČEK

Pri vseh bol ni kih s pre bav ni mi težava mi po zaužitju div jih rast lin, zla sti ob omem bi čemaža, mo -ra mo po mi sli ti na za stru pi tev z jesenskim pod le skom, čme ri ko in šmar ni co.

Pri za stru pi tvi z je sen skim pod le skom je smrt nost vi so ka. Glav ni vzrok za smrt je kar dio va -sku lar na od po ved, di hal na od po ved in lev ko pe ni ja z okužbo. Je tr na in led vična ok va ra lah ko po -slab šata prog no zo.

Obrav na va vključuje zgod njo in ten ziv no pod por no zdrav lje nje kljub re la tiv no bla gi začetnikli nični sli ki. Spe ci fično zdrav lje nje s pro ti te le si pro ti kol hi ci nu zaen krat še ni tržno do stop no.

LITERATURA

1. Jamšek M, Možina M, Šarc L, Br var M. Sno vi, ki po go ste je pov zročajo za stru pi tve.V: Košnik M, et al (ed). In ter name di ci na. 4. izd. Ljub lja na: Slo ven sko me di cin sko društvo; 2011, p. 1564-627.

2. Br var M, Ploj T, Koželj G, Možina M, Noč M, Bunc M. Case re port: fa tal poi so ning with Colc hi cum au tum na le.Cri ti cal care 2004; 8: R56-9.

3. Br var M, Koželj G, Možina M, Bunc M. Acu te poi so ning with au tumn cro cus(Colc hi cum au tum na le L.). Wie nerKli nisc he Woc hensc hrift. 2004; 5-6: 205-8.

4. Ga brs cek, Le sni car G, Kri vec B, Voga G, Si banc B, Blat nik J, Ja go dic B. Ac ci den tal poi so ning with au tumn cro cus.J To xi col Clin To xi col 2004; 42: 85-8.

5. Ploj T, Br var M, Možina M. Za stru pi tev z je sen skim pod le skom. V: Bručan A , et al.(ed). Ur gent na me di ci na:izbra na po glav ja 8: zbor nik. Ljub lja na: Slo ven skoz druženje za ur gent no me di ci no; 2002. p. 209-12.

6. Er den A, Ka ra goz H, Gu mus cu HH, Ka ra han S, Ba sak M, Ay kas F, Bu lut K, Ce tin ka ya A, avci D, Po yra zo glu OK.Colc hi ci ne in to xi ca tion: a re port of two sui ci de ca ses. The ra peu tic and Cli ni cal Risk Ma na ge ment 2013; 9:505-509.

7. Rg ha ve ra Babu YP, Ma nju nath S, Bak kan na var AM, Ac har ya J, Pra mod Ku mar GN. Colc hi ci ne poi so ning:a case re port and re view of li te ra tu re. Med Sci Law 21012; 52: 205-206.

8. Le sničar G, Ga bršček L, Kri vec B, Voga G, Šibanc B, Blat nik J, Ja go dič M. Večor gan ska od po ved po na ključniza stru pi tvi z je sen skim pod le skom. Zdrav Vestn 2004; 73: 219-22

207


ANEVRIZMA ASCENDENTNE TORAKALNE AORTEZ DISEKCIJO TIPA A – PRI KAZ PRI ME RA

ANEURYSM OF ASCENDING THORACIC AORTAWITH DISSECTION TYPE A – CASE RE PORT

Jakob Ko vac*, Miha Ko vac**

*Splošna bol nišnica Slo venj Gra dec, Gos pos vet ska ce sta 1, 2380 Slo venj Gra dec**Splosna nuj na me di cin ska po moc Ljub lja na, Zdravs tve ni dom Ljub lja na, Bo ho riceva uli ca 4, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Ok to bra 2017 je eki pa rea nimobi la PHE Ljub lja na in ter ve ni ra la pri 70-let nem gos po du z akut noane vriz mo as cen dent ne to ra kal ne aor te in di sek ci jo tipa A. Nje go ve glav ne težave so bile hi po -ten zi ja, mot nja za ve sti in nav zea z občas nim bru ha njem. Bo lečino v pr snem košu je za ni kal. NaInter ni stični prvi po moči (IPP) so po oprav lje nem ul tra zvo ku srca po sta vi li sum na di se kant noane vriz mo, ki so jo po tr di li s CTA prei ska vo. Bol ni ka so ur gent no ope ri ra li (ope ra ci ja po Ben tal lu).Po dveh me se cih je opra vil re ha bi li ta ci jo v zdra vi lišču, kjer so ra zen slabše fi zične zmog lji vo stiugo tav lja li sub jek tiv no re la tiv no do bro počutje.

Abstract

In Oc to ber 2017 an am bu lan ce team of PHU Ljub lja na dealt with a 70-year-old pa tient with an as -cen ding tho ra cic aor tic aneurysm and a dis sec tion type A. His main prob lems were hypo ten sion,im pai red cons ci ou sness and nau sea with oc ca sio nal vo mi ting. Pa tient de nied chest pain. Af ter anul tra sound scan had been per for med at Emer gency de part ment for in ter nal di sea ses a dis sec tinganeurysm was sus pec ted and afterwards also con fir med with a CT an gio graphy. Sur gery was per -for med ur gently (Ben tall pro ce du re). Two months la ter pa tient un der went re ha bi li ta tion in healthre sort whe re des pi te pa tient’s poo rer physi cal fit ness re la ti vely good well-being was sta ted.

UVOD

Di sek ci ja je kar v 80 % vzrok akut ne ga aort ne ga sin dro ma. Dru ga red kejša vzro ka sta raz je da inkr va vi tev v ste no pr sne aor te. Na sto pi pri 2–3,5 ose bah na 100.000 pre bi val cev. Večina bol ni kov(80–90 %) je sta rejših od 60 let in ima v anam ne zi ar te rijsko hi per ten zi jo. V 65 % je pri za de ta as -cen dent na aor ta. Smrt nost nez drav lje ne di sek ci je tipa A je 1–2 % na uro v pr vih 24–48 urah in50 % v pr vem ted nu. Pri mlajših so naj po go stejši vzro ki Mar fa nov in Eh lers-Dan lo sov sin drom,de ge ne ra ci ja me di je pri ate ros kle ro zi, pri ro je na bi kus pi dal na za klop ka, koark ta ci ja aor te tertrav mat ske in ia tro ge ne poškod be aor te. Kar 95 % bol ni kov na va ja hudo tr ga jočo bo lečino v pr sih.Sočasno lah ko opažamo zna ke akut ne ga mio kard ne ga in fark ta, ce re bro va sku lar ne ga in zul ta, is -he mi jo udov, ne vro loške iz pa de, oli go- ali anu ri jo, ab do mi nal no bo lečino in kr va vi tev iz pre ba vil.Pri 6 % na sto pi akut no srčno po puščanje s kar dio ge nim šokom, v 13 % na sto pi sin ko pa. Glav niprei ska vi za po tr di tev diag no ze sta ul tra zvok in CT-an gio gra fija. Ope ra tiv no zdrav lje nje je priakut ni di sek ci ji tipa A ta kojšnje, bol nišnična smrt nost pa znaša 30 %.

OPIS PRIMERA

Ob 21:44 je ur gent ni zdrav nik z reševal ci in ter ve ni ral pri bol ni ku, ki se je sam pri pe ljal do movz av to mo bi lom s ple snih vaj. Do zdaj zdrav 70-let ni gos pod brez red ne te ra pi je je bil zme den,kon takt z njim je bil otežen (GCS 14), si li lo ga je na bru ha nje. Za ni kal je bo lečino v pr sih. Krv ni tlakje bil 80/50 mmHg, pe ri fer ni pulz je bil re den, 66 utri pov na mi nu to, za sičenost he mo glo bina


208

s ki si kom 97 %, krv ni slad kor iz ka pi lar ne krvi 6,8 mmol/l, bo lečina po VAS les tvi ci 0/10. V EKG sobile vid ne des cen dent ne de ni ve la ci je ST spoj ni ce v vseh ra zen de snih od vo dih (Sli ka 1). Nadapek som je bil slišen šum. Reševal ca sta bol ni ku na sta vi la peri fer ni ven ski ka nal, do bil je 500 mlfi zio loške raz to pi ne. Ob 22:15 je bol ni ka z na pot no diag no zo hi po ten zi ja spre jel in ter nist na IPP.Po po sta vi tvi suma na di se kant no ane vriz mo as cen dent ne to ra kal ne aor te z ul tra zvo kom in nje -ni po tr di tvi s CTA (Slika 2) (mne nje ra dio lo ga: ane vriz ma as cen dent ne to ra kal ne aor te s pre me -rom do 6 cm z di sek ci jo tip A) so bol ni ka ob 23:40 pre me sti li k srčnožil ne mu ki rur gu, ki je iz ve delur gent no ope ra ci jo po Ben tal lu. Po dveh me se cih je us pešno opra vil re ha bi li ta ci jo v zdra vi lišču.

209


Sli ka 1. EKG po sne tek.

Sli ka 2. CT po sne tek.

RAZPRAVA

Ur gent ni zdrav nik je sku paj z reševal ce ma z rea ni mobi lom, v ka te rem je bila vsa opre ma za nu -de nje nuj ne me di cin ske po moči, po ma gal do ta krat zdra ve mu 70-let ne mu bol ni ku z mo te noza vest jo, nižjim tla kom in nav zeo, pri ka te rem so ka sne je ugo to vi li di se kant no ane vriz mo as cen -dent ne aor te. V stro kov ni li teraturi lah ko za sle di mo, da je kar pri 95 % takšnih bol ni kov pri sot nahuda, os tra, tr ga joča bo lečina v pr sih, ki pa je bol nik ni imel. Kar 75 % bol ni kov z akut no di sek ci -jo to ra kal ne aor te naj bi ime lo ar te rij sko hi per ten zi jo. Tudi te bol nik ni imel, saj je bil do do god ka

po vsem zdrav, tudi ni pre je mal ni ka kršne red ne te ra pi je. Večina bol ni kov ima ob po sta vi tvi diag -no ze zvišan krv ni tlak. Hi po ten zi ja 80/50 mmHg je bila ver jet no po sle di ca aort ne re gur gi ta ci je,na ka te ro bi ur gent ni zdrav nik lah ko po su mil, saj je bil pri so ten šum nad apek som, ka te re ga bol -nik do do god ka ni imel. Kar dio ge ni šok je si cer pri so ten pri 6 % bol ni kov. Mo te na za vest brezdru gih ne vro loških iz pa dov ni običajna sli ka ce re bro va sku lar ne ga in zul ta, ki je tudi lah ko pri so -ten pri bol ni kih z akutno di sek ci jo as cen dent ne aor te, ki se širi v vrat ne ar te ri je, kar pa je ra dio -log s CTA prei ska vo iz ključil. Tako ur gent ni zdrav nik na te re nu kot spre jem ni in ter nist na IPP stapo mi sli la na pre do zi ra nje al ko ho la, ki bi lah ko pov zročilo mot njo za ve sti. Tudi ta možnost je bilaiz ključena, saj je bila vred nost al ko ho la v krvi 0,0 pro mi la. Nes pe ci fične des cen dent ne de ni ve -la ci je ST spoj ni ce v EKG po snet ku so ur gent ne ga zdrav ni ka us mer ja le v možnost akut ne ga ko -ro nar ne ga sin dro ma (AKS) in ugo to vi tve mo re bitnih STEMI ek vi va len tov (Wel lens, de Win ter).Tudi nav zea in bru ha nje bi lah ko raz mišlja nje v sme ri AKS okre pi la, saj sta po go sto pri sot na priakut nem mio kard nem in fark tu spod nje ste ne. Ra dio log je na CTA po tr dil širi tev di sek ci je v od -ce pišče leve ko ro narne ar te ri je, ki pa je bila ho mo ge no obar va na. V de sno ko ro nar no ar te ri jo sedi sek ci ja ni širi la. Re tro grad no je CTA iz vid raz bli nil dvo me o vzro kih nes pe ci fičnih spre memb STspoj ni ce. Ur get ni zdrav nik je to rej kljub nes pe ci fičnim spre mem bam v EKG po snetku, ki bi galah ko us me ri le k po sta vi tvi diag no ze AKS, ukre pal pra vil no, saj se ni od ločil za a pli ka ci jo ace til -sa li cil ne ki sli ne (MONA), ki bi lah ko bila za bol ni ka ško dlji va. Na IPP je in ter nist hi tro po sta vil sumna di se kant no ane vriz mo, ki je bila po trjena s CTA prei ska vo. Od kli ca na po moč pa do pre me sti -tve na od de lek za srčnožilno ki rur gi jo sta mi ni li prib ližno dve uri, kar je vse ka kor za vi dlji vo kra tekčas. Mor da bi ga lah ko še do dat no skrajšali z do brim zna njem ur gent ne ga zdrav ni ka iz ul tra -zvočne srčne prei ska ve in ob upo ra bi ul tra zvočnega apa ra ta še pred pri ho dom v bol nišnico.

ZAKLJUČEK

Di se kant na ane vriz ma as cen dent ne aor te je živ lje nje ogrožajoča bo le zen, ki se ob neu kre pa njuv pr vih 48 urah konča s smrt jo v po lo vi ci pri me rov. Ob od sot no sti ti pičnih simp to mov in zna kovnas lah ko bol ni ko ve težave za ve de jo in mor da celo us me ri jo na na pačno zdrav lje nje, ki je lah koza bol ni ka ško dlji vo. V opi sa nem pri me ru se je ur gent ni zdrav nik od ločil za pri stop nea gre siv ne -ga ukre pa nja, ki nam ga po da ja dobro znan la tin ski pre go vor: »Pri mum non no ce re«.

LITERATURA

1. La kič N. Poškod be srca in ve li kih žil. V: Smr kolj V. Ki rur gi ja. Ce lje: Gra fi ka Gra cer; 2014: 823-26.2. Kle men L, Koželj M. Di sek ci ja aor te. Me di cin ski raz gle di 2008; 47: 151-59.3. Štalc M. et al. Pri poročila za od kri va nje in zdrav lje nje bo lez ni pr sne aor te. Zdrav niški vest nik 2016; 85: 590-601.4. Man ci ni MC. Aor tic Dis sec tion Cli ni cal Pre sen ta tion. Pri dob lje no 30. 4. 2018 s splet ne stra ni: https://eme di ci -

ne.meds ca pe.com/ar tic le/2062452-over view.


210

NOVA PSIHOAKTIVNA SNOV –ALFA-PIROLIDINOPENTIOFENON (FLAKKA)

NEW PSYCHOACTIVE SUBSTANCE –ALPHA-PYRROLIDINOPENTIOPHENONE (FLAKKE)

Lara Le ben, Mi ran Br var

Cen ter za kli nično tok si ko lo gi jo in far ma ko lo gi jo, In ter na Kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Alfa-pi ro li di no pen tio fe non (alfa-PVP ali flak ka) je re la tiv no nova sin te tič na psi hoak tiv na snov, kiima kom bi ni ran uči nek ma tam fe ta mi nov in ko kai na. Po sta ja vse bolj pri ljub lje na za ra di moč ne -ga in hi tre ga učin ka ter niz ke cene. Zau žit je te dro ge se ka že kot ta hi kar di ja, pal pi ta ci je, hi per ten -zi ja, pre ko mer no zno je nje, raz šir je ni ze ni ci, de hi dra ci ja, nes peč nost, po manj ka nje ape ti ta, ev fo ri ja,agi ta cij ski di li rij, neo rien ti ra no ob na ša nje, pre stra še nost, zme de nost, ha lu ci na ci je, itd. V pris pev -ku je pred stav ljen pri mer bol ni ka, ki je ver jet no zau žil flak ko in imel opi sa ne zna ke za stru pi tve.

Abstract

Alp ha-pyr ro li di no pen tiop he no ne (alp ha-PVP or flak ke) is re la ti vely new synthe tic psychoac ti vesub stan ce, which ef fect is com bi na tion of met hamp he ta mi ne and co cai ne. It be co mes more andmore po pu lar for its strong, sud den ef fect and low pri ce. Alp ha-PVP poi so ning may re sult in tachy -car dia, pal pi ta tions, hyper ten sion, swea ting, mydria sis, dehy dra tion, in som nia, loss of ap pe ti te,eup ho ria, agi ta tion de li rium, di so rien ted be ha vior, an xiety, hal lu ci na tions, etc. This re port pre sentscase of flak ke con sump tion with the com mon poi so ning signs and symptoms.

UVOD

Vsak te den v la bo ra to ri jih na re di jo dve do tri nove psi hoak tiv ne učin ko vi ne. Ko se po ja vi jo nasez na mu pre po ve da nih drog, so na tr žiš ču že nove, še ne pre po ve da ne (1). Re la tiv no nova re -krea tiv na sin te tič na dro ga, ki je mno žič no po sta la pri ljub lje na zla sti po letu 2013, je tudi alfa-pi -ro li di no pen tio fe non (alfa-PVP), v jav no sti bolj poz na na kot flak ka ali gra vel (2).

Gre za, tako ime no va no »ko pal no sol«, ki je močna sin te tična psi hoak tiv na in sti mu la tiv na snoviz sku pi ne ka ti no nov (3, 4). Ima kom bi ni ran učinek me tam fe ta mi nov in ko kai na, le da je občutekev fo ri je in ten ziv nejši in daljši ob zaužitju alfa-PVP. Ker je učinek 10-krat močnejši kot pri ko kai nu,hkra ti pa je tudi cena zelo ugod na, je do sto pen širo ke mu kro gu lju di, pred vsem mla dim (5).

Po vi de zu zgle da kot bel ali než no roza dro ben pe sek, ne pri jet ne ga vo nja, ki se ga da zau ži tiv ob li ki kap sul, vbriz ga ti kot raz to pi no, vdih ni ti kot prah ali ka di ti kot paro v e-ci ga re tah (5, 6). De -lo va ti zač ne že po ne kaj mi nu tah, učin ki pa tra ja jo več ur. A pli ci ra nje te dro ge do se že ob ka je njuhi trej ši in tudi moč nej ši uči nek kot pa po zau žit ju pe ro ral no, zato je pri ka je nju ver jet nost ne var -nej ših po sle dic več ja (7, 8).

Alfa-PVP je hi dro fo ben, zato zlah ka pre ha ja sko zi ce lič ne mem bra ne in krv no-mož gan skopre gra do ter tako vpli va na de lo va nje v cen tral nem živč nem si ste mu (9). Pre snav lja se pre ko večpoti z re duk ci jo ke to na in ok si da ci jo pi ro li di na. Na sta ne jo me ta bo li ti, ki se iz lo ča jo z uri nom (10).

Alfa-PVP, tako kot dru gi ka ti no ni, pred vsem pre pre ču je priv zem do pa mi na in no ra dre na li nana do pa min skem in no ra dre na lin skem trans por ter ju, pa tudi adre na li na in se ro to ni na v cen tral -nem živč nem si ste mu (11).

211



212

KLINIČNI PRIMER

V Slo ve ni ji za en krat še ni bilo za be le že nih ve li ko pri me rov uži va nja alfa-PVP, ven dar ne sme moza ne ma ri ti dejs tva, da jo kdo zau ži je po mo to ma, ne ve doč, da gre za to vrst no dro go. Zna ni sona mreč pri me ri, ko se je ka te ra od no vih psi hoak tiv nih sno vi pro da ja la kot kla sič na dro ga (na pri -mer kot ek sta zi). Se pa ta dro ga zelo hi tro ši ri pred vsem v Zdru že nih dr ža vah Ame ri ke. Opi sa nihje bilo že ve li ko pri me rov ne ga tiv nih učin kov dro ge, za stru pi tve z njo in smrt ni mi izi di (5, 12, 13).

V na da lje va nju bo pred stav ljen pri mer ver jet ne za stru pi tve s flak ko obrav na va ne na Cen truza za stru pi tve UKC Ljub lja na.

43-let ni bol nik je bil pre ko SNMP spre jet na od de lek za za stru pi tve za ra di pre ti ra nih stran -skih učin kov ob zlo ra bi ne do vo lje nih drog. Si cer je red no ka dil ma ri hua no, ob ča sno uži val ko kainin al ko hol, pri dru že nih bo lez ni ni imel. Doma je v druž bi 3 pri ja te ljev v noč nih urah uži val ne do -vo lje ne sub stan ce, vključ no s flak ko, na kar je za ču til ne na vad ne in in ten ziv nej še zna ke kotobičaj no. Ob ču til je moč no vro či no »od zno traj in zu naj«, moč no se je zno jil, bil je de hi dri ran. Ob -ču til je moč nej še in hi trej še bit je srca, ne moč v ro kah in no gah, sla bost, zme de nost, ne mir, strah.Imel je tudi me glen vid, preb li ske pred oč mi, dri sko. Ne za ve sten ni bil, prav tako je za ni kal gla -vo bol in bo le či no v pr sih.

Kli nič ni pre gled je po ka zal rah lo po vi ša no frek ven co srca (105/min), ta hip ne jo, po vi šan krv -ni pri tisk (163/100 mmHg), dru gih od sto panj od nor ma le ni bilo zaz na ti. Po snet je bil EKG srca inod vze ta kri za bio ke mi jo, he mo gram, PČ ter kri in urin za tok si ko loš ke prei ska ve. V la bo ra to rij -skih iz vi dih je bilo zaz na ti po vi ša ne vred no sti se rum ske ga CK, LDH, mio glo bi na, je tr nih en ci mov(AST, ALT, gama-GT), lev ko ci tov. Imun ska prei ska va uri na na dro ge je po ka za la po vi ša ne vred -no sti ka na bi noi dov in ko kai na, kro ma to graf ska prei ska va (LC-MS/MS) pa še ni za klju če na.

Bol nik je pre jel kon ti nui ra no in fu zi jo fi zio loš ke raz to pi ne (250 ml/h) za pri mer no hi dra ci jo,nasled nji dan je bil od puš čen do mov.

KLINIČNI ZNAKI IN SIMPTOMI

V ta be li 1 so pred stav lje ni učin ki flak ke gle de na po go stost uži va nja dro ge in od me rek. Po dobnesimp to me je bilo opa zi ti tudi pri opi sa nem bol ni ku.

Ta be la 1. Uči nek flak ke gle de na od me rek in po go stost uži va nja (4, 5, 8, 14, 15)

kli nič ni zna ki in simp to mi

akut ni uči nek ma le ga od mer ka ta hi kar di ja, pal pi ta ci je, hi per ten zi ja, pre ko mer no zno je nje,razšir je ni ze ni ci, ote že no uri ni ra nje, de hi dra ci ja, nes peč nost,po manj ka nje ape ti ta, ev fo ri ja

akut ni učin ki vi so ke ga od mer ka agi ta cij ski di li rij, neo rien ti ra no ob na ša nje, pre stra še nost,agi ta ci ja, iz bru hi na sil nih de janj, zme de nost, ha lu ci na ci je,ob ču tek nad na rav nih mo či, mio klo nu si in epi lep tič ni kr či

kro nič ni učin ki akut no srč no po puš ča nje, srč ni in farkt, mož gan sko kap,ne vro loš ke po sle di ce, psi ho za, rab dio mio li za, led vič na od po ved

Od me rek alfa-PVP do 1 mg naj ne bi imel po sle dic, od me rek 15-25 mg ve lja za ve li ke ga, zazelo ve li ke ko li či ne pa se sma tra od mer ke nad 25 mg in so lah ko tudi smrt ni (9).

Po dob no kot pri ne ka te rih dru gih sti mu li ra jo čih dro gah se tudi pri alfa-PVP po pre sno vi in iz -lo či tvi iz te le sa pov zro či ob ču tek utru je no sti, de pre si je, po manj ka nja mo ti va ci je in raz dra že no -sti, ki pa so po na va di pre cej in ten ziv ni, zato se uži val ci po go sto za te če jo k po nov ne mu uži va nju.Raz vi je se od vi snost in to le ran ca, po sle dič no pa so od mer ki ved no več ji (5, 14).

Pou da ri ti je po treb no tudi dejs tvo, da alfa-PVP ni ne va ren samo za ra di kli nič nih simp to movin zna kov, ki jih pov zro ča, tem več tudi za ra di ne pre miš lje nih de janj in ne var ne ga ve de nja, ki gapov zro ča. (5, 12, 13, 16).

OBRAVNAVA

Diag no sti kaSum na zau žit je alfa-PVP po sta vi mo pred vsem s po moč jo anam ne ze in kli nič nih simp to mov, zana tanč nej šo ana li zo in po tr di tev pri sot no sti dro ge v te le su je po treb no na re di ti plin sko kro ma to -gra fi jo/ma sno spek tro me tri jo ali te ko čin sko kro ma to gra fi jo/ma sno spek tro me tri jo, ki zaz na va -ta pre snov ke alfa-PVP. Stan dard ni imun ski urin ski te sti za dro ge ne zaz na jo sin te tič nih ka ti no novv alfa-PVP in dru gih »ko pal nih soli«, zato niso me ro daj ni (17).

Zdrav lje njeZdrav lje nje je simp to mat sko, po tre ben je pred vsem nad zor agi ta ci je, epi lep tičnih krčev, po viša -ne ga srčnega utri pa in pre ko mer no po višane te le sne tem pe ra tu re. Naj po go ste je se upo rab ljaben zo dia ze pi ne (pro ti agi ta ci ji) ter na do meščanje te kočin in elek tro li tov (8, 14).

ZAKLJUČEK

Alfa-PVP je še nova in ne do bro ra zi ska na dro ga, ki pa za ra di svo je ga močnega in hi tre ga učinkater niz ke cene po sta ja vse bolj pri ljub lje na. Kri tična je pred vsem za ra di hu dih ne ga tiv nih učin kovin močnega kog ni tiv ne ga vpli va ter ve li ke ten den ce k od vi sno sti. Čeprav do ku men ti ra nih pri me -rov za stru pi tve z alfa-PVP urad no še ni tako ve li ko kot za ka te re dru ge, bolj uve ljav lje ne droge, jepo treb no pri bol ni ku po misliti na možnost uživa nja ome nje ne dro ge.

LITERATURA

1. Ma ru sich JA, Le fe ver TW, Blough BE, Tho mas BF, Wi ley JL. Phar ma co lo gi cal ef fects of met hamp he ta mi neand alp ha-PVP va por and in jec tion. Neu ro to xi co logy. 2016; 55: 83-91.

2. Wright TH, Har ris C. Twenty-One Ca ses In vol ving Alp ha-Pyr ro li di no va le rop he no ne (-PVP). J Anal To xi col.2016; 40(5): 396-402.

3. Cun ha JP. Flak ka. Me di ci ne Net; 2018 [ci ted 2018 Feb 15]. Avai lab le from: https://www.medicinenet.com/flakka/article.htm#what_is_flakka_what_are_the_signs_and_symptoms_of_flakka_abuse

4. The Dan gers of Flak ka. Te xas Poi son Cen ter Net work; 2018 [ci ted 2018 Feb 15]. Avai lab le from: http://poi-soncontrol.org/the-dangers-of-flakka-2/.

5. Flak ka. Con firm Bio Scien ce; 2018 [ci ted 2018 Feb 15]. Avai lab le from: https://www.confirmbiosciences.com/knowledge/drug-facts/flakka/.

6. Ca stel la nos D, Me nen dez B, et al. »Flak ka« In to xi ca tion: What have We Lear ned? J Drug Abu se. 2018; 4(1): 4.7. Alp ha-PVP. TDC; 2018 [ci ted 2018 Feb 15]. Avai lab le from: https://thedrugclassroom.com/video/alpha-pvp/.8. Cres pi C. Flak ka-in du ced pro lon ged psycho sis. Case Rep Psychia try. 2016; 2016: 3460849.9. A-PVP. Psycho naut Wiki; 2018 [ci ted 2018 Feb 15]. Avai lab le from: https://psychonautwiki.org/wiki/A-PVP.

10. Mat su ta S, Shi ma N, et al. Me ta bo lism of the de sig ner drug -pyr ro li di no bu tiop he no ne (-PBP) in hu mans:Iden ti fi ca tion and quan ti fi ca tion of the pha se I me ta bo li tes in uri ne. Fo ren sic Sci Int. 2015; 249: 181-188.

11. Ha tao ka K, Mit su mo to AK, Nu ma za wa S. Alp ha-PVP in du ces the re war ding ef fect via ac ti va ting do pa mi ner gicneu ron. J To xi col Sci. 2017; 42(5): 539-543.

12. Shoc king sto ries Re veal Se ri ous Dan gers of Flak ka. Drug Abu se com; 2014 [ci ted 2018 Feb 14]. Avai lab lefrom: https://drugabuse.com/shocking-stories-reveal-serious-dangers-of-flakka/.

13. Ro jek S, Kula K, Glab MM, Klys M. New psychoac ti ve sub stan ce -PVP in a traf fic ac ci dent case. Fo ren sic To xi col.2016; 34: 403-410.

14. O´Don nell D. Flak ka Abu se. Drug Abu se com; 2018 [ci ted 2018 Feb 13]. Avai lab le from: https://drugabuse.com/library/flakka-abuse/.

15. Beck O, Fran zen L, Back berg M, Sig nell P, He lan der A. To xi city eva lua tion of -pyr ro li di no va le rop he no ne (-PVP):re sults from in to xi ca tion ca ses wit hin the STRIDA pro ject. Clin To xi col (Phi la). 2016; 54(7): 568-75.

16. Ume bac hi R, Aoki H, et al. Cli ni cal cha rac te ri stics of -pyr ro li di no va le rop he no ne (-PVP) poi so ning. J Clin To xi col.2016; 54(7): 563-567.

17. Kat se lou M, Pa pout sis I, Ni ko la ou P, Spi lio pou lou C, At ha na se lis S. -PVP (»flak ka«): a new synthe tic cat hi no nein va des the drug are na. Fo ren sic To xi col. 2015; 34(1).

213


AKUTNA DIHALNA STISKA PRI OTROKU –PRIKAZ PRIMERA

ACUTE RESPIRATORY DISTRESS IN CHILDREN –CASE REPORT

Urška Klad nik*, Ka ta ri na Red nak Pa ra diž**

*Zgor nje sa vinj ski zdravs tve ni dom Na zar je, Zadrečka ce sta 14, 3331 Na zar je**Od de lek za pe dia tri jo, Splošna bol nišnica Slo venj Gra dec, Gos pos vet ska ce sta 1, 2380 Slo venj Gra dec

Izvleček

Di hal na sti ska otro ka je eden iz med naj po go stejših vzro kov obi skov v ur gent ni am bu lan ti. Po -memb no je, da jo dovolj zgo daj pre poz na mo ter na pod la gi kli ničnega pre gle da in anam ne zedo ločimo stop njo in mo re bi ten vzrok na stan ka di hal ne sti ske. Sled njih je več, naj po go ste je pase po ja vi za ra di obo lenj res pi ra tor ne ga si ste ma. Ti so lah ko in fek cij ski, kot so bron hio li tis, krup inpljučnica, ali pa nein fek cij ski kot so ast ma, ana fi lak si ja in as pi ra ci ja tuj ka. V pris pev ku je pri kazpri me ra akut no na sta le di hal ne sti ske ob pre bo le va nju vi ru sne okužbe pri 6,5 let ni de kli ci.

Abstract

Res pi ra tory di stress in chil dren is one of the most com mon cau ses of pe dia tric ER vi sits. It is im -por tant to re cog ni ze it early enough and to de ter mi ne the de gree and pos sib le cau se of res pi ra torydi stress on the ba sis of a cli ni cal exa mi na tion and anam ne sis. The re are se ve ral rea sons, but res-piratory di stress most of ten oc curs due to res pi ra tory system di sor ders. Cau ses can be in fec ti ous,such as bronc hio li tis, croup and pneu mo nia, or no nin fec ti ous, such as asth ma, anaphy la xis, andas pi ra tion of the fo reign body. In the ar tic le a cli ni cal case of first acu te res pi ra tory di stress at a 6.5year old girl with vi ral in fec tion is pre sen ted.

KLINIČNI PRIMER

6,5 let na de kli ca je zbo le la dan pred spre je mom s po višano te le sno tem pe ra tu ro in na ho dom.Na dan spre je ma je pričela kašlja ti, po ko si lu pa težko di ha ti in tožiti za bo lečino v grlu in pr snemkošu. Starši so za ni ka li as pi ra ci jo tuj ka. V zdravs tve nem domu so ob hudi di hal ni sti ski pri de kli -ci s pulz no ok si me tri jo iz me ri li nižjo vred nost za sičeno sti s ki si kom (sp O2) in de kli co z do dat komkisika v sprems tvu zdrav ni ka pri pe lja li v bol nišnico. Ob spre je mu je po tre bo va la do da tek ki si kapre ko OHIO ma ske, bila je fe bril na, ta hi kard na, po večano je bilo di hal no delo, ni zmo gla po ve -da ti ce lot ne ga stav ka. Nad obe ma pljučnima kri lo ma je bil slabše slišen di hal ni šum z drob ni miins pi ra tor ni mi poki levo bolj kot de sno. Ob spre je mu smo na da lje va li z a pli ka ci jo ki si ka pre koOHIO ma ske, ta koj pričeli z in ha la ci ja mi bron ho di la ta tor ja, do bi la je si stem ski kor ti ko ste roid inpa ren te ral no na do meščanje te kočin. Opra vi li smo UZ prei ska vo pljuč in RTG pr sne ga koša, ki stapo ka za la možnost sub seg ment ne pljučnice, in fil tra te in mi ni mal ni iz liv obo je stran sko. Os nov nela bo ra to rij ske prei ska ve so po ka za le po višane vnet ne pa ra me tre. Za ra di suma na okužbo z ati -pičnimi bak te ri ja mi smo uved li an ti bio tik mi de ka mi cin ter em pi rično do da li še amok si ci lin s kla -vu lan sko ki sli no. Spr va je ki sik pre je ma la pre ko OHIO ma ske, nato pre hod no pre ko si ste ma ZVP(zdrav lje nje s ki si kom z vi so ki mi pre to ki), nato pre ko na vad ne ma ske, po petih dneh do dat ka ki -si ka ni več po tre bo va la. Vnet ni pa ra me tri so bili v upa du, kli nična sli ka se je iz boljšala, de kli ca jebila afe bril na. Mi kro bio loške prei ska ve bri sa na zo fa ring sa so po tr di le okužbo z rino- in ene tro vi -ru som, bak te rij ske ga pov zročitelja pljučnice etio loško ni smo us pe li po tr di ti. Uki ni li smo te ra pi joz mi de ka mi ci nom, na da lje va li z amok si ci li nom s kla vu lan sko ki sli no, bron ho di la ta tor no te ra pi jo,


214

si stem ski kor ti ko ste roid smo za me nja li s flu ti ka zo nom. Gle de na kli nični po tek je mo goče, da ješlo tudi za prvi na pad ast me ob vi ru sni okužbi. Osmi dan hos pi ta li za ci je smo de kli co he mo di -nam sko in res pi ra tor no sta bil no z an ti bio tično in bron ho di la ta tor no te ra pi jo v zmanjševa nju od -pu sti li v do mačo os kr bo. Za doma smo sve to va li na da lje va nje terapi je s flu ti ka zo nom, pre vi denima kon trol ni pre gled v pul mo loško – aler go loški am bu lan ti.

RAZPRAVA

Akut na di hal na sti ska otro ka je eden naj po go stejših vzro kov obi ska ur gent nih am bu lant in popo dat kih pred stav lja oko li 10 % vseh obi skov in 20 % vseh hos pita li za cij (1). Raz vi je se kot po sle -di ca raz ličnih bo lez ni di hal in/ali di hal ne ga si ste ma, ki z di ha njem ni več spo sob no za go to vi tiza dost ne kon cen tra ci je ki si ka za pre snov ne po tre be te le sa in iz di ha ti CO2, ki na sta ja v te le su (2).Na sta ne lah ko ne le kot po sle di ca bo lez ni res pi ra tor ne ga si ste ma, ki je si cer naj po go stejši raz -log, pač pa tudi za ra di kar dio va sku lar nih bo lez ni, me ta bol nih in pre snov nih mo tenj, he ma to -loških obo lenj in bo lez ni cen tral ne ga živčnega si ste ma (3). Pri obrav na vi otro ka v di hal ni stiski sedržimo si ste ma ABCDE, na pod la gi kli nične sli ke in anam ne ze do ločimo stop njo di hal ne sti skein mo re bit ni vzrok za na sta nek le te (2). Te kom obrav na ve je po treb no po skr be ti, da se otrok nepočuti ogrožene ga, saj strah in jok lah ko znat no po večata dihal no delo. Naj bo lje je, da otrok os -ta ne v po ložaju, ki mu naj bolj od go var ja. Le ta nam lah ko po ma ga tudi pri lo ka li za ci ji ob struk ci -je di hal ne poti. Pri ob struk ci ji zgor njih di hal ima jo vrat iz teg njen (»snif fing po si tion«), pri bo lez nihspod njih di hal nih poti so večkrat nag nje ni na prej z iz teg nje ni mi ro ka mi opr ti mi na ko le na. Po -memb no je, da otro ku ob hi pok si ji čim prej do da mo ki sik. Otrok je lah ko agi ti ran, kar je zgod njiznak hi pok si je, med tem ko sta le tar gi ja in som no len ca že poz na zna ka. Di hal na stiska se kažes po večanim di hal nim de lom (ta hip ne ja), upo ra bo po možnih di hal nih mišic, ugre za njem me dre -br nih pro sto rov (po go ste je pri ob struk ci ji spod njih di hal), su pra kla vi ku lar ne ga in su pra ster nal -ne ga pro sto ra (po go ste je pri ob struk ci ji zgor njih di hal), plapo la njem no snih kril in ab do mi nal nimdi ha njem, ki kaže na utru je nost di hal nih mišic. Znižana frek ven ca di ha nja je lah ko znak gro zečedi hal ne od po ve di. Pri av skul ta ci ji pljuč smo po zor ni na pri sot nost pi skov, po kov, po daljšane gaeks pi ri ja (kaže na ob strukcijo spod njih di hal nih poti), ins pi ra tor ne ga stri dor ja ter ple vral ne ga tre -nja (1). Po zor ni mo ra mo biti tudi na ne nor ma len vzo rec di ha nja, ki nam lah ko po ma ga pri etio loškiopre de li tvi vzro ka di hal ne sti ske (3). V krvi pri de do hi pok se mi je in po višane vrednosti og lji ko ve -ga diok si da. Hi pok si ja s sproščan jem ka te ho la mi nov pov zroči va zo kon strik ci jo in ble di co. Po go -sto so otro ci ta hi kard ni, bra di kar di ja kaže na gro zeči za stoj di ha nja. Ima jo lah ko po višan krv ni tlakin slabšo pe ri fer no pre kr va vi tev. Cia no za je pozni in pred ter mi nal ni znak hi pok si je (1). Ob hudi dozmer ni di hal ni sti ski (po večano di hal no delo, cia no za, ta hip ne ja), zna kih kar dio va sku la ne od po -ve di, hi pok se mi ji (sa tu ra ci ja pod 94 %) je po treb no hi tro ukre pa nje in hos pi ta li za ci ja (1,2).

Di hal na sti ska za ra di bo lez ni di hal se večino ma raz vi je po sto po ma, lah ko pa tudi ne nad no.Med po go sti mi in fek cij ski mi vzro ki so: krup, bron hio li tis in pljučnica. Med po go ste ne-in fek cij skevzro ke pa spa da jo ast ma, ana fi lak si ja in as pi ra ci ja tuj ka (3).

Krup je naj po go stejši in fek cij ski vzrok ob struk ci je zgor njih di hal nih poti pri otro cih med 6. me -se cem in 3. le tom sta ro sti. Naj po go ste je ga pov zročajo vi ru si (3). Za bo le zen je značilen po sto -pen po tek, spr va z iz ced kom iz nosu, nato pa se kli nična sli ka stop nju je, po ja vi se ins pi ra tor nistri dor, la ja joč kašelj, ki se naj po go ste je po jav lja po noči in hri pa vost. Naj večkrat gre za sa moo -me ju jočo bo le zen, ki je bla ga, možni pa so tudi re sni za ple ti (4). Zdrav lje nje je od vi sno od kli -nične sli ke. V pri me ru bla ge ob li ke je po treb no le pod por no zdrav lje nje s te kočina mi in an ti pi re ti kompo po tre bi. Ob pri sot no sti stri dor ja v mi ro va nju in re tra ci je mišic pr sne ga koša damo dek sa me ta -zon in tra mu sku lar no ali per os, ob izra zi to po večanem di hal nem delu pa temu do da mo še in ha -la ci je adre nalina. Če je otrok pri za det, cia no tičen, z dvo faz nim stri dor jem ali mot nja mi za ve sti jepo tre bo hos pi tal no zdrav lje nje (2).

Bron hio li tis je kli nični sin drom, ki se po ja vi pri otro cih mlajših od 2 let in je tudi naj po go stejširaz log za hos pi ta li za ci jo (5). V pr vem letu sta ro sti zbo li več kot po lo vi ca otrok (2). Mlajši kot jeotrok, težji je po tek bo lez ni. Značilno se težave pričnejo s simp to mi zgor njih di hal, temu pa podveh ali treh dneh sle di vnet je spod njih di hal, ki se kaže z di fuz ni mi eks pi ra tor ni mi piski in pred -vsem ins pi ra tor ni mi lah ko pa tudi eks pi ra tor ni mi poki. Otro ci kašlja jo, smr ka jo, ima jo po višano

215


te le sno tem pe ra tu ro, di ha jo s po možnimi di hal ni mi mišica mi, pri do jenčkih lah ko pri de do ap ne -je. Naj po go stejši pov zročite lji so vi ru si. Večino ma je bo le zen sa moo me ju joča, tra ja nje pa je od -vi sno od sta ro sti, pov zročite lja, stop nje in pred hod ne ga zdravs tve ne ga sta nja otro ka (5). Zdrav lje njeje pod por no z na do meščan jem te kočin in do dat kom ki si ka po po tre bi. Do ka zov za učin ko vi tostbron ho di la ta tor jev in ste roi dov ni (2).

Pljučnica je vnet je pljučnega tki va, kli nična sli ka pa je od vi sna od pov zročite lja (ti pične ali ati -pične bak te ri je, vi ru si). Pri otro ku so lah ko zna ki in simp to mi po pol no ma nez načilni, večja ver jet -nost pljučnice je, če vročina in kašelj tra ja ta dlje časa (6). Na vad no se raz vi je po pred hod ni okužbizgor njih di hal (2). Pri av skul ta ci ji lah ko slišimo ins pi ra tor ne poke (1). Zdrav lje nje je pod por no inv pri me ru bak te rij ske ga pov zročite lja an ti bio tično, spr va em pi rično, ob etio loški opre de litvi pov -zročite lja pa po an ti bio gra mu (2).

Ast ma je ena iz med naj po go stejših kro ničnih bo lez ni pri otro cih v šte vil nih državah. Bron -hos pa zem za ra di preod ziv no sti di hal nih poti lah ko sprožijo in fek ci je, te le sni na por, dražljiv ci izoko lja, stres in GERB (3). 80 % bol ni kov raz vi je simp to me pred pe tim le tom sta ro sti, značilno sepo jav lja ta kašelj in di fuz ni pi ski. Za kašelj je značilno, da se po jav lja tudi po noči, se zon sko, ob iz -po stav lje no sti do ločenim dražljiv cem in tra ja več kot tri ted ne. Je suh in dražeč. Pi ski so značilnopo li fo ni, pri težji ob li ki slišni tako v ins pi ri ju kot eks pi ri ju. Pri naj težji kli nični sli ki je značilen tih pr -sni koš, ki pred stav lja ur gent no sta nje (7). Ukre pa nje pri akut nem po slabšanju ast me je od vi snood stop nje po slabšanja. Zdravlje nje je us mer je no v od prav lja nje bron hos paz ma (bron ho di la ta -tor) in vnet ja v di hal nih po teh (kor ti ko ste roid) (2).

Pri as pi ra ci ji tuj ka je kli nična sli ka od vi sna od me sta za goz di tve tuj ka. V zgor njih di hal nih po -teh se večino ma kaže z bur no sli ko dihal ne sti ske, dušenja, sli nje nja in stri dor jem. Manjši tuj kiv spod njih di hal nih po teh pov zročajo eno stran sko pi ska nje, lah ko pa se zna ki in simp to mi raz vi -je jo šele čez ne kaj dni ali ted nov z vročino, poki in kašljem za ra di vnet ja me sta, kjer je tu jek (3).Zdrav lje nje je od vi sno od kli nične sli ke, po treb na je od stra ni tev tuj ka s spod bu ja njem kašlja,v pri me ru, da je le ta neučin ko vit pa z udar ci po hrb tu ter sti si pr sne ga koša ali tre bu ha. Če je otrokpo as pi ra ci ji ne za ve sten, od pre mo di hal no pot, damo začetne vpi he in pričnemo s te melj ni mipo stop ki oživ lja nja. Tuj ke v spod njih di hal nih po teh je po treb no od stra ni ti z bron ho sko pi jo (2).

Ana fi lak si ja je živ lje nje ogrožajoče sta nje, po go sto pov zročeno s hra no ali zdra vi li. V zgor njih di -ha lih lah ko vi di mo edem žrela, v spod njih pa bron hos pa zem. Začetek je ne na den, večino ma zno -traj ne kaj mi nut po iz po sta vi tvi, po leg di hal ne sti ske pa so pri sot ni tudi dru gi značilni zna ki insimp to mi kot so ote ka nje obra za, ur ti ka ri ja, bru ha nje, omo ti ca, mot nje za vesti in sin ko pa (3). Ukre -pa mo po po se bej iz de la nem al go rit mu, os nov no zdra vi lo je adre na lin, ki ga a pli ci ra mo čim prej in -tra mu sku lar no. Temu do da mo an ti hi sta mi nik, glu ko kor ti koid, bo lu se te kočin ter ki sik po po tre bi (2).

Ne gle de na vzrok je po memb no, da dihalno sti sko pri otro ku pre poz na mo in pra vočasnoukre pa mo, saj lah ko zelo hi tro vodi v di hal no od po ved z za sto jem srca (1).

LITERATURA 1. Wei ner L D. Acu te res pi ra tory di stress in chil dren: Emer gency eva lua tion and ini tial sta bi li sa tion. Up to date.

[12. Apr 2018]. Do seg lji vo na: https://www.uptodate.com/contents/acute-respiratory-distress-in-children-emergency-evaluation-and-initial-stabilization

2. Gro sek Š, Vid mar I, Pavčnik Ar nol M, Der ganc M, Grošelj Grenc M. Akut no bo lan in poško do van otrok.V: Kržišnik c, ur. Pe dia tri ja. Ljub lja na: DZS, 2014. p.131-6.

3. Wei ner L D. Cau ses of acu te res pi ra tory di stress in chil dren. Up to date. [12. Apr 2018]. Do seglji vo na:https://www.uptodate.com/contents/causes-of-acute-respiratory-distress-in-children

4. Woods R C. Cro pu: Cli ni cal fea tu res, eva lua tion, and diag no sis. Up to date. [10. Apr 2018]. Do seg lji vo na:https://www.uptodate.com/contents/croup-clinical-features-evaluation-and-diagnosis

5. Pie dra A P, Stark R A. Bronc hio litis in in fants and chil dren: treat ment, out co me, and pre ven tion. Up to date.[12. Apr 2018]. Do seg lji vo na: https://www.uptodate.com/contents/bronchiolitis-in-infants-and-children-treatment-outcome-and-prevention

6. Bar son J W. Com mu nity ac qui red pneu mo nia in chil dren: cli ni cal fea tu res and diag no sis. Up to date. [12. Apr2018]. Do seg lji vo na: https://www.uptodate.com/contents/community-acquired-pneumonia-in-children-clinical-features-and-diagnosis

7. Sa wic ki G, Ke nan H. ast ma in chil dren youn ger than 12 years: Ini tial eva lua tion and diag no sis. Up to date. [10.Apr 2018]. Do seg lji vo na: https://www.uptodate.com/contents/asthma-in-children-younger-than-12-years-initial-evaluation-and-diagnosis


216

WELLENSOV SINDROM – PRIKAZ PRIMERA

WELLENS SYNDROME – A CASE REPORT

Ana Pe tek, De nis Voga, Dar ko Ta se ski

Zdravs tve ni dom Gro sup lje, Pod goz dom ce sta I 14, 1290 Gro sup lje

Izvleček

Wel len sov sin drom po me ni spre mem be v elek tro kar dio gra mu (EKG) – glo bo ke in ver ti ra ne ali bifaz -ne T va lo ve v V2 in V3 – pri ose bi, ki je v prejšnjih urah čuti la pr sno bo lečino. Je znak kri tične steno -ze leve spred nje des cen dent ne venčne ar te ri je (LAD) in pred stav lja ve li ko ne var nost za po pol noza po ro LAD v na sled njih urah ali dneh, zato sta hi tra pre poz na va in zdrav lje nje izred ne ga po me na.

Abstract

Wel lens syndro me is an ECG pat tern of deeply in ver ted or bip ha sic T va ves in V2 and V3 in a per-son pre sen ting with pre vi ous chest pain. It is a sign of cri ti cal ste no sis of left an te rior des cen dingco ro nary ar tery (LAD) and such a pa tient is at high risk of to tal occ lu sion of LAD in the next hoursor days. Re cog ni tion and treat ment of pa tients with Wel lens syndro me is thus very im por tant.

PRIKAZ PRIMERA

53–let ni moški, zdrav nik družin ske me di ci ne, je že kakšen te den občutil tiščanje v pr snem košu.Po vid ni ana log ni les tvi ci (VAS) je bo lečino oce nil z 1-2/10. Bo lečina se je po jav lja la v mi ro va njuin ob fi zični ak tiv no sti. Si cer je bil ne ka di lec, brez zna nih srčnožil nih bo lez ni. Od de jav ni kov tve -ga nja je bila pri sot na hi per ho le ste ro le mi ja (ce lo kup ni ho le ste rol 5,9 mmol/l, LDL 3,8 mmol/l) terded na obre me nje nost (oče akut ni mio kard ni in farkt (MI) pri 62 le tih, brat akut ni MI pri 46 le tih),brez red ne te ra pi je ali aler gij. Ob pre gle du je bil ne pri za det, evp noičen, krv ni tlak je bil 145/87,srčna frek ven ca 53 utri pov/min, sa tu ra ci ja brez do da ne ga ki si ka 97 %. V EKG so bili vid ni ne ga -tiv ni T va lo vi v pre kor dial nih odvo dih (V3-V5), brez spre memb ST spoj ni ce.

217


Sli ka 1. EKG po snet v am bu lan ti. Ne ga tiv ni T va lo vi v V3-V5-.

Ob po zi tiv nem tro po ni nu, 0,268 mcg/L je pre jel ace til sa li cil no ki sli no 250 mg per os in gli ce -ril tri ni trat 2 vpi ha pod je zik. Na in ter ni stični prvi po moči je bil v EKG vi den Wel len sov znak v V2-V5.Isti dan je bila na re je na nuj na ko ro na ro gra fi ja, ki je po ka za la 90 % zožitev LAD za D1 ter po -memb no zožitev v sred njem delu LAD. Oprav lje no je bilo šir je nje pri za de te LAD z ba lon skim ka -te trom (PCI) ter vsta vi tev dveh z zdra vi lom pre vlečenih žil nih opor nic. Po po se gu je bil pa cientne pri za det, kar dio res pi ra tor no kom pen zi ran, brez bo lečin. Spre jet je bil na kli nični od de lek zakar dio lo gi jo. Opra vil je hi tro bol nišnično re ha bi li ta ci jo do hoje po rav nem. Na sled nji dan je bil od -puščen v do mačo os kr bo z an tia gre ga cij sko te ra pi jo (ti ka gre lor in ace til sa li cil na ki sli na), za vi ral -cem an gio ten zin ske kon ver ta ze, sta ti nom v vi so kem od mer ku ter in hi bi tor jem pro ton ske črpal ke.Čez 5 dni je bil pre gle dan v kar diološki am bu lan ti. Oprav ljen je bil ul tra zvok srca, kjer ni bilo vi -de ti po sle dic akut ne ga ko ro nar ne ga do god ka ter ul tra zvok vrat nih ar te rij, kjer je bil ugo tov ljenhe mo di nam sko ne po mem ben he te ro gen plak v le vem bul bu su. 24-urno mer je nje krv ne ga tla -ka je pokaza lo ure jen krv ni tlak. Po dveh me se cih je bil ob pred pi sa ni te ra pi ji ce lo kup ni ho le ste -rol 4,0 mmol/l, LDL 1,9 mmol/l. Po me se cu in pol re ha bi li ta ci je se je vr nil na de lov no me sto.

WELLENSOV SINDROM

Wel len sov sin drom, ime no van tudi Wel len sov znak, so prvič opi sa li de Zwaan, Wel lens in so de -lav ci leta 1982. Je znak kri tične ste no ze LAD in po me ni pre din farkt no sta nje (1). Ti pičen pa cientčuti pr sno bo lečino, ki do pre gle da po pu sti (2). V EKG je vi den vzo rec glo bo kih in ver ti ra nih ali bi -faz nih T va lov v prekor dial nih od vo dih, naj bolj ti pično V2 in V3 (3). Pa cient ima ob tem lah ko mi -ni mal no po višane ali nor mal ne srčne mar ker je (1). Tak pa cient je v na sled njih dneh ali ted nihv ve li ki ne var no sti, da bo prišlo do po pol ne za po re LAD in s tem ob sežnega mio kardne ga in fark -ta, zato je na vad no po treb na in va ziv na in ter ven ci ja (4). V ori gi nal ni štu di ji so de Zwaan, Wel lensin so de lav ci ugo tav lja li, da je 75 % kon zer va tiv no zdrav lje nih pa cien tov z Wel len so vim zna komv EKG v na sled njih ted nih raz vi lo akut ni sprednjes ten ski mio kard ni in farkt (1).

EKG DIAGNOSTIČNI KRITERIJI

• Tip A: Bi faz ni T va lo vi (po zi tiv na kom po nen ta, ki ji sle di ne ga tiv na kom po nen ta) v V2-3 (lah koob se ga tudi V1-6) – v 25 % pri me rov ali

• Tip B: Glo bo ki, in ver ti ra ni, si me trični T va lo vi v V2-3 (lah ko ob se ga tudi V1-6) – v 75 % pri me -rov – s časom se raz vi je jo iz va lov tipa A.

• ST spoj ni ca v izo li ni ji ali mi ni mal no ele vi ra na (manj kot 1 mm)• Od sot nost Q va lov v pre kor dial nih od vo dih ter ohra nje na pro gre si ja R va lov v pre kor dial nih od -

vo dih – to rej brez zna kov sta re ga mio kard ne ga in fark ta (1,4).


218

Sli ka 2. Wel len sov znak tip A (5).

Sli ka 3. Wel len sov znak tip B (5).

Ob teh kri te ri jih mo ra mo upošte va ti, da je EKG z Wel len so vim zna kom na vad no po snet v sta -nju brez pr sne bo lečine, pa cient pa na va ja pr sno bo lečino v prejšnjih urah ali dneh. Srčni mar -ker ji so nor mal ni ali bla go po višani. Od ločanje o ukre pa nju to rej ne sme te me lji ti le na vred no stitro po ni na. V eni od štu dij je le 12 % pa cien tov z Wel len so vim sin dro mom ime lo po višane srčneen ci me, od teh pa je večina ime la srčne en ci me po višane manj kot dva krat nad nor mal no vred -nost jo (1).

PATOFIZIOLOGIJA WELLENSOVEGA SINDROMA

De jav ni ki tve ga nja so ena ko kot pri dru gih srčno žil nih bo lez nih hi per ten zi ja, hi per li pi de mi ja,slad kor na bo le zen, po zi tiv na družin ska anam ne za za srčno žilne bo lez ni, sta rost, ka je nje, stres.Pred vi de va se, da se spr va po ja vi ok lu zi ja LAD, ki je po sle di ca ate ros kle ro tičnega pla ka (1). Pa -cient ob tem čuti bo lečine v pr snem košu. Če je v tej fazi po snet EKG, je lah ko vi den dvig STspoj nice. Za ra di spon ta ne lize strd ka ali pred bol nišnične a pli ka ci je ace til sa li cil ne ki sli ne pri dedo re per fu zi je LAD, s tem se pr sna bo lečina zmanjša (3). ST ele va ci je po stop no iz gi ne jo, naj prejse po ja vi jo bi faz ni, nato in ver ti ra ni T va lo vi. Ena ke t.i. re per fuzij ske T va lo ve lah ko opa zi mo tudipri pa cien tih po us pešni PCI (3). Per fu zi ja pa je pri pa cien tu z Wel len so vim sin dro mom ne sta bil -na, saj lah ko v ka te rem ko li tre nut ku pri de do po nov ne za po re LAD (3). V tem pri me ru v EKG opa -zi mo po nov no spre mem bo T valov, to krat gre za »psev do nor ma li za ci jo«, saj T va lo vi po nov nopo sta ne jo po zi tiv ni ter pro mi nent ni (3). To spre mem bo v EKG lah ko včasih opa zi mo pred po nov -nim po ja vom bo lečine v pr sih. Če za po ra vztra ja, pa cient sčaso ma raz vi je EKG sli ko STEMI.

V red kih pri me rih lah ko pri de do iz me nje va nja ok lu zi je in re per fu zi je LAD, kar se kaže v iz -me nje va nju EKG sli ke sin dro ma Wel lens in psev do nor ma li za ci je (2). Po dob no mor fo lo gi jo T valalah ko včasih opa zi mo tudi ob za po ri de sne ko ro nar ne ar te ri je (RCA) ali leve cir kumf lek sne ar te -ri je (LCX), ko so spre mem be pri sot ne v spod nje sten skih ali stran skih od vo dih, ven dar je tak po -jav red kejši (3).

Za ra di kri tične ste no ze LAD se mo ra mo pri pa cien tu z Wel len so vim sin dro mom tudi ob ne -ga tiv nem tro po ni nu izo gi ba ti obre me ni tve ne ga te sti ra nja, saj lah ko iz zo ve po pol no za po ro LADin smrt (1). Pa cient z Wel len so vim sin dro mom po tre bu je ko ro na ro gra fijo (1).

ZAKLJUČEK

Za ra di pre din farkt ne ga sta nja je pre poz na va Wel len so ve ga sin dro ma je zelo po memb na. Hi trapre poz na va in zdrav lje nje lah ko pre prečita na sta nek hujše is he mi je spred nje srčne ste ne. Ker jepa cient z Wel len so vim sin dro mom ob pre gle du po gosto brez bo lečin v pr snem košu in ima nor -mal ne srčne mar ker je, lah ko os ta ne nje go vo sta nje ne pre poz na no. V našem pri me ru se je zgod -ba ob hi tri in skrb ni obrav na vi pa cien ta do bro iz te kla. Naš pri mer kaže tudi na to, da zdrav ni ki obstre snem delu in skr bi za naše pa cien te lah ko za ne ma ri mo svo je zdravs tve ne težave ter jih jem -lje mo bis tve no manj re sno, kot bi jih v pri me ru, ko bi z ena ki mi težava mi do nas pri sto pi li naši pa -cien ti.

LITERATURA

1. Mi ner B, Hart EH: Wel lens syndro me [in ter net]. Stat Pearls Publis hing; 26. 1. 2018 [ci ti ra no 5. 5. 2018]. Do seg lji -vo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK482490/

2. Smith SW: Is the re Wel lens’ syndro me in left bund le branch block? Or in in fe rior and la te ral leads? [in ter net].Dr Smith’s ECG blog; 11. 2. 2018 [ci ti ra no 5. 5. 2018]. Do seg lji vo na: https://hqmeded-ecg.blogspot.si/2018/02/is-there-wellens-syndrome-in-left.html

3. Burns E: Wel lens syndro me [in ter net]. Life in the fast lane; 13. 3. 2017 [ci ti ra no 5. 5. 2018]. Do seg lji vo na:https://lifeinthefastlane.com/ecg-library/wellens-syndrome/

4. Flo res Uman zor EJ, Van ni ni, L, San An to nio R, Sanc hez So mon te P, Mar tin-Yu ste V.Wel lens’ syndro me. In ternEmerg Med 2017; 12: 267-268

5. Ori gi nal na sli ka: Burns Ed ward, do seg lji vo na: https://lifeinthefastlane.com/ecg-library/wellens-syndrome/,de lje no pod po go ji Crea ti ve Com mons At tri bu tion-Non Com mer cial-Sha re Ali ke 4.0 In ter na tio nal Li cen se.

219


KAKO NE ZGREŠITI PRAVILNE DIAGNOZE –PRIKAZ PRIMERA

HOW NOT TO MISS THE RIGHT DIAGNOSIS –A CASE REPORT

Kse nja Kme tič*, Špela Baz nik**

*Nuj na me di cin ska po moč, Zdravs tve ni dom Domžale, Mest ni trg 2, 1230 Domžale **Splošna nuj na me di cin ska po moč Ljub lja na, Zdravs tve ni dom Ljub lja na, Bo ho ričeva 4, 1000 Ljub lja na

Izvleček

He mo di nam sko sta bil ni bol ni ki, ki ima jo zna no ane vriz mo ab do mi nal ne aor te (AAA) in ima jo akut -no bo lečino v tre bu hu, pred stav lja jo ur gent ne mu zdrav ni ku ve lik iz ziv pri obrav na vi, saj ni ka korne želi spre gle da ti akut ne ga aort ne ga sin dro ma (raz pok AAA, in tra mu ral ni he ma tom, akut na di -sek ci ja aor te, pe ne trant na raz je da aor te). Po stav lja se vprašanje, ali bomo vsa ke ga bol ni ka na -po ti li na na dalj no diag no sti ko, da lah ko za go to vo iz ključimo akut ni aort ni sin drom, ali se lah koven dar le za ne se mo le na anam ne zo in kli nični pre gled bol ni ka.

Ab stract

He mody na mi cally stab le pa tients with known ab do mi nal aor tic aneurysm (AAA) and acu te ab do -mi nal pain are a huge diag no stic chal len ge for emer gency doc tors, who do not want to miss acu teaor tic syndro me (rup tu red AAA, aor tic dis sec tion, in tra mu ral he ma to ma, sympto ma tic aor tic ul cer).Should we al ways do ad di tio nal diag no stic tests or can we rely on anam ne stic data and cli ni cal sta-tus of the pa tient?

OPIS PRIMERA

76-let ni moški, si cer občan Mengša, se je no vem bra 2017 do pol dan obr nil po po moč na SNMPLjub lja na. Dan pred pre gle dom po pold ne je je del po gre te 3 dni sta re kru ho ve cmo ke, nato paje pro ti večeru zbo lel z bo lečino v spod njem delu tre bu ha, ki se je po stopoma širi la in stop nje -va la. Doma si je sam na me ril te le sno tem pe ra tu ro 37,3 °C. Bru hal ni, je pa imel več sli ne. Bla to jeod va jal nor mal no. No ben drug ni je del iste hra ne, tudi ni zbo lel s po dob ni mi težava mi. Imel jezna no kro nično ko ro nar no bo le zen (stanje po per ku ta ni ko ro nar ni in ter ven ci ji dvožilne ko ro nar -ne bo lez ni). Občasno je opi so val bo lečine v le vem modu, ti sti dan ga ni bo le lo. V te ra pi ji je je malBi lo bil in Pro sta san, vso os ta lo te ra pi jo pa je pred pol leta sa mo volj no opu stil, občasno je šejemal le As pi rin.

Ob pre gle du na SNMP Ljub lja na je bil ne pri za det, nor mo ten zi ven (140/70), nor mo kar den(63/min), tre buh je bil na pet, pal pa tor no di fuz no bo leč, pe ri stal ti ka je bila slišna, zelo živah na. Pe -ri fer ni pul zi fe mo ral no so bili obo je stran sko nor mal no tip ni. Po te ra pi ji z 1,25 g me ta mi zo la in 0,2 mgtros piu ma se je počutil bo lje, tre buh je bil pal pa tor no me hak, še ne ko li ko občut ljiv na pal pa ci jo.

Te kom obrav na ve je bil na re jen tudi point of care ul tra zvok tre bu ha, ki je po ka zal ane vriz moab do mi nal ne aorte (AAA) širi ne 5,1 cm v an te ro po ste rior ni sme ri (Sli ka 1), in tra pe ri to neal no pro -ste te kočine ni bilo vi de ti. Po do dat nih poi zved bah na to temo se je gos pod spom nil, da so mupred leti že opi so va li 4 cm širo ko ve li ko žilo, več ni znal po ve da ti. Rent gen tre bu ha je po ka zal ob -sti pa ci jo, zna kov za per fo ra ci jo ni bilo. V EKG ni bilo po seb no sti, v la bo ra to ri ju je bil CRP 36, os talov me jah nor ma le (he mo gram (L 7,1, Hb 141), he pa to gram, led vična funk ci ja (kreat 80, seč 6,3),ami la za, li pa za).


220

Za ra di he mo lize od vze te krvi in to kar dva krat, ter čaka nja zdrav ni ce, da se je vr ni la z nuj nihin ter ven cij na te re nu, je bil gos pod v obrav na vi skup no kar 6 ur (čaka nje na pre gled, obrav na vain za ključek). V tem času je bil pre gle dan 3x s stra ni zdrav ni ka ter 3x s stra ni se stre. Ves čas se ješalil in bil v iz boljšanem sta nju po vsem ne pri za det z na tančnimi na vo di li od puščen v do mačoos kr bo: opa zo va nje, skrb za red no od va ja nje bla ta, pije naj Do nat, je naj hra no pol no vlak nin,ods ve to va ni so mu bili kon takt ni športi z možnost jo poškod be tre bu ha, pod stop njo nuj no sti hi -tro sta mu bili iz da ni na pot ni ci za UZ tre bu ha in an gio lo ga.

221


Zvečer oko li 20. ure is te ga dne so svoj ci kli ca li v NMP Domžale, ker je imel po nov no bo lečinev tre bu hu. Med kli com je zdrav ni ca do bi la in for ma ci jo, da je bil tega dne že pre gle do van naSNMP Ljub lja na, zdrav ni ci so svoj ci pre bra li tudi za ključek iz vi da. Svoj cem je bil sve to va no, dapri pe lje jo bol ni ka v am bu lan to NMP Domžale na po nov ni pre gled, dve mi nu ti ka sneje pa se jeiz ka za lo, da za ra di hujše bo lečine in ko lap sa to ne bo možno.

Oprav lje na je bila nuj na in ter ven ci ja na domu. Anam ne stično ga je oko li 19. ure po nov nozačelo bo le ti levo v tre bu hu in levo led ve no, bo lečina je bila os tra po tipu, se va la je navz pred innavz dol v levo modo. Bo lečina se je po jav lja la v za go nih. Si li lo ga je na vodo. Ob po sku su od va ja -nja uri na je v ko pal ni ci bru hal in ko la bi ral ter se uda ril v gla vo. Ob pri ho du na kraj do god ka je se delna sto lu sre di hod ni ka, zah te val po so do, da bo uri ni ral, bo lečin sko pri za det, bled, po ten, nor mo -ten zi ven (140/80), nor mo kar den (97/min), afe bri len. Na čelu levo manjša ra ni ca in kon tu zij skaznačka, ze ni ci ena ki, reak tiv ni. Sta tus srca in pljuč brez po seb no sti. Tre buh di fuz no bo leč, levo izra -zi to bolj kot de sno, pe ri stal ti ka slišna, pe ri fer ni pul zi si me trično tip ni. V EKG ni bilo po seb no sti.

Med trans por tom je pre jel me to klo pra mid 10 mg, me ta mi zol 2,5 g, tros pium 0,2 mg v 500 mlFR in ker bo lečina ni bis tve no po pu sti la še tra ma dol 150 mg in ke to profen 200 mg v 250 ml FR.Ob pre da ji v bol nišnici v UKC Ljub lja na je bil gos pod bo lečin sko ure jen.

Gle de na vse po dat ke, s ka te ri mi je zdrav ni ca raz po la ga la in večerno kli nično sli ko, se je zdrav -ni ca kljub po dat ku o opa zo va ni AAA od ločila, da gos po da napoti k uro lo gu.

Ob pre da ji v UKC je bil spre jem ni zdrav nik na uro lo gi ji opo zor jen na AAA. V UKC Ljub lja na sobol ni ku opra vi li CTA ab do mi nal ne aor te (Sli ka 2), ki je po ka za la ane vriz mo do pre me ra 6 cm,dolžine 9 cm z začet kom prib ližno 3,5 cm pod od cepiščem re nal nih ar te rij, gle de na prei ska vo l.2015 kal ci ni ra na 2 cm širo ka ane vriz ma leve re nal ne ar te ri je brez spre memb, pri sot na tudi ak ce -sor na leva re nal na ar te ri ja tik nad ro bom ane vriz me, lu men AAA de lo ma trom bo zi ran, ob le vempsoa su večji he ma tom, v času prei ska ve brez ja snih zna kov kr va vi tve, ne ko li ko širši obe skup niilia kal ni ar te ri ji (de sno do 2 cm).

Gos po du so ur gent no še isto noč vsta vi li aor to-bii lia kal ni stent graft. Kon trol ni CTA po trehdneh je po ka zal po vsem re sor bi ran re tro pe ri to neal ni he ma tom in vstav ljen stent graft v rup tu ri -ra no AAA z ena kim pre me rom ane vriz mat ske vreče kot pred hod no. Gos pod je bil v iz boljšanemsta nju peti dan od puščen do mov.

Sli ka 1. POCUS AAA.

RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK

V pri ka za nem pri me ru je bolnik utr pel rup tu ro zna ne AAA. Ob he mo di nam sko ne sta bil ne mubol ni ku z zna no AAA in bo lečino v tre bu hu, hrb tu ali boku dvo mov, ali bol nik po tre bu je na dalj neprei ska ve ali ne, ni. Na mreč, kar 80 do 90 % bol ni kov (1, 2) z rup tu ri ra no AAA brez do dat nih ukrepovumre, od tega po lo vi ca sploh ne pri de do bol nišnice, četr ti na pa jih umre še pred začet kom zdrav -lje nja v bol nišnici, zato je po treb na čim prejšnja diag no sti ka in zdrav lje nje (ope ra tiv no ali en do va -sku lar no). S pri ka za nim pri me rom se ra zum lji vo po stav lja vprašanje, kako smo tr no rav na ti prihe mo di nam sko sta bil ne mu bol ni ku, ki ima zna no AAA in bo lečino v tre bu hu, ka te re anam ne za nego vo ri v prid mo re bit ne mu akut ne mu aort ne mu sin dro mu. Ali bomo res prav vsa ke ga bol ni kaz AAA in ne po vsem ja sno bo lečino v tre bu hu na po ti li na se kun dar ni nivo in mu oprav lja li do dat -ne prei ska ve?

LITERATURA

1. Jef frey J, Thomp son R W. Ma na ge ment of sympto ma tic (non-rup tu red) and rup tu red ab do mi nal aor ticaneurysm. [ci ted 2018 May 14]. Avai lab le from: https://www.up to da te.com/con tents/ma na ge ment-of-sympto -ma tic-non-rup tu red-and-rup tu red-ab do mi nal-aor tic-aneurysm#H108721404

2. Ga wen da M, Brunk wall J. Rup tu red Ab do mi nal Aor tic Aneurysm. Deutsc hes Ärz teb latt In ter na tio nal | DtschArz tebl Int 2012; 109(43): 727−32


222

Sli ka 2. CTA ab do mi nal ne aor te.

DOBER NEVROLOŠKI IZHOD BOLNIKA S SRČNIMZASTOJEM ZARADI HEMORAGIČNEGA ŠOKA –

PRIKAZ PRIMERA

GOOD NEUROLOGICAL OUTCOME OF A PATIENT WITHHEART FAILURE CAUSED BY HAEMORRHAGIC SHOCK

Dam ja na Ku nej*, Tine Pelcl**

*Ur gent ni cen ter, UKC Ma ri bor, Ljub ljan ska uli ca 5, 2000 Ma ri bor **Zdravs tve ni dom dr. Adol fa Drol ca Ma ri bor, SNMP Ma ri bor, Uli ca tal cev 9, 2000 Ma ri bor

Izvleček

Smrt za ra di he mo ra gič ne ga šo ka pri poš ko do va nih bol ni kih je eden iz med po memb nej ših vzro -kov smr ti v sve tu. Za pre ži vet je in do ber iz hod ta kih bol ni kov je po treb no hi tro ukre pa nje v smi -slu zau sta vi tve kr va vi tve in us trez no na do meš ča nje iz gub lje ne ga vo lum na. Po za čet ni os kr bi jepo treb no sprem lja nje bol ni ka in us mer je no zdrav lje nje koa gu lo pa ti je.

Abstract

Car diac ar rest to trau ma tic he morr ha gic shock is one of the main cau ses of death world wi de. Toen su re good out co me, he mo stat sis and ade qua te vo lu me loss re pla ce ment are key prin ci ples inre sus ci ta tion of such pa tient. Clo se mo ni to ring and ade qua te treat ment af ter ini tial re sus ci ta tion iscru cial.

UVOD

Srčni za stoj za ra di hi po vo le mi je se ve li ko krat konča s smrt nim izi dom ali zelo sla bim ne vro -loškim iz ho dom. Pri ka zu je mo pri mer bol ni ka s srčnim za sto jem za ra di hi po vo le mi je po topipoškod bi tre bu ha s sko raj po pol nim ne vro loškim okre va njem.

PRIMER

39-let ni moš ki poš ko do van v pro met ni ne sre či kot voz nik kom bi ni ra ne ga vo zi la v na le tu s to vor -nim vo zi lom.

Ob pri ho du reševal ne eki pe je bil po go vor ljiv, cir ku la tor no sta bi len, na va jal je bo lečine v tre -bu hu, pre mi kal je z vse mi šti ri mi okončina mi. Krv ni tlak ob pri ho du reševal cev je bil 130/85 mmHg,pulz 90/min. Bol nik je bil izra zi to bo lečin sko pri za det, na va jal je bo lečino v tre bu hu. Ob pri mar -nem pre gle du je bil ugo tov ljen na pet tre buh, kon tu zij ska značka na tre bu hu in ne kaj opra ska -nin. Pa cient je pre jel infu zi jo te kočin (1500 ml), tran sek sa mično ki sli no in anal ge tik. Kljub pre je tite ra pi ji se je bol ni ko vo sta nje slabšalo, po sto po ma je pričel iz gub lja ti za vest, tožil je za močnimibo lečina mi v tre bu hu. Za ra di slabšanja sta nja za ve sti je bila oprav lje na hitro sek venčna in tu ba -ci ja. Kljub vse mu je prišlo do srčnega za sto ja, pričeli smo s te melj ni mi in do dat ni mi po stop kioživ lja nja, skup no je pre jel 3 mg adre na li na i.v.

Do pri ho da v bol nišnico je pre te klo prib ližno 6 mi nut. Po pred hod ni te le fon ski na ja vi prihodaje bol ni ka v Ur gent nem cen tru pričakal tim se stav ljen iz ane ste zio lo gov, trav ma to lo ga, ab do mi -nal ne ga ki rur ga, ra dio lo ga, me di cin skih se ster, pri prav lje ni so bili krv ni de ri va ti. Ta koj smo pričeliz na do meščan jem krv nih de ri va tov, do dat no je pre jel 3 mg Adre na li na, med rea ni ma ci jo je prišlodo po vrat ka spon ta ne ga krv ne ga ob to ka s pul zom 140/min, tlak je bil ne mer ljiv. Sočasno je biloprav ljen orien ta cij ski ul tra zvok tre bu ha (e FAST), ugo tov lje na je bila večja ko ličina pro ste te -kočine v tre bu hu in manjši iz liv v re ce su sih pljuč.

223


Ab do mi nal ni ki rurg se je od ločil za eks plo ra tiv no la pa ro to mi jo. Tik pred pre me sti tvi jo v ope -ra cij sko dvo ra no je po nov no prišlo do kar dio cir ku la tor ne ga za sto ja. Pa cien ta smo še med iz va -ja njem po top kov oživ lja nja ur gent no pre peljemo v ope ra cij sko dvo ra no ab do mi nal ne ki rur gi jeza ra di ta kojšnje ga ope ra tiv ne ga po se ga (la pa ro to mi je).

Oprav lje na je bila re sek ci ja tan ke ga čre ve sa. Ob 17:40 pre meščen v eno to za pe rio pe ra tiv noin ten ziv no te ra pi jo, ta krat je bil krv ni tlak 112/68 mmHg, pulz 102/min, pre je mal je va zoak tiv nopod po ro z no ra dre na li nom 0,12 mcg/kg/min. Bol nik je v na sled njih dne vih po sto po ma okre val,4. dan po ope ra ci ji smo lah ko uki ni li no ra dre na lin. Sle di la je 28 dnev na hos pi ta li za ci ja v in te ziv nieno ti, nato pa na enoti in ten ziv ne nege. Po sto po ma je po pol no okre val in bil po treh me se cihod puščen v do mačo os kr bo. Bol nik je ne vro loško sko raj po pol no ma in tak ten, toži le za iz gu bone ka te rih spo mi nov pred do god kom.

RAZPRAVLJANJE

Pri šoku gre za sta nje ne za dost ne tkiv ne prekrv lje no sti. Poz na mo raz lične vr ste šoka. Pri poško -do va nem bol ni ku je iz gu ba krvi naj po go stejši vzrok šokov ne ga sta nja. Smrt za ra di he mo ra -gičnega šoka pred stav lja glo bal ni prob lem. Let no na sve tu za ra di he mo ra gičnega šoka umre 1,9mi li jo na lju di, od tega je 1,4 mi li jo na po sle di ca poškod be ne pa to lo gi je. Hi po vo le mi ja vodi v hi po -per fu zi jo, kar pov zroči ok va ro or ga nov. Pri zelo hudi kr va vi tvi pri de do hi po per fu zi je možga nov inmio kar da. Po sle di ca je ce re bral na anok si ja in arit mi je, smrt na sto pi v mi nu tah. (1)

Cilj hi tre re sus ci ta ci je je pre prečitev na stan ka ire ver zi bil ne ga šoka. Na do ločeni točki na mrečpri de do sproščanja tok sičnih me dia tor jev, de struk ci je ce lic in aci do ze, ho meo sta zo je ne mo -goče vzdrževa ti kljub agre siv ni re sus ci ta ci ji. Tako sta nje vodi v smrt. (2)

Gle de na iz gu bo ko ličine krvi ločimo štiri sta di je, šele ob sig ni fi kant ni iz gu bi vo lum na pri dedo pad ca krv ne ga tla ka, kar je po se bej značilno za mla de, zdra ve ose be. Tako se zna ki he mo ra -gičnega šoka po kažejo šele, ko je ta že do bro raz vit. Po trebna je hi tra os kr ba, zau stav lja nje kr -va vi tve in na do meščanje iz gub lje ne ga vo lum na. (3, 4)

Pri stop h poško do van cu, ki ak tiv no kr va vi je večpla sten in od vi sen od me sta kr va vi tve, raz -po ložlji vih po se gov, po tre be po trans por tu in stop nje iz kr vav lje no sti. Uporaba in tra ven skih te -kočin naj bo skrb na, samo v pri me ru ne do stop no sti krv nih de ri va tov in pri hi po ten ziv nih bol ni kih.Prio ri te ta je zau sta vi tev kr va vi tve, če pa le-to ni mo goče, pri hi po ten ziv nih bol ni kih pričnemoz na do meščan jem krv nih de ri va tov v razmerju 1:1:1 (kon cen tri ra ni eri tro ci ti, plaz ma – fak tor ji str -je va nja, trom bo ci ti) in tra nek sa mično ki sli no (an ti fi bri no li tik). Pri oce nje va nju koa gu lo pa ti je poško -do va ne ga si po ma ga mo z trom boe la stro me tri jo in gle de na iz vi de na do meščamo us trez nekom po nente. Pre prečeva ti je po treb no hi po vo le mi jo, izo gi ba mo se ne po treb ne mu da ja nju in -tra ven skih te kočin. (5, 6, 7)

ZAKLJUČEK

Srč ni za stoj za ra di he mo ra gič ne ga šo ka pri poš ko do va nih bol ni kih ve li ko krat vodi v slab iz hod.Za pre ži vet je ta kih bol ni kov je po treb no hi tro ukre pa nje, zau sta vi tev kr va vi tve, smo tr na upo ra baintra ven skih te ko čin in us trez no na do meš ča nje krv nih de ri va tov. Na men je pre pre či tev na stan kaire ver zi bil ne ga šo ka. V na šem pri me ru je, kljub srč ne mu za sto ju na te re nu, bol nik pre ži vel z iz jem -no do brim ne vro loš kim iz ho dom.

LITERATURA

1. Can non JW. He morr ha gic shock. N Engl J Med 2018; 2. Pope A, French G, Long nec ker DE. Fluid Re sus ci ta tion: Sta te of the Scien ce for Trea ting Com bat Ca sual ties

and Ci vi lian In ju ries. In sti tu te of Me di ci ne (US) Com mit tee on Fluid Re sus ci ta tion for Com bat Ca sual ties.Was hing ton: National Academies Press 1999.

3. Ame ri can Col le ge of Sur geons. Ad van ced Trau ma Life Sup port (Stu dent Ma nual). Ame ri can Col le ge of Sur -geons 1997.


224

4. Vukmir RB, Bircher N, Safar P. Sodium bicarbonate in cardiac arrest: a reappraisal. Am J Emerg Med 1996; 14: 192.5. Cantle PM, Cotton BA. Prediction of Massive Transfusion in Trauma. Crit Care Clin 2017; 33: 71.6. Nunez TC, Voskresensky IV, Dossett LA, et al. Early prediction of massive transfusion in trauma: simple as

ABC (assessment of blood consumption)? J Trauma 2009; 66: 346.7. Cotton BA, Dossett LA, Haut ER, et al. Multicenter validation of a simplified score to predict massive transfusion

in trauma. J Trauma 2010; 69 Suppl 1: S33.

225


226

PROGRAM ZA ZDRAVSTVENO NEGO

NURSES’ PROGRAMME

228

229229229


NEGOVALNI PROBLEMI PRI NEFROLOŠKIHNUJNIH STANJIH

NURSING CARE PROBLEMS INNEPHROLOGICAL PATIENTS

230

POSEBNOSTI PRI KARDIOPULMONALNEM OŽIVLJANJUDIALIZNEGA BOLNIKA

DIFFERENCES IN CARDIOPULMONARY RESUSCITATIONOF A DIALYSIS PATIENT

Tahi Glo bačnik

Reševal na po sta ja Ljub lja na, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška ce sta 25, 1000 Ljub lja na

Iz vleček

Ne fro loška nuj na sta nja lah ko hi tro pripe lje jo do za sto ja srca, zato je v pri me ru akut ne ga po -slabšanja sta nja po treb no hi tro ukre pa ti. Kar dio pul mo nar ni za stoj pri dia liz nem bol ni ku je po -treb no obrav na va ti dru gače kot pri mar ni srčni za stoj pri os ta lih pa cien tih, saj je med oživ lja njempo trebno po prav lja ti re ver zi bil ne vzro ke, ki jih poz na mo pod ime nom 4H in 4T. Ti so pri pa cien -tih, ki se zdra vi jo s he mo dia li zo po go stejši. V tem pri me ru gre naj po go ste je za elek tro lit ske mot -nje kot sta hi per ka lie mi ja in hi po ka lie mi ja. Po seb nost pa cien tov z kronično led vično bo lez ni jo jetudi otežen žilni pri stop saj je po treb no va ro va ti ožilje nad za pest jem obeh rok in se izog ni ti zba -da nju ar te rio-ven ske fi stu le, če je to mo goče. Vse ka kor pa je pa cien ta z kro nično led vično bo -lez ni jo po treb no čim prej pre pe ljati v bol nišnico, če je mo goče že med oživ lja njem.

Abstract

Nep hro lo gi cal emer gency con di tions can quickly lead to car diac ar rest. It is ne ces sary to havecor rect pro fes sio nal ac tion in the event of the acu te wor se ning of the con di tion. Car dio pul mo naryar rest of a dialy sis pa tient should be trea ted dif fe rently than usual pri mary car diac ar rest. Du ringre sus ci ta tion it is ne ces sary to re sol ve the re ver sib le cau ses also known as 4H and 4T, which aremore com mon to pa tients trea ted with he mo dialy sis. Hyper ka lemia and hypo ka le mia are morecom mon cau ses to sol ve in the be fo re men tio ned cri ti cal con di tions. The main prob lem for pa-tients with chro nic kid ney di sea se is the com pli ca ted vas cu lar ac cess. It is ne ces sary to pro tectthe blood ves sels over the wrists of both arms and if pos sib le, to avoid in ser ting i.v. can nu la in thear te rio ve nous fi stu la. It is also im por tant to trans port a pa tient with chro nic kid ney di sea se to thehos pi tal as soon as pos sib le, if pos sib le du ring rea ni ma tion.

UVOD

V ne fro lo gi ji poz na mo nuj na sta nja, ki lah ko hi tro pri pe lje jo do za sto ja srca v pri me ru, da nisopravočasno pre poz na na in us trez no zdrav lje na. Ta sta nja so: živ lje nje ogrožajoče elek tro lit skemot nje, pre snov na aci do za ali al ka lo za, hi per vo le mi ja ali hi po vo le mi ja, idr… V bol nišničnem oko -lju, kjer so pa cien ti pod stal nim nad zo rom zdravs tve ne ga oseb ja se vsa ko po slabšanje sta nja pridia liz nem pa cien tu sprem lja in us trez no zdra vi, zato je kar dio pul mo nal ni za stoj do kaj re dek inpričako van. V pred bol nišničnem oko lju, kjer pa cient nima nad zo ra stro kov ne ga oseb ja in se za -naša le na last ne občutke, svo je znanje in zna nje svoj cev pa do za sto ja srca lah ko pri de ne -pričako va no.

POSEBNOSTI PRI OŽIVLJANJU

V pred bol nišničnem oko lju ni ma mo nad zo ra nad po te kom in akut nim po slabšan jem kro ničneled vične bo lez ni (KLB), zato je zelo po memb na anam ne za, ki jo lah ko pri do bimo od svoj cev. Zaoživ lja nje pa cien ta s KLB nas za ni ma, kaj se je do ga ja lo pred iz gu bo za ve sti, saj oživ lja nje ne bous pešno, če med oživ lja njem ne bomo zdra vi li vzro ka, ki je pri pe ljal do za sto ja srca. Po go sto so

231


vzrok za za stoj srca, pri bol ni ku s KLB, elek tro lit ske mot nje, ki jih poz na mo v smer ni cah za oživ -lja nje, evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta (ERC), pod na zi vom re ver zi bil ni vzro ki 4H in 4T.

HIPERKALIEMIJA

Eden od po go stejših vzro kov za za stoj srca za ra di elek tro lit skih mo tenj pri bol ni ku s KLB je hi -per ka lie mi ja. Dia liz ni pa cien ti ima jo dia li zo večino ma vsak dru gi dan, 3 do 5 ur (pon., sre., pet. alitor., čet., sob.). En krat v ted nu ima jo pav zo, ki tra ja dva dni. Zato na sta ne hi per ka lie mi ja naj po go -ste je po daljši pav zi med dia li za mi. Hi per ka liemija lah ko po te ka asimp to mat sko, lah ko pa soizraženi zna ki, kot so mišična os la be lost, pa re ste zi je in značilne spre mem be v EKG za pi su. La bo -ra to rij ske prei ska ve na te re nu v večjem delu Slo ve ni je ne mo re mo na re di ti, ker v rea ni mo bi lih ni -ma mo apa ra tov za labo ra to rij ske prei ska ve krvi. Zna ki hi per ka lie mi je, ki jih lah ko pri do bi mo izanam ne ze, so ohro me lost, naj prej na spod njih udih ka sne je se raz vi je še na tru pu in na zad nje nazgor njih udih. Mišična os la be lost se po ja vi, ko je kon cen tra ci ja ka li ja v se ru mu nad 8 mmol/l inje pa cient že živ ljenj sko ogrožen. Pri bol ni ku z zna no na pre do va no KLB ved no po su mi mo na hi per -ka lie mi jo, zato jo v pri me ru za sto ja začnemo zdra vi ti, še pre den do bi mo la bo ra to rij ske iz vi de. (1)

Pri za sto ju srca mo ra mo v tem pri me ru po stopati po pe tih ko ra kih. Naj prej mo ra mo:• pa cien tu zaščiti ti srce in iz ničiti de lo va nje ka li ja na srce• preu sme ri ti ka lij v ce li ce• od stra ni ti ka lij iz te le sa• nad zo ro va ti ka lij v se ru mu in glu ko zo v krvi• pre prečiti po no vi tev hi per ka lie mi je (2)

Torej je po memb no, da med rea ni ma ci jo, po leg os nov nih rea ni ma cij skih zdra vil do da mo še10 ml 10 % Ca-Cl i.v. ali 30 ml 10 % Ca glu ko na ta i.v. v 5 do 10 mi nut nem bo lu su dozo lah ko po no -vi mo po 5 do 10 mi nu tah rea ni ma ci je. 50 ml 50 % glu ko ze z 10 eno ta mi hi tro delujočega in zu li nadamo v 15 min. bo lu su šele, ko ima mo hi per ka lie mi jo la bo ra to rij sko po tr je no. Vse ka kor po tre bu -je takšen pa cient čim hi trejši trans port v bol nišnico, kjer se opra vi po leg do dat nih po stop kovtudi ur gent na he mo dia li za.

HIPOKALIEMIJA

Hi po ka liemi ja lah ko na sta ne pri pa cien tih s KLB, kma lu po he mo dia li zi, zla sti če ima bol nikv red ni te ra pi ji diu re ti ke, ima dalj časa dri sko, je slad kor ni bol ni ki, ki se zdra vi z in zu li nom, idr… kli -nični zna ki hi po ka lie mi je so ne moč in pa ra li za (tudi pa ra li za diha nja), zme de nost, mot nje spo mi -na. Ma lig ne mot nje srčnega rit ma na sta ne jo pri se rum ski kon cen tra ci ji ka li ja pod 2 mmol/l. (1)

Spre mem be v EKG za pi su so: znižan T val, de pre si ja ST spoj ni ce, po ja vi se U val. Naj po go -stejši ri tem pri za sto ju srca, ki na stane pri hi po ka lie mi ji so tor sa de (po li morf na ven tri ku lar na ta -hi kar di ja). Po leg ukre pov po al go rit mu za šoka bil ne rit me, ki jih iz ve de mo na te re nu do da mo 2gmag ne zi je ve ga sul fa ta, ker je hi po ka lie mi ja po go sto po ve za na z hi po mag ne zie mi jo. Pa cien tatrans por tiramo čim prej v bol nišnico, kjer se lah ko la bo ra to rij sko po tr di stop nja hi po ka lie mi je inse pa cien ta zdra vi z KC l v eno ti in ten ziv ne te ra pi je. S ka li je vi mi pre pa ra ti hi po ka lie mi je ne zdra -vi mo na te re nu, da se izog ne mo hi per ko rek ci ji in do dat nim za ple tom.

ŽILNI PRISTOP PRI DIALIZNEM PACIENTU

Va ro va nje ožilja pri pa cien tih s KLB in ti stih, ki se že zdra vi jo s he mo dia li zo je ve li ke ga po me na.Pri ti stih, ki ar te rio-ven sko fi stu lo (AVF) že ima jo in ti stih, ki je še ni ma jo, je po treb no, če se le da,na staviti ka ni lo na veni hrbt ne stra ni roke in ne višje od za pest ja, če je to mo goče. Ker pa v časuza sto ja srca vsa ka se kun da šteje, lah ko se ve da na sta vi mo in tra ven sko ka ni lo tudi drug je. Pri po -roča se, po leg prej ome nje nih ven ex ter na ju gu lar na vena, ki je primer na tudi za vsta vi tev cen -tral ne ga ven ske ga ka te tra (CVK). Za a pli ka ci jo kon cen tri ra nih raz to pin, ki spre me ni jo žilno ste no,pa se pri po roča upo ra ba fe mo ral nih ven. (3)

Za ra di po slabšanja sta nja KLB in za sto ja srca v pred bol nišničnem oko lju, smo s časom pre -cej ome je ni, zato je po treb no žilni pri stop za go to vi ti v čim krajšem času. Ka dar rešuje mo živ lje -


232

nje, lah ko za žilni pri stop upo ra bi mo tudi AVF, ven dar se mo ra mo za ve da ti, da je AVF za dia lizne -ga bol ni ka edi na vez z živ lje njem, po leg tega AVF po rekonstruk ci ji žilja po tre bu je še prib ližno6 ted nov za zo re nje, pre den se lah ko upo ra bi za iz va ja nje he mo dia li ze. A ven dar jo lah ko upo ra -bi mo, ko je to edi na možnost žil ne ga pri sto pa in lah ko s takšnim po se gom pa cien tu rešimo živ -lje nje. Po memb no je, da poteka po sto pek vzpo sta vi tve ven ske poti po asep tični me to di, da AVFzbo de mo čim višje in da dano zdra vi lo po a pli ka ci ji do bro spe re mo z izo to nično raz to pi no (0,9 %Na Cl). S tem za go to vi mo boljšo ab sorp ci jo zdra vi la, kaj ti v spod njem delu AVF se vr tinči arterij -ska in ven ska kri.

Poz na ti mo ra mo tudi način zba da nja AVF, ki je pod ko tom 20-35° da pre dre mo žilno ste no innato pod ko tom 15-20° po ti sne mo ka ni lo v sme ri po te ka žile. V pri me ru, da ima AVF ane vriz mo,zba da mo na stra ni AVF in ne na vrhu.(4)

Za ve da ti se mo ra mo, da v pri me ru pre bo de ne AVF ne mo re mo roke po vi ti, am pak je po treb -no me sto vbo da tiščati vsaj 10-20 min, kar med rea ni ma ci jo ni rav no do bro došlo. Po vzpo sta vi -tvi spon ta ne ga krv ne ga ob to ka (ROSC) lah ko pričaku je mo po rast tla ka v AVF, zato mora biti i.v.ka ni lo do bro pričvrščeno. Po zor ni mo ra mo biti med trans por tom pa cien ta, da za ra di hi te nja neiz pu li mo ka ni la, kar se ne ma lo krat zgo di za ra di ne pre vid no sti zdravs tve ne ga oseb ja. Vse ka korje do bro pre mi sli ti o vzpo sta vi tvi on trao sal ne (i.o.) poti v pri me ru, ko ven ski pri stop ni možen, pre -den se od ločimo za punk ci jo AVF.

Po vzpo sta vi tvi i.v. ali i.o. poti mo ra mo ka ni lo pre ve ri ti, pred a pli ka ci jo zdra vil, kaj ti ek stra va za -ci ja do ločenih zdra vil, pred vsem kal ci je vih pre pa ra tov pov zroči ne kro zo tki va, za ra di česar lah kopa cient os ta ne brez uda. Če se od ločimo za vzpo sta vi tev i.o. poti, lah ko na re di mo iz kost ne gamoz ga la bo ra to rij ske ana li ze, zato ga od vza me mo pred a pli ka ci jo zdra vil in na briz go za be le -žimo, za kakšen vzo rec gre.

ZAKLJUČEK

Šte vi lo bolni kov s KLB iz leta v leto na rašča. Pričaku je mo lah ko čeda lje več oživ ljanj iz ven bol -nišnice bol ni kov, ki se zdra vi jo s he mo dia li zo. Po memb no je, da v takšnih oko liščinah in ob je ma -nju anam ne ze po mi sli mo na re ver zi bil ne vzro ke in jih začnemo ko ri gi rati že med oživ lja njem sajbomo le tako lah ko po vr ni li živ lje nje bol ni kom z KLB, ki je kljub zah tev ne mu zdrav lje nju in vsa -kod nev ne mu odre ka nju za naše bol ni ke še kako dra go ce no in ne na zad nje tudi za vse nas.

LITERATURA

1. Pre mru V. Nuj na sta nja v ne fro lo gi ji. In: Lin dič J, Ko vač D, Kve der R, Ma lo vrh M, Pa jek J, Ri gler A. A, et al., ur.Bo lez ni led vic, tret ja iz da ja, Ljub lja na: Slo ven sko zdrav niško društvo, slo ven sko ne fro loško društvo: UKC,Klinični od de lek za ne fro lo gi jo; 2014. p. 542.

2. Lott C.Car diac ar rest in spe cial cir cum stan ces. In: Lott C, ed. Ad van ced Life Sup port: Bel gium: Eu ro peanResu si ta tion Coun cil; 2015. p. 193-195.

3. Rep M. Va ro va nje pe ri fer ne ga ven ske ga ožilja zgor njih okončin in kre pi tev mišičnih črpalk obeh zgor njihokončin – de lav ni ca. In: Rep M. Va ro va nje ožilja pri bol ni ku s kro nično led vično bo lez ni jo. Ma ri bor: Uni ver zi tet nikli nični cen ter Ma ri bor; 2015. p. 120-121 [ci ted 2018 may 12]. Avai lab le from: https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/varovanje_ozilja_pri_bolniku_s_kronicno_ledvicno_boleznijo.pdf,

4. Kup nik Z, Eberl S, Ba lev ska V, Špi lar Ku ja vec B. Vloga me di cin ske se stre od kon struk ci je ar te rio-ven ske fi s-tu le do prve punk ci je. In: Rep M. Va ro va nje ožilja pri bol ni ku s kro nično led vično bo lez ni jo. Ma ri bor: Uni ver zi tet nikli nični cen ter Ma ri bor; 2015. p. 90-97 [ci ted 2018 may 12]. Avai lab le from: https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/varovanje_ozilja_pri_bolniku_s_kronicno_ledvicno_boleznijo.pdf,

233


AKUTNA DIALIZA

ACUTE DIALYSIS

Ma ri ja Za vršnik, Ve sna Košto maj, Eli za be ta Kralj

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Uni ver zi tet na in ter na kli ni ka, Ne fro loška kli ni ka, Cen ter za dia li zo,Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Šte vil ni vzro ki lah ko pri ve de jo od po ved led vične funk ci je. Po treb na je čim prejšnja diag no sti ka inna pod la gi teh od ločitev za pri mer no na do mest no zdrav lje nje. Pri akut nih sta njih se pro ce du reobičajno iz va ja jo na in ten ziv nih od del kih, zato je po memb no učin ko vi ta ko mu ni ka ci ja med oseb -jem na od del kih in zna nje, sa mo stoj nost, od go vor nost ose be, ki bo po sto pek izvedla. Po tre benje in di vi dua len pri stop k bol ni ku, pre prečeva nje kom pli ka cij in gle de na iz kušnje pla ni ra ti na -sled nje pro ce du re, če so le te po treb ne.

Abstract

Many cau ses can lead to re nal fai lu re. As soon as pos sib le, diag no stic is nee ded and, ba sed onthese de ci sions, for ap pro pria te re pla ce ment the rapy. In acu te sta tes, pro ce du res are usually car-ried out in in ten si ve de part ments, the re fo re it is im por tant to com mu ni ca te ef fec ti vely bet weende part men tal staff and know led ge, in de pen den ce, and the res ponsibi lity of the per son who willcarry out the pro ce du re. It is ne ces sary to take an in di vi dual ap proach to the pa tient, to pre ventcom pli ca tions and, in the light of ex pe rien ce, to plan the fol lo wing pro ce du res if they are nee ded.

UVOD

Akut na led vična ok va ra je kli nični sin drom za ka te re ga je značilno na glo po slabšanje de lo va njaled vic, ki lah ko na pre du je do led vične od po ve di in že v ne kaj urah ali dneh ogro zi živ lje nje bol -ni ka (Pre mru, 2016). Je sin drom hi tre ga (od ne kaj ur do ne kaj ted nov) zmanjševa nja led vičnegade lo va nja, za ra di zmanjševa nje glo me rul ne fil tra ci je, ki se kaže s po večan jem se rum ske kon -cen tra ci je sečnine in krea te ni na. Ko ličina seča je po go sto zmanjšana na manj kot 400 ml na dan(oli gu rična ALO), lah ko pa je nor mal na, več kot 400 ml na dan (neo li gu rična ALO). Diu re zo manjšood 100 ml na dan ime nu je mo anu ri ja (Po nik var, 2014).

Ugo to vi mo jo pri 0,5–1 % novo spre je tih bol ni kov in pri 7 % hos pi ta li zi ra nih bol ni kov na običaj -nih od del kih, v in ten ziv nih eno tah pa pri 35–40 % bol ni kov (Pre mru, 2016).

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SEČIL

Sečila se stav lja jo (Dra ga ni ć et al., 2007):• dve led vi ci (ren): člo vek ima dve led vi ci, ki ležita v tre bušni vot li ni re tro pe ri to neal no in po ste -

rior no gle de na pre ba vi la pod tre bušno pre po no. Led vice ob da ja pe ri re nal no maščevje, nadvsa ko led vi co pa leži po ena nad led vičnica;

• dva sečevo da (ure ter): sečevod je sečno iz vo di lo, ki se začne v led vičnem mehu ter se končav sečnem me hur ju. Vsto pišče sečevo da v sečni me hur se ime nu je sečevod no ust je.

• sečni me hur(ve si ca uri na ria): sečni me hur je vo tel or gan v spred njem delu me de ni ce. Nje govana lo ga je skla diščenje seča. V praz nem sta nju se skrči, poln me hur pa je ba lo na ste ob li ke500 ml seča lah ko za drži od 2 do 5 ur. V nor mal nih raz me rah je oko lje v me hur ju ste ril no;

• sečnica (ure tra): končni od sek sečil pred stav lja sečnica. V sečnici se di stal no od zu na nje gasfink tra sečnice običajno na ha ja jo ko men zal ne bak te ri je. Sečnica se pri žen skah konča v nož -nič nem pre de lu, pri moških pa na kon cu gla vi ce pe nisa.


234

Led vi ce uvrščamo med naj bolj pre kr vav lje ne or ga ne, saj v eni mi nu ti do bi jo oko li 1,2 li tra krvi(Hojs, 2000). Led vi ce oprav lja jo pet glav nih funk cij:• iz ločanje pro duk tov me ta bo liz ma (urea, sečna ki sli na, amo niak, krea ter nin, fos fa ti,…) in te le su

tu jih sno vi(zdra vi la, stru pi, dro ge);• shra nje va nje sno vi, ki so po treb ne za me ta bo li zem;• re gu la ci ja ko ličine vode in elek tro li tov v te le su (Na, K, Cl, Ca, Mg);• re gu la ci ja aci do baz ne ga rav no težja v krvi (nor mal ni p H je med 7,35 do 7,45; pri p H manj kot

7,35 govori mo o aci do zi, pri p H več kot 7,45 pa o al ka lo zi);• hor mon ska funk ci ja (an ti diu re tični hor mon (ADH), al do ste ron, pa rat hor mon; sin te ti zi ra jo hor -

mo ne: eri tro poe tin (EPO), trom bo poe tin (TPO), kal ci trol (Gla ser, 2003).

AKUTNA LEDVIČNA ODPOVED

Akut na led vična od po ved je akut na mot nja, za ra di ka te re led vi ce ne mo re jo vzdrževa ti ničelnebi lan ce vode, elek tro li tov, in en do ge nih sno vi, ki na sta ne jo v pre sno vi in se iz ločijo sko zi led vi ce.Za ra di tega se spre me ni vo lu men in se sta va te le snih te kočin. Glav na motnja je zmanjšana glo -me rul na fil tra ci ja, ki se odraža v po večanju sečnine in krea te ni na v se ru mu. Ko ličina seča je lah -ko zmanjšana ali pa tudi ne (Pečov nik-Ba lon, 2000).

Akut no led vično od po ved za ra di spe ci fične diag no sti ke in zdrav lje nja de li mo v tri skupine(Pre mru, 2016):• pre re nal na ALO: je po sle di ca zmanjšane pre kr va vi tve led vic za ra di hi po vo le mi je (kr va vi tev,

de hi dra ci ja) ali znižanje efek tiv ne pro stor ni ne cir ku li ra joče krvi (srčno po puščanje, je tr na ci ro -za, ana fi laktčni sok). Pre- re nal na ALO je funk cio nal na, brez opaz nih mor fo loških spre membled vičnega tki va in je re ver zi bil na ob pra vočas nem in us trez nem zdrav lje nju. V nas prot nem pri -me ru pri de v dru go ob li ko ALO, ki se kaze kot akut na tu bul na ne kro za.

• in tr ni zična re nal na: je akut na led vična ok va ra in naj po go ste je is he mična ali po sle di ca ne fro tok -sičnih sno vi (en do ge ne – npr. he mo glo bin, mio glo bin; ali ek so ge na -npr. rent gen ska kon trast nasreds tva, ne ste roid na zdra vi la, an ti bio ti ki) ki se izra zi kot akut na tu bul na ne kro za. Red ke je jeALO posle di ca vnet ja (glo me ru lo ne fri ti si, tu bu loin ter sti cij ski ne fri tis, okužbe, va sku li tis, si stem -ske bo lez ni).

• po stre nal na ALO: je red kejša in je po sle di ca za po re seča, za ra di bo le zen skih spre memb v samihsečilih (kam ni, tu mor ji, hi per pla zi ja pro sta te, zožitve sečnice) ali pri ti ska okol nih tkiv in or ga nov.

Akut no led vično od po ved spoz na mo po hi trem zviševa nju se rum ske kon cen tra ci je krea te ni na.Običajno se pri tem zmanjšuje tudi urna diu re za. Ul tra zvok led vic in sečnega me hur ja je po -memb na prei ska va. Po kaže, ali gre za za po ro ali zožitev spod njih sečil in iz ključi kro nično led vičnood po ved. Led vi ce so pri kro nični led vični od po ve di ul tra zvočno zmanjšane, ne rav nih kon tur,ima jo stanjšan pa ren him (Pečov nik-Ba loh, 2000).

Diag no zo ALO zdrav nik po sta vi po zbra nih anam ne stičnih po dat kih, kli ničnem pre gle du, pre -gle du upo ra be zdra vil, la bo ra to rij skih po dat kih in sli kov nih me to dah. V pri me ru ne ja sne ga vzrokaje po treb na led vična biop si ja. ALO zdra vi mo vzorčno in pod por no. Ob po ja vu ure mičnega sin -dro ma, hi per vo le mi je, hi per ka le mi je in me ta bol ne aci do ze, se kot na do mest no zdrav lje nje upo -rab lja he mo dia li za (Purg 2013). Akut na led vična od po ved se lah ko konča s po stop no ob no voled vičnega de lo va nja ali pa z ne po vrat no od po ved jo led vic in po tre bo po traj nem na do mest -nem zdravlje nju.

ALO PRI NEKATERIH BOLEZNIH

• trom bo tična trom bo ci to pe nična pur pu ra in he mo li tično ure mični sin drom: spa de ta v sku -pi no trom bo tičnih mi kroan gio pa tij, ki jih ka rak te ri zi ra jo trom bo ci to pe ni ja, mi kroan gio pa tičnahe mo li za z ane mi jo in pri za de tost ne katerih or ga nov;

• he pa to re nal ni sin drom: je običajno ire ver zi bil na akut na ok va ra led vic, kot kom pli ka ci ja napre -do val ne bo lez ni je ter, je ter ne od po ve di ali por tal ne hi per ten zi je;

235


• akut ni in ter sti cij ski ne fri tis: je ne nad no zmanjšanje led vičnega de lo va nja pri asimpto mat skihbol ni kih, ki so pred hod no pre bo le li akut no in fek cij sko bo le zen ali začeli zdrav lje nje z no vi mizdra vi li;

• ALO v no sečno sti: v raz vi tem sve tu je ALO v zve zi z no sečnost jo, ki po tre bu je dia li zo red ka inpred stav lja en pri mer na dvaj set ti soč po ro dov.

• ALO po kar dio va sku lar nih ope ra ci jah: pri ena do pet od stot kov bol ni kov ko ro nar nih ob vo dihje za ra di ALO po treb na dia li za. Že pred ope ra ci jo na srcu ima jo bol ni ki kom pen zi ra no led vičnohi po per fu zi jo za ra di dia be tične led vične bo lez ni, hi per ten zivne ne fros kle ro ze, is he mične bo -lez ni led vic in dru gih led vičnih bo lez ni. (Po nik var, 2011).

Na do mest no zdrav lje nje z eno od dia liz nih me tod olajša zdrav lje nje ne ka te rih po memb nih za -ple tov akut ne ok va re led vic, kot so elek tro lit ne in aci do baz ne mot nje, ko rekcija hi per vo le mi je inod stra nje va nje ure mičnih tok si nov (Po nik var, 2011).

MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA ALO

• HEMODIALIZA: to je po sto pek z zu naj te le snim krv nim ob to kom, ki po tre bu je žilni pri stop (femo -ral ni ali ju gu lar ni ka te ter), an ti koa gu la ci jo (he pa rin, niz ko mo le ku lar ni he pa rin, ci trat ali pro sta ci klin),he mo dia liz ni mo ni tor in dia li za tor s krv ni mi li ni ja mi za en krat no upo ra bo (Po nik var, 2014). PriHD po te ka iz me nja va sno vi med krv jo in dia liz no raz to pi no v he mo dia li za tor ju. Od pa cien ta jespe lja na cevka, po ka te ri pri teče an ti koa gu li ra na kri v he mo dia li za tor. Tam se raz po re di v tan -ke pla sti, ki jih ome ju je pol pre pust na mem bra na. Ob iz ho du iz he mo dia li za tor ja se kri po nov nozbe re v cev ko, ki je spe lja na v veno bol ni ka. Na dru gi stra ni pol pre pust ne mem bra ne tečev nas prot no smer kot kri dia liz na raz to pi na, ki ima po dob no elek tro lit sko se sta vo kot zu naj ce -lična te kočina. Pre nos sno vi sko zi pol pre pust no mem bra no po te ka po dveh me ha niz mih:di fu zi je in ul tra fil tra ci je. Ne ka te re sno vi se od stra nju je jo iz te le snih te kočin tudi z ad sorb ci jo nado ločene vr ste he mo dia liz nih mem bran (Kan dus, 2004);

• KONTINUIRANE METODE: to so kon ti nui ra na ve no ven ska he mo fil tra ci ja (CVVH), kon ti nui ra nave no ven ska he mo dia li za (CVVHD) in kon ti nui ra na ve no ven ska he mo dia fil tracija (CVVHDF). Po -te ka jo ne pre ki nje no dan za dnem in omo gočajo od lično vo de nje vod ne bi lan ce, kar je po seb nopo memb no pri naj težjih bol ni kih z mul tior gan sko pri za de tost jo. Cir ku la tor na sta bil nost je ve li -ka za ra di majh nih in po stop nih spre memb v os mo larno sti se ru ma in vo le mi je, pa tudi stal ne gahla je nja krvi, kar po večuje ak tiv nost adre ner gičnega si ste ma in sta bi li zi ra krv ni tlak. kon ti nui ra -ne me to de ne od stra nju je jo ci to ki nov v kli nično po memb nih ko ličinah (Po nik var, 2014).

V našem cen tru običajno izvaja mo CVVHD, pri vi tal no ne sta bil nih, hi per vo le mičnih in pri otro cih.Ka dar želi mo iz pa cien to ve ga krv ne ga ob to ka od stra nje va ti tudi ci to ki ne in tok si ne, v običajni

dia liz ni si stem vključimo se mem bra no Cyto sorb. Takšne ob li ke zdrav lje nja se vse po go steje upo -rab lja pri sep sah, okužbah, ope kli nah, je ter ni od po ve di.• »SLOW LOW – EFFICIENCY DAILY DIALYSIS« (SLEDD): je nek je vmes med he mo dia li zo in

kon ti nui ra ni mi me to da mi. To je he mo dia li za, ki teče do 12 ur, z majh nim pre to kom krvi (okrog175 mi/min) in majh nim pre to kom dia li za ta (< 350 ml/min);

• PERITONEALNA DIALIZA: se od vi ja zno traj te le sa, kjer se v pe ri to ne ju loči kri v pe ri to neal nihka pi la rah od dia liz ne te kočine v pe ri to neal ni vot li ni. Pe ri to nej je dia liz na pol pre pust na mem bra -na (Guček, 2004). bol ni kov z akut no ok va ro led vic (Po nik var, 2011).

Pe ri to neal no dia li zo pri nas upo rab lja mo kot kro nično metodo na do mest ne ga zdrav lje nja led vic,v akut nih sta njih pa le pri otro cih.

MOŽNI ZAPLETI MED HEMODIALIZO

Naj po go stejši akut ni me di cin ski za ple ti med he mo dia li zo so hi po ten zi ja (od 25 do 55 %), krčimišic (od 5 do 20 %), sla bost in bru ha nje (od 5 do 15 %), gla vo bol (5 %), bo lečina v pr sih (od 2 do5 %), bo lečina v hrb tu (od 2 do 5 %), sr be nje (5 %) in vročina z mrz li co (do 1 %) (Ne grea, 2003).


236

He mo di nam ska ne sta bil nost oz. hi po ten ziv ne epi zo de so naj po go stejši za ple ti he mo dia liz -ne ga zdrav lje nja. De jav ni ke, ki so vple te ni v po jav lje nje hi po ten zij, lah ko de li mo na sku pi no de -jav ni kov, ki pov zročajo zmanjšanje vo lum na krvi (pre hi tra ul tra fil tra ci ja, niz ka kon cen tra ci ja na tri jav dia liz ni raz to pi ni), ter na sku pi no de jav ni kov ki vpli va jo na de lo va nje srca in ožilja (splan hičnava zo di la ta ci ja ob zaužitju hra ne, vazodi la ta tor ni učinek ane mi je in hi pok si je, upo ra ba krat ko de -lu jočih an ti hi per ten zi vov tik pred he mo dia li zo, mo te na pe ri fer na va zo kon strik ci ja za ra di av to nom -ne ne vro pa ti je, bo lez ni srca, sproščanje va zo de pre sor jev in ci to ki nov med he mo dia li zo, pre to pladializna raz to pi na, acet sat v dia liz ni raz to pi ni). (Ne grea, 2003).

Ob po jav lje nju hi po ten ziv nih stanj med he mo dia li zo mo ra mo po mi sli ti še na ogrožajoča sta -nja: sep sa, no tra nje kr va vi tve, mio kard ni in farkt, tam po na da srca, mot nje srčnega rit ma, ana fi -lak si ja, zračna em bo li ja, in he mo li za (Ne gra, 2003).

Teh nični za ple ti so si cer red ki, a iz jem no ne var ni (hi per ter mi ja, hi per kal ce mi ja, he mo li za, zračnaem bo li ja, pre ti ra na ul tra fil tra ci ja, en do tok se mi ja, aler gi ja na eti le nok sid, bra di ki nin ska reak ci ja) …

Za ple ti v zve zi z žil ni mi ka te tri (poškod ba in puščanje ka te tra, ka te ter ska sep sa, ok lu zi ja cen -tral nih ven, per fo ra ci ja vene ali atri ja), po ve za ni z ar te rio ven sko fi stu lo (kr va vi tev iz fi stu le, okužbe,poškod ba ali rup tu ra fi stu le, kra dežni sin drom, trom bo za in em bo li za ci ja) (Pre mru, 2014).

V pri me ru za ple tov je po treb na ta kojšnja os kr ba in na po ti tev k us trez nim spe cia li stom.

PRIPRAVA BOLNIKA NA AKUTNO HEMODIALIZO

• psi hična pri pra va bol ni ka: os nov na psi hična pri pra va je in for mi ra nost bol ni ka. Bol nik mora bitisez na njen z bo lez ni jo, s pri pra va mi za uva ja ne dia liz ne ga pri sto pa, ter s po me nom zdrav lje njas he mo dia li zo, z možnimi za ple ti… z do bro psi hično pri pra vo bol ni ka umi ri mo, zmanjšamo mustrah, stres, bo lečino;

• fi zična pri pra va bol ni ka: za je ma higien sko ure di tev, od stra ni mo od večna ob lačila. V pri me ruuva ja nja fe mo ral ne ga dia liz ne ga ka te tra očis ti mo in obri je mo ano ge ni tal ni pre del z oko li co.Pri pra va ležišča in bol ni ka v pri me ren po ložaj za uva ja nje dia liz ne ga ka te tra. Po skr bi mo za bol -ni ko vo dobro počutje in za čim boljšo pri pra vo na po seg OŽK-ja, ter na dalj nji pri klop na he mo dia li zo;

• or ga ni za cij ska pri pra va: po me ni pre gled vseh iz vi dov, ki jih bol nik pri ne se s se boj. Pre gledvseh la bo ra to rij skih iz vi dov, rent gen ske sli ke, EKG. Po pre so ji se zdrav nik od loči še za do dat neprei ska ve;

• pri pra va he mo dia liz ne opre me: pri pra va he mo dia liz ne ga mo ni tor ja, he mo dia li za tor ja (umet neled vi ce), krv nih li nij.

• Pri pra va ma te ria la za uva ja nje dia liz ne ga ka te ra: ste ril ni set, dia liz ni ka te ter, ste ril ne ro ka vice,ma ska, zaščitna kapa, ste ril ni pred pa snik, lo kal ni ane ste tik, fi zio loška raz to pi na, šiv, an ti koa g-u lans, ki se ga upo ra bi kot pol nil ni vo lu men ka te tra.

Pri akut nih sta njih, ka te ra zah te va jo ta kojšnje zdrav lje nje s he mo dia li zo, so fe mo ral ni ka te tri naj -bolj ša iz bi ra pri sto pa. Kom pli ka ci je za ra di vsta vi tve so red ke, ka te ter pa je lah ko ta koj upo ra ben(Po nik var, 2004).

Akut na he mo dia li za v dia liz nem cen tru po me ni ta kojšnje iz va ja nje pro ce du re, za ka te ro nismov na prej pri prav lje ni. Za bol ni ka pa je čim krajši od ziv ni čaš živ ljenj ske ga po me na;

Ko v dia liz nem cen tru, vo dil na me di cin ska se stra tima, dobi na vo di lo od kon zi liar ne ga ne fro -lo ga za iz ved bo akut ne he mo dia li ze, mora pri pra vi ti vsa teh nična sreds tva ki so po treb na, pi snodo ku men ta ci jo ter or ganiza cij sko pri pra vo ka dra.

V vsa ki iz me ni ima mo pla ni ran ka der za iz va ja nje akut ne he mo dia li ze, ki pa občasno nemore po kri ti vseh po treb in je po treb na do dat na reor ga ni za ci ja zno traj po sa mez ne iz me ne. Pravtako ima mo pri prav lje ne dia liz ne mo ni tor je na menjene akut nim dia li zam, ki so trans por ti bil ni,prav tako po možne re verz ne oz mo ze.

Ko ima mo vsa na vo di la za iz ved bo in vo de nje he mo dia li ze, začne s ta kojšnjo pri pra vo dia liz -ne ga apa ra ta ter os ta le pri pra ve. To po me ni, da pri pra vi us trez no dia liz no raz to pi no, dia li za tor,krv ne si ste me, an ti koa gu la ci jo, ste ril ni set za po ve zo va nje bol ni ko ve ga dia liz ne ga pri sto pa s krv -nim si ste mom, mo ni tor za sprem lja nje vi tal nih funk cij, ter pri pra va epru vet za od vzem na ročenihkrv nih prei skav.

237


Dia liz na do ku men ta ci ja ob se ga Dia liz ni list, Do ku men ta ci ja zdravs tve ne nege dia liz ne ga ka -te tra, List prve he mo dia li ze, Kli nična pot za uva ja nje he mo dia liz ne ga ka te tra, Iz vid vi ru snih mar -ker jev. Po leg pi sne do ku men ta ci je, se upo rab lja tudi računal niški si stem.

Po pri klo pu bol ni ka na hemo dia li zo, me di cin ska se stra stal no iz va ja nad zor bol ni ka in dia liz -ne pro ce du re. Po skr bi z vse mi ukre pi, da ohra nja he mo di nam sko sta bil nost bol ni ka in ukre pe,da pre prečijo ka kršne koli za ple te iz ven te le sne ga krv ne ga ob to ka v cev nem si ste mu dia liz negaapa ra ta. Iz va ja nje he mo dia li ze je zah tev no in od go vor no delo, kaj ti v nas prot nem pri me ru lah kopri de do hu dih za ple tov, ki so lah ko ško dlji vi za bol ni ka.

Iz va ja nje akut ne he mo dia li ze je zelo ne pred vi dlji vo. Saj je bol nik in nje go vo zdravs tve no sta -nje neznan ka za me di cin sko se stro in ni ko li ne ve točno, kako se bo nje go vo zdravs tve no sta njeod zva lo na zdrav lje nje s he mo dia li zo. Iz va ja nje vsa ke akut ne he mo dia li ze je in di vi dual no pri la -go je no po sa mez ne mu bol ni ku. Zato je bol nik stal no pod nad zo rom.

Pri akutni he mo dia li zi se lah ko po ja vi jo za ple ti, kot so he mo di nam ska ne sta bil nost bol ni ka,iz raz ličnih raz lo gov in ogroža nje go vo živ lje nje. V tem pri me ru po na vo di lih zdrav ni ka iz va ja moukre pe in skušamo bol ni ka sta bi li zi ra ti. Ali pa predčasno za ključimo zdrav lje nje bo lez ni.

Zdrav nik ne fro log še ved no sprem lja zdravs tve no sta nje bol ni ka, ter pred piše na dalj nja dia -liz na zdrav lje nja, če so po treb na.

TEMELJNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE

So de lo va nje med dia liz nim zdrav ni kom in me di cin sko se stro na dia li zi je zelo pomemb no. Odnačina da ja nja in iz va ja nja pred pi sa nih na vo dil je od vi sna kva li te ta he mo dia li ze. Zato pred pi sa -na na vo di la mo ra jo biti: na tančna, čit lji va, za dost na z možnost jo za stav lja nja vprašanj. Zdrav nikspe cia list- in ter nist ali ne fro log mora biti fizično pri so ten v vseh iz me nah dela (Ga ber, 2016).

Na lo ge me di cin ske se stre ob akut ni he mo dia li zi (Živič, 2000):• ugo to vi ti po tre be bol ni ka po zdravs tve ni negi ter načrto va ti, iz va ja ti in vred no ti ti zdravs tve no

nego;• spoz na ti mora, ka te ri prob le mi se lah ko pre prečijo ali iz boljšajo v ok vi ru zdravs tve ne nege;• me di cin ska se stra ob vla da iz ved be zdravs tve no-ne go val nih in ter ven cij;• me di cin ska se stra ima sa mo stoj no funk ci jo.

ZAKLJUČEK

Akut no he mo dia li zo iz va ja mo pri raz ličnih obo le njih, na raz ličnih lo ka ci jah. Pomemb na je flek si -bil nost, in di vi dua len in hi ter pri stop, kaj ti mo ra mo se za ve da ti, da se s ka snejšim pri sto pom lahkobol ni ku sta nje po slabša. Me di cin ska se stra in teh nik z do brim opa zo va njem bol ni ka in ob veš ča -n jem zdrav ni ka, lah ko bis tve no po veča kva liteto iz va ja nja pro ce du re ter pre preči kom pli ka ci je.

Do da ja mo še pris pe vek o mem bran ski plaz ma fe re zi, ki je tudi del našega vsak da nje ga dela.Teh ni ka iz va ja nja in ne ka te re kom pli ka ci je so po dob ne kot pri he mo dia li zi. Dru gače zah te va šebolj in di vi dua len (poglob ljen) pri stop. Pred vsem, ko iz va ja mo mem bran sko plaz ma fe re zo in he -mo dia li zo hkra ti (vzpo red no).

AKUTNA DIALIZA – PLAZMAFEREZA

Plaz ma fe re za je me to da, ki te me lji na od stra ni tvi plaz me od krvi, brez od stra ni tve krv nih ce lic inna do me sti mo pla zem sko tekočino. V tem pri me ru so v plaz mi pa cien ta od stra nje na pro ti te le sa,imun ski kom pleks, vnet ni me dia tor ji, li pi di, ho le ste rol, en do tok si ni (to so ti ste sno vi, ki so ško dlji -ve or ga niz mu).Pri tej pro ce du ri se zmanjša vi skoz nost krvi, iz boljša se nje na fluidnost, po veča seobčut lji vost na pre je ta zdra vi la, zmanjša se tok sičen od ziv te le sa in po veča se imun ski od ziv.

Plaz ma fe re za (iz grške »afe re zo«-bri sa nje) je so do ben način zdrav lje nja bo lez ni. Po sto pekvključuje ločeva nje krv nih ce lic in ce ličnih kom po nent(eri tro ci ti, lev ko ci ti, trom bo ci ti, itd.) in plaz me.

S plaz ma fe re zo zdra vi mo bol ni ke z imun sko pov zročeni mi bo lez ni mi led vic, ki v krat kemčasu lah ko to li ko ok va ri jo led vi ce, da pri de do led vične od po ve di in dia li ze. Prav tako zdra vi mobol ni ke s pri zadetost jo živčevja, ki se kaže v ohro me lo sti, in ki jih sku paj z ne vro lo gi us pe mo spetpo sta vi ti na noge. Trom bo tična trom bo ci to pe nična pur pu ra (TTP) je red ka bo le zen, le v sred nji


238

sta rost ni dobi (po 40 le tih), žen ske 10 krat po go ste je obo le va jo. Bo le zen ima značilen agre si venpo tek. Krv ni strd ki so ob li ku je jo v ar te rij skih ka pi la rah, ki pov zročajo is he mi jo vi tal nih or ga nov:v možga nih, pljučih, srcu in led vi cah. Vzro ki so nez na ne na ra ve. Po ve za no je s po manj ka njemza vi ral ca, ki pov zroča agre ga ci jo trombo ci tov. To pov zroči po večane trom bo ze in znižanje vred -no sti trom bo ci tov. Na ju sod nejše je do ga ja nje v možga nih, ki brez plaz ma fe re ze v 80 % pri pe ljedo smr ti. Plaz ma fe re za je smrt nost teh bol ni kov zmanjšala na manj kot 10 %. Mem bran ska plaz -ma fe re za pomaga bol ni kom z od po ved jo je ter prežive ti do ta krat, ko jim pre sa di jo nova je tra injim s tem rešijo živ lje nje. Po memb no vlo go ima plaz ma fe re za tudi pri od stra nje va nju pa to loškovi so ke kon cen tra ci je be lja ko vin, kar moti pre kr va vi tev možga nov z možnimi najhujšimi po sle di -ca mi, pa tudi pri zdrav lje nju tr do vrat ne ob li ke za vračanja pre sa je ne led vi ce. Z od stra nje va njemzelo vi so kih kon cen tra cij maščob v krvi, ki pov zročajo akut no vnet je tre bušne sli nav ke, skrajšamočas zdrav lje nja in hi trejše okre va nje z manj za ple ti

KAJ JE TERAPEVTSKA PLAZMAFEREZA?

Do nor sko plaz ma fe re zo so v trans fu zij skih us ta no vah pričeli upo rab lja ti za pri do bi va nje raz nihfrak cij krvi (npr. sveže zmrz nje ne plaz me, trom bo cit ne plaz me, kon cen tri ra nih eri tro ci tov) v zgod -njih 1950 le tih.

Tera pevt ska plaz ma fe re za se je v sve tu raz mah ni la po letu 1976, v UKCL pa smo prvo te ra -pevt sko plaz ma fe re zo na pra vi li sku paj z Za vo dom za trans fu zi jo krvi leta 1980. Z raz ma hommem bran ske teh no lo gi je smo 1982 v Cen tru za akut no in kom pli ci ra no dia li zo KO za ne fro lo gi -jo In ter ne kli nika pričeli sa mo stoj no pot zdrav lje nja s plaz ma fe re zo. Pri zdrav lje nju s plaz ma fe -re zo smo na mreč iz ko ri sti li zna nje zu naj te le sne ga krv ne ga ob to ka, ki se upo rab lja pri he mo dia li zi,vključno z žil ni mi pri sto pi in an ti koa gu la ci jo, ki so vsi nuj ni po go ji za us pešno iz ved bo plaz ma fe -re ze in us pešno zdrav lje nje bol ni kov. V prin ci pu gre za od stra nje va nje bol ni ko ve plaz me, v ka te riso ško dlji ve sno vi, večino ma be lja ko vin ske ma kro mo le ku le, ki se jih za me nja z na do mest no te -kočino.

Spr va smo zdra vi li hi tro po te kajoča imun ska vnet ja led vic (glo me ru lo ne fri ti si), ki so se brezplaz ma fe re ze in os ta le ga zdrav lje nja večino ma končali z led vično od po ved jo in od vi snost jo oddia li ze. V ka snejših ob dob jih raz vo ja plaz ma fe rez ne ga zdrav lje nja so se ob mem bran ski plaz -ma fe rezi pričele uve ljav lja ti bolj se lek tiv ne me to de od stra nje va nja bo le zen skih be lja ko vin indru gih sno vi, kot so npr. LDL afe re za (uve de na 1990), ki od stra nju je iz krvi pre ve li ke ko ličinehole ste ro la in imun ska ad sorb ci ja (uve de na 1994), ki še bolj učin ko vi to kot mem bran ska plaz -ma fe re za, od stra nju je be lja ko vi ne, ki pov zročajo vnet ja raz nih or ga nov, tako led vic kot živčevja(Po nik var,2014).

DEFINICIJA IN ZGODOVINA PLAZMAFEREZE

Afe re za po me ni od vze ma nje s silo, gre za ločitev for mi ra nih ele men tov krvi (eri tro citi, lev ko ci ti,trom bo ci ti) od plaz me. 1. PF: Yu re vitch, Ro sen berg, maj 1914 Abel, Rown tree, Tur ner, ju lij 1914

Prva te ra pevt ska (cen tri fu gal na) PF:1952, do raz ma ha te ra pevt ske PF je prišlo po letu 1976,mem bran ska PF pa se je začela iz va ja ti od leta 1979 (Ponik var,2014).ZGODOVINA PLAZMAFEREZE• pri do bi va nje hu ma ne plaz me po te ka od leta 1952 da lje;BOLEZNI ZDRAVLJENE S PF V SLOVENIJI• Th.Wal den strom ma kro glo bu li ne mi je, 1960• He pa tična koma, 1968• Good pa stu re sy, 1975• TTP, 1977• Me nin go kok na sep sa, 1979• Guil lain Barre sy, po li mio si tis, der ma to mio si tis, po 1983• RPGN – hi tro na pre du joči GN• Hu mo ral na za vr ni tve na reak ci ja Tx led vi ce• Re ku ren ca pri mar na FSGS na Tx led vi ci• Mia ste nia gra vis

239


• Guil lain Bar re sy• CIDP- kro nična inf la ma tor na de mie li ni zi ra joča po li ra di ku lo pa ti ja• Ful mi nant na je ter na od po ved• Akut ni pan krea ti tis s hi per tri gli ce ri de mi jo• SLE• Krio glo bu li ne mi ja• Mul ti pli mie lom• Hi per vi skoz ni sin drom• TTP/HUS• Ar tro gri po za• Srčni blok fe tu sa• Va sku li tis• Pre do zi ra nje zdra vil• Za stru pi tev (Po nik var, 2014).

Pri iz va ja nju plaz ma fereze je po memb no, da ob vla du je mo in omo gočimo:• pri me ren žilni pri stop• us trez na an ti koa gu la ci ja• ob vla do va nje vo de nja vod ne ga rav no ves ja• us tre zen apa rat in vi so ko pro pust na mem bra na za ločeva nje plaz me od krvi• ob vla do va nje dru gih me tod čiščenja krvi (HD; PD; HP)• Žilni pri stop• cen tral ni ven ski ka te tri in / ali pe ri fer ne vene• AVF/AV graf ti• zelo po memb no je tudi čuva nja pe ri fer nih ven• An ti koa gu lant: • he pa rin (40-50E/kg TT,>2,500E), 90 % ve za va na be lja ko vi ne• 8% Na ci trat• pre tok krvi: 50–100 ml/min• tlak v si ste mu (»in let pres su re«): 0–100 mmHg (> 100–150: he mo li za)• Tipi plaz ma fe rez: • Cen tri fu gal na (1952): • di skon ti nui ra na• kon ti nui ra na• Mem bran ska (1979)

Fi zi kal ne last no sti mem bra ne:• pore: 2000–6000Ǻ (80-240 x več kot HD)• de be li na 60–200 μ (8-25 x več kot HD)• pre pustnost > 3 mio Dal to nov

Na do mest na te kočina:• hu ma ni al bu mi ni + he mo fil tra cij ska elek tro lit ska raz to pi na (al bu mi ni: 30g/l)• sveža zmrz nje na plaz ma (FFP):

Me ha niz mi de lo va nja plaz ma fe re ze:Pri PF po te ka od stra nje va nje:• av to pro ti te les• IC(imun ski kom pleks)• faktor jev plaz me, ki so de lu je jo pri imun skih me ha niz mih (IG, IC, fi bri no gen)• me ta bo li tov (li po pro tei ni, ho le ste rol)• mo le kul, ki po večuje jo vi skoz nost plaz me (pa rar pro tei ni, li po pro tei ni, fi bri no gen)• fak tor ji, ki mo ti jo de lo va nje RES in ce lične imu no sti, ek so geni in en do ge ni »stru pi«, ve za ni na

be lja ko vi ne


240

• ak ti va ci ja kom ple men ta C3a (imu no su pre si ja), C5a (imu no sti mu la ci ja)• spre mem ba kon for ma cij ske struk tu re be lja ko vin(ad sorp ci ja/de sorp ci ja in eli mi na ci ja z RES)• na do meščanje pla zem skih fak tor jev pri de fi cit nih sta njih (npr.akut na je tr na in su fi cien ca. TTP,

ati pični HUS) (Po nik var, 2014).

Teh nične kom pli ka ci je pri plaz ma fe re zi• He mo li za:• koa gu la ci ja krvi v si ste mu• pok ka pi lar• di sko nek ci ja krv nih li nij• dvig/pa dec on kot ske ga tla ka plaz me• hi per/hi po vo le mi ja• Me di cin ske kom pli ka ci je pri plaz ma fe re zi:• aler gične reak ci je (na do mest na ekočina: FFP!) • pljučni edem• ci trat na tok sičnost (ci trat na PF, FFP: hi po kal ce mi ja – asi sto li ja) • kr va vi tve, trom bo ze• pre nos okužbe z na do mest no te kočino (FFP, Ig)

ZAKLJUČEK

Plaz ma fe re za je zunaj te le sna pro ce du ra, s ka te ro se od stra nju je jo po sa mez ne se sta vi ne plaz -me ali krv ne kom po nen te z ločeva njem od krvi. Z plaz ma fe re zo se do sežejo do bri re zul ta ti inhitrejše okre va nje, če začnemo zdrav lje nje do volj hi tro. Tako zau sta vi mo na pre du joče vnetnepro ce se, ka te ri pos pešijo na pre do va nje bo lez ni.

Zad nje čase po go sto iz va ja mo mem bran sko plaz ma fe re zo in dia li zo is točasno, saj po leg pa -cien ti po tre bu je jo po leg me nja ve plaz me tudi ure di tev aci do baz ne ga rav no ves ja in ure di tev vo -le mi je or ga niz ma (hi per vole mi ja).

V letu 2017 je bilo na re je nih 880 mem bran skih plaz ma fe rez,od tega naj bolj iz sto pa po šte -vilu me sec ju lij (113 pro ce dur), nato me sec maj (97 pro ce dur),fe bruar in april (93/91 pro ce dur),os ta li me se ci pa v pov prečju 60-80 pro ce dur na me sec.

LITERATURA

1. Lin dič J.Ko vač D.Kve der R.Ma lo vrh M.Pa jek J.Ri gler A.A.Ško ber ne A. Bo lez ni led vic,Slo ven sko zdrav niškodruštvo-Slo ven sko ne fro loško društvo in Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na-Kli nični od de lek za ne fro lo -gi jo, In ter na kli ni ka,2014: 745-57

2. Bu tu rivi ć- Po nik var, J.& Po nik var R., 2004. Dia liz no zdrav lje nje. In: Gu benšek, J. & Po nik var, R.Na po ved ni kazal cipri akut ni led vični od po ve di v in ten ziv ni eno ti. Ljub lja na: Kli nični od de lek za ne fro lo gi jo, in ter na klinika, Kli ničnicen ter Ljub lja na, pp53-61.

3. Ga ber, L. & Li kar C., 2004. Dia liz no zdrav lje nje, Brdo pri Kra nju: Kli nični od de lek za ne fro lol gi jo, in ter na klinika,Kli nični cen ter Ljub lja na

4. Pajn ki har, M & Bru men, M., 1999. Teo re tične os no ve zdravs tve ne nege. Ma ri bor: Vi so ka zdravs tve na šola, pp5. Pre mru V. (2016). He mo dia li za pri akut ni led vični od po ve di. V: 30. ob let ni ca zdrav lje nja z he mo dia li zo v splošni

bol nišnici Tr bov lje. Zbor ni ca zdravs tve ne in ba biške nege Slo ve ni je. Zve za stro kov nih društev me di cin skihse ster, ba bic in zdravs tve nih teh ni kov Slo ve ni je, 35-41.

6. Ga ber, L., 2016. Ma nag ment vo de nja dia liz nih pro ce dur pri akut nih pa cien tih v eno tah in ten ziv ne te ra pi je:zbor nik pre da vanj, Por to rož, 24-26. no vem ber 2016. Ljub lja na: Zbor ni ca zdravs tve ne in ba biške nege Slo ve -ni je- Zve za stro kov nih društev me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh ni kov Slo ve ni je, Sek ci ja me di cin skihse ster in zdravs tve nih teh ni kov v ne fro lo gi ji, dia li zi in trans plan ta ci ji, pp141-146

7. Dra ga ni ć V, Je liči ć NA, Đorđevi ć L, Ra do nji ć V, Pej ko vi ć B, Ri sti ć M (2007). Ana to mija člo ve ka. Pri ručnik zaprak tičnu na sta vu za stu den te me di ci ne. Beo grad: Sa vre me na ad mi nit stra ci ja, 201-205, 237-240.

8. Marn-Per nat A (2007). Etio pa to ge ne za akut ne led vične od po ve di. V: Šola in te ziv ne me di ci ne. Ljub lja na:Sloven sko združenje za in ten ziv no me di ci no, 91-98.

9. Hojs R (2000). Bo lez ni sečil. V: In ter na me di ci na. Ma ri bor: Vi so ka zdravs tve na šola, 179-180.10. Gla ser M (2003). Vaje iz fi zio lo gi je: Za štu den te Vi so ke zdravs tve ne šole, Uni ver ze v Ma ri bo ru. Ma ri bor: Visoka

zdravs tve na šola, 23.

241


11. Pečov nik-Balon B (2000). Akut na led vična od po ved. V: Iz prak se za prak so, 4. Ma ri bor sko srečanje in ter ni stovin zdrav ni kov splošne me di ci ne. Ma ri bor: Zdrav niško društvo, 80-83.

12. Ne grea LA (2003). Com pli ca tions ob he mo dialy sis. V: Nep hro logy se crets. 2nd Edi tion. Philadelp hia: Han leyand Bel fus, 183-185.

13. Živič Z (2000). Mul ti dis ci pli nar ni team – os no va us pešne zdravs tve ne nege in re ha bi li ta ci je. V: Zbor nik pris -pev kov 2. psi ho ge ria tičnega srečanja. Ljub lja na, 84-91.

14. Purg D, Bevc S. Akut na ok va ra led vic mla de ga bok sar japo men uživa nja krea te nin skih pri prav kov, pri kazkli ničnega pri me ra. Med Raz gl 2013; 52: 119- 25.

15. Po nik var R. Akut na ok va ra led vic. ic ta, 2011. 1102-8.16. Ponik var R. Akut na ok va ra led vic. Bo lez ni led vic. Slo ven sko zdrav niško društvo, Slo ven sko ne fro loško društvo

in Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Kli nični od de lek za ne fro lo gi jo, In ter na kli ni ka, 2014: 484-503.17. Kan dus A. Zgo do vi na in prin ci pi he mo dialize. Dia liz no zdrav lje nje. Brdo pri Kra nju. Kli nični od de lek za ne fro -

lo gi jo, In ter na kli ni ka, Kli nični cen ter Ljub lja na. 2004: 75-81.


242

NUJNA STANJA PRI KRONIČNI HEMODIALIZI

URGENTLY STATE AT CHRONIC DIALYSIS

Ma ri ja Za vršnik, Ve sna Koštomaj, Eli za be ta Kralj

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Uni ver zi tet na in ter na kli ni ka, Ne fro loška kli ni ka, Cen ter za dia li zo,Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Funk ci ja led vic je živ ljenj ske ga po me na in ka dar pri de do do končne od po ve di, se naj več bolni -kov od loči za he mo dia li zo kot na do mest no zdrav lje nje. Med pa cien ti, ki so uvrščeni v kro ničnidia liz ni pro gram, je čeda lje več sta rejših, pri ka te rih se gle de na do dat ne bo lez ni pričaku je večkom pli ka cij- nuj nih stanj. Po memb no je v prvi vr sti pre prečitev le- teh, toda če se kljub temu po -ja vi jo, jih ta koj pre poz na ti in us trez no odrea gi ra ti.

Abstract

Kid ney func tion is of vi tal im por tan ce and in ca ses of end sta ge kid ney di sea se most pa tients de -ci de for hae mo dialy sis as the re pla ce ment the rapy option. Among pa tients inc lu ded in a chro nicdialy sis pro gram me, the re are more and more el dery whe re with re gard to their co mor bi di tiesmore com pli ca tions – emer gency con di tions – are ex pec ted. Their pre ven tion is the first and mostim por tant step but should they emer ge, im me dia te re cog ni tion and pro per hand ling is vi tal.

UVOD

He mo dia li za je je naj po go stejša ob li ka na do mest ne ga zdrav lje nja bol ni kov s kro nično led vičnood po ved jo. Le- ta lah ko na do mešča ek skre tor no, tj. iz ločeval no funk ci jo zdra vih led vic. Pravtako lah ko vzdržuje rav no ves je vode in elek tro li tov, kar je tudi funk ci ja zdra vih led vic. Pred stav -lja prvi us pešen po skus si mu la ci je vi tal ne funkci je or ga na (Marn- Pir nat, 2007). He mo dia liz nozdrav lje nje se iz va ja v cen trih za dia li zo in običajno tra ja tri krat na te den po štiri do 12 ur. Kri sepri tem po stop ku fil tri ra v zu na nji umet ni led vi ci, kjer se sko zi tan ko mem bra no v dia liz no raz to -pino iz ločijo stru pe ne sno vi in voda, očiščena kri pa se nato vrača v telo. Za ta po sto pek je tre bapred hod no pri pra vi ti do stop do bol ni ko ve ga krv ne ga ob to ka. Pre ko us trez ne ga žil ne ga pri sto paje »one snažena« kri iz pe lja na v umet no led vi co, očiščena pa se vrača na zaj v telo bol ni ka. Takose iz va ja »čiščenje krvi »oz. dia li za. S po močjo he mo dia li ze lah ko bol ni ki s končno led vično od -po ved jo živi jo tudi 30 in več let (Roc he, 2009).Mi ima mo bol ni ke, ki so na dia li zi že več kot 40 let.

Leta 1913 je Abel s so de lav ci v ZDA na pra vil prvi mo del he mo dia li za tor ja (Lin dič, Kve der, 2005).Na Uro loški kli ni ki v Ljub lja ni so začeli zdra vi ti s he mo dia li zo bol ni ke z akut no led vično od -

po ved jo leta 1959, bol ni ke s končno od po ved jo led vic pa v Cen tru za dia li zo Nefro loške kli ni keleta 1970 (Kan dus, 2004).

He mo dia li za je po sto pek z zu naj te le snim krv nim ob to kom, ki po tre bu je žilni pri stop, an ti -koa gu la ci jo (he pa rin, ci trat ali pro sta ci klin), he mo dia liz ni mo ni tor in dia li za tor s krv ni mi li ni ja mi zaen krat no upo rabo (Po nik var, 2014).

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SEČIL

Sečila se stav lja jo (Dra ga ni ć et al., 2007):• dve led vi ci (ren): člo vek ima dve led vi ci, ki ležita v tre bušni vot li ni re tro pe ri to neal no in po ste -

rior no gle de na pre ba vi la pod tre bušno pre po no. Led vi ce obda ja pe ri re nal no maščevje, nadvsa ko led vi co pa leži po ena nad led vičnica;

243


• dva sečevo da (ure ter): sečevod je sečno iz vo di lo, ki se začne v led vičnem mehu ter se končav sečnem me hur ju. Vsto pišče sečevo da v sečni me hur se ime nu je sečevod no ust je.

• sečni me hur(ve si ca uri na ria): sečni me hur je vo tel or gan v spred njem delu me de ni ce. Nje govana lo ga je skla diščenje seča. V praz nem sta nju se skrči, poln me hur pa je ba lo na ste ob li ke.500 mlseča lah ko za drži od 2 do 5 ur. V nor mal nih raz me rah je oko lje v mehurju ste ril no;

• sečnica (ure tra): končni od sek sečil pred stav lja sečnica. V sečnici se di stal no od zu na nje ga sfink -tra sečnice običajno na ha ja jo ko men zal ne bak te ri je. Sečnica se pri žen skah konča v nožničnempre de lu, pri moških pa na kon cu gla vi ce pe ni sa.

Led vi ce uvrščamo med naj bolj pre kr vav lje ne or ga ne, saj v eni mi nu ti do bi jo oko li 1,2 li tra krvi(Hojs, 2000). Led vi ce oprav lja jo pet glav nih funk cij:• iz ločanje pro duk tov me ta bo liz ma (urea, sečna ki sli na, amo niak, krea ter nin, fos fa ti,…) in te le su

tu jih snovi(zdra vi la, stru pi, dro ge);• shra nje va nje sno vi, ki so po treb ne za me ta bo li zem;• re gu la ci ja ko ličine vode in elek tro li tov v te le su (Na, K, Cl, Ca, Mg);• re gu la ci ja aci do baz ne ga rav no težja v krvi (nor mal ni p H je med 7,35 do 7,45; pri p H manj kot 7,35

go vo rimo o aci do zi, pri p H več kot 7,45 pa o al ka lo zi);• hor mon ska funk ci ja (an ti diu re tični hor mon (ADH), al do ste ron, pa rat hor mon; sin te ti zi ra jo hor -

mo ne: eri tro poe tin (EPO), trom bo poe tin (TPO), kal ci trol (Gla ser, 2003).

Kro nična led vična od po ved na sta ne zaradi zmanjševa nja de lu jočega led vičnega tki va, spre me -nje ne glo me rul ne fil tra ci je, tu bu lar ne re sorp ci je in tu bu lar ne se kre ci je. Ok va ra led vičnega tki vaje kro nična, traj na in ne po prav lji va. Na tio nal Kid ney Fun da tion (US) in K/DOQI (»The Na tio nalKid ney Fun da tion Di sea se Out co mes Qua lity Ini tia ti ve«) de lov na sku pi na sta po sta vi li de fi ni ci jokro nične led vične bo lez ni, ki jo je prak tično prev zel ves svet. De fi ni ci ja in ka zal ci kro nične led -vične bo lez ni:• »Kro nična led vična bo le zen je opre de lje na kot funk cijska ali struk tur na ok va ra led vic z nor -

mal no ali zmanjšano glo me rul no fil tra ci jo (GF 80 ml/min/1,73m2), ki tra ja več kot tri me se ce«(Aleš, 2007).

• »Per zi stent na pro tei nu ri ja, al bu mi nu ri ja, ne nor mal ni se di ment seča, ka za lec led vične ok va rev seču in krvi« (Aleš, 2007).

Gle de na glo me rul no fil tra ci jo (GF) de li mo kro nično led vično bo le zen na pet sto penj (Živec-Kalan, Marn, 2007):• stop nja 1: GF>90- ok va ra led vic z nor mal no ali zvišano GF;

• : diag no sti ka in zdrav lje nje sočas nih obo lenj, upočas ni tev na predova nja KLB, zmanjševa njetve ga nja za srčno-žilne bo lez ni;

• stop nja 2:GF60-89-ok va ra led vic z bla go zmanjšano GF;• ukre pi: oce na na pre do va nja bo lez ni;

• stop nja 3:GF 30-59-sred nje močno zmanjšana GF;• ukre pi: ovred no te nje in zdrav lje nje za ple tov;

• stop nja 4: GF 15-29-močno zmanjšana GF;• ukre pi: pri pra va in na do mest no zdrav lje nje led vic;

• stop nja 5: GF<15-končna led vična od po ved;• ukre pi: na do mest no zdrav lje nje led vic (v pri me ru ure mi je).

Pri nas je naj po go stejši vzrok za kro nično led vično od po ved še ved no kro nični glo me ru lo ne fri tis.Ved no po go stejša je kro nična led vična od po ved ob dia be tični ne fro pa ti ji. Dru gi vzro ki so še anal -ge tična ne fro pa ti ja in urična ne fro pa ti ja (Pečov nik-Ba lon, 2000).

ZDRAVLJENJE S HEMODIALIZO

KAJ JE HEMODIALIZAV ke mi ji je dia li za ločeva nje raz top lje nih del cev po ve li ko sti z di fu zi jo sko zi pol pre pust no mem -bra no. V kli nični me di ci ni po me ni he mo dia li za od stra nje va ne nežele nih sno vi iz te le snih te kočinter do da ja nje žele nih sno vi z di fu zi jo sko zi pol pre pust no mem bra no he mo dia li za tor ja. He mo -


244

dia li za lah ko na do me sti iz ločeval no funk ci jo led vic, vzdržuje rav no težje vode, elek tro li tov terurav na va aci do baz no rav no težje. He mo dia li za pred stav lja prvi us pešen po skus na do me sti tvevi tal ne funk cij(Bu tu ro vi ć- Po nik var, 2004).

TEHNIKA POTEKA HEMODIALIZEPri he mo dia li zi po te ka iz me nja va sno vi med krv jo in dia liz no raz to pi no v he mo dia li za tor ju. Iz ar -te ri je je iz pe lja na cev ka, po ka te ri pri teče he pa ri ni zi ra na kri v he mo dia li za tor. Tu se raz le ze v tan -ke pla sti, ki jih ome ju je pol pre pust na mem bra na. Ob iz ho du iz he mo dia li za tor ja se kri po nov nozbe re v cev ko, ki je iz pe lja na v veno bol ni ka. Na dru gi stra ni pol pre pust ne mem bra ne teče v nas -prot no smer kot kri dia liz na raz to pi na, ki ima po dob no elek tro lit sko se sta vo kot zu naj ce lična te -kočina. Pre nos snovi sko zi pol pre pust no mem bra no po te ka po dveh me ha niz mih: di fu zi ji inul tra fil tra ci ji. Ne ka te re sno vi se od stra nju je jo iz te le snih te kočin tudi z ad sorb ci jo na do ločene vr -ste he mo dia liz nih mem bran. (Guček, 1989).

He mo dia li za tor oz. dia li za tor je škat la ali cev s šti ri mi od pr ti na mi: dve ima krv ni del od de lek,dve pa raz to pin ski od de lek. Loči ju mem bra na v ob li ki vot lih vla ken (ka pi lar). Pre ko krvi na enistra ni mem bra ne je v nas prot ni sme ri pre to ka dia liz ne raz to pi ne, kar omo goča di fu zi jo in ul tra -fil tracijo (Guček, 1989).

Dia liz ni apa rat je se stav ljen iz krv ne ga raz to pin ske ga dela z us trez ni mi var nost ni mi in stru -men ti. Krv na črpal ka omo goča zu naj te le sni krv ni ob tok od ar te rio ven ske fi stu le v he mo dia li za -tor in vračanje krvi v bol ni ka. Običajna hi trost preto ka krvi pri odra slih bol ni kih je 200 do 300 ml/min (Guček, 1989).

PREDSTAVITEV NAŠEGA DIALIZNEGA CENTRA

V našem dia liz nem cen tru je za po sle nih cca70 dia liz nih se ster in teh ni kov. Dia li zo na našem od -del ku v enem tur nu su lah ko iz va ja mo hkra ti na 43-tih po ste ljah plus 10 po stelj v me sni otroškibol ni ci. Med pa cien ti, ki so uvrščeni v kro nični dia liz ni pro gram, je čeda lje več sta rejših, pri ka te -rih se gle de na do dat ne bo lez ni pričaku je več kom pli ka cij- nuj nih stanj. Po memb no je v prvi vr -sti pre prečitev le teh, toda če se klub temu po ja vi jo, jih je tre ba ta koj pre poz na ti in us trez noodrea gi ra ti.

Večina kro ničnih bol ni kov se dia li zi ra tri krat te den sko, pro ce du re tra ja jo štiri do pet ur. Da nesse vse več bol ni kov dia li zi ra na način he mo dia fil tra ci je- sodobne dia liz ne me to de z upo ra bo vi -so ko pre pust nih dia liz nih mem bran, za ka te ro so do ka za li, da po leg od stra nje va nja ure mičnihtok si nov majh ne in sred nje mo le kul ske mase lah ko po memb no od stra nju je tudi ure mične tok -si ne ve za ne na be lja ko vi ne.

ŽILNI PRISTOPI

Žilni pri stop ima ključni po men za na do mest no zdrav ljenj s he mo dia li zo in ka ko vost živ lje njabol ni kov s kro nično od po ve do led vic.• ar te rio ven ska fi stu la: spoj ar te ri je in ve ne. Di stul na vena po te ka tik pod kožo, je do stop na zba -

da nju;• ate rio ven ski graft: je umet na žilna pro te za, ki je iz pe lja na pod kožno in je prišita na stran ar te -

ri je in vene;• Eno lu men ski in dvo lu men ski ven ski ka te ter: je cev ka, ki jo zdrav nik vsta vi v večjo veno; • dia liz ni port: je v ce lo ti za prt si stem, pre ko ka te ra vsto pa mo do krvi. (Kreže, 2016).

NUJNA STANJA -ZAPLETI MED HEMODIALIZO

• srčne arit mi je,• gla vo bol (za ra di ar te rij ske hi per ten zi je, hi per kal ce mi je, he mo li ze),• mrz li ca in vročina,• koa gu la ci ja krvi v zu naj te le snem ob to ku,• zračna em bo li ja,• kr va vi tve,• di sek vi li brij ski sin drom,

245


• si nrom trde vode (akut na hi per kal ce mi ja),• he mo li za,• sin drom prve upo ra be dia li za tor ja, • hi po ten zi ja,• ar te rij ska hi per ten zi ja• sin drom prve upo ra be dia li za tor jem

Hi po ten zi ja. To je naj po memb nejši in naj po go stejši akut ni za plet med HD. Glav ni vzrok za hipo -ten zi jo je zmanjšanje mi nut ne ga srčnega iz ti sa kot po sle di ca pre ve li ke ga od vze ma nja od večnete kočine (ul tra fil tra ci je) med HD. Dru gi de jav ni ki ki pris pe va jo k hi po ten zi ji, so dis funk ci ja le ve gapre ka ta, av to nom na ne vro pa ti ja, va zo di la ta ci ja (za ra di uživanja hra ne med HD, sep se ali zdra vil),pe ri kard ni iz liv ali kr va vi tev. Pa dec ar te rij ske ga krv ne ga tla ka lah ko po te ka brez kli ničnih simp -to mov ali pa ga sprem lja jo bru ha nje, is he mična srčna bo lečina, mot nje srčnega rit ma, iz gu baza ve sti ali celo smrt.

Za pre prečeva nje hi po ten zi je je tre ba pre ve ri ti bol ni ko vo »suho« dia liz no tezo. Us trez no jetre ba tudi pri la go di ti od mer ja nje an ti hi per ten ziv nih zdra vil. Akut no hi po ten zi jo zdra vi mo s ta -kojšnjo pre ki ni tvi jo od vze ma nja te kočine, hi tro in fu zi jo fi zio loške raztopi ne, red ke je s pla zen skimieks pan der ji ali upo ra bo va zo pre sor jev. Bol ni ka na me sti mo v Tren de len bur gov po ložaj. Po nor -ma li za ci ji krv ne ga tla ka lah ko na da lju je mo pre vid no od vze ma nje te kočine, če je to po treb no.Ar te rij ska hi per ten zi ja. Dia liz ni bol ni ki so po go sto hi per ten ziv ni, večino ma za ra di hi per vo le mi jeoz. hi per hi dra ci je. Pri od vze ma nju od večne te kočine iz te le sa na sta sne pri ne ka te rih bol ni kihmed he mo dia liz nim po stop kom se izra zi tejša ar te rij ska hi per ten zi ja. Takšne dvi ge ar te rij ske gatla ka zdravi mo s krat ko de lu jočimi hi per to ni ki in pri la go di tvi jo vzdrževal ne hi per ten ziv ne te ra pi je.Krči. Krči so po sle di ca pre ve li ke ul tra fil tra ci je oz. med dia liz ne is he mi je ske let nih mišic. Z večjobol ni ko vo dis ci pli no, manjšimi po ra sti te le sne teze med he mo diakiz ni mi po stop ki in po sle dičnomanjšimi ul tra fil tra ci ja mi, se jim izog ne mo. Spe ci fično ukre pa nje je začasno zmanjšanje ul tra fil -tra ci je in in fu zi ja hi per to ničnih raz to pin (1M Na Cl, 50- od stot na glu ko za).Pr sna bo lečina. Naj po go ste je je po sle di ca is he mične srčne bo lez ni (is he mi jo lah ko po ten ci rahi po vo le mi ja in/ali ane mi ja), ne red ko pa tudi pe ri kar di ti sa.Srčne arit mi je. Po go sto se po ja vi jo pro ti kon cu dia liz ne ga po stop ka, ko je po go sta hi po ka lie mi -ja. Naj po go stejši je pa rok si zem atrij ske fi bri la ci je. Mo rebitno hi po ka lie mi jo ko ri gi ra mo, prav takomo re bit no ane mi jo.Gla vo bol. (za ra di ar te rij ske hi per ten zi je, hi per kal ce mi je, he mo li ze).Mrz li ca in vročina. Po jav lja ta se med HD ali po njej in sta lah ko po sle di ca pre ho da bak te rij skihen do tok si nov iz dia li za ta v kri, niz ke tem pe ra tu re dia li za ta, akut ne he mo li ze ali okužbe žil ne gapri sto pa.Koa gu la ci ja krvi v zu naj te le snem ob to ku. Je lah ko ma siv na, tako da pri de do koa gu la ci je v ce -lot nem dia liz nem si ste mu in pre ki ni tve oz. zau sta vi tve HD. Po ja vi se pri neu strez ni upo ra bi an ti -koa gu lan tov (npr. he pa ri na, ci tra ta) in pri težavah s krv nim pre to kom, ko kri dlje časa sto jiv zu naj te le snem ob to ku. Glav na po sle di ca je iz gu ba krvi (ca. 150–200 ml). Dia li za tor in krv ne li -ni je s krv jo je tre ba za vreči. Pri del ni koa gu laciji krvi na sta ne jo strd ki v ar te rij skem ali ven skem lo -vil cu ter koa gu la ci je po sa mez nih ka pi lar dia li za tor ja. Dia li zo je mo goče na da lje va ti, je pa nje naučin ko vi tost manjša.Od kar za an ti koa gu lans upo rab lja mo ci trat, je večja možnost, da pri de do hi per kalcemi je in hi -po kal ce mi je.Zračna em bo li ja. Ta za plet v lažji ob li ki na sta ne za ra di ne kon tro li ra ne ga pre ho da zra ka v kri, ki jovračamo bol ni ku in ga zračni de tek tor ne zaz na. Pri hujši ob li ki na sta ne za ra di ma siv ne ga vdo razra ka v si stem pred krv no črpalko po končani in fu zi ji. V vsa kem pri me ru mo ra mo ta koj pre ki ni titok krvi, bol ni ka po ložiti na levi bok z gla vo in pr snim ko sem navz dol, a pli ci ra ti 100- od stot ni ki sikin ko loid no raz to pi no in tra ven sko. V hujših pri me rih je po treb na upo ra ba hi per ba rične ko mo re.Kr va vi tve. Pri po ja vu kr va vi tve med he mo dia liz nim po stop kom je tre ba ta koj pre ki ni ti z da ja -njem he pa ri na in an ti koa gu la ci jo na da lje va ti po tipu brez he pa rin ske he mo dia li ze. He pa rin imakra tek raz po lov ni cas in se hi tro raz gra di. Iz je mo ma de lo va nje he pa ri na nev tra li zi ra mo s pro ta -min sul fa tom. Dru gi ukre pi so ena ki kot pri dru gih kr va večih bol ni kih.


246

Di sek vi li brij ski sin drom. Po ja vi se za ra di pre več učin ko vi te ko rek ci je pre snov nih mo tenj medpr vi mi HD. Med HD ali po njej pri de do na stan ka možganskega ede ma. Temu se izog ne mo tako,da je tra ja nje pr vih HD po stop kov krat ko (do 3 ure), da z ome je va njem mak si mal ne ga krv ne gapre to ka zmanjšamo učin ko vi tost HD in med po stop ki do da ja mo Ma ni tol. Dia liz ne po stop kev začetku iz va ja mo po go ste je, včasih nekaj dni za po red.Sin drom trde vode. Je po sle di ca akut ne hi per kal ce mi je (se rum ska kon cen tra ci ja kal ci ja>3,5 mmol/l) med HD po stop kom, za ra di vi so ke kon cen tra ci je kal ci ja v dia liz ni raz to pi ni. Lah koje po sle di ca upo ra be trde vode ali ok va re mehčal cev vode. Klinični zna ki so gla vo bol, sla bost,bru ha nje, rdeče oči, ar te rij ska hi per ten zi ja in krci.He mo li za. To je re dek za plet, ki na sta ne za ra di sti ka krvi s hi poo smo lar nim dia li za tom. Kli ničnazna me nja so pa dec ar te rij ske ga krv ne ga tla ka, bo lečina v pr snem kosu, gla vo bol, kon vul zi je inkoma. Vzrok so lah ko tudi hi po na tre mi ja, vi so ka tem pe ra tu ra dia li za ta ali sle do vi for ma li na v si -ste mu. Ukrep je ta kojšnja pre ki ni tev HD po stop ka.Sin drom prve upo ra be dia li za tor ja. Po ja vi se v pr vih mi nu tah HD, ko pr vič upo ra bimo dia li za tor.Gre za preobčut lji vost no reak ci jo, ka te re me ha ni zem raz la ga jo s preobčut lji vost jo na eti le nok -sid (ki ga upo rab lja mo za ste ri li za ci jo dia li za tor jev), ak ti va ci jo kom pli men ta ali obo je ga hkra ti.So dob na ste ri li za ci ja dia li za tor jev je para. Na ta način se izog ne jo upo ra bi eti le nok si da.NUJNA STANJA PRI KRONIČNI HEMODIALIZIMed eno in dru go pro ce du ro mora bol nik upošte va ti dia liz no die to (zmanjšati vnos te kočine,ome ji ti živi la z vi so kim ka li jem in vi so kim fos for jem, uživa ti manj sla no hra no…).po naših iz -kušnjah, ne ka te ri bol ni ki za ra di težkega po te ka bo lez ni ali ne dis ci pli ni ra no sti po tre bu je jo še do -dat no he mo dia li zo. Lah ko pa ima jo težave za ra di ka te rih gre do na ur gen co:Hi per vo le mi ja: ede mi okončin in obra za, apa ti ja, bra di kar di ja, asi sto li ja;Hi per ka lie mi ja: oko re lost okončin, apa ti ja, bra di kar di ja, asi sto li ja;Težave s fi stu lo: okužba, kr va vi tev iz vbod ne ga me sta, he ma tom, trom bo za, poškod ba (če jeane vriz ma- tanjša koža;Težave s dia liz ni mi ka te tri: iz pad, okužba, sep sa;Zlo mi: za ra di led vične os teo di stro fi je;Srčno-žilna obo le nja:tve ga nje za na sta nek srčno- žil nih je pri bol ni kih z obo le njem led vic zelopo večano. Bo lez ni srca in ožilja so po go stejša in ima jo hi trejši težji po tek, umr lji vost za ra di tehza ple tov je izra zi to po višana. K temu pris pe va jo po leg višje sta rost ne struk tu re bol ni kov in sprem -lja jočih bo lez ni, še šte vil ni splošni in spe ci fični (z ure mi jo po ve za ni) de jav ni ki tve ga nja. Pri led -vični ok va ri so po go stejši, nji ho vi bo le zen ski učinki pa se med se boj no ojačajo in pre pletajo.Pov zročajo ok va re srčno-žil ne ga si ste ma ter obe nem vpli va jo na slabšanje led vične bo lez ni. Odtod tudi po go stejše od po ve do va nje led vic pri srčno-žil nih bo lez nih (Pre mru, 2008).

ZAKLJUČEK

Pri kro ničnem dia liz nem bol ni ku se mo ra mo za ve da ti, da je doživ ljenj sko od vi sen od na do mest -ne ga zdrav lje nja led vične funk ci je. Da je lah ko, nje go vo živ lje nje kljub he mo dia li zi kva li tet no,po tre bu je do bro de lu joč stal ni žilni pri stop, pri me ren ter min dia liz nih pro ce dur in stro kov no iz -ve de ne po stop ke.

LITERATURA

1. Pre mru, V, 2016. 30. ob let ni ca zdrav lje nja s he mo dia li zo v splošni bol nišnici Tr bov lje. Ur gent na he mo dia li zapri akut ni led vični od po ve di.

2. Dra ga ni ć V, Je liči ć NA, Đorđevi ć L, Ra do nji ć V, Pej ko vi ć B, Ri sti ć M (2007).

3. Ana to mi ja člo ve ka. Pri ručnik za praktičnu na sta vu za stu den te me di ci ne. Beo grad: Sa vre me na ad mi nit stra -ci ja, 201-205, 237-240.

4. Gla ser M (2003). Vaje iz fi zio lo gi je: Za štu den te Vi so ke zdravs tve ne šole, Uni ver ze v Ma ri bo ru. Ma ri bor: Vi sokazdravs tve na šola, 23.

5. Pečov nik-Ba lon B (2000). Akut na led vična od po ved. V: Iz prak se za prak so, 4. Ma ri bor sko srečanje in ter ni stovin zdrav ni kov splošne me di ci ne. Ma ri bor: Zdrav niško društvo, 80-83.

6. Živec-Ka lan G, Marn PA (2007), Kro nična led vična bo le zen. Me di cin ski raz gle di 46 (1): 85-91.

247


7. Aleš A (2007). Vode nje bol ni ka s kro nično led vično bo lez ni jo – de lje na vlo ga zdrav ni ka družin ske me di ci nein ne fro lo ga. V: Zbor nik pre da vanj 33. srečanje de lov nih sku pin v zdravs tvu. Ljub lja na: Kli nični od de lek zane fro lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter, 1-8.

8. Kan dus A (2004). Pre sa di tev led vic. V: Dia liz no zdrav lje nje. Ljub lja na: Kli nični od de lek za ne fro lo gi jo, SPS In -ter na kli ni ka, Kli nični cen ter Ljub lja na, 329-344.

9. Lin dič J, Kve der R (2005). Bo lez ni led vic. V: In ter na me di ci na. Ljub lja na: Lit te ra pic ta, 936-1110.10. Roc he (2018) He mo dia li za. http://www.roche.si/default-90931.html <6. 5. 2018>11. Po nik var R. Akut na ok va ra led vic. Bo lez ni led vic. Slo ven sko zdrav niško društvo, Slo ven sko ne fro loško društvo

in Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Kli nični od de lek za ne fro lo gi jo, In ter na kli ni ka, 2014: 484-503.12. Kreže M, Le sko var B, Adam lje A. Dia liz ni port kot al ter na ti va dia liz ne mu ka te tru v Slo ve ni ji. V: Zbor nik pris pev -

kov z re cen zi jo. 1. Kon gres ne fro lo ske zdravs tve ne nege. Por to rož. Zbor ni ca zdravs tve ne in ba biške negeSlo ve ni je- Zve za stro kov nih društev me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh ni kov Slo ve ni je. Sek ci jame di cin skih se ster in zdravs tve nih teh ni kov v ne fro lo gi ji, dia li zi in trans plan ta ci ji. 2016. 231-7.

13. Pre mru V. Srčno- žilne bo lez ni pri bol ni kih s kro nično led vično bo lez ni jo. V: Zbor nik, se mi nar na Ble du. Sek -ci ja me di cin skih se ster in zdravs tve nih teh ni kov v ne fro lo gi ji, dia li zi in trans plan ta ci ji. Ljub lja na. 2008. 47-53.


248

HIPERKALIEMIJA KOT URGENTNO STANJE

HYPERKALEMIA AS MEDICAL EMERGENCY

Mo ni ka Kralj

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, In ter ni stična prva po moč, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Ka lij je eden naj bolj raz šir je nih mi ne ra lov v te le su in zelo po mem ben za pra vil no de lo va nje vsehcelic, tkiv in or ga nov. Je elek tro lit, mi ne ral na sol, ki sku paj z na tri jem in klo rom v ce li cah proi zva jaelek tri ko. Je po mem ben za de lo va nje srca in igra ključno vlo go pri živčnih im pul zih ali pri krčenjumišice.

Večje spre membe v pla zem ski kon cen tra ci ji K+ ogrožajo pa cien to vo živ lje nje in spa da jo medur gent na sta nja.

O hi per ka lie mi ji go vo ri mo ka dar so vred no sti ka li ja v se ru mu nad 5,5 mmol/l. O hi po ka lie mi jipa ka dar so vred no sti ka li ja v se ru mu pod 3,8 mmol/l.

Pri obeh sta njih je po treb no hi tro-ur gent no ukre pa nje, zdrav lje nje v skla du in po na vo di lihzdrav ni ka ter sprem lja nje pa cien to vih vi tal nih zna kov. Pa cient mora biti pri klop ljen na mo ni tor.

Ab stract

Ka lium is one of the most com mon mi ne rals in the body and is very im por tant for the pro per func -tio ning of all cells, tis sues and or gans. It is elec troly te, mi ne ral salt, to get her with so dium andchlo ri ne in the cells to pro du ce elec tri city. It is im por tant to heart func tion and plays a key role inner ve im pul ses or con trac tion of the musc les.Ma jor chan ges in the pla sma con cen tra tion of K threa ten the pa tient’s life and be long to the sta -te of emer gency.Hyper ka lie mia is when K+ in se rum abo ve 5,5 mmol/l.Hypo ka lie mia is when K+ in se rum be low 3,8 mmol/l.In both si tua tions it is ne ces sary to fast-emer gency ac tion, treat and mo ni tor the pa tient’s vi talsigns. The pa tient must be con nec ted to the mo ni tor.

UVOD

V člo veškem te le su je prib ližno 160 do 200 g ka li ja. 98 % ga je v ce li cah, 2 % pa ga je v zu naj ce -ličnih te kočinah. Pre naša živčne im pul ze, ima vpliv na mišično krčenje, ohra nja nor ma len krv nitlak ter vpli va na raz voj za rod ka. Ka lij je eden naj bolj raz širjenih mi ne ra lov v te le su in zelo po mem -ben za pra vil no de lo va nje vseh ce lic, tkiv in or ga nov.

Pri so ten je v vseh ce li cah in je bis tven za: de lo va nje živč ne ga si ste ma, pri pre no su hra nil ce -li cam, spro sti tev ener gi je v mi ši cah, nad zor mi šič nih kr čev, re gu li ra rav no tež je vode, iz ce lic od -stra nju je pre se žek na tri ja, po ma ga pri od pra vi za buh lo sti, na pih nje no sti in ede mov, kot po močpri vseh vr stah ran in za ob no vo ce lic, pos pe še va nje ce lje nja ran, odrg nin in dru gih poš kodb tkiv,od stra nje va nje od več nih ki slin, dol go in ne pre ki nje no spa nje, po ma ga vzdr že va ti p H na op ti -mal ni rav ni, ki je oko li 7,3-7,4.

Je na rav ni bla ži lec bo le čin, gla vo bo lov in mi gren. Šte vil ni en ci mi se ak ti vi ra jo ob pri sot no stika li ja. Ka lij je ključ ni ele ment, ki po ma ga pri od stra nje va nju ne pre bav lje nih ži vil skih proi zvo dovin tok si nov iz te le sa. Ka lij pre pre ču je nji ho vo ko pi če nje in za strup lja nje te le sa. Ka lij se iz or ga niz -ma iz lo ča pre ko ko že z zno jem in čez led vi ca z uri nom (Ho li stic, 2015).

249


HIPOKALIEMIJA

Hi po ka lie mi ja je vsa ko sta nje zmanj ša ne kon cen tra ci je K+ pod 3,8 mmol/l. Psev do hi po ka lie mi ja(laž na ho po ka lie mi ja) je v nas prot ju s psev do hi per ka lie mi jo zelo red ko sta nje. Je po sle di ca pre -snov no ak tiv nih ce lic v vzor cu od vze te krvi, bol nik pa ima kon cen tra ci jo K+ v plaz mi (npr. pri akut -ni lev ke mi ji z zelo ve li kim šte vi lom lev ko ci tov, če vzo rec krvi dalj ča sa sto ji na sob ni tem pe ra tu ri).Vzro ke hi po ka lie mi je lah ko de li mo na ne led vič ne in led vič ne. Med ne led vič ne spa da jo pre maj -hen vnos K+ v telo, iz gu be iz te le sa in pre mik K+ iz zu naj ce lič ne v zno traj ce lič no te ko či no. Vzro koviz gub lja nja K+ s se čem (led vič ni vzro ki) je več. Naj po go ste je gre za po sle di ce zdrav lje nja z diu -re ti ki zan ke in tia zid ni mi diu re ti ki ali pa za hi pe ral do ste ro ni zem (pri mar ni ali se kun dar ni). Ne nor -mal no sti de lo va nja led vič nih tu bu lov so red kej še (npr. Bart ter jev sin drom) (Lin dič; at al, 2014).

Vzro kiNe led vični vzro ki:• pre maj hen vnos s hra no ali s pa ren te ral nim zdrav lje njem, bru ha nje, dri ska, zno je nje, he mo dia -

li za in plaz ma fe re za.

Hi po ka lie mi ja zara di iz gub K+ s sečem:• diu re ti ki dru ga zdra vi la (am fo te ri cin B, pe ni ci li ni, ami ni gli ko zi di) os mot ska diu re za• hi po ka lie mi ja z ar te rij sko hi per ten zi jo

(pri mar ni al do ste ro ni zem, z glu ko kor ti koi di oz drav lji va ar te rij ska hi per ten zi ja, ma lig na ar te rij -ska hi per ten zi ja, re no va sku lar na ar te rij ska hi per ten zi ja, re nin se cer ni ra joči tu mor ji, pri mar naar te rij ska hi per ten zi ja, zdrav lje na z diu re ti ki, Lidd lov sin drom, po manj ka nje 11 beta-hi drok si -ste roid ne de hi dro ge na ze (pri ro je no, pri dob lje no: uživa nje sla diča, neka te rih fran co skih vin inžvečenje to ba ka), pri ro je na hi per pla zi ja nad led vičnic

• hi po ka lie mi ja ob nor mal nem krv nem tla ku (di stal na led vična tu bul na aci do za (tip I), prok si mal na led vična tu bul na aci do za (tip II), Bart ter-jev sin drom, Gi tel ma nov sin drom, hipomag ne zie mi ja (cis pla tin, eta nol, diu re ti ki)

Hi po ka lie mi ja za ra di pre mi ka K+ v ce li ce: • zdrav lje nje z in zu li nom, zvišanje zu naj ce ličnega p H beta-adre ner gična ak tiv nost (zdrav lje nje

s ka te ho la mi ni, akut ni stres, zdrav lje nje ast me), družin ska pe rio dična hi po ka lie mična ohro -melost, ti ro tok sična hi po ka lie mična ohro me lost, hi po ter mi ja, hi tra pro li fe ra ci ja ce lic (lim fo mi,zdrav lje nje me ga lob last ne ane mi je) (Lin dič; at, al 2014).

Simp to miHi po ka lie mi ja pov zroči mot nje v de lo va nju srca, kar se naj prej kaže s spre mem ba mi v EKG (nižanjespoj ni ce ST in vala T, po jav vala U ter na sta nek mo tenj rit ma in pre va ja nja). Naj ne var nejši za ple tihude hi po ka lie mi je (kon cen tra ci ja K+ < 3,0 mmol/l) so pre kat ne mot nje srčnega rit ma. Te so po -go stejše ozi ro ma ne var nejše pri bol nem srcu ter še po seb no ob je ma nju pre pa ra tov di gi ta li sa.Po leg mo tenj v de lo va nju srca so lah ko pri sot ni še dru gi simp to mi in zna ki, npr. os la be lost ske -let ne ga mišičja do ohro me lo sti, kar lah ko v skraj ni ob li ki pov zroči tudi za stoj di ha nja (Lindič;at al, 2014).

Zdrav lje njePri zdrav lje nju hi po ka lie mi je mo ra mo biti ves čas po zor ni na od prav lja nje vzro kov in pre pre če va -nje po no vi tve.

Hi tro po pra vo hi po ka lie mi je do sežemo z oral nim ali in tra ven skim da ja njem ka li je vih soli. Ka -li je ve soli je var ne je daja ti oral no, saj lah ko pre hi tre spre mem be K+ v plaz mi pov zročijo mot njesrčnega rit ma ali pre va ja nja. Po treb no ko ličino do da ne ga K+ za žele no po pra vo hi po ka lie mi je jetežko oce ni ti, saj stop nja hi po ka lie mi je ne pred stav lja ko ličine manj ka jočega K+ v te le su. Gro baoce na je, da zmanjšanje se rum ske kon cen tra ci je K+ s 4 mmol/l na 3 mmol/l pred stav lja zmanjšanjeko ličine K+ v te le su za 100–200 mmol, vsa ko na dalj nje zmanjšanje se rum ske kon cen tra ci je K+ za1 mmol/l pa pred stav lja do dat no zmanjšanje ko ličine K+ v te le su za . Zato je var ne je da ja ti K+

v več manjših od mer kih in po go ste je nad zi ra ti nje go vo se rum sko kon cen tra ci jo. Hi po ka lie mi jona jučin ko vi te je po pra vi mo z da ja njem ka li je ve ga klo ri da, ob sočasni pre snov ni aci do zi je zdra -vi lo iz bo ra ka li jev ci trat, ob sočasni hi po fos fa te mi ji pa ka li jev fos fat.


250

Po sa mez ni oral ni od mer ki naj ne bi pre se ga li 40 mmol ka li je vih soli, kar se lah ko po po tre bina 4–6 ur po no vi.

In tra ven sko, brez ne pre ki nje ne ga nad zo ra EKG ni var no da ja ti K+ hi tre je kot 10 mmol/h. Obne pre ki nje nem nad zo ru EKG K+ običajno na do meščamo s hi trost jo 10–30 mmol/h in le v nuj nihsta njih (npr. ohro me lost di hal ne ga mišičjain sočasna za stru pi tev z di gi ta li som) lah ko krajši časda je mo K+ hi tre je (naj več 40–60 mmol/h), bol ni ka pa opa zu je mo v eno ti in ten ziv ne te ra pi je.

In tra ven sko da ja nje K+ je ved no po treb no pri hi po ka lie mi ji s se rum sko kon cen tra ci jo K+,manjšo od 3,0 mmol/l, pri simp to mat ski hi po ka lie mi ji in pri bol ni kih, ki K+ ne mo re jo je ma ti oral -no. In fu zij ske raz to pi ne z ve li ko kon cen tra ci jo K+ da je mo naj var ne je v fe mo ral no veno. KC lobičajno do da ja mo fi zio loški raz to pi ni. Hi po ka lie mi jo po go sto sprem lja hi po mag ne zie mi ja. Medza ple ti zdrav lje nja hi po ka lie mi je sta naj po go stejša hi per ka lie mi ja in pre snov na al ka lo za (Lin dič;at al, 2014).

HIPERKALIEMIJA

Hi per ka lie mi ja je sta nje po večane se rum ske kon cen tra ci je K+, več kot 5,5 mmol/l. Po leg pra ve hi per ka lie mi je ob sta ja tudi lažna (psev do hi per ka lie mi ja). Vzrok za lažno hi per -

ka lie mi jo je me han ska he mo li za krv ne ga vzor ca (na sta ne med je ma njem krv nega vzor ca ali ponjem, naj po go ste je ob upo ra bi tan kih igel ali ob hi tri as pi ra ci ji krvi). Red ko lah ko ugo to vi molažno hi per ka lie mi jo tudi pri hudi lev ko ci to zi ali trom bo ci to zi.

Pra vo hi per ka lie mi jo pov zroči ma siv no pre ha ja nje K+ iz zno traj ce lične v zunaj ce lično te -kočino ali pa po zi tiv na bi lan ca K+. Ta je naj po go ste je po sle di ca zmanjšane ga iz ločanja K+ sko zi led -vi ce (Lin dič; at al, 2014).

Vzro kiPo večan vnos K+:• ka li je vi na do mest ki, die ta, trans fu zi ja eri tro ci tov, ka li jev pe ni ci lin G

Zmanjšano led vično iz ločanje ali od stra nje va nje:• led vična od po ved, hi poal do ste ro ni zem, zdra vi la – (spi ro no lak ton, za vi ral ci kon ver ta ze, an ta -

go ni sti re cep tor jev an gio ten zi na II, ne ste roid ni an ti rev ma ti ki, triam te ren, ami lo rid, ci klos po rin,ta kro li mus, tri me to prim, he pa rin, pen ta mi din), neučin ko vi ta he mo dia li za

Pre mik iz zno traj ce ličnega v zu naj ce lični pro stor• hi per gli ke mi ja (hi pe ro smo lar nost zu naj ce lične te kočine), pre snov na aci do za (za ra di neor gan-

skih ki slin), zdra vi la (blo ka tor ji re cep tor jev beta in blo ka tor ji recep tor jev alfa, di gok sin, suk ci nil ho lin),stra da nje, rab do mio li za, ma siv na he mo li za, is he mi ja okončin, sin drom hi tre raz grad nje tu mor -ja, družin ska pe rio dična hi per ka lie mična ohro me lost, lažna hi per ka lie mi ja (psev do hi per ka lie mi ja)(Lin dič; at al, 2014).

Simp to miVsa ko vred nost se rum ske ga K+, večjo od 6,5 mmol/l, ali po jav ti pičnih spre memb v EKG ime nu -je mo ogrožajoča hi per ka lie mi ja, ki pred stav lja nuj no sta nje in zah te va ta kojšnje ukre pa nje. Si cerlah ko ka dar ko li na sto pi jo ogrožajoče mot nje srčnega ritma, kot so pre kat no mi ge ta nje ali za stoj.Ogrožajoča hi per ka lie mi ja lah ko po te ka po vsem brez simp to mov, lah ko pa po leg spre membv EKG na sto pi jo še ne vro loški simp to mi, kot so mišična os la be lost in pa re ste zi je. Oh lap na ohro -me lost se naj prej raz vi je na spodnjih udih in se za tem raz širi še na trup in zgor nje ude. Mišičnaos la be lost se po na va di po ja vi šele pri po večanju kon cen tra ci je K+ nad 8mmol/l (Lin dič; at.al, 2014,Po lanc, 2011).

Zdrav lje njeIn tra ven sko da ja nje kal ci ja Kal ci jev glu ko nat ali kal ci jev klo rid ali Cal cium »Fre se nius«, a pli ci ra mo naj hi tre je 2 mmol v mi nu ti,do kler spre mem be v EKG ne mi ne jo. Običajno za došča 10–30 ml 10 % kal ci je ve ga glu ko na ta ali2– mmol Ca Cl2, učinek je hi ter, a tra ja le 30–60 mi nut.

251


Krat ko de lu joči in zu lin A pli ci ra mo 8–10 I.E. in zu li na i.v. (bo lu sni od me rek), de lo va ti začne v 10–20 mi nu tah in tra ja 4–6 ur,za plet je lah ko hi po gli ke mi ja; če je se rum ska kon cen tra ci ja glu ko ze < 14 mmol/l, je tre ba do da tii.v. še bo lus 50 ml 50 % (40 %) glu ko ze, čemur naj sle di traj na in fuzija 5 % glu ko ze 100 ml/h. Hi per -gli ke mičnemu bol ni ku damo le in zu lin.

Pri neur gent nem zdrav lje nju lah ko da je mo in zu lin 2,5 m E/kg/min; 20 % raz to pi no glu ko zes hi trost jo 5 mg/kg/min. Glu ko ze brez in zu li na ne damo ni ko li!

Beta ago ni sti In ha la ci ja 10–20 mg al butero la v 10 mi nu tah, učin ko vit od me rek je 2–8-krat večji od običaj ne gaod mer ka za in ha la ci jo ter 50–100 krat večji od običaj ne ga od mer ka v spre ju. Učinek se po ja vi vin tra ja 2–4 ure. Učinek je adi ti ven učinku in zu li na. Stran ski učinek je ta hi kardija. Pri vsaj 20 % bol -ni kov ukrep ni učin ko vit.

Pri nas za ra di ne za nes lji vo sti te ra pi je ago ni stov beta ne upo rab lja mo.

Na tri jev bi kar bo nat Je in di ci ran le pri zelo hudi pre snov ni aci do zi (se rum ska kon cen tra ci ja HCO3 < 10 mmol/l) zanje no po pra vo.

He modia li za Je naj hi trejši način od stra nje va nja K+ in te ra pi ja iz bo ra pri led vični od po ve di.

Ka tion ska iz me nje val na smo la (Sor bi ste rit) Po li sti ren sul fo nat 1g veže in vivo 0,6–0,7 mmol K+. Oral no da je mo 20–40 g na 4–8 ur, v kliz mi papo po prejšnji čis tilni kliz mi 40–100 g učinek se po kaže v 1–2 urah in tra ja 4–6 ur. Sočasna upo ra -ba od va ja la pre preči mo re bit no za prt je in pos peši pre hod smo le v de be lo črevo, kjer se veženaj več K+.

Diu re ti ki zan ke in te kočina Pos pešena diu re za (počasen, a učin ko vit ukrep ob za dost no ohra nje ni glo me rul ni fil tra ci ji) (Lindič;et al, 2014).

ZDRAVSTVENA NEGA

Me di cin ska se stra (MS) ima ve li ko vlo go pri pri pra vi pa cien ta. Ne pre ki nje no mora sprem lja ti nje -go ve vi tal ne funk ci je in pa cien ta sa me ga. Pa cient mora biti pri klop ljen na mo ni tor. MS mora hi -tro vzpo sta vi ti ven ski do stop čim večjega vo lum na. V pri me ru, da je pa cien to va cir ku la ci ja in žilesla be je po treb no vsta vi ti osred nji žilni ka te ter (CVK). Pri pra va pa cien ta je v tem pri me ru še zah -tev nejša. MS asi sti ra zdrav ni ku pri vsta vi tvi CVK-ja ter pri pra vi pa cien ta, ma te rial, am bu lan to.

Pa cient je pri za det in ve li ko krat si ne nad ne ga sla be ga počutja ne zna raz la ga ti. Ob vsemtem do ga ja nju čuti strah. Zato je med fi zično pri pra vo pa cien ta po treb na tudi do bra psi hična pri -pra va. Psi hična pri pra va je se ve da lah ko one mo gočena za ra di, šoki ra no sti, pri druženih bo le -zenj skih stanj, sta ro sti, glu ho ne mo sti, tu je ga držav ljans tva, int.

Ven dar do bro ce lost no pri prav ljen pa cient lažje so de lu je in pri po mo re k boljšemu, lažjemu,hi trejšemu z manj za ple ti, izi du sta nja.

MS se že v triažni am bu lan ti za ve da, da je sta nje z od sto pa nji v vred no sti ka li ja v se ru mu zelore sno in ur gent no sta nje. Čeprav simp to mi še niso izraženi in je lah ko pa cient po pol no ma ne pri -za det.

Po na va di oz. do sti krat gre to za po vsem na ključno od krit je, spre memb vred no sti ka li ja v se -ru ma, pri neki ru tin ski kon tro li krvi pa cien ta. V teh pri me rih je strah ali celo raz bur je nje pa cien taše večje. Saj mu raz log hi tre-ur gent ne na po ti tve na ur gen co ni ra zum ljiv. Zato bi se moral te meljdo bre ce lost ne pri pra ve pa cien ta pričeti že na pri mar nem ni vo ju, ki se nato na da lju je na se kun -dar nem.

MS po pri pra vi pa cien ta nato a pli ci ra te ra pi jo, ki jo na roči zdrav nik. Ka te ro vest no do ku men -ti ra, pri piše uro in da tum ter se pod piše.


252

Pri pripra vi zdra vil je po memb no do bro poz na va nje te ra pi je nji ho vih učin kov in stran skihučin kov, pra vil no sti pri pra ve in a pli ka ci je.

Po a pli ka ci ji te ra pi je sle di jo red ne kon tro le vi tal nih zna kov in krvi pa cien ta.

ZAKLJUČEK

Hi per- in hi po ka lie mi ja sta uvrščena med ur gent na sta nja kjer je hi tro in pra vočasno ukre pa njeve li ke ga po me na, saj tako lah ko pre prečimo re snejše za ple te.

Do bra pri pra va pa cien ta ter do bro, hi tro in učin ko vi to so de lo va nje med MS in zdrav ni kom(zdrav ni ka kon zul tan ta, zdrav ni ka v am bu lan ti) je bis tve ne ga po me na.

Do bro poz na va nje hi per- in hi po ka lie mi je pri po mo re k pre poz na va nju simp to mov ter do briin ce lost ni pri pra vi in zdrav lje nju pa cien ta.

LITERATURA

1. Ho li stic; Po men Ka li ja v na šem te le su, 2015 Do stop no dne: 23. 4. 2018 http://holistic.si/2015/04/13/pomen-kalija-v-nasem-telesu/

2. Lin dič J, Ko vač D, Kve der R, Ma lo vr M, Pa jek J, Ri gler A. A, Ško ber ne A, Bo lez ni led vic (tret ja iz da ja), Slo ven-sko zdrav niško društvo – Slo ven sko ne fro loško društvo in Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na – Kli ničniod de lek za ne fro lo gi jo, In ter na klinika, 2014

3. Po lanc U. Preučeva nje vpli va zdra vil, ko mor bid no sti in ana lit skih po stop kov na pla zem ske ni vo je ka li ja priobrav na vi bol ni kov v splošni bol nišnici Je se ni ce [di plom sko delo]. Ljub lja na: Uni ver za v Ljub lja ni; 2011

4. Kan dus A. Hi per ka lie mi ja. In: Kandus A, Bu tu ro vi ć-Po nik var J, Bren AF eds. Ne fro lo gi ja 2002: Obrav na va mo -tenj elek tro lit ske ga, vod ne ga in aci do baz ne ga rav no težja. Ljub lja na: Kli nični od de lek za ne fro lo gi jo, SPSIn ter na kli ni ka, Kli nični cen ter Ljub lja na, 2002: 50-55.

5. https://www.goo gle.si/search?q=hipokaliemika+hiperkaliemija+primeri&ie=utf-8&oe=utf-8&client=firefox-b&gws_rd=cr&ei=iP7gV9-9PIemaKGUm9gH#q=hiperkaliemija+zdravljenje Do stop no dne: 8. 4. 2018

253


254

255255255


IZZIVI ZDRAVSTVENE NEGE PRIPRIZADETOSTI OBRAZA

THE CHALLENGES OF THE HEALTHCARE IN THE FACE INJURIES

256

PACIENTI S POŠKODAMI V PREDELU OBRAZA INNJIHOVA OSKRBA V URGENTNI KIRURŠKI AMBULANTI

TREATMENT OF PATIENTS WITH FACIAL INJURYAT THE EMERGENCY DEPARTMENT

Aleš Fisc hin ger*, Tina Gros**, Aleš Vesna ver***

*Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, UKC Ljub lja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na**Ur gent ni ki rurški blok, UKC Ljub lja na, Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na

***Kli nični od de lek za mak si lo fa cial no in oral no ki rur gi jo, Za loška ce sta 2, 1000 Ljubljana

Izvleček

In ci den ca in epi de mio loški vzro ki za poškod be obra za po sve tu va rii ra jo gle de na so cial ne,ekonom ske in kul tur ne značil no sti po sa mez nih družb. V državah za hod ne ga sve ta so vzro ki zapoškod be obra za naj po go ste je pad ci, na mer ne poškod be po tret ji ose bi (na pa di), pro met ne,šport ne in de lov ne nez go de. Obraz je re la tiv no majh no po droč je gle de na ve li kost ce lot ne gačlo veš ke ga te le sa, a se na njem pre ple ta ve li ko raz lič nih in po memb nih struk tur, zato je os kr bateh poš kodb po go sto zah tev na in kom plek sna. V gro bem lah ko raz de li mo poš kod be obra za napoš kod be meh kih tkiv in na poš kod be ske le ta. Za poškod be v pre de lu obra za spe ci fičen triažnial go ri tem ne ob sta ja, zato se smi sel no upo rab lja jo pri mer ni al go rit mi Manc he str ske ga triažnegasi ste ma. Ves čas os kr be mora biti po seb na po zor nost na me nje na za go tav lja nju pro ste di hal nepoti in va ro va nju vrat ne hrb te ni ce.

Abstract

The in ci den ce and epi de mio lo gi cal cau ses of fa cial in ju ries vary ac cor ding to so cial, eco no micand cul tu ral cha rac te ri stics in dif ferent re gions of the world. In We stern coun tries, the cau ses offa cial in ju ries are most of ten falls, as saults, traf fic, sports and work pla ce ac ci dents. The face isa re la ti vely small area in terms of size of the who le hu man body, but it in vol ves many different andim por tant struc tu res, so care of the se in ju ries is of ten de man ding and com plex. Roughly, fa cial in -ju ries are di vi ded into soft tis sue in ju ries and ske le tal frac tu res. The re is no spe ci fic tria ge al go rithmfor fa cial in ju ries, the re fo re the ap propria te al go rithms of the Manc he ster tria ge system are used.Spe cial at ten tion should be gi ven to air way ma na ge ment and neck im mo bi li za tion du ring thewho le cour se of treat ment.

UVOD

Obraz pred stav lja po memb no križišče raz ličnih te le snih funk cij (vid, sluh, di ha nje, hra nje nje),do dat no pa ljud je z obra zom izražamo tudi ne ver bal no ko mu ni ka ci jo. Tako je obraz tako ali dru -gače ved no »v sre dišču do ga ja nja«. Običajno je ne zaščite ni del te le sa, zato so poškod be v tempre de lu po go ste in za je ma jo sta nja od prepro stih poškodb meh kih tkiv do živ lje nja ogrožajočihstanj, ki zah te va jo ta kojšnjo mul ti dis ci pli nar no, kom plek sno os kr bo.

In ci den ca in epi de mio loški vzro ki za poškod be obra za po sve tu va rii ra jo gle de na so cial ne,eko nom ske in kul tur ne značil no sti po sa mez nih družb, po memb no pa na po jav nost vpli va jo tudipro met ni pred pi si v po sa mez ni re gi ji in na va de v po ve za vi z uživa njem al ko ho la (1-3). Štu di je izEvro pe (4), Ame ri ke (5) in Av stra li je (6) kažejo, da so v za hod nem sve tu vzro ki za poškod be obra -za naj po gosteje pad ci, na mer ne poškod be po tret ji ose bi (na pa di), pro met ne, šport ne in de lov -ne nez go de.

257


TRIAŽA PACIENTOV S POŠKODBO OBRAZA

V skla du z Na vo di li za spre jem pa cien tov v zdravs tve no obrav na vo v am bu lan tah nuj ne me di cin -ske po moči ozi ro ma v spre jemnih am bu lan tah v bol nišni cah ter za obračun oprav lje ne ga dela, kijih je iz da lo Mi ni strs tvo za zdrav je (7), mo ra jo biti vsi pa cien ti ta koj po pri ho du v eno to nuj ne me -di cin ske po moči vključeni v po sto pek triaže. V Slo ve ni ji po te ka triažni po sto pek na podla giManc he str ske ga triažnega si ste ma, ki za go tav lja oce no pri za de to sti in do ločitev stop nje nuj no -sti os kr be na pod la gi med na rod no uve ljav lje nih kri te ri jev. Triažna me di cin ska se stra na pod la giglav ne težave pa cien ta iz be re us tre zen triažni al go ri tem, nato pa s po močjo splošnih in spe ci -fičnih kri te ri jev do loči us trez no triažno ka te go ri jo (ta kojšnja – rdeča, zelo nuj na – oranžna, nuj -na – ru me na, stan dard na – ze le na, ne nuj na – mo dra).

Za poškod be v pre de lu obra za spe ci fični triažni al go ri tem ne ob sta ja. Za triažo takšnega pa -cien ta je možno upo ra bi ti ka te re ga od al go rit mov, ki se na našajo na po dročje obra za (Sto ma to -loške težave, Težave z obra zom, Težave z očmi, Težave z ušesi). Gle de na me ha ni zem poškod bese lah ko smi sel no upo ra bi tudi ka te re ga od bolj splošnih al go rit mov (npr. Ko laps, Na pa den, Pad -ci, Poškod ba gla ve, Rane, Tu jek ipd.) (8).

PREGLED POŠKODOVANCA

Pri poš ko do van cu s poš kod ba mi obra za je po treb no ves čas od spre je ma do za ključ ka obrav -na ve po seb no po zor nost na me nja ti za go tav lja nju pro ste di hal ne poti. Te ža ve z di ha njem se lah -ko po ja vi jo za ra di bru ha nja, ki ga iz zo ve kri v že lod cu (za te ka nje iz poš ko do va ne ga pre de lav po ži ral nik), po slab ša nja sta nja za ve sti (poš kod be mož ga nov), pri dru že ne in tok si ka ci je z al ko -ho lom, pre je tih zdra vil (9-10). Po seb no ne var nost za du ši tve pred stav lja dvoj ni zlom man di bu le,kjer pri le že čem po lo ža ju poš ko do van ca pri de do po se da nja sim fi ze man di bu le in za du ši tvebol ni ka z last nim je zi kom. Pri vseh poš ko do van cih obra za je ved no po treb no ime ti v mi slih mož -nost pri dru že ne poš kod be vrat ne hrb te ni ce in us mer ja ti po zor nost v pri mer ne po stop ke (imo bi -li za ci ja, pre la ga nje) (10) – pri poš kod bah, kjer je bila sila us mer je na v sre di no obra za, so po go stepoš kod be C5 do C7, pri poš kod bah spod nje ga dela obra za pa C1 do C4 (9).

Kli nič ni pre gled naj ob se ga te me lji to anam ne zo, pri ka te ri se je po treb no osre do to či ti pred -vsem na na sta nek poš kod be ter sta tus, ki naj vklju ču je tako te me lji to ins pek ci jo kot tudi pal pa -ci jo, saj so ko sti tik pod ko žo ozi ro ma sluz ni co in so pal pa tor no raz me ro ma lah ko do stop ne.

Anam ne za: Anam ne za je os no va vsa ke ga pre gle da. Po treb no je ugo to vi ti, kaj se je zgo di lo, kamje poško do va nec pre jel uda rec in kje ga boli. Do bra anam ne za lah ko opo zo ri na do ločen tippoškod be. Tako na pri mer po da tek o kr va vi tvi iz nosu lah ko opo zo ri na možnost zlo ma nosu,ličnice ali zgor nje čel ju sti. Kr va vi tev iz ust lah ko na ka zu je iz bi te zobe, zlo me čel just nic, lah ko patudi zlo me nosu, ličnic in po dročja fron tal ne ga si nu sa. Kr va vi tev iz slu ho vo da lah ko opo zar ja nazlom pi ra mi de. Poško do van ce je ved no po treb no vprašati, ali ima jo občutek da se jim je spre -me nil griz, kar na ka zu je zlom zgor nje ali spod nje čel ju sti. Do dat no je pa cien ta ved no po treb novprašati, ali ima bo lečine v tem po ro man di bu lar nem skle pu, ko od pi ra ali zapi ra usta. Pri do bi ti jepo treb no in for ma ci je, če se je vid poško do van ca po slabšal, so mor da pri sot ne dvoj ne sli ke (zlomv po dročju or bi tal ne vot li ne, to rej lah ko tudi di slo ci ra ni zlo mi ličnice ali or bi tal ne ga dna), če imatežave s slu hom ali občutek majavo sti zob. Po memb no je ugo to vi ti, če je bil pa cient ob poškod -bi ne za ve sten.

Pre gled: Po končanem po go vo ru s poško do van cem sle di kli nični pre gled. Pre gle da obra za seje po treb no lo ti ti si ste ma tično in naj bi za je mal:• ok vi ren splošni ne vro loški sta tus (GCS);• pre gled meh kih tkiv obra za, ki naj za je ma opis vseh mo re bit nih ran, ote klin in pod plutb. Poseb no

po zor no je po treb no pre gle da ti la sišče in ust no vot li no;• orien ta cij sko oce no vida (barv ni vid, ali vidi pr ste, širi na ze nic, reak ci ja na svet lo bo).• oce no bul bo mo to ri ke (pa cient sle di pr stu, ob tem je po treb no opi sa ti mo re bit ne dvoj ne sli ke,

do dat no je po treb no opi sa ti mo re bit ne sub ko njunk ti val ne kr va vi tve in raz li ke v po ložajih zr kel(enof tal mos, ek sof tal mos, hi po glo bus …);


258

• pre gled slu ho vo da in nos nic, kjer sta sveža ali za sušena kri in pa iz tok lik vor ja zna ka, ki nesme ta biti spre gle da na;

• pre gled in pal pa ci jo ske le ta obra za. Po treb no je pre ti pa ti ce lo ten obraz, oce ni ti si me tričnost(očesne reže in lične emi nen ce) ter opra vi ti pri mer ja vo levo – desno, saj je na poško do va nistra ni obra za po go sto pri sot na ote kli na, bo lečnost ali celo tip ne stop ni ce ozi ro ma de pre si jeob zlo mih ličnice in mak si le. Pre ve ri ti je po treb no čvr stost mak si le in man di bu le;

• pre ver ja nje od pi ra nja ust in gri za oz. ok lu zi je (ali je ena ka kot pred poškod bo ozi ro ma ali zob -je pri de jo v stik ena ko kot prej), saj je pri di slo ci ra nih zlo mih v po dročju čel just nic po rušena.V pri me ru bo lečin gre ver jet no za poškod bo v po dročju TM skle pa ozi ro ma zlom kon di la man -di bu le. Na to je tre ba ved no po mi sli ti, če ima pa cient raz počno rano na bra di;

• in trao ral ni pre gled: pre ve ri ti poškod be zob in al veo lar nih gre be nov, opi sa ti iz bi te, za lom lje nein oma ja ne zobe. Če se maje več zob v kosu, je ver jet no zlom ljen al veo lar ni gre ben ali čel just -ni ca v celo ti;

• orien ta cij ski pre gled gib lji vo sti mi mičnih mišic (poškod be n. fa cia li sa ob glo bo kih ra nah la te -ral nih pre de lov obra za ali zlo mih pi ra mi de tem po ral ke);

• orien ta cij ski pre gled sen zi bi li te te obra za (n. tri ge mi nus):• pa re ste zi je I. veje – zlo mi zu na nje lamine fron tal ne ga si nu sa z di rekt no poškod bo su praor -

bi tal ne veje, sin drom zgor nje or bi tal ne fi su re• pa re ste zi je II. veje – zlo mi ličnice ali mak si le, frak tur na poka gre na mreč po go sto čez infraor -

bi tal ni fo ra men ali ka nal in poško du je živec• pa re ste zi je III. veje – zlo mi man di bu le s poškod bo spod nje ga al veo lar ne ga živca v man di -

bu lar nem ka na lu

De li tev poškodb obra zaPoškod be obra za lah ko raz de li mo na poškod be meh kih tkiv in poškod be obraz ne ga ske le ta.

Poš kod be meh kih tkiv

Na obra zu so naj po go stej še plit ke odrg ni ne, pri ka te rih ko ža ni pre ki nje na v ce lot ni de be li ni, terraz poč ne rane in raz tr ga ni ne, pri ka te rih se ko ža ozi ro ma sluz ni ce od pre jo za ra di de lo va nja to -pih sil. Ro bo vi tak šnih ran so ne rav ni in ka že jo zna ke udar ca, t.i. kon tu zij sko znač ko.

Red kej še so urez ni ne in vbod ni ne, ki ima jo glad ke ro bo ve in so po go sto glo bo ke. Pred vsempri majh nih otro cih so re la tiv no po go ste tudi pas je ugriz ni ne, ker ima jo otro ci obraz rav no v vi ši -ni pas je ga gob ca.

Dru ge vr ste ran (us trel ni ne, eks plo ziv ne rane, od tr ga ni ne) so pri nas na sre čo red ke. Zob je se lah ko poš ko du je jo za ra di ne po sred ne ga udar ca, lah ko pa tudi po sred no, ko za ra di

udar ca v bra do spod nji zob je moč no uda ri jo v zgor nje. Najb laž ja poš kod ba je udar ni na zoba, prika te ri je zob bo leč za ra di kon tu zi je pe rio don tal nih vla ken. Po go sto se za lo mi zob na kro na, priče mer je vča sih eks po ni ra na tudi zob na pul pa. Zob je lah ko oma jan ali pre mak njen v al veo li(kost nem le žiš ču), ob tem pa se po go sto zlo mi tudi zob na ko re ni na. Naj huj ša izo li ra na poš kod -ba zoba pa je po pol no iz bit je iz zob ne al veo le. Ob do volj moč nem udar cu se sila pre ko zob nihko re nin pre ne se na al veo lar ni gre ben (kost ni zob ni odra stek), ki se lah ko zlo mi. Po sle di ca jeoma ja nje ali pre mik več zob v kosu (11).

Zlo mi obraz ne ga ske le ta

Ob moč nih udar cih v obraz se zlo mi jo in pre mak ne jo obraz ne ko sti. Ob zlo mih obraz nih ko sti seiz gub lja ki ne tič na ener gi ja udar ca, s tem pa telo zaš či ti viš je le že če mož ga ne. Ana lo gi jo naj de -mo v av to mo bil ski in du stri ji, saj so av to mo bi li za sno va ni tako, da se ob nez go di zmeč ka spred -nji del vo zi la, da bi pot ni ki utr pe li čim manj poš kodb (12).

DIAGNOSTIKA IN OSKRBA

V pri me ru živ ljenj sko ogro ža jo čih stanj (du še nje in/ali kr va vi tev) sle di mo ATLS pro to ko lu, kjerima pred nost za go tav lja nje pro ste di hal ne poti in zau sta vi tev kr va vi tve.

259


Os kr ba ranRano na ko ži se než no spe re s fi zio loš ko raz to pi no, pre kri je s ste ril nim zlo žen cem ter poš ko do -van ca us me ri na ki rurš ko os kr bo. Le-ta za je ma lo kal no ali splo šni ane ste zi jo, nato pa te me lji točiš če nje rane in pre gled rane v nje ni ce lot ni glo bi ni/ob se gu. Ker je obraz za ra di izred no do brepre kr va vi tve do bro zaš či ten pro ti in fek ci jam, je eks ci zi ja kon tu di ra nih ro bov rane po go sto ne po -treb na. V glob ljih ra nah je tre ba za ši ti pre ki nje ne mi ši ce in živ ce, poš ko do va ne ži le pa se pod ve -že jo ali za pre jo s po moč jo elek tro kav te ri za ci je. Rano se za ši je po pla steh, v več je se na me stipa siv ni dren za 2 do 3 dni. Ši vi na ko ži se od stra ni jo po 5 do 7 dneh.

Os kr ba poš ko do va nih zobPoš ko do va ne zobe si mora čim prej og le da ti zo boz drav nik ozi ro ma oral ni ali mak si lo fa cial ni ki -rurg. Ta kojš nje ukre pa nje je po treb no le v pri me ru iz bit ja zoba. V ok vi ru prve po mo či je iz bit zobpo treb no shra ni ti v či sto po so di co, na pol nje no z mle kom ali fi zio loš ko raz to pi no, ter po skr be ti začim prej šen trans port v us trez no zdravs tve no us ta no vo. Ni ko li se zoba ne za vi ja v suh ro bec alipa pir, saj se v tem pri me ru os tan ki pe rio don tal ne ga li ga men ta iz su ši jo in od mre jo in zob nimaveč mož no sti, da bi se po nov no uč vr stil. Za dalj ši trans port je shra nje va nje iz bi te ga zoba v pa -cien to vih us tih ne pri mer no ozi ro ma tve ga no za ra di mož no sti, da zob ob ne nad nih pre mi kih,sun kih po golt ne.

Iz bi te zobe je po treb no čim prej vsta vi ti na zaj v al veo lo, saj se tako po ve ča jo mož no sti pre ži -vet ja zoba. Če od iz bit ja zoba do nje go ve po nov ne vsta vi tve mine več kot 90 mi nut, se ver jet nostpo nov ne ga vraš ča nja moč no zmanj ša. Iz bi ti zob se iz pe re in vsta vi na zaj v al veo lo, kar je naj bo ljena re di ti v lo kal ni ane ste zi ji. Ko re ni no se čim manj pri je ma in se je ne drg ne, saj so na njej os tan kipe rio don tal ne ga li ga men ta, ki zob no ko re ni no uč vr sti v al veo li. Vstav lje ni zob se z za ča sno fik sa -ci jo na so sed nje zobe imo bi li zi ra za 3 ted ne. Re po ni ra se samo iz bi te stal ne zobe, ne pa tudi mleč -nih, saj lah ko ti an ki lo zi ra jo v ko sti in to pov zro ča te ža ve pri izraš ča nju stal ni kov. Zlo me zob ne gaodrast ka se naj več krat zdra vi po dob no – s po moč jo fik sa ci je oma ja nih zob na čvr ste zobe levo inde sno. Če to ni mo go če, se na re di os teo sin te zo s po moč jo mi kro ploš čic in vi ja kov. Pri eno stav nihzlo mih zob ne kro ne zob na pul pa ni eks po ni ra na, os kr ba tak šne poš kod be pa je zelo eno stav na,saj je po treb no samo re sta vri ra ti kro no. Če je eks po ni ra na zob na pul pa, je tre ba zob zdra vi ti tudien do dont sko, se pra vi od stra ni ti vso zob no pul po in ko re nin ske ka na le us trez no na pol ni ti s pol ni -lom. Zob na pul pa si cer od mre in pov zro ča kro nič no pe ria pi kal no vnet je (gra nu lom) (11).

Diag no sti kaKla sič na rent gen ska sli ka nja je dan da nes sko raj v ce lo ti na do me stil mno go na tanč nej ši CT. Zatoso kla sič ni rent ge ni za dost ni samo v pri me ru zdrav lje nja eno stav nih zlo mov, si cer pa slu ži jo lekot pre gled ne sli ke. Pri diag no sti ki zlo mov obra za se CT po snet ki ob vez no na re di jo v dveh rav -ni nah – ak sial ni in ko ro nar ni, saj se le na ta na čin pri do bi jo in for ma ci je o kost nih di slo ka ci jahv vseh treh di men zi jah. Pri zlo mih v po droč ju or bit na re di mo tudi sa gi tal ne reze. Zelo ko rist ne sotudi tri di men zio nal ne (3D) re kon struk ci je, ki pla stič no pri ka že jo sli ko lo ba nje in so ki rur gu v po -moč za ra di bolj še pro stor ske pred sta ve.

ZAKLJUČEK

Če prav je obraz re la tiv no majh no po droč je gle de na ve li kost ce lot ne ga člo ve ko ve ga te le sa, sena njem pre ple ta ve li ko raz lič nih in po memb nih struk tur. Poš kod be obra za za je ma jo ši rok spek -ter poš kodb – od majh nih, pre pro stih ran vse do iz jem no kom plek snih pan fa cial nih poš kodb.Zdrav lje nje poš kodb obra za tako zah te va ve li ko zna nja in iz ku šenj ce lot ne ga ur gent ne ga tima,ki mora v ve li ki sku pi ni poš ko do van cev ta koj pre poz na ti ti ste, ki po tre bu je jo ta kojš njo in/ali spe -cia li stič no os kr bo s stra ni mak si lo fa cial ne ga ki rur ga.

LITERATURA

1. Ar slan DE, Al per GS, Er dal K, Ce mil K, Fev zi Y, Ev vah K et al. As ses sment of ma xil lo fa cial trau ma in emer gencyde part ment. World J Emerg Surg. 2014; 9(13): 1-7.

2. Erol B, Ta nri ku lu R, Gor gun B. Ma xil lo fa cial frac tu res. Analy sis of de mo grap hic di stri bution and treat ment in2901 pa tients (25-year ex pe rien ce). J Cra nio ma xiol lo fac Surg. 2004; 32(5): 308-13.


260

3. Ak soy E, Uni lu E, Sen soz O. A re tros pec ti ve study on epi de mio logy and treat ment of ma xil lo fa cial frac tu res.J Cra nio fac Surg. 2002; 13(6): 772-5.

4. Bof fa no P, Roc cia F, Za vat te ro E, De diol E, Ug leši ć V, Ko vačič Ž et al. Eu ro pean ma xil lo fa cial trau ma(EURMAT) pro ject: a mul ti cen tre and pros pec ti ve study. J Cra nio ma xiol lo fac Surg. 2015; 43: 62-70.

5. Al la reddy V, Al la reddy V, Nal liah RP. Epi de mio logy of fa cial fracture in ju ries. J Oral Ma xil lo fac Surg. 2011; 69:2613-8.

6. Ca ba lag MS, Wa siak J, An drew NE, Tang J, Kirby JC, Mor gan DJ. Epi de mio logy and ma na ge ment of ma xil -lo fa cial frac tu res in an Au stra lian tru ma cen tre. J Plast Re con str Aest het Surg. 2014; 67: 183-9.

7. Mi ni strstvo za zdrav je Re pub li ke Slo ve ni je. Na vo di lo za spre jem pa cien tov v zdravs tve no obrav na vo v am bu -lan tah nuj ne me di cin ske po moči ozi ro ma v spre jem nih am bu lan tah v bol nišni cah ter za obračun oprav-lje ne ga dela, št.183-98/2010/3. Ljub lja na: Mi ni strs tvo za zdrav je; 2010 [ci ted 2018 May 2]. Avai lab le from:http://www.mz.gov.si/fi lead min/mz.gov.si/pageup loads/pra vil ni ki/2010/VELJAVNO_NAVODILO_2.8.2010.doc.

8. Manc he ster Tria ge Group. Pre sen ta tio nal flow chart in dex. In: Mac ka way-Jo nes K, Mars den J, Wind le J, eds.Emer gency tria ge – 3rd ed. Chic he ster: Wi ley-Black well; 2014. p. 62-173.

9. Tuc kett JW, Lynham A, Lee GA, Perry M, Har ring ton U. Ma xil lo fa cial trau ma in the emer gency de part ment:a re view. Sur geon. 2013: 1-9.

10. Perry M. Ad van ced Trau ma Life Sup port (ATLS) and fa cial trau ma: can one size fit all? Part 2: ATLS, ma xil lo -fa cial in ju ries and air way ma na ge ment di lem mas. Int J Oral Ma xil lo fac Surg. 2008; 37(4): 309-20.

11. Ve sna ver, A. (2008). Poškod be obra za so po go ste. Vita : zdravs tve novz goj na re vi ja, 67(14), 8–10. Pri dob lje nos http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=5835

12. Ve sna ver A. So dob no zdrav lje nje obraz ne ga ske le ta. Zdrav Vestn 2008; 77: 229–238.

261


KRVAVITEV IZ NOSU

BLEEDING FROM THE NOSE

Po lo na Režun, Jel ka Ja ko min

Kli ni ka za oto ri no la rin go lo gi jo in cer vi ko fa cial no ki rur gi ji, UKC Ljub lja na, Za loška ce sta 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

No sne kr va vi tve de li mo na blažje, ki pre ne ha jo same ali se us ta vi jo z eno stav ni mi ukre pi, ter naobil nejše. Pri sled njih je po treb na vsta vi tev no sne tam po na de in eventuel na na po ti tev v spe cia -li stično ORL am bu lan to ozi ro ma v bol nišnico. V pris pev ku so pred stav lje ne vr ste no snih tam po -nad in na vo di la, ki naj bi jih bol ni ki upošte va li po os kr bi.

Abstract

Blee ding from the nose (epi sta xis) can be eit her mild in which case it can be ma na ged by sim plepro ce du res per for med by the pa tient him self or it can pre sent with very se ri ous cli ni cal con di tion.In this case a na sal pac king is ne ces sary fol lo wed by re fer ral to ENT spe cia list in the case of in suf -fi cient he mo sta sis. In this ar tic le dif fe rent types of na sal tam po na des are dis cus sed ac com pa niedby a list of in struc tions for time af ter treat ment.

UVOD

Epi stak sa ali kr va vi tev iz nosu je po gost do go dek, ki se po jav lja kar pri 60 % odra slih lju di. Samakr va vi tev in nje na os krba sta za bol ni ka po go sto stre sna in ne pri jet na. Kr va vi tev iz nosu je lah kobla ga in v večini pri me rov pre ne ha sa mo dej no, lah ko pa je tako močna, da mo ra jo bol ni ki poi -ska ti zdrav niško po moč.

VZROKI ZA NASTANEK KRVAVITVE

• Lo kal ni: udar ci, zlom no snih kosti, draženje sluz ni ce (npr. za ra di su he ga zra ka, ana tom skih ne -pra vil no sti v no sni vot li ni, tuj kov), vnet je, ia tro ge ni de jav ni ki, tu mor ji

• Si stem ski: sta rost, ar te rij ska hi per ten zi ja, bo lez ni krvi (mot nje str je va nja, he mo fi li ja, lev ke mi ja,trom bo ci to pe nija) al ko hol, va sku lo pa ti je, kro nične bo lez ni srca, je ter in led vic, hi po vi ta mi no zapred vsem vi ta mi na C in K

• Okolj ski: di ha nje su he ga, one snažene ga zra ka in aler gi je• Pov zročene z zdra vi li: ne ste roid ni an ti rev ma ti ki, he pa rin, niz ko mo le ku lar ni he pa ri ni, war fa rin,

klo pi do grel, in hi bi tor ji fak tor jev X

Pri po nav lja jočih kr va vi tvah mo ra mo zla sti pri otro cih po mi sli ti na tu jek, pri sta rejših pa na tu mor,še po se bej, če gre za eno stran sko simp to ma ti ko (kr va vo-gnoj ni iz ce dek iz ene no sni ce, enostran -ske obraz ne bo lečine, eno stran ska za mašenost nosu). Do kr va vi tve pri de tudi za ra di od stra -njeva nja no sne ga iz ced ka s pr sti in ne pra vil ne ga ozi ro ma pre močnega use ko va nja. V pri me rupoškod be nosu kr va vi tve iz nosu po na va di niso hude in spon ta no pre ne ha jo.

VRSTE KRVAVITEV IZ NOSU

Spred nja (an te rior na) kr va vi tev iz nosuBol nik kr va vi iz spred njih pre de lov no sne vot li ne, kar se kaže kot iz te ka nje krvi iz ene no sni cenav zven. Kr va vi tev iz dru ge no sni ce ali kr va vi tev na zaj v žrelo se po ja vi ta ne ko li ko ka sne je in si -cer naj večkrat po di gi tal ni kom pre si ji. Sta nje v večini pri me rov us pešno zdra vi zdrav nik družin -ske ali ur gent ne me di ci ne v svo ji am bu lan ti. Če po di gi tal ni kom pre si ji (glej spo daj) kr va vi tev ne


262

pre ne ha, je po treb no s spred njo ri no sko pi jo ugo to vi ti me sto krvavi tve in us trez no ukre pa ti – us -ta vi ti kr va vi tev. Pred pre gle dom naj bol nik pre vid no iz pi ha strd ke iz ene in nato še iz dru ge no -sni ce. Zdrav nik lah ko kr va večo žili co ke mično kav te ri zi ra z la pi som (sre brov ni trat) ali tri klo ro cet noki sli no. Kr va vi tev lah ko us ta vi mo tudi s tam po na do nosu (Jen ko, 2007). V pri me ru raz po ložlji vo -sti opre me je možna tudi elek tro koa gu la ci ja z bi po la tor jem.

Za dajšnja (po ste rior na) kr va vi tev iz nosuZa dajšnjo no sno kr va vi tev pre poz na mo tako, da bol nik začne kr va ve ti iz obeh no snic hkra ti alina zaj v žrelo. Iz vor kr va vi tve je pra vi lo ma v po vir ju sfe no pa la ti ne ar te ri je in zah te va obrav na vopri oto ri no la rin go lo gu. Pred trans por tom je bol ni ku po treb no nu di ti us trez no nuj no me di cin skopo moč (us trez na no sna tam po na da, ko rek ci ja hi pertenzi je, na do meščanje te kočin sklad no s smer -ni ca mi) sku paj s hla je njem in po mi ri tvi jo bol ni ka (Tan, Cal houn, 2006).

ZDRAVLJENEJE KRVAVITEV IZ NOSU

Za us pešno zdrav lje nje je pri bol ni ku z epi stak so po treb no ugo to vi ti me sto kr va vi tve in kr va vi tevci lja no usta vi ti. Večina kr va vi tev pre ne ha spon ta no. Zdrav lje nje kr va vi tve iz nosu je od vi sno od:• Ko ličine iz gub lje ne krvi in po sle dične splošne pri za de to sti• Stra ni ozi ro ma me sta kr va vi tve• Bol ni ko ve sta ro sti • Pov zročite lja kr va vi tve (poškod ba, ope ra ci ja,…)• Prejšnjih kr va vi tev, kom pli ka cij prejšnjih zdrav ljenj• Upo ra be zdra vil ozi ro ma an ti koa gu lant ne te ra pi je• Sprem lja jočih bo lez ni• Bol ni ko ve ga splošnega sta nja (Hahn, Jo nes, 2000).

PRVA POMOČ PRI KRVAVITVI IZ NOSU

• Po mi ri mo bol ni ka• Bol nik naj s pal cem in ka zal cem stisne obe no sni kri li ob no sni pre tin (di gi tal na kom pre si ja).

No sni kri li (ce lot ni meh ki del nosu vse do no snih ko sti) naj drži stis nje ni ne pre ki nje no 10–15 mi nut• Bol nik drži gla vo nag nje no na prej, da lah ko izp lju va kri iz ust. Požira nje krvi pov zroča draženje

želod ca in po sle dično sla bost in bru ha nje, kar do dat no po slabša bol ni ko vo sta nje• Bol ni ku po ložimo le de ne ob klad ke na za ti lje in/ali nos in/ali obraz. To pre ko ref lek sne ga me -

ha niz ma vodi do pe ri fer ne va zo kon strik ci je in po sle dično do zmanjšane ga pre to ka krvi pre kokr va veče žile

• Po us pešno zau stav lje ni kr va vi tvi naj bol nik ne iz pi hu je krv nih strd kov (Bat tel li no, 2006).

VRSTE NOSNIH TAMPONAD

Na men no sne tam po na de je us tva ri ti di rekt ni pri tisk na kr va večo žilo, ki se na ha ja v no sni sluz -ni ci. No sno tam po nado upo rab lja jo tudi po ope ra ci ji nosu z na me nom pre prečeva nja he ma to -ma pod sluz ni co in po hru stančnico, sočasno pa pre prečuje kr va vi tve in vsr ka va sluz, ki se si cerne pre sta no iz loča iz no sne sluz ni ce (Mar tel li, 2006).

Vsta vi tev no sne tam po na de je za bol nika lah ko bo leč po seg, zato je po treb no bol ni ku pred -hod no sam po seg po ja sni ti, da med po se gom so de lu je. Po seg iz ve de mo v lo kal ni epi mu koz niane ste zi ji (z upo ra bo li do kai na v pršilu).

Ob sta ja ta dve vr sti no snih tam po nad:• Spred nja, pri ka te ri tam po ni ra mo samo no sno vot li no• Za dajšnja, pri ka te ri tam po ni ra mo naj prej no sni del žrela (epi fa rinks), nato pa še no sno vot li no

Za iz va ja nje tam po na de je na vo ljo več raz ličnih ma te ria lov:• Sur gi cel tam po na da

To je no sna tam po na da, ki se upo rab lja v pri me rih, ko je potreb no tam po ni ra ti samo maj hendel nosu. Sur gi cel se po loži na po dročje no sne sluz ni ce, kjer se na ha ja iz vor kr va vi tve. Vse bu jece lu lo zo, ki je trom bo ge na, in se po do ti ku s sluz ni co spre me ni v gel. Ta tam po na da se del no

263


sama re sor bi ra, os ta nek tam po nade ne kaj dni ka sne je bol nik sam iz pi ha. Nje no od stra nje va -nje s stra ni zdrav ni ka načelo ma ni po treb no. Sur gi cel se naj večkrat upo rab lja hkra ti z Me ro ce lom(glej spo daj)

• Sinu-knitVpoj na žela ti na sta pena, ki jo zdrav nik vsta vi v nos in jo na po ji z re distili ra no vodo. Ta se spre -me ni v žela ti na sto peno, se pri la go di kom plek sni ana to mi ji no sne vot li ne in tako bolj za nes lji voiz va ja pri tisk na sluz ni co, nato se sama re sor bi ra ozi ro ma se spre me ni v go sto sluz in iz teče iznosu v prib ližno dveh dneh.

• Jo do form tam po na daSte ri len sred nje širok trak gaze pre po jen z jo dom (že in du strij sko pri prav ljen). Po sto po ma sega vsta vi ga v no sno vot li no plast za plast jo v ob li ki har mo ni ke, do kler ni za pol nje na vsa no snavot li na.

• Me ro cel, Rau co cel tam po na daNo sna tam ponada, ki je nao lje na z vo do top nim ma zi lom. Ker so tam po ni v stis nje nem sta nju,jih je lah ko vsta vi ti. Po us ta vi tvi jih na po ji mo s fi zio loško raz to pi no. Tako se raz širi jo in za pol ni jono sno vot li no, ter iz va ja jo pri tisk na kr va veče me sto. Vsta vi tev in odstra ni tev sta pre pro sti iz zabol ni ka v pri mer ja vi z os ta li mi načini tam po ni ra nja naj manj ne pri jet ni. Takšni tam po ni so do brodo seg lji vi in se naj po go ste je upo rab lja jo.

• Ra pid Rhi no tam po na daNova po li me ri zi ra na tam po na da je pre vlečena z ne lep lji vo snovjo in oprem lje na z vpoj nim ma -te ria lom, ki po večuje ab sorp ci jo in sočasno pre prečuje po nov no od prt je žil po od stra ni tvitam po na de. Tam po na da ima v svo jem je dru en ali dva mešička, ki se na pih ne ta vsak po se bej.Pred vsta vi tvi jo je po treb no tam po na do zmočiti z re di sti li ra no vodo. Po vsta vi tvi na pi hu je momešičke do kler se kr va vi tev ne zau sta vi. V pri me ru upo ra be tam po na de z dve ma mešičkomaje po treb no na pih ni ti oba mešička. Mešička lah ko os ta ne ta na pih nje na naj več 24 ur, nato ju iz -pih ne mo, tam pon pa lah ko v no sni vot li ni še pu sti mo kakšen dan ali dva.

• Fo ley-jev ka te ter Upo rab lja mo ga za iz ved bo za dajšnje no sne tam po na de. Uve de se sko zi no sni co v epi fa rinksin na pol ni z zra kom. Ka te ter se nato iz vleče to li ko, da se za goz di v hoa no, nato se na pra vi šespred njo tam po na do s po močjo Jo do form tra ku. Ka te ter se nato pre ko tam po na fik si ra obvho du v no sni co.

• Tam pon da po Bel lo que-uNa me nje na je za dajšnji no sni tam po na di. V eno iz med no snih vot lin naj prej vsta vi mo tan ko as -pi ra cij sko cev ko do žrela, nato pa jo izvlečemo sko zi usta. Na ko nec cev ke, ki štrli iz ust, pri tr di monit, na ka te ro je pri pet tam pon z do dat no pro sto nit jo. Nato počasi in pre vid no iz vlečemo ti stiko nec as pi ra cij ske cev ke, ki štrli iz nosu. Med vlečen jem cev ke tam pon naj prej vsto pi v ust novot li no, nato pa v ust ni del žrela. Naš cilj je vsta vi tev tam po na pre ko meh ke ga neba v no sni delžrela ali epi fa rinks. Pri tem si po ma ga mo s pr sti, kar je za bol ni ka izred no ne pri jet no, ven dar zado bro za dajšnjo tam po na do neob hod no. Ko se tam pon na ha ja v no snem delu žrela, sega enanit iz no sne vot li ne, dru ga pa iz ust. Obe pri tr di mo na kožo obra za. Sle di še spred nja no snatam po na da z jo do form tra kom. Nit, ki štrli iz nosu, skr bi za vzdrževa nja po ložaja tam po na v no -snem delu žrela, nit, ki štrli iz ust, pa služi za od stra ni tev tam po na po ne kaj dneh.

NAVODILA BOLNIKU NEPOSREDNO PO VSTAVITVI NOSNE TAMPONAD

• Zdrav nik 15 min po us ta vi tvi no sne tam po na de pre ve ri, ali se je kr va vi tev po pol no ma us ta vi la.V pri me ru, da bol nik ne kr va vi več, je od puščen v domačo os kr bo z ust ni mi in pi sni mi na vo di liter z zdrav niškim iz vi dom

• Če je srčni bol nik in pre je ma an ti koa gu lant no te ra pi jo, naj ur gent ni zdrav nik pre so di smi sel-nost pre hod ne uki ni tve an ti kao gu lant ne te ra pi je. Pri tem je po treb no upošte va ti smer ni cezdravlje nja z zdra vi li pro ti str je va nju krvi ozi ro ma se pos ve to va ti s pri stoj no AKZ am bu lan to

• Če se bol nik zdra vi za ra di vi so ke ga krv ne ga tla ka, mora večkrat na dan me ri ti krv ni tlak in red -no je ma ti pred pi sa no te ra pi jo


264

• Maj hen zloženec pod no som vpi ja no sni izce dek, ki se za ra di vstav lje ne tam po na de ne moreiz ločati na zaj v žrelo. Zloženec je po treb no v pri me ru pre po je no sti s krv jo red no me nja va ti.

• Za ra di iz ločka v žrelu, di ha nja sko zi usta in za drževa nja slu zi v tam po nu bo imel bol nik slab za dah• Za ra di draženja no sne tam po na de bo bol nik večkrat ki hal. Med ki ha njem naj drži širo ko od pr ta

usta, da raz bre me ni pri tisk v nosu. S tem pre preči po nov no kr va vi tev in zdrs no sne tam po na de• Bol nik lah ko pričaku je po večano sol ze nje na stra ni tam po na de.• Zdrav nik predpiše sreds tva pro ti bo lečinam, ki jih bol nik jem lje na 6-8 ur• Ods ve to va no je pit je al ko hol nih pi jač, vroče hra ne in pi jače, vročega tuša ali ko pe li, ker pov -

zroča šir je nje žil, kar pri ve de do po nov ne kr va vi tve• Pri po ročlji vo je upo ra ba le de nih ob klad kov na vrat, obraz ali nos večkrat na dan za krajši čas

(15–20 min)• Leži naj z dvig nje nim vzglav jem, kar zmanjša hi dro sta tični tlak, ote kli no in olajša di ha nja• Pije naj za dost no ko ličino te kočin (vode in ne slad ka nih čajev)• Izo gi ba naj se fi zičnemu in psi hičnemu napo ru (dvi go va nju težkih bre men)• No sne tam po na de bol nik ni ka kor ne sme od stra nje va ti sam• No sno tam po na do bo zdrav nik od stra nil pred vi do ma čez 2–3 dni. Pri po ročeno je, da bol nik

eno uro pred od stra ni tvi jo vza me pred pi sa no sreds tvo pro ti bo lečinam• Na kon trolni pre gled naj bol nik pri de z ure je nim pre vo zom, pri čemer naj sam ne vozi. Po od -

stra ni tvi no sne tam po na de bol nik lah ko rah lo za kr va vi iz nosu zato naj s pr sti sti ska meh ki delno snic naj manj 15 min. Če se kr va vi tev v 30 min po pol no ma us ta vi, gre lah ko do mov

• 7–10 dni po od stra ni tvi naj se rav na po na vo di lih, ki jih je pre jel po vsta vi tvi no sne tam po na de• Upo rab lja naj no sne kap lji ce, ki jih je pred pi sal zdrav nik• Ods ve to va no je pra ska nje po nosu ali na silo od stra nje va nje za sušene krvi iz no snic. S pra vilno

upo ra bo kap ljic se bo le-ta zmehčala in od pad la• Gle de bol niškega sta leža in te le sne ak tiv no sti naj se pos ve tu je z oseb nim zdrav ni kom (Smo -

ga vec, Bičanin, 2010).

ZAKLJUČEK

Epi stak so zdar vi mo z ane mi za ci jo no sne sluz ni ce, koa gu la ci jo ali tam po na do. S tam po na dovprak si naj večkrat že do sežemo žel je ne učinke in dru gi po se gi niso po treb ni. Po seg ved no iz ve dezdrav nik, rav no tako od star ni tev tam po na de.

Iz kušena me di cin ska se stra, bo pri bol ni ku v času hos pi ta li za ci je opa zi la zna ke kr va vi tve,okužbe ali dihalne sti ske.

Bol ni ka in ti ste, ki skr bi jo zanj, lah ko poučimo, kako naj iz va ja jo zdravs tve no nego.

LITERATURA

1. Jen ko K. Epi stak sa. V: Bat te li no S. in Hočevar I. (ur.). Zbor nik pre da vanj. Bo lez ni ušes, nosu, žrela in grla v am -bu lan ti družin ske ga zdrav ni ka. Ljub lja na: Me di cin ska fa kul te ta, 2007: 53-56.

2. Bat te li no S. Nuj na sta nja v oto ri no la rin go lo gi ji. V: Ahčan (ur.) Prva po moč – pri ročnik s prak tičnimi pri me ri.Ljub lja na: rdeči križ Slo ve ni je, 2006: 268-302.

3. Tan L K., Cal houn k H. Epi sta xis. Do seg lji vo na:. (14. 1. 2008).4. Hahn M J in Jo nes A. Head and Neck Nur sing. Lon don: Churc hill Li ving sto ne, 2000.5. Mar tel li M E. Na sal pac king. Encyc lo pe dia of Nur sing &Al lied Health 2006. Do seg lji vo na:. (14. 1. 2008)6. Smo ga vec M., Bičanin S., Prva po moč in zdravs tve na nega bol ni ka s kr va vi tvi jo iz nosu. Zbor nik pre da vanj

z re cen zi jo. Kr va vi tev na ORL po dročju. Ljub lja na, 2010: 52–53.

265


ZDRAVLJENJE NUJNIH STANJV OROMAKSILOFACIALNEM PODROČJU

TREATMENT OF EMERGENCIESIN OROMAXILLOFACIAL REGION

Mar je ta Lo gar Čuček, Moj ca Mi ku lič

Kli nični od de lek za mak si lo fa cial no in oral no ki rur gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Za loška ce sta 002, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Poškod be in ne nad na obo le nja v pre de lu ust ne vot li ne red ke je pred stav lja jo živ ljenj sko ogroženost,zah te va jo pa ta kojšnjo pre poz na vo in pra vil no ukre pa nje, si cer lah ko pri de do traj nih in težko po -prav lji vih po sle dic. Med ab so lut na ur gent na sta nja so di jo ogrožajoče kr va vi tve in za po ra di hal -nih poti, kot po sle di ca ne sta bil ne ga zloma man di bu le. Med re la tiv na ur gent na sta nja pa zlomdna or bi te pri otro ku, iz bit je zoba, iz pah tem po ro man di bu lar ne ga skle pa in za skok di ska tem -poro man di bu lar ne ga skle pa. Med re la tiv na sta nja oro mak si lo fa cial ne ga po dročja šte je mo tudiodonto ge na vnet ja in manjše kr va vi tve, ki se ob neu strez nem ukre pa nju lah ko hi tro spre me ni jov ab so lut na. Me di cin ska se stra mora poz na ti vsa ogrožajoča sta nja, ki lah ko na sto pi jo ob poškod -bi obra za ter simp to me in zna ke, ki kažejo na po slabšanje zdravs tve ne ga sta nja. Ime ti mora zna -nje in spret no sti, da lah ko kot ak tiv na ude leženka v širšem zdravs tve no ne go val nem timu hi troin pra vil no ukre pa.

Abstract

Alt hough in ju ries and sud den di sea ses of the oral ca vity are sel domly life threa te ning, they do re -qui re im me dia te diag no sis and pro per pro fes sio nal treat ment. They can ot her wi se lead to a longla sting and so me ti mes ir re ver sib le con di tion if not ac ted pro perly. Ab so lu te emer gen cies inc lu deex ces si ve blee dings and res pi ra tory tract ob struc tion as a con se quen ce of the un stab le mandibu-lar frac tu re, whi le the re la ti ve emer gen cies inc lu de blow out frac tu res in chil dren, tooth avul sion,tem po ro man di bu lar joint di slo ca tion and tem po ro man di bu lar joint disc dis pla ce ment. The re la ti -ve emer gen cies of oro ma xil lo fa cial area also inc lu de odontoge nic inf lam ma tion and mi norblee dings, which can turn into ab so lu te emer gen cies if not trea ted pro perly. A nur se should beable to iden tify all life threa te ning con di tions cau sed by the ma xi lo fa cial trau ma as well as thesymptoms and signs that show a seri ous de te rio ra tion of me di cal con di tion. As an ac ti ve mem berof a me di cal and nur sing team she should have the know led ge and skills that would enab le herto act swiftly and pro fes sio nally in such si tua tions.

UVOD

Ust no vot li no – sku paj z zob mi – omeju je ta ust ni ci, ob stra neh lici, zgo raj trdo in meh ko nebo,dno ust ne vot li ne pa se stav lja ta je zik in mišice ust ne ga dna; v zad njem delu sega do golt ne ožine.Je začetek pre bav ne in di hal ne poti (1).

Zdrav je ust ne vot li ne je po memb no za vsa ke ga po sa meznika in je del nje go ve ga splošnegazdrav ja. Težav ne pov zročijo samo poškod be, am pak tudi obo le nja, kr va vi tve, vnet ja, ki so po sle -di ca vpli va raz ličnih de jav ni kov. Tako mo ra mo biti po zor ni na raz lična sta nja, in si cer: • na ab so lut na ur gent na sta nja – pri teh bol ni kih gre za vi so ko stop njo živ ljenj ske ogroženo sti in • na re la tiv na ur gent na sta nja – ta si cer živ lje nja ne ogrožajo, a lah ko iz raz ličnih vzro kov prei de jo

v ab so lut no ur gent no sta nje (2).


266

Pri bol ni ku s poškod ba mi in ne nad ni mi obo le nji ust ne votline smo naj prej us mer je ni v vzpo sta -vi tev os nov nih živ ljenj skih funk cij. In ter ven ci ja zdravs tve ne nege je nato – ob sta bi li za ci ji ur gent -ne ga sta nja – us mer je na v vzdrževa nje di ha nja, cir ku la ci je, elek tro lit ske ga in te kočin ske garav no ves ja, kon tro le zavesti, sta nja rane, na sta le pri poškod bi, in v za go tav lja nje var no sti in skr biza bol ni ka (3).

ABSOLUTNA URGENTNA STANJA

Za ra di ur gent ne ga sta nja je lah ko di ha nje – os nov na živ ljenj ska ak tiv nost – mo te no ali celo pre -ki nje no. Di hal na pot se pri bol ni ku lahko za pre za ra di poškodb, kr va vi tve, ote klin meh kih tkiv kotpo sle di ce vnet ja, em fi ze ma, as pi ra ci je, tuj ka, aler gične reak ci je (2).

Di ha nje – za po ra di hal ne potiMed mak si lo fa cial ne poškod be, ki lah ko pov zročijo za po ro di hal ne poti, šte je mo: • pri sot nost te kočin in tuj kov v pri me ru poškodb, kot so kri, sli na, sluz, strd ki, zob je, drob ci ko sti,

deli zob nih pro tez, izb ljuv ki;• pre mik, vtis nje nje, zlom lje ne zgor nje čel just ni ce v žrelo – po sle dično za po re žrela; • dvoj ne ga ne sta bil ne ga zlo ma spred nje ga dela spod nje čel just ni ce – po sle dično zdr ka je zi ka

v žrelo; • ote kli ne meh kih tkiv v ust ni vot li ni ali v žrelu (2, 4, 5).

Nuj na sta nja pri za po ri di hal ne poti: Pri ne var no stih za sto ja di ha nja poško do van cu ali obo le le mupo ma ga mo z od prt jem in vzdrževa njem proste di hal ne poti. Naj prej je po treb no od stra ni ti tuj keiz ust ne vot li ne, dvig ni ti spod njo čel just ni co in po mak ni ti je zik na prej – troj ni ma ne ver. Po po tre -bi di hal no pot očis ti mo z as pi ra ci jo te kočin – krvi, sli ne, izb lju va ne vse bi ne – iz ust ne vot li ne,žrela, nosu (5). V pri me ru, če umet na in tu ba ci ja ni mo goča, je za za go to vi tev di hal ne poti po tre -ben ki rurški po seg – tra heo to mi ja.

Zlom zgor nje čel just ni cePri to vrst nem zlo mu je pri sot na ob sežna ote kli na in pod plut ba lic in vek, kr va vi tev iz nosu in ust.Stik zgor njih in spod njih zob je po rušen, zgor nja čel just je na otip po mična, lica in dle sni ob zgor -njih zo beh so na do tik manj občut lji va ali neod ziv na.

Nuj na sta nja pri zlo mu zgor nje čel just ni ce: Poško do van cu je po treb no za go to vi ti in vzdrževa tiprosto di hal no pot; ne za vest ne ga obr ne mo v pra vil ni bočni po ložaj oz. vzpo sta vi mo umet no di -hal no pot s po močjo tu bu sov ali v skraj nem pri me ru s tra heo to mi jo. No tra nje kr va vi tve zau sta -vi mo s spred njo in zad njo no sno tam po na do. Us ta vi ti je tre ba zu na nje krva vi tve in os kr be ti rane.V prid zmanjšanja bo lečine in kr va vi tve damo na poško do va no me sto le de ne ob klad ke. Na dalj -nje zdrav lje nje je ope ra tiv no z na rav na vo zlo mov in učvr sti tev z os teo sin te zo (3).

Zlom spod nje čel just ni ceTo poškod bo šte je mo med tretji naj po go stejši zlom obraz nih ko sti. Zlom spod nje čel just ni cesprem lja jo ote kli ne, pod plut be, bo lečine, kr va vi tve, spre me njen spod nji obraz ni del. Gib lji vostčel ju sti je ome je na, zob je so raz mak nje ni, po rušena je ok lu zi ja, zmanjšan je občutek za dotik naspod nji ust ni ci.

Nuj na sta nja pri zlo mu spod nje čel just ni ce: Ne za vest ne ga poško do van ca naj prej obr ne mov pra vil ni bočni po ložaj, iz ust ne vot li ne od stra ni mo tuj ke, us ta vi mo kr va vi tve. Po po tre bi imo bi -li zi ra mo vrat no hrb te ni co. Pri poško do va nih, ki so pri za ve sti, iz ve de mo troj ni ma ne ver, pri sumuna poškod bo vrat ne hrb te ni ce pri re je ni troj ni ma ne ver. Spod njo čel just ni co imo bi li zi ra mo s fračoza bra do – poško do va nec mora biti pri za ve sti – di hal na pot mora biti ohra nje na. Bo lečino inote kli no zmanjšujemo z le de ni mi ob klad ki. Stro kov na ki rurška po moč za go to vi za sil no imo bi li -za ci jo z žično li ga tu ro okrog zob na vsa ki stra ni poke ali z ve za vo ko vin skih opor nic, ki jih z žica -mi zvežejo ob zgor nji in spod nji zob ni lok. Zlom se tako imo bi li zi ra za dlje časa ali ta načinupo ra bi mo za na rav na vo zlo ma med ope ra ci jo – zob na loka se z na meščeni mi kam ba mi sti sne -ta sku paj s po močjo ela stičnih te gov za do se go po pol ne ok lu zi je (3). Zlom se do končno os kr biz os teo sin te zo.

267


Kr va vi tvePo sle di ca poškodb v ust ni votli ni in obra za, so tudi kr va vi tve. Lah ko so: • zu na nje, vid ne in • no tra nje, kri za te ka v no sno in ust no vot li no ali žrelo, požiral nik, sap nik (5, 6).

Možne so tudi kr va vi tve po ki rurških po se gih v ust ni vot li ni. Vzro ki so lah ko lo kal ni ali si stem ski (7). Nuj na sta nja pri zu na nji kr va vi tvi: Us ta vi mo jo lah ko tako, da rano po kri je mo s ste ril nim po vo -

jem, jo po vi je mo; pri ob sežnejših kr va vi tvah iz va ja mo ne po sred ni pri tisk na rano oz. kr va večožilo (6).

Nuj na sta nja pri no tra nji kr va vi tvi: Poško do va nec, ki je pri za ve sti, bo kri iz kašljal ali po golt nil.Na vid no me sto kr va vi tve v ust ni vot li ni pri ti sne mo s tam po nom; pri tisk lah ko iz va ja tudi poško -do va nec, in si cer z ugri zom na tam pon. Kr va vi tve pri ne za vest nem poško do van cu lah ko pov -zročijo za dušitev – nujno ga je po sta vi ti v bočni po ložaj; kri od te ka nav zven. Kr va vi tev iz spred nje gadela no sne vot li ne us ta vi mo s pri ti skom na hru stančni del nosu ob na prej nag nje ni gla vi ali s spred -njo no sno tam po na do. Kr va vi tev iz zad nje ga dela no sne vot li ne ali žrela ustavi jo stro kov no us -po sob lje ne ose be z zad njo no sno tam po na do – pre prečeno za te ka nje krvi v di ha la in pre ba vi la.(2, 3, 4, 9).

Vnet jaVnet ja v ust ni vot li ni lah ko prei de jo – za ra di neu strez ne ga ukre pa nja – iz re la tiv no ur gent ne gasta nja v ab so lut no. To so pred vsem ti sta, ki na sta ne jo za ra di bak te rij skih okužb zoba oz. ob zob -nih tkiv. Odon to ge no vnet je lah ko po te ka kot ab ces ali fleg mo na (8). Šir je nje vnet ja je od vi snood ana tom ske lo ka ci je zoba in od no sa zob nih ko re nin do pri ra stišč mišic v po dročju obole le gazoba – širi pa se sko zi ko re nin ski ka nal zoba ali pa ro don tal ni žep v al veo lar no kost in meh ka tki -va. Na pre du joče vnet je lah ko pov zroči za po ro di hal ne poti; večanje ote kli ne v us tih, na obra zu inna vra tu, oteženo od pi ra nje ust, oteženo požira nje in di ha nje, si stem ski zna ki vnet ja zah te va jota kojšnje ukre pa nje.

Nuj na sta nja pri odon to ge nem vnet ju: Akut no vnet je je po treb no pre poz na ti in po skr be ti zata kojšnjo stro kov no po moč. Bis tve na je spro sti tev di hal ne poti. Naj večkrat je po treb na in tu ba ci -ja ali celo tra heo to mi ja (2, 5). Zdrav lje nje je ki rurško – od stra ni tev vzro ka in ne ki rurško – pro tiv -net no zdrav lje nje z an ti bio ti ki, ki je pod po ra obramb nim spo sob no stim or ga niz ma. Ki rurškozdrav lje nje za je ma ek strao ral ne dre nažne in ci zi je, po pre so ji operater ja tudi in trao ral ne dre nažnein ci zi je.

RELATIVNA URGENTNA STANJA

Blow Out zlom or bi te pri otro kuDo ome nje ne ga zlo ma pri de za ra di di rekt ne ga udar ca na po dročje or bi te (2). Udar ca ne pre -streže rob očesne vot li ne, am pak se pri tisk pre ne se na – kot pa pir tan ko – sred njo oz. me dial noste no or bi te ali nje no dno. Or bi tal ne ste ne se zdro bi jo in udre jo. V poko se tako uja me vse bi naočesne vot li ne. Pri poško do van cu se po ja vi jo dvoj ne sli ke in ote kli ne lica ter vek. Moti ga do tikna poško do va ni stra ni lica in zgor nji ust ni ci. Pri gi bih očesno zr klo zao sta ja, pri de do iz li va krvipod vez ni co in kr va vi tve iz no sni ce, ki je na isti stra ni poškod be. Zr klo se lah ko spu sti navz dol alinavz no ter (3).

Nuj na sta nja pri zlo mu or bi tal ne ga dna ali sred nje ste ne or bi te: Poškodo va no oko naj prej pre -kri je mo. Nuj na je ta kojšnja stro kov na os kr ba. Vse bi na očesne vot li ne se lah ko uk lešči; v tem pri -me ru sle di ki rurško zdrav lje nje z re vi zi jo in re kon struk ci jo or bi tal ne ga dna (3). Pri otro cih sta znakuk leščenja bru ha nje in sla bost kot po sle di ca oku lo-va gal ne ga ref lek sa. Otro ci, mla dost ni ki –nuj na spro sti tev m. rec tus in fe rior v roku 2 ur – občut lji vost le-tega (2).

Avul zi ja / Iz bit je zobaNaj po go ste je so iz bi ti zgor nji cen tral ni se kal ci in si cer za ra di ne po sred ne ga udar ca. Vez z zobnoko re ni no in zob ni co je pre ki nje na ali se celo še drži dle sni. Možne so poškod be dle sni, dru gihzob in ust nic.


268

Nuj na sta nja pri iz bit ju zoba: Po treb no je ta kojšnje pra vil no ukre pa nje in si cer v pr vih mi nu tah.Po memb no je, da iz bi ti zob, če je uma zan, spe re mo z vodo in ga čim prej vsa di mo v nje go voležišče ter učvr sti mo. Si cer damo zob v hra nil no ali fi zio loško raz to pi no, vodo ali mle ko. Odra selpa cient pri za ve sti lah ko zob hra ni v ust nem ve sti bu lu mu. Nuj na je čim prejšnja stro kov na po -moč (6).

Iz pah tem po ro man di bu lar ne ga skle paVzrok iz pa ha so oh lap ne vezi pri močnem od pi ra nju ust, red ko poškod be. Bol nik ne more za pre tiust, po sle dično težko go vo ri, se sli ni, pri sot na je bo lečina (2).

Nuj na sta nja pri iz pa hu tem po ro man di bu lar ne ga skle pa: Po trebna je čim prejšnja re po zi ci ja –za ra di zmanjšanja bo lečine in manjše možno sti po večanja mišične oh lap no sti –, ela stični po vojin na po ti tev k mak si lo fa cial nem ki rur gu (2, 9).

Za skok di ska tem po ro man di bu lar ne ga skle paBol nik ne more od pi ra ti ust po pred hod nem od pi ra nju ali gibu spod nje čel ju sti v levo ali de sno.

Nuj na sta nja za sko ka di ska tem po ro man di bu lar ne ga skle pa: Na po ti tev k mak si lo fa cial nemki rur gu; v 24 urah je po treb no opra vi ti iz pi ra nje skle pa (2, 10).

ZAKLJUČEK

Ur gent na os kr ba poško do van ca ali akut no obo le le ga v pre de lu ust ne vot li ne lah ko bol ni ku rešiživ lje nje. Po memb na je pre poz na va in pre so ja o ab so lut nem in re la tiv nem ur gent nem sta nju, sajse le-to lah ko hi po ma spre me ni, po sle di ce pa so lah ko ne po prav lji ve. Tim sko delo, pod krep lje nos hitrim, učin ko vi tim in s stro kov nim ukre pa njem, de lu je v prid sta bi li za ci je zdravs tve ne ga sta njabol ni ka in nje go vi oz dra vi tvi.

LITERATURA

1. Sa le tin ger R. Ana to mi ja, fi zio lo gi ja z os no va mi pa to lo gi je: višješol ski učbe nik. Ma ri bor: DOBA EPIS; 2012. p. 80–1.2. Knez Am brožič M, Di da no vi ć. In: Ur gent na sta nja v oro mak si lo fa cial nem po dročju. In: Ko ma di na R, ur. Zbor -

nik pre da vanj XLVII. po di plom ske ga tečaja ki rur gi je za zdrav ni ke: 47. 2017 Nov 10-11; Por to rož, Slo ve ni ja.V Ljub lja ni: Slo ven sko zdravniško društvo; 2017. p. 48–51.

3. Mi ku lič M. Zdravs tve na nega bol ni ka s poškod bo obra za in os kr be nuj nih stanj. In: Štro ma jer D, Mi ku lič M,Tro bec I, Česen V, ur. Zbor nik pre da vanj 3. stro kov ne ga se mi nar ja: XIV. Čelešni ko vi dne vi; 2010 Nov 11; Brdopri Kranju, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: Ki rurška kli ni ka UKC Ljub lja na; 2010. p. 45.

4. Vončina D, Tro bec I. Vzdrževa nje pro ste di hal ne poti pri poškod bah obra za. In: Štro ma jer D, Mi ku lič M, Tro -bec I, Česen V, ur. Zbor nik pre da vanj 3. stro kov ne ga se mi nar ja: XIV. Čelešni ko vi dne vi; 2010 Nov 11; Brdo priKra nju, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: Ki rurška kli ni ka UKC Ljub lja na; 2010. p. 56–7.

5. Štro ma jer D. Vlo ga me di cin ske se stre in ukre pi zdravs tve ne nege pri nuj nih sta njih v mak si lo fa cial ni in oral niki rur gi ji. In: Klančar S, Plančak M, Br var M, ur. Zbor nik pre da vanj Stro kov ne ga se mi nar ja sek ci je me di cin skihse ster in zdravs tve nih teh ni kov ur gent ne me di ci ne Slo ve ni je; 2001 Okt; Ter me Čatež, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni:Sek ci ja me di cin skih se ster in zdravs tve nih teh ni kov urgentne me di ci ne Slo ve ni je; 2001. p. 53–60.

6. Ahčan U. Prva po moč: pri ročnik s prak tičnimi pri me ri: Ljub lja na: Rdeči križ Slo ve ni je; 2006. p. 225–245.7. Fon se ca RJ, ed. Oral and Ma xil lo fa cial Sur gery. 3th ed. St. Lo uis, Mis sou ri: El se vier; 2018. p. 23-41. 8. Sa pundžiev D, Seme K, Ihan Hren N. Bak te rij ski pov zročite lji odon to ge nih abs ce sov in fleg mon ter nji ho va

občut lji vost za an ti bio ti ke in vi tro. Zo boz drav Vestn. 2012; 67: 66–73.9. Bo kan J. Vlo ga zdravs tve ne nege pri nuj nih sta njih v mak si lo fa cial ni in oralni ki rur gi ji. In: Štro ma jer D, Be ni -

gar J, Česen V, Pe trič D, Tro bec I, ur. Zbor nik pre da vanj 2. stro kov ne ga se mi nar ja; 2008 Nov 11; Brdo priKra nju, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: ZMOKS, 2008.

10. Ok seon JP. Ma na ge ment of Tem po ro man di bu lar Di sor ders and Occ lu sion. 6th ed. St. Lo uis, Mis sou ri: Mosby;2012. p. 1–38.

269


POŠKODBE OČESA IN NUJNA MEDICINSKA POMOČ

EYE INJURIES AND EMERGENCY MEDICAL CARE

Jožica Re bolj

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Očesna kli ni ka, Grab lo vičeva uli ca 46, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Poš kod be oče sa raz de li mo na me ha nič ne, ke mič ne in ter mič ne. Me ha nič ne poš kod be so lah kood pr te ali za pr te in tope ali os tre. V pris pev ku bodo po drob ne je pred stav lje ne ke mič ne in ter mič -ne poš kod be. Le te ima jo lah ko vid ogro ža jo če po sle di ce, v ko li kor pri za de te mu že na me stu poš -kod be ne nu di mo hi tre in učin ko vi te prve po mo či. Poš kod be lah ko pri za de ne jo po pol no ma vsestruk tu re oče sa, ne ma lo krat pa so zdru že ne s poš kod ba mi okol nih tkiv in struk tur obra za, tako daje nuj no so de lo va nje s spe cia li sti s po droč ja mak si lo fa cial ne ki rur gi je, oto ri no la rin go lo gi je, pla stič -ne ki rur gi je in ne na zad nje tudi ne vro ki rur gi je. Za ra di poš kod be oči in obra za je pri za de ta tudi psi -ha poš ko do van ca. Po treb no je kar ne kaj stro kov ne ga zna nja in em pa ti je, da se poš ko do van care ha bi li ti ra tudi po tej stra ni. Ve li ko krat se zgo di, da ljud je pre poz no poiš če jo po moč stro kov nja ka,da se na te re nu spre gle da poš kod bo oče sa ali pa se ne pra vil no pri sto pi. V tem pri me ru se lah koiz zo ve ire ver zi bil no sta nje in poš ko do va nec os ta ne slep z ohra nje nim oče som ali pa je v pa rihdneh po pri mar ni os kr bi po treb na enu klea ci ja (po pol na od stra ni tev oče sa z vsta vi tvi jo pro te ze).

Abstract

Eye in ju ries are di vi ded into mec ha ni cal, che mi cal and ther mal. Mec ha ni cal in ju ries can be ope -ned or clo sed and blunt or sharp. This pa per will pre sent in more de tail che mi cal and ther malin ju ries. The se can have harm ful ef fects on vi sion, if we do not of fer quick and ef fec ti ve first aid tothe in ju red per son at the place of in jury. In ju ries can af fect ab so lu tely all struc tu res of the eye, notra rely they are com bi ned with in ju ries of the sur roun ding tis sues and face struc tu res, so it is ne -ces sary to coo pe ra te with spe cia lists in the field of ma xil lo fa cial sur gery, otor hi no laryn go logy,pla stic sur gery, and last but not least neu ro sur gery. Eye in jury and fa cial in jury also af fectt he vic-tim’s psyche. It is ne ces sary to have some kind of ex per ti se and em pathy, that the in ju red per soncan also be re ha bi li ta ted on this site. It of ten hap pens that peo ple seek ex pert help too late, thateye in jury is over loo ked in the field or that the ap proach is in cor rectly. In this case this can pro vo kean ir re ver sib le con di tion and the in ju red per son re mains blind with pre ser ved eye or an enuc lea -tion (a com ple te re mo val of the eye with in ser ting an ocu lar prost he sis) is nee ded in a few daysaf ter the pri mary care.

UVOD

Na men pris pev ka je pred sta vi ti vr ste poš kodb, ki lah ko pri za de ne jo oči. Oko je del na še ga te le -sa in je eno od po memb nej ših ču til, saj pre ko vida do bi mo kar 70 % vseh in for ma cij. Oči gle da jo,mož ga ni pa vi di jo. Ka dar je oko pri za de to in ne po ši lja sli ke po vid nem živ cu v mož ga ne, ni vida,s tem pa je iz gub ljen naj po memb nej ši stik z oko li co. Člo vek je pri za det in pre stra šen pri vsa kibo lez ni in poš kod bi, še bolj pa je ta strah izra zit, če so v igri oči. Ta koj se po ja vi vpra ša nje, če bopo kon ča nem zdrav lje nju ena ko kot pred na sta lo poš kod bo. Bol ni ki naj tež je sprej me jo in for ma -ci jo, da vida ne bo več. Pri bo lez ni se po mi ri jo do neke mere z raz la go, da ni ma jo vpli va na to.Bo le zen sko sta nje tra ja dalj ča sa in se tudi že malo psi hič no pri pra vi jo na novo na sta lo si tua ci jo.Pri poš kod bi pa ni tako. Zgo di se iz ne na da, brez opo zo ri la. Spre mem ba je ne na čr to va na. Poš ko -do va nec se mora v zelo krat kem ča su pri la go di ti na novo na sta lo si tua ci jo, pri la go di ti si moraživ ljenj sko oko lje in tudi de lov ni pro stor. Vča sih je po treb na celo prek va li fi ka ci ja.


270

ANATOMIJA OČESA

Zelo po memb no je poz na ti ana to mi jo in fi zio lo gi jo oče sa, saj s pra vil nim pri sto pom in pra vil nimiz va ja njem nuj ne me di cin ske po mo či pre pre či mo po slab ša nje sta nja in pri za de tost po ve za nihstruk tur.

Oko je or gan vida, ki zaz na va svet lo bo. S po moč jo oče sa se zu na nji draž lja ji pre ko živ čev japre ne se jo v mož ga ne, ki te im pul ze pre tvo ri jo v sli ko. Sli ka, ki na sta ne v mož ga nih, je v bis tvu na -še vid no zaz na va nje – do je ma nje zu na nje ga sve ta.

Oko se stav lja jo va ro val ni or ga ni: tre pal ni ce, veka in obrv ter oče sno zr klo. Sprav lje no pa jev ko ta nji, ki jo ime nu je mo or bi ta. Ob da no je s tki vi, maš čev jem in mi ši ca mi, ki skr bi jo za na tanč -no us mer ja nje po gle da. Oko je se stav lje no iz več de lov, to so: vez ni ca, ro že ni ca, ša re ni ca, le ča,mrež ni ca, žil ni ca, be loč ni ca, ste klo vi na, ru me na pega, vid ni ži vec.

Oko de lu je kot ne kak šen fo toa pa rat. Vhod na svet lo ba, ki se od pred me ta od bi je, se lomi naro že ni ci, gre sko zi ze ni co na le čo in s pri la ga ja njem le če pade na mrež ni co oče sa. Tu se na ha ja -jo fo to re cep tor ji – pa lič ni ce (zaz na va jo svet lo in tem no ter so bolj ob čut lji ve) in čep ni ce (zaz na -va jo bar ve). Fo to re cep tor ji spre me ni jo svet lo bo v draž lja je, ki se nato pre ne se jo v cen ter za vidv za til nem delu mož ga nov. Vid ni cen ter v mož ga nih je od go vo ren za in ter pre ta ci jo oz. pre tvor -bo teh elek trič nih im pul zov v vid ne po do be.

Za ni mi vo je, da vsa ko od očes pri ne se do mož ga nov raz lič no sli ko, ti pa ju po tem zdru ži jov eno.

Na še oko je spo sob no zaz na ti le del barv ne ga spek tra in si cer med frek ven ca mi od 400 do700 na no me trov. Zato so po memb ne čep ni ce, ki zaz na va jo raz lič ne va lov ne dol ži ne – na pod -la gi tega jih tudi ime nu je jo rde če, mo dre in ze le ne.

EPIDEMIOLOGIJA OČESNIH POŠKODB

Oče sne poš kod be so zelo po go ste, saj ima pov preč no vsak peti pre bi va lec te kom živ lje nja poš -kod bo oče sa. Od tega je 2 % tež jih poš kodb, ki zah te va jo hos pi ta li za ci jo. Na oče sni kli ni ki je bilov letu 2016 hos pi ta li zi ra nih 76 poš ko do van cev, od tega je bilo 44 z od pr to poš kod bo oče sa. Prisko raj tret ji ni tež je poš ko do va nih je konč na vid na os tri na slab ša od 0,1 (vi di jo manj kot 10 %). Let -na in ci den ca sle po te po oče sni poš kod bi pa je 0,4/100.000 pre bi val cev (Glo boč nik, 2017).

ETIOLOGIJA OČESNIH POŠKODB

Tip in ob seg poš kod be sta od vi sna od me ha niz ma poš kod be (pred met, ke mi ka li ja, to plo ta) inde lu jo če sile, ki poš ko du je oko. Naj več poš kodb se zgo di v do ma čem oko lju (40 %), sle di jo poš -kod be na de lov nem me stu (20 %). Po tem so še poš kod be pri špor tu (15 %) in pri pro met nih nez -go dah (15 %). 10 % nez god je ne po jas nje ne ga iz vo ra (pa cient ne pove, se ne spom ni itd.). Po go ste jese poš ko du je jo moš ki (4X) v sta ro sti med 18 in 45 let. 70 % poš kodb pri moš kih je pov zro če noz os trim pred me tom, med tem ko pri žen skah pre vla du je jo poš kod be s to pim pred me tom (68 %)(Glo boč nik, 2017). Pri nas se upo šte va Bir ming han ska kla si fi ka ci ja poš kodb.

Ke mič ne in ter mič ne poš kod be so di jo v os no vi med za pr te poš kod be, ki pa se zelo hi tro lah -ko spre me ni jo v od pr to poš kod bo za ra di kon cen tra ci je ke mi ka li je, s ka te ro je bilo oko poš ko do -va no, ne pra vil ne po mo či ali pa celo ne nu de nja po mo či pri za de te mu. Ena ko ve lja za ter mič nepoš kod be oči, kjer ima mo pov zro či te lja poš kodb v ob li ki to plo te. Vse te poš kod be so lah ko izo -li ra ne ali pa so v sklo pu več jih kom bi ni ra nih poš kodb, kjer je po treb no so de lo va nje raz lič nih vejki rur gi je. Po leg sa me ga zr kla so lah ko poš ko do va ni zaš čit ni deli oče sa. To so lah ko veke, obr vi,vez ni ca ali v no tra njo sti ko sti or bi te.

Me han ske poš kod bePoš kod ba veke lah ko na sta ne pri vsa ki poš kod bi obra za. Naj bolj so ne var ne poš kod be robaveke ali pa ti ste, kjer je pri dru že na poš kod ba solz ne ga si ste ma (Cven kel, 2006).Poš kod ba vez ni ce: je po go sta za ra di iz po stav lje no sti in tan ko sti. Vez ni ca je na me stu poš kod bepor de la, pod njo je lah ko kr va vi tev, poš ko do va nec pa ima ob ču tek tuj ka. Spo sob nost ce lje njavez ni ce je ve li ka, zato ni po treb na ved no ki rurš ka os kr ba. (Cven kel, 2006).

271


Poš kod be ro že ni ce: poškod ba vrh nje ga dela ro že ni ce (epi te la) je ena naj po go stej ših oče snihpoš kodb. Za ra di izred no bo ga te ga oživ čev ja (ro že ni ca je naj bolj oživ čen del na še ga or ga niz ma)je pri sot na moč na bo le či na, fo to fo bi ja in sol ze nje. Sama poš kod ba se hi tro celi, je pa ne var nostokuž be poš kod be (Cven kel, 2006).Tuj ki: na ro že ni ci in v vez ni ci so naj po go stej ši raz log za is ka nje po mo či. Poš ko do va nec ob ču timoč no bo le či no, ne ho te no za pi ra oči in pri sot no je moč no sol ze nje (Cven kel, 2006).Zlom or bi te: to je kost na ko ta nja, kjer se na ha ja oko. Do zlo ma or bi te (blow-out frak tu re) pri de za -ra di to pe ga udar ca (s pest jo, manj ša žo gi ca). Obi čaj no je vi de ti samo ote kli no in mo dri co. V pri me -ru uk leš če nja mi šic pa cient po to ži o dvoj ni sli ki. Če pa je vkleš čen ži vec, pa lah ko na sto pi zmanj ša navid na os tri na ali pri de do ok va re barv ne ga vida (Cven kel, 2006).Pe ne trant na poš kod ba: Sila de lu je na vstop nem me stu lo ka li zi ra no od zu naj navz no ter in pov -zro či la ce ra ci jo oče sne ste ne. Vid na os tri na je ena ka ali bolj ša od 0,5 (Glo boč nik, 2017).Poš kod ba z in tra bul bar nim tuj kom: Naj po go stej ša poš kod ba zad nje ga seg men ta. V os no vi jeto pe ne trant na poš kod ba. Za ra di po seb no sti gle de os kr be in nege pa sodi v po seb no sku pi no.Ima naj bolj šo prog no zo gle de vid ne os tri ne (več kot 2/3 bol ni kov ima več kot 0,5). Pri to vrst nihpoš kod bah je več ja mož nost en dof tal mi ti sa, zato sodi to v ur gent no ope ra tiv no de jav nost. Izred -ne ga po me na je anam ne za pa cien ta (Glo boč nik, 2017).Rup tu ra oče sa: Sila udar ca s to pim pred me tom se lah ko pre ne se pre ko oče sa in pov zro či rup -tu ro oče sne ste ne v od da lje no sti od me sta poš kod be. Prog no za vid ne os tri ne je naj slab ša (manjkot 1/5 ima v č kot 0.5) (Glo boč nik, 2017).Per fo ra tiv na poš kod ba: Pov zro če na je s os trim pred me tom, oko ima vstop no in iz stop no rano.Iz stop ne rane se naj več krat ne da ope ra tiv no os kr be ti. Vse bi na oče sa je pra vi lo ma ne pre poz na -na. Ana tom ski oz. koz me tič ni us peh je le 69 %, funk cio nal ni še slab ši, od poš ko do va nih vidi večkot 0.2

MEHANIČNE POŠKODBE IN NUJNA MEDICINSKA POMOČ (NMP)

Nuj na me di cin ska po moč pri to vrst nih poš kod ba se ne raz li ku je od os ta le. Pri stop k poš ko do -van cu je enak. Rana na oče su se os kr bi ena ko kot dru ge rane. Po prvi oce ni in pre gle du te re napo skr bi mo za kr va vi tev, če je pri sot na. Za ve da ti se mo ra mo, da je pri to vrst nih poš ko do van cihstrah moč no izra žen, saj jim je naen krat one mo go čen vid ni kon takt z oko li co. Če je poš ko do va -nec po go vor ljiv, ga mo ra mo tudi po mi ri ti in mu spro ti opi sa ti vse pre mi ke in po stop ke, da ga nestra ši mo. Če se v oče su na ha ja tu jek, ga ne od stra nju je mo, am pak fik si ra mo in od pe lje mo poš -ko do van ca v bol ni šni co. V tem pri me ru po kri je mo obe oče si. Če pa gre za po li trav mo in so oče -sne poš kod be samo pri dru že ne, os kr bi mo naj prej vi tal no ogro ža jo če poš kod be.Svet lob ne poš kod be oči: lah ko se poš ko du je jo ob zelo moč ni svet lo bi (ob loč ni pla men) ali iz -po stav lje no sti UV žar kom (v vi so ko gor ju, med vi har jem, v so la ri ju). Po zi mi ali spom la di nas lahkopri za de ne snež na sle po ta. Poš kod ba pov zro či bo le če vnet je vez ni ce in ro že ni ce, ok va ro glob ljihde lov oče sa in za ča sno os le pi tev. Obo le nje se pre poz na po pe ko či bo le či ni, zba da nju v očeh inmoč nem bleš ča nju (poš ko do va nec sam pove, ali pre poz na mo iz te re na). Za ra di ope kli ne lah kopo sta ne poš ko do va nec omo ti čen in za ča sno slep. Za oči so zelo ne var ni tudi bli ski je dr skih eks -plo zij. Te poš kod be so za ča sne in le red ko pu sti jo traj ne po sle di ce (Cven kel, 2006).

NUJNA MEDICONSKA POMOČ OB SVETLOBNIH POŠKODBAH

Tudi tu obrav na va mo poš ko do van ca ce lost no. Spe ci fič na os kr ba za svet lob ne poš kod be za je -ma skrb, da oči niso iz po stav lje ne svet lo bi, tako da poš ko do van ca pre ne se mo v senč ni pro stor,na oči pa mu damo hlad ne ob klad ke, ki bla ži jo simp to me (Cven kel, 2006).

Ke mič ne poš kod be s ki sli na mi, lugi in sol zil ciKe mič ne poš kod be so zelo ne var ne. Naj več to vrst nih poš kodb je na de lov nem me stu. Pre pre -či ti ali vsaj omi li ti jih je mo go če z upo ra bo pri mer nih zaš čit nih sred stev. V ve li ki meri ima jo lah koza po sle di co tudi po pol no sle po to. Ke mi ka li je niso pri sot ne samo v in du stri ji, ima mo jih tudidoma. Doma so naj po go stej še poš kod be s ce men tom in mal to. Poš kod be z lugi so ne var nej še,


272

ker raz tap lja jo tki vo in tako pre ha ja jo v no tra njost tkiv. Pri sti ku oče sa s ke mi ka li ja mi se po ja vihuda bo le či na, sol ze nje in ne neh no za pi ra nje vek. Obi čaj no pa te poš kod be niso ome je ne samona oko, am pak so pri za de ta tudi okol na tki va (Cven kel, 2006).

V to sku pi no poš kodb so di jo tudi sol zil ci, ki so v os no vi na me nje ni sa moo bram bi pred na pa -dal ci in ži val mi, upo rab lja pa jih tudi voj ska in po li ci ja za ob vla do va nje mno žic in ones po sab lja -nje nas prot ni ka. Ke mič no se de li jo v tri sku pi ne: OC – kap sai cin, CS – 2-klor ben zi li den, in CN –1-klo ra ce to fe non. Do da ne pa so še dru ge spo ji ne in to pi la za več ji uči nek. Zna ki za stru pi tve sota kojš nja pe ko ča bo le či na po ko ži obra za in očeh, ne ho te no za pi ra nje oči (ble fa ros pa zem), sol -ze nje, por de la ko ža, pe ko ča bo le či na v nosu, iz ce dek iz nosu, ka šelj, ob ču tek du še nja, sla bost,bru ha nje, iz gu ba orien ta ci je, zme de nost, pa nič ni na pad.

NUJNA MEDICINSKA POMOČ PRI KEMIČNIH POŠKODBAH

Po seb nost nu de nja po mo či pri teh poš kod bah je,da po treb no naj prej za go to vi ti var nost za eki -po NMP. Po moč mora biti nu de na v čim kraj šem mož nem ča su. Čas ima tu kaj zelo po memb novlo go. Za ra di ke mi ka lij, s ka te ri mi je pov zro če na poš kod ba, je vča sih na vo ljo samo ne kaj se -kund, dru gič ne kaj mi nut, ni ko li pa več ur. Po memb no je ta kojš nje spi ra nje oče sa. To mora tra ja tivsaj 5 mi nut. Sam poš ko do va nec si tež ko nudi po moč. Spi ra nje se mora na da lje va ti tudi medpre vo zom do bol ni šni ce (Cven kel, 2006). Ideal na za spi ra nje je raz to pi na Diph po te ri ne. V ne ka -te rih de lov nih or ga ni za ci jah jo upo rab lja jo v ok vi ru prve po mo či (ke mič na, far ma cevt ska in du -stri ja.) (Pre vor, 2013).

Tudi pri poš kod bah s sol zil ci mora eki pa NMP po skr be ti za svo jo var nost. Upo ra bi ti mora tudizaš čit no ma sko. Poš ko do van ca je po treb no čim prej od mak ni ti na var no in obraz spra ti s spre jemDiph po te ri ne raz to pi ne. Spraz ni ti je po treb no ce lo ten sprej. Če ni na vo ljo sprej ali raz to pi na, spi ra -mo obraz z mlač no vodo ali 0,9 % Na Cl vsaj 15 mi nut oz. tudi med pre vo zom v bol ni šni co. Hlad navoda oja ča bo le čin ski draž ljaj. Če so pri sot ne kon takt ne le če, jih je po treb no čim prej od stra ni ti.Preo sta lo ko žo se spi ra z mlač no vodo in mil ni co, kon ta mi ni ra no ob le ko pa se spra vi v pla stič novreč ko. Če se si tua ci ja po 30 mi nu tah ne umi ri, je po treb no poi ska ti po moč of tal mo lo ga.

DIPHPOTERINE

To je ste ril na te ko či na. Upo rab lja se za pa siv no in ak tiv no de kon ta mi na ci jo tkiv ob sti ku z dra žil -ni mi in jed ki mi ke mi ka li ja mi. Raz to pi na ohra nja di lu cij ski in me ha nič ni uči nek vode in tudi ak tiv -no ve že in nev tra li zi ra ke mi ka li je. Ima pa tudi last nost hi per to nič ne raz to pi ne. To po me ni, dazau stav lja pro di ra nje ke mi ka lij v tki va in spre me ni smer os mot ske ga gi ba nja ke mi ka lij. Tako seus tva ri tok iz poš ko do va nih tkiv pro ti po vr ši ni ko že in oči. Pri očeh ima naj bolj ši uči nek, če se joupo ra bi že v pr vih de se tih se kun dah po poš kod bi. Na vo ljo je v te ko či ni za spi ra nje oči, v ob li kispre ja za obraz in pa tudi za telo. (Pre vor, 2013).

ZAKLJUČEK

Poš kod ba je še ved no strah zbu ja jo ča be se da, ne gle de ka te ri del or ga niz ma je pri za det. Poš -kod ba oče sa pa ima še več ji ne ga tiv ni predz nak, ker je pri za det vid, koz me tič ni vi dez bol ni ka,po sle dič no pa je moč no pri za de ta tudi nje go va sa mo po do ba. Poš kod ba oče sa ne iz bi ra gle dena sta rost. Poš ko du je jo so tako otro ci od no vo ro jenč kov na prej pa do sta rost ni kov. Po memb noje, da jim zna mo pri sluh ni ti, da se ču ti jo var ne med nu de njem po mo či, da zna mo pra vil no oce -ni ti stop njo in ob li ko poš kod be gle de na vi de no in po ve da no s stra ni poš ko do van ca ali oči vid -cev. Poš ko do va ni se laž je in bolj od kri to po go var ja jo z nami. Če smo do volj stro kov no us po sob lje ni,lah ko us mer ja mo po go vor, iz ve mo po memb ne po dat ke, ki jih nato po sre du je mo zdrav ni ku, mupo da mo us trez ne in for ma ci je (kar lah ko, gle de na na še kom pe ten ce), nu di mo to laž bo in psi hič -no opo ro. Za vse to je po treb no ve li ko zna nja, spo sob no sti em pa ti je in pra vil ne ga od lo ča njav kri tič nih tre nut kih. Od vse ga tega je ve li ko krat od vi sno, ali bo še vi del, ko li ko bo vi del, ali bo po -treb na prek va li fi ka ci ja, ali bo po treb na pri la go di tev na nov na čin živ lje nja, ali bo po treb na upo -ra ba pri po moč kov za sle pe in sla bo vid ne.

273


LITERATURA1. Br var M, Bui ć Re re či ć D. Za stru pi tve s sol zil ci: nuj na me di cin ska po moč. In Gri čae M, Vajd R (ur.). Ur gent na

me di ci na – iz bra na po glav ja 2011. Por to rož: Slo ven sko zdru že nje za ur gent no me di ci no; 2011: 172-1742. Cven kel B. Nuj na sta nja v of tal mo lo gi ji in Ah čan G. U. Prva po moč: pri roč nik s prak tič ni mi pri me ri. Ljub lja na:

Rde či križ Slo ve ni je; 2006: 247-2663. Diph po te ri ne in He xaf luo ti ne. Do stop no na: http://www.prevor.com/EN/sante/RisqueChumique/diphpo-

terine/TvxRec.php (15. 02. 2014)4. Glo boč nik Pe tro vič M. Poš kod ba oče sa. Os kr ba bol ni ka z od pr to poš kod bo oče sa: Zdrav Vestn. 2004; 73: 393-75. Glo boč nik Pe tro vič M. Poš kod be oče sa: Je še tov dan 2017; 59-69


274

OSKRBA DIHALNE POTI PRI POŠKODBI OBRAZA

AIRWAY MANAGEMENT OF MAXILLOFACIAL TRAUMA

Ema Jen ko, Zlat ko Gru beši ć

Kli nični od de lek za ane ste zio lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok,UKC Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Poškod be obra za lah ko pov zročijo živ ljenj sko ogrožajoče težave z di ha njem in oku lar no, no snoin čel just no dis funk ci jo. Za do bro oce no di hal ne poti je pri po ročlji vo poz na ti me ha ni zem in ob -seg poškod be, stop njo šoka, kr va vi tev v di hal nih po teh. En do tra heal na in tu ba ci ja je ob pri mer nipri pra vi ter us po sob lje no sti stro kov ne ga oseb ja prva iz bi ra pri os kr bi di hal ne poti.

Abstract

Face da ma ge can cau se life-threa te ning si tua tion as hypo xia and ocu lar, na sal and jaw dysfunc-tion. For a good as ses sment of the air way, it is ad vi sab le to know the mec ha nism and ex tent ofin jury, shock le vel, blee ding in air way. En do trac heal in tu ba tion is the first choi ce for air way pro tec-tion, with ap pro pria te pre pa ra tion and pro fes sio nal staff com pe tences.

UVOD

Di ha nje je os nov na funk ci ja člo veškega te le sa. Prvi po mem ben ko rak pri vzpo sta vi tvi us pešneiz me nja ve ki si ka in og lji ko ve ga diok si da je pro sta di hal na pot za ne mo ten pre tok zra ka. Neu -strez na ok si ge na ci ja lah ko že v ne kaj mi nu tah pri pe lje do nepovrat ne ok va re možga nov in smrt,zato je pre poz na va nje in os kr ba za pr te di hal ne poti eden pr vih ukre pov pri kri tično bol nem alipoško do va nem bol ni ku (1).

Ukre pi za os kr bo di hal ne poti pri živ ljenj sko ogroženem bol ni ku omo gočajo od prt je invzdrževa nje di halne poti ter me han sko pre di ha va nje, v ko li kor je spon ta na ven ti la ci ja ne za dost -na za vzdrževa nje za do vo lji ve ok si ge na ci je. En do tra heal na in tu ba ci ja je ob pri mer ni pri pra vi terus po sob lje no sti stro kov ne ga oseb ja zla ti stan dard pri os kr bi di hal ne poti. Ob stajajo pa pri me ri,ko je os kr ba di hal ne poti težavna (1).

O težavni di hal ni poti go vo ri mo, ko ima stro kov no oseb je težave pri pre di ha va nju bol ni kaz di hal no ma sko, pri pri ka zu struk tur grla med la rin go sko pi jo ali pri in tu ba ci ji. V ur gent nih sta njihje težko in tu ba ci jo težje pred vi de ti, ob sta ja pa ne kaj de jav ni kov tve ga nja, ki jo lah ko na ka zu je jo:de be lost, no sečnost, kra tek vrat, ve lik je zik, ome je no gi ba nje vra tu v at lan to-ok ci pi tal nem sklepu(imo bi li za ci ja vrat ne hrb te ni ce), ma ja vi in iz pad li zob je in poškod be obra za ter vra tu (1).

In ci den ca poškodb di hal nih poti je zelo majh na, manj kot 1 %, prav za ra di tega pa se ve li ko -krat spre gle da zah tev nost os kr be in po sle dično je os kr ba di hal ne poti pri poškod bi slabše za -sto pa na (2).

POŠKODBE OBRAZA

Zlo mi obraz ne ga ske le ta na sta ne jo ob močnih udar cih v obraz. Ta krat se zlo mi jo in pre mak ne joobraz ne ko sti. Čim večja je ki ne tična ener gi ja udar ca, tem hujši so zlo mi in pre mi ki obraz ne gaske le ta. Večina zlo mov je za pr te ga tipa, kar po me ni, da koža in sluz ni ce nad zlo mom niso poško -do va ne. Naj po go stejši vzro ki zlo mov obraz ne ga ske le ta pri nas so pro met ne ne sreče in pre te pi,red ke je pad ci, poškod be pri delu in špor tu (3).

Poškod be obra za lah ko vpli va jo na mak si lar no/man di bu lar no ali sre din sko obraz no ob močjein se raz te za jo in tra kra nial no. Mak si lo fa cial na trav ma lah ko pov zroči živ lje nje ogrožujoče težave

275


z di ha njem in kr va vi tvi jo ter pov zroči znat no oku lar no, no sno in čel just no dis funk ci jo, kr va vi tevpa lah ko za ple te ob vla do va nje di hal nih poti. Bol ni ku v se dečem po ložaju požira nje krvi čisti di -hal no pot. Ven dar pa lah ko želodčne mot nje pri požira nju krvi po večajo ver jet nost re gur gi ta ci jein as pi ra ci je. Dvoj ni man di bu lar ni zlom lah ko pov zroči pre mik je zi ka in pree pi glot ske ga tki va, karpov zroči ovi ra nje di hal ne poti. Poškodbe man di bu lar nih in zi go ma tičnih lo kov lah ko pov zročijotriz mus, ki se ga lah ko raz reši z ne vro mu sku lar no blo ka do. Kon di lar ni zlo mi pa lah ko ome ji jo od -pi ra nje čel ju sti (2).

Poškod ba v sre di ni obra za lah ko pov zroči eno stran sko ali dvo stran sko Le Fort I, II in III zlo me.Zlo mi Le Fort II in III so lah ko po ve za ni z zlom lje no bazo lo ba nje in puščan jem ce re bros pi nal nete kočine. Kri pla stična plošča in sfe roid ni si nus se lah ko poško du je jo pri bol ni kih z zlo mom na -soor bi to-et moid ne ob li ke, zlo mom Le Fort II in III ali pa s pan fa cial ni mi zlo mi. Spred nje poškod beobra za so običajno po ve za ne s poškod ba mi gla ve in vrat ne hrb te ni ce, med tem ko so zi go ma -tični in or bi tal ni zlo mi po ve za ni s poškod ba mi oči (2).

Baz ni zlo mi lah ko vključuje jo tem po ral no, oci pi tal no, sfe noidno in et moi dal no kost. Pri tem lah -ko pov zročijo »ra ku nje oči«, pa re zo kra nial nih živ cev, puščanje ce re bros pi nal ne te kočine itd. (2).

OCENA IN OSKRBA DIHALNE POTI

Poškod ba di hal nih poti mor da ni ved no očitna, zato oce na zah te va vi so ko ra ven pred vi de vanj zamot nje di hal ne poti. Pri iz va ja nju oce ne di hal ne poti se upo ra bi triažo poško do van ca, v ka te ri pase upošteva tudi raz po ložlji vost časa, stro kov ne ga zna nja, opre me v pred bol nišničnem in bol -nišničnem oko lju. Na oce no di hal ne poti vpli va tudi sta nje pacienta in poškod be or ga nov. Ta -kojšna os kr ba di hal ne poti na te re nu je pri po ročena ob pri mer nem stro kov nem zna nju, opre miin daljšem času do se ga bol nišničnega oko lja (2).

Za kva li tet nejšo oce no di hal ne poti je pri po ročlji vo poz na ti me ha ni zem poškod be, ob segpoškodb, stop njo šoka, kr va vi tve v ali oko li di hal nih poti, kjer he ma tom lah ko zoži di hal ni ka nal,ter poškod be za ra di ke mičnih, bio loških in in ha la cij skih sred stev (dim in ope kli ne, ki pov zročijoedem sluz ni ce). Štu di je so po ka za le, da do ločeno šte vi lo ljudi s poškod ba mi obra za ne po tre -bu je en do tra heal ne in tu ba ci je, pri čemer je pou dar je no, da je kon zer va tiv no zdrav lje nje pri mer -no za sta bil ne bol ni ke s sproščeno di hal no pot jo. Če se in tu ba ci ja ne iz ve de, je po nav lja njeoce ne di hal ne poti po treb no iz va jati po go ste je pri mot njah de lo va nja tkiv, kjer lah ko kr va ve nje,mo dri ce, he ma to mi, ede mi, pod kožnimi em fi ze mi, po slabšajo že oce nje no sta nje (2). Majh nepoškod be meh kih tkiv lah ko pri kri je jo re snejše poškod be obraz nih ko sti. Ne za dost na oce napoškod be obra za ali vra tu lah ko pri ve de do akut ne za po re di hal nih poti, ki je po sle di ca ote ka njain he ma to ma. (4)

Pri os kr bi di hal ne poti ob poškod bi obraz nih struk tur se a pli ci ra višji od sto tek ki si ka, očisti sedi hal no pot (as pi ra ci ja in od stra ni tev zob ne pro te ze, zob, tkiva, krvi in želodčne vse bi ne) in iz ve -de os nov ne ma ne vre (pri la go jen troj ni ma ne ver, spro sti tev di hal ne poti in pre di ha va nje). Obpoškod bi hrb te ni ce je ma ne vre po treb no pri la go di ti in iz va ja ti s pre vid nost jo. Gro bo pre di ha va -nje pre ko obraz ne ma ske s pozitiv nim tla kom lah ko pre sta vi zlom lje ne ko sti obra za, po slabša alipov zroči ob struk ci jo di hal nih poti in sub ku ta ni em fi zem, pnev moen ce fa li tis, pnev mo me dia sti -num in pnev mo to raks. Toda v do ločenih pri me rih lah ko obraz na ma ska iz boljša si tua ci jo, sajsluži kot sta bi li za tor zlom lje nih ko sti obra za. Bol ni ka, ki je ob spre je mu za ra di lažjega di ha njav se dečem ali bočnem po ložaju, se pu sti v tem po ložaju do začetka a pli ka ci je ane ste ti kov (4).

In di ka ci je za ur gent no in tu ba ci jo (RSI) vključuje jo hudo trav mo, srčni za stoj, šok, res pi ra tor -no sti sko, hi pok si jo, hudo vzne mir je nost in nez možnost za zaščito di hal nih poti, pri čemer jeoce na Glas gow Coma Sca le niz ka (≤ 8). Pri mer ne so raz lične teh ni ke in tu ba ci je, di rekt na la rin go -sko pi ja (DL), vi deo la rin go sko pi ja (VL) in fi be rop tična bron ho sko pi ja (FOB). Ob vi zua li za ci ji struk -tur za us pešno in tu ba ci jo lah ko VL us mer ja FOB za vi zua li za ci jo grla in ko ni ce FOB. FOB jepri me ren ob pri sot no sti težke in tu ba ci je in ven ti la ci je. Prožnost FOB je upo rab na pri no sni in tu -ba ci ji, poškodbi vrat ne hrb te ni ce, ome je nem do sto pu (npr. in tu ba ci ji v bočnem po ložaju), ven -dar pa je upo ra ba ome je na ob pri sot no sti krvi, iz ločkov in nez možno sti as pi ra ci je le teh. RSI selah ko us pešno upo ra bi pri pe ne trant nih poškod bah vra tu oz. he mo di nam sko ne stabil nih bol ni -kih z večjimi poškod ba mi or ga nov, saj je hi trejša. Iz bi ra je od vi sna od kli nične od ločitve, bol ni ko -


276

ve ga sta nja, vr ste in re sno sti poškod be di hal ne poti, si stem skih poškodb ter raz po ložlji vo sti opre -me, oseb ja in stro kov ne ga zna nja (2).

Živ ljenjsko ogrožene bol ni ke je naj prej po treb no he mo di nam sko sta bi li zi ra ti, iz ve sti naj nuj -nejše po se ge (zau sta vi tev kr va vi tev, nuj ni možgan ski po se gi, …) in opra vi ti nuj no diag no sti ko, sajje po go sto ope ra ci ja obraz nih ko sti se kun dar ne ga po me na. Ta krat, ko se jo izve de, se tudi ki rur -gom lažje za go to vi op ti mal ne ope ra tiv ne po go je (praz na ust na vot li na), ka mor spa da ta na zal nain tu ba ci ja (kon train di ci ra na ob poškod bah lo banj ske ga dna in nosu ter ob vid ni kr va vi tvi iz no -snic) in sub men tal na in tu ba ci ja (kon ver zi ja iz klasične oral ne in tu ba ci je, kjer se za čas ope ra ci jezu na nji del tu bu sa pre sta vi sko zi ki rurško od pr ti no pod ko ni co bra de) (5).

TEŽKA INTUBACIJA

Nei zve dlji vost ven ti la ci je in en do tra heal ne in tu ba ci je je ja sna in di ka ci ja za vzpo sta vi tev ki rurškedi hal ne poti. Ki rurška pot je lah ko kla sična tra heo sto ma ali pa ko ni ko to mi ja. Le ta je lah ko igel naali pra va ki rurška po in ci zi ji. Za ra di zaščite di hal ne poti pred as pi ra ci jo krvi in želodčne vse bi neje pri mer nejša dru ga va rian ta (6).

Pri po roča se poz na va nje al go rit ma za težko in tu ba ci jo (sli ka 1) (7), ki je lah ko pred vi de na alipa ne pred vi de na, kar je oteževal na oko liščina. Al go ri tem vse bu je po stop ke in upo ra bo pri po -močkov, ki so nam lah ko v po moč (8). Zato je v kli ničnem oko lju stan dard, da je pri sot na do dat -na oprema, to je voz za težko in tu ba ci jo, ki vse bu je raz lične pri po močke in ma te rial za vzpo sta vi tevpro ste di hal ne poti, kot so vi deo la rin go skop ske žlice, al ter na tiv ne žlice, vo di lo »Bou gie«, in tu -ba cij ska la rin geal na ma ska, i-gel, la rin geal ni tu bus, fi be rop tični bron ho skop, ri gid ni fi ber skop, …Nuj no pa je poz na va nje teh pri po močkov in način ro ko va nja z nji mi (9).

Vlo ga me di cin ske se stre po leg stro kov ne ga zna nja ob se ga tudi pri pra vo na vse omenje nepo stop ke. Zato je pri po ročlji vo red no pre ver ja nje apa ra tur (npr. de lu joč as pi ra tor, ven ti la tor,…),opre me (npr. de lu joče vi deo na pra ve, us trez na svet lo ba pri la rin go sko pu,…), pri po močkov in

277


Sli ka 1. She ma al go rit ma za težko in tu ba ci jo.

ma te ria la (za dost ne za lo ge), ki jih po tre bu je mo za var no oskrbo di hal ne poti. V nuj nih sta njih siželi mo brez hib nost našte te ga, v izo gib im pro vi za ci ji in ne po treb nim za ple tom. Se ve da pri pra vani do volj, saj z vsem našte tim tudi mo ra mo zna ti ro ko va ti.

ZA KLJUČEK

Po memb no je, da v ur gent nih sta njih upo rab lja mo pripo močke in me to de, ki jih poz na mo inkate rih smo vešči. De lav ni ce naj služijo učenju, kjer se pri do bi va zna nje in prak tično us po sob lje -nost, ka te ra je ka sne je lah ko iz pe lja na brez večje stre sne obre me ni tve na real nih ur gent nih si -tua ci jah. Z us trez no pripravo in do bro ko mu ni ka ci jo v timu, lah ko pre prečimo mar si ka te ri prob lem.

LITERATURA

1. Mally Š, Bučič Re rečič D. Di hal na pot, al ter na tiv ni pri po močki in no vo sti. In: Gričar M, Vajd R, ur. Ur gent na me -di ci na: iz bra na po glav ja 2012: zbor nik; Ljub lja na. p.147-51.

2. Jain U, Mc Cunn M, Smith EC, Pit tet JF. Ma na ge ment of the Trau ma ti zed Air way. Anest he sio logy. 2016;24(1):199-206.

3. Ve sna ver A. Poškod be obra za in obraz ne ga ske le ta. In: V Smr kolj, ur. Ki rur gi ja. Ce lje: Gra fi ka Gra cer; 2014.p. 640-51.

4. Mil ler R. in sod. Mil ler’s anest he sia. 2015, 2452-2538.5. Shetty PM, Ya dav SK, Upad ya M. Sub men tal in tu ba tion in pa tients with pan fa cial frac tu res: A pros pec ti ve

study. In dian J An-aesth. 2011 May-Jun; 55(3): 299–304.6. Gr mec Š. Pri stop k po li trav ma ti zi ran cu v pre hos pi tal ni dejav no sti – nuj na me di cin ska po moč in zdrav nik

družin ske me di ci ne. In: Jan ko Ker snik. Poškod be v os nov nem zdravs tvu, zbor nik pre da vanj. II. spo min skosrečanje dr. Ja ni ja Ko ka lja. Ljub lja na: Združenje zdrav ni kov družin ske me di ci ne, SZD, 2003. p. 12-21.

7. Sto par Pin ta rič T, Je glič G, Lužar T, Be ne dik J. Al go ri tem za težko in tu ba ci jo Slo ven ske ga združenja za ane -ste zio lo gi jo. Zdrav Vestn. 2013; 82 (12): 791-5.

8. Al go ri tem težka in tu ba ci ja. In ter ni do ku ment PT KRG KOAIT 008. UKC Ljub lja na, Kli nični od de lek za ane ste -zio lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok.

9. Se sta va vo zička za težko in tu ba ci jo. In ter ni do ku ment ND KRG KOAIT 029. UKC Ljub lja na, Kli nični od de lek zaane ste zio lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok.


278

279279279


NOVOSTI PRI IMOBILIZACIJIPOŠKODOVANCEV – PRIPOROČILA

NOVELTIES IN IMMOBILIZATIONOF INJURIES RECOMMENDATIONS

280

PREGLED POŠKODOVANEGA OTROKA (SMERNICE ITLS)

ASSESSMENT OF INJURED CHILD (GUIDELINES ITLS)

Go razd Bre gant

Reševal na po sta ja, OZG Zdravs tve ni dom Kranj, Gos pos vet ska 10, 4000 Kranj

Izvleček

Si ste ma tični pre gled poško do van ca pred stav lja po mem ben del obrav na ve na te re nu. V Slo ven -skem pro sto ru je za delo na te re nu naj bolj v upo ra bi ITLS pri stop. Pri obrav na vi poško do va nihotrok se pre gled ne razli ku je bis tve no od pre gle da poško do va nih odra slih.

Po treb no pa je upošte va ti, da ima jo otro ci po memb ne po seb no sti v ana tom skem, fi zio -loškem in psi ho loškem smi slu. Poško do va ne ga otro ka obrav na va mo red ke je, zato ni za ne mar -lji va tudi čus tve na obre me nje nost čla nov eki pe NMP. Pre gled poško do va ne ga otro ka ves časpo te ka ob ko mu ni ka ci ji in so de lo va nju s starši ozi ro ma skrb ni ki, ki pri pri do bi va nju po memb nihpo dat kov igra jo ključno vlo go.

Pri obrav na vi poško do va nih otrok na te re nu upo rab lja mo tudi dru gačno, njim pri la go je noopre mo. Zato je po memb no, da z njo zna mo ro ko va ti.

Abstract

Syste ma tic as ses sment of in ju red child in pre-hos pi tal trau ma care is glo bal stan dard for ra pidand ef fec ti ve me di cal care. The most ac cep ted ap proach in Slo ve nia is ITLS fra me work. Adult andchild fra me work do not dif fer sig ni fi cantly, no net he less we must not for get ana to mi cal, physio lo -gi cal and psycho lo gi cal spe ci fi city of the child po pu la tion. Furt her mo re, we have to keep in mindthat in ju red child pro du ces emo tio nal strain on EMS team.

As ses sment of in ju red child is usually ac com pa nied by pa rents or guar dians that pro vi de uses sen tial he te roa nam ne stic in for ma tion.

For the afo re men tio ned rea sons equip ment used in child trau ma care dif fers from adultequip ment and it is of great impor tan ce to know how to use it cor rectly.

UVOD

Zgo do vi na obrav na ve poško do van cev na te re nu v zad njih treh de set let jih kaže na ve lik raz vojnuj ne me di cin ske po moči v Slo ve ni ji. Pred prib ližno tre mi de set let ji je ve lja lo splošno pre pričanje,da je po treb no za do ber izid hudo poško do va nih le te kar najhitre je pri pe lja ti v bol nišnico.V prak si je to po me ni lo, da poško do van ci niso bili de ležni us trez ne os kr be na te re nu. Poško do -van ci niso ime li us trez no os krb lje ne di hal ne poti, niso pre je li in fu zi je in učin ko vi te pro ti bo lečin -ske te ra pi je.

To je vo di lo naše sta rejše ko le ge v ak tiv no sti, kako iz boljšati obrav na vo poško do van cev nate re nu. V delo ekip NMP so vključeva li mno ge na pred ne po stop ke in po se ge, ki so bis tve nopris pe va li k boljši obrav na vi poško do van cev.

Vse to pa je vo di lo v neko dru go skraj nost, kjer se je po go sto po za bi lo upošte va ti čas, kotzelo po mem ben de jav nik pri preživet ju hudo poško do va nih. Smer ni ce ITLS v vsej svo ji zgo do -vi ni po stav lja jo čas med naj po memb nejše po stav ke.

V zad njih le tih skušamo v eno tah NMP na te re nu oprav lja ti ti ste pos top ke in po se ge, ki ne -po sred no vpli va jo na preživet je poško do van ca in boljši izid zdrav lje nja.

Pri tem so nam v po moč smer ni ce ITLS. V vseh svo jih iz da jah nas vo di jo do čim bolj si ste ma -tičnega pri sto pa, kjer je možnost po zab lja nja po memb nih po stop kov kar naj manjša.

281


Pri poško do va nem otro ku se smer ni ce bis tve no ne raz li ku je jo od ti stih za odra sle. Upošte -va ti mo ra mo, da otro ci niso samo po manjšani odra sli. Raz li ke se po ja vi jo tako pri sa mem me ha -niz mu poškod be, kot tudi pri po seb no stih v ana tom skem, fi ziološkem in psi ho loškem smi slu.

OBRAVNAVA POŠKODOVANEGA OTROKA NA TERENU

ITLS pre gled poško do va ne ga otro ka de li mo na tri dele:

Pri mar ni pre gledJe hi ter in si ste ma tičen pre gled poško do va ne ga otro ka. V prib ližno dveh mi nu tah iden ti fi ci ra moti sta sta nja, ki otro ka ne po sred no živ ljenj sko ogrožajo. Po tem pre gle du tudi do ločimo stop njonuj no sti pre vo za v bol nišnico.

Se kun dar ni pre gledSe pri ogroženem otro ku iz va ja med pre vo zom v bol nišnico. Na men je po drob ne je opra vi ti pregledotro ka. Pri tem upo ra bi mo vso teh no lo gi jo, ki jo ima mo na raz po la go. Upo ra bi mo tudi na tančenmo ni to ring, ur gent ni ul tra zvok itd. V pri me ru, da je pot do bol nišnice krat ka, se oprav lja v bol nišnici.

Kon trol ni pre gledPo men kon trol nih pre gle dov se ved no bolj pou dar ja. Še po se bej pri ogroženih otro cih in krat -kem trans por tu do bol nišnice, lah ko na do me sti jo se kun dar ni pre gled.


282

Sli ka 1. Al go ri tem ITLS pri mar ne ga pre gle da.

Mechanismof Injury?

Localized

MOI

Generalized

or Unknown

MOI

FOCUSED

EXAM

RAPID

TRAUMA

SURVEY

Load–and–Go

Situation?

ITLS ONGOING

EXAM

ITLS SECONDARY

SURVEY

INITIAL ASSESSMENT

General Impression of the PatientLevel of Consciousness

AirwayBreathingCirculation

SCENE SIZE–UP

Standard PrecautionsScene Hazards

Number of PatientsNeed for More Help or Equipment

Mechanism of Injury

ITLS Patient Assessment

ITL

S P

RIM

AR

Y S

UR

VE

Y

Pre den pri sto pi mo k poško do va ne mu otro ku, mo ra mo na re di ti oce no pri zo rišča. Ta se sto ji izpe tih po memb nih seg men tov. Del oce ne lah ko na pra vi mo med vožnjo na kraj do god ka, drugdel pa ob sa mem pri ho du na kraj do god ka.

Oce na pri zo rišča:• Eki pa mora upo ra bi ti vso zaščitno opre mo in se do go vo ri ti ka te ro opre mo za os kr bo bodo

upo ra bi li na sa mem kra ju nez go de.• Vsi člani ekipe mo ra jo pa zi ti na last no var nost in var nost vseh ude leženih.• Čim prej mora eki pa ugo to vi ti šte vi lo poško do va nih in po po tre bi začeti s po stop ki triaže.• Ak ti va ci ja do dat nih ekip NMP in dru gih služb (po li ci ja, ga sil ci, GRS …) v pri me ru po tre be.• Oce na mehaniz ma poškod be.

Začetna oce na sta nja poško do van ca:• Splošni vtis (večje kr va vi tve, splošen iz gled, spol, sta rost, ak tiv nost …).• Sta nje za ve sti (les tvi ca AVPU), va ro va nje vrat ne hrb te ni ce!• A (di hal na pot).• B (di ha nje).• C (cir ku la ci ja).

V pri me ru težav pri za go tav lja nju pro ste di hal ne poti, se v tej fazi obrav na ve po služuje mo pre -pro stih po stop kov in ma ne vrov za za go to vi tev pro ste di hal ne poti (pri la go jen troj ni ma ne ver,ust no – žrel ni tu bus, as pi ra ci ja …). Pri oce ni di ha nja pri otro cih je smi sel no že avskul ti ra ti di ha nje.Vsem težje poško do va nim v tem delu obrav na ve a pli ci ra mo ki sik. Ob oce ni cir ku la ci je (koža inpul zi) os kr bi mo tudi večje kr va vi tve, ki jih ni smo ugo to vi li ob sa mem pri sto pu.

Po začetni oce ni sta nja poško do va ne ga otro ka, se na pod la gi mehaniz ma poškod be in ugo -to vi tev pri začetni oce ni sta nja, od ločimo za hi tri trav ma to loški pre gled ce le ga te le sa ali us mer -jen pre gled.

Ne va ren, ge ne ra li zi ran me ha ni zem poškod be ali otrok z mot njo za ve sti – začetni oce ni sta -nja sle di hi tri trav ma to loški pre gled ce le ga te le sa.

Ne va ren in ja sno fo ku si ran me ha ni zem ne sreče – začetni oce ni sta nja sle di us mer je ni pre -gled. Po memb no je pre gle da ti tudi so sed nja po dročja.

Vse ne nor mal no sti ugo tov lje ne pri začetni oce ni sta nja – hi tri trav ma to loški pre gled.Pri hi trem travma pre gle du pre gle da mo ce le ga otro ka in iščemo sta nja, ki ga ne po sred no

ogrožajo. Pri us mer je nem pre gle du pre gle da mo poško do va ni del in po po tre bi tudi so sed njedele te le sa.

HITRI TRAVMATOLOŠKI PREGLED

Pri tem se držimo os nov ne ga načela, da vsak sklop tele sa po gle da mo, po ti pa mo in ob tem vpra -šamo poško do van ca o bo lečini. Po memb no je pra vil no za po red je pre gle da. En član tima oprav -lja načelo ma samo pre gled. Dru gi član va ru je gla vo in vrat no hrb te ni co v nev tral nem po ložaju.Tret ji član pa oprav lja vse ostale po stop ke in po se ge, ki mu jih de le gi ra vod ja. Med hi trim trav -ma to loškim pre gle dom otro ku na me sti mo vrat no opor ni co, po po tre bi me de nični pas in iz ve -de mo imo bi li za ci jo ce le ga te le sa.• gla ve in vra tu (poškod be obra za, odrg ni ne, ote kli ne, pe ne trantne poškod be, pod kožni em fi zem,

pol nje nost vrat nih ven, de via ci ja tra he je).• Pre gled pr sne ga koša (si me tričnost, vid ne poškod be, ne sta bil nost, kre pi ta ci je, pa ra dok sno

giba nje, av skul ta ci ja di ha nja – ob od sot no sti per ku si ja, srčni toni).• Pre gled tre bu ha (vidne poškod be, občut lji vost, na pe tost).• Pre gled me de ni ce (občut lji vost, ne sta bil nost, kre pi ta ci je).• Pre gled spod njih in zgor njih okončin (vid ne poškod be, ne sta bil nost, mo to ri ka in sen zo ri ka). Ob

ugo tov lje ni poškod bi tudi oce na pul za di stal no od poškod be.• Pregled hrb ta (vid ne poškod be, de for ma ci je).

283


Med pri mar nim pre gle dom poško do va ne ga otro ka, skušamo pri do bi ti po memb ne po dat ke o otro -ku. Ve li ko po dat kov pri do bi mo od staršev – he te roa nam ne za. Pri tem upo ra bi mo she mo SAMPLE.S (symptoms) Kakšne težave na vaja in kaj ga boli?A (aler gies) Ali ima otrok kakšne zna ne aler gi je?M (me di ca tions) Ali jem lje kakšna zdra vi la?P (past me di cal hi story) Bo lez ni ali poškod be iz pre te klo sti?L (last meal) Kdaj je na zad nje je del?E (events pre ci ding the in ci dent) Ali opiše do go dek? Česa se spom ni?

Po oprav lje nem pri mar nem pre gle du se mo ra mo od ločiti, če gre pri otro ku za si tua ci jo, ko se mudiin na te re nu ne iz gub lja mo časa s po glob lje no obrav na vo. Tako si tua ci jo ime nu je mo »load and go«.V ta kih si tua ci jah po stav ljamo čas pri ho da v us trez no bol nišnico na prio ri tet no me sto. V času pri -mar ne ga pre gle da je poško do van otrok na meščen na sreds tvo za imo bi li za ci jo ce le ga te le sa.

Pre gled se pre ki ne le v pri me ru ne po sred ne ne var no sti za eki po ali poško do va ne ga otro ka,za ra di srčnega za sto ja ali to li ko težavne di hal ne poti, da jo ne zmo re mo vzdrževa ti pro ste z eno -stav ni mi ma ne vri.

Med vožnjo v us trez no bol nišnico naj prej na re di mo krat ko ne vro loško oce no sta nja. Ta se -sto ji iz pre gle da ze nic (ve li kost, si me tri ja in reak ci ja na svet lo bo), po drob nejše oce ne sta nja za -ve sti po GCS les tvi ci in iz ključitev ne trav mat skih raz lo gov za ne za vest poško do va ne ga otro ka(krv ni slad kor…).

Se kun dar ni pre gled se oprav lja med pre vo zom v bol nišnico, če ima mo na vo ljo do volj časa.Pri se kun dar nem pre gle du upo ra bi mo vso raz po ložlji vo opre mo za mo ni to ri ra nje in ul tra zvok.

Kon trol ne pre gle de oprav lja mo pri ogroženih poško do van cih na 5 mi nut, pri manj ogroženihpa na 15 mi nut.

POSEBNOSTI PRI OBRAVNAVI POŠKODOVANEGA OTROKA

Pre gled poško do va ne ga otro ka se le malo raz li ku je od pre gle da odra sle ga poško do van ca. Kljubtemu pa mo ra mo pri obrav na vi poško do va nih otrok upošte va ti ne ka te re po seb no sti:• Večja gla va in s tem po leg po go stejših pad cev na gla vo tudi po go stejše in težje poškod be gla -

ve. Pri za go tav ljanju pro ste di hal ne poti mo ra mo za ra di ve li ke ga za til ne ga dela gla ve s pod la ga njemza go to vi ti nev tral ni po ložaj gla ve.

• Večja nag nje nost k podh la di tvi. Zaščita pred podh la ja njem od pri sto pa na prej. Otro ka po kri je -mo in med pre gle dom od kri va mo samo ti sti del, ki ga pre gle du je mo.

• Bolj iz po stav lje ni or ga ni v tre bušni vot li ni in pr snem košu za ra di raz voj nih po seb no sti.• Ela stičen pr sni koš – zato so zlo mi re ber red ki, a kljub temu možne hude poškod be no tra njih

or ga nov.• Na jožji del di hal ne poti je pod gla sil ka mi (kri koid ni hru sta nec)• Upo ra ba po seb ne – pri la go je ne opre me.• Težave v ko mu ni ka ci ji (vključeva nje staršev, eno sta ven in raz ločen go vor).• Pre poz na va zgod nje ga šoka pri otro cih je težja. Dol go časa je lah ko po višan utrip edi ni znak

šoka pri otro cih. Os ta li znaki se po ja vi jo ka sne je in ta krat bolj hi tro in izra zi to.• Po zor nost na za ne mar ja nje in zlo ra bo otro ka.

ZAKLJUČEK

Si ste ma tičen pre gled poško do va ne ga otro ka nam omo goča hi tro od kri va nje ti stih poškodb, kiotro ka ne po sred no živ ljenj sko ogrožajo. Pred vsem dober pri mar ni pre gled z upošte va njemvseh otro ko vih po seb no sti, nam v kar naj večji meri zmanjšuje možnost po zab lja nja po memb nihpo se gov in po stop kov za poško do va ne ga otro ka.

LITERATURA1. Camp bell E J, Die trich, A M, Sha ner S J. As ses sment of the Pe dia tric Pa tient. In: Camp bell J, ur. Pe dia tric Trau ma

Life Sup port for Pre hos pi tal Care Pro vi ders, 3th edi tion. 2006. Il li nois. p. 23-38.2. Crow P J, Hoff man A, Ko vach S, Pa tient As ses sment Skills. In: Camp bell J, ur. Pe dia tric Trau ma Life Sup port

for Pre hos pi tal Care Pro vi ders, 3th edi tion. 2006. Il li nois. p. 39-50.


284

3. Ham mond S, Os bo ron R, Sha ner K, The In ju red Child. In: Camp bell J, ur. Pe dia tric Trau ma Life Sup port forPre hos pi tal Care Pro vi ders, 3th edi tion. 2006. Il li nois. p. 1-22.

4. Pro sen G. Os kr ba poško do va nega otro ka. In: Gr mec Š, ur. Nuj na sta nja. Združenje zdrav ni kov družin ske me -di ci ne SZD. 2008. Ljub lja na. p. 305-308.

5. Roškar Z, Čret nik A, Začetna obrav na va poško do va ne ga otro ka. In: Gr mec Š, Čret nik A, Kup nik D, ur. Os kr bapoško do van cev v pred bol nišničnem oko lju. 2006. Ma ri bor:Uni ver za v Ma ri bo ru, Vi so ka zdravs tve na šola.p. 253-263.

6. Roškar Z. Čret nik A. Začetna obrav na va poško do va ne ga otro ka. In: Gr mec Š, et al, ur. Os kr ba poško do van cevv pred bol nišničnem oko lju. 2006.Ma ri bor: Vi so ka zdravs tve na šola. p. 253-271.

7. Škufa Ster le M. Poško do van otrok – pe dia trični ITLS pre gled. In: Pre stor J. Zbor nik pre da vanj. 2015 Apr 23-24; Gol te, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: 2015. p. 28-40.

8. Škuf ca Ster le M, Obrav na va hudo poško do va ne ga na te re nu. In: Škuf ca Ster le M, Za fošnik U, ur. Os kr bavital no ogrožene ga pa cien ta s si mu la ci ja mi. 2015. Stro kov no srečanje s si mu la ci ja mi v zdravs tvu. Ljub lja na:Zdravs tve ni dom Ljub lja na. p. 33-48.

9. Škuf ca Ster le M, Pri stop k poško do van cu na te re nu. In: Pro sen G, ur. Zbor nik II. Šole ur gen ce. 2014. Ljub lja na:Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no.

10. Škuf ca Ster le M. Spre mem be in pou dar ki no vih smer nic ITLS. In: Pre stor J, ur. Zbor nik pre da vanj. 2016Apr 15-16; Zreče, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: 2016. p. 38-45.

285


IMO BI LI ZA CI JA POŠKO DO VA NE GA OTRO KA –NA MEN SKI PRI PO MOČKI IN IM PRO VI ZA CI JA

IMMOBILIZATION OF AN INJURED CHILD –DEDICATED DEVICES AND IMPROVISATION

Pri mož Ve li ko nja

Zdravs tve ni dom Kočevje, Roška cesta 18,1330 Kočevje

Iz vleček

Hude poškod be otrok v pred bol nišni os kr bi pred stav lja jo sti sko za reševal ca na te re nu. Po go stose namreč srečuje mo z odra sli mi poško do van ci, kjer na in ter ven ci ji su ve re no upo rab lja mo imo -bi li za cij ska sreds tva gle de na samo poškod bo. Pri pri sto pu in os kr bi hudo poško do va nih otrokse lah ko soočimo z oseb no sti sko, saj se v manjših reševal nih službah red keje srečuje mo z os -kr bo kri tično poško do va ne ga otro ka. Opre mo za imo bi li za ci jo otro ka mo ra mo pri la go di ti otro ko -vi sta ro sti in ve li ko sti, ter upo ra bi ti pri la go je na imo bi li za cij ska sred sta in načine, kako to iz ve de mo.Po se ben pou da rek mo ra mo na me ni ti pri mer ni ko mu ni ka ci ji s poško do va nim otro kom. Vključitimo ra mo starše oz. skrb ni ke, ki so ob tem v hudi sti ski in stre su. Anam ne za in me ha ni zem poškod -be nam je pri os kr bi v ve li ko po moč. Na vse zad nje so nam us po sab lja nja na de lov nem me stu inoseb na mo ti va ci ja pri pre bi ra nju li te ra tu re s tega po dročja nuj ne veščine, ki bodo dvig ni le zna -nje na ra ven, kjer bomo pri pri sto pu do kri tično poško do va ne ga otro ka na sto pi li su ve re no, od -ločno in z zna njem, ki si ga poško do va ni otrok za služi.

Ab stract

Se ve re trau ma tic injuries in chil dren cau se di stress to a res cuer in a pre hos pi tal en vi ron ment. Moreof ten we are dea ling with an adult trau ma pa tient and are con fi dent in the use of im mo bi li za tionde vi ces (ac cor ding to trau ma). Ap proach and ma na ge ment of a se ve rely in jured child may cau sea le vel of per so nal dis com fort, es pe cially in mem bers of smal ler emer gency ser vi ces who are notof ten dea ling with pe dia tric trau ma. Im mo bi li za tion equip ment must be ad ju sted to a child’s ageand size whilst also using an adap ted pe diatric im mo bi li za tion de vi ces and tech ni que of ap pli ca-tion. A spe cial emp ha sis should be put on com mu ni ca tion with an in ju red child who will ex pressa dif fe rent le vel of fear. Pa rents or ca rers are also ex pe rien cing di stress and should be in vol ved.Ob tai ning a child’s hi story will con tri bu te greatly to ma na ge ment.

Abo ve all, at ten ding cour ses and trai ning of fe red in our work en vi ron ment and our per so nalmo ti va tion in rea ding li te ra tu re on this to pic are man da tory to up gra de our le vel of know led ge.That will in end help us im pro ve our ap proach to a se ve rely in ju red child with con fi den ce, de ter -mi na tion and know led ge that an in ju red child de ser ves.

UVOD

Ob kli cu na in ter ven ci jo, kjer ima mo po da tek, da je poško do van otrok, gle de na tre nut ne poškod -be, sta rost, ve li kost in raz me re na te re nu, iz be re mo imo bi li za cij sko sreds tvo, ki bo v dani si tua -ci ji na ju strez ne je. Na vo ljo ima mo os nov na imo bi li za cij ska sreds tva Pe di pac, za je mal na no si la zavečje otro ke. Prob lem se po jav lja pred vsem pri mej nih sta ro stih, kjer je po leg do bre ga zna njapo mem ben de jav nik tudi do bra iz naj dlji vost in spo sob nost im pro vi za ci je. V teh pri me rih seodločimo in iz be re mo dru ge načine imo bi li za ci je in otro ka glede na si tua ci jo imo bi li zi ra mo


286

287


v otroškem se dežu, va kum ski opor ni ci, K.E.D.u. in dru go. Za ve da ti se mo ra mo, da pri sto pa mok pre strašene mu in hkra ti poško do va ne mu otro ku, zato je nuj no, da si pri do bi mo zau pa nje in iz -be re mo pri me ren način ko mu ni ka ci jo z otro kom in starši.

V na da lje va nju so opi sa na imo bi li za cij ska sred sta va in teh ni ke, ki jih naj po go ste je upo rab lja mo.

Vrat na opor ni caPri sumu na poškod bo gla ve, vra tu, hr bet ni ce ved no imo bi li zi ra mo tudi vrat no hrb te ni co. Po eno -tah ima mo temu na me nje ne trde vrat ne opor ni ce, ki so pri la go dlji ve gle de na ve li kost otro ka inzmanjšajo gib lji vost v sme ri flek si je do 75 %, os ta le gibe pa do 50 %. Ob pri ho du na in ter ven ci joje ključna ročna imo bi li za ci ja gla ve do do končne imo bi li za ci je ce lot ne ga te le sa, s ka te ro ome ji -mo gib lji vost do 95 %. Zato se izo gi ba mo ne po treb ne mu pre mi ka nju otro ka in ob na me stitvi pri -la go dlji ve vrat ne opor ni ce iz be re mo pri mer no ve li kost, da bo le ta čvr sto fik si ra la vrat no hrb te ni co.Iz me ri mo višino opor ni ce, s tem, da po me ri mo raz da ljo otro ko ve višine ra men ob vra tu, do spod -nje čel just ni ce. Nato iz mer je no višino s pr sti, pre nesemo na pri po moček, pre klo pi mo z za tičem,pre ve ri mo in opor ni co pre vid no na me sti mo. Otro ku po ve mo, da bo opor ni ca ome ji la gi ba nje inpre mi ka nje vra tu (4).

Pedi PacPedi pac je imo bi li za cij ski pri po moček, na me njem otro kom od 9 do 41 kg te le sne teže in višine122 cm. Z njim ce lot no telo čvr sto pri tr di mo na t. i. imo bi li za cij sko de sko z pa so vi in tra ko vi, ki sože na meščeni ob sam pri po moček. Na trup pri tr di mo pa so ve v za po red ju barv ne les tvi ce rdeči,ru me ni, ze le ni trak, sle di jo pri tr di tve spod njih okončin (vi jo la trak) in rok, ter na kon cu gla ve. Do -dat na črna pa so va služita za pri tr di tev zgor nje ga dela tru pa pre ko ra me na na pr sni koš. Pri tr di -tvi gla ve na Pedi Pac služita še dva pri ložena tra ko va, ki se do bro opri me ta čela in bra de. Primanjšem otro ku je po treb no pod ložiti hr bet s pri loženo pod lo go, za ra di ana tom skih spre membin raz mer ja ve li ko sti gla ve v so raz mer ju s te le som (2).

Sli ka 1. Pedi Pac.

Otroški se dež kot imo bil za cij ski pri po močekNa te re nu se sko raj ne upo rab lja, ker v njem težje pre gledamo otro ka. Ko iz be re mo to vr sno imo -bi li za ci jo, mora biti otrok ne pri za det in lažje poško do van. Z ročnim va ro va njem vrat ne hrb te ni cena da lju je mo do do končne fik sa ci je gla ve ob stra ni ci se deža, pri čemer pra zen pro stor za pol ni -mo z bri sačami ali zvi ti mi rjuha mi. Prav tako za pol ni mo vse praz ne pro sto re ob stran skem delute le sa in med no ga mi, ter s tem one mo gočimo pre mi ke otro ka v av to mo bil skem se dežu (3).


288

Sli ka 2. Imo bi li za ci ja v otroškem se dežu.

K.E.D.Pri manjših otro cih je upo ra ben za imo bi li za ci jo ce le ga te le sa. Ročno va ro va nje vrat ne ga delahrb te ni ce po te ka do do končne fik sa ci je gla ve. Pri mer na ve li kost otro ka za K.E.D. je dolžina, kimu sega do ko len, si cer je bo lje iz bra ti za je mal na no si la in na nje imo bi li zi ra ti otro ka. Pri manjšihotro cih smo pozor ni na ana tom ske spre mem be in pe na sto ob lo go na me sti mo na sred nji del. Daotro ka v ce lo ti zaob ja me mo, spod nji del pri po močka, kjer so na meščeni barv ni tra ko vi spod vi -je mo navz no ter. Sle di fik sa ci ja na trup po barv ni les tvi ci rdeči, ru me ni, ze le ni trak, križno fik si ra -mo gla vo z pri loženi mi be li mi tra ko vi pre ko čela in bra de, ter ju na stran ski del pri tr di mo. Popo tre bi otro ka do dat no fik si ra mo na za je mal na no si la in pri pra vi mo na trans port (1).

Sli ka 3. Imo bi li za ci ja otro ka v K.E.D.u.

Va kum ske opor ni ceVa kum ska bla zi na in ek stre mi tet ne opor ni ce vse bu je jo zrn ca iz umet ne mase, ki otr di jo, ko iznjih izčrpa mo zrak. Ena ko mer na raz po re di tev zrnc pred na me sti tvi jo nam omo goči trd no imo bi -li za ci jo. Bla zi na se s tem pri la go di te le su poško do va ne ga.

Ve li ka vakum ska opor ni ca je pri po moček, ki ga al ter na tiv no lah ko upo ra bi mo za imo bi li za ci -jo ce le ga te le sa manjšega otro ka. Ob ročni imo bi li za ci ji gla ve, vra tu in na me sti tvi vrat ne opor ni -ce, pod hr bet na me sti mo ob lo go za za go tav lja nje nev tral ne ga po ložaja in sta biliza ci je hrb te ni ce.Otro ka pre ne se mo na va kum sko opor ni co ročno in pre vid no, le to ob li ku je mo in ro bo ve va kum -ske opor ni ce sti sne mo ob te le su. Izčrpa mo zrak in ko bla zi na otr di, po pra vi mo in ob zir no za ti -sne mo pa so ve. Za ra di al ter na ti ve nam ome nje na teh ni ka in iz bi ra imo bi li za cij ske ga sreds tva neza go to vi po pol ne na men ske imo bi li za ci je. Po po tre bi otro ka še na me sti mo na za je mal na no si lain do bro fik si ra mo v reševal nem vo zi lu.

Za poškod be okončin lah ko upo ra bi mo ena ko teh ni ko imo bi li za ci je otrok kot pri odraslih. Va -kum sko opor ni co na me sti mo tako, da imo bi li zi ra mo dva so sed nja skle pa. Z pre vid nim pri je -mom okončino držimo in pod njo na me sti mo us trez no opor ni co. Po zor ni smo na di stal ne pul zeokončin, ti pa mo jih ved no pred na me sti tvi jo imo bi li za cij ske ga pri po močka in po končani imo bi -li za ci ji. V ko li kor so na poško do va ni okončini ka kršne ko li rane, le te os kr bi mo gle de na poškodbopred do končno imo bii za ci jo. Us trez no opor ni co pri odra slem za roko, tako učin ko vi to upo ra bimoza otroško nogo ali v ko li kor sta poškodovani obe okončini, le ti sku paj na me sti mo v samo vakum -sko opor ni co in pri za pol ni mo pra zen pro stor z bri sačo ali rju ho (3).

Za je mal na no sil na z opo ro za gla voZa je mal na no si la so mo di fi ka ci ja dol ge de ske za imo bi li za ci jo hrb te ni ce (long back board), ki joupo rab lja jo pred vsem v ZDA in v os ta lih državah na ame riški ce li ni ter v Av stra li ji, Ve li ki Bri ta ni jiin skan di nav skih deželah.

Poz na mo sta rejša ko vin ska za je mal na no si la in no vejša iz umet nih sno vi, ki so bolj pri la go -jena ana to mi ji člo ve ka in so pre pust na za rent gen ske žarke, to rej lah ko poško do van ca rent gen -sko sli ka mo kar imo bi li zi ra ne ga na za je mal nih no si lih.

Po sto pek na meščanja poško do van ca na za je mal na no si la1. Med pri pra vo mo ra mo naj prej opra vi ti pri mar ni ITLS pre gled po pro to ko lu. Od stra nimo vse

pred me te iz žepov ali dru gih mest, ki bi poško do van ca med trans por tom tiščali.2. Eden od čla nov eki pe je ves čas pri gla vi in ročno va ru je gla vo in vrat no hrb te ni co do dokončne

imo bi li za ci je.3. Pred na me sti tvi jo na za je mal na no si la eden od čla nov eki pe name sti vrat no opor ni co (po pre -

gle du vra tu v sklo pu pri mar ne ga ITLS pre gle da poško do van ca)..6. Ob sta ja jo štiri raz lične možno sti na me sti tve poško do van ca na za je mal na no si la:

• Obračanje poško do van ca v osi in na me sti tev na no si la• Bočna teh ni ka (al ter na tiv na tehni ka)• »V« ali škar ja sta teh ni ka (al ter na tiv na teh ni ka)• Na meščanje sto ječega poško do van ca

Za je mal na no si la upo ra bi mo pri mej nih sta ro stih, kjer višina otro ka pre se ga dolžino že prej ome -nje nih imo bi li za cij skih pri po močkov. No si la na sta vi mo na naj manjšo ve li kost in otro ka po po tre -bi ob ložimo z ode ja mi.

ZA KLJUČEK

Huda poškod ba je eden od vo dil nih vzro kov smr ti pri otro cih. Po memb no je, da s svo jim do brimzna njem pri po mo re mo k pri mer ni os kr bi in zdrav lje nju pri re sno poško do va nem otro ku. Poz na timo ra mo imo bi li za cij ska sreds tva, na me nje na os kr bi otrok, spe ci fične pri po močke in pri la go jenenačine os kr be. Prob lem se po jav lja pred vsem pri mej nih sta ro stih, kjer je po leg do bre ga znanjapo mem ben de jav nik pri od ločanju tudi do bra iz naj dlji vost in spo sob nost impro vi za ci je. V os kr -bo je po treb no vključiti starše oz. skrb ni ke, pri do bi ti zau pa nje otro ka in de lo va ti mir no in preu -dar no.

289


LI TE RA TU RA

1. Fink A. Imo bi li za ci ja poško do va ne ga otro ka, Ko per, v Igor Cr nič, Iri na Pir je vec. Poi trav ma v pred bol nišničnemin bolnišničnem oko lju, Zbor ni ca zdravs tve ne nege Slo ve ni ja-sek ci ja zdravs tve nih teh ni kov, me di cin skih sester,reševal cev ZD Ko per, 2001: 121-130.

2. Fink A. De ska za imo bi li za ci jo otrok, Ig, v An ton Po sa vec. Pred bol nišnična obrav na va nuj nih stanj pri otro cih,Zbornica zdravs tve ne nege Slo ve ni ja-sek ci ja zdravs tve nih teh ni kov, me di cin skih se ster, Bo vec, 2005: 99-102

3. Cr nič I. Ha meršek B. Al ter na ti ve me to de imo bi li za ci je otrok, Ko per, v Igor Cr nič, Iri na Pir je vec. Poi trav ma v pred -bol nišničnem in bol nišničnem oko lju, Zbor ni ca zdravs tve ne nege Slo ve ni ja-sek ci ja zdravs tve nih teh ni kov,me di cin skih se ster, reševal cev ZD Ko per, 2001: 127-143

4. Po sa vec A. Poškod be hrb te ni ce, Ko per, v Igor Cr nič, Iri na Pir je vec. Poi trav ma v pred bol nišničnem in bol niš nič -nem oko lju, Zbor ni ca zdravs tve ne nege Slo ve ni ja-sek ci ja zdravs tve nih teh ni kov, me di cin skih se ster, reševal cevZD Ko per, 2001: 76-92


290

ZDRAVSTVENA OSKRBA RANJENCA NA BOJIŠČUIN OSNOVE EVAKUACIJE

MEDICAL CARE OF WOUNDED ON THE BATTLEFIELDAND BASIC EVAQUATION

Jure Roz man

Od de lek za zdravs tve no us po sab lja nje Vo jaške zdravs tve ne eno te Novo me sto,Straška ce sta 26, 8000 Novo me sto

Izvleček

Sko zi člo veško zgo do vi no so se načini voj sko va nja spre mi nja li, spre mi nja la pa se je tudi dok tri -na os kr be ra nje nih na bo jišču. Da nes boj na os kr ba ra njen cev na bo jišču omo goča nji ho vo večjomožnost preživet ja. Tako kot dru god po svetu tudi v Slo ven ski voj ski oprav lja delo boj ne ga reše -val ca nez dravs tve no oseb je, ki je priučeno za to vrst ne na lo ge.

Abstract

Throug hout hu man hi story the ways of war fa re chan ged and so has the doc tri ne of ca sualty careon the batt le field. No wa days com bat care of in ju red on the batt le field en su res hig her odds oftheir sur vi val. As in the Slo ve nian army as el sew he re in the world the work of com bat life sa ver isdone by non-me di cal per son nel who are trai ned for com bat care.

UVOD

Voj na je sta ra kot je sta ro člo veštvo. In kjer je voj na, je tudi ve li ko ra nje nih vo ja kov in ci vi li stov. Šelev post-re vo lu cio nar ni Fran ci ji se po ja vi pre hos pi tal na os kr ba, ki je vključeva la pre voz ra nje nih izbo jišča s kočijo. Go vo ri mo o začet kih boj ne os kr be. V zgo do vin skem pregle du pri me rov je večinara nje nih vo ja kov umr la pre den so prišli do bol nišnice. Zato je Na val Spe cial War fa re Com mandame riške mor na ri ce leta 1996 raz vi la edins tven pri stop k ra nje ne mu na bo jišču, ki mu iz boljšamožno sti preživet ja. Ta pri stop se ime nu je Tac ti cal com bat ca sualty care (v na da lje va nju TCCC),pre ve de no v slo venščino, tak tično-boj na os kr ba ra nje ne ga oz. tak tično-te ren ska os kr ba.

Tak tično-boj na os kr ba, ki se iz va ja na bo jišču, se raz li ku je od os kr be poško do va nih v ci vil nemsve tu. Smer ni ce in al go rit mi, ki se od lično ob ne se jo v vsa kod nev nem živ lje nju, v boj nem oko ljuniso us trez ni. Su ro vost to vrst ne ga oko lja di ri gi ra vr sto os kr be, kjer je pre pro stost ključ do us pe hain opre ma, ki mora biti pre pro sta, lah ka in tr pežna. Ra zi ska ve so po ka za le, da bi 17 % smr ti na bo -jišču po ten cial no lah ko pre prečili, če bi učin ko vi to zau sta vi li kr va vi tve, os kr be li di hal ne poti inpre prečili po slabšanje pneu mo to rak sa (3). Pro gram boj ne os kr be je ob li ko van tako, da se boj nireševal ci naučijo kako ka ko vost no os krbeti di hal ne poti, pre poz na ti pneu mo to raks, na pra vi ti de -kom pre si jo in kako ka ko vost no zau sta vi ti ar te rij sko kr va vi tev. V Slo ven ski voj ski se za to vrst nodelo us po sab lja jo boj ni reševal ci. Ka der se stav lja pred vsem nez dravs tve no oseb je, ki je priučenoza izvaja nje zdravs tve ne os kr be na bo jišču. Po klic ne ak tiv no sti in kom pe ten ce zdravs tve ne negein os kr be v slo ven ski voj ski, ka te re do ločuje sklep Uprav ne ga od bo ra Zbor ni ce – Zve ze št. 467/29jim omo goča delo v tu ji ni in v re pub li ki Slo ve ni ji ka dar so raz glašene izred ne raz me re.

Zmot no je pričako va ti, da bo boj ni reševa lec ne po sred no na bo jišču ce lost no os kr bel ra -njen ca oz. poško do van ca, saj bi bil lah ko za ra di oprav lja nja svo je ga dela pri mer na tarča za so -vražnika. Pri mar na na lo ga boj ne ga reševal ca je boj no delo va nje, ko pa nje go va eno ta prev za mepre moč na bo jišču, začne z os kr bo ra nje nih po pro to ko lu MARCH (Mas si ve blee ding – os kr ba

291


ma sov nih kr va vi tev, Air way – spro sti tev di hal ne poti, Res pi ra tory ma na ge ment – os kr ba pr sne -ga koša, Cir cu la tion – pre ver ja nje krv ne ga ob to ka, Head to toe exam.

Možnost sa moo skr be na bo jišču je ključnega po me na za preživet je ra nje ne ga. Če ra nje ne -mu zdravs tve no sta nje omo goča, si mora po ma ga ti sam in nas prot ni ku vračati ogenj. Po prev -zet ju pre moči na bo jišču mu boj ni reševa lec lahko nudi us trez no os kr bo.

TAKTIČNA BOJNA OSKRBA RANJENCA

Boj na os kr ba ra nje nih mora biti pri la go je na boj ne mu oko lju brez pod ce nje va nja možnega sti kaz nas prot ni kom in s pri sot nost jo nji ho ve ga učin ko vi te ga og nja. Boj ni reševa lec mora biti zatodo sti bolj pre vi den pri iz bi ri in ter ven cij, ki jih bo iz va jal ne po sred no na bo jišču. To se v ve li ki meriraz li ku je od al go rit mov, ki so upo rab lje ni v kon tro li ra nem oko lju bol nišnice (2). Za ra di na ra ve boj -ne ga oko lja, je tak tična boj na os kr ba (v na da lje va nju TBO) razde lje na na tri rav ni de lo va nja: os -kr ba pod og njem, tak tično-te ren sko os kr bo in boj no eva kua ci jo. Cilj je os kr be ti ra nje ne ga,pre prečiti na dalj nje poškod be in končanje pr vot ne na lo ge eno te (7).

OSKRBA POD OGNJEM

Prvi del os kr be se na vad no do ga ja v zelo turbu lent nih oko liščinah. Na tej točki se mora boj nireševa lec za ve da ti, da lah ko ta kojšnje nu de nje os kr be po me ni tudi nje go vo smrt. Ra nje ni vo jak, čemu sta nje do pušča, naj prej zav za me za klon, kjer bo re la tiv no va ren pred nas prot ni ko vim og njemin si po ma ga sam. V tem tre nut ku bi bil boj ni reševa lec naj bolj iz po stav ljen ne var no sti. Ne mu do -ma mora pričeti z oce ni tvi jo me ha niz mov poškod be. Šele ko eno ta prev za me pre moč na bo jišču,lah ko boj ni reševa lec prične z os kr bo. Iz va ja se samo in ter ven ci ja, ki je enostavna za iz ved bo, nepo ra bi ve li ko opre me, pred vsem pa ne iz po stav lja ra nje ne ga in reševal ca nas prot ni ko ve mu de lo -va nju. To je na meščanje pod ve ze v pri me ru ar te rij ske kr va vi tve na okončinah oz. Es marc ho ve pre -ve ze (6). Uni for me se ne reže in od stra nju je. Namesti se jo čim višje na okončini (4).

Ko boj ni reševa lec na me sti pod ve zo, sle di umik ra njen ca do var ne ga za klo na. To se iz va ja naraz lične načine, od vi sno od si tua ci je in raz po ložlji vih oseb (1).

TAKTIČNO-TERENSKA OSKRBA

Ko se ra nje ne ga umak ne v va ren zaklon, začne boj ni reševa lec ce lo ten in te me ljit pre gled ra njen -ca. Tak tično-te ren ska os kr ba se upo rab lja tudi, če se pri pe ti poškod ba med samo na lo go eno tebrez sti ka z nas prot ni kom. Upo ra ba tak tično-te ren ske os kr be ne po me ni, da je ne var nost mi ni la,ampak da nas nas prot ni kov ogenj ne ogroža ne po sred no oz. je neučin ko vit. Hi tro se lah ko po -nov no znaj de mo v boj ni os kr bi. Pri os kr bi mora biti reševa lec paz ljiv s po ra bo ma te ria lov, saj raz -po la ga le s tem kar nosi eno ta s se boj (6). Pri pre gle du ra nje ne ga se sle di pro to ko lu MARCH.

MARCH pro to kol je za sno van tako, da boj ni reševa lec lah ko pre preči po slabšanje sta nja ra -njen ca. Ra njen ce, ki so men tal no ne sta bil ni, je po treb no ra zo rožiti (2).• M (mas si ve he morr ha ge con trol) – us tav lja nje ma sov nih kr va vi tev (he mostat ski rea gen ti upo -

rab lje ni na vra tu, paz du hi in dim ljah, pod ve ze na ek stre mi te tah).• A (air way ma neg ment) – os kr ba di hal ne poti (no snožrel ni tu bus, ust nožrel ni tu bus),• R (res pi ra tory ma na ge ment) – za pi ra nje ran na pr snem košu zo per od pr ti pneu mo to raks in

izva ja nje igel ne de kom pre si je za od prav lja nje ten zij ske ga pneu mo to rak sa,• ugo tav lja nje frek ven ca di ha nja,• rit ma di ha nja,• obo je stran skost di ha nja.

• C (cir cu la tion) – cir ku la ci ja:• ti pa nje pul za (frek ven ca, ri tem, pol nost)• ugo tav lja nje sta nja kože (bar va, tem pera tu ra, sta nje)• vzpo stav lja nje in tra ve noz ne (v na da lje va nju i.v.) ali in trao sal ne (v na da lje va nju i.o.) poti in na -

do meščanje te kočin (do ra dial no tip nih pul zov),• po da ti 3 točke MEDEVAC zah tev ka.

• H (head to toe) – pre gled od gla ve do pr stov (os kr ba večjih poškodb, im pro vi zi ra na imo bi li za -ci ja z tri kot ni mi ru ta mi, na la ga nje poško do van ca na plat ne na no si la).


292

PRIPRAVA NA EVAKUACIJO IN DOKUMENTIRANJE

Boj na zdravs tve na do ku men ta ci ja je urad ni do ku ment, ki sprem lja ra nje ne ga vo ja ka od na stan -ka poškod be do oskrbe na višjemu ni vo ju. Ta do ku men ta ci ja po ma ga zdravs tve ne mu oseb ju,da vedo kakšne rane so pri sot ne, ka te re in ter ven ci je so bile iz ve de ne, kakšno je bilo ra njenčevozdravs tve no sta nje te kom os kr be in ka te re na do mest ne te kočine je pre jel (1). Da nes boj ni reševal -ci upo rab lja jo TCCC obra zec. Ta obra zec lah ko iz pol ni kdor ko li je os kr bel ra nje ne ga. (5. Na sled -nji ko rak je pri pra va ra nje ne ga na eva kua ci jo. Če je ra nje ni po mičen in če mu nje go vo zdravs tve nosta nje to do pušča, lah ko hodi sam ob sprems tvu reševal ca. Dru ge ra njen ce je po treb no no si ti.V naj večji meri se to iz va ja s plat ne ni mi no si li. To vrst na no si la nam ne omo gočajo sta bi li za ci johrb te ni ce. Ra njen ca se po loži na nje in se ga za va ru je z var nost ni mi tra ko vi. Ne pre boj ni jo pič inzaščitno čela do se da nazaj na ra nje ne ga v to likšni meri kot je to možno, saj bo mor da še po tre -bo val ba li stično zaščito (5). Med sa mim pre mi kom je po treb no še ved no za va ro va ti ko lo no pre -mi ka. Če si tua ci ja to omo goča, mora boj ni reševa lec na pet mi nut de la ti kon trol ne pre gle de. Obvečjemu šte vi lu poško do va nih je po treb no raz mi sli ti kako se jih bo pre našalo. Mor da bodo pri -mo ra ni to de la ti v pre sko kih. Do ločeno šte vi lo poško do va nih pre mak ni ti na prej, pu sti ti po legnjih za va ro va nje in se vr ni ti na zaj po preo sta le ra nje ne.

Po memb no je pou da ri ti, da se tak tično-te ren ska os kr ba še ved no od vi ja v ne var nem oko lju,zato je po treb no iz va ja ti le ti ste in ter ven ci je, ki bodo ra nje ne mu rešile živ lje nje. Na me stu, kjer seoprav lja tak tično-te ren ska os kr ba, se ni pri po ročlji vo pre dol go za drževati, saj to me sto lah kospet po sta ne ne var no.

RAZPRAVA

Delo boj ne ga reševal ca v slo ven ski voj ski oprav lja jo pred vsem ose be brez pred hod ne zdravs tve -ne izo braz be. Za to na lo go se priučijo na vo jaškem us po sab lja nju. Sko zi us po sab lja nje se naučijona bo jišču zdravs tve no os kr be ti ra njen ca, da ima večje možno sti preživet ja. Po memb no je, da seza ve da jo po me na raz ličnih rav ni TBO, saj bi z ne po treb nim iz po stav lja njem ogrožali svo je živ lje njein živ lje nja dru gih so bor cev. Za ra di tega se v os kr bi pod og njem ra njenca os kr bi s pod ve zo in sega umak ne na var nejšo lo ka ci jo. V tak tično-te ren ski os kr bi se reševa lec po drob ne je pos ve ti ra -nje ne mu. Al go ri tem os kr be je zelo po do ben ti ste mu, ki ga upo rab lja NMP, pov zet po ITLS. Naj -prej je po treb no sta bi li zi ra ti ar te rij ske krva vi tve. V ko li kor je bila pod ve za kva li tet no na meščenav os kr bi pod og njem, se jo pu sti, si cer so po treb ni po prav ki na me sti tve pod ve ze. Reševa lec lah -ko upo ra bi tudi he mo sta tične gaze za zau sta vi tev kr va vi tev. Po us pešno zau stav lje nih kr va vi -tvah se prične z os kr bo po al go rit mu ABC. Pri pre gle du pr sne ga koša je pre poz na va nje zna kovpneu mo to rak sa in iz va ja nje igel ne de kom pre si je pr sne ga koša ena od glav nih na log boj ne gareševal ca. Vse od pr ti ne na pr snem košu, je po treb no za pre ti z ok lu ziv ni mi ob lo ga mi ali im pro vi -zi ra ni mi sreds tvi. Pre gled se nato na da lju je od gla ve do pet. Pri vsa ki rani se reševa lec od loča alijo os kr bi ali ne, saj je ome jen s časom in ma te ria lom. Zdravs tve no sta nje ra nje ne ga je po treb noves čas sprem lja ti in vo di ti za pi ske vi tal nih funkcij. Ti po dat ki so po treb ni pri ka snejši zdravs tve -ni os kr bi. Zad nji del TBO je eva kua ci ja ra nje ne ga. V večini pri me rov se da nes to iz va ja s he li kop -ter skim pre vo zom. Boj ni reševa lec mora na tej rav ni pra vil no iz pol ni ti zah te vek za me di cin skoeva kua ci jo, ki ga člani eno te po sre du je jo v na dre je no po veljs tvo. Reševa lec pre da ra nje ne ga innje go vo do ku men ta ci jo me di cin ske mu oseb ju pre vo za.

SKLEP

Boj ni reševa lec je ne po grešljiv član vo jaških enot v obo roženih spo pa dih. Sko zi po sa mez ne rav -ni TBO s svo jim znanjem in načinom dela pri po mo re k hi tri in ka ko vost ni os kr bi ra njen cev na bo -jišču in s tem po veča možno sti nji ho ve ga preživet ja. Boj ni reševal ci so od lični pri mer, kako sene me di cin sko oseb je lah ko priuči za os kr bo vi tal no ogroženih vo ja kov na vi so kem nivoju, saj de -lu je jo v ok vi ru svo jih pri stoj no sti in kom pe tenc, ki jih pri do bi jo z us po sab lja njem. Ob seg kom pe -tenc se po veča, ka dar de lu je jo v tu ji ni, na mi si jah kriz ne ga od zi va nja (Af ga ni stan, Li ba non …) aliv do mačem oko lju, ka dar so raz glašene izred ne raz me re.

293


LITERATURA

1. Bond C (2010). 68W ad van ced field craft: com bat me dic skills. Sud bury, Mas sac hu setts: Jo nes and Bart lettpub lis hers, 72-3, 48, 50, 114, 260, 268-74, 278.

2. But ler FK (2007). Tac ti cal com bat ca sualty care 2007: En vol ving con cepts and batt lefield ex pe rien ce. MilMed 172 (11): 1-19.

3. Ea strid ge BJ, Ma bry R, Black bour ne LH, But ler FK (2011). We don´t know what we don´t know: pre hos pi taldata in com bat ca sualty care. US Army Med Dep J Apr-Jun 2011: 11-4.

4. Kragh JF, O´Neill ML, Wal ters TJ, et al. (2011). Mi nor mor bi dity with emer gency tour ni quet use to stop blee dingin se ve re limb trau ma: re search, hi story and re con ci ling ad vo ca tes and abo li tio nists. Mil Med 176 (7): 817-23.

5. Mi li tary health system, U.S. De part ment of de fen se. Tac ti cal com bat ca sualty care. Do stop no pre ko sve tov -ne ga sple ta: http://www.health.mil/Edu ca tion_And_Trai ning/TCCC.aspx. <20. 09. 2013>

6. Sa va ge E, Fo re stier C, Wit hers N, Tien H, Pan nell D (2011). Tac ti cal com bat ca sualty care in the Ca na dian for ces:les sons lear ned in the Afghan war. Can J Surg 54 (suppl): 118-23.

7. Ve liz C, Mont go mery H, Kot wal R (2010). Ran ger first res pon der and the evo lu tion of tac ti cal com bat ca sualtycare. In fan try 99 (2): 47-8.


294

SODOBNA IMOBILIZACIJA – ALI POŠKODOVANECRES VSE POTREBUJE?

IMMOBILIZATION – DOES TRAUMA PATIENT REALLYNEEDS ALL OF THEM?

Ja nez Kra mar

Uni ver zi tet ni Kli nični cen ter Ljub lja na, Reševal na po sta ja, Za loška uli ca 25, 1000 Ljub lja na

Izvleček

So dob na imo bi li za ci ja po stav lja v os pred je ve li ko pri po močkov za ka te re proi zva jal ci tr di jo, daso zelo učin ko vi ti. Reševal ce se vse sko zi opo zar ja, da ne sme jo spre gle da ti možno sti poškod behrb te ni ce in, da mo ra jo zmanjšati možnost do dat ne poškod be hrb te ni ce na mi ni mum. Spe cia li -zi ra ni tečaji za os kr bo poško do van ca v pred bol nišničnem oko lju prav tako vsa leta za go var ja josta lišče, da je ce lot na imo bi li zacija ce le ga te le sa nuj no po treb na. V zad njih le tih se po jav lja joštu di je, ki opo zar ja jo, da je lah ko imo bi li za ci ja celo ško dlji va za poško do van ca, če je iz ve de na kot»over treat ment« in ni po tre be po ome je va nju pre mi ka nja.

Abstract

Mo dern im mo bi li za tion puts a lot of de vi ces on the mar ket that ma nu fac tu rers claim to be very ef -fec ti ve. Res cuers are con stantly re min ded that they should not over look the pos si bi lity of da ma geto the spi ne and that they should re du ce the pos si bi lity of ad di tio nal da ma ge to the mi ni mum.Spe cia li zed cour ses for trea ting an in ju red per son in a pre-hos pi tal en vi ron ment have been ad vo -ca ting for years that the who le body im mo bi li za tioned as an »over treat ment« and that the re is noneed to li mit mo ve ment.

UVOD

So dob na imo bi li za ci ja je vsa kod nev na ru ti na reševal ca pri svo jem delu. Na vo ljo je ve li ko raz -ličnih pri po močkov, od ločitev ka te re ga upo ra bi ti je na reševal cu, le ta pa je se ve da v sood vi sno -sti z opre mo, ki jo ima na vo ljo v službi. Od pr ve ga dne v službi in sko zi ce lot no izo braževa nje sezelo pou dar ja po men imo bi li za ci je in možnost do dat ne poškod be hrb te ni ce po sami poškod bi.Tako se v za vest usi dra, da če se imo bi li za ci ja ne opra vi v ce lo ti, pri tem mi slim na ce lot no hrb -te ni co, po tem takšna imo bi li za ci ja ni na re je na pra vil no in lah ko pri ve de do do dat ne poškod behrb te ni ce. Načelo po go sto iz ha ja iz pre pričanja, nje go vo bis tvo pa je iz gub lje no v pre te klo sti.Pre ma lo krat se za ve da mo, da upo ra ba pri po močkov za imo bi li za ci jo hrb te ni ce ni be nig na inlah ko pov zroči ško dlji ve učinke in za ple te za poško do van ca, ki se me ni fe sti ra jo kot oteženo di -ha nje, ob struk ci ja di hal ne poti, bo lečine ali celo smrt (1).

SPREMEMBA STANDARDA OSKRBE

Nove smer ni ce kažejo na manjšo po memb nost imo bi li za ci je hrb te ni ce in te me lji jo na ved no večdo ka zih, ki na ka zu je jo, da je takšna pre ko mer na upo ra ba imo bi li za ci je hrb te ni ce po go sto ne lene po treb na tem več celo škodlji va (1). Pred bol nišnična imo bi li za ci ja hrb te ni ce je že dol go stan -dard os kr be za pre prečeva nje poškod be hrb te njače pri poško do van cih, ven dar so za ra di raz po -ložlji vih naj no vejših dej stev ne ka te ra stro kov na združenja ob ja vi la nova pri po ročila, ki po stavljajopod vprašaj do se da njo prak so. Smer ni ce, ki jih je leta 2014 ob ja vi lo Na cio nal no združenje zdrav -ni kov v reševal nih službah ZDA (NAEMSP) in Ame riški ko le gij trav ma to lo gov (ACS – COT), pod -pi ra jo ome je no oz. se lek tiv no imo bi li za ci jo hrb te ni ce. V smer nicah na va ja jo: «Gle de na red kost

295


ne sta bil nih poškodb hrb te ni ce pri poško do van cih v pred bol nišničnem oko lju, je šte vi lo poško -do van cev, ki bi ime lo ko rist od imo bi li za ci je hrb te ni ce v pre prečitvi se kun dar ne poškod be zelomajh no. Sve tu je jo tudi, da mora biti upo ra ba dol gih desk (v Slo ve ni ji so prib ližek za je mal na no -si la), ra zum na tako, da mo re bit ne ko ri sti pre vla da jo nad tve ga nji, ni ka kor pa ne sve tu je jo imo bi -li za ci je hrb te ni ce pri bol ni kih s pe ne trant ni mi poškod ba mi, ki ne kažejo očitne ne vro loškepoškod be. Ti ukre pi bi mo ra li biti se lek tiv ni na pod la gi ob jek tiv nih ugo to vi tev (2).

DILEME DOLGOLETNE PRAKSE

Strah pred po sle di ca mi poškod be hrb te njače pri zlo mih vre tenc je na re ko val prak so imo bi li za -ci je hrb te ni ce. Ven dar je vse več do ka zov, da je imo bi li za ci ja hrb te ni ce ne po treb na ali včasihcelo ško dlji va. Lo gi ka je na re ko va la, da bi se lah ko ne sta bi len zlom hrb te ni ce po slabšal v smi -slu poškod be hrb te njače za ra di pre mi ka nja med iz vlačen jem in trans por tom poško do van ca (1).Več kot je bilo ob jav lje nih član kov, ki so pou dar ja li po ve za vo med zdrav lje njem zlo mov hrb te ni -ce in ka snejšo pa ra li zo bolj se je pou dar ja lo po men imo bi li za ci je hrb te ni ce ne gle de na me ha -ni zem poškodb ali simp to me (1). Pre gled do ku men ta ci je, ki je bil oprav ljen že leta 1998 (3), jepo ka zal, da je bilo več kot 50 % poško do van cev, ki so si cer ime li me ha ni zem poškod be ne patudi bo lečin v vra tu ali hrb tu pre pe lja no v bol nišnice v ce lo ti imo bi li zi ra ni. Coc hra ne je prav takože leta 2001 na va jal, da kljub vse večji upo ra bi imo bi li za ci je hrb te ni ce do ta krat ni bilo no be ne -ga pros pek tiv ne ga, ran do mi zi ra ne ga preiz kušanja pri mer ne upo ra be imo bi li za ci je hrb te ni ce (4).

KAJ PRAVIJO DOKAZI?

Zelo malo je do ka zov o de jan skih ko ri sti imo bi li za ci je hrb te ni ce, šte vil ne pa opi su je jo tve ga nja.Ena iz med po go sto na va ja nih štu dij je tudi ena naj bolj spor nih. Oprav lje na je bila v ame riškizvez ni državi New Me xi co in Ma le zi ji. Pri mer ja li so na mreč smrt nost in po jav nost hu dih poškodbhrb te ni ce med dve ma si ste mo ma: New Me xi co, kjer so pre hos pi tal ne eno te do sled no izvaja leimo bi li za ci jo hrb te ni ce, ter ma le zij skim, kjer pa imo bi li za ci ja sploh ni bila oprav lje na (mno gipoško do van ci so bili celo pre pe lja ni z last nim pre vo zom!?!). Na začude nje mno gih je bila po jav -nost poškodb hrb te njače sta ti stično ena ka (niz ka) v obeh sis te mih, ame riškem, kjer so do slednooprav lja li imo bi li za ci jo, ter ma le zij skem, kjer niso (5). Štu di je o imo bi li za ci ji s pe ne trant ni mi po -škod ba mi so po ka za le še slabše re zul ta te. Do ka za na je bila celo večja smrt nost za ra di po dalj -šane ga časa trans por ta (6). Prav za ra di tega so or ga ni za ci je kot so Ame ri can Col le ge of Emer gencyPhysi cians, Na cio nal no združenje zdrav ni kov v reševal nih službah ZDA (NAEMSP), Ame riški kole -gij trav ma to lo gov (ACS – COT) in Pre hos pi tal Trau ma Life Sup port Exe cu ti ve Com mit te in nekate -re dru ge iz da le pri po ročilo, da se pri poško do van cih s pe ne trant no poškod bo vra tu imo bi li za ci jane iz va ja (1). Ve li ko poško do van cev, ki so obrav na va ni v bol nišnici toži o bo lečinah na enem aliveč me stih. Ne ka te re bo lečine so lah ko tudi za ra di pre tirane upo ra be imo bi li za ci je hrb te ni ce ins samo poškod bo ni ma jo ne po sred ne zve ze (1). V štu di ji zdra vih pro sto volj cev, ki so bili 30 mi -nut imo bi li zi ra ni na dol gi de ski so vsi po ročali o bo lečini, ki je bila naj po go ste je lo ci ra na v za til niin sa kral ni regiji (1). Prav tako se po jav lja jo raz mišlja nja, da je ver jet nost se kun dar ne poškod behr bet njače za ra di ne pri mer ne ga rav na nja s poško do van cem naj brž zelo red ka, če sploh ne po -sred no do kaz lji va. Po tre ba po imo bi li za ci ji hrb te ni ce je bila pro mo vi ra na v študijah v se dem de -se tih in osem de se tih let prejšnje ga sto let ja (5). V ZDA so na mreč opažali, da se je po jav nostpo škodb hrb te njače v de set let ju po memb no zmanjšalo (iz 55 % na 39 %). Ta po zi tiv ni učinek sose pri pi so va li us ta no vi tvi pre hos pi tal nih enot (pa ra medics) oz. do sled ni upo ra bi imo bi li za cij skihsred stev.

Šte vil ni si ste mi pre hos pi tal nih nuj nih me di cin skih po moči so že spre je li nove stan dar de, kizah te va jo manj upo ra be imo bi li za ci je hrb te ni ce. Čeprav so do ka zi pre pričlji vi, vsi si ste mi nisospre je li teh stan dar dov za ra di močno za si dra nih pre pričanj in stra hu pred dol go traj no hen di ke -pi ra nost jo pa cien tov in nak nad ni mi sod ni mi po stop ki. Ven dar se ti stra ho vi ne zdi jo upra vičeni (1).Ne dav ni pre gled do ku men ta ci je poško do van cev s poškod bo hrb te ni ce, ki ga je leta 2015 ob ja -vil Oto, je od kril le 42 pri me rov zgod nje ga se kun dar ne ga ne vro loškega po slabšanja po »tihi«trav mi v vsej in dek si ra ni me di cin ski li te ra tu ri. Opo zo ri li so: »V dva naj stih pri me rih so av tor ji pri pi -so va li po slabšanje, od ka te rih je bilo se dem mogoče ia tro ge nih ali je bilo po slabšanje celo za -


296

ra di strikt ne upo ra be vrat ne opor ni ce pri bol ni kih z an ki lo zi ra jočim spon di li ti som. »Tri najst odteh pri me rov se je zgo di lo med bol nišnično os kr bo, no be no ne nad no po slabšanje ni bilo iz zva -no za ra di ne nad nih pre mi kov. Vse to pou dar ja red kost se kun dar ne ga po slabšanja (7).

Apri la 2016 je Stan ton s so de lav ci (11) opra vil struk tu ri ran pre gled li te ra tu re v bazi Pub medin Coc hra ne med ka te ri mi niso našli ran do mi zi ra nih nad zo ro va nih preiz kušanj. Našli pa so re la -tivno ve li ko smer nic raz ličnih or ga ni za cij, ki se uk var ja jo z os kr bo poškodb. Prav tako so opo zo -ri li, da je po jav nost poškodb vrat ne hrb te ni ce niz ka in se gib lje med 2 % 4 %.V štu di ja na ka zu je jo,da je po treb na moč za zlom vrat ne hrb te ni ce 1000 N in 3000 N, da bi se poško do va la hrb te ni -ca led ve nem delu. Av tor ji tr di jo, da se imo bi li za ci ja naj večkrat opra vi za vsak slučaj (12) Do ka zi zase kun dar no po slabšanje poškod be hrb te ni ce so zelo red ki, izraz imo bi li za ci ja hrb te ni ce pa za -va ja joč, ker je sko raj ne mo goče doseči po pol no ne – gi ba nje. V li te ra tu ri pa je ob jav lje nih zelove li ko član kov, ki opi su je jo de jan ske nežele ne učinke imo bi li za ci je hrb te ni ce (13).

KDAJ NAJ SE OPRAVI IMOBILIZACIJA?

Med reševal ci se po ra ja jo na sled nja vprašanja. Kako us trez no zaščiti ti poško do van ce med pre -vo zom in kdaj je imo bi li za ci ja hrb te ni ce nuj no po treb na? Oteir in so de lav ci (8) so ob ja vi li pre gledno vejše li te ra tu re o epi de mio lo gi ji in tre nut ni prak si imo bi li za ci je hrb te ni ce. Po ročali so, da jebila na jus pešnejša kom bi na ci ja krajši čas trans por ta do obrav na ve v us trez nih cen trih za obrav -na vo hrb te ni ce in učin ko vi to oživ lja nje, če je le to bilo po treb no. Naj no vejša pri po ročila so v pridse lek tiv ni imo bi li za ci ji pri ka te ri naj ne bi pre ko mer no in brez po tre be upo rab lja li prin ci pa celotneimo bi li za ci je hrb te ni ce pri čemer je po treb no imo bi li zi ra ti v ce lo ti samo na sled nje vr ste poško -do van cev (9). Pri po ročila ame riškega ko le gi ja ur gent nih zdrav ni kov pred vi de va jo imo bi li za ci johrb te ni ce:• Pri to pih poškod bah in spre me nje nem sta nju za vesti;• Ka dar je pri sot na bo lečina ali občut lji vost v hrb te ni ci;• Pri ana tom skih spre mem bah v po dročju hrb te ni ce;• Pri pri sot nih ne vro loških iz pa dih;• Pri vi so ko ener gij skih poškod bah v kom bi na ci ji z in tok si ka ci jo drog ali al ko ho la;• Pri nez možno sti ko mu ni ka cije v kom bi na ci ji s poškod ba mi, ki nas skr bi jo.

Raz lo gi pri ka te rih imo bi li za ci ja ce le ga te le sa ni po treb na so:• Nor mal na stop nja za ve sti;• Ni občut lji vo sti ali ana tom skih spre memb na hrb te ni ci;• Ni ne vro loških iz pa dov;• Ni pri sot ne za stru pi tve z al ko ho lom ali dro ga mi;

Pri po ročila južnoa friškega združenja ne vro lo gov in or to pe dov (14), ki so se sta vi li pri po ročila napod la gi pre gle da pri po ročil večih stro kov nih združenj pa pred vi de va jo imo bi li za ci jo ce lot ne hrb -te ni ce pri:• Bo lečini v hrb te ni ci med pal pa ci jo ali pre mi ka njem;• Opaženi de for ma ci ji hrb te ni ce;• Ne po jas nje ni hi po ten zi ji brez ta hi kar di je;• Zmanjšani mo to rični in sen zo rični občut lji vo sti v ro kah in no gah ali mrav ljinčenju;• Pri sot ni pa ra li zi.

Za trans port pri po ročajo na sled nji vrst ni red pri po močkov (15):• Va kum ska bla zi na;• Za je mal na no si la;

Za je mal na no si la ali dol ga de ska niso pri me ren pri po moček za trans port in ne pred stav lja jo ko -rist za poško do van ca ra zen pri iz vle ku iz av to mo bi la (14). Iz vlek iz vo zi la je si cer eden iz medpo go stejših po stop kov reševalcev. Gre za kom plek sen po sto pek in pri po ročila, ki jih je ob ja vilCon nor in so de lav ci (15), spo ročajo, da poško do van ci, ki niso pod vpli vom drog ali al ko ho la, so

297


lu cid ni in brez sum lji vih poškodb, sami sto pi jo iz av to mo bi la in se na me sti jo na reševal na nosila.Za je mal na no si la ali dol ga de ska so pri mer na za iz vlek, po tem je boljše iz bra ti pri mer nejše sred-s tvo za trans port (16).

Poško do van ce lah ko trans por ti ra mo tudi na os nov nih no si lih v reševal nem avtu v pri me ru,da so bud ni. Takšne poško do van ce po dučimo, da naj čim bolj mi ru je jo na no si lih. Opo re za gla -vo naj bi upo ra bi li na za je mal nih no si lih pri ne za vest nih poško do van cih (10). Brown (17) trdi, da jeupo ra ba krat ke de ske (Ken drix Ec tri ca tion De vi ce) prav tako ško dlji va in je ne pri po roča, saj na -me stitev tra ja pre več časa in daje lažen občutek one mo gočanja pre mi ka nja hrb te ni ce. Ve li koav tor jev pou dar ja, da trda vrat na opor ni ca pov zroča dvig in tra kra nial ne ga tla ka, pre mi ke vre tencpri ne sta bil nih zlo mih in ne kro zo tki va zato nje no upo ra bo ne sve tu je jo temveč pou dar ja jo upo -ra bo meh kejših vrat nih opor nic in os veščanje poško do van ca, naj ne pre mi ka gla ve v pri me rih,ko je poško do va nec so de lu joč (10, 13). Prav tako opo zar ja jo na za ple te, ki so po go ste ob ome je -va nju gi ba nja poško do van ca na za je mal nih no si lih ali dol gi de ski in se kažejo kot težave z di ha -njem, bo lečina mi, možnost jo na stan ka raz jed za ra di pri ti ska, ank sioz nost jo, ta hi kar di jo, sla bost join bru ha njem (18, 19). Pri poško do van cih, ki jih pre važamo na za je mal nih no si lih je po treb no tve -ga nja po ve za na s pri ti skom mi ni ma li zi ra ti z red nim sprem lja njem krv ne ga tla ka pri ne za vest nih,od stra ni tvi jo pri po močkov za imo bi li za ci jo v naj krajšem možnem času ob pri ho du v bol nišnicoin s pre prečeva njem hi po ter mi je (20). Av tor ji po se bej pou dar ja jo po men do ku mentira nja postop -ka oce nje va nja poškod be hrb te ni ce, ugo to vi tev in od ločitve za ali pro ti ome je va nju pre mi ka njapoško do van ca. Po treb no je opi sa ti tudi teh ni ko ome je va nje gi ba nja in mo re bit no tlačno pod poro.

ZAKLJUČEK

Po sle di ce poškodb hrb te njače so hude, zato je po treb no skrb no iz bra ti način imo bi li za ci je, dane pov zročimo ne zažele nih učin kov. Pri iz bi ri se mo ra mo opre ti na do ka ze, kli nično sli ko in zdravopa met. Ne ko ga, ki je si cer imel me ha ni zem poškod be, ob pri ho du na kraj do god ka pa sto ji ven -dar le ni po trebno za vsak slučaj imo bi li zi ra ti in ga na pra vi ti ne gib ne ga in to samo za ra di našegastra hu pred tožbami. Ver ja mem, da bodo stro kov ne raz pra ve v bo doče vo di le v smer, ki jo ve li koav tor jev na ka zu je v ra zi ska vah.

LITERATURA

1. Myer J, Pe ri na D. Emer gency Medici ne 2016 48 (4): 152-157

2. Whit te CC, Do me ier RM, Mi li lin MG. EMS spi nal pre cau tions and the use of long back board – re cour ses do -ku ment to the po si tion sta te ment of the Na tio nal As so cia tion of EMS Physi cians and the Ame ri can Col le geof Sur geons Com mit tee on Trau ma. Pre hos pi tal Emer gency Care. 2014; 18(2): 306-314

3. Mc Hugh TP, Tay lor JP. Un ne ces sary out-of-hos pi tal use of full spi nal im mo bi li za tion. Acad. Emer gency Med.1998; 5(3): 278-280

4. Kwan I, Bunn F, Ro berts I. Spi nal im mo bi li za tion for trau ma pa tient. Coc hrane Da ta ba se Syst. Rev. 2001; (2):CD002803

5. Pro sen G, Ru ka vi na T. Vpliv imo bi li za ci je na ka ko vost preživet ja hudo poško do va ne ose be. Ur gent na me di -ci na, Iz bra na po glav ja 2014. Enaind vaj se ti med na rod ni sim po zij o ur gent ni me di ci ni – Zbor nik, Por to rož, 2014.Ljub lja na: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no, 294–297.

6. Haut ER, Ka lish BT, Efron DT, et all. Spi ne im mo bi li za tion in pe ne tra ting trau ma: more harm than good? JTrau ma. 2010; 68(1): 115–120

7. Otto B, Co rey DJ, Os wald J, Sif ford D, Walsh B. Early secondary neu ro lo gic de te rio ra tion af ter blunt spi naltrau ma: a re view of the li te ra tu re. Acad. Emerg. Med. 2015; 22(10): 1200–1212

8. Oteir AO, Smith K, Jen nings PA, Stoel win der JU. The pre hos pi tal ma na ge ment of sus pec ted spi nal cord in -jury: an up da te. Pre hosp Di sa ster Med. 2014; 29(4): 399-402

9. Ame ri can Col le ge of Emer gency Physi cians. Po licy Sta te ment- EMS Ma na ge ment of Pa tients with Po ten-tial Spi nal In jury. 2015. Avai lab le at: http://www. acep.org/Physi cian-Re sour ces/Po li cies/Po licy-Sta te ments/EMS-Ma na ge ment-of-Pa tients-with-Po ten tial Spi nal-In jury. 10. 4. 2018

10. D. Con nor, I. Grea ves, K. Por ter, M. Bloch. Pre-hos pi tal spi nal im mo bi li sa tion: an ini tial con sen sus sta te ment.Emerg Med J, 30 (12) (2013), pp. 1067-1069

11. Stan ton D et.al. Cer vi cal col lars and im mo bi li sa tion: A South Afri can best prac ti ce re com men da tion. Afri canJour nal of Emer gency Me di ci ne 7 (2017) 4-8


298

12. Yo ga nan dan N, Stem per BD, Pin tar FA, et al. Cer vi cal spi ne in jury bio mec ha nics: ap pli ca tions for un der bodyblast loa dings in mi li tar yen vi ron ments. Clin Biomech 2013; 28(6): 602–9.

13. Sund strøm T, Asbjørn sen K, Ha bi ba S, et al. Pre hos pi tal use of cer vi cal col lars in trau ma pa tients: a cri ti calre view. J Neu ro trau ma 2014; 31(6): 531–40.

14. ACEP Board of Di rec tors. EMS ma na ge ment of pa tients with po ten tial spi na li njury. Ann Emerg Med 2015;66: 445.

15. Con nor D, Grea ves I, Por ter K, Bloch M. Pre-hos pi tal spi nal im mo bi li sa tion: ani ni tial con sen sus sta te ment.Emerg Med J 2013; 30(12): 1067–9

16. Al son RC, Co pe land D. Long back board use for spi nal mo tion re stric tion of the trau ma pa tient. 8 Sep tem ber2015; https://www.itrau ma.org/wp-con tent/up loads/2014/07/SMR-Re sour ce-Do cu ment-FINAL-Pub li ca -tion-6-28-14.pdf: 10. 4. 2018

17. Brown N. Should the Ken drick Ex tri ca tion De vi ce have a pla ce in pre-hos pi tal care? https://www.ma gon li -ne li brary.com/doi/10.12968/jpar.2015.7.6.300: 10. 4. 2018

18. Bruijns SR, Guly HR, Wal lis LA. Ef fect of spi nal im mo bi li za tion on heart rate,blood pres su re and res pi ra toryrate. Pre hosp Di sa ster Med 2013; 28(3): 210–4.

19. Haus wald M, Dar ren B. Spi nal im mo bi li za tion in trau ma pa tients: is it really ne ces sary? https://in sights.ovid.com/cros sref?an=00075198-200212000-00014: 10. 4. 2018

20. Moss R, Por ter K, Grea ves I. Mi ni mal pa tient hand ling: a Fa culty of Pre-hos pi tal Care con sen sus sta te ment.Trau ma 2015; 17(1): 70–2.

299


TERAPEVSTKE IMOBILIZACIJE –NOVOSTI IN PRIPOROČILA

THERAPEUTIC IMOBILIZATION –NEWS AND RECOMMENDATIONS

Mar ko Pa vlo vi ć, Edin Adro vi ć

Mavčarna, Kli nični od de lek za trav ma to lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Za loška ce sta 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Na tržišču je ve li ko raz ličnih proi zva jal cev mav cev in or to ped skih pri po močkov. Pri nas sta naj -bolj raz šir je na kla sični ter sin te tični (»pla stični«) ma vec. Poz na mo tudi Wood cast ozi ro ma le se -ni ma vec (iz na rav nih ma te ria lov).

Or to ped ski pri po močki se raz li ku je jo po namemb no sti in ve li ko sti. V pris pev ku sta opi sa -ni dve no vejši opor ni ci, Ul tra sling IV. (15 sto pinj ska ab duk cij ska opor ni ca), ki je na me nje na zaimobi li za ci jo ra men ske ga skle pa, ter Mia mi J opor ni ca, ki je na me nje na imo bi li za ci ji vrat ne hrb -te ni ce.

Na me sti tev vsa ke te ra pevt ske imo bi li za ci je do loči zdrav nik gle de na poškod bo (uda rec,zvin, iz pah, zlom) in po tek zdrav lje nja (kon zer va tiv no, ope ra tiv no).

Abstract

The re are many dif fe rent ma nu fac tu res of pla ster and ort ho pe dic de vi ces on the mar ket. The mostcommon are the clas sic and synthe tic (»pla stic«) pla ster. We also know Wood cast or woo den pla -ster (made of na tu ral ma te rials).

Ort ho pe dic ap plian ces vary in pur po se and size. The ar tic le des cri bes two ne wer strands,the Ul tra sling IV (15 de gree ab duc tion strut), de sig ned to im mo bi li ze the shoul der joint, and theMia mi J ort ho sis, de sig ned to im mo bi li ze the cer vi cal spi ne.

The ap point ment of any the ra peu tic im mo bi li za tion is de ter mi ned by the doc tor ac cor dingto the in jury (blow, wound, throat, frac tu re) and the cour se of treat ment (con ser va ti ve, sur gi cal).

UVOD

V pri me ru, ko se zdrav nik od loči za kon zer va tiv no zdrav lje nje ozi ro ma začasno imo bi li za ci jo indo kler diag no sti ka ni iz pe lja na v ce lo ti, je mavčarna ne po grešljiv člen te ve ri ge, kot tudi or to ped -ski teh no lo gi, ki skr bi mo za na me sti tev te ra pevt skih imo bi li za cij.

Do stop nost ma te ria lov, nji ho va raz no li kost ma te ria lov in last no sti nas vo di jo k no vo stim, no -vim teh ni ka mi dela in hkra ti šir je nju pa le te os krb v mavčarni, s tem pa hkra ti omo gočajo poško -dovan cem boljšo os kr bo in ka ko vost nejše živ lje nje z imo bi li za ci jo.

PLASTIČNI MAVEC (SOFTCAST, SCOTCHCAST)

Pla stični ma vec je se stav ljen iz pre ple te nih ste kle nih vla ken, ki so im preg ni ra na s po liu re tan skosmo lo v za vo ju. Je la hek, vo dood po ren in vzdržljiv. Na me sti tev pla stičnih mav cev je od vi sna odvr ste ma te ria la. Poz na mo pla stične mav ce, pri ka te rih do bi mo trd nost na žel je nem po dročjuz večjim šte vi lom pla sti (semi-ri gi den, brez ste kle nih vla ken), in poz na mo mav ce, ki so de lje niozi ro ma dvo kom po nent ni, kjer je ena kom po nen ta trda (ri gid na – scotch cast) in dru ga meh ka(mo bil na – soft cast). Tega se na mešča po na vo di lih proi zva jal ca.


300

Pred no sti pla stičnega mav ca so: • zmanjšano tve ga nje za atro fi jo mišic in to gost skle pov• lah ko zmanjša čas re ha bi li ta ci je, za ra di de lo va nja mišic in kit med imo bi li za ci jo• sta bi li zi ra samo ti sti del, ki je po tre ben• hi trejše sušenje mav ca• lažji, ob sto jen, se ne kruši• do vo lje no obre me nje va nje po 20-ih mi nu tah

Sla bo sti ozi ro ma kon train di ka ci je pla stičnega mav ca:• sveža poškod ba• močno ote ka nje• poško do va na koža, rane• klav stro fo bi ja (ma vec je tik ob koži)

Pri na meščanju mo ra mo biti po zor ni na to, da ma vec po la ga mo in ga ne za te gu je mo. S soft ca -stom imo bi li zi ra mo ce lo ten ud, s scotch ca stom pa iz de la mo lon ge to in jo na me sti mo tja, kjerželi mo da je ud sta bi li zi ran. Kost ne izrast ke zaščiti mo s sa mo le pil no peno. Kljub temu, da je ma -vec vo dood po ren, je mo kre nje le tega kon train di ka ci ja, za ra di otežene ga sušenja kože pod njim.V pri me ru, da se po ja vi jo pod mav cem ote kli na, mrav ljin ci, topli ali hlad ni pr sti, ne na va den vonj,se mora pa cient ta koj zgla si ti v najb ližji zdravs tve ni us ta no vi, kjer se ma vec pre reže, ter se ga popre so ji zdrav ni ka tudi za me nja.

Iz pla stičnega mav ca iz de lu je mo tudi lon ge te, in si cer tako da naj prej iz de la mo mavec, ki ganato izrežemo v lon ge to ter jo na me sti mo ali z ježki ali s po vo jem. Pri iz bi ri ma te ria la za na mesti -tev lon ge te, se or to ped skih teh no log od loči ali bo le ta ri gid na ali semi-ri gid na. Pred no sti pla -stič ne lon ge te so, da je zračna, udob na, lažja in ob stoj nejša.

301


Sli ka 1. Pri kaz na meščene pla stične lon ge te na ježke.

TOTAL CONTACT CAST (TCC)

To tal con tact cast ni ur gent na imo bi li za ci ja, ven dar če bi bila ce nov no ugod nješa, bi lah ko služilakod do ko len ski ho dil ni pla stični ma vec. Je mavec ki se ga upo rab lja pri kon zer va tiv nem zdrav -lje nju ran pri dia be tičnih sto pa lih. Na men TCC je, da z imo bi li za ci jo raz bre me ni pri ti ske na stopa -lu in jih pre ne se na go len. S tem za go to vi ugod nejše po go je za ce lje nje ran. Na me sti se ga tako,da imo bi lizira ce lo ten spod nji del noge, vključno s pr sti. Iz de lu je se ga ali iz sin te tičnega (se daj)ali kla sičnega (v pre te klo sti) mav ca.

Vse ka kor pa, da se bo rana do bro ce li la, mo ra jo biti za go tov lje ni sle deči po go ji: • us trez na pre kr vav lje nost uda• od sot nost infek cij• pa cien to vo stri nja nje z os kr bo


302

• us trez na ve li kost mav ca pri TCC EZ• us trez na ve li kost čev lja• rana ne sme bit glo bo ka

Sla bo sti snem lji vih TCC-jev so, da po pre ve zah niso ni ko li več tako ugod ni po go ji za nošenje letega. Težimo k temu, da bi se ma vec ob vsa kem pre gle du na novo na me stil (TCC-Ez). Prva kon -tro la na 2-3 dni, nato en krat na te den ali dva.

Sli ka 2. Pri ka zu je TCC –EZ s čev ljem.

WOODCAST

Ozi ro ma le se ni ma vec, pri dob ljen iz na rav nih vi rov. Ni tok sičen in iz je men za mo du la ci jo in re -mo du lacijo ma te ria la v vseh si tua ci jah mavčenja. Na re jen je iz lesa in bio-raz gra dlji vih vi rov, terse lah ko z njim ro ku je brez ro ka vic in vode. Je zelo la hek, omo goča pla ste nje, diha ter je zelovzdržljiv. Poz na mo me hek in trdi ma vec. Na me njen je iz de lo va nju lon get. Na re jen je v ploščahraz ličnih de be lin (1,2,4 mm).

Ma vec naj prej damo v po seb no pečico, ki je na me nje na za le tega, ter nato ko se do volj se -gre je, lah ko z njim mo du li ra mo. Meh kejši ma vec se lah ko raz širi tudi do 30 % z mo du la ci jo. Pritem se odprejo za re ze, ki nato služijo kot boljše pre zračeva nje poško do va ne ga uda. V ko li kor nede la mo po na vo di lih proi zva jal ca, lah ko pov zročimo ope kli ne.

Sli ka 3. Pri ka zu je do ko len sko lon ge to iz Wood cast-a.

ORFICAST

Ime nu je mo ga tudi ter mo pla stičen tape. Omogoča obod no teh ni ko ovi ja nja in ob li ko va nja.Ob de la mo ga ter mično, s tem pe ra tu ro nad 65 sto pinj, ter ga nato obrežemo s škar ja mi in

ana tom sko pri la go di mo pa cien tu. Upo ra ba več pla sti tra ku po večuje ri gid nost in sta bil nost opor -ni ce. Upo rab lja se ga pri imo bi li za ci ji manjših skle pov (večino ma pr sti na ro kah). Pred nost tegama te ria la je, ker je me hek, nima os trih ro bov in diha s kožo. Je in di vi dual no pri la go dljiv in do puščavečkrat ne po prav ke.

303


Sli ka 4. Pri ka zu je na meščeno opor ni co za ka za lec iz Or fi cast-a.

Mia mi J vrat na or to zaJe opor ni ca, ki imo bi li zi ra vrat no hrb te ni co. Se stav lje na je iz treh de lov. Prvi je iz spo min ske pene(oc cian back) in je na me njen zgolj ležečim pa cien tom. Dru ga dva dela sta na me nje na imo bi li zi -ra nju vrat ne hrb te ni ce. Na men oc cian back-a je da raz bre me ni ok ci pi tal ni del lo ba nje in s tempre prečimo na sta nek de ku bi tu sa, ki je bil zelo po gost pri ležečih pa cien tih z na meščeno trdovrat no or to zo.

Sli ka 5. Pri ka zu je vse tri dele Mia mi J opor ni ce- spred nji in zad nji del, ter oc cian back.

Na mešča se jo v ležečem po ložaju in si cer tako, da naj prej pod pre mo spred nji del in za ja -me mo vrat, nato na me sti mo še zad nji del. Za na me sti tev vrat ne or to ze ved no po tre bu je mo dvastro kov no us po sob lje na de lav ca.

In di ka ci je za na me sti tev MIAMI J ortoze:• pred in po ope ra ci ji vrat ne hrb te ni ce• de ge ne ra tiv ne mot nje• spon di lo li ste za• spi nal na ste no za• dol go ležeči in ne po kret ni pa cien ti (in ten ziv ne eno te)

Pod ložena je tako da ne pri ti ska na ok ci pi tal ni del, pr sni co, kla vi ku lo in bra do. Za vi ra na sta janjepre ležal nin, je udob na za pa cien ta, pod lo ga je an ti bak te rij ska ter pre prečuje raz voj mi kroor ga -niz mov. Na vo ljo ima mo 6 ve li ko sti.

Ul tra sling IV. Opor ni ca (Don joy)Opor ni ca je na me nje na imo bi li za ci ji poško do va ne ga ra men ske ga skle pa. Po seb na je za radi tega,ker z na me sti tvi jo bla zi ne na no tra nji stra ni roke, pri si li ramo v 15-sto pinj sko ab duk ci jo in jo neroti ra navz no ter pro ti tru pu.


304

Sli ka 6. Pri ka zu je na meščeno Ul tra sling IV. Opor ni co v 15 sto pinj ski ab duk ci ji.

Na mešča se pri:• iz pa hu rame, • po ope ra ci ji po ste rior ne ga ra men ske ga skle pa• poškod bi ro ta tor ne manšete, • pre mi ku sklep ne kap su le.

V njej roka počiva, žogi ca pri pr stih se upo rab lja za raz gi ba va nje pr stov in za pest ja, s tem spod -bu ja de lo va nje mišične pum pe, kar spod bu ja boljšo pre kr va vi tev poško do va ne ga uda, manjšeote ka nje in hi trejše ce lje nje. Močenje opor ni ce ni pri po ročlji vo, zato se naj pa cient umi va z vlažnokrpo. Opor ni ca je upr ta na nas prot ni ra men ski obroč, ko mo lec je v opor ni ci pod prt, hkra ti pa jeta del me hek in s tem raz bre me ni pri tisk na ul nar ni živec.

ZAKLJUČEK

Pri vsa ki na me sti tvi te ra pevt ske imo bi li za ci je ali or to ped ske ga pri po močka je po memb no poz -na va nje sla bo sti in pred no sti le teh, saj le tako se bomo od ločili za pra vil no imo bi li za cijo brezna dalj njih za ple tov.

Or to ped ski teh no log se stal no izo bražuje in iz po pol nju je svo je teh ni ke dela, da pa cien tu z us -trez ni mi in so dob ni mi ma te ria li omo goči pri jaz nejše zdrav lje nje.

LITERATURA

1. Wood cast, Ca sting Hand book2. Klaus Dre sing, Pe ter Trafton, Jos En ge len. Cast, Splints and Sup port Ban da ges, 20143. Lind fors, NC, Salo, J.A. no vel non to xic wood-pla stic com po sit cast Open Med Dev J 2012; 4; 1-54. Jen sen J., Jaa ko la E., Gil lin B., Ri ley EX., TCC-EZ® – To tal con tact ca sting system Over co ming the Barriers to

Uti li zing a Pro ven Gold Stan dard Treat men, DFC on, March 2008, Los An ge les, USA, Po ster5. Schäpe T., Im mo bi li za tion tech ni ques: Theory and pra cit ce, Reed Bu si ness in for ma tion: 1993, Dutch6. Schu ren J., Wor king with soft cast _ A ma nualn on semi-ri gid im mo bi li sa tion 2nd ed. Bor ken, 3M Min ne so ta

Mi ning Ma nu fac tu ring; 1994; 9-297. Van ger N., Hänggi J., Müller NA, et al. Ef fects of Limb im mo bi li za tion on brain pla sti city Neu ro logy, 2012

Jan 17, 78 (3); 182-1888. Sar mien to A., Za gor ski JB., Zych GA., et al., Functio nal bra cing fort he treat ment of frac tu res of the hu me ral

diaphy sis J bone joint sur gam. 2000 Apr; 28 (4); 478-4869. Mia mi J ort ho sis, www.ossurproducts.com

10. Ul tra sling IV., Don joy, http://www.me di ca lex po.com/prod/do njoy/pro duct-96003-604293.html

305305305


PROSTE TEME IN PRIKAZI PRIMEROV

FREE TOPICS AND CASE REPORTS

306

VZPOSTAVITEV MREŽE PRVIH POSREDOVALCEVV ŠALEŠKI DOLINI

THE ESTABLISHMENT OF A FIRST RESPONDERSIN THE ŠALEK VALLEY

Matjaž An drejc, An drej Les jak, Boštjan Čav ničar, Ta nja Šučuro vi ć

Eno ta nuj ne me di cin ske po moči, Zdravs tve ni dom Ve le nje, Vod ni ko va 1, 3320 Ve le nje

Izvleček

Na pod la gi ana li ze in po go vo ra z vods tvom Zdravs tve ne ga doma Ve le nje smo prišli do ugo to -vi tve, da so v naši re gi ji, kjer po kri va nuj na me di cin ska po moč Ve le nje po treb ni prvi po sre do -valci. NMP Ve le nje po kri va 45000 lju di v treh občinah na ob močju 197,3 km2. Občine in nji ho vageo graf ska po raz de li tev je iz jem no raz ve ja na, zato vsem pre bi val cem ni omo gočen enak do -stop ni čas, ka te ri bi za go tav ljal us pešno raz rešitev ur gent ne ga sta nja ka dar go vo ri mo o srčnemza sto ju, hu dih kr va vi tvah in dušenju za ra di tuj ka v zgor njih di hal nih po teh. Na pod la gi tega po -dat ka so pro sto volj ni ga sil ci iz jem ne ga po me na, saj z nji ho vo bližino in raz ve ja nost jo ter zna -njem lah ko rešimo ogrom no živ ljenj. Pro jekt se je pred sta vil tako vods tvu ZD Ve le nje kot tudimest ni občini Ve le nje. Iz obeh in sti tu cij je bil spre jet in pod prt. V občini Šoštanj in občini Šmart -no ob Paki pa še za enkrat čaka mo nji ho vo od ločitev.

Abstract

Ba sed on the analy sis and dis cus sion with the lea ders hip of the Health Cen ter Ve le nje, we cameto the conc lu sion that the first res pon ders are nee ded in our re gion, whe re emer gency me di calas si stan ce is pro vi ded. Pre hos pi tal emer gency de part ment Ve le nje co vers 45000 peo ple in threemu ni ci pa li ties in the area of 197.3km2. Mu ni ci pa li ties and their geo grap hi cal di stri bu tion are ex-tre mely di ver si fied, so all peo ple are not gi ven the same ac cess time, which would ensure a suc cess fulre so lu tion of the ur gent si tua tion when tal king about heart fai lu re, se ve re blee ding and stran gu -la tion in the up per res pi ra tory tract. On the ba sis of this data vo lun tary fi re figh ters are of the ut mostim por tan ce, sin ce with their pro xi mity and di ver sity and know led ge we can save a lot of li ves. Thepro ject was pre sen ted to both the ma na ge ment of me di cal cen ter Ve le nje and the mu ni ci pa lity ofVe le nje. Both in sti tu tions were ac cep ted and sup por ted. In the mu ni ci pa lity of Šoštanj and Šmart -no ob Paki, we are wai ting for their de ci sion once again.

UVOD

Vzpo sta vi tev si ste ma je zažive la tre nut no samo v mest ni občini Ve le nje, kjer so iz ved bo izo -braževa nja in na ba vo opre me tudi fi nan ci ra li. Pro jekt je bil že v sa mem začetku za sno van tako,da pro sto volj ni ga sil ci, ka te ri so vključeni v pro jekt ni ma jo nobenih fi nančnih stroškov. V Ve le njuse je iz ved lo 6 tečajev na ka te rih je bilo po 18 ga sil cev. Vsi so šli sko zi na tančno načrto van izo -braževal ni pro gram in z končnim pre ver ja njem pri do bi li li cen co, ki je ve ljav na 1 leto. Vseh sku pajje us po sob lje nih 106 prosto volj nih ga sil cev, ka te ri ukre pa jo in po sre du je jo ka dar je to po treb no.Pro jekt je bil za sno van pred vsem iz tega vi di ka, da se skrajšajo in prib ližno omo gočijo ena ki do -stop ni časi vsem pre bi val cem naše do li ne. Prvi po sre do val ci bodo ukre pa li ob srčnem zasto ju,ne za ve sti, hujših kr va vi tvah in ob dušenju za ra di tuj ka v zgor njih di hal nih po teh.

ALARMIRANJE PRVIH POSREDOVALCEV

Ka dar za po sle na ose ba v NMP med za je ma njem po dat kov po stro kov ni pre so ji ugo to vi, da bibilo z vi di ka reševa nja živ ljenj smi selno ak ti vi ra ti eno to PGD z na me nom iz va ja nja po stop kov

307


oživ lja nja in upo ra be AED, pre ne se zah te vo po ak ti vi ra nju dežur ne mu ope ra ter ju Re CO Ce lje. Popre je mu zah te ve proži po ziv ni ke pri stoj ni eno ti PGD z be se di lom: »AED, LOKACIJA….« in o ak ti -vi ra nju pri stojne ga PGD ob ve sti dežur ne ga PGD Ve le nje. Eno ta PGD po pre je mu po zi vov iz va japo stop ke iz vo za na in ter ven ci jo ter po roča sklad no z ve ljav ni mi po stop ki. Na in ter ven ci jo se od -zo ve jo ti sti člani eno te, ki so us po sob lje ni za iz va ja nje po stop kov oživ lja nja in upo ra be AED terso sez na nje ni s tem do go vo rom, sklad no s tre nut ni mi zmožnost mi. Na in ter ven ci ji člani eki peupo rab lja jo bre zro kav ni ke, s ka te ri mi se iden ti fi ci ra jo kot prvi po sre do val ci. Zdrav nik NMP in vod -ja eno te PGD med se boj no ko mu ni ci ra ta pre ko radijskih zvez ZARE, sklad no z oprem lje nost jo.Po dat ke o ka na lih, kjer sta na vo ljo, jima lah ko po sre du je Re CO, če so mu zna ni. Tre nut no se naob močju MOV upo rab lja 39 ka nal si ste ma ZARE. Možna je ko mu ni ka ci ja tudi pre ko kon fe renčnezve ze pre ko Re CO Ce lje, kjer pa mora Re CO pri do bi ti obe te le fon ski šte vil ki – vod ja eno te PGDin zdrav nik NMP (mo ra ta kli ca ti na 112). Ka dar je pro sto volj na eno ta po sa mez ne ga PGD ob veš -čena na drug način oz. ak ti vi ra na za ra di do god ka na nje nem ob močju de lo va nja (SAMO AKTI VI -RA NJE), mora vod ja eno te PGD s po močjo dežur ne ga ga sil ca PGD Ve le nje:• ta koj ak ti vi ra ti NMP;• do go dek pri ja vi ti Re CO Ce lje;• ja vi ti iz voz eno te;• po pri ho du na me sto ne sreče po ročati o sta nju in iz ve sti vse zgo raj naštete po stop ke.

ENOTA NUJNE MEDICINSKE POMOČI VELENJE

Zdravs tve ni dom Ve le nje sku paj s zdravs tve ni ma po sta ja ma v Šošta nju in Šmart nem ob Paki za -go tav lja os nov no zdravs tve no vars tvo na po dročju občin Ve le nje, Šoštanj in Šmart no ob Paki.V ok vi ru jav ne ga za vo da or ga ni zi ra jo zdravs tve ne sto ri tve in skr bijo za zdrav je bol ni kov in upo -rab ni kov treh našte tih občin. Dežurna in ur gent na am bu lan ta zdravs tve ne ga doma Ve le nje je navo ljo 24-ur na dan za NUJNE pri me re in si cer v am bu lan ti ter na te re nu. Zno traj ZD Ve le nje de -lu je PHE eno ta, ki 24 ur na dan samo za ur gen co za go tav lja 2 ur gent na zdrav ni ka, 2 ur gent nazdravs tve ne ga teh ni ka ali zdravs tve ni ka in rea ni mo bil. Pov prečni od ziv ni čas PHE Ve le nje odspre je ma kli ca do pri ho da na me sto ne sreče je v ok vi rih slo ven ske ga pov prečja, pa ven dar le seta čas lah ko drastično po veča v od da lje nih in težje do stop nih kra jih, kar se ve da močno vpli va napreživet je in ka ko vost na dalj nje ga živ lje nja.

IZOBRAŽEVANJE PRVIH POSREDOVALCEV

Izo braževa nje pr vih po sre do val cev je po te ka lo po si ste mu, ki ga je v Slo ve ni ji uve lja vi lo Slo ven -sko združenje za ur gent no me di ci no. Tečaji so bili 2 dnev ni in so tra ja li 2-krat po 8 šol skih ur. Natečajih so ga sil ci spoz na li naj nuj nejše ukre pe ob srčnem za sto ju pri odra slih in otro cih z upo ra -bo AED, hujših kr va vi tvah in pri tuj kih v zgor njih di hal nih po teh. Pred stav lje na so jim bila tudi dvanuj na sta nja kot je bo lečina v pr snem košu in možgan ska kap. Vsak dan izo braževa nja so bile or -ga ni zi ra ne tudi prak tične de lav ni ce, kjer so se tečaj ni ki spoz na li z opre mo in tudi preiz ku si li svo -je zna nje na si mu la cij skih pri po močkih. Po končanem tečaju so vsi tečaj ni ki mo ra li opra vi ti pi sniin prak tični preiz kus zna nja. Če so us pešno za ključili tečaj so pri do bi li li cen co za pr ve ga po sre -do val ca, ki je ve ljav na eno leto.

ZAKLJUČEK

Kot smo že v uvo du omenili smo v svo jem ra zi sko va nju te re na in is ka nju pra vih rešitev na le te lina same po zi tiv ne stva ri. Smo pa našli tudi ne kaj težav in pre prek na ka te re prej ni smo po mi sli lioz. ni smo našli us trez ne rešitve. Pre pričani smo da bo ta pro jekt rešil mar si ka te ro živ lje nje inbodo naši občani de ležni ena ko vred ne ga nu de nja prve po moči. Naši pre bi val ci si za služijo hi troin kva li tet no os kr bo in to jim bomo z pr vi mi po sre do val ci tudi de fi ni tiv no za go to vi li.

LITERATURA

1. Ru preht A., 2017. Do go vor o ak ti vi ra nju enot za zaščito, reševa nje in po moč z ob močja mest ne občine Ve le njez na me nom reševa nja živ ljenj z upo ra bo av to mat ske ga ek ster ne ga de fi bri la tor ja (aed), Ve le nje, str. 1-2.

2. An drejc M., 2017. Pro jekt vzpo sta vi tve pr vih po sre do val cev Šaleške do li ne. Ve le nje, str. 14-16.


308

INDICIRANA HIPOTERMIJA PRI NOVOROJENČKIH –NAŠE IZKUŠNJE IN PRIMERI

INDICATED HYPOTHERMIA IN NEWBORNS –OUR EXPERIENCE AND EXAMPLES

Maja Faj far, Moj ca Gor giev Bo rov nik, Ta nja Duki ć Vu ko vi ć

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ma ri bor, Kli ni ka za pe dia tri jo, Eno ta pe dia trične in ten ziv ne nege in te ra pi je;Ljub ljan ska uli ca 5, 2000 Ma ri bor

Izvleček

V član ku je pred stav lje na te ra pevt ska hi po ter mi ja, ki se upo rab lja kot pod por na te ra pi ja pri no -vo ro jenčkih po us pešnem oživ lja nju. Znižanje tem pe ra tu re or ga niz ma de jan sko zmanjšuje ci to -tok sično poškod bo možga nov in zmanjšuje is he mično poškod bo ne vro nov (1).

Ob iz pol ni tvi kri te ri jev za zdrav lje nje s hi po ter mi jo pričnemo oh la ja nje s si ste mom Cri ti-coolpo pro to ko lu, ki bo pred stav ljen v prispev ku. Na va ja mo tudi 3 naše pri me re otrok, ki smo jih pre -ved li na ta način zdrav lje nja.

Abstract

The ar tic le pre sents the ra peu tic hypot her mia, which is used as a sup por ti ve the rapy for neo na tesaf ter a suc cess ful rea ni ma tion. Re du cing the tem pe ra tu re of the or ga nism ac tually re du ces thecyto to xic da ma ge of the brain and re du ces the isc he mi in jury of the neu rons. Upon com ple tingthe cri te ria for treat ment with hypot her mia, we be gin coo ling with the Cri ti-cool system ac cor dingto the pro to col, which will be pre sen ted in the pa per. We also pro vi de 3 exam ples of chil dren whohave been tran sla ted into this type of treat ment.

UVOD

Te ra pevt sko in du ci ra na hi po ter mi ja po me ni, da z do lo če ni ukre pi na čr to va no zni ža mo tem pe ra -tu ro or ga niz ma na 32 sto pinj C – 34 sto pinj C za 72 ur (1).

Pro to kol pe dia trič ne kli ni ke UKC LJ ima na sled nje vklju či tve ne kri te ri je (1):A: no vo ro jenč ki s nad 36 ted ni ge sta ci je z vsaj enim od na ve de nih kri te ri jev (oce na po Ap gar ju

pod 5 pri 10 min; po tre ba po rea ni ma ci ji vštev ši z umet no res pi ra tor no pod po ro še pri 10 minpo rojs tvu; aci do za s ph pod 7,0 ali BE več kot -16 v pop kov nič ni, ar te rij ski ali ven ski krvi, zno -traj 60 min po rojs tvu (1).

B: Ne vro loš ki zna ki zmer ne ali hude hi pok sič ne en ce fa lo pa ti je po Sar na tu ali Thomp so no vi(mot nje za ve sti – le tar gi ja, stu por, koma; hi po to ni ja, ab norm ni ref lek si, od sot nost ref lek sa se -sa nja, kli nič no vid ni kr či) (1).

C: Am pli tud no pov preč ni EG (e EEG ali CFM) – vsaj 30 mi nut ni po sne tek, ki ka že ab norm no ba -zal no ak tiv nost in/ali kr če (1).

Iz klju či tve ni kri te ri ji: pri ča ko va na sta rost ob za čet ku hi po ter mi je več kot 6 ur- iz je mo ma 2 uri;hude pri ro je ne ano ma li je, ki so po sle di ce kro mo so mo pa ti je (1).

PRIKAZ PRIMERA 1

No seč nost po spon ta ni za no si tvi 33 let ne ma te re; nje na dru ga no seč nost, je po te ka la brez te -žav. Za ra di bra di kar di je plo da na CTG-ju je bila oprav lje na ur gent na sek ci ja. No vo ro jen ka, ro jenav 40. ted nu ge sta ci je, s po rod no te žo(PT) 3240g, dol ži no (PD) 42cm, ob se gom gla ve (OG) 34cm.Po rojs tvu je bila ble da, brez pul za, to nu sa in reak cij. Po Ap gar je vi je bila oce nje na z oce na mi

309


1/1/1 (1.mi nu ta/5.mi nu ta/10.mi nu ta). Iz di hal smo ji as pi ri ra li ve li ko me ko nij ske plo dov ni ce. Neo -na to lo gi so ta koj pri če li z rea ni ma ci jo; ta koj je bila am bui ra na, in tu bi ra na, ven ti li ra na, oprav lja lase je zu na nja ma sa ža srca, 3x pre je la Adre na lin in tra ve noz no, 2x Na tri jev bi kar bo nat, bo lus te ko -či ne. Po vseh iz ve de nih rea ni ma cij skih ukre pih smo ugo tav lja li izra zi to me ta bol no in res pi ra tor -no aci do zo,ph 6,6; p CO2 15 in BE -26, ki smo jo po sto po ma ko ri gi ra li z bi kar bo na tom. Po tre bo va laje vi so ke tlač ne in frek venč ne na sta vi tve na res pi ra tor ju, 100 % ki sik, kr va ve la je iz pljuč. Nato jebila pre ve de na na vi so ko frek venč no ven ti la ci jo, ki smo jo mo ra li za ra di slab ša nja sta nja pljuč in -ten zi vi ra ti. Ker je iz pol nje va la vse kri te ri je za hi po ter mi jo smo jo za če li in ten ziv no hla di ti s si te -mom Cri ti-cool. Pred tem je bila ves čas pa siv no hla je na. Kon ti nui ra no smo sne ma li a EEG,kjer jebila vse sko zi zaz na na niz ko vol taž na ak tiv nost mož ga nov, po UZ smo ugo tav lja li edem mož ga -no vi ne s še ohra nje ni mi pre to ki. Pre je la je 3 krat sve žo hu ma no plaz mo, 2 tir no an ti bio tič no te ra pi -jo, K vi ta min, Ra ni tal, an tie pi lep tič no te ra pi jo s Kep pro. Od spre je ma je bila po pol no kar dio cir ku la tor nopod pr ta, ven dar je de kli ca za ra di sla be ga splo šne ga sta nja v sta ro sti prib liž no 22h umr la.

PRIKAZ PRIMERA 2

3. No seč nost 23 let ne ma te re. V no seč no sti je bila sprem lja na za ra di IUGR. Po rod v 37. ted nu in -du ci ran in do kon čan s car skim re zom, za ra di abrup ci je pla cen te. Ro je na de kli ca s PT 2600 g, PD48 cm, OG 31 cm. Oce na po Ap gar je vi 1/3/6. Ro je na brez zna kov živ lje nja, ble da, iz kr vav lje na,rea ni mi ra na, ven ti li ra na pre ko Neo Puf fa. Po 5. mi nu tah pri mar ne os kr be in tu bi ra na, umet no ven -ti li ra na, prej me 2x bo lus Fi zio loš ke raz to pi ne in gle de na to, da je že ta koj po rojs tvu, ka za la zna -ke he mo ra gič ne ga šo ka, je pre je la tudi trans fu zi jo 0Rh D neg. krvi. Prva plin ska ana li za jepo ka za la me ta bol no in res pi ra tor no aci do zo: ph6,8; p Co2 9,11, BE -20. Pre je la je dvo tir no va so -pre sor no pod po ro, nato je bila kar dio cir ku la tor no sta bil na. Pre je la je dvo tir no an ti bio tič no te ra -pi jo, K vi ta min, 2 eno ti krvi in 6 enot sve že hu ma ne plaz me. Že v po rod ni šni ci smo jo pri če li pa siv nooh la ja ti in gle de na to, da je iz pol nje va la po go je za te ra pevt sko hi po ter mi jo, smo jo pri klo pi li naak tiv no hi po ter mi jo na 33 sto pinj Cel zi ja s si ste mom Cri ti-cool. Ob tem smo de kli ci po pro to ko -lu opra vi li UZ gla vi ce in kon ti nui ran EEG, ter po pro to ko lu kon tro li ra li la bo ra to rij ske prei ska ve.V ce lot nem tra ja nju hi po ter mi je je pre je ma la pre ven tiv no an tie pi lep tič no te ra pi jo s Phe no bar bi -to nom. Po 72. urah smo pri če li de kli co po sto po ma ogre va ti, ob tem ni ime la evi dent nih kon vul -zij ali pad cev krv ne ga tla ka. 5. dan zdrav lje nja (po za ključ ku hi po ter mi je), je ime la oprav ljen MRmož ga nov, ki ni po ka zal več jih od sto panj od nor ma le; pre gle dal jo je ne vro log, ki ni ugo tav ljalveč jih spre memb v ne vro loš kem sta tu su. Več krat je ime la oprav ljen UZ gla vi ce, ki je po ka zalzgolj mi ni mal na od sto pa nja od nor ma le, v smi slu hi pok sič nih spre memb v pre de lu ba zal nih je -der. 6. dan je bila de kli ca ek stu bi ra na, od ta krat je di ha la spon ta no brez di hal ne ga na po ra, pilapo dudi in us trez no na pre do va la na te ži. 9. dan zdrav lje nja smo lah ko za klju či li tudi pa ren te ral -no pre hra no. Zad nje dni pred od pu stom je bila spre je ta ma mi ca, ki se je priu či la pra vil ne negein hand lin ga. Po za ključ ku zdrav lje nja je bila de kli ca 28.dan v kli nič no ure je nem sta nju od puš če -na iz bol ni šni ce s te žo 2760 g in dol ži no 48 cm. Na po te na je bila na pre gled v raz voj no am bu lan -to in kon trol ni UZ gla vi ce.

PRIKAZ PRIMERA 3

Gos pa je bila spre je ta v po rod ni šni co na dan po ro da, car ski rez je za vr ni la, de ček je po ro jenv me de nič ni vsta vi v 38. ted nu ge sta ci je s PT 3320 g, PD 46 cm in OG 35 cm, brez srč ne ak ci je, nidi hal, hi po ton, cia no ti čen, oce na po Ap gar je vi 1/3/3. Ta koj rea ni mi ran, na di ho van pre ko ma ske,iz ve de na zu na nja ma sa ža srca. Ob na šem pri ho du na da lju je mo z zu na njo ma sa žo srca, pre jel jeAdre na lin, ta koj ga in tu bi ra mo in pri klo pi mo na ven ti la tor s SIMV na či nom ven ti la ci je. Ugo to vi lismo hudo ob po rod no as fik si jo s pr vim ph iz ven ske krvi 6,7. Opa zi li smo ob se žen edem skro tu -ma, pe ni sa, pe ri ge ni tal no ter pe ria nal no. Ob spre je mu na naš od de lek je bil de ček res pi ra tor nosta bi len, brez reak cij, hi po ton, ze ni ci ne reak tiv ni, ta koj se prič ne jo kon vul zi je. Ker je iz pol nje valkri te ri je za zdrav lje nje s hi po ter mi jo smo za če li z ak tiv nim hla je njem s Cri ti Coo lom. Za 72 ur je biloh la jen na 33,5 sto pinj Cel zi ja. Po pro to ko lu smo oprav lja li red ne kon tro le krvi, oprav lje ne je imelred ne UZ gla vi ce, ter na stav ljen am pli tud ni EEG. Pre jel je em pi rič no an ti bio tič no te ra pi jo, pa ren -te ral no pre hra no, se da ci jo in anal ge zi jo. Za ra di pri sot no sti kon vul zij je pre jel an tie pi lep tič no te -


310

ra pi jo s Phe no bar bi to nom. Pri deč ku je po as fik si ji priš lo do mul tior gan ske od po ve di, UZ je bilugo tov ljen ob se žen edem mož ga no vi ne, za ra di ka te re ga je pre jel Ma ni tol. Ugo tov lje na je bilatudi pro sta te ko či na v ab dom nu, anu ri ja, na stav ljen je imel TUK, pre jel je te ko čin sko in kar dio cir -ku la tor no pod po ro. Ugo tav lja li smo tudi po vi ša no ra ven slad kor ja v krvi, naj ver jet ne je na ra čunslab še ga de lo va nja tre bu šne sli nav ke, zato je bil pre hod no zdrav ljen s in zu li nom. Po 72 urah smopri deč ku za če li s po stop nim se gre va njem, ki pa smo ga za ra di pri sot no sti kon vul zij mo ra li upo -ča sni ti. De se ti dan zdrav lje nja je bil ek stu bi ran in je di hal spon ta no. V sta ro sti 10 dni je bil tudi do -volj sta bi len, da smo opra vi li MR mož gan, ki je po ka zal hudo hi pok sič no ok va ro; red no ga jesprem ljal ne vro log, ki je pri deč ku oce nil hi pok sič no-is he mič no en ce fa lo pa ti jo z zvi ša nim mi šič -nim to nu som v zgor njih in spod njih okon či nah, ak sial no hi po to ni jo in slab še izra že nim se sal nimin po ži ral nim ref lek som. Po fazi ogre va nja se kon vul zi je niso več po jav lja le, zato smo lah ko po -stop no za klju či li an tie pi lep tič no te ra pi jo. Te kom hos pi ta li za ci je smo ga hra ni li pre ko na so ga -strič ne son de in ga za ra di sla be funk ci je po ži ral ne ga ref lek sa več krat dnev no as pi ri ra li. Mama seje ob hos pi ta li za ci ji priu či la ro ko va nja s as pi ra tor jem, vstav lja nja na so ga strič ne son de in hra nje -nja po njej, ter ro ko va nja z otro kom.

Deč ka smo 49. dan zdrav lje nja kli nič no ure je ne ga od pu sti li v do ma čo os kr bo. Na po ten je bilna pre gled v raz voj no am bu lan to in na obrav na vo v URI So ča.

ZAKLJUČEK

Na na šem od del ku se po go sto sre ču je mo s ur gent ni mi si tua ci ja mi. Prav ta krat je izred ne ga po -me na tim sko delo, us trez na us po sob lje nost in do bre iz kuš nje. Na ši re zul ta ti so ve či no ma do bri.

LITERATURA

1. Kra mar J. Pri pra va pa cien ta na te ra pevt sko ohla ja nje med in po oživ lja nju. Stro kov ni se mi nar: Pre poz na va njein us trez no ukre pa nje ob živ ljenj sko ogroženem pa cien tu, 19. in 20. april 2013, ho tel Ber nar din, Por to rož [E lek -tron ski vir] / [u red nik Igor Crni ć]. – Elek tron ska izd. – El. knji ga. – Ljub lja na: Zbor ni ca zdravs tve ne in ba biškenege – Zve za stro kov nih društev me di cin skih se ster, ba bic in zdravs tve nih teh ni kov Slo ve ni je, Sek ci ja reševalcevv zdravs tvu, 2017

2. Način do sto pa (URL): http://www.zbornica-zveza.si/sl/e-knjiznica/zborniki-strokovnih-sekcij, pov ze to10. 04. 2018

311


BLIZU A TAKO DALEČ, REANIMACIJA V LJUBLJANSKEMNEBOTIČNIKU – PRIKAZ PRIMERA

CLOSE BUT SO FAR, CARDIOPULMONARYRESUSCITATION IN THE LJUBLJANA SKYSCRAPER –

A CASE REPORT

An drej Šmon*, Mar ko Ze lin ka**, Kat ja Av guštin***

*Reševal na po sta ja Ljub lja na, UKC Ljub lja na, Za loška c. 25, 1000 Ljub lja na ***Splošna nuj na me di cin ska po moč, Zdravs tve ni dom Ljub lja na, Bo ho ričeva ul. 4, 1000 Ljub lja na **

***Dis pečer ska služba zdravs tva, UKC Ljub lja na, Za loška c. 7, 1000 Ljub lja na ***

Izvleček

Pri kaz pri me ra opi su je in ter ven ci jo rea ni ma ci je 51 let sta re ga moškega, ki se je ne nad no zgru dilv 11 nad strop ju Ne bo tičnika v Ljub lja ni. Do stop do bol ni ka in nje gov pre voz v bol nišnico sta bilanav kljub na vi dez ni bližini do god ka (cen ter me sta) zah tev na. Ve ri go preživet ja so se stav lja li očividci,zdravs tve na dis pečerka, eki pa mo bil ne eno te rea ni mo bi la in Ga sil ska bri ga da Ljub lja na. Do beriz hod za bolnika ni bil re zul tat zgolj do bre ga stro kov ne ga dela me di cin ske eki pe, tem več plodso de lo va nja več raz ličnih služb in očivid cev/lai kov na me stu do god ka.

Abstract

This case re port des cri bes the in ter ven tion of the re sus ci ta tion of a 51-year-old man who suddenlycol lap sed on the 11th floor of the Skyscra per in Ljub lja na. Des pi te the small di stan ce to the in ter -ven tion (city cen tre), ac cess to the pa tient and trans por ting him to the hos pi tal was very dif fi cult.The chain of sur vi val con si sted of eye wit nes ses, a me di cal dis patc her, an ALS Am bu lan ce teamand the Ljub lja na Fire Bri ga de. Pa tient sur vi val was not just the re sult of the pro fes sio nal work ofthe me di cal team. It was through the very good coo pe ra tion of se ve ral dif fe rent ser vi ces and eye -wit nes ses/laymen at the lo ca tion of in ter ven tion.

UVOD

Na ob močju Re pub li ke Slo ve ni je se v zad njih le tih srečuje mo z reor ga ni za ci jo službe nuj ne me -di cin ske po moči v pred bol nišničnem in bol nišničnem ni vo ju. Za za go to vi tev kva li tet ne tim skeobrav na ve pa cien ta pri življenj sko ogrožajočih sta njih je po treb no do bro med se boj no so de lo va -nje služb od sa me ga kli ca na šte vil ko 112, do iz vo za mo bil ne eno te rea ni mo bi la ali nuj ne gareševal ne ga vo zi la ter pri ho da v ur gent ni cen ter. V Pre hos pi tal ni eno ti Ljub lja na, ki jo tre nutnose stav lja ta Služba splošne nuj ne me di cin ske po moči (SNMP) Zdravs tve ne ga doma Ljub lja na inReševal na po sta ja UKC Ljub lja na, se vsa ko leto be leži večje šte vi lo zah tev nih in ter ven cij na ob -močju ve li kem prib ližno 1700 km2 z dnev no po pu la ci jo do prib ližno 500 000 lju di (1, 2). Za po -moč pri zah tev nih do sto pih do pa cien ta in nje gov pre nos do reševal ne ga vo zi la po pri mar nios kr bi nam je v ve li ko po moč Ga sil ska bri ga da Ljub lja na (GBL), ki se v večini pri me rov od zo vez eki po 5 ga sil cev in vo zi lom za teh nične interven ci je ali ga sil sko avto-les tvi jo v pri me ru reševa -nja iz višin.

OPIS PRIMERA

In ter ven ci ja je po te ka la v opol dan skem času 20. mar ca 2018 v sre dišču Ljub lja ne na Šte fa no viuli ci 1, v ka var ni Ne bo tičnik v 11 nad strop ju. Od da lje nost od Ur gent ne ga cen tra Ljub lja na (UCL)na Nje goševi uli ci, od ko der iz vo zi jo mo bil ne eno te rea ni mo bi lov (Moe REA) do ome nje ne lo ka -


312

313


ci je je 3 ki lo me tre. Spre jem na zdravs tve na dis pečerka Dis pečer ske ga cen tra zdravs tva UKCLjub lja na prej me ob 11:52 uri ve zan klic iz Re gij ske ga centra za ob veščanje Ljub lja na. Kličejoočivid ci, ki po ve do, da je nji hov pri ja telj ne nad no pa del in kr va vi iz nosu. Ob po stav lja nju točnodo ločenih vprašanj zdravs tve na dis pečerka ugo to vi ne na den srčni za stoj. Po pro to ko lu pričnez da ja njem na vo dil očivid cem, kako pra vil no iz ve sti te melj ne po stop ke oživ lja nja ter pre ko od -daj ne ga zdravs tve ne ga dis pečerja ak ti vi ra mo bil no eno to rea ni mo bi la, ki se na ha ja na iz vo zu ur -gent ne ga cen tra UKC Ljub lja na (3).

Ta koj po spre je mu in ter ven ci je iz vo zi Mo REA v roku 1 mi nu te na kraj do god ka. Gle de na vse -bi no kli ca na te re nu vza me mo na in ter ven ci jo v eno ti SNMP še pri po moček za zu na njo ma sažosrca LUCAS. Med vožnjo do bi mo do dat ne in for ma ci je, da je do go dek v 11 nad strop ju prej ome -nje ne ga ne bo tičnika, ter da pri sot ni iz va ja jo te melj ne po stop ke oživ lja nja (TPO). Na lo ka ci jo smoprišli 3 mi nu te (12:00) po iz vo zu iz UCL. Na vho du nas je čakal var nost nik, ki nas je us me ril na me -sto do god ka. Ugo to vi mo, da ima stav ba samo majh ni dvi ga li za trans port oseb, od tega je biloeno za se de no. Za ra di tega se je mo ral zdravs tve ni reševa lec – voz nik Mo REA vr ni ti po preo sta -nek opre me. Po pri ho du v 11 nad strop je (12:03) ugo to vi mo, da očivid ci pra vil no iz va ja jo TPO 51let starega moškega po na vo di lih zdravs tve ne dis pečerke, ki je bila s kličočim na vezi do našegapri ho da. Očivid ci po ve do, da so bili z ose bo, ki je se daj v srčnem za sto ju v fit ne su, po tem so šli11 nad stro pij peš do ka var ne. Ob pri ho du se je pred nji mi zgrudil. Ob vprašanju o do se da njih bo -lez nih očivid ci oz. pri ja te lji po ve do, da naj bi bil obrav na va ni do tega do god ka zdrav. Ob pr vempre ver ja nju rit ma ugo to vi mo ven tru ku lar no fi bri la ci jo (VF) ter iz ve de mo de fi bri la ci jo. Med sa mimoživ lja njem zdrav nik do končno os kr bi di hal no pot. Med ce lot no in ter ven ci jo so očivid ci po ma -ga li z iz va ja njem sti sov pr sne ga koša, os ta li del eki pe Mo REA je za go to vil vzpo sta vi tev dveh peri -fer nih ven skih poti s ka ni la ma, ki ima ta možnost večjega pre to ka ter pri pra vil zdra vi la po protoko lu.Za ra di vztra ja nja VF in ka ko vost ne ga iz va ja nja TPO od vse ga začetka za sto ja, se zdrav nik od ločiza trans port pa cien ta v ka te tr ski la bo ra to rij. In ter ni stu in te zi vi stu opiše tre nut no sta nje in se do -go vo ri za naš pri hod. Za ra di pričako va nih težav ob trans por tu bol ni ka iz stav be do rea ni mo bi laak ti vi ra mo ga sil ce GBL. Za ra di vztra ja joče VF je bilo po treb no ose bo še dva krat de fi bri li ra ti tera pli ci ra ti zdra vi la po pro to ko lu. Pred trans por tom pa cien ta še iz ve de mo po nov no pre ver ja njerit ma in ugo to vi mo stanje PEA. Pre se ne ti lo nas je dejs tvo, da so bili sti si pr sne ga koša tako kva -li tet ni, da je ose ba pri ha ja la k za ve sti in se upi ra la. V začetku smo za ra di tega občasno na krat -ko pre ki ni li sti se pr sne ga koša mi sleč, da se je vzpo sta vi la spon ta na cir ku la ci ja, ven dar je obvsa ki pre ki ni tvi bol nik ta koj iz gu bil za vest. Za ra di tega se je zdrav nik od ločil za se da ci jo pa cien -ta, saj dru gače trans port ne bi bil možen. Ker so bila dvi ga la pre majh na za trans port, je bilo po -treb no ose bo z za je mal ni mi no si li in vso pripada jočo opre mo fi zično ne sti 11 nad stro pij doreševal ne ga vo zi la. Pre nos pa cien ta je bil zelo zah te ven, saj je bil do ločen del stop nišča zelo ozekin za vit. Med trans por tom po stop ni cah je bilo po treb no dva krat po prav lja ti lego tu bu sa in LUCASapa ra ta ter pre ver ja ti ri tem na mo ni tor ju. Ob pri ho du v rea ni mo bil ugo to vi mo po nov no VF terizve de mo de fi bri la ci jo. Po dveh mi nu tah sti sov pr sne ga koša do bi mo po vr njen spon ta ni krv ni

Sli ka 1. Ne bo tičnik- Skyscra per Ljub lja na (vir: wi ki ma pia.org) (4).

obtok (ROSC). Po a pli ka ci ji do dat ne te ra pi je za se da ci jo in re lak sa ci jo se od pra vi mo (12:37) pro tiUCL (pri hod na cilj: 12:40) v ka te tr ski la bo ra to rij, kjer je nas že čaka la pri prav lje na eki pa. Po kon ča -ni diag no sti ki in po se gu je bil pa cient spre jet na od de lek in ten ziv ne in ter ne me di ci ne ter ka sne jena kar dio loški od de lek. Po krat ki hospita li za ci ji je bil od puščen v do mačo os kr bo brez po sle dic.

ZAKLJUČEK

V mest nem sre dišču Ljub lja ne se kljub majh nim raz da ljam lah ko srečuje mo z daljšim do stop -nim časom ter težjim fi zičnim do sto pom do pa cien ta. Glav no težavo nam pred stav lja jo ozke uli -ce, raz ne fi zične pre pre ke v uli cah, ne pra vil no par ki ra na vo zi la, ar hi tek tur no zah tev ne grad nje, ipd.Večje stav be in ne bo tičniki ima jo po go sto neu re jen do stop do vho da ter ne de lu joča, pre majh -na dvi ga la za trans port ce lot ne eki pe z opre mo ozi ro ma dvi ga la sploh ni ma jo. Opi sa na in ter ven -ci ja je pri kaz od ličnega pri me ra iz prak se, kjer je do bra us po sob lje nost vseh so de lu jočih (očivid ci,dis pečer ska služba zdravs tva, eki pa NMP ter GBL) ključno vpli va la na preživet ja pa cien ta. Kljubtemu, da je bila lo ka ci ja dogodka v bližini UCL je bila za ra di ome nje nih raz lo gov in teh nično zelozah tev ne ga do sto pa v bis tvu pre cej odročna.

LITERATURA

1. An drej Fink, An ton Po sa vec – 90 let po klic ne ga de lo va nja reševal ne po sta je v Ljub lja ni 1922 – 2012 – Uni ver -zi tet ni kli nični center Ljub lja na, Reševal na po sta ja;

2. asist. An drej Fink, Stro kov no po ročilo Reševal ne po sta je Ljub lja na za leto 2016, 3. Po dat ki iz pro gra ma NMP3000dis patch Dis pečer ske službe zdravs tva, UKC Ljub lja na, 2018.4. Dne 12. 5. 2018 pri dob lje no s: http://wi kimapia.org/3853041/The-Ljub lja na-Skyscra per-Ne bo ti%C4%8Dnik#/

pho to/913200


314

SUVERENI MALTEŠKI VITEŠKI RED, DELOVANJEIN ORGANIZACIJA ČLANOV MALTEŠKE POMOČI

V SLOVENIJI, ČISTO PRAVI VITEZ DANES?

SOVEREIGN MILITARY ORDER OF MALTA, ACTIVITYAND ORGANISATION OF MALTESE AID IN SLOVENIA,

ARE THEY THE REAL KNIGHTS NOWADAYS?

Bri gi ta Šolar

Društvo Mal teška po moč Slo ve ni je, Graj ski trg 1, 3313 Pol ze la.

Izvleček

Su ve re ni Mal teški Vi teški Red (SMVR) je naj sta rejši cerk ve ni in križar ski red. Začetki de lo va nja sopo stav lje ni v Pa le sti no, v čas križar skih vojn. Prvi hos pic je bil v Je ru za le mu. Hos pi tal ci so spr vaskr be li le za bol ne ro mar je, in za obo roženo sprems tvo, ka sne je pa tudi za obram bo Je ru za lem -ske ga kra ljes tva. Mal teške ko men de so bile us ta nov lje ne tudi na slo ven skem ozem lju. Da nespod okri ljem Mal teškega vi teškega reda v Slo ve ni ji, de lu je društvo Mal teška po moč Slo ve ni je, kipo ma ga in va li dom, bol ni kom, be gun cem in dru gim po moči po treb nim.

Abstract

Sove reign mi li tary or der of Malta is the ol dest church and cru sa ders or der. The ac ti vi ties were setin Pa le sti na in the time of cru sa der wars. The very first hos pi ce was in Je ru sa lem. At the be gin ninghos pi tals took care only for the thick pil grims and ar med guards, la ter the de fen ded Jeru sa lemking dom. Mal te se com men dams were foun ded on the Slo ve ne ter ri tory too. In the fra me of Sov-e reign mi li tary or der of Mal ta no wa days acts a cha rity Mal te se help of Slo ve nia which helpsdi sab led, pa tients, re fu ges and ot hers who need aid.

UVOD

ZGODOVINA SUVERENEGA MALTEŠKEGA VITEŠKEGA REDARed sv. Ja ne za iz Je ru za le ma je ena naj sta rejših inšti tu cij za hod ne in krščan ske ci vi li za ci je, ki jebil v Pa le sti ni pri so ten že oko li leta 1050 in je laičen red, tra di cio nal no vo jaške, vi teške in ple me -ni te narave (4). Ker je bilo pr vot no re dov no za ve tišče ob cerk vi sv. Ja ne za Krst ni ka, so ga vze li zasvo je ga za vet ni ka in se po njem ime no va li Red sv. Ja ne za (Krst ni ka) iz Je ru za le ma. Ro mar jem,bol nim in vsem po moči po treb nim je Red po leg po moči nu dil tudi vo jaško zaščito. V svo je re -dov ni pra vi lo je zato za pi sal dvo je: Tui tio fi dei – ob se qu ium pau pe rum, kar po me ni »zaščita verein po moč ubo gim« (1). Su ve re ni Mal teški Vi teški Red (SMVR) tako pred stav lja četr ti naj sta rejšicerk ve ni red in naj sta rejši vi teški red.

Vojaški red, ima svoj za če tek v amalf ski bol ni šni ci v Jeruzalemu. V dru gi po lo vi ci 9. stoletja r -gov ci iz Amalfija v južni Italiji z dovoljenjem egip tov ske ga kalifa v Jeruzalemu us ta no vi li hos pic,v ka te rem so skr be li pred vsem za bol ne tr gov ce in ro mar je v Sveto deželo. Hos pic so spr va vo -di li benediktinci, leta 1080 pa je skrb za nje prev ze la bra tovš či na sv. Janeza, ki jo je us ta no vil bratGe rard. Ge rard je bil ver jet no be ne dik tin ski brat laik in pred stoj nik hos pi ca. Kma lu po tem, ko soza hod noe vrop ski krist ja ni v prvi križarski vojni leta 1099 osvojili Je ru za lem, je bra tovš či na sv. Ja -ne za po sta la vojaški red in skrb za bol ne do pol ni la z voj sko va njem za obram bo Sve te de že le.Novo us ta nov lje ni red je 13. februarja 1113 z bulo po tr dil papež Pashal II. Ko so muslimanileta 1187 ponovno os vo ji li Sve to de že lo, so se čla ni reda spr va umak ni li v Akon, od tod pa

315


na Ciper in Rodos in leta 1530 na Malto, ki je bila ta krat va zal na dr ža va špan ske ga pod kra -lja Sicilije. Leta 1798 jih je Napoleon pregnal tudi z Mal te in od leta 1834 Urad ni na ziv Reda je Su -ve re ni vo jaš ki bol ni čar ski red sve te ga Ja ne za iz Je ru za le ma, Ro do sa in Mal te, bolj znan pa je kotSu ve re ni mal teš ki vi teš ki red. Spa da med ka to liš ke ver ske re do ve in je kot tak član mno gih med -na rod nih te les. Od leta 1994 ima sta tus stal ne ga opa zo val ca v Generalni skupščini združenihnarodov, svo je stal ne de le ga ci je pa ima akre di ti ra ne v Evropskem centru Združenih narodov, v Sve -tu Evro pe, Evropske skupnosti, skupnosti, UNESCU, Mednarodnem inštitutu za človekovepravice in Mednarodnem odboru Rdečega križa.

Mal teški vi teški red, ki se uk var ja z bol nišnično in ka ri ta tiv no de jav nost jo da nes de lu je v 120državah, po sve tu, v ka te rih ima jo svo je skla de in bol nišnice. Šteje oko li 13.500 čla nov in imaoko li 80.000 stal nih pro sto volj cev ter oko li 25.000 me di cin skih se ster ozi ro ma ne go valk.

ZGODOVINA MALTEŠKIH BOLNIŠNIC V SREDNJI EVROPIV 13. sto let ju so bile v sred nji Evro pi us ta nov lje ne šte vil ne iva nov ske (mal teške) cerk ve. Naj de -mo jih na južnem Češkem, po vseh se da njih av strij skih zvez nih deželah in na slo ven skem ozem -lju. Tu kaj sta zna ni us ta novi v Me lju pri Ma ri bo ru in v Sv. Pe tru na Kranj skem, da našnji Ko men di.To so bile prve bol nišnice na sploh v deželi. Ne ka te ri kra ji so za ra di tega do bi li kra jev no ime»špi tal«. Ne ko li ko poz ne je, ven dar še v 13. sto let ju, so deželni gos pod je v me stih usta no vi li bol -nišnice, ki so bile po tem izročene iva nov cem, kot na pri mer Fürs ten feld na Šta jer skem in Feld -kirch na Pre darl skem.

Bol nišnice, ime no va ne hos pi ci, so bile si cer zu naj utr je nih kra jev in na sel bin. V me stih so, kose je začelo tem ni ti za pr li mestna vra ta. V iva nov skih hos pi cih, ki so bili zu naj mest, pa so lah kobol ni ke in ro mar je spre je ma li tudi po noči. Hos pi ci so bili ved no po ve za ni z majh ni mi cerk va mi.Značilna iva nov ska cer kev je bila dvo nad strop na. Hos pic je bil s cerk vi jo tako po ve zan, da jevsak bol nik lah ko s svo je po ste lje vi del na ol tar in so doživ ljal mašno da ri tev. Iva nov ske cerk ve sobile za ra di ver ske vzgo je ro mar jev in bol ni kov bo ga to okrašene s fre ska mi.

Naj slav nejši od vseh iva nov skih hos pi cev je bil v Je ru za le mu. To je bila naj večja bol nišnicate da nje ga sve ta. Zdravs tve na ra ven je bila za ra di vpli va Arab cev pre cej višja od evrop ske. Arab -ska me di ci na je bila ta krat bolj raz vi ta od ti ste v za hod nih deželah, ker so Arab ci ve li ko me di cin -ske ga zna nja prev ze li od sta rih Gr kov in ga da lje raz vi ja li. Sa mou mev no je, da so od teh iz kušenjime li ko ri sti tudi iva nov ski hos pi ci v 13. sto let ju v naših deželah. Tako se lah ko po no sni ozi ra mona bol nišnico, ki je bila v Ko men di us ta nov lje na pred se dem sto leti (3).

MALTEŠKI VITEŠKI RED V SLOVENIJINa slo ven sko ozem lje je Red prišel raz me ro ma zgo daj, prva mal teška ko men da (po sest v la stireda) se ome nja leta 1217 v Me lju pri Ma ri bo ru, ko men da pri cerk vi sv. Pe tra pri Kra nju, kraj jeprav po tem do bil ime Ko men da, ter ko men da Pol ze la, ki je bila re dov na po sest od leta 1263 do1779. Ko je Jožef II. raz pu stil sa mo sta ne je pre ne ha lo tudi de lo va nja re dov nih ko mend. S tem seje za ne kaj časa pre ki ni la vez med mal teškim vi teškim re dom in slo ven skim ozem ljem.

Z Re pub li ko Slo ve ni jo je Su vereni mal teški vi teški red vzpo sta vil di plo mat ske od no se 5. ju li ja1992 s pod pi som med držav ne ga pro to ko la. Spr va so člani reda iz Slo ve ni je de lo va li v ok vi ru Av -strij ske ga prio ra ta, leta 2002 pa je bila vzpo stav lje na sa mo stoj na aso cia ci ja Su ve re ne ga mal -teškega reda v Re pub li ki Slo ve ni ji. Red se je po več kot dveh sto let jih po nov no vr nil v Slo ve ni jo, dabi na da lje val s svo jim de lom, ki ga je začrtal us ta no vi telj Mal teškega vi teškega reda blaženi Ge -rard. Člani se tru di jo, da bi bo ga to Je zu so vo za puščino, ki jo je dal v os me rih bla grih, kar naj bo ljeiz vrševa li s svo jim živ lje njem in de lom. Sim bo li ko bla grov pred stav lja os me ro kot ni mal teški križ, kiga vi te zi no si jo na kor ni tu ni ki in okrog vra tu, vsi člani mal teških po moči pa na svo jih uni for mah (1).

V Narod ni ga le ri ji Ljub lja na je bila leta 2017 po stav lje na raz sta va Ave crux alba, ki jo je or ga -ni zi ra la slo ven ska aso cia ci ja Mal teškega vi teškega reda ob 800 let ni ci prve omem be re dov nepo se sti sv. Ja ne za na slo ven skem. V delu raz sta ve je bilo pred stav lje no tudi delo Mal teške po -moči Slo ve ni je.

MALTEŠKA POMOČ SLOVENIJEDruštvo Mal teška po moč Slo ve ni ja (MPS) je slo ven ska hu ma ni tar na or ga ni za ci ja, us ta nov lje naleta 2013, je na sled ni ca Slo ven ske mal teške bol niške po moči in je se stav ni del us ta no ve Mal -


316

317


teški križ. V društvo se pro sto volj no združuje jo ljud je, ki so pri prav lje ni v duhu evan ge li ja po ma -ga ti in va li dom, brez dom cem, be gun cem in dru gim po moči po treb nim.

Člani MPS se vključuje jo in de lu je jo na raz ličnih po dročjih. Nu di jo po moč bol nim, ubo gim, in -va li dom, brez dom cem, be gun cem, za vrženim otro kom in dru gim po moči po treb nim lju dem, negle de na raz li ko v veri, rasi, sta ro sti ali ka te re ko li dru gi oseb ni oko liščini ter vo di jo in iz vršuje joka ri ta tiv na dela za bol ne, in va li de, ubo ge, be gun ce in mi gran te. Skr bijo za bol ni ke in in va li dev času mašnih obre dov, vsa ko let no so de lu je jo na slo ven skem ro ma nju bol ni kov in in va li dov naBrez jah z nu de njem laične zdravs tve ne po moči, za rom ske otro ke or ga ni zi ra jo Ro ma to rij in le -to va nje na mor ju, zbi ra jo in raz de lju je jo življenj ske po trebščine za družine v sti ski, raz de lju je johra no, v času be gun ske kri ze so bili vključeni v po moč pri os kr bi šte vil nih be gun cev v Do bo vi,vsa ko let no se ude ležijo Sve tov ne ga ro ma nja bol ni kov in in va li dov v fran co ski Lurd, kjer ak tiv nosodeluje jo kot ne go val ci in po močniki v bol nišnici in po ma ga jo v sprems tvu.

MPS je or ga ni zi ra la in vodi tudi am bu lan te za laično prvo po moč (PP) pri Ba zi li ki Ma ri jePoma gaj na Brez jah, v Ma ri ji nem sve tišču na Sve ti Gori nad Sol ka nom in v stol ni ci sv. Ni kolajav Ljub lja ni.

AMBULANA JANEZA KRSTNIKA NA BREZJAHRo mar sko sre dišče na Brez jah obišče zelo ve li ko šte vi lo ro mar jev, od 250 do 280 ti soč let no.Brez je so naj večji ro mar ski kraj v Slo ve ni ji (5). Iz ka za lo se je, da je po tre ba in or ga ni za ci ja laičnepomoči ob tako šte vil nih ro mar jih, več kot ute me lje na.

Am bu lan ta za laično po moč sv. Ja ne za Krst ni ka tako de lu je že od fe bruar ja 2014. Oprem lje -na je z AED in me di cin sko teh ničnimi pri po močki ter ma te ria lom za PP. Od me se ca maja do ok -to bra, 12 čla nov MPS po raz po re du red no dežura in tako za go tav lja laično in zdravs tve no os kr boro mar jem in sprem lje val cem. Ob večjih cerk ve nih praz ni kih je pri so ten tudi zdrav nik, član Mal -teške po moči, me di cin ska se stra in eki pa NMP. Pred začet kom dežur stev je vsa ko leto organi zi rantudi ob no vi tve ni tečaj TPO in upo ra be AED, ter os no ve PP. Člani MPS skr bi jo tudi za raz de lje va njeus te kle ničene vode in po ma ga jo pri trans por tu in va li dov.

Vod ja am bu lan te ba zi li ke na Brez jah je prim. Ma ti ja Cevc dr.med., ma gi stral ni vi tez in pred -sed nik Društva Mal teška po moč Slo ve ni ja.

Naj bolj po go ste zdravs tve ne težave:

Prob lem v am bu lan ti In ter ven ci je z vključit vi jo NMP

sla bost sum na AMI

de hi dra ci ja hi per ten ziv na kri za

utru je nost ma nično de pre siv na psi ho za

sončne ope kli ne epi lep tični na pad

žulji bo lečina v pr sih

hi po gli ke mi ja hi per gli ke mi ja

ZAKLJUČEK

Hos pi tal ci so bili začet ni ki po moči in skr bi za sočlo ve ka. Od časov Križar skih vojn do da našnjihdni os ta ja nji ho va vlo ga ena ka, po moč sočlo ve ku, ki je v sti ski. Tudi v slo ven skem pro sto ru po -sta ja nji ho va vlo ga ved no bolj pre poz nav na. De lo va nje čla nov pa ute me lju je nji hov ob stoj sko zivečsto let no zgo do vi no Mal teškega vi teškega reda.

Ali je lah ko biti vi tez v so dob nem času? Lah ko. Skrb za sočlo ve ka, ki je v sti ski, za bol ni ka zain va lida, za brez dom ca, za be gun ca, za nar ko ma na, za Roma za vsa ko gar, ki je po moči po tre benni le pro fe si ja me di cin ske se stre ali zdrav ni ka, je več kot to. Je biti člo vek člo ve ku. Je eti ka in mo -ra la, ki od teh ta jav na mne nja in sta lišča do obrob nih sku pin. Vitez v so dob nem času ima več kotos ter in na brušen meč, ima moč be se de in do bre ga de ja nja za sočlo ve ka.

LITERATURA

1. www.ma ri ja.si/me dia/sto ra ge/news/2014/02/25/NOVINARJI_O_REDU pf do stop no 10. 4. 20182. https://sl.wikipedia.org/wiki/Malteški_viteški_red do stop no 10. 4. 20183. Zgo do vi na mal teš ke ga vi teš ke ga reda, Hr že njak R. žup ni ja pol ze la.rkc.si/up load/ZGODOVINA/MALTESKI_V_

RED.htm do stop no 28. 4. 20184. Suvereni malteški viteški red – Grad Komenda grad ko men da.pol ze la.si/su ve re ni-mal te ski-vi te ski-red dostop -

no 10. 4. 20185. Ar hiv druš tva Mal teš ka po moč Slo ve ni je, do stop no 28. 4. 2018.


318

TAKTIČNI NASTOP REANIMACIJSKEGA TIMAPREDBOLNIŠNIČNE ENOTE NUJNE MEDICINSKE POMOČI

TACTICAL APPROACH RESUSCITATION TEAMIN PREHOSPITAL SETTINGS

Ma tej Mažič, Jure Nežmah, Rok Maček

Ur gent ni cen ter, Eno ta za splošno nuj no me di cin sko po moč, Splošna bol nišnica Ce lje, Obla ko va 5, 3000 Ce lje

Izvleček

Ukre pa nje pri bol ni kih v srčnem za sto ju zah te va ce lo vi to de lo va nje ui gra ne ga tima. Tim pred stav lja sku pi no lju di, ki ima enak cilj in de lu je jo us kla je no. Tak ti ka pa po me ni us mer je no de lo va nje tima za do se go ne ke ga ci lja. Cilj tak tičnega na sto pa rea ni ma cij ske eki pe po me ni ra cio nal no izra bo re sur sov (čla nov tima,

opre me, časa in pro sto ra) z na me nom, da za go to vi mo us trez no zdravs tve no os kr bo žrtvi srčnegaza sto ja.

V Pre hos pi tal ni eno ti Ce lje smo zato na tančno do ločili dela in na lo ge čla nov rea ni ma cij ske -ga tima, pri pra vo na in ter ven ci jo, na bor opre me, ki jo v pri me ru srčnega za sto ja trans por ti ra modo pa cien ta, po ložaj čla nov tima in opre me ob pa cien tu, ak tiv no sti v po rea ni ma cij ski os kr bi inko mu ni ka ci jo.

V na da lje vanju smo prešli na si ste ma tično us po sab lja nje rea ni ma cij skih ti mov in oce nje va -njem na sto pa rea ni ma cij ske eki pe.

Abstract

Ac ting in pa tients in car diac ar rest re qui res the full func tio ning of a well-tu ned team.The team re pre sents a group of peo ple who have the same goal and work in coor di na tion.The tac tic, means the tar ge ted ope ra tion of the team to ac hie ve a goal.The aim of the tac ti cal func tio ning of the re sus ci ta tion team is the ra tio nal use of re sour ces

(team mem bers, equip ment, time and spa ce) in or der to pro vi de ade qua te me di cal care to thevic tim of a heart fai lu re.

In EMS team Ce lje, we have pre ci sely de fi ned the work and tasks of the mem bers of the re -sus ci ta tion team, star ting with pre pa ra tion tasks for heart fai lu re in ter ven tion, re qui red equip -ment, which is trans por ted to the pa tient in the event of a heart fai lu re, the po si tio ning of teammem bers and equip ment, ac ti vi ties in po stre sus ci ta tion care and com mu ni ca tion.

Furt her mo re, we have star ted with syste ma tic trai ning of re sus ci ta tion teams and eva lua tigtheir qua lity of per for man ce.

TAKTIČNI NASTOP REANIMACIJSKE EKIPE

OPREMAV Slo ve ni ji ni enot ne si ste ma ti za ci je opre me za rea ni ma ci jo na te re nu.

V Ce lju ima mo sle deč na bor opre me, ki ga nato trans por ti ra mo do pa cien ta:Vsi rea ni ma cij ski na hrbt ni ki so zloženi v le vem stran skem bok su, tako da ob pri ho du na kraj

do god ka voz nik rea ni mo bi la ne po tre bu je poti oko li vozila in vsto pa ti vanj, tem več na svo ji stra -ni vza me opre mo in se poda pro ti žrtvi. Če je oko lje mrz lo, za me nja mo in fu zij ske raz to pi ne s to -pli mi, pre ve ri mo ba te ri jo v glu ko me tru in ter mo me tru, ki ob niz kih tem pe ra tu rah hi tro za ta ji jo.Po seb na opre ma v nahrbt ni ku je tudi si stem za hi tro in eno stav no od stra nje va nje ob le ke – S cut.Prav tako je del opre me tudi želodčna son da in si stem za suk ci jo.

319



320

V mo ni tor-de fi bri la tor ju so že spo je ni ko nek ti ka bel skih pri ključkov (EKG ka bel, mul ti funk cij -ski ka bel, krv ni tlak, pulz na ok si me tri ja, kap no me ter na sta vek, tem pe ra tur no ti pa lo in ka bel),prav tako so na meščene mul ti funk cij ske elek tro de (vse še en krat pre ve ri sprem lje va lec med in -ter ven cij sko vožnjo).

Pri Lu cas-u in ul tra zvo ku pre ver ja mo še na pol nje nost ba te rij. V prvi fazi do pa cien ta ne trans por ti ra mo sle deče opre me:

• I-stat z kar tušami za do ločitev plin ske ana li ze ar te rij ske krvi, he mo gra ma in elek tro li tov• Per fu zor ja s si ste mom za a pli ka ci jo (briz ga, si stem, pe te linček)• Do ločenih va zo pre sor je in ino tro pov (noradre na lin, do bu ta min)

Ta opre ma se pri ne se do pa cien ta nak nad no. Ob po zi vu na in ter ven ci jo sle di:• Kra tek »check« opre me v vo zi lu • Gla sno de le gi ra nje na log tima in opre me• Oseb na zaščitna sreds tva, var nost• Teh ni ke ak ti va ci je

LOKACIJA IN POLOŽAJ ŽRTVE

V pri me ru, da je žrtev v se dečem po ložaju, ga z hi tro teh ni ko dva člana tima (tret ji drži gla vo), ta -koj pre ložimo v po ložaj leže. Ena ko na pra vi mo tudi z žrt va mi, ki ne ležijo na trdi in rav ni pod la gi.

Za go to vi mo mi ni mal no ob močje de lo va nja oko li te le sa žrtve, to je 1 m. To mi ni mal no ob močje de lo va nja si za go to vi mo že na začetku, da omo gočimo ne mo te no

gi ba nje čla nov tima, ne ne zad nje tudi var nost med rea ni ma ci jo.

Ta be la 1. Opre ma in za dolženi člani tima za njo (Vir: ar hiv Enote za SNMP, Ur gent ni cen ter Ce lje).

Opre ma Trans port do pa cien ta Teža opre me*teh ta no v last ni režiji UC Ce lje

Rea ni ma cij ski na hrbt nik Voz nik rea ni mo bi la 12,6 kgz am pu la ri jem, as pi ra tor jem

Mo ni tor de fi bri la tor Sprem lje va lec 12,5 kgLu cas 12 kg

Tor ba z pre no snim ki si kom Zdrav nik 6,1 kgUl tra zvok 6,5 kg

*i-stat, Do dat noper fu zor, va zo pre sor ji in ino tro pi

Sli ka 1. Mi ni mal no ob močje oko li te le sa za de lo va nje rea ni ma cij ske ga tima. Vir: av tor jev oseb ni ar hiv

Pri ka za na po sta vi tev ve lja v prvi fazi reševa nja srčnega za sto ja; ob na me sti tvi me han ske gapri po močka za iz va ja nje sti sov pr sne ga koša, se lah ko funk ci je za me nja jo-združijo.

321


She ma 1. Raz de li tev del in na log pri rea ni ma ci ji na te re nu (pri mer Ce lje), po sta vi tev čla nov tima in opre me. Vir: av tor jev oseb ni ar hiv.

Ta be la 2. Opom nik za po stop ke v po rea ni ma cij skem ob dob ju.Vir: pov ze to po ERC smer ni ce 2015.

AIRWAY AND VENTILATION • LEGA IN GLOBINA TUBUSA/fik sa ci jaCilj: • CUFFSp O2 94 %–98 % • ASPIRACIJA DIHALNE POTIEt CO2 35 – 40 mmHg • PULZA OKSIMETRIJA

• KAPNOGRAFIJA• *PAAK• A PLI KA CI JA KISIKA• PRIKLOP NA PRENOSNI VENTILATOR:

• Frek ven ca di ha nja: 12-16 x/min• Di hal ni vo lu men: 6 – 8 ml/kg• PEPP: 4-8 PEEP

• **GASTRIČNA SONDA IN SUKCIJA

CIRCULATION • 12-KANALNI EKGCilj: • ARTERIJSKI KRVNI TLAKMAP >70 mmHg oz. SBP >100 mmHg • KAPILARNI REFILING, DIUREZE

• TEKOČINE (KRISTALOIDI)/va zo pre sor ji• OCENA PRELOAD

DISABILITY • OCENA ZENICCilj: • GCS OCENAGlu ko za: <10 mmol/l • GLUKOZA V KRVITel.tem pe ra tu ra: 32-34°C • TELESNA TEMPERATURA (zaščita!)

• ****ANALGEZIJA/SEDACIJA• *****PREVENTIVA KRČEV

ČLANI REANIMACIJSKEGA TIMA

Po raz ličnih vi rih pov za me mo, da je op ti mal no šte vi lo čla nov rea ni ma cij ske ga tima 4-6. Za ko no da ja v Re pub li ki Slo ve ni ji po stav lja v mo bil no eno to rea ni mo bi la tri-član sko eki po.

Tako mora ta tim ra cio nal no raz de liti dela in na lo ge, da lah ko učin ko vi to de lu je.

USPOSABLJANJE IN VAJE

Ui gra nost tima do seženo s skup ni mi tre nin gi vseh čla nov tima. V Eno ti za SNMP Ce lje so vaje iz te -melj nih in do dat nih po stop kov oživlja nja pred vi de ne 2x let no, te den sko pa je ne de lja dan, ko najbi čas, ki je na me njen čaka nju na in ter ven ci jo, upo ra bi li za tre ning veščin (po stop kov in pose gov).O iz ve de nih us po sab lja njih se vodi tudi pi sno po ročilo, ki je nato se stav ni del per so nal nih map.

Del us po sab lja nja so ned vom no tudi »de bri fin gi« po in ter ven ci ji, ki jih po pre so ji čla nov ekipetudi iz va ja mo.

ZAKLJUČEK

Me ni mo, da smo z iz kušnja mi pre te klih let, us pe li do de la ti načrt ukre pa nja rea ni ma cij ske eki pev pred bol nišničnem oko lju do te mere, da je le-ta upo ra ben in učin ko vit. Po memb na je enot name to do lo gi ja dela za vse eki pe, ur gent ne mu zdrav ni ku pa je ved no omo gočena možnost, da selah ko od loči iz ven za pi sa nih ok vir jev, ven dar o tem sez na ni ce lo ten tim.

LITERATURA

1. Tak tični na stop rea ni ma cij ske eki pe. Rok Maček, Ma tej Mažič, in ter no gra di vo, 2017.2. Re sus ci ta tion 84 (2013) 1174–11833. Re sus ci ta tion 95 (2015) 202–2224. Re sus ci ta tion 95 (2015) e203–e2245. Team-ba sed re sus ci ta tion for out-of-hos pi tal car diac ar rest.6. The Ame ri can Jour nal of Emergency Me di ci ne, Vo lu me 36, Is sue 5, May 2018, Pa ges 889-8907. Yang Yang, Die Hu, Dao quan Peng8. Team-fo cu sed Car dio pul mo nary Re sus ci ta tion: Pre hos pi tal Prin ci ples Adap ted for Emer gency De part ment

Car diac Ar rest Re sus ci ta tion.9. The Jour nal of Emer gency Me di ci ne, Vo lu me 54, Is sue 1, Ja nuary 2018, Pa ges 54-63


322

PET PRSTOV – NOV NAČIN UČENJA TEMELJNIHPOSTOPKOV OŽIVLJANJA

FIVE FINGERS – A NEW WAY OF TRAININGBASIC LIFE SUPPORT

Mat jaž Livk, Ur ban Me sec, Mit ja Mo hor

Služba nuj ne me di cin ske po moči Kranj, OZG Zdravs tve ni dom Kranj, Gos pos vet ska uli ca 10, 4000 Kranj

Izvleček

V pris pev ku je pred stav ljen nov način poučeva nja in učenja te melj nih po stop kov oživ lja nja, ki gav pro jek tu us po sab lja nja pr vih po sre do val cev in ne ka te rih zdravs tve nih de lav cev upo rab lja mov Službi nuj ne me di cin ske po moči v Kra nju.

Abstract

This pa per pre sents a new way of teac hing and lear ning of Ba sic Life Sup port in first res pon dersand some health ca re pro fes sio nals that we use in Emer gency Me di cal Ser vi ce in Kranj, Slo ve nia.

UVOD

Smer ni ce Evrop ske ga sve ta za rea ni ma ci jo pou dar ja jo vlogo laične jav no sti v ve ri gi preživet ja.Ker je ve lik de lež pre bi vals tva težko do bro naučiti te melj ne po stop ke oživ lja nja (TPO) ter s temza go to vi ti hi tro pre poz na vo in pra vil no ukre pa nje ob nuj nih sta njih, av tor ji smer nic sve tu je jo raz -lične načine za dose ga nje žele ne ga ci lja (Per kins et al., 2015). V Re pub li ki Slo ve ni ji se že več letpo sa mez ne službe NMP tru di jo us po sab lja ti prve po sre do val ce (PP o) na ob močjih, ki jih po kri -va jo, od leta 2015 pa so PP o tudi urad no del Pra vil ni ka o službi nuj ne me di cinske po moči. Tamje na ve de no, da mo ra jo svo je zna nje ob nav lja ti in to do ka za ti z vsa ko let nim li cenčnim tečajemin iz pi tom, ki je se stav ljen iz teo re tičnega in prak tičnega dela.

TEORETIČNA IZHODIŠČA

Učenje TPO mora biti eno stav no, tako da si ga slušate lji hitro in do bro za pom ni jo. Kljub temušte vil ne ra zi ska ve do ka zu je jo, da teo re tično in prak tično zna nje ter spret no sti po učenju TPO hi -tro upa de jo (Ber den et al., 1994; cit. po Kuc kuck et al., 2018). Ni zna no, ka te ra iz med učnih me -tod da naj boljše re zul ta te krat ko ročno in ka te ra dol go ročno (Kuc kuck et al., 2018). Smer ni ceEvrop ske ga sve ta za rea ni ma ci jo iz leta 2015 za boljše re zul ta te pri po ročajo učenje, se stav lje noiz šti rih ko ra kov (npr. de mon stra ci ja rea ni ma ci je, de mon stra ci ja z raz la go, de mon stra ci ja po na -vo di lih slušate ljev, slušate lji sami iz ve de jo po sto pek), upo ra bo t.i. feed back de vi ces (npr. mo de liza oživ lja nje, ki ima jo sen zor za zaz na va nje glo bi ne sti sov pr sne ga koša), po go sto po nav lja nje inpo go sto oce no zna nja s stra ni pro fe sio nal nih ekip NMP in/ali iz kušenih iz va jal cev tečajev (Schröderet al., 2017). Prob lem pri večini tečajev os ta ja časov na ome je nost, ker je po treb no ve li ko vse binnaučiti v zelo krat kem času. Tako je tudi pri tečajih za PP o, kjer smo začeli z no vim načinompoučeva nja pom nenja naj po memb nejših ko ra kov pri ukre pa nju v nuj nih si tua ci jah.

ZAKAJ RAVNO PET PRSTOV?

Naj večji in naj po memb nejši del us po sab lja nja tako PP o kot os ta lih tečajev iz prve po moči pred -stav lja učenje TPO z upo ra bo AED ja. Pri učenju TPO je po leg var no sti eden pr vih in naj bolj po -memb nih vi di kov zmožnost pre poz na ve sta nja ne nad no obo le le ga oz. po ne srečene ga ter hi trih

323


in pra vil nih ukre pov v pri me ru srčnega za sto ja. Inštruk tor ji PP o upo rab lja mo za ni miv pri stop, kiso ga ude leženci tečajev, ver jet no za ra di enostavne upo ra be, do bro spre je li. Žele li smo na mrečše bolj poe no sta vi ti do se da nje načine pom ne nja TPO in prišli do skle pa, da načrt nuj ne ga ukre -pa nja pred sta vi mo v pe tih ko ra kih, ki jih naj lažje po na zo ri mo s pe ti mi pr sti: 1. prst Var nost2. prst Za vest (od ziv nost)3. prst Pri sot nost di ha nja 4. prst TPO5. prst AED


324

Vir: učno gra di vo za Us po sab lja nje prvih po sre do val cev

Gre to rej za poe no stav ljen ozi ro ma združen način dveh že zna nih načrtov nuj ne ga ukre pa -nja – (DR)ABC (dan ger – res pon se – air way – breat hing – cir cu la tion) in ve ri go preživet ja (zgod -nja pre poz na va – zgod nji TPO – zgod nja de fi bri la ci ja – zgod nji DPO). Kot je raz vid no s sli ke, jePet pr stov že vključenih v urad no učno gra di vo, ki ga upo rab lja mo na tečajih za PP o in je po tr je -no s stra ni Slo ven ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta, ki je del Slo ven ske ga združenja za ur gent nome di ci no.

RAZPRAVA IN SKLEP

Učenje TPO in prei gra va nje raz ličnih pri me rov s te re na je za nove slušate lje za ni mi vo, a lah kotudi stre sno. Tečaj ni ki v krat kem času do bi jo ve li ko in for ma cij, mno go krat pa se jim za sta vivprašanje, kaj in kako bo, ko se bo po treb no s kriz no si tua ci jo in ne nad no obo le li mi ali poško do -va ni mi pa cien ti za res soočiti. Strah jih je, da bodo ta krat vse po za bi li ali za mešali. Pet prstovpred sta vi mo kot učni pri po moček, ki ga ves čas no si jo s se boj: po gle da jo naj svo jo raz pr to dlanin se spom ni jo, da je za oživ lja nje po memb nih 5 ključnih ko ra kov oz. po stop kov.

Slo ve ni ja leži na raz gi ba nem te re nu, ki je za eki pe NMP ve li ko krat težko do sto pen in/ali zelood da ljen od zdravs tve ne us ta no ve, kar še po veča vlo go laičnega pre bi vals tva ali po se bej us po -sob lje nih lai kov. Kot sood go vor ni za us po sab lja nje pre bi vals tva za ukre pa nje v živ lje nje ogrožajočihdo god kih se za ve da mo, da se ne mo re mo zanašati na očivid ce in nji ho vo zna nje prve po moči,iz naj dlji vost in spret nost. Za ra di niz ke ga de leža pre bi vals tva, ki je tre nut no pri prav ljen ali zmoženpo ma ga ti v ta kih do god kih, tudi do bro raz vi ta mreža jav no do stop nih AED po ne kod nima žele -ne ga učinka. Smisel no je to rej us po so bi ti in opre mi ti lju di, ki so že vključeni v si stem zaščite inreševa nja, ima jo že us ta lje no prak so alar mi ra nja in so zelo mo ti vi ra ni za po moč soobčanom, so -kra ja nom, sočlo ve ku. Pro sto volj ni in po klic ni ga sil ci so s so de lo va njem v pro jek tu PP o spet do -ka za li, da so pri prav lje ni ve li ko vložiti in na re di ti za večjo var nost lju di oko li sebe.

V šti rih le tih se je z našim no vim načinom poučeva nja in učenja v Kra nju in oko li ci srečalooko li 150 tečaj ni kov in tečaj nic, pa tudi inštruk torjev, tj. zdrav ni kov, reševal cev in me di cin skih se -ster. Slušate lji si Pet pr stov hi tro in do bro za pom ni jo, inštruk tor ji pa nov način radi upo rab lja mopri svo jem delu, s ka te rim na da lju je mo v letu 2018.

LITERATURA

1. Ber den HJ, Bie rens JJ, Wil lems FF, et al. (1994). Re sus ci ta tion skills of lay pub lic af ter re cent trai ning. AnnEmerg Med 23:1003–8.

2. Kuc kuck K, Schröder H, Ros saint R et al. (2018). Com pa ri son of a newly es tab lis hed emo tio nal sti mu lus ap -proach to a clas si cal as ses sment-dri ven ap proach in BLS trai ning: a ran do mi sed con trol led trial. BMJ Open 8(2).

3. Per kins GD, Hand ley AJ, Ko ster WK et al. (2015). Eu ro pean re sus ci ta tion coun cil gui de li nes for re sus ci ta tion2015. Sec tion 2. Adult ba sic life sup port and au to ma ted ex ter nal de fi bril la tion. Re sus ci tation 95: 81–99.

4. Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske po moči (2015). Urad ni list RS, št. 23/05. 5. Schröder H, Hen ke A, Stie ger L et al. (2017). Inf luen ce of lear ning styles on the prac ti cal per for man ce af ter

the four-step ba sic life sup port trai ning ap proach – An ob ser va tio nal co hort study. PL o S One 12(5).6. Slo ven sko zdru že nje za ur gent no me di ci no, Slo ven ski rea ni ma cij ski svet (2016). Us po sab lja nje pr vih po sre -

do val cev: Te melj ni po stop ki oživ lja nja, ver. 1.0/2016.

325


TEHNIKE NEINVAZIVNIH MERITEV VITALNIHFUNKCIJ IN NASTANEK MOŽNIH NAPAK

NONINVASIVE TEHNIQUES FOR VITALFUNCTIONS MEASUREMENT

AND POTENCIAL ERRORS

An drej Rih tar, Jožefa To mažič, Ma tej Str nad

SNMP Ma ri bor, Zdravs tve ni dom dr. Adol fa Drol ca Ma ri bor, Ce sta Pro le tar skih bri gad 21, 2000 Mari bor

Iz vleček

Vi tal ne funk ci je so naj po memb nejše kom po nen te za oce no pa cien to ve ga zdravs tve ne ga stanja.Pri me ri tvah vi tal nih funk cij ob sta ja ve li ko možno sti za na pa ke, kar lah ko po sle dično pred stav ljane var nost za neu strez no zdrav lje nje. Na men pris pevka je pred sta vi ti pra vil ne teh ni ke me ri tev vi -tal nih funk cij in opo zo ri ti na možne in trin zične ter ek strin zične de jav ni ke, ki lah ko pred stav lja jone var nost za neu strez no me ri tev.

Abstract

The most im por tant com po nents for the pa tient’s me di cal con di tion es ti ma te are vi tal func tions.At vi tal func tion mea su re ments the re are a lot of pos si bi li ties to do mi sta kes what can pose a greatdan ger of inap pro pria te me di cal treat ment. This ar tic le in ten tion is to pre sent the ap pro pria tetech ni ques of vi tal func tions mea su re ments and to point out pos sib le in trin sic and ex trin sic fac-tors that can lead into prob lems of inap pro pria te mea su re ment.

UVOD

Vi tal ne funk ci je so naj po memb nejše kom po nen te za oce no pa cien to ve ga zdravs tve ne ga sta -nja in pred stav lja jo te melj za kli nično od ločanje (Smith et al., 2009). Pre den lah ko akut no spre -mem bo v fi zio lo gi ji pa cien ta pre poz na mo, je po treb no vi tal ne funk ci je pra vil no iz me ri ti, sajna pačne teh ni ke mer je nja v večji ali manjši meri vpli va jo na re zul ta te me ri tev (Smith et al, 2012).

KRVNI TLAK

Ne pri mer na ve li kost manšete. Za pra vil no iz mer jen krv ni tlak mora ime ti manšeta na pih ljivdel dolg za 80 % in širok za 40 % dolžine ob se ga roke (Ame ri can Heart As so cia tion). Kli ničnopo memb na od sto pa nja se pričnejo, ko je dolžina manšete za 40-46 % večja ali manjša odideal ne.

Na pačna lega roke in te le sa. Ci co li ni (2010) ugo tav lja, da se krv ni tlak spre mi nja sku paj s spre -mem ba mi po ložaja. Krv ni tlak je v Fow ler je vem po ložaju (pol se deči po ložaj s pod loženi mi ko le -ni in hrb tom) v pri mer ja vi s se dečim po ložajem za pov prečno 5,9 mmHg nižji in v pri mer ja viz ležečim po ložajem za ok vir no 5,8 mmHg nižji. Če pa cien tu me ri mo tlak v ležečem po ložaju, topo me ni za ok vir no 11,7 mmHg nižji tlak v pri mer ja vi s se dečim po ložajem.

Pri sot nost zra ka v manšeti pred pričet kom me ri tve. V pri me ru, da pred me ri tvi jo krv ne ga tla -ka ne iz praz ni mo iz manšete zra ka, ki je mo re bi ti os tal v njej od pred hod ne me ri tve, lah ko pov -zročimo od stop me ri tve tla ka za 15 (si sto lični) / 10 (dia sto lični) mmHg (Will son & Gid dens, 2016).

De jav ni ke, ki vpli va jo na spre mem be v me ri tvi krv ne ga tla ka, pri ka zu je ta be la 1.


326

327


SATURACIJA PERIFERNE KRVI S KISIKOM

Prst, na ka te rem me ri mo sa tu ra ci jo je lah ko pre ve lik. V tem pri me ru bo me ri tev ne pra vil na za -ra di mot nje zu na nje svet lo be, ki bo zmo ti la fo to de tek tor (Ro berts & Hed ges, 2013). Me ri tev lahkozmo ti tudi lak na noh tih. Yönt et al. (2014) ugo tav lja sta ti stično po memb ne raz li ke pri ko vin ski,vi jo lični, ru me ni, ze le ni, mo dri, roza, črni, rja vi in beli po bar va no sti noh tov. Pri vseh bar vah laka jebila v pri mer ja vi z ne po bar va nim noh tom sa tu ra ci ja nižja, naj bolj pri ze le no obar va nem noh tu,kjer je vred nost za ne po bar van noht znašala 98,5 % ± 0,55 % in za ze le no obar van noht 97,45 % ± 1,41 %.V pri me ru sla be pre krv lje no sti me ri tve ne ga me sta (podh la je nost) lah ko na pra va opo zar ja nane za dost ni pul za cij ski sig nal ali pri kaže nižjo sa tu ra ci jo kot je v re sni ci. Pre mi ki me ri tve ne ga me -sta med me ri tvi jo lah ko pov zročijo ne na tančne re zul ta te, zato je po memb no, da se pre pričamo,da s pre mi ka njem ne pov zročamo mo tenj. To lah ko na re di mo tako, da ple tiz mo gram (graf sa tu -ra ci je) pri mer ja mo z gra fom elek tro kar dio gra fi je (Ro berts & Hed ges, 2013).

Za ra di pre močne svet lo ba iz oko li ce lah ko fo to de tek tor pulz ne ga ok si me tra in ter fe ri ras svet lo bo iz oko lja, kar lah ko na pra vo zmo ti in po sle dično pri kaže na pačne re zul ta te. Temu selah ko izog ne mo tako, da pulz ni ok si me ter med me ri tvi jo ob da mo s tem no pre vle ko, ki pre prečujevstop svet lo be iz oko lja (Ro berts & Hed ges, 2013).

TELESNA TEMPERATURA

García Cal le jo et al. (2004) ugo tav lja, da se me ri tev tem pe ra tu re v ušesu s pri sot nost jo ce rum -na v slu hovodu zniža v pov prečju za 0,62 °C. Neu strez no me ri tev lah ko do bi mo, če ne izrav na -mo slu ho vo da. Twe ren bold s so de lav ci (2010) pou dar ja, da je za op ti mal no me ri tev po memb no,da son do us me ri mo in ves čas me ri tve držimo v sme ri pro ti bob niču. Ar slan et al. (2011) v svo jira zi ska vi ugo tav lja po memb no spre mem bo tem pe ra tu re pri me ri tvi v ušesu, na ka te rem sopro sto volj ci spa li. Po nje go vih ugo to vi tvah je lah ko tem pe ra tu ra po 25 mi nu tah ležanja na ušesuza 1,16°C višja kot v ušesu, na ka te rem pa cient ni spal.

PULZ

Mer je nje pul za s pal cem lah ko pov zroči na pa ko me ri tve, saj lah ko iz va ja lec me ri tve tip lje svoj pulz.Za ti pa nje na vad no upo rab lja mo bla zi ni ci ka zal ca in sre din ca, saj so ko ni ce pr stov zelo občut lji ve(Ro berts & Hed ges, 2013). Pre močan pri tisk pr sta na žilo lah ko us ta vi tok krvi, za ra di česar selah ko zgo di, da pul za ne bo možno za ti pa ti. Ne ka te re bo lez ni in poškod be lah ko pri za de ne jo enostran te le sa. Na pri mer, pri pa cien tu s he mi pa ra li zo je pri po ročlji vo vse in ter ven ci je (je ma nje krvi,me ri tev krvne ga tla ka in pul za) iz va ja ti na ne pri za de ti stra ni.

Ta be la 1. Vpiv raz ličnih de jav ni kov na si sto lični in dia sto lični krv ni tlak.

De jav nik Spre mem ba v si stol nem/ dia stol nem krv nem tla ku (mm Hg)

Po go vor s pa cien tom med mer je njem 10/10

Zrak v manšeti 15/10

Manšeta, na meščena pre ko ob lačila 5-50/ -

Pre majh na manšeta 10/2-8

Ka je nje do 30 min. pred me ri tvi jo 6-20/ -

Pa ra li za roke 2-5/ -

Ne pod prt hr bet 6-10/ -

Ne pod pr ta roka, se de nje 1-7/5-11Ne pod pr ta roka, sta nje 6-8/ -

Vir: Will son & Gid dens, 2016

DISKUSIJA

Na pačna me ri tev je to li ko večja, ko li kor bolj neu strez no teh ni ko me ri tve upo ra bi mo. Na naj večjaod sto pa nja pri me ri tvi krv ne ga tla ka vpli va jo pred vsem po go vor s pa cien tom, zrak v manšetipred me ri tvi jo in neu strez na dolžina manšete.

ZAKLJUČEK

Pra vil no iz mer je ne vi tal ne funk ci je so ključne za pri do bi tev začet ne ga vti sa o pa cien tu, za po -sta vi tev us trez ne diag no ze in s tem us trez ne ga zdrav lje nja ter sprem lja nja učin ko va nja te ra pi je.Pra vilne me ri tve so to li ko bolj po memb ne v ur gent nih am bu lan tah, kjer je po treb no pri sto pa tihi tro in učin ko vi to. Na pa ke pri mer je nju vi tal nih funk cij lah ko ima jo po sle di ce pri zdrav lje nju pa -cien ta, zato je zelo po memb no, da jih zdravs tve ni de lav ci iz va ja jo pravil no, na tančno in od go -vor no.

LITERATURA

1. Yönt GH, Kor hanb EA, Di zer B. The ef fect of nail po lish on pul se oxi me try rea dings. In ten si ve and Cri ti cal CareNur sing 2014; 30 (2): 111–115.

2. Ro berts RJ, Hed ges JR. Cli ni cal Pro ce du res in Emer gency Me di ci ne. Phi ladelp hia, PA: El se vier; 20133. García Cal le jo FJ, Pla te ro Za mar reño A, Se ba stián Gil E, Mar co Sanz M, Al pe ra La cruz RJ, Martínez Be ney to

MP. Oto lo gic de ter mi ning fac tors on in fra-red tympa nic ther mo me try in chil dren. Acta Otor ri no la rin gol Esp2004; 55 (3): 107–113.

4. Ci co li ni G, Ga gliar di G & Bal lo ne E. Ef fect of Fow ler’s body po si tion on blood pres su re mea su re ment. Jour nalof cli ni cal nur sing 2010; 19:3581-3583.

5. Na tio nal In sti tu tes of Health. Na tio nal High Blood Pres su re Edu ca tion Pro gram (NHBPEP)/Na tio nal Heart,Lung, and Blood In sti tu te (NHLBI) and Ame ri can Heart As so cia tion (AHA): Wor king Mee ting on Blood Pres -su re Mea su re ment; 2002 Apr 19; Natc her Con fe ren ce Cen ter. Na tio nal In sti tu tes of Health L Bet hes da,Mary land, 2002. p.46.

6. Smith L, Ban ner L, Lo za no D, Olney C & Fried man B. Con nec ted Care – Re du cing Er rors Through Au to ma tedVi tal Signs Data Up load. CIN: Com pu ter, In for ma tics, Nur sing 2009; (27)5: 318-323.

7. Smith G, Pryt herch D, Schmidt P, et al. Hos pi tal-wide physio lo gi cal sur veil lan ce – a new ap proach to the earlyiden ti fi ca tion and ma na ge ment of the sick pa tient. Re sus ci ta tion 2012; 71(1): 19–28.


328

OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA OTROKA

MEDICAL CARE OF A CRITICALLY ILL CHILD

Uroš Za fošnik, Li lja na Klančnik, Urška Kočevar

Zdrav stev ni dom Ljub lja na, SIM cen ter, Me tel ko va 9, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Pri otro cih se srčni za stoj po ja vi red ko in je naj po go ste je po sle di ca di hal ne od po ve di ali od po ve dide lo va nja krv ne ga ob to ka. Še pre cej red kejši je pri mar ni srčni za stoj za ra di mo tenj srčnega ritma.Ker je izid oživ lja nja pri otro cih v pov prečju slab, je za pre prečeva nje na sto pa di hal ne ga ali srčnegaza sto ja zelo po memb no čim prej pre poz na ti in zdra vi ti sta nja, ki ga lah ko pov zročijo. Zato za obrav -na vo vi tal no ogrožene ga otro ka nuj no po tre bu je mo prak tično in teo re tično us po sob ljen zdravs -tve ni ka der, ki se zna pri la go di ti raz ličnim sta njem in oko liščinam. V pris pev ku opi su je mo ko ra ke,ki so po treb ni za hi tro in kom pe tent no zdravs tve no os kr bo v pri me ru nuj ne ga sta nja pri otro ku.

Abstract

By children is the most fre quent se con dary car diac ar rest, eit her res pi ra tory de si stan ce or de si -stan ce of blood cir cu la tion. Pri mary car diac ar rest is due to arrhyth mias much more rare. As badre sult by chil drens’ rea ni ma ton, againt pre ven tion of be gin ning respira tory and car diac ar rest, it isvery im por tant to iden tify the con di tions that can cau se them, as soon as pos sib le. So the re fo re isfor threa te ment life-en dan ge red child very im por tant pro fes sio nal and high re qui red me di calwor kers, who is prac ti cally and theo re ti cally com pe tent and is able to ac co mo da te to dif fe rent cir -cum stan ces in cli ni cal sphe re. In this ar tic le are des cri bed tho se gui de li nes, that are ne ces sary forcom pe tent me di cal care in case of emer gency pe dia trics si tua tion.

UVOD

Zdravs tve ni delav ci, ki skr bi mo za zdrav je otrok, se red ko srečuje mo z vi tal no ogroženim otro -kom, zato nam ukre pa nje v takšnih si tua ci jah pred stav lja ve lik stres. Zato po tre bu je mo stal noizo braževa nje, da zna mo pre poz na ti vi tal no ogrožene ga otro ka, ukre pa ti pri raz ličnih akut nihsta njih v pe diatriji ter iz va ja ti te melj ne in do dat ne po stop ki oživ lja nja (1). V Zdravs tve nem domuLjub lja na (ZDL) v Si mu la cij skem cen tru (SIM cen ter) sled nje pre poz na va mo in rešuje mo z na -sled nji mi ko ra ki: učenje s si mu la ci ja mi v zdravs tvu, stan dar di za ci ja opre me za nuj no me di cin skopo moč, upo ra ba pri po močkov za učin ko vi to os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka (Barv ni trak: zahi ter iz bor opre me, po stop kov in od mer kov zdra vil gle de na ve li kost otro ka) in upo ra ba pro to ko -la v pri me ru nuj ne ga sta nja (2).

METODE

V član ku opisu je mo ko ra ke, ki pri po mo re jo h kom pe tent ni os kr bi vi tal no ogrožene ga otro ka terkli nični od lično sti.

a.) Učenje s si mu la ci ja mi v zdravs tvuUgo tav lja mo, da za ka ko vost no in pro fe sio nal no os kr bo bol ni kov ni sta do volj pri dob lje na for mal -na izo braz ba in zna nje. Na večino oko liščin ob sti ku z bol ni kom se je po treb no pred hod no pri pra -vi ti, še pre den se s si tua ci jo de jan sko soočimo. Na nje se lah ko us pešno pri pra vi mo s si mu la ci ja mi.Gre za va ren, učin ko vit in etičen način izo braževa nja. Za go to vi ti želi mo varno učno oko lje, v ka -te rem zdravs tve ni de la vec pri do bi iz kušnjo, kako po te ka os kr ba živ ljenj sko ogrožene ga otro ka,kako zdra vi ti akut no sta nje in pred stav lja način učenja, kjer ima jo od ločitve po sle di ce. Na taknačin se najb ližje prib ližamo kli ničnemu okolju.

329


SIM cen ter v vsej svo ji po do bi in funk cio nal no sti spo mi nja na real no kli nično oko lje in ima vsopo treb no so dob no opre mo za os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka. S si mu la tor jem do jenčka aliotro ka do se ga mo vi so ko stop njo rea liz ma, tako da kan di da ti ve li kokrat mi sli jo, da gre za real nosi tua ci jo. V si mu la ci ji je možno pred va ja nje zvo kov (jok, težko di ha nje, kašelj…) ter iz va ja nje te -melj nih in do dat nih po stop kov oživ lja nja (spro sti tev di hal ne poti, en do tra heal na in tu ba ci ja, na -sta vi tev in trao sal ne ali in traven ske poti).

Us pešnost učenja s si mu la ci ja mi za go var ja jo mno gi av tor ji. Opi su je jo jih kot spre mem bev kli nični prak si. Ka lisc hi go vo ri o iz boljšanju kva li te te dela v zdravs tve ni negi prav za ra di upo ra -be si mu la cij v izo braževa nju. Ra zi ska ve kažejo, da lah ko s si mu la ci ja mi iz boljšamo re zul ta te izo -braževa nja ter s tem prak tično us po sob lje nost štu den tov zdravs tve ne nege (3). Bal lan grud inav tor ji za go var ja jo, da z učen jem v SIM cen tru iz boljšamo var nost bol ni kov (4, 5). Georg in Zary (6)za go var ja ta simu la ci je v ob li ki vir tual ne ga bol ni ka, ker omo goča po ve zo va nje teo ri je s prak so.Mi le der in av tor ji so z ra zi ska vo po tr di li us peh učenja s si mu la ci ja mi tudi v pe dia tri ji. Pri iz va jal cuse iz boljšuje jo kog ni tiv ne, teh nične in ve denj ske spret no sti, prav tako pa pri do bi tudi na sa mo -za ve sti. Spret no sti, pri dob lje ne v si mu li ra nem oko lju, se lah ko vključijo v kli nično prak so, kar tudiiz boljša var nost bol ni kov in nji ho vo zdrav je (7).

Na večino oko liščin ob os kr bi vi tal no ogrožene ga otro ka se je mo goče prej pri pra vi ti. Tako jeSIM cen ter var no oko lje, v ka te rem lah ko pri do bi va mo zna nje, se učimo na last nih na pa kah ters tem iz boljšamo var nost bol ni kov. Za zdravs tve ni tim, ki se red ko sreča z vi tal no ogroženimotro kom, je takšna in ter ven ci ja zelo stresna. S si mu la ci ja mi lah ko strah in ne go to vost zmanjšamona mi ni mum, po večamo pa zna nje zdravs tve ne ga tima.

b.) Stan dar di za ci ja opre meZa hi tro in učin ko vi to os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka je izred ne ga po me na na tančna pri pra -va opre me in de lov ne ga oko lja, za kar mora zdravs tve na eki pa po skr be ti ved no ob prev ze muslužbe s po močjo pro to ko la »Stan dard opre me«. Opre ma je se stav lje na iz rea ni ma cij ske gakovčka (nje go va vse bi na je na tančno opre de lje na s stan dar dom opre me), de fi bri la tor ja (stan -dar di zi ra ne ga za cel ZDL) in pri po močka za vzpo stav lja nje in trao sal ne poti (vr tal nik za in trao sal -ni do stop). Me di cin ska se stra mora ob prev ze mu službe ved no na tančno pre gle da ti rea ni ma cij skosobo, rea ni ma cij ski kovček in de fi bri la tor, kar po tr di s pod pi som. Vso opre mo v prime ru ak ti va -ci je od ne se na me sto do god ka.

c.) Pri po moček za učin ko vi tejšo in lažjo os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka (Barv ni trak:za hi ter iz bor opre me, po stop kov in od mer kov zdra vil gle de na ve li kost otro ka)

Nuj nih stanj v pe dia tri ji ni ve li ko, zato je nji ho va obrav na va težka, pri obrav na vi pa so možne šte vil -ne na pa ke, pred vsem pri od mer ja nju zdra vil. Da bi se sled nje mu izog ni li, nam je po leg zna njav ve li ko po moč pri po moček Barv ni trak: za hi ter iz bor opre me, po stop kov in od mer kov zdra vil gle -de na velikost otro ka (2). Med obrav na vo kri tično bol ne ga otro ka tako ne iz gub lja mo časa s pre -računa va njem od mer kov zdra vil ter iz bo rom us trez ne ve li ko sti pri po močkov. Ta čas raje pos večamootro ku sa me mu.

Barv ni trak je orod je za hi ter in pra vi len iz bor pri mer nih odmer kov zdra vil in ve li ko sti opre me zaotro ke na os no vi iz mer je ne dolžine. Otro ko va teža je za do ločanje od mer kov zdra vil nuj no po tre -ben po da tek. Med os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka po te ka oce nje va nje otro ko ve teže v stre snihoko liščinah, zato je po gosto na pačna, kar vodi v na pačno od mer ja nje zdra vil. Z upo ra bo barv ne gatra ku oce na teže in računa nje po sa mičnih od mer kov ni več po treb no. Ko iz me ri mo dolžino indoločimo barv no ob močje, lah ko var no upo ra bi mo že izračuna ne od mer ke rea ni ma cij skih zdra vil,potreb no ener gi jo za de fi bri la ci jo, zdra vi la za zdrav lje nje ana fi lak si je, zdra vi la za pre ki nja nje krčev,zdra vi la, ki jih upo rab lja mo pri težkem di ha nju in an ti do te pri za stru pi tvah. Pri tem je bis tve no, daso vsi od mer ki zdra vil pre računa ni v mi li li tre, torej v od me rek, ki ga je po treb no a pli ci ra ti. Barv nitrak je od ličen pri po moček za vse, ki se pri svo jem delu srečuje jo z vi tal no ogroženim otro kom (2).

d.) Pro to kol v pri me ru nuj ne ga sta nja v us ta no viDelo zdravs tve ne ga tima na pri mar nem ni vo ju po sta ja vse bolj spe cia li zi ra no, ob seg dela se po -večuje. Ni ma mo oprav ka samo z na ročeni mi bol ni ki, am pak pa tudi z vi tal no ogroženi mi. Medmnožico na ročenih pa cien tov se mo ra mo hi tro in učin ko vi to od zva ti v pri me ru akut ne ga po -


330

331


slabšanja zdrav ja pa cien ta. V tem pri me ru je po leg pra vil ne os kr be bis tven pred vsem čas, koos kr bo začnemo. V ta na men smo v ZDL iz de la li pro to kol ak ti va ci je dežurne eki pe v pri me runuj ne ga sta nja. Eki pa prične z nuj no me di cin sko po močjo pri akut nem do god ku ter jo iz va ja vsedo pri hoda eki pe nuj ne me di cin ske po moči. Eki pa je sez na nje na s smer ni ca mi nuj ne os kr bebol ni ka ter svo je zna nje dva krat let no ob nav lja v SIM cen tru ZDL. Rdeči alarm je pro ces, ko ak -ti vi ra mo dežurno eki po v os nov nem zdravs tvu (v zdravs tve nem vars tvu odra slih ter v zdravs tve -nem vars tvu predšol skih otrok, šolar jev in mla di ne) za nuj ne pri me re kjer koli v zdravs tve nemdomu ali nje go vi ne po sred ni oko li ci. Ak ti vi ra na dežurna eki pa hi tro in učin ko vi to ukre pa v pri me -ru nuj ne ga sta nja. Cilj je za go to vi ti var no oko lje bol ni ku v vseh eno tah ZDL z ob vla do va njem nuj -nih si tua cij v naj krajšem možnem času z us po sob lje no eki po. V pri me ru akut ne ga po slabšanjazdrav ja bol ni ka dežurna eki pa prične s te melj ni mi in do dat ni mi po stop ki oživ lja nja.

V pri me ru nuj ne ga sta nja zapos le ni v ZDL ne mu do ma ak ti vi ra RDEČI ALARM (dežurno eki -po eno te ZDL). Pri tem je po treb no spo ročiti ja sno lo ka ci jo do god ka. Te le fon ska šte vil ka, ki seupo rab lja za ak ti va ci jo nuj ne eki pe, mora biti poz na na vsem v eno ti, mora biti čim krajša in semora uporab lja ti samo za te na me ne. V ZDL upo rab lja mo v ta na men na sled nji te le fon ski šte vil -ki: ## za zdravs tve no vars tvo odra slih in #8 za po dročje predšol ske in šol ske me di ci ne. Obrav -na va vi tal no ogrožene ga pa cien ta se prične ta koj. Pa cien ta se obrav na va po ABCDE pri sto pu,hkra ti se iz va ja nuj na in ter ven ci ja vse do pri ho da dežurne eki pe (8, 9). Ob pri ho du dežurne eki -pe, ki ima s se boj rea ni ma cij ski kovček in de fi bri la tor, sled nja prev za me pa cien ta in začne z us -trez nim ukre pa njem. Zdrav nik pre gle da pa cien ta in se od loči, ali bo pa cien ta pre me stil v soboza rea ni ma ci jo, ali bo na da lje val delo na me stu do god ka. Zdrav nik pred piše po treb ne te ra pevt -ske in ne go val ne in ter ven ci je, kar čit lji vo do ku men ti ra v bol ni ko vo do ku men ta ci jo. Me di cin skase stra po na ročilu zdrav ni ka iz ve de zdravs tve no ne go val ne in ter ven ci je in s pod pi som do ku -men ti ra iz ve de no. Pa cient ne sme ni ko li os ta ti sam. Zdrav nik po po tre bi kon zul ti ra eki po NMP alijo ak ti vi ra. Med čaka njem na eki po NMP ali učinke te ra pi je, me di cin ska se stra ves čas opazujebol ni ka in sprem lja vi tal ne funk ci je. Svo ja opažanja tudi do ku men ti ra.

REZULTATI IN RAZPRAVA

Ker je os kr ba vi tal no ogroženih otrok zelo re sno in od go vor no delo, je izred ne ga po me na, dasprem lja mo re zul ta te teh in ter ven cij. V ZDL ne pre ki nje no spremljamo re zul ta te dežur nih ekip zanuj ne pri me re. Pred vsa kim pri ho dom na izo braževa nje v SIM cen ter iz pol ni jo test, ki pred stav lja

Slika 1. Časovnica – doseganje željenih rezultatov.

1. reševanje – 1. dan 2. reševanje – 15. dan 3. reševanje – 30. dan

0 %

25 %

50 %

75 %

100 %

125 %

Število rešenih

cilj

po glob lje no teo re tično pri pra vo na si mu la ci je, ki jih bodo iz ved li v SIM cen tru. Po sa mez nik pre -je ma test na svoj elek tron ski nas lov to li ko časa, do kler ne do seže žel je ne ga re zul ta ta (75 %).

Iz ved li smo 91 mer jenj vstop ne ga zna nja pri zdrav ni kih in me di cin skih se strah, ki so prišli naizo braževa nje v SIM cen ter. Vsi ude leženci izo braževa nja so v časov nem in ter va lu 1 me se cadosegli žel je ne re zul ta te.

Us peh us po sab lja nja s si mu la ci ja mi v zdravs tvu po tr ju je jo mno gi av tor ji. Abell son po jas nju -je, da učenje reševal cev na vad no po te ka v real nem oko lju, pri čemer je bol nik pred met učnegapro ce sa, kar je se ve da nes pre jemlji vo (10). Sled nje je nes pre jem lji vo še po se bej ka dar je bol nikotrok. Takšno us po sab lja nje us pešno na do meščamo s si mu la ci ja mi v zdravs tvu, kar ni ne var noza bol ni ke in oseb je. Far ra in av tor ji na va ja jo, da s si mu la ci ja mi lah ko vpli va mo na od nos študentado zdravs tve ne nege, ter vpli va mo na nji ho vo pro fe sio nal no ko mu ni ka ci jo (11). Si mu la ci jo lah koupo ra bi mo tudi za ra zi sko va nje ne var no sti in tve ganj, še pre den vpli va jo na pa cien ta (12, 13).V ZDL v SIM cen tru si mu la ci je vključuje mo v kli nično oko lje. Tako ima mo pri ložnost us tva ri ti traj -ne spre mem be v or ga ni za ci ji in vpli va ti na re zul ta te v kli ničnem oko lju (14).

ZAKLJUČEK

Os kr ba živ ljenj sko ogrožene ga otro ka je re dek in stre sen do go dek za zdravs tve ne time, zato seje na takšne do god ke nuj no po trebno pred hod no pri pra vi ti (1, 15). Tako je SIM cen ter var no okolje,kjer lah ko pri do bi va mo zna nje, se učimo na last nih na pa kah ter tako iz boljšamo var nost in zdrav -je bol ni kov.

Si mu la ci je v zdravs tvu so opi sa ne kot po zi tiv no us po sab lja nje in na pred na izo braževal name to da za zdravs tve ne time. Za go tav lja jo pri ložno sti za kva li tet no us po sab lja nje ter oce njevanjezdrav lje nja in iz va ja nja po stop kov v real nih raz me rah. Na tak način lah ko v zdravs tve ni ustano viod kri je mo bis tve na tve ga nja in jih ima mo pri ložnost od pra vi ti, še pre den se sploh po ja vi jo. Nakom pe tent no os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka v zdravs tve nem timu vpli va jo mno gi de jav ni ki,med ka te ri mi smo pre pričani da so: učenje s si mu la ci ja mi v zdravs tvu, stan dar di za ci ja opre meza nuj no me di cin sko po moč, pri po močki za učin ko vi to os kr bo vi tal no ogrožene ga otro ka (Barv -ni trak: za hi ter iz bor opre me, po stop kov in od mer kov zdra vil gle de na ve li kost otro ka) in pro to -kol v pri me ru nuj ne ga sta nja v us ta no vi.

LITERATURA

1. Binkhorst M, Coopmans M, Draaisma JMT, Bot P, Hogeveen M. Re ten tion of know led ge and skills in pe dia -tric ba sic life sup port amongst pe dia tri cians. Eur J Pediatr. 2018. doi: 10.1007/s00431-018-3161-7

2. Za fošnik U, Gr mek Mar ti njaš T, Škuf ca Ster le M. Barv ni trak: za hi ter iz bor opre me, po stop kov in od mer kovzdra vil gle de na ve li kost otro ka. ZD Ljub lja na, SIM cen ter, 2017.

3. Ka lisch BJ, Ae ber sold M, Mc Laughlin M, Tschan nen D, Lane S. An In ter ven tion to Im pro ve Nur sing Team workUsing Vir tual Si mu la tion. West J Nurs Res; 2014.

4. Bal lan grud R, Hall-Lord ML, He de lin B, Per sen lus M. In ten si ve care unit nur ses eva lua tion of si mu la tionused for team trai ning. Nurs Crit Care. 2013.

5. Bal lan grud R, Hall-Lord ML, Per se nius M, He de lin,B. In ten si ve care nur ses per cep tions of si mu la tion-ba sedteam trai ning for buil ding pa tient sa fety in in ten si ve care: A des crip ti ve qua li ta ti ve study. In ten si ve Crit CareNurs. 2014.

6. Georg C, Zary N. Web-ba sed vir tual pa tients in nur sing edu ca tion: de ve lop ment and va li da tion of theory-anc ho red de sign and ac ti vity mo dels. J Med In ter net Res. 2014; 16 (4): 105.

7. Mi le der LP, Ur les ber ger B, Szyld EG, Roe hr CC, Schmol zer GM, Ric hard son KJ, Cla man F. Si mu la tion-Ba sedNeo na tal and In fant Re sus ci ta tion Teac hing: A Syste ma tic Re view of Ran do mi zed Con trol led Trials. KlinPa dia tr. 2014; 226 (5): 259-67.

8. Ad van ced life sup port group. Ad van ced pae dia tric life sup port. Ox ford: Black well Pub lis hing. 2015. 6th ed.

9. Van de Voor de P. Eu ro pean pae dia tric ad van ced life sup port. ERC gui de li nes 2015 edi tion. Eu ro pean Re sus -ci ta tion Coun cil. 2015.

10. Ab bels son A, et al. Map ping the use of si mu la tion in pre hos pi tal care – a li te ra tu re re view. Scand J Trau maRe susc Emerg Med. 2014.

11. Farra S, Nicely S, Hodgson E. Crea tion of vir tual tria ge exer ci se: an in ter pro fes sio nal com mu ni ca tion stra tegy.Com put In form Nurs. 2014.


332

12. Har ris MA, Pit ti glio L, New ton SE, Moo re G. Using si mu la tion to im pro ve the me di ca tion ad mi ni stra tion skillsof un der gra dua te nur sing stu dents. Nurs Educ Pers pect, 35 (1), 26-9.

13. Roh YS, Lim EJ. Pre-cour se si mu la tion as a pre dic tor of sa tis fac tion with an emer gency nur sing cli ni cal cour se.Int J Nurs Educ Scho lars; 2014

14. Si mu la cij ski cen ter [in ter net]. 2014. Do seg lji vo na: http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php2op- tion=com_k2£wiew=itemCJayout=item£Jd=937£Jtemid=1362

15. Nehme Z, Namachivayam S, Forrest A, Butt W, Bernard S, Smith K. Trends in the in ci den ce andt: A 17-yearob ser va tio nal study. Resuscitation. 2018 Apr 25; 128: 43-50.

333


VPLIV UVEDBE PETSTOPENJSKEGA TRIAŽNEGASISTEMA PRI SPREJEMANJU TELEFONSKIH KLICEV

V SLUŽBI PEDIATRIČNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI

MANCHESTER TRIAGE SYSTEM -TELEPHONETRIAGE AND ACCEPTANCE OF TELEPHONE CALLS

AT THE PAEDIATRIC EMERGENCY SERVICE

Inge Vr bovšek, Uroš Za fošnik

Zdravs tve ni dom Ljub lja na, Pe dia trična nuj na me di cin ska po moč, SIM Cen ter, Me tel ko va 9, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Te le fon ska triaža je občut lji vo po dročje zdravs tve ne nege: oce na je iz de la na brez vi zual ne gadela in rav no težje je tre ba naj ti med učin ko vi tost jo (zdravs tvenega vars tva) in var nost jo (pre poz -na va nje bol ni kov, ki po tre bu je jo ta kojšnjo os kr bo). Za ra di niz ke var no sti pri te le fon ski triaži v nuj -nih pri me rih je po memb no, da se zdravs tve ni de lav ci red no us po sab lja jo za pre poz na va nje nuj nihstanj. Tudi za us po sab ljanje iz vse bin triaže oce nju je mo kot naj boljši način pri pra ve z si mu la ci ja -mi v zdravs tvu. Te le fon ska triaža pred stav lja eno od stra te gij, ki lah ko vpli va na končno od ločitevza obisk pri zdrav ni ku, vpli va na var nost pa cien tov, za do voljs tvo ter stroške v zdravs tvu.

UVOD

V družbi je vse večje pov praševa nje po čim boljši do stop no sti v zdravs tvu. Na raščajoče pov -praševa nje zdravs tve nih sto ri tev je pri ved lo do ne ka te rih praks, ki uva ja jo si stem za me di cin skese stre, kako oce ni ti bol ni ko ve simp to me ali zdravstve ne težave po te le fo nu, ter nu di ti nas vet.Ve li ko krat se zgo di, da pa cient ne ve (ne ra zu me), ali mora poi ska ti zdrav niško po moč in ali lah -ko os ta ne v do mači os kr bi (1,2,3,13,15). Od me di cin skih se ster pa cien ti po go sto kar po te le fo nuželi jo slišati konkret no na vo di lo – nas vet ali mo ra jo obi ska ti zdrav ni ka že da nes, mor da ju tri ozi -ro ma ali za opi sa no težavo ne ra bi jo po seb ne obrav na ve, pre gle da pri zdrav ni ku. Sve to va njepre ko te le fo na o nuj no sti obi ska je po sta la ena od stra te gij za uprav lja nje in or ganiza ci jo obi skovpri zdrav ni ku v kli ničnem oko lju. Zdravs tve ni de lav ci mo ra jo zna ti stro kov no oce ni ti in pre poz na tizdravs tve no sta nje pa cien ta, čemur rečemo te le fon ska triaža (2,3,11,12).

Kli nična od ločitev po te le fo nu je ved no težavna za me di cin ske sestre, ker pa cient ni pri so -ten v is tem pro sto ru in je tako težko pri do bi ti po treb ne po dat ke za iz ved bo var ne triaže. Orod je,(triažni pro to ko li), ki ga po tre bu je mo za spre je ma nje od ločitve (triažira nje) v slo ven skem pro sto -ru v tem tre nut ku še ni na vo ljo. Zato je triaža po te le fo nu bolj tve ga na, v pri mer ja vi z triažo »faceto face«, ko ima mo pa cien ta de jan sko pred sabo (4,5,6).

Za ra di izražene ga tega prob le ma so po sve tu začeli na sta ja ti raz lični triažni pro to ko li za po -tre be te le fon ske triaže, pred vsem iz vi di ka var no sti ter ka ko vost ne in pra vil ne obrav na ve. Na totemo je bilo na re je nih ve li ko ra zi skav po sve tu, ki so po tr di le po zi tiv ne učinke uved be te le fon -skih pro to ko lov v prak si. Iz vi di ka var no sti, eko no mično sti, je stro ka vi de la te le fon sko triažo kotraz bre me nil ni del že na tako preo bre me nje ni zdravs tve ni si stem (7,8,9,10,14,17,18).

V zdravs tve nem domu Ljub lja na (ZDL) po te ka ra zi ska va o uved bi, var no sti in za nes lji vo stitriaže po te le fo nu. Z ra zi ska vo želi mo pri ka za ti po tre bo po uved bi triažnih pro to ko lov pri la go je -nih za te le fon sko triažira nje. Pri iz ved bi ra zi ska ve bomo upo ra bi li Manc he ster Tria ge System Te -lep ho ne Tria ge and Ad vi ce (MTS TTA). Zanj smo se od ločili ker ima mo v ZDL vpe ljan Manc he ster skitriažni si stem (MTS), kar je smi sel na nadgrad nja ob sto ječega.


334

UPORABA PETSTOPENJSKEGA TRIAŽNEGA SISTEMA PRI SPREJEMANJU TELEFON-SKIH KLICEV – MANC HE STER TRIA GE SYSTEM TE LEP HO NE TRIA GE AND AD VI CE

MTS TTA- se iz va ja s po močjo triažnih pro to ko lov pri la go je nih za triažira nje po te le fo nu. Triažname di cin ska se stra tako lažje pre so di re snost zdravs tve ne ga sta nja pa cien ta, pri po stop ku sle dipro to ko lu, ter spre je me od ločitev o nuj no sti zdravs tve ne obrav na ve.

Te le fon ska triaža in nas ve ti MTS TTA tako do pol nju je zelo us pešen triažni si stem MTS, ki seupo rab lja v ur gent nih cen trih v Slo ve ni ji in po vsem sve tu ter je priz nan kot učin ko vi to orod je zaugo tav lja nje kli nične prio ri te te, za go tav lja za nes ljiv in va ren si stem, za ob vla do va nje kli ničnegatve ga nja pri bol ni kih, ki niso po sred no bli zu zdravs tvenih sto ri tev. Re zul ta ti triaže po te le fo nu so:obi ska ti zdrav ni ka ta koj, obi ska ti zdrav ni ka kma lu, obi ska ti zdrav ni ka ka sne je ali sa mo po moč nadomu. Nas vet je se stav ljen iz reševal nih in ter ven cij, ki jih je mo goče iz ve sti, do kler ne pri de dozdravs tve ne ga vars tva, do na vo dil za sa mo po moč (14, 15, 16).

PRIKAZ PRIMERA

V Pe dia trični nuj ni me di cin ski po moči (PNMP) ZDL prej me mo klic ma te re, ki se je na nas obr nilaza ra di nas ve ta gle de iz puščaja pri de kli ci sta ri 3,5 leta. Me di cin ska se stra je začela cilj no spraševa tio tem iz puščajo; (vi dez, me sto, ve li kost, raz šir je nost iz puščajev, ter sr be nje). Mati po te le fo nuopiše samo en iz puščaj na nogi v ve li ko sti pre me ra 5 cm. Me di cin ska se stra pov praša tudi poaler gi jah, kar mati za ni ka sle di vprašanje o mo re bit ni diag no zi ato pij ske ga der ma ti ti sa, kar matitudi za ni ka. Me di cin ska se stra gle de na slišano spre je me triažno od ločitve, da ne gre za živ ljenj -sko ogrožajoče sta nje, ter ma te ri sve tu je upo ra bo ne go val ne ga ma zi la ter opa zo va nje iz puščaja.V po ne de ljek pa se naj na roči pri svo jem iz bra nem pe dia tru.

Me di cin ska se stra po go vor za ključi z stav kom; »V pri me ru po slabšanja zdravs tve ne ga sta -nja otro ka, pri pe lji te na PNMP.« Mati ob za ključku po go vo ra še raz kri je, da je de kli ca ta dan boljzas pa na kot si cer, am pak da bo sled nje reševa la pri svo jem iz bra nem pe dia tru.

Dve uri ka sne je ome nje na mati pri pe lje de kli co na PNMP triažo. Med triažo me di cin ska se -stra oce ni, da je otrok vi tal no ogrožen; Sp O2 88 %, te le sna tem pe ra stu ra 37,0, di ha nje s po možnomu sku la tu ro. Me di cin ska se stra po MTS uvr sti v oranžno ka te go ri jo (vi tal no ogrožen pa cient).

RAZPRAVA

V opi sa nem pri me ru lah ko iz po sta vi mo ne kaj na pak v te le fon skem po go vo ru, brez pro to ko la, kijih je ne na mer no na re di la me di cin ska se stra pri po go vo ru z mamo.• Pri iz po stavlje nem prob le ma IZPUŠČAJ se je osre do točila samo na to težavo. Spraševa la je

cilj no o ve li ko sti, iz gle du, me stu iz puščaja in sr be nju.• Ni iz po sta vi la po se bej vprašanja o ne stis lji vem iz puščaju.• Ni vprašala za mo re bit no po višano te le sno tem pe ra tu ro.• Ni posebej pov prašala o za ve sti, o di ha nju, …• Bis tve na na pa ka; ob in for ma ci ji mame, da de kli ca cel dan samo po ležava ni po se bej rea gi ra la.

In kaj bi se zgo di lo če bi me di cin ska se stra ob te le fon skem po go vo ru upo ra bi la orod je zaoce nje va nje zdravs tve ne ga stanja?

MTS TTA bi ime la možnost iz bi re al go rit ma IZPUŠČAJ. Pri upo ra bi pro to ko lov (na splošno) ved nozačnemo od naj bolj kri tičnega zdravs tve ne ga sta nja do naj manj kri tičnega zdravs tve ne ga sta nja.V tem pri me ru – al go ri tem IZPUŠČAJ bi se med našte ti mi kri teriji v naj bolj kri tičnem ob močju us -ta vi la pri kri te ri ju -akut na disp nea, oz. mot nje za ve sti. Pov prašala bi ali vaš otrok težje diha?V smi sli po večane frek ven ce di ha nja, po večane ga di hal ne ga dela, ome ni la di ha nje z tre buščkom,ugre za nje, ja mi ca … Tu kaj bi jo orod je us ta vi lo in opo zo ri lo, da otrok rabi zdrav niško po moč ta koj.

ZAKLJUČEK

Opi sa li smo pri mer iz prak se, ki nam je dal iz ho dišče za nuj no raz prav lja nje kako po večati varnost,ka ko vost in stro kov nost pri triaži po te le fo nu. Ob eval va ci ji in spremlja nju te le fon skih po go vo rov

335


ugo tav lja mo, da je po treb no uve sti orod je, ki nam omo goča, da de la mo var no in učin ko vi to. Hkra tipa upo ra ba triažnih al go rit mov omo goča stan dar di za ci jo dela. Uved ba te le fon ske triaže v prak -so zah te va skrb no upošte va nje or ga nizacij ske struk tu re. Po memb ne so spret no sti, iz kušnjeoseb ja, ter pre poz na va nje po treb. Po treb no pa je pred vi de va ti tudi ka drov sko problema ti ko. Dauve de mo te le fon sko triažo mora biti ko mu ni ka ci ja ja sna, od ločitev pa spre je ta s skupnim in te -re som raz ličnih delov nih pro fi lov v zdravs tvu (10,15,16). Os nov na je pred sta vi tev zdravs tve nemoseb ju, nji ho ve vlo ge in kako lah ko svo je zna nje naj bo lje upo rab lja jo. Bis tve no pri triaži je tudired ni tre ning triažnih me di cin skih se ster, ki ga v ZDL iz va ja mo v Si mu la cijskem cen tru s si mu la -ci jam v zdravs tvu.

LITERATURA

1. Bay lis D (2012). Mi ni mi sing the risks in te lep ho ne tria ge.Aca de mic Search Eli te. Prac ti ce Nur se 42;15.2. Camp bell JL, Fletc her E, Brit ten N, Green C, Holt TA, Lat ti mer V, et al. (2014). Te lep ho ne tria ge for ma na ge ment

of same-day con sul ta tion re quests in ge ne ral prac ti ce (the ESTEEM trial): a clu ster-ran do mi sed con trol ledtrial and cost-con se quen ce analy sis. Lan cet. doi: 10.1016/s0140-6736(14)61058-8.

3. Hui bers L, Kei zer E, Gie sen P, et al. (2012). Nur se te lephone tria ge: good qua lity as so cia ted with ap pro pria tede ci sions. Fam Prac.;29: 547–52.

4. Del ban co T, Wal ker J, Bell SK, Da rer JD, El mo re JG, Fa rag N, Feld man HJ, Me jil la R, Ngo L, Ral ston JD, RossSE, Tri ve di N, Vo dic ka E, Le veil le SG (2012). In vi ting pa tients to read their doc tors’ no tes: A Qua si-ex pe ri men talstudy and a look ahead.Ann In tern Med, 157(7): 461–70.

5. Garg A, Ad hi ka ri N, Mc Do nald H, et al. (2005). Ef fects of com pu te ri zed cli ni cal de ci sion sup port systems onprac ti tio ner per for man ce and pa tient out co mes. JAMA.;293: 1223–38.

6. Kem pe A, Bu nik M, El lis J, Ma gid D, He garty T, Dic kin son LM, Stei ner JF (2006). How safe is tria ge by an af ter-hours te lep ho ne call cen ter? Pe dia trics118(2): 457–63.

7. Kvil Eriks son E, San de lius S, Wahl berg AC (2015).Telepho ne ad vi ce nur sing: pa rents’ ex pe rien ces of mo ni to ringcalls in chil dren with ga stroen te ri tis. Scand J Ca ring Sci; 29; 333–39.

8. Far qu har son B, Al lan J, John ston D, John ston M, Choud hary C, Jo nes M (2012) Stress amongst nur ses wor -king in a health ca re telepho nead vi ce ser vi ce: re la tions hip with job sa tis fac tion, in ten tion to lea ve, sick nessab sen ce, and per for man ce. Jour nal of Ad van ced Nur sing 68(7), 1624–35.

9. Lanks hear G, Cook P, Ma son D, Coa tes S, But ton G (2001). Call cen tre em plo yees’ res pon ses to elec tronicmo ni to ring: some re search fin dings. Work, Em ploy ment and So ciety15, 595–605.

10. Mil ler TW (2006). Te le health is sues in con sul ting psycho logy prac ti ce.Con sul ting Psycho logy Jour nal: Prac -ti ce and Re search 58, 82–90.

11. Mur doch J, Bar nes R, Poo ler J, Lat ti mer V, Fletc her E, Camp bell JL (2014). Que stion de sign in nur se-led andGP-led te lep ho ne tria ge for same-day ap point ment re quests: a com pa ra ti ve in ve sti ga tion. BMJ Open.; 4(3):e004515

12. North F, Ric hards D, Brem seth K ,Lee M, Cox D, Var key P, Stroe bel R (2014). Cli ni cal de ci sion sup port im pro -ves qua lity of te lep ho ne tria ge do cu men ta tion -an analy sis of tria ge do cu men ta tion be fo re and af tercom pu te ri zed cli ni cal de ci sion sup port BMC Me di cal In for ma tics and De ci sion Ma king, 14: 20 4-14

13. Ric hards DA, Mea kins J, Taw fik J, God frey L, Dut ton E, Hey wood P (2004). Qua lity mo ni to ring of nur se te lep ho netria ge: pi lot study. J Adv Nurs.; 47(5): 551–60.

14. Mars den J, New ton M, Wind le J, Mack way- Jo nes K (2016). Emer gency Tria ge: te lep ho ne tria ge and ad vi ce-first edi tion; Manc he ster Tria ge Group xi.

15. Mur doch J, Var ley V, Fletc her E, Brit ten N, Pri ce L,Ca li tri R, Lat ti mer V, Ric hards S, Ric hards D Sa lis bury C,Tay lor R (2015). Im ple men ting te lep ho ne tria ge in ge ne ral prac ti ce: a pro cess eva lua tion of a clu ster ran do -mi sed con trol led trial.Mur doc het al. BMC Fa mily Prac ti ce 16:47 DOI 10.1186/s12875-015-0263-4.

16. Smits M, Hans sen S, Hui bers L, Gie sen P (2016).Te lep ho ne tria ge in ge ne ral prac ti ces: A writ ten case sce na riostudy in the Net her lands. SCANDINAVIAN JOURNAL OF PRIMARY HEALTH CARE,VOL. 34, NO. 1, 28–36.

17. Snooks H, Wil liams AM, Grif fiths LJ, Pe co ni J, Ran ce J, Snel gro ve S, Sa ran gi S, Wain wright P, Cheung WY (2007).Real nur sing? The de ve lop ment of te le nur sing.Jour nal of Ad van ced Nur sing61, 631–40.

18. Wahl berg AC (2004).Te lep ho ne Ad vi ce Nur sing. Cal lers’ per cep tions, nur ses’ ex pe rien ces and ba sis for as ses -sment.The sis. De part ment of Nur sing, Ka ro lin ska In sti tu tet, Stock holm.


336

KRONIČNA ZASTRUPITEV S KOLOIDNIM SREBROM –PRIKAZ KLINIČNEGA PRIMERA

CHRONIC POISONING WITH COLLOIDAL SILVER –A CASE REPORT

Urška Povše, Ta nja Sto ja no vi ć Su kur, Vid Le ban, Mi ran Br var

Cen ter za kli nično tok si ko lo gi jo in far ma ko lo gi jo, In ter na Kli ni ka, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na,Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Pri vsak da njem delu z bol ni ki se z za stru pi tva mi s sre brom srečuje mo le red ko. Ko loid no sre brose upo rab lja pri iz de la vi im pre gi ni ra nih šport nih in vo jaških ob lačilih, po hištvu, hla dil ni kih, pral -nih stro jih, elek tro ni ki, čis ti lih, koz me ti ki, de zin fek cij skih sreds tvih za pit no vodo in pro sto re, pro -da ja jo pa ga tudi kot pre hran sko do pol ni lo in »uni ver zal no zdra vi lo«. Obrav na va li smo bol ni ka, kije ob kro nični iz po stav lje no sti ko loid ne mu sre bru raz vil ar gi ri jo. Pri sot ni so bili tudi zna ki ok va reje ter, h ka te ri je verjetno pris pe va lo uživa nje eta no la.

Abstract

In every day cli ni cal prac ti ce, we ra rely en coun ter sil ver poi so ning. Col loi dal sil ver is used in thema nu fac tu re pro cess of im preg na ted sports and mi li tary clot hing, fur ni tu re, re fri ge ra tors, was -hing mac hi nes, elec tro nics, clea ners, co sme tics, di sin fec tants for drin king wa ter and rooms. It isalso mar ke ted as a die tary sup ple ment and a «uni ver sal me di ci ne«. We dis cus sed a pa tientwho de ve lo ped ar gi rium in chro nic col loi dal sil ver ex po su re. He pa tic im pair ment was also pre -sent, but et ha nol con sump tion.

UPORABA KOLOIDNEGA SREBRA

Ko loid no sre bro ali nano sre bro je sre bro v ob li ki zelo majh nih (pro ste mu očesu ne vid nih) del -cev ele men tar ne ga sre bra (Ag0) ve li ko sti od 1 do 100 (in več) nm. Lah ko so raz pršeni v te kočini,na ne se ni na ali vstav lje ni v nek drug ma te rial (npr. tek stil, pla sti ko). Ele men tar no sre bro se del -no topi v vodi, zato se v te kočini, ki vse bu je ko loid no sre bro na ha ja mešani ca zelo majh nih del -cev ele men tar ne ga sre bra (Ag0) in sre bro vih io nov (Ag+).

Po po dat kih SCENIHR (Scien ti fic Com mit tee on Emer ging and Newly Iden ti fied Health Ri ska),upo ra ba iz del kov, ki vse bu je jo ko loid no sre bro, na rašča. Upo ra ba ko loid ne ga sre bra pri naša do -dat na, še ne do volj ra zi ska na tve ga nja v pri mer ja vi s tve ga nji pri tra di cio nal ni rabi sre bra. Po legver jet nih stru pe nih učin kov na zdrav je lju di pri dol go traj ni upo ra bi, ko loid ne ga sre bra mor dalah ko pov zroči tudi od por nost mi kroor ga niz mov.

Ko loid no sre bro se upo rab lja za im pre gi ni ra na šport na in vo jaška ob lačila, po hištvo, elek tro -ni ki, koz me ti ki, de zin fek cij skih sreds tvih za pit no vodo in pro sto re. Pro da ja se kot pre hran sko do -pol ni lo in uni ver zal no zdra vi lo.

V Evrop ski uni ji upo ra ba ko loid ne ga sre bra za pre hran ska do pol ni la, kot adi ti va pri pla stičnihma te ria lih v sti ku z živi li, za igrače in za no be na zdra vi la (za ra di po manj klji ve var no sti, ka ko vo stiin učin ko vi to sti ter nes prejem lji ve ga raz mer ja med ko rist jo in tve ga njem), ni do vo lje na.Upo ra bo ko loid ne ga sre bra za ra di vseh zgo raj na ve de nih dej stev po trošni kom ods ve tu je mo, šepo se bej občut lji vim po pu la cij skim sku pi nam, kot so otro ci, no sečnice, do ječe ma te re in sta rost -ni ki (1).

337


KLINIČNA SIMPTOMATIKA, DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE ZASTRUPITEV S SREBROM

V pre ba vi lih se ab sor bi ra le 10 % zaužite ga sre bra. Sre bro se v te le su veže na sulf hi dril ne sku pi -ne be lja ko vin in pre ko še ne do ce la zna nih me ha niz mov vpli va na raz lične ce lične pro ce se. Iz -loča se z bla tom in uri nom (2).

Si stem ski zna ki za stru pi tve s sre brom so pri za de tost kost ne ga moz ga (ki se kaže z lev ko pe -ni jo, a pla stično ane mi jo in he mo ra gično dia te zo), ok va ra je ter, akut na ne kro za led vičnih tu bu lov,pe ri fer na ne vro pa ti ja, vr to gla vi ca in kon vul zi je (2,3). Pri pod ga nah je sre bro pov zročilo hi per tro fi -jo pre ka tov (3). Me di cin ska upo ra ba ko loid ne ga sre bra lah ko pov zroča kro nični bron hi tis (2). Naj -po go stejši učinek sre bra sta ar gi ri ja (mo dro si va obar va nost sluz ni ce dle sni, žrela, nosu ter kože)in ar gi ro za (od la ga nje sre bra v vez ni cah, roženi ci in očes nih lečah). Ar gi ri ja se raz vi je sto penj sko;spr va so mo dro si vo obar va ne le dle sni, ka sne je po sta ne hi per pig men ti ra na in ko vin sko mo dro -si va tudi koža, nato pa ležišča noh tov, be ločnice, in os ta li or ga ni. Pri za de ti so zla sti ti sti deli kože,ki so naj bolj iz po stav lje ni svet lo bi (ta raz gra di sre bro ve kom plek se). Obar va nost je so raz mer naz od mer kom, lah ko je traj na, ge ne ra li zi ra na ali lo ka li zi ra na. Ar gi ri ja ne pred stav lja tok sičnega učinkasre bra, am pak le koz me tično mot njo (2,3).

Smrt ni od me rek pri in tra ven skem vno su ko loid ne ga sre bra znaša 50 g (pe ro ral ni LD50 za ko -loid no sre bro znaša 100 mg/kg). Ar gi ri jo lah ko pov zročijo že ve li ko manjši od mer ki (zaužitje 25–30 g sre bra v šes tih mesecih ali en krat no zaužitje 3,8 g sre bra) (2,3).

Na za stru pi tev s sre brom po mi sli mo ob značilni anam ne zi (uživa nje sre bro vih pri prav kov,upo ra ba sre bro vih ob log na od pr tih ra nah) in najd bah ob pre gle du (siv ka sta obar va nost kože insluz nic, zna ki ok va re jeter, kost ne ga moz ga in živčevja). Pri sot nost sre bra po tr di mo z mer je njemnje go ve kon cen tra ci je v se ru mu (pričako va na kon cen tra ci ja do 0,005 µg/m L) in uri nu (nor mal -no do 0,005 µg/g), do ločanje kon cen tra ci je v la seh pa je ob možni kon ta mi na ci ji s sre brom izoko lja manj po ved no (3). Sre bro v koži lah ko do kažemo hi sto pa to loško. Ko loid no sre bro ni jed -ko, upo ra ba ak tiv ne ga og lja in spi ra nja želod ca ni pod pr ta z do ka zi o učin ko vi to sti, spe ci fičnegaan ti do ta ni, ke la tor ji so pri zdrav lje nju ar gi ri je in si stemske tok sično sti neučin ko vi ti (3). Ar gi ri jolah ko omi li mo z zaščito kože pred son cem in upo ra bo 5 % pri prav ka hi dro ki no na, ki zmanjša šte -vi lo sre bro vih zrnc v zgor nji pla sti us nji ce in ob znoj ni cah ter šte vi lo me la no ci tov (4). Možno jetudi la ser sko zdravlje nje (5). Vlo go pri zdrav lje nju si stem ske tok sično sti ima jo tudi an tiok si dan ti,npr. vi ta min E in se len (3).

OPIS KLINIČNEGA PRIMERA

V am bu lan ti Cen tra za kli nično tok si ko lo gi jo in far ma ko lo gi jo smo mar ca 2018 obrav na va li 39-let ne ga bol ni ka brez znanih kro ničnih obo lenj in red ne te ra pi je, ki je bil k nam na po ten za ra disuma na za stru pi tev s sre brom. Zad njih šest me se cev je užival ko loid no sre bro (12 ppm), ki ga jena ročil pre ko slo ven ske splet ne stra ni. Me nil je, da mu bo sre bro po ma ga lo pri ob no vi ce lic.Dnev no je zaužil 1 dl pri prav ka s ko loid nim sre brom, nato pa je od me rek v treh me se cih po stop -no višal do 5 dl dnev no. V času pred pre gle dom je opa zil po jav tre mor ja, po stal je tudi bolj po -zab ljiv, zme den, tudi svo je raz mišlja nje je oce nil kot nereal no. Koža se mu je zde la bolj mo dri ka sta,las je pa bolj sivi. Te den dni pred pri ho dom v am bu lan to je za ra di sla be ga počutja pričel uživa tiše »zdra vil ne« pri prav ke Ajur ved ske me di ci ne (kap lji ce iz raz ličnih rast lin skih iz vlečkov). Je tudika di lec, dnevno zaužije pol li tra žgane pi jače in občasno upo ra bi ko kain. S kli ničnim pre gle domsmo po tr di li tre mor in ugo to vi li po višan krv ni tlak (160/100 mmHg). V la bo ra to rij skih iz vi dih so iz -sto pa le po višane vred no sti je tr nih ami no trans fe raz, bi li ru bi na, gama gluta mil trans fe ra ze, lak tatde hi dro ge na ze in fe ri ti na, znižano pa je bilo šte vi lo eri tro ci tov s he mo glo bi nom na spod nji mejonor mal ne vred no sti (ta be la 1). Tok si ko loška prei ska va krvi na ele men te je po ka za la sko raj 100-krat po višano vred nost sre bra in rah lo po višano vred nost svin ca. V uri nu sta bila svi nec in sre brozno traj orien ta cij skih re fe renčnih vred no sti, po višane so bile vred no sti ka na bi noi da in ko kai na.Bol ni ku smo sve to va li ta kojšnje pre ne ha nje uživa nja ko loid ne ga sre bra, al ko ho la in pre po ve da -nih drog in mu sve to va li po no ven pre gled čez 14 dni.

Ob dru gem pre gle du je tre mor še ved no vztra jal, koža pa je ime la siv kast od te nek. Dva dnipred pre gle dom je bol nik pričel je ma ti pro ma zin (2 x 25 mg). Vred no sti sre bra in svin ca so bilene ko li ko nižje kot ob prvem pre gle du (ta be la 1). Bol nik je s se boj pri ne sel pri pra vek, ki ga je je -


338

339


mal; iz mer je na kon cen tra ci ja ko loid ne ga sre bra v njem je znašala 17 ppm, svin ca pa 6 ppm,v sle do vih pa so bili pri sot ni žele zo, ba ker in cink. Hos pi ta li za ci jo in po skus ke la ci je sre bra je od -klo nil, zato smo se do go vo ri li za po no ven pre gled čez me sec dni.

Pri tret jem pre gle du je bol nik po ročal o iz boljšanju sta nja. Elek tro mio gra fi ja pri bol ni ku ni po -ka za la bo le zen skih od sto panj, ul tra zvočna prei ska va tre bušnih or ga nov pa je po ka zala nor mal -na je tra (nor mal na ve li kost, glad ke kon tu re). V hi sto pa to loškem vzor cu kože, ki smo ga bol ni kuod vze li ob tret jem pre gle du, je bilo sre bro pri sot no le v sle do vih. Vred no sti sre bra v krvi in uri nuso močno upad le, kar na ka zu je na pre ne ha nje uživanja ko loid ne ga sre bra.

Ta be la 1. La bo ra to rij ske vred no sti in ni vo ji sre bra in svin ca v krvi in uri nu pri bol ni ku ob pr vem, dru gem intret jem pre gle du.

Prei ska va (re fe renčne vred no sti) 1. pre gled 2. pre gled 3. pre gled (čez 2 ted na) (čez 1 me sec)

He pa to gram

alanin ami no trans fe ra za (≤0,74 µkat/L) 2,86 / 2,22

as par tat ami no frans fe ra za (≤0,58 µkat/L) 4,89 / 3,03

gama glu ta mil trans fe ra za (≤0,92 µkat/L) 11,35 / 5,77

ce lo kup ni/di rekt ni bi li ru bin(≤17 µmol/L/≤5 µmol/L) 18/7 / 10/4

al kal na fos fa ta za (≤2,15 µkat/L) 1,52 / 1,01

lak tat de hi dro ge na za (≤4,13 µkat/L) 5,19 / 4,31

Tok si ko loška ana li ti ka

sre bro (kri) (≤0,28 µg/L) 18,18 5,50* 1,03

sre bro (urin) 0,571 0,026 0,013

svi nec (kri) (≤30 µg/L) 66 65 76

svi nec (urin) (≤80 µg) / 3,54 2,35

* vred nost do ločena v plaz mi (referenčne vred no sti znašajo sre bro (≤0,43 µg/L)

ZAKLJUČEK

Pri obrav na va nem bol ni ku smo po tr di li pri sot nost ar gi ri je. Pri sot ni so bili tudi zna ki ok va re je ter,h ka te ri pa je ver jet no pris pe va lo uživa nje eta no la. Tok sični učinki na kost ni mo zeg se niso izrazili.Pri sot ni so bili tudi zna ki ok va re je ter, h ka te ri pa je ver jet no pris pe va lo uživa nje eta no la. Upo ra -ba iz del kov, ki vse bu je jo ko loid no sre bro, na rašča, zato bomo mo ra li biti na po jav tok sičnih učin -kov ko loid ne ga sre bra pri bol ni kih po zor ni tudi v pri hod nje (1).

LITERATURA

1. NIJZ ods ve tu je upo ra bo ko loid ne ga sre bra (nano sre bra). Pri dob lje no 12.5.2018 s splet ne stra ni: http://www.nijz.si/sl/nijz-ods ve tu je-upo ra bo-ko loid ne ga-sre bra-nano-sre bra-0.

2. Jamšek M, Šarc L. Ne var ne ke mi ka li je. 2. raz šir je na in do pol nje na iz da ja. Ljub lja na, Društvo za šir je nje tok si -ko loškega in me di cin ske ga zna nja, Za vod za tok si ko lo gi jo in za stru pi tve, 2013. 675 p.

3. Lai Bec ker MW, Burns MM. Sil ver. In: Hoff man RS, How land MA, Le win NA, Nel son LS, Gold frank LR. (eds).Gold frank’s to xi co lo gic emer gien cies. 10th edi tion. New York, Mc Graw Hill. p. 1271–5.

4. Bun yan J, Di plock AT, Cawt hor ne MA, Green J. Vi ta min E and stress. 8. Nu tri tio nal ef fects of die tary stresswith sil ver in vi ta min E-de fi cient chicks and rats. Br J Nutr. 1968; 22(2): 165-82.

5. Han TY, Chang HS, Lee HK, Son SJ. Suc cess ful treat ment of arg yria using a low-fluen ce Q-switc hed 1064-mmNd:YAG la ser. Int J Der ma tol. 2011; 50: 751–3.

REANIMACIJSKI VOZIČEK V URGENTNEM CENTRU

AN EMERGENCY TROLLEY IN THE EMERGENCY CENTRE

Mi ha lič Ma tej

Ur gent ni cen ter, Splošna bol nišnica Mur ska So bo ta, Uli ca dr. Vrb nja ka 6, 9000 Mur ska So bo ta

Izvleček

Moj na men je, da vam v član ku pred sta vim rea ni ma cij ski vo ziček v ur gent nem cen tru, za kaj gaupo rab lja mo in vse bi no rea ni ma cij ske ga vo zička. Na krat ko bom naštel zdra vi la (naštel jih bompo vrst nem redu kot so na meščena v rea ni ma cij skem vo zičku ur gent ne ga cen tra Mur ska So bota)in opi sal za kaj se do ločeno zdra vi lo uporab lja pri živ ljenj sko ogroženih pa cien tih v ur gent nemcen tru.

Abstract

My main pur po seof this ar tic le is to pre sent you the emer gency trol ley in the emer gency cen treand its use. I will also out li ne the con tent of the emer gency trol ley, briefly list the me di ca tions (I willlist them in the same or der as they are ar ran ged in the Emer gency Cen tre of Mur ska So bo ta) anddes cri be the use of each me di ca tion with life-threa te ning pa tients in the emer gency cen tre.

UVOD

Vsa kod nev no se srečuje mo s pa cien ti, ki so živ ljenj sko ogroženi, bo di si za ra di ne nad ne gasrčnega za sto ja, po li trav me ali za ra di dru gih ur gent nih stanj. Ve li ko krat je od vi sno živ lje nje kri -tično bol ne ga pa cien ta od nas sa mih in našega zna nja. Zdra vi la in os ta li ma te rial, ki smo ga upo -ra bi li iz reanima cij ske ga vo zička na do me sti mo z no vi mi. Ne po za bi mo tudi na od go vor nostvsa ke ga po sa mez ni ka, ki je od go vo ren v svo ji iz me ni (v vsa ki iz me ni eden od go vo ren), da pre -ve ri de lo va nje la rin go sko pa in de lo va nje de fi bri la tor ja, ter pre ve ri če so vsa zdra vi la na rea ni ma -cij skem vo zičku. Rea ni ma cij ski vo ziček se en krat na te den v ce lo ti pre gle da in se za be leži vsaod sto pa nja na kon trol ni list (po po tre bi se za me nja ma te rial ali zdra vi lo), za kar je od go vor named. se stra oz. dipl.zn., ki je za dolžen za rea ni ma cijski vo ziček v ur gent nem cen tru. Pre ve ri jo sevsi roki zdra vil in roki upo ra be os ta le ga ma te ria la.

REANIMACIJSKI VOZIČEK

Rea ni ma cij ski vo ziček je po seb no iz de lan vo ziček na ko le sih. Zdrav ni ki in os ta li zdravs tve ni de -lav ci mo ra jo poz na ti vse bi no in kje se kaj na ha ja na rea ni ma cij skem vo zičku. Zdra vi la in os ta lima te rial naj bodo zloženi smi sel no in pre gled no, da ne iz gub lja mo časa za is ka nje ma te ria la alizdra vil. Po memb no je da je ved no na is tem me stu (na do bro oz načemem me stu), da ga po ne -po treb nem ne iščemo ko ga po tre bu je mo in s tem iz gub lja mo dra go cen čas. V ur gent nem cen -tru v Mur ski So bo ti ima mo tri rea ni ma cij ske vo zičke. Na vseh vo zičkih so zdra vi la in os ta lima te rial zloženi na enak način in na ena ko me sto.

VSEBINA REANIMACIJSKEGA VOZIČKA

• ročni dihal ni ba lon z ne po vrat nim ven ti lom (otroški, odra sli),• ma ske raz ličnih ve li ko sti,• ust no žrel ni tu bu si vseh ve li ko sti,• ven tu ri ma ska, oha io ma ska, na vad na ma ska, no sni ka te ter (za a pli ka ci jo ki si ka),• ki si ko va je klen ka z me ril cem pre to ka ki si ka in pri ključno cev jo,


340

• mo ni tor z de fi bri la tor jem, me ril cem sa tu ra ci je in RR,• elek tro de za ekg, kon takt ni gel za de fi bri la ci jo z ročkami, elek tro de za av to mat sko de fi bri la ci jo,• de ska za ma sažo srca,• la rin go skop in žlice raz ličnih ve li ko sti,• Xylo kain raz pršilo,• Ma gillova pri je mal ka,• vo di lo za tu bus,• es mar ho va pre ve za,• tam po ni za raz kuževa nje,• trak za fik sa ci jo tu bu sa,• in tra ve noz ne ka ni le raz ličnih ve li ko sti in ka ni le za ar te rij sko li ni jo,• igle raz ličnih ve li ko sti,• raz lični in fu zij ski si ste mi,• Na Cl, Glu ko za, Te tras pan,• ne po vrat ni za maški, rdeči za maški za in tra ve noz ne ka ni le,• ste to skop,• briz gal ke.

ZDRAVILA NA REANIMACIJSKEM VOZIČKU

Naj po go stejše zdra vi lo, upo rab lje no v našem ur gent nem cen tru iz rea ni ma cij ske ga vo zička jeAdre na lin, zato je prav, da pred sta vi tev zdra vil začnemo z Adre na li nom. Pred sta vil bom samonaj po go ste je upo rab lje na zdra vi la iz rea ni ma cij ske ga vo zička. Zdra vi la sem naštel v vrst nemredu od de sne pro ti levi kot so zložena na naših rea ni ma cij skih vo zičkih:ADRENALIN 1mg/ml (Su pra re nin): pri za sto ju srca (kar dio pul mo nal na rea ni ma ci ja), pri od po -ve di ob to čil za ra di preob čut lji vost ne reak ci je ta kojš nje ga tipa (ana fi lak tič ni šok), pri hu dih ana fi -lak tič nih reak ci jah (ana fi lak tič ne reak ci je III. in IV. sta di ja, pri zdrav lje nju sep tič ne ga šo ka, ven darne kot zdra vi lo prve iz bi re, lo kal no za zo ži tev žil (npr. pri kr va vi tvah).ATROPIN 0,5mg/ml: zmanjša ton glad kih mišic bron hi jev, or ga nov ga stroin te sti nal ne ga trak tain urin ske ga si ste ma, po ma ga zmanjšati iz ločanje v bron hi jih, sli nav ki, zno ju in pre bav nih žlezah,po viša srčni utrip (pri bra di kar di ji), za zdrav lje nje asi sto li je, pov zroči živčne im pul ze v srčni mišici,kot an ti dot pri za stru pi tvi z or ga no fos fa ti.CORDARONE 150mg/3ml: upo rab lja mo ga pred vsem za zdrav lje nje hu dih mo tenj srčnega rit -ma kot so: preddvorne mot nje srčnega rit ma s hi trim pre kat nim utri pom, mot nje srčnega rit ma,združene s preeks ci ta cij skim sin dro mom (Wolff-Par kin son-Whi teov sin drom),do ka za ne simp to -mat ske mot nje pre kat ne ga rit ma.LANITOP 0,2mg/2ml: akut no in kro nično srčno po puščanje, nadpre kat ne arit mi je (mi ge ta nje inpla po la nje predd vo rov in pa rok siz mal na nad pre kat na ta hi kar di ja).EBRANTIL 25mg/5ml: hi per ten ziv na kri za (npr. kri tični po rast krv ne ga tla ka),hude in zelo hudeob li ke hi per ten ziv nih srčnih obo lenj,re frak tor na hi per ten zi ja,kontro li ra no znižanje krv ne ga tla kapri hi per ten ziv nih bol ni kih med in/ali po ope ra ci ji.EPHEDRIN 50mg/1ml: upo rab lja se za zdrav lje nje kli nično po memb ne hi po ten zi je.ADREKAR 6mg/2ml: je zdra vi lo iz bo ra pri zdrav lje nju su pra ven tri ku lar ne ta hi kar di je.AMINOPHYLLIN 250mg/10ml: am pu le Ami nophyl li num za in tra ve noz no upo ra bo so na me nje -ne pred vsem za zdrav lje nje hu de ga akut ne ga bron hos paz ma.TAVEGYL 2mg/2ml: upo rab lja se kot po možno zdra vi lo pri ana fi lak tičnem šoku ali ana fi lak toid -ni reak ci ji in an gio ne vro tičnem edemu, za pre ven ti vo in zdrav lje nje aler gij skih in psev doa ler gij -skih reak cij, npr. na kon trast na sreds tva.DEXAMETHASON 4mg/1ml: pri en do kri nih bo lez nih, rev mat ske bo lez ni, si stem ske vez not kiv -ne bo lez ni, va sku li tični sin dro mi, kožne bo lez ni, aler gij ske bo lezni ki se ne od zi va jo na kon ven -cio nal no zdrav lje nje, očesne bo lez ni, bo lez ni pre ba vil, bo lez ni di hal, he ma to loške bo lez ni, bo lez niled vic, ma lig ne bo lez ni, možgan ski edem, šok.

341


TORECAN 6,5mg/ml: zdra vi lo se upo rab lja za zdrav lje nje sla bo sti in bru ha nja pri na sled njih sta -njih: po ki rurških po se gih, po ke mo te ra pi ji ma lig nih obo lenj, po te ra pi ji z ob se va njem,po je ma njune ka te rih zdra vil, ki lah ko iz zo ve jo bru ha nje.DORMICUM 5mg/5ml: se da ci ja pri ohra nje ni za ve sti, pred in med diag no stičnimi ali te ra pevt -ski mi pose gi v kom bi na ci ji z lo kal no ane ste zi jo ali brez nje; pre me di ka ci ja pred uvo dom v ane ste -zi jo, uvod v ane ste zi jo, se da tiv na kom po nen ta pri kom bi ni ra ni ane ste zi ji, se da ci ja na od del kih zain ten ziv no zdrav lje nje.DIPRIVAN (PROPOVEN) 200mg/20ml: in duk ci jo in vzdrževa nje splošne ane ste zi je, se da ci joven ti li ra nih bol ni kov v eno tah in ten ziv ne nege, se da ci jo pri diag no stičnih in ope ra tiv nih po se gih,upo rab ljen sam ali v kom bi na ci ji z lo kal no ali re gio nal no ane ste zi jo.ESMERON 50mg/5ml: upo rab lja se kot dodatek splošni ane ste zi ji za lažjo tra heal no in tu ba ci jomed načrto va nim uva ja njem v ane ste zi jo in za re lak sa ci jo ske let nih mišic med ope ra ci jo. Pri odra -slih je zdra vi lo Es me ron in di ci ra no tudi za lažjo tra heal no in tu ba ci jo med hi trim uva ja njem v ane -ste zi jo in kot do da tek za lažjo in tu ba ci jo in umet ne ga pre di ha va nja v ur gent nih sta njih.ARTERONOL 1mg/ml: upo rab lja se za zdrav lje nje akut nih hi po ten zij.50 %GLUKOZA 20ml: upo rab lja se za zdrav lje nje akut ne hi po gli ke mi je.HEPARIN 25.000IE/5ml: pro fi lak sa trom boembo li je, an ti koa gu lant pri zdrav lje nju akut ne ven -ske in ar te rij ske trom boem bo li je (vključno pri zgod njem zdrav lje nju mio kard ne ga in fark ta in ne -sta bil ne an gi ne pek to ris), pre prečeva nje na sta ja nja strd kov med upo ra bo zu naj te le sne ga ob to ka(apa rat srce-pljuča, he mo dia li za).

ZAKLJUČEK

Po memb no je da vsi za po sle ni de la jo kon tro le na rea ni ma cij skem vo zičku in se obe nem učijokje je do ločeno zdra vi lo in os ta li ma te rial shra nje no. Ve de ti mo ra mo za kaj in kako se do ločenozdra vi lo upo rab lja, zato je po memb no stal no izo braževa nje za po sle nih v ur gent nih cen trih.

LITERATURA

1. Ačko,A.,2011.Bro se low-Lu ten si stem ko di ra nja rea ni ma cij skih vo zičkov. Ma ri bor: Uni ver za v Ma ri bo ru2. Dre venšek,G.,2006,Zdra vi la pri ane ste zi ji.Ljub lja na3. Rang HP, Dale MM, Rit ter JM, Moo re PK,2003,Pharma co logy. 5thed.Edin burgh: Churc hill Li ving sto ne.4. Hard man,Lim bird,Good man.,2001,Good man&Gil man’sthep har ma co lo gi cal ba si sof the ra peu tics. 10thed. New

York [etc.]: Mc Graw-Hill.5. Na vo di la za upo ra bo zdra vil, do stop no na sple tu (v pdf. ob li ki): MediatelyMD., Re gi ster zdra vil, 2018, (og led

12. 3. 2018). Do stop no na: https://mediately.co/si/drugs/


342

UDELEŽBA REŠEVALNE POSTAJE UKC LJUBLJANANA MEDNARODNEM KONGRESU URGENTNE MEDICINE

TER ZAŠČITE IN REŠEVANJA V CHARLOTTE,SEVERNA KAROLINA, ZDA

UMC LJUBLJANA AMBULANCE SERVICE PARTICIPATIONAT THE INTERNATIONAL CONGRESS OF EMERGENCY

MEDICINE AND CIVIL PROTECTION IN CHARLOTTE,NORTH CAROLINA, USA

An drej Šmon

Reševal na po sta ja Ljub lja na, UKC Ljub lja na, Za loška c. 25, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Med na rod ni kon gres EMS To day (The JEMS Con fe ren ce and Exs po si tion) je eden iz med večjihdo god kov ur gent ne me di ci ne ter zaščite in reševa nja, ki po te ka vsa ko leto v dru gi zvez ni državiv Združenih državah Ame ri ke (ZDA). Or ga ni zi ra ga pod jet je Penn Well Cor po ra tion, ki iz da ja pri -ljub lje no re vi jo na me nje no stro kov ni zdravs tve no reševal ni jav no sti ime no va no JEMS (Jour nal ofEmer gency Me di cal Ser vi ces). Kon gres je po te kal tri dni v fe bruar ju v glav nem me stu Se ver neKa ro li ne – Char lot te. Ude leženci so se lah ko vključeva li na raz lične do god ke kot npr. ude ležbana med na rod nem tek mo va nju iz nuj ne me di cin ske po moči ime no va nem JEMS Ga mes, kroženjepo zdravs tve no reševal nih službah okrožja Mec klen burg, obisk raz ličnih stro kov nih de lav nic terpre da vanj iz ur gent ne me di ci ne ter og led ene iz med večjih eks po zi cij, kjer so se pred stav lja laraz lična pod jet ja z pro duk ti na me nje nim zaščiti in reševa nju, pod jet ja z in for ma cij ski mi teh no lo -gi ja mi de lo va nja v množičnih ne srečah, raz lične zdravs tve no reševal ne službe itd. Do go dek jele tos be ležil re kor den obisk in si cer se ga je ude ležilo pre ko 5000 slušate ljev in raz stav ljav cev.

Ab stract

The In ter na tio nal EMS To day Con gress (The JEMS Con fe ren ce and Exs po si tion) is one of the big -gest events of Emer gency Me di ci ne and Ci vil Pro tec tion in the Uni ted Sta tes of Ame ri ca. It isor ga ni zed by Penn Well Cor po ra tion, a pub lis her of a po pu lar ma ga zine cal led JEMS (Jour nal ofEmer gency Me di cal Ser vi ces), which is de di ca ted to the EMS, Fire and Po li ce com mu nity. Thecon gress was or ga ni sed in the ca pi tal of North Ca ro li na (Char lot te) for three days in Fe bruary. Vi -si tors could par ti ci pa te in va ri ous events inc lu ding com pe ting in the in ter na tio nal EMS com pe ti tion(JEMS Ga mes) and going on ride-along pro grams with Pa ra me dics from MEDIC EMS agency inMec klen burg County and at ten ding va ri ous pro fes sio nal works hops and lec tu res on emer gencyme di ci ne. The ma jor event of EMS To day was ex po si tions, whe re va ri ous com pa nies and agen ciespre sen ted their pro ducts/ser vi ces/know led ge to vi si tors. This year was a re cord-brea king vi sitwith over 5000 par ti ci pants and ex hi bi tors at ten ding

UVOD

Reševal na po sta ja UKC Ljub ljana se je le tos s po močjo spon zor jev tako ame riških kot slo ven -skih zelo ak tiv no pred stav lja la na sa mem kon gre su z ude ležbo na tek mo va nju JEMS Ga mes terude ležbo na eks po zi ci ji, kjer smo pr vot no pred stav lja li Reševal no po sta jo UKC Ljub lja na, delo

343


mo to rista reševal ca in po seb no sti našega si ste ma nuj ne me di cin ske po moči v Slo ve ni ji (vključeva -nje ur gent ne ga zdrav ni ka in di plo mi ra ne ga zdravs tve ni ka/med. se stre v si stem NMP). De le ga ci joReševal ne po sta je UKC Ljub lja na smo pred stav lja li An drej Šmon, Da ni jel Andoljšek in Tahi Glo -bačnik.

Tek mo va nje ekip nuj ne me di cin ske po moči je bilo le tos v pri mer ja vi s prejšnji mi leti po pol -no ma preob li ko va no in si cer je bilo zelo po dob no izo braževal ne mu tek mo va nju ekip NMP naRo gli. Za vseh 28 ekip je bilo pri prav lje no predtek mo va nje z šti ri mi sce na ri ji (ma sov na ne sreča –te ro ri stični na pad, po rod z rea ni ma ci jo no vo ro jenčka, pro met na ne sreča, ter de set mi nut ni test z 65vprašanji). Po tem je še naj boljše tri eki pe čakal fi nal ni sce na rij in si cer je prišlo v di sko te ki dostre lja nja (ak tiv ni stre lec), kar je pri ved lo do večjega šte vi la po ne srečen cev. Zma ga la je eki paSus sex County Emer gency Me di cal Ser vi ces. Eki pa reševal ne po sta je UKC Ljub lja na je do se gla24. me sto. Z iz ved bo in re zul ta tom smo bili zelo za do volj ni, saj smo de la li po evrop skih smernicah,ki so v ve li ko pri me rih zelo raz lične od ame riških, ka te ra so se de jan sko upošte va la na tek mo -va nju.

Po za ključenem tek mo va nju je nas čaka la trid nev na pred sta va na eks po zi ci ji. Z spon zor skopo močjo pri ja te lja An to nia Cu gi nija ter Ka li for nij ske ga pod jet ja Fox Fury Light ning So lu tions, kise uk var ja s pro da jo pro fe sio nal nih sve til za službe zaščite in reševa nja, smo pri pra vi li zelo za ni -mi vo stoj ni co za stro kov no jav nost na eks po zi ci ji. Na stoj ni ci smo pri mar no pred stav lja li UKCLjub lja na ter Reševal no po sta jo Ljub lja na. Pre ko pro jek ci je (Go Pro po snet ki nuj nih voženj mo to ri -sta reševal ca, in ter ven cij NMP ter sce na ri jev iz tek mo va nja ekip NMP na Ro gli) smo pri ka zo va lidelo mo to ri sta reševal ca ter po seb nost našega NMP si ste ma (vključeva nje ur gent ne ga zdrav -ni ka ter dipl. zdravs tve ni ka/med. se stre v nuj nem reševal nem vo zi lu), ki je za zu naj evrop skeslužbe NMP pra va po seb nost. Za obi sko val ce smo ime li pri prav lje ne v an gleščino pre ve de nebrošure o 95 po klic nem de lo va nju Reševal ne posta je UKC Ljub lja na. Po leg pred stav lja nja našegasi ste ma NMP smo pred stav lja li tudi našo državo s pro mo cij skim ma te ria lom I FEEL SLOVENIA.Za obi sko val ce smo ime li pri prav ljen iz ziv in si cer so mo ra li na sve tov nem zem lje vi du poi ska tiSlo ve ni jo. Zelo smo bili za ni mi vi tudi po tem, ker smo bili ob lečeni v naše stan dard ne uni for me,ki so oranžne bar ve. Kot vemo z našimi uni for ma mi damo ve lik var nost ni pou da rek na in ter ven -ci jah, kar se v ZDA pre ma lo za ve da jo, saj še ved no be ležijo ve li ko šte vi lo poškodb na in ter ven -ci jah v cest nem pro me tu. S pe stro iz bi ro in for ma cij in gra di va je bila naša stoj ni ca ena iz medbo lje obi ska nih na eks po zi ci ji, kar je bil naš cilj, saj smo se radi po go vo ri li z raz ličnimi pred stav -ni ki služb NMP iz ZDA in po sve tu in s tem delili naše iz kušnje. Z ve se ljem lah ko po vem, da smos pred sta vo na eks po zi ci ji po sta vi li Reševal no po sta jo UKC Ljub lja na ter sam si stem Slo ven skeNMP na med na rod ni zem lje vid, saj smo za pri hod nja leta do bi li ve li ko va bil in po ten cial nih spon -zor jev za raz lična tek mo va nja in kon gre se v ZDA ter v Av stra li ji. V pri hod njem letu lah ko pričaku -je mo na izo braževal nem tek mo va nju ekip NMP na Ro gli prve med na rod ne iz ven evrop skeeki pe iz New Yor ka (FDNY) ter Av stra li je (QAS – Qu een sland Am bu lan ce Ser vi ce).

Zad nji dan smo po končanem kon gre su obi ska li službo nuj ne me di cin ske po moči ime no va -no MEDIC, ki po kri va ob močje okrožja (v ang. County) Mec klen burg/NC v ka te rem živi pre ko mi -li jon pre bi val cev in je ve li ko prib ližno 544 kva drat nih milj. Je ena iz med naj bolj obre menje nih službNMP v Se ver ni Ka ro li ni. Z og le dom smo ime li srečo, saj smo vi de li novo kar 65 mi li jo nov vred noreševal no cen tra lo, ki dnev no oprav lja z več kot 55 nuj ni mi (ALS) in ne nuj ni mi (BLS) reševal ni mivo zi li, dve ma av to bu so ma za ukre pa nja v ma sov nih ne srečah, ter naj no vejšo zdravs tve no dis -pečer sko službo. Na vo ljo ima jo tudi po seb no dvo ra no z real ni mi sce na ri ji (npr. pro met na ne -sreča, in ter ni stični sce na ri ji, ipd.) za te den ska in me sečna izo braževa nja. Za 24 urni nad zor so navo ljo štir je tako imeno va ni »field su per vi zor ji« oz. vod je iz men (v SLO ima samo Reševal na po sta -ja UKC LJ ak tiv no vod jo iz me ne z na men skim vo zi lom) ka te rih na lo ga je nad zor in po moč eki pam,ki po sre du je jo na ob močju de lo va nja službe NMP MEDIC. Za ra di ve li ke te ren ske obre menjeno -sti vo zi la niso lo ci ra na po iz po sta vah, ven dar gle de na šte vi lo 911 kli cev v zad njih 12 urah po na -vo di lu zdravs tve ne ga dis pečerja krožijo po naj bolj obre me nje nih točkah ra jo na. Ko je klic višjeozi ro ma zelo nuj ne prio ri te te, so po leg reševal cev (ses tava v nuj nem reševal nem vo zi lu: EMT-Ba -sic in Pa ra me dic) ak ti vi ra ni tudi ga sil ci. Vsi ga sil ci so tudi izo braženi EMT – B (6 me sečni tečaj), karv pre vo du po me ni zdravs tve ni reševa lec z os nov no izo braz bo o NMP brez pred hod ne zdravs -tve ne izo braz be. No si lec oz. od go vor na ose ba za po stop ke in po se ge je Pa ra me dic (9 do 12 me -


344

sečno izo braževa nje brez pred hod ne zdravs tve ne izo braz be). V pri me ru, da je po tre ba po do dat -ni ozi ro ma zah tev nejši os kr bi, se na kraj ak ti vi ra ob močna eno ta He li kop ter ske NMP, ka te re eki -po se stav lja jo Pi lot, Flight Nur se (Li cen ci ra na dipl. med. se stra za delo v NMP) ter Cri ti cal CarePa ra me dic (Pa ra me dic z do dat nim in ten ziv nim zna njen iz NMP). Kot vemo, se v ZDA ur gent ni zdrav -nik ne vključuje v pred bol nišnično NMP, ima jo pa službe NMP za stro kov ne stan dar de na vo ljotako ime no va ne ga »Me di cal Di rec tor ja«, ki je ur gent ni zdrav nik, za po slen v lo kal nem ur gent nemcen tru. Ne ga tiv no me je pre se ne ti la in for ma ci ja ko le gov iz službe MEDIC o splošnem so cial nemsta tu su za po sle nih v NMP. Re ci mo za prej ome nje no okrožje Mec klen burg začne EMT ali Pa ra -me dic z 11 dne vi let ne ga do pu sta ter 8 dne vi ome je ne ga bol niškega sta leža, kar me je prav za -prav zelo šoki ra lo. Neto plača Pa ra me di ca (za EMT-B ni sem do bil po dat ka) se gib lje od 2500 USDdo 2800 USD oziroma gle de na šte vi lo oprav lje nih ur na me sec (te den sko ima jo 40 urni de lov nik).Za na du re in men tors tvo ima jo od 10 % do 15 % plačane ga do dat ka. Zdravs tve no za va ro va njesi mo ra jo plačati sami in si cer 160 USD na me sec, os ta lo jim plača pod jet je gle de na pogod bo.Ugod no sti, kot so npr. daljša bol niška od sot nost, po rod niška od sot nost z možnost jo po daljšanja,očetov ski do pust, po se bej plačan do pust za se li tev in po ro ko v Združenih državah Ame ri ke nepoz na jo.

ZAKLJUČEK

Z ude ležbo na med na rod nem kon gre su EMS To day 2018 smo do se gli načrto va ne ci lje. Reševal -no po sta jo UKC Ljub lja na in Slo ven sko NMP smo od lično pred sta vi li sve tu in jo s tem po sta vi lina med na rod ni zem lje vid pre poz nav no sti. S kre pi tvi jo od no sov bomo po sle dično iz va ja li iz me -nja ve iz kušenj, preučeva li raz lične si ste me NMP po sve tu ter črpa li po zi tiv ne iz kušnje in jih po -skušali im ple men ti ra ti v do mači si stem NMP ter ga s tem iz boljšati in na re di ti še bolj var ne gatako za pa cien ta kot za za po sle ne. Spoz na li smo ve li ko no vih lju di, kar je na ne slo ve li ko pri ja telj -stev, ki se bodo z vsa kim le tom bo lje kre pi la. Glav ni cilj, ki smo ga do se gli, ozi ro ma vsaj oseb notako me nim je, da smo lah ko zelo srečni, da živi mo v naši majh ni ze le ni Slo ve ni ji.

345


VLOGA ANESTEZIJSKE MEDICINSKE SESTRE PRIMASIVNI KRVAVITVI POLITRAVMATIZIRANEGA

PACIENTA

THE ROLE OF ANESTHESIAN NURSE IN MASSIVEHEMORRHAGE OF A POLITRAUMATIZED PACIENT

Tjaša Ko re lič, Pa tri ci ja Dragšič

Od de lek za ane ste zio lo gi jo, in ten ziv no te ra pi jo in te ra pi jo bo lečin, UKC Ma ri bor, Ljubljan ska 5, 2000 Ma ri bor

Izvleček

Ma siv na kr va vi tev pred stav lja ur gent no sta nje, ki lah ko pri ve de do he mo ra gičnega šoka, ogro ziživ lje nje ali hudo poško du je kak or gan. V za hod nem sve tu tež ka poš kod ba pred stav lja naj po -memb nej ši vzrok smr ti med na jak tiv nej šo po pu la ci jo (od 18 do 45 let). Del zdravs tve ne obrav -nave ane ste zij ske me di cin ske se stre za je ma iz ved bo vseh in ter ven cij, ki vključuje jo pri pra vo iniz ved bo ak tiv no sti, ki pri po mo re jo k vzpo sta vi tvi ali vzdrževa nju he mo di nam ske sta bil no sti pa -cien ta pred, med in po ope ra tiv nem ob dob ju. V pris pev ku želi mo pri ka za ti ak tiv no sti ane ste zij -ske me di cin ske se stre pri po li trav ma ti zi ra ne mu pa cien tu z ma siv no kr va vi tvi jo v bol nišničnemoko lju Uni ver zi tet ne ga kli ničnega cen tra Ma ri bor od spre je ma v pro sto rih urgent ne ga ki rurškegablo ka, do sprems tva na sli kov no diag no sti ko, obrav na ve v ope ra cij skih pro sto rih ter pre da je naod de lek pe rio pe ra tiv ne in ten ziv ne te ra pi je.

Abstract

Mas si ve he morr ha ge is an emer gency, which can lead to he morr ha gic shock, en dan ger life, or se -ve rely in ju re an or gan. In the We stern world, se ve re in jury is the most im por tant cau se of deathamong the most ac ti ve po pu la tion (aged 18 to 45). The part of the me di cal treat ment of an anest -he tic nur se co vers the im ple men ta tion of all in ter ven tions. The se in vol ve the pre pa ra tion andim ple men ta tion of ac ti vi ties that con tri bu te to the es tab lish ment or main te nan ce of the pa tient’she mody na mic sta bi lity be fo re, du ring and af ter the ope ra tio nal pe riod. In the ar tic le we wish topre sent the ac ti vi ties of an anest he tic nur se with a po li trav ma ted pa tient with mas si ve he morr ha -ge in the hos pi tal en vi ron ment of the Uni ver sity Cli ni cal Cen ter Ma ri bor. The se ac ti vi ties inc lu dead mis sion to the pre mi ses of the ur gent sur gi cal block, ac com pan ying the diag no stics, hand lingin ope ra ting rooms and trans fer ring to the de part ment of pe rio pe ra ti ve in ten si ve the rapy.

UVOD

Kr va vi tev je da leč naj po go stejši vzrok šoka in smr ti pri poško do van cih. Iz kr va vi tev ne omo gočanor mal ne pol ni tve srca, kar pri ve de do ne za dost ne prekrva vi tve tkiv (1).

MASIVNA KRVAVITEV

Kr va vi tev (he morr ha gia) je iz gu ba ve li ke ko li či ne krvi iz ob to čil. Ob sež nost in s tem ne var nost kr -va vi tve do lo ča ta hi trost iz te ka nja krvi in ko li či na iz gub lje ne krvi, kar pa je od vi sno od šte vi la, tipain me sta poš ko do va nih žil. Ob sež no kr va vi tev lah ko de fi ni ra mo kot:• iz gu ba ce lot ne pro stor ni ne krvi v 24 urah;• iz gu ba 50 % pro stor ni ne krvi v treh urah;• kr va vi tev več kot 150 ml/kg te le sne te že;• kr va vi tev več kot 1,5 ml/kg te le sne te že/mi nu to več kot 20 mi nut.


346

Ko li či na krvi, ki jo člo vek lah ko iz gu bi, ne da bi bilo ogro že no živ lje nje, se raz li ku je gle de na pri -mer in oko liš či ne. Zdra va, mla da ose ba lah ko iz gu bi 2–3 l krvi. Pri sla bo krv nih, iz čr pa nih in bol nihpa je lah ko usod na že iz gu ba ene ga li tra krvi (2).

POLITRAVMA

Po li trav ma je sin drom is to ča snih poš kodb naj manj treh or gan skih si ste mov, ki spro ži jo si stem skivnet ni od go vor or ga niz ma (Syte mic inf lam ma tory res pon se syndro me – SIRS).

SIRS lah ko vodi v od po ved od da lje nih, si cer ne poš ko do va nih or ga nov in or gan skih si ste mov-več or gan ske od po ve di (3).

V za hod nem sve tu je po li trav ma naj po memb nej ši vzrok smr ti med na jak tiv nej šo po pu la ci jo(od 18 do 45 let) (4). Za poš ko do van ce je zna čil na tri mo dal na raz po re di tev umr lji vo sti. V prvi uripoš ko do van ci umi ra jo za ra di poš kodb, ki so nez druž lji ve z živ lje njem, po na va di na me stu ne sre -če ali med trans por tom z me sta ne sre če. V dru gem ob dob ju (1-2 uri po poš kod bi) poš ko do van -ci umi ra jo za ra di šo ka in z njim po ve za ne od po ve di or ga nov, po na va di po pri ho du v bol ni šni cemed za čet no os kr bo ali ur gent no ope ra ci jo. V tret jem ob dob ju, ki do se že vrh od 2. do 4. ted napo poš kod bi, pa poš ko do van ci umi ra jo za ra di več or gan ske od po ve di (3).

Zdrav lje nje hudo poš ko do va nih sko raj ved no ter ja na do meš ča nje iz gub lje ne ga vo lum na te -ko či ne iz ob to ka in tkiv. Pri tem se po stav lja jo šte vil na dok tri nar na in kli nič na vpra ša nja. Za čet naoce na iz gu be, iz bi ra te ko či ne za za čet no na do meš ča nje vo lum na in spre jem lji vost niž jih rav nihe mo glo bi na med zdrav lje njem hude poš kod be so le ne ka te re med nji mi. Ne gle de na to so privsak da njem delu ob bol ni ku po treb ne čim bolj ja sne smer ni ce in red no sprem lja nje kli nič nihučin kov nji ho ve upo ra be.

Že na za čet ku zdrav lje nja hudo poš ko do va ne ga se po jav lja prob lem, kako oce ni ti ko li či noiz gub lje ne krvi. Pri tem upo šte va mo bolj ali manj ob jek tiv na me ri la:• me ha ni zem, vr sto, ob seg poš kod be in čas, ki je po te kel od poš kod be• ob jek tiv ne zna ke (pulz, krv ni tlak, hi trost di ha nja, za vest, urna diu re za)• sle do ve vid nih iz gub in zna ke no tra njih iz gub• pred vi de no di na mi ko iz gu be, pre den bo na re je na do konč na ki rurš ka he mo sta za• zna čil no sti bol ni ka

• sta rost (manj ša ak tiv nost sim pa ti ku sa v sta rej šem živ ljenj skem ob dob ju)• spol (po go sta ane mi ja pri žen skah v re pro duk tiv nem ob dob ju)• zdravs tve no sta nje pred poš kod bo, kot je pri sot nost srč ne ali pljuč ne bo lez ni, slad kor na bo -

le zen, je tr ne bo lez ni, led vič ne bo lez ni• prve iz vi de la bo ra to rij skih te stov he mo gra ma, koa gu la ci je• iz vi de raz šir je ne ga mo ni to ri ra nja• in ne na zad nje: iz ku še nost rea ni ma cij ske eki pe, ki zna po mi sli ti na čim več zgo raj na štr tih dejav -

ni kov zgod nje oce ne iz gu be (5).


V rea ni ma cij ski pro stor ur gent ne ga ki rurškega blo ka UKC Ma ri bor je bil v sprems tvu he li kop ter -ske nuj ne me di cin ske po moči v poz nih večer nih urah pri pe ljan 52 let ni moški, ki je v vi no gra dupri vožnji po klan cu navz dol pa del iz trak tor ja in se pri pre vračanju poško do val. Našla ga je žena.Ob pri ho du eki pe NMP je bila oce nje na Glas gow koma ska le (GKS) 6. Pa cient je bil ob spre je muse di ran, in tu bi ran, na stav lje na je imel dva i.v. ka na la na ro kah, po kate ri ma je bila uve de na in fuzijafi zio loške raz to pi ne. Na meščeno je imel vrat no opor ni co, de sna noga je bila za ra di suma zlomasteg ne ni ce imo bi li zi ra na.

Pa cien ta je v rea ni ma cij skem pro sto ru spre je la rea ni ma cij ska eki pa (zdrav nik ane ste zio log,ane ste zijska me di cin ska se stra), ki rurg trav ma to log, me di cin ske se stre ur gent ne ga ki rurškegablo ka in bol ničar. Po ne srečenec je bil pre meščen na prei sko val no mizo, kjer smo ga sku pajz me di cin ski mi se stra mi ur gent ne ga blo ka naj prej pri klo pi li na mo ni tor (EKG, neinvaziv ni krv nitlak, sa tu ra ci ja), od vze li kri za do ločitev krv ne sku pi ne in la bo ra to rij ske prei ska ve, i-STAT in re -zer vi ra li krv ne de ri va te. Na sta vi li smo mu še dva do dat na i.v. ka na la (14 G), ane ste zist je pri klo pilpa cien ta na ane ste zij ski apa rat ter na stavil ar te rij sko ka ni lo za mer je nje in va ziv ne ga krv ne ga

347


tlaka. Iz me ri li smo mu te le sno tem pe ra tu ro (35.6 sto pinj C), uve den je bil urin ski ka te ter. Za ra dine nad ne ga pad ca tla ka smo (po na ročilu ane ste zio lo ga) a pli ci ra li va zoak ti ve: Phe ni lep hri ne,Efe drin, Artere nol, na sta vi li per fu zor z Ar te re no lom, ter na do meščali ogre te te kočine- kri sta loi dein ko loi de, prav tako smo ime li pri prav ljen opiat ni anal ge tik, mišični re lak sant, se da ti ve in zdra -vi la za rea ni ma ci jo. I- STAT po kaže Hb: 91 g/L. Opra vi jo UZ tre bu ha, RTG sli ka nje pr sne ga koša,hrb te ni ce, me de ni ce in pa to loško gib lji ve steg ne ni ce. RTG spod nje okončine po kaže zlom sred -nje ga dela steg ne ni ce s per tro ha ter nim zlo mom. Pa cien ta po kri je mo z ogre val no bla zi no. Posta bi li za ci ji krv ne ga tla ka pa cien ta pri pra vi mo na trans port za do dat no diag no sti ko (CT gla ve invrat ne ter pr sne hrb te ni ce, pr sne ga koša in tre bušne vot li ne). Na prei sko val no mizo na me sti modihal ni si stem za umet no pre di ha va nje Oxy log 3000, ambu, pre nost ni mo ni tor in de fi bri la tor, vsapri prav lje na zdra vi la, per fu zor z Ar te re no lom in us trez no do ku men ta ci jo. Slikov na diag no sti kaše do dat no po kaže zlom 12. to ra kal ne ga vre ten ca, he ma to to raks de sno in SAH. Pa cien tu a pli ci -ra mo kor ti ko ste roid no te ra pi jo in tranek se mično ki sli no.

Po oprav lje ni prei ska vi se ane ste zio log, trav ma to log in ne vro ki rurg do go vo ri jo za ta kojšentrans port pa cien ta v ope ra tiv ni blok ki rurške stolp ni ce in iz ved bo ur gent ne ga ope ra tiv ne ga po -se ga. Ur gent na ane ste zij ska se stra te le fon sko ob ve sti dru go dežurno ane ste zij sko se stro, ki sesku paj z dežur nim ane ste zio lo gom na po seg us trez no pri pra vi. V ope ra cij ski sobi te sti ra ane ste -zij ski apa rat, pri pra vi Cell sa ver (auto Log® Med tro nic), vo ziček za na sta vi tev CVK, us trez ne te -kočine s trans fu zij ski mi si ste mi in po daljški, zdra vi la in krv ne de ri va te (hu ma ni al bu mi ni, fi bri no gen,Oc ta plex, tra nek se mična kis li na, …).

Pri prev ze mu pa cien ta v OP blok sku paj z ane ste zio lo gom, ki rur gom in ope ra cij ski mi me di cin -ski mi se stra mi še en krat pre ve ri mo iden ti te to pa cien ta. Ur gent na ane ste zij ska me di cin ska se strapre da in for ma ci je v zve zi z dano in kon ti nui ra no terapijo, mo re bit ni mi aler gi ja mi, re zer va ci jo krv nihde ri va tov, sta njem i.v. ka na lov, ka te trov, … Pa cien ta nato v ope ra cij ski sobi pri klo pi mo na ane ste zij -ski apa rat in mo ni tor (EKG, Spo2, in va ziv ni in nein va ziv ni krv ni tlak, CVP, te le sna tem pe ra tu ra). Na -stavimo še dva do dat na i.v. ka na la na zdra vi nogi. Ane ste zij ska me di cin ska se stra asi sti ra ane ste zi stupri uved bi cen tral ne ga ven ske ga ka te tra (CVK) in skr bi za asep tično iz ved bo vseh po se gov.

Pa cien tu naj prej dre ni ra jo de sno stran pr sne ga koša, nato pa ga na me sti mo v us tre zen polo -žaj (tre bušna lega). Te kom ope ra tiv ne ga po se ga skr bi mo za ne mo te no de lo va nje Cell Sa ver-ja,iz va ja mo nad zor in kon tro lo da nih te kočin in krv nih de ri va tov (navz križni te sti, bed side te sti, pri -pra va in gret je te kočin, krvi in krv nih de ri va tov,..), ter po potre bi kon tak ti ra mo trans fu zij sko službo.Pri prav lja mo in a pli ci ra mo zdra vi la, nad zi ra mo vi tal ne funk ci je, oprav lja mo la bo ra to rij ske prei -ska ve krvi (I- Stat, ro ta cij ska trom be la sto me tri ja,..), pre prečuje mo podh la di tev pa cien ta, be le -žimo po ra bo ma te ria la in zdra vil.

Po oprav lje ni os teo sin te zi zlo ma to ra kal ne ga dela hrb te ni ce pa cien ta na me sti mo v hrbt nipo ložaj, kjer se opra vi os teo sin te za steg ne ni ce. Ne vro ki rurg uve de lik vor sko dre nažo in ICP sen -zor. He mo di nam sko sta bil ne ga in se di ra ne ga pa cien ta pre da mo ekipi PIT-a.

ZAKLJUČEK

Zdravs tve na nega po li trav ma ti zi ra ne ga pa cien ta z akut ni kr va vi tvi jo je spe ci fično in od go vor nodelo za ce lo ten zdravs tve ni tim. Ane ste zij ska me di cin ska se stra je vključena v vse ak tiv no sti, kiza je ma jo iz ved bo po stop kov in po se gov, ki po li trav ma ti zi ra ne ga pa cien ta z ma sov no kr va vi tvi jopred, med in po ope ra tiv nem ob dob ju obrav na ve ohra nja jo v he mo di nam ski sta bil no sti.

Po memb no je, da ane ste zij ska me di cin ska se stra s svo jim zna njem in iz kušnja mi pri po mo rek do se ga nju ci ljev tako sa mo stoj no kot v de lo va nju s ce lot nim ti mom v času ope ra ci je (ane ste -zio loškim, ki rurškim), da pra vočasno pre poz na zna ke, ki lah ko vo di jo v he mo ra gični šok, znav do ločenem tre nut ku svo ja opažanja opo zo ri ti, pra vil no ukre pa ti in s tem pri po moči k ohra ni tvibol ni ko ve ga živ lje nja.

LITERATURA

1. Pro sen G, Str nad M. Obrav na va šoka in bo lečine na me stu pro met ne ne sreče. In: Gričar M, Vajd R, ur. Ur gentname di ci na: iz bra na po glav ja 18: zbor nik, 2011 Jun 15-18; Por to rož, Slo ve ni ja. V Ljub lja ni: Slo ven sko združenje zaur gent no me di ci no; 2011. p. 322- 4.


348

2. Ah čan U, Hor vat M, Der ganc M, Smr kolj V, Ci mer man M, ur. Prva po moč: pri roč nik s prak tič ni mi pri me ri. Ljub -lja na: Rde či križ Slo ve ni je; 2006. p. 98-113.

3. Kri stan A, Košir R. Po li trav ma. Ljub lja na: Me di cin ska fa kul te ta, 2014 [ci ted 2018 May 1]. Avai lab le from:Http://m.mf.uni-lj.si/media-library/2014/10/0773a210670ed7fce9dc0be81546b99f.pdf.

4. Ci mer man M. Os no va po li trav me. Ljub lja na: Kli nični od de lek za trav ma to logijo, KC Ljub lja na, 2016 [ci ted 2018Apr 16]. Avai lab le from: http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/60c66483eb5a108322a6c04a1b2c8106.pdf.

5. Mi lo va no vi ć S, Pa pu ga V. Trans fu zi ja krvi in krv nih pri prav kov pri hudo poško do va nih v SB Ce lje (1998- 2001).Zdrav Vestn. 2003; 72(6): 103-6.

349


KPO Z ASISTENCO ZDRAVSTVENEGA DISPEČERJA –PRIKAZ PRIMERA

DISPATCHER ASSISTED CPR – A CASE REPORT

Kat ja Av guštin, Do men Kleva

Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Dis pečer ska služba zdravs tva, Dis pečer ski cen ter zdravs tva Ljub lja na,Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V član ku pri ka zu je mo dva pri me ra pred bol nišničnega ne nad ne ga srčnega za sto ja, ki sta se zgo -di la v me secu fe bruar ju in mar cu 2018 v sre dišču Ljub lja ne. V obeh pri me rih so očivid ci kli ca lite le fon sko šte vil ko za klic v sili 112 od ko der je ope ra ter Re CO klic pre ve zal zdravs tve ne mu dis -pečerju v Dis pečer skem cen tru zdravs tva Ljub lja na. Zdravs tve ni dis pečer je po pre poz na vipred bol nišničnega ne nad ne ga srčnega za sto ja ak ti vi ral mo bil no eno to rea ni mo bil in kličočimpo dal us trez na na vo di la za iz va ja nje kar dio pul mo nal ne ga oživ lja nja z asi sten co zdravs tve ne gadis pečerja. Oba pa cien ta sta bila v zelo krat kem času pre pe lja na v UKC Ljub lja na na na dalj njezdrav lje nje. Pre poz na va pred bol nišničnega srčnega za sto ja s stra ni zdravs tve ne ga dis pečerja jepri ved la do hi tre ak ti va ci je us trez ne eki pe nuj ne me di cin ske po moči, hi tre ga in točnega pričetkaiz va ja nja kar dio pulmonal ne ga oživ lja nja, na po ti tvi očivid cev do naj bo ližjega zu na nje ga av to -mat ske ga de fi bri la tor ja ter do hi tre na dalj nje diag no sti ke in zdrav lje nja.

Abstract

In this ar tic le two ca ses of sud den pre-hos pi tal car diac ar rest that hap pe ned in March and April2018 in the city cen tre of Ljub lja na, are des cri bed. In both ca ses emer gency num ber 112 was cal ledby bystan ders. The call was pic ked up by the ope ra tor in the No ti fi ca tion Cen tre of the Re pub lic ofSlo ve nia, who then trans fer red the calls to Me di cal dis patch cen tre Ljub lja na. The me di cal dis -patc her has re cog ni sed signs of sud den car diac ar rest and has ac ti va ted mo bi le rea ni ma tion unit(Mo E Rea) and star ted with the dis patc her as si sted car dio pul mo nary re sus ci ta tion. Both pa tientswere trans por ted wit hin a very short time to the Uni ver sity Me di cal Cen tre Ljub lja na for furt hertreat ment. The fact that the me di cal dis patc her has re cog ni sed the pre-hos pi tal car diac ar rest,has led to quick res pon se by bystan ders and fast ac ti va tion of ap pro pria te me di cal units.

UVOD

V Slo ve ni ji je in ci den ca pred bol nišničnega srčnega za sto ja med 65 in 80 pri me rov/100.000 pre -bi val cev let no, od tega je ver jet no oko li 80 do 90 % pri me rov s smrt nim izi dom, kar po me ni, daza ra di ne nad ne ga srčnega za sto ja let no umre med 1.500 in 2.200 pre bivalcev, od tega po lo vi cav pred bol nišničnem oko lju (Gr mec et al, 2007; Kle va & Gor jup, 2015; Mar ko ta & Gra dišek, 2017).Fred man in so de lav ci (2016) po jas nju je jo, da zgod nje iz va ja nje kar dio pul mo nal ne ga oživ lja nja(KPO) ter upo ra ba av to mat ske ga zu na nje ga defibri la tor ja (AED) po večata možnost preživet ja.V skla du s smer ni ca mi Evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta iz leta 2015 ima zdravs tve ni dis pečerpo memb no vlo go pri pre poz na vi pred bol nišničnega ne nad ne ga srčnega za sto ja (PNSZ), pri nu -de nju na vo dil za iz va janje kar dio pul mo nal ne ga oživ lja nja z asi sten co zdravs tve ne ga dis pečerja(KPO-AD), ter pri za goav lja nju hi tre ga do sto pa do zu na nje ga av to mat ske ga de fi bri la tor ja (Gra -dišnik, Grošelj Grenc & Str din, 2015; Par kins et al, 2015). Zdravs tve ni dis pečeji ima jo pri prepoz -na vi PNSZ in KPO-AD po go sto težko na lo go, saj je po treb no s kličočim us tva ri ti med se boj noso de lu joči od nos, ki je pri mar ne ga po me na za us pešno ko mu ni ka ci jo.


350

PRIMER 1

22. fe bruar 2018. V Dis pečer sko službo Reševal ne po sta je Ljub lja na je iz Re gij ske ga cen tra zaob veščanje (Re CO) pre ve zan klic. Kličoči spo roči, da se je pred njim zgru dil fant. Zdravs tve ni dis -pečer na vprašanje, če je ose ba pri za ve sti dobi od go vor, da vsa ke to li ko časa malo za di ha.Zdravs tve ni dis pečer po su mi na ago nal no di ha nje in srčni za stoj ter po pri do bi tvi po dat kov o lo -ka ci ji do god ka in šte vil ki kličočega, ak ti vi ra mo bil no eno to rea ni mo bi la (Mo E REA). Po ak ti va ci jiMo E REA (74 se kund po spre je mu kli ca) se zdravs tve ni dis pečer vrne na li ni jo h kličočemu in muda na vo di la za pre verja nje di ha nja. Kličoči spo roči, da ni čuti ti ne utri pa ne di ha nja. Zdravs tve nidis pečer nato kličočega pov praša, če mor da ve, ali ima jo v bližini kakšen AED. Po pri tr di tvi s stra -ni kličočega, zdravs tve ni dis pečer na roči, naj ga gre nek do is ka ti (161 sekund po spre je mu kli ca),kličoči pa naj z njim os ta ne na vezi. V na da lje va nju zdravs tve ni dis pečer prične z da ja njem na -vo dil za iz va ja nje kar dio pul mo nal ne ga oživ lja nja z asi sten co zdravs tve ne ga dis pečerja (KPO-AD)(200 se kund po spre je mu kli ca), ob tem pa dobi tudi po da tek, da je AED na kra ju (202 se kun di pospre je mu kli ca). Zdravs tve ni dis pečer na roči kličočemu, naj ena ose ba na me sti elek tro de AEDna pr sni koš pa cien ta, pri tem naj si po ma ga jo s sličica mi AED, dru ga ose ba pa naj na da lju jez oživ lja njem. Ko je AED na meščen, iz po go vo ra med očivid ci dis pečer pre poz na, da ne za njoprižgati AED in jim raz loži kako se ga prižge. Prva de fi bri la ci ja je s stra ni očivid cev iz ve de na 468se kund po spre je mu kli ca. Zdravs tve ni dis pečer med kli cem opa zi, da je v bližini še eno reševal -no vo zi lo, ki se s pa cien tom vrača v UKC Ljub lja na ter na roči od daj no-nad zor ne mu dis pečerju,naj pre ve ri, če se lah ko eki pa us ta vi na kra ju in ter ven ci je za ra di po moči pri oživ lja nju, kar pa ni bilomo goče, saj je ime la eki pa v vo zilu ose bo s hujšo poškod bo gla ve. Med po go vo rom s kličočim,zdravs tve ni dis pečer večkrat spo roči prib ližno od da lje nost Mo E REA ozi ro ma ok vi ren čas pri ho -da do kra ja in ter ven ci je, kar na kličočega de lu je po mir je val no in mu da ve de ti, da je po moč napoti. Med kli cem (470 se kund po spre je mu kli ca) kličoči pove, da ose ba občasno »po teg ne zrak«,kar kaže na še ved no pri sot no ago nal no di ha nje. Eki pa pris pe na kraj in ter ven ci je 602 se kun dipo spre je mu kli ca, na kar zdravs tve ni dis pečer za ključi po go vor s kličočim. Ob pri ho du eki pe nakraj in ter ven ci je je imel pa cient ven tri ku lar no fi bri la ci jo. 19 mi nut in 31 se kund po pri ho du na krajin ter ven ci je ozi ro ma 31 mi nut in 28 se kund po spre je mu kli ca je eki pa Mo E REA kraj in ter ven ci -je za pu sti la ter v rea ni ma cij sko sobo central ne ga ki rurškega blo ka UKC Ljub lja na pris pe la 34 mi -nut in 38 se kund po spre je mu kli ca. Na da lje va nje zdrav lje nja je po te ka lo s pri klo pom pa cien tana iz ven te le sno mem bran sko ok si ge na ci jo – ECMO (prib ližno 1 uro in 17 mi nut po spre je mu kli -ca), ker pa je imel pa cient že pred hod no sla bo zdravs tve no sta nje – pe ri fer no ar te rij sko ok lu ziv -no bo le zen, se je že prvi dan po ja vi la is he mi ja spod njih okončin, pa cient pa je po ne kaj dnehos kr be v od de lek za in ten ziv no in ter no me di ci no – OIIM umrl.

PRIMER 2

20. marec 2018. Ob 11:52:23, je bil v Dis pečer ski cen ter zdravs tva Ljub lja na pre ko Re CO ve zanklic iz 11. nad strop ja ljub ljan ske ga Ne bo tičnika. Ob spre je mu kli ca kličoči zdravs tve ni dis pečerkipove, da je pred njim ne na do ma pa del 51 let ni moški, ki kr va vi iz nosu in ni pri za ve sti. Kličočipove, da gos pod diha in da gre ver jet no za neke vr ste na pad. Zdravs tve na dis pečerka kličočegapro si, da pre ve ri di ha nje. Iz kaže se, da gos pod ne diha, ozi ro ma gre za ago nal no di ha nje. Zdravs -tve na dis pečerka kličočega pro si, da osta ne na li ni ji, sama pa ak ti vi ra iz voz Mo E REA. Po ak ti va -ci ji eki pe (90 se kund po spre je mu kli ca) se zdravs tve na dis pečerka vrne na te le fon sko li ni jo (kije bila v vme snem času pre ki nje na) s kličočim, in prične z da ja njem na vo dil v pri me ru ne za ve sti.Kličočemu na roči, naj gos po da obr ne jo na hr bet in na mo bil nem te le fo nu vključijo zvočnik, terše en krat pre ve ri jo, ali gos pod diha. Kličoči pove, da gos pod diha, ozi ro ma za je ma zrak. Na pod -la gi pre je tih in for ma cij zdravs tve na dis pečerka ugo to vi, da di hanje ni za dost no. Kličočega pro si,naj ne ko ga pošlje po AED v bližnjo stav bo (od da lje no 73 m), sam pa naj ob nje nih na vo di lihprične z oživ lja njem. Očivi dec pove, da ima oprav ljen tečaj te melj nih po stop kov oživ lja nja z upo -ra bo AED in je pri prav ljen oživ ljati. Zdravs tve na dis pečerka prične z da ja njem na vo dil za iz va ja njeKPO-AD (245 se kund po spre je mu kli ca). Ko kličoči opra vi 30 sti sov pr sne ga koša, mu zdravs tve -na dis pečerka na roči naj na da lju je z 2 za po red ni ma vpi ho ma. Ob tem očivi dec pove, da gos poddiha, ven dar pa mu zdravs tve na dis pečerka od go vo ri, da ne diha red no. Ob na vo di lih zdravs tve ne

351


dis pečerke da kličoči pa cien tu 2 vpi ha in na da lju je s sti si pr sne ga koša. Po dveh ci klih sti sov pr -sne ga koša s po močjo kličočega zdravs tve na dis pečerka po nov no preveri di ha nje in ugo to vi, dato še ved no ni za dost no ter kličočemu na roči, naj na da lju je z oživ lja njem. S kličočim med iz va -ja njem KPO os ta ne na li ni ji do pri ho da eki pe Mo E REA, ki pa cien ta prev za me v na dalj njo os kr bo(492 se kund po spre je mu kli ca). AED do pri ho da eki pe Mo E REA niso us pe li pri ne sti, zato upo -ra ba le-tega ni bila mo goča.

Pa cient je bil s kra ja do god ka pre pe ljan ne po sred no v ka te tr ski la bo ra to rij, od tam pa je bilspre jet na OIIM, od ko der je bil po krat ki hos pi ta li za ci ji brez po sle dic odpuščen v do mačo os kr bo.

ZAKLJUČEK

Začetki da ja nja na vo dil po te le fo nu za iz va ja nje KPO se ga jo v leto 1989, ko je ga sil ska bri ga dav Phoe ni xu (zvez na država Ari zo na, Združene države Ame ri ke) pričela z vključeva njem pa ra me -di kov v dis pečer ske cen tre. Različne ra zi ska ve kažejo, da se iz va ja nje KPO v pri me ru asi sten cezdravs tve ne ga dis pečerja po memb no po veča, iz 31,1-42 % na 44,4-62 % (Ro et al., 2017; Ta na kaet al., 2012), ra zi ska va, ki so jo opra vi li Ro in so de lav ci (2017) pa kaže tudi na po memb no višje do -bro ne vro loško okre va nje do od pu sta iz zdravs tve ne us ta no ve pri pa cien tih, ki so bili de ležniKPO-AD, in si cer 5,2 % na pram zgolj 2,1 % pri pa cien tih, kjer očivid ci niso pri sto pi li k iz va ja nju KPO.

Oba pri ka za na pri me ra kažeta, da lah ko zdravs tve ni dispečer ob us trez ni ko mu ni ka ci ji hi tropre poz na PNSZ, in ta koj prične z da ja njem na pot kov za KPO-AD, na po ti kličočega ali dru geočivid ce do najb ližjega AED, kličočemu pa lah ko tudi po ma ga v pri me ru ka kršnih koli težav inpo mi sle kov, ki se po ja vi jo ob izvajanju KPO (npr. pre ne ha nje KPO ob občas nih vdi hih pri ago nal -nem di ha nju, ali kako na da lje va ti v pri me ru zlo ma re ber idr.), kličočemu nudi psi hično po moč termu da ve de ti, da ob kli cu ni sam ter da je po moč na poti.

LITERATURA

1. Fred man D, Svens son L, Ban Y, Jons son M, Hol len berg J, Nord berg P et al. Ex pan ding the first link in the chainof sur vi val – Ex pe rien ces from dis patc her re fer ral of cal lers to AED lo ca tions. Re sus ci ta tion. 2016; 107: 129-34.

2. Gra dišnik P, Grošelj Grenc M, Str din KA. Smer ni ce za oživ ljanje 2015 Evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta – Slo -ven ska iz da ja; 2015.

3. Gr mec S, Kriz ma ric M, Mally S, Ko zelj A, Spind ler M, Le snik B. Ut stein style analy sis of out-of-hos pi tal car diacar rest-Bystan der CPR and end ex pi red car bon dio xi de. Re sus ci ta tion. 2007; 72(3): 404-14.

4. Kle va D, Gor jup D. Pred bol nišnično kar dio pul mo nar no oživ lja nje z asi sten co zdravs tve ne ga dis pečerja. In:Vajd R, Gričar M, ur. Ur gent na me di ci na: iz bra na po glav ja. 22. med na rod ni sim po zij o ur gent ni me di ci ni, Por -to rož 18. do 20. ju nij 2015. V Ljub lja ni: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no; 2015. p. 331-4.

5. Mar ko ta A, Gra dišek P. Ali ima mo slo ven ske po dat ke o oživ lja nju. In: Vajd R, Gričar M, ur. Ur gent na me di ci na:iz br na po glav ja. 24. med na rod ni sim po zij o ur gent ni me di ci ni, Por to rož 15. do 17. ju nij 2017. Ljub lja na: Slo ven skozdruženje za ur gent no me di ci no; 2017. p. 45-50.

6. Per kins GD, Hand ley AJ, Ko ster RW, Ca stren M, Smyth MA, Olas vee gen T, et al. Eu ro pean Re sus ci ta tion Coun-cil Gui de li nes for Re sus ci ta tion 2015 Sec tion 2. Adult ba sic life sup port and au to ma ted ex ter nal de fi bri la tor.Re sus ci ta tion. 2015; 95: 81-99.

7. Ro YS, Shin SD, Lee YJ, Lee SC, Song KJ, Ryoo HW, et al. Ef fect of Dis patc her-As si sted Car dio pul mo nary Re -sus ci ta tion Pro gram and Lo ca tion of Out-of-Hos pi tal Car diac Ar rest on Survi val and Neu ro lo gic Out co me.Ann Emerg Med. 2017; 69(1): 52-61.

8. Ta na ka Y, Ta ni guc hi J, Wato Y, Yos hi da Y, Ina ba H. The con ti nu ous qua lity im pro ve ment pro ject for te lep ho -ne-as si sted in struc tion of car dio pul mo nary re sus ci ta tion in crea sed the in ci den ce of bystan der CPR andim pro ved the out co mes of out-of-hos pi tal car diac ar rest. Re sus ci ta tion. 2012; 83(10): 1235-41.


352

VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI AKUTNI DIALIZI V 24HBOLNIŠNICI INTERNISTIČNE PRVE POMOČI LJUBLJANA

THE ACTIVE NURSE ROLE IN ACUTE DIALYSISIN EMERGENCY MEDICAL DEPARTMANT- 24 HOUR

HOSPITAL LJUBLJANA

An ge li ka Fer jan, Snežana Kneževi ć

In ter ni stična prva po moč, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ljub lja na, Za loška 7, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V ur gent nih am bu lan tah se dnev no srečuje mo z bol ni ki, ki iščejo zdrav niško po moč za ra di akut -ne led vične od po ve di (v na da lje va nju ALO) in hi per ka lie mi je. ALO po me ni, da led vi ce zelo hi troali ne na do ma pre ne ha jo de lo va ti, lah ko tudi v ne kaj urah. Hi tra pre poz na va in pra vil ni diag no -stično – te ra pevtski po stop ki pri po mo re jo k večji možno sti preživet ja in boljši na dalj nji ka ko vo -sti bol ni ko ve ga živ lje nja, zato je me di cin ska se stra po mem ben člen v pro ce su spre je ma nja inzdrav lje nja pa cien ta z ALO.

V član ku je pred stav ljen pri mer bol ni ce z ALO. Opisana je vlo ga me di cin ske se stre (v na da lje -va nju MS) pri spre je mu in zdrav lje nju bol ni ka z ALO ob spre je mu na In ter ni stični prvi po moči terna dalj njem po stop ku diag no stično te ra pevt ske obrav na ve v 24 urni bol nišnici ob akut ni dia li zi.

Abstract

In emer gency me di ci ne, we are daily con fron ted with pa tients who are see king me di cal as si s-tan ce due to acu te re nal fai lu re (ARF) and hyper ka le mia. ARF means that the kid neys sud denlystop wor king, the fai lu re can hap pen in a few hours. Ra pid re cog ni tion and pro per diag no stic andthe ra peu tic pro ce du res con tri bu te to a bet ter sur vi val and bet ter qua lity of the pa tient’s life, ma k-ing the nur se an im por tant ele ment in the pro cess of re cei ving care and trea ting pa tient with ARF.

The ar tic le pre sents a case re port of a pa tient with ARF. We des cri be the ac ti ve role of a nur -se in gi ving care and treat ment to a pa tient with ARF, du ring pa tient ad mis sion to emer gencyme di cal de part ment and af ter wards in 24-hour hos pi tal whe re the pa tient is trea ted with anacu te dialysis.

UVOD

Akut no po slabšanje led vičnega de lo va nja se prične z oli gu ri jo ali anu ri jo in hi trim zvišan jem se -rum skih kon cen tra cij krea te ni na in sečnine. Vzro ki so lah ko pre re nal ni, re nal ni ali po stre nal ni [1].Oli gu ri ja po me ni zmanjšano na sta ja nje seča (manj kot 400 ml na dan pri odra slih, ozi ro ma manjkot 0,5 ml/kg/h pri otro cih). Pri akut ni led vični od po ve di pri de do mo tenj v te le snih te kočinahter do elek tro lit ske ga ne rav no ves ja. Vzro ki so lah ko šte vil ni, po treb no jih je pre poz na ti ter zdra -vi ti, da se za me ji napredo va nje bo lez ni [2]. Pri ALO se zdrav lje ne začne far ma ko loško, ob hudiok va ri pa lah ko tudi z he mo dia li zo.

Po goj, da bol ni ka pri ključijo na he mo dia li zo, je le ta, da ima bol nik žilni pri stop. Naj boljši pristopje ar te rio ven ska fi stu la, ko na roki z majhno ope ra ci jo po vežejo veno z ar te ri jo in do bi jo raz šir je -no de be lejšo veno, ki jo zbo de jo z dve ma dia liz ni ma ig la ma. Dru ga možnost je he mo dia liz ni ka -te ter, cev ka, ki jo vsta vi jo v ve li ko veno [3]. Pri akut ni led vični od po ve di se naj večkrat po služu je johemo dia liz nih ka te trov.

353


METODE

Upo rab lje na me to da dela je se kun dar na ana li za vi rov, s po močjo ka te re sva pre gle da li stro kov -no li te ra tu ro tu jih in do mačih av tor jev. Ker se del član ka na naša na In ter ni stično prvo po moč(v na da lje va nju IPP) Ljub lja na, kjer sva za po sle ni, bova pri pi sa nju član ka upo ra bi li in ter ne po -dat ke v skla du z var nost no po li ti ko UKC Ljub lja na.

VLOGA MS PRI AKUTNI DIALIZI

Vlo ga MS je psi hična in fi zična pri pra va bol ni ka. V psi hično pri pra vo je vključen po go vor z zdrav -ni kom o po teku zdrav lje nja, pod po ra pri za go tav lja nju os nov nih živ ljen skih funk cij in vključevanjebol ni ka v po sto pek zdrav lje nja. Pred sa mim po se gom se mora bol nik stri nja ti z he mo dia li zo inos ta li mi me di cin sko teh ničnimi po se gi. Poučen in sez na njen bol nik bo z zdrav lje njem pričel z ve -li ko manjsim stra hom in od po rom kot pa bol ni ki, ki s po te kom he mo dia li ze niso bili sez na nje ni.

Pred pi so va nje he mo dia li ze je do me na zdrav ni ka. To je po sto pek, kjer zdrav nik spe cia list iz -de la načrt he mo dia liz ne ga zdrav lje nja za vsakega bol ni ka po se bej, gle de na nje go ve po tre be.Načrt zdrav lje nja zdrav nik ob li ku je kot pred pis [5]. Pred pis vodi dia liz na MS. Dia liz ni pred pis jepo sa mez ne mu bol ni ku pri la go je no pi sno zdrav nisko na vo di lo o po te ku dia liz ne ga po stop ka, kiopre de lju je potreb ne po go je za do se ga nje adek vat ne ko ličine dia li ze in daje dru ge na pot ke,po memb ne za po tek dia li ze [6].Občasno zdrav nik do piše na tem pe ra tur ni list po treb na do dat nana vo di la za od vzem krvi ali dru ge prei ska ve, na vo di la za sprem lja nje bol ni ko ve ga stanja (RR,Sp O2, TT, EKG,…) ter na vo di la za a pli ka ci jo te ra pi je [5].

Pred he mo dia li zo se po na ročilu zdrav ni ka od vza me jo krv ne prei ska ve, ob prvi he mo dia li zise od vza me jo še vi ru sni mar ker ji.

He mo dia li zo do ku men ti ra mo na tem pe ra tur ni list ko li ko časa tra ja, koli ko te kočine je bol nikpri jel, ka te ra zdra vi la je do bil, a so bili kakšni za plet ter kon tro la la bo ra to rij skih iz vi dov, pred vsemka zal ni kov led vične funk ci je in elek tro li tov.

Med po te kom dia li ze je bol nik ves čas pod nad zo rom MS v 24-urni bol nišnici s so de lo va -njem dia liz ne MS, ki vodi ce lo ten pro ces dia li ze pri bol ni ku. Dia liz ne MS so nam ve li ko krat v po -moč pri os kr bi dia liz nih ka te trov in je ma nju krvi iz dia liz nih ka te trov.

24-urna bol nišnica je del IPP-ja, kjer je 6 mo ni to ri zi ra nih po stelj, de lo višče po kri va ta ena di -plo mi ra na MS in en zdravs tve ni teh nik. Na IPP de lu je mo pod ka drov ski mi stan dar di UKCLJ, karpo me ni, da bi bilo za iz va ja nje kom pe tent ne zdravs tve ne nege pri akut no obo le lih bol ni kih po -treb na pri sot nost večih iz kušenih MS. Pri so ten je tudi en zdrav nik pri prav nik ali krožeči spe cia li -zant in spe cia list in ter nist. 24-urna bol nišnica je pri me ren pro stor za iz va ja nje akut ne dia li ze pribol ni kih z ALO in hi per ka lie mi jo ob po manj ka nju pro sto ra v dru gih in ten ziv nih eno tah in dia liz -nem cen tru UKCLJ.

Vi tal ne funk ci je me ri mo vsa ko uro ozi ro ma po po tre bi po go ste je, ves čas opa zu je mo bol ni -ka, z njim ko mu ni ci ra mo, iz va ja mo raz ne edu ka ci je, pra vočasno ukre pa mo ob mo re bit nih za ple -tih, kot so sla bo počutje, hi po to ni ja, po te nje, misični krči, mot nje srčnega rit ma, di hal ne mot nje.Is točasno pa po skr bi mo tudi za sta len nad zor ure je ne bol ni ko ve oko li ce [5].

PRIKAZ PRIMERA

19.3.2018 je bila na IPP v sprems tvu reševal cev pri pe lja na 74 let na gos pa. Pred dne vi je bila od -puščena iz KVK, kjer je bila zdravlje na za ra di trom bem bo li je zgor nje leve okončine. Po od pu stuje začela bru ha ti in slabše je od va ja la vodo. Ob pri ho du reševal cev je bila disp noiča s Spo2 75 %brez do da ne ga ki si ka in hi po ten ziv na 90/30 mm Hg, slabše orien ti ra na.

Na meščena je bila v sobo za rea ni ma ci jo. MS so ji ne mu do ma po sne le 12 ka nal ni EKG, iz me ri -le vi tal ne funk ci je (RR, Sp O2 in TT) ter pričele s kon ti nui ra nim mo ni to rin gom. Bol ni ca je bila pri za -de ta, ta hi disp noična, hi po ten ziv na 77/25mm Hg, Spo2 100 % na Ohio ma ski. Na EKG po snet ku sobili vid ni širo ki QRS kom plek si ter vi so ki T va lo vi. Od vze ta je bila kri za »hi tre elek tro li te«, ter os ta -le krv ne prei ska ve (bio ke mi ja, he mo gram, te sti he mo sta ze, PAAK in lak tat). V iz vi dih elek tro li tov soiz sto pa li se rum ski Ka lij 9,3 mmol/l, Krea ti nin 635 µmol/l in Sečnina 46,2 mmol/l. Zdrav nik je pred pi -sal i.v te ra pi jo, ki jo je pri pra vi la in a pli ci ra la di plo mi ra na MS. Za ra di hi po ten ziv no sti je pred pi sal No -


354

ra dre na lin 10mg do 50ml FR/ 6ml/h, ter pričel z zdrav lje njem hi per ka lie mi je 50ml 50% glu ko ze +8 IE Ac tra pi da, 100 ml Na HCO3 do 500 ml 5 % glu ko ze teče 100 ml/h ter 1 am pula Ca glu ko nat. Za -ra di hi per ka lie mi je in ALO je bila in di ci ra na pre me sti tev v 24-urno bol nišnico, kjer se bo iz va ja laakut na dia li za. Bol ni ca je bila eno uro po pri ho du na IPP pre meščena v 24-urno bol nišnico.

POTEK V 24 URNI BOLNIŠNICI

Bol ni ca je bila ob spre je mu v 24-urno bol nišnico pre meščena na bol nišnično po ste ljo. Pre meš -čanje na bol nišnično po ste ljo je po te ka lo zelo us kla je no in s čimanj na gli mi gibi, za ra di ne var nostipo java ven tri ku lar ne fi bri la ci je. Ves čas pre meščanja se je iz va jal kon ti nui ran mo ni to ring z mož -nost jo de fi bri la ci je. Iz mer je ne so bile vi tal ne funk ci je (RR 81/26, Sp O2 98 % na 60 %VM ma ski).Pred dia li zo je bilo po treb no od vze ti kri za vi ru sne mar ker je. Di plomirana MS je pri pra vi la sprem -ni list za mi kro bio loške prei ska ve – vi ru sni mar ker ji (iz pol ni zdrav nik), od vze la kri v epru ve to zatrans fu zi jo, na ka te ro je na me sti la na lep ko z bol ni ko vi mi po dat ki, ter po sla na na Inšti tut za mi kro -bio lo gi jo. Zdrav nik spe cialist je bol ni ci raz ložil, kako bo po te ka la he mo dia li za ter pri do bil nje noso glas je za iz ved bo. Ker je bila bol ni ca slabše orien ti ra na in je bila pri po go vo ru pri sot na tudi hči.

Po pri dob lje nem so glas ju je dia liz ni zdrav nik ul tra zvočno do ločil me sto dia liz nih CVK. V tempri me ru je bilo to de sno fe mo ral no. MS sta bol ni co pri pra vi li na vstav lja nje dia liz nih ka te trov.Bol ni co sta sle kli, ven dar ves čas skr be li za nje no in tim nost. Vsta vi li sta ji stal ni urin ski ka te terz možnost jo mer je nja urne diu re ze ter umili in po bri li vbod no me sto. Nato sta dia liz ni zdrav nik india liz na MS bol ni ci vsta vi la dia liz na ka te tra, ter jo do končno pri pra vi la na he mo dia li zo.

V 24-urni bol nišnici dia li zo iz va ja dia liz na MS po pro gra mu, ki ga pred piše dia liz ni zdrav nik.Skrb za vse osta le po treb ne me di cin sko teh nične po se ge za do bro počutje bol ni ce pa skr bi tadi plo mi ra na MS in zdravs tve ni teh nik IPP-ja.

Po pri ključitvi bol ni ce na dia liz ni apa rat je po treb no ne neh no sprem lja nje bol ni ce in nje ne gapočutja. Za go tov ljen mora biti kon ti nuiran mo ni to ring, mer je nje vi tal nih funk cij. Po go sti so od -vze mi krvi za kon tro lo elek tro li tov ter a pli ka ci ja te ra pi je, ki jo pred piše zdrav nik. Naj večkat so toan ti bio ti ki in trans fu zi je kon cen tri ra nih eri tro ci tov.

Pri bol ni ci je he mo dia li za brez ul tra fil tracije tra ja la 4,5 h. Po te ka la je brez za ple tov. Po končanidia li zi je bil kon trol ni se rum ski Ka lij 4,5 mmol/l. Bol ni ca se je počuti la bo lje. Po snet je bil tudi 12ka nal ni EKG, na ka te rem so bili vid ni ozki QRS kom plek si in nor mal ni T va lo vi. Za na dalj no obrav -na vo je bila pre meščena na KO za ne fro lo gi jo.

ZAKLJUČEK

Akut na led vična od po ved je re sen, v šte vil nih pri me rih tudi smrt ni za plet. Zna ki so po go sto nespe -ci fični, zato jih bol ni ki težje pre poz na jo. Na po jav bo lez ni lah ko vpli va jo raz lični vzro ki, tako pri dru že -ne bo lez ni, ko tudi šte vil na zdra vi la. MS v ur gent ni am bu lan ti in 24-urni bol nišnici mora bitius po sob lje na, da hi tro pre poz na sum na ALO in hi per ka lie mi jo. Na lo ga MS je opa zo va nje, nad zor inmo ni to ring bol ni ka z ALO in hi per ka lie mi jo. MS mora biti po zor na na vsa ko spre mem bo zdravs tve -ne ga sta nja, o tem po ročati zdrav ni ku in us trez no do ku men ti ra ti. Bol ni ki so ob vsem tem do gaja njupre strašeni, zato je ob do bri fi zični obrav na vi po treb na tudi psi hična pri pra va bol ni ka, kjer je potrebnave li ka zmožnost em pa ti je. Obrav na va živ ljenj sko ogrožene ga bol ni ka je stre sna za ce lo ten zdravs -tve ni tim, zato je po men do bro us po sob lje ne ga tima, teo re tično in prak tično, ve li ke ga po mena.

LITERATURA

1. Me di cin ski e-slo var (2018). Naj de no 20. apri la na splet nem na slovu http://lsm1.ame bis.si/lsmeds/nov Po -goj.aspx?p Po goj=od po ved

2. Kla hr S, Mil ler S (1998). »Acu te oli gu ria«. N Engl J Med 338 (10): 671–675..3. Har gu da, A. (2018). He mo dia li za in pre sa di tev led vic se po go sto do pol nju je ta. Naj de no 29. apri la 2018 na

splet nem naslo vu http://www.abczdravja.si/index.php/8-novice/60-hemodializa-in-presaditev-ledvice-se-pogosto-dopolnjujeta

4. Si mu nič, N. (2009). Vlo ga me di cin ske se stre pri pri ključit vi jo bol ni ka na dia liz ni apa rat (di plom sko delo).Maribor: Fa kul te ta za zdravs tve ne vede.

5. Pre mru, V. (2004). Oce na adek vat no sti in pred pi so va nje he mo dia li ze. V: Po nik var, R., Bu tu ro vic- Po nik var, J.(gl. ur.). Dia liz no zdrav lje nje. Ljub lja na: Kli nicni od de lek za ne fro lo gi jo. In ter na kli ni ka, Kli nicni cen ter, str. 119.

355


PRVI POSREDOVALCI V CELJU – ZAKAJ, KAKO IN KDO

FIRST REPONDERS IN CELJE – WHY, HOW AND WHO

Jure Nežmah, Ma tej Mažič, Neva Na tek

Ur gent ni cen ter, Eno ta za splošno nuj no me di cin sko po moč, Splošna bol nišnica Ce lje, Ob la ko va 5, 3000 Ce lje

Izvleček

Prvi po sre do val ci po us trez nem us po sab lja nju zna jo iz va ja ti kva li tet ne TPO, so vešči upo ra beav to mat ske ga zu na nje ga defibri la tor ja in zna jo zau sta vi ti hudo kr va vi tev. De lu je jo v lo kal ni skup -no sti zato je do stop ni čas do obo le le ose be hi trejši, še po se baj ka dar pri de do do god ka v od da -lje nih kra jih ob močja, ki ga po sa mez ne eki pe NMP po kri va jo. V Slo ve ni ji se vse bolj poslužuje mosi ste ma pr vih po sre do val cev, ki do pol nju je jo delo ekip NMP. V pris pev ku je pred stav lje no za kajsmo se v eno ti NMP Ce lje od ločili za us po sab lja nje pr vih po sre do val cev, kdo se vključuje v si -stem pr vih po sre do val cev in kako smo si stem vzpo sta vi li.

Abstract

We in crea singly use the system of first res pon ders in Slo ve nia, which com ple ment the work ofEMS teams. First res pon ders can per form qua lity BLS, are skil led in using au to ma tic ex ter nal de -fi bri la tor and are trai ned to stop se ve re blee ding. First res pon ders ac cess time to thoo se in needof help are sig ni fi cantly short her than ac cess ti mes of EMS team, es pe cially when the re is an eventin re mo te areas of the area co ve red by in di vi dual EMS teams. This ar tic le pre sents why we de-ci ded to es tab lihs the system of first res pon ders in NMP Ce lje, who is a part of this system, andhow we es tab lis hed it.

UVOD

Eno ta NMP Ce lje, ki de lu je pod okri ljem Ur gent ne ga cen tra Splošne bol nišnice Ce lje, po kri vate ren v po vršini 816 km2, kjer pre bi va prib ližno 125 000 pre bi val cev. Naj bolj od da lje ne točke sov raz da lji 35 km in več. Preživet je obo le le ga, ki je v srčnem za sto ju upa da za 10 %-12 % vsa ko mi -nu to, ko ne iz va ja mo sti skov pr sne ga koša oz. po po tre bi de fi bri li ra mo. S pr vi mi po sre do val ci želi -mo skrajšati do stopne čase do obo le le ga, s tem pa po večati možno sti preživet ja. Si stem pr vihpo sre do val cev smo pričeli gra di ti po pro gra mu iz va ja nja tečajev za prve po sre do val ce, ki ga jeiz de la lo Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no in v skla du z ve ljav nim pra vil ni kom o službinuj ne me di cin ske po moči. V pro gram za pri do bi tev li cen ce pr ve ga po sre do val ca se lah ko vpišejovsi člani pro sto volj nih ga sil skih društev.

PRVI POSREDOVALCI V CELJU – ZAKAJ?

Ve ri ga preživet ja je se stav lje na iz šti rih čle nov. Prvi tri je členi v ve ri gi preživet ja so od vi sni od lai kov,šele četr ti člen pa od ekip NMP (1). Vsa ko mi nu to, ko se ne iz va ja jo vsaj te melj ni po stop ki oživ -lja nja, je možnost preživet ja za 10 %-12 % manjša, de fi bri la ci ja pa je us pešna v 50-70 %, če je iz -ve de na zno traj 3-5 minutah po ko lap su (2).

Po pre gle du sta ti stičnih po dat kov v ob dob ju med 01. 01. 2017 in 30. 09. 2017 smo ugo to vi li, daje eno ta NMP Ce lje po sre do va la v 59 pri me rih srčnega za sto ja. Pov prečni do stop ni čas do obo -le le ose be je bil 11 mi nut, pov prečna od da lje nost pa 10 km. V večini pri me rov očivid ci TPO nisoiz va ja li ali pa so ga iz va ja li ne pra vil no.

Do stop ne ga časa eki pe NMP do obo le le ose be ne mo re mo skrajšati, saj nas kljub vožnjiz upo ra bo zvočnih in svet lob nih sig na lov ovi ra jo raz lični pred vi dlji vi in ne pred vi dlji vi fak tor ji, kot


356

so gost pro met, za pr ta ce sta za ra di del, vre men ske raz me re, ipd. Hi trejše do stop ne čase pa namone mo goča geo graf ska raz gi banost te re na na ob močju NMP Ce lje.

Prvi po sre do val ci so eki pe us trez no or ga ni zi ra nih in izo braženih lai kov, ki ima jo us trez no zna -nje o TPO z upo ra bo AED (3). Po leg tega pa de lu je jo v lo kal ni skup no sti in so zato nji ho vi do stop -ni časi občutno krajši od eki pe NMP, pred vsem v od da lje nih kra jih ob močja, ki ga eki pa NMPpo kri va. S pr vi mi po sre do val ci je možno do seči hi trejše do stop ne čase do obo le le ose be, popotrebi pa tudi iz va ja nje kva li tet nih te melj nih po stop kov oživ lja nja z upo ra bo av to mat ske ga zu -na nje ga de fi bri la tor ja do pri ho da eki pe NMP.

O po zi tiv nih iz kušnjah s pr vi mi po sre do val ci go vo ri do mača in tuja li te ra tu ra ter eno te NMP,ki si stem pr vih po sre doval cev v Slo ve ni ji že upo rab lja jo, zato smo se za or ga ni za ci jo si ste ma pr -vih po sre do val cev od ločili tudi v NMP Ce lje.

357


Sli ka 1. Si mu la ci ja prib ližnih do stop nih časov, gle de na od da lje nost od iz ho dišča.

Slika 2. Pov prečen do stop ni čas v mi nu tah po širših ob močjih občin.

Celje Šentjur Žalec

Širše območje občine

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Min

ute

PRVI POSREDOVALCI V NMP CELJE – KDO?

Naj pri mer nejši iz va jal ci v si ste mu pr vih po sre do val cev so pro sto volj ni ga sil ci, ki ima jo iz kušnjez nuj ni mi in ter ven ci ja mi, so na vo ljo 24ur na dan, oprem lje ni so s po ziv ni ki, ima jo iz de lan načrtalar mi ra nja in živi jo na od da lje nih lo ka ci jah, bližje ti stih, ki po tre bu je jo po moč (1). Pro sto volj ni ga -sil ci tudi zelo do bro poz na jo te ren v svo ji regiji in so nam lah ko v po moč pri is ka nju na tančne lo -ka ci je obo le le ose be.

Si stem pr vih po sre do val cev smo pričeli gra di ti z Ga sil sko zve zo Žalec, ki združuje 32 pro sto -volj nih ga sil skih društev in šteje prib ližno 4500 čla nov. GZ Žalec smo pred sta vi li naš namen inci lje, sami pa so po ka za li ve lik in te res in željo po vključitvi v tak si stem. Pri pra vi li smo ak cij skinačrt za iz ved bo si ste ma pr vih po sre do val cev, GZ Žalec pa je pri do bi la po dat ke o pro sto volj nihga sil cih – bol ničar jih, ki so se kot prvi bili priprav lje ni us po so bi ti za prve po sre do val ce – teh jebilo 140. Ko bomo za prve po sre do val ce us po so bi li vse pro sto volj ne ga sil ce – bol ničarje, bomozačeli za prve po sre do val ce us po sab lja ti tudi os ta le ope ra tiv ne ga sil ce.

PRVI POSREDOVALCI V NMP CELJE – KAKO?

Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske, ki je bil ob jav ljen 30. 10. 2015 v 22. in 49. členu go vo ri o pr vihpo sre do val cih in vključitvi s si stem NMP, zato smo se naj prej sez na ni li z ve ljav no za ko no da jo natem po dročju (4).

Ce lo vit pro gram za vzpo sta vi tev si ste ma pr vih po sre do val cev, ki ga je iz de lal Slo ven ski rea -ni ma cij ski svet (Slo RS) pri Slo ven skem združenju za ur gent no me di ci no (SZUM) ima na menenot ne ga us po sab lja nja za prve po sre do val ce v Slo ve ni ji (1). Ker je ome njen si stem že pre ver -jen, iz de la na pa je tudi vsa do ku men ta ci ja in li te ra tu ra, ki se upo rab lja za iz va ja nje tečajev pr vihpo sre do val cev, smo se za upo ra bo tega si ste ma od ločili tudi v NMP Ce lje.

No vem bra 2017 smo or ga ni zi ra li pos vet, na ka te rem so bili pri sot ni stro kov ni di rek tor SB Ce -lje, pred stav ni ki eno te NMP Ce lje, pred stav ni ki GZ Žalec in pred stav ni ki občin in lo kal nih skup -no sti. Na pos ve tu je bil us kla jen ak cij ski načrt, ki je vse bo val ključne in for ma ci je o vzpo sta vi tvisi ste ma in us po sab lja nju pr vih po sre do val cev. Vso po treb no opre mo in pri po močke, ki so po treb -ni za iz va ja nje tečajev pr vih po sre do val cev je fi nan ci ra la Splošna bol nišnica Ce lje, ki je sreds tvaza go to vi la v roku 21 dni.

Do začetka me se ca de cem bra 2017 smo pri do bi li po dat ke o čla nih PGD, ki se želi jo us po so -bi ti za prve posre do val ce, iz de la li pa smo tudi po pis in ana li zo opre me, s ka te ro po sa mez ni PGDraz po la ga jo in je po memb na za delo pr vih po sre do val cev.

Prva us po sab lja nja za prve po sre do val ce smo iz ved li ko nec leta 2017, nato pa smo gle de načasov ne zmožno sti inštruk torjev in čla nov PGD vsak me sec iz va ja li tečaje pr vih po sre do val cev.Do maja 2018 smo za prve po sre do val ce us po so bi li 76 čla nov pro sto volj nih ga sil skih društev, kide lu je jo pod okri ljem GZ Žalec.

ZAKLJUČEK

Uved ba si ste ma pr vih po sre do val cev na ob močju NMP Ce lje nam lah ko omo goči boljše možno -sti preživet ja v pri me ru srčnega za sto ja v zu naj bol nišničnem oko lju, saj lah ko prvi po sre do val cipris pe jo do obo le le ose be v srčnem za sto ju v krajšem času, prav tako pa so us po sob lje ni za iz -va ja nje kva li tet nih TPO z upo ra bo AED. Us pešnost uved be si ste ma bomo lah ko iz ved li s po -močjo ana li ze oprav lje nih in ter ven cij pr vih po sre do val cev.

V pri hod no sti si želi mo v si stem pr vih po sre do val cev vključiti naj prej tudi pro sto volj na ga sil skadruštva na ob močju GZ Šent jur in GZ Voj nik – Do br na, ka sne je pa še dru ge službe, ki so pri prav -lje ne na so de lo va nje, npr. po li cij ske po sta je na ob močju PU Ce lje, Gor ska reševal na služba, ipd.


358

LITERATURA

1. Mo hor, M. Prvi po sre do val ci v si ste mu nuj ne me di cin ske po moči v Slo ve ni ji. V: Ur gent na me di ci na – iz bra napo glav ja 2014. Por to rož 2014: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no,str. 187-192.

2. No lan Jerry P., Soar Ja smeet, Zi der man Da vid A., Bia rent Do mi ni que, Bos saert Leo L., Dea kin Char les in drugi.Smer ni ce za oživ lja nje Evropskega Sve ta za rea ni ma ci jo. Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no (SZUM)Slo ven ski svet za rea ni ma ci jo, Ljub lja na 2010. [u red.] Dušan Vla ho vič. [prev.] Vla ho vi ć Dušan, Po re doš Pe ter,Gra dišek Pri mož, Ze lin ka Mar ko, Vil man Je le na, Možina Hu gon in dru gi

3. Lešnik, B., 2016. Učinek uva ja nja pr vih po sre do val cev v si stem nuj ne me di cin ske po moči na skrajšanje do -stop nih časov in preživet je ne na do ma obo le lih bol ni kov. Ma gi str sko delo. Ma ri bor 2016: Uni ver za v Ma ri bo ru.

4. Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske pomoči. Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je. 81. 30. 10. 2015. 8836–83

359


360

361361361


POSTERJI

POSTERS

362

363


RADIOLOŠKA DIAGNOSTIKA PRI POŠKODBI VRATNEHRBTENICE – PREDSTAVITEV PRIMERA

RADIOLOGICAL DIAGNOSIS IN CERVICALSPINE INJURY – A CASE REPORT

Leo ni da Rajšp, An dre ja Hla stec

Od de lek za ra dio lo gi jo, Uni ver zi tet ni kli nični cen ter Ma ri bor, Ljub ljan ska uli ca 5, 2000 Ma ri bor

UVOD

Moški star 45 let je bil pri pe ljan v UKC Ma ri bor za ra di pad ca s češnje z višine ca. 3 m, kar pred -stav lja naj po go stejši padec z višine v spom la dan skih me se cih. Do god ka se ni spo mi njal v ce lo tisaj naj bi bil ne kaj časa v ne za ve sti. Sla bost, bru ha nje in vr to gla vi co je za ni kal. Tožil je za bo lečina -mi v pre de lu vra tu ter mrav ljinčen jem v pr stih obeh rok.

DIAGNOSTIKA

Al go ri tem sli kov nih diag no stič nih po stop kov pri poš kod bi vrat ne hrb te ni ce na prvo me sto po -stav lja RTG sli ka nje. Pri po li trav ma ti zi ra nem bol ni ku, pa prič ne mo s spi ral no ra ču nal niš ko to mo -gra fi jo (CT) ce lot ne hrb te ni ce za na tanč nej ši pri kaz kost nih struk tur spi nal ne ga ka na la. Za pri kazspre memb meh kih tkiv kot same hrb te nja če se do dat no opra vi prei ska va z mag net no re so -nanč no to mo gra fi jo (MR).

Bol ni ku se na me sti ek sten zij ska upor ni ca Crutch field, nje no na me sti tev nad zi ra mo s stran -ski mi rent gen ski mi po snet ki hrb te ni ce. V ope ra cij ski sobi pa lah ko upo rab lja mo tudi C – lok, kinudi mož nost dia sko pi je.

Sli ka 1. CT po sne tek pri ka zu je zlom ar ku sa C6, zlomspod nje ga dela ar ti ku la ri sa C5, iz pah, ter pre mik C6na prej in zlom zgor nje ga pred nje ga dela kor pu sa C7.Vi den je po mik kor pu sa C6 na prej prib liž no za po -lo vi co ši ri ne kor pu sa.

Sli ka 2. Na me sti tev Crutch fiel da.


364

Sli ka 3. Pri na sta vi tvi Crutch field ek sten zi je so se v raz lič nih ča sov nih za mi kih opra vi li la te ral ni po snet ki vrat -ne ga dela hrb te ni ce in se je s tem sprem lja la mo re bit na re po zi ci ja.

Sli ka 4. STIR v sa gi tal ni rav ni ni za oce no ede ma T1 in T2 v sa gi taln, rav ni ni za oce no tkiv, ute sni tve spi nal ne gaka na la.

Sli ka 5. RTG med OP.

ZAKLJUČEK

Pri ugo tav lja nju poš kodb vrat ne hrb te ni ce upo rab lja mo rent gen sko sli kov no diag no sti ko, pri čemerob ča sno al go ri tem spre me ni mo in prič ne mo s CT in MR, ki nam omo go ča, da si v naj kraj šem časupri ka že mo me sto in ob seg poš kod be ter v naj kraj šem mož nem ča su prič ne mo z us trez nimi po -stop ki zdrav lje nja.

BOLEČINA V TREBUHU V URGENTNI AMBULANTIOD TRIAŽE DO ODPUSTA – PRIKAZ PRIMERA

ABDOMINAL PAIN IN THE EMERGENCY DEPARTMENTFROM TRIAGE TO DISCHARGE – CASE REPORT

Alja Vičič, Sara Re panšek

Splošna nuj na me di cin ska pomoč Ljub lja na, Zdravs tve ni dom Ljub lja na, Bo ho ričeva uli ca 4, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V ur gent nih am bu lan tah ne trav mat ska bo lečina v tre bu hu gle de na ra zi ska ve pred stav lja glav -no težavo pri 5 % (1) do 8 % (2) vseh bol ni kov. Za to nes pe ci fično pri tožbo se po ten cial no skri vavr sta ur gent nih in časov no kri tičnih bo lez ni (3), zato ima pra vil no triažira nje pa cien tov ter pre poz -na va nje zna kov, simp to mov še kako ve lik po men za pra vočasno obrav na vo po sa mez ni ka. V pris -pev ku pred sta lja mo pri mer pa cient ke, ki se je v naši ur gent ni am bu lan ti zdra vi la za ra di krčevi tebo lečine v tre bu hu. Iz po stav lja mo prob lem težjega pri do bi va nja anam ne ze za ra di ne ra zu me va -nja je zi ka, težje ko mu ni ka ci je s sprem lje val ci ter težav pri ja snem diag no sti ci ra nju vzro ka bo -lečine v tre bu hu, ki kljub nor mal nim iz vi dom prei skav ne po pu sti.

Abstract

In emer gency room de part ments non-trau ma tic ab do mi nal pain re pre sents a ma jor com plaint in5% to 8% of all pa tients (1,2). Be hind this non-spe ci fic com plaint the re are a num ber of ur gent andtime cri ti cal ill nes ses, so pro per pa tient tria ge and re cog ni tion of signs and symptoms is cru cial forti mely treat ment of the in di vi dual. In this ar tic le, we pre sent the exam ple of a pa tient who has beentrea ted in the emer gency room be cau se of co licky ab dominal pain. We high light some re le vantprob lems, re la ted to the diag no stic pro cess, such as dif fi cul ties in ob tai ning cli ni cal hi story be cau seof lan gua ge bar riers, dif fi cul ties in com mu ni ca tion with the ac com pan ying per sons, and dif fi cul-ties in ob tai ning clear diag no sis, des pi te nor mal diag no stic test re sults.

UVOD

Ne trav mat ska bo lečina v tre bu hu gle de na ra zi ska ve pred stav lja glav no težavo pri 5 % (1) do8 % (2) vseh bol ni kov, ki obiščejo ur gent no am bu lan to. Pri večini bol ni kov gre za ne ne var ne težave,le red ko ima jo živ lje nje ogrožajoče sta nje, kot je npr. rup tu ra ane vriz me ab do mi nal ne aor te(AAA) (2). Pri 40-45 % bol ni kov do končne ali za nes lji ve diag no ze ne us pe mo po sta vi ti (1, 2). Za ra -di vse večjega šte vi la bol ni kov v ur gent nih am bu lan tah so se v sve tu že v 90. le tih prejšnje gasto let ja vzpo sta vi li raz lični sistemi triaže, ki omo gočajo pre poz na vo ogroženih bol ni kov in raz -vrščanje bol ni kov gle de na nji ho vo po tre bo po hi tro sti os kr be. Uva ja nje triaže v Slo ve ni ji se jepričelo po stop no, med leti 2009-2012, ko se je začelo for mal no izo braževa nje. V Slo ve ni ji upo -rablja mo Manc he ster ski triažni si stem (MTS), ki te me lji na upo ra bi al go rit mov, ki za je ma jo glav -ne simp to me, za ra di ka te rih bol ni ki pri ha ja jo v ur gent ne am bu lan te (4). Tako MTS si stem omo gočapo de lje va nje naj višjih prio ri tet pa cien tom brez vna prejšnje ga postavlja nja diag no ze (5).


29-let na žen ska, tuja držav ljan ka, je 12 ur pred pri ho dom na Splošno nuj no me di cin sko po moč(SNMP) med vožnjo na av to bu su začuti la ne nad no na sta le bo lečine v tre bu hu, bru ha la je. NaSNMP je bila na se dečem vo zičku pri pe lja na s stra ni preo sta lih ude ležen cev po to va nja.

365


Ob pri ho du pa cient ke v triažno am bu lan to je triažna se stra na pod la gi pred stav lje nih simp -to mov in zna kov iz bra la triažni al go ri tem BOLEČINA V TREBUHU. Ker je pa cient ka slabše go vo -ri la an gleško, je triažna se stra težje pri do bi la po treb ne in for ma ci je. Bo lečino je pa cient ka oce ni laz 0/10, nas prot no triažna se stra bo lečino gle de na mi mi ko te le sa pa cient ke oce ni s 5/10. Triažnase stra iz me ri vi tal ne zna ke v me jah nor ma le, za piše gla ven vzrok pri hoda (bo lečina v tre bu hu,krčevi ta bo lečina), poi zve za možnost no sečno sti ter na pod la gi oce ne bo lečine iz be re triažnikri te rij zmer na bo lečina ter pa cient ko uvr sti v RUMENO KATEGORIJO (čas čaka nja na pre gleddo 2 uri). Ker je pa cient ki se deč po ložaj bolj ustre zal, jo je triažna se stra pu sti la na se dečem vo -zičku. V času čaka nja je bol ni co triažna se stra sprem lja la, saj se ji je zde lo, da je bo lečina hujšaod pa cient ki ne na ved be. V am bu lan to je bila po kli ca na v roku 30 mi nut.

V am bu lan ti je gos pa tožila za ved no hujšimi, zdaj kon stant ni mi, bo lečina mi di fuz no po ce -lot nem tre bu hu. Po nov no je bru ha la. Za ni ka la je di zu ri jo, dri sko, ob sti pa ci jo ali me le no, možnostno sečno sti, hor mon ske kon tra cep ci je ni pre je ma la. Red no naj bi pre je ma la an tie pi lep tik, zdra vi -lo proti bo lečinam v želod cu ter zdra vi lo za iz boljšanje pre ba ve (imen ni poz na la). Aler gi je nazdra vi la niso bile zna ne.

Kli nični sta tus je po ka zal nor mal ne vi tal ne pa ra me tre. Tre buh je bil v ni vo ju pr sne ga koša,me hak, pal pa tor no močno bo leč v epi ga stri ju ter bla go bo leč su pra pu bično ter de sno ilia kal no,brez tip nih pa to loških re zi stenc ali or ga no me ga li je. Pe ri stal ti ka je bila nor mal no slišna. Preo sta lista tus je bil brez po seb no sti.

Gos pa je skup no pre je la pan to pra zol 40 mg, tra ma dol 100 mg, me to klo pra mid 10 mg, ke to -pro fen 100 mg ter 850 ml fi zio loške raz to pi ne in tra ven sko (iv.).

Od vze li smo urin ter kri za la bo ra to rij ske prei ska ve, vsi iz vi di so bili v me jah nor ma le, B-HCGje bil ne ga ti ven. Rent gen sko sli ka nje (RTG) tre bu ha ni po ka za lo po seb no sti.

Orien ta cij ski ul tra zvočni (UZ) pre gled tre bu ha je po ka zal tan ko plast pro ste te kočine okrogje ter, vra ni ce ter v Dou gla so vem (rek tou te ri nem) pro sto ru. Gos po smo na po ti li v am bu lan toabdo mi nal ne ki rur gi je, kjer so ugo tav lja li pal pa tor no bo leč tre buh de sno ilia kal no ter po zi ti venMurphy jev znak. Pre je la je Pa ra ce ta mol Kabi 1g iv. Opra vi li so UZ pre gled na Kli ničnem inšti tu tuza ra dio lo gi jo (KIR) UKC Ljub lja na, kjer ra zen tanjše pla sti pro ste te kočine okrog je ter, vra ni ce,pan krea sa ter v Dou gla so vem pro sto ru dru ge pa to lo gi je niso našli. Gos po so na po ti li v ur gent -no gi ne ko loško am bu lan to, kjer se za ra di po puščanja bo lečine ni zgla si la, sa mo volj no je odšla.Do končne diag no ze ni smo po sta vi li.

Po memb no je ome ni ti tudi do ga ja nje med sa mim čaka njem na iz boljšanje pa cient ki ne gasta nja ter čaka njem na iz vi de. Pa cient ki ni sprem lje val ci niso na ka za li ni ka kršne na klo nje no sti dopa cient ke ter od oseb ja zah te va li le anal ge tično os kr bo. Tudi oni so bili slabše an gleško go vo -reči, zato je bila ko mu ni ka ci ja še do dat no otežena. Kljub večkrat nem po jas nje va nju s stra ni se -ster in zdrav ni ka, da gre za po ten cial no ogrožujoče sta nje, so po sta ja ja li ved no bolj ne strp ni.V času čaka nja na iz vi de pa cient ko pre pričajo, da sama pri de in pove, da se počuti bo lje in daželi do mov, kljub nje ne mu izra zu na obra zu in mi mi ki te le sa, ki je ka za la dru gače, nato pa se od -ločijo, da bodo pa cient ko z vso nje no prt lja go pu sti li v čakal ni ci ter odšli do mov. Tako pa cient kakot tudi zdravs tve no oseb je so bili pre tre se ni nad na sta lo si tua ci jo. Pa cientka ni ime la de nar ja,nje na bo lečina pa se je spet stop nje va la, zato smo se od ločili, da za pre gled pri nas ne boplačala ter jo pos pre mi li do na sled nje ga spe cia li sta.

RAZPRAVA

Vzro ki ne trav mat ske bo lečine v tre bu hu so ki rurški (naj po go ste je akut ni apen dici tis v 4 %, ledvičnikam ni v 4 %, ho le ci sto li tia za v 2,5 % pri me rov) ter ne ki rurški (naj po go ste je akut ni ga stroen teritisv 7 %, in fek ci ja sečil v 5 %, ileus v 2,5 %, ob sti pa ci ja v 2,3 %, duo de nal ni ul kus v 1,8 % pri me rov) (1, 2).Rup tu ra AAA kot naj ne varnejši vzrok bo lečin v tre bu hu pred stav lja 0,7 % vseh pri me rov. 40 % vsehpri me rov bo lečin v tre bu hu, obrav na va nih v ur gent ni am bu lan ti, nima ja sne do končne diag no ze(1, 2). Re zul ta ti la bo ra to rij skih prei skav krvi so po go sto ne kon klu ziv ni, saj so vnet ni parame tri(lev ko ci ti, CRP) nes pe ci fično po višani pri 71 % vseh bol ni kov, mlajših od 65 let, ter pri 31 % bol ni -kov v sta ro sti nad 65 let (1). RTG tre bu ha na po sta vi tev ja sne diag no ze vpli va le v 3 % pri me rov (2).Pri naši bol ni ci so bili la bo ra to rij ski iz vi di krvi in uri na ter RTG tre bu ha v me jah nor ma le, edi no pa -


366

to lo gi jo je pred stav lja la tan ka plast pro ste te kočine v tre bu hu, ki je kljub nak nad ne mu po drob -ne mu ul tra zvočnemu pre gle du na KIR UKC Ljub lja na niso us pe li opre de li ti. Gos pa je sa mo volj -no odšla do mov brez bo lečin ter vi tal no sta bil na, brez ja sne diag no ze, v ur gent no am bu lan to seni vr ni la.

ZAKLJUČEK

Bo lečina v tre bu hu je po go sta težava v ur gent ni ali splošni am bu lan ti, ob ne ja sni diag no zi papred stav lja po gost vzrok po nav lja jočih se obi skov pri oseb nem zdrav ni ku ali v ur gent ni am bu -lan ti, kar ima za po sle di co šte vil ne po nav lja joče se la bo ra to rij ske prei ska ve, ne po treb na ob se -va nja bol ni ka za ra di rent gen skih sli kanj, ne po treb ne eks plo ra tiv ne la pa ro to mi je ter ve li ko fi nančnobre me za zdravs tve no ustanovo (2). Za to nes pe ci fično pri tožbo se skri va kup ur gent nih in časov -no kri tičnih bo lez ni (3), zato ima pra vil no triažira nje pa cien tov ter pre poz na va nje zna kov, simptomovše kako ve lik po men za pra vočasno obrav na vo po sa mez ni ka. Po go sto se v triažnih ambulan tahsrečuje mo tudi z raz ličnimi »past mi«, ki lah ko pov zročijo, da ne pra vil no oz. težjega triažira nja pa -cien tov (agre siv ni pa cien ti ali svoj ci, težja ko mu ni ka ci ja, pred sod ki do pa cien tov, ipd.). Me di cin -sko oseb je se znaj de v si tua ci jah, ko oko lje zahteva dru gačno obrav na vo po sa mez ni ka. V našempri me ru se je bol ni ca kljub ne ra zrešenim težavam sama od pra vi la na pot v do mače kra je. Smorav na li prav?

LITERATURA

1. Bre wer RJ, Gol den GT, Hitch DC, Ru dolf LE, Wan gen steen SL. Ab do mi nal pain: an analy sis of 1,000 con se cu -ti ve ca ses in a uni ver sity hos pi tal emer gency room. The Ame ri can jour nal of sur gery. 1976; 131(2): 219-223.

2. Graff LG, Ro bin son D. Ab do mi nal pain and emer gency de part ment eva lua tion. Emer gency Me di ci ne Cli nics.2001; 19(1): 123-136.

3. Ra ja pak sa R. Triaža v ur gent nih am bu lan tah. Ka ko vost in var nost. Zdrav vestn. 2015; 259-267.4. Zbor ni ca zdravs tve ne in ba biške nege Slo ve ni je – Zve za stro kov nih društev me di cin skih se ster, ba bic in

zdravs tve nih teh ni kov Slo ve ni je. Spre jem pa cien tov v SNMP: Triažni po stopek in al go rit mi. Triažni po sto pekje pov zet po »Emer gency Tria ge« Manc he ster Tria ge group. 2015; 1-3: 46-47.

5. Go re njak N. Bo lečina v tre bu hu & POCUS. Zbor nik pris pev kov 3. Šole ur gen ce. Slo ven sko združenje zaurgent no me di ci no. 2015; 89-95.

6. Zdravs tve ni dom Ljub lja na. Zloženka: Opis po stop ka na splošni ur gen ci (SNMP). 2010; 1-2.

367


DELAVNICE BASIC TRAUMA LIFE SUPPORTZA ŠTUDENTE MEDICINSKE FAKULTETE

BASIC TRAUMA LIFE SUPPORT WORKSHOPSFOR MEDICAL STUDENTS

Bo ris Po dob nik, Ire na Deželak

Pro jekt ur gent na me di ci na, Društvo štu den tov me di ci ne Slo ve ni je, Koryt ko va uli ca 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

V letu 2018 je Pro jekt ur gent na me di ci na, ki de lu je v sklo pu Društva štu den tov me di ci ne Slo ve -ni je, or ga ni zi ral več de lav nic, ime no va nih Ba sic trau ma life sup port (BTLS). Na me nje ne so štu -den tom me di ci ne nižjih let ni kov, ki so os nov ne teh ni ke te melj nih po stop kov oživ lja nja že pre de la lipri pred me tih Nuj na me di cin ska po moč (NMP) 1 in 2. Na njih smo obrav na va li te melj ne po stop -ke oživ lja nja z upo ra bo av tomatske ga zu na nje ga de fi bri la tor ja ter os nov ni pre gled poško do van -ca po in ter na tio nal trau ma life sup port (ITLS) smer ni cah. Ude leženci so se lah ko v majh nihsku pi nah naučili in ob no vi li ome nje na zna nja ter jih v dru gem delu de lav nic upo ra bi li pri reševa njudveh sce na ri jev, po stav lje nih v si mu la cij skem cen tru Me di cin ske fa kul te te, Uni ver ze v Ljub lja ni.V zad njem, tret jem delu so so de lu joči do bi li po vrat no in for ma ci jo s stra ni čla nov pro jek ta, ki sode lo va li v vlo gi oce nje val cev.

Abstract

In 2018, Pro ject emer gency me di ci ne ope ra ting un der Slo ve nian me di cal stu dents’ in ter na tio nalcom mit tee or ga ni sed Ba sic trau ma life sup port (BTLS) works hops. They were in ten ded for lo wergra de me di cal stu dents that have already learnt emer gency pro ce du res in sub jects »NMP 1« and»NMP 2«. In works hops, stu dents learnt CPR with the use of AED and ra pid trau ma sur vey ac cor d-ing to ITLS gui de li nes. Par ti ci pants learnt and brus hed up on their know led ge in first part of theworks hops. In the se cond part they used their know ledge in two sce na rios, pla ced in the si mu la tioncen tre of Fa culty of Me di ci ne, Uni ver sity of Ljub lja na. In the lat ter part, par ti ci pants were re vie wedby pro ject mem bers, ac ting as eva lua tors.

UVOD

V letu 2018 smo v Pro jek tu ur gent na me di ci na v sklo pu Društva štu den tov me di ci ne Slo venijeiz ved li več de lav nic Ba sic trau ma life sup port (BTLS). Z nji ho vim iz va ja njem smo pričeli za ra di za -ni ma nja štu den tov po do dat nih možno stih učenja os nov ne ga po sto pa nja pri živ ljenj sko ogrožujočihsi tua ci jah, ko je pra vočasno in pra vil no ukre pa nje nuj no po treb no. Z or ga ni za ci jo ome nje nih de -lav nic smo štu den tom dali možnost učenja in ob nav lja nja naučenih večin, ki jih obrav na va jo pripred me tih NMP 1 in 2. Tako smo obrav na va li te melj ne po stop ke oživ lja nja (TPO) z upo ra bo av -to mat ske ga zu na nje ga de fi bri latorja (AED) ter pre gled poško do van ca po ITLS smer ni cah 1,2,3,4.

METODE

De lav ni ce smo se sta vi li iz dveh de lov; sku pi na 6 ude ležen cev se je naj prej ude ležila dveh ločeniheno-ur nih sklo pov – na enem so se pod nad zo rom člana pro jek ta, po dučene ga o smer ni cahITLS, učili pr ve ga pre gle da poško do van ca, na dru gem pa so va di li te melj ne po stop ke oživ lja njaz upo ra bo AED. Po za ključku so se ude leženci raz de li li v 3 pare, od ka te rih je vsak v si mu la cij -skem cen tru Me di cin ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni do bil v obrav na vo 2 sce na ri ja; prvi je odude ležen cev zah te val 10 mi nut no pra vil no iz va ja nje TPO z upo ra bo AED, dru gi pa pra vil no iz -


368

ved bo ITLS pre gle da. Pri tem so jih nad zi ra li in oce nje va li člani pro jek ta 1,2,3,4. Po za ključku je sle -di la eval va ci ja reševa nja sce na ri jev, kjer so oce nje val ci ude ležen cem po da li ko men tar je o nji ho -vem iz va ja nju, ude leženci pa so ko men ti ra li iz ved bo de lav nic.

Pri or ga ni za ci ji de lav nic smo žele li dati pou da rek prak tičnemu iz va ja nju in med vrst niškemuizo braževa nju. Prav to je lah ko mnogo krat or ga ni zi ra no na manj for mal nem ni vo ju, kar omo gočibolj sproščeno vzdušje in po sle dično lažje spre je ma nje po da nih in for ma cij. Prak tično iz va ja njeTPO in hi tre ga trav ma pre gle da je za ude ležence de lav nic bis tve ne ga po me na, saj le tako lah -ko pri dobljeno zna nje lažje pre ne se jo v prak so.

REZULTATI

Vsi ude leženci so bili po iz ve de nih de lav ni cah mne nja, da so pri iz va ja nju TPO, upo ra bi AED inpre gle do va nju poško do van ca sa mo za vest nejši in bi se v po ten cial ni živ ljenj sko ogrožajoči si -tua ci ji od zva li hitre je ter pra vil ne je. Mno gi se pred de lav ni ca mi kljub temu, da so vključeni v me -di cin sko izo braževa nje, ne bi od zva lo v pri me ru, če bi se mi moi doči ne pričako va no zgru dil. Potreh urah učenja pa so na vprašanje, ali bi pri sto pi li k ome nje ni si tua ci ji, vsi od go vo ri li pri tr dil no.

ZAKLJUČEK

Brez ne pre sta ne ga prak tičnega ob nav lja nja TPO in smer nic trav ma pre gle da se pra vil nost nji -ho ve iz ved be hi tro slabša, zato je po memb no, da se zdravs tve nim de lav cem že v času nji ho ve -ga štu di ja po nu di možno sti tre nin ga omen je nih po stop kov. De lav ni ce BTLS so bile prav za ra ditega s stra ni štu den tov do bro spre je te. Ude leženci so na njih v majh nih sku pi nah lah ko bolj kva -li tet no pri do bi li in ob no vi li zna nje, kar jim bo omo gočilo pra vil nejše ukre pa nje v si tua ci jah, kjerbo živ lje nje re snično ogroženo.

LITERATURA

1. Gra dišek P, Grošelj Grenc M, Str din Košir A, Baz nik Š, Vla ho vi ć D, Ka plan P, et al. Smer ni ce za oživ lja nje 2015Evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta – slo ven ska iz da ja. SZUM Apr 2017. Do seg lji vo na: http://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf.

2. Ko vač M, Škuf ca-Ster le M, Remškar D, Sa bol R, Pla hut nik B, Cander D. Za je mal na no sil na z opo ro za gla vo.SZUM 2013. Do seg lji vo na: http://www.szum.si/za je mal na-no sil na-z-opo roza-gla vo.html

3. Ko vač M, Škuf ca-Ster le M, Remškar D, Sa bol R, Pla hut nik B, Can der D. Vrat ne opor ni ce. SZUM 2013. Do segljivona: http://www.szum.si/vrat ne-opor ni ce.html

4. Camp bell JE, Al son RL. In ter na tio nal Trau ma Life Sup port for Emer gency Care Pro vi ders, 8th Edi tion. NewJer sey: Pear son Pren ti ce-Hall; 2016.

369


AED BAZA SLOVENIJE – STANJE EVIDENCE JAVNODOSTOPNIH NAPRAV AED IN AŽURNOST INFORMACIJ

O NAPRAVAH, VPISANIH V BAZO

A FOLLOW-UP ON SLOVENIAN PUBLIC-ACCESSAED S DATABASE

Sara Ručigaj, Le nart Demšar

Sku pi na za iz va ja nje pro jek tov oživ lja nja, Ka te dra za ane ste zio lo gi jo in rea ni ma to lo gi jo, Me di cin ska fa kul te taUni verze v Ljub lja ni, Vra zov trg 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

»AED baza Slo ve ni je« je pro jekt štu den tov me di ci ne pod men tors tvom Ka te dre za ane ste zio -logi jo in rea ni ma to lo gi jo na Me di cin ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, v ok vi ru ka te re ga na sta jabaza po datkov o na pra vah AED na po dročju ce lot ne Slo ve ni je. Lo ka ci je na prav in po dat ki o do -stop no sti so vsem do seg lji vi na ažur nem splet nem zem lje vi du na splet ni stra ni www.aed-baza.si,kjer lai ki naj de jo tudi ko rist ne in for ma cije o de lo va nju AED-ja ter možno stih za do dat no izo bra -že va nje ali pri do bi tev na pra ve. Po dat ke, po memb ne za vključitev v evi den co dis pečer ske službezdravs tva, kot so točne koor di na te lo ka ci je, kon takt ni po dat ki skrb ni ka na pra ve ter vzdrževa nje(ser vis, upora ba, sta rost,…) pa zbi ra mo v po dat kov ni bazi. V zad njih pe tih le tih se je za ra di ak cijoza veščanja močno po večalo šte vi lo 24/7 jav no do stop nih na prav, tre nut no je vseh AED-jevv evi den ci 1318. Težavo pred stav lja pri do bi va nje svežih po dat kov o na pravah, ki so bile v bazovnešene pred leti in so po naših po dat kih pre se gle tra ja nje ga ran ci je – ta kih je v si ste mu kar 55 %.

Abstract

»Slo ve nian AED da ta ba se« is a pro ject, led by stu dents of Fa culty of Me di ci ne, Uni ver sity of Ljub -lja na, men to red by De partment of Anaest he sio logy and Rea ni ma tion. Stu dents ma na ge an asup-to-date as pos sib le da ta ba se of AED s lo ca ted across all Slo ve nian re gions. The lo ca tions ofpub licly avai lab le de vi ces are open to ge ne ral pub lic by dis play on an in te rac ti ve web map atwww.aed-baza.si, along with edu ca tio nal con tent on the to pic. Cur rently, it dis plays 1318 AED s. Theda ta ba se also con tains in for ma tion in ten ded for use by the first-aid sta tion dis patch ser vi ce, suchas GPS lo ca tion, con tact in for ma tion, in for ma tion on main te nan ce… One of the ma jor prob lems isthe lack of in for ma tion about the sta tus of de vi ces, da ting more than 5 years, as they re pre sent over55% of all AED s and can no lon ger be re lied on wit hout furt her syste mat hic ins pection.

UVOD

»AED baza Slo ve ni je« je pro sto volj ski pro jekt, ki ga iz va ja jo štu dent je me di ci ne in de lu je podokri ljem Ka te dre za ane ste zio lo gi jo in rea ni ma to lo gi jo na Me di cin ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljubljani.V ok vi ru pro jek ta na sta ja baza po dat kov o avto mat skih ek ster nih de fi bri la tor jih (AED), in for ma ci -je o lo ka ci jah in do stop no sti na prav pa so do stop ne tudi laični jav no sti s po močjo in te rak tiv negazem lje vi da na splet ni stra ni www.aed-baza.si.

Od pr ve ga si ste ma tičnega po pi sa jav no do stop nih na prav AED v Slo ve ni ji je minilo že večkot 10 let.1 V tem ob dob ju se je dra ma tično po večalo šte vi lo jav no do stop nih na prav, iz boljšalose je tudi zna nje lai kov o ob sto ju in ko rist no sti upo ra be teh na prav, pred vsem pa se je zgod njade fi bri la ci ja s stra ni lai kov uve lja vi la kot nes porno ko ri sten ukrep v pri me ru srčnega za sto ja tudiv po so dob lje nih Smer ni cah za oživ lja nje Evrop ske ga Rea ni ma cij ske ga Sve ta (ERC).2 Po sle dičnotudi leta 2015 s stra ni Mi ni strs tva za zdrav je RS iz da ni novi Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske


370

371


po moči v 23. členu na va ja, da se AED, ka te rih last ni ki do vo li jo nji ho vo jav no upo ra bo, vključijov evi den co dis pečer ske službe zdravs tva.3 Eden od ci ljev pro jek ta ob us ta no vi tvi je bil tudi po -pis na prav za upo ra bo v ta na men. V luči tega dejs tva mo ra mo po dat ke, ki jih zbi ra mo, tudi vred -no ti ti.

METODOLOGIJA

Ra zi ska li smo, kakšno je tre nut no sta nje na po dročju zbi ra nja in for ma cij o jav no do stop nih av to -mat skih ek ster nih de fi bri la tor jih. Za ni ma lo nas je pred vsem, kakšen je trend na meščanja na pravAED v zad njih letih, ter kakšna je kva li te ta in for ma cij, oz. ko li ko vemo o tre nut nem sta nju na prav,ki so bile v bazo vnešene pred leti. Ažur nost in for ma cij o tre nut nem sta nju na pra ve je na mrečprva prio ri te ta v ur gent nih pri me rih, ko bi po dat ke o lo ka ci ji pr ve mu posredo val cu ali celo lai kupo sre do val dis pečer.

Po dat ke o na pra vah zbi ra mo s po močjo stan dar di zi ra ne ga obraz ca – »Iz ja ve«, ki jo last ni kipri do bi jo z naše splet ne stra ni, od di stri bu ter ja na pra ve ali na po bu do lo kal nih or ga ni za cij, ki sipri za de va jo za ozaveščanje o po me nu hi tre upo ra be AED. To nam last ni ki pošlje jo po elek tron -ski ali fi zični pošti, z njo pa pri do bi mo samo pri vo li tev za ob ja vo in for ma cij o na pra vi v na ve de nena me ne, in for ma ci je o točni lo ka ci ji in do stop no sti za jav nost, ki jih z objavimo na in te rak tiv nemsplet nem zem lje vi du, ter jav no sti ne do seg lji ve po dat ke o sta ro sti na pra ve, vzdrževa nju, kon tak -tu last ni ka ali skrb ni ka,…ki jih vo di mo v bazi AED.

REZULTATI

Nove na pra ve v bazi AEDNa dan 13. 5. 2018 je bilo v AED bazo Slo ve ni je vnese nih 1318 na prav. V ob dob ju zad nje ga

leta, od 1. 5. 2017, smo v bazo vne sli 220 no vih na prav. V času si ste ma tičnega zbi ra nja po dat kovtrend šte vi la novo vne se nih na prav ves čas na rašča (graf 1.).

Graf 1.

2006

35

4.7.2009 10.20.2010 12.12.2011 7.18.2014 5.1.2015 5.1.2016 5.1.2017 5.1.2018 5.13.20180

200

400

600

800

1000

1200

1400

290

429

533

730 730

844

925

1098

1318

114

81

173

220

Št. Novo dodatnih AED Št. AED v bazi v preteklem letu

Opažamo zelo po zi ti ven trend v na meščanju novih na prav na jav na me sta, kjer so do stop neves čas (graf 2.). Med vse mi v bazo vne se ni mi na pra va mi je jav no do stop nih 24 ur na dan, 7 dniv ted nu že 49,5 % na prav.


372

In for ma ci je o sta nju v bazo AED vne se nih na pravNa dan 13. 5. 2018 je v bazo vnešenih 1318 na prav. Od tega jih je bilo 279 pr vič na meščenih ali

red no ser vi si ra nih v ob dob ju zad njih dveh let, še do dat nih 309 v ob dob ju od 2-5 let, vse preo sta -le na pra ve pa so bile na meščene in v bazo vpi sa ne pred več kot 5 leti in o njih ni ma mo podat kovo de lo va nju ali iz ved bi red ne ga ser vi sa (224 na prav), oz. nam last ni ki sploh niso po da li po dat kao da tu mu na me sti tve, niti o ser vi su (506) (graf 3.).

Graf 2.

1. 5. 2014–1. 5. 2015 1. 5. 2015–1. 5. 2016 1. 5. 2016–1. 5. 2017 1. 5. 2017–1. 5. 20180

61

50

100

150

200

250

Javno dostopni 24h/7dniJavno dostopni meddelovnim časom organizacije

Javnosti niso dostopni

23

90

177

17

26

64

11 11

40

122

Graf 3.

Nameščeni ali redno servisiranipred 2–5 letih

24 %

Nameščeni pred več kot 5 leti,ni podatka o servisu

17 %

Nameščeni ali redno servisiraniv zadnjih 2 letih

21 % Manjkajoči podatkio datumu namestitve

38 %

RAZPRAVA

Opažamo, da so šte vil ne ak ci je oza veščanja (Evrop ski dan oživ lja nja, Se kunde rešuje jo, tečajiprve po moči z upo ra bo AED, lo kal ne ini cia ti ve …) vpli va le na za ve da nje jav no sti o ve li kem po -menu jav ne do stop no sti na prav. Med na pra va mi, ki so bile na meščene v zad njih pe tih le tih, od -ločno pre vla du je jo (77 %) take, ki so za upo ra bo na vo ljo 24 ur na dan, 7 dni v ted nu, ter se na ha ja jona lo ka ci jah, kjer so do stop ne širši jav no sti (Graf 2). Opažamo tudi, da se za na me sti tev na pra veod ločajo ne le za seb ni ki, tem več pred vsem jav ne us ta no ve, sta no vanj ske skup no sti, občine,pod jet ja, društva,… ki na pra vo na me ni jo upo ra bi vsej oko li ci.

Večjo težavo pred stav lja dejs tvo, da za 55 % na prav, vnešenih v evi den co, ne poz na mo sta -tu sa de lo va nja v zad njih pe tih le tih. Večina proi zva jal cev na mreč pri po roča red ni ser vis na pra vev ob dob ju med 2 in 5 let po na me sti tvi na pra ve, oz. 5 let pred stav lja skraj no mejo, do ka te re ne -ka te ri proi zva jal ci še ga ran ti ra jo upo rab nost elek trod in ba te ri je, če je bila na pra va ves preo sta ličas v mi ro va nju.4 V pri me ru vljučitve lo ka cij na prav v evi den co dis pečer ske službe zdravs tva,kot jo pred vi de va Pra vil nik o službi nuj ne me di cin ske po moči,3 bi bila vzpo sta vi tev si ste ma -tičnega in red ne ga pre ver ja nja sta nja na prav ter nji ho ve lo ka ci je nuj na, da se izog ne mo za ple -tom, ki bi lah ko na sta li, če bi bila upo rab lje na naprava ne funk cio nal na oz. je na na ve de ni lo ka ci jisploh ne bi bilo. Za ra di ob sežno sti AED mreže in po manj ka nja za kon ske pod la ge na tem po -dročju taka na lo ga pre se ga tre nut ne zmog lji vo sti pro jek ta in zah te va si stem sko rešitev.

LITERATURA

1. Ploj T. Jav no do stopni av to ma tični de fi bri la tor ji v Slo ve ni ji. In: Gričar M, Vajd R, Štro ma jer D, Pre stor J. Ur gentname di ci na: iz bra na po glav ja 2006. Ljub lja na: Slo ven sko zdruzenje za ur gent no me di ci no; 2006

2. Gra dišek P, Grošelj Grenc M, Str din Košir A, Baz nik Š, Vla hovi ć D, Ka plan P, et. al. Smer ni ce za oživ lja nje 2015evrop ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta – Slo ven ska iz da ja. Ljub lja na: Slo ven sko združenje za ur gent no me di cino;2015.

3. Pra vil nik o služ bi nuj ne me di cin ske po mo či, 23. člen 2015. Urad ni list RS št. 81/2015.4. Ho CL, Cheng KW, Ma TH, Wong YH, Cheng KL, Kam CW. Cha rac te ri za tion of avai lab le au to ma ted ex ter nal

de fi bril la tors in the mar ket ba sed on the pro duct ma nuals in 2014. World J Emerg Med 2016; 7(2): 138-46.

373


10 LET DELOVANJA PROJEKTA ZA ŽIVLJENJE!LJUBLJANA – BREZPLAČNI OBNOVITVENI

TEČAJI PRVE POMOČI ZA LAIKE

10 YEARS OF PROJECT FOR LIFE! LJUBLJANAIN ACTION – FREE FIRST AID COURSES

BY MEDICAL STUDENTS

Sara Ručigaj, Eva Vrevc

Pro jekt Za živ lje nje v ok vi ru Društva štu den tov Me di ci ne Slove ni je, Me di cin ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni,Koryt ko va uli ca 2, 1000 Ljub lja na

Izvleček

Pro jekt Za živ lje nje! Ljub lja na de lu je pod okri ljem Društva štu den tov me di ci ne Slo ve ni je, v le -tošnjem štu dij skem letu pa je do se gel de set let je de lo va nja. V pro jek tu so de lu je jo štu den ti Me -di cin ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, ki iz va ja jo brez plačne ob no vi tve ne tečaje prve po moči,ka te rih glav na po seb nost je ve lik pou da rek na prak tični vad bi naučene ga. V de se tih le tih od us -ta no vi tve smo po večali ob seg dela – iz 20-30 let no or ga ni zi ra nih tečajev prve po moči na večkot 120 let nih ak tiv no sti po vseh slo ven skih re gi jah – na pod la gi evi denc ude ležen cev oce nju je -mo, da smo samo v pre te klem letu izo bra zi li več kot 4000 ude ležen cev – lai kov, v pro jek tu paje od usta no vi tve so de lo va lo že več kot 600 štu den tov me di ci ne.

Abstract

»For Life! Ljub lja na« is a pro ject of DŠMS-Slo MSIC, Slo ve nian Me di cal Stu dents’ In ter na tio nal Co -mi tee. Stu dents of Fa culty of Me di ci ne, Uni ver sity of Ljub lja na. Stu dents or ga ni se free-of-char gefirst-aid clas ses for an yo ne, in di vi duals or lar ge groups. They edu ca te par ti ci pants about the in -cre dib le im por tan ce of im me dia te first aid and stri ve to de mi nish the fear of the unk nown thatstops most wit nes ses from ta king ac tion by of fe ring a lot of prac ti ce and ad vi ce. The pro ject ce le -bra tes it’s 10th an ni ver sary – sin ce it was foun ded, we have greatly in crea sed the amount of ac ti vi tieswe are able to carry out in one year – from 20-30 in the first years to over 120 ac ti vi ties, reac hingover 4000 par ti ci pants in one year. Du ring their years of stu dies, over 600 me di cal stu dents tookpart in the pro ject.

UVOD

Pro jekt Za živ lje nje! Ljub lja na de lu je pod okri ljem Društva štu den tov me di ci ne Slo ve ni je. Glav nicilj pro jek ta je izo braževa nje jav no sti o pra vil nih po stop kih prve po moci in oza vešcanje o tem,da je nu de nje prve po moci eticna in mo ral na dolžnost vsa ke ga po sa mez ni ka. S šir je njem zna -nja želi mo po vecati od ziv nost v nez god nih si tua ci jah, kjer na izid od ločilno vpli va hi tro ukre pa -nje laikov na te re nu.1 Z omo gočan jem prak tične vad be naučenih po stop kov želi mo pri po mocik temu, da ude leženci naših tečajev na po moc pri sto pi jo bolj ref lek sno, sa mo za vest no in pre -pricani v last no zna nje ter spo sob no sti. Na ob močju ce lot ne Slo ve ni je po te kajo brez plačni ob -no vi tve ni tečaji prve po moči, kjer ude ležen cem omo gočimo, da os vo je no zna nje pred vsemte me lji to prak tično utr di jo pod nad zo rom inštruk tor jev-štu den tov. Iz va ja mo tudi ak ci je oza veš -ča nja na frek vent nih točkah ter v so de lo va nju s po dob ni mi projek ti or ga ni zi ra mo tudi ak tiv no sti,na me nje ne izo braževa nju štu den tov me di ci ne.


374

375


Na Me di cin ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni pro jekt de lu je že od leta 2007. Ob de se ti ob -letnici de lo va nja smo iz ved li ana li zo ak tiv no sti pro jek ta v pre te klem ob dob ju, na podla gi ka te rebomo načrto va li delo v pri hod no sti.

AKTIVNOST PROJEKTA V LETU 2017

V letu 2017 smo v ok vi ru pro jek ta »Za živ lje nje« na ob močju ce lot ne Slo ve ni je skup no iz ved li119 tečajev ter or ga ni zi ra li ali so de lo va li na 8 pro mo ci jah prve po moči na javnih pri re di tvah(Tabor niški fešti val, Mla di in gore, Dan in Te den zdrav ja na Uni ver zi v Ljub lja ni, Evrop ski dan oživ -lja nja,…). Po leg us ta lje nih ak tiv no sti smo v so de lo va nju z ma tičnimi us ta no va mi iz ved li tudi pri -lago je no izo braževa nje za va ro van ce ter pe da goške de lav ce Za vo da za glu he in na glušneLjub lja na ter pri la go je no izo braževa nje za Cen ter IRIS – Za vod za sle po in sla bo vid no mla di noLjub lja na, ter de lav ni co v an gleškem je zi ku za za po sle ne na bri tan skem ve le po sla ništvu in Evrop -skem štu dent skem farma cevt skem kon gre su.

Pričeli smo tudi z iz va ja njem ak tiv no sti za štu den te me di ci ne, ki niso ak tiv ni člani pro jek ta. Tevključuje jo iz ved bo vo de nih sce na ri jev si mu la ci je »množične ne sreče« ter v so de lo va nju s Pro -jek tom ur gent na me di ci na de lav ni ce BTLS, na ka te rih štu den tom omo gočimo prak tično vad boTPO z upo ra bo AED ter iz ved bo hi tre ga trav ma to loškega sta tu sa po pro to ko lu ITLS.2

AKTIVNOSTI PROJEKTA 2007 – 2017

Pro jekt je v le tih od svo je us ta no vi tve znat no raz širil ob seg dela. Po večalo se je šte vi lo štu den -tov me di ci ne, ki so de lu je jo pri pro jek tu – tre nut no 247 čla nov, od tega je red no ak tiv nih več kot50 štu den tov-inštruk tor jev, po sle dično lah ko or ga ni zi ra mo in iz ve de mo vse več raz ličnih ob likak tiv no sti, ter se ve da tudi ab so lut no večje šte vi lo le-teh (graf 1.). V pro jekt je bilo te kom štu di javključemih pre ko 600 štu den tov me di ci ne.

2007–2008 2008–2009 2009–2010 2010–2011 2011–2012 2012–2013 2013–2014 2014–2015 2015–2016 2016–2017

0

50

40

60

80

100

120

117

6563

52

3633

15

2621

16

Graf 1.

METODE DELA

Ak tiv no sti za lai keIz va ja mo tri glav ne tipe ak tiv no sti, na me nje ne lai kom, in si cer: (1) Tečaje prve po moči za or ganizi -ra ne sku pi ne (pod jet ja, kolek ti vi vzgoj no-izo braževal nih us ta nov, ga sil ska in šport na društva…), (2)krajše tečaje prve po moči s pou dar kom na iz ved bi te melj nih po stop kov oživ lja nja in upo ra be

AED za sred nješolce, ter (3) pro mo ci je nu de nja prve po moči z de mon stra ci jo po stop kov na frek -vent nih jav nih me stih in pri re di tvah.

Naše kla sične de lav ni ce so se stav lje ne iz dveh de lov – teo re tičnega in prak tičnega. Ude -leženci naj prej po slušajo pre da va nje, na ka te rem mla di zdrav nik ali štu dent me di ci ne višjegalet ni ka pred sta vi naj po go stejša nuj na sta nja (na pri mer srčni in farkt, možgan ska kap, huda kr va -vi tev, …),3 pred vsem pa nji ho vo pre poz na vo in pra vil no ukre pa nje ob ta kih do god kih. Po no vi moteo re tične os no ve obrav na ve ne za vest nih ali poško do van cev, opo zo ri mo na po go stejše na pa -ke in poskusi mo pre ko pri me rov ude ležence pri pra vi ti, kako se sploh soočiti z ur gent no si tua ci -jo. Sle di še prak tični del, kjer tečaj ni ki zna nje utr di jo na šti rih de lav ni cah, ki tra ja jo do bri 2 uri. Nanjih se naučijo pra vil ne ga pri sto pa k ne za vest ne mu ali poškodovane mu, iz va ja nja te melj nih po -stop kov oživ lja nja (TPO) – to rej sti sov pr sne ga koša in umet ne ga di ha nja, TPO z upo ra bo av to -mat ske ga ek ster ne ga de fi bri la tor ja (AED), pra vil ne ga na meščanja v po ložaj za ne za vest ne ga inšoki ra ne ga, ukre pa nja ob dušečem se odras lem ali otro ku ter os kr be hujših kr va vi tev in po go -stih poškodb (Tudi ope kli ne, tuj ki v ra nah, piki in ugri zi, za stru pi tve, podh la di tve in ozeb li ne, …).3

Ker je pou da rek na tem, da vsak ude leženec tecaja res sam iz ve de na ve de ne po stop ke, sosku pi ne majhne,1 vsa ko de lav ni co pa vo di ta dva inštruk tor ja – štu den ta me di ci ne, ki tecaj ni kompo ma ga ta in tudi od go vo ri ta na vsa mo re bit na do dat na vprašanja. V pre da va nja in de lav ni celah ko po pred hod nem do go vo ru vključimo tudi kako po seb no temo, ki je ak tual na za po sa mez -no sku pi no ude ležen cev.

Izo braževa nje čla nov pro jek ta in dru gih štu den tov me di ci neS pričet kom štu dij ske ga leta pričnemo s pri do bi va njem in izo braževa njem no vih čla nov, pre da -jo funk cij or ga ni za cij ske eki pe pro jek ta ter for mi ra njem in izo braževan jem eki pe koor di na tor jevtečajev. Iz ve de mo vec stro kov nih izo braževanj za vse clane pro jek ta, ki jih vo di jo akre di ti ra nistro kov nja ki s po drocja nuj ne me di cin ske po moci, po izo braz bi zdrav ni ki in zdravs tve ni reševal -ci. Na ta nacin člani pri do bi vajo tako po treb na an dra goška in pe da goška zna nja o tem, kako pre -da ti zna nje prve po moci lai kom, in se sez na nja jo z no vi mi smer ni ca mi na po drocju nu de nja prvepo moci za lai ke in splošne nuj ne me di cin ske po moci. Te kom pr ve ga leta novi inštruk tor ji iz va -jajo de lav ni ce v paru s sta rim čla nom.

V pre te klem letu smo pričeli or ga ni zi rat tudi ak tiv no sti, na me nje ne štu den tom me di ci ne, kisi cer ne iz va ja jo tečajev in so manj v sti ku s te ma ti ka mi ur gent ne me di ci ne – pred vsem praktičnevad be oživ lja nja z upo ra bo AED ter pri sto pa k poško do van cu, or ga ni zi ra li smo tudi vajo, ki jevse bo va la sce na ri je ma sov ne ne sreče, pri iz ved bi pa so nam po ma ga li tudi člani dru gih študent -skih pro jek tov (Pro jekt ur gent na me di ci na, AED baza, Dram ska sku pi na Kor tekst).

NAČRTI ZA PRIHODNOST IN REZULTATI

Tudi v pri hod njih le tih bomo ohra ni li pri mer lji vo šte vi lo ak tiv no sti in se še na prej tru di li, da bomoiz ved li tečaje za vse zain te re si ra ne sku pi ne, saj je pov praševa nje po iz ved bi naših de lav nic ševed no ve li ko. Po se bej se bomo osredotočili na na da lje va nje so de lo va nja s sred nji mi šola mi ingim na zi ja mi, tudi iz ven Ljub ljan ske re gi je, saj so se de lav ni ce v le tošnjem letu iz ka za le kot zelodo bro spre je te s stra ni učen cev, pa tudi pe da go gov. Ob tem si bomo na ak tiv no stih pri za de va li,da mla dim pred sta vi mo po memb nost ob nav lja nja zna nja prve po moči te kom ce lot ne ga odra -sle ga živ lje nja.

V pri hod njih me se cih bomo iz ved li tudi po drob no ana li zo eval va cij skih an ket, ki jih tečaj ni ki iz -pol ni jo pred tečajem in ob kon cu de lav nic. Sprot no be ležimo le ne kaj ka zal cev ka ko vo sti – ude -leženci svo je zna nje pred tečajem oce nu je jo s pov prečno oce no 2,1 od 5, po tečaju pa s pov prečnooce no 4,3 od 5 (Ana li za an ket nih vprašal ni kov 2016-2017), kar oce nju je mo kot do ber re zul tat.

LITERATURA

1. Gra dišek P, Grošelj Grenc M, Str din Košir A, Baz nik Š, Vla ho vi ć D, Ka plan P, et. al. Smer ni ce za oživ lja nje 2015 evrop -ske ga rea ni ma cij ske ga sve ta – Slo ven ska iz da ja. Ljub lja na: Slo ven sko združenje za ur gent no me di ci no; 2015.

2. Camp bell JE, Al son RL. In ter na tio nal Trau ma Life Sup port for Emer gency Care Pro vi ders, 8th Edi tion. NewJer sey: Pear son Pren ti ce-Hall; 2016.

3. Ahčan U. Prva po moč: pri ročnik s prak tičnimi pri me ri. Ljub lja na: Rdeči križ Slo ve ni je; 2007.


376

NEOBIČAJEN ZAPLET SKORAJŠNJE UTOPITVE –STRESNA KARDIOMIOPATIJA S PRIZADETOSTJO

SREDNJIH SEGMENTOV LEVEGA PREKATA

UNUSUAL COMPLICATION OF NEAR-DROWNING –STRESS CARDIOMIOPATHY WITH DYSFUNCTION

OF THE MIDDLE SEGMENTS OF THE LEFT VENTRICLE

Ja kob Boh, Lau ra Pa pič, Go razd Plev nik, Sto jan Ka riž

Od de lek za in ter no me di ci no, Splošna bol nišnica Izo la, Po lje 40, 6310 Izo la

Izvleček

Stre sna ali ta kot su bo kar dio mio pa ti ja je v začetku de vet de se tih let opi sa na bo le zen, ki do se dajše ni po vsem po jas nje na. Po kli nični sli ki, spre mem bah v EKG, pa tudi umr lji vo sti je po dob naakut ne mu ko ro nar ne mu sin dro mu. Ti pična bol ni ca je žen ska v po me no pav zal ni dobi po psi -hičnem ali fi zičnem stre snem do god ku. V na da lje va nju pred stav lja mo neo bičajen pri mer stresnekar dio mio pa ti je. Šlo je za moškega sred njih let s stre sno kar dio mio pa ti jo po sko rajšnji uto pi tvis pri za de tost jo sred njih seg men tov le ve ga pre ka ta.

Abstract

Stress car dio mio pathy was first des cri bed in early 90s and is still in com pletly un der stood. The cli -ni cal pre sen ta tion, ECG chan ges and mor ta lity are si mi lar to tho se in acu te co ro nary syndro me.A typi cal pa tient would be a post-me no pau sal wo man af ter physi cal or psycho lo gi cal stress. Inthe ar tic le we pre sent an unu sual case of stress car dio mio pathy. The pa tient was a midd le-agedman af ter near-drowning with dysfunc tion of the midd le seg ments of the left ven tric le.

UVOD

Stre sna kar dio mio pa ti ja je bila pr vič opi sa na na Ja pon skem leta 1990. Zna na je tudi pod ime nomta kot su bo, kar je v ja ponščini po me ni po so da za lov lje nje ho bot nic. Ta ima po dob no ob li ko, kotjo po go sto opa zu je mo pri le vem pre ka tu ob stre sni kar dio mio pa ti ji in je po sle di ca aki ne zi je api -kal nih seg men tov. Opi sa ni vzo rec se po jav lja v večini pri me rov stre sne kar dio mio pa ti je (81,7 %).Možna je tudi pri za de tost sred njih (14,6 %) ali bazal nih seg men tov (2,2 %), še red kejša pa je fo kal -na pri za de tost (1,5 %). Bo le zen pri za de ne po go ste je žen ske, pov prečna sta rost je 66,8 let. Večino -ma se po jav lja po fi zičnih (36,0 %) ali psi hičnih stre snih do god kih (27,7 %), ve li ko krat (28,5 %) pa nija snega sprožil ne ga de jav ni ka (1). Sama pa to ge ne za bo lez ni ni v ce lo ti po jas nje na. Hi po te ze meddru gim ome nja jo pre sežek ka te ho la mi nov, ki pov zročijo bo di si spa zem mi kro va sku la tu re bo di side lu je jo di rekt no kar dio tok sično (2). Ven dar v vseh pri me rih ra ven katehola mi nov ni po višana, po -leg tega pa blo ka tor ji beta adre ner gičnih re cep tor jev niso iz boljšali prog no ze ali zmanjšali možno -sti po no vi tve bo lez ni (1). Vsee no ob sta ja jo do ka zi o vple te no sti osi možgani-srce v pa to ge ne zobo lez ni (3).

Bo le zen ima po dob no klinično sli ko in EKG spre mem be kot jih vi di mo pri akut nem ko ro nar -nem sin dro mu. V štu di jah se za diag no stične kri te ri je naj po go ste je upo rab lja jo štir je kri te ri jiklinike Mayo (4), za diag no zo mo ra jo biti iz pol nje ni vsi. Vključuje jo pre hod no dis funk ci jo levegapre ka ta, ki se raz te za pre ko po vir ja ene ko ro nar ne ar te ri je, od sot nost ob struk tiv ne ko ro nar ne bo -lez ni, nove EKG spre mem be ali po rast tro po ni na in od sot nost mio kar di ti sa ter feo kro mo ci to ma.Zdrav lje nje bo lez ni je pred vsem pod por no, po treb no pa je od straniti mo re bit ni sprožilni de jav nik.

377


PRIKAZ PRIMERA

43-let ni moški, pred hod no zdrav ka di lec brez pri druženih bo lez ni, je bil pri pe ljan v ur gent ni cen -ter za ra di sko rajšnje uto pi tve. Med tem ko je pla val, je mor je ne na do ma po sta lo ne mir no, prib -ližno 30 mi nut se je bo ril z va lo vi in večkrat as pi ri ral mor sko vodo. Ko je s skraj ni mi močmipri pla val na oba lo, se je od utru je no sti zgru dil na tla, v reševal nem vo zi lu je večkrat bru hal mor -sko vodo. Ob pre gle du v ur gent nem cen tru ni na va jal dru gih težav ra zen izčrpa no sti. V kli ničnemsta tu su, na rent gen skem po snet ku pr sne ga koša in v EKG ni bilo po seb no sti. V la bo ra to rij skih iz -vi dih sta iz sto pa la vi sok lak tat (13,5 mmol/L) in po višan srčni tro po nin I (168 ng/L). Ob la bo ra to -rij ski kon tro li šest ur po pr vem odvzemu krvi je prišlo do pričako va ne ga upa da lak ta ta (1,5 mmol/L)in pa ne pričako va ne ga po ra sta tro po ni na I (3876 ng/L). Že ob spre je mu smo opra vi li UZ srca, kije po ka zal nor mal no ve lik in ne za de be ljen levi pre kat z aki ne zi jo sred njih seg men tov in tra ven -trikular ne ga sep tu ma, spred nje, an te ro la te ral ne, in fe ro la te ral ne in spod nje ste ne. Na sled nji danje bila oprav lje na ko ro na ro gra fi ja, kjer smo ugo to vi li neob struk tiv no ko ro nar no bo le zen z rob ni -mi spre mem ba mi vseh treh ko ro nar nih žil. Žele li smo opra vi ti še magnetno re so nan co srca,ven dar je bol nik na svo jo željo predčasno za pu stil bol nišnico. Ves čas hos pi ta li za ci je je bil asimp -to mat ski.

RAZPRAVLJANJE IN ZAKLJUČEK

Gle de na časov no so sled je stre sne ga do god ka sko rajšnje uto pi tve in po ra sta tro po ni na ter ul -trazvočno ugo tov lje no aki ne zi jo vseh sred njih seg men tov le ve ga pre ka ta smo bili mne nja, da ješlo pri bol ni ku za stre sno kar dio mio pa ti jo sred nje ven tri ku lar ne ga tipa. Di fe ren cial no diag no -stično bi gle de na po tr je no ko ro nar no bo le zen v poštev prišel tudi mio kardni in farkt brez ele va -ci je ST spoj ni ce, ven dar ta ne bi po ja snil ne na vad ne ga ob močja aki ne zi je le ve ga pre ka ta. Zaza do sti tev vsem diag no stičnim kri te ri jem kli ni ke Mayo bi bila po treb na še mag net na re so nan casrca za iz ključitev mio kar di ti sa ozi ro ma feo kro mocito ma. Ome nje ni diag no zi sta bili gle de nabo le zen ski po tek malo ver jet ni.

Kot po na zar ja opi sa ni pri mer, ta kot su bo vzo rec aki ne zi je s pri za de tost jo api kal nih seg men -tov le ve ga pre ka ta ni edi ni vzo rec stre sne kar dio mio pa ti je – možna je tudi pri za de tost srednjihseg men tov, še red ke je pa ba zal nih seg men tov ali fo kal na pri za de tost. Bo le zen ti pično pri za de -ne žen ske po me no pav zi, v našem pri me ru pa je šlo za moškega sred njih let. Gre za red ko bo -le zen, ki ima pri mer lji vo smrt nost in po jav nost za ple tov kot akut ni ko ro nar ni sin drom. Zato jepo memb no, da jo pra vočasno pre poz na mo in us trez no pod por no zdra vi mo.

LITERATURA:

1. Tem lin C, Gha dri JR, Diek mann J, Napp LC, Ba ta io su DR, Ja gus zew ski M, et al. Cli ni cal fea tu res and Out-co mes of Ta kot su bo (Stress) Car dio mio pathy. N Engl J Med 2015; 373(10): 929-38.

2. Gian ni M, Den ta li F, Gran di AM, Sum ner G, Hi ra lal R, Lonn E. Api cal bal loo ning syndro me or ta kot su bocardiom yo pathy: a syste ma tic re view. Eur Heart J 2006; 27(13): 1523-9.

3. Su zu ki H, Mat su mo to Y, Ka ne ta T, Su gi mu ra K, Ta ka has hi J, Fu ku mo to J et al. Evi den ce for brain ac ti va tion inpa tients with ta kot su bo car dio mio pathy. Circ J 2014; 78(1): 256-8.

4. Mad ha van M, Pra sad A. Pro po sed Mayo Cli nic cri te ria for the diag no sis of Tako-Tsu bo car diom yo pathy andlong-term prog no sis. Herz 2010; 35(4): 240-3.


378

ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z NENUJNIMIREŠEVALNIMI PREVOZI

PATIENT SATISFACTION WITH NON-EMERGENCYMEDICAL TRANSPORT

Ti len Se dej*, Mir ja na Ra jer**

*Zdravs tve ni dom Idri ja, Oto na Župančiča 3, 5280 Idri ja**Uni verzi tet na kli ni ka za pljučne bo lez ni in aler gi jo Gol nik, Gol nik 36, 4204 Gol nik

Delo je na sta lo na Fa kul te ti za vede o zdrav ju, Uni ver za na Pri mor skem.

Izvleček

Uvod: Za do voljs tvo pa cien tov je po mem ben izid zdravs tve ne obrav na ve. Na za do voljs tvo z obravnavov pred bol nišničnem oko lju vpli va več de jav ni kov. Ra zi ska vo smo na re di li z na me nom, da bi ugo -to vi li, kako so on ko loški pa cien ti za do volj ni z ne nuj ni mi reševal ni mi pre vo zi.Me to de: Upo ra bi li smo neeks pe ri men tal no kvan ti ta tiv no me to do ra zi sko va nja, podatke smozbra li s po močjo vprašal ni ka. V ra zi sko val ni vzo rec smo za je li vse on ko loške pa cien te, ki so se naOn ko loški inšti tut v Ljub lja ni (z ne nuj nim reševal nim pre vo zom) pri pe lja li na ob se va nje v časov -nem ok vi ru po te ka ra zi ska ve. Raz de li li smo 103 vprašal ni ke in do bi li 100 pra vil no iz pol nje nih (Cron -bach alfa: 0.96). Re zul ta ti: An ke ti ra ni pa cien ti so bili z reševal ni mi pre vo zi in z de lom reševal cev na splošno zeloza do volj ni (Me dia na (Me) za obo je = 5,0), ter tudi z vse mi obrav na va ni mi po dročji nenuj nih reševal -nih pre vo zov (Me = 5,0). Iz je ma je bila dolžina časa, ki ga preživi jo od doma (Me = 4,0). Pa cien ti,po pol no ma od vi sni od dru gih oseb, so bili naj manj za do volj ni s teh nično plat jo reševal ne ga pre -vo za. Pa cien ti, ki so med reševal nim pre vo zom ležali, so bili manj za do volj ni s tem, kako soreševal ci med vožnjo po skr be li za nji ho ve po tre be.Di sku si ja in za ključek: V ra zi ska vi smo ugo to vi li, da so pa cien ti z ne nuj ni mi reševal ni mi pre vo zizelo za do volj ni. Tre ba bi bilo le skrajšati čas, ki ga preživi jo od doma za ra di čaka nja na reševalnovo zi lo. Gre za prvo tako ra zi ska vo v slo ven skem pro sto ru, ki nam je dala vpo gled v ka ko vost delana tem po dročju.

Abstract

In tro duc tion: Pa tient sa tis fac tion is an im por tant health care out co me. The re are several fac torsinf luen cing the sa tis fac tion with treat ment in pre-hos pi tal en vi ron ment. The pur po se of this re-search was to de ter mi ne pa tient sa tis fac tion with non-emer gency me di cal trans port.Met hods: The data about pa tient sa tis fac tion were col lec ted using a sur vey que stion nai re. There search sam ple in vol ved all the can cer pa tients who were trans por ted to the In sti tu te of On co -logy Ljub lja na with non-emer gency trans port in the cour se of the re search. Of 103 di stri bu tedque stion nai res a to tal of 100 were comple ted cor rectly (Cron bach’s alp ha: 0.96).Re sults: On ave ra ge the res pon dents were very sa tis fied with me di cal trans port and the per for -man ce of pa ra me dics (me dian va lue (Me) for both = 5.0) and with all the con si de red as pects ofnon-emer gency me di cal transport (Me = 5.0), ex cept the amount of time they spent away fromhome (Me = 4.0). The pa tients who were fully de pen dent on ot her peo ple were the least sa tis fiedwith the tech ni cal as pect of me di cal trans port. Tho se who were trans por ted in a lying po si tionwere less sa tis fied with the way pa ra me dics took care of their needs.Dis cus sion and conc lu sions: The re search re sults sho wed, that pa tients are very sa tis fied withnon-emer gency me di cal trans port. Ho we ver, ef forts should be made to cut the time they spendaway from home be cau se of wai ting for the am bu lan ce. This is the first re search of the kind inSlo ve nia and it pro vi des an in sight into the qua lity of this ser vi ce.

379


DARUJ KRI

BLOOD DONATION

An dre ja Be lec, Ja nja Je menšek

Cen ter za trans fu zij sko me di ci no, Uni ver zi tet ni kli nič ni cen ter Ma ri bor, Ljub ljan ska uli ca 5, 2000 Ma ri bor

UVOD

Za kaj da ruj kri in s tem rešuj živ lje nja? Vsak dan v Slo ve ni ji po tre bu je mo 300 do 350 kr vo da jal -cev za od vzem krvi. Vsa kih 5 mi nut nek do po tre bu je kri, pa naj gre za pla ni ran ope ra tiv ni po segali reševa nje živ lje nja v pro met ni ne sreči. Po me ri lih Evrop ske skup no sti je kr vo da ja lec ose ba, kipro sto volj no da ru je kri, plaz mo ali ce lične se sta vi ne krvi po last ni želji in zato ne prej me plačilav ob li ki de narja ali dru gih ob lik de nar ne ga na do me sti la, kar vključuje tudi plačano od sot nostz dela, ra zen časa, po rab lje ne ga za pre voz in da ja nje krvi. V Slo ve ni ji je v Za ko nu o de lav nih raz -mer jih na pi sa no: »De la vec ima pra vi co do od sot no sti z dela za ra di da ro vanja krvi na dan, kopro sto volj no da ru je kri. V tem pri me ru iz plača de lo da ja lec na do me sti lo plače de lav cu v bre mezdravs tve ne ga za va ro va nja.« (169.člen Za ko na o de lav nih raz mer jih, 2. od sta vek)

Pro sti dan kr vo da jal cem še ved no pri pa da v večini držav vzhod ne Evro pe, med tem ko v za -hod nih državah EU kr vo da jal ci da ru je jo krvi v svo jem pro stem času. Pri nas kr vo da jals tvo, takokot v dru gih državah, de lu je po prin ci pu hu ma ni tar no sti in so li dar no sti. V Slo ve ni ji je glav ni or ga -ni za tor kr vo da jal skih ak cij Rdeči križ Slo ve ni je (RKS), ki sku paj z Za vo dom za trans fu zij sko medici -no Slo ve ni je, Cen trom za trans fu zij sko me di ci no Ma ri bor in Trans fu zij skim cen trom Ce lje, na re dilet ni plan kr vo da jal skih ak cij. Pla ni ra nje kr vo da jal skih ak cij te me lji na raz po re di tvi od vzemov krvikr vo da jal cem po re gij skem po dročju, da lah ko go vo ri mo o sa mo za dost no sti v pre skr bi s krv jo.Kljub skr bi RKS, ki je za dolžen za mo ti va ci jo, pro mo ci jo in or ga ni za ci jo kr vo da jals tva od leta1953, in za go tav lja nju za dost nih ko ličin krvi za vse zdravstve ne pro gra me v Slo ve ni ji, še ne do -se ga mo takšne stop nje za ve sti, kot jo ima jo na pri mer Ni zo zem ci ali An gleži, ki to ra zu me jo kotdržav ljan sko dolžnost. Pre cej slabše sta nje je na jugu Evro pe. Tam kr vo da jals tvo kljub in ten ziv -ne mu tru du še ved no te melji na družin skih čla nih, so rod ni kih, del no pa tudi na plačanem kr vo -da jals tvu, zato ima jo v Ro mu ni ji, Al ba ni ji in Bol ga ri ji še ved no po go sto težave pri pre skr bi s krv jo.V sve tu ima jo na raz lične načine ure je no da ro va nje krvi kr vo da jal cev, od pro sto voljnih do plačanih,od ci lja njih do na ključnih, od načrto va nih do izred nih, od po treb po sa mez ni ka, ki po tre bu je kri.

METODE

Za ra zi sko va nje smo poi ska li pri mer no li te ra tu ro in član ke v slo ven skem in tu jem je zi ku. Upo ra -bi li smo in ter net ni br skal nik Goo gle Chrome in Goo gle Play in is ka li a pli ka ci je, ki se lah ko pre ne -se jo na te le fon v ope ra cij skem si ste mu An droid. Upo ra bi li smo pa met ni te le fon Hua wei MYA-L41.Na Goo gle Play smo poi ska li a pli ka ci je na ključno be se do »da ruj kri« in za oce nje val ne kri te ri jeizbrali: ceno, iko no/ime, je zik, te ma ti ka, po so do bi tev, ve li kost, oce no, na me sti tev in upo rab nost.

REZULTATI

V splet nem is kal ni ku Goo gle Play smo iz bra li ka te go ri jo »me di ci na« in vtip ka li ključno be se do»Da ruj kri«. Po nu je nih je bilo 235 za det kov, na kar smo iz bra li brez plačne in do bi li 230 za det kov,ka te re smo nato pre gle da li in oce ni li na pod la gi iko ne/ime na in oce ne, ki je mo ra la biti višja kot 4.Os ta lo je 37 a pli ka cij, ki smo jih ka te go ri zi ra li gle de te ma ti ke, je zi ka – slovenščina in an gleščinater po so do bi tve, ki je mo ra la biti oprav lje na na zad nje leta 2017. Os ta lo je 10 a pli ka cij, ki smo jihpo drob ne je ana li zi ra li in ugo to vi li, da po drob nejši pre gled te ma ti ke pri 4 ni bil us tre zen, 2 pa stabile na me nje ni samo eni državi. Os ta le 4 a pli ka ci je smo pre ne sli na pa met ni te le fon Hua wei MYA-L41 in se nato od ločili, da bomo pri mer ja li a pli ka ci jo iz de la no v RS, z a pli ka ci jo Blood Bank EU.


380

381


Sli ka 2: 10 a pli ka cij, ki smo jih pri mer ja li gle de na: upo rab nost v več kot 1 državi, te ma ti ki (aliso pri mer ne za kr vo da jals tvo).

Pre gled in ana li za po dat kov iz mo bil ne a pli ka ci je je po ka za la, da ima a pli ka ci jo na meščenihveč kot 5000 upo rab ni kov. Ker nas je za ni ma lo ali so upo rab ni ki mo bil ne a pli ka ci je za do volj niz upo ra bo, smo ana li zi ra li po dat ke in ugo to vi li, da je od 388 po da nih mnenj 263 upo rab ni kovdalo oce no 5, kar je 67,78 % vseh upo rab ni kov, ki so po da li svo jo oce no.

Blood Bank EU je na me nje na upo rab ni kom, ki štu di ra jo na po dročju EU. Je a pli ka ci ja, ki jebila na meščena no vem bra 2017. Ker je na me nje na samo štu den tom, ki se lah ko re gi stri ra jos svo jo vpi sno šte vil ko nima ve li ko upo rab ni kov. A pli ka ci ja se nam je zde la za ni mi va, saj živi mona po dročju EU in bi si z upo ra bo mo bil nih a pli ka cij po ma ga li na evrop ski rav ni, v pri me ru ko sev trans fu zij ski me di ci ni išče us tre zen kr vo da ja lec za pa cien ta, ki po tre bu je us trez no kri. Vse bolj

Sli ka 1. Dia gram po te ka.

Brezplačnih: 230Ikona/ime/ocena (vsaj 4 zvezdice) (Neustrezna): 193

Google Crome, Google Play (kategorija Medicina),aplikacije za Android

Skupno število zadetkov: 235

Tematika: 12Jezik (slo/ang) neustreza: 5Posodobitev: 14

Tematika: 4Aplikacija namenjena samo eni državi: 2

n=10

n=37

n=4

n=2

Namestitev na telefon-2

Sli ka 2. Ta be la us tre za / ne us tre za.

po go ste je se po javljajo pa cien ti, ki ima jo spe ci fične an ti ge ne in tra ja kar ne kaj časa, da se naj deus tre zen kr vo da ja lec.

Splet na a pli ka ci ja Blood Bank EU je samo del no upo rab na za po dročje RS, saj je na me nje -na samo štu den tom, ki štu di ra jo v državah EU.

ZAKLJUČEK

A pli ka ci ja Da ruj kri je v RS je po mne nju upo rab ni kov zelo do bra, saj jo je več kot 50 % upo rab ni -kov, ki so od da li svo jo oce no, oce ni lo z oce no 5. Pri ka zu je lo ka ci je in čas iz ved be kr vo da jal skihak cij tako na po sa mez nih lo ka ci jah v RS, kot na stal nih lo ka ci jah v ZTM s pri pa da jočimi eno ta mi,CTM s pri pa da jočimi eno ta mi in TC. Iz splet ne a pli ka ci je je raz vid no ali v RS pri manj ku je do -ločene krv ne sku pi ne ali pa so za lo ge pre ve li ke. Z upo ra bo splet ne a pli ka ci je se lah ko kr vo da -jal ci od ločijo za da ro va nje krvi ali pa ga pre ložijo za ne kaj časa, če za sle di jo, da so za lo ge krvipre vi so ke.

A pli ka ci ja Blood Bank EU ima po manj klji vost, ker vključuje samo štu den te, ki se izo bražuje -jo v EU. Iz tega raz lo ga ima ver jet no tudi niz ko šte vi lo upo rab ni kov, ven dar je vi so ko ocenjena.

LITERATURA

1. Lam preht N., 2004, Pri po ročilo o pri pra vi, upo ra bi in za go tav lja nju ka ko vo sti kom po nent krvi 10. iz da ja, Ljublja na,Coun cil of Eu ro pe

2. http://www.bloodtransfusion.it/articolo.aspx?idart=002601&idriv=903. http://www.bloodtransfusion.it/articolo.aspx?idart=002602&idriv=904. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV28885. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0887796313000862?via%3Dihub6. https://www.uptodate.com/contents/directed-designated-blood-donation-programs?search=web%20applic-

ation%20blood%20donor&source=search_result&selectedTitle=4~50&usage_type=default&display_rank=47. https://www.uptodate.com/contents/blood-donation-and-transfusion-beyond-the-basics?topicRef=15874&

source=related_link8. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/781329. http://www.ztm.si/uploads/news/JUBILEJNA_PUBLIKACIJA_WEB.pdf


382

Sli ka 3. Mo bil na a pli ka ci ja Da ruj kri. Sli ka 4. Mo bil na a pli ka ci ja Blood Bank EU.

383


AVTORSKO KAZALO

LIST OF CONTRIBUTORS


384

A

Adrović E. 300

Andrejc A. 167

Andrejc M. 307

Avguštin K. 312, 350

B

Baznik Š. 112, 220

Belec A. 380

Boh J. 377

Bole U. 79

Bregant G. 281

Brvar M. 63, 202, 211, 337

Č

Čander D. 43, 186

Čargo A. 186

Čavničar B. 171, 307

Čuš N. 196

D

Demšar L. 370

Deželak I. 368

Dragšič P. 346

Dujić D. 186

Dukić Vuković T. 309

F

Fajfar M. 309

Ferjan A. 353

Fink A. 54

Fischinger A. 257

Frangež I. 173

G

Globačnik T. 231

Gorgiev Borovnik M. 309

Gorjanc J. 179

Gorjup D. 54

Grenc D. 63

Gričar M. 141

Gros T. 257

Grošelj Grenc M. 121, 117, 176

Grubešić Z. 275

H

Hlastec A. 363

J

Jakič M. 176

Jakomin J. 262

Jemenšek J. 380

Jenko E. 275

K

Kajtna A. 171

Kariž S. 377

Kladnik U. 214

Klančnik L. 329

Kleva D. 350

Kmetič K. 220

Knafelj R. 94

Knežević S. 353

Kočevar U. 329

Kodela M. 193

Kokalj J. 152

Korelič T. 346

Koštomaj V. 234, 243

Kovac J. 208

Kovac M. 208

Kralj E. 234, 243

Kralj M. 249

Kramar J. 295

Kristan A. 104

Kržišnik Zorman S. 89

Kunej D. 223

Kurent U. 150

Kurnik P. 171

L

Leban V. 337

Leben L. 211

Lesjak A. 307

Livk M. 323

Logar Čuček M. 266

Logar Zakrajšek B 26

Lukić M. 107

M

Maček R. 58, 319

Malovrh T. 145

Markota A. 112

Mažič M. 319, 356

Mesec U. 323

Mihalič M. 340

Miklavčič J. 173

Mikulič M. 266

Mohor M. 21, 323

Možina H. 137

Mramor M. 121

385


N

Najdenov P. 126

Natek N. 356

Nežmah J. 319, 356

Novak Antolič Ž. 35

O

Omerović M. 107

Oštir M. 130

P

Papič L. 377

Pavlović M. 300

Pelcl T. 223

Perne D. 74

Petek A. 217

Peterlin L. 202

Plevnik G. 377

Podobnik B. 368

Popovič M. 199

Povše U. 337

Prah M. 163

R

Rajapakse R. 49

Rajer M. 379

Rajšp L. 363

Rančigaj Gajšek M. 30

Randl T. 150, 152

Rebolj J. 270

Rednak Paradiž K. 214

Repanšek S. 365

Režun P. 262

Rihtar A. 326

Rozman J. 291

Ručigaj S. 370, 374

S

Sedej T. 379

Skok K. 163

Skok P. 163

Stojanović Sukur T. 337

Strnad M. 167, 326

Š

Šarc L. 186

Šatej M. 179

Šmon A. 312, 343

Šolar B. 315

Štabuc B. 155

Šučurović T. 307

T

Taseski D. 217

Tomažič J. 326

V

Vajd R. 141

Vaupotič M. 196

Velikonja P. 286

Vencelj B. 182

Vesnaver A. 257

Vičič A. 365

Vlahović D. 99

Voga D. 217

Vrbovšek I. 334

Vrevc E. 374

Vučko Miklavčič I. 71

Z

Zafošnik U. 329, 334

Završnik M. 234, 243

Zelinka M. 312

Žmitek A. 83

ZAPISKI

386

387

ZAPISKI

ZAPISKI

388

389

ZAPISKI

ZAPISKI

390

391

ZAPISKI

ZAPISKI

392

mednarodnisimpozij o

urgentnimedicini

Urgentna medicinaizbrana poglavja

Emergency Medicineselected topics

25.

SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA URGENTNO MEDICINO SLOVENIAN SOCIETY FOR EMERGENCY MEDICINE

Urge

ntna

med

icin

aizb

rana

pog

lavj

a20

18

2018

Emer

genc

y M

edici

nese

lecte

d to

pics

931049

616987

9

Documents

2018 - szum.si