Chipolo v Vegasu3 7 11Pogovor: Matevž Luzar Lep dan Mitje Duha 19 Kam v srednjo šolo? www.zasavc.net info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikčetrtek, 28. januar 2016Letnik 3, številka 1

FASNGA

Janez Žlak je ob tem dejal: »Moje vodenje RTH bo temeljilo na pro-gramu zapiranja Rudnika Trbo-vlje-Hrastnik. Zakonodaja je ja-sna. Tople vode ni treba odkrivati, važno je dobro delo.« Povedal je še, da namerava zelo tesno sode-lovati z nadzornim svetom RTH. »Zavzemam se za transparentno in pravočasno izpolnjevanje pro-grama zapiranja na vseh področ-jih, tudi na kadrovskem in pri sanaciji površin, kjer so stvari v zaostanku.« Žlak je zadovoljen, da mu je nadzorni svet zaupal vodenje

NovostiNovo leto je priložnost za spre-membe. Znane so zaobljube o tem in onem. Po navadi so povezane s cigaretami, bolj zdravim življe-njem, čisto drugačnih odnosih. Že znan slovenski pesnik Tomaž Domicelj je pel Saj po novem, saj po novem, saj po novem letu boljše bo.Jasno, da bo. Pred vami je prva šte-vilka našega časopisa v letu 2016. Oblikovan je malo drugače kot doslej, bolj sodobno, so dejale mla-de sile v uredništvu. Ponuja nekaj zanimivih novosti in upamo, da so vam všeč.Počasi preoblikujemo tudi vsebi-no časopisa. V njem boste časoma našli več malo daljših člankov, nekatere nove vsebine, kakšno prenovljeno stran. Spremembe ne bodo zaplule med vas naenkrat, ampak bodo pljuskale počasi. Upa-mo pa, da boste zadovoljni s časo-pisom in ga boste še naprej radi jemali v roke.Nekatere vsebine smo prenesli na naš spletni časopis. Na sple-tni strani www.zasavc.net lahko dnevno spremljate dogajanje v Za-savju. Poskušamo zajeti čim več dogodkov na različnih področjih. Prejšnji teden smo zagnali novost, ki bo prav gotovo postala ena bolj uporabnih zasavskih spletnih vse-bin. Na enem mestu namreč lahko najdete napoved vseh dogodkov v Zasavju. Od tekem pionirčkov, do vrhunskih kulturnih dogod-kov, kino predstav, prireditev v delavskih domovih, mladinskih centrih in knjižnicah do različnih rekreativnih srečanj.Današnji časopis prinaša precej zanimivega branja. Ne spreglejte pisanja o zasavskih podjetnikih. O njih pišemo na različnih straneh. Pa pogovorov z Zasavci, ki premi-kajo meje na različnih področjih. Pa - srednje šole vabijo mlade v svoje učilnice. Pa tudi veliko drob-nih vesti iz Zasavja prinaša današ-nji časopis.Všeč mi je razmišljanje, da mora-mo vedno znova in povsod iskati priložnosti, da lahko vsak nov dan prinese nekaj novega, dobrega in zanimivega. Da si lahko vedno zložimo kockice tako, da smo lah-ko kadarkoli v življenju srečni za umret. Za dobre želje ni neprimernega časa. Torej: leto 2016 naj bo po va-šem okusu.

M Marko Planinc

Katapult naj bi zaživel v nekaj me-secih, Dewesoft namerava vanj vložiti okrog 500 tisoč evrov. Kot je povedal vodja projektov v Dewe-softu Mišo Gornik, je osnovni cilj nove družbe odpiranje novih delovnih mest v zasavski regiji. Dewesoft je od NLB odkupil 1800 kvadratnih metrov prostorov. S tem bodo zagotovili prostor za delovanje Katapulta in družb, ki bodo delali pod njegovim okriljem. »Katapult bo pomagal in podpiral firme z dobro poslovno idejo. Za-gotovili jim bomo kompletno pod-porno infrastrukturo: administra-tivne, računovodske, marketinške storitve, najem prostorov po ugo-dnih cenah, pomoč pri postavitvi

proizvodnje, mentorje, pomembna bo tudi pomoč pri prodajnih aktiv-nostih, marketingu, skupni naba-vi, pridobivanju virov financiranja in nepovratnih sredstev,« je dejal Gornik. Za podjetnike – začetnike bo po-membna sprejemljiva cena najema prostorov, možnost odložnega pla-čila, mentor, ki bo vsakodnevno na razpolago, izjemno pomemben bo nabavni bazen. Vanj bodo vključili že delujoča podjetja in nova. S tem bodo drastično zmanjšali nabavne stroške. Zavedajo se tudi, da je pri uspehih podjetja še vedno glavni človek in ekipa. Iskali bodo pri-merne kadrovske rešitve, nadejajo se, da bodo našli dobre kadre tudi

za krovni Dewesoft. Zanimiva je tudi ideja za sofinanciranje start up firm, ki bo v Sloveniji zanimiva novost.Osnovne dejavnosti družbe Kata-pult bodo: pospeševanje razvoja poslovne ideje, usposabljanje pod-jetnikov in strokovnjakov, sistem servisnih storitev in iskanje fi-nančnih virov za uresničitev po-slovnih idej in delovanje družb. Z bogatimi izkušnjami strokovnja-kov, ki delajo v Dewesoftu bosta gonilni sili tega podjetja dr. Jure Knez in Andrej Orožen skušala pomagati novim podjetnikom do hitrejše in bolj varne rasti njihovih dejavnosti. In prispevati svoj delež k hitrejšemu razvoju Zasavja.

M Marko Planinc : arhiv Dewesofta

Dewesoft kupil IskroTrboveljsko uspešno podjetje Dewesoft je 26. januarja od NLB kupilo del prostorov nekdanje Iskre. V novih prostorih nameravajo urediti nov podjetniški center, saj ustanavljajo družbo za pospeševanje podjetništva Katapult.

Janez Žlak na RTHVodenje Rudnika Trbovlje-Hrastnik je 25. januarja prevzel nov direktor. Na to mesto je nadzorni svet RTH, ki ga vodi Ervina Jarc, imenoval Janeza Žlaka, ki je do likvidacije opravljal naloge pomočnika direktorja TET. Med sedmimi kandidati, ki so ustrezali pogojem, so se za Žlaka odločili zato, ker jih je prepričal s svojo predstavitvijo in prijavo.

podjetja, ki bo v naslednjih letih še kako pomemben pri razvoju oko-lja. »Brez odličnega sodelovanja z vsemi tremi zasavskimi občinami, predvsem seveda Trbovljami in Hrastnikom, si ne predstavljam, da bi lahko normalno oddelal svoj mandat na tej odgovorni funkciji,« je še povedal novi direktor RTH.V.d. direktorja RTH Stanislav Sotlar pa je 15. januarja javnosti sporočil, da je nadzorni svet druž-be RTH seznanil, da prekinja po-stopek izbire direktorja v družbi Spekter. Razpis bodo torej pono-

vili, izbiro novega direktorja pa bo opravil novi direktor družbe RTH.

M MP : arhiv TET

2četrtek, 28. januar 2016

FASNGA Zasavje v središču sveta vsak dan na www.zasavc.netZASAVJE

1. Slovenija se duši v prekoračenih dovoljenih mejnih koncentracijah prašnih delcev. Rekord leta 2015 imajo s 36 preseganji Zagorjani. Stroka svari, da stalna izpostavljenost prašnim delcem skrajša življenje za leto dni. V Sloveniji zaradi tega vsako leto umre 1500 ljudi, največ v Zagorju.

2. Novoletni pohod na Kum se spet odvije na drugega januarja, kot pred ukinitvijo prazničnega dneva. Na vrhu Kuma naštejejo tisoč udeležencev.

4. Eko sklad objavlja milijon evrov vreden javni poziv za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim na degradiranih območjih, ki želijo zamenjati stare kurilne naprave na trdna goriva z novimi na lesno biomaso. Med degradirane spadajo tudi občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.

5. Jame Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) so zaprte, devetim od 83 zaposlenih teče odpovedni rok, rudnik mora bankam do 2018 vrniti 12,5-milijona evrov in do konca 2016 odpustiti okrog petdeset ljudi. Leta 2018 bo podjetje glede na plan države likvidirano. Zapiranje je v petnajstih letih »požrlo« 215 milijonov evrov.

6. V kinodvorani na Dolu pri Hrastniku se z vodstvom občine sestanejo stanovalci dolske Gmajne. Preprečiti želijo, da bi občina z novim prostorskim načrtom del Gmajne legalizirala sporen »kamnolom« in deponijo družbe Pavčnik.

11. Eden najbogatejših Slovencev in nesporno najbogatejši Zasavec Sandi Češko v MC Trbovlje izjavi, da je še zmeraj najpomembnejša zdrava kmečka pamet.

12. 2016 Gabrijel Brezovar, največji upnik trboveljske STTIM, ki mu njen lastnik Peter Kotar dolguje 808.000 evrov, za Delo izjavi, da ne bo potrdil predlaganega poplačila upnikov.

13. Država se namerava še letos lotiti prve faze trimilijonske investicije v urejanje obvoznice pod Ruardijem; najprej bodo podrli »bejlija« in zgradili nov most čez Kotredeščico.

15. Država bo Litijanom, Šmarčanom, Zagorjanom in Radečanom povrnila dodatne stroške pri gradnji centralnih čistilnih naprav. K 27-milijonskemu projektu bo primaknila skoraj 1,8 milijona.

16. Trboveljski podžupan Tadej Špitalar potrdi kandidaturo za v.d. direktorja nove Regionalne razvojne agencije Zasavje. Podporo dobi tako pri hrastniškem kot zagorskem županu, z domačo, trboveljsko županjo, se zatika …

18. Predstavnike verskih skupnosti z območja Trbovelj tradicionalno sprejmejo na občini Trbovlje.

20. Podružnična šola na Podkumu zmaga na natečaju informacijskega pooblaščenca za najboljšo učno uro zasebnosti in varstva podatkov.

22. Janija Žlaka, nekoč drugega človeka Tet, imenujejo za direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik.

23. Vseslovenski projekt Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji se predstavlja na največjem sejmu za turizem in prosti čas CMT Stuttgart 2016. V projekt je vključenih 65 slovenskih občin – med njimi Zagorje.

24. Alenka, Sašo in Jure Knez ob 18. uri zaženejo portal sos-sola.si, namenjen staršem in otrokom prvih treh razredov devetletke s težavami pri matematiki.

25. V hrastniškem Vrtcu bodo že tretjič razpisali prosto delovno mesto ravnateljice. Doslej sta se ponesrečila dva poskusa: pri prvem je napako zagrešil svet zavoda, pri drugem nobena od treh kandidatk ni dobila dovolj glasov.

26. STTIM Trbovlje grozi stečaj, ljudje so doma, poenostavljena prisilna poravnava ni uspela. STTIM upnikom dolguje 4,4 milijona evrov.

Kolofon: Zasavski tednik

Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko PlanincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultu-ra, Zasavje), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).Kontakt: info@zasavskitednik.si, uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Koledar dogodkov januarUrgentni center deluje

Zimski pohod je tokrat minil brez snega, ki je pričel naletavati šele popoldan, ko je bila večina udele-žencev že v dolini. Organizatorji, člani PD Kum Trbovlje, so letos zaradi davčnih blagajn ukinili prijavnino, zato je število udele-žencev le približno. Vendar, kot je dejala predsednica PD Kum Trbo-vlje Marjeta Bricl: »Spet je bilo na Kumu okrog tisoč pohodnikov z vseh koncev Slovenije, v bajti dren, zunaj pa veselica.« Pohodni-ki so uživali v druženju, vzpon so prekinjale dobre želje, stiski rok in planinski pozdravi.

M MP : arhiv PD Kum Trbovlje

Letos so prvega novorojenca v trboveljski bolnišnici pozdra-vili na novega leta dan malo čez osmo uro zjutraj. Jasno, dekleta imajo prednost in prva novorojenka je bila ženskega spola.Zadnji novorojenček se je v letu 2015 v trboveljski porodnišnici rodil 30. decembra, mamica je po-vila dečka. V novem letu se je prva rodila deklica. Na svet je priveka-la 1. januarja ob 8.10 uri. Mamica jo je bila zelo vesela, a je ni želela predstaviti širši javnosti. Nasled-nji dan, 2. januarja, ob 1.20 uri je Jasmina Ramić iz Hrastnika rodila sina Maida.

M : Irena Vozelj

Zasavci so se od starega leta poslo-vili na različne načine. V Trbovljah posebne zabave niso pripravljali, so pa svojim občanom omogočili brezplačen avtobusni prevoz na silvestrovanje v Zagorje. Tja so se odpeljali tudi tisti Hrastničani, ki jih nizke temperature niso zadr-žale na domačem kavču. Za udobje svojega doma se je na zadnji dan starega leta namreč prav zaradi vremena odločilo veliko Zasavcev in toliko Hrastničanov, da je napo-vedano silvestrovanje v hrastniški športni dvorani odpadlo. So se pa zadnje dni leta številne prireditve in množično občinstvo zgostili pred Gasilskim domom v Zagorju. Na pripravljenem odru so že v sredo, 30. decembra, publiko zabavali Folk idoli in Jelena Rozga. Na Silvestrovo pa so kljub mrazu prireditveni prostor najprej ogreli

Strategija LASLokalna akcijska skupina LAS Zasavje je sprejela strategijo lokalne-ga razvoja. Obsežen dokument Strategije Partnerstva LAS Zasavje (na skupščini so preimenovali partnerstvo) za obdobje 2014-2020 je napisal KGZS – zavod Ljubljana, partnerji LAS-a pa so jo sprejeli na seji skup-ščine 26. januarja. V upravni odbor Partnerstva LAS Zasavje sonadome-stno izvolili Lojzeta Čopa iz Podkuma.

M MP

Urgentni center je bil kot eden iz-med desetih v predvideni mreži urgentnih centrov v Sloveniji ve-činoma financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zgra-jen in opremljen je bil kot drugi

Urgentni center pri Splošni bolnišnici Trbovlje je 1. januarja sprejel prve paciente.

urgentni center v Sloveniji, for-malno pa so ga 23. decembra odpr-li med zadnjimi.V urgentnem centru deluje tudi dežurna služba trboveljskega zdra-vstvenega doma, urgentna pedia-

trična in ginekološka porodna am-bulanta pa sta še vedno na starih lokacijah.  Po besedah direktorice bolnišnice Marine Barovič je delo z novim letom dobro steklo kljub pričakovanim začetniškim teža-vam.

M ZT

Prva punčka

Tisoč pohodnikovTradicionalnega, letos že 34. novoletnega pohoda na 1219 me-trov visok Kum, se je 2. januarja udeležilo okrog tisoč pohodni-kov.

Silvestrovanje

Zasavci, potem pa do konca napol-nili Modrijani. Z njimi sta Zagorje in župan Matjaž Švagan odštevala letu zadnje sekunde. Ko je odbila polnoč, je župan odprl penino in

občanom in obiskovalcem izrekel svoje voščilo.

M ZT : Klemen Vukič

GOSPODARSTVO 3četrtek, 28. januar 2016

FASNGAZasavske gospodarske novice na Zasavc.net

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

GRADBENIŠTVO

Rekonstrukcije d.o.o., Pot Hameršak Emila 17, Dol pri Hrastniku, 041 466 066

VULKANIZERSTVO

JPS MM AVTOSERVIS d.o.o.Trg revolucije 8 B, Trbovlje 041 704 663

KROVSTVO

Ketos plus d.o.o., krovsto, kleparstvo, tesarstvo, Selo pri Zagorju 3, Zagorje, 040 436 590

INŠTRUKCIJE

BIBA Instrukcije, Hrastnik, 040 996 275

FOTO

Foto Weiss, fotografska dejavnost d.o.o., Obrtniška cesta 21, Trbovlje 03 563 41 15 / 041 798 342PE center: Ulica 1. junija 11 041 647 342

ROLETARSTVO

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

TAPETNIŠTVO

Tapetništvo in dekoraterstvo Solina Branislav s.p., Obrtniška cesta 24, Trbovlje, 040 165 013

GOSTILNE, PIZZERIJE

Gostilna Bigman, Gorazd Bigman s.p., Klek 32, Trbovlje, 041 790 589 03 56 32 997

Pizzerija Dimnik, Obrtniška cesta 1, Trbovlje, (03) 562 84 99

ROČNA DELA

TinaMalina, 031 523 134, handmade.tinamalina@gmail.com

Za objavo v rubriki Mojstri pokličite 070 788 510

»Mrežo distributerjev imamo sko-raj po celem svetu, manjka nam še nekaj držav, ki jih želimo dodati v letošnjem letu,« pravi direktor Primož Zelenšek. So pa njihovi cilji za leto 2016 še ambicioznejši. Prodati nameravajo kar pol milijo-na Chipolov, oziroma 40.000 teh izdelkov mesečno in tako doseči dobrih štiri milijone prihodkov. Tudi nova delovna mesta bodo letos še odpirali. Kot pravi Zelen-šek, bodo zaposlili še najmanj pet do sedem programerjev in drugih razvojnikov na področju operacij-skega sistema Android in iOS ter inženirjev elektrotehnike elektro-nike.Proizvodnja izdelka je zahtevna, so jo pa osemdeset odstotkov v

»V prvem trimesečju lanskega leta je bil promet bolj skromen,« je povedal direktor Tomaž Kralj, »potem pa se je začel povečevati in tudi dela na področju storitev je bilo dovolj.« Še vedno ustvarijo največ prometa s trgovino in ka-belskimi sistemi, vse bolj pa tudi s sistemi ogrevanja na biomaso

Ceroz zaživelRegijski center za ravnanje z od-padki Ceroz je z letošnjim letom za-čel poskusno obratovati in zagnal tudi čistilno napravo.

»Proces čiščenja izcednih vod pote-ka pod nadzorom izvajalca gradnje in trenutno tudi v skladu s progra-mom,« je ob tem povedal direktor Ceroza Vili Petrič. Sortirnica in kompostarna sta začeli obratova-ti z zagonskimi kapacitetami. Te sestavljajo odpadki iz petih občin od Litije do Radeč. »Po zagonu proizvodnje v obratu sortirnice se s časovnim zamikom prične z delom v obratu za male biološke odpadke. To pomeni tako v delu stabilizacije ostanka odpadkov po sortiranju kot tudi v procesu pri-dobivanja komposta,« je pojasnil Petrič. Dodal je še, da pričetek no-vih dejavnosti v centru predstavlja predvsem velik preskok v našem razmišljanju. Med prioritetami pa je izpostavil, da se vsi procesi čim hitreje stabilizirajo in se prične ob-delava odpadkov v polnem obsegu.V Cerozu so v novo leto starta-li tudi z novimi zaposlenimi. Že oktobra so zaposlili dva delavca za opravljanje del na premični meha-nizaciji, s 4. januarjem letos pa še

Chipolo v VegasuV lanskem letu so v zasavskem Chipolu, podjetju za raziskave in razvoj na področju elektronike, povečali promet za skoraj trikrat, in sicer z 865.000 na 2.400.000 evrov. Na novo so zaposlili deset ljudi, prodali pa skoraj 250.000 izdelkov.

zadnjih dveh letih avtomatizirali. Na vprašanje, ali se na trgu pojav-ljajo podobni in cenejši izdelki iz drugih držav, predvsem Kitajske, Primož Zelenšek odgovarja: »Ki-tajci niso problem. Sam sem bil v tovarni, kjer proizvajajo kopijo, ampak me ni prepričala. Duša iz-delka je programski del, ki ga je težje kopirati in tukaj je naša pred-nost. Soočamo se z drugo močno konkurenco, ki se v večjem delu nahaja v Združenih državah Ame-rike.« Prav tam, natančneje v Las Vegasu, se je podjetje v začetku leta predstavilo na sejmu CES. »Na sejmu smo se dobro predstavili,« je povedal Zelenšek, »pridobili smo kar nekaj novih potencialnih kup-cev in distributerjev. Srečali smo

se tudi z našimi obstoječimi par-tnerji in osvežili odnose. Imamo pa že rezervirano mesto za CES 2017, ki bo na bistveni boljši loka-ciji in z večjo kvadraturo. Z novim produktom ciljamo tudi na nagra-do CES Award.« Sicer pa so svoj produkt že konec lanskega leta prenovili in mu do-dali veliko novih programskih funkcionalnosti. Do konca marca

naj bi izpilili še vse malenkosti in s tem razvoj produkta Chipolo zaključili. »Po tem obdobju bomo začeli intenzivno razvijati nove produkte, ki bodo nadaljevali našo zgodbo z naslovom Nič ni izgublje-no (angl. Nothing is lost),« še pravi Zelenšek.

M TPK : arhiv podjetja Chipolo

in kogeneracije. Med letošnjimi cilji je najpomembnejši postavitev proizvodne linije pelet, ki bodo narejeni izključno iz slovenskega lesa. Proizvodnja naj bi po besedah Kralja stekla sredi februarja, z njo pa bodo kupcem, ki bodo prešli na ogrevanje s peleti, ponudili ugo-dno kombinacijo montaže in doba-

ve kuriva. Podjetje bo pomagalo tudi tistim, ki bodo izkoristili stoodstotno fi-nanciranje Eko sklada za nakup nove kurilne naprave. »Ob dobavi in montaži kurilne naprave bomo upravičencem podarili dva metra drv ali tono pelet, pomagali pa jim bomo pripraviti tudi razpisno do-kumentacijo za povračilo denarja.«Sicer bodo v podjetju letos pove-čali obseg spletne trgovine, na ka-teri že zdaj ponujajo okrog 1500 izdelkov, v kabelskem sistemu pa število programov HD in hitrost do interneta, je povedal direktor in dodal: »Če bomo uspešni na raz-pisu za soproizvodnjo toplotne in električne energije, bomo povečali moč naše elektrarne na lesno bio maso.«Novih zaposlitev letos ne načrtuje-jo. Lani so na novo zaposlili mon-terja elektroinstalacij, zanimajo jih tudi monterji ogrevanja in strojnih instalacij. Vendar bodo, če se bo pojavila potreba po kadrih, najprej preverili možnosti notranje preza-poslitve.

M TPK : arhiv EVJ

Postavitev linije peletV kisovškem podjetju Evj Elektroprom, ki trenutno zaposluje 90 oseb, so leto 2015 zaključili pozitivno in za tri odstotke povišali prihodek v primer-javi z letom prej.

osem novih sodelavcev za potre-be delovnega procesa v sortirnici. Novi zaposleni so prebivalci KS Marno in zaposleni za nedoločen čas s poskusno dobo.

M ZT

4četrtek, 28. januar 2016

FASNGA Zasavski tednik in www.zasavc.net za boljše Zasavje ZASAVJE

Odpiralni čas: Vsak delavnik 9 – 12 in 14 - 18

Sobota 9 – 12

Pridite pogledat novo trgovino MAPO

Dama trboveljskega športa, kot je dvorano Partizan ozna-čil podžupan Trbovelj Tadej Špitalar, je po tridesetih letih dobila novo obleko. V humanitarni akciji, ki jo je ob svoji 140-letnici pripravilo pod-jetje JUB v sodelovanju z Anino zvezdico, jo je v nove barve ode-lo šest slikopleskarjev lokalnega samostojnega podjetnika Fran-ca Merzela. Vsi zaposleni, ki so pleskali dvorano teden in pol, sku-paj 470 ur, so en svoj delovni dan darovali v humanitarne namene. Za prenovo dvorane, ki obsega 2.400 kvadratnih metrov stenskih površin, so porabili 400 litrov bar-ve Jupol, 200 kilogramov Jubog-leda in 72 kilogramov emulzije, 20 litrov lateksa, 6,5 litra Jubin Decorja, za pripravo toplih barv-nih odtenkov pa tudi niansirna sredstva. Dvorana je prepleskana v skoraj beli barvi, hodnik pa v ro-žnati pralni barvi.

Eko sklad je objavil javni po-ziv, po katerem bo financiral nakup nove kurilne naprave na lesno biomaso osebam, ki živijo na določenem obmo-čju (tudi Zasavju), so lastniki, solastniki ali etažni lastniki stanovanjske stavbe ali stano-vanja ter prejemniki denarne socialne pomoči.Skupaj je na voljo milijon evrov. Za novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, bo Eko sklad upravičencu priznal celotni stro-šek. Vendar ne več kot 8.000 evrov za malo kurilno napravo na polena in kombinirano kurjavo, ne več kot 6.000 evrov za malo kurilno na-pravo na pelete in ne več kot 4.000 evrov za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin).

Vrtec brez ravnateljiceSvet zavoda hrastniškega vrtca naj bi 13. januarja izvolil novo rav-nateljico. Za to mesto so kandidirale Mateja Funkl, Maja Petan in Barbara Vodeb. Vse tri kandidatke so na občinskem svetu že dobile pozitivno mnenje, izbor ravnateljice pa je v političnih in drugih kro-gih dvignil precej prahu. Na svetu zavoda nobena kandidatka ni do-bila večine, zato bodo morali celotni postopek zbiranja ponoviti. Do nadaljnjega vodi hrastniški vrtec vršilka dolžnosti ravnateljice Sla-vica Pavlič.

M ZT

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo letos končno za-čelo obnavljati pred trideseti-mi leti prizadeto območje od upravne zgradbe Zavoda za gozdove do križišča Čemše-nik-Trbovlje.Zagorje bo tako do leta 2018 dobilo novo cesto od odseka pri avtobusni postaji na Cesti 9. avgusta ob tako imenovani trafo postaji do križi-šča Čemšenik-Trbovlje v vznožju Slačnika (nasproti Skrinjarja). In-vesticija je ocenjena na tri milijone evrov, prvo etapo pa naj bi izvedli že letos. Kot je povedal vodja od-delka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi Ivo Vrtač-nik bo letos spomladi objavljen razpis za izvedbo prve etape inve-sticije, za katero je namenjenih ok-rog 300.000 evrov. V tej fazi bodo

Prepleskan Partizan Baily bo vzel slovozgradili nov most za dvosmerni promet čez Kotredeščico. Ta bo stal više glede na strugo potoka, po njem pa bo potekal dvosmerni pro-met. Območje bodo v nadaljevanju uredili tako, da bo promet potekal lažje, predvsem brez ostrih zavo-jev. Ko bo nov most zgrajen, bodo tako imenovani most Baily, name-ščen čez Kotredeščico po naravni nesreči leta 1987, vrnili obramb-nemu ministrstvu.Občina Zagorje se bo lotila tudi popravila mostu pri IGM in ne bo več čakala države. Most je bil po-rušen v jesenskih poplavah leta 2010. Za nov most bodo iz pro-računa zagotovili okrog 300.000 evrov, razpis za izvajalca pa naj bi bil objavljen še ta mesec.

M : TPKDvorano so pred slovesno otvorit-vijo 13. januarja pomagali očistiti prostovoljci Anine zvezdice, ki jih v Trbovljah vodi Tina Kos. Na prireditvi so nastopili otroci trbo-veljskega vrtca in prikazali nekaj

od dejavnosti, ki jih dvorana ponu-ja najmlajšim. Sicer v njej potekajo pestri programi tudi za srednješol-ce, rekreativce in starejše.

M ZT : TPK

Prav tako bo Eko sklad upravičen-cem povrnil stroške za novo eno-sobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogre-vanju prostora, vendar največ v višini 2.000 evrov. Upravičencem se bodo priznali stroški celotne naložbe, torej nakupa in vgradnje naprave. Ne morejo pa upravičenci dobiti denarne pomoči za nakup in vgradnjo prototipnih in rabljenih naprav ali opreme.Celotna dokumentacija z obrazci je na voljo na spletni strani Eko sklada. Zanjo lahko zainteresirani zaprosijo tudi po telefonu: 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13. in 15. uro. Sredstva bodo na voljo do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.

M TPK

Direktor JUB-a Željko Kovačevič, Ana Lukner in Tina Kos (Anina zvezdica), podjetnik Franc Merzel in podžupan Trbovelj Tadej Špitalar.

Za nove kurilne napraveSrečanje aktivnih Zasavk

PustolovščineMladinski center Zagorje po-nuja mladim kar nekaj nepo-novljivih priložnosti, da udo-bje domačega kavča zamenjajo za noro dogodivščino v tujini. Tisti, ki jih zanima novinarstvo in so vešči angleškega jezika, se lahko prijavijo na mladinsko no-vinarsko akademijo, ki bo od 15. do 23. marca potekala v Puli na Hrvaškem. Za tiste, ki jih zanima delo z migranti, antirasizem in medkulturni dialog, je namenjana mednarodna mladinska izmenjava z naslovom »Mobile and friendly«. Potekala bo od 17. do 24. aprila v mestu Kazanlak v Bolgariji s 35 udeleženci iz šestih evropskih držav, od tega pet Zagorjanov. Na-menjena je poglabljanju medkul-turnega dialoga. EVS, Evropska prostovoljna služba, je projekt, ki podpira prostovoljno delo mladih v Sloveniji in tujini. EVS je del pro-grama Erasmus+, ki ga financira Evropska komisija. V programu lahko sodelujejo mladi ne glede na študentski in zaposlitveni status. Prostovoljcem organizacija krije vse stroške bivanja, prehrane in prevoza. EVS bo potekal na Cipru in v Španiji v različnih terminih.Informacije o vseh projektih s na voljo na spletni strani Mladinske-ga centra Zagorje ob Savi.

M ZT

V prostorih Regionalnega cen-tra za razvoj v Zagorju so 19. ja-nuarja pripravili srečanje zasa-vskih aktivnih žensk in žensk, ki bi se želele aktivno vključiti v poslovno in družbeno okolje. Projekt je potekal v okviru mre-že za enake možnosti, imenovane Network MEMA. Zbrane sta poz-dravili gostiteljica Marta Turk in direktorica Gospodarske zbornice Zasavje Staša Baloh Plahutnik. Mojca Fon Jager je predavala o sistemu SDI. Predstavila je oseb-nostne tipe in profile. Ženske se v manjšem deležu odločajo za sa-mostojno poslovno pot ali prev-zemanje vodilnih položajev v go-spodarskih družbah. Njihov delež je majhen tudi pri vključenosti v procese odločanja na vseh nivojih.V Zasavski regiji je med skoraj 44 tisoč prebivalci 51 % žensk, samo 31 % jih zaseda vodilni položaj, sa-

mostojnih podjetnic je 30 %. Pros-tora za spodbujanje podjetništva in vključevaje žensk na vodilne položaje je še veliko. V mreži ugo-tavljajo, da so ženske manj uspeš-ne pri povezovanju in ustvarjanju mrež. Projekt, ki ga koordinira več partnerjev s pomočjo norveških partnerjev, si je zastavil cilj ustva-riti regijske mreže za spodbujanje žensk k aktivnejšemu vključevanju v poslovno in družbeno okolje.Tega so se lotili tudi v zasavski regiji. Udeleženke srečanja so se spoznale s pomočjo »hitrih zmen-kov«. Dogovorile so se, da se še dobijo, izpostavile nekaj zasavskih problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem delovanju, pričele bodo tudi z ustanavljanjem mreže zasa-vskih podjetnic in aktivnih žensk.

M KM

5četrtek, 28. januar 2016

FASNGAŽelite oglaševati? Pokličite 070/788-510. ZASAVJE

KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084 | www.nissan-krulc.si | e-mail: prodaja@nissan-krulc.si

NUDIMO VAMCenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje).• Zavarovalnica Triglav• Zavarovalnica Maribor• Zavarovalnica Generali• Zavarovalnica Adriatic Slovenica• Zavarovalnica Tilia• Zavarovalnica ERGO

NOVO• popravila vseh znamk vozil (servisiranje,

popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumu-latorjev ...)

• priprava vozila za tehnični pregled• polnjenje in vzdrževanje klimatskih naprav• premontaža gum• optične nastavitve podvozij• ročno pranje in notranje čiščenje vozil• poliranje vozil

V Domu starejših občanov Iz-lake so v okviru delovne tera-pije pridobili nove prostore, namenjene sproščanju in tera-piji stanovalcev.Soba se nahaja na varovanem od-delku v enoti Rožmarin in je na-menjena stanovalcem z demenco in tudi ostalim. Multisenzorna soba ali snoezelen je prostor, koris-ten za osebe s telesno in duševno okvaro, motnjami pozornosti, sen-zornimi okvarami, z demenco in starejše osebe, ki se težko vključijo v socialno okolje. Snoezelen je ak-tivnost, pri kateri se koristi čutna terapija. Spodbuja se senzibilnost čutil, s katerimi oseba sprejema informacije iz okolja, jih organi-

Tudi letos je hrastniški fotograf in filmski snemalec, direktor fotografije v uspešnih celove-černih filmih Simon Tanšek na zadnji dan leta 2015 naredil skupinsko fotografijo ljubiteljev Chicaga pred hrastniškim gostinskim lokalom Chicago.

M MP : Simon Tanšek

Županja Jasna Gabrič in pod-župan Tadej Špitalar sta 18. januarja na tradicionalnem ponovoletnem srečanju spre-jela predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Trbovelj.Sprejema so se udeležili predstav-niki župnije Sv. Martin Trbovlje ter župnije Trbovlje, Župnijskega urada Dobovec, predstavnik Bap-tistične cerkve in Islamske skup-nosti, medtem ko so bili povablje-ni tudi predstavniki Skupnosti za zavest Krišne, predstavniki Jeho-vovih prič ter Pravoslavne cerkve. Županja je njim in njihovim ver-nikom zaželela vse dobro v letu 2016 ter se zahvalila za celoletno duhovno oskrbo občanov. Tradi-cionalno ponovoletno srečanje, ki

Poln nahrbtnik darilZavarovalnica Triglav je na-mesto novoletnih poslovnih daril v dveh letih podprla že več kot 50 preventivnih lo-kalnih projektov pod skupnim imenom Za boljši jutri.Letos je sodelovala v 31 pro-jektih, od tega je sredstva na-menila tudi Zagorju. Podprla je nakup nahrbtnikov s potro-šnim sanitetnim materialom za Rdeči križ Slovenije – Ob-močno združenje Zagorje ob Savi in mobilnega LED prika-zovalnika hitrosti v cestnem prometu.

M ZT

Multisenzorna sobazira in interpretira ter omogoča pozitivno reakcijo. Vsi predmeti, ki se nahajajo v prostoru, spodbu-jajo prijetno počutje in sproščanje, saj omogočajo stimulacijo čutov in doživetji s pomočjo svetlobe, zvo-ka, vonja in otipa. Terapija se izva-ja skupinsko ali individualno pod vodstvom delovnega terapevta. V prostoru je potrebno ustvariti mir-no in prijetno vzdušje, kar dodatno vpliva na sprostitev. »Vpliv snoe-zelna se kaže v izboljšanem delo-vanju imunskega sistema, manj depresij in tesnobe, izboljša se sa-mopodoba in bolj smo sproščeni,« je povedala diplomirana delovna terapevtka v domu Petra Potisek.

M ZT

Sprejem verskih skupin

je eno redkih v Sloveniji in poteka že od 70-ih let, je v prvi vrsti na-menjeno izmenjavi pogledov na položaj verskih skupnosti v občini

in spodbujanju medsebojnih odno-sov.

M ZT : arhiv občine Trbovlje

Letos so že četrtič pripravili po-hod na Ostri vrh. Družba okrog 30 pohodnikov je bila mešana, imeli so najlepše vreme doslej, le jutro je bilo zelo mrzlo. Pot iz megle je vodila čez Rurovco, sadni predel Marnega, znanem kot velika zak-ladnica jablan. Za hojo do vrha Ostrega vrha so potrebovali dob-

Na Ostri vrhKrajani Marnega imajo svoj krajevni praznik 12. januarja, na dan, ko so okupatorji odpeljali v smrt krajane. Njihova imena so zapisana na spomeniku blizu gasilskega doma, na katerega Marnčani vsako leto položijo venec.

ro uro. Spremljalo jih je zimsko cvetje, predvsem teloh. Po pov-ratku okoli 13. ure je sledil kratek kulturni program. Nekaj besed je povedal Jože Velikonja, predse-dnik KS, ki je spomnil na največjo pridobitev lanskega leta – odprtje Ceroza in posledično pridobitev novih delovnih mest. Občino je

predstavljal podžupan Vinko Ža-gar, ki je pohvalil obojestransko sodelovanje in še posebej dejstvo, da so sprejeli center za ravnanje z odpadki v svojem okolju. Sledilo je družabno srečanje z odličnim go-lažem.

M FM

Fotkanje pred Chicagom

6četrtek, 28. januar 2016

FASNGA Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510.TEMA

Ne jokatDanašnji časi niso rožnati. »Čeprav je težko, je v vseh situaci-jah tudi veliko priložnosti,« pravi Češko. In pove zgodbo o migrantki iz Pakistana, ki je v ZDA na enem večjih srečanj spregovorila o tem. Povedala je, da je v mladosti veli-ko prejokala. Vse do takrat, ko ji je oče dejal: »Ne jokat, najdi rešitev.« Našla jo je v Ameriki. Kako znano, kajne? (op.p.)

IzgovoriVsak lahko najde ogromno izgovo-rov za neuspeh. Vedno in za vsa-ko stvar. Tisti, ki znajo, pa bodo pomanjkljivost spremenili v svoje prednosti. Karkoli delaš, moraš poskusiti biti najboljši.

Slovenski ponosSlovenci imamo mnogo prednosti. Smo tekmovalni, v tem smo izje-mno uspešni. Veliko Slovencev je izjemno uspešnih ekstremnih športnikov. Ne popustimo, vedno

skušamo biti najboljši. Imamo po-tencial.Moramo biti ponosni nase. V ne-katerih stvareh smo največji, naj-boljši. Pol Nemčije pleše po sloven-skih notah, Avsenikovih notah. Ne vem, zakaj ne bi otroke naučili, da morajo biti ponosni, ker je Slove-nec napisal največkrat predvajano skladbo na svetu – Golico. Ne smemo več prisegati na krščan-sko - komunistično logiko, ki je učila, da moraš biti v »špuru«, da ne štrliš ven, da si ponižen. To je slabo. Uveljavljati moramo ponos, pokončnost in to, kar Slovenci še znajo - razmišljati z zdravo kmeč-ko pametjo.

Studio ModernaStudio Moderna je pričel z direk-tnim marketingom v časih, ko je bil takšen način prodaje šele v po-vojih. Mnogi so se takšni prodaji posmehovali, danes je cel internet direktni marketing. Studio Moder-

na je danes poznana in prepoznav-na v svetu, na bankah, univerzah, podjetjih, v veliko državah.

ŠpurEna izmed najbolj dobrih Češkovih lastnosti je po njegovem mnenju ta, da se ni nikoli pustil voditi: »Ni-koli me niso spravili v špur. Nih-če. Vedno sem razmišljal po svoje in vleke poteze, ki so se mi zdele smiselne. Seveda sem sprejemal

predloge, naredil sem tudi napake, ampak nikoli nisem delal nekaj za-radi tega, ker je bil to trend, moda, družbena zahteva. Pomembno je, da vidiš nove izzive.«

Izbor sodelavcevČeško vedno išče sodelavce, ki hočejo nekaj več, ki se odlikuje-jo z vztrajnostjo, motiviranostjo. Takšne, ki hočejo biti najboljši in cenijo vrednote, kot je disciplina pri delu. Pri izpeljavi stvari ne sme biti kompromisov.

Zakaj v podjetništvoLjudje se podjetništva lotijo na različne načine. Nekdo, ki bo pos-tal podjetnik zaradi denarja, bo bolj kratke sape. Iskati moraš per-fekcijo, nekaj perfektnega moraš narediti za cel svet. Loviti je treba perfekcijo, to te mora gnati, če te to ne žene, nisi pravi podjetnik.

Tvegani kapitalV Sloveniji je največji problem, da ni tveganega kapitala, s katerim bi podrli podjetniške ideje. V ZDA fi-nancirajo 30 projektov, če je eden uspešen, je to dobro.

UspehUspeh je varljiva stvar. Lahko pri-de do občutka, da ne moreš naredi-ti napake. Tudi v Studiu Moderna se to dogaja. Čeprav ob napakah veliko izgubiš, je res tudi to, da je napaka najboljša šola.

PotrošništvoSvet se danes spreminja tako hitro, kot se še nikoli ni. Danes potro-šništvo ni več takšno, kot je bilo. Potrošništvo umira. Ljudje za-vestno spoznavajo, da je bil »fake. Kako narediti stvari vzdržne? »V Studiu Moderna skušamo delati tako, da so stvari za ljudi socialno in ekološko zanimive. Kdor tega ne bo naredil, bo ugasnil. Pri nas npr. podpiramo lokalno pridelano hra-no. Povezali so se z malimi kme-tijami, ki nimajo kapacitete, da bi prodajali na veliko. Preko 600 za-poslenih je v našem podjetju, po-nudili smo jim izdelke in enkrat na 14 dni jim jih mali proizvajalci pri-peljejo. Cene so podobne kot v tr-govini, ker ni posrednikov, hrana je naravna, zaposleni jo dobijo na delovna mesta. Podobno je z darili. In smo zadovoljni.«

FilantropijaRoparski baroni so včasih ugled lovili z dobrodelno dejavnostjo. Danes podjetja pokažejo družbeno odgovornost z dejavnostjo. Cela vrste projektov se odvija na ta na-čin, društva in podjetja se znajdejo za isto mizo. Znanje nevladnih or-ganizacij skušajo podjetja čim bolj vključiti v svoje poslovne modele. Podjetja to znanje potrebujejo, ker morajo spremeniti koncept svojega dela.

Ljubljana in ZasavjeZasavje je blizu Ljubljane. V Lju-bljani se odvija vrsta dejavnosti, reševati mora veliko težav. Tu lahko najde svojo priložnost tudi Zasavje. Servisiranje različnih de-javnosti je lahko ena od možnosti Zasavja. Podjetniki morajo ugo-toviti, kje so največji problemi in ponuditi rešitve. Težava nekoga je vedno priložnost za nekoga dru-gega.

Prazni prostoriV Ameriki za najem prostora v npr. Dallasu odšteješ 2,8 dolarja na kvadratni meter na mesec. Raje vzamejo to, kot pa da imajo prazne prostore. In teh je veliko. V Zasav-ju pa, slišim, računajo najemnino

celo 11 evrov na kvadratni meter. No, v Ljubljani dobiš po 10 evrov na kvadrat prvovrsten pisarniški prostor v centru mesta. Tu pa ima-jo rajši prazne prostore kot pa, da bi jih oddajali pod ceno in vsaj ne-kaj iztržili zanje.

LogistikaVse se seli v metropole. Največji problem metropol pa je logistika. Obstoječi sistemi prometa in po-vezave niso več učinkoviti. Prevoz je največja težava velikih mest. Prihaja obdobje prevozov od okna do okna. Zrak je še prost in ljudje ga bodo najprej množično pričeli izkoriščati v velikih mestih.

Svet na dlaniDanes se ljudem ponuja več prilož-nosti, kot kadarkoli v zgodovini.

Svet je povsem odprt, ljudje po-slujejo po vsem svetu. To se pozna tudi pri poslovnih rešitvah. Češko: »V TV prodaji smo v našem pod-jetju med vodilnimi v svetu. Smo med tremi največjimi oglaševalci

v Zahodni Evropi. O naših rešit-vah in razmišljanjih predavam po vsem svetu. Npr. Microsoft me je povabil, da jim predstavim neka-tere zamisli, predvsem okrog tega, kako uporabiti določene aplikacije. Danes je na razpolago ogromno tehnoloških rešitev, manjka pa pa-metne vsebinske podpore.«

Nacionalni interesi Slovenska samooskrba je le tre-tjinska. V naši državi ne znamo izkoristiti svojih možnosti, niti ne znamo zaščititi naših interesov. ZDA so npr. jasno postavile na-cionalne interese. Delovna mesta se vračajo. V Sloveniji pa obstaja po eni strani cela vrsta potreb za nakup določenih izdelkov, ki bi jih lahko brez težav proizvajali, pa jih ne. Studio Moderna npr. ne more v Sloveniji kupiti lesenih okvirjev za postelje, kupujejo jih v Italiji.Državne institucije bi morale ku-povati od lokalnih ponudnikov, npr. hrano. Vsem bi to moral biti

interes in bi bilo lahko tudi čisto ekonomsko upravičeno. Seveda, če ne bi spet nekateri dajali v svoje žepe.

O financiranju projektovNa vprašanje, če bi financiral za-nimive zasavske projekte, je Češko odgovoril: »Trenutno imam sam preveč projektov, ki jih moram finančno zapreti. Lahko pa poma-gam s kontakti.«

Nove vrednoteNemci so po drugi svetovni vojni vse vlagali v avtomobile. V zadnjih letih se je v Nemčiji ta trend pri-čel spreminjati. In trgovska veriga Lidl že postavlja nov format trgo-vin, saj hočejo Nemci dobro jesti. Zato kupujejo preverjene izdelke, nič več anonimnih proizvodov.

Rad hodim po robu Za današnjo temo smo izbrali nekaj zanimivih in iskrivih misli podjetnika Sandija Češka, Zagorjana in Zasavca, ki vodi Studio Moderna. Z njo je oral ledino na različnih področjih, v različnih državah in v različnih družbenih omrežjih. O svojih izkušnjah je januarja spregovoril v Mladinskem centru Trbovlje, pogovor, ki ga je vodil Mitja Adamlje, pa so pripravili Zasavsko društvo seniorjev in vsi trije mladinski centri iz Zasavja. Iz pogovora smo skušali izluščiti čim več njegovih razmišljanj.

Zabaviščni park V zadnjem času se poraja veliko idej, kaj narediti z objekti TET. Zakaj ne bi tam zgradili zabaviščnega parka, zakaj ne. Iz problema lahko naredimo prednost. Ekstremne stvari privlačijo. V današnjem svetu, če ni noro, ne bo delovalo. Ne vem, ponudimo dimnik in ga prepleskajmo v steklenico coca cole.

Želja za leto 2016 Na vprašanje, kaj si želi v letu 2016, je Češko odgovoril: »Želim si, da bi mi vsak dan ostala vsaj ena ura za tek. Doslej sem nekako 25 odstotno uspešen pri tem«.

Poganjanje kolesa Češka štejejo med najbogatejše Slovence. Sam odmahne z roko: »To je tako, kot če imaš kolo. Če ga ne poganjaš, nikamor ne prideš. Od tebe je odvisno, kako hitro se voziš z njim.«

Kriminalizacija neuspehovV Sloveniji ni pravega odnosa do podjetniških projektov. Vsak ne-uspeh je kriminaliziran. Pri nas, če enkrat nisi uspešen, nimaš več pristopa do kreditov.

Nov danVsak dan je nov dan, ni garancij, ni zagotovil, da bo uspešen. Velikok-rat se zalomi, vsak dan se moraš boriti, d ga boš čim bolje izpeljal. Enkrat tedensko poskuša obiskati vsaj eno izmed svojih trgovin. Ne beži pred nezadovoljnimi kupci. Zaradi ene stranke, ki ji odgovar-ja ali se z njo pogovarja, lahko v tistem času zanemari tisoč strank. Ampak se večinoma splača. Vse se spreminja in treba se je prilagajati. Vsak dan je treba iskati nove rešit-ve, drugačne kot včeraj.

Starost in mladostIzkušeni in mladi morajo sode-lovati med sabo, se povezovati. Ljudje pri 60, 70 letih niso stari. Partner v ZDA je star 82 let, pa vodi podjetje, vredno 3 milijarde dolarjev.Ne zavedamo se, kako lahko sta-rejši pomagajo mladim, so dobri mentorji, zdrava kmečka logika, ta manjka. Že moralna podpora je ve-likokrat vredna ogromno. Znanje je bogastvo in nihče pameten se ga ne bo branil.

Hoja po robuRad hodim po robu, tu je najmanj konkurence.

Čarobna palicaNekateri vidijo v uspešnih poslov-nežih rešitelja vseh težav. Tudi v Zasavju se lahko srečamo z mne-njem, da bi lahko ljudje, kot so Če-ško, rešili z migljajem prsta težave ali dileme. Češko odgovarja: »Ni-mam čarobne palice. Lahko svetu-jem, ne pričakujte pa, da bom re-ševal vaše probleme. Vsak se mora sam spopasti z njimi in jih skušati najbolj učinkovito rešiti.«Odgovor Sandija Češka, kako re-ševati težave, je v odgovoru, kaj si želi v letu 2016: »Želim si, da bi mi vsak dan ostala vsaj ena ura za tek.«

M Marko Planinc : Fanči Moljk

7četrtek, 28. januar 2016

FASNGAŽelite oglaševati? Pokličite 070/788-510. POGOVOR

Kako je prišlo do vašega sode-lovanja z RTV Slovenija?Uredniku Janiju Virku je bila zgodba všeč, tako da sem se lotil projekta. Kot režiser sem z RTV Slovenija sodeloval prvič, prej pa sem delal z njimi kot asistent pri drugih projektih.Kakšen je idealni interval sne-manja filmov slovenskih reži-serjev?To je težko reči. Vsak izmed nas ima drugačen ritem dela. Odvis-no je tudi od priložnosti. Idealno bi bilo na vsake tri leta, ampak pri teh pogojih v Sloveniji je to skoraj neverjetno. Če redno delaš, pa ja, idealno bi bilo od tri do pet let, da narediš scenarij, posnameš, zmon-tiraš.Kako ste izbrali igralke za film Dekleta ne jočejo?Ne prek klasične avdicije. Z vsemi tremi igralkami sem želel enkrat delati in zato so bile v ožjem iz-boru. Dobival sem se z njimi, se z njimi skoz pogovor spoznaval …

Vsaka je svojevrstna igralka, v fil-mu igrajo različne like in odlično ustvarijo ženski pakt.Glede na to, da imajo Zasavci Tanjo Ribič kar za svojo, mo-ram vprašati: kako je delati z njo?Tanja je zelo profesionalna igralka in se ne obnaša nič zvezdniško, če kdo tako misli. Moje izkušnje na-sploh z medijsko prepoznavnimi ljudmi so takšne, da so v zasebnem življenju profesionalni in povsem v redu ljudje. Z njo je res super delati, ker želi opraviti stvari pro-fesionalno. Režiserju zaupa in ga vpraša, ali je to tisto, kar je od nje pričakoval. Pripravljena je tudi to-liko časa ponavljati prizor, dokler ni zadovoljen.Ste kdaj skupaj po zasavsko »zakleli«?Največji problem je bil v tem, ker smo bili na snemanju trije Zasavci. Simon Tanšek, direktor fotografi-je, Tanja Ribič in jaz. Vsi smo tolkli po zasavsko. Ko smo začeli snema-

ti, pa je avtomatsko tudi Tanja po-tegnila po zasavsko. To je bila taka hecna zadeva. Kot je rekla, zasebno ne govori zasavsko, ko pa pride v družbo Zasavcev, pa takoj potegne po trboveljsko.V filmu Dekleta ne jočejo se je za točilnim pultom pojavil Andrej Dolšina, gledališčnik z Izlak …Srečen za umret je edini film, v ka-terem ga ni. Mislim, da takrat ni imel časa … Sicer pa se je pojavil v vseh mojih amaterskih filmih in tudi v mojem zadnjem. Ideja se mi zdi zabavna. Je pa tudi ena taka pojava, malo drugačen, ima nekaj, kar morda pri kakšnem drugem igralcu ne najdeš. Vedno rad malo tudi kombiniram igralce, amater-ske igralce in tako imenovane na-turščike …Dekleta ne jočejo je delno kri-minalka, vendar se prizori v njej ne menjavajo z »nadzvoč-no hitrostjo«, kot smo vajeni v kakšnih akcijskih filmih?

Če gledaš na film samo kot krimi-nalko, potem film drugače funkci-onira. Jaz sem film baziral na glav-nih treh karakterjih. Bolj so me zanimali ženski liki v tistem oko-lju. Poleg tega so televizijski filmi običajno dolgi od 75 do 90 minut, moj je na koncu dolg 75.

Koliko časa pa ste ga snemali?Osemindvajset, sedemindvajset dni, ne spomnim se več točno. V vsakem primeru se čas podvoji, ker delaš običajno pet dni in imaš dva dni pavzo, pa spet pet dni delaš … največkrat od četrtka do ponedelj-ka …Kako pa je z dialogi v filmu? Bi jih lahko bilo več?Vedeti moramo, da je to stvar

okusa. Po mojem mnenju dialo-ga v filmu ni malo. Je pa res, da v različnih, sploh televizijskih se-rijah, osebe veliko govorijo in nič ne povejo … nekaterim gledalcem je to mogoče všeč. Stvar odločitve režiserja. Kaj se s filmom zdaj dogaja?Bil je na televiziji. Imel je dobro gledanost. Kolikor vem, ga bodo 8. februarja ponovno predvajali v zagorski kinodvorani. Verjetno ga bodo ponavljali tudi na televiziji.Tako kot domala pri vseh filmih do zdaj sta tudi pri zadnjem sodelovala z direk-torjem fotografije Simonom Tanškom?Če ima čas in mu je všeč projekt, rad pristopi, nikjer pa ni napisano, da bi morala vedno sodelovati. Je pa res, da dobro sodelujeva. Kar se dogovoriva, to drži. Vzpostavila sva tudi že nek sistem, on skrbi za svojo ekipo osvetljevalcev, jaz pa za svojo. Tako se nama na snema-nju ni treba niti pogovarjati. V filmu ste prikazovali, kako se ženske znajdejo v moškem svetu. Pa se znajdejo?Večje vprašanje je, ali se moški znajdemo v ženskem svetu. Po mo-jem ne najbolje.

Se bo kdaj kakšen vaš celove-černi film odvijal v Zagorju, Zasavju?Ta bi se moral. Pa nekako jaz ni-sem bil za to. Velikokrat pomislim, kaj pa, če bi film snemal v Zasavju. Tokrat je tudi RTV imel željo, da bi se film odvijal v Zasavju, ker tukaj že dolgo ni bilo posnetega nobe-nega filma. V Zasavje smo poslali scenografa, da si je ogledal lokaci-

je. Stvar pa je v tem, da je scenograf iz Trsta in je bilo Zasavje zanj pov-sem drug svet. Bil je čisto navdu-šen. Vrnil se je s kupom fotografij, ki jih je posnel. Navdušeno nam jih je pokazal, govoril o tej ulici, tis-tem lokalu, onem kipu … Potem sem pa jaz povsem nezainteresira-no pripomnil: »To je ulica, po kate-ri sem hodil v šolo.« Simon Tanšek je pristavil podoben komentar gle-de neke hrastniške lokacije. Pri fil-mu je zelo pomembno, da lokacijo, kjer snemaš, maksimalno izkoris-

tiš. Mislim, da bi v Zasavju težko to storil, ker ne morem gledati na okolje na tak način. Včasih se zgo-di, da mesta, v katerem živiš, ne vidiš tako, kot nekdo, ki pride vanj od drugod. Zato ste ga snemali v …… v Velenju. Šli smo si ogledat lo-kacijo in tam sva pa midva s Simo-nom videla potencial, vse se nama je zdelo zanimivo.Zdaj ste že v novih projektih, boste povedali kaj o njih?Nič. O novih projektih nikoli ne govorim vnaprej. Vedno se lahko zgodi kaj nepredvidljivega, včasih pa te lahko zamika vmes kaj dru-gega in načrte spremeniš.

Matevž Luzar: O novih projektih ne govorimMatevž Luzar, Zagorjan, sodi med talentirane slovenske režiserje nove ge-neracije. Študiral je teologijo in kasneje vpisal režijo na AGRFT v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 2009. Njegovi študentski kratki filmi so osvajali žirije številnih mednarodnih festivalov. S prvim celovečercem Srečen za umret je leta 2013 očaral publiko in žirijo Festivala slovenskega filma. Konec lan-skega leta je v produkciji RTV Slovenije režiral svoj drugi celovečerec z naslovom Dekleta ne jočejo.

V filmu Dekleta ne jočejo je Luzar prikazoval, kako se ženske znajdejo v moškem svetu. Se res znajdejo? »Večje vprašanje je, ali se moški znajdemo v ženskem svetu. Po mojem ne najbolje,« pravi Luzar.

»Največji problem je bil v tem, ker smo bili na snemanju trije Zasavci. Simon Tanšek, direktor fotografije, Tanja Ribič in jaz. Vsi smo tolkli po zasavsko. Ko smo začeli snemati, pa je avtomatsko tudi Tanja potegnila po zasavsko. To je bila taka hecna zadeva. Kot je rekla, zasebno ne govori zasavsko, ko pa pride v družbo Zasavcev, pa takoj potegne po trboveljsko.«

V Zasavje smo poslali scenografa, da si je ogledal lokacije. Stvar pa je v tem, da je scenograf iz Trsta in je bilo Zasavje zanj povsem drug svet. Bil je čisto navdušen. Vrnil se je s kupom fotografij, ki jih je posnel. Navdušeno nam jih je pokazal, govoril o tej ulici, tistem lokalu, onem kipu … Potem sem pa jaz povsem nezainteresirano pripomnil: »To je ulica, po kateri sem hodil v šolo.«

O novih projektih nikoli ne govorim vnaprej. Vedno se lahko zgodi kaj nepredvidljivega, včasih pa te lahko zamika vmes kaj drugega in načrte spremeniš.

Kaj pa film o rudarjih, ki ga že-lite posneti?To sem nekoč rekel in to si še ved-no želim. To vejo tudi kolegi iz filmskega sveta. Trenutno se vsa-ko soboto zvečer dobivam z ekipo kolegov, pa so vsakič tema knapi. Sprašujejo me, kdaj bom začel s projektom, mečejo ideje na mizo, jaz pa samo poslušam in tu in tam prikimam … Želim si delati film o knapih, ampak samo v primeru, da bom imel res dobro zgodbo. Če je ne bom imel, potem ga nikoli ne bom naredil.Kaj pa nanizanka Mamin dan?Glede na to, da smo posneli samo eno sezono, se mi zdi, da se je zelo dobro zasidrala med gledalci. Bolje rečeno, med gledalkami. Tu in tam me še vedno sprašujejo, če jo bomo

še snemali, ampak to je odvisno od odločitve POP TV-ja. Ali sami gledate trenutno kakšno slovensko nadaljevan-ko?Nobene.Pa tujo?Trenutno ne, ker delam na svojih projektih. Zadnja stvar, ki sem jo gledal, je bila serija Fargo.Se vam zdi, da v svojem življe-nju igrate v komediji ali drami?Rekel bi, da prej v komediji … Živ-ljenje moraš gledati s komičnega vidika. Razen, če gledam poročila, takrat pa je to komedija absurda.

M Tatjana Polanc Kolander : Mitja Ličen in RTV Slovenija

8četrtek, 28. januar 2016

Prostor za oglas - največja dolžina je xxx znakov. FASNGAZATE

Razpis ZaTeza podjetja, obrtnike, samostojne podjetnike – ki so na začetku poti

za nove programe

V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je začeti z ničle. Vemo tudi, kako pride na začetku kakršnakoli pomoč zelo prav. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brez-plačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.

Razpisni pogoji:• na razpis se lahko prijavijo vsa novanastala podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2013, 2014 ali 2015,• podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,• prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2013, 2014 in 2015 pričeli uvajati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi).

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.Prednost bodo imele prijave, ki bodo prispele prej. Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, ne bo utemeljevala odločitev za objavo.

Pokličite 040 475 848Pišite na info@mizarstvo-obiles.si

Dolska cesta 9

Imate neizkoriščen prostor, hkrati pa stvari nimate kam zložiti?

Pohištvo po meri Obiles.

Alronida je novo nastalo gradbeno podjetje, specializirano na področju polaganja keramike, montaže mavčnih (Knauf) plošč, zidanih kuhinj, zidanih kaminov in ostalih gradbenih del, kjer je natančnost in smisel za moderne dizajne bistvenega pomena. Če se torej odločite, da boste v bližnji prihodnosti gradili, prenavljali ali pa želeli pameten nasvet, pokličite podjetje Alronida. Naredili bodo vse, da bo vaš dom v vrhunski formi, vaše bivanje pa kvalitetno in udobno.

051 346 762 | omerzel@siol.net

Unikatni izdelki za dom, družino, obdarovanje. Sigurno boste našli kaj

primernega za vas, prijatelje in sorodnike. Možnost individualnega dogovora.

Obiščite spletno stran www.jo-ur.eu. Naročila po e-pošti info@jo-ur.eu.

Trgovina

REFAN Trbovlje

Obrtniška cesta 11/a (nasproti Policije)

Trbovlje

041 793 988Delovni čas : pon - pet 9.00 - 17.00 sobota 8.00 - 12.00 nedelja in prazniki ZAPRTO

Masažni salon Beb'zT: 040 903 073

Več informacij najdete na spletni strani www.filipinska-masaza.si

Center azijskega zdravljenjapomagamo vam lahko pri težavah kot so celulit, bolečine v sklepih, mišicah, hrbtu, križu, išijasu ...

darilni boni

Zanesljivost, kvaliteta

Izdelovanje ograj in kovinskih konstrukcij

051 218 185

Andi Podlesnik s.p.Pod gozdom 17

1420 Trbovljeinfo@dnl.siwww.dnl.si

ŠIROK SPEKTER KREATIVNIH IDEJ, Z OSEBNO NOTO ZA POSAMEZNIKA

info@mr-marketing.eu; www.mr-marketing.eu

Gostišče Planina vabi. Proč od mestnega nemira, pod zelenjem Javorja in Planine, vam nudimo enolončnice,

nedeljska kosila, pizze in druge jedi. Primerno za posameznike, družine in zaključene družbe.Upokojenci ob nedeljah 10% popust na jedi! Vsak petek med 20. in 22. uro akcija pijač!

Dobimo se na Sveti Planini 46. Odprti od tor. do čet. od 9. do 22. ure, pet od 9. do 24. ure,

sob. od 7. do 24. ure in ned. od 7. do 20. ure. Rezervacije tel. 030 313 602 ali v lokalu.

EKOLOŠKA TRGOVINA

Sansol d.o.o. | Ulica 1. junija 16 | Trbovlje041 505 582 | gajbica.trbovlje@gmail.com

Sadje pretočeno v naravne sokove in nektarje.

Objavo oglasov na tej strani so omogočili

www.zasavc.net 9četrtek, 28. januar 2016

FASNGAOGLASNA STRANOGLASNA STRAN

10četrtek, 28. januar 2016

FASNGA Kulturno o kulturi vsak dan na Zasavc.netKULTURA

Ponedeljek, 1. 2. ob 19. uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Otvoritev razstave ob kulturnem prazniku, Mojca Čuk

Torek, 2. 2. ob 17. uri Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Pustna ustvarjalna delavnica

Torek, 2. 2. Delavski dom Hrastnik Severina Trošt Šprogar, otvoritev likovne razstave

Sreda, 3. 2. ob 19.30 uri Delavski dom Hrastnik Trio, gledališki abonma in izven

Četrtek, 4. 2. ob 18. uri Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Zablode postsocializma, dr. Vesna Vuk Godina

Petek, 5. 2. ob 18. uri Delavski dom Trbovlje Bogdan Barovič, Retrospektiva; morje in soline

Petek, 5. 2. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Proslava ob kulturnem prazniku, Občina Trbovlje

Petek, 5. 2. ob 18. uri Galerija Medija Nikolaj Beer, likovna razstava

Petek, 5. 2. ob 18. uri Delavski dom Hrastnik Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Sobota, 6. 2. ob 18. uri KC Delavski dom Zagorje Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku, podelitev plaket in priznanj dr. Slavka Gruma

Torek, 9. 2. ob 19.30 uri Delavski dom Trbovlje Komedija Tartuffe, SNG Nova Gorica (abonma in izven)

Sreda, 10. 2. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Ob kulturnem prazniku: Beseda – ples, Pavčkovanje

Četrtek, 11. 2. ob 18.30 uri Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Predstavitev pesniške zbirke Šlemunga, Vlado Poredoš

Četrtek, 11. 2. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Novi filmi: filmi študentov AGRFT

Sobota, 13. 2. ob 19. uri KC Delavski dom Zagorje Koncert godalnega orkestra in komornih godalnih skupin Glasbene šole Zagorje

Nedelja, 14. 2. ob 18. uri Delavski dom Trbovlje Moška copata, Špas teater

Sreda, 17. 2. ob 19. uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Arne Hodalič, potopisno predavanje

Ponedeljek, 15. 2. ob 19. uri Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Delavnica Biti ženska, Mirjam Korez

Torek, 23. 2. ob 18.30 uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Buklžur

Torek, 23. 2. ob 18.30 uri Dvorana Gasilskega društva Zagorje Predstavitev pesniške zbirke: Knjiga, ki čas ter ime hrani, Aleksander Ritter

Torek, 23. 2. ob 18. uri Delavski dom Trbovlje Andrej Janža, razstava

Četrtek, 25. 2. ob 18. uri Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Troheji, pesnik Matjaž Zorec

Četrtek, 25. 2. ob 19.30 uri KC Delavski dom Zagorje Moški so z Marsa, ženske so z Venere, Špas teater (abonma in izven)MarsVenera_68x98.indd 1 9/30/15 8:58 PM

KC DD ZAGORJE, 25. FEBRUAR OB 19.30

Predstavili so se s paleto različ-ne muzike. To je bil prvi koncert, s katerim so zaznamovali 70-le-tnico Glasbene šole Zagorje. Od prve skladbe (Petrovičev Vlak) do zadnje (Avsenikov Pastirček) je orkester igral mehko, uglašeno in se odlično prilagajal glasbenim gostom, ki so obogatili njihov dobro izbran program. Dirigentka

Zasavski ljubiteljski filmar Goran Ajtič  se je v Delavskem domu Trbovlje predstavil s šti-rimi kratkimi filmi različnih žanrov, vsi temeljijo na kon-ceptu nadrealnega. »Poleg žanra, ki se najbolj spog-leduje s trilerjem, psihološko srh-ljivko ali celo grozljivko, je namen filmov, da gradijo na močni vizu-alizaciji, še posebej s kombinacijo črne in bele fotografije,« je dejal Goran Ajtič, ki je s to projekcijo zaključil eno izmed poglavij svo-jega ustvarjanja. »Projekcija je bila prerez mojega obdobja nemih fil-mov, ki ga sedaj puščam za seboj, morda se nekoč k njim vrnem.« Občinstvo si je lahko ogledalo psi-hološko dramo o notranjem boju glavne junakinje, razklane med

Möderndorfer na obiskuKnjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje je 20. januarja gostila vsestranskega umetnika Vin-ka  Möderndorferja. Avtor piše pesmi, zgodbe, romane, drame, eseje, radijske igre  za otroke in  odrasle. Podpisal se je tudi pod številne filme. Je prejemnik mnogih nagrad s področja gledališča, literature in filma. Z njim se je pogo-varjala direktorica knjižnice Simona Solina.

M SS

V zabavni predstavi, ki je vsako leto uvertura v podelitev nagrad, so odlično odigrali skeče, v katerih so humorno in satirično predstavi-li popularno kulturo, migrantsko krizo, politiko, prigode potnikov, ki se vozijo s slovenskimi vlaki, spore med Zagorjani in Trboveljča-ni in druge življenjske situacije, ki so Zasavčanom dobro poznane.Nato je sledila podelitev Štilčkov, ki so jih prejeli Katra Kozinc in Ni-ves Dornik za petje, Maša Kafel za ples, Neža Lesar in Nastja Ab-dič za napredek in Tjaša Šuligoj za najbolj vneto igralko.

M MD : arhiv Mladinskega gledališča

Harmonikarji so zakon

Podelili Štilčke

V zagorskem Delavskem domu so 22. januarja člani harmonikarskega or-kestra Glasbene šole Zagorje pod vodstvom dirigentke Ivice Obrul z odlič-nimi glasbenimi gosti navdušili polno dvorano.

Igralci Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje so 22. januarja v dvorani Svobode nasmejali občinstvo in pode-lili priznanja najuspešnejšim članom v pretekli sezoni, Štilčke.

Ivica Obrul je orkester vodila su-vereno in z žarom. Uživali so tako poslušalci, kot harmonikarji z di-rigentko na čelu in gostje: klarine-tist Uroš Razpotnik, virtuoz na harmoniki Jure Tori, vokalna so-lista Klara Veteršek in Matevž Vidic ter legendarni Orleki.

M MP : Tomaž Zupan

lastno odrešitvijo in samomorom. Agony, nadrealni triler Night-mare, ki preko podob predstavi koncept nočne more kot rezultat zamolčanih notranjih travm po-sameznika, dramo The Visitor in srhljivko Obraz zla o skupini po-sameznikov, ki med divjo zabavo v starem gradu postane tarča nevi-dne demonske sile, katere obstoj ni nikoli pojasnjen.

M : TVid Šteh

Ajtičevi kratki filmi

11četrtek, 28. januar 2016

FASNGAŠPORTMetri, stotinke, točke, goli, koši na www.zasavc.net

Lep dan Mitje DuhaV kinodvorani Delavskega doma Trbovlje je 15. januarja potekala svečana premiera celovečernega dokumentarnega filma Lep je dan, ki pripoveduje življenjsko zgodbo nekdanjega odvisnika, sedaj pa zagrizenega športnika in motivatorja Mitje Duha.

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

Ulica 1. junija 19 (bivši lokal Borovo)Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure

Novo v Trbovljah! Vse za naše srčke!

V polni Dvorani Pungrt v Šmartnem pri Litiji so združili moči rokometaši Šmartnega in Dola pri Hrastniku ter se v do-brodelni tekmi za malega Jona pomerili z državnim prvakom RK Celje Pivovarna Laško. Čeprav je bil rezultat drugotnega pomena, so prvaki slavili z rezul-tatom 34:32 (18:14). Idejni vodja projekta in trener Dolanov, sicer pa Šmarčan, Primož Cenkar, je dejal: »Ker osebno poznam druži-no, smo se skupaj s soorganizatorji odločili, da z dobrodelno rokome-tno tekmo pomagamo malemu Jonu uresničiti željo, da bi lahko hodil. Radi bi se zahvalili RK Ce-lje Pivovarna Laško, da so potrdili

Začelo se je s petim mestom na enem izmed najmočnejših prven-stev na Balkanu »Grand prix« Sa-mobor, kjer je letos osvojil drugo mesto. Sledila je zmaga na tek-movanju »Međimurje open« in na državnem prvenstvu mlajših čla-nov v kategoriji do 67 kilogramov, tretje mesto na Svetovnem pokalu za mlade v Umagu, na svetovnem prvenstvu v Indoneziji mu je uspe-lo priti do četrtfinala, kjer je moral premoč priznati kolegu iz Ukraji-ne. »Eden največjih uspehov v moji karieri,« pravi Denis Gorenc, »pa je drugo mesto na Balkanskem pr-venstvu v kategoriji mlajših članov do 67 kilogramov, saj je bila ta tek-ma zadnja kontrolna tekma pred Evropskim prvenstvom.«

Slej ko prej na stopničkahDenis Gorenc, član Karate kluba Hrastnik, lansko sezono opisuje kot naju-spešnejšo v dosedanji karieri. Za prosti čas skoraj nima časa, saj trenira tudi do trikrat dnevno.

Denis Gorenc, ki bo maja dopolnil dvajset let, je začel trenirati že z desetimi leti. »Že prej sem treniral rokomet, ampak sem kmalu ugoto-vil, da ekipni športi niso po mojem okusu,« pravi mladi športnik. Ko ga je mama vpisala v Karate klub Hrastnik, ga je za ta šport navdu-šil Bojan Viktor Pižmoht, ki je še danes njegov trener. Po prvih tekmah je ugotovil, da so zanj kate premalo dinamične in začel je tek-movati v športnih borbah. »Kot pri vseh tekmovalcih, so bili začetki najtežji, vendar me je trener znal pripeljati do uspehov.« Prvi večji je bilo drugo mesto na državnem prvenstvu, kmalu zatem pa meda-lja na turnirju »Trbovlje open«, ki je bila njegova vstopnica v držav-

no reprezentanco, v kateri zastopa Slovenijo že peto leto. Vmes so bili trenutki, ko je želel karate opustiti in se preizkusiti še v kakšnem dru-gem športu, ampak so ga mama, prijatelji in trenerji spodbujali in danes je vesel, da je vztrajal. Trenutno je študent Fakultete za šport v Ljubljani. Tam dvakrat do trikrat dnevno trenira, enkrat te-densko tudi s trenerjem članske reprezentance. Pripravlja se na Evropsko prvenstvo februarja na Cipru, čaka pa ga še veliko tekem s člansko reprezentanco. »Če bo

udeležbo na tekmi in so še enkrat dokazali, da so klub z velikim srcem. Hvala tudi RD Herz Šmar-tno in RK Dol TKI Hrastnik, da so kljub velikemu rivalstvu združili moči in s tem dokazali, da dobro-delnost podira slovenske stereoti-pe. Gledalci so uživali v spektaklu, kakršnega v Šmartnem še ni bilo, Jonu pa so tudi s tem dejanjem pomagali pri uresničitvi sanj. Vsi prostovoljni prispevki obiskoval-cev tekme so bili namreč namenje-ni malemu Jonu, ki marca odhaja na operacijo v ZDA, družina pa potrebuje sredstva za terapije, ki jih bo moral Jon opravljati še na-daljnja tri leta po operaciji.

M : Zoran Zore

Film je režiral Matej Ocepek, ki se lahko pohvali že s tridesetimi kratkimi filmi in sedmimi doku-mentarci. Film o Duhu je zaradi pomanjkanja sredstev nastal kot kolaž intervjujev z Mitjevimi pri-jatelji, sosedi, sestro in mamo, iz starih posnetkov, fotografij in iz posnetkov današnjega življenja glavnega akterja. Umeščen je v drugo polovico 90. let, ko se je v Trbovljah med stanovanjskimi blo-ki in garažami začela prebujati za-savska punk scena na čelu z legen-darnimi Not The Same. Aktivni član omenjenega gibanja je bil tudi Duh kot vokalist skupine VVZ, v kateri je z močno uporniško držo in pogostimi provokacijami pou-darjal nasprotovanje vsem obli-kam avtoritete. Ko se je Duh zaljubil v punk, je v drugem letniku srednje šole šel k frizerju, da ga ostriže na irokezo. Začel je kaditi, piti alkohol in se spogledovati z različnimi vrsta-mi drog. Od doma se je preselil v Bevško, kjer pa je popolnoma izgubil kompas. Njegove psihoze so botrovale ropu lekarne in kraji denarja. To ga je pripeljalo v zapor, kjer se je začel boriti sam s sabo. V zaporu se je po treh letih, ko je imel tudi velike psihične težave, odločil, da takšnemu življenju na-redi konec. Začel se je ukvarjati s športom. Po težkih treh letih je

nekako premagal sam sebe in se osvobodil dotedanjih okovov. Ko se je vrnil v Trbovlje, je nadaljeval z discipliniranim življenjem. Vsak dan teče, dviguje uteži, ustanovil

je humanitarno društvo Človek, sodeloval in organiziral humani-tarni tek na sto in petdeset kilo-metrov, pa tudi pohod nagcev na Kum. Njegova partnerka mu bo povila otroka. Tako življenje mu prinaša veliko veselja, saj je pestro in ni več obremenjeno s težavami, kakršne je imel nekoč. Ocepek je poleg klasične biografije skušal ustvariti iskren portret ra-zvoja zasavskega punka v 90. letih: »Kot filmski ustvarjalec zelo rad delam portrete ljudi in njihovih osebnih zgodb. Z Mitjo se poznava že od otroštva. Njegova življenjska zgodba me je povsem fascinirala, zato se mi je zdela vredna doku-mentarnega filma.« Duh tudi da-nes brez dlake na jeziku spregovo-ri o svoji preteklosti, katere se ne sramuje: »Nič več se ne sprašujem, zakaj je moralo do tega priti.«

M Vid Šteh in Irena Vozelj : Vid Šteh

Za malega Jona

šlo vse po načrtih, se bom skušal kvalificirati še na evropsko prven-stvo za člane, ki bo konec leta v Franciji.« Želja vsakega vrhunske-ga športnika je stati na olimpijskih stopničkah. Ker pa karate še ni olimpijski šport, si Denis Gorenc želi stati vsaj na stopničkah evrop-skega ali svetovnega prvenstva, za kar je prepričan, da mu bo slej ko prej uspelo.

M Marko Planinc : osebni arhiv

12četrtek, 28. januar 2016

FASNGA Hrastnik, kjer sonce vedno izide prvo, vsak dan na www.zasavc.netHRASTNIK

Posvetili so se socialnim igram, v katerih so utrjevali medsebojne odnose. Za učence prve triade so pripravili malo šolo lepega vede-nja, za učence 4. in 5. razreda de-lavnico o varni uporabi interneta z naslovom Spletno ustrahovanje in spletna etika, učencem sedmih in osmih razredov pa je odvetnica mediatorka predavala o odgovor-nosti, ki jo mora vsak posameznik sprejeti za svoja dejanja. Šola je tudi potem učence opozarjala na pomen dobrih medosebnih odno-sov, saj so razobesili plakate s slo-gani o želenem vedenju, ki so jih ob dnevu šole izdelali devetošolci. »Glavni namen naših projektov,« je ob tem povedala ravnateljica

Ta se bo izvajal v okviru Opera-tivnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v ob-dobju 2014-2020, prednostna os št. 4: Trajnostna raba in proizvo-dnja energije in pametna omrežja, prednostna naložba št. 4.4: Spod-bujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilit-venimi prilagoditvenimi ukrepi, specifični cilj: Razvoj urbane mo-bilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.

Občine, ki ne bodo imele izdelane CPS ter potrjenega akcijskega na-črta za njeno izvedbo, se ne bodo mogle potegovati za sredstva, ki bodo na voljo v okviru nadaljnjih razpisov. Ti bodo namenjeni iz-vedbi ukrepov v okviru potrjenih CPS ter predstavljajo ukrepe traj-nostne mobilnosti, kot so defi-nirani v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. Izdelana CPS mora biti skladna s Smernicami za pripravo CPS (Trajnostna mobilnost za uspešno

Telekom Slovenije je lansko jesen obvestil Občino Hrastnik, da na-merava v letu 2016 izvesti optične priklope za krajane krajevne skup-nosti Boben, in sicer v naseljih Bo-ben, Ravne, Goveji Potok in Čeče. V omenjenih naseljih bodo imeli krajani možnost priklopa na op-tično omrežje, kakršno je v centru Hrastnika že na voljo. Prva faza izgradnje je že stekla, pri tem pa se je glavni kabel položil v novo zgrajeno kabelsko kanalizacijo v naselju Boben. Na sestanku stro-kovnih služb so predstavniki Te-lekoma Slovenije članom sveta KS Boben predstavili traso izgradnje ter sprejeli dogovor, da Telekom Slovenije in svet KS Boben obve-stita krajane o nameri izgradnje optičnega omrežja na omenjenem območju. Dogovorjeno je bilo tudi,

»Tako kot vsak mozaik, bo tudi mozaik v MC Hrastnik imel svo-jo zgodbo, ki jo bodo povezovali barviti delci in elementi, značilni za naš kraj,« je povedala Stanka Bantan. »Izdelava mozaikov zah-teva veliko priprav, delo poteka po-

Prometna strategijaMinistrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je 12. oktobra lani ob-javilo razpis za sofinanciranje operacij »Celostne prometne strategije« (CPS).

prihodnost, Smernice za pripravo Celostne prometne strategije, Lju-bljana; Ministrstvo za infrastruk-turo in prostor, 2012).

Občina Hrastnik je do predpisane-ga roka, 19. novembra lani, oddala prijavo na razpis z vso potrebno dokumentacijo. 20. januarja je sprejela sklep o dodelitvi 50.000 evrov nepovratnih sredstev za pri-pravo CPS, ki ga mora dokončati do 30. 6. 2017.Financira se 85 odstotkov javnih upravičenih izdatkov posamezne operacije. Sredstva do te višine se zagotavljajo iz namenskih sredstev Evropske unije, Evropskega kohe-zijskega sklada in sredstev prora-čuna RS v razmerju 85:15. Občina kot upravičenec mora zagotavljati 15 odstotkov javnih upravičenih izdatkov in sredstva za neupravi-čene izdatke.

V februarju se načrtuje izvedba postopka izbire izvajalca tega pro-jekta po ZJN. O samem poteku priprave CPS in sodelovanju jav-nosti v procesu pa bo več znano po podpisu pogodbe z izvajalcem.

Optično omrežje v Boben

da se o tem v prihodnjih tednih skliče informativni sestanek za krajane, kjer bodo predstavljene podrobnejše informacije v zvezi z

omenjeno investicijo, izčrpneje pa bodo predstavljeni tudi posamezni Telekomovi paketi, ki bodo ponu-jeni na tem območju.

Mozaik v mladinskem centru

Likovnice, ki se pod mentorstvom umetnice Severine Trošt Šprogar, te-densko zbirajo v prostorih hrastniškega mladinskega centra, so se odloči-le prostor opremiti z mozaikom.

Za dobre odnoseUčenci OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastnika in podružnice na Dolu pri Hrastniku so 8. januarja obeležili dan šole.

Učenci so se med dejavnostmi tudi sprostili v rekreativnem odmoru, ko so zamigali ob glasbi.

M TPK : arhiv OŠ NHR

Marina Kmet, »je ozaveščanje, kako preprečevati konflikte in kako ravnati, če do njih pride.«

časi in zahteva veliko potrpljenja.«»Pri izdelavi našega mozaika gre v bistvu za sodelovanje in vključe-vanje vseh, ki si to želijo. Zbiramo material, ki je v bistvu namenjen za odpad, zbiramo elemente, ki značilno predstavljajo Hrastnik

in življenje v tej dolini, zbiramo dobro voljo in spodbujamo med-generacijsko sodelovanje. Velik bo približno 18 kvadratnih metrov,« dodaja Severina Šprogar Trošt. Mozaik bo uradno dokončan in predstavljen javnosti 11. februarja.

M FM : arhiv skupine Mozaik

www.zasavc.net 13četrtek, 28. januar 2016

FASNGAOGLASNA STRAN 

Malgaj�d.o.o.,�Gabrsko�30,�1420�Trbovlje

servis:�03/56-33-160,�prodaja�vozil:�03/56-33-155,�nadomestni�dei:�03/56-33-164

www.malgaj.eu,�info@malgaj.com

Renault�Captur

13.690€

e�za

Renault�Kangoo

14.300€

e�za

Renault�Twingo

8.990€

e�za

Renault�Megane

13.700€

e�za

Renault�Scenic

15.000€

e�za

Renault�Clio

9.990€

e�za

Sprejemamo�naroèila�za

NOVI�MEGANE!!!

SIMPLY�CLEVER

14četrtek, 28. januar 2016

FASNGA O Zagorju kot najboljši občini daleč okrog vsak dan kaj na www.zasavc.netZAGORJE

Vsebinsko pobudo je občina Za-gorje ob Savi že pred časom posla-la na vlado, odločitev o lokaciji pa-viljona še ni sprejeta, argumenti, zakaj umestiti paviljon na lokacijo v Zagorju ob Savi, pa so dovolj pre-pričljivi. Občina Zagorje ob Savi je za to že namenila lokacijo in obli-kovala vsebinski okvir dejavnosti, ki bi potekale v paviljonu. Slovenija se je na svetovni razsta-vi Expo Milano 2015 predstavila s samostojnim paviljonom in slo-ganom »I feel SLOVEnia, Green.Active.Healthy.« Zgodba Slovenije je zgodba o ljubezni do narave, v besedi SLOVEnija je tudi angleš-ka beseda »LOVE«. Zgodba »5 zrn ajde za ohranitev zelene, aktivne in zdrave Slovenije« je bila obi-skovalcem slovenskega paviljona predstavljena na interaktiven način in z multimedijskimi elementi. Z obiskom slovenskega paviljona je Slovenija želela spodbuditi k zave-danju, da lahko z majhnimi koraki tudi sami naredimo nekaj dobrega za sebe, za Slovenijo, za planet.Na sporočilo s praktično enako vse-bino je Zagorje ob Savi naslonilo vizijo graditve Regijskega centra znanja oziroma vozlišča znanj za boljšo kakovost bivanja, ki ga je poimenovalo »Zasavski ekosistem prihodnosti«. Zamisel je plod treh zasavskih razvojnih forumov, na katerih je doslej sodelovalo 160 strokovnjakov, mnenjskih vodite-ljev in proaktivnih posameznikov

iz gospodarstva, državljanskih po-bud in nevladnega sektorja, javnih institucij in akademije. Na podla-gi izkristaliziranih mnenj želimo v Zagorju vzpostaviti prostor, ki bo nudil varno in podporno oko-lje vsebinam in aktivnostim, ki so skladne s sonaravnim trajnostnim razvojem in omogočiti skupinam in posameznikom v regiji delovanje v skladu z usmeritvijo sonaravnega razvoja. Z vzpostavitvijo tovrstne-ga prostora se bo v regiji začel sis-tematičen prenos in uvoz znanja, zasavska skupnost bo dobila celo-vit vpogled v prihajajoče smernice prihodnosti, mladim pa bo omo-gočen neposredni stik z aktualnim svetovnim dogajanjem na področju ustvarjalnosti, tehnologije, znano-sti, družbe in umetnosti. Za udejanjenje tega koncepta zasa-vska regija želi zagotoviti prostor prihodnosti, odprt javnosti, pri-marno namenjen zasavski skup-nosti, vendar vpet v mednarodno okolje, kot objekt pa mora biti s svo-jo vsebino in izgledom atraktiven tudi za turizem. Slovenski paviljon s svetovne razstave izpolnjuje vse tovrstne kriterije in bi s postavi-tvijo v zasavski regiji nadaljeval svoje temeljno poslanstvo: zgodbo o ljubezni do narave in aktivne-ga sonaravnega bivanja. Izjemna arhitekturna stvaritev bi simbo-lizirala usmerjenost k ustvarjal-nosti in inovativnosti zasavske regije kot prostor za izobraževanje

Zakaj slovenski paviljon iz Milana v Zagorje?Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan nadaljuje aktivnosti za po-stavitev slovenskega paviljona s svetovne razstave Expo Milano 2015 na območje Zasavja.

ga programa kot so kreativne re-zidence ter festivali in konference.Zamisel »Zasavski ekosistem prihodnsoti« bo z vzpostavitvijo Regijskega centra znanja v praksi postala vozlišče znanj za boljšo kakovost bivanja. Postavitev slo-venskega paviljona s svetovne raz-stave Expo 2015 Milano v zasavski regiji, prostor za objekt s pripada-jočo infrastrukturo je že določen, in sicer na vhodu v Europark v Zagorju ob Savi, bi bila izjemna spodbuda zagonu projekta, hkrati pa tudi izraz podpore države Slo-venije zasavski regiji, kot regiji, ki ima določene razvojne probleme, vendar je trdno odločena stopiti na pot ustvarjalne in inovativne gra-ditve prihodnosti.

(trajnostni razvoj, podjetništvo, ustvarjalnost, inovativnost), kot prostor medijske komunikacije, raziskovalni laboratorij, razstavni prostor, prostor vsebin za sonarav-no bivanje in trajnostni razvoj in kot vstopna točka za zasavsko regi-jo. Poleg tega bi bil prostor izjemen poligon za krožno gospodarstvo in »zero waste« aktivnosti, razvijanje elektronskih komponent na od-prtokodnih sistemih in testiranje novih organizacijskih modelov. Ne nazadnje bi bil prostor platforma za povezovanje sektorjev in disci-plin, nastajanje družbenih inovacij in njihovo lansiranje ter za podje-tništvo z družbenim učinkom. Koncept predvideva stalni pro-gram centra:

• izobraževanje (neformalno in univerza)

• učilnica ustvarjalnosti• prototipna delavnica (podpora

razvoja prototipov in malih se-rij)

• knjižnica reči za kakovostno preživljanje prostega časa

• prostor za igro s poudarkom na uporabni znanosti

• bio program (akvaponika, bio-hacking, bio artcoworking pros-tor)

• skupnostna kuhinja za družbene inovacije skozi hrano in prehra-njevanje

• kavarna

Poleg stalnega programa je to prostor za izvajanje priložnostne-

Center znanja in inovativnosti – slovenski paviljon na vhodu v Evropark.

15četrtek, 28. januar 2016

FASNGAO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net ZASAVKE IN ZASAVCI

Pred kratkim si presenetil z novico, da odhajaš z Radia Ak-tual Kum. Kam te bo vodila pot in čemu si sprejel takšno odločitev?Pri vsem skupaj je šlo za splet na-ključij. Moj dobri prijatelj Žiga Gombač, sicer bolj znan kot pisa-telj, me je pred nekaj meseci spra-vil v kontakt s predstavniki Rock Radia. Kot že samo ime pove, gre za glasbeno orientirano radijsko postajo, katere namen je širjenje rock kulture, obstaja pa že dobro leto in pol. Ker sem ob tej glasbi tudi sam odraščal, mi je bila ideja o tovrstni radijski postaji odlična. Sledili so meseci usklajevanja želja in pričakovanj glede razvoja posta-je, nato pa se je pred mano pojavila ponudba za povezovanje progra-ma na radiu. Seveda sem prilož-nost nemudoma zgrabil, saj mi je takšno delo pisano na kožo. Kako so novico o tvojem odho-du sprejeli sodelavci na radiu?Z vsemi sem se razšel v zelo dob-

Primož Siter: »Moraš spreminjati sebe!«Primož Siter je multipraktik. Glasbenik, pevec, aktivist, eden od najbolj prepoznavnih glasov na slovenskih radijskih valovih in predvsem človek, ki skuša z majhnimi koraki spremeniti svet na bolje. V svoji karieri je uspel nanizati že vrsto uspehov, kljub prepoznavnosti pa še vedno ostaja skro-men in zvest svojim prepričanjem.

rih odnosih. Mojo odločitev so razumevajoče sprejeli, seveda pa jim je bilo žal, ker me bodo »izgu-bili«, vendar to ne pomeni, da se v prihodnosti naše poti ne bodo več križale. Prepričan pa sem, da je Radio Aktual Kum v vseh teh le-tih sestavil kvalitetno ekipo, ki bo lahko nadaljevala delo tudi brez moje vpletenosti (smeh). Širša javnost te pozna pred-vsem kot radijskega napovedo-valca, glasbenika in aktivista, ki venomer opozarja na druž-bene krivice. Kako usklajuješ vse tri »vloge«?V prvi vrsti skušam biti dober člo-vek oz. nekdo, ki želi ljudem dati razloge, da si ustvarijo lepše življe-nje. Aktivizem danes večina razu-me kot širjenje sporočil po družbe-nih omrežjih, vendar je mnogo več kot to. Podobno velja za glasbo, ki jo lahko prav tako uporabljamo kot orodje za »hujskanje« k lepšemu svetu. Sicer pa vsakdo izmed nas uporablja več vlog v vsakdanjem

življenju, za katere se na koncu iz-kaže, da se medsebojno dopolnjuje-jo. V mojem primeru ni nič druga-če; v tem trenutku dajem intervju, čez eno uro berem novice na radiu, zvečer pa se bom v garaži prepustil rockanju s svojimi prijatelji. Sedaj te sprašujem kot akti-vista; ali bi rad spremenil svet?V prvi vrsti bi rad spremenil sebe. Želim si biti še boljši človek in upam, da je na svetu še več takšnih, ki se bomo povezali skupaj in s tem premaknili svet vsaj za nekaj mi-limetrov na bolje. Sploh pa se bo svet vedno obračal po ljudeh. Kako se razvija tvoj glasbeni solo projekt, ki si ga pred leti začel z izdajo uspešnic Nova senzacija in Nosil bom rdečo zvezdo?Počasi napreduje. V kratkem na-črtujem izdajo prve samostojne plošče, ki se bo imenovala Greatest Hits oz. Največji hiti. S tem naslo-vom nočem zbujati vtisa samov-šečnosti, gre bolj za to, da bodo na albumu pesmi, ki so produkt vsega najboljšega, kar lahko v tem tre-nutku izrazim preko glasbe. Česa si najbolj želiš v letu 2016?Od vsega najbolj to, da bi se Slo-venci nehali deliti in dokončno zaprli določena poglavja iz naše preteklosti. Drug drugemu odpus-timo tisto, kar je bilo in se raje sku-paj zazrimo v prihodnost, ki je bolj pomembna.

M Vid Šteh : Maša Kores

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

poster_final_curves.pdf 1 15.1.2016 21:30:49

RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do sobote od 9. do 17. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040 588 351Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec

16četrtek, 28. januar 2016

FASNGA Da generacije ne bodo zablujene, skrbi www.zasavc.netZA MLADE

Podružnična šola Podkum je zma-govalka natečaja za najboljšo učno uro zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki ga je informacijski pooblaščenec izvedel v okviru evropskega projekta Arcades in v katerem so lahko sodelovale osnovne in srednje šole v Sloveniji ter druge vzgojno-izobraževalne ustanove. Podkumski osnovno-šolci pod mentorstvom učiteljice razrednega pouka Nine Jelen so

Po splošni definiciji je avtizem zelo kompleksna razvojna motnja, ki se običajno pojavi v otroštvu in osebo prizadene z občutno spre-menjenim vedenjem na področju verbalne in neverbalne komuni-kacije. Kristianu je bila dokazana težja oblika avtizma, za katero v Sloveniji zaenkrat ni predpisanega zdravljenja, kar je močno priza-delo njegovo mamo: »Vse, kar je zdravstvo pri nas storilo za mojega otroka, je to, da je bil označen za t. i. doživljenjsko nesposobnega. Bila sem močno razočarana in jez-na, vendar mi to ni vzelo poguma pri iskanju pomoči za Kristana. Za svojega otroka sem pripravljena iti do konca.« Šerganova ob tem po-udarja, da ni nikoli pomislila na

Matematika ob morjuOd 22. do 24. januarja se je 39 di-jakov prvega in drugega letnika GESŠ Trbovlje odpravilo na že de-veti matematični vikend v CŠOD Seča pri Portorožu. Pospremili so jih učitelji Anton Leskovšek, Majda Škrinar Majdič, Ire-na Kovač Gregorčič in Davor Drečnik.Dijaki so utrjevali tekočo snov in v skupinah reševali tudi zahtevnejše matematične probleme. Reševa-li so težave pri učenju in si med seboj pomagali. Svoje znanje so tudi preverili s pisnima nalogama, boljša od ocen se jim je, če so želeli, vpisala v redovalnico. So pa poskr-beli tudi za rekreacijo in se pome-rili v namiznem tenisu, košarki in drugih športih z žogo, se odpravili na krajši pohod in si ob morju na-polnili baterije za nove matematič-ne izzive. Pridobljeno znanje pa je bila tudi dobra popotnica za redne pisne naloge v naslednjem tednu.

M ZT

Dijaki prvega in drugega letnika športnega oddelka trboveljske gimnazije so se 15. januarja podali na športni tabor v Kranjsko Goro, kjer so bivali do nedelje. Preživeli so teden, poln športnih aktivnosti, se udeležili zabave na pros-tem s slovenskimi glasbeniki Rock ‘n’ Lauf in svetovnega pokala v teku na smučeh, ki je potekal v Planici.

M JD : Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

Za svojega otroka do konca!Kristian Božič se je rodil kot povsem normalen otrok. Njegov razvoj do prvega leta starosti ni napovedoval težkih časov, ki bodo doleteli njega in njegovo mamo Katjo Šergan Božič. Nenadoma je namreč začel vedenjsko nazadovati; pogosto se je zapiral vase, prenehal govoriti in jesti ter se z glavo zaletaval v zid in okensko steklo. Po dveh letih napornega iskanja rešitev, ki bi pojasnile fantovo obnašanje, mu je bila naposled podana di-agnoza: avtizem.

predajo, saj za takšne razmisleke ni bilo časa. »Življenje me je potis-nilo v kot in ni mi preostalo druge-ga, kot da ukrepam. Ko slovenski zdravniki niso imeli posluha za Kristanove težave, sem rešitve za-čela iskati v tujini. Žalostno, ven-dar resnično.«

In vztrajanje se je izplačalo. Šerga-nova je s pomočjo preiskav na Nor-veškem in v ZDA dobila dovolj in-formacij, ki bi pomagale izboljšati kvaliteto življenja njenega sina. Kmalu so se pokazali prvi pozi-tivni rezultati, ki so omogočili, da je Kristian ponovno krenil v vrtec in kasneje nadaljeval s šolanjem, prav tako pa se je izboljšalo nje-govo obnašanje. S pomočjo strogo

predpisane diete, biomedicinskega zdravljenja in ogromno truda se je Kristian razvil v fanta, ki se je danes sposoben družiti z ljudmi ter reagirati na dogodke iz okoli-ce. Leta 2014 je uspešno prestal operacijo, ki mu je še dodatno iz-boljšala življenje, tedaj pa se je tudi začel ukvarjati s staro japonsko umetnostjo zlaganja in zgibanja papirja, imenovano origami, pos-tal pa je tudi aktiven na področju glasbe in pletenja.

Pozitivni vtisi ljudi na njegovo ustvarjanje so botrovali prvi sa-mostojni razstavi Izzivi avtistič-nega otroka v Delavskem domu Trbovlje. Slavnostno otvoritev je povezoval Bogdan Barovič, ki je med drugim izpostavil tudi priza-devanja, da bi država bolje skrbela za avtistične otroke: »Kristian je le eden od mnogih otrok, katere je slovensko zdravstvo pustilo na ce-dilu, zato je prav, da se na takšne krivice opozarja!« je še dodal. Na razstavi so se zbirali tudi prosto-

voljni prispevki za financiranje nove operacije, ki bi mu omilila stanje in pomagala še k dodatnemu

Podkumčani v Barcelono

prepričali s pesmico, v kateri skozi otroške oči predstavijo svoj pogled na zasebnost in osebne podatke. Šola bo nagrajena s tabličnimi ra-čunalniki ter izletom na podeli-tev nagrade v Barcelono v Španiji. Nagrajena zgodba bo objavljena v evropski brošuri na temo varova-nja osebnih podatkov, ki bo izšla za vse države EU.

M MP : arhiv PŠ Podkum

izboljšanju osebnostne rasti. M : Vid Šteh

Četrtek, 28. 1. ob 18. uri Mladinski center Trbovlje Srečanje z Barbko Špruk

Sreda, 10. 2. ob 18. uri Mladinski center Zagorje Tečaj ličenja (obvezne prijave do 5. 2. na 040 457 079)

Četrtek, 11. 2. ob 19. uri Mladinski center Hrastnik Uradna otvoritev mozaika skupine Mozaik

Vsak ponedeljek ob 17. uri Šivalnica Srednje šole ZagorjeTečaj šivanja (obvezne prijave do 11.2. na 040 457 079)

Vsak četrtek ob 17. uri Telovadnica OŠ Ivana Skvarče ZagorjeOdbojka (obvezne prijave na info@mczos.si)

Vsak petek ob 17. uri Telovadnica OŠ Ivana Skvarče ZagorjeKošarka (obvezne prijave na info@mczos.si)

Vsako soboto ob 19. uri Šolska telovadnica Hrastnik Zumba

Vsak ponedeljek ob 16. uri Steklena soba CSD Zagorje Začetni