3. del DIRKE NA PISTI - Kolesarska zveza SlovenijePrevod UCI kolesarskih pravil E0108 DIRKE NA PISTI 4 3.1.009 V nobenem primeru število kolesarjev ne sme presegati: 20 (15 ekip za

Prevod UCI kolesarskih pravil

E0108 DIRKE NA PISTI 1

3. del

DIRKE NA PISTI



KAZALO VSEBINE

NAPAKA! NOBENO IME DATOTEKE NI NAVEDENO V POLJU RD NA STRANI 2

I. POGLAVJE: ORGANIZACIJA ...................................................................................... 3

2. POGLAVJE: DIRKE NA PISTI ................................................................................... 4 § 1 Splošna načela: ........................................................................................................................................ 4 § 2 200 m kronometer..................................................................................................................................... 6 § 3 Šprint ...................................................................................................................................................... 7 § 4 Individualna zasledovalna voţnja ............................................................................................................. 13 § 5 Ekipna zasledovalna voţnja ..................................................................................................................... 16 § 6 Kilometer in 500m ................................................................................................................................... 20 § 7 Dirka na točke ........................................................................................................................................ 21 § 8 Keirin ..................................................................................................................................................... 24 § 9 Ekipni šprint ........................................................................................................................................... 27 §10 Madison ................................................................................................................................................. 29 §11 Dirka na končni cilj »Scratch« .................................................................................................................. 31 §12 Tandem ................................................................................................................................................. 32 §13 Dirka za motorjem ................................................................................................................................... 33 §14 Dirka na izpadanje (Elimination Race)....................................................................................................... 36 §15 Šest-dnevna dirka ................................................................................................................................... 36 §16 Omnium ................................................................................................................................................. 39

III POGLAVJE: UCI INDIVIDUALNO TOČKOVANJE ....................................................... 40

IV POGLAVJE: UCI SVETOVNI POKAL ........................................................................ 46

V. POGLAVJE: SVETOVNI REKORDI .......................................................................... 50

VI. POGLAVJE: OPREMA IN INFRASTRUKTURA ........................................................... 54 §1 Štartni blok ................................................................................................................................................. 54 §2 Motorji za dirke za motorjem ........................................................................................................................ 55 §3 Mopedi ....................................................................................................................................................... 57 §4 Oblačila motorista ....................................................................................................................................... 60 §5 Oblačila mopedista ...................................................................................................................................... 61 §6 Velodromi ................................................................................................................................................... 61

VII POGLAVJE: PROFESIONALNE EKIPE .................................................................... 67 §1 Identiteta .................................................................................................................................................... 67 §2 Pravni in finančni status ............................................................................................................................... 68 §3 Registracija ekipe pri UCI ............................................................................................................................. 69 §4 Ekipe in tekmovalci ..................................................................................................................................... 70 §5 Pogodba o zaposlitvi ................................................................................................................................... 70 §6 Prenehanje pogodbe ................................................................................................................................... 70 §7 Razpustitev ekipe ........................................................................................................................................ 70 §8 Kazni ......................................................................................................................................................... 71 §9 UCI model pogodbe o zaposlitvi med kolesarjem in ekipo ............................................................................... 71

VIII. POGLAVJE: KOLEDAR ......................................................................................... 73

IX. POGLAVJE: VETERANI (MASTERS) ....................................................................... 75 Priloga 1: Zahteva za homologacijo svetovnega rekorda ................................................................................... 77



I. poglavje: ORGANIZACIJA 3.1.001 (N) Organizator mora izdelati za vsako tekmovanje program dirke. 3.1.001 (N) Program mora vsebovati vsaj naslednje podrobnosti organizacije:

omenjeno mora biti, da bo dirka vodena v skladu z UCI pravili,

če obstajajo, morajo biti napisana posebna pravila o dirki,

program dirke in časovnico,

opis piste (dolţino, vrsto prevleke: pokrita, na prostem,..)

lokacijo pisarne dirke, prostorov za anti-doping in press prostorov,

prostor in čas registracije tekmovalcev in podelitve štartnih številk,

prostor in čas sestanka vodij ekip,

program podelitve nagrad,

nagrade,

sestavo ţirije komisarjev,

ime, priimek in telefon direktorja dirke,

omeniti, da pride v poštev samo UCI kazenski kodeks,

katera pravila antidoping kontrole se upoštevajo. Pisarna dirke 3.1.003 (N) Skozi celotno trajanje tekmovanja mora organizator zagotoviti delovanje pisarne dirke v prostorih piste. Predstavnik organizatorja mora biti vseskozi prisoten. 3.1.004 (N) Pisarna dirka mora biti odprta, dokler rezultati niso izdelani in poslani na UCI ali, dokler komisarji ne dokončajo svojega dela. 3.1.005 (N) Pisarna dirke mora biti opremljena s telefonsko linijo, faksom in kopirnim strojem. Rezultati 3.1.006 (N) Takoj, ko so znani rezultati, jih mora organizator poslati na UCI in nacionalno zvezo, skupaj s štartno listo tekmovalcev. 3.1.007 (N) Nacionalna zveza mora brez zakasnitve UCI-ju sporočiti vsako spremembo rezultatov, ki bi morebiti nastala. Varnost 3.1.008 Ne glede na pravna in administrativna pravila, ki zadevajo tekmovanje, mora vsak posameznik strmeti, da so pista, tekmovališče in vse inštalacije varne, v dobrem stanju in, da ne predstavljajo nevarnosti. Za mednarodne prireditve lahko UCI zahteva dodatno opremo, katere odsotnost bi zahtevala njeno odgovornost. (Tekst spremenjen 26.08.04).



3.1.009 V nobenem primeru število kolesarjev ne sme presegati: 20 (15 ekip za madison) na 200 m pisti, 24 (18 ekip za madison) na 250 m pisti, 36 (20 ekip za madison) na 333,33 m pisti. (Tekst spremenjen 1.1.03). 3.1.010 V nobenem primeru UCI ne more biti odgovorna za napake ali nesreče, ki se morebiti zgodijo. (Tekst spremenjen 1.1.03).

2. poglavje: DIRKE NA PISTI

§ 1 Splošna načela:

Udeleţba 3.2.001 Tekmovanje na pisti je organizirano v kategorijah, ki so določene v členu 1.1.036 Tekmovalci kategorije U23 lahko tekmujejo na Elite tekmovanjih. Mladinci stari 18 let lahko tekmujejo na tekmovanjih za kategorije U23 in Elite. (Tekst spremenjen 25.09.07). Obnašanje kolesarjev 3.2.002 Tekmovalci se morajo izogibati kakršnimkoli dogovorom, manevrom ali gibanju, ki bi lahko ogrozilo regularnost tekmovanja. 3.2.003 Če tekmovalci v dirki vozijo z enakimi dresi, morajo nositi tekmovalne številke, da se jih lahko loči med seboj. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.004 Razen v primeru višje sile, morajo vsi tekmovalci, ki so se uvrstili v repesaţ ali naslednji krog tekmovanja, v teh tudi nastopiti, drugače so diskvalificirani. 3.2.005 Tekmovalci med tekmovanjem ne smejo nositi ali imeti na kolesu stvari, ki bi jim lahko padle na pisto. Tekmovalci med tekmovanjem ne smejo uporabljati predvajalcev zvoka ali radio vez. 3.2.006 Tekmovalec ne more zahtevati prekinitev tekmovanja zaradi nepravilnosti, za katero meni, da je vplivala na njegov rezultat. 3.2.007 Razen če ni drugače dogovorjeno, lahko tekmovalec po padcu ali potem, ko je zapustil pisto, prejme pomoč pri ponovnem vključevanju v dirko. Dirko mora nadaljevati na istem mestu, kjer je pisto zapustil.



3.2.008 Tekmovalci ne smejo voziti po modrem polju, razen, če to naredijo neprostovoljno. (Tekst spremenjen 1.01.02). Tekmovalne številke 3.2.009 (N) Tekmovalci morajo nositi dve hrbtni številki, razen v disciplinah: 1km kronometer, 500m kronometer, individualna zasledovalna voţnja in ekipna zasledovalna voţnja. (Tekst spremenjen 1.01.02). Ţirija komisarjev 3.2.010 Sestava ţirije komisarjev je opisana v členu 1.2.009. Sodnik arbiter 3.2.011 (N) Predsednik ţirije komisarjev določi komisarja kot sodnika arbitra. Predsednik ţirije komisarjev ne sme opravljati tega dela. Prisotnost sodnika arbitra je obvezna v naslednjih disciplinah: šprint, keirin, dirka na točke in madison. Sodnik arbiter opazuje tekmovalce med tekmovanjem in pazi, da se dirka odvija v skladu s pravili. Tako lahko takoj po storjenem prekršku kaznuje tekmovalca ali poda drugo ustrezno odločitev v skladu s pravili. (Tekst spremenjen 4.07.03). 3.2.012 Sodnik arbiter je pozicioniran zunaj piste na mirnem, izoliranem mestu, s katerega ima pogled na celotno površino piste. Opremljen mora biti s komunikacijsko napravo, preko katere ima direktno povezavo s predsednikom ţirije komisarjev. Na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah in svetovnih pokalih mora imeti na voljo tudi video sistem, ki mu omogoča počasno predvajanje in pregled spornih situacij. Za upravljanje tehničnih naprav se mu dodeli pomočnik, ki dela po njegovih navodilih. Opozorila - diskvalifikacije 3.2.013 Vsak prekršek, ki ni posebej opredeljen s kaznijo in vsako nešportno vedenje, se kaznuje z rumeno zastavico ali z diskvalifikacijo z rdečo zastavico glede na resnost prekrška, ne glede na kazni predvidene v členu 12.1.007. Tekmovalec dobi samo eno opozorilo pred diskvalifikacijo. Vsakokrat bo komisar napisal tudi štartno številko kaznovanega kolesarja. Opozorilo in diskvalifikacija veljata samo za tekmovanje, na katerem sta podeljena. V primeru, da je tekmovalec v tekmovanju relegiran (postavljen na zadnje mesto v skupini), pomeni, da je s tem prejel tudi opozorilo. (Tekst spremenjen 26.08.04; 10.06.05). 3.2.014 V disciplinah, v katerih se z merilno napravo preveri skladnost koles s členi 1.3.006 do 1.3.020, imajo komisarji pravico ponovno preveriti pozicije takoj po tekmovanju. V primeru, da so pozicije ali kolo spremenjene in kolo ni v skladu s pravili, se tekmovalca diskvalificira. Merjenje časa 3.2.015 (N) V disciplinah, v katerih je rezultat določen po času, se čas meri do 1/1000 s natančno.



Štart 3.2.016 Sodnik štarter, ki stoji v centru piste da znak za štart s pokom pištole. V primerih, ko se štarta iz štartnega bloka, se uporabi naslednji postopek: Istočasno z elektronsko sprostitvijo zavore štartne naprave se sproţi elektronsko merjenje časa. Potem, ko je kolo pritrjeno v štartni napravi, prične odštevati ura, ki stoji pred tekmovalcem, preostalih 50 sekund do štarta. 3.2.017 Kolesarju ki zadrţuje štart zaradi vzroka, ki ga štarter ne dovoli, se v ponovljeni dirki ne dovoli štartati. Zaustavitev tekmovanja 3.2.018 Samo štarter odloča o tem, ali je potrebno tekmovanje prekiniti v primeru napačnega štarta. 3.2.019 Zaustavitev tekmovanja se izvede z dvojnim pokom pištole, razen v naslednjih dirkah: kilometer in 500 m kronometer. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.020 Ukinjen (4.07.03) Priznane nesreče 3.2.021 Naslednji dogodki se priznajo kot priznana nesreča:

- padec, - defekt, - zlom pomembnega dela kolesa.

Vsi ostali incidenti se upoštevajo kot ne-priznana nesreča. (Tekst spremenjen 1.01.02).

§ 2 200 m kronometer

Definicija 3.2.022 Merjenje časa za kronometer »200 metrov« se prične meriti po letečem štartu na črti, ki označuje 200m do ciljne črte. Uporabi se ga za kvalificiranje tekmovalcev za disciplino šprint. (Tekst spremenjen 1.01.02). Postopek tekmovanja 3.2.023 Tekmovalci štartajo v vrstnem redu, kot ga določijo sodniki. 3.2.024 Tekmovalec zapelje na pisto takoj, ko pride mimo kolesar, ki je sproţil merilno napravo za merjenje časa v zadnjih 200m. (Tekst spremenjen 1.01.02).



3.2.025 Tekmovalec pridobiva na hitrosti skozi razdaljo v odvisnosti od dolţine piste:

- 250 m ali manjša: 3.5 krogov - 285.714 m 3.0 kroga - 333.33 m 2.5 kroga - 400 m ali daljša 2.0 kroga

3.2.026 Ukinjen (1.01.02) 3.2.027 V primeru izenačenosti časov, se tekmovalce za šprint določi z ţrebom. 3.2.028 V primeru nezgode, lahko tekmovalec ponovi štart. Dovoljen je samo en ponovni štart. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04).

§ 3 Šprint

Definicija 3.2.029 Šprint je dirka dveh do štirih kolesarjev na 2 ali 3 kroge. (Tekst spremenjen 4.07.03). Organizacija tekmovanja 3.2.030 Tekmovanje mora biti organizirano v skladu s členom 3.2.050. 3.2.031 Ukinjen (1.01.02) 3.2.032 Na svetovnih pokalih se na šprint dirko kvalificira 16 tekmovalcev. (Tekst spremenjen 26.08.04). 3.2.033 Na svetovnih prvenstvih se na šprint dirko kvalificira 16 tekmovalcev. Da se določi najhitrejše tekmovalce, ki bodo tekmovali v šprint tekmovanju, se pred prvim krogom tekmovanja izvede kronometer tekmovanje na 200m. Prvih 8 tekmovalcev preteklega svetovnega prvenstva v disciplini šprint štarta v obratnem vrstnem redu, zmagovalec štarta zadnji. Ostali tekmovalci štartajo, kot določi ţreb. (Tekst spremenjen 28.08.04; 10.06.05). Šprint dirka 3.2.034 Ukinjen (1.01.02) 3.2.035 Na pistah krajših od 333,33 metrov, dirka poteka na 3 kroge. Na pistah 333,33 metrov ali več poteka dirka na 2 kroga.



(Tekst spremenjen 1.01.03). 3.2.036 V primeru, da eden od tekmovalcev v dirki dveh tekmovalcev odstopi, se mora drugi pojaviti na štartni črti, kjer se ga proglasi kot zmagovalca. Razdalje mu ni potrebno prevoziti. 3.2.037 Štartna mesta se določi z ţrebom. Tekmovalec, ki potegne številko 1, mora štartati na notranjem delu piste. V drugem krogu mora drugi tekmovalec štartati z notranjega dela piste. V primeru tretjega kroga se naredi nov ţreb. (Tekst spremenjen 1.01.03). Postopek tekmovanja 3.2.038 Štart se določi s piskom na piščalko. 3.2.039 Tekmovalec, ki štarta na notranji strani piste, razen, če je prehiten, mora voditi do zasledovalne črte na nasprotni strani piste. Tekmovalec lahko v vsaki dirki stoji na mestu največ dvakrat v trajanju največ 30 sekund. Nato sodnik štarter opozori vodečega tekmovalca, da nadaljuje. Če vodeči tekmovalec ne nadaljuje, štarter prekine dirko in proglasi preostalega tekmovalca za zmagovalca tega kroga. V primeru treh ali štirih tekmovalcev se dirka takoj reštarta brez relegiranega tekmovalca. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04). 3.2.040 Ukinjen (1.01.02) 3.2.041 Pred črto, ki označuje zadnjih 200 m ali do začetka šprinta je tekmovalcu dovoljeno uporabljati celotno širino piste, vendar mora pustiti dovolj prostora, da ga sotekmovalec prehiti. Tekmovalci se morajo izogibati kakršnimkoli manevrom, ki bi lahko povzročili trčenje, padec ali oviranje sotekmovalca, da mora voziti izven piste. 3.2.042 Med samim šprintom, četudi se začne pred zadnjimi 200 m mora vsak tekmovalec ostati v svoji liniji vse do cilja, razen v primeru, ko ima dovolj prednosti pred sotekmovalcem in ga ne ovira pri morebitnem prehitevanju. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.043 Tekmovalec ne sme ovirati ali prehiteti po levi strani sotekmovalca, ki vozi v šprinterski liniji. Če vodeči tekmovalec zapusti šprintersko linijo in ga sotekmovalec poizkuša prehiteti po levi strani, se ne sme vrniti v šprintersko linijo, razen, če ima prednost vsaj enega kolesa. 3.2.044 Tekmovalec, ki prehiteva po desni strani, ne sme drugega sotekmovalca izrivati navzdol ali ovirati v takšni meri, da bi moral zmanjšati svojo hitrost. 3.2.045 Tekmovalec, ki začne šprint izven šprinterske linije, ne sme zapeljati v šprintersko linijo, razen, če nima prednosti vsaj enega kolesa.



(Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.046 Če vodeči kolesar zapelje pod merilno črto je relegiran, razen, če to stori neprostovoljno ali če je rezultat šprinta ţe odločen. 3.2.047 V primeru, da tekmovalec v dirki treh ali štirih tekmovalcev dirka neregularno ali protektira posameznega tekmovalca, se ga mora relegirati. Dirka se mora takoj reštartati kot dirka dveh ali treh tekmovalcev. (Tekst spremenjen 1.01.02). Zaustavitev dirke 3.2.048 Dirka je lahko zaustavljena samo v naslednjih primerih: 1.) V primeru padca. V primeru, da je padec povzročen namenoma, se tega tekmovalca, ki je povzročil padec relegira ali izključi iz nadaljnjega tekmovanja v odvisnosti od resnosti prekrška. Tekmovalca, ki je padel, se proglasi za zmagovalca. V primeru, da tekmujejo trije ali štirje tekmovalci, se mora tekmovanje takoj reštartati brez kaznovanega tekmovalca kot tekmovanje dveh ali treh tekmovalcev. V primeru, da je do padca posameznika prišlo v ovinku zaradi prepočasne voţnje ali kakšne druge nenamerne napake, se dirko takoj reštarta tako, da omenjeni tekmovalec štarta na notranji progi. Če je do padca prišlo nenamenoma, komisarji odločijo ali bodo reštartali dirko s tekmovalci v istem vrstnem redu ali pa bodo razglasili mesta tekmovalcev kot so bila v trenutku padca. 2.) V primeru defekta. 3.) v primeru zloma pomembnejšega dela kolesa. V vseh treh primerih lahko komisarji odločijo ali bodo reštartali dirko s tekmovalci v istem vrstnem redu ali pa bodo razglasili mesta tekmovalcev kot so bila v trenutku padca. 4.) V naslednjih primerih: 4.a) Če tekmovalec izgubi ravnoteţje, pade ali se dotakne sotekmovalca ali ograje, se dirka reštarta. Zadevani tekmovalec štarta na notranji strani piste. 4.b) Če sodnik štarter opazi očitni prekršek in prekine dirko, preden zvonec označi začetek zadnjega kroga, komisarje zadevanega tekmovalca lahko relegirajo ali diskvalificirajo. Preostali tekmovalec se proglasi za zmagovalca. V primeru, da tekmujejo trije ali štirje tekmovalci, se mora tekmovanje takoj reštartati brez kaznovanega tekmovalca kot tekmovanje dveh ali treh tekmovalcev. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.049 V primeru, da tekmovalec, ki je zakrivil napako, ni relegiran ali diskvalificiran, se dirko reštarta in zadevani tekmovalec štarta na notranji strani piste. (Tekst spremenjen 1.01.02).



3.2.050 Tabela šprint tekmovanja:



(Tekst spremenjen 26.8.04; 10.06.05).



(Tekst spremenjen 25.09.07).



§ 4 Individualna zasledovalna voţnja

Definicija 3.2.051 Dva tekmovalca tekmujeta na fiksni razdalji. Tekmovalca štartata na nasprotnih straneh piste. Zmagovalec je kolesar, ki ujame drugega kolesarja ali pa kolesar, ki doseţe boljši čas. (Tekst spremenjen 1.01.02). Organizacija tekmovanja 3.2.052 Dirka se na: - 4 km za moške, - 3 km za ţenske, - 3km za mladince, - 2km za mladinke. 3.2.053 Tekmovanje se organizira v dveh serijah: 1.) Kvalifikacije, ki določijo 4 najboljše kolesarje glede na doseţene čase. 2.) Finale Tekmovalca, ki doseţeta prvi in drugi čas v kvalifikacijah, se v finalu borita za prvo in drugo mesto. Druga dva se potegujeta za tretje in četrto mesto. (Tekst spremenjen 26.08.04). 3.2.054 Na olimpijskih igrah so trije krogi tekmovanja:

1) Kvalifikacije, ki določijo najboljših 8 tekmovalcev po času. 2) Prvi krog tekmovanja. Najhitrejših 8 tekmovalcev tekmuje kot sledi: Tekmovalec, ki je dosegel 4. čas tekmuje proti tekmovalcu, ki je dosegel 5. čas. Tekmovalec, ki je dosegel 3. čas tekmuje proti tekmovalcu, ki je dosegel 6. čas. Tekmovalec, ki je dosegel 2. čas tekmuje proti tekmovalcu, ki je dosegel 7. čas. Tekmovalec, ki je dosegel najboljši čas tekmuje proti tekmovalcu, ki je dosegel 8. čas. 3) Finale: Štirje zmagovalci v prvem krogu tekmujejo v finalu. Tekmovalca, ki sta dosegla dva najboljša časa tekmujeta v finalu za 1. in 2. mesto. Ostala dva tekmovalca tekmujeta v finalu za 3. in 4. mesto. 4) Tekmovalci, ki so bili premagani v prvem krogu se razvrstijo od 5. do 8. mesta glede na doseţeni čas v pol-finalu. Če je tekmovalec ujet se uvrsti na 8. mesto. Če je več ujetih tekmovalcev so razporejeni na zadnja mesta glede na doseţene razdalje v trenutku, ko so bili ujeti.

(Tekst vpeljan 26.06.07). 3.2.055 Za kvalifikacije komisarji izberejo tekmovalce, ki imajo pribliţno enake čase, vendar pazijo, da ne nastopata istočasno dva najboljša tekmovalca. 3.2.056 V kvalifikacijskih voţnjah se upošteva samo čas. Če je tekmovalec ujet, mora nadaljevati, da pridobi svoj čas.



Tekmovalec, ki je ujet se ne sme voziti za tekmovalcem, ki ga je ujel niti ga ne sme prehiteti nazaj. V primeru, da tega ne upošteva, se ga diskvalificira. 3.2.057 V finalnih dirkah je dirka končana, ko tekmovalec ujame drugega tekmovalca. 3.2.058 Tekmovalec je ujet v trenutku, ko sta verigi obeh tekmovalcev poravnani v isti liniji. 3.2.059 Če tekmovalec ne uspe nastopiti v prvem krogu, se ne spremeni nič. Tekmovalca, ki ne štarta, se uvrsti na 8.mesto. Če v prvem krogu ne uspe štartati večim tekmovalcem, se jih razporedi na mesta od 8. mesta navzdol, glede na njihove doseţene kvalifikacijske čase. Tekmovalec, ki štarta sam mora dokončati voţnjo, da dobi svoj čas prvega kroga. (Tekst spremenjen 26.06.07). 3.2.060 V primeru, da tekmovalec ne štarta v finalu, se drugega tekmovalca proglasi za zmagovalca. V primeru, da tekmovalec ne more nastopiti v finalni voţnji za 1. in 2. mesto, se mu določi 2. mesto. V primeru, da tekmovalec ne more nastopiti v finalni voţnji za 3. in 4. mesto, se mu določi 4. mesto. V primeru, da opravičilo za ne-nastop s strani komisarjev ni sprejeto, je tekmovalec, ki ne štarta, diskvalificiran, njegovo mesto pa ostane nezasedeno. 3.2.061 V primeru, da oba tekmovalca doseţeta do tisočinke enak čas, je zmagovalec tekmovalec, ki ima boljši čas zadnjega kroga. Priprava piste 3.2.062 Modro polje je potrebno narediti teţje prevozno, zato se na to polje vsakih 5 m namesti 50 cm dolge sintetične gobe. 3.2.063 Na štartu se morata tekmovalca postaviti na diametrično nasprotnih si straneh piste. 3.2.064 Štartna črta na strani tribun mora biti rdeče barve. Štartna črta na drugi strani mora biti zelene barve. 3.2.065 (N) Na vsaki strani mora biti postavljena časomerilna naprava, katero sproţata oba kolesarja. Ob ciljnih črtah se priţigata rdeča in zelena luč, kot indikacija prehoda posameznega tekmovalca. 3.2.066 Table za kazanje krogov in zvonec morajo biti postavljeni ob obeh ciljnih črtah. 3.2.067 (N) Elektronska tabla mora vsake pol kroga prikazovati vrstni red prehoda tekmovalcev, število končanih krogov, čas obeh kolesarjev, časovno razliko med njima ter končne čase vsakega kolesarja.



3.2.068 Na pistah, na katerih razdalja, ki jo mora tekmovalec prevoziti, ne predstavlja zaključka celotnega kroga, mora biti zadnji kilometer označen z rdečo zastavico za tekmovalca, ki štarta na rdeči črti in z zeleno zastavico za tekmovalca, ki štarta na zeleni črti. Za tekmovanja mladink mora biti označenih zadnjih 500m. (Tekst spremenjen 20.09.05). 3.2.069 (N) Na štartu sta oba tekmovalca vpeta v štartne bloke. Postopek dirke 3.2.070 Štarta se ob notranjem robu piste. 3.2.071 Štartno mesto tekmovalcev: a) za kvalifikacije določijo štartno mesto komisarji, b) V prvem krogu tekmovalci štartajo tako, da tekmovalec, ki je v kvalifikacijskem krogu dosegel boljši čas, dirko konča pred glavno tribuno. c) v finalni voţnji mora tekmovalec, ki je dosegel boljši čas v predhodnem krogu, končati dirko pred glavno tribuno. (Tekst spremenjen 1.01.02;26.08.04;26.6.07). 3.2.072 Štarter prekine dirko z dvojnim pokom pištole v primeru nepravilnega štarta. Dirka se nato reštarta. Tekmovalca, ki ima v kvalifikacijah dva nepravilna štarta, se diskvalificira. Tekmovalca, ki povzroči dva nepravilna štarta v finalni dirki, se proglasi za poraţenega. (Tekst spremenjen 20.09.05). 3.2.073 Pok pištole označuje konec dirke, ko vsak od tekmovalcev konča celotno razdaljo na ciljni črti. V dirki, opisani v členu 3.2.057, pa v trenutku, ko eden od tekmovalcev ujame drugega. Nesreče 3.2.074 V kvalifikacijskem krogu: Če pride do nesreče v prvi polovici kroga, se dirka zaustavi in takoj reštarta. Po prevoţeni polovici kroga se dirke ne zaustavi. Tekmovalcu, ki je imel nesrečo, se dovoli ponovni štart na koncu kvalifikacij (ali v paru s tekmovalcem, ki je prav tako imel nesrečo ali samemu proti uri). Tekmovalec ima lahko največ dva štarta. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04). 3.2.075 Prvi krog in finale: Če pride do nesreče v prvi polovici kroga, se dirka zaustavi in oba tekmovalca takoj reštartata.



Prvi krog: Po prevoţeni prvi polovici kroga se dirke ne zaustavlja več. Tekmovalcu, ki je imel nesrečo, priznano ali nepriznano, se ponovno dovoli štartati na koncu tekmovanj prvega kroga. Njegov nasprotnik nadaljuje naprej, da dobi svoj čas. Tekmovalce, ki so eliminirani v prvem krogu se razporedi glede na njihove doseţene čase. Finale: V primeru nešreče pred prvim kilometrom (500m za mladinke), se dirka zaustavi in tekmovalca štartata na sledečih mestih: - vodeči tekmovalec na črti zadnjega polkroga, ki ga je končal pred nesrečo, - tekmovalec, ki je v trenutku nesreče zaostajal, štarta na drugi strani, pomaknjen od črte za razdaljo, katero izračunajo komisarji. Razdalja se izračuna iz zaostanka po končanem zadnjem polkrogu. - Tekmovalca potem nadaljujeta z dirko, dokler ne prevozita celotne razdalje. Končni čas dobimo tako, da seštejemo oba parcialna časa. V zadnjem kilometru: Če pride do nesreče v zadnjem kilometru ( v zadnjih 500m za mladinke): Če ima nesrečo vodeči tekmovalec, se ga proglasi za zmagovalca. Iz povprečne hitrosti zadnjega končanega polkroga se izračuna čas celotne dirke, ki se prišteje času pred nesrečo. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04; 26.8.04;26.06.07). 3.2.076 V vsakem krogu, vključno s finalom, se kot posledica nesreče dovoli samo en ponovni štart. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.076 dodatek (Ukinjen 1.01.02)

§ 5 Ekipna zasledovalna voţnja

Definicija 3.2.077 Ekipna voţnja je dirka, na kateri tekmujeta dve ekipi, ki štartata na nasprotnih si straneh piste. Zmagovalec je določen tako, da ujame nasprotno ekipo ali tako, da doseţe najboljši čas. Moška ekipna voţnja se vozi na 4 km. Ekipe sestavljajo po štirje tekmovalci. Ţenska ekipna voţnja se vozi na 3 km. Ekipe sestavljajo po tri tekmovalke. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.06.07). Organizacija tekmovanja 3.2.078 Razen v posebnih detajlih (četudi vključeni) v tem pod-poglavju, veljajo pravila individualne zasledovalne voţnje tudi za ekipno zasledovalno voţnjo. 3.2.079 Ekipo sestavljajo tekmovalci, prijavljeni za to disciplino. Sestava ekipe se lahko spreminja od dirke do dirke. Vodja ekipe mora sodniški ţiriji sporočiti spremembo vsaj eno uro pred vsakim štartom. (Tekst spremenjen 1.01.02).



3.2.080 Čas ekipe za rezultat se izmeri ob prihodu v cilj tretjega tekmovalca vsake ekipe. Čas se izmeri na prvem kolesu tretjega tekmovalca vsake ekipe. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03). 3.2.081 Ekipa je ujeta, ko se nasprotna ekipa (vsaj trije tekmovalci, ki vozijo skupaj) pribliţa na razdaljo enega metra. 3.2.082 Kvalifikacije se organizira, da dobimo 4 najboljše ekipe, 8 za olimpijske igre. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04; 26.6.07). 3.2.083 Na pistah, krajših od 400m, vozi v kvalifikacijah za najboljši čas istočasno samo ena ekipa. Na ostalih pistah lahko komisarji določijo po dve ekipi, za katere se domneva, da sta enako močni, vendar dvema predvidoma najboljšima ekipama ni dovoljeno štartati skupaj. 3.2.084 (Ukinjen 1.01.02) 3.2.085 Tekmovanje se organizira v dveh krogih:

1) V kvalifikacijah dobimo 4 najboljše ekipe glede na doseţeni čas. 2) Finale. Ekipi, ki v kvalifikacijah doseţeta najboljša časa, se potegujeta za 1. in 2. mesto. Ekipi, ki v kvalifikacijah doseţeta tretji in četrti čas se potegujeta za 3. in 4. mesto.

Na olimpijskih igrah med seboj tekmuje 8 ekip, ki doseţejo najboljše čase v kvalifikacijski voţnji in sicer v sledečem vrstnem redu: Ekipa, ki je dosegla 4. čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 5. čas. Ekipa, ki je dosegla 3. čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 6. čas. Ekipa, ki je dosegla 2. čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 7. čas. Ekipa, ki je dosegla najboljši čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 8. čas. Štiri zmagovalne ekipe iz prvega kroga se pomerijo v finalu. Ekipi, ki sta dosegli najboljša časa v prvem krogu, se pomerita za 1. in 2. mesto. Preostali dve ekipi se pomerita za 3. in 4. mesto. Poraţene ekipe iz prvega kroga se razporedi od 5. do 8. mesta, glede na njihov doseţeni čas v prvem krogu. Če je ekipa ulovljena se jo razporedi na 8. mesto. Če je ujetih več ekip, se jih razporedi od 8. mesta navzdol in sicer v odvisnosti od prevoţene razdalje v trenutku, ko so bile ulovljene. Za razdaljo se upošteva razdalja, natančno do pol kroga, ki so jo prevozili, preden so dobili znak s strani komisarjev. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04; 26.06.07). 3.2.086 V primeru, da v finalni voţnji ena ekipa ujame drugo, je dirka končana. Boljša ekipa je proglašena za zmagovalno ekipo. 3.2.087 Če ekipa ne nastopi v prvem krogu tekmovanja, ne spreminjamo ničesar. Zamenjave se ne dovolijo. Ekipa, ki ne nastopi se uvrsti na 8. mesto.



Če ne nastopi več ekip, se jih razporedi od 8. mesta navzdol glede na čase, ki so jih dosegli v klasifikacijski voţnji. Ekipa, ki štarta sama mora dokončati dirko, da dobi svoj čas prvega kroga, na osnovi katerega se uvrsti v finalno voţnjo. (Tekst vpeljan 26.06.07). 3.2.088 V primeru, da ekipa ne štarta v finalu, se drugo ekipo proglasi za zmagovalno ekipo. V primeru, da ekipa ne more nastopiti v finalni voţnji za 1. in 2. mesto, se ji določi 2. mesto. V primeru, da ekipa ne more nastopiti v finalni voţnji za 3. in 4. mesto, se ji določi 4. mesto. V primeru, da opravičilo za nenastop ni sprejeto, se ekipo, ki ne štarta, diskvalificira, njeno mesto pa ostane nezasedeno. 3.2.089 V situacijah, ko ena ekipa ne štarta ali, ko ekipi doseţeta enak čas, se odloči v skladu s pravili za individualno zasledovalno voţnjo. V primerih, da je potrebno ekipe uvrstiti v eno od naslednjih pozicij, se razvrstitev izdela po naslednjem ključu po padajočem vrstnem redu od 8. mesta: - ekipe, ki ne uspe štartati (člen 3.2.087), potem - ekipe, ki povzroči dva nepravilna štarta (člen 3.2.095), potem - ekipe, relegirane zaradi potiskanja sotekmovalcev (člen 3.2.096), potem - ekipe, ki ostanejo nekompletne po nesreči (člen 3.2.100), potem - ujete ekipe (3.2.085). (Tekst spremenjen 1.01.02). Priprava piste 3.2.090 (N) Na zasledovalnih črtah je potrebno namestiti elektronski trak, da bi lahko dobili čas prvega kolesa tretjega tekmovalca vsake ekipe. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.091 Merjenje in zapisovanje časov na vsake pol kroga se izvaja na prvem kolesu prvega tekmovalca vsake ekipe. Postopek dirke 3.2.092 Tekmovalci vsake ekipe štartajo postavljeni vzporedno eden do drugegega ali pod kotom 45º za štartno črto. Razdalja med tekmovalci mora biti 1 meter. 3.2.093 (N) Tekmovalec na notranji strani piste je vpet v štartni blok. Ta tekmovalec mora voditi do prve menjave (smene). (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.094 Štarter bo zaustavil dirko z dvojnim pokom v primeru napačnega štarta, naprimer, da eden od tekmovalcev štarta prej ali, da notranji tekmovalec ne vodi do prve menjave. (Tekst spremenjen 1.01.02).



3.2.095 Ekipa, ki povzroči dva nepravilna štarta v kvalifikacijah, je diskvalificirana. Ekipa, ki povzroči dva nepravilna štarta v prvem krogu, je uvrščena na 8. mesto. Ekipa, ki povzroči dva nepravilna štarta v finalni voţnji, je proglašena za poraţeno. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04; 26.6.07). 3.2.096 Potiskanje sotekmovalcev v ekipi je strogo prepovedano, sicer sledi diskvalifikacija. V finalni voţnji je ekipa proglašena za poraţeno, v tekmovanju prvega kroga se ekipo relegira. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04;26.6.07). 3.2.097 Ko komisarji vidijo, da bo boljša ekipa ulovila drugo, slabšo ekipo, le to, z namenom preprečitve padca ali trčenja med ekipama, opozorijo z rdečo zastavico na to, da morajo vsi tekmovalci voziti po notranjemu robu piste, vse dokler jo vsi tekmovalci boljše ekipe ne prehitijo. V primeru, da slabša ekipa ne upošteva navodil komisarjev, je takoj diskvalificirana. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.098 Dirka je končana v trenutku, ko tretji tekmovalec vsake ekipe prevozi celotno dolţino ali v finalu, ko boljša ekipa (vsaj trije tekmovalci, ki vozijo skupaj) ujame slabšo ekipo. (Tekst spremenjen 1.01.02). Nesreče 3.2.099 V kvalifikacijskem krogu: Če pride do nesreče v prvi polovici kroga se dirka zaustavi in takoj reštarta. Moški: Če pride do nesreče po prevoţeni polovici kroga in je udeleţen samo en kolesar v ekipi, ekipa lahko nadaljuje s tremi kolesarji ali se zaustavi. V primeru, da se ekipa odloči zaustaviti, se mora zaustaviti v enem krogu od mesta nesreče, če ne, se jo diskvalificira. Kjer je to mogoče, dirko nadaljuje naslednja ekipa. Ţenske: Če pride do nesreče po prevoţeni polovici kroga, se mora ekipa zaustaviti v enem krogu od mesta nesreče, če ne, se jo diskvalificira. Kjer je to mogoče, dirko nadaljuje naslednja ekipa. Moški in ţenske: Ekipi, ki je imela nesrečo, se dovoli ponovni štart na koncu kvalifikacij. Če se ekipi, ki je ponovno štartala, znova dogodi nesreča, mora nadaljevati s tremi kolesarji ali pa je diskvalificirana. V vsakem krogu, vključujoč finale, se kot posledica nesreče dovoli samo en ponovni štart. (Tekst spremenjen 1.01.02;1.01.03;1.01.04;26.08.04; 26.6.07).



3.2.100 Med tekmovanjem prvega kroga in finalu: Če pride do nesreče v prvi polovici kroga, se dirka zaustavi in takoj reštarta. Če ima ekipa v ponovljenem štartu ponovno nesrečo, je izločena. Po prvi polovici kroga ne pride v poštev nobena nesreča. Elipa mora v primeru, da ima vsaj tri kolesarje, nadaljevati. V drugačnem primeru se mora ekipa zaustaviti in se jo proglasi: - kot zadnjo v prvem krogu tekmovanja, - za poraţeno v finalu. V vsakem krogu, vključujoč finale, se kot posledica nesreče dovoli samo en ponovni štart. (Tekst spremenjen 1.01.02;26.08.04; 26.6.07).

§ 6 Kilometer in 500m

Definicija 3.2.101 Dirka, poznana kot »kilometer« ali »500m«, je individualni kronometer s stoječim štartom. 3.2.102 Na svetovnih prvenstvih in svetovnih pokalih se dirka vozi na 1000m za moške in 500m za ţenske. Organizacija tekmovanja 3.2.103 Na svetovnih prvenstvih tekmuje istočasno samo en tekmovalec. 3.2.104 Štartni vrstni red določi ţirija komisarjev. 3.2.105 Na svetovnih prvenstvih nazadnje štarta najboljših 10 tekmovalcev s predhodnega svetovnega prvenstva v obratnem vrstnem redu. Vrstni red ostalih tekmovalcev je določen z ţrebom. 3.2.106 Dirka se vozi kot finalna dirka. 3.2.107 V primeru izenačenosti za tri najboljše čase, se podeli enaka medalja vsakemu zadevanemu kolesarju. 3.2.108 Vsi tekmovalci morajo voziti isto tekmovanje. V primeru, da vsi tekmovalci ne morejo štartati, recimo zaradi atmosferskih pogojev, je potrebno ponoviti celotno dirko. Rezultati z dirke, ki je bila prekinjena, se ne upoštevajo. Postopek tekmovanja 3.2.109 Modro polje je potrebno narediti teţje prevozno, zato se na to polje vsakih 5 m namesti 50 cm dolge sintetične gobe. 3.2.110 (N) Tekmovalčevo kolo je na štartu vpeto v štartni blok.



3.2.111 Štarta se ob notranjem robu piste. 3.2.112 V primeru nepravilnega štarta tekmovalec takoj ponovi štart. V primeru nesreče, tekmovalec ponovno štarta po pribliţno 15 minutnem počitku. Tekmovalec lahko štarta samo dvakrat. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04). 3.2.113 (Ukinjen 1.02.02)

§ 7 Dirka na točke

Definicija 3.2.114 Dirka na točke je specialnost, v kateri so rezultati narejeni glede na število točk, ki jih pridobijo tekmovalci v vmesnih šprintih in pridobljenih krogih. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03). Organizacija tekmovanja 3.2.115 Glede na število prijavljenih kolesarjev lahko komisarji sestavijo kvalifikacijske skupine in določijo, koliko najboljših kolesarjev iz vsake skupine se uvrsti v finalno voţnjo. 3.2.116 Na pisti, dolţine 250m, so vmesni šprinti na vsakih 10 krogov. Na ostalih pistah so vmesni šprinti v krogih, ki so najbliţe razdalji 2 km, kot na primer:

- vsakih 7 krogov na pisti dolţine 285,714m, - vsakih 6 krogov na pisti dolţine 333,33m, - vsakih 5 krogov na pisti dolţine 400m.

3.2.117 Na svetovnih prvenstvih so razdalje, število krogov in število šprintov naslednji: Kvalifikacije Finale Moški 40 km Ţenske 24/25 km Mladinci 15/16 km 24/25 km Mladinke 10 km 20 km



(Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03). 3.2.118 Prvemu tekmovalcu v vsakem šprintu se dodeli 5 točk, drugemu 3 točke, tretjemu 2 točki in četrtemu 1 točko. Vsakemu tekmovalcu, ki pridobi krog proti glavni skupini, se dodeli 20 točk. Vsakemu tekmovalcu, ki izgubi krog proti glavni skupini, se odvzame 20 točk. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03). 3.2.119 V primeru, da ima več tekmovalcev enako število točk, odloča mesto v zadnjem šprintu. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04). Postopek tekmovanja 3.2.120 Pred štartom se polovica tekmovalcev postavi ob ograjo, druga polovica pa stoji v koloni ob šprinterski liniji. 3.2.121 Leteči štart se izvede po končanju nevtralnega kroga. 3.2.122 Šprinte se vodi v skladu s pravili za šprint dirko. 3.2.123 Za tekmovalca se pojmuje, da je pridobil krog in dodeli 20 točk, ko ujame začelje največje skupine. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03;1.02.03). 3.2.124 Tekmovalec, ki je odpadel od skupine in je ujet od drugih tekmovalcev ne sme voditi, sicer sledi diskvalifikacija. 3.2.125 Če v trenutku šprinta tekmovalec ali več tekmovalcev ujame glavno skupino, se tem tekmovalcem dodeli 20 točk. Točke, podeljene za šprint, se nemudoma podeli tekmovalcem, ki so v pobegu oziroma tekmovalcem na čelu skupine. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03).



3.2.126 Tekmovalci, ki so odpadli od skupine in so ujeti od posameznega tekmovalca ali skupine, ki pridobivajo krog, ne smejo voditi, sicer sledi diskvalifikacija. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.03). 3.2.127 Tekmovalce, ki zaostajajo za dva ali več krogov, lahko komisarji izločijo iz tekmovanja. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.128 V primeru nepravilnega sodelovanja med kolesarji lahko (N) sodnik arbiter, če je mogoče, po opozorilu diskvalificira vpletene kolesarje. 3.2.129 V primeru priznane nesreče ima tekmovalec na voljo nevtralizacijske kroge v razdalji polnih krogov, najbliţje 1300m. Ko se tekmovalec vrne na pisto, se mora vključiti v dirko na mestu, ki ga je zasedal pred priznano nesrečo. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.01.04). 3.2.130 Nevtralizirani kolesarji se ne smejo vrniti na pisto v zadnjem kilometru. (Tekst spremenjen 20.09.05). 3.2.131 V primeru, da pade več kot pol kolesarjev, se dirka zaustavi in komisarji določijo dolţino prekinitve. Dirko se reštarta s pozicijami, doseţenimi v trenutku padca. 3.2.132 Tekmovalec, ki ima priznano nesrečo v zadnjih petih krogih, se ne sme vrniti v dirko, vendar se ga kljub temu uvrsti v rezultate glede na doseţene točke, ki jih je pridobil do nesreče. Ostali tekmovalci, ki ne končajo dirke, niso uvrščeni v rezultate. 3.2.133 V primeru, da zaradi česarkoli pista postane nevozna, komisarji odločijo po naslednji tabeli:

RAZDALJA ODLOČITEV KOMISARJEV

Reštart celotne razdalje Nadaljevanje z osvojenimi točkami

Konec dirke z osvojenimi točkami

Zaustavljeno pred: Zaustavljeno po: Zaustavljeno po:

10 km 8 km / 8 km

15/16 km 10km / 10 km

20 km 10 km 10-15 km 15 km

24/25 km 10 km 10-20 km 20 km

30 km 15 km 15-25 km 25 km

40 km 15 km 15-30 km 30 km

(Tekst spremenjen 1.01.02;1.01.03).



§ 8 Keirin

Definicija 3.2.134 Tekmovalci tekmujejo v šprintu, potem ko se nekaj krogov vozijo za spremljevalnim motorjem, ki zapusti pisto pribliţno 600/700 m pred ciljem. (Tekst spremenjen 1.01.02). Organizacija tekmovanja 3.2.135 Tekmovanje vsebuje 1. krog, repesaţ, drugi krog in finale, kot je določeno v naslednji tabeli:

1. krog Repesaţ 2. krog

Število tekmova

nj

Število tekmovalc

ev v tekmovanj

u

Tekmovalci, ki se

uvrstijo v 2. krog

Število tekmova

nj

Število tekmovalc

ev

Tekmovalci, ki so

se uvrstili v 2. krog

Število tekmova

nj

Število tekmovalc

ev

Tekmovalci, ki se

uvrstijo v finale za

1 – 6 mesto

Tekmovalci, ki se

uvrstijo v finale za

7– 12 mesto

4 7 2 4 5 1 2 6 3 3

Dolţina piste Število krogov Motorist (št. krogov do cilja)

250 8 2,5

285,714 7 2,5

333,33 6 2

400 + > 5 1,5

(Tekst spremenjen 1.01.02).





3.2.136 (Ukinjen 1.01.02) 3.2.137 Motorist se vozi po šprinterski liniji, na začetku s hitrostjo 30km/h, ki pa jo počasi veča tako, da štiri kroge pred ciljem (250m pista) doseţe hitrost 50km/h. Na znak komisarjev zapusti pisto pribliţno 6007/00 m pred ciljem. Za mladinke in Elite ţenske je primerna hitrost 25 km/h in 45km/h. (Tekst spremenjen 1.01.02). Postopek tekmovanja 3.2.138 Štartno mesto tekmovalcev se določi z ţrebanjem. Tekmovalci se v tem vrstnem redu postavijo drug ob drugega pred zasledovalno črto. Šprinterska linija se pusti prosta. Tekmovalce drţijo in nato ne potisnejo pomočniki. 3.2.139 Štart se naznači s pokom pištole, ko se motorist po šprinterski liniji pribliţa zasledovalni črti. Razen, če drugi kolesar prostovoljno ne prevzame mesta za motoristom, mora to storiti tekmovalec, ki je izţrebal št. 1 in ga slediti vsaj prvi krog. Če tega ne stori, štarter zaustavi dirko in izključi tega tekmovalca. V reštartani dirki mora slediti motorista tekmovalec, ki je izţrebal številko 2. (Tekst spremenjen 1.01.02; 1.02.03). 3.2.140 Vsak tekmovalec ki prehiti zadnje kolo motorista, predno ta zapusti pisto, je diskvalificiran.



(Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.141 Dirka se vodi v skladu s pravili za šprint dirko. 3.2.142 Dirka se prekine v primeru, da je eden ali več kolesarjev v prekršku ali zaradi nešportnega obnašanja, ko se razvrščajo za motoristom. Dirka se reštarta brez tekmovalca/ev v prekršku. (Tekst spremenjen 20.09.05). 3.2.143 V primeru, da pride do nesreče v prvi polovici kroga, se dirka reštarta nemudoma. (Tekst spremenjen 1.01.02; 20.9.05).

§ 9 Ekipni šprint

(Tekst spremenjen 1.01.02). Definicija 3.2.144 Ekipni šprint je dirka med dvema nasprotnima si ekipama, iz katerih vsak kolesar vodi po en krog. Dirka za moške se vozi tri kroge. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci. Dirka za ţenske se vozi dva kroga. Ekipo sestavljata dve tekmovalki. (Tekst spremenjen 1.01.02; 19.9.06). Organizacija tekmovanja 3.2.145 Tekmovanje je organizirano v dveh serijah:

1) Kvalifikacije za izbor najboljših štirih ekip glede na doseţen čas. 2) Finale.

Ekipi, ki sta dosegli najboljša časa, tekmujeta za 1. In 2. mesto. Ostali dve ekipi tekmujeta za 3. In 4. mesto. (Tekst spremenjen 1.01.02). 3.2.146 1) Na kvalifikacijah se določi 8 najboljših ekip po času, ki napredujejo v prvi krog. 2) V prvem krogu tekmuje najboljših 8 ekip in sicer v sledečem vrstnem redu: Ekipa, ki je dosegla 4. čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 5. čas. Ekipa, ki je dosegla 3. čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 6. čas. Ekipa, ki je dosegla 2. čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 7. čas. Ekipa, ki je dosegla najboljši čas tekmuje proti ekipi, ki je dosegla 8. čas. 3)Finale: Štiri zmagovalne ekipe iz prvega kroga se pomerijo v finalu. Ekipi, ki sta dosegli najboljša časa v prvem krogu, se pomerita za 1. in 2. mesto. Preostali dve ekipi se pomerita za 3. in 4. mesto. Poraţene ekipe iz prvega kroga se razporedi od 5. do 8. mesta, glede na njihov doseţeni čas v prvem krogu.



(Tekst vpeljan 26.06.07). 3.2.147 V primeru izenačenih časov, odloči boljši čas zadnjega kroga. 3.2.148 Če ekipa prizna poraz v finalu, se je ne nadomesti. Druga ekipa se proglasi za zmagovalko. V primeru, da je razlog za ekipo nepriznan, se ekipo, ki ni prišla na start, diskvalificira. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.149 Ekipe so sestavljene iz kolesarjev, prijavljenih za to disciplino. Sestava ekipa se lahko spreminja iz kroga v krog. Nekompletna ekipa ne more štartati. Vodja ekipe mora pred tekmovanjem komisarjem morebitno spremembo pravočasno sporočiti. (Tekst spremenjen 1.01.02) Postopek tekmovanja 3.2.150 Štarta se na sredini obeh ravnin na zasledovalnih črtah. Za kvalifikacije mesto štarta ekipe določijo komisarji. V nadaljevanju ekipa, ki je v predhodnem krogu dosegla boljši čas, štarta pri glavni tribuni. 3.2.151 Tekmovalci vsake ekipe štartajo postavljeni vzporedno eden do drugega ali pod kotom 45º za štartno črto. Razdalja med tekmovalci mora biti 1 meter. (N) Tekmovalec na notranji strani piste je vpet v štartni blok. Ta tekmovalec je vodilni tekmovalec. (Tekst spremenjen 1.01.02;26.08.04;10.06.05). 3.2.152 Vodilni kolesar vodi prvi krog, nakar se umakne v desno stran tako, da ne ovira ostalih tekmovalcev. Moški: Tekmovalec, ki je bil na štartu na drugi poziciji, nato vodi drugi krog, nakar se umakne kot prvi tekmovalec. Tretji tekmovalec mora končati zadnji krog sam. Ţenske: Druga tekmovalka konča zadnji krog sama. (Tekst spremenjen19.09.06). 3.2.153 Ekipa se relegira na zadnje mesto kroga tekmovanja v primeru naslednjih prekrškov: 1) Če se tekmovalec umakne več kot 15m pred črto, ki označuje končanje kroga, katerega mora voditi. 2) Če se tekmovalec ne umakne več kot 15m za črto, ki označuje končanje kroga, katerega mora voditi. 3) če tekmovalec potiska sotekmovalca. (Tekst spremenjen 1.01.02)



3.2.154 Kvalifikacijski krog: V primeru nesreče, ekipa reštarta na koncu kvalifikacijskega kroga. Vsaka ekipa, ki meni, da je bila ovirana zaradi nesreče nasprotne ekipe, lahko z dovoljenjem komisarjev štarta ponovno na koncu kvalifikacijskega kroga. V kvalifikacijskem krogu je vsaki ekipi dovoljeno štartati največ dvakrat. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.155 Tekmovanje prvega kroga in Finale: V primeru nesreče, se dirka zaustavi in reštarta. V primeru, da ima ekipa vnovič nesrečo v ponovljenem štartu, se jo relegira. V vsakem krogu, vključujoč finalni, je dovoljen samo en ponovni štart, kot posledica nesreče. (Tekst spremenjen 1.01.02;26.8.04:26.06.07)

§10 Madison

Definicija 3.2.156 Madison je dirka z vmesnimi cilji, v kateri nastopajo ekipe s po dvema tekmovalcema. Vrstni red je določen glede na prevoţene kroge in pridobljene točke. (Tekst spremenjen 1.01.02) Organizacija tekmovanja 3.2.157 Tekmovanje se organizira z največ 18 ekipami na pisti, krajši od 333,33m in največ 20 ekipami na pisti, daljši od 333,33m. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.158 Oba tekmovalca ekipe nosita enako štartno številko, vendar različne barve. 3.2.159 Na svetovnem prvenstvu lahko vsaka drţava prijavi samo eno ekipo. 3.2.160 Na svetovnih prvenstvih so vmesni šprinti vsakih 20 krogov, ne glede na dolţino kroga. Celotna dolţina dirke je 50 km za Elite moške in 30 km za mladince, kot v naslednji tabeli:

Dolţina piste Število krogov Število šprintov Celotna razdalja v kilometrih

Moški Elite Mladinci Moški Elite Mladinci Moški Elite Mladinci

250 200 120 10 6 50 30

285,714 180 100 9 5 51,4 28,57

333,33 160 100 8 5 53,3 33,33

400 120 80 9 5 51,4 28,57

(Tekst spremenjen 1.01.02)



3.2.161 Prvi ekipi na vsakem vmesnem šprintu se podeli 5 točk, drugi 3 točke, tretji 2 točki in četrti 1 točko. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.162 Vrstni red ekip je določen glede na prevoţeno razdaljo, število krogov, ki jih prevozi vsaka ekipa. Ekipe, ki so prevozile enako število krogov, se razporedijo glede na doseţeno število točk. V primeru, da sta ekipi izenačeni po številu krogov in doseţenih točk, odloča doseţeno mesto v končnem šprintu. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04). Postopek tekmovanja 3.2.163 En kolesar iz vsake ekipe štarta iz stoječega štarta in vodi do prve zamenjave med tekmovalcema. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.164 Tekmovalec iz iste ekipe lahko zamenja sotekmovalca kadarkoli hoče in to stori tako, da se dotakne sotekmovalčeve roke ali hlačk. 3.2.165 Šprinti se vodijo v skladu s pravili za šprint. 3.2.166 Za ekipo se pojmuje, da je pridobila krog v trenutku, ko tekmovalec ujame začelje največje skupine. Tekmovalec, ki se pomakne za skupino, ne sme pomagati sotekmovalcu, ki pridobiva krog, sicer je diskvalificiran. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.167 Če v trenutku šprinta tekmovalec ali več tekmovalcev ujame glavno skupino, ti tekmovalci pridobijo krog. Točke, podeljene za šprint, se podeli nemudoma tekmovalcem, ki so v pobegu oziroma tekmovalcem na čelu skupine. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.168 Ekipe, ki zaostajajo za več kot tri kroge za glavno skupino, komisarji lahko izločijo z dirke. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.169 V primeru, da ima eden od sotekmovalcev mehanično okvaro, mora njegovo mesto takoj prevzeti njegov sotekmovalec. Na dirki ni nevtralizacije. 3.2.170 V primeru, da oba tekmovalca padeta istočasno, ima ekipa na voljo nevtralizacijske kroge v razdalji enaki 1000m. Ob vrnitvi na pisto eden od sotekmovalcev zavzame mesto, ki jo je zasedala ekipa pred nesrečo. Nevtralizirani sotekmovalci se ne smejo vrniti na pisto v zadnjem kilometru dirke. Ekipa je uvrščena glede na pridobljene ali izgubljene kroge in pridobljeno število točk do trenutka nesreče. (Tekst spremenjen 20.09.05)



3.2.171 V primeru padca več kot polovice ekip (izračunano po en tekmovalec na ekipo), se dirka zaustavi in komisarji določijo trajanje prekinitve. Dirko se reštarta in vsaka ekipa nadaljuje dirko s pridobljenimi ali izgubljenimi krogi kot v trenutku padca. 3.2.172 V primeru, da je dirka prekinjena zaradi neprimernega vremena, komisarji odločijo v skladu s tabelo:

Elite Mladinci

Dirka zaustavljena pred: 20 km 10 km Reštartati v celotni dolţini

Dirka zaustavljena med: 20 - 40 km 10-25 km Nadaljevati dirko z osvojenimi krogi in točkami

Dirka zaustavljena po: 40 km 25 km Končni rezultati

(Tekst spremenjen 1.01.03)

§11 Dirka na končni cilj »Scratch«

Definicija 3.2.173 Scratch dirka je dirka posameznikov na točno določeno razdaljo. (Tekst spremenjen 1.01.02) Organizacija tekmovanja 3.2.174 Dirka se mora odvijati na sledeče razdalje: Mladinke 7,5km Mladinci 10km Elite ţenske 10km Elite moški 15km (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.175 Z namenom, da doseţemo istočasno največje dovoljeno število tekmovalcev, se organizira kvalifikacije, s katerimi se zmanjša število prijavljenih tekmovalcev kot v spodnji tabeli:

Kategorija Razdalja za prevoziti

Moški 10 km

Ţenske 7,5 km

Mladinci 7,5 km

mladinke 5 km

(Tekst spremenjen 1.01.02;01.01.03) Postopek tekmovanja 3.2.176 Pred štartom se polovica tekmovalcev postavi eden za drugim ob ograji tribun, druga polovica tekmovalcev pa je razporejena v šprinterski liniji. S pokom pištole se označi leteči štart po končanju nevtralizacijskega kroga.



(Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.177 Tekmovalci, katere glavna skupina prehiti za krog, morajo nemudoma zapustiti pisto. 3.2.178 Končna razvrstitev se naredi glede na uvrstitev v končnem šprintu upoštevajoč pridobljene kroge. (Tekst spremenjen 1.01.02;01.01.03) 3.2.179 (Ukinjen 1.01.02) 3.2.180 V primeru nepravičnega sodelovanja med kolesarji, komisarji lahko zadevane kolesarje diskvalificirajo. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.2.181 Zadnji krog dirke je označen z zvoncem. Nesreče 3.2.182 Tekmovalci ki imajo priznano nesrečo imajo na voljo nevtralizacijske kroge v razdalji najbliţje 1300m. Nevtraliziranim kolesarjem se ni dovoljeno vrniti v dirko v zadnjem kilometru dirke. Kolesarji, ki dirke ne končajo, niso uvrščeni. (Tekst spremenjen 26.08.04;20.09.05) 3.2.183 V primeru masovnega padca, se dirka lahko zaustavi. Komisarji nato odločijo ali bodo reštartali dirko v celotni dolţini ali pa bodo dirko nadaljevali v razdalji, ki je preostala v trenutku padca. Isto pravilo se uporabi za primer prekinitve dirke zaradi neprimernega vremena.

§12 Tandem

Definicija 3.2.184 »Tandem« je šprint dirka za tandeme. Upravlja se v skladu s »šprint« pravili, razen v točkah, ki so navedene spodaj. Organizacija tekmovanja 3.2.185 Oba tekmovalca na tandemu se štejeta kot eden tekmovalec. 3.2.186 Dirka se vozi, kot je prikazano v tabeli 3.2.050, glede na število tekmovalcev in izračunu od finala nazaj. Ne glede na ostalo, lahko na pisti krajši od 333.33 m štartajo istočasno največ trije tandemi. 3.2.187 Kvalifikacije se vozijo v dolţini enega kroga z letečim štartom.



3.2.188 Dirka se odvija na naslednjih razdaljah:

- na pisti krajši od 333,33 m: 6 krogov - na pisti dolţine 333,33 m: 5 krogov - na pisti daljši od 333,33 m: 4 krogov - na pisti daljši od 450 m: 3 krogov

§13 Dirka za motorjem

Definicija 3.2.189 Dirka za motorjem je dirka, v kateri vsak od tekmovalcev vozi v zavetrju svojega motorista. Motorji in motoristi 3.2.190 Nacionalna zveza organizatorja mora priskrbeti 10 motorjev (od katerih sta dva rezerva), ki so izdelani v skladu s členi 3.6.007 do 3.6.028. Rezervni motor uporabi katerikoli motorist, ki se mu pokvari motor. 3.2.191 Komisarji morajo preveriti motorje, če je potrebno, tudi s pomočjo mehanika, specializiranega za to področje. 3.2.192 Pregled motorjev mora potekati pred tekmovanjem ob času, ki ga določijo komisarji. 3.2.193 Po pregledu je potrebno vse motorje spraviti v zaklenjen prostor, katerega kjuče imajo komisarji. Motorjev se ne sme predati motoristom, razen, če ne gredo na pisto. 3.2.194 Med dvema pregledoma mora motor vedno voziti isti motorist. 3.2.195 Motorist mora imeti veljavno licenco. 3.2.196 Predsednik sodniške ţirije določi dva rezervna motorista. Ta dva motorista pripravljena spremljata dogajanje in v primeru okvare katerega motorja v dirki stopita na njegovo mesto. Organizacija tekmovanja 3.2.197 Dirka za motorjem se vozi določeni čas (1 uro) ali na določeno razdaljo. V voţnji na razdaljo so razdalje sledeče:

kvalifikacije: 25 km,

finale: 2 krat po 30 km vsaka. 3.2.198 Vse dirke se morajo odvijati na isti dan. 3.2.199 Komisarji določijo število kvalifikacijskih dirk glede na število prijavljenih za tekmovanja. Odviti se morata vsaj dve kvalifikacijski dirki, vsaka s po največ 8 tekmovalcev.



V primeru dveh kvalifikacijskih dirk, se najboljša trojica iz vsake, plus četrti najhitrejši iz hitrejše dirke kvalificirajo v finalno dirko. V primeru štirih ali več kvalifikacijskih dirk, se v finale uvrsti najhitrejši tekmovalec iz vsake dirke, plus drugouvrščeni iz najhitrejših dirk tako, da je skupno število tekmovalcev v finalu enako 7. 3.2.200 Finale se vozi v dveh 30 minutnih intervalih. 3.2.201 V finalnih dirkah se v vsaki podeli naslednje točke: 1 mesto 50 točk 2 mesto 35 točk 3 mesto 25 točk 4 mesto 17 točk 5 mesto 11 točk 6 mesto 7 točk 7 mesto 4 točke 3.2.202 Končna razvrstitev se dobi s seštevkom točk, doseţenih v obeh finalnih voţnjah. V primeru izenačenosti točk, odloči boljše mesto v hitrejši dirki. Postopek tekmovanja 3.2.203 Demarkacijska črta (modre barve), poznana tudi kot črta za motoriste, mora biti narisana na 1/3 širine piste, vendar najmanj 2,50 m od zunanjega roba piste. Preostali prostor na levi strani mora biti dovolj širok, da lahko vzporedno vozijo trije kolesarji. 3.2.204 Voţnja zunaj modre črte je prepovedana. V primeru, da udeleţenec vozi zunaj črte, ga nasprotnik ne sme prehiteti po notranji strani, sicer sledi diskvalifikacija. 3.2.205 Tekmovalec, ki se poteguje za mesto, lahko vozi preko modre črte, vendar samo z namenom, da pride na desno stran tekmovalca, s katerim tekmuje, vendar mora vseskozi pustiti dovolj prostora, da ga lahko prehitijo po desni strani. 3.2.206 Štartno mesto tekmovalcev in vrstni red motorjev v kvalifikacijah se v vsaki dirki določi z ţrebom na sami pisti. Štartno mesto tekmovalcev in vrstni red motorjev v prvi finalni voţnji se določi z ţrebom na sami pisti. Štartno mesto v drugi dirki finala je v inverznem vrstnem redu kot v prvi. 3.2.207 Vsak tekmovalec mora imeti istega motorista skozi celotno tekmovanje. 3.2.208 Motoristi se pripeljejo na pisto brez kolesarjev. Po nekaj ogrevalnih krogih se motoristi postavijo na njihovo štartno mesto.



3.2.209 Tekmovalci so postavljeni na štartu po določenem vrstnem redu. 3.2.210 Znak za štart dirke se označi s pokom pištole. Po prevoţenem krogu morajo biti kolesarji vsak za svojim motoristom. 3.2.211 Z zvoncem se označi zadnji krog za vodečega kolesarja. Vrstni red je določen glede na prečkanje ciljne črte in z upoštevanjem števila prevoţenih krogov. Razume se, da potem, ko vodeči kolesar prečka ciljno črto, tudi vsi ostali prečkajo črto samo enkrat. 3.2.212 V dirki na določen čas, se zazvoni z zvoncem minuto pred končanjem ene ure. V natančno določenem trenutku, ko poteče čas, sodnik časomerilec poči s pištolo, nakar ciljni komisar zabeleţi vrstni red prvega prečkanja ciljne črte glede na prevoţeno razdaljo vsakega kolesarja. 3.2.213 Potem, ko tekmovalec zaostane za vodilnim kolesarjem za krog, se ne sme več zaustaviti, ker se ga lahko izloči iz tekmovanja po enkratnem opozorilu. 3.2.214 Vsak tekmovalec, ki zaostane več kot 5 krogov za vodečim, je izključen. 3.2.215 Motoristi, ki naredijo prekršek, so kaznovani po sledeči tabeli: Kazen Zastavica Stopnja Opozorilo zelena A Kazen 500 SFR zelena in rumena B Kazen 750 SFR in 15 dnevni suspenz rumena C Kazen 1000 SFR in 1-3 mesece suspenza rdeča D Prekršek: 1. 2. 3. 4. 1) Voţnja preko modre črte s sotekmovalcem manj kot 10m A B C D 2) Voţnja preko modre črte med napadom B C D 3) Voţnja preko modre črte vzporedno s sotekmovalcem B C D 4) Prekršek (1), ki ga stori prehiten kolesar B C D 5) Prekršek (2) ali (3), ki ga stori prehiten kolesar C D 6) Stiskanje k zaščitni ograji med napadom sotekmovalca B C D 7) Stiskanje k zaščitni ograji med napadom dveh sotekmovalcev C D 8) Ponovno spustitev dol po vodenju manj kot 5 m (presekati) C D 9) Prehitevanje štirih vzporednih kolesarjev D 10)Prehitevanje po notranji črti D 11)Voţnja samo z eno roko na krmilu A B C D 3.2.216 V primeru okvare motorja ali priznane nesreče, preden se kolesarji postavijo za motoriste, se objavi napačen štart in dirka ponovno reštarta. Če se okvara zgodi potem, ko se kolesarji priključijo motoristom, se odobri nevtralizacija v dolţini najbliţje 1500 m, razen v zadnjih petih krogih ali zadnji minuti. Ostali tekmovalci nadaljujejo naprej do cilja. Tekmovalci, ki so imeli okvaro, so uvrščeni na mesto, ki so ga zasedali v času nesreče, če komisarji menijo, da je bil rezultat ţe vnaprej odločen. V drugačnem primeru, se jih uvrsti na zadnje mesto.



3.2.217 V primeru, da postane pista nevozna, se mora dirka reštartati v celoti, razen v zadnjih 10 krogih ali dveh minutah dirke. V tem primeru se kolesarje uvrsti glede na njihovo mesto ob zadnjem prečkanju ciljne črte.

§14 Dirka na izpadanje (Elimination Race)

Definicija 3.2.218 Dirka na izpadanje je dirka posameznikov, v kateri je izločen zadnji kolesar na vsakem vmesnem cilju. Organizacija tekmovanja 3.2.219 Organizacija tekmovanja je določena s specifičnimi pravili dirke. Postopek tekmovanja 3.2.220 Tekmovalci se zberejo v ciljni ravnini. 3.2.221 Štarter s pokom pištole označi leteči štart po enem nevtralizacijskem krogu, v katerem se morajo kolesarji voziti v skupini z zmanjšano hitrostjo. 3.2.222 Na pisti krajši od 333,33 je vmesni šprint vsak drugi krog, medtem ko je na daljši pisti vsak krog. Na pisti krajši od 333,33 m se z zvoncem označi vsak krog pred šprintom. 3.2.223 Po vsakem vmesnem šprintu je izločen kolesar, ki zadnji prečka ciljno črto z zadnjim kolesom. Ta kolesar mora takoj zapustiti pisto. 3.2.224 Zadnja dva kolesarja tekmujeta v zadnjem šprintu. Uvrstitev teh dveh kolesarjev je določena glede na prečkanje ciljne črte s sprednjim kolesom. 3.2.225 Dejstvo, da kolesar pridobi krog, se ne upošteva. 3.2.226 Tekmovalec, ki ima nesrečo, je izločen. V primeru, da je v nesrečo vključenih več kolesarjev, je naslednji sprint na izpadanje odloţen za 1 ali 2 kroga, odvisno od dolţine piste. Ko ostane na pisti manj kot 8 tekmovalcev, se kolesar, ki ima nesrečo, uvrsti na zadnje mesto v njegovi skupini, četudi ne prevozi celotne razdalje.

§15 Šest-dnevna dirka

3.2.227 »Šest-dnevna dirka« mora trajati 6 zaporednih dni in skupaj vsebovati vsaj 24 tekmovalnih ur.



3.2.228 Organizator ima proste roke pri določitvi trajanja in oblikovanju programa tekmovanja šest-dnevne dirke z omejitvami, opisanimi v členu 3.2.227. 3.2.229 Šest-dnevna dirka je ekipna dirka, v kateri sestavljajo ekipo dva ali trije kolesarji, ki morajo vsi nositi enake drese z enakimi številkami, kot je opisano v členu 1.3.044. 3.2.230 Šest-dnevna dirka se lahko vozi samo na pistah, daljših od 140m. 3.2.231 Organizator določi število ekip, glede na dolţino piste. 3.2.232 Na štartu madison dirke/lovljenja (hendikep dirke so izvzete), mora biti tabla z rezultati nastavljena na nič (0) za vse ekipe. Po končanju madison dirke/lovljenja (hendikep dirke so izvzete), mora tabla z rezultati ponovno kazati trenutni vrstni red ekip. Zadnji dan finalne madison dirke/lovljenja mora tabla z rezultati prikazovati dejansko generalno uvrstitev za vse ekipe. (Tekst spremenjen 1.01.04) 3.2.233 (Ukinjen 1.1.04) 3.2.234 V primeru, da nastane mehanska okvara, ki je priznana s strani komisarjev ali v primeru padca tekmovalca, ima ekipa moţnost nevtralizacijskih krogov v skupni dolţini 1,5 km (število krogov najbliţe 1,5km). V primeru nepriznane nesreče ali po preteku nevtralizacijske dolţine, mora eden od članov ekipe nadaljevati 100% na mestu, kjer je se zgodila nesreča. Če ekipa tega ne stori, se jo kaznuje s številom neprevoţenih krogov. (Tekst spremenjen 1.01.04) 3.2.235 Krogi ki jih pridobi ekipa v času nevtralizacije, se priznajo samo, če drugi kolesar ekipe prevozi celotno razdaljo ali, če ne izpusti nobene zamenjave. 3.2.236 V madison/lovljenje dirki na čas, mora ekipa, ki ima v dirki samo enega tekmovalca, zapustiti pisto 10 krogov pred zaključkom dirke. (Tekst spremenjen 1.01.04) 3.2.237 Direktor dirke lahko v dogovoru z ţirijo komisarjev sestavi začasne ekipe iz kolesarjev, katerih sotekmovalci iz ekip so v nevtralizacijskih krogih. Ti kolesarji morajo nositi identične drese in štartne številke. Da se določi začasna uvrstitev takšne začasne ekipe, se sešteje vse prevoţene kroge, ki jih naredijo tekmovalci iz originalnih ekip, katerih sotekmovalci so v nevtralizaciji. Skupni seštevek števila krogov se zaokroţi navzdol in deli z dva. Ko je začasna ekipa ukinjena, se pridobljeni krogi in točke podelijo v generalni razvrstitvi originalnim ekipam, katerih tekmovalci so sestavljali začasno ekipo.



3.2.238 Če je tekmovalec nevtraliziran, njegov sotekmovalec iz ekipe lahko nadaljuje dirko v skladu s členi 3.2.235 in 3.2.236. V primeru, da nevtraliziran tekmovalec ne more nadaljevati s tekmovanjem, je nevtralizirana cela ekipa. Po dirki je nevtralizirana ekipa uvrščena na isto mesto kot najbliţja ekipa v začetku dirke, vključujoč izgubljene kroge te ekipe med zadnjo dirko. Pridobljeni krogi se ne upoštevajo. Ne glede na ostalo, se nevtralizirano ekipo kaznuje z dodatnim krogom. 3.2.239 Uradni doktor na dirki lahko odloči, da je tekmovalec nevtraliziran do največ 36 ur, po poteku teh je tekmovalec izločen. (Tekst spremenjen 1.01.04) 3.2.240 Če tekmovalec zapusti tekmovanje, je ekipa razpuščena. Tekmovalec, ki ostane, lahko tekmuje v individualnih dirkah. V primeru, da ni vključen v druge ekipe v naslednjih 48 urah, se ga izloči iz tekmovanja. 3.2.241 V primeru sestave nove ekipe, se upošteva trenutno mesto najboljše ekipe, plus kazenski krog. Točke, ki sta jih osvojili ekipi, se sešteje in deli z dva. 3.2.242 Točke se podeljuje po naslednjem sistemu:

- Ekipne discipline; Madison, Madison na izpadanje, Ekipni kronometer (500-1000 m): 20, 12, 10, 8, 6, 4 točke

- Individualne discipline: Dirka na točke, Dirka na izpadanje, Kronometer (1 krog), Derny, Dirka na končni cilj, Keirin: 10, 6, 5, 4, 3, 2 točke.

- Šprint: 5,3,2,1 točk; točke dvojne za zadnji Madison (največ 6, vsakih 10 krogov). (Tekst spremenjen 10.06.05; 25.09.07) 3.2.243 Ker je nemogoče, da tekmujejo vse ekipe istočasno, je potrebno tekmovanje organizirati v več krogih. Uporabi se naslednji postopek: A: 1 dirka z ekipami v prvi polovici generalne razvrstitve: z enim tekmovalcem iz ekipe: 10,8,6,4,2 točke.

- za ekipo (ena zamenjava in vmesna dirka): 10,8,6,4,2 točke - Madison: 15,10,8,6,4,2 točke. 1 dirka z ekipami iz druge polovice generalne razvrstitve: z enim tekmovalcem iz ekipe: 10,8,6,4,2 točke. - za ekipo (ena zamenjava in vmesna dirka): 10,8,6,4,2 točke. - Madison: 15,10,8,6,4,2 točke.

B: 2 dirki z ekipami v prvi polovici generalne razvrstitve: Z enim tekmovalcem iz ekipe: 5,4,3,2,1 točke. 2 dirki z ekipami iz druge polovice generalne razvrstitve: Z enim tekmovalcem iz ekipe: 5,4,3,2,1 točke.

Krogi, osvojeni na dirki za motorji, se ne upoštevajo v generalni razvrstitvi. (Tekst spremenjen 1.01.04) 3.2.244 Ne glede na točke, ki jih ekipe pridobijo v madisonu na šest-dnevni dirki, se vse ekipe, ki doseţejo 100 točk, nagradi z bonus krogom.



Bonus krogi se lahko podelijo tudi v specialnih dirkah, kot je kronometer, vendar le v primeru, da je dovoljeno tekmovati vsem ekipam. (Tekst spremenjen 1.01.04) 3.2.245 Vse točke, ki se osvojijo v individualnih in ekipnih dirkah, se upoštevajo za generalno razvrstitev. Vsi krogi, ki so osvojeni v dirkah, v katerih je udeleţen vsaj en tekmovalec iz ekipe, se upoštevajo za generalno razvrstitev. Krogi osvojeni v dirki na izpadanje, se ne upoštevajo v generalni razvrstitvi. (Tekst spremenjen 21.01.06) 3.2.246 Vsak dan je poleg parcialnih rezultatov dirk, potrebno izdelati tudi generalne rezultate, upoštevajoč pridobljene kroge in osvojene točke. Končna uvrstitev je določena glede na število prevoţenih celih krogov in osvojenih točk v celotni šest-dnevni dirki. Točke se upoštevajo za ločevanje ekip, ki imajo enako število doseţenih krogov. Ekipa, ki je osvojila največje število krogov, ne glede na osvojene točke, se proglasi za zmagovalno ekipo. V primeru, da ima več ekip enako število krogov in točk, določa mesto v razvrstitvi osvojeno mesto v finalnem šprintu.

§16 Omnium

(Poglavje uvedeno s 7.07.06) Definicija 3.2.247 Omnium sestavlja 5 dirk, ki se morajo odviti v enem dnevu v naslednjem vrstnem redu:

1) Kronometer 200 m z letečim štartom. 2) Dirka na končni cilj (dolţina, enaka polnim številom krogov, najbliţje 5 km). 3) Posamična zasledovalna voţnja (3000 metrov, 2000 metrov za mladince; brez finalov, nasproti sta si

tekmovalca, katerih štartno mesto je določeno iz skupne končne razvrstitve po končani dirki na razdaljo).

4) Dirka na točke (15 km s 6 šprinti). 5) Kronometer 1 kilometer (vsakokrat z dvema tekmovalcema na pisti, katerih štartno mesto je določeno iz

skupne končne razvrstitve po končani dirki na točke). Organizacija tekmovanja 3.2.248 Če je le mogoče, je premor med dvema disciplinama vsaj 30 minut. 3.2.249 Tekmovalcu, ki ne štarta v kateri od disciplin, se ne dovoli štartati v naslednji disciplini. Ne-nastop se razume, kot da je odstopil iz tekmovanja. V rezultatih se ga označi z »DNF« (did not finish, v prevodu ni končal tekmovanja). Rezultati 3.2.250 Celotne rezultate je potrebno narediti za vsako disciplino.



3.2.251 Mesta, ki jih tekmovalci doseţejo v posameznih disciplinah, se seštevajo po vsaki končani disciplini. Zmagovalec je tekmovalec, ki doseţe najmanjši seštevek števila točk. 3.2.252 V primeru izenačenosti po točkah, se najboljši kolesar določi z najmanjšim seštevkom časov iz kronometrov.

III poglavje: UCI INDIVIDUALNO TOČKOVANJE (poglavje uvedeno na 31.05.04) 3.3.001 UCI je kreirala letni individualni klasifikacijski sistem za tekmovalce kategorije elite in kategorije mladinci na tekmovanjih, opisanih v členu 3.3.009. Točke, ki so osvojene na U23 tekmovanjih, se prištejejo k točkovanju kategorije elite. To točkovanje se imenuje »UCI Track individual classification« in je ekskluzivna last UCI. (Tekst spremenjen 25.09.07) 3.3.002 Obstaja tudi klasifikacija drţav, ki je prav tako ekskluzivna lastnina UCI. 3.3.003 Klasifikacija je izdelana glede na doseţene točke tekmovalcev, ki nastopajo na mednarodnih dirkah na pistah. Klasifikacija je razdeljena na različne skupine v skladu s členom 3.8.003. Klasifikacija se začne od začetka takoj po Elite svetovnem prvenstvu in se konča po končanju naslednjega Elite svetovnega prvenstva. Komisija za pisto pri UCI lahko odobri spremembo v primeru, da nastopi do nepredvidene pozne spremembe datuma svetovnega prvenstva. (Tekst spremenjen 10.06.05) 3.3.004 Število točk, ki se lahko osvojijo, je prikazanih v tabeli 3.3.010. V razredih od 1 do 4 se za UCI točkovanje upošteva samo tekmovanja, ki zadostujejo kriterijem o udeleţbi na tekmovanju. 3.3.005 Na vsaki prireditvi se UCI točke podelijo samo enkrat v tekmovanju za vsako disciplino. Za tekmovanja, ki so organizirana kot turnir, se točke podelijo samo glede na končno generalno uvrstitev posamezne discipline. V primeru, da končna generalna uvrstitev ne obstaja, mora biti v programu tekmovanja jasno označeno, katere dirke štejejo za UCI točke. Če tega v programu ni, se točke ne smejo podeliti. 3.3.006 Od nacionalne zveze in organizatorjev je zahtevano, da morajo takoj po končani prireditvi na UCI poslati po faksu ali e-pošti štartno listo in celotne rezultate. Za večdnevne dirke velja, da morajo poslati podatke v 72 urah po končanju tekmovanja.



Vse nacionalne zveze in organizatorji morajo na UCI takoj sporočiti spremembe v rezultatih, ki bi morda vplivale na spremembo pridobljenih točk. V primeru, da takšnih informacij ne pošljejo, lahko upravni odbor UCI deklasificira prireditev ali jo izključi iz koledarja, ne glede na kazni, ki so predvidene v pravilih. 3.3.007 Individualna klasifikacija in klasifikacija drţav morata biti izdelani vsaj dvakrat mesečno. Če je potrebno, se klasifikacija predhodnega meseca popravi. 3.3.008 UCI upravni odbor lahko podeli nagrade tekmovalcem v skladu s kriteriji, ki jih določijo in njihovo uvrstitvijo v sistem tekmovanja. V primeru, da je klasifikacija spremenjena, se morajo ţe podeljene nagrade vrniti in izločiti tekmovalcem, ki so do njih upravičeni. Klasifikacija prireditev 3.3.009 Olimpijske igre Svetovna prvenstva Svetovni pokal Regionalna prvenstva Kontinentalna prvenstva Mednarodne prireditve Prireditve klase 1, 2, 3 in 4 Individualno točkovanje 3.3.010 Točke so podeljene glede na naslednjo tabelo:









Drţavna prvenstva Na koncu zadnje sezone (zadnje svetovno prvenstvo) so točke podeljene glede na vrstni red drţav v času prireditve: Od 1. do 5. mesta: Se točke podelijo kot za klaso 1 Od 6. do 10. mesta: Se točke podelijo kot za klaso 2 Od 11. do 15. mesta: Se točke podelijo kot za klaso 3 Od 15. mesta nadalje: Se točke podelijo kot za klaso 4



Na drţavnih prvenstvih kjer Elite in U23 tekmovalci tekmujejo skupaj, se točke podeli glede na mesto prireditve v klasifikaciji prireditev. Za drţavna prvenstva, kjer so organizirani ločeni štarti za kategorijo U23, se točke podelijo v skladu s tabelo, kot za tekmovanja Elite prireditev. V primerih, ko več drţav organizira skupna drţavna prvenstva, se točke podelijo glede na najvišje uvrščeno drţavo. Kjer je naslov drţavnega prvaka podeljen na mednarodnih prireditvah, se tekmovalcem ne glede na njihovo nacionalnost podeli točke glede na njihovo uvrstitev na tej prireditvi. (Tekst spremenjen 10.06.05; 19.09.06; 25.09.07)

IV poglavje: UCI SVETOVNI POKAL 3.4.001 Mednarodna kolesarska zveza je ustanovila »Svetovni pokal«, ki vključuje generalno razvrstitev drţav glede na število tekmovanj, imenovanih s strani UCI upravnega odbora. 3.4.002 Svetovni pokal je ekskluzivna last UCI. 3.4.003 Izbrane discipline za Svetovni pokal so iste kot discipline na Svetovnih prvenstvih:

MOŠKI ŢENSKE 1) 1 km kronometer, stoječi štart 1) 500m kronometer, stoječi štart 2) Šprint 2) Šprint 3) Posamična zasledovalna voţnja, 4 km 3) Posamična zasledovalna voţnja, 3 km 4) Ekipna zasledovalna voţnja, 4 km 4) Ekipna zasledovalna voţnja, 3 km 5) Keirin 5) Keirin 6) Ekipni šprint 6) Ekipni šprint 7) Dirka na točke, 30 km 7) Dirka na točke, 20 km 8) Madison, 40 km 8) Dirka na končni cilj, 10 km 9) Dirka na končni cilj, 15 km

(Tekst spremenjen 1.1.02;1.01.03;19.09.06;25.09.07) Udeleţba 3.4.004 Tekmovanje je odprto za nacionalne selekcije in registrirane UCI ekipe, ki vsebujejo kolesarje starejše od 18 let. Starost kolesarja je določena kot razlika med zadnjo prireditvijo določenega svetovnega pokala in rojstnim letom tekmovalca. Udeleţba na vsakem tekmovanju svetovnega pokala določa tudi število udeleţencev posamezne drţave na Svetovnem prvenstvu, kot to določa člen 9.2.027 dodatek. (Tekst spremenjen 1.01.03;21.1.06) 3.4.005 Tekmovalce lahko prijavijo drţave, ki so članice UCI in UCI profesionalne ekipe za pisto.



(Tekst spremenjen 25.9.07) 3.4.006 Vsako drţavno reprezentanco lahko sestavlja največ 15 tekmovalcev, od tega 9 moških in 6 ţensk. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.007 Število tekmovalcev iz posameznih drţavah za posamezne discipline je naslednje:

MOŠKI ŢENSKE 1 km kronometer 1 500m kronometer 1 Šprint 2 Šprint 2 Keirin 1 Keirin 2 Ekipni šprint 3 Ekipni šprint 2 Posamična zasledovalna voţnja 1 Posamična zasledovalna voţnja 1 Ekipna zasledovalna voţnja 4 Ekipna zasledovalna voţnja 3 Dirka na točke 1 Dirka na točke 2 Madison 2 Dirka na končni cilj 2 Dirka na končni cilj 1

(Tekst spremenjen 1.1.02;1.01.03;26.08.04;19.09.06; 25.09.07) 3.4.008 Nacionalne zveze morajo potrditi njihove tekmovalce s prijavnim obrazcem 6 tednov pred začetkom prireditve. V prijavi mora biti omenjeno tudi število oseb, ki sestavljajo delegacijo drţave. (Tekst spremenjen 26.08.04) 3.4.009 Imena tekmovalcev, rezerv in spremljevalcev morajo biti sporočena organizatorju vsaj 3 tedne pred prireditvijo. V primeru, da prijavljeni tekmovalci po potrditvi nastopajočih ne nastopijo, se podeli sledeče kazni: Denarna kazen v višini potnih stroškov oziroma minimalnem znesku 2.000 SFR po tekmovalcu. Ta kazen se plača organizatorju. Tekmovalčeva nacionalna zveza je odgovorna za plačilo denarni kazni. (Tekst spremenjen 26.08.04) 3.4.009 Dodatek Tekmovalec, ki je prijavljen na prireditev Svetovnega pokala, se ne sme udeleţiti nobenega drugega tekmovanja teden dni pred prireditvijo in teden dni po prireditvi, sicer sledi izključitev iz klasifikacije in denarna kazen v višini 500 SFR do 3000 SFR. UCI komisija za pisto lahko odobri izjemo v primeru izjemnih okoliščin, ki bi nepredvidoma onemogočile nastop tekmovalcev. Prav tako to velja za rezervne tekmovalce. Prošnja za odobritev izjeme mora biti poslana v roku treh dni od zaključka tekmovanja. (Tekst spremenjen 10.06.05) Organizacija 3.4.010 Organizatorji Svetovnega pokala morajo z UCI podpisati sporazum, ki ureja pravice do TV in radio prenosov, marketinških pravic in promocijskega materiala.



3.4.011 Stroške ekip nosi organizator in sicer od poldneva predhodnega dne tekmovanja pa vse do zaključka prireditve, kar so skupaj 4 nočitve. 3.4.012 Organizator mora plačati stroške tekmovalcev, poleg teh pa še stroške: 1 spremljevalca na ekipo z manj kot 3 tekmovalci, 2 spremljevalcev na ekipo od 3 do 5 tekmovalcev, 3 spremljevalcev na ekipo od 6 do 10 tekmovalcev, 4 spremljevalcev na ekipo od 11 do 15 tekmovalcev. Organizator mora priskrbeti prenočišča, zajtrk in dva topla obroka, ki sta razdeljena v skladu s programom tekmovanja. Vsaka ekipa, ki ţeli ostati dlje, mora o tem obvestiti organizatorja. Stroške nosi ekipa sama. (Tekst spremenjen 1.01.03;26.08.04; 25.09.07) 3.4.013 Ţirija komisarjev vsebuje 4 UCI mednarodne komisarje, vključujoč predsednika sodniške ţirije in sekretarja, ki so delegirani s strani UCI. Nacionalna zveza organizatorja mora delegirati štarterja, ciljnega sodnika in vse ostale komisarje, ki so potrebni za učinkovit nadzor nad tekmovanjem, prav tako tudi časomerilce. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.014 UCI delegira tudi tehničnega delegata. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.015 Organizator krije vse stroške za vse osebe delegirane s strani UCI. UCI mu skladno z običajno prakso naknadno povrne vse stroške. 3.4.016 Tehnični sestanek mora biti organiziran ob 18. uri na predvečer tekmovanja. Sestanka se morajo udeleţiti vsi funkcionarji in vodje ekip. Sestanek vodi predsednik sodniške komisije v prisotnosti UCI tehničnega delegata in predstavnikov organizatorja. Nagrade 3.4.017 Višine nagrad za individualno klasifikacijo na dirki določi vsako leto UCI upravni odbor, objavljene so v Zbiru finančnih obveznosti. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.018 (Ukinjen 1.01.02) 3.4.019 Organizator vsakega tekmovanja plača predstavnikom tekmovalnih ekip nagrade. (Tekst spremenjen 1.01.02)



3.4.020 Prvi trije v vsaki dirki dobijo od organizatorja zlato medaljo ta prvo mesto, srebrno medaljo za drugo mesto in bronasto medaljo za tretje mesto. Nacionalna ekipa, ki osvoji največ točk, prejme od organizatorja umetniško delo. Točkovanje 3.4.021 Ob zaključku vseh 15 disciplin na vsaki prireditvi, se prvim desetim tekmovalcem podeli naslednje število točk: 1 mesto 12 točk 2 mesto 10 točk 3 mesto 8 točk 4 mesto 7 točk 5 mesto 6 točk 6 mesto 5 točk 7 mesto 4 točk 8 mesto 3 točk 9 mesto 2 točk 10 mesto 1 točk (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.021 dodatek Na koncu vsake prireditve se v primeru izenačenosti v generalni razvrstitvi tekmovalcev upošteva največje število 1. mest, nato 2. mest, …upoštevajo se samo mesta, za katera se točke podeljujejo. V primeru ponovne izenačenosti, odloča boljša uvrstitev na zadnji prireditvi. (Tekst spremenjen 1.10.04) 3.4.022 Generalna razvrstitev drţav se določi s seštevkom točk, ki so jih prejeli tekmovalci vsake reprezentance v vseh 15-tih disciplinah. V primeru izenačenosti se upošteva število prvih mest, nato drugih mest in tako dalje. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.023 Seštevek vseh točk, ki jih je osvojila vsaka drţava, se vsako leto po zaključku zadnje prireditve upošteva za generalno razvrstitev drţav. 3.4.024 UCI zmagovalni drţavi v generalni razvrstitvi podeli UCI POKAL Svetovnega pokala. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.4.025 UCI za vsako disciplino podeljuje vodečemu v generalni razvrstitvi Svetovnega pokala majico vodečega. Vodilni v generalni razvrstitvi Svetovnega pokala mora nositi majico na vseh prireditvah, vključujoč Svetovno prvenstvo, razen na prireditvah opisanih v členu 1.3.055 dodatek, točka 6. Majico nosi samo v disciplini, v kateri je vodilni in v nobeni drugi. (Tekst uveden s 26.08.04; spremenjen 1.10.04;1.09.05)



V. poglavje: SVETOVNI REKORDI Splošne opombe 3.5.001 UCI prizna samo Svetovne rekorde na pisti v naslednjih kategorijah in disciplinah: Leteči štart: Vse kategorije: 200 m in 500 m Štart iz mirovanja: Moški: 1 km, 4 km, 4 km ekipna zasledovalna voţnja, voţnja na 1 uro, »Best performance« na 1 uro, voţnja na 1 uro za motorjem Ţenske: 500 m, 3 km, voţnja na 1 uro, »Best performance« na 1 uro Mladinci: 1 km, 3 km, 4 km ekipna zasledovalna voţnja Mladinke: 500 m, 2 km (Tekst spremenjen 1.01.02;10.06.05) 3.5.002 Svetovni rekordi so ekskluzivna last UCI. UCI je ekskluzivni lastnik vseh audio-vizualnih, marketinških in ostalih pravic v povezavi s poskusi postavitve svetovnega rekorda. UCI lahko preda te pravice po pogojih, kot jih sama določi. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.5.003 Samo UCI lahko prepozna in potrdi svetovni rekord. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.5.004 UCI ravno tako prepozna in potrdi Olimpijski rekord. 3.5.005 Rekordi so lahko postavljeni na tekmovanjih ali posebnih poizkusih, ki so vodeni v skladu z UCI pravili. Posebni poizkus mora biti predhodno pisno avtoriziran s strani nacionalne zveze tekmovalca. Avtorizacijo je potrebno poslati na UCI najkasneje mesec dni pred poizkusom. Posebni poizkusi postavitve svetovnega rekorda se ne smejo izvajati kot del Svetovnega prvenstva, razen postavitve rekorda na 1 uro in »Best hour performance« (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.5.006 Posebni poizkusi postavitve svetovnega rekorda morajo biti v celotnem trajanju poizkusa dostopni javnosti in novinarjem. Število gledalcev in novinarjev je lahko omejeno v interesu športnega doseţka, vendar samo s predhodno UCI odobritvijo. 3.5.007 Za posebni poizkus postavitve svetovnega rekorda morajo biti tekmovalec ali ekipa na pisti sama.



(Tekst spremenjen 1.01.02) 3.5.008 Rekordi so lahko postavljeni samo na pistah, ki imajo odobritev s strani UCI. Uporabljajo se lahko samo kolesa, ki so v skladu s pravili za dirke na pisti. Štartni blok se mora uporabiti v vseh poizkusih s stoječim štartom, vključujoč voţnjo na eno uro. 3.5.009 V primeru, da poteka poizkus postavitve svetovnega rekorda v drugi drţavi, kot je nacionalnost kolesarja, morata obe nacionalni zvezi podpisati sporazum, ki bo zagotovil najboljše moţne pogoje, še posebno v zvezi z dokumentacijo, časomerilci, komisarji in ant-doping testiranjem. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.5.010 Vse stroške, ki nastanejo pri poizkusu postavitve svetovnega rekorda, krije tekmovalec sam (vključujoč prevozne in nastanitvene stroške UCI komisarja, antidoping inšpektorja, laboratorijske analize in druge stroške). Če poteka poizkus v drugi drţavi, ima nacionalna zveza te drţave pravico do povrnitve vseh stroškov, ki pri tem nastanejo. Za plačilo stroškov je vzajemno odgovorna tudi nacionalna zveza tekmovalca. Merjenje časa 3.5.011 Merjenje časa mora potekati vsak krog na tisočinko sekunde natančno. 3.5.012 Vzporedno z elektronskim sistemom pri poizkusu postavitve rekorda na 1 uro mora potekati tudi ročno merjenje časa. Ročno merjenje časa morata izvajati dva časomerilca, potrjena s strani nacionalne zveze drţave v kateri poteka poizkus. 3.5.013 Izmerjeni časi morajo biti napisani na časomerilski obrazec, ki mora biti podpisan s strani časomerilcev. Verifikacija 3.5.014 Svetovni rekord, postavljen med samim tekmovanjem, je verificiran samo v primeru, da je bil nadzorovan s strani UCI komisarja, ki je bil član ţirije komisarjev. Svetovni rekord mora biti registriran na podpisanem obrazcu 3.5.016. 3.5.015 Vsak poizkus postavitve svetovnega rekorda mora biti predhodno odobren s strani nacionalne zveze drţave, kjer poteka poizkus. Nacionalna zveza mora za nadzorovanje poizkusa delegirati UCI mednarodnega komisarja. Za poizkus svetovnega rekorda v voţnji na 1 uro, komisarja delegira UCI. Poročilo 3.5.016 Zgoščeno poročilo, ki opisuje okoliščine, v katerih je bil rekord postavljen, mora biti napisano na UCI obrazcih. Poročilo mora biti napisano in takoj podpisano od UCI komisarja, prisotnega funkcionarja in tekmovalca, ki je postavil rekord.



Glej prilogo 1 (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.5.017 UCI komisar mora potem poročilo poslati na UCI skupaj z originalnim časomerilskim zapisom. Anti-doping testiranje 3.5.018 Noben svetovni rekord ni priznan, če se tekmovalec, ki je postavil rekord, po koncu tekmovanja ne udeleţi anti-doping testiranja v skladu z UCI pravili. Za ekipno zasledovalno voţnjo na 4 km se morajo testiranja udeleţiti vsi štirje kolesarji. Rekord je lahko priznan samo na osnovi certifikata laboratorija, ki dokazuje negativnost testa. (Tekst spremenjen 1.01.02) Potrditev 3.5.019 Noben rekord ne more biti priznan, če ni v skladu z napisanimi pravili. 3.5.020 Rekord, ki je izboljšan še isti dan, se ne prizna. 3.5.021 Rekord, ki je postavljen med Svetovnim pokalom, Svetovnim prvenstvom ali Olimpijskimi igrami je lahko potrjen z originalno kopijo uradnih rezultatov v komuniqeju. Podpisan mora biti s strani predsednika ţirije komisarjev in UCI tehničnega delegata. V primeru nesoglasij, se zahteva po priznanju rekorda skupaj z dokazi pošlje na UCI upravni odbor. (Tekst spremenjen 1.01.02;10.06.05) 3.5.022 Ne glede na člen 3.5.021 je svetovni rekord priznan samo, če ga potrdi UCI. 3.5.023 Zahteva po potrditev mora biti podana s strani kolesarja, ki je postavil rekord ali od njegove nacionalne zveze. Da UCI sprejme zahtevo v obravnavo, mora biti poslana največ mesec dni po postavitvi rekorda. 3.5.024 V primeru, da UCI domneva, da obstajajo okoliščine, ki nasprotujejo potrditvi rekorda, pozove pred odločitvijo kolesarja ali njegovega zastopnika k pojasnitvi okoliščin. V primeru, da tega ne stori in rekord ni priznan, lahko kolesar vloţi pritoţbo na UCI pritoţbeni organ (Appeal Board). 3.5.025 UCI mora voditi in sproti obnavljati knjigo potrjenih svetovnih rekordov, ki jo mora redno objavljati. Rekord na 1 uro 3.5.026 Svetovni rekord na eno uro je največja razdalja, ki jo kolesar doseţe v eni uri na tradicionalnem kolesu, ki je opisan v členih 1.3.006 do 1.3.010 in 1.3.019 UCI pravil ter v naslednjih določilih:

Okvir trikotne oblike, sestavljen iz ravnih okroglih cevi minimalnega premera 2,5 cm.

Tradicionalno krmilo širine od 34 cm do 50 cm.

Dveh koles enakega premera od 55 do 70 cm.

Gume so lahko široke od 16 mm do 25 mm.



Obroči kolesa morajo imeti najmanj 16 in največ 32 naper, ki morajo biti okrogle, ovalne ali ploske oblike in ne presegajo 2 mm v premeru. (Glej diagram 1 spodaj).

Ploski neprofilirani obroči, za katere se razume, da ne presegajo 2,2 cm v preseku. (Glej diagram 2 spodaj).

Ostale mere v skladnosti s členi 1.3.012 do 1.3.017 (Glej diagram »Measurements) in 1.3.022, 1.3.24 in 1.3.025.

(1) Napere so lahko okrogle, ovalne ali ploske oblike in v nobenem delu ne smejo presegati 2 mm v

premeru.

(2) Ploski obroči, katerih presek gre v kvadrat stranice 2,2 cm.

Tekmovalci morajo imeti čelado atestirano v skladu z mednarodnimi standardi, ki je namenjena zgolj varnostni zaščiti, brez vizirja in brez dodatkov, ki bi spreminjala obliko z namenom izboljšanja zračnega upora. Členi 1.3.026 in 1.3.033 bodo striktno upoštevani. »Best Hour Performance« (Najboljši doseţek na eno uro). 3.5.027 »Best Hour Performance« je največja razdalja, ki jo kolesar doseţe v eni uri na kolesu, opisanem v členih 1.3.006 do 1.3.010 UCI pravil. Za odobritev je kolo potrebno predloţiti komisiji za opremo najmanj 15 dni pred datumom poizkusa postavitve rekorda. 3.5.028 Tekmovalec štarta z zasledovalne črte, kot je opisano v 3.6.83. 3.5.029 Časomerilec mora z zvoncem označiti zadnji krog (ali krog, med katerim se izide čas ene ure), ko je preostanek časa manjši od povprečnega časa enega kroga, doseţenega med poizkusom na pisti. 3.5.030 Poizkus je končan v trenutku, ko tekmovalec prevozi zasledovalno črto, s katere je štartal. Konec mora biti označen z dvojnim pokom pištole. 3.5.031 Razdalja, doseţena v eni uri, se izračuna po naslednji formuli:



Kjer je: D = razdalja prevoţena v eni uri L Pi = dolţina piste

TC = število prevoţenih celotnih krogov pred zadnjim krogom Di C = dodatna razdalja TTC = čas zadnjega kroga TRC = čas, ki je ostal ob začetku zadnjega kroga

3.5.032 Prevoţena razdalja mora biti zaokroţena na najbliţji meter navzdol. Če rekord na eno uro ali »Best Hour Performance« ne preseţe starega rekorda za vsaj en meter, rekord ni priznan. 3.5.033 Če pride v zaključku časa ene ure in koncem zadnjega kroga do incidenta, ki prepreči končanje zadnjega kroga, se izračuna dodatna razdalja iz časa predzadnjega kroga. »Best Hour Performance« v voţnji za motorjem 3.5.034 »Best Hour Performance« za motorjem je največja razdalja, ki jo kolesar doseţe v eni uri na kolesu, opisanem v členih 1.3.006 do 1.3.010 UCI pravil. Motor (»derny«) mora biti v skladu s pravili 3.6.029 do 3.6.051. Motoristova obleka mora biti v skladu s pravili 3.6.063. V nobenem primeru ne sme biti za zadnjim kolesom motorja pritrjen valj. Kolo in motor (derny) morata biti pred poizkusom rekorda pregledana in odobrena s strani Komisije za opremo vsaj 15 dni pred poizkusom. (Tekst spremenjen 10.06.05) 3.5.035 Poizkus poteka v skladu s členi 3.5.028 do 3.5.033 . (Člen dodan 10.06.05)

VI. poglavje: OPREMA IN INFRASTRUKTURA

§1 Štartni blok

3.6.001 Štartni blok mora biti lahek za upravljanje in zgrajen tako, da se ga lahko umakne s piste v času manjšem od 5 sekund. Štartni blok mora biti testiran in odobren s strani UCI tehničnega delegata ali predsednika ţirije komisarjev. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.002 Vpeto kolo mora stati v vertikalni poziciji ne glede na nagib piste. Zaradi tega mora imeti štartni blok noge z moţnostjo nastavitve.



3.6.003 Kolo mora biti pritrjeno z zavoro, ki stisne zadnje kolo v predelu obroča. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.004 Zavora mora biti nastavljiva po višini, da jo lahko namestimo na obroče različnih dimenzij po višini in širini. 3.6.005 Zavora mora izpustiti zadnje kolo na štartu tako, da vsi tekmovalci štartajo isti trenutek. 3.6.006 (N) Zavora štartnega bloka mora biti sproţena z elektronskim sistemom, ki sočasno sproţi uro za merjenje časa.

§2 Motorji za dirke za motorjem

3.6.007 Motorji, ki se uporabljajo za treniranje, morajo biti skladni s členi 3.6.028. Vse razdalje so merjene od sredine peste zadnjega kolesa ali s fiksne točke na okvirju, kar se da blizu sredine zadnje peste (točka je jasno določena) in tlemi. 3.6.008 Motor mora puščati eno sled, proizvajalec in model ni pomemben. Vozi ga en motorist. 3.6.009 Motor in okvir se morata natančno ujemati s standardi in originalnim modelom, kot so jih določili konstruktorji. Motor 3.6.010 Kapaciteta motorja mora biti od najmanj 500 cc. do največ 1000 cc.. 3.6.011 Motor je lahko en ali dva cilindra, vertikalnega poloţaja. Široki dvocilindrični motorji so prepovedani. Okvir 3.6.012 Nakup motorja mora biti dosegljiv po normalnih komercialnih pogojih. Širina okvirja je lahko največ 35 mm. Zadnji blaţilec se mora odstraniti in nadomestiti z ravno cevjo premera kot okvir, to je 30 mm. Sedeţ 3.6.013 Sedeţ mora biti klasičen, dolţine 350 mm in širine 300 mm. Omogočati mora »stoječi« poloţaj motorista. Sedeţa ni dovoljeno spreminjati, dodatne podloţne gobe, usnje, preobleke, itd, ki bi lahko predstavljale dodatno zavetrje, kolesarju niso dovoljene. Sprednji zunanji del sedeţa mora biti nastavljen na 800 mm od tal in 250 mm naprej od navpičnice, ki gre skozi osovino zadnjega kolesa. Zadnji del sedeţa mora biti nastavljen na višino 1030 mm od tal in se na zadnjem delu mora dotikati navpičnice, ki gre skozi osovino zadnjega kolesa. Kolesa 3.6.014 Kolesa morajo biti iz kovinskega obroča in imeti običajne napere. Največji premer koles je 650 mm, sprednje gume 350 x 19, zadnje gume pa 350 ali 400 x 19.



3.6.015 Zanesljiva zavora mora biti nameščena na prvo kolo motorja. Zavora, nameščena na zadnjo kolo, sluţi le za zmanjšanje hitrosti kolesarja. Krmilo 3.6.016 Krmilo mora biti izdelano iz enega dela. Širina krmila je lahko največ 700 mm (širina izmerjena na zunanjem delu drţal). 3.6.017 Ročki za roke morata biti na isti višini. Višina ročk od tal mora biti v razdalji najmanj 1000 mm in največ 1050 mm od tal. Višina se lahko nastavlja v tem območju. 3.6.018 Zadnji del krmila se mora dotikati navpičnice, katere se dotika tudi prvi sedeţa, to je 250 mm od osi zadnjega kolesa. 3.6.019 Za zadnjim delom krmila niso dovoljeni nikakršni podaljški ali kontrolne ročice. Usnjeni dodatki, ki bi bili pritrjeni na ročici krmila, so strogo prepovedani. 3.6.020 Motorist mora drţati krmilo z obema rokama. Voţnja samo z eno roko je dovoljena samo v primeru nastavljanja motorja ali v primeru nevarnosti. Stojala za noge 3.6.021 Naslonjala za noge morajo biti pritrjena na okvir motorja na levi in desni strani. Vsako naslonjalo za noge je sestavljeno iz spodnjega dela in pločevinaste kapice za prste. 3.6.022 Spodnji del naslonjala za noge predstavlja ravna stopalka, širine 120 mm in dolţine 240 mm. Stopalka mora biti polkroţno zaokroţena nazaj. Kapica za prste mora meriti 80 mm spredaj in 200 mm zadaj. Biti mora pločevinasta in privarjena na stopalko. 3.6.023 Center stopalke mora biti na navpičnici, ki se dotika sprednjega dela sedeţa in zadnjega dela krmila. Prvi del stopalke mora biti fiksno pritrjen in 240 mm od tal. 3.6.024 Zadnji del je lahko nastavljiv. Obe stopalki morata biti nastavljeni na enako višino in morata biti v višini, kot so nastavljene tudi vse ostale na motorjih na dirki. 3.6.025 Zunanje mere obeh stopalk je lahko največ 650 mm. Valjček 3.6.026 Vsak motor mora imeti na zadnjem delu montiran valj v obliki tube, ki je lahko premera največ 350 mm. Širina valja je lahko največ 600 mm. Center rotirajočega se valja mora biti na višini 335 mm od tal. 3.6.027 Valj mora biti fiksno pritrjen na zadnji del okvirja s pomočjo ravnega nosilca, ki je dimenzij 35 mm širine in 6 mm debeline. Dva kovinska nosilca iz ploščatega ţeleza, dimenzij 35 x 6 mm, drţita valj v pravi poziciji. Razdalja



med osjo zadnjega kolesa in valjčka mora biti nastavljiva v korakih po 50 mm od najmanj 600 mm do največ 800 mm. 3.6.028

§3 Mopedi

3.6.029 Moped je namenjen kot nadomestek kolesarja na čelu, v zavetrju katerega se vozijo kolesarji, zato mora biti tudi zavetrje temu primerno.



3.6.030 Noben del motorja ne sme biti obkroţen z usnjem, gobami, blagom ali ostalimi materiali, ki bi lahko predstavljale povečano zavetrje kolesarjem. 3.6.031 Moped mora biti narejen v skladu z naslednjimi postavkami: Motor 3.6.032 Moped ima lahko motor prostornine največ 100 kubičnih centimetrov in je v pomoč motoristu pri vrtenju pedal. 3.6.033 Uporaba prostega teka je striktno prepovedana. Stalni veriţni pogon prvega kolesa je obvezen. Okvir 3.6.034 Moped naj bo enosledni, upravlja ga ena oseba. 3.6.035 Moped, vključno s prvimi vilicami, naj bo narejen iz cevi, ki se uporabljajo pri sestavi navadnih koles. 3.6.036 Višina okvirja, z nagibom kot pri navadnih kolesih, mora biti med najmanj 560 mm in največ 580 mm (razdalja od osi pogona verige do osi zgornje cevi). 3.6.037 Oddaljenost nosilca pogonske verige od tal je lahko najmanj 230 mm do največ 290 mm. 3.6.038 Širina osi sredine je lahko vključno s pedali največ 380 mm. Sedeţ 3.6.039 Sedeţ naj bo usnjen in mora meriti v dolţino 300 mm in v širino od 150 do 180 mm. Sedeţ naj bo nameščen na okvirju mopeda tako, da bo razdalja v širino enaka v obeh straneh.. 3.6.040 Obliko sedeţa je prepovedano spreminjati. Kakršnikoli dodatki iz usnja, gob, preoblek, itd, ki bi povzročile povečanje zavetrja, so striktno prepovedani. 3.6.041 Prvi del sedeţa mora biti nameščen: (a) 450 mm od osi vijakov krmilnega sistema na pistah dolţine 200 m in več. (b) 400 mm od osi vijakov krmilnega sistema na pistah krajših od 200 m. 3.6.042 Višina zadnjega dela sedeţa je lahko najmanj 870 mm od tal. Krmilo 3.6.043 Krmilo mora biti izdelano iz enega dela. Širina krmila je lahko največ 500 mm (širina izmerjena na zunanjem delu drţal).



3.6.044 Krmilo mora biti nameščeno 30 mm pod nivojem pritrdilnega vijaka krmila, ki mora biti nameščen na višini 900 mm od tal. Ročici krmila sta tako na višini 870 mm od tal (višina merjena od vrha ročic). Za piste, krajše od 200 m, sta ročici krmila na višini 920 mm od tal (višina merjena od vrha ročic). 3.6.045 Zadnji del ročic je lahko oddaljen od pritrdilnega vijaka krmila največ 200 mm. Konec cevi mora biti zaprt s čepom, ročice so lahko ovite z izolacijskim trakom. Gumijaste ročice so strogo prepovedane. Kolesa 3.6.046 Kolesa morajo biti iz kovinskega obroča. Največji dovoljeni premer koles je 650 mm. Gume morajo biti 55 mm široke. 3.6.047 Zadnje kolo mora biti velikosti 700 mm z 42 mm široko gumo. Rezervoar za gorivo 3.6.048 Rezervoar za gorivo, ki je nameščen na krmilu, mora biti cilindrične oblike, širine 180 mm in 256 mm dolţine. Motor mora delovati na bencinsko mešanico. Blatnik 3.6.049 Blatnik mora biti narejen iz pločevine. 3.6.050 Širina zadnjega blatnika je lahko največ 70 mm. Narejen mora biti iz enega kosa, da enako pokriva obe strani kolesa. Njegov sprednji del mora biti pritrjen na okvir mopeda, zadnji del na osovino zadnjega kolesa. Visok mora biti 140 mm. Razdalja med pritrdilnim vijakom krmila in navpičnico, ki gre skozi zadnji del blatnika, je 1250 mm. Razdalja med zadnjim delom sedeţa in zadnjim delom blatnika mora biti najmanj 500 mm. 3.6.051



§4 Oblačila motorista

3.6.052 Motoristi morajo nositi usnjen jopič naslednjih dimenzij:

- dolţina zadnjega dela brez rokavov 67 cm - širina zadnjega dela v predelu rokavov 45 cm - širina prsi v predelu rokavov 35 cm - obseg prsnega dela pod rokavi 120 cm - obseg spodnjega dela jopiča 120 cm - dolţina rokava od ramenskega šiva do komolca 60 cm - obseg rokava v višini bicepsa 40 cm - obseg rokava v zapestju 28 cm - obseg ovratnika 44 cm - višina ovratnika 3,5 cm

3.6.053 Ovratnik se mora zapenjati z dvema sponkama. Jopič se mora na zadnji strani zapenjati z zadrgo (od spodaj navzgor). 3.6.054 Jopiča med dirko ni dovoljeno odpirati ali kakorkoli spreminjati z namenom izboljšanja zavetrja kolesarjem 3.6.055 Motoristi morajo nositi usnjene hlače brez galoš naslednjih dimenzij:

- dolţina zunanjega dela hlačnice 94 cm - dolţina notranjega dela hlačnice 68 cm - obseg pasu 102 cm - obseg bokov v predelu zadnjice 114 cm - obseg stegna 72 cm - obseg kolena 48 cm - obseg pod kolenom 36 cm - obseg meča 40 cm - obseg gleţnja 30 cm

3.6.056 Usnjene hlače morajo imeti pas širine 22 cm, ki se nadaljuje z gumijastim delom dimenzije 48 cm x 9 cm proti zadnjici. 3.6.057 Hlače ne smejo imeti nobenih odprtin, razen na zunanjih straneh obeh nog in sicer zadrgo v višini 40 cm od gleţnja navzgor. Zadrga se mora odpirati od spodaj navzgor. 3.6.058 Hlače imajo naramnice, prekriţane na hrbtu in pritrjene z gumijastimi zankami. 3.6.059 Pod usnjeno obleko lahko motoristi nosijo samo tanka oblačila in kolesarske hlače. Zadrga jopiča se mora zapreti brez posebnega napora. Majica mora biti v celoti enake debeline in ne sme biti v nobenem primeru podloţena. V spodnjih oblačilih ne sme biti posebnih odprtin. 3.6.060 Motoristi lahko nosijo samo en par nogavic s podvezicami.



3.6.061 Dovoljeni so samo v celoti zaprti usnjeni škornji normalne velikosti. 3.6.062 Med treningi in tekmami je obvezno nošenje trde zaščitne čelade. Snemanje med voţnjo je prepovedano. Odprtine za zrak, ki so na vrhu čelade, ne smejo biti večje kot 1x3 cm.

§5 Oblačila mopedista

3.6.063 Vsi motoristi morajo nositi enaka oblačila:

a) lahek pulover s kratkimi rokavi, b) oprijeto majico z ţepi. Dolgi rokavi so dovoljeni. Komisarji lahko dovolijo nošenje dodatnih oblačil. c) kratke oprijete hlače do polovice stegen, d) posebno obutev, poznano kot kolesarska obutev in povsem bele ali povsem črne nogavice, e) par kolesarskih rokavičk ali normalne rokavice, ki ne smejo imeti posebnih ojačitev, f) čelado enake oblike kot kolesarji, ki ne sme imeti nobenih dodatkov za povečanje zavetrja kolesarjev.

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE IN HOMOLOGACIJA VELODROMA

§6 Velodromi

3.6.064 Prireditve na velodromih, vključujoč UCI mednarodne prireditve, morajo biti na UCI – homologiranih velodromih. Posebne opustitve so lahko s strani UCI odobrene za velodrome, ki so bili v rabi pred letom 2001. Prireditve na pistah, vključujoč nacionalne prireditve, se lahko odvijajo samo na homologiranih velodromih s strani UCI ali nacionalne zveze. 3.6.065 Velodrom je lahko homologiran s strani UCI samo, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje. 3.6.066 Stabilnost in odpornost materialov ter veznih elementov, ki sestavljajo strukturo velodroma, mora biti v skladu z gradbenimi predpisi drţave, v kateri se velodrom nahaja. Predpisi morajo vsebovati lokacijske posebnosti geoloških in klimatskih pogojev. Vsi ti elementi, skupaj s pravilno gradnjo objekta, materialov in tehničnih standardov, so v izključni odgovornosti lastnika, odgovornega arhitekta, inţenirjev, druţabnikov, uporabnikov in ostalih in morajo biti skladni z lokalnim pravnim redom in predpisi. V zvezi s tem UCI v nobenem primeru ne nosi odgovornosti. Homologacija s stani UCI ne temelji na tehničnih karakteristikah velodroma, vendar samo na izpolnjevanju zahtev teh predpisov v času inšpekcije. UCI ni odgovorna za kakršnekoli napake ali defekte, ki bi lahko izhajali izven tega obsega homologacije ali ki bi prišle na površje po opravljenem pregledu s strani UCI (Tekst spremenjen 1.01.02)



GEOMETRIJA PISTE Oblika 3.6.067 Notranjo stran piste sestavljata dva ovinka, povezana z dvema paralelnima ravninama. Vhod in izhod iz ovinka morata biti narejena tako, da je prehod v ravnino postopni. Nagib piste mora biti določen glede na dolţino, radij piste in hitrost, ki jo doseţejo kolesarji med različnimi disciplinami. Dolţina 3.6.068 Dolţina kroga je lahko med 133 in 500 metri, vključujoč: Dolţina piste mora biti takšna, da bo seštevek celotnih krogov ali polkrogov dal razdaljo natančno 1 kilometer s toleranco + 5 cm. Za svetovna prvenstva in olimpijske igre mora biti pista dolţine 250 m do 400m. (Tekst spremenjen 1.01.02) Dolţina 3.6.069 Dolţina piste se meri 20 cm nad notranjim spodnjim robom piste (zgornji rob modrega polja). 3.6.070 Širina piste mora biti konstantna po njeni celotni dolţini. Odobrene piste 1. in 2. kategorije morajo imeti minimalno širino 7m. Druge piste morajo imeti širino proporcionalno doţini, vendar ne manj kot 5 m. (Tekst spremenjen 1.01.02) Modro polje 3.6.071 Vozno svetlo modro polje, drugače imenovano »modri pas«, mora biti v notranjem delu piste omogočeno skozi celotno dolţino. Širina tega polja mora biti vsaj 10% širine piste. Njegova podlaga mora biti iz istega materiala kot pista. Oglaševanje na modrem polju je prepovedano. Z izjemo tekmovalcev, ki tekmujejo, je v modrem polju prepovedano zadrţevanje oseb ali kakršnihkoli predmetov. (Tekst spremenjen 1.01.02) Varnostna cona 3.6.072 Takoj ob notranjem robu modrega pasu je tako imenovana »varnostna cona«. Skupna širina modrega pasu in varnostne cone mora biti vsaj 4 m za piste 250 m ali več in 2,5 m za piste, krajše od 250 m. Z izjemo komisarjev, kolesarjev, ki so v tekmovanju in oseb, ki imajo dovoljenje predsednika sodniške ţirije, je v tem pasu prepovedano zadrţevanje oseb ali kakršnihkoli predmetov (vključujoč štartnih blokov). (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04) 3.6.072 dodatek Ob notranjem robu varnostne cone mora biti postavljena zaščitna ograja, višine vsaj 120 cm, razen v naslednjih primerih: 1) da ni nikakršne višinske razlike med varnostno cono in notranjim delom piste in



2) da se v notranjosti varnostnega pasu in na razdalji 10 m od njega ne zadrţuje nobena nepooblaščena oseba v skladu s členom 3.6.072. Zaščitna ograja mora biti transparentna in v nobenem primeru pokrita z reklamnimi panoji. Na mestih, kjer je nivo piste 1,5 m višji od notranjega dela piste, je potrebno namestiti posebne lovilne mreţe, panele ali kaj podobnega, ki preprečijo eventuelne poškodbe, padec tekmovalcev. Vsaka vrata v ogradi morajo biti zaprta z enostavnim in zanesljivim zapiralom. Med samim tekmovanjem morajo biti vrata zaprta. (Tekst spremenjen 1.01.02; 26.08.04) Profil 3.6.073 Na kateremkoli delu piste mora presek piste predstavljati ravno črto. V zavojih je na notranjem delu pista enakomerno zaokroţena proti modremu pasu. 3.6.073 dodatek V kateremkoli delu piste ali varnostne cone mora biti navpična razdalja piste prosta ovir v višini vsaj treh metrov. (Tekst spremenjen 1.01.02) Podlaga 3.6.074 Podlaga piste mora biti popolnoma ravna, homogena in gladka. Toleranca ravnine je lahko 5mm na dvometerski razdalji. Prevleka mora biti enolična v vseh pogledih na celotni površini piste. Podlage, ki bi omogočale boljši kotalni upor na določenih delih piste, niso dovoljene. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.075 Barva piste mora biti takšna, da so glavne črte jasno vidne. OZNAČEVANJE Barva 3.6.076 Vsaka razmejitev, črta, reklama ali drugi komercialni napisi morajo biti napisani z barvo, ki je nedrseča in ne poslabša oprijemljivosti in homogenosti površine piste. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.077 Reklamni napisi na površini piste so dovoljeni samo nad modro linijo in sicer v podolgovatem pasu 50 cm od modre linije in 50 cm do zunanje ograje. Nobena reklama ne sme biti napisana znotraj enega metra od zasledovalne linije ali črte, ki označuje 200 m ali v tri metrski razdalji od ciljne črte, merjeno od zunanjega belega roba. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.078 Longitudinalne linije, omenjene v členih 3.6.079 do 3.6.081, morajo biti konstantne širine 5 cm. Prečne črte, omenjene v členih 3.6.082 do 3.6.84, morajo biti širine 4 cm.



Vzdolţne ali longitudinalne linije Merska linija 3.6.079 Črna linija na svetli podlagi ali bela linija na temni podlagi poznana kot merska črta mora biti narisana 20 cm od notranjega roba piste, oštevilčena vsakih 10 m in označena vsakih 5 m. Meritev razdalje merske črte se izmeri ob njenem notranjem robu. Šprinterska linija 3.6.080 Rdeča linija, poznana kot »šprinterka linija«, mora biti narisana 85 cm od notranjega roba piste. Razdalja se meri od notranjega roba rdeče linije. (Tekst spremenjen 21.01.06) Modra linija »Stayers line« 3.6.081 Modra linija ali drugače imenovana »stayers line« mora biti narisana na eni tretjini celotne širine piste ali 2,45 m (katera razdalja je večja) od notranjega roba piste. Razdalja se meri od notranjega roba rdeče linije. (Tekst spremenjen 21.01.06) Prečne črte: Ciljna črta 3.6.082 Ciljna črta mora biti narisana proti koncu ravnine ali vsaj nekaj metrov pred začetkom krivine in v glavnem na strani glavne tribune. Označena mora biti v sredini z navpično črto širine 4 cm na 72 cm široki beli podlagi. Ciljna črta mora biti narisana od spodnjega dela piste in se mora nadaljevati vse do vrha zaščitne ograje. 200 m črta 3.6.083 200 m pred ciljno črto mora biti preko piste narisana bela črta od katere se meri čas za šprinterske discipline. Zasledovalni črti 3.6.084 Dve rdeči črti v celotni širini piste, narisani na sredini ravnin natančno ena nasproti druge, določata ciljno črto za zasledovalne discipline. OPREMA Dohodni tunel 3.6.085 Sredinski del piste, ki se nahaja v notranjosti zaščitnega pasu, mora biti dosegljiv preko enega ali več tunelov. Območje kolesarjev 3.6.086 V centralnem prostoru piste mora biti tudi prostor za tekmovalce, kjer se lahko preoblečejo, ogrevajo in pripravijo za tekmovanje.



Zaščitna ograja 3.6.087 Na zunanjem robu piste mora biti zaščitna ograja, ki ščiti tekmovalce in gledalce. Ograja mora biti trdne gradnje in visoka vsaj 90 cm. Notranja stran mora biti popolnoma gladka in brez odprtin in izbočenih delov vsaj 65 cm nad pisto. V primeru, da je zunanji rob piste višje kot 1,5 m nad tlemi, je potrebno okoli piste namestiti dodatne zaščite (mreţe, panele, itd), ki bi preprečevale poškodbe pri morebitnem zletu tekmovalca s piste. Barva zunanje ograje se mora jasno razločevati od barve piste. Vsa vrata v zunanji ograji piste se morajo odpirati navzven in morajo imeti montirane preproste zapahe ali ključavnice. Vsa vrata morajo biti v času tekmovanja strogo zaprta. (Tekst spremenjen 1.01.02) Splošne določbe 3.6.088 Števec krogov, ki je jasno viden tekmovalcem in gledalcem in glasen zvonec morata biti postavljena v bliţini ciljne črte. Pri zasledovalni voţnji morajo biti krogi in zvonec nameščeni poleg zasledovalne črte na obeh straneh piste v skladu s členom 3.2.066. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.089 Za laţje odločanje ciljnega sodnika je potrebno priskrbeti tudi časomerilski sistem, kontaktne tepihe, elektronsko tablo (čas do tisočinke sekunde, krogi, točke, itd), fotofiniš, video sistem ter splošno javno ozvočenje, ki se razločno sliši po celotni površini piste. Kontaktni tepihi morajo biti poloţeni preko celotne širine piste. Uporabi se lahko tudi primerne fotocelice. (Tekst spremenjen 1.01.02) Razsvetljava 3.6.090 Za razsvetljavo piste je potrebno namestiti primerne luči, ki so v skladu z varnostnimi standardi drţave, v kateri se pista nahaja. Za primer izpada elektrike mora biti inštalirana neodvisna nadomestna razsvetljava, ki v primeru izpada elektrike takoj osvetljuje pisto vsaj s 100 luksi in v trajanju vsaj 5 minut. Za čas treniranja brez gledalcev mora biti nameščena vertikalna razsvetljava s svetilnostjo vsaj 300 luxov. Med tekmovanjem je na velodromu 1. kategorije za svetovna prvenstva in olimpijske igre zahtevana razsvetljava vsaj 1400 luxov. Na velodromih 2. kategorije mora biti pista razsvetljena vsaj s 100 luxi, medtem ko mora biti za velodrome kategorije 3 in 4 vsaj 500 luxov. (Tekst spremenjen 1.01.02)



PROSTORI ZA FUNKCIONARJE Podij za ciljnega sodnika 3.6.091 Za ciljnega sodnika mora biti v notranjosti piste v liniji s ciljno črto postavljen dvignjen podij. Prostor za ţirijo komisarjev 3.6.092 V bliţini ciljne črte mora biti v notranjosti piste urejen primeren prostor za ţirijo komisarjev. (Tekst spremenjen 1.01.02) Prostor za sodnika arbitra 3.6.093 Zunaj piste mora biti na primernem mestu pripravljen prostor za sodnika arbitra. Prostor mora biti recimo nad ciljno črto, izoliran od ostalih oseb in mora omogočati nemoten pogled na celotno površino piste. Med samim tekmovanjem mora biti omogočena radijska povezava med sodnikom arbitrom in ostalimi komisarji, vključno s štarterjem in predsednikom sodniške ţirije. Na velodromih 1. In 2. kategorije mora biti sodniku na voljo tudi video sistem z moţnostjo počasnega predvajanja posnetkov. Podij za sodnika štarterja 3.6.093 dodatek V centru piste v liniji z zasledovalnima črtama mora biti postavljen dvignjen podij površine od 3 do 4 m2 za sodnika štarterja. (Tekst spremenjen 1.01.02) HOMOLOGIRANJE VELODROMOV 3.6.094 V času homologacije so velodromi uvrščeni v eno od štirih kategorij na osnovi kvalitete tehničnih karakteristik in inštalacij. Kategorija določa nivo tekmovanja, ki se lahko organizira na velodromu:

KATEGORIJA HOMOLOGACIJA NIVO TEKMOVANJA

1 UCI Elite svetovna prvenstva in Olimpijske igre

2 UCI svetovni pokali, kontinentalna prvenstva, svetovna mladinska prvenstva

3 UCI Ostale mednarodne prireditve

4 Nacionalna zveza Nacionalne prireditve

3.6.095 Velodromi kategorije 1 in 2 morajo izpolnjevati naslednje kriterije (izračunano za največje hitrosti v območju 85 km/h do 110 km/h):

Dolţina piste 250 m 258,714 m 333,33 m 400 m

Radij v krivini 19 - 25 m 22 – 28 m 25 – 35 m 28 – 50 m

Širina 7 – 8 m 7 – 8 m 7 - 9 m 7 – 10 m

Ostale piste morajo biti kreirane tako, da omogočajo varno voţnjo pri hitrosti 75 km/h. (Tekst spremenjen 1.01.02)



3.6.096 Zahteva po homologaciji mora biti poslana na UCI s strani nacionalne zveze drţave, v kateri se velodrom nahaja. 3.6.097 Zahteva po homologaciji mora biti poslana na UCI vsaj 2 meseca pred planirano inšpekcijo. Zahtevi mora biti priloţena tehnična dokumentacija skupaj z UCI standardnim modelom. UCI lahko zahteva dodatne informacije in dokumentacijo. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.098 Nacionalna zveza mora organizirati inšpekcijski pregled piste v navzočnosti specialista za opravljanje meritev, ki dela pod nadzorom UCI tehničnega delegata. Ob tej priloţnosti je potrebno po pisti opraviti tudi voţnjo skupine kolesarjev. Vse stroške, ki nastanejo pri inšpekciji velodroma, mora kriti naročnik. Za plačilo je vzajemno odgovorna tudi Nacionalna zveza. Stroški UCI delegata so kriti v skladu z določili, ki so napisana v UCI finančnih obligacijah. (Tekst spremenjen 1.01.02) 3.6.099 Po inšpekciji mora UCI tehnični delegat napisati in oddati podrobno poročilo, ki mora biti sopodpisano s strani osebe, ki je opravljala meritve in predstavnikom nacionalne zveze. 3.6.100 V primeru, da UCI pričakuje, da bo zaradi različnih okoliščin zavrnjena homologacija in kategorizacija velodroma, mora povabiti naročnika homologacije, da razloţi te okoliščine preden UCI doseţe odločitev. V primeru, da UCI tega ne naredi in da je homologacija s strani zavrnjena, se lahko naročnik homologacije pritoţi na UCI pritoţbeni organ »Appeals Board«. 3.6.101 Vsako spreminjanje ali renoviranje piste po pregledu inšpekcije pomeni, da je homologacija neveljavna in nična. V tem primeru je potrebno naročiti novo homologacijo v skladu s členi 3.6.097 in nadalje.

VII poglavje: PROFESIONALNE EKIPE (Poglavje uvedeno z 31.05. 04)

§1 Identiteta

3.7.001 Profesionalno ekipo za nastope na pisti »Track team« (TT) sestavlja vsaj en kolesar in njegov delodajalec. Ustanovljena je z namenom tekmovanja na pisti. 3.7.002 Ekipo sestavljajo tekmovalci, ki so zaposleni pri istem delodajalcu, sam delodajalec, sponzorji in ostale osebe, pogodbeno vezane z delodajalcem in/ali sponzorji z namenom delovanja ekipe (Manager ekipe, terner, maserji, mehaniki, itd). Ekipa mora imeti svoje ime in biti registrirana pri UCI kot zahtevajo ta pravila.



3.7.003 Ekipa lahko nastopi v naslednjih disciplinah:

Sprint

Keirin

1000/500 m kronometer

Ekipni šprint

Individualna zasledovalna voţnja

Dirka na točke

Dirka na končni cilj

Madison

Ekipna zasledovalna voţnja 3.7.004 Sponzor je lahko oseba, podjetje ali kdo drugi, ki pripomore s ustanovitvi ekipe. Od vseh sponzorjev sta lahko največ dva določena kot glavna sponzorja ekipe. V primeru, da ni nobeden od teh dveh sponzorjev tudi delodajalec, potem je lahko delodajalec le pravna oseba, katere prihodki so izključno komercialne narave in izvirajo iz oglaševanja. 3.7.005 Glavni sponzor/ji in delodajalec morajo podpisati pogodbo z ekipo za trajanje celotnega leta. 3.7.006 Ime ekipe mora biti ime podjetja ali njegove blagovne znamke, ime sponzorja ali imena obeh glavnih sponzorjev.

3.7.007 Dve ekipi ne moreta imeti enakega imena. V primeru prošnje dveh ali več ekip za registracijo istega imena ekipe, ima prednost ekipa, ki ime uporablja dlje časa. 3.7.008 Ekipa mora biti včlanjena v nacionalno zvezo, ki je članica UCI in sicer tisto, katere nacionalnosti je večina tekmovalcev. Z namenom razvoja velodromskega kolesarstva lahko UCI upravni odbor v takšnem primeru odobri posebne izjeme.

§2 Pravni in finančni status

3.7.009 Delodajalec, ki zaposluje ekipo mora biti pravna oseba / podjetje, ki je pravno registrirana za zaposlovanje ljudi. Z delojemalci mora skleniti pogodbe. 3.7.010 Glavni sponzorji ekipe, ki niso delodajalec, so pravno vzajemno odgovorni za izplačilo trimesečne plače v primeru neplačila s strani delodajalca, kot ravno tako za plačila finančnih obveznosti ekipe proti UCI ali nacionalni zvezi, vključujoč kazni.



§3 Registracija ekipe pri UCI

3.7.011 Vsako leto se morajo ekipe registrirati pri Mednarodni kolesarski zvezi UCI. 3.7.012 Ekipe morajo ob tem registrirati tudi tekmovalce. 3.7.013 Ekipe morajo 15 dni pred začetkom UCI točkovanja za velodromske discipline sporočiti spisek njenih tekmovalcev in ostalega osebja z namenom verifikacije in registracije. Na spisku ekipe mora biti napisano: 1. natančno ime ekipe, 2. polni naslov za kontakt (naslov, e-mail, telefonske in faks številke), kamor lahko UCi pošilja vso pošto v zvezi z ekipo, 3. imena in naslovi glavnih sponzorjev, delodajalca, direktorja ekipe in pomočnika direktorja ekipe, 4. priimki, imena, naslovi, nacionalnosti, rojstni podatki tekmovalcev, datumi izdaje in številke njihovih licenc ter oseba, ki jih je izdala, 5. kopije pogodb med tekmovalci in ekipo. 3.7.014 Člen 3.7.013 velja tudi za primer spremembe sestave ekipe. Takšne spremembe morajo biti s strani ekipe takoj poslane na UCI za odobritev. 3.7.015 Samo ekipe, registrirane pri UCI, lahko uţivajo ugodnosti, ki so opisane v členu 3.7.019. 3.7.016 Z vsakoletno registracijo pri UCI se ekipe in še posebno delodajalec in sponzorji zaveţejo, da bodo spoštovali statut in UCI pravila, pravila nacionalne zveze, in da bodo sodelovali v poštenem in fair-play načinu. Delodajalec in glavni sponzorji ekipe so pravno vzajemno odgovorni za plačila finančnih obveznosti ekipe proti UCI ali nacionalni zvezi, vključujoč kazni. 3.7.017 Za registracijo ekipe pri UCI je potrebno plačati članarino in sicer vsaj 1 mesec pred začetkom UCI klasifikacij. Znesek članarine določi vsako leto UCI upravni odbor. 3.7.018 Skupaj s prošnjo za registracijo ekipe mora ekipa na UCI poslati tudi barvno sliko njihovega ekipnega dresa, skupaj z napisanimi logotipi sponzorjev. 3.7.019 Ekipe, registrirane pri UCI, so deleţne naslednjih ugodnosti:

1. vključitev v UCI točkovanje, 2. servis informacij in prejemanje publikacij kot dodatek redne pošte, 3. direkten dostop do največjih UCI prireditev, 4. ugodnejše cene hrane in prebivališč, kadar je tako dogovorjeno za Svetovne pokale.



§4 Ekipe in tekmovalci

3.7.020 V ekipi so lahko samo tekmovalci za nastope na pisti. Ekipi je dovoljeno sodelovati na prireditvah, ki so specificirane v členu 3.7.003. 3.7.021 Največje število tekmovalcev v ekipi je 10. 3.7.022 Tekmovalec ne sme sklepati z organizatorji prireditev, ne glede katerimi, nikakršnih obveznosti, ne da bi o tem predhodno prejel odobritev delodajalca ali njegovega predstavnika. Odobritev se smatra kot odobrena, če ni odgovora s strani delodajalca po 10-tih dneh od vloţitve prošnje.

§5 Pogodba o zaposlitvi

3.7.023 Kolesarjeva pripadnost ekipi mora biti na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ki mora vsebovati vsaj standardne postavke, opisane v členu 3.7.029. Pogodba ne vsebuje bonusov, dodatnih nagrad za uspešnost, programa dirk, tehničnih postavk ali podobnih podrobnosti. Vse te stvari so del pogajanj med delodajalcem in kolesarjem. 3.7.024 Vsak zapis v pogodbi, ki jasno posega v kolesarjeve osnovne pravice, je ničen in neveljaven. 3.7.025 Vsaka pogodba mora biti napisana v treh izvodih. Enega od originalov je potrebno poslati na UCI.

§6 Prenehanje pogodbe

3.7.026 Po prenehanju pogodbe je kolesar prost obveznosti in lahko neovirano pristopi k drugi ekipi ali delodajalcu. Za transferje ni dovoljen nikakršen sistem odškodnin.

§7 Razpustitev ekipe

3.7.027 Ekipa mora razglasiti svoje prenehanje aktivnosti v primeru nedejavnosti ali, ko ne more več izpolnjevati svojih obveznosti. Odločitev o prenehanju mora čim prej sporočiti tudi vsem zaposlenim kolesarjem, svojim ostalim članom, nacionalni zvezi in UCI. Potem, ko je ekipa objavila svoje prenehanje, imajo kolesarji vso pravico oditi do konca sezone k drugemu delodajalcu. Enako lahko naredijo tudi v primeru, ko ekipa ne more izpolnjevati svojih obveznosti.



§8 Kazni

3.7.028 V primeru, da ekipa kot celota ne uresničuje potrebnih pogojev UCI pravil, ne more več sodelovati na kolesarskih prireditvah.

§9 UCI model pogodbe o zaposlitvi med kolesarjem in ekipo

3.7.029 Med podpisniki, (ime in naslov delodajalca) kot delodajalec ekipe(ime ekipe), pridruţene članice (ime nacionalne zveze), in katere glavni sponzorji so:

1. (ime in naslov) (če je potrebno delodajalec) 2. (ime in naslov)

NA ENI STRANI In: (ime in naslov kolesarja) rojenega v (kraj rojstva) na (datum rojstva) nacionalnosti (nacionalnost kolesarja), nosilcem licence nacionalne zveze (ime nacionalne zveze, ki je izdala licenco), od tu dalje »kolesar« NA DRUGI STRANI Neizpodbitno velja, da:

- Delodajalec zaposli ekipo tekmovalcev, ki nosi ime (ime ekipe), ki jo vodi direktor (ime direktorja ekipe) z namenom nastopanja na tekmovalnih prireditvah, ki so v skladu s pravili UCI;

- Tekmovalec se ţeli priključiti ekipi (ime ekipe); - Obe strani sta seznanjeni in izjavljata, da bosta spoštovali UCI statut in pravila, ter pravila nacionalne

zveze. S tem podpisom se zavezujeta in se strinjata da, ČLEN 1 – Zaposlitev Delodajalec zaposli kolesarja in kolesar se strinja, da je zaposlen kot tekmovalec na pisti. Nastopi tekmovalca na ostalih prireditvah ali ostalih disciplinah morajo biti med obema stranema dogovorjeni za vsako tekmovanje posebej. ČLEN 2 – Trajanje Ta pogodba je sklenjena za fiksno obdobje, ki se začne ….. in konča …… ČLEN 3 – Plača Tekmovalec je upravičen do letne bruto plače v znesku …….. . Plača ne more biti manjša od zajamčene plače. Kjer ni znan znesek zajamčene plače, se izplača znesek običajne plače za polni delovni čas v drţavi, ki je izdala licenco ali v drţavi, kjer je ekipa registrirana (izbere se drţavo, kjer je večji znesek).



V primeru, da je trajanje pogodbe krajše od enega leta, kolesar po prenehanju pogodbe prejema vsaj polno letno plačo, ki je predvidena s tem členom, zmanjšano za pogodbeni znesek, ki bi ga prejemal kot kolesar s statusom profesionalca pri katerem drugem delodajalcu pred končnim datumom sedanje pogodbe. Ta odstavek se ne upošteva v primeru podaljšanja pogodbe. ČLEN 4 – Plačilo plače

1. Delodajalec mora plačati plačo pot točko 3 v vsaj štirih plačilih in to vsaj na zadnji dan vsakega trimesečnega obdobja.

2. V primeru, da je tekmovalec suspendiran v skladu s pravili UCI ali pravili nacionalne zveze, potem on/ona ni upravičen do sorazmernega dela plačila pod točko 3, če je suspenz daljši od enega meseca.

3. V primeru, da delodajalec ni izplačal plače v določenem obdobju, je tekmovalec (brez obvestila delodajalca) upravičen do naslednjih dodatkov: a) 5% povečanja za vsakih 5 delovnih dni, če plačilo zamuja več kot 4 dni, b) Nadalje, 1% obresti za vsak dan v tednu.

Celoten znesek ne more preseči več kot 50% prvotnega zneska.

ČLEN 5 – Zavarovanje Delodajalec mora zagotoviti tekmovalcem primerno zavarovanje, s katerim tekmovalcem zagotavlja primerno odškodnino v primeru nenadne nezgode ali bolezni, ki onemogoči tekmovalca, da nastopa na tekmovanjih in ne more izpolnjevati pogodbenih obveznosti. ČLEN 6 – Premije in nagrade Tekmovalec je v skladu s pravili UCI in pravili nacionalne zveze upravičen do vseh premij in nagrad, ki jih dobi na tekmovanjih kot član ekipe. Premije in nagrade morajo biti izplačane čim prej, nazadnje na zadnji delovni dan v mesecu, v katerem so bile premije in nagrade zasluţene. ČLEN 7 – Splošna določila

1. Tekmovalec v času veljavne pogodbe ne sme nastopati za drugo ekipo ali kakorkoli oglaševati sponzorje, ki niso navedeni v pogodbi, razen v primerih, ki jih dopuščajo pravila UCI in pravila nacionalne zveze.

2. Delodajalec se obvezuje, da bo omogočil tekmovalcu/tekmovalki izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, mu nudil potrebno tehnično opremo in primerna oblačila ter, da bo tekmovalcem omogočil nastope na tekmovalnih prireditvah ali kot članu ekipe ali kot posamezniku.

3. Brez posebnega dovoljenja delodajalca tekmovalec na tekmovanjih ne sme nastopiti kot posameznik. Razume se, da je delodajalec v to privolil, če tekmovalcu ni odgovoril v 10-tih dneh od dneva vloţitve prošnje. V nobenem primeru tekmovalec ne sme nastopiti na tekmovanjih v kakšni drugačni sestavi ali mešani ekipi (mixed team), če je njegova ekipa ţe prijavljena na tekmovanje.

V primeru, da je kolesar izbran kot član nacionalne ekipe, se mora delodajalca prositi za dovoljenje za nastop kolesarja na teh prireditvah, kot tudi za sodelovanje na pripravljalnem programu, ki ga določi nacionalna zveza. Plačnik da nacionalni zvezi dovoljenje, da kolesarju svetuje, kjer se ji zdi pomembno, v zvezi s članstvom kot tudi trajanjem v selekciji, v primeru, da je to v športnem duhu, na njeno odgovornost in njeno korist.

V nobenem od zgornjih primerov se pogodba med ekipo in tekmovalcem ne sme prekiniti. ČLEN 8 – Transferji Ob izteku pogodbe je tekmovalec popolnoma svoboden obveznosti in lahko podpiše pogodbo z novim delodajalcem v skladu z UCI pravili in pravili nacionalne zveze. ČLEN 9 – Prenehanje pogodbe Ne glede na pravni red se lahko pogodba prekine pred uradnim prenehanjem v naslednjih primerih:

1. Tekmovalec lahko pred iztekom pogodbe prekine pogodbo in je brez kakršnihkoli obveznosti v naslednjih primerih: a) če je delodajalec objavil bankrot, insolventnost ali začel postopek likvidacije,



b) če se delodajalec ali glavni sponzor umakne iz ekipe in delovanje ni garantirano ali če ekipa objavi razpad, konec aktivnosti ali nezmoţnost izpolnjevanja njenih obveznosti. V primeru, da ekipa razglasi razpad na določen datum, mora kolesar izpolnjevati pogodbene obveznosti do tega datuma.

2. Delodajalec lahko prekine pogodbo pred uradnim prenehanjem in je brez obveznosti do tekmovalca v primeru večje nepravilnosti s strani tekmovalca ali tekmovalčevega suspenza v skladu s pravili UCI ali nacionalne zveze. Kot resna nepravilnost se šteje, da tekmovalec zavrne nastopanje na tekmovanjih, ne glede na večkratna opozorila s strani delodajalca.

3. Obe strani lahko brez obveznosti prekineta pogodbo v primeru, da je tekmovalec proglašen za stalno nezmoţnost tekmovanja kot profesionalni kolesar.

ČLEN 10 – Pretirane zahteve Vsi dogovori med strankama, ki so v nasprotju z UCI modelom pogodbe med tekmovalcem in ekipo in/ali v nasprotju s pravili UCI ali pravili nacionalne zveze in ki bi kakorkoli omejevale pravice kolesarja, so nične in neveljavne. ČLEN 11 – Arbitraţa Vsak spor med strankama, ki bi izviral iz veljavne pogodbe, se mora predloţiti na arbitraţo, z izključitvijo sodišča, UCI disciplinski komisiji. Izdelano v: datum: V številu kopij, kot zahteva lokalni pravni red veljavne pogodbe. Dodatna kopija mora biti poslana na UCI. Tekmovalec: Delodajalec: Odobreno z vzajemno odgovornostjo za tri (3) mesečne plače. Glavni sponzor ekipe: Glavni sponzor ekipe:

VIII. poglavje: KOLEDAR Splošna določila 3.8.001 Prireditve na velodromu so vnesene v koledar glede na njihovo klasifikacijo in kriterije, določene v 3.8.003 in 3.8.005. UCI upravni odbor določi klasifikacijo vsaki prireditvi v mednarodnemu koledarju v skladu s smernicami in kriteriji, ki jih sami določijo, upoštevaje kriterije, ki so zapisani v 3.8.003. (Člen v veljavi od 1.01.04) 3.8.002 Ne glede na določila, ki so zapisana v členu 1.2.014, se prireditev, ki je v skladu s tem členom uvrščena v klaso 1 do 3, v primeru neizvedbe, relegira v 4. klaso, razen, če ţe ni v klasi 4. (Tekst spremenjen 1.01.04; 26.8.04) Svetovni koledar 3.8.003

Vrsta prireditve kriteriji

Olimpijske igre Kot v kolesarskih pravilih za Olimpijske igre



Svetovna prvenstva Kot v pravilih za Svetovna prvenstva

Svetovni pokal Kot v določilih členov 3.4.004 do 3.4.007

Kontinentalno prvenstvo Regionalne igre

Glej člen 3.8.004

Klasa 1 - najmanj 6 drţav - tekmovanje za kategorijo moški Elite - tekmovanje za: Mladince (M/Ţ), U23 (M/Ţ) ali

Ţenske Elite (minimalno 3 kategorije) - najmanj 5 tekmovanj*

Klasa 2 - najmanj 5 drţav - tekmovanje za kategorijo moški Elite - tekmovanje za: Mladince (M/Ţ), U23 (M/Ţ) ali

Ţenske Elite (najmanj 2 kategoriji) - najmanj 3 tekmovanja*

Klasa 3 - najmanj 4 drţave - tekmovanje za kategorijo moški Elite - tekmovanje za: Mladince (M/Ţ), U23 (M/Ţ) ali

Ţenske Elite (najmanj 1 kategorija) - najmanj 2 tekmovanja*

Klasa 4 - najmanj 4 drţave

Tekmovanje* = Prireditev v programu Elite svetovnega koledarja, organizirana v kategoriji. (Člen v veljavi od 1.01.04) 3.8.004 Da je Kontinentalno prvenstvo uvrščeno v mednarodni koledar, mora organizator zagotoviti nastop vsaj 6 drţav iz tega kontinenta, razen v primeru, da kontinent nima 6 nacionalnih zvez. (Člen v veljavi od 1.01.04) Nacionalni koledar 3.8.005 Vrsta prireditve Udeleţba

Drţavna prvenstva Določa Nacionalna zveza

Ostale prireditve Določa Nacionalna zveza

(Člen v veljavi od 1.01.04)



IX. poglavje: VETERANI (Masters) (Člen v veljavi od 1.01.04) Moţnost nastopa na velodromskih prireditvah UCI masters koledarja 3.9.001 UCI svetovnega prvenstva veteranov se lahko udeleţijo vsi tekmovalci z veljavno licenco, ki so starejši od 30 let, razen: 1. katerikoli kolesar, ki je bil v tekočem letu ali tekoči sezoni član katerekoli ekipe registrirane pri UCI. Sezona je perioda, ki je določena v drugem delu člena 3.3.003. 2. katerikoli kolesar, ki je v tekočem letu tekmoval na tekmovanjih: Svetovna prvenstva, Olimpijske igre, Kontinentalne igre, Commonwealth igre, Regionalne igre, svetovni pokal, ki so poleg veteranov odprte tudi za ostale kategorije tekmovalcev, 3. katerikoli kolesar, ki je v tekočem letu/sezoni tekmoval na prireditvah v mednarodnem koledarju, razen na dirkah, ki so vključene v koledar veteranov. (Tekst spremenjen 19.09.06) Licence 3.9.002 Vsi prosilci za nastop na Veteranskem svetovnem prvenstvu morajo organizatorju predloţiti veljavno licenco, da bi lahko dobili štartno številko in moţnost nastopa. Licenca mora biti izdana s strani tekmovalčeve nacionalne zveze in mora imeti veljavnost skozi celo leto. 3.9.003 Na dirkah razen Svetovno veteransko prvenstvo lahko tekmovalci nastopijo z začasnimi ali dnevnimi licencami, ki jih izdajo njihove nacionalne zveze. Na licenci mora biti jasno zapisan začetni in končni datum veljavnosti licence. Nacionalna zveza mora zagotoviti, da je nosilec licence v času veljavnosti licence upravičen do enakega zavarovalnega kritja kot če bi imel licenco veljavno celo leto. Svetovno prvenstvo veteranov 3.9.004 Tekmovalci, ki tekmujejo na Svetovnem prvenstvu veteranov, zastopajo svojo drţavo, vendar lahko nosijo oblačila po svoji izbiri. 3.9.005 Za vsako svetovno veteransko prvenstvo morajo biti na spletnih straneh organizatorja za vsako kategorijo objavljene vse podrobnosti tekmovanja. 3.9.006 Prvenstva so običajno organizirana za 5 letne starostne kategorije: 30-34, 35-39, 40-44, itd. V primeru velikega števila tekmovalcev, prijavljenih za posamezno kategorijo, se lahko kategorijo deli na več starostnih kategorij. Če je prijavljenih tekmovalcev za določeno starostno kategorijo premalo, se lahko več kategorij zdruţi v eno starostno kategorijo. Za vse kategorije velja, da morajo imeti enotne rezultate po posameznih postavljenih kategorijah. V primeru, da je prijavljenih manj kot 6 tekmovalcev za starostno kategorijo, se tekmovanje v tej kategoriji na izvede. Ne glede na to določilo, morata biti na tekmovanju organizirani vsaj dve starostni kategoriji. Najboljši doseţek »Best performance«



3.9.007 UCI komisija za pisto mora voditi spisek najboljših doseţkov v vseh moških in ţenskih kategorijah za vse discipline, napisane v členu 3.5.001, ki jih tekmovalci doseţejo na veteranskih tekmovanjih. 3.9.008 (Ukinjen z 19.9.2006) 3.9.009 Komisija za pisto pri UCI mora biti obveščena o vseh najboljših rezultatih, doseţenih v veteranskih tekmovanjih. Za prijavo je potrebno uporabiti predvideni obrazec za potrditev doseţka. Poleg obrazca mora biti priloţena še naslednja dokumentacija: formular doping kontrole, dokaz o ročnem ali elektronskem merjenju časa, kraj, datum, vrsta tekmovanja, rezultati tekmovanja, v katerem je bil doseţen rekord. Obrazec mora biti podpisan s strani UCI komisarja, ki je bil delegiran na tekmovanje. (Tekst spremenjen 19.09.06) 3.9.010 Komisija za pisto pri UCI mora biti prav tako z uporabo obrazca za potrditev obveščena o vseh najboljših rezultatih, doseţenih izven tekmovanj (npr. voţnja na 1 uro). Poleg obrazca mora biti priloţena še naslednja dokumentacija: formular doping kontrole, dokaz o ročnem ali elektronskem merjenju časa, kraj, datum, vrsta doseţka. Obrazec mora biti podpisan s strani UCI komisarja, ki je prisostvoval tekmovanju. 3.9.011 Najboljši doseţki morajo biti potrjeni s strani komisije za pisto pri UCI. 3.9.012 V vseh ostalih pogledih se uporabijo pravila za doseţke svetovnih rekordov (poglavje V).



Priloga 1: Zahteva za homologacijo svetovnega rekorda

Documents

3. del DIRKE NA PISTI - Kolesarska zveza SlovenijePrevod UCI kolesarskih pravil E0108 DIRKE NA PISTI 4 3.1.009 V nobenem primeru število kolesarjev ne sme presegati: 20 (15 ekip za