ZAKLJUČNA KONFERENCAZAKLJUČNA KONFERENCA POSODOBITEV GIMNAZIJE POSODOBITEV GIMNAZIJE

USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: VPELJEVANJE IN POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER USPOSABLJANJE UČITELJEV SPREMLJANJE TER USPOSABLJANJE UČITELJEV

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

30. Junij in 1. julij 2010, ZREČE30. Junij in 1. julij 2010, ZREČE

Predmetno razvojne skupine (PRS)Predmetno razvojne skupine (PRS)

Amalija ŽakeljAmalija Žakelj

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER

USPOSABLJANJE UČITELJEVUSPOSABLJANJE UČITELJEV

Posodobitev gimnazije Posodobitev gimnazije

Usposabljanje učiteljev za uvajanje Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov posodobitev gimnazijskih programov

2008-2010.2008-2010.

CILJI POSVETA CILJI POSVETA Osvetlitev teoretičnih izhodišč teoretičnih izhodišč k celostnemu učenju

in poučevanju.

Predstavitev primerov didaktičnih gradiv primerov didaktičnih gradiv in osvetlitev

nekaterih tematskih področij, ki izhajajo iz načel posodabljanja: raznoliki didaktični pristopi k vsebinskim novostim

v posodobljenih učnih načrtih; medpredmetno povezovanje; avtentični pouk (problemsko učenje, preiskovanje,

raziskovanje, eksperimentalno delo …); preverjanje in ocenjevanje znanja.

DELOVANJE PROJEKTADELOVANJE PROJEKTAPOSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV:

VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER USPOSABLJANJE UČITELJEVUSPOSABLJANJE UČITELJEV

izobraževanje učiteljev delovanje PRS v sodelovanju z delovanje PRS v sodelovanju z

mentorskimi učitelji mentorskimi učitelji (261 članov in mentorskih učiteljev)

primeri dobre prakse razvoj gradiv razvoj gradiv v sodelovanju z

mentorskimi učitelji (preizkušanje gradiv pri pouku)

spremljava - prva refleksija

1. IZOBRAŽEVANJE1. IZOBRAŽEVANJE

izvedenih sedem ciklov izobraževanj

več kot 200 seminarjev za učitelje različnih predmetnih področij.

VSEBINA IZOBRAŽEVANJ

vsebinske in didaktične novosti posodobljenih učnih načrtov avtentični pouk – problemski pouk, projektno delo modeliranje preiskovanja povezovanje-osmišljanje znanj eksperimentalno delo uresničevanje izbirnosti v učnih načrtih medpredmetno povezovanje uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije

Teoretična izhodišča izobraževanj so dopolnjena s primeri dobre Teoretična izhodišča izobraževanj so dopolnjena s primeri dobre pedagoškepedagoške

prakse.prakse.

POSVETI:POSVETI:

Rezultatski in kompetenčni pristop in kurikularne strategije, junij 2008

Nekateri vidiki in usmeritve na področju preverjanja in ocenjevanja znanja, ocenjevanje kompetenc v raziskavi PISA, januar 2009

Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju, 13. november 2009

2. DIDAKTIČNA GRADIVA2. DIDAKTIČNA GRADIVA

Zbirka Zbirka Posodobitve pouka v Posodobitve pouka v

gimnazijski praksigimnazijski praksi

Priprava koncepta didaktičnih gradiv izhaja iz načel in ciljev posodabljanja, uresničevanja aktualizacije ciljev, vsebin in didaktičnih pristopov posodobljenih učnih načrtov.

NA DAN 30. 6. 2010 JE IZDANIH ŠEST PRIROČNIKOV:

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi INFORMATIKAINFORMATIKA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi EKONOMIJAEKONOMIJA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi GLASBA GLASBA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

GEOGRAFIJAGEOGRAFIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJEKNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJE Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

NEMŠČINANEMŠČINA

TIK PRED IZIDOM SO PRIROČNIKI:

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ŠPORTNA VZGOJA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ZGODOVINA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ŠPANŠČINA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi PSIHOLOGIJA

DO KONCA LETA 2010 NAČRTUJEMO IZIDE:

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi OKOLJSKA VZGOJA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FIZIKA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

ANGLEŠČINA Posodobitve pouka v gimnazijski praks

FRANCOŠČINA, Posodobitve pouka v gimnazijski praksi KEMIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

ITALIJANŠČINA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FILOZOFIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

MATEMATIKA

V PRIPRAVI JE ŠEST PRIROČNIKOV IN UVODNA PUBLIKACIJA:

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi LATINŠČINA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SLOVENŠČINA

Posodobitve pouka v gimnazijski praks LIKOVNA VZGOJA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi UMETNOSTNA ZGODOVINA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi BIOLOGIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SOCIOLOGIJA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SMERNICE

ZNAČILNOSTI ZBIRKE – ODSEV ZNAČILNOSTI ZBIRKE – ODSEV POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTOV: POUDARKI, POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTOV: POUDARKI,

IZZIVI IN PRILOŽNOSTIIZZIVI IN PRILOŽNOSTI

vsebinske posodobitve in raznolikost didaktičnih pristopov

kompetence, integrirane v cilje in vsebine

vključevanje kroskurikuralnih tem izbirnost ciljev in vsebin aplikativna znanja, ki se v učnih

načrtih kažejo skozi predlagane dejavnosti za medpredmetne povezave

ZNAČILNOSTI ZBIRKE – ODSEV POSODOBLJENIH UČNIH ZNAČILNOSTI ZBIRKE – ODSEV POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTOV: POUDARKI, NAČRTOV: POUDARKI, IZZIVI IN PRILOŽNOSTIIZZIVI IN PRILOŽNOSTI

vključeni procesni cilji cilji, ki presegajo zgolj faktografsko

znanje in vodijo k samostojnemu, kompleksnemu, problemskemu in kritičnemu mišljenju

dejavnosti, pri katerih dijaki znanje osmišljajo, uporabljajo, povezujejo, samostojno nadgrajujejo, kritično vrednotijo rezultate

ZNAČILNOSTI ZBIRKE

V zbirki smo upoštevajoč temeljna izhodišča in načela posodabljanja poskušali predstaviti tiste značilnosti posodobljenih učnih načrtov, ki so povezane s splošnimi zakonitostmi pouka, procesi učenja in poučevanja, pojmovanji znanja ter vlogo učitelja in učenca v procesu.

Posebej smo želeli, da bi zbirka predstavljala sodobne koncepte, zakonitosti in značilnosti na področju učenja in poučevanja.

33. . PRVE UGOTOVITVE O URESNIČEVANJU IN PRVE UGOTOVITVE O URESNIČEVANJU IN SPREMLJANJU POSODOBLJENIH UČNIH SPREMLJANJU POSODOBLJENIH UČNIH

NAČRTOV NAČRTOV

Refleksija po prvem letu uvajanja učnih načrtov:

priprava instrumentarija - vprašalnikov za učitelje;

analiza vprašalnikov za učitelje 14 14 predmetov oz. področij.predmetov oz. področij.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE POS UNURESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE POS UN POSODOBITEV VSEBIN IN CILJEVPOSODOBITEV VSEBIN IN CILJEV

Pozitivno:Pozitivno: večja avtonomija učitelja pri načrtovanju

in izbiri vsebin in ciljev; jasni cilji in zanimive-aktualne nove

vsebine; procesna znanja in cilji.

Negativno:Negativno: premalo vsebinskih posodobitev; premalo krčenja ciljev in vsebin.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE POS UNURESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE POS UN DIDAKTIČNE STRATEGIJE-PRISTOPI:DIDAKTIČNE STRATEGIJE-PRISTOPI:

Pozitivno:Pozitivno: predlagani didaktični pristopi so prisotni tudi v

praksi; medpredmetno povezovanje in aktivne oblike in

metode dela: povezovanje na osnovi skupnih ciljev, vsebin, načinov izvajanja oz. dejavnosti idr.;

sodelovanje med kolegi; opazna večja motivacija in interes pri dijakih,

aktivna komunikacija, bolj “življenjski” pouk idr.

Težave: Težave: organizacija dela (urnik, vodstvo), dogovarjanje na

šoli, čas, priprave, usposobljenost učitelja za sodelovanje, nepripravljenost kolegov za sodelovanje idr.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE NAČRTOVANJE PROCESA: GLOBALNI OBSEG UR NAČRTOVANJE PROCESA: GLOBALNI OBSEG UR

PREDMETA – NE PO LETNIKIHPREDMETA – NE PO LETNIKIH

Pozitivno:Pozitivno: večja fleksibilnost - avtonomnost, boljše tematske priprave, timsko načrtovanje in izvajanje, prepletenost ciljev in vsebin, prilagajanje potrebam, možnostim, interesom

dijakov, več časa za zahtevnejše teme, možen drugačen

vrstni red obravnave, manj natrpani UN, razbremenitev dijakov, več možnosti za aktiven pouk idr.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE NAČRTOVANJE PROCESA: GLOBALNI OBSEG UR NAČRTOVANJE PROCESA: GLOBALNI OBSEG UR

PREDMETA – NE PO LETNIKIHPREDMETA – NE PO LETNIKIH

Težave:Težave: problem koordinacije in sodelovanja znotraj

aktivov-šol, učitelj potrebuje pomoč-podporo, drugačno načrtovanje, za katero učitelji niso

usposobljeni, delali smo po starem idr.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJEURESNIČEVANJE IN SPREMLJANJESPLOŠNA (OBVEZNA) IN POSEBNA (IZBIRNA) SPLOŠNA (OBVEZNA) IN POSEBNA (IZBIRNA)

ZNANJAZNANJA

Pozitivno:Pozitivno: možnost izbire in prilagajanja potrebam-interesom

dijakov, priložnost za individualizacijo pouka, večja možnost za uporabo raznolikih didaktičnih

pristopov, izbirna znanja smo uresničevali predvsem v okviru izbirna znanja smo uresničevali predvsem v okviru

medpredmetnih povezav, medpredmetnih povezav, posebna znanja so bistvena novost posodobljenih

učnih načrtov – priložnost za boljši pouk v prihodnosti idr.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJEURESNIČEVANJE IN SPREMLJANJESPLOŠNA (OBVEZNA) IN POSEBNA (IZBIRNA) SPLOŠNA (OBVEZNA) IN POSEBNA (IZBIRNA)

ZNANJAZNANJA

Negativno:Negativno: veliko priprav za učitelje (čas), sodelovanje z drugimi učitelji, slabi pogoji dela - prevelike skupine dijakov idr.

URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE KOMPETENCE KOMPETENCE

Izzivi in težave:Izzivi in težave: poznavanje kompetenc in bistvo

kompetenčnega pristopa;

evropski okvir 8 kompetenc - ključne kompetence za vseživljenjsko učenje;

preverjanje in ocenjevanje kompetenc in spremljanje učinkov kompetenčenga pristopa.

VEČINSKO ZAZNANE PRIDOBITVEVEČINSKO ZAZNANE PRIDOBITVE

upoštevanje sodobnih spoznanj natančen zapis učnih ciljev medpredmetno povezovanje sodelovalno učenje in poučevanje raba različnih učnih metod, oblik in

strategij pri pouku kompetenčna zasnovanost izbirnost raba IKT

POGOSTO ZAZNANE OVIREPOGOSTO ZAZNANE OVIRE

didaktična usposobljenost profesorjev nepripravljenost kolegov za sodelovanje pri

uvajanju novosti skromna opremljenost šol za uvajanje IKT nezadovoljivo razumevanje

kompetenčnega pristopa nezadovoljiva strokovna usposobljenost za

realizacijo ciljev in vsebin posodobljenega učnega načrta

razvijanje kompetence učenje učenja

IZOBRAŽEVALNE IZOBRAŽEVALNE POTREBE POTREBE UČITELJEVUČITELJEV

primeri dobre prakse gradiva za pouk razvijanje in ocenjevanje kompetenc delo z IKT (interaktivne table, delo z viri, ustrezni

računalniški programi-uporaba …) procesi preverjanja in ocenjevanja znanja znanja za diferenciran pouk in delo z različnimi

dijaki vzorčni nastopi in analize ur timski pristopi, sodelovalno poučevanje razvijanje aktivnega pouka in samostojnega dela

dijakov komunikacija, motivacija

SODELOVANJE Z ZRSŠSODELOVANJE Z ZRSŠ

več primerov iz prakse več aktivnega dela udeležencev organizacija izobraževanja (kdaj, kje, kako,

čas) izmenjava izkušenj sodelovanje strokovnjakov iz tujine

pohvale za dosedanje delo