Zminut na dan30SRCE

ZA ZDRAVO

Preprost naËrt za obvarovanje

pred srËno-æilnimi boleznimi

ZA Z

DRAV

O S

RCE

min

ut

na d

an30

Zmanjπajmo tveganje za nastanek srËno-æilnih bolezni v piËle pol ure na dan!S pravilno skrbjo za svoje srce lahko Ëili, zdravi in zadovoljnidoËakamo presenetljivo visoko starost! 30 MINUT NA DAN ZA ZDRAVO SRCE prinaπa najnovejπa spoznanja zdravnikov o povzroËiteljih srËno-æilnih bolezni in uËinkovitih ukrepih za varovanje zdravja.

Obogatimo prehranoSveæa æivila varujejo srce, blaæijo vnetja in napadajo uniËevalneproste radikale. PriroËnik prinaπa πtevilne predloge za zdravoprehrano s Ëim manj predelanih æivil.

Znebimo se strupovToksini, kot so tobak, transmaπËobne kisline, sladkor in nesnaga iz okolja, pustoπijo po naπem telesu. Da ne bi postalo odlagaliπËenevarnih odpadkov, se pouËimo, kako ga oËistiti.

Razmigajmo seMarsikdo se ne giblje zmerno niti pol ure na teden, naπe telo pa je ustvarjeno za akcijo. Tu je nekaj nasvetov, kako lahko v æe tako napolnjen urnik spet vpeljemo zdravo gibanje.

Uæivajmo æivljenjePrijateljstvo, odpuπËanje in optimizem so balzam za srce in duπo.Odkrijmo, ali naπ tip osebnosti ogroæa naπe zdravje, in vnesimo v æivljenje veË sreËe in veselja.

30M-HEART-COVER-SLO-TISK 3/9/08 14:03 Page 1

za zdravosrce

30 MINUTNA DAN

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:31 Page 1

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:31 Page 2

za zdravosrce

30 MINUTNA DAN

Preprost naËrt za obvarovanje pred srËno-æilnimi boleznimi

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 3

Po Ëem se knjiga 30 minut na dan za zdravo srcerazlikuje od πtevilnihknjig o zdravju, kipredstavljajo Ëudeænediete ali zdravila?

SVETOVALCIdr. Stephen Jenkins, Ëlan Londonskega kraljevega zdravniπkega zdruæenja (FRCP)

Frederic J. Vagnini, dr. med.

Sheena Meredith, dr. med., spec. sploπne kirurgije

Fiona Hunter, dipl. nutricionistka

dr. Pamela Mason, mag. pharm.

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 4

Kratko in jedrnato ‡ je znanstvenoutemeljena. Ukvarja se z izjemno resno zdravstveno teæavo: boleznisrca in æilja v Sloveniji predstavljajo 40 odstotkov vzrokov vseh smrti, kar jeprimerljivo tudi s statistiko v Evropski uniji. Ta priroËnik ponuja naËrt zauspeπen boj proti znaËilnim boleznim srca z jasnim programom, ki je izdelanna osnovi najnovejπih znanstvenih dognanj.

V zadnjih letih je bila izjemno uspeπna πtudija Interheart, ki je bila leta 2004 objavljena v britanskimedicinski reviji The Lancet. V njej je sodelovalo 30.000 ljudi iz 52 dræav, izsledki pa so pokazali, dapreprosto izmerljivi dejavniki tveganja, kot so kajenje, visok krvni tlak, neprimerna prehrana, telesnamaπËoba, pomanjkanje vadbe in stres pomenijo 90-odstotno tveganje za prvi srËni infarkt. Avtorjiπtudije ugotavljajo, da so vsi ti dejavniki tveganja flspremenljivi«, kar pomeni, da se je tem boleznimz znanjem mogoËe izogniti.

Svetovalci, med drugimi dr. Stephen Jenkins, kardiolog v bolniπnici Cromwell v Londonu, in ugledniameriπki kardiolog dr. Frederic J. Vagnini, v tem priroËniku podrobno razlagajo, kako in zakajobolevamo za boleznimi srca. NauËili se boste, kako se lahko s pravilnim naËrtovanjem zdraveganaËina æivljenja sami obvarujete obolenj srca.

PriroËnik ne ponuja hitrih reπitev, ampak postopno napredovanje; marsikateri korak je prav prijeten.Spoznali boste izvrstne jedi za zdravo srce, vaje za pomirjanje in miπiËno moË, okrasne sobne rastlineza preËiπËevanje zraka in neobiËajne naËine premagovanja stresa. Æelimo vam, da bi s pravimnaËinom æivljenja Ëili in zdravi doËakali visoko starost.

Uredniki Reader’s Digesta

OPOMBA BRALCEM Avtorji tega priroËnika so se trudili, da bi bili v njem navedeni podatki toËni in popolni.

Vendar se medicina in farmacija nenehno razvijata, in nasveti v njem niso nikakor nadomestilo za

strokovno medicinsko pomoË. Pisci, soavtorji, uredniki in zaloæniki tega priroËnika niso odgovorni za

morebitne napake in manjkajoËe podatke v njem ali posledice dejanj, ki bi lahko temeljile na informacijah

iz tega priroËnika.

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 5

5 O knjigi8 UvodVsebina

Kaj vemo o srcu12 Zagotovimo si zdravo srce22 ©est smrtnih sovraænikov srca 24 OdveËna maπËoba28 Holesterol32 Visok krvni tlak36 KroniËno vnetje40 MetaboliËni sindrom43 Oksidacijski stres46 Drugi dejavniki tveganja

1

Spoznajmo naËrt 30 minut na dan50 Naπa obljuba53 ZaËnimo58 Dræimo se naËrta63 Posvetujmo se z zdravnikom

Prehrana za zdravo srce68 Prehranjevalni naËrt programa

30 minut na dan84 Vse se skriva v predelavi94 Resnica o ogljikovih hidratih99 Kakπen je zdrav obrok?

102 Zdrava æivila reπujejo118 Zdrava kuhinja122 Kako preæiveti obisk restavracije127 Kaj pa prehranska dopolnila?

2

3

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 6

NaËrt za zdravo æivljenje228 Kako æiveti v skladu

z zapovedmi za zdravo srce230 Vodila za zaËetnike232 Pogodba za zdravo srce233 Dnevnik zdravega æivljenja234 Vsak dan pozdravimo sonce241 Dodatne vaje za moË254 Jedi za zdravo srce301 Pogosta vpraπanja305 Viri307 Kazalo

Znebimo se strupov198 »istoËa je pol zdravja200 Tobak205 Onesnaæenje zraka208 Virusi in bakterije212 Zobne obloge

Razgibajmo se138 Vstanimo in premagajmo

flbolezen sedenja«146 Peljimo srce na sprehod152 Vse hitreje156 Krepilna moË raztezanja163 Pridobivanje moËi

4

Poskrbimo za sreËno srce176 Bodimo prijazni do srca178 Tolaæba za duπo181 Uæivajmo v æivljenju185 Premagajmo stres189 Alkohol192 Joga

Spremljajmo zdravje srca216 ©est πtevilk, ki lahko reπijo æivljenje222 ©tiri πtevilke, ki jim sledimo

vsak dan

5

6

7

8

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 7

Bolezni srca in æilja poznamo æe veË kot stoletje. V zadnjih 25 letih so kardiologi in drugi znanstvenikirazvili celo vrsto uËinkovitih naËinov zdravljenja z zdravili ali postopki, kot so angioplastika in srËneoperacije, ki so reπili na tisoËe æivljenj. Kljub napredku medicine pa πtevilo srËnih obolenj iz leta v letonaraπËa in zaradi njih trpi vse veË ljudi.

S priroËnikom 30 minut na dan za zdravo srce se boste nauËili, kako se lahko varujete preduniËevalnimi obolenji in boleznimi, ki se dolga leta zahrbtno razvijajo v arterijah. Seznanili se bostez vsemi dejavniki tveganja, za katere danes vemo, da vplivajo na razvoj srËnih bolezni. VeË dejavnikovko je prisotnih, veËja je nevarnost, da zbolimo. Zato se ne smemo osredotoËati le na enega;medicinske raziskave so pokazale, da je zmerno odpravljanje vseh dejavnikov tveganja hkrati velikobolj uËinkovito.

To pa je temeljno sporoËilo tega priroËnika: ob upoπtevanju nasvetov v tej knjigi bi se πteviloobolelih na srcu in æilju obËutno zmanjπalo; grozljive posledice teh bolezni ‡ prezgodnje smrti inoslabelost srca ‡ pa bi se omilile. Da bi razumeli, zakaj so srËna obolenja postala najpogostejπi vzroksmrti v razvitih dræavah in eno najhujπih tveganj za zdravje, pa moramo najprej izvedeti, kako so serazvijali naπi geni.

Pred tisoËletji so naπi predniki æiveli preprosto. Prehranjevali so se preteæno s sadjem, oreπkiin zelenjavo ter obËasno ribami in le redko z mesom. Hrano so najveËkrat uæivali sveæo ali na hitropripravljeno na ognju, za nabiranje hrane pa so porabili veliko moËi. Njihova hrana je vsebovala velikomanj maπËob. Znanstveno dokazano je, da je naπa dedna zasnova prilagojena takπnemu æivljenjuin prehranjevanju. Zato moramo poskusiti posnemati naËin æivljenja, kakrπnega nam narekujejo geni.

Uvod

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 8

Zdaj naπa jetra ogroæa prehrana s preveË maπËobe, saj je ne zmorejo koristno izrabiti, zato jopredelajo v πkodljive molekule holesterola z nizko gostoto, ki se nabirajo v æilnih stenah in povzroËajobolezni. Bitko s holesterolom moramo zato zaËeti æe v ranem otroπtvu, traja pa naj vse æivljenje.Starπi, uËitelji in javne osebnosti so pomemben del boja zoper tveganje za srËna obolenja.

Zavedati se namreË moramo, da je vloga kardiologov podobna vlogi gasilcev: na prizoriπËepridejo πele, ko je bolezen æe oËitna, in se spopadejo z dvema, tremi ali celo πtirimi desetletjitelesnega zanemarjanja. O pomenu prepreËevanja priËa tudi dejstvo, da pri kar 40 odstotkih bolnikov,ki umrejo zaradi srËnega infarkta (miokardni infarkt), ni nikakrπnih opozorilnih znakov za bolezen.Med njimi jih 4060 odstotkov umre v prvih dveh urah od zaËetka napada, pogosto πe preden pridejodo zdravniπke pomoËi. Do kardiologa prispe manj kot pet odstotkov ærtev nenadnega srËnega zastoja.

Ta neprijazna dejstva opozarjajo na nujnost prepreËevanja bolezni srca in æilja, πe predenizbruhnejo. PriroËnik 30 minut na dan za zdravo srce je zasnovan kot preprost naËrt, kako lahkomoËno zmanjπamo tveganje za pojav srËnih obolenj. Strokovnjaki poudarjajo, da ni nikoli prepoznozaËeti skrbeti za srce; celo po vrsti let zanemarjanja se zdravje æil lahko izboljπa, Ëe se odloËimoza zdravo prehrano in telesno vadbo.

Raziskave zadnjih let poudarjajo, da je najpomembnejπe soËasno odpravljanje vseh dejavnikovtveganja. SrËno-æilne bolezni so vzrok za 41 odstotkov vseh smrti v Evropski uniji in za 52 odstotkovsmrti med ljudmi, starejπimi od 85 let. Dokazano je, da bi lahko z upoπtevanjem v tej knjigipredstavljenih nasvetov to πtevilo vsaj prepolovili.

Dr. Stephen Jenkins,

sodelavec Londonskega kraljevega zdravniπkega zdruæenja (FRCP)

SVETOVALEC KARDIOLOG

• 001009TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:32 Page 9

»e boste pravilno skrbeli za svoje srce,

lahko Ëili, zdravi in zadovoljni doËakate

presenetljivo visoko starost.

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:33 Page 10

Kaj vemo o srcu?

ODVE»NA MA©»OBA HOLESTEROL VISOK KRVNI TLAK

KRONI»NO VNETJE METABOLI»NI SINDROM OKSIDACIJSKI STRES

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:33 Page 11

V popolnem svetu ljudje ne bi prezgodaj umirali za srËno-æilnimi boleznimi pri 45, 55 ali 65 letih. Srce bi πe naprej neumornozanesljivo Ërpalo kri in πtevilni bi doËakaliprek sto let, naj to zveni πe tako neverjetno.

S kliniËnimi poskusi na najstarejπih ljudehna svetu in zdravstvenimi raziskavaminjihovega æivljenjskega sloga so ugotovili,da srce v najlepπih letih nikakor ne bi smeloodpovedati. Delovati bi moralo vsaj 70 letali pa celo do pozne starosti 120 let, trdijonekateri ameriπki znanstveniki, ki preuËujejodolgoæivost. Vendar se æal vse prepogostodogaja, da se ta kot pest velika ËudeænaËrpalka, osupljivi stroj, zgrajen iz miπic,æivcev, krvnih æil in elektriËnih prevodnikov,ki deluje brez premora, pokvari zaradipodleganja vsakodnevnim skuπnjavam,kot so mastni hamburgerji, posedanje pred

televizorjem in stresno æivljenje, skozikaterega drvimo hitreje kot kadarkoli prej.

Podobe zdravjaDokaz za naravno moË srca so prebivalcijaponskega otoka Okinava v Vzhodnemkitajskem morju. Otok se ponaπa z najviπjimdeleæem stoletnikov na svetu; v VelikiBritaniji na 100.000 prebivalcev æivi 10 stoletnikov, na Okinavi pa kar 35.

Pri OkinavËanih je umrljivost zaradisrËnih obolenj 84 odstotkov niæja kot priBritancih. Razlogi zato so umirjeno æivljenje

12

»eprav zdaj vemo o srcu

veË kot kadarkoli prej,

mu ne posveËamo

dovolj pozornosti.

Zagotovimo si zdravosrce

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:33 Page 12

s skrbjo za duhovnost, vsakodnevna telesnavadba in prehrana z majhno vsebnostjonasiËenih maπËob, z veliko sadja in zelenjaveter bogata s sojinimi beljakovinami inz ribami. V obmorski ribiπki vasici na Okinavije v kamnito ploπËo vklesan napis: flPrisedemdesetih si πe otrok, pri osemdesetihmladeniË in Ëe pri devetdesetih pridejo poteiz nebes, jih odslovi in jim naroËi, naj se nevrnejo, dokler jih ne boπ dopolnil sto.«

Ko so znanstveniki objavili te izsledke,so se na Okinavo zaËele zgrinjati trumenovinarjev. Naleteli so na Ëile starce, ki æivijopolno brez zdravil, domov za ostarele alinaprav za ohranjanje pri æivljenju. StoletnivaπËan je v pitju alkohola prekosil polmlajπega Ëlana filmske ekipe, 96-letnik,ki se je uril v borilnih veπËinah, je premagaltridesetletnega boksarskega prvaka, krajevnalegenda pa je postala 105-letna starka, ki je z enim zamahom z muholovcem ubilastrupenjaËo.

Skrivnost dolgega æivljenjaMedicinske raziskave so pojasnile, kako je tomogoËe. Stoletniki na Okinavi imajoneverjetno zdravo srce, mladostne arterije,nizek holesterol in malo oksidacijskega stresa,ki povzroËa aterosklerozo, nevarne æilneobloge, zaradi katerih se lahko tvorijo krvnistrdki, ki povzroËijo zastoj srca.

Ob preuËevanju πeststo najstarejπihprebivalcev Okinave pa so znanstvenikispoznali πe nekaj bolj presenetljivega: 80odstotkov okinavskih stoletnikov je imelozdravo srce zaradi zdravega naËina æivljenja,komaj 20 odstotkov pa zaradi dedne zasnove.Znanstveniki so prepriËani, da bi zahodnjakiob podobnem æivljenjskem slogu, kot so gabili vajeni OkinavËani, lahko za vedno zaprlioddelke za srËno-æilne bolezni πtevilnihbolniπnic.

NauËiti se moramo torej umetnosti

13

KA

J V

EMO

O S

RCU?

SrËna obolenja po svetuStopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in æilja

se po dræavah moËno razlikuje, najbolj zaradi

razliËne prehrane in æivljenjskega sloga. V spodnji

razpredelnici je navedeno πtevilo smrti zaradi

koronarnih obolenj in kapi na 100.000 ljudi leta

2002.

Rusija 828

Romunija 505

Madæarska 470

Slovenija 360

Finska 334

NemËija 306

Velika Britanija 304

Italija 282

ZDA 233

©vica 213

Avstralija 190

Kanada 188

Kitajska 182

Japonska 177

Francija 140

æivljenja, ki so jo poznali OkinavËani,njihovega nizkokaloriËnega in poËasnegaprehranjevanja hara haËi bu do zgolj 80-odstotne sitosti, sproπËenega pogleda naæivljenje tajgaj in globoke duhovne meditacije.

V zadnjih desetletjih se je æal izkazalo, da OkinavËani niso imeli zdravega srca zaradidobrih genov. Med otoπkimi prebivalci,mlajπimi od 50 let, imajo namreË zaradiprevzemanja zahodnjaπkega naËina prehranein æivljenjskega sloga zdaj najviπjo stopnjosrËnih obolenj na Japonskem.

Tudi raziskave zdravja starostnikov drugodpo svetu so podkrepile spoznanje, da sta za moËno srce poglavitna skrb za zdravje in pravilna prehrana.

Po ugotovitvah Islandskega inπtituta za dolgo æivljenje eskimski staroselci

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:33 Page 13

Polno sreËno æivljenje

krepi srce.

na Grenlandiji veliko redkeje obolevajo zasrËnimi boleznimi kot njihovi danski sosedjena ledeni celini. Vzrok za to je pogostouæivanje rib, ki vsebujejo veliko za srcekoristnih maπËobnih kislin omega-3.

©tudija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da imajoprebivalci Krete, ki uæivajo plodove, ki zorijo pod sredozemskim soncem, kot so stroËnice, olivno olje, vino, in velikorib, 50‡70 odstotkov manj srËnih obolenj kot zahodnjaki, ki se zdravo prehranjujejo,Ëeprav je bila izmerjena raven holesterola

pri KreËanih in ljudeh, ki se prehranjujejopo zahodnjaπko, skorajda enaka. Ko jepetnajst let trajajoËa πtudija pokazala, da soprebivalci Krete bolj zdravi kot prebivalcidrugih dræav ‡ Finske, nekdanje Jugoslavije,Japonske, preostale GrËije, Italije, Nizozemskein ZDA ‡, so znanstveniki zaËeli preuËevatikretsko prehrano.

Posebej zanimivo je, da je umrljivostKreËanov zaradi srËnih obolenj kar zapolovico niæja kot pri Italijanih, Ëeprav eni indrugi uæivajo sredozemsko hrano. Vendar sona kroæniku prebivalcev Krete pogosteje ribe.

14

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:34 Page 14

Bolezni srca v sodobni druæbi

Kljub tridesetletnemu razvoju raznih vejkardiologije, znanosti, ki se ukvarja s srcem insrËnimi obolenji, je naπe srce πe vednonenehno izpostavljeno nevarnostim. Zdi se,da z vsakim tednom pridemo do novihspoznanj o dejavnikih tveganja za nastaneksrËnih obolenj in novih zdravil. Znanstvenikiso odkrili, da nekateri geni povzroËajo srËnenapade pri ljudeh iz druæin s pestro zgodovinosrËnih obolenj, drugi geni pa pomenijo veËjetveganje pri neki populaciji ali nagnjenostk srËnim obolenjem.

Zdravniki in farmacevti prav takonenehno razvijajo tudi nova zdravila, kizniæujejo holesterol in uravnavajo krvni tlakter tako zmanjπujejo tveganje za nastaneksrËnih obolenj. Biologi znajo natanËno opisatibiokemiËni proces, ki povzroËa nalaganjeoblog na arterijske stene.

Pa vendar bo samo letos veË kot 35.000prebivalcev Slovenije hospitaliziranih zaradisrËno-æilnih bolezni. Te s 40 odstotki ostajajoglavni razlog za smrtnost, pribliæuje se jimsamo πe deleæ smrtnosti zaradi raka.

Statistike torej kaæejo pereËo zdravstvenosliko krvno-æilnih bolezni v Sloveniji: najboljrazπirjena obolenja so vsekakor zviπan krvnitlak, preboleli srËni infarkt, angina pektoris,srËno popuπËanje, moæganska kap in njeneposledice. Opaziti je tudi izrazito razliko medposameznimi regijami za vse najbolj razπirjenekroniËne bolezni, ki pomembno prizadenejozdravje prebivalcev ‡ veË jih je na obmoËjih,ki leæijo v vzhodni polovici Slovenije.

Posledica nezdravegaæivljenjskega slogaKako je mogoËe, da se v razviti evropskidræavi v 21. stoletju dogaja kaj takega? Æalkljub znanju srcu ne izkazujemo spoπtovanja.Zadovoljno sreËno æivljenje ohranja srce

zdravo. Zdajπnji naËin æivljenja pa povzroËa do nedavnega nepoznane nevarnosti: jemopreveË in se premalo gibljemo. Zato je veËinaljudi preteækih ali kliniËno predebelih.

Danaπnja prehrana je pogosto æe kargrozljivo nezdrava. Telo preplavljajonajπkodljivejπi ogljikovi hidrati, hkrati pa mu primanjkuje zdravih maπËob, vlaknin inantioksidantov, ki so za zdravje nepogreπljivi.Zaradi pogoste izpostavljenosti stresu se mora telo boriti tudi proti zelo visoki ravniπkodljivih stresnih hormonov, zmanjkuje pa nam Ëasa za sprostitev in poËitek.

Majhna Ërpalka, πe bolj pa æile, po katerihse kri pretaka po telesu, niso prilagojeneizzivom 21. stoletja. Srce potrebuje nenehnooskrbo s krvjo, ki je bogata s kisikom in sedovaja vanj po mreæi venËnih (koronarnih)arterij. »e nastane krvni strdek in zamaπiarterijo ali Ëe se poπkoduje æilna stena in se nalagajo obloge, ki zapirajo arterijo, srce nenadoma ostane brez kisika.

SrËna miπica, ki ne dobiva dovolj kisika,boli; od tod nenadna boleËina v prsih, ki joimenujemo angina pektoris. Brez kisika srËnamiπica hitro odmira, kar povzroËi srËni infarktali celo smrt, saj srce odpove.

Tudi æensko srce lahko odpove»eprav so æenske izpostavljene manjπemutveganju za nastanek srËnih bolezni kakormoπki, pa πe zdaleË niso varne pred njimi. V Sloveniji gre desetino smrti med æenskami,starimi od 54 do 64 let, pripisati boleznimsrca in æilja.

©e bolj skrb vzbujajoË je podatek, da seæenske veliko bolj bojijo raka na dojki kakorsrËnih obolenj, Ëeprav jih zaradi srËnihbolezni umre kar πtirikrat veË. Celo πtevilnizdravniki vse do osemdesetih let prejπnjegastoletja niso verjeli, da za boleznimi srcaobolevajo tudi æenske, in πe zdaj ne opaæajosrËno-æilnih tveganj, ki so znaËilna za æenske,

15

KA

J V

EMO

O S

RCU?

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:34 Page 15

ali celo postavljajo napaËne diagnoze in spregledujejo srËni infarkt.

Mit flmoπke bolezni«

Veliko ljudi je πe vedno zmotno prepriËanih,da za boleznimi srca obolevajo le moπki,æenske pa πele na starost. V Sloveniji je bilotako 3612 primerov srËnega infarkta, od tega1365 primerov pri æenskah (vir: Inπtitut za varovanje zdravja, Zdravstveni statistiËniletopis 2004).

V πtudijah in raziskavah o boleznih srcaobiËajno sodeluje le Ëetrtina æensk, zato imajosploπni zdravniki premalo podatkov, da bilahko prepoznali in zdravili srËne bolezni pri æenskah.

Neka æenska je povedala: flZdravniki me nikoli niso opozorili na srËne bolezni,Ëeprav so vedeli, da so moj oËe in trije strici v mladih letih umrli zaradi srËne kapi. Potempa sem tudi sama nenadoma pri 48 letihdoæivela infarkt. Verjetno so zdravniki mislili,da so srËne bolezni izkljuËno moπka teæava.«

Kaj morate vedeti

■ Æenske podcenjujejo bolezni srca.Britanska fundacija za srce je pred nedavnimobjavila, da se le vsaka Ëetrta æenska zaveda,da njeno priËakovano æivljenjsko dobo najboljogroæajo srËne bolezni; 40 odstotkov jihmeni, da so najnevarnejπa rakava obolenja. To prepriËanje je najbolj razπirjeno pri mlajπihæenskah: samo vsako deseto æensko, staro od 16 do 24 let, je strah srËnih obolenj,skoraj polovica pa se jih boji pljuËnega raka in raka na dojki.■ Britanska fundacija za srce je v poroËiluopozorila na pomanjkanje poznavanja glavnihdejavnikov tveganja za nastanek srËne boleznipri æenskah. Samo osem odstotkov je meddejavniki, ki poveËujejo moænost nastankasrËnih obolenj, pravilno navedlo visokholesterol v krvi, pet odstotkov visok krvnitlak in 12 odstotkov dedno nagnjenost.■ 25 odstotkov moπkih in 38 odstotkov æenskumre v enem letu po prvem srËnem infarktu.Kljub temu samo 40 odstotkov æensk z angino

16

Je to srËni infarkt? PokliËite 112»e slutite, da doæivljate srËni infarkt oziroma ga doæivlja kdo od bliænjih, ne oklevajte, ampak pokliËite 112

in prepustite odloËitev strokovnjakom. NajveË ljudi umre v prvi uri po zaËetku srËnega infarkta, ljudje pa

æal pogosto Ëakajo veË ur, preden pokliËejo pomoË. »e boleËina v prsih ali katerikoli med v nadaljevanju

naπtetimi opozorilnimi znaki traja dlje kot nekaj minut, je prav, da nemudoma pokliËete reπevalca. Hkrati

vzemite 300-miligramsko tableto aspirina (obiËajna doza za lajπanje boleËin), Ëe seveda nanj niste

alergiËni. Da bo zaËel uËinkovati hitreje, tableto preæveËite.

NEPRIJETEN OB»UTEK V PRSIH Pri srËnem infarktu skoraj praviloma zaËutimo neprijeten obËutek v

sredini prsnega predela, ki traja dlje kot pol ure ali pa se pojavlja izmeniËno tudi med poËitkom. ObËutek

lahko opiπemo kot neprijeten pritisk, stiskanje v prsih, obËutek teæe, ki pritiska na prsi, navala krvi, ki udari

v prsi, polnosti prsi ali kot boleËino.

OB»UTEK NEUGODJA DRUGOD V ZGORNJEM TRUPU Moæni opozorilni znaki so boleËina ali neprijeten

obËutek v eni ali obeh rokah, hrbtu, vratu, spodnji Ëeljusti ali trebuhu.

ZASOPLOST Ta znak lahko spremlja neprijeten obËutek v prsih.

DRUGI ZNAKI Na srËni infarkt lahko opozarjajo tudi le nenaden hladen pot, omotica, utrujenost ali slabost.

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:34 Page 16

pektoris ali tistih, ki so preæivele srËni infarkt,jemlje aspirin in samo 25 odstotkov jih jemljestatin.■ Menopavza vpliva na razvoj srËno-æilnihobolenj. Pred menopavzo visoka ravennaravnega estrogena πËiti srce. Po njej pa sepri æenskah zviπa deleæ holesterola, kar lahkopoviπa tveganje za srËna obolenja, zlastiËe se poviπa tudi raven trigliceridov(vrsta maπËobnih delcev v krvi).■ Na sploπno velja, da imajo æenske z visokostopnjo trigliceridov (veË kot 3,9 mmol/l) innizkim fldobrim« holesterolom HDL (manjkot 1,2 mmol/l) v krvi veËje moænosti zarazvoj srËnih bolezni kot moπki s podobnimivrednostmi.■ Vzroki za nastanek srËnih obolenj so priæenskah drugaËni kot pri moπkih. Tako npr.diabetes tipa 2 pri njih bolj poveËa moænostza razvoj srËnih obolenj kot pri moπkih,kadilke pa so dvakrat bolj ogroæene odkadilcev. Tudi depresija je pri æenskah dvakratmoËnejπi dejavnik tveganja kot pri moπkih.

17

KA

J V

EMO

O S

RCU?

ZaËutite utrip

SrËni utrip ‡ πtevilo utripov na minuto ‡

lahko vam in vaπemu zdravniku pomaga oceniti

zdræljivost srca. Normalen razpon v mirovanju

je 60‡80 utripov na minuto. Hitrejπe bitje

je lahko denimo posledica teka po stopnicah,

kadar se vam mudi (telesna dejavnost zviπa srËni

utrip). ZaËasno poviπanje srËnega utripa lahko

povzroËita tudi poviπana telesna temperatura

zaradi kratkotrajne bolezni, kot so prehlad, gripa,

trebuπna gripa, ali pa nastane zaradi obËutka

tesnobe. Trajno poviπan srËni utrip v mirujoËem

stanju pa je lahko pomemben opozorilni znak,

ki nakazuje teæave, kot so slabokrvnost, teæave

s πËitnico ali srËno-æilna motnja.

Pred merjenjem krvnega tlaka mirujte

od 5 do 10 minut, v roko vzemite uro in nato

z blazinicami prstov proste roke poiπËite utrip

na notranji strani zapestja ali na vratu. Preπtejte

πtevilo utripov v 15 sekundah in ga pomnoæite

s πtiri.

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:34 Page 17

■ Æenske se spopadajo z dejavniki tveganja,ki jih moπki ne poznajo. Tak dejavnik sokontracepcijske tabletke. Visok krvni tlak jepri æenskah, ki uporabljajo hormonskokontracepcijo, dvakrat do trikrat pogostejπikot pri æenskah, ki je ne uporabljajo, zlastipri tistih s Ëezmerno telesno teæo. Æenske,pri katerih krvni tlak med noseËnostjonaraste, po porodu pa se zopet ustali, imajoveË moænosti za poviπan krvni tlak poznejev æivljenju.

Kaj bi morale storiti æenske?©e pred nekaj leti so zdravniki æenskam za zaπËito srca po menopavzi predlagalinadomestno hormonsko terapijo. Leta 2002pa so v ZDA s πtudijo ugotovili, da ta ne πËiti srca in da v prvem letu terapije celopoveËuje moænost nastanka krvnih strdkov.Leta 2003 je Britanski odbor za varnostzdravil priporoËil, naj se nadomestnahormonska terapija ne uporablja zaprepreËevanje srËno-æilnih obolenj.

Pogovorite se z zdravnikom in se seznanitez dejavniki tveganja za razvoj srËno-æilnihbolezni, ki vas ogroæajo. Nato se zaËnitepremiπljeno prehranjevati, razgibavati ‡ hojapo stopnicah ali peπaËenje namesto voænje z avtom tudi πtejeta ‡, poskusite zmanjπatistres, pazite na primerno teæo, obseg pasu,raven holesterola in krvni tlak in se o vsehteæavah pogovorite z zdravnikom. Ta nasvetvelja tudi za moπke. A zakaj kljub vsemu ne upoπtevamo teh preprostih spoznanj?

Spremenite glediπËeVaπe æivljenje je odvisno od zdravjakoronarnih arterij, h kateremu pa zauæitemaπËobe v preobloæeni pici, zastrupljanje s πkatlicami cigaret, dolgotrajno sedenje v avtomobilu, za pisalno mizo ali posedanjepred televizijskim sprejemnikom, stres zaradi

predolgega delavnika ali dolgotrajnavsakodnevna pot do sluæbe vsekakor nepripomorejo. Pogosto bi se temu lahkopostavili po robu, vendar se ne. Samopomislite na zapraπeno sobno kolo alivideokaseto z vodeno vadbo, ki ju kljubdobrim namenom nikoli ne uporabljate. V nadaljevanju bomo pojasnili tudi, zakaj je izredno pomembna skrbna ustna nega.

Namesto da bi z æivljenjskim slogompripomogli k zdravju srca, ga zanemarjamoin upamo, da ga bodo najnovejπa medicinskaspoznanja reπila, ko bo zaËelo odpovedovati.Vendar bi se s primerno skrbjo za zdravo srceπtevilni lahko izognili zdravljenju.

Kaj pravzaprav sproæa srËni (akutnimiokardni) infarkt? Zdravniki lahko zelopodrobno opiπejo ta proces, ki poπkodujekoronarne arterije, æivljenjsko pomembnedovode krvi do srËne Ërpalke. Koronarnabolezen (bolezen venËnih æil) je moËnopovezana z oksidiranimi maπËobami, ki senalagajo na arterijske stene in tvorijo plak.Ta postopoma zoæi arterije, lahko se pretrga,erodira in popolnoma zamaπi arterijo.

Kaj πkoduje arterijam? Zlasti kajenje, visokkrvni tlak in visok holesterol, pravi dr. StephenJenkins, svetovalec kardiolog v londonskibolniπnici Cromwell. ©tevilni statistiËnipodatki pa kaæejo, da je kombinacija vsehtreh dejavnikov, ki so povezani z æivljenjskimslogom, moËno tvegana.

Globalni dokazKonec leta 2004 je ena od veËjih πtudij, ki jezajela 30.000 ljudi z vseh koncev sveta,pokazala, da 90 odstotkov vseh srËnihinfarktov povzroËa devet dejavnikov tveganja.Pet jih je povezanih le z neustreznim naËinomæivljenja: kajenjem, stresom, Ëezmernimsedenjem, s premalo zauæite zelenjave insadja in, kar je najbolj presenetljivo,neuæivanjem alkoholnih pijaË.

18

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:34 Page 18

Drugi πtirje dejavniki so bolj medicinski,vendar se ne pustite zavesti ‡ vsi so tesno in neposredno povezani z neustreznimnaËinom æivljenja. To so æe omenjenapoviπana raven holesterola v krvi, visok krvni tlak, diabetes in trebuπna debelost. Ta πtudija je zanimiva in pomembna, saj jezajela prebivalce 52 dræav, moπke in æenskevseh starosti, ras in druæbeno-ekonomskihslojev. Izkazalo se je, da imata revna æenska iz Bradforda v Angliji in bogataπ iz Tokianatanko enake dejavnike tveganja, ki lahkopovzroËijo srËni infarkt. VeËinoma soposledica Ëezmernega sedenja, nezdraveprehrane in trajne izpostavljenosti stresu.

Zato ne bodite eden od tistih, ki Ëakajo, da jihbo reπila znanost. Ena najpomembnejπihresnic, ki jih sporoËa ta knjiga, je, da lahkoz zdravim naËinom æivljenja vplivamo na vsezdravstvene vzroke, ki povzroËajo srËneinfarkte.

Nevarnosti, ki preæijo na srce, je koristnopoznati, zato vam v naslednjem poglavjupodrobno predstavljamo vseh πest bistvenihdejavnikov tveganja. Temeljni namen tegadela pa je pokazati, kako se jim upreti s preprostim programom, ki posega v jedroteæave ‡ Ëezmerno sedenje, prehrano s preveË kalorijami in maπËobami, posedanjepred televizijo in tesnobno æivljenje.

19

KA

J V

EMO

O S

RCU?

• 010019TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:35 Page 19

20

Pot do zdravega srca

Obrestujejo se æe majhne spremembe S preprostimi prehranskimi

spremembami lahko zelo hitro za 30 odstotkov zniæate holesterol, z vsakodnevno petminutno

vadbo z uteæmi pa nadomestite desetletno izgubljanje miπiËne mase. PriroËnik je poln

nasvetov, kako spremeniti æivljenjski slog; ti omogoËajo dobre rezultate, niË ne stanejo

in vam bodo hitro preπli v navado.

Zdravilo za flbolezen sedenja« Vajeni smo, da vse dneve presedimo

in marsikdo se ne giblje zmerno niti pol ure na teden. Naπe telo pa je ustvarjeno

za gibanje. Pokazali vam bomo, kako lahko v πe tako napolnjen urnik zopet vpeljete

zdravo gibanje.

Sveæa æivila Sveæa nepredelana æivila niso nujno draæja niti ne zahtevajo veË Ëasa

za pripravo kot predelana. Æivila, kot so sveæe sadje in zelenjava, æita, ribe, meso, mleËni

izdelki in soja, so okusna, πËitijo srce, saj zniæujejo raven maπËobe v krvi in krvni sladkor,

blaæijo vnetja in napadajo uniËevalne proste radikale. Pokazali vam bomo, kako se lahko

najpreprosteje zaËnete zdravo prehranjevati in uæivati manj æe pripravljene hrane.

V tem poglavju je na kratko orisan naËrt 30 minut

na dan. Predstavljamo vam nekaj najuËinkovitejπih

prijemov, ki ne bodo πe bolj napolnili vaπega

seznama opravkov ali vplivali na vaπ meseËni

proraËun. Z njimi pa boste naravno zaπËitili srce.

S prenehanjem kajenja boste celo privarËevali.

Kajenje je glavni vzrok æilnih bolezni, ki poπkodujejo

arterije in povzroËijo srËni infarkt in kap. Opustitev

kajenja ni lahka, vendar je srcu zdravo æivljenje

lahko tako preprosto, kot je nasmeh namesto jeze

ob teæavah.

Po veËerji ne sedite pred televizijski

sprejemnik, ampak se raje obËasno odpravite na

sprehod, namesto sladice pojejte jabolko ali

s partnerjem v udobju kavËa Ëetrt ure uæivajta

ob srkanju kakava (preberite si nasvet o kakavu,

ki koristi srcu, na str. 107), namesto da bi gledala

poroËila in ob tem grizljala Ëips.

Pot do zdravega srca je tudi petminutna

jutranja dnevna vadba za moË, medtem ko se vam

greje voda za Ëaj, ali nekajsekundni meditacijski

premor, medtem ko se vam na monitorju izpisuje,

da ste prejeli novo sporoËilo.

V resnici je preprosto: æe pol ure na dan

zadoπËa za to, da z znanstveno utemeljenimi

odloËnimi koraki odpravite poglavitne smrtno

nevarne dejavnike tveganja za srce, kot so

maπËoba okoli trebuha, visoka raven holesterola,

visok krvni tlak, inzulinska odpornost, vnetja in

prosti radikali, ter vrsto drugih dejavnikov, ki jih

znanstveniki πe preuËujejo, na primer homocistein

in holesterolski delci lipoproteini lp(a).

Tu je oris naËrta, kako se upreti dejavnikom

tveganja za nastanek bolezni srca:

• 020021TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:38 Page 20

4. Pomembne πtevilke Da bi opazili svoj napredek ter Ëim laæje in hitreje dosegli

dobre rezultate, si redno zapisujte najpomembnejπe mere, kot sta teæa in obseg pasu. »eprav

bi morali vsi odrasli dobro poznati stanje svojega telesa, ga v resnici le malokdo. Svetovali

vam bomo, katere πtiri dejavnike morate spremljati vsak dan, kar vam pred spanjem ne bo

vzelo veË kot pol minute.

5. Stran s strupi Toksini, kot so tobak, transmaπËobne kisline, sladkor in nesnaga

iz okolja, vstopajo v naπe telo in pustoπijo po njem, najbolj pa po srcu. Da vaπe telo ne bi

postalo odlagaliπËe nevarnih odpadkov, vam bomo pokazali, kako ga oËistiti.

6. »im veË sreËe Vse veË izsledkov raziskav povezuje sovraænost, nestrpnost

in zamerljivost s slabim zdravjem srca. Prijateljstvo, odpuπËanje in optimizem pa zdravje

krepijo. Odkrijte, ali vaπ tip osebnosti ogroæa srce, in poskusite spet poiskati sreËo in veselje.

Sovraæniki srcaZdravniki burno razpravljajo o seznamu dejavnikov tveganja za nastanek srËnih bolezni. Pred vami je

seznam najhujπih groæenj za srce, ki je sestavljen na podlagi najnovejπih znanstvenih dognanj.

©EST SMRTNIH SOVRAÆNIKOV DRUGI SOVRAÆNIKI

1 ODVE»NA MA©»OBA STR. 24 TRIGLICERIDI STR. 31

2 HOLESTEROL STR. 28 HOMOCISTEIN STR. 46

3 VISOK KRVNI TLAK STR. 32 APO(A) IN APO(B) STR. 46

4 KRONI»NO VNETJE STR. 36 LP(A) STR. 47

5 METABOLI»NI SINDROM STR. 40 DU©IKOV OKSID STR. 47

6 OKSIDACIJSKI STRES STR. 43

»e boste sledili

naπemu naËrtu

30 min na dan, lahko

premagate ne le enega

ali dveh smrtnih sovraænikov

srca, ampak kar vse hkrati.21

KA

J V

EMO

O S

RCU?

• 020021TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:38 Page 21

V medicinskih revijah je vsak mesecobjavljenih na stotine πtudij o boleznih srca, v katerih je zajeto vse od A (arterijskeangioplastike) do X (ksantoma, podkoænegaodloæka holesterola). Ameriπka dræavnamedicinska knjiænica, ustanovaz najobseænejπo bazo podatkov o zdravstvenihraziskavah na svetu, hrani veË kot 500.000 besedil o raziskavah srca. Ob vsemtem znanju pa gre 40 odstotkov vseh smrti v Evropski uniji na raËun bolezni srca in æilja.

Veliko strokovnjakov svari, da je vzrok za to napaËen pristop k raziskovanju,

in opozarja, da se raziskovalci ne bi smeliomejevati zgolj na ozka vpraπanja, denimokakπne spremembe kemiËnih procesovv telesu povzroËi poveËan vnos kakega æivila,saj so dejavniki tako prepleteni, da s takoozkimi raziskavami ne pridejo do pravihdognanj. Raziskave se namreË preteænoosredotoËajo na posamezne dejavnike, ki vplivajo na srce (holesterol, vitamine,vadbo ...), in redko na srce kot celoto.

Seveda je lahko prepriËanje, da veËinaraziskav zaradi ozkosti ne razkriva pravihvzrokov, sporno. Zdravniki trdijo, da se ne

22

©est smrtnihsovraænikov srca

• 022047TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:39 Page 22

23

Glavni dejavniki tveganja so kot tesni zavezniki moËno prepleteni.

ukvarjajo zgolj z raziskavami posamiËnihspecifik bolezni, temveË opravljajo tudi πirokeraziskave na velikem delu prebivalstva. Pravzaradi njih toliko vemo o dejavnikih tveganjaza razvoj srËno-æilnih obolenj, kot staæivljenjski slog ali okolje.

Pomembno je tudi, kako se izsledkeraziskav predstavlja v javnosti. Tudi novinarjinamreË radi poroËajo zgolj o posameznih,sicer pomembnih dejavnikih, kot staholesterol ali visok krvni tlak, pri tem papogosto zaradi dreves ne vidijo gozda. Glavnidejavniki tveganja pa so kot tesni zaveznikimoËno prepleteni, redko nastopajo samiin veË ko jih je, bolj ogroæajo srce.

Zdravniki in farmacevti to æe vedo.Izsledki nedavne obseæne britanske raziskaveo varovanju srca, ki je bila v reviji The Lancetobjavljena leta 2002, so pokazali, da bolnikomz visokim tveganjem za koronarno bolezen neglede na raven holesterola koristi jemanjezdravil. Ali drugaËe povedano: korist jeodvisna od kombinacije dejavnikov tveganjapri bolniku. Strokovnjaki britanskimzdravnikom pri oceni sploπnega tveganja za srËne bolezni zdaj priporoËajo sistemtoËkovanja vseh dejavnikov tveganja.

»as je torej, da se tudi vi lotite skrbi za srce celostno. NaËrt 30 minut na dan vasbo nauËil, kako se upreti vsem dejavnikomtveganja hkrati. S skrbjo za telo, duπo in razum kot celoto boste najbolje poskrbeliza zdravo srce in ob tem mimogrede zmanjπalitudi tveganje za nastanek raka, diabetesa in drugih bolezni.

Premiπljen napadMorda se spraπujete, Ëemú se seznanjati s posameznimi dejavniki, ko pa vendar lahkozmanjπate tveganje za srce, Ëe le sleditenaËrtu v tej knjigi. Odgovorov je veË. Medijipogosto napaËno poroËajo o dejavnikihtveganja, in Ëe boste pravilno pouËeni, bostev flnovicah« prepoznali pravo informacijo in bistvo. »e se boste zavedali, kako sodejavniki tveganja med seboj prepleteni in kako lahko z zdravim æivljenjem srËnebolezni napadete na vseh frontah soËasno,boste dobili premoË. Ko boste razumelidognanja, na katerih temelji naËrt 30 minutna dan, boste tudi veliko trdneje prepriËani o njegovi uËinkovitosti.

Najhujπi sovraæniki srca

Predstavljamo vam tisto, kar morate vedeti ‡strnjen pregled πestih najhujπih groæenj za zdravje srca. V naslednje pol ure se boste ob branju pouËili o najpomembnejπihpodroËjih in vpraπanjih, povezanih s srcem.

Izvedeli boste, kako se je v zadnjihpetdesetih letih razvijalo sploπno poznavanjesrËnih bolezni, vse od prvih preprostihpogledov na zdravje do sodobnegavseobsegajoËega pristopa, kako se posamiËnisrËni sovraæniki razvijajo v telesu in kakonanje vpliva æivljenjski slog 21. stoletja, ter se nauËili sami presoditi, kolikπnotveganje so za vas posamezni dejavniki.

Spoznali boste tudi, kako tesno je teh πest najhujπih sovraænikov srca med sebojpovezanih in kako na primer trebuπna tolπËaspodbuja vsaj πe tri sovraænike. Uvideli bosteubijalsko moË tobaka in vpliv flboleznisedenja« ‡ sedeËega naËina æivljenja inzanemarjanja telesne vadbe ‡, na visok krvnitlak, oksidacijski stres in druge dejavnike.

KA

J V

EMO

O S

RCU?

• 022047TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:39 Page 23

24Vitko telo je bilo πe do zaËetka20. stoletja znak za bolezen,piËlo hrano in revπËino. V zavarovalniπkih krogih so podebelosti strank celo ocenjevalimanjπe tveganje za obolevnost.

Tako je bilo nekoË. Zdaj se nam na slehernem koraku ponujajo velikanskeporcije Ëipsa, pokovke, piπkotov in sladkanihpijaË, dneve preæivljamo za pisalno mizo,veËere pred televizorjem ali za raËunalnikomna svetovnem spletu. OdveËna maπËoba je postala nekaj obiËajnega: po zdravstvenihmerilih je debelih æe 43 odstotkov moπkih in 34 odstotkov æensk, 22 odstotkov moπkih in 23 odstotkov æensk (torej skoraj Ëetrtina) pa je celo predebelih.

Posebej skrb vzbujajoËe je, da se je πtevilo kliniËno predebelih odraslih v zadnjihmanj kot desetih letih podvojilo. Epidemijadebelosti je smrtno nevarna, πiri pa se tudimed mladimi. ©tevilo debelih otrok naraπËapredvsem v razvitih deæelah in v deæelahv razvoju. V Ameriki je æe vsak peti otrokdebel. Tudi pri nas debeli otroci niso veËredkost (pribliæno 12 odstotkov πoloobveznihotrok ima Ëezmerno telesno teæo). »e bo πlotako naprej, bo πtevilo smrti zaradi debelostipreseglo πtevilo smrti zaradi pljuËnega raka.

A zakaj so velik trebuhin zajetni boki tako pogubni?Vse veË raziskav potrjuje

dognanje, da je najnevarnejπatrebuπna maπËoba, ki obdaja

notranje organe ali se celo kopiËiv njih. MaπËoba na bokih, stegnih in

zadnjici je relativno neπkodljiva, maπËobav predelu trebuha pa poveËuje moænostiza visok krvni tlak, tvorbo krvnih strdkovin visok holesterol.

Trebuπna maπËoba sproæa tudi verigobiokemiËnih procesov, ki sËasoma lahkopovzroËijo inzulinsko odpornost, ki je znanilkadiabetesa tipa 2, srËnih obolenj, moæganskekapi, raka na dojki in prostati ter celoodpovedi ledvic in Alzheimerjeve bolezni.

OdveËna maπËoba v predelu trebuha, ki tam ni shranjena za potrebe telesa pododatni energiji, je nevarna predvsem zato, ker se stalno sproπËa v krvni obtok v oblikimaπËobnih kislin, ki lahko zamaπijo arterije in se v jetrih predelajo v nevaren holesterolLDL.

Zaradi trebuπne maπËobe se poruπi tudiravnovesje drugih snovi, na primer hormonovza uravnavanje teka in kemiËnih snovi, ki uËinkujejo na imunski sistem. Na steæaj se odprejo vrata πe trojici nevarnosti za srce:

SOVRAÆNIK ©T. 1OdveËna maπËoba

NekoË je bila debelost statusni simbol

in dokaz krepkega zdravja, blagostanja, spolne

privlaËnosti in plodnosti.Toda Ëasi so se spremenili.

• 022047TMHH_SLO.qxd 4/9/07 16:39 Page 24

Zminut na dan30SRCE

ZA ZDRAVO

Preprost naËrt za obvarovanje

pred srËno-æilnimi boleznimi

ZA Z

DRAV

O S

RCE

min

ut

na d

an30

Zmanjπajmo tveganje za nastanek srËno-æilnih bolezni v piËle pol ure na dan!S pravilno skrbjo za svoje srce lahko Ëili, zdravi in zadovoljnidoËakamo presenetljivo visoko starost! 30 MINUT NA DAN ZA ZDRAVO SRCE prinaπa najnovejπa spoznanja zdravnikov o povzroËiteljih srËno-æilnih bolezni in uËinkovitih ukrepih za varovanje zdravja.

Obogatimo prehranoSveæa æivila varujejo srce, blaæijo vnetja in napadajo uniËevalneproste radikale. PriroËnik prinaπa πtevilne predloge za zdravoprehrano s Ëim manj predelanih æivil.

Znebimo se strupovToksini, kot so tobak, transmaπËobne kisline, sladkor in nesnaga iz okolja, pustoπijo po naπem telesu. Da ne bi postalo odlagaliπËenevarnih odpadkov, se pouËimo, kako ga oËistiti.

Razmigajmo seMarsikdo se ne giblje zmerno niti pol ure na teden, naπe telo pa je ustvarjeno za akcijo. Tu je nekaj nasvetov, kako lahko v æe tako napolnjen urnik spet vpeljemo zdravo gibanje.

Uæivajmo æivljenjePrijateljstvo, odpuπËanje in optimizem so balzam za srce in duπo.Odkrijmo, ali naπ tip osebnosti ogroæa naπe zdravje, in vnesimo v æivljenje veË sreËe in veselja.

30M-HEART-COVER-SLO-TISK 3/9/08 14:03 Page 1