3.1 3.1 Načrt sanacije plazu - kobarid.si Drežnica PZI.pdf · 2.5 POZIDAVE ... Projektna dokumentacija je izdelana v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi in sicer

corus inženirji d.o.o. družba za inženiring projektiranje in tehnično svetovanje

žapuže 19 / 5270 ajdovščina / [email protected]

3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI

3.1 Načrt sanacije plazu

INVESTITOR Občina Kobarid Trg svobode 2 5222 Kobarid

OBJEKT

SANACIJA PLAZU DREŽNICA

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE PZI

ZA GRADNJO Rekonstrukcija

PROJEKTANT IN ODGOVORNA OSEBA PROJEKTANTA

c rus inženirji d.o.o.

žapuže 19, si-5270 ajdovščina ANDRAŽ CEKET, univ.dipl.inž.grad.

ODGOVORNI PROJEKTANT ANDRAŽ CEKET, univ.dipl.inž.grad. IZS G-2435

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA ANDRAŽ CEKET, univ.dipl.inž.grad. IZS G-2435

ŠTEVILKA NAČRTA 42/14-31

IZVOD 1 2 3 4 5 6 A

KRAJ IN DATUM IZDELAVE ŽAPUŽE, april 2014


žapuže 19 5270 ajdovščina / [email protected]

3.1 Načrt sanacije plazušt. 42/14-31 2

3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA št. 42/14-31

3.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI.................................................................................................................................................. 1

3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA št. 42/14-31 ........................................................................................................................................................ 2

3.3 TEHNIČNO POROČILO .................................................................................................................................................................................... 3

1 SPLOŠNO IN OBSTOJEČE STANJE ..................................................................................................................... 3

1.1 SPLOŠNO .............................................................................................................................................. 3

1.2 OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE ............................................................................................................. 3

1.3 GEOLOŠKO – GEOMORFOLOŠKI OPIS OBMOČJA ........................................................................... 3

1.3.1 Splošno ................................................................................................................................................... 3

1.3.2 Geološka sestava območja ..................................................................................................................... 4

1.3.3 InženirskoGeološke lastnosti območja .................................................................................................... 5

2 SANACIJA OBMOČJA ............................................................................................................................................ 6

2.1 Splošno* ................................................................................................................................................. 6

2.2 OPIS SANACIJSKIH DEL ....................................................................................................................... 9

2.2.1 Splošno ................................................................................................................................................... 9

2.2.2 Sanacija brežin ....................................................................................................................................... 9

2.2.3 VAROVANJE PRED PADAJOČIM KAMENJAM .................................................................................. 12

2.2.4 UKREPI ZA VAROVANJE PRED PADAJOČIM KAMENJEM ............................................................... 15

2.2.5 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IN OPISI PREDVIDENEGA SISTEMA VAROVALNIH PODAJNO LOVILNIH OGRAJ ................................................................................................................................................ 16

2.2.6 KVALITETA MATERIALA IZVEDBA DEL ............................................................................................. 19

2.2.7 FAZNOST IZVAJANJA DEL IN TEHNOLOGIJA GRADNJE ................................................................ 20

2.2.8 LOKALNA CESTA (profil in ustroj) ........................................................................................................ 22

a. Hidrološki in klimatski pogoji ................................................................................................................. 22

b. Podatki za dimenzioniranje voziščne konstrukcije ................................................................................ 22

c. Kvaliteta in vgradljivost materialov ........................................................................................................ 23

d. Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije .............................................................................................. 23

2.3 PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA ......................................................................................... 24

2.4 ODVODNJAVANJE .............................................................................................................................. 24

2.4.1 Padavine ............................................................................................................................................... 24

2.4.2 Površinski odtok .................................................................................................................................... 25

2.4.3 Meteorna kanalizacija, prepusti, struge ................................................................................................ 25

2.5 POZIDAVE ............................................................................................................................................ 25

2.5.1 Kamnita pozidava ................................................................................................................................. 25

2.6 INFRASTRUKTURNI VODI .................................................................................................................. 26

3 PROJEKTANTSKA OCENA VREDNOSTI ............................................................................................................ 26

4 ZAKOLIČBA .......................................................................................................................................................... 26

3.4 PRILOGE ......................................................................................................................................................................................................... 27

3.4.1 Analize padanja kamenja ............................................................................................................................................................ 28 3.4.2 DIMENZIONIRANJE PREPUSTA .............................................................................................................................................. 29

3.5 PROJEKTANTSKI POPIS DEL S PREDRAČUNOM ...................................................................................................................................... 30

3.6 RISBE .............................................................................................................................................................................................................. 31




3.3 TEHNIČNO POROČILO

1 SPLOŠNO IN OBSTOJEČE STANJE

1.1 SPLOŠNO

Za naročnika Občino Kobarid smo izdelali projekt »SANACIJA PLAZU DREŽNICA« za izvedbo sanacije plazu nad lokalno cesto Kobarid – Drežnica. Sanacija plazu nad lokalno cesto zajema ureditev in čiščenja, rekultivacijo, ureditev odvodnjavanja brežine, ukrepe zaščite lokalne ceste pred padajoči kamenjem, ter ukrepe stabilizacijo labilnih delov na brežini.

1.2 OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE

Projektna dokumentacija je izdelana v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi in sicer Evrokod 2,4 in 7.

Elaborati izvedeni v okviru projekta, ki so podlaga temu načrtu:

geodetski posnetek območja plazu (GeoTmin, d.o.o.; marec 2014)

TTN, DOF podloge v merilu 1:5000, 1:10000,

terenske izmere ceste.

Geološko geomehansko poročilo (Corus inženirji d.o.o.)

Slika 1:Lokacija plazu.

1.3 GEOLOŠKO – GEOMORFOLOŠKI OPIS OBMOČJA

1.3.1 Splošno

Cesta Kobarid - Drežnica poteka po geološko zahtevni in tektonsko aktivnem pobočju.Podlago gradita Triasni Dachsteinski apnenec in v manjšem delu Jurski mikritni in kalkarenitni apnenec. V plazini se pojavlja tudi manjša količina laporja. Kamnina je na splošno močno pretrta zaradi močne tektonske aktivnosti območja.Teren je obrnjen na SZ. Nakloni brežin na območju znašajo od 25 do 45st. Pristne so tudi skalne stene s previsi. Na apnenčevi podlagi je tanka plast preperine, ki jo predstavljajo zaglinjeni grušči. Skalne stene so zelo razpokane in pretrte, vidnih je veliko labilnih blokov.

Pod vplivom žleda v februarju 2014, se je večje število dreves polomilo in prevrnilo (s koreninami). Izruvano drevje je povzročilo veliko škodo na že tako občutljivem in rahlem terenu. Sledilo je močnejše deževje, ki je območje zelo namočilo, odvodnja pa je bila zaradi podrtega drevja onemogočena. Zastala voda je povzročila zdrs preperinske plasti na večjem območju nad cesto.

Celotno območje nad cesto predstavlja veliko potencialno nevarnost z vidika plazenja labilnih preperinskih mas na cesto in proženja skal, ki so jih podrta drevesa dodatno razrahljala.

Plaz Drežnica




1.3.2 Geološka sestava območja

a Skladoviti dachsteinski apnenec s plastmi in vložki dolomita (T32+3)

Večji del Julijskih Alp sestavlja dachsteinski apnenec z vertikalnimi in bočnimi prehodi v dolomit. Ta apnenec sestavlja celotno področje Bohinjskega grebena, od koder prehaja preko Krna na Javoršček in Polovnik in preko Soče na južna pobočja Kanina. Severno od Bohinja sestavlja ta apnenec ostenja Vogarja, Pršivca, Komarče, od tam prehaja na Komno, dolino Triglavskih jezer in dolino Lepene v Bovško kotlino. Apnenec pa sestavlja tudi pretežni predel med Kobariškim Stolom in Muzcem ter dolino Učeje.

Na območjih, kjer izdanjajo izpod dachsteinskega apnenca starejše plasti, sestavlja le-te svetlo sivi večinoma skladoviti mikritni in debelozrnati dolomit. Večja območja dolomita lahko zasledimo na južnem pobočju Kobariškega Stola, med Žago in dolino Učeje, vzhodno od Krna, na Komni, severno od Tolminke ter med Voglom in Rodico. Med drobnozrnatim dolomitom so marsikje tudi stromatolitne plasti, vendar še zdaleč ne tako značilne kot v dachsteinskem apnencu. Glede na to, da na vsem delu Julijskih Alp, ki jih obsegata lista Tolmin in Videm, ne dobimo značilno razvitih karnijskih plasti, ampak samo obravnavani dolomit, lahko sklepamo, da ta predstavlja vsaj del karnija. Marsikje (npr. na Komni) pa prehaja norijsko-retijski apnenec bočno v dolomit, tam pa je seveda le-ta norijske in retijske starosti.

Slika 2: OGK SFRJ, List Tolmin M 1: 100.000 (izrez ni v merilu)

Dachsteinski apnenec je značilno skladovit z debelino plasti 0,5 do 5 metrov. Običajno je apnenec mikriten, poredkejespariten, še pogosteje pa dobimo menjavanje do 2 metra debelih plasti mikritnega in laminiranega apnenca. Laminacija je običajno pogojena s stromatoliti. Laminirane plasti so v večini primerov dolomitizirane, so na površini bolj sprane oziroma hitreje preperevajo in so tako vdolbene glede na trše plasti mikritnega apnenca. Obravnavani apnenec predstavlja značilni primer loferitnega razvoja s sicer slabo izraženo ciklotemo A. Le-ta pa je močno izrazita ob novi gozdni cesti v zgornjem delu doline Voje v Bohinju. Tukaj so še posebno značilne breče in nad njimi ležeči apnenec z izsušitvenimi porami. Velike korozijske votline zapolnjuje heterogena breča iz kosov rdečkastega apnenca.

b Mikritni in kalkarenitni apnenec s polami roženca podrejeno glinasti lapor (J1)

Liasne plasti dobimo v obliki dolgih in ozkih pasov med Poreznom in Hudajužno, na Ponikvah, med Koritnico, Knežo in Tolminom, od koder potekajo prekinjeno na zahodu do Kobarida, kjer dosežejo na severnih pobočjih Ognjenega vrha svojo najbolj zahodno razprostranjenost teh plasti. Pod skalovitimi obronki Bohinjskega in Krnskega grebena pa poteka ozek pas




teh plasti na vzhodu med Koblo preko Kneških in Tolminskih Raven do Tolminke na zahodu, kjer potone pod narivno gmoto Julijskih Alp.

Obravnavane plasti leže konkordantno nad zgornjetriasnim baškim dolomitom oziroma je med njimi postopni litološki prehod. V vrhnjem delu baškega dolomita dobimo na debelini do 10 metrov menjavanje dolomita in apnenca, ki navzgor prevlada nad dolomitom. V večini primerov pripada liasu sivi do temno sivi skladoviti in ploščasti apnenec z debelino plasti do 60 cm. Apnenec vsebuje številne pole in nepravilne gomolje roženca. Njegova količina naraste v srednjem in zgornjem delu profila liasnega apnenca. Običajno vidimo v rožencu ohranjeno še nekdanjo kalkarenitno ali brečasto osnovo, kar jasno kaže na to, da je roženec nastal sekundarno po silifikaciji apnenca. V dolini Koritnice in na Počanski gori na južni strani Porezna so med liasnimmikritnim apnencem številni vložki glinenega laporja, ki lahko bočno skoraj docela nadomesti mikritni apnenec. Na planini Podkuk vzhodno od Tolmina in pri Perbli v Zadlaščici je v spodnjem delu mikritnega apnenca plast apnenčeve breče z odlomki mikritnega in oolitnega apnenca. Med Koblo in Kneškimi Ravnami pa v liasu prevladuje kalkarenitni apnenec nad mikritnim. Kalkarenit sestavljajo številni naplavljeni krinoidi in ooliti, zato lahko imenujemo ta apnenec krinoidni apnenec. Kalkarenitni oziroma krinoidni apnenec prevladuje tudi v nižjem delu liasnih plasti na južnem pobočju Mrzlega vrha pri Tolminu.

1.3.3 InženirskoGeološke lastnosti območja

a Splošno

Generalno lahko območje v smislu inženirske geologije predstavimo s triplastnim modelom, ki ga tvori površinski zaglinjeni grušči, sledita pa preperel in kompakten apnenec. Preperinska plast je debela do 1m, na strmejših pobočjih je praktično ni.

Podlaga je apnenčasta, apnenec je srednje do močno pretrt. Gmoto seče najmanj 3 sistemi razpok, glavni sistem določa relativno ugoden vpad plasti 135/45º. Zdrsi blokov so zato redki, pogosti pa so izpadi blokov.

b Geomehanske karakteristike materialov

prostor. teža

enoosna tlačna trdnost

nedrenirana strižna trdnost kohezija strižni kot

Modul elastičnosti

Material γ qu su C φ E

[kN/m3] [kPa] [kPa] [kPa] [ ° ] [kPa]

Prepeerina GC-GP 20,5 420 210 0,2 33,0 8.000

Preperel apnenec 24 -

15,0 36,0 50.000

Kompakten apnenec 26,0 - - 100,0 36,0 100.000

c Hidrogeološke razmere

Na območju plazu nismo zaznanih večjih ali manjših izvirov vode. Na območju plazu se ob močnejšem deževju pojavi predvsem hudourniški površinski odtoki. Na mestih, kjer je dovolj rastja le-to zadržuje površinske vode, tako da preperine ne erodira. Kjer je površina gola je erozija močno prisotna

Deluvialne plasti so srednje prepustne, apnenčeva podlaga pa večinoma nepropustna .

d Opis skalnih brežin in labilni blokov

Strme brežine so zaradi močnega tektonskega vpliva močno pretrte in kot take močno podvržene preperevanju in izpadanju kamenja. V nekaterih odsekih so obstoječe brežine izvedene v prestrmem naklonu. Predlagamo, da se te brežine očisti in poškarpira, odstrani labilne bloke in kritične dele oz. praznine naj se podbetonira ali izvede plombe iz kamna v betonu. Brežine iz apnenca naj se poškarpira oz. uredi v naklonu 3:1. Brežine naj se dodatno zavaruje s sidranimi visečimi mrežami.

Pri izvedbi naj se izvaja geološki - geomehanski nadzor, ki bo preveril stabilnost vkopov in primernost ukrepov, ter po potrebi podal dodatna navodila.

Na podlagi geološkega kartiranja in daljšega časovnega opazovanja (ca 3 mesece) ocenili kateri so potencialno najbolj nevarni oz. najbolj kritični odseki. Glavni indici, ki so nakazovali najbolj nevarne odseke so deli pobočja nad in pod traso, kjer smo opazili večjo količino manjšega kamenja (prevladujoče velikost kamenja do Φ =30 - 50 cm) in večjih skalnih blokov (dimenzij tudi prek 1 m3), večinoma je bilo kamenje tudi na sami trasi ali ob robu obstoječe poti. Pri pregledu trase se je pokazalo, da se mnogi kamni ujamejo ob deblih dreves in izravnavah ter v rastlinju ali za večjimi skalnimi bloki. Ob




vetru, deževju, snegu oz. topljenju snega, večjih temperaturnih razlikah in drugih sprožilnih dogodkih se kamni lahko iz višje ležečih delov pobočja ponovno sprožijo in padejo na območje trase.

Velik potencial za rušenje blokov predstavljajo mesta izruvanih dreves.

Naklon pobočja se giblje okrog 30 - 45°. V brežini se pojavljajo krajši odseki, kjer je pobočje manj poraščeno in je večja možnost padanja kamenja in blokov na traso. Ocenjujemo da so bloki kvadrastih oblik in dimenzij 0,5x0,5x0,4 ali bolj ploščati. Karakteristična masa blokov je 250kg..

Predlagamo, da se cesto zaščiti z zaščitnimi mrežami – lovilnimi ograjami, ki se jih postavi na brežino nad cesto.

2 SANACIJA OBMOČJA

2.1 Splošno

Poglavitni vzrok za nastanek plazu in odlomov padajočega kamenja je posledica močnega žledoloma, ki se je pojavil v neugodnem sosledju z ostalimi dejavniki in tako vplival na globalno stabilnost pobočja nad cesto.

Najprej se je cca. 1.2.2014 na obravnavanem območju pojavil močan žledolom, ki je povzročil lomljenje, prevračanje in ruvanje dreves. Nato se je v nadaljevanju pojavilo še močnejše deževje s sneženjem. Ker je bil zaradi žledoloma (kavern zaradi izruvanih dreves, moten normalen površinski odtok padavinske vode, je prišlo na pobočju do zastajanja padle vode. Dolgotrajno zamakanje pobočja pa je vodilo do nastanka plazine, ki je nato 17.2.2014 splazela po pobočju in zasula lokalno cesto Kobarid – Drežnica.po ocenah je splazelo okoli 1000m3 materiala. Ocenjujemo, da je na prizadeti površini še 500-1000m3 potencialno labilnega materiala.

Slika 3:Lokalna cesta 17.2.2014 (vir: www.mojaobcina.si; J. Volarič)

Slika 4:Plaz in Lokalna cesta 18.2.2014 (vir: www.moja.obcina.si; J. Volarič)




Slika 5:Plaz in Lokalna cesta 19.2.2014





Slika 7:Plaz in Lokalna cesta 18-20.3.2014

Slika 8:Plaz in Lokalna cesta 22.3.2014 (vir: www.moja.obcina.si; J. Volarič)





2.2 OPIS SANACIJSKIH DEL

2.2.1 Splošno

Na lokalni cesti LC 168031 Odcep Kobarid (pri Napoleonovem mostu čez reko Sočo)-Spodnje Drežniške Ravne v km cca. 2,390 bo potrebno rekonstruirati od plazu poškodovano cesto in izvesti sanacijo plazu oziroma pobočja nad cesto.

Rekonstrukcija ceste obsega ureditev odvodnjevanja vozišča, izvedbo novega prepusta in rekonstrukcijo vozišča lokalne ceste.

Sanacija plazu obsega ureditev površinskega odvodnjevanja plazu (ureditev odvodnjevalnih jarkov s protierozijsko zaščitno mrežo in lesenimi pragovi), stabilizacijo plazine s sidrano jekleno palisado in sidranimi jeklenimi mrežami, protierozijsko zaščito pobočja s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni plotovi, zatravitev z biotorkretom, zasaditev podtaknjencev in grmovnic po brežini) ter zaščito skalne brežine nad cesto z visečo zaščitno mrežo.

2.2.2 Sanacija brežin

a Zatravitev:

Brežino se zaseje z brizganjem biotorkreta z mešanico travnega semena, gnojila, šote in lepila za ozelenitev. Predlog travno deteljne mešanice:

rdeča bilnica - festucarubraeurubra: 20 %,

festucarubracommutata; 20 %,

ovčja bilnica - festucaovina; 5 %,

rdeča ljulka - loliumperenne; 10 %,

mnogocvetna ljulka - loliummultiflorum; 20 %,

travniška latovka - poatrivialis; 10%,

navadna nokota - lotuscorniculatus; 5 %,

hmeljna metejka - medicagolupulina; 5 %,

hibridna detelja - trifoliumhybridum; 5 %. Brežino se predhodno očisti labilnih delov ter podrtega drevja dimenzij nad 20 cm in izruvanih panjev. Vejevje podrtega drevja se začasno zloži na kupe na brežini, kasneje pa se jih uporabi za dodatno prekritje brežine ali pa se jih vplete v vrbove poplete. Vejevjepoloženo na brežino se minimalno sidra.

b Vrbov poplet:

Vrbov poplet je živo gradivo, plast prepletenih živih vej na brežini in je eden najbolj sonaravnih načinov za preprečevanje erozije. Primeren je za brežine srednjih naklonov. Skupaj s poganjajočimi rastlinami in koreninami se razvije močna zaščita pred erozijo. Poplet nudi dodaten habitat pticam, insektom in malim sesalcem. Poplet je v tla pritrjen z živimi količki (premera, debeline prereza Ø 2 - 4cm dolžine 20 do 40 cm) in lesenimi količki količki ( prereza 5 x 5 cm kateri so prirezani po diagonali , ali okroglega prereza Ø 3 - 7cm dolžine 30 do 60 cm). Količke se zabije cca do 2/3 tako, da je vidni del cca 1/3 ali min. 20 cm. Količke zabijemo na vsakih 30 – 60 cm (razsloj kolov je odvisen od oblikovanja ter prilaganja popleta brežini). Med količke pletemo 2 – 3 leta stare upogljive veje (vrbovo protje, šibje), dolžine 1,5 do 3 m pri čemer gledajo odrezani debelejši konci navzdol in so zakopani. Debelina vej na debelejšem koncu je od 1 do 4 cm. Predlog vrb za poplete in podtaknjence:

rdeča vrba salixpurpurea,

beka-salixviminalis,

salixsaxatilis,

bela vrba-salix alba.

c Borove oblice:

Borove oblice so eden izmed sonaravnih načinov preprečevanja erozije na brežinah. Za borovimi oblicami se ulovi, zaustavi drobni materia, s tam se preprečuje nadaljne odnašanje materiala z brežine in lažjo ter hitrejšo zatravitev. Borove oblice debeline/premera od 15 do 20 cm ter dolžine od 3.0 do 6.0 m se na brežino polaga za zabitimi lesenimi količki ( prereza 5 x 5 cm kateri so prirezani po diagonali , ali okroglega prereza Ø 3-7cm dolžine 30 do 60 cm) ter jeklenimi palicami (dolžine od 80 cm do 120 cm, ter premera Ø 16 mm) kartere se zabije v podlago. Količke ter jeklene palice se zabije na rastru cca 50 cm 3x leseni količek 1x jeklena palica. Za njimi se ročno okoplje material za vstavitev oblic tako da je vidni del oblice cca 2/3 medtem ko se jo 1/3 v zaledju obsuje, zatlači z materialom iz izkopa. Dolžina borovih oblic se




prilagaja brežini tako, da se oblice blago usmeri proti odvodnemu jarku preko katerega se vodo zbira in vodi na prepust, od tam pa na razlivno pobočje pod lokalno cesto.

d Erozijski jarek

Na pobočju plazišča so se z zaradi odprtja krovav času deževja izoblikovali površinski erozijski jarki globine do 80 cm ter širine od 20 do 60 cm.V jarkih se v času deževja koncentrira voda z brežine, katera brez rastlinskega krova ni zmožna absorbcije tako, da ta odteka na lokalno cesto.Na lokalno cesto pa voda s seboj prinese tudi erodiran material, ki se spira z površine plazišča. Voda kljub izvedeni meteorni kanalizaciji ne more odteči. Meteorni kanali zaradi zabitja pretočnih profilov ter vtočnih jaškov in rešetk po plazu ne opravljajo svoje funkcije. Kljub očiščenju obstoječe meteorne kanalizacije v območju plazišča bo potrebna izvedba dodatnega prepusta. Na jarku se bo v prvem delu navzgor po pobočju plazišča ter v območju škarpirane brežine ob lokalni cesti izvedel v kamen betonu. Za jaškom, ki je izveden v brežino, ob lokalni cesti se izvede pozidava vkopne brežine. Pozidavo se v brežino sidra z uvrtanimi jeklenimi palicami RA Ø16 mm dolžine 1 m ter razsloju1 kd / m2

. Nad škarpirano brežino ob lokalni cesti je potrebno izvesti za usmeritev odtoka vode do pozidane drže z tlakovanim jarkom kateri je postavljen pod kotom na brežino z dimenzijami dna 0,40 m naklonom stranic 1:1 ter globine od 50 - 80 cm. Obstoječe erozijske kanale na plazišču se ročno oblikuje in škarpira v trapezno obliko. Centralni zbirni jarek, ki poteka po cca po sredini plazišča se nato prekrije z PVC prostorski geo-mrežo katera drži zgornjo plast zemlje (tal) na pobočju, ter preprečujenjeno drsenje ter zmanjša njeno erozijo, ki jo povzročajo padavine, veter. Za stabilizacijo in zagotovitev oblike jarka se geo-mrežo dodatno pričvrsti tako, da se čez njo položi jekleno pocinkano mrežo (class A po EN 10244:2, “3x cinkana”)natezne trdnosti min. 160 kN/m, z debelino žic/vrvi od 2.70 - 3.00 mmnatezne trdnosti min. 1770N/mm2, z šesterokotno obliko okenc dimenzij 8x10 mm z trikratnim zavitjm ob stičiščih okenc (predvidena širina role mreže je 3.0m in več).Mreža je na sidriščih pritrjena preko specialnih pritrditvenih plošč s silo 50kN na podlago. Sidrišča so v kompaktno hribino izvedena z paličnimi sidri min. ∅ 20 mm z rastrom pritrjevanja min. a=1,5 m b=5 m (lokacijo sidrišč se prilagodi glede na teren). V robove položene mreže se sidra tako borove oblice kot vrbove poplete kateri imajo nalogo usmerjanja površinske vode proti jarku ter ublažitve hitrost le-te v jarku. Na delih kjer se jarek utrjen z mrežami globlji od 60 cm se prečno na njega izvedejo pragovi v kamen betonu in borovi pragovi. Jarek na brežini se izvede v dolžini 102 m. Ostale izoblikovane ali nakazane pobočne jarke se z ročnim škarpiranjem oblikuje in usmeri v centralni jarek.

e Borovi pragovi, kamniti pragovi:

Na delih kjer se jarek utrjen z mrežami globlji od 60 cm se prečno na njega izvedejo pragovi v kamen betonu in borovi pragovi. Borov prag se izvede z zabitjem2x borovih kolov dimenzije premera 10-15 cm ter dolžine 1,00 do 1,20 m v vnaprej izvrtano vrtino,prečno na jarek pa se na kola namesti oblice tako da nastane kaskadni prag. Pragove v kamen betonu se na brežino sidra z zabitjem, jeklenih palic min. RA Ø 16 mm dolžine 1 m cca 50 cm v podlago preko njih pa se izvede pozidava praga.

f Lahka viseča mreža:

Krušljivo brežino ob lokalni cesti se delno škarpira v naklonu 3 : 1, ter se jo tako ublaži in oblikuje. Brežino se zaščiti z visečo jekleno mrežo z obtežilniki na spodnjem delu mreže ter sidranjem le-te čez zgornji rob brežine. Mreža ščiti lokalno cesto pred neposrednim izpadom kamenja, zaradi erozije, na lokalno cesto, ter omogoča lahko čiščenje, odstranjevanje erodiranega materiala, ki se nalaga na dnu mreže. Za izvedbo se uporabi močno pocinkano jekleno mrežo (class A po EN 10244:2, “3x cinkana”) z debelino žic od 2.70 - 3.00 mm, z šesterokotno obliko okenc dimenzij 8x10 mm z trikratnim zavitjm ob stičiščih okenc (predvidena širina role mreže je 3.0m in več). Mrežo se sidra vsaj 2.0 m čez zgornji rob brežine z sidri iz jeklenih palic Ø 16 mm z navarjeno kljuko 8mmin kovano in kaljeno konico dolžine 40 - 100 cm v gostoti 1 kom / 2 m2 ter vzdolžno povezovalno pletenico.

g Zadrževalna Palisada

Palisada je sistem, ki naj bi z svojo postavitvijo preprečeval zdrs in lovil manjše odkruške z brežine nad delom brežine na katero je izveden. Pri montaži varovalnega sistema (varovalna zadrževalna ograja) je potrebno upoštevati vsa navodila izbranega proizvajalca zadrževalne palisade glede vgrajevanja nosilcev, vrvne mreže, ojačitvenih in sidrnih vrvi in sidrišč. Upoštevati je potrebno tudi sidranje in montažo stebrov. Dela se morajo izvajati ob ustreznem nadzoru, ki bo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega med izvajanjem, podal navodila za nadaljnje delo. Med gradnjo se bo sproti potrebno odločati o mikrolokacijah lovilnih ograj ter sider. Posebej pomembna je predhodna ustrezna priprava vseh brežin.




Sistem lovilnih varovalnih ograj mora absorbirati energijo manjših kamnov in ima možnost prevzema energije cca do 100kJ. Energijo padajočega kamenja in skal najprej delno prevzame mreža, pri višjih energijah se energija nadalje na nosilnih vrveh in se končno preusmeri preko sider in stebrov na okoliška tla. Zadrževalno palisado za sestavlja:

nosilni steber

nosilni steber IPN 100 višine h = 2,50-3,00 m, razmik med stebri celotne posamezne ograje je 2 m na prvem krajnem polju medtem, ko je na vmesnih poljih dovoljen razmik od 1,50 m do 2,00 m (v namen lažje montaže in prilagajanju terenu),

protikorozijska zaščita z vročim pocinkanjem min. 80 (Tehnični pogoji za zaščito opreme cest z vročim pocinkanjem za I razred konstrukcij oz. v skladu s standardom EN ISO 1461),

na stebrih se izvedejo ušesa za vstavitev, prehod jeklene vrvi iz jeklenih U-profilov 30 x 33 / 5 mm, ki se jih privari na pasnico stebra na razdalji 25 cm,

med ušesi za vstavite jeklenic na stebru se izvede varjeno uho za privez zaledne sidrne jeklenice iz jeklene cevi 30/5 mm na 70 cm pod vrhom stebra,

temeljenje stebrov

Kompaktna skalna podlaga

v primeru temeljenja v kompaktno skalo se predhodno v skalo izvrta 1x luknja dolžine od 1.0 m premera ø 100 mm, ki se jih zapolni z injekcijsko maso (mivka 0-1 mm, cement z min 95% klinkerja) vanjo se vstavi, vtisne, zabije jeklene stebre

polnilna mreža

jeklena žična mreža z šesterokotno obliko odprtin (polnilo med polji): pletenje-trikratno zavitje ob stičiščih okenc, velikost okenca 8 x 10 cm, premer žice 3.0 mm, pocinkana žica (class A po EN 10244:2, “3x cinkana”), višina ograje je 1,0 m zato da se jo 2,0 m zaviha nazaj na zaledno brežino kjer se jo v teren pritrdi z jeklenimi trni iz krivljene rebraste armature RA ø12 mm, ki ima kovano konico),

oporne, zaledne vrvi :

premer 14 mm, konstrukcija 1x19, natezna trdnost posamezne žice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroče cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B) vrv mora prenesti obremenitev 160 kN

Oporne vrvi (zgornja, spodnja, vmesne) se na stebrih razporedijo v rastru 33cm.

Zgornjo nosilno jeklenico se najprej vpne na nosilne stebre; mrežo se na zgornjo nosilno jeklenico šiva (max. 4 okenca) z jeklenico ø6 mm. Preostale nosilne jeklenice se v mrežo šiva (max. 8 okenca) in vpne na nosilne stebre,

Zaledna jeklena vrv je premera ø16 mm z konstrukcijo 1x19 natezna trdnost posamezne žice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroče cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B),

vrv za pletenje:

premer 6 mm natezna trdnost posamezne žice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroče cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B),

vrvna sidra:

ø 16 mm, konstrukcija 1 x 19, natezna trdnost 1770 N/mm2, dopustna obremenitev 195 kN , faktor varnosti 2.0, glava sidra zaščitena z dvojno prevleko (natezna trdnost 310 N/mm2, vroče pocinkano v skladu s standardom EN 10264-2 min. 230 g/m2). Vgrajena sidra morajo prestati obremenitev na izvlek 100 kN. Premer vrtin za vrvna sidra in mikropilote je min. 90 mm,

zaledno sidranje mora biti prilagodljivo, na brežini na razdalji cca 1.5 x višina ograje (lahko tudi več, če ni primerne podlage). Za sidranje sidrnih in stranskih vrvi je predvideno sidranje vrvnimi sidri dolžine 2.0 m,




ki jih je potrebno vpeti v kvalitetno podlago – v skladu z ugotovljenimi talnimi pogoji je potrebno dolžino sider ustrezno prilagoditi,

Izračun sidra:

Račun vezne dolžine za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u:

qu= 12000 kPa

Dvrine= 90 mm

u= 1200 kPa

Lbond= 1,5 m

Fs= 1,4

Fd= 182 kN

Tabela 1: Račun vezne dolžine za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u.

dolžina sistema

dolžina kampade sistema je omejena na dolžino dobavljive role polnilne mreže (50 m), konec predhodne in začetek naslednje kampade sistema se prekrivata za cca 1m v primeru a je skupna dolžina ukrepa večja kot je dolžina kampade.

Načrtu je priložen detajl predvidenega sistema Zadrževalnih palisad.

2.2.3 VAROVANJE PRED PADAJOČIM KAMENJAM

a SPLOŠNO

Zaščito pred porušitvami skalnih gmot zagotavljamo z varovalnimi objekti, ki morajo biti dimenzionirani na dinamične vplive. Bistveni vhodni podatki za računalniško simulacijo so:

topografija,

hrapavost vrsta in poraščenost terena,

oblika in dimenzije padajočega kamenja,

lokacija virov kamenja ter

lokacije in dimenzije elementov za zaustavitev padajočega kamenja.

Kot vhodni podatek karakteristike terena na obravnavanem prečnem profilu so bile za vir padajočega kamenja kjer naj bi se uporabili ukrepi za varovanje pred padajočim kamenjem uporabljene karakteristike skalne površine in pobočnega grušča, kot teren po katerem pa se kotali kamenje pa poraščene skalne površine, pomešane z gruščem prekritim s tanko plastjo ruše ter poraščeno z posamezno vegetacijo.

V analizi je upoštevan blok sferične oblike z radijem r = 0,10-0,40m (0,03m3-0,35m3, cca. 73 kg-550 kg). Kot merodajen smo ocenili blok z težo 250 kg z deviacijo 50 kg.

Kot potencialno mesto sprožitve bloka smo upoštevali celotno območje hriba izza varovalne ograje.

Na ogroženem odseku so bili izrisani prečni profili. Na podlagi karakterističnega profila vsakega dela se je s pomočjo računalniške simulacije preučevalo pričakovano kinetično energijo, s katero bi sproženi večji ali manjši kosi kamnine udarili v lovilno ograjo in pričakovano višino odskoka za predvideno dimenzijo sproženega kamenja.

Lokacije linij varovalnih podajno lovilnih ograj so bile upoštevane predvidene idealizirane lokacije postavitve, ki se jih je določilo na podlagi terenskih ogledov. Točno lokacijo bi bilo mogoče predvideti z detajlnim geodetskim posnetkom brežine nad traso lokalne povezave (ki je bil zaradi težko dostopnega pobočja izdelan le delno):




Slika 10:Nanos kamenja ter dreves na lokalni cesti, na mestu visokih skalnih brežin ter skalnega previsa nad lokalno cesto.

Slika 11:Lokacija plazu ter povečane ogroženosti z padajočim kamenjem.

b REZULTATI ANALIZE

Za simulacijo je bilo kot način sprožitve kamenja določeno kotaljenje; število sproženih skal v eni simulaciji 5000 kosov, ob čemer je program za vsako skalo preračunal delno spremenjeno hrapavost terena (sprememba lokacij neravnin).

Odmiki varovalnih ograj od voznega profila lokalne ceste morajo biti večji od predvidene maksimalne deflakcije (deformacije ob udaru bloka, skale) ograje ob udaru skale, bloka.

Simulacije so bile izvedene v karakterističnih profilih, ki zajemajo problematiko padajočega kamenja na tem odseku. Rezultati preliminarnih računalniških simulacij so razvidni v prilogah.

Simulacija K1

je pokazala, da se ob sprožitvi predvidenega skalnega bloka, težkega 250kg z deviacijo 50 kg z pobočja za ograjo nad voziščem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 127kJ, vendar statistična analiza pokaže, da:

več kot 90% zadržanih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manjša ali enaka 84,7 kJ.

več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manjša ali enaka 94,1 kJ.

Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna višina ograje cca. 1,00 m vendar statistična analiza pokaže, da:

Skalnato območje nad lokalno cesto

Lokalna cesta Kobarid - Drežnica

Plaz nad lokalno cesto




90% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,10 m


Simulacija K2

je pokazala, da se ob sprožitvi predvidenega skalnega bloka, težkega 250 kg z deviacijo 50 kg z pobočja za ograjo nad voziščem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 184,8 kJ, vendar statistična analiza pokaže, da:

več kot 90% zadržanih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manjša ali enaka 40,8kJ,

več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manjša ali enaka 63,9 kJ,

Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna višina ograje več kot 1,00 m,

vendar statistična analiza pokaže, da:



SimulacijaK3

je pokazala, da se ob sprožitvi predvidenega skalnega bloka, težkega 250 kg z deviacijo 50 kg z pobočja za ograjo 3/1 nad voziščem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 175 kJ, vendar statistična analiza pokaže, da:

več kot 90% zadržanih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manjša ali enaka61,6 kJ,


Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna višina ograje cca. 2,10 m


90% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,30 m,

več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,40 m,

je pokazala, da se ob sprožitvi predvidenega skalnega bloka, težkega 250 kg z deviacijo 50 kg z pobočja za ograjo 3/2izvedena na zgornjem robu skalnega pobočja, na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 42 kJ, vendar statistična analiza pokaže, da:






več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,10 m.

SimulacijaK4

je pokazala, da se ob sprožitvi predvidenega skalnega bloka, težkega 250 kg z deviacijo 50 kg z pobočja za ograjo 4/1 nad voziščem na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 124,6 kJ, vendar statistična analiza pokaže, da:





90% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 1,1m,

več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 1,5 m,




je pokazala, da se ob sprožitvi predvidenega skalnega bloka, težkega 250 kg z deviacijo 50 kg z pobočja za ograjo 4/2izvedena na zgornjem robu skalnega pobočja, na mestu predvidene lovilne ograje sprosti energija do 127,01 kJ, vendar statistična analiza pokaže, da:






več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,10 m.

SimulacijaK5


več kot 90% zadržanih blokov prileti v ograjo z energijo, ki je manjša ali enaka57,5kJ,


Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna višina ograje cca. 0,90 m,



Več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,10 m

SimulacijaK6




Za 100% zaustavitev vseh blokov bi bila potrebna višina ograje cca. 0,20 m,



Več kot 95% zadržanih blokov prileti v ograjo do višine 0,10 m

2.2.4 UKREPI ZA VAROVANJE PRED PADAJOČIM KAMENJEM

a OBMOČJA POSTAVITVE VAROVALNIH OGRAJ IN SISTEMOV

Na osnovi geologije, nemih prič na terenu, opravljenih računalniških analiz, ekspertnih priporočil, usklajevanj z investitorjem dosedanjih izkušenj s tovrstnimi zavarovanji v Sloveniji in v svetu ter na osnovi analize ekonomske ustreznosti/racionalnosti se predlaga postavitev varovalne lovilne ograje (varovalnega sistema) na kot nujen ukrep naslednjih delih lokalne ceste:

Ukrepi:

ODSEK pod visokimi skalnimi brežinami ter previsom nad lokalno cesto (Simulacija K3,K4, K5, K6)

UKREP: - necertificirana varovalna lovilna ograja PALISADA na vkopno brežino cca. 3,00 m (h=3,00 m; l=190 m), razdalja med stebri 4,00-8,00 m




2.2.5 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IN OPISI PREDVIDENEGA SISTEMA VAROVALNIH PODAJNO

LOVILNIH OGRAJ

a LOVILNA PALISADA - NECERTIFICIRANE LOVILNE OGRAJE IZ STANDARDIZIRANIH ELEMENTOV

Palisada je sistem, ki naj bi z svojo postavitvijo preprečeval ter zavaroval uporabnike lokalne ceste pred padajočim kamenjem na delih lokalne ceste. Pri montaži varovalnega sistema (varovalna lovilna ograja) je potrebno upoštevati vsa navodila izbranega proizvajalca lovilne palisade glede vgrajevanja nosilcev, vrvne mreže, ojačitvenih in sidrnih vrvi in sidrišč. Upoštevati je potrebno tudi sidranje in montažo stebrov. Dela se morajo izvajati ob ustreznem nadzoru, ki bo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega med izvajanjem, podal navodila za nadaljnje delo. Med gradnjo se bo sproti potrebno odločati o mikrolokacijah lovilnih ograj ter sider. Posebej pomembna je predhodna ustrezna priprava vseh brežin. Sistem podajno lovilnih varovalnih ograj mora absorbirati energijo manjših kamnov in naj bi imel možnost prevzema energije cca do 75kJ (ni preverjeno). Energijo padajočega kamenja in skal najprej delno prevzame mreža, pri višjih energijah se energija nadalje na nosilnih vrveh in se končno preusmeri preko sider in stebrov na okoliška tla.

Slika 12:Sistem postavitve palisad v naravi




Slika 13:Skica postavitve palisade prečno na brežino.

Varovalne podajne lovilne ograje za zaščito pred padajočim kamenjem sestavlja:

nosilni steber z temeljno ploščo

jekleni profil HEA 160 kot krajni nosilni steber podprt z diagonalo UNP 120 in sredinski (med polji) nosilni steber IPE 160 višine h = 2,00-3,00 m, razmik med stebri celotne posamezne ograje je 4 m na prvem krajnem polju medtem ko je na vmesnih poljih dovoljen razmik od 4 m do 8 m (v namen lažje montaže in prilagajanju terenu),

jeklena podložna plošča dim 400x400x10 mm privarjena na jeklene stebre, z pred pripravljenimi luknjami za montažo 4kd x ø 25 mm na vogalih plošče (center odmika luknje 50mm od robov plošče),

protikorozijska zaščita z vročim pocinkanjem min. 80 (Tehnični pogoji za zaščito opreme cest z vročim pocinkanjem za I razred konstrukcij oz. v skladu s standardom EN ISO 1461),

na stebrih se izvedejo ušesa za vstavitev, prehod jeklene vrvi iz jeklenih U-profilov 30 x 33 / 5 mm, ki se jih privari na pasnico stebra na razdalji 33 cm,

na zgornjem polju med ušesi za vstavite jeklenic na stebru se izvede varjeno uho za privez zaledne sidrne jeklenice iz jeklene cevi 30/5 mm,

temeljenje stebrov

Gruščnata podlaga

temeljenje na gruščnati podlagi se v primeru krajnih stebrov izvede na armirano betonski temelj min. dimenzij 0.6 x 2.0 x 1.0 m (se pritrdi krajni steber ter diagonalo) v katerega je predhodno vstavljeno dvakrat po 2+2 jekleni sidrni navojni palici fi 16mm (M16), v primeru stebrov med polji se izvede na armirano betonski temelj min. dimenzij 0.6 x 0.6 x 1.0 m v katera se predhodno zabetonira potopi 2+2 jekleni sidrni navojni palici ø 16mm (M16),

Kompaktna skalna podlaga




v primeru temeljenja v kompaktno skalo se predhodno v skalo izvrta 2+2 luknji dolžine od 0.5-1.0 m premera ø 25 mm, ki se jih zapolni z injekcijsko maso (mivka 0-1 mm, cement z min 95% klinkerja) vanjo se vstavi, vtisne jeklene navojne sidrne palice ø 16 mm (M16), nad izvrtanimi luknjami se izvede armirano betonski temelj 0.6 x 2.0 x 0.2 m v primeru krajnih stebrov in 0.6 x 0.6 x 0.2 m v primeru vmesnih stebrov med polji. Paziti na dolžino vidnega dela sider po vstavitvi v vrtine. Debelina temelja se lahko spremeni v kolikor pride do otežene montaže,

polnilna mreža

jeklena žična mreža z šesterokotno obliko odprtin (polnilo med polji): pletenje-trikratno zavitje ob stičiščih okenc, velikost okenca 8 x 10 cm, premer žice 3.0 mm, pocinkana žica (class A po EN 10244:2, “3x cinkana”),

(v primeru uporabe na ograji višine 2.0 m se jo 1.0 m zaviha nazaj na zaledno brežino kjer se jo v teren pritrdi z jeklenimi trni iz krivljene rebraste armature RA ø12 mm, ki ima kovano konico),

oporne, zaledne vrvi :

premer 14 mm, konstrukcija 1x19, natezna trdnost posamezne žice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroče cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B) vrv mora prenesti obremenitev 160 kN

Oporne vrvi (zgornja, spodnja, vmesne) se na stebrih razporedijo v rastru 33cm.

Zgornjo nosilno jeklenico se najprej vpne na nosilne stebre; mrežo se na zgornjo nosilno jeklenico šiva (max. 4 okenca) z jeklenico ø6 mm. Preostale nosilne jeklenice se v mrežo šiva (max. 8 okenca) in vpne na nosilne stebre,

Zaledna jeklena vrv stebrom je premera ø16 mm z konstrukcijo 1x19 natezna trdnost posamezne žice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroče cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B)

vrv za pletenje:

premer 6 mm natezna trdnost posamezne žice 1770N/mm2 (1570/1770 (SIST EN 12385, Deli 4 in 10) vroče cinkano (v skladu s standardom EN 10244-2:2001 Class B),

vrvna sidra:

ø 16 mm, konstrukcija 1 x 19, natezna trdnost 1770 N/mm2, dopustna obremenitev 195 kN , faktor varnosti 2.0, glava sidra zaščitena z dvojno prevleko (natezna trdnost 310 N/mm2, vroče pocinkano v skladu s standardom EN 10264-2 min. 230 g/m2). Vgrajena sidra morajo prestati obremenitev na izvlek 100 kN. Premer vrtin za vrvna sidra in mikropilote je min. 90 mm,

zaledno sidranje mora biti prilagodljivo, na brežini na razdalji cca 1.5 x višina ograje (lahko tudi več, če ni primerne podlage). Za sidranje sidrnih in stranskih vrvi je predvideno sidranje vrvnimi sidri dolžine 2.0 m, ki jih je potrebno vpeti v kvalitetno podlago – v skladu z ugotovljenimi talnimi pogoji je potrebno dolžino sider ustrezno prilagoditi,

Izračun sidra:




Račun vezne dolžine za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u:

qu= 12000 kPa

Dvrine= 90 mm

u= 1200 kPa

Lbond= 1,5 m

Fs= 1,4

Fd= 182 kN Tabela 2: Račun vezne dolžine za sidra v hribinah po avtorju Littlejohn-u.

dolžina sistema

dolžina kampade sistema je omejena na dolžino dobavljive role polnilne mreže (50 m), konec predhodne in začetek naslednje kampade sistema se prekrivata za cca 1m v primeru a je skupna dolžina ukrepa večja kot je dolžina kampade.

Lastnosti in geometrija sestavnih delov sistema se lahko spreminja (v višji nivo zadrževanja) . Načrtu je priložen detajl predvidenega sistema Palisad. Sistem ni preizkušen in ne garantira prevzem eksaktno določene energije padajočega kamenja, kot jih predvideva ETAG 027

2.2.6 KVALITETA MATERIALA IZVEDBA DEL

Izvajalec mora predložiti a-testno dokumentacijo s strani proizvajalca za vse bistvene nosilne elemente in a-testno dokumentacijo za sistemsko polje varovalne ograje kot celote. Predložiti je potrebno navodila za temeljenje, sidranje in montažo objektov, terminski plan ter plan spremljanja tekoče kakovosti del (protokol sidranja, preizkus sider). Kontrolo kvalitete in končno poročilo bo izdelala usposobljena pooblaščena institucija v Sloveniji (ZAG, …). a Protokol sidranja

Za vsako vrtino je potrebno voditi zapisnik o globini in strukturi materiala v vrtini voditi je potrebno zapisnik o času vstavitve sidra, času zalivanja z injekcijsko maso in količini porabljene mase

vzeti je potrebno vzorce injekcijske mase pri vsakem zalivanju in testirati pri pooblaščeni organizaciji

naključno izbrana sidra je potrebno testirati na izvlek ter preizkusiti glede zahtevane trdnosti in protikorozijske zaščite po zahtevanih normativih.

b Sprotno kontrolo kakovosti je potrebno izvajati ves čas gradnje (navodila) c Končno kontrolo kakovosti mora opraviti usposobljena pooblaščena institucija v Sloveniji.

MATERIALI

BETON temelji C 25/30 XC4 XD3 PV-II

položni beton C 8/10 XC0

injekcijska masa

mivka 0-1, cement z min 95% klinkerja

ARMATURA S500 B

ZAŠČITNA PLAST 4,5 cm

SIDERNE PALICE S500 B (5.8)

KONSTRUKCIJSKO JEKLO S275 (EN 10025-2) vroče cinkano

JEKLENE VRVI 1570/1770 (EN 12385-1/2/4)

Tabela 3: Uporabljeni materiali.




Za izvedbo del je potrebno uporabiti ustrezno vrtalno garnituro primerno za delo v takem terenu. Globina vrtin za sidra varovalnih objektov je predvidena 4-6 m, premer vrtine pa 90 mm. V fazi vrtanja je za prenos potrebne opreme in gibanje do in po gradbišču potrebno izdelati dostopno peš pot in sicer v minimalnem potrebnem obsegu tako, da bo poseg v prostor zanemarljiv. Vse morebitne poškodbe je potrebno sproti sanirati in protierozijsko zavarovati. V vrtine se sproti vstavlja sidra. Zaliva se jih z injekcijsko maso, ki ustreza zahtevanim standardom. Pri izvedbi naj se izvaja geološki – geomehanski nadzor, ki bo preveril stabilnost vkopov in primernost ukrepov, ter po potrebi podal dodatna navodila. Pred izvedbo je potreben ogled lokacij postavitve z projektantom in nadzornim inženirjem. Med samo izvedbo na se projektantski nadzor in nadzor s strani dobavitelja varovalnih sistemov , ki bo preveril pravilnost vgradnje ter lokacije vgradnje, ter po potrebi podal dodatna navodila.

2.2.7 FAZNOST IZVAJANJA DEL IN TEHNOLOGIJA GRADNJE

a SPLOŠNO

Dela so v grobem razdeljena na :

pripravljalna dela: Pred pričetkom del je potrebno teren nad lokalno cesto pregledati in ga kontrolirano očistiti vsega labilnega kamenja in skal. Izdelava dostopnih poti za montažo in transport materiala. Izravnava in delno očiščenje terena na delu kjer so predvidene lokacije postavitve lovilnih ograj (posek manjšega grmovja, posek drevja).

postavljanje lovilnih ograj: Postavljanje lovilnih ograj na lokacijah predvidenih s strani projekta varovanja pred padajočim kamenjem je potrebno predhodno pregledati z projektantom kot z dobaviteljem podajno lovilnih sistemov. Montaža po navodilih dobavitelja podajno lovilnih sistemov.




Slika 14:Shema vrstnega reda montaže Lovilne Palisade (predlog).

končna ureditev območja.

b PRIPRAVLJALNA DELA

Pred začetkom izvedbe je potrebno izvesti pripravljalna dela, ki obsegajo vzpostavitev delovišča, zavarovanje železnice in popolne cestne zapore, naredi se dostopne poti do mest montaže ograj.

c POSTAVLJANJE LOVILNIH OGRAJ

Postavljanje lovilnih ograj se bo izvajalo s pomočjo avtodvigala ter ustrezno mehanizacijo. V ta namen bo potrebna začasna popolna zapora lokalne ceste. Cesto bo za časa del potrebno varovati z popolnimi ter delnimi zaporami prometa. Lokacija lovilnih mrež je podana v grafičnih prilogah. Natančno lokacijo stebričkov se določi na terenu, v soglasju s projektantom. Pri izvedbi podajno lovilnih ograj je potrebno upoštevati tudi navodila proizvajalca podajno lovilnih sistemov.




d KONČNA UREDITEV

Po izvršeni sanaciji se pristopi k čiščenju brežine in okolice.

2.2.8 LOKALNA CESTA (profil in ustroj)

a Normalni prečni profil

Normalni prečni profil: - bankina 0.50 m - vozišče 1 x 2.50 m - mulda, koritnica 0.50 m - bankin, berme 0.50 m ====================================================== Skupaj 4.25 m ======================================================

a. Hidrološki in klimatski pogoji

Globina zmrzovanja na obravnavanem področju (Kobarid-Drežnica) je hm = 75 cm (tehnična regulativa TSC 06.512/2003 - KARTA informativnih globin prodiranja mraza). Hidrološke pogoje upoštevamo kot neugodne, zemljine pod voziščno konstrukcijo ter na mestu razširitve pa so neodporne proti učinkom zmrzovanja. Nadmorska višina lokacije se giblje od 400-440 m.n.v.. Tabela4 : Skupna debelina v voziščno konstrukcijo vgrajenih in proti škodljivim učinkom mraza odpornih materialov hmin

Globina zmrzovanja h (cm) 75

Hidrološki pogoji neugodni 0,80 (0,90)

Material pod VK neodporen

h (cm) 60 cm (67,5cm)

Potrebna debelina voziščne konstrukcije do nadmorske višine 600 m je hmin> 0,8 * hm = 60 cm, nad nadmorsko višino 600 m hmin> 0,9 * hm = 67,5 cm.

b. Podatki za dimenzioniranje voziščne konstrukcije

i. Prometne obremenitve

Podatke o prometni obremenitvi nam naročnik ni posredoval. Lokalna cesta je namenjena za promet do krajev Drežnica, Koseč, Magozd.

Na podlagi tega smo prevzeli za merodajno prometno obremenitev predmetne lokalne ceste T20 = 5,0*104 NOO 100 kN, kar predstavlja ZELO LAHKO prometna obremenitev.

ii. Predlog izvedbe rekonstrukcije oz. novogradnje




Glede na zahteve minimalnega debelinskega indeksa voziščne konstrukcije, vrsto prometne obremenitve, pogoje vgrajevanja in minimalno debelino celotne konstrukcije glede na pogoj zmrzlinske odpornosti enotne dimenzije voziščne konstrukcije predlagamo na obravnavanem odseku ceste :

Tabela5 : Minimalne dimenzije voziščne konstrukcije

Material Debelina dI (cm) Faktor ekvivalentnosti materiala

Debelinski indeks D = di x ai

Asfaltna krovna plast 8 0,38 3,04

Nevezana nosilna plast 25 0,14 3,5

SKUPAJ Dmin = 6,54

Tabela6: Predlog izvedbe voziščne konstrukcije

Material di (cm) ai D = di x ai

vezana obrabno zaporna plast (bitumenski beton-AC 18 surf)

3 0,42 1,26

zgornja vezana nosilna plast (bituminizirani drobljenec-AC 16 base)

5 0,35 1,75

nevezana nosilna plast (Tamponski drobljenec TD 32) 30 0,14 4,2

kamnita greda iz zmrzlinsko odp. materiala

(odporna proti heterogenemu zmrzovanju) 30 - -

SKUPAJ 68 7,21

Potrebne dimenzije 60 6,54

ao = 0,42 količnik ekvivalentnosti za obrabno plast - bitumenski beton

azv = 0,35 količnik ekvivalentnosti za vezano nosilno plast - bitumenizirani drobljenec

aTd = 0,14 količnik ekvivalentnosti za nevezano nosilno plast - tamponski drobljenec

Skupni debelinski indeks je večji od potrebnega zato smatramo predlagano voziščno konstrukcijo zadostno za prevzem predvidenih prometnih obremenitev.

c. Kvaliteta in vgradljivost materialov

Voziščni ustroj :

obrabno zaporna plast AC 8 surf B50/70, A4 3cm

zgornja nosilna plast AC 16 base B50/70, A4 5cm

tamponski drobljenec TD 32 30cm

kamnita greda iz zmrzlinsko odp. materiala 30cm

d. Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije




Zagotovijo naj se naslednje nosilnosti:

planum temeljnih tal Ev2 15 MPa

planum kamnite grede Ev2 80 MPa (CBR 15 %), zgoščenost 98 %

planum tampona Ev2 100 MPa, Ev2 / Ev1 2,2, zgoščenost 98 %

2.3 PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA

a PROMETNI ZNAKI

Vsa vertikalna signalizacija na delu ceste se med gradnjo, sanacijo plazišča odstrani, demontira ter se jo po končanih delih ponovno namesti.

b OPREMA ZA ZAVAROVANJE PROMETA

Na obstoječem podpornem objektu se z izvedbo sanacije zamenja poškodovana jeklena varnostna ograja. Izvede se jeklena varnostna ograja z minimalnim (lahko tudi višji) nivojem zadrževanja N2, ter delovno širino W5. Ograjo se na koncu zaključi z vkopano zaključnico dolžine 4 m.

2.4 ODVODNJAVANJE

2.4.1 Padavine

Padavine, ki so bile privzete za določanje površinskega odtoka, so privzete za meteorološko postajo Bovec. Meteorološka postaja se nahaja v kraju Bovec na nadmorski višini cca. 441 m.n.v. Za potrebe določanja površinskega odtoka na obravnavanem območju so bile privzete višine padavin za ekstremne padavine v obdobju od leta 1984 do 2008, ki jih je analizirala Agencija RS za okolje. Porazdelitev ekstremnih padavin z različnim trajanjem in povratno dobo je bila določena po Gumbelovi metodi.

Količina padavin (l/sec/ha)

trajanje POVRATNA DOBA

padavin 1 leto 2 leti 5 let 10 let 25 let 50 let 100 let 250 let

5 min 230 308 414 484 573 639 704 791 l/sec/ha

10 min 171 234 319 376 447 500 553 622 l/sec/ha 15 min 142 196 271 321 384 430 477 537 l/sec/ha 20 min 126 173 239 282 337 378 418 471 l/sec/ha 30 min 97 140 200 240 290 327 364 413 l/sec/ha 45 min 75 113 166 201 245 277 309 352 l/sec/ha 60 min 64 97 143 173 211 239 267 304 l/sec/ha 90 min 49 76 113 138 169 192 215 245 l/sec/ha 120 min 42 66 99 121 148 169 189 216 l/sec/ha 180 min 31 55 87 108 135 156 176 202 l/sec/ha 240 min 27 48 77 96 121 139 156 180 l/sec/ha 300 min 25 44 70 88 110 126 143 164 l/sec/ha 360 min 23 40 63 79 98 112 127 145 l/sec/ha 540 min 21 32 48 59 72 82 92 105 l/sec/ha 720 min 19 28 40 49 59 67 75 85 l/sec/ha 900 min 17 25 36 43 52 59 66 75 l/sec/ha 1080 min 15 23 32 39 47 53 59 67 l/sec/ha 1440 min 13 19 27 33 40 45 50 57 l/sec/ha

Tabela7: Količine padavin za različne povratne dobe (vir: Agencija RS za okolje)




Hidravlične preverbe so podane kot dodatek k tehničnemu poročilu.

2.4.2 Površinski odtok

Na podlagi izračunanih ter analiziranih podatkov o padavinah in vodozbirnih območij na obravnavanem odseku so bile določene karakteristične vrednosti visokovodnih pretokov za posamezne prispevne površine. Podane vrednosti predstavljajo osnovo za kasnejše hidravlično dimenzioniranje in preverbo obstoječih vodnogospodarskih ureditev na obravnavanem območju.

Za določitev padavinskega odtoka iz cestiščnih površin je bil privzet 5 minutni naliv s povratno dobo 10 let. Glede na problematiko odvodnje na območju in kategorijo ceste, privzeta povratna doba zadostuje za učinkovito odvodnjevanje ceste kakor tudi zalednih vod.

Za omenjeni računski naliv s povratno dobo 2 leti znaša vrednost odtoka:

Q10(5min) = 484 l/sec/ha.

2.4.3 Meteorna kanalizacija, prepusti, struge

Ureditev odvodnjevanja obsega čiščenje obstoječe meteorne kanalizacije , izvedbo novih vtokov v obstoječe cestne jaške ter dvig in zamenjavo pokrovov obstoječih jaškov iz betonskih v LTŽ z minimalno nosilnostjo 25 kN. Na območju škarpirane brežine pod plazom se na novo uredi vzdolžna asfaltna muldain vtočni jašek notranjih dimenzij 1,50 m x 1,50 m z parapetnim zidom na strani vozišča (višine 1,0 m) in zaledno pozidavo (kamnita drča) na brežini, ki se jo po potrebi sidra v brežino, ter z prepust iz betonskih cevi BC Φ800 mm, z pozidavo na iztoku v kamen betonu, ki se jo temelji na zabite železniške tire dolžine 3m za preprečitev zdrsa pozidave zaradi strme brežine.

Prepust na koncu travnega jarka z plazišča:

Izvedba novega prepusta iz betonske cevi BC Φ800 mm , L=8,0-9,0m, i=5,00%

Odvodnjevanje vozišča, drenaže:

Izvedba mulde širine 0,50 m na desni strani vozišča v dolžini 80 m.

2.5 POZIDAVE

2.5.1 Kamnita pozidava

Predvideni objekti na trasi ceste:

a. Pozidave na brežini ter vtočne drče v jašek

Zaradi izvedbe škarpiranja ter čiščenja obstoječe brežine ob lokalni cesti je in ureditve vtokov z brežine potrebna izvedba kamnitih pozidav, podzidav na brežini.

Zemeljska dela se za izvedbo kamnitih zložb, zidcev se izvedejo s pomočjo mehanizacije pri pogojih, ki veljajo za III., IV. In V. kategorijo zemljine. Izkopani material se transportira na predvideno deponijo.

Izkope za kamnito zložbe se izvaja v kampadah po 3 m do zahtevane globine.

Po izdelavi izkopa kampade se pristopi k izdelavi zložbe, mora biti temeljena v čvrsto hribinsko osnovo. Prvi izkop se izvede ob projektantski ali pa geomehanski spremljavi. Položi se podložni beton C8/10 debeline 10 cm za peto kamnite zložbe v naklonu 1:5. Sledi izvedba kamnite zložbe po kampadah dolžine max. 3 m.

Kamnita zložba, zidce se zida kontaktno v kamenju in betonu. Zida se s kamenjem premera 20 do 40 cm in betonom C25/30. Razmerje kamen beton je 70:30. Sprednji nagib zidu je 3:1, zaledni nagib pa 7:1, oziroma se prilagodi obliki terena. Predvidene višine zidcev so do 5,3 m ter vidne višine do 4,3m.

Za gradnjo zidu se uporabi avtohtono kamenje. Lice kamnitih zložb se zafugira s cementno malto.




2.6 INFRASTRUKTURNI VODI

Na obravnavanem območju ni evidentiranih komunalnih vodov:

3 PROJEKTANTSKA OCENA VREDNOSTI

Vrednost obseg del, ki je obravnavan s tem načrtom znaša 164.814,50 € (brez DDV).

4 ZAKOLIČBA

Zakoličba ni podana.




3.4 PRILOGE

3.4.1 ANALIZE PADANJA KAMENJA

3.4.2 DIMENZIONIRANJE PREPUSTA




3.4.1 ANALIZE PADANJA KAMENJA

Simulacija K1 (ODSEK1 km 2.020 do km 2.300) UPORABLJEN KAMEN TEŽE 250kg z deviacijo 50kg

Total Kinetic Energy on Barrier K1 Y-Impact Location on Barrier K1

Total Kinetic Energy [J] [kJ] Number of Rocks Location [m] Location h ograje [m] Number of Rocks

6126,037623 6 1% 0,7% 6 MIN [kJ] 5,63844 0,0 100% 100,0% 888

12998,27769 13 1% 1,5% 7 6,126 5,739832861 0,1 0% 100,0% 0

19870,51775 20 0% 1,9% 4 MAX [kJ] 5,841225722 0,2 0% 100,0% 0

26742,75781 27 0% 2,1% 2 136,699 5,942618583 0,3 0% 100,0% 0

33614,99788 34 2% 4,6% 22 SREDNJA [kJ] 6,044011444 0,4 0% 100,0% 0

40487,23794 40 6% 10,1% 49 68,349 6,145404305 0,5 0% 100,0% 0

47359,478 47 7% 16,7% 58 6,246797166 0,6 0% 100,0% 0

54231,71806 54 14% 30,2% 120 90,0% 6,348190027 0,7 0% 100,0% 0 90,0%

61103,95813 61 17% 47,4% 153 84,7 6,449582889 0,8 0% 100,0% 0 0,1

67976,19819 68 15% 62,0% 130 6,55097575 0,9 0% 100,0% 0

74848,43825 75 14% 76,2% 126 95,0% 6,652368611 1,0 0% 100,0% 0 95,0%

81720,67832 82 11% 87,4% 99 94,1 6,753761472 1,1 0% 100,0% 0 0,1

88592,91838 89 6% 93,5% 54 6,855154333 1,2 0% 100,0% 0

95465,15844 95 4% 97,3% 34 6,956547194 1,3 0% 100,0% 0

102337,3985 102 2% 99,0% 15 7,057940055 1,4 0% 100,0% 0

109209,6386 109 0% 99,2% 2 7,159332916 1,5 0% 100,0% 0

116081,8786 116 0% 99,7% 4 7,260725777 1,6 0% 100,0% 0

122954,1187 123 0% 99,8% 1 7,362118638 1,7 0% 100,0% 0

129826,3588 130 0% 99,8% 0 7,463511499 1,8 0% 100,0% 0

136698,5988 137 0% 100,0% 2 7,56490436 1,9 0% 100,0% 0

888 888

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

6 13 20 27 34 40 47 54 61 68 75 82 89 95 102 109 116 123 130 137

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Total Kinetic Energy [kJ]

Total Kinetic Energy on Barrier K1

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]

Y-Impact Location on Barrier K1




2073,4131 2 6% 5,7% 57 MIN [kJ] 10,9073 0,0 95% 95,2% 952

11689,52745 12 14% 19,3% 136 2,073 11,005785 0,1 1% 96,6% 14

21305,64179 21 36% 55,2% 359 MAX [kJ] 11,10427 0,2 1% 98,0% 14

30921,75614 31 26% 81,0% 258 184,780 11,202755 0,3 1% 99,4% 14

40537,87048 41 9% 89,9% 89 SREDNJA [kJ] 11,30124 0,4 0% 99,6% 2

50153,98483 50 4% 93,4% 35 92,390 11,399725 0,5 0% 99,7% 1

59770,09917 60 1% 94,4% 10 11,49821 0,6 0% 99,7% 0

69386,21352 69 1% 95,8% 14 90,0% 11,596695 0,7 0% 99,7% 0 90,0%

79002,32786 79 1% 97,1% 13 40,8 11,69518 0,8 0% 99,7% 0 0,1

88618,44221 89 1% 98,2% 11 11,793665 0,9 0% 99,9% 2

98234,55655 98 1% 98,8% 6 95,0% 11,89215 1,0 0% 100,0% 1 95,0%

107850,6709 108 0% 99,2% 4 63,9 11,990635 1,1 0% 100,0% 0 0,1

117466,7852 117 0% 99,4% 2 12,08912 1,2 0% 100,0% 0

127082,8996 127 0% 99,6% 2 12,187605 1,3 0% 100,0% 0

136699,0139 137 0% 99,6% 0 12,28609 1,4 0% 100,0% 0

146315,1283 146 0% 99,7% 1 12,384575 1,5 0% 100,0% 0

155931,2426 156 0% 99,9% 2 12,48306 1,6 0% 100,0% 0

165547,357 166 0% 99,9% 0 12,581545 1,7 0% 100,0% 0

175163,4713 175 0% 99,9% 0 12,68003 1,8 0% 100,0% 0

184779,5857 185 0% 100,0% 1 12,778515 1,9 0% 100,0% 0

1000 1000

0

50

100

150

200

250

300

350

400

2 12 21 31 41 50 60 69 79 89 98 108 117 127 137 146 156 166 175 185

Nu

mb

er

of

Ro

cks



0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]



Total Kinetic Energy on Barrier K3/1 Y-Impact Location on Barrier K3/1 Total Kinetic Energy on Barrier K3/2 Y-Impact Location on Barrier K3/2

Total Kinetic Energy [J] [kJ] Number of Rocks Location [m] Location h ograje [m] Number of Rocks Total Kinetic Energy [J][kJ] Number of Rocks Location [m] Location h ograje [m] Number of Rocks

3563,316083 4 8% 7,9% 40 MIN [kJ] 24,5394 0,0 14% 14,5% 73 1417,440963 1 0% 0,2% 1 MIN [kJ] 116,44984 0,0 100% 100,0% 496

12585,75763 13 5% 12,9% 25 3,563 24,69287783 0,2 27% 41,1% 134 3574,427651 4 1% 0,8% 3 1,417 116,599848 0,2 0% 100,0% 0

21608,19917 22 17% 29,8% 85 MAX [kJ] 24,84635566 0,3 47% 87,9% 236 5731,414339 6 1% 1,8% 5 MAX [kJ] 116,749856 0,3 0% 100,0% 0

30630,64071 31 26% 55,8% 131 174,990 24,99983349 0,5 8% 95,8% 40 7888,401027 8 1% 3,0% 6 42,400 116,899864 0,5 0% 100,0% 0

39653,08225 40 14% 69,6% 70 SREDNJA [kJ] 25,15331132 0,6 2% 97,4% 8 10045,38772 10 3% 6,3% 16 SREDNJA [kJ] 117,049872 0,6 0% 100,0% 0

48675,5238 49 12% 81,2% 58 87,495 25,30678915 0,8 0% 97,6% 1 12202,3744 12 3% 9,7% 17 21,200 117,19988 0,8 0% 100,0% 0

57697,96534 58 6% 87,5% 32 25,46026698 0,9 1% 98,4% 4 14359,36109 14 5% 14,3% 23 117,349888 0,9 0% 100,0% 0

66720,40688 67 6% 93,3% 29 90,0% 25,61374481 1,1 0% 98,4% 0 90,0% 16516,34778 17 9% 23,0% 43 90,0% 117,499896 1,1 0% 100,0% 0 90,0%

75742,84842 76 2% 95,0% 9 61,6 25,76722264 1,2 0% 98,8% 2 0,3 18673,33447 19 12% 34,7% 58 31,1 117,649904 1,2 0% 100,0% 0 0,1

84765,28997 85 1% 96,0% 5 25,92070047 1,4 0% 99,0% 1 20830,32116 21 12% 46,4% 58 117,799912 1,4 0% 100,0% 0

93787,73151 94 0% 96,2% 1 95,0% 26,0741783 1,5 1% 99,6% 3 95,0% 22987,30785 23 14% 60,5% 70 95,0% 117,94992 1,5 0% 100,0% 0 95,0%

102810,1731 103 0% 96,4% 1 75,4 26,22765613 1,7 0% 99,6% 0 0,4 25144,29453 25 11% 72,0% 57 33,8 118,099928 1,7 0% 100,0% 0 0,1

111832,6146 112 1% 97,2% 4 26,38113396 1,8 0% 99,8% 1 27301,28122 27 8% 80,2% 41 118,249936 1,8 0% 100,0% 0

120855,0561 121 0% 97,2% 0 26,53461179 2,0 0% 99,8% 0 29458,26791 29 6% 86,1% 29 118,399944 2,0 0% 100,0% 0

129877,4977 130 1% 97,8% 3 26,68808962 2,1 0% 100,0% 1 31615,2546 32 5% 91,1% 25 118,549952 2,1 0% 100,0% 0

138899,9392 139 1% 98,6% 4 26,84156745 2,3 0% 100,0% 0 33772,24129 34 4% 95,0% 19 118,69996 2,3 0% 100,0% 0

147922,3808 148 1% 99,2% 3 26,99504528 2,5 0% 100,0% 0 35929,22797 36 3% 97,8% 14 118,849968 2,4 0% 100,0% 0

156944,8223 157 0% 99,4% 1 27,14852311 2,6 0% 100,0% 0 38086,21466 38 1% 98,8% 5 118,999976 2,6 0% 100,0% 0

165967,2639 166 0% 99,8% 2 27,30200094 2,8 0% 100,0% 0 40243,20135 40 1% 99,6% 4 119,149984 2,7 0% 100,0% 0

174989,7054 175 0% 100,0% 1 27,45547877 2,9 0% 100,0% 0 42400,18804 42 0% 100,0% 2 119,299992 2,9 0% 100,0% 0

504 504 496 496

0

20

40

60

80

100

120

140

4 13 22 31 40 49 58 67 76 85 94 103 112 121 130 139 148 157 166 175

Nu

mb

er

of

Ro

cks


Total Kinetic Energy on Barrier K3/1

0

50

100

150

200

250

0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,5 2,6 2,8 2,9

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]

Y-Impact Location on Barrier K3/1

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1 4 6 8 10 12 14 17 19 21 23 25 27 29 32 34 36 38 40 42

Nu

mb

er

of

Ro

cks



0

100

200

300

400

500

600

0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,4 2,6 2,7 2,9

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]



Total Kinetic Energy on Barrier K4/1 Y-Impact Location on Barrier K4/1 Total Kinetic Energy on Barrier K4/2 Y-Impact Location on Barrier K4/2

Total Kinetic Energy [J] [kJ] Number of Rocks Location [m] Location h ograje [m] Number of Rocks Total Kinetic Energy [J][kJ] Number of Rocks Location [m] Location h ograje [m] Number of Rocks

7398,660063 7 8% 8,2% 27 MIN [kJ] 23,3975 0,0 57% 57,1% 189 5113,432437 5 4% 3,6% 24 MIN [kJ] 101,764051 0,0 100% 100,0% 669

13566,56191 14 16% 24,5% 54 7,399 23,548225 0,2 5% 61,9% 16 11529,31255 12 2% 5,5% 13 5,113 101,910348 0,1 0% 100,0% 0

19734,46376 20 10% 34,1% 32 MAX [kJ] 23,69895 0,3 4% 66,2% 14 17945,19265 18 3% 8,7% 21 MAX [kJ] 102,056646 0,3 0% 100,0% 0

25902,36561 26 6% 40,5% 21 124,589 23,849675 0,5 4% 70,4% 14 24361,07276 24 3% 11,4% 18 127,015 102,202943 0,4 0% 100,0% 0

32070,26746 32 4% 44,7% 14 SREDNJA [kJ] 24,0004 0,6 5% 75,8% 18 30776,95287 31 2% 13,3% 13 SREDNJA [kJ] 102,34924 0,6 0% 100,0% 0

38238,16931 38 5% 49,8% 17 62,294 24,151125 0,8 5% 80,7% 16 37192,83298 37 4% 16,9% 24 63,508 102,495538 0,7 0% 100,0% 0

44406,07116 44 5% 54,7% 16 24,30185 0,9 5% 85,8% 17 43608,71309 44 5% 22,1% 35 102,641835 0,9 0% 100,0% 0

50573,97301 51 3% 57,4% 9 90,0% 24,452575 1,1 2% 88,2% 8 90,0% 50024,5932 50 11% 33,0% 73 90,0% 102,788133 1,0 0% 100,0% 0 90,0%

56741,87486 57 4% 61,6% 14 87,1 24,6033 1,2 3% 91,2% 10 1,1 56440,47331 56 11% 44,1% 74 85,2 102,93443 1,2 0% 100,0% 0 0,1

62909,77671 63 6% 67,7% 20 24,754025 1,4 2% 93,7% 8 62856,35341 63 14% 57,8% 92 103,080728 1,3 0% 100,0% 0

69077,67856 69 8% 75,8% 27 95,0% 24,90475 1,5 2% 95,5% 6 95,0% 69272,23352 69 12% 69,4% 77 95,0% 103,227025 1,5 0% 100,0% 0 95,0%

75245,58041 75 5% 80,4% 15 97,2 25,055475 1,7 1% 96,1% 2 1,5 75688,11363 76 12% 81,0% 78 92,9 103,373323 1,6 0% 100,0% 0 0,1

81413,48226 81 5% 85,8% 18 25,2062 1,8 2% 97,6% 5 82103,99374 82 7% 87,7% 45 103,51962 1,8 0% 100,0% 0

87581,38411 88 5% 90,3% 15 25,356925 2,0 1% 98,5% 3 88519,87385 89 5% 92,4% 31 103,665918 1,9 0% 100,0% 0

93749,28596 94 3% 93,7% 11 25,50765 2,1 1% 99,1% 2 94935,75396 95 4% 96,3% 26 103,812215 2,0 0% 100,0% 0

99917,18781 100 2% 96,1% 8 25,658375 2,3 0% 99,4% 1 101351,6341 101 3% 99,0% 18 103,958513 2,2 0% 100,0% 0

106085,0897 106 2% 97,6% 5 25,8091 2,4 0% 99,7% 1 107767,5142 108 0% 99,4% 3 104,10481 2,3 0% 100,0% 0

112252,9915 112 1% 98,5% 3 25,959825 2,6 0% 100,0% 1 114183,3943 114 0% 99,9% 3 104,251108 2,5 0% 100,0% 0

118420,8934 118 1% 99,7% 4 26,11055 2,7 0% 100,0% 0 120599,2744 121 0% 99,9% 0 104,397405 2,6 0% 100,0% 0

124588,7952 125 0% 100,0% 1 26,261275 2,9 0% 100,0% 0 127015,1545 127 0% 100,0% 1 104,543703 2,8 0% 100,0% 0

331 331 669 669

0

10

20

30

40

50

60

7 14 20 26 32 38 44 51 57 63 69 75 81 88 94 100 106 112 118 125

Nu

mb

er

of

Ro

cks



0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,8 2,0 2,1 2,3 2,4 2,6 2,7 2,9

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

5 12 18 24 31 37 44 50 56 63 69 76 82 89 95 101 108 114 121 127

Nu

mb

er

of

Ro

cks



0

100

200

300

400

500

600

700

800

0,0 0,1 0,3 0,4 0,6 0,7 0,9 1,0 1,2 1,3 1,5 1,6 1,8 1,9 2,0 2,2 2,3 2,5 2,6 2,8

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]





729,6441905 1 5% 5,2% 51 MIN [kJ] 51,4839 0,0 85% 84,7% 4235

7820,578126 8 10% 14,7% 94 0,730 51,638455 0,2 13% 97,2% 627

14911,51206 15 11% 26,1% 113 MAX [kJ] 51,79301 0,3 2% 99,2% 98

22002,446 22 14% 40,5% 142 135,457 51,947565 0,5 1% 99,7% 25

29093,37993 29 15% 55,4% 147 SREDNJA [kJ] 52,10212 0,6 0% 99,9% 9

36184,31387 36 12% 67,2% 116 67,729 52,256675 0,8 0% 99,9% 2

43275,24781 43 10% 77,5% 102 52,41123 0,9 0% 100,0% 3

50366,18174 50 7% 84,9% 73 90,0% 52,565785 1,1 0% 100,0% 1 90,0%

57457,11568 57 5% 90,0% 50 57,5 52,72034 1,2 0% 100,0% 0 0,1

64548,04961 65 3% 92,9% 29 52,874895 1,4 0% 100,0% 0

71638,98355 72 2% 94,8% 19 95,0% 53,02945 1,5 0% 100,0% 0 95,0%

78729,91749 79 2% 97,2% 23 72,1 53,184005 1,7 0% 100,0% 0 0,1

85820,85142 86 1% 98,2% 10 53,33856 1,9 0% 100,0% 0

92911,78536 93 1% 99,0% 8 53,493115 2,0 0% 100,0% 0

100002,7193 100 0% 99,4% 4 53,64767 2,2 0% 100,0% 0

107093,6532 107 0% 99,7% 3 53,802225 2,3 0% 100,0% 0

114184,5872 114 0% 99,7% 0 53,95678 2,5 0% 100,0% 0

121275,5211 121 0% 99,8% 1 54,111335 2,6 0% 100,0% 0

128366,455 128 0% 99,8% 0 54,26589 2,8 0% 100,0% 0

135457,389 135 0% 100,0% 2 54,420445 2,9 0% 100,0% 0

987 5000

0

20

40

60

80

100

120

140

160

1 8 15 22 29 36 43 50 57 65 72 79 86 93 100 107 114 121 128 135

Nu

mb

er

of

Ro

cks



0

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

0,0 0,2 0,3 0,5 0,6 0,8 0,9 1,1 1,2 1,4 1,5 1,7 1,9 2,0 2,2 2,3 2,5 2,6 2,8 2,9

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]





2746,971874 3 3% 2,6% 26 MIN [kJ] 34,8072 0,0 97% 97,0% 970

10360,25223 10 5% 7,7% 51 2,747 34,91453 0,1 2% 99,0% 20

17973,53259 18 11% 19,1% 114 MAX [kJ] 35,02186 0,2 1% 100,0% 10

25586,81295 26 17% 36,3% 172 147,399 35,12919 0,3 0% 100,0% 0

33200,09331 33 22% 58,6% 223 SREDNJA [kJ] 35,23652 0,4 0% 100,0% 0

40813,37367 41 20% 78,9% 203 73,700 35,34385 0,5 0% 100,0% 0

48426,65403 48 9% 88,1% 92 35,45118 0,6 0% 100,0% 0

56039,93439 56 5% 93,2% 51 90,0% 35,55851 0,8 0% 100,0% 0 90,0%

63653,21475 64 1% 94,6% 14 51,3 35,66584 0,9 0% 100,0% 0 0,1

71266,4951 71 1% 95,7% 11 35,77317 1,0 0% 100,0% 0

78879,77546 79 1% 96,5% 8 95,0% 35,8805 1,1 0% 100,0% 0 95,0%

86493,05582 86 1% 97,4% 9 66,4 35,98783 1,2 0% 100,0% 0 0,1

94106,33618 94 0% 97,7% 3 36,09516 1,3 0% 100,0% 0

101719,6165 102 1% 98,4% 7 36,20249 1,4 0% 100,0% 0

109332,8969 109 0% 98,8% 4 36,30982 1,5 0% 100,0% 0

116946,1773 117 1% 99,4% 6 36,41715 1,6 0% 100,0% 0

124559,4576 125 0% 99,7% 3 36,52448 1,7 0% 100,0% 0

132172,738 132 0% 99,7% 0 36,63181 1,8 0% 100,0% 0

139786,0183 140 0% 99,8% 1 36,73914 1,9 0% 100,0% 0

147399,2987 147 0% 100,0% 2 36,84647 2,0 0% 100,0% 0

1000 1000

0

50

100

150

200

250

3 10 18 26 33 41 48 56 64 71 79 86 94 102 109 117 125 132 140 147

Nu

mb

er

of

Ro

cks



0

200

400

600

800

1000

1200

0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0

Nu

mb

er

of

Ro

cks

Location [m]





3.4.2 DIMENZIONIRANJE PREPUSTA

Culvert Report

Hydraflow Express Extension for AutoCAD® Civil 3D® 2010 by Autodesk, Inc. četrtek, apr 3 2014

PREPUST AB DN800

Invert Elev Dn (m) = 411,0000Pipe Length (m) = 8,0000Slope (%) = 5,0002Invert Elev Up (m) = 411,4000Rise (mm) = 800,0Shape = CirSpan (mm) = 800,0No. Barrels = 1n-Value = 0,018Inlet Edge = 0Coeff. K,M,c,Y,k = 0,0098, 2, 0,0398, 0,67, 0,5

EmbankmentTop Elevation (m) = 412,5000Top Width (m) = 7,0000Crest Width (m) = 0,5000

CalculationsQmin (cms) = 0,5000Qmax (cms) = 1,0000Tailwater Elev (m) = 0

HighlightedQtotal (cms) = 0,6000Qpipe (cms) = 0,6000Qovertop (cms) = 0,0000Veloc Dn (m/s) = 3,2190Veloc Up (m/s) = 1,9476HGL Dn (m) = 411,3183HGL Up (m) = 411,8713Hw Elev (m) = 412,1096Hw/D (m) = 0,8870Flow Regime = Inlet Control




3.5 PROJEKTANTSKI POPIS DEL S PREDRAČUNOM




3.6 RISBE

G.101 Pregledna situacija M 1:500, 10000

G.102.1 Gradbena situacija sanacije plazu M 1:250

G.102.2 Gradbena situacija varovanja pred padajočim kamenjem M 1:250

G.142 Vzdolžni profil plazu M 1:100/100

G.151.1 Detajli ureditev plazu M 1:25, 50

G.151.2 Detajli izvedbe sidrane lovilne palisade M 1:10, 25, 50

Documents

3.1 3.1 Načrt sanacije plazu - kobarid.si Drežnica PZI.pdf · 2.5 POZIDAVE ... Projektna dokumentacija je izdelana v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi in sicer