Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Pomen mikrobiološke diagnostike: katere kužnine, kdaj, razlaga antibiograma
Manica Müller Premru
Osnovni namen mikrobiološke diagnostike okužb
• najti povzročitelja okužbe
• omogočiti izbiro ustreznega protimikrobnega zdravila
• preveriti imunski status za določenega povzročitelja
• epidemiološko opredeljevati okužbe, tudi bolnišnične
Potek diagnostike
Zdravnik sprejme pacienta
z znaki infekcijske bolezni
Kli ič i pregled ,delovna
diagnoza (bakterija?, virus?,
parazit?)
Odvzem i oz ačeva je primernih kuž i za dokaz
povzročitelja
spremni list – napotnica za
ikrobiološke preiskave
Transport vzorcev
Sprejem v laboratorij
Pregled kuž i
Vnos podatkov v raču al iški sistem
Neposreden pregled vzorcev:
mikroskopski preparat, barvanje po
Gramu
Mož a izdaja prvega izvida
Obdelava vzorcev
Izbira ustreznih gojišč
Nacepljanje – inokulacija, inkubacija 24 ur
Pregled plošč po inkubaciji
Izdelava čiste kulture
Identifikacija
Pregled subkultiviranih plošč
Pregled rezultatov identifikacijskih
testov
Priprava izvida o osamitvi in
a tibiotič i rezistenci- interpretacija
Pošilja je izvida
Zdravnik intrepretira izvid in uvede
(zamenja) ustrezno zdravljenje
• odvzamemo ustrezne kužnine
-reprezentativen vzorec za določeno okužbo
• kužnino pravilno odvzamemo in označimo
-ustrezna količina-čimveč
-ne kontaminirati (aseptično)
-ustrezna embalaža/transportno gojišče
-pred začetkom antibiotične terapije
• izberemo ustrezne preiskave
• navedemo posebnosti (potovanje, poklic, imunska oslabelost..)
• takoj transportiramo v laboratorij v ustreznih pogojih
• zaščitimo se pred okužbo
• KOMUNICIRAMO z mikrobiologom!
Odvzem kužnin (vzorcev)-pravila
Načini odvzema kužnine s predelov, kjer je prisotna normalna bakterijska flora
• obrisanje (rana, žrelo,..)
• postrganje epitelija (uretra..)
• izkašljanje (sputum)
• uriniranje (urin za urinokulturo)
• defekacija (feces za koprokulturo)
s primarno sterilnih mest
• punkcija (kri-hemokultura, likvor, gnoj, eksudat, ne bris!)
• biopsija (tkivo)
• kirurški poseg (tkivo, tekočine, ne brisi drenov!)
TKIVO, TEKOČINE
BRISI
• omejen volumen kužnine
• onemogočen neposredni gramski razmaz
• velika možnost kontaminacije
• lahko zavirajo rast mikroorganizmov oz.
potek postopkov
Transport kužnin- načini,temperatura,trajanje
• Način prenosa
-sterilna posodica (punktat, gnoj, urin,..)
-transportna gojišča
-Stuartovo pri brisih za bakterije
-tekoče transportno gojišče pri brisih klamidije,viruse
• Temperatura
-za bakteriološke preiskave večinoma sobna T izjema urin 40C
posebno občutljive N. meningitidis, N. gonorrhoeae, H. influenzae
-za virološke preiskave 40C
• Trajanje optimalno do 2 uri
Diagnostika bakterijskih okužb
NEPOSREDNA-v kužnini
• dokaz povzročitelja z mikroskopiranjem
• osamitev povzročitelja
• dokaz bakterijskih antigenov
• dokaz bakterijskih nukleinskih kislin
POSREDNA-serologija
• dokaz specifičnih protiteles v serumu
Svetlobno mikroskopiranje-barvanje kužnine po Gramu
• ≥105 CFU/ml-vidne
• ≤105 CFU/ml-niso vidne
• Včasih bakterije vidne v razmazu, a ne zrastejo-zakaj?
Omejitve
Hitri antigenski testi
dokaz antigenov v kužnini s specifičnimi protitelesi
(lateksna aglutinacija, encimskoimunski test,
imunofluorescenčni test)
Gojišča
• Tekoča,trdna
•Osnovna, obogatena, bogatitvena
•Diferencialna, selektivna
Zasejevanje gojišč – kultivacija
Pogoji gojitve-aerobno, anaerobno,..
Osamitev bakterij iz kužnine-klinične, nadzorne
105 bakterijskih celic / ml kužnine
vidne v mikroskopskem preparatu iz kužnine
102 - 103 bakterijskih celic / ml kužnine
rast na trdnem gojišču
10 bakterijskih celic / ml kužnine
rast v tekočem gojišču
Občutljivost posameznih metod
Identifikacija bakterijske vrste (izolata)
•ugotavljanje masnega spektra (MALDI-TOF),idr
•
Diagnostika bakterijskih okužb
• Katera/e patogene bakterije so v kužnini? preiskava na patogene bakterije-kultivacija
• Ali je bakterija X v kužnini ciljane preiskave na določenega povzročitelja-za bakterije, ki sploh
ne rastejo/rastejo na posebnih gojiščih/slaba obč. kulture posebna gojišča,dokaz antigenov, nukleinskih kislin, serologija -klamidije -mikoplazme -legionele -mikobakterije -Bordetella pertussis -borelije -rikecije, erlihije, anaplazme -bolniki na antibiotični terapiji-npr. gnojni meningitis • -
Diagnostika virusnih okužb
• Ali je virus X v kužnini
• Koliko virusa je v kužnini
• Ali so prisotna specifična protitelesa proti virusu X
Neposredno dokazovanje virusnih okužb
• Dokaz virusnih antigenov v kužnini -direktna imunofluorescenca
bris NF- influenca, parainfluenca, RSV, adeno, vsebina vezikule HSV, VZV idr
-direktni ELISA test
feces- rota
• Dokazovanje nukleinskih kislin
kri- CMV pri transplantacijah, HBV, HCV, hemoragične mrzlice, HIV likvor- herpes encefalitis)
Univerza v Ljubljani,
Medicinska fakulteta
I štitut za ikrobiologijo i imunologijo
Posredno dokazovanje virusnih okužb (serologija) Dokaz specifičnih protiteles v serumu bolnika
ELISA, IIF, idr.
Klopni meningoencefalitis
Hepatitis A, B, D
Okužba s HIV
Infekcijska mononukleoza
Ošpice
Rdečke
Mumps
• Zanesljiva potrditev akutne okužbe:
• Prisotnost specifičnih IgM
• Serokonverzija ali pomemben porast koncentracije IgG
(testiranju parnih vzorcev)
Sindromska diagnostika
• Kateri povzročitelj je v kužnini (bakterije, virusi, glive, paraziti-za okužbe dihal, prebavil, STD, CŽS)
Viruses Bacteria
Adenovirus
Coronavirus 229E
Coronavirus HKU1
Coronavirus OC43
Coronavirus NL63
Human
Metapneumovirus
Human
Rhinovirus/Enterovirus
Influenza A
Influenza A/H1
Influenza A/H1-2009
Influenza A/H3
Influenza B
Parainfluenza 1
Parainfluenza 2
Parainfluenza 3
Parainfluenza 4
RSV
Bordetella pertussis
Chlamydophila
pneumoniae
Mycoplasma pneumoniae
The FilmArray® Respiratory Panel is incredibly comprehensive, with simultaneous testing for 20 of the most common pathogens involved in UTRI.
Določanje občutljivosti bakterij za antibiotike-
antibiogram-metode
• difuzijski antibiogram-rezultat kvalitativen
S=dobra občutljivost I=vmesna občutljivost R=odpornost
• Metodo predpisuje standard- v Evropi EUCAST
• Določitev MIK-rezultat kvantitativen (minimalna inhibitorna koncentracija)
najnižja koncentracija antibiotika, ki prepreči rast in razmnoževanje bakterij
• Metoda antibiotičnega gradienta (Etest)
• Dilucijska metoda
Bakterije, za katere obstajajo EUCAST klinične mejne vrednosti za interpretacijo antibiograma
• EUCAST smernice temeljijo na ugotovitvah PK/PD za antibiotik, na distribuciji MIK bakterij, na mehanizmih odpornosti in na ugotovitvah glede klinične uspešnosti zdravljenja okužb. Usklajene so z evropskimi odmerki antibiotikov.
• Enterobacteriaceae
• Pseudomonas spp.
• Stenotrophomonas maltophilia
• Burkholderia cepacia
• Acinetobacter spp.
• Staphylococcus spp.
• Enterococcus spp.
• Streptococcus skupine A, B, C and G
• Streptococcus pneumoniae
• Viridans streptococci
• Haemophilus influenzae
• Moraxella catarrhalis
• Neisseria gonorrhoeae
• Neisseria meningitidis
• Gram-pozitivni anaerobi
• Clostridium difficile
• Gram-negativni anaerobi
• Helicobacter pylori
• Listeria monocytogenes
• Pasteurella multocida
• Campylobacter jejuni in coli
• Corynebacterium spp.
• Aerococcus spp.
• Kingella kingae
• Za ostale interpretiramo po PK/PD (Non-species related) mejnih vrednostih
Teksti za z ačil osti
MRSA Izolirani sev S. aureus je odporen proti vsem betalaktamskim antibiotikom, izjema je ceftarolin,
če je izolat za j občutljiv.
GISA Izolirani sev S. aureus je odporen proti vsem betalaktamskim antibiotikom (izjema je ceftarolin,
če je izolat za j občutljiv) i i a z a jša o občutljivost za glikopeptidne antibiotike.
iMLSb staf Pri sevu smo ugotovili inducibilno odpornost proti klindamicinu. Klindamicin lahko
uporabi o za kratkotraj o zdravlje je ezaplete ih okužb kože i ehkih tkiv.
VRE Izolirani sev enterokoka je odporen proti vankomicinu.
Enterobakterije, idr.
ESBL Izolirani sev izloča eta lakta azo razširje ega spektra ESBL . Interpretacija rezultatov za
parenteralne cefalosporine (glej spodaj) in za kombinacije penicilinov z inhibitorji beta laktamaz je
sklad a z "i vitro" rezultato . Priporoča o previd ost pri zdravlje ju.
CRE, CRAB, CRPS Izolirani sev je odporen proti karbapenemom. Posvetujte se z infektologom ali
kli ič i ikro iologo . Potre a je dosled a izola ija ol ika.
CRE-CPE, CRAB-CP, CRPs-CP Izolirani sev je odporen proti kar ape e o i izloča kar ape e azo. Posvetujte se z i fektologo ali kli ič i ikro iologo . Potre a je dosled a izola ija bolnika.
Antibiogram- pomembni mehanizmi odpornosti