Upload
nguyenanh
View
411
Download
8
Embed Size (px)
Citation preview
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
1
4 STROJNI ELEMENTI
SORNIKI
Sorniki so strojni elementi, ki služijo za gibljive zveze, kjer je določen strojni
del gibljiv okoli sornika. Premer sornika d je običajno izdelan v toleranci h11,
luknja pa je glede na opisan ohlap D9, D11, C11, B12.
Sornike izdelujemo predvsem iz jekla za avtomate s trdoto od 125 do 245 HV
(Vickers), za večje obremenitve pa se uporabljajo jekla za cementiranje in
kaljenje. Oblike in mere sornikov so standardizirane. Prikaz zveze strojnih
delov je v nadaljevanju.
Ločimo:
- sorniki brez glave
- sorniki z glavo
- Sornike z glavo in navojnim čepom
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
2
Pri zvezah s sorniki uporabljamo tudi podložke za sornike, ki so standardizirane
ZATIČI
Zatiči pripadajo strojnim elementom, ki se uporabljajo za trdne zveze strojnih
delov, ki jih lahko po potrebi tudi razstavimo. Služijo za zvezo pesta z gredjo,
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
3
omejitev hoda, centriranje, pozicioniranje in varovanje medsebojnega položaja
strojnih delov.
Običajno so zatiči iz jekla za avtomate, za velike obremenitve pa so iz jekla za
poboljšanje in jekla za cementiranje in kaljenje. Zatiči morajo biti izdelani v
toleranci odvisno od namena ali je zveza razstavljiva.
Glede na področje uporabe ločimo:
- valjaste zatiče
- stožčaste zatiče (konus je 1:50)
- zasekane zatiče (zareze so pod kotom 120°)
- vzmetne zatiče (odporen proti tresljajem)
VSKOČNIKI
Vskočniki služijo kot varovala proti osnemu premiku osi ali gredi, lahko so
vstavljeni tudi v ohišje ležaja ali gredi. Izdelani so iz vzmetnega jekla (npr.
C55E, C60E po SIST EN 10027-1 z natezno trdnostjo Rm =1200 N/mm2 .
Glede na obliko ločimo:
- zunanje vskočnike
- notranje vskočnike
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
4
Pri montaži vskočnika moramo imeti posebne klešče s katerimi vstavimo le tega
v utor pri tem ga je potrebno elastično deformirati (zunanje vskočnike raztegniti,
notranje skrčiti).
Mere vskočnikov in utorov so standardizirane.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
5
RAZCEPKE
Razcepke so enostavni in ceneni strojni elementi, ki jih uporabljamo predvsem
kot varovala proti izpadu sornikov ali proti odvijanja matic. Izdelane so iz
mehkih konstrukcijskih jekel, redkeje iz barvnih kovin. Premer razcepke d1 je
manjši od premera luknje d1 v sorniku ali vijaku.
Razcepke so standardizirane po SIST ISO 1234.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
6
VZMETI
Vzmeti so elastični elementi, ki so pod vplivom zunanje obremenitve sposobni
sprejeti delo in ga vrniti v obliki potencialne energije. V praksi se uporabljajo
glede na material največ kovinske in gumijaste vzmeti glede na obliko pa
ločimo:
- vijačne
- membranske
- listnate in
- palične vzmeti.
Glede na obremenitve ločimo tlačne, natezne, upogibne in vzvojne (torzijske)
vzmeti.
Natezna vzmet
Za okrogle vzmeti največ patentirane žice iz nelegiranih jekel in iz legiranih
jekel za večje obremenitve. Za vzmeti neokroglih prerezov pa uporabljamo toplo
valjana .
Hladno oblikovana tlačne vijačne vzmeti izdelujemo v hladnem iz okrogle
vzmetne žice s premerom d 17 mm. Toplo oblikovane tlačne vijačne
izdelujemo v toplem predvsem iz toplo valjanih jekel za vzmeti do 60 mm.
Vzmeti lahko rišemo tudi poenostavljeno.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
7
Vzvojno palične vzmeti
To so običajno okrogle ravne palice, na koncu pa so oblikovane tako, da se
vzvojni moment lahko prenaša. Za te vzmeti se uporablja toplo valjana vzmetna
jekla.
Membranske vzmeti
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
8
Uporabljajo se povsod tam, kjer so zahtevani majhni povesi vzmeti pri velikih
obremenitvah.
Spiralne vzmeti
Spiralne vzmeti so najpogosteje v obliki Arhimdove spirale. Največ jih
uporabljamo urnih mehanizmih, merilnih instrumentih
Listaste vzmeti
Listaste vzmeti izdelujemo iz toplo valjanih jekel za vzmeti. Največ jih
uporabljamo pri cestnih in tirnih vozilih.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
9
ZAGOZDE
Zagozde so strojni elementi klinastih oblik z nagibom 1:100, ki jih s silo
vstavimo med gredjo in pestom (zobnik, jermenica itd.). zagozde so
standardizirane po SIST EN ISO 10025
Izdelujemo jih iz vlečenega jekla z natezno trdnostjo Rm 600 N/mm2 .
Ločimo:
- utorne zagozde
- ploščate zagozde
- zaobljene zagozde
- tangencialne zagozde
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
10
MOZNIKI
Mozniki so strojni elementi, ki so podobni zagozdam, vendar nimajo nagiba;
zgornja in spodnja ploskev sta vzporedni. Pri montaži najprej vstavimo v utor
gredi moznik, šele nato namestimo pesto. Material je enak kot je pri zagozdah.
Ločimo:
- visoke moznike (poznamo tri tipe; tip A, tip B in tip C)
- nizke moznike
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
11
a) tip A in b) tip B
Segmentni moznik
Segmentni moznik je v obliki krožnega odseka. Uporablja se pri obdelovalnih
strojih in motornih vozilih.
Prikaz visokega moznika v prerezu gredi in pesta.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
12
UTORNE ZVEZE
Utorne zveze uporabljamo pri prenosu vrtilnega gibanja z gredi na pesto in
obratno. Z njimi lahko prenašamo velike vrtilne momente in sunkovite
obremenitve. Pri utorni zvezi je gred v vzdolžni smeri nazobčana, pesto pa ima
izdelane utore, katere oblika ustreza obliki zob na gredi. Utorne zveze so
standardizirane po DIN.
Glede na obliko zob ločimo:
- utorne zveze s pravokotnim profilom (za velike obremenitve DIN 5471 in
DIN 5472)
- utorne zveze s trikotnim profilom
- utorne zveze z evolventnim profilom
Poenostavljeno prikazovanje utornih zvez
- utorna zveza s pravokotnim profilom
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
13
Poenostavljeno prikazovanje
Utorna gred in pesto s pravokotnim in trikotnim profilom
LEŽAJI
Ležaji so strojni elementi, ki omogočajo vodenje vrtečih se strojnih delov (osi,
gredi, pesta koles itd.) ob prenašanju zunanjih obremenitev.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
14
Glede na vrsto trenja ločimo:
- drsne ležaje (delujejo na principu drsnega trenja)
- kotalne ležaje (delujejo na principu kotalnega trenja)
Glede na smer obremenitve delimo na :
- radialne ležaje (obremenitev deluje pravokotno na os ležaja)
- aksialne ležaje (obremenitev deluje vzdolž osi ležaja)
Drsni ležaji
Drsni ležaji morajo biti iz mehkejšega materiala kot osi oziroma gredi in dobre
drsne lastnost. Največ uporabljamo neželezne kovine kositer, cink, svinec,
baker, ... Od železnih gradiv največ uporabljamo puše iz sive litine, saj
laminarni grafit v sivi litini omogoča dobre mazalne lastnosti. Dobre mazalne
lastnosti imajo sintrani materiali, ki lahko vsrkajo do 30% olja. Sintramo
predvsem zlitine železa ter kositrove in svinčeve brone. Drsni ležaji-puše so
standardizirane.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
15
Kotalni ležaji
Kotalni ležaji so sestavljeni iz notranjega in zunanjega obroča, med katerima se
nahaja kletka in kotalni elementi (kroglice ,valjčki, stožec, sodčki, iglice, ...).
Material za kotalne elemente in obroče je največkrat kromovo jeklo, ki so
kaljiva po celotnem prerezu in vsebujejo v povprečju 1% ogljika. Za ležaje
večjih velikosti uporabljamo jekla za cementiranje in kaljenje. Kletke so
izdelane iz jeklene pločevine, medenine, lahkih kovin ali umetnih snovi.
Radialni kotalni ležaji
Radialni kotalni ležaji se med seboj razlikujejo po obliki kotalnih teles. V praksi
uporabljamo največ kroglične ležaje, pri katerem je kotalno telo kroglica.
Izvedbe radialnih krogličnih ležajev:
a) eno-redni kroglični ležaj (dopuščajo visoke vrtljaje in so za radialne in
deloma aksialne obremenitve)
b) dvoredni kroglični ležaj (imajo večjo radialno nosilnost in ne prenašajo
prevelike hitrosti)
c) prilagodljivi kroglični ležaj ( so neobčutljivi za kotna odstopanja in
upogibanja gredi)
d) eno-redni kroglični ležaj s poševnim dotikom (visoka radialna nosilnost in
aksialna nosilnost v eni smeri)
e) dvoredni kroglični ležaj s poševnim dotikom
f) kroglični ležaj s štiri točkovnim dotikom (dobro prenaša poleg radialnih
obremenitev tudi aksialne obremenitve v obeh smereh)
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
16
Standardne izvedbe radialnih ležajev z različnimi oblikami kotalnih elementov
(valjčki, stožci, sodčki, iglice, …) omogočajo visoke obremenitve, velike vrtilne
hitrosti, manjši vgradni prostor, daljšo življenjsko dobo, …
Aksialni kotalni ležaji
Praviloma ti prenašajo le visoke aksialne obremenitve. Aksialni kroglični ležaji
so standardizirani, prenašajo obremenitve le v eni smeri in dopuščajo relativno
visoko število vrtljajev. Z ustrezno vgradno dveh ali večjih ležajev lahko
zagotovimo prenašanje obremenitev iz obeh strani.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
17
V sestavnih risbah lahko ležaje prikazujemo shematsko, kar je razvidno iz
spodnje tabele. Shematsko prikazovanje ležajev je standardizirano po SIST EN
ISO8826-2.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
18
Primer prikazovanja ležajev shematsko.
TESNILA
Tesnila služijo za tesnjenje različnih strojnih elementov (gredi, ležajev
hidravličnih in pnevmatskih valjev itd.).
V splošnem jih delimo na:
- tesnila z dotikom (boljše tesnjenje, vendar so torne izgube)
- tesnila brez dotika (niso primerni, kjer so nadtlaki)
Med tesnila z dotikom sodijo obroči iz klobučevin in so pravokotne oblike ter
standardizirana.
Za tesnjenje kotalnih ležajev se uporabljajo tesnilni obroči iz pločevine.
Tesnilo iz klobučevine
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
19
Za tesnjenje ležajev se največ uporabljajo radialna gredna tesnila, ki so mazani
z oljem:
Poznamo dve izvedbi:
- izvedba A (brez zaščitnega jezička)
- izvedba AS (z zaščitnim jezičkom)
Radialno gredno tesnilo sestavljajo plašč, kovinski obroč in vzmet. Spodnjo
stran tesnila pritiska na gred vzmet in s tem dosežemo tesnjenje. Izvedba AS
tesnila ima dodaten jeziček, ki preprečuje vdor prahu in nečistoč do tesnilne
konice in s tem se podaljša življenjska doba tesnila.
Primer vgradnje radialnega grednega tesnila
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
20
O-tesnilo
O-tesnilo v glavnem uporabljamo za statično tesnjenje mirujočih elementov
(pokrovi ležajev, mirujoče osi, itd.). Gradivo tesnila je običajno elastomer s
trdoto 70 do 90 Shore A.
O - tesnilo
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
21
Tesnjenje z režo in labirintno tesnilo spada med tesnila brez dotika, kjer gre za
mazanje z mastjo.
ZOBNIKI
Zobnike rišemo na tehničnih risbah praviloma poenostavljeno. To še posebno velja za
evolventne zobnike, ki se v praksi tudi največ uporablja. Poenostavljeno risanje zobnikov je
standardizirano po SIST EN ISO 2203 in sicer rišemo temenski krog s črto A, razdelilni krog
s črto G. Če pa je zobnik narisan v prerezu, narišemo še vznožni krog s črto A.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
22
Profil zoba (razen pri specialnih ozobij na tehniških risbah ne rišemo.
Poleg valjastih zobnikov poznamo stožčaste zobnike polžnik z polžem za velika prestavna
razmerja.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
23
Par valjastih zobnikov
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
24
Primer delavniške
risbe zobnika
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
25
GREDNE VEZI IN SKLOPKE
Gredne vezi in sklopke so strojni elementi, ki jih uporabljamo za trdno (togo) ali gibljivo
(elastično) zvezo dveh gredi pri prenosu moči in vrtilne hitrosti.
Glede na način ločljivosti zveze delimo:
- gredne vezi (veže dve gredi, ki jih med obratovanjem ne moremo ločiti)
- sklopke (veže dve gredi, ki jih med obratovanjem lahko ločimo)
Poznamo naslednje toge gredne vezi (uporablja se tam, kjer je soosnost):
- gredna vez z mufo
- objemna gredna vez
- kolutna gredna vez
Prikaz togih vez v prerezu
Gredna vez z mufo
Tam, kjer moramo zagotoviti manjše premike gredi, ki nastanejo zaradi elastične deformacije
konstrukcije, toplotnega raztezka, montažnih napak itd. uporabljamo parkljasto gredno vez
ali gredno vez s ploščo ali zobato gredno vez.
Elastična gredna vez (kardanski zgib) pa nam omogoča kot loma od 0° do 45° in manjši
aksialni pomik.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
26
Izravnalne gredi
SKLOPKE
Ločimo :
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
27
- sklopke za vklapljanje z obliko (čelna zobata sklopka in zobniška sklopka)
- sklopke za vklapljanje s silo (torne sklopke)
- momentne sklopke (varnostne in zagonske sklopke)
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
28
VERIŽNA GONILA
Verižno gonilo se uporablja za prenos vrtilnega momenta in vrtilne hitrosti. Uporabljamo jih
pri vozilih, kmetijskih, obdelovalnih, tekstilnih in lesno-obdelovalnih strojih, transportnih
naprav in drugih naprav.
Verižno gonilo je sestavljeno iz verig in gonilnega in gnanega verižnika. Verige delimo na
bremenske, gonilne in transportne verige. Sestavljene so s členki, ki so med seboj vrtljivo
premakljivi.
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
29
JERMENSKA GONILA
Jermensko gonilo je sestavljeno iz jermenic in jermena. Jermensko gonilo omogoča prenos
vrtilnega gibanja in vrtilnega momenta preko jermen.
Prednosti jermenskih gonil so:
- enostavna konstrukcijska izvedba
- cenena
- imajo miren in tih tek
- zaradi elastičnosti jermena blažijo sunke in dušijo nihanja
- varujejo pred preobremenitvijo (jermen pri preobremenitvi spodrsne)
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
30
Jermenska gonila so lahko izvedena kot gonila s stalnim prestavnim razmerjem, lahko pa
so izvedena z brezstopenjskim spreminjanjem prestavnega razmerja.
Po obliki jermenov ločimo:
- gladke ploščate jermene (prenos od majhnih do velikih moči)
- klinaste jermene (prenos srednjih moči)
- okrogle jermene (prenos malih moči)
- zobate jermene (prenos srednjih in velikih moči)
Vgrajen zobati jermen
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
31
Jermenska gonila imajo tudi napenjalno jermenico, kadar želimo povečati objemni kot.
Material jermenov
Zahteve jermenov so velik koeficient trenja, velika natezna trdnost, velika trajna upogibna
trdnost itd. Na tržišču so usnjeni jermeni, tekstilni jermeni in večplastni jermeni.
Izkoristek jermena je = 0,98 izkoristek jermenskega gonila pa od = od 0,90 do.0, 98 kar je
odvisno od vrste jermena.
Vprašanja 4. teme:
1. Naštej osnovne strojne elemente.
2. Za kakšne zveze se uporabljajo sorniki in ali so
standardizirani?
FINI Novo mesto TEHNIŠKA DOKUMENTACIJA IN STROJNI ELEMENTI DRAGO SIMONČIČ
32
3. Naštej vrste sornikov.
4. Za kakšno zvezo se uporabljajo zatiči in katere izvedbe poznaš
glede na uporabo?
5. Naštej vzmeti glede na obliko in obremenitev.
6. Nariši membransko vzmet.
7. Naštej vrste zagozd in kakšen je nagib površine na zagozdi.
8. Ali so mozniki strojni elementi i prenašajo torzijski moment
(zvoj) iz gredi na pesto in obratno?
9. Naštej radialne kotalne ležaje?
10. Nariši primer radialnega grednega tesnil(tip A ali tip AS).
11. Katero ozobje zobnikov se v praksi največ uporablja?
12. Nariši polovični prerez zobnika z ravnimi zobmi, ki ima
izvrtino za gred in moznik.
13. Razloži razlike med grednimi vezmi in sklopkami.
14. Med katere sklopke spada hidrodinamična sklopka.
15. Naštej oblike jermenov za jermenska gonila.