sreda, 22. avgusta 2012fokusOGLASNA PRILOGA

50 LET - SEJEM AGRA

Uspešna gospodarstva imajo uspešne sejmeJanez Erjavec je direktor družbe Pomurski sejem, d.d., ki bo letos v Gornji Radgoni organizirala že 50. Kmetijsko-živilski sejem AGRA. S sejmom je poslovno povezan že vrsto let, v mlado-sti ga je redno obiskoval, tudi s sestrinim kolesom, o sejmu in dogajanju na njem pa pozna tudi številne zabavne anekdote.

Kaj kmetijsko-živilski sejem pomeni za vas, kraj in regijo?Za nas sejem pomeni življenj-sko delo in poslanstvo. Sejem je dejavnost, v kateri ne proi-zvajaš produktov, ki bi jih lahko otipal, ampak je dejavnost, ki jo opravljamo, da lahko pro-moviramo na eni strani regijo, v kateri delujemo, in na drugi strani stroko, ki jo pokriva-mo. Seveda smo največ pozor-nosti v teh 50 letih namenjali kmetijstvu, ker so Pomurje in regije, ki ga obkrožajo, najbolj povezani s kmetijstvom. To je razlog, zakaj se je kmetijsko-ži-vilski sejem najbolj razvil. Kot sem že omenil, nam je to delo v teh letih postalo poslanstvo, saj opravljamo delo, ki ga ta stroka in ta prostor potrebujeta. Zdi se

nam, da smo v tem poslanstvu pomembno prispevali tudi k promociji slovenskega kmetij-stva in podeželja ter še posebej k promociji slovenskih proi-zvodov. Posredno smo prispe-vali k temu, da sta kmetijstvo in podeželje dobili tehniko in opremo s svetovnih tržišč, ki jima pomagata pri delu.

Osnovna usmeritev sejma ostaja enaka, koliko pa se je spremenil sam sejem in sej-mišče?Sama usmeritev na kmetijstvo se res ni bistveno spremenila, čeprav smo iskali tudi sorodne dejavnosti in sorodne panoge, kot so gradbeništvo, emba-laža, lov, ribolov in aktivno-sti v naravi. Organizirali smo tudi sejem sadja in v zadnjih letih sejem zaščite in reševa-nja, ampak osnovna usmeritev je ostala skrb za kmetijstvo in vse panoge, povezane s kme-tijstvom in živilstvom, recimo sadjarstvo, vinogradništvo in še druge. Seveda pa se je zelo spreminjala vsebina sejmov, ne toliko koncepti, kot vsebina razstavljavcev ter strukture raz-

stavljavcev in podjetij. Skladno z razvojem, ki je šel od prepro-stih strojev do elektronike in vrhunskih tehnologij, je moral tudi sejem slediti vsem tren-dom in razvoju. To je pravza-prav pogoj, če hoče sejem ostati aktualen v stroki.

Ima letošnji jubilejni sejem kakšno novo sporočilo ali dru-gačno noto?Mogoče je to moj pogled na do-gajanje, in če bi tako pogledal, bi rekel, da je imel sejem v dolo-čenem obdobju željo, da pokaže vse tisto, kar je novo iz tujine. Mogoče je bil v zadnjem obdo-bju podvržen nekakšni evforiji Evropske unije, torej da je vse, kar prihaja iz Evropske unije, sveto in najboljše. Danes smo s pol stoletja sejma mogoče na prehodu v drugo polovico in v razmisleku, kako zaščititi tisto, kar imamo doma. Torej potrebujemo več samooskrbe, večjo skrb za kmetijske povr-šine in obdelovalno zemljo ter seveda razmislek, kako zaščiti-ti še tisti preostanek blagovnih znamk, ki jih ima živilska in-dustrija, da bi v tem globalnem

svetu ostali prepoznavni. To bil lahko bila tista tretja faza, zave-danje, da če bo šlo tako naprej, ne bomo več imeli prepoznav-nosti in blagovnih znamk, po katerih nas bodo v Evropi in po svetu prepoznali. Tako kot so na primer Švicarji znani po čokoladi ali siru, tako imamo v Sloveniji zelo veliko blagov-nih znamk in izdelkov, ki bi jih lahko izvažali. Ne toliko kot sam produkt, ampak kot slo-vensko blagovno znamko.

Upam, da bo tudi politika, ne glede na barvo ali usmeri-tev, v naslednjih letih znala na-rediti nekakšno strategijo, kaj je tisti nacionalni interes, ki ga mora imeti država in ne naza-dnje vsak posameznik. Nacio-nalni interes ni neko podjetje ali kaj podobnega, vsak posa-meznik mora čutiti, kaj je na-cionalni interes. To je mogoče tisto, kar bi bilo dobro za pri-hodnost te države.

Kakšna je prihodnost sejma?Kot sem že rekel uvodoma, je sejem dejavnost, ki je zelo od-visna od stanja gospodarstva v nekem prostoru, in samo

gospodarsko uspešne države imajo tudi uspešne sejme. Če bo Slovenija znala biti gospo-darsko uspešna država, bo lahko imela tudi uspešne sejme. Mi smo prepričani, da bo vsaj kmetijstvo tisto, ki bo v priho-dnosti v Sloveniji uspešno, in

da bomo mi odslikavali uspe-šnost kmetijstva pri nas in v tej širši regiji. Prehrana bo strate-ška surovina, brez katere ne bo mogoče preživeti, in menim, da bo sejem znal izkoristiti ta stra-teški pomen v korist nadaljnje-ga razvoja sejma.

Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma

Prvi Pomurski sejem je odprl vrata 15. septembra 1962 (Danilo Škofič)

2 50LET-SEJEMAGRA sreda,22.avgusta2012

50 let mednarodnega kmetijsko-živilskega

V 19. stoletju so iz semnjev na-stali sejmi, prireditve v pravem pomenu te besede. Septembra 1877 je bila v Radgoni velika kmetijska razstava, časnik Slo-venski gospodar pa je 11. okto-bra 1877 zapisal, da jo je v treh dneh obiskalo kar 15 tisoč ljudi. Po drugi svetovni vojni sta go-spodarski razcvet pomurske regije in njen na novo oprede-ljeni pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po so-dobnih sejemskih prireditvah. Bogata industrijska in kme-tijska ponudba je potrebovala možnosti predstavitve doma-čim in tujim odjemalcem, sle-dnji so prihajali predvsem iz sosednjih Avstrije in Madžar-ske. Vse večje je bilo tudi pov-praševanje po izdelk ih za reprodukcijo in široko potro-šnjo in v začetku šestdesetih let je dozorela zamisel o nadaljeva-nju sejemske tradicije v Gornji Radgoni.

Prvi povojni začetkiLeta 1962 so v Gornji Radgo-ni organizirali prvo sejem-sko prireditev, ki je potekala od 15. do 23. septembra 1962 pod imenom Pomurski sejem. Sejem so pripravili na špor-tnem igrišču v središču mesta, odprl pa ga je Joško Slavič, pred-sednik združene Okrajne zbor-nice za Pomurje. Čeprav je bil prvi sejem predvsem predsta-vitev regionalnega gospodar-stva in potrošniškega značaja, so opazovalci že prvo leto opo-zarjali na prednost in možnost sodelovanja s sosednjim obmo-čjem in da bo Pomurski sejem odigral pomembno vlogo tudi pri krepitvi izmenjave v okviru maloobmejnega blagovnega prometa med Jugoslavijo in Av-strijo. O tem je pričala tudi šte-vilna delegacija iz Avstrije, ki je prišla na otvoritev sejma. Tega si je ogledalo več kot 35.000 obiskovalcev, med katerimi so mnogi prišli tudi iz sosednje Avstrije. V Večerovem poroči-lu z otvoritve lahko prebere-mo: »V treh velikih, izredno lično izdelanih lesenih paviljo-nih so se predstavila pomurska podjetja in trgovci, drugi del sejmišča pa zavzemajo samo-stojne okusno urejene stojnice, zabaviščni in gostinski prosto-ri. Izredno domiselna in izvir-

na je pivska dvorana, grajena vsa iz ločja. Ob vhodu na sejmi-šče stoji na pletenem podstavku velika majolika – nekak simbol Pomurja. Organizatorji so po-skrbeli, da so vse stojnice in pa-viljoni lepo opremljeni, celoten razpored na sejmišču pa deluje privlačno in domače.«

Po dveh potrošniških pri-reditvah je Pomurski sejem leta 1964 našel svoj pravi cilj v usmeritvi v kmetijstvo. V tak ratnih poročilih lahko beremo, da je bilo samo v prvih dveh dneh več kot 15.000 obi-skovalcev, mnogi med njimi so prišli tudi iz sosednje Avstrije, trgovska podjetja pa so prodala za več kot 18 milijonov dinar-jev blaga. Sejem so popestri-li številni dogodki, med njimi modna revija in konjske dirke, posebno dobro pa so bili spre-jeti sejemski popusti, ki so jih trgovci ponudili zadnji dan sejma.

Prvič kmetijska mehaniza-cija in sadjarska razstavaLeta 1965 sejma ni bilo, na če-trtem sejmu leta 1966 je bilo prvič mogoče kupiti kmetijsko mehanizacijo in osebne avto-mobile, organizirana pa je bila tudi prva razstava in prodaja plemenskih govedi. To leto je sejem obiskalo že okoli 37.000 ljudi.

Peti sejem po vrsti (1967) je že imel dvakrat večje prosto-re za kmetijsko mehanizacijo in ponudil možnost izmenjave idej in informacij o tehnologiji. Velika sadjarska razstava, ki jo je organiziral Kmetijski zavod Maribor, je dala sejmu novo podobo. Razstave so se poleg domačih udeležili tudi proizva-jalci iz sosednje Madžarske. To leto pomeni pomembno prelo-mnico v usmeritvi sejma in nje-govem mednarodnem značaju, saj je bilo 14 odstotkov razsta-vljavcev iz tujine. Ob razstavi je bilo organizirano tudi prvo mednarodno posvetovanje o obrambi pred točo, kjer so dali svoj prispevek poleg domačih tudi avstrijski, južnotirolski in madžarski sadjarji. To posveto-vanje je dalo pravo pobudo za organiziranje obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji.

V sedemdesetih letih se je sejem še močneje usmeril v

Utrinek s prvega Pomurskega sejma leta 1962 (Danilo Škofič)

Že na prvem sejmu je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. (Danilo Škofič)

Razstave plemenitih živali so bile vedno pomemben del sejma. (Boris Vugrinec)

Začetki mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma segajo v leto 1962, čeprav je prva pisna omemba Radgone kot sejemskega mesta že iz leta 1401, ob koncu 15. stoletja pa so imeli v Radgoni en tedenski sejem in štiri letne

Pestro dogajanje in anekdoteSejem v Gornji Radgoni je od nekdaj veljal tudi za družabni dogodek, kjer se je zgodilo marsikaj. Obiskovalci so prihajali od vsepovsod, da so si ogledali novosti in se sproščeno druži-li. Včasih so krave kar na sejmu skotile in takšnemu teličku ali telički so poiskali botra, navadno med ministri, sekretarji ali podjetniki, ki so bili prisotni na sejmu. Pogosto so bili ti telič-ki in teličke tudi poimenovani po svojem botru oziroma botri. Dostikrat je na sejmu deževalo, tako da so imeli včasih največ prometa trgovci z gumijastimi škornji in dežniki. Zgodilo se je tudi, da je poplavilo parkirišče, tako da ljudje niso mogli do svojih avtov in oditi domov.

Veliko zgodb, še posebno v tistih prvih obdobjih, pa je bilo povezanih z žlahtno kapljico. Ker še ni bilo toliko avtomobi-lov, so ljudje na sejem prihajali z avtobusi, kolesi ali celo peš in se zadržali dalj časa. V tistih časih je bilo ob sejmu dosti do-godkov, tudi večernih, kot je bil recimo izbor »zgoraj brez« ali Miss topless, in takrat se je pogosto tudi kar nekaj spilo. Včasih kdo potem ni našel svojega avtomobila in niso bili redki, ki so ponoči tavali okoli oziroma sploh niso vedeli, kako so prišli na sejem, pogosto pa so koga tudi preprosto pozabili tam.

Toda ni bilo vse v veseljačenju, sejem je omogočal tudi sre-čevanja mladih iz različnih krajev in veliko se jih je tam spo-znalo, mnogi med njimi so postali prijatelji, nekateri pa tudi pari, ki so se kasneje poročili.

sreda, 22. avgusta 2012 50LET-SEJEMAGRA 3

Brez dobre pijače in hrane na sejmu pač ne gre. (Arhiv Večera)

Del zunanjih razstavnih prostorov z najnovejšimi produkti, ki so bili na voljo leta 1971 (Danilo Cvetnič)

Obiskovalci so si vedno z zanimanjem ogledovali najnovejše stroje in kmetijsko mehanizacijo. (Igor Napast)

kmetijskega ter se uveljavljal kot tržna priložnost, strokov-ne razstave in posvetovanja pa so postali pomembna stalnica.

Na devetem sejmu leta 1971 je sejemski prostor v središču mesta postal površinsko pre-majhen za razstavljavce in obi-skovalce, saj se jih je zbralo okoli 40.000. Deseti sejem na-slednje leto (1972) je bil z okoli 50.000 obiskovalci zadnji na lo-kaciji v središču mesta.

Selitev sejma na novo lokacijo in širitevLeta 1973 se je sejem preselil na novo lokacijo na Tratah, kjer je bilo sprva 35.000 m2 površin. S preselitvijo na novo lokacijo so se končale nekaj let trajajoče diskusije, ali bo sejem še naprej v Gornji Radgoni ali pa naj se preseli v Mursko Soboto. Sejem se je še bolj izrazito usmeril v kmetijstvo, spremenili pa so mu tudi ime, saj se je iz Po-murskega sejma preimenoval v Kmetijsko-živilski sejem. Leta 1974 so tudi prvič organizira-li uradno strokovno ocenjeva-nje vin.

Leta 1975 se je sejem zdru-žil s tedanjim Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Izku-šeni radgonski organizatorji so v sodelovanju s številnimi strokovnimi ustanovami pri-pravili program osrednjega slovenskega kmetijsko-živil-skega sejma, ki je bil podlaga za ustanovitev Samoupravne in-teresne skupnosti sejma, tej pa so se pridružili takratna ugle-dna slovenska kmetijo-živilska podjetja in ustanove. Med dru-gimi zanimivimi poročili s tri-najstega sejma tisto leto lahko zasledimo, da so na ocenjeva-nju plemenske živine močno pohvalili napredek v kakovo-sti živine ter da je v ocenjeva-nju krav zmagala krava Lena iz hleva kombinata Gornja Rad-gona, ki je v eni laktaciji dala 6326 litrov mleka. »Trgovina cvete, prodajalci in verjetno tudi kupci so zelo zadovolj-ni. Prva dva dneva obiskovalci bolj tipajo, kaj vse imamo in kaj se da dobiti, potem se sprostijo. Čez dan je bolj živo okoli stro-jev, zvečer pa na zabaviščnem prostoru,« je takrat povedal teh-nični direktor sejma Ivo Holc.

Prvič 100.000 obiskovalcevŠtirinajsti sejem leta 1976 je prvič dosegel številko 100.000 obiskovalcev, sejmišče pa je pri-dobilo tudi novo, 2400 kvadra-tnih metrov veliko razstavno dvorano, medtem ko so drugo še gradili. To leto se je dosti govo-rilo tudi o politiki odprtih meja in sodelovanju s tujino, splošno mnenje pa je bilo, da je radgon-ski kmetijsko-živilski sejem do-končno prerasel »republiške« (slovenske) okvire in postal po-memben obmejni sejem.

Prelomnica v strokovnem programu sejma je bila izgra-dnja govejega hleva v letu 1977, ki je omogočila stalne kakovo-stne razstave goveje živine.

Sicer pa je vtise o ponovno re-kordnem 15. sejmu in njegovem razvoju takrat najbolje strnil Leopold Krese, direktor Go-spodarskega razstavišča v Lju-bljani, pod katerega je takrat sodil sejem: »Formalnopravno je sejem v Gornji Radgoni eden od kmetijskih sejmov Jugosla-vije, ki je dobil položaj medna-rodne prireditve. Tako daleč smo, da je konec improvizira-nja. Prireditev v Gornji Radgo-ni se je toliko uveljavila, da jo bomo že prihodnje leto bistve-no razširili, postavili več novih razstavnih dvoran, uredili nove asfaltne površine, zelenice in poti. Sejem ni več samo radgon-ski, gospodarskega razstavišča ali slovenske zadružne zveze, je slovenska in jugoslovanska pri-reditev.«

V začetku osemdesetih let je prišla naslednja pomembna prelomnica v razvoju sejma in sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. Leta 1979 je bila usta-novljena Poslovna enota Po-murski sejem Gornja Radgona, v kateri je začela tričlanska ekipa v sodelovanju s številni-mi strokovnimi sodelavci na-črtno širiti sejemsko dejavnost, hkrati pa tudi sejemski prostor in infrastrukturo.

To leto je sejem ponovno porušil rekord prejšnjih let, saj si ga je ogledalo več kot 150.000 obiskovalcev, organizirano je prišlo več kot 60 avtobusov, po sejmu pa so si bili vsi enotni, da je bil najbolj uspešen doslej.

Razcvet ocenjevanja izdelkovNaslednja leta na kmetijsko-ži-vilskem sejmu spremlja razcvet ocenjevanj izdelkov, s katerim želi sejem načrtno spodbuja-ti rast kakovosti. Ocenjeva-nju slovenskih vin, ki je leta 1980 potekalo že šestič, se je tega leta pridružilo ocenjeva-nje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, leto dni kasneje pa še mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije. Leta 1987 se prične tudi ocenjeva-nje mleka in mlečnih izdelkov. Deset let kasneje, leta 1997, zač-nejo ocenjevati še sadne sokove in brezalkoholne pijače ter em-balirane vode, istega leta pa se prične tudi ocenjevanje sloven-skega medu, ki po prekinitvi od 2003 do 2008 ponovno zaživi, tokrat z mednarodno udeležbo.

Cvetoča osemdeseta letaV osemdesetih letih je sejem cvetel in redno dosegal števil-ke okoli 150.000 obiskovalcev. Na sejmu so bila prisotna vsa pomembnejša slovenska in ju-goslovanska podjetja ter šte-vilna podjetja iz tujine. Mnoga med njimi so ravno na sejmu sklenila posle za zakupe večine letnih proizvodnih zmogljivo-sti oziroma največje letne posle. V članku iz leta 1981 lahko tako zasledimo, da so obiskovalci tega leta na sejmu kupili 250 traktorjev in 70 osebnih vozil ter skupno samo na sejmu opra-

Na sejmu »spočet« tudi Maraton treh srcMed mnogimi zgodbami o sejmu je tudi ta, da je ideja o Marato-nu treh src nastala prav na Pomurskem kmetijskem sejmu leta 1980. Ob dobrih radgonskih vinih naj bi se bila »botrom« ma-ratona Feriju Horvatu (takratni generalni direktor Radenske), Gustiju Grofu (generalni direktor ABC Pomurke), Florijanu Re-govcu (generalni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana) in Alojzu Hvali (generalni direktor Agrokemije Ljubljana in ta-kratni predsednik odbora za množične tekaške prireditve pri Atletski zvezi Slovenije) porodila zamisel o maratonu. Po stisku rok je ta zaživel že naslednje leto..

sejma AGRA

4 50LET-SEJEMAGRA sreda,22.avgusta2012

vili za več kot 15 milijonov di-narjev nakupov. Še bolje je to leto šlo šempetrskemu SIP-u, ki je sklenil za kar 2 milijardi di-narjev poslov. S prometom so bili zadovoljni tudi madžarski razstavljavci, ki so prodali za 80.000 ameriških dolarjev iz-delkov, izredno zadovoljni pa so bili tisto leto tudi gostinci, je še poročal Večer.

Naslednje leto (1982) je ju-bilejni, 20. kmetijsko-živil-ski sejem privabil že 180.000 obiskovalcev, ki so na 52 tisoč kvadratnih metrih odprtih in pokritih razstavnih površin občudovali ponudbo 750 do-mačih (jugoslovanskih) in 140 tujih razstavljavcev iz dvanaj-stih držav. Poslov je bilo skle-njenih še več, najbolj zadovoljni pa so bili Madžari, ki so domov odšli z 1,65 milijona dolarjev vrednimi pogodbami. Sejme je vseskozi spremljalo tudi obse-žno dodatno dogajanje v obliki strokovnih posvetov in pestre zabavne ter gostinsko-turistič-ne ponudbe.

Sejem je vsako leto rastel in postavljal nove rekorde v številu obiskovalcev in raz-stavljavcev. Leta 1985 so se or-ganizatorji lahko pohvalili z okoli 1000 razstavljavci, od tega 90 tujimi iz 14 držav, ter prvič s številko 200.000 obiskoval-cev. Množični obisk so pripi-sali tudi nedeljski tomboli, za katero so razstavljavci prispe-vali okoli 200 nagrad. Sicer so to leto slovenske in madžarske organizacije podpisale 1,9 mili-jona dolarjev vredno kompen-zacijsko pogodbo, sozd Agros je prodal za 12 milijard dinar-jev kmetijske mehanizacije, ze-munski Zmaj pa je prodal vse razstavljene stroje v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Seveda tudi ta sejem, kot nobeden pred njim, ni minil brez obiskov po-litičnih veljakov.

Tudi naslednje leto je sejem rasel, ob njem so pripravili kar 20 strokovnih posvetovanj in predavanj, toda vedno bolj se je zaostrovala težava s prostorom, tako da so se nekateri domači proizvajalci udeležbi celo od-povedali zaradi preskromnih površin, ki so jim bile na voljo.

Leta 1987 je sejem še naprej nizal rekorde, poročevalcem pa sta v oči padli predvsem dve stvari, in sicer, da je sozd ABC Pomurka na sejmu prodal kar vseh 40 plemenskih telic kupcem iz Srbije, ter izredno dobro obiskana povorka kmeč-kih običajev in opravil. V že tradicionalni prireditvi je sode-lovalo na stotine nastopajočih, gledalcev pa je bilo po ocenah več tisoč. Tudi sicer je povor-ka v teh letih postala vrhunec dogajanja, ki je tisti dan (kot je razbrati iz časopisnih poročil) na jezo nekaterih domačinov popolnoma ohromila Gornjo Radgono. Kljub krizi v kmetij-stvu je v naslednjih letih sejem uspeval in rasel, čeprav so se pojavljala vedno nova opozori-la, da kljub novim investicijam v razstavne prostore in infra-strukturo počasi ni več kos ve-likosti, ki jo je dosegel.

Leta 1990 še zadnjič rekordnoZadnji sejem v nekdanji skupni državi je bil obenem tudi naj-večji. V devetdnevnem doga-janju je 28. kmetijsko-živilski sejem obiskalo kar 220.000 ljudi, razstavljalo pa je 1200 raz-stavljavcev. Ob koncu sejma je 27. avgusta 1990 Vlado Paveo v Večeru zapisal: »Lepo je, kadar se razstavljavci, obiskovalci in prireditelji poslavljajo od sejma in si obljubljajo vnovično snide-nje. Radgonski sejmarji bodo gotovo tudi v prihodnje imeli veliko težav, da bodo lahko sprejeli vse, ki bodo želeli so-delovati na kmetijskem sejmu. Vsi so ga namreč zapušča-li zares zadovoljni. Kmetje in kmetijski delavci zaradi nje-govega bogatega strokovnega programa, razstavljenih novo-sti kmetijske mehanizacije in razstav živine; poslovneži, ker so sklenili obilico poslov, proi-zvajalci kmetijske mehanizacije in prodajalci avtomobilov naj bi po ocenah iztržili na sejmu za prodano blago 150 milijard di-narjev, torej še za polovico več, kot so imeli na njem razstavlje-nih proizvodov, obiskovalci pa so videli mnogo zanimivega in so se na prireditvi lepo imeli.« Kako drugačna slika bo nasle-dnje leto, pač še ni slutil nihče.

Sejem po osamosvojitviLeta 1991, samo šest tednov po osamosvojitveni vojni v Slo-veniji, je odprl vrata 29. kme-tijsko-živilski sejem. Nova država pomeni nov izziv za še kakovostnejšo sejemsko de-javnost in za posodobitev sej-mišča v Gornji Radgoni. Na vprašanje, kako nedavna vojna vihra in spopadi na jugu vpli-vajo na sejem, so organizatorji odgovarjali: »Mogoče bo manj razstavljenih strojev in naprav, sicer pa se pozna, da je po lan-skem sejmu nastalo ogromno novih podjetij, zastopništev, trgovin in malih izdelovalnih firm, ki se bodo še razvijale. V tem pogledu je celo več razsta-vljavcev kot lani s komercial-nimi interesi in motivacijami.«

Leta 1992, ko je sejem pra-znoval tridesetletnico, smo lahko v Večeru prebrali, da je sejem »na stičišču zahoda in vzhoda« ob novi celostni podobi »postal novodobna Meka trženja v kmetijstvu, ki je s tem vsaj devet sejemskih dni enakovredna gospodarska panoga in več kot le primarna dejavnost v strukturi delitve gospodarstva na primarne, se-kundarne, terciarne, kvartarne in še višje uvrščene sektorje«.

Leta od 1991 do 1993 v ra-zvoju Pomurskega sejma po-men ijo t ret jo pomembno prelomnico, saj v ospredje sto-pita trdna volja in odločnost, začne pa se tudi poslovna osa-mosvojitev Pomurskega sejma. Pomurski sejem se osamo-svoji in si leta 1993 kot delni-ška družba zastavi nove vizije sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. 30 avgusta 1993, ob zaprtju devetdnevnega sejma, Jože Rakuša v Večeru zapiše,

da je sejem obiskalo 150 tisoč obiskovalcev in da si ga zaradi obsega ni več mogoče ogledati v enem dnevu, zapis pa okrona z naslovom Na meji zmogljivosti.

Med pomembnimi gosti sejma leta 1995 je bil takra-tni prvi človek Evropske unije za kmetijstvo dr. Franz Fi-scher, komisar za kmetijstvo pri Evropski uniji. V pogovoru s slovenskimi živilci in kme-tijci ni varčeval s pohvalami, predstavil pa je tudi kmetij-sko politiko EU. V letu 1996 je Pomurski sejem pričel širiti vinsko kulturo in prepoznav-nost slovenskih vin tudi s projektom Vinska kraljica Slo-venije, ki uspešno poteka še danes.

Uspešno delo pri organi-zaciji sejmov družbi Pomur-ski sejem d.d. omogoči, da leta 1999 uresniči še enega od svojih pomembnih poslovnih ciljev, to je odkup sejmišča od družbe Gospodarsko razstavi-šče Ljubljana. Leta 2000 družbi s sejemskimi prireditvami uspe včlanitev v zvezo medna-rodnih sejmov UFI, leta 2008 pa je Pomurski sejem sprejet v evropsko zvezo organizator-jev kmetijskih sejmov Eurasco. Vse to ga uvršča ne le med naj-bolj uveljavljene, temveč tudi med najuspešnejše organiza-torje specializiranih sejmov v Sloveniji.

40. sejem leta 2002 Janez Erjavec, direktor Pomurske-ga sejma, po zaključku oceni tako: "Letošnji kmetijsko-ži-vilski sejem v Gornji Radgoni lahko ocenim kot uspešnega, celo nad vsemi pričakovanji. Ob 1480 razstavljavcih iz 21 držav velja omeniti številne strokov-ne prireditve, ocenjevanja in posvete ter množičen obisk, saj si je sejem po naših podat-kih ogledalo približno 145 tisoč ljudi. Sejem služi promo-ciji države, regije in mesta in verjamem, da so sejem izkori-stili prav vsi, čeprav se radgon-ska občina mogoče še najmanj zaveda pomena sejma." Omeni-ti je treba, da je to leto na sejmu prisotna tudi močna delegacija iz Srbije z njihovim ministrom za kmetijstvo na čelu. Počasi se ponovno vzpostavljajo vezi med podjetji in državami, ki so nekdaj, tedaj še kot republike skupne Jugoslavije, že sodelo-vali. V letih 2002 in 2003 je na sejmu dosti govora tudi o skoraj-šnjem vstopu Slovenije v Evrop-sko unijo in spremembah, ki jih bo to povzročilo v kmetijstvu.

Sejem v Evropski uniji42. mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem v Gornji Radgo-ni leta 2004 je prvi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in odprtju mej. Predstavilo se je 1410 razstavljavcev iz 21 držav, med njimi tudi mnogi takšni, ki so se vrnili po večletnem pre-moru. Prireditev si je ogledalo okoli 130.000 ljudi, na strokov-nih posvetih, ki so bili pred-vsem v znamenju evropskih tem, pa je sodelovalo več kot 2500 ljudi. V naslednjih letih je sejem zmerno rastel s povpreč-no nekaj več kot 1500 razsta-vljavci in okoli 130 do 135 tisoč obiskovalci.

Leta 2009 je mednarodni kmetijsko-živilski sejem dobil še okrajšano ime AGRA, tega leta pa je Pomurski sejem soor-ganiziral tudi 56. svetovno pr-venstvo v oranju v Moravskih Toplicah. V zadnjih letih se je sejem ustalil pri povprečno 120.000 obiskovalcih in okoli 1700 razstavljavcih iz okrog 30 držav, v ospredju pa so tre-nutno aktualne teme, kot so kakovost in varna hrana, ekolo-ško kmetovanje, pomen samo-oskrbe ter strategije kmetijstva v prihodnosti.

Ob dvajseti obletniciPo drugi svetovni vojni so se na Slovenskem in tako tudi v Po-murju udomačili t. i. okrajni sejmi oziroma okrajne gospo-darske razstave, ki so bili demonstrativen prerez doseženega razvoja v povojnem gospodarstvu. Na teh sejmih se je razvijalo tudi družabno življenje, ki je v svojem bistvu pomenilo jedro kasnejših turističnih prireditev. Sredi petdesetih let, ko so se z novo lokalno ureditvijo združili razdrobljeni okraji, je name-sto več prireditev v Pomurju nastala ena sama osrednja okraj-na gospodarska razstava s sedežem v Murski Soboti. Po odprtju državne meje z Republiko Avstrijo se je porodila zamisel, da bi se okrajni sejem lahko ustalil v Gornji Radgoni, kjer bi hkrati z razstavno opravljal tudi funkcijo obmejnega sejma. Cilj je torej bil, da se poleg osnovne dejavnosti razvije tudi maloobmejno sodelovanje. (Bogomir Verdev, Dvajseta obletnica Pomurskega sejma v Gornji Radgoni)

Predvsem v osemdesetih so bila na sejmu razstavljena tudi osebna vozila. (Arhiv Večera)

Leta 2004 je na sejmu krava povrgla bikca, ki so ga krstili za Soerja. (Oste Bakal)

Buča velikanka iz leta 2003 je tehtala kar 141 kilogramov (Oste Bakal)

Tudi za prihodnost sejma in kmetijstva nam očitno ni treba skrbeti. (Sašo Bizjak)