5.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA - mojblok.si · Zgrajena je na pasovnih temeljih, zunanje stene ter poševni in ravni stropovi mansard so armiranobetonski in dodatno toplotno izolirani

1

ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA VRSTA NAČRTA

9 Elaborat - termografsko poročilo

INVESTITOR

Solastniki delov stavbe

Sončni log 3 B

1370 Logatec

OBJEKT

Večstanovanjska stavba, Sončni log 3 B, 1370 Logatec

Parcelna številka: 1746/8, katastrska občina: 2017 Dolenji Logatec

Številka stavbe: 1856

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

Za obratovanje

ZA GRADNJO

Izvedba termografskega pregleda stavbe

s poročilom

PROJEKTANT

žig

Zeus Energija d.o.o.

IZS - 2839

Robova cesta 3, 1360 Vrhnika

Irena Brenčič Petrovčič, direktorica

podpis

ODGOVORNI PROJEKTANT

osebni žig

mag. Peter Petrovčič, u.d.i.s.

IZS S-1813

podpis

ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE ELABORATA

5-040-2017, Vrhnika, januar, februar 2017

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA

osebni žig

mag. Peter Petrovčič, u.d.i.s.

IZS S-1813

podpis

5.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA

2

9.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA 1

9.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA ŠTEV. 5-040-2017 2

9.3 ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK 3

9.4 GEOGRAFSKI POSNETEK PARCELE 5

9.5 PODATKI O MERITVAH IN OPIS STAVBE 6

9.6 TEHNIČNO POROČILO 7

9.6.1 TERMOGRAFSKI POSNETKI FASAD STAVBE 7

9.6.2 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV NA STAVBI 11

9.6.3 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV V KLETI STAVBE 13

9.6.4 ZAZNANI IZRAZITI TRANSMISIJSKI IN KONVEKCIJSKI TOPLOTNI

MOSTOVI 15

9.6.5 PRIPOROČILA ZA SANACIJO TOPLOTNEGA OVOJA STAVBE 17

9.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA ŠTEV. 5-040-2017

3

9.3 ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK

4

(se nadaljuje s podatki o osnovnem pravnem položaju nepremičnine)

5

9.4 GEOGRAFSKI POSNETEK PARCELE

6

9.5.1 PODATKI O MERITVAH

Datum meritev: 04.01.2017

Ura opravljenih meritev: 07:30 – 08:30

Temperatura zraka: - 8,5 st.C

Vreme: oblačno

Merilna oprema: Flir E8 Thermal Imager

Meritve izvajal: mag. Peter Petrovčič, udis

9.5.2 OPIS STAVBE

Stavba na naslovu Sončni log 3 B v Dolenjem Logatcu v naravi predstavlja novejšo večstanovanjsko stavbo, ki ima

skupno 11 stanovanjskih enot. Stavba se z jugovzhodno vzhodno stranjo naslanja na sosednjo stavbo in tako

predstavlja krajno vrstno stavbo. Poleg pritličja in dveh nadstropij v polni tlorisni površini stavbe ima stavba še dve

mansardni etaži, v kateri se nahajati dve duplex stanovanji.

Zgrajena je na pasovnih temeljih, zunanje stene ter poševni in ravni stropovi mansard so armiranobetonski in dodatno

toplotno izolirani z 12 cm debelo plastjo mineralne volne na fasadi in 16 cm debelo plastjo mineralne volne na

poševnih stenah in stropu mansarde. Del fasade je obložen s fasadnimi ploščami iz lahkega betona, del s strešnimi

skodlami, fasada v balkonskih ložah pa je zaščitena z max ploščami in s silikatnim ometom.

Talne obloge v stavbi so večinoma lesene ali keramične, tlaki v spodnji etaži pa so toplotno izolirani z 8 cm debelo

plastjo ekstrudiranega polistirena.

Vsa vertikalna okna stavbe so PVC enojna z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo, vrata v stavbo in strešna okna

pa so iz ALU profilov in dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo. Na oknih ni nameščenih zunanjih žaluzij.

Stavba se ogreva s plinskimi pretočnimi kondenzacijskimi kotli moči 18KW, ki so nameščeni v posameznih

stanovanjih in ki so hkrati tudi pretočni grelniki tople sanitarne vode. Razvod ogrevanja je dvocevni, speljan v tlakih

stavbe, ogrevala pa so radiatorji, na katerih so nameščeni termostatski ventili. Zemeljski plin se poleg ogrevanja in

priprave tople sanitarne vode uporablja tudi za kuho.

V stavbi razen v nekaj zgornjih stanovanjih ni vgrajenih lokalnih sistemov pohlajevanja prostorov. Sicer ostalih večjih

porabnikov električne energije, razen običajnih gospodinjskih aparatov, v stavbi ni. Stanovanja imajo samostojne

večinoma dvotarifne števce dobavljene električne energije in samostojne plinomere.

9.5 PODATKI O MERITVAH IN OPIS STAVBE

7

9.6.1 TERMOGRAFSKI POSNETKI STAVBE

9.6.1 TERMOGRAFSKI POSNETKI FASAD STAVBE

1. Severovzhodna fasada, desni del

Slika 1.1 Slika 1.2

2. Severovzhodna fasada, levi del

Slika 2.1 Slika 2.2

9.6 TEHNIČNO POROČILO

8

3. Severovzhodna fasada, spodaj

Slika 3.1 Slika 3.2

4. Severovzhodna fasada, zgoraj

Slika 4.1 Slika 4.2

5. Severozahodna fasada

Slika 5.1 Slika 5.2

9

6. Severozahodna fasada, levi del – spodaj

Slika 6.1 Slika 6.2

7. Severozahodna fasada – spodaj

Slika 7.1 Slika 7.2

8. Jugozahodna fasada

Slika 8.1 Slika 8.2

10

9. Jugozahodna fasada, levi del - spodaj

Slika 9.1 Slika 9.2

10. Jugozahodna fasada, levi del – zgoraj

Slika 10.1 Slika 10.2

11. Jugozahodna fasada – srednji del


11

9.6.2 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV NA STAVBI

12. Vhodna niša, zunaj


13. Vhodna niša znotraj – pri vratih, desno spodaj


14. Vhodna niša znotraj – pri vratih, levo spodaj


12

15. Vhodna niša znotraj – desno, vmesna stena


16. Vhodna niša zunaj – zgoraj


17. Spodnje površine balkonskih lož


13

18. Pločnik ob stavbi - severozahod


9.6.3 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV V KLETI STAVBE

19. Začetek stopnišča v kleti – levo


20. Začetek stopnišča v kleti – desno


14

21. Manjkajoča plošča izolacije


22. Toplotni mostovi na nesklenjeni izolaciji – 1




15



25. Zaključek izolacije na zidu


9.6.4 ZAZNANI IZRAZITI TRANSMISIJSKI IN KONVEKCIJSKI TOPLOTNI

MOSTOVI

1. Stanje fasade

Iz termografskih posnetkov izhaja, da so vertikalne konstrukcije stavbe z vidika prestopa toplote na nekaterih

površinah sorazmerno zelo nehomogene in se na njih pojavljajo tudi večji toplotni mostovi. Vzrok za to je lahko v

zamakanju meteornih vod s strehe stavbe ali na kovinskih strešnih zaključkih, vzrok za vlago v toplotni izolaciji pa je

lahko tudi v prodiranju zračne vlage iz prostorov v gradbene konstrukcije iz armiranega betona in naprej v toplotno

izolacijo, kjer ta zračna vlaga kondenzira. Povečan prehod toplote je viden tudi na stikih fasade in cokla ter ob strešnih

odtokih. Navedene površine oziroma stiki s povečanim toplotnim prehodom so vidne predvsem na termografskih

posnetkih na Slikah 5, 6 in 7.

2. Zaključek fasade v zemljini

Na termografskih posnetkih na Slikah 5, 6, 7 in 18 se lepo vidijo izraziti toplotni mostovi in povečan prehod toplote z

vertikalnih površin fasade na pločnik ob stavbi. Za ugotovitev vzroka za to bi bilo potrebno odkopati del pločnika ob

stavbi, obstaja pa sum, da se toplotna izolacije vertikalnih površin fasade ob izvedbi ni zaključila v globini v zemlji ali

16

pa na horizontalni površini kletnega stropa. Pri takih detajlih se mora toplotna izolacija zaključiti na vertikalni

površini pasovnega temelja v globini cca 80 cm, v primeru podkletenih prostorov pa mora biti toplotno izolirana tudi

zgornja površina podkletenih prostorov v pasu okoli stavbe v širini cca 100 cm.

3. Toplotna zaščita vhodne niše

Na termografskih posnetkih na Slikah 12, 13, 14, 15 in 16 se lepo vidijo izraziti toplotni mostovi in povečan prehod

toplote na površinah vhodne niše. Očitno je, da se toplotna izolacija fasade oziroma vertikalnih površin zaključi na

vhodnih vratih in na ravnini tal.

4. Toplotna izolacija kletne etaže

Pri obravnavi kletnih prostorov, kjer se nahajajo parkirišča stanovalcev, je potrebno upoštevati, da kletni prostori

predstavljajo tako imenovano prezračevano hladno klet, kjer pogosto temperatura tudi ne dosegajo zunanjih

temperatur. Kletne površine obravnavane stavbe se nahajajo praktično nasproti vhodne klančine za dostop v klet, tako

da vsako odprtje vhodnih sekcijskih vrat povzroči vdor zunanjega zraka neposredno pod obravnavano stavbo. V

preteklosti so lastniki stavbe ta problem že poskušali sanirati z namestitvijo kombi plošč, kar izboljšuje stanje, dajejo

pa rezultate le delno. Ker je stavba armiranobetonska, beton pa ima poleg visoke toplotne kapacitivnosti tudi visoko

toplotno prevodnost, se hlad iz kleti prevaja v spodnji zaprt prostor z začetkom hišnih stopnic, pa tudi v spodnja

stanovanja. Izrazit pokazatelj tega so hladnejši hodniki v spodnjih etažah napram zgornjim ter pojav plesni v prostorih

spodnjih pritličnih stanovanj ko posledica kondenzacije zračne vlage na hladnih površinah sten. Edina rešitev tega

problema je v dosledni izvedbi sklenjene kontaktne izolacije v kletnih prostorih na vertikalnih stenah od tal do stropa

in toplotna izolacija stropa kleti vsaj 100 cm izven tlorisnih površin stavbe. Težava je vidna na termografskih

posnetkih na Slikah 21, 22, 23, 24, 25 in 26.

5. Toplotna zaščita stropa balkonskih lož

Na podoben način prehaja toplota iz notranjih prostorov in konstrukcij navzven tudi na balkonskih ložah. Te sedaj

niso toplotno izolirane, niti na njih niso uporabljeni elementi za preprečitev nastanka toplotnih mostov (t.i. Schoeck

elementi). Na termografskih posnetkih na Slikah 8, 9, 10, 16 in 17 je lepo vidno uhajanje toplote skozi balkonske

plošče. Glede na to, da je zgornje površine balkonov zaradi že izvedene keramične obloge in lovljenja višin notranjih

tlakov in balkona, težko izolirati, je prav, da bi se izoliralo vsaj spodnje površine balkonov.

6. Menjava tesnil in nastavitev zapiral oken in vrat

Na termografskih posnetkih na Slikah 1, 4, 8, 9 in 10 se lepo vidi, da vgrajena okna, balkonska vrata in tudi vhodna

predstavljajo izrazito šibek del toplotnega ovoja stavbe. Tu ne gre za slabo konstrukcijo oken in vrat, ampak za že

otrdela okenska in vratna tesnila, predvsem pa na slabo nastavitev okenskih in vratnih zapiral. Tu velja posebno

pozornost nameniti nepravilno delujočemu zapiralu vhodnih vrat, tako zunanjih kot vrat vetrolova, ki v času izvedbe

termografije nista delovala pravilno in vrata niso bila popolnoma zaprta. Stanje je možno sanirati z rednimi

menjavami otrdelih okenskih in vratnih tesnil ter rednimi nastavitvami zapiral.

7. Prezračevalni sistem

Sanacija toplotnih mostov predstavlja resen problem tako za lastnike stavbe kot tudi za izvajalce sanacije. V praksi je

namreč možno sanirati le večino materialnih (snovnih) in konvekcijskih (ventilacijskih) toplotnih mostov.

Geometrijskim toplotnim mostovom pa se ne da izogniti, saj bi njihova odprava povzročila stroškovno neupravičene

stroške. Stavba je povrhu tega armiranobetonska, kar povzroča dodatno težavo pri odpravi toplotnih mostov. Zaradi

tega bo potrebno pri odločitvi za večje posege v stavbo zelo natančno izvesti v nadaljevanju predlagana dela. To

predvsem velja za dela, ki se nanašaj ona preprečitev zamakanja meteornih vod v konstrukcije stavbe in toplotno

izolacijo kleti stavbe. Kljub temu pa predvidevam, da vseh težav s toplotnimi mostovi v celoti lastniki ne bodo mogli

rešiti. Plesen na stenah prostorov, ki je vidna posledica toplotnih mostov na stavbi, se namreč razvije ob povečani

zračni vlagi v prostorih, ki kondenzira na površinah sten z nizko temperaturo. Ker je za preprečitev nastajanja plesni

na stenah potrebno v celoti odpraviti vsaj enega izmed dveh temeljnih vzrokov zanjo, svetujem lastnikom razmislek o

vgradnji naprav za nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote. Te bi poleg bistvenega znižanja možnosti

nastajanja plesni na stenah tudi izboljšala bivalne pogoje v stavbi in prihranile pri stroških energije. Lastniki se lahko

odločijo za skupno centralno prezračevalno napravo, ali pa vsak zase v svojem stanovanju ločeno izvedejo tako

prezračevanje, ki ga sofinancira tudi Eko sklad.

17

9.6.5 PRIPOROČILA ZA SANACIJO TOPLOTNEGA OVOJA STAVBE

Glede na rezultate termografskega pregleda stavbe lastniku svetujem, da pri bodočih posegih v ovoj stavbe upošteva

sledeča priporočila in usmeritve glede izvedbe detajlov in vrstnega reda izvedbe ukrepov. Izvedbo vseh ukrepov naj

zaradi zahtevnosti tehnično načrtuje izkušen gradbeni inženir ali izvajalec sanacij z izkušnjami na področju

sanacije stavb!

1. Preprečitev zamakanja meteornih vod v konstrukcije stavbe

Glede na to, da so na termografskih posnetkih vidni sledovi povečanega prehoda toplote, lastnikom svetujem najprej

pregled celotne strešne površine stavbe, ki naj vključuje tudi pregled vseh kleparskih elementov na strehi.

2. Ureditev cokla

Lastnikom svetujem, da na dveh mestih oprejo pločnik okoli stavbe. Prvo mesto naj bo na severovzhodni fasadi, kjer

se vertikalna fasada nadaljuje v zemljino. Na tem delu se mora toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena

zaključiti vsaj na globini 80 cm pod ravnino tal. Drugo mesto naj bo na jugozahodni fasadi, kjer se vertikalna fasada

zaključi na ravnini stropa kleti. Tu se mora toplotna izolacija vertikalne fasade iz ekstrudiranega polistirena zaključiti

na ravnini medetažne plošče, stikoma pa se mora nadaljevati v horizontalni del v širini cca 100 cm stran od vertikale

zidu. Izvedba naj vključuje tudi vhod v stavbo in preverbo hidroizolacije armiranobetonske konstrukcije.

3. Izvedba toplotne izolacije vhodne niše

Ustrezno je potrebno izolirati vse vertikalne in stropne površine vhodne niše, ki naj vključujejo tako zunanji del niše,

kot tudi vmesni prostor v vetrolovu. Zaradi uporabe širine vhoda se naj izbere boljši toplotnoizolacijski material, na

primer grafitni stiropor.

4. Izvedba toplotne izolacije kletne etaže

Sedanja toplotna izolacija iz kombi plošč zaradi njihove zgolj pritrditve ne daje ustreznih rezultatov. Svetujem

izvedbo kontaktne fasade v debelini, ki ustreza zunanjim zahtevam in negorljivem materialu, ki ustreza zahtevam

požarnega varstva (na primer 18 cm debela mineralna volna). Izvedba izolacije mora biti kontaktna z zaključnim

ometom na enak način kot zunanja fasada. V celoti je potrebno obleči vse nosilce konstrukcije, obloga stropa naj sega

vsaj 100 cm izven tlorisa stavbe, stene in podporni stebri pa naj se toplotno izolirajo do tal. Na enak način naj se

toplotno izolira tudi ostale prostore v kleti (začetek stopnic in ostalo).

5. Izvedba toplotne izolacije stropa balkonskih lož

Talne konstrukcije balkonov, ki so grajene iz armiranega betona in ki so neposredno povezana na medetažne

konstrukcije stavbe, naj se toplotno izolirajo s spodnje strani. Izbira materiala naj bo zaradi zagotavljanja stojne višine

iz grafitnega stiropora, debelina toplotne izolacije pa naj bo vsaj 10 cm, če to dopuščajo vgrajene panoramske stene v

spodnjih nadstropjih. To enako velja za strop vhodne niše. Izvedba naj bo kontaktna z zaključnim silikatnim ometom.

6. Menjava tesnil in nastavitev zapiral oken in vrat

Tesnila oken in vrat kljub uporabi sodobnih materialov sčasoma otrdijo in se dimenzijsko trajno prilagodijo tesnilni

odprtini. Zato je na vsakih nekaj let potrebna njihova menjava. Enako je na vsakih nekaj let potrebno nastaviti

okenska zapirala, saj se dimenzije oken zaradi vpliva temperature in sončnih žarkov minimalno spreminjajo. Svetujem

vzdrževalna dela na oknih in vratih z redno menjavo otrdelih okenskih tesnil in rednimi nastavitvami okenskih zapiral.

Enako velja za avtomatsko zapiralo vhodnih vrat v stavbo (obeh – zunanjih in na vetrolovu), ki s časoma spusti zrak

ali tekočino in ne zapira vrat.

8. Vgradnja sistema za nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote

Za starejše stavbe pregovorno velja, da je bivanje v njih ugodno, da imajo ugodno klimo. Razlog za to je med drugim

predvsem v zadostnem prezračevanju takih stavb, ki v glavnem poteka nekontrolirano skozi špranje oken in gradbenih

konstrukcij. Prav kakovost zraka ob svetlobnem in temperaturnem ugodju predstavlja bistven element bivalnega

ugodja v stavbi. Ob energetski sanaciji takih stavb ali pri novogradnjah, predvsem pri zamenjavi oken, je ob

nespremenjenih navadah uporabnikov v takih stavbah zaznati bistveno poslabšanje kakovosti zraka, ki se kaže

predvsem v pomanjkanju kisika in zatohlosti zraka zaradi visoke zračne vlage. Bivanje v takih prostorih je utrujajoče.

18

Zrakotesnost gradbenih konstrukcij in predvsem okenskih sistemov, kateri sledimo ob energetskih sanacijah stavb, se

ob nespremenjenih navadah glede zračenja prostorov hitro pokaže v obliki pojava plesni na hladnih površinah

toplotnih mostov na stavbi. Bistveno bolj kritične pa so poškodbe gradbenih konstrukcij, ki se pokažejo šele z leti.

Zato je za dosego ustreznih bivalnih pogojev v energetsko sanirani stavbi bistveno ustrezno prezračevanje!

Stavbo in prostore v njej lahko prezračujemo na dva načina. Prvi način je naravno prezračevanje z odpiranjem oken na

stežaj. Okna odpiramo dovolj pogosto glede na intenzivnost bivanja v stavbi 2 – 5 krat na dan. Čas odpiranja oken pa

je odvisen od zunanje temperature zraka. Nižja je, intenzivnejša je izmenjava notranjega in zunanjega zraka, manj

časa je potrebno držati okna odprta. Prezračevanje z odpiranjem oken »na kip« nikakor ni primerno. Pri naravnem

načinu prezračevanja je potrebno vedeti, da za ogrevanje hladnega zraka na bivalno temperaturo letno porabimo med

15 in 20 kWh specifične toplote po m2 letno. Te vrednosti pri povprečnih stavbah predstavljajo med 20 in 30%

celotne potrebne toplote za ogrevanje stavbe. Pri energetsko slabših stavbah je ta % nižji, pri energetsko učinkovitih

stavbah pa te vrednosti že presegajo mejno vrednost potrebne toplote za ogrevanje pasivne stavbe in so na meji

nizkoenergijske stavbe.

Drug način prezračevanja stavbe pa je nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Za tak način

prezračevanja je potrebna vgradnja posebnih naprav, ki v svojem jedru izmenjujejo toploto in v posebnih izvedbah

delno tudi vlago med izstopajočim in vstopajočim zrakom.

Poznamo načeloma dve vrsti takih naprav. Prve so lokalne naprave, ki se vgrajujejo predvsem v manjša stanovanja in

tam, kjer centralnega sistema v stavbo ni možno vgraditi. Vgrajujejo se v izvrtine v zunanjih stenah. Potrebno pa je

poudariti, da lahko izkušena arhitekt in strojnik praktično v vseh primerih najdeta način vgradnje tudi centralnega

prezračevanja, ki zadosti tako funkcionalnim zahtevam delovanja naprave kot tudi vizualnim zahtevam lastnika.

Druga vrsta naprav pa so centralne naprave, ki imajo boljši izkoristek vračanja zraka, so enostavnejše za upravljanje,

vanje pa je možno vgraditi tudi sisteme za pasivno predgrevanje zraka iz okoliške zemljine, pasivno hlajenje prav tako

iz okoliške zemljine, ali dodatne grelce, ki v pasivnih hišah omogočajo toplozračno gretje stavbe brez vgrajenega

klasičnega ogrevalnega sistema. Za pasivno predgretje in hlajenje je potrebna vgradnja cevnega kolektorja v okoliško

zemljino stavbe.

Osrednji del take naprave poleg ventilatorja, cevnega dovoda in odvoda zraka v okolico ter razvoda zraka za dovod in

odvod v notranjosti stavbe, filtrov in pomožnih naprav za predgretje in toplozračno gretje predstavlja izmenjevalec

toplote. Ta je iz posebnega materiala z visoko stopnjo navzemanja toplote, to je toplotno kapacitivnostjo, ki na

izstopni strani zraka iz stavbe navzema toploto iz izstopnega zraka ter jo nato na vstopni strani zraka v stavbo oddaja

na vstopajoči zrak. Izkoristki take naprave so danes realno nad 85%, ob pasivnem predgretju tudi do 95%, centralna

naprava pa mesečno porabi za okoli 5EUR električne energije.

Kot rečeno, vgradnja takih naprav predstavlja bistven prihranek pri stroških ogrevanja, predvsem pa je prednost takih

naprav v kakovosti zraka v stavbi in s tem v kakovosti bivanja v njej. Enako s takim prezračevanjem preprečimo

nekontroliran dvig vlage v stavbi in s tem njeno kondenzacijo in nastanek plesni.

Documents

5.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA - mojblok.si · Zgrajena je na pasovnih temeljih, zunanje stene ter poševni in ravni stropovi mansard so armiranobetonski in dodatno toplotno izolirani