Upload
others
View
12
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
DNEVNI RED 7. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
Ugotovitev prisotnosti članice in članov Občinskega sveta Občine Ljutomer
Pregled in potrditev zapisnika 6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer
Pregled realiziranih sklepov 6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer
Pregled in potrditev DNEVNEGA REDA:
1. Odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer - 2. obravnava 39
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti,
urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanosti na območju občine Ljutomer – 2.
obravnava
48
3. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo – 2.
obravnava
51
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer-skrajšani postopek
54
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih
zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine
Ljutomer-skrajšani postopek
60
6. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji 63
7. Pravilnik o tarifnem sistemu javne kanalizacije 91
8. Sklep o predlogu Komisije za priznanja o podelitvi nagrade in priznanj Občine
Ljutomer za leto 2011
99
9. Sklep o dopolnitvi Sklepa št. 496 o cenah in olajšavah za programe vrtca -
povečanje olajšave za starše za primer daljše odsotnosti iz zdravstvenih razlogov
104
10. Sklep o spremembi Sklepa št. 335 o soglasju k ceni socialno varstvene storitve
Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer
108
11. Soglasje k odstopu od projekta ŠRC 110
12. Soglasje o pristopu k projektu združevanja sredstev za obrambo pred točo z letali 113
13. Poslovni načrt za leto 2011 za oskrbo s pitno vodo in odvajanja in čiščenje
odpadnih voda
115
14. Poslovna poročila za leto 2010 za oskrbo s pitno vodo in odvajanja in čiščenje
odpadnih voda
117
15. Soglasje k cenam storitev vezanih na gospodarske javne službe 121
16. Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične
organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2010 in Poslovno poročilo
126
17. Poročilo o poslovanju posrednih proračunskih uporabnikov
Osnovne šole, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer in Vrtec Ljutomer,
Splošna knjižnica Ljutomer
Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer,
Zdravstveni dom Ljutomer in
Center za socialno delo Ljutomer.
142
18. Premoženjsko pravne zadeve:
Dopolnitve Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem
Sklep o ukinitvi javnega dobra
163
163
166
19. Imenovanja:
Mnenje k imenovanju ravnateljice OŠ Stročja vas
Ugotovitev o prenehanju mandata članu Sveta ŠIM
Imenovanje nadomestnega člana Sveta ŠIM
Ugotovitev o prenehanju mandata članici NO
Imenovanje nadomestnega člana NO
162
20. Vprašanja in pobude članice in članov Občinskega sveta Občine Ljutomer 165
2
PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 6. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
OBČINE LJUTOMER
Zapisnik 6. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je potekala v sejni sobi
Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, v sredo, 1. junija 2011, s pričetkom ob 13. uri. Sejo je
vodila županja mag. Olga Karba.
Na seji so bili prisotni naslednja članica in člani Občinskega sveta Občine Ljutomer: Tihomir Babič, Damjan Bogdan, Ludvik Filipič, Jože Grantaša, Anton Heric, Jožef Heric,
Sara Karba, Janez Kardoš, Aleksander Kavčič, Jože Klemenčič, Dušan Kosi, Andrej Lah,
Aleš Lipovec, Jože Panič, Silvester Perko, Franc Rošker, Branko Smodiš, Robert Štefanec,
Janez Vencelj in Anton Vrbnjak.
Opravičeno odsoten: Marijan Rudolf.
Drugi prisotni: Ciril Magdič - predsednik Nadzornega odbora, Lilijana Grnjak – članica
Nadzornega odbora, Štefan Baler – Domus projekt d.o.o., Valentin Odar, TMP, mag.
Tomislav Nemec, Boris Sunko, Marjan Munda – predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu in Robert Pregrad - član Odbora za kmetijstvo.
Prisotni predstavniki s strani občinske uprave Občine Ljutomer: Darja Hrga, Ana
Žnidarič, Angelca Lukman, Janez Rožmarin, Karmen Lah, Jerneja Rajner, Andreja Torič,
Lilijana Koser, Aleš Vaupotič, Mitja Kolbl in Olga Lukman.
Predstavniki medijev: Miha Šoštarič – Večer, Bojan Rajk - Murski val in Urška Maučič –
Radio Prlek.
UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
OBČINE LJUTOMER:
Županja mag. Olga Karba je ugotovila, da je na začetku seje bilo prisotnih 20 članov
občinskega sveta. Občinski svet je bil sklepčen.
PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV:
5. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
Ker pripomb ni bilo je županja podala zapisnik 5. redne seje OS na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Zapisnik 5. redne seje OS je bil sprejet.
3. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
Županja je podala zapisnik 3. dopisne seje OS na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Zapisnik 5. dopisne seje OS je bil sprejet.
3
PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 5. REDNE SEJE IN 3. DOPISNE SEJE
OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
Članica in člani OS Občine Ljutomer so se s pregledom realiziranih sklepov seje seznanili.
Pregled in potrditev DNEVNEGA REDA:
4
1. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ljutomer - skrajšani postopek
2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove
poslovne cone – v eni obravnavi
3. Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ljutomer – 2.
obravnava
4. Odlok o izdajanju občinskega glasila «Prleški utrip« - 2. obravnava
5. Odlok o koncesiji obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva
okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na
območju občine Ljutomer - 2. obravnava
6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni
dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na območju občine
Ljutomer - 1. obravnava
7. Odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer - 1.
obravnava
8. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1.
obravnava.
9. Pravilnik za vrednotenje letnih programov v turistični dejavnosti v občini
Ljutomer
10. Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih
odpadkov na območju občine Ljutomer
11. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje
komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine
Ljutomer
12. Pooblastilo Občinskega sveta Občine Ljutomer županji Občine Ljutomer za
potrditev investicijske dokumentacije za projekt Izgradnja komunalne
infrastrukture za stanovanjsko sosesko na Juršovki
13. Sklep o priznavanju stanovanjskega kredita kot olajšave staršem pri izračunu
višine plačila za programe v vrtcih
14. Sklep o določitvi cene nakupa žarne niše s spominsko ploščo na pokopališču
Ljutomer
15. Sklep o dopolnitvi Sklepa št. 237 (28.4.2008) in Sklepa št. 275 (9.7.2010)
16. Sklep o podelitvi kadrovske štipendije za študijsko leto 2011/2012 za potrebe
zaposlovanja javnih zavodov v občini Ljutomer
17. Sklep o potrditvi porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne
surovine prod za leto 2010:
18. na pridobivalnem prostoru Babinci
19. na pridobivalnem prostoru Krapje
20. Soglasje za vnos nove dejavnosti v k.o. Ljutomer
21. Soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za gradnjo objekta Doma
starejših občanov Ljutomer enote za dementne oskrbovance v Stročji vasi
22. Organizacija in sistemizacija za področje predšolske vzgoje v občini Ljutomer
za šolsko leto 2011/2012
23. Organizacija in nadstandardni programi v osnovnih šolah in glasbeni šoli v
občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012
24. Imenovanja
25. Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine
Ljutomer za obdobje 2011 - 2014
26. Predstavitev projekta ENSVET in Energetsko svetovalne pisarne Ljutomer
27. Informacija o izgradnji daljnovoda Cirkovce-Pince
5
Županja mag. Olga Karba je povedala, da je prejela obvestilo s strani Sindikata zdravstva in
socialnega varstva Zdravstvenega doma Ljutomer, v katerem so jo obvestili o domnevni
neveljavnosti sklepa o imenovanju novega direktorja ZD Ljutomer, za razlog so navedli
nepravilna sestava sveta zavoda v času odločanja o kandidatih za novega direktorja. Poudarila
je, da gre za očitek, da dva člana sveta zavoda iz vrst predstavnikov občin nista imela
potrjenega mandata ter, da je eden izmed članov opravljal funkcijo v nasprotju z določili
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Županja je menila, da je ocenila, da je navedbe
potrebno preučiti in ugotoviti dejansko stanje preden se občinski svet odloča o potrditvi
sklepa sveta zavoda. V primeru, da kandidat za direktorja ni bil izbran v skladu s pravili in bi
bilo potrebno ponoviti postopek, bi naše prehitro odločanje dodatno zapletlo zadeve. Zato je
poudarila, da pričakuje, da se bo to ugotovilo v kratkem in da se bo lahko brez dvomov
opravila razprava o predlogu ter tudi o njem odločalo.
Tihomir Babič je povedal, da bo glasoval proti umiku točke, saj je bil celoten razpis izpeljan
zakonito in ta dopis je bil danes predloženi OS nekoliko pozno, saj sta 2 občini o tem že
odločali. Menil je še zakaj ni Sindikat zdravstva in socialnega varstva Zdravstvenega doma
Ljutomer opozoril prej OS o teh nepravilnostih, zakaj ravno sedaj ko se izbira direktor
zavoda. Legitimnost sedanjega sveta zavoda, predstavnika ustanovitelja sveta zavoda imenuje
OS dokler le-ta ne imenujejo novih članov, delo opravljajo dosedanji. V kolikor bi moral
kateri član sveta, glede na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter nerazdružljivosti
funkcij prekiniti svoje članstvo v svetu zavoda in to ne stori, v tem primeru zakon predvideva
sankcije zanj in za OS, po 27. 28. 29. 77. členu zakona, medtem ko ne ukinja nobene njegove
funkcije, zato je prva točka v dopisu sindikata brezpredmetna.
Janez Vencelj je povedal, da je najbolje, da se odpravi vsak dvom glede nepravilnosti, bil je
mnenja, da se prestavi točka na naslednjo sejo in zato bo glasoval za umik točke.
Andrej Lah je povedal, da OS ne odloča o zakonski pravilnosti, saj to odločitev sprejema
upravno sodišče, če je sindikat mnenil, da je protizakonito, se naj pritoži naj sodišče in le-to
bo razsodilo. Povedal je še, da se ne strinja z umikom točke in hkrati se je še vprašal, če bi
sindikat ravnal enako, če bi bil imenovan zdravnik.
Ludvik Filipič je povprašal kake bodo posledice, če se točka umakne ali da se obravnava.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da je dolžna reagirati, če se jo opozori na
nepravilnosti, medtem ko je kontaktirala Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno
pilitiko, z gospod Voduškovo, katera je predlagala, da se naj predlaga umik točke, poudarila
je, da je bolje, da se nepravilnosti raziščejo in se nato ta točka obravava na naslednji seji, saj
je potrebno podati soglasje v 60 dneh od prejema predloga, rok je do 15. 7. 2011.
mag. Aleksander Kavčič je povedal, da so bili postopki izpeljani legitimno in zakonito,
podal je še mnenje glede 2. točke prejetega dopisa sindikata, kjer je navedeno, da člani zavoda
niso bili potrjeni s strani svojih občin, če jih OS niso na novo potrdili, jim tudi mandati niso
28. Vprašanja in pobude članice in članov Občinskega sveta Občine Ljutomer
6
potekli in so lahko veljavno glasovali, povedal je še, da je bilo glasovanje tajno. Poudaril je
še, da je proti umiku točke.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da mora gospoda Kavčiča popraviti, če ima občina
določilo v poslovniku OS, da s potekom mandata OS, mora ponovno kadrovati člane svetov
zavodov, to pomeni, da se ponovno potrdi mandat istemu članu ali pa se imenuje nov, odvisno
je od poslovniških določil in prav te občine imajo taka določila.
Nato je županja podala predlog umika 22. točke dnevnega reda na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 4, PROTI: 15.
Predlog umika 22. točke dnevnega reda ni bil sprejet.
Ker druge dopolnitve ali umika točk dnevnega reda ni bilo, je županja podala predlagan
dnevni red na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO.
Predlog dnevnega reda je bil sprejet.
K 1. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LJUTOMER - SKRAJŠANI
POSTOPEK
Uvodno predstavitev je podal Jože Grantaša, predsednik Statutarno pravne komisije,
kateri je povedal, da so predlagane spremembe prejeli v gradivu, podal je predlog, če se bo
glasovalo za celoten statut ali posamično po točkah.
Damjan Bogdan je povedal, da bo glasoval za posamično glasovanje predlaganih točk,
poudaril je še, da je presenečen, ker je bilo na zadnji obravnavi teh sprememb jasno
povedano, da se rabi 2/3 večina za potrditev, bil je še mnenja, da bi se širše konstruiralo z OS.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da si želi čimbolj demokratičnega odločanja na OS,
želi si konstruktivnega sodelovanja z vsemi svetniki in ne vidi razloga, da bi morala svetnike
prepričevati kako mora kdo glasovati. Poudarila je, da kot predlagateljica gradiv predlaga
gradiva v odločanje članom občinskega sveta z vso odgovornostjo in predlaga rešitve, ki bi
bile dobre za naše občane, če pa člani OS ocenjujejo, da temu ni tako, je mnenja, da je čas, da
se začne tako glasovati, kot posameznik misli in ko poda svoj glas, ga da z vso svojo
odgovornostjo.
Ludvik Filipič je povedal, da nima zadržkov glede predlaganih sprememb, ampak, če se želi
posamično glasovati, se naj. Podal je predlog, da se za vse točke podajo kratke obrazložitve.
Ana Žnidarič je podala kratka pojasnila k posameznim točkam in sicer:
k 1. členu, kjer je spremeni naslov sedeža KS Stročja vas, saj so prej imeli sedež v
stari osnovni šoli, sedaj je sedež krajevne skupnosti v gasilskem domu,
k 2. členu, tukaj je bila zakonska sprememba po zadnji noveli Zakona o lokalni
samoupravi, kjer so se sprejele določbe glede prenehanja mandata, če župan sam
poda odstop, kako se ravna v tem primeru in je dobesedno povzeto besedilo zakona,
k 3. členu, v 33. členu se je dodala določba in je dopolnilo, da ima županja
pristojnost, da potrjuje investicijsko dokumentacijo za projekte, katerih investitor ali
7
soinvestitor je občina Ljutomer, saj v skladu z uredbo se do investicijske
dokumentacije opredeli investitor s pisnim sklepov, taki sklep se rabi v večini
primerov, ko se določene investicije prijavljajo na razpise in je v razpisu zelo kratek
rok, tako, da ni možno sklicati seje OS ali pa jo je potrebno zelo hitro sklicati, zato se
predlaga, da se poda to pooblastilo županji, da lahko izda tak sklep, saj bo županja
upoštevala določbe veljavnih občinskih predpisov ter OS o tem seznanjala.
k 4. členu, kjer se spremeni 132. člen, da bi odloke, pravilnike in druge objavljali v
Uradnem glasilu slovenskih občin, saj je to ugodnejša varianta od sedanje, saj je le-to
dostopno preko spleta in po naročilu, medtem ko občina prejme 20 izvodov
brezplačno, gre za racionalizacijo poslovanja in posodobitev.
k 5. členu, kjer bi moral prenehati veljati Odlok o ustanovitvi in izdajanju Uradnega
glasila Občine Ljutomer in
k 6. členu, kjer je navedeno, da te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati
15. dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Jože Klemenčič je v imenu skupine DESUS predlagal, da se glasuje o vsaki točki posebej, v
kolikor se nebo, bo glasovali proti.
Andrej Lah je povedal, da je statut najvišji akt, zato je želel, da bi se glasovalo po točkah, saj
je mogoče sporna le kaka točka statuta, poudaril je še, da ga moti skrajšani postopek, saj ni
nujna zadeva. Bil je še mnenja, da bi se o teh zadevah moralo več razpravljati, ker gre za
pomembne zadeve in ni primeren skrajšani postopek.
Ana Žnidarič je povedala, da je v tem primeru skrajšani postopek dopusten, saj gre za manj
zahtevne spremembe in uskladitve z zakonom, glede glasovanja po posameznih členih, pa ni
potrebno, tudi ni bil vložen amandma, medtem ko tudi statut in poslovnik tega ne zahtevata
pri skrajšanem postopku. Omenila je, da se lahko vse do konca obravnave vloži amandma.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da še do sedaj ni bilo primera, da bi se glasovalo po
posameznem členu, predlagala je ali se glasuje o predlaganih spremembah ali se seja prekine
in se vloži amandma.
Ker nadaljnje razprave ni bilo in svetniki niso vložili amandmaja je županja podala
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ljutomer - skrajšani postopek na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 8, PROTI: 10.
Predlog sklepa ni bil sprejet.
K 2. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE
PUCHOVE POSLOVNE CONE – V ENI OBRAVNAVI
Uvodno predstavitev je podala Andreja Torič, lokacija Puchove poslovne cone je na
idustrijski poslovni coni za podjetjem Nograg-Lotmerk, to je območje namenjeno poslovni
dejavnosti, industrijskim objektom, storitvenim in obrtnim objektom, zajema vso komunalno
infrastrukturo, vso prometno infrastrukturo, zajema tudi dva premostitvena objekta. Območje
je razdeljeno v več karejov, katere je možno združevati, ni omejeno, da je točno določena
parcela, kjer je potrebno graditi, saj se lahko kareji združujejo glede na potrebe investitorja. V
večjem kareju je dopustno, da se uredi nova cesta, če se kupi tako velika površina, poudarila
je še, da so se pridobile vse smernice in vsa mnenja. S sprejetjem OPPN bo to podlaga za
8
izdelavo projektne dokumentacije ter vse drugo potrebnega za pridobitev gradbenega
dovoljenja in tudi za samo gradnjo objektov v industrijski coni.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone – v eni
obravnavi v pripravljeni obliki sprejme
Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja predlagan Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone – v eni obravnavi na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 71:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 3. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ODLOK O UREDITVI CESTNEGA PROMETA NA OBMOČJU OBČINE
LJUTOMER – 2. OBRAVNAVA
Uvodna pojasnila je podal Mitja Kolbl, kateri je povedal, da je bil odlok v javni razpravi in
13. 4. 2011 je bila organizirana predstavitev odloka v Domu kulture, podanih je bilo veliko
pripomb, spremembe odloka iz 1. branja so v tem, da sta v sedanjem predlogu izvzeti iz
območja modric con Postružnikova ulica in Volkmerjeva ulica, novosti so, da je pred
stanovanjskimi bloki na Užiški in Fulneški ulici sedaj omogočen najem parkirnim mest,
možnost obročnega plačevanja, medtem ko sta dve parkirni mesti, rezervirani za Območno
obrtno zbornico v Ljutomeru.
Andrej Lah je povedal, da bo podprl odlok, ker je boljši kot prej, predvsem za občane.
Branko Smodiš je povedal, da podpira odlok, medtem ko je postavil vprašanje, glede nato, da
so se nekatere modre cone ukinile, pa tudi pri drugih občinah, saj obstaja višek redarjev.
Olga Lukman je podala, da se res ukinja modra cona na tržnici, medtem ko se uvaja modra
cona pred dvorano ŠIC, naloge redarjev niso samo kontrola parkiranja na modrih conah,
ampak se vrši nadzor nad občinskimi in krajevnimi cestami, vrši se nadzor nad varstvom
okolja, kulturnimi, zgodovinskimi in drugimi spomeniki, medtem ko z 1. julijem 2011
prejmejo nova pooblastila po Zakonu o prometnih pravilih in po Zakonu o cestah, to sedaj
urejajo odloki npr. prepovedi, ki so navedeni v Odlokih o občinskih cestah, glede
onesnaževanja cest, odvajanje vode na cestah, vse to bo sedaj z 1. 7. urejal Zakon o cestah in
daje pristojnost redarstvu.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da se je uvedla modra cona pred dvorano ŠIC, kjer
so parkirali zaposleni, pa tudi dijaki gimnazije, cilj je bil, da se zaposleni sprehodijo do
delovnih mest in da se da prednost tistim, kateri iščejo storitve v mestu. Medtem ko je veliko
parkirišče za dvorano ŠIC, kjer ni modre cone.
9
Jože Grantaša je povedal, da bi želel prejeti v gradivu prečiščeno besedilo odloka, saj je bilo
veliko sprememb.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Odlok o ureditvi cestnega prometa na
območju občine Ljutomer – 2. obravnava na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 72:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o ureditvi cestnega prometa na
območju občine Ljutomer.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 4. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ODLOK O IZDAJANJU OBČINSKEGA GLASILA «PRLEŠKI UTRIP« - 2.
OBRAVNAVA
Uvodna pojasnila je podala Ana Žnidarič, kjer je povedala, da v času javne razprave ni bilo
prejetih nobenih pripomb, medtem ko so pripombe dane pri 1. obravnavi odloka na OS v
obrazložitvi, poudarila je, da bila proračunska postavka zmanjšana, če bo odlok sprejet, bo
začel izhajati v drugi polovici leta, ker je potrebno glasilo registrirati pri pristojnem
ministrstvu. Glede uredniškega odbora je ostalo enako kot v 1. obravnavi, saj širši uredniški
odbor nebi bil fleksibilen in učinkovit, glede donatorskih in ostalih sredstev, kateri se zberejo
z objavami, se namenijo za izdajanje tega glasila.
Ker razprave ni bilo je županja podala Odlok o izdajanju občinskega glasila «Prleški utrip« -
2. obravnava na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 8, PROTI: 11.
Predlog odloka ni bil sprejet.
K 5. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ODLOK O KONCESIJI OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽB VARSTVA OKOLJA ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV TER
PREVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER - 2.
OBRAVNAVA
Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal, da je bil odlok podan v 30
dnevno javno razpravo, kjer ni bilo podanih pripomb, dana je bila pobuda v 1. obravnavi s
strani člana OS mag. Aleksandra Kavčiča glede spremembe 2. odstavka, 44. člena odloka v
poglavju plačila koncesijske dajatve koncedentu, da se znesek plačuje od vrednosti
fakturiranih plačil in ne od vrednosti prejetih plačil, strokovne službe so se strinjale z
predlogom ter ga uvrstile v predlog odloka, druge spremembe so predvsem tiste vsebine, ki se
nanašajo na območje izdajanja, katero se je razširilo tudi na območje občine Križevci in
Razkrižje.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja predlagan Odlok o koncesiji obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoz
komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer - 2. obravnava na glasovanje.
10
Prisotnih je bilo 19 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 73:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter
prevoz komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in
Razkrižje.
2. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
K 6. TOČKI DNEVNEGA REDA:
O ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POKOPALIŠKI IN
POGREBNI DEJAVNOSTI, UREJANJU POKOPALIŠČ TER POGREBNIH
SVEČANOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER - 1. OBRAVNAVA
Uvodno pojasnilo je podala Andreja Torič, kjer je povedala, da se odlok nanaša na
investicijo, ki se je dogajala leta 2010 na pokopališču Ljutomer. 1. člen zajema uskladitev
izvedenih žarnih grobov, gre za enotno oblikovanje (enotne oblike, enotni materiali), da nebi
prihajalo do različnih izgledov pokopališča. 2. člen se nanaša na območje, kjer naj bi bil
izveden raztros pepela, da bi bile enotno oblikovane napisne table, podan je predlog, da si
lahko vsak sam postavi table okrog dreves, ki so tam zasajene, vendar po enotnem sistemu.3.
člen se na naša na spremembo velikosti žarnega grobova, osnovni odlok je določeval
drugačne dimenzije, kot so danes izvedeni žarni grobovi, zato je potrebno to uskladiti in 4.
člen se nanaša na najemnino, osnovni odlok je določeval da se najemnina plačuje enkrat na
leto, medtem ko pri raztrosu pepela tako ne moremo zaračunavati, ker gre za plačilo
enkratnega zneska, zato je potrebno to spremeniti.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč
ter pogrebnih svečanosti na območju občine Ljutomer - 1. obravnava v predlagani obliki
sprejme.
Ker razprave ni bilo je podala županja predlagan Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanosti na
območju občine Ljutomer - 1. obravnava na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 74:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih
svečanostih na območju občine Ljutomer v prvi obravnavi.
2. Odlok se posreduje v 30. dnevno javno razpravo.
K 7. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ODLOK O OSKRBI S TOPLOTNO ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE
LJUTOMER - 1. OBRAVNAVA
11
Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kjer je povedal, da 1. poglavje opisuje obseg
GJS ter določa način izvajanja službe, opredeljuje tudi območje izvajanja javne službe ter
določa uporabnike storitev te službe, podan je predlog, da se služba izvaja na podlagi
podeljene koncesije, drugo poglavje opredeljuje predmet kocesije ter pogoje, ki jih mora
izpolnjevati koncesionar, tretje poglavje opisuje način podelitve koncesije, koncesionarja se
izbere na podlagi javnega razpisa, sklep o podelitvi koncesije podpiše županja, koncesijsko
obdobje se je podaljšalo iz 7 let na 10 let, zaradi življenjske dobe kurilnih naprav, v 4.
poglavju so opredeljeni objekti in naprave, ki so predmet javne službe ter način vzdrževanja,
v 5. poglavju, so opredeljene pravice in obveznosti uporabnikov, medtem ko je v 6. poglavju
navedeno, da mora koncesionar z lastnimi viri zgraditi energetski objekt, zgraditi omrežje od
energetskega objekta do uporabnikov ter vršiti distribucijo toplotne energije do uporabnikov
na območjih, ki so zaključene celote, v 7. poglavju je določen nadzor nad izvajanjem
koncesije in financiranjem. Prenehanje koncesije je opredeljeno v 8. poglavju, kjer je
navedenih 8 načinov, v zadnjem 9. poglavju pa je določen rok veljavnosti odloka.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o
oskrbi s toplotno energijo na območju Občine Ljutomer - 1. obravnava v predlagani obliki
sprejme. Nadalje predlaga, da se v 1. odstavku 12.člena čas trajanja koncesije spremeni
iz 10 let na 15 let.
Odbor za kmetijstvo je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o oskrbi s toplotno energijo
na območju Občine Ljutomer - 1. obravnava v predlagani obliki sprejme.
Odbor za gospodarstvo in turizem predlaga občinskemu svetu, da Odlok o oskrbi s toplotno
energijo na območju občine Ljutomer - prva obravnava, v pripravljeni obliki sprejme s
pripombo, da se 12. člen Odloka (začetek in čas trajanja koncesije) v prvi točki spremeni
tako, da čas trajanja koncesije traja namesto predvidenih 10 let, po predlogu odbora
traja 15 let.
Ludvik Filipič je povedal, da je razmišljal o trajanju koncesijske dobe, menil je, če zgradiš
tak objekt, nato pa ga imaš v koncesiji le 10 let, se postavi dilema, če se ti vložek v teh letih
povrne. Zato je bil mnenja, da se rok podaljša od 13 do 15 let.
Branko Smodiš je povedal, da ga veseli, da se gre v to območje, kjer je energija, saj bo le-ta
vsak dan dražja, podal je par vprašanj in sicer, če se da koncesija, pomeni, da mora imeti
vsaka hiša možnost priklopa, če koncesionar gradi če mora enako ravnati, če pa gradi občina
pa mora koncesionar plačati najemnino, če se da koncesija, mora po zakonu dati plinovodu
tudi soglasje, zanimalo ga je in povedal je še, da se strinja za podaljšanje na 15 let, ampak
nikjer niso mogli podati garancije, da bo to najcenejša toplotna energija.
Županja mag. Olga Karba je povedala glede zagotovitve energije vsem občanom, tukaj je
odvisno kako se koncesija razpiše, povedala je, da sta se na njo obrnili 2 podjetji, podala je še
pojasnilo, če občina želi dobiti najugodnejšo ponudbo s strani podjetnikov je najbolj
primerno, da se gre v razpis koncesije, medtem ko bo tudi v pogojih razpisa določeno kaj
mora koncesionar izpolnjevati, saj bo tudi občino zanimalo katere ugodnosti ji lahko ponudi,
omenila še je, da bo imenovana strokovna komisija, ki bo presojala te kriterije, če se bo
odločilo, da je potrebno zagotoviti toplotno energijo, jo bo tudi koncesionar moral zagotoviti.
Glede garancije za cenejšo energijo, se bo izhajalo iz tega, če nebo cenejši, potem nebo
odjema, saj je potem to neekonomski pristop, če se nebo pristopilo na tak način.
12
Z dodatnimi pojasnili je dopolnil Janez Rožmarin in sicer glede soglasja koncesionarja
zemeljskega plina na območju občine, kjer je povedal, da tako soglasje koncesionarja ni
potrebno, mora pa se v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca
urejanja prostora.
Branko Smodiš je še povedal, da želi, da ima vsak možnost prikopa, da nebo tako, kot je bilo
na KC Cven, da so Mestni plinovodi plinovod uredili le delno, drugi del pa je ostal brez, na to
je želel le opomniti.
Jože Grantaša je povedal, da upa, da ne bo potrebno občini zraven prispevati, povedal je še,
da se je pred 25 leti vozilo z malimi traktorji, pa je že bil problem, sedaj pa se vozijo z večjimi
tovornjaki, s katerimi so se ceste zelo uničili, nato pa jih mora občina popravljati, zato je dal
predlog, da se naj predpiše s koliko težkimi tovornjaki se lahko vozijo.
Janez Kardoš je povedal, da bo glasoval za predlagan odlok, podal je obrazložitev, da se
pogovarjajo o stvareh, ki niso predmet tega odloka. Poudaril je, da s tem odlokom ustvarjamo
pogoje, da se bo lahko pridobila toplotna energija v občino.
Andrej Lah je povprašal, če bo možno omogočiti to energijo vsem občanom mesta Ljutomer.
Dodatno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kjer je navedel, da koncesionar hkrati ne bo
pristopil z izgradnjo na območju celotne občine, ampak bo potrebno narediti prej analizo trga
in se bo videlo kje so potencialni porabniki (industrijski obrati, šole, vrtci, ustanove) in
gospodinjstva, na teh trasah se bodo imela možnost najprej priključitev na omrežje.
Jože Grantaša je povprašal, če bo stranski proizvod topla voda pri proizvodnji energije.
Janez Rožmarin je povedal, da je to stvar tehnologije, lahko gre za hkratno proizvodnjo
toplotne in električne energije, vendar bo izbran koncesionar k temu prisiljen, da bo oboje
hkrati proizvajal.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Odlok o oskrbi s toplotno energijo na
območju Občine Ljutomer - 1. obravnava na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 16, PROTI: 1.
Predlog je bil sprejet.
Županja je še podala na glasovanje odlok z predlogom odborov, za podaljšanje časa trajanja
koncesijske pogodbe iz 10 let na 15 let.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 18.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 75:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o oskrbi s toplotno energijo na
območju občine Ljutomer v prvi obravnavi.
2. Odlok se posreduje v 30. dnevno javno razpravo.
13
K 8. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO
GOSPODARJENJE Z DIVJADJO - 1. OBRAVNAVA
Uvodno pojasnilo je podal Aleš Vaupotič, kjer je povedal, da je Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano sklenilo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
tako so koncesionarji postale vse lovske družine, medtem ko zakon določa, da je 50 % te
koncesijske dajatve prihodek proračuna RS, 50 % pa proračuna občine. Posamezne občine
prejmejo sorazmerni dele pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki
leži na njenem območju. Zakon določa, da se koncesijske dajatve plačujejo letno, ministrstvo
letno plačuje občini koncesijske dajatve, lovske družine so dolžne plačati sorazmerni del
koncesijske dajatve, omenil je, da je za leto 2010 bilo nakazanih 928 €. Nadalje zakon določa,
da so občini nakazana sredstva iz naslova koncesijske dajatve, proračun ga izkazuje kot
namenski prejemek in se porabljajo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov varstva in
vlaganje v naravne vire. Podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev pa občina
uredi sama z odlokom, medtem ko predlagani odlok ne predstavlja dodatnih obremenitev
proračuna. Je podlaga, da se bo pripravil javni razpis na podlagi katerega bodo lovske družine
upravičene do sredstev.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1. obravnava v predlagani obliki sprejme.
Odbor za kmetijstvo je predlagal občinskemu svetu, da Odlok o porabi koncesijske dajatve
za trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1. obravnava v predlagani obliki sprejme.
Ludvik Filipič je povedal, da pozdravlja ta odlok, izrazil je tudi veselje, da se je pričelo na
tem področju delati, omenil 3. člen, 1. odstavek, izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov
(kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri ipd.), povedal je, da kaluž, mlak ni, mokrišča smo
izsušili, vodni viri v suši vsahnejo, to se bo v praksi težko izvajalo. Omenil je še zaraščenost
ob potokih in manjših strugah, da je bilo zaklonišče za majhno pernato divjad, saj jim pomeni
veliko to kritje in še voda je v bližini. Omenil je še motoriste v gozdovih, kateri so
poškodovali poti, medtem ko preženejo tudi divjad. Izrazil je veselje, da se 50 % koncesije
vrača nazaj na lovsko družino, saj je potrebno vse vzdrževati.
Franc Rošker je omenil le 3. člen odloka, glede krmljenja divjadi, da tudi ljudje hranijo
divjadi, saj nam le-ta lahko naredili obilo škode in omenil je še, da bi se morali lovci več
udeleževati čistilnih akcij občine.
Ludvik Filipič je povedal, da lovci izvajajo veliko čistilnih akcij pač vsak v svojem kraju.
Andrej Lah je povedal, da se naj razpravlja o odloku in da se naj držijo teme točke.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo - 1. obravnava na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 76:
14
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo v prvi obravnavi.
2. Odlok se posreduje v 15. dnevno javno razpravo.
K 9. TOČKI DNEVNEGA REDA:
PRAVILNIK ZA VREDNOTENJE LETNIH PROGRAMOV V TURISTIČNI
DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER
Uvodno pojasnilo je podal Aleš Vaupotič, kateri je povedal, da je OS leta 1999 sprejel
Pravilnik za vrednotenje programov turističnih dejavnosti občine Ljutomer, naknadno so se k
temu sprejele dve spremembi, v letošnjem letu so se sestali na povabilo Občinske turistične
zveze (OTZ) z predstavniki turističnih društev, kjer se je odločilo, da je potrebno pripraviti
merila za ocenjevanje letnih programov dela turističnih društev. Vsa društva so se sestala na
OTZ, kjer so na merila podali pripombe, tako, da se je z njimi uskladilo.
Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik za
vrednotenje letnih programov v turistični dejavnosti v občini Ljutomer v predlagani obliki
sprejme, s sledečimi dopolnitvami točke III – Merila in kriteriji in sicer v 12. členu se
spremeni število točk za merila:
- delovanje turističnega podmladka – na mesto dosedanjih 5 točk je predlog
odbora 10 točk,
- sodelovanje na prireditvah, katerih je organizator občina Ljutomer,
- sodelovanje na prireditvi: na mesto dosedanjih 3 točk na prireditev je predlog
odbora 5 točk na prireditev,
- sodelovanje na prireditvah, katerih je organizator LTO Prlekija Ljutomer,
- sodelovanje na prireditvi: na mesto dosedanjih 3 točk na sodelovanje je predlog
odbora 5 točk na sodelovanje in
- sodelovanje na tržnici: na mesto dosedanje 1 točke na sodelovanje je predlog
odbora 2 točki na sodelovanje.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Pravilnik za vrednotenje letnih programov v
turistični dejavnosti v občini Ljutomer z dopolnitvijo Odbora za gospodarstvo in turizem
na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 77:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik za vrednotenje letnih
programov v turistični dejavnosti v občini Ljutomer.
2. Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 10. TOČKI DNEVNEGA REDA:
TEHNIČNI PRAVILNIK O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV TER PREVOZ
KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal, da je OS junija 2010 sprejel
Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine
Ljutomer, ta odlok povzema zakonodajo na področju varstva okolja in nalaga nekatere
aktivnosti in naloge deležnikom v okviru izvajanja javnih služb, ki so občina, izvajalci javnih
15
služb in uporabniki storitev. Naloga občine je priprava statuta, kateri se je sprejel, priprava
odloka o obliki organiziranosti javnih služb, Odlok o GJS, kateri je bil sprejel in se je tudi
dopolnjeval, Odlok o vrstah o načinu in obsegu izvajanju GJS, Odlok o organiziranju
inšpekcijskih in redarskih služb, vodenje katastra o infrastrukturi ter priprava ustreznih
pravilnikov tehničnega pravilnika in pravilnika o tarifnem sistemu. Tehnični pravilnik je zajet
v 4. in 38. členu Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov
na območju občine Ljutomer in sicer v 4. členu tega odloka je navedeno kaj mora tehnični
pravilnik obsegati in kdo ga pripravi, medtem ko je v 38. členu naveden rok do kdaj mora biti
tehnični pravilnik pripravljen in da ga sprejme OS. Cilj pravilnika je ureditev tehnične
izvedbe in uporabe javne infrastrukture teh dveh obveznih GJS in nima finančnih posledic za
proračun občine.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Tehnični
pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju
občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Tehnični pravilnik o zbiranju
komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v
pripravljeni obliki sprejme, z dopolnitvijo, da se v Tehničnem pravilniku o zbiranju
komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer
spremeni oziroma prilagodi delovni čas Zbirnega centra Ljutomer (7. člen, 4. odstavek).
Ludvik Filipič je pohvalil trud Janeza Rožmarina, povprašal je glede velikosti zabojnikov, ko
se je pričelo uvajati odvoz odpadkov na podeželju so aktivisti propagirali 120 l zabojnike, saj
je mnenja, da se lahko uporabljajo manjši zabojniki, opaža tudi, od kar so rumene vrečke, je v
zabojnikih manj smeti. Zanimalo ga je še glede kompostnikov, saj jih imajo doma gnojišče, če
je sedaj to enako ali še je potrebno imeti kaj zraven.
Dodatna pojasnila je podal Janez Rožmarin, kateri je odgovoril glede velikosti posode za
odpadke, da se bo z elektronskimi čitalci, z elektronskimi čipi ali z črtno kodo vpliv velikost
posode zanemaril, saj se bodo lahko uporabile vse posode, zelena za mešane odpadke, rjava
za biološko razgradljive, kuhinjske odpadke, če se bodo seveda uporabniki odločili, da jih
bodo predajali izvajalcu javne službe, rumene za plastiko in modre za papir in kartonsko
embalažo. Plačal se bo le tisti odpadek, kateri je bil skozi mesec predan, omenil je še, da so
sedanje posode last uporabnika, medtem ko se bo v razpisu navedlo, da lahko posode nabavi
koncesionar in nato bodo uporabniki skozi najemnino le-te poravnali pri izvajalcu javne
službe.
Branka Smodiša je zanimalo je zakaj nebo več rumenih vreč, saj so bile le-te brezplačne,
medtem ko nabava posode predstavlja dodaten strošek, glede odpiralnega časa zbirnega
centra, je bil mnenja, da bi se vsaj 2 dni v tednu pričeli z delom ob 10. uri in do 18. ure, da bi
lahko občani, ki delajo do 15. ali 16. ure peljali odpadke tja. Povprašal je še glede zelenja, če
bo še naprej to možno odpeljati na zbirni center in glede bioloških odpadkov je v tehničnem
pravilniku naveden odvoz 2 x na mesec, glede tega je bil mnenja, da je to iluzija. Povprašal je
še, če daš mesečno 2 x mešane odpadke in 2 x rumeno vrečko, če bo dal mesečno 1 x mešane
odpadke in 1 x rumeno vrečko, zanima ga če bo potem plačeval le polovično ceno odvoza.
Dodatna pojasnila je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal glede dinamike odvoza, v
pravilniku je navedena minimalna ferkvenca odvoza odpadkov in v poletnih mesecih je za
biološke odpadke 1x tedensko, medtem ko v zimskem času pa vsak 2 teden, če bo potrebno
16
povečati ferkvenco se bo to storilo, vse to je predmet razpisne dokumentacije za podelitev
koncesije, medtem ko večja ferkvenca odvažanja odpadkov predstavlja tudi večji strošek
odvoza, omenil je tudi, da se lahko brezplačno te odpadke predaja na zbirnem centru. Glede
cen storitev izvajanja javne službe, cene so 1. marca 2011 za 6 mesecev nespremenjene, ta
ukrep je sprejela vlada, omenil je možnost podaljšanja nespremenjenih cen. Glede polovične
cene odvoza v primeru, če se le mesečno 1 x odvaža odpadke je povedal, da ne plačamo
stroškov odlaganja odpadkov, medtem ko pa stroški zbiranja odpadkov nastanejo, saj se
smetarsko vozilo mora pripeljati mimo uporabnika.
Antona Vrbnjaka je zanimalo glede pranja predpisanih posod, če se bodo morale prati samo
posode bioloških odpadkov ali tudi ostale.
Janez Rožmarin je povedal, da uredba nalaga izvajalcu storitev pranje posod bioloških
odpadkov v okviru cene storitev javne službe, medtem če uporabnik želi, mora tudi izvajalec
prati posode za druge odpadke, vendar z doplačilom.
Andrej Lah je izrazil bojazen, da se s tem, da bi občani želeli privarčevati spet pričelo
odlagati odpadke v naravo.
Janez Rožmarin je povedal, da bodo z elektronsko opremo imeli detajlni vpogled kaj se
dogaja na področju ravnanja z odpadki in izvajalec bo moral pripraviti seznam uporabnikov
na celotnem območju občine. Med občino in njim bo online povezava, da se bo lahko izvajala
kontrola in se tudi z inšpekcijskimi službami sankcioniralo.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer in sicer z
dopolnitvijo predloga Odbora za finance, glede podaljšanja delovnega časa zbirnega
centra v Ljutomeru na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 78:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju
komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine
Ljutomer.
2. Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih
odpadkov na območju občine Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu Občine
Ljutomer.
K 11. TOČKI DNEVNEGA REDA:
PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN CENE STORITEV JAVNIH
SLUŽB ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV TER PREVOZ KOMUNALNIH
ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
Uvodno pojasnilo je podal Janez Rožmarin, kateri je povedal, da je sprememba v 2.
odstavku 26. člena odloka, v katerem je določilo kdo ga pripravi in kaj mora vsebovati in v
39. členu odloka, kateri govori v katerem roku mora biti pripravljen in da ga sprejme OS.
Vsebina pravilnika je enaka kot vsebina tehničnega pravilnika.
17
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun
cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na
območju občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o tarifnem
sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz
komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o
tarifnem sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter
prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Ker razprave ni bilo je županja podala predlog Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene
storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na
območju občine Ljutomer na glasovanje
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 79:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun
cene storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih
odpadkov na območju občine Ljutomer.
2. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje
komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine
Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 12. TOČKI DNEVNEGA REDA:
POOBLASTILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER ŽUPANJI OBČINE
LJUTOMER ZA POTRDITEV INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ZA PROJEKT
IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE ZA STANOVANJSKO SOSESKO
NA JURŠOVKI
Uvodno pojasnilo je podala županja mag. Olga Karba, kjer je povedala, da imela občina
revizijo in pri komunalni ureditvi za novo stanovanjsko sosesko Juršovka je bilo potrebno v
skladu z ugotovitvami revizije najprej odpraviti nezakonito ravnanje, ker občina ni ravnala v
skladu z določili z 21. alineje, 2. člena Zakona o javnih naročil, saj je postopek javnega
naročja bil izveden v vrednoti, ki je presegala zagotovljen vir v proračunu leta 2010. Zakon
opredeljuje, da je tako ravnanje nezakonito, saj zakon določuje, da je nespremenljiva ponudba
tista katera ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba, katerih
cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. V prejšnji sestavi je bil
izdan sklep o oddaji javnega naročila najugodnejšega ponudnika, vrednost je bila cca. 100.000
€, v proračunu so bila zagotovljena sredstva v višini cca 50.000 € in v takem primeru je
občina dolžna postopek razveljaviti in ugotoviti, da so bile vse ponudbe nesprejemljive.
Poudarila je, da so bili vsi ponudniki obveščeni, zato se na novo pripravlja DIIP za Jurševko,
pripravljena je tudi že dokumentacija, tako, da se bo moral ponoviti javni razpis, kateri bo
izpolnjeval plan v skladu s sprejetim proračunom. Pripravlja se idejna študija za nadaljevanje
stanovanjske soseske proti Kamenščaku. Poudarila je, da so člani OS na mizo prejeli predlog
drugačnega sklepa, kot je bil v gradivu in predlaga, da se le-ta poda v razpravo in na
glasovanje. Povedala je še, da za vsako potrditev DIIP potrebuje pooblastilo OS, včasih so
18
roki zelo kratki in se ne uspe sklicati OS, takrat DIIP potrdi županja in OS na naslednji seji o
tem obvesti.
Ker razprave ni bilo je županja podala Pooblastilo občinskega sveta občine Ljutomer županji
občine Ljutomer za potrditev investicijske dokumentacije za projekt izgradnja komunalne
infrastrukture za stanovanjsko sosesko na Juršovki na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 80:
1. člen Občinski svet Občine Ljutomer pooblašča županjo Občine
Ljutomer za potrjevanje investicijske dokumentacije za projekte, katerih
investitor ali soinvestitor je občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240
Ljutomer.
2. člen Posamezno investicijsko dokumentacijo potrdi županja Občine
Ljutomer v skladu z določili Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/99,
124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09,
38/10-ZUKN in 107/10), Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in
postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov
samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 54/10), Uredbe o
enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije
na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) s pisnim
sklepom.
K 13. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SKLEP O PRIZNAVANJU STANOVANJSKEGA KREDITA KOT OLAJŠAVE
STARŠEM PRI IZRAČUNU VIŠINE PLAČILA ZA PROGRAME V VRTCIH
Uvodna pojasnila je podala županja mag. Olga Karba, katera je povedala, da se je na njo
obrnilo veliko staršev, kateri so z najemom kredita reševali stanovanjski problem, s sprejetjem
sklepa se najem kredita priznava kot olajšava pri izračunu višine plačila za vrtce. Olajšava bi
se priznala v obliki mesečnega obroka stanovanjskega kredita in se odšteva od dohodka
družine.
Dodatna strokovna pojasnila je podala Karmen Lah, katera je navedla, da so pri izračunu
višine plačila vrtca starši razvrščeni v 8 plačilnih razredov, medtem ko so prejemniki socialne
pomoči plačila vrtca oproščeni, povedala je, da ta ukrep dopušča 7. člen Pravilniku o plačilu
staršev za programe v vrtcih, dopuščena je možnost, da občina sprejme občinski akt s katerim
razbremeni starše, za to razbremenitev mora iz proračuna nameniti nadomestna sredstva in v
gradivu je prikazano kake finančne posledice ocenjuje občina, da bi z uveljavitvijo olajšave
imela, poudarila je še, da še občina ne razpolaga z konkretnimi podatki.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da Sklep o priznavanju stanovanjskega
kredita kot olajšave staršem pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih v pripravljeni
obliki sprejme.
Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da Sklep o priznavanju
stanovanjskega kredita kot olajšave staršem pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih
19
v pripravljeni obliki sprejme, medtem ko predlaga, da se ustanovi komisija, ki bi
pregledala vloge enostarševskih družin in preverila resničnost navedb v vlogah.
Robert Štefanec je povedal, da sklep podpira, medtem ko je na Odboru za družbene
dejavnosti tekla razprava glede odsotnosti, ko so otroci odsotni več kot 15 dni doma zaradi
boleznine še kljub temu plačujemo 50 % vrtca, to je še vedno veliko, podal je pobudo, če
obstaja možnost, da se naj poskušajo tudi ti stroški zmanjšati.
Županja mag. Olga Karba je še povedala, da je predlog zakonodajalca, da obračuni
obveznosti za plačilo vrtca z decembrom 2011 preidejo na Center za socialno delo, ta
materija še ni dorečena, zato se bo za to obdobje ko se še obračunava na občini sprejeli ta
sklep.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja Sklep o priznavanju stanovanjskega kredita
kot olajšave staršem pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih z pobudo Roberta
Štefaneca na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 19.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 81:
1. Občina Ljutomer priznava vlagateljem Vloge za znižano plačilo vrtca
stanovanjski kredit za reševanje stanovanjskega problema na območju občine
Ljutomer kot olajšavo pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih.
2. Olajšava se prizna v obliki mesečnega obroka stanovanjskega kredita, ki se
odšteva od dohodka družine.
3. Starši uveljavljajo olajšavo z dopolnitvijo Vloge za znižano plačilo vrtca oziroma
ob prvi podaji Vloge za znižano plačilo vrtca ob vključitvi otroka med letom.
4. Olajšavo lahko starši uveljavljajo za obdobje od 1. 6. do 31. 12. 2011 na obrazcu
OLAJŠAVA ZA VRTEC – STANOVANJSKI KREDIT, ki ga bodo dobili v
vrtcih v občini Ljutomer, v vložišču Občine Ljutomer in na spletni strani Občine
Ljutomer.
5. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 14. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SKLEP O DOLOČITVI CENE NAKUPA ŽARNE NIŠE S SPOMINSKO PLOŠČO NA
POKOPALIŠČU LJUTOMER
Uvodna pojasnila je podala Andreja Torič, katera je povedala, da je cena določena na
podlagi končne situacije izvajalca del, ki je leta 2010 izgradil žarne zidove, gre za 4 žarne
zidove z 168 nišami, v ta strošek so zajeti vsi stroški od izgradnje, do projektne
dokumentacije in po končnem izračunu je ta cena znašala 250 € za odkup.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o določitvi cene nakupa žarne
niše s spominsko ploščo na pokopališču Ljutomer v pripravljeni obliki ne sprejme, odbor
predlaga, da se cena nakupa žarnih niš določi v primerljivi višini s cenami sosednjih
občin.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o
določitvi cene nakupa žarne niše s spominsko ploščo na pokopališču Ljutomer v pripravljeni
obliki sprejme.
20
Janez Rožmarin je povedal, da se je na Odboru za finance razvila razprava, da je cena
določena na osnovi čiste proizvodne cene, glede primerljivosti cen je povedal, da v Mariboru
za nakup žarne niše stane 2.866 € z DDV, v Murski Soboti 1.012 € z DDV in v Radovljici
209,80 € z DDV.
Janez Vencelj je povedal, da je mnenja, da je ta cena sprejemljiva za občane, ne želi
povečanja stroškov nakupa, zato je povedal, da bo glasoval za to predlagano ceno.
mag. Aleksander Kavčič je povedal, da zastopa stališče odbora, da je predlagana cena
prenizka in da so cene ponekod veliko višje, hkrati je še omenil, da bo pri naslednji točki
podan predlog za znižanje cene.
Branko Smodiš je povedal, da ga moti, da to ni prava ekonomska cena, ker je sorazmerni
strošek tudi za odtoke, za cesto in za parkirišče, nato bi dobili pravo ceno. Poudaril je, da se
bo pri naslednji točki predlagal nižja najemnina, medtem ko bi se naj tukaj cena malo
dvignila. Motilo ga še je, da so zbrana sredstva iz naslova nakupa žarnih niš s spominsko
ploščo prihodek proračuna občine, upal je, da bo poseben konto, da bo ta denar nazaj vložen v
pokopališče, opozoril je še, da je največ zbranih sredstev šlo iz 4 KS, ostale KS pa so si lahko
s tem denarjem naredile kaj drugega.
Jože Grantaša je povedal, da če bi se te 4 KS že prej odločile in uredile pokopališče, saj bi
sedaj že imele to urejeno, saj so si vsi morali sami financirati.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je podala županja Sklep o določitvi cene nakupa žarne niše s
spominsko ploščo na pokopališču Ljutomer na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 15.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 82:
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k ceniku nakupa žarne niše s
spominsko ploščo na pokopališču v Ljutomeru v višini 250,00 EUR (z DDV).
2. Zbrana sredstva iz naslova nakupa žarnih niš s spominsko ploščo so prihodek
proračuna Občine Ljutomer.
3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 15. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA ŠT. 237 (28.4.2008) IN SKLEPA ŠT. 275 (9.7.2010)
Uvodne obrazložitve je podala Andreja Torič, katera je povedala, da se je cena določila na
podlagi primerjave cen med žarnimi grobovi in žarno nišo na pokopališču v Murski Soboti,
uporabili so enako razmerje kot tam in so na podlagi izračuna prišli do predlagane cene 31,18
€ z DDV. Poudarila je, da je v Sloveniji malo žarnih zidov, tako, da je bilo težko primerjati.
Cene na pokopališču v Murski Soboti in Mariboru so zelo različne, letna najemnina v
Mariboru znašajo cene z DDV 45 €, medtem ko v M.Soboti 21,02 € in v Radovljici 20,98 €.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o dopolnitvi sklepa št. 237
(28.4.2008) in sklepa št. 275 (9.7.2010) v pripravljeni obliki ne sprejme, odbor predlaga
občinskemu svetu, da se določi primerljiva cena glede na druge občine (Mestna občina
Murska Sobota - cca 21,18 EUR).
21
Janez Rožmarin je za primerjavo povedal cene grobov z DDV iz leta 2006, družinski grob
21,04 €, enojni grob 17,53 €, otroški grob 14,02 €, žarni grob 15,02 € in obstoječa grobnica
21,04 €. Razprava na odboru je potekala v smeri zakaj je najemnina žarne niše toliko višja v
primerjavi z najemom preostalih grobov, kjer cene veljajo iz leta 2006 in če je to pravo
razmerje. V M.Soboti je strošek najema za žarno nišo bistveno višji.
mag. Aleksander Kavčič je povedal, da se naj poda predlog na glasovanje in hkrati je
predlagal 21 € za najem.
Županja je podala predlog občinskemu svetu o znižanju cene.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 19.
Predlog o znižanju cene je bil sprejet.
Nato je županja podala Sklep o dopolnitvi sklepa št. 237 (28.4.2008) in sklepa št. 275
(9.7.2010) z predlogom mag. Aleksandra Kavčiča, da bi znašal najem žarne niše v
žarnem grobu 21,00 z DDV na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 83:
1. Cenik pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališča in pogrebnih
svečanosti na pokopališču v Ljutomeru se dopolni v I. točki Pogrebna dejavnost
tako, da se na koncu doda nova točka:
Pogrebna dejavnost Cena v EUR
STORITEV
Najem grobnega mesta za 1 leto
12. Žarna niša v žarnem zidu (z DDV) 21,00
2. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
K 16. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SKLEP O PODELITVI KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJSKO LETO
2011/2012 ZA POTREBE ZAPOSLOVANJA JAVNIH ZAVODOV V OBČINI
LJUTOMER
Uvodne obrazložitve je podal mag. Aleksander Kavčič, predsednik Komisije za
štipendiranje, kateri je povedal, da je komisija na svoji seji ugotovila, da bi bilo potrebno
zagotoviti kader za Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in zdravnike za Zdravstveni dom
Ljutomer, sami zavodi so za ostale potrebe navedli, da ne bo težav dobiti kadra na trgu dela.
Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o podelitvi
kadrovske štipendije za študijsko leto 2011/2012 za potrebe zaposlovanja javnih zavodov v
občini Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Ker razprave ni bilo je podala županja Sklep o podelitvi kadrovske štipendije za študijsko leto
2011/2012 za potrebe zaposlovanja javnih zavodov v občini Ljutomer na glasovanje.
22
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 84:
1. Občina Ljutomer za študijsko leto 2011/2012 podeli kadrovsko štipendijo za
zdravnika splošne medicine za potrebe zaposlovanja v javnem zavodu
Zdravstveni dom Ljutomer z vključitvijo v enotno regijsko štipendijsko shemo.
2. V primeru, da ne bodo razpisana sredstva iz enotne regijske štipendijske sheme,
izvede Občina Ljutomer samostojni javni razpis v skladu s Pravilnikom o
kadrovskem štipendiranju, stimuliranju študentov in študijskih pomočeh v
občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 5/07 in 2/08).
K 17. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SKLEP O POTRDITVI PORABE PLAČILA ZA KONCESIJO ZA IZKORIŠČANJE
MINERALNE SUROVINE PROD ZA LETO 2010:
NA PRIDOBIVALNEM PROSTORU BABINCI IN
NA PRIDOBIVALNEM PROSTORU KRAPJE
Uvodne obrazložitve je podala Andreja Torič, katera je povedala, da se sklepa nanašata na
Zakon o rudarstvu, kjer je izvajalec Segrap d.o.o., dolžen je plačevati rudarsko rento državi,
celotna rudarska renta se deli v razmerju 50 % državi in 50 % občini, nato občina od teh 50 %
odloča v skladu z temi sklepi. Prvi sklep se nanaša na gramoznico Babinci, tukaj je bila
podpisana notarska pogodba, kjer je izrecno navedeno, da se teh 50 % ki pripada občini
nameni 70 % naselju Babinci in 30 % se nameni občini Ljutomer, sprejet je bil sklep, da se
70 % sredstev nameni za izgradnjo komunalne infrastrukture na področju naselja Babinci, na
podlagi programa, ki ga je potrdil OS, tako da se s tem sklepom odloča le o 30 % ki pripada
občini, gre cca 2.100 € in ta sredstva se namenijo za ureditev krožišča z Babinsko cesto, kjer
je občina dolžna zagotoviti nekatera lastna sredstva. Pri gramoznici Krapje je bilo vedno
določeno enako razmerje 70 % prejme KS Cven in 30 % občina, KS Cven je obvestila, da se
bodo ta sredstva porabila za investicijsko vzdrževanje javnih cest in javne razsvetljave na
območju KS Cven, medtem ko so sredstva občine Ljutomer namenjena ureditev krožnega
križišča regionalne ceste R1-230 z Babinsko cesto v Ljutomeru (»K2«).
Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o potrditvi
porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na
pridobivalnem prostoru Babinci in na pridobivalnem prostoru Krapje v pripravljeni obliki
sprejme.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o potrditvi porabe plačila za
koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na pridobivalnem prostoru
Babinci in na pridobivalnem prostoru Krapje v pripravljeni obliki sprejme.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Sklep o
potrditvi porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na
pridobivalnem prostoru Babinci in na pridobivalnem prostoru Krapje v pripravljeni obliki
sprejme.
Ker razprave ni bilo je županja podala Sklep o potrditvi porabe plačila za koncesijo za
izkoriščanje mineralne surovine prod za leto 2010, na pridobivalnem prostoru Babinci na
glasovanje
23
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 85:
Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne
surovine prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Babinci, ki pripadajo
Občini Ljutomer za leto 2010 v višini 2.088,58 EUR se namenijo za ureditev krožnega
križišča regionalne ceste R1/230 z Babinsko cesto v Ljutomeru (»K2«).
Županja je še podala Sklep o potrditvi porabe plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralne
surovine prod za leto 2010, na pridobivalnem prostoru Krapje na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 86:
1. Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje
mineralne surovine - prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice
Krapje, ki pripadajo Občini Ljutomer v višini 18.176,83 EUR, se za leto 2010
delijo v razmerju 70 % KS Cven in 30 % Občini Ljutomer.
2. Sredstva v višini 12.723,78 EUR, ki pripadajo KS Cven se namenijo za
investicijsko vzdrževanje javnih cest in javne razsvetljave na območju KS Cven.
3. Občina Ljutomer nameni sredstva iz 1. točke tega sklepa v višini 5.453,05 EUR za
ureditev krožnega križišča regionalne ceste R1-230 z Babinsko cesto v
Ljutomeru (»K2«).
K 18. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SOGLASJE ZA VNOS NOVE DEJAVNOSTI V K.O. LJUTOMER
Uvodne obrazložitve je podala Andreja Torič, katera je povedala, da se navedeni sklep
nanaša na novo ureditev parkirišča za prodajo vozil na parceli 254/2, to je parcela v mestu
Ljutomer, na Ormoški cesti, kjer že ima podjetje Pevoton postavljeno ograjo, to območje
ureja Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih in je namenjeno čisti stanovanjski coni, Odlok o
PUP-ih pa določa na osnovi dejavnosti na podlagi predhodnega mnenja Odbora za varstvo
okolja in urejanja prostora ter soglasja županje. Gre samo za talno ureditev, ne gre za
izgradnjo, ampak le zanureditev parkirišča, investitor je že podal vlogo za gradbeno
dovoljenje, vendar se je postopek zaustavil, ker nima soglasje občine, pridobil si je tudi vsa
druga mnenja, tudi od Direkcije za ceste, saj bo uredil novi izvoz na Ormoško cesto.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Soglasje
za vnos nove dejavnosti v k.o. Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Ker razprave ni bilo je županja podala Soglasje za vnos nove dejavnosti v k.o. Ljutomer na
glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
24
Sprejet je naslednji S K L E P št. 87:
Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za ureditev parkirišča za prodajo vozil na
zemljišču parc. št. 2547/2, k.o. Ljutomer.
K 19. TOČKI DNEVNEGA REDA:
SOGLASJE ZA ODSTOPANJE OD POGOJEV OBLIKOVANJA IN ZA GRADNJO
OBJEKTA DOMA STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER ENOTE ZA DEMENTNE
OSKRBOVANCE V STROČJI VASI
Uvodno pojasnilo je podal Štefan Baler, predstavnik podjetja Domus projekt d.o.o., kateri
je povedal, da je dom postavljen v obliki črke U, tako, da izrablja nacionalno osončenje
parcele, s tem da so bivalni prostori locirani v osrednjem delu, medtem ko so na obeh krakih
predvidene bivalne sobe. Problem ki je nastal je, da območje spada v del, ki se predvideva
strešina minimalni naklon 35 stopinj, ker objekt kot dom, ki se nahaja v neposredni bližini
šole in vrtca dejansko za svojo funkcijo potraten, da bi se šlo v tak naklon, zato je bil podan
predlog za znižanje naklona strešine na 25 stopinj.
Boris Sunko, direktor DSO Ljutomer, kateri je seznanil z potekanjem aktivnostih, da so se
odločili za ustanovitev bivalne enote za stanovalce z demenco, ker v DSO Ljutomeru nimajo
ustreznih pogojev za bivanje te zahtevne skupine stanovalcev, zato se je k temu pristopilo, da
se pridobijo ustrezni prostori, hkrati jim je občina zagotovila parcelo ter oprostitev davka.
Ministrstvo je ta projekt sprejelo v finančne projekte ter hkrati zagotovilo pretežni del
sredstev za izgradnjo bivalne enote. Enota se gradi po sodobnih načelih bivanja domov za
starejše, saj funkcionira na družinskem principu bivanja.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da je bila predstavitev opravljena tudi krajanom KS
Stročja vas.
Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da se Soglasje
za odstopanje od pogojev oblikovanja in za gradnjo objekta doma starejših občanov Ljutomer
enote za dementne oskrbovance v Stročji vasi v pripravljeni obliki sprejme.
Ker razprave ni bilo je županja podala Soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za
gradnjo objekta doma starejših občanov Ljutomer enote za dementne oskrbovance v Stročji
vasi na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 88:
Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za
gradnjo enote za dementne oskrbovance Doma starejših občanov Ljutomer v Stročji
vasi na zemljišču s parc. št. 287/11 k.o. Stročja vas.
K 20. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA ZA PODROČJE PREDŠOLSKE VZGOJE V
OBČINI LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012
Uvodno pojasnilo je podala Karmen Lah, katera je povedala, da so vrtci posredovali
podatke o vpisu otrok v vrtce za naslednjo šolsko leto, kjer se je ugotovilo, da se nadaljuje
povečevanje vključitve otrok v vrtce, k temu so se še pričeli srečevati z prostorsko stisko ter
kako oddelke umestiti v obstoječe prostore, saj se vsako leto iščejo rešitve, da bi se del
25
šolskega prostora namenil za vrtec. Največje povečanje vpisa je v vrtcu Ljutomer,
Cezanjevcih in v Mali Nedelji. V Cezanjevcih se je našla rešitev, da se je 1 šolskemu oddelku
namenil prostor KS in s tem se bodo sprostili prostori v učilnici, katera se bo namenila za
izvajanje oddelka vrtca, v Mali Nedelji se je že v tem šolskem letu poiskal prostor in sicer v
poslovni zgradbi, problem je, ker se ne ve, kako se bodo zadeve tam odvijale. Pri oblikovanju
oddelkov so ujeti v zakonske normative, kateri določajo povečanje oddelka za največ 2 otroka
in v sklepu se predlaga, da se ta zakonska določba med letom uresničuje, v kolikor bo
potrebno. Upoštevati je potrebno minimalno talno površino po otroku, tukaj se ugotavlja da je
obstoječi prostor ponuja omejene možnosti in da bo potrebno za soglasje zaprositi na
ministrstvo. V vrtcu je vpisanih nekaj otrok ki presegajo zgornjo mejo za vključitev v vrtec
Ljutomer, z ravnateljico se je predlagalo, da bo poskušala s starši opraviti razgovore, da bi se
tiste otroke, kateri bi se vključili med letom vključilo v vrtce, kjer so mesta na razpolago, če
starši ne bodo pristali, bo potrebno vloge točkovati in ugotoviti prioritetni vrstni red.
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in sistemizacija za
področje predšolske vzgoje v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012 v pripravljeni obliki
sprejme.
Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in
sistemizacija za področje predšolske vzgoje v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/201 v
pripravljeni obliki sprejme.
Ludvik Filipič je povedal, da pri Mali Nedelji je 1 oddelek vrtca v bivšem hotelu Amord, z
naslednjim vpisom bo spet za 1 oddelek otrok, problem je, da je hotel v stečaju, ni mu znano
kaj bo lastnik naredil in hkrati je izpostavil bojazen, da bo nekaj otrok ostalo brez varstva. Če
pa se bo otroke peljalo drugam v vrtec, potem še obstaja možnost, da še bodo tam pričeli
hoditi v osnovno šolo in s tem bo v OŠ Mali Nedelji izpad v šolskih klopeh. V OŠ sta 2
prostora zasipala z gramozom, saj bi lahko sedaj ta 2 prostora rešila problem.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da je to resna tematika, o tem se je že pogovarjala z
ravnateljico, v tem trenutku se veliko ne more narediti, odvisno je od tega kaj bo uredil
stečajni upravitelj s katerim občina že vodi razgovore.
Jože Klemenčič je povedal kako je glede možnosti ustanovitve še enega oddelka v vrtcu
Ljutomer. Povedal je še, da je neprimerno voziti otroke v vrtec v drugi kraj.
Karmen Lah je povedala, da je ta pobuda zapisana, omenila je, da je 5 prostih mest na
Cvenu, 6 na Stari cesti in obstaja rešitev, da bi se jih lahko na ta prosta mesta premestili, glede
premestitve najvišje oddelka vrtca v OŠ, da bi se 1 oddelek sprostil, o tem pa odloča OS.
Aleš Lipovec je povprašal, da se v Cezanjevcih odpira 1 oddelek, zanimalo ga je kako se bo
rešilo z opremo, če je glede tega že kaj dogovorjeno.
Karmen Lah je povedala, da oprema ni vsebina tega sklepa, če pa bo potreba po nabavi nove
opreme, se bo morala ta problematika rešiti, omenila je, da v proračunu ni sredstev za ta
namen.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Organizacijo in sistemizacijo za področje
predšolske vzgoje v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012 na glasovanje.
26
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 89:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Obseg in organizacijo dela za predšolsko
vzgojo v vrtcih v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012, ki je sestavni del tega
sklepa (priloga: tabela št. 2).
2. Oddelki se lahko med šolskim letom spremenijo po vsebini (homogeni,
heterogeni, kombinirani) v primeru dodatnih vpisov otrok, ki spremenijo
strukturo oddelka, s soglasjem županje. O dodatnih oddelkih odloča Občinski
svet Občine Ljutomer.
3. Zgornja meja oblikovanja oddelkov se lahko poveča za 2 otroka, kjer otrok ni
mogoče razporediti v obstoječe oddelke in bi bilo potrebno otroke odklanjati oz.
oblikovati dodatni oddelek.
4. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji in
kadrovski zasedbi delovnih mest, ki jo predložijo ravnatelji do 30. 9. 2011
(priloga: tabela št. 3).
5. Za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami z odločbami o
usmeritvi pokrije Občina Ljutomer mesečno dejansko število opravljenih ur, ki
pa ne more biti višje od obsega ur po odločbi o usmeritvi. Ura dodatne strokovne
pomoči se obračuna v višini 18,50 €.
6. Vrtcu Stročja vas se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s
posebnimi potrebami, ki je težko gibalno oviran.
Stroški se poravnavajo Vrtcu Stročja vas na podlagi mesečno izstavljenega
računa.
7. Vrtcu Cezanjevci se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s
posebnimi potrebami.
Stroški se poravnavajo vrtcu Cezanjevci na podlagi mesečno izstavljenega
računa.
8. V šolskem letu 2011/2012 se odobrijo naslednje nadstandardne zaposlitve:
- 0,5 tehničnega delavca Vrtcu Ljutomer za dislocirano enoto Gresovščak,
- 0,25 tehničnega delavca Vrtcu Cezanjevci za vrtec na Stari Cesti.
Vrtca mesečno izstavita račun za stroške nadstandardne zaposlitve.
K 21. TOČKI DNEVNEGA REDA:
ORGANIZACIJA IN NADSTANDARDNI PROGRAMI V OSNOVNIH ŠOLAH IN
GLASBENI ŠOLI V OBČINI LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012
Uvodno pojasnilo je podala Karmen Lah, katera je povedala, da so se prikazali podatki o
vključenosti števila učencev oblikovanja oddelkov in prikazale potrebe, ki so jih predstavili
javni zavodi glede nadstandardnih programov. Pri predlogu, ki se je oblikoval kot sklep se je
izhajajo iz dosedanje prakse in ugotovitev potreb javnih zavodov in finančnih možnosti glede
na planirana sredstva za te programe. Novost je baletna plesna pripravnica glasbene šole,
predlog je bil podan, zaradi tega, ker ministrstvo v naslednjem letu ne želi več potrjevati
novih oddelkov. Finančni izkaz tega predloga prikazuje nekoliko povečanje finančnih
sredstev v primerjavi z letošnjim, s tem, da se je pri prejšnji obravnavi tega progama bistveno
le-ta skrčil, zato še bo vedno pod nivojem leta 2009.
Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in
nadstandardni programi v osnovnih šolah in Glasbeni šoli v občini Ljutomer v pripravljeni
obliki sprejme.
27
Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da se Organizacija in nadstandardni
programi v osnovnih šolah in Glasbeni šoli v občini Ljutomer v pripravljeni obliki sprejme.
Ker razprave ni bilo je županja podala Organizacija in nadstandardni programi v osnovnih
šolah in Glasbeni šoli v občini Ljutomer na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 90:
I. Sprejme se Organizacija vzgojno-izobraževalnih programov v osnovnih šolah in
v glasbeni šoli v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012.
II. V šolskem letu 2011/2012 se iz proračuna Občine Ljutomer sofinancirajo
naslednji nadstandardni programi:
1. V Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se sistemizirajo naslednje
nadstandardne zaposlitve:
- 0,75 skrbnika E-šole, 20. plačni razred,
- 0,5 pomočnika kuharja, 12. plačni razred.
Šola mesečno izstavlja račun za nadstandardne zaposlitve.
2. Sofinancira se varstvo vozačev po dejanski mesečni realizaciji v višini 6,74 €
bruto na uro v naslednjem obsegu ur tedensko:
- Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer
- in podružnica Cven 20 ur
- Podružnica Cvetko Golar Ljutomer 7,5 ur
- Osnovna šola Mala Nedelja 5 ur
- Osnovna šola Stročja vas 5 ur
- Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci 7,5 ur
Sredstva se nakazujejo šolam na osnovi zahtevka s navedbo mesečne realizacije.
3. Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se zagotovijo sredstva za pokritje
stroškov prostorskega nadstandarda v višini 11.465,00 €, od tega 9.138,00 € za
športno dvorano in 2.327,00 € za šolo.
Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah.
4. Za pokritje materialnih stroškov izvajanja E-šole se nameni 1.400,00 €.
Sredstva se nakazujejo mesečno po dvanajstinah.
5. Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer se sofinancira program baletne
pripravnice v višini 870 € letno.
Sredstva se nakazujejo mesečno po desetinah v obdobju september 2011 do junij
2012.
6. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji delovnih
mest pod točko II/1 tega sklepa.
K 22. TOČKI DNEVNEGA REDA:
IMENOVANJA
SOGLASJE K IMENOVANJU MAG. TOMISLAVA NEMCA ZA DIREKTORJA
JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER
MNENJE K IMENOVANJU BORISA SUNKA ZA DIREKTORJA JAVNEGA
SOCIALNOVARSTVENEGA ZAVODA DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUTOMER
28
SOGLASJE K IMENOVANJU MAG. TOMISLAVA NEMCA ZA DIREKTORJA
JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER
Uvodno pojasnilo je podal Janez Vencelj, predsednik Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, da je komisija podala soglasje k imenovanju mag. Tomislava Nemca.
Županja mag. Olga Karba je podala predlog na glasovanje, če se OS strinja, da se mag.
Tomislavu Nemcu in Borisu Sunku dovoli predstavitev pri tej točki.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Predlog je bil sprejet.
mag. Tomislav Nemec je predstavil svojo vizijo vodenja Zdravstvenega doma Ljutomer,
želel je prestaviti misel, katera je spremljala njegovo delovno pot in sicer, da je na položaju
zato, da brani in ščiti ter hkrati zagotavlja pravice občanov. V tem primeru je videl izziv, da se
vsi skupaj lotijo novega pogleda na samo ustanovo Zdravstvenega doma Ljutomer, poskušal
bo v delo vnesti ustvarjalni nemir, kateri bo prinesel vsem občanom dober občutek, da se
bodo v Zdravstveni dom prihajali z zaupanjem in iz njega odhajali zadovoljni in pomirjeni s
svojim zdravstvenim stanjem. Predstavil je usmeritve in sicer prva je ta, da se usmerijo k
pacientom, druga usmeritev je k zaposlenim, dejstvo je, da so zadovoljni zaposleni tisti, ki
imajo dobre delovne pogoje, brez tega ni dobrih rezultatov, tretja usmeritev je zavezanost k
kakovosti in četrta je usmerjenost v preventivo. Pomembno je, da je potrebno zdravstvo v
prihodnje organizirati tako, da bo zdravnik iskal pacienta in ne obratno.
Janez Vencelj je podal 3 vprašanja in sicer, če je gospod Nemec mnenja, da mu bo v
Zdravstvenem domu uspevalo, da bo lahko uredil ustvarjalno okolje med zaposlenimi, saj so
sindikat in večina zaposlenih v Zdravstvenemu domu proti njegovemu imenovanju. Drugo
vprašanje, kako bo prepričal zdravnike, da ostanejo, saj grozijo z odhodom v primeru
njegovega imenovanja. Tretje vprašanje je bilo v primeru imenovanja na mesto direktorja, če
bo opravljali le to dejavnost ali se bo mogoče angažiral tudi drugje.
mag. Tomislav Nemec je povedal, da bo povedal, da je veliko zaposlenih v Zdravstvenem
domu željnih sprememb in sindikat ni edini predstavnik zaposlenih, pomembno je, da
učinkovite spremembe niso nekaj kar narediš ljudem, ampak nekaj kar urediš skupaj z njimi.
Glede odhoda zdravnikov je povedal, da mu to ni znano, to govori predvsem o njihovem
odnosu do pacientov, kot pa o njegovi kandidaturi. Glede opravljanja drugih dejavnosti
zraven vodenja je povedal, da še bo naprej aktiven na marsikaterem področju.
Županja mag. Olga Karba je predstavila svoje stališče in sicer je Občina Ljutomer
soustanoviteljica javnega zavoda in kot taka tudi soodloča preko svojih predstavnikov v
organih upravljanja. Zato je želela poudariti, da osebno ni bila bila vključena v pripravo
stališča, ki bi ga naj zastopali predstavniki Občine Ljutomer oziroma jo je predstavnik občine
obvestil, da je to stališče že sprejeto in da ne bo spremenjeno. Poudarila je, da ne prevzema
odgovornost za ta predlog, ker se tudi sama z njim ne strinja, medtem ko se strinja s stališči
kolektiva ZD Ljutomer, ki je predlagal, da delo direktorja prevzame zdravnik, ki bi štiri ure
delal kot direktor, štiri pa kot zdravnik in tudi s tem, da se morebitne nepravilnosti raziščejo.
Poudarila je še, da ne bo pomote, to je seveda neodtujljiva pravica svetnikov, da se odločajo
po svoji volji, v katero se ne sme posegati. Vendar, če se nekdo odloči svoje stališče sprejeti
brez predhodnega usklajevanja v strokovnem smislu, potem je edino pošteno, da za svoja
stališča prevzema tudi vso odgovornost kot posameznik. Povedala je še, da je v času njene
29
kandidature za župansko funkcijo odločno odklanjala politična kupčkanja, med katerimi se je
pogosto pojavljala tudi želja po zasedbi direktorske funkcije Zdravstvenega doma Ljutomer.
Ni trdila, da je v tem primeru šlo za tovrstne dogovore, vendar način na katerega se je
odločitev usklajevala in podpirala vsekakor vsebuje slab priokus očitka, da je kaj na tem. Še
enkrat je poudarila, da ni in ne bo sodelovala v nobenih povezavah, saj ne želi, da prihaja do
tovrstnih nesporazumov. Ocenjevala je, da bo lahko na tak način boljše vključevala vse
svetnike v svoje delo in s tem krepila kakovost odločitev, ki jih bo sprejemala.
Silvester Perko je povedal, da so se v Listi za razvoj mesta in vasi o tem predlogu
posvetovali, imajo zadržke zaradi šibke podpore zaposlenih, medtem ko se bodo zaradi 8-
urnega delavnika direktorja povečali stroški.
Branko Smodiš je povedal, da bodo v stranki SD glasovali vsak po svoji vesti, zato bo
glasoval za imenovanje, ne bo ga podprl, ker je član SLS stranke, ampak ga bo podprl kot
osebnost in človeka, ker ga pozna in je z njim sodeloval. Ko je bil načelnik UE Ljutomer, je
bila le-ta iz njegove strani vzorno vodena. Podal je tudi pobudo, če se bo v tem mandatu podal
predlog spremembe statuta, kateri bi določal, da je direktor lahko le zdravnik, ga bo tudi
podprl.
Tihomir Babič je povedal, da so občine s tem, da so spremenile možnost, da je lahko direktor
ekonomist, pravnik ali zdravnik, sledile sodobnim trendom vodenja v javnih zavodih. Po
Sloveniji je polno zdravstvenih domov, kateri so manjši od ljutomerskega in jih zelo uspešno
vodijo ekonomisti, nimajo izgube in so racionalno organizirani ter se uspešno razvijajo.
Izrazil je tudi veliko razočaranje nad mediji, saj to delovno mesto ni lahko in pred sabo
imamo osebo, katera je pripravljena poprijeti za delo in se truditi.
Janez Vencelj je povedal svoje mnenje, da mora zdravstveni dom voditi oseba iz stroke,
medtem ko je sindikat proti gospodu Nemcu, medtem ko obstajajo opozorila odhodov
zdravnikov in tudi mnenja občanov so v večini ta, da bi ga moral voditi zdravnik. Poudaril je
tudi, da gre za politično imenovanje, eno potrditev mu je dal gospod Smodiš, ko je omenil
stranko SLS, zato je prepričan da bo težko vzpostavil ustvarjalno okolje. Zadnji argument
proti mu je podal dopis sindikata, saj je mnenja, da je potrebno izključiti vsakršni dvom o
nepravilnostih.
Branko Smodiš je povedal, da gospoda Nemca ne bo podprl kot člana SLS, ampak kot
človeka in osebnost.
Andrej Lah je povedal, da gospoda Nemca že dalj časa pozna, zato je proti očitkom, da ni
sposoben voditi Zdravstvenega doma Ljutomer, saj je pod njegovim vodstvo UE Ljutomer
bila prva v Sloveniji, ki je dobila priznanje zlata gazela, kot najbolje vodena upravna enota.
Tudi ni bil mnenja, da se bodo stroški povišali, saj je strošek zdravnika, ki dela 4 ure kot
zdravnik in 4 ure kot direktor veliko večji, prejšnji direktor je imel zaposlenega svetovalca za
pravne nasvete in imel je tudi strokovno pomoč. Glede zdravnikov pa je mnenja, če nočejo
delati, pač nočejo, saj se bodo zaposlili drugi zdravniki, saj se ti zdravniki nekulturno
obnašajo do svojih pacientov, kar ni sprejemljivo.
30
Županja mag. Olga Karba je povedala, da ni veliko zdravnikov v Sloveniji, saj jih
primanjkuje.
Silvester Perko je povedal, da pozna zdravstveni sistem, saj v njem dela že 35 let in da se
tolmači, da se z imenovanjem direktorja, ki ni zdravnik nebo stroški povečali, to je iluzija.
Ludvik Filipič je povedal, da je bil mnenja, da se naj gospodu Nemcu da priložnost. Glede
zdravnikov je povedal, če želijo oditi, naj odidejo drugam, ampak vsepovsod bodo morali
delati.
Županja mag. Olga Karba je povprašala občinske svetnike, če bodo glasovali v prisotnosti
gospoda Nemca ali ne, preden da sklep na glasovanje.
mag. Tomislav Nemec je povedal, da ne želi biti prisoten pri glasovanju, županji je še
povedal, da je mnenja, da je del rešitve in del problema zdravstvenega doma in glede na stanje
v zdravstvu, je prosil občinske svetnike, naj razmislijo ali je del problema ali del rešitve.
Županja mag. Olga Karba je še povedala, da si želi, da vsak posluša kaj govori, saj ni nikoli
povedala za koga je ali proti komu je, saj je le zastopala svoje stališče, ker v prejšnjem
mandatu ni bila svetnica v OS in ni imela pravice izraziti svojega stališča, zato je povedala le
svoje mnenje, kdo bi moral po biti po njenem osebnem mnenju direktor Zdravstvenega doma
Ljutomer. Ima tudi pravico, da o tem seznani OS in javnost, saj so se pojavljale špekulacije na
njen račun, katerih pa si nebo dovolila.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Soglasje k imenovanju mag. Tomislava
Nemca za direktorja javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: ZA: 17, PROTI: 2.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 91:
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k imenovanju mag. Tomislava
NEMCA, Užiška ulica 24, 9240 Ljutomer, za direktorja javnega zdravstvenega
zavoda Zdravstveni dom Ljutomer.
2. Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je direktorja imenoval s sklepom
štev. 101/6 z dne 16. 5. 2011.
MNENJE K IMENOVANJU BORISA SUNKA ZA DIREKTORJA JAVNEGA
SOCIALNOVARSTVENEGA ZAVODA DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUTOMER
Uvodno pojasnilo je podal Janez Vencelj, predsednik Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, da je komisija podala mnenje k imenovanju za direktorja Borisa
Sunka.
Boris Sunko je predstavil razloge za prijavo, saj se mu je v 25. letih dela na področju sociale
nabralo nekaj znanj in izkušenj ter ker še ima dovolj energije, da nadaljuje delo v naslednjem
mandatu, drugi razlog je to, da do ožjega dela tima sodelavcev čuti odgovornost in
zavezanost, ki še ni povsem izpolnjena in zaključena, tretji razlog je, da ima v celotnem
31
kolektivu podporo, katera mu daje gotovost, da lahko motivira ljudi, četrti razlog je, da imajo
začetih kar nekaj projektov, pri katerih bi želel sodelovati pri izvedbi in zaključku.
Franc Rošker je povedal, da gospoda Sunka pozna že dalj časa, ne samo to, da ima podporo
kolektiva, ampak starejši ljudje, ki tam bivajo so z njim zadovoljni, saj si za njih vzame čas.
Branko Smodiš je postavil le vprašanje, če sta bila razpisa za direktorja DSO Ljutomer in za
direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer objavljena v Uradnem listu, če je tako prav, saj se je
za direktorsko mesto za DSO Ljutomer prijavil le gospod Sunko, če mogoče drugi za razpis
niso vedeli.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da svet zavoda odloča o tem kje se objavi razpis.
Tihomir Babič je povedal, da gospoda Sunka pozna in da mu je hvaležen, da imamo takega
človeka na takem mestu, zato pozdravlja njegovo kandidaturo in upa, da še bo po tem
mandatu nastopil še en mandat.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Mnenje k imenovanju Borisa Sunka za
direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda Dom starejših občanov Ljutomer na
glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 92:
Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju Borisa SUNKA,
stanujočega Radomerje 14 L, Ljutomer, za direktorja javnega socialnovarstvenega
zavoda Dom starejših občanov Ljutomer.
K 23. TOČKI DNEVNEGA REDA:
PROGRAM DELA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM
PROMETU OBČINE LJUTOMER ZA OBDOBJE 2011 – 2014
Uvodno pojasnilo je podal Mitja Kolbl, kjer je podal pojasnila glede programa dela, kateri je
razdeljen na 3 področja, prvo področje je področje prometne vzgoje na osnovnih šolah, kjer se
bodo izvajale priprave na kolesarske izpite, izdelava načrtov varnih šolskih poti, skrb za varen
prevoz otrok v šolo, preventivni dnevi v septembru – prvi šolski dnevi, udeležba učencev na
tekmovanju Kaj veš o prometu in dnevi brez v avtomobila na osnovnih šolah in vrtcih. Drugo
področje so preventivne akcije, ki se bodo izvajale skupaj z PP Ljutomer in avto šolami, to so:
Akcija pohodi plin počasneje, Akcija z glavo na zabavo, Akcija nam se rola brez droge in
alkohola, skrb za prometno signalizacijo in prometno varnost in izobraževanje srednješolcev
in starejših občanov. Tretjo področje pa so ostale akcije, kjer se bo sodelovalo v akciji v
troje.si, izvedba promocije akcij Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine
Ljutomer na Prleškem sejmu v Ljutomeru.
Dodatna pojasnila je podal Marjan Munda, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu občine Ljutomer, kateri je povedal, da tako kot vsepovsod ugotavlja, da je
premalo denarja, zato bo težko sofinancirati talne označbe in varne poti v šolo, obnovili bodo
le najnujnejše zadeve, povedal je, da pogreša prometno signalizacijo otroci na cesti, saj v
občini ni niti enega znaka. Zahvalil se je županji, da jim je omogočila udeležbo na posvetu
32
Javne agencije za varnost v prometu RS, saj se jih je udeležilo 50 od 210 občin, le-tega so se
udeležile le večje občine. Izpostavljeno je bilo, da župani nimajo posluha za ta svet, medtem
ko je bil hvaležen županji, ker ima posluh. Sprejeto je bilo, da se je potrebno zavedati, da bi
naj bil Svet za preventivo posvetovalno telo županje v občini.
Ker nadaljnje razprave ni bilo je županja podala Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu občine Ljutomer za obdobje 2011 – 2014 na glasovanje.
Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.
Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 93:
Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu Občine Ljutomer za obdobje 2011 - 2014.
K 24. TOČKI DNEVNEGA REDA:
PREDSTAVITEV PROJEKTA ENSVET IN ENERGETSKO SVETOVALNE
PISARNE LJUTOMER
Uvodno pojasnilo je podal Valentin Odar, TMP, kjer je predstavil postopek kako deluje
Energetsko svetovalna pisarna, projekt deluje tako, da je po Sloveniji razporejenih 30 pisarn,
svetovalcev je nekaj čez 50. Leta 2006 je bila otvoritev pisarne, povprečno letno opravi 200
posvetov, 80 % posvetov se tiče obnove starejših objektov, ostali so novogradnje. Povedal je,
da je oddaja na Radiu Maxi vsak torek, izvaja predavanja in piše strokovne članke.
Namenjena je, da se rešujejo energetski problemi, omogočajo prihranek denarja in pridobitev
nepovratnih sredstev. Energetska pisarna nudi strokovno brezplačno in neodvisno svetovanje,
velikokrat nastanejo dvomi glede brezplačnega svetovanja, da le-to ni strokovno ali
kvalitetno, je pa tudi neodvisno, saj se ne propagirajo kritine, kotli, ampak pomembno je
kakovost materiala, kakšen je in kako je vgrajen. Od leta 1992 je tudi razpis za nepovratna
sredstva, saj so zadnja 3 do 4 leta enaki pogoji, razlika pri razpisih prej in sedaj je v tem, da se
je prej ukrep na stavbi izvedel in si se nato prijavil za nepovratna sredstva, nato si jih prejel,
sedaj se je potrebno prej prijavit in nato prejmeš sredstva. Namen predstavitve je bilo, da bi
bila pisarna bolj prepoznavna in da bi lahko ljudje pridobili čim več nepovratnih sredstev.
Županja je povedala, da se je pri njej oglasila ravnateljica OŠ Stročja vas, predvidevajo, da
bo strošek energije za cca 10.000 € večji, naročili so termo snemanje, saj ne glede na to, da je
nov objekt prihaja do ogromnih izgub.
K 25. TOČKI DNEVNEGA REDA:
INFORMACIJA O IZGRADNJI DALJNOVODA CIRKOVCE-PINCE
Uvodno pojasnilo je podala županja mag. Olga Karba, kjer je seznanila občinski svet, da se
bo javna razprava glede Izgradnje daljnovoda Cirkovci-Pince vršila 6. junija 2011, ob 19 . uri
v Domu kulture, zato jih je povabila na razpravo.
Jože Grantaša je povedal, da je vedno bil proti izgradnji in sedaj je še istega mnenja, saj se
ne sme popustiti, potrebno se je zavzeti.
Ludvik Filipič je povedal, da nikjer ni navedeno koliko odškodnin se prejme, kar ga zelo
moti, da se bodo potem na naše lastnine vpisovali.
33
Jože Grantaša je povedal, da bodo posekali gozdove, pa še odškodnine ne bodo poravnali,
povedal je, da je daljnovod stran od hiše 25 metrov, poudaril je, da se niti ne zavedamo kako
močno sevanje je to.
Janez Kardoš je podal idejo, da so v občini Puconci dovolil izgradnjo daljnovoda pod
zemljo, če je to tehnično možno tudi pri nas.
mag. Aleksander Kavčič je povedal, da se bo priključil civilni iniciativi in noben ne bo
dovolil, da se bo to samo postavilo, primer je na v naselju Juršovka, kjer je potrebno izgraditi
komunalno infrastrukturo in prestaviti električne kable na lastne stroške, ker se je enkrat dalo
soglasje, da se ga je lahko tam postavili. Poudaril je, da ne smemo tega dovoliti, ker vpliva na
zdravje ljudi.
Jože Heric je povedal, da bo težko izvedljivo, da bi se izvedlo pod zemljo, možno je, vendar
je tehnično zelo zahtevno.
Janez Vencelj je povedal, da na to temo obstaja civilna iniciativa, katere član je tudi sam,
katere stališče je, da se jim strogo prepove izgradnja daljnovoda, saj je zelo škodljiva. Bil je
mnenja, da se proti državi nebo uspelo, bo pa potrebno zahtevati odškodnine in da bo
umaknjeno vstran od naselja.
Županja mag. Olga Karba je povedala, da bo sama javno podprla civilno iniciativo, zelo
močna je bila strokovna civilna iniciativa v občini Puconci, saj ko so prišli predstavljat načrta,
so jih prepričevali, da se ne more na to več vplivati, da je to dokončno, vendar se je civilna
iniciativa postavila na to, da se poskrbi za kabliranje ali pa za ustrezno odškodnino. Prosila je,
da se udeležijo predstavitve in da se tudi tam tako enotno nastopi, tako se bo nekaj doseglo.
K 26. TOČKI DNEVNEGA REDA:
VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE
LJUTOMER
Člani OS so podali naslednje pobude in vprašanja:
Ludvik Filipič:
Prosil je za pisne odgovore.
1. Povedal je, da je bil povabljen na sejo sveta KS Radoslavci, kjer so ga prosili, da bi
zastopal njihove interese, ker sami nimajo člana OS iz KS Radoslavci.
Podal je pobudo, da bi se zaprosilo Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi se jim dalo
soglasje, da bi lahko začasno za 1 leto ali 1,5 povečali število otrok v vrtcu.
2. Povprašal je, če bi se lahko na naslednjo sejo OS podal Odlok o javnem redu in miru,
da bi le-ta dopolnil, ker ga občani ne upoštevajo in ga ne spoštujejo.
3. Prosil je še, da se naj opozori podjetje KSP Ljutomer, da se naj ob prevozu zabojnika
le-ta pokrije z mrežo, da smeti nebo padale ven in s tem onesnaževale cesto ter
okolico.
4. Zanimalo ga je glede stare OŠ v Mali Nedelji, tudi glede odškodnin, ki jih je zahteval
novi lastnik se ne ve nič. Povedal je, da je opravil razgovor z predsednikom KS Mala
Nedelja, katera je pripravljena sofinancirati rušenje.
5. Glede starega državnega posestva v Bučkovcih (Bučkovski grad), kjer je lastnik Klas
Križevci in Ljutomer, če se kaj glede tega ukrepa.
6. Povedal je, da se je na njega obrnil lastnik lokala Krim d.o.o. v Mali Nedelji, bila je
urejena cesta z kanalizacijo, kjer so se našle napake, saj od kmetijskega poslopja
Slekovec teče meteorna voda, le-ta teče proti lokalu. Izvajalec del je dovolil, da se v to
34
kanalizacijo od sosednjih hiš spusti odtok iz greznic, sedaj v letnem času, ko ni veliko
dežja, da bi se to spralo povzroča veliko smradu. Prosi naj se le-to sanira.
7. Povedal je, da je prišel do informacije, da se Maribor ogreva za zeleno vodo, zanimalo
ga je kaj to pomeni, medtem ko je povedal, da jih nameščajo na obstoječe vodovode s
posebnimi števci, če so izpolnjeni pogoji iz katerih bi se naj zalivalo vrtove, ta voda
bi naj bila cenejša do 63 %, podal pobudo v razmislek.
8. V kratkem bo potekla garancija na lokalni cesti LC 223161 Radoslavci-Gajševci, saj
do sedaj zakrpane razpoke na LC niso bile kvalitetno izvedene (so višje od ostale
površine LC). Na odseku LC v Radoslavcih v ovinku se zdrsi zemlje s škarpe na
bankino in na cesto dogajajo vse od izvedbe modernizacije LC naprej in sicer zaradi
neurejenega odvodnjavanja. Ni prav, da zdrs zemlje na LC sanira Nograd-Lotmerk
d.o.o. iz naslova tekočega vzdrževanja, moral bi izvajalec del Asfalt Ptuj iz naslova
garancije.
9. Zanimalo ga še je, zakaj od izvedbe melioracije naprej do danes nihče ni čistil
melioracijskih jarkov in kanalov med kmetijskimi zemljišči v Radoslavcih, čeprav
lastniki zemljišč plačujejo za to. Poudaril je, da so nepokošeni, zarasli z grmovjem ter
drevjem in pretok vode v primeru dežja ni možen. Lastniki zemljišč sprašujejo, kdo je
dolžan čistiti te jarke in kanale?
10. Povedal je, da se na območju ob strugi in nove Turje pojavlja vse večja zaraščenost,
kjer se ne kosi redno in raste grmovje. Zanimalo ga je, kakšni so normativi za čiščenje
nabrežij potoka Turja.
Jože Klemenčič:
1. Je povedal, da je že na prejšnji seji prosil za pisne odgovore na vprašanja, vendar pa
jih ni prejel, zato sedaj zahteva, da se mu na vsa zastavljena vprašanja podajo pisni
odgovori.
2. Zanimalo ga še je, kdaj bo občina objavila javni razpis za obnovo Zadružnega doma
na Cvenu.
3. Občinski svet Občine Ljutomer je na prejšnji seji sprejel Pravilnik o upravljanju Doma
kulture v Ljutomeru in v Mali Nedelji, zanimalo ga je naslednje:
ali je bila opravljena primopredaja nepremičnin in posla,
ali je bil podpisan sporazum oziroma pogodba med JSKD in občino glede
sofinanciranje kadra ter drugih del in
ali je izbor za zasedbo delovnega mesta na podlagi razpisa sklada bil že
opravljen in kdo je bil izbran.
Tihomir Babič:
1. Prosil je, da se mu podajo odgovori na vprašanja, katere je postavil na prejšnji seji in
sicer je ponovno prosil občinske službe, da do naslednje občinske seje pripravijo
podatke in sicer od ustanovitve občine 1994 do danes, koliko se je vložilo sredstev iz
naslova Evropskih, državnih ter lastnih sredstev, po vseh 9 krajevnih skupnostih.
2. Podal je še naslednjo pobudo in sicer je povedal, da se v nobeni trgovini ne da dobiti
več kot 10 kg sladkorja, saj v Sloveniji akutno primanjkuje sladkorja, zato se je le-ta
podražil za 58 %, zato daje to pobudo na županjo, da se mogoče obrne na ministrstvo
zakaj je do tega prišlo in da se pristopi k aktivnostim za ponovno otvoritev Tovarne
sladkorja v Ormožu.
Branko Smodiš:
Zahvalil se je za oba prejeta odgovora, vendar z odgovorom glede nevarnosti mrliške vežice
ni bil zadovoljen. Zahvalil se je tudi Nadzornemu odboru za odgovor, upal je, da bo občinska
pravna služba podala odgovor, zato je prosil, da se mu podajo odgovori na zastavljeno
vprašanje.
Anton Vrbnjak:
35
Povedal je, da mu je bila za vzpodbudo 16. točka dnevnega reda glede podelitve kadrovske
štipendije za potrebe zaposlovanja javnih zavodov, v preteklosti je bil ustanovljen Kukovčev
sklad od Viktorja in Julijane Kukovec, kjer so podelili tudi občini premoženje in nekaj
denarja, katero se je dalo za potrebe šolanja zdravnikov v občini, povprašal je, če se mogoče
lahko poda informacija kako dolgo je ta sklad obstajal in koliko je bilo štipendij.
Županja je podala informacijo glede imenovanja podžupana in povedala sledeče: V
občini moramo doseči zagon, doseči vzdržne javne finance, pripraviti dolgoročni strateški
načrt razvoja, peljati ambiciozno politiko urejanja okolja in prostora ter reformirati občinsko
upravo v učinkovitejši in modernejši servis občanov. To so zaveze, ki jih želimo uresničiti.
Menila je, da je občina po 6 mesecih na dobri poti, saj so se končala poglavja analize stanja in
ugotavljanja prihodnosti. Povedala je, da so bili opravljeni prvi konkretni koraki, zato je še
potrebno več aktivnega sodelovanja vseh občinskih svetnikov, političnih strank,
strokovnjakov, uradnikov in zainteresirane javnosti. Verjame, da bo uspelo saj to pričakujejo
občani, prepričana je bila, da bodo ta prizadevanja dobila dodatni zagon na podlagi
kadrovskih sprememb v občinskih upravi, katere bo izpeljala v kratkem. Poudarila je, da bo
velika pomoč nov podžupan, zaenkrat je ocenila, da je prav imenovati enega, z možnostjo da
se še imenuje drugi podžupan, če bo to potrebno in smiselno. Zato je podala obvestilo, da je
za podžupana občine Ljutomer imenovala gospoda Janeza Venclja, kateremu želi veliko
uspeha v tej novi vlogi.
Podžupan Janez Vencelj se je zahvalil županji za zaupanje in podal obljubo, da bo deloval v
skladu z zakonodajo RS in seveda v korist občini Ljutomer ter občanov in občankam.
Seja je bila končana ob 18.50 uri.
Zapisala: mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.
Monika Makoter ŽUPANJA
36
PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 6. REDNE SEJE
Sprejet je naslednji S K L E P št. 71:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 72:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o ureditvi cestnega prometa na
območju občine Ljutomer.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 73:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o koncesiji obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoz
komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
2. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 74:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka
o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na
območju občine Ljutomer v prvi obravnavi.
2. Odlok se posreduje v 30. dnevno javno razpravo.
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 75:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o oskrbi s toplotno energijo na
območju občine Ljutomer v prvi obravnavi.
2. Odlok se posreduje v 30. dnevno javno razpravo.
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 76:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo v prvi obravnavi.
2. Odlok se posreduje v 15. dnevno javno razpravo.
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 77:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik za vrednotenje letnih programov
v turistični dejavnosti v občini Ljutomer.
2. Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 78:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer.
37
2. Tehnični pravilnik o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih
odpadkov na območju občine Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu Občine
Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 79:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene
storitev javnih služb zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov
na območju občine Ljutomer.
2. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javnih služb zbiranje
komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer
se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 80:
1. Občinski svet Občine Ljutomer pooblašča županjo Občine Ljutomer za potrjevanje
investicijske dokumentacije za projekte, katerih investitor ali soinvestitor je občina
Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer.
2. Posamezno investicijsko dokumentacijo potrdi županja Občine Ljutomer v skladu z
določili Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-
ZJU, 127/ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN in 107/10), Uredbe o
dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega
proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 54/10),
Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06 in 54/10) s pisnim sklepom.
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 81:
1. Občina Ljutomer priznava vlagateljem Vloge za znižano plačilo vrtca stanovanjski
kredit za reševanje stanovanjskega problema na območju občine Ljutomer kot
olajšavo pri izračunu višine plačila za programe v vrtcih.
2. Olajšava se prizna v obliki mesečnega obroka stanovanjskega kredita, ki se odšteva od
dohodka družine.
3. Starši uveljavljajo olajšavo z dopolnitvijo Vloge za znižano plačilo vrtca oziroma ob
prvi podaji Vloge za znižano plačilo vrtca ob vključitvi otroka med letom.
4. Olajšavo lahko starši uveljavljajo za obdobje od 1. 6. do 31. 12. 2011 na obrazcu
OLAJŠAVA ZA VRTEC – STANOVANJSKI KREDIT, ki ga bodo dobili v vrtcih v
občini Ljutomer, v vložišču Občine Ljutomer in na spletni strani Občine Ljutomer.
5. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 82:
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k ceniku nakupa žarne niše s
spominsko ploščo na pokopališču v Ljutomeru v višini 250,00 EUR (z DDV).
2. Zbrana sredstva iz naslova nakupa žarnih niš s spominsko ploščo so prihodek
proračuna Občine Ljutomer.
3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
38
Sprejet je naslednji S K L E P št. 83:
1. Cenik pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališča in pogrebnih
svečanosti na pokopališču v Ljutomeru se dopolni v I. točki Pogrebna dejavnost
tako, da se na koncu doda nova točka:
Pogrebna dejavnost Cena v EUR
STORITEV
Najem grobnega mesta za 1 leto
12. Žarna niša v žarnem zidu (z DDV) 21,00
2. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 84: 1. Občina Ljutomer za študijsko leto 2011/2012 podeli kadrovsko štipendijo za zdravnika
splošne medicine za potrebe zaposlovanja v javnem zavodu Zdravstveni dom
Ljutomer z vključitvijo v enotno regijsko štipendijsko shemo.
2. V primeru, da ne bodo razpisana sredstva iz enotne regijske štipendijske sheme, izvede
Občina Ljutomer samostojni javni razpis v skladu s Pravilnikom o kadrovskem
štipendiranju, stimuliranju študentov in študijskih pomočeh v občini Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 5/07 in 2/08).
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 85: Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine
prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Babinci, ki pripadajo Občini Ljutomer
za leto 2010 v višini 2.088,58 EUR se namenijo za ureditev krožnega križišča regionalne
ceste R1/230 z Babinsko cesto v Ljutomeru (»K2«).
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 86: 1. Sredstva iz naslova plačila rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje mineralne
surovine - prod na območju pridobivalnega prostora gramoznice Krapje, ki pripadajo
Občini Ljutomer v višini 18.176,83 EUR, se za leto 2010 delijo v razmerju 70 % KS
Cven in 30 % Občini Ljutomer.
2. Sredstva v višini 12.723,78 EUR, ki pripadajo KS Cven se namenijo za investicijsko
vzdrževanje javnih cest in javne razsvetljave na območju KS Cven.
3. Občina Ljutomer nameni sredstva iz 1. točke tega sklepa v višini 5.453,05 EUR za
ureditev krožnega križišča regionalne ceste R1-230 z Babinsko cesto v Ljutomeru
(»K2«).
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 87: Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za ureditev parkirišča za prodajo vozil na
zemljišču parc. št. 2547/2, k.o. Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 88: Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za odstopanje od pogojev oblikovanja in za
gradnjo enote za dementne oskrbovance Doma starejših občanov Ljutomer v Stročji vasi na
zemljišču s parc. št. 287/11 k.o. Stročja vas.
39
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 89:
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Obseg in organizacijo dela za predšolsko
vzgojo v vrtcih v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012, ki je sestavni del tega
sklepa (priloga: tabela št. 2).
2. Oddelki se lahko med šolskim letom spremenijo po vsebini (homogeni, heterogeni,
kombinirani) v primeru dodatnih vpisov otrok, ki spremenijo strukturo oddelka, s
soglasjem županje. O dodatnih oddelkih odloča Občinski svet Občine Ljutomer.
3. Zgornja meja oblikovanja oddelkov se lahko poveča za 2 otroka, kjer otrok ni mogoče
razporediti v obstoječe oddelke in bi bilo potrebno otroke odklanjati oz. oblikovati
dodatni oddelek.
4. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji in kadrovski
zasedbi delovnih mest, ki jo predložijo ravnatelji do 30. 9. 2011 (priloga: tabela št. 3).
5. Za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami z odločbami o
usmeritvi pokrije Občina Ljutomer mesečno dejansko število opravljenih ur, ki pa ne
more biti višje od obsega ur po odločbi o usmeritvi. Ura dodatne strokovne pomoči se
obračuna v višini 18,50 €.
6. Vrtcu Stročja vas se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s posebnimi
potrebami, ki je težko gibalno oviran.
Stroški se poravnavajo Vrtcu Stročja vas na podlagi mesečno izstavljenega računa.
7. Vrtcu Cezanjevci se odobri zaposlitev stalnega spremljevalca za otroka s posebnimi
potrebami.
Stroški se poravnavajo vrtcu Cezanjevci na podlagi mesečno izstavljenega računa.
8. V šolskem letu 2011/2012 se odobrijo naslednje nadstandardne zaposlitve:
a)0,5 tehničnega delavca Vrtcu Ljutomer za dislocirano enoto Gresovščak,
b)0,25 tehničnega delavca Vrtcu Cezanjevci za vrtec na Stari Cesti.
Vrtca mesečno izstavita račun za stroške nadstandardne zaposlitve.
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 90:
III. Sprejme se Organizacija vzgojno-izobraževalnih programov v osnovnih šolah in v
glasbeni šoli v občini Ljutomer za šolsko leto 2011/2012.
IV. V šolskem letu 2011/2012 se iz proračuna Občine Ljutomer sofinancirajo naslednji
nadstandardni programi:
7. V Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se sistemizirajo naslednje nadstandardne
zaposlitve:
- 0,75 skrbnika E-šole, 20. plačni razred,
- 0,5 pomočnika kuharja, 12. plačni razred.
Šola mesečno izstavlja račun za nadstandardne zaposlitve.
8. Sofinancira se varstvo vozačev po dejanski mesečni realizaciji v višini 6,74 € bruto na
uro v naslednjem obsegu ur tedensko:
- Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer
- in podružnica Cven 20 ur
- Podružnica Cvetko Golar Ljutomer 7,5 ur
- Osnovna šola Mala Nedelja 5 ur
- Osnovna šola Stročja vas 5 ur
- Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci 7,5 ur
Sredstva se nakazujejo šolam na osnovi zahtevka s navedbo mesečne realizacije.
40
9. Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer se zagotovijo sredstva za pokritje stroškov
prostorskega nadstandarda v višini 11.465,00 €, od tega 9.138,00 € za športno dvorano
in 2.327,00 € za šolo.
Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah.
10. Za pokritje materialnih stroškov izvajanja E-šole se nameni 1.400,00 €.
Sredstva se nakazujejo mesečno po dvanajstinah.
11. Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer se sofinancira program baletne pripravnice v
višini 870 € letno.
Sredstva se nakazujejo mesečno po desetinah v obdobju september 2011 do junij
2012.
12. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji delovnih mest
pod točko II/1 tega sklepa.
Sklep je v postopku realizacije.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 91:
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k imenovanju mag. Tomislava NEMCA,
Užiška ulica 24, 9240 Ljutomer, za direktorja javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni
dom Ljutomer.
2. Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je direktorja imenoval s sklepom štev.
101/6 z dne 16. 5. 2011.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 92:
Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju Borisa SUNKA,
stanujočega Radomerje 14 L, Ljutomer, za direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda
Dom starejših občanov Ljutomer.
Sklep je bil realiziran.
Sprejet je naslednji S K L E P št. 93:
Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Program dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu Občine Ljutomer za obdobje 2011 - 2014.
Sklep je v postopku realizacije.
41
1. TOČKA DNEVNEGA REDA
ODLOK O OSKRBI S TOPLOTNO ENERGIJO NA OBMOČJU OBČINE
LJUTOMER - 2. OBRAVNAVA
Na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJPZ), Energetskega zakona ((EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/2007),
70/08 – popravek), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 –
uradno prečiščeno besedilo in 21/06 – odl. US U-I-2/06-22, 14/07 – ZSPDPO) ter 18. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. seji, 13. 7. 2011 sprejel
S K L E P št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o oskrbi s toplotno energijo na
območju občine Ljutomer sprejme..
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer
Številka: 354/2011-10-
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti :
- Krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer
- izvajalcem gospodarskih javnih služb na območju občine Ljutomer
- Andreji Torič, višji svetovalki
- arhiv , tu
I. UVOD
1. NASLOV ODLOKA
Odlok o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer.
2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA
Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO,
127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUNK) je temeljni zakon, kateri v 3. členu določa, da so
gospodarske javne službe republiške (državne) ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne.
Nadalje je določeno, da se obvezne gospodarske javne službe določijo z zakonom, občinske
gospodarske javne službe pa lokalna skupnost določi z odlokom.
Energetski zakon (EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/2007; v nadaljevanju EZ)) pod točko C
opisuje Oskrbo s toplotno energijo in drugimi energetskimi plini iz omrežja. V 33. členu EZ
je določeno, da se daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omrežja razen z
zemeljskim plinom izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba.
Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011, v nadaljevanju Odlok) v 4. členu določa obvezne lokalne
gospodarske javne službe, v 5. členu pa izbirne lokalne gospodarske javne službe.
Med izbirne lokalne gospodarske javne službe se zraven:
– pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč,
42
– dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
– javne razsvetljave,
– javnih parkirišč,
– plakatiranja in oglaševanja
prišteva tudi
– oskrba s toplotno energijo.
Odlok v 7. členu tudi določa, da se način izvajanja lokalne gospodarske javne službe predpiše
z odlokom tako, da je zagotovljeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih
oskrbovalnih sistemov.
Predlagani Odlok o oskrbi s toplotno energijo v občini Ljutomer je tako odlok, ki določa
način izvajanja te izbirne lokalne gospodarske javne službe.
3. CILJI IN NAČELA ODLOKA
S sprejetjem Odloka o oskrbi s toplotno energijo na območju občine Ljutomer bo Občina
Ljutomer lahko pristopila k razpisu koncesije in v mestu Ljutomer zagotovila oskrbo s
toplotno energijo.
4. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE
Sprejetje predlaganega odloka ne bo imelo finančnih posledic za proračun Občine Ljutomer.
5. PRAVNE PODLAGE
– Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06
– ZJPZ),
– Energetski zakon ((EZ-UPB2, Uradni list RS, št. 27/2007), 70/08 – popravek),
– 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
besedilo in 21/06 – odl. US U-I-2/06-22, 14/07 – ZSPDPO) ter
– 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009)
II. BESEDILO ODLOKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (predmet urejanja)
(1) Ta odlok ureja način izvajanja občinske gospodarske javne službe oskrba s toplotno
energijo na območju občine Ljutomer tako, da določa:
− organizacijsko zasnovo izvajanja te izbirne gospodarske javne službe,
− pogoje za zagotavljanje storitev gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo ter
pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,
− pravice in obveznosti uporabnikov,
− način financiranja gospodarske javne službe ter
− druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje dejavnosti gospodarske javne
službe.
(2) Ta odlok je v delu, ki se nanaša na predmet in pogoje za opravljanje gospodarske
javne službe iz prvega odstavka tudi koncesijski akt.
2. člen (pojmi)
(1) Posamezni pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
– toplovodno omrežje je omrežje za distribucijo toplotne energije in ga sestavljajo
primarno toplovodno omrežje, sekundarno toplovodno omrežje, priključni toplovodi
in toplotne postaje,
43
– primarno toplovodno omrežje je omrežje, ki poteka od proizvajalca toplotne energije
do posameznih delov naselja, na območju katerih se izvaja javna služba,
– sekundarno toplovodno omrežje so odcepi od primarnega toplovodnega omrežja do
posameznih stanovanjskih hiš in drugih priključnih mest uporabnikov oziroma
območij,
– priključni toplovodi so odcepi od sekundarnega omrežja do toplotnih postaj,
– toplotna postaja je naprava za razdelitev toplote za različne sisteme internih toplotnih
naprav in je sestavljena iz zapornih, regulacijskih, varnostnih in merilnih elementov,
– uporabniške naprave so vse naprave izven toplotne postaje, ki so v lasti ali posesti
uporabnika in s katerimi upravlja uporabnik ter so namenjene prenosu, razvodu,
regulaciji ali zapori dovoda toplotne energije v objektu uporabnika.
3. člen (obseg javne službe)
(1) Dejavnost oskrbe s toplotno energijo se skladno s tem odlokom v občini Ljutomer
opravlja kot javna služba in obsega:
− izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje toplovodnega omrežja,
− priključevanje uporabnikov na toplovodno omrežje in
− prenos toplotne energije po toplovodnem omrežju do uporabnikov.
(2) Naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka obsegajo izgradnjo, upravljanje, razvoj in
vzdrževanje toplovodnega omrežja, razvoj oskrbe s toplotno energijo, odgovornost za varnost
in zanesljivost funkcioniranja toplovodnega omrežja, izvajanje potrebnih meritev ter
preizkusov delovanja toplovodnega omrežja ter vodenje katastra toplovodnega omrežja.
(3) Naloga iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega izgradnjo vseh elementov
toplovodnega omrežja, ki so potrebni za zagotavljanje prenosa toplotne energije do
uporabniških naprav.
(4) Naloga iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega obratovanje in s tem
povezano zagotavljane in prodajo toplotne energije uporabnikom skladno s tarifnim
sistemom.
(5) Izvajalec javne službe mora poleg nalog prvega odstavka tega člena izvajati tudi vse
druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo neločljivo povezane.
4. člen(način izvajanja javne službe)
Gospodarska javna služba oskrba s toplotno energijo (v nadaljevanju: javna služba) se v
občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina) izvaja na podlagi podelitve koncesije (v
nadaljevanju: koncesionar).
5. člen (območje izvajanja javne službe)
Javna služba se na podlagi tega odloka izvaja na posameznih območjih občine. Območja
izvajanja javne službe se glede na izražen interes potencialnih uporabnikov iz 6. člena tega
odloka določi z razpisom za podelitev koncesije.
6. člen (uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe so pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali
investitorji objektov na posameznih območjih, ki sklenejo s koncesionarjem ustrezno
pogodbo o priključitvi na toplovodno omrežje in oskrbi s toplotno energijo.
(2) Uporaba storitev javne službe v občini ni obvezna.
II. KONCESIJA
7. člen (predmet koncesije)
Predmet koncesije je javna služba, v obsegu, določenem v 3. členu tega odloka.
8. člen (pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
44
(1) Koncesionar je lahko pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki
je predmet koncesije.
(2) Za koncesionarja je lahko izbrana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
− zagotovi dobavo toplote z lastnimi kapacitetami ali s pogodbo s proizvajalcem toplote,
− zadovoljuje zakonske pogoje za opravljanje energetske dejavnosti glede na velikost
toplotnega sistema, ki je predmet razpisa,
− predloži poslovni načrt toplotnega sistema in
− predloži predlog tarifnega sistema cen javne službe, skladen z zakonom in drugimi
podzakonskimi predpisi.
9. člen (javna pooblastila)
(1) Koncesionar ima javna pooblastila v skladu z 48. in 71. členom Energetskega zakona.
(2) Pristojnost iz prvega odstavka se nanaša na območja izvajanja javne službe.
10. člen (obveznost in splošni pogoji izvajanja javne službe)
(1) Javno službo mora koncesionar izvajati neprekinjeno in jo lahko začasno ali trajno
prekine le v primerih določenih z zakoni in predpisi občine.
(2) Splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja (v nadaljevanju:
splošni pogoji), ki sodijo v okvir izvajanja javne službe, pripravi koncesionar ob sodelovanju
strokovnih služb občinske uprave, potrdi pa jih Občinski svet Občine Ljutomer.
(3) Splošni pogoji urejajo odnose med koncedentom, koncesionarjem in uporabnikom ter
določajo pravice, obveznosti in odgovornosti koncesionarja in uporabnika toplote za:
1. koncesionarjeve toplotne naprave,
2. uporabnikove toplotne naprave,
3. priključitev na toplovodno omrežje,
4. sklepanje pogodb o dobavi toplote,
5. evidenco uporabnikov,
6. dobavo in kakovost toplote,
7. merilno mesto, merilne naprave in ugotavljanje dobavljenih količin toplote,
8. reklamacije dobave toplote,
9. neupravičen odjem toplote,
10. ustavitev dobave toplote,
11. koncesionarjeve obveznosti,
12. uporabnikove obveznosti ter
13. prehodne in končne določbe.
11. člen (vrsta in obseg monopola)
Koncesionar je edini izvajalec javne službe na območjih za katera mu je podeljena
koncesija v skladu s tem odlokom.
12. člen (začetek in čas trajanja koncesije)
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se določita v koncesijski pogodbi, pri čemer čas
trajanja koncesije znaša 15 let. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku,
določenem v koncesijski pogodbi.
(2) Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi in
zakonskimi določili, koncesija lahko podaljša.
(3) Koncesija se lahko po preteku časa trajanja na podlagi aneksa h koncesijski pogodbi
podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja.
(4) Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena najmanj 1 leto
pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej
ob izteku tega roka.
45
III. IZBIRA KONCESIONARJA
13. člen (javni razpis in izbor koncesionarja)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 3. člena tega odloka izbere koncendent na
podlagi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Javni razpis mora vsebovati vsaj navedbe o:
– predmetu in območju koncesije,
– začetku in času trajanja koncesije,
– vir ogrevanja, ki ga predpiše koncedent,
– pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– obveznih sestavinah prijave na razpis,
– strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje
usposobljenosti prijavitelja,
– merilih, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja,
– roku in načinu predložitve prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru koncesionarja,
– odgovornih osebah za dajanje pisnih ali ustnih informacij med razpisom.
14. člen (postopek javnega razpisa)
(1) Javni razpis se izvede v skladu z zakonskimi določili za podelitev koncesije.
(2) Koncedent po opravljenem ocenjevanju ponudb, na podlagi meril določenih v javnem
razpisu, izbere najugodnejšega ponudnika.
(3) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni na naslov ponudnika
prispela vsaj ena veljavna ponudba, v skladu z zakonodajo.
(4) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
(5) Koncedent si pridružuje pravico, da na javnem razpisu ne izbere nobenega
ponudnika.
15. člen (kriteriji za izbor koncesionarja)
Pri odločanju o izbiri koncesionarjev se kot merila upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:
1. ponudbena cena toplotne energije in ostali stroški,
2. strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost prijavitelja,
3. reference,
4. druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj.
16. člen (komisija)
(1) Javni razpis za podelitev koncesije pripravi posebna komisija za izvedbo
posameznega razpisa, ki jo imenuje županja, v roku enega meseca po objavi tega odloka. Po
končanem postopku pripravi komisija predlog za izbor koncesionarja, ki ga da v potrditev
županji. Po potrditvi izda upravni organ občine upravno odločbo.
(2) Ponudnik, ki ni zadovoljen z izbiro, lahko na podlagi določil Zakona o splošnem
upravnem postopku v roku 15 dni po prejemu odločbe o izbiri vloži pritožbo na Občino
Ljutomer. O pritožbi odloči županja. Njena odločitev je dokončna.
17. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Na podlagi dokončne odločbe o izbiri sklene županja z izbranim ponudnikom
koncesijsko pogodbo.
46
IV. IZGRADNJA IN VZDRŽEVANJE TOPLOVODNEGA OMREŽJA
18. člen (objekti in naprave za izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan v roku določenem z razpisom zgraditi ustrezen toplotni sistem
na območjih, za katera je dodeljena koncesija za izvajanje javne službe. Obseg toplotnega
sistema in način financiranja izgradnje objektov in naprav se določi v koncesijski pogodbi.
(2) Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, ki jih izgradi koncesionar, so v lasti
koncesionarja.
(3) Koncedent in koncesionar se v koncesijski pogodbi dogovorita za način
obračunavanja amortizacije toplotnega sistema.
(4) Pri načrtovanju, vzdrževanju in gradnji toplovodnega omrežja je koncesionar dolžan
ravnati po načelu najboljše dosegljive tehnologije, predvsem pri izbiri rešitev, ki naj v največji
možni meri prispevajo k varovanju okolja ter zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja
toplovodnega omrežja. Pri izbiri tehnologije upošteva koncesionar tudi sorazmernost med
tehnično izpopolnjenostjo določenega elementa ter stroški njegove uporabe.
(5) Dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj za izgradnjo toplovodnega
omrežja, pripravi koncesionar in jo predloži koncedentu v potrditev.
(6) V postopku pridobivanja dovoljenj iz prejšnjega odstavka je koncesionar dolžan
sodelovati s koncedentom v okviru zakonskih omejitev in zmogljivosti svojih strokovnih
služb.
(7) Koncedent lahko koncesionarju s koncesijsko pogodbo preda morebitno projektno
dokumentacijo za izgradnjo toplotnega sistema z že pridobljenimi dovoljenji vred.
19. člen (vzdrževanje in preskušanje toplotnega sistema toplovodnega omrežja)
(1) Koncesionar je dolžan investicijsko in tekoče skrbeti za vzdrževanje toplotnega
sistema in z njim povezane infrastrukture tako, da je zagotovljeno nemoteno ter varno
izvajanje javne službe.
(2) Koncesionar mora v najkrajšem možnem času poskrbeti za odpravo okvar,
nepravilnosti in drugih pomanjkljivosti, ki se pojavijo na toplotnem sistemu. V ta namen mora
koncesionar zagotoviti sam ali na podlagi pogodbe z drugim subjektom dežurno službo, ki
razpolaga z ustreznim številom usposobljenih ljudi in potrebno opremo.
(3) Uporabnik je dolžan koncesionarja nemudoma obvestiti o vseh okvarah ali
nepravilnostih na toplotnem sistemu in na napeljavi ter napravah znotraj objektov, ki bi lahko
vplivali na varnost ali nemoteno izvajanje javne službe.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
20. člen (pravice in obveznosti uporabnikov)
Uporabniki na območjih občine, na katerih se izvaja javna služba, imajo pravico do
priključitve na toplovodno omrežje in uporabo storitev javne službe pod enakimi pogoji brez
diskriminacije.
21. člen (priključitev na toplovodno omrežje)
(1) Za priključitev na toplovodno omrežje mora uporabnik pridobiti soglasje za
priključitev, skladno z določbo drugega odstavka tega člena.
(2) Soglasje uporabniku, ki izpolnjuje zahteve, določene v splošnih pogojih in če je
priključitev ekonomsko sprejemljiva ter tehnično izvedljiva, izda v upravnem postopku
koncesionar.
(3) V primeru kršitve pravice uporabnika iz drugega odstavka tega člena, lahko
uporabnik vloži pritožbo županji, ki odloči o njegovi pravici in koncesionarju naloži ustrezno
ravnanje.
47
22. člen (uporaba storitev javne službe)
(1) Z uporabnikom, ki je pridobil ustrezno soglasje za priključitev na toplovodno omrežje
je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o dobavi toplote.
(2) V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko uporabnik
zahteva, da pristojni organ občine z upravno odločbo odloči o njegovi pravici in naloži
koncesionarju ustrezno ravnanje.
(3) Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni pogoji.
23. člen (prekinitev uporabe storitev javne službe)
(1) Koncesionar lahko trajno ali začasno prekine izvajanje javne službe uporabniku v
primerih določenih z zakonom in splošnimi pogoji na podlagi izdane upravne odločbe.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča županja.
VI. POSLOVANJE IN FINANCIRANJE
24. člen (poslovanje koncesionarja)
Koncesionar mora pri svojem poslovanju za izvajanje javne službe, za katero je
podeljena koncesija občine, zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje od ostalih dejavnosti
koncesionarja.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
25. člen (nadzor nad izvajanjem koncesij)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojna služba koncedenta (v
nadaljevanju: služba). Koncesionar mora v primeru zahteve pristojni službi kadarkoli
posredovati informacije o poslovanju in omogočiti delavcem službe vpogled v poslovne
knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne
ovira rednega izvajanja koncesije, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času
koncesionarjev. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta.
(3) Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati
kot poslovno tajnost.
(4) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge
pristojne organe in službe.
26. člen(financiranje)
Izvajanje koncesije se opravlja na podlagi lastnih prihodkov koncesionarja ter sredstev
koncedenta, ki jih ta pridobi za namen izvajanja javne službe iz državnega proračuna ali
mednarodnih finančnih virov.
27. člen (tarifni sistem)
(1) Dobavljena toplotna energija se obračunava na podlagi tarifnega sistema, ki ga
sprejme koncesoinar s soglasjem Občinskega sveta Občine Ljutomer.
(2) Pri oblikovanju tarifnega sistema iz prejšnjega odstavka mora koncesionar upoštevati
določbe Energetskega zakona ter drugih predpisov.
(3) Višino tarifnih postavk za opravljanje storitev javne službe v okviru tarifnega sistema
določi koncesionar s soglasjem Občinskega sveta Občine Ljutomer.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJE
28. člen (prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha s prenehanjem
koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijska pogodba preneha:
48
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– s sporazumno razvezo,
– z razdrtjem,
– z odkupom koncesije,
– odvzemom koncesije,
– s sporazumnim prenosom koncesije
– s prevzemom koncesije v režijo,
– v primeru stečaja koncesionarja.
29. člen (odvzem koncesije)
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v rokih, določenih s koncesijsko
pogodbo,
– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot 2 dni, oziroma
za več kot 5 dni skupaj v koledarskem letu,
– če koncesionar večkrat huje krši določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali
dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih storitev, ogrožanja
varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja toplotnega sistema po
izključni krivdi koncesionarja,
– če koncesionar ne vodi svojega poslovanja skladno s prvim odstavkom 24. člena,
– če koncesionar ne spoštuje tarifnega sistema in tarifnih postavk,
– če koncesionar več ne izpolnjuje pogojev za podelitev koncesije,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost oskrbe s toploto preneha izvajati kot
koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alinee prejšnjega odstavka lahko koncedent
odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitev.
(3) V primerih iz prvega odstavka lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v
režijo ali pa zanjo predvidi drug način izvajanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske
javne službe.
30. člen (odkup koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje lahko preneha tudi na podlagi odkupa koncesije.
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja preide toplotni sistem v upravljanje
koncedenta, z vso opremo in dokumentacijo, na ravni, ki omogoča obvladovanje sistema.
(3) Koncesionar je v primeru prenosa toplotnega sistema v last koncedenta upravičen do
neamortiziranega dela vloženih sredstev.
(4) Podrobnejša vprašanja prevzema toplotnega sistema iz prejšnjega odstavka se uredijo
s koncesijsko pogodbo.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
31. člen (začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka : 354/2011-10-
Datum :
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
49
O b r a z l o ž i t e v:
Občinski svet Občine Ljutomer je Odlok o oskrbi s toplotno energijo obravnaval na 6. redni
seji 1. 6. 2011 ter ga sprejel v 1. obravnavi s pripombo, da se v 1. odstavku 12. člena čas
trajanja koncesije podaljša iz 10 na 15 let.
Občinska služba se s predlagano pripombo strinja, zato se je v 1. odstavku 12. člena odloka
spremenil čas trajanja na 15 let.
V času javne razprav, ki je trajala od 1. 6. 2011 do 1. 7. 2011, drugih pripomb ni bilo.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da Odlok o oskrbi s toplotno energijo na
območju občine Ljutomer sprejme.
V skladu z določili 24. člena poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec k tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.
Pripravila:
Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
50
2. TOČKA DNEVNEGA REDA:
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POKOPALIŠKI IN
POGREBNI DEJAVNOSTI, UREJANJU POKOPALIŠČ TER POGREBNIH
SVEČANOSTIH NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER – 2. OBRAVNAVA
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno
prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), Zakona o pokopališki in pogrebni
dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90 in Uradni
list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93 in 2/04), Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št.
3/2007-ZP-1-UPB4, 17/2008, 21/2008, 108/2009, 9/2011), 3., 7. in 35. člena Zakona o
gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/2006-
ZJZP, 28/2010-ZUNK), 5. in 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini
Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) in 18. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09) je Občinski svet Občine
Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji
S K L E P št. 74
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih
svečanostih na območju občine Ljutomer sprejme.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10-
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti :
- vsem krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer
- Andreji Torič, višji svetovalki
- Dušanu Bratuši s.p., Vogričevci 18/a, 9240 Ljutomer
- arhiv, tu
___________________________________________________________________________
I. UVOD
1. NASLOV ODLOKA
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju
pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju občine Ljutomer.
2. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA
V letu 2004 je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel Odlok o pokopališki in pogrebni
dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2004). V letu 2009 je bila sprejeta še sprememba in dopolnitev
odloka (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 10/2009).
V pripravi je predlog novega Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči,
kateri bo prinesel kar nekaj novosti na tem področju. Po sprejetju zakona bodo morale vse
51
lokalne skupnosti sprejeti nove odloke na podlagi predlaganega zakona, zato priprava novega
odloka v tem trenutki še ni smiselna.
Sprememba odloka se nanaša na določitev najemnine za grobne prostore.
Veljavni odlok v 43. določa, da se najemnina za grobne prostore plačujejo letno. V letu 2010,
ko je Občina Ljutomer pristopila k izvedbi investicije zunanje ureditve pokopališča Ljutomer
se je uredil tudi prostor za razstros pepela. Praksa v Sloveniji je, da se letna najemnina za
raztros pepela ne zaračunava, ampak se raztros pepela plača v enkratnem znesku. Iz
navedenega je potrebno spremeniti določilo 43. člena Odloka.
Prav tako je bila naročena brošura o žarnih grobovih na pokopališču Ljutomer, katera določa
enotne dimenzije in oblikovanje žarnih grobov. Veljavne dimenzije žarnih grobov, določene v
37. členu Odloka niso v skladu z izvedenimi žarnimi grobovi. Ureditev prostora za žarne
grobove narekuje, da se le-ti urejajo po enotnih kriterijih. Vodilo projektanta pri oblikovanju
žarnih grobov je bila preprostost in umirjenost pokopališča.
Iz navedenega je smiselno, da se določila odloka dopolnijo z obliko in materiali žarnih
grobov.
3. CILJI IN NAČELA ODLOKA
S sprejetjem sprememb in dopolnitev odloka bo Občina Ljutomer lahko pristopila k pripravi
cene za raztros pepela.
4.FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE
Sprejetje predlaganega Odloka ne bo imelo finančnih posledic za proračun Občine Ljutomer.
5. PRAVNE PODLAGE
– 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - Uradno prečiščeno
besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10),
– Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni
list SRS, št. 34/84, 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93 in 2/04),
– Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 3/2007-ZP-1-UPB4, 17/2008, 21/2008,
108/2009, 9/2011),
– 3., 7. in 35. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 28/2010-ZUNK),
– 8. člen Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter
– 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09).
II. BESEDILO ODLOKA
1. člen
V Odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti
na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2004, 10/2009) se na
koncu 34. člena doda novi odstavek, ki se glasi:
»Nagrobna plošča pri žarnem grobu na pokopališču Ljutomer je pravokotno ali polkrožno
zaključena v zgornjem delu. Grob je lahko prekrit s kamnito ploščo ali zasajen z rastlinjem.
Žarni grob se lahko izvede iz materialov granita nero impala M, pohorskega tonalita,
viscount white, paradiso ali verde savana. Vse v peskani ali polirani izvedbi.
Napisi na grobni plošči so lahko v izvedbi bron ali classic. Priporočen tip je Romano,
velikosti črk 4 cm in številk 2,5 cm.
52
Skupna višina nagrobne plošče je 77 cm za kvadratni spomenik oziroma 85 cm za polkrožno
zaključeno spominsko ploščo.«
2. člen
Spremeni se zadnji stavek 36. člena, ki se na novo glasi:
»Na območju za raztros pepela so imena umrlih napisana na spominskih tablah velikosti
21cm x 15cm.
Tabla je iz bakrene plošče debeline 10mm z vgraviranim imenom.
Podstavek za table je velik 10cm x 10cm višine 11 cm, zgoraj rezan pod kotom 15 stopinj.
Material podstavka je temno siv ali črni žagan granit.
Table se razporedijo na poljubnem mestu v določenem rastru okrog dreves.«
3. člen
V 2. odstavku 37. člena odloka se na koncu doda novi stavek, ki se glasi:
»Velikost žarnega groba na pokopališču Ljutomer skupaj s 15 cm široko polico za sveče je
80cm x 100cm.«
4. člen
Spremeni se 1. odstavek 43. člena, ki se na novo glasi:
»Najemnina za grobni prostor razen za raztros pepela se plačuje letno.
Stroški raztrosa pepela se plačajo v enkratnem znesku.«
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10-
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v:
Občinski svet Občine Ljutomer je Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pokopališki
in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti na območju Občine
Ljutomer obravnaval na 6. redni seji 1. 6. 2011 ter ga sprejel v 1. obravnavi brez pripomb.
V času javne razprav, ki je trajala od 1. 6. 2011 do 1. 7. 2011 ni bilo pripomb.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebne svečanosti na
območju Občine Ljutomer sprejme.
V skladu s 24. členom poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalka k tej točki dnevnega reda Andreja Torič.
Pripravila:
Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
53
3. TOČKA DNEVNEGA REDA
ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO
GOSPODARJENJE Z DIVJADJO – 2. OBRAVNAVA
Na podlagi 6. odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04,
120/06-odl. US in 17/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št.
94/07, 76/08, 100/08 in 79/09) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011sprejel
naslednji
S K L E P št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 320/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Alešu Vaupotiču, svetovalcu
___________________________________________________________________________
I. UVOD
NASLOV ODLOKA
Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA
Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US in 17/08) v 29. členu
določa, da je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50
odstotkov pa prihodek proračuna občine. Sredstva se porabljajo kot namenski izdatek za
izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Podrobnejše pogoje, namen in način
porabe teh sredstev mora občina urediti z odlokom.
CILJI IN NAČELA ODLOKA
S predlogom odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo
želimo izpolniti zakonsko obveznost ter vsebinsko določiti namensko porabo sredstev.
OCENA FINANČNIH IN DRUGIH POSLEDIC
Predlog odloka ne predstavlja dodatnih obremenitev proračuna občine Ljutomer. Sredstva iz
naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo se bo v proračunu občine
izkazoval kot namenski prihodek in namenski izdatek.
54
PRAVNE PODLAGE
- 6. odstavek 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US
in 17/08) in
- 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009).
II. BESEDILO
O D L O K O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE
ZA TRAJNOSTJO GODPODARJENJE Z DIVJADJO
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme kot del koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo na podlagi predpisov, ki urejajo področje divjadi in
lovstva.
2. člen
Trajnostno upravljanje z divjadjo lahko Republika Slovenija prenese na usposobljeno pravno
osebo.
II. NAMENSKA PORABA SREDSTEV
3. člen
Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v narave vire v občini
Ljutomer. Ti ukrepi so:
(1) Biomeliorativni ukrepi:
- ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov,
- izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.),
- vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz,
- nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in
drevesnih vrst,
- krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv;
(2) Biotehnični ukrepi:
- izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež;
(3) Ostali ukrepi:
- čistilne akcije občine,
- čiščenje divjih odlagališč,
- izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih
živali/divjadi in o gozdnem bontonu.
3. člen
Sredstva se lahko porabijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje javnega
naročanja na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki je vključen v proračun Občine
Ljutomer.
5. člen
Upravičenci do navedenega blaga in materiala navedenega v 3. členu tega odloka so lovske
družine – koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje
z divjadjo v Republiki Sloveniji za lovišča, ki ležijo na območju občine.
55
6. člen
Merila ter pogoji za dodelitev sredstev oziroma izbiro najugodnejšega ponudnika, se določijo
v javnem razpisu oziroma v povabilu k oddaji ponudb.
III. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV
7. člen
Namensko porabo sredstev sproti spremlja in preverja organ, pristojen za kmetijstvo na
Občini Ljutomer ali od njega pooblaščena druga inštitucija.
IV. KONČNA DOLOČBA
8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 320/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v
Občinski svet Občine Ljutomer je na 6. redni seji 1. 6. 2011 obravnaval predlog Odlok o
porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo ter ga je v prvi obravnavi
sprejel in posredoval v 15. dnevno javno razpravo.
V času javne razprave ni bilo podanih pripomb.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da Odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo v drugi obravnavi sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Aleš Vaupotič.
Pripravil:
Aleš VAUPOTIČ, svetovalec mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
56
4. TOČKA DNEVNEGA REDA:
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ODVAJANJU IN
ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU
OBČINE LJUTOMER-SKRAJŠANI POSTOPEK
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno
prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih
javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 28/2010-
ZUNK), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 107/07 in 33/08), 7. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer,
št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji 13. 7. 2011 sprejel
naslednji
S K L E P št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer po skrajšanem postopku.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
V vednost:
- vsem krajevnim skupnostim na območju občine Ljutomer
- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer
- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju
- Andreji TORIČ, višji svetovalki
I. UVOD
1. Naslov odloka
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer.
2. Razlogi za sprejem odloka
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer je Občinski svet Občine Ljutomer sprejel na 24. seji 1. 2. 2010.
Po enoletni uporabi Odloka, se je v nekaterih določilih ugotovila potreba po manjših
spremembah.
57
Predvsem gre za definiranje pojmov, kaj zajema priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
kaj je predpogoj za priključitev obstoječe stavbe oz. novogradnje na javno kanalizacijsko
omrežje. Nadalje se v določila Odloka vnašajo pogoji, ki jih določa Uredba o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007 in
30/2010) glede malih KČN.
Osnovni Odlok je določal, da industrijski uporabnik in izvajalec javne službe skleneta
pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode v kateri je določena tudi cena
čiščenja. Glede na spremembe cene bi potem bilo potrebno za vsaka novo ceno skleniti novo
pogodbo, katero morata podpisati obe pogodbeni stranki. S predvideno spremembo odloka se
to določilo spreminja tako, da izvajalec javne službe in industrijski porabnik skleneta
pogodbo, v kateri opredelita pogoje, način in roke izvajanja, cena pa se določi na podlagi
odločbe. Na novo je uvedeno tudi poročanje o obratovalnega monitoringu. Do sedaj je bilo v
veljavnem odloku določeno, da industrijski uporabnik enkrat letno poroča o obratovalnem
monitoringu, po novem pa lahko poroča polletno ali kvartalno.
Ker gre za manjše tehnične popravke, predstavlja Odlok o spremembi odloka o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer manj
zahtevno spremembo, zato se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da odlok sprejme
po skrajšanem postopku
3. Cilji odloka
S sprejetjem Odloka o spremembi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode na območju občine Ljutomer se na novo definirajo nekateri pojmi ter uredijo
oz. odpravijo stvari, ki so se v praksi pokazale kot pomanjkljive.
4. Ocena finančnih in drugih posledic
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer ne prinaša dodatnih finančnih
obveznosti za proračun Občine Ljutomer.
5. Pravne podlage
Pravne podlage so v:
– 21. in 29. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - Uradno
prečiščeno besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10),
– 3., 7. in 35. členu Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 28/2010-ZUNK),
– 143. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
– 7. členu Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter
– 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009).
II. BESEDILO ODLOKA
1. člen
V Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občine
Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) se spremeni 18. člen tako,
da se na novo glasi:
» (1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo
kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe. Ustreznost navezave hišnega priključka,
ki zajema montažna dela in izdelavo vtoka v revizijski jašek z vsem potrebnim materialom
(cev, tesnilo, ipd) v dolžini 1,0 m pa lastnik stavbe naroči pri strokovno usposobljenemu
58
izvajalcu. Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno
kanalizacijo preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe.
(2) V primeru obstoječega objekta je plačilo odmerjenega komunalnega prispevka pogoj
za izvedbo kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo. Bodoči uporabnik slednje
dokazuje z dokazilom o plačilu, v primeru novogradnje pa s pravnomočnim gradbenim
dovoljenjem.«
2.člen
V 36. členu se na koncu dodata 9. in 10 točka, ki se glasita:
»9. Lastnik male KČN mora v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav pred pričetkom obratovanja oz. uporabe
male komunalne čistilne naprave pridobiti potrdilo izvajalca javne službe iz katerega je
razvidno, da je urejeno glede odvajanja odpadnih voda v skladu z zahtevami iz navedene
Uredbe oz. da se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici v skladu s predpisi, ki
urejajo občinsko gospodarsko javno službo. Navedeno potrdilo je obvezna priloga pri vlogi
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ceno izdelave potrdila sprejme Občinski svet Občine
Ljutomer, v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja.
10. V roku treh mesecev od pričetka obratovanja male KČN mora lastnik le-te:
– opraviti prve meritve in obratovalni monitoring, kar kot storitev javne službe zagotavlja
izvajalec javne službe ne glede na to, ali malo KČN upravlja izvajalec javne služba ali jo
upravlja druga oseba, kadar lastnik male KČN ne more dokazati skladnosti naprave z
določili omenjene Uredbe ali je mala KČN večja ali enaka od 50 PE . Ceno izvedbe prvih
meritev in obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe sprejme Občinski svet
Občine Ljutomer v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter
– pridobiti oceno obratovanja male KČN, če je mala KČN zmogljivosti do 50 PE, ki jo
izdela izvajalec javne službe.«
3. člen
Spremeni se 4. odstavek 58. člena tako, da se na novo glasi:
» Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik uredita medsebojna razmerja v zvezi z
izvajanjem storitev čiščenja industrijske odpadne vode s pogodbo, s katero opredelita pogoje,
način in roke izvajanja pogodbenih aktivnosti in obveznosti. Ceno čiščenja industrijske
odpadne vode določi izvajalec javne službe na podlagi veljavnih predpisov z odločbo.«
4. člen
V 1. odstavku 60. člena se na koncu doda novi stavek, ki se glasi:
»Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik se lahko v pogodbi iz 4. odstavka 58. člena
dogovorita tudi za polletno ali kvartalno poročanje o obratovalnem monitoringu.«
5. člen
Spremeni se 67. člen tako, da se na novo glasi:
» (1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu
uporabniku, na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oz. rezultatov
predpisanih meritev ter določil Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer odločbo, določeno v 58. členu. Z odločbo se določi cena čiščenja industrijske
odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2) Če rezultati izrednih meritev iz 60. člena tega odloka pokažejo presežek
obremenjenosti odpadnih voda industrijskega uporabnika, mora izvajalec javne službe
pripraviti novo odločbo z novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode. Industrijski
59
uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode glede na novo izračunano ceno
za vso količino očiščene vode v obdobju od izdane zadnje odločbe do datuma izvedbe
meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 58. člena tega odloka.
(3) V primeru, da po sklenjeni pogodbi industrijski uporabnik izvaja polletno ali kvartalno
poročanje, se cena uveljavi po preteku treh oz. šestih mesecih in velja za naslednje tromesečje
oz. polletje. V primeru, da industrijski uporabnik ne upošteva določb pogodbe glede načina
poročanja o posameznih izvedenih obratovalnih monitoringih (polletno, kvartalno), se mu
cena oblikuje na osnovi letnega poročila o obratovalnem monitoringu za preteklo leto.«
6. člen
Ta sprememba odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine
Ljutomer.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v
S predlaganim odlokom se spreminjajo oz. dopolnjujejo naslednji členi:
18. člen
Osnovni odlok določa:
(1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo
kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe pri strokovno usposobljenemu izvajalcu.
Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno kanalizacijo
preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe, kateremu je lastnik stavbe
dolžan predložiti projekt kanalizacijskega priključka in potrdilo o plačilu komunalnega
prispevka.
Člen se zaradi definiranja pojma kanalizacijskega priključka ter določitve pogojev za
priključitev na javno kanalizacijo spremeni tako, da se po novem glasi:
» (1) Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe. Izvedbo
kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik stavbe. Ustreznost navezave hišnega priključka,
ki zajema montažna dela in izdelavo vtoka v revizijski jašek z vsem potrebnim materialom
(cev, tesnilo, ipd) v dolžini 1,0 m pa lastnik stavbe naroči pri strokovno usposobljenemu
izvajalcu. Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno
kanalizacijo preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe.
(2) V primeru obstoječega objekta je plačilo odmerjenega komunalnega prispevka pogoj
za izvedbo kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo. Bodoči uporabnik slednje
dokazuje z dokazilom o plačilu, v primeru novogradnje pa s pravnomočnim gradbenim
dovoljenjem.«
36. člen
na novo se dodata 9. in 10. točka, ki izhajata iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne
vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/2007 in 30/2010).
60
»9. Lastnik male KČN mora v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav pred pričetkom obratovanja oz. uporabe
male komunalne čistilne naprave pridobiti potrdilo izvajalca javne službe iz katerega je
razvidno, da je urejeno glede odvajanja odpadnih voda v skladu z zahtevami iz navedene
Uredbe oz. da se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici v skladu s predpisi, ki
urejajo občinsko gospodarsko javno službo. Navedeno potrdilo je obvezna priloga pri vlogi
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ceno izdelave potrdila sprejme Občinski svet Občine
Ljutomer, v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja.
11. V roku treh mesecev od pričetka obratovanja male KČN mora lastnik le-te:
– opraviti prve meritve in obratovalni monitoring, kar kot storitev javne službe zagotavlja
izvajalec javne službe ne glede na to, ali malo KČN upravlja izvajalec javne služba ali jo
upravlja druga oseba, kadar lastnik male KČN ne more dokazati skladnosti naprave z
določili omenjene Uredbe ali je mala KČN večja ali enaka od 50 PE . Ceno izvedbe prvih
meritev in obratovalnega monitoringa kot storitev javne službe sprejme Občinski svet
Občine Ljutomer v skladu z merili iz predpisov, ki urejajo oblikovanje cen obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter
– pridobiti oceno obratovanja male KČN, če je mala KČN zmogljivosti do 50 PE, ki jo
izdela izvajalec javne službe.«
4. odstavek 58. člena
osnovni odlok določa:
(4) Industrijski uporabnik mora z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o odvajanju in
čiščenju industrijske odpadne vode.
Ker je cena čiščenja industrijske odpadne vode odvisna od parametrov, ki izhajajo iz
obratovalnega monitoringa, ki ga je industrijski uporabnik dolžan letno (odvisno glede na
dogovor v pogodbi: polletno ali kvartalno) posredovati izvajalcu javne službe, se le-ta lahko
spreminja. Posledično bi bilo potrebno ob vsaki spremembi poročila o obratovalnem
monitoringu skleniti nov aneks k osnovni pogodbi. V skladu s predlogom spremembe se
tako za spremembo cene izda odločba.
Na novo se odstavek tako glasi:
» Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik uredita medsebojna razmerja v zvezi z
izvajanjem storitev čiščenja industrijske odpadne vode s pogodbo, s katero opredelita pogoje,
način in roke izvajanja pogodbenih aktivnosti in obveznosti. Ceno čiščenja industrijske
odpadne vode določi izvajalec javne službe na podlagi veljavnih predpisov z odločbo.«
1. odstavek 60. člena:
na koncu se doda novi stavek, ki se glasi:
»Izvajalec javne službe in industrijski uporabnik se lahko v pogodbi iz 4. odstavka 58. člena
dogovorita tudi za polletno ali kvartalno poročanje o obratovalnem monitoringu.«
S tem stavkom se na novo opredeli, da je obratovalni monitoring možno posredovati tudi
polletno ali kvartalno.
67. člen
v osnovnem odloku je določeno:
(1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu uporabniku,
na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih
61
meritev, aneks k pogodbi iz 58. člena tega odloka, v katerem je določena cena čiščenja
odpadne vode, za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2) Če rezultati izrednih meritev iz 60. člena tega odloka pokažejo presežek
obremenjenosti odpadnih voda industrijskega uporabnika, mora izvajalec javne službe
pripraviti nov aneks k pogodbi iz 58. člena tega odloka z novo izračunano ceno čiščenja
odpadne vode. Industrijski uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode po
novo izračunani ceni za vso količino očiščene vode v obdobju od podpisa zadnjega aneksa k
pogodbi iz 58. člena tega odloka do datuma izvedbe izrednih meritev, kar se posebej opredeli
v pogodbi iz 58. člena tega odloka.
(3) Če industrijski uporabnik pripravljenemu aneksu k pogodbi iz 58. člena tega odloka ne
ugovarja v roku 15 dni od njegove vročitve, se šteje, da se z aneksom strinja. Ugovor aneksu
ne zadrži obveznosti plačil računov, izdanih na podlagi tega aneksa.
Sprememba člena je potrebna zaradi načina oddajanja obratovalnega monitoringa (letno,
polletno, kvartalno), kar je povezano tudi z na novo določeno izdajo odločbe in ne aneksa k
osnovni pogodbi.
Na novo se člen glasi:
» (1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega leta industrijskemu
uporabniku, na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oz. rezultatov
predpisanih meritev ter določil Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer odločbo, določeno v 58. členu. Z odločbo se določi cena čiščenja industrijske
odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2) Če rezultati izrednih meritev iz 60. člena tega odloka pokažejo presežek
obremenjenosti odpadnih voda industrijskega uporabnika, mora izvajalec javne službe
pripraviti novo odločbo z novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode. Industrijski
uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode glede na novo izračunano ceno
za vso količino očiščene vode v obdobju od izdane zadnje odločbe do datuma izvedbe
meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 58. člena tega odloka.
(3) V primeru, da po sklenjeni pogodbi industrijski uporabnik izvaja polletno ali kvartalno
poročanje, se cena uveljavi po preteku treh oz. šestih mesecih in velja za naslednje tromesečje
oz. polletje. V primeru, da industrijski uporabnik ne upošteva določb pogodbe glede načina
poročanja o posameznih izvedenih obratovalnih monitoringih (polletno, kvartalno), se mu
cena oblikuje na osnovi letnega poročila o obratovalnem monitoringu za preteklo leto.«
Ker gre za manjše tehnične popravke, predstavlja Odlok o spremembi Odloka o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer manj
zahtevno spremembo, zato se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da odlok sprejme
po skrajšanem postopku.
V skladu s 24. členom poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca k tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin in Andreja
Torič.
Pripravila
Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
62
5. TOČKA DNEVNEGA REDA:
ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU
OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO
KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE LJUTOMER-SKRAJŠANI
POSTOPEK
Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,
108/09 ZPNačrt-A), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list
RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št.
95/07) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) je
Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel
SKLEP št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero
komunalnega prispevka za območje občine Ljutomer - skrajšani postopek.
2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 3506/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Alešu Vaupotiču, svetovalcu
I. UVOD
1. NASLOV ODLOKA
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za
odmero komunalnega prispevka za območje občine Ljutomer.
2. RAZLOGI ZA SPREJEM ODLOKA
Občinski svet Občine Ljutomer je na 5. redni seji sprejel sklep št. 63 s katerim je soglašal, da se
krajanom naselja Stročja vas prizna delež vloženih sredstev zbranih na podlagi krajevnega
samoprispevka za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja, ter sklenjenih pogodb pri odmeri
komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Prav tako se je pri pripravi Odloka upoštevala dejanska računovodska vrednost javnega vodovodnega
in kanalizacijskega omrežja (stanje na dan 31. 12. 2010), povzeta iz pogodbe o poslovnem najemu
javne infrastrukture, sklenjene med Občino Ljutomer in izvajalcem javne službe.
89. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer določa, da lahko Občinski svet v primeru, da
gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi
odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku. Ker predlog dopolnitev in
sprememb odloka predstavlja manj zahtevno spremembo, se Občinskemu svetu Občine Ljutomer
predlaga, da odlok sprejme po skrajšanem postopku.
3. CILJI IN NAČELA ODLOKA
Sprejetje odloka bo zakonska podlaga za izdajo odločb o komunalnem prispevku.
63
4. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE
Sprejetje predmetnega odloka ima finančne posledice za občinski proračun, saj se sprememba
nanaša na višino odmere komunalnega prispevka.
5. PRAVNE PODLAGE
- 3. odstavek 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09
ZPNačrt-A),
- Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07),
- Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in
- 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009).
BESEDILO ODLOKA
1. člen (predmet odloka)
S tem odlokom se spreminja Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega
prispevka za območje občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010).
2. člen(skupni in obračunski stroški)
V 7. členu se v tabeli »Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov« izbrišeta vrstici »1.
Vodovodno omrežje« in »2. Kanalizacijsko omrežje« in nadomestita z naslednjo vsebino:
Preglednica 2: Prikaz skupnih in obračunskih stroškov
Komunalna oprema
Obračunsko
območje
Skupni stroški
v EUR
Obračunski stroški
v EUR
1. Vodovodno omrežje VOD 5.453.644,33 5.059.891,21
2a. Kanalizacijsko omrežje
Ljutomer KA1 5.389.581,48 3.999.069,46
2b. Kanalizacijsko omrežje Stročja
vas KA2 595.000,00 165.042,43
3. člen (obračunski stroški opremljanja m2 parcele (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) s
posamezno komunalno opremo)
V 8. členu se v tabeli »Preglednica 3: Določitev Cp in Ct za posamezno komunalno opremo« izbrišeta
vrstici »1. Vodovodno omrežje« in »2. Kanalizacija« in nadomestita z naslednjo vsebino:
Postavka
Obračunsko
območje
Cp
(v EUR)
Ct
(v EUR)
1. Vodovodno omrežje VOD 0,566 9,702
2a. Kanalizacijsko omrežje
Ljutomer KA1 1,104 12,614
2b. Kanalizacijsko omrežje Stročja
vas KA2 0,391 9,694
4. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 3506/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v
Občinski svet Občine Ljutomer na. 5 redni seji, 6. 4. 2011 sprejel SKLEP št. 63 s katerim soglaša, da
se krajanom naselja Stročja vas prizna delež vloženih sredstev zbranih na podlagi krajevnega
64
samoprispevka za izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja ter sklenjenih pogodb pri odmeri
komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi navedenega sklepa so potrebne spremembe in dopolnitve veljavnega Odloka o programu
opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine
Ljutomer.
S spremembo odloga se spreminjata 7. in 8. člen veljavnega odloka.
V veljavnem odloku je v 7. in 8. členu določeno eno obračunsko območje za kanalizacijsko omrežje. S
spremembo odloka se določata dve obračunski območje in sicer:
- Kanalizacijsko omrežje Ljutomer
in
- Kanalizacijsko omrežje Stročja vas.
S spremembo odloka se določi obračunsko območje za priključitev na kanalizacijsko območje za
naselje Stročja vas. S spremembo se bodo pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na
kanalizacijsko omrežje upoštevala vložena sredstva v izgradnjo kanalizacijskega omrežje na območju
naselja Stročja vas.
Pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje bo pri 120 m² neto
tlorisne površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli znašala odmera na območju naselja
Stročja vas 578,22 EUR, na ostalih območjih občine pa 878,19 EUR.
Glede na sedaj veljaven odlok se višina komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko
omrežje znižuje tudi zaradi nižje vrednosti javnega kanalizacijskega omrežja.
Po sedaj veljavnem odloku znaša komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijsko omrežje pri
120 m² neto tlorisne površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli 1.119,56 EUR.
Prav tako je v spremembi odloka določena nižja vrednost javnega vodovodnega omrežja. Le ta je
povzeta iz pogodbe o poslovnem najemu javne infrastrukture, sklenjene med Občino Ljutomer in
izvajalcem javne službe.
Pri izračunu komunalnega prispevka za priključitev na vodovodno omrežje pri 120 m² neto tlorisne
površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli znaša 790,14 EUR.
Po spremembi odloka bo pri 120 m² neto tlorisne površine stanovanjske stavbe in 600 m² veliki parceli
znaša komunalni prispevek za priključitev na vodovodno omrežje 672,35 EUR.
Sprememba odloka predstavlja znižanje plačila komunalnega prispevka za priključitev na
kanalizacijsko omrežje in vodovodno omrežje obenem pa upošteva vložena sredstva krajanov naselja
Stročja vas v izgradnjo kanalizacijskega omrežja.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o
programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje
občine Ljutomer - skrajšani postopek razpravlja in ga sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Aleš Vaupotič in Janez Rožmarin.
Pripravil:
Aleš VAUPOTIČ, svetovalec mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav., županja
65
6. TOČKA DNEVNEGA REDA:
TEHNIČNI PRAVILNIK O JAVNI KANALIZACIJI
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št.
94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 11/09) ter 5. in 80. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
1/2010 in 4/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel
naslednji
SKLEP št.
3. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji
na območju občine Ljutomer.
4. Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer se objavi v
Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer
- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju
- Andreji TORIČ, višji svetovalki
III. UVOD
6. Naslov pravilnika
Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer (v nadaljevanju:
»Tehnični pravilnik«).
7. Razlogi za sprejem Tehničnega pravilnika
Deležniki pri izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode so:
- občina,
- izvajalec javne službe
in
- uporabniki storitev javne službe.
Naloge občine v povezavi z izvajanjem javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode so zlasti priprava:
- Statuta občine (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009),
66
- odloka o obliki izvajanja javnih služb – Odlok o gospodarskih javnih službah v občini
Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011),
- odloka o vrsti, obsegu in načinu izvajanja javne službe – Odloka o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010),
- odloka o organiziranju redarskih oz. inšpekcijskih služb – Odlok o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« (Uradni list RS, št.
104/2009)
ter
- vodenje katastra komunalne infrastrukture,
- priprava Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer
in
- priprava Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer, ki je
predmet te vsebine.
8. Cilji Tehničnega pravilnika
Cilj Tehničnega pravilnika je ureditev tehnične izvedbe in uporabe javnega kanalizacijskega
omrežja, objektov in naprav na območju občine Ljutomer.
Določila Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,
prostorskem planiranju, projektiranju, gradnji, upravljanju in uporabi drugih komunalnih
vodov, ki neposredno vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje.
9. Ocena finančnih in drugih posledic
Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer nima finančnih posledic
za proračun Občine Ljutomer.
10. Pravne podlage
Pravne podlage so v:
- 61. in 62. členu Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,
76/08, 79/09 in 51/10),
- 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09),
ter v
- 5. in 80. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in
4/2010).
II. BESEDILO TEHNIČNEGA PRAVILNIKA
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
(1) S Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer (v
nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) se podrobneje urejajo tehnični normativi in postopki pri
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer.
(2) S Tehničnim pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnega
kanalizacijskega omrežja ter objektov in naprav za čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode na območju občine Ljutomer, ki so izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode dana v poslovni najem.
(3) Določila Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,
prostorskem planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju in uporabi drugih
67
komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno
vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje in objekte za čiščenje odpadne vode.
2. člen
Tehnični pravilnik so dolžni upoštevati sodelujoči pri projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju in v upravnem postopku. Upoštevati ga je dolžan izvajalec javne
službe in uporabniki storitev javne službe.
3. člen
(1) Javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno
kanalizacijsko omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih javnih površin.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so občinska gospodarska javna
infrastruktura.
(3) Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male
čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
(4) Naprave in objekti javne kanalizacije so:
- kanalizacijsko omrežje z revizijskimi jaški,
- razbremenilniki visoke vode,
- zadrževalni bazeni padavinske vode,
- črpališča odpadnih vod,
- čistilne naprave za čiščenje odpadne vode ter
- drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in
čiščenje odpadne vode.
4. člen
(1) Interna kanalizacija so naprave in objekti, namenjeni za odvajanje in čiščenje
odpadne vode enega uporabnika. Priključena je na javno kanalizacijo.
(2) Za interno kanalizacijo se štejejo:
- vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
- naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode,
- priključek stavbe,
- kontrolni jašek na priključku stavbe ter
- čistilna naprava za pred čiščenje.
5. člen
(1) Interna kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po priključnem
kanalu v najbližji revizijski jašek.
(2) V predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje komunalne
in padavinske odpadne vode, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da se padavinske
vode odvajajo po ločenem priključnem kanalu.
6. člen
(1) Glede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na:
- javne kanalizacijske sisteme ali
- interne kanalizacijske sisteme.
(2) Glede na namen odvajanja odpadne vode je lahko javni kanalizacijski sistem:
- mešan, če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno in padavinsko
odpadno vodo skupaj (načeloma se morajo strešne vode ponikati oziroma se
odvajajo direktno v vodotok, kjer je to le mogoče) ali
68
- ločen, če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa
komunalno odpadno vodo.
7. člen
(1) Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo na
sekundarne, primarne in magistralne.
(2) Sekundarno omrežje in naprave so:
- kanalizacija mešanega ali ločenega omrežja za neposredno priključevanje
uporabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem,
turističnem in na območjih manjših naselij),
- črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na
sekundarnem omrežju,
- naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem ali na območjih manjših naselij).
(3) Primarno omrežje in naprave so:
- kanalski cevovodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz
dveh ali več stanovanjskih območij in drugih območjih v ureditvenem območju
naselja,
- črpališča za prečrpavanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda iz dveh ali
več stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
- naprave za čiščenje odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih območij in
drugih območij v ureditvenem območju naselja.
(4) Magistralno omrežje in naprave zajemajo omrežje in naprave, ki so regijskega ali
med regijskega pomena, in sicer:
- kanalski cevovodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode,
- črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na
magistralnem omrežju,
- čistilne naprave, s katerimi se zaključuje magistralno omrežje.
8. člen
Drugi izrazi v Tehničnem pravilniku imajo naslednji pomen:
- Kanal je cevovod za odvajanje odpadne vode, položen v zemljo in deluje po
gravitacijskem (težnostnem) načelu.
- Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod, ki je del interne
kanalizacije. Je v lasti uporabnika, poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti.
- Kontrolni jašek je jašek na priključnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev.
- Revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora
vzdrževalnih del.
- Podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske
razlike v kanalu ali priključku.
- Kaskada je prelivna stopnica v kanalu.
- Zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinske vode.
- Razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinske vode v
javno kanalizacijo.
- Peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadne vode.
- Črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode.
69
- Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez
ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s
standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
- Nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz
katerega se vsa komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje
oz. obdelavo na komunalno čistilno napravo.
- Čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje
odpadne vode.
- Čistilna naprava za pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z
namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive
snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji. Nameščena
je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.
II. II. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA
9. člen
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da zagotavlja
optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob minimalnih stroških izgradnje,
vzdrževanja in obratovanja.
(2) Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so:
- zaščita odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo in
negativnimi okoljevarstvenimi učinki,
- zaščita podtalnice,
- skrb za lokalno varovanje vodonosnikov,
- zagotovitev primerne zmogljivosti kanala,
- skrb za varne delovne pogoje,
- skrb za trajnost sistema,
- zadovoljivo delovanje in vzdrževanje,
- dostopno in varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov, objektov in
naprav s strojno opremo brez povzročitve škode,
- statična in dinamična nosilnost kanala,
- sprememba hidravličnih lastnosti (prevodnosti),
- obratovanje brez zamašitev,
- omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost,
- varovanje javnega zdravja in življenj,
- da preobremenitve ne bi prekoračevale predpisanih vrednosti,
- varovanje zdravja in življenj obratovalnega osebja,
- varovanje vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev,
- da kanalizacija ne ogroža obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne
naprave,
- doseganje zahtevane življenjske dobe in ohranitev funkcionalnega stanja
naprav,
- vodotesnost kanalizacije za odpadno vodo, ustrezno zahtevam preizkušanja ter
- preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi.
(3) Izbira vrste sistema za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode je v
pretežni meri odvisna od:
- vrste sistema, ki že obstaja,
- kapacitete in kvalitete odvodnika,
- vrste dotokov v sistem,
- potrebe po čiščenju,
70
- topografije,
- obstoječih čistilnih naprav ter
- drugih lokalnih pogojev.
(4) Vplivi sistemov za odvod odpadne vode v vodotoke morajo izpolnjevati zahteve
predpisov iz varstva okolja.
(5) Pozornost je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi
tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive, je treba izvesti raziskave. Z geotehničnimi
raziskavami je treba pridobiti natančne podatke o:
- obtežbah kanalov in objektov na njih,
- nevarnosti drsin,
- posedanju,
- gibanju finih delcev (izpiranju),
- nabrekanju v glinenih slojih,
- toku in gladini podtalnice,
- možnostih napajanja vodonosnika,
- obremenitvah bližnjih objektov in cest,
- poprejšnji uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo),
- možnosti gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,
- možnostih uporabe vrste cevi,
- možnostih uporabe posteljice cevi,
- agresivni zemljini ali podtalnici.
(6) Pri presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne vode izpolnjene, je treba
upoštevati vse razpoložljive podatke o:
- poplavah,
- zamašitvah,
- porušitvah kanalov,
- boleznih, poškodbah, smrtnih primerih vzdrževalnega osebja,
- boleznih, poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb,
- poškodbah kanalov,
- upoštevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod odpadne vode in
iz njega,
- pregledih kanalov s TV kamero,
- pritožbah o širjenju smradu,
- hidravličnih preverbah,
- delovanju mehanskih in električnih naprav,
- rezultatih tlačnih preizkusov,
- preobremenitvah in
- delovanju in stanju regulacijskih naprav.
(7) Če postavljene zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti ukrepe za
izboljšanje stanja.
(8) Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema.
1. Standardizacija ob projektiranju in gradnji
10. člen
(1) Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila Tehničnega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, državni standardi SIST in
Evropski standardi EN 1610.
71
(2) Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne rešitve, da
je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in
vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskih naprav.
2. Materiali in vrste cevi za gradnjo
11. člen
(1) Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
- za gravitacijski odvod komunalne odpadne vode in mešano kanalizacijo:
armirani poliester, duktilna litina, keramika, betonske cevi, PVC, polietilen ali
jeklo,
- za gravitacijski odvod padavinske vode: poleg navedenih je možno
uporabiti tudi betonske cevi, PVC ali polietilen,
- za tlačno kanalizacijo: PEHD, armirani poliester, duktilna litina in jeklo.
(2) Material mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim
in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov).
(3) Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik
z vodo, ne smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških
lastnosti.
(4) Materiali, iz katerih so izdelane cevi, naj se izberejo glede na namen, obtežbo,
hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 33 let.
(5) V primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti
stene kanala zglajene do čistega sijaja.
3. Dimenzije in dovoljeni notranji profili
12. člen
(1) Najmanjši dovoljeni notranji profil kanala javne kanalizacije je 200 mm.
(2) Najmanjši dovoljeni notranji profil priključka je 150 mm.
4. Dovoljeni nakloni – padci kanalov
13. člen
(1) Najmanjši dovoljeni naklon – padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da
hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.
14. člen
(1) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline
10 cm. Kadar je naklon kanala do 0,5%, se cevi za kanale javne kanalizacije polaga na
betonsko podlago.
5. Zasip kanalskih cevi po gradnji
15. člen
(1) Cevi za kanale javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim
materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in
zmrzovanjem.
(2) V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z
betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
6. Revizijski jaški in vozlišča
16. člen
(1) Revizijski jaški se vgradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni
profil kanala ter na mestih združitve dveh ali več kanalov.
(2) Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so načeloma:
72
Dimenzija kanala Razdalja med revizijskimi jaški
za kanale od DN 150 do DN 250 40,0 m
za kanale od DN 250 do DN 500 60,0 m
za kanale od DN 500 do DN 800 80,0 m
za kanale nad DN 800 100,0 m
17. člen
(1) V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od
1 m, je treba predvideti podslapje. Podslapje se zgradi na zunanji ali notranji strani
revizijskega jaška s T -kosom, vertikalno cevjo in iztočnim lokom 90°.
(2) Jašek z vgrajenim podslapjem naj bo premera minimalno 1000 mm. Izvede se iz
enakega materiala ali materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni kanal.
(3) V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih
treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija toka
odpadne vode na stene revizijskega jaška.
18. člen
(1) Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja s
stroji.
(2) Revizijski jaški naj bodo premera:
- do globine 3 m, minimalno DN 800 mm in
- pri globini večji od 3 m, minimalno DN 1000 mm.
(3) V revizijske jaške, globine večje od 5 m je treba vgraditi vstopne lestve iz
nerjavečega jekla.
(4) Pri združevanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtočni
strani oklepati kot, ki je enak ali manjši 45°, pri kanalih manjšega premera pa je izvedena
priključitev pod kotom v loku v koritnici.
19. člen
(1) Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom kvadratne dimenzije 60x60 cm ali
krožne dimenzije premera 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih površinah,
mora biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa najmanj 5 ton. Na pokrovu mora biti napis
KANALIZACIJA s črkami, velikosti min. 5 cm.
(2) Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.
7. Projektiranje peskolovov za odvod padavinskih voda
20. člen
(1) Na priključku za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo
mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da je največja hitrost pretoka skozi
peskolov 0,2 m/s.
8. Projektiranje lovilca olj oziroma maščob
21. člen
(1) Kjer obstaja nevarnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže,
delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na javno kanalizacijo
zgrajen lovilec olj oziroma maščob.
9. Zadrževalnik na interni kanalizaciji
22. člen
73
Kjer obstaja nevarnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno
kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila
režim na čistilni napravi, mora biti interna kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v
javno kanalizacijo prekiniti oziroma zadržati.
10. Vodotesnost novozgrajene kanalizacije
23. člen
Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z
vodo od jaška do jaška. Vsak jašek se preizkuša na vodotesnost posebej. Preizkus
vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne in fizične osebe, ki o preizkusu napravijo
zapisnik v skladu z veljavnimi normativi.
11. Križanje in približevanje javne kanalizacije z drugimi
podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
1. člen Vertikalni odmiki
24. člen
(1) Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi
podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih
kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v tem členu.
(2) V primerih križanja, ko je:
vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 3 m na vsako stran,
– v izjemnih primerih je vodovod lahko zaščiten po dogovoru z izvajalcem javne
službe tudi drugače (PVC folija, glinen naboj) ter
– vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do temelja kanala) je najmanj 0,3 m.
kanalizacija pod toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– kanalizacija mora biti vgrajena v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda
najmanj 1 m na vsako stran,
vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne
napeljave) mora znašati najmanj 0,3 m.
kanalizacija pod plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, morajo biti izpolnjene
naslednje zahteve:
– plinovod, PTT kabli in elektrokabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 2 m na vsako stran,
– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa
lahko 0,3 m.
vodovod nad kanalizacijo na območju vodo prepustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije
najmanj 3 m na vsako stran,
– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,3 m.
vodovod nad kanalizacijo na območju vodo nepropustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve:
– v tem primeru vodovoda ni potrebno obvezno vgraditi v zaščitno cev,
– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,6 m,
74
– v primeru, da je odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
kanalizacija nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– toplovod mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam,
navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika,
– vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,4 m.
kanalizacija nad plinovodom, PTT kabli ali elektro kabli, mora biti izpolnjena
naslednja zahteva:
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca lahko 0,3 m.
Horizontalni odmiki
25. člen
(1) Horizontalni (svetli) najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali
podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti
pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi kanala in oklepa s
hipotenuzo, ki se konča na robu temelja ali objekta kot 35°.
Minimalni odmik odmik
od dreves 2,0 m
od okrasnega grmičevja 1,0 m
2. člen 3. člen 4. člen Odmiki napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z kanalizacijo
Komunalni vod Globina komunalnega voda
glede na kanal
odmik
Vodovod (komunalni in mešani kanal) večja ali enaka 3,0 m
Vodovod (padavinska kanalizacija), večja ali enaka 1,5 m
Plinovodi, elektro kabli, kabli javne razsvetljave
ali TK kabli
večja ali enaka 1,0 m
75
Toplovod večja ali enaka 0,8 m
Vodovod (sanitarni in mešani kanal) manjša 1,5 m
Vodovod (padavinska kanalizacija) manjša 1,0 m
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali
TK napeljave
manjša
1,0 m
Toplovod manjša 0,5 m
(2) Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih
komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot jih določa standard SIST EN
805 v točki 9.3.1, in sicer:
- horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo
manjši od 0,4 m,
- horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo
manjši od 0,4 m ter
- v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo
biti manjši od 0,2 m.
(3) Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav
in podzemnih napeljav.
12. Nadzemno prečkanje
26. člen
(1) Nadzemno prečkanje se lahko izvede:
- s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in
statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
- s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika.
(2) Kanal je lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti.
(3) V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter
temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.
13. Podzemno prečkanje vodotoka
27. člen
(1) Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v
dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina,
globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren
itd.).
(2) Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je treba
upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta dela
opravljajo.
14. Podzemno prečkanje železnice
28. člen
(1) Pri podzemnem prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v
prejšnjih točkah izpolniti še naslednje zahteve:
- prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi,
- ustji zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira,
- na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelan revizijski jašek.
76
15. Podzemno prečkanje cest
29. člen
Podzemno prečkanje cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanal
vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. Podzemno prečkanje avtocest se izvaja
enako kot podzemno prečkanje železnic.
16. Razbremenilniki
30. člen
(1) Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži, ki služijo za odvod padavinske vode.
Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del padavinske vode odvajajo
neposredno v odvodnik in s tem znižajo maksimalne pretoke v odvodnih kanalih.
(2) Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj sistema kanalizacije, je treba
upoštevati:
- pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno
onesnaženi val, je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,
- predvideti je treba iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih
objektih,
- poleg izgradnje zadrževalnih bazenov je treba izkoristiti tudi zadrževalno
kapaciteto obstoječe kanalske mreže.
31. člen
(1) Razbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
- dotočni kanal,
- razbremenilna komora s prelivno steno,
- dušilna komora z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),
- iztočni kanal iz dušilne komore,
- iztočni kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik.
(2) V razbremenilne objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema:
- dušilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,
- elektro in strojne inštalacije ter
- merilno regulacijska oprema z prenosom podatkov v nadzorni center.
(3) V primeru vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt
razbremenilnika oskrbeti z nizkonapetostnim električnim priključkom z možnostjo priklopa
rezervnega napajanja iz mobilnega agregata.
17. Črpališča
32. člen
(1) Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko
(težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo.
(2) Potrebno je upoštevati naslednje pogoje:
- akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi
pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma
črpalke je maksimalno 2 uri oziroma pri izračunu minimalne črpalne
prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno
število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,
- premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe
sekalne črpalke lahko tudi manjši,
- minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:
vertikalni vodi 1 m/s
horizontalni vodi 0,7 m/s
77
- maksimalna hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno maksimalno
2 m/s
- grablje ali sito je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od 30 l/s,
- zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,
- črpališče mora biti opremljeno z črpalkami s stoodstotno rezervo in krmiljeno tako, da
se rezervne črpalke ciklično izmenjujejo z aktivnimi,
- rotor črpalke brez predhodnega čiščenja oz. sekanja večjih delcev mora omogočati
prehod delcev velikosti minimalno 100 mm,
- oprema za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec obratovalnih
ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko oz. napravo pri črpališčih.
(3) Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega
premera in mora biti dostopno s specialnim vozilom za čiščenje kanalizacije. Gradnja
nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito z
nerjavečim pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Objekt naj bi bil zaščiten z
ograjo.
(4) Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja
objekta naj bo locirana v neposredni bližini črpalnega bazena (maksimalna oddaljenost 15 m),
postavljena na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja
električne energije.
18. Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem
33. člen
(1) Predvidena morata biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu
in oprema za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za daljinsko upravljanje
naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov mora ustrezati internim standardom
izvajalca javne službe in že vzpostavljenemu sistemu. Lokalni krmilnik je tipa Telcom,
nadzorni sistem je opremljen z nadzornim programom RS View. Kot komunikacijski protokol
se uporablja tip protokola: IEC60870-5-101 preko mobilnega GSM omrežja.
(2) Tehnične zahteve komunikacije preko mobilnega GSM omrežja:
Modbus RTU, DF1. TELCOM ima vgrajena dva serijska porta RS-232 in RS-485 za
komunikacijo z lokalnimi napravami (PLC, frekvenčni regulator, itd.)
DETS (Data Excange with Time Stamp)
(3) Protokol za izmenjavo podatkov med TELCOM postajami in centralno TELCOM
postajo ima naslednje lastnosti:
- delovanje preko GSM podatkovnega klica (Data Call)
- peer-to-peer komunikacija. Vse postaje so v pripravljenosti (Slave mode). Po
potrebi se postaja spremeni v Master Mode.
- Event Driven Protocol. Ob dogodku (npr. Vlom v objekt), postaja sama odda
sporočilo centralnemu TELCOMu in pošlje alarmni SMS
- 18 komand za delo s terena s pomočjo SMS sporočil (stanje, komande,
parametri, alarmna lista)
- pošiljanje pomnilnika podatkov, opremljenih s časovno značko (Time Stamp)
(4) IEC 60870-5-101 Protokol za izmenjavo podatkov med centralno TELCOM
postajo in nadzornim programom z uporabo OPC gonilnika ima naslednje lastnosti:
- Event Driven Protocol
- Time Stamp – podatki so lahko označeni s časovno značko
- periodično klicanje – za vsako postajo lahko določimo periodo osveževanja
- tekočih podatkov in periodo osveževanja shranjenih podatkov
- klicanje na zahtevo – operater lahko podatke osveži na zahtevo
78
SPREJEMANJE IN ODDAJA SMS SPOROČIL
TELCOM izkorišča GSM storitev – sprejem in oddaja SMS sporočil.
Pri pošiljanju SMS sporočil v TELCOMu ločimo dva nivoja:
- pošiljanje brez prijave. V tem primeru iz TELCOMa le beremo in ne moremo vplivati
na njegovo delovanje.
- pošiljanje s prijavo. V tem primeru vpisujemo v TELCOMa in lahko vplivamo na
njegovo delovanje. Zato se moramo obvezno prijaviti, sicer TELCOM sporočilo
zavrne.
Vrste SMS sporočil:
- poizvedovanje stanja TELCOMa, oziroma priključenega PLC-ja
- stanje napajalne napetosti (posebej primerno, ko je TELCOM napajan preko
akumulatorja)
- spisek stanja ukazov
- spisek stanja parametrov
- oddaja ukaza
- oddaja novega stanja parametra
- TELCOM avtomatsko generira SMS v primeru alarmnega stanja (sprememba
digitalnega vhoda ali prehod meritve izven določenih mej)
19. Nadzorni center
34. člen
(1) Sistemska rešitev bazira na naslednji strojni in programski opremi:
- MASTER TELCOM. Nič se ne razlikuje od običajnega TELCOMa, le po
konfiguraciji.
- OPC I/O driver za podporo protokola IEC 60870-5-101. To je eden redkih protokolov,
ki podpirajo podatke, opremljene s časovno značko.
(2) Predvideti je treba možnost postavitve antene na drog ali kak drug element za
pritrditev oziroma kabelsko povezavo na mesto daljinskega prenosa podatkov v center
upravljanja. Elektronapajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v
prostostoječi ali stenski elektroomarici, locirani v nadzemnem delu ali na betonskem
podstavku ob črpališču (zaščita IP 55). Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprečujejo kondenz in
zmrzovanje.
20. Tlačni vod
35. člen
(1) Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske
možnosti izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda daljšega od 150 m je treba na dostopnem
mestu na polovici trase predvideti jašek s čistilnim kosom ali K- kosom za nujne primere
čiščenja v obe smeri tlačnega voda.
(2) Globina vkopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m.
(3) Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom
ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m, in predviden način varovanja tlačnega
voda pred vodnim udarom.
21. Zadrževalni bazeni
36. člen
(1) Zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za odvod padavinske vode.
Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. Z izgradnjo
zadrževalnih bazenov se praviloma doseže:
79
- zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile
dovodnih kanalov,
- zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske vode.
(2) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je potrebno:
- pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno
onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,
- predvideti iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih,
- poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe
kanalske mreže.
(3) Pri projektiranju bazena je potrebno upoštevati parametre (količina zadržane vode,
višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi izvajalec javne službe.
(4) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je
potrebno navedena določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati na podlagi
ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128).
(5) Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
- enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),
- akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski
prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),
- enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in
drugo).
(6) V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:
- čistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s
kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline
ter drugo),
- regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in
drugo),
- kontrola delovanja naprav – brezžični sistem s prenosom podatkov v nadzorni center
vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa
potrebna oprema, vgrajena v elektroomari).
(7) Vgraditi je potrebno tudi nekatere inštalacije:
- tlačni sistem za izpiranje sten bazena, vodovodni priključek iz javnega vodovoda ali
drug ustrezni sistem,
- nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz
mobilnega agregata,
- pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje s čiščenjem zraka
akumulacijskega prostora.
22. Jašek s prekucnikom - samo-izpiranje
37. člen
(1) Če se kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem dnevnem
pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih potrebno izvesti dodatne ukrepe za
samo-izpiranje – jašek s prekucnikom. Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu
pride večkrat na dan do kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo višjo od 0,7 m/s.
(2) Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega
betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse predvidene obtežbe
(zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen.
Imeti mora vstopno odprtino, pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti
nagnjena proti vtoku v kanal, ki se izpira.
(3) V objekt se namesti posoda-prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike
prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo dimenzije objekta.
80
(4) Prekucnik je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se permanentno polni in
prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z odpadno vodo.
Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri
polni posodi se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je
omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji
prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne oksidira.
23. Peskolovi
38. člen
(1) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba
preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi
na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem
ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki
lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri
največjem dovoljenem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti
predviden način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot pred fabricirani
izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.
(2) Lovilci lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje
povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo
od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko
kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin,
kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s
standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden
način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v interno kanalizacijo in jih
vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki
ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot pred fabricirani
izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat.
24. Lovilec olj
39. člen
(1) Vgradnja lovilcev olj je obvezna:
- na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih
vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,
- v garažah in na pralnih ploščadih,
- na parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse.
(2) Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno
izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
maščob. Vzdrževanje ter skrb za odstranjevanje izločenih maščob ima uporabnik. Omogočen
mora biti nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci maščob, ki se vgrajujejo kot pred
fabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob je
obvezna v gostinskih lokalih.
(3) Izvedba merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo.
25. Merjenje pretokov odpadnih vod
40. člen
(1) V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne
načine merjenja pretoka odpadne vode:
81
- odprt sistem, kjer voda odteka gravitacijsko, pretok je funkcija globine vode, nagiba
ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q=f (h, s, A) ter
- zaprt sitem, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh, pretok je funkcija hitrosti vodnega
toka in preseka cevi Q = f (v, A).
(2) Merjenje odtoka se lahko izvaja s sledili.
(3) Pretok izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora
uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v
posebnih primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na čistilne naprave).
(4) Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in
tehničnimi predpisi.
26. Čistilna naprava
41. člen
(1) Čistilna naprava (v nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne vode mora
zadostiti naslednjim zahtevam:
- upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,
- ne sme biti preobremenjena,
- ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi,
- naprava ne sme povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij,
- nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo
možno mero,
- projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let
za elektrostrojno opremo,
- dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
- načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,
- možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah,
- dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega
delovanja mora biti zmanjšana na minimum,
- poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.
(2) V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin,
trdnih odpadkov in odvečnega blata.
(3) Pri zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke:
- podatke o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in
korozivnih snovi,
- podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost,
vetrovi ipd.,
- zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja
ipd.,
- posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v razpisni
dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN,
- posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.
42. člen
Pri projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev:
- vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično
odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi,
- za ČN s kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z
računalniško simulacijo,
82
- vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena
zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim
izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen,
- kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in
vzdrževanja,
- v primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno
rezervno napajanje elementov in naprav,
- proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno
operativno stanje v najkrajšem možnem času,
- ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode
na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki
so pomembna za kontrolo procesa in emisij,
- vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za
efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature,
koncentracija snovi, pH vrednost),
- omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in
naprav na ČN.
43. člen
(1) Konstrukcijske zahteve za objekte so:
- konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot
funkcionalna celota,
- natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in
operativnost vgrajenih naprav,
- dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in
dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,
- dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz
vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim
spremembam,
- dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni,
- dosežena mora biti vodotesnost.
(2) Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi:
- prehodi med objekti in napravami,
- zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami,
- dostopi k objektom in napravam,
- ventilacija in temperatura v objektih,
- oskrba z vodo,
- možnost za hitro praznjenje objektov,
- naprave za dvigovanje,
- skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi,
- bazeni,
- korozijska odpornost betonskih objektov.
(3) Pri zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji morajo biti posebno
pozorno rešeni naslednji elementi:
- podatki, ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav,
kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje itd.,
- poti, stopnice in podesti,
- grablje in sito s kompaktorjem,
- pokrovi, montažne odprtine, odprtine za čiščenje,
- premikajoči deli (kolesa ipd.),
83
- črpalke in kanali,
- vpihovala in kompresorji,
- merilna in kontrolna oprema,
- elektrooprema,
- zaščita materialov proti koroziji,
- kakovosti varjenja.
(4) Pri zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati:
- vplive na okolje,
- varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov,
- delovanje in vzdrževanje,
- rezervne dele in posebna orodja.
44. člen
(1) Zmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preizkušati in presojati med
gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med
celotnim obdobjem uporabe.
(2) Preskusi in presoje obsegajo:
- preizkus tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610,
- preizkus tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610,
- preizkus infiltracije,
- preizkus s pregledom pohodnih kanalov,
- pregled s TV kamero,
- določitev sušnega odtoka,
- nadzor dotokov v sistem,
- nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik,
- nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v
sistemu,
- nadzor nad dotokom na ČN.
(3) Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ
sistem za odvod vode.
(4) Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta nadzorni
organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del
investicijsko-tehnične dokumentacije.
45. člen
(1) Preizkus se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje kanalov)
standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033.
(2) Pri tlačnem preizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni
postopek LC.
III. PREVZEM JAVNE KANALIZACIJE
46. člen
(1) Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati
v lastništvo občini. Občina preda to kanalizacijo izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o
kateri se sestavi zapisnik, mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe
naslednjo dokumentacijo:
- projekt z gradbenim dovoljenjem,
- projekt izvedenih del, izdelan po določbah pravilnika o katastru kanalizacijskega
sistema, (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v katastru izvajalca javne službe),
- zapisnik o preizkusu vodotesnosti,
- uporabno dovoljenje,
84
- evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah
in dolgovih in druge poslovne zadeve.
(2) Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v
kataster kanalizacijskega sistema, občina pa v svoja osnovna sredstva.
47. člen
V primeru, da gre za prevzem v poslovni najem javne kanalizacije, ki jo je do tedaj
upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil
organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in
čiščenje odpadne in padavinske vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora
imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:
- izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
- izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi
morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj
(sanacijski program),
- izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu
zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja
za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
- izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
- knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, je potrebno pridobiti
ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca ter
- uporabno dovoljenje.
27. Izvedba priključitve na javno kanalizacijo in izvedba javnih pooblastil
48. člen
(1) Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k
lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2) Kadar na podlagi lokacijske informacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev
priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k gradnji objekta oz.
priključka. S soglasjem se opredelijo pogoji za izgradnjo interne kanalizacije in priključitev
na javno kanalizacijo.
49. člen
(1) Investitor predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred
priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k prostorskim izvedbenim aktom:
- situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali
1:500,
- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju odvajanja in
čiščenja,
- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in
oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale takih
snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
85
- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in
vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali
predvidenih vodnih virov;
b) za pridobitev projektnih pogojev je potrebno predložiti:
- lokacijsko informacijo pristojne občine za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih
del na zemljišču ali objektih,
- opis nameravanega posega,
- splošni opis,
- podatke o parcelah, na katerih se bo izvajal poseg,
- podloge za izdelavo idejne zasnove,
- prostorsko, plansko in izvedbeno dokumentacijo,
- opis nameravanih posegov,
- faznost realizacije.
c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
- splošni in urbanistični del projekta,
- tehnični del,
- načrt arhitekture,
- načrt gradbenih konstrukcij ter
- načrti strojnih instalacij;
d) za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja:
- pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje
(zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
- katastrski načrt (mapna kopija),
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in
čiščenje,
- načrt strojne (kanalizacijske in vodovodne) napeljave,
- soglasje za prekop javnih površin,
- soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek
oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale takih
snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in
vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali
predvidenih vodnih virov;
e) za soglasje za začasni priključek:
- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
- hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in
čiščenje,
- odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
- opis predvidene porabe vode,
- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale takih
snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in
vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali
predvidenih vodnih virov;
f) za soglasje k vlogi za uporabno dovoljenje:
- situacijo izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,
potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje,
86
- izjavo investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale takih
snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
- izjavo pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in
vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih ali
predvidenih vodnih virov.
(2) Za pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega člena,
pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
(3) Izvajalec javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni
strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk a) do f)
tega člena.
(4) Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih obstoječih
ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih
virov.
50. člen
Izvajalec javne službe mora v soglasju opredeliti:
- možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo,
- koto priključitve in druge tehnične pogoje priključitve,
- zahteve o ureditvi prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška,
- pogoje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo,
- pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je
pridobitev takega soglasja potrebna,
- pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo ter
- postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
51. člen
Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi o
splošnem upravnem postopku.
III. IV. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
52. člen
K prijavi za priključek mora investitor priložiti naslednje dokumente:
- gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z
navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
- načrt priključka oziroma izvršilni načrt,
- potrdilo o plačanem komunalnem prispevku in ostalih prispevkih.
53. člen
Ob priključitvi objekta na javno kanalizacijsko omrežje ali že aktivirano interno
kanalizacijo investitor ali nadalje uporabnik, podpiše izjavo o priključitvi na javno
kanalizacijsko omrežje z obveznostmi do izvajalca javne službe v smislu plačevanja stroškov
in tehničnih pogojev.
54. člen
(1) Na podlagi prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne
službe odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali
dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe.
87
(2) Smatra se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda priključek
ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave.
(3) V primeru, da priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega
pravilnika, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
55. člen
(1) Priključitev na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku.
(2) Uporabnik javne kanalizacije, ki je po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer dolžan na priključku zgraditi
kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem interne kanalizacije pridobiti od izvajalca javne
službe smernice za izgradnjo kontrolnega jaška.
IV. V. VZDRŽEVANJE GREZNIC
56. člen
(1) Na območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z javno
kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali greznic.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti:
a) prevzem blata iz pretočnih greznic,
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
c) prevzem in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic ter
d) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
(3) Praznjenje greznic in prevzem blata iz MKČN se za obstoječe pretočne greznice in
MKČN izvaja najmanj enkrat na štiri leta, skladno s pogoji določenimi v Odloku o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer ter na
podlagi plana praznjenja greznic, ki ga pripravi izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe
uporabniku storitev o praznjenju greznice oz. o odvozu blata iz MKČN izda potrdilo.
(4) Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik oziroma povzročitelj
onesnaženja.
57. člen
(1) Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano zlivati v javno kanalizacijo,
odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinsko ali
podzemno vodo.
(2) Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo
sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi, teh ukrepov
ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljen
izvajalec.
V. V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO
KANALIZACIJO
58. člen
(1) Male komunalne čistilne naprave (MKČN) so naprave za čiščenje komunalne
odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE, v katerih se komunalna odpadna
voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
• s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN
12255-5,
• v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN
12255-6,
• v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
• z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim
88
Tokom ter
• naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST
EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena
odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno
komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
(2) Mejni vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne ČN naprave sta
določeni za parameter KPK (150 mg O2/l) in parameter BPK5 (30 mg O2/l).
(3) Prve meritve in obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja
izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za vsako
malo komunalno čistilno napravo na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to,
ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali
jo upravlja druga oseba.
(4) Za malo komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela
ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje male
komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne
službe za vsako malo komunalno ČN na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede
na to, ali malo komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo
upravlja druga oseba.
(5) Lastnik oz. upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne
službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male
komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila o
izvajanju obratovalnega monitoringa.
(6) Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE,
mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
59. člen
(1) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje.
Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v Odloku o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer in zahtevam tega
pravilnika.
(2) Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
60. člen
(1) Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 61. členu tega pravilnika.
(2) Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, so določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz
virov onesnaževanja oz. s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v
javno kanalizacijo.
61. člen
(1) Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode znašajo:
Naziv Enota Vrednost
Temeratura °C 40
pH - vrednost 6,5 – 9,5
Neraztopljive snovi mg/l 500
89
(2) Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni uredbi
o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaževanja oz. predpisi, ki urejajo normative za
posamezno dejavnost.
62. člen
(1) Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred
odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana.
VI. ANALIZE VZORCEV ODPADNE VODE
Usedljive snovi mg/l 20
Obarvanost pri 436 nm m-1
70
Aluminij mg/l 30
Arzen mg/l 0,1
Baker mg/l 0,5
Barij mg/l 5
Bor mg/l 10
Cink mg/l 2
Kadmij mg/l 0,1
Kobalt mg/l 1,0
Kositer mg/l 2
Celotni krom mg/l 0,5
Krom (VI) mg/l 0,1
Nikelj mg/l 0,5
Srebro mg/l 0,1
Svinec mg/l 0,5
Železo mg/l 20
Živo srebro mg/l 0,01
Vsota tenzidov mg/l 25
Klor - prosti mg/l 0,5
Celotni klor mg/l 1,0
Težkohlapne lipofilne snovi mg/l 150
Celotni dušik (kjeldahlovega, nitritnega,
nitratnega)
mg/l 40
Celotni fosfor mg/l 5
Adsorbirani organsko vezani halogeni (AOX) mg/l 0,5
Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) mg/l 20
Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - BTX mg/l 0,5
Adsorbljivi organski halogeni - AOX mg/l 0,5
Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - LKCH mg/l 0,1
Fenoli mg/l 10
Celotni cianid mg/l 10
Cianid - prosti mg/l 0,1
Fluorid mg/l 20
Kobalt mg/l 1,0
Sulfat mg/l 300
Sulfid mg/l 1,0
Sulfit mg/l 20
90
63. člen
(1) Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
(2) Uporabnik mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne
meritve parametrov in količine odpadnih vod. Meritve se za industrijsko in komunalno
odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenim s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.
64. člen
Odvzem in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki ima
pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična oseba mora vse rezultate
analize odpadne vode, ki se izvajajo pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijo, ki je v poslovnem najemu pri izvajalcu javne službe, dostaviti izvajalcu javne
službe istočasno kot uporabniku.
65. člen
(1) Zaradi nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode.
(2) Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti
predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O
odvzemu vzorca se napravi zapisnik.
(3) Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad
določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k
sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne
kanalizacije ter stroške kontrolne analize.
66. člen
Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza reprezentativnega vzorca,
za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi pa meje, določene v 61. členu, oz.
normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in toplote.
67. člen
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi
lahko povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza predpisom v javno kanalizacijo, se
opravijo izredne analize odpadne vode na stroške uporabnika. V takih primerih se takoj
obvesti inšpektorat za varstvo okolja.
68. člen
Uporabnik mora izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna
maksimalna obremenitev po posameznem parametru na presega onesnaženja povprečne
dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične preobremenitve javne
kanalizacije.
VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA
JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE
69. člen
Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih
kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj,
zaznamovanj in drugih dejavnosti ne glede na to, kdo je lastnik oziroma imetnik pravice
uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali
naprave.
70. člen
91
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in
napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to škodo
povrniti.
71. člen
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter
nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega
tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja interne kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in
nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca.
72. člen
(1) Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati
predvsem:
- tekoči nadzor stanja na objektih javne in interne kanalizacije, ki obsega sistematične
preglede, kontrolo iztokov in priključkov,
- zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje
predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije,
- sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije ter
- čiščenje in popravilo javne kanalizacije.
(2) Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora izvajalec javne službe
sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan
vzdrževanja.
VIII. ODPADKI IZ NAPRAV ZA ČIŠČENJE
73. člen
Odpadki iz naprav za čiščenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z
veljavnimi predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.
IX. DERATIZACIJA
74. člen
Deratizacija se mora opravljati na objektih čistilnih naprav dvakrat letno, na
kanalizacijskem omrežju pa trikrat letno v skladu s predpisi o deratizaciji.
75. člen
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem
in čiščenjem odpadne vode se najmanj enkrat letno sestavi pisno poročilo, ki je na voljo
organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila je 5 let od datuma sestave poročila.
X. KATASTER JAVNE KANALIZACIJE
76. člen
Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o katastru
kanalizacijskega sistema.
77. člen
(1) Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v skladu s
predpisi.
(2) Vsebovati mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe.
78. člen
Projekt izvedenih del mora investitor predati izvajalcu javne službe skupaj z ostalo v
Zakonu o graditvi objektov predpisano dokumentacijo ob predaji objekta v poslovni najem.
92
79. člen
Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno
kanalizacijo.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer zgraditi naprave za
predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter kontrolne jaške, morajo to storiti
najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika.
81. člen
Lastniki pretočnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v
nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih, navedenih v veljavnem Odloku o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer.
82. člen
Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v:
Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer določa tehnično izvedbo
in uporabo javnega kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav na območju občine
Ljutomer.
Določila Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,
prostorskem planiranju, projektiranju, gradnji, upravljanju in uporabi drugih komunalnih
vodov, ki neposredno vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje.
Pravilnik je v skladu s 5. in 80. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
1/2010 in 4/2010) pripravil izvajalec javne službe, Javno podjetje Prlekija d.o.o., strokovna
služba Občinske uprave Občine Ljutomer ga je pregledala ter v posameznih elementih
dopolnila oz. spremenila.
Glede na predlagano vsebino Pravilnika o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer se
Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da ga obravnava in sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.
Pripravil
Janez ROŽMARIN mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
PODSEKRETAR ŽUPANJA
93
7. TOČKA DNEVNEGA REDA:
PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU JAVNE KANALIZACIJE
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št.
94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 11/09), 1. in 2. odstavka 41. člena ter 80. člena Odloka o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011
sprejel naslednji
SKLEP št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun
cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
na območju občine Ljutomer.
2. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer se objavi
v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer
- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju
- Andreji TORIČ, višji svetovalki
I. UVOD
Naslov pravilnika
Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (v nadaljevanju:
»Pravilnik«).
Razlogi za sprejem Pravilnika
Oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ureja
zakonodaja s področja varstva okolja, oblikovanja cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja ter drugi predpisi s področja gospodarskih družb,
javno – zasebnega partnerstva, prostorskega načrtovanja in javnih financ.
Deležniki pri oblikovanju cene so:
- občina,
- izvajalec javne službe
in
- uporabniki storitev javne službe.
94
Naloge občine v povezavi z oblikovanjem cene storitev javne službe so priprava:
- Statuta občine (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009),
- odloka o obliki izvajanja javnih služb – Odlok o gospodarskih javnih službah v občini
Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011),
- odloka o vrsti, obsegu in načinu izvajanja javne službe – Odloka o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010),
- odloka o organiziranju redarskih oz. inšpekcijskih služb – Odlok o ustanovitvi organa
skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« (Uradni list RS, št.
104/2009)
ter
- vodenje katastra komunalne infrastrukture,
- priprava Tehničnega pravilnika o izvajanju javnih služb
in
- Pravilnika o tarifnem sistemu, ki je predmet te vsebine.
Cilji Pravilnika
Cilj Pravilnika je določitev metodologije za oblikovanje cene storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode ter druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cene storitev javne
službe njihovim uporabnikom.
Ceno storitve javne službe v skladu s tem Pravilnikom mora oblikovati izvajalec javne službe,
ki izvaja storitve javne službe, za katero se oblikuje cena.
Ocena finančnih in drugih posledic
Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer nima finančnih
posledic za proračun Občine Ljutomer.
Pravne podlage
Pravne podlage so v:
- 61. in 62. členu Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,
76/08, 79/09 in 51/10),
- 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09),
ter v
- 1. in 2. odstavku 41. člena ter 80. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010)
BESEDILO PRAVILNIKA
SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S Pravilnikom o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (v
95
nadaljevanju: »Pravilnik«) se določajo elementi za obračun omrežnine, stroškov odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroškov okoljskih dajatev.
2. člen
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se
izvajajo naslednje storitve javne službe:
- odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in storitve, vezane na nepretočne
greznice,
- čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter
- storitve, vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave (v
nadaljevanju: »MKČN«).
3. člen
Posamezne elemente obračuna cene storitev oblikuje izvajalec javne službe, ki izvaja
storitve javne službe, za katero se oblikuje cena. Vrednosti posameznih tarifnih postavk
sprejme Občinski svet Občine Ljutomer s sklepom.
II. DEFINICIJE
4. člen
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroškov okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri
kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Omrežnina
5. člen
(1) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je
namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer. Uporabnikom se obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost vodovodnega
priključka, določenega s pretokom obračunskega vodomera, upoštevajoč faktorje iz veljavne
zakonodaje s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja.
(2) Stroški omrežnine vključujejo:
- stroške amortizacije infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode ali stroške najemnine infrastrukture javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
- stroške storitev, povezanih z zavarovanjem infrastrukture javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
- stroške, povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter
- finančne odhodke (obresti), povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Stroški omrežnine se pri kalkulaciji cene in na računu izkazujejo ločeno za stroške
javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode ter
ločeno za stroške javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode.
Stroški izvajanja storitev
6. člen
96
Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe ter
donos na vložena sredstva izvajalca javne službe.
Stroški okoljskih dajatev
7. člen
Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske
odpadne vode so stroški okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja.
IV. CENE IZVAJANJA STORITEV
Komunalna odpadna voda
8. člen
Cena storitve odvajanja komunalne odpadne vode, prevzema komunalne odpadne
vode iz nepretočnih greznic z odvozom na komunalno čistilno napravo ter odvajanja
padavinske odpadne vode z javnih površin zajema:
- stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na obračunski vodomer (strošek javne
infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode,
- druge stroške odvajanja komunalne odpadne vode, prevzema komunalne odpadne
vode iz nepretočnih greznic z odvozom na komunalno čistilno napravo ter odvajanja
padavinske odpadne vode z javnih površin, ki se obračunajo glede na dobavljeno količino
pitne vode (z upoštevanjem količine načrpane pitne vode iz lastnih virov, če se komunalna
odpadna voda odvaja v kanalizacijski sistem ali nepretočno greznico) ter
- stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode.
9. člen
Cena storitve odvajanja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine
(strošek javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne
vode) in druge stroške odvajanja padavinske odpadne vode s streh, ki se obračunavajo glede
na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo.
10. člen
Cena storitve čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin
zajema:
- stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na vodomer (strošek javne
infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode) ter
- druge stroške čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se obračunavajo
glede na dobavljeno količino pitne vode.
11. člen
Cena storitve čiščenja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine
(stroške javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode) ter druge stroške čiščenja padavinske odpadne vode s streh, ki se obračunavajo glede na
količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda
čisti na komunalni čistilni napravi.
12. člen
Cena storitve, vezana na obstoječe greznice in MKČN zajema:
- stroške omrežnine, ki se obračunavajo glede na obračunski vodomer (strošek javne
infrastrukture, ki je namenjena čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode),
- stroške prevzema blata iz obstoječih greznic ali MKČN pri uporabniku storitev, ki se
obračunajo glede na količino opravljene storitve,
97
- stroške obratovalnega monitoringa MKČN v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
- stroške ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN, ki se obračunajo glede na
količino opravljene storitve ter
- stroške okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode.
13. člen
V primeru, da se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se
storitve iz druge alineje 8. člena, 9. člena in druge alineje 10. člena Pravilnika obračuna na
podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode.
14. člen
Do izdelave evidence streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno
kanalizacijo, se cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh ne
oblikuje in ne zaračunava.
Industrijska odpadna voda
15. člen
(1) Izvajalec javne službe lahko v soglasju z lastnikom javne infrastrukture izvaja
posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali z uporabo javne
infrastrukture izvaja posebne storitve, ki niso obvezne storitve javne službe.
(2) Kot posebna storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena se smatra
uporaba javne infrastrukture za odvajanje industrijskih odpadnih voda in njihovo čiščenje na
čistilni napravi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.
16. člen
(1) Uporabniku, ki odvaja industrijsko odpadno vodo se količina odvedene in očiščene
industrijske odpadne vode obračunava mesečno glede na podatke o količinah in
obremenjenosti odpadne vode.
(2) Količine odvedene vode v javno kanalizacijo na merilcih pretoka mesečno
evidentira izvajalec javne službe. Uporabnik je dolžan izvajalcu javne službe na podlagi
posameznih opravljenih meritev in analiz odpadne vode akreditiranega laboratorija
posredovati podatke o obremenjenosti odpadne vode vsaj enkrat letno v obliki Letnega
poročila o obratovalnem monitoringu za preteklo leto.
(4) Izvajalec javne službe in uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo se lahko
v pogodbi dogovorita za polletno ali kvartalno poročanje o obratovalnem monitoringu. V tem
primeru sta ga dolžna v dogovorjenih časovnih presekih izvajati ter v dogovorjenih časovnih
presekih tudi obračunavati.
(3) Na osnovi posameznih rezultatov obratovalnega monitoringa se izvede izračun
cene čiščenja industrijske odpadne vode, ki velja za obdobje do naslednjega obratovalnega
monitoringa.
17. člen
(1) Cena čiščenja industrijske odpadne vode se izračuna po naslednjem obrazcu:
C = Q ∙ F ∙S
C … cena čiščenja industrijske odpadne vode, [EUR/mesec],
Q … količina industrijske odpadne vode, [m3/mesec],
F … skupni faktor obremenitve odpadne vode (to je vsota faktorjev osnovne obremenitve,
98
presežne obremenitve in hidravlične obremenitve),
S … cena čiščenja 1 m3 komunalne in padavinske odpadne vode, [EUR/m
3].
(2) Skupni faktor obremenitve odpadne vode F se izračuna po naslednjem obrazcu:
F = Fo+Fp+Fh
Fo … faktor osnovne obremenitve (komunalnega onesnaženja), ki vključuje KPK, celotni
dušik in celotni fosfor,
Fp … faktor presežne obremenitve, ki se izračuna v primeru preseganja mejnih vrednosti za
izpust v kanalizacijo,
Fh … faktor hidravlične obremenitve.
(3) Faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode je določen z vsebnostjo
usedljivih snovi U (10 ml/l), kemijskega onesnaženja KPK (600 mg O2/l izmerjeno po
dikromatni metodi), celotnega dušika Ntot (40 mg Ntot/l) in celotnega fosforja Ptot (5 mg Ptot/l).
Faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode se izračuna po naslednjem obrazcu:
Fo = + 0,15 + 0,15 + 0,6
U … povprečna vrednost usedljivosti snovi po IMHOFF-u po 120 minutah, [ml/l],
Ntot… povprečna vrednost celotnega dušika, [mg Ntot/l],
Ptot… povprečna vrednost celotnega fosforja, [mg Ptot/l],
KPKd … povprečna vrednost kemijske porabe kisika, [mg O2/l], določena s pomočjo
dikromatne metode.
Povprečne vrednosti parametrov se povzame iz Letnega poročila o obratovalnem
monitoringu.V primeru, da je katerikoli kvocient ( ) manjši od 1, se
vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost 1,00.
(4) Če odpadna voda vsebuje tudi škodljive snovi, katerih vsebnost je omejena s
predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz določenih virov
onesnaževanja, se k faktorju osnovne obremenitve prišteje tudi faktor presežne obremenitve.
Osnova za izračun faktorja presežne obremenitve je koncentracija tistega parametra, ki
presega zakonsko dovoljeno vrednost. Faktor presežne obremenitve se izračuna po
naslednjem obrazcu:
Fp =
Fp… faktor presežne obremenitve,
Ci … vsebnost odpadne i-te snovi v industrijski odpadni vodi (povprečna vrednost),
Cmdki … maksimalno dopustna vsebnost i-te snovi v industrijski odpadni vodi po uredbah
glede na dejavnost oziroma po mejnih vrednostih parametrov v industrijski odpadni
vodi iz 18. člena tega Pravilnika. Za parametre se uporabljajo vrednosti določene v
Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) oziroma v posebnem predpisu glede
na posamezen vir onesnaževanja. Za tiste parametre, katerih mejna vrednost ni
natančno definirana v Uredbi, se uporabljajo mejne vrednosti iz 18. člena tega
Pravilnika.
99
V primeru, ko pH vrednost industrijske odpadne vode presega zgornjo ali spodnjo s predpisi
dovoljeno vrednost, se faktor presežne obremenitve zaradi neustrezne pH vrednosti izračuna
po naslednji enačbi:
FpH = 0,01 ∙ ΔpH ∙ 10ΔpH
FpH… faktor dodatnega onesnaženja zaradi neustrezne pH vrednosti,
ΔpH = pH – pHz v primeru, ko je pH vrednost nad zgornjo dovoljeno vrednostjo,
ΔpH = pHs – pH v primeru, ko je pH vrednost pod spodnjo dovoljeno vrednostjo,
pH … povprečna izmerjena pH vrednost,
pHs… spodnja dovoljena vrednost,
pHz… zgornja dovoljena vrednost.
Za izračun faktorja presežne obremenitve se uporabljajo podatki iz obratovalnega
monitoringa. Za kontrolno analizo se lahko uporabi tudi trenutni vzorec, vendar se faktor
presežne obremenitve uporabi samo za mesec, v katerem je bil ta vzorec odvzet. Kadar se
faktor presežne obremenitve ugotovi iz obratovalnega monitoringa se tako izračunan faktor
presežne obremenitve uporablja do naslednjega rednega odvzema vzorca. Podatki iz kontrolne
analize se uporabijo samo, če so ugotovljene koncentracije višje kot pri analizi iz
obratovalnega monitoringa.
(5) Faktor hidravlične obremenitve Fh se določi glede na volumski pretok industrijske
odpadne vode v preteklem koledarskem letu tako, da znaša:
faktor
Fh
količina industrijske
odpadne vode
[m3/leto]
0,00 ≤ 4.000
0,10 > 4.000 ≤ 10.000
0,15 > 10.000 ≤ 20.000
0,18 > 20.000 ≤ 50.000
0,20 > 50.000 ≤ 200.000
0,22 > 200.000
18. člen
Mejne vrednosti parametrov industrijske odpadne vode znašajo:
Naziv Enota Vrednost
Temeratura °C 40
pH - vrednost 6,5 – 9,5
Neraztopljive snovi mg/l 500
Usedljive snovi mg/l 20
Obarvanost pri 436nm m-1
70
Aluminij mg/l 30
Arzen mg/l 0,1
Baker mg/l 0,5
Barij mg/l 5
Bor mg/l 10
Cink mg/l 2
Kadmij mg/l 0,1
100
19. člen
Pri določanju količin odpadne vode, mejnih vrednosti škodljivih snovi v industrijski
odpadni vodi ali potrebnih učinkov predčiščenja lahko izvajalec javne službe za določenega
uporabnika:
- predpiše namesto najvišjih dopustnih vrednosti škodljivih snovi najvišjo dovoljeno
dnevno količino onesnaženja ali
- določi izjemne pogoje za izpuščanje odpadnih voda v skladu s predpisi.
20. člen
Prihodki, ki jih izvajalec javne službe doseže s prodajo posebnih storitev osebam, ki
niso uporabniki storitev javne službe ali izvajanjem posebnih storitev z uporabo javne
infrastrukture, ki niso obvezne storitve javne službe se pri kalkulaciji lastne cene storitve
javne službe (v delu cene, ki se ne nanaša na uporabo javne infrastrukture) upošteva kot
odbitno postavko. V kalkulaciji prikazana cena mora biti z in brez odbitne postavke.
IV. KONČNE DOLOČBE
21. člen
Kobalt mg/l 1,0
Kositer mg/l 2
Celotni krom mg/l 0,5
Krom (VI) mg/l 0,1
Nikelj mg/l 0,5
Srebro mg/l 0,1
Svinec mg/l 0,5
Železo mg/l 20
Živo srebro mg/l 0,01
Vsota tenzidov mg/l 25
Klor - prosti mg/l 0,5
Celotni klor mg/l 1,0
Težkohlapnelipofilne snovi mg/l 150
Celotni dušik (kjeldahlovega, nitritnega,
nitratnega)
mg/l 40
Celotni fosfor mg/l 5
Adsorbirani organsko vezani halogeni (AOX) mg/l 0,5
Celotni ogljikovodiki (mineralna olja) mg/l 20
Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - BTX mg/l 0,5
Adsorbljivi organski halogeni - AOX mg/l 0,5
Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki - LKCH mg/l 0,1
Fenoli mg/l 10
Celotni cianid mg/l 10
Cianid - prosti mg/l 0,1
Fluorid mg/l 20
Kobalt mg/l 1,0
Sulfat mg/l 300
Sulfid mg/l 1,0
Sulfit mg/l 20
101
Z uveljavitvijo tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o obračunavanju stroškov za
uporabo javne kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda in grezničnih muljev na območju
občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2006).
22. člen
Do uveljavitve cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode v skladu s tem Pravilnikom se uporablja obstoječe veljavne cene.
23. člen
Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v:
Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer določa metodologijo za
oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter druge ukrepe in normative, povezane
z obračunom cene storitve javne službe njihovim uporabnikom.
Ceno storitev javne službe v skladu s tem Pravilnikom oblikuje izvajalec javne službe, ki
izvaja storitve javne službe, za katero se oblikuje cena.
Pravilnik je v skladu z drugim odstavkom 41. Člena Odloka o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) pripravil izvajalec javne službe, Javno podjetje Prlekija d.o.o.,
strokovna služba Občinske uprave Občine Ljutomer ga je pregledala ter v posameznih
elementih dopolnila oz. spremenila.
Glede na predlagano vsebino Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cene storitev javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da ga obravnava in sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.
Pripravil
Janez ROŽMARIN mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
PODSEKRETAR ŽUPANJA
102
8. TOČKA DNEVNEGA REDA:
SKLEP O PREDLOGU KOMISIJE ZA PRIZNANJA O PODELITVI NAGRADE IN
PRIZNANJ OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2011
Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009)
ter 9. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 3/2007 in 2/2011) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, 13. 7. 2011,
sprejel naslednji
S K L E P št.
I.
Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme plaketo Občine Ljutomer z listino in
denarno nagrado za leto 2011
Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer
ob 140 – letnici delovanja
Višina nagrade znaša dve povprečni plači Republike Slovenije za preteklo leto.
O b r a z l o ž i t e v:
Prostovoljno gasilsko društvo v Ljutomeru je bilo ustanovljeno 31. julija 1871, kot
Prostovoljna požarna bramba (Freiwilligen Feuerwehr in Luttenberg). Letos praznuje 140
letnico delovanja in je zapisano kot najstarejše društvo v Pomurju ter med najstarejšimi
gasilskimi društvi v Sloveniji. V skladu z Zakonom o gasilstvu društvo deluje kot
humanitarna organizacija v javnem interesu. Delo gasilcev prostovoljnega gasilskega društva
ima velik pomen v sistemu zaščite in reševanja, ki se odraža v skrbi za preventivno delovanje
občanov, za varstvo pred požari ter zaščito in reševanje v primeru naravnih ali drugih nesreč,
ki s svojim pojavom ogrožajo prebivalce Občine Ljutomer in njihove materialne dobrine.
Društvo je imelo ves čas svojega delovanja veliko vlogo, tako pri izobraževanju mladega
gasilskega kadra, kot tudi pri usposabljanju operativnega gasilskega članstva za posredovanje
v različnih nesrečah. Je nosilec požarnega varstva in vseh drugih ukrepov zaščite in reševanja
tako v Občini Ljutomer, kot tudi v Upravni enoti Ljutomer in širše v regiji, saj v skladu z
veljavnimi predpisi deluje kot gasilska enota širšega pomena.
V 140 letih delovanja društva je bilo vloženega veliko truda, opravljenega veliko
prostovoljnega dela na področju preventive, izvedene številne uspešne intervencije, ki so
neposredno zmanjševale škodo, ali kar je najpomembneje, reševala človeška življenja ne
glede na čas.
Za dolgoletno aktivno delovanje na področju zaščite in reševanja, varstva pred požari in
preventivnih akcij za dobrobit občanov, ter za prostovoljno udejstvovanje na
humanitarnem področju, se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ljutomer podeli
PLAKETA OBČINE LJUTOMER Z LISTINO IN DENARNO NAGRADO ZA LETO
2011.
Predlagatelji:
Gasilska zveza Ljutomer, Ulica Rajh Nade 20, Ljutomer
Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljutomer, Kajuhova 2, Ljutomer
DESUS Demokratična stranka Slovenije, Občinski odbor Ljutomer, Ormoška 33, Ljutomer
Socialni demokrati, Občinski odbor Ljutomer, Ormoška 33, Ljutomer
Krajevna skupnost Ljutomer, Prešernova 8, Ljutomer
103
II.
Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme pisno priznanje Občine Ljutomer za leto
2011
PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER ob 60 – letnici delovanja
O b r a z l o ž i t e v:
Planinstvo ima na območju Ljutomera izredno dolgo tradicijo, saj uradni začetki Planinskega
društva Ljutomer segajo v leto 1951, ko je iniciativni odbor pod vodstvom Avgusta Loparnika
zaprosil za uradno registracijo Planinskega društva Ljutomer. Sicer se je planinska dejavnost
v Ljutomeru odvijala že vsaj tri leta pred registracijo društva, v njej pa so nastali tudi zametki
nekaterih okoliških planinskih društev. Navdušenim planinskim zanesenjakom je uspelo, da
so v svoje vrste pritegnili večje število mladih, ki so v zrelejših letih postajali nosilci
planinske dejavnosti, iskrenega tovarištva in prostovoljnega dela. Prav s prostovoljnim delom
so člani društva zgradili planinsko postojanko na Jeruzalemu, kar jim je uspelo z obnovitvijo
stare preše. Društvo se lahko danes, ob svoji 60 – letnici delovanja, pohvali s številnim
članstvom, bogatim programom dela ter plodnim sodelovanjem z drugimi društvi in
organizacijami doma in izven meja Slovenije.
Za dolgoletno uspešno delovanje se Planinskemu društvu Ljutomer podeli PISNO
PRIZNANJE OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2011.
Predlagatelj: Športna zveza Ljutomer, Ormoška 22, Ljutomer
III.
Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme pisno priznanje Občine Ljutomer za leto
2011
Gospa Marjana Sovič iz Cvena za aktivno delovanje pri razvoju kmetijske dejavnosti
in ohranjanju ljudskega izročila
O b r a z l o ž i t e v:
Gospa Marjana Sovič je bila rojena 19. 5. 1961 v Murski Soboti, stanuje na Cvenu 82c,
zaposlena je pri Kmetijsko gozdarski zbornici Murska Sobota, izpostava Kmetijska
svetovalna služba Ljutomer.
Gospa Marjana je osnovno šolo in gimnazijo končala v Ljutomeru, študij pa dokončala na
Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, kjer je diplomirala in si pridobila naziv
univ.dipl.inž.kmet.
S kmetijstvom se je seznanila že doma, saj izvira iz kmečke družine. Kot kmetijska
svetovalka je že v začetku svojega službovanja znala prisluhniti kmetom in njihovim težavam
ter težnjam. Na območju Pomurja, kjer je bilo na podlagi številnih razpisov narejenih in
realiziranih preko 200 kmetijskih projektov, se je pod njenim okriljem za območje naše
občine pridobilo veliko nepovratnih finančnih sredstev. Na njeno pobudo se je veliko kmetij
vključilo v pridelavo hrane na okolju sprejemljiv in naravi prijazen način. Njena uspešnost se
kaže tudi na področju prestrukturiranja kmetij, mladih prevzemnikov ter rent za prenosnike
kmetij. Dobre komunikacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja ter izobraževanje ciljnih
skupin so še danes njena glavna odlika.
Gospa Marjana povezuje v celoto tudi kulturno delovanje na podeželju. Že 31 let vodi
folklorno skupino pri Kulturnem društvu Cven in svoje bogate izkušnje prenaša na mladi rod.
104
In ker je v družini Makoter že od nekdaj donela pesem, je gospa Marjana tudi že vse od
ustanovitve mešanega pevskega zbora na Cvenu njegova zvesta članica.
Za aktivno delovanje pri razvoju kmetijske dejavnosti in ohranjanje ljudskega izročila v
Krajevni skupnosti Cven se gospe Marjani Sovič podeli PISNO PRIZNANJE OBČINE
LJUTOMER ZA LETO 2011.
Predlagatelj: Kulturno društvo Cven, Cven 11/a, Ljutomer, Svet KS Cven, Cven 3d,
Ljutomer
Številka: 032-1/2011-10
Datum: 6. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Vsem nagrajencem
- Komisiji za priznanja, tu
O b r a z l o ž i t e v: Komisija za priznanja je 11. 5. 2011 na spletni strani Občine Ljutomer in na CATV Ljutomer
objavila javni razpis za podelitev priznanj in nagrade Občine Ljutomer za leto 2011. Razpis je
bil odprt 30 dni in sicer do 10. 6. 2011. Razpisana je bila podelitev Plakete Občine Ljutomer z
listino in denarno nagrado ter podelitev Pisnih priznanj Občinskega sveta Občine Ljutomer.
Komisija za priznanja je na svoji 3. seji, 15. 6. 2011 pregledala prispele predloge. Vsi
predlogi so bili pravočasno vloženi in pravilno označeni.
Pregled prispelih predlogov:
a) Plaketa Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado
Zap.št. Predlagatelji Nominiranci
1. Gasilska zveza Ljutomer, Ulica Rajh Nade 20,
Ljutomer
Prostovoljno gasilsko društvo
Ljutomer
2. Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljutomer,
Kajuhova 2, Ljutomer
Prostovoljno gasilsko društvo
Ljutomer
3. DESUS Demokratična stranka Slovenije, Občinski
odbor Ljutomer, Ormoška 33, Ljutomer
Prostovoljno gasilsko društvo
Ljutomer
4. Socialni demokrati, Občinski odbor Ljutomer, Ormoška
33, Ljutomer
Prostovoljno gasilsko društvo
Ljutomer
5. Krajevna skupnost Ljutomer, Prešernova 8, Ljutomer Prostovoljno gasilsko društvo
Ljutomer
105
b) pisno priznanje Občinskega sveta Občine Ljutomer
Zap.št. Predlagatelji Nominiranci
1. Športna zveza Ljutomer, Ormoška 22, Ljutomer Planinsko društvo Ljutomer
2. Kulturno društvo Cven, Cven 11/a, Ljutomer Marjana Sovič
Svet Krajevne skupnosti Cven, Cven 3d, Ljutomer Marjana Sovič
a) Za podelitev plakete Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado je Komisija potrdila
predlog vpisan pri tabeli a), pod zaporednimi številkami 1 do 5.
V skladu s 1. odstavkom 6. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ljutomer znaša
denarna nagrada dve povprečni plači Republike Slovenije za preteklo leto.
b) Za podelitev pisnega priznanja Občinskega sveta Občine Ljutomer je Komisija upoštevala
prispela predloga vpisana pri tabeli b) pod zaporednima številkama 1 in 2. Glede na prispele
predloge Komisija predlaga dva dobitnika pisnih priznanj Občinskega sveta Občine Ljutomer.
V skladu z Odlokom o priznanjih in nagradah Občine Ljutomer je Komisija za priznanja
pripravila predlog sklepa za podelitev priznanj Občine Ljutomer za leto 2011 za obravnavo in
sprejem na Občinskem svetu.
Pripravila:
Renata Zrinski, Komisija za priznanja:
svetovalka Anton Heric, predsednik
106
9. TOČKA DNEVNEGA REDA:
SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA ŠT. 496 O CENAH IN OLAJŠAVAH ZA
PROGRAME VRTCA - POVEČANJE OLAJŠAVE ZA STARŠE ZA PRIMER
DALJŠE ODSOTNOSTI IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS št. 100/05-UPB2 in 25/08),
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo
(Ur. l. RS št. 97/03, 77/05 in 120/05), 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer 11/09) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji _______ sprejel
naslednji
S K L E P št. ____
O SPREMEMBI SKLEPA ŠTEV. 496 Z DNE 7. 4. 2010
1. 5. točka Sklepa Občinskega sveta Občine Ljutomer štev. 496 z dne 7. 4. 2010 se
spremeni tako, da se po novem glasi:
» Za obdobje odsotnosti otroka zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno najmanj 15 delovnih
dni, se staršem zaračuna rezervacija mesta v višini
a) 25 % z odločbo določenega plačila z odbitkom živil.
b) 20 % z odločbo določenega plačila z odbitkom živil.
c) 10 % z odločbo določenega plačila z odbitkom živil.
d) Za obdobje odsotnost otroka zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno najmanj 15 delovnih
dni, so starši oproščeni plačila.
Starši lahko olajšavo uveljavljajo na osnovi vloge, ki ji priložijo zdravniško potrdilo.«.
2. Sklep se uporablja od 1. 8. 2011 dalje.
3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 602-10/2011
Datum: ____________
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav
ŽUPANJA
Vročiti:
- Vrtcu Ljutomer, Fulneška ulica 5, Ljutomer,
- Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer,
- Osnovni šoli Stročja vas, Stročja vas 101, Ljutomer,
- Osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci, Cezanjevci 39, Ljutomer,
- Osnovni šoli Mala Nedelja, Mala Nedelja 37, Mala Nedelja,
- Angelci Lukman, višji svetovalki,
- Karmen Lah, svetovalki.
107
Obrazložitev:
S sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 496, ki je bil sprejet 7. 4. 2010, so bile z
veljavnostjo od 1. 5. 2010 določene cene programov v vrtcih v občini Ljutomer,
subvencionirane cene za starše s stalnim prebivališčem v občini Ljutomer in olajšave staršem.
Na podlagi pobude, ki je bila dana na zadnji seji Odbora za družbene dejavnosti in sprejeta na
6. seji Občinskega sveta Občine Ljutomer 1. junija 2011, smo pripravili gradivo o zmanjšanju
plačila staršev v času dolgotrajnejše bolniške odsotnosti otroka, ki traja neprekinjeno 15
delovnih dni ali več.
1. PRIKAZ VELJAVNIH OLAJŠAV
1.1.subvencija vsem staršem pri ceni programa
Tabela št. 1: Prikaz ekonomske cene in subvencionirane cene za starše s stalnim
prebivališčem v občini Ljutomer
Program
Cena programa
Ekonomska cena
programa po metodologiji
Subvencionirana cena za starše s stalnim
prebivališčem v občini Ljutomer
od 1 do 3 let
489,67 €
422,96 €
od 3 do 6 let
348,95 €
340,19 €
Kombinirani
oddelek
390,72 €
373,76 €
1.2. Za odsotnost otroka 3 delovne dni ali več se odbijajo le stroški živil in del materialnih
stroškov v višini 1,60 € (v nadaljevanju: strošek živil) dnevno v deležu plačila določenega z
odločbo. To so stroški, ki v času otrokove odsotnosti ne nastajajo, zato vrtcu ni potrebno
nadomestno zagotoviti sredstev zaradi izpada plačila staršev.
1.3. Bolniška odsotnost otroka, ki traja neprekinjeno najmanj 15 delovnih dni se staršem
obračunava kot rezervacija mesta v višini 50 % siceršnjega plačila z odbitkom stroška živil.
Strošek živil ne nastaja, ostali stroški pa se zaradi odsotnosti otroka v vrtcu ne zmanjšujejo
(stroški dela, ogrevanje, elektrika).
1.4. V času poletnih počitnic v juliju in avgustu lahko starši otroke začasno izpišejo in
plačujejo rezervacijo mesta v višini 25 % siceršnjega plačila z odbitkom stroška živil. Otroku
se praviloma rezervira mesto v oddelku, v katerega je bil vključen pred počitnicami.
1.5. Priznavanje stanovanjskih kreditov kot olajšave staršem pri ugotavljanju dohodka na
družinskega člana, ki je osnova za določitev plačilnega razreda.
Učinki tega ukrepa še niso zaznani, ker se zbirajo dopolnitve Vlog za znižano plačilo vrtca.
Ocenjena subvencija Občine Ljutomer znaša okrog 10.000 € letno.
Občina lahko določi olajšavo za svoje občane na podlagi 18. člena Pravilnika o metodologiji
za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS št. 97/03, 77/05 in
120/05), hkrati pa mora zagotoviti tudi plačilo celotne razlike med plačilom staršev in ceno
programa.
106 106
Tabela št. 3: Višina plačila staršev po sedanji določbi in ob 25 %, 20 % in 10 % plačilu staršev
PROGRAM Oddelek od 1. - 3. leta;
cena programa: 394,46 € in višina plačila
staršev
Oddelek od 3. - 6. leta;
cena programa: 311,69 € in višina plačila
staršev
kombinirani oddelek,
cena programa: 345,26 € in višina
plačila staršev
RAZREDI 50% 25% 20% 10% 50% 25% 20% 10% 50% 25% 20% 10%
1. - 10 %
19,72 €
9,86 €
7,89 €
3,94 €
15,58 €
7,79 €
6,23 €
3,12 €
17,26 €
8,63 €
6,91 €
3,45 €
2. - 20 %
39,45 €
19,72 €
15,78 €
7,89 €
31,17 €
15,58 €
12,47 €
6,23 €
34,53 €
17,26 €
13,81 €
6,91 €
3. - 30 %
88,75 €
29,58 €
23,67 €
11,83 €
70,13 €
23,38 €
18,70 €
9,35 €
77,68 €
25,89 €
20,72 €
10,36 €
4. - 40 %
78,89 €
39,45 €
31,56 €
15,78 €
62,34 €
31,17 €
24,94 €
12,47 €
69,05 €
34,53 €
27,62 €
13,81 €
5. - 50 %
98,62 €
49,31 €
39,45 €
19,72 €
77,92 €
38,96 €
31,17 €
15,58 €
86,32 €
43,16 €
34,53 €
17,26 €
6. - 60 %
118,34 €
59,17 €
47,34 €
23,67 €
93,51 €
46,75 €
37,40 €
18,70 €
103,58 €
51,79 €
41,43 €
20,72 €
7. - 70 %
138,06 €
69,03 €
55,22 €
27,61 €
109,09 €
54,55 €
43,64 €
21,82 €
120,84 €
60,42 €
48,34 €
24,17 €
8. - 80 %
157,78 €
78,89 €
63,11 €
31,56 €
124,68 €
62,34 €
49,87 €
24,94 €
138,10 €
69,05 €
55,24 €
27,62 €
Povprečno
plačilo
25,4 %
50,10 €
25,05 €
20,04 €
10,02 €
39,58 €
19,79 €
15,83 €
7,92 €
43,85 €
21,92 €
17,54 €
8,77 €
* Starši v povprečju plačujejo 25,4 % cene programa. V izračun je vzeta celomesečna odsotnost otroka, veljavne cene programov in odbitek
stroškov živil v višini 28,5 €, kolikor v kalkulaciji cene programa znašajo stroški živil.
V času posamičnih odsotnosti otrok iz vrtca se večina stroškov ne zmanjšuje. V nezmanjšani višini
nastajajo stroški dela, kurjava, elektrika, čiščenje in še nekateri stroški. Zmanjšajo se le stroški
porabljenih živil in materialni stroški vezanih na otroka (poraba materiala, vode, prtičkov,
plenic….). Iz tega razloga je odbitek zaradi odsotnosti otroka zelo majhen.
Občina lahko sprejme odločitev, da za čas počitniške ali bolniške odsotnosti staršem zniža plačilo.
O višini znižanja odloči sama v skladu s finančnimi možnostmi, saj mora zagotoviti vrtcu izpad
dohodka s strani staršev.
V občini Ljutomer je že dalj časa v veljavi določba, da starši za čas dolgotrajnejše odsotnosti
plačajo 50 % siceršnjega zneska, ki jim je določen z odločbo o višini plačila za vrtec.
Zmanjšanje plačila staršev pomeni povečanje finančne obveznosti Občine Ljutomer. V tabeli št. 2 je
prikaz finančnih obveznosti staršev in občine za 1 mesec in 10 mesecev ob plačilu staršev v višini
50, 25, 20 in 10 % z odločbo določenega deleža cene programa znižanega za stroške živil.
Po dosedanjih ugotovitvah je 15 dni ali več odsotnih povprečno mesečno 15 otrok v obdobju od
septembra do junija. Pretežno so dalj časa bolniško odsotni otroci prvega starostnega obdobja.
V tabeli št. 1 je prikaz višine plačila po programih ob 50 %, 25 %, 20 % in 10 % plačilu staršev.
Tabela št. 2
višina plačila za 1 otroka mesečno plačilo za 15 otrok 10 mesecev
50% 25% 20% 10% 50% 25% 20% 10%
starši 50,10 € 25,05 € 20,04 € 10,02 € 7.514,46 € 3.757,23 € 3.005,79 € 1.502,89 €
Občina
Ljutomer 344,36 € 369,41 €
374,42
€
384,44
€
51.654,54
€
55.411,77
€
56.163,21
€
57.666,11
€
skupaj 394,46 € 394,46 €
394,46
€
394,46
€
59.169,00
€
59.169,00
€
59.169,00
€
59.169,00
€
cena
programa
brez živil 394,46 €
Iz tabele št. 2 je razvidno, da se obveznosti v 10 mesecih s sedanjih 51.654,54 € povečujejo na
ocenjenih 55.411,77 €, če bodo starši plačevali rezervacijo v višini 25 % njim določenega zneska,
tako kot v času počitnic. Če jim bo določeno plačilo v višini 20 %, bo Občina morala dodatno
zagotoviti 4.508,67 €. Če bo plačilo staršev v višini 10 % njim določenega plačila, bo v proračunu
potrebno zagotoviti dodatno 6.011,57 €. V kolikor bi bili starši oproščeni plačila v celoti, bi bilo
potrebno vrtcem zagotoviti 59.169 €, torej 7.757,46 € več kot po do sedaj veljavnem sklepu.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda _______________.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o predlaganih variantah višine plačila staršev za
čas dolgotrajnejše odsotnosti otroka iz vrtca razpravlja in odloči.
Pripravila:
Karmen LAH mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
SVETOVALKA ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
108
10. TOČKA DNEVNEGA REDA:
SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA ŠT. 335 O SOGLASJU K CENI SOCIALNO
VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU V OBČINI LJUTOMER
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je
Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, 6. 7. 2011 sprejel naslednji
S K L E P št.: _____
o spremembi Sklepa št. 335 o soglasju k ceni socialno varstvene storitve
Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer
1. Spremeni se 2. točka Sklepa št. 335 z dne 2. 2. 2009 o soglasju k ceni socialno varstvene
storitve Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer tako, da se glasi:
Cena socialno varstvene storitve Pomoč družine na domu, zmanjšana za subvencijo občine
v višini 75,58% cene storitve oz. 12,69 EUR, znaša za uporabnike 4,10 EUR na efektivno
uro.
2. Sprememba sklepa prične veljati s 1. 7. 2011.
3. Vse ostale določbe osnovnega sklepa ostajajo nespremenjene.
Številka: 122/2011-10-
Datum: 6. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
1. Centru za socialno delo Ljutomer, Prešernova 17/a, Ljutomer
2. Renati Zrinski, svetovalki
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
109
Obrazložitev:
S sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 335 z dne 2. 2. 2009 o soglasju k ceni socialno
varstvene storitve Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer, je bila sprejeta cena storitve javne
službe Pomoč družini na domu v Občini Ljutomer.
Po vsakoletnih obvestilih Centra za socialno delo Ljutomer, ki od 1. 9. 1998 na podlagi sklepa
Občinskega sveta Občine Ljutomer in sklenjene pogodbe, opravlja javno službo Pomoč družini na
domu, je cena storitve pomoči na domu od leta 2009 ostala nespremenjena. Podlaga za morebitno
uskladitev cen je vsakoletna objava Rasti elementov cen socialno varstvenih storitev v Uradnem
listu RS, vendar tudi letos ni prišlo do spremembe cen, ker v primerjavi s sprejetimi cenami ni
prišlo do bistvenega odstopanja.
Pri določanju cene standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi, se
upoštevajo celotni stroški storitve tako, da se zmanjša za delež subvencije, ki jo zagotovi občina,
preostanek pa se zmanjša za višino subvencije s strani države. Cena se določi tako, da se vsi stroški,
zmanjšani za višino subvencije, preračunajo na efektivno uro.
Glede na sedaj potrjene cene znaša skupna cena storitve 16,79 EUR, ki se zmanjša za skupno višino
subvencije občine v višini 59,33%, to je 9,96 EUR in za subvencijo ZRSZZ v višini 2,73 EUR, tako
da znaša cena storitve za uporabnika 4,10 EUR na efektivno uro.
Center za socialno delo Ljutomer nas je z dopisom z dne 18. 5. 2011 obvestil, da Zavod RS za
zaposlovanje s 1. 7. 2011 ukinja subvencijo za zaposlitev treh socialnih oskrbovalk v višini 2,73
EUR na efektivno uro.
S tem ukrepom se sicer ne spreminja veljavna in sprejeta cena storitve pomoči na domu, ampak
razmerja v strukturi plačila, kar pomeni, da občina prevzema plačilo deleža v ceni storitve, ki ga je
do sedaj subvencionirala država. Občina na ta način ohranja obseg storitve in s tem postopno
približevanje normativom iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva, saj je po
Zakonu o socialnem varstvu dolžna organizirati in financirati javno službo pomoči na domu.
Na podlagi te spremembe se je pripravil nov izračun letne obveznosti neposredne socialne oskrbe za
Občino Ljutomer, ki kaže, da se k zagotovljenim sredstvom v proračunu za leto 2011 za namen
javne službe pomoči družini na domu morajo z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva v višini
6.480 EUR.
Vse ostale določbe v osnovnem sklepu ostajajo nespremenjene.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da spremembo sklepa obravnava in sprejme.
Pripravila: mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
Renata ZRINSKI ŽUPANJA
SVETOVALKA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
110
11. TOČKA DNEVNEGA REDA:
SOGLASJE K ODSTOPU OD PROJEKTA ŠRC
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08, 79/09 in
51/10) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09), je
Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji dne 14. 7. 2011 sprejel naslednji
S K L E P št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k odstopu Občine Ljutomer kot investitorke
od projekta Ureditev športno-rekreacijske in turistične infrastrukture v Športno-
rekreacijskem centru Ljutomer (ŠRC Ljutomer).
2. Sredstva za vračilo že prejetih sofinancerskih sredstev Ministrstva za šolstvo in šport
skupaj z zamudnimi obrestmi se zagotovijo v rebalansu proračuna Občine Ljutomer za
leto 2011.
Številka: 431-10/2011-
Datum: 14. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Angeli Lukman, višji svetovalki
- Lilijani Koser, višji svetovalki
O B R A Z L O Ž I T E V :
Občina Ljutomer je v leta 2008 na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport prijavila projekt
Ureditev športno-rekreacijske in turistične infrastrukture v Športno-rekreacijskem centru Ljutomer
(ŠRC Ljutomer). Ocenjena celotna vrednost projekta je znašala 3.003.410 EUR, Ministrstvo za
šolstvo in šport sofinancira projekt v višini 1.000.000 EUR. Izvedba celotnega projekta je bila ob
prijavi predvidena najpozneje do 15. 9. 2011. Sofinancerska pogodba z Ministrstvom za šolstvo in
šport je bila podpisana 15. 4. 2009.
V letu 2009 je bila zgrajena komunalna infrastruktura proti Hipodromu v Ljutomeru in parkirišča
ob Športno-izobraževalnem centru Ljutomer. Urejen je bil Konjeniški muzej in dovozna cesta do
ŠIC Ljutomer. V letu 2009 se je pristopilo še k izdelavi spremembe Ureditvenega načrta za celotno
območje ŠRC Ljutomer. Stroški projekta v letu 2009 so znašali skupaj 844.347,76 EUR, od tega je
Ministrstvo za šolstvo in šport sofinanciralo 281.454,70 EUR.
V letu 2010 je bila naročena projektna dokumentacija za ureditev celotnega območja letnega
kopališča v Ljutomeru in območje nogometnih igrišč. Stroški projekta v letu 2010 so znašali skupaj
99.979,02 EUR, od tega bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport 33.084,94 EUR.
Občina Ljutomer je dne 12. 10. 2010 z Ministrstvom za šolstvo in šport podpisala aneks št. 3 k
osnovni pogodbi, kateri se nanaša na spremembo terminskega plana izvedbe projekta.
Tako je bila glede na določila aneksa v letu 2011 predvidena ureditev objektov na območju bazena
in sicer:
- izgradnja garderobno-stanitarnega objekta
- preureditev obstoječega objekta v prostor za tenisače
- izgradnja gostinskega objekta s teraso
- izgradnja tobogana z iztočnim bazenčkom
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
111
- ogrevanje otroškega bazena
- ureditev okolice bazena in ograja
- ureditev tenis igrišč
- obnovljena bodo igrišča za odbojko na mivki, mize za namizni tenis ter urejeno igrišče za
badminton in košarko
Ocenjena vrednost del je znašala 1.187.602,19 EUR.
V letu 2012 je bilo predvideno nadaljevanje projekta na območju nogometnih igrišč:
- sanirano bo glavno nogometno igrišče, vključno z avtomatskim namakanjem
- urejeni bosta dve pomožni nogometni igrišči in novo igrišče z umetno travo
- sanirani bodo ostali atletski objeti (atleska steza, met krogle, skok v daljino,...)
- zgrajene bodo nove tribune, garderobe, sanitariji in ostalo potrebno
- obstoječi objekt bo saniran
- predvidena je uredite tudi prostora za skejterje
Ocenjena vrednost del je znašala 871.890,01 EUR.
Ugotavlja se, da se je Občina Ljutomer ob podpisu pogodbe v letu 2009 zavezala, da bo v času od
15. 6. 2009 do 15. 9. 2011 uredila območje ŠRC Ljutomer in zanj prispevala 2 milijona EUR lastnih
sredstev, ob tem, da bo prejela »zgolj« 1 milijon evropskih sredstev. Ta oblika sofinanciranja ni
ugodna, saj je priznani delež MŠŠ pri tem projektu zelo nizek v primerjavi z drugimi oblikami
investicijskih pomoči in pomeni 39,95 % od vrednosti upravičenih stroškov projekta (od neto
vrednosti).
Omenjena lastna sredstva bi morala občina zagotoviti v letih 2009, 2010 in 2011. Na papirju je to
sicer prejšnje vodstvo storilo s tem, ko je »načrtovalo« oziroma »pričakovalo« visoke prihodke iz
raznih, precej nerealnih naslovov. Tako je občinski proračun na papirju deloval uravnovešen,
čeprav dodatnih prihodkov ni bilo, kot tudi ni prišlo do pogodbeno določene izgradnje ŠRC
Ljutomer.
Neizvedljivost tega načrta je bila jasna tudi prejšnjemu občinskemu vodstvu, ki mu ni uspelo
zagotoviti omenjenih 2 milijonov EUR v letih 2009, 2010 in 2011. Zato je dne 12. 10. 2010, po
prvem krogu volitev, Občina Ljutomer sklenila aneks k pogodbi o sofinanciranju in prestavila delno
zagotavljanje sredstev iz leta 2011 v leto 2012. Prenos pogodbenih obveznosti v leto 2011 in 2012
je prav gotovo posledica nerealnega načrtovanja in obenem sum negospodarnega ravnanja pri
načrtovanju investicije, kot je tudi ugotovila revizija poslovanja.
Vendar ta aneks ni pomagal, kajti v letu 2011 nismo načrtovali proračun na podlagi nerealnih
prihodkov. Občina Ljutomer v veljavnem proračunu Občine Ljutomer za leto 2011 nima
zagotovljenih sredstev za nadaljevanje projekta ŠRC Ljutomer, razen za nakup dveh zemljišč.
Znotraj prihodkov, ki so na razpolago, pa ni dodatnih razpoložljivih sredstev za investicijo v ŠRC.
V NRP so sredstva za dokončanje projekta predvidena v letu 2012 in sicer v skupni višini 1.833.250
EUR, od tega znašajo sredstva MŠŠ 684.518,00 EUR.
Glede na navedeno ugotavljamo, da gre za primer res slabega načrtovanja projekta oziroma
zavajanja javnosti z nerealnimi obljubami, ki pa nosijo velike finančne posledice. Pomembno
dejstvo, ki vpliva na samo izvedbo, pa je tudi prestavitev električnega kabla, ki predstavlja dodatne
obveznosti za občino, saj projekt ni bil dovolj kvalitetno pripravljen, da bi ta problem razrešil na
samem začetku.
Doslej je občina prejela skupaj 314.539,64 EUR evropskih sredstev, ki so bila porabljena za začetna
opravila na projektu v letu 2009 in 2010. V primeru odstopa od projekta bomo ta sredstva seveda
morali vrniti, saj končanja projekta ŠRC Ljutomer ni moč končati v treh mesecih oziroma
najpozneje do 15. 9. 2011. Zaradi slabega načrtovanja in precenjevanja lastnih zmožnosti, bo tako
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
112
občina morala že prejeta sofinancerska sredstva vrniti, seveda skupaj z zamudnimi obrestmi.
Trenutna vrednost zamudnih obresti po naših izračunih znaša okrog 47.000,00 EUR.
Obstajajo seveda alternativni scenariji, ki prav tako kažejo na nerealno načrtovanje. Gre za ideje
kako znižati vrednost investicije, da bi jo vseeno morda lahko plačali. Vendar zniževanje prav tako
vodi do kršitve pogodbe o sofinanciranju, saj je minimalni skupni znesek investicije vsaj okrog 2,8
mio EUR z DDV-jem, da se pridobijo sredstva v višini 1 mio EUR. V najbolj optimističnem
scenariju bi v letu 2011 in 2012 bilo potrebno zagotoviti okrog 1.200.000,00 EUR lastnih sredstev
za končanje projekta. Vendar zgolj optimizem ni dovolj, ko ni denarja in je potrebno poravnati stare
in druge račune.
Novemu vodstvu Občine Ljutomer se zdi nesprejemljivo, da se z nerealnimi obljubami pri ljudeh
vzbuja navdušenje nad novimi pridobitvami, kajti potem so razočaranja res velika. V tem primeru
to zadeva v prvi meri športnike, kot tudi druge občane. Razumemo njihovo jezo in ogorčenje nad
tistimi, ki so jih na ta način zavajali.
Sedaj je novo vodstvo Občine Ljutomer postavljeno pred dejstvo. Lahko se poskuša zavlačevati,
lahko si govorimo, da bomo že nekako in lahko zapravimo še več denarja, časa in energije, da
potem čez dobro leto, ali dve ugotovimo kako v resnici nimamo denarja za takšno investicijo in
bomo morali vrniti še več sredstev, ki bi bila porabljena zaman.
Lahko pa se sprijaznimo s tem, da smo zaradi nepremišljenosti izgubili 314.000,00 EUR denarja, se
potrudimo ta dolg čim prej sanirati ter usmeriti energijo v projekte, ki jih lahko izpeljemo in ki nas
srednjeročno lahko pripeljejo v finančni položaj, ki bo dopuščal investicije kot je to predlog ŠRC
Ljutomer ob pogoju večjega deleža sofinancerskih sredstev.
Čeprav obstaja velika pripravljenost po doseganju najbolj ugodne rešitve za nastalo situacijo tako s
strani ministra kot tudi občine, se je vseeno potrebno soočiti z neugodnimi dejstvi in prevzeti
odgovornost. Pogodba je bila sklenjena in je ni moč kar tako odpraviti.
Ocenjujemo, da bi prestavljanje skrajnega roka za zaključek projekta na leto 2012 (do 15. 9. 2012)
bila še ena v nizu nerealnih odločitev. Namreč glede na ostale prevzete obveznosti in dolgove
občine je zelo nerealno pričakovati, da bi v letu 2012 zagotovili cca 1,2 mio EUR lastnih sredstev,
saj v letu 2011 za ta nov projekt zaradi vsega navedenega ni zagotovljenih, ker je potrebno najprej
poravnati tekoče in zapadle obveznosti.
Pričel je čas, da se soočimo z dejstvi in odstopimo od tega projekta. To je odločitev, o kateri je
potrebno razpravljati in sprejeti stališče. Možno je seveda tudi, da se odpovemo 2 mio EUR iz
drugih projektov oziroma več ali manj vsem drugim investicijam. Vendar to prav tako ne bi bila
najboljša poteza.
Občinski svet Občine Ljutomer prosimo, da predlog sklepa o podaji soglasja k odstopu od projekta
ureditve ŠRC Ljutomer obravnavani za zavzame svoje stališče. O odstopu od projekta bomo potem
obvestili Ministrstvo za šolstvo in šport.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki županja Občine Ljutomer.
Pripravila mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
Lilijana Koser, višja svetovalka ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
113
12. TOČKA DNEVNEGA REDA:
SOGLASJE O PRISTOPU K PROJEKTU ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA
OBRAMBO PRED TOČO Z LETALI
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je
Občinski svet Občine Ljutomer na 7 redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji
SKLEP št.
Občinski svet Občine Ljutomer soglaša s pristopom Občine Ljutomer k projektu
združevanja sredstev za obrambo pred točo z letali v letu 2011 na branjenem področju v
Republiki Sloveniji.
Občina Ljutomer pristopa s pogojem, da k združevanju sredstev s podpisom pogodbe o
združevanju sredstev za izvedbo obrambe pred točo z letali v letu 2011 pristopijo vse občine z
deleži, navedenimi v pregledni tabeli.
Občina Ljutomer zagotovi potrebna finančna sredstva z rebalansom proračuna Občine
Ljutomer za leto 2011.
Številka: 320/2011-10
Datum : 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Alešu Vaupotiču, svetovalcu
- arhiv dokumentarnega gradiva
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
114
O b r a z l o ž i t e v
Letalski center Maribor je z dopisom št. 17/2011 obvestil občine glede poteka združevanja sredstev
za obrambo pred točo z letali v letu 2011 na branjenem področju v Republiki Sloveniji.
Projekt zajema poizkusne obrambe pred točo, kot je razvidno iz dopisa, kateri je priloga gradivu.
V kolikor Občina Ljutomer pristopi k projektu združevanja sredstev za obrambo pred točo z letali v
letu 2011 na branjenem področju v Republiki Sloveniji in podpiše pogodbo o združevanju sredstev
za izvedbo obrambe pred točo, mora na podlagi deležev, ki jih prispevajo občine zagotoviti
finančna sredstva v višini 4.120,83 EUR, kot je razvidno iz priložene tabele.
Glede na škodo, katera lahko nastane zaradi toče je smiselno pristopiti k projektu.
V preteklih letih je bilo kar nekaj pomislekov glede uspešnosti in upravičenosti obrambe pred točo
z letali, zato posledično vse občine, na katerih območjih se izvaja obramba pred točo z letali niso
pristopile k projektu. Glede na navedeno se predlaga pristop Občine Ljutomer pod pogojem, da k
združevanju sredstev s podpisom pogodbe o združevanju sredstev za izvedbo obrambe pred točo z
letali v letu 2011 pristopijo vse občine, ki so navedene v tabeli pregleda deležev.
Občina Ljutomer v proračunu za leto 2011 nima zagotovljenih finančnih sredstev za sofinanciranje
izvedbe obrambe pred točo z letali za leto 2011.
V kolikor pride do realizacije tega sklepa je potrebno finančna sredstva zagotoviti z rebalansom
proračuna Občine Ljutomer za leto 2011.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da predlagani sklep sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Aleš Vaupotič in Janez
Rožmarin.
Pripravil
Aleš Vaupotič mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.
SVETOVALEC ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
115
13. TOČKA DNEVNEGA REDA:
POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2011 ZA OSKRBO S PITNO VODO IN ODVAJANJA
IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,
76/08, 79/09 in 51/10), 1. odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009)
ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09), je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji
SKLEP št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k poslovnim načrtom o izvajanju javnih služb
oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju
občine Ljutomer za leto 2011.
1.1 Oskrba s pitno vodo za leto 2011
Daje se soglasje k poslovnim načrtom izvajanja javne službe oskrba s pitno vodo,
katera sta pripravila izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. in
Komunalno podjetje Ormož d.o.o..
1.2 Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2011
Daje se soglasje k poslovnemu načrtu izvajanja javne službe odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode, katerega je pripravil izvajalec javne službe
Javno podjetje Prlekija d.o.o..
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer
- Komunalnemu podjetju Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož
- Angelci LUKMAN, višji svetovalki
- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju
- Andreji TORIČ, višji svetovalki
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
116
O b r a z l o ž i t e v
V skladu s prvim odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) mora
izvajalec javne službe najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti lokalni skupnosti v soglasje
poslovni načrt izvajanja posamezne javne službe, vključno s kalkulacijo cene.
Oba izvajalca javnih služb sta na Občino Ljutomer dostavila poslovna načrta o izvajanju
posamezne javne službe. Poslovna načrta o izvajanju javnih služb za leto 2011 sta prilogi sklepa.
Obvezna občinska gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo
Na območju občine Ljutomer se javna služba oskrba s pitno vodo izvaja iz dveh vodovodnih
sistemov:
- ljutomerskega vodovodnega sistema, kjer je izvajalec javne službe Javno podjetje Prlekija
d.o.o. ter
- ormoškega vodovodnega sistema, kjer je izvajalec javne službe Komunalno podjetje Ormož
d.o.o..
Poslovni načrt za leto 2011 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bil obravnavan
na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju seje 6. 7. 2011.
Obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode
Na območju občine Ljutomer je izvajalec javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode Javno podjetje Prlekija d.o.o..
Poslovni načrt za leto 2011 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bil obravnavan
na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju seje 6. 7. 2011.
Glede na predlagano vsebino poslovnih načrtov o izvajanju javnih služb na območju občine
Ljutomer za leto 2011 se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da jih obravnava in
sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.
Pripravil
Janez ROŽMARIN mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
PODSEKRETAR ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
117
14. TOČKA DNEVNEGA REDA:
POSLOVNA POROČILA ZA LETO 2010 ZA OSKRBO S PITNO VODO IN
ODVAJANJA IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07,
76/08, 79/09 in 51/10), 4. odstavka 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) ter 18.
člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09), je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji
SKLEP št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer se je seznanil s poročili o izvajanju javnih služb oskrbe s
pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju
občine Ljutomer za leto 2010 kot sledi:
1.1 Oskrba s pitno vodo za leto 2010
1.1.1 Javna služba oskrba s pitno vodo na območju občine Ljutomer izkazuje:
- negativni poslovni izid na dejavnosti oskrbe s pitno vodo v obdobju od 1. 1. 2010
do 31. 3. 2010 v višini 71,00 EUR (izvajalec javne službe KSP LJUTOMER
d.o.o.),
- negativni poslovni izid na dejavnosti oskrbe s pitno vodo v obdobju od 1. 4. 2010
do 31. 12. 2010 v višini 3.189,00 EUR (izvajalec javne službe Javno podjetje
Prlekija d.o.o.) ter
- negativni poslovni izid na dejavnosti oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja na območju
občine Ljutomer, katero se oskrbuje iz ormoškega vodovodnega sistema v višini
3.293,28 EUR.
1.1.2 Finančna sredstva za pokrivanje negativnega poslovnega izida na dejavnosti oskrbe
s pitno vodo na območju občine Ljutomer v letu 2010 v skupni višini 6.553,28
EUR se zagotovi z rebalansom proračuna Občine Ljutomer za leto 2010.
1.2 Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2010
1.2.1 Javna služba odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na
območju občine Ljutomer izkazuje:
- pozitivni poslovni izid na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 3. 2010 v višini
20.545,00 EUR (izvajalec javne službe KSP Ljutomer d.o.o.) ter
- negativni poslovni izid na dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode v obdobju od 1. 4. 2010 do 31. 12. 2010 v višini
23.151,00 EUR (izvajalec javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o.).
1.2.1 Finančna sredstva za pokrivanje negativnega poslovnega izida na dejavnosti
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer v letu 2010 v višini 23.151,00 EUR se zagotovi z rebalansom proračuna
Občine Ljutomer za leto 2010.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
118
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer
- Komunalno – stanovanjskemu podjetju Ljutomer d.o.o., Ulica Rada Pušenjaka 9, 9240
Ljutomer
- Komunalnemu podjetju Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož
- Angelci LUKMAN, višji svetovalki
- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju
- Andreji TORIČ, višji svetovalki
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
119
O b r a z l o ž i t e v
V skladu s četrtim odstavkom 11. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009) mora
izvajalec javne službe najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti lokalni skupnosti poročilo o
izvajanju javne službe za preteklo leto.
Vsi izvajalci javnih služb so na Občino Ljutomer dostavili poročila o izvajanju javnih služb za
preteklo leto, upoštevajoč čas izvajanja javne službe. Poročila o izvajanju javnih služb za preteklo
leto so priloga sklepa.
Obvezna občinska gospodarska javna služba oskrba s pitno vodo
Na območju občine Ljutomer se javna služba oskrba s pitno vodo izvaja iz dveh vodovodnih
sistemov:
- ljutomerskega vodovodnega sistema, kjer je bil od 1. 1. 2010 do 31. 3. 2010 izvajalec javne
službe KSP Ljutomer d.o.o., od 1. 4. 2010 do 31. 12. 2010 pa Javno podjetje Prlekija d.o.o.
ter
- ormoškega vodovodnega sistema, kjer je izvajalec javne službe Komunalno podjetje Ormož
d.o.o..
Poslovno poročilo za leto 2010 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo
obravnavano na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju
seje 6. 7. 2011, kjer je bilo izglasovano, da se Poslovno poročilo za leto 2010 v predlagani obliki
sprejme. Občina Ljutomer je glasovala proti (delež Občine Ljutomer znaša 30,77%) sprejetemu
sklepu iz naslednjih razlogov:
1. Negativni poslovni izid se izkazuje na obeh javnih službah, oskrbi s pitno vodo ter odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (oz. na treh dejavnostih: oskrba s pitno
vodo ter odvajanju – kanalščini in čiščenju odpadne vode).
2. Negativni poslovni izid se izkazuje tudi na obvezni občinski javni službi oskrba s pitno
vodo, za katero je predlog cene pripravil izvajalec javne službe in se je ta cena uporabnikom
storitev v preteklem letu tudi (6 mesecev) zaračunavala.
3. Pri analizi Poslovnega poročila za leto 2010 je bil s strani izvajalca javnih služb ugotovljen
porast stroškov dela napram preteklim letom (na obeh javnih službah, zlasti pa na dejavnosti
čiščenja odpadnih voda).
4. Prihaja do negativnega poslovnega izida na dejavnosti, pri kateri v preteklosti to ni prihajalo,
saj se je v preteklosti na njih ustvarjal dobiček (čiščenje odpadne vode).
5. Nedorečena se nam zdijo nekatera sodila – kriteriji za delitev skupnih stroškov posameznih
dejavnosti med občine, kar ima v določenem delu neposredni vpliv na poslovni rezultat.
Poslovno poročilo izvajalca javne službe Komunalno podjetje Ormož d.o.o. so Občine Ormož,
Središče ob Dravi in Sveti Tomaž že sprejele. Letno poročilo izkazuje negativni poslovni izid na
dejavnosti oskrbe s pitno vodo v skupni višini 36.349,64 EUR. Upoštevajoč ključ delitve
negativnega poslovnega izida – število hišnih priključkov znaša znesek negativnega poslovnega
izida na tej dejavnosti za Občino Ljutomer 3.293,28 EUR.
Obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode
Na območju občine Ljutomer je bil izvajalec javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 3. 2010 KSP Ljutomer d.o.o., v obdobju
od 1. 4. 2010 do 31. 12. 2010 pa Javno podjetje Prlekija d.o.o..
Poslovno poročilo izvajalca javne službe KSP Ljutomer d.o.o. je bilo obravnavano na XVIII.
skupščini družbe, 17. 6. 2011. Sprejet je bil Sklep št. 7/2011, s katerim se pozitivni poslovni izid na
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
120
dejavnosti odvajanja odpadne vode v višini 1.686,00 EUR nameni deloma, v višini 947,00 EUR, za
pokrivanje negativnega poslovnega izida na dejavnosti zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov,
preostanek, 739,00 EUR pa za nadaljnje poslovanje družbe KSP Ljutomer d.o.o.. Zraven
navedenega je bil na navedeni skupščini sprejet še Sklep št. 6/2011 s katerim se pozitivni poslovni
izid na dejavnosti čiščenja odpadne vode v višini 18.859,00 EUR nameni za pokrivanje negativnega
poslovnega izida na dejavnosti zbiranja ter prevoza komunalnih odpadkov v letu 2010 in sicer v
višini 17.400,00 EUR. Preostanek sredstev pozitivnega poslovnega izida, to je 1.459,00 EUR pa se
je namenil za nadaljnje poslovanje družbe KSP Ljutomer d.o.o..
Poslovno poročilo za leto 2010 izvajalca javne službe Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo
obravnavano na seji Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, in sicer 29. 6. 2011 ter v nadaljevanju
seje 6. 7. 2011. Občina Ljutomer je glasovala proti (delež Občine Ljutomer znaša 30,77%)
sprejetemu sklepu iz zgoraj navedenih razlogov.
Glede na predlagano vsebino poročil o izvajanju javnih služb na območju občine Ljutomer za
preteklo leto se Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlaga, da jih obravnava in sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin.
Pripravil
Janez ROŽMARIN mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
PODSEKRETAR ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
121
15. TOČKA DNEVNEGA REDA:
SOGLASJE K CENAM ZA STORITVE VEZANE NA GJS
Na podlagi 21. Člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 -Uradno prečiščeno
besedilo UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 14. in 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v
Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010, 3/2011) ter 18.
člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. seji 13. 7. 2011 sprejel naslednji
SKLEP št.
VARINATA I
I.
Občinski svet Občine Ljutomer soglaša z cenami Javnega podjetja Prlekija Ljutomer za storitve,
vezane na gospodarske javne službe, ki nimajo vira v ceni storitev gospodarskih javnih služb (brez
DDV) :
Opis storitve EM Količina Cena v
EUR
Vodenje katastra objektov naprav javne infrastrukture
– skupaj za vse občine
mesec 1 2.288,73
Storitve izvajanja javnih pooblastil
Izdelava in izdaja smernic in mnenja kom 1 13,36
Izdelava in izdaja projektnih pogojev k projektni
dokumentaciji
kom 1 34,21
Izdelava in izdaja soglasja k projektnim rešitvam kom 1 8,12
Izdelava in izdaja soglasja za priključite v obstoječih stavb
ali novogradenj
kom 1 22,79
Izdelava in izdaja soglasja za začasni priključek za določen
čas
kom 1 32,35
Izdelava in izdaja soglasja za ukinitev priključka kom 1 6,03
Druge storitve po naročilu
Spremljanje analiz pitne vode za posamezni sistem v
upravljanju občine
kom 1 6,08
Izdelava pisnih ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode
za posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 8,27
Izdelava dokumentacije za obveščanje uporabnikov o
kvaliteti pitne vode za posamezni vodovodni sistem v
upravljanju občine
kom 1 22,45
Izdelava letnega poročila o kvaliteti pitne vode za
posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 44,38
Storitve zbiranja okoljske dajatve % 3,00
ali
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
122
VARINATA II
Občinski svet Občine Ljutomer soglaša, da Javno podjetje Prlekija Ljutomer za storitve, vezane
na gospodarske javne službe, ki nimajo vira v ceni storitev gospodarskih javnih služb (brez DDV)
občini Ljutomer zaračunava naslednje cene:
Opis storitve EM Količina Cena v
EUR
Vodenje katastra objektov naprav javne infrastrukture
– skupaj za vse občine
mesec 1 2.288,73
Druge storitve po naročilu
Spremljanje analiz pitne vode za posamezni sistem v
upravljanju občine
kom 1 6,08
Izdelava pisnih ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode
za posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 8,27
Izdelava dokumentacije za obveščanje uporabnikov o
kvaliteti pitne vode za posamezni vodovodni sistem v
upravljanju občine
kom 1 22,45
Izdelava letnega poročila o kvaliteti pitne vode za
posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 44,38
Storitve zbiranja okoljske dajatve % 2,00
II.
Županjo Občine Ljutomer se pooblašča za podpis pogodbe za opravljanje storitev vezane na
gospodarske javne službe, ki nimajo vira v ceni storitev gospodarskih javnih služb z JPP Prlekija
Ljutomer.
III.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer in se začne uporabljati s 1. 1. 2011.
Številka: 354/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
V vednost:
- Javnemu podjetju Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer
- Janezu ROŽMARINU, podsekretarju
- Andreji TORIČ, višji svetovalki
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
123
Obrazložitev:
Na podlagi Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/2009),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
5/2008, 11/2009 in 2/2010), Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) ter Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
1/2010 in 4/2010) sta Občina Ljutomer in JP Prlekija d.o.o. 6. 10. 2010 podpisale Pogodbo o
izvajanju dejavnosti obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno
vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine
Ljutomer, št. 354-430/2010-1557. V 2.členu navedene pogodbe je določeno, da lahko občina
pooblasti izvajalca tudi za opravljanje drugih storitev povezanih z izvajanjem obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb, ki nimajo vira v ceni storitev v skladu s pravilnikom o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list
RS, št. 63/2009 in sicer za :
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj vključujoč dobavo
vode v hidrantno omrežje, vse v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari
ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– vodenja katastra javne infrastrukture,
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javne infrastrukture in javne kanalizacije v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture.
– zaračunavanje okoljskih in drugih dajatev ter
– izvajanje javnih pooblastil ter drugih storitev po naročilu občine.
Nadalje je v členu določeno, da stranki za navedene storitve skleneta posebno pogodbo ali dodatek
k tej pogodbi, kjer se vsako leto posebej dogovorita o načinu, obsegu in ceni ter zagotavljanju
sredstev za te storitve.
JP Prlekija d.o.o. je cenik za storitve, ki niso zajete v ceni storitev javnih služb posredovalo občini
Ljutomer v predlogu variante I in sicer:
Opis storitve EM Količina Cena v
EUR
Vodenje katastra objektov naprav javne infrastrukture
– skupaj za vse občine
mesec 1 2.288,73
Storitve izvajanja javnih pooblastil
Izdelava in izdaja smernic in mnenja kom 1 13,36
Izdelava in izdaja projektnih pogojev k projektni
dokumentaciji
kom 1 34,21
Izdelava in izdaja soglasja k projektnim rešitvam kom 1 8,12
Izdelava in izdaja soglasja za priključite v obstoječih stavb
ali novogradenj
kom 1 22,79
Izdelava in izdaja soglasja za začasni priključek za določen
čas
kom 1 32,35
Izdelava in izdaja soglasja za ukinitev priključka kom 1 6,03
Druge storitve po naročilu
Spremljanje analiz pitne vode za posamezni sistem v
upravljanju občine
kom 1 6,08
Izdelava pisnih ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode
za posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 8,27
Izdelava dokumentacije za obveščanje uporabnikov o
kvaliteti pitne vode za posamezni vodovodni sistem v
upravljanju občine
kom 1 22,45
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
124
Izdelava letnega poročila o kvaliteti pitne vode za
posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 44,38
Storitve zbiranja okoljske dajatve % 3,00
Prikaz stroškov oz. obrazložitev za posamezno ceno je prikazan v prilog 2, prilogi 3, prilogi 4 in
prilogi 5. Pri vodenju katastra, kjer znaša cena na mesec 2.288,73 EUR (brez DDV) je cena
določena za vse občine ustanoviteljice JP Prlekija d.o.o., na Občino Ljutomer pa odpade mesečni
stroške 1.377,39 EUR (brez DDV), kar je razvidno iz priloge 2.
S cenikom, ki ga je predlagalo JP Prlekija d.o.o. se Občina Ljutomer ne strinja, zato je v predlogu
sklepa pod varianto II pripravljen predlog cen, ki jih je pripravljena pokrivati JPP Občina
Ljutomer.
Opis storitve EM Količina Cena v
EUR
Vodenje katastra objektov naprav javne infrastrukture
– skupaj za vse občine
mesec 1 2.288,73
Druge storitve po naročilu
Spremljanje analiz pitne vode za posamezni sistem v
upravljanju občine
kom 1 6,08
Izdelava pisnih ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode
za posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 8,27
Izdelava dokumentacije za obveščanje uporabnikov o
kvaliteti pitne vode za posamezni vodovodni sistem v
upravljanju občine
kom 1 22,45
Izdelava letnega poročila o kvaliteti pitne vode za
posamezni vodovodni sistem v upravljanju občine
kom 1 44,38
Storitve zbiranja okoljske dajatve % 2,00
V ceniku, ki ga je predlagala Občina Ljutomer niso zajete postavke pod Storitve izvajanja javnih
pooblastil. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v 51. členu jasno določa, da soglasodajalci za
pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do
plačila taks, povračila stroškov in drugih plačil. V obrazložitvi tega člena je navedeno, da je novela
ZGO-1 vprašanje stroškov, taks in drugi plačil v zvezi z odločitvijo projektnih pogojev oziroma
odločanjem o soglasjih uredila za vse soglasodajalce enako, ne glede na njihovo
pravnoorganizacijsko obliko. Iz navedenega pristojna občinska služba meni, da izvajalec, kateremu
so bila dana javna pooblastila z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) ter Odlokom o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) ni upravičen do plačila storitev izvajanja javnih pooblastil.
Nadalje je pristojna občinska služba mnenja, da je višina za storitev zbiranja okoljske dajatve
previsoka in predlaga višino provizije 2 % iz razloga, saj je po pregledu veljavne zakonodaje, ki
ureja to področje (Uredba o okojski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda (Uradni list RS, št. 104/2009, 14/2010) ugotovljeno, da pravne podlage za izplačilo provizije
ni. Po pridobljenih informacijah je to stvar dveh pogodbenih strank, izvajalca javne službe in
občine. Stroška pri obračunavanju okoljske dajatve na javnem vodovodu, s katerim opravlja JP
Prlekija d.o.o. ni, saj je strošek plačila okoljske dajatve izkazan na položnici za porabo vode,
kanalščine in čiščenja. Strošek nastane pri obračunavanju okoljske dajatve za vaške vodnjake, s
katerimi upravlja Občina Ljutomer in katerim porabnikom JP Prlekija d.o.o. posebej pošilja
položnice. Strošek za vaške vodnjake zajema materialne stroške, stroške dela in poštne stroške. Iz
navedenega predlagamo provizijo v višini 2% od vrednosti zaračunanih okoljskih dajatev
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
125
uporabnikom s celotnega območja občine, kar znaša cca 3.400 EUR o upoštevanju planirane višine
takse za leto 2011 v višini 170.000 EUR. Mnenja smo, da se s sredstvi v višini 3.400 EUR pokrijejo
vsi stroški, ki jih ima podjetje s pošiljanjem položnic za plačilo okoljske dajatve za vaške vodnjake.
Prav tako pa predlagamo, da se položnice za plačilo okoljske dajatve pošiljajo kvartalno in ne
mesečno, saj se s tem prihrani pri materialnih stroških, delu in poštnih stroških.
Za storitve po naročilu občine in vodenje katastra objektov in naprav javne infrastrukture se
pristojna občinska služba strinja s predlagano ceno. Predvsem se bo cena za vodenja katastra letno
spreminjala, saj je le-ta odvisna od dolžine vodovodnega in kanalizacijskega sistema v posamezni
občini. Glede na predlog strokovne službe znaša letna obremenitev proračuna Občine Ljutomer za
leto 2011 za storitve okoljske dajatve 3.400 EUR in vodenja katastra 16.528,68 EUR (vse brez
DDV). Glede na sprejeti proračun Občine Ljutomer za leto 2011 bo potrebno v rebalansu občine
sprejeto dodatna sredstva. V proračunu občine za leto 2011 je na postavki 020204 Stroški
pobiranja okoljskih dajatve – ekološke takse planirano 2.400 EUR, na postavki 040308
Vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture pa 6.100 EUR.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da odloča o ceniku in ga sprejme.
V skladu s 24. členom poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 2/2010) bosta poročevalca k tej točki dnevnega reda Janez Rožmarin in Andreja Torič.
Pripravila
Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
126
16. TOČKA
ZAKLJUČNI RAČUN JAVNEGA GOSPODARSKEGA ZAVODA ZA TURIZEM LTO
PRLEKIJA LJUTOMER ZA LETO 2010 IN POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno gasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009) in 23.
člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Ljutomer (Uradno gasilo
Občine Ljutomer, št. 12/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 13. 7. 2011 sprejel
naslednji
SKLEP št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za
turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2010 in Poslovno poročilo
za leto 2010.
2. Ugotovljen presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 v višini
59,00 EUR se nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti javnega gospodarskega zavoda za
turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer v letu 2011.
Številka: 320/2011-10
Datum: 13. 7. 2011
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Lokalni turistični organizaciji Prlekija Ljutomer, Jureša Cirila 4, Ljutomer
- Alešu Vaupotiču, svetovalcu
- arhiv dokumentarnega gradiva
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
127
POSLOVNO POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH LOKALNE
TURISTIČNE ORGANIZACIJE PRLEKIJA LJUTOMER
ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2010 DO 31. 12. 2010
I. FINANČNO POROČILO
Realizacija finančnega načrta Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer za obdobje od 1. 1.
2010 do 31.12. 2010 je v skladu s finančnim načrtom za leto 2010.
Javni zavod za turizem Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer se je financiral v
skladu z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer.
Skupni prihodki LTO Prlekija Ljutomer so bili iz naslednjih virov:
proračunska sredstva Občine Ljutomer za tekoče funkcioniranje zavoda, sredstva za
promocijo občine in sejemsko predstavitev gospodarstva (programski del),
sredstva prodaje agencijskih storitev
organizacije sejmov,
sredstva prodaje blaga in materiala,
sredstva najemnin,
sredstva najemnin za vinske bokse,
sponzorstvo,
sredstva storitev (posredovanja),
sredstva vodenje skupin in posameznikov,
sredstva oglaševanja in prodaja monografij
izredni prihodki
in obresti.
Prihodki:
Višina skupnih prihodkov Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer je bila v poslovnem
letu 2010 349.138 €, od tega od turističnih programov in vodenja skupin 51.602 € od prodaje
blaga in materiala 65.771 € , od najemnin za sejme 6.325 € in bokse 2.775 €, najemnina za
stojnice-turistična tržnica 1.254 € prodaje monografije 1.825 €, oglaševanja 10.377 €, sredstva,
pridobljen na razpisih 9.600€ posredovanje nočitev 272€ in od obresti 4 €, prihodki iz prejšnih
obračunskih obdobij 403€ nenamenske dotacije 86€, prejete kazni 254€ izredni prihodki 75 € ter od
transfernih prihodkov 198.515 €.
Odhodki:
Vsi odhodki skupaj za poslovno leto 2010 so bili v višini 349.067 €.
Odhodki zavoda po planu so za programe, sprejete v programu dela. Tekoči odhodki so bili za plače
in druge izdatke štirih zaposlenih ter prispevki delodajalcev po merilih, kot to velja za ostale
proračunske uporabnike. Med tekočimi odhodki so bili izdatki za blago in storitve za poslovanje
zavoda, programski stroški so za izvajanje promocijske aktivnosti in sejemskih prireditev ter
prireditev občinskega pomena.
Na podlagi mesečnih zahtevkov je Občina Ljutomer LTO Prlekija Ljutomer v letu 2010 nakazala iz
občinskega proračuna skupaj 136.273 € za naslednje namene: sredstva za plače in druge izdatke
zaposlenih, sredstva za prispevke delodajalcev po merilih, kot to velja za ostale proračunske
uporabnike, sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, sredstva za
izdatke za blago in storitve za poslovanje zavoda in sredstva za izvajanje promocijske aktivnosti in
sejemskih predstavitev ter sredstva za izvedbo prireditve Martinovanje in Silvestrovanje na prostem
kot tudi razliko za javna dela.
V letu 2010 smo imeli v Zavodu na praktičnem usposabljanju 1 učenko Srednje šole za gostinstvo
in turizem Radenci, ki je opravila 72 ur praktičnega dela. Imeli smo tudi 7 študentov in študent
turističnih fakultet, ki so opravili 380 ur prakse – vsak. V zavodu smo v skladu s pogodbo o delovni
praksi zagotovili sredstva za prehrano, prevoz in nagrado.
Kadrovska zasedba:
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
128
V zavodu so bili v letu 2010 štirje redno zaposleni: direktor, višji strokovni sodelavec in strokovni
delavec ter koordinator IV.
Zavod v letu 2010 ni imel investicijskih vlaganj.
Sredstva so bila namensko porabljena.
Tržni prihodek Zavoda je bil v letu 2010 v višini 40 %.
Zavod za turizem Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je poslovno leto 2010
zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 59 €.
II. PROGRAMSKO POROČILO
PROGRAMSKI CILJI IN REZULTATI:
Programski cilji za poslovno leto 2010 so bili izvedeni v skladu s programom dela za leto 2010,
vendar zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo možno izpeljati vseh načrtovanih aktivnosti.
Program dela za leto 2010 je bil uresničen v naslednjih segmentih:
1. PROMOCIJA
A. Promocija zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer na turističnih borzah in
sejmih:
a) Promocija na primarnih trgih v tujini, kot so Avstrija, Nemčija in Slovenija. Udeležba na
naslednjih borzah in sejmih: Gradec - Ferien , Dunaj - Ferien , Linz -Ferien, Celovec –
Freizeit, Salzburg – Ferien, München FREE, TIP Ljubljana (vsi partnerski nastopi)
b) Promocija na sekundarnih trgih: Beograd- Srbija, sejem turizma ITF
SEJEM: FERIENMESSE 2010
DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, GRADEC
DATUM: 9. – 10. 01. 2010
Velikost stojnice: 30 m2
Predstavili smo se na 30 m2. Pomemben sejem za celotno avstrijsko Štajersko.
Obiskovalci sejma so hvalili naše vino, ki so jim ga ponujali podrazstavljalci in okusili kulinariko
Prlekije ter bili navdušeni nad ponudbo. Avstrijske Štajerce je zanimala enogastronomija, Jeruzalem
in terme. Jeruzalem jim je poznan in ga radi obiščejo. Spraševali so po kolesarjenju, s čimer smo
jim tudi lahko ustregli.
Kot partnerji so bili na sejmu Izletniška kmetija Hlebec, Turistična kmetija Puklavec, Bioterme
Mala Nedelja, P&F Jeruzalem Ljutomer, Stacionarni turizem na podeželju Pihlarjeva domačija,
Vinovita Samo Simonič, IGD Holermuos, TIC Moravske Toplice.
SEJEM: FERIENMESSE WIEN 2010
DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, DUNAJ
DATUM: 14. – 17. 01. 2010
Animacija na stojnici STO-ja
Sejem velja za največji avstrijski turistični sejem.
Obiskovalci so se zanimali za wellnes, terme in vinske ceste. Partnerji na sejmu so bili Izletniška
kmetija Hlebec, Turistična kmetija Puklavec, Bioterme Mala Nedelja, IGD Holermuos, Hotel
aMord. Turistične kmetije in vinogradniki so obiskovalcem ponujali vino ter domače pogače. Sejem
je bil dobro obiskan, obiskovalci so spraševali ciljno.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
129
SEJEM: TURIZEM IN PROSTI ČAS 2010
DRŽAVA/MESTO: SLOVENIJA / LJUBLJANA
DATUM: 21. 01 – 24. 01. 2010
Velikost stojnice: 30m2
Podrazstavljalci so bili Bioterme Mala Nedelja, Turistična kmetija Hlebec, Tk Stari hrast, Hotel
Ormož, Hotel Diana in TIC Moravske Toplice ter Hotel aMord,. Partnerji so izvajali
enogastronomsko animacijo. Obiskovalci stojnice so spraševali po kolesarjenju in termah. Obisk je
bil zadovoljiv.
SEJEM: FERIENMESSE 2010
DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, LINZ
DATUM: 29. 1. – 31. 01. 2010
Velikost stojnice: 25m2
Prebivalci Linza in celotne zvezne dežele Zgornja Avstrija so znani kot dobri popotniki.
Obiskovalci so se zanimali za enogastronomijo in terme.
Podrazstavljalci so bili Turistična kmetija Hlebec, TK Püklavec in TIC Moravske Toplice, Hotel
Diana ter Hotel aMord, ki so s svojimi dobrotami animirali obiskovalce naše stojnice.
SEJEM: FREE 2010
DRŽAVA/MESTO: NEMČIJA /MÜNCHEN
DATUM: 18. 02 – 22. 02. 2010
Animacija na stojnici STO-ja
LTO Prlekija Ljutomer se je drugič predstavila na Bavarskem. Gre za največji turistični sejem v tej
zvezni deželi. Podrazstavljavci so bili Turistična kmetija Hlebec, Bioterme Mala Nedelja in P&F
Jeruzalem Ormož. Enogastronomska animacija je bila dobrodošla pri obiskovalcih naše stojnice.
Mnoge je presenetilo, kaj dela Jeruzalem v Sloveniji, vendar smo jim ob enogastronomski animaciji
vse lepo razložili. Zdelo se jim je zanimivo in obiska vredno, saj Bvarci poznajo Steiermark in jo
tudi obiskujejo. Prlekija je samo podaljšek tega. Podrazstavlalci so bili: TK Hlebec, P&F Jeruzalem
Ormož, Bioterme Mala Nedelja.
SEJEM: ITF BEOGRAD 2010
DRŽAVA/MESTO: SRBIJA/BEOGRAD
DATUM: 24. 02 – 28. 02. 2010
Velikost stojnice: 25 m2
LTO Prlekija Ljutomer se je prvič predstavila na srbskem trgu, ki velja za perspektivni trg
slovenskega turizma. Podrazstavljavci so bili: Bioterme Mala Nedelja, Moravske Toplice, IGD
Holermuos. Določeni obiskovalci so poznali regijo Jeruzalema in smo jim preko enogastronomije
ponovno približali pokrajino goric in toplic.
SEJEM: FERIEN 2010
DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA, SALZBURG
DATUM: 26. – 28. 02. 2010
Animacija na stojnici STO-ja
V Salzburgu smo se na turističnem sejmu, ki je vseboval tudi lovsko in wellness tematiko, tokrat
predstavili že četrtič.
Sejem je bil dobro obiskan, kar lahko trdim tudi o obisku naše stojnice. Zanimanje za našo
ponudbo, predvsem za Jeruzalem, je bilo veliko, kar dokazuje obisk Jeruzalema obiskovalcev
sejma.
Kot podrazstavljalca sta bili prisotni Turistična kmetija Hlebec in P&F Jeruzalem Ormož, katerih
vino in domače dobrote so obiskovalce še posebej pritegnili.
SEJEM: FREIZEIT 2010
DRŽAVA/MESTO: AVSTRIJA / CELOVEC
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
130
DATUM: 15. – 18. 04. 2010
Velikost stojnice: 25 m2
Največji turistični sejem na avstrijskem Koroškem, na katerem smo se predstavili četrtič.
Podrazstavljalci: TK Hlebec, TK Püklavec, IDG Holermuos in Hotel Diana. Obiskovalci poznajo
Slovenijo in Prlekijo, vendar jih je zanimalo, kaj imamo novega. Ponudili smo jim
enogastronomijo, terme in turistične kmetije ter aktiven dopust. Podrazstavljalci so obiskovalcem
ponudila dobrote kmetij in vino. Sejem je bil zmerno obiskan.
B. Promocija turističnega območja Prlekija Ljutomer in turističnih produktov na samostojnih
ali partnerskih predstavitvah:
LOKACIJA: MERCATOR CENTER KRANJ
DATUM: 08.05.2010, sobota, 8.00 – 18.00
VELIKOST STOJNIC: 3 PIKNIK – MIZE
OPREMA: PANO PARK JERUZALEM, PANO BIOTERME, PANO HOTEL
JERUZALEM
V Mercator centru v Kranju smo se predstavljali prvič.
Mimoidočih je bilo veliko, vendar se niso ustavljali na stojnici, tako da sva se odločili, da jih
začneva nevsiljivo ustavljati in nagovarjati kar pred stojnicami in jim nuditi promocijski material in
informacije o Prlekiji oziroma o določeni ponudbi, za katero so izrazili zanimanje (najprej kje se
sploh nahaja Prlekija, kakšne turistične kmetije imamo, kaj nudi Jeruzalem, kaj se da pri nas videti,
doživeti; zelo zanimiva tema za večino: ponudba nepoznanih jim Bioterm, ……).
Imeli smo veliko različnega promocijskega materiala, vendar se je izkazalo, da bi bilo od tega kar
imamo, najprimernejše in dovolj ponujati katalog Park Jeruzalem, zloženko Bioterm in ponudbo
izletov za Prlekijo, ki so nama zmanjkali že po približno 3 urah. Kupi majhnih zloženk ljudi
odvračajo.
Precej povpraševanja je bilo za pohodniške in kolesarske poti.
V sklopu predstavitve celotne turistične ponudbe ožje Prlekije se je individualno poleg nas
predstavljala tudi TK STARI HRAST iz Radomerja. Ponujali so koščke postržjače, domačega
kruha in klobas ter v pokušino nudili in prodajali svoje vino.
LOKACIJA: MERCATOR CENTER ŠKOFJA LOKA
DATUM: 08.05.2010, sobota, 14.00 – 18.00
VELIKOST STOJNIC: 2 MERCATORJEVI STOJNICI
OPREMA: PANO PARK JERUZALEM
V Mercator centru v Škofji Loki smo se predstavljali prvič.
Kupcev v trgovini je bilo bore malo, še ti so bili večinoma nezainteresirani še preden smo jim sploh
lahko povedali, kaj bi radi. Najverjetneje je temu v veliki meri botrovala pozna popoldanska ura, pa
tudi kraj je manjši in ljudje drugačni.
Tudi tukaj je bil z nami predstavnik TK STARI HRAST iz Radomerja s svojo ponudbo
LOKACIJA: MERCATOR CENTER NOVO MESTO
DATUM: 27. MAJ 2010
VELIKOST STOJNICE: 2M2
OPREMA: PANO PARK JERUZALEM
Predstavitev je potekala v sklopu promocije v trgovinskih centrih Mercator po Sloveniji.
Ta predstavitev je bila 3 po vrsti, saj sta že prej potekali v Kranju in Škofji Loki.
Sam obisk stojnic ni bil množičen, je pa bilo nekaj interesentov, ki so se zanimali za našo
destinacijo, namestitve in podobno. Na sami stojnici smo »ponujali« katalog Park Jeruzalem ter
posamezne ponudnike.
Promocijsko ponudbo sta še zraven LTO-jo ponujala TK Vrbrnjak in TK Stari Hrast, katera sta
pripravila tudi nekaj kulinaričnih dobrot ter vino, kar so lahko obiskovalci tudi poskusili.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
131
Iz pogovorov smo razbrali, da ljudje poznajo naše kraje, saj so bili na izletih (Jeruzalem, terme in
podobno).
PREDSTAVITEV V NAKUPOVALNEM CENTRU SUPERNOVA RUDNIK
KRAJ: LJUBLJANA
DATUM: 27.-29.5.2010
V nakupovalnem centru Supernova smo se predstavili prvič. Predstavili smo se s katalogom Park
Jeruzalem in prospektnim materialom posameznih ponudnikov iz Prlekije. (četrtek in petek). Ta dva
dneva je bila stojnica bolj slabo obiskana, ustavljali pa so se predvsem obiskovalci, ki so Prlekijo že
obiskali. V soboto smo se tudi predstavili na odru s prleškim harmonikašem, obenem pa smo
podrobno predstavili Prlekijo in našo ponudbo. V soboto je bila stojnica zelo dobro obiskana in tudi
povpraševanje je bilo večje kot v četrtek in petek. Povpraševali so predvsem po nastanitvenih
kapacitetah ter dopolnilnih turističnih dejavnostih in Biotermah.
Gradec: 4. in 5. 12. 2010 (Gradec) smo turistično predstavitev Prlekije obeležili na hišnem sejmu
ene izmed največjih turističnih agencij na avstrijskem Štajerskem GEGG Reisen. Prireditev je
obiskalo 5000 obiskovalcev, ki so iskali nove produkte v svoji bližini. Mnogi so poznali Prlekijo in
se spomnili, da bi jo bilo potrebno spet obiskati. Hišni sejmi so kot delavnice in so bolj prodajne
narave, zato smo prodali 5 močnih programov. Najem stojnice je bil brezplačen.
2. INFORMACIJE in LOKALNA TURISTIČNA VODENJA
A. Informiranje obiskovalcev je potekalo v štirih TIC-ih, Ljutomer, Jeruzalem, Bioterme Mala
Nedelja in Cven. TIC Ljutomer je bil odprt od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro in ob sobotah od 8. do 12. ure.
TIC Jeruzalem je bil odprt vsak dan od novembra do marca od 10. in 16. ure, ostale mesece vsak
dan med 9. in 19. uro.
TIC v Biotermah Mala Nedelja je bil odprt vsak dan med 9. in 18. Uro v poletnih mesecih. V
zimskih med 9. In 16. Uro.
TIC Cven je bil odprt v soboto in nedeljo od 11. do 18. ure med majem in septembrom.
B. Vodenje registra lokalnih turističnih vodnikov. V registru imamo vpisanih 33 lokalnih turističnih vodičev, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Odloku o lokalnem turističnem vodenju v Občini Ljutomer oziroma na zaokroženem turističnem območju Prlekija Ljutomer.
3. E-POSLOVANJE IN INTERNET
Smo skrbniki portala Slovenske turistične organizacije na področju ožje Prlekije ter skrbniki
centralnega rezervacijskega sistema STO-ja za področje Prlekije (nočitve).
Spletne strani LTO Prlekija Ljutomer smo celo leto dopolnjevali.
4. TISKANI MEDIJI
Tisk promocijskega gradiva v slovenskem in tujih jezikih:.
Natisnili smo prodajni katalog za leto 2010 Park Jeruzalem Slovenija v osmih jezikih v nakladi
30.000 izvodov.
Natisnili smo programe izletov v 9 jezikih.
Natisnili smo turistične znamenitosti v 9 jezikih.
5. PROJEKTI
Sodelovali smo pri projektih: Vino Cool (posredovanje gradiva), City cooperation (izvedba
predstavitve in posredovanje gradiva za brošure), Hiking and biking (trasiranje pohodnih poti),
Mura Drava bike.
Posneli smo turistični film o ožji Prlekiji.
6. PRIREDITVE
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
132
Vsako soboto v mesecu od marca do decembra smo organizirali turistično tržnico na Glavnem trgu
v Ljutomeru.
Organizacija Pustovanja na Glavnem trgu Ljutomer za šole.
Organizirali smo sejem Lotmerk v cvetoči pomladi.
Organizirali smo Tour de Mur total – kolesarjenje ob Muri. Gre za čezmejni projekt A-SLO-HR.
Organizirali smo Postavljanje klopotca na Glavnem trgu Ljutomer.
Vsako soboto v decembru smo organizirali Božični bazar.
Organizirali smo 8. Štefanov pohod z baklami na Jeruzalem, 26. 12. 2009, ki se ga je udeležilo cca.
150 ljudi.
Soorganizirali smo Martinovanje na Glavnem trgu z ansamblom Mambo kings.
Dobro obiskano Silvestrovanje je potekalo na prostem z ansamblom Vzpon.
PRIREDITVE 2010
KAJ KDAJ
Pustno rajanje 2010 februar (organizator)
Turistična tržnica vso leto (organizator)
Prvi prleški cug marec (soorganizator)
2. Sejem cvet in med – Lotmerk v cvetoči
pomladi
maj (organizator)
TVU- teden vseživljenjskega učenja maj (organizator)
Tuor de Mur Total junij (soorganizator)
Prleški sejem 2010 avgust (pomoč pri logistiki)
Postavljanje klopotca avgust (organizator)
Martinovanje 2010 november (soorganizator)
Božični bazar 2010 december (organizator)
Juhu veseli december je tu december (organizator)
Štefanov pohod na Jeruzalem december (organizator)
Silvestrovanje 2010 december (soorganizator)
Poročilo PUST 2010
16.02. 2010
Letošnjemu pustnemu rajanju je vsaj delno prizaneslo vreme, da ni snežilo oz. deževalo, je pa bilo
dokaj mrzlo.
Otroci so se pričele zbirati na Glavnem trgu med 9.30 in 10.15. Takrat je pričela svoj nastop tudi
glasbena animatorka Andreja Zupančič, katera je dodobra ogrela otroke in vse zbrane, s svojim
programom.
Sledil je nastop otrok iz vrtca in posameznih šol, nato nas je pozdravil podžupan Občine Ljutomer.
Po pozdravu je sledila razglasitev zmagovalnih skupinskih mask (individualnih nismo podelili,
nagrade smo združili v skupinske). Tako so vse šole in vrtec dobile nagrado.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
133
Po končani podelitvi nagrad, nas je Andreja spet zavrtela v vrtinec otroških pesmi ter plesov.
Kot pika na i še je na koncu sledilo prosto pustno rajanje.
Ob vsem tem še je za popestritev dneva poskrbela Pustna tržnica, kjer so ponudniki ponujali krofe,
jabolka, sok in podobno.
PRISOTNE ŠOLE, VRTCI:
OŠ Cven
OŠ Cezanjevci
OŠ Ljutomer
OŠ Cvetko Golar
Vrtec Ljutomer
VDC
KAJ STROŠKI
ODER in OZVOČENJE 324,00 € bruto
SAZAS 72,02 € bruto
ANDREJA ZUPANČIČ (animacija) 60
minut
300 € neto
REKLAMA 250 € bruto
SKUPAJ 946,02 €
Donatorji - sponzorji
PRVI PRLEŠKI CUG V KOPER
Marec 2010
Etnološko kulturno društvo KÜNŠTNI PRLEKI so nas povabili k njihovemu projektu. Prevzeli smo
logistiko razstavljalcev oz. ponudnikov, ki so v Kopru ponujali prleške kulinarične dobrote, vino,
domačo obrt, propagandni material in podobno. Logistiko namestitve, spanja in podobo je prevzela
LTO Prlekija Ljutomer. Tako smo se s ponudniki odpravili v Koper že v petek zjutraj, tako, da smo
že v petek ves dan promovirali Prlekijo ter Prleške dobrote. Odziv obiskovalcev je bil neverjeten,
saj so z zanimanje pogledali vsako stojnico in nenazadnje tudi kaj kupili.
Še večje zanimanje je sledilo v soboto, ko je bilo še več obiskovalcev kot prejšnji dan. Ob prihodu
Prlekov je sledil kulturni program in pogostitev.
KDO KAJ
TK DERVARIČ SOK (5l)
TK DERVARIČ NAREZEK
TK STARI HRAST KOSILO (1)
TK STARI HRAST KOSILO (1)
TK STARI HRAST KOSILO (1)
SEGRAP KOPANJE (skupinsko)
SEGRAP KOPANJE (skupinsko)
SEGRAP KOPANJE (2 osebi)
TK PRI ALENKI KOSILO (6)
LTO DARILNI PAKET
OBČINA DARILNI PAKET
JAKOB KOKICE
MARJAN UPLAZNIK-sadjarstvo JABOLKA in SOK
GOSTILNA PAVLIČIČ 3 PIZZA
KS LJUTOMER Čiščenje trga
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
134
Ponudniki oz. razstavljalci smo s »tržnico« končali popoldan, saj nam je že začelo primanjkovati
dobrot.
LOTMERK V CVETOČI POMLADI
08. 05. 2010
Letos smo sam sejem Cvet in med dogradili še z dvema projektoma. Tako je sama prireditev
potekala 2 dni. Projekt smo izpeljali OI JSKD Ljutomer, Klub prleških babic in LTO Prlekija
Ljutomer.
Prvi dan, 07. 05. 2010, je potekalo REGIJSKO LINHARTOVO SREČANJE-festival gledaliških
skupin Pomurja. Tako smo si lahko ogledali predstavo za otroke in odrasle. Hkrati je potekala tudi
delavnica-PEKA POGAČ, katero so izvajale članice Kluba prleških babic. Obiskovalci delavnic so
se lahko preizkusili v gnetenju in peki pogač.
V soboto, 08. 05. 2010 je v dopoldanskem času potekal sejem Cvet in med, na katerem so se
predstavili cvetličarji, vrtnarji, čebelarji, spominkarji, medičarji ter člani Kluba prleških babic. Na
stojnicah so lahko obiskovalci izbirali med vrtninami, zelenjavo, lončnicami, medom, medico,
svečami iz voska, spominki iz lesa, medenjaki, lectarijo, degustacijami domačih dobrot ter stojnico
LTO-ja.
V nadaljevanju se je predstavila godba Društva upokojencev Ljutomer, folklorna skupina Alojza
Grnjaka, ki je praznovala 40 letnico delovanja, folklorna skupina DU Ljutomer, folklorna skupina
Leščeček iz Veržeja, folklorna skupina iz Cvena in folklorna skupina iz Madžarske. Razen gostov iz
Madžarske so svoj program pripravili tudi pevci iz Avstrije (Koroške) ter tamburaška skupina iz
Hrvaške. V samem programu so se prebirale tudi zgodbe pisateljice iz Ljutomera ga. Zelkove.
Višek prireditve pa je bil nastop ansambla Alojza Grnjaka, kjer so zaigrali svoje znane skladbe.
Ves dan so potekale tudi ustvarjalne delavnice, kjer so ustvarjali rože iz »krep« papirja. Sledila je
razstava različnih starih predmetov, fotografij ter orodja za izdelavo tamburic.
Gostinski del je imel hotel Jeruzalem.
Zvečer je sledila zabava z ansamblom Koštruni.
STROŠKI (LTO-ja) – 2. SEJEM CVET IN MED
08.05. 2010
LOTMERK V CVETOČI POMLADI
KAJ KJE KDAJ CENA (bruto)
Oder Glavni trg Ljutomer 08.05. 2010 80,00 €
Ozvočenje Glavni trg Ljutomer 08.05. 2010 30,00 €
Radijska reklama 7 objav 50, €
Plakati 30, €
SAZAS 120.02
SKUPAJ: 310,02
TOUR DE MUR TOTAL
(06. junij) 2010
Kot partner je LTO Prlekija Ljutomer sodelovala pri izpeljavi mednarodnega projekta (Slovenija,
Avstrija, Hrvaška) Tour de Mur Total. Namen projekta je predvsem promocija kolesarjenja,
zdravega življenja in pozitivnega odnosa do naravnega okolja.
Letošnji maraton je spet omogočil, da se je bilo mogoče odpeljati ob celotnem toku reke Mure
(izvir-Avstrija, izliv-Hrvaška).
Naš del trase se je pričel v Zdravilišču Radenci, nato nas je pot vodila v Bad Radkersburg (naš
zavod pobiral štartnino) od tu naprej pa 2 trasi, redna in družinska. Redna trasa je peljala Gederovci
Tišina, Bakovci, Dokležovje, Veržej, Terme Banovci (okrepčevalnica), Mota, Razkrižje (nato ena
varianta na Hrvaško), Bistrica, Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Veržej, Vučja vas, Radenci.
Družinska trasa nas je peljala mimo Pavlove hiše, kjer smo si pogledali damjake, nato v Gederovce
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
135
in zatem v Petanjce in v Zaton. Iz Zatona pa spet v Zdravilišče Radenci, kjer je bil zaključek
maratona ter program in pojedina. Slovenske trase se je udeležilo cca. 150 kolesarjev, kar je lep
uspeh. Tudi družinske trase se je udeležilo kar nekaj družin, lahko bi bilo več. Za začetek je kar
dobro.
PRLEŠKI SEJEM
14. 08. 2010
LTO Prlekija je pomagal pri logističnih delih:
- izdelava ter tiskanje oznak za WC
- pomoč pri lepljenju oznak za stojnice
- nameščanje WC kabin
- usmerjanje razstavljalcev na svoja mesta
- odprt TIC Ljutomer (intervjuji, začasna pisarna TD Ljutomer…)
PROGRAM PRIREDITVE
830
Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer
900
Pozdravi in nagovori
Izpust golobov
Postavitev klopotca
Kulturni program:
o ljudske pevke
o tamburaši
o folklora
o GŠ Slavka Osterca Ljutomer
o ljudski pevci
Predstavitev društev in njihovih stojnic
Predstavitev domače obrti
1300
Zabava z ansamblom TOTI ŠTIRJE
1900
Zabava z ansamblom Štrk
200
Zaključek
Sama postavitev klopotca se je pričela dopoldan z obrazložitvijo kaj je klopotec, kdaj se postavlja.
Sledila je svečana povorka, kjer so člani KD Anton Krempl v narodnih nošah ob spremljavi
»muzikantov« prinesli dele klopotca do klopotčeve »sohe«, kjer je matija Bratuša začel sestavljati
klopotec. Sledila je zdravljica klopotcu in člani KD so odplesali nekaj značilnih plesov za to naše
področje.
MARTINOVANJE 2010
11., 12., in 13. 12. 2010
Letošnje Martinovanje 2010 smo organizirali skupaj s KAEMDE. Oni so prevzeli vso logistiko,
glasbene skupine, krst mošta. LTO Prlekija Ljutomer je poskrbel in organiziral dopoldanski del v
soboto, 13. 12. 2010.
V četrtek, 11. 11. 2010 po 12 uri, so člani KAEMDe pred šotorom pekli kostanje, prodajali kuhano
vino ter ostalo. Zbralo se je kar nekaj ljudi, da so poskusili pečene kostanje, ter kuhano vino in
seveda mošt.
V petek, 12. 11. 2010, je bil organiziran koncert skupine Free For Cash in kasneje Samo Budna in
Band. Vse skupaj se je pričelo ob 20. uri. Bolj se je bližal nastop Samota Budna in Band, večja je
postajala množica. Končna ocena je, da se je zbralo lepo število poslušalcev oz. obiskovalcev
koncerta.
V soboto, 13. 11. 2010, smo ob 8. Uri pričeli z Martinovo tržnico, kjer so obiskovalci imeli veliko
stvari na razpolago (domači kruh, mošt, vino, pogače, nakit, obski, domači siri, skute, jabolka,
jabolčni sok, med, medenjaki ter cvetlice. Sam dopoldan so nam popestrile dopoldan vzgojiteljice
vrtca Ljutomer s svojimi ustvarjalnimi delavnicami ter Klub Prleških babic iz Pristave. Sledila je
gledališka predstava Otroškega odra KD Ivan Kaučič Ljutomer, nato so učenci glasbene šole
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
136
Ljutomer popestrili dopoldan z igranjem na harmonike. Svoje plese so nam prikazali mladi člani oz.
Mlodi Prleki KMTD Krištanci-Šalinci-Grlava, nato še učenci OŠ Cven s folklorno skupino. S svojo
glasbo so nas še kasneje razveseljevali člani DU-tamburaška skupina Bisernica.
V dopoldanskem času smo se tudi »poslovili« od klopotca. Le tega je pospravljal Matija Bratuša ter
člani KD Anton Krempl iz Male Nedelje.
Sam program se je zaključil z zaprtjem Martinove tržnice ob 18.uri. Ob 20. uri pa je sledil krst
mošta, katerega je pripravil Pepek z brega ter njegov prijatelj Klumpa. Še prej sta nas pozdravili
županja Občine Ljutomer ter vinska kraljica Adrijana Bogdan.
Po vsem tem je sledila zabava s skupino Mambo Kings.
KAJ STROŠKI
OZVOČENJE 780,00 € bruto
POVEZOVALEC 120, 00 bruto
MAMBI KINGS 2.983,75 bruto
REKLAMA MAXI 957,60 bruto
DIXI 145,93 bruto
VAROVANJE 712,80 bruto
Igrica KD IVAN KAUČIČ 300,00 bruto
Sebastijan Rudolf s.p. 95,00 bruto
SAMOEL BUDNA 325,00 bruto
KD ANTON KREMPL 50,00 bruto
KMTD Krištanci-Šalinci-Grlava 50,00 bruto
DU Ljutomer - Bisernica 50, 00 bruto
KSP cca. 125 brutto
SKUPAJ 6.695,08 €
JUHU, VESELI DECEMBER JE TU
Glavni trg Ljutomer, 11. 12. 2010
Program prireditve:
- 14. uri PRIČETEK BOŽIČNEGA BAZARJA
- 14. uri lutkovna predstava NODI PRIČAKUJE DEDKA MRAZA in prihod Dedka Mraza ter
Božička
- 14.45 uri KRASITEV JELKE S OKRASKI UČENCEV OŠ TER VRTCEV in drugi
- 15. uri NASTOP MLODIH PRLEKOV (recital in plesi)
- 15.30 uri NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER
- 16. uri OTVORITEV PRAVLJIČNE DEŽELE PRED HIŠICO VESELJA
- 16.30 uri SVEČAN PRIŽIG LUČI NA JELKI - ŽUPANJA OBČINE LJUTOMER
- nato rajanje ob božično-novoletnih skladbah
Sama prireditev je lepo uspela, še posebej je veliko množico otrok privabila lutkovna igrica Nodi
pričakuje Dedka Mraza ter sama razdelitev daril (medenjak v obliki smreke). Spet so nas navdušili
člani KMD Šalinci, Krištanci Grlava s svojim nastopom, nenazadnje pa tudi učenci Glasbene šole
Slavko Osterc Ljutomer (harmonikaši).
Letošnja novost Veselega decembra je bila tudi Pravljična dežela (omogočili: Iibis, Vebis hiše,
Občina Ljutomer in LTO Prlekija Ljutomer), ki je postavljena pred Hišico veselja in tako pričara
pravljično vzdušje.
Novost pa še je bil tudi prižig lučk na jelki na Glavnem trgu.
Ves program pa je bil popestren z Božičnim bazarjem, ki nas je razveseljeval z domačo kulinariko,
vini, spominki, čestitkami, okraski, medom in še bi lahko našteval.
Spet se je pojavil problem, kako zadržati ljudi ves čas na prireditvi, saj je večina ljudi z otroki odšla
po igrici domov.
Donator- sponzor:
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
137
- Vinoreja Kaučič (ozvočenje)
- Vinis hiša (Pravljična dežela – računal samo material)
- Iibis (Pravljična dežela – računal samo material)
ŠTEFANOV POHOD NA JERUZALEM 2010
26. december 2010
LTO Prlekija Ljutomer je tudi letos bil organizator Štefanovega pohoda na Jeruzalem. Na Glavnem
trgu v Ljutomeru se nas je zbralo kar lepo število pohodnikov. Žal nam je samo, da se nam niso
priključili taborniki iz Ljutomera, saj se nihče ni prijavil.
Pot nas je vodila na Spodnji Kamenščak (trasa čez Jurševko odpadla, saj je Kostanjevica poplavila
most), Radomerje, Cuber, kjer je bila prva okrepčevalna postaja (čaj, kuhano vino, pecivo), pot smo
nadaljevali proti Plešivici, kjer še je bila predzadnja okrepčevalna postaja. Na poti sta se nam letos
pridružila poštar Pavli ter Božiček. Zadnja postaja in cilj je bil v Jeruzalemu, kjer nas je pričakal
Dedek mraz, ki je skupaj z Božičkom ter poštarjem Pavlijem obdaroval prisotne otroke. Sledila je
degustacija vin iz vinoteke v Jeruzalemu ter maša v cerkvi Žalostne Matere božje. Dvorec
Jeruzalem je serviral čaj ter kuhano vino – gratis. Nato pa pot v Ljutomer.
STROŠKI – ŠTEFANOV POHOD NA JERUZALEM
December 2010
KAJ CENA (bruto)
Živila za okrepčevalnice
(čaj, sladkor, kava,
klinčki…)
27,21 €
Sladkarije za darila 47, 76 €
Degustacija vin 60 €
SKUPAJ: 134,97 € (LTO Prlekija Ljutomer
SILVESTROVANJE 2010, GLAVNI TRG LJUTOMER - ŠOTOR
31. 12. in 01. 01. 2010 - 2011
Dvodnevno Silvestrovanje smo izpeljali skupaj s KMD KAEMDE in Občino Ljutomer. KMD
KAEMDE je v bistvu prevzela vso organizacijo, naš zavod je pomagal pri koordinaciji ter logistiki.
Sama prireditev oz. Silvestrovanje je bilo zelo dobro obiskana. Program Silvestrovanja se je pričel
ob 22. uri. Igral je ansambel Vzpon, ki je množico dodobra ogrel s glasbo različnih obdobij in
generacij. Malo pred polnočjo se je pričela igra, Kdo ima prvi rojstni dan v Novem letu. Nagrade so
bile tri in sicer za moške, ženske in otroke oz. mladostnike do 18. leta. Nagrajenci so dobili torto
podjetja Rogljiček, kosilo za dve osebi gostišče Stari hrast ter družinska letna karta za kopanje v
Biotermah Mala Nedelja. Sledila je poslanica županje ter odštevanje in zdravljica. Vse to pa je
dopolnil ognjemet. Po vsem tem se je zabava nadaljevala vse do 2. ure zjutraj.
V soboto se je program pričel s trubači GIPSY MAGIC iz Srbije. Tudi obisk te prireditve je bil
dobro obiskan, saj so glasbeniki pričarali balkansko vzdušje, organizator pa je pričaral dobrote
srbske kulinarike.
OKVIRNI STROŠKI SILVESTROVANJE 2010, Glavni trg Ljutomer
- ogrevanje šotora, 300 €
- varovanje, 575 €
- kontajner za smeti, 150 €
- ansambel, 2000 €
- ozvočenje, 480 €
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
138
- SAZAS, 140 €
- ognjemet, 2000 €
- WC, 200 €
- oglaševanje 700 €
- transparenti, 150 €
TURISTIČNA TRŽNICA 2010
Turistično tržnico 2010 smo pričeli v mesecu marcu, povpraševanje po njej, tako s strani
ponudnikov kot kupcev, je bilo že v začetku meseca februarja.
Sprememba tržnice 2010 je v tem, da poteka vsako soboto. Dosedanji obisk tržnice je vzpodbuden,
saj lahko opazimo, da ljudje že z namenom pridejo na tržnico po nakupih. Nenazadnje pa je tudi
lepa popestritev sobotnega popoldneva na trgu. Lahko pa tudi sklepamo, da ima tržnica tudi širšo
korist, saj so bližnji lokali, predvsem zunanje terase lepo obiskane, tudi s strani kupcev s tržnice.
BOŽIČNI BAZAR 2010
Nadaljevanje Turistične tržnice je bil t.i. Božični bazar, ki je potekal ob sobotah v konec novembra
in ves december.
Tudi na Božičnem bazarju je bilo zelo živahno, saj si le tega ogledalo oz. obiskalo lepo število
obiskovalcev. Sam Božični bazar je pripomogel tudi k decembrskemu vzdušju na Glavnem trgu
Ljutomer.
Opazno je bilo tudi več obiskovalcev, saj so stojnic bile postavljen na sam Glavni trg, kjer je pretok
ljudi dosti večji.
Na Božičnem bazarju nas je obiskal tudi Miklavž s parklji, kasneje pa še Božiček in Dedek mraz.
Letos je v sklopu bazarja potekala prireditev Juhu veseli december je tu, kjer nas je obiska Nodi z
Dedkom mrazom, svečano prižiganje lučk, otvoritev Pravljične dežele.
TURISTIČNA TRŽNICA
MESEC KOLIKO Št. ponudnikov
marec 4 40
april 5 40
maj 3 23
junij 4 32
julij 5 22
avgust 2 4
september 4 13
oktober 4 22
november 3 23
SKUPAJ 34 219
BOŽIČNI BAZAR
MESEC KOLIKO Št. ponudnikov
november 1 7
december 3 32
SKUPAJ 4 39
STAND UP VEČERI – Hotel Jeruzalem
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
139
julij 2010 – januar 2011
Skupaj s podjetji Mediaart, Prleškimi cajtingami, Prlekija on-net., Vinoreja Kaučič ter Hotelom
Jeruzalem smo z julijem pričeli STAND UP večeri v Hotelu Jeruzalem. V Ljutomer smo hoteli
pripeljati oz. doprinesti tudi ta žanr komedije, življenjskih resnic.
Sprva smo bili zadržani in skeptični glede obiska, saj se je ta projekt prvič izvajal v Ljutomeru, v ta
namen smo tudi postavili neko simbolično vstopnino, 1 €, saj smo hoteli predvsem razveseliti
obiskovalce ter nenazadnje, da se nekaj dogaja v Ljutomeru. Sam namen je bil že presežen na prvi
predstavi, saj smo morali postaviti dodatno nekaj miz ter stolov. Sprva se je odvijalo na terasi
kasneje (hladnejši večeri) pa v restavraciji Hotela Jeruzalem. Število obiskovalcev se je od
predstave do predstave povečevalo, tako, da smo morali pričeti z rezervacijami.
Namen teh večerov je bil realiziran, lahko rečemo več kot to. Ljudje se po večini s predstav odhajali
nasmejani ter sproščeni. Za nameček pa so še bili deležni gratis dobrodošlic vin Vinoreje Kaučič,
različnih koktejlov ter žive glasbe različnih glasbenih skupin, Big Bandov ter posameznikov.
Seveda ne smemo pozabiti na sponzorje oz. donatorje, ki so omogočili Stand up večere.
Na omenjenih večerih so se nam predstavili naslednji nastopajoči:
Martina Ipša, Ana Marija Mitič, Hongapaj (Jože Pečnik), Lucija Ćirović – Fata, Janez Usenik,
Vanči Žorž, kot zadnji pa se nam je še predstavil Vid Valič.
HIŠICA VESELJA 2010
KDAJ KDO NAMEN
03. 05. 2010 do 12. 05.
2010
Vrtec Cven Razstava od cvetlice do
medenjaka
09.,16., 21. 06. 2010 Splošna knjižnica
Ljutomer
Ustvarjalne delavnice
19. 06. 2010 Vrtec Ljutomer Likovno – pravljična
delavnica
13. 12. 2010 Splošna knjižnica
Ljutomer
Pravljična ura
Ugotavljamo, da so se dogodki v Hišici zmanjšali na prejšnjo leto, kljub temu, da smo ponudili
Hišico veselja šolam, vrtcem in zavodom.
Res pa je, da hišica ni izolirana in je zato poleti v njej prevroče, pozimi pa premrzlo.
Zavod LTO Prlekija Ljutomer je pomagal tudi pri vseh večjih prireditvah, ki so se organizirale na
Glavnem trgu Ljutomer. Pomoč je bila predvsem logistična (prodaja kart, majic, info točka…).
- Teden vseživljenjskega učenja – Gimnazija Franc Miklošič, maj
- Salon Jeruzalem, Slovino, junij
- Prleška poletna noč, KMD KAEMDE, julij
- Grossmanov festival, KTD Festival Ljutomer, avgust
- Taborski tek, ŠIM Ljutomer, avgust
- Oktobervinofest, oktober
Razen koordinacije je bilo poskrbljeno tudi za prireditveno infrastrukturo (električni priključki,
voda, stojnice…). Pomagali smo pri prijavah prireditev (Navodila za uporabnike za prireditve na
Glavnem trgu, Naslovni list, potrebna logistika).
Tudi za koordinacijo »prireditev« v Hišici veselja je bilo vedno poskrbljeno, tako da so se različne
stvari pravočasno in dobro izvajale.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
140
7. TRŽENJE
A. Organizirali in spremljali smo 7 obiskov za novinarje in organizatorje potovanj (Avstrija,
Nemčija, Italija, Anglija, Nizozemska),
B. PR članki v Delu, Večer, Vestnik,
C. Objave na Radiu SI Internation, Radio Prlek, Murski val, Radio Maribor,
D. Po različnih orodjih tržnega komuniciranja smo poslali turistične programe za zaključene
ciljne skupine, kot so šole, društva upokojencev, ter sindikati,
E. Prodajne kataloge Jeruzalem Slovenija 2010 smo poslali vsem TIC-em v Sloveniji, STO in
predstavništvom STO v tujini ter ambasadam.
F. Vsem agencijam smo poslali naše turistične programe.
8. SODELOVANJA:
A. Sodelovanje s turistično informativnimi centri Ljutomer, Jeruzalem, Bioterme Mala Nedelja
ter Cven,
B. Sodelovanje s STO na področju sejemskih nastopov in študijskih tur za novinarje in
organizatorje potovanj, ki iščejo nove destinacije v Sloveniji in drugimi LTO-ji,
C. Z vsemi zainteresiranimi društvi na področju Prlekije in izven nje ter tujine,
D. S Pomursko turistično zvezo iz Murske Sobote.
E. S Prleško razvojno agencijo Ljutomer.
F. Aktivno sodelujemo v Združenju turističnih destinacij Slovenije.
Ljutomer, 28. 2. 2011
Direktor LTO Prlekija Ljutomer
Andrej Vršič
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
141
O b r a z l o ž i t e v:
V skladu z 23. člena Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem Ljutomer
(Uradno gasilo Občine Ljutomer št. 12/2009) je pristojnost Občinskega sveta Občine Ljutomer, da
potrdi Zaključni račun javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične organizacije
Prlekija Ljutomer za leto 2010 in Poslovno poročilo za leto 2010.
Ustanoviteljica zavoda za turizem Ljutomer Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je
Občina Ljutomer. Zavod ima javno pooblastilo za izvajanje javne službe na področju turizma v
Občini Ljutomer.
Predlog Zaključnega računa javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične
organizacije Prlekija Ljutomer za leto 2010 in predlog Poslovno poročilo za leto 2010 je v
predloženi obliki dne 21. 6. 2011 obravnaval Upravni odbor Lokalne turistične organizacije.
Upravni odbor je s sklepom št. 11 potrdil zaključni račun in poslovno poročilo za LTO Prlekija
Ljutomer za leto 2010. Navedeni sklep je priloga gradiva.
Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je v letu 2010 imela 349.138 EUR prihodkov.
Občina Ljutomer je na podlagi proračuna Občine Ljutomer za leto 2010 nakazala Lokalni turistični
organizaciji Prlekija Ljutomer na podlago mesečnih zahtevkov sredstva v višini 136.273 EUR.
Sredstva so bila namenjena za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalcev po merilih,
kot to velja za ostale proračunske uporabnike, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, sredstva za izdatke za blago in storitve za poslovanje zavoda in izvajanje promocijske
aktivnosti in sejemskih predstavitev.
V strukturi prihodkov javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalna turistična organizacija
Prlekija Ljutomer predstavljajo prihodki doseženi na trgu 40 %.
Vsi odhodki skupaj za poslovno leto 2010 so bili realizirani v višini 349.067 EUR. Javni zavod je
poslovno leto 2010 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 59 EUR.
Upravni odbor predlaga, da se presežek prihodkov nad odhodki nameni za turistične programe in
razvoj dejavnosti javnega gospodarskega zavoda za turizem Lokalne turistične organizacije Prlekija
Ljutomer v letu 2011.
V letu 2010 je javni gospodarski zavoda za turizem Lokalna turistična organizacija Prlekija
Ljutomer predstavljal turistično ponudbo na turističnih borzah in sejmih. Informirali so obiskovalce
v štirih TIC-ih in sicer v Jeruzalemu, Ljutomeru, Biotermah Mala Nedelja in Cvenu. Promocija se
je vršila tudi v raznih medijih tako doma kot v tujini ter na spletu. Skozi celo leto je bilo
poskrbljeno za propagandni material, kateri je dostopen v TIC-ih, turističnih točkah in tudi na
spletu. Vključevali so se v projekte in prireditve ter sodelovali s turističnih gospodarstvom,
ponudniki na področju turizma in zainteresirano javnostjo.
Skoti celo leto so organizirali prireditve na Glavnem trgu v Ljutomeru, ter sodelovali z ostalimi
organizatorji.
Upravni odbor je na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem
Ljutomer zaprosil ustanovitelja za potrditev zaključnega računa in poslovnega poročila za leto
2010.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Andrej Vršič in Aleš Vaupotič.
Pripravil:
Aleš VAUPOTIČ, svetovalec mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
142
17. TOČKA DNEVNEGA REDA:
POROČILA O POSLOVANJU POSREDNIH UPORABNIKOV PRORAČUNA ZA
LETO 2010:
OSNOVNE ŠOLE, GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER IN
VRTCA LJUTOMER
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 51.b in c člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 94/07-uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 48. člena Zakona o zavodih Ur.l. RS, št. 12I/1991, št.
45I/1994 Odl.US: U-I-104/1992, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/1998, 36/2000-ZPDZC,
127/2006-ZJZP), 80. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS
št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo ZOFVI-UPB5, 36/2008, 58/2009, 64/2009-popr. in
65/2009-popr.) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.
11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji _________ sprejel naslednji
S K L E P št.
I. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k poslovnim poročilom in zaključnim
računom Osnovne šole Mala Nedelja, Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci, Osnovne šole
Stročja vas, Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, Vrtca Ljutomer in Glasbene šole Slavka
Osterca Ljutomer za leto 2010.
II. Ustanovitelj javnih zavodov Občina Ljutomer odloči o presežku prihodkov nad odhodki in
pokritju presežka odhodkov nad prihodki.
1. Osnovna šola Mala Nedelja
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu šola znaša 3.348,62 €.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu vrtec znaša 411,07 €.
Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo opreme.
2. Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu šola znaša 116,72 €.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu vrtec znaša 571,52 €.
Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo učil in didaktičnih pripomočkov.
3. Osnovna šola Stročja vas
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu šola znaša 1.797,25 €.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu vrtec znaša 786,18 €.
Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo opreme.
4. Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
143
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu šola znaša 117,14 €.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu vrtec Cven znaša 8,61 €.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu OŠ Cvetko Golar Ljutomer znaša 42,92 €.
Presežek odhodkov nad prihodki po zaključnem računu za leto 2010 na stroškovnem
mestu športna dvorana znaša 46,77 €.
Presežek prihodkov nad odhodki za tržno dejavnost znaša 8,00 €.
Skupni presežek prihodkov nad odhodki se porabi za nakup opreme.
5. Vrtec Ljutomer
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 v višini 1.056,94 € se
nameni za obnovo igrišča.
6. Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu za leto 2010 v višini 1.307,85 € se
nameni za delno adaptacijo prostorov v pritličju šole (tolkalna učilnica) in za nabavo
osnovnih sredstev.
Številka: 014/2011-10
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav
ŽUPANJA
Vročiti:
- Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer,
- Osnovni šoli Stročja vas, Stročja vas 101, Ljutomer,
- Osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci, Cezanjevci 39, Ljutomer,
- Osnovni šoli Mala Nedelja, Mala Nedelja 37, Mala Nedelja,
- Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer, Prešernova ulica 8, Ljutomer,
- Vrtcu Ljutomer, Fulneška ulica 5, Ljutomer,
- Angelci Lukman, višji svetovalki,
- Karmen Lah, svetovalki.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
144
O b r a z l o ž i t e v:
Javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja so poslovno leto 2010 zaključili s pozitivnim
poslovnim rezultatom, to je presežkom prihodkov nad odhodki.
Na podlagi 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št.
16/2007-uradno prečiščeno besedilo ZOFVI-UPB5, 36/2008, 58/2009, 64/2009-popr. in 65/2009-
popr.) je obveznost lokalne skupnosti zagotoviti sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in
opreme za osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške, razen tistih, ki se zagotavljajo iz
državnega proračuna (to pa so znotraj materialnih stroškov programski stroški). Glasbenim šolam se
zagotovijo tudi sredstva za nadomestila stroškov delavcev v skladu s kolektivno pogodbo (prevoz
na delo in prehrano). Občina zagotavlja tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in
opreme osnovnim in glasbenim šolam.
Sredstva za plače in prejemke zaposlenih ter sredstva za programske materialne stroške nakazuje
šolam ministrstvo.
Dejavnost predšolske vzgoje se je izvajala v skladu s področno zakonodajo in sklepom Občinskega
sveta Občine Ljutomer o obsegu in organizaciji vrtcev v šolskem letu 2009/2010 in 2010/2011.
Povprečno je bilo vključenih 464,1 otrok. (v letu 2008 povprečno vključenih 413 otrok, v letu 2009
444 otrok).
Občina Ljutomer je vrtcem namenjala mesečno sredstva za dejavnost kot razliko med dejanskimi
stroški in vplačili staršev ter drugih občin, zavezank za plačilo. Od 1.9.2008 dalje za drugega in vse
naslednje otroke iz družine, ki so sočasno vključeni v vrtec, namesto staršev, stroške sofinancira
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Vrtci so v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer prejeli sredstva za nadstandardne
zaposlitve, investicijsko vzdrževanje, dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami in
za plačilo kvot za invalide
Starši so plačevali svoj prispevek v skladu z izdanimi odločbami o višini plačila. Zavodi se soočajo
z neplačevanjem prispevkov nekaterih staršev, kar jim povzroča občasno likvidnostne težave.
V nadaljevanju je na kratko predstavljeno poslovanje javnih zavodov, povzeto po poslovnih
poročilih.
1. OSNOVNA ŠOLA MALA NEDELJA
1.1. Šola
V šolskem letu 2010/2011 je oblikovanih 9 oddelkov in vključenih 137 učencev.
Stroškovno mesto šola je poslovno leto 2010 zaključilo s presežkom prihodkov nad odhodki v
višini 3.348,62 €.
Prihodki so znašali 761.997,42 € in so bili za 4,51 % višji od realizacije v letu 2009. Odhodki so se
povečali primerjalno z letom 2009 za 4,37 % in so znašali 758.586,14 €.
Indeks obratovalnih stroškov za leto 2010 primerjalno z letom 2009 znaša 119,03. V letu 2010 so
nastali obratovalni stroški v višini 35.020,60 € (v letu 2009 29.421,19 €).
1.2. Vrtec
V šolskem letu 2009/2010 so bili oblikovani štirje oddelki, od tega eden samo z vzgojiteljico in v
šolskem letu 2010/2011 pet oddelkov, od tega dva samo z vzgojiteljico. Povprečno je bilo
vključenih 65 otrok (v letu 2009 51,4 otrok).
Celotni prihodki so v letu 2010 znašali 268.416,35 € in so primerjalno z letom 2009 višji za 15,34
%. Odhodki so znašali v letu 2010 268.005,28 €, kar je za 24,83 % več kot v letu 2009. Presežek
prihodkov nad odhodki je znašal 411,07 €.
Razlog povečane realizacije pri prihodkih in odhodkih je oblikovanje novega oddelka vrtca.
2. OSNOVNA ŠOLA JANKA RIBIČA CEZANJEVCI
2.1. Šola
V šolskem letu 2010/2011 je vključeno v šolo v 9 oddelkov 126 učencev.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
145
V letu 2010 je stroškovno mesto šola zaključilo poslovanje s presežkom prihodkov nad odhodki v
višini 3.348,62 €.
Prihodki so v letu 2010 znašali 761.997,42 € in so primerjalno z letom 2009 za 4,51 % višji.
Odhodki so znašali 758.586,14 € in so za 4,37 % višji od realizacije v letu 2009.
Obratovalni stroški so v letu 2010 povečani za 19,03 % primerjalno z letom 2009.
2.2. Vrtec
V Vrtcu Cezanjevci so bili v letu 2009 oblikovani štirje oddelki vrtca, dva v Cezanjevcih in dva na
Stari Cesti. Povprečno je bilo v letu 2010 vključenih 55,4 % otrok (v letu 2009 48,1 otrok).
Prihodki vrtca so v letu 2010 znašali 268.416,35 €, kar je za 22,56 % več kot v letu 2009. Odhodki
so znašali 268.005,28 €, kar je za 24,83 % več kot v letu 2009.
Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 411,07 €.
3. OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS
3.1. Šola
V šolskem letu 2010/2011 je v Osnovno šolo Stročja vas vključenih 154 učencev v 9 oddelkov.
Celotni prihodki so v letu 2010 znašali 858.451,21 €, kar je za 12,04 % več od prihodkov v letu
2009. Odhodki so v letu 2010 znašali 859.637,47 €, kar je za 12,06 % več kot v letu 2009, s tem, da
so porabili tudi ostanek sredstev iz poslovanja iz leta 2007 in 2009 v višini 3.070,06 €.
Tako je v letu 2010 je na stroškovnem mestu šola dejansko nastal presežek prihodkov nad odhodki
v višini 1.797,25 €.
Iz poslovnega poročila je razvidno, da so se v letu 2010 obratovalni stroški primerjalno z letom
2009 povečali za kar 56,47 %. Zelo veliko povečanje je nastalo na postavkah stroški električne
energije (za 74,78 % oz. 3.376,36 €), stroški kurjave (za 112,69 %, oz. 6.038,32 €) in vode (za
110,44 %, oz. 946,93 €). Leto 2010 je prvo celotno leto poslovanja v novi zgradbi.
3.2. Vrtec
V vrtcu je bilo v letu 2010 oblikovanih pet oddelkov in povprečno vključenih 83 otrok (leto prej
75,5 otrok). Celotni prihodki v letu 2010 znašajo 372.700,67 € in so primerjalno z letom 2009 višji
za 10,06 %.
Celotni odhodki v letu 2010 znašajo 373.721,19 €, kar je za 11,68 % več kot v letu 2009.
Presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010 znaša 786,18 €.
4. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER
4.1. Šola
Enota šola zajema poslovanje matične šole in podružnice Cven. V matično šolo je v šolskem letu
2010/2011 vključenih 430 učencev in v podružnico Cven 61 učencev.
Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 2.255.036,91 €. Realizacija je višja za 4,87 %
primerjalno z letom 2009. Odhodki v letu 2010 so realizirani v višini 2.254.919,77 €, kar je za 4,99
% več kot v letu 2009.
Obratovalni stroški so se v letu 2010 povečali primerjalno z letom 2009 za 3,8 %.
Presežek prihodkov nad odhodki iz poslovnega leta 2009 je nastal v višini 117,14 €.
4.2. Vrtec Cven
V Vrtcu Cven so bili v šolskem letu 2009/2010 oblikovani štirje oddelki, od tega eden samo z
vzgojiteljico, od 1.9.2010 dalje so oblikovani trije oddelki. V letu 2010 je bilo v vrtcu povprečno
48,5 otrok, v letu 2009 pa 59,1 otrok.
Prihodki v letu 2010 so znašali 256.890,61 € in so bili nižji kot v letu 2009 za 8,98 %. Odhodki so
znašali 256.882,00 € in so bili za 8,87 % nižji kot v letu 2009. Poslovni rezultat je presežek
prihodkov nad odhodki v višini 8,61 €.
4.3. Podružnica Cvetko Golar Ljutomer
V podružnico Cvetko Golar Ljutomer je vključenih v šolskem letu 2010/2011 22 učencev.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
146
Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 419.614,01 € in so za 9,07 % višji kot v letu 2009.
Odhodki znašajo 421.943,16 € in so za 4,42 % višji kot v letu 2009. Presežek prihodkov nad
odhodki znaša 42,92 €.
Program sofinancirajo občine Križevci, Veržej in Razkrižje.
občina delež v % po
številu
prebivalcev
nakazano v 2010
v €
% glede na
skupno nakazilo
za splošne
stroške
Ljutomer 66,05 10.500,00 76,88
Križevci 19,25 2.460,00 18,01
Veržej 7,49 1.560,04 11,42
Razkrižje 7,21 1.073,00 7,86
SKUPAJ 100 13.658,00 100
4.4. Športna dvorana
V letu 2010 so nastali prihodki v višini 31.049,98 €, kar je za 15,07 % več kot v letu 2009.
Odhodki so v letu 2010 nastali v višini 31.096,75 €, kar je za 15,22 % več kot v letu 2009.
Povečanja se izkazujejo na čistilih, kurjavi in materialu za vzdrževanje opreme.
Presežek odhodkov nad prihodki je nastal v višini 46,77 €.
4.5. Tržna dejavnost
V letu 2010 so bili prvič vodeni prihodki in odhodki za tržno dejavnost. Sem spadajo najemnine,
uporaba poslovnih prostorov, prehrana zaposlenih in drugih odjemalcev, sponzorstvo ipd. Skupaj je
bilo v letu 2010 46.355,32 € prihodkov in 46.347,32 € odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki
v letu 2010 je znašal 8,00 €.
5. VRTEC LJUTOMER
V Vrtcu Ljutomer je bilo v letu oblikovanih 13 oddelkov in povprečno vključenih 216,6 otrok (v
letu 2009 210,4 otrok).
Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 1.167.512,66 €, kar je za 4,21 % več kot v letu 2009.
Celotni odhodki doseženi v letu 2010 znašajo 1.166.455,72 €, kar je za 4,21 % več kot v letu 2009.
Presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010 znaša 1.056,94 €.
6. GLASBENA ŠOLA SLAVKA OSTERCA LJUTOMER
V glasbeno šolo je v šolskem letu 2010/2011 vpisanih 300 učencev, v predhodnem 288, kar je več
kot predhodna leta. Porast števila učencev se beleži zaradi delovanja baletnih oddelkov, saj se vsako
leto oblikuje nadgradnja obstoječih oddelkov. Program glasbene šole sofinancirajo občine Križevci,
Veržej in Razkrižje.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
147
občina delež v % po
številu
prebivalcev
nakazano v 2010
v €
% glede na
skupno nakazilo
za splošne
stroške
Ljutomer 66,05 25.000,04 67,6
Križevci 19,25 6.572,00 17,8
Veržej 7,49 3.298,44 8,9
Razkrižje 7,21 2.100,00 5,7
SKUPAJ 100 36.970,48 100
Občine skupaj so v letu 2010 namenile glasbeni šoli sredstva, ki so pokrila 60 % obveznosti za
obratovalne stroške, prehrano zaposlenih in stroške prevoza zaposlenih na delo. 40 % sredstev je
moral zavod nameniti iz šolnin učencev, kar predstavlja precejšen delež, saj so šolnine namenjene
nabavi instrumentov in pokrivanju programskih stroškov, v manjšem deležu pa tudi za obratovalne
stroške.
Celotni prihodki doseženi v letu 2010 znašajo 562.800,49 € in so za 2,01 % višji od prihodkov iz
leta 2009. Celotni odhodki doseženi v letu 2010 znašajo 561.450,16 € in so za 2 % višji kot v letu
2009. Presežek prihodkov nad odhodki znaša 1.307,85 €.
Obratovalni stroški so se zmanjšali za 0,59 %.
ZAKLJUČEK
Javni zavodi se v letu 2010 niso soočali z večjimi težavami pri izvajanju dejavnosti. Občasno je bilo
zaznati problem likvidnosti, saj imajo javni zavodi odprtih veliko terjatev do staršev (malice, kosila,
prispevek za vrtec). Z zamikom svoje obveznosti poravnavajo tudi druge občine in Zavod za
zdravstveno zavarovanje.
Občina Ljutomer šolam vsako leto zagotovi sredstva za pokritje obratovalnih stroškov in sredstva
za investicijsko vzdrževanje. Iz leta v leto se poskuša zagotoviti nekaj več sredstev kot znaša indeks
povprečne letne rasti stroškov, saj se ugotavlja, da se javnim zavodom skozi zakonodajo nalagajo
novi stroški, za pokritje katerih ni drugega vira, kot sredstva ustanovitelja (ekipe prve pomoči,
obdobni pregledi instalacij, ureditev igralnic v vrtcu, pregledi igral…).
Poslovna poročila in zaključni računi vseh zavodov so v strokovni službi na vpogled in jih lahko
člani Občinskega sveta Občine Ljutomer pregledajo ter se z vsebino podrobno seznanijo.
Pri pripravi sklepa o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka
odhodkov nad prihodki smo upoštevali predloge svetov javnih zavodov.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda Karmen Lah.
Občinskemu svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o poslovnih poročilih in zaključnih računih za
leto 2010 za javne zavode na področju vzgoje in izobraževanja, katerih ustanoviteljica je Občina
Ljutomer, razpravlja, in sprejme predlagani sklep.
Pripravila:
Karmen LAH mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
SVETOVALKA ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
148
SPLOŠNE KNJIŽNICE LJUTOMER
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 51. b in 51. c člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07,
76/08 in 79/09), 48. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92,
8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), Sporazuma o
premoženjsko delitveni bilanci (Ur.l.RS, št. 57/00), 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer št.11/2009), 20. in 26. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Splošna
knjižnica Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2004, 5/2007 in 3/2011) je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. redni seji, sprejel naslednji
S K L E P št.:
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k Zaključnemu računu in Poslovnemu
poročilu Javnega zavoda Splošna knjižnica Ljutomer za leto 2010.
2. Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki
v OE Knjižnica v višini 2.534,95 EUR pokrije iz sredstev, namenjenih za knjižnično
dejavnost v letu 2011.
3. Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer nameni ugotovljene presežke prihodkov nad
odhodki v:
OE Muzej, v višini 66,51 EUR, za pokritje materialnih stroškov te enote v letu
2011,
OE Galerija, v višini 621,40 EUR, za program galerijske dejavnosti v letu 2011,
OE Kino in Dom kulture, v višini 1.871,99 EUR, za pokritje materialnih
stroškov v letu 2011.
Številka: 610/2011-10-
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Splošni knjižnici Ljutomer, Glavni trg 2, 9240 Ljutomer
- Občine Križevci, Veržej in Razkrižje
- Renati Zrinski, svetovalki
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
149
O b r a z l o ž i t e v:
Občinski svet Občine Ljutomer je sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Splošna knjižnica
Ljutomer 7. 5. 2004 in v letu 2007 in 2011 še dve dopolnitvi odloka (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 5/04, 5/07 in 3/11). Splošna knjižnica Ljutomer opravlja knjižnično dejavnost za
potrebe štirih občin in sicer Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje v skladu z mrežo splošnih
knjižnic v Sloveniji. Znotraj Splošne knjižnice so v lanskem letu delovale tri organizacijske enote:
Muzej, Galerija ter Kino in Dom kulture, ki so izvajale druge kulturne dejavnosti.
Javni zavod je v letu 2010 dosegel skupno 465.551,74 EUR prihodkov, od tega 8.039,65 EUR
prihodkov iz tržne dejavnosti. Skupni odhodki so v letu 2010 znašali 465.526,79 EUR. Tržna
dejavnost je v letu 2010 predstavljala 1,72% celotnih prihodkov. Tržno dejavnost zavoda obsegajo:
članarina v knjižnici, najemi dvoran, vstopnine za oglede muzeja, izvajanje programa za
kinematografsko dejavnost- kino vstopnice in provizija od prodaje knjig.
Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer je poslovno leto 2010 zaključil s presežkom prihodkov nad
odhodki v višini 24,95 EUR.
Občina Ljutomer je 20. 1. 2010 podpisala pogodbo o sofinanciranju kulturne dejavnosti v javnem
zavodu Splošna knjižnica Ljutomer v letu 2010, s katero je zagotovila proračunska sredstva za
opravljanje dejavnosti v skupni višini 331.486 EUR. Na podlagi mesečnih zahtevkov je Občina
Ljutomer Splošni knjižnici Ljutomer v letu 2010 iz občinskega proračuna nakazala sredstva za
naslednje namene: sredstva za plače in druge izdatke zaposlenih, sredstva za prispevke
delodajalcev, sredstva za izdatke za blago in storitve, sredstva za nakup knjig, sredstva za premije
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter za investicijsko vzdrževanje. Občina
Ljutomer je v letu 2010 pokrivala 66,09 % stroškov knjižnice in 100% stroškov za enote Galerija,
Muzej in kino ter Dom kulture. Občine Križevci, Veržej in Razkrižje so v skladu z sporazumom o
delitveni bilanci prejemale zahtevke za sofinanciranje knjižnične dejavnosti zavoda v skupnem
deležu 33,91 %. Izdani zahtevki občinam so bili poravnani, razen Občina Razkrižje ni nakazala
zadnjega obroka.
POVZETEK Finančnega poročila SKL za obdobje 1. 1. – 31. 12. 2010
Prikaz prihodkov, odhodkov in presežka prihodkov nad odhodki SKL v letu 2010 po enotah
SKL Prihodki
% (v EUR) Odhodki
(v EUR) Prihodki –
- odhodki
1. Knjižnica a+b+c+d+e+f 303.748,25 306.283,20 -2.534,95
Občina Ljutomer 66,09 151.499,86
Občina Križevci 19,48 44.007,71
Občina Veržej 7,60 17.079,51
Občina Razkrižje 6,83 16.100,00
a/ občine skupaj 100,00 228.687,08
b/ knjige skupaj 56.808,92
c/ lastni prihodki 3.927,65
d/ ZZRS –javna dela 11.676,69
e/ Ministrstvo za kulturo 2.412,00
f/ ostali prihodki 235,91
2. Enota Galerija 25.856,26 25.234,86 +621,40
3. Enota Muzej 52.725,29 52.658,78 + 66,51
od tega tržni delež 597,00
4. Enota Kino in DK 83.221,94 81.349,95 +1.871,99
od tega tržni delež 3.515,00
Skupaj SKL 1+2+3+4 465.551,74 465.526,79 +24,95
Prikaz prihodkov in odhodkov SKL v letu 2010 po enotah v EUR in deležih v %
SKL Prihodki Odhodki Prihodki –
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
150
% (v EUR) % (v EUR) - odhodki
1. Knjižnica 65,2 303.748,25 65,8 306.283,20 -2.534,95
2. Galerija 5,6 25.856,26 5,4 25.234,86 ++621,40
3. Muzej 11,3 52.725,29 11,3 52.658,78 + 66,51
4. Kino in DK 17,9 83.221,94 17,5 81.349,95 +1.871,99
Skupaj SKL 100 465.551,74 100 465.526,79 +24,95
Svet Splošne knjižnice Ljutomer je v skladu z 20. členom odloka in 19. členom statuta Javnega
zavoda Splošna knjižnica Ljutomer na 4. redni seji 31. 3. 2010 sprejel Zaključni račun s finančnim
in poslovnim poročilom zavoda za leto 2010, ter potrdil predlog zavoda, da se presežek odhodkov
nad prihodki v OE Knjižnica, ki znaša 2.534,95 evrov pokrije iz proračunskih sredstev, namenjenih
za knjižnično dejavnost za leto 2011. V zvezi s presežki prihodkov nad odhodki v ostalih
organizacijskih enotah je svet zavoda predlagal, da OE Muzej presežek v višini 66,51 EUR nameni
za materialne stroške znotraj enote v letu 2011, OE Galerija v višini 621,40 EUR za program
galerijske dejavnosti in OE Kino in Dom kulture v višini 1.871,99 EUR za materialne stroške v tej
enoti in sicer za nakup kurilnega olja.
V skladu s 26. členom odloka o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča
ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.
Občina Ljutomer soglaša s predlogom zavoda, da se presežek odhodkov nad prihodki v OE
Knjižnica pokrije iz sredstev, namenjenih za knjižnično dejavnost za leto 2011, presežki prihodkov
nad odhodki v ostalih treh organizacijskih enotah pa se namenijo za pokrivanje stroškov opravljanja
lastnih dejavnosti v letu 2011.
V skladu z ustanovitvenim aktom in sklepom sveta zavoda se Občinskemu svetu Občine Ljutomer
predlaga, da obravnava predlagani sklep in ga sprejme.
Pripravila:
Renata ZRINSKI
SVETOVALKA
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
151
JAVNEGA ZAVODA ZA ŠPORT, IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN MLADINO
LJUTOMER
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 51.b in c člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 94/07-uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 25. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za
šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 5/04, 8/04
in 13/09) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009)
je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. seji _______ sprejel naslednji
S K L E P št.
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k poslovnemu poročilu in zaključnemu
računu Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer za leto
2010.
2. Presežek odhodkov nad prihodki v višini 111,35 € se nameni za opravljanje in razvoj
dejavnosti zavoda.
Številka: 014-10/2011
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav
ŽUPANJA
Vročiti:
- Javnemu zavodu za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer,
- Angelci Lukman, višji svetovalki,
- Karmen Lah, svetovalki.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
152
O b r a z l o ž i t e v:
Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer (v nadaljevanju: ŠIM Ljutomer)
je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in
mladino Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 5/04, 8/04 in 13/09). Opravlja dejavnosti na
področju športa, izobraževanja odraslih in mladine, kot javno službo za območje Občine Ljutomer.
ŠIM Ljutomer je zaključil poslovno leto 2010 s pozitivnim poslovnim rezultatom v višini 111,35 €.
Poslovanje javnega zavoda se vodi po enotah, kot posebni stroškovni mesti se vodita tudi Letno
kopališče Ljutomer in Športna dvorana ŠIC Ljutomer.
PREGLED POSLOVANJA ŠIM-a PO ENOTAH
1. ENOTA ZA ŠPORT je poslovno leto 2010 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v
višini 55,24 €. Iz finančnega poročila je razvidno, da je bilo v letu 2010 97.781,39 € prihodkov in
97.726,15 € odhodkov.
V javnem zavodu se, v enoti za šport v skladu z ustanovitvenim aktom, izvajajo strokovne naloge
za Športno zvezo Ljutomer, zato je zveza tudi nosilec športnih prireditev. Posledično se podatki o
delovanju v športu pojavljajo pri obeh organizacijah in sicer v poslovnem poročilu zavoda in
športne zveze. Izvedeno je bilo 93 športnih prireditev, na katerih je sodelovalo 4.041 udeležencev.
Tabela št. 1: Prikaz športnih prireditev v letu 2010 in primerjalni podatki za leto 2009.
ŠT Program 2009 2010
1 PREDŠOLSKI OTROCI: 3 prireditve 297 301
kostanjev tek -1 139 125
plavalni tečaji (tedenski) – 1 110 128
Cicibaniada – mini olimpiada -1 48 48
2 ŠOLOOBVEZNI OTROCI: 34 prireditev 1.916 1.994
šolska športna tekmovanja - 30 tekmovanj 1.776 1.778
področna šolska športna tekmovanja - 3 140 145
Šport v zimskih počitnicah 0 0
Veter v laseh, s športom proti drogi-1 0 71
3 ŠPORTNO POLETJE – 12 prireditev 611 649
plavalni tečaji – 1 7 11
poletne ŠRI (prej poletna olimpiada) - 3 66 92
tenis tečaj – 4 21 27
taborski tek in pohod – 1 267 257
Nočno kopanje in plavanje -2 250 250
Pokalno-odbojka na mivki-1 0 12
4 ŠPORTNE IGRE ZAPOSLENIH – 11 prireditev 316 294
Odbojka in m. nogomet – 4 180 160
individualne panoge – 7 136 134
5 NAMIZNI TENIS – 12 prireditev 84 138
Uvodni pregledni turnir-1 0 36
Pokalno tekmovanje-1 0 20
Člani – 4 30 30
Članice – 2 10 8
Veterani – 1 12 12
Otroci – 3 32 32
6 POLETNA LIGA-odbojka na mivki – 5 190 180
7 ZIMSKA LIGA-mali nogomet – člani -6 285 240
8 ZIMSKA LIGA-mali nogomet – veterani 7 105 75
9 NOVOLETNI TURNIR-odbojka + namizni tenis – 2 102 95
10 ŠPORTNIK LETA – razglasitev - 1 72 75
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
153
SKUPAJ UDELEŽENCEV 3.978 4.041
V enoti šport se izvaja:
- strokovno-organizacijske naloge za Športno zvezo Ljutomer,
- soupravljanje športne dvorane pri Osnovni šoli Ivana Cankarja Ljutomer,
- upravljanje z letnim kopališčem v Ljutomeru - ločeno stroškovno mesto,
- upravljanje s športno dvorano ŠIC Ljutomer – ločeno stroškovno mesto,
- vzdrževanje tenis igrišč v Ljutomeru,
- upravljanje z namakalnim sistemom na nogometnem igrišču v Ljutomeru in upravljanje s
strojnim parkom (parkovni traktor, kosilnica za nogometno igrišče, traktor s prikolico in
kosilnica).
- izvajanje javnih del na področju športa – v letu 2010 vključenih šest udeležencev za pomoč pri
vzdrževanju športnih objektov v Ljutomeru in na Cvenu.
Letno kopališče Ljutomer je poslovno leto 2010 zaključilo brez presežka prihodkov nad odhodki
in obratno (poslovni izid je 0). Zabeleženih je bilo 55 kopalnih dni in zelo slabo vreme v avgustu. V
sezoni 2010 je bilo na kopališču 11.023 obiskovalcev, kar je 700 manj kot v prehodnem letu.
Izredno visok obisk je bil v juliju, ko je dnevni obisk znašal preko 600 obiskovalcev, kar je največ v
zadnjih treh letih.
Prikaz števila obiskovalcev po mesecih
Mesec skupaj
JUNIJ 1.627
JULIJ 7.518
AVGUST 1.878
SKUPAJ 11.023
V strukturi prihodkov je Občina Ljutomer zagotovila 69,5 % sredstev.
Zaradi težav z zagotavljanjem ustreznosti kopalne vode, bo potrebno izvesti zamenjavo vsebine
filtrov.
Športna dvorana ŠIC Ljutomer
Prihodki so v letu 2010 znašali 137.984,54 €, odhodki pa 137.961,68 €, kar pomeni minimalni
presežek v višini 22,86 €. V strukturi prihodkov znaša delež Občine Ljutomer 61,3 %.
Letno je bilo v športni dvorani preko 50.000 obiskovalcev brez dijakov Gimnazije Franca Miklošiča
Ljutomerr. Objekt postaja čedalje bolj prizorišče velikih športnih in zabavnih prireditev, na katerih
se zbere tudi 1.600 obiskovalcev, kar je maksimalna kapaciteta športne dvorane.
V tabeli 2 je prikazana zasedenost objekta v popoldanskem času od ponedeljka do petka, sobote in
nedelje so namenjene prvenstvenim tekmam, turnirjem in drugim prireditvam.
Tabela 2
DVORANE/ZASEDENOST
100%
TEDENSKA
KAPACITETA
TEDENSKA
ZASEDENOST
ODSTOTEK
ZASEDENOSTI
1. CENTRALNA DVORANA 30 ur 29 ur 96,67 %
1. NAMIZNI TENIS 30 ur 24 ur 80,00 %
1. PLESNA DVORANA 30 ur 28 ur 93,33 %
1. BORILNE VEŠČINE 30 ur 30 ur 100,00 %
1. STRELIŠČE 30 ur 22 ur 73,33 %
SKUPAJ 150 ur 133 ur 88,67 %
2. ENOTA LJUDSKA UNIVERZA je zaključila poslovno leto 2010 s presežkom prihodkov nad
odhodki v višini 23,66 €. Prihodki so v letu 2010 znašali 84.552,51 €, odhodki 84.528,85 €. V
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
154
strukturi prihodkov znaša delež Občine Ljutomer 50 % in delež Ministrstva za šolstvo in šport 22,9
%, ostalo so prihodki od šolnin, projektov in drugi prihodki.
Tabela 3: Izveden program v letu 2010 v primerjavi z letom 2009
ŠT Program 2009 2010
1 PRIDOBITEV IZOBRAZBE - SŠ 11 9
Zdravstvena nega PTI 11 9
2 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 10 10
3 SLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 89 105
Jezikovni tečaji 21 45
Računalništvo 68 36
4 AKTIVNE POČITNICE 10 0
Nemški jezik 10 0
5 TOČKA VSEŽIVLJENSKEGA UČENJA 108 133
SKUPAJ UDELEŽENCEV 228 233
3. ENOTA ZA MLADINO je poslovno leto 2010 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v
višini 9,59 €. Dejavnost se je izvajala z zaposlitvijo animatorke za mlade.
Tabela 4: Programi za mlade v letu 2010 v primerjavi z letom 2009
št. Program 2009 2010
1 ZIMSKE USTVARJALNE DELAVNICE (4 dnevne-počitnice) 53
2 VELIKONOČNE DELAVNICE 22
3 SPOMLADANSKE DELAVNICE (4-dnevne-počitnice)
4 ZDRAVSTVENO LETOVANJE BAŠKA 194 194
Otroci do 14. leta starosti 177 177
Spremljevalci - vzgojitelji in vodniki 17 17
6 JESENSKE DELAVNICE (4-dnevne-počitnice) 59
5 BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE 23 32
SKUPAJ: 217 360
POVZETEK
- Letni program in finančna realizacija je v primerjavi z letom 2009 povečana za 73,93 %, kar je
seveda povezano z upravljanjem nove športne dvorane ŠIC Ljutomer.
- Presežek prihodkov nad odhodki je v letu 2010 minimalen 0,03 %.
- Lastni prihodki od prodaje storitev na trgu, ki se nanašajo na prihodke od uporabe športnih
dvoran, vstopnine na letnem kopališču, tečajev, sredstev iz javnih razpisov in letovanja otrok v
Baški, v seštevku predstavljajo 209.548,73 EUR (47,5 %).
- V letu 2010 so vzdrževali in posodobili sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO
9001:2008, isti standard pa je bil vzpostavljen tudi za Športno zvezo Ljutomer.
- Koristniki storitev so v povprečju 84 % zadovoljni s storitvami, kar je za 1 % višje zadovoljstvo
kot v preteklem letu.
- Pri svojem delu so aktivno sodelovali v državnih projektih (Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport, OKS-ZŠZ, Fundacija za šport, Združenje
upravljalcev športnih centrov Slovenije).
- V času obratovanja letnega kopališča so dodatno zaposlovali le za čas trajanja sezone (3
reševalce iz vode preko študentskega dela), ostalo delo so porazdelili med zaposlenimi.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki dnevnega reda Karmen Lah.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
155
Občinskem svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o poslovnem poročilu in zaključnem računu
ŠIM-a Ljutomer za leto 2010 razpravlja in sprejme predlagani sklep.
Pripravila:
Karmen LAH mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
SVETOVALKA ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
156
ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUTOMER
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi 51.b in 51.c člena Zakona o lokalni (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07, 76/08 in 79/09),
48. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998
Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), 26. in 27. člena Odloka o ustanovitvi
javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer (Ur.l.RS, št. 89/07) in 18. člena statuta
Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer
na 7. redni seji sprejel naslednji
S K L E P št.:
1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k Poslovnemu poročilu javnega
zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer za leto 2010.
2. Ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki v višini 46.931 EUR se pokrije iz poslovanja
javnega zavoda v letu 2011.
Številka: 160/2011-10-
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Zdravstvenemu domu Ljutomer, Cesta I. slovenskega tabora 2, Ljutomer
- Renati Zrinski, svetovalki
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
157
O b r a z l o ž i t e v:
Ustanoviteljice Zdravstvenega doma Ljutomer so Občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje.
V skladu z določili Sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci (Ur.l.RS, št. 57/00) vse štiri občine
pokrivajo obveznosti investicijskega vzdrževanja in investicij po kriteriju števila prebivalcev.
Občina Ljutomer je v letu 2010 zagotovila 8.200 EUR sredstev za investicijsko vzdrževanje. Za
nabavo medicinske opreme je bilo v letu 2010 pridobljeno sofinanciranje Ministrstva za zdravje v
višini 61.283 EUR in sicer za RTG aparat in nabavo druge medicinske opreme. Skupna vrednost
nabavljenih osnovnih sredstev v letu 2010 znaša 228.195 EUR. Poleg ministrstva so za nabavo
medicinske opreme prispevale občine ustanoviteljice ter Zdravstveni dom. Obveznost Občine
Ljutomer je znašala 36.393 EUR.
V letu 2010 je bilo v zavodu zaposlenih 72 delavcev od tega 13 z visoko univerzitetno izobrazbo, 4
z visoko strokovno izobrazbo, 1 z višjo izobrazbo, 40 delavcev s srednjo izobrazbo in 2 z
nepopolno srednjo izobrazbo, 6 tehničnih delavcev in 6 pripravnikov.
Viri financiranja zavoda so bili naslednji: prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS za
obvezno zavarovanje, prihodki zavarovalnic Vzajemna, Triglav in Adriatik te Ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve za dodatno zdravstveno zavarovanje, prihodki od samoplačnikov (fizične
osebe, podjetja in drugi), prihodki donacij in drugi viri.
Bilanca stanja Zdravstvenega doma Ljutomer izkazuje na dan 31.12.2010 obveznosti za sredstva v
upravljanju v višini 1.164.075 EUR, ki po deležu delitvene bilance za Občino Ljutomer
predstavljajo 786.454 EUR.
Skupni prihodki zavoda so v letu 2010 znašali 3.227.876 EUR, celotni odhodki pa 3.274.087 EUR.
Poslovni rezultat zavoda izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 46.931 EUR, kar
predstavlja 1,4 % celotnih prihodkov. Ugotovljeni prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so
znašali 259.537 EUR ali 8,5 % celotnih prihodkov zavoda. Presežek odhodkov nad prihodki je
nastal iz naslova delovanja javne službe in tržne dejavnosti, kar prikazuje izkaz prihodkov in
odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 1.1. do 31.12.2010. Tako so bili prihodki
od prodaje blaga in storitev na trgu nižji od odhodkov od prodaje storitev na trgu v višini 3.087
EUR. Presežek odhodkov nad prihodki iz naslova delovanja javne službe pa je v letu 2010 znašal
43.844 EUR.
Svet zavoda je obravnaval poslovno poročilo in zaključni račun za leto 2010 in ju potrdil. S
sklepom je svet zavoda predlagal, da se bo ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki, ki
predstavlja v bilanci stanja komulativni presežek odhodkov nad prihodki, pokril iz naslova
prihodkov v letu 2011. Glede na finančni izid je zavod pripravil program sanacijskih ukrepov za
odpravo vzrokov za nastanek izgube v letu 2010.
Poslovno poročilo in strokovno poročilo Zdravstvenega doma Ljutomer za leto 2010 je pripravljeno
v skladu s predpisi in je zelo obširno, zato ga ne prilagamo kot gradivo. Nahaja se pri strokovni
službi Občinske uprave Občine Ljutomer in je na razpolago svetnikom, v kolikor želijo podrobnejši
vpogled ali dodatne informacije.
V skladu z ustanovitvenim aktom in sklepom sveta zavoda se Občinskemu svetu Občine Ljutomer
predlaga, da obravnava predlagani sklep in ga sprejme.
Pripravila: mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
Renata ZRINSKI ŽUPANJA
SVETOVALKA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
158
CENTRA ZA SOCIALNO DELO LJUTOMER
OBČINA LJUTOMER
OBČINSKI SVET
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, UPB-2 št. 94/07, 76/08 in 79/09), 99.
člena Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS št.3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.),
122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45) in 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 11/2009) je Občinski svet Občine Ljutomer na 6. redni seji sprejel naslednji
S K L E P št.
Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Poročilo Centra za socialno delo Ljutomer za leto
2010 o izvajanju sledečih socialnih programov:
- Javne službe Pomoč na domu – Neposredna socialna oskrba uporabnikov;
- Javne službe Pomoč na domu – Strokovna priprava, vodenje in koordiniranje;
- Programa javnih del psihosocialna pomoč družini »Skupaj zmoremo«.
Številka: 122/2011-10-
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Centru za socialno delo Ljutomer, Prešernova 17/a, Ljutomer
- Renati Zrinski, svetovalki
O b r a z l o ž i t e v:
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
159
Center za socialno delo Ljutomer je Občini Ljutomer posredoval Poslovno poročilo za leto 2010 za
programe javnih služb in druga področja javnega socialno varstvenega zavoda. CSD Ljutomer je na
podlagi sklenjenih pogodb v letu 2010 opravljal za občino Ljutomer naslednje storitve:
1. Javna služba Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na domu,
2. Javna služba Pomoč na domu, strokovna priprava, vodenje in koordiniranje,
3. Javna dela psihosocialna pomoč družini Skupaj zmoremo.
1. REALIZACIJA JAVNE SLUŽBE – Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na domu
Za izvajanje storitve pomoči na domu neposredna socialna oskrba ima CSD Ljutomer sklenjene
pogodbe z občinami in z Zavodom za zaposlovanje za 3 subvencionirane zaposlitve.
Cena storitve se v letu 2010 ni spreminjala, še vedno znaša 16,79 EUR na uro, od tega neposredna
socialna oskrba 12,78 EUR in vodenje 4,01 EUR za efektivno uro. Zavod RS je subvencioniral
storitev v višini 2,73 EUR na efektivno uro. Subvencija občin k ceni neposredne socialne oskrbe v
višini najmanj 50% celotnih stroškov je znašala 8,40 EUR, potrjena pa je bila še dodatna subvencija
občin v višini 1,56 EUR. Cena pomoči na domu je znašala za uporabnike 4,10 EUR za efektivno
uro pomoči.
Subvencija občin predstavlja več kot 50 % celotnih stroškov izvajanja socialno varstvene storitve
pomoči družini na domu, kar je v skladu s predpisi, ki jih določa Pravilnik o metodologiji za
oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.
Celotni prihodki na stroškovnem mestu Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na domu so
bili v letu 2010 doseženi v znesku 104.411 EUR. V enaki višini so bili izkazani tudi odhodki. V letu
2009 so bili prihodki in odhodki realizirani v višini 107.375 EUR.
Tabela 2: Uporabniki v letu 2010 s primerjavo 2009
Občina
Delež
negovalk po
dejansko
opravljenih
efektivnih urah
(120 ur)
Delež
negovalk po
normativu =1
negovalka za
5 uporabnikov
Povprečno št.
uporabnikov v
letu 2010
Povprečno
število
efektivnih
ur v letu 2010
2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010
Križevci 1,20 0,89 1,19 0,61 5,92 3,08 146 108
Ljutomer 3,05 3,09 3,70 3,36 18,50 16,83 368 371
Razkrižje 0,17 0,44 0,20 0,46 1,00 2,33 19 53
Veržej 1,11 1,00 0,57 0,58 2,92 2,91 133 121
SKUPAJ 5,50 5,42 5,68 5,01 28,34 25,15 666 653
V primerjavi z letom 2009 se je skupno število uporabnikov zmanjšalo za 3,19 uporabnika. Število
uporabnikov se je zmanjšalo v občini Križevci in v občini Ljutomer, povečalo pa pri občini
Razkrižje. V glavnem pa se je povečalo število efektivnih ur zaradi potreb vključenih uporabnikov.
Občine so storitev neposredne pomoči na domu plačevale po mesečnih zahtevkih, ki so bili izdani
po dejanskem obračunu števila opravljenih efektivnih ur, zmanjšani za prispevke uporabnikov.
PRIHODKI IN ODHODKI NEPOSREDNA SOCIALNA POMOČ PO OBČINAH
BESEDILO Realizacija 2009 Realizacija 2010 Indeks
2010/09
PRIHODKI
Občina Ljutomer 31.471 32.924 104,6
Občina Križevci 14.527 12.484 85,9
Občina Veržej 15.752 14.603 92,7
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
160
Občina Razkrižje 1.376 5.141 373,6
Prispevki občanov 17.392 14.059 80,8
Zavod za zaposlovanje 25.452 25.200 90,8
SVZI –opr.prisp.nad
kvoto
958 0 0
prenos v nasl. obrač.
obd.
448 0 0
SKUPAJ PRIHODKI 107.376 104.411 97,2
ODHODKI
Stroški materiala 1.196 1.424 119,1
Stroški storitev 16.898 16.615 98,3
Plače in dodatki 89.281 86.372 96,8
Drugi stroški 0 0
SKUPAJ ODHODKI 107.375 104.411 97,2
REZULTAT 1,00 0
Materialnimi stroški v višini 1.424 EUR so stroški nabave zaščitnih sredstev in zaščitne obleke.
Stroški materiala predstavljajo 1,36 % delež skupnih stroškov.
Stroški storitev v znesku 16.615 EUR v strukturi celotnih odhodkov predstavljajo 15,91 % delež, od
tega so bili stroški prevoza na terenu-kilometrina 16.328 EUR in delno stroški izobraževanja 287
EUR.
Kilometrina na terenu predstavlja 98 % vseh stroškov storitev. Delavkam pripada povračilo po
Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 30% cene 95-neosvinčenega
motornega bencina.
Stroški dela so doseženi v višini 86.372 EUR. Predstavljajo 82,7% vseh odhodkov. Razlika v nižje
izplačanih stroških dela je odpravnina ob upokojitvi izplačana v decembru 2009.
Povprečna bruto plača negovalke na podlagi delovnih ur v letu 2009 je bila 886 EUR, v letu 2010
pa 898 EUR. Nadomestilo plač je bilo izplačano za 16 ur.
Iz poročila je razvidno, da so pri programu Neposredna socialna oskrba - Pomoč družini na
domu, prihodki in odhodki v letu 2010 izkazani v enaki višini.
2. REALIZACIJA JAVNE SLUŽBE - vodenje in koordiniranje pomoči na domu
Celotni prihodki so bili realizirani v višini 31.756 EUR, v letu 2009 pa v višini 31.507 EUR.
Izkazan presežek prihodkov nad odhodki na dan 31.12.2010 v skupni višini 23 EUR je bil prenesen
na kratkoročno odložene prihodke za porabo v letu 2011. Rast prihodkov 2010/2009 znaša 0,7 %.
PRIHODKI IN ODHODKI – vodenje in koordiniranje pomoči na domu
BESEDILO Realizacija 2009 Realizacija 2010 Indeks
2010/09
PRIHODKI
Občina Ljutomer 18.866 18.917 100,2
Občina Križevci 8.136 8.294 101,9
Občina Veržej 2.980 3.018 101,2
Občina Razkrižje 1.525 1.525 100,0
prenos
513
23
SKUPAJ
PRIHODKI
31.507
31.756
100,7
ODHODKI
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
161
Stroški materiala 849 2.220 261,5
Stroški storitev 5.708 10.905 191,0
Plače in dodatki 24.949 18.631 73,6
Drugi stroški 0
SKUPAJ
ODHODKI
31.506 31.756 100,7
Storitev priprave, vodenja in koordiniranja pomoči na domu so občine financirale na podlagi
pogodb po dvanajstinah.
Stroške vodenja sestavljajo stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški za upravno
administrativna dela. Cena storitve v letu 2010 v višini 4,01 EUR za efektivno uro je bila
izračunana skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev,
objavljenim v Uradnem listu RS št. 87/06, 127/2006, 8/2007, 51/08 in 5/09. Preračunana je na 120
efektivnih ur z upoštevanjem normativov, ki so 0,5 vodje na 100 uporabnikov in 0,5 koordinatorja
na 20 socialnih oskrbovalk.
Za upravno enoto Ljutomer je to 0,42 vodje in koordinatorja, ki ga občine pokrivajo v deležih in
sicer: Ljutomer 0,25 vodje ali 59,53% , Križevci 0,11 vodje ali 26,18%, Veržej 0,04 vodje ali
9,52% in Razkrižje 0,02 vodje ali 4,77%.
V letu 2010 so se glede na leto 2009 zaradi razbremenitve javne službe Neposredna socialna oskrba
- Pomoč družini na domu povečali stroški materiala in stroški storitev, (jubilejne nagrade, del
odpravnine), znižali pa stroški plač in drugih izdatkov zaposlenim. Na tem stroškovnem mestu so
tudi zajeti stroški dvodnevnega izobraževanja oskrbovalk, pisarniškega poslovanja in materiala v
višini 4.813.
Iz poročila je razvidno, da so pri programu Pomoč na domu - vodenje in koordiniranje, prihodki in
odhodki v letu 2010 izkazani v enaki višini.
3. JAVNA DELA
Za izvajanje programa javnih del so bile podpisane pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje in
občinami UE Ljutomer. Tudi v letu 2010 se je izvajal program psihosocialna pomoč družini
»Skupaj zmoremo«. Prihodki in odhodki so bili realizirani v višini 141.173 EUR , v letu 2009 v
višini 98.963 EUR. Rast prihodkov in odhodkov 2010/2009 je 42,65 %.
Tabela 4: PRIHODKI IN ODHODKI – programa javna dela
BESEDILO
Realizacija 2009
Realizacija 2010
Indeks
2010/2009
PRIHODKI
Občina Ljutomer 9.396 27.808 33,78
Občina Križevci 4.444 9.699 45,81
Občina Veržej 692 2.621 26,40
Občina Razkrižje 1.539 2.068 74,41
Zavod za
zaposlovanje
125.102 56.767 220,37
SKUPAJ
PRIHODKI
141.173 98.963 142,65
ODHODKI
Stroški
storitev,materiala
10.453 9.062 115,34
Plače in dodatki 130.720 89.901 145,4
SKUPAJ
ODHODKI
141.173 98.963 142,65
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
162
Mesečna delovna obveznost izvajalcev v javnih delih je 130 ur. Stroške plač, stroške prevoza na
delo in z dela, stroške prehrane, stroške zdravniških pregledov in stroške izobraževanja je 100%
financiral zavod za zaposlovanje. Strošek občin je bil regres za letni dopust in materialni stroški –
kilometrine ter zavarovanje za primer nesreče pri delu. Na rast prihodkov in odhodkov je v letu
2010 vplival dvig minimalne plače iz 597,43 EUR na 734,15 EUR od marca naprej in večje število
zaposlenih. Občina Ljutomer je sofinancirala 5 izvajalcev: 2 s VII., 2 s V. in I. s VI. stopnjo
izobrazbe.
Iz poročila je razvidno, da so pri programu javnega dela psihosocialna pomoč »Skupaj zmoremo«
prihodki in odhodki izkazani v enaki višini.
V obrazložitev je vključen povzetek poročila o poslovanju CSD Ljutomer in realizaciji programov,
ki jih financirajo občine iz občinskih proračunov. Celotno poročilo je na razpolago za vpogled pri
strokovni službi Občinske uprave Občine Ljutomer.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki dnevnega reda Renata Zrinski.
Občinskem svetu Občine Ljutomer se predlaga, da o Poročilu Centra za socialno delo Ljutomer za
leto 2010 razpravlja in sprejme predlagani sklep.
Pripravila: mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.
Renata ZRINSKI ŽUPANJA
SVETOVALKA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
163
18. TOČKA DNEVNEGA REDA:
DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM
Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 – ZLS – UPB2, 76/08 in 79/09), 11. čl.
Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti - ZSPSLS (Ur.l. RS št. 86/10) ter
6 in 7. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS št. 34/11), je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. redni seji ________ sprejel naslednji
S K L E P št.
o dopolnitvi Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ljutomer za leto 2011
I. NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM
1. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
1. S tem sklepom se dopolni sklep o Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe
Občine Ljutomer za leto 2011, kateri je bil potrjen na seji Občinskega sveta Občine Ljutomer na seji
6. 4. 2011.
2. Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine Ljutomer za leto 2011 se
dopolni z naslednjim nepremičnim premoženjem:
Zap. št. 13
- Okvirna lokacija: Radomerščak
- parcelna številka: 580/1, 580/2, 591, 592, 593, 594, 588/1, 583/4, 583/5, 583/6
- katastrska občina in šifra k. o.: 264 Radomerje
- Okvirna velikost: 25.180 m2
- Vrsta nepremičnine: zemljišča s stanovanjsko stavbo in gospodarskim poslopjem
- Predvidena vrednost: 0 EUR
- Ekonomska utemeljenost: Občina Ljutomer doplačuje domsko varstvo, zato bo lastnica
nepremičnine prenesla le-to na Občino Ljutomer .
Zap. št. 14
- Okvirna lokacija: Cven – cesta do firme Makoter d. o. o.
- parcelna številka: 1097/2, 1117/2, 1116/2, 1111/2, del parc. 1114, 1113 in 1127/1
- katastrska občina in šifra k. o.: 241 Cven
- Okvirna velikost: 1000 m2
- Vrsta nepremičnine: zemljišče
- Predvidena vrednost: 2.000 EUR
- Ekonomska utemeljenost: gre za prenos dela poti – asfaltirane ceste, ki pelje proti podjetju
Makoter d.o.o. v lastništvo Občine Ljutomer.
2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM
1. S tem sklepom se dopolni sklep o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine
Ljutomer za leto 2011, kateri je bil potrjen na seji Občinskega sveta Občine Ljutomer na seji 6. 4.
2011.
2. Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2011 se pri zemljiščih dopolni z
naslednjim nepremičnim premoženjem:
Zap. št. 12
- Parc. št. 2750/10 k.o. 259 Ljutomer
- Okvirna velikost: 78 m2
- Orientacijska vrednost: 624 EUR
- Metoda razpolaganja: neposredna pogodba
- Ekonomska utemeljenost: gre za prodajo manjše parcele ob stanovanjski hiši na Juršovki, ki že
sedaj služi uporabi lastnika sosednje parcele.
Zap. št. 13
- Del parc. št. 638/3 k.o. 264 Radomerje
- Okvirna velikost: cca 200 m2
- Orientacijska vrednost: 1.600 EUR
- Metoda razpolaganja: neposredna pogodba
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
164
- Ekonomska utemeljenost: gre za prodajo dela parcele ob dveh stanovanjskih hišah v
Radomerščaku.
Zap. št. 14
- Del parc. št.: 2843/1 in del parc. št. 1630/5
- katastrska občina in šifra k. o.: 259 Ljutomer
- Okvirna velikost: cca 700 m2 in cca 350 m2
- Orientacijska vrednost: 4.900 EUR oziroma 2.450 EUR (skupaj 7.350 EUR)
- Metoda razpolaganja: neposredni pogodbi
- Ekonomska utemeljenost: Občina Ljutomer zemljišč ne potrebuje za svoje potrebe.
Zato jih je smiselno prodati, interesenta za nakup sta lastnika sosednjih zemljišč.
2. Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2011 se pri drugih objektih
dopolni z naslednjim nepremičnim premoženjem:
Zap. št. 4
- Parc. št.: 580/1, 580/2, 591, 592, 593, 594, 588/1, 583/4, 583/5, 583/6
- katastrska občina in šifra k. o.: 264 Radomerje
- Okvirna velikost: 25.180 m2
- Orientacijska vrednost: 30.000 EUR
- Metoda razpolaganja: po zakonu o kmetijskih zemljiščih
- Ekonomska utemeljenost: Občina Ljutomer nepremičnin v Radomerščaku 41 ne potrebuje
za lastno dejavnost, zato jih je smiselno prodati, da predvsem stavbe še dodatno ne
izgubljajo svoje vrednosti.
Ostala določila Letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine
Ljutomer za leto 2011 in Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto
2011 ostanejo nespremenjena.
3. NAČRT ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V NAJEM
Zap. št. 1
- Katastrska občina in šifra: k.o. 259 Ljutomer (Ormoška cesta 3, Ljutomer)
- ID oznaka stavbe: 259-360
- ID oznaka dela stavbe: 259-360-6
- Predvidena mesečna najemnina: 1.423,11 EUR
- Metoda oddaje v najem: neposredna pogodba
- Ekonomska utemeljenost: prostori se oddajajo v najem JP Prlekija d. o. o., katerega
soustanovitelj je Občina Ljutomer.
4. NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
Zap. št. 1
- Okvirna lokacija nepremičnine: parc. št. 235/7 k.o. 252 Bučkovci (Mala Nedelja 36)
- Okvirna velikost: 38,09 m2 in 53,93 m2
- Vrsta nepremičnine: poslovni prostor
- Predvidena sredstva: 200 EUR/mesec in 350,55 EUR/mesec
- Predvideno trajanje najemnega razmerja: 1 leto
- Ekonomska utemeljenost najema: V vrtcu Mala Nedelja primanjkuje prostorov glede na
vpis otrok v vrtec, zato je potrebno najeti dodatne prostore. V istem objektu so tudi
prostori zdravstvene postaje, ki jih je prav tako potrebno najeti.
Številka: 478/2011-10-
Datum: _______________
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
165
O b r a z l o ž i t e v:
Pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem države ter načela in postopke
pridobivanje, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in občin, urejata in
predpisujeta Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS
(Ur.l. RS št. 86/10) in Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS št. 34/11)
– v nadaljevanju: Uredba.
V skladu s 11. čl. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in 13.
čl. Uredbe je potrebno potrditi Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ljutomer za
posamezno leto in je dokument, ki ga sprejme Občinski svet zraven Odloka o proračunu občine.
Vsebina Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem:
1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje:
- načrt pridobivanja nepremičnega premoženja
- načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem
- načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem
- načrt najema nepremičnega premoženja
2. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje:
- načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR
- načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 EUR
Občinski svet Občine Ljutomer je predlog Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s
premoženjem Občine Ljutomer za leto 2011 potrdil na seji dne 6. 4. 2011.
V dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem je vključena pridobitev lastništva na
nepremičninah v Radomerščaku 41 (stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje), prav tako je
dodana pridobitev lastništva na cesti proti podjetju Makoter d.o.o. na Cvenu.
V načrt razpolaganja je vključena prodaj manjšega zemljišča na Juršovki v Ljutomeru, dveh
manjših zemljišč v Radomerju in v Ulici Jana Baukarta v Ljutomeru. Pristopi se tudi k prodaji
nepremičnin v Radomerščaku 41, katerih bo Občina Ljutomer postala lastnica na podlagi
plačevanja domskega varstva.
Občina Ljutomer bo v najem oddala poslovne prostore na Ormoški cesti 3 v Ljutomeru, ki jih že
koristi JP Prlekija d.o.o. Ljutomer.
Zaradi prostorske stiske v vrtcu v Mali Nedelji je potrebno vzeti v najem dodatne prostore in sicer v
objektu Hotela Grozd v Mali Nedelji 36. Prav tako se že več let najemajo prostori za potrebe
zdravstvene postaje, za kar pa je potrebno na novo skleniti pogodbo glede na spremenjene
okoliščine zaradi stečajnega postopka.
Občinski svet Občine Ljutomer prosimo, da predlog dopolnitve Letnega načrta ravnanja s stvarnim
premoženjem Občine Ljutomer za leto 2011 obravnava in potrdi.
Pripravili: mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
Lilijana Koser, višja svetovalka ŽUPANJA
Ana Žnidarič, višja svetovalka
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
166
SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08 in 79/09) ter
8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09), je Občinski
svet Občine Ljutomer na 7. redni seji ______ 2011 sprejel naslednji
S K L E P št. ___
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1. S tem sklepom se ukine status zemljišča v javnem dobru, ki je označeno s parc. št. 631/1
katastrska občina 264 Radomerje.
2. Nepremičnina iz prejšnjega člena tega sklepa preneha imeti status dobrine v javnem dobru
in postane last Občine Ljutomer ter se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist:
Občina Ljutomer
Vrazova ulica 1
9240 Ljutomer
Matična številka 5874092000 do celote
3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
Številka: 478-10/2011-
Datum: _____________
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Ani Žnidarič, višji svetovalki
O b r a z l o ž i t e v :
Nepremičnina parc. št. 631/1 k.o. 264 Radomerje v naravi predstavlja cesto.
Nepremičnina ima sedaj status javnega dobra. Občina Ljutomer je Elektru Maribor podala na
navedeni parceli služnost za položitev nizkonapetostnega zemeljskega kablovoda. V kolikor ima
nepremičnina status javnega dobra, služnosti ni možno vknjižiti v zemljiško knjigo. Zaradi
navedenega se predlaga, da se status javnega dobra ukine in nepremičnina postane last Občine
Ljutomer.
Glede na navedeno Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlagamo, da predlog sklepa o ukinitvi
javnega dobra sprejme.
Pripravila mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.
Ana Žnidarič, višja svetovalka ŽUPANJA
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
167
19. TOČKA DNEVNEGA REDA/ IMENOVANJA:
MNENJE K IMENOVANJU RAVNATELJICE OŠ STROČJA VAS
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list Rs, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US:
Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010
Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), 18. člena Statuta Občine
Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) in 53.a člena Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008,
22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009
popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011
Odl.US: U-I-205/10-23) ter na podlagi vloge Sveta Osnovne šole Stročja vas z dne 22. 6. 2011, je
Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne ___________ sprejel naslednje
M N E N J E št. ____
Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju kandidatke MATEJE
LESKOVAR, roj. 14. 10. 1974, stanujoče Stročja vas 28, 9240 Ljutomer, za ravnateljico
Osnovne šole Stročja vas.
Mnenje se posreduje Svetu OŠ Stročja vas ter pristojnemu ministrstvu.
Številka: 032/2011-10
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.
ŽUPANJA
O b r a z l o ž i t e v :
Svet OŠ Stročja vas je z vlogo z dne 22. 6. 2011 zaprosil za mnenje o kandidatkah, ki sta se
prijavili na razpis za ravnatelja oz. ravnateljico OŠ Stročja vas in izpolnjujeta razpisne pogoje.
Kandidatki sta: Mateja Leskovar in Elizabeta Potočnik. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje
in izobraževanja v 53. a členu določa, da si mora svet javne šole pred imenovanjem ravnatelja
pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež.
Lokalna skupnost mora mnenje podati v 20-ih dneh od dneva, ko je bila zanj zaprošena, sicer lahko
svet imenuje ravnatelja brez tega mnenja.
Komisija za mandatna vprašanja je obe prijavi obravnavala na svoji seji, dne 30. 6. 2011 in sprejela,
da se predlog za mnenje poda na občinski svet v variantni obliki za obe kandidatki. Na podlagi
obravnave vlog, komisija daje prednost Mateji Leskovar, kar izhaja iz njene predstavitve v
dokumentaciji, ki jo je predložila.
Komisija je tudi predlagala, da se obe kandidatki predstavita in se na podlagi predstavitev oblikuje
končno mnenje na občinskem svetu.
Glede na to, da je OŠ Stročja vas posredovala dopis, da se je ugotovila nepravilnosti pri Elizabeti
Potočnik se glasuje samo o Mateji Leskovar.
Poročevalec pri tej točki bo predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
Janez Vencelj.
Številka: 032/2011-10
Datum:
Predlagatelj:
Komisija za mandatna vprašanja, mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.
volitve in imenovanja ŽUPANJA
Janez VENCELJ, predsednik
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
168
IMENOVANJE NADOMESTNEGA ČLANA SVETA ŠIM
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007- ZLS – UPB2, 27/2008
Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009,
14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10 ), 18. člena Statuta
Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) in 18. Člena Odloka o ustanovitvi
javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino (Uradno glasilo Občine Ljutomer št.
5/2004 in 8/2004 ) v zvezi z odstopno izjavo Janeza Venclja z dne 27. 6. 2011, je Občinski svet
Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne ________ sprejel naslednji
S K L E P št.
Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja, da je Janezu Venclju, stanujočemu Stara Cesta 25,
Ljutomer, predčasno prenehal mandat v Svetu Javnega zavoda za šport, izobraževanje
odraslih in mladino, zaradi odstopa iz razloga nezdružljivosti.
Številka: 032/2011-10
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Janezu Venclju, Stara Cesta 25, Ljutomer
- Svetu Javnega zavoda ŠIM
- Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
- arhiv, tu
O b r a z l o ž i t e v :
Janez Vencelj je dne 27. 6. 2011 podal odstopno izjavo iz Sveta Javnega zavoda za šport,
izobraževanje odraslih in mladino, saj je s 1. 6. 2011 nastopil funkcijo podžupana, kar pa po
Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni združljivo s članstvom v svetu javnega zavoda.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala k predlaganju kandidatov za
nadomestnega člana sveta zavoda. Na podlagi odstopne izjave, je komisija na svoji seji, dne 30. 6.
2011 sprejela gornji predlog sklepa.
Občinski svet Občine Ljutomer s sklepom ugotovi prenehanje mandata člana sveta zaradi odstopa,
na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V konkretnem primeru ne gre
za razrešitev, ampak samo za ugotovitev, da je mandat članu sveta prenehal zaradi odstopa.
Komisija nadalje predlaga občinskemu svetu novo kandidatko/kandidata, ki bo svojo funkcijo
opravljal do izteka mandata sedanjega sveta zavoda.
Občinskemu svetu predlagamo, da predlog obeh sklepov sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki predsednik Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, Janez Vencelj.
Pripravila: Komisija za mandatna vprašanja,
Ana Žnidarič, višja svetovalka volitve in imenovanja
Janez VENCELJ
PREDSEDNIK
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
169
UGOTOVITEV O PRENEHANJU MANDATA ČLANICI NO
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007- ZLS – UPB2, 27/2008
Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009,
14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10 ) ter 18. in 43. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009) v zvezi z odstopno izjavo
Lilijane Grnjak z dne 22. 6. 2011, je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji, dne
________ sprejel naslednji
S K L E P št. _____
Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja, da je Lilijani Grnjak, stanujoči Spodnji
Kamenščak 16 c, Ljutomer, predčasno prenehal mandat v Nadzornem odboru Občine
Ljutomer, zaradi odstopa iz razloga nezdružljivosti.
Številka: 032/2011-10
Datum:
Občinski svet Občine Ljutomer
mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.
ŽUPANJA
Vročiti:
- Lilijani Grnjak, Spodnji Kamenščak 16 c, Ljutomer
- predsednik Nadzornega odbora Občine Ljutomer
- Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
- arhiv, tu
O b r a z l o ž i t e v :
Lilijana Grnjak je dne 22. 6. 2011 podala odstopno izjavo iz Nadzornega odbora Občine Ljutomer,
saj je bila povabljena k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pripravnika v Občinski
upravi Občine Ljutomer, kar pa po Zakonu o lokalni samoupravi in statutu ni združljivo s
članstvom v Nadzornem odboru Občine Ljutomer.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pozvala k predlaganju kandidatov za
nadomestnega člana sveta zavoda. Na podlagi odstopne izjave, je komisija na svoji seji, dne 30. 6.
2011 sprejela gornji predlog sklepa.
Občinski svet Občine Ljutomer s sklepom ugotovi prenehanje mandata članice Nadzornega odbora
zaradi odstopa.
Komisija nadalje predlaga občinskemu svetu novo kandidatko/kandidata, ki bo svojo funkcijo
opravljal do izteka mandata sedanjega nadzornega odbora oz. občinskega sveta.
Občinskemu svetu predlagamo, da predlog obeh sklepov sprejme.
V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki predsednik Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, Janez Vencelj.
Pripravila: Komisija za mandatna vprašanja,
Ana Žnidarič, višja svetovalka volitve in imenovanja
Janez VENCELJ
PREDSEDNIK
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
170
20. TOČKA DNEVNEGA REDA:
VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE
LJUTOMER
Odgovori na vprašanja gospoda Jožeta KLEMENČIČ:
1. Kakšno je stanje dolgoročne zadolženosti Občine Ljutomer na dan 30. 6. 2010 in 31. 12.
2010 ob upoštevanju zakonskih predpisov z navedbo datumov najema kredita, višina kredita,
namen najema, čas trajanja najema, koliko se bo kredita poplačalo (glavnica, obresti) in
koliko je mesečna finančna obveza za posamezni kredit.
1.1 Stanje dolgoročne zadolženosti na podlagi najetih dolgoročnih kreditov pri bankah na podlagi
pridobljenih soglasjih Ministrstva za finance k zadolževanju občine:
Vsi zneski so v EUR Kreditodajlec
in datum
najema
datum
odplačila
Višina
najetega
kredita Namen kredita
Obrestna mera
ob odobritvi
Odplačila
(glavnice in obresti) Stanje na dan
30.6.2010
Stanje na dan
31.12.2010
Factor banka
8.12.2003 31.5.2011 250.376
Rekonstrukcija in
adaptacija OŠ IC
Ljutomer 7,9 % p.a.
84 mesečnih anuitet
po 3.889,94
41.128 19.050
Hypo Alpe
Adria Bank
29.12.2004 15.12.2011 250.267
Izgradnja
vodovoda
Desnjak-Stara
cesta in SČN
Ljutomer
3-mesečni
euribor + 0,69
% letno
84 mesečnih anuitet
po 2.929,37 in
mesečno izračunane
obresti
53.630 35.753
NLB d.d. in
sredstva EIB
21.8.2007 21.8.2022 1.080.000
Rekonstrukcija
kopališča
Ljutomer in
izgradnja
komunalne
infrastrukture v
IC
Vsota za
obrestno
obdobje
relevantne mere
enomesečnega
euribora in
obrestni
pribitek
Enoletni moratorij na
odplačilo glavnice,
nato 168 obrokov po
6.428,56
Plačilo obresti v 180
obrokih po mesečnih
izračunih banke
938.572 900.000
JSRS za RR
in razvoj
podeželja
7.9.2009 30.9.2024 1.200.000
Izgradnja OŠ,
vrtca in
telovadnice v
Stročji vasi
Enomesečni
euribor +0,25
% pribitek
Enoletni moratorij na
odplačilo glavnice,
nato 168 obrokov po
7.142,86
Plačilo obresti v 180
obrokih po mesečnih
izračunih banke 1.200.000 1.178.572
SKUPAJ: 2.233.330 2.133.375
1.2. Občina Ljutomer ima na podlagi javno zasebnega partnerstva sklenjeno najemno pogodbo z
Gradisom GP Ptuj d.d. za Športno izobraževalni center (ŠIC) v Ljutomeru v skupni višini
6.332.670,96 EUR za obdobje 168 mesecev oziroma na 14 let. Mesečno najemnino v višini
37.694,47 EUR, ki je fiksna za vse mesece najema, plačuje občina od vključno meseca maja 2009
dalje. Zadnji obrok zapade v plačilo maja 2023.
ABC revizija, družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., ki je opravila notranjo revizijo
poslovanja v Občini Ljutomer za obdobje od 2007 do 2010 je v dopolnjenem poročilu o opravljanju
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
171
notranje revizije v Občini Ljutomer zapisala, da je »Najemna pogodba za športno izobraževalni
center pri Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, št. 430-431/08-223« z dne 14.10.2009 po vsebini
pogodba o finančnem najemu, saj po plačilu zadnjega obroka najemnine za nepremičnino preide
lastninska pravica na občino Ljutomer, oziroma na najemnika. Revizija meni, da bi občina morala
pridobiti soglasje Ministrstva za finance tudi za obseg zadolževanja v višini letnega zneska
najemnin. Ker občina tega ni storila, pomeni, da ni ravnala v skladu s sedmim odstavkom 22. Člena
Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2007 in 2008. Občina je v letu 2008
sklenila najemno pogodbo, ki je po vsebini finančni najem, ne da bi zadolžitev načrtovala v Odloku
o proračunu, kar ni v skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o javnih financah.
Občina ima na dan 31. 12. 2010 neknjižen pogodbeni dolg do pogodbenega partnerja iz naslova še
nezaračunanih 149 obrokov najemnin v skupni višini 5.616.476,03 EUR.
Skupne dolgoročne obveznosti občine Ljutomer na dan 31.12.2010 iz naslova dolgoročnih kreditov
pri bankah v višini 2.133.375 EUR (samo glavnice, ker so obresti odvisne od izračuna bank in
njihovo višino občina prejema mesečno pred zapadlostjo) in iz naslova podpisane pogodbe za
najemnino za ŠIC v višini 5.616.476,03 EUR znašajo 7.749.851,03 EUR.
Pristopili smo k minimiziranju tveganja na katero nas je opozorila revizijska hiša. Tveganje, ki
izhaja iz »Pogodbe o vknjižbi predkupne pravice« z dne 30.11.2009 sklenjene med občino Ljutomer,
FInor Leasingom d.o.o. in Gradis GP Ptuj d.d. s katero Občina Ljutomer in GP Ptuje d.d.
dovoljujeta prenos stavbne pravice na novega prevzemnika Finor Leasing. D.o.o. Ker občina
plačuje najemnino iz obravnavanega posla Gradisu GP Ptuj d.d. obstaja tveganje, da Gradi ne
poravna obveznosti redno oz. pravočasno Finor Leasingu. Posledično bi se lahko zgodilo, da po
plačilu zadnjega obroka najemnine za leto 2003 s strani občine obravnavana nepremičnina ne bi
bila prosta bremen in zato prenos nepremičnine na občino ne bi bil izvedljiv oz. bi bil izvedljiv z
dodatnimi obveznostmi oz. stroški. Situacija je toliko bolj otežena saj je Gradis šel v stečaj.
2. Kakšno je stanje kratkoročne likvidnostne zadolženosti Občine Ljutomer na dan 31. 12.
2010 in na dan 31. 1. 2011
2.1 Občina Ljutomer na dan 31.12.2010 ni imela obveznosti iz naslova kratkoročne likvidnostne
zadolženosti. Kratkoročni kredit v višini 860.000, ki ga je 25.1.2010 najela pri Banki Koper je
morala do 31.12.2010 v celoti poravnati. V primeru, da bi najeti kratkoročni kredit prenašala v
naslednje proračunsko leto (2011) bi k najemu morala pridobiti soglasje Ministrstva za finance.
2.2 Na dan 31. 1. 2011 je imela Občina Ljutomer iz naslova kratkoročne likvidnostne zadolženosti
obveznosti za glavnico v višini 370.000 EUR. 5. 1.2011 je pri Banki Koper najela kratkoročni
likvidnostni kredit v višini 550.000 EUR, ki ga je 31. 1. 2011 vrnila v višini 180.000 EUR. Gre za
obliko revolving kredita, ki ga občina črpa po potrebi.
3. Kakšno je dejansko finančno stanje Občine Ljutomer z navedbo naslednjih
podatkov:stanje prihodkov nad odhodki po ZR proračuna 2009, stanje prihodkov nad
odhodki proračuna na dan 31. 12. 2010 in specifikacija stanja terjatev in obveznosti na dan
31. 12. 2010.
3.1 Občina Ljutomer je poslovno leto 2009 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini
198.029 EUR in sicer:
- presežek proračunskega stanovanjskega sklada: 605.592,61 EUR
- presežek vseh devetih krajevnih skupnosti: 146.752,49 EUR
- primanjkljaj proračuna občine: - 554.316,10 EUR
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
172
Skupno stanje poslovanja Občine Ljutomer: 198.029,00 EUR.
3.2 Občina Ljutomer je poslovno leto 2010 zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki v višini
36.845 EUR in sicer:
- presežek proračunskega stanovanjskega sklada: 605.041 EUR
- presežek vseh devetih krajevnih skupnosti: 116.548 EUR
- primanjkljaj proračuna občine: - 684.744 EUR
Skupno stanje poslovanja Občine Ljutomer: 36.845 EUR
3.3 Stanje terjatev na dan 31.12.2010 se izkazuje v naslednji višini:
-kratkoročne terjatve do kupcev v državi 178.681,73 EUR
- kratkoročne terjatve do neposrednih uporabnikov proračuna občine 117.317,75 EUR
- kratkoročne terjatve do posrednih uporabnikov proračuna občine 19.815,50 EUR
- kratkoročne terjatve do zakladniškega podračuna 369,04 EUR
- kratkoročne terjatve za vstopni DDV v prejetih računih 1. 420,28 EUR
-kratkoročne terjatve za oskrbnine 3.820,89 EUR
- kratkoročne terjatve za komunalni prispevek 46.203,11 EUR
- kratkoročne terjatve iz NUSZ za pravne osebe 73.052,55 EUR
- kratkoročne terjatve iz NUSZ za fizične osebe 54.320,74 EUR
3.4 Stanje obveznosti na dan 31.12. 2010 se izkazuje v naslednji višini:
-kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 971.452,13 EUR
-kratkoročne obveznosti do neposrednih uporabnikov državnega proračuna 12.737,06 EUR
-kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov državnega proračuna 120.924,99 EUR
- kratkoročne obveznosti do posrednih uporabnikov proračuna občine 395.938,07 EUR
4. Katere so bile podpisane pogodbe za projekte v višini 4,1 milijonov EUR, koliko je bilo
zagotovljenih nepovratnih sredstev za te projekte in za katere od teh ni bilo zagotovljenih nepovratnih
sredstev.
Občinska uprava Občine Ljutomer ni pripravljala pregleda podpisanih pogodb za projekte v višini 4,1
milijon EUR, prav tako teh podatkov ne vsebuje Poročilo o opravljeni notranji reviziji poslovanja v Občini
Ljutomer, ki ga je pripravila ABC revizija, družba za revizijo in sorodne storitve d.o.o., Ljubljana.V kolikor
se vprašanje nanaša na tabelo, ki se nahaja na strani 88 revizijskega poročila, bomo za odgovor zaprosili
izvajalca revizije.
5. Ali je res, da je občinska blagajna prazna in da je zmanjkalo denarja tudi za tekoče obveznosti
(plače). V tej zvezi pričakuje naslednje podatke: stanje sredstev na računu proračuna na dan 31. 10.
2010, stanje sredstev na računu proračuna na dan 31. 12. 2010 in stanje sredstev na računu proračuna
na dan 31. 1. 2011.
Na podračunu št. 01263-0100013693 z nazivom Občina Ljutomer-proračun, ki jo odprt pri Banki
Slovenije je izkazano naslednje stanje likvidnostnih sredstev:
-.na dan 31.10.2010 v višini 29.630,51 EUR
- na dan 31.12.2010 v višini 38.142,82 EUR
- na dan 31. 1. 2011 v višini 98.040,48 EUR.
Stanje sredstev na računih ni prikaz realnega stanja. Dovolite, da navedemo nekaj ugotovitev
revizije glede »prazne blagajne«.
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
173
Revizijsko poročilo ugotavlja številne nezakonitosti in sume negospodarnega ravnanja ter očitke o
slabi kakovosti načrtovanja, izvajanja in poročanja o porabi proračunskega denarja.
Na podlagi tega sem o teh kršitvah obvestila tudi organe pregona, kot to od mene zahteva zakon.
Tako sem s temi vprašanji tudi osebno zaključila in ostali ukrepi niso v moji pristojnosti.
Dovolite mi, da postrežem z nekaj primeri zaskrbljajočih ugotovitev iz revizijskega pregleda:
Revizija je med drugim potrdila trditev, da je Občina zaradi fiktivno (po domače namišljeno)
prikazanih prihodkov prišla v nelikvidno stanje. V številkah to pomeni, da so se zapisali milijonski
prihodki, ki jih ni bilo, ne v letu 2008, ne v letu 2009 in ne v letu 2010, zato je proračun na papirju
deloval uravnotežen. Vendar v realnosti so se na primer v letu 2010 namesto visokih prihodkov
zapadle obveznosti v višini približno 550.000 EUR prenašale v plačilo v leto 2011. Zaradi tega
stanja je občina vzela kratkoročni kredit, s katerim je lahko reševala nelikvidno stanje oziroma
lahko poravnala račune in izplačala plače.
Zraven najema kredita so se hkrati nenamensko porabila sredstva stanovanjskega sklada v višini
približno 500.000 EUR, kar je kršitev Zakona o javnih financah. Ob tem je nastal dodatni dolg za
občino, ki bo moral biti vrnjen stanovanjskemu skladu. Porabljena so bila tudi sredstva krajevnih
skupnosti, ki so pridno varčevale sredstva na tem računu.
Nenamensko so se porabljala tudi sredstva pobranih taks in druga komunalna sredstva v višini
cca 500.000 EUR.
Ugotovljena je bila tudi hujša kršitev Zakona o javnih financah, ki jo je zagrešil nekdanji župan, ko
je brez soglasja občinskega sveta izdal sklep, s katerim je odločil, da se pristopi k komunalni
ureditvi Juršovke v vrednosti za cca 109.000 EUR, medtem, ko je občinski svet v Načrtu razvojnih
programov odobril polovico manj sredstev.
Naj dodatno navedem tudi enega izmed primerov nerealnega načrtovanja, pri katerem revizija
navaja sum negospodarnega ravnanja:
V ponedeljek, 30. maja 2011, sem obiskala ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na temo
realizacije projekta ŠRC Ljutomer. Čeprav obstaja velika pripravljenost po rešitvi nastale situacije
tako s strani ministra, kot tudi občine, se je potrebno soočiti z dejstvi, ki so nastopila zaradi
nerealnega načrtovanja investicije ŠRC Ljutomer s strani prejšnjega vodstva saj je več kot očitno,
da bi občina morala v skladu z osnovno pogodbo zagotoviti delež lastnih sredstev v višini cca 2 mio
EUR v letih 2009 in 2010 in investicijo realizirati od 15.6.2009 do 15.9.2011.
Več kot očitno je, da je prišlo do resnih težav glede zagotavljanja lastnega deleža v letu 2010, saj
bi v tem letu občina morala zagotoviti cca. 1,2 mio EUR. Takoj po prvem krogu volitev je bila
prestavljena dinamika zagotavljanja lastnih sredstev z aneksom (sklenjen 12.10.2010). V letu 2011
bi bilo potrebno zagotoviti cca. 800.000 EUR v letu 2012 pa cca. 580.000 EUR. Prenos pogodbenih
obveznosti v leto 2011 in 2012 je prav gotovo posledica nerealnega načrtovanja in lahko izrazimo
sum za negospodarno ravnanje pri načrtovanju investicije, tako ugotavlja revizija.
Občina ni pravočasno poravnavala svojih obveznosti do izvajalcev investicij. Nepravočasno
plačevanje obveznosti pomeni neskladno ravnanje z 22. členom Zakona o izvrševanju proračuna
republike Slovenije in z 52. členom ZJF. V 108. Členu ZJF je nespoštovanje plačevanja obveznosti
v predpisanih rokih opredeljeno kot lažja kršitev.
Ocenjuje se, da mora občina za dokončanje investicij in poplačilo stanje obveznosti na dan
31.12.2010 zagotoviti lastne vire v proračunu za leto 2011 v višini cca 1,9 mio EUR in v letu 2012
v višini cca 1 mio EUR upoštevajoč dejstvo, da je potrebno sredstva uporabiti strogo namensko.
Ugotavlja se, da je bilo zbrano cca 500.000 EUR, ki bi se morali uporabiti strogo namensko za
komunalno infrastrukturo pa se niso (npr. izgradnja kanalizacij itd.) dolžnost občine pa je, da
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
174
poroča MOP o namenskosti porabe sredstev sled česar imamo resne težave ker so sredstva »na
papirju dejansko pa jih ni«.
Občina ima med nerealiziranimi pogodbami tudi takšne, ki so bile sklenjen že v letih 2006, 2007 in
2008 kar povzroča trd oreh pri razgovorih saj je bilo kar nekaj storitev po omenjenih pogodbah
izvršenih in neplačanih.
Nekatere obveznosti iz naslova neplačanih zahtevkov v poslovnih knjigah niso bile izkazane kot
obveznost kar sedaj saniramo v skladu z navodili revizije.
Iz primerjave podatkov realiziranih postavk z načrtovanimi postavkami, je tako na strani prihodkov
(z izjemo davčnih prihodkov), kot na strani odhodkov, vidno da je načrtovana vrednost
proračunskih postavk presegala realizacijo tudi za 50 % (nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in
transferni prihodki) in na strani odhodkov tudi za 40 % (investicijski odhodki). Velika odstopanja
načrtovanih postavk od realiziranih prav gotovo kaže na dejstvo, da so bili načrti glede na dejanske
zmožnosti precenjeni in lahko rečemo, da obstaja sum, da pri načrtovanju ni bilo upoštevano
načelo gospodarnosti v smislu, da se načrtuje s ciljem, da se načrtovano doseže (realizira).
Če povzamem, revizija je opozorila na objektivna dejstva, na neprimerne prakse iz preteklosti ter
na neučinkovitost občinskih organov nadzora, ki nepravilnosti niso zaznali.
Pretvarjanje, da je vse v redu, ne reši ničesar, ne sanira stanja javnih financ, ne odpira poti za
nova delovna mesta, ne daje naši občini gospodarski zagon.
Pripravila:
Angelca Lukman
VIŠJA SVETOVALKA
Dopolnila Olga Karba, županja (povzeto po ugotovitvah iz revizije-ležeči tisk)
Odgovori na vprašanja in pobude Ludvika Filipiča;
V zvezi z predlogom, da se poda prošnja na Ministrstvo za šolstvo in šport za izdajo soglasja
za povečano število otrok v vrtcu.
Ob oblikovanju oddelkov je potrebno upoštevati normative, ki predpisujejo zgornjo in spodnjo mejo
števila otrok, ki se vključujejo v oddelek in notranjo igralno talno površino na otroka. Na odboru pri
ZOS-u smo podali pobudo, da se ponovno proučijo normativi za oblikovanje oddelkov, s tem, da v
naših vrtcih, v vrtcu pri Osnovni šoli Mala Nedelja pa še posebej, ne bi bilo mogoče vključevati
večjega števila otrok, saj prostorske kapacitete tega ne dopuščajo. Ob vključitvi vseh vpisanih otrok
bo v nekaterih oddelkih notranja talna igralna površina manjša od zakonsko določenega minimuma.
Pripravila:
Karmen Lah, svetovalka
V zvezi s pokritjem zabojnika z mrežo pri prevozu smeti
Občina Ljutomer je izvajalca gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza
komunalnih odpadkov na območju občine Ljutomer z dopisom, št. 354/2011-432-701 z 15. 6. 2011
opozorila glede prevoza zabojnikov z odpadki, da le-te prekrijejo z mrežo.
Pripravila:
Andreja Torič, višja svetovalka
V zvezi z vprašanjem glede starega državnega posestva v Bučkovcih
Medobčinski inšpektorat in redarstvo je že uvedel inšpekcijski postopek zaradi nevzdrževane in
neočiščene parcele, ki kazi zunanji videz naselja. Glede nevarnosti objekta pa je Medobčinski
inšpektorat in redarstvo podal prijavo na Inšpektorat za okolje in prostor RS, OE Murska Sobota.
Pripravila:
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
175
Olga Lukman, inšpektorica
V zvezi s saniranjem lokalne ceste LC 223161 Radoslavci-Gajševci
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 223161 Radoslavci-Gajševci je bila izvedena v letu 2006. Kmalu
po končanih delih so se na določenih območjih pričele pojavljati razpoke v asfaltu in ob večjih
nalivih poškodbe bankin. Tako je izvajalec del, Asfalti Ptuj d.o.o. v letu 2009 na podlagi
reklamacije del, ki jo je podala Občina Ljutomer izvedel sanacijo razpokanega asfalta, na svoje
stroške pa je zgradil tudi asfaltno muldo in s tem preprečil nadaljnje odnašanje bankin. Ob tam je
potrebno poudariti, da asfaltna mulda ni bila sestavni del reklamacije, saj po projektu ni bila
predvidena. Z izvajalcem imamo že dogovorjeno, da si bomo zadevo ponovno ogledali, vendar bo
le ta saniral samo asfaltne razpoke ne pa tudi brežin. Do pogrezanja brežin ne prihaja zaradi
neustrezno izvedenih del na cestišču ampak zaradi neustreznega odvodnjavanja zalednih voda, ki
prihajajo z kmetijskih površin in na cesti povzročajo škodo.
Pripravil:
Mitja Kolbl, svetovalec
V zvezi z čiščenjem potoka Turja in ostale melioracije
Vprašanje se je posredovalo na Agencijo RS za okolje ter MURA-VGP d.d. in prejeli smo naslednji
odgovor:
Potok Turjo in ostale melioracije kosimo enkrat letno v okviru razpoložljivih sredstev ki nam jih
zagotavlja Ministrstvo za okolje.
V letu 2010 smo izvedli tudi redčenje (sečnjo) dreves in grmičevja. Tudi v letošnjem letu je
predvidena enkratna strojno - ročna košnja brežin,
ki pa jo planiramo nekje v sredini julija.
Pripravila:
Olga Lukman, inšpektorica
Kaj pomeni termin »zelena« voda? Cena napram običajni ceni oskrbe s pitno vodo ter pogoji glede
obračuna.
Podlaga za nastanek termina »zelena« voda je v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/2009). Kot izhaja iz omenjene Uredbe se
okoljska dajatev med drugim ne plačuje za odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju kmetijske
dejavnosti in se v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla,
uporablja za gnojilo v kmetijstvu. Ugotavljanje slednjega posledično zahteva vgradnjo dodatnega
odštevalnega vodomera, ki ugotavlja količino vode, ki se uporablja v te namene.
Za primerjavo navajam osnovno ceno okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda:
- za primer, ko ima uporabnik greznico, merjenje odvzema pitne vode, = 0,5283 EUR/m3 in
- za primer, ko je uporabnik priključen na čistilno napravo, merjenje odvzema pitne vode, =
0,0528 EUR/m3.
Obe vrednosti, kateri se ne plačata v primeru uporabe vode ob upoštevanju zgoraj navedenega
pogoja je potrebno primerjati z ceno vodarine, ki znaša = 0, 4358 EUR/m3 in števnino za dodatni
(odštevalni) vodomer, ki znaša 2,0800 EUR/mesec (za vodomer DN 20 oz. 3/4"). Ali je voda takrat
še »zelena« (mislim na ceno in ne na barvo) pa prepuščam individualni presoji.
Slabost zgoraj navedenega je v tem, da lahko prihaja do velikih zlorab uporabe vode.
Lastnik lokala Krim d.o.o. v Mali Nedelji in problematika priključevanja komunalne odpadne vode
na meteorno kanalizacijo
Vzporedno z rekonstrukcijo lokalne ceste Bučkovci – Moravski vrh se je gradila meteorna
kanalizacija, katera je prvenstveno namenjena odvajanju padavinske odpadne vode cestišča. Na
meteorno kanalizacijo, katera ni zaključena s čistilno napravo ni dovoljeno priključevati komunalne
odpadne vode. V kolikor je do slednjega med gradnjo prišlo bo Medobčinski inšpektorat in
redarstvo preveril na terenu. V primeru ugotovljenih zlorab bo potrebno sanirati nastalo stanje.
Pripravil
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
176
Janez ROŽMARIN
PODSEKRETAR
Odgovora na vprašanja in pobudo Jožeta Klemenčiča;
V zvezi z objavo javnega razpisa za obnovo Zadružnega doma Cven
Dne 21. 4. 2011 smo skladno z veljavnim proračunom Občine Ljutomer za leto 2011, zaprosili
Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za soglasje k časovni spremembi izvajanja
naložbe - Zadružni dom Cven, torej za izvedbo v letih 2011 in 2012. Odločbo o soglasju k
spremembi časovne dinamike smo prejeli dne 13. 6. 2011, tako da smo dne 15. 6. 2011 objavili
javni razpis za obnovo Zadružnega doma na Cvenu. Razpis se zaključi 5. 7. 2011.
Pripravila:
Dominika Vrbnjak, višja svetovalka
V zvezi z predajo Doma kulture Ljutomer
Primopredaja Doma kulture Ljutomer je bila opravljena dne 22. 4. 2011 med Splošno knjižnico
Ljutomer in JSKD, OI Ljutomer ter ob prisotnosti predstavnic Občine Ljutomer. Primopredaja
Kulturnega doma Mala Nedelja je bila opravljena 4. 5. 2011 med Splošno knjižnico Ljutomer in KS
Mala Nedelja, prav tako ob prisotnosti predstavnic Občine Ljutomer.
Pogodba med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Občino Ljutomer je
bila podpisana dne 10. 6. 2011.
Javna objava za zasedbo prostega delovnega mesta v JSKD za potrebe Doma kulture Ljutomer je
bila izvedena. Postopek izbire je po naših podatkih v teku in bi naj bil končan do 1. 7. 2011.
Pripravila:
Ana Žnidarič, višja svetovalka
Odgovora na vprašanja in pobudo Branka Smodiša;
V zvezi s vprašanje glede Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
V skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa je svet za preventivo in vzgojo organ lokalne
skupnosti, ki ga sestavljajo predstavniki sveta lokalne skupnosti ter uporabnikov in izvajalcev nalog
s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu iz območja lokalne skupnosti. Svet lokalne
skupnosti določi število članic oz. članov sveta in jih na podlagi predlogov udeleženih organizacij
imenuje za mandatno dobo štirih let. Občinski svet Občine Ljutomer je z Odlokom o ustanovitvi in
delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Ljutomer uredil delovanje
sveta. Odlok določa, da se za člane sveta imenujejo predstavniki zainteresiranih organov in
organizacij ter strokovnjaki s področja cestnega prometa. Svet šteje sedem članov in sicer:
predstavnik s strani osnovnih šol, predstavnik policije, predstavnik Združenja šoferjev in
avtomehanikov Ljutomer, trije predstavniki občinskega sveta in predstavnik s strani vrtcev. Pri
imenovanju predstavnikov občinskega sveta je bilo upoštevano določilo odloka, da gre za
strokovnjake s področja cestnega prometa. Mandatna doba sveta je vezana na mandat občinskega
sveta.
Pripravila:
Ana Žnidarič, višja svetovalka
Odgovora na vprašanja in pobudo Antona Vrbnjaka;
V zvezi z vprašanjem glede štipendiranja iz sklada Viktorja in Julijane Kukovec
Sklad »Viktorja in Julijane Kukovec« je bil ustanovljen s Sklepom z dne 11. novembra 1988
(Uradni list SRS, št. 43/1988) za ustvaritev ugodnejših možnosti za študij študentov medicine za
7. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER
177
območje občine Ljutomer. Za namen štipendiranja študentov medicine so se uporabljale samo
obresti glavnice.
Študij medicine je s pomočjo štipendije zaključilo šest štipendistov sklada, dva pa sta se vrnila v
Zoisov sklad, ker ni bilo dovolj sredstev za štipendiranje v Skladu Kukovec.
Razpisa za nove štipendije od leta 1996 dalje ni bilo zaradi odločitve, da je treba najprej oblikovati
glavnico v začetni višini in od obresti izplačevati toliko štipendij, kolikor bo tekočega priliva.
Obresti pa so bile tako majhne, da niso zadostovale za štipendijo, tako da je za dokončno
štipendiranje zadnje študentke (v letu 1997 in 1998) Sklad zaprosil za dotacijo iz proračuna Občine
Ljutomer.
Na podlagi 7. člena Sporazuma o premoženjsko delilni bilanci so prešle soustanoviteljske pravice
sklada na občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, po kriteriju števila prebivalcev. Sklad
formalno ni bil nikoli ukinjen, bo pa v nadaljevanju potrebno delovanje uskladiti z veljavno
zakonodajo.
Pripravila:
Ana Žnidarič, višja svetovalka
Odgovor občinskemu svetniku Tihomirju Babiču na prošnjo, naj do naslednje seje občinskega
sveta pripravijo podatke o , koliko sredstev iz naslova evropskih, državnih in lastnih sredstev
se je od ustanovitve občine 1994 pa do danes vložilo po vseh krajevnih skupnostih.
Ker se priprava podatkov nanaša vse od leta 1994, ko se je zaključni račun proračuna občine
pripravljal v drugih oblikah in v začetnih letin ni vseboval pregleda realizacije načrta razvojnih
programov, je potrebno podatke o realizaciji investicij za ta leta poiskati po knjigovodskih karticah,
ki se hranijo v arhivu občine. Občinska uprava se zaveda pomembnosti vprašanja, ker pa priprava
podatkov zahteva delo več strokovnih sodelavcev na Oddelku za finance in družbene dejavnosti
odgovora ji odgovora do seje ni uspelo pripraviti, za kar se občinskemu svetniku opravičuje.
Odgovor na zastavljeno vprašanje bo oddelek pripravil do naslednje seje občinskega sveta.
Pripravila:
Angelca Lukman
VIŠJA SVETOVALKA