7-8 • 29. avgusta 2014 - SIJ Metal Ravne d.o.o.sij.metalravne.com/assets/magazine-files/SIJ-07-08-014-web.pdf · Interni časopis skupine SIJ • 7-8 • 29. avgusta 2014 6 Blaž

Interna revija skupine SIJ –Slovenska industrija jekla

7-8 • 29. avgusta 2014

DAN METALURGA JE NAŠ DAN!

strani od 4 do 9

VLAGAMO V TEHNOLOGIJO IN NAPREDEK

strani 10 do 14

BITI IN OSTATI ZDRAV NA DELOVNEM MESTU

strani 25 in 26

IZKUŠNJE, UNOVČLJIVE VSE ŽIVLJENJE

strani 32 in 33

VSEBINA2

Fotografija na naslovnici:www.dollarphotoclub.com

PRAZNUJEMO SKUPAJ4 DAN METALURGA JE NAŠ DAN!

VLAGAMO10 USPEŠNO ZAGNALI PROTOTIPNO NAPRAVO

ZA PLAZEMSKO OBDELAVO PLOŠČVLAGAMO

12 Z NOVIM REZKALNIM STROJEM CHANG NAD OZKA GRLA V KOVAČNICIVLAGAMO

13 ZADOVOLJNI Z NOVIM VRSTIČNIM ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOMNAPREDUJEMO

14 POSTATI IN OSTATI VITEK …15 V SAMEM VRHU 16 V PROJEKT LEONARDO Z ZANIMIVIM RAZVOJNIM IZZIVOM18 STROKOVNI POTENCIAL USTVARJA VEDNO NOVE

PRILOŽNOSTISODELUJEMO

20 PODJETJE WACKER CHEMIE PRAZNUJE 100 LETMARKETINŠKI KOTIČEK

22 JEKLENI ODPADEK – PADANJE CENE ŽELEZOVE RUDE POVEČUJE PRITISK

23 KITAJSKA PROIZVODNJA NERJAVNIH JEKEL V VZPONUMALA ŠOLA JEKLARSTVA

24 ANALIZIRAMO LUŽINO PRI LUŽENJU NERJAVNE PLOČEVINESKRBIMO ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

25 BITI IN OSTATI ZDRAV NA DELOVNEM MESTUSKRBIMO ZA OKOLJE

27 KAJ JE Z ODPADKI, KI KONČAJO V MORJU?UČINKOVITO KOMUNICIRAMO

28 KO SE NAM V ŽIVLJENJU ZAPREJO VRATA, SE VEDNO NEKJE ODPRE OKNONAŠI SODELAVCI

29 KADROVSKA GIBANJA V JUNIJU 201429 KADROVSKA GIBANJA V JULIJU 201430 KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU 2014

GOSTIMO31 ZANIMIVI TUDI ZA AVSTRIJO32 IZKUŠNJE, UNOVČLJIVE VSE ŽIVLJENJE

SKRBIMO ZA NASLEDSTVO SODELAVCEV34 TAKO SKRBIMO ZA NOV ROD KOVAČEV NOVEGA ŽIVLJENJA

SPOZNAVAMO SE36 S HARMONIKO JE VSE LEPŠE 38 V 24 URAH ŠTIRIKRAT NA TRIGLAVU

POGOVARJAMO SE39 DAN METALURGA NA KOROŠKEM JE BIL »FAJN«

LOKALNO–AKTUALNO42 V TRETJE POPOLNOMA POSREBRENI44 JESENIŠKI »ŽELEZARSKI« CIKEL BOŽIDARJA JAKCA V

GORNJESAVSKEMU MUZEJU JESENICEOBNAVLJAMO ENERGIJO

46 MATKOV ŠKAF – ČUDEŽ NARAVE47 RAFTING IN PAINTBALL NA KOLPI 201448 ČRNA LUKNA SE SPET DOGAJA

OBUJAMO PRETEKLOST49 NOVA 25-TONSKA ELEKTROPEČ IN

NEPOZABNA »HMELJSKA PRINCESA« ŠPIKOV KOT

50 PTIČJI ŠPIK51 AFORISTIČNA ŠARŽA51 KARIKATURA52 MODRUJEMO52 SUDOKOU

Interna mesečna revija skupine SIJ – Slovenska industrija jekla

Glavna in odgovorna urednica:Anja Potočnik.

Področna urednika:za gorenjsko regijo Stane Jakelj, Acroni,in za koroško regijo Melita Jurc, Metal Ravne.

Uredniški odbor: SIJ – Slovenska industrija jekla: Monika Štojs; Acroni: Metka Šuštaršič, Petra Žvan, Nataša Karo; Metal Ravne: Vesna Pevec Matijevič, Eleonora Gladež; Serpa: Mitja Laure, Karmen Stražišnik; Elektrode Jesenice: Rafko Penič, mag. Mojca Šolar; Noži Ravne: Egidij Hudrap, Romana Petek; SUZ: mag. Tanja Avguštin Čufer, Teja Platiša; ZIP center: Lilijana Toplak.

Stalni sodelavci:Boris Berginc – Špikov kot; Tone Kelbl in Marjan Mencinger – Obnavljamo energijo/pohodništvo in potovanja; Drago Ronner – križanka; Andrej Brumen - Dejde – Aforistična šarža.

Nepodpisane fotografije:arhiv SIJ-a, Dreamstime, iStock, Shutterstock, Microsoft Office Online, www.wikimedia.org.

Jezikovni pregled: mag. Andreja Čibron - Kodrin.

Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.

Tisk: ZIP center.

Naklada: 3000 izvodov.

Izdajatelj in naslov uredništva: SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d., Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana,tel.: 01/242 98 18, e-pošta: [email protected] [email protected] [email protected]

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

UVODNIK 3UVODNIK 3

Anja Potočnik, vodja internega komuniciranja,

skupina SIJ – Slovenska industrija jekla

foto Irena Herak

Ta nedelja se je začela bolj zgodaj kot druge. Sem po koroško

»žabarca« ali po gorenjsko »morostarka« in cestne povezave do Športnega parka Ravne so

… Pri vstopu v športni park se je med dvema drevesoma raztegoval napis »Dan metalurga«, informatorji in varnostniki so

bili postrojeni na svojih mestih. Ožja ekipa – vodja Denis, Polona in Andreja preverimo še zadnje podrobnosti in z veseljem ugotovim, da vse

»štima«. Naši nogometaši so prišli prej kot drugi sodelavci. Saj veste; priprave, izbira »kopačk« in ščitnikov … nogomet je vedno resna stvar. Zato smo tudi

presenetili z ekipnimi poimenskimi dresi; če Messiju piše tako na hrbtu, mora pisati tudi Niku Podvinskemu. Okoli poldne pa je športni park postal jeklarska cona; še posebno je bilo lepo videti množične prihode sodelavcev in njihovih najbližjih, ki

so prišli z avtobusi z Jesenic. Zeleno okolje se je pomešalo z veliki in malimi modrimi in belimi majčkami »Dan metalurga«. Potem smo rekli: »Gremo vsi skupaj vsak po

svoje.« Nogometaši in njihovi navijači so si na žgočem soncu nabirali »deset odtenkov rdeče«. To ni bil boj, bilo je tudi jeklarsko trenje kosti, saj je morala zdravniška ekipa

posredovati dvakrat, in fantje so rekli: »A zdaj vidite, punce, zakaj smo bili proti temu, da bi bile ekipe mešane?!« Ostali so se zabavali z aktivnostmi v prijetno ohlajenem

parku. Najmlajši so se igrali in ustvarjali z animatorji, potem pa bili vsi izbrani za nastop na mini olimpijadi SIJko in vsi postali zmagovalci. Nato smo se zopet zbrali

pod platneno streho in zaploskali naj sodelavcem in jubilantom, pa seveda tudi najboljšim žogobrcem. Ob dobri hrani, pijači in plesni muziki smo se zabavali

do poznega popoldneva in sklenili: Taka druženja smo pogrešali. Radi delamo skupaj, in prav je, da se –

skupaj s svojimi najbližjimi – tudi bolje spozna(va)mo in zabavamo. Prihodnje leto bomo jeklarsko preplavili Jesenice. Veseli bomo

vaših predlogov in želja, kajti tako kot drugi delovni izzivi je tudi »Dan metalurga« v procesu izboljšave. Kdor

bolje dela, naj se tudi dobro druži!

Vreme je za nas prišlo v »tagmašnem gvantu«

Interni časopis skupine SIJ • 7-8 • 29. avgusta 2014

besedilo

foto

4 PRAZNUJEMO SKUPAJ

Matej Golob in Anja Potočnik, SIJ – Slovenska industrija jekla

Anja Potočnik, vodja internega komuniciranja, SIJ – Slovenska industrija jekla

NAJ SODELAVCI:Janko Vožič, Peter Filip, Nevenka Jamer (ZIP center); Murisa Raković, Branislav Stanojević (SUZ); Enes Musič, Brigita Ozebek (Elektrode Jesenice); Dušan Kačič (Noži Ravne); Andrej Koležnik, Jože Kovačič, Goran Glazer, Dimitrij Kremžar, Franc Gostenčnik, Srečko Uršej, Ludvik Ferk, Niko Podvinski, Miran Cehner (Metal Ravne); Anton Fajmut (Serpa); Valentin Jakelj, Uroš Zorman, Stanko Kolac, Veličko Efremov, Doris Jeklič (Acroni) so naši naj sodelavci in naj sodelavke.

Za požrtvovalno delo in pozitivni zgled so se jim s priznanjem in darilom iPhone zahvalili predsednik uprave Anton Chernykh in direk-torji družb, sodelavci pa smo vsem bučno zaploskali.

MED NAMI SO TUDI SODELAVCI JUBILANTI, ZVESTI JEKLARSTVU ŽE 40 IN VEČ LET: Marjan Jamar 40 let (Elektrode Jesenice); Jožef Drozg 40 let, Ernest Srebot 40 let (Noži Ravne); Drago Gostenčnik 40 let (Serpa); Marija Krevh 40 let, Ludvik Prikeržnik 42 let (Metal Ravne); dr. Vasilij Prešern 41 let (SIJ); Srečko Sudžuković 45 let (Acroni).

Poleg priznanja predsednika uprave in direktorjev družb in pa gromkega aplavza so naši jubilanti prejeli denarno nagrado v vredno-sti 1000 evrov bruto in 14-dnevne počitnice za dve osebi v vasi Lipa v Termah Olimia.

Obudili smo izjemno lepo in pomembno tradicijo.

DAN METALURGA NA KRATKO IN JEDRNATO:KAJ: praznovanje dneva metalurga KJE IN KDAJ: Športni park Ravne na Koroškem, nedelja, 20. julija 2014 VREME: izjemoma je to poletno nedeljo SIJalo sonce KAKO POGOSTO: vsako leto tretjo nedeljo v juliju izmenoma na Ravnah na Koroškem oziroma na JesenicahVABLJENI: vsi zaposleni v družbah SIJ-a in njihovi družinski članiKAJ SE JE DOGAJALO: nogometni turnir, športne in družabne igre za vse generacije, mini olimpijada Sijko za naš jeklarski podmladek in seveda veliko dobre hrane in pijače pa dobra živa glasba Euro kvintetaZAHVALILI SMO SE IN NAGRADILI: naj sodelavce in jubilanteUŽIVALI SMO: 1000 SIJevcev in njihovih družinskih članov

DAN METALURGA JE NAŠ DAN!

SIJ – Slovenska industrija jekla

5PRAZNUJEMO SKUPAJ


6

� Blaž Jasnič, direktor Acronija, in (desno) predsednik nadzornega sveta SIJ-a Andrey Zubitskiy

� Predsednik uprave se je zahvalil nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku uprave Tiborju

Šimonki (na levi) za uspešno vodenje ter uživanje zaupanja zaposlenih in poslovnih partnerjev.

� Anton Chernykh, predsednik uprave SIJ-a, je izpostavil, da je jeklarstvo močno povezano z znanjem, tradicijo in vrednotami, ki jih ta tradicija nosi. Na teh trdnih temeljih bomo gradili prihodnost, ki bo SIJ-u in njegovim družbam omogočila uspešen trajnostni razvoj.

� Župan občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen je izpostavil, da ima metalurgija izjemno tradicijo v kraju in

da je počaščen, da je prvo tovrstno praznovanje dneva metalurga potekalo na Ravnah na Koroškem.


Nogomet je resna stvar! Zato je za SIJ zaigrala celotna upra-va. Vse »reprezen-tance« so spodbujali vroči navijači in brhke navijačice. Nekateri nogometaši so se med odmorom na vročini sončili do »10 odtenkov rdeče«. Zmagovalni pokal so si pribrcali fantje iz ekipe Metal Ravne I in direktor Andrej Gradišnik je bil sila ponosen na njih, drugi so bili acronijevci in tretji člani ekipe Metal Ravne II. Se bo pri-hodnje leto pokazala prednost domačega terena? Acronijevi fan-tje so se pridušali, da bo tako!


8 PRAZNUJEMO SKUPAJ

Za najmlajše udeležence smo poskrbeli s številnimi aktivnost-mi v parku, v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in našim olimpijcem Timom Kevinom Ravnjakom pa smo organizirali tudi mini olimpijado, ki je otroke spomnila na ključne življenjske vrednote, kot so odlič-nost, sodelovanje, prijateljstvo in spoštovanje.


9PRAZNUJEMO SKUPAJ

Jeklarji se radi tudi zavrtimo

V SIJ-u si bomo prizadevali za negovanje tradicije

vsakoletnega praznovanja dneva metalurgov, za katerega želimo, da bi postal pril jubljen

praznik slovenskih jeklarjev in metalurgov. Se vidimo

prihodnje leto na Jesenicah!


besedilo

foto

10

Boštjan Podlipec, Razvojni center Jesenice

VLAGAMO

Boštjan Podlipec, razvojni inženir, Razvojni center Jesenice

TEORIJA OBDELAVE PLOŠČE Z NIZKOTLAČNO VODIKOVO PLAZMOPlazma je v fiziki in kemiji ioniziran plin in predstavlja eno od šti-rih glavnih agregatnih stanj snovi. Za naše potrebe je najprimer-nejša nizkotlačna vodikova tlivna razelektritev (plazma). Tako plazmo dobimo z obstreljevanjem vodikovih molekul z elektro-ni, ki imajo dovolj energije za ionizacijo. Električni tok teče iz napajalnikov preko anod (na vsaki strani plošče je šest anod) na katodo (plošča). Plošča je v horizontalnem položaju in ni v fi-zičnem stiku z anodami – nosilci naboja nastajajo z ionizacijo ali z emisijo elektronov iz plošče. Na površini plošče poteka reduk-cija kovinskih oksidov, stranski produkt reakcije je destilirana voda. Poleg vodika med plazemskim procesom vnašamo tudi argon, ki s svojo 40 x večjo maso lažje poruši večvalentne oksi-de. Pospešeni ioni in atomi imajo veliko kinetično energijo, ki se

ob trku s steno plošče spremeni v notranjo energijo plošče. S tem lahko segrejemo ploščo nad temperaturo tališča intermetal-nih faz. Gašenje poteka v plinskem mediju. Maksimalna velikost plošče je 100 mm x 500 mm x 1000 mm.

V primerjavi s klasičnimi tehnologijami obdelave nerjavnih plošč se pri plazemski obdelavi ne uporabljajo nevarne kemikalije, praktično ni porabe vode, manjša pa je tudi poraba energentov.

SPREMLJANJE IN NADZOR PLAZEMSKEGA PROCESANa delovanje plazemskega procesa vpliva več parametrov. Na spodnji shemi so podane tri skupine parametrov z merilnimi tehnikami. Trenutno so vgrajeni senzorji tlaka in optični senzor za merjenje temperature plošče. Optimizacijo plazemskega pro-cesa bomo dosegli z ustrezno kombinacijo nastavitev operacij-skih parametrov.

V Acroniju smo aprila uspešno zagnali prvo napravo za okolju prijazno obdelavo plošč na svetu. Omogoča nam združitev problematičnih faz na tehnološki poti nerjavnih plošč po vročem valjanju (toplotna obdelava z gašenjem, peskanje, luženje v mešani kislini HNO3 + HF). Napravo je v sodelovanju z Acronijem izdelalo avstrijsko podjetje Plasmabull Engineering in pomeni vmesno stopnjo med uspešnimi predhodnimi testiranji na manjših vzorcih in morebitno proizvodno napravo v prihodnosti. Izdelavo prototipne naprave je delno financiral Evropski sklad za regionalni razvoj.

USPEŠNO ZAGNALI PROTOTIPNO NAPRAVO ZA PLAZEMSKO OBDELAVO PLOŠČ

� Naprava za plazemsko obdelavo plošč � Testna plošča z anodami v stabilni tlivni razelektritvi


11VLAGAMO

�

Sestava plinaPretok plina

TlakElektrična moč

OPERACIJSKIPARAMETRI

Tlačni senzorjiOES

Plazemski potencialGostota radikalov

Gostota elektronovTemperaturaelektronov

PLAZEMSKIPARAMETRI

Langmuirjeva sondaMS

Stopnja "luženja"Temperatura plošče

PROCESNIPARAMETRI

XPSAFM

Optični senzor

Shema parametrov plazemske obdelave z merilnimi tehnikami

TESTIRANJA V ACRONIJUPostopek plazemske obdelave plošče v grobem poteka po na-slednjem zaporedju:

� V komoro vstavimo ploščo in vzpostavimo mehanski stik plošče s katodo.

� Zaženemo vakuumsko črpalko in počakamo, da pade tlak na 0,2 mbar.

� Začnemo z vpihavanjem vodika in argona. � Ko dosežemo tlak 7 mbar, vklopimo napajalnike

(elektrode). � Postopno povečujemo moč napajalnikov do 8000 W ter

z loputami in krmilniki pretoka plinov uravnavamo tlak v komori (procesni tlak je med 15 in 50 mbar).

� Ugasnemo napajalnike ter začnemo gasiti ploščo z upo-rabo toplotnega izmenjevalca z ventilatorjem. Za večjo učinkovitost hlajenja vpihavamo dušik ter nastavimo pre-tok vodika na maksimalno vrednost.

� Zaradi prisotnega vodika komoro ponovno zvakuumira-mo. Nato v komoro spustimo zrak ter odstranimo obde-lano ploščo.

Do sedaj smo izvedli sedem testnih plazemskih obdelav plošč iz avstenitnega nerjavnega jekla EN 1.4307. Od teh je bilo pet plošč dimenzij 10 mm x 500 mm x 500 mm in dve plošči

dimenzij 10 mm x 500 mm x 1000 mm. Večinoma smo dosegli stabilno plazmo (tlivna razelektritev) z občasnimi neželenimi obločnimi razelektritvami. Problemi se pojavljajo predvsem v nastavitvah in delovanju napajalnikov. Posledično katera od 12 anod ne deluje pravilno, kar povzroči neenakomerno obdelavo površine in ukrivljenost plošče.

ANALIZA PLAZEMSKO OBDELANE PLOŠČEČeprav površina plošče še ni bila optimalno očiščena, smo iz plošče pripravili vzorce za metalografsko in mehansko analizo. Pri metalografski preiskavi smo se osredotočili na učinek pla-zemske obdelave na površino in na mikrostrukturo po prerezu plošče. Škaja je večinoma odstranjena. Površina je precej hra-pava, kar kaže na preveliko intenzivnost obdelave. V mikro-strukturi neželenih intermetalnih faz ni, velikost zrn je ustrezna preko celotne debeline plošče. Žilavost pri 20 °C je 253 J (zah-tevana žilavost za to jeklo je 60 J).

NAČRTIPrvi cilji so enakomerno obdelana površina brez škaje, ustrezna mikrostruktura in mehanske lastnosti ter korozijska obstojnost. Učinkovitost obdelave površine bomo izboljšali z zamenjavo ke-ramičnih podstavkov, na katerih stoji plošča. Trenutne podstav-ke iz porozne in krhke kordieritne keramike bomo zamenjali s podstavki iz neporozne 95-odstotno čiste Al2O3 keramike.

Naprava omogoča vpeljavo dodatnega procesa obdelave površine – plazemsko nitriranje. S tem procesom bi dodatno povečali trdnost površine plošče. Aplikacija je primerna za vse vrste jekel.

Končni cilj je optimizacija procesov v taki meri, da se avto-matizirajo. Avtomatizacija bi ob zagotovitvi ustreznih lastnosti plošč pomenila velik korak do vpeljave prve proizvodne naprave za okolju prijazno plazemsko obdelavo večjih nerjavnih plošč. •

� Testna plošča po obdelavi z nizkotlačno vodikovo plazmo. Rdečkaste barve ni več – škaja je odstranjena.

� Mikrostruktura površine plošče � Mikrostruktura sredine plošče


besedilo

foto

12

arhiv Metala Ravne

Ivan Vušnik, vodja Mehanske obdelave Kovačnice, Metal Ravne

VLAGAMO

Lani smo se zato ob soglasju lastnikov odločili, da nabavimo še en, tokrat nov portalni rezkalni stroj, ki bo odpravil predvsem ozko grlo na tistem delu, kjer mehansko obdelujemo ploščate odkovke za našega ameriškega kupca.

Kot je že ustaljena praksa, smo za ponudbo najprej povpra-šali pri naših dotedanjih partnerjih. Kot vsak dober gospodar pa smo se ozrli tudi za novimi dobavitelji. Po temeljitem preverjanju in pregledu vseh referenc smo se na koncu odločili za proizva-jalca iz Tajvana, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje TBW s sede-žem v Velenju. Ta izbira je bila tudi cenovno ena izmed najbolj ugodnih.

Ko je padla odločitev, so stvari stekle. Sredi julija so bili uspešno izvedeni poskusni zagon ter vsi prevzemni testi s pro-tokoli, ki so določeni s pogodbo. Temu je sledilo šolanje naših

operaterjev na novem portalnem rezkalnem stroju v Mehanski obdelavi Kovačnice.

S postavljenim rezkalnim strojem CHANG smo zadovoljni, za kar gre zahvala vsem, ki so pri tem sodelovali, to pa so:

� vzdrževanje Metala Ravne – elektro in gradbena dela � podjetje TBW – logistika � podjetje Transkor – prevozi na ZGO � podjetje CHANG CHUN HSIUNG – montaža � zaposleni v oddelku Mehanska obdelava Kovačnice

Redna proizvodnja na novem portalnem rezkalnem stroju CHANG, s katero bomo lahko še bolje zadovoljili potrebe naših kupcev, se je začela avgusta letos. •

Že lani, ko smo zagnali portalni rezkalni stroj TOS KURIM, smo se v Kovačnici zavedali, da bomo v prihodnje zagotovo potrebovali še en rezkalni stroj, če bomo želeli zadovoljiti vse naše potrebe po rezkanju. Na obstoječih agregatih proizvodnih zmogljivosti ni bilo mogoče več povečevati, tudi izvajanje storitev mehanske obdelave pri hčerinskem podjetju Serpa ni pokrilo vseh potreb po rezkanju. Obstoječa tehnološka oprema pa zaradi ponavljajočih se zaustavitev še vedno ni zagotavljala ustrezne zanesljivosti in razpoložljivosti.

Z NOVIM REZKALNIM STROJEM CHANG NAD OZKA GRLA V KOVAČNICI

� S poskusnega zagona v juliju


besedilo

foto

13

dr. Henrik Kaker, Metal Ravne

dr. Henrik Kaker, raziskovalni inženir I, Metal Ravne

VLAGAMO

V Metalu Ravne smo maja 1983 instalirali prvi vrstični elektron-ski mikroskop (SEM – Scanning Electron Microscope) Jeol JSM 35CF in energijsko disperzijski spektrometer (EDS) EDAX 9100. Takrat je bil SEM razmeroma novo raziskovalno orodje, ki se je uspešno uporabljalo v svetu že dvajset let. Prvi komercialni SEM je bil izdelan leta 1965 (Cambridge Stereoscan). Jeol JSM 35CF še vedno obratuje, vendar so se njegove karakteristike (predvsem ločljivost) tekom 32-letne uporabe precej zmanjšale. Življenjska doba SEM-ov je okrog 15 let. Trenutno ga upora-bljamo za rutinske analize prelomnih površin jekel za turbinske lopatice in predvsem za mikroanalizo makro in mikro nekovin-skih vključkov v jeklih.

Junija letos smo instalirali novi SEM Jeol JSM 6510 in mikro-analizni sistem EDS Oxford Aztec. Omogoča nam preiskave do povečave 300.000 x z ločljivostjo (najmanjša razdalja med dvema točkama, ki jo sistem še loči) 3 nm (1 nm = 1 x 10-9 m). Z EDS-om lahko mikroanaliziramo vse elemente od berilija (Be, atomsko število 4) do urana (U, atomsko število 92) v jeklih.

SEM in EDS predvsem uporabljamo za mikroanalizo makro, mikro in nano karbidov, precipitatov in nekovinskih vključkov v jeklih ter analizo prelomnih površin različno zlomljenih strojnih komponent.

SEM je zelo uspešno in uporabno orodje za preiskavo in analizo različnih vzorcev. Z njim dobimo dovolj uporabnih informacij, ki skupaj z drugimi preiskovalnimi metodami dajejo popolno sliko pri reševanju težav, ki se pojavljajo pri izdelavi jekla in njegovi predelavi. Faktorji, ki določajo njegovo vsestran-skost, so: ločljivost, globinska ostrina, povečevalno območje, preprosta priprava vzorcev in možnost sočasne uporabe EDS-a. Glavna področja uporabe SEM-a so: analiza prelomnih površin (fraktografija), mikrostrukturne preiskave jekel, preiskave različ-nih površin, mikroanaliza kovinskih (jekla) in nekovinskih materi-alov (žlindre, ognjevzdržna opeka itd.), kvantitativna analize slike in kvalitativna ter kvantitativna mikroanaliza različnih faz v jeklih (karbidi, precipitati in nekovinski vključki). •

V našem podjetju smo junija letos instalirali novi vrstični elektronski mikroskop Jeol JSM 6510 in mikroanalizni sistem Oxford Aztec, kar je nova velika pridobitev na področju analiz in preiskav orodnih in specialnih jekel.

ZADOVOLJNI Z NOVIM VRSTIČNIM ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOM

� Stari vrstični elektronski mikroskop Jeol JSM 35CF

� Novi vrstični elektronski mikroskop Jeol JSM 6510


besedilo

foto

14

arhiv Nožev Ravne

NAPREDUJEMO

Jurij Perše, vodja projektov – lean koordinator, Noži Ravne

Pojem vitkost pa je v proizvodnjo uvedel Sakichi Toyoda, ki je bil sprva na čelu tekstilnega podjetja, nato pa je ustvaril avtomobilsko znamko Toyota. V tej tovarni so postavili temelje vitki proizvodnji, kot jo pozna-mo še danes. Z leti se je metoda vitke proizvodnje začela širiti tudi na druga področja, predvsem proizvodnje med seboj dokaj podobnih izdelkov. Prihranki oziroma izboljšave, ki jih doprinese ta sistem organi-ziranosti proizvodnje, so tako veliki, da so se zanj začele zanimati tudi industrijske panoge, ki ne spadajo v avtomobilsko industrijo, niti za njih ni značilna masovna proizvodnja. Zanimanje zanj je med drugimi pokazala tudi Slovenska industrija jekla, natančneje podjetje Noži Ravne. Lahko bi rekli, da je proizvodni program podjetja Noži Ravne čisto nasprotje tistih programov, v katerih je trenutno dominantna vitka proizvodnja. Ogromna količina različnih izdelkov, izdelanih v majhnih serijah, ni ravno dobra podlaga za hitro in preprosto uvedbo proizvo-dnega procesa, kot je »lean production«. Po drugi strani pa nam je ravno to izziv, ki ga bomo v prihodnosti poizkušali premagati.

(vir: whirpool – kako postati in ostati vitek)

Junija smo v podjetju začeli s prvimi izobraževanji na to temo. Pri vpeljavi tega procesa nam pomaga mag. Mitja Kokove iz podjetja Proum. Ima dolgoletne izkušnje s tega področja, s katerimi nam bo pomagal čim hitreje in čim uspešneje doseči zadane cilje. Najprej smo se lotili uvedbe metode 5S v proizvodnjo. Ta metoda se izvaja v petih korakih, in sicer:

1. korak – odstrani vse nepotrebne stvari, ostale sortiraj2. korak – pospravi in uredi stvari, ki so ostale3. korak – očisti okolico, stroje in ostale stvari4. korak – standardiziraj narejeno5. korak – vzdržuj in ohranjaj doseženi nivo

Naš cilj je, da še letos uredimo proizvodnjo nekje do tretjega kora-ka. Hkrati z uvajanjem metode 5S bodo urejena tudi delovna mesta. Treba bo izdelati delovna navodila za pravilno rokovanje s stroji, navo-dila za čiščenje in preventivno vzdrževanje, pripraviti matrike usposo-bljenosti za vsako delovno mesto ter ustrezno označiti material, ki se nahaja na delovnem mestu. Izvajali bomo tudi tako imenovane kaizen delavnice, na katerih bomo v skupinah reševali problematiko določe-nega dela v proizvodnji. Pravkar se ukvarjamo s temo, ki je tudi najbolj pereča težava naše proizvodnje, to so pretočni časi.

(vir: graf iz učnega gradiva mag. Mitja Kokoveta)

Na zgornji sliki je vizualno prikazan nek proces izdelave. Rdeča po-lja prikazujejo dejansko izvajanje procesa, modra polja pa čas, ko ma-terial čaka na naslednjo operacijo. Pri analizi se ugotovi, da se izdelek dejansko izdeluje zelo kratek čas, približno pet odstotkov celotnega časa. Enako lahko rečemo tudi za naše podjetje, ni težava izdelavni čas, večji problem je čakanje materiala med posameznimi operacijami. Prioritetna naloga torej je, da se ti pretočni časi postopoma zmanj-šajo. Vsaka sprememba oziroma vpeljava kakšne novosti v podjetju navadno za sabo potegne tudi velike stroške. V veliko primerih se na koncu ugotovi, da se je največji napredek v proizvodnji naredil z ukrepi, ki so pravzaprav zastonj (drugačna postavitev – layout, organizacijske spremembe itd.).

Ključnega pomena je, da pri vpeljavi vitkosti sodelujejo vsi za-posleni v podjetju. Treba je iskati izboljšave in novosti čisto na vseh nivojih in področjih v podjetju. Spodbujati je treba ljudi k inovativnosti, ta pa mora biti s strani podjetja tudi ustrezno nagrajena. Na koncu pa si bom še izposodil citat iz učnega gradiva Mitja Kokoveta, ki pravi: »Vitkost ni program za zniževanje stroškov, števila zaposlenih ali nabor orodij in metod, vitkost je usmerjena v ustvarjanje vrednosti, v rast podjetja in razvoj sodelavcev.« •

Začetki vitke proizvodnje segajo že kar nekaj desetletij v preteklost. Z uvajanjem linijske izdelave je proizvodnja prešla v masovno proizvodnjo. Zametki so se začeli kazati že takoj po prvi svetovni vojni, in sicer v podjetju ameriškega proizvajalca avtomobilov Henryja Forda. Prvi je uvedel tekoči trak in tako postavil nove smernice hitrejšemu gospodarskemu razvoju.

POSTATI IN OSTATI VITEK …


besedilo

foto

15

arhiv, 6. Industrijski forum IRT

Stane Jakelj, razvojni inženir/menedžment idej, Razvojni center Jesenice/Acroni

NAPREDUJEMO

TARAS je priznanje za najuspešnejše sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja na področju inoviranja, ra-zvoja in tehnologij. Izhodišče za priznanje je vizija Industrijskega foruma IRT, ki želi v proizvodnem, razvojno-raziskovalnem in izo braževalnem okolju spodbuditi inovativnost, razvojno usmer-jenost in tehnološko odličnost, in sicer kot pomembne dejavni-ke uspešnosti in boljše kakovosti življenja.

Razvojniki Acronija, Razvojnega centra Jesenice in Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani smo se s projektom Oklepna pločevina nove generacije PROTAC 500 uvrstili med tri finaliste tekmovanja in se na forumu tudi predstavili.

Gre za vrhunski proizvod, razvit v obliki pločevine. Njen osnovni namen je varovanje življenj ter premoženja tako fizičnih kot pravnih oseb oziroma subjektov. S svojimi odličnimi mehan-skimi lastnostmi in izvrstnimi rezultati balističnih testiranj ima oklepna pločevina PROTAC 500 v primerjavi s konkurenco nižje zahtevane debeline za zaščito po standardih Nata. Zmanjšanje potrebne debeline vpliva na maso in je izjemnega pomena

predvsem pri t. i. premičnih objektih (vozilih), v katere je vgra-jena pločevina PROTAC 500, saj ima v povezavi s tem tudi pomemben energetski in ekološki vidik.

Večletno uspešno sodelovanje industrijskega partnerja z in-stitucijo znanja je odprlo nova področja raziskav za dvig znanja in tehnologij ter povečanje produktivnosti. Pokazalo je na nove možnosti sodelovanja proizvodnega podjetja in institucije znanja tako na področju izobraževanja, raziskav in tehnologij.

Jeklo nove generacije PROTAC 500 so strokovna telesa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) izbrala v t. i. skupino izjemnih znanstvenih dosežkov slo-venske znanosti za leto 2012, vodja raziskovalnega programa Sinteza in karakterizacija materialov pa ga je uspešno predstavil na dogodku Predstavitev izjemnih znanstvenih dosežkov 2012 – Tehniške vede oktobra 2013.

Iskrene čestitke razvijalcem projekta, ki so: dr. Jure Bernetič, doc. dr. Gorazd Kosec, Matjaž Marčetič, Iztok Tomažič, prof. dr. Ladislav Kosec, doc. dr. Aleš Nagode, prof. dr. Anton Smolej in prof. dr. Borut Kosec. •

Razvojnikom Acronija, Razvojnega centra Jesenice in Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani se nam je uspelo uvrstiti med tri finaliste za priznanje TARAS; le-to se podeljuje v okviru Industrijskega foruma IRT, ki je tokrat že šesto leto zapored potekal v začetku junija v Portorožu.

V SAMEM VRHU

� Podelitev nagrade

� Stane Jakelj, koordinator menedžmenta idej – Acroni in Razvojni center Jesenice, Darko Švetak, vodja

organizacijskega odbora Industrijskega foruma IRT, in prof. dr. Borut Kosec, vodja razvojnega projekta PROTAC

500 s strani raziskovalne skupine Univerze v Ljubljani


besedilo

foto

16 NAPREDUJEMO

Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice/Acroni

Stane Jakelj, razvojni inženir/menedžment idej, Razvojni center Jesenice/Acroni

Inovativnost je od nekdaj eden od temeljev razvoja človeštva in danes tudi konkurenčnost na globalnem trgu. Zato želijo v Hidrii razvijati unikatni model inovativnosti in ga širiti tudi med svoje dobavitelje. Eden od ključnih elementov inovativnosti je tesno povezovanje s partnerji, s katerimi lahko skupaj presega-mo meje običajnega sodelovanja in razvijamo nove, globalno prodorne rešitve.

Odprto inoviranje je skupen izziv in priložnost, v kateri vsak od partnerjev izmenjuje znanje in ideje ter iz tega deli nastale rezultate.

Projekt Leonardo so poimenovali po enem najslavnejših inovatorjev v zgodovini človeštva, Leonardu da Vinciju, ki je kot vizionar s pogumom in strastjo videl in spremljal izzive, zanje is-kal in odkrival nove rešitve ter bil ves čas korak pred sodobniki.

V projekt vstopamo z zelo zanimivim razvojnim izzivom: Razvoj elektropločevine za hibridna in električna vozila. Nosilec predloga projekta je razvojni inženir Razvojnega centra Jesenice Gašper Novak.

Današnji trg električnih vozil še ni pomembna alternativa za klasične avtomobile, vendar se pričakuje močan porast v priho-dnjih letih. Študija EPRI (Electric power research institute, 2007) napoveduje, da naj bi bilo leta 2020 po zmernem scenariju 35 odstotkov vseh vozil na hibridni ali električni pogon, stopnja naj bi se do leta 2030 povzpela celo do več kot 50 odstotkov.

Zaradi povečanja dosega električnega vozila, ki je direktno povezan z omejitvami baterij kot nosilci energije, se vzporedno veliko vlaga v razvoj elektromotorjev v smislu manjše mase ter boljšega izkoristka. Izkoristek je neposredno povezan z močno-

Na vabilo našega kupca, podjetja Hidria, smo se aktivno vključili v razvojni projekt, poimenovan Leonardo. Gre za projekt razvoja inovativnega poslovnega okolja z vključevanjem dobaviteljev v Hidriin model inovativnosti.

V PROJEKT LEONARDO Z ZANIMIVIM RAZVOJNIM IZZIVOM

� Blaž Jasnič, glavni direktor Acronija, z ekipo sodelavcev, vključenih v projekt Leonardo, in predstavniki vodstva Hidrie


17NAPREDUJEMO

stnimi izgubami elektropločevin v celotnem območju delovanja elektromotorja, katerega se lahko bistveno izboljša s prej ome-njenimi nekonvencionalnimi elektropločevinami.

Zahtevane elektromagnetne lastnosti neorientiranih elektro-pločevin še niso povsem dorečene in so še vedno v fazi testi-ranj in prilagajanj. Zaradi tega je izjemno pomembno pristopiti s testnimi dobavami pločevine ter izdelkov iz nje k razvoju elektro-motorjev že v začetni fazi, ko se parametri zahtevanih elektro-magnetnih lastnosti še oblikujejo in niso zahteve postavljene na katero izmed nekovencionalnih elektropločevin konkurenčnih proizvajalcev, katerim bo zaradi specifičnosti izdelave le-te tež-ko zadostiti.

Standardne elektropločevine (SIST EN 10106 in SIST EN 10303) veljajo za proizvod z nizko dodano vrednostjo, ravno

tako predelava le-te. Zato je naša želja in načrt, da skupaj soo-blikujemo nam lasten proizvod z visoko dodano vrednostjo.

Ob uspešnem razvoju ustreznega izdelka in načrtnem pla-siranju na trg lahko glede na študije o rastočem trgu električnih vozil pričakujemo letno nekajodstotno rast v tem segmentu.

Z našim skupnim projektnim pristopom razvoja nove speci-alne elektropločevine ter strateško načrtovanim prebojem na trg hibridnih in električnih vozil lahko v začetni fazi razvoja elektro-motorjev, ko trg še ni zasičen s ponudbo teh pločevin, soobli-kujemo edinstven izdelek z visoko dodano vrednostjo. To poleg zavzetja jasnih tržnih pozicij na tem segmentu industrije pomeni tudi odlično referenco tako za Acroni kot za Hidrio. •

� Nosilec Acronijevega razvojnega predloga za projekt Leonardo, razvojni inženir Razvojnega centra Jesenice Gašper Novak

� Leonardo da Vinci, eden od najslavnejših inovatorjev

v zgodovini človeštva


besedilo

foto

18

arhiv podjetja Iskraemeco

NAPREDUJEMO

dr. Marjan Rihar, direktor projektov pri GZS in tajnik SuSSIStane Jakelj, razvojni inženir/menedžment idej, Razvojni center Jesenice/Acroni

Dan, ki smo ga preživeli skupaj, je bil poln priložnosti za izpol-nitev pričakovanj, med njimi predvsem dobiti koristne informa-cije iz prve roke, kako se z izboljšavami v razvoju spoprijemajo v različno velikih proizvodnih podjetjih iz različnih panog pri različni zahtevnosti izdelkov.

Gostitelji iz podjetja ISKRAEMECO so v uvodnem delu predstavili svojo izkušnjo pri organizacijski in vsebinski spre-membi razvojnega procesa ter nadaljnje korake, s katerimi želijo čas razvoja še skrajšati. Ključno sporočilo je bilo, da so dobre ekipe, ne samo v razvoju, ampak tudi v proizvodnji, ter njihova stalna medsebojna komunikacija pogoj za uspeh. Dobre razvojne ekipe so tiste, ki se ne ustalijo v t. i. coni udobnosti in ne podlegajo vplivu »sivih eminenc«. Dopoldanski del se je zaključil z ogledom proizvodnje ter razvoja.

Popoldan so med drugim dobre prakse izboljšav razvoja novih izdelkov predstavili strokovnjaki iz podjetij Metrel, Domel, INVENTO URA, Fluidmaster ter tudi Razvojnega centra Jesenice skupaj z Acronijem.

Predstavljena je bila razvojna dejavnost oddelka za razvoj jekel in tehnologij v povezavi s tehnološkimi procesi v proizvo-dnji Acronija. Sodelovanje, povezovanje in timsko delo so ključ našega uspeha. Z znanjem in izkušnjami naših sodelavcev dosegamo zelo dobre razvojne rezultate in tako posegamo v sam vrh razvoja najzahtevnejših izdelkov iz jekla.

Acroni je skupaj z Razvojnim centrom Jesenice trdni temelj razvoja in napredka. Strokovni potencial, ki ga združujemo, ustvarja vedno nove priložnosti, ki se potrjujejo na svetovnem globalnem jeklarskem trgu.

V sklepnem delu delavnice Izboljšave v procesu razvoja novega izdelka, ki je potekala v začetku poletja v podjetju Iskraemeco v Kranju v organizaciji SuSSI-ja (Sekcija uporabnikov sistemov stal-nih izboljšav) pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo se vsi ude-leženci strinjali, da smo si razširili pogled na razvoj novih izdelkov.

STROKOVNI POTENCIAL USTVARJA VEDNO NOVE PRILOŽNOSTI


19NAPREDUJEMO

Glavni poudarki in razvojne usmeritve razpravljavcev: � Zelo koristno za razvojnika je, da se vključi že v začetne

faze nastajanja projekta, saj tako z veliko večjo gotovo-stjo ve, kakšnim standardom se bodo morali prilagoditi bodoči izdelki – zna pravilno usmerjati razvoj.

� Pri ščitenju industrijske in intelektualne lastnine gre za napenjanje mišic pred konkurenti – modrost je v tem, da veš, koliko in kdaj jih napneš.

� Kakšno je naše zavedanje znanja?: Vemo, da vemo; vemo, da ne vemo; ne vemo, da vemo – 98 odstotkov rešitev že nekje obstaja, koristno jih je poiskati.

� Ob pravem času kupiti blagovno znamko – tudi to je ino-vativno, če ne celo drzno v našem okolju.

� (Razvojni) postopki niso nikoli dovolj definirani, ko pa so, so definirani preveč.

Delavnice se je udeležilo 35 udeležencev iz 18 podjetij iz šestih panog. Naslednja iz serije industrijskih delavnic, ki jih organizira Sekcija uporabnikov sistemov stalnih izboljšav, bo v drugi polovici novembra 2014. •

� Voden ogled proizvodnih obratov in razvoja podjetja Iskraemeco v Kranju

� Udeležence delavnice Izboljšave v procesu razvoja novega izdelka je na začetku

nagovoril dr. Marjan Rihar, direktor projektov pri GZS-ju in tajnik SuSSI (Sekcije

uporabnikov sistema stalnih izboljšav).


besedilo

foto

20 SODELUJEMO

arhiv podjetja Wacker Chemie

Simon Leskovec, obratni inženir 1, Metal Ravne

Ob tej priložnosti je bila 1. in 2. julija v kraju Burghausen dvodnev-na konferenca, ki se je je udeležilo približno 50 ljudi z vsega sveta, predvsem strokovnjakov s področja EPŽ-pretaljevanja in proizva-jalcev EPŽ-naprav. Med petnajstimi prezentacijami je bil tudi pri-spevek iz Metala Ravne, in sicer glede vpliva zaščitne atmosfere na spremembe žlindre; pri raziskavi o tem smo sodelovali prav s podjetjem Wacker Chemie. Po zaključku prvega dneva konferen-ce je sledil ogled starega mestnega jedra in gradu nad mestom, ki je znan kot najdaljši grad v Evropi (dolg je kar 1043 m).

Drugi dan konference se je začel z ogledom njihove tovarne in proizvodnje žlindre. Velikost tovarne je na vseh pustila močan vtis, saj se razprostira kar na 232 hektarih površine in zaposluje

okoli 10.000 ljudi. Zanimivo je, da je žlindra za EPŽ-postopek njihov postranski produkt, glavni proizvodi so izdelki iz silikatov in polimerov, npr. solarni paneli za fotovoltaiko, polprevodniki za čipe, različni PVC-proizvodi in še bi lahko naštevali. Sam razvoj EPŽ-žlindre se je začel leta 1935, in sicer najprej za postopke varjenja pod žlindro, leta 1980 pa se je že začela proizvodnja pretaljene žlindre, kot jo poznamo danes. Do leta 1990 so postali vodilni proizvajalec, slovijo predvsem po kakovosti in zalagajo večino EPŽ-obratov po svetu. Ob njihovem jubileju jim želimo, da še naprej ostanejo na svoji uspešni poti ter da tudi v prihodnje veliko in dobro sodelujemo. •

Podjetje Wacker Chemie iz Nemčije, ki je vodilni proizvajalec žlindre za EPŽ- -postopek in tudi naš dobavitelj, letos praznuje svojo 100. obletnico ustanovitve.

PODJETJE WACKER CHEMIE PRAZNUJE 100 LET

� Udeleženci konference v Burghausnu

� Sredi pogovora; od leve proti desni: Jovan Ilievski (JOIL), dr. Rok Barbič (Metal Ravne), prof. dr. Jožef Medved (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta), Eike Schmilinsky (KIND&CO) in Simon Leskovec (Metal Ravne)

Acroni

Metal Ravne

Noži Ravne

Elektrode Jesenice

SUZ

Odpad

ZIP center

V najboljših stvareh na svetu je tudi slovensko jeklo.

nerjavna jekla

orodna in hitrorezna jekla

specialna jekla

elektro jekla

konstrukcijska jekla

industrijski noži

elektrode

Slov

ensk

a in

dust

rija

jekl

a, d

.d.,

Ger

biče

va 9

8, 1

000

Lju

blja

na


22

besedilo

vir

Monika Štojs, direktorica marketinga, SIJ – Slovenska industrija jekla

Platts, Steel Business Briefing Insight 204, 26. 6. 2014

MARKETINŠKI KOTIČEK

Trg jeklenega odpadka je odvisen od raznovrstnih dejavnikov, kot so razpoložljivost, kakovost in cena alternativnih surovin, predvsem železove rude, ki je od začetka leta 2014 padla kar za 30 odstotkov zaradi prevelike ponudbe. Zato so tudi cene jeklenega odpadka kljub večji porabi ostale stabilne oziroma so se v nekaterih regijah celo znižale.

Običajna vrednost jeklenega odpadka na enoto železa, ki ga vsebuje, je dvojna vrednost železove rude. Sedaj pa se je to razmerje spremenilo na 2,8 : 1. To spodbuja uporabo železo-ve rude v proizvodnji jekla, seveda pri tistih proizvajalcih, ki to možnost imajo.

Cene jeklenega odpadka so v zadnjih mesecih samo od-sevale cene jekla. Te so stagnirale, saj napoved porabe ni bila najboljša – gospodarska rast Kitajske, ki je motor rasti, se je upočasnila na 7,4 odstotka, v Evropi pa naj bi se poraba pove-

čala za tri odstotke, kar pomeni, da se do leta 2020 ne bo vrnila na nivoje, ki smo jim bili priča med letoma 2000 in 2005.

Mednarodno združenje jeklenega odpadka BIR poroča, da se je svetovna poraba jeklenega odpadka leta 2013 povečala za 1,8 odstotka (leta 2012 za 2,39 odstotka). Poraba je padla v EU, Turčiji in Rusiji, povečala pa se je na Kitajskem, Japonskem in J Koreji. V ZDA je poraba ostala stabilna.

Pričakovano je, da bo poraba jeklenega odpadka v pri-hodnje naraščala, saj raste proizvodnja jekla v elektro pečeh hitreje kot pa drugi načini proizvodnje jekla, ki so bolj povezani z ostalimi surovinami. Tudi ponudba jeklenega odpadka naj bi se močno povečala, ko bodo na Kitajskem začeli menjavati av-tomobile, pralne stroje in hladilnike, ki so bili izdelani v začetku industrijskega razcveta. Kdaj pa se bo to zgodilo, še ni znano. •

Jekleni odpadek je glavna surovina za proizvodnjo jekla v elektroobločnih pečeh. Jeklo se namreč 100-odstotno reciklira brez izgube kakovosti. Poznamo več vrst jeklenega odpadka – jekleni odpadek iz zavrženih izdelkov, ki vsebujejo jeklo (avtomobili, konstrukcije …), odpadek, ki se vrne v proizvodnjo že v jeklarni, in odpadek, ki nastane pri razrezu jekla.

JEKLENI ODPADEK – PADANJE CENE ŽELEZOVE RUDE POVEČUJE PRITISK


23

besedilo

vir

MARKETINŠKI KOTIČEK

Yieh – Asian News, Marketing Acroni – arhiv

vir

besedilo Janka Noč, tržna analitičarka, Marketing, Acroni

WSA, MetalPrices, Yieh – Asian News, Marketing Acroni – arhiv

Janka Noč, tržna analitičarka, Marketing, Acroni

Po podatkih kitajskega združenja proizvajalcev special-nih jekel je proizvodnja nerjavnih jekel v prvem polletju letos znašala 10,68 milijona ton, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2013. Po grupah se je najbolj povečala proizvodnja jekel serije 300.

Izvoz nerjavnih jekel je v prvem polletju dosegel 1,94 milijona ton, kar je 47 odstotkov več kot v prvem polletju 2013. Uvoz nerjavnih jekel se je na letni ravni povečal za 32 odstotkov.

Visoke stopnje rasti izvoza nerjavnih jekel pa kitaj-skim proizvajalcem jekla povzročajo tudi težave. Veliko držav se je odločilo zaščititi svoje proizvajalce. Zaradi tega uvajajo ali povišujejo uvozne carine za nerjavna jekla in preverjajo možnosti za uvedbo protidampinških postopkov.

v mio. t%-na sprem. I. poll. 2014/ I. poll. 2013

Proizvodnja nerjavnih jekel

10,68 21,9

CrMn (serija 200) 2,88 13,0

CrNi (serija 300) 5,55 21,2

Cr (serija 400) 2,2 15,2

Izvoz nerjavnih jekel 1,94 47,1

Uvoz (v t) 451.000 31,5

KITAJSKA PROIZVODNJA NERJAVNIH JEKEL V VZPONU

� Svetovna proizvodnja surovega jekla je junija 2014 znašala 137 milijonov ton, kar je tri odstotke več kot junija 2013.

� Skupna proizvodnja jekla v prvem polletju 2014 se je v primerjavi z enakim obdobjem 2013 povečala za 2,5 od-stotka, na 821 milijonov ton.

� Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti se je junija znižala na 78,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot maja.

� Kitajska proizvodnja se je v primerjavi z junijem 2013 pove-čala za 4,5 odstotka, indijska pa za en odstotek. Nemška proizvodnja se je povečala za malo manj kot en odstotek, francoska pa za dva odstotka. Italijanska proizvodnja se je na letni ravni zmanjšala za slabe štiri odstotke. Ruska proizvodnja se je povečala za štiri odstotke, ameriška proi-zvodnja pa za dva odstotka.

� Iz poročila, ki ga je objavila svetovalna družba MEPS, bo proizvodnja jekla letos dosegla rekordnih 1,655 milijarde ton, kar tri odstotke več kot leta 2013. Kitajska še naprej ostaja motor rasti svetovne proizvodnje jekla. Proizvodnja jekla v Evropi, državah bivše Sovjetske zveze in Ameriki naj bi se v primerjavi z letom 2013 povečala.

� Cena niklja v letošnjem letu raste in maja je cena presegla nivo 21.000 USD/t. Povprečna cena niklja je julija znašala 19.050 USD/t, kar je tri odstotke več kot junija. V primerja-vi z julijem 2013 pa se je cena povečala za 39 odstotkov. Negotovost na trgu niklja je še vedno velika, zato analitiki povišujejo napovedi cen niklja za drugo polletje. Kakšne bodo posledice uvedbe ukrepov Evropske unije proti Rusiji zaradi ukrajinske krize in kako bodo le-ti vplivali na izvoz niklja, pa je še nemogoče oceniti. •

Glavni poudarki iz sveta jekla


besedilo

foto

24 MALA ŠOLA JEKLARSTVA

Nataša Bratun, vodja glavnega kemijskega laboratorija, Acroni

Zvone Gregorič, strokovni sodelavec za analizno kemijo, Acroni

Škajo, ki nastane pri valjanju in toplotni obdelavi na površini nerjavne debele pločevine, lužimo s potapljanjem v banje, v katerih je mešanica dušikove(5) kisline (HNO3), fluorovodikove kisline (HF) in vode. Škaja je sestavljena iz železovih, kromo-vih in drugih težko topnih oksidov, odvisno od legirnih ele-mentov v jeklu, ki se pri luženju v oksidativnem mediju (HNO3) pretvorijo v topno oksidno obliko in odtopijo. Odstranimo jo tako, da pločevino potapljamo v tri banje različnih koncentra-cij kislin. Potreben skupni čas za kakovostno luženje avsteni-tnih nerjavnih jekel s potapljanjem znaša nekaj več kot šest ur. Nerjavna v ognju obstojna jekla in nerjavna dupleksna jekla pa lužimo s potapljanjem v skupnem času, daljšem od 20 ur. Med procesom luženja se v banjah nabirajo kovinski oksidi, ki pri reakciji s kislino zmanjšujejo njeno koncentracijo. Spodnje in zgornje meje koncentracije kislin so v vsaki banji določene. Ker je od koncentracije kisline odvisna kakovost luženja, je treba kislino analizirati.

Lužino analiziramo na analizatorju Scanacon SA 70 z uporabo računalniškega programa Scanacon acid mana-ger SA 70. Aparat določi gostoto v 30-ih sekundah, kislini v 60-ih sekundah. Skupno kislino (HNO3 in HF) določimo s H+ elektrodo, HF pa s fluoridno ionoselektivno elektrodo. Med elektrodo in raztopino, v kateri je elektroda potopljena, pride do potencialne razlike, posledica je šibek električni tok, ki ga merimo. Od jakosti toka je odvisna koncentracija.

Aparat pred analizo umerimo s tremi različnimi referenčni-mi materiali z znano in različno koncentracijo kislin. Pomerimo kontrolni referenčni material, z znano koncentracijo HNO3 in HF. Če se v programu izpiše, da je analiza veljavna, nadaljuje-mo analiziranje vzorcev, če pa je analiza neveljavna, mora-mo odpraviti vzrok: zamenjamo raztopine v elektrodah in ponovno umerjamo. Če spet ni v redu, preverimo elektrode in izrabljene zamenjamo. Sestavni del analizatorja Scanacon SA 70 je aparat za merjenje gostote SDA. Po koncu analize se re-zultati izpišejo v programu. Koncentracijo podajamo v gramih analita na liter raztopine. •

Med procesom predelave jekla, pri različnih tehnoloških postopkih toplotnih obdelav pločevine, prihaja do površinske oksidacije in tvorbe oksidnega sloja. Tega sestavljajo kompleksni oksidi z različno kemijsko sestavo. Tako nastalo oksidno oblogo na površini jekla imenujemo škaja. Le-to moramo z ustreznimi kemijskimi raztopinami s površine odstraniti in jeklo zaščititi pred nadaljnjo korozijo.

ANALIZIRAMO LUŽINO PRI LUŽENJU NERJAVNE PLOČEVINE

� Zvone Gregorič, strokovni sodelavec za analizno kemijo, med analiziranjem lužine

� Končno elektronsko poročilo analizirane lužine


besedilo

foto

25

Robert Krajnc, ZIP center

Robert Krajnc, delovni terapevt, ZIP center

SKRBIMO ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Na zdravstvene težave, ki se pojavljajo pri delu, opozarjajo statistični podatki o bolniški odsotnosti, invalidnosti in mišič-no-kostnih obolenjih. Pogosta mišična utrujenost in bolečine, ki jih zaposleni občutijo kljub dobri in ergonomski de-lovni opremi, so posledica večurnega statičnega dela in nizkega števila aktivnih odmorov med delom. Zaposleni se zdravstvenim težavam v veliki meri lahko izognejo, če so seznanjeni s problemati-ko in dovolj poučeni o načinih varnega in zdravega izvajanja dela.

Eden od vzrokov poklicnih okvar hrbtenice je nepravilno dvigovanje bre-men. Dolgotrajno sedeče in stoječe delo oziroma pripogibanje in hoja z bremenom vplivajo na pojav deformacije hrbtenice. Obolenja lumbalnega dela so najznačil-nejša pri fizičnih delavcih, obolenja vratne hrbtenice pa pri pisarniških delavcih, ki držijo pri delu glavo sklonjeno naprej ali nazaj. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je 90 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju srečalo z bolečino v hrbtenici, 50 odstotkov pa se z njo srečuje enkrat letno. Povprečna odsotnost z dela pa zaradi tega traja tri mesece.

V sklopu projekta promocije zdravja na delovnem mestu v družbi ZIP center izvajamo dveurne delavnice za osem do deset udeležencev o pravilnem dvigova-nju bremen in aktivnih odmorih. Do sedaj smo jih izvedli v treh organizacijskih eno-

Človek veliko časa preživi na delovnem mestu, ki postaja njegov drugi dom, zato je pomembno, kako to delovno okolje vpliva nanj in na njegovo zdravje. Varovati zdravje pomeni prilagajati se spremembam oziroma zahtevam delovnega okolja. Posledično naj bo naš cilj ohranjanje zdravja in delovnih sposobnosti ter s tem povečevanje učinkovitosti in zadovoljstva pri delu.

BITI IN OSTATI ZDRAV NA DELOVNEM MESTU

� Plakat s priporočenimi vajami med aktivnim odmorom v prostorih tiskarne

� Delavnice na temo pravilnega dvigovanja bremen in aktivnih odmorov vodi Robert Krajnc, dipl. del. terapevt, iz ZIP centra


26 SKRBIMO ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

� Sodelavka Tanja iz tiskarne: »Zelo pomembno je, da pri vsakdanjem delu

upoštevamo pravilno dvigovanje bremen. Naj nas vsakodnevna naglica in hitenje

ne odvrneta od upoštevanja pravilnih postopkov. Delavnica, kot je bila današnja,

je vedno dobrodošel opomnik …«

� Sodelavka Vera iz čistilnega servisa: »Čeprav sem na pragu upokojitve, sem se delavnice in njene vsebine razveselila. Vedno je dobrodošlo slišati, kaj lahko dobrega naredimo za svoje zdravje. Koristno in uporabno znanje.«

tah: mizarstvu, tiskarni in čistilnem servisu. Sodelavci so skozi nazorno predstavitev osnov zgradbe telesa in demonstracijo slabih ter dobrih praks pridobili koristne informacije in konkre-tna znanje o pravilnem dvigovanju bremen, telesnih obremeni-tvah pri dvigovanju bremen ter škodljivih vplivih le-teh.

Poleg predstavitve in demonstracije pravilnega dvigovanja so vsi udeleženci delavnic prejeli še priročnik s stabilizacijskimi vajami. Slednje služijo kot preventiva pri krepitvi in težavah s hrbtenico, saj močno jedro omogoča prenos oziroma enako-merno razporeditev stresa, ki ga povzroča dvig bremena, in varuje hrbtenico pred poškodbami.

Delovni prostori pa so »bogatejši« za plakate z vsebino Aktivni odmori, na katerih je 12 vaj, ki jih zaposleni izvajajo med peto in šesto delovno uro.

Delodajalci lahko z ozaveščanjem zaposlenih o omenjeni problematiki, z aktivnimi odmori, ergonomično oblikovanim de-lovnim mestom in opozarjanjem na pravilno dvigovanje bremen preprečijo nastanek kostno-mišičnih bolezni. Zaposlenim lahko z različnimi ukrepi omogočijo, da so tudi pri svojem delu bolj te-lesno aktivni oziroma spodbujajo zaposlene k telesni aktivnosti v njihovem prostem času. Raziskovalci ugotavljajo, da programi, ki spodbujajo telesno aktivnost zaposlenih, vplivajo na boljše počutje zaposlenih, večjo vzdržljivost, zmanjša pa se število kostno-mišičnih obolenj.

Kako bomo nadaljevali? Cilj projekta je vključiti v delavnico vse zaposlene v družbi, opremiti s plakati Aktivni odmori vse delovne prostore ter spremljati učinke pridobljenih znanj pri zaposlenih. •


besedilo

foto

27

Sabina Škrjanc, Acroni

Sabina Škrjanc, ekologinja, Acroni

SKRBIMO ZA OKOLJE

Akvarij je 50 metrov od znane katedrale sv. Jakova. Je izjemno zanimiv in privlačen. Vsebuje 20 akvarijev z živalmi Jadranskega morja in drugih svetovnih morij. Vsak akvarij ima LED-zaslon s prikazom predstavitve vrste živali, ki se nahaja v akvariju. Poleg »pravih« akvarijev imajo urejen tudi akvarij, katerega namen je pri-kaz odpadkov, ki jih še vedno v morje odvrže človek. V njem vidi-mo plastične in papirnate vrečke, plastenke, gradbene cevi … Z njim jasno opozarjajo na problematiko odpadkov, ki končajo v morju, ter želijo ozavestiti obiskovalce o posledicah teh dejanj. Z vprašanji Ali veste? nam podajo naslednje odgovore:

� V morje se odvrže 850.000 ton cigaretnih ogorkov na leto. Ti se razgrajujejo deset let. Gnitje cigaretnih ogorkov pa povzroča pogin rib in drugih živali.

� Plastične vrečke se razgrajujejo 30 let. Še bolj žalostno pa je to, da jih živali zamenjajo za hrano, splavajo vanje in v večini primerov poginejo.

� Pločevinke potrebujejo 200 let za razgradnjo v morju. � Plastenke potrebujejo 300–400 let za razgradnjo v morju.

Letno v morju pristane okrog 60 milijard plastenk. � Aluminijasta folija se razgrajuje pet let, medtem pa tudi ta

odpadek povzroči pogin marsikatere živali. � Ostanki ribiških mrež povzročijo zaplet želv in drugih

živali ter njihov pogin. � Avtomobilske in druge tovrstne gume se razkrajajo več

kot 100 let. Ti odpadki povzročajo tudi poškodbo mor-skih habitatov (zastiranje svetlobe, poškodbe organizmov v morju …).

� V morju pristane osem milijonov odpadkov na leto. 80 odstotkov odpadkov pride v morje s kopnega, 20 odstotkov pa je posledica neodgovornega ribarjenja in morskega prometa.

Ste tudi vi presenečeni nad temi dejstvi? •

Med letošnjim dopustovanjem smo si med drugim ogledali tudi mesto Šibenik, predvsem nas je zanimal obisk tamkajšnjega akvarija.

KAJ JE Z ODPADKI, KI KONČAJO V MORJU?

� Prikaz desetih najpogosteje najdenih odpadkov v morju in morskem dnu v številkah: 1. cigaretni ogorki, 2. ostanki ovojev od hrane, 3. vse vrste plastenk, 4. druga plastika (vrečke), 5. pokrovčki in pokrovi, 6. plastični pribor, 7. plastične slamice, 8. steklovina in steklenice, 9. pločevinke različnih pijač, 10. papirnate vrečke

� Prebivalci enega od akvarijev


besedilo

foto

28

internet

Metka Šuštaršič, vodja Standardizacije, Acroni, vir: internet

UČINKOVITO KOMUNICIRAMO

Vsakdo lahko sanja o stvareh, ki si jih želi, a prenesti sanje v resničnost terja veliko mero zaupanja, poguma in discipline. Na vsaki življenjski poti so ob vsaki odločitvi ovire in nepredvide-ni »ovinki«, vendar se vedno, ko smo pripravljeni narediti korak naprej, nekako razvijejo nove rešitve, ki jih do sedaj nismo videli. To lahko primerjamo z vožnjo ponoči, ko nam avtomobilske luči osvetljujejo le delček poti, vendar se vedno, ko se peljemo naprej, pred nami razsvetli. Torej ni nujno, da človek vidi cilj že na začet-ku poti, pomembno je, da se podamo na pot in do cilja pridemo počasi in z zaupanjem.

Ko začnemo verjeti sami vase in opustimo vse slabe občutke in slabo mnenje o sebi, si dovolimo, da uspemo. S tem namreč naredimo prosto pot vsemu, kar je pozitivno, in si naberemo dovolj energije za doseganje zastavljenih ciljev. Le-te pa tako tudi lažje in hitreje dosežemo, saj si ne pustimo, da bi sami sebe ovirali.

Naš um stalno razmišlja ter ustvarja in vsak izmed nas lahko doseže velike reči, če si le zaupamo in se ne prepustimo malo-dušju in obupu.

Življenje pa je veliko več kot le delo in uspeh. Pokaže nam, da lahko naredimo nekaj pomembnega, tako za sebe kot tudi za druge.

Kot vodilo si lahko ogledamo deset zapovedi, ki nam poma-gajo pri doseganju ciljev in ohranjanju pozitivnega mišljenja:

1. Vedno imej pred sabo svoje cilje in nikoli ne sprejmi bese-de NE kot zadnji odgovor.

2. V vsaki stvari, ki jo delaš, bodi strasten in ničesar ne počni zgolj zaradi zaslužka.

3. Na vsaki poti boš naletel na ovire, vendar je odvisno samo od tebe, če jih boš prebrodil.

4. Nikoli se ne nehaj učiti.5. Imej v mislih, da vsak nov dan prinaša nove priložnosti.6. Nauči se prositi za pomoč.7. Vsako napako vzemi kot lekcijo in ne kot neuspeh.8. Če se je nekaj porodilo v tvojih mislih, si to sposoben tudi

uresničiti.9. Ne dovoli, da te ovira strah.10. Ob preprekah pojdi vedno preko nezaupanja.

Vedno pa imejmo v mislih, da nismo vsevedni. Včasih se zgodi, da pride na naši poti do nečesa, kar se nam sprva zdi kot ovira. Če pa smo odprti za nove možnosti in znamo gledati tudi zunaj začrtanih okvirov, se nam lahko zgodi, da je navide-zna ovira pravzaprav pomoč ali znamenje in nas pripelje do česa novega ali pa morda do osebe, ki nam v danem trenutku lahko pomaga. Morda se celo zgodi, da se naučimo česa novega ali pa sprevidimo, da nas življenje pelje v smer, ki je nismo pričakovali.

Uspešno na poti do cilja. •

Eno izmed najpomembnejših pravil, ki bi si ga morali v življenju zapomniti, je, da ne smemo nikoli obupati. Ne glede na to, v kako težki situaciji se znajdemo in kako brezupno se v tistem trenutku zdi, za vsak problem se najde rešitev. Morda je res ne vidimo čisto takoj, a kot pravi znani pregovor: »Ko se nam v življenju zaprejo vrata, se vedno nekje odpre okno.«

KO SE NAM V ŽIVLJENJU ZAPREJO VRATA, SE VEDNO NEKJE ODPRE OKNO

KADROVSKA GIBANJA V JUNIJU 2014

KADROVSKA GIBANJA V JULIJU 2014

29


NAŠI SODELAVCI

SIJ – SLOVENSKA INDU-STRIJA JEKLAV družbi pozdravljamo nova sode-lavca, ZORANA MARJANOVIĆA in ALENA BEČIRHODŽIĆA.V skupini SIJ – Slovenska indu-strija jekla je bilo konec junija zaposlenih 3.134 oseb.Elena Bajc, strokovna sodelavka za

področje kadrov, S IJ – Slovenska

industrija jekla

ACRONI Podjetje so junija zapustili štirje delavci.Naši novi sodelavci so postali: ANDRAŽ NOČ v Vroči valjarni, BLAGOJCHE ANDONOV v Jeklarni in MERSAD HASKIĆ v Predelavi debele pločevine.

Jubilanti Jubilant z 10-letnim delovnim stažem je postal FIDANČNO PENEV iz Jeklarne. Čestitamo!Jubilanta z 20-letnim delovnim stažem sta postala UROŠ GRAH iz Vroče valjarne in JANKO

PINTAR iz Obrata vzdrževanje. Čestitamo!Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali HAJRUDIN JEGINOVIĆ iz Jeklarne, BOŠTJAN ŠTULAR iz Vroče valjarne in KLEMEN DROBIČ iz Hladne predelave. Čestitamo!

Zaključek šolanjaŠolanje je maja je uspešno zaključil ALJOŠA KOŠIR iz Proizvodnih tehničnih služb in pridobil naziv inženir elektro-energetike. Čestitamo!Nejra Rak Benič, dipl. upr. org.,

strokovna sodelavka za HRM 1,

Acroni

METAL RAVNE Novi sodelavci so postali: KLEMEN ČEKON, DRAGAN STJEPANOVIĆ, ALJOŠA PAVLOVIĆ, MIHA MARKSL v Valjarskem programu, TOMAŽ KOSEM KOVAČIČ in ALJAŽ BORKO v Kovaškem programu ter CIRILA VIDOVIČ v Financah.

Upokojil se je MARJAN GERKŠIČ iz Špedicije. Zahvaljujemo se mu za pri-zadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.Umrl je sodelavec PETER ŠTEFANČIČ iz Jeklarskega programa. Podjetje so zapustili še štirje sodelavci.

Jubilanti20-letni delovni jubilej je dose-gel SAŠKO KAC iz Valjarskega programa. Čestitamo!I rena Praznik, strokovna delavka,

Kadrovska služba, Metal Ravne

SERPANovi sodelavec je postal ZORAN JORGIĆ v Izdelavi konstrukcij.I rena Praznik, strokovna delavka,


ELEKTRODE JESENICEUspešno delo in dobro počutje želimo novemu sodelavcu

PETRU SKUMAVCU v proizvo-dnji varilnih žic.Delovno razmerje je bilo pre-kinjeno dvema sodelavcema. FRANC KOŠIR iz Vzdrževanja se je upokojil. Zahvaljujemo se mu za prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.

Zaključek šolanjaJunija je uspešno zaključila šo-lanje MAŠA VARL ZAVELJCINA iz Prodaje in si pridobila naziv diplomirana ekonomistka. Iskreno čestitamo.Rafko Penič, univ. dipl. ekon.,

vodja Kadrovske službe, Elektrode

Jesenice

NOŽI RAVNENaš novi sodelavec je postal JURIJ PERŠE v Razvoju in tehnologiji.Upokojila sta se sodelav-ca: MARJETA KOTNIK iz Odpreme in MIHAEL JAMNIK iz Mehanske obdelave.

Zahvaljujemo se jima za njuno prizadevno delo in jima v poko-ju želimo vse najlepše.

Delovno razmerje je prenehalo še enemu sodelavcu.

JubilantiJubilant za 40 let delov-ne dobe je postal FRANC ČAS iz Mehanske obdelave. Čestitamo!Dragica Pečovnik, univ. dipl. soc.,

kadrovska menedžerka, Noži Ravne

SUZ Naša nova sodelavca sta postala ESAD FATKIĆ in MILE VRUĆINIĆ, oba v programu Storitve.Mag. Tanja Avguštin Čufer,

Kadrovska služba, SUZ

ZIP CENTERJunija se je v OE Čistilni servis zaposlila MIRA ANTIĆ.Jasna Tošić, poslovna sekretarka,

Z IP center

SIJ – SLOVENSKA INDU-STRIJA JEKLAJulija so se nam pridružili novi sodelavci: NUŠA ČEH v oddelku za finance, MOJCA VEBLE v ka-drovskem oddelku ter ANDREJ OBREZA v nabavnem oddelku.V skupini SIJ je bilo konec julija zaposlenih 3.138 oseb.Elena Bajc, strokovna sodelavka za

področje kadrov, S IJ – Slovenska

industrija jekla

ACRONI Podjetje je julija zapustilo šest delavcev.Delavec MIRSAD MUSIĆ iz Jeklarne je umrl. Svojcem izre-kamo iskrene sožalje.Naš novi sodelavec je postal ERVIN MECAVICA v Jeklarni.

JubilantiJubilant z 10-letnim delovnim stažem je postal ROBERT PAJSAR iz Predelave debele pločevine. Čestitamo!Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali SLAVKO BABIĆ iz Jeklarne, AVGUST ROZMAN iz Vroče valjar-ne, MARKO KOŠIR iz Hladne predelave, JELKA PUKŠIČ iz Kakovosti, razvoja in tehnologi-je. Čestitamo!

Jubilantka s 35-letnim delovnim stažem je postala DANICA MLINAREC iz Financ. Čestitamo!

Zaključek šolanjaŠolanje so julija uspešno zaključili MOJCA LONCNAR iz KRT-a (pridobila je naziv dokto-rica znanosti), EDITA GREGORI iz Prodaje (pridobila je naziv magistrica poslovnih ved), ZORAN ALEKSOVSKI iz Hladne predelave (pridobil je naziv dipl. uprav. organ.), DARKO JURIČAN iz Vroče valjarne (pridobil je naziv strojni tehnik) in AMIR BULUT iz Jeklarne (pridobil je naziv ekonomski tehnik). Čestitamo!Nejra Rak Benič, dipl. upr. org.,

strokovna sodelavka za HRM 1,

Acroni

METAL RAVNE Novi sodelavci so posta-li: ANDRAŽ KREVH, BLAŽ ZDOVC, SANDI PEŠL, MATEJ POTOČNIK, MARKO PRAPROTNIK PIPUŠ, KLEMEN KUHAR in ANTON MATVOS v Valjarskem programu, UROŠ POBERŽNIK v Kovaškem programu, ROK POTOČNIK v Vzdrževanju in VANJA TOMAŽ v Razvoju in kontroli.

Upokojil se je SREČKO GOSTENČNIK iz Vzdrževanja. Zahvaljujemo se mu za pri-zadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.

Jubilanti30-letni delovni jubilej so dosegli JOŽE LAZNIK in FRANC ŠMON iz Valjarskega programa ter ZDRAVKO TRETJAK iz Kovaškega programa, 10-letni delovni jubilej je dosegel FRANC PLEUNIK iz Logistike. Čestitamo!

Zaključek šolanjaŠolanje so uspešno zaklju-čili: SIMON LESKOVEC iz Jeklarskega programa je postal univerzitetni diplomirani inženir metalurgije in materialov, BORIS GNAMUŠ iz Špedicije je postal inženir strojništva, ADRIJANA GROS VONTA iz Prodaje je postala diplomirana ekonomistka. Čestitamo!I rena Praznik, strokovna delavka,


SERPAV tem mesecu ni bilo kadro-vskih sprememb.I rena Praznik, strokovna delavka,


ELEKTRODE JESENICEUspešno delo in dobro počutje želimo novemu sodelavcu PRIMOŽU DRAKSLARJU na trženju.Delovno razmerje je bilo preki-njeno trem sodelavcem. Rafko Penič, univ. dipl. ekon.,

vodja Kadrovske službe, Elektrode

Jesenice

NOŽI RAVNEUpokojil se je sodelavec ERNEST SREBOT iz oddelka Zagotavljanje kakovosti. Zahvaljujemo se mu za njegovo prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.

Jubilanti Za 20-letni delovni jubilej čestitamo sodelavcu DAMJANU MERKAČU iz Mehanske obdelave.Za 30-letni delovni jubilej čestitamo sodelavcema: VIDI PODRIČNIK iz Skladišča orodij in priprav in TONETU SMOLARJU iz Financ, računo-vodstva in kontrolinga.

Zaključek šolanjaUspešno sta zaključila šolanje sodelavca: DARJA SENICA iz oddelka Razvoj in tehnologije, ki je pridobila naziv inženirka

strojništva, in JOŽE POTOČNIK iz Mehanske obdelave, ki je pridobil naziv strojni tehnik. Čestitamo!Dragica Pečovnik, univ. dipl. soc.,

kadrovska menedžerka, Noži Ravne

SUZ Naši novi sodelavci so postali KLEMEN DROBIČ in ERMIN DJULKIĆ v programu STORITVE ter SIMON DIVJAK v obratu JEKLOVLEK.Upokojil se je naš dolgoletni sodelavec TOMAŽ KOBAL iz obrata Jeklovlek. Zahvaljujemo se mu za prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.

JubilantiZa 40-letni delovni jubilej čestitamo sodelavcu TOMAŽU KOBALU iz obrata Jeklovlek.Mag. Tanja Avguštin Čufer,

Kadrovska služba, SUZ

ZIP CENTERV mesecu juliju ni bilo kadro-vskih sprememb.Jasna Tošić, poslovna sekretarka,

Z IP center

KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU 2014

30 NAŠI SODELAVCI


SIJ – SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLA

V družbi pozdravljamo novo sodelavko za področje kor-porativnega komuniciranja ALENKO BIZILJ.V skupini SIJ je bilo konec av-gusta zaposlenih 3.131 oseb.

Elena Majnik, strokovna sode-lavka za področje kadrov, S IJ – Slovenska industrija jekla

ACRONI

Podjetje je zapustilo 11 delavcev.

JubilantiJubilant z 10-letnim delovnim stažem je postal ROBERT WEIT iz Hladne predelave. Čestitamo! Jubilanti z 20-letnim delovnim stažem so postali TOMAŽ NEMEC iz Obrata vzdrževanje, ALEŠ SKUMAVC iz Predelave debele pločevine in ALEŠ RAVNIHAR iz Kakovosti, razvoja in tehnologij.Čestitamo!Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali BOŠTJAN PODOBNIK iz Jeklarne, DRAGAN MAGOVAC iz

Vroče valjarne, ISMIR KORLAT iz Vroče valjarne, SAMIR OSMANČEVIĆ iz Obrata vzdr-ževanje, TOMO GARDENER iz Obrata vzdrževanje, JOŽE RIJAVEC iz Obrata vzdrževanje, ZVONKO URBAS iz Predelave debele pločevine in SABINA ŠABIĆ iz Računovodstva. Čestitamo!Jubilantka s 35-letnim delov-nim stažem je postala IRENA RAZINGER iz Računovodstva. Čestitamo!

Nejra Rak Benič, dipl. upr. org., strokovna sodelavka za HRM 1, Acroni

METAL RAVNE

Novi sodelavec je postal MATEJ PEČOLER v Kovaškem programu.Upokojil se je IVAN FUŽIR iz Kovaškega programa. Zahvaljujemo se mu za pri-zadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.Podjetje so zapustili še štirje sodelavci.

Jubilanti30-letni delovni jubilej so dosegli: ALBERT ROŽEJ iz Valjarskega programa, KAREL

REČNIK, MARIJAN GRILC iz Kovaškega programa in MIRKO SEKAVČNIK iz Financ, 20-letni delovni jubilej je dosegel PETER KONEČNIK iz Valjarskega programa, 10-le-tni delovni jubilej je dosegel ANTON MIKŠA iz Vzdrževanja. Čestitamo!

I rena Praznik, strokovna delavka, Kadrovska služba, Metal Ravne

SERPA

Novi sodelavec je postal TOMI ŠMIGOC v Strojni obdelavi.

Jubilanti30-letni delovni jubilej je do-segel BENO JELEN iz Strojne obdelave. Čestitamo!

I rena Praznik, strokovna delavka, Kadrovska služba, Metal Ravne

ELEKTRODE JESENICE

Delovno razmerje je bilo preki-njeno z enim sodelavcem.

JubilantiJubilejno nagrado za 30 let dela v podjetju prejme STANKA REGOVC. Ob tem ji iskreno čestitamo.

Nastja Šmid, Kadrovska služba, Elektrode Jesenice

NOŽI RAVNE

Naša nova sodelavca sta po-stala JANA GROSAR v Prodaji in marketingu in MATIC VODEB v Mehanski obdelavi.Delovno razmerje je prenehalo enemu zaposlenemu.

JubilantiZa 20-letni delovni jubilej čestitamo sodelavcu DRAGU MERKAČU iz Mehanske obdelave.

Dragica Pečovnik, univ. dipl. soc., kadrovska menedžerka, Noži Ravne

SUZ

Naš novi sodelavec je postal MATJAŽ VOVK v obratu Jeklovlek.Upokojila sta se naša dol-goletna sodelavca BRANKO VUKOBRAD in RAIF KERIĆ iz programa Storitve. Zahvaljujemo se jima za pri-zadevno delo in jima v pokoju želimo vse najlepše.

Mag. Tanja Avguštin Čufer, Kadrovska služba, SUZ

ZIP CENTER

V OE Čistilni servis so se zapo-slile sodelavke MIRA MITHANS, VIDOSAVA SAVIĆ IN SLAVKA VIDIĆ.

Jasna Tošić, poslovna sekretarka, Z IP center


besedilo

foto

31

Melita Jurc, Metal Ravne

GOSTIMO

Melita Jurc, področna urednica za koroško regijo, Metal Ravne

Lani so si mladi bodoči jeklarji v Metalu Ravne ogledali valjarno in kovačnico, letos pa smo jim predstavili valjarno in proizvodnjo svetlih profilov, ki je del na-šega Valjarskega programa. Ker je bila ekskurzija odlična priložnost, da dijaki iz prve roke izvedo kaj več o sestavi je-kla, jim je Metal Ravne in naša jekla ter njihovo strukturo predstavila dr. Tatjana Večko Pirtovšek, vodja Metalurškega razvoja in raziskav v Metalu Ravne.

Po proizvodnji valjarne in jeklovleka jih je popeljala mag. Silva Sirk, pomoč-nica direktorja Valjarskega programa. Ob ogledu je dijakom predstavila delov-ne oziroma proizvodne procese ter od-govarjala na njihova vprašanja. S takšno ekskurzijo se dijaki tudi v sliki seznanijo z deli, ki jih čakajo v prihodnje, ko bodo zaključili šolanje. Zadovoljni z videnim, so se poslovili ter izrazili željo, da nas ponovno obiščejo. •

V začetku julija so nas, tokrat že drugo leto zapovrstjo, obiskali srednješolci iz poklicne šole v Wolfsbergu v sosednji Avstriji, kjer izobražujejo mlade za kovinarske poklice. Spremljala sta jih profesorja Walter Machne in Herbert Tatschl, inž.

ZANIMIVI TUDI ZA AVSTRIJO

� Dr. Tatjana Večko Pirtovšek je med drugim predstavila tudi niz naložb, ki smo jih izvedli v Metalu Ravne v preteklih letih.

� »Za naše dijake so takšne ekskurzije neprecenljivega pomena, saj jim omogočajo, da lažje povežejo teorijo, ki jo predavamo v šoli, s prakso, ki jih čaka v življenju,« je prepričan Walter Machne, prof.

� Dijaki poklicne šole iz Wolfsberga na obisku v Metalu Ravne


besedilo

foto

32

Robert Starc, Acroni

Robert Starc, strokovni sodelavec, Kadrovska služba, Acroni

V JEKLARNI so študenti/di-jaki pošteno zavihali rokave ter se spoznali z jeklarskim okoljem in temperatura-mi. Kaj takega so do sedaj lahko videli samo na spletu ali TV. Skratka, v »full« HD-tehniki v živo so lahko spremljali delo jeklarjev, gibanje žerjavov in videz tekočega jekla itd., opra-vljali pa so pomožna dela v vseh enotah proizvodnje.

Hladna predelava v pogojno vročih poletnih dneh obeta sicer manj vročinskih naporov, vendar je bilo tudi tu treba zavihati rokave in spoznati, kako služijo jekleni kruh njihovi starši, znanci, prijatelji

… Zavijanje daril vedno vzbuja prijetne občutke, adjustiranje plošč ali kolobarjev v kombinaciji z nekaj domišljije pa ponuja prav to.

Matic Škantar, dijak srednje šole na Jesenicah, se je z nasmehom na obrazu odločil, da bo letošnje počitnice preživel delovno. Prvi stik z jeklarskim okoljem je ocenil s precej mešanimi občutki, v začetku je najtežje prenašal vročino, na katero pa se je kmalu navadil. S sodelavci se je dobro ujel, z delom je bil kar zadovoljen. Ker želi opraviti vozniški izpit, bo zasluženi denar porabil v ta namen.

Jernej Palovšnik deluje samozavestno. Zaključil je srednjo šolo, se lotil študija velne-sa, pa vendar o nadaljevanju šolanja še razmi-šlja. Delo v proizvodnji mu je že znano in se ga je hitro naučil. Ocenil ga je kot dinamičnega, pohvalil pa je tudi sodelavce. Pravi, da denarja ni težko porabiti, nekaj poberejo stroški, nekaj ga ostane za sproti – nato pa ga že zmanjka.

Mladen Petrović, izmenski vodja proizvodnje v obratu Hladna predelava, se večkrat postavi v kožo mladih in poskuša razumeti njihove želje in težave. Pravi, da so vsi v redu, proizvodnji pa zagotavljajo prepotrebno pomoč.

Samir Selimović, prijazen fant, ki je zaključil srednjo strojno šolo na Jesenicah, namerava opraviti še tečaj CNC-programiranja, prav tako na jeseniški srednji šoli. Na počitniškem delu je v preteklosti že bil, tako da mu je bilo delo že znano. Rad ga je opravljal, saj mu je bilo zanimivo in vsak dan posebej mu je pomenil izziv. Svojo poklicno kariero želi nadaljevati v tujini, za to pa bo šel tudi zaslužek – plačal si bo že omenjeni tečaj in še tečaj tujega jezika.

Grega Čebulj, prijeten sogovornik in bivši štipendist, se je s proizvodnimi obrati spoznal že med praktičnim delom. Trenutni študent metalurgije je povedal, da je kmalu povezal teorijo, s katero jih seznanjajo v šoli, s prakso oziroma z dejanskim stanjem na terenu. Delo se mu je zdelo zelo zanimivo, s sodelavci pa se je dobro razumel. Ker ima najeto štu-dentsko stanovanje, bo zaslu-žek porabil za najemnino.

Ahmed Musić, industrijski inženir v obratu Jeklarne, je študentom namenil same pohvale. Povedal je, da delo jemljejo resno, so prijetni in z njimi je lepo delati.

S počitniškim delom smo tudi letos v Acroniju nadomeščali sodelavce na zasluženem letnem oddihu. Kot vsako leto do sedaj smo prednost namenili štipendistom, dijakom in študentom, katerih starši so zaposleni v družbi Acroni, in pa tistim, ki so v preteklih letih že delali in bili za svoje delo dobro ocenjeni.

IZKUŠNJE, UNOVČLJIVE VSE ŽIVLJENJE


33

»Letos grem pa v 2400,« so bile besede marsikaterega dijaka/študenta potem, ko je izvedel, da bo počitnice preživel v obratu Predelava debele pločevine (PDP) na Javorniku, katerega staro ime Valjarna 2400 se tako trdovratno že dolga leta upira vsem »posodobitvam«. Počitniško delo v obratu PDP je or-ganizirano predvsem kot pomoč v proizvodnji za opravljanje preprostih del.

Kako se pripravljajo končni izdelki na samem »izhodu« iz družbe – s tem so se seznanili študenti/dijaki, ki so delali na odpremnem mestu Logistike, s pripravo in obdelavo kovin v procesu izdelave vzorcev ter pri izvajanju analiz pa na K.R.T.-u.

Na Vzdrževanju lahko študenti oziroma dijaki strokovnih šol (strojno in elektro področje) pridobijo največ koristnih in vseživljenjsko uporabnih informacij ter praktičnih izkušenj, saj kot člani posadke vzdrževalcev spo-znavajo stroje in naprave ter sodelujejo pri preprostih delih v vzdrževanju.

David Basta, fant s širokim nasmehom, je še dijak in je v Acroniju tudi že opravljal počitniško delo, zato izkušnje z delom že ima. Povedal je, da je delo rad opravljal. S so-delavci se je dobro razumel, saj so ga zelo naklonjeno sprejeli medse. Stanuje v bližini in do delovnega mesta ni bilo daleč, kar je ocenil za pozitivno. Zasluženi denar bo nadvse koristno porabil – za plačilo vozniškega izpita.

Gal Mirtič je umirjeno ra-zložil, da prvič opravlja poči-tniško delo v jeklarski družbi Acroni – na vzdrževanju. Prvi stik, predvsem z obratom jeklarna, je nanj naredil mo-čan vtis, in sicer v smislu »še nikoli videno«. Delo se mu je zdelo zelo zanimivo, vsak dan je bilo kaj novega in rekel je, da bi se z veseljem tudi zaposlil, sploh zato ker glede nadaljevanja šolanja še ni sprejel odločitve. Tudi glede zasluženega denarja se še ni odločil, kar pa ne pomeni, da nima precej želja.

Matej Tušek deluje zelo umirjeno. Acroni je spoznal že na praktičnem delu med šolanjem na Srednji strojni šoli Jesenice. Ocenil je, da je za uspešno delo potreben čas usposabljanja in se ga je najprej treba navaditi oziroma kot on pravi – naučiti se je bilo treba tehnike dela. Počitniško delo se mu zdi dobra popotnica za poznejšo zaposlitev. V jeklarski družbi Acroni bi se z veseljem zaposlil.

Simon Malej je bil v srednji šoli štipendist Acronija, sedaj pa je študent metalurgi-je. Je zelo zgovoren fant. Počitniško delo je opravljal na področnem vzdrževa-nju, prvi stik s proizvodnjo pa je ocenil kot pričako-van. Rekel je, da je pri delu dobil koristne in uporabne informacije o proizvodnji in tudi vzdrževanju. Ker pa rad potuje, bo plačilo za delo porabil za spoznavanje novih krajev in ljudi.

Predrag Basta, organiza-tor dela v obratu Predelava debele pločevine, je študente označil za prvo ligo. Pravi, da so jim bili precej v pomoč, delo so opravljali odlično in bi jih z veseljem kar redno zaposlili.

Matej Arh je tehnik računal-ništva, o nadaljevanju šolanja pa še razmišlja. Počitniško delo je opravljal na pripravi vzorcev. Delo mu je bilo všeč in se ga je hitro naučil, za sodelavce pa je dejal, da so »top«. Večino denarja bo porabil za potovanja, svojo priljubljeno prostočasno dejavnost, nekaj pa za pri-dobitev licence za osebnega trenerja.

Matej Bradaškja, inženir elektrotehnike v obratu Vzdrževanje, je študente vzel kar za svoje, in jih bo pogrešal, ko se bodo vrnili v šolske klopi.

Poletje se je poslovilo in večina delavcev se je vrnila na svoja delovna mesta. Študenti in dijaki pa so že v šolskih klopeh. Med letošnjimi delovnimi počitnicami je marsikdo sestavil bogat jeklarski mozaik ter pridobil nadvse koristne življenjske izkušnje, ki jih bo lahko unovčil na svoji nadaljnji poti. Pozitiven in poln pohval na njihov račun je odziv druge strani, torej tistih, ki so delo vodili in nadzirali, pa tudi drugih zaposlenih delavcev. Študente/dijake so za opravljeno delo res pohvalili ter jih, če bo počitniško delo v prihodnjem letu spet organizirano, povabili, da se ponovno oglasijo.


besedilo

foto

34

arhiv šole

Ivanka Stopar, ravnateljica Srednje šole Ravne

SKRBIMO ZA NASLEDSTVO SODELAVCEV

VČERAJPred 68 leti je Železarna Guštanj po 2. svetovni vojni (1946) za potrebe gospodarstva ustanovila našo poklicno šolo, ki se je kasneje preimenovala v Metalurško industrijsko šolo. Njeni prostori so zrasli iz prvotnega gasilskega doma. Pozneje smo se preimenovali v Izobraževalni center Ravne, ki je usposabljal za poklice s področja strojništva, metalurgije in administracije. Leta 1981, v času tako imenovanega usmerjenega izobraževa-nja, smo se povezali z Gimnazijo Ravne v Srednjo šolo tehnične, naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne in v tej obliki delo-vali do 31. 8. 1991, ko sta se šoli ponovno razdružili. Naša šola je nato delovala kot Srednja strojno kovinarska šola Ravne, leta 2004 pa se je preimenovala v Srednjo šolo Ravne. In ponovno smo se 1. 1. 2008 povezali z Gimnazijo Ravne v Šolski center Ravne. V teh sedmih desetletjih smo izobrazili pretežen del teh-ničnega kadra Koroške.

DANESV šolskem letu 2013/14 se je v šoli izobraževalo 456 dijakov, od tega 10 dijakinj. Šola se je skozi desetletja spreminjala in je v zadnjih sedemnajstih letih doživela vsestranski razvoj ter napredek v ponudbi programov in opremljenosti. Šola udele-žencem izobraževanja omogoča neomejeno uporabo brezžič-nega interneta, prenosnih računalnikov ter tablic, razpolagamo z multimedijo, z dvema šolskima kombijema, videokonferenčno opremo, interaktivnimi tablami, avtomehanično delavnico z optiko, zavorno stezo ter testerji, ki omogočajo kakovostno, s sodobnimi računalniki podprto delo dijakov na vozilih in strojih. Lanska pridobitev pa je Medpodjetniški izobraževalni center v vrednosti 2,1 milijona evrov, s katerim so ustvarjeni pogoji za inovativne pristope k izobraževanju in raziskovanju v sklopu poklicev oblikovalec kovin, mehatronik operater, avtoserviser, metalurg, strojni tehnik, elektrotehnik, računalniški in strojni tehnik, pomočnik v tehnoloških procesih pa tudi praktičnih usposabljanj na različnih orodjih. Ta oprema bo izboljšala ka-kovost praktičnega dela izobraževanja in usposabljanja dijakov,

Kar 57 let je moralo preteči, da smo na Ravnah dočakali novo zgradbo, ki smo jo presrečni in ponosni svečano predali namenu na pravljični datum 7. 7. 2014 ter ob tem ponovili besede, zapisane v kroniki izpred tolikih let: »Iz pretesnih in mračnih prostorov smo se preselili v sodobno opremljeno, sončno in prostorno šolo. Tako skrbi domovina za mladi rod fužinarja, za novi rod kovačev novega življenja.«

TAKO SKRBIMO ZA NOV ROD KOVAČEV NOVEGA ŽIVLJENJA

� Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, Ivanka Stopar, ravnateljica Srednje šole Ravne, in Dragomir Benko, ravnatelj Šolskega centra Ravne, so svečano odprli nove prostore Srednje šole Ravne.


35SKRBIMO ZA NASLEDSTVO SODELAVCEV

študentov ter odraslih udeležencev, spodbudila bo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter z odličnostjo, inovativnostjo, tehnolo-škim razvojem ter podjetniškim pristopom prepričala nadarjene mlade, da se bodo v večji meri odločali za šolanje na področju predelave in obdelave kovin oziroma strojništva ter tehnike.

JUTRIDijaki dosegajo izjemne dosežke na strokovnem in športnem področju. Na Srednji šoli Ravne se radi pohvalimo tudi z zlatimi maturanti, ki jih je vsako leto nekaj, letos jih je bilo pet, prav tako z uspehi v tekmovanju Gibanje znanost mladini ter v znanju ma-tematike dijakov srednjih tehniških šol Slovenije.

Letošnja pridobitev – sodobna, nova zgradba, ki smo jo vsi tako težko čakali, bo omogočila dijakom ter zaposlenim še bolj-še razmere za delo ter spodbudila prizadevanja za doseganje in zagotavljanje kakovosti ter trajno rast k odličnosti. Pridobili smo 4220 kvadratnih metrov uporabnih površin, sodobno opremlje-ne specializirane učilnice za pouk elektrotehnike, mehatroniko, računalniško podprte tehnologije, robotiko, merilno in krmilno

tehniko, knjižnico, jedilnico in sodobno varilnico z varilnim robo-tom in CNC-rezalnikom.

V prihodnosti si bomo prizadevali še za večjo skrb za mlade, za posredovanje kakovostnega, sodobnega, z Evropo primerlji-vega znanja ter številnih drugih veščin, ki pripomorejo h graditvi uspešne kariere, k boljši komunikaciji, usposobljenosti za tim-sko delo, pravi samopodobi, vrednotam in ciljem. Za vsakega udeleženca izobraževanja, ki ima težave, bomo pripravili indivi-dualiziran program, ki bo vključeval vse dejavnike, potrebne za uspeh.

Pomagali bomo dijakom, ki živijo v socialni stiski, in spod-bujali tiste, ki želijo še več znanja, ter jim svetovali, kako in kje ga najti.

Srednja šola Ravne se znotraj Šolskega centra Ravne razvija v sodobni center tehničnega znanja na Koroškem s posluhom za vse udeležence izobraževanja. S sodobno opremo in novimi metodami dela z mladimi gradimo njihovo samopodobo in jim pomagamo do poklica. •


36 SPOZNAVAMO SE

Melita Jurc, Metal Ravne, in zasebni arhiv Alena Rožeja


foto

besedilo

S katerimi besedami bi sebe najbolje opisal?Sebe je najtežje opisati. Včasih sem živahen, včasih miren in redoljuben, spet drugič trmast; pač, kakršen je dan.

Kaj si po izobrazbi in zakaj si se odločil ravno za to poklicno smer? Si danes, ko delo opravljaš tudi v praksi, še vedno prepričan, da si se odločil za pravi poklic?Po izobrazbi sem elektrotehnik energe-tik. Za to poklicno smer sem se odločil, ker me ta poklic veseli in rad opravljam tovrstna dela. Poleg tega je moj poklic izjemno praktičen v vsakdanjem življenju. Tudi danes, ko opravljam to delo v praksi, sem prepričan, da sem se prav odločil.

V Metalu Ravne spadaš med naše mlajše sodelavce. Kakšna dela in naloge opravljaš in kako so te sodelavci sprejeli?V Metalu Ravne delam pri elektrovzdrže-vanju valjarne, vzdrževanju nizkonapeto-stne električne opreme, strojev in naprav. Sodelavci so me lepo sprejeli, dobro se razumemo in sodelujemo. Večkrat si med seboj tudi izmenjamo koristne informacije o delu, da nam to potem lažje teče.

V svojem prostem času pa najraje igraš na harmoniko, ki je postala tvoje življenje. Kdaj si začel z igranjem na harmoniko in kdo te je zanjo navdušil? Ja, res je. Brez harmonike – ali po do-mače frajtonarce – si svojega življenja ne znam več predstavljati. Z igranjem

na harmoniko sem začel, ko sem bil star sedem let. Na začetku zanjo nisem kazal posebnega navdušenja, sem se pa začel učiti igranja skupaj s sestro, in sva se po-tem medsebojno spodbujala, dokler me harmonika ni povsem zasvojila. Danes mi je igranje na harmoniko v velik užitek in za sprostitev. Rad jo igram tudi doma – zase ali za prijatelje.

Poznamo te tudi kot umetniškega vodjo Harmonikarskega orkestra Kulturnega društva Prežihovega Voranca, v katerem tudi igraš kot njihov najmlajši član. Kako dolgo si že v tem orkestru, ki ima za sabo več kot 30 zanimivih let delovanja?V harmonikarskem orkestru KD Prežihovega Voranca igram že dobrih deset let. K harmonikarskemu orkestru me je povabil moj mentor Lojze Rebernik, dolgoletni umetniški vodja našega orkestra. Pravzaprav so ga ustanovili harmonikarji, ki so bili takrat zaposleni v Železarni Ravne. Igramo na različnih prireditvah in srečanjih ter smo veseli vsakega povabila.

Kje vse še nastopaš oziroma deluješ? Pa kakšno glasbo igraš največkrat?Verjetno te prijatelji in drugi z vese-ljem povabijo tudi takrat, ko praznu-jejo in si zaželijo, da jim kaj zaigraš? Kakšne pesmi imajo najraje?Ja, pravzaprav sem povsod, kjer je glas-ba. Aktivno sodelujem tudi pri folklornih skupinah Holmec, Šentanel in Mežica, kjer plesalce spremljam na diatonični harmoniki. Izbira glasbe je pa povsem odvisna od vrste dogodka, kjer igram, od

V sodelavcih se res skriva pravo bogastvo. Samo pogledati je treba znati. No, sodelavci so Alena Rožeja kar hitro dobro pogledali in spoznali, da je Alen vzoren fant, takšen, kot mora biti »ta pravi« Korošec. Pošten, delaven, simpatičen pa še na frajtonarco zna igrati. Pa ga spoznajmo še mi.

S HARMONIKO JE VSE LEPŠE

� Nastop v Avstriji, na srečanju harmonikarjev na Svetem mestu


37SPOZNAVAMO SE

družbe in podobno. Pri folklornih skupi-nah igram seveda koroške ljudske viže, na različnih praznovanjih pa glasbo, ki je ljudem všeč. To so predvsem skladbe znanih slovenskih ansamblov.

Glede na tvoje delo in vse, kar počneš, ko nisi v službi, mi po-vej še, ali sploh imaš kaj proste-ga časa in kaj takrat počneš?

Vsekakor se rad s prijatelji in ljudmi dobre volje poveselim in pozabim na vsakdanje skrbi. Mladi imamo nekoliko raje pesmi mlajših ansamblov, kot so Modrijani in Gadi. Vendar pa nikoli ne gre brez zimzelenih Slakovih in Avsenikovih melodij. Te vedno vžgejo veselje v ljudeh.

Poleg harmonike imam še kar nekaj hobijev, ki mi zapolnjujejo prosti čas. Doma imamo na primer tudi čebele, s katerimi je precej dela in skrbi. Kljub temu mi še vedno ostane dovolj časa za druženje s prijatelji in prijateljicami.

Danes je harmonika med mladimi zelo popularna. Kaj meniš, da je k temu prispevalo? Kaj bi rekel, kdaj je pravi čas za mlade, da začnejo igrati har-moniko, in kakšen napotek bi jim dal?K popularnosti diatonične harmonike so nedvomno prispevali številni prizna-

ni ansambli in dobri harmonikarji, ki jih je v Sloveniji danes kar veliko. Osebno pravim, da ni nikoli prepozno začeti igrati na kakršenkoli instrument. Najbolje pa je, da se mladi najprej vpišejo v glasbeno šolo, morda takrat, ko začnejo hoditi v osnovno šolo! Moj napotek je, naj vztraja-jo in pridno vadijo, mentorji pa jih morajo pravilno spodbuditi. Z glasbo je življenje lepše.

Kdaj si nazadnje nastopal? Avgusta sta me čakala dva nastopa, najprej enajstega v okviru Turističnega tedna v Črni na Koroškem, kjer sem na-stopal skupaj s folklorno skupino Holmec. Nato pa ob koncu meseca, 29. avgu-sta, ko sem igral v Družbenem domu na Prevaljah.

Alen, res je bilo prijetno poklepe-tati s tabo. Najlepša hvala za in-tervju. Želim ti veliko uspehov in zadovoljstva na delovnem mestu, v življenju pa čim več takšnih pestrih in zadovoljnih trenutkov, pa najsi-bo s frajtonarco ali kako drugače. Uživaj v življenju, ki je pred tabo! •

� Člani harmonikarskega orkestra KD Prežihovega

Voranca. V prvi vrsti od leve proti desni:

Tomaž Štaher, Miha Jamer, Vinko Čeru in

Ivan Plazovnik. V drugi vrsti od leve proti desni:

Lojze Rebernik, Peter Jamer in Alen Rožej.

� Alen v svojem delovnem okolju


besedilo

foto

38

internet

Planet Siol.net, Novice, Peter Kastelicvir

Metka Šuštaršič, vodja Standardizacije, Acroni

POGOVARJAMO SE

Franci Teraž se je s Triglavom spoprijateljil že pred mnogo leti. Od rojstva živi v Mojstrani, ob poti, ki vodi v Vrata, dolino, kjer je eno od najbolj priljubljenih izhodišč za vzpon na 2.864 metrov visokega očaka. Ljudje si zanj vzamejo dan ali dva, Franci pa je od doma do Aljaževega stolpa najhitreje pritekel v dveh urah in 24 minutah. Tuj mu ni niti alpinizem, Triglavsko severno steno je namreč preplezal v uri in 48 minutah, kar je prav tako rekord.

A kljub dolgemu gorsko-tekaškemu stažu, njegova kariera traja že več kot 30 let, na svoji poti pa je premagal tudi zahrb-tno bolezen, mu ne zmanjka izzivov. »Ideja je padla ob koncu sezone v mojem klubu KGT Papež decembra lani. Predsednik kluba Dušan Papež me je vprašal, kakšne načrte imam za prihodnjo sezono, brez premisleka sem bleknil, da 24 ur teka na Triglav. Nato sem si vzel nekaj časa za premislek, marca pa začel trenirati. Od tedaj sem se pripravljal zgolj za ta podvig,« je razložil Teraž, ki se je v mladih letih ukvarjal s smučarskim tekom – udeležil se je tudi maratona Wasa na Švedskem, kjer je med 22 tisoč tekmovalci zasedel 408. mesto in bil najboljši Slovenec – in atletiko, od leta 1981 pa je član Gorske reševalne službe Mojstrana.ODLIČNE RAZMERE: DOLG DAN, TO-PLO VREME IN MALO POHODNIKOV

Start ga je čakal v dolini Krma, vzpon na Triglav pa pome-ni približno devet kilometrov in 1.950 metrov višinske razlike.

Vsakič se je treba vrniti na izhodišče in to štirikrat ponoviti. Za navadne smrtnike nepredstavljivo, za legendo slovenskih gor-skih tekov, ki se je udeležila 15 svetovnih prvenstev, pa izziv.

»Imel sem srečo, da je bilo toplo vreme in sneg ni bil zmr-znjen, tako da ni bilo nobene težave. Ves čas sem zamenje-val športne copate in planinske čevlje – varnost je le varnost. Datum ni naključen, saj je v tem obdobju zelo dolg dan, gostov je malo, zmenili pa smo se, da je bila koča na Planiki odprta. Pomagalo mi je tudi okoli 45 spremljevalcev in dobrih prija-teljev,« je še povedal Teraž, ki je ves prvi vzpon opravil kar v športnih copatih: »Ob prvem vzponu sem pol ure predse spustil pomočnika, ki je imel v nahrbtniku tudi moje planinske čevlje, a sva se zgrešila, tako da sem tekel kar do vrha. Porabil sem vse-ga dve uri in osem minut, nazaj do izhodišča pa malo manj kot štiri ure. Prvi vzpon je bil morda nekoliko prehiter.«

A hiter start ni pustil posledic in brez težav je opravil tudi z drugim, tretjim in četrtim vzponom, pri zadnjem se mu je pridru-žilo največ ljudi, in po natanko 22 urah se je še zadnjič vrnil na izhodišče. Skupno je pretekel in prehodil približno 72 kilometrov in premagal 7.800 metrov vzponov in spustov.

Podvig ni pustil hujših posledic, saj nam je Franci zaupal, da se je dva dneva po avanturi že podal na krajši lahkotni tek. Kapo dol! •

Ni res, da Slovenci nimamo junakov. Veliko jih je, le poiskati jih je treba. A vsak dan pišemo zgodbe o pogumu in uspehih. Junaki so včasih znana imena, drugič pa povsem vsakdanji in preprosti ljudje, sosedje iz vaše ulice, naši sodelavci. Prav naš sodelavec Franci Teraž se je konec junija odločil za svojevrsten podvig. Zadal si je cilj, da v 24 urah štirikrat osvoji najvišji slovenski vrh. Misija 24 ur Triglava se je uspešno končala v 22 urah.

V 24 URAH ŠTIRIKRAT NA TRIGLAVU

� Franci Teraž v 22 urah štirikrat na vrhu Triglava

� Za Francijevo varnost je med

vzponi in spusti z vrha Triglava

skrbela izurjena ekipa prijateljev

gornikov.


39POGOVARJAMO SE

MOJCA VEBLE, VODJA KADRO-VSKEGA ODDELKA SKUPINE SIJNa Ravnah je bilo kljub vročini odlično. Že na poti do Raven nas je očarala lepota narave. Prireditev je bila zelo dobro or-ganizirana, saj je bilo poskrbljeno za prav vse. Otroški kotiček z animacijo v prele-pem parku v senci visokih dreves je bila odlična zamisel. V veliko veselje mi je bilo spoznati sodelavce in se z njimi srečati zunaj vsakdanjega poslovnega okolja. V naših sodelavcih je ogromno potencia-la in tudi tak dogodek je odlična prilo-žnost, da motiviramo sodelavce in z njimi vzpostavljamo drugačne, bolj neformalne vezi. Navdušili so me najboljši sodelavci in jubilanti; predvsem se mi zdi pomemb-no, da so bili izpostavljeni kot primer dobrih in podjetju lojalnih sodelavcev. Ti sodelavci posedujejo neprecenljivo zna-nje, znanje pa vemo, da daje najboljše rezultate le, če ga izmenjujemo, kar je v končni fazi pomembno za naš skupni razvoj in napredek.Da je tovrstna prireditev zaželena tudi v prihodnje, je potrjevalo razpoloženje udeležencev našega prvega srečanja. Dan metalurga je bil prav gotovo naš dan! Želim si, da bi se prihodnje leto na

Gorenjskem srečali še v veliko večjem številu, se spoznavali in družili ter krepili naše medsebojne vezi. Da nam bo priho-dnje leto še lepše, bomo dosedanjo do-bro prakso še nadgradili, saj so pozitivna presenečanja najboljša.

BOJAN MRAVLAK, STROKOVNI DELAVEC V PRODAJI, SERPAVroč dan! Letos do sedaj eden redkih celodnevno sončnih dni in prijetno visoke temperature, predvsem za udeležence nogometnega turnirja. Te so se odražale tudi na igri naše ekipe, ki je bila tehnič-no na visoki ravni, vendar so bili premiki sorazmerni temperaturi. Fotografiji naše ekipe smo po turnirju dali naslov »10 odtenkov rdeče«. Čeprav nismo napre-dovali, smo bili nagrajeni s podlago za na morje. Sama prireditev in pogostitev je potekala v sproščenem vzdušju, lepo je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše. Upam, da so se naši sodelavci iz drugih krajev v prelepem ambientu na Ravnah počutili zaželeno in prijetno. Za prihodnje leto, ko bo prireditev na Jesenicah, bi poleg dveh blokov za golaž (res je bil dober) predla-gal, da se povabi tudi naše upokojence, ki so gradili, kar mi nadaljujemo.

DEJAN DULAR, RAČUNO-VODJA, SIJ – SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLADan metalurga si bom zapomnil kot odlično organiziran dogodek. S sodelavci smo sodelovali na nogometnem turnirju in z jekleno voljo smo premagali pripe-ko tistega dne. Izpostavil bi timski duh kolegov iz družbe Metal Ravne. Zaradi pomanjkanja igralcev v ekipi sta nam priskočila na pomoč kolega iz Metala in bila na turnirju del naše ekipe. Prijetno druženje zunaj pisarn se je zavleklo po-zno v popoldan.

INGRID KAMNIK, SOCIALNA DELAVKA, ZIP CENTERNa Ravnah se znamo izkazati kot gosti-telji večjih dogodkov, kar je potrdil tudi »Dan metalurga«. Zagotovo pa samo dobra organizacija ni dovolj. Pomembni

Dan metalurga je bil prav gotovo naš dan! Kako ste se imeli na gostoljubnih Ravnah na Koroškem? Imate kakšen predlog za izboljšavo ali popestritev, da bo tudi prihodnje leto v gorenjskem mestu jekla in narcis tako združevalno in zabavno?

DAN METALURGA NA KOROŠKEM JE BIL »FAJN«


40 POGOVARJAMO SE

so ljudje, ki s svojo dobro voljo in razpo-loženjem ustvarijo pravo vzdušje. Tega v nedeljo, 20. julija, zagotovo ni manjkalo. Upam, da so Ravne z lepimi vtisi zapustili tudi drugi udeleženci iz skupine SIJ.

MARJETA MLINAR, RAČUNOVODKINJA V podjetju nisem še niti pol leta in Dan metalurga je bila lepa priložnost, da spoznam kar nekaj sodelavcev. Kot se za metalurge spodobi, je bila nedelja vroča, pa čeprav je to poletje drugače kar preveč hladno. Ob dobri hrani in pijači ter sproščenem vzdušju se je tudi vreme moralo dobro držati. Na vso moč sem navijala za našo nogometno ekipo, res so izgubili, ampak tekme so bile dobre. Zagotovo pridem tudi prihodnje leto, Dan metalurga mi je ostal v spominu kot prije-tna, dobro izrabljena nedelja.

ANDREJA NOVAK MESARIČ, PRODUKTNA VODJA NOŽEV ZA PAPIR, NOŽI RAVNEKaj naj rečem drugega kot: na čudovit sončen dan je »SIJ« zasijal v guštanjskem parku. Sproščeno vzdušje in odlična organizacija – mislim, da je vsak udeleže-nec prišel na svoj račun: lahko je pokazal svoje nogometne spretnosti, navijal za izbrane favorite, lahko se je igral z malčki, lahko pa je zgolj užival ob dobri glasbi in družbi. In seveda, tudi za podkrepitev

žejnih in lačnih »teleščk« je bilo super po-skrbljeno. Osebno mi je najbolj segla do srca gesta lastnika, da podeli priznanje delavcem, ki delajo v fabriki že 40 let – ja, to pa je jeklenost, kapo dol. Menim, da ravno taka druženja, da se nekdo spomni na nekoga, da se stisne roka tudi zunaj delovnega časa, da se »popravha« malo »privat« …, še krepijo pripadnost podjetju in dajejo nove zagone. Z možem sva se že zmenila, da se prihodnje leto zago-tovo udeleživa srečanja pri Gorenjcih. Verjamem, da se bodo prav tako odrezali, kot smo se Korošci, to, da pa bo tudi ta-krat lepo vreme – hja, za to se bomo pa vsi potrudili, a ne …? Do takrat pa veliko jeklenosti in sijaja v vseh pogledih – se vidimo!

JURE KADIŠ, DELOVODJA V PROIZVODNJI VALJANIH PRO-FILOV, METAL RAVNENa Dnevu metalurga sem užival. Sodeloval sem na turnirju Zadeni kot jeklar, kjer smo z ekipo Metala 1 osvojili prvo mesto. Večina dogajanja v šotoru mi je prav zaradi tega ušla, kar pa sem uspel ujeti, pa mi je bilo zelo všeč. Prav je, da se sodelavci družimo tudi zunaj delov-nega časa ter spoznamo tudi druge so-delavce iz kolektiva SIJ-a. Komaj čakam na naslednji Dan metalurga, kjer se nade-jam še kakšnega športnega turnirja več, mogoče odbojke ali košarke. Zanimivo bi bilo videti tudi vlečenje vrvi. Pozdravljam idejo vodstva, ki s podobnimi dogodki krepi timski duh in pripadnost delavcev skupini SIJ ter omogoča zaposlenim aktivno preživetje prostega časa skupaj z družino.

SEBASTJAN GRILC, RAVNALEC I V MEHANSKI OBDELAVI KOVAČNICE, METAL RAVNENa Koroškem je zmeraj fajn, tudi na Dnevu metalurgov sem se počutil tako. Bil sem s hčerko, stara je 15 let, in sva pogrešala animacijo za to starostno sku-pino. Upam tudi, da bo naslednjič prišlo na zabavo ob Dnevu metalurgov več sodelavcev iz oddelka, saj je bilo letos prav prijetno.

DORIS JEKLIČ, PLANERKA VROČE VALJARNE, ACRONIZelo prijetno sem preživela ta dan pred-vsem zato, ker je bilo vzdušje sproščeno in domače. Naša medsebojna druženja z drugimi kolegi so običajno povezana z delom, ki ga opravljamo. Tokrat pa smo imeli priložnost spoznati se še skozi šport in zabavo, kar je na vse nas vplivalo samo pozitivno. Takega neformalnega druženja si želim tudi v prihodnje.


41POGOVARJAMO SE

JANKO ZUPAN, DELOVODJA, SUZPozitivno sem bil presenečen nad gostoljubnostjo »Ravenčanov« ter nad dobro izvedbo srečanja s strani organi-zatorjev. Mislim, da takšna in podobna srečanja zelo dobro vplivajo na zadovolj-stvo zaposlenih, in bi se jim v prihodnje moralo pripisovati še večji pomen. Moj predlog za prihodnje leto, ko bodo sre-čanje gostile Jesenice, je, da bi mogo-če športno-zabavni prireditvi, ki je bila odlična, dodali še obisk Gornjesavskega muzeja Jesenice z ogledom zanimivosti iz zgodovine železarstva. Dan metalurga je bil zame vsekakor pomemben dan, zato upam, da si bo vodstvo skupine SIJ prizadevalo za negovanje tradicije vsako-letnega praznovanja.

STOJAN BREMEC, REZKALEC, SUZPrijetno sem bil presenečen, ko sem na oglasni deski prebral povabilo na sreča-

nje metalurgov, in sem se ga z veseljem udeležil. Dan smo preživeli v prijetnem druženju, tako športnem kot kulinarič-nem, v sklopu praznovanja pa so bile podeljene tudi nagrade za uspešno delo. Vrhunec dneva pa je bila Mini olimpijada, ki so jo organizirali skupaj z olimpijskim komitejem. Predlagam, da se podobna Mini olimpijada organizira tudi prihodnje leto pri nas, mogoče le v večjem obsegu, z večjo izbiro športov. Nagrade so bile letos neverjetno bogate, tako da v tej smeri ne bi spreminjal prav ničesar. Če bo zdravje dopuščalo, se bom Dneva metalurgov z veliko verjetnostjo udeležil tudi prihodnje leto, pričakujem pa precej več delavcev z Jesenic, ki jih je bilo letos na Ravnah bolj malo.

GORAN MITEV, PRIPRAVLJALEC ELEKTRODNIH MAS, ELEKTRODEDan metalurga je bil dobro organiziran, imeli smo se super, družba je bila prijetna in celo vreme nam je bilo naklonjeno. Mogoče celo malo prevroče za letošnje muhasto in hladno poletje. Hrane in pi-jače je bilo zadosti, edino odhod domov je prišel prehitro. Prihodnjega leta, ko bo Dan metalurga v našem mestu, se že ve-selimo, bi si pa želeli večji izbor športnih

iger, npr. odbojka, vlečenje vrvi, metanje balinčkov …, in seveda še več ljudi in zabave.

RAFKO PENIČ, KADROVSKA SLUŽBA, ELEKTRODEBil je lep dan in lep praznik. Pri starejših je oživel spomin, kako je bilo na prilo-žnostnih srečanjih slovenskih železarjev pred trideset in več leti, kako smo se zabavali, o čem modrovali. Kmalu pa nas je pritegnilo dogajanje na prizorišču. Bilo je razgibano in svečano, pa vse-eno sproščeno. Nagovori so bili ravno prav dolgi za takšno priložnost. Od srca smo zaploskali najboljšim sodelavcem. Seveda nismo pozabili spodbujati naših fantov, ki so se potili za čim boljši rezultat na nogometnem igrišču. Ja, tudi organi-zatorje je treba pohvaliti, da so izbrali kraj z obilo sence, ki je bila na ta dan zeloooo dobrodošla. •


besedilo

foto

42

Jerneja Stres, Acroni

Jerneja Stres, analitičarka za specialne analize, Acroni

LOKALNO–AKTUALNO

Od 9. do 19. julija je bilo latvijsko mesto Riga svetovna prestolnica zborovske glasbe. Na letošnjih igrah je sodelovalo 27.000 pevcev iz 73 držav in s petih kontinentov. Razpisanih je bilo 29 kategorij za amaterske zbore, ki so se lahko prijavili na festival in s tem pridobili priznanje za udeležbo, v kategorije Open, kjer je veljal rek v duhu olimpizma »Udeležba je najvišja čast«, zbore pa je ocenjevala pet-članska mednarodna žirija z najvišjim možnim številom točk 30 in priznanjem ustrezne barve. V razpisane kategorije Champions pa so bili nekateri zbori uvrščeni direktno (v dveh letih je bilo treba na enem od mednarodnih tekmovanj pridobiti zlato priznanje) oziroma so morali najprej opraviti kvalifikacijski nastop. Tekmovanja je spre-mljala sedemčlanska žirija, pridobiti pa je bilo mogoče 100 točk (na tem tekmovanju to ni uspelo nobenemu zboru) in seveda medaljo ustrezne barve v skladu s pridobljenimi točkami.

Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela, kategorije za našo skupino so bile razpisane v drugem delu, tako smo v Rigo odpoto-vali 15. julija. Zastopstvo pa smo imeli tudi v prvem delu tekmova-nja, saj je bila naša umetniška vodja, Irena Kosmač, prvič tudi ena izmed 81 zborovskih strokovnjakov, ki so budno spremljali nastope in podeljevali tako želene točke.

Naše gostovanje v Rigi je bilo časovno zelo natrpano, pa ven-dar veličastno. Na dan prihoda smo se takoj udeležili predstavi-tvene parade skozi mesto. Žal smo za tablo Slovenija in slovensko

zastavo korakali sami, pa vendar smo od gledalcev parade bili sprejeti z gromkim aplavzom.

Potem se je začelo zares: v sredo dopoldan priprave in nastop na kvalifikaciji za kategorijo sakralne glasbe. Kvalifikacije so bile zaprte za javnost, torej smo zapeli pred tričlansko žirijo, ki nas je uvrstila na tekmovanje za kategorijo Open. Priložnosti sicer nismo izkoristili v celoti, ampak razočarani pa tudi nismo bili. Zvečer smo tekmovali v cerkvi sv. Janeza pred petčlansko komisijo iz Madžarske, ZDA, Rusije, Latvije in Litve. Za nastop smo prejeli 14,99 točke, kar je pomenilo srebrno priznanje stopnje V. Bili smo zelo zadovoljni, prav tako tudi naša »spremljevalna ekipa«.

Četrtek je bil podrejen kategoriji malih pevskih skupin, kjer smo tekmovali v kategoriji Champions, torej boj za medaljo (za bronasto medaljo je bilo treba zbrati vsaj 50 točk, v nasprotnem primeru je sledilo priznanje za udeležbo). Dopoldne vaja v hotelu, pa potem akustična vaja v veliki dvorani Akademije za glasbo Jazeps Vitols, kjer je bil pozneje nastop. Med tem pa še ogled mesta Rige, ki nam ga je predstavila lokalna vodička Tatiana. V štirih urah smo o mestu izvedeli marsikaj, videli tudi, predvsem pa slišali. Namreč, po mestu je veliko uličnih muzikantov, ki prosijo za miloščino. Vodička nam je z vso vnemo razlagala zgodovino, kar naenkrat pa smo zaslišali znano melodijo; ja, glej no, naša Zdravljica. Seveda smo se dvema muzikantoma pridružili še z našimi glasovi in po-

Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren iz Žirovnice je kot edini predstavnik slovenske kulturne skupnosti na 8. Svetovnih zborovskih igrah dosegla izjemen uspeh; srebrno priznanje v kategoriji sakralna glasba a capella in dve srebrni medalji v kategoriji male pevske skupine in ljudska pesem.

V TRETJE POPOLNOMA POSREBRENI

� Tekmovalni nastop mešanega pevskega zbora Dr. France Prešeren iz Žirovnice v Ljudski kategoriji na 8. Svetovnih zborovskih igrah v Rigi


43LOKALNO–AKTUALNO

nosno zapeli našo himno. Pa tudi Avsenikove sta znala, seveda s pesmarico, a nam se je mudilo naprej.

Tekmovalni nastop so ocenjevali žirantje iz Norveške, Južne Afrike, Latvije, Češke, Hrvaške in iz Slovenije (Karmina Šilec). Za nastop smo prejeli 72 točk in s tem srebrno medaljo (po dveh bro-nastih iz leta 2004 in 2006, končno še srebro!).

In še zadnji tekmovalni dan, petek, najmočnejša kategorija, ljudska pesem. Jutro smo spet začeli s petjem in spet akustična vaja na prizorišču nastopa, v veliki dvorani Univerze Stradiniš. Ta kategorija je potekala kar tri dni na različnih lokacijah, nas pa so ocenjevali člani žirije iz Belorusije, Kitajske, Vietnama, Filipinov, Latvije, Estonije in Južne Afrike. Dodelili so nam 65,38 točke in še druga srebrna medalja je bila v žepu; res smo na obe zelo ponosni.

Podelitev priznanj in medalj je potekala v znani Areni Riga, ki sprejme okoli 13.000 gledalcev in je največje notranje prizorišče v mestu (v tej areni je potekal tudi Eurosong). Tega dogodka se ne da opisati z besedami, to moraš doživeti: stati na ogromnem odru in požeti, kar si posejal.

Sobota je bila za našo skupino sproščujoč dan, namenjen ogledu muzeja na prostem ob jezeru Jugla. Zvečer smo se še zadnjič odpravili v Areno Riga, na zaključno slovesnost te olimpi-jade. Začelo se s pompoznim sprehodom zastav držav udeleženk

in predajo zastave županu mesta Soči, za naslednje svetovne zborovske igre. Za pevski del so poskrbeli združeni latvijski zbori z različnimi solisti, za glasbeni del pa latvijski simfonični orkester z različnimi dirigenti. Bilo je živahno, zabavno obarvano, polno veselja in dobre volje. Večino posnetkov si lahko ogledate na naši spletni strani:

http://mpsdfpz.vovcak.com/aktualno.htmlNa koncu se zahvaljujemo vsem, ki nas že 22 let spremljate

na naših prireditvah in z nami doživljate vzpone in padce. Brez »spremljevalne ekipe« bi nam šlo malo težje, smo pa veseli, da poleg rednih spremljevalcev na naših turnejah dobivamo tudi nove. Brez donatorjev seveda ne bi šlo, zato ogromna zahvala tudi njim, sploh pa podjetniku iz Podbrezij, ki je naš redni podpornik že vrsto let. Državne institucije so nam vse prošnje zavrnile, čeprav smo bili njihovi edini predstavniki, žal.

Jerneja Stres, zaposlena v Glavnem laboratoriju Sektorja K&R&T, se zahvaljujem vodstvu oddelka in poslovodstvu za posluh in razumevanje pri mojih odsotnostih za kulturne namene, seveda pa ne smem pozabiti na Sindikat Neodvisnost, ki mi na vsaki pevski poti v tujino tudi finančno pomaga.

� Uspelo nam je, iz Rige se vračamo s srebrom!

� Zaključna slovesnost, prihod slovenske delegacije in zastave v avditoriju � Predstavnici mešanega pevskega zbora Dr. France Prešeren iz Žirovnice prejemata srebrno medaljo v areni Rige

� Otvoritvena parada vseh udeležencev skozi mesto Riga


besedilo

foto

44 LOKALNO–AKTUALNO

Aljaž Pogačnik, Gornjesavski muzej Jesenice

Aljaž Pogačnik, Gornjesavski muzej Jesenice

Razstavni program je zasnovan tako, da obisko-valcu predstavlja in zastavlja aktualna umetno-stna in kulturološka vprašanja ter ga skuša prisi-liti k novim iskanjem duha, ki oblikuje pretanjen osebno lasten občutek za estetiko.

Gornjesavski muzej Jesenice (GMJ) v okviru svojih zbirk hrani tudi zelo zanimiv likovni cikel Božidarja Jakca. Večinoma so to risbe v kredi, osredotočene na orise delavcev in ambientov je-seniške železarne. Čeprav številne risbe z moti-viko železarskega dela učinkujejo kot avtonomni estetsko dovršeni subjekti, so nastale kot študij-ska priprava na jedkanico z motivom martinar-ne, ki jo je Jakac leta 1939 ustvaril na pobudo svojega prijatelja, metalurga Cirila Rekarja.

Jakac je na večini jeseniških risb s široko po-tezo svetlobnih stopnjevanj in podajanjem pre-prostih, jasno izrisanih tovarniških arhitekturnih členov upodobil avtentično železarsko ozračje, ki največkrat deluje kot prostorsko usmerjena in umetniško zaključena celota. Risbe sku-pin figur pri delu, vkomponiranih v železarske obrate, nakazujejo, da je avtorju v osnovi šlo za proučevanje delovnega postopka v martinarni, kjer se je delo odvijalo hitro, z veliko spretnostjo vseh vpletenih. Jakac le s sproščeno risbo v malih figuralnih prizorih poudarja ritem in gibanje, medtem ko vzdušje poustvari s svetlobnimi učinki, ki jih še dodatno stopnjuje z uporabo raz-

Gornjesavski muzej Jesenice, ki hrani raznovrstno premično kulturno dediščino Gornjesavske doline, v Galeriji Kosova graščina že vrsto let prireja občasne razstave s področja sodobne likovne umetnosti, s katerimi združuje likovno tradicijo in odgovornost za oblikovanje kulturno ozaveščene družbe. V okviru svojih zbirk hrani tudi zelo zanimiv likovni cikel Božidarja Jakca.

JESENIŠKI »ŽELEZARSKI« CIKEL BOŽIDARJA JAKCA V GORNJESAVSKEMU MUZEJU JESENICE

� Božidar Jakac, Tone Skomavc, 22. 9. 1939, črna kreda na papirju, 41,7 cm x 31,3 cm (Gornjesavski muzej Jesenice, foto: Aleksandra Ažman, GMJ)


45LOKALNO–AKTUALNO

ličnih barvnih kred. Gromozanska žareča peč, ljudje, opremljeni s pokrivali in palicami, s senčenjem nakazana ogenj in dim – dovolj je podatkov, da gledalec v njih podoživi ustvarjalčevo izkušnjo in idejo železarja ter njegovega delovnega okolja v najbolj osnovni risarski izvedbi. Avtor si je zadal interpretirati figuralne kompozici-je in tovarniške ambiente tako, da je njihov plastični značaj orisal s skrajno varčnostjo potez. V svetlobnih kontrastih so pogledi na silhuete delavcev in ritmiziranih delovnih postopkov prežeti z neko blago dramatičnostjo, za katero Milček Komelj pravi, da skoraj spominja na umetnikove starejše scene v skrivnih, gledali-ško obarvanih prizoriščih, na uprizoritve, v katerih slutimo teatrski nemir. Čeprav Jakčeve figuralne skupine železarjev izhajajo iz prostora in časa, v njih vladata prostorska neskončnost in časov-na večnost.

V posameznih portretih martinarjev je umetnik poudaril fizi-ognomijo in psihološko individualnost upodobljenca. V portre-tirancih je skrito toliko moči, da se lahko čisto nehote zadržimo ob posameznih podobah ljudi in ugotavljamo, da se vendarle ne srečujemo samo s površino oziroma zgolj formalno obravnavano slikarsko interpretacijo. Delavec se pri tem ne pojavlja kot trpeča figura, ki opozarja in obtožuje, saj sta avtorja zanimala predvsem likovni pogled in osebno občutena stvarna upodobitev dela. K obravnavanemu ciklu prištevamo še nekaj jedkanic s portreti posameznih železarjev, ki so nastale leta 1946 kot predloge za jubilejno diplomo. Za razliko od Študijskih risb, nastalih sedem let pred tem, ko je avtor jeseniškega delavca upodobil dokumen-tarno, osebno in človeško, pri povojnih grafikah opazimo pridih

nekoliko privzdignjenega, takratnemu socialističnemu duhu pri-mernega idealiziranega martinarja, kljub temu pa so nedvomno oblikovane z velikim risarskim in tehnično grafičnim znanjem.

Celotna Jakčeva likovna zbirka v Gornjesavskem muzeju Jesenice z motivi železarjev in tovarniških ambientov je predvsem po obravnavani vsebini posebnost, saj je tedaj avtor upodabljal večinoma krajine in rodno Novo mesto. Z Jakčevim Jeseniškim ciklom so postale Jesenice tudi likovno prepoznaven kraj, kjer se tradicija železarjev vpleta v tankočutni svet umetnosti ter s tem daje mestu dodatno vrednost.

Gornjesavski muzej Jesenice se bo z Jakčevim Jeseniškim ci-klom predstavil na skupni razstavi gorenjskih muzejev Lirika črte – dela na papirju, katere odprtje bo v Galeriji Kosova graščina 11. septembra ob 19. uri. Koordinatorica celotnega projekta je Saša Bučan, kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik – Galerije Mihe Maleša. Vsak sodelujoči muzej se bo predstavil z izborom sedmih umetniških del na papirju iz svojih bogatih likovnih zbirk. Medobčinski muzej Kamnik bo razstavil Risbe o ljubezni avtorjev Mihe Maleša in Karla Zelenka. Loški muzej Škofja Loka bo za razstavo prispeval dela slikarjev Iveta Šubica in Franceta Miheliča. Gorenjski muzej se bo predstavil s čudovitimi črno-belimi fo-tografijami Janeza Marenčiča s Pogledom od zgoraj. Galerija Šivčeva hiša, ki deluje v sklopu Muzejev radovljiške občine, bo predstavila dela iz svoje edinstvene zbirke ilustracij, razstavo pa bo dopolnil še prispevek Tržiškega muzeja s sklopom Harmonija angelskega sveta mladega umetnika Davida Premrla. •

� Božidar Jakac, V martinarni, 25. 10. 1939, rjava kreda na papirju, 31,5 cm x 41,5 cm (Gornjesavski muzej Jesenice, foto: Aleksandra Ažman, GMJ)

� Božidar Jakac, Motiv pri peči, 1939, mešana kreda na papirju, 31,5 cm x 41,5 cm (Gornjesavski muzej Jesenice, foto: Aleksandra Ažman, GMJ)


besedilo

foto

46

udeleženci izleta

Jaroš Šteharnik, strokovni delavec v logistiki, Serpa

OBNAVLJAMO ENERGIJO

Škaf je zaradi tega vsako leto edinstven in drugačen, skratka zanimiv in privlačen, zato smo se tja odpravili tudi mi, moška ekipa Serpe, ker nas je zanimalo, ka-kšen je ta unikatni škaf.

Matkov kot je zagotovo najbolj divja in najbolje ohranjena alpska ledeniška dolina na Solčavskem. Poti do tja je veliko. Izbrali smo eno izmed najlepših, po Panoramski cesti. Z avtobusom smo se zapeljali do parkirišča, ki je v samem osrčju Matkovega kota. Od tod vodi po dolini markirana pot do naravne zna-menitosti Matkov škaf. Najprej smo šli po prodišču, potem pa po hudourniškem brezpotju, naravnost proti snežišču. Po pol ure hoda smo prišli do snežišča, ki se strmo vzpenja. Opremljeni z derezami in smučar-skimi palicami smo se previdno povzpeli po snegu in do cilja hodili še slabo uro. Med počitki smo opazovali okolico. Tišino je včasih zmotilo le padajoče kamenje in žuborenje potočkov naokoli. Čisto zgoraj pod pre-visno steno na višini 1508 m nas je čakal Matkov škaf. Težko pričakovani prvi pogled v lijak je bil veličasten. Letos je bilo veliko snega, zato je bil tudi škaf zelo globok, ocenili smo, da je do dna približno 15 metrov. Že res, da nas je pot do tja ogrela, a smo se zato ob pogledu v škaf precej »osvežili«. Dobesedno, saj nas je od zgoraj »blagoslovil« prš vode. Zdaj smo šele dojeli, kako se lahko osvežiš v »škafu brez vode«. Lijak smo si ogledali z vseh strani. Biti smo morali zelo pre-vidni, ker je zadnji del snežišča zelo strm. Navdušenje je bilo veliko.

Po skupinski sliki in okrepitvi z mrzlo penino smo se podali navzdol. Spuščali smo se dosti hitreje, kot bi smučali v dolino. Sonce je že omehčalo sneg in stopi-nje so bile varnejše. Ko smo prišli na kopno do steze, smo imeli krajšo malico pri Skalci. Od tam pa smo odšli v dolino po strugi potoka Krnice v koloni drug za drugim. Uživali smo pa prav lepo nam je bilo, brez naglice, umirjeno. Daleč od vsakdanjih skrbi, recesije, načrtov, terminov. Zgornja Savinjska dolina je sama po sebi čudovita, preživeti sončen dan v dolini pa je neprecenljivo. Tudi tokrat se je izkazalo, da je bila od-ločitev prava. Poslovili smo se še z željo, da postanejo naši izleti tradicionalni in bolj množični. •

Matkov škaf je svojevrstna naravna znamenitost in pojav. V spomladanskem času ga izdolbe slap, padajoč čez previsno steno na snežišče, ki ga pozimi napolnijo plazovi. Tako v sneg napravi luknjo, podobno škafu. Pojav traja do konca poletja, ko povsem izgine in se stopi ves sneg.

MATKOV ŠKAF – ČUDEŽ NARAVE


besedilo

foto

47

Robi Zapečnik, Metal Ravne

OBNAVLJAMO ENERGIJO

Robert Zapečnik, Metal Ravne

Po prijetnem druženju v petek smo se v soboto podali na rafting, ki je trajal dolgih devet ur vročem dnevu na Kolpi. Kljub temu pa je bil spust s pravo mero dobre volje in družbe sodelavcev nepozaben. Zvečer smo bili veseli obiska sodelavcev moto-ristov (Damjana Petriča, Damijana Kalčiča in Davorina Šumaha), ki so se z nami veselo družili do nedelje zjutraj, ko jih je pot popeljala proti morju. Naša družba pa se je odpravi-la na težko pričakovani paintball, kjer smo postali pravi vojaški komandosi, polni adrenalina, in sicer v tekmo-vanju mlajše ekipe proti starejši. Nepozabno doživetje, polno smeha in igrivosti, ki ga bomo letos še ponovili na Ravnah. Po končanem paintballu smo se na poti domov ustavili še na pokušini metliške čr-nine, ki sem jo kot organizator izleta in voznik kombija (Kamot) sam uspel okusiti šele doma.

Izlet s sodelavci je prehitro minil in vožnja nazaj domov je že porajala nove ideje in zamisli za izlet s sode-lavci prihodnje leto. Izlet je izvedljiv, saj pridno varčujemo vse mesece. Veseli bomo, če se nam bo pridru-žilo še več sodelavcev, saj druženje ohranja prijateljstvo tudi po službi in ustvarja lepe spomine. •

Sodelavci Jeklarne Metala Ravne (in letos prvič z nami sodelavec Valjarne Metala Ravne, Jure Kadiš) smo držali besedo in se tudi letos podali dogodivščinam naproti.

RAFTING IN PAINTBALL NA KOLPI 2014

� V kampu Kolpa v Vinici; stojijo z leve: Jernej Turščak, Jure Kadiš, Zoran Topalovič, Jure Legnar, Damjan Petrič, Aleksander Ferk, Damijan Kalčič, Davorin Šumah in Robert Zapečnik, v prvi vrsti Dani Kadiš in Peter Valente

� Paintball ekipa v polni opremi pred začetkom dogodivščine; stojijo z leve: Jernej Turščak, Zoran Topalovič, Jure Kadiš, Aleksander Ferk, Dani Kadiš, v prvi vrsti Robert Zapečnik, Jure Legnar in Peter Valente


besedilo

foto

48

spletna stran black-hole.bikefest.com

OBNAVLJAMO ENERGIJO


Organizatorji so vanj združili najboljše, kar lahko na področju gorskega kolesarstva ponudi Koroška. In Koroška ima kaj po-nuditi, saj je v zadnjih nekaj letih postala ena najbolj priznanih gorskokolesarskih turističnih destinacij, kamor prihajajo uživat gorski kolesarji z vsega sveta. Črna lukna ponuja devet dni ko-lesarskega dogajanja in užitek za vse generacije. Naj naštejemo samo nekatere prireditve: maraton Črna lukna – s traso skozi opuščene rudniške rove je edinstveni na svetu; Enduro Koroška – tridnevno tekmovanje z urbanim prologom na Ravnah na

Koroškem; nepozabne vodene ture po koroških gozdovih in vrhovih; mednarodni video natečaj in filmske projekcije. Za uspešno izvedbo dogodka gre zahvala odličnim organizatorjem, predvsem Damjanu Kalčiču - Kalčiju iz Metala Ravne, ter števil-nim pokroviteljem, med katerimi je tudi Metal Ravne.

Vseh devet dni je bilo udeležencem zagotovljeno tudi pestro vsakodnevno obfestivalsko dogajanje. Vabimo vas, da se nam prihodnje leto pridružite tudi vi.

Letošnji kolesarski festival Črna lukna je ponovno potrdil, da se je večdnevni množični gorskokolesarski rekreativno-tekmovalni dogodek dobro usedel med navdušenimi kolesarji. Nanj je prišla množica udeležencev iz vse Slovenije pa tudi preko meja. Nedvomno je to dogodek, kot ga Slovenija še ni videla.

ČRNA LUKNA SE SPET DOGAJA


besedilo

49

foto

vir

Fototeka Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne na Koroškem; Koroški fužinar, 1962

Zapisi v rubrikah Koroškega fužinarja (1962–1964)

Mirko Osojnik, upokojeni strokovni sodelavec Koroškega pokrajinskega muzeja – Muzeja Ravne na Koroškem

OBUJAMO PRETEKLOST

Prav zato je bila tudi vključitev nove 25-tonske elektropeči v pro-izvodnjo leta 1962 zastavljena izjemno slovesno. Drugače so bili na Ravnah bolj vajeni tihih in delovnih vključitev novih proizvo-dnih naprav, ob zagonu nove elektropeči pa so prišli na Ravne podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek - Luka, sekretar Okrajnega komiteja ZK Miloš Ledinek, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Maribor inž. Kržišnik in še mnogi drugi železarniški direktorji in strokovnjaki iz celotne Slovenije.

Novo obločno elektropeč, ki je veljala za največjo v državi, je dobavilo italijansko podjetje Tagliaferri, gradbena dela so opravili Gradisovi delavci, strojna in elektromontažna dela so postorili lju-dje iz domače montažne skupine, ljubljanski Litostroj pa je izdelal in montiral 50-tonski žerjav.

Na svečanosti so povedali, da je nova peč tako velika, da bo lahko dajala 30 in večtonske šarže. S to pridobitvijo je železarna povečala svoje zmogljivosti kar za 60 odstotkov, kar bi pomenilo za »fabriko« letno preko 30.000 ton dodatnega surovega jekla te kvalitete. Tu se bodo lahko izdelovale šarže konstrukcijskih, oro-dnih, od malo- do močnolegiranih jekel.

Tudi kraj se je v teh letih postopno spreminjal. Ljudje pa so bili še vedno najbolj navajeni na lepe motive iz okolice svoje »fabrike«. Dve lepi barvni fotografiji gospoda Gigerla nas spominjata na leto 1963 in na to, kakšen je bil takrat prostor pred železarno v okolici sedanjega krožišča in kako svečano je bilo pri cerkvi sv. Antona zvečer na dan mrtvih istega leta.

V kulturnem življenju ravenskih fužinarjev pa se je v tem času pripetil še en velik dogodek. 27. in 28. avgusta 1964 so sklenili gledališko sezono v Titovem domu z opereto Radovana Gobca Hmeljska princesa. Režirala je Zofka Volčanšek, glavni vlogi sta odpela domačina Dorica Rebernik in Tone Ivartnik, velik delež k uspelima predstavama pa so dali tudi drugi domači pevci in glasbeniki.

Tako so se v teh letih med delom v »fabriki« in prostim časom, razpetim med kulturno in telesnokulturno dejavnostjo, drug dru-gemu umikali meseci in menjavali letni časi. In čas pod košato Uršljo goro je še naprej živahno utripal …•

Iz skromnih začetkov v 17. stoletju se je naša železarna postopno razvila v prvega proizvajalca plemenitih jekel v Jugoslaviji. Že iz tega je mogoče zanesljivo sklepati na njen pomen v državi in svetu. Glavni poudarek naše fabrike« v tem obdobju je bil torej na proizvodnji plemenitega jekla.

NOVA 25-TONSKA ELEKTROPEČ IN NEPOZABNA »HMELJSKA PRINCESA«

� Uprizoritev operete Hmeljska princesa leta 1964 (iz arhiva KD Prežihovega Voranca)

� Nova 25-tonska elektropeč (vir: Koroški fužinar, 1962)

besedilo

50

Boter Špik

ŠPIKOV KOT

PTIČJI ŠPIKTo z gotovostjo povem,to ni ptič, saj dobro vem,ptič ima nogi dve, ta pa štiri –kuščarček se tam šopiri.

Ampak to smisla pravega res nima,saj nas zelenec – ptič zanima,ki ni prav ves zelen.Po krilih in repu je rumen.

Ker v množici se lažje skrije,se združuje v kolonije,kjer je večina parov šestin prav toliko je gnezd.

Gnezda so v grmovju gostem,v goščavju kje preprostem,in pogosto se zgodi,da so v létu legla tri.

Torej, če matematika drží,se mladih dvajset izvalí.Moje računice res niso čvrste,ker računam še na prste.

Komaj človek se obrne,naglo skrb se k meni vrne,kaj naj narišem, kaj naj povem?Dolgo tegá še sam ne vem.

Kateri ptič vas še zanima,kaj še prenese moja rima?Kateri ptič je sedel na drevo,a ga spoznati ni biló?

Če rečem zelenec – takoj zmeda.Tako mnogočému reče se, seveda.Največ jih doma je v ZDAin skoraj vsak ga v žepu ima.

Dolar tako se imenuje.Evropejcem nam je to bolj tuje,saj če bi še evru reklo se takó,celó zame bi preveč biló.

Nekdo drug, ki po naravi lázi,zelenca kje na tleh opazi,ko tam na skali mirno ždíin si na soncu greje kri.

In ker prsta enega pač nimam,približno število vam narímam.Pri šestih parih – kar takó,je hitro mladih blizu sto.

In kaj gre v kljune ptičje?Semena, sadje, jagodičje.Izvaljenim to v slast ne gré,zato jim žuželke nalové.

Da čim prej iz gnezda poletíjo,stari prav zares zelo hitijo,saj ko zadnji iz gnezda poletí,se drugih šest že drugje valí.

Če toliko jih šteje le en rod,bi preveč bilo jih tam in tod,a jih le malo preživítiste mrzle zimske dni.

Tako čez zimo malo jih ostane,predvsem, če primanjkuje hrane,je žal v naravi tako povsod –najmočnejši nadaljuje rod.Ko pozimi hrano išče,prav rad krmilnico obišče,da luščine kar frčé,tako kljuvati hité.

Zato lahko rečem vam,tega ptiča res poznam,in vem, da barve je zelene,saj take ptice ni nobene.

Boste rekli, glej ga, spetse hvali kakor kak vseved,a čisto tako res ni!Gledam le z odprtimi očmi.

Dolar


51

besedilo Andrej Brumen - Dejde, Noži Ravne

AFORISTIČNA ŠARŽA

avtor Boter Špik

KARIKATURA

Najboljša oprema, ki jo potrebuješ za rekreacijo, je volja.

Ljubezni, ki pešačijo, so bolj zveste kot tiste,

ki se vozijo z avtomobilom.

On jo drži za roko, ona ga vleče za nos.

Nikoli mu ni težila, česa ne sme, ampak vedno, kaj mora.

Gluhih ušes ne boš odprl z glasnimi toni.

V kopeli življenja doživimo veliko hladnih tušev.

In ker prsta enega pač nimam,približno število vam narímam.Pri šestih parih – kar takó,je hitro mladih blizu sto.

In kaj gre v kljune ptičje?Semena, sadje, jagodičje.Izvaljenim to v slast ne gré,zato jim žuželke nalové.

Da čim prej iz gnezda poletíjo,stari prav zares zelo hitijo,saj ko zadnji iz gnezda poletí,se drugih šest že drugje valí.

Če toliko jih šteje le en rod,bi preveč bilo jih tam in tod,a jih le malo preživítiste mrzle zimske dni.

Tako čez zimo malo jih ostane,predvsem, če primanjkuje hrane,je žal v naravi tako povsod –najmočnejši nadaljuje rod.Ko pozimi hrano išče,prav rad krmilnico obišče,da luščine kar frčé,tako kljuvati hité.

Zato lahko rečem vam,tega ptiča res poznam,in vem, da barve je zelene,saj take ptice ni nobene.

Boste rekli, glej ga, spetse hvali kakor kak vseved,a čisto tako res ni!Gledam le z odprtimi očmi.

MODRUJEMO SUDOKOU

Ko za sprostitev nimate časa, ste je najbolj potrebni.

Sidney J. Harris

Največ malih zadovoljstev prihaja od tam, kjer jih najmanj pričakujemo.

Herbert Spencer

Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa objema ves svet.

Albert Einstein

Ljudje, ki v eni generaciji veljajo za absurdne, so včasih za naslednjo višek modrosti.

John Stuart Mill

635789142

192465873

847123569

514978326

289346715

763512498

321657984

976834251

458291637

163947852

572683194

489152736

798361425

251479683

346825971

637294518

914538267

825716349

6 5

3 4

4 8 1 5 2 7 3 6

9 3 6 2

1 7 6

4 2 5 7

6 3 7 9 1 8

9 5

2 4

6 5 9 4

2 4 6 7

4 7 1

4 9 2

8 9 3 6 1

6 3 2 4

1 7 8

7 6 3 4 2

5 8 2 6 7

Documents

7-8 • 29. avgusta 2014 - SIJ Metal Ravne d.o.o.sij.metalravne.com/assets/magazine-files/SIJ-07-08-014-web.pdf · Interni časopis skupine SIJ • 7-8 • 29. avgusta 2014 6 Blaž