7/82001/08/07 · BILTEN / MINISTERSTVO ZA FINANSII 7-8/2001 E dna po edna, ekonomiite niz svetot pa|aat kako domino. So povtornoto namaluvawe na kamat-nite stapki ovaa nedela-sedmi

7/82001

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, juli/avgust 2001

Internet adresana Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresana Agencijata na Republika Makedonija za privatizacijahttp://www.mpa.org.mk/

Internet adresana Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresana Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

2 / 3

7 - 8 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

SODR@INA

Perspektivi na svetskata ekonomija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Globalno Evro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Ekonomski trendovi vo Evropskata unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Odbrani makroekonomski indikatori vo zemjite-kandidatiza priem vo Evropskata unija . . . . . . .17Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Rabotna sila (spored Anketata na rabotnata sila) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Industriskoto proizvodstvo vo 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Cenite vo 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Nadvore{no-trgovskata razmena vo 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25Tabela 2: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26Tabela 3: Prihodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Tabela 4: Rashodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Tabela 5: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Tabela 6: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35Tabela 7: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Tabela 8: Republi~ki zavod za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37Tabela 9: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39Tabela 10: Makedonska berza - Izve{taj za trguvawe od 1.05 do 31.05.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43Fakti za privatizacijata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44Tabela 11: Rang lista na golemi firmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50

STATII

Dragan Tilev - Evropskata unija - strate{ka cel na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51Aleksandra Na}eva - Reformata na penziskiot sistem vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . .59Zorica Apostolska - Osvrt na kapitalno finansiranotopenzisko osiguruvawe i predlog zakonot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63Sla|an Mihajlovski - Virtuelnite E-trgovija, E-biznis i E-bankarstvo - pove}e od realnost . . .67Zlatko Veterovski - Osnovnite karakteristikina carinskiot sistem na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70Van~o Kargov - Rebalans na buxetot 2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77Trajko Spasovski - Predlog buxetskite presmetkiza 2002 godina i nivnata programska struktura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84Nada Penova - Novini vo zakonot za trgovskite dru{tva od aspektna poednostavuvaweto i zabrzuvaweto na postapkata za upis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87Marija Krstevska - Reosiguruvawe - najbrz i najefikasen na~in na disperzirawe na rizikot . . . .90

4 / 5

Tomo Tomovski - Zakonot za investicioni fondovivo Republika Makedonija - motiv za profit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92Stevan [ap~evski - Centralen registar - od vizija do stvarnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .97Violeta Stojanovska Petrovska - Nebankarski finansiski instituciivo Republika Makedonija - sostojbi i perspektivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100Zlatko Antevski - Pravnata ramka - vaèn faktorvo privlekuvaweto na stranskite investicii (Tret del) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .105Menka Spasovska / Qubomir Jordanov - Zakonot za javni nabavki i potrebataod negovoto izmenuvawe i dopolnuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .108Done Vla{ki - Celi i prioriteti na razvojnata politika na Republika Makedonija . . . . . . . . . .113D-r Boris Blaèvski - Stranskite direktni investicii - propulziven faktor na razvojot . . . . .118Olivera Cvetanovska - Predizvikot na slobodnata trgovija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123Zorica Don~evska - Slobodni ekonomski zoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127Liljana Popovi} - Mo`nosti za stranski vloùvawavo Republika Makedonija od aspekt na zakonot za grade`no zemji{te . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130Aleksandar Stojkov - Makroekonomskata ramkavo redizajniranata programa poddràna od MMF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .133Done Vla{ki / d-r Boris Blaèvski - Malite i srednite pretprijatija- dvigateli na razvojot i vrabotenosta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137Irena Papazova - Vospostavuvawe na kompatibilen presmetkoven sistemvo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142Stiven No~eski - Implementacija na zakonot za registrirawena gotovinski pla}awa - voved vo fiskalna avtomatizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149

Zakon za spre~uvawe na perewe pari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .153Izve{taj za ekonomskite implikacii od krizata vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . .155Dano~niot sistem, dano~nata politikai nadvore{no - trgovskiot sistem vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .161Banki vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .187

Pred Vas e letniot dvobroj na biltenot na minis-terstvoto za finansii.

Juli i avgust ovaa godina ne bea meseci vo koi ma-kedoncite se odmaraa kako porano, kako i site osta-nati. Prepolni so burni, i sekako istoriski nastanipovrzani so politi~kata kriza, ovie dva meseca niodblisku ne li~ea na istite vo prethodnite godini.

Pokraj site problemi od takov tip, sepak parla-mentot neodamna go usvoi zakonot za spre~uvawe naperewe pari koj ministerstvoto za finansii i Vla-data go izgotvija i prifatija u{te vo juni. Taka ovaaisklu~itelno va`na materija si go dobi svoeto mes-to vo pravno ekonomskiot sistem na Makedonija.

Pereweto pari e seriozen problem koj podolgovreme ja zagrozuva globalnata ekonomija. "Ne~isti-te# pari se {tetni za ugledot na sekoja zemja i gi od-vra}aat ~esnite investitori. Merkite i dejstvijatakoi se prevzemaat so makedonskiot zakon za otkriva-we i spre~uvawe perewe pari vo makedonskiot zakonse odnesuvaat na identifikacija na klienti koga go-tovinskite transakcii nadminuvaat iznos od 10.000EVRA vo denarska protivrednost ili vo slu~aj napovrzani transakcii (transakcii koi se povtoruva-at) koi zaedno ja nadminuvaat vrednosta od 10.000EVRA, kako i sledewe na odredeni transakcii koi seodvivaat vo nevoobi~aeni okolnosti i za koi postoisomnevawe za ekonomskata i pravnata opravdanost.Zakonot predviduva formirawe direkcija za spre~u-vawe na perewe pari, kako organ koj vo sorabotka sonekolku drugi dràvni organi i me|unarodni insti-tucii }e prevzema merki za otkrivawe i spre~uvawena perewe pari i }e vr{i priem, analiza i obrabot-ka na podatocite i izve{taite od prevzemenite ak-tivnosti. Pa taka, od prvi mart slednata godina, odkoga }e zapo~ne implementacijata na ovoj zakon, priizvr{uvawe na transakcii koi zadovoluvaat oprede-leni kriteriumi soglasno ovoj zakon, subjektite sedol`ni da ja izvestuvaat direkcijata za spre~uvaweperewe pari. Dokolku direkcijata od proverkata napodatocite, a vrz osnova na cvrsti dokazi utvrdi de-ka postoi osnovano somnenie za perewe pari, gi iz-vestuva nadle`nite dràvni organi (sudovite, mi-nisterstvoto za vnatre{ni raboti i drugi).

Pokraj ovoj zakon parlamentot go usvoi i zakonotza agencija za upravuvawe so sredstva (koj go zamenu-va prethodniot zakon za sanacija na banka), izmenitei dopolnuvawata na zakonot za dràvna revizija, nazakonot za smetkovodstvo (so koj me|u drugoto seformira samoregulira~ka smetkovodstvena organi-zacija), i u{te nekolku drugi zakoni od reformskitip, a e i pred donesuvawe na noviot zakon za cen-tralnata banka, kako i novite zakoni za ~ek i zakonza menica. Vo ministerstvoto ve}e se raboti na za-kon za lizing, zakon za {tedilnici, nov zakon za osi-guruvawe, buxetot za 2002 godina, nov zakon za buxet,izmeni na zakonot za javni nabavki kako i proektotza elektronska trgovija i elektronsko bankarstvo.

Po po~etnite turbolencii od politi~kata kriza iprevzemenite merki na ministerstvoto za finansiii centralnata banka kursot na denarot se vrati naprethodnoto nivo i se stabilizira, cenite se stabil-ni, a zapren e i trendot na namaluvawe na devizniterezervi na zemjata, koj se pojavi od po~etokot na voe-nata kriza (februari) pa do po~etokot na juli. De-narskata likividnost po postignatiot negativen{pic vo juni i juli sega se podobruva i dava pozitiv-ni signali. Me|ubankarskite pozajmuvawa se vra}aatna prethodnite nivoa.

Sepak ekonomijata mnogu gubi od sega{nite slu~u-vawa vo politikata i napadot od albanskite teror-isti i namaluvaweto na izvozot, proiz-vodstvoto i BDP e o~evid-no. Ova vlijae na zgole-muvawe na nevrabote-nosta i na siroma{tija-ta. Ova e glavno zaradifaktot {to ogromenbroj stranski partne-ri na makedonskitekompanii, ispla{eniod nastanite vozemjata ja pre-kinaa sora-b o t k a t aod bi-

POÎTUVANI,

g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

6 / 7

lo kakov vid so doma{nite kompanii. Isto taka i do-ma{nite investitori odloìja del od svoite plani-rani investicii. Od druga strana donesuvaweto narebalansot na buxetot od strana na parlamentot doc-ne{e re~isi 4 meseci, so {to izostana efektot nainvestiraweto na del od sredstvata od proda`batana makedonskiot telekom. Junskite proekcii podgot-veni so MMF vo odnos na BDP sega izgledaat nedos-ti`ni. Vpro~em tie se baziraa na pretpostavkata de-ka site voeni dejstva }e zavr{at do krajot na juli aproektite od telekomot }e zapo~nat da se implemen-tiraat u{te vo juni, {to isto taka ne se slu~i. Pa ta-ka namesto 2,5 procenten proektiran rast na BDP,sega ve}e o~ekuvawata se deka godinava verojatno }eja zavr{ime pome|u pad od 1 procent ili najmnogu nu-la porast. Kako i da e i ova e usloveno od voenite dej-stvija na albanskite teroristi.

Sega zemjata e vo faza na rasprava na ustavnitepromeni, i site golemi ekonomski sili od me|una-rodnata zaednica neskrieno najavuvaat deka po zavr-

{uvaweto na ovaa faza }e dadat ekonomska pomo{ nazemjata na donatorska konferencija koja bi trebaloda se organizira vedna{ po zavr{uvaweto na raspra-vata vo parlamentot za ustavnite promeni. Na{itedosega{ni iskustva od vakvi nastani ne se mnogu po-zitivni, pa zatoa ovojpat so golema doza na skeptici-zam ja o~ekuvame donatorskata konferencija.

Transformacijata na platniot promet e re~isi nasredinata na {estmese~niot period na transforma-cija i se odviva soglasno planot.

Na pragot sme na voveduvaweto na sproveduvawetona zakonot za gotovinski pla}awa i voveduvaweto nafiskalnite ma{ini i ~ita~ite na plasti~ni karti~-ki vo celokupnata maloproda`ba.

Sepak, i pokraj site na{i napori, ova e vreme kogamakedonskata ekonomija e najdirektno uslovena odpolitikata, poto~no vojnata so albanskite teroris-ti gi determinira ramkite na ekonomskite sostojbii razvoj.

Nikola Gruevski


Edna po edna, ekonomiite niz svetot pa|aat kakodomino. So povtornoto namaluvawe na kamat-nite stapki ovaa nedela-sedmi pat ovaa godina,

Federalniot rezerven sistem se nadeva deka moè daja izvle~e Amerika od recesijata. No, vo s¢ pogolembroj ekonomii, od Japonija i Tajvan do Meksiko iBrazil, bruto doma{niot proizvod ve}e se namaluva.Globalnoto industrisko proizvodstvo padna na go-di{na stapka od 6% vo prvata polovina od 2001 godi-na.

Naskoro, slikata moè da stane i polo{a. Prvi~-nite procenki naveduvaat na toa deka bruto svetski-ot proizvod, kako celina, bi moèl da se namali vovtoriot kvartal, {to e verojatno prv pat vo posled-nite dve decenii. Posakajte £ dobredojde na prvataglobalna recesija na 21. vek!

Dosega, Amerika izbegna tehni~ka recesija izraze-na preku opa|awe na BDP vo dva kvartala. No, na 29avgust od revidiranite cifri se o~ekuva da pokaàtdeka porastot na BDP na Amerika vo vtoriot kvar-tal be{e pribli`no nula ili duri negativen, za raz-lika od prvi~no najavenata godi{na stapka od 0,7%.Bidej}i rastot na BDP vo tekot na nekolku kvartalibe{e mnogu ponizok od planiranoto, a vo isto vremeprofitot se namaluva{e i nevrabotenosta raste{e,sega{nata sostojba mnogu "mirisa# na recesija.

Amerikanskiot indeks na glavnite ekonomski indi-katori porasna vo tekot na ~etiri posledovatelnimeseci, navestuvaj}i deka postoi mo`nost najlo{otoda pomine. No, sepak, ne postoi znak na brzo zakrep-nuvawe na ekonomijata (vo forma na bukvata "V#), koepove}eto ekonomisti go vetija prethodno vo tekot naovaa godina. Opa|aweto na novite nara~ki za elektro-tehni~ki stoki od 32% vo tekot na godinata do juni,signalizira deka potro{uva~kata i ponatamu }eopa|a kako odgovor na slabiot profit i vi{okotkapacitet na firmite. Izve{tajot na Federalniotrezerven sistem za mese~no sledewe na ekonomskataaktivnost, navestuva deka opa|aweto vo proizvodstvo-to sega se pro{iruva na ostatokot od ekonomijata.

Dosega, potro{uva~ite ja odrùvaa amerikanskataekonomija-delumno blagodarej}i na zgolemenite ce-ni na stanbeniot prostor; koi izvr{ija amortizaci-ja na padot na cenite na akciite. No, proda`bata namalo ostana na pribli`no ednakvo nivo i vo juni ivo juli, od godi{na stapka na porast od 10% na po~e-tokot na 2000 godina, a potro{uva~kite krediti za-beleàa pad vo juni. Mnogu komentatori smetaat de-ka Amerika s¢ u{temoè da ja izbegnerecesijata, s¢ do-deka potro{u-va~kata celos-no ne "kolabi-ra#. No, ako se zemepredvid 1982 godina,sega rabotite stojatpoinaku. Toga{ Ame-rika se nao|a{e vo naj-dlabokata recesija odtriesettite godini nava-mu, a sepak potro{uva~ka-ta prodolì da raste, kom-penzirana so namaluvawena investiciite i izvozot.

Griàta za rabotnitemesta moè da dovede do po-golemi za{tedi od strana narabotnicite. Stapkata na nev-rabotenost porasna za 0,6 pro-centni poeni od minatiot oktom-vri, a neodamna najavenite golemiotpu{tawa na rabotnici, nagovestuvaat pona-tamo{no zgolemuvawe. Goldman Saks predviduvastapka od 5,2% vo 2002, vo sporedba so minatogodi{-nata stapka od 3,9%. Nikoga{ dosega nevrabotenostane porasnala tolku mnogu, a toa da ne dovede do rece-sija.

Globalnoto industrisko proizvodstvo padna na godi{na stapka od 6% voprvata polovina od 2001 godina. Naskoro, slikata moè da stane i polo{a.Prvi~nite procenki naveduvaat na toa deka bruto svetskiot proizvod, kakocelina, bi moèl da se namali vo vtoriot kvartal, {to e verojatno prv pat

vo poslednite dve decenii. Posakajte & dobredojde na prvata globalnarecesija na 21. vek!

PERPSEKTIVINA SVETSKATA EKONOMIJA

8 / 9

P E R S P E K T I V I N A S V E T S K A T A E K O N O M I J A

NIKADE NE E SIGURNO

Na po~etokot od ovaa godina, koga Amerika prv pat"kivna#, Evropskata centralna banka (zaedno so pove-}eto ekonomisti od privatniot sektor) tvrde{e dekaevro-zonata e izolirana od padot vo Amerika i ne pos-toi mesto za grià. Se ~ini deka ova be{e pogre{notvrdewe. Vo Germanija postojat stravovi od recesijaporadi namaluvaweto na delovnite investicii i pro-da`bata na malo. Za ova e vinovna poslabata doma{napotro{uva~ka, a ne izvozot. Novite pokazateli od ovaanedela ja potvrdija stagnacijata na BDP vo Germanijavo vtoriot kvartal. No, istraùvaweto na IFO zadelovnata doverba dade podobri rezultati od o~ekuva-wata vo juli, zgolemuvaj}i se za prv pat ovaa godina.

BDP vo Italija opadna vo vtoriot kvartal, i iakoporastot se drè{e podobro vo Francija i [panija,pove}eto ekonomisti smetaat deka porastot vo evro-zonata vo celina be{e blizu nula vo kvartalot. Ni-koj ne predviduva recesija vo evro zonata za ovaa go-dina, no pove}e ne se o~ekuva taa da pretstavuva dvi-gatel na svetskiot porast.

[to se odnesuva do Japonija, taa verojatno ve}e senao|a vo recesija. BDP na Japonija nezna~itelno po-

rasna vo prviot kvartal, no samo poradi faktot {topotro{uva~kata be{e pottiknata od voveduvawetona nov zakon za reciklirawe, koj gi pottikna doma-}instvata da kupuvaat friìderi i televizori.

Goldman Saks smeta deka cifrite od 7 septemvri mo-àt da pokaàt deka BDP opadna na godi{na stapkaod 6% vo vtoriot kvartal, a namaluvaweto ve}e re~i-si sigurno }e prodolì vo vtorata polovina od godi-nata.

Postojanata deflacija prodolùva da go oslabnu-va tro{eweto so zgolemuvawe na realnoto optovaru-vawe na dolgot i pottiknuvawe na potro{uva~ite dago odloàt tro{eweto. Revidiraniot indeks na tro-{oci na ìvot vo Japonija, koj treba da se objavislednata nedela, verojatno }e pokaè deka deflaci-jata e polo{a od ona {to se misle{e. Noviot indeks}e vklu~uva aùrirani ponderi i novi stoki ~ija ce-na e naglo opadnata, kako na primer, dava~kite zapersonalnite smeta~i i mobilnite telefoni.

Griìte okolu deflacionata spirala ja pottiknaaBankata na Japonija minatata nedela da objavi deka}e vpumpa pove}e likvidnost vo ekonomijata, poka~u-vaj}i gi rezervite na bankite vo centralnata banka iotkupuvaj}i pove}e dràvni obvrznici. Toa be{evistinski ~ekor, no verojatno nedovolen za da se iz-begne deflacijata. Vladiniot plan za namaluvawe najavnata potro{uva~ka, isto taka, verojatno }e ja na-mali ekonomskata aktivnost.

Ako se trgne od faktot deka porastot vo vtoriotkvartal be{e pribli`no nula vo Amerika i vo evrozonata, i deka vo Japonija ima{e ostar pad, BDP nabogatite ekonomii zemeni vo celina za prv pat od

OSNOVNO SCENARIO ZA SVETSKATA EKONOMIJA NA SREDEN ROK

1999 2000 2001 2002Godi{ni stapki

Svetski realen BDP 3,5 4,8 3,2 3,9Razvieni ekonomii 3,4 4,1 1,9 2,7Zemji vo razvoj 3,8 5,8 5,0 5,6Zemji vo tranzicija 2,6 5,8 4,0 4,2

Indeks na potro{uva~ki ceniRazvieni ekonomii 1,4 2,3 2,1 1,8Zemji vo razvoj 6,7 6,1 5,7 4,8Zemji vo tranzicija 43,9 20,1 15,3 10,0

Realni kamatni stapki[estmese~na LIBOR 4,0 4,6 2,5 2,2Svetska dolgoro~na kamatna stapka 3,3 2,9 2,2 2,3

Procent od BDPSaldo na tekovnata smetka

Razvieni ekonomii -0,5 -1,0 -1,1 -1,0Zemji vo razvoj -0,4 0,9 0,0 -0,7Zemji vo tranzicija -0,3 3,6 1,6 0,4

Vkupen nadvore{en dolgZemji vo razvoj 43,4 39,2 38,2 36,7Zemji vo tranzicija 53,1 49,8 44,6 42,0

Servisirawe na dolgotZemji vo razvoj 7,3 6,4 5,6 5,2Zemji vo tranzicija 6,7 6,4 6,2 6,1

Izvor: World Economic Outlook, May 2001, International Monetary Fund, Washington D.C.


krajot na 1990 se namaluva. No, za razlika od 1990, go-lem broj na ekonomii vo podem, isto taka, se dviàtkon recesija.

ZAEDNO PROPA\AME

Nekoi ekonomski indikatori koi pristignuvaatod Isto~na Azija se navistina zastra{uva~ki. Sin-gapur i Tajvan doìveaja pad na BDP vo dva kvartala.BDP na Singapur opadna na godi{na stapka od 11%vo prvata polovina od godinata, a na Tajvan na 6%.Ekonomijata na Ju`na Koreja ostro se namali, a po-kazatelite od vtoriot kvartal pokaùvaat deka Ma-lezija i Tajland isto taka opasno se pribliùvaatkon recesija. Procenkata na J. P. Morgan e deka eko-nomiite vo podem vo Isto~na Azija, so isklu~ok naKina, doìveaja pad vo vtoriot kvartal i deka toapovtorno }e se slu~i vo tretiot.

Problemot na Isto~na Azija se sostoi vo toa {toregionot vo pregolema merka se potpira na izvoz naoprema za informati~ka tehnologija (IT) vo SAD.Bumot vo investiciite na Amerika vo IT im ovozmo-ì na aziskite ekonomii da zazdravat od finansis-kata kriza vo 1997-98 mnogu pobrzo od o~ekuvanoto,no bidej}i bumot se pretvori vo propast, sega tie beapovle~eni nadolu. Vkupniot izvoz na Tajvan opadnaza 28% vo tekot na celata godina do juli. Pokraj ko-lapsot vo izvozot, Azija isto taka se soo~uva i so og-romno zaslabnuvawe na kapacitetite, a istovremenoi so rizik od ostro namaluvawe na investiciite.

Iako padot na Amerika moè da bide glavniot vi-novnik, porane{nite tigri od Isto~na Azija, istotaka, nosat del od vinata. Silata na nivnoto zaìvu-vawe dovede do pottiknuvawe na potrebata za struk-turni reformi, kako na primer, ~istewe na bilansi-te na bankite i namaluvawe na dolgovite na pretpri-jatijata. Kako rezultat na toa, porastot na doma{na-ta pobaruva~ka be{e relativno slab, pravej}i giekonomiite duri i pozavisni od izvozot. Izvozot nastoki i uslugi na Ju`na Koreja porasna od 30% odBDP vo 1996 godina na 45% minatata godina; na Taj-land od 39% na 66%. Spored toa, Azija e poizloènana globalniot pad od koga i da e.

Vo Latinska Amerika, Argentina i Meksiko ve}ese vo recesija, a se ~ini deka i Brazil }e im se prik-lu~i po padot vo vtoriot kvartal na negoviot BDPod 4% na godi{no nivo. Problemot na Argentina po-teknuva od rigidnata vrska na pezosot so dolarot,{to ja namali konkurentnosta i gi zgolemi kamatni-te stapki na nejzinite golemi dolgovi. Brazil be{epogoden od finansiskata infekcija od negoviot so-

sed; glavobolkata na Meksiko se sostoi vo toa {tonejziniot izvoz vo Amerika iznesuva 25% od negovi-ot BDP. BDP na Meksiko opa|a{e vo tekot na triposledovatelni kvartali.

Postojat nekoi isklu~oci vo svetot za ekonomi-ite, koi{to se ~ini deka se relativno nepogodeni odglobalniot pad na ekonomskata aktivnost. Na pri-mer, iako porastot na Kina se namali na 5% (na go-di{no nivo) vo vtoriot kvartal, s¢ u{te se smeta de-ka }e porasne za re~isi 8% za celata godina, a kajIndija za 5%. No, so odrùvaweto na proizvodstvo-to ili negovoto opa|awe vo vtoriot kvartal vo eko-nomiite koi zaedno so~inuvaat dve tretini od svet-skoto proizvodstvo, svetot moè ve}e da se nao|a vorecesija.

Najzagriùva~kiot aspekt na momentniot pad naglobalnata ekonomija e toa {to toj e pora{iren ot-kolku prethodnite svetski padovi vo 1975, 1982 ili1991 godina. Vo site tri godini oficijalno be{eproglasena svetska recesija, no sepak globalniotporast na BDP se dviè{e me|u 1,2% i 1,9%, bidej}irecesijata vo nekoi delovi od svetot be{e amortizi-rana so porast na drugo mesto. (Ova e pri~inata zo{-to porastot od 2% ili pomalku se smeta za svetska

recesija). Vo 1975 godina, iako porastot na cenite nanaftata gi vturna bogatite ekonomii vo recesija,Latinska Amerika i Azija ostanaa relativno silni.Vo 1990-91, Amerika padna vo recesija, no Japonija,Germanija i najgolem del od ekonomiite vo podemprodolìja da napreduvaat.

Svetskata ekonomija porasna za 4,8% vo 2000 godi-na, najvisoko nivo od 1984 godina navamu, i pove}etoekonomii o~ekuvaa 2001 godina da bide u{te ednaamortizira~ka godina. Duri i onie koi predviduvaate{ko prizemjuvawe na amerikanskata ekonomija, neo~ekuvaa celiot svet da doìvee pad zaedno so nea."Nadolnite# revidirawa na predviduvawata za po-rastot za 2001, bea nevoobi~aeno izbrzani i verojat-no tie se s¢ u{te premnogu optimisti~ki. Kade trgnanaopaku?

Najmalku ~etiri negativni sili dovedoa do glob-alniot pad:

� Prva i najva`na, globalniot bum vo informa-ti~kata tehnologija po~na da "se topi#. Minata-ta godina be{e o~igledno deka meurot na ameri-kanskata informati~ka tehnologija po~na da

Na po~etokot od ovaa godina, koga Amerika prv pat "kivna",Evropskata centralna banka (zaedno so pove}eto ekonomisti od

privatniot sektor) tvrde{e deka evro-zonata e izolirana odpadot vo Amerika i ne postoi mesto za grià. Se ~ini deka ova

be{e pogre{no tvrdewe

1 0 / 1 1

P E R S P E K T I V I N A S V E T S K A T A E K O N O M I J A

puka so propasta na Nasdaq i opa|aweto na in-ternet kompaniite, no be{e na{iroko priznae-no deka ova be{e samo mal meur vo {okovite koigi pretrpe Internet. Namesto ova publicitetotna "novata ekonomija# go naru{i sektorot naglobalnata tehnologija i ramnoteàta vo cela-ta amerikanska ekonomija.

Pregolemiot entuzijazam za idnite profiti i ev-tiniot kapital pottikna pregolemi investicii, oso-beno vo informati~kata tehnologija. Posledovatel-niot kolaps vo potro{uva~kata na kapitalni dobraovaa godina gi pogodi proizvoditelite na informa-ti~ka tehnologija, kako doma, taka i vo stranstvo. Vovtoriot kvartal, delovnite investicii opadnaa zagodi{ni 15% vo Amerika i za proceneti 18% vo Ja-ponija spored Morgan Stanley.

� Vtoriot, tesno povrzan faktor, e kolapsot napazarite na akcii niz celiot svet, koj go namalii bogatstvoto na sektorot na doma}instva kakoi nivnata èlba da prodolàt da tro{at sledej-}i ja dinamikata od minatata godina. Prose~ni-ot pad od 28% vo cenite na akciite od po~etokot

na 2000 godina, izbri{a 10 trilioni dolari odglobalnoto bogatstvo. Berzite vo Evropa i Azi-ja propadnaa u{te pove}e od onie vo Amerika.Doma}instvata vo Evropa poseduvaat pomalkuakcii od amerikanskite, taka {to efektot odbogatstvoto vrz potro{uva~kata e pomal. Se-pak, padot vo cenite na akciite seriozno ja na-mali delovnata doverba i investicionite pla-novi.

Spored edna neodamne{na studija na MMF be{ezaklu~eno deka dodeka promenite vo vrednosta na ne-tehni~kite akcii imaat malo vlijanie vrz potro{u-va~kata ili investiciite vo Evropa, sekoe namalu-vawe ili zgolemuvawe vo vrednosta na tehni~kiteakcii ima isto tolku golemo vlijanie vrz investici-ite i {tedeweto, kako i vo Amerika. Ova moè da ob-jasni zo{to rasteweto na amerikanskiot tehnolo{-ki meur vlijae{e negativno vrz porastot na Evropapove}e od o~ekuvanoto.

� Porastot vo cenite na energentite minatata go-dina gi namali realnite prihodi kaj ekonomi-ite koi tro{at nafta i gi namali profitite na

firmite. Ekonomskoto vlijanie od povisokiteceni na naftata be{e pomalo otkolku vo sedum-desettite, bidej}i bogatite ekonomii deneskakoristat samo polovina koli~ina nafta za do-lar od BDP od porano. Sepak, povisokite cenina naftata, nedvosmilseno, go namalija global-niot porast.

� Posledno, no ne i najmalku va`no, rasprostra-nuvaweto na padot vo Amerika kon ostatokot odsvetot e mnogu pointenzivno, otkolku vo mina-toto. So pogolemata integracija na svetskataekonomija, padot vo edna ekonomija se pro{iru-va pobrzo na druga. Vo tekot na nekolkute mina-ti godini, svetot vo golema mera zavise{e odAmerika kako dvigatel na porastot. StivenRo{, od Morgan Stanley, smeta deka dve pettini odsvetskiot porast na BDP vo tekot na poslednitepet godini otpadnaa na SAD, direktno ili indi-rektno preku vpivawe na uvozot od drugite zem-ji. Vakvata zavisnost dovede do pogolema ~uv-stvitelnost na svetot na propasta na Amerika.

Ekonomiite stanaa cvrsto povrzani so Amerikapreku trgovijata, globalnite sinxiri za nabavki imultinacionalnite kompanii. Vo tekot na posled-nata decenija, svetskata trgovija porasna 2,3 pati po-brzo od svetskiot BDP, sporedeno so samo 1,4 pati voprethodnite dve decenii. Uvozot na Amerika sega iz-nesuva 6% od BDP na ostatokot na svetot, ili dva pa-ti pove}e od 1990 godina. No, vo prvata polovina nagodinata, uvozot na Amerika padna na godi{na stap-ka od 13%, a uvozot na opremata za informati~katehnologija opadna na stapka od re~isi 50%.

Sinxirite na industriskata ponuda stanaa se' po-ve}e globalizirani, bidej}i firmite vo bogatiteekonomii go selat svoeto proizvodstvo na poevtinimesta, kako Isto~na Azija. Dve pettini od porastotna Azija, bez Japonija, vo 2000 godina se dolè{e naporastot na izvoz na informati~ka tehnologija voAmerika. No, konvencionalnata trgovska statistikago potcenuva porastot vo trgovskite vrski, bidej}imultinacionalnite kompanii igraat raste~ka uloga.Vo 1998 godina lokalnata proda`ba na amerikanski-te podru`nici na germanski firmi be{e re~isi ~e-tiri pati pogolema od nivniot izvoz vo Amerika.

Taka, padot vo Amerika go namali profitot na ma-ti~nite kompanii. Amerikanskite multinacionalnikompanii, isto taka, odgovorija na doma{niot pad sonamaluvawe na proizvodstvoto i rabotnite mesta voEvropa i Azija, so prefrlawe na epidemijata od ednaoblast vo druga. Isto taka, Fuxitsu, problemati~najaponska elektronska firma, {to tuku najavi deka }e

Najzagriùva~kiot aspekt na momentniot pad na globalnataekonomija e toa {to toj e pora{iren otkolku prethodnitesvetski padovi vo 1975, 1982 ili 1991 godina. Vo site trigodini oficijalno be{e proglasena svetska recesija, no sepakglobalniot porast na BDP se dviè{e me|u 1,2% i 1,9%,bidej}i recesijata vo nekoi delovi od svetot be{eamortizirana so porast na drugo mesto


ukine 16.400 rabotni mesta, 10% od nejzinata global-na rabotna sila. Pogolemiot del od ukinuvawata }ebidat nadvor od Japonija.

Vo tekot na "dobrite" vremiwa, zgolemenata inte-griranost me|u ekonomiite, im dozvoli na drugitezemji da u~estvuvaat vo bumot na Amerika. Sega, se-pak, Amerika izvezuva del od nejzinata recesija vostranstvo so toa {to pomalku uvezuva. Za vozvrat,ekonomiite pogodeni od padot na Amerika, kupuvaatpomalku od SAD i ostatokot od svetot, {to ponata-mu ja namali pobaruva~kata. Vo prvata polovina odovaa godina, uvozot i izvozot na Azija opadnaa zaokolu 20% na godi{na stapka. Vsu{nost, globalnatatrgovija se dviì kon propast. The Economist Intelli-gence Unit, kompanija sestra na The Economist, predvi-duva deka porastot vo vkupnata svetska trgovija }eopadne na samo 3% ovaa godina, od 13% vo 2000. Ova enajostar pad od 1975.

KRATKATA I DOLGATA VERZIJA

Kolku dolgo }e trae svetskiot pad vo ekonomijata?Pove}eto ekonomisti s¢ u{te o~ekuvaat deka i ame-rikanskata i svetskata ekonomija }e zaìveat konkrajot na ovaa godina. Goldman Saks na primer, smetadeka globalnata ekonomska aktivnost }e se "teter-avi# vo ovoj kvartal. Sepak, se o~ekuva postepeno za-ìvuvawe.

Postojat dve pri~ini za optimizam. Prvo, vo gole-ma mera blagodarej}i na namaluvaweto na amerikan-skite kratkoro~ni kamatni stapki od 6,5% na 3,5%,ponudata na pari kaj pobogatite ekonomii naglo sezgolemi. Ako monetarnata politika dejstvuva so is-tite zadocnuvawa kako i vo minatoto, svetot moè dao~ekuva silno zaìvuvawe slednata godina. Vtoro,cenite na naftata padnaa, povlekuvaj}i ja inflaci-jata i pottiknuvaj}i gi realnite prihodi i profiti.

No, za àl bilansot na rizikot leì vo nedosta-tocite. Na vrvot na listata e rizikot deka Amerikamoè da padne vo recesija so toa {to zgolemuvawetona nevrabotenosta ja popre~uva potro{uva~kata.Ako dolarot slobodno padne, a ne dojde do negov pla-niran pad, i toa moè da predizvika namaluvawe naekonomskata doverba. Ekonomskiot pad na Amerikaverojatno, isto taka, }e trae mnogu podolgo otkolku{to porano se o~ekuva{e. Toj se razlikuva od drugi-te ekonomski ciklusi od Vtorata svetska vojna.Obi~no, recesiite bea predizvikani od visokite ka-matni stapki nametnati protiv pregreanta pobaru-va~ka i inflacija. Naprotiv, ova pretstavuva{e in-vesticionen ciklus na bumovi i padovi, pove}e na-lik na recesiite pred vojnata. Vo ciklusite rakovo-

deni od investicii, namaluvawata na kamatnatastapka imaat tendencija da bidat pomalku efektivnipri pottiknuvaweto na pobaruva~kata s¢ dodeka pre-kumerniot kapacitet i dolgovite ne se namalat.

Potoa, postoi rizik od potfrlawe na Argentinavo odnos na dolgot. Ovaa nedela MMF se soglasija nanov zaem od 8 milijardi dolari za Argentina, kakoprivremeno re{enie. Fiskalnata disciplina pot-rebna za zadovoluvawe na uslovite na MMF verojat-no }e ja prolongira recesijata na Argentina. Dobra-ta vest e {to rizikot od {irokoto rasprostranuva-we na epidemijata od Argentina na drugite ekonomiivo podem moè da e pomal od onoj od pred nekolkugodini. Pove}eto ekonomii vo podem imaat pogolemidevizni rezervi, pomal kratkoro~en dolg i fluktui-ra~ki devizni kursevi. Se ~ini deka investitoritepravat i pogolema diskriminacija me|u zaemoprima-~ite. Sepak, ako Argentina na krajot potfrli, dru-gite ekonomii vo podem sigurno }e stradaat.

Verojatno, najgolemiot problem koj nosi visok ri-zik e toa {to cenite na akciite vo Amerika se ~inideka se s¢ u{te preceneti. Vsu{nost neodamne{nitenadolni revizii na porastot na produktivnosta ivkupnite profiti, mereni vo ramkite na nacional-nite smetki, go zgolemija stepenot na verojatnostadeka navistina se raboti za precenetost. Eden od us-pe{nite slu~ai na novata ekonomija, verojatno, be-{e porastot vo produktivnosta i profitot vo docni-te devedesetti. No, oficijalnite pokazateli objave-ni neodamna povtorno ja napi{aa istorijata. Se ~i-ni deka porastot na produktivnosta be{e pomalkuvoodu{evuva~ki, otkolku {to se misle{e dodeka bu-mot vo profitite vo docnite devedesetti be{e pre-te`no iluzija.

Novite pokazateli, koi ja zemaat predvid vistin-skata vrednost na akciite, pokaùvaat deka profi-tot opa|a{e kako del od nacionalniot dohod u{te od1997 godina. Namaluvawata vo porastot na proizvod-stvoto pridonesoa predviduvawata na analiti~ariteza porastot na dolgoro~nite profiti, i so toa ceni-te na akciite, da izgledaat duri i posme{ni. Tie, is-to taka, naveduvaat deka odr`livata stapka na po-rast na BDP na Amerika e dosta poniska od onaa voposlednite godini.

Rizicite od pogolem ekonomski pad ostanuvaat vi-soki. No, duri i ako Amerika ovaa godina izbegne re-cesija, mala e verojatnosta deka brzo }e se vrati nasre}nite denovi od poslednite godini. Mnogu ameri-kanski investitori i potro{uva~i s¢ u{te ne sesvesni za ovoj fakt.

Prezemno od The Economist, August 25th 2001 (A global game ofdominoes, Special report: The world economy).

1 2 / 1 3

Edna od pogolemite misterii vo ekonomijata ezo{to tolku ~esto predviduva~ite davaat gre{niprocenki. Vo slu~ajot na evroto, tie napravija spek-takularna gre{ka. U{te od negovoto sozdavawe, ipokraj site o~ekuvawa, evroto padna, a finansiskitepazari prodolìja da gi pretpo~itaat dolarite voodnos na evrata. Dali ova fatalno gi oslabna {ansi-te na evroto da mu se sprotivstavi na dolarot kakome|unarodna rezervna valuta?

Svetot tolku mnogu se navikna na dominantnatauloga na dolarot kako naj{iroko upotrebuvana valu-ta, taka {to te{ko e da se pripomni deka edno vreme(docnite sedumdesetti godini) be{e hroni~no slab, aisto tolku te{ko e da se razmisluva za idnite prome-ni. Do krajot na devedesettite godini, pove}e od ~e-tiri pettini od site devizni transakcii bea tran-sakcii vo dolari. Blizu polovina od svetskiot izvoze denominiran vo dolari. Delot od oficijalnite re-zervi iskaàn vo dolari se iska~i od okolu polovi-na vo 1990 godina na dve tretini vo 1999 godina.

Sepak, evroto e, ili barem ima potencijal da bide,prviot celosno nezavisen rival na dolarot posle po-ve}e od polovina vek. Nekoi ekonomisti smetaa dekapostoeweto na edna valuta vo celata evro zona }e gozadovoli, isto taka, i vkusot na finansiskite pazarinadvor od Evropa, taka {to }e ima pogolemo vlija-nie otkolku valutite koi {to gi zameni. Kako {toevropskite pazari na kapital stanuvaa s¢ pove}e in-tegrirani, polikvidni i polesni za koristewe, evro-valutniot pazar raste{e, namaluvaj}i gi transak-cionite tro{oci. Ovaa ideja posebno im se dopadnana nekoi evropski politi~ari koi vidoa {ansa naj-posle da £ se stavi kraj na hegemonijata na dolarot.Sepak, ishodot ne be{e ba{ takov.

Xefri Friden, profesor na Harvardskiot univer-zitet, tvrdi deka pri odreduvaweto na me|unarodna-ta uloga na edna valuta osobeno va`ni se slednive~etiri faktori: stabilnost, koja go namaluva rizi-kot od ~uvawe sredstva vo taa valuta; silen devizenkurs, za da se izbegnat kapitalnite zagubi na inves-titorite; dlaboki i likvidni finansiski pazari,

koi im ovozmoùvaat na korisnicite da ja diverzi-ficiraat nivnata sopstvenost ili, pak, lesno da japretvorat vo likvidni sredstva; i cvrsta regulativavo zadninata zaradi minimizirawe na mo`nosta odkrizi.

Ne se potrebni mnogu analizi za da se vidi deka ev-roto do sega ne uspea da gi ispolni prvite dva krite-riumi na g-dinot Friden. Od januari 1999 godina, ev-roto padna od okolu 1,20 dolari na okolu 87 centi, voodredeni periodi duri i ponisko. Ne se stori ni{toza da se privle~at potencijalnite investitori.

Sepak, iznenaduva~ki golem del od me|unarodniteobvrznici i menici sega se denominirani vo evro.Spored Bankata za me|unarodni poramnuvawa, pove-}e od edna tretina od izdadenite obvrznici i menici

vo 2000 godina bea vo evro; novata valuta dobi posi-len zalet vo prviot kvartal od od ovaa godina, taka{to duri 47% otpa|aat na takvite dol`ni~ki in-strumenti. (Se razbira, }e treba podolgo vreme izno-sot na dolgot denominiran vo evro da dostigne povi-soko u~estvo vo vkupniot iznos). Na toj na~in se ~i-ni deka evroto gi ispolnuva tretiot i ~etvrtiotkriterium na g-din Friden i toa mu pomogna da zazeme dobra pozicija na me|unarodnite finansiski pa-zari.

Bezrezervna poddr{ka?

Prikaznata za oficijalnite rezervi e malku poi-nakva. Rabotniot dokument1 objaven od strana na Me-|unarodniot monetaren fond, izdaden minatata godi-na, zaklu~i deka, so tek na vreme, odnosot me|u poba-ruva~kata za odredena rezervna valuta i glavnite

GLOBALNO EVRO?DALI EVROTO KAKO ME\UNARODNA VALUTANEKOGA[ ]E MO@E DA MU BIDE SOPERNIK NA DOLAROT?

1 "Valutnata struktura na deviznite rezervi: retrospektiva i perspektiva", od Beri Ajhengrin i Donald J. Metison.


faktori koi {to vlijaat vrz taa pobaruva~ka (trgov-skite tekovi, finansiskite tekovi i valutnite re-ìmi), e neverojatno stabilen. Goleminata na evrozonata i novosozdadeniot finansiski pazar, kako ifaktot deka na trgovskite tekovi otpa|a pogolemdel od bruto doma{niot proizvod vo evro zonata voodnos na SAD, ukaùva na negovata raste~ka uloga vostrukturata na oficijalnite rezervi.

Sepak, podatocite na MMF pokaùvaat deka, u{tevo 1999 godina, deviznite rezervi koi se denomini-rani vo dolari, vsu{nost, go zgolemile u~estvoto vovkupnite rezervi. S¢ u{te nema signal za pogolemofavorizirawe na evroto. Dokumentot na MMF zabe-leùva deka navikite na centralnite bankari bavnose menuvaat i deka, i pokraj o~ekuvawata na nekoiekonomisti, nema pri~ina da se o~ekuvaat radikalnipromeni vo valutnata kompozicija na rezervite. Ka-ko {to se veli vo dokumentot, treba da pomine vremeza da moè edna valuta da stekne ugled vo pogled naobezbeduvaweto na cenovna stabilnost; pred cen-tralnite banki da ja nadminat nevolnosta za {irokaprimena na evroto, Evropskata centralna banka(ECB) }e treba da razvie dobar sistem za sledewe.

Ova sepak ne ja objasnuva slabosta na evroto. ECB~estopati se obvinuva deka ne se griì za nadvore{-nata vrednost na evroto, i deka ispra}a protivre~nisignali vo vrska so sopstvenite nameri. Bankata us-pea da zbuni i otu|i mnogu nabquduva~i. No, ova doa-|a ottamu {to bankata neve{to go objasnuva toa {togo pravi, a ne zatoa {to e pogre{no toa {to go pravi.

Kriti~arite ~esto pati zaboravaat deka nejzinataglavna obvrska e da obezbedi cenovna stabilnost.

Del od objasnuvaweto za slabosta na evroto bi mo-èl da bide ras~ekorot vo ekonomskiot rast na Ame-rika i Evropa. Ekonomskiot rast vo evro zonata ve-rojatno }e go nadmine onoj na Amerika ovaa godina,no gledano na sreden rok, Amerika s¢ u{te moè daostvari podobri rezultati od Evropa. Tokmu ovaasedmica, Pol O'Nil, amerikanskiot sekretar za fi-nansii, izjavi vo London deka mo}ta na dolarot goodrazuva pogolemiot potencijal za porast na produk-tivnosta vo Amerika.

Se razbira, kako {to moàt da potvrdat britan-skite kreatori na politikata koi se borea da ja za~u-vaat vrednosta na funtata vo 70-tite godini, me|una-rodnata valuta e me~ so dve ostrici. Kolku e pogole-ma globalnata uloga na evroto, tolku e pogolemamo`nosta za negova varijabilnost (nestabilnost), aposloèni }e bidat implikaciite za doma{nitekreatori na ekonomskata politika. Rabotata na ECBtoga{ bi moèla da bide u{te pote{ka.

Prezemeno od The Economist, July 28th-August 3rd 2001.

Svetot tolku mnogu se navikna na dominantnata uloga nadolarot kako naj{iroko upotrebuvana valuta, taka {to te{ko eda se pripomni deka edno vreme (docnite sedumdesetti godini)be{e hroni~no slab. Sepak evroto e, ili barem ima potencijal

da bide, prviot celosno nezavisen rival na dolarot poslepove}e od polovina vek

1 4 / 1 5

Prethodnata godina be{e edna od najdobrite voizminatava decenija. Prose~niot porast naBDP vo Evropskata unija dostigna 3,4%, a

zemjite koi {to prethodno zaostanuvaa (Germanija,Italija), uspeaja da zakrepnat. Na neto osnova se ot-vorija okolu 2,8 milioni rabotni mesta vo EU, astapkata na nevrabotenost padna re~isi cel procen-ten poen dostignuvaj}i go na toj na~in nivoto od8,3% vo EU, ili 8,9% vo evro zonata. Stapkata na in-flacija (2,3% vo evro zonata) go nadmina predvide-niot target na Evropskata centralna banka, no sta-bilnosta na platite onevozmoì porastot na cenitena naftata i oslabnatoto evro da se preto~at vo po-visoka inflacija.

Sepak, pointenzivnoto (vo odnos na o~ekuvawata)zabavuvawe na amerikanskata ekonomija kon krajotna minatata godina, gi zamagluva ekonomskite per-spektivi i e glaven izvor na nesigurnost. Ova imadva aspekti, koi{to se me|usebno povrzani. Prviot estepenot na zabavuvaweto na SAD. Spored prolet-nite predviduvawa na Evropskata komisija ve}e vovtoriot kvartal od 2001 godina }e dojde do zakrepnu-vawe koe }e ovozmoì ostvaruvawe na prose~na stap-

ka na porast od 1,6% ovaa godina, {to pretstavuvadramati~no revidirawe nadolu vo sporedba so nivo-to od 3,3%, koe Komisijata go predvide minatataesen. Vo 2002 godina, porastot na amerikanskata eko-nomija se o~ekuva da bide 3,0%.

Vtoriot aspekt se posledicite za svetskata ekono-mija i osobeno za EU. Se pretpostavuva deka trans-misijata na negativnite efekti od zabavuvaweto naSAD }e bide zaprena preku pazarite na kapital i de-viznite pazari i deka, glavno, }e se odviva preku tr-govskite kanali. Trgovskata izloènost na EU e li-mitirana, a vnatre{nite faktori na porastot osta-nuvaat silni, pred s¢, kako rezultat na sozdavawetona novi rabotni mesta, dano~nite namaluvawa i ce-novnata stabilnost. I pokraj seto toa, EU nema daostane nepogodena. Minatata godina svetskiot BDPporasna za 4,8% i se o~ekuva da se zgolemi za samo3,3% vo 2001 godina, no slednata godina bi trebaloda se vrati na porast od blizu 4%.

Prose~niot porast vo EU vo 2001 godina be{e rev-idiran i sveden na 2,8%, poradi toa {to izvozot iinvesticiite vo oprema se o~ekuva da bidat pomalkudinami~ni. Porastot na li~nata potro{uva~ka }eprodolì da raste dostignuvaj}i 2,75%, potpomognatso zakrepnuvaweto na kupovnata mo}, koja prethodna-ta godina be{e silno pogodena od nenadejnoto poka-~uvawe na cenite na naftata. Isto taka, dano~nitenamaluvawa vo golem broj zemji odat vo prilog nazgolemuvaweto na raspolo`liviot dohod na doma-}instvata. Ponatamu, postojanoto sozdavawe na ra-botni mesta i opa|a~kata stapka na nevrabotenost }eja odrùvaat doverbata na potro{uva~ite.

Iako posledicite kako rezultat na krizata na pa-zarite razli~no bea po~uvstvuvani vo oddelni zemji,sepak, razlikite vo ekonomskiot rast najverojatno}e bidat pomalku izrazeni me|u zemjite-~lenki naEU vo sega{noto, odnadvor pottiknato, zabavuvawe.Vo site zemji-~lenki doma{nata pobaruva~ka e segaposilna i moè podobro da ja neutralizira poslaba-ta stranska pobaruva~ka. Pa sepak, se ~ini deka eko-nomskiot porast vo Germanija e pove}e pogoden, do-deka Italija izgleda deka e pove}e imuna (otporna).

EKONOMSKI TRENDOVI VOEVROPSKATA UNIJAVo 2002 godina se o~ekuva povtorno da se zabrza ekonomskiot rastvo Evropskata unija, blagodarenie na podobrenata sostojba name|unarodnata ekonomija. Realniot BDP vo Evropskata unija sepredviduva deka vo prosek }e se zgolemi za 2,9%. Inaku, porastot,glavno, }e se potpira vrz doma{nata pobaruva~ka

Inflacijata, merena preku harmoniziraniot indeks napotro{uva~ki ceni, se procenuva deka go dostigna vrvot vonoemvri 2000 godina i deka }e opa|a paralelno sonamaluvaweto na cenite na naftata i zajaknuvaweto naevroto. Vo vtorata polovina na 2001 godina, stapkata nainflacija mo`no e da padne pod 2%


Francija, so prose~na stapka na porast blizu 3% eizloèna na sosema malo vlijanie. Za razlika od po-ve}eto zemji-~lenki kade {to vlo{eniot me|unaro-den deloven ambient e toj {to go smaluva porastot,vo [panija i Portugalija se ~ini deka efektite nazasitenost, kako posledica na silniot porast na pot-ro{uva~kata na doma}instvata, se povaèn faktorpri objasnuvaweto na zabavuvaweto.

Vo 2002 godina se o~ekuva povtorno da se zabrzaekonomskiot rast vo EU, blagodarenie na podobrena-ta sostojba na me|unarodnata ekonomija. RealniotBDP vo Evropskata unija se predviduva deka vo pros-ek }e se zgolemi za 2,9%. Inaku, porastot glavno }ese potpira vrz doma{nata pobaruva~ka. Zgolemuva-weto na pobaruva~kata na svetskiot pazar slednatagodina povolno }e vlijae vrz izvozot, no, istovreme-no, }e se izgubi del od konkurentnosta poradi pret-postavkata deka evroto }e zajakne. Uvozot }e bidepoddràn od silnata doma{na pobaruva~ka, taka {toneto efektot od nadvore{niot sektor vrz ekonom-skiot porast ostanuva neutralen.

Vo 2001 i 2002 godina nema da se otvorat tolkumnogu rabotni mesta kako vo prethodnite dve godini,no porastot na neto vrabotenosta verojatno }e osta-ne nad 1% godi{no. Vo dvete godini, vkupnata vrabo-tenost vo EU }e se zgolemi za okolu 3,8 milioni ra-botni mesta, vo sporedba so nad 5-te milioni novivrabotuvawa vo periodot 1999-2000. Toa }e ja namalistapkata na nevrabotenost na 7,3% od rabotnata sila(ili 7,9% vo evro zonata) vo 2002 godina.

Inflacijata, merena preku harmoniziraniot in-deks na potro{uva~ki ceni, se procenuva deka go dos-tigna vrvot vo noemvri 2000 godina i deka }e opa|aparalelno so namaluvaweto na cenite na naftata izajaknuvaweto na evroto. Vo vtorata polovina na2001 godina, stapkata na inflacija mo`no e da padnepod 2%. Nekoi zadocneti, no minlivi efekti na uve-zena inflacija vrz doma{nite ceni i plati }e one-vozmoàt stapkata na inflacija da bide mnogu po-niska od 2% vo tekot na 2002 godina. Generalno, seo~ekuva da preovladuva stabilno nivo na plati, iakoe predvideno izvesno zgolemuvawe vo 2002 godina, ka-

ko rezultat na neo~ekuvanoto zgolemuvawe na cenitena naftata, koe{to ja erodira{e kupovnata mo}. Toapridonesuva kon stapka na inflacija, koja {to e zna-~itelno nad prosekot vo cikli~no naprednite zemjiili vo zemjite so nefleksibilni pazari na rabotnasila ([panija, Irska, Holandija, Portugalija). Se-pak, razlikite vo stapkite na inflacija najverojat-no }e se stabiliziraat vo razgleduvaniot period.

[to se odnesuva do javnite finansii, vo tekot na2000 godina be{e ostvaren buxetski suficit i vo ev-ro zonata i vo Evropskata unija, no ova prvenstveno

Poradi vlo{enite uslovi na razmena, povrzani so porastot nacenite na naftata, vo 2000 godina saldoto na tekovnata smetka

na platniot bilans na EU be{e negativno, a najverojatno tojtrend }e prodolì i vo ovaa, no i vo slednata godina

EKONOMSKI TRENDOVI VO EVROPSKATA UNIJA

Realni stapki, dokolku ne e poinaku navedeno 1997 1998 1999 2000 2001 2002

Porast na BDP 2,6 2,8 2,5 3,4 2,8 2,9

Investicii vo oprema 6,2 10,3 7,0 6,6 5,4 5,6

Vrabotenost 1,0 1,6 1,6 1,7 1,2 1,2

Stapka na nevrabotenost 1) 10,6 9,9 9,2 8,3 7,7 7,2

Inflacija 2) 1,7 1,3 1,2 2,1 2,1 1,8

Saldo na buxetot na dràvnata vlast (% od BDP) -2,4 -1,5 -0,6 1,2 -0,2 0,0

Javen dolg (% od BDP) 71,1 69,0 67,5 64,5 61,7 59,3

Saldo na tekovnata smetka (% od BDP) 1,4 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,3

Porast na BDP vo evro zonata 2,4 2,8 2,5 3.4 2,8 2,9

1) Procent od rabotnata sila.

2) Harmoniziran indeks na potro{uva~ki ceni, nominalna promena.

3) Vo 2000 i 2001 godina se vklu~eni i prihodite povrzani so licencite za univerzalen sistem na mobilni telekomunikacii, bez koi

saldoto na dràvnata vlast bi iznesuvalo -0,0% i -0,3%, respektivno.

1 6 / 1 7

se dolè{e na proda`bata na dozvoli za univerzalensistem na mobilni telekomunikacii (UMTS) vonekoi zemji. Bez niv, razvojot e poramnomeren, a sal-data na dràvnite buxeti prodolùvaat da se podob-ruvaat vo pove}eto zemji-~lenki. Vo tekot na 2001 go-dina buxetskata politika na Evropskata unija ima-{e umereno ekspanziven karakter. Ova, glavno, sedolì na dano~nite namaluvawa vo SR Germanija iHolandija i na polesnoto vodewe na fiskalnata po-litika vo nekoi drugi zemji, kako na primer, VelikaBritanija, kade {to se ostvareni buxetski sufici-ti. Vo 2002 godina, EU kako celina najverojatno }eima vramnoteèn buxet. Dotoga{, brojot na zemji ~i-ja buxetska pozicija e vo suficit ili e vramnoteè-

na }e se zgolemi na 11. Edinstveno vo Germanija,Francija, Italija i Portugalija vo 2002 godina epredviden buxetski deficit.

Poradi vlo{enite uslovi na razmena, povrzani soporastot na cenite na naftata, vo 2000 godina saldo-to na tekovnata smetka na platniot bilans na EU be-{e negativno, a najverojatno toj trend }e prodolì ivo ovaa, no i vo slednata godina. Vo tekot na 2002 god-ina, deficitot na tekovnata smetka bi moèl da iz-nesuva 0,3% od ocenetiot BDP.

Prezemeno od "Evropska ekonomija", Dodatok A: Ekonomski

trendovi, Evropska komisija, Generalna direkcija za

ekonomski i finansiski raboti, Br. 3/4 (mart/april) 2001.

Procentualna promena vo odnos Zapadna Evropa1) êtiri golemi ekononomii2) Evro zona3)

na prethodniot kvartal 1999 2000 1999 2000 1999 2000

IV I II III IV IV I II III IV IV I II III IV

Li~na (privatna) potro{uva~ka 0.8 0.7 0.8 0.3 .. 0.8 0.6 1.0 0.3 0.3 0.7 0.8 0.8 0.2 ..

Javna potro{uva~ka 0.4 0.5 0.5 0.3 .. 0.4 0.6 0.4 0.2 0.5 0.4 0.7 0.3 0.1 ..

Bruto investicii 0.9 1.5 0.7 1.0 .. 1.2 1.1 0.9 1.0 0.8 0.8 1.8 0.6 1.1 ..

Investicii vo zalihi 0.3 -0.1 0.1 -0.2 .. 0.5 -0.3 0.2 -0.1 - 0.3 -0.3 0.1 -0.1 ..

Vkupna doma{na potro{uva~ka 1.0 0.7 0.8 0.3 .. 1.2 0.4 1.0 0.3 0.4 1.0 0.7 0.7 0.2 ..

Neto izvoz - 0.1 -0.1 0.3 .. -0.3 0.3 -0.2 0.2 0.1 0.1 0.2 - 0.3 ..

Izvoz 2.5 2.3 2.5 3.1 .. 1.8 2.6 2.9 3.4 2.9 3.0 2.6 2.6 3.6 ..

Uvoz 2.9 1.9 2.8 2.4 .. 3.1 1.7 3.6 2.7 2.6 3.3 1.9 2.8 2.8 ..

BDP 1.0 0.8 0.7 0.6 .. 0.9 0.8 0.8 0.5 0.5 1.0 0.9 0.7 0.5 ..

Izvor: Economic Survey of Europe, No. 1, 2001, Economic Comission for Europe, UN1) 14 zemji: Evropskata unija (bez Grcija i Irska) zaedno so Norve{ka i [vajcarija.2) Francija, Germanija, Italija i Velika Britanija.3) Bez Grcija i Irska.4) Pridones vo kvartalnata promena na realniot BDP (procentni poeni).

KVARTALNI PROMENI NA REALNIOT BRUTO DOMA[EN PROIZVOD I NEGOVITE GLAVNI KOMPONENTI

(SPORED RASHODNIOT METOD)

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 2.9 2.7 5.1 *

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3 4.4 1.2 -1.1 5.8 **

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1 2.3 6.1 **

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.8 -0.1 3.5

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38.0 40.0 49.8 54.5 56.9 65.9

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38.0 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3

Izvoz (F.O.B.) USD mld. 1.06 1.08 1.20 1.15 1.20 1.31 1.19 1.32 *

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.91 1.78 2.08 *

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.60 -0.59 -0.76 *

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.31 -0.11 -0.13 ***

kako % od BDP % 0.6 -4.7 -5.0 -6.5 -7.4 -8.7 -3.0* -3.4 *

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.34 0.46 0.71

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 2.1 2.3 3.1 3.5 *

Nadvore{en dolg USD mld. n.a. n.a. 1.44 1.17 1.13 1.40 1.44 1.43 *

kako % od BDP % n.a. n.a. 32.3 26.6 30.5 41.5 43.4 45.7 *

* Prethodni podatoci** Vo 2000 godina inflacijata e prikaàna preku tro{ocite na ìvot.*** Podatokot e zaklu~no so 30.11.2000

Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.


ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ZEMJITE-KANDIDATI ZA PRIEM VOEVROPSKATA UNIJA

Realen BDP Potro{uva~ki ceni1) Tekovna smetka (saldo)2)

1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002

Kandidati za priem

vo Evropskata unija 1.9 3.8 3.9 4.3 11.2 13.1 9.9 6.4 -5.8 -5.2 -5.0 -4.8

Bugarija 2.4 5.0 5.0 5.0 2.6 10.4 8.5 3.2 -5.5 -5.5 -4.4 -3.9

Kipar 4.5 5.0 4.5 4.0 1.8 4.1 2.7 2.7 -4.5 -8.0 -5.3 -4.6

ê{ka republika -0.8 3.1 3.0 3.5 2.1 3.9 4.2 4.4 -3.0 -4.8 -4.7 -4.3

Estonija -1.1 6.4 5.5 5.5 3.3 4.0 5.0 2.8 -5.8 -6.7 -7.2 -6.7

Ungarija 4.5 5.3 4.9 4.7 10.0 9.8 8.5 6.4 -4.3 -3.5 -5.1 -5.1

Latvija 1.1 5.5 6.0 6.0 2.4 2.7 2.1 3.0 -9.7 -7.2 -6.6 -5.5

Litvanija -4.2 2.7 3.2 3.8 0.8 1.0 1.3 2.6 -11.2 -6.9 -6.7 -6.3

Malta 3.5 3.2 4.3 3.3 2.5 2.5 2.5 2.5 -3.7 -3.9 -3.7 -3.1

Polska 4.1 4.1 4.0 4.5 7.3 10.1 7.0 5.0 -7.5 -6.1 -5.4 -5.0

Romanija -3.2 2.0 3.0 4.0 45.8 45.7 34.2 16.4 -3.8 -3.7 -4.4 -4.8

Slova~ka 1.9 2.2 3.1 4.4 1.7 12.0 6.9 6.0 -5.7 -3.6 -4.8 -4.9

Slovenija 5.2 4.9 4.5 4.0 6.2 8.9 7.0 5.0 -3.9 -3.2 -2.7 -2.4

1) Godi{en prosek.2) Procent od BDP.

Izvor: World Economic Outlook, May 2001, International Monetary Fund, Washington D.C.

1 8 / 1 9

- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,722 1,763 1,796 1,885

Izvor: Dràven zavod za statistika

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

CENI

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,439 3,540 3,633 3,290


1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo

- prose~ni stapki, vo procenti

* Prethodni podatoci



6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.0

1996 1997 1998 1999* 2000*

- realni stapki, vo procenti

- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8

1995 1996 1997 1998 1999 2000

- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 811.6

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 549.8

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 261.7

7 - 8 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)

11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0

- kraj na godina, vo procenti



CENI

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20001)

Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766Izvor: Dràven zavod za statistika

1) Prethodni podatoci

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2001 godina (po meseci)

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I II III IV V VITekoven mesec / prethoden mesec 75.5 104.7 106.2 101.0 94.4 98.2

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 100.4 96.6 91.3 92.5 92.8 91.2

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 100.4 93.2 83.1 96.0 93.8 84.2

2 0 / 2 1

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Industriskoto proizvodstvo vo prvoto polugodie od 2001 godinaTrendot na zabavuvawe na proizvodstvenata aktiv-

nost vo Republika Makedonija, koj zapo~na vo vtora-ta polovina od 2000 godina, vo prvata polovina od2001 godina dobi recesiona dinamika. Pritoa, vo pe-riodot januari-juni 2001 godina e realiziran pad naindustriskoto proizvodstvo za 8,8% vo sporedba soistiot period od minatata godina.

Namaluvaweto na proizvodstvenata aktivnost voindustrijata vo prvite {est meseci od 2001 godina voodnos na istiot period minatata godina e rezultatna nekolku faktori:

� visokata sporedbena osnova vo prvata polovinaod 2000 godina, poradi ekspanzijata na proizvod-stvenata aktivnost po zavr{uvaweto na voenataintervencija vo SR Jugoslavija;

� vlo{enata bezbednosna sostojba vo zemjata,po~nuvaj}i od mart godinava;

� namalena pobaruva~ka za proizvodite koi vonajgolema merka se izvezuvaat na stranskite pa-zari, poradi nestabilnosta na regionot, i

� ote`natoto snabduvawe so repromaterijali isurovini, kako i otkaùvawe na pogolem del odsklu~enite dogovori so stranski partneri.

Strukturno nabquduvano, padot na proizvodstvotoe rezultat na namalenoto proizvodstvo na materija-li za reprodukcija za 15,1% i na stoka za {iroka pot-ro{uva~ka za 1,2%. Istovremeno, proizvodstvoto nasredstva za trud beleì zgolemuvawe za 31,6%.

Od vkupno 32 industriski granki vo periodot janua-ri-juni 2001 godina samo 9 industriski granki beleàtporast na proizvodstvoto, od koi najzabeleìtelno

zgolemuvawe na proizvodstvoto imaat slednite gran-ki: prerabotkata na nemetalni minerali (za 42,5%),proizvodstvoto na pijaloci (za 22,6%) i proizvodstvo-to na elektri~ni ma{ini i aparati (za 19%).

Analizirano spored mese~nata dinamika, vo tekotna fevruari, mart i april 2001 godina e registriranporast na industriskoto proizvodstvo. Od drugastrana, vo januari, maj i juni se registrirani nega-tivni mese~ni stapki na promeni na industriskotoproizvodstvo.

Industrisko proizvodstvo vo juni 2001 godinaVo tekot na juni 2001 godina e registriran pad na

proizvodstvoto vo industrijata od 1,8%, koj se dolìna namaluvaweto na stokite za {iroka potro{uva~-ka (4,9%) i proizvodstvoto za materijali za repro-dukcija (1,3%). Istovremeno, proizvodstvoto nasredstva za trud beleì porast od 7,7%.

Od vkupno zastapenite 32 industriski granki vo 16granki vo juni 2001 godina proizvodstvoto vo indus-trijata e povisoko vo odnos na prethodniot mesec.Pozabeleìtelen porast e ostvaren kaj proizvod-stvoto na oboeni metali (za 83,2%), kaj prerabotkatana oboeni metali (za 30,6%), kaj prerabotkata na kau-~uk (za41,8%) i kaj proizvodstvoto na gotovi tek-stilni proizvodi (za 21,2%).

Sporedeno so istiot mesec minatata godina, indus-triskoto proizvodstvo vo juni ovaa godina beleìpad od 15,8%. Na godi{no nivo osobeno izrazeno enamaluvaweto na proizvodstvoto na proizvodstvotona koà i krzno (za 66,8%), proizvodstvoto na nafte-ni derivati (za 44,1%) i crnata metalurgija (za37,9%).


Tekoven mesec / prethoden mesec Kumulativen period za izminatitemeseci / ist period od prethodnata godina

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina


TRO[OCINA @IVOT


- indeksi

Tro{oci na ìvot I II III IV V VI VIITekoven mesec / prethoden mesec 99.7 101.3 100.1 100.9 100.5 102.0 98.3

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 104.1 104.7 106.0 103.2 103.2 106.9 106.0

Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 104.1 104.4 105.0 104.7 104.6 106.0 106.0

Cenite vo prvoto polugodie od 2001 godinaVo otsustvo na nemonetarnite faktori, koi bea os-

novna pri~ina za ostvaruvawe na povisoka, od proek-tiranata, stapka na inflacija vo 2000 godina, vo prvi-ot kvartal od ovaa godina dojde do namaluvawe na in-deksot na tro{ocite na ìvot. Me|utoa, vo vtoriotkvartal od godinata se zabeleùva umeren porast naìvotnite tro{oci. Taka, vo prvite {est meseci pro-se~nata stapka na inflacija (merena preku dvièwe-to na tro{ocite na ìvot) iznesuva{e 6,0%, odnosnotaa e za 0,2 procentni poeni povisoka vo odnos na kra-jot na 2000 godina. Vo tie ramki, najgolem porast e za-beleàn kaj tro{ocite za soobra}ajni sredstva i us-lugi (za 14,2%) i stanarina, voda i uslugi (za 13,0%).

Vo vtoriot kvartal od godinata, osobeno vo mesecitemaj i juni, pritisokot na menuva~kiot pazar vo nasokana deprecijacija na kursot na denarot vo odnos na ger-manskata marka, ne rezultira{e so poseriozno naru-{uvawe na cenovnata stabilnost vo Republika Make-donija. Imeno, vo juni 2001 godina, tro{ocite na ì-vot ostvarija porast od 2,0% vo odnos na prethodniotmesec. Vakvoto zgolemuvawe, pred s¢, se dolì na povi-sokite tro{oci za ishrana (za 3,1%), koi proizleguva-at od sezonski determiniraniot porast na cenite nazemjodelskite proizvodi. Od strukturen aspekt, tro-{ocite za stoki ostvarija mese~en porast od 2,2%, atro{ocite za uslugi se zgolemija za 0,6%.

Ostvaruvaweto na umerena stapka na inflacija voprvite {est meseci od 2001 godina be{e determinira-no od dejstvoto na nekolku faktori:

a) Porastot na cenata na surovata nafta na svet-skite berzi, nadopolnet so zgolemuvawe na interval-utnata vrednost na amerikanskiot dolar, gi zgolemicenite na uvoznite inputi na proizvoditelite nanafteni derivati. Toa dovede do porast na cenite naproizvoditelite na industriski proizvodi, {to sereflektira{e so zgolemuvawe i na tro{ocite na ì-vot;

b) Povisokite tro{oci za tutun vo prviot kvartalod 2001 godina vo odnos na istiot period od minatatagodina kako rezultat na neednakvata sporedbena osno-va, {to proizleguva od navreme izvr{eniot otkup natutunot vo 2001 godina, nasproti vremenski pomeste-niot otkup vo minatata godina;

v) Porastot na cenite na lebot i pe~ivata vo fev-ruari 2001 godina za 21,2% i na proizvodite od ìtoza 15,3%, {to se dolì na liberalizacijata na cenitena bra{noto i lebot;

g) Zgolemuvaweto na agregatnata pobaruva~ka voekonomijata, kako rezultat na visokoto nivo na goto-vi pari vo optek, za {to vo golema mera pridonesoaisplatata na del od obvrznicite za staroto devizno{tedewe, otkupot na tutunot od proizvoditelite, ka-ko i isplatata na otpremnina na vrabotenite koi janapu{tija javnata administracija. Vo uslovi na redu-cirana agregatna ponuda, predizvikana od vlo{enatabezbednosna situacija vo dràvata, toa vlijae{e vopravec na umereno zgolemuvawe na op{toto nivo naceni vo makedonskata ekonomija;

d) Relativno poniskite tro{oci na ìvot vo prvi-

CENI

107

106

105

104

103

102

101

100

99

98

97

96

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII

2 2 / 2 3

CENINA MALO


- indeksi

Ceni na malo I II III IV V VI VIITekoven mesec / prethoden mesec 99.5 100.4 100.0 100.3 100.5 101.9 98.6

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 108.0 107.4 107.5 103.5 103.2 105.8 104.7

Kumulativen period na izminatite

meseci / ist period od prethodnata godina 108.0 107.7 107.6 106.7 104.6 106.9 106.5

te tri meseci od 2000 godina, odnosno pred voveduva-weto na danokot na dodadena vrednost.

Kako rezultat na vlijanieto na istite faktori koigo determiniraa dvièweto na tro{ocite na ìvot,cenite na malo vo prvite {est meseci od 2001 godinare~isi vo celost gi sledea fluktuaciite na tro{oci-te na ìvot. Taka, cenite na malo vo periodot janua-ri-juni ovaa godina vo odnos na prvata polovina od2000 godina, vo prosek se zgolemeni za 6,9%, {to e za3,7 procentni poeni pomalku vo odnos na 2000 godina.Pritoa, najzabeleìtelen porast na maloproda`niteceni e ostvaren vo grupite: uslugi za 11,0% i zemjo-delski proizvodi za 9,2%.

Osven vo mesec januari, koga se ostvareni defla-torni dvièwa i mesec mart, koga indeksot na cenitena malo ostana nepromenet, vo ostanatite ~etiri me-seci od godinata, cenite na malo zabeleàa mese~nipozitivni stapki na rast. Pritoa, najgolem porast nacenite na malo od 1,9% e ostvaren vo mesec juni. Votie ramki, najizrazen e porastot na cenite na zemjo-delskite proizvodi (duri 12,0%), poradi povisokiteceni na zelen~ukot za 20,7% i ovo{jeto za 9,1%.

Vo odnos na minatogodi{niot juni, cenite na malose zgolemeni za 5,8%, pri {to najgolem porast na go-di{na osnova be{e registriran kaj cenite na zemjo-delskite proizvodi (za 29,2%) i kaj cenite na pre-hranbenite proizvodi (za 12,1%).

Cenite vo juli 2001 godinaVo tekot na juli 2001 godina tro{ocite na ìvot

zabeleàa namaluvawe od 1,7% vo odnos na prethodni-ot mesec. Vakvoto namaluvawe, pred s¢, se dolì na

namaluvaweto na tro{ocite za "ishrana# za 3,4%,"stoki# za 2,0% i "poku}nina# za 0,6%. Istovremeno,porast na tro{ocite e ostvaren vo slednite grupi napotro{uva~ka: "stan# (0,8%), "uslugi# (0,2%) i "tutuni pijaloci# i "domuvawe# (0,1%). Na nivo na prethod-niot mesec ostana indeksot na grupata "soobra}ajnisredstva i uslugi#.

Vo odnos na minatogodi{niot juli, indeksot natro{ocite na ìvot vo juli ovaa godina pokaùva po-rast od 6,0%, {to glavno e rezultat na zgolemuvawetona tro{ocite za stan (stanarina, voda i uslugi)(10,5%), ishrana (9,1%) i uslugi (8,6%). Spored toa,zabeleàno e umereno namaluvawe na inflacijata me-rena spored indeksot na tro{ocite na ìvot, koja oddekemvrisko nivo od 6,1% vo juli se namali za 0,1 pro-centen poen.

Prose~niot rast na tro{ocite na ìvot vo prvitesedum meseci od ovaa godina vo odnos na istiot peri-od minatata godina iznesuva 6,0% i e identi~en so is-tovetnata relacija za periodot januari-juni.

Cenite na malo vo juli ovaa godina se namalija za1,4%, najmnogu kako posledica na ostvareno namaluva-we na cenite na zemjodelskite proizvodi (za 18,3%pomalku), poradi poniskite ceni na zelen~ukot za32,8%, {to e karakteristi~no za ovoj period od godi-nata, dodeka cenite na jajcata i ovo{jeto se na nivo odprethodniot mesec, a cenite na ribata se povisoki za0,7%.

Vo odnos na minatogodi{niot juli, maloproda`ni-te ceni se povisoki za 4,7%, {to pretstavuva namalu-vawe od 6,1 procenten poen vo odnos na dekemvri 2000godina.

110

108

106

104

102

100

98

96

94

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII

Vlo{uvaweto na politi~ko-bezbednosnata sostojbavo severo-zapadniot del na Republika Makedonija, {tozapo~na vo prvata polovina na mart 2001 godina, nepo-volno se odrazi vrz vkupnata razmena na stoki so stran-stvo. Imeno, vo prvite {est meseci od 2001 godina vo od-nos na prethodnoto polugodie obemot na stokovnata raz-mena se namali za 281,8 milioni dolari. Vo odnos na pr-vite {est meseci od 2000 godina, nadvore{no-trgovska-ta razmena zabeleà pozna~ajno namaluvawe i toa za347,3 milioni dolari, odnosno za 20,0%, {to e posledi-ca na vlo{enata bezbednosna situacija, ote`natotosnabduvawe so repromaterijali i surovini, namalenataizvozna pobaruva~ka za makedonski proizvodi i rela-tivno visokata sporedbena osnova, osobeno vo mesecmart 2000 godina kako rezultat na vlijanieto na psiho-lo{kiot faktor neposredno pred voveduvaweto na da-nokot na dodadena vrednost.

Namaluvaweto na nadvore{no-trgovskata razmena sostranstvo vo prvata polovina od 2001 godina se dolì narelativno poniskiot pad na vrednosta na izvezenitestoki vo odnos na padot na uvozot. Izvozot na makedons-ki proizvodi vo periodot januari-juni 2001 godina izne-suva{e 576,9 milioni dolari, {to vo odnos na prethod-noto polugodie pretstavuva namaluvawe za 94,6 milionidolari. Pad be{e registriran i vo odnos na prvoto po-lugodie od 2000 godina i toa za 70,6 milioni dolari, od-nosno za 10,9%.

Vrednosta na uvezenite stoki vo prvata polovina od2001 godina iznesuva 810,4 milioni dolari, {to spore-deno so prethodnoto polugodie pretstavuva namaluvawe

od 187,2 milioni dolari, ili za 17,8%. Na godi{na osno-va (I-VI 2001/I-VI 2000), padot na uvozot e poizrazen iiznesuva 276,7 milioni dolari, odnosno 25,5%.

Dvièwata na izvozot i uvozot vo periodot januari-juni ovaa godina rezultiraa so deficit vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija vo iznosod 233,5 milioni dolari. Vo odnos na istiot period 2000godina, saldoto na razmenata e zna~itelno namaleno itoa za 206,1 milioni dolari, odnosno za 46,9%.

Vo razgleduvaniot period, najgolemo u~estvo vo izvo-zot imaa raznite gotovi proizvodi (32,4%), proizvoditeklasirani spored materijalot (32,1%) i pijalacite i tu-tunot (10,1%), dodeka na stranata na uvozot dominiraatraznite transakcii i nespomnatata stoka (26,0%), ma-{inite i transportnite uredi (15,4%) i mineralnitegoriva i maziva (14,6%).

Nabquduvano spored ekonomskata namena na stokite,vo prvite {est meseci od godinata izvozot na proizvo-di za reprodukcija dostigna 281,4 milioni dolari, od-nosno 48,8%, a vedna{ potoa sledi izvozot na stoki za{iroka potro{uva~ka so 279,7 milioni dolari (48,5%).Na stranata na uvozot se zgolemuva u~estvoto na uvozotna proizvodi za reprodukcija (68,6%) za smetka na uvo-zot na stoki za {iroka potro{uva~ka (19,8%) i sredst-va za rabota (10,9%).

Analizirano spored proizvodi, vo razgleduvaniot pe-riod, najgolemi prilivi se ostvareni od izvozot na top-lovalani proizvodi od èlezo (46,8 milioni dolari),ènski bluzi i ko{uli (34,7 milioni dolari) i ma{kipamu~ni ko{uli (27,2 milioni dolari). Istovremeno,


NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA


2001 godina (po meseci) - vo milioni SAD dolari

Nadvore{no - trgovska razmena I - XII 2000 I - VI 2001 I II III IV V VIVkupen izvoz 1317.8 576.9 82.0 98.8 110.8 95.6 88.9 100.6

Vkupen uvoz 2081.0 810.4 117.6 129.5 150.0 130.5 141.5 137.9

Saldo -763.2 -233.5 -35.6 -30.7 -39.2 -34.9 -52.6 -37.3

Vkupen izvoz Vkupen uvoz

Vku

pen

uvoz

Vku

pen

izvo

z

2 4 / 2 5

na uvoznata strana dominiraat naftata i maslata (73,1milioni dolari) i motornite vozila (16,0 milioni do-lari).

Vo pogled na geografskata naso~enost na stokovnatarazmena na Republika Makedonija so stranstvo, vo prvi-te {est meseci od 2001 godina i natamu dominira grupa-cijata na razvieni zemji, kade bea plasirani 62,0% odvkupniot makedonski izvoz, a od kade poteknuva 50,1%od vkupniot uvoz na Republika Makedonija. Vo ramkitena razvienite zemji, najgolemo u~estvo ima Evropskataunija so 47,1% na stranata na izvozot i 40,3% na strana-ta na uvozot.

Vo prvoto polugodie od 2001 godina, vkupniot izvozna makedonski stoki na pazarite na republikite od po-rane{nata SFRJ iznesuva{e 186,3 milioni dolari, so{to ovie zemji obezbedija u~estvo od 32,3% vo vkupniotizvoz, {to e re~isi identi~no u~estvo, kako i vo istiotperiod 2000 godina. Od druga strana, vkupniot uvoz nastoki iznesuva{e 157,7 milioni dolari, so {to u~estvo-to na ovie zemji dostigna 19,5% vo vkupniot uvoz vo pr-voto polugodie od 2001 godina. Treta pova`na grupacijana zemji vo analiziraniot period se zemjite od Cen-

tralna i Isto~na Evropa i porane{en SSSR, {to glav-no se dolì na zavisnosta na makedonskite proizvodi-teli od crnata metalurgija od uvoz na repromaterijali.Taka, od ovie zemji bea uvezeni stoki vo vrednost od206,7 milioni dolari, ili 25,5% od makedonskiot uvozvo periodot januari-juni 2001 godina. Istovremeno, nastranata na izvozot u~estvoto na ovie zemji se zgolemina 4,6% od vkupniot izvoz.

Vo pogled na razmenata na stoki so pooddelni zemji,vo prvata polovina od godinata ne bea registrirani po-zna~ajni promeni, odnosno i ponatamu dominiraat zem-jite koi tradicionalno se pome|u najva`nite trgovskipartneri na Republika Makedonija. Imeno, kako i voposledniot kvartal od 2000 godina, najvaèn trgovskipartner na Republika Makedonija e SR Germanija, so ko-ja bea razmeneti stoki vo vrednost od 233,5 milioni do-lari, odnosno 16,8% od vkupnata nadvore{no-trgovskarazmena (21,2% kaj izvozot i 13,8% kaj uvozot). Potoasleduva SR Jugoslavija so 210,1 milioni dolari, ili15,1% od vkupnata razmena na stoki so stranstvo i Grci-ja so 124,0 milioni dolari, ili 8,9% vo vkupnata razme-na.

SOSTOJBA NA NADVORE[NIOT DOLG

(po koristeni srednoro~ni i dolgoro~ni krediti i zaemi)

31.12. 31.12. 31.12. 30.06. Plan na otplata 01.07 - 31.12.2001

Vo milioni SAD dolari 1998 1999 2000 2001 glavnina kamata vkupno

1 2 3 4 5 6 7

1. OFICIJALNI KREDITORI 1004.2 1030.8 1025.2 973.7 42.8 20.8 63.6

1.1. Multilateralni kreditori 683.7 713.7 708.9 668.7 28.4 13.8 42.2

1.1.1 IMF 114.2 113.2 81.6 72.8 2.6 1.0 3.6

1.1.2 IBRD 114.8 116.8 116.5 117.5 2.1 3.6 5.7

1.1.3 IFC 55.5 56.9 57.1 37.5 9.9 2.2 12.1

1.1.4 IDA 179.1 221.9 245.7 242.5 0.0 0.9 0.9

1.1.5 EIB 54.3 68.3 67.4 67.1 1.4 1.7 3.1

1.1.6 EUROFIMA 21.9 17.1 16.7 14.2 2.0 0.6 2.7

1.1.7 Sovet na Evropska razvojna banka 4.8 4.6 7.0 5.9 0.5 0.1 0.6

1.1.8 EBRD 90.1 72.3 76.6 65.6 9.9 2.4 12.3

1.1.9 Evropska Unija 48.1 40.8 37.2 42.4 0.0 1.2 1.2

1.1.10 IFAD 0.8 1.7 3.1 3.2 0.0 0.0 0.0

1.2. Bilateralni kreditori 320.5 317.1 316.3 305.0 14.4 7.1 21.5

1.2.1. Pariski klub na doveriteli 312.6 279.6 264.5 242.6 12.4 6.0 18.4

1.2.2. Novosklu~eni krediti 7.9 37.5 51.8 62.4 2.0 1.1 3.1

2. PRIVATNI KREDITORI 394.4 407.7 402.4 406.4 19.1 12.5 31.7

2.1. Komercijalni banki (Londonski klub) 243.1 250.2 252.7 258.0 0.0 8.5 8.5

2.2. Ostanati 151.3 157.5 149.7 148.0 19.1 4.0 23.2

2.2.1. Banki i finansiski institucii 124.5 131.6 118.8 118.2 15.6 3.2 18.8

2.2.2. Pretprijatija (privatni kreditori) 26.7 25.9 30.9 30.2 3.5 0.9 4.4

VKUPNO (1+2) 1398.6 1438.5 1427.6 1380.1 61.9 33.4 95.3

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija i interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.


Vkupniot nadvore{en dolg na Republika Makedonija goso~inuvaat obvrskite na doma{nite pravni lica kon ofi-cijalnite (multilateralni ili bilateralni) i privatni-te kreditori vrz osnova na koristeni kratkoro~ni, sred-noro~ni i dolgoro~ni zaemi i krediti. Sostojbata na nad-vore{niot dolg na Republika Makedonija na 30.06.2001 go-dina iznesuva 1.415,7 milioni dolari, od koj iznos na krat-koro~niot dolg otpa|aat 35,6 milioni dolari, dodekasrednoro~niot i dolgoro~niot dolg na Republika Make-donija (javen i privaten) iznesuva{e 1.380,1 milioni dola-ri. So ogled na minornoto u~estvo na kratkoro~niot vovkupniot nadvore{en dolg, analizata se odnesuva edin-stveno na nadvore{niot dolg po koristeni srednoro~ni idolgoro~ni zaemi i krediti.

Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija vrz osnovana dolgoro~ni i srednoro~ni krediti vo prvite {est me-seci od ovaa godina ostvari namaluvawe od 47,5 milioni do-lari vo odnos na sostojbata na krajot na 2000 godina, dostig-nuvaj}i go na toj na~in nivoto od 1.380,1 milioni dolari.

Vo odnos na multilateralnite kreditori na krajot najuni 2001 godina, dolgot e namalen za 40,2 milioni dolarisporedeno so sostojbata na krajot od 2000 godina. Kaj bila-teralnite kreditori ostvareno e namaluvawe na dolgot za

11,3 milioni dolari, koe vo golem del se dolì na otpla-tata na obvrskite kon Pariskiot klub na kreditori. Is-tovremeno, dolgot kon privatnite kreditori e re~isi ne-promenet vo odnos na krajot na minatata godina.

Imaj}i go predvid revidiraniot porast na bruto do-ma{niot proizvod i proekcijata na kreditni zadolùva-wa i otplata na krediti za ovaa godina, vo 2001 godina sepredviduva da dojde do nezna~itelno zgolemuvawe na ste-penot na nadvore{na zadolènost na Republika Makedo-nija za 3,1% od BDP. Spored toa, Republika Makedonija sostapka na zadolènost na krajot na ovaa godina od okolu46% od BDP i natamu }e ostane vo grupata na sredno za-dolèni zemji. Pritoa, na sreden rok }e treba postepenoda se namaluva postoe~koto nivo na deficit vo platniotbilans i vnimatelno da se dizajnira natamo{noto zadol-ùvawe na zemjata, posebno vo odnos na krediti pod nekon-cesionalni uslovi, {to e predvideno i vo dogovorenatatrigodi{na makroekonomska programa so MMF.

Spored planot na otplata na obvrskite vo vtorata polo-vina od godinata, na neto osnova treba da se platat obvrs-ki vo iznos od 95,3 milioni dolari, od koi 61,9 milionidolari se obvrski po dostasana glavnica, a 33,4 milionidolari se obvrski po kamata.

NADVORE[EN DOLG

2 6 / 2 7

JANUARI-JUNI 2001

Vkupnite prihodi na centralniot buxet vo prvotopolugodie od 2001 godina dostignaa nivo od 24.754milioni denari, {to pretstavuva 40,6% od planira-nite prihodi za celata godina ili, sporedeno so is-tiot period minatata godina, buxetskite prihodi seponiski za 18,2%.

Osnovnite pri~ini za reduciranata naplata naprihodite se vlo{enata politi~ko-bezbednosna sos-tojba vo zemjata, koja ima silno vlijanie vrz site po-liwa od ekonomskata aktivnost i namalenata finan-siska poddr{ka od stranstvo vo forma na grantovi idonacii. Taka, dokolku se dekomponira procentot nanamaluvawe na buxetskite prihodi od 18,2%, ponis-kata naplata na dano~nite prihodi u~estvuva so 9,5procentni poeni, dodeka na namaleniot priliv poosnov na transferi i donacii otpa|aat 6,8 procent-ni poeni.

So ogled na dominantnoto u~estvo na dano~niteprihodi vo strukturata na buxetskite prihodi(86,6% vo razgleduvaniot period), vo prodolènie}e bide razgledana naplatata na pooddelnite vidovina danoci.

Personalen danok od dohod. Vo prvite {est meseciod 2001 godina, po osnov na personalniot danok na do-hod realizirani se 3.609 milioni denari ili 46,3%od vkupno planiranite prihodi. Vo odnos na prvatapolovina od minatata godina, prihodite od ovoj da-nok beleàt pad od 28,9% ili, vo apsoluten iznos,1.470 milioni denari. Me|utoa, treba da se istaknefaktot deka vakvoto namaluvawe na prihodite e voramkite na o~ekuvanoto, so ogled na izmenite vo Za-konot za personalen danok na dohod napraveni vofevruari ovaa godina, so koi se izvr{i namaluvawena stapkite na ovoj danok i toa od 23%, 27% i 35% nadve stapki od 15% i 18%, respektivno. Vo struktura-ta na prihodite od personalniot danok na dohod voprvite {est meseci od godinata, voobi~aeno domini-raat prihodite ostvareni od danokot od plati i dru-gi li~ni primawa od raboten odnos so 75,2%, kako iod danokot na primawa ostvareni po osnov na dogov-or za povremeno ili privremeno vr{ewe na uslugina pravni i fizi~ki lica so 7,4%. U~estvoto na pri-hodite po drugite osnovi vo strukturata e marginal-no, so isklu~ok na prihodite po osnov na kazni od ne-pla}awe na personalen danok na dohod koi imaat re-lativno visok procent na u~estvo (9,6%).

Danok od dobivka. Ostvarenite prihodi od dano-kot na dobivka vo prvoto polugodie od 2001 godinadostignaa nivo od 1.565 milioni denari {to pret-stavuva realizacija na 51,7% od planiranite priho-di za celata godina. Sporedeno so istiot period mi-

natata godina, kaj prihodite po ovoj osnov e eviden-tiran porast od 113 milioni denari, odnosno 7,8%.Analiti~ki nabquduvano, vo strukturata na pri-hodite od danokot na dobivka dominantno u~estvoimaat prihodite od danokot na dobivka od pravni li-ca so op{testven i pravni lica so privaten kapitali toa so 64,8% i 34,8% respektivno. Danokot na do-bivka od fizi~ki lica koi vr{at registrirana dej-nost ima nezna~itelno u~estvo od 0,4%, {to e rezul-tat na pla}awata na starite obvrski na obvrznicitepo ovoj osnov. Imeno, soglasno so izmenite naZakonot za danok na dobivka napraveni vo fevruari2001 godina, fizi~kite lica koi vr{at registriranadejnost pove}e ne se obvrznici na ovoj danok.

Danok na dodadena vrednost. Po~nuvaj}i od denotna voveduvaweto, danokot na dodadena vrednost pret-stavuva najzna~ajna komponenta na dano~nite priho-di. Taka, vo prvata polovina od ovaa godina u~estvo-to na prihodite od ovoj danok vo vkupnite dano~niprihodi iznesuva 36,8%. Inaku, vo ovoj period poosnov na DDV se naplateni 7.887 milioni denari ili43,2% od planiranite prihodi, {to pretstavuva nez-na~itelno otstapuvawe od planot. Pritoa, od vkupnopresmetaniot DDV za prvite pet meseci od ovaa godi-na, 11.941 milion denari ili 84,8% otpa|aat na pres-metaniot danok na dodadena vrednost po op{ta stap-ka od 19%, dodeka 2.141 milioni denari ili 15,2% napresmetaniot DDV po povlastena dano~na stapka od5%.

Aktuelnata bezbednosna situacija vo zemjata, kojase reperkuira vrz odnesuvaweto na dano~nite obvrz-nici i potro{uva~ite, implicira deka naplatata naprihodite od ovoj danok vo vtorata polovina od godi-nata }e se soo~uva so mnogu te{kotii, me|u koi gla-ven problem e namaleniot promet vo zemjata. Imeno,prose~niot promet prijaven od strana na dano~niteobvrznici vo prvite pet meseci od ovaa godina vo iz-nos od 21.148 milioni denari, e daleku pod prosekotza periodot april-dekemvri minatata godina, kogaiznesuva{e 26.303 milioni denari. Vaka namaleniotobem na prometot e indikator za namalenata potro-{uva~ka, prosledena so namaluvawe na stopanskataaktivnost i op{tata likvidnost na subjektite, {toneminovno inicira namalena naplata na danocite.Isto taka, kako pri~ini moè da se navedat: namalu-vawe na prihodite od DDV pri uvozot (za koi mora dase istakne deka vo najgolem del ne pretstavuvaat pri-hod vo buxetot bidej}i za registriranite dano~niobvrznici, uvoznite dava~ki pretstavuvaat prethod-en danok za koj istite imaat pravo na povrat), kako izasilenoto vra}awe na DDV na dano~nite obvrznicipri {to vo juni ovaa godina e izvr{en najgolem pov-rat od 816 milioni denari.

BUXETSKI PRIHODI


Prose~niot povrat na DDV vo periodot januari-ju-ni 2001 godina iznesuva 551 milioni denari, {topretstavuva zgolemuvawe od 7,0% vo odnos na mina-togodi{niot prosek.

Akcizi. Ostvarenite prihodi od akcizi vo prvite{est meseci od 2001 godina vo iznos od 5.285 milionidenari se za 13,9% poniski vo odnos na planiraniteprihodi. Namaluvaweto, pred s¢, se dolì na: a) neos-tvaruvawe na planiranite prihodi od akcizi od naf-teni derivati vo iznos od 490 milioni denari, a koipretstavuvaat najzna~ajna komponenta na akcizniteprihodi i na koi obi~no otpa|aat duri 67% od vkup-nite akcizni prihodi; b) neostvaruvawe na prihodi-te od akcizi od patni~ki avtomobili vo iznos od 444milioni denari, pred s¢, poradi visokoto dano~nooptovaruvawe na ovoj vid akcizni dobra i v) nereal-izacija na prihodite od alkoholni pijalaci vo iznosod 89 milioni denari. Pogolemi prihodi vo odnos naplanot se evidentirani edinstveno kaj tutunskiteprerabotki, kade akciznite prihodi se povisoki za163 milioni denari ili 19,7%.

Vredno e da se napomene deka soglasno so noviotZakon za akcizite, koj e vo primena od 1 juli 2001 go-dina, luksuznite proizvodi pove}e ne spa|aat vo ka-tegorijata na akcizni dobra.

Carini i uvozni dava~ki. Namaluvaweto na pri-hodite e evidentno i kaj danokot od me|unarodna tr-govija i transakcii, t.e. carinite i drugite uvoznidava~ki. Imeno, vo razgleduvaniot period po ovoj os-nov se naplateni 2.974 milioni denari, {to pretsta-vuva pad od 30,7% vo odnos na minatata godina ili os-tvaruvawe na planiranite prihodi vo visina od39,2%. Pri~inite za poniskata naplata treba da sebaraat vo namaluvaweto na uvozot kako rezultat navlo{enata bezbednosna sostojba vo zemjata, potoasniènata ponderirana carinska stapka i efektui-raweto na nekoi od sklu~enite dogovori za slobodnatrgovija.

Pokraj dano~nite prihodi, pozna~aen priliv nasredstva vo centralniot buxet e realiziran i odnedano~nite prihodi (pretpriemni~ki prihod i pri-hod od imot, taksi i nadomestoci, drugi vladini us-lugi i sl). Vo prvite {est meseci od godinata po ovojosnov se naplateni prihodi vo iznos od 2.092 milio-ni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 29,0% voodnos na istiot period minatata godina. Porastot eisklu~ivo rezultat na povisokite prihodi od javnifinansiski i nefinansiski institucii, kako idrugi prihodi od imot (kamati na denarski i deviznidepoziti). Isklu~ok pretstavuva namalenata napla-ta na taksi i nadomestoci, pred se', poradi {trajkotna vrabotenite od pravosudnite organi na po~etokotod godinata.

Vo prvoto polugodie kapitalnite prihodi (pro-da`ba na kapitalni sredstva, zemji{te i nemateri-jalni vloùvawa) se evidentirani vo iznos od 214milioni denari. Potrebno e da se istakne deka ovojiznos ne gi vklu~uva prihodite od privatizacija koise realizirani vo visina od 550 milioni denari,zatoa {to spored metodologijata na MMF, odnosnoStatistikata na vladini finansii, tie nemaat tret-man na redovni prihodi, tuku na finansirawe. Do-kolku i tie se vklu~at, kako {to e toa napraveno voproektiraniot iznos na kapitalni prihodi za 2001godina (887 milioni denari), moè da se zaklu~i de-ka proekcijata }e bide natfrlena.

Vo razgleduvaniot period prilivot na sredstva vocentralniot buxet po osnov na transferi i donaciiiznesuva{e 400 milioni denari, {to pretstavuva22,5% vo odnos na planot za celata godina.

[to se odnesuva do zadolùvaweto vo stranstvo,edinstveno vo fevruari ovaa godina e evidentiranpriliv na sredstva vo iznos od 607 milioni denari{to pretstavuva prva tran{a od kreditot na Evrop-skata unija namenet za makrofinansiska poddr{ka.

JULI 2001

Vo tekot na juli 2001 godina vkupnite prihodi nacentralniot buxet iznesuvaa 4.322 milioni denari,{to vo sporedba so istiot mesec minatata godina

pretstavuva namaluvawe od 6,3%. Strukturno nabqu-duvano, padot se dolì na poniskata naplata na da-no~nite prihodi (5,9%) i namaleniot priliv na do-nacii, {to so ogled na aktuelnata politi~ko-bezbed-nosna sostojba e sosema o~ekuvano. Vredno e da se na-pomene deka namaleniot priliv vo buxetot e delum-no kompenziran so voveduvaweto na noviot danok nafinansiski transakcii, ~ija pravosilnost e vremen-

Struktura na buxetskite prihodi vo periodot januari-juni 2001 godina

Dano~ni prihodi86.9%

Nedano~ni prihodi8.5%

Transferi i donacii1.3%

Kapitalniprihodi

0.9%

Zadolùvawe vo stranstvo2.5%

2 8 / 2 9

ski ograni~ena samo vo vtorata polovina od godina-ta. Po osnov na ovoj danok, vo tekot na juli 2001 god-ina se naplateni 477 milioni denari.

Nedano~nite prihodi vo razgleduvaniot periodbea realizirani vo iznos od 294 milioni denari, od-nosno na pribli`no ednakvo nivo kako i vo juli mi-natata godina. Inaku, i vo dvete godini ne e eviden-tirano povlekuvawe na zaemi od stranstvo, dodekaprilivite vo centralniot buxet po osnov na trans-feri i donacii vo juli 2001 godina se ne{to poniskivo odnos na istiot mesec minatata godina (vo tekotna juli godinava se naplateni samo 9 milioni dena-ri).

PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (2000 i 2001 godina)(vo milioni denari)

Ostvareno vo 2000 godina Planirano so Ostvareno vo Ostvareni prihodi po meseci Ostvareno

Vid na prihodi Januari-Dekemvri Januari-Juni Juli-Dekemvri Buxetot za Januari-Juni Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Januari-Juli

2000 godina 2000 godina 2000 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14BILANS NA PRIHODITE 63,097 30,252 32,845 60,980 24,754 4,508 4,156 4,736 3,766 3,936 3,652 4,322 29,076IZVORNI PRIHODI 56,760 26,434 30,417 53,035 23,531 4,446 3,504 4,704 3,738 3,828 3,311 4,311 27,842DANO^NI PRIHODI 51,120 24,315 26,804 49,728 21,440 4,261 3,256 4,091 3,463 3,310 3,059 4,016 25,456Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 13,586 6,531 7,055 10,815 5,174 926 890 1,041 768 745 802 756 5,930Personalen danok od dohod 10,793 5,079 5,714 7,789 3,609 715 575 583 587 558 591 551 4,160Danok od dobivka 2,793 1,452 1,341 3,026 1,565 211 315 458 182 188 211 205 1,770Doma{ni danoci na stoki i uslugi 29,733 13,463 16,270 31,248 13,172 2,900 1,859 2,544 2,362 1,906 1,602 2,401 15,574Danok na promet i DDV (od 1.04.2000) 17,452 7,586 9,867 18,254 7,887 2,252 1,042 1,585 1,298 1,056 655 1,383 9,270Akcizi 12,281 5,877 6,404 12,994 5,285 647 817 960 1,064 850 947 1,019 6,304 Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 7,733 4,292 3,442 7,595 2,974 424 457 500 289 655 649 364 3,337 Uvozni dava~ki 6,040 3,402 2,638 5,911 2,316 338 361 365 215 509 528 291 2,607Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,693 890 803 1,684 658 86 96 135 74 146 121 72 730Drugi danoci 63 28 35 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi danoci koi ne se klasificirani na drugo mesto 63 28 35 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0Danoci od specifi~ni uslugi 5 2 2 10 1 1 0 0 0 0 0 0 2Komunalni danoci 5 2 2 10 1 1 0 0 0 0 0 0 2Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost 0 0 0 0 119 11 50 6 44 3 6 17 136Dozvoli za vr{ewe dejnost 0 0 0 0 112 10 48 4 43 2 5 15 126Taksa za motorni vozila 0 0 0 0 7 1 2 1 1 1 1 2 10Danok na finansiski transakcii - - - - - - - - - - - 477 477NEDANO^NI PRIHODI 3,023 1,620 1,405 3,307 2,091 185 249 612 275 518 252 294 2,385Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 1,133 663 470 1,287 1,260 84 124 394 152 380 126 167 1,429Profit od dopolnitelni aktivnosti na Vladini institucii 15 663 470 1,287 1,260 84 124 394 152 380 126 167 1,429Prihodi od javni finansiski i nefinansiski institucii 697 542 155 800 859 52 70 320 67 296 54 96 955Drugi prihodi od imot 421 121 300 487 402 33 54 74 85 84 72 71 474 Taksi i nadomestoci 1,216 635 581 1,420 519 70 69 109 92 89 90 91 612Pari~ni kazni 170 89 81 170 55 17 5 8 9 8 8 14 70Sudski taksi 495 280 215 600 215 17 32 48 40 40 38 36 251Administrativni taksi 551 266 285 650 248 35 32 53 43 41 44 42 290Drugi Vladini uslugi 325 142 183 200 287 28 47 105 27 47 33 38 326Drugi nedano~ni prihodi 349 179 170 400 19 3 8 3 3 2 0 0 19KAPITALNI PRIHODI 2,617 408 2,208 887 214 62 33 32 27 29 31 2 217Proda`ba na kapitalni sredstva 2,617 408 2,208 887 207 60 31 31 27 28 30 0 208Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vloùvawa 0 0 0 0 8 2 3 1 0 1 1 2 9TRANSFERI I DONACII 4,155 2,372 1,783 1,778 400 0 12 0 0 78 310 9 409Transferi od drugi nivoa na vlast 717 717 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0Donacii od stranstvo 3,438 1,656 1,783 1,778 400 0 12 0 0 78 310 9 409Op{ti i tekovni donacii 3,438 1,656 1,783 1,778 400 0 12 0 0 78 310 9 409ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 2,182 1,536 645 5,280 607 0 607 0 0 0 0 0 607Me|unarodni razvojni agencii 2,182 1,536 645 5,280 607 0 607 0 0 0 0 0 607Zadolùvawa kaj me|unarodni razvojni agencii 2,182 1,536 645 5,280 607 0 607 0 0 0 0 0 607

7-8/2001

BI

LT

EN

/ M

IN

IS

TERS

TV

O ZA

F

IN

AN

SI

I

3 0 / 3 1

JANUARI-JUNI 2001

Vkupnite rashodi na centralniot buxet vo prvo-to polugodie od 2001 godina se izvr{eni vo vkupeniznos od 30.949 milioni denari, ili 50,8% vo odnosna planot za celata godina. Vo strukturata na rea-liziranite rashodi najgolemo u~estvo imaat tekov-nite transferi so 27,7% i platite i nadomestociteso 26,6%, po koi sledat rashodite za stoki i uslugiso 18,7%, kapitalnite tro{oci so 16,1% itn.

Za plati i nadomestoci vo prvite {est meseci seisplateni 8.218 milioni denari, ili 53,8% od pla-niranite 15,3 milijardi denari za 2001 godina. Ka-ko glavni pri~ini za visokiot procent na izvr{u-vawe moè da se izdvojat docneweto vo sproveduva-weto na reformite na javnata adinistracija, pro-longiranoto donesuvawe na izmenite na Zakonot zapersonalen danok od dohod, kako i zgolemeniot an-ga`man na pripadnicite na bezbednosnite sili po-radi vlo{enata bezbednosna sostojba. Ako se imapredvid deka do krajot na godinata ostanuvaat u{te{est plati, moè da se zaklu~i deka planiranatamasa na plati e nadminata i do krajot na godinata}e se javi zna~itelen nedostatok. Ottamu, vo Reba-lansot na Buxetot za 2001 godina, koj e vo sobranis-ka procedura, proektiraniot iznos na masata naplati e revidiran i toj iznesuva 16.492 milioni de-nari.

Od planiranite 6.380 milioni denari za stoki iuslugi, vo tekot na prvoto polugodie se izvr{eni5.765 milioni denari, {to pretstavuva 90,4% odplanot. Visokiot procent na realizacija isklu~i-vo se dolì na pre~ekoruvaweto kaj tro{ocite zamaterijali (ve}e 24,7% nad godi{niot plan) i pat-nite i dnevnite tro{oci (nadminuvawe na godi{-

niot plan za 102,2%), koi vo strukturata na tro{o-cite za stoki i uslugi u~estvuvaat so 52,9% i 16,0%,respektivno. Osnovnata pri~ina e vlo{enata bez-bednosna sostojba i mo{ne intenzivniot anga`manna pripadnicite na bezbednosnite sili vo krizniteàri{ta. Vo prilog na ovaa konstatacija govorat ipodatocite za mese~nite izvr{uvawa na rashoditepo ovoj osnov, koi ukaùvaat na drasti~no zgolemu-vawe na tro{ocite vo mart, april, maj i juni. Kajostanatite kategorii na tro{oci, kako {to se, naprimer, tro{ocite za tekovno odrùvawe, dogovor-ni uslugi, komunalni uslugi i drugi operativnitro{oci, isplatata se dviì vo ramkite na normal-niot procent na iskoristuvawe.

So ogled na visokiot procent na izvr{uvawe, vorevidiranata proekcija na tro{ocite za stoki iuslugi vo iznos od 18.685 milioni denari se opfate-ni i dopolnitelnite tro{oci svrzani so krizata,koi se odnesuvaat na finansirawe na zgolemeniterashodi na Ministerstvoto za odbrana i Minister-stvoto za vnatre{ni raboti za nabavka na materi-jali, hrana, gorivo i uslugi i isplata na patni idnevni tro{oci na redovniot i rezervniot sostavna bezbednosnite sili.

Vo periodot januari-juni 2001 godina po osnov natekovni transferi se realizirani 8.560 milionidenari, odnosno 37,7% vo odnos na planot za celatagodina. Vo sporedba so prvoto polugodie od 2000 go-dina, tekovnite transferi od centralniot buxet seponiski za 4,7%. Strukturno nabquduvano, vo ram-kite na realiziraniot iznos na tekovni transferi2,4 milijardi denari ili 28,5% se do Fondot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe, 1,9 milijardi de-nari ili 22,3% do Zavodot za vrabotuvawe, sledat1,5 milijardi denari ili 18,0% za socijalni prog-rami itn.

Od planiranite 980 milioni denari za poddr{kana strukturnite reformi vo 2001 godina, vo prvite{est meseci od godinata se isplateni samo 74 mili-oni denari. Niskiot procent na izvr{uvawe isklu-~ivo se dolì na problemite okolu re{avaweto nasudbinata na pretprijatijata zagubari vo uslovi navlo{ena bezbednosna sostojba. Inaku, vo vtoratapolovina od godinata se o~ekuva zgolemena isplataza strukturni reformi, pri {to planiraniot iznose revidiran i spored Predlog rebalansot za 2001godina toj }e bide povisok za 180 milioni denari.

Na ime reformi vo javnata administracija vo pr-

BUXETSKI RASHODI

Tekovni tro{oci na centralniot buxet


voto polugodie se isplateni 595 milioni denari odplaniranite 835 milioni denari, odnosno 71,3%. Re-formite se implementiraat vo tri nasoki:

� predvremeno penzionirawe, soglasno so Zako-not za predvremeno penzionirawe, koj e donesenvo 2000 godina;

� spogodben prestanok na rabotniot odnos so is-plata na ednokraten nadomest vo visina od 24isplateni mese~ni neto-plati ostvareni voposledniot mesec pred prestanokot na rabot-niot odnos i,

� otkaz po potreba na slu`bata so mo`nost zapredvremena penzija ili ednokraten nadomestvo vid na ispratnina vo iznos od 12 isplatenimese~ni neto-plati ostvareni vo posledniotmesec pred prestanokot na rabotniot odnos.

Drugite tekovni transferi na ime tro{oci zaprogrami vo oblasta na kulturata, socijalnata za{-tita, zdravstvoto, zemjodelieto, obrazovani-eto,sportot, naukata, za{tita na ìvotnata sredina,u~eni~ki i studentski standard i dr. bitno ne otsta-puvaat vo odnos na planot.

Kamatnite pla}awa vo prvite {est meseci od god-inata iznesuvaa 1.974 milioni denari, {to e za 2,3pati pove}e vo odnos na istiot period minatata go-dina. Najgolemiot del od kamatnite pla}awa se poosnov na stranski krediti (1.520 milioni denariili 77,0%), dodeka kamatite po doma{nite obvrzni-ci bea isplateni vo visina od 454 milioni denari.Strukturno nabquduvano, 300 milioni denari beakamati po obvrznicata izdadena vo procesot na sa-nacija na Stopanska banka, a 154 milioni denari zakamati po obvrznicite za isplatuvawe na deponira-nite devizni vlogovi na gra|anite po koi garant eRepublika Makedonija.

Za kapitalni tro{oci, poto~no za kupuvawe nakapitalni sredstva i za kapitalni transferi vo pr-vite {est meseci od godinata se potro{eni 4.958milioni denari ili 80,8% od vkupno planiraniotgodi{en iznos od 6.139 milioni denari.

Tro{ocite za kupuvawe na kapitalni sredstva vorazgleduvaniot period iznesuvaa 3.934 milioni de-nari, od koi najgolemiot del (71,8%), bea namenetiza nabavka na postrojki, oprema i ma{inerija. Ana-lizirano spored mese~nata dinamika, zabeleìtel-no e kontinuiranoto zgolemuvawe od po~etnite 64

milioni denari, potro{eni vo januari, do 2.120 mi-lioni denari, isplateni vo juni godinava, {to is-klu~ivo se dolì na tro{ocite povrzani so aktuel-nata politi~ko-bezbednosna sosotojba vo zemjata.

Vo ramkite na kapitalnite transferi vo spomena-tiot period kako pozna~ajni rashodni kategorii seizdvojuvaat transferite nameneti za programata zapati{ta, realizirani vo visina od 887 milioni de-nari ili 53,59% vo odnos na godi{niot plan i trans-ferite nameneti za Programata za investicii vozemjodelieto vo iznos od 120 milioni denari. Inaku,po osnov na kapitalni transferi vo periodot janu-ari-juni 2001 godina se potro{eni vkupno 1.025 mil-ioni denari, odnosno 50,8% vo odnos na planot.

Vo periodot januari-juni 2001 godina redovno bearegulirani obvrskite kon stranskite kreditori,pri {to e otplatena glavnica po nadvore{en dolgvo iznos od 1.216 milioni denari, {to vo sporedbaso istiot period minatata godina pretstavuva zgo-lemuvawe od 48,3%.

JULI 2001

Buxetskite rashodi vo tekot na juli ovaa godinase izvr{eni vo visina od 7.028 milioni denari, {toe na ednakvo nivo kako i prethodniot mesec. Dokol-ku se isklu~at tro{ocite za kamata i glavnica podoma{ni i stranski krediti vo visina od 1.686 mil-ioni denari, a koi spored amortizacioniot plan nebea predvideni vo juli 2000 godina, vkupnite rasho-di na centralniot buxet beleàt porast od 36,8% voodnos na minatogodi{niot juli. Ottamu, zgolemena-

3 2 / 3 3

ta buxetska potro{uva~ka e isklu~ivo rezultat navonrednite tro{oci za nacionalna bezbednost, koipo~nuvaj}i od mart godinava, silno gi optovaruvaattekovnite i kapitalnite tro{oci.

Vo sedmiot mesec od godinata tekovnite tro{ocina buxetot, koi imaat dominantno u~estvo vo vkup-nite buxetski rashodi (74,5%) iznesuvaa 5.239 mil-ioni denari, odnosno za 54,5% pove}e vo odnos naminatogodi{niot juli. Strukturno nabquduvano, vorazgleduvaniot period masata na isplateni plati inadomestoci be{e za 3% poniska vo odnos na istiotmesec minatata godina, a tekovnite transferi zabe-leàa porast od 6,4%. Poradi toa, osnovnite fak-

tori za povisoka isplata na tekovnite tro{oci sezgolemenite tro{oci za stoki i drugi uslugi (2,6pati pove}e vo odnos na juli minatata godina) i ka-matnite pla}awa vo iznos od 823 milioni denari.

Istovremeno, kapitalnite tro{oci se izvr{enivo iznos od 840 milioni denari, odnosno 2 pati po-ve}e vo odnos na istiot mesec 2000 godina. Porastotisklu~ivo se dolì na zgolemenite nabavki na op-rema, postrojki i ma{inerija za potrebite na bez-bednosnite sili. Vo tekot na juli 2001 godina otpla-tata na glavnica po stranski dolgovi iznesuva{e863 milioni denari.

RASHODI NA CENTRALNIOT BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (2000 i 2001 godina)(vo milioni denari)

Ostvareno vo 2000 godina Planirano so Ostvareno vo Ostvareni rashodi po meseci Ostvareno

Vid na rashodi Januari-Dekemvri Januari-Juni Juli-Dekemvri Buxetot za Januari-Juni Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Januari-Juli

2000 godina 2000 godina 2000 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina 2001 godina

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14VKUPNI RASHODI 57,689 24,095 33,595 60,980 30,949 5,316 3,482 5,029 5,274 4,848 7000 7028 37,978TEKOVNI TRO[OCI 46,985 20,616 26,369 48,510 24,516 4,197 3,153 4,184 4,440 4,012 4,530 5,239 29,756Plati, naemnini i nadomestoci 16,285 7,930 8,355 15,271 8,218 1,424 1,342 1,426 1,330 1,346 1,350 1,368 9,585Osnovni plati i naemnini 14,383 6,942 7,441 13,362 7,119 1,240 1,150 1,231 1,153 1,174 1,171 1,199 8,318Nadomestoci 1,902 988 914 1,909 1,098 183 193 195 176 172 179 169 1,267Stoki i uslugi 6,294 2,859 3,435 6,380 5,765 380 347 1,103 1,394 1,275 1266 1609 7,374Patni i dnevni tro{oci 300 141 159 456 923 25 25 181 217 205 270 367 1,290Komunalni uslugi 375 174 201 497 310 25 26 75 49 65 70 59 368Tro{oci za zatopluvawe 486 236 250 696 427 46 87 136 43 71 44 23 449Materijali 3,076 1,212 1,865 2,446 3,051 196 99 539 881 696 640 918 3,969Tro{oci za transport 199 97 102 272 260 15 22 54 49 59 61 80 339Tekovno (rutinsko) odrùvawe 126 44 82 144 61 8 3 10 13 19 8 10 71Dogovorni uslugi 819 385 434 1,237 428 54 59 64 69 101 81 82 511Drugi operativni tro{oci 913 571 341 631 304 11 26 43 74 59 91 70 375Tekovni transferi 22,790 8,984 13,807 22,697 8,560 1,197 1,317 1,544 1,404 1,363 1,735 1,441 10,001Transferi na vladini institucii 2,386 878 1,508 2,017 901 95 52 157 162 206 229 171 1,072lica i na nestopanski organizacii 13,328 5,890 7,438 13,591 6,678 1,077 1,094 1,077 1,060 1,047 1,323 1,171 7,849Transferi po osnov na subvencii 7,076 2,215 4,861 7,089 982 25 172 309 181 111 184 98 1,079Kamatni pla}awa 1,616 843 773 4,162 1,974 1,196 146 112 313 28 179 823 2,796Kamata na doma{ni krediti 0 0 0 1,111 454 1 40 0 284 18 111 18 473Kamata na stranski krediti 1,616 843 773 3,051 1,520 1,195 106 112 29 9 69 804 2,324KAPITALNI TRO[OCI 5,186 1,399 3,788 6,139 4,958 179 208 586 804 809 2,372 840 5,799Kupuvawe na kapitalni sredstva 3,231 732 2,499 4,121 3,934 64 208 457 503 582 2,120 721 4,655Kupuvawe na zemji{ta i nematerijalni sredstva 0 0 0 20 20 0 0 0 0 0 20 0 20Kupuvawe na grade`ni objekti 590 22 568 679 294 0 4 77 30 178 5 6 300Mebel i kancelariska oprema 225 89 136 348 124 9 7 10 27 39 32 12 136Kupuvawe na motorni vozila 185 14 171 115 30 0 4 11 10 4 1 29 59Fizibiliti studii, podgotovka na proekti 4 0 4 28 6 0 0 0 0 6 0 0 6Postrojki, oprema i ma{inerija 177 11 166 967 2,824 0 130 242 330 208 1,914 540 3,363Izgradba, renovirawe i unapreduvawe 951 393 558 1,162 360 51 46 66 51 59 87 75 435Osnovno i specijalno odrùvawe 1,099 203 896 802 278 4 18 52 56 88 60 59 337Kapitalni transferi 1,956 667 1,289 2,018 1,024 115 0 129 301 227 252 119 1,143Kapitalni transferi do vladini institucii 1,771 620 1,151 1,838 1,012 115 0 129 301 227 240 110 1,122Kapitalni transferi do edinicite na lokalna samouprava 185 47 138 180 12 0 0 0 0 0 12 9 21DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD HARTIITE OD VREDNOST I

OTPLATA NA GLAVNINA 5,517 2,080 3,437 6,331 1,474 940 120 259 30 27 98 949 2,424Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 3,956 1,260 2,696 3,296 259 142 0 12 30 27 48 86 345Zaemi na poedinci i nestopanski organizacii 3,434 934 2,500 2,846 183 142 0 0 5 5 31 71 254U~estvo vo del od javnite pretprijatija 522 326 196 450 75 0 0 12 25 22 16 15 91Amortizacija (otplata na glavnica) 1,561 820 741 3,036 1,216 798 120 247 0 0 51 863 2,079Otplata na doma{en dolg 8 8 0 8 3 3 0 0 0 0 0 0 3Otplata na nadvore{en dolg 1,553 811 741 3,028 1,212 794 120 247 0 0 51 863 2,075

7-8/2001

BI

LT

EN

/ M

IN

IS

TERS

TV

O ZA

F

IN

AN

SI

I

3 4 / 3 5

Zabele{ka:

Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.

BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2000 2001

Zavr{na smetka Rebalans Zavr{na smetka Buxet

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 64,771,000,000 63,096,945,248 60,979,525,00

IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 57,175,000,000 56,760,081,178 53,922,000,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 50,931,000,000 51,120,246,281 49,728,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,136,000,000 13,585,772,246 10,815,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,523,000,000 10,792,594,721 7,789,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,613,000,000 2,793,156,390 3,026,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 0 21,135 0

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,132,000,000 29,733,381,929 31,248,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 3,946,000,000 7,055,788,708 0

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 12,938,000,000 10,396,551,663 18,254,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,248,000,000 12,281,041,470 12,994,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 8,600,000,000 7,733,381,467 7,595,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 7,176,000,000 6,040,495,875 5,911,000,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,424,000,000 1,692,885,592 1,864,000,000

Drugi danoci 123,627,594 55,000,000 62,644,972 60,000,000

Drugi danoci koi ne se klasificirani na drugo mesto 123,627,594 55,000,000 62,644,972 60,000,000

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 8,000,000 5,065,667 10,000,000

Komunalni danoci 7,464,030 8,000,000 5,065,667 10,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 6,244,000,000 5,639,834,897 4,194,000,000

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,128,000,000 1,133,367,383 1,287,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,300,000,000 1,215,770,217 1,420,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 200,000,000 324,812,933 200,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 379,000,000 349,306,600 400,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 3,237,000,000 2,616,577,764 887,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 5,399,000,000 4,155,269,452 1,777,525,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 0 716,822,828 0

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 5,399,000,000 3,438,446,624 1,777,525,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,197,000,000 2,181,594,618 5,280,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,197,000,000 2,181,594,618 5,280,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,701,458,567 57,689,326,703 60,979,525,000

TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,997,572,994 46,985,485,342 48,489,209,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,288,881,140 16,285,267,541 15,269,902,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,301,920,572 6,293,788,729 6,362,705,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,751,680 22,790,409,470 22,694,602,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 1,616,019,602 4,162,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,521,411 5,186,477,309 6,154,816,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,782,373 3,230,738,464 4,142,216,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,739,038 1,955,738,845 2,012,600,000

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,162 5,517,364,053 6,335,500,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,370 3,956,462,261 3,300,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 1,560,901,792 3,035,500,000


FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWEVkupnite prihodi na Fondot za penzisko i invalid-

sko osiguruvawe za prvoto polugodie od 2001 godinaiznesuvaat 11.858 milioni denari, {to pretstavuvazgolemuvawe od 9,6% vo sporedba so istiot period mi-natata godina. Istovremeno, vkupnite rashodi naFondot iznesuvaat 12.274 milioni denari, odnosno sepovisoki za 10,6% sporedeno so periodot januari-juni2000 godina. Vo razgleduvaniot period e ostvaren de-ficit vo iznos od 416 milioni denari, {to pretstavu-va zgolemuvawe od 135 milioni denari vo odnos na is-tiot period minatata godina.

Vo ramkite na vkupnite prihodi, najgolemo u~estvoimaat pridonesite od plati (65,5%), ~ija naplata be-leì porast od 5,0% vo odnos na prvite {est mesecivo 2000 godina. Potoa sleduvaat prihodite od Buxetotna Republika Makedonija vo iznos od 2.650 milionidenari, koi vo sporedba so prvite {est meseci od mi-

natata godina se povisoki za 25,1%. Porastot, glavno,se dolì na zgolemenite obvrski na Fondot za penzis-ko i invalidsko osiguruvawe na Republika Makedo-nija po osnov na retroaktivna isplata na razlikata od8% za penzionerite, kako i obvrskite proizlezeni odreformata na javnata administracija.

Edna od pova`nite pri~ini za zgolemuvaweto navkupnite rashodi na Fondot vo odnos na prvata polov-ina od 2000 godina se zgolemenite tro{oci za penzii,koi vo analiziraniot period go dostignaa nivoto od10.619 milioni denari, ili za 11,4% pove}e. Istovre-meno, transferot do Fondot za zdravstveno osiguruva-we, odnosno rashodite za uplata na pridonesite zazdravstveno osiguruvawe, iznesuva{e 1.397 milionidenari, ili 5,1% pove}e vo sporedba so prvoto polugo-die od 2000 godina.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Buxet Januari-Juni

Izvr{eno

PRIHODI 20,717 21,229 22,883 25,109 11,858

Pridones od plati 13,373 14,316 15,722 16,025 7,763Pridones od dohodot 239 311 311 335 154Prihodi od Buxetot na Republikata 3,618 3,266 4,174 6,127 2,650Prihodi od privaten sektor 400 439 404 440 184Prihodi od individualni zemjodelci 74 65 58 65 20Prihodi od akcizi 691 632 804 837 362Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 961 868 1,101 1,135 560Drugi prihodi 122 45 74 65 27Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost 50 67 53 80 138Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 419 841 167 0 0Preneseni prihodi od prethodna godina 201 201 0 0 0RASHODI* 20,521 20,669 22,940 25,109 12,274

Penzii 17,730 17,756 19,774 21,411 10,619Redovni penzii 16,912 16,977 18,948 19,255 9,513Voeni penzii 464 458 505 500 257Zemjodelski penzii 354 321 321 300 152Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 1,090 601Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 106 56Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 160 40Nadomestok za telesno o{tetuvawe 63 69 72 76 36Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 98 95 94 110 48Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 15 13 12 12 4Pridones za zdravstvena za{tita 2,321 2,450 2,672 2,869 1,397Nadomestok na stru~nata slu`ba 133 132 141 141 77Drugi rashodi 161 154 175 189 95Kapitalni sredstva - - - 301 0RAZLIKA

Deficit / Suficit 196 560 -57 0 -416

* Rashodite vo maj 2001 godina se planirana golemina.

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Buxet Januari-Juni

Izvr{eno

PRIHODI 11,087 12,068 12,790 12,965 6,255

Pridonesi 6,7736 7,363 7,745 8,142 3,718

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,309 2,417 2,649 2,854 1,307

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 1,037 1,350 1,941 1,653 874

Pridonesi od Ministerstvoto za trud i socijalna politika 45 0 0 45 21

Drugi prihodi 851 938 455 137 22

Prihodi po dogovori za sini kartoni 109 0 0 134 0

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe - - - 134 0

Prenesen vi{ok od prethodnata godina - - - - 313

RASHODI 13,689 11,692 12,463 12,965 5,900

Ambulantni tro{oci 5,303 2,491 2,486 2,700 1,161

Bolni~ko lekuvawe 4,702 5,482 5,737 6,100 2,876

Tro{oci po programi 214 125 105 0 33

Lekovi 1,214 1,249 1,681 1,425 808

Zabna za{tita 638 667 687 709 294

Ortopedski tro{oci 208 154 143 157 66

Lekuvawe vo stranstvo 290 161 70 85 41

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 719 801 694 770 413

Administracija 326 288 250 245 118

Oprema i odrùvawe 36 39 90 517 4

Drugi tro{oci 41 234 200 71 26

Krediti i kamati 0 0 321 71 59

RAZLIKA

Deficit / suficit -2,602 376 326 0 355


3 6 / 3 7

Vo prvoto polugodie od 2001 godina Fondot za zdravstve-no osiguruvawe ostvari vkupni prihodi vo iznos od 6.255 mi-lioni denari. Sporedeno so soodvetniot period od prethod-nata godina, koga vo Fondot se sleaja 5.664 milioni denari,ostvaren e porast od 10,4%.

Porastot na vkupnite prihodi se dolì, pred s¢, na viso-kiot porast {to vo ovoj period go ostvarija prihodite poosnov na pridonesi za zdravstveno osiguruvawe za nevrabo-tenite lica, odnosno transfernite sredstva od Zavodot zavrabotuvawe (44,8%), {to e rezultat glavno na zgolemeniotbroj nevraboteni lica-korisnici na zdravstveno osiguru-vawe. Vakviot porast pridonese ovie prihodi da go zgole-mat i svoeto u~estvo vo vkupnite prihodi na Fondot od10,7% na 14,0%. Prihodite po osnov na pridonesi za zdrav-stveno osiguruvawe na penzionerite, odnosno transferni-te sredstva od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruva-we se na nivoto od istiot period minata godina, no samo ka-ko rezultat na te{kotiite {to gi ima ovoj Fond pri regu-liraweto na obvrskite kon Fondot za zdravstveno osiguru-vawe vo ovaa godina. Imeno, za razlika od prethodnite go-dini, Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, istite,ovaa godina, gi pla}a so zadocnuvawe, po poslednata grupana penzii. Poradi ova, iznosot na prihodite po ovoj osnovza mesec juni e pomal za delot na neplatenite pridonesi zazdravstveno osiguruvawe na penzionerite, a koj bil ispla-

ten so zadocnuvawe, vo juli.Izvornite prihodi (pridonesite za zdravstveno osi-

guruvawe od plata, od privatniot sektor, od individual-nite zemjodelci i dr.), koi vo strukturata na vkupnite pri-hodi imaat dominantno u~estvo (59,4%), vo ovoj period ost-varija potprose~en porast od 2,0%.

Vkupnite rashodi na Fondot vo prvoto polugodie od 2001godina iznesuvaat 5.900 milioni denari. Vo sporedba soistiot period od prethodnata godina istite pokaùvaatzgolemuvawe od 9,2% .

Blizu polovina od vkupnite rashodi pretstavuvaat ras-hodite za bolni~ko lekuvawe (48,8%) koi vo ovoj periodzabeleàa porast od 25,0% vo odnos na istiot period odprethodnata godina. Ambulantnite tro{oci, kako vtora pogolemina stavka (19,7%) ostvarija namaluvawe od 4,0%,dodeka rashodite za lekovi na koi otpa|aat 13,7% od vkup-nite prihodi ostvarija minimalen porast od 0,3%.

Iako rashodite za stru~nata slu`ba u~estvuvaat so samo2% vo vkupnite rashodi na Fondot, zabeleìtelen e nivni-ot porast od 11,4% {to e povisoko od porastot kako navkupnite prihodi taka i na vkupnite rashodi na Fondot.Ova se objasnuva so zgolemuvawe na brojot na vrabotenitevo Fondot i so promenata na kvalifikaciona struktura navrabotenite izvr{eno vo vtorata polovina na prethodnatagodina.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWE(vo iljadi denari)

1998 1999 2000 2001 2001


Izvr{eno

PRIHODI 4,260,446 4,128,879 5,118,775 4,747,000 2,518,494

Prihodi od pridonesi 990,240 1,057,733 1,120,684 1,116,000 551,235

Pridones od plati 968,627 1,036,577 1,098,269 1,085,000 540,210

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 21,610 21,156 22,415 31,000 11,025

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 3 0 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 3,261,419 3,065,639 3,989,732 3,619,000 1,960,249

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,737,137 2,575,427 3,470,462 2,971,000 1,695,899

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 524,282 490,212 515,891 615,000 214,050

Po drugi osnovi 0 0 3,379 33,000 50,300

Drugi prihodi 8,787 5,507 8,359 12,000 7,010

RASHODI 4,264,470 4,135,373 5,110,223 4,747,000 2,471,772

Rashodi za funkcijata 4,084,268 3,970,275 4,912,721 4,558,000 2,381,888

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,073,058 1,754,718 1,874,561 1,770,000 938,670

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 1,038,951 1,347,336 1,935,859 1,653,000 870,809

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 972,259 868,221 1,102,301 1,135,000 572,409

Rashodi za stru~nata slu`ba 180,202 165,098 197,502 189,000 89,884

Osnovni plati i naemnini 99,244 105,358 117,970 117,000 58,563

Nadomestoci 13,924 17,144 19,230 20,300 7,060

Stoki i ostanati uslugi 43,443 34,161 53,844 49,485 24,261

Tekovni transferi 0 0 0 300 0

Kamatni pla}awa 0 0 647 0 0

Kapitalni tro{oci 23,591 8,435 5,811 1,915 0

Del od hartii od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -4,024 -6,494 8,552 0 46,722



REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWEPrvoto polugodie od 2001 godina, Republi~kiot za-

vod za vrabotuvawe go zavr{i so vkupni prihodi vo iz-nos od 2.518 milioni denari, {to pretstavuva porast od24,0% vo odnos na istiot period minatata godina. Po-rastot kaj prihodite, pred s¢, se dolì na zgolemuva-weto kaj dotaciite od Buxetot na Republikata vo iznosod 1.960 milioni denari, koi vo strukturata na priho-dite u~estvuvaat so 77,8%.

Vo prvite {est meseci od godinata vkupnite rashodina Fondot zabeleàa porast od 22,3% vo odnos na isti-ot period minatata godina, dostignuvaj}i go nivoto od2.472 milioni denari. Najgolemo u~estvo vo vkupniterashodi imaa rashodite za funkcijata (96,4%), koi vo

razgleduvaniot period iznesuvaa 2.382 milioni denari,odnosno bea povisoki za 23,4% vo odnos na periodot ja-nuari-juni 2000 godina. Vo ramkite na rashodite zafunkcijata na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe,sredstvata za obezbeduvawe pari~en nadomestok na ne-vraboteni lica u~estvuvaa so 39,4%, pridonesite zazdravstveno osiguruvawe so 36,6%, dodeka pridonesiteza penzisko i invalidsko osiguruvawe so 24,0%.

Kako rezultat na ostvarenata dinamika na prihodi-te i rashodite, Republi~kiot zavod za vrabotuvawe gozavr{i prvoto polugodie od 2001 godina so suficit od47 milioni denari.

3 8 / 3 9

Vkupnite prihodi na Fondot za magistralni i re-gionalni pati{ta vo prvite {est meseci od godina-ta iznesuvaa 2.046 milioni denari, odnosno 65,7% po-ve}e vo odnos na istiot period minatata godina. Naj-golemiot del od porastot se dolì na povlekuvawe-to na stranski krediti, koi vo ovoj period iznesuvaa515 milioni denari, za razlika od prvata polovinaod 2000 godina koga ne e registriran priliv po ovojosnov. Inaku, prihodite od centralniot buxet vo pr-voto polugodie od 2001 godina iznesuvaa 887 milionidenari i bea povisoki za 51,1% vo odnos na minatogo-di{nite.

Vkupnite rashodi vo periodot januari-juni 2001 go-dina iznesuvaa 2.101 milioni denari, odnosno 70,5%

pove}e vo odnos na istiot period lani. Porastot sedolì na zna~itelno zgolemenata investiciona ak-tivnost - 1.018 milioni denari, {to e 2,3 pati pove}evo odnos na prvata polovina od 2000 godina. Me|u po-golemite investicii na Fondot vo ovoj period e do-vr{uvaweto na avtopatot Stobi-Negotino, za koe sa-mo vo prviot kvartal od godinata bea isplateni 220milioni denari. Inaku, zna~itelen porast beleàti tro{ocite za odrùvawe na pati{tata, koi bea os-tvareni vo iznos od 525 milioni denari, ili za 35,3%pove}e vo odnos na istiot period minatata godina.

Vo analiziraniot period, Fondot za magistralnii regionalni pati{ta ima ostvareno deficit vo iz-nos od 55 milioni denari.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001


Izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 2,046

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 1,655 887

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 50 31

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 550 358

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 600 181

Stranski kredit 939 1,793 538 2,850 515

Drugi prihodi 12 13 14 10 11

Grantovi - - - 0 64

RASHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 2,101

Investicii 1,203 1,985 1,662 3,675 1,018

Rashodi za studii, proektirawe,

nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 200 74

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 835 525

Zimsko odrùvawe 101 220 261 187 214

Redovno odrùvawe 153 148 196 151 84

Investiciono odrùvawe 291 194 261 244 54

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 35 76

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 218 98

Otplata na krediti 264 148 212 355 114

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 500 219

Ostanati tro{oci 89 142 0 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0 0

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 0 0 0 150 150

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 0 -55



MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

Kotirawe na Berzata

Vo tekot na 2000 i po~etokot na 2001 godina beaintenzivirani podgotovkite na nekolku zna~ajnimakedonski kompanii za kotacija na oficijalniotpazar na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartiiod vrednost. Dolgo o~ekuvanata vtora kotacija naakcii na Berzata, posle prvata kotacija od stranana Invest banka AD Skopje, se slu~i vo juli 2001godina, koga AD Toplifikacija gi ispolni uslovi-te za kotirawe na prviot pazar na berzata. Isto ta-ka, najgolemiot makedonski farmacevtski proizvo-ditel-AD Alkaloid od Skopje e eden od najserioz-nite kandidati za kotirawe na berzata.

Najgolemiot pridones od kotirawe na hartii odvrednost na akcionerskite dru{tva na Berzata pret-stavuva obvrskata na emitentot da gi objavuva siterelevantni podatoci od negovoto rabotewe, kako ipromenite vo dejnosta, promenite vo finansiskiteuslovi na raboteweto i drugi relevantni podatoci,koi moàt da predizvikaat zna~itelni fluktuaciina cenata na hartijata za vrednost. Toa podrazbiraredovno dostavuvawe na godi{nite finansiskiizve{tai i informirawe na Berzata za promenitevo strukturata na sopstvenosta na hartiite od vred-nost. Generalno, se zajaknuva transparentnosta voupravuvaweto so edno akcionersko dru{tvo.

Berzanski pokazateli za periodotjanuari-juni 2001 godina

Vo prvite {est meseci od godinata prometot naberzata e namalen za 10 pati vo sporedba so istiotperiod minatata godina. Vakvata sostojba e, pred s¢,rezultat na namaleniot intenzitet na investirawevo celata ekonomija poradi politi~kata i bezbed-nosnata nestabilnost vo Republika Makedonija voanaliziraniot period.

Istovremeno, brojot na transakciite e za petpati pogolem. Zna~ajno e da se ukaè deka vo ovojperiod na Berzata se trguva so edna hartija od vred-nost pove}e vo sporedba so minatata godina, a toa eobvrznicata na Republika Makedonija koja vo vkup-niot promet u~estvuva vo 2,5%.

Vo periodot januari-juni vo 58 denovi na trguva-we realizirani se 5.900 transakcii, istrguvani se

25.911.336.671,00 hartii od vrednost i ostvaren evkupen promet od 26.558.492.978,75 denari, odnosno854.273.629 DEM.

Prose~no dnevno se sklu~uvani okolu 102 tran-sakcii so prose~en dneven promet od 446.747.183hartii od vrednost i ostvaren promet od457.905.051,00 denari ili 14.728.855 DEM.

Vo odnos na prvite {est meseci od 2000 godina,koga dràvata trguvala so akcii od 40 akcionerskidru{tva, vo tekot na istiot period vo 2001 godinase trguva{e so akciite od 56 akcionerski dru{tva.

Vo periodot januari-juni 2001 godina e zabeleà-no zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto na prome-tot na oficijalniot pazar, odnosno toj iznesuva29,0% nasproti 0,02% vo prvite {est meseciprethodnata godina. Identi~na konstatacija se ja-vuva i kaj strukturata na brojot na transakcii, pri{to prviot pazar dominira so 70,3% od vkupniotbroj na transakcii vo razgleduvaniot period.

Najlikvidni akcii vo ovoj period bea obvrzni-cite izdadeni za pokrivawe na "staroto" devizno{tedewe, kako i akciite na Alkaloid AD Skopje,Makpetrol AD Skopje, Toplifikacija AD Skopje iKomercijalna banka AD Skopje.

Analizirano po meseci, po isklu~itelno viso-kiot promet vo januari, koj se dolè{e na ostva-renite transakcii na Makedonski telekomunikaciiAD Skopje, vo narednite meseci be{e prisuten dra-mati~en pad. Karakteristi~no za site {est mesecie trguvaweto so blok transakcii, pri {to vo ovojperiod se ostvareni 64 blok transakcii so vkupnoostvaren promet od 668.794.469.475,00 denari, odnos-no okolu 22.000.000 DEM.

Maj 2001 Juni 2001 Juli 2001

�� Vkupen promet vo denari: 441.576.363 302.308.195 114.617.344

�� Vkupen promet vo akcii: 559.950 3.971.556 1.832.515�� Vkupen promet vo obvrznici vo EVRA: 4.002.011 3.857.255 1.792.106�� Vkupen broj na transakcii: 1.302 1.230 839�� Vkupen broj na denovi na trguvawe: 13 12 13�� Blok transakcii (vo denari): 236.355.237 246.227.946 263.685.284

�� Prose~en dneven promet (vo denari): 33.967.412,54 25.192.349,6 8.816.718,77

�� Prose~en broj na transakcii dnevno: 100,15 102,5 64,54

�� Prose~na vrednost na edna

transakcija (vo denari): 339.152,35 245.779,02 136.608,59

4 0 / 4 1

Berzanski pokazateli - juni

Vo juni ovaa godina, na pazarot na dolgoro~nihartii od vrednost e ostvaren vkupen promet od302.308.195,00 denari, {to pretstavuva pad za 52,0%vo odnos na prethodniot mesec. Namaluvaweto sedolì, pred s¢, na pomaliot obem na trguvawe sodràvnite obvrznici, odnosno za 4% vo sporedba somaj ovaa godina. Padot, voedno e rezultat i na poma-liot broj na denovi na trguvawe (poto~no 1 den po-malku) vo odnos na maj, {to rezultira{e so namalu-vawe na brojot na transakcii za 6%.

Vo tekot na juni 2001 godina prometot na ofici-jalniot pazar (odnosno prviot i vtoriot pazar)u~estvuva vo vkupniot promet so 58%, {to pretsta-

vuva zgolemuvawe za 29 procentni poeni vo spored-ba so prethodniot mesec.

Na tretiot t.n. neoficijalen pazar vo {estiotmesec od godinata e ostvaren promet vo visina od125.928.830 denari, odnosno 42% od vkupniot pro-met na berzata.

Istovremeno, prodaden e eden paket na akcii vosopstvenost na Fondot za penzisko i invalidskoosiguruvawe.

Od vkupno 10 realizirani blok transakcii vo ju-ni ovaa godina, kako pova`ni se izdvojuvaat trguva-weto so akciite na Centro Skopje vo vkupna vred-nost od 110.582.270,00 denari i kumulativnoto trgu-vawe so akciite na Karaorman Skopje vo vkupnavrednost od 51.556.480,00 denari.

Najlikvidni hartii od vrednost vo juni 2001 god-ina bea obvrznicite izdadeni za pokrivawe na "sta-roto# devizno {tedewe, ~ija {to cena iznesuva{e74%, kako i akciite na Toplifikacija AD Skopje iMakpetrol AD Skopje.

Berzanski pokazateli - juli

Trendot na opa|awe na prometot na Makedonskataberza za dolgoro~ni hartii od vrednost prodolì ivo juli ovaa godina. Imeno, juli e ~etvrti mesec pored koga vkupniot promet na berzata se namaluva,pri toa dostignuvaj}i vrednost od 114.617.344,00denari, {to sporedeno so prethodniot mesec pret-stavuva pad za 62%. Namaluvaweto vo golema mera erezultat na namaleniot promet so obvrznici (za53% pomalku), koj vo juli iznesuva 1.792.106 evra.

Najgolemiot del (72,4%) od vkupniot berzanskipromet vo juli e realiziran na oficijalniot pazar,{to pretstavuva porast od 14 procentni poeni voodnos na prethodniot mesec. Pokraj nego, aktiven

be{e i tretiot t.n. neoficijalen pazar, na koj e ost-varen promet od 30.837.160,00 denari, odnosno 26,9%od vkupniot promet.

Vo tekot na juli se realizirani 10 blok transak-cii vo vrednost od 264 milioni denari. Pri toa, ka-ko pova`ni se izdvojuvaat trguvawata so akciite naFabrikata za svilarski platna Ilinden-Bitola vovkupna vrednost od 116 milioni denari i trguvawe-to so akciite na Izvozno i Kreditna banka-Skopjevo vkupna vrednost od 42 milioni denari.

Obvrznicite izdadeni po osnov na "staroto"devizno {tedewe prodolùvaat da bidat najlikvid-ni hartii od vrednost na Berza, ~ija {to cena vojuli iznesuva 75%. Me|u trite najlikvidni hartiiod vrednost vo juli se vbrojuvaat i akciite naMakpetrol AD Skopje i prioritetnite akcii naKomercijalna banka AD Skopje.

Ostvaren promet po pazari vo juli 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 83.020.308 72,43

Tret pazar

(bez blok transakcii) 30.837.160 26,90

Parket 759.876 0,66

Dràva 336.000 0,11

Vkupno site pazari 114.617.344 100,00

Ostvaren promet po pazari vo juni 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 175.722.965 58,13

Tret pazar

(bez blok transakcii) 320.400 0,11

Parket 125.928.830 41,66

Dràva 336.000 0,11

Vkupno site pazari 302.308.195 100,00


MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe od 01.05.2001 do 31.05.2001

Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Vrednost Koli~ina Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii na trguv.

Oficijalen pazar

Prv pazar - Obi~ni akcii

Toplifikacija Skopje 100.00 DEM 1.700,00 1.400,00 1.650,00 1.700,00 16 2.111.550 1.436 5

Prv pazar - Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 75,2 66 75 75 538 80.908.758 1.792.106 13

Vkupno Oficijalen Pazar 554 83.020.308 1.793.542

Neoficijalen Pazar

Tret pazar - Obi~ni akcii

Kosta Abra{ Ohrid 100.00 DEM 610 610 610 610 9 358.680 588 2

Alkaloid Skopje 50.00 DEM 1.930,00 1.800,00 1.900,00 1.900,00 26 2.426.740 1.309 9

Kosta Abra{ Ohrid 100.00 DEM 590 0 0 0 1

Alkaloid Skopje 50.00 DEM 1.700,00 1.355,00 1.675,00 1.650,00 41 3.046.362 1.946 9

Alskop FKN Skopje 10 DEM 330 330 330 330 1 660.000 2.000 1

Angropromet-Tikve{anka Kavadarci 100.00 DEM 4.000,00 4.000,00 4.000,00 4.000,00 2 284.000 71 1

Blagoj \orev Veles 50.00 DEM 160 160 160 160 3 229.280 1.433 3

Biserka Kumanovo 50.00 DEM 320 320 320 320 1 1.060.800 3.315 1

Vitaminka Prilep 29.11 DEM 2.500,00 2.500,00 2.500,00 2.500,00 8 1.607.500 643 3

Granit Skopje 10.00 DEM 66 66 66 66 1 3.960 60 1

Evropa Skopje 100.00 DEM 1.655,00 1.600,00 1.610,00 1.610,00 18 2.368.179 1.457 9

@ito Luks Skopje 100.00 DEM 650 650 650 650 2 117.650 181 2

@ito Prilep Prilep 100.00 DEM 800 800 800 800 1 10.400 13 1

Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 100.00 DEM 600 600 600 600 6 240.000 400 3

Izvozno i kreditna banka Skopje 10000 DEN 13.690,00 0 0 0 1

F-ka za sv. plat. Ilinden Bitola 100.00 DEM 3.106,00 0 0 0 1

Karaorman Skopje 100.00 DEM 100 100 100 100 1 23.800 238 1

Kiro Dandaro Bitola 10.00 DEM 160 160 160 160 4 1.174.400 7.340 3

KIB Kumanovo 3098.00 DEN 499 0 0 0 1

Komercijalna banka Skopje 5000.00 DEN 1.955,00 1.852,00 1.852,00 1.860,00 19 1.055.207 564 8

Komuna Skopje 50.00 DEM 1.320,00 0 0 0 1

Kultura Skopje 100.00 DEM 2.275,00 2.275,00 2.275,00 2.275,00 1 34.125 15 1

Mesna industrija Sv.Nikole 63.00 DEM 1.625,00 0 0 0 1

Mikrogranulat Gostivar 43.54 DEM 160 160 160 160 1 82.240 514 1

Makedonska banka Skopje 4000.00 DEN 4.000,00 0 0 0 1

Makedonija Gostivar 100.00 DEM 1.610,00 1.605,00 1.605,00 1.605,00 10 1.690.155 1.051 3

Mako{ped Skopje 1000.00 DEN 160 160 160 160 1 80.000 500 1

Mlaz Bogdanci 45.06 DEM 500 500 500 500 5 362.500 725 1

Makpetrol Skopje 1000.00 DEM 9.900,00 8.500,00 9.650,00 9.600,00 67 4.498.433 474 11

Ogra`den Strumica 100.00 DEM 465 465 465 465 1 59.985 129 1

OKTA Skopje 100.00 DEM 500 500 500 500 3 64.500 129 1

OHIS Skopje 100.00 DEM 580 400 500 500 3 107.380 216 3

4 2 / 4 3

Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii /den/ /hv/ trguv.

Pelagonija komerc Bitola 100.00 DEM 450 450 450 450 2 12.150 27 1

Rudarski institut Skopje 10.00 DEM 430 430 430 430 1 93.740 218 1

Skopski saem Skopje 100.00 DEM 2.000,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 1 60.000 30 1

Rudnici SASA M. Kamenica 100.00 DEM 842 842 842 842 1 47.994 57 1

Skovin Skopje 10 DEM 350 350 350 350 1 3.150 9 1

Solun Gevgelija 10.00 DEM 396 396 396 396 1 103.752 262 1

Skopski Pazar Skopje 100.00 DEM 2.010,00 2.000,00 2.000,00 2.000,00 5 1.722.800 861 2

Strumi~anka Predilnica Strumica 100 DEM 1.167,00 0 0 0 1

Tehnometal Vardar Skopje 100.00 DEM 600 600 600 600 1 6.600 11 1

Tekstil Skopje 190.00 DEM 2.200,00 1.600,00 2.200,00 2.200,00 10 619.000 292 4

Tutunska banka Skopje 1000.00 DEN 1.200,00 1.200,00 1.200,00 1.200,00 1 2.400 2 1

Toplifikacija Skopje 100.00 DEM 1.855,00 1.600,00 1.600,00 1.630,00 21 4.889.210 2.848 3

Toplifikacija Odrùvawe Skopje 60.00 DEM 120.000,00 120.000,00 120.000,00 120.000,00 1 120.000 1 1

Fer{ped Skopje 1199.00 DEM 19.000,00 19.000,00 19.000,00 19.000,00 1 19.000 1 1

Fotocentar Skopje 456.60 DEM 4.000,00 3.000,00 3.500,00 3.500,00 5 289.000 84 3

Fustelarko Borec Bitola 100.00 DEM 500 500 500 500 1 8.000 16 1

Tret pazar - Prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1000.00 DEN 690 620 681 681 31 3.979.508 5.969 11

Vkupno Neoficialen pazar 284 30.837.160 34.102

Dràven pazar

Dràva - vo gotovo

Mikrogranulat Gostivar 10 DEM 156 156 156 156 1 759.876 4.871 1

Vkupno Dràven pazar 1 759.876 4.871

Vkupno site pazari 839 114.617.344


Vo juni 2001 godina naru{enata likvidnost na bankitese odrazi i vrz raboteweto na pazarot na pari, determini-raj}i zgolemena pobaruva~ka za likvidni sredstva i zgole-muvawe na kamatnite stapki. Pritoa, vkupniot promet os-tvaren na Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vred-nost vo juni ovaa godina vo sporedba so prethodniot mesecse namali za 42,2% i iznesuva{e 1.033,4 milioni denari.Voedno, prose~niot dneven promet vo juni vo odnos na majse namali za 35,9 milioni denari. Vo tekot na juli ovaa go-dina na Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednoste registrirana namalena aktivnost, pri {to vkupniotpromet iznesuva{e 580,9 milioni denari, {to e za 43,8%pomalku vo odnos na juni. Prose~niot dneven promet vo

juli (22 rabotni dena) vo sporedba so juni (21 raboten den)se namali za 2,2 milioni denari, odnosno za 53,6%. Na pa-zarot na pari vo juli ovaa godina vkupnata pobaruva~ka nalikvidni sredstva e pogolema od vkupnata ponuda. Vkupna-ta pobaruva~ka se namali za 1.510,2 milioni denari, od-nosno za 52,9% vo odnos na prethodniot mesec. Istovreme-no, vkupnata ponuda na likvidni sredstva dostigna vred-nost od 580,9 milioni denari i vo sporedba so juni e poma-la za 48,9%. Kako rezultat na vakvite dvièwa prose~na-ta ponderirana godi{na kamatna stapka na pazarot na pa-ri vo juli iznesuva 17,15% i vo odnos na prethodniot me-sec beleì zgolemuvawe za 3,4 procentni poeni.

PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOSTPOKAZATELI ZA MAJ 2001

Vkupen promet (vo milioni denari, leva skala) Kamatna stapka (vo %, na godi{no nivo, desna skala)

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

Vkupen promet i ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari

Depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilni-cite vo juni 2001 godina beleàt namaluvawe za 863,3 mili-oni denari, odnosno za 5,9% vo sporedba so maj ovaa godina,pri {to dostignaa iznos od 13,7 milijardi denari, odnosno440,7 milioni DEM. Ovoj pad se dolì, pred s¢, na politi~-kite i voenite zbidnuvawa {to ja potresuvaat RepublikaMakedonija vo poslednite nekolku meseci, predizvikuvaj}inesigurnost kaj gra|anite, {to se efektuira{e so povleku-vawe na {tednite vlogovi na gra|anite od bankite i {te-dilnicite.

Sporedeno so juni minatata godina, depozitite na fizi~-kite lica vo bankite i {tedilnicite vo juni 2001 godinabeleàt porast od 30,4%, odnosno od 3,2 milijarda denari.

Analizirano spored valutnata struktura na depozitite,45,78% od vkupnite depoziti bea denarski, a 54,22%devizni depoziti. Vo sporedba so prethodniot mesec ovaagodina, denarskite depoziti se pogolemi za 1,1 procentenpoen.

Spored ro~nosta na depozitite, vo juni ovaa godina 7,6milijardi denari, odnosno 55,5% od vkupnite depoziti,pretstavuvaat depoziti po viduvawe, dodeka 6,1 milijardidenari, odnosno 44,5% oro~eni depoziti. Vo odnos na majovaa godina, oro~enite depoziti beleàt namaluvawe za4,6%, dodeka, pak, depozitite po viduvawe se namaleni za7,3%.

DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA KAJ BANKITE I [TEDILNICITE

Dinamika na sostojbata na depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

4 4 / 4 5

FAKTI ZAPRIVATIZACIJATASOSTOJBA NA POÊTOK NA PRIVATIZACIJATA

Sektor Br. na pretpr. Br. na vrabot. Vrednost (DEM)

Industrija 403 149,174 2,153,582,302 Grade`ni{tvo 117 33,499 231,190,832 Trgovija 385 20,773 494,080,941 Transport i soobra}aj 63 12,080 132,028,952 Finansii i uslugi 120 4,417 51,334,955 Zanaet~istvo 58 3,017 18,339,333 Ugostitelstvo i turizam 70 5,890 218,710,606 VKUPNO 1,216 228,850 3,299,267,922

Izvor: Izraboteno vrz osnova na zavr{ni smetki od pretprijatijata (spored ZPP) so sostojba 31/12/1994

PRIVATIZACIJA VO TEK DO 30/6/2001


Industrija 32 5,948 49,026,395 Zemjodelie 27 2,006 30,016,803 Grade`ni{tvo 8 175 9,346,061 Trgovija 24 2,967 22,699,907 Transport i soobra}aj 2 248 2,747,386 Finansii i uslugi 14 314 2,862,220 Zanaet~istvo 1 75 360,000 Ugostitelstvo i turizam 5 294 6,145,877 VKUPNO 113 12,027 123,204,649

ZAVR[ENA PRIVATIZACIJA DO 30/6/2001


Industrija 486 136,343 2,827,070,579 Zemjodelie 418 19,607 385,455,401 Grade`ni{tvo 121 31,848 239,195,714 Trgovija 343 17,464 495,924,282 Transport i soobra}aj 52 7,117 77,387,358 Finansii i uslugi 111 7,179 237,808,482 Zanaet~istvo 55 2,914 48,853,134 Ugostitelstvo i turizam 60 4,044 177,813,174 VKUPNO 1,646 226,516 4,489,508,123

PRIVATIZACIJA VO TEK - BROJ NA PRETPRIJATIJA PO SEKTORI

Sektor Privatizirani Vo proces

Industrija 486 32 Zemjodelie 418 27 Grade`ni{tvo 121 8 Trgovija 344 24 Transport i soobra}aj 52 2 Finansii i uslugi 111 14 Zanaet~istvo 55 1 Turizam 60 5 VKUPNO 1,646 113


PRIVATIZACIJA VO TEK- BROJ NA VRABOTENI PO SEKTORI


Industrija 136,343 5,948 Zemjodelie 19,607 2,006 Grade`ni{tvo 31,848 175 Trgovija 17,464 2,967 Transport i soobra}aj 7,117 248 Finansii i uslugi 7,179 314 Zanaet~istvo 2,914 75 Turizam 4,044 294 VKUPNO 226,516 12,027

PRIVATIZACIJA - TEKOVNA SOSTOJBA (DEM)


Industrija 2,827,070,579 49,026,395Zemjodelie 385,455,401 30,016,803 Grade`ni{tvo 239,195,714 9,346,061 Trgovija 495,924,282 22,699,907 Transport i soobra}aj 77,387,358 2,747,386 Finansii i uslugi 237,808,482 2,862,220 Zanaet~istvo 48,853,134 360,000 Turizam 177,813,174 6,145,877 VKUPNO 4,489,508,123 123,204,649

PRIVATIZACIJA VO TEK- BROJ NA VRABOTENI PO SEKTORI

Industrija

Zemjodelie

Grade`ni{tvo

Trgovija

Transport i soobra}aj

Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Ugostitelstvo i turizam

Privatizirani Vo proces

PRIVATIZACIJA - TEKOVNA SOSTOJBA

Industrija

Zemjodelie

Grade`ni{tvo

Trgovija

Transport i soobra}aj

Finansii i uslugi

Zanaet~istvo

Ugostitelstvo i turizam

Privatizirani Vo proces

4 6 / 4 7

F A K T I Z A P R I V A T I Z A C I J A T A

BROJ NA PRIVATIZIRANI PRETPRIJATIJA PO SEKTORI

Sektor Privatizirani

Industrija 486 Zemjodelie 418 Grade`ni{tvo 121 Trgovija 343 Transport i soobra}aj 52 Finansii i uslugi 111 Zanaet~istvo 55 Turizam 60 VKUPNO 1,646

BROJ NA PRIVATIZIRANI PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT NA PRIVATIZACIJA

Model Pretprijatija Vraboteni Vrednost (DEM)

Star zakon 66 11,522 114,471,007 Otkup od vraboteni 394 17,193 155,259,182 Idealen del 171 25,908 600,244,765 Prezemawe na upravuvawe 239 71,667 1,386,347,727 Zakup 4 217 1,872,951 Dopolnitelen kapital 27 7,620 171,472,828 Prenesuvawe na Agencija 28 14,717 305,292,394 Konverzija 86 19,891 594,195,574 Stranski kapital 155 1,843 49,400,052 Privaten kapital 138 4,817 67,280,369 Likvidacija 166 987 113,709 Otkup 172 51,134 1,043,557,493 VKUPNO 1,646 226,516 4,489,508,123

BROJ NA PRIVATIZIRANI PRETPRIJATIJA PO SEKTORI


VRABOTENI VO PRIVATIZIRANITE PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT

Model Vraboteni

Star zakon 11,522 Otkup od vraboteni 17,193 Idealen del 25,908 Prezemawe na upravuvawe 71,667 Zakup 217 Dopolnitelen kapital 7,620 Prenesuvawe na Agencija 14,717 Konverzija 19,891 Stranski kapital 1,843 Privaten kapital 4,817 Likvidacija 987 Otkup 51,134 VKUPNO 226,516

BROJ NA PRIVATIZIRANI PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT NA PRIVATIZACIJA

Sta

r za

kon

Ide

alen

del

Zaku

p

Pre

nesu

vaw

ena

Age

ncij

a

Str

ansk

ika

pita

l

Likv

idac

ija

VRABOTENI VO PRIVATIZIRANITE PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT

4 8 / 4 9

F A K T I Z A P R I V A T I Z A C I J A T A

VREDNOST NA PRIVATIZIRANITE PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT

Model Vrednost (DEM)

Star zakon 114,471,007 Otkup od vraboteni 155,259,182 Idealen del 600,244,765 Prezemawe na upravuvawe 1,386,347,727 Zakup 1,872,951 Dopolnitelen kapital 171,472,828 Prenesuvawe na Agencija 305,292,394 Konverzija 594,195,574 Stranski kapital 49,400,052 Privaten kapital 67,280,369 Likvidacija 113,709 Otkup 1,043,557,493 VKUPNO 4,496,119,828

VREDNOST NA PRIVATIZIRANITE PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT

Star zakon

Vraboteni

Idealen del

Prez. upravuvawe

Zakup

Dopoln. kapital

Prenesuvawe

Konverzija

Stranski kapital

Privaten kapital

Likvidacija

Otkup


BROJ NA PRIVATIZIRANI PRETPRIJATIJA PO GOLEMINA

Golemina Br. na pretpr. Vrednost (DEM)

Golemi 262 3,159,184,570Sredni 318 896,718,978Mali 1,066 433,604,576VKUPNO 1,646 4,489,508,123

BROJ NA PRIVATIZIRANI PRETPRIJATIJA PO GOLEMINA

MALI

65%

GOLEMI

16%

SREDNI

19%

Osnoven Aktiva Vkupen dobivka vkupen prose~na Vkupenkapital prihod broj plata po plasman

IME NA FIRMATA vraboteni rabotnik

1 "Makedonski Telekomunikacii# a.d., Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .2 . . . . . . . . . . .2 . . . . . . . . . . .2 . . . . . . . . . . .1 . . . . . . . . . . .2 . . . . . . . .18 . . . . . . . .272 "ALKALOID# AD , Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 . . . . . . . . . . .7 . . . . . . . . . . .9 . . . . . . . . . . .6 . . . . . . . . . .13 . . . . . . . . .7 . . . . . . . .483 “USJE# A.D. CEMENTARNICA, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 . . . . . . . . . .11 . . . . . . . . . . .7 . . . . . . . . . . .2 . . . . . . . . . .23 . . . . . . . . .5 . . . . . . . .614 "PIVARA# SKOPJE AD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 . . . . . . . . . . .8 . . . . . . . . . . .8 . . . . . . . . . . .3 . . . . . . . . . .40 . . . . . . . . .2 . . . . . . . .665 #ELEKTROSTOPANSTVO NA MAKEDONIJA#, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 . . . . . . . . . . .1 . . . . . . . . . . .1 . . . . . . . . . .48 . . . . . . . . . . .1 . . . . . . . .23 . . . . . . . .756 "FER[PED# AD -SKOPJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 . . . . . . . . . . .6 . . . . . . . . . . .4 . . . . . . . . . . .4 . . . . . . . . . .32 . . . . . . . .12 . . . . . . . .827 "MAKEDONIJA# JP ZA AERODROMSKI USL. Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 . . . . . . . . . .15 . . . . . . . . . .22 . . . . . . . . . . .5 . . . . . . . . . .24 . . . . . . . . .8 . . . . . . . .868 #MAKEDONSKA PO[TA#, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 . . . . . . . . . .19 . . . . . . . . . .25 . . . . . . . . . . .8 . . . . . . . . . . .8 . . . . . . . .24 . . . . . . . .929 "GRANIT# AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 . . . . . . . . . .10 . . . . . . . . . . .3 . . . . . . . . . . .9 . . . . . . . . . . .5 . . . . . . . .56 . . . . . . .10510 j.p. ZA STOPAN. SO STANBEN I DEL. PROST. NA RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3 . . . . . . . . . . .4 . . . . . . . . . .23 . . . . . . . . . .26 . . . . . . . . . .38 . . . . . . . .15 . . . . . . .10911 #NAUM NAUMOVSKI-BORÊ# AD ORGAN. HEM. IND. Skopje . . . . . . . . . . . . . . .4 . . . . . . . . . . .5 . . . . . . . . . .10 . . . . . . . . . .42 . . . . . . . . . . .6 . . . . . . . .66 . . . . . . .13312 #@ITO LUKS# AD , Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 . . . . . . . . . .12 . . . . . . . . . .12 . . . . . . . . . .35 . . . . . . . . . .10 . . . . . . . .42 . . . . . . .12613 R@ LADNA VALAVNICA AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 . . . . . . . . . .18 . . . . . . . . . .14 . . . . . . . . . .44 . . . . . . . . . .18 . . . . . . . .37 . . . . . . .14114 #TODOR CIPOSKI MERXAN# #TETEKS# AD, Tetovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 . . . . . . . . . .17 . . . . . . . . . .15 . . . . . . . . . .29 . . . . . . . . . . .3 . . . . . . . .65 . . . . . . .14415 "BETON# AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 . . . . . . . . . . .9 . . . . . . . . . .17 . . . . . . . . . .28 . . . . . . . . . . .9 . . . . . . . .67 . . . . . . .14416 "TOPLIFIKACIJA# AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 . . . . . . . . . .26 . . . . . . . . . .27 . . . . . . . . . .12 . . . . . . . . . .45 . . . . . . . .21 . . . . . . .14717 "PELAGONIJA# AD ZEMJODELSKI KOMBINAT, Bitola . . . . . . . . . . . . . . . . .11 . . . . . . . . . .22 . . . . . . . . . .39 . . . . . . . . . .21 . . . . . . . . . .17 . . . . . . . .40 . . . . . . .15018 "11 OKTOMVRI# AD, Kumanovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 . . . . . . . . . .14 . . . . . . . . . .18 . . . . . . . . . .46 . . . . . . . . . .14 . . . . . . . .53 . . . . . . .15219 "EMO# A.D, Ohrid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 . . . . . . . . . .25 . . . . . . . . . . .6 . . . . . . . . . .45 . . . . . . . . . . .7 . . . . . . . .59 . . . . . . .16220 TK-CIGARI DOOEL, Prilep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66 . . . . . . . . . .16 . . . . . . . . . .13 . . . . . . . . . .18 . . . . . . . . . .26 . . . . . . . .30 . . . . . . .16921 "AVIOIMPEKS# AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40 . . . . . . . . . .33 . . . . . . . . . . .5 . . . . . . . . . .43 . . . . . . . . . .43 . . . . . . . . .6 . . . . . . .17022 JP MAKEDONSKA RADIO-TELEVIZIJA, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 . . . . . . . . . .34 . . . . . . . . . .34 . . . . . . . . . .32 . . . . . . . . . .11 . . . . . . . .38 . . . . . . .17223 MLEKARA AD, Bitola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 . . . . . . . . . .37 . . . . . . . . . .16 . . . . . . . . . .10 . . . . . . . . . .63 . . . . . . . . .4 . . . . . . .17624 #MAVROVO# AD ZA GRADE@NI[TVO, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 . . . . . . . . . . .3 . . . . . . . . . .11 . . . . . . . . . .50 . . . . . . . . . . .4 . . . . . . . .63 . . . . . . .18025 #BORO PETRU[EVSKI PAPUÂR# TUT. K. A.D., Kumanovo . . . . . . . . . . . . . . .17 . . . . . . . . . .21 . . . . . . . . . .45 . . . . . . . . . .49 . . . . . . . . . .30 . . . . . . . .27 . . . . . . .18926 MAKEDONIJATURIST AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 . . . . . . . . . .30 . . . . . . . . . .54 . . . . . . . . . .11 . . . . . . . . . .50 . . . . . . . .28 . . . . . . .19227 "REPLEK# AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 . . . . . . . . . .39 . . . . . . . . . .32 . . . . . . . . . .23 . . . . . . . . . .62 . . . . . . . . .9 . . . . . . .19928 TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP AD, Prilep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 . . . . . . . . . .13 . . . . . . . . . .51 . . . . . . . . . .38 . . . . . . . . . .53 . . . . . . . .36 . . . . . . .20029 #STRUMICA-TABAK# A.D., Strumica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 . . . . . . . . . .38 . . . . . . . . . .29 . . . . . . . . . . .7 . . . . . . . . . .29 . . . . . . . .51 . . . . . . .20130 VINARSKA VIZBA-TIKVE[ AD, Kavadarci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 . . . . . . . . . .28 . . . . . . . . . .33 . . . . . . . . . .36 . . . . . . . . . .42 . . . . . . . .32 . . . . . . .20231 #MAKEDONIJAPAT#, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 . . . . . . . . . .44 . . . . . . . . . .24 . . . . . . . . . .40 . . . . . . . . . .12 . . . . . . . .43 . . . . . . .20232 R@ VALAVNICA ZA LENTI AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 . . . . . . . . . .27 . . . . . . . . . .26 . . . . . . . . . .52 . . . . . . . . . .31 . . . . . . . .41 . . . . . . .20333 BLAGOJ \OREV AD, Veles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 . . . . . . . . . .42 . . . . . . . . . .41 . . . . . . . . . .17 . . . . . . . . . .36 . . . . . . . .33 . . . . . . .21434 EVROPA AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 . . . . . . . . . .41 . . . . . . . . . .43 . . . . . . . . . .58 . . . . . . . . . .27 . . . . . . . .17 . . . . . . .21535 JAVNO PRETPRIJATIE "KOMUNALNA HIGIENA#, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . .57 . . . . . . . . . .46 . . . . . . . . . .48 . . . . . . . . . .34 . . . . . . . . . .21 . . . . . . . .14 . . . . . . .22036 Jaka Tabak a d, Radovi{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 . . . . . . . . . .29 . . . . . . . . . .55 . . . . . . . . . .27 . . . . . . . . . .60 . . . . . . . .19 . . . . . . .22337 #ALUMINA#A.D., Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 . . . . . . . . . .23 . . . . . . . . . .31 . . . . . . . . . .51 . . . . . . . . . .25 . . . . . . . .64 . . . . . . .22438 #4 NOEMVRI# FABRIKA ZA [EKER AD, Bitola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 . . . . . . . . . .54 . . . . . . . . . .35 . . . . . . . . . .31 . . . . . . . . . .33 . . . . . . . .29 . . . . . . .22539 #LOZAR# POS AGRO INDUSTRISKI KOMBINAT, Bitola . . . . . . . . . . . . . . . .36 . . . . . . . . . .53 . . . . . . . . . .53 . . . . . . . . . .16 . . . . . . . . . .48 . . . . . . . .22 . . . . . . .22840 #MERMEREN KOMBINAT# AD, Prilep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 . . . . . . . . . .52 . . . . . . . . . .58 . . . . . . . . . .15 . . . . . . . . . .28 . . . . . . . .26 . . . . . . .23141 #VITAMINKA#AD, Prilep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56 . . . . . . . . . .56 . . . . . . . . . .38 . . . . . . . . . .14 . . . . . . . . . .52 . . . . . . . .16 . . . . . . .23242 @ITO VARDAR AD uvoz-izvoz, Veles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 . . . . . . . . . .35 . . . . . . . . . .19 . . . . . . . . . .39 . . . . . . . . . .44 . . . . . . . .48 . . . . . . .24043 #TEHNOMETAL VARDAR#AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 . . . . . . . . . .32 . . . . . . . . . .49 . . . . . . . . . .53 . . . . . . . . . .35 . . . . . . . .44 . . . . . . .24044 #LOTARIJA NA MAKEDONIJA AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 . . . . . . . . . .49 . . . . . . . . . .56 . . . . . . . . . .33 . . . . . . . . . .57 . . . . . . . .13 . . . . . . .19045 "TIPO# AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 . . . . . . . . . .31 . . . . . . . . . .36 . . . . . . . . . .62 . . . . . . . . . .19 . . . . . . . .58 . . . . . . .24146 #KELOG BRAUN I RUT#, Kumanovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 . . . . . . . . . .68 . . . . . . . . . .21 . . . . . . . . . .68 . . . . . . . . . .16 . . . . . . . . .1 . . . . . . .24247 "ENERGOMARKET#, skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 . . . . . . . . . .45 . . . . . . . . . .40 . . . . . . . . . .19 . . . . . . . . . .68 . . . . . . . .10 . . . . . . .24348 "MAKO[PED#, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 . . . . . . . . . .61 . . . . . . . . . .42 . . . . . . . . . .13 . . . . . . . . . .55 . . . . . . . .20 . . . . . . .24449 "ZEGIN# BLAGOJ DOOEL, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 . . . . . . . . . .50 . . . . . . . . . .20 . . . . . . . . . .25 . . . . . . . . . .67 . . . . . . . .25 . . . . . . .24750 TUT KOMBINAT-TUTUN DOOEL, Prilep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67 . . . . . . . . . .24 . . . . . . . . . .52 . . . . . . . . . .37 . . . . . . . . . .22 . . . . . . . .46 . . . . . . .24851 #KARPO[# FABRIKA AD, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 . . . . . . . . . .59 . . . . . . . . . .57 . . . . . . . . . .22 . . . . . . . . . .37 . . . . . . . .35 . . . . . . .25152 #MLAZ# P.O. A.D., Bogdanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .50 . . . . . . . . . .36 . . . . . . . . . .37 . . . . . . . . . .61 . . . . . . . . . .15 . . . . . . . .57 . . . . . . .25653 #ÎK# AD, Kumanovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 . . . . . . . . . .20 . . . . . . . . . .65 . . . . . . . . . .65 . . . . . . . . . .20 . . . . . . . .68 . . . . . . .25654 #VEROPULOS#, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42 . . . . . . . . . .48 . . . . . . . . . .28 . . . . . . . . . .24 . . . . . . . . . .61 . . . . . . . .61 . . . . . . .26455 #PROAKVA#, Struga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 . . . . . . . . . .51 . . . . . . . . . .64 . . . . . . . . . .47 . . . . . . . . . .46 . . . . . . . .31 . . . . . . .26756 KIMIKO GEORGI MILADINOV DOO, s. Moroi{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44 . . . . . . . . . .47 . . . . . . . . . .46 . . . . . . . . . .30 . . . . . . . . . .41 . . . . . . . .62 . . . . . . .27057 #VETEKS# C.O.AD, Veles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 . . . . . . . . . .58 . . . . . . . . . .59 . . . . . . . . . .20 . . . . . . . . . .49 . . . . . . . .34 . . . . . . .27158 #TRESKA-MEBEL AD, skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 . . . . . . . . . .43 . . . . . . . . . .66 . . . . . . . . . .64 . . . . . . . . . .34 . . . . . . . .47 . . . . . . .27559 #LEK-SKOPJE, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 . . . . . . . . . .57 . . . . . . . . . .50 . . . . . . . . . .63 . . . . . . . . . .66 . . . . . . . . .3 . . . . . . .29860 #MZT HEPOS# AD-SKOPJE, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48 . . . . . . . . . .55 . . . . . . . . . .63 . . . . . . . . . .54 . . . . . . . . . .39 . . . . . . . .45 . . . . . . .30461 #ILINDEN# AKCION. GRAD. DRU[., Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .63 . . . . . . . . . .40 . . . . . . . . . .61 . . . . . . . . . .56 . . . . . . . . . .51 . . . . . . . .49 . . . . . . .32062 Dru{tvo za AT[ TRANS VELES AD, Veles . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 . . . . . . . . . .60 . . . . . . . . . .47 . . . . . . . . . .55 . . . . . . . . . .47 . . . . . . . .60 . . . . . . .32363 JAVNO KOMUNALNO PRETPRIJATIE TETOVO CO, Tetovo . . . . . . . . . . . . . .37 . . . . . . . . . .63 . . . . . . . . . .67 . . . . . . . . . .60 . . . . . . . . . .59 . . . . . . . .39 . . . . . . .32564 #TAJMI[TE#AD, Ki~evo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 . . . . . . . . . .62 . . . . . . . . . .62 . . . . . . . . . .59 . . . . . . . . . .58 . . . . . . . .52 . . . . . . .33165 BRILIJANT DOOEL, [tip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 . . . . . . . . . .66 . . . . . . . . . .44 . . . . . . . . . .41 . . . . . . . . . .65 . . . . . . . .55 . . . . . . .33666 TINEKS-MT VLADIMIR DOOEL, Skopje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 . . . . . . . . . .67 . . . . . . . . . .30 . . . . . . . . . .66 . . . . . . . . . .56 . . . . . . . .54 . . . . . . .33767 XUMAJLIJA AD, Lozovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 . . . . . . . . . .65 . . . . . . . . . .60 . . . . . . . . . .57 . . . . . . . . . .54 . . . . . . . .50 . . . . . . .344

5 0 / 5 1

RANG LISTA NA GOLEMI FIRMI


1. REPUBLIKA MAKEDONIJA -^LENKA NA EVROPSKATA UNIJA -TRAJNA OPREDELBA I STRATE[KA CEL

1.1. Strate{ka cel

Integriraweto na Republika Makedonija vo Ev-ropskata unija pretstavuva nedvosmisleno izrazenstrate{ki interes i prioritetna cel vo kontinui-tet vo politikata na Republika Makedonija na sitenivoa na vlast. Vo izminatite 10 godini od osamosto-juvaweto i vo najte{kite momenti so koi se soo~uva-{e Republika Makedonija, ovoj strate{ki interes i

ovaa cel nikoga{ ne beadovedeni vo pra{awe.Nitu koga slabata iisto{tena ekonomijase soo~uva{e so multi-lateralnata i unilate-ralnata blokada na na-

{ite granici, nitu kogase soo~ivme so begalska-ta kriza predizvikana odvojnata vo Bosna i Her-cegovina, nitu koga sesoo~ivme so enormniot

tovar od begalskiotegzodus od Kosovo,

nitu koga denes-ka se soo~u-

vame so aktuelnata situacija na razre{uvawe navnatre{nite me|unacionalni odnosi. Naprotiv,kontinuirano niz site sobraniski i vladini sostavipostojano se rabote{e na taa cel. Vratata na Evrop-skata unija za vlez na Republika Makedonija vo seme-jstvoto na evropski nacii denes e otvorena za nas sopotpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija na 9 april vo Luksemburg. Procesot naratifikacija na Spogodbata e vo tek.

No, kontinuitetot i istrajnosta na patot kon Ev-ropskata unija e postojano sleden so razli~ni raz-misluvawa, dilemi, pra{awa. Koi se pri~inite {toRepublika Makedonija tolku insistira na {to emo`no pobrzo priklu~uvawe kon Evropskata unija ikoi se na{ite celi?

1.2. Pri~ini za ~lenstvo

Koja i da bilo koja analiza na pri~inite za inte-griraweto na Republika Makedonija vo Evropskataunija od istoriski, geografski, politi~ki, ekonoms-ki ili kulturolo{ki aspekt, na krajot }e rezultiraso identi~en zaklu~ok, Republika Makedonija e delod Evropa i neminovno }e stane i del od Evropskataunija. U{te edna mnogu va`na i vo ovoj moment mnoguevidentna pri~ina koja postoi i ja potkrepuvana{ata aspiracija za ~lenstvo vo Unijata e bezbed-nosta na Republika Makedonija i nejzinite gra|ani.Sosema e izvesno deka vo ramkite na Evropskata uni-ja i NATO strukturite bezbednosta na RepublikaMakedonija }e bide trajno re{ena.

1.3. Koi se celite

Osnovnite celi na integriraweto na RepublikaMakedonija bi moèle da se definiraat vo nasoka na

Dragan Tilev e dràvensovetnik koj rakovodi soSektorot za evropskiintegracii pri Vladata naRepublika Makedonija. Rodene 1961 godina vo Novo selo -Strumica, a diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje 1984 godina. So pove}eod 17 godini rabotno iskustvovo administracijataizvr{uval pove}e funkcii voMinisterstvoto za zdravstvo,Ministerstvoto za trud isocijalna politika kako {efna kabinetot na ministerot ikoordinator za me|unarodnasorabotka i Vladata naRepublika Makedonija kakorakovoditel na Oddelenietoza koordinacija nastranskite pomo{ti od 1997godina i rakovoritel naOddelenieto/Sektorot zaevropski integracii od 1999godina. Rakovodel nizame|unarodni proekti naKancelarijata za me|unarodnapomo{ na Evropskata unija, naprogramata FARE i drugi.Posetuval obuki zaFormulacija na politiki i~ovekovi resursi vo Va{ing-ton 1994 godina, zaUpravuvawe so proekti vo SanFrancisko 1998 godina i zaEvropski integracii vo Bri`1999 godina. U~esnik e napove}e konferencii odme|unaroden karakter,seminari i bilateralnisostanoci. Tilev bil ~len naglavniot Pregovara~ki tim zaSpogodbata za stabilizacija iasocijacija, a e ~len i naRabotnata grupa na Sovetot zasorabotka za harmonizacija nazakonodavstvoto, kako i naSovetot za sorabotka pome|uEvropskata unija i RepublikaMakedonija.Pokraj rakovodeweto soSektorot za evropskiintegracii, momentalno jaizvr{uva funkcijata i naSekretar na Rabotniotkomitet za evropskiintegracii pri Vladata naRepublika Makedonija,Sekretar na ministerskiotKomitet za koordinacija nastranskata pomo{ iPretsedava~ so Potkomitetotza usoglasuvawe nanacionalnoto zakonodavstvoso zakonodavstvoto naEvropskata unija.

DraganTILEV

EVROPSKATA UNIJA - STRATE[KA CEL NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Za prv pat, Evropskata unija preku Procesot za stabilizacija iasocijacija im nudi mo`nost za integracija na pet zemji od

regionot (Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovina, SRJugoslavija i Hrvatska) bazirana na progresiven pristap. Procesot

za stabilizacija i asocijacija nudi silni stimulacii zanavedenite zemji, no isto taka pred niv postavuva zna~ajni

politi~ki i ekonomski uslovi

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

5 2 / 5 3

E V R O P S K A I N T E G R A C I J A

konsolidacija na demokratskiot politi~ki sistem iunapreduvawe na pazarnata ekonomija, zabrzuvawe nasocijalniot i ekonomskiot razvoj, zajaknuvawe iprodlabo~uvawe na sorabotkata so zemjite ~lenki naEvropskata unija i zemjite kandidati za ~lenstvo,konsolidirawe na makedonskata pozicija na me|una-roden plan i promocija na makedonskiot identitetkako miroqubiva zemja celosno i bezrezervno orien-tirana kon integrativnite procesi. Vaka definira-nite celi ne se ekskluzivni celi samo na RepublikaMakedonija, tuku univerzalni celi, vo soodvetna de-finicija, na sekoj aspirant za ~lenstvo vo Evropska-ta unija.

1.4. Koi se koristite

I natamu vo odgovor na pra{aweto, zo{to ~lenst-vo vo Evropskata unija, moè da se navedat pove}eo~igledni koristi:

� Op{t ekonomski i socijalen razvoj stimuliranso stabilnoto politi~ko i ekonomsko opkruù-vawe;

� Zgolemena nacionalna sigurnost niz zaedni~ki-ot mehanizam na nadvore{na i bezbednosna po-litika;

� Mo`nost da se u~estvuva vo donesuvaweto naklu~nite odluki za idninata na Evropa i svetot;

� Dostapnost i otvoren edinstven evropski pazar(eden od najgolemite i sekako najmo}en pazar nasvetot);

� Predvidlivost na delovnite aktivnosti i nama-luvawe na rizikot;

� Mo`nost monetarnata unija da se iskoristi zanov razvoen impuls;

� Zgolemuvawe na trgovijata i sledewe na pravi-lata za konkurencija kako motivira~ki faktor;

� Voveduvawe novi tehnologii, novi proizvodi,evropski tehni~ki standardi;

� Novi mo`nosti za vrabotuvawe na makedonskitegra|ani, ili

poinaku re~eno, sosema nov podobar na~in na ì-veewe, na nivo na kvalitetot na ìvotot na demo-kratskite i ekonomski razvienite zemji -~lenki naEvropskata unija.

1.5. Negativni posledici

Dokolku Republika Makedonija vo dogledno vremene stane polnopravna ~lenka na Evropskata unija,osnovnite negativni posledici bi moèle da seposo~at vo faktot deka Makedonija bi bila nadvorod zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politikana Evropskata unija i nejzinite mehanizmi. Isto ta-ka, taa bi morala da se izbori za svojata me|unarodnapozicija i za svojata sigurnost, vo najgolem del sosopstveni sili, {to za mala zemja so slaba ekonomi-ja e dosta teòk i mnogu skap proces. Nie sme svedo-ci deka denes Republika Makedonija ne e ostavenanadvor od dejstvuvaweto na nadvore{nata i bezbed-nosna politika na EU, no sosema druga, i mnogu pore-laksirana, bi bila pozicijata vo ovie segmenti do-kolku sme ~lenka i del od politikata na EU. Natamu,dokolku ne stane ~lenka na Evropskata unija, Repub-lika Makedonija nema da ima mo`nost da u~estvuva,odnosno bi bila isklu~ena od procesot na donesuva-we odluki za klu~ni pra{awa za na{ata idnina iekonomski razvoj. Navistina, i vo ovoj moment, pos-tojat mehanizmi na konsultacii, no toa na sreden idolg rok ne moè da gi zadovoli interesite na Repub-lika Makedonija.

1.6. Tro{oci

Pra{aweto na celta - integrirawe vo Evropskataunija, vsu{nost e pra{awe na dinamikata i na cenatana toj proces. Se razbira deka integracijata vo Ev-ropskata unija }e ja ~ini mnogu Republika Makedo-nija, no fakt e deka dokolku sakame povisok kvalitetna ìveewe, cenata vo najgolem del }e mora da se pla-ti, nezavisno dali i koga }e staneme ~lenka na Ev-ropskata unija. Mora da se bide objektiven i da sepriznae deka do sega Republika Makedonija i pokrajjasno izrazenata politi~ka volja za ~lenstvo vo EU,ne se osmeli, delumno i poradi objektivni pri~ini,podlaboko da zabrazdi so sopstveni sredstva vo pro-cesot na integrirawe. Do sega prete`no se potpirav-me na sredstvata {to gi dobivavme niz razni fondo-vi od Evropskata unija ili nejzinite zemji ~lenki. Zada moè procesot da se intenzivira i da dobie vo se-rioznost, mora neminovnite tro{oci da se vklopatvo buxetskite proekcii, i toa pred s¢, tro{ocite za:

� Harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvoso ona na Evropskata unija, so razvieni mehaniz-mi za monitoring na implementacijata na novo-to zakonodavstvo;

� Reforma na javnata administracija so cel zanejzino zajaknuvawe i osposobuvawe da funk-

Za da moè da se intenzivira procesot na integracija,neminovnite tro{oci mora da se vklopat vo buxetskiteproekcii, i toa pred sè, tro{ocite za harmonizacija nanacionalnoto zakonodavstvo, reforma na javnataadministracija i vospostavuvawe na neohodnatainstitucionalna infrastruktura za integrirawe vo Unijata


cionira soglasno so novite nadle`nosti i,� Vospostavuvawe na neohodna institucionalna

infrastruktura za integrirawe vo Evropskataunija.

1.7. Kriteriumi

Pred da se stekne statusot na polnopravna ~lenka,neminovno mora da se ispolnat niza precizno i stro-go utvrdeni kriteriumi i pravila, a za toa neizos-tavno treba da se vpregnat i iskoristat site raspo-loìvi sili i resursi. Vo 1993 godina na Kopenha-genskiot samit, zemjite ~lenki na Evropskata unijase dogovorija za politi~kite, ekonomskite i drugi-te, kriteriumi, koi treba da gi ispolni sekoja zemjaaspirant. Podocna, ovie kriteriumi bea nadopolne-ti i pojasneti na samitite vo Madrid (1995), Luksem-burg (1997) i Helsinki (1999).

Politi~kite kriteriumi se odnesuvaat na sled-nite osnovni pra{awa:

� Demokratija i vladeewe na pravoto;� ôvekovi prava, i� Po~ituvawe i za{tita na pravata na malcinst-

vata.Republika Makedonija, vo osnova, gi ispolnuva po-

liti~kite kriteriumi, se razbira dokolku se spore-duvame so zemjite kandidati, a ne so zemjite ~lenkina Evropskata unija. No, sekoja zemja ima svoja speci-fi~na situacija i odredeni pra{awa imaat razli~naspecifi~na teìna na razli~ni geografski prosto-ri. Sepak, krajnata ocenka za ispolnuvaweto na oviekriteriumi ja dava Evropskata unija.

Ekonomskite kriteriumi e daleku pote{ko da seispolnat onaka kako {to e predvideno vo Kopenha-gen:

� Postoewe na funkcionalna pazarna ekonomija{to bi zna~elo slobodna aktivnost na pazarni-te sili, kako i liberalizirani ceni i trgovija;

� Ne postojat barieri za vlez i izlez na pazarot;� Pravniot sistem e vospostaven, a zakonite i do-

govorite dosledno se izvr{uvaat;� Postignata e makroekonomska stabilnost, {to

pretpostavuva cenovna stabilnost i odr`livijavni finansii i nadvore{en dolg;

� Finansiskiot sektor e dovolno razvien za damoè da gi kanalizira za{tedite kon produkti-ven razvoj;

� Kapacitet da se izdrì pritisokot na konku-rencijata i pazarnite sili vnatre vo Evropska-ta unija. Tuka, osnovnoto pra{awe e dali eko-nomskite subjekti imaat kapacitet da se adapti-

raat i dali vo dràvata ima povolna klima ipoddr{ka na nivnata adaptacija, {to ponatamubi zna~elo:

� Dovolen stepen na makroekonomska stabilnostza da moàt ekonomskite subjekti polesno dadonesuvaat delovni odluki;

� Dovolen kvantum na ~ove~ki i fizi~ki kapitalpo soodvetna cena, vklu~itelno i infrastruktu-ra (energija, telekomunikacii, transport), is-traùvawe i razvoj i perspektiva za razvoj voovie poliwa;

� Do koj stepen vladata niz svojata politika izakonodavstvo vlijae na konkurencijata prekutrgovskata politika, dràvnata pomo{, poddr-{kata na malite i sredni pretprijatija i sl.;

� Stepenot i intenzitetot na trgovska integraci-ja na zemjata so Evropskata unija, po obem i vidna trgovska razmena;

� Brojot, odnosno proporcijata na malite i sred-nite pretprijatija, delumno zatoa {to tie seadaptiraat polesno i pobrzo, a delumno zatoa{to golemite firmi imaat otpor kon promeni.

Pokraj politi~kite i ekonomskite kriteriumi zavlez vo Evropskata unija postojat i t.n. drugi obvrs-ki za ~lenstvo:

� Priznavawe i bezuslovno prifa}awe na celiteza politi~ka, ekonomska i monetarna unija vo{to porana faza i nivno inkorporirawe vo te-kovnite nacionalni politiki;

� Celosno i bezrezervno prifa}awe na zaedni~-kite pridobivki (acquis);

� Razvien kompetenten administrativen i sudskikapacitet za primena na usvoenite zaedni~kipridobivki (acquis).

Ispolnuvaweto na ovie kriteriumi e preduslov za~lenstvo vo Evropskata unija, i nitu edna zemja sotakvi aspiracii ne }e moè da go izbegne. Dinamika-ta na ostvaruvaweto na celta zavisi, pred s¢, od sami-te nas, a potoa i od Evropska unija, taka {to proce-sot na integrirawe e dvonaso~en.

2. REPUBLIKA MAKEDONIJA -DEL OD EVROPSKATA UNIJA -STRATE[KA CEL I INTERESI NA UNIJATA

2.1. Strate{ki interes i prioritet

Odlukata za pro{iruvawe na Evropskata unija popa|aweto na berlinskiot zid e od istoriski karak-ter. So priklu~uvaweto na zemjite od Centralna,

5 4 / 5 5


Isto~na i Jugoisto~na Evropa, Evropskata unija }edobie nad 120 milioni novi ìteli i vkupno }e broinad 520 milioni ìteli. Po brojnost, a imaj}i gipredvid i ekonomskata, politi~kata i voenata mo}na toj prostor, izvesno e deka se raboti za novo iscr-tuvawe na svetskata karta na interesi. Sosema e jas-no deka i Republika Makedonija e del od toj prostori interes.

Spored Ginter Ferhojgen, ~len na Evropskata ko-misija zadolèn za procesot na pro{iruvaweto naEvropskata unija, "pro{iruvaweto e istoriska mo`-nost, no i obvrska za Evropskata unija, pa ottuka ieden od nejzinite najvisoki prioriteti#. Evropskataunija podolgo vreme se podgotvuva za ovoj proces sousvojuvawe na niza odluki, dokumenti, mobilizirawena administrativnite kapaciteti i neophodnite ne-povratni i kreditni sredstva.

2.2. Centralna i Isto~na Evropa

Koristej}i gi instrumentite za poddr{ka niz svo-jata pred-pristapna strategija (Evropa dogovori,Pristapno partnerstvo, FARE, ISPA, SAPARD,EIB), Evropskata unija gi stavi vo polna brzinaprocesite na priklu~uvawe na zemjite od Centralnai Isto~na Evropa, ê{ka , Estonija, Ungarija, Pol-ska, Slovenija (zemji od prviot bran za pro{iruva-we), Bugarija, Romanija, Slova~ka, Latvija, Litvani-ja (zemji od vtoriot bran na pro{iruvawe), dopolne-ti so Malta, Kipar i Turcija. Se o~ekuva deka ve}ena slednite izbori za Evropskiot parlament vo 2004godina nekoi od zemjite kandidati ve}e }e u~estvu-vaat kako zemji ~lenki na Evropskata unija.

2.3. Jugoisto~na Evropa

Iako izdvoeni vo posebna grupa, zemjite od Jugois-to~na Evropa neizostavno se i }e bidat del od proce-sot na pro{iruvawe na Evropskata unija. Unijatatoa jasno go stavi do znaewe, go afirmira{e vo pove-}e navrati i go potvrduva niz tekovnite aktivnostii idnite planovi.

,,Balkanot e del od Evropa. Nie sme, kako i dosega,na ist brod. Na{eto minato i na{ata idnina se in-timno povrzani. Na{ite lu|e sakaat isti ne{ta,mir, stabilnost, visok standard, sloboda# (Kris Pa-ten, ~len na Evropskata komisija nadleèn za nad-vore{ni odnosi, pretstavuvaj}i go negovoto vidu-vawe za Strategijata na Evropskata unija za Balka-not, juli 2001 godina, Brisel).

Za perspektivite na Jugoisto~na Evropa na patotkon Evropskata unija, sosema jasno i direktno se pro-

iznese Evropskiot sovet na Samitot vo Keln (juni1999 godina), pri {to u{te edna{ ja reafirmirapodgotvenosta na Unijata poblisku da gi privle~ezemjite od regionot (JIE) so perspektiva za celosnaintegracija vo svoite strukturi, se razbira zavisnood ispolnuvaweto na zacrtanite i ve}e spomnati Ko-penhagenski kriteriumi, a vrz osnova na Amsterdam-skiot dogovor.

Evropskiot sovet be{e u{te podeciden na Sami-tot vo Santa Marija De Feria (juni 2000 godina), ko-ga potvrdi deka negova cel i ponatamu e celosnamo`na integracija na zemjite od regionot (JIE) vopoliti~kite i ekonomski tekovi vo Evropa prekuProcesot za stabilizacija i asocijacija, politi~ki-ot dijalog, liberalizacija na trgovijata i sorabotkavo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti. U{tepove}e, na samitot be{e istaknato deka, site zaseg-nati zemji se potencijalni kandidati za ~lenstvo voEvropskata unija.

2.4. Republika Makedonija -del od Jugoisto~na Evropa

I Republika Makedonija e del od Jugoisto~na Ev-ropa, del od Balkanot i del od strate{kiot interesna Evropskata unija. Toa e potvrdeno i so potpi{u-vaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacijapome|u Evropskite zaednici i nejzinite zemji ~len-ki i Republika Makedonija na 9 april 2001 godina voLuksemburg. Preambulata od Spogodbata jasno gi de-finira zaemnite nameri na Republika Makedonija iUnijata i nejzinite zemji ~lenki, kako i osnovatavrz koja tie se dogovaraat, imaj}i gi predvid aktitei povelbite na Me|unarodnata zaednica vo oddelnioblasti koi se dogovaraat vo ramkite na Procesot zastabilizacija i asocijacija.

Vo ramkite na preambulata e pomestena t.n. evolu-tivna klauzula, so koja se povikuva na podgotvenostana EU da ja integrira Republika Makedonija vo naj-golema mo`na merka vo politi~kite i ekonomskitetekovi na Evropa, a nejziniot status se definira ka-ko potencijalen kandidat za ~lenstvo vo EU, vrz os-nova na Dogovorot za EU i ispolnuvawe na defini-ranite kriteriumi. Od nizata razli~ni vidovi naasocijativni spogodbi, samo Evropskite spogodbisklu~eni so Centralno i Isto~no evropskite zemji isega Spogodbite za stabilizacija i asocijacija ja so-dràt evolutivnata klauzula so perspektiva za idno~lenstvo vo Evropskata unija.

Dokolku postoeja i najmali skrieni dilemi okoluperspektivite za ~lenstvo na Republika Makedonijavo Evropskata unija, izjavite dadeni za vreme na pot-


pi{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asoci-jacija, nedvosmisleno gi otstranuvaat. Ministerka-ta za nadvore{ni raboti na [vedska, Ana Lint vofunkcija na pretsedava~ na EU izjavi: "Dobre doj-dovte vo pro{irenoto evropsko semejstvo#. Istotogo povtori i g-dinot Havier Solana, visok pretstav-nik za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politi-ka na EU, koj naglasi deka idninata na gra|anite naRepublika Makedonija e vo Evropa i zatoa treba dase vloàt site napori za politi~ka i ekonomska in-tegracija vo Evropskata unija, dodeka komesarot zanadvore{ni odnosi na Evropskata komisija, Kristo-fer Paten oceni deka se raboti za istoriski ~in zaRepublika Makedonija, no isto taka i za istoriski~in za Unijata. Ovie izjavi se samo potvrda na kon-zistentnata politika na Evropskata unija kon Re-publika Makedonija i otvorenata poddr{ka i pomo{koi Republika Makedonija gi dobiva i }e gi dobivaza {to pobrzo integrirawe vo Evropskata unija.

3. OPERACIONALIZACIJA NASTRATEGIJATA NA EVROPSKATA UNIJA ZA JUGOISTO^NA EVROPA / REPUBLIKA MAKEDONIJA

3.1. Pakt za stabilnost

Vo funkcija na ostvaruvawe na strate{kata cel zazabrzana evropska integracija na zemjite od Jugois-to~na Evropa, kako i pridones kon nivnite napori zaobezbeduvawe na traen mir, stabilnost i ekonomskipodem usvoen e Paktot za stabilnost kako inicijati-va na EU na samitot na Evropskiot sovet vo juni 1999godina vo Keln. Poddr{kata na Paktot za stabilnosti aktivniot pristap vo realizacijata na negoviteceli se potvrdeni so Rezolucijata za odnosot i ulo-gata na Republika Makedonija vo aktivnositite naPaktot za stabilnost, ednoglasno usvoena od Sobra-nieto na Republika Makedonija vo fevruari 2000 go-dina, so {to be{e potvrdena poddr{kata na site po-liti~ki subjekti za realizacija na ovaa inicijativa.

Pridonesot na Unijata vo Paktot za stabilnost serealizira preku politi~ka i ekonomsko-finansiskapoddr{ka na zemjite od Jugoisto~na Evropa. So ot-po~nuvaweto na Procesot za stabilizacija i asocija-cija se aktiviraat dvata klu~ni instrumenti za pod-dr{ka na zemjite od Jugoisto~na Evropa za integra-cija vo EU, i toa: novata Spogodba za stabilizacija iasocijacija za regulirawe na dogovornite odnosi inoviot finansiski instrument KARDS. EU se javuvakako najgolem finansier na proektite {to se real-iziraat vo ramkite na Paktot za stabilnost.

3.2. Proces za stabilizacija i asocijacija

Za prv pat, EU preku Procesot za stabilizacija iasocijacija na pet zemji od regionot (Makedonija,Albanija, Bosna i Hercegovina, SR Jugoslavija i Hr-vatska) im nudi mo`nost za EU integracija baziranana progresiven pristap, zavisno od situacijata vopooddelnite zemji. Procesot za stabilizacija i aso-cijacija nudi silni stimulacii za navedenite zemji,no, isto taka, pred niv postavuva zna~ajni politi~kii ekonomski uslovi. Posebno se akcentira potrebataza zajaknuvawe i intenzivirawe na regionalnata so-rabotka.

Za da se ostvarat pobliski odnosi so EU, pettezemji }e mora da go naso~at nivniot politi~ki, eko-nomski i institucionalen razvoj kon vrednostite imodelite na EU, {to zna~at demokratija, po~ituva-we na ~ovekovite prava i pazarna ekonomija.

Sodrìnata na ovoj nov proces, kako kombinacijana postojnite nadgradeni instrumenti i novite ini-cijativi e:

� razvoj na Spogodbata za stabilizirawe i asoci-rawe, kako nov vid na dogovorni odnosi, imaj}ija predvid sostojbata na sekoja zemja, so perspek-tiva za ~lenstvo vo EU vrz osnova na Amster-damskiot dogovor, se razbira, po ispolnuvawetona Kopenhagenskite kriteriumi;

� razvoj na postojnite ekonomski i trgovski odno-si so i vnatre vo regionot;

� razvoj i delumna reorientacija na postojnataekonomska i finansiska pomo{;

� zgolemena pomo{ za demokratizacija, gra|anskoop{testvo, obrazovanie i nadgradba na institu-ciite;

� koristewe na novi mo`nosti za sorabotka vorazli~ni poliwa, vklu~itelno pravda i vna-tre{ni raboti (osobeno po vleguvaweto vo silana Amsterdamskiot dogovor), kako i,

� razvoj na politi~kiot dijalog, vklu~itelno i naregionalnoto nivo.

3.3. Spogodba za stabilizacija i asocijacija

Vrz osnova na odlukite na Sovetot za op{ti rabo-ti od 26 april 1999 godina i upotrebenata termino-

Vo postojana sorabotka i koordinacija so MMF i Svetskatabanka, i pokraj site te{kotii so koi se sudira Republika

Makedonija na patot na tranzicija i realizacija na reformite,kako niedna druga zemja vo Evropa, postignati se vidni

rezultati

5 6 / 5 7


logija vo Paktot za stabilnost, Evropskata unija ot-vori nov Proces za stabilnost i asocirawe, ~ij ele-ment e i noviot vid na Spogodba za stabilizirawe iasocirawe. Kako preferencijalna spogodba, treba dapridonese kon ekonomska i politi~ka stabilnost nazemjata i regionot, kako i vospostavuvawe na asoci-jacija me|u Republika Makedonija i EU.

Pokonkretni celi na Spogodbata za stabilizacijai asocijacija se:

� da se pribliì regionot do celosna integraci-ja vo strukturite na Unijata;

� da se poddrì konsolidacijata na demokratija-ta, vladeeweto na pravoto, ekonomskiot razvoj ireformite, soodvetnata administrativna struk-tura i regionalnata sorabotka;

� da se vospostavi formalizirana ramka za poli-ti~ki dijalog, na bilateralno i regionalno ni-vo;

� da se promoviraat ekonomskite odnosi, trgovi-jata, investiciite, politikata na pretprijati-jata, transportot i razvojot i sorabotkata vooblasta na carinata, so perspektiva za pobliskaintegracija vo svetskiot trgovski sistem, vklu-~itelno i mo`nosta za vospostavuvawe slobodnatrgovska zona ili zoni, otkako }e bide postig-nat progres vo ekonomskite reformi;

� da se obezbedi osnova za sorabotka vo oblasta napravdata i vnatre{nite raboti;

� da se obezbedi osnova za ekonomska, socijalna,gra|anska, obrazovna, nau~na, tehnolo{ka, ener-getska, kulturna sorabotka i sorabotka vo ob-lasta na ìvotnata sredina, poddràna so pro-grami za pomo{ vo aproksimacijata na zakono-davstvoto so ona na Evropskata unija.

3.4. Finansiski instrumenti

Evropskata unija gi definira{e i vidovite i us-lovite na finansiska sorabotka koja bi ovozmoìlarealizirawe na obvrskite koi proizleguvaat od Spo-godbata za stabilizacija i asocijacija, a koi }e £ po-mognat na Republika Makedonija vo ostvaruvawetona Kopenhagenskite kriteriumi. Sorabotkata bi bi-

la vo forma na grantovi (nepovratna pomo{), kredi-ti, makrofinansiska pomo{ i direktna buxetskapoddr{ka.

So Regulativata na Evropskata unija od 5.12.2000godina ve}e e definirana pomo{ta za Republika Ma-kedonija, Albanija, BiH, Hrvatska i Jugoslavija koja}e se operacionalizira preku Programata KARDS.Finansiskiot paket za sproveduvawe na programataza periodot 2000-2006 godina iznesuva 4.650 milionievra za site pet zemji-potencijalni kandidati za~lenstvo vo EU. Pomo{ta }e se realizira preku de-finirawe na strate{ki dokument za zemjata vo peri-odot 2000-2006 godina, podgotovka na pove}egodi{niindikativni programi za trigodi{ni periodi i go-di{ni programi za akcija.

Kreditite i drugata finansiska pomo{ }e se ost-varuvaat preku pointenzivno koristewe na sredstvaod Evropskata investiciona banka, a po barawe naRepublika Makedonija za posebni potrebi, vo koor-dinacija so me|unarodnite finansiski institucii,moè da se dodeli i makrofinansiska pomo{ vrz is-klu~itelni osnovi. Isto taka, Evropskata unija mo-è da obezbedi sredstva i za direktna buxetska pod-dr{ka na Republika Makedonija.

4. OPERACIONALIZACIJA NA STRATE[KATA OPREDELBA NAREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA VLEZ VO EVROPSKATA UNIJA

Evropskata unija pravi golemi i kontinuirani na-pori za realizirawe na svojot strate{ki interes -priklu~uvawe na ovoj del od Evropa vo svoeto jato.Pritoa, angaìra zna~itelen administrativen po-tencijal i ogromni sredstva od svoite dano~ni ob-vrznici. No, integracioniot proces, kako {to vo po-ve}e navrati e konstatirano e dvostran proces. Netreba postojano i isklu~ivo da se osvrnuvame na toa{to drugite pravat za nas, tuku i {to nie samite vlo-ùvame vo na{ata idnina. Pra{aweto e pove}e {totreba Republika Makedonija da napravi i dali pravis¢ za da go zabrza svoeto pribliùvawe kon Evrop-skata unija. Vedna{ moè da se zaklu~i deka Repub-lika Makedonija ima vnatre{en neiskoristen po-tencijal za mnogu, mnogu pove}e, no deka na{iot patdo Unijata nema da bide nitu lesen, nitu kus.

[to Republika Makedonija neizostavno mora danapravi na patot za vlez vo semejstvoto na razvieni-te demokratii i ekonomii, i {to Republika Makedo-nija pravi:

4.1. Da gi zaokruì ekonomskite reformi i da


obezbedi funkcionirawe na pazarnata ekonomija so siot praven i institucionaleninstrumentarium za za{tita

Vo postojana sorabotka i koordinacija so MMF iSvetskata banka i pokraj site te{kotii so koi se su-dira Republika Makedonija na patot na tranzicija irealizacija na reformite, kako niedna druga zemjavo Evropa, se postignati vidni rezultati i se defi-nirani natamo{nite pravci. Poradi momentnatasostojba, nekoi od celite moàt da se reprogramira-at, no sosema e jasno deka tie vo dogledno vreme }ebidat realizirani.

4.2. Da definira i implementira realisti~na razvojna politika

Razvojnata politika so dinamika koja e ostvarliva}e obezbedi pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto,malite i srednite pretprijatija, izvozno orientira-nite industrii, zemjodelskoto proizvodstvo, se' vonasoka na konkurentno proizvodstvo, koe }e moè dase plasira na otvoreniot edinstven evropski pazar,so kontinuiran i kontroliran kvalitet po evropski-te standardi. Ve}e e lansirana i posebnata Nacio-nalna programa za kvalitet so potrebna zakonska,institucionalna, kadrovska i finansiska podloga.

4.3. Bezrezervno da gi realizira site prezemeni obvrski so Spogodbata za stabilizacijai asocijacija i Privremenata spogodba, kako irelevantnite Aneksi i Protokoli

Ve}e se izgotveni i prezentirani Akcioniot planza implementacija na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija kako zbir na kratkoro~ni i srednoro~nimerki koi treba da se realiziraat so utvrdeni nosi-teli i dinamika, Nacionalnata programa za usogla-suvawe na nacionalnoto so evropskoto zakonodavst-vo so utvrdeni prioritetni oblasti i zakonski ipodzakonski akti koi treba da se usoglasat, so nosi-teli i rokovi za realizacija i Matricata za sledewena implementacijata na SSA kako instrument za sle-dewe i pottiknuvawe na realizacijata na obvrskite.

4.4. Da obezbedi brza i celosna transpozicijana evropskoto zakonodavstvo vo nacionalnoto zakonodavstvo, paralelno so {iroka reformana sudstvoto i sudskata administracija

Za ovaa cel e izgotvena posebna Metodologija zaharmonizacija na zakonodavstvoto i tehni~kite reg-

ulativi so koja se utvrduva postapkata pri transpo-zicijata na zakonodavstvoto, kako i institucional-niot mehanizam koj se vospostavuva i se stava vofunkcija na ovaa obvrska. Formirano e telo za pre-veduvawe na evropskoto zakonodavstvo, koe e isklu-~itelno obemno, kompleksno i terminolo{ki te{-ko. Osnovan e i poseben Potkomitet za usoglasuvawena zakonodavstvoto so 27 rabotni grupi po pooddel-ni oblasti so vkupno okolu 350 eksperti. Reformatana sudstvoto i sudskata administracija e vo tek sospecijalno dizajnirani proekti za toa, pred s¢, fi-nansirani od strana na Evropaskata unija.

4.5. Da ja prodolì i zaokruì reformatana javnata administracija

Celta e gradewe na mala, efikasna i kompetentnaadministracija so kapacitet {to }e moè da se nosiso predizvicite na novoto evropsko zakonodavstvo i{to }e moè nepre~eno da komunicira so evropskiteinstitucii. Potrebno e intenzivirawe i doslednarealizacija na Strategijata za reforma na javnataadministracija i soodvetnite operativni planovi,kako i realizacijata na Strategijata za reforma nalokalnata samouprava. Za da se podigne kapacitetotna administracijata po pra{awata vrzani so proce-sot na Evropska integracija, izgotvena e i se reali-zira Strategija za EU trening na dràvnite slu`be-nici.

4.6. Da go doizgradi, zajakne i pro{iriinstitucionalniot mehanizam za upravuvawe, koordinacija i sinhronizacija na procesotna evropska integracija

Mehanizmot e neophodno da postoi, no i da bide so-odvetno ekipiran, koordiniran i naso~en, so cel dase izbegnat konfuzii i dvojni tro{oci, i maksimal-no da se iskoristat raspoloìvite potencijali. Ovazna~i intenzivirawe na rabotata na Komitetot zaevro-atlantski integracii, Rabotniot komitet zaevropski integracii, zna~itelno zajaknuvawe naSektorot za evropski integracii vo Vladata i sood-vetnite oddelenija vo ministerstvata, zajaknuvawe ina politi~kiot del na Sektorot za Evropska unija voMNR, kako i na{ata Misija pri Evropskata komisi-ja vo Brisel.

4.7. Da se zabrzaat i celosno da se realiziraat site programi/proekti

Eden del od programite/proektite koi se na raspo-

5 8 / 5 9


lagawe od strana na Evropskata unija za RepublikaMakedonija (FARE, OBNOVA, KARDS, ECHO,EIB) i od zemjite ~lenki na Evropskata unija dode-leni na bilateralna osnova, kako i od drugi donato-ri, se sudiraat so problemot na apsorpcionata mo}na makedonskata administracija, nedovolnata posve-tenost, otsustvo na profesionalizam, oseten diskon-tinuitet na site nivoa i sl. Toa se negativni pojavikoi treba vo najkus moèn rok celosno da se elim-iniraat. Pomo{ta {to £ se dava na Republika Make-donija i ponudenata mo`nost da se kompenziraat od-redeni finansiski nedostatoci so nepovratni sred-stva od strana ne smee da se propu{ta. Toa bitno vli-jae na dinamikata na reformite i na brzinata napribliùvaweto na Republika Makedonija kon Ev-ropskata unija.

4.8. Da se obezbedat soodvetni, vo ramkite na mo`nostite, no vo soglasnost so glasno izrazeniot prioritet za evropska integracija, buxetski sredstva koi komplementarno }e se koristat so sredstvata od Evropskata unija i nejzinite ~lenki i drugite stranski donacii

Realno e da se istakne deka dosega ne se izdvojuva-ni dovolno sredstva od Buxetot na Republika Make-donija za poddr{ka i pottiknuvawe na procesot naevropska integracija. Toa vedna{ }e mora bitno dase promeni i korigira vo nasoka na osloboduvawe napotrebna finansiska podloga za procesot nepre~enoda se odviva.

VOVEDKako pove}eto evropski nacionalni ekonomii, Re-

publika Makedonija e na sredinata na demografska-ta transformacija koja }e rezultira so dramati~nozgolemuvawe na soodnosot na staro naselenie nas-proti rabotosposobno naselenie. Ovoj soodnos, ~es-to narekuvan "stepen na zavisnost# sega e 25%, no seo~ekuva rapidno da se zgolemi na 35% do 2020 godina,50% do 2040 godina i moèbi na 60% do 2060 godina.1

Stareeweto na naselenieto }e ima zna~ajno vli-janie vrz zadolìtelniot penziski sistem na zemja-ta, koj se finansira na t.n. pay-as-you-go (PAYG) osno-va. Vo PAYG sistemot, pridonesite se pribiraat od

osigurenicite vo sis-temot i vedna{ se

transferiraat zaisplata na pen-

ziite na te-kovnite pen-z i o n e r i .Vakov sis-tem lesno sefinansirakoga soodno-sot penzio-neri/osigu-

renici e

nizok, a te{kotii se javuvaat vo finansiraweto pripostoewe na obraten soodnos. Demografskite prome-ni (usloveni od opa|aweto na stapkata na nataliteti prodolèniot ìvoten vek na naselenieto), kako ivisokiot procent na nevrabotenost, }e rezultiraatso zgolemuvawe na soodnosot penzioneri/osigureni-ci vo Republika Makedonija, {to }e go intenzivirafiskalniot pritisok so koj }e se soo~i sistemot (s¢pogolem del od buxetskite prihodi }e bide potrebenza pokrivawe na deficitot vo penziskiot sistem).Tipi~no, vladite odgovaraat na zgolemeniot fiska-len pritisok preku zgolemuvawe na stapkata na pri-donesi, poka~uvawe na starosnata granica za penzio-nirawe i preku namaluvawe na zamenskata stapka.2

Dodeka ovie promeni pomagaat da se namali fiskal-niot pritisok, tie isto taka go pravat sistemot po-malku atraktiven za u~esnicite vo nego, zgolemuvaj-}i ja verojatnosta deka vrabotenite }e se odlu~at daoperiraat vo neformalniot sektor (za da odbegnatpla}awe na socijalni pridonesi i danoci). Poraditoa, penziska reforma koja silno gi zaostruva uslo-vite na postojniot PAYG sistem, ne e mnogu atraktiv-na solucija.

Mnogu vladi so PAYG sistemi imaat razvieno poad-ekvatni solucii so koi gi adresiraat demografskitepromeni. Namesto silno zaostruvawe na uslovite napostojniot PAYG sistem, ovie zemji3 ja imaat izmene-to osnovnata struktura na penziskiot sistem prekuprenaso~uvawe kon kapitalno finansiran sistem(ili pak me{avina na dvata metodi na finansirawe).Za razlika od PAYG sistemot, kapitalno-finansira-niot sistem e relativno imun na promenite vo demo-grafskiot faktor. Vo nego, pridonesite na sekoj


Privatnite penziski fondovi so tek na vreme }e stanat dominantni"igra~i" na makedonskiot pazar na kapital. Kako nositeli na

zadolìtelnoto penzisko osiguruvawe, }e im obezbedat nagra|anite siguren i profitabilen kanal preku koj }e gi

investiraat za{tedite, a kako institucionalni investitori }e go"razdviàt" pazarot na kapital vo zemjata

REFORMATA NA PENZISKIOTSISTEM VO MAKEDONIJA

Aleksandra Na}eva epomo{nik na ministerotza finansii irakovoditel na Sektorotza supervizija naosiguruvaweto, a voedno iKoordinator na Proektotza reformi vo javnataadministracija. Rodena evo 1974 godina, adiplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1998 godina nanasoka - finansisko-smetkovodstvenmenaxment, i istatagodina e zapi{ana napostdiplomski studii naEkonomskiot fakultet voSkopje, nasoka - monetar-na ekonomija. Vo periodot1998-2000 rabotela kakoKoordinator na Proektotza reforma na penziskiotsistem vo Ministerstvotoza trud i socijalnapolitika. Od mart 2000godina raboti kakosovetnik na ministerotza finansii vo Sektorotza finansiski sistem, ana tekovnata dol`nost enaimenuvana vo juniminatata godina.U~estvuvala na golem brojme|unarodni seminari ikonferencii zaprofesionalnousovr{uvawe od oblastana makroekonomijata isocijalnata politika.^len e na Upravniotodbor na Fondot zaosiguruvawe na depoziti.

1) Izvor: Oficijalen izve{taj za 2000 godina, Aktuarska edinica pri Fondot za PIOM.2) Zamenskata stapka e definirana kako procent so koj se opredeluva penzijata od penziskata osnova.

3) Me|u zemjite koi ve}e imaat vovedeno kapitalno-finansiran stolb se: Ungarija, Polska, île, Argentina,Bolivija i drugi.


AleksandraNA]EVA

osigurenik se deponiraat na individualna investi-ciona smetka, a ne se transferiraat za isplata napenziite na tekovnite penzioneri. Sredstvata od in-dividualnite smetki moàt da bidat investirani vobankarski depoziti, dràvni obvrznici, akcii i os-tanati finansiski instrumenti.4 Po dostignuvawena godinite na penzionirawe, ovie sredstva se pret-voraat vo anuiteti preku koi se realiziraat penzis-kite isplati. Na ovoj na~in, sekoj vraboten go fi-nansira sopstvenoto penzionirawe, a ne se potpirana pridonesite transferirani od pomladite genera-cii. Kako rezultat na postoeweto na individualnismetki, kapitalno-finansiraniot sistem e pomalkuranliv na demografskite promeni, otkolku {to ePAYG sistemot. [to e u{te pozna~ajno, etablirawe-to na kapitalno-finansiraniot sistem go promovirarazvojot na pazarot na kapital, i preku nego vlijaena zgolemuvawe na potencijalnata stapka na rast nanacionalnata ekonomija.

Dodeka kapitalniot sistem e imun na demograf-skiot rizik, od druga strana, pak, e izloèn na inves-ticioniot rizik. Pazarite na kapital se soo~uvaatso periodi na nizok ili duri i negativen prinos na

investiciite, kako i so periodi na visoki prinosi.Iako ovie rizici moàt da bidat namaleni preku za-konskata obvrska penziskite fondovi da odrùvaatdiverzificirani investicioni portfolija,5 i prekuzabrana za investirawe vo visoko rizi~ni vidovi nasredstva, investicioniot rizik sam po sebe ne moèda bide kompletno eliminiran. Ne e nitu poèlno dase eliminira celokupniot rizik, bidej}i rizikot ezdrava karakteristika na pazarite na kapital, koj gimotivira investitorite da donesuvaat mudri odluki,i koj go naso~uva kapitalot kon najprofitabilniteproekti i investicii.

Zemaj}i gi predvid site pozitivnosti i negativ-nosti na razli~nite reformski opcii, Vladata naRepublika Makedonija, preku donesuvawe na Zakonotza izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoi invalidsko osiguruvawe vo mart 2000 godina, se op-redeli deka najadekvatna reformska opcija e poste-penoto zamenuvawe na PAYG sistemot so sistem na"tri stolba#. Tristolbniot penziski sistem }e sesostoi od: prv stolb, zadolìtelen finansiran naPAYG osnova preku koj }e se ostvaruva generaciskatasolidarnost, vtor stolb, zadolìtelen finansiranna kapitalna osnova i tret stolb, dobrovolen finan-siran na kapitalna osnova, preku koi (poslednitedva) }e se ostvaruva materijalnata sigurnost.6 Naovoj na~in, participientite vo noviot penziski sis-tem (zadolìtelniot del) }e imaat dve "noze# na koi}e moàt da zastanat, taka {to ako ednata so tek navreme oslabne, drugata }e prodoì da dava poddr{ka.Na ovoj na~in, rizicite na sistemot }e bidat dobroizbalansirani pome|u demografskiot i investicio-niot rizik.

Vo prodolènie e objasnet postojniot penziskisistem, noviot "dvostolben zadolìtelen# sistem,kako i planot za tranzicijata od postojniot kon no-viot reformiran sistem.

OSNOVNI INDIKATORI

Tabelata 1 gi sumira osnovnite indikatori na ed-nostolbniot i dvostolbniot sistem:

Soglasno so osnovnite indikatori prezentiranivo tabelata, vraboten koj e osigurenik na ednostolb-niot penziski sistem, upla}a 20% pridonesi voPAYG sistemot, i dobiva okolu 72%-80% zamenskastapka pri penzioniraweto (pretpostavuvaj}i polnraboten sta` od okolu 35-40 godini). Osigurenik vodvo-stolbniot sistem upla}a 13% stapka na pridonesvo PAYG sistemot, i 7% stapka na pridones vo vtori-ot stolb, koj, pak, se upatuva direktno na individual-

6 0 / 6 1

R E F O R M A N A P E N Z I S K I O T S I S T E M

Osnoven indikator Postoen sistem Dvostolben sistem

Godini na penzionirawe, ma` 64 64

Godini na penzionirawe, èna se zgolemuva 62

postepeno do 62

Stapka na pridones, prv stolb (PAYG) 20% 13%

Stapka na pridones, vtor stolb 0% 7%

(kapitalno-fondiran)

Vkupna stapka na pridones 20% 20%

Proektirana zamenska stapka, 72%-80% 30%

prv stolb

Proektirana zamenska stapka, 0% 40%-50%

vtor stolb

Vkupna proektirana zamenska stapka 72%-80% 70%-80%

Zabele{ka:1. Zamenskata stapka e izrazena kako procent od neto-platata, dodeka stapkata na pridones kako procent od bruto-platata.2. Zamenskata stapka prikaàna vo tabelata e presmetana za vraboten koj celiot raboten sta` bi go pominal vo periodot po 2003 god.3. Zamenskata stapka vo vtoriot stolb e presmetana vrz pretpostavkata deka pazarnitestapki na prinos se nad porastot na platite za 2%.

4) Soglasno so Zakonot za kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (Zakonot e vo sobraniska procedura)utvrdeni se 14 vidovi finansiski instrumenti vo koi moàt da se investiraat sredstvata na osigurenicite vonoviot penziski sistem.5)Soglasno so Zakonot, vloùvaweto na sredstvata na osigurenicite vo pooddelni instrumenti e striktnolimitirano, i e soglasno na principite na sigurnost, diversifikacija na rizikot i odrùvawe na likvidnost 6)Za potrebite na ovaa statija, noviot penziski sistem }e bide prezentiran preku prvite dva stolba koifunkcioniraat na zadolìtelna osnova.


nata smetka na osigurenikot. Po penzioniraweto,osigurenikot dobiva okolu 30% zamenska stapka odPAYG sistemot, kako i penzija generirana prekuanuizirawe na akumuliranite za{tedi na osigureni-kot vo vtoriot stolb. Pri konzervativni pretpos-tavki za dvièweto na kamatnite stapki, vtoriotstolb }e bide dovolen da generira zamenska stapka odokolu 40%-50%, a vkupnata zamenska stapka na osig-urenik bi se dvièla okolu 70%-80% (30% od prvioti 40%-50% od vtoriot stolb).

TRANZICIJATA OD EDNOSTOLBEN KON DVOSTOLBEN PENZISKI SISTEM

Tranzicijata kon noviot dvostolben sistem }e sesprovede postepeno vo tekot na narednite 50 godini,pri {to postojniot ednostolben sistem i noviot sis-tem }e egzistiraat paralelno. Tranzicijata }e za-po~ne vo 2003 godina koga na site vraboteni }e im bi-de dadena opcija da se vklu~at vo noviot sistem. Bi-dej}i sistemot bara od vrabotenite da se otkaàt odpove}eto od steknatite prava, se o~ekuva deka samopomladite osigurenici, pod 35 godini vozrast, }epreminat vo noviot sistem. Postarite osigurenicinajverojatno }e se zadràt vo postojniot ednostol-ben sistem. So tek na vreme, s¢ pogolem del od rabot-nata sila }e bide vklu~en vo dvo-stolbniot sistem,osobeno bidej}i za novovrabotenite se pretpostavu-va zadolìtelno u~estvo vo noviot sistem. Po prib-li`no 25 godini, prakti~no celata rabotna sila }ebide osigurena vo noviot sistem, i }e dojde do prviotodliv na penzioneri od dvostolbniot sistem. Poste-peno, pome|u 25-ta i 50-ta godina od reformata,strukturata na penzioneri }e se promeni, od 100% voednostolbniot vo po 50% vo sekoj od dvata stolba, zada rezultira so 100% penzioneri od noviot sistem.Kon 50-tata godina od reformata, tranzicijata seo~ekuva da bide kompletirana so toa {to site osigu-renici i site penzioneri }e bidat vo noviot sistem.

Vo tekot na tranzicioniot period, Vladata }e sesoo~i so zada~ata za finansirawe na penzioneriteod ednostolbniot sistem, no bez pristap kon postoj-nata 20% stapka na pridones. Bidej}i, sekoj osigure-nik na dvostolbniot sistem }e upla}a 7% stapka napridones na individualnata smetka na vtoriotstolb, samo 13% stapka na pridones }e preostane zafinansirawe na PAYG sistemot. Zatoa, kako {tostrukturata na rabotna sila }e se prefrla od ednos-tolbniot vo dvostolbniot sistem, prose~nata stapkana pridones vo PAYG }e opadne od 20% na 13%. Ovaopa|awe }e se pojavi vo tekot na prvata polovina odtranzicijata, pome|u 1-vata i 25-tata godina na tran-zicija. Vo tekot na vtorata polovina, od 25-tata do

50-tata godina od reformata, PAYG prose~nata za-menska stapka }e zapo~ne da opa|a, isto kako {toprose~nata stapka na pridones }e opa|a vo tekot naprvata polovina na reformata. Postepeno, prose~-nata PAYG zamenska stapka za osigurenik so poln ra-boten sta` koj participira vo dvostolbniot sistem}e opadne od 72% na 30%.

Kako rezultat na ova, vo tekot na prvata polovinaod reformata, PAYG sistemot }e se soo~i so fiska-len pritisok (deficit), koj e rezultat na opa|awetona prose~nata stapka na pridones, no vo vtorata po-lovina na reformata ovoj pritisok }e oslabi kakorezultat na namaluvaweto na prose~nata zamenskastapka od prviot stolb, kako {to reformata dostig-nuva eden pozrel period.

Aktuarskite simulacii7 upatuvaat na proekciitedeka tranzicijata }e bide relativno lesna i }e baraskromno finansirawe preku javen dolg ili preku cen-tralniot buxet. Umeren ekonomski rast, kombiniranso zaostreni uslovi na PAYG sistemot, kako {to sezgolemenata starosna granica, se dovolni predusloviza uspe{na i relativno lesna tranzicija bez pozna~aj-ni finansiski problemi.

Lesnata tranzicija na sistemot se dolì vo naj-golem del na nesozreanosta na makedonskiot PAYGpenziski sistem, koja e lesno voo~liva pri kompara-

cija na sistemot so onoj koj egzistira, na primer voSlovenija. Dvete zemji imaat po okolu 2 milioni ì-teli, no makedonskiot penziski sistem ima samo 235iljadi penzioneri, dodeka slovene~kiot okolu 460iljadi,8 {to e re~isi dvojno pove}e od brojot na pen-zioniranite lica vo na{ata zemja. Kako rezultat naova, Makedonija }e nosi na sebe pomal tovar na pen-zioneri preku tranzicijata vo noviot dvostolbenpenziski sistem.

Mnogu zemji ja imaat izmeneto osnovnata struktura napenziskiot sistem preku prenaso~uvawe kon kapitalno

finansiran sistem (ili pak me{avina na dvata metodi nafinansirawe). Za razlika od PAYG sistemot, kapitalno-

finansiraniot sistem e relativno imun na promenite vodemografskiot faktor

Vo tekot na prvata polovina od reformata, PAYG sistemot }e sesoo~i so fiskalen pritisok, kako rezultat na opa|aweto na

prose~nata stapka na pridones, no vo vtorata polovina nareformata ovoj pritisok }e oslabi poradi namaluvaweto na

prose~nata zamenska stapka od prviot stolb, kako {toreformata navleguva vo pozrel period

7) Simulaciite se izvedeni vo Aktuarskata edinica pri Fondot za PIOM, a vo sorabotka so konsultantite naSvetskata banka vo ramkite na Proektot za reforma na penziskiot sistem.

8) Podatocite se za 2000 godina, izvor: Fond za PIOM.

6 2 / 6 3


STRUKTURATA NA VTORIOT STOLB

Sekoj osigurenik vo dvostolbniot sistem }e imasvoja li~na investiciona smetka. Ovie smetki }e bi-dat upravuvani od privatni dru{tva za upravuvaweso penziski fondovi, koi }e podleàt na supervizi-ja od strana na Agencija odgovorna za obezbeduvawena sigurnosta na sredstvata na osigurenicite vo vto-riot stolb. Sekoj osigurenik }e ima pravo na trans-fer na svoite sredstva od edno vo drugo dru{tvo zaupravuvawe so penziski fondovi (dokolku osigure-nikot e nezadovolen od raboteweto na dru{tvoto zaupravuvawe so penziski fondovi).

Za upravuvawe so sredstvata na osigurenicite, se-koe dru{tvo za upravuvawe so penziski fondovi }enapla}a provizija (utvrdena kako mal procent od

pridonesite na osigurenicite). Sekoe dru{tvo }e goima pravoto na individualno odreduvawe i naplatu-vawe na procentot na provizija. Bidej}i pove}edru{tva }e si konkuriraat na pazarot na upravuvawena sredstvata na osigurenicite, }e postojat dovolnosilni motivira~ki faktori za odrùvawe na provi-zijata na relativno nisko nivo.

Inicijalno, samo dve dru{tva za upravuvawe soprivatni penziski fondovi }e moàt da dobijat ov-lastuvawe za upravuvawe so pridonesite od vtoriotstolb.9 Preku limitirawe na brojot na dru{tva napazarot, Vladata se obiduva da privle~e golemi re-nomirani dru{tva da u~estvuvaat na pazarot na pen-zisko osiguruvawe.10

PROEKCII ZA RABOTEWETO NAVTORIOT STOLB

Vo po~etnite fazi od reformata, pridonesite koi}e se slevaat vo vtoriot stolb se procenuvaat da dos-tignat do 1% od BDP (okolu 30 mil. USD). Kako {tovtoriot stolb }e sozreva, prilivot na pridonesipostepeno }e se akumulira do 2,5% od BDP na godi{-no nivo. Sredstvata so koi }e raspolaga vtoriotstolb postepeno, do 2010 god., }e se akumuliraat do10% od BDP. Do 2020 godina sredstvata vo vtoriotstolb se proektirani da dostignat 1 milijarda USD(vo realna golemina), a podolgoro~no gledano, sred-stvata }e se stabiliziraat na okolu 100% od BDP.

Podatocite od tabelata ukaùvaat na faktot dekaprivatnite penziski fondovi so tek na vreme }e

stanat dominantni "igra~i# na makedonskiot pazarna kapital.

Kako nositeli na zadolìtelnoto penzisko osigu-ruvawe, }e im obezbedat na gra|anite siguren i pro-fitabilen kanal preku koj }e gi investiraat za{te-dite, a kako institucionalni investitori }e go"razdviàt# pazarot na kapital vo zemjata, i injek-tiraj}i zna~itelni sredstva vo ekonomijata }e gopoddràt privatniot sektor i }e go zgolemat bogat-stvoto na nacionalnata ekonomija, kako i potenci-jalot na zemjata za ekonomski rast i razvoj.

2003 2005 2010 2020 2030 2040 2050

Osigurenici vo vtoriot stolb (vo 000) 120 141 245 448 586 588 564

Pridonesi vo vtoriot stolb (% BDP) 0.7% 0.8% 1.3% 2.1% 2.6% 2.7% 2.7%

Sredstva vo vtoriot stolb (% BDP) 0.7% 2.2% 7.5% 24.7% 50.5% 78.3% 95.7%

Pridonesi vo vtoriot stolb (vo milioni USD) 21 25 48 104 173 241 325

Sredstva vo vtoriot stolb (vo milioni USD) 21 70 276 1124 3365 7012 11518

Pretpostavki:1. Realen porast na BDP = 3% godi{no2. Realni stapki na prinos vo vtoriot stolb = 5% godi{no

9) Ova ograni~uvawe }e bide vo sila samo vo tekot na prvite sedum godini od zapo~nuvaweto so rabota na dru{tvataza upravuvawe so penziski fondovi.10) Dokolku pogolem broj na dru{tva inicijalno se ovlastat za deluvawe na pazarot, pazarnoto u~estvo na sekoedru{tvo poedine~no bi bilo minimalno, i golemite dru{tva ne bi bile motivirani za vlez na pazarot.

So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Za-konot za penziskoto i invalidskoto osiguruva-we donesen vo mart 2000 godina se vospostavi

pove}esloen penziski sistem. Noviot penziski sis-tem e sostaven od penzisko i invalidsko osiguruvawevrz osnova na generaciska solidarnost i kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe, preku koj gra|a-nite vo Republika Makedonija opfateni vo ova osi-guruvawe }e obezbeduvaat materijalna i socijalnasigurnost. So toj zakon se postavija osnovite na ka-pitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe, {toistovremeno e pri~ina za donesuvawe Zakon za kapi-talno finansirano penzisko osiguruvawe, vo koj po-

blisku sistemski se ure-duva obezbeduvawe

na materijalnai socijalna si-gurnost vrzosnova na ka-pitalizaci-ja na sred-s t v a t a .I m e n o ,struktura-

ta na idni-ot pove}e-

s l o e np e n -

ziski sistem }e se temeli vrz tri vida (stolba) naosiguruvawe i toa:

� zadolìtelno penzisko i invalidsko osiguru-vawe vrz osnova na generaciska solidarnost(prv stolb);

� zadolìtelno kapitalno finansirano penziskoosiguruvawe (vtor stolb);

� dobrovolno kapitalno finansirano penziskoosiguruvawe (tret stolb).

Zadolìtelno penzisko i invalidsko osiguruvawevrz osnova na generaciska solidarnost (prv stolb),vsu{nost pretstavuva dosega{en reformiran sistemorganiziran spored principot na tekovno finansir-awe (Pay-as-you-go), odnosno sega{nite osigurenicipla}aat za sega{nite penzioneri. Ovoj penziski sis-tem moè da se nare~e i javen penziski sistem, koj }eobezbeduva definirani penzii spored odnapredutvrdena formula koja }e obezbeduva zamenska stap-ka od 30% za poln penziski sta`, a ostanatiot del odpenzijata }e se obezbeduva od kapitalno finansira-niot penziski sistem. Ovoj vid na osiguruvawe }eobezbedi ostvaruvawe na pravata od penzisko i inva-lidsko osiguruvawe vo slu~aj na starost, invalid-nost i smrt, {to zna~i deka }e se ispla}a del od sta-rosnata penzija, invalidska penzija, semejna penzija,kako i najnizok iznos na penzija.

Zadolìtelno kapitalno finansirano penziskoosiguruvawe (vtor stolb), zna~i vospostavuvawe nanov, odnapred finansiran sistem so definiranipridonesi. So ova osiguruvawe }e se obezbedi ostva-ruvawe pravo na penzisko osiguruvawe vo slu~aj na

starost, odnosno }e se ispla}a starosna penzija.Ovoj sistem obezbeduva tesna povrzanost i zavis-

nost pome|u obemot na vloènite sredstva -pridonesite i idnite nadomestoci {to }e gi


Kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe nudi visok stepenna transparentnost {to pretstavuva edna od negovite va`ni

prednosti vo odnos na penziskiot sistem vrz osnova na generaciskasolidarnost

OSVRT NA KAPITALNOFINANSIRANOTO PENZISKOOSIGURUVAWE IPREDLOG ZAKONOT

Zorica Apostolska erakovoditel naOddelenieto za penziskoi invalidsko osiguruvawevo Ministerstvoto zatrud i socijalna politikai direktor na Proektotza reforma na penziskiotsistem. Rodena e 1955 godina, adiplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1979 godina. Pozavr{uvaweto nastudiite do krajot na1992 godina rabotela voInìnering-MetalskiZavod Tito-Skopje kakoDirektor na finanskiotsektor i Direktor nazaedni~kite slu`bi. Odtoga{ pa s¢ do denesraboti vo Ministerstvotoza trud i socijalnapolitika kako Sovetnikna Ministerot, a podocnaPomo{nik na Ministerot. U~estvuvala na golem brojme|unarodni seminari,kursevi, prezentacii,studiski obuki ime|unarodni konferenciiod oblasta na penziskitesistemi i socijalnotoosiguruvawe (Harvard,Va{ington, Budimpe{ta,@eneva, Sofija i dr.).Ima objaveno mnogunapisi, debati, analizi inekolku trudovi odoblasta na penziskiotsistem i negovatareforma, kako iu~estvuvala voraboteweto na nekolkuproekti od oblasta nasocijalnoto osiguruvawe.Pretstedatel e naKomitetot za Reforma napenziskiot sistem voRepublika Makedonija.


ZoricaAPOSTOLSKA

6 4 / 6 5


ostvaruva sekoe lice bazirani na pazarnite zakoni-tosti. Ovoj na~in na osiguruvawe e zasnovan vrzprincip na sobirawe na sredstva preku pla}awe napridonesi na li~ni (privatni) smetki, ~ii sredstvaponatamu se investiraat i dobivkata namalena zatro{ocite na raboteweto na sistemot se dodava naimotot na li~nite smetki. Izdvojuvaweto za ovojsistem }e iznesuva 7% od bruto platata, a }e giupla}a rabotodavecot na ime na sekoj poedinec.

Vo penziskiot sistem na Republika Makedonija evklu~eno i doborovolno penzisko osiguruvawe na ka-pitalno finansirana osnova (tret stolb). Zna~ajnoza ova osiguruvawe e {to vo nego moàt da bidatvklu~eni site lica koi sakaat da obezbedat povisokobem na materijalna sigurnost od zadolìtelnotoosiguruvawe, kako i site gra|ani, koi ne se opfateniso zadolìtelno osiguruvawe (vo I i II stolb).

Kapitalno finansiranoto osiguruvawe radikalnose razlikuva od postojnoto tekovno finansiranoosiguruvawe vo odnos na tretmanot i registrirawe-to na uplatenite pridonesi. Imeno, sekoj ~len navtoriot stolb ima individualna smetka na koja se re-gistriraat negovite uplateni pridonesi i prinosotod investiciite, {to vo golema mera nalikuva na

{tedewe. Za ova osiguruvawe e karakteristi~no {topenziite se aktuarski povrzani so pridonesite. Id-nata penzija zavisi od akumuliranite sredstva na in-dividualnata smetka, ~ij iznos zavisi od stapkata napridones, dvièweto na platite, stapkata na prinosod investiciite i godinite na pridonesuvawe vo sis-temot, kako i od o~ekuvanoto traewe na ìvotot pripenzionirawe, odnosno o~ekuvaniot period na ko-ristewe na penzijata.

Zna~ajna karakteristika na vtoriot stolb e dekatoj e privatno i konkurentno upravuvan, taka {to up-latenite pridonesi se investiraat od dru{tva za up-ravuvawe so sredstvata na penziskite fondovi. Naovoj na~in se obezbeduva ekonomskite celi da ja od-redat investicionata strategija, sozdavaj}i mo`-nost za maksimirawe ne celokupniot prinos. Ova seobezbeduva so diverzifikacija na rizicite na inves-ticiite (vklu~uvaj}i i me|unarodna diverzifikaci-ja), koja e edna od neophodnite karakteristiki na ov-oj sistem.

Predlogot za donesuvawe na zakon za kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe e zasnovan naslednive osnovni na~ela:

� Zadolìtelnost vo kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe;

� Za{tita na interesite na ~lenovite na penzis-kite fondovi;

� Obezbeduvawe sredstva za materijalna i soci-jalna sigurnost na osigurenicite so kapitalizi-rawe na li~ni sredstva;

� Zavisnost na pravata od dolìnata i obemot navloùvawata;

� Sigurnost na sredstvata na penziskite fondovi;� Diverzifikacija na investiciite na penziski-

te fondovi.So cel da se za{titat interesite na ~lenovite na

najdobar na~in pri gradeweto na strukturata na ka-pitalno finansiranoto penzisko osiguruvawe (vto-riot stolb) krucijalni se slednive elementi: stan-dardi za dru{tvata koi }e upravuvaat so penziskitefondovi, investiraweto, mehanizam za nadgleduva-we, odnosno supervizija i sproveduvawe, ~uvar naimot na sredstvata na penziskite fondovi, garancii-te, isplatata na penziite, ograni~uvawe na provizi-ite, objavuvawe na informaciite i dr.

Soglasno so Predlogot na Zakonot vo prvite desetgodini }e ima dva penziski fonda, a tie }e bidat up-ravuvani od posebni dru{tva za upravuvawe so pen-ziski fond koi mora da bidat so silen kapital i sodobar menaxment i iskustvo za da se obezbedi sigur-nost na ~lenovite na penziskite fondovi.

Penziskite fondovi pretstavuvaat mnogu speci-fi~en vid finansiski institucii. Tie pretstavuva-at zbir na pridonesite od osigurenicite koi zadol-ìtelno se sobiraat i potoa se predavaat na privat-nite menaxeri za upravuvawe so sredstva. Va`no e dase istakne deka ~lenovite-osigurenicite se sopstve-nici na tie penziski fondovi i zaradi toa tie trebada podleàt na visoko nivo na za{tita. Od golemozna~ewe e da se vospostavi Penziska agencija za su-pervizija koja soodvetno }e odgovori na potrebitena u~esnicite vo vtoriot stolb. Agencijata mora daima jasni prava za regulativa i sproveduvawe, orga-niziraj}i go me|unarodniot javen tender, a potoa sopravo na davawe na dozvolite, no vo opravdani slu-~ai i nivno odzemawe. Agencijata treba da bide neza-visna i za taa cel treba da ima soodveten buxet, neop-hodni fizi~ki i tehni~ki resursi i obu~en person-al. Najzna~ajno e deka Agencijata }e se osnova soedinstvena cel, a toa e za{tita na interesite na ~le-novite i razvoj na kapitalno finansirano penzisko

Strukturata na idniot pove}esloen penziski sistem }e setemeli vrz tri vida (stolba) na osiguruvawe: zadolìtelnopenzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na generaciskasolidarnost (prv stolb), zadolìtelno kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe (vtor stolb) i dobrovolno kapitalnofinansirano penzisko osiguruvawe (tret stolb)


osiguruvawe, koe }e bide integralen del na socijal-noto osiguruvawe vo Republika Makedonija.

Trgnuvaj}i od faktot deka Makedonija ima nedo-volno razvien pazar na kapital, vo Predlogot na Za-konot se poa|a od definirawe na investicioni celi,kako {to e ostvaruvaweto na prinos. [to se odnesu-va na principite tie se slednive: sigurnost na sred-stvata na fondot, diverzifikacija na rizikot od in-vesticiite i odrùvawe na adekvatna likvidnost.Isto taka, vo po~etniot period na implementirawe-to na reformiraniot penziski sistem ima potrebaod definirawe na vidovite na investicioni sredst-va (klasi ili instrumenti) vo koi moè da se inve-stira, investicioni ograni~uvawa vo ramkite nasredstvata, kako i zabranetite investicii i ograni-~uvawata i kontrolata na konfliktot na interesi.Vo Predlogot na Zakonot se predviduvaat zakonskiograni~uvawa vo ramkite na koi se dviàt mo`nos-tite za investirawe na sredstvata i toa: 80% vo do-ma{ni investicii (obvrznici i drugi hartii odvrednost- izdadeni od Narodnata banka na RepublikaMakedonija, Republikata, Komisijata za hartii odvrednost, bankarski smetki i depoziti, certifikatiza depoziti, akcii, komercijalni zapisi i dr.) i 20%vo stranski investicii (obvrznici i drugi hartii odvrednost- izdadeni od stranski vladi i centralnibanki od EU, Japonija i SAD, akcii - so koi se trgu-va na berzite na EU, Japonija i SAD i dr.). Zakon-skoto ograni~uvawe, isto taka, predviduva i maksi-malni ograni~uvawa na vloùvawata vo oddelni vi-dovi instrumenti, kako i zabrana za investirawe voakcii, obvrznici i drugi hartii od vrednost {to nekotiraat na regularniot pazar, nedvièn imot i dr.

Sigurnosta i za{tita na sredstvata na ~lenovite,pred s¢, }e se postigne so odvojuvawe na tie sredstvaod sredstvata na dru{tvata koi upravuvaat so Pen-ziskot fond, ~uvaj}i gi na posebna smetka kaj ~uva-rot na imot na penziskite fondovi. ûvarot na imo-tot, osven fizi~koto obezbeduvawe na sredstvata, }eima za zada~a da sledi dali transakciite od dru{tva-ta se vo soglasnost so Zakonot.

Se smeta deka e mnogu va`no vo Zakonot da se uredidelot na garanciite za izvedbata i sigurnosta napenziskite fondovi. Postavuvaweto na garanciiteja zgolemuva doverbata kaj javnosta vo sistemot i po-maga da se za~uva vrednosta na penziite. Poradi toa,vo ovoj zakon se bara garancija, odnosno za{tita voslu~aj da se pojavi izmama ili nekakvo kriminalnodejstvie, kako posledica na koe }e se iscrpat sredst-vata na fondot, i na krajot, Buxetot na RepublikaMakedonija da treba da ja nadomesti zagubata vo vi-sina od 80%.

Op{ta i zaedni~ka cel na celokupniot penziskisistem e da se ispla}aat penzii na osigurenicite zakoi se pla}a pridones za penzisko i invalidsko osi-guruvawe, nezavisno dali toa }e bide preku obezbedu-vawe na anuitet od soodvetnata institucija ili pre-ku programirano izvlekuvawe na sredstvata od dru{-tvo koe upravuva so penziskiot fond. Vo Predlogotna Zakonot za kapitalno finansiranoto penziskoosiguruvawe se predloèni dve alternativi:

� Prvata alternativa zna~i deka otkako }e se ost-varat uslovite za penzija akumuliranite sredst-va da moàt da se isplatat kako penzija edin-stveno vo vid na anuitet, a ~lenovite da moàtda izberat kakov vid na anuitet }e dobivaat.Anuitetite pretstavuvaat osiguruvawe do kra-jot na ìvotot i naj~esto se obezbeduvaat prekuosiguritelni dru{tva.

� Vtorata alternativa zna~i deka otkako }e se os-tvarat uslovite za penzija akumuliranite sred-stva da moàt po izbor na samiot ~len da se is-platat kako anuitet ili programirano izvleku-vawe vo zavisnost od toa za {to toj saka da se op-redeli. Ottuka, moè da se kaè deka ovaa vari-janta nudi izbor na vidot na penzija (anuitetili programirano izvlekuvawe), {to zna~i dekaso ovaa alternativa se dava mo`nost liceto daizbere pome|u doìvotno osiguruvawe (anuitet)ili programirano izvlekuvawe i na pokratokrok, a so pogolemi iznosi, no so rizik posle tojperiod da ostane bez sredstvata akumulirani vovtoriot stolb zatoa {to gi iskoristil pred-vreme. Karakteristi~no za ovoj vid na penzija e{to dokolku liceto po~ine pred programiran-iot period ostatokot moè da go nasledi licekoe ~lenot samiot }e go nazna~i.

Zaedni~ko za dvete alternativi e toa {to dokolkuliceto ja ostvari starosnata granica kako uslov za

6 6 / 6 7


penzionirawe, no ne navr{il 15 godini sta`, za aku-muliraniot iznos ako e ednakov ili pogolem od 40%od minimalnata penzija, mu se dava pravo da obezbedianuitet od pri~ini {to tie se negovi li~ni (za{te-deni) penziski pridonesi. Dokolku toj iznos e pomalod 40% od minimalnata penzija, na ~lenot mu se davapravo akumuliraniot iznos na pridonesi da go izvle-~e odedna{.

Edna od najgolemite razliki pome|u noviot sistemna kapitalno finansirani penzii i penziite vrz os-nova na generaciska solidarnost, obezbedeni od Fon-dot na PIOM e deka dru{tvata za upravuvawe sopenziski fondovi vo noviot sistem rabotat na prof-itna osnova. Zarabotuva~kata i tro{ocite }e bidatpokrieni so naplatuvawe na nadomestoci, odnosnoprovizii i zatoa e va`no proviziite da se napla}aatna jasen i transparenten na~in, taka {to ~lenovite,a ponatamu i idnite ~lenovi da moàt da razberat{to i kolku }e pla}aat. Poto~no, vo Predlog Zako-not se definira koi provizii moàt da se napla}aat,i toa: provizija od pridonesite i provizija od netoupravuvanite sredstva na Fondot. Vo prvite 10 godi-ni od implementacijata na sistemot proviziite nesmeat da se zgolemuvaat.

Kapitalno finansiranoto penzisko osiguruvawenudi visok stepen na transparentnost {to pret-stavuva edna od negovite va`ni prednosti vo odnosna penziskiot sistem vrz osnova na generaciska so-lidarnost. Vo sistem kade {to licata moàt da izbi-raat pome|u konkurentni fondovi, za pravilnofunkcionirawe na sistemot e neophodno tie dabidat informirani i pred i vo tekot na ~lenuvawe-to. Isto taka, zna~ajno e deka dru{tvata za upravuva-we so penziski fondovi se obvrzani da obezbeduvaatinformacii do Agencijata so cel da moè taa pra-vilno da gi izvr{uva svoite funkcii.

Cenata na reformata na penziskiot sistem moè-me da ja sogledame preku tranzicionite tro{oci koiproizleguvaat od preminot kon penziski sistem sodva stolba. Vo Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguru-vawe eksplicitno e uredeno deka nedostigot od sred-stvata vo zadolìtelnoto penzisko i invalidskoosiguruvawe vrz osnova na generaciska solidarnostnastanat poradi voveduvawe na zadolìtelnoto kap-italno finansirano penzisko osiguruvawe (7%) }ese obezbedi od Buxetot na Republika Makedonija. Zataa cel, timot za reformite na penziskiot sistem sopomo{ na Aktuarskata edinica vo Fondot za PIOMizgotvi finansiski plan vo koj{to se predloènimo`nite izvori na finansirawe na tranzicionitetro{oci i istiot e staven na raspolagawe na Minis-terstvoto za finansii. Najzna~ajno e deka ovaa od-redba dava sigurnost za redovna isplata na postojni-te penzii {to zna~i deka dràvata si ja prezema fi-nansiskata odgovornost za tro{ocite predizvikaniporadi reformite na penziskiot sistem.

Imaj}i gi predvid site gorni pova`ni elementiuredeni na na~in so koj treba da se postigne maksi-malna sigurnost i za{tita na u~esnicite vo penzis-koto i invalidskoto osiguruvawe, istovremeno, soniv }e se obezbedi i solventen penziski sistem nadolg rok, kako i vklu~uvawe vo evropskite integra-cioni procesi.

Od druga strana, reformata gi balansira intere-site na idnite generacii na penzioneri so intere-site na sega{nite generacii na penzioneri, osiguru-vaj}i soodvetni penzii i za dene{nite i za utre{ni-te stari lica. Tranzicijata kon noviot sistem so dvastolba }e se odviva mnogu postepeno, vo tekot naslednite 50 godini. Vo tekot na preminot, postojni-ot sistem so eden stolb i noviot sistem so dva stol-ba }e funkcioniraat paralelno. Ottuka, moè da sekaè deka ovaa reforma }e gi opfati pove}eto odmladite lica, a postarite verojatno }e ostanat vosistemot so eden stolb. Kako {to pominuva vremeto,s¢ pogolem del od rabotnata sila }e bide vklu~ena vosistemot so dva stolba, bidej}i mladite rabotnicizadolìtelno }e vleguvaat. I moèbi po 25 godini,prakti~no celata rabotna sila }e bide vklu~ena vosistemot so dva stolba, od koj }e proizlezat i prvitepenzioneri. Postepeno, pome|u 25-ta i 50-ta godinaod reformata, sostavot na penzionerite }e se prome-ni, od sistemot so eden stolb vo sistem so dva stolba.Do 50-ta godina po reformata, tranzicijata }e bidezavr{ena - site rabotnici i site penzioneri }e bi-dat ~lenovi na sistemot so dva stolba.

Tranzicijata kon noviot sistem so dva stolba }e se odvivamnogu postepeno, vo tekot na slednite 50 godini. Vo tekot napreminot, postojniot sistem so eden stolb i noviot sistem sodva stolba }e funkcioniraat paralelno

Pove}eto lu|e koi prebaruvaat na internetslu{nale za Amazon.com, najgolemata on-linekniàrnica na svetot, a terminot to~ka-kom

(.com) kompanija e ve}e voobi~aen. Koj ne slu{nal zadvaesetgodi{nite multimilioneri, sopstvenici nanekoja dot-kom kompanija, koi svoeto bogatstvo gosteknale za nepolna godina.

Katalo{kata proda`ba denes e vo potpolnost pre-slikana i funkcionira na WWW. Isto taka, prak-ti~no i ne postoi veb stranicata na koja ne{to ne sereklamira. No, elektronskata trgovija (e-trgovija-ta) ne e samo marketing ili ednostavna zamena nahartijata kako medium.

Ako go zamislite WWW kako ured za komu-nikacija i kako baza na podatoci, a ne evtinazamena za hartija }e dojdete do mnogu interes-ni idei. Zamislite {to s¢ go pravi WWW poi-nakov i podobar od hartijata i fokusirajte java{ata energija tamu.

Toa se vistinskite e-trgovija i e-biznis.Kako primer bi ja poso~il slednata ideja:

vo detska gradinka da se postavi vebkamera i roditelot preku inter-net da moè vo sekoe vremeda vidi {to pravi negovotodete i kako vospituva~itese griàt za nego. Zar ne etoa ne{to {to sekoj ro-ditel bi go posakal.

Sekoj uspe{en e-biz-nis mora da ponudi novivrednosti bazirani na~etiri fundamenti:

� Pogodnost (Convenience)

� Informacija (Information)

� Zabava (Entertainment) i,� Za{teda (Savings).Site ~etiri fundamenti se sodràni vo prethodno

navedeniot primer.Duri i vo ova te{ko i krizno vreme na{ata indus-

trija mora da funkcionira i da dade s¢ od sebe za dago sopre padot na proizvodstvoto i izvozot. Kako na-{ite kompanii da go ponudat svojot proizvod na ku-puva~ite vo stranstvo, kako uspe{no da go zavr{attrguvaweto i kako da se privle~at stranskite inves-titori da dojdat denes vo Makedonija, koga pove}etozapadni zemji imaat dadeno preporaka za zabrana napatuvawe vo Makedonija? Duri i koga krizata }e "za-

vr{i#, Makedonija u{te nekoe vreme }e biderizi~na zemja {to negativno }e se odrazi

vrz celokupnata ekonomija. Za da se nama-lat ovie negativni efekti kako edno od

sredstvata treba da se koristi i e-trgovi-jata.

Preku internet na{ite proizvoditelimoàt ne samo da gi reklamiraat svoite

proizvodi, tuku i direktno da gi prodava-at i toa pove}e od tipot B-to-B (busi-

ness to business) kompanija-na-kompanija, otkolku B-to-C (bu-siness to consumer) kompanija-na-potro{uva~.

So objavuvawe na podato-cite i delovnite planovina na{ite kompanii nainternet, privlekuvawe-to na investitorite, is-to taka, moè mnogu da


[to se odnesuva do zakonskata regulativa vo vrska so e-biznisot ie-trgovijata, Republika Makedonija ne zaostanuva mnogu zad

zapadnite zemji. Sega ostanuva na privatnata inicijativa i namakedonskata inovativnost, e-biznisot i e-trgovijata da zaìveat

vo Republika Makedonija

VIRTUELNITE E-TRGOVIJA,E-BIZNIS I E-BANKARSTVO -POVE]E OD REALNOST

Sla|an Mihajlovski ekonsultant so golemoiskustvo od site aspektina informati~katatehnologija. Vo momentovraboti kako izvr{enmenaxer vopretstavni{tvoto na ICLFujitsu Group - London,vo Skopje. Diplomiral naElektro-tehni~kiotfakultet vo Skopje vo1990 godina.Ima {iroki poznavawa naprimeneta informati~katehnologija vo oblasta nakomercijalnotobankarstvo, zdravstvensektor, dràvnaadministracija iiskustvo vo rabota some|unarodni institucii iorganizacii vo oblastana pi{uvawe na zakoni,finansisko planirawe,marketing i menaxment.Rabotel na golem brojme|unarodni proekti naSvetska banka, USAIDDràven zavod zastatistika i mnogu drugi.Poseduva nad desetsertifikati i diplomiod oblasta na prirodnitenauki i informatikata.Posetil pove}e od 25seminari i treninzi zastru~no usovr{uvawe.Odli~no go poznavaangliskiot jazik.

Sla|anMIHAJLOVSKI

1) PKI ja obezbeduva neophodnata avtenti~nost, privatnost iidentifikacija, koja im e potrebna na kupuva~ite i prodava~ite i koj

i da bilo koj {to razmenuva informacii.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celostda gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

6 8 / 6 9

E - T R G O V I J A I E - B I Z N I S

se olesni i da dobie kako vo kvantitet, taka i vokvalitet.

Kako specifi~en primer bi ja poso~ile internetstranicata WWW.OK.MK koja vo dene{nava situaci-ja e edna od retkite od koi strancite moàt objek-tivno da se informiraat za sostojbata vo RepublikaMakedonija.

Toa e dobar primer kako so edna stranica na inter-net, koja ne samo {to moè da bide dostapna do celi-ot svet, tuku i da bide razbrana od milioni lu|e(tekstovite se na angliski jazik), moè da se vlijaena javnoto mislewe vo stranstvo mnogu pove}e otkol-ku preku ostanatite mediumi vo Makedonija koi nesamo {to se edinstveno na makedonski jazik, tuku po-ve}eto od niv se dostapni samo vo Makedonija.

Ova treba da bide primer za site firmi vo Make-donija kolkava e mo}ta na internetot i e-trgovijata.Firmite koi navistina sakaat da uspeat vo vremetona globalizacija, koe s¢ pobrzo doa|a i vo Makedoni-ja (ako ve}e ne e tuka so prisustvoto na site silnistranski misii i olesnuva~i), moraat vo svoeto ra-botewe da ja primenat i e-trgovijata.

Bankarstvoto kako granka koja nasekade e edna odnajkonzervativnite, denes e eden od pionerite na e-biznisot. Evropskite i amerikanskite banki ve}e nagolemo gi nudat svoite uslugi preku internet. E-ban-karstvoto denes e normalna pojava koja sekoj prose-~en zapaden gra|anin ima mo`nost da ja koristi i ve-rojatno za nekolku godini pove}eto od klientite vobankite, pokraj klasi~noto rabotewe, }e gi koristati internet uslugite na svojata banka. Interesno e dase napomene deka eden od prvite e-biznisi se banko-matite (ATM).

Virtuelnite e-banki postignuvaat s¢ pogolem us-peh, a kako novitet ve}e go nudat i m-bankarstvoto,koe se odviva preku mobilen telefon. Rezervirawe-to i pla}aweto na bileti, kako za teatar, taka i zavoz ili avion preku va{iot mobilen telefon, e re-alnost koja od den na den dobiva s¢ pove}e privrzani-ci.

Sigurnosta pri utvrduvaweto na identitetot kojaja nudat pametnite karti~ki (smart cards), na koi senao|a elektronskiot potpis na nositelot, avtenti~-nosta, odnosno PKI (public key infrastructure), kako ivirtuelnite privatni mreì (VPN), se dovolni kako

za bankarskiot sektor, taka i za vladinite institu-cii da moàt svojata rabota bezbedno da ja izvr{uva-at preku internet mreàta.

So transformacijata na Zavodot za platen promet(Payment Operations Bureau) na bankite im se dava od-li~na mo`nost da im gi pokaàt site svoi kvalitetina klientite, komintentite i potencijalnite inves-titori (akcioneri), kako i da ponudat novi uslugi iproizvodi. Direct debit uslugite koi vo zapadnitebanki se voobi~aeni, kaj nas sega dobivaat {ansa zamasovno koristewe. Ako na{ite banki go iskoristatinternetot za ovoj tip na uslugi lesno }e moàt da imja ponudat ovaa usluga na zainteresiranite klienti.Za vrabotenite vo dràvnata administracija lesnomoè da se organizira da dobijat odredeni povol-nosti (na primer, 5% popust) dokolku se prijavat odnivnite tekovni smetki avtomatski sekoj mesec da imse odbivaat iznosite za komunaliite, a izve{taitemoàt da gi dobijat preku po{ta ili internet. Voovie transakcii bankite tuka, isto taka, moàt dau~estvuvaat i so izvesno kreditirawe na nivniteklienti vo vrska so komunaliite, so {to bi im se po-mognalo i na gra|anite i na javnite komunalni pret-prijatija, koi i onaka imaat mnogu neplateni smetki.

Drug na~in na pla}awe na smetkite moè da se rea-lizira taka {to klientot na bankata, preku inter-net sam }e si gi plati svoite smetki, so prenos nasredstva od svojata na smetkata na komunalnoto pret-prijatie.

Zna~i, mo`nostite za e-biznis se prakti~no neo-grani~eni, samo e potrebna dobra ideja (gi imamemnogu) i normalno, nejzina dobra realizacija ({tokaj nas vo pove}eto slu~ai e problemati~no).

Privatiziraniot Makedonski telekom, kako i ne-govite delovi MT-NET i Mobimak (vklu~itelno inoviot vtor mobilen operator koj se o~ekuva) pokrajbankite bi trebalo da bide eden od pionerite vo e-biznisot vo Makedonija, ne samo zatoa {to so sig-urnost raspolaga so dovolno sredstva i kadar, tukupred s¢, zatoa {to telekomunikaciite se nositelotna informaciite i vo momentov zaedno so informa-tikata, tie se edna od oblastite koja najbrzo napre-duva. Konvergentniot biling sistem, griàta za ko-risnicite i mobilnata GPRS tehnologija se del odglobalniot e-biznis koj go rabotat svetskite tele-kom operatori.

� Sakate da dobiete detalen izvod od va{ite tele-fonski razgovori?

� Sakate sami da izberete model na tarifirawe iistiot da go promenite koga vie }e posakate?

Ova se samo dve od mnogute opcii koi denes vo sve-tot na e-biznisot gi nudat telekom operatorite.

So transformacijata na Zavodot za platen promet (PaymentOperations Bureau) na bankite im se dava odli~na mo`nost daim gi pokaàt site svoi kvaliteti na klientite, komintentitei potencijalnite investitori (akcioneri), kako i da ponudatnovi uslugi i proizvodi


Vremenskata prognoza, kursnata lista i mnogute dru-gi korisni informacii, sekojdnevno, ve}e so godinigi dobivaat korisnicite na mobilnite telefoni {i-rum svetot. Red e i na{iot Telekom da prezeme ne{-to vo taa nasoka, taka {to pokraj parite od proda`-bata za koi site zboruvaat, gra|anite da ja vidat vis-tinskata pridobivka od privatizacijata na Make-donski telekomunikacii.

No, e-biznisot ne e samo biznis, denes, isto taka,se pove}e se govori i za e-vlada (e-government). Uslu-gite koi gi davaat dràvnite organi moè vo mnoguda se olesnat i zabrzaat dokolku bi se koristele pri-dobivkite na internetot.

Dali vi se poznati redicite pred t.n. paso{ko od-delenie?

Koj ne bi sakal za podnesuvawe na barawe za paso{,namesto da ~eka so ~asovi na skopskite 40 i pove}estepeni, istoto da moè da go stori od doma preku in-ternet za nepolni dve minuti!

Podignuvaweto na ispravata bi moèlo da odi ili~no (namesto po po{ta, dokolku e toa premnogu ra-dikalno), no barem tie {to }e bidat odbieni nema damoraat da ~ekaat, bidej}i za statusot na nivnoto ba-rawe gra|anite }e bidat izvesteni preku e-mail.

Podnesuvaweto na dano~nite prijavi, kako i mnogudrugi raboti so dràvnata administracija, isto ta-ka, moè da se odviva preku elektronska po{ta.

Zakonot za podatoci vo elektronski oblik i elek-tronski potpis ovaa godina e donesen i vo RepublikaMakedonija, a nabrzo vo sila }e stapat i podzakon-skite akti , so {to {irum }e se otvorat vratite za e-biznisot vo Makedonija.

Vo tek e podgotovka na predlozi za izmena na od-redeni zakoni i uredbi, so {to vo celost }e se obez-bedi zakonskata osnova za funkcionirawe na sitevidovi na e-trgovija vo Makedonija.

Od ova moè da se zaklu~i deka, {to se odnesuva dozakonskata regulativa vo vrska so e-biznisot i e-tr-govijata, Republika Makedonija ne zaostanuva mnoguzad zapadnite zemji.

Sega ostanuva na privatnata inicijativa i na ma-kedonskata inovativnost, e-biznisot i e-trgovijatada zaìveat vo Republika Makedonija.

Da go vidime znakot Made in Macedonia na mnogu e-trgovski i e-biznis WEB stranici vo celiot svet.

Firmite koi navistina sakaat da uspeat vo vremeto naglobalizacija, koe sè pobrzo doa|a i vo Makedonija (ako ve}e

ne e tuka so prisustvoto na site silni stranski misii iolesnuva~i), moraat vo svoeto rabotewe da ja primenat i

e-trgovijata

7 0 / 7 1

So svojata sodrìna i moderniot pristap, Ca-rinskiot zakon na seopfaten i temelen na~ingi definira site relevantni instituti i in-

strumenti na carinskiot sistem na Republika Make-donija i zaedno so Zakonot za carinska tarifa pret-stavuva zaokruèna institucionalna celina. Pri-toa, osnovnite sistemski re{enija se vtemeleni vrzsoznanijata, principite, kriteriumite i modalite-tite {to gi utvrdila i {to gi prepora~uva sovreme-nata ekonomska nauka od oblasta na carinite i ca-rinskata za{tita, kako i vrz osnova na Carinskiotzakon na Evropskata unija.

Osnovniot pristap vo Carinskiot zakon, koj seprimenuva od 1 april 2000 godina e vo nego pravno dase reguliraat osnovnite instituti, instrumenti ipostapki pri carinskiot nadzor i carinskata kon-trola, kako i site drugi relevantni pra{awa.

So op{tite odredbi na Carinskiot zakon se defi-niraat poimite koi se primenuvaat vo carinskotorabotewe, kako na primer, vidovite na carinskitepostapki (uvoz, izvoz, tranzit, skladirawe), se opre-deluva carinskoto podra~je, koe e identi~no so geo-grafskoto podra~je na Republika Makedonija. Voop{tite odredbi, isto taka, se sodràni definiciiza carinskiot pograni~en pojas (dlabo~ina do 15 km)pravata i obvrskite na carinskite slu`benici vopograni~niot pojas itn.

Pod carinska stoka, spored odredbite na Carin-skiot zakon, se smeta:

� sekoj predmet koj se uvezuva vo carinskoto pod-ra~je, a ne e pu{ten vo sloboden promet i,

� sekoj predmet za koj se podnesuva carinska dek-laracija za izvoz od carinskoto podra~je.

Carinska stoka, vo smisla na ovoj zakon, ne e:� javna isprava;� pratka so pi{an (pe~aten) materijal, koja ne so-

drì carinska stoka i druga po{tenska pratkakoja sodrì knigi;

� trgovska korespondencija, delovni knigi, sto-kovna, pravna i finansiska dokumentacija, koise odnesuvaat na stokata i,

� efektivna valuta, ~ekovi, menici, akcii i drugihartii od vrednost koi se koristat kako sredst-va za pla}awe.

DELOKRUG, NAÎN NA RABOTA IORGANIZIRAWE NA CARINSKATAUPRAVA (GLAVA II)

Glavata II od Carinskiot za-kon go opredeluva delokrugot,na~inot na rabota i organi-zacija na Carinskata upra-va. So ovoj del se izvr{enizna~itelni zgolemuvawa naovlastuvawata na carinski-te rabotnici, a i na samataCarinska uprava. Zgoleme-nite prava na carin-skite slu`benicipredviduvaatkontrola nesamo na ca-rinskite do-kumenti, tu-ku i na os-tanatata

Osnovnite re{enija vo carinskiot sistem na Republika Makedonijase vtemeleni vrz soznanijata, principite, kriteriumite imodalitetite {to gi utvrdila i {to gi prepora~uva sovremenataekonomska nauka od oblasta na carinite i carinskata za{tita, kakoi vrz osnova na Carinskiot zakon na Evropskata unija

OSNOVNITE KARAKTERISTIKINA CARINSKIOT SISTEMNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Zlatko Veterovski eroden 1969 godina vo

Skopje. Vo 1992 godina gizavr{uva studiite na

Ekonomskiot fakultet voSkopje, nasoka

Nadvore{na trgovija imarketing. Istata godina,

po~nuva so rabota voCarinskata uprava na

Republika Makedonija,kako {ef na Carinskata

ispostava - Terminalizvoz vo Carinarnica

Skopje. Ima u~estvuvanona pove}e seminiri od

oblasta na carinite,vklu~uvaj}i go i

prisustvoto na sednicitena Komitetot za

Harmoniziran sistem voSvetskata carinska

organizacija vo Brisel(Belgija).

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii

ZlatkoVETEROVSKI


finansiska dokumentacija, pravo na nosewe i upot-reba na ogneno oru`je, kako i dopolnitelno proveru-vawe na potekloto na stokata koja e pu{tena vo slo-boden promet, a koja podleì na pla}awe na visokicarinski dava~ki i akcizi. Vo pogled na re{avawena predmetite vo upravna postapka se primenuva Za-konot za op{ta upravna postapka so {to carinskiotobvrznik na donesenoto re{enie ima pravo da pod-nese àlba. Me|utoa, àlbata ne go odlaga izvr{uva-weto na re{enieto doneseno od strana na nadle`ni-ot carinski organ. Zaradi pogolema sigurnost priuvozot i izvozot pri rasporeduvawe na stokite zara-di pla}awe na carina i DDV, carinskite obvrzniciimaat mo`nost da pobaraat uverenie za raspore-duvawe na stokite, koe e zadolìtelno za upotrebapri carinewe na stokite. Uverenieto za rasporedu-vawe na stokite vaì edna godina. Vaèn element naovaa glava od Carinskiot zakon pretstavuva pravotona zastapuvawe za rabotewe so carinskiot organ. Toazna~i deka sekoj zastapnik mora da dostavi polno-mo{no so koe na carinskite organi }e im dokaè de-ka nastapuva vo svoe ime i za tu|a smetka.

POTEKLO I CARINSKA VREDNOST NA STOKITE (GLAVA III)

Glava III od Carinskiot zakon gi opredeluva pri-menata na Zakonot za carinska tarifa, potekloto nastokite, kako i carinskata vrednost na stokite.

Poteklo na stokitePotekloto na stokite moè da bide preferenci-

jalno i nepreferencijalno. êsto pati pred donesu-vaweto na Carinskiot zakon preferencijalnoto inepreferencijalnoto poteklo na stokite bea pois-tovetuvani. Sega nepreferencijalnoto poteklo nastoki e definirano vo Carinskiot zakon, a prefe-rencijalnoto poteklo i ponatamu ostanuva regulira-no vo Dogovorite za slobodna trgovija.

Carinska vrednost Carinskata vrednost e opredelena vo ~len 28. Taa

pretstavuva osnova za primena na Carinskata tari-fa i za presmetka na site drugi obvrski propi{aniso zakon, {to gi vr{i Carinskata uprava. Carinska-ta vrednost na uvezenata stoka e dogovorenata cena(transakciska vrednost), odnosno vistinski platena-ta cena ili cenata koja }e se plati za stoka kupena zauvoz vo Republika Makedonija. Pod cena koja pret-stavuva carinska vrednost, se podrazbira deka:

� se vklu~eni site tro{oci i drugi izdatoci nas-tanati vo vrska so proda`bata i isporakata na

stokata do mestoto kade {to stokata pristignu-va na carinskoto podra~je;

� se isklu~eni site tro{oci i dava~ki, {to sepresmetuvaat vo carinskoto podra~je;

� nema ograni~uvawe za kupuva~ite vo odnos naraspolagaweto ili koristeweto na stokata, os-ven ograni~uvawata utvrdeni vo propisite, og-rani~uvawata {to se odnesuvaat na zabranata zanatamo{na proda`ba vo treti dràvi ili ogra-ni~uvawata {to su{tinski ne vlijaat na vred-nosta na stokata;

� vo dogovorot za kupoproda`ba nema uslovi iliobvrski ~ija vrednost ne moè da se utvrdi poodnos na stokata koja se carini;

� prodava~ot nema neposredno ili posredno da do-bie del od prihodot od natamo{nata proda`baili bilo kakvo drugo raspolagawe ili koriste-we od strana na kupuva~ot, osven od ~lenot 32 naovoj zakon, i

� kupuva~ot i prodava~ot ne se zaemno povrzani(upravuva~ki, kapitalno i rodninski), odnosnodokolku se povrzani deka na dogovorenata cenane vlijael trgovskiot, finansiskiot ili bilokoj drug odnos me|u kupuva~ot i prodava~ot.

Carinskata vrednost na stokata koja se izvezuva enejzinata vrednost na mestoto na izlez od carinsko-to podra~je na Republika Makedonija na koja se doda-vaat transportnite tro{oci do granicata isklu~u-vaj}i gi izvoznite dava~ki i danoci, kako i uvoznitedava~ki i danoci, za koi izvoznikot moè da baravra}awe.

Ako vrednosta na stokata ne moè da se utvrdi spo-red transakciskata cena, toga{ se primenuvaat prav-ilata za identi~na ili sli~na stoka, pravilata zapresmetana vrednost ili proda`na cena, odnosno ca-rinska vrednost vrz osnova na raspolo`livite poda-toci.

Generalno, so Zakonot ne se predviduvaat nekoipogolemi izmeni vo pogled na na~inot na utvrduvawena carinskata vrednost. Poblisko tolkuvawe na od-redbite za carinska vrednost e predvideno vo Pra-vilnikot za utvrduvawe na carinskata vrednost, {togo propi{uva ministerot za finansii.

VNESUVAWE NA STOKATA VOCARINSKOTO PODRA^JE (GLAVA IV)

Vo Glava IV e predvidena postapkata so stokata ko-ja e vnesena na carinskoto podra~je pred da bide doz-volena nejzinata upotreba ili koristewe. So samotovnesuvawe na stokata vo carinskoto podra~je na Re-publika Makedonija taa se nao|a pod carinski nad-

7 2 / 7 3

C A R I N S K I S I S T E M

zor i ostanuva s¢ do zapo~nuvawe na postapkata za ca-rinski dozvolena upotreba ili koristewe na stoka-ta. Stokata vnesena vo carinskoto podra~je od stranana liceto {to ja vnelo bez odloùvawe ja dostavuvado grani~nata carinska ispostava ili do drugo mesto{to }e go opredeli nadle`niot carinski organ. Sotoa, stokata e stavena na uvid na carinskiot organ.So stavaweto na uvid na stokata na carinskiot organliceto {to ja vnelo stokata podnesuva elementarnadeklaracija koja e novina vo ovoj zakon. Podnesuva-weto na elementarnata deklaracija se vr{i koga ne epobarana carinska dozvolena upotreba ili koris-tewe na stokata. Rokot za privremeno ~uvawe na sto-kata so elementarna deklaracija do zapo~nuvawe nacarinski dozvolenata upotreba ili koristewe nastokata e najmnogu do deset dena. Posle desettiotden, stokata se odzema od strana na nadle`niot ca-rinski organ. Do zapo~nuvawe na carinski dozvole-nata upotreba ili koristewe stokata stavena na uvidna carinskiot organ ima tretman na privremeno ~u-vawe na stoka.

CARINSKI DOZVOLENA UPOTREBA ILI KORISTEWE NA STOKITE (GLAVA V)

Vo ~lenot 57 od Carinskiot zakon e predvidenacarinska dozvolena upotreba ili koristewe nastokata. Spored stavot 1 na ovoj ~len stokata moèvo sekoe vreme da dobie bilo kakov carinski statusili dozvola za upotreba ili koristewe, nezavisno odnejzinata priroda ili koli~estvo ili zemja na po-teklo, ispra}a~ ili krajno odredi{te. Po isklu~okod stavot 1 na ovoj ~len Vladata na Republika Make-donija za opredelen vid stoka moè da zabrani iliograni~i nekoj od predvidenite vidovi na carinskadozvola za upotreba ili koristewe na stokata vo in-teres na javniot moral, bezbednosta, za~uvawe nazdravjeto i ìvotot na lu|eto, ìvotnite i rasteni-jata, za{tita na ìvotnata sredina i prirodata,za{tita na nacionalnoto bogatstvo so umetni~ka,istoriska ili arheolo{ka vrednost ili zaradi za{-tita na industriskata sopstvenost. Vladata na Re-publika Makedonija moè da opredeli opredelenividovi stoka, zaradi nivnite specifi~ni svojstva damoàt, vo vrska so carinskata dozvola za upotreba

ili koristewe na stokata, da bidat predmet na posta-puvawe samo na opredeleni organizacioni edinicina Carinskata uprava.

Carinska deklaracija i carinski deklarant

Za sekoja stoka vo carinska postapka se podnesuvacarinska deklaracija. Formata i sodrìnata e opre-delena od strana na ministerot za finansii. Carin-skata deklaracija se podnesuva od strana na carin-skiot deklarant. Carinski deklarant moè da bidekoe bilo lice so sedi{te, odnosno postojan prestojvo Republika Makedonija, koe dava na uvid ili moèda mu dade na uvid stoka na carinskiot organ, zaednoso site drugi dokumenti potrebni za sproveduvawena opredelena carinska postapka. Licata moè dapodnesat carinska deklaracija vo svoe ime i za svojasmetka, vo svoe ime i za tu|a smetka ili vo tu|o imei za tu|a smetka. Vo svoe ime i za tu|a smetka, kako ivo tu|o ime i za tu|a smetka, moàt da podnesat dek-laracija samo onie lica koi se evidentirani vo Ca-rinskata uprava. Na~inot i postapkata za vr{ewe nazastapni~ki raboti gi propi{uva Vladata na Repub-lika Makedonija.

Spored Zakonot ne se vr{i prijavuvawe na stokitevo vnatre{nata carinska ispostava, tuku vedna{ sostavawe na stokata na uvid na carinskiot organ sepodnesuva deklacarija za zapo~nuvawe na carinskidozvolena upotreba ili koristewe na stokata. Sopodnesuvawe na deklaracija i nejzinata inicijalnaproverka i zaverka istata se smeta za zakonski obvr-zuva~ki dokument za deklarantot. Carinskiot organso prifatenata deklaracija moè da gi pregledapriloènite dokumenti vo nea, da bara od deklaran-tot i drugi dokazi, da ja pregleda stokata, da zememostri, da vr{i podetalen pregled. Carinskiot or-gan vo deklaracijata gi zapi{uva naodite od izvr{e-niot pregled. Vo pogled na pregled na stokite se vo-veduva sistemot na selektivnost, so toa {to site ka-mioni ne mora kako do sega zadolìtelno fizi~ki dase pregleduvaat. Carinskiot rabotnik e dolèn nao-dot od izvr{enata proverka da go navede vo samotoECD. Pregledot moè da se vr{i bez prisustvo nadeklarant. Spored stav 1 od ~len 69 carinskiot or-gan }e ja oslobodi stokata vedna{ po zavr{uvawetona proverkata na podatocite, ako se ispolneti uslo-vite za izbranata carinska postapka i ako za pred-metnata stoka ne vaàt kakvi i da bilo ograni~uva-wa ili zabrani {to go spre~uvaat sproveduvaweto naizbranata carinska postapka. Deklarantot ne smeeda po~ne da ja upotrebuva ili koristi stokata predda bide pu{tena, soglasno so stavot 1 na ovoj ~len.

Carinskiot dolg nastanuva vo momentot na podnesuvawe nacarinskata deklaracija za predvidenata postapka. Carinskidol`nik za carinskiot dolg e deklarantot, a vo slu~aj naposredno zastapuvawe, carinski dol`nik e i liceto za ~ijasmetka deklarantot ja podnel carinskata deklaracija


Carinskiot organ moè da primeni posebni merki,vklu~uvaj}i i odzemawe na stokata i nejzinata pro-da`ba, dokolku:

1. Stokata ne moè da bide pu{tena zatoa {to:� ne bilo mo`no da se zapo~ne ili prodolì so

pregled na stokata vo rok {to go opredelilcarinskiot organ od pri~ini predizvikani odstrana na deklarantot;

� dokumentite, {to morale da bidat podneseni zaodobruvawe na izbranata carinska postapka, nebile dostaveni od strana na deklarantot;

� naplatata ili garancijata {to morala da bidedostavena zaradi obezbeduvawe na obvrskite zapla}awe na carinata, ne bile izvr{eni ilidostaveni vo propi{aniot rok ili

� za stokata vaàt zabrani ili ograni~uvawa, koigo popre~uvaat sproveduvaweto na baranatapostapka.

So cel poednostavuvawe i zabrzuvawe na carinska-ta postapka predvideno e olesnuvawe na carinskatapostapka vo vrska so carinskata deklaracija so toa{to vo odredeni slu~ai pu{taweto na stokite vosloboden promet moè da se vr{i so:

� nepotpolna carinska deklaracija;� komercijalen ili drug slu`ben dokument; ili� knigovodstven zapis na stokata.

Periodot koga moè da se vr{i dopolnitelnataproverka (revizija) na carinskite deklaracii vopogled na pravilno rasporeduvawe na stoka, vred-nost i poteklo od sega{nite 2 godini e prodolèn na5 godini.

So pu{tawe na stokata vo sloboden promet, carin-skata stoka ima tretman na doma{na stoka.

Zaradi poevtina carinska postapka predvidena eupotreba na zaedni~ka stapka, odnosno najvisoka ca-rinska stapka.

Carinski postapki

Carinskite postapki koi se najzna~aen del na Ca-rinskiot zakon, bidej}i so niv se reguliraat postap-kite za uvoz, izvoz ili tranzit se definirani voGlava V.

Kako carinski postapki so ekonomski efekt sesmetaat:

� carinsko skladirawe;� uvoz na stoka zaradi proizvodstvo nameneto za

izvoz,� prerabotka pod carinski nadzor, � privremen uvoz na stoka i

� privremen izvoz na stoka zaradi oblagorodu-vawe.

Sekoja postapka so ekonomski efekt se odobruvaso re{enie na carinskiot organ.

Carinsko skladiraweCarinskiot sklad moè da bide javen ili privat-

en. Javen carinski sklad e carinskiot sklad vo kojmoè, soglasno so propi{anite uslovi, da se skladi-ra stoka na koe i da bilo doma{no ili stransko lice.Privaten carinski sklad e carinskiot sklad name-net za skladirawe na carinskata stoka na dràtelotna carinskiot sklad.

Carinski sklad e koj i da bilo prostor {to }e goodobri direktorot na Carinskata uprava i e podcarinski nadzor, vo koj moè da se skladira carins-ka stoka soglasno so propi{anite uslovi. Carinski-ot organ moè da dozvoli skladirawe na stokata vodrugi prostori, koi prvenstveno ne se nameneti zacarinsko skladirawe na stoka, dokolku se obezbede-ni potrebnite uslovi utvrdeni so propisot od ~len82 od ovoj zakon za sproveduvawe na carinskiot nad-zor. Ako za skladirawe na nekoja stoka i postapuva-we so nea se propi{ani posebni uslovi, carinskiotorgan }e dozvoli, stokata da se skladira vo carinski-ot sklad ili vo drug prostor samo dokolku se ispol-neti tie uslovi.

Vo carinski sklad moè da se skladira:� carinskata stoka za koja ne e nastanat carinski

dolg i ne e predmet na drugi merki vo nadvore{-no-trgovskiot promet so stokata, i

� doma{na stoka za koja soglasno so posebni pro-pisi, so vnesuvaweto vo carinskiot sklad seprimenuvaat merkite i propisite koi se predv-ideni za izvoz.

Isto taka, predvideno e podnesuvawe na instru-menti za obezbeduvawe (garancija) koja dràtelot nacarinskiot sklad zaedno so urednata evidencija morada ja dostavi na nadle`niot carinski organ pred ot-po~nuvaweto na raboteweto na carinskiot sklad, ka-ko i za vreme na skladiraweto na stokata. Osven toa,zgolemeni se i obvrskite na dràtelot na skladot vopogled na vodeweto na evidencijata za vlez i izlez nastokata od carinskite skladovi. Olesnuvawe pret-stavuva prodolùvawe na rokot za ~uvawe na stokatavo carinskite skladovi, koj od 30 +30 dena e prodol-èn na edna godina so mo`nost za prodolùvawe zadopolnitelni {est meseci. Definiran e poimot nadepozitor, kako lice koe stokata ja predava na ~uva-we vo carinskiot sklad.

Predvideno e i postoewe na slobodni carinskiprodavnici kako poseben vid na carinsko skladira-

7 4 / 7 5


we so toa {to tie edinstveno moè da bidat locira-ni na me|unarodnite aerodromi posle carinskitekontrolni to~ki.

Privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe Vo postapkata na uvoz na stoka nameneta za proiz-

vodstvo za izvoz, na carinskoto podra~je moàt da sekoristat slednive uvozni stoki za edna ili pove}eproizvodni operacii:

� stoka pu{tena vo sloboden promet, za koja sevr{i vra}awe na platenite uvozni dava~ki, do-kolku stokata se izveze od carinskoto podra~jevo vid na dobieni proizvodi (sistem na vra}awena carinata - draw back system) i

� privremeno uvezenata stoka koja ostanuva vosopstvenost na stransko lice, pri ~ij uvoz ne sepla}aat uvozni dava~ki, dokolku dobienite pro-izvodi ili privremeno uvezenata stoka povtor-no se izveze vo opredelen rok (privremen uvozna stoka zaradi oblagoroduvawe).

Novina vo postapkata na privremen uvoz na obla-goroduvawe, vo odnos na prethodnite zakonski re{e-nija, e voveduvaweto na kategorijata ekonomski uslo-vi, pri {to imatelot na pravoto mora da navede is-polnuvawe na nekoj ekonomski uslov zaradi koj e od-obrena postapkata na privremen uvoz zaradi oblago-roduvawe.

Predvidena e upotreba na identi~ni ili sli~nistoki.

Stoki {to bile uvezeni zaradi izvoz, moàt priv-remeno da bidat izvezeni zaradi oblagoroduvawe vostranstvo.

Nov vid na carinska postapka e i prerabotkata podcarinski nadzor, pri {to imatelot na pravoto imaza cel uvezenata stokata da ja preraboti bez da platicarina za uvezenite materijali. Posle prerabotkatadobieniot proizvod se pu{ta vo sloboden promet sopla}awe na carinska stapka koja e adekvatna za goto-viot proizvod.

Vo postapkata na privremen uvoz moè da se uvezu-va stoka so celosno ili delumno osloboduvawe odpla}awe na carina. Stoki koi {to moàt da bidat ce-losno oslobodeni od pla}awe na carina se slednive:

� slu~ai vo koi stokata, dokolku bila pu{tena vosloboden promet, bi bila oslobodena od pla}a-we carina soglasno so ovoj zakon;

� stoka koja privremeno se uvezuva zaradi ispitu-vawe, izlagawe ili vr{ewe na probi, dokolkustranskiot sopstvenik ja dal besplatno i na op-redeleno vreme;

� stoka koja privremeno se uvezuva zaradi izlaga-we na me|unarodni saemi, izlo`bi i drugi pri-redbi - za stoka koja e predmet na izlagawe i zapredmeti koi se upotrebuvaat za ureduvawe nasaemski, odnosno izlo`beni prostori;

� ìvotni, instrumenti, rekviziti i drugi pred-meti koi{to se nameneti za kulturno-umetni~-ki, sportski i drugi priredbi, odnosno snimawena filmovi;

� ambalaà, tovaren pribor i pribor za za{tita,koi se nameneti za dostavuvawe ili ekspedira-we na stokata dokolku e vo stranska sopstve-nost;

� oprema nameneta za potrebite na vladini, ne-vladini, me|unarodni i me|udràvni organiza-cii ili me|unarodni, odnosno me|udràvni ko-misii, koi imaat sedi{te, odnosno pretstav-ni{tvo vo Republika Makedonija;

� oprema nameneta za otstranuvawe na neposrednaopasnost od epidemii, elementarni ili drugiprirodni nepogodi, odnosno za otstranuvawe nanivnite neposredni posledici;

� jahti, edrilici i drugi plovni objekti so nivnivezovi i pribor za ukotvuvawe, dokolku se name-neti za sport i rekreacija, pod uslov privreme-no da gi uvezuva lice koe e registrirano za vr-{ewe na dejnost iznajmuvawe na stranski jahti,edrilici i drugi plovni objekti vrz osnova naspogodba sklu~ena so stranski sportski klubovii nivni sojuzi za iznajmuvawe na stranski tur-isti - ~lenovi na tie klubovi i nivnite sojuzivo Republika Makedonija;

� oprema koja privremeno ja uvezuvaat postojani-te dopisnici, odnosno dopisni{tva na stranskisredstva za javno informirawe, registrirani vocarinskoto podra~je.

Site stoki koi ne se navedeni pogore se uvezuvaatso delumno osloboduvawe od pla}awe na carina, os-ven potro{nata stoka i stokata za koja u{te pred po-~etokot na privremeniot uvoz moè da se utvrdi de-ka ne e nameneta za povtoren izvoz.

Privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe Privremeniot izvoz na stoka moè da se odobri

ako se utvrdi deka dobieniot proizvod e rezultat naprerabotka na privremeno izvezenite stoki i akotoa odobruvawe ne gi zagrozuva su{tinskite intere-si na doma{nite proizvoditeli.

Predvideno e i postoewe na slobodni carinski prodavnicikako poseben vid na carinsko skladirawe so toa {to tieedinstveno moè da bidat locirani na me|unarodniteaerodromi posle carinskite kontrolni to~ki.


Pri popravka na doma{na stoka vo stranstvo dozv-olena e upotrebata na sistemot na zamena so istovet-ni stoki.

Vo tranzitnata postapka deklarantot e dolèn, nacarinskiot organ pri zapo~nuvaweto na tranzitnatapostapka da mu dostavi instrument za obezbeduvawena pla}aweto carina vo slu~aj na nastanuvawe nacarinski dolg.

PRESMETUVAWE I NAPLATA NACARINSKI DOLG (GLAVA VI)

Vo Glavata VI od Carinskiot zakon e predvidenopresmetuvawe i naplatuvawe na carinskiot dolg. Ca-rinskiot dolg nastanuva vo momentot na podnesuva-we na carinskata deklaracija za predvidenata pos-tapka. Carinski dol`nik za carinskiot dolg e dek-larantot, a vo slu~aj na posredno zastapuvawe, ca-rinski dol`nik e i liceto za ~ija smetka deklaran-tot ja podnel carinskata deklaracija. Visinata nacarinskiot dolg se utvrduva na denot na nastanuvawena obvrskata za pla}awe na carinskiot dolg. So Za-konot e predvidena mo`nosta Vladata na RepublikaMakedonija da propi{e kompenzatorni kamati koise eden vid zatezni kamati. Obezbeduvaweto na pla-}awe na carinskiot dolg se vr{i so instrument zaobezbeduvawe na pla}aweto (bankarska garancijaili depozit kaj nadle`nata carinarnica). Dopolni-telna presmetka na carinskiot dolg, vo slu~aj nagre{ki vo presmetkata se vr{i vo rok od edna godi-na od denot na nastanuvawe na carinskiot dolg. Voslu~aj na nezakonsko postapuvawe so carinskata sto-ka, a pri toa do{lo do nastanuvawe na carinski dolg,dopolnitelna naplata e mo`na vo rok od 5 godini oddenot na nastanuvawe na carinskiot dolg. So Zako-not e dozvoleno odloèno pla}awe na carinskiotdolg vo rok od 60 dena so podnesuvawe so instrumentza obezbeduvawe-garancija. Vra}aweto na pove}e up-latenata carina i prostuvawe na carinskiot dolg pobarawe na strankata e vo rok od edna godina od bara-weto na carinskiot obvrznik.

OSLOBODUVAWE OD PLA]AWE CARINA

So Carinskiot zakon zna~itelno se namaleni os-loboduvawata od pla}awe na carina, pokraj stan-dardnite osloboduvawa predvideni so me|unarodnikonvencii-diplomati i me|unarodni organizaciivrz baza na reciprocitet. Osloboduvawata se pode-leni kako osloboduvawa za fizi~ki lica, pravni li-ca i dràvni institucii i osloboduvawe po vidovina stoka.

Osloboduvawe za fizi~ki lica

� doma{ni i stranski patnici, koi doa|aat odstranstvo - za predmeti nameneti za nivna li~naupotreba (li~en baga`), bez ogled na toa dali gonosat so sebe, ili go dale na prevoznik;

� doma{ni patnici na predmeti so mala vrednost{to gi vnesuvaat od stranstvo, ako tie predmetine se nameneti za preproda`ba;

� dràvjani na Republika Makedonija i stranskidràvjani na predmeti so mala vrednost {to giprimaat od stranstvo, ako tie predmeti ne senameneti za preproda`ba;

� dràvjani na Republika Makedonija i stranskidràvjani - za lekovi za li~na upotreba {to ginosat so sebe ili gi dobivaat vo pratki odstranstvo;

� invalidi - za specijalna oprema i tehni~ki po-magala {to gi koristat neposredno za ìvot irabota, kako i za rezervni delovi za koristewena takvata oprema i pomagala, osven patni~kiavtomobili, dokolku gi donesat ili dobijat odstranstvo zaradi li~na upotreba;

� voza~i za gorivo i mazivo, koe se nao|a vo nor-malnite rezervoari na motornite vozila i mo-tocikli;

� dràvjani na Republika Makedonija koi ìveatvo pograni~noto podra~je - za rastitelni i sto-~arski proizvodi dobieni na nivnite imoti vopograni~noto podra~je na sosednata dràva, ka-ko i za podmladok i drugi proizvodi steknati odstokata {to ja imaat na tie imoti zaradi polskiraboti, pa{a ili prezimuvawe;

� dràvjani na Republika Makedonija - studenti iu~enici koi se {koluvaat vo stranstvo, kako istranski u~enici i studenti, koi se {koluvaatvo Republika Makedonija - za u~ebni pomagala{to za sopstvena upotreba gi donesuvaat odstranstvo;

� stranski profesori, predava~i i drugi nau~ni-ci koi rabotat vo Republika Makedonija, za ob-razovna i profesionalna oprema, a koi podle-àt na odobrenie na Vladata na Republika Ma-kedonija;

� dobitnici na odlikuvawa, medali, spomenici,sportski i drugi trofei ili predmeti, {to gidobivaat vo stranstvo na natprevari, izlo`bi ipriredbi od me|unarodno zna~ewe;

� umetnicite za sopstvenite umetni~ki dela {togi vnesuvaat od stranstvo.

7 6 / 7 7


Osloboduvawe na pravni lica� organizacija na Crveniot krst na Republika

Makedonija i drugite registrirani humanitar-ni i dobrotvorni organizacii - na stokata {toja uvezuvaat od stranstvo, a koja sluì za izvr-{uvawe na nivnite humanitarni zada~i;

� protivpoàrni organizacii i drugi spasuva~kislu`bi - za tehni~ka protivpoàrna oprema irezervni delovi neposredno nameneti za vr{e-we protivpoàrna i spasuva~ka dejnost;

� muzei, umetni~ki galerii i Narodnata i uni-verzitetska biblioteka - na predmeti neposred-no nameneti za vr{ewe na nivnata dejnost;

� predmeti, {to neposredno se nameneti zavr{ewe na kulturna dejnost, a ne se nameneti zaponatamo{na proda`ba i ne se proizveduvaat voRepublika Makedonija, dokolku imatelot napravoto e registriran za vr{ewe na nedohodov-na kulturna dejnost;

� predmetite {to neposredno se nameneti za vr-{ewe na nedohodovna socijalna i obrazovna dej-nost i ne se proizveduvaat vo Republika Make-donija;

� farmacevtskite proizvodi za zdravstvena, od-nosno veterinarna namena, {to se upotrebuvaatpri me|unarodni sportski manifestacii orga-nizirani vo Republika Makedonija.

Osloboduvawe na stoka� oprema i rezervni delovi (osven avtomobili i

kancelariski mebel) vrz osnova na vlog nastransko lice, koi ne moàt da bidat postari odpet godini od denot na nivnoto proizvodstvo, akoi sluàt za vr{ewe na prete`na dejnost nadru{tvoto. Vlogot na stranskoto lice treba dae podolg od tri godini i da iznesuva 20% odvkupno vloèniot traen kapital, pod uslov ob-vrznikot koj go koristel osloboduvaweto da ra-boti najmalku u{te tri 3 godini po istekot naposlednata godina vo koja go koristel oslobodu-vaweto od pla}awe carina. Pod vlog na stranskolice se smeta i otkupot na akcii od strana nastranski lica;

� mostri na stoka so nezna~itelna vrednost;� pe~ateni raboti kako {to se katalozi, cenovni-

ci, upatstva za upotreba i bro{uri i reklamenmaterijal;

� predmeti {to stranski izlaga~i koi u~estvu-vaat na me|unarodni saemi i trgovski izlo`bi

vo Republika Makedonija }e gi vnesat ili pri-mat od stranstvo zaradi voobi~aena raspredelbai potro{uva~ka za vreme na odrùvaweto na sae-mot, odnosno izlo`bata;

� proizvodi uvezeni zaradi proba, istraùvawe,analizirawe ili testirawe {to celosno }e seupotrebat pri probite, istraùvawata, anali-ziraweto ili testiraweto, ili pri toa celosno}e bidat uni{teni, na na~in {to pove}e da ne-maat upotrebna vrednost;

� turisti~ka informativna dokumentacija, ako enameneta za besplatno delewe i ~ija glavna cele pretstavuvawe na stranska turisti~ka ponuda;stranski hotelski listi i prospekti, {to gi iz-davaat stranski oficijalni turisti~ki agen-cii, ako se nameneti za besplatno delewe; rek-lamen turisti~ki materijal namenet na ovlaste-ni zastapnici ili korespondenti na nacionalnituristi~ki agencii, {to ne e namenet za nata-mo{no delewe;

� stokovni marki, patenti, modeli i pridru`nidokumenti, kako i podnesoci za priznavawe napatentite ili inovaciite, {to im se dostavu-vaat na organizaciite za za{tita na avtorskatai industriskata sopstvenost;

� hrana za ìvotni vo transport, materijali pot-rebni za za{tita na stokata vo transportot;

� stoka {to se uvezuva preku registrirani huma-nitarni ili dobrotvorni organizacii i e name-neta za besplatno delewe pri prirodni ili dru-gi nesre}i;

� materijali za postavuvawe, odrùvawe ili uk-rasuvawe na spomen obele`ja, grobovi ili gro-bi{ta na `rtvite od vojnite; krstovi, urni ipogrebni artikli;

� stokite koi se dobieni kako podarok od strans-ki donatori, a se nameneti za dràvnite organi,edinicite na lokalnata samouprava i javno-pravnite subjekti.

Osloboduvawe na dràvni instituciiOd pla}awe carina se oslobodeni dràvnite orga-

ni, korisnicite - edinki na Buxetot na RepublikaMakedonija - po mislewe na soodvetnoto ministerst-vo, sudovite i Narodnata banka na Republika Make-donija, a po prethoden predlog na ministerot za fi-nansii na predmetite {to ne se proizveduvaat vo Re-publika Makedonija, a koi }e gi opredeli Vladata naRepublika Makedonija.

Relaksiraniot ekonomski ambient, implementa-cijata na reformite i zdravata fiskalna i mo-netarna politika vo 2000 godina rezultiraa so:

1) Najgolem porast na bruto doma{niot proizvodvo poslednite nekolku godini (5,1%);

2) Zgolemuvawe na deviznite rezervi za 250 mil-ioni dolari, so {to dostignaa istoriski najvi-soko nivo od 713 milioni dolari;

3) Zna~itelen priliv na stranski direktni inves-ticii (169 milioni dolari);

4) Intenzivirawe na aktivnostite za reformi vojavnata administracija i finansiskiot sektor,za proda`ba na dràvniot kapital i re{avawe

na statusot na zagubari-te;5) Sklu~uvawe naSpogodba za stabili-zacija i asocijacijaso Evropskata unija i

drugi dogovori za slo-bodna trgovija;

6) Otvorawe na proce-sot na vra}awe na do-

verbata vo

finansiskiot sistem i na negovata uloga vo eko-nomskiot razvoj;

7) Namaluvawe na kamatnite stapki;8) Zapo~nuvawe na procesot na denacionalizacija,

odnosno vra}awe na odzemenite imoti ili dava-we nadomest na porane{nite sopstvenici; i itn.

Reformite vo dano~nata politika, posebno uspe{-noto voveduvawe na DDV, jakneweto na dano~nata in-spekcija i namaluvaweto na dano~nata evazija, zgole-muvaweto na ekonomskite performansi i zdravata ikontrolirana buxetska potro{uva~ka, £ ovozmoìjana dràvata da zapo~ne so regulirawe i otplata nasvoite pove}egodi{no akumulirani obvrski vrz os-nova na devizni {tedni vlogovi, penzii i socijalnibeneficii, da izdvoi sredstva za finansirawe naproekti za namaluvawe na siroma{tijata, da gi zgo-lemi kapitalnite rashodi, da izvr{i predvremenaotplata na del od obvrskite i da sozdade prostor zanamaluvawe na danocite vo naredniot period, pri{to e ostvaren i zna~itelen buxetski suficit (nad 5milijardi denari) vo forma na likvidni sredstva irezerva za narednite godini.

Vrz osnova na pozitivnite trendovi ostvareni vo2000 godina, pozitivnite rezultati od reformskitezafati, sklu~enata spogodba so Evropskata unija idrugi dogovori za slobodna trgovija, so Makroeko-nomskata politika na Republika Makedonija za 2001godina be{e utvrdena slednata proekcija na makro-ekonomskite agregati: 1) realen porast na BDP za6%; 2) nominalen porast na izvozot na stoki za 14%,a na uvozot na stoki za 10% (po FOB metodologija);3) prose~en porast na inflacijata, mereno preku

tro{ocite na ìvot za 2,2%; 4) porast na brojot naregistrirani vraboteni za 1,5% i realen porast

na prose~nite plati za 2,3%.


Van~o Kargov e dràvensekretar voMinisterstvoto zafinansii na RepublikaMakedonija. Roden e vo1960 godina. Diplomiralna Ekonomskiot fakultetvo Skopje vo 1984 godina,finansisko-smetkovod-stvena nasoka. Vo periodotod april 1987 do januari1993 godina raboti kakosorabotnik vo Sektor zadolgoro~no kreditirawevo Jugobanka - Skopje, a od1993 do 1997 godina rabotikako sovetnik voNarodnata banka na RM voDirekcijata za deviznirezervi. Od 1997 godina ezamenik direktor naDirekcijata za deviznirezervi se do fevruari2000 godina koga stanuvadirektor na Sektor zasmetkovodstvo i finansiipri Narodnata banka naRM. Na sega{noto rabotnomesto e od maj 2000 godina,odgovoren zakoordinacijata,podgotvuvaweto,nadgleduvaweto iizvr{uvaweto naVladinata fiskalnastrategija i Centralniotbuxet na RM; koordinacijana trezorskite aktivnosti,smetkovodstvoto;vospostavuvawe nakontakti, pregovori ipodgotovka na aran`maniteso me|unarodniteinstitucii i organizacii idrugi aktivnosti.U~estvuval na golem brojme|unarodni seminari irabotilnici. Odli~no govladee angliskiot jazik.

Imaj}i predvid deka realiziraweto na makroekonomskitepretpostavki be{e definitivno onevozmoèno, a so cel prezemawepreventivni merki politi~ko-bezbednosnata da ne dobie dimenzijai na dlaboka ekonomska kriza, vo sorabotka so MMF be{e izvr{eno

revidirawe na osnovnite makroekonomski pretpostavki i naekonomskata, monetarnata i fiskalnata politika za 2001 godina

REBALANS NA BUXETOT 2001 POJDOVNI OSNOVI ZADONESUVAWE NA BUXETOT ZA 2001 GODINA

Van~oKARGOV

7 8 / 7 9

R E B A L A N S N A B U X E T O T 2 0 0 1

BUXET 2001So cel zgolemuvawe na transparentnosta na javni-

te finansii, Buxetot na Republika Makedonija za2001 godina za prv pat be{e prezentiran vo dva dela:1) sporedben buxet - po struktura i sodrìna na pri-hodite i rashodite simetri~en na dosega{nite buxe-ti (vo ponatamo{niot tekst: buxet), i 2) buxet na t.n.sopstveni prihodi i rashodi finansirani so ovieprihodi.

Prihodite vo Buxetot na Republika Makedonija za2001 godina bea planirani na iznos od 53,58 milijar-di denari, a rashodite na iznos od 55,24 milijardi de-nari, so deficit od 1,66 milijardi denari.1

Proekcija na prihodite vobuxetot 2001Osnovna karakteristika na prihodnata strana na

Buxetot za 2001 godina be{e vkalkuliranoto nama-luvawe na prihodite od personalniot danok na dohodi od carini vo odnos na Rebalansot na Buxetot za2000 godina za vkupno 3,7 milijardi denari. Imeno,na samiot po~etok na godinata se namaleni stapkitena personalniot danok (od 23% na 15% i od 27% i35% na 18%), {to treba{e da dovede do namaluvawena tro{ocite na pretpriema~ite, da im ja zgolemiprofitabilnosta i da sozdade prostor za investira-we i kreirawe novi rabotni mesta. Istovremeno, kajnekoi stoki svrzani so zdravstvoto i zemjodelstvoto,stapkite na DDV se spu{teni na privilegiranite5% so cel podobruvawe na uslugite od oblasta nazdravstvena za{tita i dano~no rastovaruvawe nazemjodelskite proizvoditeli. Vo nasoka na ponata-mo{na liberalizacija i otvorawe na doma{not pa-zar be{e izvr{eno i namaluvawe na uvoznite dava~-ki na nad 4000 proizvodi. Ovie merki na ekonomska-ta politika se o~ekuva{e da gi namalat tro{ocitena raboteweto za okolu 4% so {to bi se sozdadal novimpuls za ekonomijata, posebno za vrabotuvaweto.

Proekcija na rashodite vo Buxetot za 2001 godinaRashodnata strana na Buxetot za 2001 godina e kon-

cipirana da ovozmoì finansirawe na rashodite zanepre~eno izvr-{uvawe na funkciite na dràvata irealizirawe na programite vo oblasta na obrazova-nieto, kulturata, zdravstvoto i zemjodelstvoto, nopri istovremeno obezbeduvawe poddr{ka na socijal-nite aspekti na strukturnite i administrativni re-formi, penzionerite, nevrabotenite i socijalnozagrozenite, da se prodolì so redovnata otplata naobvrskite na dràvata zaradi ponatamo{no jaknewena doverbata od strana na doma{na i stranska javnosti da se prodolì so jakneweto na materijalnata bazana dràvata preku zgolemuvawe na kapitalnite tro-{oci.

Vo vkupno planiranite rashodi vo Buxetot za 2001godina od 55,24 milijardi denari, 4,71 milijardi dena-ri se odnesuvaa na t.n. neidentifikuvani merki,2

stavka koja vsu{nost ne pretstavuva{e tro{ok, tukualokacija koja treba{e da pretstavuva prostor za po-natamo{no namaluvawe na danocite i finansirawena merki za namaluvawe na siroma{tijata vo vtoratapolovina od godinata, sekako po prethodno preispi-tuvawe na izvr{uvaweto na Buxetot vo prvata polo-vina od godinata. Vkupniot iznos na tro{oci vo Bu-xetot za 2001 godina bez neidentifikuvanite merki eza 2,1 milijardi denari pogolem vo odnos na Reba-

1 Spored metodologijata na MMF, odnosno Statistikata navladinite finansii (GFS).

BUXET I REBALANS ZA 2001 GODINA

Vo milioni denari

Naziv Buxet Rebalans Razlika

1 2 3 4=3-2

1. Vupni prihodi 53,579 54,790 1,211

1.1 Dano~ni prihodi 49,728 50,484 756

1.2. Nedano~ni prihodi 3,307 3,808 501

1.3. Kapitalni prihodi 100 83 -17

1.4. Stranski donacii 444 415 -29

2. Vkupni rashodi 55,236 70,640 15,404

2.1. Tekovni rashodi 48,607 46,079 -2,528

2.1.1. Plati i nadomestoci 15,271 16,091 820

2.1.2. Stoki i uslugi 6,215 6,209 -6

2.1.3. Tro{oci za begalci 472 783 311

2.1.4. Socijalni i drugi transferi 15,792 16,488 696

2.1.5. Kamata 4,162 4,314 152

2.1.6. Rezervi 170 170 0

2.1.7. Strukturni reformi 980 1,088 108

2.1.8. Reforma na administracijata 835 936 101

2.1.9. Nedefinirani merki 4,710 0 -4,710

2.2. Kapitalni rashodi 6,629 11,421 4,792

2.2.1. Osnovni sredstva 4,121 4,487 366

2.2.2. Kapitalni transferi 2,468 2,468 0

2.2.3. U~estvo vo MFO 40 40 0

2.2.4. Telekom proekti 0 4,426 4,426

2.3. Tro{oci svrzani so krizata 0 13,140 13,140

3. Deficit (1-2) -1,657 -15,850 -14,193

4. Finansirawe 1,657 -15,850 -14,193

4.1. Priliv 7,401 18,921 11,520

4.1.1. Prihodi i proda`ba na kapital 787 7,985 7,198

4.1.2. Stranski donacii 699 610 -89

4.1.3. Kapitalizacija 635 59 -576

4.1.4. Stranski krediti 5,280 4,552 -728

4.1.5. Depoziti 0 5,715 5,715

4.2. Odliv 5,744 3,071 -2,673

4.2.1. Otplata na glavnica 3,028 3,071 43

4.2.2. Stabilizacionen fond 2,716 0 -2,716


lansot za 2000 godina. Neto zgolemuvaweto na rasho-dite vo najgolem del be{e rezultat na razli~notodvièwe na pove}e tro{oci. Vo nasoka na zgolemu-vawe na vkupnite rashodi vlijaea zgolemenite rasho-di na ime kamatni pla}awa3 so 1,82 milijardi denari,na ime kapitalnite tro{oci so 1,48 milijardi denarii na ime socijalni transferi za strukturnite i admi-nistrativnite reformi so 1,10 milijardi denari. Vo

nasoka na namaluvawe na vkupnite rashodi vo Buxetotza 2001 godina vo odnos na Rebalansot na Buxetot za2000 godina, najgolemo vlijanie ima{e namaluvawetona rashodite za isplata na plati i nadomestoci navrabotenite vo javnata administracija so 1,1 milijar-di denari, ili poto~no za 2,04 milijardi denari ako seima predvid deka iznosot za isplata na plati vo 2000godina od 16,38 milijardi denari treba da se zgolemiza 0,93 milijardi denari - iznos koj be{e avansno is-platen vo dekemvri 1999 godina kako del od platata zajanuari 2000 godina.4 Namaluvaweto na rashodite zanevraboteni i socijalni beneficii vo odnos na Reba-lansot ne e sporedlivo bidej}i pogolemite iznosi voRebalansot na Buxetot za 2000 godina bea rezultat nadopolnitelnite isplati za ovie nameni i za nadminu-vawe na pove}emese~noto zaostanuvawe vo isplatataakumlirano vo prethodnite godini.

Prihodot od proda`bata na Telekomot i rashodi-te finansirani so niv ne bea anticipirani vo Buxe-tot za 2001 godina, bidej}i vo periodot na negovotoizgotvuvawe ne se raspolaga{e so dovolni informa-cii za da se proektiraat prihodite, a posebno na~i-not na nivnoto koristewe i negovoto vlijanie vrzmakroekonomskata stabilnost.

Imaj}i ja predvid mo{ne analiti~kata i detalnakonstrukcija na tro{kovnata strana na Buxetot, aposebno specifi~niot i te{ko predvidliv karakterna t.n. sopstveni prihodi, vo Zakonot za izvr{uvawena Buxetot na Republika Makedonija za 2001 godina5

e predvidena fleksibilnost vo smisla na preraspre-delba na tro{kovnite potstavki po vidovi i progra-mi, dokolku se pokaè potreba od toa.6

Diskrecioni tro{ociOd vkupno 55,24 milijardi denari kolku {to izne-

suvaat rashodite vo Buxetot za 2001 godina, samo 10,5milijardi denari ili 19,0% imaat karakter na t.n.diskrecioni tro{oci kaj koi korisnicite imaat og-rani~eni mo`nosti za kontrola i za{teda. Toa seglavno tro{oci za: 1)7 razni vidovi potro{ni mate-rijali, uslugi, komunalii, gorivo, zakupnini, patni

Buxet 2001 Rebalans 2000 Buxet 2000 Razlika

Prihod Iznos % (od A) Iznos % (od A) Iznos % (od A) (2-4) (2-6)

1 2 3 4 5 6 7 8 9

A. Vkupno (od 1 do 9) 53.579 100,00 57.175 100,00 46.961 100,00 -4.040 6.174

1. Danok na promet i DDV 18.254 34,07 16.884 29,53 9.700 20,66 1.370 8.554

2. Danok na dobivka 3.026 5,65 2.613 4,57 2.613 5,56 412 412

3. Personalen danok na dohod 7.789 14,54 10.523 18,40 10.033 21,36 -2.734 -2.244

4. Akcizi 12.994 24,25 12.248 21,42 12.309 26,21 746 685

5. Carini 7.595 14,18 8.600 15,04 8.600 18,31 -1.005 -1.005

6. Drugi danoci 70 0,13 55 0,10 141 0,30 15 -71

7. Nedano~ni prihodi 3.307 6,17 3.015 5,27 3.260 6,94 292 47

8. Proda`ba na kapital 100 0,19 3.237 5,66 305 0,65 -3.137 -205

9. Namenski donacii 444 0,83 0 0,00 0 0,00 444 444

10. Proda`ba na kapital 787 0 0 787 787

11. Nenamenski donacii 700 5.399 0 -4.699 700

12. Krediti so reprogram 5.914 2.197 4.033 3.717 1.881

B. Vkupno (od 1 do 12) 60.980 64.771 50.994 -3.791 9.986

PROEKCIJA NA PRIHODITE

Vo milioni denari

2 Soglasno so Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija, stavkata na neidentifikuvani merkimoè da se koristi samo vrz osnova na akt donesen od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.

3 Zgolemenite tro{oci na ime kamati vo prv red se dolàt na dostasanite kamati po obvrskite spremaPariskiot klub na doveriteli (prviot kvartal od 2000 godina be{e reprogramiran), kako i na dostasanite

kamati po izdadenite obvrznici za servisirawe na staroto devizno {tedewe i za proda`bata na Stopanska bankaAD Skopje.

4 Namaluvaweto na masata za isplata na plati treba{e da bide postignato ne preku namaluvawe na prose~nataplata po vraboten, tuku pred s¢, so namaluvawe na brojot na vrabotenite vo javnata administracija, a delumno i

preku namaluvawe na personalniot danok na dohod.5 ^lenot 7 od Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2001 godina glasi: "Vo ramkite na

rashodite utvrdeni vo Buxetot na nivo na stavki i programi, korisnikot moè da vr{i preraspredelba me|urashodnite potstavki i programi, po prethodna soglasnost od Ministerstvoto za finansii. Utvrdenite iznosivo Buxetot na korisnikot moè da mu bidat preraspredeleni pome|u rashodnite stavki, so isklu~ok na rashod-nite stavki me|u platite i drugi rashodi. Preraspredelbata na utvrdenite sredstva me|u rashodnite stavki vo

ramki na eden korisnik, kako i me|u korisnicite se vr{i so Odluka na Vladata na Republika Makedonija, popredlog na Ministerstvoto za finansii. Pretposledniot i posledniot stav od ~len 34 od istiot zakon glasat:

"Dokolku vo tekot na godinata, prihodite od stav 1 na ovoj ~len }e se ostvarat vo pogolem iznos od planiraniot,istite }e moàt da se koristat po prethodna soglasnost na Ministerstvoto za finansii. Rashodite finansirani

od prihodite od stav 1 na ovoj ~len moàt da se prerasporeduvaat me|u oddelni programi na korisnikot, poprethodna sogasnost na Ministerstvoto za finansii#.

6 Isklu~ok pretstavuvaat onie potstavki koi pretstavuvaat kvantitativni kriteriumi za izvr{uvawe naaran`manot so Me|unariodniot monetaren fond.

7 6,2 milijardi denari

8 0 / 8 1


i dnevni tro{oci, potrebni za normalno funkcioni-rawe na obrazovanieto, kulturata, socijalnata za{-tita, odbranata, bezbednosta, pravosudstvoto i nadrugite dràvni institucii, vklu~itelno i tro{o-cite za planiraniot popis na naselenieto vo iznosod 0,35 milijardi denari, i 2)8 tro{oci za investi-cii, rekonstrukcija, obnova, nabavka i izgradba naosnovni sredstva, kompjuterizacija, opremuvawe imodernizacija,9 kako i tro{oci za izgradba na in-frastrukturni objekti vo stopanski nedovolno raz-vienite podra~ja vo iznos od 0,58 milijardi denari.

Nediskrecioni tro{ociDuri 40,02 milijardi denari ili 72,0% od vkupnite

tro{oci pretstavuvaat t.n. nediskrecioni tro{oci,{to vsu{nost, pretstavuvaat dogovorni i zakonskiobvrski koi Republika Makedonija mora da gi plati.Vo ovaa grupa tro{oci vleguvaat rashodite za ispla-ta na platite (15,27 milijardi denari), pokrivawe nadeficitot vo penziskiot fond (4,96 milijardi dena-ri), pokrivawe na deficitot na Zavodot za vrabotu-vawe za isplata na nadomestoci za nevrabotenost(3,41 milijardi denari), isplata na nadomestoci nasocijalno zagrozeni lica (3,22 milijardi denari), is-

plata na detski dodatok (0,9 milijardi denari), pla-}awe na kamati po koristeni stranski krediti i iz-dadeni obvrznici za deponiranoto devizno {tedewei sanacija i proda`ba na Stopanska banka AD Skopje(4,16 milijardi denari), isplata na nadomestoci navoeni invalidi (0,4 milijardi denari), tro{oci zasocijalni transferi do rabotnicite koi }e ostanatbez rabota zaradi strukturni i administrativni re-formi (1,92 milijardi denari), tro{oci za begalcikoi se re~isi celosno svrzani samo so koristena po-mo{ od Evropskata komisija vo vrska so kosovskata

kriza (0,47 milijardi denari), drugi tekovni trans-feri (2,81 milijardi denari) na ime tro{oci za pro-grami vo oblasta na kulturata, socijalnata za{tita,zdravstvoto, zemjodelieto, obrazovanieto, sportot,naukata, za{tita na ìvotnata sredina, u~eni~ki istudentski standard i dr. i kapitalni transferi(2,51 milijardi denari), koi vo najgolem del se odne-suvaat na pokrivawe na del od tro{ocite na Fondotza magistralni i regionalni pati{ta (1,65 milijar-di denari) i na Makedonskite èleznici (0,45 mili-jardi denari) za odrùvawe na patnata i èlezni~ka-ta mreà, a potoa i za odrùvawe na komunalnata in-frastruktura vo op{tinite.

Iznosot od 4,71 milijardi denari ili 9% od vkup-nite tro{oci, kako {to be{e prethodno kaàno,vsu{nost i ne pretstavuva rashod i mo`nost za tro-{ewe, tuku alokacija koja bi otvorila prostor za na-maluvawe na danocite i alocirawe na sredstva za

8 4,12 milijardi denari

9 Golem del od dràvnite institucii so godini rabotat vo iznajmeni prostorii za {to pla}aat visoki iznosina kirii, a dobar del od dràvnite institucii, posebno vo vnatre{nosta, rabotat vo uslovi koi neovozmoùvaat normalno izvr{uvawe na funkciite.

Buxet 2001 Rebalans 2000 Buxet 2000 Razlika

Ekonomska klasifikacija Iznos % (od A) Iznos % (od A) Iznos % (od A) (2-4) (2-6)

1 2 3 4 5 6 7 8 9

A. Vkupno (od 1 do 9) 55.236 100,00 48.428 100,00 45.491 100,00 6.808 9.295

1. Plati i nadomestoci 15.271 27,65 16.376 33,82 15.955 34,73 -1.105 -684

2. Stoki i uslugi 6.215 11,25 6.078 12,55 6.251 13,61 137 -36

3. Transferi 15.962 28,90 15.815 32,66 13.678 29,77 147 2.284

3.1. Penzii 4.962 8,98 4.771 9,85 4.260 9,27 191 702

3.2. Nevraboteni 3.411 6,18 4.209 8,69 3.160 6,88 -798 251

3.3. Socijalni benificii 3.215 5,82 3.470 7,17 3.187 6,94 -255 28

3.4. Detski dodatok 900 1,63 689 1,42 550 1,20 211 350

3.5. Drugi transferi 3.474 6,29 2.676 5,53 2.521 5,49 798 953

4. Reformi 1.815 3,29 711 1,47 2.637 5,74 1.104 -822

5. Namaluvawe na siroma{tija 0 0,00 817 1,69 0 0,00 -817 0

6. Tro{oci za begalci 472 0,85 1.003 2,07 148 0,32 -531 324

7. Otplata na kamata 4.162 7,53 2.340 4,83 2.376 5,17 1.822 1.786

8. Kapitalni rashodi 6.629 12,00 5.146 10,63 4.896 10,66 1.483 1.733

9. Neidentifikuvani merki 4.710 8,53 142 0,29 0 0,00 4.568 4.710

10. Otplata na glavnica 3.028 6.127 3.753 -3.099 -725

11. Poddr{ka na monetarna politika 2.716 3.147 1.300 -431 1.416

B. Vkupno (od 1 do 11) 60.980 57.702 50.994 3.278 9.986

PROEKCIJA NA RASHODITE

Vo milioni denari


finansirawe merki za namaluvawe na siroma{tija-ta vo vtoroto polugodie od 2001 godina, dokolku ost-varuvaweto na buxetot vo prvoto polugodie pokaè-{e deka e toa vozmo`no, no po prethodna legalizaci-ja od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.

Vo nasoka na realizacija na zalo`bite za reformina javniot sektor i sozdavawe na mala, no efikasnaadministracija, za samo tri meseci od ovaa godina eizvr{eno bruto namaluvawe na brojot na vrabotenivo javnata administracija za okolu 4.500 lica, bezpritoa da bidat sozdadeni socijalni tenzii. Sekakodeka ova e samo edna od merkite za reforma na javna-ta administracija, no sigurno e deka sozdade realnaosnova za namaluvawe na rashodite i menuvawe na ne-povolnata struktura na buxetot i zadrùvawe na ma-sata za isplata na plati vo ramkite na limitite sog-lasno na programata so MMF. Izdvojuvaweto na ne-su{tinskite aktivnosti treba da sozdade prostor zanagorna korekcija na platite kako eden od najbitni-te faktori za sozdavawe efikasna administracija.Planiraweto i realizacijata na reformite na jav-nata administracija se vr{i vo sorabotka so Svet-skata banka vo ramkite na aktivnostite za sklu~uva-we na PSAL aran`manot. Soglasno so noviot Zakonza dràvni slu`benici, be{e formirana Agencijaza dràvni slu`benici kako nezavisno telo. Uloga-ta na ovaa Agencija e da go sledi vrabotuvaweto nadràvnite slu`benici, kako i efikasnosta na rabo-teweto na dràvnite slu`benici.

PREDLOG REBALANS

Imaj}i predvid deka realiziraweto na makroeko-nomskite pretpostavki vrz koi se bazira{e ekonom-skata, monetarnata i fiskalnata politika be{e de-finitivno onevozmoèno, a so cel prezemawe pre-ventivni merki politi~ko-bezbednosnata da ne do-bie dimenzija i na dlaboka ekonomska kriza, vo so-rabotka so MMF be{e izvr{eno revidirawe na os-novnite makroekonomski pretpostavki i na ekonom-skata, monetarnata i fiskalnata politika za 2001godina. Vrz osnova na prethodnoto, izgotven e i Re-balans na Buxetot na Republika Makedonija za 2001godina, kako najzna~aen instrument za sproveduvawena politikite na Vladata, vo koj se vgradeni: a) revi-diranite makroekonomski pretpostavki; b) redovno-to finansirawe na funkciite i obvrskite na drà-vata; v) dopolnitelnite tro{oci svrzani so krizata;g) merkite za nadminuvawe na posledicite od prolon-giraweto na reformite; d) investicionite proektifinansirani so sredstva od privatizacijata na Tele-komot; |) mo`nostite za za{tedi; e) finansirawe nadeficitot i poddr{ka na monetarnata politika.

Makroekonomski agregati Revidiranite makroekonomski agregati pretpos-

tavuvaat porast na bruto doma{niot proizvod od

2,5%, odnosno 3,5 procentni poeni pomalku vo odnosna prvi~no planiranite 6% porast, stapka na infla-cija od 4% sporedeno so prvi~no planiranite 2,2%,namalen obem na nadvore{no-trgovska razmena i fi-

nansiski jaz vo platniot bilans od 65 milioni dola-ri. Osnoven preduslov za ostvaruvawe na prethodno-to e zapirawe na borbenite aktivnosti najdocna dosredinata na avgust, no pri prodolèn visok stepenna borbena gotovnost do krajot na godinata iobezbeduvawe finansirawe na jazot vo platniot bi-lans.

Naziv Buxet Reba- (3-2) Izvr- % nalans {eno do izvr-

30.06. {enost

1 2 3 4 5 6

1. Vkupno 55.236 70.640 15.404 29.421 53,26

2. Nediskrecioni tro{oci 40.020 42.208 2.188 19.865 49,64

2.1. Plati i nadomestoci 15.271 16.091 820 8.218 53,81

2.2. Tro{oci za begalci 472 783 311 294 62,29

2.3. Penziski fond 4.962 5.439 477 2.441 49,19

2.4. Zavod za vrabotuvawe 3.411 3.584 173 1.910 56,00

2.5. Socijalna programa 3.215 3.215 0 1.540 47,90

2.6. Detski dodatok 900 900 0 211 23,44

2.7. Garancii 90 90 0 0 0,00

2.8. Voeni invalidi 400 400 0 187 46,75

2.9. Drugi tekovni transferi 2.814 2.860 46 1.308 46,48

2.10. Kamati 4.162 4.314 152 1.959 47,07

2.11. Strukturni reformi 980 1.088 108 74 7,55

2.12. Administrativni reformi 835 936 101 596 71,38

2.13. Kapitalni transferi 2.508 2.508 0 1.127 44,94

3. Nedefinirani merki 4.710 360 -4.350 0 0,00

4. Telekom proekti 0 4.426 4.426 0 0,00

5. Tro{oci svrzani so krizata 0 13.140 13.140 5.545 0,00

6. Diskrecioni tro{oci 10.506 10.506 0 4.011 38,18

6.1. Stoki i uslugi 6.215 6.209 -6 2.498 40,19

6.2. Osnovni sredstva 4.121 4.121 6 1.460 35,43

6.3. Rezervi 170 170 0 53 31,18

STRUKTURA NA RASHODITE VO BUXETOT ZA 2001 GODINA

OD ASPEKT NA MO@NOSTA ZA NIVNO NAMALUVAWE

Vo milioni denari

Vo nasoka na realizacija na zalo`bite za reformi na javniotsektor i sozdavawe na mala, no efikasna administracija, za

samo tri meseci od ovaa godina e izvr{eno bruto namaluvawena brojot na vraboteni vo javnata administracija za okolu

4.500 lica, bez pritoa da bidat sozdadeni socijalni tenzii

8 2 / 8 3


PrihodiRevidiranite makroekonomski agregati prven-

stveno svoj odraz dobija vo namaluvawe na o~ekuvani-te prihodi od personalen danok od dohod (za 0,6 mil-ijardi denari) i od akcizi (edna milijarda denari).Zaedno so voveduvaweto na danokot na finansiskitransakcii, vkupnite dano~ni prihodi vo rebalan-sot dostignaa iznos od 50,5 milijardi denari, so {tovkupnoto dano~no optovaruvawe vo odnos na buxetotse zgolemi za 0,76 milijardi denari ili za 1,5%.

RashodiRashodite za finansirawe na funkciite na drà-

vata i otplatata na obvrskite vo Rebalansot ostanaapotpolno nepromeneti vo odnos na redovniot buxet.Isklu~ok pretstavuvaat zgolemenite rashodi na imesocijalni transferi za 0,7 milijardi denari, koi voprv red se odnesuvaat na dopolnitelni transferi doFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe za fi-nansirawe na deficitot zaradi zakonskoto zgolemu-vawe na penziite (0,48 milijardi denari), do Zavodotza vrabotuvawe za formirawe na Fond za vrabotuva-we na invalidizirani lica (0,17 milijardi denari) ido Biroto za stokovni rezervi (0,05 milijardi dena-ri). Pokraj ova, zgolemuvawe beleàt i pla}awatana ime kamati po koristeni stranski krediti (0,15milijardi denari), isklu~ivo zaradi usoglasuvaweso tekovnite devizni kursevi.

Dopolnitelnite tro{oci svrzani so krizata seplanirani vo iznos od 13,14 milijardi denari i isti-te se odnesuvaat na finansirawe na zgolemenite ras-

hodi na Ministerstvoto za odbrana i Ministerstvo-to za vnatre{ni raboti za nabavka na oprema, mater-ijali, hrana, gorivo i uslugi i isplata na nadomesto-ci na redovniot i rezervniot sostav na bezbednosni-te sili i li~ni primawa na proektirani novi vrabo-tuvawa. Pokraj ova, planirani se i 0,47 milijardi de-nari za finansirawe na tro{ocite svrzani so zgri-ùvawe na licata raseleni zaradi krizata, kako idopolnitelni 0,05 milijardi denari za Biroto zastokovni rezervi.

Planiranite tro{oci za plati na javnata admin-istracija vo Buxetot za 2001 godina bea za 2,04 mili-jardi denari pomali vo odnos na Buxetot za 2000 god-ina. Za{tedata treba{e da se postigne so namaluva-

we na brojot na vrabotenite i namaluvawe na stapki-te na personalniot danok na dohod. Me|utoa, zaradidocneweto so donesuvaweto na potrebnata zakonskaregulativa, koe {to dovede do prolongirawe na pro-cesot na namaluvawe na brojot na vraboteni do kra-jot na april (polniot iznos na za{tedi zapo~na durivo maj), kako i zaradi mo{ne niskata prose~na plata,bruto namaluvaweto na brojot na vraboteni10 od oko-lu 4.500 lica rezultira{e so za{teda od 1,22 mili-jardi denari (odnosno 0,82 milijardi denari pomal-ku). Zaradi redovna isplata na platite na postojni-ot broj na vraboteni pri nepromenet iznos na pro-se~nata plata, so Rebalansot e predvideno zgolemu-vawe na iznosot za isplata na plati za pomalku ost-varenata za{teda od 0,82 milijardi denari.

So Rebalansot e opfaten delot od Telekom inves-ticionite proekti koj treba da se finansira samo votekot na ovaa godina. Proektite knigovodstveno seiskaàni na soodvetni zbirni rashodni stavki vovkupen iznos od 4,43 milijardi denari.

Delot od rashodite vo koj moè da se zboruva zaza{tedi (diskrecioni tro{oci) iznesuva samo okolu15% od vkupnite rashodi vo Rebalansot i istiot voapsoluten iznos e nepromenet vo odnos na Buxetot(10,51 milijardi denari). Ostatokot od 85% od vkup-nite rashodi ili nad 60 milijardi denari, pretstavu-vaat zakonski i dogovorni obvrski, koi dràvatamora zadolìtelno da gi plati i kaj koi nema pros-tor da se vr{at za{tedi. Od vkupno 10,51 milijardidenari planirani rashodi kaj koi moè da se zboruvaza {tedewe vo prvoto polugodie se potro{eni 4,01milijardi denari ili 38,18% od vkupno planiraniterashodi, odnosno 11,82 procentni poeni pomalku voodnos na uslovnite 50% potrebni tro{oci za 6 mese-

10 Vrz osnova na spogodbeno raskinuvawe na rabotniot odnos so isplata na 24 plati, tehnolo{i vi{ok prekupredvremeno penzionirawe ili isplata na 12 plati i redovno penzionirawe vo periodot od januari do april,bea otpu{teni od rabota 4500 lica. Istovremeno, vo istiot period bea izvr{eni 30 novi vrabotuvawa, zaradispecifi~nosta na rabotnite mesta.

Revidiranite makroekonomski agregati pretpostavuvaat porastna bruto doma{niot proizvod od 2,5%, stapka na inflacija od4% sporedeno so prvi~no planiranite 2,2%, namalen obem nanadvore{no trgovska razmena i finansiski jaz vo platniotbilans od 65 milioni dolari

Buxet 2001 (vo milioni denari)

Nedefiniranimerki

9%

Diskrecionitro{oci

19%

Nediskrecioni tro{oci72%


ci. Ova zna~i deka vo prvoto polugodie od ovaa godi-na se ve}e napraveni za{tedi od 11,82%.

Vo nasoka na poddr{ka na monetarnata politika,voveduvaweto na danokot na finansiski transakcii

pokraj fiskalniot aspekt, ima{e za cel i da se iz-begne pogolemo koristewe na depozitite na Buxetotkaj Narodnata banka so {to bi se zgolemila i poba-ruva~kata za devizi.

DeficitVrz osnova na vaka proektiranite prihodi i rasho-

di, so Rebalansot se predviduva deficit od 15,85 mi-lijardi denari, koj vo najgolem del treba da se fi-nansira so prihodi od proda`ba na dràven kapital,vo koj se vklu~eni i sredstva od proda`ba na Teleko-mot (8 milijardi denari), stranski donacii (0,61 mi-lijarda denari), koristewe stranski krediti(FESAL, PSAL i EU) vo iznos od 4,55 milijardi de-nari i povlekuvawe depoziti na Buxetot od Narod-nata banka na Republika Makedonija koi bea akumu-lirani vo prethodnite, a posebno minatata godina(5,7 milijardi denari). Vo ramkite na finansirawe-to, otplatata na glavnicata po koristeni stranskikrediti za 2001 godina iznesuva 3,07 milijardi dena-ri. Ova zna~i deka eventualnite sredstva {to bi se

obezbedile za finansirawe na jazot vo platniot bi-lans bi bile celosno iskoristeni za popolnuvawe nadeviznite rezervi, a ne za finansirawe na tekovnibuxetski tro{oci.

Potrebno e posebno da se napomene deka vaka kon-cipiraniot rebalans prakti~no ja `rtvuva alokaci-jata od 4,7 milijardi denari predvidena so osnovniotbuxet za 2001 godina kako prostor koj treba{e da bi-de iskoristen za ponatamo{no namaluvawe na dano-cite i alocirawe sredstva za finansirawe merki zanamaluvawe na siroma{tijata vo vtoroto polugodieod godinata.

Sekako deka dokolku dojde do promena na pretpos-tavkite i o~ekuvaniot razvoj na nastanite vrz koi eizgotven rebalansot, navremeno }e bidat prezemenikorektivni merki, zaradi {to izvr{uvaweto na pri-hodite i rashodite se upravuva, sledi i analizira nadnevna osnova.

Rebalans 2001 (vo milioni denari)

Tro{oci svrzaniso krizata

19%

Diskrecionitro{oci

15%

Nediskrecioni tro{oci59%

Telekomproekti

6%Nedefinirani merki

1%

Nediskrecioni tro{oci vo buxet 2001 vo milioni denari

Rebalans

Buxet

Kapitalnitransferi

AdministrativnireformiStrukturnireformi

Kamati

Drugi tekovnitransferi

Voeni invalidi

Garancii

Detski dodatok

Socijalnaprograma

Zavod zavrabotuvawe

Penziski fond

Tro{oci za begalci

Plati inadomestoci

VOVEDSoglasno ~len 26 od Zakonot za buxetite - pre~is-

ten tekst ("Slu`ben vesnik na RM#, br. 35/2001 godi-na), Ministerstvoto za finansii dostavi cirkular-no pismo do site buxetski korisnici, so koe gi dadenasokite za podgotvuvawe na Predlog buxetskitepresmetki za 2002 godina.

So Nasokite za izgotvuvawe na Predlog buxetska-ta presmetka za 2002 godina, bea dostaveni i obrasci-te koi zaedno so neophodnite obrazloènija treba dase dostavat do Ministerstvoto za finansii - Sektorza buxet i fondovi, najdocna do 31.08.2001 godina.

Ministerstvoto za finansii po izvr{enoto uso-glasuvawe i ocenuvawe na efikasnosta, prioritet-nosta i racionalnosta na dobienite Predlog - buxet-ski presmetki za 2002 godina }e go izgotvi Predlo-got na Buxetot na Republika Makedonija za 2002 go-dina.

OSNOVI ZA IZGOTVUVAWE NA PREDLOG BUXETSKITE PRESMETKI ZA 2002 GODINA

Osnova za izgotvuvawe na Predlog buxetskata pre-smetka za 2002 godina se: makroekonomskite indika-tori za 2002 godina, reformskite opredelbi na Vla-data na Republika Makedonija i prioritetite utvr-deni vo Fiskalnata strategija na Republika Makedo-nija za 2001 i 2002 godina.

Makroekonomskite indikatori za 2002 godina seizgotveni vrz osnova na procenkata deka vo 2002 go-dina }e se normalizira bezbednosnata sostojba vozemjata i voedno }e se intenzivira ekonomskata ak-tivnost, pri {to se o~ekuva realen porast na brutodoma{niot proizvod od 4%, inflacija od 2,5% i bu-xetski deficit od 2,3% od bruto doma{niot proiz-vod.

Izvornite prihodi na Buxetot na Republika Ma-kedonija za 2002 godina, se o~ekuva da se ostvarat napribli`no ednakvo nivo kako i vo 2001 godina, iakovo 2002 godina ne se planiraat prihodi od privreme-no vovedeniot danok na finansiski transakcii.

Osnovna karakteristika na vkupnite buxetskiterashodi za 2002 godina e nivnata dimenzioniranostna pribli`no ednakvo nivo kako vo 2001 godina, pri{to striktno e limitiran iznosot na masata na pla-ti i nadomestoci.

Imaj}i ja predvid aktuelnata sostojba vo zemjatavo tekot na podgotovkata naPredlog - Buxetot na Repub-lika Makedonija za 2002 go-dina, mo`no e da se izvr{atodredeni korekcii na pro-cenkata na prihodite i ras-hodite vo zavisnostod razvojotna nastani-te.

Trajko Spasovski epomo{nik na ministerot

koj rakovodi so Sektorotbuxet i fondovi i

Centralnata vnatre{narevizija vo

Ministerstvoto zafinansii. Roden e 1955

godina, a diplomiral naEkonomskiot fakultet vo

Skopje - nasokamakroekonomija. Pred

stapuvawe na ovaadol`nost rabotel vo

Biroto za stokovnirezervi, kako sovetnik

na ministerot irakovodel so Sektorotza stokovni rezervi odindustriski proizvodi.

U~estvuval na pove}eme|unarodni

seminari i studiskiprestoj na tema

"Finansiski menaxment ikontrola# vo Institutotza javna administracija

vo Dablin (RepublikaIrska) kako i seminarot

za vnatre{na revizijaorganiziran vo ramkite

na Paktot za stabilnostod Bankakademie, odFrankfurt na Majna.

Programskata struktura treba da ja olesni analizata na buxetot idonesuvaweto na odluki (na vladino i korisni~ko nivo) soidentifikuvawe i pojasnuvawe na povrzanosta pome|uprioritetite i rashodite, a isto taka da obezbedi i operativnosledewe na realizacijata na programata

PREDLOG BUXETSKITEPRESMETKI ZA 2002 GODINA INIVNATA PROGRAMSKA STRUKTURA

TrajkoSPASOVSKI

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

8 4 / 8 5


OSNOVNI ELEMENTI NA BUXETSKATA PRESMETKA

Soglasno ~len 27 od Zakonot za buxeti, Predlogbuxetskata presmetka treba da sodrì:

� programski aktivnosti - pregled na rabotite izada~ite koi treba da se izvr{uvat vo tekot nafiskalnata godina.

� procenka na tro{ocite za fiskalnata godina,spored tro{kovnite stavki i podstavki;

� procenka na tro{ocite vo narednite dve fis-kalni godini po tro{oci, kategorii, potkatego-rii i stavki;

� pregled na potrebnite tro{oci za neophodnatarabotna sila za izvr{uvawe na funkciite nakorisnicite;

� predlozi koi gi sodràt idnite obvrski ili po-ve}egodi{nite tro{oci, vklu~uvaj}i gi inves-ticionite proekti iskaàni poedine~no ;

� procenka na tro{ocite koi se isplatuvaat odprihodite ostvareni od samofinansira~ki ak-tivnosti spored tro{kovnite stavki i potstav-ki; i

� obrazloènija za visinata na iznosite po pozi-cii, zaradi analizirawe i kontrola na buxet-skite predlozi od strana na Ministerstvoto zafinansii.

Planiranite iznosi na prihodi treba da bidat is-kaàni po analiti~ki konta, soglasno so Pravil-nikot za klasifikacija na prihodite ("Sl. vesnik naRepublika Makedonija” br.39/2000), a rashodite spre-ma priloènata nova klasifikacija na rashodite zakoja buxetskite korisnici }e moàt da dostavuvaatpredlozi za dopolnuvawe i izmenuvawe.

PROGRAMSKO BUXETIRAWE

Soglasno so Nasokite za izgotvuvawe na Predlog -buxetskata presmetka za 2002 godina, buxetskite ko-risnici treba da gi izgotvat svoite predlog-buxets-ki presmetki preku programi.

Pri definiraweto na sekoja programa, buxetskiotkorisnik treba da gi pribere i dostavi vo ramkitena predlog-buxetskata presmetka slednite informa-cii:

� Ime na programata;� Celi na programata (povrzani so globalnite

celi na samiot buxetski korisnik);� Proekti i aktivnosti vklu~eni vo programata;� Indikatori za sledewe na realizacijata vo

smisla na ona {to se vloùva i ona {to se dobi-va kako rezultat;

� Analiza na rashodite (buxet za tekovnata iprethodnata godina) i procenki za narednata go-dina.

Programskata struktura treba da ja olesni anal-izata na buxetot i donesuvaweto na odluki (na vladi-no i korisni~ko nivo) so identifikuvawe i pojasnu-vawe na povrzanosta pome|u prioritetite i rashodi-te, a isto taka da obezbedi i operativno sledewe narealizacijata na programata.

Sekoja programa treba da pretstavuva zbir na ak-tivnosti za postignuvawe na zaedni~ka cel, koja tre-ba da bide tesno povrzana so ulogata i ovlastuvawe-to na buxetskiot korisnik i kratkoro~nite i sred-noro~nite prioriteti na Vladata na RepublikaMakedonija. Osnovna karakteristika na sekoja prog-rama e da ima merlivi celi, utvrden buxet, kadar iidentifikuvana celna grupa, pri {to brojot na pro-gramite }e zavisi od brojot na funkciite koi se iz-vr{uvaat.

Programite treba da pretstavuvaat integralendel od strate{kiot plan na buxetskiot korisnik. Sonego, vo zavisnost od javnite uslugi za ~ie izvr{uva-we e odgovoren buxetskiot korisnik, treba jasno dase definiraat negovata uloga i ovlastuvawata sog-lasno zakon kako i vladinite politiki, prioritetii celi. Strate{kiot plan treba da gi definira pro-gramite koi }e se implementiraat od strana na bux-etskiot korisnik za da se postignat negovite celi,pri {to aktivnostite moè da vklu~at i promeniili zatvorawe na postojnite programi i zapo~nuva-we na novi.

I pokraj toa {to site buxetski korisnici nema dabidat vo mo`nost vedna{ da podgotvat detalni stra-te{ki planovi, toa ne treba da go spre~i voveduva-weto na programskoto buxetirawe. Voveduvaweto naprogramskata struktura }e bide prviot ~ekor vo pos-tignuvaweto na pogolema orientiranost kon stra-te{koto planirawe.

Kaj pokompleksnite strategii, programata moèda se podeli na golem broj pod-programi. Edna pod-programa moè da se odnesuva samo na edna programa.Programite i pod-programite se sostojat od aktiv-nosti. Tie pretstavuvaat operativna komponenta naprogramata zaradi {to edna aktivnost moè da seodnesuva samo na edna programa ili pod-programa.

Osnovna karakteristika na sekoja programa e da ima merliviceli, utvrden buxet, kadar i identifikuvana celna grupa, pri

{to brojot na programite }e zavisi od brojot na funkciite koise izvr{uvaat

8 6 / 8 7

B U X E T S K I P R O C E S

So cel obezbeduvawe na pogolema odgovornost vorealizacijata na programite pri utvrduvaweto naprogramskata struktura moè da se prifati struktu-ra koja ja odrazuva administrativnata i organiza-cionata postavenost, pri {to programite moè dabidat realizirani od edna ili pove}e administra-tivni edinici vo ramkite na organizacijata, no tre-ba da se izbegnuva edna administrativnata edinicada realizira pove}e od edna programa.

Sekoja programa treba da ima buxet, a buxetite nasite programi treba da go izrazuvaat vkupniot buxetna buxetskiot korisnik.

Buxetskite korisnici se odgovorni za efikasnarealizacija na svoite programi, a usoglasenosta po-me|u programite i administrativnata struktura, }eja locira odgovornosta.

Sledeweto na realizacijata na sekoja programa,treba da se vr{i preku definirawe na indikatoriteza sledewe na realizacijata, a za sekoja cel, treba dapostoi barem eden indikator za sledewe na realiza-cijata.

Ovoj vid na kvantifikuvani informacii za real-izacijata na programite e od su{tinsko zna~ewe priocenuvawe na prioritetite i vr{ewe na buxetskiotizbor, a ovoj vid na programski informacii ja zgole-muva transparentnosta vo tro{eweto na buxetskitesredstva.

Buxetskite korisnici se odgovorni za efikasna realizacijana svoite programi, a usoglasenosta pome|u programite iadministrativnata struktura, }e ja locira odgovornosta

Nada Penova ediplomiran pravnik idràven slu`benik voMinisterstvoto za pravdana Republika Makedonija.Raboti vo Sektorot zapravosudstvo, kakona~alnik na Oddelenietoza normativna dejnost odoblasta na gra|anskotopravo. Ima u~estvuvanona pove}e me|unarodnikonferencii i seminariod oblasta na pravoto, aaktivno e vklu~ena i vopodgotovka na zakoni,kako i vo nekolkume|uresorski rabotnigrupi.

NadaPENOVA


IZakonot za trgovskite dru{tva e donesen vo 1996

godina i do sega e menuvan i dopolnuvan vo {est nav-rati. Poslednite izmeni od juli 2001 godina se re-zultat na potrebata od natamo{no liberalizirawena pretpriemni{tvoto, poednostavuvawe na postap-kata pri osnovaweto i upisot na trgovskite dru{tvavo trgovskiot registar i otstranuvawe na nepotreb-noto arbitrirawe i administrirawe. So ovie izme-ni se ovozmoùva: 1) sozdavawe na trgovski dru{tvaso ograni~ena odgovornost bez dopolnitelni podato-ci za registracija; 2) opredeluvawe na maksimalenvremenski period za odobruvawe ili odbivawe na ap-likacijata za upis vo registarot na trgovskite dru{-tva; 3) otstranuvawe na mo`nosta za subjektivno do-nesuvawe na odlukite od strana na sudijata; 4) vove-duvawe na eden organizacionen dokument za delovnaregistracija.

IINovinite vo Zakonot za trgovskite dru{tva koi se

odnesuvaat na poednostavuvawe i zabrzuvawe na pos-tapkata za registracija, vo su{tina, se mo{ne zna-~ajni. Te{kotiite so koi se soo~uvaa pravnite sub-jekti pri sudskata registracija , vo najgolem del seodnesuvaa na dolgoto traewe na postapkata i potre-bata od golem broj na dokumenti za registracija.Efektite od donesuvaweto na Zakonot za izmena idopolnuvawe na zakonot za trgovski dru{tva se:

1) Poednostavuvawe na registracijata na trgove-cot-poedinec. Vo prijavata za upis na eden obrazec senaveduvaat potrebnite podatoci za upisot, koi sepredvideni so Zakonot. Trgovecot - poedinec moèna svoj rizik da steknuva prava i da prezema obvrskiod denot na podnesuvaweto na prijavata za upis vo tr-govskiot registar.


NOVINI VO ZAKONOTZA TRGOVSKITE DRU[TVA ODASPEKT NA POEDNOSTAVUVAWETOI ZABRZUVAWETONA POSTAPKATA ZA UPIS

Novinite vo Zakonot za trgovskite dru{tva koi se odnesuvaat napoednostavuvaweto i zabrzuvaweto na postapkata za registracija,

vo su{tina, se mo{ne zna~ajni. Te{kotiite so koi se sretnuvaapravnite subjekti pri sudskata registracija , vo najgolem del seodnesuvaa na dolgoto traewe na postapkata i potrebata od golem

broj na dokumenti za registracija

8 8 / 8 9

N O V I N I V O Z A K O N O T Z A T R G O V S K I T E D R U [ T V A

Za upis na trgovec-poedinec, nadleèn e sudot spo-red mestoto koe trgovecot-poedinec }e go opredelikako mesto za vr{ewe na dejnosta, a ako ne go oprede-lil, nadle`nosta se opredeluva sprema negovoto mes-to na ìveewe.

2) Poednostavuvawe na osnovaweto na trgovskitedru{tva i postapkata za nivna registracija. Za osno-vawe na trgovskite dru{tva potreben e eden od sled-nite tri akti: Dogovor za dru{tvoto, Statut nadru{tvoto, odnosno Akt za osnovawe na dru{tvoto.Aktot za osnovawe koj se donesuva vo forma na pis-mena odluka, e novo re{enie, so koe na osnova~ite imse dava zakonska mo`nost tie da go osnovaat i reg-istriraat dru{tvoto, a duri potoa da gi uredat me|u-sebnite odnosi i upravuvaweto so dru{tvoto. Vo tojslu~aj odredbite od aktot za osnovawe stanuvaat sos-taven del na dogovorot za dru{tvoto odnosno na sta-tutot na dru{tvoto.

Aktite za osnovawe na trgovskite dru{tva, vo za-visnost od nivniot vid (Javno dru{tvo, Komanditnodru{tvo ili Dru{tvo so ograni~ena odgovornost),imaat svoi bitni elementi propi{ani so zakonotkoi mora da gi sodràt, a koi se odnesuvaat na iden-titetot na sodru`nicite, firmata i sedi{tetoto nadru{tvoto, predmetot na rabotewe, podatoci za vlo-got na sodru`nicite i na~in na zastapuvawe na dru{-tvoto. Dokolku nedostasuva nekoj od bitnite elemen-ti, a strankite ne izvr{at dopolnuvawe, sudot }e goodbie upisot.

Aktot za osnovawe, odnosno dogovorot za dru{tvo-to, dokazot za vidot i goleminata na vlogot na sekojsodru`nik i procenkata na negovata vrednost i zav-erenite potpisi na sodru`nicite, odnosno licataovlasteni za zastapuvawe, se prilozi kon prijavataza upis na dru{tvoto.

3) Vidoizmeneta uloga i nadle`nost na registar-skiot sud vo postapkata za registracija. Obvrskatada vr{i zadolìtelna kontrola na dogovorot za os-novawe na dru{tvoto i na drugite akti na dru{tvotoi da utvrduva dali se tie vo soglasnost so zakon, od-nosno dali se vo me|usebna soglasnost, se zamenuva soobvrskata da utvrduva dali podatocite {to se sodr-àni vo aktot za osnovawe, vo Dogovorot za dru{-tvoto, odnosno vo Statutut na dru{tvoto se vo sog-lasnost so Zakonot za trgovskite dru{tva. Isklu~ok

e dozvolen samo po barawe na sodru`nik, odnosno naakcioner ili na dru{tvoto, otkako dru{tvoto }e bi-de zapi{ano vo trgovskiot registar.

4) Voveduvawe na zakonsko re{enie so koe identi-tetot na sodru`nicite vo dru{tvoto so ograni~enaodgovornost moè da bide za{titen, so toa {to iden-titetot }e bide registriran kaj notar. Idejata i cel-ta na ova re{enie e vo funkcija na zgolemuvawe nadirektnite investicii, pri {to od bitno zna~ewe ekapitalot, a ne identitetot na sodru`nikot. Iden-titetot na sodru`nikot, ili na osnova~ot, ostanuvazapazen na toj na~in {to vo aktot za osnovawe, odnos-no vo izjavata za osnovawe na dru{tvoto so ograni~e-na odgovornost, namesto nivnite podatoci se navedu-vaat podatocite za notarot kaj kogo e registriranidentitetot na sodru`nicite, odnosno osnova~ot.Za{titeniot identitet na sodru`nicite nema ne-prikosnoven karakter. Notarot e dolèn da go ob-javi identitetot na sodru`nicite samo na barawe nanadleèn sud.

Ovaa novina moè da inicira potreba od natamo{-no dorazrabotuvawe na odredbite vo vrska so za{ti-teniot identitet.

Do sega za{titniot identitet na sodru`nikot be-{e reguliran vo delot od Zakonot {to go reguliratajnoto dru{tvo, koe nema praven subjektivitet i ne-ma firma, a se osnova so poseben dogovor za vloùva-we.

5) Vnesuvaweto na podatocite od prijavata naedinstven obrazec za upis vo trgovskiot registar ezna~ajna novina vo funkcija na poednostavuvawe napostapkata za upis na trgovskite dru{tva. Site po-datoci od prijavata za upis, kako i izmenuvawata idopolnuvawata na izvr{eniot upis se vnesuvaat naedinstven obrazec za upis vo trgovskiot registar.

Podatocite zapi{ani vo trgovskiot registar se~uvaat trajno i tie, kako i dokazite i ispravite koise vo zbirkata na ispravi, soglasno so na~eloto najavnost, moè sekoj da gi razgleduva na svoj tro{ok,prepi{uva ili da bara da mu se izdade prepis od niv,bez da go dokaùva svojot praven interes.

Sudot vo postapkata za registracija ne moè da ba-ra da se podnesuvaat drugi dokumenti za dru{tvoto,osven onie {to se predvideni so Zakonot za trgov-skite dru{tva.

6) Vodewe na trgovskiot registar. Trgovskiot reg-istar se vodi mehani~ki i elektronski. Vodeweto natrgovskiot registar, osven so Zakonot se regulira iso Pravilnik {to go donesuva ministerot za pravda.So ogled na zna~itelnite izmeni vo Zakonot, prome-ni treba da pretrpi i Pravilnikot za trgovskiot re-gistar i za na~inot na upis vo trgovskiot registar.

Se poednostavuva onovaweto na trgovskite dru{tva ipostapkata za nivna registracija. Za osnovawe na trgovskitedru{tva potreben e eden od slednite tri akti: Dogovor zadru{tvoto, Statut na dru{tvoto, odnosno Akt za osnovawe nadru{tvoto


7) Predviduvawe na rok vo koj registarskiot sudtreba da ja prifati ili da ja odbie prijavata za upis.So ogled na toa {to vo izminatiot period kako ednaod pre~kite za brza sudska registracija be{e poso~u-vana bavnosta na sudovite, so novite zakonski re{e-nija se predvide rok od osum dena vo koj sudot e dol-èn po prijavata da donese re{enie za upis, odnosnore{enie so koe upisot go odbiva, osven ako prijavatane e vratena na podnositelot zaradi ispravka i do-polnuvawe. Vo toj slu~aj sudot dava rok od 3 dena, od-nosno dopolnitelen rok od 8 dena za da se otstranatmaterijalnite i procesnite nedostatoci za upis votrgovskiot registar.

Zaradi namaluvawe na mo`nostite od prolongira-we na postapkata, ne e dozvoleno vra}awe vo pora-ne{na sostojba, nitu pak, miruvawe na postapkata.Koga upisot vo trgovskiot registar zavisi od pret-hodno pravno pra{awe, koe e vo sudska nadle`nost,registarskiot sud }e go re{i toa pra{awe, dokolkuso zakon ne e poinaku opredeleno. Protiv zaklu~o-kot so koj sudot rakovodi so postapkata, ne e dozvole-na àlba, a protiv pravosilno re{enie ne e dozvole-na revizija i povtoruvawe na postapkata.

8) Pravno dejstvo na upisot vo trgovskiot regis-tar. Upisot vo trgovskiot registar se smeta za izvr-{en od denot na upisot, dokolku so zakonot ne e poi-naku opredeleno. Pravnoto dejstvo na upisot nasta-

nuva, odnosno moè da se istaknuva sprema treti li-ca od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija#, dokolku so zakon poinaku nee propi{ano. So ovoj zakon se zadolùva "Slu`benVesnik na Republika Makedonija#, kako slu`benoglasilo, najmalku dvapati mese~no, a po potreba i vopokus vremenski period, da izdava specijalno izda-nie so podatoci od trgovskiot registar.

IIIPoslednite izmenuvawa i dopolnuvawa na Zakonot

za trgovskite dru{tva ja iniciraat potrebata od na-tamo{no normativno ureduvawe i usoglasuvawe naPravilnikot za trgovskiot registar i za na~inot zaupis vo trgovskiot registar, ~ie donesuvawe e vonadle`nost na Ministerstvoto za pravda. Sodrìna-ta na Pravilnikot e opredelena so Zakonot za trgov-skite dru{tva, a vo nego treba da bidat opfateni ipra{awata za elektronskoto vodewe na trgovskiotregistar.

So ogled na toa {to vo izminatiot period kako edna odpre~kite za brza sudska registracija be{e poso~uvana

bavnosta na sudovite, so novite zakonski re{enija se predviderok od osum dena vo koj sudot e dolèn po prijavata da donese

re{enie za upis, odnosno re{enie so koe upisot go odbiva

Marija Krstevska epomo{nik na

rakovoditelot naSektorot za raboti

neposredno svrzani soministerot od oblasta na

supervizijata naosiguruvaweto. Rodena e

1975 godina, adiplomirala vo

fevruari 1999 godina naPravniot fakultet vo

Skopje - nasokame|unarodno pravo. Pred

da se vraboti voMinisterstvoto za

finansii, rabotela voMinisterstvoto za

trgovija vo Sektorot zamultilateralna trgovska

sorabotka. U~estvuvalana pove}e me|unarodni

seminari, kursevi iobuki od oblasta na

me|unarodnata trgovija,me|unarodnite finansii,

finansiski kriminal ispre~uvawe na perewe

pari, menaxment ve{tinii sl. Pretsedatel e na

Komisijata zaodlu~uvawe po barawataza denacionalizacija so

sedi{te vo Op{tina GaziBaba. Vo momentot gi

zavr{uvapostdiplomskite studiipo me|unarodno pravo i

me|unarodna politika naPravniot fakultet vo

Skopje. Odli~no govladee angliskiot jazik.

Vo uslovi na pazarna ekonomija glavna cel na se-koj subjekt koj dejstvuva na pazarot e maksimi-zirawe na dobivkata. Dru{tvata za osiguruva-

we, kako subjekti na osiguritelniot pazar, vr{at ra-boti na osiguruvawe i vo ramkite na svoeto rabote-we nastojuvaat da ostvarat profit, no i vo celost daodgovorat na prezemenite obvrski koi proizleguva-at od sklu~enite dogovori za osiguruvawe. Sepak, ko-ga stanuva zbor za golemi rizici koi dru{tvata zaosiguruvawe ne moàt da gi pokrijat so svoi sopstve-ni sredstva, toga{ del od prezemenite obvrski koiproizleguvaat od dogovorite za osiguruvawe gi reo-siguruvaat vo dru{tva za osiguruvawe registriraniza aktivno reosiguruvawe.

POIM NA REOSIGURUVAWE

Reosiguruvaweto e najbrz i najefikasen na~in nadisperzirawe na rizikot i pretstavuva sekundarnaraspredelba na obvrskite od osiguruvaweto, odnosnoosiguruvawe na osiguritelot za onoj del od obvrski-te koi {to toj ne moè da gi pokrie so svoi sopstve-ni sredstva. Osiguritelot, del od prezemenite ob-vrski od dogovorite za osiguruvawe gi prenesuva voreosiguruvawe, t.e. vo pokritie na reosiguritel, vrzosnova na sklu~en dogovor za reosiguruvawe. So do-govorot za reosiguruvawe, ednata dogovorna strana -reosiguritelot prezema obvrska na drugata dogovor-na strana - osiguritelot, da i plati del od iznosot paduri i celiot iznos, {to osiguritelot go platil ilitreba da go plati na osigurenicite vo slu~aj na nas-tanuvawe na {teten nastan. Vo isto vreme, soglasnoso dogovorot za reosiguruvawe, obvrska na osiguri-telot e da plati opredelen iznos na premija. Reosi-guritelot ne e direktno obvrzan kon osigurenikot.

Osigurenikot ne mora da znae za reosiguruvaweto,za{to site svoi prava gi ostvaruva direktno i isklu-~ivo od osiguritelot, vrz osnova na sklu~eniot dogo-vor za osiguruvawe. Dogovorniot odnos pome|u osigu-reniot i osiguritelot od sklu~eniot dogovor za osi-guruvawe ne se menuva.

REOSIGURUVAWETO VOREPUBLIKA MAKEDONIJA SOGLASNO SO ODREDBITE NA ZAKONOTZA OSIGURUVAWE

Vo Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija# br. 49/97, 79/99 i 13/01) predvi-deni se slednite vidovi na dru{tva za osiguruvawe:

1. akcionersko dru{tvo za osiguruvawe;2. akcionersko dru{tvo za reosiguruvawe i3. akcionersko dru{tvo za

osiguruvawe i reosiguru-vawe.

Dru{tvoto za reosig-uruvawe, soglasno soZakonot za osiguruva-we, se osnova so done-suvawe na akt za osno-vawe i uplata na os-novnata glavnina, avrz osnova na dozvolaza osnovawe i rabotaizdadena od strana naMinisterstvoto zafinansii. So Zako-not za izmenuvawe idopolnuvawe na Za-konot za osiguruva-we ("Slu`benvesnik na Re-publika Make-donija# br.13/01)

9 0 / 9 1

Reosiguruvaweto e najbrz i najefikasen na~in na disperzirawe narizikot i pretstavuva sekundarna raspredelba na obvrskite odosiguruvaweto, odnosno osiguruvawe na osiguritelot za onoj del odobvrskite koi {to toj ne moè da gi pokrie so svoi sopstvenisredstva

REOSIGURUVAWE-NAJBRZ I NAJEFIKASEN NAÎNNA DISPERZIRAWE NA RIZIKOT

MarijaKRSTEVSKA



predvideno e deka visinata na osnovnata glavninauplatena vo pari pri osnovawe na dru{tvo za reosig-uruvawe ne moè da bide pomala od 1.000.000 EVRAvo denarska protivvrednost.

Od osamostojuvaweto na Republika Makedonija pado denes, prisutna e postojana tendencija na libera-lizacija vo oblasta na reosiguruvaweto.

Soglasno so Zakonot za osiguruvawe ("Slu`benvesnik na Republika Makedonija# br. 49/97), dru{tvo-to za osiguruvawe be{e dol`no vo dru{tvo za osi-guruvawe so sedi{te vo RM registrirano za aktivnoreosiguruvawe zadolìtelno da go reosigura onoj delod obvrskite koj e nad iznosot {to so op{t akt nadru{tvoto bilo predvideno deka treba da go pokrieso svoi sopstveni sredstva. Isto taka, dru{tvoto zaosiguruvawe registrirano za aktivno reosiguruvawebe{e dol`no ponudeniot vi{ok na rizik koj ne moèda go pokrie so svoi sopstveni sredstva da go ponudina drugi dru{tva za osiguruvawe so sedi{te vo RMregistrirani za aktivno reosiguruvawe, a dokolkuistite ne go prifa}aat, dru{tvoto za osiguruvawemoè da go reosigura vo stranstvo. So vaka predvide-nite zakonski odredbi dru{tvata za osiguruvawe ne-maa drug izbor, osven da se reosiguraat vo zemjata.

So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zako-not za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija# br. 79/99) izmeneti se odredbite koi seodnesuvaat na reosiguruvawe vo stranstvo. Taka,dru{tvoto za osiguruvawe moè da se reosigura vostranstvo samo dokolku:

1. doma{nite dru{tva registrirani za aktivno re-osiguruvawe ne go prifa}aat za pokrivawe vi{okotna rizik ili,

2. uslovite na stranskiot reosiguritel se ekonom-ski popovolni od uslovite na doma{nite reosiguri-teli i pod uslov dru{tvoto za osiguruvawe da im po-nudilo na doma{nite dru{tva registrirani za ak-tivno reosiguruvawe, a tie da go odbile reosiguruva-weto pod uslovite koi gi prifa}a stranskiot reosi-guritel.

Evropskata regulativa koja ja ureduva osiguritel-nata i reosiguritelnata dejnost, zabranuva sekakvirestrikcii vo odnos na slobodniot pristap na me|u-narodniot reosiguritelen pazar. Poradi toa zakono-davecot treba da gi izbegnuva onie zakonski odredbiso koi se predviduva zadolìtelno prenesuvawe navi{okot na rizik na doma{ni - nacionalni reosigu-riteli.

Vo taa nasoka se i najnovite izmeni i dopolnuvawana Zakonot za osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Re-publika Makedonija# br.13/01) so koi se vr{i celos-na liberalizacija vo oblasta na reosiguruvaweto,soglasno Direktivite na Evropskata unija. Dru{-tvata za osiguruvawe moàt slobodno da izberat ka-de }e go plasiraat vi{okot na rizik nad sopstvenoto

maksimalno samopridrùvawe, dali vo dru{tva zareosiguruvawe so sedi{te vo Republika Makedonija,ili pak, vo stranstvo. So toa se otstranuva mo`nostaza eventualno monopolizirawe na ovaa dejnost na te-ritorijata na Republika Makedonija, a voedno se za-siluva konkurentnosta i kvalitetot na osiguritel-niot i reosiguritelniot pazar.

Vo ramki na odredbite so koi poblisku se ureduvadejnosta reosiguruvawe, izmenite na Zakonot za osi-guruvawe predviduvaat obvrska dru{tvata za osigu-ruvawe, za sekoja delovna godina da donesat programaza potrebite od reosiguruvawe vo zavisnost odstrukturata na svoeto portfolio, kako i da oprede-lat so koi dogovori za reosiguruvawe }e go pokrijatsvojot vi{ok na rizik.

Sloboden vo svojot izbor osiguritelot }e se odlu-~i za onoj oblik i vid na reosiguruvawe koj }e muobezbedi najdobra za{tita pri najpovolni uslovi.Osiguritelot }e izbere reosiguritelno pokritiekoe vo celost }e odgovara na strukturata na negovo-to portfolio, no vo isto vreme }e nastojuva da zadr-ì maksimalen del od premijata.

Na toj na~in dru{tvata za osiguruvawe }e moàtvo celost da odgovorat na prezemenite obvrski koiproizleguvaat od sklu~enite dogovori za osiguruva-we, so {to }e se ostvari osnovnata zada~a na osiguru-vaweto - obezbeduvawe na opredelen stepen na sigur-nost, preku za{tita od {tetni posledici i nadomes-tuvawe na pretrpenata {teta.

Evropskata regulativa koja ja ureduva osiguritelnata ireosiguritelnata dejnost, zabranuva sekakvi restrikcii vo

odnos na slobodniot pristap na me|unarodniot reosiguritelenpazar

Sloboden vo svojot izbor osiguritelot }e se odlu~i za onojoblik i vid na reosiguruvawe koj }e mu obezbedi najdobra

za{tita pri najpovolni uslovi. Osiguritelot }e izberereosiguritelno pokritie koe vo celost }e odgovara na

strukturata na negovoto portfolio, no vo isto vreme }enastojuva da zadrì maksimalen del od premijata

VOVED

Investicionite fondovi pretstavuvaat edna odformite, no vo isto vreme i nu`nost za ponatamo{-niot razvoj i uspe{noto funkcionirawe na pazarotna kapital, i toa ne samo vo zemjite koi ve}e imaatrazvien pazar, tuku i vo onie vo koi postoeweto i ra-boteweto na pazarot na kapital e so ponov datum, ka-ko {to e slu~ajot i so Republika Makedonija.

Tie se nu`nost osobeno vo zemjite so nizok stepenna razvoj na pazarot na kapital, bidej}i preku niv seovozmoùva mobilizacija na kapitalot i postabilenponatamo{en razvoj na pazarot na kapital.

Vo tekot na 1999 godina i po~etokot na 2000 godi-na Komisijata za hartii od vrednost intenzivno ra-bote{e na tekstot na Zakonot za investicioni fon-dovi. Rezultatot be{e donesuvaweto na Zakonot zainvesticioni fondovi vo fevruari 2000 godina.

Od donesuvaweto na Zakonot do denes, vo Republi-ka Makedonija s¢ u{te ne e osnovan investicionenfond soglasno so odredbite na istiot.

Postojat pove}e pri~ini za neosnovawe na inves-ticioni fondovi vo Republika Makedonija, no gene-ralno moè da se istaknat nekolku:

� Iako izmina izvesen period po donesuvaweto naZakonot, po{irokata doma{na javnost s¢ u{te enedovolno zapoznaena so novata materija koja esodràna vo tekstot na Zakonot za investicio-ni fondovi;

� Imaj}i predvid deka investicionite fondovipretstavuvaat edna od formite na pribirawe naslobodni pari~ni sredstva za nivno ponatamo{-no investirawe zaradi ostvaruvawe profit, voRepublika Makedonija s¢ u{te najmnogu se prak-tikuva tradicionalnoto vloùvawe vo banki,

namesto vo nekoi drugi formi i institucii, ka-ko {to se, na primer, investicionite fondovi,kon koi s¢ u{te se gleda so nedoverba;

� Vo odredena mera, i namaleniot raspoloìv do-hod na doma}instvata, odnosno mo`nosta za od-vojuvawe na del od sopstvenite pari~ni sredstvai nivno ponatamo{no vloùvawe, vlijae kon ne-sigurnost kaj potencijalnite osnova~i na inves-ticionen fond deka }e uspeat da mobiliziraatdovolno pari~ni sredstva za negovo osnovawe;

� Edna od pri~inite e i nezavr{eniot proces naprivatizacija vo RM na ne taka mal broj nadru{tva, i vo mnogu ne{ta razli~en model naprivatizacija od drugite isto~no-evropski dr-àvi, kaj koi privatizacijata se sproveduva{epreku sistemot na vau~eri, odnosno preku vlo-ùvawe na istite vo t.n. privatizacioni fondo-vi, koi vo ponatamo{niot period prerasnaa voklasi~ni investicioni fondovi;

� Va`na pri~ina pret-stavuva i nedovol-niot broj na koti-rani hartii odvrednost na ofici-jalnite pazari naBerzata i nelikvid-nosta na pazarotna dolgo-r o ~ n ih a r t i iod vred-nost kade{to in-vestici-o n i t efondovibi gi vlo-ìle pri-

9 2 / 9 3

Tomo Tomovski edirektor na Komisijata

za hartii od vrednost naRepublika Makedonija.

Roden e 1973 godina.Diplomiral na Pravniot

fakultet vo Skopje vo1996 godina.

Vo periodot 1998 - 1999rabotel kako stru~en

sorabotnik vo Sektorotza kontrola na pazarot

na kapital vo Stru~nataslu`ba na Komisijata zahartii od vrednost. Od

juli 1999 raboti kakorakovoditel na Slu`bavo Komisijata za hartii

od vrednost naRepublika Makedonija.

Realniot period vo koj moè da se o~ekuva osnovawe nainvesticionen fond vo na{ata zemja }e sledi duri po osnovawe naprivatnite penziski fondovi, pri {to gra|anite }e imaat prilikada go uvidat na~inot na rabota i funkcionirawe na ednakolektivna investiciona {ema, kako {to se fondovite

ZAKONOT ZA INVESTICIONIFONDOVI VO REPUBLIKAMAKEDONIJA - MOTIV ZA PROFIT


TomoTOMOVSKI


branite sredstva, kako i nemo`nosta za vloù-vawe na fondovite vo stranski hartii od vred-nost.

Ova se samo del od pri~inite, koi se voedno i pre-duslovi za neosnovawe, odnosno osnovawe na inves-ticioni fondovi vo Republika Makedonija.

Sepak, i pokraj momentnata situacija, sodrìnatana Zakonot za investicioni fondovi dava edna cvrs-ta pravna osnova, koja gi regulira na~inite i uslovi-te za osnovawe investicioni fondovi i dru{tva zaupravuvawe so investicioni fondovi i na~inot nanivnoto rabotewe, izborot na depozitnata banka ikontrolata nad nivnoto rabotewe.

Soglasno so definicijata vo Zakonot za investi-cioni fondovi, investicionen fond se osnova zazdruùvawe na pari~ni sredstva nameneti za inve-stirawe, pribrani od investitorite preku javen po-vik, so koi, za smetka na investitorite, upravuvaDru{tvo za upravuvawe so fondovi, rakovodej}i sepo principot na diverzifikacija na rizikot. Spo-red odredbite od Zakonot pribranite pari~ni sred-stva moàt da se vloùvaat vo hartii od vrednost, none i vo nedvi`nosti.

Investicionite fondovi spored odredbite na Za-konot moè da se osnovaat kako otvoren fond ili ka-ko zatvoren fond, i so niv upravuva dru{tvo za upra-vuvawe so fondovi vo soglasnost so statutot na in-vesticioniot fond i odredbite na ovoj Zakon.

Za osnovawe na investicionite fondovi i nadru{tvoto za upravuvawe so fondovi, kako i za izborna depozitnata banka, odobrenie dava Komisijata zahartii od vrednost.

Iako se raboti za dva razli~ni vida na investi-cioni fondovi, spored Zakonot vo osnova postojatnekoi zaedni~ki karakteristiki koi gi poseduvaatovie fondovi, kako za nivnoto osnovawe, taka i zanivnata ponatamo{na rabota i krajnata cel za kojase osnovaat - da ostvarat profit koj }e go dobijatvloùva~ite na pari~nite sredstva vo niv.

Statutot na fondot e akt vo koj se ureduva rabote-weto na investicioniot fond, pravnata polo`ba nasopstvenicite na dokumentite za udel vo otvoreniotfond, odnosno akcionerite vo zatvoreniot fond, kakoi odnosite pome|u investicioniot fond i dru{tvotoza upravuvawe so fondovite i depozitnata banka.

Natamo{na zaedni~ka karakteristika pri osnova-we na fondovite e Prospektot na Fondot, koj sodr-ì podatoci i informacii za celite i politikatana investicioniot fond koi moàt da imaat vlija-nie na odlukata na vloùva~ot za vloùvawe, odnos-no nevloùvawe vo investicioniot fond. Na sekojzainteresiran vloùva~ besplatno mu se dava pros-

pektot najmalku sedum dena pred namerata za zapi{u-vawe i kupuvawe, revidiraniot finansiski izve{-taj, kvartalni izve{tai na Fondot i site izve{taiza promeni nastanati po izgotvuvaweto na Prospek-tot, soglasno so Zakonot.

Pri nivnoto osnovawe, se formira i imotot naFondot, koj se sostoi od hartii od vrednost, pari~nidepoziti i drugi sredstva. Fondot moè da gi vloù-va pribranite pari~ni sredstva vo hartii od vred-nost kotirani na berzata, koi se prodavaat na paza-rot na pari ili drug reguliran pazar, ponatamu, vonovi emisii ako vo uslovite na emisijata na hartiiod vrednost postoi obvrska za vklu~uvawe na hartiiod vrednost na berzata, pazarot na pari ili drug re-guliran pazar.

I pokraj pogore dadenite mo`nosti za vloùvawevo hartii od vrednost, pri investiraweto, odnosnovloùvaweto na pari~nite sredstva na Fondot, pos-tojat nekolku posebni ograni~uvawa, koi se odnesu-vaat na slednovo:

� Fondot ne smee da vloùva pove}e od 20% odvrednosta na negoviot imot vo hartii od vred-nost na eden izdava~, osven vo dol`ni~ki hartiiod vrednost na RM;

� Fondot moè da stekne najmnogu do 20% od vkup-niot broj na izdadeni akcii na eden izdava~;

� Fondot moè da stekne najmnogu do 15% od vkup-nata nominalna vrednost na dol`ni~kite har-tii od vrednost izdadeni od eden izdava~;

� Fondot ne moè da investira pove}e od 15% odvkupniot broj na akcii i pove}e od 10% od vkup-nata nominalna vrednost na dol`ni~kite har-tii od vrednost izdadeni od eden izdava~, osvenvo slu~ai na odredeni pazarni naru{uvawa, kogasoglasnost dava Komisijata za hartii od vred-nost, pri {to Fondot e vo obvrska da ja vratisostojbata na svoite vloùvawa po vospostavu-vawe na normalni pazarni uslovi, soglasno soodredbite od Zakonot;

� Depozitite vo banki i drugi pari~ni sredstvana Fondot moè da iznesuvaat najmnogu do 25%od vrednosta na imotot na Fondot, so mo`nostza otstapuvawe vo maksimalen period od 4 mese-ci od denot na negovoto osnovawe;

� Fondot ne smee da investira vo hartii od vred-nost izdadeni od izbranata depozitna banka ilifilijali na stranska depozitna banka, kako i vodepozitni sredstva na tie institucii;

� Fondot ne smee da investira vo hartii od vred-nost izdadeni od drugi fondovi i,

� Fondot, zaradi zadovoluvawe na svoite likvid-ni potrebi, moè kratkoro~no da se zadolùva

9 4 / 9 5

I N V E S T I C I O N I F O N D O V I

do 5% od vrednosta na negoviot imot, a za zadol-ùvawa povisoki od 5% treba da pobara odobre-nie od Komisijata za hartii od vrednost.

Ograni~uvawata na vloùvaweto od strana na in-vesticionite fondovi se predvideni, pred se', zara-di rasporeduvawe (diverzifikacija) i namaluvawena rizikot od zaguba i propa|awe na vloènite pa-ri~ni sredstva od strana na investitorite.

OTVOREN FOND

Vo odredbite na Zakonot posebno e definirano os-novaweto na otvoreniot fond, Statutot i prospek-tot na otvoreniot fond, pravata i obvrskite na sop-stvenicite na dokumentite za udel na otvoreniotfond, sodrìnata na dokumentite za udel, na~inot nanivnoto izdavawe od strana na dru{tvoto za upravu-vawe so fondovi, otkup na dokumentite za udel vofondot, raspredelba na dobivkata na fondot, presta-nuvawe na upravuvawe i raspu{tawe na otvoreniotfond i, pritoa, pretvorawe na imotot vo pari i ne-gova raspredelba.

Otvoreniot fond pretstavuva poseben imot bezsvojstvo na pravno lice, ~ii sopstvenici na dokumen-ti za udel imaat pravo na srazmeren del vo dobivkatavo fondot i pravo da baraat otkup na dokumentite zaudel.

Otvoreniot fond go osnova dru{tvo za upravuvaweso fondovi, koe za taa cel donesuva statut, izgotvuvajaven povik i prospekt na fondot i sklu~uva dogovorso depozitna banka.

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi po dobi-vaweto na odobrenie od Komisijata za osnovawe naotvoren fond preku javna proda`ba na dokumenti zaudel go vr{i pribiraweto na pari~nite sredstva odinvestitorite. So investirawe vo dokumentite zaudel na otvoreniot fond sopstvenikot stanuva sop-stvenik na srazmeren del na imotot na fondot.

Vrz osnova na sopstvenosta na dokumentot za udel,na investitorot mu se garantira srazmerno u~estvovo dobivkata na Fondot, otkup na dokumentite zaudel vo sekoe vreme spored neto pazarnata vrednost,so {to moè da istapi od Fondot, kako i pravo nasrazmerno u~estvo vo ostatokot na likvidacionatamasa na Fondot.

Od pravata koi proizleguvaat od poseduvawetodokumenti za udel vo otvoreniot fond, kako pospeci-fi~ni moàt da se izdvojat slednive:

� sopstvenicite na dokumentite za udel moàt vrzosnova na odobreno so pismeno barawe do dru{-tvoto za upravuvawe so fondot dobivkata, od-nosno del od dobivkata, ponatamu avtomatski daja reinvestiraat i,

� sopstvenicite na dokumentite za udel ne moàtda go koristat pravoto na otkup na dokumentotza udel vo rok od edna godina od denot na objavu-vaweto na prviot javen povik za kupuvawe na do-kumenti za udel vo otvoreniot fond, odnosnopri osnovaweto na otvoreniot fond, osven voopravdani slu~ai utvrdeni so Statutot na Fon-dot.

Odgovornosta na sopstvenicite na dokumentite zaudel vo otvoreniot fond e ograni~ena do vrednostana udelite koi tie gi poseduvaat, i zaradi toa, Dru{-tvoto za upravuvawe so Fondot ne smee da prezemaobvrski vo ime na sopstvenicite na dokumentite zaudel vo Fondot.

Pokraj osnovaweto i raboteweto na otvoreniotfond, Zakonot za investicioni fondovi go regulirai na~inot na prestanuvawe na upravuvaweto i ras-pu{taweto na Fondot.

Dru{tvoto za upravuvawe so otvoreniot fond mo-è na nekolku na~ini da prestane so upravuvawe naotvoreniot fond i toa: da go otkaè upravuvaweto sofondot, odobrenieto za upravuvawe da mu bide odze-meno od strana na Komisijata za hartii od vrednosti vo slu~aj koga vo rok od 3 meseci po objavata na jav-niot povik za kupuvawe na dokumenti za udel ne sesobrani i uplateni pari~ni sredstva od najmalku2.000.000 germanski marki vo denarska protivvred-nost, kako i dokolku vrednosta na imotot na fondotpadne pod 2.000.000 germanski marki vo denarska pro-tivvrednost vo vremenski period od 6 meseci. Ovazna~i deka dru{tvoto za upravuvawe so fondovimora da sobere preku javen povik najmalku 2.000.000germanski marki vo denarska protivvrednost za daosnova otvoren fond.

ZATVOREN FOND

Zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na zatvore-niot fond posebno go definiraat osnovaweto nafondot, sodrìnata na statutot i prospektot na zat-voreniot fond, osnovnata glavnica na zatvoreniotfond, akciite na fondot i na~inot na nivnoto zapi-{uvawe, tro{ocite za osnovawe na zatvoreniotfond, na~inot na upravuvawe so fondot, raspredel-

Zakonot za investicioni fondovi dava edna cvrsta pravnaosnova, koja gi regulira na~inite i uslovite za osnovaweinvesticioni fondovi i dru{tva za upravuvawe soinvesticioni fondovi i na~inot na nivnoto rabotewe, izborotna depozitnata banka i kontrolata nad nivnoto rabotewe


bata na dobivkata vo fondot i na~inot na otkaz ilikvidacija na zatvoreniot fond.

Zatvoreniot fond, za razlika od otvoreniot, e ak-cionersko dru{tvo koe se osnova so pribirawe napari~ni sredstva preku javen povik za prodavawe naakcii i vloùvawe na taka dobienite sredstva vohartii od vrednost.

Zatvoreniot fond go osnova i so nego upravuvadru{tvo za upravuvawe so fondovi.

Osnovnata glavnica na zatvoreniot fond treba daiznesuva najmalku 2.000.000 germanski marki vo denar-ska protivvrednost, koja mora postojano da ja odrùva.

Isto kako kaj otvoreniot fond, i pri osnovawetona zatvoreniot fond, Dru{tvoto za upravuvawe sofondovi donesuva statut, javen povik i prospekt nafondot i sklu~uva dogovor so depozitnata banka, sog-lasno so odredbite na Zakonot za investicioni fon-dovi.

Izdadenite akcii na zatvoreniot fond se obi~niakcii i istite se neograni~eno prenoslivi, odnosnoso niv moè da se trguva na berzite. Zatvoreniotfond ne smee da steknuva sopstveni akcii.

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi mu predlagana Sobranieto na zatvoreniot fond za na~inot naraspredelba na dividendata, koja ponatamu se ispla-tuva soglasno so Statutot i Odlukata na Sobranietona zatvoreniot fond.

Iako so Zakonot, i kaj otvoreniot i kaj zatvoreni-ot fond e utvrden na~inot na otkaùvawe na upravu-vaweto i raspu{taweto, odnosno likvidacijata, po-sebna karakteristika na zatvoreniot fond kako ak-cionersko dru{tvo e {to negovoto Sobranie na ak-cioneri moè da mu go otkaè upravuvaweto nadFondot na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi.

DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi e akcioner-sko dru{tvo, ~ij edinstven predmet na rabotewe e os-novawe i upravuvawe so fondovi, i toa vo isto vremeso pove}e fondovi.

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi se osnova soodobrenie na Komisijata za hartii od vrednost, pri{to treba da ispolni nekolku uslovi:

� osnovnata glavnica na dru{tvoto da iznesuvanajmalku 500.000 germanski marki vo denarskaprotivvrednost, dokolku upravuva so eden fond,odnosno dopolnitelni 250.000 germanski markivo denarska protivvrednost za sekoj dopolnite-len fond so koj }e upravuva;

� da e kadrovski, tehni~ki i organizaciono ospo-sobeno za rabota;

� ~lenovite na upravniot odbor da imaat soglas-nost od Komisijata za hartii od vrednost za up-ravuvawe i rakovodewe so dru{tvoto;

� da ima Statut;� da ima imenuvan ovlasten revizor i dr.Po dobivawe na odobrenieto za osnovawe i rabota

na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi, istoto edol`no da zapo~ne so istata vo rok od 6 ({est) meseci.

Vo tekot na raboteweto, dru{tvoto e dol`no rabo-teweto so imotot na fondot da go vodi so vnimanie nadobar stopanstvenik, nezavisno od depozitnata bankai isklu~ivo vo interes na sopstvenicite na dokumen-tite za udel vo otvoreniot, odnosno sopstvenicite naakcii vo zatvoreniot fond, pri {to vo pravniotpromet }e nastapuva vo svoe ime i za smetka na sop-stvenicite na udel vo otvoreniot, odnosno vo ime i zasmetka na akcionerite vo zatvoreniot fond.

Imotot na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi seprikaùva i se drì odvoeno od imotot na fondot sokoj upravuva i site dolgovi napraveni od strana nadru{tvoto, a koi se povrzani so sopstveniot imot, nemoàt da se namirat od imotot na investicioniotfond so koj upravuva.

DEPOZITNA BANKA

Osven Dru{tvoto za upravuvawe na fondovi, kakoinstitucija neophodna za funkcionirawe na inves-ticionite fondovi, se javuva i depozitnata banka.

Zakonot za investicioni fondovi sodrì odredbispored koi kako depozitni banki moè da se javat si-te koi se so sedi{te na teritorijata na RepublikaMakedonija i filijali na stranski banki, vrz osno-va na prethodno odobrenie od Narodnata banka na Re-publika Makedonija.

Depozitnata banka ja izbira dru{tvoto za upravu-vawe so fondovi i vrz osnova na sklu~en dogovor sodru{tvoto, moè da gi vr{i slednive raboti:

� obezbeduva pari~nite sredstva od proda`batana udelite od otvoreniot, odnosno akciite odzatvoreniot fond da bidat uplateni na posebnootvorena smetka na fodnot kaj bankata;

� izdava dokumenti za udel, gi prima otkupenitedokumenti, vr{i isplata na sopstvenicite naudel i go isplatuva u~estvoto vo dobivkata nafondot;

� ja utvrduva vrednosta na poedine~niot udel vofondot;

� isplatuva dividenda na akcionerite;� se griì prihodite od imotot na fondot da se

koristat vo soglasnost so Zakonot i Statutotna fondot i dr.

9 6 / 9 7

I N V E S T I C I O N I F O N D O V I

Depozitnata banka e dol`na rabotite za koi e ov-lastena od strana na dru{tvoto za upravuvawe sofondovi da gi vr{i so vnimanie na dobar stopan-stvenik, pri {to odgovara pred dru{tvoto za upravu-vawe so fondovite, pred sopstvenicite na dokumentiza udeli vo otvoreniot fond i pred sopstvenicite naakcii na zatvoreniot fond.

KONTROLA

Regulativnata i kontrolnata funkcija vo rabote-weto na investicionite fondovi, na dru{tvata zaupravuvawe so fondovi i na depozitnite banki vo do-menot na raboteweto so investicionite fondovisoglasno so Zakonot za investicioni fondovi ja imaKomisijata za hartii od vrednost.

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi e dol`no daja izvestuva Komisijata za hartii od vrednost za ne-govata finansiska sostojba, za vloùvaweto na sop-stveniot kapital vo drugi pravni lica, za promenana negovite osnova~i itn. Istovremeno, dru{tvoto edol`no do Komisijata za hartii od vrednost da dos-tavuva revidirani finansiski izve{tai, prospektina investicionite fondovi so koi upravuva, kako igodi{ni revidirani finansiski izve{tai na inves-ticionite fondovi.

PRAVILNICI KOI PROIZLEGUVAAT OD ZAKONOT ZA INVESTICIONI FONDOVI

Soglasno so svoite funkcii, Komisijata za hartiiod vrednost donese i podzakonski akti koi proizle-guvaat kako nejzina obvrska od Zakonot za investi-cioni fondovi, a so cel ovozmoùvawe negova sood-vetna primena.

Vo oktomvri 2000 godina bea doneseni pravilniciza sodrìnata na prospektot po vidovi investicio-ni fondovi; za uslovite za kadrovska, tehni~ka i or-ganizaciona osposobenost potrebni za osnovawe irabota na dru{tvo za upravuvawe so fondovi; za so-drìnata na javniot povik za kupuvawe dokumenti zaudel pri osnovawe na otvoreniot fond, odnosno za-pi{uvawe akcii pri osnovawe na zatvoreniot fond;potoa za presmetuvawe na neto vrednosta na imototna fondot; za na~inot i uslovite za dostavuvawe nainformaciite do Komisijata za hartii od vrednostod strana na dru{tvata za upravuvawe so fondovi; zana~inot na vr{ewe kontrola na raboteweto na in-vesticionite fondovi, dru{tvata za upravuvawe soinvesticionite fondovi i depozitnite banki i zavisinata i na~inot na uplata na akciite na dru{tvo-to za upravuvawe so fondovite vo zatvoreniot fond.

ZAKLUÔK

Donesuvaweto na Zakonot za investicioni fondo-vi zna~e{e dopolnuvawe na zakonskata regulativa voRepublika Makedonija koja se odnesuva na funkcio-niraweto ne samo na pazarot na kapital, tuku i na ce-lokupniot finansiski sistem vo zemjata i istiotpretstavuva ~ekor ponapred vo procesot na integri-rawe na Republika Makedonija kon Evropskata unija.

Odredbite od Zakonot bea pozitivno oceneti nesamo od stru~nata doma{na javnost, tuku i od sood-vetnite stranski institucii i lica, dodeka negoviteeventualni nedostatoci bi se uvidele pri negovataprakti~na primena.

Realniot period vo koj moè da se o~ekuva osnova-we na investicionen fond vo na{ata zemja }e slediduri po osnovawe na privatnite penziski fondovi,pri {to gra|anite }e imaat prilika da go uvidat na-~inot na rabota i funkcionirawe na edna kolektiv-na investiciona {ema, kako {to se fondovite.

Regulativnata i kontrolnata funkcija vo raboteweto nainvesticionite fondovi, na dru{tvata za upravuvawe sofondovi i na depozitnite banki vo domenot na raboteweto soinvesticionite fondovi soglasno so Zakonot za investicionifondovi ja ima Komisijata za hartii od vrednost

Stevan [ap~evski edirektor na Direkcijataza centralen registar voZavodot za platenpromet - CentralaSkopje.Roden e vo Skopje 1962godina. Diplomiral naPravniot fakultet voSkopje vo 1988 godina. Popolagaweto napravosudniot ispit vo1997 godina, raboti voZavodot za platenpromet. Prethodnorabotel vo GP"Pelagonija#. Aktivno gopoznava angliskiot jazik.


Iskustvata na razvienite pazarni ekonomiiukaùvaat deka eden od najbaranite produktina pazarot se pravno validnite i aùrnite in-

formacii. Informaciite od tipot za sopstveni~ki-te prava, strukturata na pravnite lica i sekako fi-nansiskite parametri na raboteweto na pravnite li-ca se najva`nite indikatori za opredeluvawe na po-tencijalniot deloven partner.

Republika Makedonija, soglasno so jasno defini-ranata opredelba za razvivawe na pazarno stopanst-vo, mora{e da pristapi kon izgradba na sistem koj napotencijalnite stranski i doma{ni kreditori i in-vestitori }e im ovozmoì pristap do informaciiteneophodni za pravilno determinirawe na nivnatavolja i interes za sorabotka.

Idejata za razvoj i implementacija na takov sistemgi dobi svoite konturi so izgotvuvaweto na Pred-studijata za Razvoj na infrastruktura za rabota soregistri vo dekemvri 1997 godina. Pred-studijata be-{e izgotvena od tim na eksperti od pove}e minister-stva i institucii od Republika Makedonija vo sora-botka so pretstavnici od sudovite i Pravniot fa-kultet od Oslo, Norve{ka. Izrabotkata na Pred-studijata be{e finansirana od strana na Svetskata

banka, a be{e upravuvana odnorve{kata kompanija

NRD A/S Oslo.êsto postavuvano pra-

{awe u{te od samiot po-~etok be{e zo{to tokmu

Norve{ka i norve{kiotmodel. Odgovorot go

dadoa grupana nezavis-

ni eks-perti

angaìrani od holandskata Vlada vo 1998 godina, sozada~a da podgotvat analiza pod naslov ÂInforma-ti~ko-komunikaciskata tehnologija i administra-tivniot tovar na pravnite lica#. Grupata ekspertigi ispituvala birokratskite i administrativniteformalnosti vo vrska so registriraweto na podato-cite i nivnata dostapnost do potencijalnite intere-senti vo 9 zemji i toa : Avstralija, Kanada, Danska,Germanija, Anglija, Norve{ka, SAD, [vedska i se-kako, Holandija. Rezimeto na studijata e sodràno voslednite nekolku reda, a toa e vsu{nost i najdobriotodgovor na pra{aweto ÂZo{to norve{ki model?#

"- Situacija vo koja pretpriema~ot moè da gi

ispolni svoite administrativni obvrski so mini-

mum kontakti so Vladata, i so najmali mo`ni tro-

{oci, poradi faktot deka Vladata gi optimizi-

rala svoite procesi za upravuvawe so podatocite.

Razvojot na IKT e va`na alatka za ovozmoùvawe

na ovaa situacija.

- Najefikasniot na~in na koristewe na IKT za

ovozmoùvawe na strukturno namaluvawe na admin-

istrativnite tovari e fundamentalniot pris-

tap usvoen od Norve{ka, koj {to se bazira na stra-

te{ki razvoj na IKT (najva`ni elementi se inte-

gracijata na bazite na podatoci i razvoj na kli-

ring ku}a, vklu~uvaj}i i ustavna obvrska na Vladi-

te da gi koristat ovie alatki pred da baraat fir-

mite sami da gi dostavat informaciite).

- Eksperskiot tim prepora~uva da se raboti kon

ostvaruvawe na norve{kiot model koristej}i go

"Lego# pristapot: pravewe blokovi koi direktno

pridonesuvaat za ostvaruvawe na krajnata cel...#

Vladata na Republika Makedonija so Odluka br.1974/1 od 20.07.1998 godina go ovlasti Zavodot zaplaten promet da gi prezeme site merki i aktivnos-ti za implementirawe na proektot za Centralniot


Stevan[APÊVSKI

CENTRALEN REGISTAR -OD VIZIJA DO STVARNOST

Sistemot na Centralniot registar moè vo golema mera da pomognevo naporite na Republika Makedonija za zabrzan ekonomski razvoj i

gradewe na doverba kaj site zainteresirani investitori ikreditori. Vpro~em, funkcioniraweto na registarot na zalog na

podvi`ni predmeti i prava vo izminative dve i polovina godini nidava za pravo da veruvame vo uspe{nosta na ovoj proekt

9 8 / 9 9

C E N T R A L E N R E G I S T A R

registar. Za taa cel, vo koordinacija i sorabotka soMinisterstvoto za finansii na Republika Makedo-nija, Zavodot za platen promet sklu~i dogovor soNorve{kata kompanija NRD A/S za implementacijana kompletniot proekt za Centralniot register.

U{te od samiot po~etok opredelbata na Vladatana Republika Makedonija go otvori pra{aweto zo{-to tokmu Zavodot za platen promet. I pokraj ednos-tavnosta na odgovorot, za volja na vistinata }e ponu-dam samo nekolku fakti, koi spored moe mislewe, sepove}e od dovolni i ovaa dilema da se razre{i argu-mentirano:

� Prostorna rasprostranetost, koja obezbeduvapokrienost na celata teritorija na RepublikaMakedonija preku 10 filijali, 16 ekspozituri i6 delovnici;

� Postoewe na obu~en kadar, kako od informati~-ki, taka i od funkcionalen aspekt;

� Solidna informati~ka opremenost, nadgradenaso site novini na informati~kata tehnologija.

Po sogleduvawata napraveni vo Ministerstvoto zapravda, a vo soglasnost so pogore navedenata odlukana Vladata na Republika Makedonija, odlu~eno e za-lo`niot registar, do vostanovuvaweto na Central-niot registar da go vodi Zavodot za platen promet.Pri opredelbata za vakvoto re{enie pred s¢, se ima-{e predvid komunikaciskata povrzanost na site or-ganizacioni delovi na Zavodot so centralnata bazana podatoci, postoeweto na prostorni kapaciteti vo32 gradovi vo Republikata i visoko obrazovaniot ka-dar podgotven da otpo~ne so rabota na vodewe na za-lo`niot registar.

Zalo`niot registar vo Zavodot za platen prometotpo~na so rabota na 05.10.1998 i toa vo site 32 orga-nizacioni delovi na Zavodot kako prv integralendel na Centralniot registar.

Vo me|u vreme, poto~no na 01.11.2000 godina, Zavo-dot za platen promet go zaokruì sistemot na Cen-tralniot registar so implementirawe i na:

� Registar na prava vrz nedvi`nosti;� Registar na pravni lica;� Registar na godi{ni smetki.Soglasno so usvoenite re{enija, nabavena e kom-

pletno nova kompjuterska oprema so odli~ni karak-

teristiki. Sevkupnata rabota na Centralniot reg-istar }e se odviva elektronski, vklu~uvaj}i go delo-vodnikot. Originalnite dokumenti pristignati doCentralniot registar }e se skeniraat i povtorno }ese vratat na podnositelot, a vo Centralniot regis-tar }e se ~uva samo opti~kiot zapis na prijavite idrugite prilozi kon niv. Arhivata na Centralniotregistar so usvojuvaweto na ova tehni~ko re{enie }ebide napolno elektronska, so {to }e se ovozmoìmnogu lesno prebaruvawe na podatocite i od drugastrana maksimalno sigurno ~uvawe na podatocite.

So ogled deka stanuva zbor za celosno samostoensistem, so proektot e dizajnirana i implementiranacelosno nova komunikaciona mreà, koja e potpolnonezavisna od mreàta na platniot promet. Sistemotza povrzuvawe na registracionite kancelarii socentralnata baza na podatoci e zasnovan na najnovi-te razvojni dostignuvawa vo telekomunikacionatasfera, {to samo po sebe vo golema merka go isklu~u-va rizikot za prekin na protok na informacii i muovozmoùva na sistemot pristignatite podatoci dabidat aùrirani vo realno vreme.

Noviot sistem }e bide povrzan so registrite koise vodat vo drugite institucii vo interes na prover-ka na podnesenite podatoci, kako i za aùrirawe nadrugite registri. Bidej}i sekoj podatok podnesen dosistemot na Centralniot register, koj ne e vo sog-lasnost so mati~niot registar nema da bide prifat-en i prijavata so takov podatok nema da moè da seregistrira. Na ovoj na~in, registrite koi se vodat vodrugite institucii }e moàt, pokraj sopstvenotoaùrirawe da postignat i povisok stepen na povrza-nost vo globalniot sistem na registrirawe na poda-toci, {to e od osobeno zna~enie za dràvnite i dru-gi organi i institucii vo vr{eweto na sekojdnevni-te dol`nosti.

Od opfatnosta na registrite vo sistemot na Cen-tralniot registar e o~igledno deka osnovnata funk-cija, pokraj registriraweto na podatocite, e izdava-we na informacii koi vsu{nost davaat kompletenbonitet na edno pravno lice i se vo interes na poten-cijalnite doveriteli ili investitori, bidej}i tie}e moàt od edno mesto da dobijat pretstava za svoi-te idni partneri.

Vsu{nost, stanuva zbor za sistemot na kreditniinformacii, dejnost koja e mnogu zastapena i koris-tena vo razvieniot svet, so ogled na kompleksnostana informaciite koi za eden subjekt se dostavuvaat.

Sekako deka postoeweto na centralna baza na po-datoci, vo koja }e se vleat podatoci od drugite reg-istri, ne samo od registrite koi gi administriraCentralniot registar, }e pretstavuva osnova za raz-

Postoeweto na centralna baza na podatoci, vo koja }e se vleatpodatoci od drugite registri, ne samo od registrite koi giadministrira Centralniot registar, }e pretstavuva osnova zarazvoj na sistem na seopfatnost na site relevantni podatoci inivna distribucija do nadle`nite dràvnite organi i dojavnosta vo Republikata


voj na sistem na seopfatnost na site relevantni po-datoci i nivna distribucija do nadle`nite dràvni-te organi i do javnosta vo Republikata.

Gledano od zakonski aspekt, postoeweto na Cen-tralniot registar, predviduva mo`nost za vodewe nasite onie registri koi so zakon }e bidat predvidenida se vodat centralizirano. Od funkcionalen as-pekt, sosema e jasno deka postoeweto na centralnabaza na podatoci, kompletno povrzana so razvienainfrastruktura na lokalni kancelarii, e sosema do-volen argument za izbegnuvawe na dupliraweto napodatocite vo sferata na registriraweto.

Centralniot registar sozdade solidna osnova zavodewe na registrite koi sega gi administrira Zavo-dot za platen promet. Postojnata infrastrukturatai kadarot koj rabote{e na implementacijata na Cen-tralniot registar, kako i 170 vraboteni koi pominaaniz seopfatna obuka, se vo sostojba da ja prezemat iodgovornosta za uspe{no vodewe na Centralniot re-gistar.

Isto taka, osobeno va`no e da se odbeleì dekaimplementacijata na Centralniot registar, kako os-novno na~elo predviduva zadrùvawe na dosega{natafunkcionalnost vo dostavuvaweto na informaciitena nadle`nite dràvni organi, a vo mnogu segmentitaa sorabotka e podignata i na visoko informati~konivo (on line pristap do centralnata baza na podato-ci, avtomatska razmena na podatoci, aùrirawe napostojnite registri i sl.).

Vo postapkata za reforma na platniot sistem,soglasno Fizibiliti studijata, pokraj ovie navedeniregistri se planira i implementirawe na drugi, so{to }e se sozdadat mo`nosti za vrabotuvawe na delod vrabotenite vo Zavodot za platen promet, so sood-vetna infrastruktura {to e i edna od pri~inite zaangaìraweto na Zavodot vo ovoj Proekt.

Vaka konstituiraniot Centralen registar, kakoovlastena javna institucija za vodewe na registri }egi izvr{uva na kvaliteten na~in sega{nite funkciina Zavodot za platen promet vo pogled na registri-raweto.

Seto ova ne bi pretstavuvalo potpolna funkcio-nalna celina ako ne e poddràno od distributivniotsistem na Centralniot registar. Stanuva zbor zasistem koj ovozmoùva pristap do site informaciisodràni vo bazite na podatoci na Centralniot reg-istar preku pove}e kanali:

1. So pristap do registracionite kancelarii kademoè da se dobie pe~atan primerok na baranatainformacija;

2. Preku klasi~en telefonski servis, kade barana-ta informacija }e ja izdade operatorot;

3. Preku avtomatski telefon i faks;4. Preku internet;5. Preku internet opcija so posebna mo`nost za

organite i instituciite opredeleni od Vladata naRepublika Makedonija da gi prezemaat celosno bazi-te na podatoci.

Prifa}aj}i gi mo`nostite koi gi nudi Central-niot registar, Sobranieto na Republika Makedonijaso najnovite izmeni na Zakonot za trgovski dru{tvaopredeli godi{nite smetki na pravnite lica da sepredavaat vo Centralniot registar, a so Izmenitena Zakonot za javni nabavki go opredeli Centralni-ot registar kako institucija koja vo idnina }e izda-va dokument za bonitet na pravnite lica.

Za seto ova da stane realnost ne e dovolen trudot ientuzijazmot na vrabotenite vo Centralniot regis-tar. Korista od Centralniot registar }e bide pove-}ekratno pogolema dokolku poskoro se pristapi konnegovo informati~ko povrzuvawe so drugite insti-tucii koi se na izvorot na podatocite, t.e. nivnikreatori kako {to se sudovite, Ministerstvoto zavnatre{ni raboti, Dràvniot zavod za geodetski ra-boti, Dràvniot zavod za statistika i dr.

Ovaa kratka informacija za Centralniot regis-tar bi sakal da ja zavr{am so moeto dlaboko uveruva-we deka sistemot na Centralniot registar moè vogolema merka da pomogne vo naporite na RepublikaMakedonija za zabrzan ekonomski razvoj i gradewe nadoverba kaj site zainteresirani investitori i kred-itori. Vpro~em, funkcioniraweto na registarot nazalog na podvi`ni predmeti i prava vo izminativedve i polgodini ni dava za pravo da veruvame vo us-pe{nosta na ovoj proekt.

Implementacijata na Centralniot registar, kako osnovnona~elo predviduva zadrùvawe na dosega{nata

funkcionalnost vo dostavuvaweto na informaciite nanadle`nite dràvni organi, a vo mnogu segmenti taa sorabotka

e podignata i na visoko informati~ko nivo

VOVEDFinansiskite institucii ili posrednici se in-

stitucii koi gi povrzuvaat investitorite (izvoritena sredstva) i pozajmuva~ite (korisnicite na sredst-vata). Iskustvata na sovremenata ekonomska teorijai praktika ukaùvaat na raste~kata uloga na del odovie institucii, odnosno na t.n. nebankarski finan-siski institucii: finansiski kompanii, lizing kom-panii, riziko fondovi, razni formi na dogovorni{tedni institucii (osiguritelni dru{tva, penzis-kite fondovi) i zaedni~ki fondovi.

Osnovnata karakteristika na nebankarskite fi-nansiski institucii, po koja se razlikuvaat od ko-mercijalnite banki, e deka istite se finansiskiposrednici koi gi mobiliziraat za{tedite, pred s¢,na malite investitori i ovozmoùvaat finansira-we, no voobi~aeno ne prifa}aat depoziti. 1

Imaj}i go predvid pogore iznesenoto, so àlewemoème da konstatirame deka denes vo RepublikaMakedonija funkcionira samo eden vid nebankarskafinansiska institucija: osiguritelnite dru{tva.Sepak, vo analizata {to sledi, pokraj osiguritelni-te dru{tva, }e bidat opfateni i nebankarskite fi-nansiski institucii za koi vo momentov postoi za-konska regulativa (investicioni fondovi) ili zakoi e vo tek podgotovka na institucionalna ramka(kompanii za finansiski lizing i privatni penzis-ki fondovi).

Pred da premineme na analiza na sostojbite i per-spektivite na nebankarskite finansiski institu-cii vo Republika Makedonija, bi sakale da ukaème

deka vo Republika Makedonija, barem vo postojnataregulativa, ne se operira so poimot nebankarska fi-nansiska institucija. Najblisku do ovoj poim, e poi-mot finansiska institucija, koj vo Zakonot za bankie definiran kako Âpravno lice koe ne e banka, no vr-{i edna ili pove}e od slednive aktivnosti: odobru-vawe na krediti, devizno-valutni raboti, izdavawena pari~ni karti~ki, ekonomsko-finansiski konsal-ting, finansiski lizing, faktoring, raboti vo vrskaso hartii od vrednost za svoja smetka i za smetka nakomitenti, ~uvawe, upravuvawe so hartii od vred-nost i predmeti od blagorodni metali i drugo#. O~i-gledno deka definiraweto e za potrebite na samiotZakon, odnosno celta e da se razgrani~at tradicio-nalnite bankarski uslugi koi gi vr{at samo banki-te, od uslugite koi, pokraj bankite, moàt da gi vr-{at i drugi finansiski pos-rednici. Verojatno toa epri~inata {to od de-finicijata e izosta-vena dejnosta na osig-uruvaweto, koja patemre~eno, vo zemjite sorazvien finansiskisistem, kako {to e [vaj-carija, s¢ pove}e e usluga{to ja pruàat ban-kite. Istovreme-no, vo ramkite nadefinicijatane bi moèleda se vklu~at{tedilnici-te koi, spo-red osnov-

1 0 0 / 1 0 1

Violeta StojanovskaPetrovska e Sovetnik naministerot vo Sektorot

za finansiski sistem. Rodena e 1956 godina.

Diplomirala naEkonomskiot fakultet vo

Skopje vo 1984 godina,nasoka ekonomskapolitika i razvoj.

Vo Ministerstvoto zafinansii raboti od 1985

godina.U~estvuvala vo

realizacija na golem brojna proekti vo ramkite na

Ministerstvoto zafinansii od oblasta na

bankarstvoto,osiguruvaweto, igrite na

sre}a, reforma nafinansiskiot sistem itn.

^len e napove}e rabotni tela i

upravni odbori iovlasten pretstavnik na

Ministerstvoto zafinansii vo nekolku

komisii.

Vo Republika Makedonija funkcionira samo eden vid nebankarskafinansiska institucija: osiguritelnite dru{tva. Sepak, voanalizata {to sledi, pokraj osiguritelnite dru{tva, }e bidatopfateni i nebankarskite finansiski institucii za koi vomomentov postoi zakonska regulativa ili za koi e vo tek podgotovkana institucionalna ramka

NEBANKARSKI FINANSISKIINSTITUCIIVO REPUBLIKA MAKEDONIJA -SOSTOJBI I PERSPEKTIVI

1 The Role of Non-Bank Financial Intermediaries, Dimitri Vittas, Development Research Group World Bank, 1999


VioletaSTOJANOVSKA

PETROVSKA


nata dejnost (pribirawe na {tedni vlogovi od gra-|anite) i na~inot na koj vo momentov e reguliranonivnoto osnovawe, rabotewe i nadzor, pretstavuvaatposeben vid banki ili, soglasno Direktivite naEvropskata unija, kreditni institucii.

OSIGURITELNI DRU[TVA

Zakonska ramkaOsiguritelnata dejnost vo Republika Makedonija

e regulirana so Zakonot za osiguruvawe donesen vo1997 godina, a koj pretrpe izmeni vo 1999 i 2000 god-ina. Vnimanie zasluùvaat poslednite izmeni koiimaa za cel ponatamo{no usoglasuvawe na doma{otozakonodavstvo so direktivite na Evropskata unijakoi ja reguliraat oblasta na osiguruvaweto, libera-lizacijata na pazarot, privlekuvaweto na stranski-te investitori i jakneweto na konkurencijata. Isto-vremeno, pazarot na osiguruvawe se zbogati so novvid na finansiski posrednici - osiguritelno bro-kersko dru{tvo, kako posrednici pome|u osigureni-cite i dru{tvata za osiguruvawe pri sklu~uvawe nadogovori za osiguruvawe i reosiguruvawe i pri rea-lizacija na o{tetnite pobaruvawa. Vo nasoka na jak-newe na sigurnosta na osigurenicite, zajaknata enadzornata i kontrolnata funkcija na Minister-stvoto za finansii. Paralelno so izmenite na Zako-not, vo Ministerstvoto za finansii e formiranaedinica za supervizija, koja ve}e zapo~na so terenskikontroli na dru{tvata.

ZadninaVo vremeto na steknuvawe na nezavisnosta, vo Re-

publika Makedonija postoeja 2 osiguritelni dru{-tva: ZOIL ÂMakedonija# Skopje i Delovnica naÂDunav# od Belgrad koja, po donesuvaweto na repub-li~kiot Zakon za osiguruvawe, se rekapitalizira-{e i se transformira{e vo akcionersko dru{tvo sodominanten doma{en kapital ÂVardar osiguruvawe#AD Skopje. Vo tekot na 1998 i 1999 godina ovie dvedru{tva bea privatizirani so otkup na akciite odstrana na vrabotenite i, vo pomal obem, od strana nakorporativnite osigurenici. Vo mart 2000 godina,preku otkup na akcii, avstraliskata kompanija zaosiguruvawe i reosiguruvawe QBE stana mnozinskisopstvenik so okolu 53% od vkupniot broj na akciina ÂMakedonija# AD Skopje, pri {to dru{tvoto sepreimenuva vo ÂQBE Makedonija# AD Skopje.

Po osamostojuvaweto bea osnovani pet novi osig-uritelni dru{tva (od koi denes funkcioniraatsamo dve) i dve dru{tva za posreduvawe vo osiguru-vaweto.

Sostojbi1. Pazarot na osiguruvawe vo Republika Makedo-

nija moè da se oceni kako relativno nerazvien {tose potkrepuva so slednive fakti:

a) Na teritorijata na Republika Makedonija denesfunkcioniraat ~etiri osiguritelni dru{tva: ÂQBEMakedonija# AD, ÂVardar osiguruvawe# AD, ÂTabakosiguruvawe# AD i ÂMako{ped osiguruvawe# AD, si-te locirani vo Skopje. Samo edno od dru{tvata imalicenca za vr{ewe na raboti za osiguruvawe na ì-vot i za reosiguruvawe, a dve vr{at raboti na neì-votni osiguruvawa, glavno za potrebite na osnova~i-te.

Dvete dru{tva za posreduvawe vo osiguruvaweto(korporativni agencii), ~ij osnova~ be{e ÂMakedo-nija osiguruvawe# AD i koi sklu~uvaa dogovori zaosiguruvawe vo ime i za smetka na osnova~ot, zaradinovata zakonska regulativa, se pripoija kon osnova-~ot. Brokerski dru{tva ne postojat, a do donesuvawena podzakonskite akti za ovaa dejnost, ne moè da seosnovaat.

b) Ponudata i koristeweto na osiguritelnite pro-izvodi e siroma{na. Dominiraat zadolìtelnite(prevozni sredstva, treto lice, grupno osiguruvawena vraboteni od nesre}a) i tradicionalnite vidovina osiguruvawe (avtomobili, poàr, kra`bi, ma{i-ni). Ne se praktikuva osiguruvawe na garancii, ob-vrznici, krediti, osiguruvawe na rizi~ni rabotnimesta, zdravstveno osiguruvawe, grià za nesposobnilica, nevrabotenost i sl. Osiguritelnite dru{tvaretko istraùvaat i nudat novi osiguritelni uslugi.

v) Spored ostvarenite prihodi od premii, Repub-lika Makedonija e na pretposledno mesto vo Cen-tralna i Jugoisto~na Evropa. Pri~inite za vakvatasostojba se finansiskata nemo} na naselenieto ifirmite (najgolem del od firmite i koga vr{at osi-guruvawe, toa go pravat na knigovodstvenata vred-nost), otsustvoto na konkurencija, otsustvoto nazdravstveno i penzisko osiguruvawe koi vo zapadno-evropskite zemji se ve}e tradicionalni i {irokoprifateni osiguruvawa, nesoodvetniot na~in naproda`ba na osiguritelnite uslugi {to e vo vrska sonepostoeweto na brokeri za osiguruvawe i nedovol-noto i nesoodvetno reklamirawe na uslugite.

2. Postoi visok stepen na koncentracija so domi-nantna, re~isi monopolska polo`ba na ÂQBE Make-donija# AD koe u~estvuva so 89% vo vkupnata aktivana osiguritelniot sektor i so 88,5% vo ostvarenataneto dobivka. Ova dru{tvo ima monopol vo osiguru-vaweto na ìvot i reosiguruvaweto. Pri~inite zaova se pove}estrani: a) istoriski: toa be{e dràvno,prvo i edinstveno makedonsko dru{tvo za osiguruva-we, koe pri osamostojuvaweto na Republika Makedo-

1 0 2 / 1 0 3

N E B A N K A R S K I F I N A N S I S K I I N S T I T U C I I

nija drè{e nad 95% od pazarot; b) politi~ki: op-{testvenite pretprijatija i nivnite direktori pridonesuvaweto na delovnite odluki se rakovodea odpo{irokite op{testveni celi i interesi, a ne odekonomskata logika; v) ekonomski: relativno mal pa-zar na koj e rizi~no, posebno vo uslovi na osiroma-{eno naselenie i firmi, da se vleze vo konkurents-ka borba so postoe~ki gigant; i g) regulatorni: dos-kore{noto postoewe na ograni~uvawa za slobodenvlez na stranski investitori vo osiguritelnata dej-nost, zabrana za direktno reosiguruvawe vo stranst-vo i relativno visok iznos na osnova~ki kapital.

PerspektiviNovite zakonski re{enija za mo`no u~estvo na

stranska osiguritelna kompanija so 100% od kapita-lot na doma{no odiguritelno dru{tvo, celosnata li-beralizacija na osiguritelniot pazar od 01.01.2003godina, institucionaliziraweto na brokerski dru{-tva i mo`nosta za direktno reosiguruvawe vostranstvo, kako i eventualnoto vleguvawe na strans-ki investitor vo vtoroto po golemina osiguritelnodru{tvo ÂVardar osiguruvawe# za {to ima odredenisignali, bi trebalo da dovedat do zgolemuvawe nakonkurencijata na pazarot na osiguruvawe i do pojavana novi proizvodi i novi tehniki i metodi voraboteweto. Poseben impuls na razvojot na osiguru-vaweto vo Republika Makedonija se o~ekuva i od re-formite vo penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe.

INVESTICIONI FONDOVI

Zakonska ramkaPo pove}egodi{no najavuvawe, na po~etokot na

2000 godina e donesen Zakon za investicioni fondo-vi. Zakonot e raboten spored zapadno-evropski prin-cipi i standardi i e usoglasen so Direktivata za ko-lektivno investirawe vo prenoslivi hartii od vred-nost (UNCITS).

Zakonot regulira osnovawe na dva vida investi-cioni fondovi: otvoren i zatvoren i na dru{tvata zaupravuvawe so fondovite. Pokraj principite za ov-lastuvawe, Zakonot gi definira pravilata za pro-da`ba i investirawe na udeli, odnosno akcii nafondovite, za ~uvawe na imotot na fondovite i zakontrola na nivnoto rabotewe, so {to se obezbeduvatransparentnost i sigurnost vo raboteweto.

SostojbiEdna godina po vospostavuvaweto na institucio-

nalnata ramka, i pokraj site o~ekuvawa, na finan-siskiot pazar vo Republika Makedonija ne se pojavinitu eden investicionen fond.

PerspektiviVo Republika Makedonija postoi povolen ambient

za rabota i razvoj na investicionite fondovi: a)postojat regulirani pazari na hartii od vrednost ka-ko osnoven preduslov za funkcionirawe na investi-cionite fondovi; b) doverbata na naselenieto konbankarskiot sistem e razni{ana, {to moè da bidepresudno za privlekuvawe na sredstvata na individu-alnite investitori (gra|anite) od strana na fondo-vite; v) reformite na penziskoto, socijalnoto izdravstvenoto osiguruvawe se faktor koj moè da do-vede do zgolemuvawe na brojot na individualnite in-vestitori; i g) postojat potencijalni institucio-nalni investitori (osiguritelni kompanii, banki),a vo skoro vreme }e se pojavat i penziski fodovi.

Povolniot ambient, zaedno so prednostite na in-vesticionite fondovi vo odnos na postojnite finan-siski institucii (povisoki prinosi od vloènitesredstva vo odnos na tradicionalnoto {tedewe, di-verzifikacija na portfolioto, a so toa i na rizikoti visok stepen na likvidnost na sredstvata), se fak-tori koi moàt da pottiknat pojava i razvoj na ovieinstitucii. Za razvoj na investicionite fondovi odosobena va`nost e pazarite na pari i kapital da bi-dat zbogateni so finansiski instrumenti, vo obem ivid, vo {to moè aktivno da se vklu~i dràvata iedinicite na lokalnata samouprava. Komisijata zahartii od vrednost, isto taka, moè da odigra zna~aj-na uloga preku edukacija na kadri za upravuvawe sofondovite, no i na potencijalnite investitori.

PENZISKI FONDOVI

Zakonska ramkaSo izmenite na Zakonot za penzisko i invalidsko

osiguruvawe vo mart 2000 godina se postavija osnovi-te na noviot penziski sistem vo Republika Makedo-nija. Imeno, postojniot sistem na zadolìtelno pen-zisko i invalidsko osiguruvawe zasnovan na tekovnofinansirawe e zamenet so pove}esloen penziski sis-tem: zadolìtelno osiguruvawe vrz osnova na gene-raciska solidarnost, zadolìtelno kapitalno fi-nansirawe i dobrovolno kapitalno finansirawe.

Sredstvata od zadolìtelnoto kapitalno osiguru-vawe (7% od bruto platite na osigurenicite) }e seuplatuvaat vo privaten penziski fond na individu-

Osnovnata karakteristika na nebankarskite finansiskiinstitucii, po koja se razlikuvaat od komercijalnite banki, edeka istite se finansiski posrednici koi gi mobiliziraatza{tedite, pred sè, na malite investitori i ovozmoùvaatfinansirawe, no voobi~aeno ne prifa}aat depoziti


alni smetki na osigurenicite i ponatamu }e se inve-stiraat vo sigurni plasmani. So privatniot penzis-ki fond }e upravuva Dru{tvo za upravuvawe so pen-ziski fondovi.

Soglasno so ovie izmeni na Zakonot, zadolìtel-noto kapitalno finansirawe ili t.n. vtor stolbtreba{e da po~ne da se primenuva od 1 septemvri2001 godina, do koga treba{e da se donese i posebenzakon so koj }e se regulira osnovaweto i rabotewetona privatniot penziski fond i dru{tvoto za upravu-vawe so penziski fondovi. Me|utoa, so posledniteizmeni na Zakonot za penzisko i invalidsko osigu-ruvawe od juli mesec ovaa godina, implementacijatana kapitalnoto finansirawe na penziskoto osiguru-vawe e odloèna do Âdonesuvawe na Zakon so koj }e seuredi kapitalno finansirano penzisko osiguru-vawe#, odnosno na neodredeno vreme.

SostojbiVo momentov funkcionira stariot sistem na za-

dolìtelno, tekovno finansirano penzisko i inva-lidsko osiguruvawe. Dobrovolno penzisko osiguru-vawe moè da se ostvari samo vo ramkite na osiguri-telnite dru{tva.

PerspektiviZapo~natite reformi na penziskiot sistem nu`no

mora da prodolàt {to sekako }e rezultira so poja-va na privatni penziski fondovi. Konceptot za re-formi na penziskiot sistem, koj institucionalizi-ra forma na zadolìtelno kapitalno finansiraweso utvrden procent od bruto platite, e garancija de-ka penziskite fondovi vo Republika Makedonijaimaat perspektiva. Od svoja strana pak, ovie fondo-vi }e go pottiknat razvijot na finansiskite pazarii drugite nebankarski finansiski institucii, preds¢, investicionite fondovi.

LIZING KOMPANII

Zakonska ramkaVo momentov vo Republika Makedonija ne postoi

posebna regulativa za lizingot. Vo Zakonot za trgov-ski dru{tva postoi edna odredba (~len 1 to~ka 7),spored koja za trgovec se smeta pravno ili fizi~kolice, koe vr{i dejnost lizing. Od tuka, proizleguvadeka dejnosta lizing moè da se vr{i spored odred-bite na ovoj Zakon. Pokraj toa, spored ~len 2 to~ka21 od Zakonot za banki, kako finansiska instituci-ja, me|u drugoto, se smeta pravno lice koe ne e bankano izvr{uva finansiski lizing, a ~lenot 44 to~ka 5dava mo`nost i banka da vr{i finansiski lizing.

Navedenite zakonski odredbi sozdavaat odredenakonfuzija vo smisla koj i vo kakva organizacionaforma moè da se zanimava so lizing, dali Zakonotza trgovski dru{tva se odnesuva samo na operetivni-ot lizing, a finansiskiot treba da se uredi so pose-ben zakon ili ne i sl. Edno e sigurno, vo momentov nepostoi precizna legislativa za na~inot na osnovawei organizirawe na lizing kompaniite i otsustvuvaatpravila i standardi za vr{ewe na ovaa dejnost.

SostojbiSoznanijata do koi moèvme da dojdeme, ukaùvaat

deka vo Republika Makedonija do denes ne e regis-trirana nitu edna kompanija ~ija osnovna dejnost elizingot. Sepak, lizingot, makar i vo rudimentarnafaza i forma, funkcionira na teritorijata na Re-publika Makedonija. Oprema na lizing dava organi-zacijata ÂMo`nosti# i nekoi kompanii koi se zani-mavaat so proda`ba na avtomobili, pri {to vo ulogana kreditori se javuvaat doma{ni banki. Vo momen-tov, i pokraj zakonskata mo`nost, nitu edna banka nevr{i finansiski lizing.

O~igledno e deka postojnata regulativa ne pottik-na spontano formirawe na lizing kompanii. Toa epri~ina poradi koja Ministerstvoto za finansii naRepublika Makedonija, sledej}i gi svetskite tren-dovi vo razvojot na lizing industrijata i nejzinotovlijanie vrz ekonomskiot razvoj na zemjite vo tran-zicija, pristapi kon izgotvuvawe na poseben Zakonza finansiski lizing. Zakonot se podgotvuva vo so-rabotka so stranski eksperti i se koncipira taka dadeluva stimulativno na razvojot na lizingot vo Re-publika Makedonija (stimulativno odano~uvawe,sigurna naplata na pobaruvawata i efikasna postap-ka za odzemawe na opremata vo slu~aj na nepla}awe).Se planira zakonot da bide donesen najdocna do kra-jot na godinava.

PerspektiviLizing kompaniite se finansiski posrednici koi

imaat ogromna uloga vo razvojot na ekonomiite, oso-beno ekonomiite vo tranzicija kakva {to e na{ata.Ulogata na ovie posrednici e posebno izrazena vosektorot na mali i sredni pretprijatija (MSP) za

Za razvoj na investicionite fondovi od osobena va`nost epazarite na pari i kapital da bidat zbogateni so finansiski

instrumenti, vo obem i vid, vo {to moè aktivno da se vklu~idràvata i edinicite na lokalnata samouprava

1 0 4 / 1 0 5

N E B A N K A R S K I F I N A N S I S K I I N S T I T U C I I

koi lizingot pretstavuva edinstven moèn i pri-fatliv izvor za finansirawe na nivnite biznisi.

Vo Republika Makedonija postojat pretpostavkiza razvoj na lizingot: a) ograni~eni izvori za finan-sirawe i nivna alokacija kaj firmi so referenca zapove}egodi{no uspe{eno rabotewe i kapacitet daobezbedat pokritie za pozajmenite sredstva; b) pos-

tojat golem broj MSP, a brojkata na nevraboteniupatuva na mo`nosta za natamo{na ekspanzija na is-tite. Pristapot na ovie pretprijatija do bankarski-te krediti i pazarot na kapital e teòk, re~isi ni-kakov poradi {to se upateni na iznao|awe alterna-tivni izvori na finansirawe. Eden od tie izvor,

sekako e lizingot; i v) tekstilnata industrija i ru-darstvoto, tipi~ni golemi korisnici na lizingot, sezna~ajni industriski granki vo Republika Makedo-nija.

Od druga strana pak, ograni~uva~ki faktor vo raz-vojot na lizing industrijata moè da pretstavuvaatizvorite za finansirawe. Voobi~aeno vo svetot ebankite da se javuvaat kako kreditori na lizing kom-paniite. Otvoreno e pra{aweto dali i pod kakvi us-lovi doma{nite banki }e se vklu~at vo ovoj biznis.Zatoa }e bide korisno vo lizing industrijata da seprivle~at stranski investitori, pred s¢, specijali-zirani institucii koi, pokraj transfer na kapital,}e izvr{at i transfer na znaewe i povrzuvawe sostranski kreditori i proizvoditeli na oprema. Odgolema pomo{, tehni~ka i finansiska, moè da bidei vklu~uvaweto na Me|unarodnata finansiska kor-poracija (IFC), koja godini nanazad e aktivno vklu-~ena vo razvojot na lizing kompaniite {irum svetot.Drugi mo`ni izvori se izdavawe na obvrznici, aku-muliranite sredstva na osiguritelnite dru{tva, avo perspektiva i na penziskite fondovi.

Postojnata regulativa ne pottikna spontano formirawe nalizing kompanii. Toa e pri~ina poradi koja Ministerstvoto zafinansii, sledej}i gi svetskite trendovi vo razvojot nalizing industrijata i nejzinoto vlijanie vrz ekonomskiotrazvoj na zemjite vo tranzicija, pristapi kon izgotvuvawe naposeben Zakon za finansiski lizing

DRU[TVO SO OGRANIÊNA ODGOVORNOST

(Zakon za trgovski dru{tva, ~l. 106-220)Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost pretstavuva

dru{tvo vo koe sodru`nicite so sopstvenite vlogo-vi (osnova~ki vlogovi) zaedno u~estvuvaat vo pret-hodno utvrdenata nominalna vrednost na kapitalotna dru{tvoto. Dru{tvoto pretstavuva pravno lice.Osnovnite vlogovi moè da se razlikuvaat. Za obvrs-kite na dru{tvoto sodru`nicite ne odgovaraat. Naj-golemiot broj na sodru`nici moè da iznesuva 50.

FirmaFirmata na dru{tvoto mora da go izrazuva predme-

tot na raboteweto na dru{tvoto i oznakata (Dru{-tvo so ograni~ena odgovornost) ili kratenkata

(DOO). Dokolku dru{tvoto eosnovano od edno lice, fir-

mata gi sodrì zborovite(Dru{tvo so ograni~enaodgovornost osnovano odedno lice) ili kratenka-ta (DOOEL).

OsnovaweZa osnovawe nadru{tvoto e potre-

ben pismen do-govor pome|u

sodru`nicite. Vo slu~aj dru{tvoto da e osnovano odedno lice, osnova~ot namesto osnova~kiot dogovordava izjava za osnovaweto na dru{tvoto zaverena kajnotar. Osnova~ite go sklu~uvaat osnova~kiot dogov-or li~no ili preku ovlasteni lica, ~ie{to ovlastu-vawe mora da bide zavereno kaj notar.

Sukcesivno osnovawe na DOO e nedozvoleno.So dogovorot, odnosno so izjavata za osnovawe mo-

ra da se reguliraat slednite pra{awa:1) Ime, prezime, dràvjanstvo, mesto na ìveewe i

svoera~en potpis na osnova~ite, t.e. firmata i se-di{teto na osnova~ite vo slu~aj osnova~ite da sepravni lica;

2) Firma i sedi{te na dru{tvoto;3) Dejnost na dru{tvoto;4) Vremetraewe na dru{tvoto;5) Nominalna vrednost na kapitalot, kako i na

osnova~kite vlogovi na sekoj sodru`nik posebno. Voslu~aj osnova~kite vlogovi da se sostojat od predme-ti ili prava, mora da bidat navedeni nivniot vid ivrednost;

6) Na~in na pla}awe i rok za uplata za vlogovite{to vkupno treba da se vnesat;

7) Na~in i merila za podelba na dobivkata kako ipokrivawe na zagubite;

8) Upravuvawe so dru{tvoto;9) Prava i odgovornosti {to sodru`nicite gi

imaat pokraj uplata na osnovniot vlog, i10) Zastapuvawe na dru{tvoto.

Pokraj gorenavedenite oblasti so dogovorot mo-àt da se reguliraat i drugi pra{awa.

Osven sklu~uvawe na osnova~ki dogovor za osno-vawe na dru{tvoto, isto taka e potrebno, osnova~ite


PRAVNATA RAMKA - VA@ENFAKTOR VO PRIVLEKUVAWETO NASTRANSKITE INVESTICII

Zlatko Antevski e roden1963 godina vo Skopje, R.Makedonija. Zavr{ilPraven fakultet vo Skopjevo 1986 godina i gopoloìl dràvniotpravosuden ispit voSkopje. U~el germanskijazik na Univerzitetot voKeln, Germanija (1987-88),kako i na Univerzitetot voBern, [vajcarija (vo 1991godina).Negovoto profesionalnoiskustvo opfa}a rabota voadvokatskata kancelarijaStojan Antevski vo Skopje,advokat i pomo{nikadvokat vo pravnata firmaSchadelin von Graf vo Bern,[vajcarija. Vo momentotraboti kako advokat voAdvokatskata kancelarijaAntevski vo Skopje i toa napove}e oblasti: stopanskoi korporacisko pravo,trgovsko pravo, pra{awa vovrska so privatizacijata iinvesticionoto pravo,trgovski dogovori,spojuvawe i pripojuvawe,Zakonite za banki iosiguruvawe i naplata napobaruvawa i me|unarodnaarbitraà. Specijalnostmu e zastapuvaweto nainteresite na stranskiteklienti vo R. Makedonija.Zboruva germanski,angliski (ovlasten sudskipreveduva~) i delumnoitalijanski i francuski.


- Tret del -

ZlatkoANTEVSKI

1 0 6 / 1 0 7

T R G O V S K O P R A V O

na dru{tvoto, t.e. sodru`nicite do registarskiotsud da dadat izjava vo koja gi naveduvaat dejstvijataizvr{eni so cel pravilno da se osnova dru{tvoto iso koja tvrdat deka dru{tvoto e osnovano vo soglas-nost so Zakonot. Izjavata vo vrska so osnovaweto nadru{tvoto, mora da bide potpi{ana od site sozdru-ùva~i, od prvite ~lenovi na organite na upravuva-we, kako i od kontrolnite organi na dru{tvoto.

Za osnovawe na dru{tvoto, isto taka, e potrebnoda se dostavi barawe do nadle`niot sud, za vnesuvawena dru{tvoto vo trgovskiot registar. Baraweto mo-ra da bide potpi{ano od ovlasteniot zastapnik nadru{tvoto.

Baraweto se podnesuva zaedno so slednite doku-menti :

1) Dogovor za osnovawe na dru{tvoto;2) Odluka za nazna~uvawe na upravitel na dru{-

tvoto;3) Dokaz za izvr{enata pari~na uplata na barem

edna tretina od vlogot na sekoj osnova~;4) Dokaz za izvr{ena uplata barem na polovina od

osnova~kiot kapital na dru{tvoto so ograni~ena od-govornost;

5) Vo slu~aj pri osnovaweto na dru{tvoto vkupna-ta suma na pari~ni vlogovi da ne e uplatena, ostato-kot od sumata, vo rok od edna godina od denot na vne-suvaweto na dru{tvoto vo trgovskiot registar, morada bide uplaten.

Trgovski registarSo zaveduvaweto vo trgovskiot registar doa|a do

konstituirawe na DOO, pri {to statusot na pravnolice se dobiva so vnesuvaweto vo trgovskiot regis-tar.

Osnova~iOsnova~i na dru{tvoto moàt da bidat pravni ili

fizi~ki lica od zemjata ili stranstvo. Dru{tvotomoè da bide osnovano i samo od edno lice.

NamenaOsnova~ite moàt slobodno da odlu~uvaat okolu

sopstvenata organizacija i odreduvawe na celta nanivnata dejnost, dokolku istata ne e nepristojna ilie sprotivna na zakonskite normi. Mo`ni se raznividovi na komercijalni dejnosti kako trgovija, pro-izvodstvo i ostanati zanimawa, povrzani so trgovskadejnost.

Za odredeni dejnosti se potrebni specijalni doz-voli. Od osnova~kiot dogovor (izjavata) moè da sevidi oblasta na dejnosta na dru{tvoto.

KapitalMinimalniot iznos na kapital za osnovawe na

dru{tvoto iznesuva 2.500 EVRA. Vlogovite na osno-va~ite ne mora da bidat od ista visina, pri {to mo-àt da se sostojat od pari, prava ili predmeti. Naj-maliot iznos na eden vlog iznesuva 100 EVRA. Vlogmoè da se prenese na treto lice samo dokolku celo-kupniot iznos na vlogot e uplaten od sodru`nikot,koj saka da go prenese vlogot, kako i dru{tvoto iliodredeno treto lice od dru{tvoto da nemaat nika-kov interes za kupuvawe na ponudeniot vlog.

Odgovornost za obvrskiteNa doveritelite na dru{tvoto odgovara dru{tvo-

to so celokupniot iznos na osnova~kiot vlog. Sod-ru`nicite ne odgovaraat za obrskite na dru{tvoto.

Upravuvawe i zastapuvaweOrgani na dru{tvoto se:1) Sobir na sodru`nici;2) Upravitel ili upravuva~ite na dru{tvoto, i3) Nadzoren odbor na dru{tvoto.

1) Sobir na sodru`niciteNajvisokiot organ na dru{tvoto e sobirot na so-

dru`nicite. Toj gi ima slednite kompetencii:� Razgleduvawe i usvojuvawe na godi{na smetka i

godi{en izve{taj i odlu~uvawe za podelba nadobivkata i pokrivawe na zagubata, dokolku sodogovorot za dru{tvoto ne e poinaku opredele-no;

� Imenuvawe i razre{uvawe na upravitelite nadru{tvoto, utvrduvawe na nivnata nagrada i vr-{ewe na funkcija na rabotodavec sprema niv;

� Donesuvawe na odluki za izbor i razre{uvawena ~lenovite od nadzorniot odbor, dokolku os-novaweto na eden vakov organ zakonski e zadol-ìtelno ili so dogovorot za dru{tvoto e opre-deleno;

� Donesuvawe na odluka za vra}awe na dopolni-telni uplati;

� Donesuvawe na odluka za kontrola na rabotatana dru{tvoto i imenuvawe na kontrolor;

� Pokrenuvawe na barawe za nadomestok na {tetado upravitelite, ~lenovite na nadzoren odborili kontrolorite na dru{tvoto i imenuvawe nazastapnik na dru{tvoto za vodewe sporovi, voslu~aj dru{tvoto da ne moè da bide zastapuva-no od upravitelot, upravitelite ili ~lenovi nanadle`niot odbor;

� Odobruva sklu~uvawe na dogovori za nabavka naoprema za sopstveni potrebi i nedvi`nosti,~ija


vrednost nadminuva edna pettina od osnovnataglavnica na dru{tvoto;

� Odobruva sklu~uvawe na dogovori pome|u dru{-tvoto i nekoj od sodru`nicite, upravitelot iliso negovi bliski rodnini, dokolku sklu~uvawe-to na dogovorot ne spa|a vo voobi~aena dejnostna dru{tvoto, i

� Vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon.

2) Upraviteli na dru{tvotoDru{tvoto moè da ima eden ili pove}e upravite-

li. Ovoj organ na dru{tvoto gi ima slednite kompe-tencii:

� Upravuvawe so dru{tvoto;� Zastapuvawe so dru{tvoto;� Grià za propisno vodewe na delovnite knigi

na dru{tvoto;� Izdavawe na godi{en izve{taj za upravuvaweto

so dru{tvoto i,� Izvestuvawe na sodru`nicite za tekovnite dej-

nosti na dru{tvoto i davawe na uvid vo delovni-te knigi na dru{tvoto za sodru`nicite.

Za upravitel moè da se imenuva delovno sposobnofizi~ko ili pravno lice od redot na sodruùniciteili nekoe treto lice.

Kompetenciite na upravitelot se reguliraat soosnova~kiot dogovor.

3) KontrolaDru{tvoto so ograni~ena odgovornost moè so os-

nova~kiot dogovor da predvidi osnovawe na nadzorenodbor (za nadgleduvawe i kontrola) na dru{tvoto.Osnovaweto na nadzorniot odbor e zadolìtelno,

dokolku osnova~kiot vlog na dru{tvoto (nominalna-ta vrednost na kapitalot) iznesuva nad 50.000 EVRA,dru{tvoto se sostoi od pove}e od 20 sodruìci iliima nad 200 vraboteni. Nadzornioot odbor mora da sesostoi od najmalku tri ~lena. Sodru`nicite moàtda odlu~at, namesto nadzoren odbor, da imenuvaat ed-en ili pove}e kontrolori vo dru{tvoto.

^lenovite na nadzorniot odbor se izbiraat so dvo-tretinsko mnozinstvo. Nikoj od ~lenovite na nad-zorniot odbor ne smeat da bidat upravnici na dru{-tvoto, nivnite bra~ni drugari ili nivni rodnini dotreto koleno, kako i lica na koi im e zabraneto vr-{ewe revizorski raboti.

Prestanok na dru{tvotoDru{tvoto so ograni~ena odgovornost moè da

prestane od slednite pri~ini:1) Istek na vreme,za koe {to dru{tvoto e osno-

vano;2) So odluka na sodru`nicite;3) Odluka za spojuvawe so drugo dru{tvo ili odlu-

ka za podelba na dru{tvoto;4) Sproveduvawe na ste~aj;5) Odluka na registarskiot sud i,6) Od drugi zakonski ili so osnova~kiot dogovor

odredeni pri~ini.

Dru{tvoto koe{to go so~inuva edno lice, koe ka-ko osnova~ e fizi~ko lice, prestanuva vo smrtenslu~aj.

Dokolku osnova~ot e pravno lice toga{ dru{tvo-to so ograni~ena odgovornost so~ineto od edno liceprestanuva so prestanokot na pravnoto lice.

1 0 8 / 1 0 9

Zakonot za javni nabavki e eden od sistemskitezakoni vo pravniot sistem na zemjite, koi ima-at ili pretendiraat da imaat razviena pazarna

ekonomija. Zna~eweto na ovoj zakon osobeno se na-metnuva za zemjite vo tranzicija, bidej}i vostanovu-vaweto na transparenten i efikasen sistem na javninabavki ne samo {to }e im ovozmoì poddr{ka napolitikata na demonopolizacija i privatizacija, tu-ku }e im pomogne i vo privlekuvaweto na stranskikapital, pristap do zaemi i grantovi od me|unarodnii bilateralni agencii za davawe na pomo{.

Po svojata funkcionalnost Zakonot za javni na-bavki e eden od najprimenuvanite zakoni vo pravnitesistemi na site zemji, a voedno i kako praven instru-ment za normalno i nepre~eno vr{ewe na nabavkiteod strana na buxetskite korisnici i drugite nabavu-va~i, od edna, kako i licata koi }e go primenuvaat,od druga strana.

Javnite nabavki se mo{ne va`na alka vo pazarnataekonomija. So vr{eweto na nabavkite, dràvata sta-nuva direkten u~esnik na pazarot i nejzinoto odnesu-vawe vo golema merka ima vlijanie vrz vkupnite eko-nomski tekovi. Preku niv, vsu{nost, dràvata trebajasno da pokaè deka gi po~ituva osnovnite prin-cipi na pazarnata ekonomija, odnosno obezbeduvawe-to i funkcioniraweto na slobodnata konkurencija.

Vo toj kontekst, Zakonot za javni nabavki pretsta-vuva zna~ajno sredstvo protiv devijantnite pojavi voop{testvoto, {to zna~i ima karakter na antikorup-ciski zakon. Primenata na Zakonot treba da gi ot-strani mo`nostite za zloupotreba na takvata pozi-cija.

ISTORISKI OSVRT NA POÊTOCITE NALEGISLATIVATA NA JAVNITE NABAVKI

Vo tekot na minatiot vek, javnata potro{uva~kakako procent od bruto doma{niot proizvod porasnavo pogolem broj dràvi, a paralelno so toa se zgole-mi obemot i vrednosta na javnite nabavki. Vakviotproces be{e prosleden i so zgolemuvawe na legisla-tivata koja gi regulira javnite nabavki.

Vo pove}eto zemji prvi~nata legislativa za nabav-ki be{e dizajnirana vo funkcija na za{tita samo nalokalnata ekonomija (na primer, amerikanskiot za-kon za nabavki od triesettite godini na dvaesettiotvek). Istovremeno, konkurencijata me|u nacionalni-te kompanii raste{e vo ~ekor so javnite rashodi.Prvi~nata legislativa za nabavki im go prizna pra-voto na nacionalnite kompanii da bidat tretiraniramnopravno i da imaat ramnopraven pristap do dr-àvnite dogovori. Kako rezultat na toa, standard-

niot metod za nabavki sesostoe{e od objavuvawe

povik kon site zain-teresirani kompa-nii da zemat u~es-tvo vo naddavawe-to za javnite do-govori vrz osnovana aukcija, s¢ vonasoka na seopfat-na zastapenost naprincipot na ram-nopraven pristap nazainteresiranite.

Vo vtorata polo-vina od 20-tiot vekpostoe{e trend nazgolemuvawe na

Zakonot za javni nabavki vospostavi pravna ramka za odnesuvawetona nabavuva~ite i ponuduva~ite vo javnite nabavki. Pritoa,Zakonot se zasnova na principite na javnost, ekonomi~nost,racionalnost, funkcionalnost i efikasnost vo koristeweto nasredstvata, sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto itn.

ZAKONOT ZA JAVNI NABAVKI IPOTREBATA OD NEGOVOTOIZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorite i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii

MenkaSPASOVSKA

Menka Spasovska erodena vo 1965 godina, a

diplomirala naPravniot fakultet na

Univerzitetot "Sv. Kirili Metodij# vo Skopje.

Po~etocite na svojatarabotna kariera gi

zapo~nuva kakodiplomiran pravnik so

poloèn pravosudenispit vo Osnovniot sud

vo Ohrid. Popove}egodi{no steknato

iskustvo od oblasta napravosudstvoto, vo tekot

na 2000 godina,prodolùva so rabotnite

dol`nosti voMinisterstvoto za

finansii kako Pomo{nikna Ministerot za

finansii i Rakovoditelna Sektorot za pravni i

administrativni raboti,vo ~ij sostav e i

Oddelenieto za javninabavki.


me|unarodnoto vlijanie vrz nacionalnite sistemi zanabavki. Postoe{e op{ta soglasnost deka slobodna-ta trgovija im odi vo prilog na site zemji. PosleVtorata svetska vojna, zemjite ne uspeaja da ja reali-ziraat ambicijata za sozdavawe na globalna trgovskaorganizacija. Me|utoa, najgolemite trgovski naciipostignaa Op{ta spogodba za carina i trgovija(GATT) so koja se dogovorija da gi ukinat me|usebni-te trgovski ograni~uvawa. Vo ist duh be{e i Spo-godbata za javni nabavki sklu~ena me|u potpisni~-kite na GATT vo 1979 godina. Celta na ovaa spogodbabe{e da se olesni pristapot na sekoja zemja kon paza-rite za javni nabavki na drugite zemji. Spogodbatabe{e ograni~ena na industrijaliziranite zemji, pri{to Evropa, Japonija i SAD go imaa vode~koto mes-to, a isto taka selektiven be{e i opfatot. Vo 1994godina be{e potpi{ana podobrena i pro{irena Spo-godba za javni nabavki koja stapi na sila na 1 januari1996 godina pod aktivno vodstvo na Svetskata trgovs-ka organizacija (STO), koja s¢ u{te e ograni~ena voodnos na ~lenstvoto. Vo kombinacija so GATT inici-jativite, postoeja i niza {emi za regionalna inte-gracija. Vo taa nasoka so Dogovorot od Rim 1957 godi-na, be{e osnovana Evropskata ekonomska zaednica(EEZ). Tekstot na Dogovorot ne se osvrnuva{e so po-sebni pra{awa za javnite nabavki, me|utoa sodrè{eodredbi koi im zabranuvaa na zemjite ~lenki da vr{atdiskriminacija vrz potencijalnite nabavuva~i oddrugi delovi na Zaednicata i da go popre~uvaat slo-bodniot tek na trgovijata. Posebni direktivi zanabavka bea doneseni od strana na Sovetot na evrop-skite zaednici koi vo golema mera gi podobrija stan-dardite za javni nabavki so soodvetni pravila i re{e-nija. Vo pravec na regionalnata integracija, formi-rani bea i: Evropskata zona zaslobodna trgovija (EFTA),Evropskata ekonomskazona (EEA) i Slobodna-ta ekonomska zona naSeverna Amerika ,(NAFTA).

Zemjite ~lenki naEFTA vovedoa legis-lativa sli~na naonaa na Ev-

ropskata zaednica vo {eesettite i sedumdesettitegodini od dvaesettiot vek. Zna~eweto na integra-cionite {emi na EFTA mnogu se namali otkako mno-zinstvoto od nejzinite zemji ~lenki £ se priklu~ijana Evropskata unija (EU). "Evropa od 15 ~lenki# segapretstavuva edinstven pazar so javni nabavki od naj-malku 600 milijardi evra godi{no. Za deset godiniovoj pazar verojatno }e se pro{iri i }e ja vklu~iIsto~na Evropa.

EEA go pro{iri reìmot na EU direktivite i naostanatite zemji ~lenki na EFTA.

Slobodnata ekonomska zona na Severna Amerika(NAFTA) sozdadena vo 1992 godina, se sostoi od nizadogovori me|u SAD, Kanada i Meksiko za edinstvenpazar od nad 360 milioni potro{uva~i i godi{noproizvodstvo od preku 6 trilioni dolari (od koiSAD proizveduva 5,7 trilioni dolari). Dogovorot zaNAFTA vklu~uva posebni pravila za javni nabavki.

Golema i zna~ajna uloga vo obezbeduvaweto nasredstvata za sproveduvawe na javnite nabavki kakoi vo oblikuvaweto na op{toprifatenite na~ela zajavni nabavki odigraa me|unarodnite finansiski in-stitucii. Svetskata banka, vo ~ij sostav vleguvaatMe|unarodnata banka za obnova i razvoj (MBOR) isestrinskata organizacija - Me|unarodnoto zdruè-nie za razvoj (IDA), ja ima{e vode~kata uloga vo fi-nansirawe na razvojot vo smisla na obemot i formu-liraweto na operativnite politiki, vlu~uvaj}i japritoa i politikata za nabavki. Vo instrukciite zanabavki na Bankata (poslednata verzija e od januari1995 godina) se sodràni politikite sozdavani votekot na 50 godini, period vo koj Bankata be{e u~es-nik na me|unarodnite finansiski pazari. Vo odnosna finansiraweto, Svetskata banka insistira na"sigurnost deka sredstvata od sekoj zaem }e se koris-tat samo za celite za koi zaemot bil odobren, imaj}igi predvid ekonomi~nosta i efikasnosta, a ne zemaj-}i gi predvid politi~kite ili drugite neekonomskivlijanija i okolnosti#.

Vo duhot na navedenoto, Bankata utvrdi detalnipostapki za nabavka vo vrska so proektite koi taa gifinansira. êtiri na~ela gi uslovuvaat barawatana Bankata:

a) potrebata od ekonomi~nost i efikasnost;b) interesot na Bankata na site prifatlivi ponu-

duva~i da im ovozmoì da se natprevaruvaat priobezbeduvaweto stoki i raboti finansirani od Ban-kata;

v) interesot na Bankata da go pottikne ekonom-skiot razvoj na zemjite zaemoprimateli;

g) va`nost od transparentnost na procesot za na-bavka.

QubomirJORDANOV

Qubomir Jordanov eroden 1963 godina, adiplomiral na Pravniotfakultet-pravosudnanasoka na Univerzitetot"Sv. Kiril i Metodij" voSkopje. Vo 1993 godina sevrabotuva voMinisterstvoto zafinansii kako samostoensovetnik za rabotniodnosi, a potoa rabotikako samostoen sovetnikza organizacija i kadri ikako na~alnik naOddelenieto zaupravuvawe so ~ove~kiteresursi vo Sektorot zapravni iadministrativni raboti.Sega ima zvawe Dràvensovetnik za rabotite naSektorot za pravni iadministrativni rabotii ja koordinira rabotitena Oddelenijata zavtorostepena upravnapostapka od oblasta nadanocite i carinite.

1 1 0 / 1 1 1

J A V N I N A B A V K I

So cel poddrùvawe na razvojot na porane{nitesocijalisti~ki zemji, a pottiknata od vode~kite me-|unarodni finansiski institucii, Komisijata naObedinetite nacii za me|unarodno trgovsko pravo(UNCITRAL) vo 1986 godina odlu~i da prezeme ak-tivnosti vo oblasta na nabavkite. Toa rezultira{eso usvojuvawe na Modelniot zakon za nabavki na sto-ki, raboti i uslugi vo 1994 godina. Odlukata da seformulira modelna legislativa za nabavki dojde ka-ko odgovor na faktot {to vo nekolku zemji postojna-ta legislativa be{e zastarena ili neadekvatna. Mo-del zakonot e {iroko upotrebuvan pri praveweto na-crt na novata legislativa za nabavki vo Centralna iIsto~na Evropa.

RAZVOJNI TRENDOVI

Mo{ne golemo vlijanie vrz nabavkite, a vo idninau{te pogolemo, ima primenata na informati~kitesistemi za nabavni aktivnosti. Sofisticirani bazina podatoci i sistemi za kontrola na upravuvawetose ve}e {iroko dostapni i ve}e postoi porast voupotrebata na elektronskite mediumi, vklu~uvaj}igo "internet#, za sproveduvawe postapki na nabavki.Kako primer, se naveduva Vladata na SAD koja ve}eima izdadeno dekret deka delovnite aktivnosti sovladinite agencii za nabavki }e se vr{at samo elek-tronski, po~nuvaj}i od 2000 godina. EU, isto takaima, pilot proekt za elektronski nabavki {to se na-rekuva SIMAP.

POTREBATA OD DONESUVAWETO NA ZAKONOT ZA JAVNI NABAVKI NAREPUBLIKA MAKEDONIJA

Neophodnosta od sledeweto na pazarnata ekonomi-ja ja nametna potrebata i zemjite vo tranzicija davovedat efikasen i transparenten sistem na javninabavki. Uspe{nosta na funkcioniraweto na ovojsistem zavisi, pred s¢, od doslednata primena i spro-veduvaweto na pove}e klu~ni principi od koi naj-va`ni se: odgovornosta, profesionalnosta, transpa-rentnosta i konkurencijata. Ovie koncepti i vred-nosti pretstavuvaat radikalna pojdovna to~ka vorealizacijata na pazarnata efikasnost i doslednotoi pravilnoto funkcionirawe na sistemot na javnitenabavki.

So voveduvaweto na pazarniot mehanizam vo razvo-jot na op{testveno-ekonomskite odnosi vo Republi-ka Makedonija kako osnovno temelno na~elo na Usta-vot na Republika Makedonija, postepeno se menuvaapostojnite i se sozdavaa osnovite na noviot op{tes-tveno-ekonomski i praven sistem. So ogled na kompa-tibilnosta so zemjite so podolga pazarna tradicija,toa ovozmoùva{e Republika Makedonija ramno-pravno da se vklu~i vo evropskite integracioni dvi-èwa. Vo toj kontekst, a zaradi pobrzo i poefikasnovklu~uvawe vo evropskite procesi na integracija,neophodno se nametna potrebata od donesuvaweto ina Zakon za javni nabavki.

Zakonot za javni nabavki e donesen od Sobranietona Republika Makedonija na 4 juni 1998 godina, astapi na sila na 20 juni 1998 godina ("Slu`ben ves-nik na RM#, broj 26/98).

Donesuvaweto na Zakonot za javni nabavki, sozda-de normativna ramka i osnovi vo ureduvaweto na pra-{awata na javnite nabavki, odnosno, vo odnesuvawe-to na nabavuva~ite i ponuduva~ite vo javnite nabav-ki. Vsu{nost, so ovoj Zakon, se ovozmoùva i se obez-beduva celosna javnost vo nabavkite, odnosno, celos-no informirawe na ponuduva~ite za namerata na dr-àvata da izvr{i opredeleni nabavki. Toa pretsta-vuva i osnova za obezbeduvawe ramnopravnost i ed-nakva polo`ba na site u~esnici na pazarot. Vsu{-nost, ovie principi i glavni postulati na ureduva-weto na ovaa materija so Zakonot, vo su{tina se iz-razuvaat osobeno preku javnosta na nabavkite, slobo-data na pazarot i pretpriemni{tvoto, odgovornostavo postapkata pri izborot na nositel na nabavkata,ednakva polo`ba na site subjekti na pazarot, spre~u-vawe na monopolskata polo`ba na opredeleni nosi-teli na nabavkite, kvalitet i transparentnost voprocesot na nabavkite, ekonomi~nost, racionalnost,funkcionalnost i efikasnost vo koristeweto nasredstvata, kako i kontrola vo javnite nabavki.

Zakonot e usoglasen so me|unarodnite standardi,kako i so standardite na Evropskata unija. Vo pos-tapkata na izgotvuvaweto se imaa predvid Direkti-vite na Evropskata unija za javni nabvki, a svoe u~es-tvo preku mislewa za odredeni fazi od Zakonot ima-{e i Svetskata banka.

So Zakonot se ureduva na~inot i postapkata za vr-{ewe na javnite nabavki za korisnicite i edinkite ko-risnici na sredstva od Buxetot na RM, od Buxetite naELS (edinicite na lokalnata samuprava) od buxetitena republi~kite i op{tinskite vonbuxetski fondovi,agenciite, javnite ustanovi i drugite organi i or-ganizacii osnovani od Republikata, kako i kaj javnitepretprijatija i dru{tva vo sopstvenost na dràvata.

Zakonot za javni nabavki na RM e celosno usoglasen sodirektivite na EU i me|unarodno prifatlivite principi najavni nabavki so {to se olesnuva i podobruva pristapot dopozajmuvaweto od me|unarodnite finansiski institucii


Isto taka, so Zakonot se obezbeduva decentralizi-ran na~in na nabavki, {to se obezbeduva preku mo`-nosta sekoj subjekt da formira komisija za nabavki,a nabavkite moàt da se vr{at so otvoren povik,ograni~en povik, pribirawe na ponudi i neposrednospogoduvawe.

Soglasno so Zakonot, doneseni se slednive podza-konski akti i toa:

� Odluka za opredeluvawe na oprema, materijalii uslugi od odbranben i bezbednosen karakter("Slu`ben vesnik na RM# br.34/98) na koi nabav-ki Zakonot ne se odnesuva, soglasno so ~len 2stav 1 od Zakonot.

� Pravilnik za sodrìnata na dokumentot za bo-nitet ("Slu`ben vesnik na RM# br.32/98 i 55/98),donesen vrz osnova na ~len 22 stav 2 od Zakonot.

� Pravilnik za formata, sodrìnata i na~inotna izdavawe na slu`bena legitimacija na in-spektorot za kontrola na buxet i za javni nabav-ki ("Slu`ben vesnik na RM# br.35/98), donesenvrz osnova na ~len 65 od Zakonot, i

� Re{enie za imenuvawe na pretsedatel, ~lenovii nivni zamenici na Komisijata za àlbi po jav-ni nabavki ("Slu`ben vesnik na RM# br.39/98),doneseno vrz osnova na ~len 61 stav 1 odZakonot.

Od gore iznesenoto, moè da se zaklu~i deka priizrabotkata na Zakonot be{e izbran krajno seriozenpristap vo ureduvaweto na sodrìnata na tekstot soutvrduvawe na principi konsekventno i dosledno in-korporirani i izrazeni na soodvetnite mesta vo nor-mativniot del od sodrìnata na Zakonot. Sledstve-no na toa, Zakonot za javni nabavki sozdava norma-tivni pretpostavki za racionalno, pravilno, aùr-no i zakonsko koristewe na sredstvata na nabavuva-~ite za nabavkite {to se vo vrska so ostvaruvawetona nivnite funkcii i zada~i.

Za celosna implementacija na Zakonot, a soglasnoso ~len 10 stav 3 od Zakonot, Ministerstvoto za fi-nansii opredeli svoi ovlasteni pretstavnici kaj ko-risnicite i edinkite korisnici na sredstva od Buxe-tot na RM. Ovlasteniot pretstavnik e dolèn da jasledi postapkata za nabavka kaj subjektot vo koj e op-redelen i za istata redovno da go informira Minis-terstvoto za finansii.

Imaj}i go predvid prethodno izloènoto, kako isoznanijata od dosega{nata primena na Zakonot zajavni nabavki cenime deka Zakonot vospostavuvaramka za zakonitost vo javnite nabavki. Ova osobenood aspekt na delegiranite ovlasteni pretstavnicikaj korisnicite i edinkite korisnici na sredstva odBuxetot na RM, ~ija uloga e, pred s¢, preventivna vo

odnos na namenskoto koristewe na sredstva, kako iporadi faktot {to ne moè da se sprovede postapkaza javni nabavki ako prethodno ne se obezbedeni pot-rebnite sredstva.

Eden od najzna~ajnite principi na Zakonot za javninabavki e na~eloto na transparentnost vo procesotna nabavkite, a kako potvrda na dosledna primena naprincipot na transparentnosta e i podatokot dobienod "Slu`ben vesnik na RM#, spored koj vo tekot na2000 godina, vo Republika Makedonija se objavenivkupno 485 oglasi za javni nabavki od koi 174 postap-ki po otvoren povik, 26 postapki po ograni~en poviki 285 postapki so barawe za pribirawe na ponudi.

KOMPATIBILNOST NA ZAKONOT ZA JAVNI NABAVKI NA RM SO DIREKTIVITE NA EU I ME\UNARODNO PRIZNATITE PRINCIPI NA JAVNI NABAVKI

Zaradi efikasna i celosna integracija na zemjitevo tranzicija vo me|unarodnata zaednica, se nametnapotrebata reformite na sistemite na javnite nabav-ki na ovie zemji me|u koi spa|a i Republika Makedo-nija, da se gledaat kako vaèn ~ekor kon taa integra-cija. Seto toa ja rezultira{e potrebata od harmoni-zirawe na nacionalnata politika na javni nabavkina Republika Makedonija so principite na direk-tivite za nabavka na Evropskata unija koi }e pomog-nat da se vospostavi potesna vrska so Unijata. Sled-stveno na toa, Zakonot za javni nabavki na RM e ce-losno usoglasen so direktivite na EU i me|unarodnoprifatenite principi na javni nabavki so {to seolesnuva i podobruva pristapot do pozajmuvaweto odme|unarodnite finansiski institucii. Isto taka,vo dozvoleniot tranzicionen period, e dadena mo`-nost za prisposobuvawe kon pravilata na Evropska-ta unija. Poedine~nite vremenski ramki za ova pris-posobuvawe moè da se pregovaraat vo kontekst nabilateralnite asocijativni dogovori me|u Evrop-skata unija i sekoja nova zemja ~lenka. Mo{ne va`nakomponenta na prvata faza vo pristapuvaweto konEvropskata unija e uvaùvaweto na su{tinskite oso-bini na reìmot na nabavkite na EU, prifa}awetona "acquis comunitaire" (organ na obi~ajno pravo razvi-

Vtorata faza od predvidenite izmeni i dopolnuvawa naZakonot za javni nabavki }e opfati i voveduvawe na telo(agencija), koe }e vr{i istraùvawe na pazarot, odnosno

analiti~ki pristap kon sproveduvaweto na javnite nabavki voRepublikata

1 1 2 / 1 1 3

J A V N I N A B A V K I

en od strana na Evropskiot sud na pravdata) i otstra-nuvawe na site elementi od sistemot na nabavka ne-kompatibilni so reìmot na nabavki na EU.

POTREBATA OD IZMENUVAWE IDOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZAJAVNI NABAVKI

Soznanijata dobieni od trigodi{noto prakti~noprimenuvawe na Zakonot za javni nabavki, potvrdu-vaat deka Zakonot e postaven na visoko nivo i dekatoj vsu{nost pretstavuva solidno normativno-prav-no re{enie za problematikata na koja se odnesuva.No, i pokraj vakvite ocenki neophodno e nametnatapotrebata od negovo natamo{no dousovr{uvawe iprisposobuvawe kon sovremenite i ve}e vostanoveni

re{enija vo zakonodavstvata na pove}e evropski zem-ji. Poradi toa, vo Ministerstvoto za finansii se ut-vrdeni to~kite na koi }e se odnesuvaat izmenite ikoi bi se odnesuvale vo nekolku fazi.

Izmenite i dopolnuvawata vo prvata faza }e se od-nesuvaat, me|u drugoto, i na:

� izrabotka na pove}e podzakonski akti;� voveduvawe na obuka za site u~esnici vo javnite

nabavki i,� voveduvawe na evidencija na nabavkite.

Vtorata faza od predvidenite izmeni i dopolnu-vawa, }e opfati i voveduvawe na telo (Agencija,Slu`ba ili Biro) koe }e vr{i istraùvawe na paza-rot, odnosno analiti~ki pristap kon sproveduvawe-to na javnite nabavki vo Republikata.

USLOVI VO KOI SE OSTVARUVATRANZICIJATA

Po osamostojuvaweto vo 1991 godina, RepublikaMakedonija se opredeli za izgradba na demokratskoop{testvo so parlamentarna demokratija od zapad-no-evropski tip, pravna dràva i pazarna ekonomija.Vo zemjata se gradi sistem na otvoreno stopanstvo soizvozno orientirana ekonomija, so neprikosnove-nost na privatnata sopstvenost, kade dràvnata de-regulacija, liberaliziraniot reìm na nadvore{na-ta trgovija i na cenite treba da stanat osnovni atri-buti vo na~inot na stopanisuvawe i ìveewe.

Kako zemja vo tranzicija, Republika Makedonijaostvaruva dlaboka transformacija niz reformi vore~isi site delovi na op{testveniot ìvot. Prome-nite vo ekonomska-ta sfera se reali-ziraat niz refor-mite vo sektorotna privatizacijai prestruktui-rawe-

to, monetarniot sistem, finansiskiot sistem, da-no~niot i carinskiot sistem, nadvore{no-trgovski-ot sistem i dr. Reformi se odvivaat i vo javnata ad-ministracija, zakonodavstvoto, sudstvoto, obrazova-nieto, kulturata, socijalniot sektor, zdravstvoto,za{titata na ìvotnata sredina. Vo zavisnost od in-tenzitetot na reformite vo razli~nite oblasti te-~e i dinamikata na prisposobuvawe kon evropskite isvetski standardi.

Izminatiot desetgodi{en period na promeni vomakedonskata ekonomija e najsloèniot i najte{ki-ot del od patot nare~en tranzicija kon pazarna eko-nomija. Platena e visoka cena za implementacija nareformite i razvojnoto prisposobuvawe. Pokraj op-{testvenite tro{oci na tranzicijata, na visinatana cenata vlijaeja i tro{ocite predizvikani od ras-padot na pazarite na porane{na SFRJ i slu~uvawatavo regionot, posebno izrazito visokite tro{oci i{teti od nekolkute eksterni "{okovi# so koi sto-panstvoto na zemjata se soo~i vo celiot izminat pe-riod na tranzicija.

Isto taka, vrz ostvaruvaweto na ovoj proces vlija-e{e nasledenoto izrazito nisko nivo na razvienostna zemjata. Imeno, Republika Makedonija se osamos-toi kako edna od najnerazvienite republiki so: pove-}egodi{en pad na proizvodstvoto i investiciite; sonad 173 iljadi nevraboteni; so fiskalen deficit od11% od toga{niot op{testven proizvod; so trgovskideficit od 200-300 milioni dolari; so nadvore{endolg od nad 1 milijarda dolari; so pribli`no tolkavdolg i kon deviznite {teda~i; kako i so hiperinfla-cija od blizu 2000%.


Done Vla{ki e roden vo1945 godina.Vo 1967 godina zavr{ilEkonomski fakultet voSkopje, proizvodno-anal-iti~ki smer. Od 1974godina e vraboten vojavnata administracija itoa vo Republi~kiotzavod za op{testvenoplanirawe, odnosnoMinisterstvoto za razvoj.Od 1983 godina esovetnik, a od 1986godina pomo{nik nadirektorot vo Zavodot,odnosno na ministerot voMinisterstvoto za razvoj,a od 1994 godina epotsekretar na kojafunkcija e i denes voMinisterstvoto zafinansii.Najgolem del odrabotnoto iskustvo go imapominato na pra{awataod makroekonomijata iregionalniot razvoj. Imau~estvuvano so svoitekstovi vo pove}edokumenti na zemjataizgotveni od nau~niinstitucii odmakroekonomijata iregionalniot razvoj, aima u~estvuvano i napove}e seminari od ovieoblasti.^len e na Sovetot zastatistika, stru~nosovetodavno telo,formirano od Sobranietona Republika Makedonija.


Vo dokumentite za razvoj na Republika Makedonija na dolg i sredenrok se utvrdeni celi i prioriteti so ~ija realizacija se sozdavaat

uslovi i pretpostavki za uspe{na transformacija na ekonomijataod tranziciona vo moderna, sovremena i konkurentna ekonomija.

Pri toa, teì{teto e dadeno na: prodolùvawe na reformite;odrùvawe na makroekonomskata stabilnost; zgolemuvawe na

proizvodstvoto i vrabotenosta; pro{iruvawe na me|unarodnatasorabotka i namaluvawe na siroma{tijata

CELI I PRIORITETI NARAZVOJNATA POLITIKANA REPUBLIKA MAKEDONIJA

DoneVLA[KI

1 1 4 / 1 1 5

R A Z V O J N A P O L I T I K A

Vo vakvi uslovi razvojnite dokumenti na zemjataimaa isklu~ivo stabilizacionen karakter, so odre-deni razvojni performansi vgradeni vo makroeko-nomskite politiki vo poslednite godini.

I pokraj ostvarenite rezultati, prisutnite nepo-volni sostojbi i problemi i sloènite uslovi vokoi se ostvaruva procesot na tranzicija uslovijaovoj proces da se ostvaruva so pozabavena dinamikaod o~ekuvanata, odnosno reformite vo odredeni do-meni da ne go poprimat potrebniot intenzitet, a ost-varenata makroekonomska stabilnost se' u{te da bi-de na nisko nivo.

GLOBALNI CELI NA RAZVOJOT

Trajni celi vgradeni vo razvojnite i drugi doku-menti kon koi se stremi Republika Makedonija se:

1) Vklu~uvawe vo evropskite integracioni procesi

Republika Makedonija minuva vo istoriski periodvo koj treba da bidat izmeneti op{testveniot sistemna vrednosti, politi~kiot sistem, ekonomskiotmodel i nasokite na rasteòt. Pri toa, promenite vostopanskiot sistem treba da ovozmoàt negovofunkcionirawe vrz osnova na principite i stan-dardite koi vaàt za razvienite pazarni ekonomii,pri {to integracijata vo Evropa e osnovna cel naVladata na Republika Makedonija.

So temelnite reformi na op{testveniot sistem,Republika Makedonija otvori mo`nosti za intenzi-virawe na konkretnite postapki za za~lenuvawe voEvropskata unija, i zabrzana podgotovka za ~lenstvovo NATO. Za~lenuvaweto vo Evropskata unija iNATO e strategiska cel i eden od najvisokite prio-riteti na Vladata. Vo funkcija na ova, promenite nastopanskiot sistem se naso~eni kon: vklu~uvawe vosvetskite trendovi na tehnolo{ki promeni; oslobo-duvawe na stopanskite subjekti od spregite na dr-àvnite organi; jaknewe na inicijativnosta na poe-dinecot, sloboden natprevar na ekonomskite subjek-ti i demonopolizacija na stopanstvoto. Vo ramki navkupnite reformi od klu~no zna~ewe e sopstveni~-

kata transformacija, no ne kako krajna cel, tuku ka-ko sredstvo za polesno i pobrzo stignuvawe do pobo-gato op{testvo, pobogat gra|anin, dinami~no sto-panstvo vo podem.

Svrzano so ova, Vladata na Republika Makedonija,vo ramkite na Strategijata za integracija {to jagradi zemjata predviduva: zabrzuvawe na procesot napribliùvawe (harmonizacija) na legislativata nazemjata so taa na Evropskata unija; usoglasuvawe natrgovskata politika na Republika Makedonija i nastandardite so tie na Unijata; podgotvuvawe na eko-nomijata na zemjata za predizvicite na evropskiotpazar.

Prviot ~ekor vo ovaa nasoka e napraven, so potpi-{uvaweto na Spogodbata za stabilizacija i asocija-cija, a navedenite aktivnosti se vo funkcija na soz-davawe na uslovi za nejzina implementacija.

2) Dosledno izgraduvawe na otvoreno stopanstvo

Republika Makedonija, kako mala zemja spored ter-itorijata i spored brojot na vkupnoto naselenie, imapotreba od po{irok pazar za plasman na proizvod-stvoto. Isto taka, vo golem broj stopanski granki,duri i koga ima dovolen obem na ponuda, toa naj~estose ostvaruva od mal broj na pretprijatija, odnosno sonedovolna konkurencija. Vo ovoj slu~aj, Vladata }ego obezbeduva pazarniot sistem preku sproveduvawena makroekonomska politika na otvoreno stopanst-vo. Vakvata politika se nametnuva i poradi faktot{to na mala teritorija e objektivno ograni~en dija-pazonot na prirodnite resursi, pa e neophoden po{i-rok asortiman na uvoz. Sekako, vo ovaa faza na razvo-jot na zemjata Vladata }e nastojuva so makroekonom-skata politika da obezbedi nadvore{na konkurenci-ja, no taa da bide pribli`no so nivoto na doma{notoproizvodstvo i vo ramkite dozvoleni od Svetskatatrgovska organizacija (STO). So cel pro{iruvawena pazarite }e se prodolì so sklu~uvawe na spogod-bi, odnosno dogovori za slobodna trgovija so zemjiteso koi }e se najde zaedni~ki interes. Ova, pokraj dru-goto, sozdava zgolemena motiviranost za stranskiinvesticii vo zemjata.

3) Zavr{uvawe na procesot na tranzicija i funkcionirawe na sovremena ekonomija

Ekonomskata tranzicija i vo slu~ajot na Republi-ka Makedonija se javi na po~etokot na devedesettitegodini i vo praktikata se pokaà kako mnogu poslo-èn proces otkolku {to se o~ekuva{e. Dopolnite-len problem za Republika Makedonija se nepovolni-

Za Republika Makedonija, dolgoro~no gledano, od imperativnozna~ewe e da se odrì te{ko vospostavenata makroekonomskastabilnost i taa da se podigne na povisoko nivo. Za ovapresudno vlijanie imaat postavenosta na fiskalnata imonetarnata politika i nivnata usoglasenost sostabilizacionite celi na drugite makroekonomski politiki,od edna strana, i zgolemuvawe na ponudata so doma{noproizvodstvo od druga


te vlijanija od slu~uvawata vo regionot i vo zemjata.Me|utoa, tokmu zaradi toa, izlezot od ekonomskatakriza traba da se bara preku pobrzata izgradba nanov integralno pazaren ekonomski sistem, so privat-na sopstvenost na najgolemiot del na kapitalot i re-sursite, so menaxersko ili pretpriemni~ko upravu-vawe, so prestruktuirani pretprijatija i sl., odnos-no so pozabrzano zavr{uvawe na procesot na tranzi-cija. Me|utoa, toa realno moè da se o~ekuva na po-dolg rok.

PRIORITETI NA RAZVOJOT

Za ostvaruvawe na globalnite celi na razvojot, os-novni prioriteti za Vladata na Republika Makedo-nija pretstavuvaat:

1) Odrùvawe na makroekonomskata stabilnost

Za Republika Makedonija, dolgoro~no gledano, odimperativno zna~ewe e da se odrì te{ko vosposta-venata makroekonomska stabilnost i taa da se po-digne na povisoko nivo. Za ova presudno vlijanieimaat postavenosta na fiskalnata i monetarnata po-litika i nivnata usoglasenost so stabilizacioniteceli na drugite makroekonomski politiki, od ednastrana, i zgolemuvawe na ponudata so doma{no pro-izvodstvo od druga.

Republika Makedonija so uspe{nosta i ostvareni-te rezultati vo poslednite godini, sozdade preduslo-vi za postepeno napu{tawe na ~isto stabilizaciona-ta makroekonomska politika i vodewe na makroeko-nomska politika so razvojni performansi, {to, oso-beno vo 2000 godina, dade soodvetni rezultati. Pos-lednite slu~uvawa vo zemjata, povtorno nametnaapotreba od prezemawe porigorozni stabilizacionimerki. Imaj}i go predvid zna~eweto na makroeko-nomskata stabilnost ovie merki se nu`nost, me|u-toa, }e se nastojuva so normaliziraweto na sostojbi-te istite da se ublaàt, odnosno da se ukinat. Na sre-den rok }e prodolì kontrolata na agregatnata pot-ro{uva~ka so primena na najneophodnite stabiliza-cioni merki, no so pogolem akcent na razvojnitekomponenti.

2) Zgolemuvawe na efikasnosta na stopanstvoto i premin na traen i odr`liv ekonomski raste`

Vo ekonomskata nauka i ekonomskata politikapostoi jasno izrazeno stojali{te deka fundamental-nite celi i potrebi se: efikasnosta i rasteòt. Voslu~ajot na Republika Makedonija, kako nedovolno

razviena zemja, so prisustvo na periodi~ni oscila-cii vo stapkite na rasteòt na bruto doma{niotproizvod, koi vo posledno vreme vo najgolem del sepredizvikani od me|unarodnite politi~ki i ekonom-ski odnosi, no i od limitite vo resursite za razvoj,se nametna potreba i cel zna~aen prioritet da bidepostignuvawe ne samo na povisoko op{to nivo naekonomska razvienost, tuku i traen i odr`liv ras-te` na proizvodstvoto, prometot, uslugite i sl.Vpro~em, odrùvaweto na makroekonomskata sta-bilnost na podolg rok e isto taka vo funkcija naovaa cel.

Vo tesna korelacija so mo`nosta za ostvaruvawena ovaa cel e namaluvaweto na rizi~nosta od poli-ti~ko-bezbednosen karakter. Ottuka, Vladata na Re-publika Makedonija vo ramkite na svoite mo`nostii vlijanie aktivno se bori i pridonesuva za namalu-vawe na rizi~nosta vo zemjata i regionot po site os-novi, kako preduslov za zgolemena delovna i investi-ciona sorabotka na doma{nite i stranskite stopan-ski subjekti.

Vo ramkite na sektorskite prioriteti, koi od svo-ja strana se vo funkcija na zgolemeno proizvodstvo,Vladata so makroekonomskata i razvojna politikaosoben akcent dava na razvojot na moderna indus-triska ekonomija, so vitalen sektor na uslugite i vi-soko produktivno zemjodelstvo.

Prestruktuiraweto na industrijata, kako edna odosnovnite zada~i na razvojot }e se ostvaruva prekuzabrzano menuvawe na strukturata na industriskotoproizvodstvo i formirawe na mali i sredni pret-prijatija, osobeno so akceleratorski karakter, so{to }e se dobie moderno, propulzivno, fleksibilnoi profitabilno proizvodstvo. Pri menuvaweto nastrukturata na industriskoto proizvodstvo nose~kiprocesi }e bidat revitalizacijata i osovremenuva-weto na postojnite proizvodni programi, kako i vo-veduvawe na novi sovremeni programi i tehnologii.

Vo ramkite na industrijata }e se poddrùva proiz-vodstvoto so povisoka finalizacija, pazarno-kompa-tibilnoto i izvozno orientirano proizvodstvo. Voovie ramki zgolemuvawe na u~estvoto se o~ekuva kajkompleksot na oprema i trajni potro{ni dobra iprerabotka na zemjodelski proizvodi, a }e se zadrìrelativno visoko u~estvo na tekstilot, koàta, ne-metalite, grade`nite materijali. Energetikata }ego sledi razvojot i potrebite na stopanstvoto i dru-gite potro{uva~i, pri {to }e se nastojuva da se ko-ristat poeftini i obnovlivi energenti.

Razvojot na zemjodelstvoto }e se zasnova na novakoncepcija na eksplicitna agrarna politika i agra-ren razvoj i nejzino prisposobuvawe kon pazarnata

1 1 6 / 1 1 7

R A Z V O J N A P O L I T I K A

ekonomija, kako osnova za vodewe na prakti~na mak-roekonomska politika i vo ovaa oblast.

Vo ramki na prioritetite vo ovaa oblast akcentot}e se stavi kon: racionalno iskoristuvawe na posto-jnite i idni proizvodni potencijali; zgolemuvawe namo`nosta za pogolem plasman na doma{niot iosobeno na stranskiot pazar; pogolemo proizvodstvona kvalitetna i zdrava hrana; pogolem stepen nafinalizacija na zemjodelskite proizvodi; sigurnostvo prozvodstvoto i plasmanot na proizvodite.

Imaj}i ja predvid visokata zastapenost i zna~e-weto na ruralnite oblasti za vkupniot razvoj iposebno za razvojot na zemjodelstvoto, kako i fak-tot deka golem del od siroma{noto naselenie ìveevo ovie sredini, Vladata na Republika Makedonijanivniot razvoj posebno }e go poddrùva preku kval-itativno podobruvawe na uslovite za ìvot i rabo-ta vo ovie oblasti i sozdavawe uslovi za razvoj nazemjodelstvoto, posebno sto~arstvoto, kako i razvo-jot na mali biznisi vo sektorot na industrijata iuslugite.

3) Zgolemuvawe na vrabotenosta i podobruvawe na socijalnata polo`ba na naselenieto

Za Republika Makedonija problemot na nevrabote-nosta, ~ija stapka iznesuva nad 32% (spored ARS) eeden od najsloènite problemi od dolgoro~en karak-ter. Ottuka, me|u najfundamentalnite preferenciina zemjata, a so toa i globalen prioritet za Vladatapretstavuva potrebata od zgolemuvawe na produktiv-nata vrabotenost i namaluvawe na nevrabotenosta.Iako, re{avaweto na ovoj problem, so ogled na mo`-nostite i ograni~uvawata mora da se ostvaruva napodolg rok, kako faktor na razvojot od edna i krupensocijalen problem od druga strana, toj pretstavuvavrven prioritet za Vladata.

4) Izvozna orientiranost na stopanstvoto i pro{iruvawe na nadvore{no-ekonomskite odnosi

Republika Makedonija, kako malo otvoreno sto-panstvo so relativno limitirani prirodni resursi

i obilen ~ove~ki potencijal, objektivno e upatenasvojata razvojna perspektiva da ja bara vo naglasenaizvozna orientacija.

Vo funkcija na ostvaruvawe na ovaa cel, Vladata}e sozdava uslovi za: zabrzan ekonomski rast i razvoj;otvoren doma{en pazar; po{irok probiv i zgoleme-na konkurentnost na stranskite pazari; celosna in-tegracija vo me|unarodnata ekonomska zaednica (aso-cijativno, a potoa i polnopravno ~lenstvo vo EU,polnopravno ~lenstvo vo STO i dr.); pozna~ajnoprivlekuvawe na stranski direktni investicii iosetno podobruvawe na bilansot na pla}awa, do nego-voto doveduvawe vo odr`liv soodnos so eksternatalikvidnost, ekonomskiot raste` i makroekonomska-ta stabilnost na zemjata.

5) Prodolùvawe i zabrzuvawe na reformskite zafati

Osnoven prioritet na Vladata vo naredniot peri-od pretstavuva zabrzuvawe na procesot na refor-mite, a vo tie ramki jaknewe na procesite na pre-struktuirawe i zavr{uvawe na procesot na privati-zacija na pretprijatijata i bankite.

Vo ovie ramki poseben akcent }e se dade na iznao-|awe mo`nosti za pobrzo identifikuvawe na nomi-nirani sopstvenici na pretprijatijata, {to e pre-duslov za podobruvawe na korporativnoto upravuva-we i poefikasnoto rabotewe. Isto taka, vo ovaa fa-za akcent }e se dade na procesot na postprivatizaci-ja koj e osobeno zna~aen od aspekt na prestruktuira-weto. Vo ovoj kontekst opredelba na Vladata e pro-{iruvawe na opfatot na subjektite koi }e se pre-struktuiraat i privatiziraat, pri {to poseben ak-cent }e se dade na demonopolizacijata na javniot sek-tor.

Vo ramkite na procesot na privatizacija, priori-tet za Vladata e prestruktuiraweto i privatizacija-ta na pretprijatijata {to vo svoeto rabotewe iska-ùvaat zagubi.

Vo sferata na op{testvenite dejnosti, zdravstvo-to }e se transformira vo nov nacionalen zdravstvensistem koj }e obezbeduva visoko kvalitetna zdrav-stvena za{tita. Socijalnata politika na Vladata }ebide naso~ena kon zgolemuvawe na vrabotenosta, a nekon sozdavawe i finansirawe na armija na nevrabo-teni. Vladata }e zapo~ne i so intenzivno reformi-rawe na penziskiot sistem, so reformi vo sistemotna obrazovanieto, pri {to }e se zalaga za obrazova-nie vo koe }e se razvivaat i neguvaat kreativnosta,samoinicijativnosta i pedago{kite slobodi, vrz ~i-

Republika Makedonija so uspe{nosta i ostvarenite rezultativo poslednite godini, sozdade preduslovi za postepenonapu{tawe na ~isto stabilizacionata makroekonomskapolitika i vodewe na makroekonomska politika so razvojniperformansi, {to, osobeno vo 2000 godina, dade soodvetnirezultati


ja osnova }e se gradat stopanskiot, nau~no-tehni~ki-ot, op{testveniot i kulturniot proces.

6) Namaluvawe na siroma{tijata

Namaluvaweto na siroma{tijata pretstavuva os-noven prioritet na Vladata na Republika Makedoni-ja. Vo funkcija na ostvaruvawe na ovoj prioritet sei prethodno navedenite zada~i. Svrzano so ova, Vla-data podgotvuva posebna Strategija, vo koja }e se po-so~at prioritetnite aktivnosti i na~inot kako tieda se ostvarat. Cel na Vladata vo realizacijata naovoj prioritet e na sreden rok stepenot na siroma{-tija da se namali od sega{nite 20% na okolu 17%, apodocna da se obezbedi tolerantna stapka.

NAMESTO ZAKLUÔK

Vrz ovie osnovi na podolg rok vo Republika Make-donija }e se sozdade kriti~na masa na potrebniteelementi za jaknewe na demokratijata, zaìvuvawena stopanskata aktivnost i odrùvawe na proces naekonomski raste` i razvoj vo stabilni makroeko-nomski uslovi, {to }e pridonesuva za podobruvawena uslovite na ìvotot i standardot na naselenieto,kako krajna cel i prioritet.

Sekako, ostvaruvaweto na ovie celi i prioriteti,imaj}i gi predvid uslovite i mo`nostite }e bideteòk i sloèn proces, no bez alternativa, {to barazgolemeni napori i samoodrekuvawa od site subjektivo dràvata.

VOVED

Za ostvaruvawe na procesot na tranzicija i soz-davawe na uslovi za transformacija na RepublikaMakedonija od zemja vo tranzicija vo moderna ikonkurentna sovremena ekonomija od osobenozna~ewe e dinamizirawe na investiciite. So inves-ticiite se ovozmoùva revitalizacija na postojnotostopanstvo i izgradba na novi proizvodstvenikapaciteti, pointenzivno aktivirawe na resursite,zgolemuvawe na razmenata i sorabotkata so stranst-vo, a so toa raste` na bruto doma{niot proizvod navkupnata nacionalna ekonomija, pogolemo vrabotu-vawe i zgolemuvawe na ìvotniot standard.

Rasteòt na investiciite, pred se', treba da se ost-varuva so zgolemuvawe na doma{noto {tedewe.Me|utoa, so ogled na niskoto nivo na razvienost iograni~enite mo`nosti za zgolemuvawe nadoma{noto {tedewe sogleduvawata pokaùvaat dekaRepublika Makedonija na podolg rok }e bide upatenana koristewe na dopolnitelna akumulacija odstranstvo. Pri ova, sogleduvawata pokaùvaat dekadopolnitelnata akumulacija od stranstvo vo se'pogolem obem treba da doa|a po osnov na direktnivloùvawa bidej}i ovoj oblik na priliv na sredstvapretstavuva popropulziven faktor na razvojot.

So stranskite direktni investicii (SDI) ne sezgolemuva zadolènosta na zemjata, a se sozdavaatmo`nosti za poddrùvawe na investiciite, za uvozna sovremena tehnologija i know how koi doa|aatzaedno so SDI, se pro{iruva pazarot, se sozdavaatuslovi za prestruktuirawe na proizvodstvoto,

soglasno na me|unarodnite standardi, se ostvaruvapoefikasno proizvodstvo i sli~no.

USLOVI ZA VLEZ NA STRANSKIDIREKTNI INVESTICII

So radikalnite reformi vo stopanskiot sistemkoi se intenzivirani vo poslednite godini iotvorenosta na stopanstvoto, se sozdavaat uslovi zapogolem interes na stranskite kompanii, firmi ilica za SDI vo Republika Makedonija.

So Ustavot na Republika Makedonija na stran-skite lica im se dava pravo na sopstvenost i pravo naraspolagawe so dobivkata. Sozdavaweto uslovi zanacionalen tretman na stranskite investitori eosnoven princip vgraden vosistemskite re{e-nija vo Zakonotza trgovski dr-u{tva.

Vlogot nastranecot mo-è da bide vovaluta, sredst-va i pravo.

Sozdadeni seuslovi za libera-len tretman naS D I :

1 1 8 / 1 1 9

Boris Blaèvski e rodenvo 1942 godina. Zavr{ilEkonomski fakultet i e

doktor po ekonomskinauki. Od 1967 godina

raboti vo Republi~kiotzavod za op{testveno

planirawe koj vo 1991-godina se transformira

vo Ministerstvo zarazvoj. So ukinuvaweto

na Ministerstvoto zarazvoj vo 2000 godinapomina na rabota vo

Ministerstvoto zafinansii. Vo ova

ministerstvo najnapredbe{e pomo{nik na

ministerot, a sega erakovoditel na Sektorot

za makroekonomska irazvojna politika na

nacionalnata ekonomija.Objavil nad sto stru~ni

i nau~ni trudovi,u~estvuval vo

podgotvuvawe na pogolembroj na nau~ni proekti, aso trudovi u~estvuval na

pove}e nau~ni sobiri.Objavil tri knigi vo koise istraùvaat aktuelnipra{awa od ekonomijata

na RepublikaMakedonija.

^len e na Sovetot zademografski pra{awa

pri Makedonskataakademija na naukite i

umetnostite.

Stranskite direktni investicii pretstavuvaat efikaseninstrument za mobilizacija na materijalnite resursi, rabotnatasila i znaeweto, vo sozdavawe na uslovi za raste` na brutodoma{niot proizvod i za ekonomski prosperitet na RepublikaMakedonija

STRANSKITE DIREKTNIINVESTICII -PROPULZIVEN FAKTORNA RAZVOJOT


d-r BorisBLA@EVSKI


stranskiot investitor, po pravilo, moè da investi-ra vo site oblasti i dejnosti {to se vr{at vo zemja-ta, stranecot ima {iroko pole na dejstvuvawe i mu sedavaat podednakvi uslovi kako i na doma{nite sub-jekti za koristewe na koncesisko pravo; stranskiotvloùva~ slobodno raspolaga so profitot {to goostvaruva od vloènite sredstva; moè da upravuvaili da u~estvuva vo upravuvaweto na pretprijatietosrazmerno na vloènite sredstva, a ima i drugi po-godnosti utvrdeni vo soodvetnite zakoni (carinski,dano~ni i drugi olesnuvawa i sl.).

Liberalizirano e formiraweto na slobodnite eko-nomski zoni. Osnova~i na slobodnite ekonomski zo-ni moàt da bidat edno ili pove}e doma{ni ilistranski trgovski dru{tva ili drugi pravni lica.Pokraj osnova~ite, korisnik na zonata moè da bidei drugo doma{no ili stransko pravno ili fizi~kolice registrirano za vr{ewe na dejnosti {to se vr-{at vo zonata.

Na stranskite investitori, so sistemskite i drugire{enija, im se sozdadeni uslovi, pokraj nacional-niot tretman, i za nivna pogolema pravna sigurnost.Pravnata sigurnost na investitorite se ostvaruva soreformi vo sudskata vlast, raboteweto na arbitra-ìte, obezbeduvaweto na kapitalot na doveritelite,koristewe na nedvi`nosti od strana na stranskitelica, za{tita na intelektualnata sopstvenost i sli-~no.

So Zakonot za devizno rabotewe, pokraj slobodni-ot prenos na dobivkata i na drugi finansiski sred-stva, na nerezidentot koj e direkten investitor mu epredvideno pravo na nadomestok ili obes{tetuvawevo slu~aj na eksproprijacija ili poradi drugi merkina dràvata. Za pottiknuvawe i zaemna za{tita nainvesticiite, Republika Makedonija so pove}e zemji

ima potpi{ano posebni dogovori. Vo niv pobliskuse ureduvaat pra{awa za: pottiknuvawe na investi-ciite, eksproprijacija i nadomestok, repatrijacija iprenos, subrogacija, derogacija i drugo.

Za pogolemo privlekuvawe na SDI se pravat na-pori za promocija na stopanstvoto, a osobeno na ne-govite investicioni inicijativi vo stranstvo. Svr-zano so ova, podgotveni se promotivni materijali,sozdadena e baza na podatoci, se odrùvaat sredbi sostranskite potencijalni investitori, se organizi-rani nivni poseti vo Republika Makedonija i raz-govori so stopanskite subjekti so koi tie se zainte-resirani za sorabotka i se ostvaruvaat drugi aktiv-nosti.

So sklu~uvaweto na dogovori, odnosno spogodbi zaslobodna trgovija so pove}e sosedni zemji i zemji voregionot i po{iroko kako i so realiziraweto naSpogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u Re-publika Makedonija i Evropskata unija se zgolemuvapazarot, a so toa i interesot na stranskite investi-tori za vloùvawe vo zemjata.

Za pogolem priliv na SDI od osobeno zna~ewe enadvore{noto opkruùvawe. Toa vo izminatiot pe-riod od osamostojuvaweto na Republika Makedonijabe{e nepovolno. Na ova vlijae{e embargoto na OONsprema SR Jugoslavija, soobra}ajnoto i ekonomskotoembargo na Republika Grcija sprema Republika Ma-kedonija, kako i voenite dejstva vo regionot. Vlo{e-nata politi~ko-bezbednosna sostojba vo zemjata voovaa godina nepovolno se odrazi vrz rizi~nosta. Me-|utoa, lokalniot karakter na voenite dejstvija i pos-tignatiot Ramkoven dogovor upatuvaat na ocenka de-ka politi~ko-bezbednosnata sostojba vo zemjata }e sepodobruva, a so toa i }e se namaluva rizi~nosta zavloùvawe vo nacionalnata ekonomija.

STRANSKI DIREKTNI VLO@UVAWA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA, PO ZEMJI*)

1995 1997 1998 1999Br. na Vo mil.$ Br. na Vo mil.$ Br. na Vo mil.$ Br. na Vo mil.$

dogovori dogovori dogovori dogovoriVkupno 121 8,4 117 30,9 122 112,3 195 38,1

Germanija 44 2,3 23 1,9 10 1,5 29 4,8SAD 5 1,4 3 1,7 4 3,4 7 1,1Italija 20 1,9 7 0,1 4 1,4 4 0,1Bugarija 11 0,3 3 0,0 5 0,5 17 0,1Grcija 8 0,2 34 4,4 18 3,2 45 13,1Turcija 8 0,2 3 0,1 4 0,4 17 2,5Avstrija 6 0,1 7 4,3 9 8,3 5 5,6Lihten{tajn 3 20,3 1 2,1Kipar 2 62,2 7 1,4Ostanati 19 2,0 37 18,4 45 11,1 62 7,3

* Izvor: Godi{nici na Dràvniot zavod za statistika.

1 2 0 / 1 2 1

I N V E S T I C I I

OSTVARENI STRANSKI DIREKTNI INVESTICII

1. Vo prvite godini po osamostojuvaweto na Repub-lika Makedonija, statisti~kite podatoci pokaùva-at deka SDI vo 1993 godina ostvarija najnizok obemod 0,8 milioni dolari, nasproti 15,1 milioni dolarivo 1990 godina. Po 1993 godina e ostvaren trend naraste` na SDI koi vo 1998 godina dostignaa obem od112 milioni dolari, a spored prethodnite podatociod 2000 godina - 122 milioni dolari.

U~estvoto na SDI vo bruto doma{niot proizvodse dviì od 0,6% kolku iznesuva{e vo 1994 do 3,2%vo 1998 godina i vo 2000 godina. Gledano po zemji, naj-golem broj sklu~eni dogovori se ostvaruvaat od in-vestitori od Germanija, Grcija i Italija. Vo 1998 go-

dina najgolem del od SDI doa|aat od Kipar i Lih-ten{tajn.

Za razlika od drugite zemji vo tranzicija vo R. Ma-kedonija mnogu mala e zastapenosta na investitoriod SAD.

Ostvarenite SDI imaat vlijanie vrz sostojbite naplatniot bilans, dinamikata na investiciite i pre-struktuiraweto na proizvodstvoto.

Neto prilivot na sredstva po osnov na SDI pozi-tivno vlijae na saldoto na finansiskite transakciivo platniot bilans na zemjata i gi podobruva sostoj-bite vo ekonomskite odnosi so stranstvo. Neto pri-livot na sredstva po osnov na SDI evidentiran voplatniot bilans ostvari osobeno visok obem vo 1998i 2000 godina. Imeno, vo 1998 godina po ovoj osnov eostvaren priliv na sredstva vo visina od 117, a vo2000 godina od 170 milioni dolari. Visok obem nasredstva po osnov na SDI se ostvaruva i vo 2001 godi-na. Spored podatocite na Narodnata banka na Repub-

lika Makedonija neto SDI vo prviot kvartal odovaa godina iznesuvaat 358 milioni dolari (za viso-kiot obem na SDI vo ovaa godina pridonesuvaatsredstvata dobieni po osnov na proda`bata na Tele-komot).

SDI pridonesuvaat za raste` na investiciite voosnovni fondovi. Nivnoto u~estvo vo vkupnite iz-vori na finasirawe na investiciite vo tek se dviìod 7,9% kolku {to iznesuva vo 1997 godina, odnosno4,7% vo 1998 godina do 5,3% vo 1999 godina. Ova e re-lativno nisko nivo na u~estvo na SDI vo investic-iite. I pokraj ova, sogleduvawata pokaùvaat dekabez koristewe na SDI Republika Makedonija vo pos-lednive nekolku godini ne }e moè{e da ostvariraste` na investiciite vo osnovni fondovi so stap-ka od okolu 4%.

Sogleduvawata za SDI spored dejnosta na vloù-vawata ukaùvaat deka tie vo osnova se naso~eni voindustrijata. U~estvoto na industrijata se dviìokolu 80%. Po industrijata doa|a trgovijata so u~es-tvo od okolu 10%. SDI, vo ovaa faza na vlez, se naso-~eni kon poddr{ka na razvojot na tradicionalnitedejnosti vo sekundarniot i tercijalniot sektor, do-deka mal e obemot na vloùvawata vo propulzivnitesektori na industrijata. Ottamu, se ocenuva deka vodosega{niot period SDI ne pridonesuvaa za ost-varuvawe na pozna~ajni promeni vo proizvodstvena-ta struktura na nacionalnata ekonomija.

Od tabelata 2 se gleda deka najgolem obem na SDIe vloèn vo industrijata na prerabotki na zemjodel-ski proizvodi (hrana, pijalaci i tutun), potoa vonaftenata industrija i vo proizvodstvoto na osnov-ni metali.

Vo kompleksot na oprema i trajni potro{ni dob-ra, koj pretstavuva najpropulziven del na industrija-

STRUKTURA NA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

(SOSTOJBA DEKEMVRI 1998 GODINA)

-struktura vo %Vkupno 100,01.Primaren sektor . . .2. Sekundaren sektor 91,2 100,0

- hrana, pijalaci, tutun 25,8 28,3-tekstil i konfekcija 2,2 2,4-prerabotka na drvo 0,3 0,3-prerabotka na nafta 20,9 22,9-proizvodstvo na nemetali 21,2 23,2-proizvodstvo na osnovni metali 20,6 22,5- oprema i trajni potro{ni dobra 0,2 0,2

3. Tercijalen sektor 8,8 100,0- trgovija 7,0 79,6-transport i komunikacii 1,8 20,4

Izvor: United Nations Conference on Trade and Development, World Investment Report 2000, United Nations, New York and Geneva, 2000, str. 27


ta i eden od osnovnite strukturni prioriteti na na-cionalnata ekonomija, se vloèni minimalni sred-stva koi vo vkupnite investicii u~estvuvaat so0,2%. Otsustvuvaat vloùvawa vo kompleksot na he-mijata, odnosno prerabotuva~kata na hemiski proiz-vodi.

Sogleduvawata pokaùvaat deka SDI vo osnova seostvaruvaat po osnov na privatizacijata na pretpri-jatijata i bankite, rekonstrukcija i modernizacijana postojnoto stopanstvo, a vo pomal del po osnov naizgradba na novi kapaciteti, koncesii i sli~no.

MO@NOSTI I NASOKI ZA KORISTEWE NA SDI

Vo naredniot period poseben akcent }e se dade nasozdavaweto na uslovi za zgolemena motiviranost zapogolem priliv na SDI. Na ova }e deluvaat: zaokru-ùvaweto na stopanskiot sistem i negovata primenavo praktikata, funkcioniraweto na instituciite napazarnata ekonomija, a osobeno na onie koi se zna~aj-ni za dvièweto na kapitalot; pro{iruvaweto napazarot so sklu~uvawe na dogovori za slobodna trgo-vija so sosednite zemji so koi toa dosega ne e napra-veno i so zemjite vo regionot i po{iroko; stabilnos-ta na cenite i kursot na denarot; raspolo`liviteproizvodstveni potencijali i relativno evtinatakvalifikuvana rabotna sila; liberalnata politikavo privlekuvaweto na SDI; merkite na razvojnata ina makroekonomskata politika; politi~kata stabil-nost na zemjata; podobruvaweto na nadvore{noto op-kruùvawe.

Ovie uslovi sami po sebe nema da pridonesat za po-golem priliv na SDI vo zemjata, ako ne se pravat za-sileni napori za promocija na stopanstvoto i nego-vite investicioni potencijali, ako ne se otstranatsistemskite i administrativnite pre~ki, koi proce-sot na vloùvawata go pravat nedovolno atraktiveni dosledno sprovedliv. Stru~nite i nau~nite istra-ùvawa ukaùvaat deka SDI vo Republika Makedo-nija }e dojdat vo pogolem obem ako se sozdavaat popo-volni vnatre{ni i nadvore{ni pretpostavki, so og-led na golemata ~uvstvitelnost na op{tite uslovi zarazvoj na nacionalnata ekonomija.

Od vnatre{nite uslovi koi treba da se sozdadat,sekako treba da se istakne institucionalnoto zao-kruùvawe na ekonomskiot i pravniot sistem.

So sistemskite re{enija i razvojnata politikatreba da se sozdavaat odredeni pogodnosti za pogole-ma zainteresiranost na stranskite investitori zavloùvawe vo stopanstvoto na R. Makedonija. Voovie ramki, treba da se poednostavi postapkata za

registrirawe na sklu~enite dogovori za stranskivloùvawa vo zemjata.

Za pogolemo privlekuvawe na SDI treba da se in-tenziviraat aktivnostite za promocija na RepublikaMakedonija i nejzinite investicioni potencijali vodelovniot svet. Ova treba da se ostvaruva so izdava-we na vodi~ za investirawe, organizirawe na foru-mi za investitori, na koi }e se sretnat doma{nitepotencijalni investitori i stranskite subjekti za-interesirani za vloùvawe vo na{ata zemja, potoape~atewe na razni informativni materijali i sl.

Za pro{iruvawe na pazarot i zgolemuvawe na zain-teresiranosta na stranskite subjekti za SDI, trebada se sklu~at dogovori za slobodna trgovija so sosed-nite zemji so koi toa dosega ne e napraveno i so zem-jite vo regionot i po{iroko. So ova }e se nadminuva"maliot pazar# i }e se sozdavaat uslovi za osvoju-vawe na pazarot, {to e edna od celite na SDI.

Se o~ekuva SDI da se ostvaruvaat so formirawena novi proizvodstveni kapaciteti i kapaciteti zavr{ewe na uslugi, potoa so zaedni~ki vloùvawa sodoma{ni lica, so davawe na koncesii za koristewena odredeni prirodni dobra i po drugi osnovi.

Sogleduvawata pokaùvaat deka postojat realniuslovi obemot na SDI vo naredniot period da se ost-varuva na povisoko nivo od postignatoto vo 1998,odnosno 2000 godina.

Sogleduvawata vr{eni vo vrska so izgotvuvawetona oddelni razvojni dokumenti na Republika Make-donija ukaùvaat deka direktnite stranski investi-cii treba da se naso~at kon:

� Propulzivnite industrii i industriite koivklu~uvaat visoka tehnologija i visoko stru~narabotna sila, a pred s¢, vo kompleksot na opre-ma i trajni potro{ni dobra i finalni proizvo-di od hemiskiot kompleks;

� Tradicionalnite industrii vo koi SDI se pot-rebni za da go podignat postojnoto nivo na teh-nolo{ka opremenost, a pred s¢, na kompleksotna tekstil i koà, prerabotkata na zemjodelskiproizvodi, prerabotkite na oboenite metali ina drugi surovini i repromaterijali;

� Surovinskite sektori, vo koi prisustvoto na

Sozdadeni se uslovi za liberalen tretman na stranskitedirektni investicii: stranskiot investitor, po pravilo, moè

da investira vo site oblasti i dejnosti {to se vr{at vozemjata, slobodno raspolaga so profitot {to go ostvaruva od

vloènite sredstva itn.

1 2 2 / 1 2 3

I N V E S T I C I I

SDI treba da ovozmoì ne eksploatacija na su-rovinite, tuku sozdavawe na osnovna baza za raz-voj na bliskite industrii so povisok stepen naobrabotka na proizvodite, a osobeno na kom-pleksot na osnovnite metali i nemetalite isli~no.

� Sektorot na uslugi kako {to se: bankarstvoto,turizmot, grade`ni{tvoto, telekomunikaciite,transportot i sl., kade prednost treba da bidedadena na uslugite koi se dolgoro~ni i vklu~u-

vaat transfer na moderna tehnologija i speci-fi~ni znaewa.

Ovie investicii se o~ekuva vo pogolem obem da bi-dat naso~eni vo grankite akceleratori na razvojot voindustrijata, kako i vo drugite stopanski oblasti.

Pokraj uslovite za pogolemo privlekuvawe trebada se izgradi i posebna strategija za SDI. Privleku-vaweto na SDI treba da bide vo funkcija na poddr-ùvawe na globalnite strukturni prisposobuvawa iostvaruvawe na stabilen i kontinuiran raste` irazvoj na zemjata. Ova }e se ostvaruva vrz programskipristap na oddelni proekti koi po~ituvaj}i gi kri-teriumite na pazarnata ekonomija }e gi ima predvidi sektorsko-regionalnite aspekti na razvojnata imakroekonomskata politika kako i platno-bilan-snata sostojba na zemjata.

Stranskite direktni investicii vo Republika Makedonija,glavno, se ostvaruvaat po osnov na privatizacijata napretprijatijata i bankite, rekonstrukcija i modernizacija napostojnoto stopanstvo, a vo pomal del po osnov na izgradba nanovi kapaciteti, koncesii i sli~no

VOVED

Vo prvata dekada na 21-ot vek svetot se soo~uva sonovi predizvici vo me|unarodnite ekonomski odno-si. Slobodnata trgovija e osnovata na natamo{niotrazvoj na svetskata ekonomija, koja, pak, po dostigna-tiot stepen na liberalizacija na svetskata trgovijago zabrzuva svojot razvoj zasnovan vrz digitalnatatehnologija. Se promovira noviata nasoka na razvojna svetskata ekonomija imenuvana kako "digitalnaekonomija#.

Dominantniot del na svetskata trgovija se ostva-ruva vo ramkite na, i me|u regionalnite ekonomskiasocijacii zasnovani vrz principite na slobodnatatrgovija. Na evropskiot kontinent slobodnoto dvi-èwe na stokite se ostvaruva vo ramkite na Evrop-skata unija, EFTA, CEFTA i Zaednicata na nezavis-ni dràvi. Na Severno-amerikanskiot kontinentfunkcionira Dogovorot za slobodna trgovija -NAFTA, koj go ovozmoùva slobodnoto dviè-we na stokite me|u SAD, Kanada i Meksiko.

Multilateralnata trgovska liberaliza-cija kako proces zapo~nat pred 50-tinagodini so vostanovuvaweto na GATT,posle Urugvajskata runda niz regulativa-ta, dokumentite i aktivnostite na Svetska-ta trgovska organizacija prodolì so zna~aj-no namaluvawe na carinskite stapki i kvan-titativnite ograni~uvawa vo trgov-ijata, {to be{e odlu~uva~ko zaogromnite rezultati vo li-beralizacijata na me|unaro-dnata trgovija ostvareniosobeno od sredinata na90-te do denes.

Vo ovoj period, pove}e-to dràvi vo svetot sesoo~ija so soznanietodeka strategijata na li-

beralizacija na trgovijata e klu~ za zgolemuvawe iunapreduvawe na konkurentnosta na doma{noto pro-izvodstvo, osnova na efikasna alokacija na kapita-lot i investiciite, a so toa i uslov za pobrz ekonom-ski razvoj.

Liberalizacijata na svetskata trgovija pridonesevo svetski ramki da se podigne nivoto na produktiv-nost na proizvodstvoto, da se zabrza transferot natehnologijata i znaewata i so toa da se dinamizirasvetskiot ekonomski razvoj. Ovoj proces pridonese,isto taka, da se zgolemi mobilnosta na faktorite naproizvodstvoto, osobeno na kapitalot i tehnologija-ta.

Liberalizacijata na me|unarodnata trgovija gopridviì procesot na liberalizacija na investici-ite, odnosno vlijae{e na postepeno otstranuvawe nabarierite za vlezot na stranskite direktni investi-cii vo pove}eto zemji vo svetot.

Ocenkata deka stranskite direktni investicii(SDI) moàt da pridonesat za zgolemuvawe

na ekonomskiot razvoj i tehnolo{kiotnapredok, vlijaea pove}eto dràvi votekot na 90-tite godini od minatiotvek da go liberaliziraat reìmot na

slobodniot vlez i izlez na SDI, niz le-gislativata da go zgolemat stepenot na

za{tita na stranskiot kapital i pravatakoi proizleguvaat od nego, kako i da se vos-

postavat standardi od statusno zna-~ewe za stranskite vloùva-

wa.Za ovoj period e zna~aj-

no priklu~uvaweto na po-ve}eto zemji vo razvoj, ka-ko i zemjite na Central-na, Isto~na i Jugoisto~na


Olivera Cvetanovska ediplomiran ekonomist iraboti vo Ministerstvotoza ekonomija.Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje, a potoa sesteknuva so bogato rabot-no iskustvo vo: OHIS -Skopje, Makedonskièleznici, Vlada naRepublika Makedonija,Ministerstvo za trud isocijalna politika,Sekretarijat zastopanstvo na Sobraniena Grad Skopje,Ministerstvo zastopanstvo, Ministerstvoza trgovija i sega, voMinisterstvoto zaekonomija.Posetuvala nekolkume|unarodni kursevi iseminari od oblasta naPrincipi na procenka(Colombia University, USA),Makroekonomska ifinansiska politika(Institut na MMF,Va{ington, SAD), Analizana dvièwe nagotovinskite tekovi (voorganizacija na Svetskatabanka), Kvantitativnaanaliza na trgovskaliberalizacija itn.Aktivno gi poznavaangliskiot i francuskiotjazik.


Dogovorite za slobodna trgovija na pretpriema~ite koi doneleodluka da investiraat vo proizvodstvo vo Republika Makedonija im

obezbeduvaat bescarinski pazar za plasman na proizvodite, koj eme|u najgolemite vo Evropa i iznesuva 524,2 milioni potro{uva~i

PREDIZVIKOT NASLOBODNATA TRGOVIJAOD LIBERALIZACIJA DO DIGITALIZACIJA

OliveraCVETANOVSKA

1 2 4 / 1 2 5

S L O B O D N A T R G O V I J A

Evropa vo procesot na liberalizacija na trgovijatai investiciite.

Vo ovoj proces na liberalizacija na dvièweto nainvesticiite, najgolemi rezultati se postignati vosektorot na industrijata. Sektorot na prirodniteresursi i del od sektorot na uslugite s¢ u{te se podopredeleni ograni~uvawa, duri i vo najrazvienitezemji.

Liberalizacijata na trgovijata i investiciitevlijaat na intenzifikacijata na regionalnata sora-botka, koja prodolùva i preku aktivnostite naSvetskata trgovska organizacija (STO).

Niz procesite na regionalna i sub-regionalna so-rabotka vo svetot, pokraj razvienite zemji, vo proce-sot na liberalizacija se vklu~eni i zemjite vo razvoji zemjite vo tranzicija, so razli~no nivo na dostig-nat ekonomski razvoj, no so zapo~nat proces na pos-tepeno pribliùvawe i harmonizacija kon standar-dite na liberaliziranoto pazarno stopanstvo.

Razvojot na tehnologijata vo site negovi dimenzii(od namaluvawe na transportnite tro{oci po edini-ca proizvod preku komunikaciskiot razvoj do brziotinformati~ki napredok) go ovozmoì, i ednovreme-no pottikna, procesot na digitalizacija na svetska-ta ekonomija. Razvojot na digitalnata ekonomija seocenuva kako predizvik vo razvojot na svetskata eko-nomija na dvaeset i prviot vek.

REPUBLIKA MAKEDONIJA - STRATEGIJA ZA PRIKLUÛVAWE KON GLOBALNATA EKONOMIJA NIZ PROCESOT NALIBERALIZACIJA NA TRGOVIJATA

Republika Makedonija od svoeto osamostojuvawese opredeli za razvoj na otvorena pazarna ekonomija,~ii principi se vgradeni vo osnovite na nejziniotinstitucionalen sistem.

Osnovna karakteristika na makedonskata nadvo-re{no-trgovska politika e gradeweto na otvorenitrgovski odnosi vo me|unarodnata ekonomija. Pri-toa, od osobena va`nost e procesot na liberalizaci-ja na trgovijata so zemjite, koi se najgolemi trgovskipartneri na Republika Makedonija.

Isto taka, kako sostaven del na ovaa politika, sopostojnata pravna ramka celosno e liberaliziranopodra~jeto na stranskite investicii. Se garantirasopstvenosta i pravata od sopstvenost na stranskiteinvestitori, slobodniot transfer na kapitalot iprofitot.

So Dogovorite za slobodna trgovija so RepublikaSlovenija, Republika Hrvatska, SR Jugoslavija, Re-publika Bugarija, Republika Turcija, EFTA drà-

vite, Ukraina i posebno so Privremenata spogodbaza trgovija i trgovski pra{awa me|u Republika Ma-kedonija i Evropskite zaednici, okolu 80% od vkup-nata trgovska razmena na Republika Makedonija vo2001 godina se ostvaruva pod preferencijalni uslo-vi na liberalizirana trgovija.

Pregledot go ilustrira zna~eweto na Dogovoriteza slobodna trgovija za makedonskiot izvoz. Podato-kot deka 85% od makedonskiot izvoz se ostvaruva nastranski pazari, na koi e obezbeden bescarinskipristap, pokaùva deka preferencijalite na slobod-nata trgovija se dominantni za konkurentnata pozi-cioniranost na makedonskiot izvoz.

Pokazatelot za 75%-noto u~estvo na uvozot od dr-àvite, so koi se sklu~eni Dogovori za slobodna tr-

govija, ukaùva deka stopanstvenicite najgolemiotdel od svoite potrebi za surovini, repro materijalii energenti go realiziraat pod preferencijalni us-lovi na bescarinsko, ili malo carinsko optovaruva-we. Ovoj indikator, isto taka, ukaùva za vlijanietona Dogovorite za slobodna trgovija vrz konkurent-nosta na makedonskite proizvodi na stranskite pa-zari.

Preku liberalizacija na trgovskata razmena naproizvoditelite i pretpriema~ite im se sozdava po-volen ambient za zgolemuvawe na nivnite aktivnos-ti, a voedno na site investitori im se obezbeduva ed-en od klu~nite elementi za odluka: goleminata na pa-zarot.

MAKEDONSKIOT PAZAR E ME\UNAJGOLEMITE VO EVROPA

Dogovorite za slobodna trgovija na pretpriema~i-te koi donele odluka da investiraat vo proizvodstvo

U~estvo na izvozot i uvozot

na Republika Makedonija vo periodot

januari -juni 2001 godina po ekonomski grupacii i

zemji so koi Republika Makedonija ima sklu~eno

Dogovori za slobodna trgovija

Vo procenti Izvoz UvozEvropska Unija 47,1 40,3EFTA 5,0 1,6SR Jugoslavija 23,6 9,1Republika Slovenija 1,7 7,5Republika Hrvatska 5,6 2,6Republika Bugarija 1,8 6,4Republika Turcija 0,5 2,6Ukraina 0,0 5,1Vkupno 85,3 75,2


vo Republika Makedonija im obezbeduvaat bescarin-ski pazar za plasman na proizvodite, koj e me|u naj-golemite vo Evropa i iznesuva 524,2 milioni potro-{uva~i.

Osnovniot preduslov da se iskoristat prednostitena vaka dimenzioniraniot preferencijalen pazar eproizvodite da gi zadovoluvaat pravilata za poteklona Evropskata unija. Toa zna~i deka na preferenci-jalniot pazar moè da smeta sekoe proizvodstvo voRepublika Makedonija, koe dominantno e bazirano naiskoristenosta na doma{nite resursi. Toa se doka-ùva so izdadeniot dokaz za poteklo, EUR 1 od stranana Carinskata uprava na Republika Makedonija.

Vo Dogovorite za slobodna trgovija na RepublikaMakedonija, pra{aweto na liberalizacija na uvozot

e regulirano vo ramkite na maksimalnite rokovi,kako i na regulativata {to gi dopu{taaat bazi~nitedokumenti na Svetskata trgovska organizacija, a oso-beno ^lenot XXIV na GATT 1994.

Vo Dogovorite za slobodna trgovija sklu~eni voperiodot 1998-2000 godina, liberalizacijata na uvo-zot e postepena, vo tranzicionen period od deset go-dini (Evropska unija, EFTA, Ukraina, RepublikaTurcija). So toa, na postojnoto doma{no proizvodst-vo i na site investitori vo novi proizvodstveni ka-paciteti im e ovozmoèn relativno realen periodza proizvodstveno i pazarno prisposobuvawe konuvoznata konkurencija.

Dogovor za slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i:

Liberalizacija naindustriskite proizvodi priizvoz (Glava 25-97 od

Carinskata tarifa)

Liberalizacija na zemjodel-sko-prehranbeni proizvodipri izvoz(Glava 1-24 od Carinskata

Tarifa)

Naselenie-pazar

Republika SlovenijaCelosno bescarinski izvoz naindustriski proizvodi

Koncesioni listi nabescarinski izvoz i uvoz nagodi{no nivo

2.000.000

SR JugoslavijaCelosen bescarinski izvoz naindustriski proizvodi

Sloboden izvoz, osven zaopredelen pomal broj senzi-tivni proizvodi koi seostvaruvaat vo ramkite nagodi{nite carinski kvoti

10.300.000

Republika HrvatskaCelosen bescarinski izvoz naindustriski proizvodi

Koncesioni listi na bezcarinski izvoz i uvoz nagodi{no nivo

4.800.000

Republika Bugarija

Bescarinska trgovija na 85%od industriskite proizvodiCelosna bescarinska trgovijaod 1.01. 2004 godina


8.400.000

Republika TurcijaCelosen bescarinski izvoz naindustriski proizvodi


62.697.000

EFTA-dràvi (parafiran)Celosen bescarinski izvoz naindustriski proizvodi


12.000.000

UkrainaCelosen bescarinski izvoz naindustriski proizvodi


51.000.000

Evropska unijaCelosen bescarinski izvoz naindustriski proizvodi

Postepeno namaluvawe nacarinskite stapki, i kvoti zaodredeni proizvodi nagodi{no nivo

373.000.000

S§ VKUPNO 524.197.000

Pregled na sklu~enite Dogovori za slobodna trgovija od aspekt na goleminata na pazarot koj seobezbeduva za preferencijalna trgovija za makedonskite proizvodi

1 2 6 / 1 2 7

S L O B O D N A T R G O V I J A

REPUBLIKA MAKEDONIJA I PROCESITE NA LIBERALIZACIJA NA TRGOVIJATA VO JUGOISTO^NA EVROPA

Na 27 juni 2001 godina vo Brisel (Belgija), minis-trite za ekonomija na Republika Albanija, Bosna iHercegovina, Republika Bugarija, Republika Hrvat-ska, SR Jugoslavija, Republika Makedonija i Romani-ja go potpi{aa Memorandumot za liberalizacija iolesnuvawe na trgovijata. So Memorandumot se ure-deni principite vrz koi zemjite od JIE vo periodotdo 2002 godina me|u sebe }e sklu~at bilateralni Do-govori za slobodna trgovija.

Osnovnata opredelba na Memorandumot, koja gi ob-vrzuva site zemji od JIE, e ukinuvawe na uvoznite ca-rini ili dava~ki so ekvivalenten efekt na nivo od90% od me|usebnata trgovija i tarifnite linii naHarmoniziranata tarifa, najdocna do krajot na tran-zicioniot period koj ne treba da bide podolg od 6godini od denot na stapuvawe vo sila na Dogovorite.

Vrz principite na Memorandumot, a pred s¢, vo na-soka na zgolemuvawe na stepenot na liberalizacijana trgovijata }e bidat izmeneti postojnite bilate-ralni Dogovori za slobodna trgovija me|u zemjite odregionot.

Trgnuvaj}i od principite na makedonskata nadvo-re{no-trgovska politika i Memorandumot, ekspert-skata grupa na Vladata na Republika Makedonija e vofaza na finalni pregovori za sklu~uvawe na Dogo-vor za slobodna trgovija so Republika Albanija iBosna i Hercegovina. Dogovorite za slobodna trgo-vija so Republika Hrvatska i SR Jugoslavija }e bidatizmeneti i dopolneti do krajot na 2001 godina.

SLOBODNA TRGOVIJA: PERSPEKTIVI

Slobodnata trgovija e realnost koja im dava {ansina pretpriema~ite vo Republika Makedonija da goproverat konkurentnoto nivo na svojot proizvod voodnos na kvalitetot, dizajnot, standardite i cenatana svetskiot pazar. Taa sozdava uslovi za transferna kapital, znaewe i menaxment i go lansira indivi-dualniot kapacitet da se razvie sopstvena marka,ime i prepoznatlivost.

Te{kotiite so koi se soo~uva makedonskata ekono-mija, i vo koi dominantno mesto imaat neekonomski-te faktori ~esto ja nametnuva zabludata deka slo-bodnata trgovija i£ {teti na nisko produktivnataekonomija. Me|utoa, odgovorite za pri~inite poradikoi nisko produktivnata ekonomija ostanuva toa{to e, ne treba da se baraat vo slobodnata trgovija.

Vo naredniot period }e se prodolì so ocenkatana izvoznata pazarna pozicioniranost na makedon-skoto proizvodstvo vo zemjite na CEFTA. Vrz tieosnovi }e se predloàt i soodvetni odluki na Vlada-ta na Republika Makedonija.

Slobodnata trgovija pretstavuva osnova za traen istabilen ekonomski razvoj na Republika Makedoni-ja. Ednovremeno, taa e i golem predizvik za investi-torite koi imaat namera da investiraat vo Republi-ka Makedonija.

Republika Makedonija od svoeto osamostojuvawe se opredeliza razvoj na otvorena pazarna ekonomija, ~ii principi sevgradeni vo osnovite na nejziniot institucionalen sistem

Slobodnata trgovija pretstavuva osnova za traen i stabilenekonomski razvoj na Republika Makedonija. Ednovremeno, taa ei golem predizvik za investitorite koi imaat namera dainvestiraat vo Republika Makedonija

Slobodnite zoni kako institucionalna razvoj-na forma, imaat zna~ajna uloga vo zaìvuva-weto i ekonomskiot napredok na zemjite vo

razvoj i vo tranzicionite op{testva (bilo toa da seslobodni zoni, ekonomski, industriski, carinski isli~no). Tie spa|aat vo pogodnostite {to gi obezbe-duva dràvata za intenzivirawe na investicioniotciklus preku vlez na stranski investicii i pottik-nuvawe na doma{noto predpriemni{tvo i kako tak-vi pretstavuvaat zna~aen akcelerator na sevkupniotekonomski razvoj.

Vo Programata za pottiknuvawe na investiciite,so poseben osvrt na privlekuvaweto stranski direk-tni investicii, koja Vladata na Republika Makedo-nija ja usvoi vo mart 1999 godina, kako del od strate-gijata za investirawe vo zemjata, imperativ, vo na-

porot za iznao|awe noviinstitucionalni raz-

vojni formi, e da-den na formi-rawe na slo-bodni eko-nomski zoni

vo eden rela-tivno kus vre-

menski period,paralelno so ob-

ezbeduvawe legis-lativa usoglasena

so evropskite stan-dardi.Pokraj pottiknuva~-kata funkcija vo za-

ìvuvaweto i

zabrzuvaweto na ekonomskiot ciklus i toa, pred se,preku intenzivirawe na investicioniot ciklus, seoceni deka ovaa opredelba }e im ovozmoì pogolemasigurnost na investitorite, a so toa i pogolema mo-tiviranost za investirawe. Istovremeno, osnovawe-to na slobodnite ekonomski zoni ovozmoùva podob-ruvawe na prostornata ramnoteà vo razvojot i toa,pred se, preku poramnomerno razmestuvawe na indus-triskite kapaciteti i poracionalno koristewe naprostorot. Voedno, se obezbeduvaat mo`nosti za raz-voj i zaìvuvawe na odredeni ruralni podra~ja i po-grani~ni podra~ja so koristewe na resursite od zem-jite so koi {to se grani~at, me|utoa i mo`nosti zarastovaruvawe na urbanite sredini od dopolnitelnaindustrijalizacija, kako i pottiknuvawe na razvojotna gradovite so sredna golemina.

Osobeno zna~aen aspekt, vo uslovi na prisustvo narelativno eftina rabotna sila i obezbedena kriti~-na masa na obrazovan kadar, prestavuva i mo`nosta zaotvarawe na novi vrabotuvawa {to e od neprocenli-vo zna~ewe vo ostvaruvaweto na edno od osnovniteprava na gra|aninot vo zemjava, pravoto na rabota.

So osnovaweto na slobodni ekonomski zoni, koivoedno bi imale tretman na bescarinski zoni, seobezbeduva i zgolemuvawe na izvozot, a so toa i poz-itivni efekti vrz nadvore{no trgovskata razmenana zemjata i platniot bilans na istata. Istovreme-no, so niv se obezbeduva transfer na novi tehnolo-gii i tehniki, zapoznavawe so novi proizvodni pro-cesi i nivna implementacija vo nacionalnata ekono-mija, podinami~en razvoj na doma{nite tehnologii,kako i jaknewe na konkurentnosta na stopanstvoto.

Ostvaruvaweto na o~ekuvanite pogodnosti od slo-bodnite ekonomski zoni, naloùva{e utvrduvawe nakriteriumi za izbor na mo`ni lokacii {to }e dobi-


Zorica Don~evska ediplomiran ekonomist.Od 1978 godina evrabotena voMinisterstvoto za razvojse' do negovotointegrirawe voMinisterstvoto zafinansii. Bila sovetnikna ministerot od 1986godina do 1999 godina,koga e imenuvana zapomo{nik na ministerot.Nejzina potesnaspecijaliziranost sefiskalnata politika ibilansite. ^len e nanekolku rabotni grupi zapodgotovka na oddelnizakoni (Zakon zastatistika, Zakon zaslobodni ekonomski zonii sl.), koordinator naproekt - Strategija zavklu~uvawe na RepublikaMakedonija vo evropskiteintegracioni procesi,sorabotnik vopodgotovkata na proektotDimenziite na sivataekonomija vo RepublikaMakedonija, podgotvuva~na separatni materijali isl.


osnovaweto na slobodnite ekonomski zoni ovozmoùva podobruvawena prostornata ramnoteà vo razvojot i toa, pred se, prekuporamnomerno razmestuvawe na industriskite kapaciteti i

poracionalno koristewe na prostorot

SLOBODNIEKONOMSKI ZONI

ZoricaDONÊVSKA

1 2 8 / 1 2 9

S L O B O D N I E K O N O M S K I Z O N I

jat status na slobodni ekonomski zoni. Prirodni po-godnosti (reljefni, klimatski, hidrolo{ki, seizmo-lo{ki i sl.), blizina na regionalen razvoen centar,infrastrukturna opremenost na lokaciite ili mo`-nosti tie da se obezbedat (povrzanost so soobra}ajnijazli, dovod na voda, elektri~na energija i drugienergensi), demografski potencijali (kvalitet ikvantitet na raspoloìvata rabotna sila) i geopo-liti~kite i strate{ki kriteriumi bea osnovnite,pojdovni kriteriumi na multidisciplinarniot stru-~en tim, vo podgotovkata na fizibiliti studijata,izrabotena od Javnoto Pretprijatie za Prostorni iUrbanisti~ki planovi.

Spored istata, kako mo`ni lokacii se obrabotenii prepora~ani: R`nani~ino - Skopje, Bunarxik -Skopje, Kamnik - Skopje, Prdejci -Gevgelija, NovoLagovo -Prilep i Carinski terminal - Bitola. Is-tite se vgradeni vo Prostorniot plan na RepublikaMakedonija, izraboteni se poodelni urbanisti~kiplanovi, a od strana na Vladata na Republika Make-donija se doneseni urbanisti~kite planovi za loka-ciite Bunarxik - Skopje i Prdejci - Gevgelija. Vofaza na realizacija e slobodna ekonomska zona volokalitetot Bunarxik - Skopje. Obezbeduvaweto nanadvore{nata infrastruktura na ovaa lokacija odokolu 120m2 e vo nadle`nost na dràvata, dodeka rea-lizacijata na vnatre{nata infrastruktura ja izve-duva osnova~ot na zonata.

Paralelno so ovie aktivnosti predvideni soProgramata za pottiknuvawe na investiciite, so po-seben osvrt na privlekuvaweto stranski direktniinvesticii, se izvr{i dogradba na zakonskata regu-lativa so koja se obezbeduva pravnata sigurnost nainvestitorite. Principot na pravnata sigurnost inacionalniot tretman na investitorite predstavu-vaat najgolema pogodnost za investitorite koi ginudi zemjata so cel privlekuvawe , zgolemuvawe i na-so~uvawe na investiciite vo odredeni prioritetina dràvata.

Zakonska regulativa, koja }e korespondira so no-vata klima za otvorawe na zemjata kon stranskiotkapital i maksimalno iskoristuvawe na nejzinitekomparativni prednosti za pobrz ekonomski razvoj,be{e osnovnata odrednica vo realizacijata na ovieaktivnosti.

Vostanovuvaweto posebna zakonska regulativa zaslobodni ekonomski zoni, odnosno izdvojuvaweto naodredbite koi ja reguliraat ovaa problematika odpostojniot Carinski zakon ("Slu`ben vesnik naRM# 21/98 i "Slu`ben vesnik na RM# br. 63/98)), pro-izleze od odredeni slabosti vo struktura na postoj-niot zakon, {to zaedno so nesoodvetniot ambient vozemjata vo celina, ne ovozmoì negova operaciona-lizacija vo praktikata, a so {to izostana i negovatauloga vo privlekuvawe stranski investicii.

Isto taka, edna od pri~inite za donesuvawe na Za-konot za slobodni ekonomski zoni ("Slu`ben vesnikna RM# br. 56/99 i "Slu`ben vesnik na RM# br.41/2000) prestavuva{e i potrebata od zakonsko ure-duvawe na upravuvaweto so slobodnite zoni i for-miraweto edinstven upraven organ, koj pred se }e segriì za razvoj na slobodnite zoni, }e im dava stru~-na pomo{ na investitorite okolu raboteweto vo nivi }e go sledi ispolnuvaweto na propi{anite usloviza nivnoto rabotewe.

Iskustvoto na golem broj zemji, vo tranzicija ilivisoko razvieni, ukaùva na preferirawe vakva kon-cepcija, izdvoena od drugata zakonska regulativa, socel da se precizira materijata {to se regulira sozakonot i da se poednostavi postapkata za dograduva-we na istata.

Slobodnata ekonomska zona, soglasno Zakonot, seutvrduva kako del od teritorijata na RrepublikaMakedonija, posebno ogradena, ozna~ena, vo koja kakovo celina i spored propi{ani uslovi se vr{at sto-panski dejnosti i na koj vaàt posebni dano~ni, ca-rinski i drugi pogodnosti.

Za osnovawe na slobodna zona potrebno e ispolnu-vawe na nekolku osnovni uslovi, od koi pokraj teh-ni~kite, od osobeno zna~ewe se i: obezbeduvawe naizvoz vo visina od maksimum 70% od ostvarenatavrednost na proizvodstvot i uslugite, graduirano od51% vo prvata godina na raboteweto, odnosno 62% vovtorata i sekoja sledna 70%; obezbeduvawe potrebenpo~eten kapital i ostvaruvawe stopanskata aktiv-nost koja e prifatliva od ekolo{ki aspekt.

Profilot na osnova~ na slobodnata ekonomska zo-na od aspekt na iskustvoto vo raboteweto vo istite,finansiska sostojba i sl. kako i postapkata na stek-nuvaweto na ova svojstvo e, isto taka, regulirano soZakonot, pri {to podednakov tretman e daden nadoma{nite i na stranskite pravni lica. Vakov tret-man imaat i korisnicite na slobodnata zona, so taarazlika {to ova svojstvo moè da go steknat, pokrajpravni, i fizi~ki lica registrirani za dejnostite{to }e se vr{at vo zonata.

So osnovaweto na slobodni ekonomski zoni, koi voedno biimale tretman na bescarinski zoni, se obezbeduva i zgolemuvawe na izvozot, a so toa i pozitivni efekti vrznadvore{no trgovskata razmena na zemjata i platniot bilansna istata


Propi{anata postapka vo Zakonot predviduva dos-tavuvawe pismeno barawe do organot nadleèn za ra-boteweto so slobodnite ekonomski zoni od strana naosnova~ot, so koe, pokraj propi{anite podatoci idokumenti dostavuva i dokazi za ispolnuvawe na ut-vrdenite uslovi. Vladata na Republika Makedonija,vrz osnova na odobrenie na organot nadleèn za ra-botewe so slobodnite ekonomski zoni, dava soglas-nost za osnovawe na slobodna ekonomska zona. Isto-vremeno, utvrdeni se i uslovite pri koi Vladata japovlekuva ve}e dadenata soglasnost.

Posebna pogodnost za investitorite e mo`nosta zaosloboduvawe od carinski dava~ki, pod uslovi utvr-deni vo Zakonot. Pokraj toa, vo zakonot se predvide-ni dano~ni pogodnosti i toa - osloboduvawe od pla-}awe na danok na promet; danok na dobivka i danokna imot (za period od 10 godini od otpo~nuvaweto nadejnosta vo zonata), danoci na nedvi`nini i drugividovi sopstvenost me|u korisnicite vo zonata, kakoi drugi dano~ni olesnuvawa.

Isto taka, kako posebni pogodnost, pokraj oslobo-duvaweto od oddelni primarni infrastrukturni da-va~ki, e predvideno i davawe na zemji{teto vo zakupi podzakup za period od 50 godini, so mo`nost za pro-dolùvawe za 25 godini, a pod uslovi uredeni so za-kon.

Vo zonata e dozvoleno da se vr{at dejnosti svrzaniso proizvodstvo i uslugi za izvoz, promet na golemo,nadvore{no-trgovskiot promet, bankarski i drugifinansiski raboti, raboti na osiguruvawe i reosig-

uruvawe na imoti i lica i drugi stopanski aktivnos-ti, so isklu~ok na tekstilnata industrija.

Pokraj toa propi{ani se i dejnosti koi ne smeatda se ostvaruvaat vo zonata.

Predvidenoto institucionalno re{enie so Zako-not - osnovawe na organot nadleèn za rabotewe soslobodnite ekonomski zoni - Direkcija za slobodniekonomski zoni, odnosno predvidenite nadle`nostina istata, ovozmoùva utvrduvawe na ekonomskiotinteres od osnovaweto na slobodni ekonomski zoni,vgraduvawe na razvojniot aspekt vo ureduvaweto isproveduvaweto na politikata za slobodni ekonoms-

ki zoni, kako i pogolema efikasnost vo stopanisu-vaweto so slobodnite ekonomski zoni i skratuvawena vremeto na investitorot potrebno za obezbeduva-we oddelni dozvoli svrzani so otpo~nuvawe na rabo-teweto vo istite.

Osobeno angaìrawe na Direkcijata se predviduvavo promotivnata aktivnost za privlekuvawe inves-titori vo slobodnite ekonomski zoni, kako i vo vza-emno dolgoro~no povrzuvawe na doma{nite i stran-skite investitori vo funkcija na pobrz razvoj nazemjata.

Osobeno angaìrawe na Direkcijata se predviduva vopromotivnata aktivnost za privlekuvawe investitori vo slo-

bodnite ekonomski zoni, kako i vo vzaemno dolgoro~nopovrzuvawe na doma{nite i stranskite investitori vo

funkcija na pobrz razvoj na zemjata

Sobranieto na Republika Makedonija na sedni-cata odràna na 4 juli 2001 godina go doneseZakonot za grade`no zemji{te, koj e objaven vo

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija# br. 53 od12 juli 2001 godina. Zakonot vleguva vo sila osmiotden od denot na objavuvaweto, a }e se primenuva oddenot na primenata na Zakonot za sopstvenost i dru-gi stvarni prava, odnosno sredinata na septemvri2001 godina.

Primenata na Zakonot za grade`no zemji{te e us-lovena so primenata na Zakonot za sopstvenost i dru-gi stvarni prava od pri~ina {to Zakonot za sopstve-nost i drugi stvarni prava e op{t zakon so koj vopravniot sistem na Republika Makedonija se gradinoviot sopstveni~ki sistem.

Temelite na noviot sopstveni~ki sistem gi posta-vi Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina.Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava kakoop{t zakon i Zakonot za grade`no zemji{te, gi ure-duvaat op{tite i posebnite pravila za sopstvenostakako osnoven stvarno-praven institut, sodrìnatana pravoto na sopstvenost, osnovnite i izvedeniteoblici na sopstvenosta, steknuvaweto, za{titata iprestanokot na pravoto na sopstvenost.

Spored prethodnata zakonska regulativa grade`-noto zemji{te be{e vo op{testvena sopstvenost, od-nosno sopstvenost na Republikata na koe fizi~kitei pravnite lica moèa da steknat samo pravo na ko-

ristewe, a prometot so zemji{teto be{e pove}e od 40godini zabranet. Me|utoa, so noviot Zakon za gra-de`no zemji{te se propi{ani novi pravila vo upra-vuvaweto so grade`no zemji{te, so {to kone~no sedava silen pridnoes vo zaokruùvaweto na ustavnataopredelba na Republikata za pazarno orientiranostopanstvo.

Edna od najzna~ajnite odredbi na Zakonot za gra-de`no zemji{te e odredbata na ~lenot 4 i ~lenot 8,vo koi e propi{ano deka na grade`no zemji{te moèda se steknuva pravo na sopstvenost i deka prometotso grade`noto zemji{te e sloboden.

Vakvata zakonska opredelba kone~no }e ovozmoìda zaìveat pazarnite uslovi i vo zemji{nata poli-tika, {to dolgo vreme se o~ekuva{e vo RepublikaMakedonija, kako od doma{nite, taka i od stranskiteinvestitori.

Soglasno so Zakonot zagrade`no zemji{te de-finirano e deka sops-tvenosta na grade`-noto zemji{te ja op-fa}a povr{inata nazemji{teto i s¢ ona{to so nego e trajnopovrzano, a se nao|ana povr{inata ili podpovr{inata na zemji{teto.

Zakonot za grade`no zem-ji{te vo posebna glavapropi{uva preo-den reìm,

1 3 0 / 1 3 1

Liljana Popovi} erodena vo 1955 godina vo

Radovi{. Osnovno i sred-no obrazovanie zavr{ila

vo Radovi{, a Pravenfakultet na

Univerzitetot "Sv. Kirili Metodij# vo Skopje vo

1982 godina.Vo 1984 godina, po

diplomiraweto, sevrabotuva vo Osnovniot

Sud na zdruèntrud - Skopje, na rabotno

mesto stru~ensorabotnik, a vo 1985

godina go poloìlapravosudniot ispit. Od

1990 godina do 1997godina raboti vo

Ministerstvoto zapravda bila na rabotno

mesto na~alnik naOddelenieto za uprava ilokalna samouprava. Od

1997 do 2000 godina,raboti vo Ministerstvoto

za urbanizam igrade`ni{tvo, kako

sovetnik na Ministerotza urbanizam i

grade`ni{tvo. Inaku, od2000 godina do sega,

raboti vo Ministerstvotoza transport i vrski na

rabotnoto mesto -Rakovoditel naOddelenieto za

normativno-pravniraboti.

MO@NOSTI ZA STRANSKIVLO@UVAWA VO REPUBLIKAMAKEDONIJA OD ASPEKT NAZAKONOT ZA GRADE@NOZEMJI[TE


LiljanaPOPOVI]

Iako donesuvaweto na noviot Zakon za grade`no zemji{te ode{ebavno, kone~no, ovaa godina, so negovoto donesuvawe se izvr{idolgo o~ekuvanata reforma vo zemji{nata politika na RepublikaMakedonija. So ogled na faktot deka Zakonot go garantira pravotona sopstvenost na grade`no zemji{te i pravnata za{tita na sop-stvenosta, otstraneti se zakonskite barieri za stranski vloùvawavo Republika Makedonija

so koj postojnoto korisni~ko pravo na grade`notozemji{te treba da se transformira vo pravo na sop-stvenost ili pravo na dolgotraen zakup. Fizi~kite ipravnite lica nositeli na pravoto na koristewe nagrade`no zemji{te, soglasno so noviot Zakon za gra-de`no zemji{te, vo rok od 10 godini od vleguvawetovo sila na Zakonot se dol`ni vrz osnova na validnadokumentacija da izvr{at transformacija na pravo-to na koristewe vo pravo na sopstvenost ili vo pra-vo na dolgotraen zakup. Toa zna~i deka, fizi~kite ipravnite lica samo po izvr{enata transformacijana pravoto na koristewe na grade`noto zemji{te ipo zapi{uvaweto na pravoto na sopstvenost ili dol-gotraen zakup vo javnata kniga, }e moè da go proda-vaat zemji{teto i objektot izgraden na nego ili dago davaat pod dolgotraen zakup. Na~inot i postapka-ta na transformacijata se propi{ani vo odredbitena ~lenovite od 49 do 67 na spomenatiot Zakon.Transformacijata }e se vr{i vo Ministerstvoto zatransport i vrski, kako nadleèn organ za upravuva-we so grade`noto zemji{te vo sopstvenost na Repub-lika Makedonija.

Imaj}i go predvid evropskoto zakonodavstvo vo de-lot na pravata na strancite nad grade`noto zemji{-te, zakonodavecot se opredeli stranskite lica vo Re-publika Makedonija da ne moàt da steknuvaat pravona sopstvenost nad grade`no zemji{te, tuku samopravo na dolgotraen zakup, pod uslovi utvrdeni voZakonot.

Imeno soglasno so ~len 6 od Zakonot, grade`notozemji{te moè da bide vo sopstvenost na RepublikaMakedonija i na doma{ni fizi~ki i pravni lica.Vakvata zakonska norma predviduva deka osven nave-denite subjekti nikoj drug nema mo`nost da bide sop-stvenik na grade`no zemji{te. Vo kontekst na ovava`no e da se istakne deka, za razlika od fizi~kitei pravni lica-sopstvenici na grade`no zemji{te zakoi Zakonot ne propi{uva poseben na~in na ottu|u-vawe, grade`noto zemji{te vo sopstvenost na Repub-lika Makedonija, }e moè da se ottu|uva samo prekujavno naddavawe i so neposredna spogodba. Postapka-ta na ottu|uvaweto ke ja sproveduva Ministerstvotoza transport i vrski, kako nadleèn organ za raboti-te {to se odnesuvaat na grade`noto zemji{te. Na~i-not na ottu|uvaweto na ova zemji{te ke bide propi-{an vo poseben akt, {to vo najskoro vreme treba dago donese Vladata na Republika Makedonija.

Sopstvenicite moàt grade`noto zemji{te da godavaat na doma{ni i stranski fizi~ki i pravni licapod koncesija i pod dolgotraen zakup. Dolgotrajniotzakup moè da trae najmnogu 99 godini.

Pod koncesija moè da se dade ona grade`no zem-ji{te, ~ija namena, utvrdena so prostornite i urban-

isti~kite planovi i aktite {to gi zamenuvaat tieplanovi, e povrzana so dejnost ili dobro vo op{t in-teres na Republikata. Zakonot za grade`no zemji{-te, poto~no negovite odredbi 14, 15, 16, 17 i 18, pro-pi{uva deka samo Vladata na Republika Makedonijamoè da dade koncesija i toa za ona grade`no zemji{-te, koe e vo sopstvenost na Republika Makedonija.Ova zna~i deka fizi~kite i pravnite lica koi sesopstvenici na grade`noto zemji{te ne moàt da godavaat svoeto zemji{te pod koncesija.

Koncesijata moè da se dade samo po prethodnosproveden javen konkurs. Dokolku na objaveniot javenkonkurs ne se javat zainteresirani lica, grade`notozemji{te moè da se dade pod koncesija vo postapkaso pribirawe na ponudi. Postapkata na javniot kon-kurs i postapkata na pribiraweto na ponudite sesproveduvaat soglasno so Zakonot za koncesii i Za-konot za grade`no zemji{te. Vo dogovorot za konce-sija se utvrduva visinata na nadomestokot za koriste-we na koncesijata, koj zavisi od najpovolnata ponudaod javniot konkurs, odnosno pribranite ponudi.

Stru~nite i administrativnite raboti za davawena koristewe na grade`no zemji{te pod koncesija givr{i organot na dràvnata uprava nadleèn za rabo-tite na upravuvawe so grade`noto zemji{te, a toa eMinisterstvoto za transport i vrski.

Za razlika od koncesijata, grade`noto zemji{tepod dolgotraen zakup moè da go davaat site sopstve-nici i toa kako na doma{ni, taka i na stranski fi-zi~ki i pravni lica.

Pravoto na dolgotraen zakup e novina vo pravniotsistem na Republika Makedonija. So ova pravo trebada se obezbedi grade`na aktivnost, soglasno so urba-nisti~kite planovi na Republikata i toa: koga sop-stvenikot na grade`noto zemji{te nema sredstva zaizgradba na zemji{eto, ne saka sopstveni~ki odnosili ne moè da obezbedi sopstveni~ki odnos vrz gra-de`no zemji{te. Vo takvi slu~ai sopstvenicite nagrade`noto zemji{te imaat zakonska mo`nost sop-stvenoto grade`no zemji{te da go davaat pod dolgo-traen zakup najmnogu do 99 godini, na doma{ni ilistranski fizi~ki i pravni lica. Na~inot na davawe-to pod dolgotraen zakup, odnosno steknuvaweto, za{-titata i prestanokot na pravoto se uredeni vo odred-

Edna od najzna~ajnite odredbi na Zakonot za grade`nozemji{te e deka na grade`no zemji{te moè da se steknuva

pravo na sopstvenost i deka prometot so grade`noto zemji{te esloboden. So toa, kone~no }e se ovozmoì da zaìveat

pazarnite uslovi i vo zemji{nata politika, {to dolgo vremese o~ekuva{e vo Republika Makedonija, kako od doma{nite,

taka i od stranskite investitori


1 3 2 / 1 3 3

S T R A N S K I V L O @ U V A W A

bite na ~lenovite od 19 do 38 na Zakonot za grade`nozemji{te.

Vo ovaa smisla bitno e da se istakne deka so stek-nuvaweto na ova pravo, nositelot na pravoto na dol-gotraen zakup e sopstvenik na objektot izgraden natoa grade`no zemji{te, a vo pogled na grade`notozemji{te koe e optovareno so pravo na dolgotraenzakup toj ima prava i obvrski na plodouìvatel.

Vo pogled na na~inot na steknuvaweto, Zakonotpredviduva deka pravoto na dolgotraen zakup na gra-de`no zemji{te moè da se stekne so dogovor i so od-luka na sud. Toa moè da se ottu|i i da se nasledi sozakon ili so dogovor za dolgotraen zakup, dokolku sodogovorot ili zakon ne e poinaku opredeleno.

[to se odnesuva do objektot koj e izgraden vrz os-nova na pravoto na dolgotraen zakup, spored Zakonotobjektot se prenesuva, se nasleduva i optovaruva za-edno so pravoto na dolgotraen zakup.

Pravoto na dolgotraen zakup zadolìtelno se za-pi{uva vo javnata kniga za zapi{uvawe na pravata nanedvi`nostite, a Dogovorot za dolgotraen zakupproizveduva pravno dejstvo od denot na zapi{uvawe-to vo javnata kniga.

Zakonot propi{uva deka pravoto na dolgotraen za-kup prestanuva so propa|awe na objektot, otkaùva-we od pravoto od strana na nositelot na pravoto nadolgotraen zakup i so ispolnuvawe na uslovite za za-pi{uvawe vo javnata kniga. Prestanokot na pravotona dolgotraen zakup, isto taka, se zapi{uva vo javna-ta kniga i proizveduva pravno dejstvo od denot na za-pi{uvaweto.

Kako eden od uslovite za raskinuvawe na Dogovo-rot za dolgotraen zakup e uni{tuvaweto na objektotdo taa mera da ne moè da se upotrebuva za celta zakoja bil namenet i dokolku vo rok od tri godini oduni{tuvaweto ne bide povtorno izgraden vo merakolku e neophodno da sluì za svojata porane{naglavna namena.

Zakonot za grade`no zemji{te, isto taka, stava po-seben akcent i na ureduvaweto na grade`noto zem-ji{te. Taka spored ~lenot 42, pod ureduvawe na gra-de`no zemji{te se podrazbira izgradba na objekti nainfrastrukturata so cel da se obezbedi nepre~enpristap do grade`nata parcela od javen pat, postavu-vawe na vodovodna, kanalizciona, elektri~na, PTT idruga instalacija so priklu~oci do grade`nata par-cela. Ureduvaweto kako dejnost od javen interes enadle`nost na op{tinite. Soglasno so Zakonot, gra-deweto na objekti se vr{i na uredeno grade`no zem-ji{te. Za ureduvaweto investitorot na objektot edolèn da plati nadomestok, me|utoa dokolku op{-tinata ne go predvidela ili ne go uredila grade`no-to zemji{te, Zakonot dava mo`nost toa da go storiinvestitorot na sopstven tro{ok. Vo toj slu~aj, tojne e dolèn da £ plati na op{tinata nadomestok zaureduvaweto.

Prethodno navedenite aspekti se del od re{enija-ta {to gi sodrì Zakonot za grade`no zemji{te.

Iako donesuvaweto na noviot Zakon za grade`nozemji{te ode{e bavno, kone~no, ovaa godina, so nego-voto donesuvawe se izvr{i dolgo o~ekuvanata re-forma vo zemji{nata politika na Republika Make-donija. So ogled na faktot deka Zakonot go garanti-ra pravoto na sopstvenost na grade`no zemji{te ipravnata za{tita na sopstvenosta, otstraneti se za-konskite barieri za stranski vloùvawa vo Repub-lika Makedonija.

Pod koncesija moè da se dade ona grade`no zemji{te, ~ijanamena, utvrdena so prostornite i urbanisti~kite planovi iaktite {to gi zamenuvaat tie planovi, e povrzana so dejnostili dobro vo op{t interes na Republikata


VOVED

Patot kon idninata, za àl, vodi preku sega{nosta.Neslavniot kraj na prethodniot ESAF aran`man,1

koj ne uspea da gi promovira strukturnite reformi,ja pottikna Vladata na Republika Makedonija vonoemvri 2000 godina da sklu~i nov trigodi{en fi-nansiski aran`man so MMF vo ramkite naPRGF/EFF.2 Stanuva zbor za srednoro~na ekonomskaprograma koja go pokriva periodot oktomvri 2000 -septemvri 2003 godina i ~ija osnovna cel e "namalu-vawe na siroma{tijata i promovirawe na brz i odr`-liv rast preku za~uvuvawe na makroekonomskata sta-bilnost i zabrzuvawe na strukturnite reformi#.Imaj}i predvid deka aran`manot e sklu~en vo godina

vo koja Republika Makedo-nija zabeleà najvisoki

rezultati vo nejzinatanezavisna ekonomskaistorija, godina na

zdrav fiskalen menax-ment, disciplinirana

monetarna politika i tu-ku {to razgoren front na

strukturni reformi, sose-ma realisti~ni izgledaa

o~ekuvawata deka kone~no }ebide iniciran odr`liv ekonoms-

ki rast. Kako i vo sekoja progra-ma poddràna od Fondot, be{e

sostavena srednoro~na makro-ekonomska ramka, bea for-

mulirani politikite imerkite za postignuvawe

na celite na programa-ta i bea definirani

kvantitativnitekriteriumi za us-

pe{nost, struk-turnite indi-

katori i in-dikitiv-

nite targeti za sledewe na realizacijata na progra-mata.

Za àl, po~nuvaj}i od mart ovaa godina dojde dodrasti~no vlo{uvawe na politi~ko-bezbednosnatasostojba vo zemjata, {to avtomatski se reperkuira{ene samo vrz ekonomskite tekovi, tuku i vrz formira-weto na o~ekuvawata na ekonomskite subjekti. Vo na-ru{eniot makroekonomski ambient, sosema o~ekuva-no, programata poddràna od MMF "skr{na# odpredvidenata pateka (off-track). Od tie pri~ini, votekot na juni, pretstavnici na Ministerstvoto zafinansii, Narodnata banka na Republika Makedoni-ja, Dràvniot zavod za statistika, eminentni eko-nomski eksperti i Misijata na MMF pristapija konnejzino redizajnirawe.

So siot rizik da dobie zabele{ki od strana na Mi-sijata na MMF deka nastapuva so neseriozen opti-mizam, makedonskiot tim vo tekot na razgovorite goslede{e mototo deka vojnata nema da prestane, predda prestanat mislite za nea. Ottamu, revidiranitemakroekonomski proekcii i reformuliranite poli-tiki se mnogu pove}e od konzistenten sistem na broj-ki i aktivnosti, od ednostavna pri~ina {to vo niv sevgradeni o~ekuvawata deka nabrgu }e dojde do norma-lizirawe na sostojbite i zaìvuvawe na ekonomska-ta aktivnost vo vtorata polovina na 2001 godina.Znaej}i deka proekciite na ekspertite na MMF sesvoeviden korektiv na ekonomskiot optimizam, koj euniverzalna osobina na vladea~kite garnituri, iz-leguva deka i monetarcite "otstapija# od nim svoj-stvenata pretpazlivost i pokaàa razbirawe za re-{enosta na Vladata da prodolì so realizacijata nacelite na srednoro~nata ekonomska programa.

Poradi kompleksnosta i {irokiot horizont naprogramata, vo trudot e napraven osvrt samo vrz re-vidiranata makroekonomska ramka vo 2001 godina iprisutnite rizici, koi demnat vrz nea.

Aleksandar Stojkov emakroekonomist voSektorot za buxet voMinisterstvoto zafinansii. Diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1999 godina,kako najdobar student vosvojata generacija. Istatagodina se zapi{uva napostdiplomski studii odoblasta na me|unarodnataekonomija priEkonomskiot institut voSkopje, kade vo momentot,go podgotvuvamagisterskiot trud natema "Programite zaprisposobuvawepoddràni od MMF iiskustvoto na RepublikaMakedonija#. Voedno,angaìran e na Pravniotfakultet vo Skopje kakodemonstrator popredmetot "Ekonomika#.Ima posetuvano nekolkukursevi od oblasta naMakroekonomskataanaliza i politika (voorganizacija na MMF),Balkanot -del od Evropa(Univerzitet vo Tesalija,Grcija), a vo momentot ena stru~no usovr{uvawevo Viena, Avstrija. Aleksandar Stojkov eglaven i odgovorenurednik na Biltenot voMinisterstvoto zafinansii.

1 Angl. Enhanced Structural Adjustment Facility (ESAF) = Olesnuvawe za zajaknato strukturno prisposobuvawe.

2 Kombinacija na dva aran`mani: Poverty Reduction and Growth Facility (PRGF), odnosno Olesnuvawe zanamaluvawe na siroma{tijata i pottiknuvawe na rastot i Extended Fund Facility (EFF), odnosno Pro{ireno

olesnuvawe od Fondot.


MAKROEKONOMSKATA RAMKAVO REDIZAJNIRANATA PROGRAMAPODDR@ANA OD MMF

So siot rizik da dobie zabele{ki od strana na Misijata na MMFdeka nastapuva so neseriozen optimizam, makedonskiot tim vo tekot

na razgovorite go slede{e mototo deka vojnata nema da prestane,pred da prestanat mislite za nea

AleksandarSTOJKOV

1 3 4 / 1 3 5

M A K R O E K O N O M I J A

REALEN SEKTOR

U{te pred da se pristapi kon redizajnirawe naprogramata vo sorabotka so Misijata na MMF, "ra-zuznava~kata# slu`ba na ugledniot britanski nedel-nik Ekonomist (The Economist Intelligence Unit) ja obe-lodeni svojata procenka deka vo tekot na ovaa godinamakedonskata ekonomija ne }e moè da ostvari rea-len porast na BDP povisok od 2-2,5%. So ogled natoa {to borbenite dejstvija bea s¢ u{te vo po~etna-ta faza, proekcijata be{e oceneta kako mo{ne pes-imisti~ka i niska vo sporedba so oficijalnite pro-cenki (4%). Me|utoa, nepovolniot razvoj na nastan-ite na terenot ednostavno gi deplasira{e argumen-tite za povisok realen porast na BDP, topej}i go ioptimizmot i procentnite poeni.

Vo tekot na junskite razgovori so Misijata naMMF be{e napravena iscrpna analiza na site rele-vantni faktori koi vlijaat vrz ovogodi{niot skro-men porast na BDP (jaknewe na izvozot, implementa-cija na prioritetnite investicioni proekti finan-sirani od prihodite od proda`ba na "Makedonski te-lekomunikacii#, zakrepnuvawe na doverbata kaj in-vestitorite i sl.). Pritoa, be{e oceneto deka zasi-leniot ekonomski rast vo vtorata polovina od 2001godina }e uspee da go kompenzira ona {to e zagubenoso lo{iot start na godinata i vlo{uvaweto na poli-ti~ko-bezbednosnata situacija i deka realniot po-

rast na BDP }e iznesuva 2,5%. Imaj}i go predvidkrevkoto primirje po potpi{uvaweto na Ramkovni-ot dogovor me|u relevantnite politi~ki partii, na-vistina bi sakale da se ostvari oficijalnata proek-cija i konspirativnosta na londonski "Ekonomist#!

Inaku, inflacijata merena preku tro{ocite naìvot se o~ekuva da bide povisoka vo odnos na prvi~-nite proekcii (namesto 2,2%, sega 4%). Me|utoa,vredno e da se odbeleì deka nekoi doma{ni eksper-ti ve}e izrazuvaat someì vo oficijalnite proek-cii, smetaj}i deka golema e verojatnosta noviot po-rast na inflacijata vo tekot na 2001 godina da bide5,5 - 6%, dodeka pak, prose~niot porast okolu 8%.

FISKALEN SEKTOR

I pokraj predviduvawata za intenzivirawe na eko-nomskata aktivnost vo vtorata polovina (osobeno

~etvrtiot kvartal) od godinata, fiskalnite indika-tori za 2001 godina ne moàt da se oslobodat od te{-koto breme {to go nametna vlo{enata bezbednosnasostojba. Iako procenkite se deka krizata }e ja do~e-ka svojata sre}na razvrska najdocna do sredinata naavgust, jasno e deka centralniot buxet }e bide pod si-len pritisok do krajot na godinata (visok stepen namobilizacija na rezervniot sostav na bezbednosnitesili, zgriùvawe na raselenite lica itn.).

Spored revidiranite fiskalni proekcii, priho-dite na centralniot buxet za 2001 godina }e iznesu-vaat 54.790 milioni denari (spored metodologijatana MMF, odnosno Statistikata na vladinite finan-sii), {to e za 2,3% pove}e od inicijalno proektira-noto nivo.

Vredno e da se naglasi deka zgolemuvaweto na pri-hodite vo uslovi na vlo{ena bezbednosna sostojba nee rezultat na pregolemiot optimizam vo proekciite.Imeno, pove}eto buxetski (poto~no, dano~ni) priho-di ja delat sudbinata na nominalniot BDP, ili nego-vite komponenti, vo zavisnost od stepenot na kore-lacija.3 Osnovnata pri~ina poradi koja se predvidu-va zgolemen priliv na sredstva vo Buxetot e privre-meno vovedeniot danok na finansiski transakcii,4

koj zaradi visokiot buxetski deficit utvrden vo os-novnoto scenario (8,1% od BDP), mora{e da se vove-de kako privremena merka. Izvesen porast e predvi-den i kaj nedano~nite prihodi, koi vo 2001 godina seproektirani vo visina od 3.808 milioni denari, iliza 501 milioni denari pove}e.

Istovremeno, vkupnite buxetski rashodi se proek-tirani na 70.640 milioni denari, {to pretstavuvazgolemuvawe od 27,7% vo odnos na proekcijata vo Bu-xetot, donesen na po~etokot na godinata. Vredno e dase odbeleì deka redovnite rashodi za finansirawena funkciite na dràvata i otplatata na obvrskitese re~isi nepromeneti vo odnos na redovniot buxet.Ottamu, porastot na rashodite isklu~ivo se dolìna: 1/ dopolnitelnite tro{oci za nacionalna bez-bednost (13.140 milioni denari ili 18,6% od vkupni-te rashodi); 2/ inkorporiraweto na prioritetniteinvesticioni proekti finansirani od prihodite odprivatizacija na "Makedonski telekomunikacii" i3/ zgolemenite rashodi na ime socijalni transferi.

CENTRALEN BUXET Buxet Rebalans

2001 2001

Vkupni prihodi 53.579 54.790

Dano~ni prihodi 49.728 50.484Nedano~ni prihodi 3.307 3.808Kapitalni prihodi 100 83Stranski donacii 444 415

Vkupni rashodi 55.326 70.640

Tekovni tro{oci 48.607 46.079Kapitalni tro{oci 6.629 11.421Tro{oci povrzani so krizata 0 13.140

Deficit -1.657 -15.850

3 Taka na primer, poosetno namaluvawe e predvideno kaj personalniot danok na dohod, koe iznesuva 598 milionidenari, akcizite - 994 milioni denari, uvoznite dava~ki koi se procenuva deka }e bidat poniski za 95 milionidenari itn.

4 Od novovovedeniot danok na finansiski transakcii se o~ekuvaat prihodi vo iznos od 2.297 milioni denari.

Poradi negativnite efekti od silnata fiskalna ekspanzija,koja bi sozdavala golemi problemi vo vodeweto na monetarnatapolitika, odrùvaweto na cenovnata stabilnost i devizniotkurs, posebno vo uslovi na vlo{uvawe na platno-bilansnatasostojba, prezemeni se merki za zajaknuvawe na prihodite ibuxetskiot deficit e pozicioniran na 6,5% od ocenetiot BDP


Poradi negativnite efekti od silnata fiskalnaekspanzija, koja bi sozdavala golemi problemi vo vo-deweto na monetarnata politika, odrùvaweto nacenovnata stabilnost i devizniot kurs, posebno vouslovi na vlo{uvawe na platno-bilansnata sostojba,prezemeni se merki za zajaknuvawe na prihodite ibuxetskiot deficit e pozicioniran na 6,5% od oce-netiot BDP. Toj }e bide finansiran, glavno, prekupovlekuvawe na depozitite od centralnata banka,koi vo prethodniot period bea na mo{ne visoko ni-vo.

So ogled na relativno visokiot buxetski deficit,vo revidiranata fiskalna proekcija za 2001 godinabea `rtvuvani inicijalno predvidenite sredstva zanamaluvawe na siroma{tijata vo iznos od 4.710 mil-ioni denari. Me|utoa, i pokraj toa, reformskite na-pori na Vladata na Republika Makedonija prodolù-vaat, a obvrskite vo zemjata i kon stranstvo redovnose reguliraat.

MONETAREN SEKTOR

Centralnata banka i vo tekot na 2001 godina }eprodolì so primenata na monetarnata strategija natargetirawe na devizniot kurs na denarot vo odnosna germanskata marka kako instrument za ostvaruva-we na krajnata cel - cenovna stabilnost. Poradi eks-panzivniot karakter na fiskalnata politika i na-malenata doverba vo doma{nata valuta, redefinira-weto na monetarnata programa vo sorabotka so eks-pertite na MMF indicira{e ote`nato vodewe namonetarnata politika vo 2001 godina.

Taka, na krajot na ovaa godina, naj{iroko defini-raniot monetaren agregat (M3) e proektiran na nivood 45.675 milioni denari, {to bi pretstavuvalo na-maluvawe od 10,2% vo odnos na krajot na minatata go-dina.

Padot bi bil zna~itelno pogolem, dokolku u~es-tvoto na neto doma{nata aktiva na bankarskiot sis-tem vo namaluvaweto na pari~nata masa (M3) od 21,4procentni poeni, ne be{e vo dobar del (11,2 procent-ni poeni) neutraliziran preku porastot na neto de-viznata aktiva. Taka, spored monetarnata programa,na 31.12.2001 godina neto doma{nata aktiva }e imanegativen predznak i }e iznesuva 13.882 milioni de-nari. Vakvata sostojba e rezultat na zna~itelno zgo-lemeniot iznos na depoziti na dràvata, so {to sezgolemeni neto obvrskite na NBRM kon dràvata.Nabquduvano spored kvartalnata dinamika, vo prvi-ot kvartal od godinata e registriran visok ednokra-ten efekt na zgolemuvawe na depozitite na dràva-ta, povrzan so privatizacijata na "Makedonski tele-komunikacii#, koj vo slednite kvartali e prosledenso mo{ne intenzivno povlekuvawe na depozitite nadràvata zaradi finansirawe na visokiot buxetskideficit. So ogled na izrazito ekspanzivniot karak-ter na fiskalnata politika, kreditite kon privat-niot sektor namesto originalno proektiraniot po-

rast od 16,5% }e zabeleàt poskromno zgolemuvaweod 4,5%.

Neto deviznata aktiva na bankarskiot sistem, de-finirana kako razlika me|u deviznite sredstva i de-viznite obvrski na NBRM i depozitnite banki, nakrajot na 2001 godina e proektirana na nivo od 59.557milioni denari, so {to nejzinoto u~estvo vo poras-tot na monetarniot agregat (M3) na krajot na 2001 go-dina bi iznesuvalo 11,2 procentni poeni. Zgolemuva-weto se dolì, glavno, na porastot na neto devizna-ta aktiva na centralnata banka vo iznos od 9.485 mi-lioni denari, {to, pak, e rezultat na viskoiot netootkup na devizi na devizniot pazar. Porastot bi bildaleku povisok, dokolku ne postoe{e potreba od in-tervencii za odrùvawe na devizniot kurs na dena-rot, osobeno vo vtoriot kvartal od godinata, no i zafinansirawe na platno-bilansniot deficit.

NADVORE[EN SEKTOR

Kolku neblagodarna i te{ka zada~a e ekonomskotopredviduvawe, lesno moè da se sogleda od proekci-jata na platniot bilans na Republika Makedonija za2001 godina. Ako vo pesimisti~koto scenario na Na-cionalnata strategija za ekonomski razvoj na Repub-lika Makedonija za 2001 godina be{e proektiran de-ficit na tekovnata smetka na platniot bilans od

1,5% od ocenetiot BDP, originalnite proekcii voProgramata poddràna od MMF bea deka deficitot}e bide zna~itelno povisok (9,1% od BDP). Da bideironijata pogolema, revidiraweto na makroekonom-skata ramka vo juni godinava upatuva na prodlabo~u-vawe na deficitot na tekovnata smetka pri {to is-tiot e proektiran na 16,5% od ocenetiot BDP (is-klu~uvaj}i gi oficijalnite transferi).

MONETAREN PREGLED 2000 2001 U~estvo vo (vo milioni denari) porastot na

M32001/2000

Neto devizna aktiva 53.851 59.557 11,2

NBRM 42.245 51.730 18,7Depozitni banki 11.606 7.827 -7,4

Neto doma{na aktiva -3.011 -13.882 -21,4

Doma{ni krediti 30.722 19.195 -22,8Dràva -4.977 -18.166 -25,9Privaten sektor 35.749 37.361 3,2

Ostanati stavki, neto -33.783 -33.077 1,4Pari~na masa (M3) 50.840 45.675 -10,2

Poradi premnogu studeniot mir i neizvesnata razvrska nabezbednosnata sostojba, nedovolno re{itelnite ekonomisti

imaat silno pret~uvstvo, a onie pohrabrite se sigurni deka }emora povtorno da se revidira celokupnata makroekonomska

ramka

1 3 6 / 1 3 7

M A K R O E K O N O M I J A

Nepovolnata pozicija na tekovnata smetka vo 2001godina, spored redizajniranite proekcii, glavno, }ese dolì na namaluvaweto na privatnite transferiod stranstvo, koi na neto osnova }e bidat poniski za44,8% vo odnos na nivoto od 2000 godina.5 Iako, izvo-zot na stoki }e bide silno pogoden od krizata (osobe-no vo vtoriot kvartal od godinata), zgolemeniotpristap kon pove}eto evropski pazari, {to go ovoz-

moùva Dogovorot za stabilizacija i asocijacija soEU, se o~ekuva vo dobar del da go neutralizira nega-tivnoto vlijanie, pri {to istiot bi zabeleàl padod samo 3% vo odnos na minatata godina. Me|utoa, soogled na eskalacijata na voenite sudiri vo juli i pr-vata polovina od avgust, ne e daleku od vistinata de-ka izvozot najverojatno }e pretrpi mnogu poteòkudar od prvi~no anticipiraniot.

So isklu~ok na prviot kvartal od 2001 godina kogasaldoto na kapitalnata smetka i platniot bilans epozitivno kako rezultat na visokiot neprogramiranpriliv na stranski direktni investicii povrzan soprivatizacijata na "Makedonski telekomunikacii#,vo ostanatite kvartali od godinata registriraniotplatno-bilansen deficit }e se finansira, glavno,preku koristewe na deviznite rezervi. So ogled natoa {to nivoto na devizni rezervi e izvonredno va-èn faktor za stabilnosta na devizniot kurs i osvo-juvaweto na doverbata na investitorite, tie i nata-mu ostanuvaat klu~en target vo programata poddrà-na od MMF. Taka, na krajot na 2001 godina se predvi-duva bruto deviznite rezervi da iznesuvaat 793 mili-

oni dolari, dostignuvaj}i ekvivalent na trimese~napokrienost na proektiraniot uvoz na stoki i nefak-torski uslugi za 2002 godina. Rezidualniot finan-siski jaz od 65 milioni dolari se o~ekuva da bidepokrien preku donatorska konferencija, koja }e bi-de organizirana po postignatiot politi~ki dogovorme|u relevantnite partii vo dràvata.

RIZICI

Poradi premnogu studeniot mir i neizvesnata raz-vrska na bezbednosnata sostojba, nedovolno re{itel-nite ekonomisti imaat silno pret~uvstvo, a onie po-hrabrite se sigurni deka }e mora povtorno da se re-vidira celokupnata makroekonomska ramka. Vsu{-nost, pra{aweto ne e dali }e ima u{te edno redizaj-nirawe, tuku koga. Neodamna, visoki pretstavnicina me|unarodnite finansiski institucii najavijadeka poradi nemo`nosta da bidat ispolneti odrede-ni uslovi, dovedeno e vo pra{awe povlekuvaweto nao~ekuvanite tran{i, odnosno zaemi od stranstvo(PSAL, FESAL II). Isto taka, za volja na vistinata,me|unarodnata zaednica vospostavi premnogu visokakorelacija me|u donaciite od stranstvo i ustavnitepromeni vo zemjata, taka {to najverojatno, rezi-dualniot finansiski jaz vo platniot bilans }e bidezna~itelno povisok vo odnos na prvi~no anticipi-raniot. Buxetskiot deficit vo najgolem del }e bidefinansiran preku povlekuvawe na depozitite na dr-àvata od bankarskiot sistem, {to nepovolno }e seodrazi vrz porastot na kreditite nameneti za pri-vatniot sektor. Sosema o~ekuvano, Narodnata banka}e bide stavena pred u{te eden teòk ispit za odbra-na na stabilnosta na cenite i devizniot kurs na de-narot vo odnos na germanskata marka. Do krajot na2001 godina, poradi aktuelnata bezbednosna sostojba,mo`no e da ne bidat izvr{eni vo celost planiraniteprioritetni investicioni proekti finansirani odprihodite od proda`bata na Telekom. So ogled natoa {to proektiraniot ekonomski rast od 2,5% vogolema mera se temele{e na pozitivnite multipli-kativni efekti od ovie proekti, cinicite ve}e seoglasija deka brojkata e taa, samo treba da £ se doda-de negativen predznak.

Po s¢ izgleda, kako i mnogu pati dosega, RepublikaMakedonija }e mora sama da gi prebrodi Scila iHaribda. Trgnuvaj}i od narodnata pogovorka, kojaveli: "Ako saka{ da vidi{ kolku vredi eden ~ovek,pogledni go "tovarot# {to toj go nosi#, uvereni smedeka Makedonija ima sili da se spravi so novoto pre-mreìe i da se vklu~i vo evropskite integracioniprocesi.

PLATEN BILANS 2000 2001(vo milioni SAD dolari)Tekovna smetka -112,9 -503,8

Trgovski bilans (fob) -556,1 -603,3Izvoz 1.319,1 1.278,8Uvoz 1.875,2 1.882,1

Nefaktorski uslugi, neto -59,9 -92,1Dohod, neto -48,9 -87,2Transferi, neto 552,0 278,8

Kapitalna smetkaPovlekuvawa 118,6 188,9Otplati 122,2 124,5Direktni/portfolio investicii 167,1 419,6Pozicija na komercijalnite banki, neto -49,7 56,2

Gre{ki i propusti/kratkoro~en kapital 189,7 -,19,1Vkupno saldo 190,9 17,3Finansirawe -190,9 -17,3

Neto devizna aktiva -236,8 -86,4Promena vo dospeanite neplateni obvrski 27,9 4,1Reprogramirawe 18,0 0,0Finansiski jaz 0,0 65,0

5 Stanuva zbor, glavno, za transferite na makedonskite rabotnici vraboteni vo stranstvo.

MALOTO STOPANSTVO VO PAZARNITE EKONOMII

Razvojot na malite i srednite pretprijatija pret-stavuva zna~aen faktor za vkupniot razvoj, osobenoza rasteòt na bruto doma{niot proizvod i na vra-botenosta. Nivnoto zna~ewe e osobeno golemo zazemjite vo tranzicija, a so toa i za Republika Make-donija. Na ova upatuva iskustvoto na razvienite pa-zarno orientirani zemji i na naprednite zemji votranzicija, kako i istraùvawata svrzani so razvo-jot vo naredniot srednoro~en i dolgoro~en razvoj naRepublika Makedonija. Ovie sogleduvawa upatuvaatna zaklu~ok deka tie pretstavuvaat dinamizira~ki ipropulziven faktor na razvojot.

Malite i srednite pretprijatija pretstavuvaatpogodna organizaciona forma vo procesot na priva-tizacijata; potoa za poefikasno koristewe na raspo-loìvite resursi; za zgolemuvawe na vrabotenosta;za prifa}awe, voveduvawe i primena na sovremeni

tehni~ko-tehnolo{ki procesi; za obezbedu-vawe na pogolema snabdenost na

doma{niot pazar, koristej}i giglavno doma{nite resursi; pri-donesuvaat za supstitucija nastoki i proizvodi od sopstveno

proizvodstvo; se organi-zira malo seris-ko proizvodst-vo, koe e po-fleksibilnona promeni-te na paza-rot; po-lesno gopodnesu-vaat de-lovniot

rizik, poradi maliot obem na kapital; pridonesu-vaat za promovirawe na novi konkurentni proizvo-di; za efektuirawe na znaeweto i menaxerskite spo-sobnosti na poedinci; proizveduvaat za potrebite nagolemite pretprijatija, kako nivni kooperanti isubkontraktori ("~ador strategija#).

Imaj}i gi predvid prednostite na maloto stopan-stvo, vo razvienite pazarni ekonomii toa pretstavu-va najzastapena forma vo proizvodstvenata struktu-ra. Vo SAD i Japonija ovie pretprijatija vo uslovina postoewe na industriski koncerni i golemi kom-panii u~estvuvaat so nad 1/2 vo formiraweto na na-cionalniot dohod na stopanstvoto i so 50-65% vovkupnata vrabotenost. Zna~eweto na maloto stopan-stvo vo zemjite od EU e u{te poizrazeno. Imeno, voEU vo 2000 godina duri 99,8% od pretprijatijata,66% od vrabotenite i 65% od obrtot na kapitalototpa|a na malite i sredni pretprijatija.

MALITE I SREDNI PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Tranzicijata na makedonskata ekonomijakon sovremeno pazarno stopanstvo se man-ifestira so sopstveni~ko, proizvodstvenoi organizaciono prestruktuirawe na sto-panskite subjekti. Ova se ostvaruva so pri-vatizacijata i reorganizacijata na golemi-te predimenzionirani nerentabilni fir-mi vo pomali fleksibilni i pro-duktivni stopanski subjekti iso formirawe na novi maliprivatni subjekti, so {to ma-loto stopanstvo stana domi-nantna forma na ekonomskataaktivnost.



MALITE I SREDNITEPRETPRIJATIJA - DVIGATELINA RAZVOJOT I VRABOTENOSTA

DoneVLA[KI

BorisBLA@EVSKI

Vo pretstojniot period }e se sozdavaat uslovi za pointenzivenrazvoj na malite i srednite pretprijatija, so {to }e se obezbedi so

brojnosta, raznovidnosta, diverzificiranosta i efikasnosta, tieda stanat klu~en element za jaknewe na nacionalnata ekonomija i

razvojot

1 3 8 / 1 3 9

M A L I I S R E D N I P R E T P R I J A T I J A

Za pogolema zastapenost na malite i sredni pret-prijatija vo proizvodstvenata struktura na ekonomi-jata i za niven kontinuiran raste`, se prezemaatnormativni i institucionalni re{enija i se vodiaktivna stimulativna razvojna i makroekonomskapolitika. Pri toa, re{enijata i merkite za poddr{-ka se integriraat na tri nivoa: strategisko nivo, in-stitucionalno nivo i nivo na stopanski subjekti ipretpriema~i.

So re{enijata se poednostavuva postapkata za reg-istrirawe na pretprijatija, se obezbeduva konsul-tantska i edukativna pomo{, finansiska poddr{ka,pred s¢, so naso~uvawe na kvalitetni i evtini sred-stva za poddr{ka na investicionite inicijativi, seformiraat specijalni institucii i slu`bi koi segriàt za razvojot na malite i sredni pretprijatijai sl.

Formite na organiziranost na maloto stopanstvose determinirani od pove}e faktori, a pred s¢, odnivoto na stopanskiot razvoj, sozdadeniot povolenambient za pretpriemni{tvo i konkurencija, kako iod podgotvenosta na menaxerskite timovi za pogole-ma primena na inovaciite i promenite.

Efikasen oblik na organizirawe na maloto sto-panstvo se industriskite zoni, kade vrz prethodnoizgradena infrastruktura na edno mesto se organi-zira raboteweto na srodni dejnosti.

Drug oblik na organizirawe se inkubatorskitecentri, odnosno tehnolo{kite i nau~ni parkovi, po-toa delovnite inkubatori. Istovremeno, ovaa aktiv-nost moè da bide organizirana od golemite pretpri-jatija, vo prethodno poso~enata "~ador strategija#.

Osnovni oblici na finansiskite institucii zapoddr{ka na razvojot na maloto stopanstvo se: fon-dovite za razvoj na maloto stopanstvo; specijalizi-rani banki za razvoj na maloto stopanstvo, specijal-izirani institucii za odobruvawe zaemi, krediti isl., fondovi za rizi~en kapital i fran{izing i li-zing sistem.

Vo Republika Makedonija vakvata organiziranostna institucionalno i drugo nivo s¢ u{te e nedovol-na, ili pak, e vo svojot za~etok. Imeno, re~isi nemaposebni formi na organizirawe na maloto stopanst-vo. Industriskite zoni so potrebnata bazi~na i in-stitucionalna infrastruktura se nedovolno zasta-

peni, odnosno oformeni, ne postoi dolgoro~no orga-nizirana sorabotka me|u malite i golemite pretpri-jatija, vo za~etok e formiraweto na inkubatorskicentri, kako i fran{izing sistemot.

Zna~ajna uloga vo razvojot na maloto stopanstvo voRepublika Makedonija, pred s¢, od informativen,edukativen i kordinativen karakter, kako i vo dava-we odredena finansiska poddr{ka ima Nacionalna-ta agencija za razvoj na malite i sredni pretprijati-ja "NEPA# so pove}e regionalni centri, kako i dru-gi institucionalni edinici od zemjata i stranstvo(Makedonski deloven centar, Agencija za razvoj napretprijatijata, Deloven centar "Mo`nosti#, Ger-mansko dru{tvo za investicii i razvoj (DEG), Fon-dacija "Mozaik#, komorski edinici i drugo).

Pokraj normativna i institucionalna, za razvojotna malite i sredni pretprijatija Vladata pravi na-pori da se obezbedi i finansiska poddr{ka, kako idrugi merki na ekonomskata politika.

Vo dano~niot sistem i politika ne e daden posebentretman na maloto stopanstvo. Me|utoa, imaj}i pred-vid deka nad 98% od subjektite vo zemjata ve}e imaattretman na mali i sredni, dano~nite pogodnosti(reinvestirawe na dobivka, zabrzana amortizacija,vloùvawe vo stopanski nedovolno razvienite pod-ra~ja, stranski vloùvawa i sl.) vo osnova gi koris-tat pove}eto subjekti. Isto taka, Republika Makedo-nija ima najniska stapka na odano~uvawe na dobivka-ta (15%), a so novite re{enija namalen e i personal-niot danok, {to, isto taka, e zna~aen stimul za sub-jektite od maloto stopanstvo.

Finansiskata poddr{ka, pokraj preku NEPA, seostvaruva i preku Makedonskata banka za poddr{kana razvojot, a se naso~uvaat i povolni krediti dobi-eni od stranstvo. Makedonskata banka za poddr{kana razvojot, pokraj sredstvata za poddr{ka na proiz-vodstvoto, go kreditira izvozot, a po potreba davagarancii za rizikot po osnov na izvoz.

STRANSKI KREDITNI LINII ZA PODDR[KA

Vo izminatiot period se obezbedeni i naso~enipove}e kreditni linii od stranstvo za poddr{ka namalite i sredni pretprijatija, kako i za maliot biz-nis vo zemjata. Ovie kreditni linii se obezbedeni ododdelni banki i me|unarodni finansiski institu-cii, stranski vladi i drugi osnovi.

Vkupniot iznos na ovie kreditni linii, zaklu~noso 2000 godina, iznesuva 211 milioni germanski mar-ki. Od ovie sredstva, krajnite korisnici od oblastana maloto i sredno stopanstvo iskoristile okolu

Osnovni oblici na finansiskite institucii za poddr{ka narazvojot na maloto stopanstvo se: fondovite za razvoj namaloto stopanstvo; specijalizirani banki za razvoj na malotostopanstvo, specijalizirani institucii za odobruvawe zaemi,krediti i sl., fondovi za rizi~en kapital i fran{izing ilizing sistem


150 milioni germanski marki. So ovie sredstva sefinansirani 1.654 proekti od pove}e stopanski dej-nosti, ~ii nositeli se subjekti na maloto i srednostopanstvo.

Vkupnite vloèni sredstva od site kreditni li-nii se naso~eni, pred s¢, za poddr{ka na proizvod-stvoto vo: prehranbenata industrija (28%), tekstil-nata industrija (9,7%), sto~arstvoto (9,4%), drvnataindustrija (9%), metalo-prerabotuva~kata industri-ja (4,1%) itn.

Spored strukturata na vkupnite vloùvawa po op-{tini najgolemi se vloùvawata vo Skopje (33,7%),Ohrid (6,8%), Kumanovo (6,2%), Strumica (5%), Bi-tola (5%), Prilep (4,3%) itn.

Analizite pokaùvaat deka i pokraj projaveniotinteres za koristewe na kreditni sredstva, stepenotna iskoristenosta na ovie sredstva se ostvaruva sozabavena dinamika. Za ova pridonesuva dolgata pro-cedura na ocenka na kreditnite barawa, nedovolnokvalitetnite investicioni proekti, nesoodvetniotbonitet na investitorite, na~inot na obezbeduvawei dokaùvawe na sopstvenoto u~estvo pri zatvorawe-to na finansiskata konstrukcija, problemi so osigu-ruvawe na kreditite, nedovolnata informiranost napretpriema~ite, izmeni na tehnolo{kata postapkavo faza na odobruvawe na investiciite i sl.

Realizacijata na kreditnite linii nameneti zarazvoj na malite i sredni pretprijatija, Minister-stvoto za finansii postojano ja sledi i prezema, od-nosno £ predlaga na Vladata na Republika Makedoni-ja merki za pogolemo i poracionalno iskoristuvawena raspoloìvite sredstva, kako i za sklu~uvawe nadogovori za novi kreditni linii. Istovremeno, zapogolemo koristewe na ovie krediti, kako i za pod-dr{ka na razvojot na ovie stopanski subjekti, prog-ramirani aktivnosti se ostvaruvaat i vo nadle`niteministerstva, a osobeno vo Ministerstvoto za eko-nomija.

OSTVARUVAWE I SOSTOJBI

Kako rezultat na sozdadenite povolni sistemski idrugi re{enija, vo izminatiot period za nekolku pa-ti e zgolemen brojot na delovnite subjekti vo Repub-lika Makedonija. Spored statisti~kite pokazateliza 2000 godina, brojot na delovnite subjekti dostignanivo od 127 iljadi. Vo ovie ramki nad 98% se mali isredni pretprijatija od koi okolu 90% otpa|aat naprivatnite firmi. Spored podatocite na Zavodot zaplaten promet vo 2000 godina malite i sredni pret-prijatija u~estvuvaat so 62% vo vrabotenosta, 59%vo vkupniot prihod, 45% vo dobivkata itn. Vakviot

broj, odnosno raste` na ovie subjekti proizleguva odprocesot na privatizacija i od liberalniot odnos zapo~nuvawe so novi privatni biznisi.

Od vkupniot broj na delovni subjekti vo zemjatanad edna polovina se vo trgovijata, a potoa vo indus-trijata i vo drugite stopanski dejnosti.

Zgolemeniot broj na mali i sredni pretprijatijapridonesuva za raste` na bruto doma{niot proiz-vod, pozitivni promeni vo proizvodstvenata struk-tura, soglasno barawata na stranskite partneri i zasopirawe na trendot na opa|awe i sozdavawe na uslo-vi za blag porast na vrabotenite i sl.

Sogleduvawata pokaùvaat deka malite i srednipretprijatija imaat zna~aen pridones za ublaùvawena intenzitetot na namaluvawe na BDP, koj be{eprisuten zaklu~no so 1995 godina i vospostavuvawena trend na raste` na proizvodstvoto vo periodot od1996 do 2000 godina.

So razvojot na malite i sredni pretprijatija sesozdadeni uslovi za promeni vo proizvodstvenatastruktura, soglasno so me|unarodnite standardi {topretstavuva imperativ za raste` na BDP i za pros-peritet na nacionalnata ekonomija. Imeno, vo izmi-natiot period e otvoren proces na neophodnite pro-meni vo strukturata na proizvodstvoto. Vo ovie ram-ki vo osnovnata struktura na ekonomijata e soprenopove}egodi{noto namaluvawe na u~estvoto na indus-trijata i se sozdadeni uslovi za raste` na u~estvotona ovaa stopanska dejnost vo vkupniot BDP. Pri ovase zabeleùva deka se prisutni tendencii na se' po-golema zastapenost na proizvodstvoto od prerabotu-va~kiot del na industrijata i na proizvodi so povi-soki fazi na prerabotuva~kiot del na industrijata ina proizvodi koi poseduvaat ISO standardi i sl.

Ovie promeni vo strukturata na industrijata pri-donesuvaat za raste` na devizniot priliv od izvozoti na dohodot vo ekonomijata.

Promeni se prisutni i vo tercijalniot sektor {topridonesuva za podobruvawe na strukturata na eko-nomijata vo nasoka na pogolemo iskoristuvawe na re-sursite {to stojat vo ovoj del na stopanskata aktiv-nost.

Sogleduvawata pokaùvaat deka so razvojot na ma-lite i sredni pretprijatija se sozdadeni uslovi da sesopre pove}egodi{noto namaluvawe na vrabotenostai po~nuvaj}i od 1998 godina da otpo~ne trend na blagporast. Ovie tendencii se ostvaruvaat vo uslovi nazgolemen broj na rabotnici koi se proglasuvaat zatehnolo{ki vi{ok, pred s¢, vo golemite firmi, ot-pu{tawe na rabotnicite od rabota poradi napu{ta-we na proizvodstvoto ili likvidacija na firmite isli~no.

1 4 0 / 1 4 1

M A L I I S R E D N I P R E T P R I J A T I J A

So razvojot na malite i sredni pretprijatija, od-nosno so investicionata aktivnost {to se ostvaruvavo ovoj sektor vo Republika Makedonija se pridoneseza sopirawe na petnaesetgodi{noto namaluvawe nainvesticiite, pri {to od 1996 godina e vospostaventrend na raste`. Rasteòt na investiciite se ostva-ruva so angaìrawe na sopstveni sredstva i povolnibankarski krediti od pove}e stranski banki i insti-tucii.

RAZVOJ NA MALI I SREDNIPRETPRIJATIJA VO PRETSTOJNIOT PERIOD

Vladata na Republika Makedonija, imaj}i go pred-vid zna~eweto na malite i sredni pretprijatija zavkupniot razvoj na zemjata i za nadminuvaweto naprisutnite nepovolni sostojbi i problemi, vo razvo-jnite dokumenti i idni aktivnosti, naglaseno mestodava na nivniot zabrzan razvoj.

Vo funkcija na ova }e se zabrza i zaokruì norma-tivnata ramka so koja naglaseno mesto }e se dade nanatamo{noto poednostavuvawe i zabrzuvawe na pos-tapkata za nivna registracija i otpo~nuvawe so rab-ota. Imeno, prisutnite barieri i slabosti vo proce-sot na registriraweto i otpo~nuvaweto so biznisot(dobivawe urbanisti~ka dozvola, upotrebna dozvola,skapite i dolgi proceduri za registrirawe za vr{e-we dejnost, osobeno od aspekt na brojnata dokumenta-cija, neefikasnata i ~esto pati birokratizirana ad-ministracija, neefikasniot sudski sistem), ja na-metnuvaat potrebata od brzi promeni na oddelni sis-temski i institucionalni re{enija vo nasoka na na-tamo{no poednostavuvawe na procedurite, kako ivospostavuvawe na "edno{alterski sistem#. So ova,pokraj drugoto, zna~ajno }e se zgolemi motiviranos-ta za vlez na stranski investicii vo ovaa sfera.

Isto taka, e predvideno da se sozdade baza na poda-toci za malite i sredni pretprijatija; inicirawe ipoddr{ka na pretpriemni{tvoto, kako osnova vorazvojot na maloto stopanstvo; poddr{ka na formi-te na sorabotka me|u maloto i golemoto stopanstvo;poddr{ka na sorabotkata so finansiskite institu-cii vo zemjata i vo stranstvo; obezbeduvawe obuka namalostopanstvenicite, pred s¢, vo oblasta na strate-

giskiot, proizvodstven, finansiski i smetkovod-stven menaxment; organizacijata na rabota, primenana svetskite standardi za kvalitet, podgotvuvawe nadelovnite planovi; potoa, povrzuvawe na biznisme-nite so doma{ni i stranski partneri zaradi zaed-ni~ki vloùvawa; povrzuvawe na malostopanstveni-cite so istraùva~ki centri vo zemjata i stranstvo;sozdavawe uslovi za formirawe na delovni inkuba-tori, centri i tehnolo{ki parkovi i dr.

Za poddr{ka na malite i sredni pretprijatija }e sesozdadat institucionalni formi i }e se izgraduvapovolen ambient za razvoj na pretpriemni{tvoto ipretpriema~kata angaìranost kako pravo na samo-izbor za sopstveno ekonomsko samovrabotuvawe. Ova}e se ostvaruva so sozdavawe na uslovi za realizacijana pretpriema~kite idei, otstranuvawe na pre~kitei ograni~uvawata za rabota na malite i sredni pret-prijatija, ovozmoùvawe slobodna konkurencija somerkite na razvojnata i tekovnata politika.

]e se oformuva i afirmira sistem na vrednuvawe(so negovite segmenti, institucionalen, sociolo{-ki, psiholo{ki, edukativen, kulturolo{ki, medium-ski itn.), {to }e vr{i interaktivno vlijanie vrzpretpriemni{tvoto i negovoto motivirawe vo for-miraweto na mali i sredni pretprijatija vo site do-meni koi pazarot toa go bara.

Institucionalnata poddr{ka na malite i srednipretprijatija se predviduva da se ostvaruva prekuorganizaciono, kadrovsko i finansisko jaknewe na"NEPA#; vospostavuvawe na t.n. "biznis povrzuva-wa# (business networks), koi obedinuvaat celi grupi namali i sredni pretprijatija so komplementarni pro-izvodni programi, zaradi nivno osposobuvawe za us-pe{na konkurencija, polesno vospostavuvawe na sup-kontraktorski odnosi so golemite pretprijatija iopstanok na pazarot. Isto taka, }e se poddrùvagradbata na industriski zoni, tehnolo{ki i nau~niparkovi, delovni inkubatori i drugo.

Finansiskata poddr{ka }e se ostvaruva preku jak-newe na mestoto i ulogata na Bankata za poddr{ka narazvojot, ili formirawe na specijalizirana banka,sogleduvawe na mo`nosta i potrebata od osnovawefond za ovaa namena, ili pak fond za rizik, t.e. fondza po~etnici.

Vrz ovie osnovi vo naredniot period }e se sozdava-at uslovi za pointenziven razvoj na ovie pretprija-tija, so {to }e se obezbeduva so brojnosta, raznovid-nosta, diverzificiranosta i efikasnosta, tie dastanat klu~en element za jaknewe na nacionalnataekonomija i razvojot.

Edukativnata poddr{ka na malostopanstvenicitevo oblasta na menaxmentot, marketingot, delovnata

So razvojot na malite i sredni pretprijatija, odnosno soinvesticionata aktivnost {to se ostvaruva vo ovoj sektor voRepublika Makedonija se pridonese za sopirawe napetnaesetgodi{noto namaluvawe na investiciite, pri {to od1996 godina e vospostaven trend na raste`


strategija i sl. e bitna komponenta vo promocijatana razvojot na malite i sredni pretprijatija i mali-ot biznis.

Ovie pretprijatija }e se razvivaat vo site oblastikade {to organiziranosta na proizvodstvoto ili pa-zarot bara mali visokoproduktivni organizacionistrukturi, mo{ne brzo prisposoblivi na pazarnitepotrebi, a osobeno za snabduvawe so delovi i polu-fabrikati na golemite pretprijatija vrz supkon-traktivna osnova vo finalizacija na mali serii ispecifi~ni potrebi, a vo nekoi sektori tie }e pret-stavuvaat nose~ki faktor.

Svrzano so ova, Vladata }e izgotvi posebna strate-gija za malite i srednite pretprijatija vo koja vrzrealno utvrdeni celi, mehanizmi i instrumenti, aimaj}i gi predvid objektivnite i subjektivni fakto-ri i komparativni prednosti }e odbere sopstven patza razvoj na maloto stopanstvo. Isto taka, se predvi-duva da se donese poseben zakon za maloto stopanstvo,so koj vrz pazarna logika }e se utvrdat kriteriumi iprioriteti i }e se sozdavaat drugi povolni uslovi zarazvojot na ovie stopanski subjekti.

1. VOSPOSTAVENA PRAVNA RAMKA ZA ODVIVAWE NA REFORMIRAWETO NA PRESMETKOVNIOT SISTEM VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Osnovata na presmetkovniot sistem vo RepublikaMakedonija e postavena so Zakonot za smetkovod-stvoto (ÂSlu`ben vesnik na RM#, br.42/93, 48/93 i6/95), koj se primenuva od 1 januari 1994 godina. Ovojzakon, zemeno vo celina, be{e izgraden vrz sovreme-na teoretska osnova i pretstavuva{e soliden funda-ment za identifikuvawe na smetkovodstvenite kate-gorii, kako i seriozen ~ekor za pribliùvawe na na-{ata smetkovodstvena metodologija kon me|una-rodnite re{enija vo ovaa oblast. Zakonot seprimenuva{e na site stopanski i nestopans-ki subjekti, kako i fizi~ki lica, so sedi{tevo Republika Makedonija, koi vr{at dejnost,utvrdena so Zakonot za nacionalna klasifi-kacija na dejnostite.

Direktivite koi go so~inuvaat kodeksot naevropskoto pravo se vklu~eni vo ovojZakon.

Odredbite vo vrska so na~inot na vo-dewe na smetkovodstvoto pretstavuvaaposeben del vo Zakonot za smetkovod-stvoto. Imeno, vo nego be{e sodrà-no re{enie, spored koe, subjektot edolèn da vodi delovni evidenciivo soglasnost so odredbite na Zako-not za smetkovodstvo, prifatenatastandardna smetkovodstvena prakti-

ka i izgradenite smetkovodstveni standardi. Ottuka,jasno e deka smetkovodstvenata regulativa vo Repub-lika Makedonija, u{te so ovoj zakon ja ima{e pred-vid potrebata od izgradeni smetkovodstveni stan-dardi, kako zamena na regulativata i kako instru-ment za definirawe na poimite, principite, postu-latite, pravilata i metodolo{kite re{enija za vo-dewe na smetkovodstvoto.

So ovoj zakon, problematikata na procenuvawe napoziciite na smetkovodstvenite iskazi e tretiranana na~in, kako i vo me|unarodnite smetkovodstvenistandardi. Istoto se odnesuva i na pozna~ajnite pri-hodi i rashodi vo bilansot na uspehot.

Procenuvaweto se vr{i so primena na pra-vilata koi se utvrdeni so smetkovodstve-nata politika na subjektot, a vo soglas-nost so prifatenite smetkovodstveni na-~ela, standardi, principi i pozitivna

smetkovodstvena politika. Pritoa, beadefinirani osnovnite pretpostavki (pos-

tojanost, doslednost, evidencija napromenite vo momentot na nasta-nuvaweto) i na~elata za sostavu-vawe na smetkovodstvenite iska-zi (pretpazlivost, realizacija ineednakvi vrednosti - aparitet,poedine~no procenuvawe na imo-tot i obvrskite, povrzanost nabilansot vo vremeto, materijal-

no zna~ewe).Ministerstvoto za finansii,

po~nuvaj}i od 1996 godina, konti-nuirano sorabotuva{e vo vosposta-vuvaweto na kontakti za ostvaruva-we na tehni~ka pomo{ za realiza-

1 4 2 / 1 4 3

Irena Papazova erakovoditel naOddelenieto za

smetkovodstven sistem voSektorot za smetkovod-stven sistem i za siste-mot na platniot promet.Rodena e 1955 godina vo

Skopje, a diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1978 godina. Vo

Ministerstvoto zafinansii raboti od 1978godina. Vo tekot na svoe-

to dolgodi{no rabotnoiskustvo vo

Ministerstvoto zafinansii, aktivno

u~estvuvala vo real-izacijata na proektite od

oblasta na pres-metkovniot sistem, sis-

temot na revizija,dano~niot sistem, voimplementacijata na

reformata na platniotsistem od smetkovodstvenaspekt, vo promoviraweto

i implementacijata name|unarodnite

smetkovodstveni stan-dardi, me|unarodnite

revizorski standardi,Standardite za dràvna

revizija, kako i vo razvo-jot na smetkovodstvenatai revizorskata profesi-

ja. Irena Papazova e gen-eralen sekretar na

Komisijata na smetkovod-stveni standardi i

Komisijata za revizorskistandardi. Pretstavnik e

vo oddelni komisii odpove}e oblasti vo

ramkite naMinisterstvoto za

finansii i nadvor odnego.

Sledej}i gi iskustvata na zemjite koi minaa niz istiot proces,Republika Makedonija se opredeli procesot na reformirawe napresmetkovniot sistem da go izvede na na~in, na koj }e se obezbedimaksimalna usoglasenost so me|unarodnite smetkovodstvenistandardi i Direktivite na Evropskata unija

VOSPOSTAVUVAWE NAKOMPATIBILENPRESMETKOVEN SISTEM VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaatstavovite na Ministerstvoto za finansii

IrenaPAPAZOVA


cija na reformite na presmetkovniot sistem vo Re-publika Makedonija. Kontaktite koi se vospostavu-vaa so me|unarodnite institucii, zna~ea pottik zarazvoj na nau~nite priodi vo ovaa oblast i podignu-vawe na edukacijata na povisoko ramni{te so uvaù-vawe na iznesenite ukaùvawa od ekspertite na Ev-ropskata unija za izborot na smetkovodstvenite op-cii, koi se najpovolni za na{ata zemja i koi obezbe-duvaat usoglasenost so me|unarodnite kriteriumi istandardi.

Imaj}i gi predvid ukaùvawata, a sledej}i gi is-kustvata na zemjite koi minaa niz istiot proces, Re-publika Makedonija se opredeli procesot na refor-mirawe da go izvede na na~in, na koj }e se obezbedimaksimalna usoglasenost na makedonskiot presmet-koven sistem so Me|unarodnite smetkovodstvenistandardi i Direktivite na Evropskata unija.

Vo soglasnost so ovlastuvaweto koe{to e sodrà-no vo Zakonot za smetkovodstvoto, a po~ituvaj}i giukaùvawata na smetkovoditelite, finansistite irevizorite na Republika Makedonija, ministerot zafinansii, so Pravilnikot za smetkovodstveni stan-dardi (ÂSlu`ben vesnik na Republika Makedonija#,broj 40/97), ja uvaì opredelbata da ne se propi{uva-at posebni nacionalni smetkovodstveni standardi,tuku da se prifatat utvrdenite Me|unarodni smetko-vodstveni standardi od strana na Komitetot za Me-|unarodni smetkovodstveni standardi (IASC), kakosmetkovodstveni standardi koi se vo primena vo Re-publika Makedonija od 1 januari 1998 godina.

Imaj}i predvid deka vo razvienite ekonomii reg-uliraweto na smetkovodstvenata praktika se vr{ipreku smetkovodstveni standardi, so usvojuvaweto naistite, Republika Makedonija se vklu~i vo redot nazemjite koi{to pristapija kon povisok stepen naharmonizacija na presmetkovniot sistem vo svetskiramki. Istovremeno, ova zna~e{e i postavuvawe nasmetkovodstvenoto izvestuvawe na edna cvrsta osno-va i prifa}awe na dostignuvawata vo me|unarodnirazmeri vo na{ata smetkovodstvena praktika.

Poradi toa {to me|unarodnite smetkovodstvenistandardi se globalni i op{ti i ne davaat konkreteni detalen odgovor na odredeni pra{awa, kako i pora-di potrebata za nivno prisposobuvawe na uslovite ispecifi~nostite koi se karakteristi~ni za op{tes-tveno - ekonomskiot ambient na na{ata dràva, Vla-data na Republika Makedonija vo tekot na 1997 godi-na, so posebna odluka, formira{e Komisija za smet-kovodstveni standardi (KSS).

Vo soglasnost so Odlukata, Komisijata za smet-kovodstveni standardi gi vr{i rabotite vo vrska sosledeweto, usoglasuvaweto i objasnuvaweto na pri-

menata na Me|unarodnite smetkovodstveni standar-di. Komisijata, kako samostojno stru~no telo koe segriì za razvoj na strukata i profesijata, so anga-ìrawe na posebni stru~ni lica od oblasta na smet-kovodstvoto, finansiite i revizijata vr{i analizana smetkovodstvenite standardi, gi otstranuva prob-lemite vo nivnata primena i se griì za usoglasenipravila na odnesuvawe.

Soglasno so trajnata opredelba na Republika Ma-kedonija vo odnos na primenata na Me|unarodnitesmetkovodstveni standardi, vo 1999 godina se prista-pi kon razgleduvawe na revidiranite i novite stan-dardi, utvrdeni od Me|unarodniot komitet za smet-kovodstveni standardi, od aspekt na stru~nata ter-minologija i konzistentnost so makedonskata legis-lativa. Pritoa, se odlu~i da se izleze vo presret nana{ata sovremena smetkovodstvena praktika, so no-vo izdanie na Me|unarodnite smetkovodstveni stan-dardi (MSS) 2000 i na takov na~in da im obezbedi nasite zainteresirani strani najaùrirani tekstovina MSS.

So usvojuvawe na Me|unarodnite smetkovodstvenistandardi i so propi{uvawe na edinstveni bilansni{emi koi proizleguvaat kako zadolìtelna obvrskana zemjite-~lenki na Evropskata unija (sodràni voIV i VII Direktiva, kako i Direktivata na Evropska-ta unija za godi{nite izve{tai i konsolidirani iz-ve{tai na bankite i drugite finansiski instituciii osiguritelni dru{tva), vo Republika Makedonijase obezbedi sproveduvawe na edinstvena smetkovod-stvena regulativa na celata teritorija i postignu-vawe na visok stepen na harmonizacija na smetkovod-stvenata praktika. Istovremeno, se ispolnija i ba-rawata za izgradbata na kompatibilen smetkovod-stven sistem so zemjite na Evropskata unija i po{i-roko.

Iako so Zakonot za smetkovodstvoto materijata nasmetkovodstvoto se ureduva na edinstven na~in zasite subjekti koi vr{at dejnost, bez ogled na karak-terot na raboteweto (profitabilen ili neprof-itabilen), vo del od odredbite od Zakonot za trgov-skite dru{tva se sodràni re{enija so koi se regu-lira materijata za vodewe na smetkovodstvoto, a koise specifi~ni za trgovskite dru{tva i trgovcite,voop{to, kako ~isto profitabilni institucii. Voovoj Zakon se vneseni re{enija koi{to se odnesuvaatna vodeweto na trgovskite knigi i podgotvuvawetona godi{nite bilansi na trgovskite dru{tva, ~uva-weto na bilansite, godi{niot bilans, sodrìnata nagodi{niot izve{taj, podnesuvaweto na godi{nasmetka, sodrìnata na godi{nite smetki, vrednuva-weto na stavkite na smetkovodstvenite iskazi, ras-

1 4 4 / 1 4 5

P R E S M E T K O V E N S I S T E M

poreduvaweto na dobivkata, stavaweto na uvid naodobrenite izve{tai i sli~no.

Republika Makedonija raspolaga so iskusni smet-kovodstveni kadri, koi se ekipirani so golemistru~ni poznavawa i bez te{kotii se vklu~uvaat vosite novini i promeni na presmetkovniot sistem, votrendovite na obrabotka na smetkovodstvenite poda-toci na moderen na~in i vo promenite na ostanatitezakonski regulativi. Tie se organizirani vo Sojuzna smetkovoditeli, finansisti i revizori na Repub-lika Makedonija. Prisutni se i brojni konsultants-ki ku}i. Site imaat mo{ne aktivna uloga vo osovre-menuvaweto na smetkovodstvenata praktika vo Re-publika Makedonija i nejzino usoglasuvawe so svet-skite trendovi.

2. OSVRT KON NOVITE RE[ENIJA SODR@ANI VO ZAKONOT ZAIZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA TRGOVSKITE DRU[TVA

2.1. Odredbi koi se odnesuvaat na smetkovodstvoto

Imaj}i gi predvid iznesenite ukaùvawa na me|u-narodnite institucii i asocijacii, a koristej}i giiskustvata od zemjite vo tranzicija koi pominaa nizistiot proces, se sozdadoa uslovi za sproveduvawe naslednata faza na reformirawe na presmetkovniotsistem.

Preku izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot zatrgovskite dru{tva i Zakonot za smetkovodstvo, seobezbedi, materijata od oblasta na smetkovodstvoto,za subjektite koi soglasno so Zakonot za trgovskitedru{tva se smetaat za trgovci, da se regulira so edenzakon. Imeno, vo Zakonot za trgovskite dru{tva vocelost se sodràni odredbite koi{to se odnesuvaatna trgovcite.

Ottamu, vo 2001 godina, so donesuvaweto na Zako-not za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za tr-govskite dru{tva i Zakonot za izmenuvawe i dopol-nuvawe na Zakonot za smetkovodstvoto, delot od od-redbite od Zakonot za smetkovodstvoto, koi{to seodnesuvaat za trgovcite se prenesuvaat vo Zakonot zatrgovskite dru{tva, {to zna~i deka za subjektitekoi soglasno so Zakonot za trgovskite dru{tva sesmetaat za trgovci, pove}e nema da se odnesuvaat

odredbite od Zakonot za smetkovodstvoto, odnosnoovoj zakon nema da vaì za trgovcite. So ovie izmenii dopolnuvawa na Zakonot za trgovskite dru{tva eolesneta primenata na smetkovodstvenata regulati-va koja se odnesuva za trgovcite.

Spored toa, odredbite od Zakonot za smetkovod-stvoto }e prodolàt da se primenuvaat za subjektiteod nestopanstvoto (buxeti, fondovi, korisnici nasredstva od buxetite i fondovite i neprofitabilniorganizacii), odnosno subjekti koi ne vr{at delovenpotfat i koi ne se navedeni posebno vo Zakonot zatrgovskite dru{tva, s¢ do pristapuvawe kon izgotvu-vawe na poseben Zakon za smetkovodstvoto za buxet ineprofitabilni organizacii.

Vo ovaa smisla, vo Zakonot za trgovskite dru{tvase precizira deka trgovecot vodi smetkovodstvo,sostavuva i podnesuva smetkovodstveni iskazi i toavo soglasnost so ovoj zakon, op{toprifatenite smet-kovodstveni principi, smetkovodstvenata praktikai prifatenite smetkovodstveni standardi, so celvistinito i ~esno da ja prikaè sostojbata na sred-stvata, kapitalot, obvrskite i rezultatite od rabo-teweto.

Malite trgovci i ponatamu nema da podgotvuvaatgodi{en izve{taj, dodeka pak ministerot za finan-sii }e opredeli koi posebni podatoci se potrebni zasistemot na dràvnata evidencija, }e ja propi{eformata i sodrìnata na obrazecot za sistemot nadràvnata evidencija i }e gi propi{e bilansnite{emi i sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkov-niot plan za site subjekti koi go vodat smetkovod-stvoto soglasno so ovoj zakon.

Vo odnos na objavuvaweto na oddelni podatocikoi{to se povrzani so smetkovodstvoto, prodolùvada se primenuva obvrskata za nivno objavuvawe odstrana na Dràvniot zavod za statistika i Narodna-ta banka na Republika Makedonija.

Vo Zakonot za trgovskite dru{tva e vnesena odred-ba spored koja, odredbite na ovoj zakon vo odnos navodewe na smetkovodstvoto, rasporeduvawe na trgov-cite, trgovskite knigi i godi{nite smetki soodvet-no se primenuvaat i na pravnite i fizi~kite lica sosedi{te vo Republika Makedonija koi vr{at dejnostutvrdena so Zakonot za nacionalna klasifikacija nadejnostite, a ne se smetaat za trgovci soglasno soovoj zakon i drugi propisi, dokolku vr{at delovenpotfat. So ova re{enie se obezbeduva, za site subjek-ti koi vr{at deloven potfat, da vaàt isti pravilai principi vo odnos na smetkovodstvenata materija.

Pokraj toa, so ogled na toa {to so denot na vlegu-vawe vo sila na ovoj zakon nekoi subjekti s¢ u{te }ese nao|aat vo proces na transformacija, vo ovoj

So Zakonot za revizija, vo na{ata Republika se vovede zvawetoovlasten revizor, odnosno profesija za liceto koe seopredelilo da obezbeduva profesionalni uslugi od javnatapraktika vo oblasta na revizijata, danocite i konsultantskiteuslugi


zakon e sodràno re{enie spored koe i subjektitekoi na denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon ne iz-vr{ile transformacija soglasno so Zakonot, gi pri-menuvaat odredbite od Zakonot za trgovskite dru{-tva vo delot koj{to se odnesuva na vodeweto na smet-kovodstvoto, rasporeduvawe na trgovcite, trgovski-te knigi i godi{nite smetki.

Poradi toa {to so donesuvaweto na Zakonot za tr-govskite dru{tva e neophodno da se donesat niza pro-pisi, vo preodnite i zavr{nite odredbi e sodrànore{enie spored koe se prodolùva va`nosta na pri-menata na odredeni propisi. Imeno, subjektite koidelovnite knigi gi vodat soglasno so Zakonot zasmetkovodstvoto i Zakonot za personalen danok nadohod i propisite doneseni vrz nivna osnova, vo 2001godina prodolùvaat da gi primenuvaat kontniteplanovi, bilansnite {emi i rabotnite knigi koi va-èa vo 2000 godina, odnosno do donesuvaweto na novi-te propisi soglasno so ovoj zakon, Zakonot za smet-kovodstvoto i Zakonot za personalen danok na dohod.

Sli~na odredba e sodràna i vo doneseniot Zakonza izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za smetko-vodstvoto, so {to se ovozmoùva prodolùvawe nava`nosta na primenata na odredeni propisi so 2001godina, do donesuvaweto na novi propisi soglasno soovoj zakon.

2.2. Regulirawe na smetkovodstvenata profesija so Zakonot za trgovskite dru{tva i Zakonot za smetkovodstvoto

Vo sostavot na profesijata smetkovoditel posto-jat pove}e potesni specijalnosti. Angaìraweto nasmetkovoditelite, glavno, se ostvaruva preku: vrabo-tuvawe kaj odredeni subjekti ili pretpriema~i, hon-orarno davawe na smetkovodstveni uslugi, vrabotu-vawe kaj specijalizirani dru{tva za davawe na smet-kovodstveni uslugi itn.

Posebna forma na davawe uslugi e preku sopstvenodru{tvo ili t.n. trgovec - poedinec, koe go osnovasmetkovoditelot.

Sekoja profesija ima svoi pravila so koi se utvr-duvaat barawata koi treba da gi ispolni liceto sonamera da stekne pripadnost kon odredena profesi-ja.

Smetkovodstvenata profesija kaj nas e reguliranaso Zakonot za smetkovodstvoto i Zakonot za trgov-skite dru{tva.

So izvr{enoto izmenuvawe na ~len 12 od Zakonotza smetkovodstvoto, koj{to se odnesuva za subjektitekoi ne se smetaat za trgovci, odnosno za subjektitekoi ne vr{at deloven potfat, e propi{ano deka

vodeweto na delovnite evidencii subjektot go dove-ruva na stru~no lice - odgovoren smetkovoditel vna-tre ili nadvor od subjektot. So izmenuvaweto na ovoj~len od Zakonot za smetkovodstvoto, vsu{nost e iz-vr{eno usoglasuvawe so Zakonot za trgovskitedru{tva.

Stru~noto lice - odgovorniot smetkovoditel, sog-lasno so Zakonot za smetkovodstvoto, e odgovorno zaispravnosta na evidencijata i za realnosta na poda-tocite i nivno prezentirawe pred instituciite zakontrola i revizija, a spored Zakonot za trgovskitedru{tva, stru~noto lice-odgovorniot smetkovodi-tel, e neposredno odgovoren na organot na upravuva-we i trgovecot, odnosno na trgovecot- poedinec.

2.3. Odredbi koi{to se odnesuvaat navospostavuvawe na novata profesija ovlasten smetkovoditel-revizor

Pri vospostavuvawe na smetkovodstvenata profe-sija od ponov tip, pojdovna osnova be{e ulogata naMe|unarodnata federacija na smetkovoditeli(IFAC), koja se sostoi vo razvivawe i pottiknuva-we na smetkovodstvenata profesija, so cel istata daobezbeduva uslugi so dosledno visok kvalitet vointeres na javnosta.

So Zakonot za revizija, vo na{ata Republika se vo-vede zvaweto ovlasten revizor, odnosno profesija zaliceto koe se opredelilo da obezbeduva profesion-alni uslugi od javnata praktika vo oblasta na revi-zijata, danocite i konsultantskite uslugi za odredennadomestok, odnosno da osnova dru{tva za revizijavo koi }e bidat vraboteni ovlasteni revizori koisvojata pripadnost na revizorskata profesija ja do-kaùvaat so sertifikat dobien spored odredbite naZakonot za revizijata.

So cel da se obezbedi soodvetna kompatibilnostso sistemite na razvienite zemji, sledej}i gi prepo-rakite na me|unarodnite institucii, a zaradi za{-tita na javniot interes i reputacija na samata pro-fesija, vo Zakonot za trgovskite dru{tva se vgradisoodvetno re{enie so koe se voveduva zvaweto ovlas-ten smetkovoditel - revizor.

Imeno, vo Zakonot se opredeluva deka liceto koe,kako profesionalen smetkovoditel - revizor, vr{iuslugi od oblasta na javnata praktika, soglasno sodefiniciite na Me|unarodnata federacija na smet-kovoditeli, e dol`no da poseduva uverenie za ovlas-ten smetkovoditel -revizor. Pod profesionalensmetkovoditel vo javnata praktika se podrazbira se-koj partner ili lice zafateno so pozicija sli~na naonaa na partnerot, sekoj vraboten vo praktikata koj

1 4 6 / 1 4 7


obezbeduva profesionalni uslugi na nekoj klient,bez ogled na negovata profesionalna opredelba (re-vizorstvo, odano~uvawe ili smetkovodstven konsal-ting) i profesionalni smetkovoditeli vo praktika-ta koi imaat menaxerski odgovornosti.

Vo Zakonot za trgovskite dru{tva se navedeni us-lovite za steknuvawe na zvaweto ovlasten smetkovo-ditel-revizor, koi se identi~ni so uslovite propi-{ani vo Zakonot za revizijata. Imeno, ovlasteniotsmetkovoditel - revizor mora: da ima visoko obrazo-vanie - diplomiran ekonomist; da ima uverenie naovlasten smetkovoditel - revizor i da dade izjava de-ka vo raboteweto }e gi primenuva pravilata utvrde-ni so Kodeksot na etika za profesionalnite smetko-voditeli.

Pri toa, vo Zakonot e opredeleno deka kandidatotza polagawe na ispitot za zvawe ovlasten smetkovo-ditel - revizor, mora da ima najmalku 5 godini rabot-no iskustvo na smetkovodstveni ili finansiski ra-boti, odnosno 3 godini rabotno iskustvo na rabotina revizija ili kontrola.

Ispitot za steknuvawe na zvawe ovlasten smetko-voditel - revizor se polaga pred Komisija formira-na od strana na Sovetot na ovlasteni smetkovodite-li-revizori, koja dejstvuva samostojno vo ramkite naSojuzot na smetkovoditeli, finansisti i revizori naRepublika Makedonija, spored programa {to ja do-nesuva Sovetot, a soglasnost dava ministerot za fi-nansii. Komisijata e sostavena od stru~ni lica - ov-lasteni smetkovoditeli - revizori - opredeleni odSovetot. Na liceto koe }e go poloì ispitot, Sove-tot na ovlasteni smetkovoditeli-revizori mu izdavauverenie na ovlasten smetkovoditel - revizor. Lica-ta koi vo stranstvo steknale isprava za ovlastensmetkovoditel - revizor moraat da gi ispolnuvaat go-renavedenite uslovi i da izvr{at nostrifikacija naispravata vo Ministerstvoto za finansii, spored na-~in i postapka utvrdeni od ministerot za finansii(~len 546-b).

Re{enijata od Zakonot, koi se odnesuvaat na na-~inot na steknuvawe na zvaweto ovlasten smetkovo-ditel, }e se primenuvaat od 31 dekemvri 2001 godina,do koga se ocenuva deka }e zavr{at site neophodniaktivnosti okolu zaokruùvawe na ovoj proces.

Spored toa, do 31 dekemvri 2001 godina }e se pri-menuvaat odredbite od Zakonot za revizijata vo od-nos na uslovite i na~inot na steknuvawe na zvawetoovlasten revizor. Toa zna~i deka do 31 dekemvri 2001godina, polagaweto na ispitot za steknuvawe na zva-weto ovlasten revizor }e se izveduva spored Prog-ramata i Pravilnikot za polagawe na ispit za stek-nuvawe na zvawe ovlasten revizor doneseni od mi-nisterot za finansii, so site drugi negovi nadle`-nosti koi{to proizleguvaat od Zakonot za revizija-ta.

So preodnite i zavr{nite odredbi od Zakonot zatrgovskite dru{tva se ovozmoùva, kandidatot, kojdo denot na primenata na odredbite od ~len 546-b naovoj zakon go poloìl ispitot za steknuvawe nazvaweto ovlasten revizor soglasno so odredbite naZakonot za revizijata, vo isto vreme da se stekne sozvaweto ovlasten smetkovoditel-revizor, vo smislana ovoj zakon, poradi toa {to e oceneto deka, soglas-no so svetskata praktika, steknuvaweto na zvawetoovlasten revizor gi pokriva istite podra~ja koi{tovaàt za steknuvawe na zvaweto ovlasten smetkovo-ditel (se polaga edinstven ispit). Vo ovaa smisla, seovozmoùva ednakvost vo ispolnuvaweto na profe-sionalnite uslugi na licata koi imaat poloèno so-odveten ispit.

So steknuvaweto na uverenieto za ovlasten smet-kovoditel-revizor, zaradi za{tita na javnosta i re-putacijata na samata profesija i obezbeduvawe nasigurnost deka uslugite na ovlasteniot smetkovodi-tel-revizor }e bidat izvr{uvani na edno profesio-nalno nivo, ovlasteniot smetkovoditel - revizorstanuva ~len na Sovetot na ovlasteni smetkovodite-li-revizori.

Pri toa, ~lenovite na Sovetot od svoite redoviizbiraat pretsedatel na Sovetot so mandat od ednagodina.

Sovetot na ovlasteni smetkovoditeli-revizori, goodzema uverenieto za ovlasten smetkovoditel - revi-zor, kako i nostrificiranoto zvawe na ovlastensmetkovoditel - revizor, na liceto koe{to ne gi po-~ituva pravilata utvrdeni so Kodeksot na etikata zaprofesionalnite smetkovoditeli, kako i na licetokoe{to e osudeno za krivi~no delo koe go pravi ne-podoben za profesijata na smetkovoditel - revizor.Protiv ova re{enie moè da se podnese àlba do mi-nisterot za finansii, a protiv re{enieto od minis-terot za finansii, moè da se podnese tu`ba do Vr-hovniot sud na Republika Makedonija.

So Zakonot se opredeluva deka liceto koe{to gosteknalo zvaweto ovlasten smetkovoditel - revizore dol`no permanentno da se educira vo funkcija na

So cel da se obezbedi soodvetna kompatibilnost so sistemitena razvienite zemji, sledej}i gi preporakite na me|unarodniteinstitucii, a zaradi za{tita na javniot interes i reputacijana samata profesija, vo Zakonot za trgovskite dru{tva sevgradi soodvetno re{enie so koe se voveduva zvaweto ovlastensmetkovoditel - revizor


odrùvawe na profesionalnata kompetentnost, spo-red Programata za edukacija donesena od Sovetot naovlasteni smetkovoditeli-revizori, soglasno so Ko-deksot na etika za profesionalnite smetkovodite-li.

Zaradi za{tita na profesijata na ovlastenismetkovoditeli - revizori, i obezbeduvawe na pro-fesionalnite uslugi, vo Zakonot e sodràno re{e-nie, spored koe e predvideno Sovetot na ovlastenismetkovoditeli-revizori da se griì za razvivawe ipottiknuvawe na smetkovodstvenata i revizorskataprofesija.

Vo ovaa smisla, vo Zakonot se potencira deka soKodeksot na etika za profesionalnite smetkovodi-teli se utvrduvaat eti~kite barawa (detalni pravi-la, nasoki, standardi na odnesuvawe) za profesio-nalnite smetkovoditeli i se utvrduvaat osnovniteprincipi kon koi treba da se pridrùvaat i ovlaste-nite smetkovoditeli - revizori, so cel da se obezbe-di najvisok kvalitet za nivnoto uspe{no rabotewe.

Vo Zakonot za trgovskite dru{tva se predviduva zaovlastenite smetkovoditeli -revizori da se vodi re-gistar vo Sovetot.

So odredbite od Zakonot za trgovskite dru{tva,vo delot koj{to se odnesuva na Sovetot na ovlastenismetkovoditeli-revizori, }e se obezbedi da se vgra-dat soodvetni re{enija vo Statutot na Sojuzot nasmetkovoditeli, finansisti i revizori na Republi-ka Makedonija, so koi }e se garantira nezavisnosta isamostojnosta na Sovetot na ovlasteni smetkovodi-teli-revizori.

Vo Zakonot za trgovskite dru{tva se predviduva,po~nuvaj}i od 1 januari 2003 godina, godi{nite smet-ki izgotveni za 2002 godina, koi soglasno so ovoj za-kon se podveduvaat na obvrskata za zadolìtelna re-vizija, da bidat potpi{ani od strana na ovlastensmetkovoditel-revizor. Spored ova re{enie, po~nu-vaj}i od 1 januari 2003 godina, godi{nite smetki na:golemite i srednite trgovci organizirani kako ak-cionerski dru{tva; malite trgovci organiziranikako akcionerski dru{tva, dokolku nivnite hartiiod vrednost kotiraat na berza i dokolku so drug za-kon poinaku ne e opredeleno; dru{tvata so ograni~e-na odgovornost koi ispolnuvaat dva od trite uslovipropi{ani so Zakonot (prose~niot broj na vrabote-nite da e pogolem od 150, godi{nite prihodi da se po-golemi od 3.000.000 evra vo denarska protivvrednost,ili prose~nata vrednost na aktivata na po~etokot ina krajot na delovnata godina da e pogolema od750.000 evra vo denarska protivvrednost), izgotveniza 2002 godina, treba da bidat potpi{ani od stranana ovlasten smetkovoditel-revizor).

2.4. Izgotvuvawe, dostavuvawe i revizija na godi{nite smetki

Zaradi problemite koi{to se javuvaat kaj trgovci-te so sezonski karakter na dejnosta od aspekt narealno prikaùvawe na finansiskiot rezultat odraboteweto, so dopolnuvawata na Zakonot za trgov-skite dru{tva se vgraduva mo`nost trgovcite so se-zonski karakter na dejnosta, godi{nata smetka da jasostavat za delovnata godina koja e razli~na od ka-lendarskata godina, za {to ministerot za finansiiizdava re{enie vrz osnova na posebno barawe.

Poradi usoglasuvawe na nadle`nostite koi od do-sega{niot nositel na platen promet se prenesuvaatna Registarot na godi{nite smetki pri Centralniotregistar, vo Zakonot za trgovskite dru{tva e izvr-{eno izmenuvawe na postojnoto re{enie. Sporedtoa, godi{nite smetki na trgovcite i subjektite nakoi{to se odnesuva Zakonot za trgovskite dru{tva,se dostavuvaat do Upravata za javni prihodi i do Re-gistarot na godi{nite smetki pri Centralniot reg-istar do krajot na mesec fevruari narednata godina,odnosno vo rok od 60 dena od denot na otpo~nuvawe napostapkata za redovna likvidacija ili postapka naste~aj ili nastanuvawe na statusna promena, a smet-kite izgotveni za pokusi periodi od onie propi{aniso zakon, se dostavuvaat do krajot na naredniot mesecpo istekot na posledniot mesec od presmetkovniotperiod.

Do konstituiraweto na Registarot na godi{nitesmetki pri Centralniot registar, dostavuvaweto nagodi{nite i periodi~nite smetki se vr{i do nosite-lot na platniot promet kaj kogo trgovcite imaat ì-ro-smetka.

So Zakonot za trgovskite dru{tva, vo odnos na re-vizijata za akcionerskite dru{tva e propi{anazakonskata obvrska za podloùvawe na revizija nagodi{nite smetki na site akcionerski dru{tva. Soogled na toa {to e oceneto deka ovaa zakonska obvrs-ka vo odnos na akcionerskite dru{tva, dopolnitelnogi optovaruva malite trgovci organizirani kako ak-cionerski dru{tva, soglasno so kriteriumite odovoj zakon (so izmenata na ~len 556 od Zakonot), epredvideno obvrskata, za zadolìtelno podloùva-we na revizija na godi{nite smetki da se odnesuvasamo za golemite i srednite trgovci organiziranikako akcionerski dru{tva, pri {to malite trgovciorganizirani kako akcionerski dru{tva se dol`nigodi{nite smetki da gi podvedat pod revizija samodokolku nivnite hartii od vrednost kotiraat naberza i dokolku so drug zakon ne e poinaku oprede-leno.

Vo ovoj ~len od Zakonot iznosite izrazeni vo DEMse preobrazeni vo evra, so {to e izvr{eno usoglasu-vawe na Zakonot so promenite koi{to }e nastanat sopovlekuvaweto na DEM kako stranska valuta i nejz-ina zamena so evro.

2.5. Smetkovodstveni standardi

Vo Zakonot za trgovskite dru{tva, se vgraduvatrajnata opredelba na Republika Makedonija voodnos na primena na me|unarodnite smetkovodstvenistandardi utvrdeni od Komitetot za me|unarodnismetkovodstveni standardi.

Vo ovaa smisla, se precizira deka smetkovodstvenistandardi, koi{to se primenuvaat vo Makedonija, seprifatenite me|unarodni smetkovodstveni standar-di utvrdeni od Komitetot za me|unarodni smetkovod-stveni standardi (IASC) i ustanovenite smetkovod-stveni standardi utvrdeni od Makedonskiot odbor zasmetkovodstveni standardi. Zaradi sledewe, usogla-suvawe i objasnuvawe na primenata na smetkovod-stvenite standardi se formira Makedonski odbor zasmetkovodstveni standardi, koj e edinstveno ovlas-ten za prifa}awe, ustanovuvawe i objavuvawe nasmetkovodstvenite standardi soglasno so ovoj Zakon.

Postojnata Komisija za smetkovodstveni standar-di, so denot na vleguvaweto vo sila na ovoj Zakon,

prodolùva da raboti kako Makedonski odbor zasmetkovodstveni standardi.

So cel zgolemuvawe na zna~eweto na Komisijata zasmetkovodstveni standardi i mo`nosta za izvr{u-vawe na nejzinite funkcii, koi detalno se navedenivo Zakonot, sodràno e re{enie spored koe Make-donskiot odbor za smetkovodstveni standardi pret-stavuva samostoen stru~en organ so svojstvo na prav-no lice, so istovremeno naveduvawe na sostavot naovoj odbor: pretstavnici od Sovetot na ovlastenismetkovoditeli-revizori, stru~ni lica - ~lenovi naSojuzot, pretstavnici od oddelni ministerstva, Ko-misijata za hartii od vrednost, Narodnata banka naRepublika Makedonija i vrvni stru~ni lica od pro-fesijata i naukata.

Makedonskiot odbor za smetkovodstveni standar-di }e gi vr{i rabotite, pred s¢, okolu sledeweto iobjasnuvaweto na primenata na smetkovodstvenitestandardi vo Republika Makedonija i usoglasuvawe-to na na{iot presmetkoven sistem so istite, so {tose vr{i propi{uvawe na smetkovodstvenata regula-tiva na teritorijata na Republika Makedonija pre-to~ena vo makedonski smetkovodstveni standardi,zazemawe na mislewa i stavovi vo vrska so smetko-vodstvenite standardi. Ponatamu, dokolku standar-dite ne se dostapni ili konkretni, se pristapuva konorganizirano sovladuvawe na problematikata od ob-lasta na smetkovodstvoto. Pokraj toa, vo Zakonot eutvrdeno deka usvoenite mislewa i stavovi na Odbo-rot za smetkovodstveni standardi, pretstavuvaatsostaven del na smetkovodstvenite standardi i, poprethodno dobiena soglasnost od ministerot za fi-nansii, se objavuvaat i se zadolìtelni za site sub-jekti.

1 4 8 / 1 4 9


Smetkovodstveni standardi, koi se primenuvaat vo Makedonija,se prifatenite me|unarodni smetkovodstveni standardiutvrdeni od Komitetot za me|unarodni smetkovodstvenistandardi ustanovenite smetkovodstveni standardi utvrdeniod Makedonskiot odbor za smetkovodstveni standardi

So cel da se zgolemi kontrolata vrz registri-raweto na gotovinskite pla}awa, kako i da seolesni i podigne na povisoko nivo rabotata na

Upravata za javni prihodi pri kontroliraweto naovoj vid pla}awa, Ministerstvoto za finansii i Up-ravata sprovedoa proekt za voveduvawe na fiskalnaavtomatizacija. So ovoj proekt, Upravata za javniprihodi se priklu~uva kon, srodnite na nejze, insti-tucii vo razvienite zapadno-evropski zemji i zem-jite od regionot, koi ovoj moderniziran model za re-gistrirawe na gotovinski pla}awa go primenuvaatposlednive godini.

Vo nasoka na uspe{no realizirawe na proektot,kako i pravilna primena na Zakonot za registrira-we na gotovinskite pla}awa, Ministerstvoto za fi-nansii denovive objavi javen povik za pribirawe nabarawa za izdavawe dozvola za odobruvawe na fis-kalna aparatura, ~ita~ na plate`ni karti~ki i in-tegriran avtomatski sistem za upravuvawe.

Doma{nite pravni lica, proizvoditeli-ba-rateli na dozvola za odobruvawe na fiskal-na aparatura i integriran avtomatski sis-tem za upravuvawe, {to }e se javat na javni-ot povik, potrebno e vo svoeto barawe dadostavat informacii za cenata i rokot naizrabotka na fiskalnata aparatura, ~ita-~ot na plate`nata karti~ka i integriraniotavtomatski sistem za upravuvawe, kako i dokazza uplatena bankarska garancija vo visi-na od 500.000 amerikanski dola-ri. Ponudata treba da sodrì ipove}e izjavi, kako izjava zaredovno obezbeduvawe na re-zervni delovi, tehni~ko odr-ùvawe i servisirawe, izjavaza potvrda deka proizvodite-lite }e otvorat tri servisni

centri vo razli~ni gradovi na Republika Makedoni-ja so soglasnost na ministerot za finansii, izjava zapotvrda deka proizvoditelot e vo mo`nost da spro-vede najmalku edno preventivno odrùvawe vo tekotna godinata, izjava so koja se garantira popravka ilizamena na fiskalnata aparatura vo tekot na 36 ~asaod baraweto za intervencija od korisnikot, kako iizjava so koja se potvrduva deka eden servisen tehni-~ar vo servisnata oblast nema da bide angaìran napove}e od 300 fiskalni aparati.

Kon baraweto se priloùva tehni~ki i funkcio-nalen opis na predloèniot model na fiskalen apa-rat i odredena pridru`na dokumentacija so koja po-nuduva~ot zadolìtelno treba da dostavi izvod odregistracija na dejnost, dokument za bonitet na bara-telot izdaden od nositelot na platniot promet,dokaz deka ne e vo ste~aj ili likvidacija, dokaz dekane im e izre~ena merka na bezbednost-zabrana na vr-{ewe na dejnost i drugi dokazi po barawe na Minis-

terstvoto za finansii.Ministerot za finansii formira Komi-

sija, koja gi razgleduva pristignatite bara-wa od javniot povik i dava stru~no misleweza sekoe barawe.

Dobivaweto na dozvola za proizveduvawena fiskalen aparat ne e ograni~eno, no

va`ni preduslovi za dobivawe na dozvola zaproizvodstvo na odreden tip na model na

fiskalen aparat i integriran avto-matski sistem za upravuvawe se

kvalitetot, cenata i ro-kovite za proizvodstvo,tehni~koto odrùvawe iservisiraweto na ponude-nata fiskalna oprema.


StivenNOÊSKI


Fiskalnata avtomatizacija vo bliska idnina }e ovozmoì celiotproces na registrirawe na gotovinski pla}awa da se izvr{uva

kompjuterski on-line preku integriran avtomatski sistem zaupravuvawe

Stiven No~eski eelektro-tehni~kiinèner, nasokakompjuterska tehnika,informatika iavtomatika. Prvotorabotno iskustvo gosteknal vo oblasta naizdava{tvoto kakomarketing direktor izamenik glaven iodgovoren urednik nasportski magazin. Voperiodot septemvri-noemvri 1999 godinau~estvuval vorealizacija na proekt nafirmata ECS (EuroComputer Systems),dodeka od mart 2000 doapril 2001 godinarabotel vo Dràvniotzavod za statistika naRepublika Makedonija,kako tehni~ki urednik voSektorot zadiseminacija.Od maj 2001 raboti voMinisterstvoto zafinansii, Uprava zajavni prihodi -Generalna direkcija narabotno mesto pomo{nikna rakovoditelot naSektorot za fiskalnaavtomatizacija.Odli~no go govoriangliskiot jazik i imasolidno poznavawe naitalijanskiot.

IMPLEMENTACIJA NAZAKONOT ZA REGISTRIRAWE NAGOTOVINSKI PLA]AWA - VOVEDVO FISKALNA AVTOMATIZACIJA

1 5 0 / 1 5 1

F I S K A L N A A V T O M A T I Z A C I J A

Sepak, dozvola za proizveduvawe na fiskalni apara-ti moàt da dobijat samo onie ponuduva~i koi }e gizadovolat site kriteriumi propi{ani so Zakonot zaregistrirawe na gotovinski pla}awa, Pravilnikotza izdavawe na dokument kasova smetka za stornatransakcija i za funkcionalnite i tehni~kite ka-rakteristiki koi treba da gi imaat fiskalnite apa-rati i integriraniot avtomatski sistem za upravu-vawe, kako i kriteriumite dadeni vo objaveniot ja-ven povik na Ministerstvoto za finansii. Va`nostana proektot ja nametnuva potrebata proizvoditeliteda gi konstruiraat prototipovite na fiskalniteaparati za makedonskiot pazar vo {to e mo`no pok-ratok rok.

Pravnite lica koi dobile dozvola za proizvodstvona fiskalni aparati, odnosno integriran avtomats-ki sistem za upravuvawe, pred sklu~uvaweto na dogo-vorot, do Ministerstvoto za finansii dostavuvaat iidentifikacioni podatoci za proizvoditelot na op-remata, za raspoloìvata oprema i drugite fizi~kikapaciteti, za raspoloìvite zalihi od repromater-ijali so koi planira da raspolaga, spisok na stru~enkadar potreben za proizvodstvo i servisirawe nafiskalnata aparatura, integriraniot avtomatskisistem za upravuvawe i ~ita~ot na plate`ni karti~-ki, deklaracija deka fiskalnata oprema e proizvede-na vo soglasnost so standardite i odredbite od Pra-vilnikot i podatok za lokacijata na koja }e se spro-vede testiraweto na probniot model od soodvetniottip na fiskalen aparat.

Va`no e da se potencira deka pri realizirawetona Proektot za registrirawe na gotovinskite pla}a-wa, Ministerstvoto za finansii i Upravata za javniprihodi, pou~eni od iskustvata {to gi imaat zemjitevo ponapreden stadium na koristewe na ovoj sistem,a so cel da se za{titat interesite na dràvata, odproizvoditelite baraat bankarska garancija vo vi-sina od 500.000 amerikanski dolari so rok na vaèweod dve godini. Toa e eden od na~inite so koj dràvatase za{tituva vo slu~aj izbraniot proizvoditel dare{i da go prekine proizveduvaweto na fiskalniaparati poradi odredeni pri~ini.

Drug na~in na za{tita na dràvata od preranootkaùvawe na proizvoditelot na fiskalni aparatie sklu~uvaweto na dogovor pome|u Upravata za javni

prihodi i proizvoditelot, so koj proizvoditelot seobvrzuva vo period od sedum godini da izvr{uva teh-ni~ko odrùvawe i servisirawe na prodadenataodobrena fiskalna oprema.

So implementacijata na Zakonot za registrirawena gotovinski pla}awa, dano~nite obvrznici sedol`ni fiskalniot aparat, integriraniot avtomat-ski sistem za upravuvawe i ~ita~ot za plate`ni kar-ti~ki da go nabavat od odobreni proizvoditeli odMinisterstvoto za finansii koi imaat dozvola zaproizveduvawe na odreden tip na fiskalna oprema.Po nabavkata dano~niot obvrznik go prijavuva isti-ot vo Regionalnata direkcija na Upravata za javniprihodi spored adresata na objektot od kade se vr{iprometot na dobra ili uslugi i kaj ovlasteniot ser-visen centar poradi pu{tawe vo upotreba (fiskali-zirawe). Sektorot za fiskalna avtomatizacija voUJP-Generalna direkcija izgotvuva informacionisoop{tenija vo koi se navedeni site dokumenti neop-hodni za registracija na fiskalnite aparati, kako isoop{tenija za to~no popolnuvawe na formularitei rokovite za izvr{uvawe na registracijata na fis-kalnite aparati. Ovlasteniot serviser vr{i fiska-lizirawe na fiskalniot aparat i go plombira apa-ratot so servisna plomba. Po konstatiraweto nasprovedenata procedura na fiskalizirawe, UJP jaotstranuva servisnata plomba i vr{i plombirawena fiskalniot aparat so fiskalna plomba. Dano~ni-te obvrznici ne smeat da go upotrebuvaat fiskalni-ot aparat bez fiskalna, odnosno servisna plomba.

Kako nositeli na ovoj proekt, Ministerstvoto zafinansii i Upravata za javni prihodi se podgotvenida go sprovedat istiot i za taa cel ve}e se izgotveniPravilnikot za izdavawe na dokument kasova smetkaza storna transakcija i za funkcionalnite i tehni~-kite karakteristiki koi teba da gi imaat fiskalni-te aparati i integriraniot avtomatski sistem za up-ravuvawe, kako i procedurite za rabota po koi trebada se rakovodat slu`benite lica od Upravata za jav-ni prihodi.

So cel postignuvawe kvalitetna sorabotka so Re-gionalnite direkcii i dano~nite obvrznici, Upra-vata za javni prihodi prezede i niza merki i aktiv-nosti kako na organizacionen i kadrovski plan, takai na poleto na voveduvawe nova kompjuterskata teh-nologija.

So proektot rakovodi Sektorot za fiskalna avto-matizacija, kako del od Upravata za javni prihodi, sove}e postoe~kiot tim, kon koj se pridodade nov stru-~en kadar vo vid na koordinatori i zamenici na ko-ordinatori od site Regionalni direkcii vo Repub-lika Makedonija. Nivna glavna cel }e bide da gi im-

So implementacijata na Zakonot za registrirawe na gotovinskipla}awa, dano~nite obvrznici se dol`ni fiskalniot aparat,integriraniot avtomatski sistem za upravuvawe i ~ita~ot zaplate`ni karti~ki da go nabavat od proizvoditeli koi imaatdozvola od Ministerstvoto za finansii


plementiraat procedurite za rabota i da gi koordi-niraat aktivnostite na regionalno nivo.

Za da se odgovori na tehni~kite barawa na proek-tot Upravata za javni prihodi kon novata kompjuter-ska oprema so koja raspolaga, vo izminatiot perioduspea da obezbedi sredstva za nabavka na 100 prenos-ni smeta~i. Ovie smeta~i }e se koristat vo procesotna ot~ituvawe na baranite podatoci od fiskalniteaparati i od integriraniot avtomatski sistem za up-ravuvawe.

Na kraj, mnogu va`no e da se potencira perspekti-vata koja ja nudi fiskalnata avtomatizacija pri reg-istriraweto na gotovinskite pla}awa. Po imple-mentiraweto na ovoj sistem }e dojde do zna~itelnonamaluvawe na sivata ekonomija, {to e ovozmoènopred s¢, so voveduvawe na edna va`na novina koja jaovozmoùvaat fiskalnite aparati, a toa e nivnotozadolìtelno povrzuvawe so ~ita~ na plate`ni kar-ti~ki koj sluì za avtomatska naplata od smetkatana imatelot na plate`na karti~ka. Koristeweto naplate`nata karti~ka }e ovozmoì posigurna kon-trola na izvr{enite pla}awa, a so toa }e se namalatmo`nostite za malverzacii pri gotovinski pla}awa

(pla}awa vo ke{). Ova }e bide ovozmoèno pred s¢ iporadi toa {to vo procesot na kontrola }e bidatvklu~eni i samite kupuva~i koi pri kupuvaweto nadobroto ili dobienata usluga, }e dobijat fiskalnismetki koi detalno go opi{uvaat celokupniot pro-ces na gotovinskoto pla}awe. Fiskalnata avtomati-zacija vo bliska idnina }e ovozmoì celiot procesna registrirawe na gotovinski pla}awa da se izvr-{uva kompjuterski on-line preku integriran avto-matski sistem za upravuvawe.

Realizacijata na ovoj proekt od strana na Minis-terstvoto za finansii i Upravata za javni prihodi

indirektno }e ovozmoì golem broj na novi vrabotu-vawa vo procesite na proizvodstvoto na fiskalnataoprema, kako i za nejzinoto tehni~ko odrùvawe iservisirawe.

So cel postignuvawe kvalitetna sorabotka so Regionalnitedirekcii i dano~nite obvrznici, Upravata za javni prihodiprezede i niza merki i aktivnosti kako na organizacionen i

kadrovski plan, taka i na poleto na voveduvawe novakompjuterskata tehnologija

1 5 2 / 1 5 3


Izgotvuvaweto i donesuvaweto na Zakonot zaspre~uvawe na perewe pari pretstavuva edenod najva`nite zakonski proekti vo Republika

Makedonija, vo pravec na zgolemuvawe na finansis-kata disciplina i namaluvawe na sivata ekonomija, avoedno i zna~aen ~ekor vo pribliùvaweto na zakon-skata regulativa kon barawata na Evropskata unija ime|unarodnite finansiski institucii.

[to e "perewe pari# i koja e negovata cel?Pereweto pari e seriozen problem koj podolgo

vreme ja zagrozuva globalnata ekonomija. Toa e pose-ben vid na organiziran kriminal, ~ija cel e pariteili imotot, steknati na nelegalen na~in, da se vne-sat vo legalnite finansiski tekovi, da se "izmie"nivnoto kriminalno poteklo i da se pripojat kon os-tanatite sredstva vo sistemot, so {to }e se onevoz-moì razlikuvawe na ilegalnoto od legalno stekna-toto bogatstvo.

Zo{to da se spre~i "pereweto pari#?Prvo, "pereweto pari# mu ovozmoùva na organi-

ziraniot kriminal da finansira natamo{ni krimi-nalni aktivnosti, a osobeno trgovija so droga, oru`-je i prostitucija.

Vtoro, vlezot na valkanite pari vo bankite i dru-gite finansiski institucii gi zagrozuva samite in-stitucii i finansiskiot sektor kako celina.

Treto, nekontroliranoto vnesuvawe na golemi iz-nosi na pari vo dràvata ja zagrozuva stabilnosta nadenarot, sozdavaj}i uslovi za pojava na inflacija.

êtvrto, mo`nosta za perewe pari sozdava nedo-verba kaj javnosta vo instituciite na dràvata.

Petto, akumuliraweto na ekonomska i finansiskamo} vo racete na kriminalni organizacii i poedin-ci, moè da go zagrozi ekonomskiot i demokratskiotsistem na zemjata.

"Ne~istite# pari se {tetni za ugledot naRepublika Makedonija i gi odvra}aat ~esnite investitori

Koi merki i aktivnosti se prezemaat zaotkrivawe i spre~uvawe na pereweto pariZakonot za spre~uvawe na perewe na pari gi opre-

deluva subjektite, gi definira merkite i dejstvijataza spre~uvawe na perewe i go ureduva na~inot na

kontrola i primena na ovie merki. Fizi~kite ipravnite lica, kako i slu`benite lica koi vr{at ak-tivnosti povrzani so vloùvawe, kreditirawe i, za-mena, transfer i drugi transakcii so pari imaat ob-vrska da prezemat dejstvija za spre~uvawe na perewena pari.

Merkite i dejstvijata koi se prezemaat za otkri-vawe i spre~uvawe na perewe na pari se odnesuvaatna: identifikacija na klienti koga gotovinskitetransakcii nadminuvaat iznos od 10.000 evra vo de-narska protivvrednost ili vo slu~aj na povrzanitransakcii (transakcii koi se povtoruvaat) koi zaed-no ja nadminuvaat vrednosta od 10.000 evra; sledewena odredeni transakcii koi se odvivaat vo nevoobi-~aeni okolnosti i za koi postoi somnevawe za eko-nomskata i pravnata opravdanost; sobirawe, ~uvawe idostavuvawe na podatoci za transakciite i sl.

Kako da se spre~i "pereweto pari#?Zaradi navremeno otkrivawe i spre~uvawe na pe-

rewe na pari, vo ramkite na Ministerstvoto za fi-nansii, }e se formira Direkcija za spre~uvawe naperewe pari, kako organ koj vo sorabotka so Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti, Javnoto pravobrani-telstvo, Carinskata uprava i drugite dràvni orga-ni i me|unarodnite institucii }e prezema merki zaotkrivawe i spre~uvawe na perewe na pari i }e vr{ipriem, analiza i obrabotka na podatocite i izve{-taite od prezemenite aktivnosti.

Podatocite pribrani vo ramkite na prezemeniteaktivnosti za spre~uvawe na perewe na pari se do-verlivi i moàt da se koristat isklu~ivo za obra-botka i analiza od strana na Direkcijata za spre~u-vawe na perewe na pari.

Kako funkcionira procesot na spre~uvawena perewe pariPri nastanuvawe na transakcii, koi zadovoluvaat

opredeleni kriteriumi soglasno so ovoj zakon, sub-jektite se dol`ni da ja izvestuvaat Direkcijata zaspre~uvawe na perewe na pari.

Dokolku Direkcijata od proverkata na podato-cite, a vrz osnova na cvrsti dokazi utvrdi deka pos-toi osnovano somnenie za perewe pari, gi izvestuvanadle`nite dràvni organi (sudovite, Minister-stvoto za vnatre{ni raboti itn.).

ZAKON ZA SPREÛVAWENA PEREWE PARI

1 5 4 / 1 5 5

Z A K O N Z A S P R E ^ U V A W E N A P E R E W E P A R I

Programi za spre~uvawe na "perewe na pari#Vo soglasnost so svetskata praktika i standardi,

Zakonot za spre~uvawe na perewe na pari predvidu-va obvrska za pravnite lica koi izvr{uvaat finan-siski aktivnosti (pribirawe na depoziti, odobruva-we na krediti, devizno valutni raboti, izdavawe napari~ni karti~ki, ekonomsko-finansiski konsalt-ing, finansiski lizing, faktoring ili raboti vovrska so osiguruvawe i reosiguruvawe ili hartii odvrednost, ~uvawe i upravuvawe so hartii od vrednostili blagorodni metali itn.) da izgotvat programi zaza{tita od perewe na pari.

So ovie programi }e se obezbedi: centralizirawena podatocite za identitetot na klientot, obuka nalicata vo institucijata i utvrduvawe na instrumen-ti za vnatre{na proverka na sproveduvaweto na mer-kite i dejstvijata, koi se prezemaat vo nasoka na pri-mena na Zakonot. Zakonot za spre~uvawe na perewepari sodrì i mnogu drugi detali, a od neodamna japomina sobraniskata procedura.

MINISTERSTVO ZA FINANSIIVLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA


Vo tekot na 2000 godina, za prvpat moèa da se po~uvstvuvaat pozitivniefekti od ekonomskite reformi. Ottamu, sosema razbirlivo e op{toto

nezadovolstvo od usporuvaweto na postignatiot napredok, pred sè,poradi vlo{enata bezbednosna situacija

IZVE[TAJ ZA EKONOMSKITEIMPLIKACII OD KRIZATA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

1. VOVED

Te{kata bezbednosna situacija vo Republika Ma-kedonija £ nanese golemi {teti na ekonomijata, kojavo 2000 godina be{e vo prili~no dobra sostojba.1

Vo tekot na juni, proekciite na makroekonomskiteindikatori za 2001 godina bea revidirani, pod pret-postavka deka politi~kata i bezbednosnata situaci-ja }e se stabilizira do sredinata na avgust. Sega, po-rastot na BDP od 6% e proektiran na maksimum2,5%, dodeka prvi~no proektiranata inflacija od2,2% e revidirana na 4-6%. Kaj nekoi vladini pret-stavnici postoi nezadovolstvo poradi povrzuvawetona stranskata pomo{, isklu~ivo, so postignuvawetona politi~ki dogovor. Ministerot za finansii ovago nare~e tivko embargo, bidej}i pomo{ta e uslove-na od politi~koto re{enie na krizata.

Voenite rashodi se golemo optovaruvawe za buxe-tot, a sektorot na pretprijatija trpi {teti poradinamalenata trgovija, koja, glavno, e rezultat na nedo-volnata predvidlivost na makroekonomskiot ambi-ent, {to gi obeshrabruva planiraweto i investici-ite. Psiholo{ko-ekonomskite reakcii na poedinci-te i pretpriema~ite ja zagrozuvaat cenovnata sta-bilnost i devizniot kurs na denarot, koj cvrsto gobrani Narodnata banka.

Celosnite ekonomski implikacii od tekovnatakriza s¢ u{te ne se vidlivi, no }e bidat evidentni nasreden i dolg rok. Dokolku bezbednosnata kriza ne sere{i brzo, zemjata moè da se soo~i so dvoen predi-zvik na politi~ka kriza kombinirana so ekonomskakriza. Duri i so politi~ko re{enie i proces na sta-bilizacija koj }e sledi, ekonomijata ve}e pretrpe{teti, a vo period na recesija }e bide mnogu te{koda se prodolì so politi~kite reformi.

2. EFEKTI VRZ EKONOMIJATAKAKO REZULTAT NA BEZBEDNOSNATASITUACIJA

2.1. Zgolemeni buxetski rashodi

Poradi krizata, voenite tro{oci so~inuvaat pri-bli`no 17% od rashodite (voobi~aeniot procent e2,5%). Osven sredstvata za municija, potrebno e daim se isplatat sredstva na golem broj rezervisti. Odnejziniot po~etok, Vladata potro{i 188 milioniamerikanski dolari za voenata kriza i, istovremeno,e zagrièna deka golem tovar za Buxetot }e pretsta-vuva rekonstrukcijata na oblastite pogodeni od kri-zata i zgriùvaweto na vnatre{no raselenite lica.Rashodite za 2001 godina, koi prvi~no bea proekti-rani na 789 milioni amerikanski dolari, sega se re-vidirani na ne{to pove}e od 1 milijarda amerikans-ki dolari.

2.2. Namaleni prihodi

Evidentno e namaluvaweto na site vidovi prihodi,kako {to se prihodite od personalen danok i drugitedanoci, i profitot na javnite pretprijatija. Nivotona prihodite od carini i uvozni dava~ki se namali,ne samo poradi namalenata trgovija vo RepublikaMakedonija, tuku i poradi namaleniot stepen na ko-ristewe na zemjata za tranzit.2 Carinskite termina-

1 Minatata godina be{e ostvaren buxetski suficit, porast na BDP od 5,1% i zgolemeni devizni rezervi.Isto taka, zemjata sklu~i dogovori so MMF i Svetskata banka, kako i Dogovor za stabilizacija i asocijacija

(SAA) so Evropskata unija.

2 Mnogu delovni aktivnosti koi prethodno ja koristea zemjata za tranzit, gi prenesuvaat svoite stoki prekuBugarija, Romanija i SR Jugoslavija.

1 5 6 / 1 5 7

li na grani~nite premini se poprazni od voobi~ae-noto. Sepak, kako rezultat na voeniot danok, vkupni-te prihodi }e se zgolemat na nivoto od 780 milioniamerikanski dolari.

2.3. Na~ini za finansirawe na deficitot

So cel da gi zgolemi buxetskite prihodi, dràvatana 1 juli vovede t.n. "voen danok# od 0,5%, koj se pla}ana site finansiski transakcii od strana na nevladi-nite pretrpijatija, na sekoe vloùvawe, povlekuva-we sredstva ili gotovinski transfer. Likvidnosta ezgolemena so cel da se finansiraat voenite aktiv-nosti. Nekoi rashodi se pokrieni so del od buxetski-ot suficit ostvaren minatata godina, a koj inicijal-no be{e namenet za namaluvawe na siroma{tijata.Bez voeniot danok, deficitot }e iznesuva{e 8% odBDP. Sepak, kako rezultat na voeniot danok, toj eproektiran na 6%.

Postojat mnogu potencijalno negativni implika-cii od danokot, od edna strana, a od druga, pak, pak nepostoe{e drug na~in za spravuvawe so golemite tro-{oci za nacionalna bezbednost, se razbira osven pe-~ateweto pari, {to bi dovelo do inflacija. Minis-terstvoto za finansii na mo{ne transparenten na-~in ja odbrani potrebata od ovaa merka, a MMF jaodobri.

2.4. Zagubi vo sektorot na pretprijatijata

I pokraj toa {to e te{ko da se dobie precizen iz-nos za {tetite vo ovoj sektor, zagubite pribli`noiznesuvaat 700 milioni amerikanski dolari. Najpo-godenite sektori se tekstilniot, crnata metalurgija,obrabotkata na metali i hemiskata industrija, kako izemjodelstvoto. Me|utoa, i sektorite kako {to seturizmot, grade`niot sektor i transportot, isto ta-ka, se zna~itelno pogodeni. Industriskoto proizvod-stvo vo prvite meseci od 2001 godina se namali za re-~isi 9% vo sporedba so istiot period vo 2000 godina.

Prakti~no, i zemjodelskiot sektor pretrpe zagu-bi. @itnite rastenija se ili uni{teni vo oblastitekade se vodea borbite, ili e te{ko da se izvr{i èt-vata poradi te{koto vooruùvawe na terenot. Mel-ni~kata industrija, isto taka, pretstavuva problem

poradi ote`natoto dvièwe. Mnogu zemjodelci goizgubija nivniot dobitok.

Kompaniite locirani vo oblastite kade se odvi-vaa borbenite dejstvija prestanaa so rabota ili rab-otat zna~itelno pod normalniot kapacitet. Fabri-kata za obleka "Mateks#, koja se nao|a vo Tearce, me-{ano etni~ko selo, ju`no od Tetovo, e izgorena, ob-last koja do sega navodno e pod kontrola na vooruè-ni grupi etni~ki Albanci. Fabrikata broe{e 145rabotnici, od koi najgolem del bea èni od makedon-sko etni~ko poteklo, a pomal del etni~ki Albanki.Pri~inite za poàrot s¢ u{te ne se utvrdeni, nopostoi somnevawe deka motivite za toa bea na etni~-ka osnova. Kompanijata be{e oformena so zaedni~kivloùvawa na stranski i etni~ki makedonski inves-titor. Bez razlika koja bila pri~inata za poàrot,ovoj incident o~igledno ne e dobar signal za inves-titorite. Isto taka, Jugohrom, fabrika za proizvod-stvo na hrom, so vraboteni od me{ano etni~ko potek-lo, ~ija brojka iznesuva okolu 2000, se soo~uva soproblemi vo odrùvaweto na normalnoto nivo naproizvodstvo. Etni~kite albanski rabotnici pres-tanaa da odat na rabota, bidej}i bezbednosnite uslo-vi ne se soodvetni. Vo celiot tetovski region, kadeprethodno normalno se odvivaa delovnite aktivnos-ti, zna~itelen del od rabotnata sila od site etni~kigrupi so rezervi go sledi razvojot na nastanite. Fab-rikata za tekstil "Teteks# vo Tetovo e najgolemiotrabotodavec vo oblasta so 3.500 vraboteni od site et-ni~ki grupi. Sega se soo~uva so te{kotii vo ispol-nuvaweto na obvrskite spored nekoi dogovori sklu-~eni so partneri od stranstvo. Ova e te{ko bidej}idel od rabotnata sila doa|a od selata ju`no od Teto-vo, od kade vo momentov se raseleni golem del etni~-ki Makedonci.

Vo biznisot, etni~kiot problem po~na da pretsta-vuva mnogu pove}e od problem. Nekoi grupi od mno-zinskoto naselenie go poddrùvaat bojkotot na pro-izvodite, koi gi prodavaat etni~kite Albanci ilikompaniite vo nivna sopstvenost. Pretprijatijatavo sopstvenost na Makedoncite muslimani ili na et-ni~kite Albanci, isto taka, se cel na napadi i van-dalizam od strana na tolpite koi protestiraat pro-tiv aktivnostite na etni~kite albanski vooruènigrupi.

Ova se op{tite problemi so koi se soo~uvaat kom-paniite/proizvoditelite vo site sektori:

Trgovija

Trgovijata e vitalna granka za ekonomija so samo 2milioni ìteli, bidej}i doma{niot pazar e premno-

Celosnite ekonomski implikacii od tekovnata kriza sè u{tene se vidlivi, no }e bidat evidentni na sreden i dolg rok.Dokolku bezbednosnata kriza ne se re{i brzo, zemjata moè dase soo~i so dvoen predizvik na politi~ka kriza kombiniranaso ekonomska kriza


gu mal da gi apsorbira site proizvodi. Politi~kiotrizik predizvikan od bezbednosnata situacija nate-ra mnogumina nervozni delovni partneri da gi otka-àt dogovorite so makedonskite kompanii. Sepak, s¢u{te postojat nekoi nara~ki koi treba da se ispol-nat od periodot pred da dojde do krizata. Realniteefekti }e stanat vidlivi podocna, bidej}i partneri-te pod sega{nite uslovi mnogu }e se dvoumat za sklu-~uvawe novi dogovori za 2002 godina. Duri i kompa-niite koi se nao|aat vo relativno stabilnite regio-ni, do nekoj stepen, se pogodeni. Isto taka, tro{oci-te za osiguruvawe na izvozot i uvozot se zgolemija.Privremenoto zatvorawe na grani~niot premin Bla-ce, odvreme navreme gi zgolemuva stravovite deka tr-govijata }e bide u{te pove}e pogodena.

Vo periodot januari-juni 2001 godina, vkupnatavrednost na trgovijata se namali za 20%, sporedenoso istiot period minatata godina. Uvozot se namaliza 26%3, a izvozot za 11%. Izvozot delumno opadnaporadi toa {to proizvoditelite se zavisni od uvo-zot na surovini ili poluproizvodi. Sega, nema golemuvoz na ovie proizvodi bidej}i partnerite se somne-vaat deka moè da bidat izvr{eni isporakata ilipla}aweto. Nekoi partneri baraat pla}aweto naovie proizvodi da bide avansno i vo gotovina. Kamat-nite stapki se nevoobi~aeno visoki (vidi go delot zainvesticiite i monetarnata politika) i kredititese mnogu skapi.

Trgovijata so Kosovo, koja dosega e od golemo zna-~ewe (osobeno vo sektorot na grade`ni{tvoto i pre-hranbenata industrija), moè da se ote`ni i vo poli-ti~ka i vo logisti~ki smisla.

Sepak, biznis ekspertite tvrdat deka opa|awetona trgovijata ne e najzna~ajniot problem vo sektorotna pretprijatijata, tuku nedostatokot od investicii.

Nedostatok od investicii

Investiciite vo golema mera se pogodeni, bidej}idirektorite na kompaniite ne vr{at dolgoro~noplanirawe. Tie ne se spremni za investirawe vo no-vi tehnologii, novi proizvodi i nastojuvaat da go od-loàt prestruktuiraweto. Sledstveno, industrisko-to proizvodstvo opadna za okolu 6% vo maj 2001 spo-redeno so istiot period minatata godina. Kompanii-te se soo~uvaat so golemi te{kotii vo naplatata nanivnite pobaruvawa, {to sozdava ma|epsani krugovi.Investiciite se minimalni, tro{ocite za suroviniili poluproizvodi te{ko se pokrivaat ({to sozdavaproblemi kaj doma{nite partneri i kompanii) ivrabotenite ne se plateni ({to ja namaluva li~natapotro{uva~ka i naloùva pomala proda`ba kaj kom-

paniite). Smetkite za komunalii i drugite smetkine se pla}aat, ili pak se pla}aat, premnogu docna.

Kreditite otsekoga{ bile glavniot izvor na in-vesticii. Tie, vo momentov, se so mala ponuda i gole-ma pobaruva~ka, {to doveduva do zgolemuvawe na ka-matnite stapki.4

Instinktot koj preovladuva vo ovie uslovi e da semaksimiziraat resursite vo slu~aj da ima devalvaci-ja na valutata i/ili inflacija. Mnogu pretpriema~ise pra{uvaat kako }e se pokrie deficitot, kaj nivpostoi somne` za strategiite i se skepti~ni deka }ese odrì devizniot kurs na denarot. Vo slu~aj na de-valvacija, o~igledno e deka kompaniite koi imaatmnogu gotovina denominirana vo denari }e bidatsilno pogodeni. Najgolemiot broj od niv cvrsto sedràt do nivnite devizni rezervi, {to go zgolemuvarizikot od inflacija.

[to se odnesuva do stranskite direktni investi-cii, povtorno politi~kiot rizik pretstavuva og-romno zastra{uvawe. [ansite za privlekuvawestrate{ki investitori za pretprijatijata zagubarizna~itelno se namalija.

Voen danok

Voeniot danok be{e neo~ekuvana i, o~igledno, ne-dobredojdena merka za delovnite aktivnosti. Po vo-veduvaweto na DDV, na nego se gleda kako na dvojnoodano~uvawe. Biznismenite se, isto taka, skepti~nideka ovoj danok }e bide dovolen za pokrivawe na de-ficitot i stravuvaat deka }e se vovedat dopolnitel-ni merki ili deka valutata }e devalvira. Nekoiefekti od danokot se slednive:

� generalno, toj ja namali konkurentnosta na ma-kedonskite kompanii;

� isto taka, dovede do zasiluvawe na sivata i cr-nata ekonomija, bidej}i ja vlo{uva situacijatana kompaniite koi rabotat legalno nasprotionie koi rabotat nadvor od zakonot. Von-insti-tucionalnite gotovinski pla}awa se s¢ po~esti;

� kompaniite koi se pogodeni }e gi zgolemat cen-ite na nivnite proizvodi;

� Danokot moè da ja pottikne inflacijata.

3 Ova najverojatno ne e samo rezultat na bezbednosnata situacija ovaa godina, tuku se dolì i na faktot dekauvozot minatata godina be{e nevoobi~eano visok pred voveduvaweto na DDV.

4 Reformata vo bankarskiot sektor e vo tek, iako doverbata vo bankite e seu{te relativno mala.Posledovatelno na toa, ima nisko nivo na za{tedi vo bankite. Celta e da se konsolidira sektorot i da se

zgolemi konkurencijata me|u pogolemite i poefikasni subjekti so cel da se namalat kamatite. Kamatite seisto taka visoki i poradi toa {to seu{te ne e implemetiran zakonot za hipoteki. Komercijalnite banki ne

smetaat deka postoi siguren na~in za naplata na hipoteki i go kompenziraat rizikot so visoki kamati.

1 5 8 / 1 5 9

Dano~nite eksperti tvrdat deka danokot ja spasilzemjata od ekonomski krah, i deka nivoto na cenitesamo privremeno }e bide pogodeno, kako {to be{e sovoveduvaweto na danokot na dodadena vrednost vo ap-ril minatata godina.

2.5. Siroma{tija i psiholo{ko-ekonomski reakcii na naselenieto

Naselenieto nastojuva da tro{i samo za li~na pot-ro{uva~ka, {to implicira poniska proda`ba zakompaniite. Mnogumina go odloùvaat ili ignori-raat pla}aweto na komunalnite i drugite smetki, po-radi siroma{tija i nedostatok na doverba vo insti-tuciite. Tro{ocite na ìvot se zgolemija vo juni, aporadi stravot od inflacija, poedincite pretpo~i-taat da go dràt svojot dohod vo stranski valuti.Zgolemen e brojot na vraboteni koi ne primile pla-ta so meseci.5 Egzistencijalniot minimum so koj sesoo~uvaat lu|eto i ponatamu go pottiknuva nefor-malniot sektor.

Ekonomskite te{kotii koi gi ~uvstvuvaat vrabo-tenite vo fabrikite vo regionot na Tetovo, imaatvlijanie vrz raspoloènieto na del od naselenieto,koe sebesi se gleda nesrazmerno pogodeno od bezbed-nosnata situacija. Mnogu od raselenite vraboteni voTeteks i Jugohrom se pod pregolem emocionalenstres za da se vratat na rabota ({to vlijae vrz nivo-to na proizvodstvo).

Spored Dràvniot zavod za statistika, 21% od na-selenieto ìvee pod linijata na siroma{tija,6 a 15%od doma}instvata zavisat od socijalna pomo{.7 Stap-kata na nevrabotenost iznesuva 32%.8 O~igledno,prili~no golem del od naselenieto }e bide pogodeno,dokolku cenite i tro{ocite na ìvot drasti~no sezgolemat.

2.6. Zakanata od inflacija spre~enaod Narodnata banka

Niskata inflacija otsekoga{ bila stoèr na ma-kedonskata ekonomska politika. Narodnata bankana Republika Makedonija (centralnata banka) sefokusira na odrùvawe na devizniot kurs na dena-rot, za koj taa tvrdi deka e od vitalno zna~ewe nadolgoro~en plan i za politi~kata stabilnost. Mno-gu mali fluktuacii na devizniot kurs imaat golemiimplikacii vo edna mala ekonomija. Sledstveno,Narodnata banka so godini pravi golemi napori zada ja odrì stabilnosta na nivoto na cenite i deviz-niot kurs, i go fiksira denarot vo odnos na german-skata marka.

Vo juni, inflacijata be{e za 2% povisoka od onaavo maj i 6,9% povisoka vo sporedba so juni 2000 god-ina. Ova vedna{ se odrazi na nivoto na cenite i ka-ko rezultat na toa, se zgolemija tro{ocite na ì-vot. Visokoto nivo na likvidnost stana o~evidno.

Postoeja nekolku pri~ini: sezonska otplata na tu-tunot, otpremnini za onie koi ja napu{tija javnataadministracija poradi strukturnite reformi, pla-}awe vo gotovo za dràvnite obvrznici na staritedevizni {teda~i i visokite iznosi za finansirawena armijata. Isto taka, vo tekot na mart javnostapo~na da gi povlekuva depozitite, osobeno devizni-te, od bankite poradi ~uvstvoto na nesigurnost. Tieprodolìja da vloùvaat i da gi povlekuvaat za{te-dite vo tekot na proletta kako {to nastanuvaafluktuacii vo bezbednosnata situacija. Kako rezul-tat na toa, {irokata pari~na masa vo juni 2001 godi-na porasna za 9%, sporedeno so juni minatata godinai po~na da vr{i pritisok vrz devizniot kurs.

Zatoa, Narodnata banka vode{e restriktivna mo-netarna politika i izgotvi kompleksen set nainstrumenti so cel da ja povle~e prekumernata lik-vidnost i da go odbrani devizniot kurs na denarot.9

Na po~etokot, komercijalnite banki ne sakaa dagi povle~at nivnite devizni rezervi za da kupat bla-

Voenite rashodi se golemo optovaruvawe za buxetot, a sektorotna pretprijatija trpi {teti poradi namalenata trgovija, koja,glavno, e rezultat na nedovolnata predvidlivost namakroekonomskiot ambient, {to gi obeshrabruva planirawetoi investiciite

5 Vo april 2001, 20% od site vraboteni ne dobile plata.

6 = 70% od prose~na mese~na potro{uva~ka.

7 Ministerstvo za trud i socijalna politika, Godi{en izve{taj za socijalna pomo{ za 2000.

8 Zavod za statistika, Vrabotenost i nevrabotenost vo Republika Makedonija, noemvri 2000.

9 Instrumentite koi centralnata banka gi primenuva se:

� aukcija na blagajni~kite zapisi na centralna banka;��povisoki kamatni stapki so cel da se privle~at komercijalnite banki da kupuvaat blagajni~ki zapisi;��preku proda`ba na blagajni~kite zapisi na javnosta so razli~en rok na dospevawe i privle~ni kamatni stapki;��zgolemuvawe na diskontot ({to pretstavuva osnova za presmetuvawe na kamatite i zadolìtelnatarezerva);��zgolemuvawe na minimalanata zadolìtelna rezerva vo komercijalnite banki;��namaluvawe na maksimalniot iznos na devizi koj bankite moè da go imaat vo stranstvo, so cel da sezajaknat doma{nite rezervi koi po~nuvaat da se namaluvaat


gajni~ki zapisi na aukciite na Narodnata banka, no,na kraj, ovaa i drugite politiki, po~naa da davaatrezultati, taka {to devizniot kurs na denarot mal-ku opadna vo odnos na germanskata marka, namaluvaj-}i go stravot od devalvacija.

Bankata se soo~uva so psiholo{kite efekti odkrizata, koja gi prisiliuva pretpriema~ite i jav-nosta da se odnesuvaat nadvor od konvencionalnataekonomska logika, {to, od druga strana, dopolnitel-no gi zasili ekonomskite implikacii od krizata.Del od problemot e nedostatokot na doverba vo in-stituciite.

3. ZAKLUÔK I PREPORAKI

Vo tekot na 2000 godina, za prvpat moèa da se po-~uvstvuvaat pozitivni efekti od ekonomskite re-formi. Ottamu, sosema razbirlivo e op{toto neza-dovolstvo od usporuvaweto na postignatiot napre-dok, pred s¢, poradi vlo{enata bezbednosna situaci-ja. Od druga strana, pak, se tvrdi deka, za sre}a, Re-publika Makedonija postigna mnogu pove}e vo pro-cesot na tranzicija otkolku Bosna i Hercegovinapred da £ se slu~i krizata, ne{to {to do odredenstepen ja za{tituva od propast.

Na vladino nivo, se tvrdi deka poddr{kata naplatniot bilans na zemjata }e bide od su{tinskozna~ewe vo namaluvaweto na pritisokot vrz deviz-nite rezervi. Vo edno pesimisti~ko scenario, zgo-lemuvaweto na likvidnosta so cel da se finansir-aat voenite aktivnosti, moè da dovede do inflaci-ja, a naselenieto da se najde pritisnato me|u ekonom-ska i politi~ka kriza.

Sepak, centralnata banka se nadeva deka deviz-niot kurs na denarot }e bide odbranet i tvrdi dekavoenite tro{oci ne se dovolni za destabilizacijana valutata, dokolku se prezemat soodvetni merki.

Pod uslov da se najde politi~ko re{enie za tekov-nite te{kotii, pove}eto u~esnici vo ekonomskatasfera se soglasuvaat za slednive prioriteti:

� Da se prodolì so ekonomskite reformi i im-plementacijata na zakonite na transparentenna~in;

� Dogovorot za stabilizacija i asocijacija(SAA) treba da se implementira;

� Na zemjata }e £ treba finansiska pomo{, a delod pomo{ta }e treba da bide i za poddr{ka naplatniot bilans na zemjata, pod uslov tro{ewe-

to da bide transparentno. Pomo{ta treba da bi-de itna i dobro naso~ena, bidej}i mnozinstvotoja gleda zemjata pod pritisok na me|unarodnatazaednica, bez da dobiva soodvetna poddr{ka zate{kotiite so koi se soo~uva.

� Vedna{ {tom se vospostavat soodvetni bezbed-nosni uslovi, o~igledno e deka }e bide potrebnaitna pomo{ za ispolnuvawe na drugi uslovi zavozvrat (UNHCR i partnerskite organizacii seve}e podgotveni za ova). Sepak, vo ovaa faza }ebide od golemo zna~ewe da se zapo~ne so razgle-duvawe na pra{awata na sreden i dolg rok.

� Nekoi donatori baraat site involvirani stra-ni vo vladata da podgotvat seopfatno razvienplan, so cel da se razgledaat pra{awata na siteetni~ki grupi i da se "zale~i# op{testvoto.

� Ekonomijata i delovnite aktivnosti nema zna-~itelno da se podobrat bez pogolema doverba voinstituciite i pome|u razli~nite segmenti nanaselenieto.

� Uni{tuvaweto na imotite poradi etni~ki mo-tivi mora temelno da se ispita, a izvr{iteliteda se iznesat pred liceto na pravdata.

� Doverbata pome|u razli~ni grupi moè da sezgolemi dokolku stranskata pomo{ se potro{ii za jaknewe na institucionalnite kapaciteti(policija, lokalni vlasti) i na proekti koivklu~uvaat sorabotka me|u lokalnite zaednici.

� Postoi ogromna ~uvstvitelnost kaj mnozin-stvoto od naselenieto, za raspredeluvaweto napomo{ta, koja najverojatno e dopolnitelno zgo-lemena po neodamne{nite nastani. Iako po-mo{ta e potrebna za obnova na oblastite direk-tno pogodeni od voenite dejstvija, taa isto takatreba: a) da bide etni~ki nepristrasna, b) da gozeme predvid etni~koto ~istewe poradi nedos-tig na mo`nosti, v) da bide direktno naso~enakon drugi siroma{ni oblasti koi ne se pogo-deni od voenite dejstvija. (Inaku, pomo{ta bimoèla da se sfati kako "nagrada za onie koi gisozdavaat problemite#.)

� So cel da se stabilizira tetovskiot region, }ebide va`no da se odrì nivoto na proizvodstvo-to vo golemite kompanii (vo mnogu od kompani-ite ima etni~ki me{ana rabotna sila, od koidel se raseleni).

� Moè da se osnova fond za politi~ki rizik socel da se osiguraat investitorite.

1 6 0 / 1 6 1

� Potrebni se sve` kapital i povolni zaemi odbankite. Kamatite i provizijata treba da se na-malat so cel da se zajaknat investiciite i sto-panstvoto, {to podrazbira ponatamo{en napre-dok na reformite vo bankarskiot sektor.

� Moè da se osnova rezerven fond za pretprie-ma~ite koi imaat produktivni biznis idei, nonedovolno sredstva za obezbeduvawe od rizik.

Izve{tajot e podgotven od strana na Organizacijata zabezbednost i sorabotka (OSCE), 10 avgust 2001, Skopje.


1. DANOÊN SISTEM I DANO^NAPOLITIKA

Osnovnite principi i celi na reformata na da-no~niot sistem vo Republika Makedonija, doneseniso Ramkovnata programa za ekonomski razvoj i re-formi "MAKEDONIJA 2003#, imaat osnovna celpostojniot sistem da se izgradi vo eden nov sovremeni efikasen dano~en sistem koj }e odgovara na pazar-nite uslovi na stopanisuvawe i }e bide kompatibi-len so dano~niot sistem na Evropskata unija.

Vo ovaa smisla kako pojdovna osnova vo ureduvawe-to na dano~niot sistem se imaa predvid i iskustvatai principite na ponovite dano~ni reformi vo raz-vienite zapadni zemji, kako i teoriskite i empiris-kite soznanija za pravcite na razvojot na sovremeni-te dano~ni sistemi. Vo vrska so ova, moè da se is-takne deka pojdovni osnovi bea slednive:

� neutralnost na dano~niot sistem, so cel da seminimiziraat onie elementi koi vnesuvaat dis-torzii vo cenovniot mehanizam i koi gi desti-muliraat faktorite na proizvodstvoto;

� pro{iruvawe na dano~nata obvrska i na dano~-nata osnova kaj site vidovi danoci;

� ovozmoùvawe na dano~ni stimulacii so cel dase stimuliraat doma{nite i stranskite inves-titori, no istovremeno da se spre~at distorziv-nite efekti;

� preraspredelba na globalniot fiskalen tovarso cel da se ostvari pomestuvawe na teì{tetood danocite na dohod kon danocite na potro{u-va~ka, poradi pogolemata ekonomska neutral-nost na ovie danoci, kako i poradi potrebata dase zgolemuva {tedeweto i novite investicii;

� po~ituvawe na principite na horizontalna ivertikalna pravednost vo odano~uvaweto;

� zgolemuvawe na efikasnosta na dano~niot sis-tem vo ispolnuvaweto na primarnata fiskalnafunkcija, so cel da se izbegne pojavata na fis-kalni deficiti i naru{uvawe na makroekonom-

skata stabilnost;� podobruvawe na konkurentskata pozicija na

pretprijatijata preku ponisko dano~no optova-ruvawe, vo sporedba so sosednite zemji i zemjitekonkurenti vo nadvore{no-trgovskata razmena;

� postignuvawe kompatibilnost so dano~nite sis-temi na zemjite na Evropskata unija i prifa}a-we transparentni re{enija so cel da se stimu-liraat stranskite investicii vo makedonskotostopanstvo.

Vo dano~niot sistem na Republika Makedonijafunkcioniraat slednive vidovi danoci:

� danoci na dohod: personalen danok na dohod i da-nok na dobivka na korporacii;

� danoci na potro{uva~ka: danok na dodadenavrednost (DDV), akcizi, carini i drugi uvoznidava~ki;

� danoci na imot: danok na imot, danok na nasled-stvo i podarok i danok na promet na nedvi`nos-ti i prava.

Vo fiskalniot sektor na Makedonija postoi i sis-tem na socijalno osiguruvawe (penzisko i invalid-sko osiguruvawe, zdravstveno osiguruvawe i osigu-ruvawe od nevrabotenost) za koj se obezbedu-vaat prihodi, glavno, od tri zasebni vidovipridonesi od osigurenicite.

1.1. PERSONALEN DANOK NA DOHOD

So reformata na personalniotdanok na dohod se premina nasistem na kompletno opfa}a-we i odano~uvawe na site pri-hodi, odnosno na vkupnata da-no~na sila na gra|anite, soprimena na progresivnistapki od 15% i 18%, koise me|u najniskite vo Evro-pa. Toa pretstavuva seriozno

DANO^NIOT SISTEM,DANO^NATA POLITIKA INADVORE[NO-TRGOVSKIOTSISTEM VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Svetlana Janevska

raboti vo Ministerstvotoza finansii, kakopomo{nik na ministerotvo Sektorot za dano~napolitika i adminis-tracija. Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1981 godina. VoMinisterstvoto zafinansii e od juni 2000godina. Prethodnorabotela vo Sobranietona Grad Skopje, vosekretarijatot zastopanstvo, potoa voMinisterstvoto zastopanstvo kako sovetnikna ministerot za trgovskapolitika i voMinisterstvoto zatrgovija kako pomo{nik naministerot zanadvore{no trgovskapolitika i reìm.U£estvuvala na pove}eseminari kursevi iforumi vo zemjata istranstvo, od oblasta nacenite, nadvore{notrgovskata politika i

podgotovki zapristapuvawe na

R Makedonijavo STO.

1 6 2 / 1 6 3

D A N O ^ N A P O L I T I K A I N A D V O R E [ N O - T R G O V S K I S I S T E M

namaluvawe na dano~nite stapki, koi prethodno iz-nesuvaa 23%, 27% i 35%.

Doma{nite i stranskite fizi~ki (individualni)lica se izedna~eni vo dano~niot tretman.

So vakvata promena vo ramkite na personalniotdanok na dohod, se postignuva slednoto:

� se izedna~uva fiskalniot tretman na site vido-vi prihodi koi fizi~kite lica gi ostvaruvaatod razli~ni izvori {to e vo soglasnost so prin-cipot na horizontalna pravednost vo odano~uva-weto; i

� dano~nata obvrska se utvrduva srazmerno navkupnata dano~na sposobnost na sekoj obvrznik,{to e vo soglasnost so principot na vertikalnapravednost vo odano~uvaweto (odnosno obvrzni-cite so razli~en dohod da pla}aat razli~en iz-nos na danok). Ova e, isto taka, temelen principna sekoj dano~en sistem.

Predmet na odano~uvawePersonalniot danok na dohod se pla}a godi{no na

dohodot koj pretstavuva zbir na neto-prihodite naobvrznikot {to gi ostvaruva od razli~ni izvori votekot na edna kalendarska godina-li~ni primawa(plati), prihodi od samostojna dejnost, prihodi odzemjodelska dejnost, prihodi od imot i imotni prava,prihodi od kapital, prihodi od kapitalni dobivki,prihodi od avtorski prava i prava od industriskasopstvenost, dobivki od igri na sre}a i drugi nagrad-ni igri, osven prihodite {to ne podleàt na odano-~uvawe (na primawata po osnov na nagradi od me|una-

rodni organizacii, za dostignuvawa vo naukata, kul-turata i sportot, na stipendii, detski dodadok, soci-jalna i druga pomo{, kamatite po obvrznici izdade-ni od Republika Makedonija i edinicite na lokalna-ta samouprava, kamatite na {tedni vlogovi, tekovnismetki i depoziti po viduvawe, alimentacii i nado-mestoci na {teta po sudska odluka i sl.)

Neto-prihodot pretstavuva razlika pome|u brutoprihodot na obvrznikot i tro{ocite {to gi napra-vil za negovo ostvaruvawe.

Primenata na danokot na dohod e vrz principot naintegralno odano~uvawe, {to zna~i deka na dano~naobvrska podleàt site vidovi prihodi ostvareni vozemjata i vo stranstvo bez ogled na toa dali se reali-

zirani vo pari, vo bonovi, pari~ni potvrdi, vo ak-cii, stoki ili vo nekoja druga forma koja ima pari~-na vrednost. Vo slu~aj na nepari~na isplata na pri-hodite, isplatuva~ot treba da ja iskaè denarskataprotivvrednost na stokite po pazarna cena i da japriklu~i kon drugite prihodi.

Dano~en obvrznikObvrznik na danokot na dohod e sekoe fizi~ko li-

ce rezident na Republika Makedonija za dohodot {togo ostvaruva vo zemjata i vo stranstvo, kako i fizi~-ko lice koe ne e rezident za dohodot {to e ostvarenna teritorijata na Republikata. Obvrznik na dano-kot na dohod e i fizi~ko lice-trgovec, trgovec poe-dinec, kako i fizi~ki lica koi se zanimavaat so zem-jodelska dejnost, so zanaet~iska dejnost, i lica koivr{at uslugi ili slobodni zanimawa (advokati, no-tari, lekari, patentni inèneri, arhitekti, slobod-ni umetnici, smetkovoditeli i sli~no).

Dano~na osnovaDano~nata osnova na godi{niot danok na dohod

pretstavuva dohodot za odano~uvawe {to se dobivakako zbir na iznosite na oddelnite vidovi neto-pri-hodi {to gi ostvaril obvrznikot vo godinata za kojase utvrduva danokot namalen za:

1) pridonesite za penzisko i invalidsko osiguru-vawe, zdravstveno osiguruvawe i vrabotuvawe, osvenza pridonesite od zemjodelska dejnost {to gi pla}a-at zemjodelcite na katastarskiot prihod;

2) pridonesite za dobrovolno penzisko i invalid-sko osiguruvawe plateni od obvrznikot;

3) li~no osloboduvawe vo iznos od 30.000 denari nagodi{no nivo, odnosno 2.500 denari na mese~no nivo.

Dano~ni stapkiStapkite na personalniot danok se progresivni i

iznesuvaat: na dohodot za odano~uvawe do 360.000 dena-ri na godi{no nivo od 15%, a nad 360.0000 denari-18%.Akontaciite se pla}aat mese~no i toa na dano~naosnova do 30.000 denari-15%, a nad 30.000 denari-18%.

Vidovi prihodi {to go so~inuvaat dohodotDohodot {to podleì na odano~uvawe, spored koj

se utvrduva dano~nata osnova go so~inuvaat slednitekategorii prihodi:

1) Li~ni primawa-pretstavuvaat site prihodi{to }e gi ostvari obvrznikot po osnov na rabotenodnos, vklu~uvajki gi i prihodite po dogovor za po-vremeno ili privremeno vr{ewe na uslugi na orga-nite na upravata, na doma{nite i stranskite pravnilica, kako i na doma{nite i stranskite fizi~ki li-ca koi vr{at registrirana dejnost. Li~nite prima-

kako pojdovna osnova vo ureduvaweto na dano~niot sistem seimaa predvid i iskustvata i principite na ponovite dano~nireformi vo razvienite zapadni zemji, kako i teoriskite iempiriskite soznanija za pravcite na razvojot na sovremenitedano~ni sistemi


wa gi opfa}aat platite i drugite dopolnitelni pri-mawa po osnov na raboten odnos, penziite, primawa-ta na ~lenovi na organi na upravuvawe i nadzor natrgovskite dru{tva, plati na funkcioneri, prateni-ci i sovetnici, plati na profesionalni sportisti,nadomestok na sudii porotnici, ve{ti lica, ste~ajniupravnici, nadomestok na ~lenovite na MANU, pla-ta ostvarena so rabota vo stranstvo vrz osnova na ra-boten odnos zasnovan vo zemjata i sekoj poedine~noostvaren prihod vrz osnova na dogovor za povremenoili privremeno vr{ewe na uslugi na pravni i fi-zi~ki lica.

2) Prihodi od zemjodelska dejnost- danokot se pla-}a na katastarskiot prihod so toa {to na obvrznikotkoj ostvaruva prihodi koi zna~itelno go nadminu-vaat katastarskiot prihod, organot za javni prihodimoè da mu opredeli danokot na dohod da go pla}aspored vistinskiot prihod. Vo toj slu~aj odano~uva-weto }e se utvrduva soodvetno na na~inot na koj seutvrduva neto-prihodot od vr{ewe na dejnost.

3) Prihodi od samostojna dejnost-pretstavuvaatprihodite ostvareni od stopanska dejnost, od davawena profesionalni i drugi intelektualni uslugi, ka-ko i prihodi od zemjodelska dejnost i drugi dejnosti~ija trajna cel e ostvaruvawe na prihodi.

Obvrznik na danokot na dohod za prihodite od sa-mostojna dejnost e fizi~ko lice-trgovec, trgovecpoedinec, kako i fizi~ki lica koi se zanimavaat sozemjodelska dejnost, so zanaet~iska dejnost, i licakoi vr{at uslugi ili slobodni zanimawa (advokati,notari, lekari, patentni inèneri, arhitekti, slo-bodni umetnici, smetkovoditeli, konsultanti, revi-zori, novinari, sportisti i dr).

4) Prihodi od imot i imotni prava-gi ostvaruvaatfizi~ki lica od izdavawe pod zakup ili podzakup nanedvièn imot, oprema, prevozni sredstva ili drugvid imot. Dano~na osnova pretstavuva ednogodi{niotiznos na ostvareniot bruto prihod namalen za tro-{ocite na odrùvawe i upravuvawe, za ednogodi{na-ta amortizacija i za drugite tro{oci {to se nu`ni zaostvaruvawe na prihodot vo visina od 40% od brutoprihodot, a za davawe pod zakup na opremeni stanbenii delovni prostorii, kako tro{ok se zema predvid iabeweto na opremata (mebelot i sli~no) vo visina od50% od bruto prihodot, a ako obvrznikot dokumenti-rano dokaè deka napravil pogolemi tro{oci od nor-miranite, mu se priznavaat stvarnite tro{oci.

5) Kaj prihodite od avtorski prava i prava od in-dustriska sopstvenost, tro{ocite za ostvaruvawe naprihodite od avtorski prava iznesuvaat od 25% do60% od bruto prihodot vo zavisnost od vidot na av-torskoto delo i toa:

� za vajarski dela, tapiserii, keramoplastika,umetni~ka keramika i vitra` - 60% od brutoprihodot;

� za umetni~ka fotografija, yidno slikarstvo islikarstvo vo prostor vo tehnikite: freska,grafika, mozaik, intarzija, emajl, intarziranii emajlirani predmeti, kostimografija, modnokreatorstvo i umetni~ka obrabotka na tekstil(tkaen tekstil, pe~aten tekstil i sli~no) -50%od bruto prihodot;

� za slikarski dela, grafi~ki dela, industriskooblikuvawe so izrabotuvawe na modeli i make-ti, sitna plastika, umetni~ki re{enija za sce-nografija, nau~ni, stru~ni i publicisti~ki de-la, preveduvawe na dela od knièvnosta, muzi~-ki i kinematografski dela i restavratorski ikonzervatorski dela vo oblasta na kulturata iumetnosta - 50% od bruto prihodot;

� za izveduvawe umetni~ki dela vo oblasta na se-rioznata muzika, baletot, operata i teatarskatai filmskata gluma, za recitirawe, snimawe

filmovi i idejni skici za tapiserija i kostimo-grafija - 30% od bruto prihodot;

� za prevodi (osven prevodi na knièvni dela),predavawa i sli~ni intelektualni tvorbi -30%od bruto prihodot.

� za izveduvawe na estradni programi na zabavna inarodna muzika-25% od bruto prihodot i,

� za drugi avtorski dela i dela od industriskasopstvenost, koi ne se navedeni vo to~kite od 1do 6 od ovoj ~len - 25% od bruto prihodot.

Na obvrznikot, po negovo barawe, namesto normi-ranite tro{oci, mu se priznavaat stvarnite tro{o-ci ako moè dokumentirano da gi dokaè.

1 6 4 / 1 6 5


6) Prihodite od kapital gi opfa}aat: dividenditei drugite prihodi ostvareni so u~estvo vo dobivkata,kamatite po odobreni krediti, kamatite po obvrzni-ci i drugi hartii od vrednost i kamatite na {tednii drugi depoziti.

Osnova na danokot na dohod za prihodite od divi-dendi pretstavuva iznosot od 50% od bruto dividen-dite, odnosno prihodite od u~estvo vo dobivkata ras-predeleni na obvrznikot, osnova na danokot na dohodza prihodite od kamata po zaemi, kamatite po obvrz-nici i kamati na oro~eni {tedni depoziti pretsta-vuva razlikata me|u iznosot na bruto kamatata i iz-nosot presmetan po stapkata na porast na cenite namalo vo soodvetniot period.

7) Kapitalnite dobivki pretstavuvaat prihod {tose ostvaruva od proda`ba na hartii od vrednost,u~estvo vo kapitalot i nedvièn imot kako razlikapome|u nivnata proda`na i kupovna (nabavna) cena.

Ako razlikata e negativna se ostvaruva kapitalnazaguba.

Obvrznikot na danokot na dohod od kapitalni do-bivki e fizi~ko lice koe ostvaruva kapitalna do-bivka.

Osnovata na danokot na dohod za kapitalnite do-bivki pretstavuva razlikata pome|u proda`nata ce-na na hartiite od vrednost, u~estvoto vo kapitalot inedvi`niot imot i kupovnata (nabavnata) cena.

Kapitalnata dobivka ostvarena so proda`ba nahartii od vrednost, u~estvo vo kapitalot i nedviènimot, se vnesuva vo dano~nata osnova vo visina od70% od razlikata.

8) Danokot na dohod za dobivkite od igri na sre}ai drugi nagradni igri pretstavuva ostvarenata do-bivka. Danok ne se pla}a ako poedine~nata dobivkane go nadminuva iznosot od 10.000 denari, a ako poe-dine~niot iznos na dobivkata e pogolem od ovoj iz-nos, danokot se presmetuva vrz celiot iznos na do-bivkata.

9) Drugi vidovi prihodi se smetaat i prihodite koigi ostvaruvaat fizi~ki lica, a koi ne se odano~eni,ili ne se izzemeni od odano~uvawe so ovoj zakon.

Osnova za presmetuvawe na danokot e neto pri-hodot koj se utvrduva so odbivawe na normiranitetro{oci od bruto prihodot vo visina od 35%.

Utvrduvawe i naplata na danokotZaradi utvrduvawe na dano~nata obvrska obvrzni-

cite na danokot na dohod se dol`ni da podnesatgodi{na dano~na prijava za dohodot {to go ostvar-ile po site osnovi po istekot na godinata za koja seutvrduva danokot najdocna do 15 mart narednata god-ina, a obvrznikot koj ostvaruva vo tekot na godinatasamo prihod od plata, penzija i invalidnina, odnos-no samo prihod od zemjodelstvo, koj se odano~uva spo-red katastarskiot prihod, ne e dolèn da podnese go-di{na dano~na prijava.

Vo tekot na godinata se pla}a akontacija na dano-kot po odbivka i toa za: li~nite primawa; prihoditeod avtorski prava i prava od industriska sopstve-nost; prihodite od kapital; prihodite od imot, akoisplatuva~ot na prihodite vodi delovni knigi; do-bivkite od igri na sre}a i drugi nagradni igri; pri-hodite {to gi ostvaruva dano~en obvrznik-nerezi-dent od muzi~ka, artisti~ka, sportska, knièvna, li-kovna ili druga umetni~ka dejnost. Isplatuva~ot naovie primawa e dolèn na obvrznikot pri sekoja is-plata da mu izdade primerok od presmetkata na akon-tacijata na danokot i pridonesite i zbiren podatokpo istekot na godinata, najdocna do 15 fevruarinarednata godina, za vkupno platenata akontacija.

Akontacija na danokot na dohod spored re{enie naorganot za javni prihodi se pla}a za slednite priho-di: prihodite od zemjodelstvo; prihodite od samosto-jna dejnost; kapitalnite dobivki; i drugi prihodi nakoi akontacija na danokot na dohod ne se pla}a poodbivka.

Isplatuva~ot na li~ni primawa i na drugi priho-di na koi akontacijata na danokot se pla}a po odbiv-ka e dolèn zapreniot danok da go uplati pri sekojapoedine~na isplata.

Danocite po odbivka se presmetuvaat i se pla}aatspored stapkite {to vaàt na denot na isplatata nali~nite primawa, odnosno na prihodite.

Obvrznikot koj ostvaruva li~ni primawa od stran-stvo, kako i obvrznikot koj ostvaruva li~ni primawaod diplomatski, odnosno konzularni pretstavni{-tva na stranski dràvi, kaj pretstavnici i slu`be-nici na takvi prestavni{tva koi uìvaat diplomat-ski imunitet, e dolèn vo rok od osum rabotni denaod denot koga mu se isplateni primawata sam da goutvrdi i uplati danokot, ako toj danok ne go utvrdi ine go uplati isplatuva~ot.

Stranski dru{tva i organizacii koi ne uìvaatdiplomatski imunitet vo Republika Makedonija,dol`ni se pri isplatata na li~ni primawa na vrabo-tenite lica, rezidenti i nerezidenti da go presme-taat danokot na dohod spored odredbite na ovoj zakon

So reformata na personalniot danok na dohod se premina nasistem na kompletno opfa}awe i odano~uvawe na site prihodi,odnosno na vkupnata dano~na sila na gra|anite, so primena naprogresivni stapki od 15% i 18%, koi se me|u najniskite voEvropa


i da go platat vo rok od osum rabotni dena od denotna isplatata.

1.2. DANOK NA DOBIVKA NA KORPORACII

Danokot na dobivka na korporacii pretstavuva da-nok koj se odnesuva na pretprijatijata organiziranivo oblik na akcionerski dru{tva, na javnite pret-prijatija, bankite i drugite trgovski dru{tva koiimaat status na pravno lice.

Dano~en obvrznikDano~en obvrznik e pravno lice, nezavisno od vi-

dot i organizacionata forma, osnovano ili so se-di{te na teritorijata na Republika Makedonija, zadobivkata {to ja ostvaruva vo zemjata i vo stranstvo,kako i obvrznik-pravno lice, nerezident za dobivka-ta {to ja ostvaruva na teritorijata na RepublikaMakedonija.

Dano~na osnovaDano~nata osnova na danokot na dobivka pret-

stavuva dobivkata utvrdena vo dano~niot bilans, ka-ko razlika me|u ostvarenite vkupni prihodi i vkup-nite rashodi na obvrznikot i za taa cel se defini-rani pravila i kriteriumi za nejzinoto utvrduvawe.

Prihodite ostvareni po osnova na sredstva koi sestrogo namenski za odvivawe na dejnosta na dano~niotobvrznik (buxeti, fondovi), ne vleguvaat vo dano~-nata osnova za presmetuvawe na danokot na dobivka.

Kako sredstva {to se strogo namenski za odvivawena dejnosta se smetaat i sredstvata od posebnitesmetki, sredstvata dobieni po osnov na donacii sonamenski karakter, ~lenarina i drugi sredstva koine se nameneti za vr{ewe na dejnosta i ~ija edinstve-na funkcija e samo pribirawe i rasporeduvawe zaodredena namena.

Vrednosta na zalihite na nedovr{enoto proizvod-stvo, poluproizvodite i gotovite proizvodi se pro-cenuva najmnogu po polnata cena na ~inewe.

Presmetanite bruto plati na vrabotenite se priz-navaat kako odbitna stavka na tovar na delovniterashodi, do visina na isplateniot iznos, dodeka pri-mawata na vrabotenite po osnova na u~estvoto vo do-bivkata, ne se priznavaat na tovar na rashodite vodano~niot bilans.

Li~nite primawa na ~lenovite na upravniot inadzorniot odbor se priznavaat kako rashodi vo da-no~niot bilans vo visina od 50% od isplateniotiznos.

Amortizacijata na nematerijalnite i materijal-nite sredstva se priznava kako rashod vo dano~niot

bilans do iznosot utvrden so primena na amortiza-cionite stapki propi{ani so Nomenklaturata nasredstvata za amortizacija i amortizacionite stap-ki, dodeka revalorizacijata na nematerijalnite imaterijalnite sredstva, vklu~uvaj}i ja i nivnataamortizacija, se priznava kako rashod vo dano~niotbilans do visina na iznosot utvrden so koeficien-tot na rasteòt na cenite na proizvoditelite na in-dustriski proizvodi, spored podatocite na Dràv-niot zavod za statistika.

Na tovar na rashodite vo dano~niot bilans sepriznavaat tro{ocite po osnov na kamati na kredi-ti koi se koristeni isklu~ivo za vr{ewe na dejnostana obvrznikot, osven tro{ocite za kamati na kredi-ti koi se koristeni za nabavka na patni~ki avtomo-bili, mebel, tepisi, umetni~ki dela od likovnata iprimenata umetnost i drugi ukrasni predmeti za op-remuvawe na administrativnite prostorii.

Tro{ocite za istraùvawe i razvoj napraveni voramkite na sopstveni istraùva~ko - razvojni cen-tri, ili preku samostojni nau~no istraùva~kiinstitucii, premiite plateni za osiguruvawe na de-lovniot imot na obvrznikot, tro{ocite za isplaten-ite nadomestoci za prevoz do rabota i od rabota, za

ishrana i regres za godi{en odmor na vrabotenitelica, isplateni do propi{aniot iznos, pridonesiteza socijalno osiguruvawe {to gi pla}a rabotodava-~ot, danokot na imot, taksite i drugite plateni jav-ni dava~ki, se priznavaat, isto taka, na tovar na ras-hodite vo dano~niot bilans.

Tro{ocite za ekonomska propaganda koi se vofunkcija na unapreduvawe na dejnosta na dano~niotobvrznik, se predlaga da se priznaat kako rashod dovisina na stvarno napravenite, vrz osnova na vero-dostojna dokumentacija, a izdatocite za donacii isponzorstva za nau~ni, humanitarni, kulturni, obra-zovni, zdravstveni, religiozni i sportski celi, os-ven izdatocite za profesionalen sport, da se prizna-at kako rashod vo dano~niot bilans vo visina do 3%od vkupniot prihod, pod uslov da se isplateni vo ko-rist na javni ustanovi koi se finansiraat od buxe-tot, ili pak, vo korist na Crveniot krst na Republi-ka Makedonija.

Nadomestocite po osnov na dnevnici za slu`benipatuvawa vo zemjata i vo stranstvo i odvoen ìvot od

Danokot na dobivka na korporacii pretstavuva danok koj seodnesuva na pretprijatijata organizirani vo oblik na

akcionerski dru{tva, na javnite pretprijatija, bankite idrugite trgovski dru{tva koi imaat status na pravno lice

1 6 6 / 1 6 7


semejstvoto, na licata vo raboten odnos, se priznava-at na tovar na rashodite vo dano~niot bilans, vo vi-sina utvrdena so kolektivniot dogovor na nivo nagranka, odnosno so propisite za organite na upravata.

Tro{ocite za koristewe na sopstven avtomobil zaslu`beni celi od licata vo raboten odnos, se priz-navaat na tovar na rashodite vo dano~niot bilans vovisina od 50% od utvrdeniot iznos spored kolektiv-niot dogovor na nivo na granka, odnosno spored pro-pisite za organite na upravata.

Poradi specifi~niot karakter na bankite i osig-uritelnite dru{tva, zadràno e pravoto izdvojuva-wata vo posebnata rezerva za obezbeduvawe od poten-cijalnite zagubi na banka ili druga finansiskaorganizacija da se priznava vo polniot iznos, a nadru{tvo za osiguruvawe i reosiguruvawe na imoti ilica, najmnogu do 75% od izvr{enite rezervirawa zaosiguruvawe i drugi rizici.

Pobaruvawata i finansiskite vloùvawa {to nemoàt da se naplatat i koi se otpi{uvaat po pat naispravka na vrednosta, ne se priznavaat na tovar narashodite vo dano~niot bilans.

Dano~en tretman na prihodite od kapital i na kapitalnite dobivki i zagubiPrihodite od dividendi ostvareni so u~estvo vo

kapitalot na drug obvrznik-rezident na RM, vklu~u-vaj}i gi i prihodite od u~estvo vo dobivkata nadru{tvata so ograni~ena odgovornost ne se vklu~u-vaat vo dano~nata osnova pod uslov da se odano~enikaj obvrznikot koj vr{i isplata.

Kapitalnite dobivki ostvareni od proda`ba nahartii od vrednost, oprema i nedvièn imot se vklu-~uvaat vo dano~nata osnova vo visina od 70%.

Dokolku se ostvari kapitalna zaguba, istata sepriznava na tovar na rashodite vo dano~niot bilans,a {to se odnesuva do kapitalnata zaguba ostvarena soproda`ba na hartii od vrednost, se prebiva so kapi-talnite dobivki ostvareni vo istata godina.

Dano~na stapkaStapkata na danokot na dobivka iznesuva 15%. Taa

e me|u najniskite vo Evropa i e pribli`no na nivona prose~nata stapka kaj personalniot danok nadohod. So toa visinata na odano~uvaweto na dobivka-ta na korporaciite i na dobivkata od stopanska dej-

nost kaj obvrznicite na personalniot danok na dohode pribli`no ednakva, so {to se isklu~uva vlijanietona dano~nata politika na izborot na organizacijatana pretprijatieto.

Glavni vidovi stimulacii za novi investicii i otpo~nuvawe na delovna aktivnost, {to sepredvideni kaj danokot na dobivka na korporacii i personalniot danok na dohod1. Na obvrznikot koj za prv pat po~nuva so vr{ewe

na dejnost, vo prvata godina vo koja iskaùva dobiv-ka, presmetaniot danok mu se namaluva za 50% poduslov da prodolì so vr{ewe na dejnosta najmalkuu{te tri godini od denot na koristeweto na namalu-vaweto. Vo sprotivno, go dolì neplateniot danokvo iznos revaloriziran so stapkata na porastot nacenite na malo.

Kako obvrznik koj za prv pat po~nal so vr{ewe nadejnost ne se smeta obvrznikot kaj kogo do{lo do sta-tusni promeni (spojuvawe, pripojuvawe, podelba,sopstveni~ka transformacija i sli~no).

2. Na obvrznikot mu se namaluva dano~nata osnovaza iznosot na tekovni investicii vo osnovni sredst-va, za pro{iruvawe na sopstvenata dejnost, najmnogudo 25% od osnovata. Od ova osloboduvawe se isklu~e-ni investiciite vo patni~ki avtomobili, mebel, te-pisi, umetni~ki dela od likovnata i primeneta umet-nost i drugi ukrasni predmeti za opremuvawe na ad-ministrativni prostorii.

3. Dano~niot obvrznik koj ostvaruva tehnolo{kamodernizacija ili nabavuva sredstva za za{tita naìvotnata sredina i prirodata ima pravo na zabr-zana amortizacija na osnovnite sredstva, no najmnogudo visina koja za 25% ja nadminuva amortizacijata.

4. Na obvrznikot kaj koj se vloèni sredstva odstranski lica mu se namaluva presmetaniot danoksrazmerno na u~estvoto na stranskiot kapital, poduslov u~estvoto na stranskiot kapital da iznesuvanajmalku 20% vo vkupno vloèniot zaedni~ki traenkapital. Pod vloèni sredstva od stranski lica vosmisla na ovoj zakon se smeta i otkupot na akcii odstrana na stranskoto lice. Osloboduvaweto se odne-suva za periodot od prvite tri godini po~nuvaj}i odgodinata vo koja se ostvaruva dobivkata, pod uslovobvrznikot koj go koristel ova osloboduvawe da ra-boti najmalku u{te tri godini po istekot na posled-nata godina vo koja go koristel pravoto na dano~noosloboduvawe.

5. Vo funkcija na razvojot na berzata vo RepublikaMakedonija, presmetaniot danok na dobivka se nama-luva za 50%, za obvrznikot koj kotira na oficijal-nite pazari na berza, od momentot na kotacijata vo

Obvrznik na danokot na dohod e sekoe fizi~ko lice rezidentna Republika Makedonija za dohodot {to go ostvaruva vozemjata i vo stranstvo, kako i fizi~ko lice koe ne e rezidentza dohodot {to e ostvaren na teritorijata na Republikata


narednite tri godini. Ova dano~no namaluvawe }e sekoristi do 31 dekemvri 2005 godina.

6. Kapitalnite dobivki ostvareni od proda`ba nahartii od vrednost, oprema i nedvièn imot }e se oda-no~uvaat vo visina od 70% od ostvarenata dobivka.

Kapitalnite dobivki ostvareni od hartii od vred-nost nema da se odano~uvaat do 1 januari 2006 godinaso cel da se pridonese za razvojot na pazarot na har-tii od vrednost vo Republika Makedonija.

7. Zagubite od delovni, finansiski i nedelovnitransakcii moè da se prenesuvaat na tovar na do-bivkata vo idnite presmetkovni periodi, no najmno-gu do 3 godini, smetano od godinata vo koja se iskaà-ni. Obvrznikot koj iskaùva zaguba ova pravo }e goostvari so odobrenie od organot za javni prihodi, popodneseno pismeno barawe.

Pravoto ne moè da se koristi vo slu~aj na prome-na na statusot na dano~niot obvrznik po osnov naspojuvawe, pripojuvawe, podelba, sopstveni~ka tran-sformacija i sli~no.

Dano~nata osnova se namaluva i vo slednive slu-~ai:

� na obvrznikot koj izvr{il vloùvawe vo pod-ra~ja na stopanski nedovolno razvienite op{-tini i vo specifi~ni podra~ja (ridsko-planin-ski reoni, pograni~en pojas i kompaktno zaosta-nati podra~ja) mu se namaluva dano~nata osnovavo visina na vloènite sredstva, no najmnogu do50% od osnovata;

� na dano~niot obvrznik mu se namaluva dano~na-ta osnova vo visina na sredstvata vloèni zaza{tita na ìvotnata sredina i na prirodata.

8. Obvrznikot koj e korisnik na slobodna ekonom-ska zona se osloboduva od pla}awe na danokot na do-bivka za period od 10 godini od otpo~uvaweto na vr-{eweto na dejnosta vo slobodnata ekonomska zona,pod uslovi i postapka utvrdeni so Zakonot za slobod-ni ekonomski zoni.

9. Kaj vr{itelite na zemjodelska dejnost so cel dase obezbedat uslovi za novi vrabotuvawa, kako i za-radi zaìvuvawe i razvoj na seloto, se osloboduva odpla}awe na danok za period od pet godini liceto koeza prvpat }e se opredeli za vr{ewe na zemjodelskadejnost kako osnovna dejnost, kako i liceto koe }e sevrati na selo i }e se reaktivira kako vr{itel nazemjodelska dejnost, a koe bilo evidentirano kakonevraboteno lice.

10. Kaj prihodite od kapital-kamatite po obvrzni-ci izdadeni od Republika Makedonija kako i od edi-nicite na lokalnata samouprava se izzemeni od oda-no~uvawe. So ova im se ovozmoùva na gra|anite dane pla}aat danok na kamatite za obvrznicite koi gi

dobivaat po osnov na isplata na deponiranite deviz-ni vlogovi (staroto devizno {tedewe). Kamatite naoro~enite {tedni i drugi depoziti nema da se oda-no~uvaat do 1 januari 2006 godina, so {to }e se zgole-mi interesot za {tedewe kaj gra|anite i }e se zajaknedoverbata vo bankarskite institucii i bankarskiotsistem.

1.3. AKCIZI

Akcizite pretstavuvaat poseben vid na potro{u-va~ki danok koj se pla}a na prometot na opredelenidobra.

Noviot Zakon za akcizi koj se primenuva od 1 juli2001 godina celosno e harmoniziran so Direktivataza akcizi na Evropskata Unija broj 92/12/EEC, kakoi nejzinite pridru`ni strukturni direktivi pood-delno za sekoj vid dobro koe podleì na odano~uvaweso akcizi.

Predmet na odano~uvaweSo noviot Zakon za akcizi predmet na odano~uva-

we pretstavuvaat samo onie akcizni dobra koi sezadolìtelni so Evropskite direktivi, a toa se:

� mineralni masla;� tutunski dobra; i� alkoholot i alkoholnite pijaloci.[to se odnesuva do akcizite na patni~kite avto-

mobili koi se nadvor od noviot Zakon, }e prodolàtda se odano~uvaat do 31.12.2003 godina, vo soglasnostso odredbite na stariot Zakon za akcizi ("Sl.vesnikna RM" br. 78/1993 i 11/2001).

Noviot sistem na akcizi podrazbira niza novipoimi koi se inkorporirani vo Zakonot, a toa se:nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizendolg; postapka na nepostoewe na uslovi za nastanuva-we na akcizen dolg; akcizen sklad; imatel na akciznadozvola; dobra podle`ni na akcizi; akcizno pravensloboden promet; imatel na akcizno odobrenie; pro-izvodstvo vo forma na zdobivawe i proizvodstvo voforma na prerabotka.

Podle`nost na akcizaAkciznite dobra koi se predmet na odano~uvawe so

ovoj Zakon stanuvaat podle`ni na akciza vo trislu~ai:

� so nivnoto proizvodstvo na akciznata teritori-ja vo RM,

� so nivniot uvoz vo zemjava, i � koga dobrata se nao|aat pod carinski nadzor.Treba da se istakne deka, so faktot {to dobrata se

podle`ni na akciza, ne zna~i deka nastanuva akciza.

1 6 8 / 1 6 9


Za dobra podle`ni na akciza koi se nao|aat vo pos-tapka na nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na ak-cizen dolg, a toa zna~i:

� koga se nao|aat vo akcizen sklad;� koga se transportiraat vo postapka na nepos-

toewe na uslovi za nastanuvawe na akcizen dolg,i

� koga se nao|aat pod carinski nadzor, ne nastanu-va akciza.

Akcizen skladVo akcizniot sklad moàt da se proizveduvaat,

skladiraat, primaat ili ispra}aat akcizni dobrapodle`ni na akciza pri nepostoewe na uslovi za nas-tanuvawe na akcizen dolg.

Akcizniot sklad pretstavuva eden ili pove}e me|usebe povrzani zagradeni povr{ini ili prostoriikoi pretstavuvaat tehnolo{ka celina i kade imate-lot na akcizna dozvola proizveduva, skladira, primaili ispra}a dobra podle`ni na akciza vo postapka

na nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizendolg i koj treba da bide jasno obeleàn i fizi~ki od-delen od ostanatite povr{ini ili prostori. Sekojakcizen sklad treba da e vidlivo numeriran.

Vo akcizniot sklad moè da se proizveduvaat voforma na zdobivawe ili vo forma na prerabotka sa-mo akcizni dobra. Proizvodstvoto vo forma na zdo-bivawe zna~i proizvodstven proces vo koj od neak-cizno dobro se dobiva akcizno dobro, dodeka proiz-vodstvo vo forma na prerabotka zna~i proizvod-stven proces vo koj edno akcizno dobro se prerabotu-va vo drugo akcizno dobro. Pritoa, vo eden akcizensklad moè da se proizveduva samo edna grupa naakcizno dobro, pr. grupa na mineralni masla, grupa

na alkohol i alkoholni pijaloci ili grupa na tutun-ski dobra. Dodeka, vo slu~aite koga akcizniot skladsluì za celi na skladirawe vo nego moè da seskladiraat pove}e grupi na akcizni dobra, pod uslovistite da se skladiraat pregledno po grupi, vidovi iartikli.

Licata koi sakaat da proizveduvaat, skladiraat,primaat ili ispra}aat mineralni masla vo postapkana nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizendolg, treba da poseduvaat akcizna dozvola.

Kaj akcizniot sklad na mineralni masla, akciznadozvola se dobiva samo vo slu~aite koga skladot slu-ì za celi na trgovija na golemo, distibucija na go-lemo od strana na proizvoditelot, za me{awe na mi-neralni masla ili za snabduvawe na imateli na ak-cizno dobro.

Kaj akcizniot sklad na tutunski dobra, akciznadozvola dobivaat samo licata koi se ovlasteni za do-bivawe na kontrolni marki (proizvoditel i uvoz-nik, potoa licata koi vr{at ispituvawe na kvalite-tot na tutunski dobra i licata koi ispra}aat neo-dano~eni tutunski dobra.

Kaj akcizniot sklad na alkohol i alkoholni pija-loci, akcizna dozvola dobivaat licata koi proizve-duvaat, skladiraat, primaat ili ispra}aat alkohol ialkoholni pijaloci vo postapka na nepostoewe na us-lovi za nastanuvawe na akcizen dolg, toa zna~i dekakaj ovaa grupa na akcizni dobra ne postojat posebniograni~uvawa kako kaj mineralnite masla i tutun-skite dobra.

Akcizna dozvolaZa poseduvawe na akcizna dozvola potrebno e da se

ispolnat slednive osnovni uslovi:

� licata treba da vr{at ili imaat namera da vr-{at samostojna dejnost i imaat sedi{te vo RM;

� licata treba uredno da gi vodat delovnite kni-gi, soglasno so vaè~kite propisi i redovno dapodnesuvaat godi{ni presmetki vo poslednitedve godini

� protiv licata da ne e pokrenata postapka zaste~aj, odnosno likvidacija, i

� da ne gi naru{uvaat dano~nite principi, {tozna~i redovno da gi ispolnuvaat dava~kite spre-ma dràvata.

Pokraj ovie uslovi potrebno e vo baraweto za do-bivawe na akcizna dozvola da se dostavat i drugi po-datoci koi se propi{ani vo Pravilnikot za sprove-duvawe na Zakonot, a toa se:

1. Podatoci za baratelot i toa: identifikacija naliceto (naziv i sedi{te na firmata, odnosno ime,prezime i adresa na ìveewe na fizi~koto lice),


prepis od sudskiot ili drug registar od koj moè dase vidi dejnosta na baratelot, edinstveniot dano~enbroj (EDB) ili edinstveniot mati~en broj (EMBG)na baratelot;

2. Podatoci za brojot i lokacijata na delovnite idrugi prostorii {to se koristat za izvr{uvawe nadejnosta i steknuvawe na dohod; podatoci za prosto-riite {to se predviduvaat za akcizen sklad, so nacrtna prostorot so obeleùvawe na mestoto kade {toto~no }e bide akcizniot sklad, skica na okolinatana skladot; tehni~ki opis na prostoriite na skladot;

3. Podetalen opis na akciznata dejnost so nabroju-vawe na vidovite na postapkite {to }e se izvr{uva-at vo akcizniot sklad;

4. Vidovi na akcizni dobra spored tarifnite ozna-ki od nomenklaturata na carinskata tarifa, za koise bara akciznata dozvola;

5. Podatoci za planiranite koli~ini na akciznidobra za proizvodstvo ili skladirawe za narednatakalendarska godina;

6. Podatoci za opremata potrebna za izvr{uvawena akciznata dejnost;

7. Podatoci za ispra}aweto na akciznite dobra odakcizniot sklad po vid, koli~ina i pakuvawe vo ednakalendarska godina;

8. Izjava deka protiv baratelot ne e otpo~natapostapka za ste~aj ili likvidacija;

9. Ime, prezime, adresa na ìveewe i EMBG na li-ceto odgovorno za raboteweto so akcizniot sklad,opredeleno od strana na baratelot so deponiran pot-pis, kako i ime, prezime i adresa na negoviot polno-mo{nik, isto taka, so deponiran potpis;

10. Uverenie deka protiv baratelot ne se vodi kri-vi~na postapka, izdadena od nadleèn sud;

11. Prijavuvawe na odgovornite lica za potpi{u-vawe na akcizniot dokument so deponirani potpisi.

Kon baraweto se priloùvaat dokumenti od nad-le`nite upravni, odnosno inspekciski organi od koise gleda deka prostoriite nameneti za skladirawe iproizvodstvo gi ispolnuvaat uslovite navedeni vobaraweto i toa:

� re{enie za minimalni tehni~ki uslovi koi tre-ba da gi ispolnuva akcizniot sklad;

� re{enie za minimalni higiensko-sanitarni us-lovi na akcizniot sklad;

� re{enie za ispolneti merki, normativi i stan-dardi za za{tita pri rabota na akcizniot sklad.

Po barawe na Upravata za javni prihodi baratelottreba da obezbedi i drugi podatoci, dokolku toa eneophodno za obezbeduvawe na dano~nite principiili na akcizniot nadzor.

Akciznata dozvola ja izdava Upravata za javni pri-hodi po prethodna soglasnost od ministerot za fi-nansii.

Akcizno odobrenieLicata koi imaat namera da koristat dobra pod-

le`ni na akciza za namenski celi so akcizno povlas-teno koristewe, treba da poseduvaat odobrenie izda-deno od Upravata za javni prihodi.

Vo ramkite na akciznoto povlasteno koristewe,dobrata podle`ni na akciza moàt da se koristat zanamenski celi oslobodeni od akciza ili so povlas-tena akciza. So na{iot Zakon za akcizi ne se prime-nuva povlastena stapka, {to zna~i deka dobrata pod-le`ni na akciza moàt da se koristat so akciznopovlastuvawe za namenski celi oslobodeni od ak-ciza.

Akciznoto odobrenie za povlasteno koristewe nee potrebno za slednive akcizni osloboduvawa:

� za prometot vo ramkite na diplomatskite ikonzularnite misii;

� za me|unarodnite organizacii, priznati od zem-jata doma}in, kako i nivnite ~lenovi;

� za voenite sili na dogovornite strani na Sever-noatlantskiot pakt;

� za uni{tuvawe i denaturirawe na akcizni dobrapod dano~en nadzor;

� koga patnikot akciznite dobra gi nosi so sebeod stranstvo vo svojstvo na li~en baga`, ako nese od komercijalna priroda;

� za mineralni masla i gas koi se nao|aat vo stan-dardnite rezervoari na motornite vozila iliavioni koi doa|aat od stranstvo i ne se namene-ti za ponatamo{na proda`ba.

Za site ostanati akcizni osloboduvawa navedeni voZakonot, potrebno e poseduvawe na akcizno odobre-nie za povlasteno koristewe, a tie osloboduvawa se:

Op{to� koga akciznite dobra se koristat kako proba za

analiza, za neophodni proizvodstveni testoviili nau~ni celi;

� koga akciznite dobra se koristat za nau~no-istraùva~ki celi;

Za mineralni masla� koga mineralnite masla ne se koristat kako po-

gonsko gorivo ili za greewe;� koga se koristat vo vozdu{niot soobra}aj so is-

klu~ok za koristewe za privatni nameni;� koga se vbrizguvaat vo visokite pe~ki kako do-

1 7 0 / 1 7 1


datok na glavnoto gorivo - koks vo ramkite nahemiski redukciski postapki;

� koga gi nabavuvaat Ministerstvoto za odbrana iMinisterstvoto za vnatre{ni raboti za speci-jalnite vozila za celite na odbranata i bezbed-nosta;

Za etil alkohol� koga etil alkoholot se koristi za proizvodstvo

na ocet;� za proizvodstvo na lekovi;� za medicinski celi vo bolnici, ambulanti i

apteki;� za proizvodstvo na aromi za prehranbeni

proizvodi so sodrìna na alkohol od najmalku1.2% vol.;

� neposredno ili koristewe kako sostaven del napolugotovi proizvodi za proizvodstvo naprehranbeni proizvodi polneti ili vo drugaforma. Sodrìnata na alkohol kaj pralinite nesmee da ja nadminuva granicata od 8,5 litri ~istalkohol na 100kg. proizvod, a kaj drugiteproizvodi osven pralini - 5 litri ~ist alkoholna 100kg. proizvod;

� za proizvodstvo na proizvodi nepodobni za~ovekoviot vkus od denaturiran alkohol;

� koga potpolno denaturiran, soglasno soodvet-nite propisi se pu{ta vo akcizno praven slobo-den promet.

Transport na akcizni dobra niz akciznatateritorija pri nepostoewe na uslovi zanastanuvawe na akcizen dolgSo noviot sistem na akcizi, akciznite dobra mo-

àt da se transportiraat niz akciznata teritorija

pri nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizendolg, odnosno vo uslovi koga ne nastanuva akciza itoa:

� akciznite dobra se transportiraat od eden vodrug akcizen sklad, ili do imatel na akciznoodobrenie;

� akciznite dobra podle`ni na akciza se izvezu-vaat od akcizen sklad {to se nao|a na akciznatateritorija;

� akciznite dobra podle`ni na akciza se trans-portiraat do akcizen sklad ili do imatel naakcizno odobrenie po prestanok na carinskiotnadzor.

Garancija za transportVo site slu~ai na transportot na akcizni dobra,

dokolku dojde do naru{uvawe na postapkata na nepos-toewe na uslovi za nastanuvawe na akcizen dolg, od-nosno se pojavat znaci na naru{uvawe na dano~niteprincipi, vo Zakonot e propi{ana odredba so kojaispra}a~ot na akciznite dobra e dolèn da izdade ga-rancija za transportot.

Nadle`niot organ moè da dozvoli namesto ispra-}a~ot, garancija za transportot na dobrata vo pos-tapka na nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na ak-cizen dolg da dade prevoznikot, carinskiot dekla-rant ili sopstvenikot na dobrata.

Garancijata za transportot na akciznite dobra nizakciznata teritorija pri nepostoewe na uslovi zanastanuvawe na akcizen dolg se dava vo forma na:

� bankarska garancija, ili� gotovinski depozit.Minimalnata vrednost na garancijata za trans-

portot na akcizni dobra e vo visina na presmetaniotdvomese~en akcizen dolg za tie dobra.

Akcizen dokumentTransportot na akciznite dobra vo postapka na ne-

postoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizen dolgzadolìtelno e prosleden so akcizen dokument iz-daden od strana na ispra}a~ot.

Akcizniot dokument, pretstavuva dokument koj gopridruùva transportot na akcizni dobra so koj sedokaùva dvièweto na akciznite dobra vo postapkana nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizendolg, ili pri izvoz od akcizen sklad vo postapka nanepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizendolg.

Akcizniot dokument se izdava vo 4 primeroci. Ak-cizniot dokument se primenuva vo slednite slu~ai:


� za transport na akcizni dobra od eden vo drugakcizen sklad ili do imatel na akcizno odobre-nie;

� za izvoz na akcizni dobra od akcizen sklad;� za transport na akcizni dobra do akcizen sklad

ili do imatel na akcizno odobrenie po presta-nok na carinskiot nadzor; i

� za transport na akcizni dobra pome|u akcizniskladovi na ist imatel na akcizna dozvola.

Uprosten akcizen dokumentDokolku dvièweto na akciznite dobra se vr{i

pome|u akcizni skladovi na ist imatel na akciznadozvola vo postapka na nepostoewe na uslovi za nas-tanuvawe na akcizen dolg, a za toa postoi stopanskapotreba i ne se naru{uvaat dano~nite principi,UJP po prethodna soglasnost od ministerot za fi-nansii, moè da odobri namesto akcizen dokument,primena na uprosten akcizen dokument.

Uprosteniot akcizen dokument moè da bide bilokoj trgovski dokument koj gi sodrì najmalku sled-nite elementi:

� broj na dokumentot;� broj na akcizniot sklad od kade {to se ispra}a-

at akciznite dobra;� broj na akcizniot sklad kade {to se primaat

akciznite dobra;� ime na prevoznikot i registarski broj na vozi-

loto;� oznaka: "uprosten akcizen dokument#;� datum na ispra}awe od akcizniot sklad;� isprateni koli~ini spored vidot na akciznite

dobra;� datum na priem na akciznite dobra;� primeni koli~ini spored vidot na akciznite

dobra;� potpis na primatelot.

Uprosteniot akcizen dokument se izdava vo 2 pri-meroka.

Postapka na nepostoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizen dolg za akcizni dobra koi se nao|aat pod carinski nadzorSoglasno so carinskite propisi, za akciznite dob-

ra koi se nao|aat pod carinski nadzor, istovremeno sesmeta deka se nao|aat vo postapka na nepostoewe na us-lovi za nastanuvawe na akcizen dolg, odnosno za tak-vite akcizni dobra ne nastanuva obvrska za presmetu-vawe na akciza. Za takvi dobra se smetaat onie na koi:

1. im e dozvoleno privremeno ~uvawe (dokument-elementarna deklaracija);

2. zapo~nale tranzitna carinska postapka (doku-ment - TIR karnet, set na ECD za tranzit ili set naECD za izvoz);

3. zapo~nale postapka na carinsko skladirawe(dokument - set na ECD za uvoz);

4. im e odobren privremen uvoz zaradi oblagorodu-vawe (dokument set na ECD za uvoz);

5. im e odobrena prerabotka pod carinski nadzor(dokument - ECD za uvoz);

6. im e odobren privremen uvoz (dokument - set naECD za uvoz i ATA karnet;

7. se vneseni vo carinski zoni;8. se vneseni vo slobodni ekonomski zoni;9. im e odobreno posreduvawe vo nadvore{no-tr-

govskiot promet (reeksport) (dokument - set na ECDza uvoz ili izvoz);

Nastanuvawe na akcizata1. Akcizata nastanuva so predavawe na dobrata

podle`ni na akciza vo potro{uva~ka vo akcizensklad, ili so nivno iznesuvawe od nego, osven ako nese nadovrzuva koristewe na dobrata vo akcizniotsklad oslobodeni od akciza ili nova postapka na ne-postoewe na uslovi za nastanuvawe na akcizen dolg.

Vo ovie slu~ai akcizen dol`nik e imatelot na ak-ciznata dozvola.

Vo slu~aite na protivpravno pu{tawe na dobratavo akcizno-praven sloboden promet, akcizen dol`-nik stanuva liceto koe go izvr{ilo dejstvieto.

2. Dokolku dobroto podle`no na akciza se proiz-vede nadvor od postapka na nepostoewe na uslovi zanastanuvawe na akcizen dolg, akciza nastanuva soproizvodstvoto.

Akcizen dol`nik e proizvoditelot. Toj e obvrzanza dobroto podle`no na akciza, za koe nastanuva ak-

1 7 2 / 1 7 3


ciza, neodlo`no da predade akcizna prijava. Akciza-ta se pla}a vedna{.

3. Dobrata podle`ni na akciza, koi se nao|aat voakcizen sklad vo momentot na prestanuvawe na vaè-weto na akciznata dozvola, vaàt za pu{teni vo ak-cizno-praven sloboden promet, osven ako istite nese prenesat vo drug akcizen sklad vo rok od 10 dena oddenot na prestanuvawe na vaèweto na akciznatadozvola.

Akcizen dol`nik e imatelot na akciznata dozvola.4. Akciza nastanuva za kusokot na akciznite dobra,

koj }e se utvrdi pri propi{an ili slu`beno sprove-den popis, osven vo slu~ai na gubewe na dobrata nas-tanati poradi nepredvideni okolnosti ili vi{a si-la. Kaliraweto se tretira kako gubewe na dobroto.

Akcizen dol`nik e imatelot na akciznata dozvo-la.

5. Akcizata nastanuva i pri transportirawe na ak-ciznite dobra vo postapka na nepostoewe na usloviza nastanuvawe na akcizen dolg, vo momentot na izle-guvawe na dobrata od takvata postapka, osven ako seraboti za kalirawe na dobrata.

Akciza nastanuva i koga akciznite dobra ne mu seispora~uvaat na primatelot naveden vo akcizniotdokument, osven vo slu~aite koga tie neposredno muse predavaat na drugo lice na akciznata teritorija,koe e ovlasteno za primawe na dobra podle`ni na ak-ciza vo postapka na nepostoewe na uslovi za nastanu-vawe na akcizen dolg ili vo slu~aite na doka`livo

gubewe na dobrata poradi nepredvideni okolnostiili vi{a sila.

Akcizen dol`nik e ispra}a~ot, ili prevoznikot,carinskiot deklarant ili sopstvenikot na dobrata,dokolku nekoj od niv dal garancija pri postapkata naispra}awe na dobrata namesto ispra}a~ot.

Akcizen dol`nik }e stane primatelot na dobrotona akciznata teritorija, dokolku toa se nao|a vo ne-govo vladenie pred nastanuvawe na akcizata. Akci-zen dol`nik stanuva i liceto koe protivpravno goprisvojuva dobroto.

6. Akcizata nastanuva koga akcizno-povlasteni ak-cizni dobra, se koristat sprotivno na nivnata name-na. Akcizen dol`nik e liceto koe poseduva odobre-nie za akcizno-povlasteno koristewe, a go koristidobroto sprotivno na namenata. Akcizata se pla}avedna{.

7. Vo slu~aite na uvoz na akcizni dobra, na akciz-nata teritorija vaàt soodvetnite carinski propi-si (ako poinaku ne e predvideno so ovoj Zakon).

Mnogu e va`no da se istakne deka gorenavedeniteslu~ai na nastanuvawe na akciza ne moè da vaàt zatutunskite dobra i etil alkoholot i me|uproizvodi-te od grupata alkohol i alkoholni pijaloci od pri-~ina {to akcizata za niv se pla}a preku koristewena kontrolni marki {to ne e vo sprotivnost so di-rektivite na Evropskata unija.

Akcizen periodAkcizniot period za koj se presmetuva i pla}a ak-

cizata e eden kalendarski mesec, vo koj nastanala ak-cizata.

Za sekoj akcizen period, akcizniot dol`nik e dol-èn da podnese akcizna prijava i da ja plati akciza-ta vo rok od 15 dena po istekot na sekoj kalendarskimesec.

Imatelot na akciznata dozvola e dolèn da podne-se akcizna prijava vo rok od 15 dena po istekot na se-koj kalendarski mesec i toga{ koga ne nastanal ak-cizen dolg za soodvetniot akcizen period.

Akcizni osloboduvawaAkciznite osloboduvawa koi se odnesuvaat za site

akcizni dobra se:� za diplomatskite i konzularnite misii;� za me|unarodnite organizacii;� za voenite sili na dogovornite strani na Sever-

no-atlantskiot Pakt koga se koristat kakoproba za analiza za neophodni proizvodstvenitestovi ili nau~no-istraùva~ki celi;

� koga se uni{tuvaat i denaturiraat pod dano~ennadzor;


� koga patnikot gi nosi so sebe od stranstvo vosvojot li~en baga`;

� koga mineralni masla i gas se nao|aat vo rezer-voarite na motornite vozila ili avionite koidoa|aat od stranstvo, a ne se nameneti za ponata-mo{na proda`ba.

Postojat i akcizni osloboduvawa koi se odnesu-vaat pooddelno za sekoe akcizno dobro, a tie se:

Akcizni osloboduvawa za mineralni masla voslu~ai koga:

� ne se koristat kako pogonsko gorivo ili za gre-ewe, osven motornite masla, kompresorskitemasla, belite masla, turbinskite masla, te~nos-tite za hidrauli~na namena, te~niot parafin,maslata za menuva~i i reduktori, mastite zapodma~kuvawe, mastite za kalapi i antikoro-zivnite masla;

� se koristat vo vozdu{en soobra}aj, osven za pri-vatni celi;

� se vbrizguvaat vo visokite pe~ki kako dodatokna glavnoto gorivo-koks vo ramkite na hemiskiredukciski postapki; i

� se koristat za specijalni vozila za celite naodbranata i bezbednosta .

Akcizni osloboduvawa za alkohol i alkoholnipijaloci ako se koristat:

� za proizvodstvo na ocet;� koga potpolno denaturiran, soglasno soodvet-

nite propisi, se pu{ta vo akcizno-praven slo-boden promet;

� za proizvodstvo na proizvod nepodoben za ~ove-koviot vkus od denaturiran alkohol;

� za proizvodstvo na lekovi;� za medicinski celi vo bolnici, ambulanti i ap-

teki;� za proizvodstvo na aromi za prehranbeni proiz-

vodi i bezalkoholni pijalaci so sodrìna naalkohol od najmnogu 1,2% vol, i

� neposredno ili koristewe kako sostaven del napolugotovi proizvodi za proizvodstvo na preh-ranbeni proizvodi, polneti ili vo druga forma.Sodrìnata na alkohol kaj pralinite ne smee daja nadminuva granicata od 8,5 litri ~ist alko-hol na 100 kg proizvod, a kaj drugite proizvodiosven pralini - 5 litri ~ist alkohol na 100 kgproizvod.

Akcizni stapki po koi se presmetuva akcizata

Mineralni masla

Specifi~na akciza1) motoren benzin od tar. oznaki 2710 00 26 00, 2710

00 27 00, 2710 00 29 00, 2710 00 32 00, 2710 00 34 00, 271000 36 00, i toa:

1.1. benzin so sodrìna na olovo povisoka od 0,013g/l i avionski benzin = 32,923 den/kgr.

1.2. bezoloven benzin so sodrìna na olovo do 0,013g/l = 29,274 den/kgr.

2) gasno maslo od tar. oznaki od 2710 00 66 00 do2710 00 68 00, i toa za upotreba:

2.1. kako pogonsko gorivo = 14,746 den./kgr.2.2. kako gorivo za greewe = 3,742 den./kgr.3) te~en naften gas od tar. oznaki od 2711 12 11 00

do 2711 19 00 00 i metan od tar. oznaka 2711 29 00 00, itoa za upotreba:

3.1. kako pogonsko gorivo = 4,900 den./kgr.3.2. kako gorivo za greewe = 4,876 den./kgr.4) kerozin od tar. oznaki 2710 00 51 00 i 2710 00 55

00, i toa za upotreba: 4.1. kako pogonsko gorivo = 9,000 den./kgr.4.2. kako gorivo za greewe = 1,800 den./kgr. i5) maslo za loèwe od tar. oznaki 2710 00 74 00, 2710

00 76 00, 2710 00 77 00, 2710 00 78 00 = 0,100 den./kgr.

Proporcionalna akcizaMineralnite masla (masla za podma~kuvawe) od

tarifnite oznaki 2710 00 39 00, 2710 00 87 00, 2710 0088 00, 2710 00 89 00, 2710 00 92 00 i 2710 00 94 00 seodano~uvaat vo visina od 10%, a osnovica e proda`nacena bez danokot na dodadena vrednost koja vo sebe nesodrì akciza, a pri uvoz osnovica e vrednosta natoa dobro utvrdena spored carinskite propisi vklu-~uvajki gi carinata i drugite uvozni dava~ki {to sepla}aat pri uvozot.

Alkohol i alkoholni pijaloci

Specifi~na akciza1) Akcizata na pivo vo smisla na ~len 35 stav 1 na

ovoj zakon iznesuva 3 den. po litar/stepen na alkoholili 1,25 den. po litar/stepen ekstrakt.

2) Akcizata na penlivo vino vo smisla na ~len 35stav 2 na ovoj zakon iznesuva 0 den. / litar.

3) Akcizata na vino vo smisla na ~len 35 stav 3 naovoj zakon iznesuva 0 den. /litar.

4) Akcizata na drugi penlivi pijalaci vo smislana ~len 35 stav 4 to~ka 1 na ovoj zakon iznesuva 30den. /litar.

1 7 4 / 1 7 5


5) Akcizata na drugi nepenlivi pijalaci vo smislana ~len 35 stav 4 to~ka 2 na ovoj zakon iznesuva 30den. /litar.

6) Akcizata na me|uproizvodi vo smisla na ~len 35stav 5 na ovoj zakon iznesuva 300 den./ litar ~ist al-kohol.

7) Akcizata na etil-alkohol vo smisla na ~len 35stav 6 na ovoj zakon iznesuva 300 den./ litar ~ist al-kohol, mereno pri temperatura od 20°S.

Tutunski dobra

Kombinirana akcizaNa slednite tutunski dobra, pri pu{taweto od ak-

cizen sklad vo slobodno praven-akcizen promet ak-cizata iznesuva:

1. na puri i cigarilosi vo smisla na ~len 41 stav 2na ovoj zakon, 0 den. po par~e i 33 % od maloproda`-nata cena;

2. na cigari vo smisla na ~len 41 stav 3 na ovojzakon, 0 den. po par~e i 33% od maloproda`nata cena;

3. na tutun za pu{ewe kako fino seckan tutun vosmisla na ~len 41 stav 5 na ovoj zakon, 0 den po kilo-gram i 33 % od maloproda`nata cena i,

4. na tutun za pu{ewe kako drug tutun za pu{ewe vosmisla na ~len 41 stav (6) na ovoj zakon, 0 den po ki-logram i 33% od maloproda`nata cena.

Na slednive tutunski dobra, pri uvoz akcizata iz-nesuva:

1. na puri i cigarilosi vo smisla na ~len 41 stav 2na ovoj zakon, 1,35 den. po par~e i 0% od maloproda`-nata cena;

2. na cigari vo smisla na ~len 41 stav 3 na ovoj za-kon, 1,35 po par~e i 0% od maloproda`nata cena;

3. na tutun za pu{ewe kako fino seckan tutun vosmisla na ~len 41 stav 5 na ovoj zakon, 1.350,00 den. pokilogram i 0% od maloproda`nata cena i,

4. na tutun za pu{ewe kako drug tutunza pu{ewe vo smisla na ~len 41stav (6) na ovoj zakon, 1.350,00 den.po kilogram i 0% od malopro-

da`nata cena.

1.4. DANOCI NA IMOT

Danocite na imot se danoci nalokalnata samouprava. Se prime-nuvaat so relativno niski pro-

porcionalni stapki, koi sesoobrazeni so niskoto nivo

na dohodot na gra|anite.Nivnite fiskalni

efekti se pomali vo sporedba so prihodite od oviedanoci vo razvienite zemji. Me|utoa, so pro{iru-vaweto na opfatot na imotot {to treba da podleìna odano~uvawe i so aùriraweto na dano~nata osno-va (pazarnata vrednost na imotot), fiskalnite efek-ti }e se podobrat. Vo vrska so opfatot na imotot, op-redelba e ednakvo da se odano~uva imotot na fizi~-kite i pravnite lica-sopstvenici na imotot.

Imotot {to e vo funkcija na vr{ewe na delovnataaktivnost (obrabotlivo zemji{te, delovni zgradi isl.) ne podleì na odano~uvawe.

Zakonot za danocite na imot gi regulira site da-noci na imot koi se pla}aat po osnov na sopstvenostna imot i po osnov na promet na imot - kupoproda`-ba, zamena na nedvièn imot, nasleduvawe, podarok isl.

Vo kategorijata na ovie danoci spa|aat:- danok na imot;- danok na nasledstvo i podarok; i - danok na promet na nedvi`nosti i prava.

a) Danokot na imot se pla}a po osnov na sopstve-nost na nedvièn i podvièn imot.

Obvrznik na danokot na imot e pravno i fizi~kolice sopstvenik na nedvièn i podvièn imot.

Danok na imot ne se pla}a na: zgradite i zemji{-teto vo dràvna sopstvenost; zgradite i zemji{tetokoi se koristat za prosvetni, kulturni, nau~ni, soci-jalni, zdravstveni, humanitarni i sportski celi;zgradite i zemji{teto koi se vo sopstvenost na Ma-kedonskata pravoslavna crkva i drugite verski zaed-nici; ekonomskite zgradi vo zemjodelstvoto; delov-nite zgradi i delovnite prostorii, osven adminis-trativnite zgradi; objektite na javnite pretprijati-ja i ustanovi; zgradi i zemji{te na stranski diplo-matski i konzularni pretstavni{tva; stanbenitezgradi vo selskite naselbi vo ridsko-planinskitepodra~ja; brani (akumulacii) za vodosnabduvawe, na-vodnuvawe ili proizvodstvo na hidroenergija, kako iobjektite podignati za za{tita na zemji{teto, vodi-te i vozduhot; grade`noto zemji{te; objektite napretprijatijata za rabotno osposobuvawe, profesio-nalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi; pa-ti{ta, prugi, pristani{ta, aerodromi, ulici, parko-vi, nacionalni parkovi, {umi koi ne se koristat zaostvaruvawe na prihod i sli~no; vodeni povr{inikoi ne se koristat za ekonomski celi; zemji{te {tose koristi za povr{inski kop vo rudarstvoto i zageolo{kite istraùvawa i zemjodelsko zemji{te{to se koristi za zemjodelsko proizvodstvo.

Obvrznikot na danokot na imot za stanbena zgradaili stan, vo koj ìvee so ~lenovite na semejstvoto

Vera Kazankova

diplomirala naPravniot fakultet voSkopje vo 1973 godina.Vo Ministerstvoto zafinansiii raboti od1975 goina, kako prvo

vrabotuvawe vo prvitedve godini raboti kakostru~en sorabotnik voSektorot za pravni iop{ti, a potoa deset

godina kako samostoensovetnik na vtorostepena

upravna postapka odoblasta na danocite,

taksite i drugite javnidava~ki.

Od 1987 godina ena~alnik na Oddelenietoza personalniot danok oddohod i danocite na imot,

vo Sektorot za sistemotna danoci i taksi.

^len e na delegacijata zavodewe na pregovori za

uspglasuvawe naodredbite od Dogovorot

za odbegnuvawe nadvojnoto odano~uvawe po

odnos na danokot nadohod i danokot na

kapital, koj RepublikaMakedonija go sklu~uva so

drugi dràvi.Od juni 2000 godina e

sovetnik na Ministerotza finansii.

Soglasno najnoviot statusna dràvni slu`benici,

rasporedena e na rabotnomesto pomo{nik narakovoditelot na

Sektorot za dano~napolitika i

administracija.


ima pravo na namaluvawe na presmetaniot danok vovisina od 50%.

Stapkata na danokot e proporcionalna i iznesuva0,10%.

b) Danok na nasledstvo i podarok se pla}a na ned-vièn i podvièn imot, koi naslednicite odnosnoprimatelite na podaroci gi nasleduvaat, odnosnoprimaat na podarok.

Obvrznik na danokot na nasledstvo i podarok efizi~ko i pravno lice- rezident na Republikata koenasleduva nedvièn i podvièn imot, kako i fi-zi~ko i pravno lice koe prima imot na podarok, vozemjata i vo stranstvo.

Danok na nasledstvo i podarok ne pla}a: nasledni-kot, odnosno primatelot na podarok od prv nasledenred. Naslednikot, odnosno primatelot na podarok odvtor nasleden red na eden nasleden odnosno na podarokprimen stan, odnosno semejna stanbena zgrada akoostavitelot odnosno davatelot na podarok ìveel vozaedni~ko doma}instvo najmalku edna godina predsmrtta na ostavitelot, odnosno vo momentot na prie-mot na podarokot, pod uslov toj i ~lenovite na negovo-to semejstvo da nemaat drug stan odnosno stanbenazgrada. Naslednikot, odnosno primatelot na podarokod vtor nasleden red na koj zemjodelstvoto mu e osnov-na dejnost {to }e nasledi, odnosno primi na podarokzemjodelsko zemji{te i ekonomski zgradi, ako so osta-vitelot, odnosno davatelot na podarokot ̀ iveel vo za-edni~ko doma}instvo vo momentot na smrtta na ostavi-telot, odnosno vo momentot na priemot na podarokot.

Od danok na nasledstvo i podarok se oslobodenidràvnite organi, organite na op{tinite i gradotSkopje, organizaciite na Crveniot krst, humanitar-nite i socijalnite ustanovi, nau~nite, obrazovnite,kulturnite ustanovi i verskite zaednici za podaro-kot {to go primile vo vid na nedvièn ili podviènimot, pari~ni sredstva i pobaruvawa.

Danokot na nasledstvo i podarok za obvrznik odvtor nasleden red se presmetuva po stapka od 3%, a zaobvrznik od tret nasleden red ili obvrznik koj ne evo srodstvo so ostavitelot danokot se presmetuva postapka od 5%.

v) Danok na promet na nedvi`nosti i prava Obvrznik na danokot na promet na nedvi`nosti i

prava e pravno i fizi~ko lice - prodava~ na nedvi`-nosta, odnosno pravoto.

Danok na promet na nedvi`nosti i prava ne se pla-}a: na prometot na nedvi`nosti vo postapkata na ko-masacija i eksproprijacija; koga stransko diplomat-sko, odnosno konzularno pretstavni{tvo go prenesu-va pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti, pod uslovna reciprocitet; pri vloùvawe na nedvi`nosti vo

kapitalot na akcionerski dru{tva, odnosno dru{tvaso ograni~ena odgovornost; koga pravoto na sopstve-nost ili drugo pravo se prenesuva zaradi podmiruva-we na obvrskite po osnova na javni prihodi vo pos-tapkata za prisilna naplata; na prometot na nedvi`-nosti me|u dràvni organi; i koga pravoto na sop-stvenost na nedvi`nost se prenesuva na davatelot nadoìvotnoto izdrùvawe koj vo odnos na primatelotna izdrùvaweto se nao|a vo prv nasleden red i toasamo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spo-

red Zakonot za nasleduvawe i bez davawe na izdr{-kata; na prviot promet na stanbeni zgradi i stanovikoj }e se izvr{i vo period do pet godini po izgrad-bata na koj e presmetan danok na dodadena vrednost.

Stapkata na danokot na promet na nedvi`nosti iprava e proporcionalna i iznesuva 3%.

1.5. DANOK NA DODADENA VREDNOST

Danokot na dodadena vrednost pretstavuva potro-{uva~ki danok. Modernizacijata na dano~natastruktura vo RM se postigna prvenstveno so vovedu-vaweto, odnosno primenata na DDV od april 2000 god.Zakonot na DDV e vo soglasnost so [estata direkti-va za DDV na Evropskata unija i e potpolno kompat-ibilen so evropskiot model na ovoj danok.

Voveduvaweto na DDV ima pove}ekratni pozitiv-ni efekti: stopanskite subjekti se vo ednakva eko-nomska polo`ba, bidej}i site (osven najmalite) sedano~ni obvrznici; ekonomskata neutralnost vo pog-led na izborot na potro{uva~ite i alokacija na re-sursite zna~ajno se podobri vo odnos na prethodniotdanok na promet; vo izvozot moè celosno da se iden-tifikuva iznosot na danokot koj treba da se odbie, so{to se podobri konkurentskata pozicija na makedon-skite pretprijatija; fiskalnite efekti se isklu~i-telno dobri, so {to moè{e da se kompenziraat pla-niranite namaluvawa na prihodite od carinite i odsniùvaweto na stapkite na direktnite danoci; senamali sivata ekonomija, bidej}i DDV se naplatuvadosledno pri uvozot i pri proda`bite od strana nadoma{nite proizvoditeli.

Zna~ajna prednost na DDV vo odnos na drugite vi-dovi danok na promet pretstavuva toa {to toj gi stes-nuva ili skoro gi isklu~uva mo`nostite za evazija nadanokot poradi faktot {to dano~nite obvrznici se

Kamatite na oro~enite {tedni i drugi depoziti nema da seodano~uvaat do 1 januari 2006 godina, so {to }e se zgolemi

interesot za {tedewe kaj gra|anite i }e se zajakne doverbatavo bankarskite institucii i bankarskiot sistem

1 7 6 / 1 7 7


zainteresirani da im se priznae dano~en kredit ilida im se refundira danokot {to go platile vo cena-ta na inputot na svoite nabavki.

Predmet na odano~uvawe Predmet na odano~uvawe so danokot na dodadena

vrednost e prometot na dobra i uslugi, koj se vr{i sonadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrz-nik vo ramkite na negovata stopanska dejnost, kako iuvozot na dobra.

Uvoz na dobraUvoznite stoki podleàt na odano~uvawe so

danokot na dodadena vrednost na granicata, pri uvo-zot, so isklu~ok za onie za koi pri uvozot e predvide-no dano~no osloboduvawe.

Dano~na osnovaDano~nata osnova na DDV e vkupniot iznos na na-

domestokot {to e dobien ili treba da se dobie za

prometot vo koj ne e vklu~en DDV.Pod nadomestok se podrazbiraat pari dobra, uslu-

gi i drugi beneficii spored pazarnata cena koja japla}a ili treba da ja plati primatelot na dobrotoili korisnikot na uslugata ili nekoe drugo lice.

Dano~ni obvrzniciDano~ni obvrznici na danokot na dodadena vred-

nost se site pretpriema~i koi vr{at stopanska dej-nost na teritorijata na Republika Makedonija, a sozadolìtelna registracija samo za onie dano~ni ob-vrznici koi ostvaruvaat vkupen promet vo tekot nakalendarska godina nad 1.300.000 denari.

Na malite pretpriema~i obi~no im se dava mo`-nost da biraat dali }e bidat registrirani kako ob-vrznici na DDV. Dokolku izberat da ostanat nadvorod sistemot na DDV, tie se odano~uvaat kako final-ni (krajni) potro{uva~i i nemaat pravo na odbivkana prethodniot danok.

Dano~ni osloboduvawa vo zemjata bez pravo naodbivka na prethoden danokOd danok na dodadena vrednost bez pravo na odbiv-

ka na prethodniot danok se osloboduvaat slednivevidovi dobra i uslugi: prometot na stanbeni zgradi istanovi, vo onoj del, vo koj istite se koristat zastanbeni celi, so isklu~ok na prviot promet, koj }ese izvr{i vo period do pet godini po izgradbata; iz-najmuvawe na stanbeni objekti i stanovi, dokolku is-tite se koristat za stanbeni celi; prometot na po{-tenski i takseni marki po nivnata nominalna vred-nost, na koverti, po{tenski karti~ki i drugi po{-tenski vrednosnici na koi se vtisnati po{tenskimarki, kako i na kontrolni markici (banderoli);po{tenski uslugi od strana na Makedonskata po{ta;bankarski i finansiski promet; igri na sre}a i za-bavni igri, ~ie izveduvawe e regulirano so Zakonotza igrite na sre}a i za zabavnite igri; prometot naustanovite od oblasta na kulturata; uslugi na radio-difuzni i televiziski stanici, osven komercijal-nite dejnosti; zdravstveni uslugi; uslugi i promet nadobra od strana na ustanovi za socijalna grià iza{tita; uslugi vo ramkite na zgriùvawe i nadzorna deca i mladinci, kako i so niv tesno povrzan pro-met na dobra; uslugi vo ramki na smestuvawe na decai mladinci so cel nivno vospituvawe, obrazovanieili doobrazuvawe, kako i so niv tesno povrzan pro-met na dobra; prometot na ~ove~ka krv, maj~ino mle-ko, ~ove~ki organi, kletki i tkiva; obrazovni uslu-gi; uslugi na pogrebalni institucii i krematoriu-mi, kako i prometot na dobra povrzan so vakvite us-lugi i me|unaroden prevoz na patnici.

Zna~ajna prednost na DDV vo odnos na drugite vidovi danok napromet pretstavuva toa {to toj gi stesnuva ili skoro giisklu~uva mo`nostite za evazija na danokot poradi faktot {todano~nite obvrznici se zainteresirani da im se priznaedano~en kredit ili da im se refundira danokot {to go platilevo cenata na inputot na svoite nabavki

Bor~e Smilevski eroden na 21.05.1968godina vo Skopje. Srednou~ili{te zavr{il voBoris Kidri~, adiplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1991 godina.Odli~no go poznavaangliskiot jazik, a voMinisterstvoto zafinansii e od fevruari2000 godina i toa voSektorot za dano~napolitika iadministracija kade {toja pokriva rabotatasvrzana so Zakonot zapersonalen danok nadohod, kako i rabotataokolu Dogovorite zaodbegnuvawe na dvojnotoodano~uvawe {toRepublika Makedonija gisklu~uva so drugi zemji idirektno u~estvuva vobilateralnitepregovori.U~estvuval na pove}eseminari nadvor odzemjata organizirani odstrana na SvetskataBanka i MMF, kako i odMultilateralniotdano~en centar na OECDvo Viena, od oblasta nadano~nata politika.


Dano~ni osloboduvawa vo zemjata so pravo naodbivka na prethoden danokSe osloboduvaat od danokot na dodadena vrednost

so pravo na odbivka na prethodniot danok: isporakina dobra koi se prevezuvaat ili ispra}aat vo stran-stvo; prometot na dobra koi se prevezuvaat ili is-pra}aat od zemjata vo slobodni zoni, carinski zoniili carinski skladovi; uslugi povrzani so uvozot,izvozot i tranzitot; raboti na dvi`ni materijalnidobra koi bile nabaveni ili uvezeni vo zemjata za ce-li na ovie raboti i koi potoa bile izvezeni; prome-tot na zlato i drugi blagorodni metali prema cen-tralni banki; prometot, modifikacijata, popravka-ta, odrùvaweto, ~arteringot i iznajmuvaweto na le-tala koi se koristat glavno vo me|unarodniot komer-cijalen vozdu{en soobra}aj.

Dano~ni stapkiDanokot na dodadena vrednost se presmetuva so

primena na proporcionalni dano~ni stapki i toa poop{ta dano~na stapka od 19% i po povlastena dano~-na stapka od 5%.

Namalenata dano~na stapka se primenuva na pro-metot na potesna lista na dobra i uslugi, kako i nauvozot na dobra, koi se od isklu~itelno zna~ewe zanivoto na ìvotniot standard na naselenieto.

Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuvavrz prometot i uvozot na: proizvodi za ~ove~ka ishra-na, osven alkoholni i bezalkoholni pijalaci; elek-tri~na energija, jaglen, briketi od jaglen, ogrevnodrvo, mazut, gas, razladuvawe i greewe; lekovi, zameniza delovi od teloto, ortopedski aparati i spravi,spravi za otstranuvawe na funkcionalni o{tetuva-wa, kako i invalidski koli~ki, za lu|e; detergenti zamiewe na sadovi i perewe na ali{ta, toaleten sapun,sapun za perewe, pasti za zabi, pudra i kremi za deca,bebi-masla, bebi - mleka, {amponi za kosa i kapewe(osven za doma{ni mileni~iwa), prezervativi i sred-stva za za{tita od bremenost i higienski vlo{ki;mineralni i hemiski |ubriva; sredstva za za{tita narastenija; medicinski potro{en materijal ; prviotpromet na stanbeni zgradi i stanovi, vo onoj del vo kojistite se koristat za stanbeni celi, koj }e se izvr{ivo period do pet godini po izgradbata; polietilenskoplatno(najlon) za potrebite vo zemjodelstvoto; pub-likacii i toa: knigi, bro{uri i sli~ni pe~atenimaterijali, vesnici i drugi periodi~ni publikacii.

Povlastenata dano~na stapka od 5% se primenuva ina prometot na slednite uslugi: prevoz na lica; ot-premuvawe na otpad i uslugi za odrùvawe na javna~istota; uslugi na advokati; smetkovoditeli i revi-zori.

Dano~en i presmetkoven period, presmetuvawe na danokot, podnesuvawe na dano~na prijava, pla}awe i vra}awe na danokotDano~niot period za presmetuvawe i pla}awe na

danok na dodadena vrednost e edna godina, no dano~-nite obvrznici podnesuvaat i akontativni mese~niodnosno trimese~ni prijavi za presmetan i platendanok.

Presmetuvaweto i naplatata na danokot se poz-nati kako mehanizam na dano~en kredit i kako metodna vra}awe (refundacija) na danokot ili metod nafakturi. Imeno, dano~nata obvrska se presmetuvaspored site proda`bi {to podleàt na odano~uvawe,koi se ostvareni vo propi{aniot period (mesec ilitrimese~ie), a od taka utvrdenite vkupni obvrski seodbiva danokot platen na nabavkite izvr{eni vo is-tiot ili vo drug propi{an period. Ako dano~niotkredit (danokot na nabavkite) e pogolem od danokotna proda`bite, obvrznikot ima pravo na refundira-we na razlikata. Me|utoa dano~niot kredit (prebi-vaweto) i refundacijata moè da se ostvarat samovrz osnova na to~na evidencija i oformenite faktu-ri za izvr{enite transakcii. Primenata na ovoj me-tod na odano~uvawe na dodadenata vrednost e najed-nostaven i za dano~nite obvrznici i za dano~nata ad-ministracija.

Vo odnos na dano~niot tretman na investicionitedobra preku mehanizmot na odbivka (refundirawe)na prethodniot danok na plateniot danok na investi-cionite nabavki, prifateno e re{enie spored koe sepostignuva celosno osloboduvawe od plateniot da-nok na opremata nameneta za proizvodstvo na stoki iuslugi koi podleàt na odano~uvawe, so {to zna~aj-no }e se stimuliraat investcionite vloùvawa.

1.6. REPUBLIKA MAKEDONIJA VOIZGRADBATA NA MRE@A NA DOGOVORI ZA ODBEGNUVAWE NA DVOJNOTO ODANOÛVAWE

Vo vreme koga vo svetski ramki na {iroko se zbo-ruva za globalizacija i integracija na ekonomijata,od ogromno zna~ewe za zemjite vo tranzicija, a sled-stveno i za Republika Makedonija koja pretendiraaktivno da se vklu~i vo tekovite na Evropskiot zaed-ni~ki pazar, e izgradbata na mreà od Dogovori zaodbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na da-nokot na dohod i danokot na kapital.

No, {to e, vsu{nost, celta na ovie dogovori. Dvi-èweto na kapitalot i posebno investiciite bi bi-lo seriozno naru{eno dokolku postoi opasnost odtoa rezultatot od investiciite da se odano~uva dva-

1 7 8 / 1 7 9


pati, i toa edna{ vo zemjata kade {to e investiranoi u{te edna{ vo zemjata, ~ij{to rezident e investi-torot. Poinaku re~eno, dvojnoto odano~uvawe nasta-nuva kako rezultat na preklopuvawe na jurisdikcija-ta na razli~nite dano~ni vlasti. Tokmu dogovoriteza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe imaat zacel da go razre{at ovoj problem i da gi otstranat da-

no~nite barieri vo ekonomskite odnosi pome|u zem-jite, pred s¢, vo trgovijata i investiciite.

Vo svetot se poznati dva modela na ovie dogovori itoa: modelot na Obedinetite nacii, i modelot naOECD. Za pove}eto vidovi na dohod, posebno za do-bivkata od delovnoto rabotewe i dohodot ostvarenso investicii, dvojnoto odano~uvawe se odbegnuva sodogovorite vrz baza na modelot na OECD. Kako i po-ve}eto zemji, i Republika Makedonija vo bilateral-nite pregovori so drugite zemji kako osnova go ko-risti modelot na OECD.

Vo prodolènie }e se osvrneme na nekoi pokarak-teristi~ni momenti na ovoj model.

Vo prviot del se opi{uva {to s¢ se opfa}a so nego,odnosno koi lica i koi vidovi na danoci se tretiraatso ovoj dogovor. Vo vtoriot del se davaat definiciina terminite koi se upotrebuvaat vo samiot dogovor,a najvaèn del od dogovorot pretstavuva delot vo kojse razrabotuva do koj stepen sekoja od dvete zemjidogovorni~ki moàt da go odano~uvaat dohodot i ka-pitalot, i kako }e se eliminira pravoto i dvete zem-ji da go odano~uvaat istiot. Ovde se tretira dohodot

ostvaren od nedvièn imot, dobivkata od delovno ra-botewe, dohodot od kopnen, voden i vozdu{en tran-sport, dohodot ostvaren pome|u povrzani pretprija-tija, dividendite, kamatite, avtorskite prava, kapi-talnite dobivki, dohodot od raboten odnos, primawa-ta na direktorite, primawata na umetnicite i spor-tistite, penziite, dohodot ostvaren vo vladiniotservis, primawata na studentite i drug dohod.

Metodite za eliminirawe na dvojnoto odano~uva-we, koi gi nudi ovoj model se:

1. metodot na izzemawe (osloboduvawe), i2. metodot na dano~en kredit.

Spored prviot metod, zemjata dogovorni~ka nemada go odano~i dohodot, koj {to vo soglasnost so dogo-vorot }e se odano~i vo drugata zemja dogovorni~ka,dodeka spored vtoriot metod, zemjata dogovorni~kago odano~uva vkupniot dohod na dano~niot obvrznik,vklu~itelno i dohodot ostvaren vo drugata zemja do-govorni~ka, no pritoa mu odobruva dano~en kredit,odnosno mu go odbiva danokot {to go platil vo dru-gata zemja dogovorni~ka.

Su{tinskata razlika me|u ovie dva metoda se sos-toi vo toa {to vo prviot metod se gleda na dohodot,dodeka vo vtoriot se gleda na danokot.

Isto taka, vo ovoj model se razrabotuvaat nekoi po-sebni odredbi kako {to se odredbite za nediskrimi-nacija, za procedurata za zaedni~ko dogovarawe, raz-mena na informacii, za ~lenovite na diplomatski mi-sii i konzularni pretstavnici, vleguvaweto vo silana dogovorot, kako i na~inot na negoviot prestanok.

So otstranuvaweto na dano~nite barieri so po-mo{ na dogovorite za dvojno odano~uvawe se postig-nuva:

� eliminirawe na dvojnoto odano~uvawe;� sigurnost vo dano~niot tretman;� se namaluvaat dano~nite stapki;� se namaluvaat sporednite tro{oci;� za{tita od fiskalna evazija;� za{tita od dano~na diskriminacija, i� razre{uvawe na dano~nite nesoglasuvawa pome-

|u zemjite.

Od steknuvaweto na svojata nezavisnost, pa s¢ dodenes, Republika Makedonija ima sklu~eno vkupno 18bilateralni dogovori za odbegnuvawe na dvojnotoodano~uvawe {to ne e za potcenuvawe, no so ogled natoa {to idninata mora da se gradi preku se' pocvrstii porasprostraneti ekonomski vrski so nadvore{ni-ot svet, kako i preku pogolemo razdviùvawe na ka-pitalot i lu|eto pome|u granicite, toga{ sekako de-ka ima u{te mnogu rabota na ovoj plan.

Bidej}i za Republika Makedonija e od izvonrednozna~ewe privlekuvaweto na stranski investicii,treba da se ima predvid i toa deka sekoj investitor}e bide mo{ne zainteresiran dali Makedonija imasklu~eno dogovor za odbegnuvawe na dvojnoto odano-~uvawe so negovata mati~na zemja. A koga stanuvazbor za investicii, tie sekako moè da se o~ekuvaat

Od steknuvaweto na svojata nezavisnost, pa sè do denes,Republika Makedonija ima sklu~eno vkupno 18 bilateralnidogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe

Dvojnoto odano~uvawe nastanuva kako rezultat napreklopuvawe na jurisdikcijata na razli~nite dano~ni vlasti.Tokmu dogovorite za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvaweimaat za cel da go razre{at ovoj problem i da gi otstranatdano~nite barieri vo ekonomskite odnosi pome|u zemjite, predsè, vo trgovijata i investiciite


od porazvienite ekonomii, pa ottuka proizleguvaati prioritetite na Republika Makedonija vo pro{i-ruvaweto na svojata mreà od dogovori za odbegnuva-

we na dvojnoto odano~uvawe, a toa se zemjite od ne-posrednoto opkruùvawe, zemjite na Evropskataunija, SAD, Kanada, itn.

Zemji so koi Republika Makedonija ima sklu~eno Dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe

po odnos na danokot na dohod i danokot na kapital

Red. PREGLED Slu`ben

broj vesnik na RM

1 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska za odbegnuvawena dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.17/95

2 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Republika Makedonija i Republika Turcija za odbegnuvawena dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.45/95

3 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Vladata na Republika Makedonija i Sojuznata Vlada naSojuzna Republika Jugoslavija za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohodi danokot na kapital br.8/97

4 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika Polska zaodbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.17/97

5 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Makedonskata Vlada i Vladata na Republika Italija zaodbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohodi danokot na kapital br.34/97

6 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata naNarodna Republika Kina za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija poodnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.49/97

7 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Ruskata Federacijaza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.7/98

8 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Makedonskata Vlada i Albanskata Vlada za odbegnuvawena dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital i za za{tita od fiskalna evazija br.16/98

9 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Republika Makedonija i Kralstvoto [vedska za odbegnuvawe nadvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.21/98

10 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Ukrainaza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohodi danokot na kapital br.21/98

11 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Republika Makedonija i Republika Slovenija za odbegnuvawena dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.31/98

12 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Makedonskata Vlada i Vladata na Kralstvoto Holandija zaodbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohodi danokot na kapital br.13/99

13 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika Bugarijaza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.23/99

14 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika Francijaza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohodi danokot na kapital br.23/99

15 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika Kinaza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danocite od dohod br.44/99

16 Zakon za ratifikacija na Dogovorot pome|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata naArapska Republika Egipet za odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazijapo odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.7/2000

17 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Kralstvoto Danskaza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe i za za{tita od fiskalna evazija po odnos na danokot od dohodi danokot na kapital br.48/2000

18 Zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i [vajcarskiot Federalen Sovetza odbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot od dohod i danokot na kapital br.55/2000* Zavr{ena e postapkata na usoglasuvawe so slednite zemji: Romanija, Finska, Ungarija,Islamska Republika Iran i ê{kata Republika. br.55/2000

1 8 0 / 1 8 1


1.7. Prakti~ni primeri za presmetuvawe na personalniot danok na dohod

Presmetuvawe na danok i pridonesi na plati

Presmetuvaweto na danokot i pridonesite na pla-tite i na drugite li~ni primawa se vr{i soglasnopropi{ano Upatstvo za na~inot na presmetuvawe ipla}awe na akontaciite na danokot.

Presmetuvaweto na danokot na platite moè da sevr{i na dva na~ina: od bruto platata ili od netoplata (koga presmetkovno se vgraduva danokot i pri-donesite na platata), vo zavisnost od toa {to e dogo-voreno kako plata. Neto plata e iznosot na plata{to go prima vrabotenoto lice, a bruto plata e tro-{okot na rabotodava~ot po vraboten i vo sebe ja so-drì neto platata, personalniot danok na platata ipridonesite za socijalnite fondovi presmetani naplatata.

Vo Makedonija presmetuvaweto na danokot na pla-tite naj~esto se vr{i od neto platata bidej}i vo do-govorite za rabota platata se utvrduva vo neto iznos,a obvrskata za presmetuvawe i pla}awe na danokot ipridonesite e na isplatuva~ot (rabotodava~ot) naplatata.

Pri mese~oto akontativnoto presmetuvawe na da-nokot na platata se odobruva i dano~no osloboduva-we utvrdeno vo mese~en iznos od 2.500 denari, koe sepresmetuva na sekoja plata bez ogled na goleminata.

a) presmetka na danokot i pridonesite, koga epoznata bruto platata

b) presmetka na danokot i pridonesite, koga e poznata neto platata

Li~ni primawa po dogovor za povremeno iliprivremeno vr{ewe na uslugi na organi na uprava,doma{ni i stranski pravni i fizi~ki lica {tovr{at samostojna dejnost se odano~uvaat po stapka od15% ili 18% na celiot iznos na bruto primaweto.Dano~noto osloboduvawe kaj ovie li~ni primawa nese odobruva akontativno, tuku samo na godi{no nivokoga obvrznikot podnesuva godi{na dano~na prijavapo osnov na godi{niot dohod po osnov na site ost-vareni prihodi.

v) presmetka na danokot kaj dogovor za povremeno ili privremeno vr{ewe uslugi

Ostvareni prihodi od imot i imotni prava

Akontaciite na prihodite {to fizi~ko lice-da-no~en obvrznik gi ostvaruva od izdavawe pod zakupili podzakup na zemji{te, stanbeni i delovni pros-torii, garaì, prostorii za odmor i rekreacija, op-rema, prevozni sredstva i drugi vidovi dvièn i ned-vièn imot se pla}aat na dva na~ina:

- vrz osnova na re{enie {to go nosi dano~niot or-gan za sekoj obvrznik oddelno, po prijaven prihod

Bruto plata 45.000

- vkupni pridonesi za socijalno osiguruvawe od 32%(penzisko 21,2%, zdravstvo 9,2%, vrabotuvawe 1,6%) -14.400(45.000 * 32/100)

-li~no mese~no osloboduvawe -2.500

-dano~na osnova 45.000 - (14.400+2.500) 28.100

-presmetan danok po stapka od 15% (28.100 * 15/100)(ako dano~nata osnova e pogolema od 30.000 den. razlikata -4.215se odano~uva so danok po stapka od 18%)

neto plata za isplata (bruto-pridonesi i danok) 26.38545.000 - (14.400 + 4.215)

neto plata

-li~no osloboduvawe

osnova za presmetuvawe na danokot

-presmetan danok (23.885 * 15/85)(za osnova do 25.500 den. se mnoì so 15 i deliso 85) (za osnova nad 25.000den. razlikata(osnova -25.500) se mnoì so 18 i deli so 82)

presmetuvawe na pridonesite(neto plata + danok) * 32/68

bruto plata (neto + pridonesi + danok)

26.385

-2.500

23.885

-4.215

14.400

45.000

bruto primaweto e dano~na osnova

presmetan danok-za osnova do 30.000den. po stapka od 15%

presmetan danok- 18% za iznosot nad 30.000 denari(50.000-30.000)*18%

vkupen danok

neto za isplata(bruto primawe - danok)

50.000

4.500

3.600

8.100

41.900

Du{anka Ilievadiplomirala na

Ekonomskiiot fakultetvo Skopje vo 1974 godina.

Od 1974 do 1977 godinaraboti vo Dràvniot

zavod za statistika, vooddelenie za dohod. Od

1977 do 1992 godinaraboti vo Sobranieto naop{tina âir, najprvo vo

Sekretarijatot zastopanstvo, na

analiti~ko - planskiraboti i upravna

postapka, a potoa voSekretarijat za

finansii vo istataop{tina, kako {ef na

buxet. Od 1992 godina raboti vo

Ministerstvoto zafinansii, vo Sektorot za

sistemot na danoci,najprvo kako samostoen

sovetnik, pa na~alnik naoddelenie i od krajot na

2000 godina kakosovetnik na Ministerot

za finansii. Soglasno najnoviotstatus na dràvni

slu`benici, rasporedenae na rabotno mesto

pomo{nik narakovoditelot na

Sektorot za dano~napolitika i

administracija.


{to obvrznikot go ostvaruva od drugo fizi~ko lice,ili ovoj danok go presmetuva zakupecot (isplatuva-~ot na prihodot), ako toj vodi delovni knigi.

Prijavuvaweto na prihodite od imot i imotni pra-va se vr{i so akontativna prijava, najdocna do 15mart do organot za javni prihodi, na teritorijata nakoja se nao|a imotot.

Za odrùvawe i upravuvawe se priznavaat normi-rani tro{oci (koj ne treba obvrznikot da gi dokaù-va), vo visina od 40% od bruto prihodot, a za prihodi-te ostvareni od zakup na opremeni stanbeni i delov-ni prostorii, kako tro{ok se zema predvid i abewe-to na opremata, vo visina od 50% od bruto prihodot.

Na obvrznikot koj napravil pogolemi tro{oci odnormiranite, moè da mu bidat priznaeni stvarnonapravenite tro{oci, ako dokumentirano gi dokaè.

Akontacijata na danokot na ovie prihodi se pres-metuva po stapka od 15%.

g) presmetka na danokot po dogovor za zakup

Prihodite od avtorski prava i prava odindustriska sopstvenost

Obvrznikot na danokot na ove prihodi ima pravobruto prihodot da go namali za normiranite (vo %utvrdeni tro{oci koi vo zavisnost od deloto se dvi-àt od 25 - 60%), ili dokumentirano da gi dokaèstvarnite tro{oci.

Akontativno, za sekoj poedine~no osvtvaren pri-hod, danokot se presmetuva po stapka od 15%, osven zaobvrznik nerezident, za koj utvrdenata neto osnovado 30.000 denari se odano~uva so stapka od 15%, aneto osnovata nad 30.000 so stapkata 18%.

d) presmetka na danokot kaj dogovor za avtorski prava i prava od industriska sopstvenost

2. TRGOVSKI RE@IMI PRI UVOZ I IZVOZ NA STOKI OD REPUBLIKA MAKEDONIJA

VovedRepublika Makedonija ima otvoren trgovski re-

ìm, koj ja iskaùva opredelenosta na dràvata, de-ka trgovijata ima golemo zna~ewe vo vkupniot pro-ces na liberalizacija i jaknewe na konkurentnatasposobnost na ekonomijata. Vo 2001 godina 99% odvkupniot izvoz i 98% od vkupniot uvoz se liberali-zirani, odnosno uvozot i izvozot ne podleàt nakvantitativni ograni~uvawa. So stapuvaweto vo si-la na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija po-me|u Republika Makedonija i Evropskata unija sitekoli~inski ograni~uvawa i merki so ist efekt seukinati vo trgovijata so stoki so poteklo od Repub-lika Makedonija ili Evropskata unija. Toa prakti~-no zna~i deka vo trgovijata pome|u Republika Make-donija i Evropskata unija ne postojat nikakvikoli~inski ograni~uvawa pri uvozot ili izvozot nastoki so poteklo od ovie zemji ili teritorii.

Koli~inski ograni~uvawa pri uvoz voRepublika Makedonija98% od vkupniot uvoz e bez kvantitativni ogra-

ni~uvawa. Slednive stoki podleàt na kvantita-tivni ograni~uvawa pri uvozot:

� banani, portokali, mandarini, p~enica, oriz,bra{no od p~enica;

� benzini i nafteni derivati, azotni |ubriva;� limovi, cevki od lim.Dozvolata (soglasnosta) za uvoz na ovie proizvodi

koi podleàt na kvantitativni ograni~uvawa (LB8)ja izdava Ministerstvoto za ekonomija vrz osnova napismeno barawe od strana na uvoznikot.

Koli~inski ograni~uvawa pri izvoz od Republika Makedonija99% od vkupniot izvoz e bez kvantita-

tivni ograni~uvawa. Slednive stokipodleàt na kvantitativni ograni~uvawapri izvozot:

� p~enica, bra{no, {e}er, surov zej-tin;

� surova nafta, benzin iprerabotki od nafta.

Dozvolata (soglasnosta) zaizvoz na ovie proizvodi koipodleàt na kvantitativniograni~uvawa (LB8) ja izda-va Ministerstvoto za ekono-mija vrz osnova na pismeno ba-rawe od strana na izvoznikot.

Bruto iznos na zakupninata

Normiran tro{ok od 50% (35.000 * 50/100)

Neto dano~na osnova

Presmetan danok po stapka od 15%

Neto zakupnina za isplata

35.000

-17.500

17.500

2.625

32.375

bruto prihod

normiran (ili stvaren) tro{ok

neto prihod kako dano~na osnova

presmetan danok po stapka od 15%

neto prihod za isplata(bruto prihod - danok)

30.000

9.000

21.000

3.150

41.900

Zlatko Veterovski eroden 1969 godina voSkopje. Vo 1992 godina gizavr{uva studiite naEkonomskiot fakultet voSkopje, nasokaNadvore{na trgovija imarketing. Istata godina,po~nuva so rabota voCarinskata uprava naRepublika Makedonija,kako {ef na Carinskataispostava - Terminalizvoz vo CarinarnicaSkopje. Ima u~estvuvanona pove}e seminiri odoblasta na carinite,vklu~uvaj}i go iprisustvoto na sednicitena Komitetot zaHarmoniziran sistem voSvetskata carinskaorganizacija vo Brisel(Belgija).

KOLIÎNSKITE OGRANIÛVAWAI DOGOVORITE ZA SLOBODNA TRGOVIJA

Republika Makedonija ima sklu~eno Dogovori zaslobodna trgovija so pove}e zemji. Osloboduvawataod primena na koli~inskite ograni~uvawa se odnesu-vaat samo na proizvodi so poteklo od DogovorniteStrani. Primenata na koli~inskite ograni~uvawaspored Dogovorite za slobodna trgovija e sledniva:

� Slovenija:Koli~inskite ograni~uvawa vo trgovijata so Slo-

venija (LB8), se primenuvaat za site proizvodi koise rasporeduvaat vo Glava 1 do Glava 24 (zemjodelskii prehrambeni proizvodi) na HarmoniziraniotSistem.

Za proizvodite koi se rasporeduvaat vo Glava 25do Glava 97 (industriski proizvodi), koli~inskiteograni~uvawaisto (LB8) ne se primenuvaat.

� Jugoslavija:Koli~inskite ograni~uvawa pri izvozot i uvozot

so Jugoslavija, ne se primenuvaat za site proizvodikoi se rasporeduvaat vo Glava 1 do Glava 97 na Har-moniziraniot Sistem.

� Hrvatska:Koli~inskite ograni~uvawa vo trgovijata so Hr-

vatska (LB8), se primenuvaat za site proizvodi koi serasporeduvaat vo Glava 1 do Glava 24 (zemjodelski iprehrambeni proizvodi) na Harmoniziraniot Sistem.

Za proizvodite koi se rasporeduvaat vo Glava 25do Glava 97 (industriski proizvodi), koli~inskiteograni~uvawaisto (LB8) ne se primenuvaat.

� Bugarija:Koli~inskite ograni~uvawa pri izvozot i uvozot

so Bugarija, se primenuvaat za site proizvodi koi serasporeduvaat vo Glava 1 do Glava 97 na Harmonizi-raniot Sistem.

� Turcija:Koli~inskite ograni~uvawa vo trgovijata so Buga-

rija, se primenuvaat za site proizvodi koi se raspo-reduvaat vo Glava 1 do Glava 97 na HarmoniziraniotSistem.

� Evropska Unija:Koli~inskite ograni~uvawa pri izvozot i uvozot

so Evropskata Unija, ne se primenuvaat za site pro-izvodi koi se rasporeduvaat vo Glava 1 do Glava 97 naHarmoniziraniot Sistem.

TARIFNI KVOTI I DOGOVORITEZA SLOBODNA TRGOVIJA

Vo Dogovorite za slobodna trgovija {to gi imasklu~eno Republika Makedonija pokraj osloboduva-wata od pla}awe na carina pri uvoz na industriskiproizvodi, predvideni se i osloboduvawa od pla}awena carina pri uvoz na zemjodelski i prehrambeniproizvodi vo ramkite na tarifnite kvoti. Vo sled-niov tekst e daden tabelaren prikaz na zemjodelski iprehrambeni koi moàt da se uvezuvaat od soodvetni-te zemji bez pla}awe na carina. Za ostvaruvawe napravoto za osloboduvawe od pla}awe na carina, uvoz-nikot e dolèn da dobie re{enie od Ministerstvotoza ekonomija za koristewe na tarifna kvota od Dogo-vorite za slobodna trgovija.

� SLOVENIJA

Tarifen broj

0207 12 00 00

0207 14 00 00

0207 14 00 00

0207 27 00 00

0210 19 00 000401 20

0402 10

0405 10

0406 90 00 900701 10 00 001502 00 10 00

1601 00

1602

1604 13 00 001704 90 1806

1905 30 00 001905 90 00 002009 80 00 002103 30 00 902309 90 00 112402 20 00 00

Naimenuvanie na stokata

Meso od doma{ni koko{ki, nese~eno vopar~iwa, zamrznatoMeso od doma{ni koko{ki, par~iwazamrznatiMeso od doma{ni koko{ki, otpadoci (xigerzamrznat)Meso od misirki, par~iwa i otpadoci (osvenxiger zamrznati)Meso svinsko, drugoMleko so sodrìna na masnotija nad 1% do6% po masaMleko vo prav, granuli ili vo drugi cvrstiformi, so sodr`. na masnotija do 1,5% pomasaPuter so sodrìna na masnotija do 85% pomasaDrugoKompir semenskiMasnotii od ìvotni od vidovite goveda,ovci ili kozi, osven onie od tarifen broj1503 (za industriski celi)Kolbasi i sli~ni proizvodi od meso, od drugiklani~ni p-di za jadewe ili od krv, sloèniprehranbeni p-di vrz baza na ovie p-diDrugi prigotveni ili konzervirani proizvodiod meso, od drugi klani~ni p-di ili od krvSardini, sardineli i papaliniDrugo (bonboni i drugi {e}erni proizvodi)ôkolada i drugi prehranbeni proizvodi {tosodràt kakaoSlatki biskviti, vafli i oblandiDrugo (soleni biskviti)Sok od drugo ovo{je ili zelen~ukPrigotven sinap (senf)Hrana za ribi na mladenkaCigari {to sodràt tutun

1 8 2 / 1 8 3


So stapuvaweto vo sila na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija pome|u Republika Makedonija i Evropskata unijasite koli~inski ograni~uvawa i merki so ist efekt se ukinativo trgovijata so stoki so poteklo od Republika Makedonija iliEvropskata unija

� JUGOSLAVIJA

� HRVATSKA� BUGARIJA


Svinsko mesoMeso su{eno ili ~adenoMleko i pavlakaSirewe i urdaP~enica i napolicaP~enica i napolicaP~enica i napolicaBra{no od p~enica ili napolicaRafinirano maslo od son~ogledSuvomesnati proizvodiRafiniran {e}er od repaCigari


Tarifen broj

02030210040104061001 90 00 301001 90 00 501001 90 00 901101 00 00 001512 19 00 0016011701 99 10 002402 20 00 00

Tarifen broj

0207 12 00 000207 14 00 000210

0302 69 00 100401 20 00 10

0401 30 00 10

0402 21

0403 10 91 00

0403 90

0405 100406 30 000406 90 00 900701 901601

1602

1604

1704 901806

1901 10 00 00

1901 901905 30 00 001905 90 00 002007 99 00 00

2009 19 00 002009 30 00 002009 90 00 002102 10 31 002103 30 00 902103 90 00 90

2104 10 00 00 2105 00 00 00


Meso od doma{. koko{ki, neise~eno, zamrzna.Meso od doma{. koko{ki, par~iwa, zamrznatoMeso i jastivi mesni i drugi klani~ni p-di,soleni, vo salamura, su{eni ili ~adeniSlatkovodni ribi, sveì ili razladeniMleko i pavlaka, so sodrìna na masnotijanad 1% do 6% po masaPavlaka so sodrìna na masnotija nad 6% pomasaMleko vo prav, bez dodaden {e}er ili drugi{e}eri za zasladuvaweJogurt, aromatiziran ili so dodadeno ovo{je,jat~esto ovo{je ili kakao, drugoMa{tenica, kiselo mleko, pavlaka, kefir idrugo fermentirano ili zakiseleno mleko ipavlaka, drugoPuterSirewe topenoDrugo sirewe, drugoKompir, sve` ili razladen, drugKolbasi i sl. proizvodi od meso, od drugiklani~ni proizvodi za jadewe ili od krvDrugi prigotveni ili konzervirani p-di odmeso, od drugi klani~ni p-di ili od krvPrigotveni ili konzervirani ribi, osven t.br.1604 30 00 00 - kavijarProizvodi od {e}er, bez kakao, drugoôkolada i dr. prehranbeni p-di {to sodràtkakaoProizvodi za ishrana na deca, vo pakuvawa zaproda`ba na maloDrugo, ekstrakti na sladSlatki biskviti, vafli i oblandiDrugi pekarski proizvodiXemovi, ovo{ni èlea, marmaladi, ovo{nipirea i ovo{ni pasti dobieni so varewe, dr.Sok od portokali, drugoSok od drugi argumiMe{anici na sokoviKvasec za me{awe, drugPrigotven sinap (senf)Drugo, me{ani mirudii i me{ani mirudiskisredstva, drugoSupi i ~orbi i preparati za tie proizvodiSladoled i dr. jastiv mraz, so dodatok ili bezdodatok na kakao

Tarifen broj

2106

2202 90 00 002208 20 00 00

2209

2401 10


Prehranbeni p-di na drugo mesto nespomnatiili opfateni (hrana za doen~iwa i dietetskip-di)Drugi bezalkoholni pijaloci, drugoAlkoholni pijaloci dobieni so destilacija navino, na pulpa ili komina, od grozje (viwak,kowak, armawak, brendi)Ocet i zamena za ocet dobieni od ocetnakiselinaTutun, neodìlen

Tarifen broj

0201020202030207

0301 930301 99 00 100303 79 00 100406 90 00 100406 90 00 200701 900802 311108 121202

1209 21 1209 911211 901517 101601

1602

1702 30; 1702 40;1702 601704 9018061902

1905

2003 102007 992009 802009 902105 00

2201


Meso govedsko, sveò ili razladeno:Meso govedsko, zamrznatoMeso svinsko, sveò, razladeno ili zamrznatoMeso i jastivi delovi, od ìvina od tar. broj0105, sveì, razladeni ili zamrznatiKrapSlatkovodni ribiSlatkovodni ribiBelo sireweKa{kavalDrug kompirObi~ni oreviP~enkaren skrobKikiritki, neprèni ili nepe~eni, vo lu{pa,lupeni, kr{eni ili drobeniSeme od lucerkaSeme od zelen~ukDrugi rastenijaMargarin, isklu~uvaj}i te~en margarinKolbasi i sli~ni p-di od meso, od drugiklani~ni p-di za jadewe ili od krv, sloèniprehranbeni p-di vrz baza na ovie p-diDrugi prigotveni ili konzervirani p-di odmeso, od drugi klani~ni p-di ili od krvGlikoza i fruktoza

Drugi proizvodi od {e}erôkoladi i drugi p-di {to sodràt kakaoTesta, vareni ili nevareni ili polneti (someso ili so drugi materii) ili poinakuprigotveni, kako {to se {pageti, makaroni,rezanki, lazawi, woki, ravioli, kaneloni;kuskus, prigotven ili neprigotvenLeb, pe~iva, kola~i, biskviti i dr. pekarskip-di, so dodatok na kakao ili bez dodatok nakakao; nafora, kapsuli za farmacevstkaupotreba, oblandi, orizova hartija i sl. p-diPe~urkiDrugi xemoviSok od drugo ovo{je ili zelen~ukMe{anici na sokoviSladoled i drug jastiv mraz, so dodatok ilibez dodatok na kakao Voda, vklu~uvaj}i prirodna ili ve{ta~ka min-eralna voda i gazirana voda, bez dodatok na{e}er ili na dr. sredstva za zasladuvawe iliamortizacija; mraz i sneg

1 8 4 / 1 8 5


� TURCIJA

Drugi merki {to se primenuvaat pri uvozot i izvozotZa da se primenat me|unarodnite dogovori, da se

obezbedi bezbednost na op{testvoto, da se za{titiìvotot i zdravjeto na lu|eto, ìvotnite i rasteni-jata, kako i za{tita na ìvotnata sredina, kontro-

lirawe na uvozot i izvozot na predmetite na umet-nosta i na nekoi blagorodni metali, nekoi stoki seuvezuvaat ili izvezuvaat vrz osnova na dozvola. Ovaadozvola ja izdava soodvetnoto Ministerstvo.

Ministerstvoto za zdravstvo e nadle`no za izdava-we na dozvoli pri uvozot ili izvozot na lekovi, po-mo{ni lekoviti sredstva, medicinska oprema, kako ina otrovi, opojni drogi i psihotropni materii.

Ministerstvoto za zemjodelstvo e nadle`no za iz-davawe na dozvoli pri uvozot ili izvozot na semiwa,ve{ta~ki |ubriva.

Uvozot ili izvozot na materii {to ja o{tetuvaatozonskata obvivka, kako i na upotrebuvana bela teh-nika (televizori, friìderi) e kontroliran odstrana na Ministerstvoto za ìvotna sredina koe enadle`no za izdavawe na dozvolite za uvoz.

Stokite {to se uvezuvaat vo Republika Makedoni-ja, mora da se vo soglasnost so propi{anite standar-di i tehni~ki regulativi koi se vo sila. Sertifika-cijata obi~no se vr{i od strana na nadle`na insti-tucija. Spored Zakonot za standardizacija pri uvo-zot na odredena tehni~ka stoka, aparati i ma{ini,uvoznikot e dolèn da poseduva potvrda od Minis-terstvoto za ekonomija za izvr{en pregled i eviden-tirawe na pridru`na tehni~ka dokumentacija na uve-zeniot proizvod.

Uvozot na merni instrumenti i aparati e reguli-ran so posebna dozvola i za nego e potrebno da se pri-bavi potvrda od Ministerstvoto za ekonomija -Slu`ba za standardizacija i metrologija deka gi is-polnuvaat metrolo{kite i drugite uslovi propi{a-ni so zakon.

Dozvola za uvoz i izvoz na umetni~ki predmeti, anti-ka, oru`je, municija, monetarno zlato, blagorodni me-tali i otpadoci izdava Ministerstvoto za ekonomija.

Odredeni uvozi (na hrana, dobitok, rastenija, ne-koi potro{uva~ki dobra), mora da bidat pridruù-vani od strana na specijalni sertifikati (sanitar-ni sertifikati, veterinarni i fitopatolo{ki ser-tifikati, sertifikati za kvalitet). Sertifikatitese izdavaat od strana na nadle`nite institucii, vozavisnost od vidot na stokata.

So stapuvawe vo sila na Dogovorot za stabilizaci-ja i asocijacija pome|u Republika Makedonija i Ev-ropskata unija, site koli~inski ograni~uvawa i ca-rinski dava~ki pri uvozot na tekstilni proizvodi iproizvodi od èlezo i ~elik so poteklo od Republi-ka Makedonija vo Evropskata unija bea ukinati. Be-{e voveden sistem na dvojna kontrola za najosetli-vite tekstilni kategorii (ma{ki ko{uli, ma{kiodela, ènski bluzi), kako i za proizvodite od è-lezo i ~elik koi se rasporeduvaat vo tarifniot broj

2202

22032204 21 00 212204 21 00 292302 102302 302306 30

Voda, vklu~uvaj}i ve{ta~ka ili prirodnamineralna voda i gazirana voda, bez dodatokna {e}er ili na dr. sredstva za zasladuvaweili aromatizacija, i dr. bezalkoholnipijalaci, osven sokovi od ovo{je i zelen~uk{to se rasporeduvaat vo tar.broj 2009Pivo dobieno od sladBelo vino

Trici od p~enkaTrici od p~enicaMasleni poga~i od seme od son~ogled


@ivinsko mesoLe}aLupeni le{niciPortokali, mandarini, limoni, grejpfrut idrugo citron ovo{jeSuvo grozjeMaslinovo masloKonzervirana riba tuna

MaslinkiOvo{je, jat~esto ovo{je i dr. jastivi delovina rastenija, poinaku prigotveni ili konz-ervirani si dodavawe na ili bez dodavawena {e}er ili dr. sredstva za zasladuvaweili alkohol na drugo mesto nespomnati iliopfateniPivoManitolSorbitolDekstrini i drugi modifikuvani skrobovi,lepila vrz baza na skroboviSredstva za dorabotka, nosa~i na boi koisluàt za zabrzuvawe na bojosuvaweto ili zafiksirawe na materiite za bojosuvawe i dr.proizvodi i preparatiPamuk, nevla~en ili ne~e{lanLen, surov ili prerabotuvan no nepreden,kol~i{ta i otpadoci od len (vklu~uvaj}i iotpadoci od predivo i skubeni tekstilnimaterijali)Konop (Cannabis sativa L) surov ili prerabo-tuvan no nepreden, kol~i{ta i otpadoci odkonop (vklu~uvaj}i i otpadoci od predivo iskuben tekstilen materijal)

Tarifen broj

02070713 400802 22 00 000805 10, 20, 30,40, 900806 201509 10 901604 14; 160420 702005 702008

22032905 432905 443505

3809

5201 005301

5302


7208 do 7212 na Harmoniziraniot sistem. Ovoj sistemfunkcionira preku izdavaweto na izvozni i uvoznidozvoli. Pri izvozot na tekstilni proizvodi i pro-izvodi od èlezo i ~elik vo Evropskata unija, izvoz-nicite od Republika Makedonija se dol`ni da pose-duvaat izvozna licenca koja ja izdava Ministerstvo-to za ekonomija. Vrz osnova na ovaa izvozna licenca,uvoznikot vo EU dobiva dozvola za uvoz na tekstilniproizvodi i proizvodi od èlezo i ~elik, so {to seosloboduva od obvrskata za pla}awe na carina.

Izvozot na tekstilni proizvodi (proizvodi koi serasporeduvaat vo Glava 50 do 63 od HarmoniziraniotSistem) vo SAD, isto taka, podleì na kontrola od

strana na carinskite organi. Spored Dogovorot zatrgovija so tekstil pome|u Republika Makedonija iSAD site izvozni fakturi mora da bidat overeni soVISA pe~at od strana na carinskite organi. Bez za-verka so VISA pe~at ne e mo`no da se izvr{i uvoznocarinewe na tekstilnite proizvodi vo SAD. Za od-redena kategorija na mnogu osetlivi tekstilni pro-izvodi (ma{ki kaputi, ma{ki odela, ma{ki sakoa,ènski blejzeri i ènski pantaloni), potrebno e dase dobie dozvola za izvoz od strana na Stopanskatakomora na Makedonija, bidejki ovie proizvodi pod-leàt na uvozni ograni~uvawa, odnosno koli~inskikvoti vo SAD.

1 8 6 / 1 8 7


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Jorgo ]ukaPretsedatel na Upraven odbor:Teodoros KarayasRabotovoden organ:Gligor Bi{ev, Prv generalen direktor,Spase Lazarevski, Vtor generalen direktorOsnova~ki kapital: 3.483.042 iljadi den.Vkupna aktiva; 29.952.829 iljadi denariVkupen prihod: 2.275.228 iljadi denariBroj na vraboteni: 1485

Implementacija na sovremenotoevropsko bankarstvo

Poddràna od akcionerite vo zemjava, kako i odrenomiranite stranski investitori, Nacionalnatabanka na Grcija, (NBG) EBOR, Evropskata banka zaobnova i razvoj i Me|unarodnata finansiska korpo-racija (IFC), Stopanska banka, prvata makedonskabanka, osnovana vo 1944 godina, pravi novi zna~ajni~ekori za vklu~uvawe vo modernite tekovi na sovre-menoto bankarstvo. Istovremeno, za korisnicite nanejzinite uslugi se otvoraat novi perspektivi {to iovozmoùvaat na bankata naso~uvawe kon aktuelnitedvièwa vo EU i pristap kon finansiskite insti-tucii od evrozonata.

Novite standardi vo bankarskoto rabotewe se vo-vedeni vo 1989 godina. Vo april 2000 godina Stopan-ska banka e celosno privatizirana so realizacijatana Dogovorot za otkup na 85% od upravuva~kite ak-cii od NBG, EBOR i IFC. Strate{kite investito-ri u~estvuvaat vo akcionerskiot upravuva~ki kapi-tal so 91,8%, a vo tek e dopolnitelno zgolemuvawena kapitalot od 10 milioni marki.

Stopanska banka u~estvuva so 37 % vo vkupnata ak-tiva na bankarskiot sektor vo zemjava, u~estvoto vovkupnite depoziti iznesuva 41%, a vo vkupnite kred-iti 39 %. Taa raspolaga so 22 filijali, 89 ekspozi-turi i {alterski prostorii so 380 {alterski mesta

vo Makedonija. Izdadeni se nad milion depozitni i{tedni smetki i pove}e od 17.000 aktivni VISAkarti~ki. Vo 2000 godina bankata ostvari zna~aennapredok osobeno vo ~isteweto na kreditnoto port-folio. Vo sporedba so 1999 godina, aktivata se zgole-mi za 14 %. Poradi zgolemeniot rizik na krajot na2000 godina, kreditite na komintentite iznesuvaa238 milioni marki, {to e pomalku za 4 % vo spored-ba so 1999 godina. Depozitite na bankite i na dru-gite finansiski organizacii dostignaa 107 milionimarki, a na komintentite od redovno rabotewe 544milioni marki. So dokapitalizacijata akcioner-skiot kapital na bankata e zgolemen za 50 milionimarki i dostigna 112,1 milioni marki, a vkupniotkapital na 115,6 milioni marki. Vo 2000 godina Sto-

panska banka odobri novi krediti vo iznos od 60 mil-ioni marki i ostvari platen promet so stranstvo od1.036 milioni dolari, dodeka vkupnite prihodi izne-suvaa 73,2 milioni marki.

Do krajot na ovaa godina Stopanska banka }e go in-stalira najsovremeniot kompjuterski sistem ("Glo-bus#) koj }e ovozmoì izvr{uvawe na transakcii vobankata vo realno vreme, nudewe moderni bankarskiproizvodi za naselenieto i pretprijatijata, vklu~u-vaj}i go i elektronskoto bankarstvo.

STOPANSKA BANKA AD SKOPJE

Kancelarija - Skopje Adresa: 11 Oktomvri 7, 1000 Skopje, PO Box: 582ìro smetka: 40100-623-79Tel: ++ 389 02 295-295; Faks: ++ 389 02 114-503E-mail: [email protected] site: http://www.stb.com.mk

1 8 8 / 1 8 9

B A N K I V O M A K E D O N I J A

Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Trajko DavitkovskiPretsedatel na Upraven odbor:Trajko Davitkovski ^lenovi: Risto Gu{kov, zamenik pretsedatel, SaliVoren, ~len (Evropska banka za obnova i razvoj -London), Dimitar Haximi{ev, Andreja Josifovski,Traj~e Mukaetov, Savka Dimitrova, DragoqubLazov i Mihail Petkovski, ~lenovi.Krediten odbor: Hari Kostov, pretsedatel, LazarCvetkovski, zam.pretsedatel, [terjo Dimov,Jadranka Mr{i} i Mirjana Pavlovska, ~lenoviMenaxerski tim: Hari Kostov, generalen direktor,Lazar Cvetkovski, zam.generalen direktor, MirjanaPavloska, direktor na Sektor za delovna politika,Asen Celeski, direktor na Sektor za rabota sonaselenie, [terjo Dimov, direktor na Sektor zakreditirawe na stopanstvo, MargaritaZdravkovska, direktor na Sektor za odnosi sostranstvo, Slavko Razmili}, direktor na Sektor zaop{ti i pravni raboti, Jadranka Mr{i}, direktorna Sektor za sredstva, likvidnost, devizen pazar,hartii od vrednost i trezor, Jagoda Kuzmanovska,direktor na direkcija za finansisko rabotewe,Zorica êrepnalkovska, direktor na direkcija zainformatika

Osnova~ki kapital: 1.959.510 iljadi denariVkupna aktiva: 17.426.001 iljadi denariVkupen prihod: 211.003 iljadi denariDobivka: 163.774 iljadi denariRaspored na dobivkata:Dividendi 124.414,00 iljadi denariDel za menaxmentot i vrabotenite17.360.00 iljadi denariOtkup na sopstveni akcii: 20 milioni denariRezervi 20 milioni denariBroj na vraboteni: 923Spored rangirawata na spisanieto "Bankar#, Ko-

mercijalna banka AD Skopje e vode~ka banka vo Ma-kedonija i me|u najdobrite sto banki vo Centralna

Evropa. Taa ima pazaren udel od 15 % vo vkupnatabankarska aktiva vo dràvata i e posebno pozicio-nirana za razvoj i zazdravuvawe na stopanstvoto. Po-~etocite na nejzinoto rabotewe datiraat vo 1955 go-dina. Vo 1990 godina prerasna vo akcionersko dru{-tvo. Vo 1996 godina EBOR vloì 4 milioni marki vonejziniot akcionerski kapital, so {to stana vtorakcioner po golemina vo Komercijalna banka.

Komercijalna banka e ovlastena za vr{ewe na sitevidovi bankarski dejnosti, {tednite vlogovi i in-vesticiite, a na gra|anite i na pretprijatijata im ginudi svoite bankarski uslugi vo doma{niot i plat-niot promet so stranstvo. Kapitalot e 79,66 % pri-vatiziran. Na krajot na 2000 godina vkupniot broj naakcioneri iznesuva{e 4.158, od koi 666 se pravni li-ca. Ra{irenata mreà od 33 ekspozituri niz zemjatai vospostavenite korespondentski odnosi so 600 ban-ki niz svetot ovozmoùvaat vr{ewe na brzi i efi-

kasni me|unarodni uslugi za klientite. Bankata pos-vetuva osobeno vnimanie na primenata i razvojot nasovremenite elektronski bankarski proizvodi.

Vo 1997 godina vo Komercijalna banka po~na da ra-boti prvoto brokersko dru{tvo vo zemjava "KB Bro-ker#. So reputacijata koja ja uìva vo me|unarodniteuslugi, taa e lider na pazarot na elektronski uslugii e prva makedonska banka koja izdade Eurokard /Masterkard i instalira bankomati i proda`nimesta niz Republikata.

KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo, SkopjeAdresa: Kej Dimitar Vlahov, 4, 1000 Skopjeìro smetka: 40100 - 620 -16Tel.: 107-107E-mail: [email protected] site: www.kb.com.mk


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Ta{e PatriotovUpraven odbor: Marko Voq~, Pretsedatel, Nova

Qubqanska banka, Qubqana; Alojz Jamnik, ~len, No-va Qubqanska banka, Nikola Mrki}, ~len na Upra-vata na LHB AG, Frankfurt, Bla` Stiplov{ek, di-rektor vo menaxmentot za odnosi so komitenti voLHB AG, Frankfurt, Gazmend Kadriu, nezavisenbankarski konsultant, Slavko Burnazovski, genera-len direktor na TK Boro Petru{evski Papu~ar, Ku-manovo, Ilo Tasevski, direktor na Sokomak, Bitola

Rabotovoden organ: \or|i Jan~evski, prv genera-len direktor, Qube Rajevski, vtor generalen direk-tor i Tome Perinski, tret generalen direkotor naBankata

Sektorski direktori: Aleksandar Igwatovski,direktor na sektor za odnosi so stranstvo, StojnaStojkoska, direktor na sektor sredstva, Du{ko Spi-kovski, direktor na sektor za rabota so naselenie,Jordanka Grujoska, direktor na sektor za finansiskorabotewe, delovna politika i informatika, Tiho-mir Trajkovski, direktor na sektor za vnatre{na re-vizija

Osnova~ki kapital: 1.320.637iljadi denari

Vkupna aktiva: 6.053.017 ilja-di denari

Vkupen prihod: 496.948 iljadidenari

Dobivka: 123.663 iljadidenari

Broj na vraboteni: 106

Kreirawe na komercijalni iprofitni produkti

Tutunska banka e formiranakako Interna banka na pretpri-jatija pred 15 godini i od toj pe-riod prerasna vo komercijalna

banka so {irok spektar na bankarski uslugi vo zem-jata i so ovlastuvawe za vr{ewe na promet i kredit-ni i garanciski uslugi vo zemjata i vo stranstvo.Bankata se vbrojuva vo solventnite, profitabilni inajlikvidni banki vo Republika Makedonija. Konnea pristapija golem broj novi osnova~i i kominten-ti, glavno novi privatni pretprijatija, {to prido-nese bankata da ne bide samo banka na pretprijatija-ta od tutunskta industrija, tuku da stane vistinskakomercijalna banka za davawe uslugi i na ostanatitesektori od stopanstvoto.

Godinava be{e osobeno zna~ajna za Tutunska banka,bidej}i se realizira Dogovorot za strate{ko part-nerstvo so Nova Qubqanska banka DD - Qubqana iso LHB AG bankata od Frankfurt. Denes ovie dvebanki se sopstvenici na 52 % od akciite, so pravo naupravuvawe, a Tutunska banka stana ~len na NLBgrupacijata, koja, kon krajot na 2000 godina ima{e314 akcioneri, od koi 191 pravni lica so 97, 43 %u~estvo vo akcionerskiot kapital.

Vo delovnata 2000 godina se raspi{ani i uspe{norealizirani 2 emisii na akcii, finansiskiot poten-

cijal na bankata e zgolemen za 72%, zgolemeno e kreditnoto port-folio, u~estvoto na devizniotpazar dostigna 12,92 %, a ostvare-na e neto dobivka od 123 milionidenari. Spored godi{niot iz-ve{taj za 2000 godina vkupnataaktiva na bankata iznesuva6.053.017 iljadi denari.

Kako edinstven osnova~ na Tu-tunska broker, bankata na svoitekomintenti gi nudi i broker-skite uslugi na elektronskototrguvawe so hartii od vrednost,pokrovitelstvo na kotacii i pod-gotovka na dokumenti za kotacijana oficijalnite pazari na berza-ta.

TUTUNSKA BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - Skopje ìro smetka: 40100-620-175Depositor banka:Narodna banka na Republika MakedonijaTel: 114 111; Faks: 161 114Web site: http://www.tb.com.mk

1 9 0 / 1 9 1


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Mihail SaltirovskiPretsedatel na Upraven odbor:prof. d-r Aleksandar NikolovskiKrediten odbor: Jasmina Kirkova,Branko Stanoeski, Katerina PetreskaMenaxerski tim: Generalni direktori:m-r Marjan Bojaxiev, Branko TozijaPom. direktor: Nadka SpirovskaPom. direktor: Petko Ga{oskiData na osnovawe:17 septemvri 1992 godinaTransformacija: 6 juni 2001 godinaOsnova~ki kapital: 1.043.380.000 denariVkupna aktiva: 3.796.480.000 denariVkupen prihod: 1.337.155.000 denariVkupno vraboteni: 285

Makedonska banka AD - Skopje e osnovana vo 1972godina kako filijala na Qubqanska banka - Qubqa-na, Slovenija.

Od 1972 godina Bankata be{e registrirana odnos-no dobi "po{iroka# dozvola za rabota so stranskipla}awa vo me|ubankarskiot platen sistem.

Vo oktomvri 1994 godina, Bankata go promeni ime-to vo Makedonska banka AD - Skopje, {to be{e va-èn ~ekor vo kreiraweto na sopstveniot imix i rep-utacija vo Makedonija i po{iroko.

Ottoga{ Makedonska banka permanentno raste, ja{iri mreàta na ekspozituri na teritorijata na Re-publika Makedonija. Vo 2000 godina ovaa banka e ed-na od najzna~ajnite ~initeli na pazarot na kapitalvo Republika Makedonija.

So deset ekspozituri nadvor od Skopje i dve voSkopje Makedonska Banka ima vtora mreà po gole-mina vo Makedonija. Ekspoziturite vo Bitola, Oh-rid, Tetovo, Gevgelija, [tip, Valandovo, Kavadarci,Kumanovo, Resen i Strumica gi pokrivaat i region-ite so nivnite specifi~nosti: Ohrid - turizam, Gev-gelija, Strumica, Valandovo - se specijaliziraat zasorabotka so zemjodelcite, Resen so proizvoditeli-te na jabolka, a Kavadarci so proizvoditelite nagrozje i vino.

Bankata planira otvorawe u{te na dve ekspozitu-ri vo Skopje i dve ekspozituri nadvor od Skopje, voPrilep i Ko~ani. So toa Makedonska Banka celosno}e ja pokrie teritorijata na Republika Makedonija.Ova e od golema va`nost poradi promenite na propi-site vo finansiskiot sektor no i poradi èlbataovaa banka da bide vo funkcija na razvojot na make-donskoto stopanstvo.

MAKEDONSKA BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: VMRO, 3/12-2, 1000 Skopjeìro smetka: 40100 - 620 -21Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 02 117-111;E-mail: [email protected]


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Vangel Torkov, dipl. ek.Upraven odbor: Ivan~o Naumov, dipl. ing. teh.,

pretsedatel, Dragi Milo{evski, m-r Vangel Gaga~ev,@ivko Radevski, \ore Dimovski, Dobre Angelevski,m-r Jakim Ivanovski, ~lenovi.

Krediten odbor: m-r Jakim Ivanovski, pretseda-tel, Dragan~o Mitrevski, Nada Darkovska, VeleStefanovski, Boris Popovski, Olimpija Biceva,Sofka Angelevska, ~lenovi.

Menaxerski tim:Direktor: m-r Joakim IvanovskiDirektor: Dragan~o MitrevskiPom. direktor: Nada DarovskaPom. direktor: Vele StefanovskiPom. direktor: Boris PopovskiData na osnovawe: 29.10.1948 godinaTransformacija na bankata: 01.06.1995 godinaOsnova~ki kapital: 799.707.000,00 denariStopanska banka a.d. Bitola vo finansiskata sfe-

ra opstojuva nad pet decenii, a od 1995 godina, kakoakcionersko dru{tvo uspe{no raboti spored me|u-narodnata praksa i standardi.

Bankata se vbrojuva vo pette najgolemi i najuspe{-ni banki vo Republika Makedonija, a e najgolemabanka so sedi{te nadvor od glavniot grad. Stopanskabanka a.d Bitola e univerzalna banka {to gi vr{isite vidovi na depozitni, kreditno-garanciski rabo-ti, raboti na platniot promet, raboti so hartii odvrednost i drugi bankarski raboti so komitenti ideponenti (pravni i fizi~ki lica) vo zemjata istranstvo, propi{ani so Zakonot za bankite.

Bankata ima ovlastuvawe za vr{ewe na platniotpromet i kreditno-garanciski raboti so stranstvo iima vospostaveno korespondenski odnosi so okolu110 stranski banki i konto-korentni odnosi so 20banki vo svetot.

Bankata raboti na podra~jeto na celata dràva.Iako u~estvoto na Bankata vo finansiskiot poten-cijal na bankarskiot sektor na Republika Makedo-

nija e okolu 2,7 %, nejzinoto pazarno u~estvo voplasmanot na krediti vo zemjata e nad 8%, a zna~i-telno e nejzinoto u~estvo i vo izvr{uvaweto na dru-gi bankarski uslugi. Toa e rezultat na visokostru~-niot menaxerski tim, iskustvoto i stru~nosta navrabotenite, kako i domakinskoto i kvalitetno up-ravuvawe so aktivata i pasivata na Bankata.

Bankata odobruva razni vidovi krediti na pravnii fizi~ki lica, od sopstveni izvori i od stranskikreditni linii, vo soglasnost so kreditnite politi-ki i stru~nata analiza na kreditnata sposobnost irentabilnosta na investiciite na zaemobaratelite.

Kamatnite stapki na kreditite od sopstveni sred-stva se realno pozitivni i najatraktivni vo Repub-lika Makedonija. Toa e ovozmoèno so plasman kajbonitetni komintenti, sledewe na finansiskatasostojba na zaemokorisnicite, angaìrawe za redov-na naplata na kamatite i anuitetite na dostasanitekrediti.

Vo Stopanska banka Bitola naglasuvaat deka poka-zatelite za delovna uspe{nost, godini so red, se po-dobri vo odnos na prosekot na bankite vo zamjata.

Bankata kontinuirano ostvaruva dobivka, a divi-dendata za nejzinite akcioneri e zna~itelen prihod.Sopstvenicite na prioritetni participativniakcii sekoja godina dobivaat pogolema dividenda odzagarantiranata i interesot za kupuvawe akcii eevidenten, pa Bankata sekoja godina raspi{uva novaemisija na akcii, {to uspe{no se realizira.

STOPANSKA BANKA AD BITOLA

Adresa: "Dobrivoe Radosavljevi}# St. , N.21, Bitolaìro smetka: 40300-620-16Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 097 33-563; 37-048; 223-876E-mail: [email protected]

1 9 2 / 1 9 3


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Metodija SmilenskiPretsedatel na Upraven odbor:Mile Cvetanovski ^lenovi: Rote Zaovski, Borko Stanoevski, Elena Efremova, Goran Smilenski, Jovica Kraj~ev, Mite Georgiev Menaxerski tim:Jovica Kraj~ev i Jasmina MojsievskaData na osnovawe: 20 juni 1994 godina Osnova~ki kapital: 564.040 iljadi denariVkupna aktiva: 3.833.722 iljadi denariVkupen prihod: 1.068.638 iljadi denariDobivka: Neto 188.331 iljadi denariRaspored na dobivkata:vo rezervite na BankataBroj na vraboteni: 38

Eksport Import Banka e osnovana na 20 juni 1994godina, kako akcionersko dru{tvo za depozitni ikreditni raboti, za vr{ewe platen promet vo zemja-va i stranstvo, za rabota so hartii od vrednost i dru-gi bankarski raboti. Preku centralata i ekspozitu-rata vo Skopje i so pretstavni{tvata vo Bitola iKumanovo, vo svoeto dosega{no uspe{no i profita-bilno rabotewe, bankata kontinuirano ja zacvrstuvai pro{iruva sorabotkata so pravnite i fizi~kitelica vo zemjata i vo stranstvo. Unapreduvaweto nakvalitetot na uslugite na komintentite ima za celda se iznajdat novi formi na {tedewe kaj gra|anite.Privlekuvaweto na slobodnite pari~ni sredstva odgra|anite i nivnoto transferirawe vo {tedni vlo-govi bankata go vr{i preku denarski i devizni {ted-ni vlogovi, tekovni i ìro smetki, namenski i nena-menski depoziti so stimulativni kamatni stapki,menuva~ki raboti i drugo.

Za odobruvawe na kreditite se koristi sopstveni-ot krediten potencijal i povolni stranski krediti.Za taa cel e ostvarena sorabotka so pove}e doma{nii me|unarodni finansiski institucii, me|u koi so

EBOR, Nacionalnata agencija za poddr{ka i razvojna sredni i mali pretprijatija (NEPA), Makedon-skata banka za poddr{ka i razvoj na sredni i malifirmi i Fondot za me|unarodna sorabotka i razvojod Republika Kina - ICDF. Bankata odobruva krat-koro~ni i dolgoro~ni krediti za gra|anite i prav-nite lica. Potro{uva~ki krediti naj~esto se dode-luvaat za nabavka na patni~ki vozila i za stanbenprostor.

So cel da se pro{irat uslugite vo raboteweto sogra|anite, Eksport Import Banka, vo dogovor soMaster Card po~na so izdavawe patni~ki ~ekovi, a sle-dej}i go interesot za koristewe na kreditni i debit-ni karti~ki, sklu~i dogovor za licenca i ~lenstvovo Europe International.

Vo 2000 godina vkupniot finansiski potencijal nabankata iznesuva{e 3.833,7 milioni denari. Kredit-nite sredstva dostignaa 1.099,5 milioni denari, pri{to nivnoto u~estvo vo vkupnata struktura na fi-nansiskiot potencijal iznesuva 28,68 %. Minatatagodina Eksport Import bankata ja zavr{i so 1.676,5milioni denari sopstven kapital i 580,3 milionidenari osnova~ki vlog. Od kreditnite sredstva vovisina od 2.641,5 milioni denari, 1.235,6 milioni de-nari ili 46,78 % se plasirani vo pretprijatija. Kre-ditiraweto na naselenieto vo sporedba so 1999 godi-na e zgolemeno za 86,8 %.

EKSPORT IMPORT BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo, SkopjeAdresa: Dame Gruev, 14b, T. C. ÂPaloma Bjanka#,5-sprat, 1000 Skopje,ìro smetka: 40100-620-245Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 133-411;E-mail: [email protected] site: www.eximb.com.mk


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Lazar CvetkovskiPretsedatel na Upravniot odbor:Rubin~o ZarevskiDirektor:Vladimir NaumovskiData na osnovawe:1 noemvri 1998 god.

Efikasna finansiska poddr{ka za izvoznoorientiranite firmi

Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot e os-novana so cel da go stimulira razvojot na malite isrednite pretprijatija vo Republika Makedonija, ka-ko i za finansiska poddr{ka na doma{noto proiz-vodstvo nameneto za izvoz. Vo tekot na 2000 godinataa zabeleà zna~itelen napredok vo svoeto rabo-tewe, a potkrepa za toa e i ocenkata na germanskataKFV banka, spored koja MBPR e primer za uspe{napromotivna banka vo zemjite vo tranzicija. Vo izmi-natite dve godini se sklu~eni ramkovni dogovori zasorabotka so 11 komercijalni banki od zemjava, odob-reni se 52 krediti vo iznos od nad 15 milioni evra zamali i sredni pretprijatija i vo 15 razli~ni stopan-ski granki e dadena poddr{ka na proizvodstvoto na-meneto za izvoz. Vo 2000 godina zapo~na realizacija-ta na italijanskata kreditna linija vo iznos od 24,6milijardi liri, a se sklu~i dogovor za komercijalnakreditna linija so KFV vo iznos od 15 milioni evra.Vo tek se pregovorite so germanskata investicionai razvojna korporacija DEG za realizacija na bilat-eralnata germansko - makedonska programa za pod-dr{ka na biznisi na povratnici vo zemjava i na malii sredni pretprijatija. Edno od najzna~ajnite dostig-nuvawa e kompletiraweto na podgotovkite za vovedu-vawe na nova finansiska programa - osiguruvawe napobaruvawata od realiziran izvoz od komercijalnirizici.

MBPR e strukturirana spored konceptot na razvo-jna banka koj sodrì ~etiri osnovni elementi:celosno po~ituvawe na pazarnite principi vobankarskoto rabotewe - nezavisnost vo delovnotoodlu~uvawe, komplementarnost namesto konkurenci-ja so komercijalnite banki i nefinansirawe nadràvni organi i drugi korisnici na dràvniotbuxet. Vo tekot na 2000 godina kreditniot odbor nabankata odobri 25 krediti vo vkupen iznos od7.034.252 evra, od koi vo ramki na programata za kred-itirawe na investicii vo MSP e odobren eden kred-it od 400.000 evra, a ostanatite 24 se odobreni voramkite na programata za poddr{ka na proizvod-stvoto nameneto za izvoz. Sredstvata se plasiranipreku {est doma{ni komercijalni banki. Vo spored-ba so 1999 godina, vo 2000 godina e postignata pogole-

ma diversifikacija na plasmanite po banki.Posmatraj}i ja celinata na kreditnoto portfoliood aspekt na strukturata spored stopanskite dejnos-ti vo koi deluvaaat krajnite korisnici, moè da seoceni deka postoi solidna diversifikacija na 14dejnosti, so dominantno u~estvo na tri dejnosti -proizvodstvo i prerabotka na tutun, na oboeni met-ali i na proizvodstvo na soobra}ajni sredstva.

Vo tekot na 2000 godina se naplateni site dostasa-ni pobaruvawa po odobreni krediti vo iznos od 349iljadi denari.

MAKEDONSKA BANKAZA PODDR[KA NA RAZVOJOT

Adresa: Ko~o Racin 97Tel.: 115 840E-mail: [email protected]

1 9 4 / 1 9 5


Pretsedatel na Sobranie:Du{an Tuxarov, Generalen direktor na “Replek

Makedonija” AD, SkopjePretsedatel na Upraven odbor: Spiros Filaretos,

Izvr{en generalen direktor, Alpha Bank AE,Atina

^lenovi: Vasilios Karaidnoros, Direktor AlphaBank AE, Joanis Jordanidis, Vtor generalen direk-tor, Kreditna Banka - AD, Skopje, Pavlina êrep-nalkovska, Prv generalen direktor na Kreditnabanka - AD, Skopje, Trajan Ivanov, Direktor ReplekMakedonija, AD, Dim~e Nikolovski

Krediten odbor: Pavlina êrepnalkovska, Prv ge-neralen direktor, Joanis Jordanidis, Vtor genera-len direktor, Jorgo Karaxas, finansiski inspektor,Aleksandar Kirovski, Direktor na devizen sektorBranko Penov, direktor na raboti so naselenie,@eqko Raki}, dir. na sektor za finansii i razvoj

Data na osnovawe: 15 april 1993Osnova~ki kapital: 843.029.000 denariStruktura: Alpha Bank AE 83,59 %, Replek Makedo-

nija, AD, 13,31%, Dim~e Nikolovski 1,94%, drugi1,16%

Vkupna aktiva: 1.471.676. 000 denariNeto dobivka:64.355.000 denariRaspored na dobivkata:neraspredelenaBroj na vraboteni: 53

^len na semejstvoto naevropski banki

Koristej}i ja efikasnosta i fleksibilnosta kakosvoja prednost i po~ituvja}i gi osnovnite bankarskiprincipi na likvidnost, sigurnost i profitabil-nost, Kreditna banka AD Skopje, od svoeto formi-rawe vo 1993 godina do denes mina niz kontinuiran istabilen razvoj. Bankata e me|u prvite privatni ban-ki vo Republika Makedonija i e osnovana od make-

donski i od avstriski kapital. Vo seriozna konku-rencija na postoe~kite banki, Kreditna banka ostva-ruva zna~itelni rezultati i pokraj nestabilnotoekonomsko, politi~ko i finansisko opkruùvawe.Sedi{teto e vo Skopje, a ima svoi ekspozituri vo Te-tovo, Strumica i Bitola. Preku sopstvenata mreàod 360 korespondentski banki Kreditna banka nudi{iroka lepeza na bankarski uslugi vo zemjata i vostranstvo.

So kapitalizacija na sredstvata napravena vo 2000godina vkupniot akcionerski kapital iznesuva185.760 iljadi denari. Taa ima izdadeno 1.548 obi~niakcii so nominalna vrednost od 120.000 denari. Naj-zna~aen moment vo 2000 godina be{e otkupot na 83.60% od akciite od strana na Alfa Bank od Atina, so{to Kreditna banka dobi silna finansiska poddr{-ka i se zdobi so seriozen investitor so tradicija iiskustvo. Alfa Bank e vtora po golemina banka voGrcija. So otkupot na upravuva~kiot paket akciiKreditna banka AD Skopje stana del od Alfa BankGrupacijata i ~len na semejstvoto na evropskite ban-ki.

Kreditna banka nudi asortiman na bankarski uslu-gi za rabota so fizi~ki i pravni lica - oro~eni i de-poziti po viduvawe, potro{uva~ki krediti, bankar-skite sefovi, menuva~kite raboti, patni~kite ~eko-vi i drugo. Vo delovnata 2000 godina pred odano~uva-we e ostvarena dobivka vo visina od 72,4 milioni de-nari, a vkupnata pasiva i fondovi dostignaa 1,4 mi-lijardi denari.

KREDITNA BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: Dame Gruev 1, 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-128Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 116-433, generalen direktor; 113-493,direktor za odnosi so javnost, 117-315


^lenovi na Upraven odbor:Pretsedatel: Osman Tunabolu^lenovi: Osman Akuzu, Berki Meli, Fikret Baran

Ahmet Olgun i B. âglar UnalMenaxment tim na bankata:Generalen direktor: Osman TunaboluIzvr{eni direktori: Emin Erdem, B. âglar

Unal, Mahmut Haboglu, Ahmet Olgun, Ertan Jonga-lik, S. Bulent Selxuk,

H. Selxuk ArsevenGeneralen direktor na T.X Ziraat Bankasi - Pod-

ru`nica - Skopje:Halil MakaskesenOsnova~ki kapital: 21.800.000 DM, dràvna sop-

stvenost na Republika TurcijaVkupna aktiva:1.806.891.041,00 denari na 31.12.2000Vkupen prihod:197.663.135,00 denari na 31.12.2000Dobivka: 88.477.677,00 denari na 31.12.2000Broj na vraboteni: 19

T. X Ziraat Bankasi e osnovana 1863 godina vo gra-dot Pirot blizu Ni{. Vo periodot od 1909 do 1912godina Ziraat Bankasi osnova svoi filijali voSkopje i Bitola.

Kapitalot na Bankata e vo celosna sopstvenost nadràvata. Se raboti za najgolema banka vo Turcija,bidej}i Ziraat Bankasi u~estvuva so 30 % vo bankar-skiot sektor ~ija bilansna vrednost iznesuva okolu120 milijardi dolari.

Vo Turcija ovaa banka ima okolu 1200 filijali so34.000 vraboteni, dodeka nadvor od zemjata ima 17filijali me|u koi vo Wu Jork, London Frankfurt idrugi. Nadvor od Turcija Ziraat Bankasi ima osno-vano sedum banki me|u koi vo Moskva, Frankfurt,Saraevo i drugi. So svoeto iskustvo i mreàta nafilijali pretstavuva najgolema banka vo Turcija,kako vo ramkite na doma{noto taka i na poleto name|unarodnoto bankarstvo.

Sledej}i ja sovremenata bankarskata tehnologija,Ziraat Bankasi raspolaga pokraj so 1200 filijali, i

so 66 kancelarii, 71 Centri za posebni transakcii,1.263 bankomati i pribli`no pet milioni korisni-ci na kreditni karti~ki.

T. X. Ziraat Bankasi Podru`nica - Skopje, svoetorabotewe go zapo~na na 22 fevruari 1999 godina.Bankata e locirana na plo{tadot Makedonija, smes-tena e vo sovremeni i atraktivi prostorii. Imavkupno 19 vraboteni, obrazovani spored evropskitebankarski standardi, od koi tri lica se stranski dr-àvjani a 16 lica se lokalen personal.

Bankata go koristi najdobriot, najbrziot i naj-fleksibilniot Software vo zemjata, site vrabotenikoristat moderni personalni kompjuteri so Hardwarepovrzani so NT mreà.

So svojot vkupen kapital od 21.800.000 DEM, od kojna osniva~kiot kapital odat 21.000.000 DEM koj eplaten vo celost e kapitalizirana dobivkata od800.000 DEM za 1999 godina.

Za premin od centraliziraniot sistem na pla}awena Zavodot za platen promet vo RTGS i Claearing Hou-se go ima potrebniot Software i Hardware, no najva`noe {to go ima personalot koj }e gi koristi po izvr{e-nata adaptacija.

Vo raboteweto sekoga{ se nastojuva kvalitetot nauslugite da bide na najvisoko nivo. I Skopskiot od-del na Ziraat Bankasi, po~ituvaj}i gi voobi~aenitestandardi na mati~nata banka, raboti so niska cena,na uslugata, vistinitost, brzinata i {to e najva`nodoverlivost i pri toa so klientite da go spodelisvoeto znaewe, sposobnosta i iskustvoto.

T.C. ZIRAAT BANKA

Adresa: 11 Oktomvri, 3 - 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-27Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel. 00 389 111 337 Faks 00 38991 110 013Telex: 51 500 TCZBSK MB Swift Code: TC ZBMK22E-mail: [email protected]

1 9 6 / 1 9 7


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Svetlana [aqinskaPretsedatel na Upraven odbor:Svetlana [aqinskaDirektor: Pan~e Man~evskiDatum na osnovawe: 15 mart 1993 godina Osnova~ki kapital: 712.753 iljadi denariVkupna aktiva: 1.630,429 iljadi denariDobivka: 32.190 iljadi denariRaspredelba na dobivkata:27.362 iljadi denariVkupen prihod: 164.031 iljadi denariBroj na vraboteni: 50

Odrùvaweto na likvidnosta - garancija za ekonomi~no rabotewe

Izvozna i Kreditna Banka e formirana na po~eto-kot na 1993 godina. I pokraj te{kite uslovi za rabo-tewe i zasiluvaweto na konkurencijata, IK banka vo2000 godina uspea da ostvari pozitivni trendovi vosite segmenti od raboteweto, da ja so~uva sigurnostai doverbata i kontinuirano da ostvaruva dobivka zaakcionerite. Osobeno e zna~aen sklu~eniot dogovorso Evropskata banka za obnova i razvoj, koja kupi ak-cii vo iznos od 6 milioni marki i stana eden od naj-golemite akcioneri na IK banka. Poradi vlo{enatafinansiska sostojba na pretprijatijata investicio-nata aktivnost e svedena na minimum.

Pojdovna to~ka vo kreditiraweto se principitena efikasnost, rentabilnost i sigurnost na plasma-nite za ostvaruvawe na dobivka. Odobruvaweto nakreditite se temeli vrz prethodno izgotveni anali-zi na kreditniot rizik, a osobeno se ceni kreditna-ta sposobnost i bonitetot na kreditobaratelot. Votekot na 2000 godina vo bankata se primeni vkupno318 barawa za kratkoro~ni krediti za pretprijatija,od koi se odobreni 236 vo vkupen iznos od 565 mil-ioni denari. Pokraj kreditiraweto na stopanstvoto,odobreni se 434 kratkoro~ni potro{uva~ki kreditina naselenieto vo iznos od 60 milioni denari.

Vo tekot na 2000 godina pravnite lica ostvariledevizen priliv od 12,3 milioni dolari, nerezidenti-te od 26,9 milioni dolari, odnosno ostvaren e vkupenpriliv od 39,2 milioni dolari. Vo odnos na transfe-rite koi se vr{at preku Vestern Union izvr{eni sevkupno 18.368 transferi za uplati i isplati vo vku-pen iznos od 8,4 milioni dolari. Za potrebite naVestern Union preku smetkite vo stranstvo se pris-tignati 5,7 milioni dolari i se naplateni proviziivo iznos od 201.237,13 dolari.

Raboteweto so naselenieto vo 2000 godina se ka-rakterizira so dva elementa: zgolemeno u~estvo nadepozitni sredstva i zgolemen iznos na plasmani kajistite. Depozitnite sredstva od fizi~kite lica nakrajot na 2000 godina iznesuvale 353 milioni denari{to e za 679 % pove}e od 1999 godina, dodeka vkupni-te depoziti iznesuvaat 579 milioni denari.

Prose~niot iznos na zadolìtelna rezerva iznesu-va 8,10 milioni denari. Vo utvrduvaweto na prihodi-te i na rashodite na bankata za 2000 godina se postig-nati pozitivni finansiski rezultati. Vkupniotprihod na bankata iznesuva 237 milioni denari, avkupnite rashodi 205 milioni denari i ostvarena ebruto dobivka od 32 milioni denari.

IK BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo, SkopjeAdresa: Partizanski odredi 2, 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-107Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 122 207;E-mail: [email protected] site: www.ikbanka.com.mk


Pretsedatel na Akcionerskoto sobranie:Naume Haxi LegaRakovoden organ na Bankata:m-r Najdenko Poposki i Mito \oreskiSovetnik na Rabotodavniot organ:Nikolina BeleskaSovetnik na Bankata: Radovan TrpeskiSekretar: Bogoqub NovakovskiDirektori na direkcii:Direktor za kreditirawe: Krste BlaèskiDirektor za rabota so naselenieto:Stawa RisteskaDirekcija za op{to-pravni i kadrovski raboti:Petar TegoskiDirekcija za platen promet i kreditni odnosi so stranstvo: Biqana AndreskaDirekcija za sredstva, plan i analiza:Qupka SerafimoskaDirekcija za platen promet vo zemjata:Mitre MitreskiSlu`ba za smetkovodstvo:Slavica MurteskaSlu`ba za AOP i Mikrofilm: Boro Upev~e

Vkupniot potencijal na Bankata e 3.101,1 milionidenari.

Neto dobivka vo 2000 godina iznesuva 57.348 mil-ioni denari.

Sredstvata od naselenieto 1.063,7 milioni denari{to zboruva za visokata doverba na {teda~ite voBankata.

Plasmanot vo stopanstvoto iznesuva 30,8% odvkupnite plasmani na Bankata.

So poslednata Supervizorska kontrola od Narod-nata banka na Makedonija, Ohridska banka be{e vopette najdobro rangirani banki vo Makedonija. Voprilog na ova zboruva i faktot {to Ohridska banka edobitnik na tradicionalnata nagrada na Stopanskata

komora na Makedonija za 2000 godina koja se dodeluvaza postignati rezultati za najmalku pet godini.

Ohridska banka AD Ohrid e osovana na 19 april1995 godina, usoglasena so Zakonot za bankite na 27oktomvri 2000 godina i registrirana vo Trgovskiotregistar na 8 dekemvri 2000 godina.

Vo Ohridska banka se vraboteni 117 lica.Bankata vodi politika na realni pozitivni kamat-

ni stapki koi gi usoglasuva so dvièweto na eskont-nata stapka na Narodna banka na Republika Makedo-nija, ponudata i pobaruva~kata na pari i dvièwetona kamatnite stapki na konkurentskiot pazar, a socel odrùvawe na realnata vrednost na kapitalot,motivirawe na {tedeweto i jaknewe na kreditniotpotencijal na Bankata.

OHRIDSKA BANKA AD OHRID

Akcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: Makedonski posvetiteli, 19, Ohridìro smetka: 40100 - 620 -16Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 107-107E-mail: [email protected];Web site: www.ob.com.mk

1 9 8 / 1 9 9


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Vlade StojanovskiPretsedatel na Upraven odbor:Branimir MatevskiMenaxerski tim: Van~o MihajloskiData na osnovawe: maj 1993Vkupna aktiva: 1.568.192 iljadi denariVkupen prihod: 328.569 iljadi denariDobivka: 76.623 iljadi denariBroj na vraboteni: 52

Kreditniot potencijal naso~en vo razvojotna mali i sredni biznisi

Od svoeto osnovawe vo 1993 godina, vo periodot nastrukturnite reformi vo makedonskoto stopanstvo-to, AD Radobank razviva strategija na rast i preze-ma novi i zna~ajni inicijativi za zazemawe pristoj-na pozicija vo bankarskiot sistem na zemjata. Pri-toa, mo{ne zna~ajna komponenta e zgolemuvawe nakapitalot, {to ja ~ini osnovata na finansiskata ikreditnata aktivnost na bankata, koja, pokraj vo zem-java, izvr{uva platen promet i kreditno garanciskiraboti so stranstvo. Formirana kako ~isto privatnabanka so doma{en akcionerski kapital, deneska taaima me{ovit kapital, po poslednata emisija naobi~ni akcii vo 2000 godina, koga kako kupuva~i sejavija dve stranski lica.

Vo nasoka na ostvaruvawe na delovnite celi, vo2000 godina be{e zna~itelno podobren kreditniotbilans so depozitni i kreditni sredstva od zemjata istranstvo i so zgolemuvawe na osnovniot kapital.Toa ovozmoì soodvetna kreditno garanciska i von-bilansna poddr{ka na svoite komintenti. Bankataposebno se angaìra na promocija, priem i obrabot-ka na investicioni programi i odobruvawe na inves-ticioni krediti od kreditnite linii na Makedon-skata razvojna fondacija za pretprijatija, na Nacio-nalnata agencija za razvoj na mali i sredni pretpri-jatija - NEPA, na IFDC - tajvanskata kreditna lin-

ija i na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot.Vo tekot na 2000 godina se odobreni 10 investicio-

ni programi za mali i sredni biznisi vo vkupen iz-nos od 1.408.500 evra, dve programi za razvoj na zemjo-delskiot sektor vo iznos od 179.500 evra i dve pro-grami za izvozni aran`mani vredni 230.000 evra. Op-{tata ocenka na menaxmentot za raboteweto na ban-kata vo 2000 godina e deka taa vo celost uspe{no giostvari planiranite zada~i i celi. Finansiskiotpotencijal na Radobank na krajot na 2000 godina iz-nesuva{e 1.558,4 iljadi denari, {to e pove}e za 18,5% vo sporedba so 1999 godina, pri {to vo negovatastruktura najgolemo e u~estvoto na osnovnite fon-dovi - 36,5 %.

Najgolemiot potencijal na bankata e koncentri-

ran vo krediti i drugi plasmani kaj finansiski i ne-finansiski subjekti i tie vo vkupnata bruto aktivau~estvuvaat so 79,5 %. Dobivkata ostvarena vo 2000godina vo visina od 76.623 iljadi denari e za 67 % po-golema od onaa vo 1999 godina. Eden od najzna~ajniteproblemi so koi se soo~uva bankata, kako i vkupniotbankarski sistem vo zemjava, e kreditniot rizik koj,i pokraj vospostavenite efikasni metodi i proce-duri za negova procenka, se u{te e prisuten poradivlo{enata likvidnost vo stopanstvoto.

AD RADOBANK SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: Jurij Gagarin 17 - 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-180Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 393 300; 393 233Web site: www. radobank.com.mk


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Hans-Detlef NimcPretsedatel na upraven odbor:Hans-Detlef Nimc^lenovi: Elena Lo{~enkova, Aleksej Grigoriev,

Hristodoulos G. Vasiliades i Gligorie Gogovski Data na osnovawe: 6 mart 1996 godinaOsnova~ki kapital (iznos i struktura): 777.451.000

denari; 11 stranski i 2 doma{ni pravni lica. Poedi-ne~noto u~estvo na doma{nite pravni lica ne nadmi-nuva 10 %

Vkupna aktiva: 647.135.000 denariVkupen prihod: 97.315.000 denari Dobivka: 720.000 denari Raspored na dobivkata:pokrivawe na zaguba od minati godiniPrepoznatliv imix: dobitnite karti~ki Broj na vraboteni: 30

Po~etocite na raboteweto na InternacionalnataPrivatna banka se vo 1996 godina, so toga{no imeStoli~na banka Internacional Makedonija ADSkopje, formirana so 95 % akcionerski kapital namoskovskata Stoli~naja banka i 5 % kapital na Te-teks banka. Vo 1998 godina taa go smeni imeto voSBS Agro Banka Internacional, a kon krajot na mi-natata godina se izvr{i kompletna transformacijavo nezavisen praven subjekt pod sega{noto ime, poizvr{eniot berzanski otkup na akciite na SBS -Agro od novite akcioneri, 11 stranski i 2 doma{nipravni lica. Bankata e registrirana za vr{ewe pla-ten promet, kreditni i depozitni aktivnosti vo zem-jata i stranstvo, a soglasno zakonskata regulativa,raboti spored principite na likvidnost, sigurnostna plasmanite i profitabilnost. Bankata e ovlaste-na da raboti so kreditni karti vo Republika Make-donija.

Internacionalnata Privatna banka vr{i univer-zalni uslugi na klientite. Poseben beleg na rabote-weto na bankata e emisijata na razni modeli na plas-ti~ni karti~ki, spored on - lajn principot. Na zado-

volstvo na menaxmentot, brojot na komintentite re-~isi sekojdnevno se zgolemuva i denes iznesuva okolu3.000. Od niv pove}eto se makedonski gra|ani, a maldel se stranski lica. Se o~ekuva naskoro, po dobiva-weto na licenca za vr{ewe kreditni dejnosti i tran-sakcii so stranstvo od Narodnata banka na Makedo-nija, zna~itelno da se zgolemi brojot na klientiteod drugite zemji. Bankata gi kreditira partneriteso koi ima potvrdena dolgogodi{na i sigurna delov-na sorabotka. Pri~inata za toa e da se izbegne pri-sutniot stepen na rizik pri plasmanot na krediti napazarot. Vo 2000 godina Bankata plasira{e raznikrediti za komintentite vo iznos od 25.209 iljadi de-nari. Kratkoro~nite i dolgoro~nite krediti seodobruvaat na pretprijatijata zaradi unapreduvawe

na nivnoto rabotewe, a glavno se obezbedeni od kom-intenti i deponenti na bankata. Kratkoro~niteplasmani se odobruvaat za likvidnost na pretprija-tijata so period na vra}awe do tri meseci.

Spored izvr{enite revizii na bilansite na sosto-jbata na krajot na 2000 godina, vo soglasnost so me|u-narodnite standardi za revizija, bankata raspolaga-la so vkupni pari~ni sredstva vo visina od 647.135iljadi denari, pri {to vkupnite obvrski dostignaleiznos od 87.432 iljadi denari.

INTERNACIONALNA PRIVATNA BANKAAD SKOPJEAkcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: 27 Mart, 1, 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-250Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 119-191 / 124-288 Faks: 112-830E-mail: [email protected]

2 0 0 / 2 0 1


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Naum Haxi - Lega "kjubi" MakedonijaPretsedatel na Upraven odbor:Svetlana Pendarovska "Pivara# SkopjeData na osnovawe: 30 dekemvri 1992Transformacija:Usoglasuvawe so zakonskite propisi 26 april 2000^lenovi na Upraven odbor: Sa{a Leki}, AD Mak-

petrol, Aleksandar Simeski, LTD Alvatron, Dablin,Kiraca Trajkovska, AD Fer{ped, Skopje, KirilMitrovski, GP SM 94, Skopje, Vesna Xini}, Invest-banka DD Belgrad, Vesna Stoilkovska, pretstavnik navrabotenite vo Bankata

Menaxerski tim:Prv generalen direktor Josif Eftimovski, Vtor

generalen direktor Dragan KoceskiOdbor za revizija: Ruìca Filip~eva, ekonomist,

Bobek [uklev, Dr po ekonomski nauki, Mirjana Kro-midarovska, ekonomist.

Osnova~ki kapital: 577.977.000 denariVkupna aktiva: 2.376.598.000 denariVkupen prihod: 580,3 milioni denariDobivka: 35,4 milioni denariBroj na vraboteni: 54

Prodolùvawe na trendot na likvidno rabotewe

Iako vo 2000 godina, Invest Banka prodolì so kva-litetno rabotewe, ja so~uva sigurnosta i doverbata iostvari dobivka za svoite akcioneri, so {to ja zgolemikapitalnata osnova. Zgolemeniot i kvaliteten poten-cijal na bankata, so visoko u~estvo na traen, sopstven,akcionerski kapital ovozmoì ne samo kratkoro~nokreditirawe na stopanstvoto i na naselenieto, tuku idolgoro~no investiciono kreditirawe. Bankata eosnovana kako akcionersko dru{tvo vo 1992 godina i gisledi investicionite idei i proekti na malite i sred-nite pretprijatija, kako i individualnite zamjodelskiproizvoditeli, pri {to po potreba bea koristeni ikreditni linii od stranstvo. Bea odobruvani kreditina bonitetni ekonomski subjekti koi ostvaruvaatdobivka i obezbeduvaat kvalitetni instrumenti zanaplata na pobaruvawa, a seto toa e vo soglasnost sodelovnata politika na bankata. Pritoa, se koristatkreditni linii od IFAD, od Fondot za me|unarodnasorabotka i razvoj na Republika Kina -Tajvan, krediti

od italijanskata kreditna linija i od kreditnata lini-ja na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot.

Invest Banka kreditira pravni lica, im izdava ga-rancii, vr{i uslugi vo platniot promet so stranstvo ina devizniot pazar vo zemjata. Vo raboteweto so nase-lenieto bankata otvora i vodi tekovni i ìro smetki iovozmoùva namenski i stanbeni krediti.

Ostvaruvaj}i gi svoite funkcii bankata i vo 2000godina vo kontinuitet od nejzinoto postoewe uspea daostvari pozitivni trendovi vo site segmenti odraboteweto, da ja so~uva sigurnosta i doverbata i daostvari dobivka. So performansite {to gi ima postig-nato, spored supervizorskite i revizionite ocenki zanejziniot bilans i anga`manot na menaxerskiot tim ivrabotenite, Invest banka dokaùva deka umee da giraspoznava vistinskite vrednosti, da gi za~uva iunapreduva. Nejzinata vkupna bilansna sostojba na

izvorite i plasmanite vo 2000 godina dostigna iznos od2,45 milioni denari, {to vo sporedba so 1999 godina epove}e za 44 %. Depozitite na pravnite lica iznesuvaa938 milioni denari i se pogolemi za 84 % vo odnos na1999 godina. Sredstvata na naselenieto iznesuvaa 478milioni denari, a akcionerskiot kapital e zgolemen idostigna 571 milion denari. Vo negovata struktura, ak-ciite so pravo na upravuvawe u~estvuvaat so 85,7 %, aprioritetnite so 14,3 %. Vo tekot na 2000 godina seodobreni 160 krediti na pravni lica vo iznos od 770milioni denari i 477 krediti na fizi~ki lica vo iznosod 85 milioni denari. Bankata ostvari osobeno zgole-meni aktivnosti vo odobruvaweto na dolgoro~ni kred-iti od kreditnata linija IFAD, od kade dosega se odob-reni 491 kreditno barawe vo iznos od 2,4 milioni dola-ri. Kreditnoto portfolio na krajot na 2000 godina iz-nesuva{e 995 milioni denari i toa e zgolemeno za 72,8% kako rezultat na novite vloùvawa preku novoobez-bedenite izvori na sredstva.

INVEST BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - SKOPJEAdresa: Macedonia 9-11, 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-84Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 114-166; generalen direktor- 135-451E-mail: [email protected]


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Tevdo \or|eskiPretsedatel na Upraven odbor:Borislav Trpovski^lenovi: Borivoje Mihajlovski, Du{ko \or|eski,

Miha Labroski, Mino Mihajlovski, Stanimir Milo-evski, Taib Muratovi}, Atanas Spiroski, MirjanaManojlovska

Krediten odbor: Atanas Spiroski, Olgica ]iros-ka, Mirjana Manojloska, Qiqana Trposka, Andro-mahja Stefanovska

Menaxerski tim: Atanas Spiroski, Olgica ]irov-ska, Puni{a Hristov, Mirjana Manojloska, QiqanaTrposka, Andromahja Stefanovska, Zilfi Aliu, ]e-nan Idrizi.

Data na osnovawe: 27.06.1995Transformacija: 20.06.2001Osnova~ki kapital (iznos, struktura) 570.294 ilja-

di denaria) akcionerski kapital524.174 iljadi denarib)rezervi 46.120 iljadi denariVkupna aktiva: 1.216.374 iljadi denariVkupen prihod: 10.404 iljadi denariDobivka: 9.617 iljadi denariRaspored na dobivkata:- dividenda na prioritetni akcii7.987 iljadi denarirezervi 1.630,00 iljadi denariVkupno vraboteni: 79

Tetovska banka A.D. - Tetovo e banka so tradicija~ii po~etoci se vo dale~nata 1961 godina. Ovaa ban-ka pomina niz site fazi na razvoj na makedonskotobankarstvo. Bankata u{te od osnovaweto na nejzini-ot praven prethodnik vo 1961 godina - Komunalnabanka - Tetovo e postavena kako univerzalna banka zavr{ewe na site bankarski raboti, osven platniotpromet vo stranstvo. Zapo~na kako Komunalna banka- Tetovo za vo 1962-ta godina se transformira vo Ko-

mercijalna banka - Tetovo. Od 1973 godina se zdruù-va so Stopanska banka - Skopje i vo narednite godiniraboti vo sistemot Stopanska banka kako filijala ikako Osnovna banka.

Kako samostojna Tetovska banka A.D. - Tetovo jazapo~nuva svojata rabota vo 1995 godina so izdvojuva-weto od Stopanska banka A.D. - Skopje. Taa deluva votetovskiot region, a vo nekoi dejnosti -kreditirawena pravni i fizi~ki lica, pribirawe depoziti idrugo i vo po{irokiot region.

Tetovska banka A.D. - Tetovo e Banka od univerza-len tip koja obavuva depozitna i kreditna funkcijana pravni i fizi~ki lica, emisija na hartii od vred-nost, kako i kupuvawe i proda`ba na istite i drugibankarski raboti, devizno-valutni raboti vo zemja-

ta. Od 1997 godina bankata so dobivawe na Re{enieod Narodna Banka na Republika Makedonija otpo~naso vr{ewe na platen promet i kreditno-garanciskiraboti so stranstvo za svoite komitenti, a vo tek sepo~etocite za vr{ewe na platen promet vo zemjata.

TETOVSKA BANKA AD TETOVO

Adresa: “M. Tito” 14, 91200 Tetovoìro smetka: 41500 - 620 - 16Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: ++389 44/20 - 316, 23-901E-mail: [email protected]

2 0 2 / 2 0 3


Pretsedatel na Upraven odbor:Ilija PavlovZamenik: Kiril Janev^lenovi: Bojana Popovska, Nikolaj Valkanov,

Kiril Pendev, Mihael Xambazov, Kliment ZarovMenaxerski tim: Kiril Pendev (pretsedatel),

Georgi Kehajov i Mihael Xambazov (zamenici), Ni-kolina Bogdanova i Mira [ekutkovska

Data na osnovawe: 1993 god.Osnova~ki kapital - 9 milioni evraVkupna aktiva - 1.355 milioni denariVkupen prihod - 205 milioni denariDobivka 4,3 milioni denariBalkanska banka e osnovana na po~etokot na 1993

godina, vo periodot koga zapo~na sopstveni~katatransformacija vo stopanstvoto i promenite vo sis-temot na pazarnata ekonomija. Taa e edna od prviteprivatni banki vo Republika Makedonija. Bankata eakcionersko dru{tvo so me{ovit kapital od akcio-neri - pretprijatija i banki od Republika Makedoni-ja i Republika Bugarija. Denes raspolaga so kapitalod nad 9 milioni evra. Od osnovaweto do denes, prekurazni bankarski aktivnosti vo domenot na depozit-nite i kreditnite raboti, platniot promet vo zemja-ta i stranstvo, raboteweto so hartii od vrednost iostanatite bankarski raboti, steknato e zna~itelnoiskustvo i vospostavena e sorabotka so pogolem brojna klienti, pravni i fizi~ki lica od zemjata istranstvo.

Strategijata za idniot razvoj se temeli na podob-ruvawe na kvalitetot i raznovidnosta na bankarski-te aktivnosti. Menaxmentot na bankata prezema kon-kretni merki i aktivnosti za organizacisko, perso-nalno i tehni~ko - tehnolo{ko prisposobuvawe, ne-ophodno za prifa}awe na predizvikot da se izgradiuniverzalna i efikasna bankarska institucija. Us-lovite vo koi rabote{e Balkanska banka vo delovna-ta 2000 bea popovolni od 1999 godina, od aspekt naintenzivirawe na pozitivnite ekonomski procesivo stopanstvoto vo dràvata, postignatoto nivo namakroekonomskata stabilnost, stabilnosta na deviz-

niot kurs i nivoto na inflacijata.Taka, vkupniot potencijal na bankata vo 2000 godi-

na dostigna nivo nad 1.355 milioni denari, {to e po-ve}e za 34,1 % od 1999 godina, depozitnite izvori nasredstva porasnaa za 45,1 %, a kreditnite izvori sesvedoa na isklu~itelno nisko nivo. Od kreditniteaktivnosti najzastapeno e kratkoro~noto kreditira-we. Bankata potpi{a dogovor so Makedonskata bankaza poddr{ka na razvojot so {to stana ovlasten servi-ser na pove}e dolgoro~ni kreditni linii. Vo oblas-ta na platniot promet so stranstvo vo 2000 godina seostvareni prilivi i odlivi vo vrednost od nad 128milioni dolari, {to e zgolemuvawe za 37 % vo spo-redba so 1999 godina. Dobivkata pred odano~uvawetoiznesuva{e 4,3 milioni denari, a vkupniot prihod205 milioni denari.

Vo tekot na 2001 godina zna~aen predizvik pret-stavuva vklu~uvaweto vo noviot platen sistem, za kojse o~ekuva da bide najgolemata promena vo finansis-kiot sistem. Do krajot na 2001 godina se o~ekuva na-tamo{en porast i prestruktuirawe na kreditnotoportfolio.

BALKANSKA BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: Maksim gorki 6, 1000 SkopjeDepositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel: 398 02 127 155; 128 139 Faks: 132 186; 230 268E-mail: [email protected] site: www.bbs.com.mk


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Dipl.in`. Qubisav IvanovPretsedatel na Upraven odbor:Dipl.in` Qubisav Ivanov^lenovi na Upraven odbor:Q. Ivanov, V. Savevski, P. Mijalkov,Josifovski, M. CvetkovKrediten odbor: Rozeta Ivanovska, Borka Cveta-

novska, Sneàna MilanovskaMenaxer:Dipl. ek. Rozeta IvanovskaData na osnovawe: 1 noemvri 1993Transformacija: postapka za pripojuvawe na Zem-

jodelska banka AD Skopje kon Sileks banka ADSkopje

Osnova~ki kapital (iznos struktura): 565.507 ilja-di denari vo 2000 godina

Vkupna aktiva: 731.192 iljadi denari na krajot na2000 godina

Pet osnova~i vo 1993 godina ja formiraa Sileksbanka, a od niv najgolem udel vo osnova~kiot kapitalima edna od najuspe{nite makedonski kompanii,Holding Kompanijata, RIK Sileks od Kratovo. Bro-jot na akcionerite iznesuva 33, od koi 21 se doma{ni,a 12 se stranski lica. Bankata nudi {irok spektar nabankarski uslugi. Taa, me|u drugoto, se zanimava sodepozitni i kreditni raboti, izdavawe na site vido-vi garancii i drugi formi na emstvo, rabota so nase-lenie, {tedewe vo site vidovi, izdavawe na pari~nikarti~ki, davawe krediti i drugi raboti na platenpromet vrzani so ovie raboti. Osven toa, Sileks ban-ka se angaìra na kupuvawe na menici i ~ekovi, tre-zorski raboti, proda`ba na hartii od vrednost kakoi planirawe na slobodnite pari~ni sredstva na ban-kata i na filijalite. Vo nejziniot domen na rabote-

we spa|aat i rabotite so finansiskiot inèneringi konsalting, razvivaweto na rabotite so naselenie-to, kako i participiraweto vo rabotewe na konzor-ciumot na banki i drugi finansiski organizacii.

Sredstvata so koi bankata raspolaga se koristatvo soglasnost so nivnata prigoda i namena, a vo ram-ki na zakonskite normi i Dogovorot za osnovawe irabotewe. Taa raboti vo svoe ime i za svoja smetka,vo svoe ime i za smetka na drugi, a spored organiza-cionata mreà raspolaga so dve ekspozituri i trimenuva~nici. Ekspoziturite i menuva~nicite ne sepravni lica i se sostavni delovi na bankata, a mo-demski se povrzani so slu`bata za avtomatska obra-botka na podatocite - AOP.

Sileks banka, zaklu~no so 31 dekemvri 2000 godina,ima kapital vo iznos od 556.215.371 denari, a vo za-vr{na faza e nejzinoto pripojuvawe so Zemjodelska

banka AD Skopje. So spojuvaweto, kapitalot na ban-kata }e dostigne 600.521.859 denari. Inaku, analizi-te na bilansot na sostojbata za 2000 godina pokaàlevisina na vkupnata aktiva od 731.192 iljadi denari, ana vkupnata pasiva od 260.114 iljadi denari. Ostvare-nata neto dobivka na Sileks bankata vo 2000 godinaiznesuva 95.384 iljadi denari.

SILEKS BANKA AD SKOPJE

Akcionersko dru{tvo - SkopjeAdresa: Gradski Zid, blok 2, lokal 5, 1000 Skopjeìro smetka: 40100-620-154Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel: 02/115-288, 115-880; Faks: 02/114-891E-mail: [email protected]

2 0 4 / 2 0 5


Direktor:Kire Nedelkoski

Pelagoniska banka AD - Prilep e osnovana 1962godina so zdruùvawe na pove}e {tedno-kreditnizadrugi na teritorijata na op{tina Prilep pod ime-to Komunalna banka Prilep. Od 1963 godina rabotikako Komercijalna banka - {tedilnica, a tri godinipodocna preminuva vo Komercijalna investicionabanka Skopje. Od po~etokot na 1973 godina Bankataima novo ime: Stopanska banka - Osnovna banka Pri-lep, so koe ime raboti slednite 12 godini za vo 1990godina iako ostanuva vo Stopanska, sepak se preime-nuva vo Stopanska banka AD Skopje - Glavna filija-la Prilep. Pet godini podocna, vo dekemvri 1995 go-dina, Prilepskata banka se osamostojuva i funkcio-nira kako Pelagoniska banka AD Prilep.

Me|u najgolemite akcioneri se Tutunskiot kombi-nat, "Vitaminka#, Mermerskiot kombinat, Pivarni-cata, i "@ito Prilep#. Pelagoniska banka raspola-ga so garanten kapital od 300 milioni denari od koi170 milioni denari e akcionerski kapital. Vkupna-ta aktiva i pasiva so koja raspolaga Bankata e nad ed-na milijarda i sto milioni denari. Od toa kreditenpotencijal e 800 milioni denari. Najmnogu se plasi-raat krediti za razvoj na mali i sredni pretprijati-ja, a okolu 80 milioni denari se potro{uva~ki kre-diti. Pelagoniska banka so 106 vraboteni raspolagaso dovolno stru~en potencijal. Pelagoniska bankagi nudi site bankarski uslugi: davawe - zemawe kre-diti, primawe na site vidovi pari~ni depoziti, de-

vizno-valutni raboti, izdavawe pari~ni karti~ki,platen promet vo zemjava, izdavawe denarski garan-cii, kupuvawe i proda`ba na kratkoro~ni hartii odvrednost, osven nadvore{no-trgovskoto rabotewe,koe e onevozmoèno bidej}i spa|a vo bankite so po-mal potencijal.

Sobranieto na akcionerite vo 2 001 godina doneseodluka za integracija na Bankata so Komercijalnabanka AD - Skopje. So toa, Bankata }e moè da go vr-{i nadvore{no-trgovskoto rabotewe i da korististranski krediti. Pelagoniska banka idninata jagleda tokmu vo integracijata so Komercijalna banka,so {to kvalitetot i kvantitetot na raboteweto naBankata }e se zgolemat, a }e se namalat visokiteplasmani samo vo edna firma i, {to e najbitno, }e seovozmoì pobrz razvoj na prilepskoto i drugite sto-panstva koi }e gi koristat uslugite na Bankata.

PELAGONISKA BANKA AD PRILEP

Akcionersko dru{tvo - PrilepAdresa: Gorche Petrov, bb, Prilepìro smetka: 41100-620-16Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaE-mail: [email protected]


Pretsedatel na Sobranie na akcioneri:Branislav Da{tevskiPretsedatel na Upraven Odbor:Novica Damjanovski^lenovi: Vlaste Savevski, Vlatko Krstevski, Mi-

re Jovanovski, Tatjana âvdar - Cubalevska, Miros-lav Stojanovski, Jordan Spasovski

Krediten Odbor: Stojan Filipovski, SlavicaStojanovska, Sa{o Dimovski, Suzana Cvetkovska,Mile Ristovski, Jovica Angelovski, Jasna Petrov-ska, Zoran Jovanovski

Direktori:Slavica Stojanovska i Stojan FilipovskiTransformacija: Izvr{ena vo Akcionersko

Dru{tvo na 15 juni 1995 god.Nominalna vrednost na akcionerski kapital:

304.169.818,00 denariKapital na Bankata: 374.617.694,00 denariVkupen prihod (dekemvri 2000 g.): 377.265,00 denariNeto dobivka: 810.787,50 denari,rasporedena vo rezerven fond na bankata.

Komercijalno Investiciona banka AD Kumanovo epraven sledbenik na Bankata koja e formirana od1955 godina na podra~je na biv{a Kumanovska okoli-ja so 30 vraboteni, a nejziniot razvoen pat i raste`govorat za edna pozitivna dinamika za sovremenobankarstvo denes.

Od 1968 godina raboti kako Komercijalno Inves-ticiona banka vr{ej}i gi site vidovi aktivni, pa-sivni i drugi bankarski raboti.

Od 1 januari 1973 godina Komercijalno Investi-ciona banka stanuva filijala na Stopanska bankaSkopje. Vakva transformacija be{e vsu{nost nalo-èna od samite novonastanati uslovi vo stopanstvo-to.

Od 1 januari 1978 godina Stopanska banka Skopje,filijala Kumanovo se transformira vo Stopanskabanka Kumanovo. Ovaa transformacija e napravenasoglasno odredbite na Ustavot na SFRJ i SRM za os-

novite na kreditniot i bankarskiot sistem. KakoOsnovna banka Kumanovo, Bankata gi donese Statu-tot na Bankata, Samoupravna spogodba za zdruùva-we vo Stopanska banka Osnovna banka Kumanovo ikonstituira Sobranie na Banka, kako i drugi organina Bankata. Na 31 januari 1990 godina donesena e Od-luka za osnovawe na Stopanska banka AD Skopje kade{to Stopanska banka Osnovna banka Kumanovo eGlavna filijala na Stopanska banka AD Skopje. Os-novna cel za osnovawe na vakvata Banka e da so sred-stvata vloèni vo nejzinite fondovi, so sredstvataod depozitite i zemenite krediti, kako i so drugisredstva pribaveni na pazarot na pari i hartii odvrednost vo zemjata i stranstvo, so emitirawe i pro-da`ba na hartii od vrednost i sredstva od rezultatotna raboteweto na na~eloto na likvidnost, sigurnosti rentabilnost samostojno da vr{i dejnost zaradi os-tvaruvawe na dobivka.

Poradi naloènata transformacija vo bankarski-ot sitsem na Makedonija Stopanska banka AD SkopjeGlavna filijala Kumanovo se transformira vo Ko-mercijalno Investiciona banka AD Kumanovo.

Osnova~kiot odbor na Komercijalno Investicio-na banka AD Kumanovo donesuva Odluka za osnovaweKomercijalno Ivesticiona banka AD Kumanovo na~ij predlog Osnova~koto sobranie na ovaa Banka }e

KOMERCIJALNO INVESTICIONA BANKA AD KUMANOVO

Adresa: Nova Jugoslavija, bb - Kumanovoìro smetka: 40900-620-16Depositor banka: Narodna bankana Republika MakedonijaTel.: 031/414 333, 24 333, 26 455E-mail: [email protected]

2 0 6 / 2 0 7


go donese i Statutot na Komercijalno Investicionabanka AD Kumanovo.

Komercijalno Investiciona banka AD Kumanovose osnova kako akcionersko dru{tvo za izvr{uvawena depozitni, kreditni i drugi bankarski raboti vozemjata i vo stranstvo. Komercijalno Investicionabanka AD Kumanovo vo svoeto rabotewe i upravu-vawe }e se organizira kako edinstvena banka poprincipite na akcionersko dru{tvo.

Bankata }e se smeta za osnovana so prenos nakapitalni vloùvawa na osnova~ite na Glavna fil-

ijala Kumanovo vo Komercijalno Investicona bankaAD Kumanovo.

Kako Komercijalno Investiciona banka ADKumanovo raboti od 15 juni 1995 godina.

Vlogot na sekoj osnova~ vo osnova~kiot kapital naBankata e utvrden vo spisokot na osnova~ite {to esostaven del od Statutot na Bankata.

Osnova~kiot kapital na Bankata }e iznesuva12.000.000 germanski marki. Vrednosta na ednaobi~na akcija iznesuva 100 germanski marki vodenarska protivvrednost.


2 0 8

PODGOTVUVA I IZDAVA

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. „Dame Gruev“ 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280

Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKAleksandar Stojkov

ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKDejan Runtevski

REDAKCISKI KOLEGIUMVan~o Kargovm-r Anita AngelovskaAleksandra Na}evaGordana JankuloskaGordana Ivanovi}Nikica MojsoskaDejan Runtevski

LEKTORLiljana Pujovska

”PRODUKCIJA M”

DIZAJN:Zoran Rizovski - RiòMiroslav Milanovi}

FOTOGRAFIJAKire Galevski

FOTOLITIMagnaSken, Skopje

PEÂTINiko Kompani, Skopje

TIRA@500 primeroci

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.7-8/2001

Documents

7/82001/08/07 · BILTEN / MINISTERSTVO ZA FINANSII 7-8/2001 E dna po edna, ekonomiite niz svetot pa|aat kako domino. So povtornoto namaluvawe na kamat-nite stapki ovaa nedela-sedmi