Druqccno zdravljenje .

t z v a

ko kot moog i mad varni

sam tudi sama lzkusila meje uradne medicine , ki .

II prvl vrsti usmerjena Ie na lajSa­n simptomov , jaz pa sam Iskala vzrok in predvsem dolqorocno resitev lastnih zdravstvenih tezav, ZeII mladost i sem blakotsportnl­oaslabokrvna, vstuden tskih letih

so rni odkrili revmatoldni artritls,

dras cno sam sprem enil 5'1101

prehranjevanje, v ndar so teta­ve ostajale. Kljub soroscanlu, zdravi prehrani in gibanju sam se

tekom let srecevaa s stevil lrni majhnfm zdravstvenimi teiava ~

m brez vzroka, z zakisanostlo organizma, ekcemi, obcasnimt bol cinami zatilju. v le\li topatlci in v vseh skleplh, predvsem pa

sem morala prenaS<iti mlgrene, ki so s harmonskim spremem-

Ko se atlas POSt811i v pravilen poloiaj, oe orne uje vee krvnega obtoka jz in do mo!ganov, izboljsa se kroienje krvi in pove ea se dovaianie kisika v moigane. Stem se hkratl razbr man ita sree in celatnl krvni oblok v telesu. Zaradi boljAega krvnega obtoka se vellkokrat res i teiava stalnih hlad nih rok In nog . Zmani§a se napatost na podrocjih ramen In zatllja, kar Ish· ko zelo dobro uc lnkuJe na napetostne glavobole. Izgine

efekt ozkega grla. Zaradi prestavljenega allasa, ki ;e dra­iii dovod iivea do lobanje, se le-ta sprost! na ravn prlle­ga vretenca. Mnogi bolniki so po zdravljenju poroca l t. de je izginil neprijeten obcutek pritiska v glavi in da Imajp

bam! menopavze poslajale tako

pogoste. da n sem magis vee normalno lunkcion irntl In sam

morala resno polskatl pornoe. Uradna med icina z nevro ogi­

[o mi je ponuiala nove tablete,

homeopatiia rnl ni pomagala, z

ajurvedo sam odpisala ml ko in

mlecne Izd ~ke . se dobro raz­struplla, vendar mlgrene nisem

odpravila. Tudi bkJresonanca ml

Je vzpostavljaJa samozdravljenje

talesa , vendar blok de so brez razloge ostaiale, dokler nl em

na svetovnem spletu zasledila

clanka 0 kerekturi allssa. Ker sam bila ze v stunJu, da z vsa­kodnavnim jemanjem mocnln protibolac inskih tablet posta­nem zasvojenka, sam v lrenulku

pokllcala edinega lerapevla v Sioveniji, kl se ukvarja s korek­

• ___11...........

luro atlasa z metodo atlantolec

in bila se istl leden osvobojena.

Sele mesece pozneja, ko se je

mole telo obcutno obnavlialo, sam doiela, da so vse omenje­

ne zdravstveoe tezave mini e In

da so izvirale iz enega samega

vzrcka - nepravilnega polozaie prvega vr tenca.

Sekvenca neravnovesfj ~ Ce se ne i elite spr ijaznitl z

brezupno usodo in zivljenjem s tezavarnl, protl katerim nacelo­rna nl res·lve, prlporocam, da preverite po ot al vaseqa atlasa,« svetuje Ku Jar, edlni terape vl ko­rekci e atlasa v SlovenlJI. Alias se

je lahko pramaknll Ze z roistvom

•

ali pozneie ob poskooben na­

leta, pri promelnih nesrecah ali

pri banalnem padcu. V primeru,

da je funkcija na podroelu atlasa omejena all poskodovana , se v

telesu sproz] veri' a reakcfja. ki vprlva na celotnl skelet, mis(­ce, krvn obtak In iivCnl Istem.

Zaradi lega nastane 0 neravno­

vesja in funkcijske nepravilnosti

v razlic nih delih telesa. Sko cas

lahko funkcijske nepravilnosti

prfpeljejo do teZklh zoravstve­01 teiaY. za katere ni jasn ih

vzrokev. -Bo ezen ne nas ana v enam dnevu. Gre ZB sekvenco nemvnovesi j, kl pocasl slabijo

nas imunskl s lstem I r posled c­no duSo in lela,·, razlaga Basran

Kuhar. elo ni vee. sposo no

delovatl kat bi morale, kar lahko

dramaucoo zniza kakovost zMJe­nja. Prob lem je , da sa zalem 'e stei ka oceni in diagnoslicira or­ganska tezava, svan slrokovnjak

atlasterapije.

rvrofooka lOcka celotnega 5i t ma

Za hrbtenico igra odlocilno v ega pray prvo vmtno vrelen­

ce , imenovano a las all Ct . Na

mozgani komunlCrajo s Ie sam preko centralnega i iycnega sis­

tema, ki se porazdell po vsam

lelesu prako lobanjske baze,

razlaga Kuhar. Alias je navrolo­

ska tocka celo nega sistema, ki

mora nos iti oe olno tezo glave.

Nepravilen poloi aj at lasa povzroea pritisk na vratno arteri ­[o, zivec vagus in na jugularno vena.

Modro: jugularna vena iivee vagus

Rd ce: notranja vrat na arterija

58 n"i ~ u n u ~O I J

obcutek osvoboditve. .

V primeru, da je poziciia tlasa napacna, je medseboina kornu­nikacija mozqanov s preostalim tele.som podvrze a momlam, Na podlagl taga dejstva lahko v te­IBoo nastana nevroloski deficit. -Anaomije vrame hrbtsnlce je mot primerjati s precizno me­han] o. Min mains prestavltev atlasa iz nalomsko-fizioloske pozlcije povzrocl hude posledl­ce zacelotno okoslje, m~[cevj , krvni 0 0 , evro lo~k i sis m in cetotnc lelo. S aln po 'sk na skelet, iNee in oZilje vodi do raznih funkcijskih n pak, opo­zarla Kuhar. .Njegov nepravilnl poloia povzroea m'grana, vrto­g:!avice, artritis, boleCine v hrbtu in trebuhu, kolenih, medenlci in kolkih, hernijo diskusa, lezave s prebavo, molnje srcneqa utri­pa, nespecnost in depreslie,« ugolavlja Kuhar, ki z doloceno melodo preveri pozicijo prvega vratnega vretenca - atlasa - in 9 v primeru nepravilne pozicije prestav v praviloo. ,V sklopu te­rapevlskih metodAtlantotecme­loda ne sodi niti pod kategorijo -masam«, se manj pa v skupino •manlpuiaclia«, Je popolnoma varna metoda, ki z enD samo obravnavo nataneno in brez nevarnosti vrne atlas v njegov anatomsko-fiziolosko korekten poloia]," pojasnjujeKuhar, ki se je kot edini terapevt te metode v Siovenlji usposobil v SVici, od koder metoda tudi izhaja. Poleg Slovenlje in Svice usposobljeni lerope",tl uspesno dalutejoludi v N mciji. ltalljl, AvstrlJl, Spanlji in ria $vedskem.

Donajglob l}l ml vlak n Atlan 0 ec metodaje posebna

tehmka masai: ze. korekc jo n ­pac e pozicije attasa. Da bi lah­ko pozicijo prvega vraInega vre­lenca spremenili, je v prvi vrnti !reba zrahljati globoke misicoe plllStl , ki obdajlfo atlas. Naprava omogoca spreslilev najgklbljih m"' icnlh v1aken. cesar z navadno masaio n mom o doseeL ..Zara­di tega sa lerapcvtl posluiujemo posebej za Ie namene razvile naprave. ToOno usmerjen pritisk z zadostno moCjOomogoca bla­go raztezanje misic, ki obdajajo atlas ;n taksen nacin omogoea, da se atlas postopoma popravi

13oef;8i 9hef;pi? Za vsa 0 bolez

klepne kos obdaja sklepnl hrustanec. Zaradl degenemlivnih sp ememb se zac­ne ta luscitl v tekocino, ki obdala sklep.

Telo na to odreagira z v etlem, kaJti hrustanec, ki ptava v sinovijski koelni, j zanj tujek. Poleg ega se zarad tanjsega nrustanca porus, Irdnost sklepa in kosti se zacneta.pr iZevatl druga dru­gi. Sldepna tpranja s manjsa. Tako vnatia kot ludi pomanjkanje nrustanca In stem izpostnvlie­nosl zivenih koncicev privede do vehkih, skoraida nevzdrznlh boleCin.

Terapija se Izvaja z zdraviii, ki deluIeio take pro 'bol clnsko kat t I protivnetno. To so zdravila IZ skupine nesteroldnih antirevmatlkov (na primer dlk1afenak, naproksen. ketoprofen). Ce pa so boleein prehude, pa se predplseio zdravila Izskupineoploldov,

z imajo ta zdravila tudi resne nei elene utin­ke. Protirevrnalska zdravlla (NSAR) okvarjajo zelodcno sluznico in tam povzrocalo krvavitve. Moini so tudi neze4 ni uenki na srC no-~ l lni sis­tern. Opioidi pa povzroeaio od nosl, potreben je vednovisjiodmere-k, in zaprtja.

Novo upanj~ - spek Klinicne studije potrjujejo, da ima sipek poleg

i.e dalj easaznanih pozilivnih lastnosti delovanja na imunskisistemtudi zmoinos lajaanja bolecln v sklepih in pozitivni vpliv na g.lbljivost le-leh.

Razutali mnogih klinienih studij so pokazali, ciasa je ob jemanju Slpkastlrimod petih bolnikov z obrabo sklepov. kl so lrpel! bolecloe ter Imel omejeno gibliivost, stan,e 2elo !zboljSc, lo. Uspe­sen js bil v kar 80 odstolkih primerev,

Taka z~ o uc;nkcvit je zala, ker deluje lako prolivn Ino kat lJdl vpIlva na obnovo sklepne­98 hrustanca in preprecuje njagovo rozgradnjo. Protivnetno delovan e J bilo ce a primerljivo pro­

»rozc' raste­

tivnetnemu ibuprofen.

Zaradi protivne­tnega delovanja je sipek uclnkoval izrazito oronooleclosko in omoqocal boljso gibljivost skJepov, tako da se ie uporaba anal­getikov, ki so sleer skorai­da nujnl za laisa- nie bolecine prj obrabi sklepov in revmatoidn m artrltlsu, zrnanlsala za 40 do 50 odslotkov n v nekatenh pnmerih celo ukinila. Iz ~lud ij Je razvidno, da je varen, de sa lahko kom-binira z vseml zdravili in da je prlmeren za vsakogar.

Se dve zanimivosti 0 skI plh • Vzroki za baleeine v sk epih, proovsem v ko­~nu ali komolcu, so lahko posledica cbol lega laba. Po tradic nalnl kitajski medicini je vsak zob povezan z dolocenlm organom, neposre­dno s sklepi so to zgornje in spodnje lrojka, lata velja, da ie prj hudih nenadnlh teiavah s sklepl treba pogledali, ali niso morda Ii zob'e k kor koll prizadeti.

Prj vnetem kolenu lahko pride do tzohranega vnelja, lociranega samo na sklep. Ko pa ie bak­lerfjsko povzro6eno, sa razvije alergija na bak­lenls1<ega povzroci!elja in imunski sistem ne ve, s eim bi se ukvarJal, ali z alergijo ar z bakterijo. Bolecine so lahko Izredno hude in dolgotrajne, vnelJe napreduje in lahko pride do traJne poskod­bas lapa.

E. P. Fologralija: Dreamstime

F di 0 c 10 legenda med Q 10 Koencim 010 imenown ludiubidekarenon je vitaminu podobna spojina, kiv telesu sodeluje pei tvorbi energije. Defuje kotanlioksidanl in takeStiti lelopred prostimi radikati , . .

• repi telesno zmogljivost in izboljSa peculje • kombinacija0 10 in vitamina Ezagolavlja krepkejsi an oksidativen ucr ek • varen, u6inkovil in redno nadziran izdelek

Pred uporabo natancno preberile navodilo! 0 tveganju in naielooh ucinkih seposvelujete z zdravnikom alis farmacevtom.

D'Jojno pakiranje Fidi koencima 10&1 invse ostale Fidimedove izdelke lahko narocite v Fidimedovi posvelovalnici, nabrezplacni lelefonski stevilki080 32 35, vsak delavnik med 8. in 15.uro.

118!~ Ion" 5/ 2013 59

zgornja

dvotrebusna misica(dlgasl ricus)

obracalka glave (sternocleidomastoidus)

dvigovalka lopatice

[armenasta misica(splenius ce rvit ls)

misica (trapezius) · kapucasta

Brez primernih uravnalnih ukrepov vrat nega mis !cevja lahko nagnjan atl as vod i do stran­ske drie glave. Vee vratnih ml~ic poskuSa kompenziratl t znjo k nagnjenosti z namenom, de obdltljo 91all0 II vodoravnem poloiaju na hrbtenici. StainI nsporl kompenzaclje IIrelnega ml§!c8I1ja otrdljo prizadete misice do lak ne ravn l, de pr de do zaearaneqa kroga. Pr obre­menjene rnlslce postanejo vedno trse in zacne]o boleti, zato se vedno bolj krcijo, kar vodi do misicnlh krcev, ki vOdlJo do zadnjega predela 9lave. Otrdelosl vratne muskulature je vzrok za kompresijo in nadallnie iritacije mnogih ilvcnth konlc, kl lzstopa]o lz hrbtnega mozga. Zdravstvo prizna problem otrdellh mlAlc kat eprozllec za napetostne glavobole, ampak ne ponudl nobene res ltve, kl ne hi temelji la na razn ih farmacevtskih zdravilih (miliicni relaksenti, analgetlki ali injekclje). Blazlln ! etekti so Ie krat otralne narave In ne predstallljajo dolgoroc­ne resitve problema.

v pravilno oozlcno. Atlantotec viii razlskavo, da bl ugotovlll zdravljenft; ne skriva nobeni spremembe na oodrocj u tezav nevamosll. Korekcija poteka na botnlkov po korekclji attasa na n zen nacln, z narascalocimpo­ podlag Atlantolec metode. Od lis om. Ni rimerljl\'O s stms jivim 504 u eleiencev jih je bllo In sunkovi 1m gibo • kl le obro 2 7 z nskeQa in 207 rnoskeqa znan lz kiroprnkticnih manipula­ soola, starostl ad 16 do 84 let. ci], Je popolnoma nov postopek Na podlagl ankete so ugotovJl i, In mu zato pr pada povsem novo de je v enem mesecu po tera­mestomed do seda] znanlml me­ pill biro 7 odsto kov vseh bol­todarni, Je najbolj vama metoda, nlkov brez tezav na vssj enem kar sa Ilca ter pi) na hrbtenlci," zdravstvenem podroc]u, kJ ga le potKJarja lernpevt. tetil, na]vecji LJSp h p . popolni

odresltvi probrema pa je bll do­Ra sk a sazen prj zdravljenju migrene:

V SVicl in na Svedskem so 39 stotkov vse udelezencev v letih 2008 in 2009 opra- je bila po enem m a<: u po ko-

Bostjan Kuhar pri lerapiji Atlantotec metode, kl se posluiuje posebeJza te namene razvlte naprave...Najveckrat prlhaja­jo Ijudje z glavoboll , migrenaml vrtoglavicamlln teiavaml s hrbtenico - bo lecine v vratu in ramenskem obrocu in Jedve-­nem delu. Je pa tudi precej Ijudi, ki imajo tezave Z okoncina­mi - bol eelne v skl ep lh nag In rok ln medenicnega obroea.1I

rekcijj at sa brez bot c ln. Na­daljnjJh 43 odstotkovJe zaznalo obcutno olalsanle intenzitete In pogoSloslf bolecln, vee kat 85 odslotkov vseh udelezencev pa je pncalo, de so en mesee po metodl A Ian otec korekcije auasa brez tezav oziroma so zaznali obcutno la]sanje pogo­stostl n intenzitele bolacln v zatilju, glavobol In mrsi6n na­pelosli . Vsaj 7 ad 10 vprasanlh je povedalo, da so po tej terapiji zaznall obcutno lajsanje p po­gostosli in s lovltostl bolecin ali da so tezave (ramenske tezave, vrtoqlav lca. migrena . oolecme v hrbtu, utrujenosl , te avev kol­ku, nesnecnost, l inilus. depre­SlJa in taiave s prebavo) popol ­noma izgimle.

Tudl v emciji so v institu u Inkamlela 2010 opr8Vlli r ziska­va, ki 'e pekazala, da je metoda korekture strasa pri 95 odstot­k 11 vs h kandldalov Ilbol;sala zdravstveno stenie. Izholj$anje zdravslv oega stania pr i lJolni-Ih O1lg(eno j prj 82 odslotkih

uspesno, Pri 39 adstotkih Ie mi­gr na popo lnoma izginila. Kvata uspesnosti je na podroc u glavo­bolov cero visla kat pri migreni. Pri 87 odstotkih bolnikov se te stanje izboljs.alo in 21 odstolkol/

Ko je hrbtenica ravna, se telesna teia enakomerno porazdeli na obe polovici telesa. Ko je atlas pre­stavljen, lobanja ni vee v navplenem polozaju na hrbtenici. Zaradi dane si­tuacije sa prestavi teiisee celotnega telesa, kar pov­zroei neravnovesje, ki za­jam mii icevje in okostje od glave do neg. Z drugi­mi besedami povedano, nastane nepravilna dria telesa statlcne narave, pri kateri je en del telesa bolj obremenjen kat drugi.

vseh udelezencev ni im 10 ve6 tezav, Rezultal i so absolutno odli6ni, 6e prim rjama izide, ki temeljijo na zdra len u z zdravili ali drugimi prijemi sotske medici­ne. Z nobeno drugoznano tera­pijo ni bilo mogo6e pridobiti ta­ksnih rezultatov. In kar je se bolj presenetlj ivo, d so bi i uspehi doseieni Ie v eni seansi in ne v dolgolrajni terapiji.

o sa cwgu j Popolna lernpija je sestavljena

iz dveh at j. Vsako sre6anje traja pribliino eno uro za odra­sle. Korektura atlasa se izvede ie med prvim srecaniern, me­sec dni pozneie pa se preveri stanie in s pomoclo rnasaze se se dodatno zrahljajo rnlsice. Pri otroeih je potrebna Ie ena seia, v kateri se izvede korektura atlasa.

Ko je atlas vrnjen v naravni

poloiai, it! malo verjetno, da se

bo zamaknil, razen 6e ne pride do ooskodbe zaradl Irka vozil ali padca na glavo. Probl rna I atlasa je Ie mehanske narave, zato obstaja moznost, da lahko zdravslvene tezave prakticno takol po terapiji izginejo. V ne­katerih primer ih potrebuje telo regeneraeijsko fazo, v kateri bolniki potrebuie]o nekaj ve6 potrpl"enja. Teiave po terapi­ji izginejo in sprozi se na nova lastna samoozdravitev telesa . V organizmu se za6ne proees sa­moregulaeije, telo ima vse pogo­je, da se pozdravi samo. »Vsak paeient lahko pride na brezpla­6en pregled in se po pogovoru z menoj neobvezuioce odloci 0

nadaljnjem poteku zdravlienia,« vabi izkusen lerapevt. Pokli6ete ga lahko na 031 384638 ali mu pisete na naslov: bostjan@atlan­totee.eom.

Ksenija Tratnik FOlogra je:

Arhiv Bostiana Kuharja