58
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Ada Borišek Elda Levpušček Gospodarske dejavnosti 2 Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: SODOBNO GOSPODARSTVO Vsebinski sklop: GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

 REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Ada  Borišek  Elda  Levpušček  

       

Gospodarske  dejavnosti  2          

Program:  EKONOMSKI  TEHNIK  Modul:  SODOBNO  GOSPODARSTVO  Vsebinski  sklop:  GOSPODARSKE  DEJAVNOSTI  

 

Page 2: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

   

Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop: Gospodarske dejavnosti Naslov učnega gradiva Gospodarske dejavnosti 2 Ključne besede: ekonomski problem, faze gospodarskega procesa, gospodarstvo,podjetje Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: GD1: Razumevanje vpliva tehnološkega napredka na sektorsko preobrazbo gospodarstva. GD2: Razlikovanje gospodarskih dejavnosti in poznavanje njihovih značilnosti. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 33(075.8)(0.034.2) BORIŠEK, Ada Gospodarske dejavnosti 2 [Elektronski vir] / Ada Borišek, Elda Levpuščekrvič. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2009. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Sodobno gospodarstvo. Vsebinski sklop Gospodarske dejavnosti) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-20-6 1. Levpušček, Elda 250835968 Avtorici: Ada Borišek, Elda Levpušček Recenzentka: Janja Jerončič Lektorica: Majda Arčon Oblikoval: Saša Batistič Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje za projekt unisVET Kraj in datum: Ljubljana, marec 2009

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva – Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji.  Učno   gradivo   je   nastalo   v   okviru   projekta   unisVET   Uvajanje   novih   izobraževalnih   programov   v   srednjem   poklicnem   in  strokovnem  izobraževanju  s  področja  storitev  za  obdobje  2008-­‐2012,  ki  ga  sofinancirata  Evropska  unija  preko  Evropskega  socialnega  sklada  in  Ministrstvo  Republike  Slovenije  za  šolstvo  in  šport.  Operacija  se  izvaja  v  okviru  operativnega  programa  razvoja   človeških   virov   za   obdobje   2007   –   2013,   razvojne   prioritete:   Razvoj   človeških   virov   in   vseživljenjskega   učenja,  prednostna  usmeritev  Izboljšanje  kakovosti  in  učinkovitosti  sistemov  izobraževanja  in  usposabljanja.    Vsebina  gradiva  v  nobenem  primeru  ne  odraža  mnenja  Evropske  unije.  Odgovornost  za  vsebino  nosi  avtor.      

Page 3: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

   

Oznaka modula M4 Ime modula: Sodobno gospodarstvo 340 ur 21 kreditnih točk Razdeljen na štiri vsebinske sklope:

1. vsebinski sklop: Razvoj in delovanje gospodarstva (RDG) 2. vsebinski sklop: Gospodarske dejavnosti (GD) 3. vsebinski sklop: Temelji pravne kulture (PRAK) 4. vsebinski sklop: Pravnoorganizacijski vidik podjetja (POVP)

Gospodarsko dejavnost se na šoli izvaja (dopišite) Dopišite Vsebinska področja, ki se ocenjujejo po posameznih letnikih: Poklicne kompetence vsebinskega sklopa:

• GD1 Razumevanje vpliva tehnološkega napredka na sektorsko preobrazbo gospodarstva

• GD2 razlikovanje gospodarskih dejavnosti in poznavanje njihovih značilnosti Kriterij za pisna preverjanja, pisne naloge in ostali načini ocenjevanja:

OCENA   DOSEŽENI    PROCENTI  

nms   pod    50%  

zadostno  (2)   od    50%    do  62%  

dobro  (3)   od    63%    do  77%  

prav  dobro  (4)   od    78%    do  89%  

odlično  (5)    od    90%    do  100%  

Učni pripomočki: Mapa za vstavljanje delovnih listov

Predstavite se sošolcu. Napišite bistvene lastnosti sošolca, ki se vam je predstavil.

Page 4: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

   

Kazalo 2 Trgovska in turistična podjetja  .........................................................................................................  1  

2.1 Trgovska podjetja  .......................................................................................................................  2  

VLOGA  TRGOVINE  V  DRUŽBI  ...........................................................................................................  2  

FUNKCIJE    TRGOVINE  ......................................................................................................................  2  

VRSTE  TRGOVSKIH  PODJETIJ  ...........................................................................................................  5  

ZNAČILNOSTI  TRGOVSKEGA  PODJETJA  NA  DROBNO  ......................................................................  7  

TRGOVSKI  POSREDNIKI  ..................................................................................................................  19  

KUPOPRODAJNA  POGODBA  ..........................................................................................................  27  

ORGANIZACIJSKE  OBLIKE  TRGA  .....................................................................................................  35  

2.2 Turizem  .......................................................................................................................................  46  

PODROČJA  DEJAVNOSTI  V  TURIZMU  ............................................................................................  46  

DEJAVNIKI  TURISTIČNEGA  POVPRAŠEVANJA  ................................................................................  47  

POMEN  TURIZMA  ZA  SLOVENSKO  GOSPODARSTVO  ....................................................................  49  

Literatura in viri  ....................................................................................................................................  52  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

Page 5: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

   

Med  reševanjem  boste  naleteli  na  naslednje  simbole:    

   

Razmislite  in  rešite.  

   

Rešite.  

 

Rešite  doma.  

     

   

Poslušajte  razlago  in  dopolnite.  

         

Naloga  se  nadaljuje  na  naslednji  strani.  

 

Važno,  zato  si  zapomnite.  

 

   

Dopolnite  miselni  vzorec.  

 

Rešite  s  sošolcem  oz.  medpredmetna  povezava.  

 

 

 

 

 

 

Page 6: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

   

 

Uvod Vse kar nas obdaja, celoten način življenja je tako ali drugače povezan z gospodarstvom. Se kdaj vprašate, od kod prihajajo vaši novi telovadni copati, pohištvo na katerem sedite, hrana, ki ste jo pojedli za malico. Vsak od omenjenih izdelkov je delček gospodarskega procesa, ki deluje po določenih vzvodih, kot bi skrivnostni možak vlekel niti, da se igra nemoteno odvija. Če pa se niti zapletejo, torej, če se pretrga gospodarski krog, pride do kriz. Nekaj teh skrivnostnih vzvodov boste spoznali tudi v okviru tega delovnega zvezka. Zato le pogumno, odpravimo se skupaj na raziskovanje!

Page 7: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  1      

2. DEL

2 Trgovska in turistična podjetja

Page 8: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  2      

2.1 Trgovska podjetja VLOGA TRGOVINE V DRUŽBI

Učna situacija

Mnogi so prepričani, da trgovina samo povečuje prodajne cene in je zato nepotrebna. Kakšno pa je tvoje mnenje?

Opredelitev oz. definicija trgovine: Trgovina je dejavnost, ki jo opravljajo trgovske družbe (d. d., d. o. o. …) in posamezni samostojni trgovci (s. p.), ki kupujejo blago in ga prodajajo naprej, ne da bi ga kakorkoli predelovali.

Pomni: Trgovska podjetja ne proizvajajo izdelkov. Trgovsko blago so vsi izdelki, ki so namenjeni prodaji (ne samo tekstilni izdelki). Dopolnite sliko:

Iz zgornje slike lahko prepoznate vlogo trgovskih podjetij: 1. Trgovska podjetja opravljajo posredniško vlogo, saj trgovina kupuje blago pri proizvajalcih in ga

posreduje do porabnikov. 2. Za proizvajalce in porabnike trgovska podjetja opravljajo storitveno dejavnost (dela povezana s

pripravo blaga za prodajo: prepakiranje blaga, označevanje blaga s cenami, hlajenje živil, prevoz blaga …)

3. Trgovina tudi usklajuje interese med _______________________in________________________. FUNKCIJE TRGOVINE

Učna situacija

Želim kupiti avto Honda Civic. Ali moram zaradi nakupa avtomobila odpotovati na Japonsko?

PROIZVAJALCI     PORABNIKI  

Page 9: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  3      

Trgovina opravlja več funkcij. Dopolnite shemo!

Dopolnite tabelo Funkcije trgovine.

Funkcije trgovine Utemeljitev

• Prostorska funkcija Trgovina daje na razpolago potrebno blago na »pravem mestu.« • Trgovina ne predeluje kupljenih izdelkov, vendar delno spreminja njihovo

kakovost, tako da - oblikuje zanimivo ponudbo (npr. salon pohištva ponuja raznovrstno

pohištvo, svetila, tepihe …); - oplemeniti (dodela) izdelke (npr. hlajenje živil, sušenje lesa, zorenje

sira, sortiranje sadja, mešanje in praženje raznih vrst kave …) • Trgovina obvešča o ponudbi potrošnike in jim svetuje pred nakupom in med

nakupom. • Količinska funkcija Trgovina spreminja količino izdelkov. • Trgovina premaguje časovne razlike med proizvodnjo in porabo, tako da

oblikuje primerne zaloge. • Kreditna funkcija Trgovina lahko izvaja tudi kreditno funkcijo, če prodaja na potrošniški

kredit ali lizing.

Vaja 1: Ugotovite vlogo trgovskega podjetja.

Situacija Vloga trgovskega podjetja

Prejšnji teden sem v prodajalni gospodinjske opreme kupila pralni stroj, ki pa žal spušča vodo. Zato sem v prodajalni uveljavljala pravico do reklamacije zaradi napake na izdelku.

V salonih pohištva lahko kupimo razstavljeno otroško pohištvo domačih in tujih proizvajalcev.

V trgovskem podjetju prispelo sadje najprej sortirajo, po potrebi ga zložijo v hladilnico, nakar ga prepakirajo v manjše vrečke za prodajo končnim porabnikom.

Funkcija  trgovine  

časovna  funkcija  

  količinska  funkcija    

kakovostna  funkcija    

svetovalna  funkcija      kreditna  funkcija  

Page 10: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  4      

Vaja 2: Označite najpomembnejše značilnosti poslovanja trgovskih podjetij.

a) Kupujejo surovine in jih predelujejo. b) Kupujejo blago, ki ga posredujejo svojim kupcem. c) Embalirajo izdelke. d) Iz sestavnih delov izdelujejo nove izdelke. e) Oplemenitijo (dodelajo ) posamezne izdelke. f) Pridelujejo sadje, zelenjavo in druge kmetijske proizvode. g) Rešujejo potrošnikove reklamacije zaradi stvarnih napak na blagu.

V shemi prikažite posredniško vlogo trgovine!

Vaja 3: Katere funkcije opravljajo trgovska podjetja v naslednjih primerih?

Funkcije trgovine Primeri • Skoraj v vseh avtosalonih je mogoče kupiti avtomobil na potrošniški kredit. • V poletnih mesecih poteka glavna »žetev« soli, porabniki pa jo kupujemo čez celo

leto, zato trgovina oblikuje primerne zaloge. • Saloni pohištva ponujajo kuhinjske elemente mnogih domačih in tudi številnih

tujih proizvajalcev. • V RS lahko kupimo Lego kocke, vendar ni potrebno potovati na Dansko. • Zaposleni v priročnem skladišču prodajalne prepakirajo sadje in zelenjavo iz

zabojev v plastične vrečke za prodajo končnim porabnikom. • Vsaka mesnica mora imeti tudi prostor za hlajenje in pripravo mesa in mesnih

izdelkov. • Prodajalna Plodovi sonca prepakira limone iz zabojev v vrečke po pol kg. • Potrošniki kupimo največ igrač pred božično-novoletnimi prazniki, vendar

proizvodnja igrač poteka čez celo leto. • Trgovec z živili meša in praži kavo različnih vrst.

• Vedno radi prisluhnemo nasvetom izkušenega prodajalca.

• Prodajalna gradbenega materiala ponuja raznovrsten gradbeni material: opeko,

apno, vrata, izolacijski material, ploščice, parket, cement, barve in lake za dom. • Trgovec z lesom suši hrastove deske.

• V kitajski prodajalni sem kupila bluzo iz kitajske svile.

• Proizvodnja brezalkoholnih pijač poteka čez celo leto, porabniki pa jih največ

popijemo v toplih mesecih, zato trgovina oblikuje primerne zaloge. • Prodajalna s športnimi izdelki ponuja pestro športno opremo, obutev in oblačila za

šport in prosti čas. V bližnji prihodnosti bo nudila tudi servis koles, servis smuči in desk.

     

Page 11: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  5      

VRSTE TRGOVSKIH PODJETIJ

Učna situacija: Naštej vsaj tri trgovska podjetja, ki jih poznaš. ________________________________________________________________________________ Kje poslujejo?___________________________________ Komu prodajajo trgovsko blago (izdelke, ki so namenjeni prodaji)?

__________________________________________________________________________________________

Trgovska podjetja delimo po različnih kriterijih:

• glede na prevladujoči trg:

- NOTRANJETRGOVINSKA, - ZUNANJETRGOVINSKA.

• glede na kupce: - TRGOVINA NA DROBNO (detajlistična trgovina, maloprodaja): kupec je končni porabnik, in sicer

posameznik ali gospodinjstvo. - TRGOVINA NA DEBELO (grosistična trgovina, veleprodaja): kupci niso končni porabniki, ampak

trgovina na drobno, veliki porabniki (šole, bolnišnice, banke, zavarovalnice, dijaški domovi …), obrtniki in drugi predelovalci.

Pomni: Danes količina blaga ni več kriterij za razmejitev trgovine na debelo in trgovine na drobno. Nekateri trgovci na drobno; npr hipermarketi (megamarketi), lahko namreč nabavljajo in prodajajo večje količine blaga kot pa trgovina na debelo.

• »mešana trgovska podjetja«: opravljajo hkrati grosistično in detajlistično dejavnost na domačem in tujih

trgih (na trgih EU in/ali trgih »tretjih držav«). Trg EU Trg »tretjih držav«

Italija Slovenija Hrvaška Slovenija

Pridobitev blaga Uvoz blaga

Odprema blaga Izvoz blaga Dopolnite shemo z upoštevanjem delitve trgovin glede na kupce.

Page 12: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  6      

Vaja 4: Poiščite protipomenske dvojice.

Zap.št. 1. del Par Zap.št. 2. del A maloprodaja 1 trgovina na drobno B detajlistična trgovina 2 veleprodaja C trgovina na debelo 3 grosistična trgovina

Vaja 5: Določite vrsto trgovskih podjetij glede na kupce.

Situacija Vrsta trgovskega podjetja glede

na kupce * V megamarketu v nakupovalnem centru v Novi Gorici sem

kupila 1 zaboj sadnih sokov, 5 kg moke, 1 kg soli, 2 kg mesa, 2 kg limon in 5 kg pralnega praška.

* Banka je kupila nov fotokopirni stroj. * Danes ima skoraj vsako gospodinjstvo osebni računalnik. * Podjetje za dostavo pošiljk je nabavilo kolo za pismonošo. * Po katalogu znane trgovske hiše sem naročila štiri pare moških

nogavic, otroško trenirko in bluzo.

* Največji slovenski trgovec na drobno je odprl številne prodajalne tudi v državah bivše Jugoslavije. Hkrati pa je tudi pomemben dobavitelj za manjše trgovce na drobno.

* Dijaški dom je nabavil nov pomivalni stroj. * Potujoča prodajalna vsak dan dostavlja svež kruh, pecivo in

druge osnovne življenjske potrebščine prebivalcem oddaljenih krajev Goriške in Posočja.

* Splošna bolnišnica je kupila nov RTG aparat za rentgensko slikanje poškodovancev.

* Mnoge gospodinje zelo rade nakupujejo sadje in zelenjavo na tržnici v centru mesta.

* Božično-novoletni sejem na glavnem trgu vsako leto privabi množico obiskovalcev.

* V spletni knjigarni sem naročila slovar tujk in medicinski slovar. * Na veletržnici v sosednji državi nabavljajo sadje in zelenjavo

mnogi trgovci na drobno iz Slovenije.

* »Tranziterji« se izogibajo lastni zalogi blaga.

proizvajalci,  uvozniki  

    končni  porabnik  

veliki  porabniki   obrtniki  -­‐  predelovalci  

Page 13: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  7      

ZNAČILNOSTI TRGOVSKEGA PODJETJA NA DROBNO Dopolnite besedilo. Trgovino na drobno imenujemo tudi ______________________trgovina ali _____________________. Kupec v trgovini na drobno je ____________________________.

Dopolnite dejavnike poslovanja za trgovsko podjetje.

Dopolnite besedilo. Največja problema delovne sile v trgovini na drobno sta neenakomerna obremenitev in ________________________delovni čas. Najpomembnejša poslovna odločitev v trgovini na drobno se nanaša na izbiro sortimenta (asortimana). Sortiment je celota vseh izdelkov, ki jih ponuja trgovsko podjetje. Danes velja pravilo, da je treba oblikovati sortiment po ______________kupcev. Pomemben del oblikovanja sortimenta so tudi ___________________ storitve trgovine na drobno, in sicer: • pred nakupom svetovanje; • ob nakupu pakiranje, dostava, namestitev, strokovno prikazovanje delovanja ter • po nakupu servisiranje.

Sortiment določajo: • vrsta izdelkov (živila, tekstilni izdelki … ali pa usmeritev po potrebah potrošnikov, npr. »vse za otroka«,

salon stanovanjske opreme …); • širina sortimenta (število izdelkov); • globina sortimenta (število variant posameznega izdelka).

Dejavniki  poslovanja  

Poslovna  sredstva  (premoženje)  

Trgovska  oprema  

- ___________________  

- ___________________  

Page 14: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  8      

Kakšen je sortiment prodajalne z mešanim blagom? Odgovor: ________________in _________________. Širina sortimenta (npr. A = moka, B = olje, C = kruh …)

A B C D E

A1 Globina sortimenta A1 = pšenična bela moka A2 A2 = pšenična črna moka Kako pa izgleda sortiment (ozko) specializirane prodajalne? Odgovor: ___________in _________________

A1 A B (npr. A = ženska obutev, B = moška obutev) A1 = sandali

A2 A2 = cokle A3 = opanke A3 A4 = elegantni čevlji A4

Glede na vrsto izdelkov je to prodajalna ________________________.

Naloga: V nekaj povedih sošolcu opišite sortiment prodajalne, v katero najpogosteje zahajate. _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________

Vaja 6: Za manjšo prodajalno z živili določite dejavnike poslovanja.

Delovna sila (zaposleni) Trgovsko blago Trgovska oprema

• ______________________ • ______________________

• ____________________ • _____________________ • _____________________

• _____________________ • ______________________ • ______________________

Vaja 7: Izberite si prodajalno, v katero pogosto zahajate, in narišite njen sortiment.

• Ime prodajalne__________________________________. • Skica sortimenta:

Dopolnite. • Po širini je sortiment ______________________, po globini pa _________________. • Glede na vrsto izdelkov je to ____________________________.

Page 15: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  9      

Vaja 8: Katere dodatne storitve lahko ponujajo naslednje prodajalne?

Trgovina na drobno Dodatne storitve

salon pohištva

butik ženskih oblačil

prodajalna računalniške opreme

prodajalna »sam svoj mojster«

prodajalna športne opreme

ORGANIZACIJSKE OBLIKE TRGOVINE NA DROBNO

Kriteriji za razlikovanje organizacijskih oblik trgovine na drobno so:

ORGANIZACIJSKE OBLIKE, KI SE RAZLIKUJEJO PO VELIKOSTI PODJETJA IN SORTIMENTU

a) Organizacijske oblike trgovine na drobno, kjer prodajajo pretežno živila • Prodajalne z mešanim blagom

Zanje je značilen širok in plitev sortiment (živila, tekstilni, drogerijski in parfumerijski izdelki, mogoče tudi igrače, pisalne potrebščine …) in običajna cenovna politika.

• Delikatesne prodajalne Prodajajo samo živila. Imajo različno globok in širok sortiment (npr. veliko sirov, paštet, toda samo dve znamki piva), poudarek je na osebnih storitvah (npr. priprava sendvičev). Značilna je običajna ali ekskluzivna politika cen.

• Specializirane prodajalne z živili Sem spadajo tudi obrtna podjetja, ki sama izdelujejo ali predelujejo izdelke (pekarna ima prodajalno kruha, vrtnar, ki ima prodajalno zelenjave …).

• Supermarketi Imajo širok in srednje globok sortiment živil in plitev sortiment pri drugih blagovnih skupinah; prodajna površina je 400 – 1000 m2, značilna je običajna cenovna politika.

• Diskonte prodajalne

Page 16: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  10      

Imajo ožji in plitejši sortiment kot v supermarketu, vendar skoraj enake blagovne skupine in diskontne cene.

• Veliki supermarketi (hipermarketi, mega marketi) Imajo širok in globok sortiment živil, pogosto tudi sorazmerno širok in globok sortiment nekaterih parfumerijskih in drogerijskih izdelkov. Zanje so značilni mešana politika cen, prodajna površina nad 1000 m2 in običajna cenovna politika.

b) Organizacijske oblike trgovine na drobno, ki NE prodajajo živil ali pa so živila LE dopolnilni sortiment • Specializirane prodajalne

Imajo ozek in globok sortiment (npr: prodajalna dežnikov, klobukov, cvetličarna …). Značilna je običajna ali višja cenovna politika (priložnostne posebne ponudbe).

• Branžne prodajalne Sortiment širši in manj globok kot v specializiranih prodajalnah; to je sortiment določene blagovne Skupine (npr. tekstil, športni izdelki, čevlji, električni izdelki …).

• Branžni marketi Sortiment je usmerjen zlasti na določene potrebe ( npr. gradbeni, vrtni, , sanitarni in avtomobilski pribor). Značilna je mešana cenovna politika.

• Branžne diskontne prodajalne Sortiment imajo kot branžni marketi, samo plitvejši, značilna je diskontna politika cen.

• Branžne blagovnice To so tekstilne modne hiše, saloni pohištva.

• Veleblagovnice Imajo sorazmerno zelo širok sortiment, z manjšo ali srednjo globino. Lahko imajo specializirane oddelke (npr. prodajalna Maximarket Ljubljana).

c) Nakupovalni centri

V njih so povezane vse organizacijske oblike trgovin na drobno (hipermarketi, specializirane prodajalne, blagovnice, ozko specializirane trgovine na drobno …; restavracije, banke, zavarovalnice, lekarne …).

Naloga: Katere nakupovalne centre poznate?

Vaja 9: Izpolnite tabelo.

Navedite kriterije za

razlikovanje organizacijskih oblik trgovine na drobno.

Imenujte prodajalne, ki prodajajo PRETEŽNO živila.

Imenujte prodajalne, ki NE prodajajo živil, ali pa so živila le

dopolnilni sortiment. • • • • • • • • • • • •

Page 17: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  11      

Vaja 10: Kam bi uvrstili naslednje prodajalne? (Rešitev označite z X)

Trgovine na drobno, ki NE

prodajajo živil ali pa so živila le dopolnilni sortiment.

Trgovine na drobno, ki prodajajo

PRETEŽNO živila.

Nakupovalni center

prodajalna športnih izdelkov Q landija butik mlečnih izdelkov salon pohištva veleblagovnica s tekstilnimi izdelki

market »vse za vrt« prehrambeni hipermarket (megamarket)

BTC City Ljubljana Europark Maribor prodajalna Plodovi sonca

Vaja 11: Sošolcu/ki opišite sortiment 3 prodajaln, ki se nahajajo v bližini vašega bivališča.

Prodajalna Organizacijska oblika

glede na sortiment in velikost

Širina sortimenta Globina sortimenta

1.

2.

3.

ORGANIZACIJSKE OBLIKE GLEDE NA CENOVNO POLITIKO

Dopolnite manjkajoče podatke v shemi. - O +

diskontne cene običajne cene ekskluzivne cene ( _____________cene od običajnih) (bistveno višje od običajnih)

Page 18: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  12      

Kalkulacija je računski postopek, s katerim določimo ceno blaga. Ločimo:

• nabavno kalkulacijo, s katero določimo nabavno ceno, • prodajno kalkulacijo, s katero določimo prodajno ceno.

NV Shema trgovinske kalkulacije + marža = PV + DDV = PV z DDV

Pomnite!

Prodajna cena - Nabavna cena = marža marža = stroški poslovanja + planiran bruto dobiček npr. PC ……10,- .€ /kos - NC …….7, - € / kos ______________________ marža……….3, - € /kos Z maržo mora trgovec pokriti vse stroške poslovanja: plače in nadomestilo plače za čas bolezni, telefonske storitve, storitve čiščenja, stroške energije, porabljen pisarniški material,… + planiran bruto dobiček. O stroških boste več izvedeli pri modulu M5 Finančno poslovanje in M12 Finančno knjigovodstvo.

Dopolnite. • Običajna cene temeljijo na __________________________marži (30 – 50% od nabavne cene). • Diskontne cene temeljijo na _________________________marži (pod 30% od nabavne cene). • Ekskluzivne cene temeljijo na ________________________marži (nad 50% od nabavne cene).

Za katere prodajalne so značilne posamezne cene?

Diskontne cene Običajne cene Ekskluzivne cene   ___________

  prodajalne z mešanim blagom,

  _____________________   _____________________   _____________________

  prodajalne na posebno ugodni lokaciji (najožje mestno središče) ali pa je prodajalna zelo oddaljena od konkurence,

  modni butiki,   poleg izdelkov ponujajo še dodatno storitev

(dostava na dom, poglobljeno svetovanje, montaža,servisiranje…),

  izdelki imajo znano blagovno znamko,   v sortiment so vključeni modni dodatki, ki

jih konkurenca ne ponuja.

Vaja 12: Dopolnite enačbe.

_________________cena - ______________cena = marža marža = stroški poslovanja + ________________________ Običajna (povprečna) marža je značilna za _______________cene. Nadpovprečna marža je značilna za ________________cene. Podpovprečna marža je značilna za ____________________cene.

Page 19: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  13      

Vaja 13: Z X označite, katere prodajne cene ustrezajo navedenim prodajalnam.

Prodajalna Običajne cene Diskontne cene Ekskluzivne cene

butik moške mode supermarket diskont prodajalna ur in nakita prodajalna kozmetičnih izdelkov kiosk hipermarket prodajalna na letališču veleblagovnica salon pohištva – izdelava po naročilu

prodajalna ženske konfekcije prodajalna v skladišču

ORGANIZACIJSKE OBLIKE GLEDE NA NAČIN NABAVE IN PRODAJE a) Filialna trgovska podjetja so velika trgovska podjetja, ki nabavljeno trgovsko blago prodajajo

v številnih lastnih prodajalnah - filialah. Za ta trgovska podjetja je značilno, da: - nabavljajo centralno, - kupljeno blago označujejo z lastnimi »trgovskimi blagovnimi znamkami«, - številne prodajalne (filiale) so opremljene na enak način, vendar so različnih velikosti. Naloga: Izberite si eno filialno trgovsko podjetje in opišite ureditev njegovih prodajaln (zunanja in notranja ureditev ). ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ b) Trgovska veriga je sestavljena iz večjega števila samostojnih trgovcev na drobno, ki se obvežejo, da bodo

kupovali le pri določenem trgovskem podjetju na debelo (npr. SPAR). c) Kataloška prodaja (trgovina s pošiljkami) je posebna organizacijska oblika trgovine na drobno, v kateri

prodajajo s pomočjo __________________ in razpošiljajo naročeno blago po pošti. Naloga: Naštejte vsaj tri kataloge._______________________________________________________

Satur  d.d.,  Kranj  

PE  Satur  Nova  Gorica  

PE  Satur  Celje  

PE  Satur  Maribor  

PE  Satur    Koper  

Page 20: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  14      

ORGANIZACIJSKE OBLIKE GLEDE NA NAČIN POSTREŽBE

Dopolnite shemo.

Dopolnite.

• Pri prodaji živil prevladuje ________________________prodaja. • Pri prodaji trajnih potrošnih dobrin (čevlji, tekstil, pohištvo, električni aparati …) prevladuje

____________________način prodaje. • Najstarejši način prodaje je _______________________način. • Tudi na naši šoli si lahko kupimo nekatere pijače in male prigrizke na prodajnem ____________________.

Vaja 14: Določite cenovno politiko.

Prodajalna Cene

supermarket butik ženske mode kiosk prodajalna, ki ponuja le tovarniško pakirane izdelke prodajalna z oblačili blagovne znamke SUPER TOP megamarket veleblagovnica Sirček – specializirana prodajalna prodajalna, ki ponuja sadje in zelenjavo slabše kvalitete prodajalna Vse za jahte v slovenski marini

Dopolnite. Ko se odpirajo nove prodajalne, zelo pogosto tudi pred prazniki, nas trgovci vabijo z »cenovno posebno ugodno politiko« (ponujajo nam različne popuste). Tedaj trgovci na veliko oglašujejo __________________cene.

Načini  postrežbe  v  trgovini  na  drobno  

postrežna  (klasična)  prodaja  

samopostrežna  prodaja  

 

 

samoizbira   »prava«  samopostrežba  

 

Page 21: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  15      

Vaja 15: Označite z X, kateri način prodaje je še vedno najpogostejši za naslednje izdelke.

Postrežni način Samopostrežni način Samoizbirni način

brezalkoholne pijače zlate ure sveže meso, ki ni pakirano čevlji zdravila na recept mleko pohištvo gospodinjski aparati ženska konfekcija

Vaja 16: Določite način postrežbe.

Situacija Način postrežbe

Pri nakupu uporabljamo vozičke in košarice, blago izbiramo med policami. Prodajalec nas čaka za pultom. Prodajalec/lka pristopi h kupcu, ki si ogleduje izdelek, in mu prijazno svetuje. Ustrezen kovanec vržemo v režo naprave in si izberemo izdelek. Doma listamo in si ogledujemo pestro ponudbo.

ZNAČILNOSTI TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO (GROSISTA)

1. KUPCI V TRGOVINI NA DEBELO

Dopolnite shemo.

Dopolnite. Najpomembnejši kupci v trgovini na debelo so _________________________________

2. ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V TRGOVINI NA DEBELO

* Poslujejo po enotnih, splošno znanih uzancah oz. običajih (npr. uzance za cement: vreča cementa tehta 50 kg)

* Prodaja temelji na vzorcih, tipih, standardih. * Prodajne pogodbe so standardizirane (poenotene). * Pri prodaji na debelo pogosto sodelujejo tudi trgovski posredniki: komisionarji, zastopniki, maklerji. 3. DEJAVNIKI POSLOVANJA v trgovini na debelo so enaki kot v trgovini na drobno, vendar:

Trgovina  na  debelo  

drugi  trgovci  na  debelo  

   

predelovalci  (v  industriji,  obrti,  

kmetijstvu)  

večji  uporabniki  (šola,  bolnica,  dijaški  

dom  …)  

 

Page 22: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  16      

Dopolnite tabelo.

Dejavniki poslovanja

Trgovina na DROBNO Trgovina na DEBELO

Večina zaposlenih kot prodajalci v prodajnem prostoru.

Večina zaposlenih v skladišču, na prevoznih sredstvih in v upravi (nabava in prodaja).

Odvisno od sortimenta Odvisno od funkcij, ki jih opravlja posamezno trgovsko podjetje.

Poslovna sredstva: poslovni prostor in oprema

Najpomembnejši prostor je _____________________prostor (ostali poslovni prostori: priročno skladišče prostor za zaposlene, parkirišče, manipulativni prostor, pisarna). Oprema zavisi od sortimenta, velikosti prodajalne in načina prodaje.

Najpomembnejši prostor je _________________prostor. Oprema - poudarek na skladiščni opremi (viličarji, palete …) in prevoznih sredstvih.

4. FUNKCIJE IN VRSTE TRGOVINE NA DEBELO

Vpišite funkcije trgovine na debelo.

1. Količinska funkcija je izrazita

- pri nakupu velikih količin, - pri porazdelitvi teh količin na nadaljnje porabnike.

»Zbiralni« trgovci na debelo kupujejo manjše količine pri številnih manjših proizvajalcih in tako »zberejo« veliko količino, ki jo prodajajo predelovalcem (industriji) in preprodajalcem (npr. izvoznikom). Primer: Trgovec na debelo kupuje kmetijske pridelke pri številnih kmetih. To blago nato sortira, čisti, skladišči (opravlja tudi kakovostno funkcijo) in ga nato dobavlja trgovcem na drobno po njihovih naročilih. »Razdelilni« trgovci na debelo kupujejo pri proizvajalcih izdelke v velikih količinah in jih nato prodajajo naprej, najpogosteje trgovcem na drobno po manjših količinskih enotah. Seveda blago tudi sortirajo, čistijo, prepakirajo 2. Kakovostna funkcija je bistvena značilnost grosistov.

Page 23: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  17      

»Sortimentnih« trgovcev na debelo, ki ponujajo svojim kupcem zelo širok in srednje globok sortiment številnih blagovnih skupin. Primer: trgovsko podjetje na debelo z živili vseh vrst, trgovsko podjetje na debelo s pohištvom. »Specializiranih trgovcev na debelo, ki ponujajo ožji, vendar zelo poglobljen sortiment določenih blagovnih skupin. Primer: trgovsko podjetje na debelo z južnim sadjem, trgovsko podjetje na debelo s kuhinjskim pohištvom. 3. Vsa trgovska podjetja na debelo izvajajo prostorsko funkcijo. Trgovina na debelo je zlasti pomembna v

mednarodnem poslovanju. 4. Mnogi trgovci na debelo izvajajo tudi časovno funkcijo (velike zaloge blaga v svojih skladiščih). Nekateri

trgovci na debelo se izogibajo lastni zalogi blaga, pravimo jim »posredniški« trgovci na debelo (tranziterji), saj samo organizirajo dobavo blago iz skladišča proizvajalca do skladišča kupca.

5. Kreditna funkcija: trgovci na debelo pogosto plačujejo dobaviteljem prej, kot prejmejo plačilo za prodano

blago od svojih kupcev.

Vaja 17: Napišite štiri značilnosti poslovanja trgovskih podjetij na debelo.

a)________________________________________________________________________________ b)________________________________________________________________________________ c)________________________________________________________________________________ d)________________________________________________________________________________

Vaja 18: Dopolnite tabelo.

Dejavniki poslovanja

Trgovina na DROBNO Trgovina na DEBELO

Večina zaposlenih kot _______________________________

Večina zaposlenih ___________ ____________________________

Odvisno od __________________ Odvisno od _______________

Najpomembnejši prostor je _____________________prostor Oprema zavisi od sortimenta, velikosti prodajalne in _______________________

Najpomembnejši prostor je _________________prostor. Oprema - zelo velik poudarek je na _________________ opremi.

Page 24: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  18      

Vaja 19: Ugotovite vrsto trgovca na debelo glede na njegovo funkcijo.

Vrsta trgovca na debelo

Grosist z obutvijo. Grosist, ki na terenu odkupuje gobe in jih izvozi. Grosist, ki zbira odpadni papir in ga posreduje tovarni papirja. Grosist s tekstilnimi izdelki. Grosist, ki v živilski tovarni nabavi par kamionov sadnih sokov, in jih nato prodaja posameznim trgovcem na drobno in gostilničarjem.

Grosist, ki se izogiba lastni zalogi blaga. Grosist s kopalniško opremo.

5. ORGANIZACIJSKE OBLIKE TRGOVINE NA DEBELO Z izjemo prodaje z avtomati poznamo v trgovini na debelo vse druge načine postrežb kot v trgovini na drobno. Posebej moramo opozoriti na naslednje oblike:

• »dostavna« trgovina na debelo, ki dostavi blago kupcem; • »postrežna« trgovina na debelo , v kateri manjši predelovalci in obrtniki sproti nabavljajo blago. • »samopostrežna« trgovina na debelo (Cash – and – carry) (kjer kupci (najpogosteje trgovci na drobno,

gostilničarji, mali obrtniki) sami v skladiščnih regalih sampostrežno nabavljajo blago, ki ga plačajo z gotovino in odpeljejo z lastnimi prevoznimi sredstvi;

• »regalna trgovina na debelo, kjer regalni trgovec na debelo stalno oskrbuje z določenim sortimentom supermarkete in ostale trgovine na drobno, zato stalno nadzira potek prodaje, da lahko pravočasno napolni police.

Vaja 20: Dopolnite organizacijske oblike grosistov.

* ______________________________________se usmerjajo po prometni legi, zlasti cestni in železniški

mreži, skladiščnih prostorih …, da bi čim hitreje pripeljali blago do kupcev. * ______________________________________iščejo lokacijo čim bliže kupcem, kar še posebej velja za

__________________________, ker prodajajo na samopostrežni način. * ________________________________stalno oskrbuje trgovca na drobno z določenim sortimentom, tako

da pravočasno napolni prodajne police.

Vaja 21: Kam sodijo naslednji dejavniki poslovanja trgovskega podjetja? Označite z X.

Dejavniki poslovanja Delovna sila Trgovsko blago Trgovska oprema

* poslovodja * sveže meso * tehtnica * osebni avto za direktorja * skladiščnik * viličar * mleko * osebni avto za prodajo * računovodja * prodajni pult * voznik

Page 25: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  19      

* miza za prodajo * sadni sok * miza v pisarni poslovodje * računalnik za prodajo * računalnik v skladišču * prodajalec * hladilna vitrina * kruh

Vaja 22: Obkrožite številko oziroma črko pred pravilnimi trditvami.

Trgovina na debelo Trgovina na drobno

1 Večina zaposlenih dela kot prodajalci v prodajnem prostoru.

a Oprema zavisi od sortimenta, velikosti prodajalne in načina prodaje.

2 Najpomembnejši prostor je prodajni prostor. b Politika cen je spremenljiva.

3 Prevladuje gotovinsko plačevanje. c Število kupcev je veliko, zato je potrebno olajševanje v sredstvih javnega obveščanja (TV, časopis …)

4 Oprema v prodajalni je zelo pomembna. d Trgovsko blago zavisi od funkcij, ki jih opravlja posamezni grosist.

5 Cene so stabilnejše. e Večina zaposlenih dela v skladišču, na prevoznih sredstvih in v upravi (nabava in prodaja).

6 Potrebno je označiti blago s cenami in pripraviti količine za potrebe končnih porabnikov.

f Prodaja poteka na podlagi vzorcev in katalogov

7 Velik poudarek je na dodatnih storitvah. g Dodatne storitve so zelo pogoste. 8 Število kupcev je bistveno manjše, prodajalec

jih pozna, z njimi sodeluje na daljši rok. h Najpomembnejši prostor je skladišče.

9 Izredno pomembna je politika rabatov. i Za dostavo blaga kupcem uporabljajo lastna prevozna sredstva.

10 Prodajna pogodba se praviloma sklepa ustno. j Prodajna pogodba se največkrat sklepa pisno.

11 Trgovsko blago zavisi od sortimenta. k Prevladuje brezgotovinsko plačevanje.

TRGOVSKI POSREDNIKI

PREGLED Poleg trgovine na drobno in na debelo, ki opravljata temeljne naloge pri posredovanju blaga od

proizvajalcev do porabnikov, poznamo še dodatne storitve posredovanja, ki jih opravljajo trgovski posredniki.

Opredelitev: Trgovski posredniki so samostojni trgovci (s. p. in gospodarske družbe), ki posredujejo pri trgovskih poslih za račun svojih naročnikov (komitentov).

Page 26: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  20      

Dopolnite shemo.

Preberite in dopolnite. Trgovski posredniki so strokovno usposobljeni za poslovanje na določenem področju, npr:

• podrobneje poznajo značilnosti blaga, • posebej poznajo tržne razmere:

- kdo je možen kupec, - kdo je najugodnejši dobavitelj, - kje je mogoče kupiti izdelek določene kakovosti, - kateri predpisi in običaji veljajo za določeno območje itd.

• Trgovski posredniki delujejo tam, kjer ne bi bilo niti za kupca niti za prodajalca gospodarno, da bi neposredno navezovala stike.

• Trgovski posredniki lahko opravljajo tudi druge naloge: skladiščenje blaga do odpreme, jamstvo za pravočasno dobavo.

• Najpomembnejši trgovski posrednik je samostojni ______________________________________. • Pomen ______________________prodaje se zelo zmanjšuje.

1. TRGOVSKI ZASTOPNIK (tudi trgovski agent)

Opredelitev: Trgovski zastopnik je samostojni trgovec (s. p. ali gospodarska družba), ki je na podlagi zastopniške pogodbe stalno pooblaščen, da posluje v imenu in za račun naročnika.

Dopolnite. Naročnik določi, za kakšen posel in kje ga bo zastopnik zastopal pri nabavi ali pogosteje pri _________________ Zastopa lahko domačega ali ___________________________ naročnika, kajti veliko podjetij želi na določenem področju razviti prodajno mrežo preko zastopnikov.

Primer:

prodajna

pogodba zastopniška pogodba

Trgovski  posredniki  

(vsi  delujejo  za  tuj  račun  =  pridobivajo  trgovske  posle  po  nalogu  naročnikov  (komitentov))  v  tujem  imenu  

(posredujejo  oz.  sklepajo  posle  direktno  za  naročnika)  v  ________________  imenu  

 (posle  sklepajo  direktno  za  svoje  podjetje)  

s  stalno  poslovno  povezavo  

trgovski  zastopnik  

brez  stalne  poslovne  povezave  

makler  

komisionarji  

naročnik  (komitent)  

AVTO  Slovenija,  d.  d.,  Ljubljana    

ZASTOPNIK  

AVTO    d.  d.,  Koper,  PE  Nova  Gorica  

(deluje  v  tujem  imenu,  za  tuj  račun)  

kupec  

avta  

Page 27: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  21      

Pomnite: Trgovski zastopnik NI trgovski potnik. Trgovski potnik je zaposlen v podjetju, »potuje« v imenu podjetja in zastopa to podjetje v okviru dobljenih pooblastil (npr. trgovski potnik Fructal-a Ajdovščina je zaposlen v Fructal-u)

Dopolnite tabelo: Primerjava trgovskega zastopnika in trgovskega potnika

Značilnost Samostojni trgovski ZASTOPNIK TRGOVSKI POTNIK Pravni status uslužbenec podjetja Podjetniško tveganje da Plačilo plača: fiksni del + variabilni del Povračilo stroškov samo dogovorjeni stroški, npr. telef.

pogovori vsi potni stroški (dnevnica..)

Zakonsko interesno združenje Gospodarska zbornica lahko sindikat Obdavčitev davek od dobička Vrste trgovskega zastopanja a) Zastopniki za blagovne posle:

• zastopniki za nakup, • zastopniki za prodajo: z ali brez odpremnega skladišča;

b) Zastopniki za storitve (npr. zavarovalniški agent, prevozni agent, potovalna agencija, skladiščni agent …). Obseg trgovskega zastopanja a) gleda na pooblastilo:

• zastopniki posredniki (smejo samo posredovati posle – prodajne pogodbe) med naročnikom in tretjimi osebami;

• zastopniki, ki sami sklepajo posle s ali brez pravice prevzemati plačilo. Pomnite: Danes prevladujejo zastopniki, ki sami sklepajo posle s pravico prevzemati plačilo. b) Glede na teritorij:

• splošni (generalni) zastopnik (npr. AVTO Slovenija, d. d., Ljubljana je generalni zastopnik za LAMBORGHESE v RS);

• območni (regionalni) zastopnik (npr. AVTO d. d., Koper); • podzastopnik (npr. AVTO d. d., Koper, PE Nova Gorica).

Obveznosti trgovskega zastopnika: Pravice trgovskega zastopnika: skrbnost, obveznost poročanja, jamstvo za napake.

pravica do provizije, povračilo dogovorjenih stroškov v zastopniški pogodbi, reklamno gradivo, ostale pravice zastopnika: knjigovodski izpisi poslov, za katere mu pripada provizija.

Vaja 1: Trgovski posrednik

Opredelite trgovskega posrednika. ______________________________________________________________________________________ Dopolnite. 1. Vsi trgovski zastopniki delujejo za _______________račun.

Page 28: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  22      

2. Če trgovski posredniki posredujejo oz. sklepajo posle direktno za naročnika, delujejo v ___________imenu. 3. Če trgovski posredniki sklepajo posle direktno za svoje podjetje, delujejo v ________________imenu. 4. Najpomembnejši trgovski posrednik je ____________________________________________. 5. Zastopnik sklene z naročnikom (komitentom) __________________pogodbo, s kupcem blaga pa _______________________pogodbo. Primerjajte trgovskega zastopnika in trgovskega potnika.

Značilnost Samostojni trgovski ZASTOPNIK TRGOVSKI POTNIK Pravni status Podjetniško tveganje Plačilo Povračilo stroškov Zakonsko interesno združenje Obdavčitev

Dopolnite tabelo.

Vrste trgovskega zastopanja Obseg trgovskega zastopanja • zastopniki za blagovne posle:

_________________________

__________________________

• glede na pooblastilo: ______________________________ ______________________________

• zastopniki za ________________

• glede na teritorij: __________________________________ ___________________________________ ___________________________________

Napišite tri obveznosti in tri pravice trgovskega zastopnika!

Obveznosti trgovskega zastopnika Pravice trgovskega zastopnika • _________________________________ • ________________________________

• ________________________________

• _________________________________ • ________________________________

• ________________________________

2. KOMISIONAR

Opredelitev: Komisionar je samostojni trgovec, ki v svojem imenu in za tuj račun kupuje ali prodaja blago ali vrednostne papirje.

Page 29: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  23      

Ločimo:

• Primer za komisijsko prodajo:

komisijska pogodba prodajna

pogodba

Komisijska prodaja Komisionar prodaja za naročnika tako, da kupec ne ve, za koga opravlja ta posel oz. čigavo je blago, ki ga je kupil. Izdelki, ki jih prevzame komisionar v komisijsko prodajo, so do prodaje last _____________________. Če komisionar izdelkov ne proda, jih vrne komitentu. • Primer za komisijsko nabavo:

komisijska

pogodba nabavna pogodba

Komisijska nabava Je pomembna v zunanjetrgovinskem poslovanju, kjer so komisionarji posebej strokovno usposobljeni za nabavo surovin, materiala in trgovskega blaga v tujini, obenem pa dobro poznajo tržne razmere v tuji državi.

Pomnite: V notranji trgovini se je pomen komisijskega poslovanja bistveno zmanjšal. Komisijo poznamo še pri prodaji umetnin, starin, rabljenega blaga, nakita, glasbil.

Obveznosti komisionarja: Pravice komisionarja:

naročnik  (komitent)                                                                                          

lastnik  rabljene  smučarske  opreme  

KOMISIONAR  

Smučarski  klub  kot  organizator  

smučarskega  sejma  rabljene  opreme  

kupec  

rabljene  smučarske  opreme  

naročnik  (komitent)                                

Obmorske  lekarne  Koper  

 

KOMISIONAR  

Zdravje  d.  d.,  Celje  

 

 

tuji  dobavitelj  

medicinskih  pripomočkov  

Page 30: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  24      

obveščanje komitenta o nakupu oz. prodaji blaga, obračun prejetih plačil in nakazilo denarja komitentu, skrb za dobro gospodarjenje, jamstvo, da bo komitent pri komisijski prodaji prejel plačilo.

pravica do provizije, zastavna pravica na blagu (če komitent ne plača provizije in dogovorjenih stroškov), vstopna pravica (komisionar lahko blago kupi sam oz. ga dobavi poslovnemu partnerju iz svoje zaloge, če ni to izrecno prepovedano s komisijsko pogodbo).

Vaja 2: Komisionar

Opredelite komisionarja. Dopolnite. 1. Komisionar sklepa z/s _______________________komisijsko pogodbo, s kupcem blaga pa

______________________pogodbo. 2. Izdelki, ki jih komisionar prevzame v ________________prodajo, so do prodaje last

______________________. 3. V zunanjetrgovinskem poslovanju je pomembna komisijska ______________________________. 4. V notranji trgovini se je pomen komisijskega poslovanja bistveno ___________________________ 5. Komisijsko prodajo v notranji trgovini poznamo še pri prodaji (napišite 3 izdelke)

_____________________________________________________________________________ Napišite tri obveznosti in tri pravice komisionarja.

Obveznosti komisionarja Pravice komisionarja • ____________________________________ • ____________________________________

• ____________________________________

• ____________________________________ • ____________________________________

• ____________________________________

3. MAKLER (senzal, mešetar)

Page 31: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  25      

Opredelitev: Makler je samostojni trgovec (s. p. ali gospodarska družba), ki samo posreduje pri sklepanju pogodb, torej le vzpostavlja stike med prodajalci in kupci. V nasprotju s trgovskim zastopnikom NI v trajnem poslovnem razmerju z določenim partnerjem.

Primer maklerja: kupoprodajna pogodba

posredn. posredn. p. pogodba

Maklerji glede na vrsto poslov, ki jih posredujejo:

• Blagovni makler posreduje nakup in prodajo blaga, pogosto so specializirani po blagovnih skupinah (npr.za kavo, čaj, volno).

• Zavarovalni makler posreduje vse vrste zavarovnj, je zelo pomemben v pomorskem zavarovanju (ladje, tovor).

• Makler za transport posreduje pri sklepanju prevoznih pogodb med pošiljateljem in prevoznikom. • Makler vrednostnih papirjev posredujejo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev. • Makler ladijskih zmogljivosti posreduje pri nakupu in prodaji ladij, ladijskega prostora.

Makler zaračunava za svoje posredovanje pristojbino, ki ji pravimo kurtaža (senzalnina) ali maklerjev zaslužek. Obračunava jo v ____________________ ali promilah (pri vrednostnih papirjih) od vrednosti posredovanega posla. Praviloma si poslovna partnerja, ki ju je makler povezal, razdelita obračunano pristojbino na pol.

Opredelite maklerja. Dopolnite. 1. Kurtaža je maklerjev ________________________, ki se obračunava v ____________ali v ___________od

vrednosti posredovanega posla. 2. Makler s posameznim poslovnim partnerjem ____________v trajnem poslovnem razmerju. 3. Makler deluje v _______________imenu za _______________račun. Poiščite ustrezne dvojice!

Zap.št. 1. del Par Zap.št. 2. del A Makler ladijskih prostorov 1 posreduje pri sklepanju prevoznih pogodb. B Makler za transport 2 posreduje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev. C Blagovni makler 3 posreduje pri nakupu in prodaji vseh vrst zavarovanj. D Zavarovalni makler 4 posreduje pri nakupu in prodaji ladij, lad. prostora. E Makler vrednostnih papirjev 5 posreduje nakup in prodajo blaga.

prodajalec  nepremičnine    

(hiše,  stanovanja,  zemljišča)  

 

MAKLER    

Hiša  d.  d.,  Tolmin    

 

 

kupec  nepremičnine    

(hiše,  stanovanja,  zemljišča)  

 

Vaja 3: Makler  

Page 32: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  26      

Ugotovite vrsto trgovskega posrednika.

Trgovski posrednik DA/NE

Vrsta trgovskega posrednika

Vozilo d. d., Ljubljana je po 30 letih izgubil zastopstvo za prestižno blagovno znamko.

Če bi rad kupil stanovanje v Ljubljani, ti priporočam ogled spletnih strani nepremičninskih posrednikov.

Trgovec s pohištvom se je odločil za komisijsko prodajo sedežnih garnitur.

Trgovski potnik farmacevtskega proizvajalca dvakrat tedensko obišče lekarne na Goriškem.

Prodajalna Naše veselje nam ponuja tudi rabljene otroške vozičke.

Privlačna d. o. o., Split ponuja vrhunsko kozmetiko na hrvaškem trgu v imenu in za račun Privlačna d. o. o., Novo mesto.

V nekdanji prodajalni v Šempetru sem kupila rabljeno otroško kolo.

Ugotovite, v čigavem imenu in za čigav račun delujejo.

V čigavem imenu in za čigav račun Mnogi trgovci ponujajo številne izdelke pod lastno trgovsko znamko. Avto Slovenija d. d., Ljubljana zastopa LABORGHESE. Zavod za zaposlovanje posreduje med delodajalci in iskalci zaposlitve. Trgovec z urami se je odločil za komisijsko prodajo nove blagovne znamke.

Izvoz d. d., Sežana in Meso d. d., Nova Gorica sta sklenila pogodbo o komisijskem izvozu mesnih izdelkov v Albanijo.

Zidar d. d., Ajdovščina gradi in ponuja nova stanovanja v novi stanovanjski soseski v bližini meje.

Page 33: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  27      

KUPOPRODAJNA POGODBA 1. KAJ JE KUPOPRODAJNA POGODBA IN KAKO NASTANE?

Učna situacija: Navedite primera, ko dnevno sklepamo kupoprodajne pogodbe.

• _______________________________________________________ • _______________________________________________________

Opredelitev: Kupoprodajna pogodba je soglasna (sporazumna) izjava volje med ponudnikom (prodajalcem) in povpraševalcem (kupcem), da bosta menjala izdelek ali storitev za denar. Na splošno lahko sklepamo kupoprodajne pogodbe v poljubni obliki:

ð med končnimi porabniki in trgovci na drobno prevladujejo kupoprodajne pogodbe v ustni

obliki. ð s. p. in pravne osebe pa najpogosteje sklepajo kupoprodajne pogodbe v _______________

obliki. ð Naslednje kupoprodajne pogodbe pa nujno zahtevajo pisno obliko:

• prodaja blaga na potrošniški kredit, • prodaja nepremičnin, • prodaja vozil (avto, čoln …).

Pomnite: Sklenitev kupoprodajne pogodbe ni isto kot izpolnitev kupoprodajne pogodbe.

Izpolnitev kupoprodajne pogodbe pomeni, da morata prodajalec in kupec izpolniti svoje obveznosti. • Obveznost prodajalca je dobava blaga in izpolnjevanje še drugih dogovorov iz pogodbe (npr. montaža,

servisiranje opreme …). • Obveznost kupca je prevzem in plačilo blaga. Kupoprodajna pogodba kot listina (samostojni obrazec) se navadno uporablja kot okvirna, letna pogodba, na podlagi katere si dobavitelj zagotovi prodajo svojega blaga v naslednjem letu, kupec pa nakup blaga za potrebe prodaje. Sklepnica ali zaključnica pa je oblika kupoprodajne pogodbe, navadno krajše vsebine. V razpredelnici so navedeni naslednji podatki: vrsta blaga, količina, kakovost, cena, dobavni pogoji (način in rok dobave) in plačilni pogoji (način, rok, kraj plačila), embalaža, reševanje sporov. Tudi sklepnico morata podpisati oba poslovna partnerja, saj s podpisom izražata soglasno izjavo volje.

Vaja 1: Kupoprodajna pogodba

Dokončajte definicijo. Kupoprodajna pogodba je

Razmislite in odgovorite. 1. V kakšnih obliki se običajno sklepajo kupoprodajne pogodbe?

Page 34: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  28      

2. Kaj pomeni izpolnitev kupoprodajne pogodbe?

3. Kdaj se uporablja kupoprodajna pogodba kot listina (samostojni obrazec)?

4. Kaj je sklepnica ali zaključnica?

5. Kdo podpiše kupoprodajno pogodbo kot samostojni obrazec oz. sklepnico?

2. ZGRADBA KUPOPRODAJNE POGODBE Dopolnite. Kupoprodajna pogodba je ___________________ poslovna listina, ki opredeljuje vsa razmerja

med _________________in _________________blaga. Izpišite bistvene sestavine kupoprodajne pogodbe. 1 2

3 4 5 6 7 8 9 10 Kupoprodajna pogodba ima naslednjo zgradbo: (1) Pogodbeni stranki • naziv in številka pogodbe, • firmi obeh pogodbenikov (naziv, naslov), • pooblaščene osebe za podpis pogodbe.

(2) Predmet • Predmet je praviloma izdelek, vrsta blaga ali storitev, označen z nazivom, ki je običajen v trgovanju

(blagovna znamka, ime, vrsta izdelka)

(3) Količina blaga (kvantiteta) • Količino blaga izražamo:

- v merskih enotah: ___________________________ - v kosih, ducatih, parih, - v embalažnih enotah: vreče, zaboj, sod, cisterna, karton, bala …

• Količino blaga določimo v pogodbi natančno. Pri tem je dovoljeno, da prodajalec izroči za _______% večjo ali manjšo količino, razen če se količina izraža v _______________. Dopusten odmik od navedene količine imenujemo toleranca.

Page 35: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  29      

• Količino lahko označimo s približno ali circa (ca) - dovoljen odmik je ___________% nad ali pod dogovorjeno količino. Circa se uporablja zlasti za razsuti tovor (pesek, gramoz, drva, kmetijski proizvodi, blago v cisternah).

(4) Kakovost blaga (kvaliteta) • Kakovost je lastnost, ki jo izražamo:

- z blagovno znamko in storitveno znamko (to so posebne oznake, ki omogočajo razlikovanje določenih izdelkov in blaga od drugih podobnih izdelkov in blaga). Vrste blagovnih znamk: _________________ in ___________________ blagovne znamke;

- z vzorci, ki jih predloži kupec ali prodajalec (vzorci kopalnih kadi, ploščic, tkanine, pohištva …); - s poskušnjami (testna vožnja, vinske poskušnje …); - z opisom fizikalnih ali kemičnih lastnosti blaga, zlasti izdelkov široke potrošnje (barva, velikost,

raztegljivost, oblika, zmogljivost … ); - z izkoristkom (izkoristek ali donos čistega proizvoda iz surovin: sladkor, čista svila …) - s trgovskimi razredi: I, II, III kvaliteta (kmetijski proizvodi, les); - z oznako »takšno – kakršno« (fr. telle – quelle); prodajalec bo izročil blago določene količine, ne da

bi pri tem izbral ali ločil boljši del blaga, vendar blago ne sme biti pokvarjeno, npr. gnilo; - s standardi: z njimi želimo zlasti poenotiti pojme, oblike, lastnosti, dimenzije, kontrolne in merilne

postopke, varnostne pogoje, dobavne pogoje… (slovenski, evropski, mednarodni, ameriški standardi…) - s tipi: z njimi poenotimo končne industrijske izdelke (tipi avtomobilov, koles, gospodinjski aparati,

pohištvo …); - z normo (papir); - s specifikacijo: v prodajni pogodbi se določi le vrsta blaga, kupec ima pravico, da v dogovorjenem roku

natančneje določi (specificira) kakovost blaga (npr. prodajalna obutve bo čevlje odpoklicala v 4 - delnih količinah po 10 parov – za vsako pošiljko čevljev bo natančneje določila: model, barvo, velikost);

- z izrazom običajna kakovost; blago mora ustrezati lastnostim, ki so običajne. - z izrazom »ogledano – sprejeto«; kupec je pred sklenitvijo pogodbe pregledal blago in njegovo

kakovost odobril (nakup rabljenega blaga, nakup blaga na avkciji ali dražbi). • Če kakovost v pogodbi ni določena in je prodajalcu znano, za kaj je blago namenjeno, mora prodajalec

izročiti blago take kakovosti, da ustreza namenu.

Vaja 2: Firma in kvaliteta blaga

1. Opredelite firmo. Primer firme: Sok, živilska industrija, d. d., Zdrava cesta 70, 5270 Ajdovščina , Slovenija 2. Napišite konkretne firme, ki jih poznate: s. p.____________________________________________________________________________________ d. o. o.__________________________________________________________________________________ d. d. ___________________________________________________________________________________

Ugotovite vrsto blagovne znamke glede na dejavnost. a)_______________ b)______________________ c)____________________

     

 

VEGAS  

CASINO  

 UNIVERZALNA                                  NEGA

Page 36: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  30      

c) Sami navedite primer za: • tovarniško blagovno znamko___________________________________________________ • trgovsko blagovno znamko____________________________________________________ • storitveno blagovno znamko ___________________________________________________

Kako bi v naslednjih primerih smotrno določili kakovost blaga? Lahko kombinirate več postopkov.

Določanje kakovosti blaga Trgovec s čevlji na drobro želi nabaviti čevlje za prihodnjo sezono.

Kmet namerava kupiti nov traktor. Gospodinja kupi jabolka in hruške na tržnici. Trgovec z rabljenimi vozili kupi rabljen avto. V megamarketu kupiš čokolado. Trgovec z železnino pisno naroči vijake. Po katalogu kupiš stereo napravo. V salonu pohištva kupite kuhinjske elemente. Družina želi kupiti nov pralni stroj. Dijak želi kupiti kolo. Sosedovi želijo kupiti sliko znanega slovenskega umetnika. Prodajalec kopalniške opreme želi pisno naročiti italijanske keramične ploščice za kopalnice.

(5) Cena blaga • V pogodbah s fiksno ceno natančno določimo ceno za posamično blagovno enoto. Po tej ceni mora

dobavitelj dobaviti blago. • Ceno lahko določimo na podlagi določene osnovne kakovosti, če pa kakovost dejansko dobavljenega

blaga odstopa od dejanske kakovosti, zaračunavamo pogodbeno dogovorjene odbitke ali pribitke (osnovni tip avta stane 20.000, - €, če kupec želi še zatemnjena stekla, posebna platišča, metalno barvo …, se k osnovni ceni prištejejo še pribitki, cena torej naraste).

• Klavzule o nihanju stroškov omogočajo povišanje že dogovorjene cene v času od sklenitve pogodbe do dobave, kadar se zvišajo posamezni stroški (npr. narastejo cene surovin, plače…), npr.strojegradnja, gradbeništvo.

• Ni nujno, da je cena v pogodbi določena, zadošča, da je določljiva (velja tekoča cena): npr borzno blago (nafta, pšenica, kava, zlato …) in vrednostni papirji (delnice in obveznice).

• Če se stranki dogovorita za dnevno ceno, razumemo ceno, ki velja na trgu prodajalčevega kraja, v času, ko bi morala slediti izročitev blaga.

• Pri izražanju cene moramo tudi pojasniti, kateri poslovni partner plača nabavne stroške (zlasti stroške prevoza in zavarovanja), kakšne so pravice in obveznosti kupca in prodajalca ter kje preide rizik (in s tem lastništvo na blagu) v zvezi z blagom od prodajalca na kupca. Zato k ceni dodamo še dobavno klavzulo (najpogosteje uporabljamo klavzule ene točke, to sta: franco skladišče prodajalec in franco skladišče kupec).

• Odtegljaji od prodajne cene oz. popusti pri prodajni ceni: skonto in rabat. • Skonto je popust pri ceni za plačila pred dogovorjenim rokom (če kupec plača v roku 8 dni in ne v 60

dneh, dobi npr. 2% skonto; trgovci na drobno pogosto ponujajo skonto za plačilo v gotovini). • Rabati so popusti pri cenah, ki jih prodajalec iz različnih vzrokov priznava kupcu, ne glede na plačilni

rok. Ločimo več vrst rabatov: količinski rabat, zvestobni rabat, otvoritveni rabat, rabat ob uvajanju novih izdelkov, rabat v času razprodaje, rabat zaradi napake na blagu …

Page 37: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  31      

Vaja 3: Ugotovite vrsto popusta.

1. Trgovec s tekstilnimi izdelki in proizvajalec ženske konfekcije sta v pogodbi dogovorila plačilni rok 90 dni od datuma fakture. Kupec trenutno nima finančnih problemov, zato želi prej plačati. Prodajalec bo kupcu priznal 2 % _________________________________________________________________________

2. Na trgu ponujajo brezžični likalnik, primeren za vsako potovanje. Dva tedna ga ponujajo z 20 % odbitkom pri ceni. ____________________________________________________________________

3. Trgovec s čevlji je dobavitelju obljubil, da bo do konca sezone odpoklical 100 parov čevljev. Zato mu dobavitelj odobri 5 % popust. _______________________________________________________

4. Kupili ste dirkalno kolo. Ker ima poškodovano sedlo, vam je trgovec odobril 10 % popust pri ceni. ______________________________________________________________________________________

5. Prodajalna Vse za otroke že 10 let nabavlja otroška oblačila pri grosistu z otroško konfekcijo. Dobavitelj priznava prodajalni _____________________________________________v višini 5 % od vrednosti posla.

Vaja 4: Izpolnite tabelo za ustrezno dobavno klavzulo!

blago

Sok d. d., Ajdov. Žeja d. d., N. Gorica

Prodajalec: Sok d. d., Ajdovščina Kupec: Žeja d. d., N. Gorica Blago: sadni sokovi FRBO Embalaža: plastenke po 0,5 l Cena: 0,80 € /kos z 8,5 % DDV fco skladišče prodajalec

Prodajalec: Sok d. d., Ajdovščina Kupec: Žeja d. d., N. Gorica Blago: sadni sokovi FRBO Embalaža: plastenke po 0,5 l Cena: 1, 00 € /kos z 8,5 % DDV fco skladišče kupec

Kraj prenosa rizika (lastništvo) Kraj prenosa dobavnih stroškov Plačnik prevoza in zavarovanja do kupčevega skladišča

Kateri poslovni partner uveljavlja denarno odškodnino pri zavarovalnici v primeru poškodbe ali uničenja blaga med prevozom?

(6) Dobavni pogoji • Dobavni pogoji so: kraj, čas in način izročitve blaga. Izročitev blaga pomeni vsa dejanja,

ki jih mora opraviti prodajalec, da lahko kupec v določenem kraju in v določenem času blago prevzame in z njim razpolaga (pridobi lastninsko pravico na blagu).

• Dobavni kraj (kraj izročitve blaga) je pomemben, ker je od njega odvisna pristojnost sodišča, ki rešuje spore. Prodajalec lahko izroči blago v svojem skladišču, v kupčevem skladišču …, odvisno od dogovorjene dobavne klavzule.

• Dobavni rok (čas izročitve blaga) je rok , v katerem je prodajalec dolžan blago izročiti kupcu v dobavnem kraju. Dobava je lahko:

* takojšnja (promptna) dobava: dobava najkasneje v osmih dneh po sklenitvi pogodbe. * kasnejša dobava: - fiksni posel (npr. dobava 15. maja fiksno);

- navaden terminski posel (npr. dobava konec junija, dobava v 60 dneh …). • Način izročitve pomeni dejanje prodajalca, ki je vezano na pripravo ali izročitev blaga, tako da ga kupec

lahko prevzame v določenem kraju in določenem času.

(7) Plačilni pogoji • Stranki v pogodbi sporazumno določita kraj, čas in način plačila. Če tega ne storita, veljajo določila

Obligacijskega zakonika, po katerem mora kupec plačati kupnino (vrednost nakupa) ob izročitvi blaga v kraju izročitve, ali pa v kraju, kjer ima prodajalec sedež.

• Glede na rok (čas) plačila ločimo: - predplačilo (pred dobavo),

Page 38: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  32      

- promptno plačilo (pri dobavi, ob prejemu računa), - poznejše plačilo (po dobavi blaga), - posebne oblike (obročno plačilo …).

• Glede na način plačila ločimo: - gotovinsko plačilo (kupec in prodajalec uporabljata gotovino) - polgotovinsko plačilo (kupec plača z gotovino na transakcijski račun prodajalca) - brezgotovinsko plačilo (kupec plača iz svojega transakcijskega računa na transakcijski račun

prodajalca)

Vaja 5: Ugotovite vrsto plačila glede na rok in način plačila.

Vrste plačila Rok plačila Način plačila 1. Pri nakupu avta na potrošniški kredit sem plačala 30%

kupnine v gotovini.

2. Položnico za učbeniški sklad si poravnal v gotovini na bančnem pultu, in sicer 3 dni pred prevzemom knjig v šolski knjižnici.

3. Ob dobavi kurilnega olja sem svoji banki naročila, da plača iz mojega TRR na TRR dobavitelja.

4. Pri nakupih pogosto uporabljam plačilno kreditno kartico.

5. Blagajničarka v bližnji prodajalni z veseljem sprejme drobiž.

(8) Reševanje sporov • Morebitne spore rešujeta prodajalec in kupec praviloma sporazumno. Če to ni mogoče,

določita: ð pristojno sodišče za reševanje sporov

ð arbitražo (razsodišče) pri gospodarski zbornici. • Zoper sklep sodišča je možna pritožba na višje sodišče, proti sklepu arbitraže pa ni možna pritožba.

(9) Ostale določbe V ostalih določbah določita manj pomembne sestavine: embalažo, rok veljavnosti pogodbe, penale (kazen, ki jo mora plačati prodajalec, če zamuja z dobavo), skesnino = odstopnino (pogodbena stranka, ki odstopi od pogodbe, mora drugi stranki plačati skesnino). 10. Podpisi Kupoprodajno pogodbo morata podpisati pooblaščena predstavnika prodajalca in kupca. Žig ni obvezen. Pogodba mora imeti datum in kraj podpisa. Ta je lahko različen, odvisno od obeh partnerjev. Pogodba velja od dneva podpisa obeh pogodbenikov.

Page 39: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  33      

Vaja 6: Izpolnite priloženi obrazec za enostavno kupoprodajno pogodbo.

Pri tem uporabite naslednje podatke:

• Prodajalec: Moka, d. d., Ajdovščina • Kupec: Pekarna Hlebec d. o. o., Nova Gorica

• Blago: bela pšenična moka tip 500 • Količina: 10.000, - kg • Cena: 0,5 € /kg fco skladišče kupec • Davek na dodano vrednost (DDV): znižana stopnja: 8,5 %

• Plačnik računa: ______________________________ • Rok plačila: v 30 dneh po dobavi • TRR (transakcijski račun prodajalca): 04100-9010758844 pri Prvi banki d. d., Ljubljana • TRR (transakcijski račun kupca): 03450-0000923879 pri Zadnji banki d. d., Nova Gorica

• Dobavni kraj: skladišče kupca • Način dobave: cisterna

• Embalaža je - ni vračunana v ceni oz. embalažo je treba vrniti v roku ___________dneva • Priloge: - • Reševanje sporov (sodišče): Okrožno sodišče v Novi Gorici • Pogodba je sestavljena in podpisana v 4 enakih izvodih, po 2 pri kupcu in prodajalcu.

Page 40: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  34      

Page 41: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  35      

ORGANIZACIJSKE OBLIKE TRGA

PREGLED Učna situacija: Na kaj pomislite, ko slišite besedo »trg«?

Trg nekoč: Trgi so bili kraji, na katerih so se srečevali številni kupci in prodajalci na določen dan (ali v določenem času), da bi sklepali kupoprodajne posle za izdelke, ki so jih prodajalci pripeljali s seboj in ponudili na trgu. Trg danes: Trg je vsako srečanje ponudbe in povpraševanje po določenem blagu na določenem prostoru.

Primer: evropski avtomobilski trg, slovenski trg zdraviliških storitev, primorski trg kmetijskih proizvodov

Naloga: Dodajte 5 lastnih primerov za današnje pojmovanje trga:

Shema: Organizacijske oblike trga

Organizacijske oblike trgov trgi v OŽJEM pomenu besede

trgi v ŠIRŠEM pomenu besede

Blago JE prisotno na trgu. Prodaja blaga in plačilo – hkrati.

vzorčni sejmi borze javni natečaji Prisotni so le vzorci. Dobava in plačilo – kasneje.

Prodaja blaga, ki NI prisotno. Prodaja vrednostnih papirjev. Dobava in plačilo – takoj ali kasneje.

Kupec oz. prodajalec javno poziva nasprotno stran, da predloži ponudbo za nakup oz. prodajo določenega blaga.

tržnica, letni sejem, veletržnica (Ljubljana, Padova)

Mednarodni obrtni sejem v Celju, Sejem narava in zdravje v Ljubljani

blagovna borza, borza vrednostnih papirjev, devizna borza, borza storitev

avkcija ali dražba (kupec ponuja ustno) licitacija (kupec ponuja pisno) razpis (prodajalec ponuja pisno)

1. VZORČNI SEJMI

Dopolnite besedilo.

• Nastanek vzorčnih sejmov Današnji vzorčni sejmi so se razvili iz ____________________. Sejmi so bili sprva samo blagovni sejmi, kjer je bilo mogoče izdelek kupiti in ga takoj vzeti s seboj. Z gospodarskim razvojem so postoma nastajali vzorčni sejmi – na teh sejmih prikazujejo le ___________________izdelkov. Namen razstavljalcev blaga je, da kupcem dajo pojasnila o izdelkih, cenah, kakovosti, dobavnih in plačilnih pogojih in pripravijo prodajno pogodbo. Blago se dobavi in plača ___________________, ne pa _________________na sejmu. • Organiziranost vzorčnih sejmov Sejme organizirajo posebne ___________________organizacije, ki dajejo razstavljalcem na razpolago (za plačilo) zunanje ali notranje površine. Razstavljalci so lahko: proizvajalci in trgovci (domači in iz tujine) ter razna interesna združenja (npr. gospodarska zbornica, turistična zveza), ki prirejajo razstave in druge prireditve in imajo zlasti reklamni pomen (prikaz celotnega gospodarstva neke občine, regije ali celo tuje države).

Page 42: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  36      

• Vrste vzorčnih sejmov ∗ Splošni sejmi (velesejmi), kjer so razstavljeni izdelki _________________blagovnih skupin. ∗ Specializirani sejmi, kjer so razstavljeni izdelki samo ________________blagovne skupine.

Primer: Zagrebški velesejem, Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni V razvitem poslovnem svetu so specializirani sejmi namenjeni samo poslovnim partnerjem, zato za obiskovalce niso odprti. V RS splošnega sejma nimamo, zato so praviloma vsi specializirani sejmi odprti tudi za obiskovalce. • Gospodarski pomen vzorčnih sejmov

∗ Pregled celotne ponudbe določene blagovne skupine Vzorčni sejmi zagotavljajo večjo preglednost trga tako kupcem (prikazan najnovejši tehnološki razvoj v določeni tehnični stroki, npr. elektronika, kmetijska mehanizacija, obdelovalni stroji …), kot tudi prodajalcem (primerjava cen konkurentov, kakovosti, funkcionalnost, oblikovanje ….).

∗ Olajšan osebni stik med prodajalcem in kupcem ∗ Opozorilo za prihodnji razvoj posameznih gospodarskih panog

Obseg in vrste sklenjenih poslov nakazujejo razvoj določene gospodarske panoge. Naloga: Katere specializirane sejme v Sloveniji ali v svetu še poznate? Navedite jih pet. ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Vaja 1: Primerjajte trge v ožjem pomenu besede.

Tržnica Veletržnica Letni sejem • Vrste blaga

• Kupci

• Maloprodaja / Veleprodaja

• Lokacija

Primerjajte letni in vzorčni sejem.

Letni sejem Specializirani vzorčni sejem • Vrste blaga

• Kupci

• Dobava in plačilo blaga

Pojasnite pomen vzorčnih sejmov. ð ð ð Razmislite in odgovorite. 1. Ali narašča vloga trgov v ožjem pomenu pri preskrbi prebivalstva? Ali se morda zmanjšuje? Zakaj?

Page 43: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  37      

2. Velik uvoznik fotoaparatov in filmskih kamer razmišlja, ali naj razstavlja na splošnem ali specializiranem

sejmu. Kaj bi mu svetovali in zakaj?

2. BLAGOVNE BORZE

Opredelitev borze: Borze so praviloma shajališče borznih trgovcev (borzni posredniki, v ang. brokerji), da bi:

• sklenili trgovske posle za blago, ki NI prisotno na borzi, oz. vrednostne papirje, devize, prevozne in zavarovalne storitve ali

• pridobili podatke in informacije o stanju na trgu oz. si ustvarili mnenje o tržni situaciji. Glede na predmet poslovanja poznamo več vrst borz.

Vrste borz

blagovne borze (proizvodi kmetijstva in rudarstva)

borze vrednostnih papirjev

(delnice, obveznice)

devizne borze (_____________)

druge borze (_______________)

splošne blagovne borze

specializirane blagovne

borze

borza prevoznih storitev, borza zavarovalnih storitev

Primeri za specializirane blagovne borze:

• borza za kavo (npr. Hamburška kavna borza) • borza za sladkor (Newyorška borza kave in sladkorja, Hamburška borza sladkorja) • borza za kovine (Londonska borza kovin: svinec, baker, cink, srebro …) • produktna borza za žito (Chicago: pšenica, soja, riž, koruza …) • borza za bombaž (New Jork) • borza za kakav (London) • borza za nafto (New Jork)  

Dopolnite:

• Leva slika predstavlja ______________________________________________, ki je edina borza v RS. V letih 1994 – 1997 je sicer delovala tudi blagovna borza.

• Najpomembnejša borza na svetu je borza vrednostnih papirjev na Wall Streetu v _________________

Organizacija blagovnih borz in značilnosti borznega poslovanja

Vir:  http://www.spoznaj.org/borza-­‐bosna/borza-­‐bosna.jpg   Vir:  http://www.bloomberg.com/apps/data?pid=avimage&iid=iMN54cYErotc  

Slika:  Ljubljanska  borza  vrednostnih  papirjev   Slika:  Borza  vrednostnih  papirjev  na  Wall  Streetu  

Page 44: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  38      

• Posli se sklepajo za neprisotno, vendar nadomestljivo blago. Pri sklepanju poslov si kupec ne more ogledati blaga, zato velja pravilo, da gre za ____________________ blago, ki nima drugih značilnosti, kot izhajajo iz same opredelitve vrste blaga. Uzance (dobri poslovni običaji) določajo, kaj sodi v nek tip blaga. Standardi pa opredeljujejo najpomembnejše značilnosti izdelka (npr. teža, barva, vonj, okus, čistost, velikost), hkrati pa določajo minimalne in maksimalne odmike od značilnosti, ki so urejene s standardom. Najprimernejše za standardizacijo so surovine, ki so glavni predmet trgovanja na blagovnih borzah. • Trgovski posli se nanašajo na velike količine ali večkratni nakup borznih količinskih enot.

Tako so manjši nakupi na borzi izključeni. Tako je npr. borzna enota na Newyorški borzi bombaža 22.675,- kg, kar pomeni, da lahko kupujemo in prodajamo ________________22.675,- kg ali večkratnik tega števila.

• Borzne pogodbe (kontrakti) so standardizirane (poenotene), tako da pogodbenika vneseta le podatke o

količini, ceni in roku dobave. • Zahtevane, ponudbene in plačane cene (»borzni tečaji«) so javno objavljene. Te cene vplivajo tudi na

trgovske posle, ki jih prodajalci in kupci sklepajo zunaj borze za istovrstne izdelke. Dopolnite. Borzni tečaj je ______________________________________________________na borzi. • Za hitro in varno poslovanje na borzi skrbijo posebne borzne institucije: - likvidacijske blagajne skrbijo za obračun vseh sklenjenih borznih poslov; - borzna razsodišča hitro rešujejo spore med strankami, ki izvirajo iz borznega poslovanja.

Vaja 2: Navedite štiri značilnosti borznih poslov.

a) b) c) d) Katere vrste trgovskih poslov ne moremo opravljati na mednarodnih blagovnih borzah? a) Nakup in prodaja starin. b) Nakup in prodaja surovin kmetijstva in rudarstva. c) Nakup poljubne količine blaga. d) Nakup in prodaja industrijskih izdelkov. e) Poslovni partnerji sporazumno oblikujejo borzne pogodbe. Dopolnite shemo vrste borz.

Proizvodi kmetijstva in rudarstva

Poiščite ustrezne dvojice.

Page 45: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  39      

Zap.št. 1. del Par Zap.št. 2. del A kava, sladkor, koruza, pšenica ... 1 borza vrednostnih papirjev B prevozne, zavarovalne storitve 2 blagovna borza C delnice, obveznice 3 borza storitev

Razmislite in odgovorite. Zakaj ne trgujejo na blagovnih borzah tudi s starinami in umetninami? Posli blagovnih borz

Dopolnite. Na mednarodnih blagovnih borzah praviloma sklepajo ___________________ posle

(špekulacije in zagotovitev tečaja). Efektivne posle pa praviloma sklepajo ______________ borze.

Posli  blagovnih  borz  

efektivni  posli  (posli  z  razpoložljivim  blagom)  

Namen:  dejanska  dobava  in  prevzem  blaga.  

terminski  posli  (posli  z  nerazpoložljivim  blagom)  

Namen:  ni  dejanska  dobava  in  prevzem  blaga,  ampak:  

-­‐  špekulacije  (na  dvig  oz.  padec  tečaja)  -­‐  zagotovitev  tečaja  

Špekulativni  terminski  posli  

špekulacija  na  dvig  tečaja   špekulacija  na  padec  tečaja  

  višji  prodajni  tečaj    npr.    

130,-­‐  USD/sod  nafte  __________________  

dobiček  30,-­‐  USD  

terminska  prodaja  

npr.  100,-­‐  USD/sod  nafte  

nižji  nakupni  tečaj  npr.    

90,-­‐  USD/sod  nafte  _________________  

dobiček  10,-­‐  USD  

Page 46: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  40      

Vaja 3: Ugotovite, kateri borzni špekulant je pri terminskem poslu ustvaril izgubo oz. dobiček, in koliko le-ta znaša?

1 2 3 4 = 3 - 1 Danes borzni

tečaj Predviden borzni

tečaj čez 1 leto

Dejanski borzni tečaj

čez 1 leto

Dobiček oz. izguba čez 1 leto v USD/sod

Borzni špekulant A: terminski nakup

Danes kupi po 120,- USD/sod

> od 120,- USD/sod

140,- USD/sod

Pri prodaji bo ustvaril:

Borzni špekulant B: terminska prodaja

Danes proda po 120,- USD/sod

< od 120,- USD/sod

140,- USD/sod

Pri nakupu bo ustvaril:

Vaja 4: Obkrožite črko oz. številko pred pravilno trditvijo.

Efektivni posli Terminski posli A Značilne so špekulacije in zagotovitev tečaja. 1 Posli z razpoložljivim blagom. B Posli z razpoložljivim blagom. 2 Dejanska dobava in prevzem blaga. C Ni dejanske dobave in prevzema blaga. 3 Možnost velikega dobička oz. izgube. D Praviloma se sklepajo na mednarodnih blagovnih

borzah. 4 Praviloma se sklepajo izven borze.

3. JAVNI KONKURENČNI POZIVI

Shema javnih konkurenčnih pozivov

Javni konkurenčni pozivi

poziv h konkurenci MED____________ poziv h konkurenci MED____________

ustna konkurenca »avkcija«

pisna konkurenca »licitacija«

pisna konkurenca »razpis«

Dopolnite. • Pri avkciji (dražbi) uspe tisti ponudnik (kupec), ki ________________ ponudi najvišjo ceno.

• Pri licitaciji morajo kupci oddati prodajalcu ____________ svojo ponudbeno ceno. • Pri razpisu kupec poziva prodajalce oz. ponudnike storitev (npr. gradbenike, inštalaterje, projektante,

dobavitelje opreme …), da predložijo _______________ ponudbe za pridobitev razpisanega dela. AVKCIJE

Dopolnite besedilo.

a) Poslovanje na avkcijah: • Blago razdelimo na posamezne »partije« (dele), ki jih posebej oštevilčimo zaradi lažjega in hitrejšega

poteka avkcije. Dele blaga si kupec lahko ogleda ______________avkcijo. • Pri nekaterih avkcijah (zlasti avkcije umetnin) pripravijo ________________ ponujenega blaga. • Za sodelovanje na avkciji moramo organizatorju avkcije plačati zahtevano provizijo (če kupec sam ne

sodeluje, lahko pooblasti posebnega senzala – kurtaža).

Page 47: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  41      

• Po uspešni avkciji mora kupec plačati ______________vsaj del kupnine (praviloma 20 – 50 %).

b) Vrste dražbe glede na njen potek • »Dražba navzgor«

Avkcionar (oseba, ki vodi avkcijo) navede številko partije s kratkim opisom, nakar pove ___________ ceno. Kdor je pripravljen ponuditi več, dvigne roko. Avkcionar sporoči naslednjo višjo ceno, vendar po vnaprej določeni razliki (npr. 5 ali 10 % izklicne cene). Na koncu dobi blago tisti kupec, ki je ponudil _______________________ceno.

• »Dražba navzdol«

Izhodišče je ___________________cena, ki je označena na avkcijskem semaforju. Cena se nato postopoma ________________. Ko kupec pritisne na gumb, dejansko zaustavi semafor pri tisti ceni, pri kateri je pripravljen kupiti blago. Ta kupec postane dejanski kupec. Ta dražba omogoča hitro poslovanje, saj odpadeta počasno dvigovanje rok in višanje cen. Kupec mora dobro poznati tržne razmere, saj ne ve, kdaj bo konkurent s pritiskom na gumb blokiral ceno na semaforju.

Primer: Avkcija cvetlic na Nizozemskem. Avkcije s cvetlicami in zelenjavo v Avstriji.

c) Pomen avkcij

• V trgovini na debelo prodajajo na avkcijah zlasti hitro pokvarljivo blago (sadje, zelenjava, ribe, cvetice).

• Mednarodno pomembne avkcije so: avkcija za volno (npr. Avstralija – Sydney) in avkcija za krzno (Norveška – Oslo).

• Avkcije so pomembne za trgovanje z blagom, ki ga ni mogoče standardizirati: umetnine, st____________________, stavbna zemljišča, hiše.

• Pogosto na avkcijah prodajajo tudi zarubljeno in zaseženo blago (policija, carina).

Vaja 5: Dopolnite.

1. Drugi izraz za avkcijo je _______________________________. 2. Avkcija je ____________________konkurenca med _________________________________. 3. Avkcijski semafor je značilen za avkcijo ________________________. 4. V trgovini na debelo prodajajo na avkcijah zlasti __________________blago. 5. Avkcije so pomembne za trgovanje z blagom, ki ga ni mogoče ___________________________ 6. Za sodelovanje na avkciji moramo organizatorju plačati zahtevano ________________________.

Vaja 6: Primerjajte avkcijo navzgor in avkcijo navzdol.

Avkcija navzgor Avkcija navzdol Izhodiščna cena

Dejanski kupec

Prednost za avkcionarja

Vrsta blaga

Slabost za kupca

Page 48: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  42      

LICITACIJE Dopolnite besedilo.

a) Značilnosti • Pri licitaciji mora kupec _________________________podati ponudbeno ceno. • Ponudbe cen so v zaprtih kuvertah vse do izteka razpisanega roka za oddajo ponudb. Po preteku tega roka

prodajalec pregleda prispele ponudbe. • Blago praviloma proda najugodnejšemu ponudniku (kupcu), vendar lahko ob določenih pogojih proda tudi

kupcu, ki ni ponudil _________________cene, če meni, da so naslednji pogoji bistveni: • ugodnejši rok plačila, • večja varnost plačila, • dajanje prednosti kupcem na določenem območju zaradi prodora na ta trg …

b) Licitacije so v navadi pri • prodaji celotnega pridelka večjih kmetijskih posestev, • prodaji uporabnih odpadkov (kovinski, papirnati odpadki), • prodaji javnih nepremičnin • pri nekaterih vrstah blaga (npr. licitacija tobaka na Nizozemskem, licitacija kolonialnega blaga v Belgiji).

c) Prednosti licitacije pred avkcijo • Ponudbe konkurentov kupcem niso znane, zato ti pogosto ponujajo višjo ceno, kot bi jo pri »dražbi

navzgor.« • Prodajalcu ni potrebno navesti _____________________cene. • Delitev blaga na partije (dele) ni potrebna, zato ni nevarnosti, da bi prodajalcu ostali preostanki. • Če ponudbe ne ustrezajo pričakovanju prodajalca, lahko licitacijo mnogo lažje proglasi za neuspešno kot

avkcijo, saj ponudbe javnosti niso __________________.

Vaja 7: Obkrožite črke oz. številke pred pravilnimi trditvami.

Avkcija Licitacija a Prodaja celotnega pridelka večjih kmetijskih

posestev. 1 Pogosto se prodaja tudi zaseženo ali

zarubljeno blago. b Avkcijjski semafor je značilen za avkcijo navzdol. 2 Delitev blaga na partije je potrebna. c Je ustna konkurenca med prodajalci. 3 Je ustna konkurenca med kupci. d »Dražba navzdol«: Kdor je pripravljen ponuditi več,

dvigne roko. 4 Kupci pogosto ponujajo nižjo ceno kot pri

»dražbi navzgor«. e Avkcije pri nekaterih vrstah blaga, npr.tobak na

Nizozemskem. 5 Pri licitaciji praviloma uspe tisti ponudnik

(kupec), ki prodajalcu ponudi najvišjo ceno. f Če ponudbe ne ustrezajo pričakovanju prodajalca,

lahko avkcijo mnogo laže proglasijo za neuspešno. 6 Pogosto so licitacije pri hitro pokvarljivem

blagu. g Mednarodno pomembne avkcije: avkcija za volno in

avkcija za krzno. 7 Pri licitaciji morajo kupci oddati prodajalcu

pisno svojo ponudbeno ceno. h Avkcija navzgor: izhodišče je cena, ki je označena

na avkcijskem semaforju. 8 Na licitaciji pogosto ponujajo umetnine in

starine. i Prodajalcu ni potrebno navesti najnižje cene. 9 Na licitaciji pogosto prodajajo uporabne

odpadke. j Za sodelovanje na avkciji organizatorju avkcije ni

potrebno plačati provizije. 10 Prodajalec lahko ob določenih pogojih proda

tudi kupcu, ki ni ponudil najvišje cene, ker meni, da so pomembnejši drugi pogoji, npr. ugodnejši rok plačila, večja varnost plačila …

Page 49: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  43      

Vaja 8: Razmislite in odgovorite.

1. Navedite tri značilnosti licitacije. a) b) c) 2. Katero blago je predmet trgovanja na licitacijah?

• • • •

3. Navedite tri prednosti licitacije pred avkcijo. a) b) c) RAZPIS

Dopolnite besedilo.

a) Značilnosti • Pri razpisu objavi _________________v sredstvih javnega obveščanja, da zbira ponudbe za določeno dobavo

blaga ali določeno ______________storitev (npr. gradbena dela vseh vrst, obrtniška dela, nakup opreme). • Ponudniki lahko ponudijo svoje cene samo po ___________________ pogojih. • Razpis je _____________________konkurenca med ____________________, da bi prodali svoje blago ali

storitev, kar jim lahko uspe le ob nižji ponudbeni ceni. • Razpis se lahko nanaša na vse možne ponudnike (splošni razpis) lahko pa je usmerjen le na nekaj

ponudnikov (npr. samo na obrtnike, domače dobavitelje …). • Na razpisu uspe tisti ponudnik, za katerega razpisovalec meni, da mu _________________ustreza. To ni

nujno ____________________ ponudnik, ker vplivajo na končno odločitev tudi drugi dejavniki: - kakovost storitve, - verjetnost, da bo objekt dokončan do predvidenega roka, - zanesljivost dobave, - možnost vzdrževanja in servisiranja naprave, - reference (priporočila) o dobavitelju ….

• Razpisi so obvezni za ____________________dela, ki jih financira država ali občina. • Razpisi so običajni tudi pri večjih investicijah podjetij, ker želijo pridobiti najugodnejšega izvajalca

investicijskih del.

Page 50: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  44      

Vaja 9: Označite z X, za katere pojme veljajo naslednje trditve.

Avkcija Licitacija Razpis • Cene ponujajo prisotni kupci. • Cene ponujajo kupci pisno. • Cene ponujajo ponudniki pisno.

Vaja 10: Razmislite in odgovorite.

1. Pri kateri obliki javnih natečajev se pogosto zgodi, da trgovskega posla ne sklene ponudnik, ki je ponudil

najnižjo ceno___________________________? Na končno odločitev vplivajo tudi drugi dejavniki. Napišite tri take dejavnike.

- - -

2. Pri kateri obliki javnih natečajev se pogosto zgodi, da trgovskega posla ne sklene ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno___________________________. Na končno odločitev vplivajo tudi drugi dejavniki. Napišite dva taka dejavnika.

- -

Vaja 11: Primerjajte med seboj.

LICITACIJA RAZPIS AVKCIJA • Definicija pojma

• Predmet trgovanja

(Za vsako organizacijsko obliko tržišča navedite 2

vrsti blaga).

• Prednost za kupca ali prodajalca.

• Slabost za kupca ali prodajalca.

Page 51: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  45      

Vaja 12: Označite z X, za katere pojme veljajo naslednje trditve.

Vzorčni sejmi Borze • Prisotni so le vzorci blaga. • Tečaji so javno objavljeni. • So specializirani /e ali splošni /e. • Olajšan je osebni stik med prodajalcem in kupcem. • Predmet trgovanja so surovine: nafta, zlato, bombaž, kava, kakav,… • Pregled celotne ponudbe izdelkov določene blagovne skupine. • Efektivni in terminski posli.

Vaja 13: Presodite, ali so odločitve pravilne. Če odločitev ni pravilna, ponudite ustrezno rešitev.

Odločitev je pravilna / napačna

Rešitev

Nepremičninska agencija želi prodati hišo z bazenom na izjemni lokaciji v Ljubljani. Na avkcijo so povabili petične kupce.

Trgovsko podjetje želi nabaviti novo računalniško opremo. V Ur. listu RS nameravajo objaviti licitacijo.

Investitor za gradnjo avtocest išče izvajalca za električno opremo v predorih hitre ceste Vipava - Razdrto. Zato se je odločil, da bo v Ur. listu RS objavil razpis.

Avstralski proizvajalec volne želi prodati 100 ton volne na borzi žita v New Yorku.

Priznani slikar je izdal katalog svojih umetnin, zato da bi jih hitreje prodal na licitaciji.

Proizvajalec grozdja želi celotno letino prodati na avkciji.

Page 52: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  46      

2.2 Turizem

Učna situacija: Napišite, kje ste preživeli letošnje poletne oz. jesenske počitnice. Kakšen je bil razlog vaših počitnic? (oddih, zdravljenje, ogledi znamenitosti, obisk, ...) Ali ste šli na počitnice v »lastni režiji« ali ste izkoristili storitve turistične agencije? Če ste odpotovali s posredovanjem turistične agencije, predstavite, katere storitve so vse opravili za vas?

PODROČJA DEJAVNOSTI V TURIZMU

Turistične organizacije (organizatorji in izvajalci turističnih storitev) zadovoljujejo potrebe, ki so povezane s potovanji in bivanjem turistov, obiskovalcev in izletnikov v krajih zunaj stalnega bivališča. Za takšna potovanja in bivanje se odločamo iz naslednjih razlogov:

• zaradi splošnega oddiha in rekreacije (dopust v ožjem pomenu); • da okrepimo zdravje (npr.:bivanje v zdraviliščih); • da obiskujemo kraje s kulturnozgodovinskimi spomeniki iz različnih obdobij; • zaradi opravljanja poslov in sodelovanja na gospodarskih prireditvah (npr.: razstave, sejmi,

poslovna srečanja z namenom sklepanja pogodb…); • da obiščemo kulturne prireditve (npr.:festivale, koncerte, operne, gledališke in druge predstave); • zaradi dodatnega izobraževanja in udeležbe na znanstvenih srečanjih (npr.. udeležba na seminarjih,

kongresih, tečajih); • da se udeležimo političnih manifestacij (npr.:potovanja diplomatov, potovanja na slovesna državna

opravila, kronanja, pogrebe politikov); • zaradi religioznih motivov (npr.: obiskovanje romarskih središč).

Turizem presega dopustniški turizem v ožjem pomenu (glej 1. alinejo). Vrste turizma glede na različna merila

Vrste turizma glede na različna merila Gibanje in

izvor turistov

Učinek v plačilni bilanci

Način organizacije potovanja

Mobilnost Starost Vsebina

domači tuji nacionalni mednarodni

aktivni (incoming) pasivni (outgoing)

individualni skupinski

stacionarni počitnice tranzit krožna potovanja izletniški vikend

otroški mladinski seniorski

Zdravstveni, lovni, ribolovni, športni, poslovni, kongresni Sejemski, navtični, planinski Nakupovalni, kmečki…

Page 53: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  47      

Poleg oblik iz razpredelnice se zaradi hitrega spreminjanja navad in potreb potrošnikov pojavljajo vedno nove oblike turizma, ki so bile do nedavnega še neznane. Množični turizem vedno bolj prepušča mesto oblikam, ki so okolju bolj prijazne. Govorimo o ekološkem ali alternativnem turizmu. DEJAVNIKI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA

Dopolnite shemo o dejavnikih turističnega povpraševanja.

DEJAVNIKI TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA Ekonomski dejavniki Demografski dejavniki Prosti čas Ostali dejavniki

Ekonomski dejavniki

• Razpoložljiva denarna sredstva Človek zadovoljuje najprej osnovne potrebe po hrani, stanovanju, obleki, energiji, in šele, ko to omogoča višina plače, namenja del sredstev za turistično potrošnjo. Prav zato večino turističnega

prometa ustvarijo turisti iz najbolj razvitih držav. Na primer leta 2003 so 75 % vsega turističnega prometa ustvarili samo prebivalci 20 držav. Te države so istočasno tudi najbolj gospodarsko razvite. • Raven cen Cena je odločilen dejavnik turističnega povpraševanja pri večini ljudi. Preden se turisti odločajo za potovanje v tujino, se pozanimajo, kakšna je višina cen v tej državi. Ali je ta država za njih draga ali poceni. To lahko merimo s kupno močjo določene valute v tej državi.

Demografski dejavniki Turistično ponudbo je treba prilagoditi potrebam in navadam turistov glede na starost. Mladi iščejo nova doživetja, vendar razpolagajo z manj denarja, srednja generacija več udobja, starejši pa najraje potujejo v skupini, kjer je zagotovljena večja varnost. Tudi zakonski stan, izobrazba in poklic pomembno vplivajo na turistično povpraševanje. Ugotavlja se, da samski ljudje potujejo več kot poročeni in ljudje z višjo izobrazbo bolj kot tisti z nižjo. Mnoga potovanja so povezana tudi s službenimi opravki, kongresi, seminarji, tečaji.

Prosti čas Skrajšanje delovnega časa, proste sobote, nedelje in prazniki (podaljšani vikendi), kakor tudi pravica do dopusta so tisti dejavniki, ki neposredno vplivajo na turistično povpraševanje.

Ostali dejavniki Varnost in politična stabilnost držav sta vsekakor pomembna dejavnika turističnega povpraševanja. Vojne, teroristični napadi, notranji nemiri in velike naravne katastrofe so v številnih državah čez noč uničili turistično dejavnost. ( Npr.: vojna na Cipru leta 1974, teroristični napad v New Yorku leta 2001 in v Madridu 2004, Egiptu, Londonu, cunami v Indoneziji ipd.) Nekatere države zahtevajo za vstop na svoje ozemlje vizume, potrdila o cepljenjih, zahtevna zdravstvena zavarovanja, kar vsekakor negativno vpliva na turistično povpraševanje po teh državah.

Page 54: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  48      

DEJAVNIKI TURISTIČNE PONUDBE

Prevoz Prometna dostopnost je bistven element, potreben za razvoj turizma. Pri izbiri vrste prevoza ima odločilno vlogo oddaljenost turističnega kraja. Zato moramo upoštevati:

• dobro prometno povezavo znotraj države in vključitev v mednarodno omrežje, • kakovost prometnih poti in prometnih sredstev, • ceno prevoza.

Turistične znamenitosti Naravne znamenitosti so proizvod geografskih značilnosti nekega območja in se kažejo v različnih površinskih oblikah, klimatskih in hidrografskih dejavnikih, termalnih in mineralnih vrelcih, ter rastlinskem in živalskem svetu. Družbene znamenitosti so celota materialnih in duhovnih vrednot, ki jih je ustvaril človek. Dopolnjujejo naravne znamenitosti in omogočajo večji dohodek od turizma. Sem prištevamo: arhitekturne spomenike, npr.: naselja, dvorce, gradove, sakralne objekte; ustanove, npr.: muzeje, galerije, knjižnice, izobraževalne ustanove; prireditve, npr.: športne, kulturne, zabavne, sejemske, folkloro in kulinariko neke države ali področja. Nastanitev in prehrana Poleg prenočišča turistični objekti ponujajo gostom tudi:

• penzionske in zunajpenzionske gostinske storitve, • možnost zabave (diskoklub, nočni lokal, igralnica), • možnost rekreacije (športna dvorana, trim kabinet, bazen, tenis, izposoja rekvizitov ...), • možnost nakupov (časopisi, spominki, oblačila …), • druge storitve (pošta, internet, rent-a-car, organizacija izletov …)

Kategorizacija je razvrščanje nastanitvenih objektov po vrsti in kakovosti storitev ter opremljenosti. Kategorije se označujejo z zvezdicami, (od ene do petih), turistične kmetije pa uporabljajo jabolka. Poleg obveznega dela kategorizacije sta v neobveznem delu predvidena tudi znak kakovosti in znak specializacije. Nastanitveni objekti so lahko: hoteli, penzioni, moteli, apartmaji, turistična naselja, kampi, in drugi objekti, kot so: delavski in počitniški domovi, otroški in mladinski počitniški domovi, sobe in apartmaji pri zasebnikih. Objekti, ki ponujajo gostom hrano in pijači so: restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, diskoteke, nočni lokali, bistroji. Turistično posredovanje Na turističnem trgu se pojavljajo turistične agencije kot posredniki med turistično ponudbo in povpraševanjem. Njihova naloga je organizacija in prodaja potovanj tako celotnega turističnega proizvoda kot tudi samo določenih storitev (namestitev, prevoz). Med naloge turističnih agencij sodijo:

• dajanje različnih informacij,

Page 55: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  49      

• rezervacija in prodaja vozovnic, • rezervacija prenočitvenih zmogljivosti, • druge storitve: posredovanje pri pridobivanju potnih listin, vizumov, vstopnic, turističnih zavarovanj,

najem avtomobilov, vodniška služba …

Druge storitve Poleg navedenih dejavnikov se v turistično ponudbo nekega kraja vključujejo še številni drugi gospodarski in negospodarski subjekti. Ti so predvsem:

• trgovina, • pošta , telefonske in internetne povezave, • žičnice, • obrt in kmetijski ponudniki, • informacijske točke in centri, • športni objekti, • menjalnice, • proizvajalci in prodajalci potovalnih potrebščin, • izdelovalci in prodajalci spominkov, • šole za smučanje, vodne šport, šole za plezanje, gorniška vodniška služba.

POMEN TURIZMA ZA SLOVENSKO GOSPODARSTVO

Gospodarski pomen turizma se predvsem odraža:

• v povečanem bruto domačem proizvodu ter njegovi enakomernejši porazdelitvi; • v hitrejšem razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki sodelujejo v turizmu; • v povečanem deviznem prilivu in bolj uravnoteženi plačilni bilanci države; • v zaposlovanju in višjem življenjskem standardu; • v povečanem številu novogradenj oz. v novih investicijah; • v hitrejšem razvoju manj razvitih območij v državi; • v ekonomskem vrednotenju naravnih dobrin, ki nimajo vrednosti blaga (morje, sonce, zrak, lep

razgled); • v večstranskih učinkih turizma, ki vplivajo na intenzivnejši razvoj kmetijstva, industrije, gradbeništva in

gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti.

Vaja 1: Kadar govorimo o turizmu, mislimo pogosto samo na počitniška potovanja. Naštejte še druge razloge za potovanja .

Page 56: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  50      

Vaja 2: Kateri dejavniki sodijo v turistično povpraševanje in kateri v turistično ponudbo?

Turistično povpraševanje Turistična ponudba Razpoložljiva denarna sredstva Nastanitev in prehrana Prevoz Prosti čas Varnost in politične razmere Turistične znamenitosti Turistično posredovanje

Vaja 3: Na primeru tvojega rojstnega kraja napiši čimveč dejavnikov ki bi predstavljali turistično ponudbo.

Moj kraj: ______________________________ Turistično ponudbo mojega kraja sestavljajo: 1. Možnosti prevoza, dostopa: 2. Turistične znamenitosti (naravne in družbene): 3. Možnost nastanitve: 4. Možnost prehrane: 5. Turistično posredovanje:

Vaja 4: V zvezi s 3. vajo sestavi eno (dva, tridnevni) program , ki bi ga ponudil-a turistu, ki obišče tvoj rojstni kraj. Pri pripravi programa lahko sodeluješ tudi z drugimi predmeti npr.: zgodovino in geografijo ter slovenskim in tujim jezikom.

1. dan: 2.dan. 3.dan:

Page 57: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  51      

Vaja 5: V okvirček napiši oglas, s katerim bi povabil obiskovalce v tvoj kraj.

V slovenskem jeziku: V tujem jeziku:

Vaja 6: Zakaj bi bil razvoj turizma pomemben za tvoj kraj ali območje. Preberi še enkrat pomene turizma za slovensko gospodarstvo in jih podobne poizkusi napisati še za tvoj kraj.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

Page 58: Ada Borišek, Elda Levpušček - Gospodarske dejavnosti 2 · 2014-01-17 · Srednje strokovno izobraževanje Program: Ekonomski tehnik Modul: Sodobno gospodarstvo Vsebinski sklop:

©  2008-­‐2009    |    T.  Batistič,  A.  Borišek,  E.  Levpušček,  T.  Mervič                                                                        Stran  |  52      

Literatura in viri 1. Potočnik, V. (2002). Gospodarsko poslovanje 1 za program trgovec. Celovec: Mohorjeva založba.

2. Potočnik, V. (2002). Gospodarsko poslovanje 2 za program trgovec. Celovec: Mohorjeva založba.

3. Potočnik, V. & Furlan, M. (2003). Gospodarsko poslovanje 1 za program ekonomski tehnik. Celovec: Mohorjeva založba.

4. Potočnik, V. & Furlan, M. (2003). Gospodarsko poslovanje 2 za program ekonomski tehnik. Celovec: Mohorjeva založba.

5. Potočnik, V., Ribnikar, I., & Furlan, M. (2005). Gospodarsko poslovanje 3 za program ekonomski tehnik. Celovec: Mohorjeva založba.

6. Potočnik, V. (2005). Gospodarsko poslovanje 4 za program ekonomski tehnik. Celovec: Mohorjeva založba.

7. Vir slik: spletne strani, Microsoftova galerija sličic.