AGENCIJA ZEMJODELSTVOTO

1

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO Bitola, “Kliment Ohridski” b.b. kompleks Pelagonka 2, kat 3 tel.++389 47 228 330, Faks: +389 47 228-370

E-majl: [email protected] http://www.agencija.gov.mk

2

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO

[E]ERNA REPA

Bitola, 2007

3

IZDAVA^:

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO

Glaven i odgovoren urednik i avtor na tekstot

M-r Cvetan Jovanovski

Redakciski odbor: 1. D-r @ivko Gacovski - Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Regionalen centar-Bitola 2.Dipl. in`. agr. Elisaveta Ta{eva Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Regionalen centar-Skopje 3 Dipl. in`. agr. Valentin Zahariev - Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Rabotna edinica-Ko~ani 4. Dipl. in`. agr. Zorica Ilkova - Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Regionalen centar-Strumica 5. Dipl. in`. agr. Rankica Boìnovska - Agencija za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto, Rabotna edinica-Gostivar Pe~ateno: Agencija -Bitola

4

SODR@INA

STOPANSKO ZNAÊWE................................................1 KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE..................................................................2 Toplina....................................................................................2 Svetlina..................................................................................2 Vlaga.........................................................................................2 Po~va........................................................................................2 AGROTEHNIKA NA [E]ERNATA REPA................3 PLODORED............................................................................3 \UBREWE...............................................................................3 OBRABOTKA NA PO^VATA.........................................4 Osnovna obrabotka...............................................................4 Predseidbena obrabotka.....................................................4 SEIDBA.................................................................................5 Vreme na seidba.....................................................................5 Na~in na seidba.....................................................................5 Dlabo~ina na seidba.............................................................6 Seme i sorti...........................................................................6 NEGA NA POSEVOT.........................................................6 Valawe.....................................................................................6 Uni{tuvawe na pokoricata...............................................7 Proreduvawe..........................................................................7 Me|uredovo kultivirawe................................................... 7 Prihranuvawe........................................................................7 Navodnuvawe...........................................................................8 Za{tita od bolesti..............................................................9 Za{tita od {tetnici.........................................................10 Za{tita od pleveli............................................................13 BERBA (VADEWE) NA [E]ERNATA REPA..........14 STOPANSKO ZNAÊWE

5

Dodeka {e}ernata trska e kultura na tropskite i suptropskite krai{ta, {e}ernata repa e kultura koja se odgleduva vo zemjite so umereno kontinentalna klima. [e}ernata repa u~estvuva so okolu 40% od svetskoto proizvodstvo na {e}er a {e}ernata trska so okolu 60%. Od vkupnoto svetsko proizvodstvo na {e}er od {e}erna repa okolu 85% otpa|a na Evropa. Pri industriskata prerabotka na {e}ernata repa pokraj {e}er se dobivaat i drugi vredni proizvodi. Taka pri prerabotkata na 40 toni koren od {e}erna repa se dobiva: 5 toni {e}er, 2,2 toni suvi rezanki, 1,8 toni melasa i 2 toni saturaciona mil. Pokraj ovie proizvodi koi se dobivaat pri prerabotkata, isto taka vaèn sporeden proizvod koj se dobiva pri berbata se glavata so lisjata vo koli~ina od okolu 20 t/ha. Lisjata so glavata moàt da se koristat kako sve` fura` pri ishranata na dobitokot ili moàt uspe{no da se silaìraat, sami ili vo smesa so 15, 20 ili 45% lucerka. Rezankite moàt da se koristat kako sveì, silaìrani ili suvi i predstavuvaat vredna dobito~na hrana vo tekot na zimskiot period. Suvite rezanki moàt da se koristat vo tekot na celata godina a sveìte vo tekot na zimata. Melasata naj~esto se koristi vo procesot na silaìraweto na kulturi koi te{ko se silaìraat (gra{ok, graorica i dr). Saturacionata mil sluì kako odli~no sredstvo za kalcifikacija na kiselite po~vi i podobruvawe na nivnata poledelska vrednost. [e}ernata repa kako predkultura za drugite poledelski kulturi zad sebe ostava strukturna po~va, dobro obrabotena za narednata kultura. KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA ODGLEDUVAWE

6

Toplina. [e}ernata repa za svojot razvoj bara umerena toplina, odnosno najdobro se razviva pri temperatura od 20 do 23Co. Na niski temperaturi najosetliva e vedna{ po nikneweto, vo faza na kotiledoni. Toga{ i malite mrazevi od -3 do -4Co moàt da gi uni{tat rastenijata. Esenskite mrazevi pod -5Co moàt da ja o{tetat repata. Takvata repa te{ko se ~uva do prerabotkata, a sodrìnata na {e}er i se namaluva. Svetlina. E mnogu vaèn faktor za dobivawe na visokokvalitetno proizvodstvo od {e}ernata repa. Pri namaluvaweto na svetlinata, {to se slu~uva pri obla~no i vrne`livo vreme, sekoga{ doveduva do namaluvawe na {e}erot vo korenot. Ova e osobeno va`no vo periodot na najintenzivnoto obrazuvawe na {e}erot (avgust, septemvri). Vlaga. Za svojot razvoj {e}ernata repa bara dovolno voda vo tekot na celiot vegetacionen period. Kriti~en period za voda e vo faza na intenziven razvoj na lisnata rozeta i porast na korenot. Moè da se smeta deka so pomal voden talog od 400 mm. za periodot april-oktomvri, navodnuvaweto e nu`no za uspe{no odgleduvawe na {e}ernata repa.

Po~va. Moè da se odgleduva na razli~ni po~veni tipovi. Ne se pogodni lesno pesoklivite po~vi siroma{ni so humus, kako i te{kite po~vi so glinesta potpo~va. Prekumernata vlaga vo po~vata doveduva do gniewe na korenot kaj mladite rastenija. Najdobar po~ven tip za {e}ernata repa se ~ernozemite i plodnite aluvialni pokraj rekite, kako i polskite pesoklivoglinesti ako se |ubrat.

[e}ernata repa bara po~vi so neutralna ili slaboalkalna reakcija (pH 7-8). AGROTEHNIKA NA [E]ERNATA REPA

7

PLODORED [e}ernata repa e osetliva pri odgleduvawe pove}e godini na ista povr{ina (monokultura), poradi zgolemuvawe na pojavata na bolesti, {tetnici i pleveli. Kaj nas, a i vo mnogu drugi zemji, vo plodoredot {e}ernata repa doa|a glavno posle strnite ìta. Dobri predkulturi za {e}ernata repa se i ednogodi{nite zrnesti leguminozi: grav, gra{ok, soja, kako i gradinarskite kulturi. Obi~no, {e}ernata repa ne se see po lucerka poradi pipata, ì~nite crvi, sovicata i drugi {tetnici, {to ja sledat lucerkata, i redovno i pri~inuvaat zna~itelna {tetra na repata. [e}ernata repa e dobra predkultura za drugi kulturi, bidej}i poleto go ostava ~isto, razrovkano i na|ubreno. \UBREWE [e}ernata repa kako visoko produktivna kultura ima golema potreba od hranlivi materii. Za |ubrewe zna~ajni se kako organskite, taka i mineralnite |ubriva. Od organskite |ubriva naj~esto se koristi arskoto, i toa kako pregoreno ili polupregoreno vo koli~ina od 30-50 t/ha, a se vnesuva so letnoto orawe i se zaoruva na 20-25 sm. Koli~inata na hranlivite materii koja se vnesuva so mineralnite |ubriva zavisi od osobinite na po~vata i uslovite na proizvodstvo, a iznesuva orientaciono okolu 80-150 kg/ha azot, 80-100 kg/ha fosfor i 100-140 kg/ha. Celata koli~ina na fosforot i kaliumot kako i del od azotot se zaoruvaat pri

8

osnovnata obrabotka. Ostatokot od azotot se vnesuva del so predseidbenata obrabotka na prolet, a ostanatiot del se koristi za prihrana. So primenata na golemi koli~ini na azot, mora da se primenat i golemi koli~ini na fosfor i kalium, bide}i koncentracijata na {e}erot vo korenot e vo negativna korelacija so intenzitetot na |ubrewe so azot. OBRABOTKA NA PO^VATA

Osnovna obrabotka. Za svojot razvoj {e}ernata repa bara dlaboko orawe i kvalitetna predseidbena obrabotka.

Na~inot i vremeto na osnovnata obrabotka vo golema merka zavisi od po~vata i predkulturata.

Ako predkulturata e ìtarica, najdobro e po ètvata da se izvr{i plitko zaoruvawe do 15 sm. ili 20-25 sm do kolku se zaoruva arsko |ubre, a oraweto na polna dlabina da se izvr{i rano na esen na dlabina od 35- 40 sm. Od kvalitetnoto orawe zavisi i kvalitetot na predseidbenata obrabotka, seidbata, me|urednoto kultivirawe kako i ètvata. Do kolku osnovnata obrabotka (oraweto) e izvr{ena kvalitetno do prolet nema nikakvi operacii, no ako oraweto e nekvalitetno izvr{eno se prepora~uva vo tekot na esenta da se izvr{i ramnewe i tawirawe na povr{inata.

Predseidbena obrabotka. Se vr{i na dlabina od seidbeniot sloj za da na semeto se obezbedi ,,tvrda postela a mek pokriva~,,. Ova obrabotka se vr{i naj~esto vo dva navrti (ponekoga{ i pove}e).

Prvata predseidbena obrabotka se vr{i rano naprolet {tom vremeto dozvoli, odnosno po~vata potsu{i, no vo nikoj slu~aj da ne se zadocni bidej}i na

9

toj na~in ne se postignuva ramnomerno sitnewe na povr{inskiot sloj.

Vtorata se vr{i pred seidbata so cel da se podgotvi plitok seidben sloj a zaedno so nego moè da se primenat i herbicidi.

Do kolku predseidbenata obrabotki se vr{i vo dva navrati, prvoto treba da se izvr{i dijagonalno na oraweto, a vtoroto vo pravec na seidbata za da se dobie ramna povr{ina . SEIDBA

Vreme na seidba. Seidbata na {e}ernata repa treba da se izvr{i koga temperaturata na po~vata e 6-8oC, odnosno od vtorata polovina na mart do krajot na prvata polovina na april. Ranata seidba e podobra i pouspe{na, taka {to so sekoj den kasnewe na seidbata povlekuva i namaluvawe na prinosot i sodrìnata na {e}erot. Premnogu ranata seidba moè da dovede do pojava na cvetni stebla, koi se pojavuvaat koga mladite rastenija se izloèni na niski temperaturi.

Na~in na seidba. Seidbata na {e}ernata repa se vr{i so precizni sealki koi moàt da bidat mehani~ki ili pneumatski. Pri koristeweto na mehani~kite sealki treba da se vnimava na plo~ite, taka {to goleminata na otvorite da odgovara na dimenziite na semeto. Kaj vakumskite sealki isto taka treba da se izberat plo~i so otvori koi odgovaraat za seidba na {e}erna repa i da se podesi ~ista~ot na semeto, taka {to na otvorot na plo~ata treba da ostane samo edna semka.

[e}ernata repa se see vo redovi, ~ie {to rastojanie moè da varira od 45-50 sm. Kaj nas najdobro me|uredovo rastojanie e 45 sm, a rastojanieto vo redot treba da bide na okolu 20-22 sm. Na ovaj na~in se dobiva optimalen broj na rastenija koj na

10

po~etokot na vegetacijata treba da iznesuva okolu 90.000 do 100.000 po hektar. Kaj nas od niza pri~ini ne se praktikuva direktna seidba, tuku seidbata se see na 6-7 ili 10 sm, pri {to se tro{at okolu 2-3 semenski edinici (edna semenska edinica ima 100.000 semki) po hektar. Dlabo~ina na seidba. [e}ernata repa se see plitko, a dlabo~inata na seidbata moè da varira spored tipot na po~vata i vremeto na seidba. Na pote{ki po~vi, so dovolno vlaga, se see na dlabo~ina od 2-3 sm, a na polesni i posuvi po~vi na 3-4 sm. Seme i sorti. Za seidba se koristi samo doraboteno seme so visok procent na rtlivost i ~istota. Se koristi ednokli~no (monogermno) seme koe moè da bide polirano ili peletirano (pilirano, granulirano). Sortite na {e}erna repa se delat na tri tipovi: prinosni (E)-imaat visoka prinos na koren a mala sodrìna na {e}er; normalni (N)-so sreden prinos na koren i sredna sodrìna na {e}er; i {e}ernati (Z)-imaat visoka sodrìna na {e}er a mal prinos na koren. Vo Republika Makedonija nema doma{ni sorti, a se koristat stranski od normalen tip. Spored reìmot na f-kata za {e}er od Bitola, proizvoditelot mora da see sorta koja ja prepora~uva fabrikata i za {to obezbeduva semenski materijal. NEGA NA POSEVOT Valawe. Merka koja obi~no se izvr{uva pri seidba vo posuva po~va vedna{ po seidbata, so cel da se vospostavi podobar kontakt na semeto so po~venata vlaga.

Moè da se koristi gladok, ili na pogrutlivi

11

povr{ini podobro e da se upotrebi prstenast (kembrix) valjak.

Valaweto ne e zadolìtelno dokolku seidbata se vr{i vo normalno vla`na po~va. Uni{tuvawe na pokoricata. Se praktikuva vo uslovi koga {e}ernata repa poradi formirana pokorica ne moè da nikne. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe, ili kultivirawe koe moè da se izvr{i i pri samoto niknewe.

Proreduvawe. Se vr{i ednokratno i toa vo periodot me|u razvienata prva dvojka na postojani lisja i pojavata na vtorata. Sekoe zadocnuvawe so proreduvaweto povlekuva zaguba vo prinosot na koren.

Pri proreduvaweto, rastojanieto vo redot treba da bide na okolu 20-22 sm so cel da se dobie optimalen sklop od okolu 100.000 rastenija po hektar.

Me|uredovo kultivirawe. Doprinesuva da se razbie pokoricata, da se odrùva po~vata vo rovkava sostojba i da se uni{tat plevelite. Vo tekot na vegetacijata se vr{at 2-3 kultivirawa.

Prvoto kultivirawe se vr{i pred proreduvaweto, odnosno vedna{ po nikneweto i toa plitko na dlabo~ina od okolu 5-6 sm.

Vtoroto kultivirawe se vr{i po proreduvaweto na dlabo~ina na okolu 10-12 sm.

Poslednoto kultivirawe treba da se izvr{i do zatvaraweto na me|uredovite so repinite lisja.

Do kolku ima pojava na pleveli a ne se vr{i za{tita so herbicidi, neophodni se 1-2 ra~ni okopuvawa vo redot.

Prihranuvawe. Se vr{i so ostatokot na azotno |ubrivo koe ne e vneseno so osnovnoto |ubrewe. Naj~esto se vr{at dve prihranuvawa. Prvoto prihranuvawe se vr{i vedna{ po proreduvaweto, pri

12

kultivirawe na {e}ernata repa, vo koli~ina od okolu 50 kg. ~ist azot.

Vtoroto prihranuvawe treba da se izvr{i do zatvaraweto na redovite vo koli~ina od okolu 30 kg azot. Za ova prihranuvawe moè da se koristi samo ~ist azot, ili kompleksno |ubrivo so pogolem procent na azot.

Do kolku se planira edno prihranuvawe, vo takov slu~aj del od azotnoto |ubrivo se vnesuva 15-20 dena pred seidbata, a ostatokot se koristi za prihranuvawe pred vtoroto kultivirawe.

Prihranuvaweto naj~esto se vr{i so |ubrerastura~, no treba da se vnimava toa da bide po suvo vreme, odnosno da nema rosa na rastenieto.

Navodnuvawe. Poradi su{a preku letoto, ~esto se slu~uva vegetacijata na {e}ernata repa da zapre i pogolem del od nasobranata koli~ina {e}er da se potro{i pri retrovegetacijata. Zatoa navodnuvaweto ima zna~ewe kako od gledna to~ka na prinosot vo koren i lisja, taka i vo odnost na digestijata.

[e}ernata repa bi trebalo da se navodnuva sekoga{ {tom lisjata }e dobijat temnozelena boja ili zapo~nuvaat da veneat vo popladnevnite ~asovi i no}e ne se ispravuvaat brgu. Po pravilo, podobro e mnogu porano da se zapo~ne so navodnuvawe otkolku podocna, so cel da ne se dozvoli povr{inskiot sloj da se isu{i i da se izgubi vrskata so potpo~venata vlaga.

Brojot na navodnuvawata se dviì od 3-7 vo zavisnost od vrneìte, a poslednoto navodnuvawe treba da bide 3-4 nedeli pred berbata. Op{to zemeno, {tom }e zapo~ne navodnuvaweto, pri nemawe vrneì, toa treba da se primenuva na sekoi 12-15 dena vo koli~ina od 50-70 mm voda.

Navodnuvaweto moè da se vr{i so brazdi ili ve{ta~ki do`d. Osobeno e korisno navodnuvaweto so ve{ta~ki do`d so rastvor na mineralni |ubriva.

13

Za{tita od bolesti. Od mnogute bolesti na {e}ernata repa (pale` na ponicite, cerkospora, plamenica, òltica, pepelnica, trule` na glavata i korenot i drugi), najopasni kaj nas se paleòt na ponicite, cerkosporata (damkavost na lisjata) i truleòt na korenot.

-Pale` na ponicite. Najgolemi {teti nastanuvaat poradi uginuvawe na ponicite i proreduvawe na posevot. Vo vreme na nikneweto do formiraweto na prviot ~ivt lisja, paleòt se manifestira so polegnuvawe i uginuvawe na ponicite, koi brzo se su{at i is~eznuvaat. Temperaturata nad 20oS povolno vlijae na razvojot na pri~initelite na bolesta, pa otuka moè da se tolkuva deka parazitite na paleòt na ponicite zna~itelno poslabo se razvivaat na posevi so ranska seidba. Merkite na za{tita se tretirawe na semeto so fungicidi, a vo posevot najefikasna merka e razbivawe na pokoricata i plitko kultivirawe.

-Cerkosporata (damkavosta) se javuva vo letniot period, osobeno koga ima vla`no leto i toa vo juli i avgust. Ovaa bolest go namaluva prinosot na koren i lisje, kako i sodrìnata na {e}er. Cerkosporata prvo se javuva na postarite

Sl. 1 Cerkospora lisja, obrazuvaj}i mnogubrojni sitni sivi damki so mrkocrvena periferija i sivkava prevlaka od zadnata strana. Potoa lisjata se su{at, pa se obrazuvaat novi lisja koi go tro{at ve}e formiraniot {e}er vo korenot. I pokraj toa {to

14

deneska postojat visokootporni sorti kon ovaa bolest, se u{te ima potreba od za{tita na repata od nea. Za borba protiv cerkosporata posevot se prska so preparati (fungicidi i toa: Enovit M, Dithane M-45, Benlate 50 WP,Poliram DF, Baycor 300 EC i drugi. Prvoto prskawe se vr{i {tom na pogolem broj rastenija }e se zabeleàt prvite damki na bolesta.

-Gnieweto na glavata i korenot predizvikano e od gabi i se manifestira so venewe na lisjata prateno so brzo izumirawe. Korenot ima temno izgniena povr{ina i vo nekoi slu~aevi ima jaka mirizba ( sl 2). Gnieweto zapo~nuva na glavata i strani~no (sl 3). Bolesta e polo{a koga rastenijata patat od voden stres vo tekot na vegetacijata. Kompletnata preventivna za{tita se vr{i so plodored na podolg period, soodvetno koristewe na |ubriva, a pri navodnuvaweto da se odrùva normalna vla`nost.

Sl. 2 Gniewe na korenot Sl. 3 Gniewe na glavata

Za{tita od {tetnici. Pozna~ajni {tetnici

koi predizvikuvaat najmnogu {teta kaj {e}ernata

15

repa se: ì~nite crvi, repina pipa, repin buha~, , sovica, repinata vo{ka, lucerkinata pipa i drugi.

-Telenite crvi go napa|aat rtenoto seme i koren~eto na {e}ernata repa. [tetite se poizrazeni kaj kasnata seidba, ako ima pomal broj na rastenija po edinica povr{ina, pri lo{a agrotehnika kako i pri pogolema gustina na larvi od telenite crvi. Hemiskata za{tita se vr{i so primena na

granulirani zemji{ni Sl. 4 Teleni crvi insekticidi pred, ili za vreme na seidbata so preparatite: Geocid G-5, Kaunter, Timet, Furadan i dr.

-Repinata pipa predstavuva najopasen {tetnik na {e}ernata repa vo periodot na niknewe i prvite fazi na razvoj na posevot. O{tetuvaweto e poradi grizewe na lisnata masa ili ,,se~ewe, na mladoto rastenie, koe vedna{ propa|a. Najmasovno se pojavuva vo april i maj. Do kolku ima potreba {tom se voo~at

Sl. 5 Repina pipa rastenijata vo redovite (pojava na kotiledoni) treba da se pristapi kon hemisko so tretirawe. Od insekticidite moàt da se

16

koristat preparatite: Fastak 10 SC, Karate, Lannate, Galation, Talstar-10 EC, Lebaycid EC-50, Pirinex 48 GC i drugi insekticidi.

- Repiniot buha~ se javuva vo vtorata polovina na mart i po~etokot na april, a prisuten e se do sredinata na juni. [tetite gi pravat samo odrasnatite insekti. Na kotiledonite i prvite listovi imagoto pravi sitni dupki i toa naj~esto od gornta strana. Do kolku {tetata e pogolema,

Sl. 6 Repin buha~ liv~iwata se su{at i propa|aat. Suzbivaweto se vr{i so istite hemiski sredstva koi se koristat za suzbivawe na repinata pipa.

- Sovicata gi o{tetuva mladite posevi, vo tekot na april i maj. Taa vr{i podgrizuvawe na rastenijata pod samata povr{ina na po~vata, i toa e glavniot na~in na o{tetuvawe na posevot, pri {to moàt da

Sl. 7 Sovica nastanat golemi gubitoci. Se suzbiva so sredstva koi se koristat i za pipata.

17

-Lisnite vo{ki na rastenijata formiraat pomali ili pogolemi kolonii, go cicaat sokot od lisjata, pri {to listot se deformira a ponekoga{ i se su{i. Pri nivna pojava se vr{i hemiska za{tita so istite koristat i za suzbivawe na pipata.preparati koi se

Sl 8 . Lisni vo{ki Za{tita od pleveli. Vo {e}ernata repa se

javuvaat dva vida na pleveli: - {irokolisni: ambrozija, div domat, loboda,

{tir, ~i~ka, palamida i drugi -tesnolisni: muhar, ko{treva, divo proso,

vlasatka i drugi Bide}i plevelite niknat vo razli~no vreme ne

moème da gi unu{time so ednokratna primena na eden herbicid, tuku mora da koristime kombinacii na pove}e herbicidi vo pove}e navrati.

1. Po seidba no pred niknewe na {e}ernata

repa za uni{tuvawe na {irokolisnite i tesnolisnite pleveli moàt da se koristat kombinaciite: Pyramin Turbo 5 l/ha + Dual Gold 960 EC 2 l/ha ili Pyramin Turbo 5 l/ha +Frontier 900 EC 1,5 l/ha

2. Po niknuvawe na {e}ernata repa za uni{tuvawe na {irokolisnite pleveli koga taa ima 2-4 liv~iwa, a plevelite imaat 4-6 liv~iwa se koristi samo Betanal AM 11 6 l/ha. ili vo kombinacija:

18

Betanal AM 11 3 l/ha + Goltix 70 WP 3 kg/ha Betanal AM 11 3 l/ha + Pyramin Turbo 3 l/ha a za uni{tuvawe samo na tesnolisnite moàt da se koristat Fokus Ultra 1.5 l/ha, Leopard 5 EC 0,5-2 l/ha, Pantera 40 EC 0,8-1 l/ha i drugi. BERBA (VADEWE) NA [E]ERNATA REPA Berbata na {e}ernata repa treba da po~ne vo vreme na nejzinata tehnolo{ka zrelost. Taa e tehni~ki zrela koga korenot ve}e prestanuva da raste, a sodrìnata na {e}er vo nego dostignala svoj maksimum. Deka {e}ernata repa stasala za berba moè da se sudi i po izgledot na posevot, redovite na rastenijata se isprekinati, lisjata pobledeni, dolnite lisja se òlti i izumiraat. Op{to zemeno, {e}ernata repa izvadena podocna na esen dava pogolem prinos i vo koren i vo {e}er. Fabrikata za {e}er go opredeluva po~etokot na berba po regioni. Izvadenata i o~istena {e}erna repa treba istiot den da se prenese do otkupnoto mesto so cel da se spre~at zagubite vo teìnata. Kaj {e}ernata repa koja stoi 3-4 dena na niva pri temperatura povisoka od 20oS zagubite iznesuvaat i do 4 % vo teìna za sekoj den. Berbata na {e}ernata repa moè da se izvede, od ra~no do vadewe so kombajn. Ra~nata berba se vr{i so pomo{ na vili ili specijalno napraveni alatki za toa. Ovoj na~in e zastaren i bara golema rabotna raka. Drug na~in e vadewe so plug, pri {to na plugot mu se vadi plu`nata {tica. Sli~no na ovaj na~in e i berbata so obi~na vada~ka pri {to se~eweto na glavata i tovaraweto se vr{i ra~no. Najdobar i najefikasen na~in na vadewe na {e}ernata repa e so specijalni ma{ini, koi moàt da bidat ednofazni

19

(kombajni), dvofazni ili trifazni vo zavisnost vo kolku fazi ja vr{at berbata.

Treba da se naglasi deka berbata na {e}ernata repa e edna od najte{kite operacii, koja bara i pogolemi vloùvawa za nejzinoto re{avawe. Potrebno e zemjodelskite proizvoditeli da se opremat so ma{ini za berba ako treba i da se zdruùvaat nekolku zaedno, za zaedni~ko koristewe na vakvata investicija.

20

SODR@INA

STOPANSKO ZNAÊWE................................................1 KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI NA VIREEWE..............................................................................2 Toplina....................................................................................2 Svetlina..................................................................................2 Vlaga.........................................................................................2 Po~va........................................................................................2 AGROTEHNIKA NA [E]ERNATA REPA................3 PLODORED............................................................................3 \UBREWE...............................................................................3 OBRABOTKA NA PO^VATA.........................................4 Osnovna obrabotka...............................................................4 Predseidbena obrabotka.....................................................4 SEIDBA.................................................................................5 Vreme na seidba.....................................................................5 Na~in na seidba.....................................................................5 Dlabo~ina na seidba.............................................................6 Seme i sorti...........................................................................6 NEGA NA POSEVOT.........................................................6 Valawe.....................................................................................6 Uni{tuvawe na pokoricata...............................................7 Proreduvawe..........................................................................7 Me|uredovo kultivirawe................................................... 7 Prihranuvawe........................................................................7 Navodnuvawe...........................................................................8 Za{tita od bolesti..............................................................9 Za{tita od {tetnici.........................................................10 Za{tita od pleveli............................................................13 BERBA (VADEWE) NA [E]ERNATA REPA..........14

Documents

AGENCIJA ZEMJODELSTVOTO