Akcija vključevanja

Kako pomagati {olam pri vklju~evanjuotrok s posebnimi potrebami

v redne oddelke

O’Brien in Forestter sodelavci

Snow, Pearpoint in Hasbury

Kako pomagati {olam pri vklju~evanjuotrok s posebnimi potrebami

v redne oddelke

John O’Brien in Marsha Forestter sodelavci

Judith Snow, Jack Pearpoint in David Hasbury

Zveza dru{tev za cerebralno paralizo SlovenijeRoànska ulica 2, 1000 Ljubljana

tel.: 01/534-06-67, fax: 01/568-60-75e-po{ta: [email protected], internet: www.soncek.org

Naslov izvirnika:ACTION FOR INCLUSIONHow To Improve Schools By Welcoming ChildrenWith Special Needs Into Regular ClassroomsInclusion Press24 Thome CrescentToronto, Ontario, M6H 2S5Copyright © 1989 Inclusion Press

Slovenska izdaja:AKCIJA VKLJUÊVANJAKako pomagati {olam pri vklju~evanju otroks posebnimi potrebami v redne oddelke

Prevod:Ana Rostohar

Lektoriranje:Gabrijela Bodlaj

Izdala in zaloìla:Son~ek – Zveza dru{tev za cerebralno paralizo SlovenijeRoànska ulica 2, 1000 Ljubljanatel.: 01/534-06-67, fax: 01/568-60-75e-po{ta: [email protected]: www.soncek.org

2. ponatis

Ljubljana, junij 2006

Prevedeno in natisnjeno z dovoljenjem Inclusion Press International, Centre for IntegratedEducation & Community.

/ III

Vsebina

O avtorjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IV

Vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redni vzgojnoizobraèvalnisistem (Davorin Dominku{) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V

Verjamemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

Temeljni izrazi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

Videti pomeni verjeti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

O priro~niku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Videnje celotnega procesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Razjasnite namere druìne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Pritegnite k sodelovanju ravnatelja okoli{ke {ole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Pritegnite k sodelovanju u~itelja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Pritegnite so{olce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Na~rti akcij, ki bodo zagotovile ~lanstvo v razredu(postopek za izdelavo akcijskih na~rtov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

In potem... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

DODATEK

Zakonodaja s podro~ja vzgoje in izobraèvanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

Deklaracija iz Salamance . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

KORAK K SON^KU ali "Zakaj pa Ti ne hodi{ z mano v {olo?" . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

IV /

O avtorjih ...

John O’Brien

John je mojstrski re{evalec problemov in pripovedovalec zgodb. Potuje po svetu, pomagaposameznikom in organizacijam pri uvajanju sprememb (v vzgoji in izobraèvanju), ki vodi-jo k popolni vklju~enosti vseh v dru`beno skupnost. Zaradi svojih bogatih izku{enj insposobnosti prisluhniti teàvam ter predlagati re{itve je eden najbolj iskanih svetovalcev stega podro~ja v Severni Ameriki.

Marsha Forest

Marsha je bila ustanoviteljica in direktorica Centra za integrirano izobraèvanje in dru`bopri Frontier College-u (Centre for Integrated Education and Community). Predavala inpisala je na temo ,,vsi otroci sodijo skupaj”. Kot svetovalka za {olske sisteme v Kanadi inZdruènih dràvah Amerike je z neposrednimi izku{njami dokazovala, da je kvalitetno izo-braèvanje za vse mo`no. Marsha je bila tudi direktorica McGill Summer Instituta, vodil-nega programa za usposabljanje, ki poteka vsako poletje v Montrealu.

Judith Snow

Judithino ìvljenje dokazuje njeno hrabrost in odlo~enost, da bo v skupnosti ìvela pod svo-jimi pogoji. Uprla se je sistemu in sedaj pomaga druìnam, {olam in organizacijam pri ob-likovanju krogov pomo~i in prijateljstva okrog ranljivih in ogroènih ljudeh. Vodi te~aje,poglobljeno pi{e in je iskana svetovalka.

Jack Pearpoint

Po diplomi na University of Saskatchewan leta 1968 je Jack Pearpoint za pet let zapustilKanado in od{el v zahodno Afriko. Leta 1975 je postal predsednik Frontier College-a, na-jstarej{e kanadske organizacije za izobraèvanje odraslih. Celih {estnajst let je bil voditeljmednarodnega gibanja za opismenjevanje. Danes je predavatelj, pisec in organizator ob-likovanja vklju~evalnih skupnosti, kamor “vsi pripadajo”. Jack je bil tudi direktor Centra zaintegrirano izobraèvanje in skupnost, predan je ustvarjanju pravi~nej{e in bolj demokrati~nedru`be.

David Hasbury

David, neko~ tudi sam u~itelj v {oli s prilagojenim programom, danes pomaga drugim u~ite-ljem, star{em in organizacijam pri osvobajanju od omejitev iz preteklosti in pri izgradnjidruga~ne prihodnost. Je svetovalec za svete {ol in v tej vlogi u~i na te~ajih za izdelavo ak-cijskih na~rtov in oblikovanje krogov (pomo~i in prijateljstva).

/ V

Uvodnik k prvi izdaji

Vklju~evanje otrok s posebnimi potrebamiv redni vzgojno izobraèvalni sistem

Koncept {olske integracije ima v mnogih razvitih zahodnih deèlah è mnogo vrsto let“domovinsko pravico”. Kljub deklarirani politi~ni volji in strokovnemu koncenzu pavklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redni vzgojno izobraèvalni sistem ne potekatako uspe{no kot si kreatorji integracijskega gibanja èlijo in si prizadevajo. Razlogi so ra-zli~ni, kaj pogost u~itek pa je, da se integracija izvaja preve~ mehani~no, da se preve~ in-vestira v takoimenovano tehni~no infrastrukturo, da pa je neu~inkovita in neustrezna pred-vsem priprava socialnega okolja, od lokalne skupnosti do {ole oziroma razreda, v kateregase otrok s posebnimi potrebami vklju~uje.

Gospa Marsha Forest in gospod John O’Brien ter njuni sodelavci so izku{eni pedago-gi z dolgoletno prakso na podro~ju integriranega {olanja otrok s posebnimi potrebami.Njihovo prepri~anje v pozitivne u~inke {olske integracije je trdno in jim omogo~a, da vz-trajajo v svojih prizadevanjih tudi takrat, ko se zdi, da se vse “zarotilo” proti njim. Gre zaskupino ljudi, ki so vodilni ideologi t. i. gibanja za vklju~evanje (inclusion). Gibanje se jeiz Severne Amerike raz{irilo prakti~no po vsem razvitem svetu. Svoje izku{nje in zamisli otem, kako otroka s posebnimi potrebami vklju~evati v redne oddelke obi~ajnih {ol, so strniliv {tevilnih priro~nikih, video kasetah in periodi~nih publikacijah. Vodijo pa tudi zelo uspe{nedelavnice in seminarje, ki jih izvajajo v ZDA, Kanadi in zahodni Evropi.

Akcija vklju~evanja je napotek vsem tistim, ki podpirajo idejo integracije in se tudineposredno in prakti~no sre~ujejo s teàvami pri vklju~evanju otrok s posebnimi potreba-mi v redni {olski sistem. Kot tak je tekst {e zlasti dobrodo{el v trenutnih slovenskih razme-rah, saj je nova {olska zakonodaja, ki jo je Parlament sprejel februarja 1995. leta, kon~notudi pri nas dala zeleno lu~ za integracijo. êprav imamo tudi v Sloveniji nekatere uspe{neprimere vklju~evanja otrok s posebnimi potrebami v redne {olske oddelke, pa sistemati~nihin strokovno pripravljenih napotkov za u~inkovito delo na tem podro~ju prakti~no ni. Vpri~ujo~em tekstu pa ne gre samo za prakti~en priro~nik, ki bi bil namenjen u~inkoviti {ol-ski integraciji. Tekst sku{a natan~neje opredeliti pojem inclusion, je tudi svojevrstem kon-cept oziroma filozofija, ki zamisel o integraciji dopolnjuje in nadgrajuje. Najla`je bi ga nakratko razloìli s stavkom: “Vklju~evanje (inclusion) pomeni ìveti drug z drugim, ne pasamo obstajati drug ob drugem”.

Akcija vklju~evanja je le eden od priro~nikov, ki ga bo treba kot napotek za delopripraviti u~iteljem, star{em, ~lanom strokovnih timov in nenazadnje tudi u~encem v redni{oli, ki se neposredno ukvarjajo oziroma sre~ujejo z integracijo. Zato sem prepri~an, da boodziv strokovne in lai~ne javnosti na pri~ujo~o publikacijo spodbudil prizadevanja vseh, zlastiZveze dru{tev za cerebralno paralizo, ki na~rtujejo, da bi v ~im kraj{em ~asu izdali {e kak{nopublikacijo s tega podro~ja.

Davorin Dominku{1

1 Davorin Dominku{ je bil leta 1997 predsednik Strokovnega sveta pri Son~ku – Zvezi dru{tev za cere-bralno paralizo Slovenije in ravnatelj Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.Sedaj je sekretar na Direktoratu za socialne zadeve MDDSZ

AKCIJA VKLJUÊVANJA – DRUGI^!

Po prvem obisku predstavnikov kanadskega centra za inkluzijo iz Toronta, katerega os-novna dejavnost je izobraèvanje za vklju~evanje »inclusion«, smo izdali prevod njihove-ga priro~nika »Akcija vklju~evanja« in ga posredovali v strokovno in drugo okolje.

Prav ti strokovnjaki so nas s svojimi izku{njami in prakso prepri~ali, da smo na pravipoti, ko smo pred trinajstimi leti za~eli razmi{ljati o »ENI [OLI ZA VSE«. Tudi na osno-vi njihovih izku{enj smo ugotovili, da moramo prepre~iti dezintegracijo iz druìne in pri-marnega socialnega okolja, ki jo je prakticirala {olska praksa.

A navdu{ili so le nas in nekaj redkih somi{ljenikov, ne pa vse tiste, ki so po slu`benidol`nosti zavezani za izpeljavo vklju~evanja, ne prvi~ in ne ob njihovem drugem obisku le-ta 2003.

@al se mi zdi danes po trinajstih letih vztrajanja na ideji vklju~evanja, ideja o »eni {o-li za vse« bolj utopi~na kot na za~etku. Pa smo tako obetavno za~eli, ko smo se v ZveziSon~ek odlo~ili, da bomo za osebe z invalidnostjo zahtevali enakost po principih integraci-je in normalizacije. A nismo naleteli na navdu{enje, {e na razumevanje ne. In to ne le pristrokovni in politi~ni javnosti, celo pri star{ih in samih invalidskih organizacijah ne.

Organizirali smo prve razprave o integraciji è leta 1993, ko smo za~eli pripravljati pro-jekt o sprejemanju druga~nosti in povabili nekaj priznanih nem{kih strokovnjakov ter sku-{ali tedanjemu ministru za {olstvo ter njegovim strokovnim sodelavcem dopovedati, da niprav, da nekateri otroci sploh ne hodijo v {olo, da je {e vedno veliko otrok zunaj izobra-èvalnega sistema in vklju~enih v socialne zavode, pa to nikogar ne moti.

V pripravi je bila nova {olska zakonodaja in zavzemali smo se za en sam zakon o os-novni {oli, kjer bi bilo zajeto tudi izobraèvanje otrok s posebnimi potrebami. Napovedo-vala se je mo`nost integracije in zavedali smo se, da gre za proces in ne enkratno dejanjein da je okolje potrebno pripraviti na sre~anje z druga~nostjo od blizu. Pa smo se odlo~iliza projekt »Korak k Son~ku« in izdajo slikanice Svetlane Makarovi~ in Marjana Man~ka»Veveri~ek posebne sorte« in leta 1994 slovesno zaklju~ili prvo leto poteka projekta na slo-venskih osnovnih {olah.

In od tedaj potuje veveri~ek ôpko po {tevilnih vrtcih in {olah, pridruìli so se mu dru-gi junaki, ki so »druga~ni« in skupaj ustvarjajo ugodnej{o socialno klimo in se borijo pro-ti integraciji kot posledici dolgoletne segregacije ter navijajo za vklju~evanje. Uspe{ni sotam, kjer so tisti, ki bi morali po svoji javni funkciji ustvarjati primerno okolje, odpoveda-li ali pa mo~no zamujajo.

Toda ìvljenje te~e dalje in v projekt »KORAK K SON^KU« so se vklju~evale nove{ole, sodelovale nove generacije u~encev in {tevilni u~itelji so leto za letom izvajali razno-razne oblike seznanjanja z druga~nostjo. Tudi ravnatelji in u~itelji ter svetovalni delavci terspremljevalci otrok z razli~nimi invalidnostmi so iskali informacije, sprejemali na{e izobra-èvalne programe ter nas prosili za organizacijo in izvedbo skupinskih sre~anj s star{i, zanjihovo zagovorni{tvo ter povezavo z razli~nimi strokovnjaki.

In pri tem jim je bil v veliko pomo~ tudi priro~nik »Akcija vklju~evanja«.Tako kot je z Zakonom o osnovni {oli kar pet let zamujal Zakon o usmerjanju otrok s

posebnimi potrebami. Toda brez zamujanja tudi tokrat ni {lo in kasnili so potrebni podza-konski akti.

VI /

Vzporedno smo ves ~as z vrsto aktivnosti posku{ali osve{~ati o {kodljivosti odlo~itev, daotroke zaradi domnevno bolj{e zdravstvene in pedago{ke obravnave po{iljajo v posebne {o-le in zavode ter jih nato po dvajsetih letih vra~ajo v okolje, kjer se nikoli niso po~utili do-ma in jih ne pozna dobro niti druìna, kaj {ele vrstniki in okolje.

Dualni sistem izobraèvanja ostaja, kljub temu, da je marsikje te`je vklju~iti otroka ste`jo gibalno oviranostjo v {ole s prilagojenim programom kot v redne osnovne {ole. Nevodstva in ne u~itelji na teh {olah {e vedno niso kaj dosti pripravljeni na sodelovanje inpovezovanje z rednim sistemom izobraèvanja.

Zaradi {tevilnih oblik sodelovanja z vodstvi {ol, u~itelji, strokovnimi in drugimi delavcismo zbrali vrsto informacij in dobivali vpogled v dejansko prakso vklju~evanja, ki {e vednovse preve~ analizira in razlaga otrokove pomanjkljivosti, teàve in nezmo`nosti. Vse prema-lo upo{tevajo to kar zmore, kar so njegove prednosti. Nedore~ena ostajajo {tevilna podro~-ja, ki so temeljna za resni~no vklju~evanje.

Zakaj torej ideja »ENA [OLA ZA VSE«? Zato, ker imajo otroci in mladostniki pra-vico, da se usposabljajo in izobraùjejo v obi~ajnem ìvljenjskem okolju skupaj z generaci-jami svojih vrstnikov pod isto streho in z razli~nimi standardi znanja.

V vseh teh letih se je premalo izpostavil morda najve~ji uspeh dosedanjega vklju~eva-nja tam, kjer je bilo vklju~evanje izvajano z voljo in ne pod pritiskom. Gre za dejstvo, dasocialno in kognitivno u~enje potekata vzporedno in se medsebojno pogojujeta. Socialnavklju~enost prispeva k zadovoljevanju temeljnih socialnih potreb pri vseh u~encih ter omo-go~a in pospe{uje njihove storilnostne dose`ke.

ENA [OLE ZA VSE bi lahko ponudila oblikovanje nediskriminacijske kulture v razre-du in sledila najpomembnej{emu cilju – usposobitvi za samostojno ìvljenje v okviru spo-sobnosti, ki jih ima posamezni otrok.

Vse bolj se kaè, da bi vzgoja za inkluzijo morala biti ve~tirna: vzgoja strokovnih de-lavcev na ministrstvih, vzgoja vodstvenih, pedago{kih in drugih delavcev v pred{olskih in{olskih institucijah, vzgoja star{ev, vzgoja okolja. V inkluzijo bomo morali verjeti vsi akter-ji in sopotniki, samo zapovedano je premalo!

Le tako bo mogo~e, da bo dana{nja dru`ba postala zrela za vklju~evanje in bomo se-danji sistem »vstopi, ~e se lahko prilagodi{« zamenjali za sistem »vstopi, ker spo{tujemo ra-zlike in si lahko tako kot si«. In tedaj moto ENA [OLA ZA VSE ne bo tako nesprejem-ljiv, celo bogokleten, kot je {e v tem trenutku, kajti {e vedno smo bolj drug ob drugem kotdrug z drugim.

In za vse, ki kakorkoli s svojim delom in bivanjem posegamo na to podro~je ter se spra-{ujemo, kdo vse je odgovoren za re{evanje problemov, kdo mora kaj narediti, naj velja: ÊMI NE BOMO – KDO [E OSTANE?

In tako je spet ~as za ponatis priro~nika »Akcija vklju~evanja«. In mogo~e bodo mar-sikateremu bralcu razmi{ljanja in izku{nje avtorjev (med njimi àl è pokojne Marshe Fo-rest) v povezavi z lastnimi izku{njami pomagala pri odlo~itvi sprejeti izziv trdega dela invztrajanja v procesu vklju~evanja.

Marija Boì~

/ VII

Verjamemo

Dobre {ole postanejo {e bolj{e, ko so vanje vklju~eni vsi otroci iz {olskega okoli{a. Dobriu~itelji postanejo {e bolj{i, ko vsakega otroka kot ~lana razreda vklju~ijo v aktivno u~enje,ko pred vsakega otroka postavljajo individualne zahteve, ko vsakemu otroku nudijo pod-poro, ki jo potrebuje za u~enje. U~enci se razvijajo v polnej{e osebnosti, ko medse spre-jmejo ljudi z razli~nimi sposobnostmi in nadarjenostmi, ko se po~utijo varne in to~no vedo,da bodo dobili individualno pomo~, kadar jo bodo potrebovali. Druìne postanejo trdnej{e,ko se pridruìjo u~iteljem in u~encem pri oblikovanju razredov, ki so dostopni vsakomur.

Vklju~evanje je bistveno pri spoznavanju sveta takega, kot v resnici je. Zaman so vsaprizadevanja pri doseganju popolnosti v izobraèvanju, dokler ne bo vklju~en v redno {olovsak otrok. Osnova izobraèvanja so vsakodnevni odnosi, kjer se pokaè neskon~no {tevilosposobnosti in nadarjenosti vseh ljudi. [ole, ki temeljijo na vklju~evanju vseh otrok, gradi-jo in negujejo te pomembne odnose.

Toda nekateri u~enci niso dobrodo{li v {olah svojega {olskega okoli{a ali pa morajozaradi svojih posebnih potreb v posebne, lo~ene oddelke, stran od ostalih u~encev. [olskauprava, vodstva {ol in u~itelji, ki jih po{ljejo stran, razlagajo njihovo izklju~enost in segre-gacijo kot edini moèn na~in, da se poskrbi za njihove posebne potrebe. Ta razlaga, izpopol-njena in ponavljana brez oporekanja, izkrivlja vsakogar{njo predstavo o tem, kaj je lahko{ola in kaj u~enci in u~itelji lahko storijo. Ideja o nujnosti izklju~evanja je zakoreninjena vnapa~nem razumevanju in strahu pred otrokom s posebnimi potrebami; ne more obroditidobrih sadov.

Druìne, u~enci, u~itelji, ravnatelji in sveti {ol, s katerimi delamo, spodbijajo splo{nomnenje, da morajo biti otroci s posebnimi potrebami izolirani. Njihovo zdravorazumsko za-upanje vase in rezultati njihovega vztrajnega trdega dela razkrivajo zastarelost celotnega us-troja pri~akovanj, opisov delovnih mest in mehanizmov financiranja, ki izhajajo iz zgre{enegapriseganja na lo~evanje.

Vklju~evanje vseh otrok v redne {ole je tista prava stvar. Izziva vsakogar, ki se ukvarjaz izobraèvanjem, da s spremembo obi~ajnega postopka in s sprejetjem vseh otrok v vsakrazred spremeni tudi svoje mnenje o mestu otrok s posebnimi potrebami. Kot vsaka spre-memba, ki se odraà v ve~ji dru`beni pravi~nosti, zahteva tudi akcija vklju~evanja novou~enje in trdo delo. Prakti~ne naloge v tem priro~niku – ki so izbrane iz petletnega dela vdobrih, rednih razredih – opisujejo te zahteve in prispevajo tisto, kar smo se dosedaj nau~ilio izpolnjevanju teh zahtev.

/ 1

Temeljni izrazi

Velikokrat nas razprave o integraciji u~encev s posebnimipotrebami zmedejo, ker si ljudje pod temi besedami pred-stavljamo mnogo razli~nih stvari. Radi bi jasno povedali, kajmislimo s posameznimi temeljnimi izrazi.

INTEGRACIJA je na{ cilj. Beseda izvira iz latin{~ine inpomeni doseganje celovitosti v smislu obnove ali prenovecelote. Prizadevamo si, da bi razvili celovite razrede, razrede,ki bi ves ~as obnavljali in ponovno vzpostavljali celovitost medotroki in u~itelji. Taki razredi predstavljajo raznolikost resni~nedru`be, v kateri ìvimo.

VKLJUÊVANJE2 (inkluzija) tistih, ki so bili izklju~eni,je prvi korak k integraciji. Beseda izvira iz latinskega izraza,ki pomeni zapreti vrata za nekom, ki je vstopil v hi{o. Nekaterimenijo, da lahko govorimo o integraciji brez vklju~evanja. Tose nam zdi nesmiselno. Integracija se lahko za~ne {ele takrat,ko so vklju~eni vsi otroci.

UÊNCI S POSEBNIMI POTREBAMI3 so izziv za u~ite-ljeve sposobnosti, da prilagodi napotke in navodila posamez-niku, da podpira pozitivne odnose med u~enci in da sodelujes star{i. Hkrati so izziv za ravnatelja {ole, ki mora sprejeti vo-denje pozitivnih sprememb in podpreti u~itelje ter strokovnoosebje pri tej zahtevni nalogi.

Ali je etiketiranje potrebno? Mnogo stvari vpliva nau~en~eve posebne potrebe; ve~inoma se kaèjo v raznolikostistrokovno pripisanih oznak – “etiket4” (strokovnih karakteris-tik). Nam te oznake niso pomembne. Za nas je pomembno,da natan~no dolo~imo, kako u~encu pomagati, da bo v posa-meznem razredu lahko aktivno spremljal pouk. Strokovne oz-nake so velikokrat osnova za predsodke, nerazumevanje in od-klanjanje. Vemo, da predsodki obstajajo, in smo prepri~ani,da jih lahko premagamo le s skupnimi mo~mi.

2 /

in�te�grate (in-te-grayt)1. kombinirati ali oblikovati(del ali dele) v celoto. 2. pri-peljati ali priti do enakovred-nega ~lanstva v skupnosti.

SSKJ1 – integracija: povezova-nje posameznih enot, delov vve~jo celoto, zdruèvanje;(publ.: integracija priseljencevv dru`beno ìvljenje –vklju~evanje; ekon.: horizon-talna integracija; psih.: inte-gracija osebnosti – povezova-nje ~lovekovih telesnih indu{evnih lastnosti, motivov venovito celoto).

in�clude (in-klood) imeti aliupo{tevati ali obravnavati kotdel celote.

SSKJ1 – vklju~evanje: glagolnikod vklju~evati (vklju~evati: 1.vzpostavljati elektri~ni tok ins tem omogo~ati delovanje~esa; 2. delati, da postane kajsestavni del celote; 3. delati,da postane kdo ~lan kake or-ganizacije, skupnosti; 4. delati,da kdo sodeluje pri kaki de-javnosti)

1 Slovar slovenskega knji`nega jezika2 Vklju~evanje kot prvi korak k integraciji je v priro~niku opredeljeno tudi v vseh izpeljankah3 Tudi nova slovenska {olska zakonodaja uvaja termin otroci s posebnimi potrebami.4 Pri slovenskem prevodu smo se odlo~ili za slovensko besedo “oznaka”.

U~enci s posebnimipotrebami

Ali je “etiketiranje”potrebno?

Edina oznaka, ki jopotrebujemo, je otrokovoime.

-Marsha Forest

Zaradi izku{enj z negativnimi posledicami etiketiranja smonanj postali tako ob~utljivi, da so se nekateri avtorji tega pri-ro~nika hoteli izogniti uporabi izraza “u~enci s posebnimipotrebami”. Z njihovimi razlogi se strinjamo. Vsi otroci zaslu-ìjo pozornost in podporo, za katero se zavzemamo. Iz obi~ajneprakse vemo, da je beseda “poseben” samo vljuden izraz zaodbiranje, lo~evanje, neenakost in manjvrednost. Vseeno smoizraz tukaj definirali in ga bomo v priro~niku ob~asno uporab-ljali. S tem bi radi jasno povedali, da mislimo na vklju~evanjevseh u~encev, tudi tistih, ki se zdaj izobraùjejo po posebnihprogramih in katerih star{i se zavedajo, da njihov otrok v mno-gih situacijah potrebuje dodatno pomo~. Prav tako govorimoo “izklju~enih otrocih” kot o istih otrocih, preden postanejou~enci.

Nekateri ljudje so prepri~ani, da je vklju~evanje odvisnood starosti. Morda si mislijo: “Mlaj{e otroke la`je z veseljemsprejmemo kot starej{e.” Nam se leta ne zdijo pomembna.Delali smo z u~itelji, ki so v razredne skupnosti vrstnikovvklju~evali u~ence s posebnimi potrebami vseh starosti.

Nekateri ljudje so prepri~ani, da je vklju~evanje odvisnood kategorije (stopnje invalidnosti). Morda si mislijo: “La`jeinvalidni otroci so lahko vklju~eni v redne oddelke, u~enci ste`jo invalidnostjo pa ne.” Nam se te razvrstitvene oznake nezdijo pomembne. Delali smo z u~itelji, ki so v svoje oddelkeuspe{no vklju~evali u~ence vseh vrst in stopenj invalidnosti.

[ol, ki bi bile samo za otroke iz {olskega okoli{a, je malo,ker marsikatere {ole zdruùjejo otroke iz ve~ih {olskih okoli{ev.Ko izbirate {olo in pravi razred, si predstavljajte, da ima u~enecs posebnimi potrebami dvoj~ka brez posebnih potreb. Vpra{ajtese, v katero {olo bo hodil dvoj~ek in v katerem razredu bo.

/ 3

Temeljni izrazi ...

Ali je starost in stopnjainvalidnosti pomembna privklju~evanju?

Samo eno merilo je zavklju~evanje.@ivljenje samo po sebi.

-Marsha Forest

[olski okoli{1

1 48. ~l. slovenskega Zakona o osnovni {oli dolo~a, da imajo star{i pravico vpisati otroka v javno osnovno{olo ali v zasebno osnovno {olo v {olskem okoli{u, v katerem otrok stalno ali za~asno prebiva..., {olapa je dol`na otroka vpisati. Ko gre za otroka s posebnimi potrebami (49. ~l. istega zakona), imajo star{ipravico otroka vpisati v {olo v {olskem okoli{u, v katerem otrok stalno prebiva, razen ~e ta {ola neizpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomo~no odlo~bo o usmeritvi, ki jo izda pristojna {ol-ska uprava, dolo~ena druga ustrezna osnovna {ola.

Videti pomeni verjeti

Ljudje, ki pomembno spreminjajo dru`bo, trdno verjame-jo v spremembe, ki jih ho~ejo izpeljati. [olanje, ki vklju~ujevse otroke, daje mo~ in obete. Treba jih je videti in ob~utiti,da lahko verjamemo vanje. Najbolje je, ~e obi{~emo {olo, kiè vklju~uje vse otroke. To pa nam lahko vzame veliko ~asa.“S pomo~jo svojih prijateljev” (With a Little Help From MyFriends), video film, ki kaè zgodbo enega od vi{jih razredovosnovne {ole, vam nudi be`no sliko takega {olanja. V njem jeprikazana akcija vklju~evanja.

ê imate video film, si ga zdaj oglejte.

Video film lahko dobite pri Inclusion Press, 24 Thome Cres., Toronto,Ontario M6H 2S5; Fax/tel: (416) 658-5363

Video film in druge informativne materiale lahko dobite tudi priExpectations Unlimited, Box 655, Niwot, Colorado, 80544.

Lahko pa si ga izposodite tudi v knji`nici SON^KA – Zveze dru{tevza cerebralno paralizo Slovenije.

4 /

O priro~niku

V {oli, kjer so vklju~eni vsi otroci, ima vsak posameznikpomembno vlogo, saj lahko tako hi{nik kot knji`ni~ar u~encupokaèta, da je dobrodo{el. In vsi, od u~iteljev do star{ev otrokv vrtcu, lahko pri~akujejo in propagirajo vklju~evanje ter prinjem pomagajo. Ustvarjanje dobre {ole je proces, ki dobi novzagon, ko vsakdo spozna pomembnost vklju~evanja vseh otrokin je pripravljen po svojih najbolj{ih mo~eh pomagati pri ure-sni~evanju tega cilja. Ta priro~nik opisuje proces gradnje do-brih delovnih odnosov.

Ljudje, ki pripravljajo sprejemanje otrok s posebnimi potre-bami v obi~ajne razrede {ole v njihovem {olskem okoli{u, sebodo iz priro~nika nau~ili potrebnih korakov. Spoznali bodotudi nekatere probleme in prakti~ne nasvete, temelje~e nana{ih izku{njah pri vsakem od teh korakov.

Vse korake, za katere iz izku{enj vemo, da so potrebni,smo uredili v logi~nem zaporedju. Za~enjamo z èljo celedruìne, da bi bil njihov otrok s posebnimi potrebami v istemrazredu kot drugi otroci njegove starosti, kajti po na{ih izku{-njah je to najpogostej{e izhodi{~e. ê ste ravnatelj in èlitesvojo {olo preoblikovati v {olo, ki vklju~uje vse otroke, bosteakcijo vklju~evanja morda za~eli na kak{ni drugi to~ki. Niva`no, kje boste za~eli, vsak korak, ki ga opisujemo, je pomem-ben.

Zaradi jasnosti so koraki opisani tako, kot bi sledili drugdrugemu. V resnici pa boste verjetno delali ve~ razli~nih na-log hkrati in velikokrat se boste vra~ali nazaj ter nekatere ko-rake ponovili ali dodelali. Kje boste za~eli in kaj vam bo vze-lo najve~ energije, bo odvisno od tega, kaj se bo zgodilo, koboste spreminjali situacijo. Predlagamo vam, da dograjujete insvojim potrebam prilagajate postopke, ki so opisani v tempriro~niku.

V priro~niku opisujemo proces v pregledni obliki in daje-mo nasvete, navodila in priporo~ila za vsak korak. Toda to nipopoln postopek za doseganje takoj{nje vklju~enosti vseh otrokv redne {ole. Biti dober svetovalec za vklju~evanje1 je tako kotbiti dober u~itelj. To ni samo dodajanje vode in me{anje. Svoje

/ 5

Namen

Zaporednost

To ni kuharska knjiga

1 Vloga svetovalca za vklju~evanje je predstavljena na strani 9.

sposobnosti, ve{~ine in osebni stil je treba prilagoditi razli~nimokoli{~inam za vsakega otroka, vsako druìno, vsakega u~ite-lja in vsakega ravnatelja posebej. Re{evanje vsake situacije jetreba vnaprej na~rtovati. Pri vsakem koraku je treba ostale, kiso tudi vklju~eni v proces, vpra{ati za njihovo mnenje. Anali-zirati je treba, kaj deluje in kaj ne, kaj bi bilo treba izbolj{ati;vsemu temu se morate nenehno prilagajati. Povezati se moratez drugimi, ki opravljajo podobno delo; u~ite se drug od druge-ga.

Akcija vklju~evanja zdruùje razli~ne udeleènce, ki mor-da niso navajeni sodelovati pri ustvarjanju novih stvari. Koristnobo, ~e bo nekdo sledil razvoju celotnega procesa, organiziralin pomagal pri re{evanju konfliktnih situacij ter zdruèval lju-di v ljudi idej in plemenitih namenov. V priro~niku so opisanevse naloge, ki jih mora opraviti oseba, ki je odgovorna za or-ganizacijo celotnega procesa. Vendar upamo, da bodo tudi os-tali, ki so tako ali druga~e povezani z akcijo vklju~evanja, pre-brali priro~nik v celoti.

6 /

O priro~niku ...

Temeljno izhodi{~e

Videnje celotnega procesa

Akcija vklju~evanja razvija sposobnost u~itelja in so{olcev,da sprejmejo medse otroka, ki je bil izklju~en, in zagotovijotisto vrsto individualne pomo~i, ki jo otrok potrebuje, da po-stane aktiven u~enec.

Akcija vklju~evanja poteka v petih stopnjah:

� Prepri~ajte se, da druìna resni~no èli vklju~iti svojegaotroka s posebnimi potrebami v redno {olo; ugotovite otro-kove èlje in njegove sposobnosti.

� Pridobite si ravnateljevo pomo~ pri vklju~evanju u~enca vredni oddelek.

� V vklju~evanje u~enca pritegnite tudi u~itelja.

� V sprejem u~enca vklju~ite tudi so{olce, spoznajte jih z no-vim u~encem. Pritegnite druge osebe iz {ole ali iz skup-nosti, ki lahko kakorkoli podprejo prizadevanja.

� Zdruìte vse vpletene ljudi, da boste lahko razvili postopeknenehnega prilagajanja u~nega na~rta in obi~ajnega dela vrazredu. [ele tako bo lahko u~enec postal ~lan razreda inbo lahko razvijal svoje sposobnosti.

Pri vsaki stopnji morajo druìna, {olsko osebje, u~itelji inu~enci delati skupaj ...

� da bi u~vrstili zavzetost za vklju~evanje u~enca s posebni-mi potrebami v reden oddelek;

� da bi vzpostavili osebne odnose in razvili sposobnosti zau~inkovito re{evanje problemov v razredu in v {oli;

� da bi bolje razumeli, kak{no podporo otrok s posebnimipotrebami kot aktiven u~enec potrebuje, in odkrili mo`nosti,da mu tako podporo tudi nudijo;

� da bi bolje spoznali, za kaj je u~enec s posebnimi potre-bami nadarjen in na katerih podro~jih lahko sodeluje.

/ 7

Namen

Stopnje

Poudarki

Kdo je u~enec in kaj jepotrebno v tem trenutku?

Kdo lahko pomaga?

Kako?

Opisali bomo enega od mo`nih na~inov akcije vklju~eva-nja. Na za~etku stvari pogosto izgledajo takole:

Napa~no razumevanje izobraèvalnih potreb in sposobnostivseh u~encev vodi v situacijo, ki druìno lo~uje od {ole. Tak{nasegregirana struktura izobraèvanja star{em sporo~a, da njihovotrok zaradi posebnih izobraèvalnih potreb spada nekamdrugam. Znotraj {ole obstajajo jasne definicije vlog in trdnahierarhija. V razredu u~itelji pou~ujejo in vrednotijo, u~encipa se odzivajo. U~ence, ki potrebujejo ve~ individualne pomo~ikot jo dovoljuje obstoje~a praksa, ocenijo strokovnjaki.Razvrstijo jih in jih kategorizirajo ter prevzamejo odgovornostza njihovo {olanje. U~enci, ki potrebujejo znatno ve~ indivi-dualne pomo~i, gredo v posebne oddelke ali celo druge {ole.U~ence razvrstijo na osnovi kategorizacije.

Z akcijo vklju~evanja je treba korenito spremeniti tak{nosegregacijsko strukturo. Svetovalec za integracijo1 si prizade-va pritegniti k delu ~im ve~ ljudi in pomaga vzpostaviti kroge,v katerih vsakdo prispeva po svojih najbolj{ih mo~eh. Druìnski~lani, vodstvo {ole in specialisti pomagajo u~iteljem in u~encemv razredu oblikovati homogeno razredno skupnost. U~itelji soodgovorni za napredovanje vsakega posameznega u~enca,u~enci pa morajo deliti ~lanstvo v razredni skupnosti z vsemiso{olci.

Nekaj primerov:

� Skupina u~encev se ukvarja s problemi, ki zadevajo nepo-sredne osebne odnose in se ti~ejo vseh ~lanov skupine.

8 /

Videnje celotnega procesa ...

Nepovezani udeleènciakcije vklju~evanja

Zdruèni udeleènci akcijevklju~evanja

1 V Kanadi so razvili poseben poklicni profil “svetovalca za integracijo”, v Sloveniji ga zaenkrat {e nimamo.

� U~itelj skupaj z ravnateljem in s strokovnjaki s podro~japosebnega izobraèvanja re{uje probleme {olanja.

� U~itelj in star{i se sre~ajo in dogovorijo o pristopu dou~en~evega problemati~nega vedenja.

Ob~asno se vsi udeleènci sestanejo, izmenjajo izku{nje inznanja, postavijo smernice in obnovijo zavzetost za vklju~eva-nje vseh otrok v redne {ole.

Akcija vklju~evanja gradi in vzdrùje krog udeleèncev,ki so po naravi razdrobljeni (nepovezani)

Zlasti tam, kjer je segregacija zakoreninjena, je ustvarja-nje dobrih delovnih odnosov zelo zahtevno delo. êprav poz-namo {ole, ki so uspe{no sprejele prej izklju~ene u~ence brezpomo~i svetovalcev, vam priporo~amo, da izberete nekoga, kibo kot svetovalec usmerjal proces integracije. Neglede na for-malni naziv ima svetovalec za integracijo naslednje naloge:

� Gore~e se zavzema za vklju~evanje vseh otrok v redne {ole.

� Poskrbi, da so za vsakega u~enca vse potrebne naloge do-bro opravljene.

/ 9


Svetovalec za integracijo2

1

1 Izdelava akcijskih na~rtov je podrobneje je predstavljena v samostojnem poglavju na str. 47.2 Ker v Sloveniji {e nimamo tega profila, lahko poi{~ete pomo~ pri {olskih mobilnih svetovalnih slu`bah

ali pri Son~ku – Zvezi dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije.

� Usmerja in pomaga druìnskim ~lanom, u~iteljem, u~encemin vodstvu {ole, da se svojih sposobnosti zavejo in jih razvi-jajo.

� Z vzpostavljanjem potrebnih osebnih odnosov meddruìnskimi ~lani, u~itelji, u~enci in vodstvom {ole gradikroge pomo~i.

� Pomaga pri re{evanju problemov.

� U~iteljem in drugemu osebju {ole ter u~encem pomagarazumeti problematiko integracije in vklju~evanja.

� Vodstvu {ole in u~iteljem pomaga razviti {olski in {ir{i kra-jevni na~rt za vklju~evanje vseh otrok v redne {ole in nadalj-njo integracijo.

� Lokalna prizadevanja povezuje s stalno razvijajo~im se po-dro~jem vklju~evalnega {olanja.

� Nenehno vzdrùje stike z ljudmi.

V {olah, ki so na~elno sprejele vklju~evanje vseh otrok,lahko dela svetovalec za integracijo kot ~lan kolektiva ali kotzunanji svetovalec. Kjer se {e niso odlo~ili za vklju~evanje,za~ne svetovalec za integracijo delati kot zaveznik star{ev, vnadaljevanju pa dograjuje odnose s {olskim osebjem. Nekaterisvetovalci za integracijo so poklicni pedagogi, drugi so sposob-ni posamezniki, ki so jih delovne izku{nje izven {ole naredilevnete zagovornike vklju~evanja vseh otrok v redne oddelke.

10 /


Oblikovanje {olske skupnosti

Judith Snow in David Hasbury

Temelj akcije vklju~evanja je skupnost. U~enec, ki je bil izklju~en iz skupnosti, bosprejet nazaj samo v primeru, ~e bodo ljudje delali skupaj in se bodo lahko zaneslidrug na drugega, ko bodo potrebovali podporo. Neglede na vlogo v {olski skupnosti,naj bo to u~enec, u~itelj, ravnatelj ali kdo od star{ev, vsi se morajo zavedatipomembnosti vsakogar in graditi dobre medsebojne odnose. Enkratnost u~enca jepogosto tista spodbuda, ki zdruùje.

Na {olsko skupnost lahko gledamo vsaj na dva na~ina. Na eni strani so {ole institucije,ki imajo dolo~eno nalogo – da vsaki novi skupini u~encev vlijejo kar najve~ znanja.Da bi izpolnile to nalogo, so organizirane hierarhi~no, z vrsto avtoritet in odgovornosti.Ni enostavno ugotoviti, kako lahko posamezniki ~utijo pripadnost pri tem na~inunadzorovanja.

Toda {ole so tudi mesta, kjer se ljudje druìjo in povezujejo v svobodno izbraneskupine. Ljudje tu i{~ejo svojo identiteto in oblikujejo svojo prihodnost. Odnosi se{irijo izven razredov, ne ozirajo se na nazive, meje in delitve. Ti odnosi nastajajo zmedsebojnim spoznavanjem, iz ~istega veselja in uìvanja v dru`bi drug z drugim,iz zavesti, da “mi lep{a{ dan”. Nobene omejitve ni, kdo lahko pripada tej {iroki mreìpomenov.

Ljudje, ki se jih {teje za prizadete ali kako druga~e neobi~ajne, lahko veliko prispevajok odnosom in pomenu svojih lastnih ìvljenj in ìvljenj drugih. Hierarhija tak{ne ljudiizlo~a, ker na videz nimajo svojega mesta. S spoznanjem, da so vsi ljudje ~laniskupnosti, se bo za vsakega u~enca na{lo mesto. [e ve~, kmalu bo postalo jasno,da je skupnost to osebo è ves ~as pogre{ala.

Akcija vklju~evanja je v osnovi proces graditve skupnosti. Tisti, ki v procesusodelujejo, bodo z veseljem sprejeli in povezali najrazli~nej{e ljudi, vklju~no s prejizklju~enim u~encem in ~lani njegove druìne. [e posebej je treba podpirati inspodbujati so{olce, da pri sprejemanju novega ~lana uporabijo vso svojo mo~ inustvarjalnost. Ta proces dovoljuje vsakemu ~lanu, da se spopade s problemi, kispremljajo vklju~evanje. Na ta na~in je lahko celotna skupnost odgovorna za vsakegaposameznika.

/ 11

Razjasnite namere druìne

Vklju~evanje se za~ne z ljubeznijo star{ev do otroka. Star-{evska ljubezen je osnova za sprejetje otroka kot neponovljive,dragocene osebnosti. Sprejetje otroka v prvi vrsti kot ~love{kegabitja, brez vsakih oznak ali kategorij, rodi èljo, da bi otrokpostal cenjen tudi v vsakodnevnem ìvljenju. Star{i so tisti, kiprvi lahko prepoznajo otrokovo nadarjenost, prvi si lahko èli-jo otrokove vklju~enosti v vsakodnevno ìvljenje.

@elja, da bi za otroka z invalidnostjo storili najbolj{e, star{evelikokrat vodi k iskanju diagnoze in terapije, ki bi invalidnostodpravila. Ker za mnogo oblik invalidnosti ni tehni~nih re{itev,lahko tako iskanje povzro~i zmedo in razo~aranje. Ti ob~utkilahko zasen~ijo otrokove sposobnosti, lahko uti{ajo èljo povklju~evanju otroka v vsakodnevno ìvljenje. Toda pod vsemirazo~aranji in zmedenostjo star{evska ljubezen, spoznanje inèlja ostaja v samem srcu vklju~evanja.

Dru`beni predsodki ogroàjo èljo po otrokovi pripadnos-ti druìni, {oli in skupnosti. Star{i* spoznajo, da negativne pred-stave o invalidnosti ...

... zasen~ijo otrokovo neponovljivo vrednost v o~eh mnogihljudi;

... vodijo k slabemu ravnanju z otrokom in to ravnanjeopravi~ujejo;

... oblikujejo dru`bene vloge in pri~akovanja, po katerih jenjihov otrok “eden tistih”, ki so bistveno druga~ni odsvojih neinvalidnih bratov in sester.

Spoznanje, da je invalidnost dru`beno razvrednotena,povzro~a star{em bojazen, da bo njihov otrok nesprejet, za-vrnjen, zlorabljen in neza{~iten. Strah se {e pove~a, ko star{ispoznajo, da predsodki o invalidnosti zadevajo tudi njih.Znajdejo se v situacijah, ko morajo odgovarjati na vpra{anjain zavra~ati krivdo za invalidnost svojega otroka, kot bi bilo

12 /

* Vemo, da imajo nekateri otroci samo enega od star{ev in da imajo nekateri ve~ kot dva star{a. K sode-lovanju èlimo vklju~iti vsakogar, ki ~uti star{evsko ljubezen in odgovornost do otroka s posebnimi potre-bami. Prav tako se zavedamo pomena, ki ga ima v akciji vklju~evanja sodelovanje bratov in sester.

@elje

[ola mora postati kraj, kjerbodo zaèljeni tako star{ikot otroci. Podpira naj jihpri njihovih èljah, prinjihovih prizadevanjih zavklju~evanje vanjo kljubmnogim preprekam;podpira naj jih pri aktivnemoblikovanju {ole, ki bovklju~evala vse otroke.

-Judith Snow

Bojazni

to nekaj sramotnega. In to ne samo v pogovorih znepou~enimi, ampak tudi pred prijatelji, druìno, celopred samim seboj.

A kljub vsem bojaznim èlje ostajajo. Velikokrat so {e bo-lje ~uvana skrivnost kot bojazni same. V~asih sre~amo druìne,v katerih mo` in èna ne povesta svojih skritih èlja naglasniti drug drugemu. Strah ju je, da se bodo te èlje drugemuzdele neumne ali {kodljive.

Dobronamerni strokovnjaki lahko uti{ajo v star{ih èljo, dabi njihov otrok postal polnopraven ~lan skupnosti. Ob~utekstar{ev, da je treba storiti nekaj, kar bi odpravilo otrokovo in-validnost, lahko preoblikujejo v prepri~anje, da je njihov otroknepopoln, da nenehno potrebuje poseben, strokovno nad-zorovan program, ki bo zapolnil njegovo nepopolnost.

Ko se star{i sku{ajo obraniti bojazni z iskanjem zdravila,postane njihov otrok v o~eh strokovne pomo~i nov projekt.Ko stroka ne more ve~ zagotoviti otrokovega ozdravljenja, kotse mnogokrat zgodi v primeru te`ke invalidnosti, postane otrokpropadel projekt. Neuspe{no zdravljenje navdaja s tesnobostar{e, otroka in strokovnjake. Bojazni se groze~e {irijo. Umikv posebne ustanove, kjer so druga~ni, dru`beno nesprejeti ljud-je na varnem, se ponuja kot edina zanesljiva obramba.

Toda varnosti ne moremo graditi na strahu pred nespre-jetjem, zavra~anjem, zlorabami in bole~inami. Odgovora na ne-sprejetje in zavra~anje ne najdemo tako, da lo~imo ljudi z in-validnostjo od drugih ljudi. Odgovor je oblikovanje skupnos-ti, kjer bodo dobrodo{li vsi ljudje, neglede na njihovo in-validnost, kjer bo vsakemu posamezniku dana mo`nost, da bonjen del in bo v njej sodeloval. V takem okolju bodo ljudje zinvalidnostjo na{li varnost v pripadnosti skupini in v pri-jateljstvu. Odgovor na slabo ravnanje in trpljenje ni profe-sionalizacija vseh odnosov. Odgovor je v oblikovanju okolja,kjer je vsakdo del kroga prijateljev, ki drug drugega podpira-jo, spodbujajo in {~itijo. Bojazni nas opominjajo, naj bomo po-zorni na teàve in nevarnosti. Pripravljeni moramo biti, da naspri premagovanju dru`benih predsodkov ~aka te`ko delo.Odgovor je v uresni~evanju na{ih èlja.

@elje mnogih star{ev se potrdijo in dobijo novo mo~ z vi-zijo {ole, ki vklju~uje vse otroke. Mo`nost, da bi bil njihovotrok sprejet in bi se lahko izobraèval med svojimi vrstniki

/ 13

Razjasnite namere druìne ...

iz {olskega okoli{a, rodi nove upe in prinese novo kri-zo.

Star{i èlijo, da bi {ole vklju~evale vse otroke, toda kakoto dose~i? Vklju~evanje otrok s posebnimi potrebami v redneoddelke je politika le redkih {ol. V ve~ini primerov se mora-jo za to boriti star{i, ki èlijo vklju~iti svojega otroka s poseb-nimi potrebami v redni oddelek. Vodstva {ol in u~itelji spre-jemajo izklju~evanje in izolacijo otrok s posebnimi potrebamikot nekaj samo po sebi razumljivega, kot nekaj povsem na-ravnega in pravilnega. Njihova prva reakcija na pro{njo, da sev {olo vklju~i otrok s posebnimi potrebami, bo morda popa~ilavizijo vklju~evanja. Nekateri ljudje iz {olstva poveli~ujejo sis-tem posebnega izobraèvanja kot vrednoto in znak visokestrokovnosti ter dru`bene skrbi. Ni~ ~udnega torej, ~e si mno-gi star{i èlijo, da bi ìveli kje drugje, kjer bi bilo vklju~eva-nje vseh otrok v {olo la`je. To mine, ko star{i spoznajo, da sebodo njihove èlje uresni~ile samo, ~e bodo delali v tej smeri.

Nekateri star{i so se sami borili za vklju~evanje svojih otrokv redne {ole in pri tem uspeli, ve~ina pa jih spozna, da ima-jo zelo malo mo`nosti, dokler bodo sami. Vedno ve~ se jihzato povezuje z drugimi star{i in strokovnjaki, ki se ukvarjajoz izbolj{avami na podro~ju {olanja v skupine, ki spreminjajodru`bo. Vedno ve~ star{ev dobi v takih skupinah in drugih or-ganizacijah, ki podpirajo integracijo, pomo~ posameznikov, kidelujejo kot njihovi svetovalci za integracijo.*

14 /


Iskanje zaveznikov

* Naj vas nazivi ne zmedejo. O sebi morda ne mislite kot o svetovalcu za integracijo. Morda ste eden odstar{ev, ki pomaga drugim star{em. Morda ste zaposleni pri eni od organizacij, ki podpira integracijo.ê ste se povezali z druìno, ki i{~e na~in, kako vklju~iti svojega otroka s posebnimi potrebami v red-no {olo, je ta priro~nik namenjen vam, prav tako pa tudi druìnam, ravnateljem in u~iteljem, s kateri-mi delate.

CiljCilj tega dela akcije vklju~evanja je potrditi

druìnsko predanost jasni predstavi o vklju~evanju nji-hovega otroka s posebnimi potrebami v redno {olo.

KorakiSvetovalec za integracijo se mora najprej prepri~ati o na-

menu druìne, da bo vklju~ila svojega otroka s posebnimipotrebami v redno {olo v njihovem {olskem okoli{u. To naj-la`je stori, ~e se spozna z druìno. Na tej stopnji lahko sve-tovalec za integracijo star{em v marsi~em pomaga.*

� Svetovalec za integracijo star{em pomaga videti otrokovomesto v druìni. K temu veliko pripomorejo vpra{anja opreteklosti druìne in o tem, kaj se je dogajalo z otrokoms posebnimi potrebami in z ostalimi druìnskimi ~lani. Mnogistrokovnjaki za~nejo iskati vzroke pomanjkljivosti ravno sspra{evanjem o preteklosti druìne, rezultat tega spra{eva-nja pa je mnogokrat zvra~anje krivde za invalidnost nadruìno. Zato se lahko zgodi, da bodo odgovori zgledalimehani~ni ali obrambni. Ko bodo star{i za~utili, da jih sve-tovalec za integracijo ne misli kriviti za invalidnost nji-hovega otroka, bodo bolj spro{~eni v pogovoru o svojemizvoru.

� Svetovalec mora okrepiti njihove èlje v zvezi z otrokom injih deliti z njimi. Vpra{a lahko: “Kaj si èlite za svojegaotroka?”

� V~asih bodo star{i te`ko na{li prave besede, da bi z nji-mi izrazili svoje èlje. Nikar jih ne priganjajte in jim nepolagajte besed na jezik. Sprejmite, kar so vam samipripravljeni povedati. Povejte star{em, da bodo la`jeubesedili svoje èlje, ~e bodo o tem ve~krat govorili.Dogovorite se, da lahko ponovno vpra{ate po njihovihèljah v zvezi z otrokom kdaj drugi~.

/ 15


* To ni postopek, ki bi mu sledili v vseh to~kah od za~etka do konca. Je le spisek vpra{anj, za kateramorate sami najti svoj na~in, kako jih boste postavili in kako se boste o njih pogovorili. Kdaj, kje, s ka-terimi besedami in v kak{nem vrstnem redu boste postavljali vpra{anja, je odvisno od stanja v druìni,od odnosa druìne do vas in od va{ega osebnega stila. Tega ni treba storiti na uradnem sre~anju. Pogovorza kuhinjsko mizo ali med vo`njo v avtomobilu bo morda bolje sluìl namenu. Razmislite in nareditena~rt sre~anja za vsako druìno posebej.

Socialna anamneza

@elje

Pazite!

� V~asih star{i la`je kakor zakoncu ali otrokom za-upajo svoje èlje tujcu, mogo~e svetovalcu za in-tegracijo. To pa zato, ker se bojijo, da jih bodonjihove èlje lo~ile od ostalih ~lanov druìne. Skupaj znjimi posku{ajte najti na~in, da bodo lahko varno izraàlisvoje èlje. Izraène razlike lahko spo{tujemo, jih upo{te-vamo in jih posku{amo uskladiti; skrite razlike nasiz~rpavajo.

� Slabe izku{nje z ljudmi, ki naj bi jim pomagali, star{e ve-likokrat vodijo v nemo~. Odlo~itev, da bodo njihovapri~akovanja nizka, je le obramba pred bole~im razo~ara-njem. ^lovek, ki se po~uti nemo~nega, lahko tudi ostale~lane druìne odvrne od izraànja njihovih sanj in èljapo vklju~evanju otroka s posebnimi potrebami v redno{olo. In to vse iz zaskrbljenosti, da ne bi bil zaradi zavr-nitve kdo prizadet. Povezovanje v delovne skupine lahkoljudem pomaga spremeniti odlo~itev, da bodo zatrli svo-je èlje in nehali ukrepati. Tudi nasvet nekoga, ki ga~lovek spo{tuje, lahko zelo pomaga.

� Uzavestite njihove strahove z vpra{anji: “Katera je va{a na-jve~ja bojazen v zvezi z otrokom? êsa se najbolj bojite?”Bojazni pojasnite kot odraz ljubezni in skrbi za otroka, kije zaradi predsodkov dru`be {e posebej ranljiv. Zaradi tehbojazni potrebuje vsak otrok s posebnimi potrebami varnost,ki jo daje pripadnost isti skupini, kjer so tudi otroci brezposebnih potreb, kjer se bo lahko spoznal in spoprijateljilz nekaterimi od njih.

� Ubeseditev bojazni je lahko zelo ~ustvena. Ne beìte pred~ustvi. Ne dajajte la`nih zagotovil. Pozorno poslu{ajte.Po~akajte.

� V~asih se poslu{alcu zdi, da star{i izraàjo svoje bojaznipovr{no. Ne pritiskajte nanje (“Tega ne mislite resno.”)in ne odpravite tistega, kar vam povedo, z besedami:“Zakaj vas skrbi zaradi tak{nih malenkosti?” Spo{tljivoprisluhnite.

� Ugotovite mnenje star{ev o njihovem otroku z vpra{anji:“Kdo je va{ otrok? Kaj ga zanima, kaj ima rad in za kaj jenadarjen? S katerimi besedami lahko opi{ete otrokovoenkratnost?”

16 /


Bojazni

Zanimanja, èlje innadarjenost

� Ugotovite, katere so po mnenju star{ev otrokoveposebne potrebe. Vpra{ajte jih: “Kaj va{ otrok na-jbolj potrebuje? Katere oblike podpore in pomo~iso zanj najbolj u~inkovite?”

� Nekateri star{i odgovorijo na ta vpra{anja samo za seda-njost, drugi gledajo tudi v prihodnost. Pazljivo jih poslu-{ajte in se prepri~ajte, ~e ste pravilno razumeli, kar sovam povedali. Nato preusmerite njihovo pozornost. Naprimer: “Pravite, da mora va{ otrok izbolj{ati komunici-ranje. Za to bo verjetno treba kar precej ~asa. Kako pakomunicira z vami zdaj?”

� Nekateri star{i odgovarjajo s strokovnimi izrazi. To me-{anje strokovnih pojmov s potrebami lahko oslabi èljodruìne po vklju~evanju otroka. Prepri~ajte se, ~e ste pravrazumeli, kar so vam povedali. Priskrbite si dovoljenje,da postavite {e nekaj vpra{anj. Na primer: “Kaj bo lahkova{ otrok delal, ~esar zdaj ne more, ~e bo deleèn lo-gopedske obravnave, ki jo potrebuje?” Z razjasnjevanjemtakih vpra{anj boste odprli vrata alternativnim na~inomodkrivanja dejanskih potreb.

� Oblikujte predstavo o vklju~evanju njihove druìne zvpra{anjem: “Kaj se bo po va{em mnenju dogajalo, ko bova{ otrok vklju~en v redni oddelek {ole va{ega {olskegaokoli{a?” Star{e je treba opogumiti, da bodo pri odgovar-janju domiselni in natan~ni. Kako jim zveni vklju~evanje?Kako jim di{i? Katere dobre stvari se zgodijo?

� Pomagajte jim oblikovati jasnej{o in bolj realisti~no pred-stavo o razredu, v katerega so vklju~eni vsi otroci. Ugotovite,kak{ne informacije potrebujejo, in jim povejte, kaj se do-gaja drugod. Dogovorite se za obiske, telefonske pogovorein dopisovanje s star{i, ki so è malo dlje na potivklju~evanja svojega otroka s posebnimi potrebami v red-no {olo. Spodbujajte vklju~evanje v delovne skupine, pod-pirajte navzo~nost pri pogovorih in konferencah. Star{empriskrbite video filme, kasete in pismene informacije.

� Preverite odlo~enost druìne z vpra{anji: “êsa se bojitepri vklju~evanju? Kak{na so tveganja pri vklju~evanju va{egaotroka v redno {olo? Kak{ne teàve utegne to povzro~iti?êmu se boste morda morali odre~i? Koliko bi to lahko

/ 17


Potrebe

Predstava o vklju~evanju

Informacije in stiki

Tveganja in stro{ki

stalo? Kak{ne koristi pri~akujete? Koliko ~asa, mi-slite, bo trajalo, da boste ob~utili prednosti?

� ê se vam to zdi odvra~anje druìne od vklju~evanja, sespomnite, kaj je cilj svetovalca za integracijo: pomo~ dru-ìnam pri vklju~evanju njihovih otrok v redne oddelke {olin ne ponujanje vklju~evanja kot lahke re{itve. V ve~iniprimerov bodo morale druìne veliko delati, da bododosegle, kar si èlijo. V takem pogovoru se lahko pred-vidijo nekatere resni~ne teàve, ki jih ~akajo.

� Sistemati~no zbirajte vse informacije o tem, ~esa se druìnaboji, kje so tveganja in kak{ni bodo stro{ki. Potem pavpra{ajte: “Kako lahko vse te stvari okrepijo na{ na~rt?Katere od teh stvari lahko spremenimo? Kako lahkoprepre~imo katere od teh teàv? Kako se bomo najboljepripravili na teàve, ki se jim ni mogo~e izogniti?”

� Star{i morajo biti pripravljeni na to, da se bo morda tre-ba odpovedati nekaterim terapijam v ~asu pouka. Vposebnih razredih in {olah je celoten urnik in razporedosebja pogosto prilagojen tako, da omogo~a kraj{e vsako-dnevne ali tedenske individualne obravnave. Ponavadi jenerazumno pri~akovati, da bo tudi pouk v rednih oddelkihprilagojen tak{nim aktivnostim.

� Mogo~e bodo morali star{i poiskati druge re{itve za varst-vo po pouku, za posebne prevoze in poletne programe,~e so te dejavnosti v {olskem okoli{u vezane na posebnoizobraèvanje.

� Zagotovite star{em, da ni ni~ narobe, ~e so prestra{eni.ê ~lovek ne beì pred strahovi in se jim ne prepu{~a,ampak se je z njimi pripravljen soo~iti, lahko ti strahovipozitivno vplivajo na re{evanje problemov.

� Potrdite sposobnosti druìne za akcijo z vpra{anjem:“Kak{no mo~ in katere sposobnosti ima va{a druìna, davztraja pri vklju~evanju svojega otroka v redno {olo?” Upo-{tevajte odnose v druìni, prijatelje, pripadnosti, izku{njepri soo~anju s problemi in njihovo re{evanje, ~as, pomo~izven druìne, delovne skupine ipd.

� Potrdite namen druìne, da bodo za svojega otroka doseglivklju~evanje v redni oddelek z vpra{anjem: “Se èlite z

18 /


Sposobnosti druìne

Ponovno preveriteodlo~enost

druìno posvetiti nalogi, da vklju~ite svojega otro-ka v redni oddelek? Ste pripravljeni trdo delati, dadoseète vklju~evanje? Zakaj si èlite vklju~evanjesvoje druìne?”

� Nekatere druìne imajo navado, da take trenutke prosla-vijo, recimo s slovesno ve~erjo, z buteljko vina, objemom,molitvijo. To je prilo`nost, da se mo~ take navade izko-risti.

� Spodbujajte star{e, naj povedo svojim prijateljem, sorod-nikom in drugim ljudem, s katerimi je druìna posebejpovezana (druìnski zdravnik, duhovnik), kaj so se odlo~iliglede svojega otroka in zakaj. Prosijo naj jih za pomo~in podporo. To bo pritegnilo pomo~ in osvetlilo mo`neprobleme. To je hkrati tudi dobra prilo`nost za star{e, davadijo v odgovarjanju na vpra{anja, ki jim jih bodo {ene{tetokrat postavili, preden bo vklju~itev v {olo doseèna.Opozorite jih, da jih ne bo vsakdo razumel ali se strinjalz njimi.

� Akcijo spodbudite z vpra{anjem: “Kaj je naslednji korak?”Povejte star{em, da ste jim pripravljeni pomagati: “Kajpotrebujete od mene, da boste storili naslednji korak?”

� Sodelujte z druìno pri graditvi sistema podpore. Druìnskim~lanom pomagajte spoznati in zbrati pomo~ ljudi, ki jihlahko podprejo in jim nudijo prakti~no pomo~.

Razmislite� ê se le da, v druìnski pogovor vklju~ite tudi otrokoveodgovore na vpra{anja.

� Nekateri star{i ne èlijo, da bi v pogovorih o vklju~evanjuotroka s posebnimi potrebami v redno {olo sodelovali tudinjegovi bratje in sestre. ê je tako, je nadvse pomembno,da poi{~ete na~in, kako jih lahko vpletete kasneje, ko bodostar{i è sprejeli odlo~itev za vklju~evanje.

� Svetovalec za integracijo mora posvetiti dovolj ~asa u~encus posebnimi potrebami in njegovim star{em, da jih bo bo-lje spoznal in si pridobil njihovo zaupanje.

/ 19


Naslednji koraki

� Svetovalec za integracijo mora druìni jasno razloìti,kaj lahko od njega pri~akujejo in ~esa ne. V~asihdruìne mislijo, da je vklju~evanje njihovega otro-ka v redno {olo nekaj, kar bo za njih dosegel svetovalec.Pa ni tako. Pri vklju~evanju jim svetovalec lahko le poma-ga, seveda ~e so ravnatelj {ole in u~itelji pripravljeni sode-lovati.

� Za druìno z otrokom, ki potrebuje veliko pozornosti inskrbi, je pomembno, koliko je druìna sama pripravljenapomagati, koliko prakti~ne podpore lahko pri~akuje od pri-jateljev in javnih programov za pomo~ druìnam. U~enjevklju~evanja zahteva svoj ~as. Vklju~evanje zahteva svoj ~as.Pripadnost delovni skupini zahteva svoj ~as. Ko govorimoo mo`nih stro{kih in razli~nih dejavnikih, je pametno razmis-liti o sosedski pomo~i in javnih programih za pomo~ druì-nam.

� îm bolj{e izku{nje ima {ola z vklju~evanjem vseh otrok,tem manj{i stro{ki in zahteve bodo postavljene pred druìno.Kadar {ola podpira vklju~evanje vseh otrok, se druìnamne bo treba boriti za dru`bene spremembe. Kljub temu pabo druìna {e vedno imela nenadomestljivo vlogo v proce-su akcije vklju~evanja.

20 /


Poslu{ajmo otroka


Iz èlja in upov, ki jih imajo star{i za svojega otroka, prihaja mo~, iz katere raste skupnost,ki vklju~uje vse ljudi. Toda prav tako so pomembni tudi napotki za izgradnjo take skupnosti,ki jih daje izklju~en otrok s svojimi èljami in hrepenenji.

Morda to na za~etku ne bo samo po sebi razumljivo, toda v resnici je to ~isto preprosto.Vsakdo od nas sanja enake sanje. @elimo si, da bi imeli prijatelje, da bi bili ljubljeni, da bise ukvarjali z zanimivimi stvarmi; èlimo si ~utiti, da smo pomembni, da na{e ìvljenje nizapravljeno; upamo, da bomo zdravi, varni, èlimo si zasebnosti in intimnosti.

Hkrati pa ima vsak od nas povsem svojo predstavo o teh èljah. Nekdo si èli prijatelje,da bi {el z njimi smu~at; kdo drug bo raje igral {ah ali razpravljal o politiki. Nekdo ima raddolge sprehode po gozdu, drug se la`je sprosti v mnoìci. ê èlimo vedeti, kako resni~noustre~i èljam nekoga, moramo poznati njegovo zgodbo; vzeti si moramo ~as in prisluhnitinjegovim mislim. ^loveka moramo spremljati pri vsakdanjem ìvljenju, v vseh vsakodnevnihdejavnostih, ki oblikujejo tok njegovih èlja.

Ko se nekdo priblià uresni~itvi svojih èlja in ko je vklju~en v dejavnosti, ki mupomagajo razumeti njegove èlje, postane on ali ona dar za vse ostale. Z drugimi besedami:oseba postane vznemirljiv tovari{ pri smu~anju, spodbujajo~ igralec {aha, prijetna dru`baza pohajkovanje ali karkoli è.

Skupnost, ki bo vklju~evala vse ljudi, je mogo~e oblikovati samo na trdnih temeljih èljaizklju~enega otroka. Zato jim je treba prisluhniti, jih razumeti in uresni~evati v vsakodnevnemìvljenju. Tako bo otrok postal dar za vse ostale, vsi ostali pa bodo postali dar zanj. Zatoje nujno, da tisti, ki gradi mostove med vklju~enimi in izklju~enimi ali oblikuje skupnost,prisluhne otrokovim èljam in njegovim predstavam, kako bi se te èlje najla`je uresni~ile.Tudi ~e se nam predstave zdijo povsem nerealne, moramo narediti korak v smeri, ki jonakaè otrok. [e tako majhni koraki nudijo otroku mo`nost, da spozna razmerje med èljamiin realnostjo. To bo isto~asno oblikovalo otrokove èlje, njegovo nadarjenost in pripravljenostdru`be, da ga sprejme.

Tako pridobljeno poznavanje in razumevanje otroka bo omogo~ilo tistemu, ki gradimostove, druìni itd., da o otroku ne bodo ve~ govorili kot o osebi z invalidnostjo, temve~kot o nekom, ki ima èlje in goji upe za svojo prihodnost ter je sposoben sam prispevatik uresni~itvi le teh. ê ljudje v skupnosti razumejo in poznajo ~lovekove sposobnosti, la`jeugotovijo, na kak{en na~in lahko vsak posameznik resni~no pripomore k oblikovanjuzna~aja in kvalitete skupnosti.

/ 21

Pritegnite k sodelovanju ravnatelja okoli{ke {ole

Vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami vredni oddelek vodi naravnost do vrat ravnateljeve pisarne v{oli va{ega {olskega okoli{a.

Ravnatelj je preko sveta {ole odgovoren javnosti za dobroin kvalitetno {olanje vsakega u~enca v {oli. Brez ravnateljeve-ga dovoljenja je vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v{olo prakti~no nemogo~e; njegovo dovoljenje je predpogoj zavklju~evanje. ê ravnatelj aktivno vodi {olo in usmerja svojaprizadevanja k izbolj{anju kvalitete, so stvari bolj{e za u~ite-lje, u~ence in star{e, ki se jih izobraèvanje ti~e. Le ravnate-ljeva aktivna podpora bo omogo~ila vklju~evanje otroka sposebnimi potrebami v {olo.

Noben ravnatelj ne trpi zaradi pomanjkanja pomembnihstvari, ki jih je treba postoriti ali zahtevajo njegovo pozornost.Taka je pa~ narava njihovega dela. Pomembno je, da postavitesvojo za~etno zahtevo tako, da ne zapravljate ravnateljevega~asa po nepotrebnem. Ne morete zahtevati, da bo odrinil nastran vse druge nere{ene stvari in se v celoti posvetil novemuproblemu. [e posebno, ~e se mu bo zdelo, da je ta problemodgovornost specialnih pedagogov. Pri~akujete pa lahko po-zoren premislek in pravo~asen odziv na svoj predlog za od-delek, ki bi vklju~eval tudi otroke s posebnimi potrebami.Ravnatelj ne more zahtevati, da odstopite od svoje upravi~enein razumne zahteve zgolj zato, ker si je izbral prete`ko slu`bo.

22 /

Ravnateljeva vloga

CiljCilj tega dela akcije vklju~evanja je dobiti rav-

nateljev pristanek na vklju~evanje do sedaj izklju~enegau~enca v redni oddelek z vso potrebno podporo. Izbrati moratedobre u~itelje*, ki bodo vklju~evanje izpeljali.

Koraki� Naredite na~rt. Naj vam ne bo àl ~asa za pripravo prve-ga sre~anja z ravnateljem.

� Pozanimajte se o {oli, ravnatelju in {olskem sistemu. Si{e kdo na {oli ali v va{em {olskem okoli{u prizadeva zavklju~evanje otroka s posebnimi potrebami? Kaj se jezgodilo s temi prizadevanji? Kak{en odnos ima dovklju~evanja otrok s posebnimi potrebami svet {ole? Nakak{en na~in si ravnatelj trenutno prizadeva izbolj{atikvaliteto {ole in kako lahko v ta prizadevanja vklju~itesvojo zahtevo? Na kak{en na~in ravnatelj sprejemaodlo~itve?

� Svetovalec za integracijo ali star{i lahko dobijo veliko po-datkov o {oli in okoli{u od sosedov, ki so aktivno vklju~eniv {olske zadeve, ali od prijateljev in sosedov, ki so u~iteljiali delajo na {oli. Ne poizvedujte brez ravnateljeve ved-nosti.

� Ponavljajte svoj nastop. Malokomu je prijetno vstopiti vravnateljevo pisarno s pro{njo ali zahtevo. Razmislite, kajèlite povedati, in vadite, kako boste to rekli. Poskusitepredvideti, na katera vpra{anja bo ravnatelj najbr` pomis-lil, in se odlo~ite, kako boste nanje odgovorili. Zaprositesvetovalca za integracijo ali prijatelja, da prevzame vlogoravnatelja, in z njim vadite pogovor. Vadite sestanek takodolgo, da boste spro{~eni.

� Jasno in preprosto zahtevajte to~no to, kar si èlite:vklju~evanje to~no dolo~enega otroka s posebnimi potre-bami v redni oddelek, kjer bo skupaj z drugimi u~enci svo-je starosti.

/ 23

Pritegnite ravnatelja ...

Zbirajte informacije

Vaja

Zahtevajte

* [tevilo u~iteljev, ki jih ima u~enec, je odvisno od {ole. Nekatere {ole imajo è na razredni stopnji u~iteljeza likovno, glasbeno in telesno vzgojo. Ne pozabite nanje. Starej{i u~enci pa imajo ponavadi è takobolj zapleten urnik in ve~ u~iteljev.

� Ne razvodenite svoje zahteve iz strahu predneuspehom in ne zahtevajte ve~, kot si èlitesamo zato, da si izbolj{ate svojo pogajalsko pozi-cijo.

� Opi{ite otroka s posebnimi potrebami takega, kot v resni-ci je. Hkrati pa povsem jasno povejte, kak{no pomo~ bootrok najverjetneje potreboval. Pojasnite, kak{na sredst-va so na razpolago za tako pomo~. Poudarite, kakopomembno je, da ravnatelj, u~itelji in u~enci delajo sku-paj.

� Pojasnite, zakaj je ta sprememba za vas in va{ega otro-ka pomembna. In zakaj je pomembna za {olo.

� Povabite ravnatelja, da se spozna z va{im otrokom.

� Star{i so tisti, ki zahtevajo vklju~evanje svojega otro-ka v redno {olo. Star{i in ne svetovalec za integracijo soravnateljevi sogovorniki.

� Za vsak primer posebej se odlo~ite, ali naj bo na prvemsestanku z ravnateljem prisoten tudi svetovalec za inte-gracijo.

� ê bo svetovalec za integracijo prisoten, ne pozabite jas-no opredeliti njegove vloge: v prvi vrsti je pomo~nikdruìne, ki je pripravljen pomagati tudi ravnatelju, u~ite-ljem in u~encem, da sprejmejo medse otroka s posebni-mi potrebami. Ravnatelj mora svetovalca videti kotmo`nega zaveznika na poti k bolj{emu izobraèvanju inne kot nasprotnika.

� Bodite pripravljeni na vpra{anja glede vloge svetovalca.Ali svetovalec za integracijo pri~akuje od {ole pla~ilo zasvojo pomo~? Takoj{nje pla~ilo svetovalcu za integracijo,ki se prvi~ vklju~uje v delo na {oli, vso stvar mo~nozaplete.

� Pri~akujte pozitiven odgovor, ~eprav ni nujno, da ga bostedobili takoj. Nekateri ravnatelji bodo po kratkih pogajan-jih pristali na vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami vsvojo {olo. Ve~ina jih ima vpra{anja. Ve~inoma potrebuje-jo ~as za premislek in posvet z osebjem, svetom {ole in su-pervizorji. Ne pri~akujte è vnaprej, da bo ravnatelj va{

24 /


Vloga star{ev

Vloga svetovalca

Ravnateljev odziv

sovra`nik. Naj vam odzivi na va{o zahtevo povejo,ali imate pred sabo nasprotnika ali ne. Ne grozite.

� Ne bodite presene~eni ali uàljeni, ~e vam bo ravnateljpredlagal posebno izobraèvanje. Kot ve~ina vseh ljuditudi ve~ina ravnateljev predvideva, da otroci s posebnimipotrebami sodijo v posebne oddelke. Razloìte mu, zakajste se raje obrnili na ravnatelja {ole, ki je v va{em {olskemokoli{u in ne na ustanovo za posebno izobraèvanje.Ponudite mu stike z ljudmi in informacije o {olah, ki otrokes posebnimi potrebami è vklju~ujejo v redne oddelke. Todane zasujte ga s papirji ali video filmi.

� ê ravnatelj re~e ne, ugotovite zakaj. Vpra{ajte, kaj bilahko spremenilo to odlo~itev. ê ravnatelj odklanja nadalj-nji razgovor, je dobro, ~e poznate svoje mo`nosti za pri-to`bo. Ravnatelju povejte, kaj boste storili, da boste svojozahtevo speljali do konca.. Pustite odprta vrata za nadalj-nji pogovor. Ne zapravite vseh mo`nosti za dober odnos zgro`njami in uàljenostjo.

� Ko ravnatelj pristane na vklju~evanje, se spoznajte zu~itelji, ki bodo u~enca s posebnimi potrebami sprejeli vsvoj oddelek.

� U~enec s posebnimi potrebami mora biti med u~enci istestarosti.

� U~enec s posebnimi potrebami mora biti pri najbolj{ihu~iteljih, pri ljudeh, v katere ima ravnatelj zaupanje.

� V velikih {olah, kjer imajo u~enci zapletene urnike, jeponavadi smiselno, da se med {olskim osebjem dolo~iodgovornega, ki bo imel pregled nad celotnim u~en~evimdnevom.

� Opredelite, kako in kaj bodo prispevali specialni peda-gogi. V nekaterih {olskih koli{ih delajo specialni peda-gogi na drugem podro~ju izobraèvalnega sistema kotu~itelji {ole iz va{ega {olskega okoli{a. Morda se bo tre-ba o njihovem delu posebej dogovarjati.

� Ugotovite, ali bo u~enec v razredu potreboval pomo~odrasle osebe in zagotovite pomo~ pri u~enju ali oseb-nega pomo~nika, kar bo pa~ potrebno.

/ 25


Izberite u~itelja

� Dogovorite se, kako bo svetovalec za integracijosodeloval z ravnateljem, u~itelji in u~enci. Za~niterazgovor s ponovnim pregledom, kaj je potrebno,da bi bilo vklju~evanje otroka s posebnimi potrebami v red-no {olo uspe{no.

Razmislite� Nekateri specialni pedagogi gledajo na izobraèvanje u~encevs posebnimi potrebami kot na svojo lastnino. Ponekod oizobraèvanju otrok s posebnimi potrebami odlo~a strokovnitim. ê u~enec è hodi v poseben oddelek, pazljivo razmis-lite, kako se boste lotili mo`nih teàv. Ko boste izbirali na-jbolj{i na~in, da se pogovorite s strokovnim timom, prete-htajte vse mo`ne slabosti in prednosti vsake alternative. Spro{njo za dovoljenje pustite preve~ stvari v njihovih rokah;~e jim sploh ne poveste o namenu druìne, da spremenina~in izobraèvanja, to lahko pripelje do zamere; ~e jimpoveste prezgodaj, utegne kdo drug govoriti z ravnateljempred vami.

� ê si ve~ kot ena druìna prizadeva za vklju~evanje otroks posebnimi potrebami v isto {olo, je pametno, da uskla-dite svoja prizadevanja. Odlo~ite se, ali je bolje, da se prvi~pogovarjate z ravnateljem kot skupina, ali vsak posebej.Premislite mo`nosti za skupno delovanje. Ugotovite, kje bimed druìnami lahko pri{lo do konfliktov in razmislite,kako bi jih lahko re{ili.

� Pri~akujte, da se bo ravnatelj spra{eval, kaj se skriva za va{ozahtevo. Ni va`no, ali bo ravnatelj naravnost vpra{al ali ne,posku{al bo kar najve~ izvedeti o politiki vklju~evanja.

Kdo stoji za tem? Ali resni~no ne èlijo ne~esa druge-ga kot to, za kar prosijo? Ali gre za en, izjemen primer,ali pa mu bodo sledile {e druge zahteve? Kak{ne so vtem koristi za mojo {olo? Kdo temu nasprotuje in za-kaj? Kako mo~no bo nasprotovanje? Kako lahko pod-piranje tega {koduje moji {oli?

Ne zavrnite ravnatelja, ~e{ politizira. Politika pomeni urav-navanje konfliktnih zahtev in nasprotujo~ih si ciljev z ome-jenimi sredstvi; to je v veliki meri delo vsakega uspe{negavoditelja. Kvaliteta vklju~evanja vseh otrok v redno {olo jeodvisna od ravnateljevih sposobnosti obvladovanja teh

26 /


Sodelujejo naj tudispecialni pedagogi

Delajte skupaj z ostalimidruìnami

Upo{tevajte ravnateljevozaskrbljenost

vpra{anj. Verjetno bo ravnatelj potreboval nekaj~asa, da najde odgovore. Pomagate mu lahko tako,da se vra~ate na problem in o njem razpravljate.Prosite za natan~no tisto, kar si èlite, in to, kar ho~ete,naj bo vedno v sredi{~u va{ih razgovorov. Sku{ajte zvedetivpra{anja in pomisleke. V svojih odgovorih bodite iskreni.Ponudite povezovanje z ljudmi, ki lahko pomagajo.

� Va{ minimalen cilj je dobiti ravnateljevo dovoljenje, da seu~enec sprejme v redni oddelek. Va{ najvi{ji cilj pa je ust-variti navdu{enje za {olo, ki bi vklju~evala vse otroke, inustrezno podporo taki {oli. Va{a sposobnost za razvijanjedobrih delovnih odnosov, ki temeljijo na razdelitvi ob-veznosti, bo s~asoma pokazala, koliko se boste pribliàli na-jvi{jemu cilju. Upo{tevajte pomen dobrih odnosov, ko bostena~rtovali strategijo: bodite samozavestni, ne povle~eni samivase in uàljeni; ne grozite, razen ~e vas ravnatelj v to prisili.Nikoli ne grozite, ~e gro`nje niste pripravljeni izpeljati. êuspete s prito`bo in mora ravnatelj pristati na va{o zahte-vo, se uprite zmagoslavju in trezno nadaljujte z akcijovklju~evanja.

ê je odgovor ne...

� V redu je, ~e ste jezni. V redu je, ~e jokate. In dobro jeimeti prijatelje, s katerimi boste lahko delili poraz. Nato sevpra{ajte: “Ali je druìna pripravljena nadaljevati boj zavklju~evanje svojega otroka v redno {olo?” ê je, se vpra-{ajte, kaj se lahko nau~ite iz neuspeha. Potem se odlo~ite,kaj boste storili. Mo`nosti je ve~.

� Poi{~ite drugo {olo, ki bi lahko bila bolj dovzetna zavklju~evanje vseh otrok v svoje oddelke – morda verskaali zasebna {ola – in pojdite na razgovor k ravnatelju te{ole.

� [e bolj se potrudite pri povezovanju z ostalimi star{i iz{olskega okoli{a, ki si tudi èlijo vklju~iti svojega otrokas posebnimi potrebami v redno {olo.

� Tesneje se poveìte s {ir{im gibanjem za vklju~evanje vsehotrok v redne {ole, kjer lahko dobite dodatno podporo,nove zamisli in informacije o pokrajinski in dràvni strate-giji.

/ 27


Ne pozabite svojih ciljev

Ne odstopite od akcije inse u~ite tudi iz poraza

� Osve{~ajte javnost o problemu integracije, mogo~es pripravo javnih sre~anj z ljudmi iz {ol, ki otrokes posebnimi potrebami è vklju~ujejo; sproìte tovpra{anje ob volitvah v svet {ole.

� Vzemite si ~as, da zberete novo energijo.

� Posvetite se integraciji otroka izven {ole.

� Poi{~ite si pravno pomo~.

� Vklju~evanje je zakonito, toda ni {e jasno, pod katerimipogoji je to zakonsko izterljiva pravica. ê ste se odlo~ili,da boste vloìli prito`bo pri varuhu ~lovekovih pravic ali nasodi{~e, si pri star{ih, ki so to è storili, preskrbite infor-macije o tem, kaj lahko pri~akujete. Poi{~ite nasvetpravnikov, ki so na teko~em s stalno spreminjajo~o se za-konodajo.1

28 /


Poi{~ite nasvet ozakonskem postopku

1 Novo slovensko {olsko zakonodajo smo predstavili v dodatku k priro~niku, vendar pa klju~ni zakon spodro~ja izobraèvanja otrok s posebnimi potrebami {e ni sprejet.

Pritegnite k sodelovanju u~itelja

U~itelji imajo v rokah klju~ do vklju~evanja dosedaj izklju~enega u~enca. Vklju~evanje tega otroka v rednioddelek ne zahteva od u~iteljev nobenih dodatnih sposobnos-ti, ~eprav tega morda ne verjamejo, dokler vklju~evanja neizkusijo sami. Vklju~evanje zahteva samo tiste sposobnosti, kiu~itelje naredijo dobre u~itelje za vse u~ence. Vsi dobri u~iteljiznajo...

... odzvati se individualnim razlikam med u~enci s prilagaja-njem u~nega programa in njegove izvedbe, kar omogo~a tudiu~encu s posebnimi potrebami, da se u~i v njihovem razre-du.

... pritegniti vse u~ence v razredu k delu z uporabo razli~nihmetod, ki u~encu s posebnimi potrebami omogo~ajo, dapostane pri u~enju aktiven.

... ustvariti varno okolje, ki spodbuja odgovornost in sodelo-vanje med u~enci; to bo prej izklju~enemu u~encu omogo-~ilo, da postane ~lan razredne skupnosti.

... sodelovati in u~inkovito deliti naloge s svojimi pomo~niki;tako bo u~enec, ki potrebuje dodatno pomo~ odrasle osebeali so{olca, vklju~en in ne izoliran, ker potrebuje pomo~.

... dobro izkoristiti pomo~ ljudi, ne da bi pri tem pozabili nasvojo odgovornost do razreda; to vsem u~encem omogo~a,da izkoristijo dele`, ki ga prispevajo specialni pedagogi interapevti.

... s sodelavci zgraditi mreè, ki bodo obnovile ob~utek smisel-nosti njihovega dela in zagotovile medsebojno pomo~ prire{evanju problemov; to bo u~encu, ki predstavlja izziv zau~itelje in njihove sposobnosti, omogo~ilo izkoristiti izku{njemnogih dobrih u~iteljev.

... pove~ati svoj repertoar ve{~in in sposobnosti; tako u~enecs posebnimi potrebami postane spodbuda za u~iteljev last-ni razvoj.

Mnogi dobri u~itelji, ki smo jih sre~ali, se sami sebi ne zdi-jo sposobni u~iti otroke s posebnimi potrebami. Le redki so

/ 29

Kaj znajo dobri u~itelji?

razmi{ljali o vklju~evanju, pa {e ti so ugotovili, da jevklju~evanje nemogo~e. Ponavadi vklju~evanje kotmo`nost sploh ni pri{lo na dan, ker jim nikoli nih~e nirekel, naj se vpra{ajo, ali je splo{no mnenje o otrocih s poseb-nimi potrebami pravilno. Njihove izku{nje v ve~ini u~iteljskihizobraèvalnih programov in ve~ini {olskih sistemov so leokrepile prepri~anje, da je izklju~evanje in izolacija naravnastvar. Vsakdanje izku{nje in prepri~evanje zagovornikov poseb-nega izobraèvanja so jih nau~ili ...

... da otroci s posebnimi potrebami predstavljajo skupino, kikrepko presega druga~nost, ki se ji u~itelji {e lahko pri-lagodijo;

... da se otroci s posebnimi potrebami nau~ijo zelo malo celos posebnimi u~nimi metodami in se ne nau~ijo ni~esar zobi~ajnim {olski pristopom;

... da potrebujejo neprestano pozornost odrasle osebe in mora-jo biti zato v zelo majhnih oddelkih;

... da iz~rpavajo u~iteljevo energijo, odvrnejo in prestra{ijovsakogar razen res posebnih ljudi;

... da potrebujejo toliko posebne pozornosti, da so zaradi tegaprikraj{ani drugi, sposobnej{i u~enci;

... da potrebujejo visoko specializirane izobraèvalne in tera-pevtske prijeme, ki se jih u~itelj ne more nau~iti, ne da bipri tem menjal svoj poklic;

... da jih bodo otroci brez posebnih potreb zavra~ali, jih zas-mehovali in izkori{~ali, ~e bodo kdaj pri{li v stik z njimi;

... da se najbolje po~utijo v dru`bi “s sebi enakimi” – s ~imerljudje mislijo druge otroke s posebnimi potrebami – kajtistalne zavrnitve in ponavljajo~i se neuspehi pri doseganju~esarkoli bi o{kodovali njihovo predstavo o samih sebi;

... da è tako dobijo ve~ pomo~i pri izobraèvanju kot u~encibrez posebnih potreb.

S takimi mislimi v ozadju ni ~udno, da se mnogim dobrimu~iteljem zdi zahteva po vklju~evanju otroka s posebnimi potre-bami v redni oddelek vsaj na za~etku ~udna.

30 /

Pritegnite u~itelja ...

Obi~ajni nesporazumi

Ne pozabite, da je pri vklju~evanju treba nareditiprostor za dolo~enega u~enca, ki je bil do sedaj izklju~en,ne pa prenoviti razred za celo skupino novih u~encev.Osredoto~ite se! Dokler se drìte na~ela naravnih razmerij –kar pomeni, da ne zberete vseh u~encev s posebnimi potre-bami iz razli~nih okoli{ev v eni {oli – je zaradi majhnega{tevila te`ko prizadetih skoraj nemogo~e, da bi moral kak{enu~itelj isto~asno poskrbeti za ve~ kot enega ali dva u~enca sposebnimi potrebami. Vklju~evanje dolo~enega otroka v taoddelek to leto je druga~en problem kot priprava u~itelja naobravnavo cele vrste u~encev. Lahko si predstavljamo, kakobomo vklju~ili v redni oddelek Kristjana, ki ima rjave o~i inlase; precej te`je pa ob~utimo zaupanje vase kot u~itelja“avtisti~nih otrok”.

/ 31


CiljCilj tega dela akcije vklju~evanja je pridobiti u~ite-

lja za sodelovanje pri vklju~evanju novega u~enca v od-delek za en mesec; u~itelju zagotovite vso potrebno podporo,da bo ta mesec uspe{en.

Koraki� Odlo~ite se za najbolj{i na~in, kako boste u~iteljem opisaliu~enca s posebnimi potrebami. Razmislite o vpra{anjih, kivam jih bodo u~itelji po vsej verjetnosti postavili. Pripravitekratek, natan~en opis u~enca in opi{ite vrsto pomo~i, ki jobo u~enec najverjetneje potreboval.

� U~en~eve slike lahko pomagajo poosebiti za~eten opis.

� Razmislite o ~imprej{njem sre~anju med u~itelji inu~en~evimi star{i. Ravno star{i velikokrat najbolje raz-loìjo, kak{en pomen ima vklju~evanje v redno {olo zanjihovega otroka. Pomembno je ~im prej za~eti z graditvijozavezni{tva med druìno in u~itelji.

� Razmislite o ~imprej{nji mo`nosti, da se u~itelji sre~ajoz u~encem. ê u~enec pride v {olo, ali pa ~e u~itelj obi{~eu~enca na domu, je to za mnoge u~itelje veliko bolj{iza~etek kot opazovanje otroka v izoliranem oddelku sku-paj z ostalimi zaznamovanimi otroki.

� Uvodno na~rtovanje bo lahko {e bolj{e, ~e bo u~enca vrazredu opazoval tudi svetovalec za integracijo, ali pa celostar{i.

� Ko se je u~itelj spoznal z u~encem, se sestane z ravnate-ljem in svetovalcem za integracijo, ki ga vpra{ata: “Kaj bipotreboval, da sprejme{ tega u~enca v svoj razred?”

� Mnogi u~itelji se po~utijo nepripravljene in èlijo videtipodrobnej{a poro~ila o testiranjih ali programe posebne-ga izobraèvanja. Ne dajajte jim takih informacij.Najbolj{e mesto, da u~itelj spozna u~enca, je razred. Naj-bolj{i na~in, da u~itelj oceni u~en~eve posebne potrebe,je spoznavanje z u~encem v razredu.

� V vsakr{ni razpravi bodite osredoto~eni na namen! Namenje, da novi u~enec postane pravi ~lan razreda, kjer bo

32 /


Predstavitev

Uvodno na~rtovanje

obravnavan enako kot ostali so{olci, s samo tisti-mi nujnimi prilagoditvami u~nega programa in red-nega dela, ki so potrebne za njegovo sodelovanje.Namen ni, da bi razredni u~itelj postal strokovnjak za po-sebno izobraèvanje. Prav tako ni namen, da bi se so{olcispremenili v mlade terapevte.

� Opi{ite, kako boste so{olce pritegnili k pripravi prijazne-ga sprejema novega u~enca.

� Ko se pribli`no po enem mesecu u~itelj, so{olci in noviu~enec med seboj spoznajo, povejte u~itelju o izdelavi ak-cijskih na~rtov, ki ponujajo sistemati~no na~rtovanjeu~en~evega u~nega programa.

� Ugotovite, katere o~itne prilagoditve bodo potrebne pripouku, in se pogovorite o vseh problemih, ki jih te pri-lagoditve prinesejo u~itelju.

� Na~rtujte usposabljanje, ki bi ga u~itelj in so{olci potre-bovali, da bi se lahko pravilno odzvali na u~en~eve poseb-ne potrebe.

� Pogovorite se o vlogi pomo~nika, ~e ga bo u~enec potre-boval. Jasno povejte, da je pomo~nikova naloga zmanj-{evati svojo neposredno pomo~ in spodbujati so{olce ksodelovanju. Pogovorite se o prispevku, ki ga lahkopomo~nik nudi vsem u~encem v razredu. @e na samemza~etku se izognite predstavi, da ima pomo~nik odgo-vornost do u~enca s posebnimi potrebami, u~itelj pa doostalih u~encev.

� Jasno opredelite vlogo specialnih pedagogov ali terapev-tov. Biti morajo u~iteljevi pomo~niki. Odgovornost za izo-braèvanje vseh u~encev v razredu, tudi za u~enca s poseb-nimi potrebami, nosi u~itelj. Novi u~enec ne pripada spe-cialistom, ampak razredu.

� Pogovorite se o vlogi in razpolo`ljivosti svetovalca za in-tegracijo. Svetovalec je v pomo~ u~itelju, druìni, rav-natelju in u~encem. Svetovalec nudi svojo pomo~ prire{evanju problemov vsakomur iz te skupine. U~itelj moraimeti svetoval~evo doma~o telefonsko {tevilko.

/ 33


� Ugotovite, kaj mora u~itelj {e vedeti; pogovorite setudi o vseh ostalih potrebah, ki jih u~itelj ugotovi.

� Na~rtujte vse prilagoditve ali podporo, ki bi bile potrebneè v prvem mesecu u~en~evega vklju~evanja v oddelek.

� Ugotovite, kak{no usposabljanje je potrebno, da u~iteljin so{olci ne bodo v zadregi kako naj u~encu pomagajo.Na primer, ~e ima u~enec epilepti~ne napade, lahkomedicinska sestra na prakti~en na~in pokaè, kako je tre-ba v takih primerih pomagati. Usposabljanje mora biti:namenjeno dolo~enemu u~encu; nana{ati se mora naprakti~ne vsakodnevne odzive (to ne sme biti mini te~ajo cerebralni paralizi, temve~ prakti~na navodila, kakokonkretno pomagati Mariji z invalidskega vozi~ka); vodi-ti ga mora nekdo, ki je za to pristojen. Razmislite, da bikot u~itelje teh lekcij uporabili u~enca ali njegove star{e.

� Oblikujte in izdelajte potrebne fizi~ne prilagoditve; priteg-nite k sodelovanju hi{nika ali u~ence tehni~nega pouka.

� Zagotovite odraslega pomo~nika, ~e ga u~enec potrebu-je. Pri izbiranju in odlo~anju za pomo~nika razmislite onjegovem prispevku za celoten razred prav tako kot onjegovem delu z novim u~encem.

Razmislite� Interna predstavitev integracije in pomena vklju~evanja vsehotrok v redne oddelke celotnemu u~nemu osebju lahko po-maga razviti pozitivno ozra~je; prav tako predstavitev sve-tu star{ev ali organizacijam u~encev. Tak{ne predstavitve so{e posebej u~inkovite, kadar jih skupaj pripravijo u~itelji,star{i in u~enci, ki imajo neposredne izku{nje z oddelki, kivklju~ujejo tudi otroke s posebnimi potrebami. Najbolju~inkovito je, kadar so ljudje z neposrednimi izku{njami os-ebno prisotni, v pomo~ pa so tudi video posnetki ali dia-pozitivi. Skupaj z ravnateljem se odlo~ite, kdaj naj bo taprva predstavitev. Bo imela ve~ji vpliv pred vklju~evanjemu~enca s posebnimi potrebami ali po tem, ko bo u~enec ènekaj ~asa v razredu?

� U~iteljem, ki jim je vklju~evanje novo, bodo dolo~ene stvaribolj jasne, pridobili bodo samozaupanje in prakti~ne infor-macije, ~e bodo imeli prilo`nost opazovati razred, ki è

34 /


Prilagoditve, ki so potrebnetakoj

vklju~uje tudi otroke s posebnimi potrebami, in go-voriti z u~iteljem ter u~enci.

� Nekateri u~enci z invalidnostjo veliko pridobijo od specia-liziranega pouka.1 To lahko pomeni u~enje posameznihve{~in ali pa u~enje iz situacij v okolju izven {ole. Pred-lagamo, da se taki posebni dogovori prihranijo za ~as poprvem mesecu, ko se bodo u~itelj, so{olci in nov u~enecbolje spoznali.

� Zaskrbljenost ob vklju~evanju u~enca s posebnimi potreba-mi v redni oddelek lahko privede do nepotrebnega prila-gajanja pouka in u~nega programa. Najbolj{e prilagoditvese razvijejo pri re{evanju vsakodnevnih problemov, ki se po-javljajo v razredu, hodniku ali na igri{~u. Ko u~itelj opravinajnujnej{e prilagoditve, ki so potrebne za samo prisotnostu~enca v razredu preko dneva, oceni potrebo po nadaljnjihprilagoditvah z opazovanjem u~en~evih reakcij. Pri~akujte,da bo trajalo nekaj ~asa, preden se bodo vsi navadili drugna drugega. Ne hitite z velikimi in trajnimi spremembamizaradi za~etnih potreb.

� U~itelje skrbi, da bodo zaradi vklju~evanja u~enca s poseb-nimi potrebami v razred so{olci prikraj{ani. Prav tako jihskrbi negativen odziv star{ev drugih u~encev. Ravnatelju,svetovalcu za integracijo in star{em mora biti jasno, da jecilj akcije vklju~evanja oblikovanje razreda, ki bo zadovoljilpotrebe vsakega u~enca, ne samo u~enca s posebnimi potre-bami. U~itelj mora vedeti, da ga bosta ravnatelj in sveto-valec za vklju~evanje ves ~as podpirala in mu nudila prak-ti~no pomo~ pri ustvarjanju razreda, kjer se navzkri`ja medpotrebami u~encev in napake ugotovijo in konstruktivnoodpravijo.

� Ne pozabite, vsaka stvar potrebuje svoj ~as. ê preve~poveli~ujemo vklju~evanje, lahko pri~akovanje ~udeèv spod-nese u~iteljevo zaupanje. ûdovite stvari se zgodijo, ko vsaku~enec ob~uti pripadnost, ampak ponavadi se dogajajopostopoma. Spremembe postanejo o~itne {ele, ko vzamemosedanji trenutek in z njim osvetlimo pretekli mesec, semes-ter, leto. Spremembe pogosto la`je vidijo prilo`nostni opa-

/ 35


1 U~enci s posebnimi potrebami imajo po novi {olski zakonodaji mo`nost prilagojenega izvajanja izo-braèvalnih programov z dodatno strokovno pomo~jo, prilagojenih izobraèvalnih programov, oziromaposebnih programov vzgoje in izobraèvanja (12. ~l. Zakona o osnovni {oli).

zovalci (ravnatelj ali svetovalec za integracijo) kot patisti, ki so vsak dan skupaj. Seveda nastopijo prelom-nice, toda tak{ne prelomnice niso razlog za vklju~e-vanje. Razlog za vklju~evanje je zelo preprost. To je pra-vica vseh otrok, da skupaj preìvijo vsakodnevno, obi~ajnoìvljenje, se skupaj u~ijo in odra{~ajo.

36 /


Pritegnite so{olce

U~enci tvorijo razredno skupnost, drug drugemu nudijosprejemanje, zavra~anje, izziv, osebno podporo, skupne ve{~ine,pomembne informacije, tekmovalnost, dru`bo in prijateljstvo.Povedano na kratko: izku{nje odra{~anja. êprav je fizi~no pri-soten, u~enec s posebnimi potrebami ne more postati delrazreda, ~e pri tem ne sodelujejo vsi so{olci.

Bojazni, povezane z ìvljenjem z invalidnostjo, povzro~ajostrah, da bodo so{olci zavrnili u~enca s posebnimi potrebami,ga izrabljali in izpostavljali krutostim. Dokler katerikoli u~enecostane “eden tistih” in ne sodi v razred, so taki strahovi os-novani. Ko pa u~enec s posebnimi potrebami postane “na{“,~lan razreda, se lahko tisti, ki jih skrbi, po~utijo bolj varne.

Kot ~lanu razreda se u~encu s posebnimi potrebami lahkozgodi, da ga kdo ne bo maral, da ga bodo nekateri zavrnili,nekateri draìli, morda celo izrabljali. ê bi mislili kakorkolidruga~e, bi to pomenilo, da smo pozabili, kaj pomeni zavsakogar hoditi v {olo in odra{~ati. ê bi bilo dejstvo, da smodel razreda, odvisno od tega, ali nas imajo vsi so{olci vednoradi in ali nas vsi vedno podpirajo, bi bili razredi prazni. Todavse tak{ne neprijetne izku{nje imajo povsem drug pomen vkontekstu pripadanja razredni skupnosti. U~enci, ~lani razredneskupnosti, ki se skregajo, se tudi sprijateljijo. U~enci, ki jihnekateri zavrnejo, bodo na{li druge, ki jih bodo potolaìli.U~enci, ki jih drugi draìjo, najdejo na~in, da jim vrnejo miloza drago. U~enci, ki privla~ijo izkori{~evalce in napadalce, na-jdejo tudi tiste, ki jih {~itijo in branijo.

Kvaliteta ~lanstva vseh u~encev v razredni skupnosti je vveliki meri odvisna od vodstva {ole in razrednega u~itelja.Ravnateljevo vodenje odlo~ilno vpliva na fizi~no varnostvsakogar v stavbi in na {olske standarde, ki spodbujajo u~enje,medsebojno spo{tovanje in ustvarjalno odzivanje na konfliktein probleme. Uspe{en razredni u~itelj ustvarja dobro urejenookolje, ki nudi varnost vsakemu u~encu, podpira sodelovanjeu~encev v ìvljenju in u~enju, spo{tuje individualne razlikeu~encev in jih u~i pozitivnega odzivanja na probleme.

Dobri ravnatelji in dobri u~itelji se zavedajo, da lahko ust-varijo varno u~no okolje le, kadar se u~enci zavedajo svojeodgovornosti in svojih sposobnosti. [ole, ki jim to ni uspelo,

/ 37

vidijo u~ence le kot probleme. Razredi, ki jim to ni us-pelo, imajo u~itelje, ki v otrocih vidijo le vir neprestanihzahtev, ki jih motijo pri podajanju predpisanega u~negagradiva. Uspe{ne {ole in uspe{ni razredi prepoznajo v vsako-dnevnih problemih pomembno prilo`nost za u~enje; pri re{eva-nju teh problemov je vloga u~encev odlo~ilna.

[olsko osebje in star{i ne smejo podcenjevati sposobnostiu~encev, da re{ujejo probleme in postavljajo cilje; u~encemmorajo ponuditi polno odgovornost za sprejem novega u~enca.U~enci drug drugemu ustvarjajo prilo`nosti za sodelovanje inosebno rast. U~enci razumejo posameznikove sposobnosti inpotrebe veliko bolje kot odrasli. Sprejetje u~enca s posebnimipotrebami je za so{olce prilo`nost, da pove~ajo medsebojnosodelovanje, razvijejo sposobnosti re{evanja problemov inspo{tovanja individualnih razlik. Brez pomo~i, ki jo nudijo kotposamezniki in kot skupina, vklju~evanje ni mogo~e.

38 /

Pritegnite so{olce ...

CiljCilj te stopnje akcije vklju~evanja je pritegniti

so{olce, da sprejmejo medse u~enca s posebnimi potre-bami in da se med seboj spoznajo.

Koraki� Kak teden pred prihodom u~enca s posebnimi potrebamiv oddelek namenite nekaj ~asa na~rtovanju sprejema. Noviu~enec lahko è pred tem obi{~e razred, toda na tem ses-tanku naj ne sodeluje. ê je to za {olo prvi primervklju~evanja u~enca s posebnimi potrebami v redni oddelek,lahko tiha ravnateljeva prisotnost na sestanku pokaè, kakopomembno je vklju~evanje.

� U~ence usmerite k integraciji. Integracijo primerjajte s se-gregacijo; pokaìte na pomanjkljivosti segregacije in naprednosti integracije.

� Mnogi u~enci imajo svoje predstave o tem, kak{na je se-gregirana (posebna) {ola ali razred. Spodbudite pogovoro tem, kako si predstavljajo segregirane (posebne) od-delke.

� Vpra{ajte u~ence, zakaj po njihovem mnenju druìna, rav-natelj in u~itelji èlijo vklju~iti u~enca s posebnimi potre-bami v njihov razred.

� Pokaìte jim, kako segregirani oddelki krepijo ustaljenepredsodke o u~encih, ki so v takih oddelkih. Pogovarjajtese o slabih posledicah posplo{evanja, {e posebej o izo-laciji in ~udnih pri~akovanjih.

� Opi{ite u~encem protislovnost segregiranih oddelkov injim pokaìte, kako lahko prispevajo k pomembni dru`benispremembi.

� Pogovorite se o osnovnih pravilih vklju~evanja.

� Priznajmo strahove odraslih. “Mi – star{i novega u~enca,u~itelji, ravnatelj, svetovalec za integracijo – se bojimovklju~evanja u~enca s posebnimi potrebami v va{ razred.êsa nas je po va{em mnenju strah?” Razgovor o temvpra{anju daje u~encem v razredu prilo`nost, da poi{~ejomeje sprejemljivega obna{anja do u~enca s posebnimi

/ 39


Usmeritev

Osnovna pravila

Odkrito priznajmo, ~esa sebojimo

potrebami; hkrati pa se u~ence prizna kot pomem-bne pomo~nike odraslim.

� Opredelite pri~akovanja. Vzemite si ~as in se z u~encipogovorite o vseh teh vpra{anjih. Zapi{ite si predlogeu~encev.

– “Katere so tiste stvari, ki bi {kodile sprejemanju nove-ga u~enca?”

– “Kaj lahko so{olci storijo, da vklju~ijo novega u~enca vrazred in mu dajo ob~utek, da je dobrodo{el?”

– “Kak{en naj bo prvi dan?”

� Pojasnite vlogo u~encev: so so{olci, mo`ni prijatelji, nisopa star{i ali u~itelji.

� Osvetlite pomembnost dobrih odnosov in prijateljstva v ìv-ljenju vsakogar.

� Prosite u~ence, naj z vstavljanjem imen v vsak koncen-tri~en krog dolo~ijo pomembne odnose v svojem ìvlje-nju. Mogo~e se bodo u~enci odlo~ili, da svojih odzivovne pokaèjo.

� “V sredi{~ni krog vpi{ite imena ljudi, ki so vam najbli`ji,tistih, ki jih imate najraje in na katere se lahko najboljzanesete.”

40 /


Pomen odnosov

Vaja s krogi

– “V drugi krog vpi{ite ljudi, ki jih imate res radiin se nanje zanesete, vendar ne tako zelo kot natiste iz prvega kroga,”

– “V tretji krog vpi{ite skupine ljudi, ki jih poznate in skaterimi radi po~nete razli~ne stvari: skavte, tabornike,plavalce, {portnike, razne klube in podobno."

– “V ~etrti krog vpi{ite imena ljudi, ki so v va{em ìv-ljenju prisotni s svojim delom, za katero so pla~ani (va{zdravnik, zobozdravnik in ostali podobni ljudje)."

� Prosite nekaj prostovoljcev, da preberejo imena nekate-rih ljudi, ki so jih vpisali v posamezne kroge. Vpra{ajtejih, kaj po~nejo z ljudmi v posameznih krogih. Vpra{ajte,kaj jim ti ljudje pomenijo.

� Pokaìte primerjalni niz krogov za nekoga, ki ima zelomalo odnosov. “Tukaj je oseba, ki ji je ime Sebastjan inje va{ih let. V krogu {tevilka ena ima samo svojo mamo.Vsi ostali krogi so prazni. Razen ~etrtega kroga, ki jenapolnjen z imeni zdravnikov, terapevtov in socialnihdelavcev. Kako bi se vi po~utili, ~e bi bilo va{e ìvljenjepodobno njegovemu?”

� Poudarite pomen prijateljev, ljudi, s katerimi po~ne{ stvari,in skupin, s katerimi se lahko poistoveti{. Zagotovite, dabodo u~enci sposobni med seboj deliti te pomembne vred-note, tudi z u~encem s posebnimi potrebami. Zavedajtese, da prijateljstvo raste s ~asom in se ponavadi za~ne sskupnimi aktivnostmi. Ne bodo vsi postali prijatelji nove-mu u~encu, lahko pa so vsi z njim prijazni.

� Organizirajte odbor za sprejem novega u~enca. ^lani od-bora se dogovorijo, da bodo pomagali novemu u~encu, dase bo po~util dobrodo{lega v razredu, tako da...

... u~enca pozdravijo;

... mu pokaèjo, kje so kak{ne stvari v {oli;

... mu pojasnijo, kako poteka pouk in katere aktivnosti sona voljo;

/ 41


Odbor za sprejem

... ga povabijo k sodelovanju pri dejavnostih v razre-du, v ~asu kosila in med odmori;

... mu nudijo ob~utek varnosti v razredu, v {oli in na igri{~u.

� Ustanovite odbor za telefonske klice. Izberite so{olce, kibodo poklicali u~enca s posebnimi potrebami in se z njimpogovarjali o tem, kaj se je ~ez dan zgodilo v {oli in kaj sebo dogajalo naslednjega dne. Poi{~ite so{olca za vsak ve~erv tednu. Ne zanemarite ustanovitve takega odbora samozato, ker novi u~enec morda ne more govoriti.

� U~enci imajo lahko dolo~ena vpra{anja o posebnih potre-bah novega so{olca; {e posebno, ~e je odzivanje na tepotrebe na kakr{enkoli na~in spremenilo ustaljene navade.Va{i odgovori naj bodo prakti~ni in konkretni; to ni pri-lo`nost za predavanje o nevrologiji avtizma ali genetikiDownovega sindroma. Spodbudite u~ence, naj se o svojihvpra{anjih pogovorijo z ljudmi, ki jim lahko pomagajo; znovim u~encem, s star{i ali z ljudmi, ki delajo kot special-ni pedagogi.

� U~encem povejte, kdaj, kje in kako so na razpolago ljudje,ki jim lahko pomagajo. ê bo pri{el terapevt, da bi nau~ilu~ence, kako naj pomagajo so{olcu s posebnimi potrebamiz invalidskega vozi~ka, u~encem povejte, kdaj bo to. Povejtejim tudi, ~e bo specialni pedagog pri{el na pogovor z nji-hovim u~iteljem.

Razmislite� Nekdo, ki ima neposredne izku{nje z razredi, ki vklju~ujejovse otroke, je najbolj{i vodnik v tem procesu. Ko {olavpeljuje vklju~evanje vseh otrok v redne oddelke, je ~estonajbolj{a izbira svetovalec za integracijo. S~asoma, ko boznotraj {ole vedno ve~ izku{enj, pa bodo u~itelji povabili ksodelovanju kolege iz {ole ali pa se odlo~ili, da bodo pro-ces vodili sami.

� V preteklosti so nekatere {ole vklju~evale u~ence s poseb-nimi potrebami v redne oddelke postopno. U~enci s poseb-nimi potrebami so del ~asa preìveli v oddelkih s posebnimali prilagojenim programom, del ~asa pa v rednih. To jenezaèljeno. Tak na~in pu{~a u~enca s posebnimi potreba-

42 /


Odbor za telefonske klice

Izogibajte se polovi~nemuvklju~evanju

mi v dveh svetovih. Odgovornost za njegovo izobra-èvanje deli med dva u~itelja. Vsem po{ilja zmede-na sporo~ila o tem, kam u~enec s posebnimi potre-bami sodi. Izognite se polovi~ni integraciji, razen ~e je toedini kompromis, ki so ga ravnatelj in u~itelji pripravljenisprejeti.

� Nekateri u~enci s posebnimi potrebami veliko pridobijo zna~rtovanim sodelovanjem starej{ih u~encev. Ti jim lahkonudijo fizi~no pomo~, delujejo kot vodniki ali kot vzor poz-itivnih odnosov, pomagajo pri re{evanju problemov in dvi-gajo ugled u~enca s posebnimi potrebami v o~eh njegovihso{olcev. ê se potreba po sistemati~nem vklju~evanjustarej{ih u~encev v ta proces pokaè è pred prihodomu~enca s posebnimi potrebami v oddelek, pridobite starej{eu~ence za delo in jih usmerjajte.

� Specialni pedagogi so razvili programe pou~evanja sovrst-nikov, v katerih u~enci brez posebnih potreb in{truirajou~ence s posebnimi potrebami. Specialni pedagogi izu~ijoin vodijo so{olce in starej{e u~ence, da izvajajo posebne pro-grame in{truiranja; pogosto v prostorih, ki so namenjeniposebnemu izobraèvanju, ali pa v okviru izven{olskih de-javnosti. Ne zamenjujte in{truiranja s prijaznim sprejema-njem novega u~enca v razredno skupnost. Razred, v katere-ga so lahko vklju~eni vsi u~enci, na~rtuje na~ine, kako pri-jazno sprejeti in vpeljati novega u~enca. ê je treba, seu~enci nau~ijo, kar morajo vedeti, da bodo so{olcu lahkonudili vsakodnevno pomo~. Niso pa izu~eni, da bi v razredprenesli dejavnosti posebnega izobraèvanja.

� Vsak u~enec, ki ga dodelijo v poseben oddelek, nima jas-nih znakov invalidnosti; ravno tako ni nujno, da njegovovklju~evanje v redni oddelek zahteva ve~je prilagoditve red-nega poteka dela v razredu. Morda bo za u~enca potrebenle druga~en pristop pri nekaterih predmetih. Skrbno premis-lite, ali bo na~rtovanje dobrodo{lice prineslo koristi ali paboste s tem u~enca po nepotrebnem za vedno zaznamovali.U~enci z manj o~itno potrebo po pomo~i bodo lahko sode-lovali pri pouku brez ve~jih priprav njihovih so{olcev. êniste vnaprej dolo~ili, kak{no odgovornost imajo privklju~evanju novega u~enca so{olci, bodite pozorni nakakr{nekoli znake osamitve.

/ 43


Ne more{ biti samo malointegriran, kot ne more{ bitisamo malo nose~.

-Marsha Forest

Sodelovanje starej{ihu~encev

44 /

Krog prijateljstva


Krog prijateljstva je oblika pomo~i pri vklju~evanju u~enca s posebnimi potrebamiv reden oddelek. Vsak otrok lahko druge obogati na mnogo na~inov. Toda ljudjevelikokrat ~utijo, da ne znajo sprejeti ali odkriti tistega najbolj{ega v otroku samozaradi njegove druga~nosti. Krog prijateljstva je prostor, kjer prisluhnemo insprejemamo. Ljudem daje mo`nost, da podrejo pregrade, ki otroku s posebnimipotrebami prepre~ujejo polno sodelovanje v razredu. Krog lahko postane mesto, kjerljudje rastejo v ljubezni in spo{tovanju do novega u~enca, hkrati pa se nau~ijo vnjem spodbuditi odgovorno in rahlo~utno prijateljstvo.

V~asih lahko tak{ni podporni krogi ste~ejo brez svetovalca, vendar je mnogorazlogov, zakaj krog prijateljstva potrebuje nekoga, ki pomaga pri njegovemoblikovanju in ga {~iti pred razpadom. Prvi~: ljudje morda ne bodo verjeli novooblikovanim odnosom in bodo pritiskali na ~lane, da zanikajo resni~nost svojeizku{nje. Drugi~: otroci nimajo dostopa do vseh mo`nosti v isti meri kot odrasli; zatopogosto potrebujejo pomo~ odrasle osebe. Ta jim pomaga zdruìti vse dejavnike, kijim bodo pomagali poiskati njihovo pot in spoznati njihove cilje.

Ker ima svetovalec tako pomemben vpliv na krog in s tem na dru`bo, ki vklju~ujevse ljudi, je izbira osebe, ki dobi to vlogo, zelo pomembna. Oseba mora biti uglednain mora uìvati spo{tovanje ve~ine ~lanov {ole; biti mora dober in ustvarjalenposlu{alec; imeti mora podporo tistih, ki bodo u~encem dovolili preizkusiti nove potiin dejavnosti. Ta oseba mora ljubiti in biti ljubljena od vseh vrst otrok; imeti moramo~, da postane resni~en del njihovega ìvljenja. Vsem tem lastnostim mora bitidodano {e prepri~anje, da so otroci lahko odgovorni, odkriti in ljube~i.

Tik pred prihodom novega u~enca, ali takoj po tem, svetovalec povabi u~encerazreda, da postanejo ~lani novega kroga. Prvo sre~anje se za~ne z zgodbo novegau~enca; in to na na~in, ki u~encu pomaga spregovoriti o njegovih skritih èljah. Otrocise bodo odzvali s predlogi, kako lahko stvari po~nejo skupaj in katere problemelahko pri tem pri~akujejo. Svetovalec naj jih spodbuja, da te na~rte tudi izpeljejo.Podpira naj njihov na~in re{evanja problemov. Svetovalec mora biti vedno v stiku znaravnim ritmom kroga; pomagati mora, da se krog sestaja tako pogosto, kot jepotrebno, da se ohrani medsebojna podpora. Hkrati naj ta sre~anja ne bodo preve~

se nadaljuje ...

/ 45

formalna; preprosto sre~evanje v ~asu kosila najve~krat zadostuje. Predvsempomagajte u~encem, da dobijo ob~utek, kdaj in kako naj bodo speljana njihovasre~anja.

âs in skupaj opravljena dejanja bodo storili svoje; kmalu bodo ~lani kroga imelisvoje lastne zgodbe. Svetovalec naj jih spodbuja, da vedno pripovedujejo svojezgodbe drug drugemu in ostalim ljudem. Pri tem je treba paziti, da bodo skrite èljenovega u~enca vedno del teh zgodb, tako da bodo lahko vsi ~lani kroga in ostaliljudje v skupnosti videli, kako rastejo otrokove sposobnosti in njegov prispevek. Tobo pomagalo obdràti mo~ in predanost krogu.

V~asih se bodo pojavili tudi veliki problemi. Svetovalec mora otrokom pomagati,da o teh teàvah razpravljajo in najdejo re{itve. Isto~asno mora svetovalec za{~ititinjihovo pravico, da preizkusijo svoje lastne ideje. To bo njihov odnos poglobilo; hkratipa bo to dru`bi pokazalo, da je nov in ustvarjalen odnos do ìvljenja moèn.

Ko bo pri{el ~as za oblikovanje novega u~nega na~rta za novega u~enca, bodou~enci iz kroga è pravi strokovnjaki. Lahko bodo u~iteljem, star{em in ravnateljuveliko povedali o tem, kaj lahko da èljene rezultate, kaj lahko njihov prijatelj ponudiin pridobi s sodelovanjem v ìvljenju v razredu.

Krog prijateljstva ...

Na~rti akcij, ki bodo zagotovile ~lanstvo v razredu(Postopek za izdelavo akcijskih na~rtov)

Vsak otrok lahko postane aktiven u~enec, ~e se u~ni pro-gram in vsakodnevno redno delo v razredu prilagodi tako, dau~enec lahko sodeluje v u~nih procesih, ki potekajo v razre-du in v {oli. Prilagoditve bodo najbolj uspe{ne, ~e pri njihovemna~rtovanju sodelujejo ljudje, ki bodo z novim u~encem v is-tem razredu in pri istih aktivnostih.

Vsak u~enec postane dejavnik, ~e je ostalim kaj mar, daodkrijejo njegovo edinstveno nadarjenost in njegove sposob-nosti, ~e mu dajo mo`nost za sodelovanje.

Razvoj v aktivnega u~enca in sodelavca je odvisen od tega,kako u~inkovito se bodo u~enec, so{olci, razredni u~itelji,druìnski ~lani, vodstvo {ole in vsi tisti, ki nudijo pomo~,povezali, razpoznali in re{ili glavne probleme, ki se pojavlja-jo. Ta ves ~as trajajo~i proces imenujemo izdelovanje akcijskihna~rtov.

Ko so imeli u~enci, u~itelji in druìnski ~lani prilo`nost, daspoznajo drug drugega, je pomembno, da poveèmo ljudi, kinosijo odgovornost, da novemu u~encu zagotovijo ~lanstvo vrazredni skupnosti. Tak{no za~etno sre~anje potrdi razumevan-je, ko ~lani pripovedujejo, kaj so se nau~ili iz svojih razli~nihizku{enj z u~enci s posebnimi potrebami. Krepi njihovo zavest,da skupno re{ujejo probleme, in jim pomaga ugotoviti, kaj jetreba {e storiti.

46 /

CiljiTa del akcije vklju~evanja zdruì u~ence, dru-

ìnske ~lane, u~itelje in osebje {ole, da skupajna~rtujejo potrebne prilagoditve u~nega na~rta ali vsakodnev-nega rednega dela. Te prilagoditve zagotovijo, da u~enec sposebnimi potrebami postane aktiven u~enec v razredu.

Izdelovanje akcijskih na~rtov je dvodelen proces. V prvemdelu je treba ustvariti sliko o tem, kdo novi u~enec je, in us-merjati vsakogar, ki èli u~encu pomagati, da bo postal akti-ven u~enec. Ta del je dokon~an s sre~anjem vseh vpletenihljudi. Drugi del se ponavadi ti~e manj{ih skupin, kjer na~rtujejokonkretne na~ine za doseganje ciljev, ki so bili postavljeni vprvem delu procesa.

I. DEL

Koraki� Za sre~anje skupine, ki bo izdelala akcijske na~rte, pred-vidite pribli`no uro in pol; naj bo to v ~asu, ko se vsi vpletenilahko zberejo skupaj.

� Pripravite se:

� Odlo~ite se, kdo bo vodil sestanek in kdo bo pisal za-pisnik.

� Zagotovite potrebno dodatno pomo~ za u~enca s poseb-nimi potrebami, da bo lahko na sestanku prisostvoval insodeloval po svojih najbolj{ih mo~eh.

� U~encem, ki bodo sodelovali, razloìte namen sestanka.Jasno povejte, da je njihovo mnenje zaradi vsega, kar vedoo so{olcu, pomembno tudi za odrasle.

� Pripravite prostor; na steno obesite velike liste papirja zapisanje zapisnika; stole postavite v polkrogu, tako da bodoljudje lahko videli drug drugega in zapisnik. Dobro jepripraviti osveìlno pija~o za odmor med sestankom.

/ 47

Izdelovanje akcijskih na~rtov ...

� Za~nite tako, da vsakega posebej povabite, najpove, kdo je, kak{en je njegov odnos do u~encas posebnimi potrebami in kaj pri~akuje od tegasestanka.

� Prosite star{e, da povedo kaj iz preteklosti druìne; v petihminutah naj opi{ejo mejnike v svojem ìvljenju z otrokoms posebnimi potrebami.

� Prosite star{e, naj govorijo o èljah, ki jih imajo za svoje-ga otroka s posebnimi potrebami. Ta razgovor bo vse sodelu-jo~e usmeril k prihodnosti u~enca s posebnimi potrebami,ki jo lahko skupina za izdelavo akcijskih na~rtov pomagagraditi.

� Pogosto se dobro obnese, ~e usmerite skupino s spra{eva-njem ostalih ~lanov o njihovih èljah zase. [ele po temvpra{ajte po èljah za u~enca s posebnimi potrebami.Vklju~evanje drugih u~encev v to vpra{anje da neke vrsteobzorje èljam za novega u~enca. ê se odrasli izognejobanalnim odgovorom, njihovo vklju~evanje krepi krog zaizdelavo akcijskih na~rtov.

� Kolikor se le da, vklju~ite v pogovor tudi èlje u~enca sposebnimi potrebami. ê ima u~enec teàve s komu-nikacijo, opazujte in posku{ajte razumeti njegov odziv nasre~anje. Dolo~ite nekoga, ki dobro pozna u~enca, da botolma~; to pogosto pomaga.

� Prosite ostale iz skupine za izdelavo akcijskih na~rtov, dagovorijo o svojih èljah za novega u~enca. Bolj ko ljudjepoznajo u~enca, bolj osebne in mo~nej{e so te izjave.

� Nekatere èlje se nana{ajo na u~en~evo ìvljenje, ko boodrasel; drugi bolj opisujejo bli`nje dogodke. Oboje je vveliko pomo~.

� Ne priganjajte ljudi, da govorijo o svojih èljah. Ne soditeo njihovih èljah in ne oporekajte jim. Z njihovimi beseda-mi in prispodobami zabeleìte le to, kar vam povedo.

� Prosite star{e, da spregovorijo o svojih bojaznih za u~encas posebnimi potrebami. Potem prosite ostale ~lane skupine,da povejo svoje bojazni za u~enca s posebnimi potrebami.Tak pogovor je opis tiste prihodnosti, ki se ji otrok s poseb-

48 /


Predstavljanje

Socialna anamneza

@elje

Bojazni

nimi potrebami s pomo~jo skupine za izdelavoakcijskih na~rtov lahko izogne.

� ^lani skupine za izdelavo akcijskih na~rtov naj povejo svo-je poglede na u~enca s posebnimi potrebami. Zapi{ite vserazli~ne besede in fraze, ki jih izre~ejo.

� Vpra{ajte, kdo je (u~enec s posebnimi potrebami)?

� Vpra{ajte, kaj ima rad (u~enec s posebnimi potrebami)in kaj ga navdu{uje?

� Vpra{ajte, kak{ne vrline in sposobnosti ima in za kajje nadarjen (u~enec s posebnimi potrebami)?

� Ugotovite, kaj u~enec najbolj nujno potrebuje zdaj in kajbo potreboval med {olskim letom. Natan~no dolo~ite vrstopodpore in prilo`nosti, ki bodo u~encu s posebnimi potre-bami zagotovile aktivno u~enje v razredu. Ne pozabite nadruàbne in izven{olske dejavnosti.

� Prepri~ajte se, da bodo ugotovljene potrebe izvirale ne-posredno iz èlja za u~enca s posebnimi potrebami.Vpra{ajte se, kaj (novi u~enec) potrebuje, da bi se pri-bliàl uresni~itvi na{ih èlja.

� Zaklju~ite ta del razgovora s seznamom to~no dolo~enihnalog in z imeni ljudi, ki bodo prevzeli odgovornost zanjihovo re{evanje.

II. DEL

� Izdelajte na~rt akcij za potrebne prilagoditve u~nega pro-grama in rednega dela v razredu. Podskupine kroga zaizdelavo akcijskih na~rtov ponavadi prevzamejo odgovornostza razvijanje, dopolnjevanje in spreminjanje teh na~rtov. Nauvodnem sestanku skupine za izdelavo akcijskih na~rtovdolo~ite potrebne na~rte in dajte odgovornim ljudem pri-lo`nost, da to tudi uresni~ijo.

� So{olci in razredni u~itelji pregledajo dnevni urnik vsa-kega obdobja ali dejavnosti posebej in se vpra{ajo: “Alije to del idealnega dneva (za u~enca s posebnimi potre-

/ 49


Kdo je u~enec?

Kaj u~enec potrebuje?

Akcijski na~rti

Idealen {olski dan

bami)? Ali lahko kaj spremenimo, da bi ta deldneva izbolj{ali? Ali {ola nudi bolj{e mo`nostiza u~enje in sodelovanje zunaj razreda vkateremkoli delu dneva ali tedna? ê so, kaj je treba stori-ti, da bi se te mo`nosti izkoristile?

� Star{i in u~itelji (v~asih tudi so{olci) pogosto naletijo naproblem, ki od njih zahteva, da na~rtujejo in delajo boljpovezano.

� U~itelji in ostali ljudje, ki pomagajo (v~asih tudi so{olci),morajo ve~krat izdelati podroben na~rt prilagoditveu~nega programa in u~nih postopkov.

� So{olci in star{i v~asih skupaj omogo~ijo u~encu s poseb-nimi potrebami, da sodeluje pri izven{olskih dejavnostih.

� Manj{e skupine se sestajajo, razpu{~ajo in preoblikujejo,kot narekujejo potrebe. Celoten krog za izdelavo akcijskihna~rtov se ponovno zbere na praznovanju obletnic delovanja,~e je treba dolo~iti nove smeri delovanja ali kadar se u~enecs posebnimi potrebami soo~i s problemom, ki ga manj{eskupine ne morejo re{iti same. Kot je rekel nek izku{ensvetovalec za izdelavo akcijskih na~rtov: “Ljudi zberite sku-paj, ko zgubijo ob~utek, kam grejo, ko se ru{i sodelovanjemed ljudmi, ~e ljudje u~enca s posebnimi potrebami vidijole {e kot problem.” Vsak ~lan skupine lahko prosi ostale,da se zberejo.

Razmislite

� ê izberemo svetovalca, ki bo vsak dan z u~encem, izvenskupine, to skupino osvobaja, da lahko polno sodeluje.Zunanji svetovalec {e posebej pomaga, kadar imajo ljudjeopravka s te`jimi (daljnose`nimi) konflikti ali zelo zaplete-nimi situacijami.

� Sodelovanje pri procesu, opazovanje in posvetovanje zizku{enim svetovalcem za izdelavo akcijskih na~rtov je na-jbolj{a priprava za vodenje izdelave akcijskih na~rtov. êpripravljate sestanek brez prisotnosti izku{ene osebe, pov-abite sodelavca, naj opazuje sestanek in se z vami po ses-tanku pogovori.

50 /


Neprekinjen proces

Svetovalec

� Ponavadi pomaga, ~e vse, kar ~lani skupine zaizdelavo akcijskih na~rtov re~ejo, zapi{emo zbarvnimi flomastri na velike liste. Zapisnik osre-doto~i pozornost skupine in olaj{a povzemanje mnenjaskupine. Zapisovalec se osredoto~i na to, da vestno innatan~no zapisuje besede. Delo zapisovalca je dobra pripra-va za bodo~ega svetovalca za izdelavo akcijskih na~rtov.

� Nekateri viri sredstev za dodatno pomo~ zahtevajo individ-ualen na~rt izobraèvanja za u~enca, ki ta sredstva potre-buje. Skupino, ki pripravlja individualen na~rt izobraèva-nja, lahko izdelani akcijski na~rti vodijo, predvsem s po-drobno dolo~itvijo vrste, koli~ine in ~asovne razporeditvepomo~i, ki jo otrok potrebuje, da postane aktiven u~enec.Toda nikar ne me{ajte izdelovanja akcijskih na~rtov z in-dividualnim na~rtom izobraèvanja. Sestanki naj bodolo~eni.

� Poskrbite, da u~enec s posebnimi potrebami vedno pri-sostvuje sestankom ê je u~enec te`ko na sestanku ves ~as,razmislite o tem, da bi sodeloval vsaj delno.

� Zasedanja skupine za izdelavo akcijskih na~rtov uspe{novklju~ujejo tudi otroke iz vrtcev in u~ence prvih razredov,ki so na sestanku lahko vsaj nekaj ~asa. Bolje je vsaj poskusi-ti z vklju~evanjem mlaj{ih u~encev kot pa jih pu{~ati obstrani.

/ 51


Zapisovalec

Akcijski na~rti nisoindividualen na~rtizobraèvanja

Vklju~ite u~ence

–otrokovo

mesto

vdruìni

–èlje

zaotroka

–bojazni

vzvezi

zotrokom

–zanim

anje,èlje,

daroviotroka

–potrebe

–vizija

vklju~evanja–tveganje

instro{ki

–sposobnosti

druìne–okrepitev

predanostidruìne

–spodbujanje

vklju~evanja–graditev

sistemapodpore

–priprava

naprvo

sre~anje–jasno

izraènazahteva

–vloga

star{evin

svetovalca–pri~akovanje

pozitivnegaodgovora

(mo`na

tudirazvrstitev

aliusm

eritevvposebno

izobraèvanje)–izbira

u~iteljev–sodelovanje

svetovalcaza

integracijo

–predstavitev

u~enca–uvodno

na~rtovanje–prilagoditve,

kiso

potrebnetakoj

–na~rtovanje

sprejemapred

prihodomnovega

u~enca–pom

anjkljivostisegregacije

inprednosti

integracije–osnovna

pravilavklju~evanja

–pom

enodnosov

–odbor

zasprejem

–odbor

zatelefonske

klice–vpra{anja

oposebnih

potrebahnovega

u~enca–ljudje,

kilahko

so{olcempom

agajo

Alidruìna

resni~noèli

vklju~itisvojega

otrokas

posebnimipotrebam

iv

okoli{ko{olo?

Ravnateljeva

pomo~

privkju~evanju

u~encasposebnim

ipotrebam

ivredni

oddelek

U~iteljeva

pomo~

privkju~evanju

u~encas

posebnimipotrebam

iv

rednioddelek

pomo~

so{olcevpri

vkju~evanjuu~enca

sposebnim

ipotrebam

iv

rednioddelek

I.del

–pribli`no

uroin

pol~asa

zaprvi

sestanek–priprave

nasestanek

–predstavljanje

~lanov–druìnska

preteklost–èlje

star{evotroka

sposebnim

ipotrebam

i–bojazni

star{ev–kdo

jeu~enec?

–kaj

u~enecpotrebuje?

II.del

–na~rt

zaprilagoditve

u~negaprogram

ain

rednegadela

vrazredu

–neprekinjen

proces(delo

vmanj{ih

skupinahskonkretnim

izadolìtvam

i)

In potem ...

Akcija vklju~evanja je za~etek dolge poti do integracije. Ko u~enec s posebnimi potre-bami najde svoj prostor v razredu, ~as sprejemanja tujca preide v skupno u~enje. Razburjenjeob po~etju ne~esa novega se poleè v vsakodnevno valovanje radosti, àlosti in napetosti.Ob~utek in vtis posebnosti, ki je obkroàl novega u~enca, preide v doma~nost.

In teàve se nadaljujejo

Nekateri problemi izvirajo iz odra{~anja vsakogar izmed nas. S posku{anjem in napakamiodkrivamo lastno identiteto v zmedeni dru`bi.

Nekateri zapleti spremljajo ~lovekovo nepopolnost. Ko stvari postanejo ute~ene, se nana{e skupne napore velikokrat prilepijo nepomembnost, zmeda, pohlep in zaskrbljenost.

Nekatera nesoglasja izhajajo iz skupnega ìvljenja z osebo z invalidnostjo. Mnogo stvariv kulturi in dru`bi ter v nas samih se je zarotilo in potisnilo ranljivo osebo v razvrednotendru`beni poloàj.

� Po~asnost birokracije in slabo speljane dru`bene investicije ovirajo programe in postop-ke, ki so predvideni, da ljudem zagotovijo pomo~ in pripomo~ke, ki jih potrebujejo.

� Teàve niso re{ene enkrat za vselej; èlje in potrebe ljudi in okoli{~ine se spreminja-jo. Ker se u~enci s posebnimi potrebami te`ko tiho dolgo~asijo, poskrbijo za najzgod-nej{e znake, da so odnosi v razredu, ki so potrebni za u~enje, spodjedeni.

� Ljudje morajo znova in znova popu{~ati pred trajno ranljivostjo osebe z invalidnostjo.Upanje, da bo na{ nov pristop odpravil invalidnost, te`ko zamre, a se velikokrat izkaèkot zmotno. [e te`je zamre, kadar pristop rodi navdu{enje in da o~itne rezultate, kotse to zgodi pri vklju~evanju otroka s posebnimi potrebami v razred.

Nekateri problemi pridejo na dan, ko uspeh pri vklju~evanju postavi pod vpra{aj nekatereosnovne predpostavke {olanja. Politika temeljitih sprememb v poslanstvu in metodahpou~evanja presega spretnosti tudi najbolj sposobnih u~iteljev in {olskega osebja.

Ravno zaradi teh neprestanih teàv je vklju~evanje vseh otrok v enoten proces izo-braèvanja toliko bolj upravi~eno. Da bi se v dana{njem nemirnem svetu pravilno razvijaliin odra{~ali, vsi otroci potrebujejo ...

... obveznosti v resni~nih, zapletenih ~love{kih situacijah v takem obsegu, da lahko spredanostjo in ustvarjalnostjo vplivajo nanje;

/ 53

... prilo`nosti, da se spopadejo s svojimi lastnimi predsodki, jih spremenijo in kriti~norazmislijo o dru`benih in kulturnih koreninah le teh;

... neprestane izku{nje sodelovanja, kjer gre za resni~ne ljudi; kjer posledice njihovihlastnih pomanjkljivosti in njihova plemenitost postane o~itna;

... vzor pri odraslih za spretno uporabo znanja, avtoritete in sredstev, da se ljudemomogo~i doseganje dru`beno pomembnih ciljev;

... vzor pri odraslih za vklju~evanje sr~nih vrednot v prakti~no, vsakodnevno ìvljenje;

... vzor pri odraslih, da lahko ostane{ zvest svojemu prepri~anju tudi, ko nastopijo teàve.In to samo zato, ker ve{, da je to tisto pravo.

Integracija pomeni nenehno prerojevanje in obnavljanje celovitosti na povr{ju nereda inrazprtij. Prav zdruèvanje star{ev, u~iteljev in {olskega osebja pri ustvarjanju in ohranjanjuintegrirane {ole nudi prilo`nost za prenovo izobraèvanja.

54 /

In potem...

/ 55

Dodatek

Zakonodaja s podro~ja vzgoje in izobraèvanja

Deklaracija iz Salamance

KORAK K SON^KUali

"Zakaj pa Ti ne hodi{ z mano v {olo?"

VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

Temeljni zakoni:

• Zakon o osnovni {oli (1996)• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraèvanja (Ur. l. RS 12/1996• Zakon o vrtcih• Zakon o gimnazijah• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraèvanju

Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi(ve lja od 1. 7. 2000; Ur. l. 54/ 2000)• Do pol ni tev te melj nih za ko nov za ce lot no ver ti ka lo od vrt cev, os nov ne in sred njih {ol ter stro -kov ne ga izo bra ̀e va nja za otro ke in mla dost ni ke s po seb ni mi po tre ba mi (OPP)

• Ure ja us mer ja nje v raz li~ ne pro gra me, do lo ~a po sto pek in de lo stro kov nih ko mi sij ter vse bi nood lo~ be o us me ri tvi

• Opre de lju je mo` no sti us mer ja nja OPP • Do lo ~a pri pra vo in di vi dua li zi ra ne ga pro gra ma• Uva ja raz voj no pro ce sno us mer ja nje na me sto en krat ne ga raz vr{ ~a nja; ob vez nost pre ver ja nja na-j manj vsa ka tri le ta,

• Omo go ~a ak tiv nej {o vlo go star {ev• Otro ci s pri manj klja ji na po sa mez nih po dro~ jih u~e nja• Od pi ra mo` nost vklju ~e va nja OPP v za seb ne za vo de na pod la gi od lo~ be o us mer ja nju• Ne pri na {a po pol ne in te gra ci je

Pod za kon ski ak ti:

– Pra vil nik o or ga ni za ci ji in na ~i nu de la ko mi sij za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi ter kri -te ri jih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir ozi ro ma mo tenj otrok s po seb ni mi po -tre ba mi (po men iz bi re pro gra ma, upo {te va nje otro ko ve do se ̀e ne rav ni raz vi ja, zmo` no sti za u~e -nje in do se ga nje stan dar dov zna nja!) ( Ur.l., {t.: 54/03, 93/04)

– Pra vil nik o do lo ~i tvi ob mo~ nih enot Za vo da RS za {ols tvo za za ~a sno iz va ja nje na log {ol skih up-rav (Ur.l. RS {t.: 21/2003, 107/2003 - do 1. 9.2005)

– Pra vil nik o po stop ku us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi (star {i kot za ko ni ti za stop ni ki otro -ka so no sil ci po stop ka!, ~e ni so glas ja star {ev mo` nost uved be po stop ka po urad ni dol` no sti) (Ur.l.RS {t.: 54/03, 93/04)

– Pra vil nik o os nov no {ol skem izo bra ̀e va nju u~en cev s po seb ni mi po tre ba mi na do mu (Ur.l. RS, {t.: – Pra vil nik o spre mem bah in do pol ni tvah Odred be o smeri izo braz be stro kov nih de lav cev v 9-let nios nov ni {o li ({e v pri pra vi – opre de lje ni izo braz be ni po go ji za iz va ja nje do dat ne stro kov ne po mo -~i)

– Pra vil nik o nor ma ti vih in stan dar dih ter ele men tih za si ste ma ti za ci jo de lov nih mest, ki so po treb -na za or ga ni za cijo in fi nan ci ra nje pro gra mov 9-let ne os nov ne {o le iz dr ̀av ne ga pro ra ~u na, ki seiz va ja jo v {o lah s pri la go je nim pro gra mom in za vo dih za vzgo jo in izo bra ̀e va nje OPP (Ur.l. RS,{t.:85/2003)

56 /

[olska zakonodaja

V pri pra vi:

– Pra vil nik o os nov no {ol skem izo bra ̀e va nju u~en cev s po seb ni mi po tre ba mi v za seb nem za vo du– Pra vil nik o sme ri izo braz be stro kov nih de lav cev za iz va ja nje pro gra mov vzgo je in izo bra ̀e va njaOPP

– Pra vil nik o nor ma ti vih in stan dar dih za do dat no stro kov no po mo~

No vo spre je ti pro gra mi:

– pri la go je ni pro gra mi z ena ko vred nim izo braz be nim stan dar dom za sle pe in sla bo vid ne, glu he inna glu {ne, gi bal no ovi ra ne otro ke in za otro ke z go vor ni mi mot nja mi

– pri la go je ni pro gram z ni` jim izo braz be nim stan dar dom za otro ke z la` jo mot njo v du {ev nem raz -vo ju

– Na vo di la za pri la go jeno iz va ja nje pro gra mov z do dat no stro kov no po mo~ jo v vrt cih in v os nov nih{o lah

– U~ ni na ~r ti za pri la go jen izo bra ̀e val ni pro gram z ni` jim izo braz be nim stan dar dom– Po se ben pro gram vzgo je in izo bra ̀e va nja za ose be z zmer ni mi, te` ji mi in te` ki mi mot nja mi v du -{ev nem raz vo ju ter do dat ni mi mot nja mi – na os nov no {ol ski rav ni

– pro gra mi za sred nje {o le– po se ben na ~rt us po sab lja nja u~i te ljev– iz de la va mre ̀e vrt cev in {ol za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi

Splet na stran Mi ni strs tva za {ols tvo:http://www.mszs.si/slo/sols tvo/po seb ne_po tre be.asp

/ 57

[olska zakonodaja ...

Deklaracija iz Salamance

Ve~ kot 300 zastopnikov 92 vlad in 25 mednarodnih organizacij je junija 1994 sodelovalo na svetovni kon-ferenci UNESCA v Salamanci o specialno-pedago{ki obravnavi in pravici vsakega ~loveka do izobraèvanja.Konferenca je sprejela Akcijski program o specialno-pedago{ki obravnavi ter Deklaracijo iz Salamance.

Deklaracija iz Salamance se obra~a na vlade vseh dràv in na celotno mednarodno skupnost.Terja regionalno in mednarodno sodelovanje ter temelji na naslednjih izhodi{~ih:� Vsi otroci imajo temeljno pravico do izobraèvanja, ki jim omogo~a pridobitev in ohranjanjeprimerne ravni izobrazbe.

� Vsak otrok je enkraten glede svojih lastnosti, interesov, sposobnosti in u~nih potreb.� [olski sistemi in u~ni na~rti morajo biti oblikovani tako, da upo{tevajo to veliko raznolikost otrok.� Osebe s posebnimi potrebami morajo imeti dostop do rednih {ol, ki jih integrirajo v {olski sistem.Ta naj bo usmerjen k otrokom in upo{teva njihove potrebe.

� Splo{no izobraèvalne {ole z integrativno usmeritvijo so najbolj u~inkovito sredstvo za odpravljanjedis kriminatornih stali{~ in za izgradnjo integrativne skupnosti ter zagotavljanje izobraèvanja zavse.

Deklaracija prosi vlade vseh dràv in jih opogumlja:� da dajo najve~jo politi~no in finan~no prioriteto izbolj{anju izobraèvalnega sistema, ki bo lahkovklju~eval vse otroke, ne glede na njihove predhodne sposobnosti in teàve;

� da prevzamejo na~elo integracije na politi~ni in pravni ravni, da bo redna {ola sprejemala vseotroke, razen v primeru zelo tehtnih razlogov za druga~no odlo~itev;

� za razvoj poskusov in izmenjavo informacij med dràvami, ki ̀ e imajo integrirane ustanove;� da predvidijo decentralizirane postopke in oblike “sogovorni{tva” pri na~rtovanju in ocenjevanjuustanov za otroke in odrasle s posebnimi potrebami;

� da pospe{ijo in olaj{ajo sodelovanje star{ev, ob~in in invalidskih organizacij pri na~rtovanju inodlo~anju v korist oseb s posebnimi potrebami;

� da okrepijo napore za hitro zajemanje otrok in njihovo obravnavo – tudi z vidika integrativnegaizobraèvanja;

� da pri sistemati~nih spremembah v splo{nem in nadaljnjem izobraèvanju u~iteljev upo{tevajo spe-cialno-pedago{ko obravnavo.

Deklaracija se na mednarodno skupnost in na mednarodne organizacije obra~a z naslednjimipro{njami:� vlade in organizacije, ki izvajajo in financirajo mednarodne programe sodelovanja, zlasti UNESCO,UNICEF, Razvojni program OZN in Svetovna banka, naj zastopajo koncept integrativnega {olan-ja ter ustvarjanje takih pobud, ki zahtevajo integracijo kot sestavni del izobraèvalnega sistema.

� Zdruèni narodi in njihove specializirane organizacije (ILO, WHO, UNESCO in UNICEF) najokrepijo njihovo strokovno sodelovanje, da bi tako izbolj{ali u~inkovitost obravnave oseb s poseb-nimi potrebami.

� Nevladne organizacije, ki sodelujejo pri nacionalnem planiranju in so udeleène pri obravnavi osebs posebnimi potrebami, naj okrepijo sodelovanje z uradnimi nacionalnimi organi pri planiranju,uresni~evanju in evalvaciji ponudb.

� UNESCO naj zagotovi, da bo vidik posebnih potreb in obravnave le-teh upo{tevan v vseh zdruènjihsplo{ne pedagogike; mobiliziral naj bi u~iteljske organizacije, da bodo podpirale kakovostnej{e izo-braèvanje z vidika posebnih potreb in obravnave; spodbuja naj akademsko skupnost, da okrepiraziskovanje in izoblikuje informacijsko ter dokumentacijsko mreò; ustvari naj sklad v podporonovim integrativnim ustanovam in poskusnim projektom.

58 /

Deklaracija iz Salamance ...

KORAK K SON^KU ali "Za kaj pa Ti ne ho di{ z ma no v {o lo?"

Pro jekt, ki nas u~i spoz na va ti svet, kot je v re sni ci in

ka ko z od lo ~i tvi jo za in klu zi jo lah ko do bri vrt ci in {o le po sta ne jo {e bolj {i.

PROJEKT JE NAMENJEN:

• otro kom in vzgo ji te ljem v vrt cih,• u~en cem in u~i te ljem ni` jih in vi{ jih raz re dov os nov nih {ol,• di ja kom in u~i te ljem gim na zij in dru gih sred njih {ol.

CILJI PROJEKTA:

• spre je ma nje in ra zu me va nje vsa kr {ne dru ga~ no sti,• ob li ko va nje ta ke dru`bene in so cial ne kli me, ki bi otro kom, mla dost ni kom in odra slim z in va lid -nost jo kot manj {i ni, omo go ~i la ena ke mo` no sti, kot jih ima jo so vrst ni ki,

• po ma ga ti vsem otro kom ure sni ~e va ti pra vi co do vklju ~e va nja v so cial no oko lje in pol ne ga so de lo -va nja v njem,

• sez na nja nje stro kov nih de lav cev v vrt cih ali {o lah z raz voj ni mi zna ~il nost mi in po seb ni mi vzgoj no-izo bra ̀e val ni mi po tre ba mi otrok z in va lid nost mi,

• pred sta vi tev otro{ ke sli ka ni ce "Ve ve ri ~ek po seb ne sor te", • med se boj no dru ̀e nje in pre pre ~e va nje di skri mina ci je.• stro kov na po mo~ u~i te ljem pri de lu z u~en ci in star {i v ob li ki brez pla~ nih pre da vanj, de lav nic indru gih ob lik izo bra ̀e va nja

ÂS POTEKA PROJEKTA:

Vsa ko {ol sko le to od sep tem bra do ju ni ja kot spoz nav ni ali pa na ra vo slov ni dan, pro jekt ni te -den, dalj{e pro jekt no u~ no de lo, itd.

OPIS PROJEKTA:

Iz da jo sli ka ni ce "Ve ve ri ~ek po seb ne sor te" in kon cept pro jek ta je pri pra vi la Zve za Son ~ek ̀ e le -ta 1993 in ga pred lo ̀i la Za vo du za {ols tvo RS. Za vod je pro gram pod prl in iz dal pi sno pri po ro ~i lovsem re gio nal nim eno tam Za vo da in os nov nim {o lam za so de lo va nje v pro jek tu. Pr vi pro jekt so iz -ved li na O[ Ore hek pri Kra nju pod vods tvom u~i te lji ce gos pe Tat ja ne [tu lar.

V ~a su po te ka pro jek ta je bi la spre je ta no va {ol ska za ko no da ja in tu di {te vil ne {ol ske re for me,ki upo {te va jo vklju ~e va nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi, kar je bil eden od po mem bnej {ih ci ljev te -ga pro jek ta.

Ven dar pro jekt na da lju je mo, kaj ti uza ko ni tev pra vi ce do izo bra ̀e va nja je ̀ al pre ma lo za de jan -sko ize na ~i tev mo` no sti vseh otrok. Vklju ~e va nje zah te va tu di spre mi nja nje oko lja, sta li{~ ter upo -{te va nje raz li~ nih po treb – to rej upo {te va nje dru ga~ no sti.

Pro jekt KORAK K SON^KU naj bi {e na prej pod pi ral ob li ko va nje vzgoj no-izo bra ̀e val ne ga pro -ce sa brez ovir ter opo zar jal na prin ci pe vklju ~e va nja kot so po zi tiv ni od nos do dru ga~ no sti, od go -vor nost in pro fe sio nal nost vseh v tem pro ce su, upo {te va nje pra vic star {ev ter do pol nil no us po sab lja -nje vzgo ji te ljev in u~i te ljev.

/ 59

Korak k Son~ku ...

IZHODI[Â PROJEKTA:

• Sez na ni tev z vse bi no pro jek ta KORAK K SON^KU ter gra di vom no sil ca pro jek ta (pri ro~ ni ki, zlo -èn ke,vi deo ka se te). Do lo ~i tev kon takt ne ose be na {o li ali v vrt cu.

• Pred sta vi tev sli ka ni ce "Ve ve ri ~ek po seb ne sor te", ki naj bi jo do bi li otro ci v pro jek tu po sim bo li~ -ni ce ni.Vklju ~i tev vse bi ne knji ge v red no u~ no de lo: bra nje (do ma ~e bra nje, bral na zna~ ka), pri po ve do -va nje vse bi ne, raz go vor o vse bi ni, po ro ~i la, do ̀iv lja nje zgod be, ilu stri ra nje zgod be, po sa mez nih de -lov, lep ljen ke; iz de la va lutk, pla ka tov, pa no jev ter dra ma ti za ci ja vse bi ne ali po sa mez nih pri zo rov,lut kov ne pred sta ve, upe snitve, dru go,

• Po go vor o raz li~ no sti in u~e nje otrok za spre je ma nje dru ga~ no sti kot nor mal ne ga dru` be ne ga po -ja va in del vsak da nje ̀ iv ljenj ske re sni~ no sti (raz li~ nost nas ploh, dru ga~ nost v raz re du).

• Sez na ni tev s ce re bral no pa ra li zo ter dru gi mi in va lid nost mi pri otro cih in odra slih in spoz na va njepo seb nih po treb in mo` no sti dru ga~ nih oseb:– po go vo ri z raz li~ ni mi stro kov ni mi de lav ci, ki ima jo pro fe sio nal ne iz ku{ nje z dru ga~ ni mi (zdrav -nik, psi ho log, fi zio te ra pevt, spe cial ni pe da gog, lo go ped, so cial ni de la vec in dru gi), obi ski in spoz -na va nje nji ho ve ga de la - obi ski in sti tu cij (pred vsem v do ma ~em kra ju!), kjer po te ka vars tvo, izo -bra ̀e va nje, us po sab lja nje, de lo in bi va nje otrok in odra slih s po seb ni mi po tre ba mi (red ni vrt ci,raz voj ni od del ki v vrt cih, red ne {o le, {o le s pri la go je nim pro gra mom, za vo di, vars tve no de lov nicen tri, bi val ne skup no sti)

– na ve zo va nje sti kov z otro ki in odra sli mi z in va lid nost mi ter nji ho vi mi dru ̀i na mi (obi ski, do pi -so va nje, va bi la, {port na so de lo va nja, skup ne pri re di tve, iz me nja va da ril, spoz na va nje in na kupiz del kov in va lid skih de lav nic,...)

• Po ro ~i la in vti si otrok, fo to gra fi je, vi deo po snet ki ter me dij ska pred sta vi tev o po te ku in re zul ta tihpro jek ta (pris pev ki u~en cev ~a so pi som, ti skov ne kon fe ren ce, so de lo va nje v TV otro{ kih od da jah,stro kov ni ~lan ki in pris pev ki iz va jal cev pro jek ta) in iz de la va last ne ga gla si la ali or ga ni zi ra nje za -klju~ ne pri re di tve.

V ~a su po te ka pro jek ta od le ta 1993 do kon ca {ol ske ga le ta 2004/2005 so se v pro jektvklju ~i li:1. U~en ci in u~i te lji ni` jih in vi{ jih raz re dov os nov nih {ol v Slo ve ni ji. Do se daj je so de lo va lo: 167 {olozi ro ma 385 od del kov in si cer 342 od del kov od 1.–4. raz re da in 95 od del kov od 5.–8. raz re da, karpo me ni cca 39 000 u~en cev, 257 u~i te ljev, sve to val nih de lav cev in dru gih so de lu jo ~ih.

2. Otro ci in vzgo ji te lji v vrt cih. Do se daj je so de lo va lo: 42 od del kov vrt cev in 890 otrok ter 49 vz-go ji te ljev in stro kov nih de lav cev.

3. Di ja ki in u~i te lji gim na zij in dru gih sred njih {ol (v ok vi ru iz bir nih vse bin, ta bo rov in pro sto volj -ne ga de la). Do se daj je so de lo va lo: 21 od del kov in 588 di ja kov ter 29 u~i te ljev in sve to val nih de -lav cev.

V vseh treh ob li kah iz va ja nja pro jek ta je so de lo va lo tu di okrog 20 000 dru gih ak tiv nih ude le ̀en -cev kot so star {i, otro ci in odra sle ose be z in va lid no sti mi in nji ho vi dru ̀inski ~la ni, dru{ tve ni de lav -ci, stro kov ni de lav ci in so de lav ci Zve ze Son ~ek in raz nih in sti tu cij, pro sto volj ci, kul tur ni de lav ci indru gi.

Iz va jal ci pro gra ma so upo {te va li na men, ci lje in iz ho di{ ~a os nov ne ga kon cep ta pro gra ma in jihdo pol nje va li s svo ji mi ci lji v po ve za vi z ob li ko in na ~i nom iz va ja nja raz voj no-ra zi sko val ne ga pro jek -ta.

60 /

Korak k Son~ku ...

Documents

Akcija vključevanja