AKVAPONSKO ZELENJADARSTVO - Razvoj UPD · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 6 1. POVZETEK Gradivo

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

1

Barbara Turk

AKVAPONSKO ZELENJADARSTVO Strokovno področje: KMETIJSTVO

Datum objave gradiva: oktober 2017


2

KOLOFON

Avtor: Barbara Turk

Naslov: Akvaponsko zelenjadarstvo

Elektronska izdaja

Založil: Konzorcij šolskih centrov

Novo mesto, oktober 2017

url: http://www.razvoj-upd.si/wp-content/uploads/2017/07/15.-AKVAPONSKO-

ZELENJADARSTVO-Barbara-Turk.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v

Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=293622272

ISBN 978-961-7046-12-0 (pdf)

To delo je ponujeno pod Creative Commons

Priznanja avtorstva – Nekomercialno deljenje

pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco

http://cobiss.si/

http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=293622272&fmt=13&lani=si


3

Kazalo vsebine Kazalo vsebine ................................................................................................................................. 3

1. POVZETEK ................................................................................................................................. 6

2. OSNOVE AKVAPONIKE ............................................................................................................. 7

2.1 Kaj je akvaponika? ............................................................................................................ 7

2.2 Hidroponika ...................................................................................................................... 8

2.3 Akvakultura ....................................................................................................................... 9

2.4 Preden začnemo ............................................................................................................. 10

3. BAZENI ZA RIBE ...................................................................................................................... 12

3.1 Klasični akvariji................................................................................................................ 14

3.2 Plastični sodi ................................................................................................................... 14

3.3 IBC cisterna za vodo ....................................................................................................... 15

3.4 PE kadi ............................................................................................................................. 16

3.5 Kopalne kadi ................................................................................................................... 17

3.6 Ostali bazeni za ribe ....................................................................................................... 17

4. BIOFILTRI ................................................................................................................................ 19

4.1 Nitrifikacijske bakterije................................................................................................... 20

4.2 Skrb za bakterije ............................................................................................................. 20

5. KROŽENJE VODE ..................................................................................................................... 22

6. RASTNI MATERIAL .................................................................................................................. 24

6.1 Materiali v rastnih gredah .............................................................................................. 25

7. NAČINI GOJENJA RASTLIN ...................................................................................................... 28

7.1 Vertikalna rast rastlin ..................................................................................................... 29

7.2 Horizontalna rast rastlin................................................................................................. 30

8. POGOJI ZA RAST RASTLIN ...................................................................................................... 35

8.1 Voda ................................................................................................................................ 35

8.2 Hranila ............................................................................................................................. 36

8.3 Zrak ................................................................................................................................. 39

8.4 Rastni substrat ................................................................................................................ 39

8.5 Temperatura ................................................................................................................... 40

8.6 Svetloba .......................................................................................................................... 40

9. BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI RASTLIN ........................................................................................... 41

9.1 Pomanjkanje hranil pri rastlinah .................................................................................... 41


4

9.2 Škodljivci na rastlinah ..................................................................................................... 42

10. ODPRAVLJANJE NAPAK ...................................................................................................... 44

10.1 Dnevna opravila .......................................................................................................... 45

10.2 Tedenska opravila ....................................................................................................... 45

10.3 Mesečna opravila ....................................................................................................... 45

10.4 Vprašanja in odgovori o akvaponskem sistemu ........................................................ 46

11. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................ 48


5

Slika 1: Akvaponski cikel .................................................................................................................. 8

Slika 2: Hidroponski način gojenja solate ....................................................................................... 9

Slika 3: 3400 let stara egipčanska slika gojenja tilapij v grobnici Nebamuna ............................... 9

Slika 4: Recirkulacijski akvakulturni sistem ................................................................................... 10

Slika 5:Velika gostota rib v akvakulturi ......................................................................................... 13

Slika 6: Klasičen akvarij kot bazen za ribe ..................................................................................... 14

Slika 7: Horizontalno postavljen plastični sod kot bazen za ribe ................................................. 15

Slika 8: Vertikalno postavljen plastični sod kot bazen za ribe ..................................................... 15

Slika 9: IBC cisterna za vodo kot akvaponski sistem ................................................................... 16

Slika 10: PE kadi v akvaponiki ........................................................................................................ 17

Slika 11: Uporaba kadi za kopanje za bazene za ribe in rastne grede ........................................ 17

Slika 12: Nosilci za biofilter............................................................................................................ 20

Slika 13: Prikaz kroženja vode v akvaponskem sistemu .............................................................. 23

Slika 14: Glinopor ........................................................................................................................... 25

Slika 15: Gramoz kot rastni material ............................................................................................ 25

Slika 16: Skrilavec kot rastni material v akvaponiki...................................................................... 26

Slika 17: Mlade koreninice v kokosovih vlaknih ........................................................................... 26

Slika 18: Šota kot rastni material .................................................................................................. 27

Slika 19: Rastne cone v rastni gredi .............................................................................................. 29

Slika 20: Vertikalna postavitev rastne grede na prostem ............................................................ 30

Slika 21: Vertikalna postavitev rastne grede na balkonu ............................................................ 30

Slika 22: Kapljični sistem................................................................................................................ 31

Slika 23: Tehnika hranilnega filtra ................................................................................................. 31

Slika 24: Globoko-vodna kultura ................................................................................................... 32

Slika 25: Shematski prikaz sifona v rastni gredi............................................................................ 36

Slika 26: Dostopnost mineralov glede na pH vrednost ................................................................ 37

Slika 27: Dovajanje zraka v bazen z ribami in pod plavajoče rafte .............................................. 39

Slika 28:Visoke rastline potrebujejo več rastnega substrata ....................................................... 40

Slika 29: Pomanjkanje železa pri jagodah ..................................................................................... 42

Slika 30: Polž v rastnem substratu je prišel na plano ob poplavljanju rastne grede .................. 43


6

1. POVZETEK

Gradivo Zelenjadarstvo je namenjeno vsem, ki bi si želeli gojiti zelenjavo na malo drugačen način in pri tem rediti še konzumne ribe. V gradivu boste našli ideje kako in zakaj postaviti akvaponski sistem in na kakšne načine lahko gojite zelenjavo v takem sistemu.

Ključne besede: akvaponika, vertikalno gojenje zelenjave, načini gojenja zelenjave, trajnostno zelenjadarstvo


7

2. OSNOVE AKVAPONIKE Uvod v poglavje Ste se kdaj vprašali, kako bomo pridelovali zelenjavo v prihodnosti? Vsi se zavedamo, da se število prebivalcev na Zemlji povečuje ter da je obdelovalne zemlje vedno manj. V prihodnosti bo potrebno pomisliti na to, kako bomo kakovostno zelenjavo pridelali v lokalnem okolju. Zaradi onesnaževanja pa bo čiste obdelovalne zemlje vedno manj. Morda bomo odgovore lahko našli v akvaponskem pridelovanju zelenjave, kjer bomo poleg zelenjave dobili še sveže ribe. V poglavju Osnove akvaponike si boste lahko prebrali, kaj sploh je akvaponika, iz katerih delov je sestavljena ter zakaj je tako pomembna. Odgovorili si boste tudi na vprašanje, na kaj morate biti pozorni, ko začenjate z akvaponiko.

2.1 Kaj je akvaponika? Akvaponika je sestavljena beseda. Sestavljata jo dela akva, ki pride iz besede akvakultura in

ponika, ki je sestavni del hidroponike. Tako si lahko predstavljamo, da je akvaponika gojenje rib

in pridelava zelenjave v enem procesu. Presnovne produkte rib uporabimo za organsko

gnojenje rastlin in rastline filtrirajo vodo, v kateri živijo ribe. Poleg rib in rastlin so v akvaponiki

pomembne tudi nitrifikacijske bakterije, ki pretvarjajo amonijak, ki je toksičen za ribe ter tudi

neuporaben za rastline. Pretvarjajo ga najprej v nitrite in nato v nitrate. Le-ti so za ribe dokaj

nenevarni, še bolj pomembno pa je, da so hranilo za rastline.

Akvaponsko vrtnarjenje lahko uporabljate tudi doma na vrtovih. Na ta način si lahko pridelamo

svežo zelenjavo in priredite sveže ribe. S pomočjo akvaponike lahko pridelamo od štiri- do

šestkrat več hrane kot pri vrtnarjenju na zemlji. To je zaradi tega, ker lahko v akvaponiki

zelenjavo sadimo dvakrat bolj na gosto in raste tudi do trikrat hitreje. Prav tako pa lahko

zelenjavo gojimo v zaprtem prostoru, rastlinjaku, domači garaži ali dnevni sobi, skozi delo leto.

Na ta način si podaljšamo rastno sezono. Pri akvaponskem vrtnarjenju je prednost tudi ta, da

skoraj ni plevela ter da nimamo skrbi z zalivanjem ali gnojenjem. Vrtnarjenje poteka v višini

pasu, zato tudi ni bolečega pripogibanja.

Akvaponika je primerna za področja, kjer je malo vode, saj potrebuje 90 % manj vode kot

vrtnarjenje na zemlji. Še ena prednost akvaponskega vrtnarjenja je tudi ta, da je vedno

ekološko. Presnovni produkti rib vsebujejo večino hranil, ki jih rastline potrebujejo. Pesticidi bi

škodovali ribam, zato jih nikoli ne uporabljamo. Hormoni, antibiotiki in ostali dodatki, ki bi jih

dodajali ribam, pa bi škodovali rastlinam. Zato tudi teh ne uporabljamo.

Za vse, ki se že ukvarjate s hidroponiko, pa še nekaj prednosti, ki jih prinaša akvaponski sistem:

1. Akvaponski sistem je bolj produktiven od hidroponike, ker je biofilter že vzpostavljen.

2. Merjenje električne prevodnosti lahko nadomestite z merjenjem amonija, nitratov in

nitritov. Ko je akvaponski sistem utečen, je merjenje teh treh spojin potrebno približno

enkrat na mesec, kar je veliko manj kot spremljanje električne prevodnosti.

3. Vrednost pH je veliko bolj stabilno, ko je vzpostavljen sistem akvaponike.

4. Krma za ribe je veliko cenejša kot hidroponske hranilne raztopine.


8

5. Nikoli vam ne bo zmanjkalo hranilne raztopine. Izognete se tudi kemični nestabilnosti,

do katere lahko prihaja v hidroponiki, saj se v akvaponskem sistemu vzpostavi stabilen

ekosistem.

Slika 1: Akvaponski cikel (vir: www.theaquaponicsource.com/blog/aquaponics-how-to-guide-part-1-why-aquaponics-and-what-type-of-system)

2.2 Hidroponika Hidroponika je način vzgoje rastlin brez zemlje. Njeni začetki segajo v leto 1860, ko sta dva

nemška znanstvenika dokazala, da lahko rastline rastejo brez zemlje le v vodim ki je bogata s

hranilnimi snovmi. Pri hidroponiki uporabljamo samo vodo in hranilno raztopino, rastline pa

rastejo v nezemeljskem substratu. Izraz hidroponika dobesedno pomeni delovanje vode

oziroma delo vode – hydro pomeni vodo in ponos delo. Po svetu je mnogo pridelovalcev

zelenjave, ki uporabljajo enega izmed mnogih načinov hidroponske pridelave. Okoli leta 1925

so se komercialni pridelovalci zelenjave v zaprtih prostorih srečali z izčrpanostjo zemlje zaradi

nenehne saditve rastlin, zato so idejo o pridelavi zelenjave na drugačnem substratu začeli bolj

raziskovati. Načelo hidroponike je, da so korenine rastlin ves čas v vodi, ki je bogata s kisikom

in hranilnimi snovmi. Pri pridelavi zelenjave v hidroponiki so pridelki veliko višji kot pri pridelavi

v zemlji, saj rastlinam nudimo boljše pogoje za rast.

http://www.theaquaponicsource.com/blog/aquaponics-how-to-guide-part-1-why-aquaponics-and-what-type-of-system

http://www.theaquaponicsource.com/blog/aquaponics-how-to-guide-part-1-why-aquaponics-and-what-type-of-system


9

Slika 2: Hidroponski način gojenja solate (vir: www.citycrop.io/category/hydroponics/)

2.3 Akvakultura Akvakultura je reja vodnih organizmov ali vodni rastlin v naravnem ali umetnem okolju.

Akvakultura je v akvaponiki pomembna zaradi zagotavljanja hranilnih snovi za rast rastlin.

Zgodovina akvakulture sega v peto stoletje pred našim štetjem na Kitajsko. Tudi stari Rimljani

so gojili ostrige, prav tako pa so našli hieroglife, ki prikazujejo vzrejo rib v starem Egiptu.

Slika 3: 3400 let stara egipčanska slika gojenja tilapij v grobnici Nebamuna (vir: backyardtilapia.com/Live_Tilapia_For_Sale.php)

Prvi znani primer ''moderne'' akvakulture se je pojavil v letu 1733 v Nemčiji. Tamkajšnji kmet je

zbral jajčeca rib, opazoval njihovo oploditev in izvalitev in jih nato vzrejal do odrasle dobe. Od

takrat je akvakultura doživela velik napredek. Najnovejši način je tako imenovani RAS

(recirkulacijski akvakulturni sistem). V tem sistemu ribe vzrejamo v velikih, pogosto zelo gosto

naseljenih bazenih. Velika prednost RAS je v tem, da ne potrebuje ogromnih količin sveže vode.

Lahko ga postavimo kamorkoli, celo v mestna središča. S tem imamo možnost, da zagotovimo

lokalno oskrbo z ribami in v primeru akvaponske pridelave tudi z zelenjavo. Po drugi strani pa

se moramo zavedati, da je vzpostavitev RAS velik finančni zalogaj, energetsko potraten sistem

in tudi zelo tvegan. Tveganje se pojavi predvsem zaradi velike gostote rib in potrebe po dobro

oksigenirani vodi. Ne smemo pozabiti, da se tudi ribe kaj hitro zadušijo, če nimajo kisika.

Največja slabost RAS je odstranjevanje presnovnih produktov, ki jih proizvajajo ribe. Le-ti so

amonijak, ki se izloča preko škrg, ter trdni delci, ki so produkt prebavnega sistema. Pomemben

onesnaževalec vode v RAS je tudi krma, ki je ribe ne pojedo in potone na dno bazena. Vse

filtracijske metode v RAS temeljijo na odstranjevanju presnovnih produktov in neizkoriščene

krme v obliki neškodljivih stranskih proizvodov.

http://www.citycrop.io/category/hydroponics/


10

Slika 4: Recirkulacijski akvakulturni sistem (vir: http://www.akvagroup.com/products/land-based-aquaculture/recirculation-systems)

2.4 Preden začnemo Preden vsi navdušeni začnemo z zbiranjem materiala za akvaponski sistem in gradnjo le-tega,

moramo razmisliti o štirih vprašanjih, ki nam bodo pomagala videti stvari v pravi luči. Ta

vprašanja so:

1. Zakaj to počnemo?

2. Kje bo naš sistem lociran?

3. Kdaj bi radi začeli?

4. Kdo bo skrbel za sistem?

Če razmislimo o teh vprašanjih in nanje preudarno odgovorimo, si lahko pripravimo akvaponski

sistem za dolgo časa.

Ena največjih skrivnosti uspešnega akvaponskega sistema je vsekakor razmerje med količino

presnovnih produktov rib, zmožnostjo biofiltra, da te presnovne produkte predela in rastlin, ki

jih na koncu spremenijo v hrano. Če je preveč presnovnih produktov, ki jih biofilter ni zmožen

predelati, ribe lahko zaradi previsoke vsebnosti amonijaka poginejo. Na drugi strani pa premalo

presnovnih produktov pomeni, da rastline nimajo dovolj hranilnih snovi in ne morejo rasti.

Povzetek poglavja Akvaponika je pridelava zelenjave in gojenje rib v enem sistemu. Pri tem presnovne produkte rib uporabimo kot gnojilo za rastline. Vmesna stopnja je še biofilter, ki ga sestavljajo nitrifikacijske bakterije. Le-te pretvarjajo za ribe strupen in za rastline neuporaben amonijak do nitrata, ki je za ribe neškodljiv in za rastline uporaben. Akvaponski sistem lahko uporabljamo tudi v manjšem obsegu za domačo pridelavo zelenjave in prirejo rib. Ta sistem je zelo produktiven, saj lahko proizvedemo do šestkrat več hrane kot v klasičnih načinih gojenja zelenjave. Zaradi majhne porabe vode je akvaponika primerna za sušna področja.

http://www.akvagroup.com/products/land-based-aquaculture/recirculation-systems

http://www.akvagroup.com/products/land-based-aquaculture/recirculation-systems


11

Primerna je tudi za ekološko kmetijstvo, saj zaradi medsebojnega povezovanja rib in rastlin pesticidov, hormonov, antibiotikov in ostalih dodatkov ne uporabljamo. Hidroponika je del akvaponike. Je način gojenja rastlin brez zemlje, poznan iz leta 1860. Hidroponski sistem uporablja samo vodo in hranilno raztopino, rastline rastejo v nezemeljskem substratu. Hidroponika pomeni vodno delo: hydro – voda in ponos – delo. Akvakultura je reja vodnih organizmov ali vodnih rastlin v naravnem ali umetnem okolju. Poznana je ž iz časov petega stoletja pred našim štetjem. Pri znani primer ''moderne'' akvakulture sega v leto 1733. Novejši sistem je RAS – recirkulacijski akvakulturni sistem. Prednost tega sistema je čiščenje vode preko bioflitrov ter možna postavitev v urbana okolja. Slaba stran RAS pa je velik finančni vložek in tveganje, ki se lahko pojavi zaradi napak v delovanju sistema. Preden začnemo postavljati akvaponski sistem se moramo vprašati zakaj to počnemo, kje bo naš sistem postavljen, kdaj bi radi začeli in kdo bo skrbel za sistem. Ena največjih skrivnosti uspešnega delovanja akvaponskega sistema je pravilno razmerje med rastnimi površinami in količino rib.

Interaktivna elementa 1. Da preverite svoje znanje o osnovah akvaponike, rešite kviz na

http://www02.quizyourfriends.com/take-quiz.php?id=1710041152162462&pg&.

2. Oglejte si spodnji posnetek Aquabotanike o akvaponičnem gojenju solate na tehniki hranilnega filma.

Naloge za ponavljanje

1. Zamislite si, zakaj bi radi naredili akvaponski sistem. Bi morda radi posadili paradižnike pozimi in jih gojili brez mineralnih gnojil ali samo polepšali obstoječi ribnik z rastlinami? Morda pa imate višje cilje. Vzemite si trenutek in napišite svoje cilje.

Moj največji cilj, ki bi ga rad dosegel/la v nekaj letih:

http://www02.quizyourfriends.com/take-quiz.php?id=1710041152162462&pg&

https://www.youtube.com/watch?v=keEjKFsnt0M


12

Moj največji manjši cilj, ki bi ga rad dosegel/la v šestih mesecih:

Moj drugi manjši cilj, ki bi ga rad dosegel/la v nekaj mesecih:

Moj najmanjši cilj, ki bi ga rad dosegel/la v enem mesecu:

2. Povežite trditve s pravilnim načinom rabe. Uporaba alternativnih virov energije za delovanje črpalk

Izpust odpadne vode brez dovoljenja. Trajnostna akvaponika. Izpust nedomorodnih vrst vodnih živali v vodotoke.

Nepravične plače in slabi delovni pogoji za delavce.

Netrajnostna akvaponika.

Sekanje gozda za postavitev zaprtega prostora. Ekološko kmetovanje. Delovanje po načelih dobrih kmetijskih praks.

3. Kaj je akvaponika? 4. Zakaj v akvaponiki ni priporočljivo uporabljati pesticidov?

3. BAZENI ZA RIBE Uvod v poglavje Zelo pomemben del akvaponskega sistema so bazeni za ribe. Lahko je samo eden in majhen, lahko je več velikih. Lahko so valjasti, kvadri, kocke,… Bazen za ribe je lahko vsaka posoda. V vseh primerih pa je potrebno, da upoštevamo nekaj osnovnih navodil. Zavedati se moramo namreč, da oblika bazena za ribe močno vpliva na počutje rib in posredno na njihovo rast. Pomembno je tudi, iz kakšnega materiala so ti bazeni, da ne vplivajo na ribe ali rastline. Prav


13

tako moramo vedeti, da v kolikor uporabljamo rabljene posode oziroma akvarije, lahko v njih ostanejo snovi, ki za žive organizme niso primerni. Bazene za ribe lahko namreč recikliramo in uporabimo posode, ki jih ostala podjetja ne potrebujejo več.

Tako kot rastne grede in vodovodna napeljava so bazeni za ribe ogrodje akvaponskega sistema.

Za delovanje akvaponskega sistema bomo potrebovali vsaj en bazen za ribe, lahko pa dodate

tudi posodo za zbiranje vode.

Velikost bazena za ribe je odvisna od vrste rib, ki jih boste gojili in od vašega načrta za

akvaponski sistem. V vsakem primeru pa mora bit bazen za ribe globok najmanj 46 centimetrov

in naj drži 190 litrov vode, če želite gojiti ribe za prehrano. Ugotovili boste, da so temperaturna

in pH nihanja manjša v večjem bazenu za ribe. Manjša nihanja so za ribe seveda primernejša.

Za zlate ribice je dovolj klasičen akvarij.

Bazen za ribe je primernejši, kadar je okrogle ali ovalne oblike. V primeru, da nimate bazena

gosto naseljenega, tudi pravokoten ali kvadraten ne bosta predstavljala večjih težav. V okroglih

in ovalnih bazenih je namreč manjša verjetnost, da bi se pojavili tako imenovani mrtvi koti

oziroma predeli, kjer je tok vode počasnejši ali pa ga sploh ni. Tako v teh predelih ne pride do

odstranjevanja presnovnih produktov in prinašanja sveže vode ter kisika. V kolikor najdete

oziroma izdelate okrogel bazen s konusnim dnom, je to najprimernejša oblika za bazen za ribe.

V konusni del se bodo namreč nalagali trdni delci, ki jih bomo nato lahko izčrpali iz bazena. Voda

v bazenu bo na ta način dlje časa ostala čista. Vseeno pa je potrebno omeniti, da so pravokotni

in kvadratni bazeni za ribe prostorsko učinkovitejši in če zagotovimo primeren tok vode ter

bazenov ne naselimo preveč na gosto, ne bi smeli imeti težav. Primerna gostota naselitve za

ribe je pol kilograma rib na 20 do 40 litrov vode oziroma 12,5 do 25 kilogramov rib na kubični

meter vode. Ta naselitev velja za manjše akvaponske sisteme. V komercialni akvakulturi se

gostota naselitve lahko poveča do 80 kilogramov rib na en kubični meter vode. Seveda je to

odvisno od vrste rib, ki jih želite gojiti.

Slika 5:Velika gostota rib v akvakulturi (vir: http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/spreminjanje-ph)

http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/spreminjanje-ph


14

Ko izbirate bazen za ribe, raje izberite takega, ki bo nižji in širši. Tako boste povečali vodno

površino in izmenjavo plinov na površini.

Če želite izdelati manjši sistem, lahko bazen za ribe oziroma akvarij kupite v trgovini za hišne

ljubljenčke. Če pa bi rajši imeli večji sistem, potem bi bila to lahko draga odločitev. Akvariji, ki

imajo večjo prostornino, so po navadi zelo dragi, zato se odločimo za plastične posode. Pri tem

morate paziti, da so posode iz plastike, ki je primerna za živila. V primeru, da boste kupili

rabljene posode, morate tudi preveriti, kaj je bilo v teh posodah prej. Če so jih uporabljali za

hrano, potem ni težav. V kolikor pa temu ni tako, pa je priporočljivo narediti kakšno preiskavo,

ali so v posodah ostali toksični ostanki ali ne. Včasih prejšnje uporabe posod ne moremo

izvedeti. V tem primeru posod ni najbolj pametno uporabiti za akvaponski sistem.

3.1 Klasični akvariji Kadar se odločate o klasičnih akvarijih, ki jih lahko kupite v trgovini za hišne ljubljenčke,

pomislite, da morda niso najbolj uporabni za akvaponski sistem. Namenjeni so namreč temu,

da ribe pokažemo in pogosto uporabljamo notranje filtrne sisteme ter kemikalije, ki nam

pomagajo vodo ohranjati čisto. V akvaposkem sistemu bodo rastline prevzele nalogo filtrnega

sistema, vendar bodo hranila še vedno ostala v vodi. Če s hranili bogati vodi dodate svetlobo in

kisik, dobite idealne pogoje za rast alg. Le-te pa porabljajo hranila za rastline in kisik tako za

rastline kot za ribe.

Pri uporabi klasičnih akvarijev je potrebno pomisliti tudi na počutje rib. Rib, ki so gojene za hišne

akvarije, svetloba načeloma ne bo motila. Moti pa ribe, ki jih uporabljamo za prehrano. Na

svetlobi so bolj vidne plenilcem in se je zato izogibajo. Da preprečimo preveliko gostoto rib v

temnejših področjih akvarija, jim lahko uredimo skrivališča ali pa akvarij zatemnimo. Kljub temu

pa razmislite o uporabi klasičnega steklenega akvarija, če ga lahko dobite po zmerni ceni.

Slika 6: Klasičen akvarij kot bazen za ribe (vir: http://groponix.com/products/groponix-system/)

3.2 Plastični sodi Plastični sodi so zelo priljubljeni med graditelji akvaponskih sistemov, saj so dokaj ugodni.

Uporabljajo se lahko za prevoz mnogih prehrambnih izdelkov, zato tui ni težko dobiti takih, ki

http://groponix.com/products/groponix-system/


15

ustrezajo našim zahtevam. Plastične sode dobimo v več barvah. Svetle barve niso priporočljive,

saj pogosto ne zaustavijo dovolj svetlobe in omogočajo rast algam. Pretemnih tudi ne

uporabljamo, ker jih večinoma uporabljajo za prevoz strupenih snovi.

Za uporabo plastičnih sodov v akvaponskem sistemu jih boste morali prežagati. Za bazene za

ribe lahko uporabimo sode vertikalno ali horizontalno, odvisno od prostora, ki ga imamo na

voljo. Večina plastike po nekaj letih na soncu razpade, pri teh plastičnih sodih pa je pogosto

dovolj debela, da bodo služili svojemu namenu nekaj let. Vseeno pa jih lahko zaščitite pred

ultravijoličnimi žarki in s tem še podaljšate njihovo obstojnost.

Slika 7: Horizontalno postavljen plastični sod kot bazen za ribe (vir: http://aquaponichowto.com/wp-content/uploads/2014/03/barrel-aquaponics-2.jpg)

Slika 8: Vertikalno postavljen plastični sod kot bazen za ribe (vir: http://aquaponichowto.com/wp-content/uploads/2014/03/barrel-aquaponics-12.jpg)

3.3 IBC cisterna za vodo IBC cisterna za vodo je večja različica plastičnih sodov. Ima obliko kocke in je ojačana z železnim

okvirjem ter v različnih velikostih. Namenjene so shranjevanju tekočin in jih po navadi dobimo

http://aquaponichowto.com/wp-content/uploads/2014/03/barrel-aquaponics-2.jpg





16

s podloženo paleto. Kot pri plastičnih sodih moramo biti pozorni, da prej niso vsebovali

strupenih snovi. Železen okvir daje oporo, zato lahko IBC cisterne za vodo naložimo v višino.

Če želimo IBC cisterne za vodo spremeniti v bazene za ribe, se bomo morali zaradi debelih sten

cisterne in železnega okvirja pošteno potruditi. Prav zaradi teh lastnosti pa lahko oba dela,

potem ko smo razrezali cisterno, uporabimo za bazen za ribe ali rastno gredo za rastline. Prav

tako kot plastične sode pa lahko IBC cisterne za vodo prebarvamo, da jih obvarujemo pred

ultravijoličnimi žarki.

Slika 9: IBC cisterna za vodo kot akvaponski sistem (vir: http://www.house4hack.co.za/wordpress/wp-content/uploads/2013/10/20130709_173407.jpg)

3.4 PE kadi PE kadi so namenjene krmljenju ter napajanju domačih živali. Obstaja tudi kovinska različica, ki

pa zaradi možnih reakcij cinka, s katero je železo prevlečeno, z rahlo kislo vodo v akvaponiki ni

priporočljiva. PE kadi imajo kar nekaj prednosti. So dokaj poceni in ker so namenjene uporabi

za živali, ni nevarnosti, da bi vsebovali strupene snovi. Lahko jih naročimo v lokalni trgovini in

prepeljemo z običajnimi prevoznimi sredstvi ali prikolico za osebni avto. Zaradi svojih višin jih

lahko brez problema postavimo pod rastne grede. PE kadi ni potrebno rezati ali spreminjati,

enostavno jih postavimo in uporabimo. Z njimi je tudi lažje rokovati kot z IBC cisternami za vodo

ali plastičnimi sodi.

PE kadi so valjaste oblike, s čimer lahko dosežemo najboljše kroženje vode brez mrtvih točk, ki

nastanejo v pravokotnem bazenu. V primeru, da potrebujemo zasenčitev, lahko PE kadi

preprosto pokrijemo s folijo in na ta način ribam zagotovimo potrebno temo ali jim preprečimo,

da bi skakale iz kadi. Če so kadi kje na odprtem, s pokrivanjem preprečimo drugim živalim ali

ljudem, da bi vznemirjali ribe.

http://www.house4hack.co.za/wordpress/wp-content/uploads/2013/10/20130709_173407.jpg

http://www.house4hack.co.za/wordpress/wp-content/uploads/2013/10/20130709_173407.jpg


17

Slika 10: PE kadi v akvaponiki (vir: http://aquaponicswork.com/wp-content/uploads/2014/03/aquaponics-tanks-for-sale-2.jpg)

3.5 Kopalne kadi Uporaba kopalnih kadi v akvaponiki je zanimiva izbira kot bazen za ribe ali rastna greda. Lahko

jih dobimo zelo poceni ali celo zastonj. Ker je večina kopalnih kadi vgradnih, samostoječe ne

izgledajo prav lepo, vendar akvaponski sistem iz kopalnih kadi sporoča, da lahko večino stvari

ponovno uporabimo. Če se malo potrudimo, pa lahko akvaponski sistem iz kadi celo izgleda

dizajnersko. V primeru, da se zaradi izgleda ne odločite za celoten akvaponski sistem iz kopalnih

kadi, pa lahko razmislite o uporabi kadi za zbiralni bazen.

Slika 11: Uporaba kadi za kopanje za bazene za ribe in rastne grede (vir: http://inhabitat.com/diy-everything-you-need-to-know-to-build-a-simple-backyard-aquaponics-system/bathtub-aquaponics/)

3.6 Ostali bazeni za ribe Kot bazen za ribe lahko tudi naredite ali naročite po meri izdelano posodo. Tako boste kar

najbolje izkoristili prostor, ki ga imate na voljo, sploh pa, če ste prostorsko omejeni. To je

verjetno najdražja možnost, je pa zaradi prilagoditev na vaše pogoje verjetno najboljša. Vedno,

kadar razmišljate o po meri izdelanem bazenu za ribe, pomislite na to, da je čim manj mrtvih

točk, da zagotavljate primeren pretok vode in da bo za ribe ta bazen kar najprimernejši.

Povzetek poglavja

http://aquaponicswork.com/wp-content/uploads/2014/03/aquaponics-tanks-for-sale-2.jpg

http://inhabitat.com/diy-everything-you-need-to-know-to-build-a-simple-backyard-aquaponics-system/bathtub-aquaponics/

http://inhabitat.com/diy-everything-you-need-to-know-to-build-a-simple-backyard-aquaponics-system/bathtub-aquaponics/


18

Kot bazene za ribe lahko uporabljamo veliko različnih posod. Pomembno je, da je bazen za ribe, naj bo kakršne koli oblike in velikosti, primerno velik. Globok mora biti najmanj 46 centimetrov in za konzumne ribe naj drži najmanj 190 litrov vode. Večji kot je bazen, manjša so temperaturna nihanja v njem in prav tako je manjše nihanje pH vrednosti. Vsaka hitra sprememba lahko povzroči stres za ribe in s tem celo pogin. Priporočljiva naselitev rib v bazen je 12,5 do 25 kilogramov na kubični meter. V zelo dobro pripravljenih bazenih lahko doseže tudi do 80 kilogramov na kubični meter. Najprimernejši bazeni so ovalne ali okrogle oblike, saj je manjša verjetnost, da bi nastale mrtve točke oziroma predeli, kjer ne pride do mešanja vode. Ob manjši gostoti naselitve tudi pravokoten ali kvadraten bazen ne bo predstavljal večje težave. Za ribe je zaradi usedanja trdnih delcev najprimernejši konusen valjast bazen. Vseeno pa je potrebno povedati, da je pravokoten bazen prostorsko učinkovitejši. Bazeni z ribe naj bodo raje nižji in širši, saj boste na ta način povečali vodno površino in s tem izboljšali izmenjavo plinov. V primeru, da si želite postaviti manjši akvaponski sistem v dnevni sobi in si pridelati le kakšno solato ali dve oziroma imeti vedno na voljo sveža zelišča, je akvarij za zlate ribice dovolj velik. Če želite, lahko uporabljate filtrni sistem, ni pa nujno. Pri uporabi teh akvarijev je potrebno vedeti, da se konzumne ribe zaradi preveč svetlobe v njih ne bodo najboljše počutile, zato je bolje tak akvarij zatemniti ali ribam omogočiti, da se skrijejo. Plastični sodi so dobra izbira, kadar si urejate akvaponski sistem na zelenici oziroma na manjšem prostoru za hišo. Finančno so plastični sodi ugodni, vendar za marsikoga ne izgledajo lepo. Temu se lahko izognete, če jih postavite v dekorativne elemente, ki jih lahko tudi izdelate doma. V primeru, da so sodi svetle barve, se s tako dekoracijo tudi izognemo pregrevanju vode in preveliki intenziteti svetlobe v bazenu z ribami. Prednost plastičnih sodov je tudi v tem, da jih lahko prežagamo horizontalno ali vertikalno, odvisno koliko lahko namenimo prostora za akvaponski sistem na našem vrtu. Plastični sodi so tudi iz dovolj obstojen plastike, da bodo zdržali nekaj let uporabe. Naslednje posode, ki jih lahko uporabimo v akvaponiki kot bazene za ribe so IBC cisterne za vodo. To so le večja in ojačana različica plastičnih sodov in so kockaste oblike. Ker so IBC cisterne za vodo ojačane z železom, lahko načrtujemo postavitev v višino. To pomeni, da rastno gredo postavimo nad bazen za ribe in ribe na ta način tudi zasenčimo. PE kadi so zaradi svoje, večinoma okrogle oblike ter namenu uporabe za živali zelo primerna izbira za bazen za ribe. Pogosto jih dobimo v lokalnih trgovinah z repro materialom in so dokaj ugodne. Prodajajo jih tudi v različnih velikostih, tako da si lahko izberete primerno velikost glede na vaše potrebe in načrtovanje akvaponskega sistema. Ker pogosto niso previsoke, jih lahko postavimo pod rastne grede, ki so na delovni višini. Prav tako jih ni potrebno preoblikovati za uporabi v akvaponiki. PE kadi je priporočljivo zasenčiti. Ker so nizke in odprte, so pogosto predmet zanimanja ostalih živali, ribe pa nam lahko tudi skočijo ven. S prekrivanjem to na preprost način preprečimo. Kot bazeni za ribe so uporabne tudi stare kopalne kadi. Večinoma so to vgradne kopalne kadi, zato je priporočljivo, da jih zaradi izgleda oblečemo v kakšen drug material. Če pa želite poudariti trajnostno rabo proizvodov, pa ste s ponovno uporabo starih kopalnih kadi dosegli svoj namen. Seveda pa se lahko odločite za bazen za ribe, ki ga date izdelati po meri. To je za izrabo prostora najboljše, vendar po navadi ni najcenejša možnost.

Interaktivna elementa


19

1. Na internetu poiščite knjižico Barrel-ponics avtorja Travisa W Hughey-a in si oglejte, kako izdela akvaponski sistem iz plastičnih sodov.

2. Na internetni strani www.youtube.com poiščite čim več prikazov sestavljanja akvaponskega sistema iz IBC cistern za vodo.

Naloge za ponavljanje 1. Naštej različne možnosti za bazene za ribe, ki jih kupimo v prosti prodaji. 2. Zakaj raje izberemo nižji in širši bazen za ribe kot globljega in ožjega? 3. Koliko vode drži bazen, velik 2 X 3 metre priporočene globine? 4. Koliko kilogramov rib lahko naselimo v kopalno kad standardnih velikosti? 5. Koliko vode drži IBC cisterna za vodo, ki je odrezana na dve tretjini, napolnjena pa je do

30 centimetrov pod vrhom? Koliko kilogramov rib bi lahko naselili vanjo? 6. Zakaj je dobro imeti večji bazen za ribe? 7. Kakšna je najprimernejša oblika bazena za ribe? Zakaj? 8. Katere vrste rib lahko naselimo v klasičen akvarij? 9. Kaj so prednosti in kaj slabosti plastičnih sodov kot bazenov za ribe? 10. Kaj so prednosti in kaj slabosti IBC cistern za vodo kot bazenov za ribe? 11. Kaj so prednosti in kaj slabosti PE kadi kot bazenov za ribe? 12. Kaj so prednosti in kaj slabosti kopalnih kadi kot bazenov za ribe?

4. BIOFILTRI Uvod v poglavje Bakterije, tako majhne in tako pomembne. Bilofiltri so najpomembnejši element v akvponskem sistemu. So tisti nevidni element, ki omogoča, da ribe plavajo v čisti vodi in da imajo rastline dovolj hranilnih snovi za svojo rast. Čeprav so s prosim očesom nevidne, pa to ne pomeni, da nimajo svojih zahtev. Kakšne so te zahteve, katere bakterije najdemo v akvaponskem sistemu in kje jih najdemo, boste izvedeli v poglavju Biofiltri.

Biofilter je kolonija bakterij, ki se naselijo na skoraj vsako mokro površino v akvaponskem

sistemu, najprej pa v rastnih materialih. Količina presnovnih produktov in s tem tudi delovanje

biofiltra je pogojeno s količino krme, ki jo damo ribam. Okvirno lahko rečemo, da mora biti

prostornina rastnih gred enaka prostornini bazena za ribe, da lahko bakterije uspešno predelajo

presnovne produkte rib. V večjih sistemih lahko za boljšo filtracijo prostornino rastnih gred

podvojimo. S tem zagotovimo čistejšo vodo in tudi boljše bivalno okolje za ribe.

http://www.youtube.com/


20

Slika 12: Nosilci za biofilter (vir: http://koiforum.nl/viewtopic.php?f=29&p=114356&start=0&st=0&sk=t&sd=a)

4.1 Nitrifikacijske bakterije V akvaponskem sistemu je veliko bakterij. Vendar so najbolj pomembne tiste iz rodu

Nitrosomonas in Nitrospira. Bakterije iz teh dveh rodov o aerobni avtotrofi. To pomeni, da

potrebujejo kisik za svoj obstoj ter iz anorganskih snovi uporabijo energijo. Nitrifikacijske

bakterije potrebujejo površino, da se lahko naselijo. So zelo učinkovite pri pretvarjanju

amonijaka in nitritov ter se podvojijo v petnajstih do dvajsetih urah. Če se to zdi hitro, moramo

pomisliti na heterotrofne bakterije, ki se podvojijo v kar dvajsetih minutah. Da se nitrifikacijske

bakterije lahko razmnožujejo, morajo biti v vlažnem okolju.

Sprememba amonijaka v nitrit, ki jo izvedejo bakterije rodu Nitrosomonas:

NH4+ + 1.5 O2 NO2

- + 2 H+ + H2O

Sprememba nitrita v nitrat, ki jo izvedejo bakterije rodu Nitrospira:

NO2- + 0.5 O2 NO3

-

4.2 Skrb za bakterije Tako kot ribe in rastline tudi bakterije potrebujejo hrano, kisik in pravo okolje za svojo rast. V

primeru nitrifikacijskih bakterij je hrana amonijak, ki ga izločajo ribe. Če imamo premalo rib in s

tem premalo amonijaka, tudi hrane za bakterije ni, zato število bakterij pade. Težava nato

nastane, če je potrebno zatem na hitro predelati več amonijaka, saj je premalo bakterij, ki bi to

lahko naredile. Optimalna temperatura za rast nitrifikacijskih bakterij je med 25 in 30 °C. Pri

18°C je rast bakterij zmanjšana za polovico. Pri 8 - 10°C je rast samo še 25% in pri 4°C se ustavi.

Nitrifikacijske bakterije propadejo pod 0 in nad 49 stopinjami Celzija.

Za svojo rast, kot že omenjeno, tako nitrifikacijske kot heterotrofne bakterije potrebujejo kisik.

Brez njega se ne morejo razmnoževati. Še hujše, heterotrofne bakterije pri nizkih

koncentracijah kisika v substratu pričnejo pretvarjati nitrite nazaj v amonijak.

http://koiforum.nl/viewtopic.php?f=29&p=114356&start=0&st=0&sk=t&sd=a


21

Nitrifikacijske bakterije pa imajo še eno zahtevo. In to je kislost substrata, v katerem rastejo. Le-

ta mora biti v razponu med 6,0 in 8,5 pH lestvice. Optimalno okolje za bakterije rodu

Nitrosomonas je med 7,8 in 8,0 pH in za Nitrospiras med 7,3 in 7,5 pH. Pod pH 7 bodo bakterije

rodu Nitrosomonas rasle prepočasi in visoka vsebnost amonijaka lahko postane problematična.

Interaktiven element 1. Oglejte si video o postavitvi biofiltra, ki ga je posnela šola akvaponike.

Povzetek poglavja Biofilter je kolonija bakterij, ki se naselijo na vsaki mokri površini v akvaponskem sistemu. Količina presnovljenih snovi iz vode z ribami je odvisna od delovanja biofiltra. Za najboljše delovanje biofiltra je priporočljivo, da je prostornina rastnih gred, kamor se naselijo bakterije, enaka prostornini bazena za ribe. V večjih sistemih za boljšo filtracijo lahko površino oziroma prostornino rastnih gred podvojimo. V rastnih gredah je veliko bakterij, pomembne pa so tiste iz rodu Nitrosomonas in Nitrosprira. To so nitrifikacijske bakterije, ki amonijak spreminjajo najprej v nitrit in nato v nitrat in so aerobni avtotrofi. Za svoj obstoj potrebujejo vlažno površino, na katero se pritrdijo. Glede na ostale bakterije se razmnožujejo počasi, podvojijo se v petnajstih do dvajsetih urah. Tako kot ribe in rastline tudi bakterije potrebujejo kisik, hrano in primerno okolje za rast in razvoj. Optimalna temperatura za nitrifikacijske bakterije je mer 25 in 30°C, propadejo pa pod 0 in nad 49°C. Za svojo rast tako kot ostale heterotrofne bakterije potrebujejo kisik. In seveda primerno pH okolje. V kislem okolju malo pod pH vrednostjo 7 postanejo prepočasne pri razgradnji amonijaka in lahko pride do težav s previsoko vsebnostjo, ki lahko postane smrtna za ribe.

Naloge za ponavljanje

https://www.youtube.com/watch?v=6vf6DmFWTlg


22

1. Napišite reakcijo spremembe amonijaka v nitrit in nato nitrita v nitrat. 2. Bakterije katerega rodu pretvarjajo amonijak v nitrit? 3. Bakterije katerega rodu pretvarjajo nitrit v nitrat? 4. Kje najdemo bakterije v akvaponskem sistemu? 5. S čim je pogojeno uspešno delovanje biofiltra? 6. Opišite okolje, v katerem se uspešno razmnožujejo nitrifikacijske bakterije.

5. KROŽENJE VODE

Uvod v poglavje V tem poglavju se boste spoznali s pomenom kroženja vode v akvaponskem sistemu. Kot si lahko predstavljate, je srce vodnega kroženja v takem sistemu črpalka za vodo. Vseeno pa so pomembne tudi vse cevi, ki to vodo prepeljejo do bazena za ribe ali rastne grede. Prebrali boste, kaj je pomembno vedeti pri nakupu vodne črpalke, da nam bo dolgo služila. Najslabše je namreč, da kupimo črpalko, ki ni dovolj močna ali pa je premočna in pretoki v ceveh oziroma skozi rastne grede niso pravilni.

Pri kroženju vode v akvaponskem sistemu je najpomembnejša dobra črpalka. Je kot srce, ki

poganja hranilno tekočino do vseh delov sistema. Vendar ne smemo pozabiti na cevi in spoje,

brez katerih voda do končnega porabnika, lahko je to rastna greda ali pa bazen za ribe, ne bo

prišla.

V manjših sistemih večinoma postavimo črpalko v bazen z ribami, da vodo s presnovnimi

produkti dvigne do rastne grede. Pri malo večjih sistemih pa jo damo v bazen, kamor se steka

vsa voda iz sistema, to je v rezervni bazen. Najboljše je, da uporabimo črpalko za ribnike, saj je

prilagojena na razmere, ki jih imamo v akvaponskem sistemu. Pri sami črpalki je potrebno paziti,

da ne pušča olja ali kako drugače onesnažuje vode v akvaponskem sistemu. Ko kupujemo

črpalko, je potrebno imeti v mislih, da je to najpomembnejši del našega sistema in kupiti tako,

za katero menimo, da nam bo dolgo in brezhibno služila. Večina črpalk je opisana z dvema

parametroma. To sta pretok in višina dviga vode. Pri pretoku moramo paziti na to, da se voda v

sistemu zamenja najmanj enkrat na uro. Le tako lahko zagotavljate primerno življenjsko okolje

za ribe. V primeru, da rastne grede namakate le po petnajst minut v eni uri, morate temu

primerno za štirikrat povečati moč črpalke. Vseeno pa ne smemo kupiti premočne črpalke, saj

v tem primeru voda prehitro kroži po sistemu ali pa se v rastnih gredah prehitro polni. Če se

prehitro polni, jo moramo tudi hitro izprazniti. V tem primeru bakterije ne morejo razgraditi

amonijaka, ki se vrača v bazen z ribami. Ob prehitrem pretoku skozi cevi se v njih tvori

turbulentni tok, ki omogoča nalaganje trdnih delcev na stene cevi. S tem se cevi lahko kaj hitro

zamašijo. V nasprotnem primeru, se pravi, ko kupimo črpalko s premalo cevi, pa voda ne more

dovolj hitro pritekati v rastne grede in je zaradi tega zopet preveč amonijaka v bazenu z ribami.

V ceveh pa se zaradi prepočasnega toka prav tako nabirajo na stenah trdni delci in mašijo cevi.


23

Če torej povzamemo, je zelo pomembno, da je pretok pravi. Če ne morete načrtovati pretoka

črpalke dovolj natančno, je vseeno bolje, da kupimo malo močnejšo kot prešibko.

Slika 13: Prikaz kroženja vode v akvaponskem sistemu (vir: https://www.theaquaponicsource.com/shop/build-your-system/aquaparts-plumbing-kits/aquaparts-ss3-aquaponics-plumbing-kit/)

Višina dviga vode je v akvaponskem sistemu pri nakupu črpalke zelo pomembna. Vedeti

moramo, da je vodo v vsakem še tako preprostem sistemu potrebno vsaj enkrat dvigniti. Prav

tako moramo upoštevati, da se bodo cevi s časom vsaj malo zamašile in bo potrebna večja moč

črpalke, da bo dvignila vodo na enako višino kot na začetku obratovanja akvaponskega sistema.

Tudi vsako koleno oziroma zavoj pri napeljavi cevi zmanjšuje pretočnost v sistemu in zahteva

svoj delež pri moči črpalke za vodo.

Cevi, ki jih uporabljamo v akvaponiki, morajo biti trpežne in lahko sestavljive. Kot vsi ostali

materiali morajo biti tudi le-te primerne za živila. Premer cevi je močno odvisen od velikosti

akvaponskega sistema, ki ga postavljamo. Zapomnimo si le, da naj bo sistem cevi čim bolj

preprost in predvsem pregleden ter lahko dostopen. Nihče si ne želi ugotoviti, da spoj med

dvema cevema pušča, vendar ne more do mesta težave, ker mesto ni dostopno.

Povzetek poglavja Dobra črpalka je v akvaponskem sistemu zelo pomembna, saj poganja vodo po sistemu. Pomembne so tudi cevi in spoji med njimi, saj v primeru njihovega nedelovanja izgubljamo vodo v sistemu in s tem ogrožamo pravilno delovanje našega sistema. Črpalko lahko postavimo v bazen z ribami, če imamo manjši sistem. V večjem sistemu je boljše, da jo postavimo v rezervni bazen, kamor se steka voda, ki je v sistemu. Črpalka ne sme puščati olja ali kako drugače onesnaževati vode. Pri nakupu črpalke moramo biti pozorni na dve lastnosti črpalk. To sta pretok in višina dviga vode. Pri pretoku moramo vedeti, da tako prehiter kot prepočasen pretok nista ustrezna in zvišujeta količino amonijaka v vodi ter pospešujeta nalaganje trdnih delcev na stene cevi akvaponskega sistema. Za učinkovito filtracijo vode se mora le-ta zamenjati najmanj enkrat na uro. V kolikor rastne grede namakamo enkrat na uro za petnajst minut, mora črpalka v teh petnajstih minutah prečrpati so vodo. Ker moramo v vsakem sistemu vodo vsaj enkrat dvigniti, je pri nakupu črpalke misliti tudi na to, koliko imamo razlike med najnižjo in najvišjo vodno gladino. To je višina dviga

https://www.theaquaponicsource.com/shop/build-your-system/aquaparts-plumbing-kits/aquaparts-ss3-aquaponics-plumbing-kit/

https://www.theaquaponicsource.com/shop/build-your-system/aquaparts-plumbing-kits/aquaparts-ss3-aquaponics-plumbing-kit/


24

vode. Pri nakupu črpalke za vodo moramo upoštevati tudi dejstvo, da se bodo cevi počasi začele polniti s trdnimi delci in bo potrebna večja moč črpalke. Svoj delež moči poberejo tudi kolena v ceveh. Cevi v akvaponskem sistemu morajo biti trpežne in lahko sestavljive. Sistem cevi naj bo čim bolj preprost in dostopen.

Interaktiven element 1. Na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=87K0zxYMMYs si oglejte posnetek o

toku vode v preprostem akvponskem sistemu.

Naloge za ponavljanje 1. Kaj je bistvo kroženja vode v akvaponskem sistemu? 2. Na kaj moramo paziti pri nakupu črpalke? 3. Katera dva parametra opisujeta primernost črpalke za vodo za naš akvaponski sistem? 4. Kolikokrat v eni uri mora voda zaokrožiti po akvaponskem sistemu? 5. Kaj zmanjšuje pretočnost vode v akvaponskem sistemu? 6. Kaj je najpomembnejše pri ceveh, ki jih imamo v akvaponskem sistemu?

6. RASTNI MATERIAL Uvod v poglavje V zelenjadarstvu je najpomembnejše, poleg hranil seveda, v kakšnem rastnem materialu rastejo rastline. V poglavju Rastni material boste spoznali, kakšne so zahteve za rastni material, uporabljen v hidroponiki ali akvaponiki in kakšne naloge ima. Prav tako boste spoznali nekatere najbolj uporabljane materiale v akvaponskih in hidroponskih sistemih.

Rastni materiali v akvaponskih in hidroponskih sistemih nadomeščajo zemljo. Zato je zelo

pomembno, da izberemo takšne materiale, ki bodo rastlinam nudili oporo obenem pa bodo

dovolj zračni za zadostno preskrbljenost korenin s kisikom ter bodo zagotavljali optimalno

temperaturo okoli korenin. Ne smemo pozabiti, da so rastni materiali pomemben nosilec za

bakterije, ki so osnovni gradnik biofiltra. Za rastni material lahko v akvaponiki ali hidroponiki

izberemo katerikoli material, ki pa mora ustrezati naslednjim zahtevam:

1. Rastni material ne sme spreminjati pH vrednosti vode.

2. Rastni material ne sme nikoli razpasti ali se kompostirati.

3. Rastni material mora imeti primerno velikost.

Te tri zahteve so nujne, saj le tako lahko zagotavljamo ustrezno kvaliteto vode v akvaponskem

sitemu in s tem primerno življenjsko okolje za ribe in rastline. Če pa je rastni material še porozen

in lahek za rokovanje, pa je še toliko boljše.

https://www.youtube.com/watch?v=87K0zxYMMYs


25

6.1 Materiali v rastnih gredah Glinopor je narejen iz ekspandirane in žgane gline. Kroglice glinopora so zelo zračne in tudi

sposobne zadržati veliko vode. Obenem so lahke zato primerne za uporabo v rastnih gredah v

akvaponskem ali hidroponskem sistemu. So pH nevtralne in lahko jih uporabimo večkrat.

Rastlinam dajejo dobro oporo. Največkrat jih uporabljamo direktno v rastnih gredah oziroma

večji posodah. Težava pri dolgotrajni uporabi glinopora je v tem, da se na kroglice kaj hitro

naselijo alge.

Slika 14: Glinopor (vir: https://articulo.mercadolibre.com.pe/MPE-420448370-arcilla-expandida-arlita-_JM)

Pri uporabi gramoza kot rastnega materiala moramo bit zelo previdni, da ne uporabimo takega,

ki vsebuje apnenec. Tak namreč reagira s kislinami v vodi in lahko močno spremeni pH vode,

kar pa pomeni smrt tako za ribe kot propad rastlin. Drugače pa je gramoz dokaj težek material,

ki je zaradi svoje teže primeren za manjše rastne grede, kjer rastline potrebujejo dobro oporo.

Zaradi svojih sposobnosti segrevanja je lahko zelo primeren za jesenska ali spomladanska

obdobja, saj lahko zadrži toploto preko hladnih noči, če je le čez dan dovolj sonca.

Slika 15: Gramoz kot rastni material (vir: http://aquaponicsplan.com/wp-content/uploads/2013/05/aquaponics-gravel-3.jpg)

Skrilavec je primeren rastni material za rastline, saj je lahek in nudi dobro oporo. Obenem ne

reagira s kislinami v vodi in ohranja pH vrednost vode.

https://articulo.mercadolibre.com.pe/MPE-420448370-arcilla-expandida-arlita-_JM

http://aquaponicsplan.com/wp-content/uploads/2013/05/aquaponics-gravel-3.jpg


26

Slika 16: Skrilavec kot rastni material v akvaponiki (vir: http://www.aquaponiclynx.com/WordPress/wp-content/uploads/2011/05/Family1-Medium.jpg)

Kokosova vlakna so v hidroponiki in akvaponiki vedno bolj popularna. Imajo lastnost

zadrževanja vode kot kompost in zračnost glinopora, obenem pa so naravna in vedno dostopna.

V rastnih gredah nudijo odlično oporo rastlinam in omogočajo razraščanje korenin, ravno tako

pa varujejo pred boleznimi korenin in okužbami z glivami. Kokosova vlakna so tudi obnovljiv vir,

saj jih lahko pridobimo v kratkem času iz kokosovih orehov.

Slika 17: Mlade koreninice v kokosovih vlaknih (vir: http://homeogarden.com/portfolio-posts/prednosti_kokosovih_vlaken_v_vrtu/)

Tako kot kokosova vlakna je tudi šota zelo priljubljen rastni material v hidroponskih in

akvaponskih sistemih. Je organski material, v katerem se rastline lahko dobro ukoreninijo in

dobijo oporo. Težava šote je le v njenem pridobivanju, saj ni veliko najdišč šote, ki bi jih lahko

dolgo izkoriščali.

http://www.aquaponiclynx.com/WordPress/wp-content/uploads/2011/05/Family1-Medium.jpg

http://www.aquaponiclynx.com/WordPress/wp-content/uploads/2011/05/Family1-Medium.jpg

http://homeogarden.com/portfolio-posts/prednosti_kokosovih_vlaken_v_vrtu/

http://homeogarden.com/portfolio-posts/prednosti_kokosovih_vlaken_v_vrtu/


27

Slika 18: Šota kot rastni material (vir: http://www.vrtko.si/substrati-in-sota)

Seveda je rastnih materialov, ki jih lahko uporabljamo v hidroponiki in posledično v akvaponiki

še veliko več. Vedno pogosteje se pojavlja tudi kamena volna, predvsem za vzgojo sadik iz

semena. Lahko uporabimo tudi filce ali podobne tkanine, sploh pri sajenju v vertikalnih načinih

pridelave zelenjave.

Povzetek poglavja V akvaponskih in hidroponskih sistemih različni rastni materiali nadomeščajo zemljo. Pomembno je, da izberemo rastlinam primeren material, ki bo nudil oporo, pa tudi dostop do hranilnih snovi in kisika. Rastni materiali pa so tudi nosilci biofiltra oziroma bakterij, ki ga sestavljajo. Rastni material v akvaponskih ali hidroponskih sistemih mora biti: pH nevtralen, nerazgradljiv, primerne velikosti. Še boljše pa je, če je tudi porozen in lahek za rokovanje. Med najpomembnejše rastne materiale štejemo glinopor, gramoz, skrilavec, kokosova vlakna in šoto. Glinopor je ekspandirana žgana glina. Kroglice so zelo zračne in obenem sposobne zadržati veliko vode. zaradi svojih lastnosti so zelo uporabljane in rastlinam nudijo dobro oporo. Drugi rastni material je gramoz. Pri izbiri gramoza je potrebno preveriti, ali vsebuje apnenec ali ne. Prisotnost apnenca namreč močno spremeni pH v akvaponskem oziroma hidroponskem sistemu. Če se že nagibate k uporabi anorganskega naravnega materiala, raje izberite skrilavec. Je lahek in nudi rastlinam dobro oporo. Med bolj popularnimi organskimi rastnimi materiali za uporabo v hidroponiki in akvaponiki pa so kokosova vlakna. So trpežna, dobro zadržujejo vodo in imajo odlično zračnost. Obenem so vedno dostopna in zelo podobna zemlji. Zaradi svoje strukture omogočajo dobro razraščanje korenin in varujejo pred boleznimi in okužbami korenin. Drug organski naravni material je šota. Tudi šota nudi dobro oporo rastlinam, ki se v njej dobro ukoreninjajo. Pogosto pa je težava dobiti sterilno šoto, kakršno potrebujemo v hidroponskih ali akvaponskih sistemih. Nekateri uporabljajo tudi druge materiale. Za mlade rastline se uporablja tudi kamena volna.

Interaktiven element 1. V kolikor vas zanima še kaj več o rastnih materialih v hidroponiki, si preberite diplomsko

delo Martina Kavščka. Najdete ga na tej povezavi.

Naloge za ponavljanje 1. Naštejte čim več rastnih materialov, ki jih uporabljamo v hidroponiki in akvaponiki. 2. Kakšne so zahteve za primeren rastni material v hidroponiki oziroma akvaponiki? 3. Naštejte lastnosti glinopora. 4. Razmislite, katere materiale bi lahko še uporabili kot rastne materiale v hidroponiki

oziroma akvaponiki? 5. Razmislite, zakaj so kokosova vlakna tako uporabna? V katerih primerih bi jih lahko

uporabljali?

http://www.vrtko.si/substrati-in-sota

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/biologija/dn_kavscek_martin.pdf


28

7. NAČINI GOJENJA RASTLIN Uvod v poglavje Samo pomislite, koliko možnosti za različne zasaditve rastlin vam ponudi domišljija, če niste omejeni na eno ploskev. Rastline lahko sadite v spirale, piramide, na steno, pod strop…. V tem poglavju boste spoznali nekaj najpreprostejših načinov pridelave zelenjave v vertikalnih in horizontalnih načinih. Ne omejite se samo na njih, izkoristite jih kot podlago za svoj lasten kreativen zelenjavni kotiček ali velik vrt. Za spodbudo in kakšno idejo si oglejte spodnji video.

Velikost akvaponskega sistema prilagajamo rastnim površinam, saj nam vzamejo največ

prostora. Z rastnimi površinami tudi določimo, koliko zelenjave želimo gojiti in nato lahko

izračunamo potrebno velikost bazena za ribe in porabo krme. Načeloma lahko rečemo, da za

10 do 15 gramov porabljene krme za ribe na dan potrebujemo en kvadratnimi meter rastne

površine. To velja za manjše sisteme, kjer pa vseeno velja nekaj pravil. Rastna površina mora

biti polna. Ne smemo pozabiti, da je mora biti količina porabljene krme za ribe sorazmerna s

količino porabljenih hranilnih snovi, ki jih potrebujejo rastline. Prav tako mora biofilter delovati

v celoti in je temperatura vode nad 18 °C ter imajo rastline dobre pogoje za rast. V dobro

zastavljenih sistemih, ki delujejo že dlje časa in imajo dovolj črpalk in prezračevanja bazena z

ribami in rastnih gred, lahko dnevno porabo krme povečamo na 20 do 40 gramov krme za ribe

na en kvadratni meter rastne površine.

Na sliki 11 je prikazan prerez rastne grede. S pravilnim namakanjem ustvarimo tri cone. Prva

cona je tako imenovana suha cona ali površina rastne grede. Globoka je približno 5 cm in ima

nalogo preprečevanja evaporacije vode iz rastne grede. Obenem tudi varuje rastline pred

https://www.youtube.com/watch?v=FTAw3rshWow


29

gnitjem in rastjo alg na površini rastnih materialov. Zaradi vsega tega se zmanjša tudi pojav

plesni. Druga cona je cona korenin, ki je globoka med 15 in 20 centimetri. To področje je v

konstantnem namakanju in izsuševanju, saj je pod vplivom drenažnega sistema rastne grede. S

ciklom namakanja in izsuševanja zagotavljamo dovolj vlage za rast rastlin, potrebne hranilne

snovi oziroma presnovne produkte in tudi dovolj kisika. V najglobljih petih centimetrih rastne

grede pa je del, kjer se zbirajo trdni delci ter poteka mineralizacija. Ta del rastne grede je

večinoma ves čas pol vode.

Slika 19: Rastne cone v rastni gredi (vir: http://homeaquaponicssystem.com/tips-and-techniques/top-10-aquaponics-how-to-tips/)

Ko postavljamo rastne grede, skrb usmerimo v širino rastnih gred, ne toliko globino. Širina je

namreč tista, s katero se bomo vsakodnevno spopadali, ko bomo oskrbovali in pregledovali

rastline. Če bodo rastne grede dosegljive z ene strani, je najboljše, če ne presežejo 75 cm širine.

V kolikor pa bomo imeli dostop do rastnih gred z obeh strani, pa so lahko široke tudi 120

centimetrov.

7.1 Vertikalna rast rastlin Pri vertikalni rasti rastline postavimo v viseče strukture. Vertikalna rast je dober način, kako

prostor kar najboljše izkoristimo tako v rastlinjaku kot lahko tudi v stanovanju sredi mesta.

Vertikalno postavitev rastnih gred lahko naredite iz plastičnih cevi, rabljenih plastenk, lahko pa

tudi uporabimo že pripravljene proizvode. Kot rastni material v vertikalnih postavitvah po

navadi uporabljamo lahke materiale, ki dobro zadržujejo vodo in se držijo skupaj, ko so

kokosova vlakna ter filc, ob pravilni namestitvi vertikalnega akvaponskega oziroma

hidroponskega sistema pa lahko uporabimo tudi glinopor.

http://homeaquaponicssystem.com/tips-and-techniques/top-10-aquaponics-how-to-tips/

http://homeaquaponicssystem.com/tips-and-techniques/top-10-aquaponics-how-to-tips/


30

Slika 20: Vertikalna postavitev rastne grede na prostem (vir: http://1aquaponicssystems.blogspot.si/2016/06/vertical-aquaponic-system.html)

Slika 21: Vertikalna postavitev rastne grede na balkonu (vir: http://aquaponichowto.com/wp-content/uploads/2013/12/vertical-aquaponic-systems-1.jpg)

7.2 Horizontalna rast rastlin

Kapljični sistem je eden izmed bolj preprostih sistemov v akvaponski oziroma hidroponski

pridelavi zelenjave. V vreče s kokosovimi vlakni ali podobnim substratom posadimo rastline in

dodamo kapljični sistem namakanja. Substrat rastlini nudi oporo, obenem pa lahko s frekvenco

namakanja dosežemo ravno pravšnjo prezračenost in navlaženost substrata. Na ta način tudi

omejimo težave s pregrevanjem korenin in izgubo vode. Če pogledamo gojenje rastlin na

sistemu kapljičnega namakanja v hidroponiki, je tudi poraba energije, substrata in dodajanje

hranil zelo majhno in tako tudi trajnostno naravnano. Slaba plat kapljičnega sistema je ta, da se

ob slabi filtraciji vode zamašijo namakalne enote in tudi, da je postavitev kapljičnega sistema

namakanja dokaj draga.

http://1aquaponicssystems.blogspot.si/2016/06/vertical-aquaponic-system.html

http://1aquaponicssystems.blogspot.si/2016/06/vertical-aquaponic-system.html

http://aquaponichowto.com/wp-content/uploads/2013/12/vertical-aquaponic-systems-1.jpg

http://aquaponichowto.com/wp-content/uploads/2013/12/vertical-aquaponic-systems-1.jpg


31

Slika 22: Kapljični sistem (vir: https://www.thegrowhub.com/drip.html)

Tehnika hranilnega filma (nutrient film technique – NFT) je način gojenja rastlin, kjer rastline

rastejo v plastičnem kanalu, v katerem se nahaja tanka plast s hranili bogate vode. Korenine

rastlin se le malo dotikajo vode, zato je preskrbljenost s kisikom odlična. Cev je rahlo nagnjena,

s čemer zagotovimo odtekanje vode. Prednosti sistema s tehniko hranilnega filma so manjša

teža sistema, saj so cevi votle, uporaba gravitacije za pretok vode, majhne medvrstne razdalje

med rastlinami in spreminjane medvrstnih razdalj ter ne nazadnje lahko sistem tehnike

hranilnega filtra hitro spremenimo v vertikalni sistem. Ker pa ima vsak sistem slabosti, tudi ta ni

izjema. Voda v ceveh se lahko hitro segreje ter ob prevelikih rastlinah oziroma pregosti nasaditvi

manj prostora za korenine posamezne rastline in s tem manjši pretok hranilne tekočine in

zmanjšanje vsebnosti kisika v cevi.

Slika 23: Tehnika hranilnega filtra (vir: http://projekti.gimvic.org/2010/2a/Hidroponika/Oblike%20hidroponike.php)

Globoko-vodna kultura (deep water culture – DWC) je način gojenja rastlin v hidroponiki ali

akvaponiki, kjer korenine rastlin lebdijo v vodi, bogati s hranili, rastline pa so posajene v manjše

lončke, ki jih postavimo na plavajočo ploščo. Težava pri globoko-vodni kulturi je pogosto

https://www.thegrowhub.com/drip.html

http://projekti.gimvic.org/2010/2a/Hidroponika/Oblike%20hidroponike.php


32

premajhno prezračevanje korenin. Za doseganje zadostne količine zraka pod plavajočimi

ploščami lahko uporabimo prisilno prezračevanje, kjer preko zračnih kamnov v vodo vpihujemo

zrak, ali pa tako, da hranilno raztopino večkrat zaokrožimo preko celotnega sistema. Prav tako

moramo zagotoviti, da so korenine rastlin, gojenih v globoko-vodni kulturi v temi. Prisotnost

svetlobe spodbuja rast alg, kar pa ni zaželeno. Prednost globoko-vodne kulture je ta, da je voda

s hranili v zaprtem prostoru in ne prihaja do izgube toplote oziroma se voda tudi ne pregreva.

Prav tako lahko plavajoče plošče premikamo in na ta način lažje dostopamo do rastlin. Slaba

stran globoko-vodne kulture pa je vsekakor velika poraba vode za napolnitev bazenov, obenem

pa je potrebno veliko energije, da dovajamo dovolj kisika za nemoteno rast rastlin in

preprečevanje gnitja korenin. Zavedati pa se moramo tudi, da morajo v tem sistemu biofiltri

zelo dobro delovati, saj ni veliko dodatne površine na rastnem substratu.

Slika 24: Globoko-vodna kultura (vir: http://teachamantofish.nl/index.php/grow-systems/dwc.html)

Poznamo pa še en način gojenja rastlin v hidroponskem oziroma akvaponskem sistemu. To so

posode z različnim substratom. Pri tem sistemu različno velike posode napolnimo z rastnim

substratom in nato rastline posadimo neposredno v substrat. Posode nato postavimo v vodo,

da lahko korenine črpajo hranilne snovi. Prednost tega načina gojenja rastlin so dobra

prezračenost hranilne raztopine, substrat nudi dobro oporo različnim rastlinam, seme lahko

sejemo neposredno v rastni material, če smo izbrali pravega, rastni material v tem primeru

lahko deluje tudi kot biofilter in v tak način lahko dodamo deževnike, ki razgrajujejo organske

snovi, na primer trdne delce iz bazena z ribami. Slaba stran sistema posod z rastnim materialom

je nalaganje organske snovi v anaerobnih delih posode, prav tako pa tak sistem težje očistimo.

Povzetek poglavja Pogosto velikost akvaponskega sistema prilagajamo površinam rastnih gred. To nam da izhodišče tudi za velikost bazena za ribe, saj je s količino porabljenih hranil pogojena količina krme, ki jo damo ribam. V manjših sistemih se držimo pravila, da za kvadratni meter rastne

http://teachamantofish.nl/index.php/grow-systems/dwc.html


33

površine porabimo med 10 in 15 grami krme za ribe. Seveda ob pogoju, da je rastna površina polna, da biofilter deluje s polno zmogljivostjo in da je temperatura vode za ribe nad 18°C. V dobro načrtovanih sistemih lahko količino krme povečamo na 20 – 40 gramov na kvadratni meter rastne površine. Taki sistemi zahtevajo dodatno prezračevanje in dobro filtracijo vode. V rastni gredi s pravilnim namakanjem ustvarimo tri področja. To so suho področje, ki zavzema zgornjih pet centimetrov rastne grede. Preprečuje izhlapevanje vode iz rastne grede ter varuje rastline pred gnitjem in rastjo alg. Drugo področje je področje korenin, ki je pod vplivom drenažnega sistema in je izmenično poplavljeno in suho. Zavzema med 15 in 20 centimetrov globine rastne grede. S ciklom namakanja in izsuševanja koreninam dovajamo tako kisik kot hranilne snovi. V najnižjih petih centimetrih rastne grede pa je del, kjer se zbirajo trdni delci in poteka mineralizacija. Rastne grede naj bodo raje načrtovane v pravilno širino, ki nam bo pomagala pri vsakodnevnih opravilih, ne toliko v globino. Za dostop z ene strani je najprimernejša širina rastne grede 75 centimetrov, za dostop z obeh strani rastne grede pa 120 centimetrov. Kadar smo omejeni s površino v prostoru, ne pa z višino, si lahko postavimo vertikalne vrtove. Osnovo za vertikalno postavitev si lahko naredite iz plastičnih cevi, rabljenih plastenk ali pa kupite že pripravljene proizvode. Med horizontalnimi sistemi poznamo kapljični sistem, tehniko hranilnega filma (NFT – nutrient film technique), globoko-vodno kulturo (DWC – deep water culture) in posode z različnim substratom. Kapljični sistem je eden izmed bolj preprostih sistemov gojenja rastlin v hidroponiki oziroma akvaponiki. V vreče s substratom posadimo rastline in dodamo kapljični sistem namakanja. Poraba energije, substrata in dodajanje hranil je pri tem sistemu zelo majhno in zato trajnostno naravnano. Drug sistem je tehnika hranilnega filtra. Rastline v tem sistemu rastejo v plastičnem kanalu, v katerem se nahaja tanka plast vode s hranili. Ker se korenine samo dotikajo vode, pogosto ni težav z njihovim gnitjem in preskrbo s kisikom. Prednost tega sistema je majhna teža sistema, uporaba gravitacije za namakanje, majhne medvrstne razdalje in tudi hitro spreminjanje medvrstnih razdalj, če je to potrebno. Vseeno pa se voda v ceveh lahko hitro pregreje in cevi se ob preveliki gostoti rastlin zamašijo s koreninami. Kadar imamo dovolj vode, se lahko poslužimo globoko-vodne kulture. Rastline plavajo nad vodo in se je s koreninami dotikajo. Če imamo plavajoče plošče zelo blizu skupaj, lahko potrebo po kisiku zadostimo s prisilnim prezračevanjem. Ker pa se ob prisotnosti svetlobe v vodi z veliko hranili hitro začnejo razraščati alge, moramo poskrbeti, da so korenine v temi. Zadnji pogostejši način je pridelava zelenjave v posodah z rastnim materialom. Rastline kot pri kapljičnem sistemu posadimo v posode z rastnim materialom, te posode pa postavimo v nekaj centimetrov vode.

Interaktiven element 1. Na povezavi si oglejte posnetek in prosojnice o hidroponiki in še novejšemu načinu

gojenja zelenjave, aeroponiki.

Naloge za ponavljanje 1. Povežite fotografije z opisom.

http://tehnopotica.viidea.net/flora/?language=sl


34

Kapljični sistem

Tehnika hranilnega filma

Globoko-vodna kultura

Posode s substratom

2. Kakšen je normativ porabe krme za ribe na kvadratni meter rastne površine v manjših hidroponskih sistemih?

3. Kakšen je normativ porabe krme za ribe na kvadratni meter rastne površine v boljše izdelanih hidroponskih sistemih?

4. Na skici označite rastna področja v rastnih gredah in dopišite njihove globine.


35

5. Na kaj moramo paziti pri načrtovanju širine rastne grede? 6. Kaj so prednosti vertikalnega načina postavitve rastnih gred? 7. Naštej štiri omenjene načine horizontalne postavitve rastnih gred. 8. Katere prednosti in slabosti gojenja zelenjave s pomočjo tehnike hranilnega filma

poznaš? 9. Katere prednosti in slabosti gojenja zelenjave v globoko-vodni kulturi poznaš? 10. Katere prednosti in slabosti pri gojenju zelenjave v posodah z rastnim materialom

poznaš?

8. POGOJI ZA RAST RASTLIN Uvod v poglavje Za rastline je ravno tako kot za nas pomembno, da dobijo zadostno količino hranilnih snovi. Brez njih ne morejo rasti in delati plodov oziroma cvetov, ki jih potem poberemo za našo prehrano. Poglavje Pogoji za rast rastlin govori o tem, katera hranila rastline potrebujejo, koliko jih vgradijo v svoje dele ter vse o ostalih pogojih za dobro rast rastlin.

Ko se pogovarjamo o hranilih za rastline, ne gre mimo vprašanja katere rastline sploh uspevajo

v hidroponiki. Verjetno bi bilo hitreje, če bi se vprašali katere rastline ne uspevajo v hidroponiki,

saj bi bil seznam mnogo krajši. Ker imamo v akvaponskem sistemu pH vrednost vode približno

sedem, to pomeni, da bodo rastline, ki zahtevajo mnogo višji ali nižji pH od te vrednosti, težko

uspevale. Primer takih rastlin so borovnice, ki ima raje kislo zemljo, ter krizanteme, ognjič ter

cinije, ki zahtevajo bazično zemljo. Če se sprašujete, ali bi korenje oziroma krompir uspeval v

hidroponiki oziroma akvaponiki, je odgovor da. Bi uspeval. Verjetno pa bi težko zrasel prav

veliko, saj bi se težje debelil v nezemeljskem substratu.

Rastline za svojo rast potrebujejo vodo , hranila, zrak oziroma kisik, primeren rastni substrat,

dovolj visoko temperaturo ter sončno svetlobo.

8.1 Voda V akvaponiki rastne grede zalijemo vsako uro oziroma večkrat na uro, odvisno od sistema, ki ga

uporabljamo. Zato se pomanjkanja vode tu ni bati. In ravno zaradi pogostega zalivanja rastline


36

ne razvijejo dolgih korenin, saj jim vode ni potrebno iskati v globljih delih. In ker ne porabljajo

energije in hranilnih snovi za rast rastlin, lahko toliko bolje rastejo plodovi oziroma zeleni deli.

Kakor smo že povedali, pa je poraba vode v akvaponiki veliko manjša kot v klasičnem

pridelovanju rastlin. Pri akvaponiki se glede na sistem, ki ga imamo in okoljske razmere, porabi

med 70 in 90 odstotkov manj vode kot pri gojenju zelenjave v zemlji.

Slika 25: Shematski prikaz sifona v rastni gredi (vir: https://www.pinterest.com/pin/196188127497237918/)

8.2 Hranila Iz botanike je znano, da potrebujejo rastline kar 16 različnih mikro- in makroelementov.

Osnovni trije so kisik, vodik in ogljik, ki jih rastline dobijo iz zraka (kisik in ogljikov dioksid) ter

vode. Razlika med makroelementi in mikroelementi je v tem, da makroelementov rastline

potrebujejo precej več kot mikroelementov. Vseeno pa to ne pomeni, da lahko na preskrbo z

mikroelementi kar pozabimo. Ravno zato, ker jih rastline potrebujejo malo, so pogosto še toliko

bolj pomembni. Med makroelemente prištevamo kalcij, dušik, magnezij, fosfor, kalij in žveplo.

Brom, baker, železo, mangan, molibden, cink in aluminij pa so mikroelementi, ki jih rastline

potrebujejo za uspešno rast. V zelenjadarstvu na klasičen način, torej na zemlji, se ti elementi

pogosto nahajajo v organski snovi, ki jo dodajamo zemlji, naj bo to v obliki zastirk ali hlevskega

gnoja. Seveda se organske spojine, preden postanejo dostopne rastlinam, mineralizirajo.

Nekatera hranila se lahko po rastlini premeščajo glede na potrebe v posameznih delih rastline,

nekatera pa so statična. Med mobilna hranila štejemo dušik, fosfor, kalij, magnezij, klor, cink in

molibden, med nemobilna pa kalcij, žveplo, železo, brom in baker. Mobilne elemente najdemo

predvsem v starejših listih, nemobilne elemente pa v mlajših listih.

V hidroponiki pa rastlinam dodajamo že mineralizirana gnojila, se pravi dodajamo elemente v

obliki mineralnih soli. Ker se soli raztopijo v vodi, jih težko vidimo in določimo njihovo vsebnost.

Zato si pogosto pomagamo z merjenjem električne prevodnosti, ki nam pove, koliko električno

https://www.pinterest.com/pin/196188127497237918/


37

nabitih delcev je v vodi. Le-ti pa pridejo iz razpada soli na anione in katione. Ker so ribe

hladnokrvne, v vodi živeče živali, so njihovi presnovni produkti lahko topni v vodi. Tako te

presnovne produkte bakterije pretvorijo v tako obliko, da jih rastline lahko uporabijo za svojo

rast. Pri vzpostavitvi akvaponskega sistema pa je dobro vedeti, da lahko rastline določeno

količino amonijaka črpajo iz vode, ne da bi ga bakterije prej predelale. Za rastline je lažje, da

črpajo nitrate, saj jih ni potrebno razgraditi, pa tudi nitrati niso tako strupeni za ribe. Po

namestitvi akvponskega sistema je potrebno počakati nekaj časa, da se vzpostavi stabilno

ravnovesje v tem majhnem ekosistemu in začnejo bakterije opravljati svoje delo.

Slika 26: Dostopnost mineralov glede na pH vrednost (vir: http://www.salecreek.vet/vitamines-and-minerals.html)

V spodnji preglednici so predstavljeni najpogostejši simptomi za pomanjkanja določenih hranil

in kako si lahko pomagamo, da ta pomanjkanja odpravimo.

Preglednica 1: Najpogostejši simptomi za pomanjkanje določenih hranil

Simptom Težava Zdravilo

Zelenjava gnije blizu mesta cvetenja Novi listi so bledi in deformirani

Pomanjkanje kalcija Dodamo kalcijev karbonat ali kalcijev hidroksid

Min

eral

Do

sto

pn

ost

min

eral

a

pH vrednost

http://www.salecreek.vet/vitamines-and-minerals.html


38

Svetlo rumeni ali beli listi z zelenimi žilami

Pomanjkanje železa Kelatno železo

Novi listi so majhni in rumeni, stari listi so rumeni in odpadajo

Pomanjkanje dušika Dodajte ribe, nitrifikacijske bakterije ali bolj krmite svoje ribe

Listi so na konici in robovih rumeni, nastajajo luknjice z rumenimi obrobami

Pomanjkanje kalija Kalijev karbonat ali kalijev hidroksid

Stari listi odpadajo Pomanjkanje fosforja Dodajte ekstrakt morske trave

Listi postajajo rumeni iz središča, žile so zelene

Pomanjkanje magnezija Dodajte ekstrakt morske trave

Rumene pege in / ali podaljšane luknjice med žilami

Pomanjkanje mangana Dodajte ekstrakt morske trave

Naslednja preglednica nam predstavlja vsebnost hranilnih snovi v posameznih delih rastlin.

Preglednica 2: Vsebnost mikromineralov in makromineralov v posameznih delih rastlin

% Listi Stebla Plodovi korenine

Dušik 4 1,5 3 3

Fosfor 0,5 0,5 0,5 0,2

Kalij 4 3 4 2

Kalcij 2 0,5 0,2 0,2

Magnezij 0,6 0,1 0,2 0,2

Žveplo 0,4 0,3 0,2 0,2

mg/kg

Železo 100 40 100 800

Mangan 75 20 50 25

Brom 30 10 30 5

Cink 30 20 30 30

Baker 10 2 10 10

Molibden 2 1 1 1

Klor 100 100 100 1

Da pa bomo lažje izračunali vsebnost dušika v vodi glede na ribe, ki jih gojimo v bazenih, pa je

na razpolago spodnja preglednica.

Preglednica 3: Priporočena vsebnost dušika v krmi za ribe

Riba Vsebnost beljakovin (%)

Navadni krap 30 – 38

Nilska tilapia 28 – 32

Kanalski som 25 – 36

Ameriška postrv 42

Velika rečna kozica 35


39

8.3 Zrak Ko razmišljamo, zakaj je pomemben pri rasti rastlin zrak, vedno pomislimo na to, da rastline za

svojo rast potrebujejo ogljikov dioksid in vodo med procesom fotosinteze. Pogosto pa

pozabimo, da tudi rastline dihajo in izločajo kisik. Prav tako pa je pomemben zrak, ki obkroža

korenine. Če so korenine ves čas v vodi, bodo zaradi pomanjkanja zraka zgnile. In brez korenin

rastlina ne more rasti. Nehote se nam pojavi vprašanje, kako pa potem rastline rastejo v

akvaponiki in hidroponiki, če so korenine ves čas v vodi? Odgovor je preprost. Korenine v

hidroponiki in akvaponiki obkroža tudi kisik, ki je raztopljen v vodi in ga pogosto kot zračne

mehurčke uvajamo v rastne grede in bazen z ribami ter biofiltre.

Slika 27: Dovajanje zraka v bazen z ribami in pod plavajoče rafte (vir: https://www.friendlyaquaponics.com/wp-content/uploads/2015/08/troughairstone1.jpg)

8.4 Rastni substrat O rastnih substratih smo pisali že v prejšnjem poglavju. Tukaj bi opozorili le na dejstvo, da brez

dobre opore v rastnem substratu rastline ne bodo rastle visoko, saj se korenine ne morejo

usidrati in zagotoviti trdne opore rastlinskemu steblu.

https://www.friendlyaquaponics.com/wp-content/uploads/2015/08/troughairstone1.jpg

https://www.friendlyaquaponics.com/wp-content/uploads/2015/08/troughairstone1.jpg


40

Slika 28:Visoke rastline potrebujejo več rastnega substrata (vir: http://www.backyardaquaponics.com/guide-to-aquaponics/running-of-the-system/)

8.5 Temperatura Kadar v zelenjadarstvu pomislimo na temperaturo, po navadi pomislimo na temperaturo zraka

okoli rastlin. Vendar je veliko bolj pomembna temperatura okoli korenin. Solata pri višji

temperaturi v rastni coni hitro pobegne v cvet, saj je rastlina, ki ne potrebuje toliko toplote. V

akvaponiki je temperatura okoli rastlin enaka temperaturi vode v bazenu z ribami. Tako lahko

sklepamo, da če bomo gojili ribe, ki se boljše počutijo v topli vodi, je primernejše, da

pridelujemo poletno zelenjavo. In obratno, za ribe, ki jim bolj ustreza hladna voda, je boljše, če

gojimo spomladansko ali jesensko zelenjavo.

8.6 Svetloba Svetloba je pomembna za potek fotosinteze pri rastlinah. Drugače pa razlike med akvaponskim

pridelovanjem zelenjave in klasičnim pridelovanjem v zemlji, ni. Paziti moramo le na dejstvo, da

ribe ne marajo direktne svetlobe in je bolje, če imamo bazen z ribami in rastne grede v ločenih

prostorih ali tako, da je bazen z ribami zakrit.

Povzetek poglavja V akvaponskih sistemih uspevajo vse rastline, če jim le zagotovimo pravo rastno okolje. Malo več težav bomo imeli le pri rastlinah, ki zahtevajo kislo ali bazično okolje, saj je v akvaponskem sistemu pH okoli nevtralnega zaradi rib. Tudi korenje in krompir uspevata, če jim damo primeren rastni material. Za svojo rast rastline potrebujejo vodo, hranila, kisik oziroma zrak, primeren rastni material in temperaturo ter sončno svetlobo. Pomanjkanja vode se v akvaponskem sistemu ni bati, če le črpalke delujejo kot morajo. Zaradi pogostega zalivanja rastline nimajo dolgih in močnih korenin, saj jim vode ni potrebno iskati. Obenem se ostali deli rastline razvijajo bolje, saj ne porabljajo energije za rast korenin. V akvaponskem sistemu porabimo tudi do 90 odstotkov manj vode kot v pridelavi zelenjave v zemlji. Rastline potrebujejo 16 mikro- in makrohranil. Razlika med njimi je v tem, da makrohranil rastline potrebujejo veliko več kot mikrohranil. V hidroponskem in akvaponskem sistemu moramo vsa hranila dodajati oziroma jih zagotoviti preko krme za ribe. Količino hranil v vodi lahko okvirno določimo z merjenjem električne prevodnosti, ki nam pove, koliko je anionov in kationov iz soli v vodi. Bakterije v biofiltrih presnavljajo presnovne produkte rib v obliko, ki je primerna za rastline. Po vzpostavitvi akvaponskega sistema je potrebno počakati nekaj časa, da se vzpostavi stabilno ravnovesje in da začnejo bakterije delovati. Za svojo rast rastline potrebujejo tudi kisik. Predvsem ga potrebujejo okoli korenin, da ne začnejo gniti v vodi. Vendar moramo vseeno poudariti, da je v akvaponskem sistemu okoli korenin dovolj kisika, ki da uvajamo preko zračnih kamnov. Ko govorimo o rastnih materialih pri potrebah rastlin, moramo opozoriti na to, da potrebujejo rastline v akvaponiki še posebej dobro oporo zaradi plitvejših korenin. Temperatura je v akvaponiki oziroma hidroponiki upoštevati predvsem temperaturo okoli korenin. Ta je bolj pomembna kot zračna temperatura. In ker je temperatura v rastnih gredah

http://www.backyardaquaponics.com/guide-to-aquaponics/running-of-the-system/

http://www.backyardaquaponics.com/guide-to-aquaponics/running-of-the-system/


41

zelo podobna temperaturi vode v bazenih z ribami, lahko sklepamo, da rastline, ki imajo raje višje temperature, gojimo skupaj z ribami, ki rastejo bolje v toplejši vodi. In seveda obratno. Svetloba je enako pomembna kot v gojenju zelenjave v zemlji. Vedeti moramo le to, da ribe ne marajo direktne svetlobe in moramo akvaponski sistem tako tudi načrtovati.

Interaktiven element 1. Pomanjkanje nekaj najpogostejših hranil v akvaponskem sistemu si oglejte tukaj.

Naloge za ponavljanje 1. Kaj potrebujejo rastline za svojo rast? 2. Zakaj moramo rastline zalivati? 3. Koliko dušika potrebujemo, da proizvedemo 100 kg svežih listov solate z 22 % suhe

snovi? 4. Koliko zelenih listov lahko proizvedemo iz 1 kg krme za ribe z vsebnostjo beljakovin 35

%?

9. BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI RASTLIN Uvod v poglavje Čeprav je bolezni in škodljivcev v akvaponskih sistemih ni prav veliko, je potrebno govoriti tudi o tem. Čeprav se pojavijo redko, pa je njihov izbruh lahko za vse organizme v sistemu lahko usoden. V tem poglavju bomo bežno pregledali bolezni in škodljivce, ki jih lahko najdemo na rastlinah v akvaponskem sistemu. Izvedeli boste tudi kaj je integriran nadzor nad škodljivci na rastlinah.

V akvaponiki je pomembno, da skrbimo za preventivo rastlin in tudi rib. Ker sta akvakultura in

hidroponika povezana sistema, je zelo težko zdraviti rastline ali ribe, ne da bi vplivali na drugo

živo bitje. Če v akvaponskem sistemu rastline dobijo rumene liste, zvite liste ali pa listje odpada,

najprej pomislimo na pomanjkanje kakšnega hranila ali pa škodljivce. Bolezni zaradi načina

gojenja rastlin skoraj ni. V akvaponskem sistemu je veliko neškodljivih bakterij, ki skrbijo za

pravilno ravnovesje v ekosistemu. Obenem tudi pazimo na to, kakšne rastline in ribe prinesemo

v sistem. Le-te naj bodo vedno iz preverjenih rej ali vrtnarij.

9.1 Pomanjkanje hranil pri rastlinah Če akvaponski sistem pravilno načrtujete, tudi količino rib in rastlin, težko pride do pomanjkanja

kakšnega izmed hranil. Najpogostejše pomanjkanje je pomanjkanje železa. Do le-tega privede

zaradi zvišanja pH vode v akvaponskem sistemu. Pri vrednostih pH nad 8 se dostopnost železa

za rastline močno zmanjša. Za eventualno uravnavanje vrednosti pH v akvaponskih sistemih

uporabljamo kalcijev karbonat ali kalijev karbonat. Na ta način znižamo pH in obenem dodamo

nekaj kalcija in kalija za boljšo rast rastlin.

http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/simptomi-hranila


42

Slika 29: Pomanjkanje železa pri jagodah (vir: http://www.goodkarmaaquaponics.com/iron/)

9.2 Škodljivci na rastlinah Škodljivci so vedno prisotni pri gojenju zelenjave. Na srečo pa v akvaponskem sistemu nimamo

zemlje, ki je pogosto zavetišče za larve insektov. Najboljši način za obrambo pred škodljivci v

akvaponskem sistemu je integriran nadzor nad škodljivci. Poteka v štirih fazah. Prva je določitev

mejne vrednosti škodljivcev na rastlinah ali v prostoru. Število škodljivcev je odvisno od

postavitve akvaponskega sistema. Če ga imamo v dnevni sobi, bomo veliko manj tolerantni do

škodljivcev kot če je akvaponski sistem postavljen v rastlinjak. Drugi korak integriranega nadzora

nad škodljivci je spremljanje in identificiranje škodljivcev. V ta namen rastline podrobno

pogledamo, lahko tudi s povečevalnim steklom. Pregledamo predvsem rastline, ki smo jih

pobrali. Za spremljanje pojava škodljivcev lahko uporabimo tudi rumene lepljive plošče, na

katere se škodljivci ujamejo. Z rumenimi ploščami pa ne samo da spremljamo pojav škodljivcev,

ampak lahko tudi spremljamo naraščanje njihove populacije, v kolikor je prisotna. Tretji korak

integriranega nadzora nad škodljivci je preventiva. V zaprtih rastlinjakih zapremo vse odprtine

in razpoke, ki se pojavijo. Prav tako skrbimo, da škodljivci ne bi mogli vstopati v rastlinjak skozi

vrata, ki jih uporabljamo mi. Zadnja faza integriranega nadzora nad škodljivci pa je kontrola. Če

odkrijemo škodljivce, jih določimo in odstranimo, je potrebno tudi preveriti, ali smo res

odstranili vse škodljivce.

http://www.goodkarmaaquaponics.com/iron/


43

Slika 30: Polž v rastnem substratu je prišel na plano ob poplavljanju rastne grede (vir: http://120thingsin20years.blogspot.si/2012/10/aquaponics-pest-control-flooding.html)

Povzetek poglavja V akvaponiki je zaradi gojenja rastlin in prireje rib v zaprtem prostoru, kjer se voda izmenjuje med dvema vrstama organizmov. Zavedati se moramo, da je v akvaponskem sistemu zelo težko zdraviti ribe ali rastline, ne da bi vplivali na drugo vrsto. Bolezni rastlin v akvaponiki skoraj ni, saj moramo že pri nakupu rastlin paziti na material, ki ga kupimo. Obenem je veliko bakterij, ki vzpostavijo stabilno ravnovesje, zato se škodljive bakterije težje namnožijo. Ob pravilnem načrtovanju količine rastlin in rib pomanjkanja kakšnega izmed hranil ni za pričakovati. Najpogosteje pride do pomanjkanja železa zaradi zvišanja vrednosti pH v sistemu. Za uravnavanje kislosti v akvaponskih sistemih lahko dodamo kalcijev karbonat ali kalijev karbonat. Tako poleg uravnavanja vrednosti pH dodamo še elementa kalij in kalcij za boljšo rast rastlin. Ker v akvaponskem sistemu ni zemlje, je tudi težje škodljivcem, da bi se razmnoževali. Mnogi izmed njih za razvoj larv potrebujejo prav zemljo. Najboljši način nad škodljivci v akvaponskem sistemu pa je pogosto pregledovanje rastlin in integriran nadzor nad škodljivci. Prva stopnja tega nadzora je določitev mejne vrednosti škodljivcev na rastlinah ali v prostoru. Drugi korak je spremljanje in identificiranje škodljivcev, tretji pa preventiva. Zadnja stopnja je kontrola, da smo v primeru pojava škodljivcev in njihovega odstranjevanja res odstranili vse škodljivce.

Interaktivni elementi 1. Tukaj si lahko preberete, kaj je integriran oziroma biološki nadzor nad škodljivci na

rastlinah.

Naloge za ponavljanje 1. Primerjaje kvaliteto vode iz različnih virov

Zberite vodo iz različnih virov. Vodo dajte v čiste epruvete ali kozarce. Izberete lahko vodo iz akvaponike, hidroponike, deževnico, vodo iz pipe, vodo iz potoka, morsko vodo, vodo iz ribnika,… Izpolnite spodnji obrazec za vsak vzorec vode posebej. Primerjajte rezultate med seboj. Za določanje vsebnosti posameznih snovi uporabite sete za določanje.

http://120thingsin20years.blogspot.si/2012/10/aquaponics-pest-control-flooding.html

https://sl.wikipedia.org/wiki/Biolo%C5%A1ki_nadzor_%C5%A1kodljivcev


44

Vir vodnega vzorca:____________________________ Vsebnost raztopljenega kisika:____________________ pH vrednost:__________________________________ Vsebnost amonijaka:____________________________ Vsebnost nitratov:______________________________ Vsebnost nitritov:_______________________________ Opišite, kako vodni vzorec izgleda: ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Opišite, kakšen vonj ima vodni vzorec: ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Ali se vam zdi, da je kakšna organska snov v vzorcu vode? ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. Pomanjkanje katerega elementa je v akvaponskem sistemu najpogostejše in zakaj pride

do pomanjkanja? 3. Naštej vse stopnje integriranega nadzora nad škodljivci. 4. Zakaj je pojav bolezni na rastlinah v akvaponskem sistemu tako redek?

10. ODPRAVLJANJE NAPAK Uvod v poglavje V vsakem sistemu, pa če je še tako dober, se pojavljajo napake in okvare. To ni tako velika težava, če znamo te napake in težave odpraviti. V tem poglavju smo našteli nekaj dnevnih, tedenskih in mesečnih opravil, ki nam pomagajo težave odkrivati in tudi nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov nanje.

Za primerno odpravljanje napak moramo najprej te napake prepoznati. V primeru, da cev pušča in je na tleh luža, nam ni potrebno preveč ugotavljati, da gre za napako. Pri ostalih težavah, kot


45

je previsoka pH vrednost, pa moramo uporabiti različne teste. Omenili smo že, da akvaponsko zelenjadarstvo temelji na ekološkem načinu pridelave zelenjave. Zato je prepoznavanje oziroma odkrivanje napak v akvaponski pridelavi zelenjave izjemnega pomena za preprečevanje razpada sistema.

10.1 Dnevna opravila Med dnevna opravila štejemo krmljenje rib, pregled temperature bazena z ribami ter seveda

pregled črpalk ter sistema za prenos vode.

Ribe krmimo vsaj enkrat na dan, boljše dvakrat. Krmljenje dvakrat dnevno je boljše zaradi

samega izkoristka krme kot tudi zaradi pregleda rib. Če ribe ne jedo kot po navadi, je nekaj

narobe z njimi. Mogoče je vzrok prav neprimerna temperatura, ki jo moramo prav tako

preveriti.

Da lahko preverimo vodovodni sistem v akvaponiki, pa morajo biti vsi pomembni deli vidni in

lahko dostopni. Zato je pomembno, da se dnevnega pregleda zaveda že v času načrtovanja

akvaponskega sistema.

10.2 Tedenska opravila Za pravilno delovanje akvaponskega sistema je pomembno, da vsaj enkrat tedensko preverimo

pH vrednost, količino amonijaka, nitrata in nitrita v bazenu z ribami, preverimo rastline, ali so

vidni kakšni insekti ali spremembe na listih ter da dodamo vodo v zbiralni bazen, če je potrebno.

pH je zelo pomemben pokazatelj stanja v akvaponskem sistemu. Močno vpliva na sposobnost rastlin za sprejemanje hranilnih snovi, zmožnost bakterij za pretvarjanje škodljivega amonijaka v neškodljiv in koristen nitrat ter močno vpliva na zdravje rib. Tudi ko imamo že utečen postopek v akvaponskem sistemu in stabilno ravnotežje, spremljanja pH vrednosti ne smemo izpustiti. Večinoma v akvaponskih sistemih po nekaj časa pH pade. V tem primeru moramo dodati kalcijev klorid, da to popravimo. Lahko se nam tudi zgodi, da začne pH vrednost naraščati. Najprej je potrebno razmisliti, ali smo v akvaponski sistem dodali preveč trde vode, školjčne lupine v substrat ali kaj podobnega. Dvig pH vrednosti v akvaponskem sistemu lahko povzroči tudi anaerobno področje v rastnih gredah, kjer bakterije ne opravljajo svoje naloge spreminjanja amonijaka v nitrat.

V vročih dneh je dodajanje vode v rezervni bazen potrebno tudi večkrat kot samo enkrat na teden. Če dodajate več kot deset odstotkov skupne prostornine vode, naj bo le-ta neklorirana in poskrbite, da čim manj spreminjate temperature vode ali pH vrednosti.

Pregled rastlin pogosto opravljate večkrat kot samo enkrat na teden, večinoma takrat, ko pobirate pridelek. V kolikor pa vaše rastline še ne obrodijo, pa je pregled na bolezni in škodljivce kljub majhni verjetnosti pojava nujno potreben. Ne pozabite, da preventiva v akvaponskem sistemu lahko prepreči izgubo celotnega pridelka zelenjave in rib.

10.3 Mesečna opravila Vsaj enkrat mesečno je potrebno očistiti črpalke, vodovode cevi, odstraniti usedle trdne delce

v bazenu z ribami ter preveriti količino nitritov.


46

Čeprav je čiščenje črpalke in vodovodnih cevi umazano delo, je tudi to potrebno narediti. Za

kratek čas odklopimo črpalko in jo čim natančneje očistimo, prav tako očistimo cevi z uvajanjem

vode pod velikim pritiskom. Trdne delce, ki se naberejo v bazenu z ribami, je potrebno

odstraniti. Če imamo valjast bazen s koničnim dnom ali vodno cirkulacijo, ki na pravilen način

odvaja trdne delce, tega opravila ni potrebno opravljati vsak mesec, je pa priporočljivo, da

preverimo bazen z ribami, koliko se je teh trdnih delcev vseeno nabralo.

Čeprav so nitriti dobra komponenta akvaponskega sistema, ni dobro, če jih je preveč.

Koncentracija nitritov nad 150 ppm pomeni, da nimamo dovolj rastlin, ki bi črpale nitrite ali pa

je morda rib preveč oziroma so prevelike.

10.4 Vprašanja in odgovori o akvaponskem sistemu V: V sistem dodajamo amonijak, preden smo zares dodali ribe. Kljub nekajtedenskem rednem

dodajanju še nismo zaznali nitratov v vodi. Ali kaj počnemo napačno?

O: Če ste ustvarili idealne pogoje za rast bakterij, je to lahko težava. V kolikor okoljske razmere

za rast bakterij niso idealne, to ne predstavlja težave. Lahko pa vzpostavitev primernega cikla v

akvaponskem sistemu pospešite z dodajanjem nitrifikacijskih bakterij; da vzdržujete vsebnost

amonijaka na 5 ppm, saj preveč amonijaka zavira rast bakterij; dvignite temperaturo okolja za

bakterije; vzdržujte pH vrednost med 6,0 in 8,0; skrbite za dovolj kisika v rastnem okolju bakterij.

V: Ribe ne jedo. Kaj naj naredim?

O: V večini primerov je to znak, da je nekaj narobe v akvaponskem sistemu. Znak vzemite resno

in poskušajte najti vzrok. Eden izmed vzrokov je lahko pomanjkanje kisika v vodi, preslaba

filtracija vode, prenizka ali previsoka temperatura vode za ribe, pH vrednost močno izven

optimalnih okvirov, lahko pa je tudi stres.

V: Ribe so na površini bazena in hlastajo. Kaj je narobe?

O: Za to težavo je vzrok v prenizki količini kisika v vodi. Morda naprave za dovajanje zraka ne delujejo dovolj dobro. Vsekakor je potrebno težavo rešiti čim prej, saj se ribe brez kisika hitro zadušijo.

V: Moje rastline venijo. Kaj je razlog?

O: Za to težavo je več razlogov. Morda so vaše rastline preveč zalite in jim primanjkuje kisika. Druga možnost je, da so zalite premalo in jim manjka vode. Za venenje rastlin je vzrok lahko tudi napad škodljivcev ali pa pojav bolezni. Prva dva vzroka lahko rešimo s pregledom vodovodnega sistema, druga dva pa z pregledom rastlin na pojav bolezni in škodljivcev.

V: Rastline so bledo zelene barve ali imajo rumenkaste madeže na listih.


47

O: Najverjetneje vašim rastlinam primanjkuje kakšnega izmed hranil. Ta pojav je dokaj pogost v prvih treh mesecih delovanja akvaponskega sistema, saj se nitrifikacijske bakterije šele razmnožujejo. Po vzpostavitvi sistema listi rastlin ne bi smeli izgubljati barve. Če se to vseeno dogaja, dodajte mačo železa v akvaponski sistem.

Povzetek poglavja Težave je potrebno v akvaponskem sistemu pravočasno odkriti, saj lahko v nasprotnem primeru pomenijo katastrofo in pogin rib ter propad zelenjave, česar pa si nihče ne želi. Dnevna opravila v akvaponskih sistemih so krmljenje rib, pregled temperature bazena z ribami in pregled črpalk ter cevi. Med tedenska opravila sodijo preverjanje pH vrednosti, preverjanje količine amonijaka v vodi, preverjanje rastlin, če imajo kakšne znake bolezni ali škodljivcev ter po potrebi dodamo vodo v sistem. Mesečno pa očistimo črpalke, vodovodne cevi, odstranimo trdne delce v bazenu z ribami ter preverimo količino nitritov.

Interaktiven element 1. Kdor ima raje računalnike in konstanten nadzor preko mobilnih aplikacij, si lahko ogleda

rešitev spremljanja parametrov vode na tej povezavi.

Naloge za ponavljanje 1. Naštejte dnevna, tedenska in mesečna opravila v akvaponskem sistemu. 2. Zakaj moramo spremljati akvaponski sistem vsak dan?

http://eprints.fri.uni-lj.si/3032/1/63110287-MATIC_REP%C5%A0E-Digitalni_nadzor_akvaponskega_sistema.pdf


48

11. VIRI IN LITERATURA

Bernstein S. (2011). Aquaponic gardening: a step-by-step guide to raising vegetables and fish together. Gabriola Island: New Society Publishers.

Joung P. (2015). Aquaponics lesson plans & worksheets. Pridobljeno 15. 8. 2017 iz http://stuppy.com/sample-of-the-curriculum/?v=dc91aeca51b5

Leskovec M. (2016). DWC (Deep water culture – globoko-vodna kultura). Pridobljeno 3. 10.

2017 iz http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/dwc

Leskovec M. (2016). NFT (Nutrient film technique). Pridobljeno 3. 10. 2017 iz http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/nft

Leskovec M. (2016). Drip ali kapljični sistemi (uporaba vreč s kokosovimi vlakni/šoto).

Pridobljeno 3. 10. 2017 iz http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/drip-sistem

Leskovec M. (2016). Zgodovina hidroponike. Pridobljeno 3. 10. 2017 iz http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/Hidroponika/zgodovina-hidroponike

Sawyer T. (2010). Aquaponics how-to guide part 1: Why aquaponics and what type of system?. Pridobljeno 23. 09. 2017 iz www.theaquaponicsource.com/blog/aquaponics-how-to-guide-part-1-why-aquaponics-and-what-type-of-system/

Stout M. (2013). The complete idiot's guide to aquaponic gardening. USA: Alpha Books.

http://stuppy.com/sample-of-the-curriculum/?v=dc91aeca51b5

http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/dwc

http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/nft

http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/drip-sistem

http://www.ponnod.com/si/baza-znanja/Hidroponika/zgodovina-hidroponike

http://www.theaquaponicsource.com/blog/aquaponics-how-to-guide-part-1-why-aquaponics-and-what-type-of-system/

http://www.theaquaponicsource.com/blog/aquaponics-how-to-guide-part-1-why-aquaponics-and-what-type-of-system/


49

Priloga 1:

Kontrolni list mesečnega vzdrževanja akvaponskega sistema

Mesec:______________________________________

Dnevne naloge: krmljenje rib, pregled temperature vode, pregled črpalk in cevi

Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja

1. teden

2. teden

3. teden

4. teden

5. teden

Tedenske naloge:

1. teden 2. teden 3. teden 4. teden 5. teden

Pregled pH vrednosti

Pregled vsebnosti amonijaka

Dodatek vode

Pregled na škodljivce

Mesečne naloge:

Podpis:

Čiščenje črpalke in cevi

Pregled nalaganja trdnih delcev v bazenu z ribami

Pregled vsebnosti nitritov

Priloga 2:


50

List za sledenje podatkov v akvaponskem sistemu

Datum pH Amonijak Nitrat Nitrit Raztopljeni kisik

Zabeležke

Documents

AKVAPONSKO ZELENJADARSTVO - Razvoj UPD · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 6 1. POVZETEK Gradivo