Vpliv zvišanja vrednosti vključitvenega praga v Intrastatu na podatke o

blagovni menjavi z državami članicami

Aleksander Sever

Sosvet za statistiko zunanje trgovine

25. 9. 2009

2

Vsebina

• Sprememba v Intrastat zakonodaji glede minimalne stopnje zajetja pri prejemih blaga iz držav članic.

• Namen in postopek izvedbe analize podatkov.

• Vpliv znižanja stopnje zajetja pri prejemih blaga na zmanjšanje števila poročevalskih enot ter na strukturo in kakovost Intrastat podatkov.

3

Sprememba v Intrastat zakonodaji glede minimalne stopnje zajetja pri

prejemih blaga iz držav članic

4

• S ciljem zmanjšanja stroškov v Intrastatu in delne razbremenitve poročanja, predvsem manjših podjetij, je bil v letu 2009 z Uredbo št. 222/2009 spremenjen tretji odstavek 10. člena osnovne uredbe (Uredba št. 638/2004), ki omogoča znižanje stopnje zajetja z vsaj 97% na vsaj 95% celotne vrednosti prejemov blaga iz drugih držav članic.

Sprememba v zakonodaji (1)

5

• Z letom 2009 je SURS zvišal vključitveni prag pri prejemih blaga iz držav članic iz 85.000 EUR na 120.000 EUR.

• Zvišanje vključitvenega pragu na strani prejemov blaga na 120.000 EUR je zmanjšalo število poročevalskih enot (PE) za 502 oziroma za 7,5% glede na število PE, če bi vključitveni prag v letu 2009 še vedno ostal 85.000 EUR.

Sprememba v zakonodaji (2)

6

Namen in postopek izvedbe analize podatkov

7

Namen in postopek izvedbe analize (1)

• Namen analize je prikazati, v kolikšni meri bi nadaljnje znižanje stopnje zajema na strani prejemov blaga predvidoma vplivalo na strukturo in kakovost podatkov ter zmanjšanje obremenitev podjetij.

• Celotna populacija podjetij je bila pridobljena na podlagi Intrastat in DDV podatkov o blagovni menjavi z državami članicami na strani prejemov blaga v obdobju od januarja 2008 do decembra 2008.

Namen in postopek izvedbe analize (2)

• Za PE v Intrastatu smo manjkajoče ali nepopolne Intrastat podatke dopolnili z ustreznimi DDV podatki (iz polja o pridobitvah blaga iz drugih držav članic EU na obrazcu DDV-O), za podjetja, ki niso bila zavezana za poročanje za Intrastat, pa smo uporabili samo DDV podatke.

• Iz seznama smo dodatno izločili podatke za podjetja, ki so med letom prenehala poslovati in niso prenesla poslovanja na drugo podjetje, in odpravili nekatera “neskladja” v DDV podatkih.

Namen in postopek izvedbe analize (3)

• Na ta način smo dobili seznam podjetij, ki predstavlja hipotetično celotno populacijo podjetij, ki trgujejo z državami članicami na strani prejemov blaga. Podjetja smo sortirali po vrednosti (deležu) blagovne menjave in določili višino vrednostnega praga pri različnih ciljnih stopnjah zajetja (97,0 %, 96,5 %, 96,0 % in 95,0 %).

• Iz celotne populacije smo izločili 5 seznamov podjetij glede na različne izračunane ciljne stopnje zajetja.

Namen in postopek izvedbe analize (4)• Referenčni seznam je vključeval vsa podjetja,

katerih vrednost prejemov blaga iz držav članic je na podlagi podatkov za leto 2008 presegla veljavni vključitveni prag 120.000 EUR (stopnja zajetja pri tem pragu je znašala 97,8 %; poročani podatki v 2009 sicer kažejo, da je dejanska stopnja zajetja v prvem polletju 2009 za 0,9 odstotne točke nižja od izhodiščne stopnje zajetja).

• Izhodiščna stopnja zajetja je predstavljala referenčno točko za primerjavo podatkov glede na različne nižje stopnje zajetja (97,0 %, 96,5 %, 96,0 % in 95,0 %).

Namen in postopek izvedbe analize (5)

• Za namen nadaljnje analize podatkov smo uporabili poročane podatke za Intrastat na strani prejemov od januarja od junija 2009, ki so jih poročala podjetja iz referenčnega seznama podjetij.

• Za potrebe analize smo predpostavili, da bo vrednostni delež teh podjetij v celotni vrednosti blagovne menjave na strani prejemov v letu 2009 glede na leto 2008 ostal nespremenjen.

Namen in postopek izvedbe analize (6)

• V okviru analize smo primerjali podatke pri nižjih stopnjah zajetja (97,0 %, 96,5 %, 96,0 % in 95,0 %) s podatki pri izhodiščni stopnji zajetja (97,8 %). Analizirali smo vpliv znižanja stopnje zajetja na strukturo podatkov po državah trgovinskih partnericah, po 3-mestni šifri SMTK in po 8-mestni šifri KN.

13

Vpliv znižanja stopnje zajetja pri prejemih blaga na zmanjšanje

števila poročevalskih enot ter na strukturo in kakovost Intrastat

podatkov

14

Vpliv znižanja stopnje zajetja pri prejemih blaga na zmanjšanje števila PE

15

Relativne spremembe podatkov o prejemih blaga glede na glavne države trgovinske partnerice Slovenije pri različnih stopnjah zajetja

16

Največje relativne spremembe podatkov o prejemih blaga po državah

trgovinskih partnericah pri različnih stopnjah zajetja

Zmanjšanje vrednosti prejemov pri 3-mestnih SMTK šifrah pri različnih stopnjah zajetja

17

Največje spremembe (v %) vrednosti prejemov pri 3-mestnih šifrah SMTK (vrednost trgovanja je nad 10 mio EUR)

Zmanjšanje vrednosti prejemov pri 8-mestnih KN šifrah pri različnih stopnjah zajetja

Največje spremembe (v %) vrednosti prejemov pri 8-mestnih šifrah KN (vrednost trgovanja je nad 1 mio EUR)

Hvala za pozornost