Z g r a d b a Z e m l j e i n n j e n o p o v r ! j e34

Nekatere najpogostej!e sedimentne kamnine v SlovenijiVrste sedimentnih kamnin Nesprijete Sprijete

gru!" bre"a

mehanske sedimentne kamnineprod konglomerat

pesek pe!"enjak

glina glinavec, lapor

kemi"ne sedimentne kamnine apnenec, dolomit

biokemi"ne sedimentne kamnine apnenec (s fosili)

Ali izrazi sedimentne kamnine, usedline in sedimenti vedno pomenijo isto?

!e jih uporabljamo v !ir!em pomenu, kot smo to storili v tem u"beniku, jih lahko ena"imo. V o"jem pomenu panastane pomenska razlika. Izraz »sedimentne kamnine« tedaj uporabljamo le za sprijete kamnine, izraza »usedline« in»sedimenti« pa za nesprijete.

Metamorfne kamnine nastajajo iz magmatskih ali pa iz sedimentnih kamnin, ki se nahajajo v notranjostiZemlje ali se vanjo pogreznejo. Tam so velikanski tlaki in visoke temperature, zato kamnine do#ivijo popolno pre-obrazbo (s tujko metamorfozo, od tod tudi njihovo ime). S kasnej!imi tektonskimi dviganji ali z eksogenimzni#evanjem povr!ja postopoma prihajajo na povr!je.

V Sloveniji jih je zelo malo (najdemo jih predvsem v Severovzhodnem predalpskem hribovju), v svetu pa jihje kar precej. Med bolj znane primere sodita gnajs in marmor. Slednji nastane s preobrazbo apnenca.

Uporabna vrednost kamnin

Kamnine uporabljamo v razli"ne namene. V preteklostismo za gradnjo uporabljali skoraj vse kamnine, ki smo jihimeli na voljo. Danes za to uporabljamo predvsem glino(za opeko), zdrobljen apnenec in dolomit ter nekatere mag-matske in metamorfne kamnine. Kot naravni okrasni kamenuporabljamo apnenec, marmor, pa tudi razli"ne magmat-ske in metamorfne kamnine. Iz kamnin, v katerih je velikokovinskih mineralov, pridobivamo razli"ne kovine (#elezo, svi-nec, cink, baker idr.). Med nekaterimi kamninami se naha-jajo energetske surovine, kot so premog, nafta in plin, brezkaterih si svetovnega gospodarstva ne moremo zami$ljati.

Kaj je kamninski krog?

!e vse na$tete procese nastajanja kamnin med seboj pove#emo, dobimo edinstven sistem, v katerem prehajajo kam-nine skozi geolo$ko zgodovino iz ene vrste v drugo, dokler na koncu znova ne preidejo v prvotno vrsto kamnin, in krogje sklenjen. Zato lahko govorimo o kro#enju kamnin oz. o kamninskem krogu. Vse skupaj se odvija v dveh okoljih, insicer na povr$ju Zemlje, kjer so pritiski in temperature nizki, in v njeni notranjosti, kjer so pritiski in temperature visoki.

Na shemi si oglejmo zelo poenostavljen primer tak$nega kamninskega kroga. Magma iz notranjosti Zemlje se dvi-gne na povr$je. Iz nje nastanejo magmatske kamnine. Te so pod vplivom delovanja Sonca najprej izpostavljene prepe-revanju, potem odna$anju in na koncu odlaganju. Tako nastanejo sedimentne kamnine. Ko se te s povr$ja pogreznejonazaj v notranjost Zemlje, se na stiku z vro"ino in pritiski preobrazijo v metamorfne kamnine. Ko se te pogreznejo $egloblje v notranjost, se raztalijo in iz njih znova nastane magma. Krog je tako sklenjen.

Tej poenostavljeni shemi lahko seveda dodamo, da metamorfne kamnine nastajajo tudi s preobrazbo magmatskihkamnin, sedimentne kamnine pa s preperevanjem, prena$anjem in odlaganjem metamorfnih ali drugih sedimentnihkamnin, vendar se tudi to dogaja znotraj tega zaklju"enega sistema.

Marmor uporabljamo kot okrasni in gradbeni kamen.

Z g r a d b a Z e m l j e i n n j e n o p o v r ! j e38

S kru!enjem manj!ih kamnov se v gorah sre"ujemovsak dan. Ob"asno pa se odlomijo tudi ve"ji deli pobo"-ja, in takrat v globino naenkrat zgrmi nekaj sto ali tiso"ton kamenja. V tak!nih primerih govorimo o podorih.Ti so zelo nevarni, saj uni"ujejo prometnice in naselja.Pred nekaj leti je tak!en podor padel na cesto v Trentiin ogrozil bli#njo doma"ijo. Najve"ji podori na sloven-skem etni"nem ozemlju so se utrgali l. 1348 v Ziljskidolini, kjer se je zaradi potresa zru!ilo pobo"je Dobra"ain pod seboj pokopalo ve" vasi.

Na manj strmih pobo"jih preperina ne pada, ampakdrsi navzdol z razli"no hitrostjo. Pri po!asnem drsen-ju tal lahko posledice opazimo !ele "ez "as. Lep primerza to so ceste, ki pre"kajo pobo"ja izslabo sprijetih kamnin. Tista polo-vica ceste, ki je obrnjena stran odpobo"ja, se za"ne polagoma ugre-zati, in na asfaltu se pojavijo razpo-ke. V "asu de#evja se lahko utrgajoceli deli tak!ne ceste.

Po"asno drsenje tal lahko opazu-jemo tudi na pobo"jih, poraslih zgozdom. Posamezna debla dobijov spodnjem delu zna"ilno ukrivljenoobliko, saj se njihova podlaga pre-mika navzdol, debla pa sku!ajo rasti"im bolj navpi"no navzgor.

Drsenje prsti in preperine pa jelahko tudi hitrej!e. Do tak!negadrsenja prihaja tam, kjer sou"inku-je ve" pogojev. Zaradi dolgotraj-nega de#evja ali taljenja snega seprst in pod njo le#e"a preperina»napijeta« vode in tako postanetabistveno te#ji. Kamnine morajo bitislabo sprijete (dostikrat se na hitromenjava ve" plasti slabo sprijetihkamnin). $e posebej nevarna jeplast neprepustne gline, ki se na-haja pod eno ali ve" plastmi pre-pustnih kamnin. Glina, ki se napijevode, lahko tudi za nekajkrat po-ve"a svojo prostornino, zato desta-bilizira plasti, ki le#ijo na njej, inslu#i kot odli"na drsna ploskev, pokateri za"nejo vrhnji deli pobo"japolzeti navzdol.

%e drsijo ve"ji deli pobo"ja in totraja dlje "asa, govorimo o zemelj-skih plazovih. %e so po"asni (po-bo"ja lahko polzijo ve" dni ali celomesecev), lahko v"asih z buldo#er-ji sproti odstranjujejo prineseno gra-divo, "e pa so hitrej!i, poru!ijo inzasujejo ceste, #eleznice in naselja.O zemeljskih plazovih pri nas pogo-

Podor na Tolminskem

Razli!ne posledice po!asnega drsenja tal

Zemeljski plaz

69

Plasti atmosfere in ozonska luknja

Atmosfero sestavlja ve! plasti, med katerimi je najpomembnej"a spodnja plast troposfera. V vi"ino sega od 10 kmnad poloma do 16 km nad ekvatorjem. V njej se odvija tako reko! vse vremensko dogajanje na na"em planetu. Kerse z oddaljevanjem od zemeljskega povr"ja zrak hitro red!i, je velika ve!inavsega zraka zgo"!ena le v troposferi.

Nad njo le#i stratosfera. V stratosferi (in delno tudi nad njo) je poseb-na plast ozonosfera. Zaradi velikih koncentracij ozona jo ozna!ujemo tudikot ozonska plast. Ozon je plin (O3), ki absorbira velik del ultravijoli!nih#arkov, prihajajo!ih s Sonca na Zemljo. Ti #arki ubijajo bakterije, pri !love-ku pa povzro!ajo ko#nega raka. Ozonska plast je tako izredno pomemben"!it za #ivljenje na Zemlji. V zadnjih desetletjih se je za!ela tanj"ati. NadAntarktiko se v !asu pomladi na ju#ni polobli za!asno tako stanj"a, da go-vorimo o ozonski luknji. Manj izrazita ozonska luknja se ob!asno pojavi tudinad Arktiko, dolo!eno stanj"anje ozonske plasti pa se pojavlja tudi zunajpolarnih obmo!ij. Vzrok za to je pove!ana koli!ina tistih snovi v ozra!ju, kipovzro!ajo razpad ozona. Gre predvsem za freone, razli!ne snovi v raz-pr"ilcih in hladilnih napravah.

Zaradi tanj"anja ozonske plasti se je poleg drugih negativnih posledicpove!ala tudi nevarnost ko#nega raka pri !loveku. Mednarodna skupnostje ukrepala dokaj hitro. Ve!ina dr#av se je tako #e leta 1989 sporazumela o opu"!anju uporabe in proizvodnjeozonu nevarnih snovi, vendar se bo ozonska plast po predvidevanjih lahko obnovila "ele do sredine 21. sto-letja.

Kaj je vreme in kaj je podnebje?

Beseda vreme ozna!uje stanje v ozra!ju v dolo!enem !asu (obi!ajno imamo v mislih trenutno stanje) in nadolo!enem kraju. Vreme se lahko spreminja zelo hitro, in sicer iz ure v uro, pa tudi iz kraja v kraj.

$e v kakem kraju opazujemo vremensko dogajanje ve! let zapored, opazimo, da se vreme sicer stalno spre-minja, vendar se vremensko dogajanje kot celota iz leta v leto ve!inoma ponavlja. V Sredozemlju je vreme takopoleti praviloma vro!e in su"no, pozimi pa obla!no in de#evno. Kak"no leto se vremensko dogajanje sicer neko-liko razlikuje od tega »povpre!ja«, vendar na dalj"e obdobje vse skupaj poteka v ustaljenih okvirjih. Tako smo pri"lido pojma podnebje ali klima, s !imer ozna!ujemo povpre!ni letni potek vremena v dolo!enem kraju v dalj"em!asovnem obdobju. Za primerjavo moramo vzeti podatke (o temperaturi, vlagi, vetrovih ipd.) za obdobje vsaj30 let. Podnebje lahko tako na kratko opredelimo kot »povpre!no vreme«, ki pa ga opredelimo tudi s spreme-nljivostjo podnebnih elementov.

Obmo!ja mo!no zmanj"ane koncentraci-je ozona (ozonske luknje) nad Antarktikooktobra 2006

•

Za vla#na tropska obmo!ja (sliki sta iz Dominikanske republike) so zna!ilne nagle vremenske spremembe. $e pred dobre !etrt ure jebilo nebo jasno (levo), zdaj pa je obla!no z de#jem (desno).

•

73

Podatki o temperaturah in njihovo prikazovanje

Vsakdo med nami ve, da tempe-raturo zraka merimo s termomet-rom, ne vedo pa vsi, da jo moramovedno meriti le v senci. Zakaj? $etermometer postavimo na sonce, sebo (tako kot smo videli pri povr"ju)zaradi vpijanja son!nih #arkov mo!-no segrel in pokazal precej vi"jotemperaturo, kot je v resnici tempe-ratura okoli"kega zraka. Zato me-teorologi temperaturo zraka merijov vremenski hi!ici, ki je dvignjenapribli#no 2 m nad tlemi (tik nad tle-mi so temperature zaradi sevanjatal vi"je) in pobarvana z belo barvo(da se ne segreje).

Na podlagi merjenj lahko potem ra!unajo razli!ne povpre"ne temperature: dnevne, mese!ne in letne. Pri oz-na!evanju podnebja kakega kraja se po navadi navajata povpre!na januarska in povpre!na julijska temperatu-ra. V krajih s celinskim podnebjem so temperature v teh dveh mesecih praviloma najni#je ali najvi"je. V krajih zoceanskim podnebjem pa je zaradi vpliva morja zamik. Najtoplej"i mesec (na severni polobli) ni julij, ampakavgust, najhladnej"i pa ni januar, ampak februar. Razporeditev temperatur v prostoru prikazujemo z izoterma-mi. To so !rte, ki povezujejo kraje z enakimi temperaturami. V "olskih atlasih imamo po navadi karte januarskihin julijskih izoterm.

Zakaj morajo biti izoterme reducirane na morsko gladino?

Karte izoterm v "olskih atlasih v resnici ne prikazujejo dejanskih temperatur. To bi bilo namre! preve! zapleteno, sajimajo kraji na isti geografski "irini zaradi razli!ne nadmorske vi"ine precej druga!ne temperature. Zato velja pravilo, dase izoterme ri"ejo reducirane na morsko gladino. To pomeni, da se za vsak kraj vzame (izra!una) tak"na temperatur-na vrednost, kot bi jo imel, !e bi le#al na vi"ini morske gladine. To izra!unajo ob pomo!i vrednosti vertikalnega tem-peraturnega gradienta, ki ga bomo spoznali v nadaljevanju.

Marsikdaj pa nas bolj kot povpre!ne zanimajo skrajne temperature. To so najvi"je in najni#je izmerjene tem-perature oz. absolutni maksimumi in absolutni minimuni. Razlike med najvi"jimi in najni#jimi temperaturamiso temperaturne amplitude. Razlikujemo dnevne, mese!ne in letne amplitude. Najve!je amplitude so zna!il-ne za kraje, ki le#ijo globoko v notranjosti celin, najmanj"e amplitude pa so na oceanih, "e posebej v bli#ini ek-vatorja.

Nara"!anje koncentracije CO2 v obdobju 1875–2008 Spreminjanje povpre!ne temperature na Zemlji v obdobju1880–2005

•

Vremenska hi"ica na Pohorju

Povpre!ne letne temperaturne amplitude na Zemlji. Najve!je so v severovzhodni Aziji, kjer je zaradi velikosti celine najbolj kontinentalnopodnebje. Na ju#ni polobli so amplitude zaradi ve!je vloge oceanov precej manj"e.

!e nekaj temperaturnih rekordov

Za!eli bomo s Slovenijo. Najvi"jo temperaturo so izmerili julija 1950 v %rnomlju, in sicer 40,6C, najni#jo pa v Bab-nem Polju 15. in 16. 2. 1956, in sicer –34,5C.

Oglejmo si "e nekaj svetovnih rekordov. Najvi"jo temperaturo na svetu so izmerili v kraju El Azizi v Libiji dne 13. 9. 1922,in sicer 58C, najni#jo pa 21. 7. 1983 na polarni postaji Vostok na Antarktiki, in sicer –89,2C. Najvi"jo povpre!no letnotemperaturo ima kraj Dallol v Etiopiji, in sicer 34,4C, najni#jo pa Pol nedostopnosti na Antarktiki, in sicer – 57,8C. Najve!jodnevno amplitudo so izmerili v kraju In-Salah v Al#iriji leta 1927, in sicer 56C, najve!jo povpre!no letno amplitudo pa imakraj Jakutsk v Sibiriji, in sicer 62C. V katerem od teh krajev na svetu bi "e najraje #ivel?

Padanje temperature z vi!ino in temperaturni obrat

Temperatura zraka z vi"ino pada,in sicer v povpre!ju za 0,65C na100 m vi"inske razlike. To vrednostimenujemo vertikalni temperatur-ni gradient. $e gremo v hribe, botorej na vsakih 100 m vi"inske razli-ke za dobre pol stopinje hladneje.Ker pa je poleti temperaturni gra-dient nekoliko ve!ji kot pozimi, sotemperaturne razlike med dolinamiin vrhovi gora tedaj ve!je.

V!asih pa se dogaja ravno ob-ratno. Temperatura zraka z vi"ino neupada, ampak nekaj !asa celo na-ra"!a. Pojav imenujemo temperatur-ni obrat ali temperaturna inverzija.Nastane lahko v razli!nih okoli"!i-

P o d n e b j e74

•

Inverzijska megla v Ljubljanski kotlini

P o d n e b j e78

Zelo mo!ne padavine, ki jih spremlja veter, imenu-jemo neurje. Najpogostej"e je ob nevihtah. Med poseb-ne vremenske pojave, povezane s padavinami, soditapozeba in #led. Pozeba je po"kodovanje rastlin zaradimraza. #led ali po$led pa je ledena prozorna obloga,v!asih debela tudi ve! centimetrov, ki nastane na drev-ju ali drugih objektih med de#jem ali rosenjem. De#nekaplje ali vodna para tam ob stiku z mrzlo podlagozamrznejo. Na gladkih tleh tak"en pojav imenujemopoledica.

Koli"ina ali vi!ina padavin?

Koli!ino padavin, ki v dolo!enem !asu pade v nekemkraju, lahko izrazimo v litrih na m

2, najve!krat pa jo izra-

zimo v milimetrih. Podatek, da npr. v Mariboru v pov-pre!ju na leto pade 1046 mm padavin, pomeni, da bibila vi"ina vse vode, ki pade v enem letu, 1046 mm alinekaj ve! kot 1 m, !e voda seveda ne bi sproti odteklaali izhlapela. Kadar merimo padavine z milimetri in nez litri, je pravilneje, da govorimo o vi"ini in ne o koli!i-ni padavin.

Razporeditev padavin v prostoru prikazujemo z izo-hietami. To so !rte, ki povezujejo kraje z enako koli!i-no (vi"ino) padavin.

Pa "e nekaj padavinskih rekordov

Najve! padavin v Sloveniji imajo Spodnje Bohinjske gore (ju#na pobo!ja Bogatina), in sicer blizu 4000 mm, najmanj pajih je v vzhodnem Prekmurju, in sicer pod 800 mm. Iz sveta so znani naslednji rekordi. Najve!jo povpre!no letno vi"ino pada-vin, in sicer prek 11000 mm, imajo na gori Mount Waialeale na Havajih ter v kraju Mawsynram v Indiji. Najve!jo vi"inopadavin v enem letu so izmerili v kraju Cherrapunji v Indiji v letih 1860–61, in sicer 26470 mm, najve!jo vi"ino padavin vobdobju 24 ur pa so izmerili 15. in 16. 3. 1952 v kraju Cilaos na otoku La Réunion v Indijskem oceanu, in sicer 1870 mm.

Najmanj"o povpre!no letno vi"ino padavin na svetu ima kraj Arica v %ilu (pu"!ava Atacama), in sicer 0,8 mm. Krajse pona"a tudi z najdalj"im zabele#enim obdobjem brez de#ja na svetu, ki je trajalo kar 14 let in 4 mesece (1903–1918).

1. Kaj je zgo"!evanje in kaj izparevanje?2. Zakaj se zrak pri segrevanju ohlaja?3. Ali lahko tudi v tvoji spalnici nastane gosta megla? Pod kak"nimi pogoji?

ZRA%NI TLAK IN ZRA%NA KRO#ENJA

Kaj je zra"ni tlak?

Zamislimo si, da #ivimo na dnu posebnega oceana, ki ni iz vode, ampak iz zraka. Tako kot voda v oceanih ssvojo te#o pritiska na oceansko dno, tako tudi zrak iz atmosfere pritiska na zemeljsko povr"je. Ta pritisk imenuje-mo zra"ni tlak. Enota za njegovo merjenje je hektopascal (hpa), v!asih so ga merili v milibarih (mb). Enoti imata

Nastanek ciklonskih (frontalnih) padavin

•

V gorah, kjer ni stalnih opazovalnic, merijo padavine s totalizatorji.

•

103

Oglejmo si profil razvite prsti, ki je nastala v ideal-nih razmerah (uravnano ali blago nagnjeno povr!je,dovolj vla"no podnebje, dovolj #asa za razvoj prsti). Odzgoraj navzdol se je razvilo !est zna"ilnih horizontov,ki jih ozna#ujemo z velikimi #rkami.

O – Organski horizont. Sestavlja ga sve"a ali delnorazkrojena organska snov.

A – Humozni horizont. Sestavljajo ga mineralni delci,preme!ani z organsko snovjo.

E – Eluvialni horizont. Zaradi izpiranja so iz njegaodneseni glinasti in organski delci ter hranila za rastli-ne.

B – Iluvialni horizont. Zaradi odlaganja se v njemkopi#ijo snovi, izprane iz horizontov A in E.

C – Horizont preperele mati"ne podlage oz. pre-perina.

R – Trdna mati"na podlaga.Na ve#ini zemeljskega povr!ja niso tako idealne raz-

mere, da bi se razvili vsi horizonti. To !e posebej veljaza mlade oz. slabo razvite prsti, kjer A horizont (brezO horizonta) neposredno prehaja kar v C horizont.

Vpliv !loveka in degradacija prsti

#lovek na razli#ne na#ine vplivana prst. Z razli#nimi oblikami obde-lovanja spreminja predvsem struk-turo prsti in preme!a zgornje hori-zonte. Z gnojenjem vna!a v prstnove snovi, ki pove#ajo rodovitnost.Z uporabo umetnih gnojil in za!#it-nih sredstev proti !kodljivcem sicerpove#a pridelek, vendar obenemmo#no onesna"uje prst in podtalni-co. $e so prsti preve# kisle, jim do-daja apno.

Na prst vpliva tudi s spreminja-njem pedogenetskih dejavnikov. $eje relief prestrm, gradi kulturne te-rase, s #imer prepre#uje odtekanjevode in erozijo. $e so prsti preve#vla"ne, jih izsu!uje in s tem pove#u-je njihovo rodovitnost. $e so presu-he, jih namaka, vendar se lahko prstipo dolgotrajnem namakanju zasoli-jo. $e odstrani rastlinsko odejo (npr.gozd), jih izpostavi odna!anju in pre-komernemu izpiranju hranljivih snoviv spodnje horizonte. Vpliv #lovekana prst je pozitiven in negativen.Ponekod prsti povsem uni#i (npr. prigraditvah prometnic ali !iritvi nase-lij), drugod jih ustvarja na novo. Tak-!ne prsti imenujemo antropogene.Najdemo jih na vrtovih in njivah.

Idealiziran profil prsti s !estimi horizonti

OA

E

B

C

R

•

Kulturne terase na Filipinih

Erozija prsti v Maliju

P r s t i n r a s t l i n s t v o104

Izraz degradacija prsti pomeni slab!anje njene kakovosti oz. osiroma!enje. Do tega lahko pride zaradi delo-vanja #loveka ali po naravni poti. Sem lahko pri!tejemo tudi erozijo prsti, to je odna!anje delcev prsti ali prsti vceloti zaradi delovanja teko#ih voda in vetra.

Erozija prsti je zelo hud svetoven problem. $lovek jo je mo#no pospe!il z odstranjevanjem rastlinske odeje (zla-sti gozda), ki je bila naravni !#it pred odna!anjem. Prepre#evanje erozije prsti obsega niz razli#nih ukrepov, kot sograditev kulturnih teras, oranje v smeri plastnic (in ne v smeri nagiba pobo#ja), urejanje hudourni!kih strug, zatrav-ljanje, pogozdovanje, postavljanje za!#itnih pregrad proti vetrni eroziji (nasadi drevja in grmovja v ravni #rti) idr.

Zna!ilne prsti po svetu

Najpomembnej!i pedogenetski dejavnik na svetovni ravni je podnebje. Zato bomo pregled najzna"ilnej!ih prsti po svetu naredili po toplotnih pasovih od ekvatorja proti poloma. Za vsako prst bomo navedli dve imeni. Prvoje slovensko ime, ki smo ga uporabljali do zdaj, drugo pa je tuje ime iz klasifikacije prsti pri organizaciji Zdru"enih naro-dov. Glede na zahteve stroke bi morali pravzaprav uporabljati le !e tuja imena prsti. (Ker se mednarodna klasifika-cija ne ujema povsem s slovensko, se obmo#ja nekaterih prsti prekrivajo, in pri slovenskih imenih se lahko pojavi tudive# tujih imen.) Podrobnej!e zna#ilnosti posameznih prsti so podane v posebni preglednici na koncu poglavja orastlinstvu.

Delitev prsti na osnovi pedogenetskih dejavnikov in barve

V"asih je bila zelo uveljavljena delitev prsti na podlagi pedogenetskih dejavnikov, med katerimi je bilo v ospredju pod-nebje. Tako so jih delili na conalne (prsti, ki so nastale pod odlo"ilnim vplivom klime), intraconalne (prsti, pri kate-rih je na nastanek bolj vplival kak drug dejavnik) in aconalne (mlade, slabo razvite) prsti. Zelo pomembno vlogo jeigrala tudi barva prsti, saj je bila najbolj o"itna lastnost in so po njej kar poimenovali skupine in tipe prsti. Ker pa sedolo"ene barve pojavljajo pri ve" tipih (npr. niso le tropske prsti rde"e), se tak!na opredelitev, !e posebej v znanosti,po"asi opu!"a. Pri novih delitvah so v ospredju merljive lastnosti prsti.

Raz!irjenost prsti po svetu

•

105

Rde"kasto rumene prsti vro"ih in vla$nih predelov ali feralsoli so zna#ilne za ekvatorialno, savansko in sub-tropsko vla"no podnebje. Zaradi obilice padavin so prsti ve#inoma mo#no izprane. Njihova barva se spreminjaod rumenkaste do izrazito rde#e in je posledica kopi#enja "elezovih in aluminijevih oksidov. Ve#inoma so slaboprimerne za kmetijstvo.

Pu!"avske prsti ali arenosoli sozna#ilne za pu!#avska obmo#ja vrazli#nih toplotnih pasovih. Kerimajo zelo malo rastlinstva, skorajne vsebujejo humusa. Zato so svet-le barve (sivkaste, rumenkaste). Zapoljedelstvo niso primerne, vendarjih lahko z namakanjem spreme-nimo v plodna zemlji!#a.

Rde"e in rjave mediteranskeprsti ali kambisoli in kastanozjomiso zna#ilne za sredozemsko podneb-je. Rde#kasto barvo jim dajejo "ele-zove primesi. Niso posebno rodovit-ne, vendar na njih uspevajo zna#ilnemediteranske kulturne rastline (glejsliko na str. 101).

Rjave prsti ali kambisoli so zna-#ilne za zmerno topli pas, in sicer zaoceansko in vla"no kontinentalnopodnebje, kjer je dovolj padavin.Nahajajo se pod listnatim gozdom.Ker imajo dovolj humusa in drugihrastlinskih hranil, so dokaj rodovit-ne in primerne za kmetijstvo.

Sive gozdne prsti ali grejzjomiso zna#ilne za obmo#ja zmerno top-lega pasu nekoliko bolj v notranjo-sti celin, kjer kontinentalno podneb-je ni ve# tako vla"no. Nahajajo se

Pu!"avske prsti lahko z namakanjem pripravimo za kmetijsko izrabo.

Rjava prst Siva (gozdna) prst

Rde"kasto rumena prst vro"ih in vla#nih predelov

P r s t i n r a s t l i n s t v o106

pod listnatim gozdom. So "e manj rodovitne od rjavih prsti, vendar ob skrbnem obdelovanju kljub temu primerneza kmetijstvo.#rne prsti ali "ernozjomi so zna#ilne za kontinentalno polsuho podnebje v notranjosti celin, kjer je premalo

padavin za gozd, uspeva pa visokotravna stepa (v Ameriki prerija). Iz odmrlega travni!kega rastlinstva je nastaloveliko humusa. Zaradi pomanjkanja padavin ni izpran v spodnje horizonte, ampak je nakopi#en v A horizontu inmu daje zna#ilno #rno barvo. Zaradi pomanjkanja padavin tudi hranila niso izprana, zato sodijo te prsti med naj-rodovitnej!e na svetu. Na njih pridelujejo predvsem "itarice.

Kostanjeve prsti ali kastanozjomi so se razvile na obmo#jih !e bolj suhega podnebja kot #rne prsti. V Evrazijije to ju"no, v Severni Ameriki pa zahodno od #rnih prsti. Tam uspeva le nizkotravna stepa, ki daje manj rastlin-skih ostankov oz. humusa kot visokotravna stepa. Barva prsti je zato svetlej!a – kostanjeva. Njihova kmetijska upo-rabnost je "e zelo omejena, vendar se lahko z namakanjem precej izbolj!ajo.

Sive sprane prsti ali podzoli so zna#ilne za obmo#ja zmerno hladnega podnebja, kjer uspeva iglasti gozd. Zaradiizpiranja, ki ga povzro#ata sne"nica in de"evnica, se razvije zna#ilen izpran horizont E, ki je pepelnato sive barve.Od tod tudi ime prsti. Za kmetijstvo so slabo primerne. Z osu!evanjem in izdatnim gnojenjem se njihova kako-vost izbolj!a.

Tundrske prsti so zna#ilne za obmo#ja subpolarnega podnebja, kjer uspeva le tundrsko rastlinstvo. To soobmo#ja stalno zamrzlih tal, pri katerih se med kratkim poletjem odtaja le vrhnji sloj. Ker voda ne more odteka-ti, so prsti zelo vla"ne in za poljedelstvo povsem neuporabne.

Z oznako gorske prsti ozna#ujemo razli#ne prsti, ki se nahajajo v gorah po vsem svetu. Oglejmo si !e nekaj drugih prsti, ki niso vklju#ene v prej!nji pregled. Pri njihovem nastanku odlo#ilne vloge ni

imelo podnebje, ampak kak drug dejavnik. Nekatere so zna#ilne tudi za Slovenijo. Rendzine nastajajo na karbonatni mati#ni podlagi. To je lahko "ivoskalna osnova iz apnenca ali dolomita, lah-

ko pa tudi nanosi iz apnen#evega in dolomitnega proda, peska ali moren. V Sloveniji so dokaj raz!irjene. Na rav-nem ali blago nagnjenem povr!ju so na njih njive in travniki, na strmih pobo#jih pa gozd (glej sliko na str. 101).

Siva sprana prst Tundrska prst

$rna prst Kostanjeva prst

(Nekdanja str. 105)

107

Obre"ne prsti (fluvisoli) so nera-zvite prsti vzdol" rek in potokov, kinastanejo na mladih nanosih prodain peska. Zaradi nerazvitosti vsebu-jejo le malo organskih snovi. Na njihrastejo vrbe in topoli, le ponekodtravniki. V Sloveniji jih najdemo obvseh rekah.%otne prsti (histosoli) so zna-

#ilne za barja, kjer se ostanki rastlin(!otnih mahov) kopi#ijo v obliki po-sebnega !otnega horizonta. V Slo-veniji jih najdemo na redkih barjih,zna#ilne pa so predvsem za barjana severu Evrazije in Severne Ame-rike.

Zaslanjene prsti vsebujejo ve#jekoli#ine raznih soli, ki na povr!jupu!#ajo belo usedlino. Zna#ilne sopredvsem za su!na obmo#ja. Na-stanejo po naravni poti, njihov na-stanek pa lahko povzro#i tudi #lovekz dolgotrajnim dovajanjem nama-kalne vode, ki vsebuje nekaj soli.

Slovenija je glede prsti v svetuprecej!nja izjema, saj pri nastankuna!ih prsti ni imelo odlo#ilne vlogepodnebje, ampak predvsem mati#-na podlaga, relief in voda. Zato si zimeni zna#ilnih prsti, ki smo jih spoz-nali pri pregledu po svetu po toplot-nih pasovih, pri nas ne moremopomagati.

Kaj prina!a (nova) svetovna klasifikacija prsti WRB?

Ker se prsti po svetu zelo razlikujejo, ne presene"a, da se dolgo ni mogla uveljaviti enotna klasifikacija prsti, s kate-ro bi se strinjali povsod po svetu. (Izraz klasifikacija pomeni razporeditev glede na enake ali podobne lastnosti.) V evrop-skih !olah se pove"ini sre"ujemo z bolj ali manj tak!no klasifikacijo, kot smo jo prikazali na prej!njih straneh. Znanstvenikipa so !li !e korak naprej in so se konec 20. stoletja kon"no uspeli dogovoriti za enotno svetovno znanstveno klasifika-cijo prsti. Imenujemo jo klasifikacija WRB (angl. World Referent Base, v prevodu »podlaga za klasifikacijo prsti na sve-tovni ravni«. Pri njej so prsti najprej razdelili na 10 nizov (velikih skupin), potem pa !e na »mno#ico« posameznih sku-pin prsti. Osnova za razdelitev na nize je prevladujo# pedogenetski dejavnik ali proces. Prvih pet nizov ni neposred-no navezanih na podnebje, drugih pet pa je, zato bomo pri slednjih la#e ugotavljali podobnosti s prej obravnavanoklasifikacijo.

Pri na!i obravnavi klasifikacije WRB bomo ponekod navedli le ime niza, pove"ini pa bomo na!teli !e nekaj pripada-jo"ih prsti. Izbrali bomo tiste, ki smo jih zaradi njihove pogoste zastopanosti v svetu #e omenili v prej!nji klasifikaciji,ali pa tiste, ki so zelo zna"ilne za Slovenijo.

1. niz: Organske prsti. Od vseh preostalih prsti v svetu se razlikujejo po tem, da jih prakti"no v celoti gradi organskasnov. V Sloveniji jim pripadajo !otne prsti.

2. niz: Antropogene prsti. Se tudi razlikujejo od vseh preostalih prsti po svetu, vendar po tem, da jih je tako zelo pre-oblikoval "lovek, da se njihovih prvotnih zna"ilnosti v"asih sploh ne da ve" prepoznati. V Sloveniji jih najdemona vseh obdelanih zemlji!"ih ter v mestih.

Obre"na prst %otna prst

Zaslanjena prst. Na povr!ini je vidna usedlina iz soli.

(Nekdanja str. 106)

P r s t i n r a s t l i n s t v o108

3. niz: Prsti pod vplivom mati"ne podlage. Ta podlaga sicer vpliva tudi na preostale prsti, vendar je pri tem nizunjen vpliv izrazito prevladujo". Sem sodijo npr. pu!#avske prsti (arenosoli).

4. niz: Prsti pod vplivom reliefa. Gre za mlade prsti, nastale na razli"nem reliefu (v ni#inah, gorah itd.). V ta nizsodi precej prsti, zna"ilnih za Slovenijo, ki jih bomo sedaj le na!teli, podrobneje pa spoznali !ele v enem od na-slednjih !olskih let (npr. glejne prsti, obre#ne prsti, rendzine, rankerji idr.).

5. niz: Prsti na zgodnji razvojni stopnji. V spodnjem delu profila imajo zaradi preperele mati"ne podlage rde"e alirjave barvne odtenke. V Sloveniji je ta niz med vsemi najbolj zastopan (npr. rjave pokarbonatne prsti, jerovi-ca, evtri#ne in distri#ne rjave prsti idr.).

6. niz: Prsti vla$nih podnebij tropskega in subtropskega pasu. Zaradi intenzivnega kemi"nega preperevanja sodebele, obogatene z #elezom in aluminijem ter pogosto kisle. Mednje sodijo npr. rde#kasto rumene prsti vro#ihin vla"nih predelov (feralsoli).

7. niz: Prsti suhih podnebij. Zanje je zna"ilno kopi"enje soli in drugih snovi v obliki otrdelih horizontov, gomoljev alisoli. Sem sodijo npr. zaslanjene prsti.

8. niz: Prsti v stepah. Mednje sodijo npr. #rne prsti (#ernozjomi) in kostanjeve prsti (kastanozjomi). 9. niz: Prsti vla$nih in polvla$nih podnebij zmerno toplega pasu. So bolj ali manj izprane. Mednje sodijo npr.

podzoli in v Sloveniji bolj zastopani psevdogleji. 10. niz: Prsti hladnih podnebij. So ve"ji del leta zamrznjene. Ko se njihova zgornja plast poleti odtaja, se nad traj-

no zamrznjenimi tlemi v ve"ji globini, ki jih imenujemo permafrost, za"ne kopi"iti povr!inska voda. So naj-bolj raz!irjena skupina prsti na svetu, zna"ilna za prostranstva visokih geografskih !irin. Sem sodijo tundrskeprsti.

WRB klasifikacija prsti

1. Katere so !tiri osnovne sestavine prsti?2. Kateri horizonti manjkajo pri slabo razvitih prsteh?3. Zakaj #lovek hkrati z ve#anjem poljedelskih povr!in obi#ajno pospe!uje tudi erozijo prsti?

(Nekdanja str. 106)

•

V o d o v j e120

SVETOVNO MORJE

Zemlja je vodni planet

Vodovje ali hidrosfera je eden najpomembnej!ihsestavnih delov geosfere, saj se "ivljenje na Zemlji brezvode ne bi moglo razviti v tak!ni obliki, kot ga poznamodanes. Vodovje sestavljajo svetovno morje ter vode nakopnem. Pri slednjih bomo podrobneje obravnavalipovr!inske teko#e vode, podzemeljske vode, jezera in mo-kri!#a, kar nekateri delijo zgolj na stoje#e in teko#e vode.

$e gledamo Zemljo iz vesolja, deluje kot vodni pla-net, saj kar 70,8 odstotka njenega povr!ja pokriva sve-tovno morje, 29,2 odstotka pa kopno. Skupaj z vodnimipovr!inami na kopnem in s stalno zaledenelim povr!jempokrivajo vodne povr!ine kar tri #etrtine na!ega pla-neta. Zemlja je res edinstven vodni planet, ki se mo#norazlikuje od drugih planetov na!ega oson#ja. Pri temmoramo upo!tevati, da je velika ve#ina vode v ocea-nih, na kopnem pa je je skoraj neznaten del#ek. Ker jemorska voda slana, prav tako tudi !tevilna jezera, je de-le" slane vode v primerjavi s skupno koli#ino vode naZemlji zelo velik.

Voda se pojavlja v treh agregatnih stanjih: trdnem,teko#em in plinastem. Ve#ina sladke vode na Zemlji jev obliki ledu (ledeni pokrovi na Antarktiki in Arktiki, visoka gorovja), nekaj manj pa v obliki podzemeljske vode.Samo dober odstotek sladke vode se nahaja drugod na kopnem (v rekah, jezerih, mokri!#ih) ter v ozra#ju. V re#-nih strugah je le 0,006 odstotka vse sladke vode, pa vendar so reke marsikje bistvenega pomena za oskrbo pre-bivalstva s pitno vodo, za namakanje precej!njega dela kmetijskih povr!in, za industrijo in tudi kot plovna pot.Ne presene#a, da so ob tem reke marsikje prekomerno izkori!#ene in zelo onesna"ene.

Kro!enje vode na Zemlji

Voda na Zemlji stalno kro!i. Pri tem lo"imo dva vodna kroga. Majhen vodni krog je kro!enje vode med svetovnimmorjem, ozra"jem in svetovnim morjem. Od vode, ki izhlapi iz svetovnega morja, se je 90 odstotkov v obliki padavinvrne neposredno vanj, tako je krog zaklju"en.

Preostala voda gre nad kopno, kjer sodeluje v velikem vodnem krogu med svetovnim morjem, ozra"jem, kopnimin svetovnim morjem. Skupaj z vodo, ki je izhlapela s kopnega, pada v obliki padavin ve"inoma na kopno, od tam pase prek re"nega odtoka vra"a v oceane.

Posledici tak#nega kro!enja vode sta stalno obnavljanje vode (v rekah se lahko obnovi v nekaj dneh, v ve"jih jeze-rih pa v ve" letih) in njena samo!istilna sposobnost. Onesna!ena voda se o"isti sama, vendar lahko to traja zelo dolgo.

Vodne zaloge na Zemlji Razmerje med slano in sladko vodo Sladka voda na Zemlji

Zemlja je vodni planet

(Nekdanja str. 118)

V o d o v j e130

Ob rekah se odvija #edalje ve# rekreativnih dejavnosti, kot so #olnarjenje, !portni ribolov ipd. Nekatere reke somed turisti priljubljene zaradi kri"arjenja (npr. Nil, Volga) ali naravnih znamenitosti (npr. Viktorijini slapovi).

Viktorijini slapovi na reki Zambezi so ena najve"jih afri#kih naravnih znamenitosti.

Onesna!evanje teko"ih voda

Zaradi sodobnega na#ina "ivljenja in gospodarjenja so reke izpostavljene onesna"evanju. $lovek je z regula-cijami re#nih strug, gradnjo jezov in drugimi posegi zmanj!al naravne samo#istilne sposobnosti rek. %e prednekaj desetletji so same uspele razkrojiti in nevtralizirati onesna"evanje, potem pa so prevelike obremenitve z odpad-nimi vodami presegle njihove samo#istilne sposobnosti. Reke so v primerjavi s stoje#imi vodami sicer manj ob#utl-jive za onesna"evanje, saj se njihova voda hitro menjava, vendar je koli#ina odpadnih voda prav v njih najve#ja.Glavni vir onesna"evanja so odpadne vode naselij (zlasti ve#jih mest), industrije in kmetijstva. Veliki onesna"eval-ci rek so tudi rudarstvo, turizem, energetski objekti in onesna"en zrak. Pri onesna"enosti razlikujemo !tiri kako-vostne razrede. Najbolj #iste reke sodijo v prvi, najbolj onesna"ene pa v #etrti razred. V razvitih dr"avah je bilav sedemdesetih letih 20. stoletja onesna"enost rek najve#ja, potem pa so jo s stro"jo zakonodajo in razli#nimi postop-ki #i!#enja vode nekoliko zmanj!ali. Dr"ave v razvoju si tega ve#inoma !e ne morejo privo!#iti.

1. V #em se povirje razlikuje od povodja?2. V #em se me!ani re#ni re"imi razlikujejo od enostavnih?3. Zakaj se v najrevnej!ih dr"avah onesna"enost rek pove#uje, v najbolj razvitih pa zmanj!uje?

PODZEMELJSKE VODE

Podzemeljske vode delimo na skalno in talno vodo

Vse vode, ki se nahajajo ali pretakajo pod zemeljskim povr!jem, imenujemo podzemeljske vode. Reke in je-zera so le na dolo#enih delih zemeljskega povr!ja, podzemeljske vode pa so veliko bolj raz!irjene, in jih najde-mo skoraj povsod, le dovolj globoko je treba vrtati. Pod povr!jem je 2,5-krat toliko vode kot v vseh rekah in jeze-

•

•

(Nekdanja str. 128)

• Ali bo !tevilo prebivalcev na!ega planeta "ez sto let !e nara-!"alo tako hitro kakor danes?

• Na katero celino se bo v prihodnjih 50 letih priselilo ve" prebivalcev – v Evropo, Afriko ali Ju#no Ameriko? Kateri so glavni razlogi, da drugi dve celini ne bosta dele#ni tolik!nega priseljevanja?

• Kje so se pode#elska naselja v zadnjih petdesetih letih bolj spremenila – v bolj razvitih dr#avah ali v manj razvitih dr#avah?

PREBIVALSTVO IN NASELJA

VSEBINSKI SKLOPI

Razporeditev in rast prebivalstva Rodnost, umrljivost in naravni prirastSelitveBiolo!ke sestave prebivalstvaDru"bene sestave prebivalstvaNaselja

Pregled dru#bene geografije se pogosto za"enja s prebivalstvom innjegovimi zna"ilnostmi, kar ni naklju"je. Prebivalstvo je temelj, s kate-rim velikokrat pove#emo vse tiste geografske pojave in procese, ki sonelo"ljivo povezani s "lovekom, njegovim bivanjem in njegovimi de-javnostmi v prostoru. Zna"ilnosti prebivalstva so nekak!no zrcalo vsehdru#benih pojavov in procesov. V gostoti, rasti, sestavi in drugih zna-"ilnostih se namre" odseva gospodarski in kulturni razvoj nekega kra-ja, pokrajine ali dr#ave.

Naselja so razli"no velike skupine "lovekovih bivali!" in obenem po-kazatelj "lovekovega delovanja v pokrajini, ki ga obi"ajno najprejopazimo. Zunanja podoba naselij nam #e ob be#nem opazovanjurazkrije tudi marsikaj o prebivalstvu. Problematika naselij je na splo!nozelo tesno povezana s prebivalstvom, zato smo ju zdru#ili v skupnopoglavje.

Naselja v osnovi delimo na pode#elska in mestna. V sodobnem "asuse hitro spreminjajo, zato je meja med mestnimi in pode#elskimi na-selji vse te#je dolo"ljiva in manj smiselna.

141

Glede gostote prebivalstva po svetu izstopajo !tiri velika obmo"ja: vzhodna Azija, ju#na Azija, zahodna insrednja Evropa in severovzhodni del ZDA. Njihovo nasprotje so redko poseljena pu!"avska obmo"ja, vla#ne ekva-torialne pokrajine in mrzli polarni oziroma gorski predeli.

Kje so meje stalne poselitve?

!lovek je dokazal, da lahko prodrev vse koti"ke na#ega planeta in celo vvesolje. Vrhunski alpinisti se vzpenja-jo na najvi#je vrhove, raziskovalci $ivijov polarnih bazah, karavane nomadovpre"kajo pu#"ave.

V vseh teh neprijaznih okoljih lah-ko "lovek biva le kratek "as. Oglejmosi, v katerih pa se je vendarle uspelstalno naseliti. Meje stalne poselitvesegajo #e dale" na sever Skandinavije,Kanade, Sibirije in na obalne deleGrenlandije. Tam $ivijo na mraz pri-lagojena ljudstva, kot so Laponci, Inui-ti in sibirska ljudstva. Najsevernej#e mesto na Zemlji je Hammerfest na Norve#kem, ki le$i skoraj na 71severne geo-grafske #irine.

Zgornja meja poselitve v gorah na tropskih in subtropskih obmo"jih sega pribli$no do nadmorske vi#ine 5000 m. Medglavnimi mesti izstopata La Paz v Boliviji na vi#ini 3700 m in sredi#"e Tibeta Lhasa na 3600 m. V Sloveniji je zgornjameja stalne poselitve na vi#ini 1327 m. To je Bukovnikova kmetija pod Raduho.

Na razporeditev prebivalstva vplivajo !tevilni naravni in dru#beni dejavniki. Med prvimi so najpomembnej!ipodnebje, relief, dostopnost do vode, kakovost prsti in rastlinstvo. Med drugimi imajo pomembno vlogo zgodovinskiin gospodarski razvoj, prometna dostopnost in politi"ne razmere.

V Sloveniji so gosto poseljena dna ravnin, kotlin in kra!kih polj, kjer na !estini povr!ja #ivi kar tri "etrtine pre-bivalstva. Tu so tudi glavne komunikacije in vsa ve"ja naselja. Redko poseljena obmo"ja so predvsem v hribovi-tem svetu predalpskih pokrajin. Visokogorski svet in velik del visokih dinarskih planot pa je neposeljen.

Spreminjanje !tevila prebivalcev na svetu in demografska eksplozija

V za"etku tretjega tiso"letja (leta2001) je !tevilo prebivalcev na svetu#e preseglo !est milijard. $edaljehitrej!o rast prebivalstva v zadnjihdveh stoletjih so omogo"ile pred-vsem izbolj!ane zdravstvene razme-re, povezane s splo!nim gospodar-skim napredkom.

Po predvidevanjih naj bi leta2050 #ivelo na na!em planetu ve"kot deset milijard ljudi. Zato se ute-meljeno spra!ujemo, kako bo "love-!tvo #ivelo v prihodnosti.

Rast !tevila prebivalcev po svetu pa !e zdale" ni enakomerna. V razvitih dr#avah je v zadnjih desetletjih zelopo"asna, v nekaterih med njimi pa je za"elo !tevilo prebivalcev celo upadati. Za dr#ave v razvoju pa je zna"ilnoravno nasprotno. Soo"ajo se s "edalje hitrej!im nara!"anjem !tevila prebivalcev, ki ga imenujemo eksplozija pre-bivalstva ali demografska eksplozija. Povzro"a jim velike probleme, saj velik del prebivalstva ne dobi zaposlitve,"edalje te#je pa je tudi pridelati dovolj hrane za vse.

Inuitsko naselje Kulusuk na Grenlandiji

Nara#"anje svetovnega prebivalstva v obdobju 1750–2010

•

(Nekdanja str. 139)

P r e b i v a l s t v o i n n a s e l j a142

Velike razlike glede rasti !tevilaprebivalcev se ka#ejo tudi med po-sameznimi kontinenti. Najhitrej!arast je zna"ilna za Afriko in Azijo,po"asna rast pa za Evropo, SevernoAmeriko in Avstralijo.

1. Kaj je gostota prebivalstva?2. Kateri so naravni in dru#beni dejavniki, ki vplivajo na razporeditev prebivalstva?3. Kaj meni!, ali bomo leta 2100 !e vedno govorili o demografski eksploziji? Utemelji svoj odgovor.

RODNOST, UMRLJIVOST IN NARAVNI PRIRAST

Razli#na rodnost po svetu je posledica gospodarskih in kulturnih razlik

Na rast !tevila prebivalcev vplivata rodnost in umrljivost. Rodnost ali nataliteta ponazarja !tevilo #ivorojenihotrok na 1000 prebivalcev dolo"enega obmo"ja v enem letu. Izra#amo jo v promilih (v"asih tudi v odstotkih).Najvi!ja je v Afriki ter v nekaterih azijskih in latinskoameri!kih dr#avah.

Rodnost po svetu (leta 2005)

Nara#"anje #tevila prebivalcev po kontinentih v obdobju 1750–2025¶ Za Afriko je zna"ilno veliko #tevilo otrok

•

(Nekdanja str. 140)

143

Posamezni kontinenti, dr#ave in celo pokrajine znotraj dr#av se glede rodnosti precej razlikujejo. To je posle-dica razli"nih biolo!kih, gospodarskih in kulturnih dejavnikov.

Med biolo!kimi dejavniki je pomemben dele# #enskega prebivalstva v starosti od 15 do 45 let, ko je verjetnostrojevanja najve"ja. Veliko vlogo ima stopnja gospodarske razvitosti ter razli"ni kulturni dejavniki, kot so na"rto-vanje dru#ine, vera in tradicija. V gospodarsko razvitih okoljih so #enske zaposlene in dobro izobra#ene, mladipari pa si prizadevajo za "im vi!ji standard in uveljavitev v dru#bi. Zato ve"inoma prevladujejo majhne dru#ine.V manj razvitih tradicionalnih dru#bah pa so !e vedno v ve"ini velike dru#ine.

Kaj v sodobnem !asu dodatno vpliva na rodnost po svetu?

Tudi v mnogih manj razvitih tradicionalnih dru$bah se velikost dru$in po"asi zmanj#uje. Vzrokov za to je ve". Pred-vsem gre za vpliv »zahodnega« na"ina mi#ljenja, ki nezadr$no prodira tudi v tradicionalne dru$be. Zanj se navdu#ujejomlade generacije, ki $elijo $iveti podobno kot njihovi vrstniki v razvitih dr$avah.

V nekdanjih socialisti"nih dr$avah vzhodne Evrope je s prehodom na tr$no gospodarstvo razpadel sistem relativnesocialne varnosti. Mlade generacije $ivijo v ozra"ju dru$bene negotovosti in brezperspektivnosti, zato je rodnost mo"noupadla.

V nekaterih najbolj razvitih dr$avah, ki imajo dobro urejen sistem socialne varnosti, pa se je upadanje rodnostiustavilo ali pa se je rodnost celo rahlo pove"ala. To velja za nekatere skandinavske dr$ave.

Umrljivost in bolezni sodobnega sveta

Umrljivost ali mortaliteta ponazarja !tevilo umrlih na 1000 prebivalcev dolo"enega obmo"ja v enem letu. %tevil-ne dejavnike, ki vplivajo nanjo, smo spoznali #e pri rodnosti. Umrljivost po svetu se je po drugi svetovni vojni zara-di izbolj!anih zdravstvenih razmer in napredka medicine mo"no zmanj!ala. Kljub temu ostajajo velike razlike medgospodarsko razvitimi dr#avami z urejeno zdravstveno slu#bo in najrevnej!imi dr#avami, kjer urejene zdravstve-ne slu#be skoraj ni, prebivalstvo pa se soo"a s slabimi higienskimi razmerami in lakoto. Zato je umrljivost pri prvihnizka, pri drugih pa visoka. V zadnjih letih je narasla tudi v nekaterih razvitih dr#avah, saj se je tam mo"no po-ve"al dele# starej!ega prebivalstva.

Umrljivost po svetu (leta 2005)

•

(Nekdanja str. 141)

P r e b i v a l s t v o i n n a s e l j a144

Na ve"jo umrljivost v posameznih obdobjih vplivajo tudi vojne, naravne katastrofe in bolezni. Prav bolezni paso povezane tudi z gospodarsko razvitostjo. V razvitih dr#avah ogro#ajo prebivalstvo predvsem »bolezni boga-tih«, ki so posledica nepravilne in prekomerne prehrane, pomanjkanja gibanja in neustreznih razvad. To so zla-sti bolezni srca in o#ilja, alkoholizem in u#ivanje drog.

V manj razvitih dr#avah so najve"ji problem »bolezni rev!"ine«. So posledica neustreznih higienskih in zdrav-stvenih razmer, deloma pa tudi neugodnega podnebja. V teh dr#avah »kosi smrt« zaradi malarije, kolere, rume-ne mrzlice, tuberkuloze in podobnih bolezni.

Aids je »"iba bo#ja« sodobnega sveta

Velik napredek medicine v drugi polovici 20. stoletja je obetal, da bo "lovek »obvladal« naravo in da bo medicinasposobna premagati skoraj vse bolezni, ki ogro$ajo "love#tvo. Prav v tem obdobju pa je narava znova pokazala zobein po svetu se je za"ela #iriti zloglasna bolezen aids.

To je angle#ka kratica, ki ozna"uje »sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti«, bolezen, ki jo povzro"a HIV ali»virus "love#ke imunske pomanjkljivosti«. Ta uni"uje celice, pomembne za imunsko obrambo organizma. !e je ta oslabl-jena, se bolnikovo telo ni sposobno boriti proti mikroorganizmom, zato postane neodporno proti sicer nenevarnimboleznim. Sledi splo#en telesni propad in smrt.

Leta 2000 je bilo samo v Afriki z virusom HIV oku$enih ve" kot 25 milijonov ljudi. Po dosedanjih ugotovitvah v dese-tih letih za aidsom zboli ve" kot 50 % oku$enih. Zdravila zanj (#e) ni.

Dele$ prebivalstva med 15 in 45 leti starosti, ki je oku$en z virusom HIV (leta 2005).

Naravni prirast in teorija demografskega prehoda

Naravni prirast ponazarja razliko med rodnostjo in umrljivostjo oziroma med !tevilom #ivorojenih otrok in !tevi-lom umrlih na 1000 prebivalcev dolo"enega obmo"ja v enem letu.

V ve"ini dr#av je naravni prirast pozitiven, saj rodnost presega umrljivost. Najvi!ji je v Afriki ter nekaterih azij-skih in latinskoameri!kih dr#avah. Najni#ji je v nekaterih gospodarsko razvitih dr#avah, negativen pa predvsem vvzhodni Evropi.

•

(Nekdanja str. 142)

145

Naravni prirast po svetu (leta 2005)

Skozi "love!ko zgodovino so serodnost, smrtnost in naravni prirast,kar skupaj ozna"ujemo kot naravnogibanje prebivalstva, precej spremi-njali. Njihovo spreminjanje najboljepojasnjuje teorija demografskegaprehoda, ki to povezuje z gospodar-skim razvojem in hkratnim spremi-njanjem dru#be zaradi deagrariza-cije in urbanizacije. Deagrarizacijaje opu!"anje kmetijstva in zmanj-!evanje !tevila kme"kega prebival-stva, urbanizacija pa je !irjenje mestin mestnega na"ina #ivljenja.

Po teoriji demografskega preho-da gre "love!tvo skozi !tiri faze, vsakiod njih pa ustreza dolo"en tip dru-#be. Razvite dr#ave so #e vstopile v zadnjo ("etrto) fazo, manj razvite dr#ave pa se !e vedno nahajajo v kateri odprej!njih faz.

V prvi fazi je zaradi visoke rodnosti in umrljivosti naravni prirast nizek. Prebivalstvo red"ijo razli"ne vojne inepidemije bolezni. Danes v tej fazi ni ve" nobene dr#ave, v zahodni Evropi pa je prevladovala vse do za"etka indu-strijske revolucije v 18. stoletju.

V drugi fazi so bile predvsem zaradi razvoja industrije velike spremembe. Zaradi izbolj!anih zdravstvenih inhigienskih razmer je umrljivost zelo upadla, rodnost pa je !e naprej ostala visoka, zato je bil naravni prirast zelovelik. Nekatere stare industrijske dr#ave so bile v tej fazi #e v 18. in 19. stoletju, ve"ina dr#av v razvoju (v Afriki,Aziji in Latinski Ameriki) pa je vanjo vstopila !ele po drugi svetovni vojni.

V tretji fazi se je rodnost zaradi na"rtovanja dru#ine, mestnega na"ina #ivljenja in vi!jega osebnega standar-da mo"no zni#ala. Hkrati se je za"el zmanj!evati tudi naravni prirast. Ve"ina evropskih in severnoameri!kih dr#avje !la skozi to fazo v prvi polovici 20. stoletja, nekatere afri!ke, azijske in latinskoameri!ke dr#ave pa so pre!le vanjo!ele v sodobnem "asu.

Model demografskega prehoda v #tirih fazah

(Nekdanja str. 143)

147

brain drain). Za manj razvite dr#ave (obmo"ja) je dol-goro"no zelo poguben, saj tako izgubljajo najsposob-nej!e ljudi. Severna Amerika je svojo veliko gospodarskomo" zgradila ve"inoma prav na »uvozu« tak!nih ljudi.

Politi"ni vzroki za selitve so zna"ilni za dr#ave z nede-mokrati"no ureditvijo in zatiranjem "lovekovih pravic.Mednje uvr!"amo tudi spremembe politi"nih meja invojne. Preganjani ljudje se zate"ejo v dr#ave, v katerihpri"akujejo varno zato"i!"e.

Verski vzroki za selitve so povezani z razli"nimi obli-kami verskih preganjanj in sporov, zato jih pogosto nemoremo lo"iti od politi"nih vzrokov.

Selitve po razpadu nekdanje Jugoslavije

Zna"ilen primer, kako zelo so politi"ni in verski vzroki lahko povezani, so selitve po razpadu nekdanje Jugoslavije inizbruhu vojne v Sloveniji, na Hrva#kem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. !eprav je bila to mednacionalna in neverska vojna, se je preganjanje drugih narodov kazalo tudi z uni"evanjem njihovih kulturnih in verskih objektov (cer-kva in d$amij).

Na Hrva#kem so se med vojno in po njej pravoslavni Srbi selili iz Hrva#ke v Srbijo. V Bosni in Hercegovini se je bo#-nja#ko (muslimansko) in hrva#ko (katoli#ko) prebivalstvo selilo z obmo"ij pod srbsko upravo v Bo#nja#ko-hrva#ko fede-racijo, srbsko (pravoslavno) prebivalstvo pa v nasprotni smeri v Republiko srbsko.

Oblike selitev glede na prostor, #as in druga merila

Glede na prostor lo"imo notranje in zunanje selitve. Notranje selitve potekajo med razli"nimi kraji ali pokra-jinami znotraj iste dr#ave, zunanje ali meddr#avne selitve pa med razli"nimi dr#avami. Selitve med republikaminekdanje Jugoslavije, ko se je v Slovenijo priseljevala delovna sila iz drugih republik, so bile v "asu enotne dr#a-ve !e notranje, po razpadu skupne dr#ave pa #e sodijo med zunanje.

Posebna oblika zunanjih selitev so "ezmorske selitve, ki potekajo med kontinenti. Na nekaterih kontinentih pre-vladuje priseljevanje (Severna Amerika, Evropa, Avstralija), na drugih pa odseljevanje (Afrika, Azija, LatinskaAmerika). Vloga posameznih kontinentov se je pri tem v preteklosti spreminjala. Evropa je imela do dvajsetegastoletja zaradi odseljevanja v ZDA negativen migracijski saldo, danes pa ima pozitivnega. Sestava priseljencev zrazli"nih kontinentov se lahko v dalj!em "asovnem obdobju precej spremeni. Lep primer za to so ZDA, kjer sonajprej prevladovali priseljenci iz Evrope, danes pa z drugih kontinentov.

Glede na "as lo"imo za"asne in stalne selitve. Med za"asne sodijo selitve delavcev na za"asno delo v tujino.Tak!nim migrantom pravimo zdomci. V tujini delajo ve" let, potem pa se vrnejo domov. $e gredo na delo le zasezonska opravila (npr. dela v gradbeni!tvu, turizmu, kmetijstvu), govorimo o sezonskih selitvah.

Posebna oblika za"asnih selitev je dnevna migracija. Pri njej gre za vsakdanje odhajanje delavcev iz kraja bi-vanja v kraj zaposlitve in nazaj. Med dnevne migrante lahko poleg delavcev pri!tejemo tudi !tudente in dijake,ki se vsak dan vozijo v drug kraj na !olanje.

Stalne selitve so tiste, pri katerih se ljudje izselijo zastalno. Ljudje, ki v nasprotju z zdomci za vedno spre-menijo kraj bivanja in se naselijo v novem okolju, so iz-seljenci. Ve"ina slovenskih izseljencev si je poiskala novodomovino v Ameriki (ZDA, Kanada, Argentina) in vAvstraliji.

Selitve lahko delimo tudi po drugih merilih. Pri pro-stovoljnih selitvah se ljudje selijo prostovoljno, po nava-di zaradi ekonomskih ali osebnih vzrokov. Politi"ni pri-tiski, strahovlada, versko ali rasno preganjanje in vojneso glavni vzroki za prisilne selitve. Ljudje, ki tako traj-no ali za"asno izgubijo svojo domovino, so begunci.

Gibanje #tevila prosilcev za politi"no zato"i#"e v Nem"iji v obdob-ju 1984–2006

•

Nara#"anje #tevila beguncev po svetu v obdobju 1960–2006

(Nekdanja str. 145)

P r e b i v a l s t v o i n n a s e l j a148

Njihovo !tevilo po svetu v zadnjih letih skokovito nara!"a.Prekomerno priseljevanje beguncev v demokrati"ne ingospodarsko razvite evropske in severnoameri!ke dr#aveter Avstralijo povzro"a !tevilne probleme. Doma"e pre-bivalstvo se zaradi beguncev iz druga"nega kulturnegaokolja ve"krat po"uti ogro#eno. Zato nara!"a nestrp-nost do tujcev in prihaja do nacionalnih, rasnih in social-nih trenj. Pritisk za zavra"anje beguncev je povzro"il,da so !tevilne razvite dr#ave sprejele ukrepe, s katerimiomejujejo priseljevanje beguncev in jih prepu!"ajo nji-hovi usodi.

Begunci v sodobnem svetu in pri nas

Pojav beguncev je bil prisoten $e v najstarej#ih "asih, vendar ni bil nikoli tako mno$i"en in aktualen kot danes. Be-gunci so osebe, ki be$ijo od doma, saj so ogro$ene njihove osnovne "love#ke pravice, pogosto tudi njihovo $ivljenje. V"asihso vzrok za beg tudi naravne katastrofe. V svetu prevladujejo begunci zaradi politi"nih razlogov, ki v drugih dr$avahi#"ejo zato"i#"e. Po izvoru jih je najve" iz Afrike in Azije. Nere#ena vpra#anja beguncev so lahko vzrok za nastanek traj-nih kriznih $ari#" (npr. vpra#anje palestinskih beguncev na Bli$njem vzhodu).

S problemom beguncev smo se soo"ili tudi v Sloveniji. Zaradi krvavih spopadov na obmo"ju nekdanje Jugoslavijekonec 20. stoletja se je nekaj deset tiso" beguncev od tam za"asno zateklo tudi k nam.

Begunci po svetu leta 2005

Posledice selitev in tipi demografskih obmo#ij

Posledice selitev so v dr#avah priseljevanja druga"ne kot v dr#avah odseljevanja. V dr#avah priseljevanja seizbolj!a starostna sestava prebivalstva, celotna dru#ba pa s tem postane vitalnej!a, saj se pove"a delovna storil-nost. Izmenjavajo se navade, obi"aji in izku!nje, dru#ba pa postane dovzetnej!a za spremembe in se tako hitre-je prilagaja sodobnim procesom. Lep primer za to so ZDA s svojim zna"ilnim na"inom #ivljenja, ki je omogo"ilogromen gospodarski napredek. Negativne posledice ve"kulturne dru#be pa so povezane z razli"nimi trenji inte#avami priseljencev pri prilagajanju na nov na"in #ivljenja. V dr#avah odseljevanja je negativnih posledic mno-go ve". Pretirano izseljevanje povzro"a nara!"anje dele#a ostarelega prebivalstva ter pomanjkanje mladega pre-bivalstva in strokovnega kadra. Dru#ba postaja pasivna in neprilagodljiva sodobnim procesom.

Mno$i"en beg beguncev iz Ruande v Afriki

•

(Nekdanja str. 146)

149

Selitve imajo zelo pomembno vlogo tudi za skupno gibanje prebivalstva in izoblikovanje razli"nih tipov demo-grafskih obmo"ij. Skupno gibanje prebivalstva na nekem obmo"ju je rezultat oz. »se!tevek« naravnega prirastain selitev. V zvezi s tem se izoblikujejo trije osnovni tipi demografskih obmo"ij. Prvi tip so obmo"ja zgostitveprebivalstva. Najve"je zgostitve so tam, kjer je mo"no priseljevanje in visok naravni prirast. Tamkaj!nja dru#baje zelo vitalna, gospodarski razvoj pa ugoden.

Obmo"ja stagnacije prebivalstva so tam, kjer se !tevilo prebivalcev bistveno ne spreminja, obmo"ja pra-znjenja ali depopulacije pa tam, kjer se !tevilo prebivalcev zaradi mo"nega odseljevanja in nizkega ali celo nega-tivnega naravnega prirasta zmanj!uje. Zato jih imenujemo tudi demografsko ogro#ena obmo"ja. Obi"ajno greza gospodarsko slabo razvita in prometno odmaknjena obmo"ja.

V Sloveniji so obmo"ja zgostitve prebivalstva v ve"jih kotlinah (Ljubljanska, Celjska, Velenjska), na ravninah (oko-lica Maribora) in ob morski obali. Demografsko ogro#ena obmo"ja pa so predvsem v prometno odmaknjenih inrobnih delih dr#ave, v delih predalpskega hribovja, dinarskih planot in subpanonskih pokrajin.

1. Zaradi kak!nih razlogov se danes ve"inoma selijo ljudje v Sloveniji?2. Za katere dr#ave je »beg mo#ganov« pozitiven, za katere pa negativen pojav? Zakaj?3. Kak!na je izobrazbena sestava prebivalstva na demografsko ogro#enih obmo"jih?

BIOLO$KE SESTAVE PREBIVALSTVA

Biolo!ki razvoj "loveka, prilagajanje razli"nim #ivljenjskim okoljem in prehranskim razmeram ter druge okoli!"ineso vzrok biolo!kih razlik med prebivalstvom na!ega planeta.

Prebivalstvo glede na telesne zna#ilnosti

Zaradi prilagajanja geografskim, podnebnim in prehranskim razmeram so se pri prebivalstvu v razli"nih delihsveta razvile dolo"ene jasno izra#ene in dedno dolo"ene telesne zna"ilnosti. Ka#ejo se v barvi ko#e, konstitucijitelesa, obliki o"esne gube, strukturi las ipd. Prebivalce vzhodne Azije lahko na primer zlahka prepoznamo po debe-lej!i o"esni gubi, "rnih laseh in praviloma nekoliko ni#ji postavi, prebivalce podsaharske Afrike, avstralske staro-selce in nekatere druge pa po izrazito temni polti itd. Zaradi selitev je vedno prihajalo do me!anja prebivalstva,v sodobnem "asu pa se je ta proces na obmo"jih mno#i"nega priseljevanja (npr. ZDA, Avstralija, zahodni del Evrope)!e posebej okrepil.

Movra$ je odmaknjeno naselje na obmo"ju depopulacije.Obmo"je zgostitve prebivalstva v Ljubljanski kotlini

•

Kitajca (Vzhodna Azija) Latvijka (Severna Evropa) Nigerijec (Zahodna Afrika)

(Nekdanja str. 147)

P r e b i v a l s t v o i n n a s e l j a150

Rasizem je ideologija, ki poudarja ve"vrednost ali pa manjvrednost pripadnikov dolo"ene skupine prebivalst-va zaradi njenih telesnih zna"ilnosti. Razmahnil se je v obdobju kolonializma, ko so nekateri Evropejci poudarja-li ve"vrednost belcev v odnosu do prebivalcev iz drugih delov sveta. Svoj vi!ek je dosegel v Hitlerjevi Nem"iji, koso nacisti s poudarjanjem »arijske rase« sistemati"no uni"evali »manj vredne« Jude, Rome in Slovane.

Rasizem v Ju#ni Afriki in njegov padec

Po drugi svetovni vojni je rasisti"na ideologija s porazom nacisti"ne Nem"ijein z odpravo kolonializma izgubila ve"ino svojih privr$encev. Zadnja trdnjava teideologije je ostala republika Ju$na Afrika. V njej je vladala bela manj#ina, sestav-ljena iz prevladujo"ih Burov (potomcev Nizozemcev) in angle#kih priseljencev. Dabi obdr$ali politi"no in gospodarsko prevlado nad "rnsko ve"ino, prebivalci indij-skega porekla in me#anci, so uvedli politiko rasnega razlikovanja – apartheid.To je pomenilo lo"eno izobra$evanje, strogo lo"evanje stanovanjskih "etrti innastanitev dela "rncev v posebnih rezervatih – bantustanih. V devetdesetih letih 20. stoletja so apartheid zaradi pritiskasvetovne javnosti in vedno ve"jega odpora ve"inskega prebivalstva odpravili. Velike zasluge za to je imel karizmati"ni "rn-ski voditelj Nelson Mandela, ki je zaradi zavzemanja za rasno enakopravnost v zaporu pre$ivel ve" kot 20 let.

Spolna in starostna sestava prebivalstva

Spolna sestava prikazuje razmerje med !tevilom mo!kih in #ensk. Narava skrbi za ravnovesje, zato je ta sestavapo navadi uravnote#ena. V razvitih dr#avah se pri starej!ih kategorijah prebivalstva pojavlja ve"ji dele# #ensk. Vzrokza to je njihova dalj!a #ivljenjska doba. V nekaterih dr#avah so na razlike v spolni sestavi vplivali tudi drugi dejav-niki, kot so izgube vojakov med vojno (npr. Nem"ija in Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni), selitve ipd.

Starostna sestava prikazuje dele#e prebivalstva po starostnih skupinah. Obi"ajno prebivalstvo delimo v tri sta-rostne skupine: mlado (do 15 let), zrelo (15–65 let) in starej!e (nad 65 let). Starostna sestava je odvisna od stop-nje gospodarske razvitosti. V manj razvitih dr#avah je po navadi velik dele# mladega prebivalstva, v visoko razvitihdr#avah pa je zaradi dalj!e #ivljenjske dobe in manj!ega !tevila otrok ve"ji dele# zrelega in starega prebivalstva.

Pri"akovano trajanje #ivljenja pove, kak!na bo povpre"na #ivljenjska doba na novo rojenega prebivalca nekedr#ave. Najdalj!o #ivljenjsko dobo imajo v visoko razvitih dr#avah, najkraj!o pa v najrevnej!ih. V razvitih dr#avah#ivijo #enske v povpre"ju okoli 7 let dlje kot mo!ki.

Pri"akovano trajanje $ivljenja po svetu leta 2007

Spomenik $rtvam apartheida v Sowetu

•

(Nekdanja str. 148)

151

Starostne piramide in projekcije prebivalstva

Najbolj!i grafi"ni prikaz starostne in spolne sestave so starostne piramide, kjer je prebivalstvo obi"ajno raz-deljeno na starostne skupine po pet let. Oblike starostnih piramid se v odvisnosti od dele#ev mladega, zrelegain starega prebivalstva precej razlikujejo.

Starostne piramide DR Konga, Jamajke in Mad$arske (l. 2010)

Pri dr#avah z visokim dele#em mladega prebivalstva, kjer je rast !tevilaprebivalcev hitra, imajo starostne piramide dejansko obliko piramide. Spodajso namre" !iroke, zgoraj pa "edalje o#je.

Pri dr#avah, ki imajo najve"ji dele# zrelega prebivalstva in umirjeno rastprebivalstva, so piramide naj!ir!e bolj proti sredini, spodaj pa so zaradizmanj!evanja !tevila otrok #e o#je.

Tretji primer so dr#ave z najve"jim dele#em starega prebivalstva inzmanj!evanjem !tevila prebivalcev, kjer so piramide naj!ir!e v zgornjemdelu, najo#je pa spodaj. V to smer se po"asi spreminjajo starostne pirami-de nekaterih visoko razvitih dr#av, ki imajo #e desetletja zelo nizek naravniprirast.

•

Starostna piramida Slovenije (l. 2010)

Starostna piramida dr$ave, v kateri pre-vladuje mlado prebivalstvo.

Starostna piramida dr$ave, v kateri pre-vladuje zrelo prebivalstvo.

Starostna piramida dr$ave, v kateri pre-vladuje starej#e prebivalstvo.

(Nekdanja str. 149)

P r e b i v a l s t v o i n n a s e l j a154

Islam je druga najbolj raz"irjena religija na svetu

Islam (po arabsko predanost, podrejanje bo$ji volji) je religija, ki jo je v 7. stoletju na Arabskem polotoku za"el raz-gla#ati prerok Mohamed. Njegovi pripadniki so muslimani. Njihova sveta knjiga se imenuje koran in je napisana varab#"ini. Vsi muslimani verujejo v boga Alaha in priznavajo njegovega preroka Mohameda. Upo#tevajo pet osnovnihstebrov islama: veroizpoved v Alaha, obredno molitev petkrat na dan, ramadanski post, dajanje milo#"ine in romanjev Meko. To je prerokov rojstni kraj in obenem najsvetej#e mesto islama. V Veliki mo#eji v Meki je Kaaba, osrednjesveti#"e, v katerem je vzidan sveti "rni kamen ali had$ar.Muslimani se odrekajo pitju alkohola in u$ivanju svinjine.

Islam se je s svojo #iritvijo postopoma lo"il na dve veji– sunitsko in #iitsko. Suniti se dosledno oklepajo sune, tra-dicije, ki jo je zapustil prerok Mohamed in se je po njego-vi smrti raz#irjala z ustnim izro"ilom njegovih naslednikov.%iiti so privr$enci Alije, Mohamedovega bratranca, in prizna-vajo samo koran in zavra"ajo ustno izro"ilo. Med musli-mani je 80–90 % sunitov. %iiti so v ve"ini samo v treh dr$a-vah – Iranu, Iraku in Bahreinu. Islam ima danes okoli 1,3milijarde pripadnikov. Ni najbolj #tevil"no in raz#irjenoverstvo, vendar se po svetu #iri hitreje kot ve"ina drugih.

V Sloveniji je ve"ina vernikov katoli"anov. Evangeli"ani #ivijo predvsemv Prekmurju. Zaradi priseljevanja (iz drugih republik nekdanje Jugoslavije)#ivijo pri nas tudi pripadniki pravoslavne in islamske veroizpovedi, nekaj paje pripadnikov drugih verstev. Veliko je neverujo"ih ali ateistov.

Verska pripadnost ljudi mo"no odseva v njihovem na"inu #ivljenja, sajvpliva na arhitekturo, kulturo, umetnost, ljudske obi"aje, gospodarstvo inprehrano. Ko se vozimo skozi kako tujo pokrajino, lahko na podlagi pre-vladujo"ih verskih sveti!" (cerkva, d#amij, templov) sklepamo na verskosestavo prebivalstva. Pripadnike !tevilnih verstev lahko prepoznamo tudi ponjihovih obla"ilih oz. prehrani.

Pripadniki razli"nih verstev marsikje #ivijo pome!ano. Ve"inoma #ivijo vmedsebojnem spo!tovanju in so#itju, #al pa ne povsod. Tam prihaja dotrenj in v"asih tudi do krvavih spopadov. Obi"ajno se to tesno prepleta znarodno sestavo prebivalstva. Ve"inoma se to dogaja tam, kjer pripadnikirazli"nih ver #ivijo #e stoletja (npr. Indija). Nasprotno pa v velikih mestihrazvitih dr#av, kjer #ivijo priseljenci z vsega sveta, tak!nih trenj skoraj ni(npr. Severna Amerika, Avstralija). Vsi se imajo za priseljence in si ne lasti-jo izklju"ne pravice nad ozemljem.

%olarke v Iranu so oble"ene v skladu z islamskimi pravili obla"enja.

Prebivalci Slovenije po veroizpovedi popopisu l. 2002

V Bosni in Hercegovini $e po verskih objektih na dale" prepoznamo versko in narodno sestavo prebivalstva (na levi je d$amija, nasredini pravoslavna cerkev, na desni pa katoli#ka cerkev).

(Nekdanja str. 152)

155

Narodna sestava prebivalstva

Za razumevanje narodne ali nacionalne sestave pre-bivalstva je najprej treba pojasniti dolo"ene izraze. Narodje dru#bena skupnost na dolo"enem ozemlju, ki jo pove-zujejo zgodovinski razvoj, kulturne in jezikovne sorod-nosti. Proces nastajanja narodov je povezan s prehodomiz fevdalizma v obdobje kapitalizma, zato so se v Evropinarodi oblikovali #e v 19. stoletju, po svetu pa ve"ino-ma v 20. stoletju. V nekaterih najmanj razvitih delih svetase narodi !e niso izoblikovali. Narodnost je pripadnostdolo"enemu narodu. Dr#avljanstvo je pravno razmer-je med dr#avo in dr#avljanom, povezano z dolo"enimidr#avljanskimi pravicami in dol#nostmi. Narodna manj-!ina je del naroda, ki je zaradi zgodovinskega razvojaostal zunaj meja dr#ave mati"nega naroda.

Narodna sestava nekega obmo"ja ali dr#ave se lahko precej spremeni. Pogosto je to zaradi selitev. Oglejmo siprimer. Na robnih obmo"jih $e!ke so do konca druge svetovne vojne v ve"ini #iveli Sudetski Nemci. Ti so se povojni izselili, zato tam danes prevladujejo priseljeni $ehi.

Narodna sestava pa se lahko spremeni tudi, "e ima en narod ve"ji naravni prirast kot drug. Tak!en primer jeMakedonija. Ker imajo Albanci ve"ji naravni prirast kot Makedonci, se njihov dele# v dr#avi stalno pove"uje.Obmo"ja na severozahodu so tako postala v ve"ini albanska.

Jezikovna in izobrazbena sestava prebivalstva

Jezikoslovci ocenjujejo, da na na#em planetu uporabljamo ve" kot 3000 razli"nih jezikov. Sorodne jezike povezuje-mo v jezikovne dru#ine. Najbolj raz#irjeni sta indoevropska in kitajsko-tibetanska. Jezike, ki jih govori najve" ljudi,imenujemo svetovni jeziki. S procesom globalizacije sveta in z mno$i"no uporabo ra"unalnikov se je najbolj uveljavilangle#ki jezik, zelo raz#irjeni pa so tudi kitajski, #panski, francoski, ruski, portugalski in arabski jezik.

Izobrazbena sestava je tesno povezana s stopnjo gospodarske razvitosti. Nanjo vpliva predvsem #olski sistem tervlaganja v #olstvo in znanost. Zna"ilen podatek o izobrazbeni sestavi je dele# nepismenih.

Dele$ pismenega prebivalstva po svetu (l. 2007)

•

Prisotnost narodnih manj#in v demokrati"nih dr$avah vidimo $ena zunaj po dvojezi"nih napisih (Ju$na Tirolska v Italiji).

(Nekdanja str. 153)

159

Razvoj mestnih naselij

Prva mestna naselja so nastala #e v prazgodovini v Mezopotamiji in Egiptu. Iz zgodovine so znana !tevilna anti-"na mesta, katerih ostanki so se ohranili tudi pri nas. Kljub temu lahko o hitrej!i rasti mest po svetu govorimo!ele od za"etka 19. stoletja dalje, ko se je urbanizacija !irila vzporedno z industrializacijo. Mesta so najhitreje raslapo drugi svetovni vojni. Dele# urbanega prebivalstva na svetu se je zato zelo pove"al. V zadnjih desetletjih je nara-slo tudi !tevilo mest z ve" kot milijon prebivalci.

Pri tem pa so opazne razlike med razvitimi in manj razvitimi dr#avami. V 19. in v za"etku 20. stoletja so se mestanajhitreje !irila v razvitih industrijskih dr#avah, v zadnjih desetletjih pa je rast mest najhitrej!a v manj razvitih dr#avah.To je posledica tamkaj!njega visokega naravnega prirastka in nenadzorovanih selitev s pode#elja v mesta. V neka-terih mestih razvitega sveta se je pojavil nasproten proces. Mesta so za"ela celo izgubljati svoje prebivalstvo, kise raj!i seli v manj!a okoli!ka naselja.

$e smo !e pred nekaj desetletji najve"ja mesta na svetu iskali v najbolj razvitih dr#avah (npr. New York, Tokio),jih je danes vedno ve" v manj razvitih, kjer njihovo !tevilo hitro nara!"a (Ciudad de México, Sa~o Paolo idr.). $epravse mesta danes najhitreje !irijo v manj razvitih dr#avah, je stopnja urbanizacije oz. dele# urbanega prebivalstvav teh dr#avah !e vedno precej ni#ji kot v razvitih dr#avah. To velja predvsem za Afriko in manj razvite dele Azije,Latinska Amerika pa ima #e dokaj visoko stopnjo urbanizacije.

Dele$ urbanega prebivalstva po svetu (leta 2006)

•

Nara#"anje urbanega prebivalstva po svetu v razmerju donara#"anja vsega prebivalstva v obdobju 1800–2010

%tevilo urbanega prebivalstva v razvitih dr$avah in dr$avah vrazvoju l. 1950 in l. 2000

(Nekdanja str. 157)

•

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a164

KMETIJSTVO

Pomen kmetijstva se je spremenil

Kmetijstvo je bilo zaradi pridobivanja hrane vedno izredno pomembnadejavnost za !loveka. Namenjeno je tako pridelavi hrane za ljudi in "ivinokot tudi nekaterih surovin za industrijo. Pomen kmetijstva se ka"e tudi v tem,da nobena druga !lovekova dejavnost ni zajela tako velikih povr#in nazemeljskem povr#ju.

Kmetijstvo je odvisno od naravnih in dru"benih razmer, pri !emer so vmanj razvitih dr"avah v ospredju naravne razmere (relief, podnebje itd.),v razvitih pa bolj dru"bene (vlo"eno delo in sredstva, razmere na tr"i#!u itd.).Kmetijska zemlji#!a obsegajo dobro tretjino kopnega povr#ja, v kmetijstvupa #e danes dela pribli"no 48 odstotkov svetovne delovne sile.

Vloga kmetijstva se je z razvojem !love#ke dru"be precej spremenila.Dolga obdobja zgodovine je bila to najpomembnej#a dejavnost, od kate-re je "ivela ve!ina ljudi. Prebivalstvo je tedaj le po!asi nara#!alo. S hitrej#im nara#!anjem prebivalstva pa se je mar-sikje pojavil problem agrarne prenaseljenosti. O njej govorimo tedaj, ko se #tevilo kme!kega prebivalstva na kakemobmo!ju tako pove!a, da za vse ni ve! na voljo dovolj kmetijskih povr#in. Ta problem se je v razli!nih delih svetapojavil v razli!nih obdobjih.

Pomemben preobrat v tem razvoju se je za!el z industrijsko revolucijo v zahodni Evropi, saj se je odve!no kme-!ko prebivalstvo za!elo zaposlovati v industriji. Za!el se je proces deagrarizacije, to je preslojevanja kme!kegaprebivalstva v nekme!ko in opu#!anja kmetijstva. V drugih delih sveta, ki jih industrializacija #e ni zajela, #teviloprebivalcev pa je zelo nara#!alo, je postajala agrarna prenaseljenost vse ve!ji problem. V revnih dr"avah, kjer imajo#e danes zelo velik dele" kme!kega prebivalstva, je to eden najve!jih problemov, saj ni dovolj mo"nosti zaposlit-ve v neagrarnih poklicih.

Glede na to, da so se potrebe po hrani zaradi nara#!anja prebivalstva v zadnjih desetletjih #e naprej pove!e-vale, je moralo !edalje manj ljudi, zaposlenih v kmetijstvu, pridelati !edalje ve! hrane. To je bilo ponekod mogo-!e zaradi pridobivanja novih kmetijskih zemlji#!, ve!inoma pa zaradi velikega napredka v kmetovanju, ki je naenakih povr#inah omogo!il ve!je pridelke. V najbolj razvitih dr"avah je zaradi tega dele" zaposlenih v kmetijst-vu "e padel pod 5 %. S karte na naslednji strani vidimo, da je ta dele" v ve!ini afri#kih dr"av in v revnih delihAzije #e vedno ve!ji od 50 %, marsikje celo od 75 %.

Kmetijska zemlji!"a v primerjavi z drugimkopnim povr!jem na Zemlji

Namakalno poljedelstvo na Filipinih (Jugovzhodna Azija)

(Nekdanja str. 162)

165

Kmetijske panoge, zemlji!ke kategorije in oblike kmetijstva

Osnovne kmetijske panoge so poljedelstvo, "ivinoreja, sadjarstvo in vi-nogradni#tvo. Glede na to, kaj na kmetijskih zemlji#!ih pridelujejo oz. kajna njih raste, razlikujemo razli!ne zemlji!ke kategorije. To so njive, vrtovi,vinogradi, sadovnjaki, travniki, pa#niki in gozd. K njim je smiselno uvrstititudi mo!virja. Od teh kategorij po navadi posebej izlo!imo t. i. obdelovalnazemlji!"a, med katere uvr#!amo njive, vrtove, vinograde in sadovnjake,pogosto tudi travnike.

V svetu poznamo razli!ne oblike kmetijstva, ki jih lahko opredeljujemopo razli!nih kriterijih. Oznake, ki jih bomo uporabili zanje, veljajo za vse kme-tijske panoge, ne le za poljedelstvo.

Pogosto govorimo o tradicionalnem kmetijstvu na eni in sodobnemkmetijstvu na drugi strani. Prva oznaka velja za kmetijstvo, ki je tak#no alivsaj zelo podobno tistemu v preteklosti. Zna!ilno je za manj razvite dr"ave.Druga oznaka pa pomeni, da gre za kmetijstvo, pri katerem se uporabljajo sodobna agrotehni"na (kmetijska meha-nizacija) in agrokemi"na sredstva (ukrepi za izbolj#anje rodovitnosti z uporabo razli!nih kemi!nih sredstev).Zna!ilno je za razvite dr"ave, delno je prisotno tudi v manj razvitih.

Ta delitev kmetijstva se dobro uje-ma z na"inom obdelovanja. Ro"noobdelovanje je praviloma znak za-ostalosti, strojno pa sodobnega na-!ina obdelovanja. V najmanj razvitihdr"avah je namre! prvi na!in #e ved-no v ve!ini, v kmetijsko najbolj raz-vitih dr"avah pa je skoraj vse obde-lovanje strojno. Pri tem moramoizlo!iti nekatere specializirane obli-ke kmetijstva (npr. cvetli!arstvo), kiso sicer zna!ilne za razvite dr"ave,vendar zaradi narave dela zahteva-jo ro!no obdelovanje.

Dele# zaposlenih v kmetijstvu po dr#avah sveta (l. 2005)

•

Zemlji!ke kategorije v Sloveniji

Uporaba sodobne kmetijske mehanizacije(Kanada)

Cvetli"arstvo zahteva veliko ro"nega dela(Nizozemska).

(Nekdanja str. 163)

•

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a168

ENERGETIKA

Kako delimo energijske vire?

Energijo in energijske vire lahko delimo oz. ozna!ujemo po razli!nih kriterijih. Premog, nafto in zemeljski plinozna!ujemo kot fosilna goriva, saj so nastala iz ostankov "ivih organizmov. Ti organizmi so v geolo#ki preteklo-sti s fotosintezo pretvarjali svetlobno energijo v kemi!no, zato so fosilna goriva nekak#na »uskladi#!ena« oblikason!ne energije.

Energijo lahko delimo na primarno in sekundarno.Primarna energija je tista, ki jo dobimo neposrednoiz »nosilcev« energije. K njej #tejemo toploto, pri-dobljeno s fosilnimi gorivi, lesom in jedrskim gorivom,pogosto tudi energijo vodnih virov, vetra in Sonca.Sekundarna energija pa je tista, ki jo dobimo po-sredno, to je s pretvarjanjem primarne energije vuporabnej#o obliko. Ker pride #ele ta oblika energi-je neposredno do porabnikov, jo imenujemo tudikon!na energija. Sem uvr#!amo elektriko (iz hidro-elektrarn, termoelektrarn in jedrskih elektrarn), ben-cin, koks ipd. V zvezi s tem lahko tudi energijske virerazdelimo na primarne in sekundarne.

Energijske vire delimo tudi na neobnovljive in obnovljive. Neobnovljivi so tisti, ki jih izkoristimo le enkrat. Konjihova nahajali#!a iz!rpamo, moramo poiskati nova. Med tak#ne sodijo premog, nafta, zemeljski plin in jedrskogorivo. Nasprotno pa nam obnovljivi viri omogo!ajo, da jih izkori#!amo ve!krat oz. skoraj »v nedogled«. Mednjesodijo energija teko!ih voda (hidroenergija), morskih valov, plimovanja, vetra in Sonca, geotermalna energija inenergija biomase.

Pomen razli"nih energijskih virov in mo#nosti za njihovo izkori!"anje

$lovek je v preteklosti potrebo-val neprimerno manj energije zasvoje bivanje in delo kot danes. Iz-kori#!al je predvsem vire iz nepo-sredne okolice (drva, #oto ipd.). Zanajrevnej#a obmo!ja na svetu veljato ve!inoma #e danes. Z iznajdboparnega stroja in z industrijsko revo-lucijo pa je nastal pravi preobrat. Vnekaj letih se je izjemno pove!alapotro#nja premoga, ki je slu"il kotgorivo ali kot koks v "elezarstvu. Na-slednjo revolucionarno sprememboje prinesla iznajdba motorja z notra-njim izgorevanjem, zaradi !esar jeizredno porasel pomen nafte. S!aso-ma je postala najpomembnej#i sve-tovni energijski vir. V drugi polovici20. stoletja je za!ela zelo nara#!atitudi poraba zemeljskega plina, hi-droenergije in jedrske energije.

Pri tem razvoju pa je pri#lo do velikega nesorazmerja med industrijsko razvitimi dr"avami, ki so prete"no po-rabnice energije, in manj razvitimi dr"avami, ki so prete"no izvoznice primarne energije. V prvi skupini dr"av "ivile slaba !etrtina svetovnega prebivalstva, porabi pa kar 70 % vse energije na Zemlji. Zaradi zmanj#evanja indu-

Elektrika gre prek daljnovodnega omre#ja neposredno do uporabnikov.

•

Nara!"anje porabe razli"nih energijski virov v svetu v obdobju 1970–2050

(Nekdanja str. 168)

171

zadeti milijoni ljudi. Ena od tak#nih se je "e zgodila leta 1986 v $ernobilu. Svetovno javno mnenje se je tedaj mo!noobrnilo proti jedrski energiji. Kljub temu danes marsikje na!rtujejo nove jedrske elektrarne, saj preprosto ne vidi-jo drugih mo"nosti. Obratovanje teh elektrarn je lahko kamen spotike za odnose med sosednjimi dr"avami (npr.med Avstrijo in $e#ko). Dr"ave Evropske zveze imajo zelo razli!en odnos do izrabe jedrske energije. Nekatere sozelo odklonilne do nje (npr. Avstrija), drugih pa ne moti kaj dosti. V Franciji na primer iz jedrskih elektrarn dobi-jo skoraj tri !etrtine vse elektrike.

Dele# elektrike, ki jo znotraj posameznih dr#av pridobijo iz jedrskih elektrarn leta 2007.

Alternativni viri energije in racionalna uporaba energije

»Klasi!ni« energijski viri onesna"ujejo okolje (npr. premog), njihova uporaba pomeni ve!ji poseg v pokrajino(npr. hidroenergija) oz. potencialno gro"njo okolju (npr. jedrske elektrarne). Zaloge fosilnih goriv se tudi nezadr"nomanj#ajo. Zato je !lovek za!el iskati druge mo"nosti in uporabo teh virov nadome#!ati s t. i. alternativnimi viri.Mednje uvr#!amo razli!ne vire, ki jih prej niso uporabljali (ali vsaj ne na sodoben na!in), so obnovljivi in ekolo#ko!isti. Med tak#ne sodijo predvsem vetrna in son"na energija ter energija biomase.

Sodobna izraba vetrne energije z vetrnicami (Portugalska) Izkori!"anje son"ne energije za pridobivanje elektrike v planinskiko"i (Triglavski dom na Kredarici)

•

(Nekdanja str. 169)

173

te"nje po povezovanju in sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim delom. S!asoma je tako v #tevilnih dr"avah po-stala gonilo gospodarskega razvoja in najpomembnej#a dejavnost, ki ustvarja najve! bruto doma!ega proizvodain zaposluje najve!ji dele" prebivalstva. Tak#ne dr"ave ozna!ujemo kot industrijske dr#ave, njihovo dru"bo pakot industrijsko dru#bo.

Dele# zaposlenih v industriji po dr#avah sveta leta 2006

Pojav industrializacije je zelo hitroin temeljito preobrazil celotno dru"-bo, industrija pa je imela med vse-mi dejavnostmi najbolj vsestranskepreobrazbene u!inke tudi na drugegospodarske dejavnosti in na podo-bo zemeljskega povr#ja. V Slovenijise je to zgodilo #ele v obdobju podrugi svetovni vojni, v industrijskonajbolj razvitih dr"avah "e prej, manjrazvite dr"ave pa (#e) niso pri#le dote faze.

V zadnjih desetletjih pa gre v naj-bolj razvitih dr"avah razvoj v drugosmer. Zaradi bolj#e organizacije dela,!edalje ve!je avtomatizacije in robo-tizacije, negativnih u!inkov indu-strije na okolje in drugih dejavnikovse je za!el pomen industrije zmanj-#evati. Dele" zaposlenih v tej dejav-nosti je za!el mo!no upadati, kar pazaradi novih tehnolo#kih postopkov ni nujno pomenilo tudi zmanj#anja proizvodnje.

Industrijsko najbolj razvite dr"ave so za!ele opu#!ati t. i. »stare« industrijske dejavnosti, ki so pogosto zahte-vale veliko delovne sile in so zelo onesna"evale okolje, ter se preusmerile na »nove« industrijske dejavnosti, ki zapo-slujejo manj ljudi, vendar prina#ajo ve!je dobi!ke. Ker je v tak#nih dr"avah zdaj ve!ina zaposlena v terciarnih inkvartarnih dejavnostih, jih ozna!ujemo kot poindustrijske dr#ave. Sodobni razvoj pa ka"e, da bodo nekatere manjrazvite dr"ave, ki so #e v fazi predindustrijske dru"be, verjetno sploh »presko!ile« industrijsko fazo in po!asi pre#lekar v poindustrijsko dru"bo.

Zmanj!evanje !tevila zaposlenih v industriji v Veliki Britaniji v obdobju 1979–2003

(Nekdanja str. 171)

Vodni promet je najbolj primeren za prevoz ogromnih koli!in blaga na zelo velike razdalje. Na ta na!inpreva"ajo predvsem nafto in razsuti tovor (premog, "ito, rude). Prevoz je poceni, vendar po drugi strani zelo po!a-sen. V pristani#!ih zahteva veliko pretovarjanj, kar pove!uje stro#ke. Okolja praviloma ne onesna"uje kaj dosti, lahkopa pride do izlivov nafte iz tankerjev.

Zra"ni promet se je mo!neje razmahnil #ele v zad-njih desetletjih. Njegova glavna prednost je velika hitrost.V 24 urah lahko danes dose"emo skoraj kateri koli krajna Zemlji. Svet je res postal »globalna vas«. Zra!ni pro-met potrebuje le letali#!a, druga!e pa je neodvisen odreliefa in nam omogo!a dostop do krajev, ki so sicerodrezani od sveta (npr. na polarnih obmo!jih). Njegovaglavna slabost je visoka cena, zato se uporablja le za pre-voz potnikov in nekaterih posebnih vrst blaga (npr.po#te). Zrak onesna"uje zmerno, v okolici letali#! papovzro!a velik hrup. Zra!ni promet je sicer eden naj-varnej#ih, zato pa so letalske nesre!e v psiholo#kempogledu toliko bolj odmevne.

Posebno obliko prometa omogo!ajo razli!ni cevo-vodi. Po njih po#iljamo predvsem nafto in zemeljskiplin. Prednosti so v enostavnem inzanesljivem po#iljanju ogromnihkoli!in na zelo dolge razdalje. Ko socevovodi enkrat zgrajeni, je po#ilja-nje teh goriv tudi zelo poceni. Vpokrajini zavzamejo manj prostorakot npr. ceste, dostikrat pa so spel-jani pod povr#jem. Njihova slabostse ka"e predvsem v relativno velikihza!etnih stro#kih gradnje in po!a-snem transportu, lahko pa pride tudido izlitij nafte.

Sodobne telekomunikacije sozelo spremenile nekdanji na!in delain "ivljenja. Pomen pretoka infor-macij je namre! v sodobni dru"bivrtoglavo narasel, zato jo upravi!eno imenujemo kar informacijska dru#ba. Za!etek sodobnih telekomunikacij jepomenila uvedba telegrafa, ki je omogo!al prenos podatkov tudi prek oceana. V za!etku 20. stoletja se je za!elarazvijati brez#i"na telefonija, oddajati pa so za!ele tudi prve javne radijske postaje. Glede na namen razlikujemoenosmerne telekomunikacije, ki oddajajo iz enega sredi#!a do ve! sprejemnikov (radio, televizija), ter dvosmer-

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a180

Pristani!"e v Mombasi (Kenija) Re"no-kanalska plovba (Nizozemska)

Letali!"e v Zürichu je eno najpomembnej!ih v Evropi.

Plinovod skozi pu!"avo (Jemen)

(Nekdanja str. 178)

181

ne telekomunikacije, ki predstavljajo zvezo med dvema ali ve! stranmi (telefon, telefaks, mobitel in internet).Telefon je postal mno"i!no komunikacijsko sredstvo le v razvitih dr"avah, pa #e tam #tevilni ne pridejo do njega.Novi sredstvi, kot sta internet in #e posebej mobitel, pa sta hitro osvojila tudi manj razviti svet. Danes uporab-ljajo mobitel tudi va#!ani v nekaterih najrevnej#ih dr"avah sveta.

Vpliv prometa na pokrajino oz. okolje

Promet je eden ve!jih porabnikov prostora. V nekaterih ameri#kih mestih »zaseda« kar tretjino vseh povr#in (ceste,parkiri#!a itd.). Prometno infrastrukturo pogosto gradijo na najbolj#ih kmetijskih zemlji#!ih, ki jih ne moremo ve!ustrezno nadomestiti (npr. v Vipavski dolini). Vsaka vrsta prometa namre! zahteva posebne povr#ine (npr. leta-li#ke steze) ali objekte (npr. skladi#!a v pristani#!ih), na obeh straneh glavnih prometnic (avtocest, "eleznic itd.)pa so potrebni tudi posebni varovalni pasovi.

Promet mo!no vpliva tudi na razmestitev vseh drugih dejavnosti v pokrajini. Ob prometnicah gradijo stano-vanja, nakupovalna sredi#!a, dolo!ene industrijske obrate itd. Vlogo prometnega omre"ja v pokrajini lahko pri-merjamo s pomenom o"ilja v na#em telesu.

Pri pregledu posameznih vrst pro-meta smo spoznali, na kak#ne na!i-ne onesna"ujejo okolje. %al je naj-bolj #kodljiv prav cestni promet, ki jepo obsegu na prvem mestu. V raz-vitih dr"avah so z razli!nimi ukrepi(npr. uporaba neosvin!enega ben-cina, zapora mestnih sredi#! za avto-mobilski promet ipd.) in z izdelavodo okolja prijaznej#ih avtomobilovnekoliko zmanj#ali njegove negativ-ne u!inke. Predvidevamo pa lahko,da se bo #tevilo avtomobilov v pri-hodnje mo!no pove!alo tudi v manjrazvitih dr"avah, saj se tudi tam dvi-guje osebni standard.

1. Kako delimo promet?2. Zakaj je cestni promet prevzel vodilno vlogo?3. Zakaj po tvojem v Sloveniji ni prav dosti mo"nosti, da bi se z vlakom vozilo na delo bistveno ve! ljudi?

Dele# emisij cestnega prometa od vseh emisij v ozra"ju

•

Televizijski oddajnik na Dobra"u na avstrij-skem Koro!kem.

$tevilo uporabnikov interneta na 1000 prebivalcev leta 2005. Slovenija je tu prehitela karnekaj visoko razvitih dr#av.

(Nekdanja str. 179)

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a182

TURIZEM

Vrste turizma in mo#nosti za njegov razvoj

Pod izrazom turizem obi!ajno razumemo potovanja in bivanja ljudi v drugem kraju, !e njihovo bivanje ni name-njeno stalni naselitvi in !e ni vezano na njihovo zaposlitev.

Kak#ne vrste turizma razlikujemo? Turizem lahko prou!ujemo z razli!nih vidikov, glede na vsak vidik pa potemrazlikujemo ve! vrst turizma. V zvezi z izvorom turistov tako lahko govorimo o doma"em in inozemskem turizmu,v zvezi s !asom bivanja pa o po"itni!kem (stacionarnem) in izletni!kem turizmu. Po letnem !asu lo!imo poletni inzimski turizem, po trajanju prek leta pa govorimo o celoletnem in sezonskem turizmu. V zvezi s turisti!nimi motiviali pa na!inom izvedbe uporabljamo izraze, kot so rekreacijski, verski, potovalni, ekolo!ki turizem in podobno.Na#teli bi lahko #e celo vrsto oznak in delitev, dejstvo pa je, da lahko zaradi iznajdljivosti turisti!nih ponudnikovskoraj vsako leto dodamo #e kak#no novo obliko ali vrsto turizma.

Pomen turizma v svetovnem merilu

Turizem je #e danes ena najpomembnej!ih dejavnosti v svetu, ki zaposluje okoli 200 milijonov ljudi in daje ve" ko10 % bruto doma"ega proizvoda. Njegova rast bo v prihodnje !e izrazitej!a in po nekaterih ocenah naj bi v 21. stolet-ju postal najpomembnej!a gospodarsko dejavnost na svetu. Ponekod se je to #e zgodilo (npr. na Sej!elih ali Maldivih),za marsikatere revne dr#ave pa je morda prav turizem edino upanje, da se izvle"ejo iz za"aranega kroga rev!"ine.

Glavnina svetovnih turisti"nih tokov se danes !e vedno pretaka znotraj razvitega sveta. Iz razvitih dr#av res prihajadale" najve" turistov, vendar imajo po drugi strani prav razvite dr#ave tudi najve"je dobi"ke od turizma. Nem!ki turi-sti na primer svoj dopust pre#ivljajo v Nem"iji, ali pa gredo v Italijo ali $panijo, le majhen del jih gre v manj razvitedele sveta (npr. v Afriko).

Turizem se ne razvija kjerkoli, ampak le na tistih obmo!jih, kjer so zanj ustrezne naravne ali dru"bene mo"nosti.Imenujemo jih turisti"na obmo"ja, #e pogosteje pa kar turisti"ni kraji. V zvezi s tem se najpogosteje omenjajoobmorska turisti"na obmo"ja (v svetu najbolj znano je evropsko Sredozemlje), gorska turisti"na obmo"ja (v svetunajbolj znano obmo!je so Alpe), zdravili!ki turisti"ni kraji ter kulturnozgodovinski turisti"ni kraji. Ve!ja mesta neka-ko te"ko opredelimo kot turisti!ne kraje, saj opravljajo celo vrsto drugih funkcij, vendar jih po drugi strani obi-

•

Dele# turistov in dele# prihodkov od turizma po razli"nih kontinentih

(Nekdanja str. 180)

183

skujejo tudi mno"ice turistov. Spom-nimo se Pariza, Rima, Londona alipa tudi Ljubljane.

Med naravnimi sestavinami po-krajine, pomembnimi za razvoj tu-rizma, so predvsem relief, vodovjein podnebje. Reliefne zna"ilnosti solahko glavna turisti!na privla!nost.Primer za to so Alpe. Zaradi lepotgorskega sveta so postale eno glav-nih turisti!nih obmo!ij na svetu. Po-dobni primeri privla!nega povr#jaso fjordi (npr. na Norve#kem), vul-kanski sto"ci (npr. Etna v Italiji), ka-njoni (npr. Veliki kanjon v ZDA) ipd.

Turiste privla!ijo razli!ne oblikevodovja – morje, jezera, reke, lahkopa tudi mokri#!a. Morje je danes poleg podnebja verjetno najpomembnej#a naravna privla!nost, saj si ob njem"eli pre"ivljati dopust najve!ji del turistov. Dr"ave z veliko morja (primernega za turizem) imajo zagotovljeno turi-sti!no prihodnost (npr. Hrva#ka). Marsikje se je turizem razvil ob jezerih (npr. Blatno jezero) ali rekah (npr. So#kadolina). Poseben pomen imajo izviri termalne in mineralne vode. Ob njih nastajajo naravna zdravili#!a. V Slovenijisodijo med najpomembnej#e turisti!ne objekte.

Med naravnimi dejavniki je najpomembnej#e podnebje. Dokaz za to je najve!ji razmah turizma na tistihobmo!jih, ki turistom »zagotavljajo« vro!e in suho poletje (in s tem tudi zagorelost). Tak#no je Sredozemlje, ki je"e nekaj !asa najpomembnej#e turisti!no obmo!je na svetu. Za nekatere vrste turizma pa so nujne druga!ne pod-nebne razmere (npr. za zimski turizem v Alpah).

Rastlinstvo in #ivalstvo imata po navadi manj#o vlogo. V nekaterih primerih pa sta odlo!ilna (npr. safari turi-zem v Afriki).

Med dru#benimi sestavinami pokrajine so za turi-zem najpomembnej#i kulturni in zgodovinski spomeni-ki ter turisti!na opremljenost. Med kulturnimi in zgo-dovinskimi spomeniki izstopajo katedrale (npr. sv. Petrav Rimu), muzeji (npr. Louvre v Parizu), gradovi (npr. vdolini reke Loire v Franciji), dvorci, arheolo#ka nahaja-li#!a ipd.

Poleg omenjenih naravnih in dru"benih sestavin je zarazvoj turizma nujna tudi osnovna opremljenost s turi-sti"no infrastrukturo. Sem uvr#!amo razli!ne objekte zabivanje (npr. hotele, motele, kampe), rekreacijo (npr.bazene, teni#ka igri#!a), prevoz (npr. "i!nice, parkiri#!a),zabavo (npr. igralnice), oskrbo (npr. trgovine s spo-minki) in vse drugo, kar potrebujejo turisti.

Tadj Mahal v Indiji je eden najpomembnej!ih azijskih kulturnihspomenikov.

Shibam v Jemnu sodi zaradi svoje edinstvene arhitekture, ki je pod za!"ito Unesca, medkulturnozgodovinske turisti"ne kraje.

Alpe so eno najstarej!ih turisti"nih obmo"ij na svetu ($vica). Turizem ob Blatnem jezeru na Mad#arskem

(Nekdanja str. 181)

185

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN PROSTORSKO NA$RTOVANJE

Kaj je trajnostni razvoj

$love#tvo je skoraj do zadnje !etrtine 20. stoletja verjelo, da splo#na gospodarska rast daje zagotovilo, da sebodo uspe#no re#evali vsi dru"beni problemi tega sveta. Nara#!anje svetovne rev#!ine, socialnih razlik in regio-nalnih neenakosti pa je tak#no prepri!anje tedaj dokon!no postavilo pod vpra#aj. Nekako v tem !asu se je tudijasno pokazalo, da so pritiski na okolje presegli njegove zmogljivosti. $love#tvo se je zato za!elo temeljiteje zave-dati razmerja med gospodarskim razvojem oz. materialnim napredkom na eni ter varstvom okolja in ohranjanjemnaravnih virov na drugi strani. Za!elo se je govoriti o okolju prilagojenem gospodarskem razvoju oz. razvoju, kiupo#teva omejitve okolja. Za tak#en razvoj so strokovni krogi leta 1980 za!eli uporabljati oznako trajnostni raz-voj (ang. sustainable development). Svetovna komisija za okolje in razvoj pri Zdru"enih narodih je nekaj letkasneje opozorila, da moramo zaradi "e prese"enih zmogljivosti okolja na na#em planetu temeljito spremeniti na!inna#ega dela in "ivljenja, sicer bomo ogrozili bivanje na na#em planetu. Ta komisija je trajnostni razvoj opredeli-la kot zadovoljevanje potreb sedanjih generacij na na!in, ki ne bi ogrozil mo"nosti prihodnjih generacij za zado-voljevanje njihovih potreb.

Sprva je pojem trajnostnost zajemal predvsem za#!ito in varovanjenaravnega okolja, kasneje pa se je raz#iril #e na polje gospodarskega insocialnega razvoja. Trajnostnost tako danes pojmujemo ve!plastno, pri!emer razlikujemo tri polja oz. tri stebre trajnostnega razvoja: okolje,dru"bo in gospodarstvo.

Trajnostni razvoj vklju!uje niz dejavnosti, ki naj bi trajno izbolj#ale raz-mere za !love#tvo. Cilj takega razvoja je dolgoro!na okoljska, dru"bena ingospodarska blaginja, pri !emer mora biti razvoj vseh treh polj oz. stebrovenakovreden in usklajen. To pomeni, da razvoj na enem polju ne smeogro"ati razvoja na drugih dveh. Trajnostni razvoj je protiute" neomejene-mu izkori#!anju naravnih virov na eni ter gospodarskemu razvoju za vsakoceno na drugi strani.

Pod okoljskim stebrom si ponavadi predstavljamo varovanje okolja innaravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti ipd., pod dru#benim(socialnim) stebrom socialno pravi!nost, enake mo"nosti in pravice za vseljudi ipd., pod gospodarskim stebrom pa predvsem kakovosten gospodarski razvoj. Rezultat trajnostnega raz-voja so ljudje, ki so zdravi, dobro prehranjeni in oble!eni, s primernim bivali#!em, s socialno in zdravstveno var-nostjo, z enakimi mo"nostmi za dvig kakovosti "ivljenja, z mo"nostmi pre"ivljanja prostega !asa itd.

Vedeti pa moramo, da je popolno udejanjanje na!ela trajnostnosti za zdaj zgolj ideja, podobno kot so to ena-kost, svoboda ali spo#tovanje !lovekovih pravic. Le nekaj dr"av na svetu (npr. Norve#ka, &vedska, Avstrija, NovaZelandija) je "e doseglo tak#no fazo napredka, da bi lahko govorili o zelo #ibkem ravnovesju gospodarskih, social-nih in okoljskih ciljev. Pri ve!ini drugih dr"av sveta pa so predvsem socialni in okoljski cilji #e vedno mo!no zapo-stavljeni na ra!un gospodarskih.

•

Trajnostni razvoj kot presek okoljskega,socialnega (dru#benega) in gospodarske-ga polja

Oslo – prestolnica Norve!ke. Mesto na prvi pogled ne razodevakakega velikega dru#benega bogastva ali visokih okoljskih stan-dardov. %lovek lahko to za"uti !ele tedaj, ko #ivi v njem.

$anghaj na Kitajskem. Eksploziven gospodarski razvoj se ka#e vnovih neboti"nikih, vendar se za bli!"em skrivajo veliki okoljski pro-blemi in "edalje ve"ja socialna razslojenost kitajske dru#be.

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a186

•

To velja tudi za Slovenijo, kjer je gospodarska rast sicer dokaj usklajena s socialno rastjo, vendar na #kodo okol-ja. Pri nekaterih gospodarskih panogah, kot so industrija, rudarstvo in gozdarstvo, so se pritiski na okolje po osa-mosvojitvi zmanj#ali. Najprej se je to zgodilo v industriji predvsem zaradi zapiranja nizko produktivnih obratovz zastarelo tehnologijo. Po drugi strani so se pritiski na okolje zelo pove!ali predvsem v cestnem prometu, saj seje mo!no pove!alo tako #tevilo motornih vozil kot tuditranzit !ez Slovenijo. Druga dejavnost, pri kateri so se pri-tiski precej pove!ali, je intenzivno kmetijstvo. Vendar tovelja le za nekatera obmo!ja oz. za del kmetijstva. Pravpri kmetijstvu smo namre! s #irjenjem ekolo#kega (beri:naravi prijaznega) kmetijstva in z nekaterimi drugimipreusmeritvami za!eli dosegati kar nekaj na!el traj-nostnega razvoja. Tako je te"ko re!i, da so nekateregospodarske dejavnosti z vidika trajnostnega razvojaproblemati!ne, druge pa ne, saj se precej#nje razlike vzvezi z udejanjanjem trajnostnega razvoja lahko pojav-ljajo znotraj posameznih dejavnosti.

Kako merimo doseganje trajnostnega razvoja

Gospodarsko razvitost neke dr#ave in gospodarski napredek najve"krat merimo z BDP (bruto doma"im proizvodom)na prebivalca. Ker pa je trajnostni razvoj sestavljen iz treh medsebojno povezanih stebrov, vsesplo!nega napredka nemoremo meriti le na ta na"in. Gospodarska rast v neki dr#avi, ki se ka#e v pove"anem BDP na prebivalca, je namre"pogosto tesno povezana s poslab!anim stanjem okolja, s pove"animi socialnimi razlikami in drugimi negativnimi poja-vi. Zato moramo napredek v smislu trajnostnega razvoja ocenjevati ne le z enim, ampak s celo vrsto kazalcev, ki nemerijo le gospodarskega razvoja (npr. BDP na prebivalca), ampak tudi dru#beni razvoj (npr. pri"akovano trajanje #iv-ljenja, stopnja brezposelnosti, dele# revnih prebivalcev, povpre"no !tevilo let !olanja na prebivalca idr.) ter okoljski raz-voj (npr. poraba energije in surovin na prebivalca, koli"ina emisij in komunalnih odpadkov na prebivalca idr.).

Prostor je kompleksna in omejena dobrina

Pod pojmom prostor razumemo celoto pojavov in procesov na zemeljskem povr#ju, pa tudi nad in pod njim,do koder segajo neposredni vplivi !lovekovih dejavnosti. Prostor je torej zelo kompleksna, to je raznovrstna in hkra-ti tudi zapletena dobrina. Namesto po tej »u!eni« definiciji si ga lahko predstavljamo tudi bolj »po doma!e«, prekna#ih izku#enj iz vsakdanjega "ivljenja. Delovanje vsakega posameznika je namre! vedno »prostorsko«, saj vsak-do od nas potrebuje svoje bivali#!e, primeren dostop do #ole ali delovnega mesta, prostor za rekreacijo ipd. Vsakod nas torej "ivi in dela v nekem prostoru oziroma potrebuje prostor za svoj obstoj. S prostorom je zato treba modroravnati, da bomo lahko omogo!iliustrezne prostorske mo"nosti tudiprihodnjim generacijam. Prostornamre! ni le kompleksna, ampakpredvsem omejena dobrina. Tega se!love#tvo dolgo ni zavedalo, zaradi!edalje ve!jega zgo#!evanja prebi-valstva in gospodarstva predvsemna obalah in v velikih mestih pa somarsikje na svetu "e nastali velikiprostorski problemi. Ti se ne ka"ejole kot pomanjkanje prostora, ampaktudi kot neustrezna infrastruktura(npr. ni kanalizacije), navzkri"je meddejavnostmi (npr. med kmetijskorabo in varovanjem podtalnice),neustrezna prometna dostopnost

Cestni promet je dejavnost, pri kateri se pritiski na okolje pove"ujejo.

Tudi na slovenski obali je prostor #e zelo omejena dobrina.

187

ipd. Mesta in gospodarske dejavnosti se marsikje nimajo ve! kam #iriti,zato so tam cene zemlji#! zrastle do neslutenih vi#in.

Pojma prostor v okviru trajnostnega razvoja ponavadi ne izpostavljamoposebej, saj ga pogosto vklju!ujemo kar v steber okolja, lahko pa ga razu-memo kot vezni !len vseh treh stebrov trajnostnega razvoja. Ravno prostoroz. prostorski vidik pa je v okviru trajnostnega razvoja izredno pomem-ben, saj se ves gospodarski in dru"beni razvoj odvijata v nekem prostoru.

Prostor kot povezovalna komponenta treh stebrov trajnostnega razvoja

Kaj so vrednote prostora

Svoj odnos do prostora najbolje izra"amo prek t. i. vrednot prostora, ki pri tem igrajo vlogo nekak#nih opor-nih to!k. Te vrednote so posebna kategorija ob!e!love#kih vrednot in jih lahko ozna!imo kot poseben sistem pre-pri!anj, stali#!, mnenj, norm in dojemanj v zvezi s prostorom. Njihova vloga je v tem, da usmerjajo odnose medposamezniki, prostorom in dejavnostmi v prostoru. Delimo jih na ekolo!ke (zdravo "ivljenjsko okolje, ohranjenonaravno ravnote"je, u!inkovita raba energije idr.), ekonomske (proizvodne, neproizvodne idr.) ter kulturne indru#bene vrednote (zgodovinske, znanstvene, estetske, duhovne idr.). $e vse tisto, kar omogo!a kakovostno "ivljenje seda-

njim generacijam in prispeva k trajnostnemu razvojuza prihodnje generacije, ozna!imo kot prostorske vred-note, pa lahko vse tisto, kar to prepre!uje ali vsaj ovira,ozna!imo kot prostorske »nevrednote«. Oglejmo si nekajvrednot in nevrednot, ki jih na primer sre!amo vsak danna poti v #olo. %e pred na#im stanovanjem se lahkosre!amo z urejenimi kontejnerji za lo!eno zbiranje smeti(kot vrednoto) ali pa z neurejenim odlagali#!em odpad-kov (kot »nevrednoto«). Na poti v #olo lahko hodimo pourejenem plo!niku in pre!kamo cesto prek urejenegasemaforiziranega kri"i#!a, kar je oboje vrednota, ali pase moramo prebijati ob prometni cesti brez plo!nika incesto pre!kati brez urejenega prehoda za pe#ce, karoboje ob!utimo kot nevrednoto.

Prostorsko na"rtovanje oziroma urejanje prostora

Pri varovanju vrednot prostora ima izredno pomemb-no vlogo prostorsko na"rtovanje ali prostorsko plani-ranje, ki ga #tevilni kar ena!ijo s pojmom urejanje pro-stora. Nanj lahko gledamo kot na nekak#no orodje, skaterim ne le ohranjamo, ampak tudi obnavljamo alicelo oblikujemo nove vrednote prostora.

Zakaj sploh na!rtovati rabo prostora? Odgovor na tolahko i#!emo v vsakdanjem "ivljenju, kjer moramo nepre-stano kaj na!rtovati. Na!rtovanje je potrebno "e za takoenostavne stvari, kot je npr. !asovna izraba prostegapopoldneva, saj si moramo vnaprej zamisliti, kaj bomopo!eli najprej, kaj nekoliko kasneje in kaj na koncu. Priizrabi prostega !asa ponavadi ni ravno tragedija, !e sona#i na!rti zelo pribli"ni in se jih potem tudi ne dr"imopovsem. Precej druga!e pa je pri na!rtovanju porabe

•

Urejene parkovne povr!ine s cvetjem sredi mesta hitro prepozna-mo kot prostorsko vrednoto.

Prostor v sredi!"u Dubaja (Zdru#eni arabski emirati) je #e polnvrtoglavih neboti"nikov, vendar !e vedno na"rtujejo nove, saj sesem steka kapital z vsega sveta.

•

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a188

dobrin, ki so omejene in ki si jih moramo deliti z drugimi. Upokojenec mora skrbno na!rtovati, kako bo porabilsvojo skromno pokojnino, prav tako mora zaposleni preudarno ravnati s svojo pla!o, saj poleg sebe pravilomapre"ivlja #e koga drugega, hkrati pa mora var!evati za !as, ko bo v pokoju. Na osnovi teh primerov bolje razu-memo, zakaj moramo skrbno na!rtovati rabo prostora. Ta namre! ni le na#a skupna dobrina, ki si jo moramo deli-ti, ampak je omejena dobrina, ki jo moramo varovati, njeno rabo pa na!rtovati tako zase za kdaj kasneje kot tudiza naslednje generacije. Zato tudi govorimo o trajnostnem prostorskem razvoju.

Raba prostora se v sodobnem globaliziranem svetu spreminja zelo hitro. $e te spremembe na!rtujemo, imajopraviloma veliko manj negativnih posledic, kot !e jih ne na!rtujemo. Na"rtovanje ali planiranje je torej vnaprej#njerazmi#ljanje o spremembah na dolo!enem obmo!ju, pri katerem na osnovi prou!itve (analize) obstoje!ega sta-nja izbiramo in sprejemamo ustrezne ukrepe za doseganje !im bolj optimalnih ciljev nekje v prihodnosti.Na!rtovanje se lahko nana#a na gospodarstvo (gospodarsko na!rtovanje), razli!ne dru"bene dejavnosti, kot je npr.mre"a #ol in vrtcev (socialno na!rtovanje), ali na prostor (prostorsko na!rtovanje).

Pod izrazom prostorsko na"rtovanje razumemo prizadevanje za optimalno razporeditev ljudi, dobrin in dejav-nosti v nekem prostoru zaradi njegove optimalne uporabe, pri !emer pripravljamo konkretne predloge za ure-janje tega prostora in usklajujemorazli!ne interese uporabnikov pro-stora. To so npr. stanovalci v stano-vanjskih soseskah, kmetijske dejav-nosti, promet ipd. Namen prostor-skega na!rtovanja je zato razre#evan-je nasprotij med njimi, hkrati pa jeza kakovostno "ivljenje in uspe#noustvarjanje potrebno na!rtovatiustrezno infrastrukturo (ceste, kana-lizacijo ipd.). Eden glavnih name-nov prostorskega na!rtovanja jedolo!anje namenske rabe prosto-ra. To pomeni, da vsakemu zeml-ji#!u dolo!imo nek jasen namentako, da jih opredelimo kot stavb-na, kmetijska, gozdna, vodna indruga zemlji#!a.

Dokumenti za urejanje prostora in njihovo sprejemanje

Prostorski na!rtovalci vse konkretne predloge za urejanje prostora zapi#ejo v posebnih dokumentih – pro-storskih na"rtih (planih). (V Sloveniji jih uradno ozna!ujemo kot prostorske akte.) Te dokumente praviloma izde-lujemo na ravni dr"av (dr#avni prostorski na"rti), pokrajin (regionalni prostorski na"rti) in ob!in (ob"inski prostor-ski na"rti). Za posamezna mesta izdelujemo posebne urbanisti"ne ali mestne na"rte.

Prostorski na!rti se od dr"ave do dr"ave precej razlikujejo. Glede na na namen ponekod razlikujejo strate!ke(bolj okvirne) in izvedbene (bolj konkretne) na!rte. Prostorski na!rti imajo praviloma tekstualni (besedilo) in gra-fi"ni del (zemljevidi). Brez zemljevidov si namre! konkretnih posegov v prostor dejansko ne moremo predstavl-jati.

Proces priprave in sprejemanja razli!nih prostorskih na!rtov je zelo zahteven in dolgotrajen. Pri njihovemnastajanju sodelujejo timi razli!nih strokovnjakov, ki se pri svojem delu medsebojno usklajujejo. V glavi morajoimeti jasno vizijo razvoja, pri !emer zelo pogosto izdelajo ve! razli!ic mo"nih re#itev (npr. dve trasi za nekocesto), potem pa v postopku ugotavljajo, katera je primernej#a. Usklajevanje razli!nih interesov uporabnikov pro-stora je pogosto zelo zapleteno. Nekateri uporabniki (npr. promet) ali ve!ji lastniki kapitala velikokrat sku#ajo vpli-vati na posamezne re#itve v svojo korist.

Tako pri nas kot v tujini je v postopke pripravljanja in sprejemanja prostorskih na!rtov vklju!ena tudi javnost.Njena udele"ba je temeljni pogoj za dru"beno sprejemljivost posegov v prostor. $e jo pravo!asno pritegnemo vizdelavo teh na!rtov, lahko s tem prepre!imo kasnej#e blokade (npr. zapore cest) lokalnega prebivalstva. Ljudjenamre! na splo#no neradi sprejemajo novosti, #e posebej !e se dotikajo zemlji#!, na katerih "ivijo. Soudele"bajavnosti je praviloma uspe#nej#a na krajevni ravni kot na ravni ve!jih prostorskih enot.

Prostorsko na"rtovanje mora v vsakem mestu predvideti tudi t. i. zelene povr!ine, kot soparki, zelenice ipd. Na sliki je znameniti Hyde park v Londonu.

•

189

Izsek iz Prostorskega na"rta Mestne ob"ine Ljubljana (Vir: Dopolnjeni osnutek Prostorskega na"rta Mestne ob"ine Ljubljana, 2008,pripravljavec Oddelek za urejanje prostora Mestne ob"ine Ljubljana)

G o s p o d a r s k e d e j a v n o s t i i n u r e j a n j e p r o s t o r a190

Sodelovanje javnosti pri prostorskem na!rtovanju v Sloveniji

V Sloveniji morajo pristojni dr#avni in ob"inski organi po zakonu vsakomur omogo"iti izra#anje interesov pri pripravljanjuin sprejemanju prostorskih na"rtov, omogo"iti vpogled v te na"rte in v druga gradiva, povezana s prostorskim na"rto-vanjem, ter o dogajanju na tem podro"ju sproti obve!"ati javnost. V postopku priprave dr#avnega in ob"inskega pro-storskega na"rta mora pristojen dr#avni organ obvestiti javnost prek spleta in dnevnega "asopisja tako o kraju in "asujavne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka posameznega prostorskega na"rta kot tudi o na"inu daja-nja pripomb in predlogov javnosti. Te pripombe in predloge morajo dr#avni in ob"inski organi preu"iti, o njih zavzetistali!"e in to stali!"e tudi javno obja-viti. Udele#bo javnosti in pravico doobve!"enosti zagotavljajo na!im dr-#avljanom tudi razli"ni mednarodnidokumenti, vendar je javnost o mo#-nostih in poteh za udejstvovanje vna"rtovalskem procesu na splo!noslabo obve!"ena. Formalne mo#nostivklju"evanja javnosti v proces pripra-ve prostorskih aktov so relativno ome-jene. Javnost se lahko vklju"uje tudiprek razli"nih delavnic, okroglih mizin forumov. Za za!"ito interesov sepogosto oblukujejo tudi civilne inicia-tive, to je neformalne skupine pristi-ska, ki opozarjajo na svoja stali!"a.

Poklici v zvezi z urejanjem naravnega in dru"benega okolja

Pri urejanju prostora sodelujejo razli"ni strokovnjaki. Poklic prostorskega na"rtovalca (planerja) ne opravljajo learhitekti, ampak tudi strokovnjaki drugih ved. Kot del prostorskega na"rtovanja se je uveljavilo urbanisti"no na"rtovanje,s katerim na"rtujemo predvsem mestna naselja. Urbanizem je dejavnost, ki se ukvarja z razvojem mest in njihovo pre-novo, urbanisti pa so strokovnjaki za urbanizem. Poseben del prostorskega na"rtovanja je krajinsko na"rtovanje, kise ukvarja s prostorskimi ureditvami izbranih zemlji!" ali posameznih pokrajinskih sestavin. Za to dejavnost so specia-lizirani krajinski arhitekti, ki pripravljajo na"rte za prostorske posege na urbanih obmo"jih (npr. vrtovi, parki) ali vodprti krajini (npr. ureditev rekreacijskih povr!in). Z varstvom naravne dedi!"ine se praviloma ukvarjajo strokovnjaki spodro"ja naravoslovja, npr. geografi,geologi, biologi, gozdarji, ekologi indrugi. Z varstvom kulturne dedi!"ine seukvarjajo strokovnjaki s podro"ja dru#-benih ved, kot so geografi, zgodovi-narji, arheologi, umetnostni zgodovi-narji, muzealci, etnologi, pa tudi eko-nomisti, sociologi, pravniki in drugi.Med predstavniki drugih strok, ki rav-no tako sodelujejo pri urejanju pro-stora, ne smemo pozabiti na geodete,gradbene in prometne in#enirje, pa !ekak!en strokovni profil bi lahko na!teli.

1. Kaj je trajnostni razvoj?2. S katerimi vrednotami prostora si se sre!al na svoji zadnji poti v #olo?3. Zakaj je po tvojem mnenju dobro, da se javnost pravo!asno pritegne v izdelavo prostorskih na!rtov?

Ekipa strokovnjakov z razli"nih podro"ij, ki so pripravili Prostorski na"rt Mestne ob"ineLjubljana.

Nabito polna dvorana pri javni obravnavi prostorskega na"rta Mestne ob"ine Ljubljanav "etrtni skupnosti $marna gora spomladi 2008.