Žalohar, Bine Metodika in tehnika smučanja prostega sloga

Žalohar, Bine Metodika in tehnika smučanja prostega sloga v snežnem parku Diplomsko delo

Žalohar, Bine. Metodika in tehnika smučanja prostega sloga v snežnem parku. Diplomsko delo.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje Alpsko smučanje

METODIKA IN TEHNIKA SMUČANJA PROSTEGA SLOGA V SNEŽNIH PARKIH

DIPLOMSKO DELO

MENTOR doc. dr. Blaž Lešnik, prof. šp. vzg. Avtor diplomskega dela KONZULTANT BINE ŽALOHAR prof. dr. Ivan Čuk, prof. šp. vzg. RECENZENT prof. dr. Milan Žvan, prof. šp. vzg.

Ljubljana, 2016


ZAHVALA

"Ko so me kolegi spraševal, kam se odpravljam, jih nisem hotel spustit noter, nisem hotel, da šarijo po mojem črevesju, po moji duši. In potem sva se začela menit. To je res orgazmičen srh. Ko se s pogledom sprehodiš po steni, dejansko je ... huh. Pa ne govorim samo o pogledu; ko se ta misel, ki naj bi meso postala, sprehodi po steni, kjer ni še nič potegnjenega, ki v bistvu še čaka ... Do te stene čutim en velik rešpekt." Tomaž Humar Hvala Primožu, Alešu in Nini za pomoč pri nastanku dela ter dolgoletnemu sodelovanju na moji športni poti. Posebna zahvala gre mentorju doc dr. Blažu Lešniku ter prof. dr Milanu Žvanu in doc. dr Ivanu Čuku za strokovno pomoč in usmerjanje. Delo posvečam materi Ivani.


Ključne besede: prosto smučanje, prosti slog, snežni park, tehnika in metodika smučanja prostega sloga v snežnih parkih, skoki, tehnika skokov, snežni žleb, drsni objekti, elementi, predvaje, korekcijske vaje. NASLOV DIPLOMSKEGA DELA METODIKA IN TEHNIKA SMUČANJA PROSTEGA SLOGA V SNEŽNIH PARKIH Avtor diplomskega dela, ime in priimek Bine Žalohar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Sportno treniranje, Smučanje prostega sloga Stevilo strani: 84 Stevilo slik: 19 Število tabel: 2 Število shem: 14 Stevilo virov: 25 IZVLEČEK Pri predstavitvi metodike in tehnike smučanja prostega sloga v snežnih parkih oz. krajše prostega smučanja smo si pomagali s strokovno literaturo in lastnimi izkušnjami. Diplomsko delo uvodoma na kratko kronološko prikazuje zgodovino prostega smučanja tako v tujini, kot tudi pri nas. Prav tako predstavi trende gradnje snežnih parkov in njihov pomen za smernice v organizaciji tekmovalnih in ostalih dogodkov v disciplinah: skoki (ang. big air), smučanje v snežnem žlebu (ang. halfpipe) ter smučanje v snežnem parku (ang. slopestyle), ki poleg znanja skokov zahtevajo še drsenje po drsnih objektih. V osrednjem delu diplomskega dela smo določili shemo nove metodike poučevanja prostega smučanja in opisali sistem odriva, ki nam pomaga pri ustreznejšem poimenovanju in določanju elementov. Elementi so razvrščeni v posamezne skupine glede na njihovo zahtevnost. Prav tako so v diplomskem delu predstavljeni in opisani drsni objekti, snežni žleb in skakalnice ter osnovna dinamika pri vsaki izmed disciplin. Vsebina diplomskega dela je namenjena izobraževanju strokovnih kadrov in v pomoč tistim, ki potrebujejo več informacij s področja prostega smučanja.


Key words: freeskiing, freestyle, snow park, techniques and methods of freestyle skiing in snow parks, jumps, jumping techniques, halfpipe, sliding on sliding elements, elements, preparatory and correction exercises. TITLE OF BACHELOR'S THESIS METHODS AND TECHNIQUES OF FREESTYLE SKIING IN SNOW PARKS Author's Name and Surname BINE ŽALOHAR University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016 Sports training, Freestyle skiing 84 pages, 19 figures, 14 schemas, 2 tables, 25 references ABSTRACT Based on literature and own experiences we helped ourselves to present methodology and techniques of freestyle skiing in the snow parks (freeskiing). Thesis begins with a brief history of freeskiing abroad and in Slovenia. It also presents the trends in building snow parks that affect organizing competitions and other events including the disciplines: big air jumps, skiing in halfpipe and slopestyle, which is based on jumping and sliding over the sliding objects. In the main part of the thesis the scheme of the new methodology is determined. We also described the system of the take-off which helps us to name and determine the following elements. Those are categorized into groups according to their complexity and difficulty of the execution. Basic dynamics of jumping, halfpipe skiing and sliding are presented besides description of the jump types, sliding objects and a halfpipe. The content of the thesis is devoted to freeski instructors, trainers or those who need more exact information about freeskiing.


KAZALO

1. UVOD .......................................................................................................................... 9

1.1 ZGODOVINSKI PREGLED PROSTEGA SMUČANJA PO SVETU ................................... 9

1.2 ZGODOVINSKI PREGLED PROSTEGA SMUČANJA PRI NAS .................................... 13

1.3 TRENDI V ORGANIZACIJI TEKMOVANJ IN DOGODKOV ............................................ 17

1.4 TRENDI V GRADNJI SNEŽNIH PARKOV ...................................................................... 19

2. CILJI .......................................................................................................................... 21

3. METODE DELA ........................................................................................................ 22

4. RAZPRAVA ............................................................................................................... 23

UVOD V POGLAVJE – RAZPRAVA ..................................................................................... 23

4.1 METODIKA IN TEHNIKA SKOKOV ................................................................................ 28

4.2 METODIKA IN TEHNIKA SMUČANJA V SNEŽNEM ŽLEBU ......................................... 61

4.3 METODIKA IN TEHNIKA SMUČANJA DRSENJA NA DRSNIH OBJEKTIH .................. 70

5. SKLEP....................................................................................................................... 81

6. VIRI ........................................................................................................................... 83


KAZALO SLIK Slika 1. Olimpijske igre Soči 2014 (http://snow.co.nz/media/uploads/2014/02/679320669_n.jpg). 17

Slika 2. Phoenix park – Južna Koreja, testni dogodek za OI Pjongčang 2018 19

Slika 3. Phoenix park – Južna Koreja 2016, testni dogodek za OI Pjongčang 2018 20

Slika 4. Nine Knights – Livigno, tekmovanje serije AFP platinum je eno izmed najatraktivnejših in najbolj

gledanih tovrstnih tekmovanj na svetu 20

Slika 5. Faze skoka (osebni arhiv). 31

Slika 6. Skok z obratom za 900° in odrivom tipa C s prijemom za zadnji del smuči (ang. Cork 900 tail)

(osebni arhiv). 38

Slika 7. Skok salto nazaj, Vogel 2012 (osebni arhiv). 43

Slika 8. Zmagovalni nastop Josha Christensena na WOG v Sočiju 2014 45

Slika 9. Skok dvojni salto z obratom za 1080° in odrivom tipa C

(http://freeskier.com/sites/default/files/users/WestCoastSession/ethanwcsjumpnickgoepperdub10seq

_0.jpg). 49

Slika 10. Sammy Carlson izvaja "flatspin 360" med tekmovanjem Freestyle CH, 2010 56

Slika 11. Manjše skakalnice (http://www.qparks.com/parks-en/). 57

Slika 12. Srednja skakalnica tipa “roller”, Kanin 2016. Hrbtišče je okrogle oblike, doskočišče je na enaki

višini kot odskočišče (osebni arhiv). 58

Slika 13. Večja skakalnica z medprostorom (ang. gap), Rogla 2011. Medprostor na tovrstnih skakalnicah

lahko doseže razdaljo do 30 metrov. V primeru zgoraj je razdalja 24 metrov (osebni arhiv). 59

Slika 14. Večja skakalnica tipa "step down", Kanin 2009. Doskočišče je na nižji točki kot odskočišče. V

zgornjem primeru je odskočišče visoko 4,5 metra (osebni arhiv). 59

Slika 15. Skakalnica tipa "spine", Gerlos 2010. Doskočišče je na treh straneh: obeh stranskih in zadnji

strani objekta. Odskočišče je praviloma 1 do 2 metra višje kot doskočišče (osebni arhiv). 60

Slika 16. Snežni žleb v Sochiju 2014 je bilo razočaranje zaradi nepravilne priprave snežne podlage na

sredini žleba. Mere snežnega žleba: stranice visoke 7 m, dolžina 180 m, širina 2 0m. Stranice so bile

prestrme in širina žleba je bila premajhna 61

Slika 17. Zmagovalni nastop Davida Wiseja v snežnem žlebu na OI Soči 2014 62

Slika 18. Začetki drsenja po trdih objektih v prilagojenih snežnih parkih (ang. funslope) 70

Slika 19. Tom Wallisch, naskok za 450° v bočno drsenje ter seskok za 270° v obratni smeri začetne

rotacije (ang. 450 on, pretzel 270 off) na dvojno prelomljeni okrogli ograji (ang. double kink rail) 76


KAZALO TABEL

Tabela 1 ....................................................................................................................................................... 25 Tabela 2 ....................................................................................................................................................... 26

KAZALO SHEM

Shema 1. Ponazoritev mesta prijema in smeri vrtenja. ............................................................................... 35 Shema 2. Ponazoritev mesta prijema z desno roko. Smer vrtenja je v desno ali levo. .............................. 36 Shema 3. Ponazoritev mesta prijema z desno roko. Smer vrtenja je v levo. .............................................. 36 Shema 4. Ponazoritev mesta prijema z desno in levo roko hkrati. Smer vrtenja je v levo. ................ 36 Shema 5. Ponazoritev mesta prijema z desno roko. Smer vrtenja je v levo. .............................................. 37 Shema 6. Ponazoritev mesta prijema z desno in levo roko hkrati. Smer vrtenja je poljubna. .................... 37 Shema 7. Ponazoritev mesta prijema z desno ali levo roko. Smer vrtenja je poljubna. ............................. 37 Shema 8. Ponazoritev mesta prijema tik pod sprednjim delom smuči. Pomembna je natančnost prijema.

Smer vrtenja je poljubna. ..................................................................................................................... 38 Shema 9. Faze obrata za 1260° z dvojnim saltom nazaj (osebni arhiv). .................................................... 68 Shema 10. Široki PVC objekti Shema 11. Kratki PVC in kovinski objekti. ....................................... 78 Shema 12. Zahtevnejši PVC objekti. Shema 13. Zahtevnejši kovinski objekti. ............................. 78 Shema 14. Okrogli objekti raznoraznih oblik in premerov cevi ................................................................... 79


9

1. UVOD

Smučanje prostega sloga v snežnih parkih oz. prosto smučanje se je razvilo v

devetdesetih letih, in sicer iz smučanja po grbinah. V tistem času so si posamezniki želeli

odkrivati nove načine smučanja na smučiščih ter izven. Takratna tekmovanja so postala

dolgočasna za “Kanadsko zračno brigado”, ki se je uprla takratnim pravilnikom in na

tekmah grbin leta 1997 pričela+ z revolucionarno “novo šolo” prostega smučanja. V

Sloveniji začetek prostega smučanja označujemo s prvim “big air” tekmovanjem na

Krvavcu v sezoni 1999/2000.

1.1 ZGODOVINSKI PREGLED PROSTEGA SMUČANJA PO SVETU

1997

Jean Francois Cusson na tekmi grbin na drugem skoku prvič izvede prijem za

smuči med obratom za 360°.

Shane Szocs, Vincent Dorien, JP Auclair, JF Cusson, Mike Douglas postanejo

pionirji pod imenom “Kanadska zračna brigada”.

Filmska produkcija “Poorboyz production” izda film “Fade to black”.

Prva strokovna revija “Freeze magazine”.

1998

Izdelane so prve t. i. “twin-tip” smuči – Salomon Teneighty.

Izveden je obrat za 360° z “mute” prijemom na zimskih olimpijskih igrah v Naganu.

Naredi ga Jonny Moseley.

Izdana je nova strokovna revija “Freeskier magazine”.

“Skiboard” postane disciplina na tekmovanju “X-games”.

Ustvarjen je film “State of mind”.

1999

Prosto smučanje se prvič predstavi na zimskih “X-games”.

Philou Poirier zmaga na tekmovanju “US open” z vzvratnim skokom s salto nazaj.

Filmska produkcija “Poorboyz production” izda film “13”.

CR Johnson izvede prvi vzvratni obrat za 1440°.

Odpre se prvi tovrstni spletni portal “Newschoolers”.


10

2000

Izveden je prvi “rodeo” obrat na tekmovanju, izvede ga Skogen Sprang.

Izveden je prvi “underflip”, s čimer se rodijo t. i. “cork” obrati.

V Združenih državah Amerike organizirajo tekmovanje “Gravity games”.

2001

Pojavi se prvo tekmovanje v snežnem žlebu za moške (zmagovalec: Phil Larose)

in ženske (zmagovalka: Sarah Burke).

Pojavi se prvo tekmovanje v snežnem parku za ženske (zmagovalka: Jamie

Burge).

Nastane nova strokovna revija “SBC magazine”.

Smučarska akademija Winsport predstavi nov program prostega smučanja.

2002

Zmaga Jona Olssona v snežnem parku na tekmovanju “X-games”.

Zmaga Tannerja Halla v snežnem žlebu na tekmovanju “X-games”.

Rodi se prvo tekmovanje serije (2002–2007) “Candide invitational” v La Clusaz v

Franciji.

Volant razvije prvo smučko s tehnologijo “rocker” in “reverse camber”1.

Armada postane prva neodvisna blagovna znamka v lasti Juliena Regnierja,

Tannerja Halla, JP Auclairja, JF Cussona, Boyda Easlyja in Anthonya

Boronowskija in še dandanes velja za najbolj priljubljeno znamko smuči in

smučarskih oblačil.

Jonny Moseley napravi prvi obrat za 720° s saltom nazaj (ang. cork 720°) na

olimpijskih igrah Salt Lake City 2002.

2003

1 »Rocker« pomeni, da je smučka v sprednjem ali zadnjem delu dvignjena od snežne podlage, kar jo naredi manj agresivno v zavojih in ji omogoča večjo plovnost. »Reverse camber« pomeni, da je smučka brez mostičenja in dvignjena od podlage v sprednjem in zadnjem delu, kar ji omogoča večjo plovnost v celem snegu.


11

Candide Thovex in CR Johnson spremenita obraz prostega smučanja in postaneta

prva tovrstna smučarja, ki z višino leta v snežnem žlebu prekosita tudi deskarje na

snegu.

2004

Tanner Hall osvoji tretjo zlato medaljo zapored na tekmovanju “X-games”.

Strokovna revija “Freeze magazine” preneha izhajati.

2005

Smučanje v snežnem žlebu dobi mesto na tekmovanju “X-games”, kjer si zlato

medaljo pribori Grete Eliassen.

Smučanje v snežnem žlebu debitira na svetovnem pokalu FIS v Ruki na Finskem,

kjer zmago osvoji Sarah Burke.

Jon Olsson organizira prvo od serije tekmovanj (2005–2015), imenovano “Jon

Olsson invitational”.

2006

Jon Olsson izvede prvi dvojni “cork” obrat, dvojni bočni salto nazaj z obratom za

900° (ang. kangaroo flip).

Charles Gagnier izvede prvi prijem, kjer smučar hkrati z roko na strani rotacije

prime rep zunanje smuči in z nasprotno roko prednji del nasprotne smuči (ang. octo

grab). Smučki sta prekrižani spredaj.

2007

Peter Olenick izvede prvi dvojni bočni salto v snežnem žlebu (ang. whiskey flip).

Sarah Burke postane prva ženska smučarka, ki izvede obrat za 720°, 900° in

1080°.

Nastane najpomembnejša organizacija v prostem smučanju AFP – mednarodna

zveza profesionalnih smučarjev prostega sloga.

2008

Prosto smučanje v snežnem parku za ženske se prvič uvrsti na tekmovanje “X-

games”, kjer zlato medaljo osvoji Anna Segal.

Tanner Hall osvoji tretjo zlato medaljo v snežnem žlebu na tekmovanju “X-games”

in postane nosilec sedmih zlatih medalj na tekmovanjih “X-games”.


12

Simon Dumont postavi višinski rekord z 10,82 metrov visokim skokom.

2009

Zgrajen je prvi, 6,7 metrov visok, snežni žleb (ang. superpipe) za namene

tekmovanja “X-games”.

Ikona in pionir prostega smučanja Shane McConkey umre v padalski nesreči.

Sammy Carlson izvede prvi vzvratni obrat za 1260° s trojnim bočnim saltom (ang.

switch triple rodeo 1260°).

AFP okrona zmagovalce prvega svetovnega pokala v prostem smučanju, kjer kot

skupna zmagovalca serije postaneta Simon Dumont in Rosalind Groenewoud,

Tanner Hall in Jen Hudak postaneta nosilca v disciplini snežni žleb (ang. halfpipe),

Tom Wallisch in Kaya Turski v disciplini snežni park (ang. slopestyle), PK Hunder

pa zmagovalec velikega skoka (ang. big air).

2010

Peter Olenick skoči najvišje iz snežnega žleba, z višino 7,59 metrov, merjeno od

roba snežnega žleba.

Kaya Turski s 96,66 doseže najvišje število točk na tekmovanjih.

Jossi Wells postane skupni zmagovalec svetovnega pokala AFP, Rosalind

Goenewoud pa to postane že drugič zapored.

TJ Schiller izvede prvi dvojni salto nazaj z obratom za 1620° (ang. double cork

1620°) na tekmovanjih.

Bobby Brown izvede prvi dvojni salto naprej z obratom za 1440° (ang. double misty

1440°) na tekmovanjih.

Ikona in pionir prostega smučanja CR Johnson umre v smučarski nesreči.

2011

Mednarodni olimpijski komite (IOC) potrdi discipline snežni žleb (ang. halfpipe) in

snežni park (ang. slopestyle) za zimske olimpijske igre (ZOI) Soči 2014.

Bobby Brown izvede prvo trojno salto naprej z obratom za 1440°.

2012

Ikona in pionirka ženskega prostega smučanja Sarah Burke umre na treningu

snežnega žleba v Park Cityju.

Torin Yeater Wallace izvede prvi obrat za 1800° na tekmovanju “US Grand Prix”.


13

Tom Wallisch zmaga skoraj vsa tekmovanja AFP in si prisluži naslov skupnega

prvaka.

2013

David Wise (snežni žleb) in Nick Goepper (snežni park) osvojita drugo zaporedno

medaljo na tekmovanju “X-games” in postaneta AFP prvaka v skupnem seštevku

svojih discipline, medtem ko Gus Kenworthy osvoji naslov skupnega prvaka vseh

discipline AFP.

2014

Joss Christensen in Dara Howell postaneta olimpijska prvaka v discipline snežni

park, David Wise in Maddie Bowman pa postaneta olimpijska prvaka v discipline

snežni žleb.

2015

AFP omeji število rezultatov, ki se štejejo za skupni seštevek, in sicer iz 5 na 4.

2016

David Wise s 14,2 metri postavi nov svetovni rekord v skoku v višino.

1.2 ZGODOVINSKI PREGLED PROSTEGA SMUČANJA PRI NAS

2000

Začetek prostega smučanja v Sloveniji označujemo s prvim “big air” tekmovanjem

na Krvavcu v sezoni 1999/2000, ki je bilo organizirano s strani ASK Slammer pod

vodstvom Aleša Špana.

2002

Na Mariborskem Pohorju, Voglu in Starem vrhu so že bili postavljeni drsni objekti

in skoki, kar štejemo za rojstvo snežnih parkov pri nas.

2003


14

Na državnem prvenstvu v skokih na Celjski koči slovenski smučarji prostega sloga

prikažejo elemente nove šole (ang. rodeo, misty, zero spin).

Rodi se serija tekem pod imenom Milka new school freestyle tour in število prostih

smučarjev prične rasti.

2005

Pred ljubljanskim Kolosejem se odvije prvi ekshibicijski dogodek pod imenom

Freestyle desant. Tekmovanje poteka le na drsnih objektih, pri čemer je prostih

smučarjev precej manj kot deskarjev.

2006–2008

V tem času se v Sloveniji odvije kar nekaj priložnostnih tekmovanj, ki so pozneje

zamrla. Poleg Freestyle desanta v Mariboru so prosti smučarji tekmovali na Milka

new school freestyle touru, Big air extreme …

2008

Državno prvenstvo je bilo tokrat prvič organizirano na smučišču Vogel v skokih

(ang. big air) in snežnem parku (ang. slopestyle) v istem dnevu. Število

tekmovalcev je pričelo naraščati, kar je kazalo na uspešen razvoj prostega

smučanja pri nas.

V decembru luč uzre prvi filmski izdelek, imenovan Evolucija, in sicer pod taktirko

Jureta Niedorferja. Film obravnava celotno področje prostega smučanja, v glavnih

vlogah sta Jani Pogačar in Bine Žalohar. Poleg njiju v filmu pomebno vlogo odigrajo

tudi: Urh Bulc, Rok Dokl, Aljaž Kete, Agron Imeri, Filip Flisar, Matej Adorjan,Tomaž

Kete, Luka Sekula, Tomaž Berkopec, Marko Šimenc, Gašper Bratina, Tomaž

Gabrijelčič, Deni Vučič in Marko Bleiweis.

2009

To leto šteje za nov mejnik prostega smučanja pri nas, saj je tovrstno smučanje

pridobilo precej na prepoznavnosti.

Poleg ASK Slammerja oz. ŠD Grbina je vrata za mlade smučarje odprlo tudi ŠD

1080, ki je pričelo z organizacijo serije tekem Slovenia freeski tour v letih, ki so

sledila.

Pomemben je prvi nastop Slovencev v svetovnem pokalu FIS v disciplini snežni

žleb. Bine Žalohar (24. mesto) in Filip Flisar (28. mesto) osvojita prve točke v

zgodovini.


15

Bine Žalohar z izvedbo vzvratnega obrata za 1080° osvoji 1. mesto na

mednarodnem tekmovanju One hit wonder v Avstraliji pod okriljem AFP, kar šteje

za prvi vidni nastop na mednarodni sceni.

Matej Adorjan osvoji naslov državnega prvaka na prvem in edinem tekmovanju v

snežnem žlebu pri nas. Med ženskami naslov osvoji Ana Nikolič.

Postavljen je največji skok v Sloveniji – Rambo air na Kaninu. Skok tipa stopnica

meri 24 metrov od odskočne mize do začetka doskočišča, odskočna miza pa je

visoka 4,6 metra.

2010

Na AFP tekmovanju One hit wonder Binetu Žaloharju z vzvratnim obratom za

1260° ne uspe ubraniti naslova.

Uspešno se nadaljuje serija tekem SFT s prizorišči na Voglu, Rogli in Kranjski Gori.

Na Pokljuki ŠD 1080 prejme priznanje Smučarske zveze Slovenije za

najuspešnejše smučarsko društvo prostega sloga za sezono 2009/2010.

2011

Serija tekem SFT pridobi na številu tekmujočih, predvsem med ženskami in

mladimi do 16 let. Tako se prične prosto smučanje pri nas širiti med mlajše, kar

prinaša novi val smučarjev.

Na Voglu je prvič organizirana tekma za evropski pokal pod vodstvom ŠD 1080.

Dobra mednarodna udeležba doprinese k prepoznavnosti športa pri nas.

V Park Cityju Bine Žalohar (29. mesto) in Matic Lovko (41. mesto) prvič nastopita

na svetovnem prvenstvu v disciplini snežni park (ang. slopestyle).

2012

Na Krvavcu društvo ŠD Grbina organizira prvo mladinsko državno prvenstvo.

Matic Lovko z osvojenim tretjim mestom stopi na stopničke na tekmi evropskega

pokala na Voglu.

Prvi nastop Monike Loboda na Zimskih olimpijskih igrah za mlade v Inssbrucku.

Po štirih letih se slovensko prosto smučanje zopet predstavi na filmskem platnu.

Uroš Podbevšek, Agron Imeri, Andraž Šparovec in Bine Žalohar premierno

nastopijo v prvem od pozneje treh filmov filmske produkcije Untouched project.

2013

Univerzijada na Monte Bordone prvič gosti prosto smučanje. V disciplini snežni

park (ang. slopestyle) slovensko zastavo zastopa četverica: Lovrenc Kolenc (9.


16

mesto), Žiga Kovačič (12. mesto), Bine Žalohar (14. mesto), Matej Kristan (18.

mesto).

2014

Anja Krivec osvoji 6. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Valmalencu v

discipline snežni park (ang. slopestyle) kar pomeni najboljši rezultat ženskih prostih

smučark.

2015

Lovrenc Kolenc ponovno osvoji 9. mesto na univerzijadi v Sierra Nevadi, Anja

Krivec pa 11. mesto.

Nik Podrepšek (10. mesto) in Maj Štirn (11. mesto) uspešno nastopita na tekmi

evropskega pokala v Seiser Almu.

Anja Krivec osvoji odlično 3. mesto na tekmi evropskega pokala na Voglu v

disciplini snežni park (ang. slopestyle)

2016

Organizirana je prva tekma državnega pokala za cicibane in dečke v Kranju, kar

pripomore k nadaljnemu razvoju športa med mlajšo populacijo.


17

1.3 TRENDI V ORGANIZACIJI TEKMOVANJ IN DOGODKOV

Slika 1. Olimpijske igre Soči 2014

(http://snow.co.nz/media/uploads/2014/02/679320669_n.jpg).

Naziv prvega pravega tekmovanja v smučanju prostega sloga v snežnih parkih oz.

prostem smučanju nosi “US freeskiing open” v Vailu leta 1998, tekmovanje je organiziralo

prva in edina revija “Freeze”. Leto kasneje je bilo prosto smučanje dodano še tekmovanje

“X-games” X, ki šteje za najbolj prestižno tekmovanje še danes. Leta 2000 je v Združenih

državah Amerike nastalo združenje AFP (ang. Association of Freeskiing Professionals),

ki je postalo s tem edino in najmočnejše združenje smučarjev prostega sloga. Združenje

AFP je prevzelo organizacijo dogodkov ter postavilo kriterije ocenjevanja in pričelo z

izobraževanjem sodnikov ter ostalega kadra za uspešno in pravično izpeljavo serije

dogodkov v Združenih državah Amerike, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji.

6. 4. 2011 je Mednarodni olimpijski komite potrdil disciplini smučanje v snežnem žlebu in

smučanje v snežnem parku kot dodatek k Zimskim olimpijskim igram v Sočiju 2014. Pred

tem so obstajala tekmovanja za svetovni pokal in svetovno prvenstvo pod okriljem FIS,

vendar je bila organizacija teh tekmovanj skromna in medijsko neizpostavljena.

http://snow.co.nz/media/uploads/2014/02/679320669_n.jpg


18

Poleg medijsko bolj podprte serije tekem AFP je nato smučanje prostega sloga v snežnih

parkih pridobilo še serijo tekem FIS. AFP je FIS prodala obstoječi pravilnik, sistem

tekmovanj in kader, potreben za izpeljavo tekem, ter sodelovanje pri organizaciji

tekmovanj v prihodnosti.

Poleg serij tekem AFP/FIS pa v ekshibicijske namene obstajajo številna druga

tekmovanja, ki ponujajo visoke nagrade in medijsko pozornost, a imajo pogosto omejen

rok trajanja in ne obstanejo dolgo v mednarodni sceni.

Novosti v organizaciji tekmovanj se kažejo predvsem v formatu ocenjevanja in poteka

tekmovanj. Poznamo:

1. standardiziran način tekmovanj AFP/FIS – dve vožnji, upošteva se boljši rezultat.

2. nestandardiziran način tekmovanj (ang. jam session) – rezultat je subjektivna

ocena sodnikov in množice obiskovalcev.

Glede na način tekmovanja se ocenjuje tudi tekmovanja. Ocena pomembnosti

posameznega tekmovanja je izbrana glede na lokacijo tekmovanja, kakovost povabljenih

tekmovalcev, kakovost objektov oz. pripravljenega terena, medijske izpostavljenosti,

denarnih nagrad itn. Poznamo platinasta, zlata, srebrna, bronasta tekmovanja in

kvalifikacijska tekmovanja zanje (History of Freeskiing Interview Responses, 2013).


19

1.4 TRENDI V GRADNJI SNEŽNIH PARKOV

Snežni parki se nezadrzno sirijo, velikokrat tudi na racun obstoječih prog, kakovost tovrstne dodatne ponudbe pa se razvija in iz leta v leto raste (postavitev novih, vecjih, zanimivejsih objektov, naprav, poligonov) (Bulc, 2007). Zaradi popularizacije smučanja prostega sloga v snežnih parkih so bila sodobna smučišča

primorana umestiti snežne parke v strukturo lastnih snežnih površin. Prav tako pa gradnja

zahteva ustrezno znanje in poznavanje osnovne biomehanike skokov in drsenj,

obremenitev, priprav snežne podlage, rokovanja s stroji in posebnih orodij za ravnanje in

izrez snežnih površin ter kreativno razmišljanje.

Zaradi novih elementov, ki jih talentirani posamezniki vsakodnevno vpeljujejo v ta šport,

se morajo spreminjati tudi objekti v snežnih parkih in tako nuditi dovolj možnosti za

napredovanje. Tako se smučanje prostega sloga nenehoma razvija.

Pri tem je treba omeniti nekaj največjih podjetij, ki so uspela prav zaradi ustreznega

pristopa do gradnje snežnih parkov in zadovoljila želje obiskovalcev. To so podjetja: F-

tech, Schneestern, Allianz, Q-parks, Arena snowparks, Development snowparks,

Snowpark technologies, Doors snowpark structures itd.

Slika 2. Phoenix park – Južna Koreja, testni dogodek za OI Pjongčang 2018

(http://www.schneestern.info/news/inc/04_SST-News_Work-in-Korea.jpg).


20

Slika 3. Phoenix park – Južna Koreja 2016, testni dogodek za OI Pjongčang 2018

(http://images.newschoolers.com/images/17/00/81/41/95/814195.jpeg).

Slika 4. Nine Knights – Livigno, tekmovanje serije AFP platinum je eno izmed

najatraktivnejših in najbolj gledanih tovrstnih tekmovanj na svetu

(http://nineknightssnow.com/press).

http://images.newschoolers.com/images/17/00/81/41/95/814195.jpeg


21

2. CILJI

Predstaviti smučanje prostega sloga v snežnih parkih.

Predstaviti trende grajenja snežnih parkov in trende tekmovanj.

Predstaviti načine varnega poučevanja mladih, ki obvladajo osnove alpskega smučanja in tistih, ki šele pričenjajo z dejavnostjo.

Smiselno določiti elemente šole smučanja prostega sloga v disciplinah snežni žleb, skoki ter slopestyle.

Predstaviti metodiko smučanja prostega sloga v disciplinah snežni žleb, skoki ter slopestyle.

Opisati tehniko skokov smučanja prostega sloga v disciplinah snežni žleb, skoki ter slopestyle.

Omogočiti učiteljem in trenerjem prostega sloga varnejše in učinkovitejše delo z mladimi.


22

3. METODE DELA Diplomsko delo je monografsko delo. Pri pisanju je uporabljena deskriptivna metoda dela, ki temelji na:

lastnih izkušnjah pri izobraževanju kadrov smučanja prostega sloga,

trenerskem delu z mladimi,

učenju smučanja prostega sloga,

aktivni tekmovalni karieri in

proučevanju domače in tuje literature s področja smučanja prostega sloga.


23

4. RAZPRAVA

UVOD V POGLAVJE – RAZPRAVA

V preteklosti je zaradi prisotnosti smučanja prostega sloga v grbinah, skokih in baletu

prihajalo do navzkrižij v poimenovanju elementov, ki so se pojavili z razvojem novega stila

smučanja prostega sloga. Smučarji t. i. nove šole so se razvili iz nekdanjih tekmovalcev

na grbinah ter pričeli z razvojem elementov, ki so se razlikovali v “nečistosti” izvedbe

takratnih tekmovalnih oblik in prijemi smuči, ki so bili takrat na tekmovanjih prepovedani.

Skozi leta se je ‘nova šola’ prostega smučanja razvila do te mere, da so elementi in načini

izvedb pričeli dobivati imena, njihovo število pa se je hitro povečalo. Zaradi vpliva večine

smučarjev, ki so prihajali iz Združenih držav Amerike ali Kanade, imajo elementi večinoma

angleška imena. Način poimenovanja se je obdržal do danes, zato sporazumevanje v

prostem smučanju v smislu poimenovanja elementov, objektov, tipa smuči in opreme

poteka večinoma v angleškem jeziku.

Zaradi pojava tekmovanj pod okriljem AFP in FIS je delo športnikov, pomočnikov in

trenerjev skozi leta postalo bolj strokovno. Da bi se izognili poškodbam, je bilo treba

postaviti nov, bolj ustrezen način učenja in postopnost pri osvajanju osnov prostega

smučanja. Star način osvajanja novih tehnik je temeljil zgolj na poizkušanju elementov na

neurejenih objektih in snežnih podlagah in je bil zaradi tega prenevaren.

Shema novega sistema učenja prostega sloga v snežnih parkih:

1. Prilagajanje na smuči in osnovne oblike drsenja ter elementi prostega sloga na

ravnem.

2. Začetne oblike smučanja prostega sloga: osnovno drsenje vzvratno naravnost,

osnovni skoki z osnovnimi prijemi smuči, osnovno drsenje v snežnem žlebu,

osnovni skok v snežni žleb, osnovni skoki v snežnem žlebu, osnovna drsenja po

drsnih objektih.

3. Nadaljevalne oblike smučanja prostega sloga: zavoj vzvratno z odrsavanjem in

nastavkom robnika, skoki z obrati do 720°, enojni skoki okoli čelne osi, skoki

vzvratno z obrati do 720°, osnovni skok v snežni žleb, osnovni skoki brez ali z obrati

v snežnem žlebu, bočno drsenje po objektih po sprednjih in zadnjih delih smuči,

bočno drsenje po drsnih objektih z nastavkom robnika ter seskoki za 90°, 270° in

450°, bočno drsenje po drsnih objektih z naskokom za 270° in 450°, bočno drsenje

po drsnih objektih z obrati za 180° in 360° na objektu.

4. Tekmovalne oblike smučanja prostega sloga: zavoj vzvratno v zarezni tehniki,

skoki z obrati za 900° in več v kombinaciji z zahtevnejšimi prijemi, vzvratni skoki z


24

obrati za 900° in več v kombinaciji z zahtevnejšimi prijemi, dvojni skoki okoli čelne

osi, zahtevnejši skoki okoli čelne osi v povezavi z obrati in drugimi vrtenji na

skakalnicah in v snežnem žlebu, vzvratno drsenje oz. zavoj po krivini snežnega

žleba, skoki z obrati vzdolž in proti vpadnici, bočno drsenje po drsnih objektih z

nastavkom robnika ter seskoki za 450° in več, bočno drsenje po drsnih objektih z

naskokom za 450° in več, bočno drsenje po drsnih objektih z obrati za 450° in več

na objektu, drsenja sonožno po okroglih objektih, petno bočno drsenje v

kombinaciji z obrati, vzvratno prstno bočno drsenje v kombinaciji z obrati, vzvratno

petno bočno drsenje v kombinaciji z obrati.

Prednosti in slabosti nove metodike:

+ Sistematičnost in postopnost dela.

+ Zmanjšanje tveganja poškodb.

+ Posredovanje korektnih informacij in vsebin na področju prostega smučanja.

+ Strokovnost dela na določenem nivoju (učitelj, ki želi poučevati nadaljevalne

oblike prostega smučanja, mora dobro poznati osnove, terminologijo in skuša prikazati

vsaj začetne oblike prostega smučanja).

+ Motivacija smučarjev za učenje težjih in novejših elementov.

V Sloveniji nimamo pogojev za učenje elementov v snežnem žlebu, hkrati pa

imamo omejene pogoje pri učenju tekmovalnih in tudi nadaljevalnih oblik prostega

smučanja.

Raba osnovnih oblik prostega smučanja iz te metodike bi bila pozitivna tudi pri

širjenju znanja v alpskem smučanju, vendar je trenerji alpskih disciplin redko ali

celo nič ne koristijo.

V praksi se zaradi vpliva kanadskih in ameriških pionirjev, ki so v preteklosti v največji

meri vplivali na razvoj športa, uporablja poimenovanje elementov v angleškem jeziku. V

praksi se uporablja enaka terminologija tudi pri nas. V tabeli spodaj predstavljamo

elemente prostega smučanja. Ker bi v diplomskem delu radi ohranili strokovnost, smo jih

poimenovali s pomočjo slovenskih poimenovanj elementov iz gimnastike. Elementi

skokov so ponazorjeni glede na odriv, let in doskok. Skoke ločujemo tudi v skupine glede

na tip odriva, ki je značilen za njih. Fazo leta pa ponazarjamo s količino vrtenja v x-, y- ali

z-osi, položajem telesa v fazi leta, položajem smuči ter stikom telesa s smučmi (prijem).


25

Tabela 1

Primer poimenovanja nekaterih skokov

SKOKI ODRIV LET DOSKOK Količina vrtenja okoli

osi Položaj telesa v letu

Položaj smuči Stik s smučmi

(prijemi)

Sonožno,

predročenje,

amortizacija,

X Y Z vzporedno prekrižano

Obrat 180

“flatspin 360 Japan”

“cork 720 mute”

“switch rodeo 540

safety”

“bio 900 high mute”

“double cork 1260

tail”

“double misty 900

safety”

sonožen

TIP A

TIP C

TIP D

TIP B

TIP C

TIP E

1/2 pokrčen poljuben vzvratno

naprej

naprej

naprej

vzvratno

vzvratno

vzvratno

½

nazaj

1/1 pokrčen japonski prijem

1/1

nazaj

2/1 pokrčen “mute”

prijem

3/2 1/1 pokrčen “safety”

prijem

½ naprej

5/2 pokrčen prijem za sprednji

zunanji del smuči

2/1

nazaj 7/2 pokrčen prijem za

zadnji del smuči

2/1 naprej

5/2 pokrčen “safety” prijem

Posebnosti pri poimenovanju skokov v snežnem žlebu:

Če se smučar vrti vzdolž vpadnice, ime skoka ostane nespremenjeno.

Če se smučar vrti proti vpadnici, na začetek imena skoka dodamo izraz “alley

oop”.

Če smučar v zraku napravi en obrat, skoku dodamo dodatnih 180°, saj se pripelje

čelno na stranico žleba (66°–67°) in doskoči pod podobnim kotom, kar se po

pravilih ocenjuje za pol obrata.


26

Tabela 2

Primer poimenovanja nekaterih elementov drsenja po drsnih objektih

Sistem odriva

Zaradi hitrejšega in bolj razumljivega poimenovanja skokov uporabljamo poseben sistem

odrivov, ki so značilni za določene vrste skokov. Tip odriva narekuje vrsto skokov.

Odriv ločimo na:

Sonožen: ta način je tipičen za obrate okoli dolžinske osi. Prav tako se uporablja

pri vseh naskokih na drsne objekte. Pri tem lahko uporabimo tudi zamah, potreben

za obrate.

Tip A: sonožen odriv z zamahom roke na nasprotni strani rotacije iz zaročenja skozi

priročenje v predročenje z nagibom trupa nazaj in vstran. To pripelje do vrtenja

okoli čelne osi in dolžinske osi (primer: “flatspin”) oz. do vrtenja okoli bočne osi ter

dolžinske osi (primer: “rodeo”).

Tip B: sonožen odriv z zamahom rok v smeri vrtenja in nagibom trupa naprej. To

pripelje do vrtenja okoli dolžinske osi ter vrtenja okoli čelne osi. Značilni elementi,

ki izhajajo iz tega odriva, so “bio” rotacije.

Tip C: sonožen odriv z zamahom rok v smeri vrtenja in nagibom trupa nazaj. To

pripelje do vrtenja okoli dolžinske osi in čelne osi nazaj. Značilni elementi, ki

izhajajo iz tega odriva, so “cork” rotacije. Če je pri odrivu dodana le rahla rotacija

okoli čelne osi nazaj, bo element poimenovan kot enojni “cork” s poljubnim številom

obratov. Če pa je pri odrivu poleg rotacije okoli dolžinske osi dodana še močna

rotacija okoli čelne osi nazaj, bo element poimenovan kot dvojni ali celo trojni “cork”

s poljubnim številom obratov.

Tip D: sonožen odriv vzvratno z zamahom rok v smeri rotacije s predklonom trupa

naprej. To pripelje do vrtenja okoli dolžinske osi in bočne osi. Značilni elementi, ki

ELEMENT NASKOK LET DRSENJE SESKOK VRTENJE DOSKOK

Količina vrtenja okoli

osi

Položaj smuči

Količina vrtenja okoli osi

v isti smeri naskoka

v obratni smeri

naskoka

X Y Z vzporedno prekrižano bočno snožno X Y Z

“switch 180 on, switch-up, 180 off”

vzvratno

1/2

1/2

naprej

“450 on blunt,

pretzel 270 off”

naprej

5/4

s prijemom za zadnji del smuči

z nastavkom

robnika

3/4

vzvratno

“flatspin 450 on, 270 off”

naprej

½

5/4

3/4

naprej


27

izhajajo iz tega odriva, so “switch rodeo” in “switch cork” (če vrtenje okoli bočne osi

nadomesti vrtenje okoli čelne osi nazaj) rotacije.

Tip E: sonožen odriv z zamahom roke na nasprotni strani rotacije iz vzvročenja v

predročenje. To pripelje do vrtenja okoli dolžinske osi in čelne osi naprej. Značilni

elementi, ki izhajajo iz tega odriva, so “misty” rotacije.

Osnovni položaj

Smučar stoji razkoračno v širini bokov, teža je porazdeljena enakomerno po celotni dolžini smuči, enako na levo in desno smučko.2 Skočni, kolenski in kolčni sklepi so rahlo pokrčeni. Goleni sta naslonjeni na jezik smučarskega čevlja. Hrbtenica je v nevtralnem položaju. Ramenska os je pravokotna na vpadnico. Skrčenje odročno, podlaht dol, palici sta vzporedno, krpljici sta dvignjeni od snežne podlage, konice palic so usmerjene proti repom smuči. Glava vzklonjena, pogled je usmerjen naprej. Najpogostejše napake pri tem so:

Težišče telesa je nazaj.

Iztegnjenost vseh sklepov.

Ukrivljena hrbtenica.

Glava je vzklonjena. Predvaje in korekcijske vaje (Bednarik, 2014):

Brez palic v osnovnem položaju na mestu.

Palici sta v predročenju v osnovnem položaju na mestu.

Palici sta pod komolcema za telesom v osnovnem položaju na mestu.

Prenos teže naprej, v osnovni položaj in nazaj na mestu.

Višanje in nižanje težišča telesa v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu v osnovnem položaju na mestu.

Poskoki v osnovnem položaju na mestu.

Drsenje v osnovnem položaju.

Drsenje v osnovnem položaju brez palic.

Med drsenjem v osnovnem položaju sta palici v predročenju.

Med drsenjem v osnovnem položaju sta palici pod komolcema za telesom.

Med drsenjem v osnovnem položaju prenos teže naprej, v osnovni položaj in nazaj.

Med drsenjem v osnovnem položaju višanje in nižanje težišča telesa v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu.

Med drsenjem v osnovnem položaju izvajanje poskokov.

Med drsenjem v osnovnem položaju izmenično dvigovanje ene smučke.

Drsenje v osnovnem položaju na desni smučki.

Drsenje v osnovnem položaju na levi smučki.

2 Teža pri prostem smučanju je razporejena enakomerno po celotni dolžini smuči.


28

4.1 METODIKA IN TEHNIKA SKOKOV

4.1.1 PRILAGAJANJE NA OPREMO, OSNOVE DRSENJA IN ELEMENTI PROSTEGA

SLOGA NA RAVNEM

Preden se lotimo osnov drsenja in elementov prostega sloga na ravnem, se je treba

prilagoditi na poseben tip smuči, ki so namenjene prostemu smučanju. Smuči so

ukrivljene spredaj in zadaj, nekoliko so širše in mehkejše v primerjavi z alpskimi smučmi.

Prav tako se je treba prilagoditi na smučarske čevlje, ki so pogosto mehkejši ter manjšega

naklona. Palice so krajše, da nas pri pristankih ne ovirajo.

4.1.1.1 ELEMENTI PROSTEGA SLOGA NA RAVNEM

“Elementi prostega sloga na ravnem (ang. flat tricks) predstavljajo osnovo prostega sloga” (Pristavec, 2012). Krepitev občutka za drsenje in obnašanje smuči med različnimi vrstami obremenitve so temeljni razlogi za uporabo teh elementov pri učenju. Z imitacijo trikov na blagi naklonini in pozneje čez prelomnice krepimo mentalno in koordinacijsko komponento učenca. Uporaba teh elementov lahko služi tudi kot igra (tip igre SKOK, ko posamezniki skušajo v izogib pridobljene črke izvesti vse trike pravilno in brez padcev), zabava, imitacija ter sprostitev pred resnejšim treningom. Lahko jih uporabimo tudi v smislu pripravljalnih in korekcijskih vaj pri skokih z obrati ter drsenju po drsnih objektih. Z njimi pridobljena samozavest in boljsi občutek bosta v veliki meri pripomogla k izvedbi skokov na skakalnicah in drsenju na drsnih objektih. Kot bomo v nadaljevanju spoznali pri skokih z obrati, je izredno pomembno, da rotacijo zacnemo z zamahom rok, ki glavi kažeta smer pogleda. Zasuku glave sledi zasuk trupa, temu pa zasuk bokov in na koncu zasuk nog s smučmi. 4.1.1.2 DRSENJE S POL IN CELIM OBRATOM

Z zamahom rok v smer vrtenja (roka, ki vodi rotacijo, zamahne za telo, roka, ki sledi, pa zamahne pred telo) in z rotacijo trupa v smer bočnega drsenja, preidemo v vzvratni položaj, obrnjen hrbtno proti vpadnici (ang. switch). Ob prehajanju v bočni in iz bočnega položaja pazimo na razbremenitev robnikov, ki so bližje vpadnici. Za cel obrat je potreben sunkovitejši zamah, pogled prehaja prek rame v smer doskočišča. Roke in rame mu sledijo do konca izvedbe obrata. 4.1.1.3 POSKOK S PREDNJIH IN ZADNJIH DELOV SMUČI (nollie, ollie)

Poskok s prednjih delov smuči (nollie)


29

Poskok pričnemo z znižanjem težišča in aktivnim prenosom centralnega težišča telesa na prednjo polovico smuči. Pri tem si lahko pomagamo z rokami v rahlem predročenju in zgornjim delom telesa, nagnjenim naprej. Ob obremenitvi se smuči upognejo pred vezjo in zaradi elastičnih sil omogočijo “katapultni efekt”, ki nam omogoča odriv. Ob odrivu pričnemo s krčenjem nog ter njihovem približevanju telesu. Obenem pa težišče telesa pričnemo pomikati proti sredini smučarskega čevlja z nagibom nazaj. Poskok napravimo sproščeno, v enem povezanem gibu. Poskok z zadnjih delov smuči (ollie) Poskok pričnemo z znižanjem težišča in aktivnim prenosom CTT na zadnjo polovico smuči. Pri tem si lahko pomagamo z rokami v rahlem zaročenju in zgornjim delom telesa, nagnjenim nazaj. Ob obremenitvi se smuči upognejo pred vezjo in zaradi elastičnih sil omogočijo “katapultni efekt”, ki nam omogoča odriv. Ob odrivu pričnemo s krčenjem nog ter njihovem približevanju telesu. Obenem pa težišče telesa pričnemo pomikati proti sredini smučarskega čevlja z nagibom naprej. Poskok napravimo sproščeno, v enem povezanem gibu. 4.1.1.4 OBRAT S PRENOSOM TEŽE NA SPREDNJE IN ZADNJE DELE SMUČI (butter)

Obrat pričnemo z uvodnim zasukom rok in ramenskega obroča v smeri vrtenja ob sočasnem prenosu teže na sprednje ali zadnje dele smuči. Pazimo na razporeditev teže po celotni ploskvi smuči in ne robnikov. Ob polovičnem obratu težišče prestavimo po sredini smučarskega čevlja med 120° in 150°, medtem ko pri celem obratu težišče telesa prisilno obdržimo nad prednjim ali zadnjim delom smuči vse do 250° do 270°. Šele nato sledi izravnava. 4.1.1.5 SKOK S POL IN CELIM OBRATOM NA RAVNEM

Pol obrata na ravnem Med skokom s pol obrata poizkušamo celotno rotacijo napraviti v zraku, saj bi lahko ob pristanku prečno na vpadnico imeli težave. Roke in ramenska os naj bosta pred skokom že obrnjeni v smer obrata, medtem ko smuči nekoliko zaostajajo. Težišče telesa znižamo. Sledi gibanje navzgor, kar povzroči razbremenitev robnikov. Glava naj bo pred skokom usmerjena še v smer doskoka, nato pa med skokom prehaja v pogled pod telo proti smučarskim čevljem.


30

Cel obrat na ravnem Pred skokom sta roki obrnjeni v obratno smer obrata, kar nam daje zalet za močnejši zasuk trupa. Ob odrivu pogled takoj prične prehajati preko rame v smeri obrata, da ozre doskočno točko. Glavi sledita roki in ramenska os. Tik pred doskokom smuči aktivno usmerimo v vpadnico, z zgornjim telesom pa ustavljamo rotacijo z zasukom trupa v obratno smer obrata. Priporočljiva razbremenitev robnikov je ves čas obrata za 270°. V zadnjem delu lahko sledi podrs po repih smuči, pri tem pazimo, da so prednji deli smuči dovolj dvignjeni od podlage, da ne pride do zatika. 4.1.2 ZAČETNE OBLIKE DRSENJA IN SKOKOV

4.1.2.1 SMUK VZVRATNO NARAVNOST

Smučar stoji raznožno, ožje od širin bokov. Teža je razporejena na sredini smuči. Glava je vzklonjena, pogled pa usmerjen naprej v snežno podlago. Ta vaja je primerna izključno za zelo blage naklonine ob predhodnem prepričanju, da na smučarjevi poti ni nikogar. Smuk vzvratno s pogledom prek rame Smuči so vzporedne, ožje od bokov. Smučka na strani pogleda je potisnjena proti vpadnici in teža na prednjih treh četrtinah. Druga smučka je pod težiščem telesa in teža razporejena po sredini. Sledi zasuk ramena in bokov v smeri pogleda. Pazimo na sproščen položaj trupa. Roka, ki je na strani pogleda, je v položaju za nogo na strani pogleda, roka na nasprotni strani pa pred nogo na nasportni strani pogleda. Teža smučarja naj bo razporejena približno enako na obeh smučeh. OSNOVNA DINAMIKA SKOKOV IN FAZE GIBANJA Poleg razvitih osnovnih gibalnih sposobnostih in osnovnega znanja smučanja nam pri razvijanju osnovne motorike skokov veliko pripomorejo tudi drsenje, prenašanje težišča, osnovno vijuganje, vijuganje z nastavitvijo robnika ter vijuganje v zarezni tehniki. Vse to pripomore k pravilnemu naletu na skakalnico ter k varnemu doskoku. Ob upoštevanju načela postopnosti je treba paziti na izbiro terena, snežnega parka in samih skakalnic ter ostalih objektov v njem. Pripomoček h kakovostnejšemu in varnejšemu učenju skokov naj bo velika prožna ponjava z mehkejšo tkanino ter mehkejšimi vzmetmi. Ločitev skoka na 4 faze: I. Nalet II. Odriv III. Let IV. Doskok


31

Slika 5. Faze skoka (osebni arhiv).

I. Nalet “Nalet je sestavljen iz drsenja na zaletišču in odskočiscu. Glede na razlicne skoke si moramo izbrati primerno linijo do samega odskoka, ki nam omogoča pravilno in varno izvedbo. Zaradi napacne linije lahko popolnoma zgresimo zeleno doskocno mesto. Glede na velikost skakalnice je z vidika varnosti izredno pomembno, da imamo primerno hitrost. Pred skokom si ogledamo skakalnico in se prepricamo o njeni ustrezni urejenosti” (Pristavec, 2012). Hitrost preverimo s poskusnim spustom, pri katerem se pred odskokom zaustavimo. Vedno je bolj varno skočiti nekoliko dlje kot premalo. Z nezadostno hitrostjo namreč doskočimo na vodoraven del pred doskočiscem (ang. knuckle). Sele v tej tocki se začne naklonina doskocisca povecevati. Prekratki skoki so eden glavnih razlogov za poškodbe pri padcih na skakalnici. Pristanki na ravnino so zaradi višine in velikih sil lahko zelo nevarni (Pristavec, 2012). Pri naletu se izogibamo ostrim zavojem. Z oddrsavanjem hitrost zmanjsujemo le v primeru, ko skačemo več zaporednih skokov in imamo za naslednji skok preveliko hitrost. Ce je možno, se pri skoku naravnost spustimo v ravni liniji od točke, ki smo jo izbrali za visino naleta. Pogled naj bo ves cas usmerjen proti odskociscu (Rottmann in Pederzolli, 2010). Pogled, ramenska os in boki so usmerjeni naprej v smeri drsenja. Tezisce je na sredini nad metatarzalnim delom stopala ter ga pred skokom znižamo. Polozaj telesa se iz sproscenega osnovnega polozaja na zacetku naletisca rahlo znizuje s priblizevanjem mizi in v fazi odskoka omogoci odskok z eksplozivno ekstenzijo trupa in nog. Na skakalnicah


32

z manjsimi radiji in pri vecjih hitrostih je treba paziti, da nas vztrajnostna sila zaradi pospeska pri kroznem gibanju ne potegne proti tlom. To preprecimo z enakomerno razporejeno tezo na obeh nogah, predročenjem rok in napetostjo misic, predvsem v nogah. Na skoku pogled usmerimo v tocko bodocega odriva. Skakalnico naletavamo po sredini, če je to mogoče, drugače po levi ali desni strani oz. tam, kjer je najmanj poškodovana, in sicer v ravni liniji.

II. Odriv Z iztegovanjem nog in trupa iz znižanega težišča preidemo v fazo odriva. Ta se konča na koncu odskočišča s koordinacijsko preciznostjo in eksplozivno močnim odrivom3. Odriv je odvisen od elementa, ki ga skušamo izvesti.4 Prav tako je lahko odskok z rotacijo ali brez. Pri skoku brez rotacije so roke v predročenju, telo v sproščenem pokrčenem položaju, pogled pa je usmerjen v smer odskočne površine. Teža je razporejena po celotni površini smuči brez nastavka robnika. Pri skokih z rotacijo je pomembno sodelovanje obeh rok in ramenske osi v smeri obrata.

Smuči so postavljene na notranjih robnikih in širše od širine bokov. Odriv z rotacijo nam

omogoci gibanje telesa okoli vzdolzne osi. Moc zamaha je odvisna od zelenega stevila

obratov in velikosti skoka (tako skok z enim obratom na 20-metrski skakalnici potrebuje

manjso moc zamaha kot enak skok na 2-metrski). Pri zahtevnejsih skokih z vecjo

rotacijo si pri zamahu dodatno pomagamo z uvodnim zasukom oz. predobratom rok in

ramenske osi v nasprotni smeri rotacije skoka.5 To nam podaljsa pot in s tem moc

zasuka (Pristavec, 2012).

Smuči imajo zaradi zareznega zavoja določeno linijo in omogočajo, da izkoristimo odbojno silo robnika. Zaradi tega ne smemo dopustiti oddrsa smuči ze na sami odskocni povrsini.

3 V 2016 strokovnjaki prostega smučanja menijo, da eksplozivno močni odriv negativno vpliva na kakovost prehoda iz faze odskoka v fazo leta. Pojavi se namreč preveliko število napak. Bistven je odločen, koordiniran, časovno usklajen odskok in tekoč prehod v fazo leta. 4 Sistem odriva je pojasnjen v uvodu v razpravo. 5 Izkušnje kažejo, da je uvodni zamah ustrezen tudi pri manj zahtevnejših rotacijah, saj je prehod iz odskoka v fazo leta tako manj sunkovit ter bolj tekoč. Ker je čas leta pri manjših skokih krajši, je uvodni zasuk z zamahom izredno pomemben dejavnik.


33

III. Let Pri skoku brez rotacije stremimo k fleksiji abdominalnega predela ter primikalk kolkov. S tem dosežemo racionalen in efektiven primik nog oz. kolen k trupu. Ne počnemo obratno, saj bi znižali skok in imeli problem z vzpostavljanjem ravnotežja. V najvišji točki leta je telo v najbolj pokrčenem položaju, ko pa se faza leta približuje doskoku, je potrebno telo iztegniti do te mere, da ustrezno ublažimo doskok. Pri skokih z rotacijo je slika podobna, le da je pri fazi približevanja kolen trupu dodana še rotacija zgornjega dela trupa v prvi fazi, nato pa trupu pričnejo slediti še smuči, ki se uskladijo z rotacijo trupa nekje po prvi tretjini celotnega obrata/ov. To je odvisno od tega, kako močna in sunkovita je rotacija ter kakšen prijem dodamo elementu med skokom. Glava in ramenski obroč morata še vedno voditi rotacijo in stremeti k temu, da čim hitreje uzremo doskočisce. Ko uzremo tocko doskoka, pričnemo z iztegnitvijo telesa in koncamo z rotacijo glave ter ramenskega obroca, medtem ko smuči še zakljucujejo rotacijo. Vrtenje pri težjih skokih z veliko rotacijo ustavimo z zaključnim zasukom, kjer smuči aktivno potisnemo proti koncu rotacije, istocasno pa gornji del telesa vrtimo v nasprotni smeri.

IV. Doskok Ob doskoku morajo biti smuči v vzporednem položaju in poravnane z vpadnico doskočišča. Pri aktivnem blaženju doskoka si pomagamo s položajem rok, ki naj bodo v rahlem predročenju in sproščene. Poleg tega telo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa omogoča, da je doskok mehak in varen. Mehkoba doskoka pa je povezana tudi s strmino doskočišča, ki je določen z naklonino odskočnega mesta, višino skakalnice in razdaljo med odskočnim in doskočnim mestom. Optimalna točka doskoka je ponavadi na najbolj strmem delu doskočišča, nekje pred prvo tretjino doskočišča. Pri skokih z obrati se lahko pojavi rotacija telesa po doskoku. To poskušamo najprej zaustaviti z rokami, ki rotacijo skoka z obratom nadaljujejo in se nato postopno ustavijo. Skok je izveden pravilno, ko po pristanku drsimo naravnost po vpadnici doskočišča. Če je to edini ali zadnji skok, pričnemo z varnim zaustavljanjem. V primeru, da je za tem skokom se naslednji, se pripravimo na ponovni zacetek vseh stirih faz (Pristavec, 2012). 4.1.2.2 OSNOVNI SKOK (ang. straight air) Osnovni skok je ena izmed osnovnih prvin smučanja prostega sloga v snežnih parkih in se sprva uporablja za privajanje na različne objekte in krivine, pozneje pa služi za ugotavljanje in kontrolo hitrosti, daljine in višine pri skakalnicah in objektih. Vemo namreč, da se med samo vadbo in ob menjavi materiala ter obiska drugih snežnih parkov hitrost, potrebna za skoke, spreminja. Z osnovnim skokom lahko pričnemo na manjših naravnih razčlembah, umetno postavljenih skokih in kot naskok na drsne objekte v snežnih parkih.


34

I. Nalet

Optimalna pot približevanja skakalnici je po sredini zaletišča v ravni liniji. Težišče telesa se znižuje med približevanjem odskočišču. Drsenje po celotni površini smuči.

II. Odriv Po naletu sledi odriv z iztegovanjem nog in telesa. Iztegovanje naj bo koncano tocno na koncu mize. Projekcija težiščnice telesa pada na sprednje dele smučarskih vezi. Pogled je usmerjen naprej, proti odskocni površini. Roke so sprošcene v rahlem predročenju in v pomoc pri ohranjanju ravnotežja.

III. Let Faza leta je nadaljevanje faze odskoka. Noge po iztegovanju približamo telesu in kontroliramo let. Pogled je ves čas usmerjen na doskocišce. Iztegovanje telesa in nog pred doskokom omogoci amortizacijo doskoka.

IV. Doskok

Doskok ublažimo z ekscentricnim krcenjem mišic nog in trupa. Po koncanem blaženju lahko zacnemo z varnim zaustavljanjem oz. pripravi na naslednji skok ali objekt. 4.1.2.3 OSNOVNI SKOK S PRIJEMI SMUČI (ang. grab)

Osnovni skok s prijemi smuči je popolnoma enak osnovnemu skoku brez, le da pri tem smučar prilagaja svoj položaj v zraku glede na prijem smuči. Prijem smuči je dokaz smučarjeve nadarjenosti, gibljivosti in treninga. Posledično sta kreativnost in trajanje prijema v skoku nagrajena na tekmovanjih, kjer brez tega tekmovalec pri oceni skoka dobi precej odbitnih točk. Lahko bi rekli, da velja, da brez prijemov smučanje prostega sloga v snežnih parkih ne more obstajati. S prijemi višamo stopnjo težavnosti in bogatimo smučarsko znanje. Izkazujejo tudi osebni slog smučarja, po drugi pa omogočajo večjo stabilnost v fazi leta ter telo približajo smučem, da smučar hitreje pride do želene rotacije v pravo smer. “Prijemi se lahko stilno izboljšajo z iztegnitvijo (ang. tweak). Pri izvedbi moramo paziti, da z iztegnitvijo noge telo uravnotežimo z iztegnitvijo nasprotne roke” (Rottmann in Pederzolli, 2010).

VRSTA PRIJEMA:

Enorocni prijem: prijem smuči z desno roko, prijem smuči z levo roko.

Sorocni prijem: prijem smuči z obema rokama hkrati.


35

MESTO PRIJEMA:

Prijem za zunanje robnike: pred nogo, za nogo, pod nogo.

Prijem za notranje robnike: med nogama, pred nogo, za nogo, pod nogo.

Prijem za prednji del smuči (ang. “nose”).

Prijem za zadnji del smuči (ang. “tail”). Najbolj pogosti prijemi smuči:

Shema 1. Ponazoritev mesta prijema in smeri vrtenja.


36

“Safety” prijem za zunanji robnik pod smučarskim čevljem na istoležni smuči.

Shema 2. Ponazoritev mesta prijema z desno roko. Smer vrtenja je v desno ali levo.

“Mute” prijem za zunanji robnik pred čevljem na sprednji tretjini smuči na protiležni prekrižani smuči.

Shema 3. Ponazoritev mesta prijema z desno roko. Smer vrtenja je v levo.

Dvojni “japan” prijem za notranji robnik pod smučarskim čevljem na protiležni vzporedni

smuči za nogo.

Shema 4. Ponazoritev mesta prijema z desno in levo roko hkrati. Smer vrtenja je v

levo.


37

“Critical” prijem za notrani robnik pred čevljem na sprednji tretjini smuči na protiležni

vzporedni ali prekrižani smuči pred nogo.

Shema 5. Ponazoritev mesta prijema z desno roko. Smer vrtenja je v levo.

“Nose” prijem za prednje dele smuči na katerikoli nogi s katerokoli roko.

Shema 6. Ponazoritev mesta prijema z desno in levo roko hkrati. Smer vrtenja je

poljubna.

“Tail” prijem za zadnje dele smuči na katerikoli nogi s katerokoli roko.

Shema 7. Ponazoritev mesta prijema z desno ali levo roko. Smer vrtenja je poljubna.


38

“Truckdriver” prijem obeh smuči za njuna zunanja robnika z obema rokama hkrati na

prednji tretjini smuči.

Shema 8. Ponazoritev mesta prijema tik pod sprednjim delom smuči. Pomembna je

natančnost prijema. Smer vrtenja je poljubna.

Najnovejši prijemi smuči: “blunt”, “cuban”, “high mute”, “seatbelt”, “double japan”, “bow arrow”, “stalefish”, “tai pan”.

Slika 6. Skok z obratom za 900° in odrivom tipa C s prijemom za zadnji del smuči (ang.

Cork 900 tail) (osebni arhiv).


39

4.1.3 NADALJEVALNE OBLIKE DRSENJA IN SKOKOV

4.1.3.1 ZAVOJ VZVRATNO Z ODRSAVANJEM IN NASTAVKOM ROBNIKA

Zavoj pričnemo v položaju smuka vzvratno. Smučar med smukom vzvratno naravnost v primerni hitrosti postopno prehaja v nižji položaj, pogled je umerjen prek rame v smeri vožnje. Skladno s postopnim gibanjem navzdol potisne kolena naprej in navznoter v obratni smeri vpadnice. S tem smuči krožno (tudi s pomočjo stranskega loka) zapelje v zavoj. Ramenska in kolčna os sta usmerjeni v obratno smer zavoja, zavoji pa ostajajo manj zakljuceni in vodeni na vzporedno postavljenih smuceh z vodilno smučko, vedno potisnjeno naprej v smeri vožnje. Poleg znanja, sposobnosti in ostalih dejavnikov so možnosti izvedbe navezovanja zavojev odvisne predvsem od hitrosti, ki jo mora smučar na ustrezen način obvladati oz. nadzorovati. Zato je predvsem manj veščemu smucarju hitrost tudi z novimi smucmi se vedno lazje nadzorovati na t. i. kombinirani način. To pomeni, da si smučar pri spremembi smeri na paralelnih smučeh po vbodu palice pomaga s t. i. vrtenjem stopal (in smuči) v prvem delu zavoja. Taksnemu nacinu spreminjanja smeri lahko rečemo tudi “vrtilna” tehnika (Lesnik, Zvan, 2007). Pri vrtenju smuči vzvratno si pomagamo z gležnji, smučarskih palic ne vbadamo, skrbimo pa za primeren odklon trupa v obratni smeri zavoja za lovljenje ravnotežja. Med znizevanjem tezišča in obremenjevanjem smuči (vodenje zavoja) se hkrati stopnjuje nastavek robnikov, ki smučarju omogoči izpeljavo (zakljucek) zavoja po robnikih. Pri osnovnem vijuganju gre za ritmicno navezovanje zavojev (hop-dool, hop-dool ...), ki so v zacetnih korakih učenja izvedeni s kombinirano tehniko, kasneje pa je glede na sposobnosti in predznanje smučar sposoben stopnjevati nastavek robnikov s ciljem izpeljave zavojev po robnikih. Ne glede na način izvedbe osnovnega vijuganja, je pomembno, da hitrost smucanja ostaja nadzorovana (Lesnik, Zvan, 2007). Zgornja trditev velja za smučanje vzvratno z nastavkom robnika le, ko smo s telesom odklonjeni v obratno smer zavoja. Pri navezovanju zavoja velja, da ob odrivu v smer novega zavoja sočasno izvedemo menjavo položaja glave, ramen, bokov in smuči.


40

SKOKI Z OBRATOM OKOLI DOLŽINSKE OSI

Pod obrate štejemo vse skoke z rotacijo okoli dolžinske osi, kjer roke zamahnejo v smer rotacije. Temu sledita ramenska os in glava. Noge in spodnji del trupa rahlo zaostajajo. Namen prehitevanja zgornjega dela trupa je uzreti doskočišče in nato ustavljati rotacijo z zasukom v nasprotno smer. Pri skokih s celim obratom pristajamo naprej, pri skokih s pol, ena in pol, dva in pol … pa vzvratno. To se spremeni, če skok pričenjamo vzvratno.

I. Nalet

Za skoke z obratom na doskočišče pridrsimo: a.) V osnovnem položaju z znižanim težiščem v ravni liniji z odskočiščem. Teža je razporejena enakomerno po celotni dolžini smuči. b.) V osnovnem položaju v zarezni tehniki po eni strani odskočišča do konca le-tega.

II. Odriv

Pri odrivu je pomembna časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah, ki mu sledi pogled, sprožijo roke, ki jim sledijo ramenski obroč in boki. Pogled sledi zamahu.

III. Let

V tej fazi je ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju ali prekrižane spredaj. Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. To je pomembno, da čimprej uzremo mesto doskoka. Prijema, ki olajšata izvedbo, sta: a.) Z roko na strani rotacije za zadnji del smuči na strani rotacije (ang. tail). b.) Z roko na nasprotni strani rotacije za prvo tretjino smuči na strani rotacije (ang. mute).

IV. Doskok

Pri skokih s polnimi obrati pristajamo na slepo6 (ang. blind landing), saj smo ravno pred doskokom s hrbtom obrnjeni proti tocki doskoka. Tovrstni doskoki so nekoliko težji, saj se na cas in mesto doskoka težje pripravimo. Medtem pri skokih s pol obrata, enim in pol obratom, dvema in pol obratoma itd., mesto doskoka uzremo že vec kot pol obrata pred doskokom. Doskok ublažimo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa.

6 To je odvisno od prehitevanja ramenskega obroča pri nekaterih pojavnih oblikah skokov. Primer je "flatspin".


41

4.1.3.2 SKOK S POL OBRATA (180°)

Skok s pol obrata je razmeroma lahek skok, saj je zamah rok in ramen majhen oz. skorajda navidezen. Pogled je v fazah odriva, leta in doskoka usmerjen v doskočišče. V fazi odriva so smuči usmerjene proti doskočišču, v fazi leta ramena in roke vodijo rotacijo in so v prehitevanje nog in smuči že obrnjene v smer doskoka, medtem ko smuči zaključijo obrat šele v drugi polovici leta. S tem lažje kontroliramo rotacijo in jo dodajamo, ko je to potrebno. Na manjših skokih bo to prej, na večjih pa pozneje. Pristanek je na obe vzporedni smuči vzvratno, teža je razporejena po vsej dolžini smuči. Takoj po doskoku je treba vzpostaviti ravnotežni položaj in osnovni položaj za smuk vzvratno. 4.1.3.3 SKOK Z ENOJNIM OBRATOM (360°)

Za skok z enojnim obratom je potreben zmeren zamah z rokami in blagim predobratom. Glava mora voditi rotacijo ves čas in se ne sme ustaviti takoj po odrivu. Ko smo s hrbtom obrnjeni proti doskočišču, je treba uzreti rob doskočišča (ang. knoll), ki nam pomaga pri orientaciji v prostoru. V tej fazi leta pričnemo s pripravo na doskok. Ko uzremo mesto doskoka, se pripravimo nanj z ustreznim položajem rok, trupa in nog ter ublažimo pristanek. 4.1.3.4 SKOK Z ENIM IN POL OBRATA (540°)

Uvodni zasuk oz. predobrat je potreben. S tem povečamo moč zamaha rok in rotacijo telesa. Moč zamaha je obratno sorazmerna z velikostjo skakalnice. Pri fazi leta, kjer je telo že obrnjeno nekje med 270° in 360°, je potrebno aktivno zaustavljanje rotacije s pogledom v doskočišče in zaustavitvijo zgornjega dela trupa. Od tu naprej sledijo rotaciji le še noge in smuči, ki nadaljujejo do vzporednega položaja vzvratno. Pristanek je enak kot pri skoku s pol obrata. Ob pristanku se jim v osnovnem položaju za smuk vzvratno pridružijo še trup, rame, roke in glava. 4.1.3.5 SKOK Z DVOJNIM OBRATOM (720°)

Pri skoku z dvojnim obratom veljajo enake zakonitosti kot pri skoku z enojnim obratom, le da pri odrivu dodamo uvodni zasuk ter sunkoviteje dodamo začetno rotacijo, ki jo pričnemo ustavljati pri fazi leta, ko je telo obrnjeno za 450° do 540°. Sledita pogled v rob doskočišča (ang. knoll) ter priprava na doskok.


42

SKOKI VZVRATNO Z OBRATOM

I. Nalet

Za skoke z obratom na doskočišče pridrsimo v osnovnem položaju za smuk vzvratno z znižanim težiščem v ravni liniji z odskočiščem. Teža je razporejena enakomerno po ploskvi smuči.

II. Odriv

Pri odrivu je pomembna časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah, ki mu sledi pogled, sprožijo roke, ki jim sledijo ramenski obroč in boki. Smuča na strani zamaha ostaja v stiku s snežno podlago dlje kot nasprotna. S tem onemogočamo prehiter zdrs po odskočni mizi ter zatik notranjega robnika nasprotne smuči. Pogled je usmerjen v smer odriva.

III. Let

V tej fazi je ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju ali prekrižane spredaj. Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. To je pomembno, da čimprej uzremo mesto doskoka. Prijema, ki olajšata izvedbo sta: a.) Z roko na strani rotacije za zadnji del smuči na strani rotacije (ang. tail). b.) Z roko na nasprotni strani rotacije za prvo tretjino smuči na strani rotacije (ang. mute).

IV. Doskok

Pri skokih s polnimi obrati pristajamo vzvratno, kar pomeni, da vidimo doskok skozi celotno drugo fazo leta. Tovrstni doskoki so nekoliko lažji, saj se na čas in mesto doskoka lažje pripravimo. Medtem pri skokih s pol obrata, enim in pol obratom, dvema in pol obratoma itd. mesta doskoka ne uzremo vse do zadnje tretjine obrata. Tovrstni obrati so težji, saj se na doskok težje pripravimo. Doskok ublažimo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa. Med nadaljevalne oblike štejemo vse skoke vzvratno z obrati do 720°.


43

4.1.3.6 SKOK SALTO NAZAJ

Slika 7. Skok salto nazaj, Vogel 2012 (osebni arhiv).

I. Nalet

Za skoke z obratom na doskočišče pridrsimo v osnovnem položaju z znižanim težiščem v ravni liniji z odskočiščem. Teža je razporejena enakomerno po celotni dolžini smuči.

II. Odriv Pri odrivu je pomembna časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah z rokami iz zaročenja skozi predročenje v vzročenje omogoča začetni vrtilni moment v smeri nazaj okoli čelne osi. Odriv je v tem primeru pravokoten na krivuljo leta oz. naklon skakalnice, kar že samo po sebi, ob centralnem položaju, rezultira v rotaciji okoli čelne osi, po potrebi dodatno rotacijo pa zagotavlja zamah z rokami, v ekstremnih primerih pa tudi zamah zgornjega dela telesa. Glava je vzklonjena.


44

III. Let

V tej fazi je ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju ali prekrižane spredaj. Telo je za hip iztegnjeno, nato pa sledi pokrčenje nog in primik k telesu. Roki lahko primeta za kolena ali za meča. Prav tako lahko roka sledi mestu prijema smuči. Glava preide v zaklonjen položaj in sledi rotacija za 360° okoli čelne osi. Sledi pogled v smer doskočišča in ustavljanje rotacije z iztegnitvijo v nogah in trupu, z rokami v predročenju.

IV. Doskok

Doskok ublažimo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa. 4.1.3.7 SKOK SALTO NAPREJ

I. Nalet


II. Odriv Pri odrivu je pomembna časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah z rokami iz vzročenja skozi predročenje v zaročenje omogoča začetni vrtilni moment7 v smeri naprej okoli čelne osi. Odriv je usmerjen bolj naprej kot navzgor, glava je vzklonjena. Odriv je lahko:

a.) Hkraten z obeh smuči naenkrat. b.) Z ene smuči prenesemo težo na naprej potisnjeno drugo smučo, iz katere sledi

odriv.

III. Let

V tej fazi je ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju. Telo je za hip iztegnjeno, nato pa sledi pokrčenje nog in primik k telesu. Roki lahko primeta za kolena, lahko pa sledita mestu prijema smuči. Glava preide v predklonjen položaj in sledi rotacija za 360° okoli čelne osi. Sledi ustavljanje rotacije z iztegnitvijo v nogah in trupu, pogled v smeri doskočišča z rokami v predročenju, odročenju

7 Začetni vrtilni moment omogoča prenos težišča naprej med samim odskokom, zamah z rokami pa rotacijo po potrebi povečuje glede na dolžino leta (pri “letečih” roke celo iz zaročenja v vzročenje). Enak učinek dosežemo tudi s prenosom teže z ene smuče na drugo.


45

ali celo v vzročenju. To je odvisno od tega, kako močno moramo ustavljati rotacijo.

IV. Doskok

Doskok ublažimo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa.

Slika 8. Zmagovalni nastop Josha Christensena na WOG v Sočiju 2014

(http://www.nytimes.com/interactive/2014/02/19/sports/olympics/olympics-frame-by-

frame.html?_r=0, 2014).

http://www.nytimes.com/interactive/2014/02/19/sports/olympics/olympics-frame-by-frame.html?_r=0

http://www.nytimes.com/interactive/2014/02/19/sports/olympics/olympics-frame-by-frame.html?_r=0


46

4.1.4 TEKMOVALNE OBLIKE DRSENJA IN SKOKOV

4.1.4.1 ZAVOJ VZVRATNO V ZAREZNI TEHNIKI

Začetni položaj je enak kot pri smučanju vzvratno naravnost. Celotna biomehanika zavoja je v primerjavi z osnovnim zavojem v zarezni tehniki obrnjena zaradi vzvratnega položaja trupa, značilnosti pa ostajajo enake. Med smukom naravnost v primerni hitrosti smučar preide iz srednjega v nizji polozaj, s potiskom obeh kolen naprej in navznoter pa smuči usmeri v zavoj. Sledi odriv v smeri novega zavoja (uvodni zasuk) s sočasnim vbodom palice ter zvracanje stopal in gibanje kolen naprej–navznoter. Po menjavi robnikov smucar poskusa izvesti zavoj po robnikih, če pa so razmere za to prezahtevne (strmina, poledenel sneg, itd.), pa lahko v fazi vhoda v zavoj hitrost smučanja nadzoruje tudi s stranskim oddrsavanjem oziroma vrtenjem smuci v smeri, po potrebi pa tudi prek vpadnice (2. faza zavoja). Izhod iz zavoja (3. faza zavoja) mora biti izveden po robniku, ramensko in kolčno os pa smučar po izvedenem uvodnem zasuku ohranja v polozaju sledenja smeri smucanja (Lesnik, Žvan, 2007). Pri navezovanju zavojev v zarezni tehniki velja, da ob odrivu v smer novega zavoja sočasno ne izvedemo menjave položaja glave. Položaji ramen, bokov in smuči ostanejo enako, le gležnji se zvrnejo v nasprotno smer, kolena jim sledijo. Pomembno je zvračanje gležnjev in zniževanje težišča ter večja obremenitev zunanje smučke. Vboda palice ni. Smuci ostajajo v nenehnem stiku s snegom, hitrost primerno kontrolirana. Pomembno

je, da prvi zavoj smucar izvede brez vboda palice, ki bi ga utegnil prevec spominjati na

klasicen nacin spreminjanja smeri. Hitrost smucanja, ki je potrebna za vodenje zareznih

zavojev, smucar pridobi ze s spustom v prvi zavoj, kar mu omogoca nadaljevanje

navezovanja zavojev v sirsem hodniku smucanja. Pri zareznem nacinu vodenja zavojev

je menjava robnikov in vhod v nov zavoj izvedljiv tudi brez oz. z minimalnim vertikalnim

gibanjem (stransko razbremenjevanje). Tak nacin smucanja predstavlja osnovo

tekmovalnemu nacinu vodenja zavojev (Lesnik, Zvan, 2007).


47

4.1.4.2 SKOK Z DVEMA IN POL OBRATA (900°)

Za skoke z več kot dvema obratoma sta značilna dva pojava:

a.) Pospeševanje – mišice rotatorjev trupa na strani vrtenja se morajo napeti in stremeti k povečevanju rotacije.

b.) Zaustavljanje – mišice rotatorjev trupa na strani vrtenja se morajo sprostiti oz. delovati v nasprotni smeri rotacije in stremeti k zaustavljanju.

Pri skoku za dva obrata in pol pospešujemo vrtenje v prvih dveh tretjinah faze leta in zaustavljamo v zadnji tretjini oz. pri obratu med 630° in 720°. Zaustavljanje rotacije dosežemo z odkrižanjem smuči in blagim raznoženjem že v zraku. Ob zaustavljanju vrtenja smuči in trupa si dodatno pomagamo še s postavitvijo smuči širše od bokov in na oba notranja robnika ob doskoku. Pomembna pojavna oblika tovrstne rotacije je skok vzvratno z dvojnim bočnim salto za 900° in odrivom tipa D (ang. switch double cork 900). 4.1.4.3 SKOK S TROJNIM OBRATOM (1080°)

Za skok s trojnim obratom je značilna sestava iz skoka z dvojnim obratom, za katerega je značilen pojav pospeševanja vrtenja in skoka z enojnim obratom, za katerega je značilen pojav zaustavljanja vrtenja. Zelo pozorni moramo biti na ustrezno zavzemanje ravnotežnega položaja v zadnji tretjini faze leta, saj je z vidika varnosti izredno pomemben ustrezen pristanek v pokrčenem položaju s predročenjem rok in težo, razporejeno po celotni površini in ne v sedečem položaju, ki je vzrok predvsem za poškodbe kolenskega sklepa, obenem pa tudi za stresne poškodbe goleni oz. pokostnice. Pomembna pojavna oblika tovrstne rotacije je skok z dvojnim saltom in obratom za 1080° ter odrivom tipa C (ang. Double cork 1080). 4.1.4.4 SKOK S TREMI IN POL OBRATI (1260°)

Skok sestavljata skoka z dvojnim obratom, za katerega je značilen pojav pospeševanja vrtenja ter enim in pol obrata, za katerega je značilen pojav zaustavljanja vrtenja. Zelo pozorni moramo biti na ustrezno zavzemanje ravnotežnega položaja v zadnji tretjini faze leta, saj je z vidika varnosti izredno pomemben ustrezen pristanek v pokrčenem položaju s rahlim predročenjem rok in težo, razporejeno po celotni površini in ne v predklonjenem, ki lahko pomeni padec na sprednji del trupa z močnim udarcem v obraz ali ramenski obroč. Pomembna pojavna oblika tovrstne rotacije je skok z dvojnim saltom in obratom za 1260° ter odrivom tipa C (ang. double cork 1260). 4.1.4.5 SKOK S ČETVERNIM OBRATOM (1440°)

Za skok s trojnim obratom je značilna sestava iz skoka z dvema obratom in pol, za katerega je značilen fenomen pospeševanja vrtenja in skoka z enim obratom in pol, za katerega je značilen fenomen zaustavljanja vrtenja. Zelo pozorni moramo biti na ustrezno


48

zavzemanje ravnotežnega položaja v zadnji tretjini faze leta, saj je z vidika varnosti izredno pomemben ustrezen pristanek v pokrčenem položaju s predročenjem rok in težo, razporejeno po celotni površini in ne v sedečem položaju, ki je vzrok predvsem za poškodbe kolenskega sklepa, obenem pa tudi za stresne poškodbe goleni oz. pokostnice. Pomembna pojavna oblika tovrstne rotacije je skok s trojnim saltom in obratom za 1440° ter odrivom tipa C (ang. triple cork 1440). 4.1.4.6 SKOK S ŠTIRI IN POL OBRATA (1620°)

Skok sestavljata skoka s trojnim obratom, za katerega je značilen pojav pospeševanja vrtenja, in enim in pol obrata, za katerega je značilen pojav zaustavljanja vrtenja. Zelo pozorni moramo biti na ustrezno zavzemanje ravnotežnega položaja v zadnji tretjini faze leta, saj je z vidika varnosti izredno pomemben ustrezen pristanek v pokrčenem položaju s rahlim predročenjem rok in težo, razporejeno po celotni površini in ne v predklonjenem, ki lahko pomeni padec na sprednji del trupa z močnim udarcem v obraz ali ramenski obroč. Pomembna pojavna oblika tovrstne rotacije je skok z začetnim obratom za 180° prek sprednjih delov smuči na odskočni mizi (ang. butter) z nadaljevalnim trojnim saltom in obratom za 1620° ter odrivom tipa D (ang. nose butter triple cork 1620).


49

SKOKI Z OBRATOM IN ODRIVOM TIPA C (ang. cork)

Tovrstni obrati dovoljujejo smučarju vrtenje okoli dolžinske osi in čelne osi, kar mu omogoča:

a.) Da bolj učinkovito preide vse faze skoka. b.) Da se izogne mrtvemu kotu in tako opazuje dogajanje okoli sebe. c.) Da prej določi in uzre točko doskoka ter se zaradi posledično visoke rotacije prej

pripravi za doskok. d.) Da zaradi vrtenja okoli čelne in dolžinske osi preide v zanj optimalnejši položaj za

doskok brez potrebnega zaustavljanja rotacije z nastavkom robnikov. Tovrsten pristop izvajanja skokov je v zadnjih osmih letih pripeljal do izrednega napredka v smučanju prostega sloga tako na tekmovanjih, kot v drugih aspektih športa. Smučarji se tako lažje prilagodijo različnim oblikam skakalnic in z dodajanjem rotacije med skokom ali močnejšim začetnim zamahom ter zaustavljanjem v drugi polovici elementa dosegajo drznejše, inovativnejše in predvsem varnejše skoke. Smer vrtenja okoli čelne osi nazaj ter dolžinske osi.

Slika 9. Skok dvojni salto z obratom za 1080° in odrivom tipa C

(http://freeskier.com/sites/default/files/users/WestCoastSession/ethanwcsjumpnickgoep

perdub10seq_0.jpg).


50

4.1.4.7 SKOK Z DVOJNIM OBRATOM IN ODRIVOM TIPA C (ang. cork 720)

I. Nalet

Za skoke z obratom na doskočišče pridrsimo:

a.) V osnovnem položaju z znižanim težiščem v ravni liniji z odskočiščem. Teža je razporejena enakomerno po ploskvi smuči.

B.) V osnovnem položaju v zarezni tehniki z ene strani po nasprotnih robnikih in na koncu po drugi strani odskočišča po robnikih na strani obrata. To omogoča vrtenje okoli čelne osi ter vrtenje okoli dolžinske osi.

II. Odriv

Pri odrivu je pomembna časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah v smeri nazaj, ki mu sledi pogled, sproži roke, ki jim sledijo ramenski obroč in boki. Pogled smeri v smeri nazaj v peto smučarskega čevlja na nasprotni strani obrata. To omogoča, da telo preide iz pokončnega v ležeč položaj.

III. Let

V tej fazi sta ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju, prekrižane spredaj … Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. V tem primeru prijem smuči pomaga pri zaustavljanju dolžinske rotacije, ki je skrajšana zaradi čelne rotacije. Prav zaradi tega lahko hitreje uzremo doskočišče in se pripravimo za zadnjo fazo leta, kjer z roko na strani obrata zaustavljamo dolžinsko rotacijo, drugo roko priključujemo v predročenje, s pogledom v doskočišče pa telo iz ležečega položaja spravljamo v optimalni položaj za doskok. Ob manjših rotacijah pogled v smeri nazaj v peto smučarskega čevlja ni tako izrazit, v to smer nagibamo ramensko os, s pogledom skozi smuči pa nadzorujemo vrtenje. Ob večjih rotacijah pa je zamah v omenjeni smeri sunkovit, pogled pa usmerjen v smer rotacije.

IV. Doskok

Doskok ublažimo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa. Enaka metodika velja za tip skoka “cork” za 900°, 1080°, 1260° ... Povečuje se število obratov, podaljšuje pa faza vrtenja okoli čelne osi. Pri dvojnih, trojnih ali celo četvernih “cork” obratih je zamah večji in povečana je rotacija okoli čelne osi, da telo po prvi salti lahko preide v naslednjo. Med prehajanjam iz ene salte v naslednjo mora telo ostati pokrčeno, glava vzklonjena ali celo rahlo predklonjena, da ne pride do “odpiranja” med fazami. Priporočjivo je treniranje na veliki prožni ponjavi ter


51

treningi z doskokom na posebno blazino ali vodo. 4.1.4.8 SKOKI Z DVEMA IN POL OBRATOMA IN ODRIVOM TIPA B (ang. bio 900)

I. Nalet

Za skoke z obratom na doskočišče pridrsimo v osnovnem položaju z znižanim težiščem v ravni liniji z odskočiščem. Teža je razporejena enakomerno po ploskvi smuči.

II. Odriv

Pri odrivu sta pomembni časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah v smeri naprej, ki mu sledi pogled, sprožijo roke, ki jim sledijo ramenski obroč in boki. Pogled smeri v smeri naprej v prste smučarskega čevlja na nasprotni strani obrata. To omogoča, da telo preide iz pokončnega v ležeč položaj.

III. Let

V tej fazi sta ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju, prekrižane spredaj … Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. V tem primeru prijem smuči pomaga pri zaustavljanju dolžinske rotacije, ki je skrajšana zaradi čelne rotacije. Prav zaradi tega lahko hitreje uzremo doskočišče in se pripravimo za zadnjo fazo leta, kjer z roko na strani obrata zaustavljamo dolžinsko rotacijo, drugo roko priključujemo v predročenje, s pogledom v doskočišče pa telo iz ležečega položaja spravljamo v optimalni položaj za doskok. Ob manjših rotacijah pogled v smeri naprej v prste smučarskega čevlja ni tako izrazit, v to smer nagibamo ramensko os, s pogledom skozi smuči pa nadzorujemo vrtenje. Ob večjih rotacijah je zamah v omenjeni smeri sunkovit, pogled pa usmerjen v smer rotacije.

IV. Doskok


4.1.4.9 SKRČENI SALTO NAPREJ Z OBRATOM (ang. misty)

I. Nalet


II. Odriv


52

Pri odrivu sta pomembni časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Zamah z roko na nasprotni strani obrata iz vzročenja skozi predročenje v priročenje na nasprotni strani nam omogoča, da z odrivom naprej in navzgor preidemo iz pokončnega v ležeč položaj.

III. Let

V tej fazi sta ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju, prekrižane spredaj … Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. V tem primeru prijem smuči pomaga pri zaustavljanju dolžinske rotacije, ki je skrajšana zaradi čelne rotacije. Prav zaradi tega lahko hitreje uzremo doskočišče in se pripravimo za zadnjo fazo leta, kjer z roko na strani obrata zaustavljamo dolžinsko rotacijo, drugo roko priključujemo v predročenje, s pogledom v doskočišče pa telo iz ležečega položaja spravljamo v optimalni položaj za doskok. Salti naprej lahko dodamo obrat okoli dolžinske osi v vseh obsegih. Prav tako lahko pri večjih rotacijah pride do dvojne salte med večimi obrati okoli dolžinske osi.

IV. Doskok


4.1.4.10 SKRČENI SALTO NAZAJ Z OBRATOM ZA 540° (ang. rodeo 540)

I. Nalet


II. Odriv

Pri odrivu sta pomembni časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Rahel zamah rok v smer obrata z dodanim zamahom roke na nasprotni strani vrtenja iz zaročenja v priročenje in blokado (sunek roke zablokiramo in sila se prenese na zgornji del telesa). Odriv je navzgor in nazaj. Pogled je usmerjen rahlo v smer rotacije čez ramen na strani obrata. Noge in smuči so v strogem zaostajanju. To omogoča dodatno notranjo energijo za drugo fazo leta.

III. Let

V tej fazi je ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v


53

vzporednem položaju, prekrižane spredaj … Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. V tem primeru prijem smuči ponavadi za notranji robnik nasprotne smuči za nogo pomaga pri zaustavljanju dolžinske rotacije, ki je skrajšana zaradi čelne in globinske rotacije. Prav zaradi tega lahko hitreje uzremo doskočišče in se pripravimo na zadnjo fazo leta, kjer z roko na strani obrata zaustavljamo dolžinsko rotacijo, drugo roko priključujemo v predročenje, s pogledom v doskočišče pa telo iz ležečega položaja spravljamo v optimalni položaj za doskok. Telo z napetimi rotatornimi mišicami trupa vlečemo k rotaciji za dodatnih 180°. Pristanek je vzvratno z zavzemanjem ravnotežnega položaja in osnovnega položaja za smuk vzvratno.

IV. Doskok

Doskok ublažimo z ekscentričnim krčenjem mišic nog in trupa. 4.1.14.11 SKOK S ČETRT OBRATA, BOČNI SALTO S ČETRT OBRATA (ang. loop)

I. Nalet

Za skok s četrt obrata, bočni salto s četrt obrata na doskočišče pridrsimo v osnovnem položaju z znižanim težiščem v ravni liniji z odskočiščem. Teža je razporejena enakomerno po celotni dolžini smuči.

II. Odriv

Pri odrivu sta pomembni časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Ob znižanem težišču in odročenju roke, ki vodi rotacijo in predročenjem roke, ki sledi rotaciji pridrsimo na odskočno mesto. Sledi odriv navzgor in naprej s priročenje odročene roke in odklonom trupa v smer vrtenja. Glava je v vzklonjenem položaju.

III. Let

V tej fazi sta ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju. Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. V tem primeru prijem smuči ponavadi za notranji robnik nasprotne smuči za nogo pomaga pri zaustavljanju rotacije okoli dolžinske osi. V tem položaju sledi rotacija okoli globinske osi. Glava je vzklonjena, pogled pa sledi smeri rotacije, da čimprej uzremo točko doskoka. Ko jo uzremo, sledi iztegovanje in priprava na doskok.

IV. Doskok


54



55

4.1.4.12 SKOKI S ČETRT OBRATA, SALTO S ČETRT OBRATA (ang. flatspin)

I. Nalet


II. Odriv

Pri odrivu sta pomembni časovna usklajenost in preciznost iztegovanja v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Rahel zamah rok v smer obrata z dodanim zamahom roke na nasprotni strani vrtenja iz zaročenja v priročenje in blokado (sunek roke zablokiramo in sila se prenese na zgornji del telesa). Odriv je navzgor in nazaj. Pogled je usmerjen rahlo v smer rotacije okoli dolžinske ter v smeri rotacije okoli čelne osi. Temu sledijo ramena in trup, noge in smuči so v zaostajanju.

III. Let

V tej fazi sta ključnega pomena kontrola rotacije in nadzor nad smučmi, ki so lahko v vzporednem položaju, prekrižane spredaj … Prijem smuči dovoljuje hitrejšo rotacijo, kontrolo in omogoča ramenskemu obroču prehitevanje smuči. V tem primeru prijem smuči ponavadi za notranji robnik nasprotne smuči za nogo pomaga pri zaustavljanju dolžinske rotacije, ki je skrajšana zaradi čelne rotacije. Prav zaradi tega lahko hitreje uzremo doskočišče in se pripravimo za zadnjo fazo leta, kjer z roko na strani obrata zaustavljamo dolžinsko rotacijo, drugo roko priključujemo v predročenje, s pogledom v doskočišče pa telo iz ležečega položaja spravljamo v optimalni položaj za doskok. Pomembno je, da v drugi fazi leta zaustavljamo rotacijo z uleknitvijo trupa in kasnejšim primikom nog k trupu. Smuči naj bodo po drugi tretjini faze leta zopet obrnjene v vpadnico. Lahko izvedemo tudi dvojni ali trojni tovrstni obrat (ang. double flatspin, triple flatspin) z dodano rotacijo okoli dolžinske osi. Primer: dvojni “flatspin 1260°”.

IV. Doskok



56

Slika 10. Sammy Carlson izvaja "flatspin 360" med tekmovanjem Freestyle CH, 2010

(http://www.newschoolers.com/photos/view/440951/Sammy-Carlson--Flat-3-Critical).


57

4.1.5 KRATEK PREGLED IN OPIS SKAKALNIC

Danes najdemo v snežnih parkih skakalnice razlicnih oblik in velikosti: Od tistih, namenjenih predvsem začetnikom, ki imajo odskočisce in doskocišče v isti liniji, do taksnih, pri katerih je doskok postavljen pravokotno na smer odskoka (Jakelj, 2012). Ni vseeno, s kakšno hitrostjo, položajem telesa ali smerjo naleta se lotimo določenih skakalnic. Zaradi postopnosti in varnosti so ti v snežnih parkih ustrezno označeni in urejeni tako, da se na njih učimo elementov čimbolj varno.

4.1.5.1 MANJŠE SKAKALNICE

Slika 11. Manjše skakalnice (http://www.qparks.com/parks-en/).

http://www.qparks.com/parks-en/)


58

Za manjše skakalnice je značilna odskočna miza blagih naklonin ter posledično dolgo in položno doskočišče. Razdalja med odskočno mizo in doskočiščem znaša od pol pa vse do petih metrov. Razmerje v višini med najvišjo točko odskočne mize je lahko nično (ang. table top), pozitivno (ang. step down) ali negativno (ang. step up), hrbtišče skakalnic (ang. knoll) je lahko dolgo ter zaobljeno, kar ustreza začetnikom, kratko in ostro, kar omogoča večjo strmino doskočišča in je posledično primerna za boljše proste smučarje. Za manjše skakalnice ne potrebujemo veliko hitrosti, da uspešno doskočimo na doskočišče, prav tako pa je krivulja leta precej položna in ne zahteva toliko ravnotežja in koordinacije kot na večjih skakalnicah. Čas leta je kratek, kar tudi pomeni, da se možnost za izvedbo elementov oz. obratov omeji na manjše število.

4.1.5.2 SREDNJE IN VEČJE SKAKALNICE

Slika 12. Srednja skakalnica tipa “roller”, Kanin 2016. Hrbtišče je okrogle oblike,

doskočišče je na enaki višini kot odskočišče (osebni arhiv).


59

Slika 13. Večja skakalnica z medprostorom (ang. gap), Rogla 2011. Medprostor na

tovrstnih skakalnicah lahko doseže razdaljo do 30 metrov. V primeru zgoraj je razdalja

24 metrov (osebni arhiv).

Slika 14. Večja skakalnica tipa "step down", Kanin 2009. Doskočišče je na nižji točki kot

odskočišče. V zgornjem primeru je odskočišče visoko 4,5 metra (osebni arhiv).


60

Slika 15. Skakalnica tipa "spine", Gerlos 2010. Doskočišče je na treh straneh: obeh

stranskih in zadnji strani objekta. Odskočišče je praviloma 1 do 2 metra višje kot

doskočišče (osebni arhiv).

Pri skakanju na tovrstnih skakalnicah je psihofizično stanje ter znanje izrednega pomena,

kajti vsaka napaka se kaznuje s hudim padcem ali težko poškodbo. Potrebne so izkušnje

pri izmerjanju hitrosti za ustrezen prelet v osnovnem skoku ali skokih z obrati. Pri ožjih

tipih skakalnic je potrebna še izredna natančnost pri odskoku, pri širših pa sposobnost

izkoriščanja zračnega prostora za doskok na čimbolj ohranjen del doskočišča. Prav tako

je pomembna priprava smuči, saj je nihanje v hitrosti glede na spreminjanje snežnih in

vremenskih razmer lahko kritično. Z ustrezno pripravo smuči lahko poskrbimo, da je

odstopanje hitrosti od izmerjenega naletnega mesta manjše. Čas leta na večjih

skakalnicah je daljši. Do sedaj najvišja izmerjena vrednost je 3,1 s pri hitrosti 98 km/h na

tekmovanju Redbull GAP 2006 (We Got A Physicist To Calculate How Many Corks Are

Possible On A Snowboard, 2015).

Po izračunih fizika Rebecce Thompson je možno pri tem času leta izvesti do šest obratov.

V Sloveniji je največje število obratov leta 2012 dosegel Bine Žalohar z vzvratnim obratom

za 1260° in odrivom tipa C (ang. switch double cork 1260) v snežnem parku Vogel na

skakalnici s 15 m medprostora ter naklonom skakalnice 32° do 34°.


61

4.2 METODIKA IN TEHNIKA SMUČANJA V SNEŽNEM ŽLEBU

Oblika snežnega žleba ustvarja naravno pospeševanje in zaviranje. Kot nihanja nihala, je hitrost največja na dnu žleba in se zmanjšuje s približevanjem smučarja steni žleba. Trenutek, ko je smučar v najvišji točki na steni ali v skoku, je v breztežnostni fazi in takrat se smučar najlažje obrne nazaj proti dnu žleba. Dinamika smučanja v snežnem žlebu se spreminja glede na velikost, obliko in snežno podlago v snežnem žlebu. Poleg tega je tu pomebna smučarjeva hitrost, ki je odvisna od njegove opreme, tehnike in linije v snežnem žlebu. Tako smučarji pričnejo z vstopom v žleb brez dodanega zaleta z roba žleba, njihova linija je bolj direktna oz. bolj pod ostrim kotom na vpadnico. Ta način jim omogoča smučanje z manjšo hitrostjo vendar več težav pri samem obratu na steni. Če stene v snežnem žlabu v zadnjih 60cm pod vrhom niso v vertikali (85°)8, to pomeni, da bo smučar moral napraviti odriv ob iztegnitvi trupa, če pa kot stene zadnjih 60cm pod vrhom meri 85°, bo smučar ob zapustitvi snežnega žleba moral iztegnitev nadaljevati naprej in navzgor brez dodanega odriva. V snežnem žlebu velikih dimenzij z vertikalnimi (@60 cm – 85°) stenami in visoko hitrostjo smučarja, bo le-ta zapustitev oz odriv iz žleba moral nadzorovati z amortizacijo, saj premočna iztegnitev in dodan odriv pripeljeta do pristanka globoko pod vrhom proti dnu žleba, kar pripelje do katastrofalnih posledic (The Physics Of Snowboarding, 2010).

Slika 16. Snežni žleb v Sochiju 2014 je bilo razočaranje zaradi nepravilne priprave

snežne podlage na sredini žleba. Mere snežnega žleba: stranice visoke 7 m, dolžina

180 m, širina 2 0m. Stranice so bile prestrme in širina žleba je bila premajhna

(http://www.fis-ski.com/snowboard/freestyle-snowboard/news-

multimedia/news/article=halfpipe-specifications-for-sochi.html).

8 Zaradi snežne strukture, zunanjih vplivov in opreme za izdelovanje snežnega žleba je v praksi nemogoče ugoditi idealnem kotu 90°.

http://www.real-world-physics-problems.com/physics-of-snowboarding.html,%202010)


62

Slika 17. Zmagovalni nastop Davida Wiseja v snežnem žlebu na OI Soči 2014

(https://static01.nyt.com/newsgraphics/2014/02/18/mens-ski-halfpipe/a30fcd2687ac2554140b475c262b48197e351f1d/1050/wise-full-run-

composite.jpg).

https://static01.nyt.com/newsgraphics/2014/02/18/mens-ski-halfpipe/a30fcd2687ac2554140b475c262b48197e351f1d/1050/wise-full-run-composite.jpg




63

Poglejmo si faze vhoda v snežni žleb:

I. Nalet Nalet je odvisen od smučarjevega znanja in pripravljenosti ter od hitrosti snežne podlage. Praviloma se prične 2m višje od najvišje točke snežnega žleba, razdalja do roba pa meri približno 10-15m. V tej fazi smučar z drsenjem po ploskvi smuči nabira hitrost za vstop v žleb. Težišče je znižano, telo pa v osnovnem položaju z rokami v predročenju.

II. Predodriv Vstop v snežni žleb se prične z amortizacijo oz. predodrivom roba stene pod kotom 10-20° odvisno od hitrosti in stila vožnje posameznika. Pričetek predodriva je pogojen s hitrostjo. Višja bo hitrost, preje se bo predodriv pričel. Tik pred vstopom v žleb smučar nastavi notranje robnike in ohranja zastavljeno smer vstopa.

III. Let Smučar je v pokrčenem položaju z težiščem premaknjenim naprej, da se s smučmi kar najbolje približa steni žleba.

IV. Doskok Po fazi leta sledi doskok na steno snežnega žleba. Če je bil vstop s fazami odriva in leta korekten, je doskok praviloma pod kotom 45° na vpadnico na prvi tretjini stene žleba. Smučar doskoči plosko na smuči s takojšnjim nastavkom robnikov na stran zavoja in pripravo na zavoj po krivini. Po prvem doskoku v snežni žleb pa sledijo še naslednje faze:

I. Drsenje/Zavoj po krivini V tej fazi pride do velikih odstopanj glede na znanje smučanja posameznika. Osnova je smučanje v zarezni tehniki, saj pravilen nastavek robnikov in ustrezen položaj telesa vodita k učinkovitejšemu pospeševanj oz. ohranjevanju hitrosti v žlebu. Smučar mora vzdržati radialno silo z delom nog, robniki pa morajo biti ves čas v stiku s podlago. Če smučar oddrsne pride do zmanjšanja hitrosti, kar posledično pripelje do nižjega skoka na nasprotni steni žleba. Zgornja smuča je za razliko od alpske tehnike potisnjena nekoliko naprej za lažjo pripravo na skok, saj smučar na dnu žleba ne sme priti v odklonjen položaj. To bi ga spravilo iz ravnotežja in onemogočalo pripravo na skok.

II. Odriv Ta faza je pogojena z obliko in velikostjo snežnega žleba, smeri skoka in hitrostjo smučarja. Večja bo hitrost, bolj bo smer odriva usmerjena proti vpadnici. Za doseganje maksimalne višine pri naklonu snežnega žleba za 18° in višino stene 7m bo optimalen kot odriva nekje med 66° in 67°. Ob iztegnitvi tik pred koncem odskočne točke je pomebna


64

preciznost in časovna usklajenost. Glede na obliko žleba lahko z odrivom ali amortizacijo določamo pot leta in mesto doskoka.

III. Let V fazi leta je telo v pokrčenem položaju s prijemom smuči ali brez. Smučar mora ob tem napraviti četrt obrata v smer všadnice, da zopet pristine na steni žleba. Smuči nekoliko zaostajajo v fazi rahle rotacije proti vpadnici saj s tem lažje kontroliramo to vrtenje in preprečimo, da bi napravili preveč rotacije in pristali v nepravilnem položaju pravokotno na vpadnico. V zraku je sproščen z rokami oz. roko ki ne prime za smuči pa v odročenju navzgor lovi ravnotežni položaj.

IV. Doskok Po fazi leta sledi doskok na steno snežnega žleba. Če sta bila odriv in faza leta korektna, je doskok praviloma pod kotom 45° na vpadnico na prvi tretjini stene žleba. Smučar doskoči plosko na smuči s takojšnjim nastavkom robnikov na stran zavoja in pripravo na zavoj po krivini.

4.2.1 PRILAGAJANJE NA OPREMO, OSNOVE DRSENJA IN ELEMENTI PROSTEGA

SLOGA NA RAVNEM

Pri smučanju v snežnem žlebu se praviloma uporabljajo za eno stopnjo (5-7cm) daljše

smuči kot za skoke in drsenje po drsnih objektih. Potrebno se je prilagoditi na smuči,

katerih robniki so zaradi poledenele podlage ostreje nabrušeni. Ostala oprema je enaka.

4.2.2 ZAČETNE OBLIKE SMUČANJA V SNEŽNEM ŽLEBU

4.2.2.1. DRSENJE NARAVNOST V SNEŽNEM ŽLEBU

Osnova je smučanje v zarezni tehniki, saj pravilen nastavek robnikov in ustrezen položaj telesa vodita k učinkovitejšemu pospeševanj oz. ohranjevanju hitrosti v žlebu. Smučar mora vzdržati radialno silo z delom nog, robniki pa morajo biti ves čas v stiku s podlago. Če smučar oddrsne pride do zmanjšanja hitrosti, kar posledično pripelje do nižjega skoka na nasprotni steni žleba. Zgornja smuča je za razliko od alpske tehnike potisnjena nekoliko naprej za lažjo pripravo na skok, saj smučar na dnu žleba ne sme priti v odklonjen položaj. To bi ga spravilo iz ravnotežja in onemogočalo pripravo na skok. Telo je pokrčeno z znižanim težiščem z rokami v predročenju, glava je vzklonjena.


65

4.2.2.2 OSNOVNI SKOK Z AMORTIZACIJO ALI PREDODRIVOM V SNEŽNI ŽLEB

Osnovni skok v snežni žleb se prične z amortizacijo oz. predodrivom roba stene pod kotom 10-20° odvisno od hitrosti in stila vožnje posameznika. Pričetek predodriva je pogojen s hitrostjo. Višja bo hitrost, prej se bo pričel predodriv. Tik pred vstopom v žleb smučar nastavi notranje robnike in ohranja zastavljeno smer vstopa. Sledi sonožna amortizacija ali sonožni odriv pred robom. Odriv je lahko tudi eno nožen z zunanje noge. Privzdignjena notranja noga se zaradi nagiba umika robu snežnega kanala. Faze skoka z rotacijo ali brez v snežnem žlebu:

I. Nalet

Optimalna pot naleta pod dnu žleba je po robniku pod optimalnim kotom 5-10° na navpično projekcijo stene žleba. Težišče telesa se znižuje med približevanjem odskočišču.

II. Odriv Po odrivu sledi odriv z iztegovanjem nog in telesa. Iztegovanje naj bo koncano tocno ob koncu roba žleba. Projekcija težiščnice telesa pada na sprednje dele smučarskih vezi. Pogled je usmerjen naprej, proti odskocni površini. Roke so sprošcene v rahlem predročenju in v pomoc pri ohranjanju ravnotežja. Za doseganje maksimalne višine pri naklonu snežnega žleba za 18° in višino stene 7 m bo optimalen kot odriva nekje med 66° in 67°. Ob iztegnitvi tik pred koncem odskočne točke je pomebna preciznost in časovna usklajenost. Glede na obliko žleba lahko z odrivom ali amortizacijo določamo pot leta in mesto doskoka.

III. Let Faza leta je nadaljevanje faze odskoka. Noge po iztegovanju približamo telesu in kontroliramo let. Pogled je ves cas usmerjen proti doskocišču čimvišje na steni snežnega žleba. Telo je v pol ležečem, če gre za skoke brez obrata ali ležečem položaju, če gre za skoke z obratom. Iztegovanje telesa in nog pred doskokom omogoci amortizacijo doskoka.

IV. Doskok

Doskok ublažimo z ekscentricnim krčenjem mišic nog in trupa. Po koncanem blaženju takoj preidemo v fazo nastavka robnikov in pripravo na drsenje oz. zavoj po krivini.


66

4.2.2.3 SKOKI Z OBRATOM VZDOLŽ VPADNICE NARAVNOST ALI 540°

Takoj po odrivu sledi zamah v smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po skoku naravnost ali enem obratu9 sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Doskok je naprej. 4.2.2.4 SKOKI Z OBRATOM PROTI VPADNICI ZA 360° (ang. alley oop)

Takoj po odrivu sledi zamah v nasprotni smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po obratu sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Telo opravi en obrat. Ti skoki zahtevajo večje blaženje pri odrivu zaradi ostrejšega izmetnega kota, katerega posledica je krivulja leta nižje proti dnu snežnega žleba, kar onemogoča varen doskok.

9 Obratom vzdolž vpadnice v snežnem žlebu pri poimenovanju dodamo 180°.


67

4.2.3 NADALJEVALNE OBLIKE SMUČANJA V SNEŽNEM ŽLEBU

4.2.3.1. DRSENJE VZVRATNO V SNEŽNEM ŽLEBU

Pri vožnji vzvratno je pogled čez notranje rame z boki obrnjenimi v smeri vožnje in zgornjo smučo potisnjeno rahlo naprej. Pogled na ta način omogoča, da opazujemo približevanje steni žleba in da uzremo primerno mesto za odriv. Gležnji, ki jim sledi veriga gibanja kolen in bokov, so zvrnjeni v smeri zavoja. Tovrstno smučanje v žlebu zahteva veliko znanja smučanja v zarezni tehniki vzvratno, ter ogromno koordinacije in ni primerno začetnikom. 4.2.3.2 SKOKI Z OBRATOM VZDOLŽ VPADNICE ZA 360° IN 720°

Takoj po odrivu sledi zamah v smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po skoku za pol ali enega in pol obrata sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Doskok je vzvratno. Sledi drsenje vzvratno. 4.2.3.3 SKOKI Z OBRATOM PROTI VPADNICI ZA 540° (ang. alley oop)

Takoj po odrivu sledi zamah v nasprotni smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po obratu sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Telo opravi en in pol obrata. Ti skoki zahtevajo večje blaženje pri odrivu zaradi ostrejšega izmetnega kota, katerega posledica je krivulja leta nižje proti dnu snežnega žleba, kar onemogoča varen doskok. Primer skoka z odrivom tipa A sta “alley-oop rodeo 540°” ali “alley-oop flatspin 540°”. 4.2.3.4 SKOKI VZVRATNO Z OBRATOM VZDOLŽ VPADNICE ZA 360°, 540° IN 720°

Takoj po sonožnem odrivu vzvratno ali odrivu tipa D sledi zamah v smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po skoku za pol, enega ter enega in pol obrata v fazi leta sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Doskok je naprej (360°, 720°), vzvratno (540°). 4.2.3.5 SKOKI VZVRATNO Z OBRATOM PROTI VPADNICI ZA 180°, 360° IN 540°

Takoj po sonožnem odrivu vzvratno ali odrivu tipa B sledi zamah v nasprotni smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po obratu sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Telo opravi pol, enega ter enega in pol obrata. Ti skoki zahtevajo večje blaženje pri odrivu zaradi ostrejšega izmetnega kota, katerega posledica je krivulja leta nižje proti dnu snežnega žleba, kar onemogoča varen doskok. Doskok je naprej (180°, 540°) ter vzvratno (360°).


68

4.2.4 TEKMOVALNE OBLIKE SMUČANJA V SNEŽNEM ŽLEBU

Shema 9. Faze obrata za 1260° z dvojnim saltom nazaj (osebni arhiv).

4.2.4.1 SKOKI Z OBRATOM VZDOLŽ VPADNICE ZA 900° IN VEČ

Takoj po odrivu sledi zamah v smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Zaradi lažje orientacije v prostoru, lažjega vrtenja in bolj ustreznega doskoka praviloma uporabljamo odriv tipa C. Po skoku za dva obrata ali več sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Sledi doskok. Za tovrstne skoke je potrebno več treninga. Priporočjivo je treniranje na veliki prožni ponjavi ter trening v snežnem žlebu z doskokom na posebno blazino.


69

4.2.4.2 SKOKI Z OBRATOM PROTI VPADNICI ZA 720° IN VEČ (ang. alley oop)

Takoj po odrivu sledi zamah v nasprotni smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po obratu sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Telo opravi en in pol obrata. Ti skoki zahtevajo večje blaženje pri odrivu zaradi ostrejšega izmetnega kota, katerega posledica je krivulja leta nižje proti dnu snežnega žleba, kar onemogoča varen doskok. Najbolj ustrezen odriv je tip odriva A. 4.2.4.3 SKOKI VZVRATNO Z OBRATOM VZDOLŽ VPADNICE ZA 900° IN VEČ

Takoj po sonožnem odrivu vzvratno ali odrivu tipa D sledi zamah v smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po dva in več obrata v fazi leta sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Pri odrivu tipa D je priporočljivo tudi učenje dvojnega bočnega salta z obratom za 900°, ki je eden izmed pojavnih oblik. 4.2.4.4 SKOKI VZVRATNO Z OBRATOM PROTI VPADNICI ZA 720° IN VEČ

Takoj po sonožnem odrivu vzvratno ali odrivu tipa B sledi zamah v nasprotni smeri vpadnice. Pogled navzdol in v smer rotacije. Telo je pravokotno na podlago. Po obratu sledi pogled proti doskočišču in priprava na doskok z ustreznim blaženjem. Telo opravi dva obrata ali več. Ti skoki zahtevajo večje blaženje pri odrivu zaradi ostrejšega izmetnega kota, katerega posledica je krivulja leta nižje proti dnu snežnega žleba, kar onemogoča varen doskok. Pri odrivu tipa A je priporočljivo učenje dvojnega bočnega salta z obratom za 900° (“double alley-oop rodeo 900°”).


70

4.3 METODIKA IN TEHNIKA SMUČANJA DRSENJA NA DRSNIH

OBJEKTIH

Drsni objekti: (objekti iz naravnih in umetnih materialov, kot so kovina, plastika, les ...), na katerih je mogoce izvajati akrobatske prvine in različne vrste drsenj s smucmi, desko za deskanje po snegu, snežno rolko in se cim. To so ograje (ang. rail) in škatle (ang. box). (Jakelj, 2012) Poleg skokov so trdi osnova za snežni park. Učenje drsenja po in preko the objektov je za učence sprva nekoliko zahtevno, saj vsebuje znanja in občutke, ki jih prej niso spoznali nikjer. Ko osvojijo osnovna znanja drsenja le to lahko postane izredno zanimiva igra, saj je omejitveni dejavnik le domišljija. Igra “S.L.V.S.H.” je svetovno najbolj poznana tovrstna igra. Tekmovalca si izmišljujeta elemente, jih napovesta drug drugemu vnaprej nato pa poskušata izvesti element. Tistega, ki ne uspe izvesti elementa, se kaznuje s črko. Če izvedba elementa ne uspe tudi tistemu, ki je napovedal element, črke oz. kazenske točke ne dobi noben, prednost pri izbiranju novega elementa pa dobi nasprotnik. S tovrstno igro lahko na zabaven način dosežemo rezultate, hkrati pa visoko motiviramo učenca za nadaljnje delo ter prilagajanje vremenskim razmeram.

Preden se lotimo učenja drsenja po drsnih objektiv je priporočljiva priprava smuči. Robniki pod smučarskim čevljem ne smejo biti nabrušeni. Obdela se jih lahko s kamnom ali pilo v smislu jih zaobljiti. Na drsnih oblogah ne sme biti odvečne maže. Sprva začnemo na objektih škatlaste oblike (ang. box), saj so širši, na njih smo bolj stabilni in omogočajo drsenje spetno naravnost, ko pa učenec osvoji znanje tega pa prečno na objekt. Za tem preidemo od ožjih, kovinskih objektih (ang. rail) k zahtevnejšim oblikam ter kombinacijami.

Slika 18. Začetki drsenja po trdih objektih v prilagojenih snežnih parkih (ang. funslope)

(http://www.skiamade.com/website/var/tmp/image-thumbnails/1800000/1809212/thumb__galleryImage/funslope-schoenanger_-

07_02_2015-action-bernhard_adelsberger-qparks-4.jpeg).

http://www.skiamade.com/website/var/tmp/image-thumbnails/1800000/1809212/thumb__galleryImage/funslope-schoenanger_-07_02_2015-action-bernhard_adelsberger-qparks-4.jpeg




71

OSNOVNO DRSENJE PO TRDIH OBJEKTIH

I. Nalet Hitrost in naletno mesto odmerimo glede na karakteristike drsnega objekta. Podobno kot pri skokih na trde objekte pridrsimo po eni izmed treh linij. Linija na del odskočišča, kjer se odrinemo, naj bo ravna, brez odvečnih zavojev. Na odskočišcu smo lahko glede na trdi objekt na levi ali na desni strani. Na nekaterih osnovnih trdih objektih je možno pridrseti tudi po sredini odskoka (Pristavec, 2012). Na odskočno mesto pridrsimo lahko naravnost ali vzvratno po vseh treh linijah. Od tega bo odvisno poimenovanje elementa, tehnika izvedbe ter hitrost. Npr.: Če pridrsimo vzporedno naravnost na strani odskoka, ki nam je ljubši oz. lažji bomo potrebovali manj hitrosti, da ustrezno opravimo odskok brez zatika. Nasprotno pa potrebujemo nekaj več hitrosti, če na objekt pridrsimo vzvratno na nam težji strani odskoka. Hitrost variira tudi glede na snežne razmere oz. stanje snežne podlage.

II. Naskok 10 Pomembna je pravilna casovna usklajenost gibanja odskoka (ang. ollie) z iztegovanjem v skocnem, kolenskem in kolcnem sklepu. Pogled je usmerjen v smeri trdega objekta (Pristavec, 2012). Odskok je sonožen in hkraten s srednjega dela smuči. Roki sta v predročenju. V primeru rotacije je vse enako odskoku na skakalnicah, ki smo ga že omenili.

III. Drsenje po trdem objektu

V tej fazi je pomembno zavzemanje ravnotežnega položaja, rahlo smo pokrčeni v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Pogled je usmerjen vzdolž drsnega objekta proti doskocišcu. V primeru rotacije na trdi objekt je potrebno gibanje rok in ramenske osi med drsenjem v nasprotni smeri odskočne rotacije. Pred doskokom se z iztegovanjem telesa omogoci amortizacija doskoka (Pristavec, 2012).

IV. Doskok Doskok ublažimo z ekscentricnim krcenjem mišic nog in trupa. Težišče je nad sredino smuči. Pripravimo se na nov objekt ali varno zaustavljanje.

10 Namesto odskoka uporabljamo izraz naskok, saj na drsne objekte naskočimo.


72

4.3.1 PRILAGAJANJE NA OPREMO, IMITACIJA DRSENJA NA BLAGI NAKLONINI

Poleg osnovnega prilagajanja na opremo je priporočena imitacija drsenja v osnovnem

položaju, ki je enak osnovnemu položaju za skoke. Paziti moramo na ravnotežje,

vzporedni položaj smuči in višini CTT, ki praviloma ne sme biti previsoko in premaknjeno

nazaj, kajti to bi vodilo do padca. Prav tako lahko imitiramo drsenje na blagi snežni

naklonini, če je ta dovolj trda. To preprečuje poškodbe na samih objektih in dviguje

samozavest, ko preidemo k metodičnim objektom.

4.3.2 ZAČETNE OBLIKE DRSENJA NA DRSNIH OBJEKTIH

4.3.2.1 DRSENJE SNOŽNO NARAVNOST (ang. 50/50)

Nalet v ravni liniji proti sredini objekta z zmerno hitrostjo. Drsimo z znižanim težiščem v osnovnem položaju z rokami v predročenju in pogledom vzdolž objekta. Sonožen in hkraten odriv navzgor iz zadnjih delov smuči (ang. ollie) tako da sprednji deli smuči preidejo rob objekta. Pristanek spetno na ploskve smuči s težiščem nad sredino smučarskega čevlja. Amortizacija v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Drsenje spetno naravnost v osnovnem položaju po objektu in priprava na doskok z odrivom z objekta ali kontroliranem padanju z objekta proti doskočišču. Z rahlim iztegovanjem v zraku se pripravimo na doskok z amortizacijo. Varno se zaustavimo ali pripravimo na naslednji objekt. Ta tip drsenja sprva uporabljamo pri učenju začetnikov na širših škatlastih objektih (ang. box) z malo hitrostjo lahko tudi s pomočjo prijema učenca za roko, pozneje pa tudi na ožjih kovinskih in okroglih objektih (ang. rail) kar zahteva več koordinacije, ravnotežja in moč primikalk kolka. Pojavne oblike drsenja naravnost so kombinacija drsenja ter pritiska na sprednje (ang. nose press) ali zadnje (ang. tail press) dele smuči. Tovrstno drsenje se uporablja tudi pri kombinaciji drsenja s skokom iz objekta v naslednji objekt. 4.3.2.2 BOČNO DRSENJE (ang. slide) Z DOSKOKOM NAPREJ IN VZVRATNO

Nalet v ravni liniji po sredini odskočišča ali s strani v smeri rotacije, ki nam je lažja. Drsimo z znižanim težiščem v osnovnem položaju z rokami v predročenju in pogledom vzdolž objekta. Sonožen in hkraten odriv navzgor iz zadnjih delov smuči (ang. ollie) tako da sprednji deli smuči preidejo rob objekta. Rahel zamah z rokami ter rotacija ramen v smer naskoka za 90°. Pristanek prečno na ploskve smuči s težiščem nad sredino smučarskega čevlja. Smuči so v širini bokov, teža razporejena na obeh nogah. Amortizacija v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. Proti rotacija ramen vzdolž objekta služi za ustavljanje rotacije naprej v smer vrtenja, kar bi povzročilo padec ali predčasen seskok z objekta ali


73

doskok vzvratno. Drsenje bočno v osnovnem položaju vzdolž objekta in priprava na doskok z odrivom z objekta ali kontroliranem padanju z objekta proti doskočišču. Smuči sledijo proti rotaciji ramen in se zavrtijo za 90° v smeri vpadnice. Če robnika ne nastavimo in ne izvedemo proti rotacije ramen vzdolž objekta lahko pristanemo vzvratno. Z rahlim iztegovanjem v zraku se pripravimo na doskok z amortizacijo. Varno se zaustavimo ali pripravimo na naslednji objekt. Učenje bočnega drsenja pričnemo z drsenjem na ravnem škatlastem objektu (ang. box) brez naskoka v mali hitrosti. Učenca vlečemo za prednjo roko vzdolž objekta, da se nauči spustiti prednjo rame in obdržati težo razporejeno na obe nogi ter postavitev smuči na ploskvah in ne robnikih, kar bi povzročilo padec na bok. Ko učenec osvoji položaj in občutek drsenja naj samostojno prične element z naskokom. 4.3.2.3 BOČNO DRSENJE PO SPREDNJI DELIH SMUČI (ang. nose press) IN ZADNJIH

DELIH SMUČI (ang. tail press)

Nalet in in odriv se ne razlikujeta. Za ta element je potrebno dobro obvladovanje bočnega drsenja v višji hitrosti. Ob drsenju smučar z močnim nagibom naprej in postavitvijo smuči nasprednjo tretjino omogoči drsenje po tem delu smuči (ang. nose press). Roke so v rahlem zaročenju, glava je predklonjena, pogled usmerjen v smuči in objekt. Ob koncu objekta sledi iztegovanje, rotacija vzdolž objekta ter priprava na doskok. Ob drsenju smučar z močnim nagibom nazaj in postavitvijo smuči zadnjo tretjino omogoči drsenje po tem delu smuči (ang. tail press). Roke so v predročenju v višini kolen, glava je predklonjena, pogled usmerjen v smuči in objekt. Ob koncu objekta sledi iztegovanje, rotacija vzdolž objekta ter priprava na doskok. 4.3.3 NADALJEVALNE OBLIKE DRSENJA NA DRSNIH OBJEKTIH

4.3.3.1 BOČNO DRSENJE Z NASTAVKOM NOTRANJEGA ROBNIKA PREDNJE NOGE

TER SESKOK ZA 90° IN 270° V OBRATNI SMERI NASKOKA (ang. pretzel)

Nalet, odriv in prva faza drsenja enaka bočnemu drsenju. Sledi nastavek notranjega robnika prednje smuče na strani obrata. Prednja roka je v predročenju, zadnja pa v zaročenju pripravljeni na zamah v nasprotno smer. Ko se frikcija na robniku prednje smuče poveča v tej meri da ustavlja prvotno notranjo rotacijo telesa, izvedemo zamah rok v obratni smeri ter sočasno izvedemo sonožen odriv. To fazo izvedemo pol metra pred koncem objekta, saj bi lahko zopet pristali na objekt (ang. frontside switch up) in nadaljevali z drsenje z obratno nogo naprej ali pa zamudimo konec objekta in tako z brezopornim odrivom pademo. Sledi rotacija trupa za 90° s pogledom usmerjenim v točko doskoka, rotacijo za 270° s pogledom usmerjenim v smer rotacije in doskokom vzvratno. Velikost rotacije je odvisna od višine objekta, hitrosti drsenja in časa v zraku (ang. airtime).


74

4.3.3.2 BOČNO DRSENJE S SESKOKOM ZA 90° IN 270° V ISTI SMERI NASKOKA (ang.

blind)

Nalet, odriv in prva faza drsenja enaka bočnemu drsenju. Sledi nastavek notranjega robnika prednje smuče. Prednja roka je v zaročenju, zadnja pa v predročenju pripravljeni na zamah v smer rotacije. Pete pričnejo prehitevati telo in tik pred koncem objekta sočasno izvedemo odriv ter rotacijo trupa v smeri vrtenja. To izvedemo pol metra pred koncem objekta, saj bi lahko zopet pristali na objekt (ang. blind side switch up) in nadaljevali z drsenje z obratno nogo naprej ali pa zamudimo konec objekta in tako z brezopornim odrivom pademo. Sledi rotacija trupa za 90° z doskokom vzvratno s pogledom usmerjenim v točko doskoka, rotacijo za 270° s pogledom usmerjenim v smer rotacije z doskokom naprej. Velikost rotacije je odvisna od višine objekta, hitrosti drsenja in časa v zraku (ang. airtime). 4.3.3.3 BOČNO DRSENJE Z NASKOKOM ZA 270°

Nalet je po sredini objekta ali s strani. Fazi leta ob odrivu prilagajamo obrat za 360°, da ga s proti rotacijo ramen in trupa v zadnji fazi obrata skrajšamo za 90° in tako pristanemo bočno na objekt z ustrezno amortizacijo. Nadaljujemo z drsenjem in ustreznim doskokom. Pri obratu za 270 pristanemo z nasprotno nogo naprej kar nekoliko uteži drsenje, zato je priporočljivo učenje bočnega drsenja z obema nogama naprej. 4.3.3.4 BOČNO DRSENJE Z OBRATOM ZA 180° IN 360° NA OBJEKTU

Nalet je po sredini objekta ali s strani. Z ustreznim zamahom rok ob odrivu pristanemo bočno na objekt ter nadaljujemo z rotacijo trupa in smuči na drsnem objektu. Telo je v nekoliko bolj iztegnjenem položaju, da mu omogočimo lažje vrtenje okoli dolžinske osi. Smuči so postavljene na ploskve spetno težišče pa je nad smučarskimi čevlji. Rotacija je odvisna od zamaha, saj jo ob drsenju po objektu težje kontroliramo. Ob končani rotaciji se pripravimo na iztegnitev in doskok.


75

4.3.4 TEKMOVALNE OBLIKE DRSENJA NA DRSNIH OBJEKTIH

4.3.4.1 BOČNO DRSENJE Z NASTAVKOM NOTRANJEGA ROBNIKA PREDNJE NOGE

TER SESKOK ZA 450°, 630° IN VEČ V OBRATNI SMERI NASKOKA (ang. pretzel)

Nalet, odriv in prva faza drsenja enaka bočnemu drsenju. Sledi nastavek notranjega robnika prednje smuče na strani obrata. Prednja roka je v predročenju, zadnja pa v zaročenju pripravljeni na zamah v nasprotno smer. Ko se frikcija na robniku prednje smuče poveča v tej meri da ustavlja prvotno notranjo rotacijo telesa, izvedemo zamah rok v obratni smeri ter sočasno izvedemo sonožen odriv. To fazo izvedemo pol metra pred koncem objekta, saj bi lahko zopet pristali na objekt (ang. frontside switch up) in nadaljevali z drsenje z obratno nogo naprej ali pa zamudimo konec objekta in tako z brezopornim odrivom pademo. Sledi rotacija trupa za 450° s pogledom usmerjenim v smer rotacije in doskokom naprej, rotacijo za 630° in pogledom usmerjenim v smer rotacije ter doskokom vzvratno,itd. Velikost rotacije je odvisna od višine objekta, hitrosti drsenja in časa v zraku (ang. airtime).

4.3.3.2 BOČNO DRSENJE S SESKOKOM ZA 450° IN 630° IN VEČ V ISTI SMERI

NASKOKA (ang. blind)

Nalet, odriv in prva faza drsenja enaka bočnemu drsenju. Sledi nastavek notranjega robnika prednje smuče. Prednja roka je v zaročenju, zadnja pa v predročenju pripravljeni na zamah v smer rotacije. Pete pričnejo prehitevati telo in tik pred koncem objekta sočasno izvedemo odriv ter rotacijo trupa v smeri vrtenja. To izvedemo pol metra pred koncem objekta, saj bi lahko zopet pristali na objekt (ang. blind side switch up) in nadaljevali z drsenje z obratno nogo naprej ali pa zamudimo konec objekta in tako z brezopornim odrivom pademo. Sledi rotacija trupa za 450° z doskokom vzvratno s pogledom usmerjenim v točko doskoka, rotacijo za 630° s pogledom usmerjenim v smer rotacije in doskokom naprej, itd. Velikost rotacije je odvisna od višine objekta, hitrosti drsenja in časa v zraku (ang. airtime).


76

Slika 19. Tom Wallisch, naskok za 450° v bočno drsenje ter seskok za 270° v obratni

smeri začetne rotacije (ang. 450 on, pretzel 270 off) na dvojno prelomljeni okrogli ograji

(ang. double kink rail)

(http://xgames.espn.com/xgames/gallery/9669631/).

4.3.3.3 BOČNO DRSENJE Z NASKOKOM ZA 450° IN VEČ

Nalet je po sredini objekta ali s strani. Fazi leta ob odrivu prilagajamo obrat za 540°, 720°,900° itd., da ga s proti rotacijo ramen in trupa v zadnji fazi obrata skrajšamo za 90° in tako pristanemo bočno na objekt z ustrezno amortizacijo. Nadaljujemo z drsenjem in ustreznim doskokom. Pri obratu za 630° pristanemo z nasprotno nogo naprej kar nekoliko uteži drsenje, zato je priporočljivo učenje bočnega drsenja z obema nogama naprej. 4.3.3.4 BOČNO DRSENJE Z OBRATOM ZA 540°,720°, 900° IN VEČ NA OBJEKTU

Nalet je po sredini objekta ali s strani. Z ustreznim zamahom rok ob odrivu pristanemo bočno na objekt ter nadaljujemo z rotacijo trupa in smuči na drsnem objektu. Telo je v nekoliko bolj iztegnjenem položaju, da mu omogočimo lažje vrtenje okoli dolžinske osi. Smuči so postavljene na ploskve spetno težišče pa je nad smučarskimi čevlji. Rotacija je odvisna od zamaha, saj jo ob drsenju po objektu težje kontroliramo. Ob končani rotaciji se pripravimo na iztegnitev in doskok.

http://xgames.espn.com/xgames/gallery/9669631/)


77

4.3.4.5 PETNO BOČNO DRSENJE (ang. lipslide)

Nalet je s strani vendar na nasprotni strani rotacije. Odriv je hkraten sonožen iz osnovnega položaja ali s sprednjega dela smuči (ang. nollie). Rotacija stran od objekta omogoča prehod zadnjih delov smuči čez objekt in pristanek bočno na objekt. Pri odrivu moramo biti pazljivi na visoko dviganje zadnjih delov smuči (ang. tail), da ne pride do zatika in posledično padca. Sledi faza drsenja, iztegnitev in ustrezen doskok.

4.3.4.6 VZVRATNO PRSTNO BOČNO DRSENJE (ang. switch lipslide)

Nalet vzvratno je s strani vendar na nasprotni strani rotacije. Odriv je hkraten sonožen iz osnovnega položaja. Rotacija proti objektu omogoča prehod prednjih delov smuči čez objekt in pristanek bočno na objekt. Pri odrivu moramo biti pazljivi na visoko dviganje prednjih delov smuči (ang. nose), da ne pride do zatika in posledično padca. Sledi faza drsenja, iztegnitev in ustrezen doskok. 4.3.4.7 VZVRATNO PETNO BOČNO DRSENJE (ang. switch tails)

Nalet vzvratno je na strani rotacije. Odriv je hkraten sonožen iz osnovnega položaja. Rotacija proti objektu z zadnjim delom smuči naprej (ang. tail) omogoča prehod zadnjih delov smuči čez objekt in pristanek bočno na objekt. Pri odrivu moramo biti pazljivi na visoko dviganje zadnjih delov smuči (ang. tail), da ne pride do zatika in posledično padca. Faze odriva ne vidimo saj smo s hrbtom obrnjeni proti objektu. Pogled je usmerjen sprva v odskočno mizo natop pa navzdol med smučmi v objekt. Sledi faza drsenja, iztegnitev in ustrezen doskok. Pri vzvratnih obratih na objekt moramu biti pazljivi na visoko dvigovanje sprednjih oz. zadnjih delov smuči, kajti odriv je zaradi vožnje vzvratno šibkejši in posledično nižji.

4.1.14 KRATEK PREGLED DRSNIH OBJEKTOV IN OPIS DRSENJ

Namenjeni so razlicnim drsenjem s smučmi in snetnimi deskami. Ločimo jih glede na obliko, sirino in material, iz katerega so narejeni. V glavnini pa locimo med skatlami (ang. box) in cevmi (ang. rail«) (Jakelj, 2012). Ni vseeno s kakšno hitrostjo, položajem telesa ali načinom drsenja se lotimo določenih drsnih objektov. Zaradi načeloma postopnosti in varnosti so le-ti v snežnih parkih ustrezno označeni in obdelani tako, da si na njih ne uničimo opreme.


78

4.1.14.1 DRSNI OBJEKTI NAMENJENI ZAČETNIKOM IN OTROKOM

Shema 10. Široki PVC objekti Shema 11. Kratki PVC in kovinski objekti.

(http://www.arenasnowparks.com/asp-parks/)

Za tovrstne objekte je značilno, da je hitrost, potrebna za varno prečenje objekta, lahko

zelo nizka, kar omogoča otrokom in začetnikom dovolj časa za pripravo in dovoljuje

napake pri samem drsenju. Poleg tega so izdelani iz plastične mase, ki ne poškoduje

drsne ploskve ali robnikov smuči in hkrati ne uniči oblačil pri padcih na objektih. Zaradi

širine lahko po the objektih drsimo bočno ali naravnost.

4.1.14.2 DRSNI OBJEKTI Z RAVNO POVRŠINO ZA DRSENJE

Shema 12. Zahtevnejši PVC objekti. Shema 13. Zahtevnejši kovinski objekti.

(http://www.arenasnowparks.com/asp-parks/)

http://www.arenasnowparks.com/asp-parks/)



79

Tovrstni objekti so lahko postavljeni na ravnem ali na naklonini, so daljši in bolj zahtevnih

oblik, kar zahteva več znanja in ravnotežja pri drsenju. Praviloma so ožji vendar še vseeno

primerni za bočno drsenje in drsenje naravnost. Površina za drsenje je lahko iz plastične

mase ali pa kovinska kar dodatno ruši ravnotežje, vendar pa zagotavlja smučarju da se

robnik smuči ne zatakne ob površino, kar bi povzročilo padec.11 Višina objektov zahteva

večjo in ustrezno odskočno mizo pred objektom ter doskočišče za objektom. Glede na

hitrost, ki je potrebna za uspešno prečenje objekta, je potrebna tudi velikost medprostora

(ang. gap) med odskočno mizo in objektom ter objektom in doskočiščem. Zaradi

prelomnih točk na samem objektu je potrebno ustrezno prenašanje teže na sprednjo oz.

zadnjo nogo ter naprej oz. nazaj.

4.1.14.3 DRSNI OBJEKTI Z OKROGLO POVRŠINO ZA DRSENJE

Shema 14. Okrogli objekti raznoraznih oblik in premerov cevi

(http://www.arenasnowparks.com/asp-parks/).

11 Plastična masa se hitreje poškoduje in vse neravnine, ki se ob tem pojavijo, povečajo možnost za zatik robnikov ob maso, kar povzroči izgubo ravnotežja, padec ali celo poškodbo.



80

Tovrstni objekti zajemajo raznorazne oblike, premere cevi in število cevi. Poleg tega se

lahko povezujejo z deli objekta iz plastične mase in tvorijo skupek kombinacij, ki so na

voljo smučarju in mu tako predstavljajo še večji izziv in možnost za odkrivanje lastnih meja

kreativnosti. Primerni so le za drsenje bočno, širši premeri cevi pa omogočajo nekaterim

posameznikom drsenje tudi spetno naravnost.


81

5. SKLEP

V diplomskem delu smo opravili kratek zgodovinski pregled prostega smučanja v tujini in

pri nas, kar daje bralcu in tistemu, ki se bo lotil poučevanja, dovolj podlage za razumevanje

izvora tega športa, dosežkov iz tujine in Slovencev v prostem smučanju ter predstave o

tem, kaj je poleg tehničnega znanja potrebno za napredek. Dotaknili smo se trendov

gradnje snežnih parkov in posledično novih načinov organizacije dogodkov. Na kratko

smo prikazali tudi način delovanja dveh ključnih organizacij, ki skrbita za tekmovalno plat

in sistemov tekmovanj.

Poleg tega smo predstavili novo metodiko poučevanja smučanja prostega sloga v snežnih

parkih. Postavili smo shemo poučevanja in sistematično kategorizirali elemente v

posamezne skupine, smiselne za varno napredovanje. Poleg tega smo postavili sistem

odriva, kar nam omogoča lažje sporazumevanje in točnejšo opredelitev elementov.

Poimenovanje elementov je zaradi njihovega angleškega izvora težje, vendar nas tipi

odriva vodijo k nadaljnji razčlembi elementa, ki mu s pomočjo gimnastičnih zakonitosti in

izrazoslovja točneje določimo njegove dodatne značilnosti. Prav tako mu določamo stik s

smučmi in položaj le teh.

Prednost nove metodike je predvsem v nadzoru poučevanja in njegove postopnosti.

Učenca lahko varneje pripeljemo do želenega rezultata in mu omogočimo dobro podlago

za nadaljnjo nadgradnjo znanja. Prav tako olajšamo delo stroki, ki se ukvarja s

poučevanjem, saj celotna metodika temelji na smiselni komunikaciji, ki je bistvena pri

učenju v slovenskem jeziku. V praksi se bo stroka po vsej verjetnosti še vedno držala

angleškega jezika, kar pa ni bistveno, če se pri tem poslužujemo korektnega izrazoslovja

tudi v slovenskem jeziku. Še bolj pomembno pa je razumevanje in razčlemba elementov,

ki je s pomočjo te metodike lažje.

Predstavili smo vse tri discipline: smučanje v snežnih parkih (ang. slopestyle), snežni žleb

(ang. halfpipe) ter skoke (ang. big air). Slikovno ter opisno smo prikazali osnovno dinamiko

in posamične elemente. Pri tem smo pazili, da smo v oblikah smučanja prostega sloga v

snežnih parkih zajeli elemente vseh treh disciplin, kajti to daje metodiki celostnost

poučevanja.

Diplomsko delo želi služiti kot pripomoček ali priročnik pri varnem poučevanju ali učenju

prostega smučanja. Nova metodika sama po sebi ne pomeni varnega poučevanja, saj je

za to potrebna osnovna brezhibna oprema, varnostna zaščita ter ustrezni pogoji v

snežnem parku. Prepoznavanje slabe priprave snežne podlage, neustreznega stanja

objektov ali neustreznih dimenzij je delo strokovnega delavca v športu, učenca samega

ter nadzornika smučišča oz. snežnega parka. V Sloveniji trenutno obratuje snežni park na


82

Voglu, Cerknem, Krvavcu in Rogli. Ostala smučišča imajo neustrezno postavljene objekte,

pomanjkljivo opremo za pripravo snežne podlage ali nekvalificirano osebje, ki bi skrbelo

za varnost v tovrstnih parkih. Zavedati se je treba tudi, da se zaradi potrebe industrije po

vsej Sloveniji dogajajo posebni projekti, vendar so pripravljeni za tiste, ki se profesionalno

ukvarjajo s prostim smučanjem, zato ti objekti niso primerni za večino.

Smučarska industrija v svetu in pri nas trenutno stagnira oz. v nekaterih segmentih tudi

nazaduje. Krive so podnebne razmere, trenutna svetovna finančna kriza in rast ostalih

aktivnosti v naravi. Prosto smučanje v tujini še vedno raste, pri nas pa opažamo vrzel med

prejšnjo generacijo in mladimi do 12 let. Premalo je aktivnega udejstvovanja na

podmladku, ki bi prinesel večjo bazo in s tem tudi nekaj talenta v šport. Potrebno je

tesnejše sodelovanje s trenerji alpskih disciplin, ki bi tiste smučarje, ki si ne morejo

privoščiti treninga in tekmovanj ali tega nočejo, preusmerili v prosto smučanje in jim

ponudili osnovno znanje prostega smučanja. Prav tako bi znanje osnov in terminologije

prostega smučanja pripomoglo k širitvi znanja smučarjev alpskih disciplin in jih motiviralo

za nadaljnje delo, jih sprostilo po naporni sezoni ali pripravilo na novo sezono.

Poleg nekaterih posameznikov, ki že zdaj mlade spodbujajo k prostemu smučanju prek

slikovnega in video materiala, ki ga ustvarjajo med sezono, je pomembna komunikacija s

širšo populacijo prek dogodkov, namenjenih preizkušanju tovrstne opreme ali same

aktivnosti. Širši smučarski populaciji bi lahko prosto smučanje približali prek delavnic,

filmskih dogodkov, sezonskih druženj, amaterskih tekmovanj in profesionalnih šovov.

Prav tako je potrebno posredovanje tovrstnih informacij v specializiranih trgovinah s

tovrstno športno opremo, ustrezna zaloga smuči, smučarskih čevljev, oblačil in varnostne

opreme ter predstavitev novosti preko družbenih medijev.

Metodika nove šole bi lahko bila zastopana s strani demonstratorske vrste na dogodkih

Interski in ostalih pojavljanjih demonstratorskih vrst ter bila vključena kot dodatna ponudba

seminarjev ISIA v Sloveniji. Ustrezno posredovanje elementov skozi igro pa bi lahko

služilo tudi pri prvih korakih začetnikov na snegu.


83

6. VIRI

Batagelj, B. (13. 2. 2008). Zgodovina smučanja skozi zgodbe štirih smučarskih tehnik. Pridobljeno 14. 6. 2016 iz http://batagelj.blog.siol.net/2008/02/13/zgodovina-smučanja-skozi-zgodbe-stirih-smucarskih-tehnik/ Bolkovič, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M., Novak, D., (2002). Izrazoslovje v gimnastiki

(Osnovni položaji in gibanja), I. del. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Bricelj, A., Gorečan, S., Bolkovič, T., Čuk, I. (2007). Skoki z male prožne ponjave. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Dekleva, J. (2002). V službi smučanja. Maribor: Tovo Trade d. o. o. Derdelus (9. 7. 2008). Pridobljeno 21. 4. 2013 iz http://www.derdelus.ro/wp-

content/uploads/2008/02/stenmark.jpg. Gorec, J. (1945). Zgodovinski pregled smučanja med Slovenci: 1. Bloke, 2. Sodobno smučanje (1910–1945), 3. Planica (1934–1945). Ljubljana: tipkopis. Guček, A. (1998). Po smučinah od pradavnine. Ljubljana: Magnolija. Guček, A., Videmšek, D. s sodelavci (2002). Smučanje danes. Gradivo za usposabljanje.

Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Guček, A., Videmšek, D. s sodelavci (2003). Alpsko smučanje. Ljubljana: Združenje

učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Guček, A. (2004). Sledi smučanja po starem: smučarske tehnike. Ljubljana: SZS-ZUTS

Slovenije. Guček, A, Terčelj, A., Kordež, M., Giacomelli, O., Muhič, D., Makuc, V. idr. (2011).

Slovenski smučarski slovar. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

History of Freeskiing Interview Responses. Pridobljeno 10. 6. 2016 iz http://www.afpworldtour.com/rfs/clients/afp/resources/HistoryofFreeskiing_InterviewResponses.pdf

Jeločnik, M. (1981). Začetki in razvoj smučanja v Sloveniji in evolucija alpske smučarske tehnike. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

Kalčič, B. (1980). Akrobatsko smučanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Kugovnik, O., Supej, M., Nemec, B. (2003). Biomehanika alpskega smučanja. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Lešnik, B. (2007). Naše smučine. Teorija in metodika alpskega smučanja. Ljubljana: SZS

– ZUTS Slovenije. Pišot, R., Murovec, S., Gašperšič, B. idr. (2000). Smučanje 2000+. Tehnika alpskega

smučanja. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije, Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Real world of physics. Pridobljeno 10. 6. 2016 iz http://www.real-world-physics-problems.com/physics-of-snowboarding.html

Smučanje 2000+. Gradiva teoretičnih predavanj (2000). Ljubljana: ZUTS Slovenije. The Physics Of Snowboarding. Pridobljeno 10. 6. 2016 iz http://www.real-world-physics-problems.com/physics-of-snowboarding.html


84

We got a physicist to calculate how many corks are possible on a snowboard. Pridobljeno 10. 6. 2016 iz http://snowboarding.transworld.net/photos/we-got-a-physicist-to-calculate-how-many-corks-are-possible-on-a-snowboard/

Videmšek, D., Gašperič, B., Videmšek, M. (2000). Varno in igraje na smuči. Ljubljana: ZUTS Slovenije.

SZS – ZUTS Slovenije (2007). Gradivo za kadrovske tečaje alpskega smučanja. Ljubljana: SZS – ZUTS Slovenije.

Žvan, M., Agrež, F., Berčič, H., Dvoršak, M., Lešnik, B., Maver, D. idr. (1996). Alpsko smučanje. Ljubljana: Inštitut za šport Fakultete za šport.

Documents

Žalohar, Bine Metodika in tehnika smučanja prostega sloga