Letnik XIII • zima 1992/93 - Sttvllka 40

K A z A L o

MIlDM;oARNEJSfX·/"JWJaJtiBEj.ElJmi,a CINt -IUHAN'TDan JIJ1lANTTONGQJ...NARAlfnkD.}AMNlK~JUHANT

MihaKAJZEU&Jjan LESKWEKAId LIPNIK.FrfJIIU MALEšiČ

8iMM~Č(~undltik)Nada MU (DTPjTIM MU (DTP)-Marko PRf7f1JA1mkD MOIIikD. SIMČIČJ<mLj S71UTI/I,",,~~'CIČVladimir KERL4X.Mojmir "ANGEU (D17')

Miro~8EAndrej 'REMFEUMatt] URetivo V1DMARBojanZUPET

4S

162123242526

28293132333S3742

uvodnik

AR 41)/1992 4

LET NAD KUKAVIQIM GNEZDOM

JW SVel ff UldJr.j~SJ'#' P'tČil1a l Binewm, mi~ (kof h dve !teI'ilki N2Ulj)zmdlJ, najse ul boljo voljokHim uvodllik6 ul /Ulslednjo h~iJko. TQV11INlM1agmtja da imo te prt.ko gto""- Zamnnml~m MM}, /a;r bi lDhko bilo<ul (;lii M, hkroripo stwlri pwlil Idi tfulje v upanju, dJJ bo obljuboPnraSeJmah. Miniljt mes«, roki ul odd<:Ijo beJ~iJ JO sIN' prtnottglljtni kot S/OTtl

tlaniluJ, Binepa ff nj VdiJJ (ttltfonskiPOXW~ grotnje: "Nt lwdi J.14.•. ild J.ZMOffj taIt poskus.

ČesejtmojpmJJwdnik in ruetlnikpripManju uvod1r.iluJ omtjill1<lllDjhuj!e.pndvsem ~Il Jlrldt probkmt, kijih imlJ pri s.amem urejanju in izdajanjuRatgktkw. jt kAt v rtdu. Na urtdnik4:1 naj u bruha ogrnj in !veplo,popljuvajo fIQ} ga bralci, llankopis(;-kfqmci naj gtl ffCl..'ilqujtjO doonunogJosti, /ul svoj račun naj fWikjo tild! Icron;čn;narolniki-Mp!4lni!ci,Ul/O pa jt WWJnik..

VerukJr vtosih fUlStlJnt pobltm, u te pml1'jo. H« j~ ko naJO krOV/IQorganizacija ob s1wrojltlji stoletllici i:l.do vrlalelo, It ka/trem so lbrom vsimogrJČiptXhJtJci, dlIrumi in jubileji, njriz bmdopa niso omenjaU RmgIdi,ltprDY jt v 13 It/ih (11~lkd 1 jt W/Cl O/aQbra 1979!!!} Wlo 40 ltcviJk/lttprosto nas ni To se doguja v p/urWIski organizaciji, ki nt lIC, kam najVlaknI! Vo1ik6fo, afphlisribli kM>, td da ni pod o/ailjern nobnlega nUl­lf!hcNs1«ga pJa1linsMga dtuJI\>a. PmJ tleJwj desetletjije bil zarodipodobnezaV/1OSli oziroma pmbodkov pJo1li1l$kih fotrov ustanovljen TuristovskikJub SJwIa, izpod okTiJio PZS ie odJla Smu(orsJw ZVt!l0, in It sanjtutlo/llh1w o lcaJdni ENSI. Pa to je te d1uga zgvdba.

Ravno tako 1Iar ni nikp, Jro sprejemojo-(mo)?! nov provilnik'o Jwu­gorizoci}i plonins/dh vodni.\:mo', kot se /o tUOO imenuje. Lestvica, bra"fifijo' stwda, ki so jo pripravljali 2 Itf~ (e mt spomin /It! vara, in. Mj bibilo kompalibil1l(l s rinimi v Frmu:iji, $Yicj iii d1ugjt M zahodu, bopovzro(oUJ sa/~'e smeha· kAko bom 10hJro flt!kLmu $vicOlju izpraJumlOllOUr rozJofil, da sem vodnik C razreda, fit! dJJ bi ml' imej ul /lt!vameguomull'rja oli Il' mega no«a zull~'Ut:a obrobjo &llJuma?

ln rOJW st! MJa odsotnost It Stopnjuje. Tt smodoste dni v popolnomaodmjenih cenm moti M primer sl'"jemajo-(mo) nadOlla/ni program!pona, ki noj bi ga sistrnuko urtdili in poprtdolt1wli - med osTalim tudialpiniste, plaalce iii JwjjQZvtmkogafevse. Da si "lI01U', med lpehomJ>(lpirja. k litpomeni. da nt /Jol tik pnd uJajci zletel ven. Mo!Mpa so rudikntlnt to/afiInt drobtint z bogori/Wvt mize (Podarim, dobim, iii ti tudiPrUJd M vr.rro, a bo! pridktm in zlezel na JwkJtn ostmtisolok.).

Su vitkli na TV tisto uigrano. harmoni(/W srrw(anko drulino z belihpoljan? n zagotovo vedo kfJkJtn "fi" naj bi imele njihovefinanllll' pi~, izfwterih r«tdouuslovenskih tlavkopllJČewJkev,eksl'"s lortrijt, 3x3, spoti"ZOljev.

zato Mj ob vvIlifu k klil 199J l'elJa nad v.rm~· Bodimo .yebatorji«!

AIdL1PN1K

veliki pionirji----------39. '"BiftCM~

KRATEK BOSONOG SPREHOD PO DOMAČEMPRIZORIŠČU

vplivi po5all'lCnlill pioairjcY na i\'Oj tas ia aa as. tiseje teIC polaJC)1I\.I naj.lvljaL . ..

TlkoSClll D.I prilner o SoCanib OZIroma T~lltarl~bzatd razmi{ljali lil zbirati podatAc: CeIC po em ~nJlb

oda) lV o lOfJl!- kjer edc.&. oo JOWlrteV plWdetoomeDja mcd 1IHI,.lIlOCvirnlQc nemanep Fon. (Hu­Ijo). Temu sem posebej dodalilIdi \ISC~ pri.roorstc Pk:Uke <in Ible, ki bivajo malo vHje) . br......Podpnit. Kmotog. ~tilSf _. . .

Imam p ic veliko lega ransutlega.. T~nomsem recimo ckllJkj poiYClil21.6'7U makov (op.: bitov),enemu ndib ll.jYečjlll.lpinistovspklhiJl njcpi vlopv prelomnih ~Iih 196&'69 in poUIC}e. StaneIII Belah- Sraufu 7.850 matO\'. Z&oro,esavskl dolini med obe.ma vojnama 41.026 znakov illl. . ..

Torej, kOt je videti, po ~l;em le migam, kajti nav.sezadnje se ludl SIm lovim ln i$Oc:m.

Brez pomena Je ponavljali, kako v~no (na·kp) alpinizma polegc1rugeguodi 1I1d.1 ~Je~t'llYl?J.ki jeosrednji predmet vseh mojih razm~IJanJ in ~ra.zIS­

tav... SkuSIm pat biti pionir. .vlnJesodi v~jugav.poIC.k,poln zastojev in lukenj. IJudJC b.ra IUIvdl~ ab n~hr.ami5li, ki w, hk!na ironlja, odličnoplezalI, pa.obl.hcadosodkOY in dogajanj. in a. Ile da vse to DaP~U nayet !Iati_.~ 4011 niz goIib dcj$tev, ilDCll ln a.­luIIlO'V. kol eG Am IMJospev, polll~ne~ preme­lavanja in PIamY preidnitov, v llOYC~ib(:a5ib oprem_IjeD l brCllIibnimi b.lrvIlimi rO!OgI1lfi,aml, kot MlrckdC:jUeV iii :qodb _ kOl noGotoaW1llplba.

V zadnjem primeru pe D neoc:tulio in nikoli kon.ano i:Uanje lUnice o QS Amib in druJ.ih. .

Inkl~njc. Vrmvprmnj,tijih bo b....IccUSk:d~1med ~ilom, je namenjena predvsem:ialllClllu sebi.te, je d~DO padnoo. Tokrat. da Ile bi top UlI'U~~

JaZburjal ali edo nzlta61, te napaber~ ~~vmerilu 1: 37ill gadajem Jenavposk:d. ~Osem11St1,ti P kk mi..... si NlIh sebi p05L3\'fja vpra!.anja invelikokrat lipa v popolni lemi, primerja POdObae do­sooke (h\'lIla boJU. da 5e 19o6oYilUl poa..a\1ja). la kobom.~bom, prM:dc1 sMlr Il kraju, bom malin vedel5'o-o;adopanja pove1JIli vzaokroteno celoto z lIme~­nimi, t:imbolJ objeklivnimi prilwlljudi, do&odkov lndogajanj. .. .

vprasanJa, lU in 11m pa le kakknna~nVld.'k, mlslutijo kot rdeči. nit lil ka.lipot za obllkovanJc ce­Iostnegl be$cdlla, ki pa ga k ni videli. ZalO. lepopfO$im, nobenih drugaCn.lh razlag.

DcIOYflo gradivo je se T1Ilmelano. v zelo, zelo su.rove'm in nepreglednem stanju, $kr~tk~,vse U:lIpaj klezbiram in 7.a sllo ruporejam. ZaradI $tI5U$ prostorombodo nekatera _pogllvja" Ic: bc~o načeta, .~amer1\Qnedotaknjena.1lasri, kolJem proti koncu, Sil Imam naprimer Velikep ln mllep odprawllota t.c obdeIllncpza lo'(::( kot m.ooo makov,

Toliko da se 7.DCbim ot:itkOY, ČeS da je ta na&a burniiII ra:zci~ qodovfnlllpfnizma zanemarjena pri me-ni pred IUjo. . •

Se\'Cda Aikjer ai r«'.eno, a. bo to rtetoeob,avI}CDO.zaenkrat ge bolj l:a IIIiOjo lasIDO zabaYo..

NI poti lkJ ralC'" tw lt5eM klopcir

PriOJjoOebeKdikJ•.."aj tar Ddev.llI'o'Ol1.ne05llul~leze il "JIBSaAja,je bilo aapisaDo 1.... l5.. m 16. Iprila1986n1 pn'bliblo tridc:setib 5uueh. ~l:Ieje, tu lIII~t.el bk'en Oemerell vikend. pa ~ bilo we 10 Ilapih.nleao na 145 mani. Velld.ar $Cm tInalu upOYif, daimi Lako $\IObQdDl) ~kiciranje il pavc.. velike p0­manjkljivosti, saj bi~ skupaj, t.e bi.hotel biti kulidljresen analilik l~ftC l&I!eP afplllWna. moral va­diti na IliCbtsai l(OOOYinski mrebli matrlIII. Samo zni:i pomoejo bi lahko do IICke meje objeklivno '_pre_i 1.. in -.occ.nil .. nebj yet kOl 18ndih (P.D nK1jem!)velikih pionirjev in k ~~rat loli~o ~n~h dru&ih: zvsemi njihovimi delnim. ah dopolDllDlml ~n­$k.Imi dcleti.

Marsikaterep - u.kokot mcnc-zan~,bj \'5e~je Dekol: dopjalo, kaj je vieklo IW.I1P!"w:m naprej,kaj nazaj, kaj pa je povnOČllJo$IOP.ICIlI}C na ~hl,-:in predIlKin, tar je pri tem delu.nlJpomcmbncjk. .J?flkom ''Se je meati vzroke.za. tako lme.~elltmplJO.SlecInj.a poo.oe.~ oclnmllrno "lOpnil. I~JI zakon ler­modinamikl:; ter prevedena v ruumljjy jezit, da vse~je in OMllja vmitro in makro!IVCtu. potemtakem t\ldlv drulbi. v bteri pa ue za precej drupmo zvrsl en:tropije. nencboo leti k pt'opadu (op.; v vesolju l lloplolna smrt) - v nakm primeru Jllovi prepiri, blo­kade, toso _$1Inje.. duha, ralpolepjenc umu(le, ~.Ia.

botno pos.nemallje druph alpskih narOl1oy, vpla!lJIVlI.kakOY'OSt pleDlnih 001, takoj!nje osvajlnJe novi~ znantln novotarij, iskanja v k:sti stopnji ... oenlZadnJ~ tudi(ne)vestllh maJs(bojnih zvez s SPO. ki bo le dm podmatko PZS $bvil svojo $1010 otrletnico obsllJanja.

V nadaljevan)u besed.i1l bom.podal Dekaj m~lega o$tVJri (Id rcm) ln bolj malo o ljudeh (111 homIDClll).Vse Skupaj le toliko, da potatem. do bm sep moJCrum.iSJpnjC. bjlJ ljudje in njihow. 1.pIbc naj or;~.Mjo predmet netedru!,!! Cazedela. I.blllllmr« lelJlnepopis.no veliko prilnerjllncga in "pocekal$kcp..CieIa.. dl o bf5ka.rrju po kIIjiplr ili 500&njlllkjsteol~&oyorirn, pa po'IIeUv MVlgOr ia MVZdoI ta tkanp.obtutljivib nili mod bolj ali manj ill"'lkJlimi ufillld iD

AR40/J992 j

veliki pionirjc:..i _N.~n et t"'ldDpdtikpnd~Il *..,..." W...1 6'; ., 6ill>, ... ti -P'"o-

F ........ "..",. :pil> .. -.;- ~ jaiIa To .......• 'u, 4=.......... ,.' ;.\~x..-.c joojl.-.n ..... Jt, • . _ ..... 'u aae ~,.jt.. ' '."_Ia.

TI OJpklcna ret meod.a potw Debko takole: pripts.nju Ili ruiskoYanju kakdaekoli zaodo"iae. 1Of'ejtudi 1JOlSO'illCllpinizma, naj bi lDOrcbitni pisi;« poil.kal CifllYCt dejs~. kadar ge za pomembne dopIkein OOp}lDja, pre!Je:dal.ti OdkriJDj~ ygoke, rado­til mcdscbojae poo.oe.uno:Iti in napmled lUlIIIlljhopretehtal in prikazal posledice. ResniCnez.goclbe &Jedo1n.ven in slutijo kol dobrodona 1Ximba.

NI ~r.neh Alpinističnib ralJlcdOv smo vetkrall\8pis.ali, da rWim predhodnikom .Ii Ulkim, ki so vboljHU mHnj uteOene lirnice I'Iekep V50Ikdana prinesli bjnovcg.a. lzvirneg.a, pač r~O pionirji. ne da bi se IlUlkrlt 7.aYCdali lji celo rllZglwh. da so prav oni pionir­JI.

V bistvu so bili to ljudje, ki jim je ra~oJ, s tcm patudi njihovo deja\lTlO stlnjc: duha in misli p:lSla] iwv,pustol<Mčinaali oboje bkrati. Človek III model člo­vdkeg.a bilja, če bi se izrazili z neromantitnim be­se4njakom astrofizikov Ili biokemikov. ki menda vlUidalnem namu vesolja (op.: vesolje hu ootno Ila­

Lln6IO tistc: lasUlOSti, ki so pDlrebne za uploditeVbil}az zavesijo in razvmom) ni bilo prc:dvkSeno. nenebno4vipje mejo Ia.sIDih mOCi Nafve(krat najdnnejSi DCprodrejo majdlje, ytQdu YSak po svo;c..=~alizmaplaVllO, YCdno nosijo p1amea \'01.;eonstno I!leja, ki jill ztda JlO"'PU'Cno5L Vse. kar se JCzpliloaJiie pm.'tardogaja io ima Dekpome. za ljudi,nek lW'OCl.~w. P06WlC prq ali alej qodovina,l'.1 t.iYep BOYelCa pa apomuje o pre'''klaui, Koliko iobilo se IJ polUI~1ja ali obuvlja., veuib tudi yoblikine~1IC:burkeali nenzumljivo pooI\'ljajoO"b se '.1­1rJlcer, koliko in kaj se od nje nall6mo, eeludi naj bibila utilclja tivljenja, pa je dl\lp, najYOCklllt De­_la lJOdN.- ZalO jo puWrno\-ncmar in IC posvelimonaSemu domacemu alpin.izmu. Ta je sm v WtIJi>'illd\"C$IO Ielib, te povrino začDemo pri triglro~kib prvo­pri5lopnikita, dosecd, Ilar je p..: do5ecel, 1WII ~ p0­nuja obilo mof.rlosti, da se naprej ruiskujemo in gadopolnjujemo.

Zplovinsko gledano pomanjkljivib avtobiografijln kronoloiij, ocuresnitenill umisli, oedoseknillidealoY in tazli~ih vpralanj o etienih in kulturnilIvrednolall will prootlodnikOY,lorej n-Sih velikilI pio·nirjcv, ni se nJlIte resneje krilieno obdelal ln dopolnilb. dana~nJill romih kolOV.

Ncnaudnje50 lU se primerjalne qodoYinske vzpo­rednice. Le·le pa vedno prICajo o IIUncm ali dna­penem lekmovanju ..zase all l'.1nas_, s poinemanjemQ7.icOIlUI ponav\janjcm pa $C posamezniki in dolot.eneskupine potrjujejo do najvi.{jedosek1le5\'Ojc loelr.e, kife \'SlIk naslednji kom: omogoči all dopllSCa samo J:

novim iJ:VimiIlI do5c1kom, kateremu 1abto pDIOjnora:lemo DOVOliL :zadnje pa y vsaki &Cl'ieraciji zmore le

"""" 'l'udi, zagnuih in zmotnih saovaJcev oriroou_klon ivih IlIcsoiOeYaloevwo;ill pa ladi UIJIb, YCasibop~1liII, 'oQsilt pa prevzetih zambll Tako se s po-

AR 40(19926

~noveprevratniSkeumisli,drupmesodoboejSe

IChnite ia lehnofo&ije. ko stvar dozori, ali v tako ime­IlQ\<lnem prdolWlem ueaulku (-osIalo bo zapisaOO 1r..Iatimi 6Umi... lOCnkraleft, nepo_ljivi podviz_ ild.),rodi neb DOVa doba.

Obellem ;e YSako 5k:IYO od surep bok:te, f.Olnoovir, kjer ne manjka dukvni1l prCltC:5OV in koctn,kIOY.Toda tudi ta drup dobi ali ObdOlIjC je ~no, mi·nljiYO, kajti~ se _boo sprcrn.iJaja in1tlOe uprej.

Zpk1vina dobro poma vC:asib~jivo fruo od­roma ucliteY: .In poaena 50 apel pri.lli raovi ljudje __Vendar se morajo ludl ODI itbuti. V lem VmeSDemblu pa je mcd njimi in nami le vcdDO prisotna pre-­sekna ali olw5(enela miselD05t tndidortal~ib na·lIJtaOI in po&Icdov, iz njib izhajajOCa WM7IOOsll105loomale, r.4aj~nje, ~i ~ kalne mJakuže, ki nido\r~tna 13 se tako majllllC ftOY'OlIrijc, spremembe.JKMI spolJUInja. 5CYCda. pionirji se z 1IOYIm koncep·tom nikakor nc morejo vkljueill v staro, kar neizo&ibnClporaja konflikte, Il pa IICdno in povsod po'-illjo alidrobijo ustvarjalno cnergiJo. l% pitIega oslanka encr­gije kot posledice nekoristno porabljeoega ali vstranvrfcnega tasa, ki 4!c na lO\'lJ tistih, katerim se je easfe zdavnaj zlnlsllVlI, pa. kljub vsem tegobam ln tcta\'llm13veje DOY, svef ytlcr. Mnogi, in Icll je plllY2apravoajvet. Iti sodijo med nakljlltllCi sopotnike, raj.Si slojijoob urani in YSC 10 tlolJ alJ manj dobronamerno opa­lUjejo. pri teJII mllOJOkrat 5\"Cloblinsko pripomnjjo:koliko nepoll"Cbllill prepirov, prerekanja in ja~gadotamvlnja!

Vasih pa se zgodi. da IC Stranske 19)dbke in ZlO'dovinic:c, bru kalerih si ni lDO&06e zamisliti IllJt"maI­nep fivljcnskep utripa, lakoi~gavsakdana.prekrije,ali 71 neuj easa aasu.o pukine Iudi, ..pnava_~iu (popv oacifm;izma, drIDrni udar in~diklllllf41 ilu.). V5Hdo natalcal takrat kOodatnoobo­pti avoje izkW:nje oziroma lJIInje z novim odkriljem- olipljivo lemO. Pl&mentek vtplice pa pokale. kje jepo<.

0' I :bje priallJvMp alii pnotaep ....1lbIu

Najbolj qodnja 00d0bja. bltkoM utrinke. il: lIP­duoiinc nakp goraiSlYa' lahko zaradi Jafjega pred.smrljanJa \'IIC:$Cmo vnekaUno 001&0 uvodno POgJa*,pra\uprav y eno samo obdobje, o kalerem imamonajmanj lIl\CSljivill podatkov. Danes vemo predvsem10, da so ga na runilI kontih in krajib in y raznib willpmistavljali ncorpnlziranl, brfkoncsa"DlCJlMlji in red.ki posIlIlC2IIlkL Vnlnlklall domači Ijudjeso jib imeliza (nevarne) posebnek. eudake.

SocIalna sestaVIl lega 1A nas ne povsem dojemlJI·vega obdobja je kar se da pisana, lako kOl so pl.saniinleresi. mOIM, vredoote, misli, nazori, razpolDtenja,telje in se marsikaj drusepvseh udeleU:ncev, ki so polej zgodoYinslti plati vkljuteni vaAj. Nekaj iz le Dci;/;­merljive zaloge a..lnih all spremen~Mhgradnikov JO­rn8ke dIJk, tu Jn tam pa ludi prisolnep Illadneprazuma ali latul\l, jih je nellcllno lnalo ...Lije gor, naSlmoI.l'ie$pike, v rallC iII &rebene!Wi1l &OIL

Stevilni 1IY1orJi.lti plkfo miroma aku:Sa1o ralJotili10 obdobje, tj nima lIObc:ncp oprijemljivega i~Jw)..

di$(2, se prlYiloma izo&tba)o dobeim prvep dJIe in~ga naot.a. PreprollO jim reIlejosrtoi moijeali samo

_____________ve_l_iki-----'Opionirji~ pr.; plliki. Ncdvulllno sta jih, poleg OiUlcp,kruili obt:odovIll}a ,Tcde. pogulll in neuvadu nI­dow:dnost, ~ill pa l1Kli JleYefjetU d.rlral, ki je,~IK) z očmi .nonnalnep.. cJolinca. IC pni"; me­U:ana, mejila IUI DOJOIt: aGOn. Ili oora, DOT fe tisI', kiCUFr,..

ln ile ZI IUpot' Q6l1l1emo pri zgonj omen;Cnemromant~prldevuikuwtai rnOJje in t noillom ma·lo popraskaroo po patini minlllib CaSOY. bomo moralinak1cli na njihovo pUSlokMko Ili odkrivalsko strastali pa na f.eljo ZlI ootiYetje.m, iz 0e5ar IC neklj easasploh ni dalo niti ti sHo napolniti ved..no kmete,.Ulodca oziroma prehraniti ~levUDCdružine, raKn če

ni $10 za premotnej!o I*mo, in dodali Ic neJo(ljivlbcsedl.posel in pref.ivetJe..

Ali ni, če !ic: poglobimo v: l13j!irti pomen te zadnjebescdc.tk)YtkrM>fi\'ljenjeod pamtiveka nene~n bojZI prc1ivelje? seveda je, in UIlO je lem gornikam ka·krlnikoli posel, ali samo vonj po poslu, \' dolini omo­gOCal prel:iYetje. obenem pa poraja! paleto drugih, vndem primeru dopolnilnih gorniikih lkjavoosli. Vseto in Ic marsikaj drugega jc potem tiaklwltlo trnovo poldo .utne&" obna.<anja-. kar l:YCni nekoliko kruto intuje, saj nas:i alpski 2&Qdovinlrji Rje lisiC lbvne dnizavijajo vpapir romanlikc ili. 'Illbtsbivnoslnep.~r­ljivep in dodajo k SC!Cp«dollX)ljubja,v tolikor neue"I.ll taj drll~p,

Ker V ..11tno ooMSanjt.. 1tcizo&ibno iOdi te ome­njeno tckJoo"lInjt.. pa ludi en, nt IlX)reRJ(J kar tako.mimo nekaltrih dru&ill scsuvin~p 1itj& inbil}ll, kol ~ pamtl. Ipc»obaoU.i, 1\epnjt, VZlrtlJnmlin !l:J.jpada korin

a:; smo ntkjeGaltCpvlravnal.iJl ~lmallll Mormsrctafi iskala lmlwskc grintavkt ali dhjtp uk­ZIO\'alca koze oziroml pms.a, ntkolito nl!jt. pa mt­lI:an.l, ki je v tndljiYClll pt(CYlu iskal nadomestilo tilislo. tesar Di lIuel ali zrooseJ v dolini, bo marsikaj olem pragom~tvubolj ruumljiYo: br in korist. ce pase le mak:e bolj oprimemo tc sive Ariadnine ni" vlabirilltu aH blo<lnjaku !ivlJcnjl, bomo samo nekajJOrs.ki1l dolin zalcm k !sICP. <I.ne srcčalllrl mrkc do­ma6t fantc iz KurJe vasi (redmo hillU, Vrbnau inPobva), ki kljub svoji pISIirski prtprostmli cl105Uvnoniso prenesli, da Jim Ounaja-n. IUjte v lrhll.'llih pum.paricah.!arl po grebeniII Srednje gore. ne &!ede na to,<b je!1o it ZlI mrlcv kup nalolcnep kamenji!. ki dlinjctpvep pribod.l ni bilnili ranlOl!l mar.

Cepr:IV gre za pod:lI$ nuomep prikua dopja.njiL nekih avaih dni - w:(klel pravih. I'OIllčnib do&Od­kov si bomo ogledali posebej • K pravi za !liri na·k1ju6to izbraoe in v RaSem primeru izmifljene zcodbe,YClja se coknll poudarili, da je bOOv preleklih Ilokljih

takiII in dn,pe.ib zcodb 10I velim atpre&Jedoo lIlDO­

tito morda l'O<l.i ZIpn~ Le manji:i del je OSUJ obran­jen v pisni obliki in ul jevedllO PrieaI O (ae)l1Spd.nemvzponu III vrb ali lla kaJCinO Iatjo .vebtMko koto.VC:aSih pa jt otlranjeclak:~na urivnoRllt prc.bodtdivji,.li Dpri5dellih lovcev. pattirjev ili pa tibotap­c:ev. manj all pa stonj nj( ne &oyori O njibovib Ilvarnihmotivih. TI iM) prit:U na ~llobo k)e v tito imeno­vanem Slo)etju razuma.

Polepimo eno p?d Y$CIll., br smo doslej IUlpisali,in se vpra!lojmo: a.li je .zdaj k bolj razumljivo, zakajlemu obdobjU re(emo obdobJC primitivnep Ili prvot­ncga alpinizma? Ko so ti na!l davni predniki odkrivalisvet gora, torej spoznavali ili ga na Dck način vncto lnUVZCIO ruiskO'illl, so pravupravves as nck.llj iskali,bili ocar.ani. JXWcrn pa se je poptO ~klZlIo. <b soP"'VI.llI....lIv rW:U samcp sebe. od lod Ilo ICp. da nji­hovo poCetje oobi Iltk smi:5CI, pa je bli potreben ~mose korak. Tlkn je nemara njiboYo 1:ivljtnjc postalo zaoas bolj sprtjclllljiYo.

V aeb.kSnem z&OOoviDSto odpl1Ul tob. ki se ztJlim krakom ratleD <blc:t v Q!'do$c'&JliYo pretttlCJst(PrJ~), praVDprav pod njcp hlUpaw obok,ako uportobirno 10 slikovito priSpodObO, bl sre-talimoofO za.nib irl nCl.nIRib obl1lZOV _ Valtnlia.SUIniCa. Btlsuarja Hacq~ta. VaJcaliu VodIlika.Luko Kor0k2, Fraareta KadilDika. JoflanllQl Fris·ellaufa, pa Tri&JaYSke priJatclje ob pivu Unloll (OP.:1864) ...

t.s okoJl prtIDmIlIUlletJa

Ko Jc na! domači gornik vzel pero v roke. ga na·močil v ~rnHo in dodal kanček tistega. kar Jc videl alidolivel tam visoko mal ~ci Julijcev, Grintovocv aliSolčavskih ear•• pa \le5lftO plcnescl na hrapav lesnipapir. ncmalokral je to namesto n.te!a .uoril kBk!eJlpetia:n IUjcc,je ftlredillrvalcv=Jcn korak naprej.

Ko je makX: pozneje dobil v roke k v pnici IlllpiuniknjiJi &nila Zlipnondj}aN~'anIOItiAlp ali GOmi.fGNZIIOtlila Eug:tUI Ollida. Lammaja.je kaj hilro n'CdCi,da se je veliko lep. br je dotlej POOtI po ~ltll in..brtz!~. bil prisiljcll ..c IoleVl.ti. br se da dis­dplia1r.ano in prClMtm z~

Gornis:IYO se je lXdO v tclllt!jib spretniIljali. zanas., pravzapr1lV Itak ,a,.i{I(e (pra)ckdkt je nastopilonekak'no lI...jalDO obdobje, las rs!l:J.nja !astat iden.titete ali bolj cnmllVDO re(;eng isunjt (n uveljavljanjeM.'Ijega na ~jem.

Sledili so prvi resntj!i poskusi po 111polkih omen·jtnlh avIorjtv. v tolikDr ni ~lo za samol1l5lniJlYO. lemllpa kmalu prvi zamclki :ldruUvanja (pralvscm Dre­nQYti). TOMI na kralko bistvene zrw:Unosti in podObellstib dni.

Vse, tar 5mocSoskj na~lsali,dopolnimoks pojas­nilom, ki na prvi mail mma nobene %vele z našimbesedilom. zakaj pravuprav grc? Vsi nam~ dOOrovemo. da liC mraclllllCdnji vek ni kontal ralul. da icnctdu pritpllut iII pogumno i7javil: nd UIltI' Ilill!""cjimamu rcllCllllll.1oCl. Kje neki!

podobno je bilo I prcllodom iL pM:llaep ali pri­mltivncp.lpiniuna, ti Kili rpilItll1900. Nebj ICje zplikl prej. nekaj pa pomeje. Nebj lel ati C:eIOlkselItt.ij !Ol all dol ZlI zJOOOvino ne pocneai nič. Swoin novo se YC<I.1lO PrePk:U, nič K DC 5prtmta.i. nič K

AR 4011992 7

veliki P.::iO::D:.:i:o,:rjt:.i _

ne zgodi čcz noč, kajti lj\ldje smov lem pogledu silnor.apletenll in kakopak kar se da poCasna, prc:jkone lenabilja.

Kako 1.alostna in enolibla bi biJa !\Ma zgodovina,ce ne bi bilo nobenih pionirjev, Uliralcev in isJtalcevnovih r.oti. Omenjeni mofjeso imeli takrat lepo ~Ievilo

skupnih dljev. Takrat je bilo razvejano gomiitvo, ki je\'SeboVIlo in strpno prenaSakl vrsto dejavnosti, medkatere je sodila ludi takolmellO\lll.n8 g~r1na ali strmaalpinistika. Vzporedno z dejavnostmi, ki so ujele vbesedah smučanje, boja in plezanje po brupotji". pi­sanje [n raziskovanje (tudi jam), 50 se uveljavljale inbogatile ~ nekatere njihove postranske dejavnosti,kot so pisana, kultivirana beseda, mojslnka fotogra­fija, ltd.

Skratka, alpinizem !Will (pra)dedovje imel precejpoudarjeno kulturo, katere ni mogo<il dandanes karlako preprosto razlofjti Veliko tega, kar so pOCeli,zlasti s svojo pisano slovensko besedo, torej prc:d\osernzwtnimi mobni in znanjem, ni bllov skladu zvi!jimiinteresi rajnle AVStrije all d.l1.ave Italije VitOlia EI1UI­nuela II., kar pomeni, da je njihovo lomtstvo vse·bovalo tudi nekatere drugesestavine, ki so ~le tekomdesetletij, zlasti po l. svetovni vojni, polagoma zgubilena svojem prvotnem, buditeljskem all udarnem slo­venskem pomenu.

Na koncu pristavimo, da so tO bili !iJavi motje, kiso vedeli, kaj hoCejo, kaj ,.morejo in kaj imajo nad'o!5Cradi, kar pa Je tudi dana; veliko.

<>svetimo si spomin na qeklltere L1lnimivejšc obra­ze: Alojz KnaDe, brata Kunaver, Bogumil Brinkk,infanterijski nadporOCllik K. II. K RudolfBadjura, ju­rist in rW veliki odkrivalski alpinist dr. Heorik Tuma,ob1aSM:no ponjeni gouki vodnik Jota Komac ...

Leta med obtma vojnlllUl

Trelja, nekoliko strmej~ in zgodovinsko gledanoprecej bolj zahtevna slopnička v razvoju naSega al­pinizma, se začne z ustanovitvijo Turistovskega klubaSkala (1921) in pozneje, z leti, njenih podru!nk:. Ta jeomogočalorganizirano:st, v svojem delu in delovanjupa fe porajal ~irino ln IM.llteto, ki se je \!Zlic vsemu,kar se je I1ogaJalo znotraj njega, vlekla naprej, se boljali manj uspe!:no kosala z nem~ko govorečimi alpinisti,preverjala in poglabljala svoja in tuja spowlIllja in spetna svoj način reaprala na okoliUine in tedanje pr«ejnazadnJ~kookolje.

Po arogl sIranI, alpinizem,~ je bil tedaj prinas aH izven n~ih meja. sili daJW:njega raziskovalca kponovnemu prcvrednotenju tedanjih miKlnih klub­stih tokov, njihovega prepletanja in posledic, zgodo­vinskO gledano prevel razp~ih teženj, nerazume­vanja l.godovinstega trenutka v o'Jem pomenu le be­sede, pa pomena velikih vzpooovk:ste in ;qornjek:ste

AR 4011992 8

težavnostne stopnje v Alpah iD Dolomitih ter objek­tivni analizi nakga neza40stnep oziroma skoraj nika·Irn:no 1JSpeSoejšcga posnemanja IUjih vodilnih navez.

Nekako so to ra; ,.nora« dvajseta leta. Prav uuo sepostavlja vprtianje, zakaj nam je po la~nem svetlemzgodovinskem trenutku, kot Je prveoslVeni vzpon MireMarko Debelakove in dr. Staneta Tomin!:ka v severniSieni ~pika (1926) zrnanjbio sape. zakaj smo po!ilcjkolobarili znolraJ iste tet.avnostne stopnje, ~ki bi sicerbila, če bi motje bili_, in nobenim dopol.nilnim izvir.nim »avtorskim" delom, ki bi bilo šc nekaj vet? zakajsmo po!ilej naredili celovcl:korakov premalo? Kaj vseje bllo posredi? Nas je res udovoljeval zgolj na~ do­mači alpski vnitek?

ce je alpinizem tudi šport - dr. Henrik Tuma lnskalaš Mirko Kajzelj se $ to angJCSko ugotovitvijo 11;leta 1888 popolnoma strinjata, kaj vet pa nista bilazmožna napisati - saj se je ~rilo in pisalo o "bogok·letni" smni !ponol alpinistiki, v kateri je bilo športIlOtekmovanje pod nadwrom I1omovinstib etJstev ali es­tetskih dogem.

~zanemarimodomoljubne vzpone, ki so terjali vtalti obravnavi poseben pristop, saj se lzka~e, da je vigri tudi politika, panc moremo mimo nekega drugegavrstnega reda: kliku je bilo Lllkrat v domačih stenah ~

ponivljanjem tujih, najtdjih smeri, koliko 50 temuJlODtlvljanJu, re ga je sploh kaj bilo, sledile naSe nove,se tdje smeri, in nenazadnje, koliko iuedno tef.kibproblemov smo rclili (ali speljali domačinom prednosom) v tujih gorah!

Večne teme in dileme o tem obdobju razvoja al­pinizma so vsebovane prav tako v polJlejši razlagiumt:vanja svoje vloge lepali onega alpinJsla, ki je kajpomenil na prizoml!u, ter njegovega resničnega do­prinosa razvoju alpinimta.

Vendar se srečujemo s šlevilltiml nepremOStijivimiovirami. Tako na vpra~nje, kaj se Je dogajalo v nji­hovih glavah v nekem odločilnem trenutku, ko je naprizoriUu ~Io L1l ..biti all ne biti.., zadovoljivega odgo­voraaJivsaj namiga za ..poraznostanje><ttedohimo nitiod lako razgledanih ljudi, Itot so bili Janez Gregorin,Boris Rdek ali Albin ToreIIi - od nlko~ar. Marsikdonam rcsd.a v kakJ:ni knji!i ali čLanku nalllL1l vrsto vzr0­kov in seveda ra1.logov "za nalo tragično okostene.lost", a ti še zdaleč ne naČftejo bistva. Problem jedrugje...

TIStO pa, kar sodi v spomine ln je napisano deset­letja poUleje, ima precej!nje pomanjkljivosti. te na·mre( skllS8.mo Iz knjIg. člankov v Planinskem vestnikuin dru!ih tedanjih dnevnih all občasnih javD.ih glasilih(op.: so v NUK·u) izl~iti nagibe tega ali onega po­sameUlika, prav lako ne pridemo nikamor.

Te.!ko se je namret znebiti ~utka,da gre ves easza paberkovanje in prežvekovanje eD.ih in istih na!tltali lujih juJtBški.h misli. Vse skupaj namret spominjana jalove akademske razprave: članov britansJ;ega Al­pen Ouba (AC).

Potem je tu ~epredvidevanje, ki ga je pri nas :wneo­jalo gibko ugotavljenje Obstoječaga stanja in sprava­~tvo z obs!ojcCim, ali pa gre za znano obliko kri!llte:eepravsmo iz islega &licula, 10 nismo mi, ampak vi. Stem se nllmernO prva polovica tega stavka izpusti izvida.

____________-=-ve~l=iki~·pionirjite 1'lW prednolIp~DjaizkoriStiti, preOen

jo tekmeci, pomeni. <la v tekmi f.e vodi(. To ljQ sicerpararr.ziranc: besede, kijih je Edward Wbymper zaspoznanje drllpte napisal Uvclep leu 1862. Bilo binesnmno, ec bi retlI, da jih tatsea poumeznik vtilkSD.i ali drupOll obliki ul poznal, lk:ntl pa ~!OmCb. da Ilikomar niso da~ '1oaJ lDislili

SeGaj pak podbqlilDo lzJcr.eoo z neblelillJi 40­tUL Boris Rc:tek: "Vsi d.nIJi narodi, edo UIti, ki IIIsvoji lidi nimajo &Omvij (na pr.liolandd), so se feldaVDaj pojavili n.a $\'I:IO'IDeIlI IOriiču kdeniU.ib Alpin so prWi na Kavkaz, Ande ID v Himalajo, mi pa ne.'

Najprej Ji po6l.l1..u.o Detaj tljutnib vprW.nl oziro­ma odprimo neuj OOYUI vidIkov, ki u4ev1.jo !cunjeklubsko stanje:

OuaC:je ~eJoo<an~.?Kornpronusarstvo.PriIa!3P.'r novim ilslcdkom (tehnika in lell.-

gIn etsperimentimlja na cklmaa:m pri­

Ukvarjanje i. iqlIbljaD.jetaY s s.labtmi1

Kje iskati yuoke ~ tako pomanjkljivo in l'3pm.­nelo lJOOOvinsko poročilo o cklv in delovanjll kluba?Omejimo se n. nebj bi~tvenihvuokoy.

Drugi pll je bolj preprosl, čIo\idki. Nekako vzpu·redoo $ staranjem človek sprcllIinja tu4! Optiko liVO­jep zloUnja. Nekaj tep. običajno u nazaj, ~USaomilili, Debj opmieiti, Debj dodati ali napibnili.marsibj pa pozabiti, OlcpSllL

V TK SU1a je bilo veliko jc:zirnib ..dohtarjev".pnvnikov. pa tudi dl'1lptl izobra1Jerloeoo. ki so se us·neje pt'clevili y ostre pokmlte. po poucbi !lIdi Yz&o­OOYinarje. TI ~tala!i, katerim ni mogoče odrekali vi­~oto stOpnjo plsmetlO5li. najbr:! pa ludi ne ~lenih

namenov, Wll'8Y110 Jim rli Irenulke ne maojta IIIdIouani in neslrpnost~:~to kaj napik-jo ali 50napisali na Det llA6n po De samo pomanjkanjeZJOdoYiDste 51motritit!ooati. am.-t 1uc1i IlIIIlilitoepdu.ha. zlasti ko are la prill'lefjanje m Yfedl10leRje la,~h doselkOY.

prvič, prilDetjanje se Ydolti" bc:Kdnib ipU pre,~k.atlljc., druJit, vrec1noIenje PI s.toraj WllIIlO osu.ncznotraj meja SYOjste tuline OldromR ~rtnega alpiniz­m•.

Pozneje, to 50 iC njihovi pommei lotili ponovnegapisanja ali vrednotenja preleklih dni, umcstO, da bi

graditi Y pribodJlO$t. 10 se prejs:lljep kllili an.:dapreYidllO. da le ne bi kaldna stvar zvenela kot očilek alikritiita, kar je velit problem nakga Ilto imel10Yaneppodt/Yi5licnep pisanja, ki \1st kafe Y a.ajlep&i.ldilieni.domoYiDslI:i IlIfi.

Pisanje .mchtibc ~iaskib kRlil a.amrct nc te­rjasll:ol'lj nibkdnib 11115tlDih napol'OY. je dobj Iapld,DO, da se prepisovat~ praYUprt:Y iMO op&lv.ili i M:I­jimi besedami in br pri lem tl&jmanj r1.ZYeStljuje. prtnas imi~ tot SIO!e.-o ll'IdidjO.

O YSCID, kar &mo YwodDtJR zelo obSimem popv­ju napisali, naredimo l.1l1:ljuček. Morda Ylnj sol1i ludimnenje SIlrcga3ngldll:ega mojstra Mummeryja.1d jevet tOl nedvoumen: "Tislo makl easa, ki la tot osebaali eencraeij.a dobil'110 ul posodo,jevedno premalo. Kopa ga clrtimo Y robb. moramo vedeti, da je 10 easizbora in tvt:pnjl. Popravnih IzpilOV Di. iD jib niWar~bo.-

po~ lM5 OUI< ." POiIl jlO'tjz'lt WUIt

Ko pikmoali goyorimoo pcM)jnem naertnem ob­cIelovanju oMili. slen. je leli. nek.j let za krajli /'.aspovezano s posamienlmi bolj ali manj dejavnimi ple,u\$kimi oazami, ki so ponovno otiwJe ~irom sl0­venije. Kaj sodi v iUlaaJ.DOIiU oaz, ti jih obdaja ta1r:fnaali c1npC1U ~va, je mano iD. zala nc pocrcbujeoMirnejs:ih razli" sevet. Ljlldjeodhajajo in pribl.p.jo.sČI$()mpase prej all slej zamep 1*'1 POVeCI ulmt.niral uvan ili ljudi

Omejimo se na tri sklope vpmanj: kOO je imelpobudo v rWib sten.h. ka1r:$:DI Je leta leb povojnihsmert, ee Jih primerjamo z n&imi pt"edvojnlmJ in kf.smo se spklb latral naltaJali, ce bi se ozrli po velIkiJIqodoYtnstih prizoriSeih, 11:01 so Dolomiti (CiYelta.Cine, Mannolada). KarWeOd.I oz. Wikle Kaiser (pre­diplUM, Scbilsselkanpil2le)' Elaer, Matterhorn inGrndes Jo/'USe&.

oveimo in RI kratko opi!:imo~ ledanje vodilnealpinisle.

Dokaj sislemaliC.en in v prvenstven smislu rt;lo de­Javen je bil Janez Kr~ie in njegov knlg izr«lno spo­sobnih fn zagnanlh je.\eni!:k:lh (zgornJcsavskfh) ple­n_.

ZaD.lmiY lit Idasltnep alpiniMa iz qornjesa""te<IOIinC je Joh top. Veljal je DI nabritcp. iuOOD.OblsUep in sposobnega p&ezak:a.

O y.5em leJIl je bUo IJe velito IUlpisaneYl mIO UtOne potrebuje 00dat.nil bc:Kd, dokkr ne pridemo napodroCje mitolo!iit - ki bvala bogu p~ da tU, nasoneDi Slini Alp, le nismo toliko samoljubni ali vaseuzni, kal mislimo, de smo - ter pojmovanja nllYOia,kjer IlpoT1lbljamo neb p<MCm druIlIena merila. ceostanemo Intno pri besedi razvoj, moramo vederi, dasta miloloJ:ija in fUYOj, prie.:i c:.SS:.rr:mbalt ia potekittleli spreme:mb, W.IIC1ar dva . pojma, ki se iz­k.Ij...eujeta..

pri lem je trebi. biti nc:dYoWDeD: mcd obema voj­nama je Jou top zal'U\lOj rWcYl alpinizma IlIrediItoliko ln retiko, nc~,edl1O po kOtICU. II. iYCIOVlICvojne pa je pri S2letih prcpk:z.lll le8Cnclarni osroonjisleber.

ZgoOOYlna prepleunega stebra ima ~trilo napako,ki jo je milOklpja UpdDO po!iprIYila, tar pa ima makl

.AR 401/992 9

veliki p.:..:io:..:"==i"'rj"'i _zveze s pomembnimi zgodovinskimi preobrati. Popra­vek, ki ničesar ne megli in nikomur nc ~koduje. ~Ije

pa k. pravilnemu r&ZlllBljanju, naj bi se glasil: Jota topbl lahko (2.1 razvoj nakga alpinmna!) veliko \Id Aa­redil, te bi steber ... Steni preplezal prej, ko smo se kakopotrebovali late smeri.

SvojevrstDO entropiJo predSUlvlJa tudi tedanjaGRS. Dobrovoljct, ki naj bi s svojim potnvovalnimdelom, velikimi izku!njami, znanjem in sposobnosti­mi J.X.'maga1i, in ro se je tudi dogajalo, so prav lako vveliki meri odpornogli, zlasti tam, kjer jeflo za razvojalpinizma. Ni se mogoce roebili občutka, <la je Slo lanekak.~no ](asta posvefenih, med katerimi je vet mcdnjimi igralo vet vlog.

Medsebujni odnosi in trenja (er problematičniSlle­

nariji neo;crjetne ,.rcwsile", intrig, akcij, ki so se karvrstiJe. 50 kljoc:le za nekatere ncvesele sklepe.

Takralniljudje50si iz~radm nelrnkSen sistem med­sebojnih odnosov, ki nikdar ni vseboval (pre)potrcb­nega informacijskega in kritičnega (feed-backa) od­meva in vpliva. To pa je. po domaCe povedano, medledanjo generacijo alpinistov povz.roCilo brezvetrje,mlakul.o.

Vzlic vsemu, kar smo napisali. ta povojna lela vnobenem pogledu noo zanemarljiva, Cepravl:e lep (aS

noo prim:sli na na~ priroriSte kaj takega, kar bi daloslutiti, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. To jerazumljivo. Najmanj deJet odločujofibvzrokov bi la.hko pri tem nMteli:vsesplm:no povojno pomanjkanje,..neli, ki jih je povzročila smrt (Mihol ArIh, MatevžFrelih, Miran Cizelj, Janez Gregorin, Franc Herle indrugi), skoraj neprodu~no zaprle meje ,.ulezne za­vese.., admini'itrativne in ,.voja!lte.. tdave pri mo­rebimih plezalskih obiskih nekaterih dolin (Planica ­Tamar, Zgornja Trenta, Logarska dolina itd).

od ISl50do llt60

Nekako istočasnos spontanim umikom predvojnegeneracije - umaknila se je namroc nekolikov07adJe­se 1.e pojavlja množica sijajnih plezalcev, katerim čas vpe,desetih letih p'rav talro kolonim iz prej~je povojnegeneracije ni bil naklonjen. Naprej je bilo izrednotež1Wdobiti dovoljenje za potovanjev tujino, na naJ:ihmejah ni bilo miru, dal;S:i prevozi so biti vezani le navlak,deviz in kolikonoliko solidne opreme ni bilo nitiza misliti. Neprcmostljivih ovir je ,?ilo k in ko Zaradilega se je dobrgen del volje. w.traJnosti ali energijekratko in malo iztrpaL

Vseeno pa SO mo2je. kOl na primer Rado Kotevar,Ciril Debeljak-Cie, Marjan Ke~lt-Belač,Marjan Per­ko, Sandi Blatina, France Zupan in drngi iUednospo­robni plezalski zagnanci, ledaj v najkrajl:em mofnemčasu opravili s skrajno in izredno zahteVno klasiko vnaJ:ih stCJ\.8h, in k lej dodali lepo gtevilo svojih novillsmeri.

Polotimo te njihove smeri na tehtnioo zgodovinein jih slebtajmo. se prei pII. si po:'>lavimo nekaj robnihpogojev: kaj vse in Ico iko lega so _pode(Iovali.. odsvojib predhodnikov. koliko lahko U gCMlrimo ovzporednicah z drugimi alpinistitnimi narodi. in ko­likoo motetib~ihzamikib ter lcakS:no je njihovozamudn~tvo.

AR 4011992 10

Tako kOl povsod drugod so tudi pri nas opaxniprihodi, od.bodi in vztrajanje dela odhajajo6e gene­racije, ki se (ne)vSiljivo meb s prihajajoCo pri na­l1aljnem obdelo\1lnju sten ali pa vvzgoji, kar vse skupajvasih bolj ..uslh manj vpliva na zastoj ali razmahalpinizma. Jn kako je to iz&ledalo pri nas'!

za zatetek potegnimo lOCnioo mcd tedanjimi al­plnistltRimi birokrati in tehnOkrati.

To obdobje petdesetih let je prispevalo pre4vsemtemu, da je tedanja generacija vzpostavila dokaj doberpregled nad alpinlsti61imi probferm, tako nad tistimidoma. kot tistimi, ki so na nas takali v lujini. Zal pa jes svojim delovanjem, oziroma obdelovanjem naSihslen, veliko lega zgolj nakazala, IOse pravi, da je znalain :unogla !'diti marstkateri skrajno tebk stenski prob­lem. Resda je nekaj tega postorila za nll.l.aj, vsaj kar seti«: nek:aterih nemških smeri, in tav glavnem domatih$lenah, manj v tujih, SC\ICda, te jill ni opravila te prvageneracija v gliridesetih letih (denimo Travnik).

Zadnje se poslavlja vpraSanje, koliko so ti možjeizrabili svoj w in mo!llo5ti, ki so bile, kO! smo žezapisali, slabe, silno neugodne? Dana vemo, in na nc.:knačin 10 spet ,.adeY.t prejgnje razlage, da so se kal.alII.znamenja povsem spremenjenih gledanj na alpinizem,da je bila prisotna mja SlOpnja vedenJ3 o drugih al·pinislih ler predvojnih dogodkib v Dolomilih in ve·likih A1rah. Vse kafe, da so k vedno hile prir.otne,recimo jim duševne, zavore oziroma blokade. Mordale to bila tista Z'mt strahu, ki so se ga halljani znebilileta 1930, mi pa kle v letih 1968169.

Spričo tega, za boljk razumevanje tedanje orga­nizacijske slleme zaukazane ljudske množitnOl'>ti, ki jeporajali nebkkn Maski voluntarizem, velja naredItike majhno pomofno zgodO'Vinskode1itcv: na take ple.1..alec, ki so bili dejavni že pred vojno, ali tik pred vojno,in druge. ki so se pojavili neposredno po vojni, obojipa ~ na starcjk in mlajw.. povojne pa celo na tripodskupine, Iti se sicer prepletajo, teprav jih njihoo.-adejanja vslenah od lela 1945 do 1955 posvojih znaeil·nostih, dOkaj rupomavno lOČijo.

Pri tej ugotovilvi, aH prav zaradi nje, si zaslavimokeM po:;rednovprag~tnje()problematiki na!lih zgod­njIli lipanj v kst, stopnji. Do kam so 1.ara; prodrlinekateri tedanji najboljSi predVojni slovenski plezalci,kot so JC$ihova, Taner, Modec, Ogrin in ge nekatcridrugi? To niso lahki aU preprosti zgodovinski pro­blemi, ker so te generacije s svojega obzorja izpUSlileSl\1lri, ki lerjajo rekonslJ'lIkcijo pos.amewill za nasozgodovino k: posebno pomembnih rnanjkajočill alimocno ~kodovanihzidakov. Te bele lise tlak zgod­njeksle slOpnje bi vseeno veljalo zalnamovati in ure­diti !Iede na njihovo zgodovinsko teto odroma napolek iskanj, tipanj in dotikov, te smemo temu takoreči, hkrati pa se otresti skrajnih subjektivnih mnenjnekaterih vplivnih posameznikOV, ki so jih ukrojili posvojiII merah ali trcnulnill potrebab.

Tudi v Avstriji, italiji in FranCiji so imeli kopicotovrstnih zgodovinskih dilem, nejasnosti, pa sojill bre~brupa in velikih besed ali ponovnega rail:'o't\Cmanjll. sta·rih sIrasli, razjasnili in postavili na ustremo zgodo­vinsko mesto.

Ko se 1,lluslavimo pri imenih, kot so Ciril Debeljak­Cie, Milan Schara, Igor Le-.stek, Mitj' IGlar, malce

____________--'-v..:.e=li=ki=..·pionirj!pomejeMarlo Dular-DuNS iD le nekaj Qru&ih izjem.nih ~meznikov, Irol je III primer Ante Mahkota, kiso te obvladali CQIO stopnjo in tako prUli zda daJeC.ugotovimo, ~ jih le neb) manjka.. bkaj? Tako oolUk.( ip xame&ljeno sicer marsikaj 'OUlO, "le &!MK!',marsibj pa lahko wno slutimo., UJ:iMIJIO,. Locimu)Cse tep lUIpomcp dda iD poskusimo rupali Oli." ...raqrniti KUj tan&: preteklosti.

po;dimo lePO po abecednem vn.tAePI redil. CirilDcbc1jak-Oc: _

NIJmlaj~j in flUIogoobctajočl Marko Dular-Oufus(Olava Planjave, Osrednji steber Runika), kornaj dva­indVlljscllelcn. je umrl leta 19:57 II snetnem neurju vOjstrici. ZI tcm VO:bIO rwmeja.niJn in za klo tu·p;Mo1:eaim mladcnam je 05"'1.1. .emajb.... vn.el Mar­kose nJ razvil wno \ls.mervrbulI$kep k:U06lOpaJUa,ma!VCt je kazal otitne sposobDosli ideolop in in­0\Ia1Orja seveda II pleulskem smislll.

po smrti Marb DulaJja je II",La nc~n<I ob­romllcv, mrtvIlo, le lihi ln skromni plualski mo;srcr4ubo Ju"n je I SYOJimi $krIlJno \dkimlsmermi pre­m~ tedan o pleuJsJu> ohromelost listih dni.

r-J YIPOII '-"1- ""V YOjafiem' "tu bi dejali, da je prino dovelikep

pregnpiJllDja. hu. ti so bili III., Da nakm PIilOriSbI,.tO se iz sence s'oOjih velikih prc:dllodllikoY IXJ"I'ViIl il

PJ"O vmo - Ljubljanani, KamDD.Il1, CcljanLSIocf nk: novega. prcsenel1jiYep, ce Izvzamemo

obraz Sfinge, kl Je lokralcn Mahkotin dol! umernIl~bi, niso dodali dejanjem iz droge polovice petdcstihlel, c:eravno prI domaCih pn'lblemih bte SlOpnje nInapak 8O"Uflli o ponovnem metil, PrvenStveni pro­blemi wk vedno Iopeni, kar se prebodoY I~ izpos­~lJeQ051 in kMljiYost tetl $llICrl ni RObell.l redk05t,pole! tega te lKIYC smeri lerjajo do5d te!tnite ut V5CboljIfedo naravP05t, IOI~ 50 Vnalil neposredni blitini v modidoJomjlSte >tdireltJSSifne.o. ki 10 man oplazik ludinIlS. Nenazadnje, iZmtDO irt SklllJDO lene smeri f'O'­hjajO vse dalJse. V smereb Je vse vet dolgih, skllljnolettih \'klikov: previsne~, SC:~j:rcYisov, stojiSe­visiKo manj~i napldči, skrajno pretniee • leh.nlke'1

PDJnCtnbne prvenstvene smeri v YCCi.nJ primel'O\lpraepjoab6o(ulDO vKioo SOO IneIroY. Mnoze Ml da­Ijle. DCbure v J(araDiU;lb A1pab pa bilCe-

AniC MahkoU. AJd Kunaver, Tone Sbrja, ~tein Janez Golob, 4ubo JlI"U, Marto Butiaar, LojzeSldmj. Tone SazoIlOY iII i1CVillli dBp, II~ manj U1­51uloJ ut \ISpQnl plezalci iII M)plcl2lCi cl.aJejo peQllemrazpolcpjenim k$1de5etim lelOm.

ZauJ razpolegnjcnim1

Zna6lnosl zcoonjilt ksldeietih lel Je prisotQ0511Ievilnih lilYQ v :amskih tOraJt: YClitopocezna grc­ben$.U. preOcnja,~lj tlnne lfapc,v katerih je ujtirudi~5kote, lU resno spopedovanJe z.doIpmi5lellSkhni sInermi v zilll5kD1 raZmeraIl.

Ceravno obist:IllIJine also prinesli kaldnilt wtjihodmevnih raIIl\.lTOV - naveze imajo Itol n.la.stv A1pa Ilsmolo z vremenom - smo v \.l(slib velikih Alpah, pa vKavWu, Pamirju vendar nabrali dovolj izk~nj in

Sl.rnOZlYCSti D. velike dDCYC nakp alpinizma, ki so ;tebili pred du.rmi.

Zbuj'jOse tudi drup mesta: Medvode, Kranj, Ma­ribor ...

Nemara IIISIOV poo.oe 'ISC. KOOCaIO se je ..eko .e­dorcOcao, obotaYtJho, I I1llmllllke tt;1o uspdllO 0b­dobje, Id s Mljinli l1lOfDostmi III zmoglo ujeli alpskeEvrope ia lOjo uspQno tekmoYall il.tekalse je eu, kije ves ČIS tazal, da sloce mamo in zmoremo, a da namne gre _..

KolieJnsko skromDim, a njep dni odmevnim d0­lomitskim betam OrHa Debeljaka in v prvi \'J5Ii AnIeJaMah.tOIe, ti se je potrjevaliudi v zilDltkih smereh(DoIp IICmfu) in Alpah (Valis, uMaje), 10 llO'ripOOirak::I klasike lJI (Rlj)Doo'ejilb smeri pric1nltili se~ pomemben in hopl lkk.I: Thte MibeIiC. PeterStetinin, 8arban SoetiiiJD-Upovkt _ izjemno nada.r.jene in zagnane "Moptnnne veverice" (KJaWlj Mie­ku!, Zvone Koller, Janko Afman, Janez ml Brojan),polem pa ko mlaf~i ln najmlaj~(_

VCDdar 10 Walkerjevsleber in Mnwlti prt \1 OratI­des JQrassa., nalO pa leltl dni pozneje l..eI Droites,Grand PiIlerd"AayciJI ~SlebalOlIelIporDOoouuli, da 10 se toncoo JIOimIi pravi alpski~ki ntscl imeli vet DObe.ib pfI"dsMb'W pred velwmi,k'Kil'niml ln octollko IIOIo'Cj§ml atp&kimlslIJCI'I1Il. KaJe ta velika alpska klasika v snep, ledu in IflnilumerilosIlIlja nUpioll, nlj poudarimo ko IQ, da na.mjelakraT 10 lk\TO uporabijano zgodovinsko merilo po­uzalQ uidesel in \ICt ICI zamllde za vodilnimi na·vaami, ki so njega dni razrclile lako imenavane Tri12dn~ probleme Alp.

Nekaj ~'elltib, wlu1nih IDO!: SUne Bdak-Srauf.Boris)(rivje.Boro, Danilo Cedilnik-Den, M.lija Ma­Ietic-Malic. MuJ=.:Ual'rcda-Marjoo. Milja Kalir,Jaoez. Gradi(ar, KuloYec-Dcdi, JanezResaJLin 1DOCnO Dd1YO IOOjslranfiib YeVeriC.

PVmI ,*nrhSeb lo qoUJ.~!tu

Generacijam, ki vse bolj mnotl~no prihajajo na

r, rizorl&Oe,je uspelo brez letIv lIdrutlli boplO ~nje

n iztu$nje prc4llodni);ovl lIQ'YO telloolo&iJO- To je (!as

plezalskib lt!111okJ111OV, ker 1 OliVljlttjcm lKIYC teJI­aoqije Il.imajQ lMlbeniII tebv. Francek Knez (JoIeZu~n) iII lzIot Tomazin (BorIlI 8crpIIt) sta (so)0Ul.lIjevak:a (d) IKM:dobe - prdomnepskoka v JWO§CdD'lO in OUIlO letavMSltIO 51opnjo, ti je v zelo tral­kem (!asu dobila Stopnitaslo nadyadnjo.

Med pIllemikatni. ki so se tedaj v glavnem razvneleln vrlele okoli pravil igre, elike, morale, je "",,lopIlo seneuj novih, za spoznanje mlajfih navez. TIsll I1\Inj&ibčni, 10 se~ Jnanj dojemljivi za bome ~reme:m­be, 10'9 tlti, ki so OitIli • petOnIl, pa so se kmalupresdib v~DO, ali pa O5llIi in \'Ztrajali pri U1I­didonalnih pravilih iJtC. To zadnje jim sicer ne ueD.merili. v kolilwr.c niso postavili proli WI'IJdobDos-

" Ko jc bil led prebil. se "",,ujejo novi Qbrui, ki pra-viloma naredijo Iwrak ~-a: kot zaOetnl.ki. A vse 10, karso storili, so storillslvojevrstnim pečllOIlL

AR 4011992 11

veliki pionjrj~i _M-J'- ptUdt.lImj .... deski ..,._...

Kdaj se je la 7~1 in takSen je bil viOCti od blizu, nimog()(!e preprosto razJotiti, čeprav $o 5i ruJime POta­vneobJike ruvojl 7imskep alpinizma Jll:MOd vAlpahPOdObDe. Nali POfIdlAi predniki 50 naprej pred lIO­WY6IIl pragom opraviti nebj dn:nill zi~ prilit)­pov• ..aloilt • krpl~mi Da lIOPlt pomcjc pa ludi teliami. nabr 50 lib zafcli prMKiti relativDo vamic;rebeni. Z !eti 50 priQe!ul vrstO dolge, vse bolj 5umegrape. 5prwa 50 se lotili traJSi!l. polelll pa le daljiihsienskih smeri spodnjih d...ell tef.avnostnlh stopenj.seveda tdavc: $o se polagoma stopnjevale, 1 njimi patudi _mosti, in v dOma(ill stenah do5egJe svoj vrhkle po Il SYe10Yrll YOjni.

tejeTKSbUi med obema vojnamavYtSlila ys'o'OjproJr.Im uMil pospck\'allje zj~ke a1pinbtite. je 10vseeno bil in os....l skupek pobObIih kiJ&. Res je, u­beJdcno je nekaj uspdnih vzponov, a ~ skupaj cewie.: ni bilo nie pomembnega, ce primerjamo nasepoetlje Stistim.ltar se je pozimi dopjalo malo sever·nejeod nu.

MaklYCC zinu.kesislemalite jegojil uroSZlJpan(ity letih pred drugo "OJoo.tar bi ~jalo pc5Cbcj owed­ooliti. Ni mII manjkalo J:aplJlOSli,~hp- tlldi0gro­mno P'J!1Im&, o ocmcr priča lepo !tevilo dolgih i.Ilmeuoma precej strmib zinuklh &nP vJlilijskih Alpah.

12femno llIC1ar;c.nemu alpinnu Mibi Milu - Mi­bolu Il. Podkorna na Gorenjskem. ki je lik pred vojnopozimi plezal y severni ~leni ~krlalil;e, y Rokllvib,Jal(M;ll. KrID:I sieni in drugod, pa Je toYr5lno, zeloobelaYDO zimsko Ulk:jstvovanje prekril.ala 'lOju. Lela1944, oti Detem ooenem oblslnl v ckllnato vas, ko jeprl:Sd po bnno ZI partilane, P je v zasedi priCabl~ in p Z.OVeriMIW ubil.

po vojni 50 R.oo KoOevar, Ciril DebeI}U. JankoBlI1ej in se nekaleri dru,!;i mani l.Iptnistl (recimo Ja·net Krv!ic, Ciril Praček, ~eje Fnln(lC Zupan indrugi) iz listih Ca50Y opraYlil prve resne stenske pos­k\lSC, POlegWipeSnibvtpollOY, ki pa niso bUl mnotični,.fe bito tudi nekaj nesret.

bisa itrCl1ltO ude time polne pomanjkanJa. bruoprelllC lerSkrolllDC ~lIje predhodZliltoV, ki 50 IIUJ­no PolrcbK za Izpdja'llo takib cvepnib Dmkih pod­jcti}.Qpravili I'oOje -dober zalet seje 5pfUIlCllilvdal~stapaCijo ziJmke alpinistike..

V preu:j boJJ'1JI raunerab, ko je fe bilo YCIl:: lknamepodpore ili ko se Je te dalo prelillotapltltudi klik kosopreme, je v zimskih razDlCrah zativcla Stena (pru­~ilcoya, Dolga ne.mka), poJeg tega pa Je bilo oprav_ljeno tudi nekaj dolgih lJ"CbClISk1h prc:t.eaj (npr. Ka-

AR #0/1991 12

mnifte). Podjemi mladi možje, kot 50 bili Ante Mah­kota, Alci Kunaver. Ton.eJegJiC, Peter Jane!ie-Petrač,dr. Milan Pinlar (tJvIln dela v SMO PhY5iQ. Wal5tar,v Waterloo, Canada) 11 drup, 50 prekoračili ttSlO psi­bolo$ko mejo, ki jo je kta 1890 Dljbolje~I pro­njcljM in bladnokotw.i O1oCan Muwunery:.are, torejbo go in vse druJO je Deporne!Dbno.«

UII\I 1968 je preloInna, III Kk amn ~laVIja

rojslDO leto naSeeblremDC JiJmke .lpinisllke. NavezjIz. severne stene ~lJjClSteRilllte (L. Golob, S. JoJl) inseverne stene Triglava (S. Belak, A. Kunaver, T. Sa­zonov) 50 bili ptvi slovenski a.lpinisti. ki so Mum­ntel)'eYO JCjkJ. -ne &lede lL1I vse, bo Ilo« zamenjali 1.

<le;anji, ki so Zlljeti v 1alc1)1ISk.i bcsedid: _je Slo-. Pot je:~tal.. bi retel veliti a1pUl:isl ....ejc zaplotnik, od­p"'-

se neta.j spoStovanjl vre4ftib sta.rtjSih in m1a~ih

zimstill mot, nasib timskih pioniljeY: 4ullo Jlrv.UI,Tone Sazonov, Tone ~ltarja, l.9jze $teblaj,Marlco Bu­tinar, Neje zaplotnik, Andrej Štremfelj, Bojan Pollak,Stane Klemenc in dl"\lgi.

V~leolI.

Erich Vnb, pred tremi, !tirimi ~tlelji ena naj­vecjib !ednm aYlOrilCl na svetu, pik v svoji njili ImJuiJm EU (v strmem kdu), da se it vsake FflCl8CijealpinistOV loti le ui OO pet pnx:entov lakih. ti se potlejUkvarjajo Wdj~ s plc:zanjemlednib sten. V okviruteb bolj ali manj zanesljivib podatkov mOf1lrRO upo_'tevati se nekaj, kar kak na 10, <hi ic ..tistlh« Icdnibpleulc::eY uto malo .li skoraj nie. Videti Je:, da imavelika....wu alpinislOY na svojih sunamih v:J:pol'IOYv!lavnem kombinin.nesmeri, kjer se tne:S4U Ili menjJt.alol1, snet in kopna wla.

GIecie lL1I sedanjo stopnjo ranoja ledne tebnike inse zlasti tM,M: tebllOOgijc: je: ledno ~nje posuJodostopno l'5lIcomur, ki ima nebj .r.tcusenj iz ule­denelib slapov Ili timskib ~rI. Vendar kakSnib po­sebni!l ča5tilceY, ki bl gojiU zgolj plezanje v ledu insnegu, SeVOOa če iz zgodovine Jednega plezanj' Izvzt·memo pet, !al francoskih lIlvez, <ive, v najboljlemprimeru tri itilijanske, in po tri Mcsrske in avstrijskeler DC.mko mO!fYO mjselib let, sedanje IOOdcmoledDO pleUnje lakib poICbaib naYttDima. Toliko bolj10 zadeva Il8$, wj todimo na lCDI podro(j. med velikeUPludnlke, ki 50 se J:dnunili kle lela 1968.

Ni treba posebej nuLallti. kako Icdoo plezanje t.eVISlO lel CSChmo DI tri veliltl ~lISlta,med sebojdokaj lUp'omavna casovna obdobja in nekaj VIllesnih.privaJallllh aU prehodnih faz.

V prvem obdobju 50 pletali z enim oepinom in..spodaj bru« (PO V~iw}. to se~~~rc:zderez. poI.r.!lo1jdbi derez de5c:l.c:rk leta 1910 tein; polllCjeGri'o"CJ), Sil se razvili dve maCilnl, meci seboj povsemizltJJOCujOCi se ledni tel:ll\ilti (nc:mlltl1.i. tehnika _pre­dnjib zob«; ff1lDCOSka Li. _rakoviCji preDiti«}.~rse: vedno z uporabo enep cepina in _kJes,ankc« teb­nilce:, ki je traj.la vse do ZlCeW sedecndese1ib let.

leli 1939, morda dve leli prej, 10 Nemci zaCeli ~

uporabo tehnike prednjih zob, toda tudi la k ni bilapo"SCm itpi1jena, ker so vmes uprabLj.a1i~ nekaj dl"\l­ph naeinov ln prijclOO'l' (ceU pocIpJ..at, boCnl podplat,

____________-'--ve:::..:l=iki::::.J·pionirjilOV« liebIi rutorat itll.)'

Koocc bldac:illI kt je PriJIC:Sel ., uponbo dva001... cepina (cepin iD gePiII tla4no) iD t1pon.bo timimcllOO'&JlC. "bvIjan.kee tebIlike.

, 1/ ,,

} ,• oI • ,-

o ",.... ,. ,..-1!~- ." ,.1, i ,C"f.. ,,'.

Kako je bilo pri nas (t.c b.pustimo predvojni čas, kilerjll po$Cboo zeodovinsko obravll'\IO)? Torej v pl'YOskupino blllhko bbko uvrsl.lli tiste, ki lO~dc~po II.svetoYD.i YOjnl preizkusili v nnntm ledII, daslravnosoOltIU po IMliteli Icdaib YZJlO'lOY aa Ta'VIIJ !lajenkepgW AJrreda PallaviciRijll (Juez Knd:K:., Rado Ko­oevar itn.).

V dnlJO UlIplno sodijo \lC.kOlikO bolj DlgJ1lni ple­wei, kilO2e pooavIjali ItCbtercdaljSein Zlbtevncjk~ Jedne.mert AlIlc ~hkota, Ak:S Kunaver lAkncbj druJi). Ve:n4aIso tudi oni biti ocltaj mllllj kOltridQellel ZI dr. WlUom WeJzenbachom iD njeJO'Vfmiizredno doliimi in lIeVarnimi smermi ~ Bcl1\$kcp vi­flvJa (Gspaltenhorn, F1scherwand. uUlerbrunncnBrcithom, Olclscberhorn lln.)

TreIJO skupino, ki fei praVl.3pl1lV ncsmcJnQ prcYttO5lro JOCitl od dru!C. &aj grc skoraj U istO generacijo,M:lrijo alpinisti. IIdclet....ct majhnih odpr.w. ki so de·kJvalev Kavkazu (Ljubo JlI\'U. Mit Mahkota, MartinGričar_) iB Atpab (TODe ~kaIia. Mcl:od Humat. Pl'YIeSiIllmC _). TI 10 I poJllO(!jo qonj omenjene ..tk­sarslrec tebnike le zmogli Iedne.tmUDe mcd 55" iD. «J'nakloni.:.

Vikk in sloYo od.kk:san.ke« lebnike je GlOWnotudi \'CUk, Ido od.me'ien ledni~ prek MnvaftepprUl v Granda Jorasscs(I968). ~trall5U ve.uioc50 takrat dokanle, cia nbo salnO ycliki It'IOjstrl v do­10mitskih nap~h in prcmih, ampat tlldi v ledu.

LclOllni potneJe jek ena navua (8dak, Krivic) znekoito bolj mdano .klesanto_ tehnill:o, ki le !cImela nekaj prvin .tavljanke_, opravila k <lrul od­meven ledni vzpon v Les Dro/tes.

NebJ li velja pri tem zapomniti: taknt lmo se: kkslabotno prijeli u rep evropskib navez, pl'llVl.llpr.avPriDi smo Jilll bli1Jc.

Vedoli smooder.avillna lcdAC .koIIIpk:bc_klev Jl'CkIB1mt01 leti\, torej' tedaj, to je aap~Pri(La _tavljarSlta_ lebnika.

lU.tO pa smo lIohaja1i lI(M) kd,no Idulolo&iJo (iDledno tebniko). ki je priDcda nellUljbae spremembe vpleuDju mctnih OdJOmOV ln skraJRO stnnep lccIu?

do leU 1924 (p.rvi kdai ~iJl!)? - kako je z lWIIi?od leti 1924 CIO kU 1934 (dcscUctje Webca­becha)?j.:i~ati?1939- te ptedJ.jib zob (peters, Hcctmair~1966- YvoaClloumard· uJ takratde1amo mi.1967 - Tom Frost - mi?1970 _Bill Marsh II John Cllllnln&llam. mi?Im· Hamish MaclnnCJ· mi?konec 7~tih ki - Ian CJough. mi?

Nek.lj naUb velila"h lednih mož: Tone Škarja, CeneKratnar, Zvone KoDec, JIDeZ ln Janko Afman (ka­1IlniR:i iB DIClPltlnCki), Janez Brojan ..... Su.oe Belat.haf, Bora krMe. MaljaJt M....freda.MatjOIl, ZloODeAllllrcj6e, JaDeZ Rebeti&k, Jof.e Rotif, Milan Rebula,Boris ErjaVOC, ZOraD BdIm in dnp. Vsili III sevedak ~teri drutl alpinisti 10 ulem podroC:ju opraviliqle4no pioalnto delo.

Vdllo:o ..........'I'llnhG

Vlolt dober pomavalec nafviSjih gora nmga pla·DCli ima nek svoj zJOdovill$ki pristop o.droma IVOJnačin umevanja in razvrSeanJa zJOdnlih pioninkih 0b­dobij odkrivanja Himalaje (op.: k KataXolumv, Sik­timu, Puo,labu, 1In.), pa vmesnih, se pravi daIJSlh. na·viGel mrtvi.ll 5CZOn (dve svetovni VOJni; upore oeIOtpodrocij Iz venkih Ili polItIOOilt razlotov itd.) in raz·vojnih Ili prclonni.ll obdobii-~ veao. u6clo se je :eclo qodaj - dt. Herbert

T~OIJIetlja 15. stokljc.' ..sclDIoj..jem-, ili je 10potem trajakl nekje do leUI 1890 (PO G. O. Dyren­fubnu). po lem okJo&)em Ietv50 poumcz.a.iki Ili maleodpravite zal:ck I iuo.1J!O drninli PM>PrislOpniR:lm.ipmtu51 u osemtiS0/3te (1892 CollYo'l)' v Karakoru­mu; 1895 Mumrnery JUI Na.aga ParbalU> 1899 Frc:sb­field III Kan&Widzenp ... 1902 EckCl\$teUI na K2;1905 Oulllnmond Spel Kangčendzcnga), nakar le je~ la občudovanjavredna zagnanost v slabem deset­letJu tlo I. sYClovne vojne pOlagoma umirila in koncal:lna la1jih Itcbenih ter:za spoznanje v manj pohlcvD.iltslenah nl~ih \TItov.

Leta med obema vojuma JO leta _nabtranIa it­IoIknJ l. ramtavanj_ - precej dobro OJganizitanl pos;­ltlI5i najboljlib pk?a1Qov s podtOCja CY1Op5kill Alp,praviloma Je Ilo :1:1 pot1lale JO'UC vodnike iJl IrDII­terjet.otob., so IevctiDonl.a tontaU tlagKno, usitav_DO 50 bile prav lItJat ..bruc <lraJOCC.IIe [zkllSt1jc spod~ a.klImalQacije.. pKbmte, opreme, Iofisllteitn. V tistih letih so bile prav wo I\.lrisane itevilne,panoramske une ler narejene fOI0J.l1lfije vcliullIkihpobOClJ I vrisallimi enami mobtih smeri. Te drznezamisli pa 50 bile konČJloule5nlčeoekle med leli 1950• 1965. Vendar JI8S ni bilo zraven.

Druga polOYlca Stslde5clilt let poleka v IskanjutIO'Vih.vtaslll Iafjih vasili pa tdjllt pristopov na osem­IboCate - zanimivo: V$U: narod, ki je prisoten na temhima1ajsto-kara.kDrvmsle~ PriZOriSCU - 2eIi imeti knJdjllCDo Mljo (prvenslYCno) pristopno smer ln !uln~1 ravni v ~podaljSevaDlg_ oziroma _pIUIOLIu. al.pstil:l SlU v HillU1ajo iD Katuonlm.

ScdemGe$et let pomcje, poZIIklj..:ku _semanjllljlln n.abilUja i1..k..j-. spec prollnJatijo AnJleti: »Oeli10 se rcs.no spogIcdaY2Iti z ftlOIOC!:nilnj stemklmi pro­blemi Absolul.ll8 il reutivna viSina sten, twyc lnnevamtJ5tl skokovilO~jo.

AR4Q/l992 IJ

veliki pionirj",-i _Velike, trnIrnlll$ke odpraVI: $( občutno manj~jo.

Druga plJlovil:a scdtmdesetib ICi Je vnoviC zabc;lc1jlanekaj u.'pclnib "l.epnill" odprav; prve pouaamo I1:ČiIsu\'

Hermanna Buhla in Kuna Diembergerja, ter ~prc­

mcmbo sloga plezanp:; pojavlja se alpski slog v hi­malajskih razsefoosllh; pleza se brez pritrjenih vrvi,logistične podpore ali kakdnega koli kritja brbta. NaoscmdsoCake se~ bolj hodi in pleza brez dodalnegakisika itn.

Osemdesel3 leta imajo IIs\IOjega« zbirala osem­lisob.kov, Reinholda MessneJja.1ti se preskula tudi vhimalajskem samobodstvu, pa izredno hitre navere, kiskuSajos pomoejo sodobne tehnologije uveljavili tudikaj 5VOjega vtem novem bimalajsko-alpikem stilu (JoeTasker, in drugi) •.. na~ Tomo tesen na koncu lep..norega« desetletja uresniči velikopotezni solo vzponin ooprekeno ftOVO razsežnost plezanja prek velikih.himalajskih slen.

AmaterskiaJpinizem in himalaizem mcd p1e1,illci izzahodne Evropesker~ni mrteV, čeprav se pojavljajotudi taki, katerim v osebnih dokumenlib pod o'Wakopoklic piSe alpinist ali kaj podobnega. Spomnimo sel.a6etka ndega članka in besed o :>lrtnem obna~nju"

ki je ~talodejstvo, ko govori o 11tenju, konkurenci,terja kakovost I1ejanj, tekmuje, uveljavlja novo leb·nologijo itn. VoUdju je denar, vsakJfna indUStrija.

ln kako je izgk:d3Jo rojsl1lu nakp velikep odpra­\lJ.nrva? Rojevanje /we PIVe himalajske odprave jebilo neveJjetno dolgo, Dlporno in niC kaj razvcselllvo.Po frvem ot>isku Himalaje leta 1960 smo na Trtsufu IT.in I I. r105egIl raven Luigla A G. Abruzzija in VitlorijaSelle na K2 in Chogolisi izleta 1909. To bi lahko bil~tart, (jepra..., ~ bl potegnili kakSno vzporednioo, zUlmudo petdesetih [el.

Pet let po'Weje, leta 1965 ~mo na ~ngbačenu n~­

koliko napredovali, !>aj bi se naSa odpra...a le lahkoprimerjala z ne~ko odpravo Paula Bauerja iz leta1929 na Kan~ndzengo (glej knjigo: Paul Bauer, 1mKompfum dm Himowja), če bi izpustili odsek ~kr.tjno

nevarnega in 1 dvojnimi opastmi ovdcnega grebenamed Iaborom VII in VIII. Eni in drugi resda nis(m)ouspeli, a ...mesjekvednoviden petintridesellet globokkakOVOSIni prepatL

zakaj toliko desetletij nak pionirske negibnosti,zamujenih kt, ki so nas povsem odrinile od prve bi­malajske, zgodovinsko pomembne pogače,ki !le ji pra­VI osvajanje devi!:kih osemtiso(!akov. O tem je bUo prinas že nekaj napi5anega, (jeprav vse to, kar najdemo vbe5edllib tWlh poznavalcev Himalal'e in K.Jrakoruma,boleba od !teVilnih napačno postav jenih izhodi~.

Preden se sp'ustimo v zahlevnejW analim teh pre­lekliJI. neulov[livib in zaD1ujenih dnevov, poskusimopoloviti nekaj pogojno uporabnih (ne)zgockMnskihmnenj iz povojnih lel (po letu 1945). Pomanjkanjedenarja, pikJo eni. Nagajanje Beograda, pripomnejodrugi. Dvojna iUa veljakOV PZS, poreajo tibo lretji.Doll18čc regionalne igre ..brez meJA« nam do podrob­nosli opik svoj primer la ali oni (izobčenl)udele~enoc.Vse orpnizacijske nili so bile v rokah iksipsiJona, kini prelIlQgel niti minimalnega tolerantnega praga dodrugače _.

Ali ne gre lU za enlropijo (k enkrat: tetnja k pro-

AR 401l'J92 14

padu. Ici ji cele generacije niso bile kos in Jih Je 7.lIloporinila na stranski tir)? Ostane~ da naredimo sc­~tcvck posledic.

Veljala bi poglobiti se v načl'lovanje n~ leuan;chimalajske, ali bolje rmno odpravarske slrategije.Vzpon prek južnestene navrb osemtisoeaka Makalujalela 1975, in !tiri leta pozneje po zahodnem grebenuna vrh Everesla, Imata zagotovo za vestnega razis­kovalca glede uspegnosti zanimiv vetplasten pomen, kiga sku~jmo raziskati.

Tako so nas takrat, če liswno stara. tllja a[pini­stitna glasila, nekater.t razvpita himalajska imena sslisnjenimi zobmi sicer prepoznala v vlogi novega, re­snega le1rmeca, čeravnO ~ bluali niso 1IlQ&Ja otreslinaravnostčudnOtsumnjičenJ,pa tll4j OCilnih 1.at1tžkO\'•Po drugi slrani pa je na! osrednji himalajski program.če skromnemu snopiCII zapisnikov KOro smemo takor~i. ponujal vet kol kalerikoli drug, npr. CAl, CAF,SAC, DAV, DAV all denimo ambiciozen in deDllrnomočno podprl japonskI.

Mnogo, mnogo bolje je bilo 1 na~imi majSimi, aneverjetno ocinkovitimi odpravami: ·Pri~li, naredUi inOdšli', od Rom.o;sala 40 Patagonije, od Hogarja doYosemitoV, od Aljaske do Nove Ze:landije - vzdolž inpotez so na tem planetu. posejane na.ie ekstremnoIetlte prvenstvene smeri. Nov rod plezaleev iz sedem­desetib in osemdesetib [et, tokrat do podrobnosti in­formiran o lem, kaj se le dogajalo, ali se pravkar do­gaja, je opravil veliko delo, ki nas danes lI'.'dCa v samsvetovni vrh.

Najprej napravimo majhen enciklopeditni pregled~h leh malih odprol,', polem pa jih opremimo l do·datnim, ob5irnej,<im komentarjem in zgodbamI.

Nekaj nMih velikih odpravarskih imen: Ale!: Ku­naver in Tone Sitarja kal dolgoletna uspe!na snovalca(in matega). ter vodji oa!ih odprol,' - pa pionirji (intisli. ki so pri!1i z.a njimi)odpravarstva: Matija Malefit,Slane Belak.Šrauf, Marjan Manfreda, Neje zaplotnik,Andrej Štremfelj, lvt Kotnik, Viki Groklj ... IZloItTomazin ... Silvo Karo, PavJe Kozjek, Janu. Jeglie,Marko PruelJ ...

Veliki dnevi ndih samobodc:ev

O iilmohodcih in njihovih velikiJI dejanjih bi sedala napisali debela knjiga. Na~i prvi iilmohodd inpotem tisti, ki so prihajali za njimi, niso nikdaroznan­jali niti pomladi samohodstva nili mnol/ČIlOSti, ker jeeoo in druKO nesmisel. Samohodstvo (oollranje) je enood najbolj Iveganih in zahlevnih podrOCij alpinistK:­nega delovanja, kerse plezalcivedno srečujejozdvemaskrajnostima: .Ce uspeg, ti plOSkajo, če pa naredi!napako in umrcl:, teobsojajo, .. je nekoc razlagal mladibclgij5ki solist Claudio Saroier.

Dvajset let pozneje je nek drug, Ang[d Henry Bar­ber, v intervjuju za Mountain povedanemu dodal k elizanimiv Slavek: .Ce nisi zadovoljen s tem, kar si do­~gel ali dosega! v navezi, in menis:, da bo! Am dosegelvet, je pred tabo samo dvoje: vet ali nič. Vel. webujemotlve in dejanja, nit pa molive., ki ostanejo znanisamo tebi..

Tako veliki, razmi'[jaJoči tujci.

____________-'-ve.::..;lc:ciki=.-"pionirjiKaj pa mi? če daftCS premoremo repreZClI1.a.nocn

~1lI lis.ib, ki 50 se pre:sku!.i1i ludi na tem podrOCjul. dejanji, ki ~Iutijo ~boo kvalifikacijo, polCIlI jenekoliko letjet motiVi V.lentina S..nK:a. dr. Klemen­ta JU~. Milana $clI.re, Pena &xtinina, Zvoncta An­drcJ6ta, Marjana Manfrcde in mnotice samOSYOjih~1tOIi[j Iz dl1lIC pobvioe sedemdesetih in prve po.Iovk:e osemdc::5etih ici, ki !oo !Ii uprtj in se z:at.:elipttSkld.lli v _II.~ oblikah salDOOOd5M (10­tiranja) - takega, ki~ ca k poznali od prej. in weI',Id ji:: pot.u.d P;Mem Jl(JYIe razw;fnof..ti

seKbj velitiJI ilnea: Francek Knez. Viki Groklj,SlavkoSve~ Filip Benoc.-tmi. J.ancz Jeglit;Peter Kozjek. Tomo t.eseti ilJl.

___ o ---

so rwdt, ki lWrij<> It~ Itn it IIjiMwt tMjm>U M ,..ZJirVMj~ so~ obrgzj, ki M gUb. tal<>m, _• -..jjt> .1IjDrf. Id it miNI Mi ............ .... ,=...

Gorela MARQUP...l._-;:;;;;;;;;;;;;-;;;;;;;;-;;;;";_;;;nenwp...q"-",.-011 krieoM do kste $tOPIVeMorda bo nekoe nekdo tlldi pri us na~ tatsao

<nrljno tajilO o ruYOju iD YClikitl IISpebih na$cpfeRSkep alpinizma. pri lem po(:e1ju, ali bolje podVi,ll.se bo moral sooc.ati z raniami, ki br1kone niso raz·~11M: in ki bodo pr~k o (ne)f.tnstib ldava.1I inovir.II, ki KI se porajale k v dolinab. Seveda, ker JObile v motkih glavah te od prej I15toličcne. Zgodba onakm tf,nskem alplnimlu je zgodba o nekem p<a­snem, /l.I1renutke pa ItMli umetllO upoeasnjenem ru­\lOju, ki li je po upljicab 00linI1 olus in OdlKI5 dokm v easu in prostOru, v katerem je ta.li OIlJ. ZlIIIIl•• 'pi_isIU tivela.

• To je qodba o svojevrstni enlropiji... rulap kar­5od-. OStro in flO'.?&'liYU z.n.ana ilJ.lijallSka alpinistuSUvia Mclldun-Bma!tini, _kjer Sl'CQte toliko IUI­sprotujoeib li telenJ. vplM!Y. dYUmljivllt rnoIkih mo·tivov, nelUlCC:lno5ti in lleurnJlO/\ti, skralka toliko na­plavin srednjega Vl:ka, da boste presene&ni nad tem,kaj so vse alpillistke naredile, in kako so se kljubvsemu, kar~ bilo zoper njib. odličnOodrezale._

Rmalij. ŠUllIJ.r UnGlIO in t'lldi qodovinsko ni bilaa1pillislY, a je kljllb temu kot PfVll!ell'ka pripleUlaP TrlgiaY, ker 4rup(:c Ic:daj ni JJo. Q; je 10 bil lepriStop, ob ildallli JOOO:i uistmd, Debj takcp kotprvi t.emki pristop na Mallcrbom ll1i Monl B..QC,POt.elIl je pkurija Nevioe RebetOYe v JeYenli ueniTrivaw Je en kUrU uprej, ki si P velja u.pomniti.

Sele, prihodom \'YUjib 'felJSJr: - alps.1ta Evropa, kar:zadeva tenski alpini1Jem. je tak~t &\Oboko spala innam ni segala njil do kolen. Mire Marko Debelakovein Pavle JesiJtoye, llIIhko &O'YUTimo o pra\'l!m rojstnemdJtCV\lnakga in evropskega Ull5kep alpinizma,Nj staRIU dali posebe.. ve( kol: ClbCudlMInJ(- vreden q,o.doviIl5ki ~L Vsaj na tem pod~1I Al'IO bill mcdCJbeUg voJnama daJCC: plod df\lgiJll.i alpskimi narodi.

V powljnilt Casilt Ni 2l:I15Jd .lpiJIizem ni imel ka­~llib MMCh ienskih imea. To pa ne pomeni, dl. nibilo dobrih alpinistk. • "'" pOmel" Oallka ""jer (op.:por. Bbtina), ""trti Kna!ic, Stuika tanit, Jona,Marn, itn. te spremljllllO kroniko takralnih .temkib

~, kaj hitrO 'Ilpovilllo, da so vajeli predvojnein,cijllive Jes.iboYc in Debelatovc PJC"Ie v roke_..'kibo TI pa so bili, tor.1IlO komenjii, uje,niki povojnihokoliJtin.

Prvi ava povojni yjdnejb.1enskl obral.ll Ma Nad;<lFajdiga v petdesetih in deloma kstde:letih letih, lnBarbari UpcMek (op.: por. St.etinin) v ksledeletihletih. Mnor:e telke ~llO'rilVCpredv5em v mdUih "'l'VeZaIl dolDIln v tljllli &er Debj prvenstYeai.b vtpoltO\'so YCIiko ObCWe, da.\inVDO ~ DlOf'IlO mil.itJ k Rkajlet, predeli se jepoimla lIUIOtX:a iijJ.jnill iii ambicloz.­nib Ilplnistk.

Nebj velikih temkill imeti iz 1JKInjih petnj&n lel:SIIVIl Mretar.s.hIt., Moja Muej. Lidiji HOlWlt­Marine;(, Marija ŠuemrelJ, Udijl Pajnkibc:r, MarijiSabolek·Ftantar, Ines BetiC·Skok, IUenija LenartK',Vlasla Kllnavcr-Marineič, Betka OaIiCtc...

Alkmative

Malo pred tem so zapibali l10Cni "zahodni vetrovi",ki so prinCliIi v obstoječi, 1edodobra rugibani in uve·ljavljeni alpinizem, tlko imcflOVdne lilernative: pros­loin'portno (tekmovalno?) plezanje (IZlOk Tomuin,Borut Berpnl, Tldej Slabe, Srr:to Rehberger), ple·Z3IlJe vzaledenelih slapovi" (Vlnja Matijevcc, AntIrejStalar, Franak K1IeZ, Janu Stok. Rok Km'llC) inebuemrKlsmllČilDje JlO.uen.U. (MirjI Kcd:ir, Nejc b­pIotnik, AIldrej Zo« MU Da\Q in Luka K.nlliCar).

seveda je lutaj csneajeJlO AnIO JlCbj nJ.jpomelll·bDc.jfib:r;aCetaiko'f iII JlO'pckvaklCv. Orali so~tWOP'ollinko ledino in u IVO:! aat:iII prip<:l1!lOtli, d.t smodohiteli in POKkOCl celo prehiteli piOnirje ali pfVllkeleh Z\lTStl v tujini

ln potem, čislo na robu lega nNga razmetanegapriroriJta, do tam brnor je sepl naJ pogled, se pav­pra$ajmotako,kol sespm:uJe Edgar Allan Poevlu1ji!iMe&l&: "Mar so~ kar vidimo in bitima, le sanjenetib sanj?_

AR40/lWl lS

intervju----------------

ALPINIZEM JE ALTERNATIVA VSAKDANJOSTI, NI PA VISOKAflLOWfljA

PogoIIf)T jt pripravil Mattj šurr:.

'DwJ~ Kozjdc rAO Ljubljana - MOlka) jt SUI' 13 la. SC prijaulji jt v UJlttku. osonda~ih ID thlJJl prav'bof:ok/~tM' mi; ldU ptWflStvOlt, II VUOIdJt gorah,poWn~poItt~ dom<], IlO Njem, II A1ldih, Himalaji... 'Na!"J~, ro p/O:OH naj/ejt kJasible mmi. Got' in dol!

A/piIWI6, ki Ila se "tirol t1UdiJa II ČihuJclJi, sta sinojprejpomelJJ oo, kil Sla vitUfo rnuproli priIuljati Pov­lela. "To so {an/je, ki radi poudmjajQ $VOJo post/JnOSLCiljedosqojoskTtJjnopsihibIO in /izibwpripravljeni. JnlIJ. jt njiJrowJ mol, lU je njiJuwa vamo.n. Oni~, kiljhoUjo... ", je lIdaJq zapisal PraJ sWnimi leti.

RDzJog liKza pogowRl e1lim odnjih, twnara IWjboijzna{ifmm pmiswvni/(J}m rIOVt' gtr>trocijt - Pav/tlomKozjtkom.

AR:~ lftml Idi si doIMl hude zmmine JUI ~Ua

Panami. KaktM:Mt posledice?P.>1e: Posledice so drugačne kOl sem sprva mislil.Prifakoval sem, da me bo najbolj ovirala izguba dvehpnlov na nogi. Pa me 10 skoraj nit ne mOli _ tudi priplezanju II kopni SIeni. NaJhujk je,da me 7.ebe ... pnlena roki. ZmnJine so pravzaprav pustile najhujk po_sledice tam, kjer se ne vidi. Prsli niso prekrvljeni inpreprosto ne morem resneje trenirali. Zala mojimnadaljnjim alpInistlČJIim naertom za zdaj ne kafe naj­bolje.

AR: All potem, :l1Klf:olu lTbunsJd npool!Pane: Mislim, da prej v kopni skali kot pa v višjihgorah, ker pr-ilOV ne bom mogel vel lako "navili' kotvtasih. Pričakoval sem, da mi bo mraz povzročal naJ­vt:(je Id.ave, ampak saj lahko plezam v rokavicah.Tako bom do skrajnosti poskrbel r.l kondicijo in se dodoloeene mere pripravil za kopno skalo in selotil kakekombinirane zadeve vvisokib gorah. Da bi se ~I kakeskrajne vragolije v teftih kopni/l skalah pa za zdaj ni

"""~-

AR: Hlmalaja potemtak.l!m ~~ ni popolnoma Iz.Idjum.a?P1lvle: za HimalajO bom vseeno moral ~ malo p0­čakali. Prsti so le ~ prev« obCullJivi na mraz. Karpomodrijo mi, cepravk nili ni preIlIKIega mnLZll. Am·pak ~ vedno upam, da se bo to popravilo.Blitji dlj so And!. Na Malici poleti, ob 1000letnicidru.\:lVa, načrtujemo tepno odpravioo. Cilj bo verjetnoChacraraju, k nepreplezana zahodna sIena· strm led,

AR 4()f1992 1(j

300 metrov previ:sne skale.To bo kar pravo. Leta 1990sem na tej gori sulira) smerRichey· Brewer. V naklonimi 50' do 6(f' sem ga1,i1 dupasu, nad mano pa so preble velikanske opasti. Ota·craraju je name naredil velik vtis.

AR: TIJdI prej, na DBw.glrIju ln ... Ganp.purnl so sete Iotevafe zmnJlne. AU res 811Il1O zaradI okoii~n, aUJe twje telo nagnJtOO Il temu':'Paylt: Ja, ntkaleri so bolj občutljivi na zmn.line. druJ:ipa manj. Prv~ sem oubel f.e polimi leli 1981 v Ci·hulovi, polem pa se je 10 nabiralo k v Himalaji. Pre·pričan sem, da na SiSa Pangmi ne bi hilo lako hooo, U:IlC bi k na prl.:j~nih odpravah staknil rahlih 1.mr.flin.

AR: Janko Humar je gpi~" dlii se je nekOC v steniJalurlJI: Ka... zamislil, CllI bi I8radl zmrzlin u!tJ:nilIzgubili pnte ln li tmI. uJ*nJt. CllI bl IIIJtko ke plt:zalteIJe slUtri, zatoJe raJtobnlil. SI v stebru ~IAll P1lnpaeIIJdI ti kdaj pomislil na uj poc!obnep, PnVZlllpnV,.Usi imellaknt splclh prilotnOll, clit bl se umllknlr.Pavle: Morda ob koncu prvega dne. Takrat sva bilaprihlimo na polovici stene. ~Io nama je dobro in fe biseodločil za umit, bi verjetno moral obrniti CC Andrej(Štremfelj.op.p.).Na"!>Czadnje pa je tudi vremedrf.aIo.:Uto bi bilo zelo,zelo težko obrnnl. Poleg lega sem se po bivaku precejbolje počutil kol prvi dan vqJOna. V~je pa so se rllZ'mere precej zaostrile. Bilje hud mraz; pihal je strupentibetanski veter. Skralka, teoretiCno bi se lahko poprvem dnevu obrnila. In s tem bi se izognil veCjim1.mr.dinam, ~pravseslOp ne bi bil nič la1:ji knt nadaljevanje proti vrhu.

AR: All bl se z bo4j~ zaUito boJtnlJ Zd*n:llnam?I..rlt: Zmrzlin nisem dobil zaradi premalo rokavil.:,ampak ~torane morcl postavljali z vsemi rokavicami,prav lako ne (otografirali. Ciprav rokavice snamasamo za nekaj sekund, pride. predvsem zaradi vetra,ki mraz dodatno potencira· do hudih po&Iedic. Naj­slaMeje. da se niti ne 1.IIvc:Wd, da je tak.ral4O" pod nitloali pa k vee. Mraza vnogah ne tut~, tako da ne vec(, alizalO ker so tople. ali pa Uto ker so že zmnnUe. Selepo sestopu z vrha sem opazil, da imam nogavice pri·mn:njene na nogo. Bolečine zaeutij: kle, ko zaeneodmrzovali.

AR: Smer sta pot__da SIovenJdd skbtT, All gresamo m tradicijo, ali za kaj drugtgll?Pavh: No. kakega posebnega vuoka ni biIO,,-, ".dobro,da drugi ve4o, odkod prihajajO alpinisti, k smo10 preplezali. Lahko bi dala tudi drugo, kako JKlClitnoime,. ampak leta 1989 smo bili k vedno Juguslovani,zalO se nam je zdelo potrebno looli, da lega nisopreplezali rromo neki 8eograjeani.

AR: Ali si kako prvtn.stveno polmenoyal Jugos.Io..-nsko?Pavle: Pred približno deselimi leli sva z Zvonec (Zvo­ne Drobnie· op.p.) v Dauphinčji, v Ecrinsu neko smer

AR: te te De -.OtlJI, ~ ~k" MJI'nij __,DeYJ:poIle, pndv_ Da hIje-. UftdW~_ JW

odprtly!' all vs.j Y DlIl'eJi. AH 10 pomeni, CIIi lije pot_­takem bIliji koJettimJ dub IlplDlmuo kot PII Indi­ridUlllbfta1PaYle: Nel Prav nasproUlO. Resda sem veliko hodil zodpravami, ker je (O najboljii na(in, c1a grd dalet ven,toc1a na pleunje gledam kot na indMdualeDSpon. Naprvi osemtMl'.ak, B~ Puk sem kl sam JOr _ izDllDjep labota, prav tako zadaja vzpona v Andih..Tudi Qllcnrlju ia H~ran Kil'! lWIlref opravilWlm. ZIZS.ti SCfll PIC:ZaI Sll.lll v 1.ISi.bsleu.h in Ooklmitlh- pribIifDD C:etmno 'iSdI VlpO\lOV se Winl

AR.: Kak.ct slldJinl SOj. I «'!h1'1e: V Q5C:mdesctih kliJ! !iC je izoblikovala,encra.dp plezalccv; PDdSOmik. Jeg.uc. Karo. S\oetiCic. KlleZ.Vetje VlfOne"mo YSaJ ncbj let delali mi med Ubo. vrazličnih kombinacijah. učel sem z DrobnlC:em. ko paje on nehal, sem plezal pač s tistim, ki je bil na raz­polago. NLsetn Imel stalnega !Oplezan Z An<Irejemsva prvit plezala skupaj rrav na SW Pangmi- Prej nISvanikoli prepleWa skupa niti najmanjk slIIui.

AR: T.,...... stl 1tmI. PI!'""rle: !us je, vendar pa sva bila pripravfjca.a ludi nato,dase naVdeYL OprEmolllOSVI imclassabo.lOdal2IIfli lOUjC hitrosti poteDllcp ntsva storila..

AR.: Kalloprdtd 1III.~'6c. Ih" lIH DI_,ra••Id aj lItjDII "'dIr.»Ple: Sprva je III odpraVlll prevladoval neuk napolrojani naein organiziranja. potcm pa se je 10 izbolj·~lo. Vse bolj prinaja do luaU! alpinist kol posamez­nilr.. Ob koncu osemdesetih smo večinoma pri<ll oospomanja, 4a odpravanli:i kolektivizem velikokrat!1pl.vzaprav dldi u.u\lujamo.t posameznega alpinista.~rav - da ne bo pomote: - 'NIj zame ni bil problemvklJuOevulje \1 kolektiv. O~ se je mosoce Gogo­YOriti., bjli na veliki odpnvi IIIj bf bili odnD5i medpo$ama;D1.kl Y.SC:CDO pDdrejelli u.uplltmU cilju. utopa so DOeIe V zadnjem asu prevtad0v3ti manjk od­prave z vee cilji, JICde n.a sposOO"",ti po$a1l"ltUlihalpin»ll1Y. Tak Datin se mi ldi bistveDO boijSi. SiSaPangaa je bila k ena takih. Stslavljelll. je bila iz vetna~ z rl2lltRimi IIIIoprrti. PrIDi pa. smo skupaj pod!Oro - nawezadnje so bili tako tudi I1rofki manjU.

AR: Kako pd_t nil prihodnost hh..llllzmI? Mes­saaet', na prt.~ pravi, dl H bo I'U\lIjaI .. smeri "pro­'moDaIDe InartolJe- - vrtoUll5kl aliN.isti bodo aladatno POCIPGn) spon...-jn soUnu .. DljaahtevtoeJ!ih.......~Ie: VJ'ulISld b.imalai1lelll se bo verjetno zares raz·vijal v 10 ImeJ. V Himalajo ~ se prebija tudi moo­tiCDo5L BoplJ pcumezaiti ali !kupiDe bodo najemali..,.bWl.Ske alpiniste, Jim mastno platali - tO tbol: martali vee po ....vi • ti ~ jim bodo s "Itrib::i' 0C!l0J0C'I1irelativno varen vzpon na O5otlllttsoQ.k. Najvis:je coreposllj.jo mr.lodrage, toda Azoe.rieanl, NeIllCi. FIllIiCOdiNja de:n.lf tudi u lakep~to~Telko ,j pred-

intervj.!!5tavlj.lm, tako K bomo s10veDstj l1pWst1 spoprijeli 5liko drapnjo. Vsekakor prilIljajo s1a~ tast" za JWClOYC:e Ila O5otRlti5OČ'ke.

test bom sam ali st~ se kdaj odprs.w v Hhnalajo.ob odel1lfi.. teaab., ki jih navija oblIlIt v KaunanulIjll.ne vidim droge rdiM kot da na ~\ItfC" zlezemo nakako goro.

AR: Kak&ne 110 bmI, 6t It dobijo?Pane: KDI vem, le ne spustijo il drt.ave, dokler neptaas. Nekje sem bral, d.II ilO nekop dobili. ko je breldoooIjeAj.I posllllllu. D.lI1apriju. Dr1.a1i soJII lolikol:ISa, dokJeT lim ni OOliti 2(0) dolarjev.

AR: Juinl JUIIII o.~ je iti. ni prepIaanLsea ,... .w Cl" l'lca je. kot je mano, Ida I"l~.eIIJIR"Ocpopejn; ,.f.. II 5Ota.stme,. tlli:pod~ PI 10 _11M -1OfIhl. All ti -* te ru.­.-iIijat II Rj star.hvit S SrlllroJrllva strt5110 pr1pmrljaia na 10 sttDO.N'lill~ sva llldi f.e frljavila. Jaz sem namenvalsol nti; za vzpon sem bl p5ihleno pripravljen, potempa sem dobil unrzline: in ... pa Je Srawsc Je polomil.

AR: Je potemtake. Ju'" Pena Daulaclrlja _le~h'a!'

P1Irle: MislilII da. Pat pa nzmiSljlm o severoi steni.uta J987mi ieZDWljlr.llomanJ kot sto metrovdovrIlao.lI1agirija.. taknIt sem bivlkll-alllo1. stOl1ij 8100 me·trov breZ vsake: opreme in K preprieal, d.II Je J'OOIOl:eprd.iveli. Polq tep SIl'IO plWlli Je v z:imski1l raz·merah. To je bila PtVI sk1YenUa zilllSka Ili~jska

odpr.cva ln k IISpdna po ..,.1nI. Kfe:pr ia Tomazin stabila takral na vr1tu. Neaavadno se mi .zdi, da je s1o­vell5U jlvnost ta dosefek kir Ittli:ako P1UJ"1a.

AR: Zi.... l"QlIIeft .. HI.allJl toftj precej lJO"KIJovredoosl VIpOlI&1pavle: VzpolI sloer Iti bistw:no tetji. je pa ItlljSi mraz inhit~i vn!metUki preobrati. Zato 1l!lO mi blazno bi­tcli. zaecl11l!lO 1. dc:«mbra, oez llitl dl1i ll.l biJa dvak lii vrbu. [)va dni pomejc pa je zapadlo toliko s.nc:p,da bi morali tabti vsaj at DQC:C za~ poskus0S\'0j1tw: vrha.

AR: Pi.' I ., jetwlk:l,da SI btYd:InlllraClpit c1II..w.m vet kot... 'CH la ..dl.d!h.te: Tudi salli 5c eodim temll.. po b!vaku 5Cm sestopiloo lotorčU na 6SOO IJIttrtlt od tam sva s Srallromposkusila UlOVI, ampU poa;kdit:e bivakiranja 50 Mietako hilde, da Itlsem zmogel. Pa CC znaki pljtunegaen4ema50 se lta7..ali.

AR: te na ti'l1lI tvojo odiottte't gIeCld. takole od dilkt,je laiIO .......,.... ura ~1 81vU1z-1t( liii 'i"tt kotIlOO""ka.-.abiIdje kutyl lll1, p-Ioe pod-'J< ......pavle: TiMll takral je bib vsaka 0l1I0i5~uvestlll. Jepa res, 4a J2vesl poclYell dneb plezanja III \'Kini 6(D)do 8(0) mttrl1Y ni ~o tab kOl .. doIi11.i. te :.tdajk&Jedam na tisti bivak, tep ne bl vee narcd.iI. Toda vrtije biltak~ na dosc:zu roke. Nii5lednji dan pa iClIt~ nekoliko tremqc: ramtls:ljal Ko sem vidd, v kak­Inem stanju SCiII - ves premra2ell ln otrpel, je bila v

AR #JfJ992 17

intervj'---u _meni ena sama misel; Cimprej dol. če hOCC:m pretivcti.Cepr.w niti nisem \'edel, kliko bom sestopal Počutil

sem se prav5eSQIO. Oditi brez vrha. ZlI katerega sem seprej mesece ln mesece trudil kot 1/vaJ, gazil, nosil)(j..ki.~ke nahrbtnike. To je res obupoo. ampak umikje billodaj edina pametna odločitev.

AR: Ple:cal 51 na ,.Ultnib IwIIdh sm.j od mllUll-.Jedo Andov. All po tvoje obstalJ.jo ~IID akne, Id !lO

za~O nopnjo ruvoJlI alpini_II nep! qlteJtlivl:>PaYle1 Ne! Mislim, da je vse preplezljivn, vp~nje jele na kakkn način. te se v ce tako odurno steno spravim~lYos svedri in dru~super opremo s super bivaki,jo bodo preplelali. Vprasanje pa je, koliko je vredentak vzpon. Vseh slen pač ni mogo('.e50lJrali. Ena takihje, na primer, vzhodne siena Ceno Tontja, ki jo jenasaodprava zlezla pred sedmimi leti. MogoCe bi znjoopravila kv«jemu nave~nikakor pa Ile posameznik,kajti v njej je prevct lebnike. Himalajske slene imajo10 prednosI, da je II njih razmeroma malo detajlov, IIkaterih ne gre brez tehnike. Znano je namreC, da jetehničnoplezanje za solislc izredno neugodno.

AR: KIlIt" SItne so naJ~jl lu'" za konec tejtaliso6t1ja?Pavk: Zelo 1clko je reti. Zdaj so meje postavljene l.cltlvil;okojnčeh~ narediti nekaj novcga. mora~le mejepreset!. Vpralanje pa je. aH bo!l soliml nekaj bolj~88kot je Lot$e...

AR: In kaj bi bilo lahko boljk lu>! Lotse?hvte Hm... Težko je reči. Morda solo direktno Cezseverno steno na vrh Kumbakarne. Tam je vsaj 500 ali600 metrov popolnoma navpičnih. Verjetno se lolesliSi kOl Ulopija. toda tudi Lotse je izglcdallako predtesnovim V7.p0nom. Priznati je treba,da je Tomo 1.nalizbl'llli pravo sleno v pravem Irenulku. Lahko bi se001001 za drugo. mogoče še tdjo kot je Lol5Cje\lll,ampak manj znano, manj oblegano in morda 7.a ~PO­

U1anle nižjo, aU manj izpostavljeno. Spomnim se Fran­čka Kneza, kije bil pred kaklmidc;c:lImi leli praktiCnobrez konkurence. Naredil je vn.IO izjemnih vzponov,7a katere pa ~in:a javnost ni izvedela. Drugo je vpll­sanje, koliko Je bilo to takrat mogoce. Toda, kakorkoliže; Frančkovi vzponi so kljub takratni izredni kakovo­~ti večinomautonili v pomilo. Škoda je tudi. da je lro!:i1energijo in vrbunske sposobnosti v lI.ifjih s~nah, na­mesto da bi se lotil talWtega večjega in bolj manegaalpiniMičneg.aproblema.

AR: All inlal stalnep sponzorja?Pavle: TrenUlno ne. Doslej sem se sproti dogovarjal zavsako odpravo posebej. zadnji dve leti. predvsem zavzpone v Andih, me je zopremo delno OSkrboval Papi~POlt, nekaj denarne podpore pa sem dobil na Malici.TOF pa ludi VK. te bi hOlel nabirati denar po podjet­jih bi morallbite ljudi poznati osebno. ampak Jih nepoznam.

AR:TI si ~stSlnnskl alpinist ln p1ezakc. KlItera oblikiIalplnlllDll te najbolj lUdi?Pavle' NajrajSi r.1C7,l1m ~m - za svoj ožitek. To wrecimo lepe klasične smeri v lla!ih gorah ali pa se letje.zoc:eno mcd VI in VII. Te smeri, ki semjib soUral, sem

AR 40(1991 18

!>eVeda prej preple:zal v navezi. se vedno me privlačipustolovSčillav neokrnjeni naravi. Morda se tudi zalanisem najbolje vfivel v umetne stene.Naravo imam zelo rad. zato Il'etn v hribe tudi kar tako,da samo hodim. Zavedam ~ se, da mora vrhunskialpinist, ki ga zanimajo najle2ji problemi, lrenirativesčas, zala v tem primero brez umetnib slen v zaprtemprosiaru seveda ne gre. Tudi~m imam doma umetneoprimke, ampak lrenutno moram 7.aradi bolečin

prslov pOCivati.Zelo rad imam ludi Ande. Tam Je manj mnlo kot vHimalaji. pa ludi bolj preproslo je priti lja. Nobenihv«jih 7.aplelOV, nobene administracije kot v Himalaji.5edes v aVIO. se odpelJd pod goro, poslavi~ wlorCek...Skoraj lako kOl v Oolomitih.

AR: Do katere td.avnostne stopnje si plezal?Pavk: Največ je bilo lam okrog VIIl+nx- v Yosc­mitih. To je bilo skoraj pred devetimi leti. PredvsemJ;ranitne poč:iso mi zelo unrezaIe, kosem se jih enkratnavadil. ~azllka med plezanjem v apnencu III J;rl.ni!uje pre<:e;!llja.

AR: All mW!." .. 1JM dosekrlo lef.aV1Hlli!nO stopoJolahko k prc:st:2d?I>avle: TcoreliCno lahko. Najvee jc Ollvisno od mUjihprsti,... V vrtcih plezam razmeruma uubru, čcprav ho­lijo prsti Na umetni s~ni pa je precej tC'lje. ker jihOČitno bolj Obremenjujem. Ne gre, prepl'OiSlO ne mo­rem...

AR: Pr!;t1 ti ooemocotaJo tudi VSllkodnemllrertlng, kip polRbuje munskl alpinlsl Kako sllre:nlnll prejln blulllkj?Pavle: Včasih sem treJIIral najmanj po Iri ure na dan,7daj pa komaj dvakrat tedel15ko. Med pripravami zaHimalal'osem veliko {ekel vbreg. urach <kIbre rIlične

priprav )enosti sem imel odličen izkoristek kisika. Toje na velikih vij;il\3h zelo pomembno. Spomnim seJalung Kanga, ko sem na 8OClO metrih z lahkoto plezalbrez vmesnih počitkov.

AR: Kaj pa p!lihltne 1dave?.....Ie: MI:;!im, da alpinl:;ta največ p;ihol~ko ulrjujcplezanje Sllmo. S tem ludi pridobiva i~kuSnjc. Ja7.SC vsteni veliko bolj potrudim kot pa recimo na ŠBncah.

AR: ~je ZlIJe $JIlI!Il.'1 aIpInl1ma?Pavle: Pravzaprav De vem čislO natanko. Ko u6::nj~,

je to nekaj drugega kol pa~ deset lel. Alpinizem mijevmdnjih 12, 13 letih pomenil naein 1.ivljenja,~j semmu podrejal ln prilagajal vse d11lgo. Po večmesecevDa

leto sem preživel na odpra\lIb, da ne govorim o lem.koliko časasem se nanje pripravljal. Resno5Cm se lotilalpinizma, zato.se mi Zdi, da mi je tak naein življenjazlezel pod kožo.Morda nisem odgovoril neposredno na vpra!anje, am­pak to sem preprosto rad POCd (smeh).

AR: Kako si zateJ?Pavlll!: Slučajno. Največ zaradi <kIlgega časa. Takratsem bil v prvem lelniku fak5a. Nitse ni dogajalo, razen'sludija. sel sem pogledat. kakoje v plezalniSoli. Spoz­nal sem, da imam občUtek za Iskanje oprirok:ov, :r.a

orientacija in sploh &iOODJ"e v navpiCnici. Ko mi je"7.allluralo·, IlCm dobil Ve5eI e, vendar takrat nili pomi­slil nisem, da bi ~l kd.aj na odpravo.'o; fl1Vf) leto sem poCenjll v stenab lA tiste Ca.<.c pravbnguklclJtc reCi· kalden ducat ~lic. Tutli muj prvi§QpJC7illcc Zvone Drobnie jc bil zelo lagrl7t:n, nil od­.'leku pa w noreli, td uj se bosta pol:lila.Nukdnjo leto smo pozimi splc:zali Čihulovo v Širokipeti. To jc: bila prva zimska pooovilev. Tri dni smo bitiv njej, bilo je zares divje, saj bl Jahto za vedno ostaJ!lam. Drugi dan nas Je n1Snetllo. Padlo je skora) gll·rideset I.lentimel.roY snega, mi pa v listih lankih instarih gojzarddh. Ampak splezaH pa smo. Saj pravim:tisti, ki prežlvi, ima prav.

AR: All Je res, da se vrhunski Uptllist rodi in da nemore pri dobili YMg8 581..0 IIJkuSnjaml!Pavle: Imm: prav. Obstajajo nekateri rnol:ni in iuednonatrenirani plezaki, kiveliko hodijov gore. nimajo patistega inslinkta za plezarijo in improvizacijo. !<dUrnima smisla za lake SIvari, ne bo nikoli napredoval.V YOKmitih, v Shiell1u, je Slavcu (Svel~u _op.p.)padel \;Cloop klinov. Kaj sva hotela, majd sva se mo­rala in v razpoko zabili vel tanjClh klinov, da so na­domeslili enep dc:belejkga. cc: hoc'!d kaj narediti, $(:

moraS pat znajti in vzlrajati.

Seveda pa stasoma z \'ZIrainim plezanjem ludi pridob~dolocenesj:>UWbnosli. V riličnih trenutkih morll$lIi­Iroodlocati. od lega jeodvisno, ali bol prc:HYc1. cc: seenkrat napatno odloti$. potem se kdaj drugič splOh oemore!: več odlotali. V ~teni velikokrat ni priložnosti zapolovičarske odloCitve in:za komod.nost.

AR: Nedavno si ""pISIlI 1'OdD.I&k z Izborom J9 ln POIprn:nslvl!n1b smeri. Je to neke vnle napol IllerarnlYOdnltft?Pavle: No ja., literature je bolj malo. Rekel sem si, daDe bom prevec nakladal io sem vsako smer opisal vDekaj stavkill. Bistveoo:zame je, da se spomnim smeripo tem, kar se je l:I"llVen dogajalo. Recimo, kako se jekdo tam zvrnil, ali da mi je padlo kla<iivo. Plezanje lezanimivo tudi zaradi tega, da so zraven ljudje in dogod­ki. Malomiježal,dasc: taki doxodki ne bodo ponovili.V zatetku osemdesetih lel, ko je proslo plezanje do­tivelo"boam",je plevladovalo veliko navdu~nje.Tak­rat smo zares odkrivali nekaj novega. Smeri smo ple­zali na drugačen način kal prej. Tudi zala sem l.1ezdloliko prvenstveniII (vet kOl tOO - op.p.), kajli tislO, karjek ncltdopred maoo naredil, nibilo toliko zanimiYU.

AR: All d je kaka smer od leh 39 ln POI 01&811I, tIlkO IIlldmpte. po!Jebno y spominu?Parle: trna macJta v Vežici je na primer svojevrsh!nprimer. Z Zoranom Radelitem sva plezala čudno.

intervj.!!brezupno ('!BI. To je vet kOl 121et nazaj. Preplll1.ala sva;O s pomOCJo IrrempdjceY. Potem so lam zavrulli ~'VC­

<Irovec in z1a1i prosto (VJII+, op.p.). Midvll sv,) dalal)Ceno A1. Ko sem pozneje to primerjal 7. Ynsemiti. hinajin\llChniko v tini mački lahko mirnu ou:nila J. "olali se VeC. če bi kdo od naju tam outelel, hi prilel.:!naraVOo.itv poden. Ampak takral mislim, tla ni hilo pr;nas nobene lehniene smeri ocenjene zvet kOl AJ. Bilapa je dobra puslOl~na- tvegana, zčudno opremo,pre4Ysem z okomiDti čevlji

AR: SO pomoYlJak:l tvoJIb pl'ftft5lv1!nlb smeri potrdili-,Pavle: Nekaj smeri sem ocenil prenizko. Dal sem, re­cimo IVN ali V, ponavljalci pa 50 rekli. <la 50 notri ludiodseki V+ ali telo VI_. če zlezd: 100 ali 120 smeri nakla in nekalere takoretot preleli!. potem si res zelo"noter· in tcllv Diti neopam. V glavnem pa mislim, daJe večina smeri ocenjena <lokaj objektivno.

AR: Pred dC:Setk1Jem SDO bili prla neslulenemll raz­11ljll prostega PIeUrlJa v visokih (IOOIb;IOOI poDmi.Zdi se, da y Mnldesetlh tli ROY natIn obrlaOOvanJaY15Ok1h Sim upada in mJljk~nMKijeboij :canImIIjolMjYiSje IdaYflOStI y nlf,jlh pk:call~?

P».Y\e: V visokiII gorah res ni ve( loliko pk:zalrev kUl.pred nekaj leli. Tudi po7jmi stene niso \let IOlikooble­gane. Mogote Je 10 samo zaC3sen premor. Pred sed·mimi, osmimi leti, po listi ndi tihulovi, so alpinistikar drli v ležke zimske ponOYirve. Zimski vzponi sotakrat res veliko pomenili. V nekaj zimah so ponovili"vse živo'. Zdaj je ta alpinistični "boam" v zimskihrazmerah malo popustil. Ni pa zamrl, samo ožji krogIju<li se s lem ulrYarja. Navse1"JllInje umsko ple7Bnje nenudi kakih hlaznlb UžlltOV. Je pa že bolj lulllno vsonfnih stenah.

AR: All menil, da slovenski alpinizem, &Jede nat1.~pehe, ki soS~ pomena, ~Iutl vet pozor_nosd ln bolj PrOIeSJDnafnO OI"JAIili.lra_t?PaYle: Vsekakor. Spomnim se, koliko naporov je bilotreba vlotid v odprave, koliko smo trenirali. Zaradidobrih vzponov smo nekaleri dosegli stalUS i:P~JrInika

mednarodnega lllzreda, pa zato MJvetkrat niti nismovedeli. te smo dosegli uspeh. se Je jaY1lost rada po_bvalila z nami, toda T\llYdIdeDje se je kmalu poleglo,easopisni naslovi so zbiedeli in spet je bilo po starem.Stvari niso bile ure~netako kal sespodobi za vrhunski~porl. Ostali ~portl, ki pri nas kaj pomenijo, imajo zasabo organizacijO, ki vsaj delno skrbi za 10. da se YSlIjvrhunski predstaVniki lega fpona ne ubadajo zasnov­nimi problemi prdi\letja. A1pin~mna blost tega nepozna.

AR: Slišal sem goyortd nc:kIIUft alpiniste, dajbnje bilndt Ustih Jet, Id sojlh polIvedU alpinizmu. Un.lt'H 110si lIl1raYje, korisd pa nobenih!PaYk: No, jaz ne bom nikoli rekel kaj takega. Ra­zumem pa lJudi, ki lako razmiS"ljajo. cc: se nekdo 20 lelali pa k v« peha za nckealpinistiČlledosdke in polemnima nit[lollko, da bi dOSlojno živel, se mu res zdi Y!\Cskupaj za malo. seveda je lepo. ko alpinistom p0de­ljujejo vsa ul slras:na priznanja, ampak moralne pod_pore ne more$: namazati na kruh. po drugi strani pa vd.,

AR 40/1992 /9

intervj'-'-u _da malone vsak povpre(!Di fuzbalcr in koSarkar dobitepnillO.

AR: Edm od l'O'OI«W la take rdllvoe je Yajdno tudivpralanJt. kIlko splotl OYmtnotitJ alplniJtitne do­

""",Pflle: Vsekakor. že dolgo ugotavljamo, da je la ~POrldru8l"ene vrste, ki se dogaja tam, kjer mediji Ili~ do­stopnI. ZalO svoje vzpone največkrat predstavljamokar sami. Fotografiramo, snemamo, pi~mo članke incele knjige. Ampak tdlm je 5amega sebe hvaliti.In se nekaj: juma Siena Lotseja je v nui ~il1i javnoslidobila pravi pomen kle, ko je tudi Messner poudii, daJe to zares "~poD·. LaltJ:o bi rekel drul:a6e. Da smersploh ni bila lako buda, kOl se govori, Ampak bil jepo!ten. oolno se zaveda, da je on svoje te naredil inje iskreno priznal, da prihajajo se bol#i od njega.Predlagam, da pri nas ustanovimo komisijo. seslav­ljeno iz dobrih pomavalcev. ki bl objektivno oceniliposamezen alpinistični Ylpon, ne pa da YSak po svojekriči, da je njegovV<:pon oc-ycm-kaUen dosežek.

AR: Pavk, « se.. te po telil JlOIOVOI"U pny 1POZDlII,

lahko 5kJqMIJD, da Je tebi alpinbem obtulOO OOopt1ltMjenje. 1tl da sodil -.1 dste, Id nltesar ne ob­talujnno?

pln1e: Mhm. V hnbih sem dof.ivel veliko lepega inlQootehta materilllnedobrine. Zalpinizmom sem uh­ranil tudi prvobitni stik l naravo. To je :r.ares pravaalternativa vsa.kdanjemll fivljenju. te si do~il: ja.<;cncilj, je vse ostalo preuj lahko; četudi prav m81.ohi­~tiCllo treniral Kriza nastopi kle. ko si dosegel za·stav1.ieni cilj. ~Iose je potem treba spomniti kaj df\l­gega, k teJ:jega, sJediti novim usmeritvam...No, da si ne bi .kdo na.P.ak p'redstavljal; nd amenl:kiprijatelj Jim Bridwel. ki je bli novembra v Sloveniji, jedobro rekel,da je alpinizem resna zadeva, ampak zelorClina pa tudi ne-..

Nobeni helOji nismo, nObeni !Sketi, all kaj podobnega.Plezanje li resda obogati življenje in v tem najde!prijatelje, da potem labko skupaj z njimi furiralPace! sem tisto, kar sem mis1l1, da je oobro. Dobro jebilo, CC smo se s Slavcem, Johanom, KalOm imelidobro in vso noč zapijali, lJt dobro Je bilo, če smozjulraJ že navsezgodaj plezali kako prvenstveno...

AR 4011992 2()

________--=m=ed=-=tujimi polemikami

KOMU JE DOVOI./ENO VSE1

Ali je d'»ed3lljl razprava o5meJd.. Ili 50 cilJI,e lUrU:lc1ljcv iD oavnane od qonj potreboa ali ne. naSfe(:o ni Diti tako VafDO. MWjeoje. da so tbUenlMIct.ke slllCri JDOt.De le. (le jih pri~1nOod zgoraj. jedUO _ 70'10"~m oprcmlJClli.. in preplulnimod 5JlO'Rj. T.to liInCS vee tIZlwjev dol&Csneri pri­JnYljeneodzp!j oeveljljoza te!jeoc1li1tib prepk­z;u.ib od 5poUl. četudi prwelDO dieDO plat ClMSUlCrupnve, je YCCflUl PIemk:CV medted spoa.tob., lb. je~Ie'1 opremljaD.jesmeri od spo4IJ preprostO boljZlftllt\lvo.

Populama zabocl!Kllhicar.;k.a pleulca. bnta Oau.4es iII yves RClIly.sta leu 1990dQtOOC&la IcpoUevilosmcrlte1aV1105lnestopnje I()(AO.lOkOl doslej najvKjomolnooceno (op.: c:;lanekjedljeCUl2delv urtdnikOYimapi). ADpar.a mesta, ki sok IdJlln 1.110 preplezan.lCbnl~Q('i. to se pravi spom~ sYC(IroYCeY.

V Itm P08ledu je naslal popolnoma ne'\misclnipololaj, kajti Idavnost smerl7ll ponavljaJce ni odvi~nale od skale ln Izbrane smeri, ampak tudi od I\Ckl1llJljcrayni prvih plc:zalcev. Na Lat natin lahko podobno kolY ulezni OObi alpinizma prepleamo vsako Ubranosmet, "nemop pa čr1amo il: $>qeJi bcK4njaka. Zelienep 'Mika rerimo SlAO Ili nikalakn korak naprej,l.e p primerjamo s Slaro lelulilr.o iz SesUleselih let inoceno 6r'AI. Oboji PIeZaki to imeli v n.islih proslopleUDje, od sebe so dali~ QilpeU so~ sile. vendarjim je nekaj tulep _jkalo.

OIDcIIjeNllmIlI S1I~rpri lCIIl poOtIju IeYOdilaaIned n.fIOIimi, ti so al lik u&l P~lli SleDe zI:ltdo -m smeri Na bml PI je $tevilo $ten, lr.l blbik lzzjy IWbJDjim~m ome;e.o. Poeasi sebo ~rebDOzavedati. da se da neko smer preplenliPrViC le ellkral ZI vse Yernečasc.

"IVLlprIV l"&ZJIR'4o lem IClOe le 1epC:u. Popejmotf'ellut.o lilaxijo: Manin Sdleel je bil PM. Id je vJOf1Ib pre~ ldo te»e smeri prosto in od spoda.j.Da.nc$ pa IC vodilni tkwet aa tem p::ldrOCjIl Beal Kam­motrlarKler.

ZM:::tlkov prO!olcp plcza.llja v conh nt morelTlOliolotili :r. leinial ali s smerjO. Cisto prO!oIO plezanjepoZtLlmo te od nekdaj. porod ni bil spc.lr.takularu ilini YlpOdbujal nepotekllOl5tl, odvijal se je bra od­mevov" lDCdijlb - qodilo se je lili. Det poracmbel dali,toso prvi plez.ak::l_tnoodslop!ll od I:r.brane smeri,to so ugolOVili, da je ne morejo preplezati proslO.Nitlfe ne ve. kdaj je bil ta svd:ani dan, \IIŽJIO pa je to,lii Je 'nemogoče' Ol'ltalo 110 nalikxtnjep prav tako p0­ltenega poskusa.

Kaj je pri tem načinu le potrebno povedali? Nat.alo:sl obslaja pri lem le eno vprManje: mar je priprostem plezanju v velikih sIenah ....tno samo k pros­to ple:r.anJe ne gICde na to, da naJletje smerlniso več

preplezane na lipski, ampak lIll ebpedicijsi n~n.Topomeni, da prvi ple.zalci Pt'Ve tUletaje opremijo :r.\Il'VllIl, se po njillsp1l5lijo in odpeljejo OOI'lOV. PO nebjdaeh se Ynlejo spočiti ili otrepljeaJ. uUr se VlJInejopo priUjenill vrvdl in Dadaljujcjos ple:r.aajtm resnftoolUke ID lepe imen.

Pouvtjaldpi se uesoei lfizejo OC:zosc:m f1IlldJljev

00lg0sme:r, ti Jo eulijov roUb in &Javi.r. kI':mmO imajo prvi pleza.lci le eno prednils!.

Razdaljo med kliti LUtO w.d.o prilagodijo sebi. cc.imajo slab daa, se odpow:fo ~JLim tralultom, ne·tolito prej otMs.ijo .. krcmptJjClI ia zavrtajo. Pro­bodevsmeri tako PreCMeItI doloeajo SYCdrovci.molaponavi~ pa te v teJn, da IlC m«qo itbnIil zanjenajbolj ItJ&iC:nelolllUi.

Z uporabo Ibm.... lonlr.:ill vn.a1JIitov pa je pMlllpJezalccm pribrujea titdllrud iii napor zabijallja Idi­nov. Mojc mnenje je, da imajo prvi PIe:r.aJd na laknatin veliko prcdlKlSl pred ponavljala. RtSilev tt.hproblemov vidim vodpovediprllrjenim vrvem: ko ne­ko smer priCnemo puti, jo moramo preplezati venem zamahu. S seboj prlneienlm vtlllnikom. mo­ramo dokončati«IOUIO smer. te 10 nj mogoCe. mo­ramo v vsakem naSlednjem JKl5kU5U priple1.ati do naJ­v~je lOČke brez uporabe pritrjenib vrvi. Tu je pollenIldo ponavljalcev in Ima ludl druJe r.rudnosti:

- pri lIk.(nem načinu smo prisJljcnl pkJ.ati I. ena·kovrednim partnerjem

- takSen vtpon (po motnosti z llivakOln " ViSCCipostelji), je 1..11010\'0 vtlČje dativetje in 73dovoljstvokor mesccdnl OoIgo laborjenje; pri \oUtem postltSU pomožnostl..uno lllOYil'l partnerjem, ki nas varuje (iztep sledijo lako doJ.&i vzponi tol pri smeri "UlICa.d1icben Gc:sdllhlen', ne da bi !elel bili taljiv);

- vleka IIIhrbtnikOV liko prihrani prinjevaaje VTVIin ntprijet.o. na Irellu!ke IlCViIrtlO timaIjenje.

- 12 koncc pi .k en etOIOft:I IllODenc 'portDO­pnakl<o llClo u1eIjeaa SlDtf •AcKU" Manina scbce­la je bila DkljllOeoa v prillli:tno desel:ib. naskon.. Toje DhteValo dcxt avtomobils.lr.:i.b V01lenj il: Zlricha,kjer je Manin dom&, v Rltikocl. za vsak prqMezanime~ je bilo pou-ebno dQeI kilometrov VOŽIIIje 1 n­romobiJom.TUlli 10JlImItrje jemotno itboljSali v prid~pzrab.

za naskxtnji nasvet je VClje:tno se~j qodaj: vralbrallUni JokalllaJltD skonJ vccIDO l2latnemo krenI­pelje ID 1 malo dobrimi tM:i :r.avrtamo sYCdf'O\lCC. ce­prav ocenjevanje tt1avnosti ni odvisno od dn(.:vne ror·me prvih plezalcev, pa rudalja med sVC1d1"O\ld je. ce­lUlU krempeljce Jn ·provitorije" odt1anjamo kot sva;5Iil, postavljamo svcdr'tM:e ludi za pollllvllalce. za·gotovimo jim neproblemalično vpeDJanje.

MaBikdo bo v lellt sestavo veljetno pogrclalte­meljno razpravo o lem, lJi so S\OCdrOYd potrebni ali ne.Mislim, da je uporab.a IVcdtOYCeV v te1lr.ill sbinihsmem dovoljena, ampllk ludi v prihodnOl'lli le kOlprivilegij IlIIjbolJ!ilL

AR 1011992 11

med tujimi p-=o=-::Ie:=m:=i:=ka=m=-::i _'KO IMAM SlAB DA.N, SE GREM KOPATI H."

(odgovor Bcala Kammcrlanderja)

Plezanje Y gorall je zame več kot kot golo pre­magovanje td.avnoslL Veliko vlogo ima tudi glava. koosebei pri prvenstvenJlI vzpomh. sem nasprotnik k­Jeznih (estev, kljim dajejo podobosvodl'OYCl, četudi sobile preplezane zdaj lehn)/!no, zdaj prosto.

Preprosto ni moj SlU vsaka ava metra 7.avrlati rove­drovcc. Razdalja mcd klini je odvisJIa od VTSlC dejav­nikov. Ne ZIOOc na vporaho all nel/porabo prilrjcnihvrvi menim, da liU ral'ldaljc mcd svcdrovci y mojihsmereh vedno enake; ko imam slab dan se grem kOpal.

seveda je prvenstveni vzpon brez pritrjene vrvinajlepSi. Navajam dve taki smeri: °Morbus Scheuer­mann' in 'New age' sta bili prcp~nl na tak način _breJ: lIporabe prltrjen!h vrvI. Pri V!i.lIkllm ponovnemposkUSil so jih plezalci preplezali v celoIi. KljUb temuso razdalje med svcdrovci vetje kot v 'UnendHchcnGescbichte", kar pripelje nak ralJJlBljanjc nuaJ kneizogibni strukturi skale in mobloslima, ki jih nudi.

Skala Irot malerija je nenormirana stwr, pri kateri

moramo biti Deksibilni in pač uporabiti dane mot­nosti. Neka,ere smeri so mofne brez uporabe sve­drovcev; druge c1opuJl:!ajo Dall1dčanje ...arOW.I medprostim plezanjem, v nebteriJI pa lahko zavrtamoumo med viscnjem na tebničJlih pomagalih. Nde igri­~ je veliko in ob tero menim, da ga lahko uporab­ljamo tako eni kot dJ1lgi Problem smeri "UnendlicJlenOescbidlle" je vdolžlnl smeri io nepretrgani ldavno­sti.

Sem spadajo ludi slabe rnožoosti za spust po ...Nizaradi motne previsnost!. Zato sem se odločil za pri­lrjene \ITVi. Zame je prvensl\lCni \'Zpon lIrc.~ničitcv ne­ke ideje. strab pred nepoznanim. PonovitI..... ali po­novitev z rdeto pikO pa je le !portDi problem. To slalame dve razlitnl stwrl, ki ju med sabo ne moremoprimerjati.

Moje osebno mnenje je. da kol prvi plezalec senikoli nisem imel kakJ:ne prednosti pred ponavljale\.Tam, kjer ponavJja1tt \lC, da mora priplezati do nas·lednjega klina,.pretI na prvega plezala Slres.. Semmoramo pri!leu le tcW materiala, ki ga nosi s seboj(kladivo, klini, zagozde itd.) Tu ne moremo gororili oprednost! prvega ple2alca. Tudi krempelJci ne letejopovsod dobro. V k$lem ra:zteblju sem skupaj 5 krem­peljccm (edina mofnosl d.alcčnaokoli) odleteJ IS me­1I'0v. Na sreeo nisem izgubil vrtalnega stroja.

Va:tnej~i od prilrjenevrvi je poSlen naCin. Nisem zanatin, ko so rncsta, kjer ni mogoCe uredili dobregaVa1"OYllnja, preplezalll lehniCno do dobrega kJina innala preplezana se proslozvarovanjem od zgoraj. 1s10veJja la poCivanjena ktempeljcih. Kdor na njih poCi...a,oo pra... &010'10 ...rtal tudi tam, kjer ni potrebnil. Tudiorremljanjeoo l.goraj ubija tar prvenstvenih Y1.JlODO'o'.

Iz ROIpunkla 4,.91 JuVAvgprevedel AJd lipnik

AR 4011992 22

______________=alpinizemV1Idlmir ~kerbt

ZAKAJ HODIMO V GORE?

1'00 tCI1l DtikIYomjc 1l3pba1 &net leJ.nku MIa­br. TOl.II. UII\.II je uupea 5llJOO )Wklv. on je piYl vut:ctnilllctih skwemkep orpnilirucp! aocni.(11II iII1: IWMIIOlft, da bi y IjudeJI zbtMJil YeJelje do DbIIJ-njav pe, Ju pa PiSem: ~ Ol.1daIjellOsU skoraj ua lel hiAmo Ilpavljam, katere ruklgc za 5'O'OfC poC.elje $oIUIV1Ja1i nmi rodori~.

Naaibe ZI. lmajaaje y pe ia l"U.1aft ta ID dejIV­0051 lahko dc:timo" dYC skapiai: aa nzumskc oziroau.:r.aYCIllle ia ake, ti izvilllljo iz podzavcW. PripomnitiPI monlm dYOfe: ne upo$teYam ppoclan.k.eca in :ma­nsTYenep _laygorab. ker je za elelo 111mcl jascll, tudinc upOUcvam otjega pojma pod.rA\IC$ti, po kaletem jepoduvest Mmo listi dcl človeSkeduk,v katCfega oilri­VImo neprijetna dolivelja.

A Rez!A&e Da podlql UveslDe volJel. Teor1Ja 1..- " .......Bistvo tc flInage je: !lojl v JOfC je muka, platikl

zalljo pa je razped 1:vrba. HodialQ uradi spoUIlIYInjad.aljneO.koIice. Vvodnlldl, ki 50 jih naplull pri~nildte 1'U1IJe. Il.Ijdemo stalno oo;:cno, tlko dalct sepraqk'A, vrhoYedclijo lili "1M1etne" in ,nuj hYllIc::tne.

~IcD "JMIld:cn" vrti je ;conje Golil:a: hreJ velike:muke, bru DeYa.rllO'li. lYCpDP. ra4lod {Q Ql.lb.W<:II.

V spisib pripadlikoo/ le JrIisdDOl>ti najdemo zdona.lantAe lItlnIjepbll!e podatke.. ';U ~"'[ke iz <lobe, koje~ la teorija, je aati1mo. lIa 50 lUilidalj~

1. ReknacUIIla~V gore lKldilno UIO, da si utrdimo zdravje. Ta

Itliseloost je tItit.l C1aIa lldo ralSijena. Ždi. po ul*"vanj. je najbolj mno5čaa pobudllQi za poitodev!P"­sto narayg, \/Uj po mlseltlO5li YCtine darW.rlJib pov_prc:tnil\ gornikov.

lo IAY .. rdlerdlTa razlap Je z~IRl zWti za alpinilitiko. Iskanje

prvensteY, kija po avekovctenju SYOje~i zaJpinistiCllimi dejanji.

... E5tdJ;ko aom11m.Njegovo bistvo je: v gore hodimo samo zalO, ker

i~mo leJxXo l0n.kep Ivela. Ta smer je PfaYZllpravumelnaanlilCZ& lIuproli 'portnemu pojmovalIJu., zla­sli nasproti lovu na rekorde. Pravih aonitov..alemvjc.bilo in je Je sedlJ 1IC1o malo. To seveda ne pomeni, dane bi ~kdo. ki zah.a)a v pe. ob tem dotivljal kijestetsko lanimiYep. Konkretneje poyedaoo: vsaklkJima rajli lep razped kator pra llICJkl.B Ru!• ., RlI podJaci poduveSlai.l:l vplivov

I. 1.llwWMl_,..I~ +lIItI rn:bpV5Cbina: v pe • :r.SUli na a1piRiStieDe pocMee _

zabljajn ljudje zandi ollCaWw Dlll'ljvredtlO5li. Z ve­likimi zoniWlIli dej-"li a.ocqo rame osebe, zlastialpi.ni5ll 1I011l"(lCnzitad' svoje 1Iomp&ebe'. za to te0­riJO (g'o~jajo n,eni pripadniki ludi primete pou.lnCZ­nih, dol<l(!enib 05eb iQ na$U:v.ljo konkretne TUIOF zaSVO;O trditev.

2. hDnu,IW.. rUUPPsihoanaliZI. Irdll1l. je ODYetlNa d~t 5C­

W1v1jena il. dveb 5C5lavin: iz podcdovaDepp~$.kep eIeoIenla (.temeljllelj psiboa.ali1J: dr. SipnllndFreud P je imcJlO'o'loI 'ono'; .emno das Es) in izindividualnep,v tivljeaj. privzJojenega eJcmenl.l (poFrClldu: "jaz'; nefto du kb). Po lej razlafi jevoJja ZI.hojo vgo~ im.:r. podC:dCM.ne sl~ praC\oYdkega \uc­

Iii do tvepnj., do prem.agown~aovir.V na\·adnem govol"ll imenllJClllo lo CuSlYellO ral­

merjc 'Ijubelen do sora',Menim, da je ta razlaga ZI. večino ljudi najboJj

pravilna, kajti rekorde je mot.no klviti tlldi drulod•.zdravje utrjevati ludi druJllče, toda za lO. da si za lenamene kdo Izbira pravtore in da pri lemvztraja, moraob5tajali poseben fustycnl razlo&.

seveda III mosooe IzkJjuCiti sodelovanja več raz·logov pri posameznih osebah, loda P\'DO pobudo dajepo mojem muclljlllisla izpradava1ne~elo­YCkO'o'a volja. ki Je ustVarila dviiiza elJO in kultuo.

""*"'....CJr)I: eh.~ SmItt. SIn:Wb -.:alNlllli-

AR 4011992 lJ

iz kartoteke prvenstvenih vzp-=-o=no-=.v-'--- _

nBET - MENLUNGTSE: 7181 m

-

.0

l'.0 ~fi ~_'o -

~•• :.o"r-".... -,r·~ ....~

"

o

5iO

•

o o o..........~

~,....

AR #)(1991 U

____________-=od:..::pravarstvoAIldrqŠIREMFEU

SLOVENSKAALPlNlmtNA ODPRAVA MENWNGTSE '92

boooi ," • eAfIdnOt mw..nu \OdjI MNano P'RF.ZEJ J (%7)t..:GUZEl ........ (46)

CIII"''' &, .....~ ... le --..o;wo~...JIodJIi. P'IIIIvlil~ - 111l III. SPkllI prti 'owajileV"e--

_~"'''.'LVIPOa III YllIllIlai •&InJli nil M...h'Dllocj_ (711U ml pn.i<o pr.. !&to d.".;AeJV!U1Ie. V""'"~ bil~en wCiloI....lpolan Oldu"dl1lp~ Salop je 1"'''''''1 po oil, Wllm.

IS. ID.

11. It.18. Ul

l'. lil

'11. lO.U. ,.

"' ..6..1. It.

U.10.

2S. II.

,. ..29.10.

,. ,.ll.l&.

Ol. II.

nil.

OJ.. 11.

/1.4.11.

OS. It.

AR 4lJIJ902 25

~ortno p:..:l.:::ez=a:::nJ!~,-"e _Bojan LESKOŠEK

POKAL REPUBLIKE SLOVENIJE V ŠPORTNEM PLEZANJU 1992

V tabeli so prikazani rezultati tekmovanja za pokal Republike Slovenije za leto 1992 v mladinski in članski

kategoriji. obe karegoriji SUI lekmovali skupaj (v istih smereh). skupno $Ose poe;Ieli1e tlldi ločke. za končni vrstnired pokala pa je bUa 11I7.g1a~ilev loCeoo za absolutno in mllUlin~ko konkurenco.

TOCJ<e so podeljene po sistemu mednarodne Z'lC7.C ~portnilJ pJezalcev (ASeI). Q je letmovalcev manj kOl16, llIdnja dva ne prejmcIiI IllCk. V primeru delitve m~l paje delijo ludi tocke.

za kontno uvrstitev ~lejevsol.l s Ireh najbolj!ih tekem. ce imaladva (ali~) tekmovalca enako !llevilo l<'ICk.!le gleda 51cviJo bolj~ih uvrstitev, če sta k ~ tem enaka, pa se neposredno primerjajo niuni rezulta1i naposamc7.IIih tekmah (lAltOje npr. P. Grilc21., P. Bračie pa 22.). &k vedno ni razlike (npr. prr "enskah nal. in5. mestu), Sla tekmovalca enaka.

POKAJ. RI!f'UIII.fKE SUWt.:NUl: V ~RTNDl. PLD..ANlli ImS1'AKE,jŠJI. KATEGOKl,ll:. K_..I_lnl-'

I"""""k 00....10 ~ .... J_ I

H;;:.......... ~..... R~.. T....~I otu ro:HO I ot... ~_ ....~1 WKANOl:)lotU TrIMn'Ije o te 1 :1',0 I JIIlO 1 lIl.O 1 JIIlII 110..

KAR N-u iM)K""II " •• , ~.• , ,.. , ~.O , .... •.0

l POt":I':K_ PO_-tIl<. " •• , '" • .. , ". , .. .0

• l)fAR Mani... IMl)t......... TI •• ~ ,.• , ". • •• , I~ll n.''-,

UDOUN DamJUW-E ~Qoo 1"" • t. • 11.0 , oo , oo "..-RTARM.......... . AD " t. • 11.0 I 1.0

K.UUASl-.... Ion blnnltar " t. • lU lU

O POOGORSIK slavka k JIi_ Gortco " " , .. , .. LO

, MIKI.AVtJČSIJIM-.. rK !'llo:o(lo Lob t. ~ ,.• '"I!J'lCEU ,.Iro I.n~.. " t. , .. •••

~AlIAk1<""""" ~O_ •• , .. ..BR Alt..... lAO KNIM t. , oo ..

H1l\lA'I $l1TQo ~.I"'i1.Zc. t. '", RO.\! Aljol.o IAnvn:"'tlb " ., , ,.. , ... ... LO ,~O ..., ·t:Čt:t;; VUI ~-~ • t, , ... , LO ,

'", IS.II ..O

.) MEJOYSEK )t.loj šal.WAO " '" • lU , '" • ". , m• ~

• GOI.OIIJOlI1J l.n~.

" '" • .. • 11.0 , .... , lU ~

5 17.0PLOTI\lK LII"" 100 """Il " ., ,~ oo 17·" .. , ..o • o. ...0

$IM."SWI_ 1.w4-.M.u...,. ., 1l·1l " , ,...

" " , .. .\1.5, MU lIqjlon 04-.M_ " t, , .. ," .. LO , .. IH

• I;COO..... I..n "_00\1 " t, , ,.. ,..I.n Ij-.M.'....

.• AM:"oIIKARI_ " " 1l.1J " • .. 15-16 .. ,

" I.~.!.

l.o .ri10 NOVAK BorI> " .,"'" .. " .. ... LO " " •••

III KAJA.'l; "'" O"",, " '" I..U .. • .. • ... .." ERIO li.. 10nKamfllk " ., ,

" II·U " 17·U .. U .. "1) ~CA""_ -E-UK. " .,

~. oo " " .. " Il·U " "Il! EUOVJN U.... 4-."'1&11<0 n .,

" " ~ .. H .. .. • 0 ..AR #J/1992 M

š~ortno ~Ieza~

u

••

..u.."

..

..

..

lJ·I.-

Il·!)

u

..,

"17_22

...,.u

..U..

......,

.,."

1,""

u-u17.....

..."

u

..uU....u.,

,,

~M

11_13

ls.n

,~

IJ-IJ

'"'"

"

'"""

M'

.,M'

.,"n

"""u

"

1,.. N

13 ~IK_

U 7Af'LOT1'iIK Sd<

IJ .......

15 J.... o-m.... .,(1)> ... IJ 1.0 U"'U

~11tT__j:~'~-~~==~~~+j"~t~'~'~jUtt~U~~U~+;~~~t;~~~~U~~~Gor- ~TA.\Il f. lit. 19-.l4 .... 17.n.. 14 1.5 l.S

• Cool,., lilOV.-. 7J MI U-.... l' '" lJ..lA U U U U

z!' MAlO \.IooT.-.. ,. 1011 .n .. 1S.a' U 17_22 ... U..JII U lU

~T_J ~""'~~"~'~·~~=.~t~"~~'~'~'~'~"~tE::j::;!=t:;;;~::;~~!:~~t~"tl~~ ~~ ~ ~ ~ u u ... 13 ... 17 ... U

ltUlJX It.. WIa 12 a ~ u 2,5.. U 2'7-:11 U 15011 ILO ...

1..\IOY~Dr.'-""J~"O"'""''''!'__-I-''''--I-.",-.+"",.M''1f-'U''-+2'''-+-'·''-f__I-_+CU''-+~''''-+-''"-1KllAllOHl'.IISoII ~"'I<.o 10 ti :14-11 Cl.D U.16 U tUl

(II)

AR#NJ99227

,

~rema

Tone QOLNAR

OCENA TERMO SRAJCE, VETROVKE SIMEON, VETROVKE RENO INHLAt TOURING IN EDELWEISS, KI JIH IZDEWJE OKUS IZ RADEW

V apritu iD majI! leu. 1992 SQII DOlI lurJlill smukih naKuloYeftl sedlu ia IlaV~ JlOJlOVDO preUkllSa.l!OJ­nKkI otIlKila. Tomt lem IC:\liDI Ye{!'O"]d SillMXlfl. inReno, termo snjc::o in hlaCe Ede!wc:iss iR TOllrinc. Vseb.dcluje OkIlS il, Radelj.

0bIatib sem Ye6IlOma preizkIdaJ S spodnjim pe­rikllrl Ul.rote &otel, ki '"Pi;' pol iG p odvaja naunanjo W1llIlb.ine

Tenno "'•.1(:8To.... ""ica je dala ZeJO ugOOlle rUIIJlalc. Vvseh

vremensk:tb O ol~nah se jeobnella z:eIoOObro. Tudiob premot.eni vetrovki in ob potenju se sr.jeI. ni pre­pojiJa 1. \'Odo in jl,: ,*,ub Ixllj ali manj sulla. V tuplemvremenu tunina dill3. blerali pa dobro Uill pred vc­trum. KlOj srajce jc zck) udoben, lunJna je mehka involjna, 1AtO je obI:ulc:k ob noknJu ...elo prijeten.

Sr.jco pripOIClČ3mza gorn~ko dej_vl\oilln 1ulli.zadrulo ~portno rekreativno dejavnost, kjer je pomem­bn. dobra ~il.a pred mrazom.

Vetrovka SlmeoaVelfovU Simeon je UtleJan' Il He~por•. Tb­

nina Hel~porje visoku b.klMlSlna rnembrlll'la. ki Ic}j

mcd dvema ptr.tema blaga.

Pripot"OČllaproU~ka:

• Helupor je 100 '" vodoodporcA in prenese ek­st1t1llllC vodne pritiske:- SM $o posebej Ulcpljcniin upc:Q..teni s posct>nim trakom.

• Helsapor je odporen na ~ter. bBdi ~De"rukiure tunja veter ne more prodreti skori po­«

• Hclsapor dUla. Vodne JrlQkku.k, k.i nI$~~jo u·Bdi potenJa, po ti§oeih pon.b izpari.,.

• Mcmbfana jedastičDIin llCloodporAl inse Lahkov7.d rJ:uje.

Vet/'Ollb Simeon se je dobro i~kal.ala lakov$Oncuin toploti, kot v mrv.u in v padavinah. ob JlOtenju jetbnll'll dihala. vcndarsc je ob il.dalnem csctju all v ulo

toplem vremenu v JM)Iranjoati Plbiral kondcll7_ Boljebi bito. te bi iZdeJOOVaJeC CJlnOIOl5I le dodatno pru­raOeY:I.njc naprimer 1 ucIrpmi pod pazduhami. SlIhtIje tudi. ker lbalna na trdem SJ'efU dDi.

V detiu je !bnina dolIro lIdrUvl.l& vodo. Tudi vvetru je dobro lanila.

Mojc mnenje je, da je12JKi dobrep kro}a ut opi­Slnih wtllOSli vcuovu t.do primerna za &OmiSkodeja.VDl»L

Vetrova RenoVetrovkl Reno imi vmesno plast ilHelsapon.. Ta

omogOC.ltkllnlnl. dl diha in da bkrali zadrtuje vodo.ob ubilnih padavinah je tunina dolgo 1.adrtcvall '1~dII. ko P:I je hila porolnoma pteplljena. je prepw;lila.Dihala jc dIllIm. Zaradi primernega kruja domn Stilipred vctrom. nanlna Je C\lrstll in ~Iahu drsi na ~nc&ll.

Kroj Vl,:lrovke je ~do udoben, 13tO je o~utek oo nil·~nju ulo prijelen. zaradi ra1.kOOn<hti in moonih ko­vinskih I\CIOV Je tela vctrovke malo prevelika. Prl­~I tli;o 1.. lurno in alpsko smučanje.

H1.če Toorior:HlKc stl i:t.dclane iz elll.~titllClkaninc., ki diha, \'lOn­

da, ni vtl,Jolcsna. Ker imajo JlU'VBan pas. zek' Uubro~tijo Pfod IICUOm. Kroj hlK je llClo udoben. V1radiclastiCnnl'>li pa je ollCutek ob IIQ(enju lelo ugoden.E4ioa pripomb.l ki)o imaAL se aaaasa aa banu blat(rumena), ki se je ltino Ilmazlla. H1D priporobm ZI''SCvrReunllČlrstedcjlwosriUlla zilmto plc:zanje Y

lepem VTClDCDIL

Hlače EdelweissNarejene so iz treb plastL Vmesna plasl joe Iz HeI­

saporjL Hll6fe (iemkl model)$ObiJezelo ItCUdobnepkrup. ker so lIile P'"00lke v bokUl. 1blliaa se joe vr.tzIitDih vremenslitl otollS6nah ot>ncsla POdObnOkDt pri vCUl1Yki Reno. Malce lIClagoden pa je bil ob­t\llek Iepljenj.1 nolranje najklllsl::fl plasti na ko1o. HI..­te priporocam predvsem ti lIpsko smlJOlnfc, JllII~iU zimske illi k:dc:nSke p1cl.I.lne V7.pOf\C.

PREGLEDNA TABEU\ UPORABNOSTI POSAMEZNIH IZDELKOV

sonet,lollIOt. mra;;c: dož veter

Termo sraJca odlieno oolitno odlično odlično

Helsapor vell'Ovka Reno ptavdOOro prav dobro llrav llobro prav dobro

HJaCe Tooring odlitno prav dobro dobro prav dobro

Helsapor VCIfO'o'U s;,......, prav dobro prav dobro odlicao odliCno

Hlafe Edelweiss do"" pra\°dobro """dobro pravdobro

AR 4OI/99J 28

______________-=alpinizemTolW; GOLNAR

NOVOSl1 V ALPINISI1(:NI TEHNIKI

,.­I. Pri.RjaI (lvbl"5ld) Kl:lna D IIM-pllje ped"':pIOJ,1 .....:sbtem je poscbcl" primeren ZI IM·pnJe sopkzalCl zlcdenK1:e razpo.

".Pmtnos&!: za izdelavo porahimomanj pomofnill vMe kot pri nawd.nem dYojnem lbipcu. pri izdeJaviIllmrc~ lahko lIporlblmo konecVM, Id bl aa sicer vrp pannerj. vr·"....razpoko. ;".. . :~

SIn' 0lIti" DeDlaDC.

._-

-------_.

i.••

(II

2. NIt& • ~* pel Yf"O'l 5 po­.oljo GM1la VOWI:

Pi '" ..d' $ IC.. naCillOnl te dl. bitroVlpCIlJaIi, l'TVziahb drsi stozi vponki..

Sh t ..t1:0arda YOl1a lakot po~ nelllOfC.JnO rwcdili na obremcn,eoi vrvi,na kaleri vi$imo, lemYCt se mu~najprej s JlCIIIICX*:ldfUJeP naeina (nJlf.t6Yem& PrusikCvim". vo:dolM) dYignitikakkD metel. da lklbilTlO doW:llj prosit- DCObremenje.e YJVi. Zato je la način

primeren le za 4aljk V7.pl:njanje, ali1111'1, kjerJahko k na zaa:lku nan;:dimoGarda vozel.

.__J

AR 40!Jl)l)1 19

!!!pinizem(

• Uporabno

() Pogojno uporabnoI,

, • • () • NENE

,,' () ()NE NE NE NE

• • •NE NE NE

~ • • • • ••J. Uplnbnn'lt osmkle Jn polbltevqa \'OtIa:

Na sldci so prikazane mo1.nooti uporabe os­mire in polbit'eveg.a YOzla v razlicnih sitUli­cijan. Razvidno je. da je uporabnost polbi­čcvega vrn:la priporocljiva v vseh prik.31..anihokoli~nah, u('Iurahntllil osmice pa je !.lIhkov(';asih nCYlIrna.

OsmiOl je l~lo priporočljiva za SpUM po vrvi,vendar mora vrv potekati pr'<iVi1no SkOli njo(na skiti Je to prikuano v prvi vrsti).

V~sih. kn jc vrv trda (zaradi uaro:sti ali mra­za), lahko za Sl?lISt upol1lbimo sistem, ki jeprikazan v drugI vrsti.

POlbičevegavOllaObita.jno ne uporabljamo zaspust, ker, tem unIčuJemo vrv.

AR 401/992 JO

______________-----'3c..c1pinizemJui8ELE

ŠE NEKAJ NAPOTKOV ZA VARNO HOJO PO LEDENIKIH

Swega pravila "Ko $lopH na ledenik, se nave!!!" ypraksi velikokrat ne upoCtevamo. Včasih je 10 ruu­mljivo,iWlllloja po ledenikIl, k}er hod.imopo led" in ni~p1nep. lep nili ne zahteva. za primer si lahkoYDmemOcM IUIjholj obljUolkIUiIede.ib MerdeGIacein Pauerm. kjer ~ ljude. IT\lI1KllM SprdlaP;O lICU'..:::zanl (v(asih res kdo pade 110ter, .ampak pri lakimno2ici ni 10 Illl\C.lllbe vredno, rueD, te ln nb..! Il).Stvar ~ !iflTCll'lelli, ko je na ledenih llt1Y !\IlCe in :.Ilta7.pOIl:e skrite pod IIjim, ali PI te sestopamo po )tr­mem ledeniku, tja \'dikotnll tudi vidnih razpok 7.;1·radi stnnine Ile opuimo. Taml JlD'1I1le 10 pravilo sekalu> zlIlO, pa naj hodimo po Icdenikll, kjer ni no­benega dru,ep obiskovalca gora, ali po Icdenikll, pokaterem veselo ~mu('.aJo ob titnkl, četudi se nam na·vezovanje llkrat zdi k: tako smdno.

ln k eno pTllvilo: "Navezujmo se zg1avxo vrvjo nap}eulni pas! . NiC kombinacij s pomo1nlmi \TVk:amiln pJeItnjem raznib improviziranih pleu.lnih pa.sav.Tese Iahto učimo Da tečljlll,ko um zmanjka te...whdrugih tem, '1 conh pa poidimo njeoo.oov, ce nimamopuyep pkuJnep PI$U. O lem, takSen je pravi pkul.0.1 pu, je bilo te netaj napisanega v 37. ilevilti AR.Ampak. lb je k \ISe po st.1rem in da se pri pJcunJuVporIbljajo v P.YneID le spodnji ddi pJczalmll pasov.sem videl viljavi u!JWICP alpi.nist~p in$lf\lklor­ja. Ici je v 1;Ye7j s u:m rckc:l: 'Pa bj loliko letilc skompklnimi plcl.alnimi puoyi. ko le jasno vidi, da~plC/.llmo k: ~ ~podnjim deklm pasu - sprijll.nilC le 1.

dcjMvom!'lutCeno me te malo spominjalo na akcijo ljub­

ljanskIh policajev. ko so pn nOČlli koalroli odkrili čez300 pi~nih eorerjev. Prepri6t1l sem. <la bi bUlU pi.jall6:i lJkOj U iMlf. ec bi jim kdo rekel: 'Gospodjepolicaji. bj letilc., anevidile koliko nas je - sprijaznilese~dejsMllllI·

Cefrav je~ po lc4eniku najbolj varna v IrOjaiN1ven, sc v pamem zibajo po Icdenikih Da_dVeh..pri t.1klb IlIveull je pvna "TV fll2dcljenJ U IfCljl.neOlimrna bolj nat.1nmo: Da 16 - 12 - 16 me1rQY.

GII;\'f\o""", IlIve2emo na pk.za.lni pas z osmico aJib

"'Mi lDOW pn'>'i...:>'" po:rmo tor niltlli.!CllItC PI~Ritolll:ol: ..........

Ilcnuonl Shaw

!&vim voz1om prelo vponte z matico. Na vrvi, kipoyezujc p1eu~ pritrdima s Ptmikovim Ili ENSAvozlom sl0pn0 n.nko b. pomot.ne VJYiCe. Konca vrvizvijemo na nahrtIlnit, na VJVi, ti poYCZlIje plea:akl, panaredimo tim rua~wzte . osmice. prvep naredimona lull melrih. usledllje pa IJ metra nJrl7Jr:ll.

O lem. ati N1redimo vode ali ne, SJ[Jl})C 1.c. PIiprcl'"w.Irjali na ramib lee-jih. veDdar menim. da jeI.JIJUIO vee p,,:dll<lMi lc.ll V01.kw v primcrjaVJ I I'ICY­

'eCoo5tmi, ki Jih vodi POVl.roea~' rri mordMlncm re­kvanju iz rv.pok.. pri eni scv:ari se namrClf ""i sUi.njamo: VOl.1i z utiranjem v rOO razpoke 7.lQJnJ!\ljcjosilo. Ici deluje na V8T11jočep i. s tem se znaino jM)YCČil

mo1no51, da bo la zadrtal padlep. kajti ugotovili Ml •in 1.1. to res ni bilo po trebno veliko poskusov· Ul jtnajvetji problem pri navezi clveh prav tasuntkoz1romasila, Ici Iallko potegne v razpokO le drugega.

ln poitItI Jt: Cisto brez pomena ru.mil;ljanje ObC:Iltam spodaj v mrzlem podvmlju. 0cS. se dobro. da niVOZJOY na vM, ban 1aljt prWa ven.

Na;"IedJljlarpfllCllt proti VOtJOm je tJ., da illUllllOvlo 1/It:.Iike probleme pri AIDtDl rdev.lnju 1 Pnisi·koYimi \Ozit VtDdar se v _ajem tass namestO lepaa(ina \lporabljajo oafda voili, ki edo lIvar znalflOObi~jo. V tlljllll so tak nafill DaYeDYe ~ dOOObnIprtin:w.i1i in p vedlIO ~j uporabljajo. V Franciji so.(Ii celo t.1kt)l,la~.da litijo IJ utin Irol pomoe pri lIoficllCl:a po IolIcnikll. ce 5I0Cl.Jno pride do polo1.aJa. d~morfi sam <:CI. ledenik, se nave:1.d na vtV. RlI kateriIlarcdi~ IlCkaj vwlov in na konce prive1.cll; nalaNn/k. kiga vletd pvtcm lJI seboj. Najbolj vnel zagovornik 10ludi \Ispdnodemonstrira in se veselo m~v razpoke.

ln se eno pravilo: "Opremo imej pri mki!' Sh·ari. kijih POUd>ujd pri morebillltm r~l'Iju (ledni vijaki,pomo!nevrvioe, vpoate). naj bodo III plelalnem!N'Suin t~l (IrUf cepin all ~ivo naj bost.1 hilro do­se&ljivlt. VtlJC UJ'O'ICVllnjuYlCb Ich napoUovnaj veljaboji po ledcnih se posebu POlOmost, kajti tv u­YCStnO knimo k ClIO sW'O PtaViIO: -ec. R MYCUIl ­VU1Ij!'

..11- -------------11----1'""'---~'l_-----.4.)( ,"'--------4---""""-----1

AR 49111J92 1/

novosti na knj~iž~n~e~m~tr"Jg:>,u,"---- _Alenka JA."l.NIK

DOTIKI NEBES

pri HtVaIki planim.ki zvezi je v Zagrebu (SpiridonBnasillll) ui1a mjip DODIJlJ NEBA (_ Dotiti ne­bes). Id jo je napisal hrvant alpinist. alpinislieni in­itnlktOl.pski rdeYlklc, p«:dscdaik Planinske l:YCZC

in sedanji pudSednit izvdoep odbon HPS _DirkuBuljak.

S knjiJO DOliti nebes 1lCli mor odpeljali v dclck:pod webo Mtt IlIdi lisic. ti 1;1 lcm celo .tivfjalje Ic:SlInjajo in YCdO, da verjelllQ nikoli DC boQozares (JlKlitja. ob lahkotnem, Ilumorističnemopisu do1ivtjajev~

SYOjill. odprav nam pribti1a ljudi ill.JilKM> fivljenje.Kot vodj&odpr2Y DI Everat, Anapu.roo, Ama Da·

bIam in drugib je und priliko ILVDCtjalf ln 5podbllj.1litot (u4f Cuv.lli ''-<lje prijaldjc.. ki 50 pos.kuSali do5dicilje. sam se je odp<Mlda1 plaaoJu na VfI\oYe, vend.arpa De orpniriranju le-teh. DOI.kj je ce vsako IeIOndnjill deset let \lOdU odprl'o() ali bil vsaj l\.lI trekincupo Nepalu oEiroru 'TIbetu.

K..jiF je~tilprijateljem, s katerimi si je uliralpot ynC:bC:UIC VibYe. Mcd njimi je mnosoSerp, slavnihmo1Upod Evc:resu., tjel' Je obiCaj. da dajo olroku imt:podnevu li tednu, ko se je 'odil. ZalosrttllllKl ml'lO&')Scrp z imeni Nyima • nedelja, Dallll - JlODClieljek.Mingma • torek, ~k~ • uedl. Phwba - Oclnet, Pt­.sanI - J?C!Ck in Pt.:mbll - scJbQ4a. Na NeW je se nekajdruph Imeli kOl Tbhi - sreta. RiilM, Kaml in druYb.l<:Yemoa:lou moralna naOeIa serp in .rdle, ki Jib no.:smejo lkJali.

'P1Mo.e $Cl.w, I te po btatIIlCyqcnJa-'~tI~ Gorr ANpuma. E~ AJU Oa~ so~/qIk,po bIerib _ bofi. VtDdaIr pil lU '010'_• ti' lMle, leblu Mteftp od .-OjI. pri.P;tdjft" poa;lakpD$1fdnje, ft& Mleft je 'lOp4L'

sam je zelo ponosen na dcj$lYO.l1e je vwu ~liblet, kar je '<Odi! odprave. se vedno ,Pripeljal domov prav\!let1lne. «pravje bilo mnolO kntitlliblrenllti:ov. kOlsi l.bko preberete v knjigi. Ni veliko '<Odij, ki bi selabko' tem pohvalili. Vodja. ki mu je varnoslljudi naprvem mestu, zasluti. da C' sn::ta spremlja se naprej.

Na lljcgovib oz. ZlcrebSkill odpravah 5(1 sodclov.lllitudi )lovenski alpinisti. Njihovih pricod se l:k:lIakne vdveh poglavjih 0<1 trinajstih ln izvclOO lahko. kaj M: jedogajalo pod EvercslOm, ko Sla :iC Marjan Kre!ar inSlavko Svcli~j~ kotaHla ~ pLawm ln srce::no. a precejbitro prispela navmol. bl 5 polomljenim rebrom inpoS:ko6ovanim kolenom, vendar ~iV3.

Na 7Jmskl odpravi na Anllpllrno 1, ki ~pada mcdnajlH:Vllrncjk. saj je pol)rala vet Wev, kOl J1lI jih jcsliIlo na njenem vrhu, sije drznil vodili celoodpravos12 flanl in 1 ~lilnioo, (med njimi nas je bilo 7 510\·(:n.cev). 4. dec:emhra 1990 smo v bali v $lrahu posluSali.kalsedogaja na hribu. PO<Irl sejeogromcDscra.k. DaniT~ in Marjan Frcler pa ua le po srCCnem nakljutjuubef.ala smni.

Opisani SO tud! prvi fIOI:kllfii Janeza BenkOY~ pripoletu s pad.lom.~j Everesl. v Tibet in neun::.snietni~IjAca Pepelnika, lb bi poletel z Allapuf1lC1, pri lem PI je05lalo pad.alo dOma. Zakaj si lahIco samipreberete,

Upam, da bodo slo\'enski alpinisti Se lahko

AR -10/1992 J2

sodclO''3.U na IljeJOYih odpravah k.ot: so doslej, kljUbspremenjenim mejam.

te fdile" mislih vukan~m popoldllCV'llodpotovati iz",,* sobice v Nepal ln TIbel (~j konam...u rc:aInih deja\·.illOv nedopuiča .kako drup:c),ho to pm- prijelno 1 ljeCOVO kJIji,o. Nanv.mjena je~m bnk:c:m. ne SlImo .Ipinbtom in planincem, !>ajnas .vtoru~ 1 doJodM6narnl na poli, v w.nemtaboru, n. potepa po OZICib .kalmaJtdujs.kih ulK:lih indra.9t- Lahko jo kv.pile Da PlaDlnsti Md SkM:1lijc vLjubljani, DYOrtatova 9, trelIutaa etna pa je 8005lT.

, /'. ~.

•

,

Neprimernoveqc dotivelje paje predsllYiteV" fjvo'ob diapozitivih in &J.asbcDi spremljavi. ko nam je ssYOlo pripovo:llo prcd.stavil knjigo U. decembra 1992avtor sam v prostorih Prirodoslovncp mu.zc;a Slo­venije. za preds!avile\1" vakm. kraju se lIhIco pISmenoobrnete na Hrvatsti planinal'!ki .s.ave%. Zacrcb.~mlteva 22 (tel. 041 448-n4).

KRATKO O AVfORJUDarko Berljat (1950) je diplomiral Ila Fakulteti

ekonomskih zn8l1061i v zagebu s lemo.: "PI.nwtvokot tnMIklOftIlna obNlul turtun.". V planiMki orga·ni7110ji je aktiven od lela 1973 11;01 na6.:lnik AO V~·

k:bit.načclnikKnmisijc71I alpinizem HPS, prcd\CdnikPlaniMkczvcwbgreb in dane; prcilicdnlk 1000nc&~

l)(/bnTa Hrvaikc planinske 7:VClC.PrcplCi'al je prekn :\lIII smeri v bIVodkib. ~Iuvcn.~kih

in (.'Vrnp;.kih slcnah. Je alpinistieni imlruklnl.-l" Clangur~kc rck'Valne slu2OO. Lela 79 je Ilil tlan hrvatskeodprave na Ml. Kenyo. Kot iMtruklur Ml je udelcliItetaja 711 gon;ke vodnike v Man.qu, Nepal. VOfJiI jeplaninski pohod na KI"klr.r., odprave in \retinge vJuino Amcrilo.o in I!r:ISkc ....nlne ter vseh sedem za.&reMkib odprav v Nepal in TibeL Najpomembnejkodprave, ki jih je vodil v Himalajo so blic:

82 - Anapurna IV86 • Ama Dablam87 - Ngojumbakanl88· izvidniC3 Everest89 - EverestCXl- Anapurna l

__________-----'i=zpitno vprašanjemas. Bojan POCKAR.llipL ilo&- pd.Jernej Sl1UI'IH, dipl. .........OIKOS 4D.a..~:tlI""~ 4, U

PLEUNJE IN VARS1VO NARAVE

1. Uvodcknoek je bil v PfClckla>ti IIIlX'no ncpnsredl'lll Jl!M:­

Dnl naravo in tudi~ od rtJe- Z~ civi­II1xije le je la navc-aOOlit in Dep05l'CdMl odvi5iK1S1IIICXnO 7~n~Ja. RiVllQ odllJjileY od Q.lfll~ je po­~L1ludlVJK:a/'ljek njej, vlato ImeaClVal'lCm 'pl'O!i­lem Wil' - srnhodi in pikniki ... naravi. ...,..Jje:njc.n'biSr.oo. kw, planinujCflje. vOOlti ipefli 'M in sevedatudi plezaJlje; v Yelilcih JImall ia fponno plezanje: vdoi.loprlih pleuli!lih.

Marsikatc/1I človekova !kj.vnosl pomeni dokJ(cn"pliv y nanlvi; ce je la vpliv v normalnih mejah, li)amouravl\lI\'I.joei mehamvni ekmislema absorbirajoin ohranijo v natavnem Slanju. če pa je mUlnj. prc­moCna,latlko nepovralllO pondi ekosistem ali pa jc~.llYlpomvilev prcj!lnJib procesov potreben dalj!li cas.

KakOrkoli te sta alpinilem in {pori no plcunje dc­jll/nosli, ki y primerjavi z gospodarskimi dejaVlll»lmi.praviJolTIl ne mOlita in ne ollCllnažujeta okoljc. KIjoIllemu ~ se je potrebno UVedIIi, da polc:bla y :reluredkih in občlIlljMh ek05islemib • slutinib "enab. kiSO 1000a ol"~a biosfelc. obmnčja kjer se tlvljcn~sIaino bori za pretivetje na v konuj t'!'etNelvcrnhpo&Oiih. V Ste""h!ivijo posebej prilagojene iII redke''fSle milin in ID'Ili. za neulere vnle _ precMemP1ic:e.paso Sl(;ne in lUtline vnjih kljllČllObMI~sajv njih plClXIijo (na primer planinski Old).

PlctaJlje lOrcj posep, z vidib III.rIVe, v Klo po--

mcmMc, pa ludi obtulljive tkosi\telflC in IClnll pri_mem.. se IC v Slellah putlcbllO tudi obna.(ati Varshuokolja (Jrl,lfJ)a n~no rtplir.ll 1. eUCnim ..dDlJNlfIl.

kadar pa ta ne 1MoCra. tudi s prcpr.MXImi ali Omejil_~mi

Plc:f.anjcse je pojavilo ;Qrldi eslclSkep in elitncpodnosa do narave (Jor.ll in slen). J>w.nejc se je vcdlK'lbolj vvcljavtjalludi Spetini in lekmovallliodnos, ki pa,·C1!d.arle lemelji III. S1l'Ofih elitnih pr1!Yililt. Prieiko­VlIli je ILMli, lb imajo neuj J'rvillSkih vredllOlludi noviSponni piclIlJci, ki SO se pojavili v zadnjih lelih Iz zgoljSpon:nill Ilfilkov. Kralek pregled lDOtn.ib negativnih"p'lezaleevih· vplivov 1\.11 okOlje bo morda obudil mar­SIUICri neprebujen ct~ni odnOlli do narave.

Z. Vplivi na naravo zaradi plezanja.z.lo SbJa

Hllrl:j~propadanje skale (mebamko razpadanje)zaradi vclikc fretvenlnosti plezanja je morda IIlIJbotlslranski in najnepomembncj!i negativni učinell: pr1J1laanjll - fe seveda pozabimo llejnvo.l1a neka sIenanikoli nive( laU kOl 50 druge ncprepk7.ancslDl,:ri. Pritem 10 mWjcnc p..!kodhe sluti 1.1llladi po~cp 7"_bijanja klinov in o,\ulih \'1r17'i3lnih pripomOCt..v, paludi Ilma7o'lJ1OS4 oprimkov ZI.r.lIdi potu in rttapcnje. kipovnOCa kemične spremembe v f.ivljeljskern okoljumlkroorgallillTlOY inli!ajcv na sbli.

V !Cio frekYenlD.ill SJDCreb (pleZlJ.iSWI) je eku­JoSko D.lIjboJj lprejcmljrvo, teJOl' stezli namesto kliDOVsvc:d1U'o'd. k te se nvna samo eaknll - tepnl' tO\Qsibne gre skllea; s Slaroll)O(lnim 000050m oo stene int:timc&a, nIkJer napisanep 1laOl:1a. da se lIporablj.aS\1:drovce le \aIR, kjer ra ni druge molnosti

Morda bi se luJetj dotaknili tudi "deWlj.- ln. pri_rejanja oprimkov v lportnib pleaJ.iSWI.. To ne samo,da DC \IZdrti ekoloQ:c kritike; daJct ucptivnej!l pri_zvok ima lutaJ clieDi odDOl oo skale in nasilno spre­TIIiD.j.anjc narave splotl.

U .......Erozijski vptiv je najbolj izrazila iII tudi vidna po­

~kodba na sk:all. zaradi Ilojc: oz. dostopa pod stCllO aliseslOpa se pospc:SJ naravni proces erozije - odn.uanjapovrline lal s pomoejo naravnih sil, pl"f:lM;cm vode.Zlasti v nekaterih plC1.1llliSClII se dllSlOpi pod slenespreminjajuY vidna nova erolijskafHr~N<lmeslu dabi vegetacija poa.si OSyaJIII ulu labilne prwlSinc mc­lisa, se meliSča spreminjajo. celo povo::ujcju z n..vucrwjjo - tlOYCS.lru. Podobno sedogaja ludi na mcUl:tibin grCtlinall Y stenah s.amlh.2.3. Rutlinsl\'O

Rntline, ki l'ISlejo med skalami so na 10 POSCllCiprilazo;cne. Doslikr.llt tr.llja dolgo asa, da se v Skalnirazpolri raua:ste bLuinicabm~ IJaYl\.llle ru:k=Ili pb.Ili.k.. PolUt pa pride plcuJec, ki ho6e na vsaknačin najll oprimek pod tO b1lzinico, potem pa minespel oeuj bY, da liSaji. ma!M)Vi in drv!C raslIineUSl\'atijo raovo ti\'ljel1je y razpoki Mnoge rastline v

AR 4tJ(1991 JJ

!!pitno vp-=-ra=š:..:a:..:n",~c::e _SloYertiji ..anejo safIlO v Stelll.b (od drevo: zfmzcleDibrul muka v maah ospa. CrneP bLI bl drugod. pato~ pred votliDo II Ospu). ob lC:lll pa smo lloldiPOCa meposrcdacmu sebnj_ dJCW:I ali &fll'CI'Ija zapridobitev proIton pod pleDlnimi smermi II pku­liSCih.1\Idi 51eze. ki YOdijo pod stene ali pod p)ezaliSb.,~p)O II rastlillSM'I Yl!lb'at IUI oeprimc:rea 1lIdn.

Nenadzorovaao kurjenje OIllj. Y pltuliStib inokrO& bM.kov II &OTIII je pri nas dobj redko. \'endariN lahko WličujoOe ~ia, posebej III Kmu, vsllStlem (zu od februarja do aprila, ko je: lim eden odd\'eh vrllullceYse«Hle po!alOY.

U.tJ..urvoZnano je, da jeY YOlCmi~i dolini Jpo..~i y(asu&~~.prepoyedaoo pklati v nekaterih sle­nlb, e vdelu slene El Capitana. Prav lakO je prednekal kij neD:\!t.l planinska orpnizadja Javno .pe­lirala na (ume ~mua.rje in na 'ponne pleZlIoe in jihpo7ivala k varovanju naTalie in tivalskep svc:t•.

Pri lIas gna.di ali pa fivi II Ospu, Osa~ki Sieni inna trnem kalu nekaj izredno redkih pllčJih \11$1, ki si:t.aSlužijo posebno porornOS1. 6: bi plenk:1 spomladiv gnCll1itvenem obdobju "nadlegovali" ptice II vsehgnemilvcnih obl11OCjih. ki jih je le neuJ, bilO lahkoPOVZrOOJO Izumnje dololEnib vnl sov in drtllJh ujedv SkJvenljl.

Ob VVlOljih velikih sten v Alpah pase srCČlljemol.

rmcvcem, divjim petelinom, pa z pJTl5I, kozorogi,wiz­ci lul. Veliki (rckvenlni obiski v njihovilI okoljib lahkotesno OJ:fOUjo tr-ljenje pos.amc:r.nih popubelj. Prilem imamo alpinisti ~ pmebno odJO"Ornost. ~j 7.1­hajama v tto,tcdde~ ki liO)ieef mir'" nbmoCja breJ.ObiC:lljne planinske gndie. VsakrSna objal_l obiIle­Gcv.Inju lo 'jvalmi v gon-h je popolooma OdVeC.

2.5 ZIl__.. OI:lOiiOtPbradi VlIrov<Ulja~ kotekoUslema in kal vre­

dnou: n.JSlIja vedno..u zavarovanih oomočij. ki ob­sepjo I~i YSC~ stell. Alpinisti smo ac.tiknlt mcdlisumi. ki si najbolj p~jo za l.I.vartM.llje po­~me:(ll;ih območij, pil tudi med Ustimi.ki mislijo, da'o zastareli p""';la obnUanja Ic wdno ~djavna.

Spo&l!Po'allje pravil OOJlaWlja "petkih in ,~rvatihje danes predvsem stvar nowdobnep eliaJega od­nIM. ln te mislimo, da smo med N1jbolj posveee.imiod tistih ki zahajajo\' gore in naravo nasploh, 5e Iemuprimerno tudi sodobno oonwjmo. Le te bomo al­pinisti in plezalci ludi po dejanjih tisti, ki najboljeznamo tiveti v neposre(lnem s1iku z naravo, bomolahko tudJ dolgorOCno ohranili poJolaj poiiveCenih vnjene najbolj skrile skrivnosti.

~=' <w..... ....."..;.:_je" I,'a'p'_

AR 40(1992 J4

3. NasvetiAlpillizc:m, pJc:zuje in $ponDO plezanje 50 dejali­

DOSti. ki imajo tdalMlO rnajllen dele:! oep.tivnegavpliva na DlnYO. KIj_li temu pa je ",,<Ir istill etiC:rlihlIU" ki zapowdlllljejO" prt)SCt1n plezanjo, kolikor jele mosoee. unanjbnje!Wlh~ na ob)lje,,, b­telem 4elu;emo. na najmanjSO momo mero.3.1Odf*lld

lJalO pra\;k:l tI\'ftJn~ 1. odpadki" n.anvi je: 'Katsi priDCSeI.I"lIi odnesi', t.a!.i pu$bJl.ja lelrapakn.. podkamni 50 miAm. saj 50 oo DCulC1ih poteb je podV!lakim kamllOfll. Na raVlllnje7.od~kiYelja mislili kdolBI, pri nakupoYIIIJ. 111 pilkiranju nahrtllnik.:l. Priodpadkih je trebi upouevati nebj naOel: uporabljajemba1al:o za ve&ratno uporabo (eulara namesto koo­zerv); ne nosi gor tistep, t.esar se ti ne bo ljubilaprinesti tudi dol; odpadet je enako letak pred in poIllI5llnku.

3..1 Gibllin,jeza "plive na narayo, ki jih povzrOCaffiO s samimi

plezanjem ali libanjem v !larah velja. da se negativnivplivi zmanJ!ujejo s kYalneto plezalca. Treniran insprelen plezalec se giblje hitreje - je manj časa prisoten'li ekosistemu, zatO mani plsJi ilvali, pridela man) od­padkov in ni mu U'CN ~urlli ognja aji izdelali btvataza ~z~ Sprelen plenlee se &Jblje elegantneje - neSptola ccHh plazov kamenja, ne zabija ~nilt ltIi­_. ne razbija ~k.ale, da bl prnel do oprimkcw in nevpije soplC7..k:u on ~ko malenkou. Sktalb - de­ganuli plc'l.lIlski podVip su ludi bolj ckolo.{ko spre­jemljivi.

NiljottlllC}.(i primer za 10 je tlI7Jilta mod odpta­Voll'$kim in alpskim ~ilam pk:z;uJ.jll 'li Himalaji, saj 50odpRVe.I vsemi Svojimi odpadki iri~ opremopcwlJ'OČile.terano iklradadjo Molji..J.J "--ue ,..__I1I~

Slej ko prej bo moralo lodi 'li SIoYeniji priti dostrožjep "fOVIujlllleblerih sten ali pmdekw SICIlzaradi \':11">1''1 oyo1enih rtillimkih in fh.'I1sl.ih \1SI.Zato bi se 'li V!lakem pleal~ b1.a1o dopoorili IIIIIprle predele. predele, ki so Da prima bolj rutk:­njeni in pora~i Ili SIene, tp gnezdijo ptice (\01­line, polICe). ce smo se bili" preleklem dc:sellelJu izetitnih in ~ponnih nagibov pripravljeni odjXl\'tda1iprelirani uporabi !eleZja pri plezanju, bodimo vdevet­desetih Ielih pripravljeni omejiti svojo željo po od­piranju ~11O novih in novih smeri in plezali!C. Kajlinekega dne jih sicer lahko zmanjka, Čir neznanev boizginil, v naravi pa bO uSpostavljeno nepopravljivoslanjc,

•-VPRTA VllATA(ilnelleae)

1. SAMA SI KODELI-S~Sve!1čiC.19.9. 1992;VI+, 350 m. 3 lire.Spomioskl smer je prva smer y tej steni. KljllČ!li delsmeri je rdeti kamin. il: katerega pa4e~ teu" $cl

doUknelc.. Delno selil p OCislil, vendar pa je v njem kprecej materialll. Na lThu. kamina je dober klin.

Z. SUPER ORAUII."O - Darko Podgonu"k iII S\aYc~ 20. 9. 1992; VII .-\2+. 350 ln, 8 tIT.

Splxb:j je skaJa staba, q:ol1lj PII je dobra. ZJ 5mtr jeznKilno, da je Ifcbll obYladali trlslile, ki jitl L1hl~ll.lsmet'.lzkr~ljiYesulepridelenaIct.kolctlnikoill mc;d1.asipno potjo je treba plcr.ali pros.o.

----- ••••••• o•••• ----- ••••••••••_._. •••••• __ ••• _ •• _ ••• __ __ ••••••••••• __ •• __ ••••• ._ X

~(-'

ln'" .!

,-/. ,"'1 ,-, .

j . I i~; ."{-

.- .-' (

PLANJA

KANUl.N!·SZstulll

STEBER - Fl1IllCek KllCZID 5aYC~ 12. 9. 1':1'92;VII, 500 III, A ure..

AR 4011992 35

iz kartoteke prvenstvenih vzp-'-o;..:.no-'-v _

x

jo ,-P'f.f.NTRAI.NI!tAM/NI

'",,•

I

,OF.sNIItAM1Nl

PLANJA

sz STENA

BELI STEBER • Fra!:Ieet KAe1 iD SIr.OC: SYetiCi(" 1Z. 9.1992; Vlo 200 Dl, t ura.

.....u ....

.~.

~.~•ooo­o•---- ---,"...

J ir."•oo

" _ ...............'r I ~, o, ,

, oI I VI, o

- ~:lJA Hll~' ' :

I Ji -I ,

;<~/ \ i-

/ .-4/ Ji-

/ ,,-AR .fOIJ992 ]6

PELC NAD KLONICAMI

JVSTEN'A

TOCNOOP'OLDAN ·SlaYCS"d~ 19. 7. 1992.;

VI +, 400 ln, I ura.

,II

\

iz kartoteke prvenstvenih vzponovMARMOlADA

PA1lETE SUD· P1ZSE1tAUTA

IHREE PI'TON'S AND FOUR ROSE'$°Franc Kael: la SJa"l:~ 8. 9. 1992.

AR <WIllJ9l 37

iz kartoteke prvenstvenih vzp-'-on::;:.o-'-v _,- --'MA=RM"'jOLADA

PIZSDlAUTA

2. MISURA PREC1SA (TOC!aa JllCra) V, 350 Rl, 30minut; Fr.lIJwek KDCl. iD ~S"Cti6e, 6. 9. 1992.

1. SUPERCA.\(JNO. V, 350..,JODLinuL SmerSlIpercamillO spa4a med JUljkpk in Je ludi najlep'i kamiIl vMannoladi Smer je le poaovljeDa {<lYa Poljab}.o<wo>o ......

I

.'IIII

~~~.I W,,

1,.I

I

",I, v',I, ,,

li "I' I

VI I,I ,, ,I I

',,'1\'I I, I

I I

'1."Jh~', , I

IY·'

1

AR 401/991 J8

iz kartoteke prvenstvenih vzponov,- --"'MARM=::.:;OLADA

'rLlY1:~

••v- J~

IV .~O

"'1'

VII- f1' - ...... 4

,;:~17~.-._ ...

"-- ,1'.~ /~.~~ . ··GM:OOo'A~

PARETESUD· mSERAUTA·JO~ - Franc.d; Kacz lil S1aYC SYtIk5č, J. 9. 1992;VII-. soo lil. 6 lir.

AR «JI1W1. 19

iz kartoteke prvenstvenih vzp.::o=n=..ov"'--- _MARMOLADA

f

CIlUTAUT It,--\ ..... POIlAlU

\~.~I

~IVvt·,,,,

~

'.t",tv. I

"oo• o,:p.::.;. -.,

'0 ,1*w,,ol{

\Y,,.

1.- , VI-

~L,•,

)fVl'\ I '1.I !I ,

ClI:STA EST I1 1,

1 I'~ Ji"DOSTOP' _ \ ) I

=-:-..G"'- "s." :J-'1,., I--~",,~ ......

A.R «J{1992 40

PARE1'E SUD. MZ SERAUTA

7.J.J\TI PRAH V 0CEtf'. F~nOetr: KnCJ: i. SIaW"SYeti6e. 9. 9.199'2; VIlI+. 255 m,S ur.

DOSTOP: T. SlneT leti V5knjllO desnem eklu mile ...k od dalel: vXI.1ltm f\I1IIICMm stebnl. Do pod le 51eneje dololOp iui tol u tmer Cresl.ll!:l.l, le da 5e na rani

poraI('t ..emi lr2YOspuslllJlO po J1lIpi 1.50 III dopolk,talue YOdijo pod 10 Sleeo.

Smer (IOICU. po !le od aaloC vi<1ni najbolj rnarlWllnipoči. Steni Je ves w previ3na. Skali. Je: mestomakru~ljIYll, tepra... .sva Jo tu dobro očistila VeasihnagajaJo ludrIlze.

iz kartoteke prvenstvenih vzponovMARMOLADA

PAnTE SUD - SETOR.E Dl MARMOLAOAD'OMBRETA

"SAVANA".~SYcti&.3. 8.. 1992;1'0+. VlI-. um10, 6 ur.

_.....-AR 4011992 41

kronika gorskih nesreč

F'ratKe MAL~IČ

KRONIKA SMRTNIH GORSKIH NESREČ PRI NAS

(s. de.!)

.'3411.4. 1934 je bil J().1euI.i An.... PU.VEL, pa +WuSCQenId Ibk, lesar in kM.u M"j. lDCd lCNOm poQtSrcci ~lrelje. y stepo iD~~1 na. P;rOe.emvrnil tUl jublem obrobju Velike planime (1666 m, Ka·DUliSke iii Savinjske Alpe). (Mrl. bli.. !. Gold)

17. 5. Itla dopoldne se je 2.-letni Ud.... ER·BEŽNIK, wjij1ki elektrotehnik iz Ljubljane, oproslilv sluthi, ker se je ~laho po(util Namenil se Je samprc:pla.ali Tum:: v Sm.rnopski Grmadi. Na.(li ilO VOpud SIl:nn ~ r'lbilo glayo.(~ l'. 5. l'l.loI nur>n""".Itn< 1....10>1&><; rv l4,Il'12 op.• ;-bip; IU\ Vl1. 1... .Inoorl

17. S. 1934 !iC Je M.l1aIka GROSSMANN. ~Ijcnbtretjega Ie.nika r.asebnega !enskega uellclji~ v Ma­riboru, smrll'lO ponesretil. pri slapu PaknIl. nad L0­garsko dolino. Bila je na izletu letnika in se odlla znekaj SOSOlltami !olOgrafirat kslapu billU pllnilUokegadoma. NCnaGoma jc po 11m priletelO deblo in jo udelov &lIVO. Bill je takoj mrtVa. (~1', J. 19J.4 ti.)

lJ. S. 19J4 je izginil 67-lelni Jubf KREGAR, po do­..tt 1,.ftC, preatitkar il: SabCMCe. Istali 50 ca ZlI­UWL 30. 12. so ga nafti ~ Kozjo PCCjO v KaDpUdolini (Kamnine in Savinjske Alpe), kjer je 5torilsamomor. (Ic1.s 2'lIl "'" wrl. bjip 1. $lnajej

lo&. L IU4 se je Jok VERDlR Sn:lnno~ naKriW pi (1471 ol, KamniStc iB Saviaj5ke Alpe).(GRm 21 imi.)11. 7. I'.w qlllTJj je: 19·1euti Anto. UUAR, dimni­ui5ki pomOCnik iz Ljubljane. 0lHd 5pri~telii ubir1llplanike Ila JU,titoYet (1678 m, Julij5te Alpe). Ne.naGoma je p3dC1 po staklYju 30 metrov &k>bOko in sihudo po.<iodo\-al &1aYO ia hrbcL sprva se ni avcdcl,nato pa ~ je lJ5''QtiL TOYUiIi so 1I\U po_pii ia lo' 5IC~YO prinesli ..dolino. Med YOlttjo proti botai$'lIid seje spel ODCS\'C5ti1 iD je nalO podle~ pcQodbl.m. (slo­........ ~. 1. 19)4 a; l'V w24-. J'5~ ffC.: KB SOlI)

22. 7.1'34ob JJ. uri seje 2\}.letlli MIMn XoSlR, dijaktretjega letaika učiteljiSel iz Loga pri Kranjski Gori,'mnno ponesr«i1 pri nabinmju planii v RUSid (21174m, julijske Alpe). Pkzal je sam ln je padcl20 metrov8loboko Ypleped in $e40 metrov~ stnnim. Prebil sije lobanjo, po10mil ude in je takoj podlegel. (s...........,24.1. 1934!'l.• plt:ulci uj bi Ic' .. F_... police, pleu~ pa .Ijb1 ...k we; PV lfIZ.tII ""''; P'SN rq., KB 5<47 pod 1'......IJWI'm;pollaom~ KPJ o.,. pod F_nimi policami; PV 78(1) 0fII., OuSonV....b: plo/b.. d.,. ~\. 1.)

V ponedeljek, lJ,.8.t,.w, lie jeskupina sedmih pLanin·cev iz bgreb;1 in LjUbljaoe Ymetli in detju nalllCnllaiz Zoi5oYe kW. oa KDkr.J:;em sedlu ~ MlinaJ5kol>C:dkJ (p34 m, KamaHke in Savinjske Alpe) in navMulprOCi t.eski koči. Nad z,otnjimi RlVnmi 50 prctilisl'ldi$te, koM: je 200 mcuov nad njimi YlaCrni ,"CIIiMlle'iI GrintOYal sprotil pLaz kameajI. <>&rumensuln, Mot se je ,-.el Yilliti n.aYldol 'Hitro betimo!Hitro!' Stočili 50 pod previs. Velika 5bJa je priletelanaraYDost Y 21-letoo TIkIo KOHN, IItldnilXJ in

AR 4011992 42

~rutia:l izbgeba. Pabn.lla jo je 20 IllelroY uvzdol,jo groma l"It!IV'5Irl1a ln potopala pod 5Cboj. Trije sobili bUje. trije. pa la2jc ranjeni~ 15. 1. 19J4 d; l'VWJi(I~ up. __ 11.1.; ICB 693, 12.1.; SG 3t4 op.;:ro IZ. L;

NG 110 ""'" op., IZ. &.)

IS. 1. lJ34 zjUlflj se je FtaM KROm. dcliii izSklYem.tib Konjk:, abiluricDt JlLlribofSte bUIlWli5ti_ole pmna.zije., smnno po~1 Y Hudem pltiku YMnli &ori (2203 m, IUmnifte jn Savinjske Alpe). Sprijateljem je ~II\lN"1 planike. pri ICJlI MI se h~ibin!oC je prijltelj kmalu VlnillUl Okrdelj. Kcr Kmpcjlldo popllldl'lCVll ni bik) n:t1.aj, Stl ga W isklll in ga na.<li 1.

r.1.bittll:lllYO. (Sk....a« 11.1\ I~.W tl.; ~V .W/2!lll,~" niN '''1';SI; JI4 ""; "JI.;)

,. ,. 1'34 j<l 21-lelni Mlrjln BKNJ,;DlK, gimJ\ll7jj~ki

abiturient iz Stra~ pri Kt11nju, mISnil pil ledu Y

OzebDJku Jalovca (2M3 m, Julijske Alpe). Na svojrojstni dan se je 1. d.v<:ma prijateljema po Oubnikupovzpel na VIb. MetI sestopam po isti smeri je bil 20metrov pred njima, ko mu JC nenadoma spodi5n/1o inje padd n.a hrbeL Prij"elj mu je zaklical, naj upor;r,bicepin. Nise mogd ujeti inzvelito hitrostjo p je po SOmetrih 4nenja vrllo Y sklle; bil je na mc:5lU flTleY.(5....... lO.. 11.9. 19)4 Cl; f'V~ -.: 1obz5jw»; P'SN Iq.;

KB 86lI; l'atoeait SlI -.)

29. lo.lJ.w dopoldne: je VkWI Kos. pose<.lnfk iz lok5~DOm odkl nabirat endj.1n na Veliko planiDO(1666 JII, K.arnniSke in Savinjske Alpe). Drugi je kopalkorenine; Kol pa jik jesaatil Pri tem mli je nenadomaspod.rSlJilo. Zdrknil je posmni seaokli, SpM kttvu-·TJtlilklic<tI:'Hup! Hop"in dnellnopmi naprej. NllOga je Mio Y klohlSC ili 0II11CS-1o JOO mctl'OY :Iobllko.Prijatelj p je nasel mrtYCJl. (SkM:->: li. lO. 1934 d)

28.1"ln~5la2J.Jctnl.l*JEZER.~KK.,~iSkl~lrojnik il'. Sisie. in 21-ktlUl E-. t:1::11t'__ It:,llfldnicliz l..jv.bl~Ylepem in lopIem vremenu 0<K1I Y1eJ­miline ID Savinjske Alpe. $u.nlnila sta se 14dni pt'ejna vrhu Ikilne. ZVClOjo dru.2bo ~II se oolllrCllilaz.aturo1. Velike plal1ine prek Koajl ili Koro;;ia>. Planj"""proti Okrdlju ln naplej do Krva~. Kljub lepemuvremenu stil od YSCIi 051i11a SIma. Z Velike pLanine SLIpriSta lili Koro!iico, aje bilil ko/2 te zaprti.. 2.adnji~ stase podpisala rli PlloJav!. Tudi oa Kamn.iftem sedlu Jebila koča zaprta, zatO sta se prali Y«'leru podala poseverni strani Brane (2~3 m) proti Ok.rc!lju, b:prav50 bile kopne le Jutne Sttani, na severu pa je bil te plVisne!. ki je billrd in poirltt ledom. V zglajenib okovan_kah sta ~ zmO!la Pl'Yi, maoJ Stnni del, lU strmej~m,7.bilem io prostranem sl'lreti!al na severni $lrani Branepa sta lifcl. opreme zdrsnila posIekleno &J.adki slcni doY7not.jil.

Na,o;lednji dan M: je YTCII1C pllsla~kJ. GoDti rC·~'lk:i in kM.'i 5(,l j", lJuli dalj e..sa. Sledili lil' njunimpodpi:>vm in umcmbl.uncri poti. NI Kamai5kcmst:dlu50 IWli njunil nabrbtniu, 16. II. pol tlldi njiju pod-..erD05Icno Brane, 200 metlUY pod potjo proti Okre­~ljLl. N<:M "Ile!ju je bil POf1Jj te zasul in.ua iz njep

________--=kr=-.:o:..::n:::i:::ka:.:....Jgorskih nesrečmoleli le se .jUlll obleIri. (SkI H 9, Is.. n. It. ")il "-.~dlJe jimi je ato• ...,.. ali pojil ji: .-.l1C:b&..ukauq;1'V)4ll81~ D'I; PSN'~ UM( ..1'- ......; so 114 op.; teo;se; IOfcp.;G~ , __ .. iIOE Er.o)

1935

17. 1. 1'35 $o iqinili 29-lecni Franc KoSNIK, bru­poselni delaYec. rojen v Trtil:a. 19-1etni J* BALON,brezposelni UgcMkl polllOOlit. rojen vKapeli pri Bre­ficah, in 22-letna FI1IAfltb. HUDOVERNIK. Ukvar·Jali so se s 1ibotapslyom in se udr1eYa1i v Srednjemvrhu. Pre~~Ji tlan 50 jih kvideli v BeljaklI, nllO pa Jihni bi/Qvc:(. Sorodniki so jih JKlgrdaliod l«lrll.~ januar-

ri. :5. 1935 so pniCarji na{lJ prva dva od nJih naplanini GraJ~ pod TrupejeviIIl poJdnem (1932 m,Iuravante). Lcf.ala ul ili. obrazu, verjetno ju je zasulplaz. Tretjo 50 U.(lI WDejc. (9 : : :. ~.,. Im do, 7. 4.Im ............ _pdJ

11. l. 1-'35 je 64-~ FtaD( FJlEI"Z, vHji poliDikoDnolor iD cSolpetn.l b1apjllit Mi:slilljs.ke podru_fnice~p pbDjnSkqa drWV.I v SIoYenJ Gra­4c:u, umt1 y p!am pod Pld.ivtm Kopo na UrIl,i pi(1699 1'11, Karavuu), Tlmt je slIl.canti klub G\Ilunj-Kotle navrhu priredil smutarko tekmo, EkU paJe s se enim pll.ninskilll odbomilrom opravil inveAlUroplani~kepdorm. S pri~teljCll1 M: je vpobokem sne­Cu vrafal OOlllOY pobli'.njlci. Cuila stJ do pasu. V temi51.1 v zelo gosti megli :tve'ila pol, ukr1lt pa w: je 1.RavnjakOYCglI vrba (1081 m) v blifini K.otuljke ulrgalplaz. Sopotnik se je i:tknpal, usulega pa Je naJlII kjerekva.Jna skupina. (S~_ 30. 1. 19}j d, fp.; rv lSt")"p.,fp.; I'SN Iq.; KB 38; ANK rlooninlol"",pn"hojno7; IJ) "'•.; "lbo.-n,k7IJ ICI pIon;.,.l.... v Miolinjoki dOlin" ,; , .... .Iok Dobnik)

31.11935 ob 9.JOse je 26-lclni Mno MULY.J, domas Polokov pri Koroski Beli, Irg<M.ki pornotnik v Ljll'bljani. smu(;ar in planina:, namenil :t. IllIklJutn.im IG­vamem na BRno (2253 nt, KamnKke in savinjlkeAlpe). Po saoemi $U1Ini je bilo se obilo Irdqa inmestoma poIcdenelep iKp. Imel je dere:te in cepinin je bodil pro.i, ~remljevakc pa je imd le dere:te in511tlQrsko palico. Hodil je. bolj bluo in le po QOIfaDjibZDbeb dau.. SO metfOY ud ockx:pon poli proti okfe.nju je hOW DI :tIede..e1em _lU s cepiPOlD *Olistopinjo, a m. je nae:okral ZII1ntlilo. TovarKu je sezaklical: -Pazj!" iD ldrselllllV:tdol. HoIeI se je lISUViti Sc:epi:OOID in p je. zabil y sun. iwtd: pa mu IJ je InrpJil rok. Padel je pod severno steno in takoj podleael(~ l., 1.~. 1935lL. fp.; PV 351U9 op.: PSN rq~ SO 31Sop.; KB 159; to)

21.4.1935 je 21-letni Miriu,} GOM8At, Studenl pravail Ljubljane, hOlel s 10YariJem prili i smu(!mi , Ko­krskela sedla mimo Malih vratc pod Grintovcem(15.:58 m, Kamngke ln Savinj5ke Alpe) prot! VelikimPodnm. Zdrsnil je kmalu za Vr-Itd in padal ve:( stoJM.lfOY pos~ in se ustavil med 11I.ijcm. Sprva jese "';l.1jaJ. ko pa 50 prWi rdcYIlci,je le bkdtl; UDCI je~kodO'o'lno &11\10, prsni klIC iD bil ~ prelllOttn..h.niDd so DelaY'CStnep pr~1i Y dolino. pom jebiJ odpdia.n y bOill&JOO. tjtJ je rwlcd.lji daa umrl yboIaillUd aradi POAOdb in pJjutnice. (SI ii, n 4.1m 4; P'V JM60 op: lC1S _ ••..,.m t • ~t: KJ"K; rSN..... teB 2061; s<> lLS op.; to: KO ju. M en.; I'V 'JIfUO la)

5. 5. l'15~ 4.J02jUIBj jebil 28-JetnJ E-Kumor.doma il. KoteIt:".~ JOZdar SkofijWb po5C5lCY yLučah, obtl na .. nad Lutami (1100 ... Xamninein S&vinjRe Alpe). PrejUji YCOef je OCHd na lov, Zju­traj pa JI je uslfelJ1 D.-Utiran lIUM.ftCC. (sb 6. $..19354)

S.5. It)!~ 1.:5. ui je t9-lclli MlrtIo DOVlt, knji­&OYCWYajence ! Jefic:e, Ydrdbi1Mb tovarikv sk.u.<alspiCUli na vrh Tumca y CmarDOJOnolt1 Grmadi nadLjubljano. Sredi V2.poaa mu je odl)OYedal prijem.7.df$nilo mu je ln je plldel2S metrov ,[oboko,sl !lomilnOg<! in v(l(! reber in lii poS:kodoval glavo. Bil je pri7aYeSti, trl ure kll5ncje pll je y boiniSnIc;I umrl zaradinolranjih po:Skodb.(Sbaocc6.j. I'm C1~ '9. '.fk~ I'VWt96op.; KB 116)

12. 5. l'35 ob 16. uri se je 19-1elniS~ LIKAR,doma il. Celj.a, SIWeDl prava y Lj.bljui, wnnno po­ncsrcal na Thmcu pod rlUnlOJ01SkoGnnado- Ys.ku­pini planincev je le pr1pkDl na vrb Tumca.. MedSC5lopanjem je na ISUD meslU tot DOYie nenadomaomahnil ob V.tIIOJja so p pra;uqJI ooistL lmd. jehdo POQOdOYanO Jbw, .de iti AOmlIje poCkodbe..Takoj so JI odpe.l}i Uybo!Dj(nja;l, kFje naslednji dali_lpo I\t$rcta.b Ypk»lnib vrtei.b je1'\uis10Y5ki k.lub Skalay Clanku Turac in Ilpinil.an poodIril matilAosti ;tl­pinizJNI in ozadje nesretzac.etnikov. (~13.15. s.193$ rt., 19. ,. It.: I'V J.SIt 916 op., 37/2.1S CI., j Iltol4 -.: KB 271;ZPl>C 60 OM.)

2.8. ,. 1'.\5 se Je 2.:5-lelna M .... ZUPANtl(:. uradnicain pLanink.a, ponesrctila pnd Mlinarskimscdlnm (2\34m, KamniSkc ln Sayinjske Alpe). S prijateljem je ilK.amni~ke Bl'tril;t preko Kokrskega priSl. do Mli­narskcp sedla in za6:1a SC511lp;ilIJ na scYerl1Q Stl'<Utproli Cdki koti, OCprav je. bil ponekod.re slICg in potlis(o IeIO ce ni billi pre&lcdana Na gladkem~u jije zdrsnilo, lOVIm jo je ujel:a roko ln oba 5111 zdrsclapoSUlftini-lHIa mu je il rok in padlavprepad.. prijalcJjpase je USI.IViL (P'V Wl;S4 op..; rSH rq.; teB 410; m PI.-=....,19362&. 2. It.l' se je 294etni EaiI VILFAN, .ll5oh:cnldcktrolelutike iJ: 4\1bljane, Yzelo.slabem vremenu tCk:!jaD in SIltJOm sam pod !lOČ podal aa Veliko pla­nJoo (16661ll, KlmnilUiD5avinp.keAJpe). V 1IICtctuje na poti UkI, onapl, obsedel ln ;rmrzail Dalj casaso~ :aman bull Nanj 50 z2. 3. na Poljan.ah naletelismutarji.1...etJll je510 metrcwsuanod koce, y katero jebil namenjen, pod r;1aYo pa Je Imcl nahrbtnik s hranoin objeko. (Mrl. ujip '- SInnje; KŽS :m 09<: EljMorll; rvJ6,I111op.; PliN rq.; KPK op.; KB 87; ZG; PV 7&1761 Ml.. 811417t1~ GRS ll2M lIaP. I.)

l1. 4. .,36 je 22·lctni SblaIw OOlJlAR, sm~r inpluiQCl;, na poti il doline Krme (Jlllipkc Alpe) pUliRije umrl od Illl\ljen05li. PtejSnji d.an se je ...edemsmLK!arjcv DllmeniJo il Krme IUI KroJarico. 0CPrnV je.bil.s1'lCl1etak ln je ddleVaJO, viije pa sadiJo. t:M silise vmila. dfllr;i pa 50 aad.aIjevali mimo podrte~ v.2.«omji Krmi zaradi vedno bajkp meld.a 10 se utro­jeDi tck:ll vtepli v 1nt&1 je bll prcsu.b. Stankov bralje V2.trl}iI4aljc, dna&! Hirje pa 50 se OdIOCfil YRiti. obStilih zJutr.j se je 5W1ko premislil in oc&l spel

AR 4(}J1992 43

kronika gorskih nesreč

1I1l/ZgoT za bralom, čeprav so mu tovarHl 10 resboOOSvelOwll. Bratje 7,jutraj v megli prikl do Kredaricein od tam poslal na pomot rdevalce. Slanka so na$liizmutcnega, sedea:ga v snegu. ~I je z njimi ~ kakihstO metl'O'o', 01.10 omagal in IZdlbnil re$eY&lcem narokah. Pri njem so nalil pramo kpno steklenico zatgaoje, s katerim se je skušal krepati. (PV 360'1S4 op.,.91238 KT om.; !'SN o;q.; KB 182; KPl <>ni.; <>V. Miho I'olataik)

V nedeljo, 31. S. 19J'. jc 21-letni Bojan LOVŠA, hu­deDt montani$like iz Ljubljane, s lovamem preplezalprvenstvenow.rianto sevetm'Ulodnega rua Male Kal.~ke gore (2058 Ol, Kamn~ke in Savinjske Alpe). Z VTbaSla hotela sestopili po grapi med Malo in Veliko Kal­~ko goro. PreobIIl se Je v okovanke ln se spustil .POslIežiSču vgrapi. ko mu je prijatelj kSVCIO'l'al, naj bl senaveula in VlIr0v3Ia, ker ~ je sneWQ:: končavalo vskalah. Kljubsvarilu se je zadrsa.110 melmv, se zaradivelike hitrosti obrnil na trebuh, oral z~ silo s plezal­nim kladivom, pridr611 v skale ln se skušal ustaVili 7.

rokami, a ga je v loku obrnilo na g1aV(J in je 20 metrovpadal prosto,se nato odhijal od ~Ien Ygrapi in obJcl.a1nasn~ 180 melrov nitje pod $Cverno steno. (Mrl.knjip L Slratljc, nap. dat.; Eli_k. n.p. doHUD; lds 251, 2S<I op.;PV 361259 por. up. dat~ Kl'K por~ PSN rq.; KB ~ nap. d>1.;SG 316 op.; 1.G; NC 0IIl. nap, dal.)

12. &.1936 .ic42-lelni J.nu ROMŠAK,del.avecl.1ageYdolini cme pri Kamniku, s sinom n.biral planinskimah pri Vetrnici na Vellki planini (1666 m, Kamni~kein Savinjske Alpe). Takralsc je slemnilo kakor Ymra­ku..Mgale so strele. sliUlose je gromko bobnenje. ol!eje !Ial na proolem ~ kol(em na rami. Strela je !vignilavanj. ko! se je vnel, lako da je od strele U1Geli ludizgorel. Poleg stoječega sina je strela samo omamil.a.(Mrl. hjq:a lo Gozd; KŽS ZS4 op.; ŽG)

19. &. I!U6 se je 2l-lelni Sl'IlČko VAVPETIt, gim­nazijski abiturient iz Kamnika, po maturi odpravil izZoisove koče na Kokrskem sedlu pfO(i KaBli goricross m, Kamniške in Savinjske Alpe}. Oskrbnik ingorski re.<evalec mu je po zaradi megle in snega od!ve­toVal. Izginil je brez sledu. zaradi sJabega vremena so!" n;U:likle 10.7. YSlrmem tlebu pod Kalcl nad Kurjadolino. Verjeino je !elel prili naravnosi YKamn~ko

B~trico. zgfl~lI slezo, se zaplezal in omahnil tez siena.(Mrl. k:IIjip t. SInnje; ElJOYkt, prtImct avpotlt; I'V 36,<403 OP'......vpollt: KŽS 2SS "!"; PSN, ....avpo1il, p. dat,; KB 372; SG 316op., Vavpotlt; to.....'YJIO~ PV 1M61 om. ...p.l.: NG H3om.)

10.7. 1936 Sta 23·lelni VId jernej JANSA in 25-lelniMIIMIm Marcel MlKSIC, 'tudenla prava iz Ljubljane.OlUla iz Zoisove koče na Kokrskem sedlu proli Ka­mni~kemu sedlu (Kamni~kcinSavinjske Alpe), a ju nibilo tja. Gorsld 'cleYaJei 50 JU vztrajno iskali ln Jih posledovih na!1i 23. 7. v prepadnem dnu z ndevjcm po_~ne grape Malega Hudega grabna.Rekvalci so ugolovili, da SUl se na Velildh Podihzaradi slabega vremena obrnila in se mislila vrnili naKokrsko!edlo. zaradi nevihte in megJesta na LegarJihzavila prevet na levo proli Velikemu Hudemu grabnuin se skll!ala spusliti proli Kamnin! Bislricl. ZgrefilaSta lovski prehod in Ymegli inddju tavala na slepo poVelikem Hudemgrabnu navzdol, kjer ju.ic pred dnomu!tavila previsna 5lena. Vrnila sta se navzgor in pri~la

YMali Hudi graben, se 5pu<;lila po njem ln na spol lokiIravl ulrujCJta zdrsnila. (Mrl Mjip 1. Sl<anje; P.>ja""'l<: Ki.~

AR 4O/IfJ92 4<1

m. ~6 op.: rv W.OJ Dp., 37/189op. IDtot.; JllIro 13. 1. 1931 f1~

(<>lop.: PSN "'Jo: KB 4Ii8: <lal 10. 1.: SG 31(; op.; ro. PI. 9. 1.:PotOČIli~ 54 0111. da. 9. 1~ PV 18{/$1 fr~ 1(;1 om. oap. I.; NG t47om.; GRS81I13 Ir.)

V 5Obolo.15. 7. 1936,sla se 23-letni s."O DOMICElJin 19-1etni E&on IEITNER iz Maribora, gludenla navisoki wli v zagrebu:, poDelireči.la YSltala~1d smeri Ysevemislenl Triglava (2864 m, Julijske Alpe). Bila stadobra 'pannju. pred tem Sla konb.1a klle in bila nataborjenju mariborskih gozdOVllilwv v Manuljku insta s lovarikma sJcala'ema opravljala plezalne Iure vokolici. Po IrelJini SJtalafte smeri so pri~leza.U Iloprvih tefjib ploSč. LettoCf se Je odločil sledit! klinomv previsu, vendar se mu je pred izstopom zataknilo.Tovarna ua na levi strani na!la boljgi ~tehod navrhnjopotico. zaw je LetIner predlagal, naj pride Domkeljza njim, nala pa naj bi jima prva naveza pomagala zvrvjo od zgoraj. Ko Je pripraYljal varovalBoe, .ic dru­gemu nenadoma spodrsnilo. Zavpil Je ~e: "Drži!",zdrsnil v globino in s sunkoma nape-Io vrvjo poteYlilza seboj k ne Irdno salllOVarovanega prvega v naveli.Tega je dobesedno iztrgala s slOji!ča.. Padla !Ia podsleno. (rv~ op., TNS 24(1 pri fk.; I'V ~9fZ)l1 KT OlD. nap.Vtr'Ok: PSN r'q-: KB~ POlol!nlt 54 om.; ANJ(, Alpinilml 19; P....S9;4%< TGNG ZS8 O<II~ UJ: 1'.... ,~1I>:iO om. nap. dal.lA. 1.; 11r.>1fJom.. 8t/1IS om.• !l6{t81 OOL, 87/7.46 Dnl. Nlp- I.. ime l.J:locr, N<i

381 om~ I"Y '11316 ftP,;,""llulanVndcI»

9. 8. 1936 je 2O-Ielni Josepb PFENNING, umelni~kimizar in alpini!llz Ce1oYca, s lOYlll'lJem plezal NemJkosmer s Zimmer·Jabnovim iZSlopom Y severni steniTriglava (2864 m, Julijske Alpe). tJ: blizu i~topa Jezgrcl:il pravo smer, zakl desno v letlk polotlj. sera.zkora~n izlegnil za oprimkom, omahnil vznak in vlelu potegnil so'pleulca ul seboj. Padel je 60 metrovgloboko na pobco in takoj podlegel po!lkodbam, s0­plezalec pa .ic budo ranjen obti6l1 v robni zevj inpreživel. (P'I J6j404 op.' Pfcning; lWS 240 pri. fk.: Pfcnoi&;Dalr. PfeMi...: ,..... 4m3~ KTom. PfeJllliJ;"vS412t4 pi.: Pfcruriq;MGR ~I om.: Pfcnin~ KB 671: ; roNG 260 "1'. nap. l., 1"feoniJ;Kl'J 0/11. Pknnio.)

193729. l, l'37 se Je zjasnilo, potem ko je Y dolini

detcvalo in je v nižjih legah det prekl v mOltet sneg,vl~je pa Ygosi pdie, ki ga je naneslo skoraj ni melredebelo. Sneg še ni bil ulcl'Jln, vrhnjI pl1ič se je le rahlodrfal podlage in v dokaj toplem vremenu ludi ni pri.mnnil. Trli~ka podružnica Slovenskega planin skegadru'lva je tisto limo !elela izvesli smučarsko lekmo­YlInJe na severni !lrani Storži13 (2132 m, Kamni'ke inSavinjSke Alpe) [n je fe dalj~ b.kala na ugodnovreme. Proga Je bila predvidena z \'iStne 1600 melrov sŠkarjevega robu čez veliki plaz in pod stenami doplaninske koCe. zaradi novega .snega in slabih razmer50 organillllorji želeli tekme prelo1.iti, a 50 se smučarjiodlOČIlO uprli. Zato so dve Ifeljini proge premaknilibolj proli severu. da bi bila vamejla. Ob dvanajslih 50smučarji od!lli proti Slanu. Prva Skupina devetih naj­bolJ vzU8jnlh je pod Škarjicami zavila 5 predYjtJenesmeri naravnosi navzgor ob žlebu proti Nageljnovlmčerem. Ko 50 bili pri čereh, se je sla melrov nad njimiulrgal plal.. Zraan pUhjihjevrgel navzdol, vponovnlh~unkjh jih je zasipal sneg in jih l nara~jočlmi grma·<Jami odnil!.al vet stil melrov navttlol. Osem jih je

________--'kr=..c0=..=n=i=ka=..cgorskih nesrečVObOtODSUIo. Umli so: tS·letni AalbertAtL\C:IC,j().lt.trU de1aYcc:~ KOSTA1'rlJEVEC, 16-lelniw...e Vinko LOMBAR, n.leu.i delaYeC Jote MlA·DIC:. 23-leUli delaYce RAdo'" PLAJlES ta n;ep 20­leuJ bnlt VlIJ-., P~ ako debvec, 22.lctlll ltOYaO:':KttStlJaa S'TI:GNAIl la 34 leIni dClaYt.C vs.ko SA·RABON; vsi 10 b11idoma bo~ ruea Lon.buja. tije bO Iz Lel. Le dC:Yet\ se je ospel sproti izmotavati izmeli la se je rdII~SpodnjosbIpino je pLuclmqd kk, to se jcrmin\,uto 10 se~1Inavalil ic Iabko opili in sose b$aqe Z IMdiebojIlO P01DOČjO t.anU lUOPali izsnega. Le u;.kuqa risarja MirI OVSENEKA. je modprctujem tkbe. VrgJO lako lIC$I"ClDO. da si Je ob !>ta1irubil pYO in zlomil DOgo, nato PI p je usulo.~od ZDUtih so tma.lu odkopali, venc1ar ju niso mogli!diti Spromli so se nOO plazovi iD rdevlnje je pre­hitela llOČ. IzkI&Di rclevIk:i, ki 50 jim pomapU oo­mač:ini in vojaki, 50 morali kopati rove. Tretji dan solzkopall tri zasule, v naslednjih dveh .odnil! pa koprcustalc $tili.~ 31,.l., 1. 4. 1937, lp. Ik, hd.; SPIJJO.-31. ')., 1.·1. 4. 1937 por.; rv 3?n1l-17' op.. 3IlI172 oon; f':SNIq~ PV '1/4110<.. 412/'.1.. 6llI411 <><D.; KS 1": PQl~~11: ,. ""':IO'J 0111.; GRS 81HS, HI om~ PV 81/2018 0IIl.; GRS 871121 op.;CiRS1ll. 3, 9<><11" IS fp.. Il-- fr.• J:nV* imnlo, l'OlJI.; J.ftl!o MlM>t.AIben AlUI~ uj '"'S-' ...p. : "--'- ........ AlI~1t.In..

Pllojba)

~. J. 1'31 se je HermI... BRIl. mlada smutarD IzCiraoa, z druJ:bo s temo vratala s 5./IllQnja nil po..botomslte&oern Obdlju. NJ poti pod Otrdljem joje v vapi llI$uJ snetJIi piv. ~ Mtzie gore (2203 m,KamnHke in Savinj5ke Alpe). Slitje spremljevalci 50 sposebnos.rct:o u!1i plazu.. RekVaJd so JO prvi dan i\t:aIibrez. 'OIpc.ba in jo dnI!i dan po osemuraem i\lwIjunaPi pod S IJlCllUY globokim PWOtn v I'IJJgIobljemdelu jarb nad sapam Savinje. Imeli je ie IIJbrtnnit.v robb smlbBtf palici iD u noph smud Bila jebrezvidnih pofiOOb. ('a 1.•. 1939; 1'\1 311172-173op..; PSN....~ $G311..,.1CB Js.;~GRSCE'-.; Uj_)

29.3. IU7 je po M:DDeSljMb podatklb 12\'1 smutatjJusul plaz Al Ul1Ijipi (1699 m. K.a.raYlatc). (Uj-.)

JO. 1. IU1!ie je Jonn VUXOSAVUEV, ..borIlII izZaveba. namenil il: Sl;m~ tOCC proli Ttit,lavu.nalo JI- r: iz&inil Videli !oo aa k DI Milem Ttipavu.bodil Ul bi lladi kokro! seaanje PIJnike. 24. 4. Il jetmt7Jl/eneta nakl lOYeC ni poti z Velep polja protioolill.i voje. ('" 311173 ap., "'11JII1CT ..... r!lN ....".)a. 5.IU7Kjev27-letni dr. Marjan BUKOVEC, domaiz Gornje Radgone, ldrlVIIlk v LJubijini, ponc:sreCilpri smuku s Hribarie v Dolino triglaVSkih jezer (Ju·liJske Alpe). V lepem vremenu ln ugodnem snegu je sprijateljem pr~1 s smu~mi iz Gorenje Kr1l'Ie in prekVelega polja do Hribaric. Pri Spll!itu proll Tretjemu triglavskemu jel:Cru je zaradi lIitrO$I1 na trdem sneguzadel ob sblo, padel in z Ila.." tako nesr~no lIdaril obol5lcdnjo sblo, da.ic takoj podlegel (1'\131/198 ap., 1'\1<t9Im ICT ....; I'SI'I rq.; KB 2lU; .... Ma. rOOlOtllU.. J...ojoo.......,f. ,. I'J7 je 23-lelni JO$. PIRTOvSEK _ hpo,pekDosti pomoO:lik iz DraYOgrad&. z d\'cma loYaI1­iema plezal v Smohorici DI krllSljM severni SlranlUl1Ije pe (1699 m, Karavanke). OJkrbll.ill. se mu jesbb in obldal je z razbila gll'o'O DI sDd.KtII.lloboko

pod kamioOta. (PV nnn op.; KB D9;A....X.'S-66,AIpioi_IG; .... F..... Tdcu)

24. 1. l,n se je Z7-kUli f1nrjto UKAR, OMjarUiPOCnOfW.t z(jol,ib POneS.RIl5I pri ubira.aju planik vstoditu (2132 Do Klm,Kke in Savinjske Alpe). podvrbam m. je v IUII.I uenlllllJldkt, ~lliskali$podnnUo.~ je in obk:tal WteY z azbiumladi. (PV nll'JO ... rs'" oce.: DI S60)

J.1. 1'3'7 se je 26-Jani Mm. ROZMAN, po lic 'C'

l'oifllT'r, ti: PodJOrja pri KallUlitu, bndjfb,1a~·tM.. POKSre6I pri ublIauju p1a.ltik tli Veliki p1alliJIi(1666m. K.amniSte mSavinjske Alpe). Imel je obluevlo gumijastimi podplati sel je preko NjMa: do pre­padovmed Luknjo iD KeYd!On... NI mokrem iD IIJT,()poraslem sbloofv. mu je lJl1n1ll1o. padal je iD drta.l. 300metrov g.Ioboko in oblefa.l razbil do smMi. (Mrt.lDljip LSt:MIje; K2s~ XJop.; P\I ~1l'JO... PSN rq.. ICB o>llI; kPk;ŽG,25.8. 1931 je Iva.. KAJ'"KA, brivski plm~ik in pla... inec il. Zagreh.:il. s prijaleljjC(l nameraval cel Velikivrh {2I188 m. )(otV.ll v KarilV3nkali) IitStupili na pia­nino KtJro:Uw in IUro nadllljevllli pruli Zelenki. NI­meslO po poli nlrlYtlOSI Illvu101 Sil Sla. 7. vrba pogrebenu ln kle na sredini uvila nllVldol proll pianinI.V .tru~Jjivem in mmcm 'YetOst je zaplezal in ni mogelne naprej ne nazaj. Spremljevalka ni mogla do ..jep inse.ic bo5a spuslila do planine po pomoč. V InJlIIku je l.

roba k JOYOri1a z njim in aa bodrilJ, naj 'iZlt:lJI dojUll'l, ko bo pripeljala pomoe. I Ji je odvrnil, da liOOena YSI.k tll6n se i\ti daD dol, !iv Iii mrte\l', ji PllJofilpozdl'llYe io le poIlovil Ko Je odbajala..ic iz njeJOYesmeri za!lrv.melo b1DeDje, DalO pa je~ potihDilo.Rdev1Ilci so p ro doIJOCflljnem i\1taDjlllldli druttpdne vsep razbilep v severni ueni Velikega vma. vsuloi koWlji dvesto lbeUOV pod nmaim _toni...Mcd rdevanjecn POOOCi in v dd;ju Ma se P1U:ej po­'kUdaV<lIa d\'aod~. (1'\1 311316 op.; KB 'nt; ro.toeail SS -';1'\1 11{211t-.; (JRS 111124 op.; GRn1l20-.)

~. a. 1'37 se je 17.kw dijak Mm. SvAJGER 101mpovzpel na Prisojlik (2S47 111., Julijske Alpe) in se'IDČIl mimo 0bIa z ulijučnim Wv,ui!an, ki ic hudilspredaj. Pri IC:SfOp&nJu pod dnl&im sltCfflOcm 1~.Plld

Okna p Je poudll ln JI. /lilO~ &Ioboko podsndiU'e1J\, mn""P DI sUI!. v krvi in 7. n17biln Itlbiln;o.(1'\1 rinI/lop.; KB !lOS)

A"lUSUl "37 It je vllli RADON smttno ponesrečil vStodiču (2132 m. K.amni~ke in Slvinjske Alpe).\GRSTR 19 ona.; ot..p.b op. PI. pod Stor!it'Q»Ldll "37 Je neznan hl'\tikl p1aninoc storil samomorna Škrbini OjStrice (2349 m. Kamnine io SavinjskeAlpe). (io)

193"10.... .,38 K je 27·letnl Anur SCHl)PF. nermklplaninec iz C1Iemnit7Jl, smrtno ponesrečil pri drznemsmuku po strmem snd.i4tu prali pianini Govnj~ podBogatinom (Im m, JuUj1keAlpt). zanl se: je vzamelin si zlomIlIiinit. (1'\I3lIItn ap., 12.4?~ lIT..~ I'SNrq.. IZ. 4.; ICB W. IZ. 4.; NG-.)

U. 4. lU. se je ~letDi Jldd FERK, lf!O\'Ski po­mocnik iz Celja. ubil v HloIdiOt:vem gmmu pri Q:lju, kose je tam vadil v plezanju v pk:Dloern vrtcu v Dw:hCinab. S prljatdjeJn Sli se naVC"12La in se nvarova1a.

AR 4011992 ."

kronika gorskih nesreč

klini.. PtI Is..rnemkem padcu je Otl\Ibd III vrvi• .lI ICmIMI! ~kodbpYe ift lilnib. n.uIodJlji din pol1lcseJ.(rv lllII72op.; PSN' rq.; U 219'.:a~.; 'D'OC 59_)

JI. 5. 1'38 je »-ktai A-..n Kl.OIt.lb.R, C1tYar izKamuke Bistrice, ~loril ArDOmOI aa Primo1Jeo,; JOrinad~ (Ka....i(U ia StviDjstc Alpe). (Mrl. bIjlPL $lft.lJll')

17.7.•'JI je 29-JeIDi VlkIGr BRFJC. delavec iz Kam­nika, 5 prijateljem odkls lUVtYCa prol:i Korellu in Mioy.mno.Ko!..~(1974 ~KamniSle i.SMDjske Alpe)pk:ut III 1!llbin.1 planik PIcula SUI \Sai zase i. se~ dokler Brejc Di utihnil Prijatelj je mislil.da je B,C)C yerjetno rWn.I k dosti CYCtja in se jeodpravil 1\.11~ kjer bl se morali snhi z 4ndbo.Ko se je ~.Ianevihll•.1e je: tudi sam po4ll1ja, Yelldarp lam nJ bilo. MenilI so, da je Brejc sam odkl yKamnik, [1\ so Od.W vdolioo. Ker za prijalclj doma ninaic~ je poklical~ ki so pogdancp ~Iirazbitega pod Sleno. (Mit. laljip 1. $oranJe; EqI\Okt; US VZop.: I'V 3!lII~ OP~ PSN: Velild Z\'Oh1; KB SOZ: IU'K 0lIl.; 1(';: I'V1lII7«l om.: BI"'" 1938)

PV 3912S6omenja posredovanje Oonke rdevalnc slu­1.~ pri pokojnem hanu PtrietlL T~ej$ihpodatkovm.Erj.~k: ZI. " "J8 si je IVltINl perirt it LjubljlDeIJomila nalO pri nabiranJu avriklja pri lokvi na Kal­call. PrcnC$lj §o jo v Bistrico.

IJ. a. 1'38 se je po.esroeil ~lDi RajU JUloI"N.upokojeDi DadllO"ldj ln boWlik.$llJlobodccin il.rcdnnvztrajen PC:$eC, ki jezaradipre~nJa rastlin P!'CJtodilYC$~ki 5\et; DWl je td kot rebxder ~marnezore, $lj je s svotcP domi ob 4ubljuici pod CoIoY­~ vrs10 kt YSU. dU te zjaUlj ObiSkOYal šmarno!O~ YČISih celo po dvlknL Z d.rualo je txKeIs KJe­dance Da TrigJaV (2864 m.. Julijske Alpe). Na mu jepo~ dii te Dc: pOCu!1 dOlIrO.. Mod 5C5lof'olIIjem 501O'4fifi pod \lfbom~ pn Vodllihwi PIO&l:i ;Q

seboj D5lifa.1i vrWlje ID P se videli padlti Da j1l.tnowan. Rdnalci so p UI1l. udedaji dea 200 metnW

pod~~ zdrobljeao PVO ia &Iomljeoo brbte­nico. (l.'ro 21. a. :lill; PrOIaI JS, 1.4 d; I'V llV.l:S8 op.;: TNS :..opri. It.; tv~ leT Da; tSN f\'I.;: B 1:lill;~ SOl _. 61op.' ... 80 la; KPJ -..; I'V 61/304 a. 6J{4ll8 ...... 1'-'162 <lA.;

Milla l'OIOtJlit: preC" ctillllj bl K BOI -IJ """'Ii dan.)

t. II. 1938 je 34-~ni JuriJ BENET iz MojSlranespra_YIJalles YBrani nad MojSUl.I1O (JlllijskeAlt':e). pri temJe nc:srctno IJetel čez skalnali prag ln :w:: ubil. ("". A"1tW

"""'"V~~I tetl119J1 so '.rije smuatji p<Jnoci zašli in zmr-ZDI" na sedlu Knlps tik na<! Pliberfko koC.o na avsirijskistrani Pocc (2125 m, Karavanke). (017. Fr-=l T~Jcor;GRSICO S om.)

..;\ ,. -

Oo ,

,. °. """.. - ,;--

AR 4Of1991 46

quality equipment• I

IIIIII

~~

c::>